Novo mesto, 19. februarja 1954 Ceno 10 din

Stev . 7 L e t o V .

L a s t n i k i tn i z d a j a t e l j i . O k r a j n i o d b o r i S Z D L Črnom e l j , K o č e v j e i n N o v o m e s t a — Izhaja vsak petek. — U r e j u j e u r e d n i š k i odbor . — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k . - U r e d n i š t v o in u p r a v a ; N o v o mesto, Ces t a k o m a n d a n t a S tane ta 25. — P o š t n i p r e d a l 33. — T e l e f o n u r e d n i š t v a i n up rave 127. — T e k o č i r a č u n p r i N a r o d n i b a n k i v N o v e m mestu 616-T-181. — L e t n a n a r o č n i n a 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n . — T i s k a t i s k a r n a »S lov . p o r o č e v a l c a « v L j u b l j a n i

Dolenjski list T - . . . . ~ . . ~ . o m e s t o T e d n i k o k r a j e v Č r n o m e l j , K o č e v j e i n N o v o o

1 9 . f e b r u a r — p r a z n i k Č r n o m l j a

Pred IO leti je SNOS v Črnomlju položil temelje za zgraditev

slovenske narodne oblasti N i z>golj slučaj, da je Črnomelj iz dolge vrs te po

m e m b n i h d n e v o v svoje n e d a v n e s l a vne p r e t e k l o s t i i z b r a l za o b č i n s k i p r a z n i k 19. f eb ruar . P r a v danes po teka 10 let, o d k a r so Člani S lovenskega n a r o d n o - o s v o b o d i l -nega sve ta n a svo j em p r v e m zasedanju v d v o r a n i č r n o m e l j s k e g a S o k o l s k e ga doma s p r e j e l i d e k l a r a c i j o o d e l u s lovenske delegaci je n a I I . zasedanju A V N O J - a . i z j a v o S N O S o v z p o s t a v i t v i N a c i o n a l n e g a k o m i t e j a o svobod i tve S l o v e n i j e ter v r s to o s n o v n i h z a k o n o v z a i z g r a d i t e v s l ovenske n a r o d n e ob las t i .

V s v o j i b u r n i z g o d o v i n i je Črnomelj z a b e l e ž i l ta i n o n i p o m e m b e n d a n , ob k a t e r e m se je v r e d n o u s t a v i t i . Z a č e t e k n a č r t n e i zg r adn j e naše n a rodne ob las t i , sklep i , sp re je t i pred 10 leti v Črnomlju, k i p o m e n i j o pravz a p r a v ro j s tvo r e p u b l i k e S l o v e n i j e v F L R J , p a po s v o j e m z g o d o v i n s k e m p o m e n u v s e k a k o r z a s l u ž i j o , d a se je mesto Črnomelj u s t a v i l o prav ob 19. f e b r u a r j u i n ga p r o g l a s i l o za svoj o b č i n s k i p r a z n i k .

S p o n o s o m spre jema d a n e s ^ ^ ^ ^ ^ s ^ * Č r n o m e l j v svojo sredo n e k - m danje č l a n e S l o v e n s k e g a n a - l | | | p r o d n o - o s v o b o d i l n e g a sveta , a k - i t i v i s t e , p a r t i z a n s k e borce in vse, k i so k d a j k o l i m e d bo r i ; d o o i i i v mes tu sk ron .no , a top- '/"{ " l o z a v e t i š č e . Ze v č e r a j z v e č e r so p r e b i v a l c i mes t a s s l a v n o - r a s tno a k a d e m i j o z a č e l i sv o p r a z n i k . Danes dopo ldne bodo n a s l a v n o s t n i sej i L j u d s k e g a o d b o r a mes tne o b č i n e p o č a s t i l i s p o m i n v seh u m r l i h i n za svobodo p a d l i h j u n a k o v — č l a n o v S N O S , po seji p a bodo v m e s t u o d k r i l i s p o m e n i k n a r o d n e m u h e r o j u J a n k u S t a r i h i . B e l a k r a j i n a , k i je t u d i t ok ra t p o v a b i l a v svojo s redo b i v š e borce i n a k t i v i s t e N O B , je p o nosna na s l avno ob le tn i co s lo v e n s k e zgodovine , v k a t e r i je Č r n o m e l j z a p i s a l n e i z b r i s n e s t ran i .

V e č j a p ro s l ava 10. ob le tn ice zasedanja S N O S bo letos spom l a d i , k o bo m o g o č e p r i r e d i t i p ro s l av l j an j e na p ros tem.

K o p r o s l a v l j a mesto svoj p r v i o b č i n s k i p r a z n i k , pa se p r e d v s e m s p o m i n j a n e p o z a b nega hero ja s o c i a l i s t i č n e i z gradnje , t o v a r i š a B o r i s a K i d r i č a , k i je p r e d dese t imi le t i n a zasedanju v Č r n o m l j u gov o r i l i n z a p i s a l :

l j a l o z l a s t i o g r a d i t v i n a r o d n e ob las t i i n s lovenske d r ž a v n o s t i v o k v i r u f ede ra t ivne J u g o s l a v i je , o g r a d i t v i n a š e l j udske d e m o k r a c i j e ; o g o s p o d a r s k i h v p r a š a n j i h , o p r o s v e t n i h i n k u l t u r n i h p r o b l e m i h . O d l o k i , k i j i h je spre je lo p r v o zasedanje S N O S , n i so v e č samo o d l o k i , k a k r š n i so doslej s p r e m l j a l i bol j a l i man j s a m o r a s l i , i z neposredne osvobod i l n e borbe i z v i r a j o č i i n nepos r e d n i m p o t r e b a m na rodnega osvobod i lnega g iban ja u s t r ez n i p o h o d s lovenske n a r o d n e ob las t i , t e m v e č so ž e n e p r i m e r n o v e č . So t e m e l j i n a š e na rodne oblas t i i n l j u d s k e d e -

» P r v o zasedanje S N O S , k i se je v r š i l o 19. i n 20. f eb rua r j a 1944, je b rez d v o m a m e j n i k v r a z v o j u s lovenskega na rodnega osvobod i lnega g iban ja . Ce so vsa n a š a v e č j a zbo rovan j a — t u d i k o č e v s k i Z b o r o d p o s l a n cev s lovenskega n a r o d a — d o slej p re t r e s l a p r e d v s e m t a k a p o l i t i č n a v p r a š a n j a , k i so z n a č i l n a za m n o ž i č n o g ibanje , je p r v o zasedanje S N O S nepo s redno i n u s t v a r j a l n o r a z p r a v -

m o k r a c i j e v — svobodni bodočnosti.

O s r e d n j i d o k a z za t a k o t r d i tev so D e k l a r a c i j a o v z p o s t a v i t v i N a c i o n a l n e g a k o m i t e t a osvobod i tve S l o v e n i j e , D e k l a r a c i j a o p r a v i c a h i n d o l ž n o s t ih s lovenskega l j u d s t v a ter

O d l o k o r a z p i s u v o l i t e v v N a rodno o svobod i lne odbore .

N a r o d n o o s v o b o d i l n o g i b a nje je pod g e n i a l n i m p o l i t i č n i m i n v o j a š k i m T : o v i m vods t v o m doseglo ž e svojo v i š j o s topnjo. Ce se je n;5ša p o l i t i k a doslej p r e d v s e m u k v a r j a l a 7 z d r u ž e v a n j e m vsega p o z i t i v n e ga , k a r n a r o d p r e m o r e — v n a r o d n i o s v o b o d i l n i b o r b i , se sedaj u k v a r j a ž e t u d i s p r o b l e m i g rad i tve , smot rne , n a č r t n e , v p e r s p e k t i v o u smer j e ne g r a d i t v e d e m o k r a c i j e i n na rodne ob la s t i . Ce je t o r e i

n a š a p o l i t i k a i m e l a dosle j p r e d v s e m p e č a t p o l i t i č n e g a g i b a n j a nos i sedaj že t u d i d r

ž a v n i š k i p e č a t . V č a s i h smo

S l o v e n c i s a m i sebe i m e n o v a l i n a r o d — h l a p cev. O s v o b o d i l na b o r b a nas je p r e o b l i k o v a l a v n a r o d — bo r cev .

V s edan j em r a z d o b j u o s v o b o d i l n e g a bo ja r a s t emo h k r a t i k o t — d r ž a v n i n a r o d , k i g r a d i svo jo o ž j o s l o v e n s k o i n s k u p n o j u g o s l o v a n s k o n a r o d no oblas t v n e -r a z d r u ž l j i v i p o

vezanos t i z enak > d r ž a v n i

m i n a r o d i — federa t ivne , b r a t ske i n p r a v za to m o č n e J u g o s l av i j e .

T o pos lednje de j s tvo se je k a r na jp r i s tne j e z r c a l i l o na p r v e m zasedanju p r v e g a slovenskegR ra. 1* 1"",, . ' h .

Ne miloščina in ne t e m v e č s o c i a l i s t i č n a p o m o č

Ob odloku o prispevku za pomoč „ospodarsko nerazvitim predelom

Na pomoč! Občni zbori gasilskih društev na Kočevskem

V d r u g i s v e t o v n i v o j n i je o k u p a t o r na K o č e v s k e m u n i č i l i n p o ž g a l 5000 h i š z gospod a r s k i m i pos lop j i v r e d , h o t e č t ako p r e p r e č i t i r a zvo j N O V

i n za t r e t i p r v o osvobojeno ozeml je , k i se je š i r i l o od K o l pe do L j u b l j a n e že s p o m l a d i 1942. le ta .

V t e m u n i č e v a l n e m besu so b i l i p o ž g a n i t ud i v s i g a s i l s k i d o m o v i , u n i č e n e m o t o r k e , ce v i i n vse os ta lo orodje . Z a t o

je po k o n č a n i v o j n i č a k a l a gas i l ce k o č e v s k e g a okraji) t e ž k a na loga . K a k o o b n o v i t i d o m o v e i n ves os ta l i i nven t a r , d a se bodo l a h k o u s p e š n o bor i l i p r o t i p o ž a r o m i n š č i t i l i l j u d s k o i m o v i n o . T o d a l j u d s k a ob las t n a K o č e v s k e m je t u d i g lede gas i l s tva p r e m a g a l a vse t e ž a v e , i n t u d i gas i l c i s a m i so se p o g u m n o l o t i l i de l a . S p r i m i t i v n i m o r o d j e m so gas i l ske enote p r e p r e č i l e h u d o m a t e r i a l n o š k o d o ; gas i l c i so o m e j i l i p o ž a r v T e k s t i l n i t o v a r n i v K o č e v j u 1947, n a s l edn je le to so o b v a r o v a l i p o p o l n e u p e p e l j i t v e M l a k o p r i K o č e v j u , r e š i l i P r i g o r i c o , a v -t o p a r k v R i b n i c i i n p o g a s i l i n . ' l e t o g o z d n i h p o ž a r o v .

Danes l a h k o r e č e m o , d a Je gas i l s tvo n a K o č e v s k e m v glavnem o b n o v l j e n o i n t e h n i č n o t o l i k o op reml j eno , d a je l a h k o kos k a k r š n i m k o l i p o ž a r o m . T o n a m pot r ju je t u d i o b č n i z b o r p r o s t o v o l j n i h g a s i l s k i h d r u š t e v , k i so z a d n j i č a s po v s e m K o č e v s k e m . Iz p o r o č i l v i d i m o , da so vsa d r u -»tva l a n i m o č n o o k r e p i l a s v o j o o r g a n i z a c i j s k o i n s t r o k o v no de javnost . Z l a s t i to v e l j a za d r u š t v o v K o č e v j u , k i je Lanj prebolelo no t r an j e s labost i in je sedaj m e d p r v i m i

d r u š t v i v o k r a j u t a k o po d i s c i p l i n i , a k t i v n o s t i i n p r i z a devnos t i svo j ih č l a n o v . I m a pa š e v e d n o p r e m a l o m o r a l n e In de janske podpore p r i m e š č a n i h K o č e v j a , k i se za g a s i l s tvo le m a l o zan ima jo . 40 a k t i v n i h i n 40 p o d p o r n i h č l a n o v gas i l skega d r u š t v a je za K o č e v j e v s e k a k o r p r e m a l o , g l e de na š t e v i l o p r e b i v a l s t v a .

R a z e n v K o č e v j u so p r a v d o b r a d r u š t v a š e v S t a r i C e r k v i , R i b n i c i , B u k o v i c i , V e l i k i h P o l j a n a h , v D o l g i v a s i i n L i v o l d u . N o v o u s t a n o v l j e n o d r u š t v o na R a š i c i je ž e v t r eh mesec ih svojega obstoja p o k a z a l o ze lo v e l i k o a k t i v n o s t i n p r i zadevnos t . I m e n o v a n a d r u š t v a d o b i v a j o v e l i k o m o r a l n o p o m o č od p r e b i v a l c e v , i m a j o t u d i ag i lne ž e n s k e deset ine, k i ž e samosto jno nastopajo.

D r u š t v a V i d e m , K o m p o l j e , pa t u d i osta la , b i m o r a l a bol j s k r b e t i , da p r i d o b i j o v svoje v r s te t u d i ž e n s k e i n m l a d i n o , š e l e p o t e m se bodo l a h k o u s p e š n o r a z v i l a i n de l a l a .

N a o p l o š n o u g o t o v i m o , d a je p o l o v i c a d r u š t e v ze lo a k t i v

n i h . S o p a t u d i d r u š t v a , k i n i k a k o r ne m o r e j o r a z v i t i svoje o r g a n i z a c i j s k e i n ^ v s l r o k o v n s d e j a v n o s t i (n. p r / v V a s i ob K o l p i , v M o r a v i , K o p r i v n i k u , S t a r e m logu) , č e p r a v je p r a v v teh k r a j i h d o b r a g a s i l s k a s l u ž ba š e posebno v a ž n a . D e l o v n i k o l e k t i v i k m e t i j s k i h posestev se m o r a j o bo l j z a v e d a t i p o m e n a g a s i l s k i h o r g a n i z a c i j i n t u d i a k t i v n o p o p r i j e t i z a de lo v g a s i l s k i h v r s t a h , saj gre za

o č u v a n j e n j i h o v e l a s t n i n e i n p r e m o ž e n j a s o c i a l i s t i č n e d r ž -be.

S.

N o v o l e t n o

n a g r a d n o ž r e b a n j e

bo v t o r e k , 3 3 . f e b r u a r j a

v Č r n o m l j u !

P r e b e r i t e o b v e s t i l o n a t r e t j i s t r a n i !

Seja Okrajne zadružne zveze v Kočevju

U r a d n i l i s t L j u d s k e repub l i k e S l o v e n i j e je 30. j a n u a r j a etos o b j a v i l O d l o k o u p o r a b i

p l a n s k i h i n s t r u m e n t o v za leto 1954, s k a t e r i m je I z v r š n i svet L j u d s k e s k u p š č i n e L R S d o l o č i l s topnjo d a v k a o d dob i č k a za pot rebe L j u d s k e rep u b l i k e S l o v e n i j e . Z i s t i m o d l o k o m je t u d i d o l o č e n o , da sodo l j u d s k i o d b o r i okra jev in mes t z r a z v i t i m gospodars tvom p l a č e v a l i p r i s p e v k e za p o m o č gospodarsko n e r a z v i t i m p r e d e l o m L j u d s k e rep u b l i k e S l o v e n i j e . T a prispevek bodo p l a č e v a l i t i s t i o k r a l i , k a t e r i h s k u p n i d o h o d k i , s k a t e r i m i r azpo laga jo t i o k r a j i n mes ta ter o b č i n e i n gospo

darske o rgan izac i j e n a n j i h o v e m o b m o č j u , presegajo le tno 5.500 d i n n a enega p r e b i v a l c a , ter mes ta , k a t e r i h s k u p n i do -bodek presega le tno 10.000 d i n na enega p r e b i v a l c a .

P r i s p e v k i za to p o m o č se bodo z b i r a l i v r e p u b l i š k e m ; k l a d u za p o m o č gospodarsko n e r a z v i t i m p r e d e l o m . K o ob tej p r i l i k i m e d z a o s t a l i m i slo-' e n s k i m i o k r a l i t ud i novomeš k i , č r n o m a l j s k i i n k o č e v s k i okra j topio pozdrav l j a jo izdan i od lok , s i od p r i s p e v k o v i n d u s t r i j s k o i n v ses t r ansko r a z v i t e j š i h o k r a j e v zares obetajo napredek . N e gre za m i l o š č i no i n ne za podporo — t e m v e č v r e s n i c i za p o m o č , da si pomagajo n a noge o k r a j i , k j e r v l e t i h po o s v o b o d i t v i i z r a z l i č n i h v z r o k o v n i s m o m o g l i o b n a v l j a t i m o r e b i t n i h s ta r ih podjet i j a l i g r a d i t i n o v e i n dus t r i j e .

: N e b i p o n a v l j a l i v loge , p r i spevkov i n ž r t e v D o l e n j s k e v b o r b i za n o v o J u g o s l a v i j o . Z z a d o š č e n j e m l a h k o u g o t a v l j a mo, d a n a m š t e v i l n e n o v e gospodarske uredbe , p r e d p i s i i n od lok i v z a d n j e m č a s u * p r i n a ša jo to, k a r smo p r e d l e t i t a ko ž e l e l i :

sp ros t i t ev objektivnih ekonomskih zakonov in demokracijo upravljanja v našem

gospodarstvu. Z n o v i m i u r e d b a m i se r a z

š i r j a s o c i a l i s t i č n a d e m o k r a c i j a v u p r a v l j a n j u gospodar s tva . R a z š i r j a i n p o g l a b l j a se d r u ž b e n o u p r a v l j a n j e , k i z a j e m a t u d i ž e p o š t o , e l e k t r o gospodars tvo , ž e l e z n i c e , stanov a n j s k o skupnos t , soc ia lno zava rovan j e i n se bo r a z š i r j a l o š e nap re j . O b v s e m t e m zaos ta l i p r e d e l i n a š e d o m o v i ne n i so b i l i pozab l j en i . S o c i a l i s t i č n a p o ^ o č . k i i i m in bodo pos le j n u d i l i i n d u s t r i j s k o r a z v i t e j š i o k r a j i , je sad vseh na

porov . V s e , k a r so t u d i z a os ta l i p r e d e l i po o s v o b o d i t v i p r i s p e v a l i skupnos t i , — Dol e n j s k a p r e d v s e m p o m e m b n e k o l i č i n e lesa , k i so n a m po maga le r a z b i j a t i i n f o r m b i r o -j evske b l o k a d e i n u t i r a t i pot na z a p a d n i t rg — se j i m bo zdaj v n e k i m e r i v e n d a r l e v r a č a l o . K a r so u g o t o v i l i t o v a r i š i n a z a d n j e m z b o r u p r o i z v a j a l c e v v Č r n o m l j u , ve l j a za vse do len jske okra je :

» B e l a k r a j i n a n i po osvobod i t v i n i k o l i z a m e r i l a , da s> d r u g i o k r a j i d o b i v a l i v e č z s r azvo j s t a r i h i n u s t anav l j an j e n o v i h t o v a r n i n podje t i j , čep r a v je s a m a i z l e t a v le to bolj zaos ta ja la . P r e d l a n s k i m , k o je b i l o s l ovensko r e p u b l i š k o p o v p r e č j e 101.000 d i n n a rodnega d o h o d k a n a p r e b i v a l ca, je n a B e l o k r a n j c a p r i š l o koma j 30.000 d i n . V e d e l i pa

smo, d a se vse, k a r g r a d i m o v d r ž a v i , p o s t a v l j a za nas vse, za n a š o skupnost . Z a t o p o z d r a v l j a m o o d l o k I z v r š n e g a sveta o p r i s p e v k u o k r a j e v i « mes t z r a z v i t i m gospodar s t v o m k o t p o m o č gospodarsko n e r a z v i t i m p r e d e l o m S l o v e n i je .«

T a p o m o č bo ž e letos ses t a v n i d e l s reds tev za u r e s n i č i t e v i n v e s t i c i j s k i h n a č r t o v n a š i h t r e h ok ra j ev . P r e d v i d e ne i nves t i c i j e bodo p o v e č a l e p r o i z v o d n j o v o b s t o j e č i h p o d j e t j i h i n zapos l i l e v njej ter v n o v i h i n d u s t r i j s k i h pod je t j i h v e č t i s o č d e l a v c e v i n d e l a v k . T o p a je — h k r a t i z n a p o r i de lovnega kmeta,- da d v i g n e p r o i z v o d n j o v ž i v i n o r e j i , po l j ede l s tvu , v i n o g r a d n i š t v u , s ad ja r s tvu i n pod. , pot do v i š j e g a na rodnega d o h o d k a n a D o l e n j s k e m .

V Brusnicah je zasvetita elektrika V petek z v e č e r 5. f eb rua r j a

je b i l o v B r u s n i c a h ž i v a h n o ko t n a m r a v l j i š č u . V k l j u b o s t r emu m r a z u je b i l o zunaj vse p o l n o l j u d i ; o t roc i so tek a l i za e l e k t r i č a r j i i n k l i c a l i : » T o v a r i š e l e k t r i č a r , p r i nas gor i samo ena ž a r n i c a , p r o š i r io , p r i d i t e p o p r a v i t ! « I n e l e k -t r i č a r j i so i m e l i po lne roke de la pozno v n o č .

B r u s n i c e so i m e l e ta v e č e r o r v i č p o v s e m n o v o podobo in n i č u d n o , d a so l j u d e m od vese l ja s i j a l i o b r a z i . » N i s e m m i s l i l , da bo p r i nas res kda j z a s v e t i l a e l e k t r i č n a l u č i n da j o b o m j az d o č a k a l . V s o h v a l o n a š i l j u d s k i o b l a s t i , « je dej a l s ta r o č a n e c .

E l e k t r i k a je ta v e č e r z a sve t i l a t u d i v G a b r j u , k j e r n i b i l o vesel je n i č m a n j š e . V neka j d n e h bo p a zas i j a l a n o v a l u č po vsej b r u s n i š k i o b

č in i i n do t a k r a t bodo B r u s -n i č a n i p o č a k a l i s s lovesno o tvo r i t v i j o , da bo l a h k o v s a o b č i n a n a e n k r a t zas i j a l a v n o v i r a z s v e t l j a v i .

Zadn je č a s e so b i l i po v o l i l n i h eno t ah z b o r i v o l i l c e v . N a n j i h so n a j v e č r a z p r a v l j a l i , k a k o č i m b o l j u s p e š n o i z k o ristiti e l e k t r i č n o s i lo . L j u d j e se že z a n i m a j o za e l e k t r i č n e motor je , c i r k u l a r k e , m l a t i l n i -ce, sp loh za vse, k a r e l e k t r i k a l a h k o ž e n e . K m e t i j s k a z a d r u ga je ž e n a b a v i l a pet e l e k t r i č n i h mo to r j ev i n m l a t i l n i -co, n a r o č e n i pa i m a š e dve m l a t i l n i c i , c i r k u l a r k o i n r azno druge stroje za nap redno gospodarstvo.

T a k o se bo t u d i ta konec n a š e g a P o d g o r j a d v i g n i l i n dosegel b o l j š e uspehe zase i n za n a š e s o c i a l i s t i č n o gospo-

1 dars tvo. J a k l i č

rosvetua o e ž a v c i n o v o m e š k e g a o k r a f a

z a p e S i Na pobudo sindikalnih društev

pedagoških delavcev novomeškega okraja, je b i l v preteklem letu ustanovljen pevski zbor prosvetnih delavcev v Novem mestu. Vanj se je vključilo nad 90 pevcev in pevk, večinoma učiteljev in učiteljic, ki delujejo v Taznih šolah na našem podeželju. Poleg pedagogov se je vključilo v zbor tudi lepo število ostalih prosvetnih delavcev, ki so pripomogli ustvariti številčno in glasovno močan, lahko rečemo, največji pevski zbor na Dolenjskem. Za to imajo velikanske zasluge

,'vodilni ljudje na okrajnem LO š ih dosedanj ih s k u p n i h na- Novo mesto, k i so pravilno ra-

V K o č e v j u je b i l a 12. f e b r u a r ja r a z š i r j e n a seja u p r a v n e ga odbora O Z Z K o č e v j e , p o s v e č e n a t o l m a č e n j u n o v i h u r e d b i n s p r e m e m b v gospod a r s t v u k m e t i j s k i h zad rug , z a d r u ž n i h posestev, podje t i j i n obra tov . K o t gost je sodel o v a l t u d i p r e d s e d n i k O L O Jane2 P i r n a t . N o v e u redbe sta t o l m a č i l a t a j n i k i n p r edse d n i k O Z Z . V r a z p r a v l j a n j u so

z l a s t i r a z č l e n i l i t is te č l a n e u redbe , k : so t e ž e r a z u m l j i v i , ter se p o g o v o r i l i , k a k o bodo i z v a j a l i nove u redbe glede p e c e b n o s l i p o s a m e z n i h z a d r u g v n o v i h o b l i k a h de la . O b r a v n a v a l i so t u d i p r i p r a v e za b l i ž n j e o b č n e zbore k m e t i j s k i h z a d r u g , k i se bodo z a č e l i ta mesec, z a k l j u č i l i pa do s rede m a r c a .

Prvi sadjarski pomočniki v Beli krajini

V o k v i r u p o s p e š e v a l n i h u k r e p o v sad ja rskega i n š t i t u t a v M a r i b o r u za vzgo jo sad ja r s k i h mo j s t rov i n p o m o č n i k o v , je b i l v Č r n o m l j u o d 18. dc 23. j a n u a r j a eno tedensk i sadj a r s k i t e č a j . T e č a j a se je u d e l e ž i l o 23 sadjar jev; č e t r t i n a od n j i h so abso lven t i k m e t i j s k i h šol i n eden, Š p r i n g e r J a k o b je sode lova l tud i ko t p r e d a va te l j . V e č i n a n j i h so že znan i v svo jem o k o l i š u k o t dob r i sad jar j i , za to so l a h k o r a z u m e l i p r e d a v a n j a , k i so o b r a v n a v a l a gospodarsko vrednos t e n o t n e j š e g a sadnega i zbora na p r i m e r n i sadn i pod l ag i , č i š č e n j e , gnojenje, p o m l a j e v a nje, p recep l j an je i n o b n a v l j a nje o p e š a n e g a sadnega d rev j a , pa tud i po t rebo z i m s k e g a in

K P R V E M U O B Č I N S K E M U P R A Z N I K U M E S T N E O B Č I N E

Č R N O M E L J Č E S T I T A I N P O Š I L J A B O R B E N E P O Z D R A V E

V S E M K O L E K T I V O M I N D E L O V N E M U L J U D S T V U

U D D S K I O D B O R

M E S T N E O B Č I N E

Č S N O M K L , J

i • • • • • • • • • • • • • • « • • • « • • • • • » • • « • » - • • > • * . » . - • . ••••t

le tnega š k r o p l j e n j a zoper i m e r i š k e g a k a p a r j a ter Črvivost d r e v j a i n sadja.

O b z a k l j u č k u so v s i t e č a j n i k i p r e j e l i l e t o š n j o z b i r k e k m e č k e k n j i g e i n ce lo tn i ; ad ja r sk i p r i b o r . N a č e l n i k t a j n i š t v a za gospodars tvo , F r a n c i-Cošir, je pa i m e l v z p o d b u d e n ,'ovor o Sedanjem s t an ju sadjars tva v B e l i k r a j i n i ter c j o t r eb i nada l jn jega p o s p e š e van ja i n z a š č i t e p r e d s a d n i m i š k o d l j i v c i .

U p a m o , d a bodo t i p r v i s ad j a r s k i p o m o č n i k i k o r i s t n o i n i s p e š n o d e l o v a l i d o m a , v za

d r u g i i n o b č i n i . D o b r o u re j e ni s a d o v n j a k i na n i i h o v i h do m o v i h bodo v z p o d b u d e n p r i -ner za o k o l i c o . V r h u tega

bodo t i sad ja r j i s o d e l o v a l i p r i u r e j evan ju s adovn j akov , k i se bo sedaj z a č e l o , i n s t em p r i p o m o g l i k s p l o š n e m u d v i g u n a š e sad ja rske p ro i zvodn j e .

M . B .

šivaici med seboj

— N o u , m i s t e r M o l o t o v , z r d e č o n i t j o p a ne: (Večer — Maribor)

zumeli iniciativo prosvetnih delavcev in so zbor materialno podprli.

Namen zbora je širiti pevsko kulturo, gojiti in popularizirati našo narodno in umetno pesem med našimi ljudmi, zlasti na podeželju. Jedro zbora tvorijo učiteljice, ki so se oklenile petja z vso ljubeznijo in se ne straše ne stroškov ne naporov pevskih vaj in tečajev, samo da se morejo v petju nadalje izobraževati. — Med moškimi prevladujejo starejši rutinirani pevci, ki se že leta in leta uspešno uveljavljajo kot pevci, posebno pri KD Dušan Jereb v Novem mestu, drugi spet kot odlični pevovodje pionirskih, mladinskih in ostalih pevskih zborov v novomeškem okraju. Vsi so si postavili za cilj: dvigniti zbor na umetniško raven.

Da bodo naši prosvetni delavci verjetno dosegli svoj namen, meremo sklepati med drugim tudi iz tega, ker jih vodi izvrsten glasbeni pedagog prof. Ervina Ropasova iz Novega mesta, ki je v času svojega službovanja v Mariboru vodila k-valttetne pevske zbore. Njena zasluga je, da zbor vidno napreduie in se razvija v kvalitetno odličen pevski kolektiv. To bo mogla javnost oceniti na prvem koncertu, jutri, dne 20. februarja, ko bodo nastopili v Domu ljudske prosvete v Novetm mestu. Na sporedu so pesmi ženskega, moškega in mešanega zbora, solospevi prof. Marjance Kalanove t»r nekaj točk orkestra KD »Dušan Jereb«. Izvajana bo tudi veličastna Schwabova pesem »Dobro jutro« ob spremljavi orkestra.

Na svoj prvi koncert se pevci vneto pripravljajo in pričakujejo, da jih bo javnost v njihovem stremljenju podprla. Za šolsko mladino bo zbor nastopil isti dan, to je v soboto, 20. februarja v popoldanskem času. — er

Se enkrat: t u d i g a s i l s k a d r u š t v a u e m o r e j o b i t a d r u g o k o t s o c i a l i s t i č n e o r g a n i z a c i j e !

V R E M E z a čas od 19. do 26. februarja Od srede do sobote snej, zatem izboljšanje. Prihodnji teden Izboljšanje od ponedeljka do srede, naslednje drl ponovno snežne padavine. Temperatura bo

več inoma pod ničlo. Nadaljnji izgledi: Koncem fe

bruarja bodo močne snežne padavine in oster mraz.

S č l a n k o m p o d g o r n j i m n a s l o v o m , k i je b i l o b j a v l j e n v 6. š t e v i l k i D o l e n j s k e g a l i s t a , je nas ta lo n a t e r enu m e d gas i l c i precej r azbu r j en j a , k a k o r da b i b i l č l a n e k n a p a d na gas i l sko o rgan izac i jo , ne p a samo k r i t i k a k o n k r e t n i h p o m a n j k l j i v o st i i n g r o b i h n e p r a v i l n o s t i . V l o g e gas i l s tva n i h č e ne p o d cenjuje, č e p r a v p r e g o v o r p r a v i , d a se delo samo h v a l i . N a pake je po t rebno ž i g o s a t i i n p r i k a z o v a t i ne m o r d a z a r a d i tega, k e r j i h je z a g r e š i l ta a l i on i , p a č pa zato, k e r j i h je t r eba o d p r a v l j a t i . T a k o je t r e ba t u d i r a z u m e t i s m i s e l k r i t i k e , k i je v r e s n i c i k r i t i k a napak , ne p a k r i t i k a oseb.

T o v a r i š L o j z e M i r t i č , p r e d sedn ik o k r a j n e G a s i l s k e zveze n a m je v z v e z i z o m e n j e n i m č l a n k o m p r i n e s e l d a l j š i dopis , v k a t e r e m v g l a v n e m pot r ju je n a š a gorn ja i z v a j a n j a . N a p 1 " -n u m u ok ra jnega odbo ra S Z D L

je i m e l tov. M i r t i č referat , i z tega ter r a z p r a v e po re fe ra tu smo d o b i l i snov za n a v e d e n i č l a n e k . T o v . M i r t i č t r d i , d a je b i l a na p l e n u m u glede p o v e l j n i k a P G D Š e n t r u p e r t navedena pomota , češ da n i m a d r ž a v l j a n s k i h p r a v i c , k a r ne d r ž i . T a k p r i m e r je b i l n a T r e b e l n e m . N a d a l j e nava ja , d a so se posa mezne n a p a k e že o d p r a v i l e , ostale pa se bodo. G l e d e r a z mer v P G D Š e n t r u p e r t t r d i , da je d r u š t v o v » d o b r i h i n sposobnih r o k a h « , na s p l o š n o pa so n a p a k e v g a s i l s k i h o r g a n i zac i jah že t a k o ma jhne , da j ih že samo d e l d o b r o i z p o l n j e n i h

na log gas i l cev odtehta . T o v a r i š M i r t i č t u d i p o n o v n o pouda r j a v e l i k e zas luge o rgan izac i j e , č e s a r n i n i h č e z a n i k a l .

P o p o l n o m a se s t r i n j a m o s tov a r i š e m M i r t i č e m , d a so za posamezne n e p r a v i l n o s t i v g a s i l s k i o r g a n i z a c i j i k r i v e vse p o l i t i č n e o rgan izac i j e . T o d r ž i . D r ž i pa t u d i , da d e l gas i l cev dosedaj n i č u t i l pot rebe p o v e zave s p o l i t i č n i m i o r g a n i z a c i j a m i i n je o d k l a n j a l č l a n s t v o v en i a l i d r u g i . V č l a n k u smo k r i t i z i r a l i p r e d v s e m » n e p o l i t i čno« z a d r ž a n j e p o s a m e z n i k o v . Za to se l a h k o č u t i j o p r i z a d e t a samo t a k i g a s i l c i — i n n i h č e

http://skron.no

Stran 1 ' D O E E N J S K I C I S T 1

r K u p č i j a a l i v z j f o j a ?

Tiskarske storitve in cene papirja so previsoka -Skupnost na) pomaga časopisnim in založnlšklrr

podjetjem

»Čeprav bi nadvse rad ostal naročnik našega tednika, se moram listu odpovedati, ker ne zmorem naročnine . Prosim, bnii te me iz spiska stalnih n a r o č n i k o v . . . «

K o bi nprava Dolenjskega lista ob novem leto prejela samo eno dopisnico ali pismo s tako vsebino, to ne bi bilo nič čudnega. T a k i h odpovedi lista pa smo lani po podražitvi časnika, pa tudi pred in po novem letu, prejeli veliko — skoraj 700. Večina izmed teh naročnikov je imela samo po en časnik; zdaj, ko so si ga odpovedali , ne berejo nobenega lista.

Časopisi m knjige so predragi — to vedo • » tisti, k i si kn>ig in časnikov želijo, pa jim žep tega ne dopuiča . V zadnjih letih smo časnike že trikrat podraž i l i ; vedno se je ob podraž i tvah velik del bralcev socialističnega tiska odrekel listom. N a nedavni konferenci založniških, tiskarskih in časopisnih podjetij v Ljubljani smo zvedeli, da je naklada »Slovenskega poročevalca« padla zaradi tega za 50.000 i zvodov. »Kmečki glas« je v treh letih zaradi podraž i tev izgubil 46.000 kmečkih bralcev!

N a konferenci v Ljubljani je l\o tudi za vprašanje naJega Usta. Položaj^okrajnih in pokrajinskih glasil S Z D L ni namreč prav nič rožna t , če ne slabši od listov t večjo naklado. N i z k a naklada časnikov zahteva sorazmerno še vilje, s troške kot jih ima republiški dnevni tisk. Pisali smo že, da nas n. pr. stane 1 izvod Dolenjskega lista 15 do 16 dinarjev, prodajamo pa ga po 10 din v ko lpo r t až i , medtem ko ga stalni naročniki prejemajo za 9,23 din. Izgubo, k i jo ima Dolenjski list zaradi visokih cen papirja in riskarniSkih storitev, smo pokr ival i doslej z objavljanjem reklamnih in ostalih oglasov ter s prispevki v tiskovni sklad lista. D a ie D o lenjski list zadnji dve leti lahko izhajal, je bilo treba n. px. poleg naročnin zbrati še za 4,318.400 din oglasov!

V zadnjem času je prišel naš tisk v nove, izredno hude težaye. Zelo so narasli stroški tiskarn {za tiskanje Dolenjskega lista za 35 do 37 odstotkov!), obču tno pa se je podraž i l rudi papir. Medtem ko smo lani v jeseni plačali tiskarni za tisk številke Dolenjskega lista na 6 straneh pr ib l ižno 66.000 din (brez slik, odpreme, s t roškov, plac i td. i td. — samo za papir in tiskanje!), nas • letošnjem januarju prav taka štev i lka stane že 85.000 do 88.000 din. Poleg tega primanjkuje papirja in ga bo manjkalo, dokler velika nova tovarna v V i d m u pri Krškem ne bo stekla. Oglasov, podjetja ne objavljajo več rada; kar priznajmo, da je za oglase porabljen papir pravzaprav uničevanje dragocene surovine! L o v za oglasi in njihovo pr iobčevanje je bitka za obstoj naših časnikov in časopisov. S socializmom tak lov seveda nima prav mi skupnega.

D a bi Dolenjski list letoj lahko izhajal in obdrža l sedanjo naročnino to ie 480 dinarjev, bo treba rešiti pereče vprašan je : kako pokri t i izgubo 3 milijonov dinarjev, k i preti Hstu zaradi doslej že povečanih cen t iskarniškega dela in papirja? Dobro vemo, da ponovnih podraž i tev mnogi časniki in knjige ne bi prenesle. Pred vprašan jem: Kaj torej? pa so vsi naši časniki , vse naše založbe. Izhod iz t ežav , k i so gospodarsko in pol i t ično škodlj ive — pomislimo samo na tisoče in tisoče bralcev s podeželja , k i jih vsaka podraž i t ev tiska najbolj prizadene! — bo treba iskati v že predlaganih smereh:

NaŠe tiskarne je treba modernizirati , s čemer se bo tisk pocenil do 70 odstotkov. Poceniti bo treba časopisni papir in mu zagotoviti stalno notranjo t r žno ceno, da ne bomo neprenehoma izpreminjali naročnin .

Če naša skupnost ne zahteva dobička od sol, k i vzgajajo mladino, ga ne bi smela iskati tudi v tiskarnah, k i tiskajo časopise in knjige. Vloge socialističnega tiska ni mogoče meriti z vatlom, kilogramom in dinarjem — tisk n i in ne sme biti trgovsko blago. Zato naj o vprašanju cen časopisja in knjig razpravlja vsa naša javnost. O tem naj razpravljajo tudi gospodarski organi, organizacije S Z D L — in prav bo, če bo o tem važnem poli t ičnem in kulturnem vprašanju govorila tudi Ljudska skupščina.

Tone Goln ik

N i j n i ž j e prodajne cene nekaterih ž iv i ' v Č u n od 25. L do 1. II. 1945

Zavod za statistiko in evidenco L R S je v navedenem tednu zabeležil po svojih organih naslednje najnižje cene:

Z a v e č j e p r i d e l k e

v k m e t i j s t v u

Din k g 1 9 0 . - Ljubljana, N o v o mesto,

Kočevje, Celje, Trbovlje , Mar ibor , Ptuj, Murska

Ljubljana, N o v o mesto, Kočevje, Celje, Trbovlje , Mar ibor , Ptuj, Murska

Ljubljana, N o v o mesto, Kočevje, Celje, Trbovlje , Mar ibor , Ptuj, Murska Sobota

Svinjsko meso, sveže . . . . kg 200.— Ptuj, Murska Sobota Prekajen svinjski hrbet . . kg 290.— Ptuj, M . Sobota, Postojna Prekajena slanina kg 300.— Trbovl je Kokoš , ž iva , pr ibi iž . 1,5 kg kos 260.— N o v o mesto

kos 12.— Murska Sobota Mleko , sladko, kravje . . . . 1 20.— Ptuj

kg 3 5 0 . - Gorica kg 10.— Ptuj, M . Sobota kg 6 5 . - Ptuj kg 2 8 . - Ljubljana kg 1 2 0 . - Jesenice kg 2 4 0 . - Gor ica kg 72.— Postojna kg 44.— Trbovl je kg 8 . - Trbovl je kg 1 6 . - Postojna kg 280.— Ljubljana

V i n o , 11 maliganov v gostilni 1 125.— Gorica Žganje, močno nad 4 0 % . . 1 300.— Kočevje

Pridelki v n a š i h okrajih so p r e n i z k i , p a ne t o l i k o z a r a d i s l a b i h t a l , p a č pa z a r a d i nep r a v i l n e g a obde lovan ja z e m -

gala tudi Trgovska Šola Novo mesto, k i j e za teden d n i o d s top i l a t e č a j n i k o m vse svo ie š o l s k e prostore .

U d e l e ž e n c i p o l j e d e l s k o - s e m e n a r s k e g a t e č a j a v N o v e m m e s t u

l je , gno jen ja In p r e d v s e m z a r a d i i z r e d n o s l abe k v a l i t e t e semen. P o v p r e č n i h e k t a r s k i p r i d e l e k o z i m n i h ž i t v n o v o m e š k e m o k r a j u j e b i l l e 1000 k i l o g r a m o v , k r o m p i r j a 9000 k g . k a r j e vsa j e n k r a t p r e m a l o T i s t i k m e t o v a l c i , k i so zače l i p r i d e l o v a t i semena , p a so z d o b r i m i s e m e n i doseg l i nepr i m e r n o v e č j e h e k t a r s k e donose, i n s icer p r i o z i m n i h ž i t ih do 2200 k g , p r i k r o m p i r j u pa celo do 40.000 k g .

P o l j e d e l s k o - s e m e n s k i odbor O Z Z j e s p r e v i d e l , d a j e t reba nekaj u k r e n i t i , č e h o č e m o d o seč i p o v p r e č n i p r i d e l e k ž i t vsaj 1600 k g n a hek t a r , k r o m p i r j a p a vsaj 15.000 k g . Za to je ta odbor o r g a n i z i r a l enot e d e n s k i p o l j e d e l s k o - s e m e n s k i t e č a j , n a ka te rega so b i l i pov a b l j e n i po 1 do 3 z a d r u ž n i k i iz v s a k e n a š e zadruge . K e r n a š i sosedni o k r a j i ve r j e tno ne bodo to z i m o i m e l i pol je-d e l s k o - s e m e n s k i h t e č a j e v , je o d b o r p o v a b i l i z K o č e v j a , Č r n o m l j a i n K r š k e g a po 2 do 4 t e č a j n i k e . Iz n o v o m e š k e g a o k r a j a se je t e č a j a u d e l e ž i l o 25 z a d r u ž n i k o v , iz sosednih o k r a j e v pa 6. D a je t e č a j l a h k o u s p e š n o po teke l , je p o m a -

t :

l i

U č n i p r o g r a m je b i l precej o b š i r e n , toda t e č a j n i k i so pazl j i v o s p r e m l j a l i p r e d a v a n j a i n s i podano snov t u d i o s v o j i l i . Posebno podrobno j e b i l o teč a j n i k o m t o l m a č e n o s e m e n a r -stvo, k e r se z d o b r i m i semeni p o v e č a h e k t a r s k i p r i d e l e k p r i ž i t i h z a 30%, p r i k r o m p i r j u pa za 6 0 % . P o l e g semenar s tva >o t e č a j n i k i p r i do t r i l i v e l i k o znan ja o o b d e l o v a n j u zeml je , gnojenju , z a š č i t i j h se l ekc i j i r a s t l i n , o z a t i r a n j u p l e v e l o v in d r u g e m .

T e č a j n i k i bodo zdaj organt-n i z i r a l i v s v o j i h K Z a k t i v n e oo l j ede l sko - semenske odseke, k i bodo s p o m o č j o O Z Z v o d i i i po l j ede l s tvo s s e m e n a r s t v o m v z a d r u g i . O r g a n i z i r a l i bodo p r i z a d r u g a h t u d i neka jdnev ne po l j ede l sko - semena r ske teč a j e , k i j i h bodo o b i s k a l i l a h ko v s i z a d r u ž n i k i . Z a p o v e č a n j e p r i d e l k o v l j e potreb.10 p r e d v s e m znanje ; to znan je si bodo p r i d o b i l i n a š i k m e t o v a l c i v k m e t i j s k i h š o l a h , t e č a j i h i n n a s t r o k o v n i h p r e d a v a n j i h . V po l j ede l sko - semensk ih o d s e k i h k m e t i j s k i h ; z a d r u g o r g a n i z i r a n i k m e t o v a l c i p a bodo s p r i d o b l j e n i m z n a n j e m gotovo že l i v e l i k e uspehe. Č. S.

I n g . A n t o n Z o r e t

Kmetijstvo na Kočevskem

O B P R V E M O B Č I N S K E M P R A Z N I K U

P A R T I Z A N S K E G A Č R N O M L J A Č E S T I T A

V S E M U D E L O V N E M U P R E B I V A L S T V U

S P L O Š N O T R G O V I N S K O PODJETJE

Č R N O M E L J

, .«..»..*. .«. .• . . ••

Ob 19. februarju 1954 - prazniku mesta Črnomelj,

Sestlta delovnim kolektivom, družbenim organi

zacijam In prebivalcem

S G P „ P i O l l i r 4 * - Novo mesto gradbišče Črnomelj

t

N a d a l j e v a n j e s 6. š t e v i l k e Stanje živinoreje

O d kmetijstva ima največ naravnih pogojev živinoreja. Poleg Štetih okolnosti zahteve in tenzivno živinorejo tudi struktura kmetijskih površ in . O d skupne površine okraja odpade 5 7 % na gozdove, 4 1 % na kmetijske površine i n 2% na nerodovitno zemljo. O d kmetijskih površin pa je po razpoložl j ivih podatkih 13.5% travnikov, 43.5% senoieti in 29.7% pašnikov ali v celoti 86.7% travnih površin. Zato moramo iz vajati predvsem ukrepe za zboljšanje živinoreje. Delno bo treba Še p o v e č a n i tevilo govedi, vsekakor pa zboljšati njeno proizvodnost, zlasti mlečnost. Zaradi opisanih vojnih razmer in preslabo organizirane živinorejske službe v povojnih letih imamo še sedaj manj živine kakor pred vojno. Za isto področje okraja izkazuje statistika v letu 1939 skupno 16290 govedi, dočim je po popisu v letu 1952 bilo samo 13448 govedi a l i 2842 glav, odnosno 12% manj goveje živine. V leto 1953 se je številčno stanje dosti menjalo, je pa zaradi suše za nekaj deset glav manjše. Večje od zmanjšanja števila živine je poslabšanje njene strukture. Zaradi prekomernega klanja se je precej znižal odstotek odrasle živine.

Pr ikazat i je treba tudi proizvodnost ž ivine; molznost in rodovitnost. Podatke o proizvodnosti moremo vzeti iz podatkov selekcijske službe. Povprečna letna molznost za 521 rodovnih krav je bila 1939. leta 2179 litrov, 1952. leta pa pr i 746 rodovitnih kravah 1909 l i trov mleka na kravo. K r r imajo rodovne krave v povprečju pr ib l ižno 30 do večjo mlečnost od povprečja

D o 1 6 . f e b r u a r j a

n o v i h n a r o č n i k o v

O d 1. januarja do zadnjega torka se je n a r o č i l o na Dolenjski list 1006 novih n a r o č n i k o v , izmed teh:

N a r o č n i k o v i v okraju Črnomelj 332 v okraju K o č e v j e 113 v okraju Novo mesto 437 razne p o š t e v F L R J 92 v inozemstvu 32

Vse n a r o č n i k e , sodelavce, odbore S Z D L in prijatelje Dolenjskega lista prosimo, da tudi vnaprej pridobivajo nove n a r o č n i k e za n a š dolenjski tednik. I z k u š n j e zadnjih tednov so pokazale, da lahko pridobimo še veliko novih n a r o č n i kov. Tako nam je pred dnevi tov. J o ž e M e d i c iz Metliš k e vasi prinesel imena 37 novih n a r o č n i k o v iz T o p l i š k e doline. Precej novih n a r o č n i k o v je spet poslala Bela krajina, pa tudi K o č e v s k a se je dvignila nad 100 novih n a r o č n i k o v . Cim v e č bo imel Dolenjski list naklade, toliko bol j š i , p e s t r e j š i in o b s e ž n e j š i bo lahko.

V vsako h i š o Dolenjski list! U r e d n i š t v o in uprava.

vseh krav, moremo zaključit i , da je bila molznost vseh krav v okraju 1. 1939 pr ibl ižno 1350 li trov, sedaj pa okrog 1150 li trov. T o pomeni, da imamo danes za najmanj 200 do 250 1 manjšo mlečnost. N a isti način moremo ugotoviti rodovitnost krav. Iz rodovnih podatkov za leta 1937 do 1941 razberemo, da je bilo skozi teh 5 let na vsakih 100 krav letno 79 telet, toda lani smo jih imeli le 69. V z r o k i za slabšo rodovitnost so slabša krmska baza, pomanjkljiva preskrba zadostnega števila plemenjakov v povojnih letih in kot posledica obojnega močna spolna okužba krav in te-lic . T o je potrdila tudi veterinarska služba, k i je opravi la masovne preglede krav in telic glede na jalovost. Vse skupaj, to je manjše Število, slabša struktura živine, letno 2350 telet manj ter zmanjšanje mlečnosti in rodovitnosti pomeni, da imamo skupno nad en milijon kilogramov manj fonda goveje Živine in letno 33120 hI mleka manj, a l i v celoti letno 45 do 50 milijonov dinarjev manj čistih dohodkov od živinoreje.

Zmanjšanje živalske proizvodnje jeza okraj Kočevje povsem razumljivo. N a to so vpl iva l i v glavnem naslednji razlogi.

1) Kočevarj i so pr i od selitvi odpeljal s seboj okrog 4000 go-~

v e d i Na izpraznjenem ozemlja se je ves čas vojne le pustošilo. N a tako upostošenem, že močno z grmovjem zaraščenem ozemlju so se pričela v letih 1946, v glavnem pa 1947 organizirati d r žavna posestva. T a so podedovala samo ruševine, plodna zemlja se je do tedaj že umikala divjini. Zato moramo oceniti današnje stanj« drž . posestev za zelo zadovoljivo, saj so se morala boriti ne le s pomanjkanjem najosnovnejših sredstev, ampak takorekoč ponovno osvajati in usposabljati zapuščeno nekdanjo kmetijsko površ ino , po kateri so že nemoteno gospodari l i divji prašiči in številna druga divjad. D r ž a v n a posestva imajo vsa zemljišča nekdanjih kočevar -jev. O d skupne površine okraja pripada posestvom 5 3 % zemljišč, od kmetijske površine pa 3 9 % . Kmetijske površine so toliko usposobili, da redijo danes 19% govedi in 3 2 % prašičev od skupnega števila v okraju (po stanja popisa 1952). č e p r a v so drž. posestva že zbrala precejšen fond ž i vine, vendar Še niso dosegla števi la , k i se bo moralo na omenjenih površinah prerediti. Povečanje fonda bo mogoče od sedaj naprej le z vzporednim izboljšanjem pr i delkov na košeninah, z usposabljanjem pašnikov

(Nada l j evan je p r i h o d n j i č )

Ali imam pravico do polnih prejemkov otroških dokiad?

T u d i k a t e r e d o k i a d

na K o č e v s k e m je n e -u p r a v i č e n c e o t r o š k i h

z a k o n o v i š i n i d a v k o v v z v e z i s t e m i d o k l a d a m i n e p r a v i č n o zade l . T a k o p r a v i F r a n c G r e b e n e l z S t a r e c e r k v e : » L e t a 1951. s e m i m e l v n a j e m u z e m l j o od U p r a v e d r ž a v n i h posestev v S t a r i c e r k v i skupa j 12 a rov . N a j e m n i n o sem o d s l u ž i l z d e l o m . Z a teh 12 a r o v i n neka j k o k o š i sem m o r a l p l a č a t i l e t a 1951. t r i s to osemnajs t d i n a r j e v d a v k o v Z a r a d i tega s e m i z g u b i l n a o t r o š k i h d o d a t k i h za enega o t r o k a 1.050 d i n a r j e v m e s e č no, z a č e n š i od 1. a v g u s t a 1953-N i m a m n i t i p e d i l a s tne z e m l j e ne č e s a d rugega , k a r b i se l a h k o o b d a v č i l o . T a k i h p r i m e r o v , k a k o r j e m o j , j e v o k o l i c i K o č e v j a š e v e č . T e n e p r a v i l n o s t i so b i l e p r i k a z a n e na r a z n i h ses t ank ih . N a v z o č i f u n k c i o n a r j i so s i n a š e p r i t o ž b e s ice r zap i sa l i , i n p r i t e m je os ta lo . Č e p r e r a č u n a m o , k o l i k o p l a č a m o od n e i z p l a č a n i h p r i p a d a j o č i h o t r o š k i h d o d a t k o v , s p r e v i d i m o , d a i m a m o s o r a z m e r n o v e č j e da ja tve k a k o r n e k a t e r i s r edn j i k m e t je d a v k o v .

L e t a 1952. In l a n i sem b i l d a v k o v s ice r o p r o š č e n , v e n d a r m i t o n i č ne pomaga , k a j t i moj d a v e k i z le ta 1951. i m a še v e d n o t o l i k o ve l j ave , da n i sem u p r a v i č e n do po lnega i z p l a č i l a o t r o š k i h d o d a t k o v .

P r i p o m n i l b i , d a so t i s t i , k i so o d l o č a l i o o t r o š k i h doda t k i h , p o g l e d a l i n e k a t e r i m s k o z i prs te , č e p r a v so le t a 1951.

i m e l i z e m l j o v n a j e m u i n t u d i p l a č a l i davek . T i d o b i v a j o o t r o š k e doda tke r edno b rez o d b i t k o v . V e n d a r š e z m e r o m u p a m , d a b o m t u d i j a z slej ali pre j dosegel svojo p r a v i c o « .

Za mesto In most se Novomeščanom

še nI treba bati Z o z i r o m na č l a n e k oz. ves t

» N o v e m u mes tu se l a h k o z g o d i n e s r e č a « , k i j o je 13. f e b r u a r j a 1954 o b j a v i l a B o r b a , nas j e u p r a v n i o d b o r t rg . p o d jet ja » Z e l e z n i n a « p r o s i l , d a o b j a v i m o t u d i v D o l e n j s k e m l i s t u :

» Ž e l e z n i n a « i m a sh ran j en ves s m o d n i k , s k a t e r i m t r g u je, v posebej zg ra jenem s k l a d i š č u (bunker ju) i z v e n Ž a b j e v a s i v s m e r i p r o t i G o r j a n c e m , torej skora j 2 k m izven mesta. K i s i k o v e j e k l e n k e pa i m a v s k l a d i š č e n e v z g r a d b i n a Š u k l j e t o v i c. š t 6, k j e r j e b l a go v a r n o p r e d p o ž a r o m . Z a most i n de l mesta , k i naj b i bilci v p r i m e r u p o ž a r a v h i š i na S u k l j e v i c. š t . 1 v n e v a r nost i , t ake n e v a r n o s t i torej n i . N a d z o r s t v o n a d prodajo i « sh ran j evan j em s t r e l i v a o p r a v l jajo r edno o r g a n i j a v n e v a r nost i . Podje t je s k r b i , da so vs i v a r n o s t n i p r e d p i s i v e d n o i zpo ln j en i , t ako da n i s t rahu , da b i K a n d i j a n a r j e s redi n o č i odneslo v z rak . » Z e l e z n i n a « je res k u p i l a z e m l j i š č e z a nova s k l a d i š č a v K a n d i j i , n i m a pa š e p o t r e b n i h k r e d i t o v za z idavo .

Belokranjske zadružnice se pridno uveljavljajo

Zavod ta statistik« in evidenco LRS, Ljubljana

Z A D R U Ž N O T R G O V S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J

Č E S T I T A O B O B Č I N S K E M P R A Z N I K U V S E M

Z A D R U Ž N I K O M , K M E T I J S K I M Z A D R U G A M , O S T A L I M

1 O D J E M A L C E M I N D E L O V N E M U L J U D S T V U Č R N O M L J A 1

N A J 2 IVE I N I C I A T 0 R J 1 N A S E BORBE!

Se m a l o , p a bodo t u d i v B e l ; k r a j i n i l e t n i o b č n i z b o r i k m e t i j s k i h z a d r u g . V p r i p r a v a h za te zbore p r i d n o sodelujejo t u d i o k r a j n i o d b o r i Z v e z e z a -d r u ž n i c K a j t i b e l o k r a n j s k i ž e n i , z l a s t i z a d r u ž n i c i , n i vse eno, k a k o ž i v i i n se r a z v i j a , z l a s t i j i n i vseeno k a k o se gos p o d a r i v z a d r u g i .

B e l o k r a n j s k e z a d r u ž n i c e ž e l i j o i zob razbe , za to se t a k o š t e v i l n o u d e l e ž u j e j o k m e t i j -s k o - g o s p o d i n j s k i h , š i v i l j s k i h , p l e t i l s k i h , k u h a r s k i h i n k r o j n i h t e č a j e v . O s e m i n d v a j s e t t e č a j e v v Č r n o m a l j s k e m o k r a j u ob i sku j e 670 ž e n a i n d e -

PISMO BELOKRANJSKEGA KMETA

V B e l l k r a j i n i smo vse od kapi tulaci je Itali je pa do konca vojne b i l i odrezani od ostalega »ve t a ; nismo ime l i nobenih t r gov in , gost i ln , ne uvoza ne Izvoza , b o r i l i smo se za vsak k g •ol i , k i smo jo mora l i nosi t i več k i lomet rov da l eč s H r v a š k e . P r e h r a n i l i smo cele brigade, v lado , na stotine beguncev, da l i smo Od sebe vse, zadnji gr iž l ja j , zadnjo kapljo v i n a , pomagali smo naš i vo j sk i z vprego. Sli smo do skrajnost i , pa vendar n ismo b i l i l ačn i , n i h č e n i od l a kote u m r l , i n nismo hod i l i ne goli ne bosi.

I skus i l i smo okupatorjevo pe. te, ž r t v o v a l i smo vse, pomagal i smo naMm borcem, b i l i smo enetni , h r ab r i l a nas je ena sama mise l i n želja — r e š i « domov i n o !

I n danes? Res nam n ! z rož i cami postlano, se zmeraj obč u t i m o posledice vojne, l e n i mamo vsega, ka r si že l imo , prehodni čas je Je t ežak , domovina pa danes prav tako potrebuje enotnih, s t rnjenih, samozavestn ih in p o š t e n i h d r ž a v l j a n o v .

O b zadnjih vo l i t vah smo res

ugo tov i l i , da živi v B e l l k r a j i n i l judstvo , k l j t strnjsno In enotno, ko gre za ugled domovine.

Isto se je pokazalo, ko je b i l naš g r a b e ž l j i v i sosed stegnil svoje krempl je po naš i s k rv jo p o s v e č e n i zemlj i — po lepi In sončn i Is tr i , Gor i šk i i n T r ž a š k i pokra j in i .

Naje l judstvo je vstalo enotno i n samozavestno ter reklo stoj! N i t i pedl n a š e zemlje ne bo* vec teptal i

Toda i e vedno se najde kaka l j u lka , se najde Izrodek, k i p l j u je na vse to, k i pl ju je v lastno skledo. T a k i m l judem ni n ič po v o l j i , če je se tako dobro, ka r je v zvezi s na io stvarnostjo. Vse oblat i jo, najraje M z g r i z l i n s i social izem, un ič i l i vse nase pr idobi tve .

V s i naši Izdelki , od l l v a n k e do n a j v e č j e g a stroja, so j i m zan ič , a vse, kar je tuje, j i m je dobro, pa č e t u d i je desetkrat d r a ž j e . T i ljudje vse vedo, če prav nimajo p r i hiši n i t i č a s o pisa n i t i rad ia . ?.e vnaiprej n a . povedujejo zv i š an j e een, pomanjkanje tega a l i onega b l a ga, sko ra j šn j i padec vlade, soc ia l i zma , pret i jo, kako se bodo

m a š č e v a l i , ko pridejo oni na oblast i n podabno. V tem pred-n jač i jo ljudje, k i so g u l i l i našega kmeta In malega č loveka ter s i b i l i nagrabi l i p r e m o ž e n j a . Pomagajo j i m pa razne » M a r i j ine devicet , ka te r im je naša stvarnost t rn v pet i .

In tisto p o n i ž e v a l n o , n e č a s t n o p r o s j a č e n j e za pakete v A m e r t . k l , k i so ga uganjali nekater i , z raven pa nesramno b la t i l i ugled domovine, češ da smo golt i n bosi , da nimamo kaj jesti , J a je n a š a oblast od h u d i č a , da nas » tovar i š i« samo gul i jo i td . Zelo ža los t en pojav /.a Belo kra j ino .

In vendar imamo l jud i , k i imajo vsega v izob i l ju (nI res. da j i h n i ) , vk l jub t e ž k i m Časom so tudi t ak i , k i imajo dobro podlago: so 2e desetletja na kmet i j i , p r i t rgov in i , v obr t i , to bogato podedovali in podobno. TI še n i k o l i niso slabo ž ive l i , kakor danes ne, pa vendar so najhu jš i g o d r n j a č l .

Imamo l jud i , ki so dob i l i po 100, 200 paketov Iz A m e r i k e , k i imajo oblek t a desetletja naprej. A H so se t i ljudje p r i svoj i bogato ob ložen i ml?t kdaj spomni l i r e v e ž e v o k r « g sebe, na ceeti, sp rav i l konje v bl iž -

bo ln ikov , k i bi potreboval i p r i -bo l j ška v hrani?

In sosedovi o t roc i , morda hodijo okrog strgani, poz imi bosi . slabo ob l ečen i . Nas n i sram, če pomis l imo , da bi včas ih le l ah ko pog re ša l i kak kos obleke, po . n o š e n e čev l je aH kaj podobnega in da rova l i potrebnim!

K a j pa poš t en j e v naš i lepi B e l i k ra j in i? A H morda ne š e pa? Ne bi včas ih lahko r e k l i , kot p r av i pesem:

»Poš ten je , kam s i š lo , oh kani si ra jža lo?«

K a k o Je bi lo s tem pr i naSih prednik ih? K l j u č a v n i c skoraj poznal i niso, le kak večj i kmet je imel k l j u č a v n i c o na svoji z i danic i , k i m u jo je napruv i l vašk i k o v a č , drugod m ie b i l a ob iča jna k l j u č a v n i c a t r ta In k l i n . Kmet je z v l l leskovo trto, v t a k n i l v luknjo drenov k l i n In k l j u č a v n i c a Je b i l a narejena.

B i l o Je pred kakim) petdesetimi le t i , ko po B e l l k r a j i n i se ni puhal v lak in sernj mora l po opravk ih peš v Novo mesto. Ponoči sem ooazi i na samotnem kra ju ob cesti t e žko n a l o ž e n voz — par izar , po ln raznega blaga: .•cle bale na jbo l j šega štofu, usnja, podplatov, zaboji s ladkorja , kave Itd. Vse to Je vozn ik brez skrb i i n strahu pus t i l čez noč

nji vasi v hlev in lepo legel k poč i tku .

Ka j bi se zgodilo danes, č e bi bi l tak vozn ik tako zaupl j iv?

Danes se v e č k r a t zgodi , da te o la jša jo za konja v h levu , za kravo , p r a š i č a , za denarnico iz žepa , k rmo iz skednja.

K a j , ko b i danes dajali na vrata trto In drenov k l i n ? Vsaj poceni so te vrste k l j u č a v n i c e !

B r n i sem, da v Ho land i j l In po Skand inavsk ih d e ž e l a h k i j u . č a v n i c tudi danes še ne potrebujejo, Ce kdo zgubi uro a l i denarnico na cest i , ljudje to poberejo i n položi jo na obcestni kamen, kjer p o č a k a las tn ika . £o le če se ne vrne Iskat, poberejo te predmete i n razglasijo, da j i h las tnik lahko dobi v uradu za najdene predmete. D a tam brez skrb i pus t i š kolo nezaklenjeno kjer k o l i , je pa sp lošno znano. K a j Če b i tudi p r i na« to lepo navado k m a l u udoma-čil l l

So pa spet s tva r i , za katere so ljudje s t r a š n o obču t l j i v i . Naj »e fantje p r i plesu aH pi jač i malo grdo spoj.:1 'dajo, že je nož v r o k i , Če soseda sosedi r e č e malo hu j šo besedo, že ima advo. kat dovolj posla. Ce snsed s koso zamahne čez sosedovo mejo, že so pravde l n s t rošk i . In k o l i k o nadlog prizadenejo k lepetulje in o b r e k l j i v i Jeziki?

P r i vseh teh stvareh p a ne pomaga jeza, ne advokat i ne sodn ik i , p a č pa pomaga dobra, pr i jazna beseda. L j u d i je tr^ba vzgajati z l ep im vedenjem, s toplo, p r i s r č n o besedo. T a zaleže v e č kot vsaka kazen.

Ljudje v e č k r a t tarnajo, da so slabi čas i . Vedet i moramo, da so čas i t ak i , k a k r š n i so ljudje, k a k r š n i «o odnosi med l judmi .

Zavedajmo se, da smo potomci t is t ih naš ih dedov i n prade-dov, k i so živel i trdo i n borno ž iv l jen je na tej belokranjski zeml j i , ki Je b i l a i e vse gostuje naseljena kot danes, da so si s t e ž k i m t rudom p r i d e l a l i skorjo ovsenega s l i prosenega kruh* . B i H so sužnj i g r a š č a k o m in cer . k v e n i m v e l i k a š e m , po hrb tu j im je pel va lp tov b ič . Toda naš i d niso k l o n i l i , l j u b i l i so svojo zemljo, svojo govorico, svo:o lepo slovensko pesem, skrbno so č u v a l i dobre, p o š t e n e navade ln ob iča je , ž ive l i so s ložno ln n ikdar niso — obrekova l l gvoje domovine! Domovina j i m je b i la sveta, pa naj so b i l i še tako slabi čas i . V tem nam • • r !

biti neprenehoma vzgled. L j u bimo svojo Belo kra j ino , pomagajmo Ji z vsemi m o č m i , da bo rasla In napredovala v s rečo nas In vse n a š e skupnost i !

Belokranjski kmet

k le t , v e č i n a č l a n i c k m e t i j s k i h z a d r u g . T i t e č a j i pa n i so l o p r a k t i č n i . , a m p a k p o v e z a n i t u d i z r a z n i m i s t r o k o v n i m i p r e d a v a n j i o k m e t i j s t v u , ž i v i n o r e j i , s ad j a r s tvu i n v i n o g r a d n i š t v u , o v č e r e j i i t d .

K o t p r i p r a v o za o b č n e z b o re j e o k r a j n i odbor zveze z a -d r u ž n i c o r g a n i z i r a l d v o d n e v n i s e m i n a r za z a d r u ž n i c e — 18. i n 19. j a n u a r j a . N a s e m i n a r j u so b i l e zastopane d e l e ga tke i z vseh k m e t i j s k i h z a d r u g n a š e g a ok ra j a . P o s l u š a l e so p r e d a v a n j a o n o t r a n j i o r g a n i z a c i j i i n de lu z a d r u ž n i h vods tev , o na logah Z Z , o f i n a n č n e m p o s l o v a n j u z a d r u g i n podobno , o m l e k a r s t v u , ž i v i n o r e j i i n š e o d r u g i h k m e t i j s k i h panogah . S e m i n a r j e l e p o u s p e l i n u d e l e ž e n k e so da le v r s t o p red logov za s k l e pe, k i j i h bodo p red laga le n a o b č n i h z b o r i h , po tem pa s p o m o č j o zad ruge u r e s n i č i l e .

B e l o k r a n j s k e z a d r u ž n i c e so se n a s e m i n a r j u p o m e n i l e , d a bodo go j i l e eno tno pa smo k o k o š i i n p o s k r b e l e za d v i g pez-utninars tva. T u d i p r i s v i n jah bodo v p e l j a l e enotno p a smo, t a k o z v a n o » n o v o m e š k o « , o z i r o m a a n g l e š k o . S s v i n j e r e -jo se bodo z la s t i u k v a r j a l e ž e ne v o k o l i š u S e m l č a , S t r e k -l j e v c a i n C r e š n j e v c a , k j e r o d dajajo m l e k o v m l e k a r n o i n j i m os tane s i r o t k a , k i j e d o b r a k r m a za p r a š i č e . S k r b e l e b o do za č i s t o č o v a s i , h l e v o v , s v i n j a k o v , v r t o v i n t ako dal je .

O k r a j n i o d b o r zveze z a -d r u ž n i c je b i l j a n u a r j a o r g a n i z i r a l t u d i sek to r ske k o n f e rence z z a d r u ž n i c a m i v A d l e -š i č ih , M e t l i k i , S e m i č u , n a V i n i c i i n P r e l o k i . U d e l e ž b a j e b i l a povsod dob ra .

V A d l e š i Č i h , na V i n i c i l n P r e l o k i bodo ž e n e p o ž i v i l e d o m a č o obr t i n Še bo l j go j i l e ovce- s o l č a v s k o - j o z e r s k e p a sme, s k a t e r i m i so zelo zado

vo l jne . Pose ja le bodo v e č j e p o v r š i n e z l a n o m i n k o n o p l jo . T o bodo s tor i le t u d i ž e ne n a m e t l i š k e m sek to r ju .

Stev. 7 i j

D O L E N J S K I C 1 3 T Stev. 5

M šentjernejske novice

Pre tek l i teden so se sestanki kar v r s t i l i :

V torek se je zbralo u č i t e l j -stvo š e n t j e r n e j s k e ob i ine na sektorski konferenci , k i so j i p r isos tvoval i tudi t ova r i š i iz Novega mesta. G l a v n a točka dnevnega reda je b i la podrobna razprava o novih u č n i h n a č r t i h .

V č e t r t e k so zastooniki tu-

V Gabrju imajo v nedeljo

nadomestne volitve V nedeljo 21. februarja bodo

v v o l i l n i enoti št. 4 obč ine Brusnice nadomestne vol i tve , ker je prenehal mandat odborn i k u A n t o n u Bol tesu. Odlok o vo l i tvah je b i l objavl jen v 3. š t ev i l k i Uradnega l is ta L R S .

Podzemelj v Beli krajini Zadnjo soboto se je po dolgo

letnem in u s p e š n e m s l u i o o v a -nju pos lov i l od Podzemlja tovar iš Lojze Zupane, ravnatelj t a m k a j š n j e n iž je gimnazije, k i je prevzel medtem v Č r n o m l j u mesto upravi te l ja l judske šole. K o prevzema v s r e d i š č u Bele kraj ine novo s l u ž b e n o mesto, se m u med d rug imi zahvaljuje za dosedanje delo v Podzemlju ln gradaski obč in i tudi u redn i , š t v o Dolenjskega l is ta , k i š te je t o v a r i š a Zupanca med enega svoj ih p r v i h sodelavce , , k i so z vso vnemo skrbe l i za r a z š i r janje Dolenjskega l ista po B e l i k r a j i n i od prve š t e v i l k e v letu 1950 naprej. Izpod peresa tov. Zupanca so b i l i naš i b ra lc i seznanjeni s p remnogimi dogodki po l i t i čnega , gospodarskega ln kul turno-pros vet nega živl jenja be lokranjsk ih krajev. K o t znanega belokranjskega pisatelja ga je l an i ln letos predstavi l list svoj im bralcem po Dolenjskem tudi z i zv i rno povestjo »Vel iki d n e v i « , k i je b i l a v predzadnji š t ev i lk i tednika zak l j učena . K o mu na novem mestu v Č r n o m l j u že l imo dobrodoš l ico , se spominjamo tudi na . predka, k i ga je pod njegovim vodstvom dosegla v zadnj ih let ih n iž ja gimnazija v Podzeml j u ter mu takih uspehov že l i mo tudi v bodoče . T . G .

Iz Grčaric nam pišejo T u d i v G r č a r i c a h je zasvet i

l a e l e k t r i č n a luč , tako začenja neznani pisec da l j še i n zanimivo pismo iz kraja , od koder se le malokdaj kdo ogla6i. Menda tam ljudje res ne spijo; vsaj po dolgem pismu bi urednik l ista l ah ko tako sodi l . Treba bi pa bi lo še za konec poguma in pismo podpisati , pa b i ga v celoti obj a v i l i ! Neznanega sodelavca va-

ka jšn j ih ustanov v prisotnosti t o v a r i š e v zveznega poslanca ing. J o ž e t a Levs t ika , r epub l i -škega poslanca Franceta P i rko - d i t i 8 0 u g o t o v l j e n i , / u d i J o k a

K o t k a ž e , se bo letos spomladi v p r a š a n j e pleUlne tovarne le premakni lo z mrtve t o č k e . K r e -

viča ln predsednika gospodarskega sveta Maksa Vaie ta raz .

cij-a je že odrejena (na nj ivah &o progi za Carovo gosti lno),

pravl ja l i o važn ih gospodarskih t r e b " J « l e g f?P l e*» v " m . e n a ; pa bodo pričeli z zemeljskimi del i .

v p r a š a n j i h . Sprejeti so b i l i pomembni sk lep i .

V nedeljo pa so komunis t i na svoji obč inski konferenci položili o b r a č u n o svojem delu in o delu posameznih organizaci j .

Tud i p r i zemeljskih terasah prod m e t l i š k i m gradom bodo spomladi dogradi l i stranske

Sekretar L u d v i k S i m o n i č j e oo- oporne zidove iz klesanega k a m -

dal i z č rpno poroč i lo , k i so ga n a i n u r e d i l i s topn i šče . Tako bo č lan i v bogati diskusi j i dopol- v s a oko l ica prostora, kjer naj p i l i . P r i vo l i tvah j« b i l z a se- b i s t a I spomenik padl im bor-kretarja zopet izvol jen L u d v i k , c e m > U I"eJena. Tud i k lop i bodo S imonič , postavljene po terasah za oddih

. . . i c „ ' m e š č a n o m in tujcem. Treba je T u d i mi smo se spomni l i loO. i

obletnice prvega srbskega upora s pros lavo, na ka ter i j? govor i l a tov. A n i c a Cve t i c , sodeloval pa je m e š a n i pevsk i zbor K U D .

Igralci K U D in Z imske gospodarske šole nam pr iprav l ja jo nekaj novega za naš oder. — V poroč i lu o i g r i »Draga Ru th« v naš i zadnji š t ev i lk i je pomotoma izpadla ocena o i g r i l jubke, a od ločne male M i r i a m , kj jo je d o v r š e n o podala M a r t i n a Jerele tova. —t.

Dve divji svinji je uplenil Jože

Globevnik Iz Skocjano

le, da se zgane odbor za postavitev spomenika padl im borcem, da ne bo part izanska M e t l i ka poslednja, k i se bo oddol . žila ž r t v a m zadnje vojn*.

Š k r o p l j e n j e sadnega drevja v met l i šk i obč in i , kjer je jablane ž« m o č n o napadel a m e r i š k i kapar, je nad vse p e r e č e . Zato bo v vsej občini Izvedeno obvezno šk rop l j en je sodnega drevja ln to takoj, č im bo tako toplo, da š k r o p i v o ne bo zmrzovalo . Del s t r o š k o v bosta k r i l a tudi okraj in mestna obč ina .

Potrebe in razvoj Me t l ike narekujejo, da se bodo morale v prihodnjem in naslednjih letih v mestu zgradi t i nova gimnazija in nov zdravstveni dom, nova mestna k l avn ica ln pekarna. Obenem bo treba izvesti kanalizacijo in t lakovanje ceste od

V nedeljo, 7. februarja je p r i redi la lovska d r u ž i n a Skacjan poson na divje svinje. Ob tej i p r i l i k i j e i zkušen i lovec J o ž e ^ k u l t u r n e g a doma do že lezni Globevnik podrl kar dve d i v j i sv in j i v teži 80 do 100 kg . Ob tem izrednem lovskem uspehu č e s t i t a m o , njemu i n l o v s k i d r u ž i n i .

I. G .

jke postaje. Za nekatere teh del bodo že letos i zv r šene pr iprave , tako da bo ta lepi n a č r t v bl ižnjih letih tudi u r e s n i č e n . —r

Podpore naj dobijo le najpotrebnejši!

Ljudje iz Kobla r jev in Stare cerkve se razburjajo, zakaj dob iva podporo Socialnega skrbstva mestne obč ine Kočev je F r a n č i š k a P i r e iz Kobla r jev . P i r č e v a živi v so l a s tn i š tvu s sestro, imata dobro hišo, gospo-darske p r i t ik l ine i n 18 ha ob. delovalne zemlje. Zemljo dajeta v najem in dobita letno samo najemnine okrog 12.000 dinarjev. F r a n č i š k a P i re dobi v e č k r a t pakete iz A m e r i k e in svojo podporo daje tudi ce rkv i za rože ln podobno. Za december in januar je dobila po 1000 dinarjev. Ljudje pravi jo, da je treba zadevo podpore P i r č e v i pre iskat i , saj je v S ta r i c e r k v i in K o b -Iarjih več l judi , k i so potreb-nejši podpore, pa tudi ' "M u p r a v i č e n i . K. O.

MIZARSKA ZADRUGA

ČRNOMELJ

č e s t i t a ob p r v e m o b č i n

s k e m p r a z n i k u v s e m

d e l o v n i m k o l e k t i v o m i n

p o s l o v n i m p r i j a t e l j e m !

Iz belokranjskega Bleda

Pič lo uro od Me t l ike , se ob m i r n i K o l p i v treh m a l i h vasi-

sitega, lista je bil pod gornjim na slovom objavljen članek, v katerem se je neznani dopisnik obregnil ab delovanje TVD Partizana Straža — Vavta vas in mu očital nedelavnost ter malomarnost pri upravljanju doma. Ker so omenjene vrstice za mlado društvo

! kaj malo vzpodbudne in mečejo na delavnost odbora slabo luč, je potrebno, da na kratko tezna-

cah razvija ž ivahno kulturno- i m » Javnost o delu tamkajšnjih fizkulturnlkov, za katerega je

KAJ DELAJO V STRAŽI IN VAVTI VASI Na 4. strani *, številke Dalenj-1 na lice mesta. Je ugotovila, da Je

prosvetno ž iv l jen je . Res pa je, da se iz Zelebeja, B o ž a k o v e g a i n Rakove* neradi o g l a š a m o v Dolenjskem l is tu , č e p r a v ga

ostal dopisnik slep. Predvsem Je treba omeniti, da

si Je društvo pričelo utirati pot v življenje Sele pred dvemi leti, ko fi je n» ustanovnem občnem

dobro poznamo. Po dvakrat na , zboru zadalo nalogo združiti in teden se zbira mladina v šoli , povezati vso mladino in pritegniti

bimo, da se še oglasi ; ro jaki I dobro voljo, da z i m s k i čas ne mu 'bodo h v a l e ž n i , če bo o G r . p 0 ostal n e i z k o r i š č e n , car icah še kaj napisal . —ro

r ponavlja že napol pozab- I * t a " } š f " z h l | U u r " e d c l a v « - «P«-*_ ._ SLi^i-TiT i četka je šlo le počasi, vendar Šte

je društvo danes že nad 80 članov. Upravni odbor si je takoj začel prizadevati, da bi si za svoje potrebe izposloval in zagotovil dom v Vavti vasi, ki Je bil kot last splošno ljudskega premoženja dodeljen občini Straža. To se je društvu posrečila šele v drugi polovici preteklega leta. Vse do tedaj >o sedanje društvene prostore ma ni bilo nobenega razumevanja, največ pa KUD. Za popravilo do-mo ni bilo nobenega razumevanja, zato je bil v skrajno slabem stanju. Se pred prevzemom doma se je društvo zanimalo pri Zvezi v Ljubljani glede kredita za potrebna poipravila. Posebna gradbena komisija, ki jo je Zveza poslala

kje Ijeno znanje iz šo l sk ih let

Dekle ta Imajo kuha r sk i teč a j , kjer se uč i jo , kako tudi iz preprostih h r an i l naprav i t i okusne jedi . N a š t u d i r a l i smo tudi dve enodejanki: »Vedeža« in » C a r o d e j n o b r i v n i c o « , s k a terima smo ig ra l i doma na B o -ž a k o v e m in na V i v o d i n i . P r i igrah so pokazal i mladi ig ra lc i svoje sposobnosti, predvsem pa

dom nujno potreben popravila, ki bi po približnem predračunu znesla nad milijon dinarjev, vendar tozadevna prošnja za kredit pri Zvezi v lanskem letu ni mogla biti upoštevana, ker so bila Investicijska sredstva takrat že razdeljena. Lastnih sredstev za popravilo doma društvo ni imelo. Tudi prošnje za pomoč, ki so bile naslovljene na krajevna podjetja, niso prejele odziva. Iz prispevka, ki ga Je naklonil občinski ljudski odbor, Je društvo nakupilo nekaj nujno potrebnih rekvizitov.

Tudi sicer je bilo pri društvu opaziti precejšnjo delavnost. Odbor se je redno sestajal na društvene sele. zadovoljiva pa Je bila tudi vadba. Društvo je imelo samostojen telovadni nastop, sodelovalo je pri proslavah občinskega praznika, po svojih članih se Je udeležilo okrožnega nastopa v Novem mestu in Jubilejnega Tleta v Ljubljani. Resno se ukvarja z mislijo zgraditi tetii« telovadiš*«?, predvsem na, kot rečeno, dela na tem. da obnovi dom.

Zato priporočamo dopisniku, naj ne gleda zvilka aH od strani dela društva, marveč naj tudi sam poprime za delo fn pripomore uresničiti naloee. ki si jih le radal upravni odbor. Na ta način bo *e Imel priliko pisati o delovanlu Partizana Vavta vas, le da bodo njegove vesti tedaj b«lj vrnod-budne, pr»dv»em pa — resnične.

Okrožni odbor Partizana Novo mesto

Čudni dolgovi, čudna pravda U p o r n a vas V i n c e p r i S o -

d r a ž i c i je t a k o r e k o č š e l e p ro t i k o n c u vo jne pos ta la ž r t e v i z da j s tva i n vsega gorja , k i je s led i lo . V a š č a n i ne bodo poz a b i l i pole tnega dne 1944. leta, k o je n a d m i r n o vas ico , n e k a k o z b i r a l i š č e pa r t i z anov , p r i h r u m e l o s o v r a ž n o le ta lo in jo v d v e h zapo redn ih napad ih skora j do t a l upepe l i lo . L j u d je so os t a l i brez vsega , r e š i l i so le golo ž i v l j e n j e . P o p r v i h dneh o b u p a so z a č e l i m i s l i L na vsaj z a s i l n o obnovo svo j ih domov. T a k r a t n i r a j o n s k i odbor j i m je v v s e m ustregel D a l j i m je t u d i v e č j o k o l i č i n o desk iz n a c i o n a l i z i r a n e ž a g ? P a v l e L u š i n i z V i n c , d a so si vsaj za s i lo p o k r i l i h i š e .

N a c i o n a l i z i r a n a ž a g a je b i l a po o s v o b o d i t v i L u š i n o v i spe l v r n j e n a , po n e m a j h n i zas lugi v a š č a n o v , k i so n jeno p r o š n j o

p o d p r l i s s v o j i m i podpis i . | p r av i co ter ja t i p lač i lo ,« so L j u d j e so to s t o r i l i i z n a j b o l j - p r i p o m i n j a l i , »ga i m a samo

š ih namenov , toda Luš inovč ; je d o b r o s r č n o s t s v o j i h sova-. tčanov kaj m a l o cen i l a .

Z a d n j a le ta se je b i l o z a č e lo š u š l j a t i , da bodo m o r a l , l judje L u š i n o v i drago p l a č a ! vse deske, k i so j i h d o b i l i za obnovo s v o j i h domov po odob ren ju i n i z l a s t n i š t v a l j u d ske ob las t i ( žaga s s k l a d i š č e n je b i l a t ak ra t las t l judske imovine) . V e n d a r so b i l i v a š č a n i hudo p r e s e n e č e n i , k o j t to š u š l j a n j e pos ta lo resn ica i n je sedem k m e t o v iz V i n c dob i lo poz iv a d v o k a t a iz K o č e v ja , z a s topn ika L u š i n o v e , de mora jo p l a č a t i vse t iste deske in s icer po 12.000 d i n a r j e v z:? k u b i č n i meter . L j u d i je prevze lo u p r a v i č e n o o g o r č e n j e , da j i m L u š i n o v a tako v r a č e m i l o za drago. »Ce i m a kd/.

d r ž a v a , l j u d s k a oblast, k i n a m je te deske da la i z svojega. To oblas t smo m i že t a k r a t p r i z n a v a l i za ed ino zakon i to , se zanjo b o r i l i , b i l i v i n t e r n a c i jah i n zato so n a m f a š i s t i i n l o m a č i i z d a j a l c i t u d i p o ž g a l i ^as. C e L u š i n o v a t ak ra tne oblast i n i p r i z n a v a l a , se nas n ič ne t i če . D a n i b i l a z njo v n a j b o l j š i h odnos ih , p r i č a to, ter j i je t a k r a t n a l j u d s k a oblast z a p l e n i l a i m e t j e . «

Iz p r i m e r o v t o ž e n i h iz V i n c v i d i m o , da so »do lžn i« L u š i n o v i o d 40.000 d i n a r j e v na prej , v sosednji v a s i B r e z e pa \o n e k a t e r i »do lžn i« n a d 100 t isoč d ina r j ev .

T o ž b a se je z a č e l a . P r v o l e j an je se od ig r ava v K o č e v ju. K d o bo zmaga l? N e dvo-n i m o , da t i s t i , na č i g a r s t r a n i je p r a v i c a .

Objave-mali oglasi K I N O

Kino KRKA Novo mesto Od 19. do 22. febr.: i t a l i j a n s k i

f i l m N i miru med oljkami.

O d 23. do 25. f ebr . : i t a l i j a n s k i f i l m Policaji in lopovi.

O d 2». febr. do 1. m a r c a ; francoski f i l m Praznik.

Kino J L A Novo mesto 20. do 21. februarja: angleški fi lm

>Ljube,zen je lepa«.

24. februarja: amer i šk i fi lm >Mil-dred Fierce«.

27. do 28. februarja: a m e r i š k i film >RodeoZlomljeua

puščica«.

Kino »Jadran« Kočevje 19 do 22. februarja: >Qbčiusko

deteZločin v

Nerad i« .

MALI OGLAS I P R O D A M kro jašk i šivalni stroj. Ce

na po dogovoru. Junc Jožefa, P r i stava 7, Šent jerne j .

P R O D A M globok otroški voziček, dobro .ohranjen, po ugodni ceni. Na slov v upravi Dolenjskega lista.

P R O D A M posnemalnik za mleko nemškega sistema. Na ogled vsuk dan pri Juhortu Francu, kovaču , Trebnje.

LONČAR - M O J S T E R dobi* zaposlitev. Plaća po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. >Keramidesitčno še repatyHHcio prvenstvo Smučamkp z v e z e S l o v e n i j e v Kočevju) , vodilni čla*ni P a n i č n a ko-čevje niso pozabili poik.remi.ti vsega za razvoj domač ih "»mučarjev.

\ a treh krnjih so »e » k o r a ] razjifl n vaelei upoš teva la svoj statut. !l« *n ? rn r l i i i ia i i l i i i t gosposlarni i doiiiom, r ignr fa-tt-nik je d ruš tvo Par-t i r*n, ociroma Zveza Part izan, je tudi prav, kajti t domom ne morejo v»i g5 tekmevaleev pa smo videli med udeleženci le 3 mladinke.

RfzultMil: ŽENSKA DECA - 200 m : 1. Ran-

nnlier Duda 2:55, 2, Pav l in Marjctka 3:18. 3. Golob Eva 3;42.

MOŠKA D E C A — 500 m : t. Perpar Lojze 5:31, 2. Fortuna Lado b:17, 3. Mak Milan 6:25.

P I O N I R J I - 1300 m: 1. Poies Adolf 12:50, 2. Perpar Marjan 13:0«, 3.-4. Gabr i je l Jože in Stricelj Srečko 14:02.

MLADINKE — 1300 m: 1. Grmov-šek Mari ja IV0\ 2. Perovšek Cveta lf»:13, 3. Kraievec Milena l»:i9.

M L A D I N C I - 2.5 km: 1. Brajer Jože 21:23, 2. l /dovič Mar t i n 21:36, 3. Bakar Anton 21:46.

C L A N T — 2.5 k m : 1. Bttkover Janez 20:3), 3. Grmovšek Rudi 21:22, 3. Strozak Beno 21.37.

A'ac« Puknute

Sa

Smučarji so se spet zbrali v Kočevju V nedeljo. t4. I L . »o se zbral i v

Kočevju najboljši smučar j i T \ D Partizan na republošiko patrolno prvenstvo Žaelopanih je bi lo 12 d ruš tev iz v««h predelov Slovenije. Vsaka paltola jc bita »eatovljena iz 3 tek-inoi i i l rev. Borbe za najboljša me»ta so bile zanimive, sneg pa južen in i r / , ik Proge *o bile lepo izpeljane; čhuiska j»roga b i la t r edn je t ežka .

Reiu\taii: ČLANI - 6 km: I. Hruš i ca 3].2a,

t. Maribor zel. 35.58. 3. Dol pri Ljubljani 36.46, 4. N O V O M E S T O

Za obfinskl pramlk Če

stitamo vsem podjetjem

v B e l l k r a j i n i in se

p r i p o r o č a m o l

B E L S A D ' ČRNOMELJ

(J . G b n a r , F. Peterliii in S. Puato-vrh) 3S.46.

M L A D I N C I - 4 k m : i . N O V A V A S 'Milavec J . , Snhadolnik P. , Virant L. I 28.15, 2, )h.m 2820. 3. N O V O M E S T O (Cujnik T., Darov ic A . , r i o r i a n f i * J.) S^.H.

Č L A N I C E - 3 km: 1. K O Č E V J E (Smola N . , Sega Z., Kopitar T.) 23.24. 2. l l r t l š iea , J, Postojna.

M L A D I N K E - 2 km: t. Do l pri Ljubl jani 15 55, 2. K O Č E V J E (Errath Ing., Vidmar L„ Zegarac Z.) 17.22. 3. Itn še ,

Organizaci ja je bila odl ična . K n -čevs-ki špor tn i delavci »o znova pot rd i l i , da io med najboljšimi organizatorji v republ iki . J. G.

Smučarske tekme PARTIZANA O t o č a c

V nedeljo so so pomerili tudi mladi smiičurji Otočca »n l o č n e . Tekmovali to pionirj i ia mladinci , P r i prave za lekme j * dobro organiziral Mi lan Purgar, ki je v januarju obiskoval tečaj na tiorjrtiieib. Proga za tek je bila ]»r*eei dolga; zmagal je n .1 liiucs' KrajšeL iz l-oč^ne. V slalomu jc zmagal Griea.r Jeiže iz O točca , v skokih pa Milam Pergtr. L iml /e so z raoimaitjran iled-ih i e.km » m . Zrna-gos-alci te dobik ob zaklpjtOku lepe ksjsftiF. naigrazi«.

Serinl prvak Mirenske doline

T V D Partizan Mokronog je priredilo v nedeljo s m u č a r s k o prvenstvo Mirenske doline v smuku. Kl jub slabemu vremenu je bi la ude ležba zadovoljiva. Pn tekmovanju je b i la razdelitev nagrad in s m u č a r s k a čajanka.

Tehnični rezultati : t. Sena! ?.ižo 30.0 ( T V D Mokronog),

2. Majcen Lad i 31.2, 5. Vizjak Janez 31.5, S. Z.

Tudi v Šentjerneju smučajo in skačejo

Ze dalj čnsa je na Zgibetovem bre-ki se dviga za d i rka l i ščem v

entjernejii, prav ž ivahno . Lan i je zgradil agilni predsednik T V D Partizan Vide Jože skakalnico, letos pa je s pomočjo Blatni k ovega Nacka in drugih postavil večjo in svojevrstno skakalnico: njen zalot sloni na dveh rastočih im rekah, leseno ogroo.škodoval nogo, zato ni mogel po*eči v borbo za najvišja mesta. Iztedno smolo je imel tekmovalec Long , k i je vse do nekaj metrov pred ciljem sijajno voz i l , nato pa zaradi padca izgubi l dragocene sekunde, ka.r ga je spravilo ob prvo mesto, za katerega je b i l že od početka favorit. Na »plnšno so gorenjski lekmovalci pokazal i visoko tehnično znanje, izredno stabilnost in seveda tudi kondicijo. Zmagovalec P r imož ič spada že v vrhunski razred, enako tudi drugo in tretjeplasirani. Skupno je vozilo 23 članov.

Mladinci so imeli sk ra j šano progo. Dolga je bi la le 7̂ 0 m in je imela 310 m višinske razlike. Po solidni Mt /nj i se je odl ikoval S lan iša iz Ko-čftvja in zanesljivo zmagal, Tiček Vali tar je iz dneva v dan boljši . Drugo mesto, kj ga je dosegel na tem tekmovanju, naj mu bo v vzpodbudo za nadaljnje prizadevanje. To želimo I udri ostalim, ki so se tokrat morali zadovolj i l i z manj v idnimi mesti. Mladinsko progo je voailo 17 tek m o\ alcev.

Organizaci ja tekmovanja je b i la na s"išiai. Tmamn pnjotno zavest, d | 90 tudi na Dolenjskem -vrt pogoji za nidU/nji raznoj z imskih športov;

Idealna smučišča na Gorjancih ter tekmovalni in organizacijski kader. Traba bo misl i t i la na gradnje še kakega primernega objekta v bližini teli smučišč .

Po končanem tekmovanju je vse tekmovale« v kra jšem nagovoru pozdravi l predsednik T V D Part izana Novo me^tn tov, Colar ič Franc in iiih povabil , da se zanesljivo vsako leto udeleže tradicionalnega gorjan-skčga veleslaloma r čim večjem š te . v i lu . Tekmovalci so mu to radi obl jub i l i . P r v i trije tekmovalci iz vsake skupine so prejeli p r a k t i č n e nagrade, najboljši dolenjski tekmovalec pa je poleg dari la prejel še lep jjrehodni pokal . Tako se je zgodilo, da je d ruš tven i predsednik tov. Colar ič izročil prehodni pokal za to leto a tvojemu sinu Colar iču Mi lanu . Mis l imo, da je to precej redek pr i mer. Nagrade so darovala novomeška podjetja, pokal pa je pokloni la s indikalna podružn ica >r ioni r ja« .

Podrobni rezultat i : C L A N I (33 ickmovalcev) : l , P r i

možič Franc (Ljubelj) !:1S.1, 2. in 5. Rakovič Ljubo 'Udarnik) 1:19.4, Jane Miian (Enotnost) isti čas , 9. ( o lar ič Mi lan (Novo mesto 1:34.3, 10. Peric L u d v i k (Novo mes(o) 1:39,5.

M L A D I N C I (17 tekmovalcev): 1, Statusa Franci (Kočevje) 56.3, 2. Vab t ar Tiček (Nevo mesto) 39.4, 3. L ranic Anion (Kočevje) 1:01.1, 4. Medle Slavko (Novo mesto) 1:01.3, 5. Vovk Janez 'Enotnosi) 1:01.0, 6. Kužnik Alojz (Kočevje) 1:06,3, 7. C u k Ferdo (Kočevje) 1:07.4, 8. Pav l in Boris (Trebnje) 1:10.3. 9. Mona Cveto (Novo mesto) 1:15.0, 10. Bole Marjan (Noto mesto) 1:1*.

OBVESTILO DOPISNIKOM Zaradi pomanjkanja prosto

ra v tej š t e v i l k i nismo mogli

objaviti vaeh dopisov. Priob

či l i Jih bomo p r i h o d n j i č . —

P o r o č a j t e , prosimo, o delu te

č a j e v , o prireditvah druStev in

organizacij ter o krajevnih za«

tilmlvostih. Prosimo za kratka,

i zčrpna poroč i la .

UREDNIŠTVO.

http://zbo.ruhttp://poik.remi.tihttp://ok.rnij.nihttp://Ur.odn.nji%20predsedniktov.%20Bulo.%20Iz%20njegovega%20porn%c4%8dil%c2%ab%20iniz%20poro%c4%8dil%20oatailh%20Mnuov%20dru%c5%a1tvenetlpr%c2%bbvf%20je%20razvidno,%20da%20*o%20precej%20sto-Trii.%20Imeli%20vhttp://Ur.odn.nji%20predsedniktov.%20Bulo.%20Iz%20njegovega%20porn%c4%8dil%c2%ab%20iniz%20poro%c4%8dil%20oatailh%20Mnuov%20dru%c5%a1tvenetlpr%c2%bbvf%20je%20razvidno,%20da%20*o%20precej%20sto-Trii.%20Imeli%20vhttp://Ur.odn.nji%20predsedniktov.%20Bulo.%20Iz%20njegovega%20porn%c4%8dil%c2%ab%20iniz%20poro%c4%8dil%20oatailh%20Mnuov%20dru%c5%a1tvenetlpr%c2%bbvf%20je%20razvidno,%20da%20*o%20precej%20sto-Trii.%20Imeli%20vhttp://Ur.odn.nji%20predsedniktov.%20Bulo.%20Iz%20njegovega%20porn%c4%8dil%c2%ab%20iniz%20poro%c4%8dil%20oatailh%20Mnuov%20dru%c5%a1tvenetlpr%c2%bbvf%20je%20razvidno,%20da%20*o%20precej%20sto-Trii.%20Imeli%20vhttp://Ur.odn.nji%20predsedniktov.%20Bulo.%20Iz%20njegovega%20porn%c4%8dil%c2%ab%20iniz%20poro%c4%8dil%20oatailh%20Mnuov%20dru%c5%a1tvenetlpr%c2%bbvf%20je%20razvidno,%20da%20*o%20precej%20sto-Trii.%20Imeli%20vfile:///olit/ihttp://1rtjn.ithttp://rVroe.il

Stran i D O E E N J S K 1 C I S T Stev. ?

Več knjig n a NAŠO VAS! P o d t e m g e s l o m je r a z š i r i l a i 300 d i n a r j e v p r a v l a h k o doseg -

p r o g r a m s v o j i h s t r o k o v n i h -n I j i v a v s a k e m u k m e č k e m u č l o -l e p o s l o v n i h p u b l i k a c i j z a l o ž b a v e k u . » K m e č k a k n j i g a « v L j u b l j a n i . Č e p r a v je z a l o ž b a š e zelo m l a da , j e dosle j i z d a l a v r s t o p o m e m b n i h i n k o r i s t n i h k n j i g za n a š e k m e t o v a l c e i n l j u d i na p o d e ž e l j u .

P o l e g s t r o k o v n i h l i s t ov , š t i r i n a j s t d n e v n i k o v i n m e s e č n i k o v j e z a l o ž b a i z d a l a ser i jo s t r o k o v n i h k n j i g . Z l a s t i p o m e m b n a p a j e m n o ž i č n a z b i r k a z a l o ž b e , k i obsega št i r i , k o r i s t n e k n j i g e : Koledar za 1. 1954, d v e s t r o k o v n i k n j i g i : » V r e m e n o -slovec p r i p o v e d u j e « , de lo p r i z n a n e g a s t r o k o v n j a k a n a p o d r o č j u v r a m e n o s l o v j a dr . V i t a l a M a n o h i n a , k i j i j e svoj ž i v i i n p o l j u d n i d e l d o d a l p u b l i c i s t F r a n c e S l o k a n , i n » T r a v n i š t v o « i n g . G v i d a F a j d i g e . Č e t r t a k n j i g a » L j u b e z e n na o d o r u « , p i s a t e l j a P r e ž i h o v e g a V o r a n c a , je z b i r k a b i s e r o v s lovenskega p r i p o v e d n i š t v a , k i je š e l e v l a n s k o l e t n i m n o ž i č n i i z d a j i odš l a m e d n a š e k m e č k e l j u d i , za k a t e r e j e v e l i k i k m e č k i s a m o u k i n s a m o r a s t n i k p i s a l i n u s t v a r j a l .

T u d i v l e t o š n j e m letu n a m e r a v a » K m e č k a k n j i g a « n a d a l j e v a t i z m n o ž i č n o z b i r k o i n r a z š i r i t i k r o g n a r o č n i k o v . P r o g r a m k n j i g za l e t o š n j o z b i r k o j e ž e p r e d v i d e n . T a k o bo i z še l Koledar za 1. 1955 z b o g a t i m g r a d i v o m , p r v i zvezek p o p u l a r n e » Z g o d o v i n e slovenskega n a r o d a « , k i ga je n a p i s a l u n i v e r z i t e t n i p ro fesor dr . B o g o G r a f e n a u e r , s t r o k o v n a k n j i g a z a ž i v i n o r e j c e » G o v e d o r e j a « i n n o v a i z v i r n a s l o v e n s k a povest , za k a t e r o je z a l o ž b a ž e r a z p i s a l a n a t e č a j . Z b i r k a bo za ceno

P o l e g z b i r k e p a n a m e r a v a 2 a l o ž b a s k o z i vse le to i z d a j a t i se r i jo s t r o k o v n i h i n l e p o s l o v n i h k n j i g . P r e d k r a t k i m je p r i š l a n a k n j i ž n i t rg » M a l a Ljudska k u h a r i c a « , k : je n a m e n jena k m e č k i m d e k l e t o m i n g o s p o d i n j a m . I z š e l je t u d i n o v i z v i r n i r o m a n » D a n v o k t o b r u « , de lo m l a d e g a p i s a t e l j a D r a g a V r e s n i k a . N a k n j i ž n i t r g p r i dejo t u d i lepo p i sana i n i l u s t r i r a n a Knj iga za o t r o k e » G o zdarjev T o n č e k « , » V r t i č k a r j e v o le to« K a r l a C a p k a i n d ruge . Z a l o ž b a i m a nada l j e v p r o g r a m u z b i r k o h u m o r e s k D u š a n a M e v l j e i n F r a n c e t a M a -gajne, z b i r k o n o v e l p i sa t e l j a I v a n a R i b i č a i n v r s t o d r u g i h .

Z n a n o je, d a je m r e ž a n a š i h k n j i g a r n na p o d e ž e l j u zelo r e d k a i n da je p r a v z a r a d i tega d o b r a s t r o k o v n a i n l e p o s l o v n a k n j i g a m e d n a š i m i k m e č k i m i l j u d m i š e p r e m a l o r a z š i r j e n a . Z a l o ž b a »Kmečk3 k n j i g a * pa n a m e r a v a z m r e ž o z a s t o p n i k o v i n p o v e r j e n i k o v v k m e t i j s k i h z a d r u g a h i n v vaseh p r o d r e t i s k n j i g o p r a v do n a š e g a p rep ros t ega i n i z o b r a z b e ž e l j n e g a v a š k e g a č l o v e k a . D a b i b i l n j en p r o g r a m k a r n a j b o l j š i , se n a m e r a v a z a l o ž b a š e tesneje p o v e z a t i s k m e t i j s k i m i z a d r u g a m i , k u l t u r n i m i d e l a v c i na v a s e h i n k m e č k i m i s t r o k o v n j a k i - p r a k t i k i . P o l e g os ta lega n a m e r a v a s s v o j i m i p o l j u d n i m i i z d a j a m i v z p o d b u d i t i k p i s a n j u v r s t o l j u d s k i h t a l e n t o v i z v r s t k m e č kega p r e b i v a l s t v a , d a b i t a k o pos ta la zares to, k a r p o v e že n j eno i m e . S e v e d a z a l o ž b a p r i

V Šentjerneju so imele žene sestanek za ustanr vltev društva za napredno

gospodinjstvo V nedeljo 7. febr. se Je zbralo! 2ene so navdušeno spremljale

v Šentjerneju 65 žena ln deklet Iz | izvajanja tovarišice Pirkovičeve. bližnje in daljne okolice, da se pomenijo o ustanovitvi društva za napredno gospodinjstvo. Navzoči sta bili poslanka ing. Vilma pir-kovič in ravnateljica novomeškega učiteljišča Ema Musarjeva.

V zelo zanimive » in po domače povedanem predavanju je tovari-Sica Pirkovičeva govorila o delu naših gospodinj. Dejala je, da zaradi svoje prezaposlenosti zaostajajo v razvoju daleč za možem. Po svetu so že ustanovili posebne zavode, ki proučujejo, kako bi delo gospodinjam olajšali in jtm pomagali v vseh panogah gospodinjstva. Govorila je o sodobni kuhinji in opremi, na kar bo treba misliti tudi pri vseh novih gradnjah. Nazorno je prikazala moderno urejeno gospodinjstvo po drugih državah, ki jih Je sama obiskala. Opisala nam je ureditev skupnega vaškega doma, v. katerem so pralnice s oralnim strojem, kopalnica, prostor za konzerviranje, hladilnik, priprave za proizvajanje brezalkoholnih pijač, šivalnica s šivalnimi stroji, čitalnica in posvetovalnica,

Tudi v naši državi je že ustanovljen Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Raziskoval bo vse dobre in slabe lastnosti naših gospođini stev, obveščal gospodinje o vseh, za nje važnih zadevah, dajal navodila za sodobno prehrano, ooremo itd., pri čemer se bo posluževal društev za napredno gospodinjstvo.

Sklenile so, da se tudi v Šentjerneju ustanovi društvo za pospeševanje naprednega gospodinjstva. To društvo bo prvo v okraju in v Sloveniji ter med prvimi v Jugoslaviji.

Ravnateljica Musarjeva je omenila, da prva leta po vojni, v času obnove in zaradi blokad SZ, ni bilo mogoče posvetiti potrebno pozornost našim gospodinjam. — Danes je pa drugače. Naša žena