— i DOLENJSKI LIST Po črnem traku čez Gorjance

Naslov b i lahko b i l tud i takšen: »Kolpa teče pro t i Novemu mestu« . . . (zemljepisu navk l jub ) . Precej resnice b i b i lo tud i v takšnem naslovu, šest centimetrov debela plast asfalta, k i jo polagajo delavci Cestnega podjetja Novo mesto na zadnje k i lometre moderniz i rane ceste čez Gorjance, vsebuje poleg razn ih asfaltnih pr imes i kot glavni sestavni del gramoz iz Ko lpe . K o t vidite, K o l p a torej le »teče« p ro t i Novemu mestu, to l iko bol j tud i zato, ke r asfaltirajo iz Met l ike pro t i Novemu mestu.

Asfalt iranje naj b i bi lo končano do 1. novembra letos. V zvezi s tem je nek i dvomlj ivec sk len i l z d i rektor jem Cestnega podjetja tov. Gorencem stavo. Deset buteljk do­brega v ina bo plačal t is t i , k i bo zgubi l . »Deseta pa naj bo šampanjec!« je stavo i zpopo ln i l tovariš Gorenc . . . Prepr i ­čani ",no, da bo slednj i stavo dob i l i n da bo »nesrečnik«, k i jo bo izgubi l , z nami vred prav tako vesel kot zma­govalec . . .

»Dober tek, fanta, pa pr idna bodita v Srcbrničah!« je veljal naš pozdrav p r i d n i m obira lcem hmel ja. T a k i h foto­grafij pa b i s i lahko nabra l i te dn i ve l iko: hmel j obirajo oko l i Loke, p r i Sevnic i , v Šentjanžu, p r i Brežicah, oko l i Kostanjevice, Črnomlja, Met l ike , Novega mesta i n še kje, kjer so zadnja leta zras la nova hmeljišča, z a l je p r i d n i m obira lcem, posestvom i n zadrugam precej nagajal dež, k i je prišel 2 do 3 tedne prepozno, da b i b i la let ina še boljša

(Foto: L . Medle )

N a voznikovem obrazu je čutiti sproščenost, l imuz ina pa lahkotno drči po pred lan i asfalt iranem delu gorjanske ceste vse do Zajca. T u vzmetd nemi lo zanihajo, ' voz pa zmanjša hitrost. Pod, nami so p rv i met r i makadamske ceste, k i kaže tako na bregeh kot na vozišču sledove preurejanja. Robov i , kjer so delavci odgr-ndld p l i tko rast kraške zemlje, kažejo kamen, k i čaka na m i ­nerje, da ga bodo razstre l i l i . Več ovinkov je presekala no­va trasa. Tost ran Gorjancev gradijo dva večja nasipa, k i bosta skrajšala dosedanjo ce­sto, odprav i la nepotrebne ovinke i n serpentine, vzpon pa k l jub temu ne bo nik jer večja od 7 odst. Povsod ob cesti srečujemo vrste delav­cev, k i vihte krampe i n lopa­

te, p r i obeh nas ip ih tostran Gorjancev pa je opazit i tudi gra,dbeno mehanizaci jo. Nalo­ženi t raktor j i i n kamion i od­važajo zemljo i n kamenje iz usekov na nasipe.

K o se za odcepom h Gospo­dični cesta prevesi na belo­kranjsko stran, je vrvež vse večji i n večji. Kompreso r j i brni jo , od časa do časa nas zaustavi delavec z rdečo za­stavico v rokah. Počakamo za hip, nato zadone eksplozije, kamenje i n zemlja buhneta kvišku, delavci h i t ro počisti­jo cesto, i n spet se peljemo naprej . V vas ic i Hras t se že srečamo s finišerjem, k i po­laga po po lov ic i ceste črno asfaltno prevleko. Va l ja r j i pred n j im vaijajo gramoz, skup ina delavcev pa hita. As-falterji j i h p r i g a n j a j o . . . še

nekaj metrov kamenite ceste, i n spet smo na asfaltu po ka­terem zdrčimo v Suhor . Oba roba ceste sta v Suhor ju lepo urejena, hk ra t i pa so asfalti­r a l i tudd dovoz k šold, spome­n i k u iz N O B .

2e smo v M e t l i k i , skoz i ka­tero poh i t imo v majhno kot­l ino med tovarno B e t i i n ce­sto, odkoder se va l i črn, sa­jast d i m . T u je »tovarna« as­falta. P red nekaj tedni so jo postavile urne roke delavcev Cestnega podjetja kot preko noči. Mesec dn i p red r o k o m je b i l a zgrajena. T u se k u h a asfaltna masa, s katero hite kamion i tja na Gorjance pro­t i H ras tu , kjer jo finišer po­laga na cesto. Streljaj od tod teče K o l p a . Sred i nje sto j i bager, k i zasaja svojo čeljust v strugo i n iz nje vleče gra­moz ter ga naklada na ka­mion . T a odpelje tovor k as­faltni bazi, kjer se gramoz posuši, nato pa, pomešan z asfa l tn imi p r imesmi , na dru­gem tovornjaku odbita pro t i

IMV spet izvaža Pred začetkam petkove tiskovne konference p r i tova­

rišu Cedu Cernelču v Indust r i j i mo to rn ih voz i l sem l i s ta l Po mapi z i z rezk i člankov iz tu j ih časnikov. Takole so Pisal i v dunajskem l is tu »Bauwirtschaft« o naši I M V : *• •. I M V , h i t r i t ransporter , na naših cestah . . . Jugo-s , o v a n i so, čeprav brez t radic i j v av tomobi lsk i proizvod­nji , dokazal i , da znajo reševati tud i transportne probleme n * čisto moderen in eleganten nač in. . . « L i s t nato s strokovne p lat i opisuje vsestransko uporabnost voz i l •" 'V-looo i n hva l i i zv irne tehnične rešitve, k i so j i h naši •"»»uči konst ruktor j i našli za vozi la K U M B I i n K U R I R , i . v s c nj ihove izpel janke. Zadovol jstvo spričo t ak ih ugo-'ovitev pa je v zadnj ih mesecih avstr i jskemu uvozniku * v l o m o b i l o v IMV-1000-.DONAU« prav gotovo ska l i lo dej-s , v "> da je novomeška tovarna skora j za po l leta mora la l | M:u i(j | z v o z svoj ih voz i l in da je ponovno začela uresni-^ v » t t dogovor o izvozu šele v pretekl ih tednih.

T ° P a j e b i l t u d i v z r o k w t k 0 v e t i s k o v n e k o n f e r e n -

v I M V : p r e d s t a v n i k to­t e m 1 6 ' e s P ° r o C i l n o v i n a r -. m . d a je začela I n d u s t r i ­ja ^ o t o m i h v o z i l v N o v e m ^ ' es tu p o k r a t k i h t r e h ted-

°dkar je z v e z n i s ekre -Od(\K Z a z u n a n j o t r g o v i n o ^ » o r i l k o l e k t i v u I M V u v o z

p o g o n s k i h agrega tov , spe t izvažati s vo j e a v t o m o b i l e v s o s e d n j o A v s t r i j o . Z d a j vo­z i p o a v s t r i j s k i h c e s t ah že k a k i h 120 K O M B I J E V i n K U R I R J E V , d o k o n c a l e t a p a b o I M V i z v o z i l a v Av ­s t r i j o se n e k a j s t o t e h av­t o m o b i l o v , k i so z a r a d i svo­j i h i z v i r n i h l a s t n o s t i t a k o h i t r o našli k u p c e t u d i v t u ­j i n i .

P r e p o v e d u v o z a o r i g i n a l ­n i h m o t o r j e v »Auto Un ion « i n še n e k a t e r i h d r u g i h de­l ov je t o re j z a v r l a p r i z a d e ­

v a n j a k o l e k t i v a I M V , d a b i t u d i z i z v o z o m čimveč p r i ­s p e v a l k naši ugodnejši z u ­n a n j e t r g o v i n s k i b i l a n c i . N e b i s m e l i p o z a b i t i , d a p r e d ­s t a v l j a uvoženi a v t o m o b i l ­s k i m o t o r k o m a j n e k a j n a d 20 ods t . c e l o tne v r e d n o s t i i z g o t o v l j enega a v t o m o b i l a i n d a n a m t u j c i plačajo t a k a v t o m o b i l v čvrsti v a l u t i ! P a v e n d a r , k o t vse kaže, ta­k a d e j s t v a n i s o d o v o l j moč­n a , d a b i prepričala vse , k i odločajo o u v o z u m o t o r j e v , d a ne kaže škodovat i s k u p ­n i m i n t e r e s o m S F R J . N a j še d o d a m o naše s k r o m n o m n e n j e , d a z a h o d n i t r g p r a v go t ovo ne b o h o t e l k u ­p o v a t i v o z i l I M V — 1 0 0 0 , če v n j i h ne b o več o r i g i n a l n e ­ga nemškega m o t o r j a . H i ­t r i , m a l i t o v o r n j a k i te vr ­s te s l o v i j o n a z a h o d n e m tržišču p r a v z a v o l j o vse-

i m v

Gorjancem. 130 ton asfaltne mase skuha vsak dan asfalt­na baza, z manjšimi preure­d i t vami p a bodo njeno zmog­l j ivost povečali na 200 ton. M u d i se! V dveh mesecih i n po l je treba asfalt irat i še 9 ki lometrov ceste!

N a ve l ikem gradbišču, k i se razteza tja od Zajca to­stran Gorjancev pa do H r a ­sta onstran, dela 300 delavcev. 200 je najetih priložnostno. Prekopat i je treba 60 tisoč kubičnih metrov zemlje, zato n i čudno, da je tu zbran ih okold 60 odst. vse mehanizaci­je, k i jo ima Cestno podjetje iz Novega mesta. Letos oprav­l jena dela bodo veljala 590 mi l i jonov dinarjev. V preosta­l ih dneh dio 1. novembra bo treba položiti še nekaj man j kot 9 ki lometrov črnega tra­k u , da bomo lahko zares vo­z i l i po črnem t raku vse od Novega mesta, čez Gorjance do Met l ike . Pr ihodnje leto p a je na v rs t i odsek od Met l ike do Črnomlja i n naslednje še tja do V in ice ob K o l p i !

s t r a n s k e p r e d n o s t i dvo­t a k t n i h m o t o r j e v ! D o k l e r naša domača i n d u s t r i j a m o ­to r j e v t a k e v r s t e ( i n k v a l i ­tete ) še n e i zde lu j e , p a n a m v s a k g o s p o d a r s k i r a ­čun pokaže u t e m e l j e n o s t u v o z a t a k i h m o t o r j e v . P r a v go t ovo b o t r e b a t u d i še te­m e l j i t o p r e m i s l i t i , a l i j e v luči m e d n a r o d n e de l i t v e de­l a i n čedalje večje i n t r e g r a -c i j e s p l o h s m o t r n o , d a b i z a v s a k o c eno i z d e l o v a l i vse s a m i d o m a , k o l a h k o s o r a z m e r n o u g o d n o k u p i ­m o n . p r . d v o t a k t n e m o ­t o r j e »Auto Union« v N e m ­čiji i n j i h , v g ra j ene v spe­c i a l n a v o z i l a I M V — 1 0 0 0 , s k u p n o z d e l o m številnih j u g o s l o v a n s k i h k o p r o d u -

(Nadaljevanje na 3. strani )

C r n i trak asfaltiranega cestišča se za finišerjem vije ved­no više pro t i Gor jancem, za n j i m pa jo ubirajo val jar j i .

Vožnja čez Gorjanec bo kma lu svojevrsten užitek!

Gradnja nove bolnišnice poteka po načrtih

Stavba nove bolnišnice v Kand i j i , k i je v začetku le­tošnjega leta kazala šele be­tonska skelet, vedno bolj do­biva dokončne obl ike. Ce bo­do sredstva pravočasno zago­tovljena, bo otvoritev otro­škega, kirurškega i n rentge-notoškega oddelka v rtovi stavbi že v drug i polov ic i prihodnjega leta. S tem bo znatno razbremenjena stav­ba dosedanje k i rurg i je , v ka­ter i bo dobi l več prostora gi­nekološko - porodniški odde­lek, hk ra t i p a bosta l ahko za­čela delovati tud i oddelek za nos, grlo i n ušesa in oku-

8. septembra velika svečanost

v Kozjem Pod geslom »Kozjansko

* oorbi« bodo od 2 do 8. **l»tembra v vseh obči-

na področju nekda fc'Sa Kozjanskega odre-* športne in kul turne

{ ^ d l t v e . 8. septembra b o v Koz jem osrednja

" »Mava z odkr i t j em spo-v

n c n " t a pad l im v N O V . h 0J5 r.°N l aVo »Kozjansko v { , " »>« bodo vključene ob-»elL. k ° ' S m " * P r f

KrSk • c 8 e n t J u r ' V l u c m -r , . " 1 *wvnica i n Brez i -Prom, U , , a J ° - t l a » e b 0

v ! « , V K n T W m u d c , e -"hcl»l L '" V M " h

ro f j , " " ' i a n s k e g a pod-

Prihodnje leto ATC tudi v Črnomlju

V Črnomelj so že pr i spe l i prv i del i za novo avtomatično telefonsko centralo, k i bo v celot i dobavl jena do konca februarja 1964. Polaganje kab­lov za novo centralo se je že pričeto l n se ugodno odvi ja . V načrtu Je pr ipoj i tev Sem'.ča k novti ATC . Tozadevno naro­čilo za izdelavo programa i n predračuna stroškov je že da­no PTT podjet ju v Novem mestu. K o bo oboje predlože­no skupščini, bosta o stroških pripoj i tve razpravl ja la svet za družbena p lan in finance ter svet zn komunalne i n stano­vanjske zadeve.

listični oddelek. To bo seve­da samo začasna rešitev, za­to bo treba zagotoviti šs n a - , dal jnj ih 300 mi l i jonov dinar­jev sredstev, s kater imi b i po dograditv i prvega dela nove bolnišnice lahko zgra­d i l i še prostore za oba nova oddelka. Razvoj aradnje do­kazuje, da so ko lekt iv i svoj prispevek za gradnjo bolniš­nice dobro v lov i l i , računamo torej lahko, dn bodo še vna­prej sodelovali i n brtojOčSi', da bo ve l ik i načrt v csCoti uresničen.

Modna revija v Vidmu-Krškem

Občinski komite Z M S v No­vem mestu je s sodelovanjem Dolenjske turistične zveze p r ip rav i l modno revijo, na kater i bodo pr ikaza l i več iz­delkov znanih, dolenjskih i n osta l ih s lovenskih podjeti j . Z revijo bodo gostovali v V i d ­mu-Krškem, Brežicah, Črnom­l ju i n M e t l i k i , seveda pa jo bodlo pokaza l i tud i novome­škemu občinstvu. Pr iredi te­l jem se je posrečilo dob i t i tud i t r i znane pevce, k i bodo p rog ram popestr i l i . Maneken­ke se bodo javnost i prvič predstavi le v Vidmu-Krškem v soboto zvečer.

V R E M E O D 22. 8. DO 1. 9. 1963

NOVOMEŠKA R A Z G L E D N I C A — vendar tokrat malo drugačna: v petek je ko lekt iv Indu- ^ Pa y

stri je motorn ih vozi l spet pos la l z novomeške železniške postaje pošiljko svoj ih m a m h ^' o s U 1 * ~ j ' - ^ m -avtomobi lov IMV-1000 »DONAU« v sosednjo Avstr i jo . Več t ak ih ko l on smo v N o v e m mestu v os ia iem V T n ™ .

v ide l i tud i v zadnj ih tednih »•

F " ' C R E S N I C U J M O N O V O U S T A V O !

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Kdo je odgovoren za dobro počutje stanovalcev ?

Hišni s v e t i o s t a j a j o s s v o j o d e j a v n o s t j o v se p re ­več n a področ ju g o s p o d a r ­j e n j a s s r e d s t v i , k i os tane­j o nišam z a tekoče vzdrže­van j e . T o je k a j p a k z e l o važno, t e ga nihče ne z a n i ­k a . P r a v t a k o p o m e m b n o Da b i m o r a l o b i t i t u d i d r u ­go torišče, k i j e zda j p re ­ce j z a n e m a r j e n o : r a z v i j a ­n j e d o b r e g a počutja m e d s t a n o v a l c i . S e m b i s o d i l a t u d i s k r b z a u r e j a n j e oko ­l i c e . S k r a t k a : d e j a v n o s t hišnih s v e t o v b i se m o r a l a p o v z p e t i čez s e d a n j i , o b i ­čajno ze l o o z e k o k v i r a k t i v ­n o s t i .

£K> s t a n o v a n j s k a p o s i o p -j a , k j e r s o n a d n e v n e m re­d u z u r a n e m e u s t a n o v a l c i , i n t o z a v o l j o s t v a r i , k i Di j i h m o r a l reševati hišni sve t . č e m u p r e p i r i n a s top­n i c a h , češ: očistila s e m pe t s t o p n i c več a h k a j p o d o b ­nega ! 1 U v s en t e n rečen b i se m o r a l i p o g o v o r i t i n a se­j i hišnega s v e t a a i i p a mo ­r e b i t i k a r n a s e s t a n K u v s e n s t a n o v a l c e v , če j e t o po­t r e b n o . T a k o b i se s t a n o ­v a l c i n a v a d i l i , d a b i reše­v a l i vse , k a r j e v z v e z i s s k u p n i m ž iv l jenjem, n a s v o j i h skupščinah, ne p a s p r a g a n a p r a g , n a s t o p n i ­c a h , p r e d hišo. vse v p r e p i ­r u , k a k o r se t o p o g o s t o do­g a j a

v n e k e m b l o k u s o s t a n o ­v a l c i večkrat priče, k a k o družinski oče, k i v e n o m e r t r a t i čas s p o p i v a n j e m , u -p r i z a r j a s v o j i družini p r a v i p r a v c a t i p e k e l . T e d a j b l o k n a m a h oživ i : s t a n o v a l c i p r i d e j o n a s vo j e b a l k o n e , d a b i p r i s l u h n i l i moževemu r j o v e n j u , ženinemu bogpo -m a g a j i n otroškemu j o k u . D a , o troškemu i o k u ! T r e b a b i b i l o v i d e t i t a drobiž, k a ­k o se plašno s t i s k a v k o t u k u h i n j e i n s i z r o k a m i za­k r i v a o b r a z k e , d a n e b i v i ­d e l i s v o j o m a t e r p o d težo očetov ih u d a r c e v . S t a n o v a l ­c i so p r e t r e s e n i , t o j e t r e b a p r i z n a t i . T o d a a l i r e s n e m o r e j o s t o r i t i nič d r u g e g a ?

N a d o b r o počutje s t a n o ­v a l c e v v p l i v a t u d i o k o l i c a s t a n o v a n j s k e hiše. B l o k , o-k r o g k a t e r e g a l e v s e zane­

m a r j e n o , o sa t z a hišo, k o ­p i c e o d p a d k o v v k o t i h , n i k j e r z e l e n i h p a s o v i n o k r a s n i h grmičev , čeprav so vrt ički l e p o o b d e l a n i i n natančno p r e g r a j e n i , d a b i se vede l o , k a j j e . m o j e i n k a j t vo j e , d o k a z u j e dvo ­j e : n a e n i s t r a n i o d s o t n o s t m o d s e b o j n e g a s o d e l o v a n j a i n r a z u m e v a n j a , p o d r u g i s t r a n i p a i z r e d e n s m i s e l z a z a s e b n o g o s p o d a r s t v o v m a l e m . S o p a t u d i p r i m e r i s t a n o v n j s k i h hiš, k j e r s ta ­n o v a l c i n a j d e j o s k u p n i j e ­z i k — o k o l i c o s i u r e d e k a r se d a l epo . N e k a t e r i se z g l edu j e j o p o Velenjčanih, k i i m a j o o b v e z n o cve t j e n a b a l k o n i h — n a m e s t o c u n j v s a k e baze . S p r e h o d i ­m o se e n k r a t p o N o v e m m e s t u , i n n o v e s t a n o v a n j ­s k e hiše se n a m b o d o že s s v o j o z u n a n j o s t j o p r e d s t a ­v i l e , t a k o d a n e b o t r e b a d o l g o u g i b a t i , kakšni s o n j i h o v i s t a n o v a l c i : m a r l j i ­v i , družni a l i p a v s a k zase , k a k o r se k o m u l j u b i . P r a v z a r e s , t a k r a z g l e d p o me­s t u b i b i l z e l o z a n i m i v i n t u d i k o r i s t e n . Z a k a j n e b i sproži l i m a l o t i s t e g a tek­m o v a l n e g a vzdušja, k i b i p r i s p e v a l o , d a b i s t a n o v a l c i m a l o b o l j s k r b e l i z a lepšo z u n a n j o s t s v o j i h s t a n o v a n j ­s k i h hiš i n n j i h o k o l i c e ?

S e d a n j a p r a k s a , d a s t a ­n o v a l c i i z v o l i j o s vo j hišni sve t šele t a k r a t , k o se vse­l i j o v n o v o hišo, n i n a j b o l j ­ša. C e j e že p r e j z n a n o , k d o se b o v s e l i l v n o v o s ta ­n o v a n j s k o hišo, n a j b i hiš­n i sve t d e l o v a l že o d v s e g a začetka, k o b l o k šele g ra ­d i j o . N e za t o , d a b i boaoč i s t a n o v a l c i v s k l a d u s svo­j i m i razl ičnimi že l jami d ra ­žil i g r a d n j o , t emveč za t o , d a b i s r e d s t v a , k i s o n a vo ­l j o , b o l j e i z r a b i l i . Bodoč i s t a n o v a l c i b i l a h k o m a r s i ­k a j p a m e t n e g a s v e t o v a l i , o p o z a r j a l i n a p o m a n j k l j i ­v o s t i g r a d n j e i n h k r a t i že razmišl jal i o u r e d i t v i o k o l i ­ce . T a k o b i prepreči l i , d a b i šele p o v s e l i t v i s t ano ­va l c e v o d k r i v a l i g r o b e na­p a k e , s l a b o o p r a v l j e n o de­l o , n a p r i l i k o r a z p o k a n a v r a t a , v lažne s tene , s l a b ome t , s p o d k o v a n i m i čevlj i

Ob i sk premiera Hruščova Jugoslavi­j i , čeprav so ga označili ko t zasebnega, je i m e l zelo ve l ik odmev v mednarod­n i javnost i . V s i večji časopisi i n agen­cije so pos la l i v Beograd še svoje po­sebne dopisnike, k i so že poročali o pr ihodu i n sprejemu sovjetskega pre­mie ra ter ob jav i l i že tud i prve komen­tarje. Ev rov i z i j a pa je prenašala pr i ­hod sovjetskega premiera na letališče Surčiai v Beogradu. Seveda so nov inar j i , k i so pazlj ivo spreml ja l i , kdo se je udeležil sprejema, opaz i l i , da je ki ta j ­sko veleposlaništvo namesto odpravni­k a poslov poslalo samo drugega sekre­tar ja , prostor albanskega predstavnika pa je sp loh ostal prazen.

M n o g i komenta tor j i pišejo, d a je glavni namen ob iska »počitek i n delo«, k a r je v svoj i zdrav ic i ob p r ihodu v Jugoslavi jo že po t rd i l s am sovjetski premier , ko je dejal : »Ne bomo se sa­mo dobro odpočili, ampak se tud i pobliže spoznal i z vašo deželo i n l jud­stvom, seznani l i se bomo z vašimi uspehi v gospodarskem i n ku l tu rnem ustvar janja . . . «

Vsekakor je obisk premiera Hruščo­va v Jugoslavi j i dogodek vel ikega po­mena, k i bo še u t r d i l pri jatel jsko so­delovanje med obema državama. Tako v id imo, da se pri jatel jstvo jugoslovan­skega i n sovjetskega l judstva, rojeno v le t ih skupnega boja p ro t i fašizmu, i z leta v leto vedno bol j uspešno razvi ja

v vseh smereh, k a r ustreza p o l i t i k i obeh držav i n h k r a t i pr ispeva h kre­p i t v i m i r u v svetu. »Z zadovol jstvom lahko ugotovim,« je dejal predsednik T i t o v svojem govoru na letališču, »da so se od našega zadnjega srečanja, če­prav je odtle j preteklo le malo časa, odnosi med Socialistično federativno repub l iko Jugoslavi jo i n Zvezo sovjet-

Obisk Hruščova

sk ih socialističnih repub l ik , dalje vse­s t ransko i n uspešno razv i ja l i . Upam, dia d e l i m t u d i vaše mnenje, če iz­ra z im prepričanje, da bo vaš ob isk v Jugos lav i j i nov prispevek v tej smeri«.

Več let je m in i l o , odkar je premier Hruščov b i l na ob i sku v Jugos lav i j i . V tem obdobju se je mars ika j spreme­n i lo . Jugoslavi ja je napredovala i n so­vjetski gost bo ime l priložnost, da se bo seznanil z nekate r imi našimi uspe­h i , našim razvo jem i n z življenjem naših de lovnih l jud i .

Še posebno vel iko zanimanje p a je

za razgovore, k i j i h bosta ime la tova­riša T i to i n Hruščov i n druge jugoslo­vanske osebnost i Neka t e r i komenta­tor j i napovedujejo, da bosta nadalje* va la razgovore, k i sta j i h začela v M o s k v i ob ob i sku maršala T i t a l an i decembra. Nadal je se bosta pogovar­ja la o b i la tera ln ih odnosih, precejšnjo pozornost pa bosta posveti la perečim prob l emom n a mednarodnem področ­j u . I n kako r so b i l i razgovor i v Mo­s k v i v prisrčnem vzdušju, tako tud i lahko pričakujemo, da se bodo v ena­k e m vzdušju odvi ja l i tud i v Jugos lav i j i .

Zda j so dani vs i pogoji , da se sode­lovanje med Jugoslavi jo i n Sovjetsko zvezo še širše razvije navzl ic nekate­r i m ra z l i kam, k i še obstajajo, v posa­mezn ih vprašanjih, že dosedanja pra­k s a p a je pokazala, da je razvoj sode­lovanja med obema državama b i l obojestransko kor is ten i n je odp r l no­va področja za medsebojno zbliže­vanje.

Po vsem tem n i nobenega dvoma, d a bo sedanji obisk premiera Hruščova k o r i s t i l s tvar i nadaljnje krepi tve pr i ja ­teljstva i n sodelovanja naših držav i n narodov. Nič n i bo l j naravnega kot to, da socialistične dežele sodelujejo n a enakopravni podlag i i n skupno usmerjajo svoja pr izadevanja i n dejav. nOst v bo ju za m i r i n soc ia l i zem, kot je poudar i l tovariš T I T O v svo j i zdra­v i c i na čast p remie ru Hruščovu.

Več kot tri tisoč nakazil za zaposlitev

Medobčinski zavod za za­poslovanje delavcev v Novem mestu je i zda l v p rvem pol­let ju 2427 nakaz i l z a zaposl i ­tev aLi za 98 odst. več kot v prvem pol let ju lanskega le­ta. M e d temi , k i so dob i l i nakaz i la , je le 984 sezonskih delavcev i z drug ih republ ik . Do sredine avgusta je število i zdanih nakaz i l za zaposlitev naraslo n a več kot 3000. Naj -v o i na novo zaposdemh je na-

poškodovan p a r k e t i n po­d o b n o .

N e k a t e r i hišni s v e t i s o t u d i preveč š irokogrudni a l i b o l j o d k r i t o — n e g o s p o ­d a r n i . V e s d e n a r p o r a b i j o z a r a z n e izboljšave, k o p a b o d o p o t r e b n a več ja po ­p r a v i l a , n e b o d o v o l j s r ed ­stev. T a k o ne r a v n a d o b e r g o s p o d a r . M i s l i t i j e t r e b a t u d i n a jutrišnj i d a n .

šlo delo v gradbeništvu i n gradbeni indus t r i j i , tema pa­nogama p a s led i l ahka indu­str i ja , v kater i so najbol j za­stopani obrat i I skre v Žu­žemberku i n v Šentjerneju, ku začenjajo z de l om v več

izmenah. Precej novdh delav­cev so spre je l i tud i v I M V , zatem v kmet i j s tvu, k jer je zlast i v Šentjemejski d o l i n i opaz i t i razveselj ivo novost, da družbeni kme t i j sk i obra t i namesto sezoncev zaposluje­jo okoliško prebivalstvo, znatno število delavcev p a je našlo zaposlitev p r i komuna l ­n i h i n javn ih dedih.

V novomeški bolnišnici je v razpravi osnutek statuta

V mesecu j un i j u je 7-član-ska komis i j a splošne bolniš­nice v Novem mestu dokon-čaila osnutek statuta bolniš­nice, o katerem je takoj nato razprav l ja l upravn i odbor . Osnutek so razmnoždii v 70 izvodih, nato pa se je priče­la razprava v samoupravn ih organih i n organih družbene­ga uprav l janja , k i b i t ra ja la do 15. oktobra. O pred log ih iz razprave bo v ok tob ru še enkrat razprav l ja la komis i j a za pr ipravo statuta ter ga s pot rebn imi popravk i predlo­žila v dokončno obravnavo

upravnemu odboru dn svetu bolnišnice, končno p a bo osnutek predložen v odobr i ­tev občinski skupščini. Sta­tut obsega 7 poglavi j , k i ol ravnavajo: notranjo organdzr cdjd' i n poslovanje, sestavo sa moupravn ih organov i n nj hove pr is to jnost i , položaj dc lovn ih enot i n samoupravn ' pravice delavcev v n j i h , dr-ločbe o f inanc i ran ju i n dedit v i dohodka ter osebnih do­hodkov, določila o dežurni službi i n nadurnem de lu , do­ločila o de lovnih razmer j ih ter končne določbe.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Zvezni sekretar za kmeti jstvo i n gozdar­

stvo Jože Ingolič je na t i skovn i konferenci z nov inar j i i z jav i l , da pr ihodnja le t ina ne sme zaostajati za letošnjo. Pr ide la t i moramo najmanj to l iko žita kot letos, čeravno je b i l a letošnja le t ina najboljša po vo jn i . D a b i to zmogl i , je treba dovo l j zgodaj začeti s p r i p ravami na je­sensko setev. Povečati je treba površine v druž­ben ih gospodarstv ih i n v kooperac i j i . V i soko agrotehniko je treba uporabl ja t i na še širši f ront i . Letošnji obi len pr idelek dokazuje, da n i vse odvisno od naravn ih pogojev. Mnoga pose­stva in zasebni kmetovalc i , k i še ostajajo p r i ekstenzivnem načinu proizvodnje, so k l jub ugod­n i m naravn im pogojem zaostajal i za v i s ok im i donosi na temel ju sodobne agrotehnike. Tore j : pr ihodnje leto spet 4,5 mi l i j ona ton pr ide lka krušnega žita.

0 V Skop ju so napor i graditeljev novega, lep­šega mesta usmer jeni v več akc i j : čimprej obno­v i t i proizvodnjo, odstrani t i ruševine, obnovi t i man j poškodovana poslopja i n grad i t i nove ob­jekte. P r v i montažni b l ok i so že pod streho. Kemična indus t r i j a bo k m a l u do te mere ob­novljena, da bo mogoča že norma lna proizvod­nja. K m a l u bodo zaključili ocenjevanje nastale škode po potresu. Družinam bodo razde l i l i de­narno pomoč — od 80.000 do 150.000 d i n , odvisno od ocenjene škode i n števila družinskih članov. Pred k r a t k i m se je sestal G lavn i odbor Soc ia l i ­stične zveze de lovn ih l jud i Makedoni je in raz­pravl ja l o napor ih za čim hitrejšo zgraditev novega mesta, Govor i l i so tud i o nov ih ob l ikah delovanja družbenopolitičnih organizaci j i n orga­nov družbenega samouprav l janja . K a k o je treba delat i v nov ih pogoj ih, je pokazalo prebivalstvo središča Skop ja , k i se je sešlo na svoj zbor volivcev k a r na p lanem. — Zdravstvena služba

je dobro organiz irana, saj doslej Se n i b i lo epi­demi j kakršnekoli nalezlj ive bolezni .

0 K e r so se zadnje čase razširile govorice, da so v Skop ju za lo t i l i večje število tatov, k i so j i h tako j po izrednem postopku postre l i l i , je treba pojasnit i , da to nI res. Seveda so se pojavi l i tudi dolgoprstneži — le kje pa j i h n i ! —, k i so hote l i i z rab i t i nesrečo drug ih , a so j i h zvečine za lo t i l i na nepoštenem delu i n predal i

PRIHODNJA LETINA NE SME BITI SLABŠA

r edn im sodiščem. Nekatere so hotel i upravičeno razburjeni l judje sami kaznovat i , vendar so varnostni organi to preprečili. Nekater i lopovi so b i l i že kaznovani . Čeprav so kazn i hude — pet let strogega zapora za ukraden i predmet —, se javnost i zde še premi le . K d o r i zrabl ja člo­veka v nesreči, naj se za to p o k o r i do konca življenja!

0 Vse kaže, da so opozor i la zalegla: indu­s t r i j ska proizvodnja tud i v tako imenovanih do-pustniških mesecih nI upadala. Z a Sloveni jo, i n sicer za mesec ju l i j , nam stat is t ika nud i poda­tek, da je b i la proizvodnja za 14,7 odstotka večja kot v istem mesecu l an i . Cc pa seštejemo i c z u l -tatc vseh sedmih mesecev i n j i h pr imer jamo z is t im obdobjem lan i , potem ugotovimo, da je b i la letos proizvodnja za 13,6 odstotkov v< ja kot lan i . Se ugodnejše rezultate nam kaže vsa jugoslovanska industr i ja , katere proizvodnja v letošnjih sedmih mesecih je za 15 odstotkov pre­segla proizvodnjo lanskega istega obdobja. T o dokazuje, da so b i l a vsa naša prizadevanja, kako

vzdržati ugoden tempo proizvodnje, k ronana s uspehom. Le tako Še napre j !

0 Tu r i s t i i z vseh koncev sveta preplavl jajo našo državo, č e se človek loteva, denimo na gorenjski cesti, štetja avtomobi lov s tujo regi­s t rsko tabl ico, se že v dobre po l ure povzpne številka na sto i n več. To se m o r a z rca l i t i tud i v gospodarskem uspehu jugoslovanskega tu r i ­zma, k i gre skokovi to navzgor. 2e v prvem pol­letju letošnjega leta, ko se n i t i še n i dobro začela turistična sezona, je obiskalo Jugoslavi jo okrog po l mi l i j ona tur is tov . Dohodk i od tur i ­stičnih storitev v tem času so v rg l i okrog l ih 10 mi l i jonov dolarjev a l i 82 odstotkov več ko t v p r vem pol let ju lanskega leta. To je že k a r lep uspeh. Po vsem tem s i lahko obetamo ugodno stat ist iko turistične žetve tud i v drugem pol ­le t ju !

0 Pred nekaj dnevi smo se na beograjskem letališču pos lov i l i od zdravnikov ameriške bol­nišnice, k i so odpotoval i i z Jugoslavi je. V času, odkar so med p r v i m i pr ih i t e l i na pomoč Skop ju do njihovega odhoda, se je v ameriški bolnišnici zdravi lo 125 ranjencev. Za nesebično pomoč j i m je vse delovno l judstvo naše domovine od s rca hvaležno. Zahvalo v imenu vseh j i m je i z rek la M a r a Itupena-Osolnik.

O Nad 2ibršami p r i Logatcu se je v petek ponoči utrgal oblak. V s i potok i so naenkrat naras l i , prep lav i l i bližnje vasi i n se začeli z l ivat i v Do len j i Logatec. Cesta L jubl jana—Posto jna je b i la po l met ra pod vodo. Neukročena povodenj je udr l a tud i v številna poslopja. Kraški poži­ra ln ik n i mogel več požirati vse vode. Treba je bi lo odstrani t i predmete, k i j i h je bi lo naplav i lo . Voda je začela odtekat i šele p ro t i j u t r u , ko je prenehalo deževati. Skoda je ve l ika .

Manjše število zaposlenih

Letos je v novomeški obči­n i 11.108 zaposlenih k a r jo p ro t i l a n s k i m 12.754 precej manjša številka. V nasprot ju s tem pa so se povprečni do­h o d k i na zaposlenega v obči­n i Novo mesto dv ign i l i c d l a n s k i h 27.488 dinarjev na 31.254 v letošnji p r v i po lov ic i leta. Občutno zmanjšanje za­pos len ih je dvigni lo povpraše­vanje po delovni s i l i i n je Zavod z a zaposlovanje v No­vem mestu že preskrbe l de­lovna mesta 980 delavcem iz drusrih ren-iHNv

JKRATKL j IZ RAZNIH STRANI j

. -l-i vv.i.e^.v^v jtcmicuj na

tiskovni konferenci Izjavil, da niso »predložili nobenega predloga«, da bi Šefi vlad treh velUfUi sil registrirali v O Z N sporazum o prepovedi jedr­skih poskusov v vesolju, ozračju l n pod vodo. Na vpra­

šanje o morebitnem srečanju »ob tej priložnosti- s premi* erom Hruščovom ln premierom Maemlllanom, je Kenncdv od­govoril, da je to malo v«** Jctno.

Kavanski radio je sporočili da sta v ponedeljek dve nezna­ni ladji obstreljevali tovarn* metalurških proizvodov. >" leži kakih 160 k m Jugovzhodno od Havane v pokrajini Plnar del Rio.

Izraelska vlada je zahtevni«, naj Varnostni svet na posebnem zasedanju prouči izraelsko o*** tožbo, po kateri je -Siri ja Iz­vršila agresijo na meje Iz**" e la - . Generalni sekretar y T a m bo sklical sejo za četrte« ali petek. Boji na Izraelsko* sirski meji so trajali oko« S Url ure.

Kongres alžirskih Stud'nto* je v torek sprejel resolucijo, • katero podpira revoluclonn' B O

no ln napredno politiko vlad« ln političnega biroja na celu * Ben Belo.

Spet več kupcev za prašičke

V p r e t e k l e m v ročem ob d o b j u z a r a d i suše z a n a k u P prašičev n i b i l o s k o r o n * * benega z a n i m a n j a . Z d a j . J * j e moče d o v M i n se že b " " ža j e s e n , s i ž iv inorejci sVe' p r i d n o p o l n i j o s v i n j a " ' * N a novomeškem s c i m u a v g u s t a j e b i l o o d 758 P T Slčev p r o d a n i h k a r «?"• 1 „ s t i , k i so p u j s k e k u p i l i , g m o r a l i o d S t c t i o d «500 V 10.000 d i n .

IMV spet izvaža avtomobile (Nadaljevanje s 1. strani )

c e n t o v spe t ze lo u g o d n o p r o d a m o v c e l o t i z a d o l a r ­je.

z a v e d e n e ugotovitve i n m n e n j a ruso ouvec, saj b o ko i enc i v nv iV v lsoveui me­s t u že čez neKaj mese c e v spet p r e d vprašanjem: a i i u s t a v l j a t i p r o i z v o d n j o i n o d p o v e d o v a t i d o g o v o r e o i z v o z u a v t o m o o n o v i M V — 1U09 ( d o vo l j en j e z a u v o z m o t o r j e v i z Z a h . Nemč i j e ve l ja namreč le d o k o n c a l e ta 1963!) a l i p a še k r e p -keje zvišati p r o i z v o d n j o i n še več izvažati. O d g o v o r n i K o s p o d a r s k i činitelji t a k o V L j u b l j a n i k o t v B e o g r a d u i m a j o v s e d a n j e m šolskem P r i m e r u , k o k o l e k t i v I M V 6 mesecev n i m o g e l izvaža­t i s v o j i h z a n e s l j i v o v n a p r e j P r o d a n i h a v t o m o b i l o v , pač d o v o l i g r a d i v a , d a t a k o j i n učinkovito r a z m i s l i j o o o m e j i t v a h g lede u v o z a . Končno ne g re p r e z r e t i po­m e m b n e g a vprašanja: I M V bo s t a k i m načinom pos l o ­van ja z i n o z e m s k i m p a r t ­ne r j em , k o se i z vo z p o sk l e ­n j e n i h p o g o d b a h nenado ­ma »ustavi « , pač m o r a l a i z g u b i t i u g l e d i n s l o ves so­l i dnega Droizvajalca. T o p a v n o b e n e m p r i m e r u n c b o k r i v d a k o l e k t i v a , k i še ved­no v l aga vse svo j e n a p o r e z a n a d a l j n j e povečanje P r o d u k t i v n o s t i i n p r o i z v o d ­nje. Z v e l i k i m i težavami je k o l e k t i v u I M V u s p e l o p r i ­t i s s v o j i m i a v t o m o b i l i n a klasično e v r o p s k o a v t o m o ­b i l s k o tržišče. T o p a j e h k r a t i t u d i v e l i k o p r i z n a ­nje k o n s t r u k t o r j e m i n de­l a v c e m I M V i n v s e m t i s t i m našim p o d j e t j e m , k i sode­lu je jo z I M V i n m o r d a sa -nia s s v o j i m i i z d e l k i še do l -R o ne b i m o g l a n a m e d n a ­r o d n i t r g . Se b o m o m a r i g r a l i i n t a k u g l e d z a p r a v i l i , ce b o t r e b a v I M V čez do­ločen čas spe t u s t a v i t i p r o ­i z vodn j o i n p r o s i t i t u j e g a Uvo zn ika , d a »naj pač Se n ia lo počaka, d a b o m o k a ­sneje soe t i z važa l i . . . « ? Za ­

m u j e n e pri ložnosti so p o n a v a d i t u d i i z g u b l j e n e p r i ­ložnosti.

Povečana storilnost in večji osebni dohodki

N a t i s k o v n i k o n f e r e n c i s m o v p e t ek z v ede l i m e d d r u g i m t u d i n eka j razvese­l j i v i h p o d a t k o v o n a p r e d ­k u v k o l e k t i v u I M V . T o v a ­riš Černelč n a m j e p o v e d a l , d a so l e t os v p r v e m po l ­l e t j u d o s e g l i tol ikšno p r o ­i z v o d n j o k o t l a n i v v s e m l e t u , r e a l n i o s e b n i d o h o d ­k i d e l avcev p a so se v t e m času povečal i z a pribl ižno 15 o d s t o t k o v . N a n o v o so z a p o s l i l i v t e m r a z d o b j u pr ibl ižno 15 ods t . de l avcev . D a p r o i z v o d n j a i n o s e b n i d o h o d k i t a k o z a d o v o l j i v o naraščajo, j e p r e d v s e m za­s l u g a d o b r e g a d e l a eko­n o m s k i h enot , k i so učvr­s t i l e s vo j položaj , u g o d n i i n s t r u m e n t i d e l i t v e p a p r a v t a k o s p o d b u j a j o po­s a m e z n e o d d e l k e k večji s t o r i l n o s t i . P r e p o v e d uvo ­z a a v t o m o b i l s k i h m o t o r j e v , k i j e b i l a u k i n j e n a šele p r e d k r a t k i m , b o žal v p l i ­v a l a t u d i n a znižanje letoš­n j e p r o i z v o d n j e v I M V za pribl ižno 25 o d s t o t k o v . T a k o računajo v I M V , d a b o d o l e tos d o b a v i l i k u p ­c e m n a domačem i n t u j e m tržišču k a k i h 1800 d o 1900 a v t o m o b i l o v .

Z d a j i z d e l u j e j o v t o v a r n i 8 o s n o v n i h t i p o v 3 vi o m o b i -l a K O M B I i n K U R I R . V po-

V prvem polletju so nišnice izkoriščene D o k o n c a j u n i j a l e t os se

j e n a 512 p o s t e l j a h v novo ­meški bolnišnici z v r s t i l o k a r 7142 b o l n i k o v , k a r po­m e n i , d a s o b i l e n j ene z m o g l j i v o s t i i z r a b l j e n e 100,48-odstotno. Kirurški o d d e l e k je s vo j e z m o g l j i v o ­s t i i z r a b i l 104,38, g ineko l o -ško-porodniški 114,05, i n t e r ­n i 103,67, otroški 92-odstot-n o i t d . N a p r v i p o g l e d b i t o r e i l a h k o r e k l i : res , n a d -

1'''' " » asfaltno bazo v M e t l i k i , kjer vsak dan skui iajo k ° t 130 ton asfaltne mase; kamion i jo sprot i odva­

žajo na preurejeno cestišče

V novomeški občini so zbrali že 22,573.137 dinarjev

S t e n s k i šiab za pomoč r , a K ? ju v Novem mestu je v

a v M l n i a k c i J i 7 b r a l d o 2 0 -^Kitata ž e 22,573.137 dinar-q ' v tem znesku so šteli s l t i h a r n ' p r i spevk i gospodar­i t ^ organizacij , posamezni-

in p;>moč v blagu. V $3. i e r f i tednu so pr ispeva l i 1 l i i 0 t K ' v n a Soia Prevede 7.000 t e 1 n D v O T 3 ( ) 0 0 0 d i n ' v a " Ha tt»rslca Postaja Novo me-W " r * » čiin, skladišče TO-O 50.000 d in , sodišče Novo

* w 12.400 d in , Cestno pod­

jetje Novo mosto 273.098 d in , R ib j a restavraci ja 20.000 d in , podjetje »Pionir« še 19.416 d in , Mizars tvo B r o d 35.000 d i n , občinski odbor R K od kra jevnih organizaci j i n po­sameznikov 262.207 d i n , Med­občinska zavarovalnica v No­vem mostu še 162.176 d i n , krajevna organizaci ja R K v Stopičah 44.200 d i n . V zad­n jem tednu je biLo »branih 929.297 d in .

Zbiranje sredstev se nada­ljuje.

n e d e l j e k s o se začela p r v a g r a a o e n a d e l a z a povezo­v a l n o i n d u s t r i j s k o d v o r a n o m e d s e d a n j o m o n t i r n i c o i n p o s l o p j e m m l e k a r n e , t o p a p o m e n i h k r a t i začetek d e l , k i so b i l a d o g o v o r j e n a le­tos 14. m a j a s p r e d s t a v n i k i r e p u b l i k e , o k r a j a i n O b L O N o v o m e s t o : d a se g radbe ­n a d e l a n a s e d a n j i h p r o ­s t o r i h I M V zaokroži jo oz . poveže jo v u b r a n o c e l o t o . T o b o omogoč i lo k o l e k t i v u znosnejše d e l o v n e pogo j e , h k r a t i p a b o p r a v to zago­t o v i l o t u d i več jo p r o i z v o d ­n j o . Z e d o k o n c a l e t a 1964 n a m e r a v a j o v I M V p r o i z ­v e s t i n a d a n p o 10 a v t o m o ­b i l o v . N a d a l j n j i r a z v o j n a ­ših t r g o v s k i h , turističnih, g o s t i n s k i h , o b r t n i h i n d r u ­g i h p o d j e t i j t e r j a v e d n o večje števi lo a v t o m o b i l o v t i p a K O M B I i n K U R I R z n o s i l n o s t j o d o 1000 oz . 1250 k i l o g r a m o v z v e l i k o h i t r o s t ­jo i n o k r e t n o s t j o .

N a k o n f e r e n c i s m o m e d d r u g i m t u d i i z v ede l i , d a v I M V ne b o d o i z d e l o v a l i n i t i s e s t a v l j a l i o s e b n i h av­t o m o b i l o v 1000—S; g o v o r i ­ce o t * m so čisto b r e z po­d lage . I M V j e s p r e j e l a p r o ­i z v o d n i p r o g r a m za i z v i r n o , s o d o b n o , l a h k o d o s t a v n o v o z i l o t i p a K O M B I i n K U ­R I R i n b o p o s v e t i l a vse svo j e s i l e p r e d v s e m n a d a l j ­n j e m u r a z v o j u , izboljša­n j u i n p o c e n i t v i t ega v o z i ­l a .

T O N E G O S N I K

bile zmogljivosti bol-kar 100,48 odstotno!

vse d o b r o so uresničili p l a n . . . S l i k a p a j e p o v s e m n a s p r o t n a , če upoštevamo, d a s m e j o b i t i p o s r edn j e ­e v r o p s k i h m e r i l i h ležišča v bolnišnicah i z r a b l j e n a na j ­več 80-odsto tno , n a g ineko -loško-porodniških o d d e l k i h ce lo ne več k o t 60-odstot . V naši bolnišnici p a se po­ste l j e še n i t i ne o h l a d i j o , k o j i h že z a s eda j o n o v i i n n o v i b o l n i k i . D a b i takšne te­žave o d p r a v i l i , j e t r e b a z v s o r e s n o s t j o v z t r a j a t i p r i g r a d n j i n o v i h p r o s t o r o v i n s t e m k a r n a j b o l j p o h i t e t i !

VOLILI BOMO POTROŠNIŠKE SVETE

Svet za blagovni promet občinske skupščine v Novem mestu je na zadnj i seji spre­je l predlog, naj b i v letošnji jeseni i z vo l i l i nove potroš­niške svete. Občinska skup­ščina bo na enein izmed pri-hodn ih zasedanj spreje la nov odlok o potrošniških svet ih, k e r je s l a r i i zgubi l veljavo. Organ družbenega upravl janja potrošnikov v trgov ini ne bo več za vsako poslovalnico posebej tako ko t doslej ampak bo p r i vsakem trgovskem podjet ju izvol jen po eden ter v vsa­k e m potrošniškem središču izven Novega mesta po eden N o v i potrošniški sveti bodo ime l i 9 do 15 članov. Občin­s k i odbor Socialistične zve­ze že pr iprav l ja volitve. Vo­l i lne sestanke bo sk l i ca la Socialistična zveza.

Kostanjevica potrebuje bencinsko črpalko

V Kostanjevici si prizadevamo razviti turizem. V tu namen Je bl-lr. organizirana Forma Viva, ob­novljena lepa restavracija s pre­nočišči, napravljena jc bila velika reklama o turizmu, nihče pa ni pomislil na bencinsko črpalko, ki Je v tem mestu nujno potrebna. Večina turistov prihaja v Kosta­njevico 7. lastnimi vozili ln mora­jo gorivo nabavljati v Čatežu. Bre­žicah ali na Otočcu. Doklej tuku?

Sedanjo st isko s prostor i v novomeški Industr i j i motorn ih vozi l lepo ponazarja tud i tale posnetek: ker v tovarni nimajo dovol j prostorov za »gotove izdelke«, morajo avtomobile — pri l jubl jene Kombi j e i n K u r i r j e postavit i pred odhodom na železniško postajo ka r

v dolgo vrsto na cesto, k i vod i v Gotno vas

Tudi v Srebrničah ga obirajo — Jekaš! reče ciganček Bo­

jan s cigareto v us t ih i n po­m o l i košarico hmel ja , za ka­tero dob i l istek. Tovariši, k i sprejemajo nabran i hmel j , so se p r i vad i l i tud i c iganski g o vor i c i , ker je med ob i ra lc i precej pr ipadnikov tega rodu. »Jekaš« pomeni po l .

K o t drugje na hmeljiščih je tud i v Srebrničah živahno. Nava<ino je tu nekaj čez 200 obiralcev, med n j i m i t r i če­trt ine otrok iz Novega mesta i n bližnje okol ice. Delo n i težko, vmes se l ahko šalijo in pojo, preštevajo l istke in ra­čunajo, ko l iko bodo zaslužili.

Malenškova fanta delata za zračno puško, dekleta iz Cr-mošnjic pa s i bodo kup i l a s svo j im denarjem šolske po­trebščine. Precej j i h je, k i so uživali le de l šolskih počitnic, nekaj časa pa delajo i n t ik pred pričetkom novega šol­skega leta prineso domov svoj p r v i zaslužek.

L i s tke za hmel j je izdajal tov. Perko . O delu p r i obira­n ju hmel ja nam je takole po­vedal:

Investicije v Kaniža-rici se nadaljujejo K o je v premogovniku v

Kanižarici stekla nova sepa-rac i ja , je b i l o treba dokon­čati samo še invest ic i jska de­l a v novem vpadniku. T a bo rudarje rešil naporno hoje po stopnicah, k i odjeda precej delovnega časa in zmanjšuje delovno sposobnost rudarjev. Betoniranje vpadnika se je žal zavleklo, ker se je v vpadniku i n v de^u nadkopa nenadoma pojavi la voda. S i ­cer betoniraj o še naprej , ven­dar zaradi vode potekajo de­la počasneje, kot je b i ' o p i ed-videno. Nova separacija se je dobro obneola, nakladanje ka­mionov poteka hitreje kot pre j , vendar pa je zaradi na­čina sejanja v novi separaci-j i zdaj nekol iko več drobne­ga premoga, kot ga je b i lo pre j . Več bomo o premogovniku v Kanižarici p isa l i , k o bodo in­vest ic i jska dela opravl jena.

— N a hmeljišču Kmet i j ske šole G r m v Srebrničah obira­nje tud i letos lepo poteka. Dež, k i v zadnjem času skoro vsako noč pada, n a m nagaja, ker zjutraj l judje ne vede, a l i je vreme za obiranje a l i n i , i n navadno začno delat i malo kasneje. Nabran i hmel j stresamo v jutov inaste zaboje, k i j i h sprot i odvažamo v su­šilnico. T a dela noč in dan. Hme l j se t a m suši 6 ur , nato pa ga uskladiščimo, da se spet nekol iko navlaži. Potem

ga stresamo v velike vreče i n j i h pošiljamo v Žalec.

Letos ob i ramo hmelj že od 10. avgusta. K e r ga imamo tu zasajenega oko l i 5 hekta­rov, ne vemo, če bomo z do­mačimi obira lc i delo končali do 1. septembra. Rada b i do­b i l i vsaj še 100 hrvaških de­lavcev, k i pr idno delajo od zore do mraka . Saj so tud i naši p r i d n i , ampak kot reče­no, največ je otrok, oko l i 13 let s tar ih , t i pa nabaro na dan le po 6 škafov.

Dejavnost SZDL v Artičah §j| Delo S Z D L na območju

K O A rtiče se je v času tek­movanja močno izboljšalo. Povečalo se je število članov, vsebina vašikih sestankov je aktualna, udeležba pa vedno lepa. Sk lep i , k i so j i h spre­j e l i , so b i l i izvršeni. Uspešno delo S Z D L v Artičah je v ve­l i k i mer i zasluga dobro izvo l jenih podružničnih odborov m pa tud i krajevnega odbora S Z D L , k i ga vodi Mar t i n Zu­pančič. M e d podružničnimi odbor i je najboljši odbor v Dečnem selu pod predsed­stvom K a r l a Godler ja , ostal i pa ne dosegajo dosti slab­ših uspehov.

P r i vol itvah so b i l i Artičani med najboljšimi v brežiški občini. Uspešno potekajo tu­d i delovne akcije v posamez­nih vaseh, kakor so dokonč­na e lektr i f ikac i ja v Arnovem selu, ureditev vodnjaka v M r z l a k u , urejevanje vaških poti i td .

Vseb ina vaških in krajev­n ih sestankov je vedno bolj­ša, tako da je krajevnemu odboru S Z D L mnogo laže prenašati sklepe na pristojne forume. P lodno in uspešno delo S Z D L v Artičah je oceni­la tudi komis i j a p r i občin­skem odboru S Z D L in j i pr i ­znala 3. mesto v občini. T a uspeh pa članov S Z D L v Ar­tičah ne bo uspaval , temveč bodo delal i še z večjo priza­devnostjo.

KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški trans- I

S fuzijski postaji: Marjan Divjak, Avgust I.užar, Aldo | i 1 Šinkovec, Alojz Barle, Anton Gregorčič, Milan Jelov-

een. Stane Nahtigal, elani kolektivu Iskre. Novo mesto; I 3 Ivo Gorsin, Sonja Klobčar, Martin Pavlin, Alojz Bav- P

daž, Jože Klobčar, Gabrijel Obrehar, člani kolektiva p I Zelezninc. Novo mesto: Slavka Sitar, / inka Pleskovec, S g Slavko Marolt, Jože Strojln, Ferdo Poček, Miha Jan - g j kovie, Marl in I.užar, člani kolektiva Kremon, Novo £ mesto; Fantka Klasič, trg. pomoč.. Obrtnik, Novo me- §| g sto: Milan Gazvoda, studeni arhitekture iz Sentjosta; 8 jg Janez l egan ln Franci Cvelbar, člana občinske skup- j

Sčlne v Novem mejtu.

Pre tek l i petek sta prišla v Artiče predsednik občinskega odbora S Z D L Ivan Živič i n Janez Volčanšek, k i sta n a sestanku zastopnikov vseh organizaci j izročila spomin­sko d ip lomo in denarno na­grado. N a pr ihodnjem sestan­k u se bomo pomeni l i , k a k o bi najbolje denar uporab i l i , hk ra t i pa bomo razprav l ja l i tud i o nadal jnjem de lu k ra ­j evn ih društev i n organizaci j .

R D

Velik naval v zobni ambulanti

Zobna ambulanta v Kostanjevici ordinira trenutno le enkrat teden­sko, in to vsak četrtek. Velik na­val pa dokazuje, da bi bilo nujno organizirati zobozdravstveno služ­bo vsaj dvakrat tedensko. Raču­nati je treba, da živi na tem pod­ročju okoli 5000 prebivalcev in da so slabe zveze z Vidmom-Krškim In Brežicami. Domačini pričaku­jejo, da bo njihova želja uresni­čena.

Kamence: 35.000 din za Skopje

19. avgusta je krajevna or­ganizacija Z B v Kamencah poslala občinskemu odboru R K v Novem mestu 35.000 d i -narjev kot pomoč prizadete­m u makedonskemu l juds tvu . 50.000 dinarjev p a so da l i m lad inskemu ak t i vu v Bučni vasi za nabavo televizorja i n druge opreme.

4.400 kg - ne pa 440 kg!

Ne l juba napaka p r i prepi­sovanju se nain je pr ipet i la pre tek l i teden: v članku IZ­R E D N O POVPREČJE PŠE­N I C E smo med d rug im za­p isa l i , da je pr ide la l F ranc Premelč (občina Brežice) s sorto san mar ino z en im dognojevanjem 440 k g pše­nice, mora lo pa b i b i t i za­pisano 4.400 k g pšenice, k a r s tem popravl jamo.

UREDNIŠTVO

Želite meseca septembra prejemati i\ Naročite D E L O ^ e n o , e t o ) d o 1" ^ptembra,

dnevik D E L O B R E Z P L A Č N O i P * boste deležni te ugodnosti !

V carstvu prašičev in medvedov Naši davni predniki so se morali skrivati pred divjimi zvermi v votline

in jame, današnji prebivalci Suhe krajine pa kljub vsej tehniki 20. stoletja niso več varni niti podnevi pred medvedi, ponoči pa jim divji prašiči in medvedje odnašajo r n j i v kcruzo, oves in klatijo sadje — Ljudje so obupani; otroci skupno z odraslimi prečujejo na njivah premnoge noči in odganjajo divjad na vse mogoče načine — Kaj pravijo lovci na obupane pritožbe suhokranjskih kmetov?

V kopren i sončnih žarkov, prodirajočih sko z i kopaste oblake, k i so napovedoval i dež, smo zagledal i Suho kra­j ino . Po vaseh vidiš t ik novo. zgrajene hiše, k i b i lahko sta la k j e rko l i v mestu, h i ­šico z okenci i n pred njo navadno še kopico otrok. I zs top im iz kolegovega av­tomob i l a t i g rem peš čez Laz ine pro t i H i n j a m . Ob cesti so njive. Pšenico so poželi, raste še koruza ter tu in tam oves. Z a menoj sta d rob i l i pot starejša žena i n dekl ica svet l ih las i n bos ih nog.

Srečanje z Gelčkovo mamo

— K a m gresta? vprašam de­k l i c o i n jo pog lad im po gla­v i . Namesto nje .mi je od­govor i la žena:

— Ne sliši! P red štirinaj-s t m i dnevi je oglušela. Vsa­ko noč je zunaj , ker pođimo divje prašiče, pa se je prehla­d i l a , pa tud i ropotamo in vpbjemo tako, da nič čudne­ga, če je ob s luh .

K a r ne morem verjeti, da je to res, zato vprašam: »Pa menda n i tako hudo, kaj?«

Takra t je Gelčkova mama začela j oka t i .

— N e veste, kako slabo živimo! Po možu dob im 4000 d i n pokojnine, i m a m pa 3 otroke, k i so lačni i n gol i . V z a m e m v najem kako nji­vo, pa m i ves pr idelek po-žro prašiči. Ce ne verjamete, ka j delajo, pojdite z menoj .

Pelje me do hiše na koncu vasi , k jer pobere še dva fan­tiča, pa gremo. Čez travnik pr idemo v globel, kak ih 30 m od ceste, ka r prav i fantič:

— Tam le do l i so ga Ban-kov i pred dobro uro pod i l i .

— Koga? vprašam. — I medveda!

Srce m i je tako močno za­to lk lo , da sem ga čutila v vratu .

— Ce b i slučajno s top i l pred vas iz grmovja, se ne skloni te k t l om, temveč se p r a * 'r.lačasi r i t ensko um i ­kaj te ! — m i nato svetuje ženica.

— K a j medvedi tud i ho­

dijo v vas? — I seveda! Prejšnja leta,

ko smo samo prašiče pod i l i , je še šlo, zdaj pa je to l iko medvedov, da smo vsli pre­plašeni. Skoro n i človeka, da b i ga ne srečal a l i v idel .

Prišli smo do ograje iz ži­ce, na katero so bi le navezane stare konzervne škatle, zno­traj ograje pa je ras la koru­za. Ob robu je b i la ko l iba , k r i t a s strešno lepenko, na dnu pa s lama.

— T u smo vsako noč . . . 13-letni Jože, 11-letni Angel, 6-letna Iv ica i n jaz. Stlačimo se v ko l ibo , p red njo zakur i ­mo in čakamo. K o zasliši, mo prašiče, ropotamo s škatlami i n se deremo na vse grlo, da smo že hr ipav i . Takole noč za nočjo . . . Tra­jalo bo vsaj še pet tednov, če b i ne hod i l i sem, b i nam prašiči a l i medvedje v eni noči požrli vse do zadnjega storža. Če nam to požro, ne bomo ime l i ka j jest i . Pa ne mis l i te , da samo m i ta­ko živimo! Vprašajte v vas i !

K o smo prišli na cesto, sem si pošteno oddahni la ,

nato pa /Lvila še drugam vprašat, če je res.

Trije medvedi so ga obstopili

Tone Fabjan, kmet iz Ple­ša, je peljal pšenico v mla-čev. Sedeč na vozu, je pr ipo­vedoval:

— Prejšnji četrtek je bi lo . K o t običajno sem šel zve­čer čuvat v inograd i n koru­zo. O k o l i desetih zaslišim šum. Posvet im in zagledam medveda. Luč obrnem vstran, v i d i m drugega, za menoj pa je stal tret j i . Slišal sem nje-govo sapo. Začel sem vp i t i ko grešna duša . . . Spomn i l sem se na otep slame, Id sem ga ime l p r i sebi. Zažgal sem ga i n vrgel p ro t i kosma­t incem . . . Potem so počasi odšli. Bežal sem, kar sem mo­gel. Ne grem več v vinograd in na njivo, četudi ne bomo ime l i ka j posprav i t i !

»Vso koruzo je požr l . . .« — Z 12-letno S i lvo sva šli

tudi preds'jiočnjim na njivo.

Morava tja vsako noč, če ho­čemo jest i . Prašiči nam vse požro. S i l va je p r i ognju pe­k la koruzo, jaz pa sem slo­nela v ko l i b i , ka r zaslišim t ik za seboj brundanje. Mo­čno in razločno . . .

»Medved!« zavpije S i l va , potem pa sva obe kričali, kar sva mogl i . V temi sva tek l i domov in vso pot vplil i . Zju-»raj smo šli pogledat; vso koruzo je pojedel i n potan-ca l . K a j bo z nami?

Tako je povedala Antoni ja Negro iz H i n j št. 30.

Avsenikova polka: solo za medvede

K a j se je zadnjo sredo zgo­di lo F rancu Škufci i n njego­vemu s inu S l avku iz Lazine, vedo že po vseh vaseh. Ta­kole je škufca, po domače Jernejev, sam pripovedoval :

— V sredo zvečer sva šla s K l e t n i m s inom koruzo »vahtat«. K e r je pusto vso noč takole sedeti, je S lavko vzel s seboj harmoniko , da bi n krajšal čas. K o pr ideva nn r>' ;vo, je zpf—l pes r r ~ " - • ajati , ka r nae.ikrat stop

p?Bd S lavka medved, se k J stavi na zadnje tace i n gle­da. N i s va vedela, ka j s tor i t i , zato je S lavko začel igrat i na harmon iko . N a glas, ko­l iko r je zmogel meh ! Medo posluša i n čaka. N i k a m o r se ni gani l . M u z i k a m u je b i la všeč. Takole ne bo nič, s i

Gelčkova mama z o t r ok i prespi vsako noč v tejle k o l i b i na po l ju . Z a vse v njej n i prostora, sicer pa je tud i časa za spanje bol j malo . K d o bo pa ropota l i n kričal nad d iv j imi prašiči in medvedi? Da so otroc i spričo take stra­žarske službe neprespani, prehlajeni , čez dan utru jen i in da to sp loh n i pr imerno za nj ihova leta, menda n i treba

posebej poudar jat i !

Počakaj, da odigrajo še tole Avsenikovo polko, potlej pa jo mahneva na koruzo v H in j e ; tam zdaj gotovo Vsi spi jo, ker so vso noč preganjal i divje prašiče . . .

m i s l i m , saj S lavko ne bo mo-gel igrat i do belega dne, zato zažgem slamo, k i jo nos imo vedno s seboj, i n jo zaže­nem v kosmat inca . Potem je o d t a c a l . . . Domov s i n isva upala, ker sva slišala, da se je b l i zu ustav i l . S lavko je igral skoro vso noč, jaz sem kričal, pes pa je la ja l . To noč sva se tako navzela stra­hu , da ne vem, če bova še šla!' Ne vem, kje so naši jagr i ! Tako n i več moč ži­vet i !

Vsako noč do zore nenavadna muzika

Po več vaseh so vaščani pripovedoval i take zgodbe, šc vel iko sn:o Jh slišali, ven­dar vseh n i moč opisat i . Da sa resnične, nam je p o t r d i l i tud i učiteljica Jožica H r i b a r , k i je domačinka in uči na šc.S v Prcvo lah.

— Ne morete s i m is l i t i , ka­ko je zvečer, ko se naredi mrak. Oko l i vsake vasi gori nešteto kresov, vso noč pa je slišati nenavadno muz iko . Ljudje odganjajo prašiče i i i medvede tako. da sede v ko­l ibah ter udarjajo s pa l icami po konzervnih škatlah, k r i ­čijo, pojejo, vmes pa lajajo ps i . Tud i harmon iko se sliši. Vpit je je strašno!

K e r je mlad ina iz teh rev­n ih krajev odšla v svet za k ruhom, so ostal i doma ve­činoma starc i i n otroci . T i

B Na letošnjem zagrebškem ve-lesejmu, ki bo od 7. do 22. sep­tembra, bo sodelovalo okoli 40 dr-hiv, ki so te poslale svoje prijave. Zelo zanimiv del velesejma bo raz­stava »Afrika — Azija — Jugosla­vija«, ki bo prikazovala razvoj na­ših gospodarskih odnosov z neka­terimi deželami teh dveh kontinen­tov.

vse noči prečujejo na nj ivah. Zaradi tega imamo v šoli VSA­ko leto iste probleme. Name sto da bi na rodi te l jsk ih se­stankih razprav l ja l i o šolskih stvareh, govorimo o prašičih. Otroc i so vso noč zdoma, zju­traj pridejo v šolo i n zaspe. . • Mnog i so bolni in izčrpani. Tako ne gre več dalje! Le­tos pa je še huje kot prej­šnja leta.

Je življenje res brez cene

Prepričali smo se, da j e

vse to res. Ljudje so skoraj­da ponore l i . Podnevi ves dan trdo delajo, da b i iz skope zemlje i z t i sn i l i nekaj kruha za številne družine, noči p* prebede na nj ivah in odga­njajo škodljivce. Div jad se je tako razpasla, da tudi po­dnevi n i več varno hoditi naokrog. Ljudje garajo vse leto; ko b i mora l ; po ln i l i ka-šče, pa n i p r ide lka . Piaviju« da n i vredno ž i ve t i . . .

K a j pravi jo na vse to lov­ske družine? N a široko raz­prav l ja l i o tem na sestanku! in po gosti lnah ni dovol j ! Cc bodo še naprej ščitili medve­de i n ostalo divjad, je to nj ihova stvar, prebivalcem P* bi mora l i nastalo škodo v ce­lot i povrn i t i s stroški za delo vred, kaj t i nihče n i vo l ja" vse leto zastonj garat i . Vse­kakor pa b i mora l i kosma­tince pregnati iz bližine na* sel i j , da b i bilo varno vsaj golo življenje l jud i .

Stvar je tako pereča, d* postaja že politični problem, v S u h i k ra j in i , zato pričaku-jemo od oblast i in od lovskih organizaci j takojšnjih učin­kov i t ih ukrepov.

K I A B A C E B

JOŽE D U L A R : 5

Urbiha ženi sina (Odlomek iz romana »KRKA UMIRA«)

S e v e d a , s u l c a b o d a l d v i g n i t i . Mogoče že j u t r i a l i pojutr išnjem. P o t l e j b o p o v a b i l učitelja Žužka i n obe n j e g o v i hčeri. P o v a b i l j u bo , k a j p a k ! — A m a l i j a j e s i c e r n e k a j starejša o d Tomaža, t o d a to ne p o m e n i do­s t i a l i p a v s a j ne v e l i k o . I n R o t i j a ! T a t i j e šele c v e t ! L e k j e j e i m e l oči, d a se j u p r e j n i d o m i s l i l ? V o z i se i n išče p o Žužemberku, p a i m a neves t o z a s vo j e ga s i n a d o m a , p r e d n o s o m t a k o rekoč. S a m o z r o k o seže, p a j o l a h k o p r e s a d i i z t i s t e n j i h o v e hišice p o d o r e h o m n a U r b i h o v i n o . I n ve, d a s i n i t i A m a l i j a n i t i R o t i j a še v m i s l i h ne b o s t a u p a l i o d k l o n i t i t a k e g a ženina, k o t j e n j egov s i n . P o s e b n o R o t i j a ! S a j j e b i l a še p r e d l e t i v s a n o r a n a n j . D a , b i l a i n j e najbrž še z d a j . K a j za to , če se j e T o m a ž m a l o p o i g r a l s F r n a t k o v o . Plačal j i b o i n — v s e b o v r e d u ! žužkov i t o r a z u m e j o .

S i c e r s i p a m o r a v e n d a r l e o d k r i t o p r i z n a t i , d a m u j e n e k o l i k o žal z a R e b e r n i k o v o . D e k l i n a j e , d a j i n i p a r a , i n štacunska j e p o v r h ! V e , k a k o se j e t r e b a vr­te t i z a p r o d a j a l n o m i z o ; ve, k a k o se j e t r e b a d o b r i -k a t i k u p c e m ; z n a j i m postreči, j i h prepričati , d a je b l a g o najbol jše, s k r a t k a : R e b e r n i k o v a M a r t a b i b i l a z a n j i h o v o hišo t r g o v k a i n p o l ! V i d e l j o j e p r i d e l u i n n a s vo j e oči se j e prepričal o n j e n i h s p o s o b n o s t i h . To ­d a če s i j e n j e n oče v t epe l v b e t i c o , d a j e t i s t i p a n k r t , k i g a še n i k j e r n i , t a k a n e p r e m o s t l j i v a o v i r a — p o t l e j v r a g z n j i m i ! P o k o l e n i h se p a t u d i ne b o p l a z i l p r e d n i k o m e r !

U r b i h a se j e v r n i l p o k a m n i t e m o p o r n i k u i n ob­s t a l n a o d r u . V o d a n a d k o l e s i j e u p a d l a s k o r a j z a p o l ­

d r u g i k o m o l e c i n r a z j e d e n e d e s k e j e z u , v s e z g r b a n -čene i n p o k r i t e s posušenimi a l g a m i , so se že l epo gre le v s o n c u . D r o b n i pisančki so p l a v a l i t i k o b j e z u , b r b o t a l i z rdečimi gobčki p o m l a d e m z e l e n j u , u d a r ­j a l i s p l a v u t m i , se d v i g a l i i n obračali , d a se j i m j e včasih ob s t r a n e h z a s v e t i l z l a t o bleščeči se pas i n se j e n e k a t e r i k r a t p o k a z a l ce l o r u m e n k a s t o rdeči t re­b u h . P o s u h e m mokričniku so l e t a l i b r e n c l j i i n eno­d n e v n i c e so se n e g i b n o l ep i l e n a lesene g r a b l j i c e .

U r b i h a se j e s k o m o l c i u p r l n a o g ra j o , p o g l e d a l g l a d i n o , p o k a t e r i so se k o m a j v i d n o p r e m i k a l e d r o b n e r j a v e pene , se o z r l p o S r o b o t n i k u i n brezoblač-n e m n e b u n a d n j i m , po t l e j p a se j e t a k o j spe t p r e d a l m i s l i m .

T o r e j žužkov i d v e ! A m a l i j a i n R o t i j a ! Z a eno a l i d r u g o se b o m o r a l o g r e t i Tomaž . N i s t a s i c e r i z t rgov­s k e hiše, t o d a n j u n oče j u j e naučil b r a n j a i n raču­n a n j a , d a se b o v s a k a i z m e d n j i j u b r e z težave uve l j a ­v i l a v štacuni. I n p a m e t n i s t a , u b o g l j i v i , n i s t a r a z s i p ­n i , i m a t a s m i s e l z a s n a g o i n r e d ; s k r a t k a : p r a v a podo ­b a n j u n e r a jne m a t e r e . K a j p a k , e n a t e h d v e h b o za-g o s p o d i n j i l a p r i n j i h ! I n t r e b a j o b o p r i p e l j a t i čim­p r e j , k a j t i p r o d a j a l n a m i z a i n p r a z n e p o l i c e čakajo ! Z a t o b o mogoče še d a n e s s t o p i l k Žužku p o g l e d a t , če ie že n a r i s a l n a p i s n o t a b l o z a n j e govo štacuno. I n če j e še n i , ga b o p r i j a z n o p o t r e p l j a l p o h r b t u i n re­k e l : »Gospod žužek, se p r a v i , d r a g i L o v r o , z da j p a le p o h i t i i n n a p r a v i č im lepše, d a se ne b o t r e b a t v o j i hče-sramovat i . « Žužek b o o s t r m e l i n z a j e c l j a l : » K a j . . . m o j i h č e r i . . k a k o s te r e k l i , g o s p o d U r b i h a ? . . . « — »N ič g o s p o d U r b i h a , F l o r i j a n s e m zate , v svaštvu s i bova ! « ga b o treščil p o r a m i . K a r v i d i ga , k a k o b o učitelj z a z i j a l k o t pečen k o s t a n j , k e r m u ne b o šlo v g lavo . »V svaštvu, v svaštvu! « m u b o p o v e d a l še en­k r a t , d a b o t a r a z u m e l . »Hče r m i boš d a l z a m o j e g a f a n t a ! A m a l i j o a l i p a R o t i j o . P r a v a f i g a ka te ro ! « — N e , p r a v a f i ga m u ne b o s m e l reči, s i c e r b o s t a r i še užaljen. N o , s i c e r p a b o t u k a j odločil Tomaž . K a j p a k , T o m a ž b o i m e l p r i tej i z b i r i z a d n j o b e s edo . N e k a j svo­

bode j e v e n d a r l e t r e b a p u s t i t i p r i l j u b e z n i , če j e rav­n o pri ložnost z a to.

U r b i h a j e z a d o v o l j n o s t r e s n i l z g l a vo i n p o t e g n i l i z žepa c i g a r n i c o . P o t l e j s i j e prižgal v irž inko i n p u h ­n i l d i m v z r a k . T a k o bo , k o t j e p r a v k a r s k l e n i l . N a j i m a p a še r e v n a Žužkova hči k d a j srečo v živl jenju! S i c e r p a bogve , če b i R e b e r n i k o v a t u d i i m e l a t o l i k o do t e , k o t s i j e b i l s p r v a m i s l i l , k o p a j e s t a r i t a k sko­p u h ! K a r n a očeh se m u v i d i , n a v s e m o b r a z u i n n a t i s t i h grabežl j iv ih r o k a h , k a k o težko g re v s a k k r a j c a r o d n jega . M e n d a m u j e b i l o le za to , d a b i hčer čim­p r e j p r a z n o o d r i n i l o d hiše i n j o l e p o o b e s i l U r b i h o -v i m n a v r a t . H e , g o l a z e n n e m a r n a ! F e j !

P l j u n i l j e v v o d o i n skremži l o b r a z . P o t l e j se je počasi o b r n i l , se n a s l o n i l s h r b t o m n a o g r a j o i n po­g l e d a l p o b r z i c a h , k i so se k a k i h t r i s t o m e t r o v p o d l e z o m proži le čez v odo . D e s n a s t r a n je b i l a s k o r a j p o p o l n o m a s u h a ; le t u i n t a m s i j e k a k c u r e k vode u t r l p o t m e d l e h n j a k o v i m i škrbinami i n v i s o k i m i , ne­k a j sežnjev d o l g i m i n a p l a v i n a m i p e s k a , z e m l j e m dračja, n a k a t e r i h so r a s l e spominčice, o s t r a t r a v a i n p r i t l i k a v e v rbe . N a te n a p l a v i n e , k i j i h j e v o d a z a l i l a le o b v e l i k i h p o v o d n j i h , so n a v a d n o seda l e čaplje, če so r a v n o lete le t o d m i m o . Včasih se j e s p u s t i l a nan j e t u d i štorklja, s i c e r p a so t u k a j p r h a l i o b v o d n i k o s i , grmovščice , bičje t r s t n i c e , v o d o m c i i n d r u g a v o d n a p e r j a d , k i j i j e b i l o p r i j e t n o v s e n c i je lš, j a gnedov , v r b i n d r u g e g a g r m o v j a .

U r b i h a j e z očmi z l e ze l z d e snega b r e ga , šel po­časi m i m o n i z k e g a jezišča, k i s t a g a b i l a še l a n i z a r ibe n a p r a v i l a Tomaž i n hlapček, p a so g a račji t a t o v i že v sega r a z v a l i l i i n p r e m e t a l i , k o so s t i k a l i z a ž lahtni« 1 -T o d a čez j e še t e k l a v o d a , k i j e b i l a z m e r o m hitrejša i n t u d i g l o b l j a , č im bo l j se j e U r b i h a z očmi približe­va l l e v e m u b r e g u . N a t a k o d a l j o s i c e r n i vsega d o b r o ločil, t o d a v e d e l j e n a t a n k o , d a se v t i s t i h b e l i h , g r l va -s t i h v o d n i h p r o g a h , m o r d a r a v n o p o d o n i m s t a r i m m a k l e n o m , s k r i v a su l e c . T j a b o d o šli s čo lnom m o s t m i , m o r d a že j u t r i ponoči , p a ga b o d o n a b o d l i m d v i g n i l i .

Dva iz dežele vzhajajočega sonca Mednarodnega s impoz i ja k i ­

parjev v Kos tan jev i c i se že tretje leto z uspehom udele­žujejo tud i j aponsk i k i pa r j i . Letos sta prišla k a r dva :

M I N O R U T O G A S H I i n Y O -S H I K U N I U D A .

Značilno za vse k ipar je i z dežele vzhajajočega sonca je. da so izredno sposobni u -Btvarjafloi, p o ln i domišljije, temeljitega znanja i n izredne delovne metode.

K o smo j u vprašali, kako Sta Izvedela za naš s impoz i j , 6ta odgovori la : »Jugoslovan­s k i s impozi j je na Japonskem zelo znan. O njem so p i sa l i naši dnevni časniki, glasi lo Japonskih umetnikov pa je pr ines lo celč s l i ko Kostanje­vice.« Tako Togashi . Yosh i -k u n i l i d a , k i živi že več let na Dunaju , p a Je povedal, da se je seznani l s tem simpo­z i j em preko nttnških i n av­s t r i j sk ih kiparjev, k i so b i l i pr i jate l j i pokojnega k ipar ja Jakoba Savinška. O s impoz i ­j u m u je pr ipovedoval tud i duna jsk i umetnostn i k r i t i k d r . A l f red Schmel ler .

Y o s h i k u n l l i d a je doma v Tochig i -Kenu, to je k a k i h 80 ki lometrov severno od Tok ia . Tam se Je r od i l leta 1923. Naj­prej Je študiral umetnostno zgodovino, nato pa še kipar­stvo. D i p l o m i r a l j e v T o k i u , nato pa se je izpopolnjeval v R i m u . Leta 1956 je b i l že v k ipa r sk i šoli (Periole Fazz i -n l ! ) , leto kasneje pa n a D u ­naju, k j e r je študiral graf iko. Umetn ik se je tako vsestran-

stavl ja l v Benetkah. Zelo r a d b i se potem po do lg ih l e t ih v r n i l domov n a Japonsko i n organiz i ra l tak s impoz i j , ko t ga imate p r i vas.«

»Kaj nameravate ustvar i t i v Kostanjevici?«

»Ko sem prišel semkaj, sem m i s l i l na nekaj drugega. Kas ­neje sem dob i l drugačen les, zato sem spremeni l svoj na­črt. Us t va r i l b o m s i m b o l mo­ža i n žene, l n to v poetičnem smi s lu ! P r i tem se ne b o m posluževal nadrobnost i , mar­več samo najbol j zriačailnih elementov.«

M i n o r u Togashi je neko l iko mlajši od I ide. R o d i l se je v Yamagata-Kenu leta 1931. Po končanih študijah se je Eaposlil kot profesor. Danes poučuje k ipars tvo na žen­skem odde lku univerze (aka­demije ) : Je član najbolj zna­nega umetniškega združenja na Japonskem K o d o — Bi jut -su. Le ta 1960 je dob i l tud i na­grado. Samostojno razstavo Je p r i r e d i l leta 1962 v galer i j i Kunug i v T o k i u .

Vprašali smo ga po načr­t ih i n nam je odgovori l :

»Predvsem b i r a d dobro na­red i l to, k a r de lam. z e več let me spreml ja ideja, da b i upodobi l v k a r i k i r a n i o b l i k i samega sebe, svojo notra­njost. T o bom poskus i l zaaj. Po končanem s impoz i ju poj-dem v Ital i jo, nato p a v Franci jo . Španijo, Angl i jo . Molandi jo , Nemčijo, Avstr i jo . Indi jo i n Hongkong. K o n e c novembra moram b i t i že do­ma, k e r me čaka ve l iko na-

!eč. D a b i s i naši bra lc i laže predstavl ja l i to daljavo, smo Togashi ja vprašali, k o l i k o f.tane vožnja iz dežele vzhaja­jočega sonca do nas. Pove­da l n a m je, da več ko t m i l i ­j on naših dinarjev o z i roma točneje: 1,177.500 dinarjev v obe smer i . Jasno je, da umet­n i k ne zmore tega plačila, zato mu pomaga združenje oz i roma država, i z katere p r i ­haja.

l i d a smo slednjič vprašali, če mu je E v r o p a pr ines la kaj novega, če je v čemerkoli vp l i va la nanj .

»Opazil sem, da je v tem pogledu celo med k r i t i ­k i prišlo do komičnih t rd i ­tev. Japonsk i k r i t i k i t rd i jo , da sem evropeiz iran, meirttem ko evropsk i ravno nasprotno, da sem zelo japonsk i . Evro ­pa m i je mnogo dala, z last i s področja umetnost i . Prav to pa b i rad povedal svo j im rojakom.«

»Kako vam ugaja v naših krajih?«

Togashi je takoj odgovori l : »Zelo md ugaja vaš narod, ugajajo m i vaši k ra j i i n obi­čaji, človek, k i biva p r i vas, mora b i t i vesel i n sproščen!«

Slednjič s i n ismo mogl i ka j . da ne b i zastavi l i še za­

n imivo , toda skoraj povsem zasebno vprašanje: »Kaj pa vaši družini?«

Togashi je povedal, da i m a doma ženo i n šest let staro punčko, l i d a pa je pr ipe l ja l s seboj svojo soprogo — Du­naj čanko i n komaj leto dn i staro punčko Uto. To utegne b i t i letos najmlajša japonska gostja v Jugoslav i j i .

Zadnja leta so se v Kosta­njev ic i zv rs t i l i gostje z vseh ce l in . Vsak ima nekaj poseb­nega l n vsak nekaj pr is tno domačega, svojega, karakter i ­stičnega. I idova soproga Je Dunajčanka i n tega tud i ne sk r i va ! P r ed nekaj dnevi smo poslušali Verdijevega »Othel-Ia«. Nenadoma je vstopi la naša hišnica M l c i i n povedala, da pred vrat i posluša »gospa Dunajčanka«. Tako j smo jo povab i l i , naj vstopi . Začude­no nas Je p-Dgledala — kako r da smo jo zmot i l i — in vpra­šala: »Kdo je ta ve l ik i glas?« Povedal i smo j i , da poje naš slovenski rojak Jože Gostič. k i je b i l deset let eden naj­uglednejših članov 'dunajske opere. Sedla je i n negibno poslušala do konca. N a Duna­j u je še vedno na prvem me­stu glasba!

L A D O S M R E K A R Pogled na detajl stropne freske nad slavnostnim stopni­ščem v brežiškem gradu p r ed restavraci jo

Slikarji-restavratorji v brežiškem gradu

Japonska k ipar ja M i n o r u Togashi i n Fosh ikun i l i d a p r i skupnem delu v zatišju gozdiča ob kostanjcviškem gradu

sko izpopolnjeval . Tako je prišlo leto 1961, ko se Je zgo­di lo nekaj posebnega. V enem Izmed duna jsk ih gledališč so pr iprav l ja l i gledališko pred­stavo »Sovražniki« T o Je Pravzaprav pantomima, v ka­teri nastopata Amer ikanec i n Japonec. I i d i b i v gledališki veži ' rad pr ip rav i l razstavo »vojih del , i n k o je to orga­niz ira l , so ga pros i l i , naj b i nastopi l v v log i Japonca. Pre-• » l Je Nastop i l Je z vel ikan­sk im uspehom i n čez noč Postal splošno znan. O njem *° n a m a h p isa l i vs i duna jsk i časniki, k i so zdaj opnzl l l todt razstavo njegove graf ike

* gledališki veži. 9e istega k t a je dob i l nagrado mesta Dunaja, se udeležil s impoz i ja * Sant Mnrgarethnu in K a p fenbergu ter p r i r ed i l razsta-* ° v Afroaz l jskem inštitutu. * * t a 1962 Je razstavl jal s k u p ne j ; Wotrubo l n P i l lho fer jem * Raienj i Wl l r th le na Duna ju , ^tega letn pa Je sodeloval * " d l na razstavi m a l i h plast ik J* 1 razstavl jal skupno z na­j in i ro jakom Jakobom Sav ln-*kom. k i m u Je b i l a ta duna l -*ka razstava posvečena. Tega "•t* tn sodeloval s pe t imi pla­nikami v lesu tud i v galeri j i •"»Kani v M i l a n u , k i m u Je le-" > s organiz i ra la samo.ito.jno Jazstavo In izdala reprezcnta-U v e n . k a r razkošen kata log

, »In nnčiti?« smo ga vpra­ša!)

^ o s h i k u n l l i d a se Je na-^ R h n i l i n odgovor i l : »Sep-• e hibrn grem v B e r l i n , k a m o r ? C m - povabl jen na s impozi j v ^ • n n u . ok tobra pa bom raz­

vodilo: v K v o t u bom dela l ve l ik železen vodnjak (fonta­no! ) « .

Japonska je daleč, zelo da-

V okv i r dolgoročne k u l ­turne po l i t ike sod i v Breži­cah tud i načrtna sk rb za ohranitev i n restavracijo bre­žiškega gradu, k i ga je slo­venska spomeniškovarstvena služba reg is tr i ra la kot spo­meniški objekt prvega reda.

Ravno letos mineva deseto leto, odkar so pričeli v bre­žiškem gradu s p r v im i resta­v ra to rsk im i del i , zato so vsa­koletne ekipe spomeniško • varstvenih strokovnjakov re­publiškega Zavoda za spome­niško varstvo že k a r star i brežiški znanci . Letos je eki­pa sestavljena iz šestih s l i ­karjev restavratorjev. N a ste­nah i n stropu slavnostnega grajskega stopnišča utrjujejo in restavrirajo kvalitetne ba­ročne freske, k i j i h je oko l i leta 1730 nas l ika l F ranc Ignac F lu re r , pr i znani baročni fre­s k a m reprezentantivnih pro­storov v Attemsovdh grašči­nah v štajerskem delu Slove­nije.

Letošnja restavratorska de­

la f inancirajo S k l a d za po­speševanje k u l t u r n i h dejav­nost i p r i Svetu za presveto i n ku l turo S R S , Sk l ad za raz­voj ku lure p r i občini Brežice i n republiški Zavod za spo­meniško varstvo.

V s l i ka r sk i zapuščini v tirežiškem gradu, k jer i m a danes razstavne prostore po­kra j insk i muzej za spod: |! slovensko Posavje, n a m je ohranjen najobsežnejši i n najkvalitetnejša p r imer svet­nega baročnega freskoaMkar-stva v Sloveni j i . Prav tu je republiški Zavod za spomeni­ško varstvo oprav i l v m i n u l i h desetih let ih v prostorn i slav­nostni grajski dvorani i n v grajski kape l i svoja najobsež­nejša i n zelo zahtevna resta­vratorska dela. Z letošnjimi restavratorekimi del i , k i j i h vodi zavodov sodelavec aka­demsk i s l i ka r — restavrator Tomaž Kvas , bodo spomeni­škovarstvena dela v notra­n j ih pros tor ih brežiškega gradu končana. Nadal jn ja na­

loga p r i urejevanju grajske notranjost i pa bo muze jska i n galer i jska prezentaci ja bo­gatega muzejskega i n galerij­skega gradiva iz depo j a Po­savskega muzeja.

Z a ureditev grajskega dvo­rišča i n okol ice gradu, k jer naj b i ob monumenta lnem vhodu v grad po izgotovije-n ih načrtih inž. a rh . Mar ja ­na Mušiča b i l postavl jen spo­men ik borcem N O B brežiške občine, se bodo v pr ihodnje mora l i poleg muzejske upra­ve i n sveta za ku l tu ro bol j energično zavzeti tud i Občin­sko združenje borcev N O V , Turistično društvo i n svet za urbanizem.

D a b i seznanila našo i n inozemsko javnost z bogat im i n izredno interesantnim ba­ročnim s l i ka r sk im izročilom v brežiškem gradu, namera­va uprava Posavskega muzeja pr ip rav i t i za seri jo spomeni­ških vodnikov po Sloveni j i , k i Jih izdaja založba M l a d i n s k a knj iga , podroben opis fresk

v vseh pros to r ih brežiškega gradu s študijo o n j ihovem nastanku i n mestu v profa-nem srednjeevropskem ba­ročnem s l ikars tvu .

Perspekt ivna ku l turno tur i -stična po l i t i ka v občini p a bo mora la skrbet i , da resta-vr irane freskosl ikar i je v bre­žiškem gradu ne bodo služi­le samo študijskim namenom ku l tu rn ih krogov, ampak j i h bo z različnimi manifestacija­m i potrebno vključiti v pro­gram vedno živahnejše kut-turnoturistične dejavnosti na tam področju.

S. ŠKALER

Slovo od Emila Medveščka

11. avgusta so na Žalah pokopa l i enega naših naj­uglednejših arh i t ek turn ih u -stvarjalcev E m i l a Medveščka. Z njegovo smrt jo smo izgu­b i l i odličnega strokovnjaka, pr i jate l ja i n iskrenega tova­riša-

Hvarski vtisi »Naši igra lc i pojdejo na

Hvar«, je završalo po Novem mestu. In res, sami sebi sko­ro n ismo verjel i , k » je tajni­štvo dramske sekcije D P D Svoboda »Dušan Jereb« pre­jelo iz LJubl jane povabi lo, naj se naša sekci ja kot pr­vak na V I . republiški rev i j i d ramsk ih amatersk ih gleda­lišč udeleži festivala dram­sk ih amaterjev Jugoslavi je n a H v a r u z Mi ler jevo d ramo »Vsi mo j i sinovi«. Tako j smo pričeli s p r ip ravami i n 1. av­gusta odpotoval i z avtobusom do LJubl jane, od tam pa z brzov lakom pro t i Sp l i tu , ka­m o r smo po precej neugodni vožnji pr ispe l i drugo ju t ro po 13 urah . Vendar vreme je b i l o lepo, in utrujenost po neprespani noči je kaj kma­lu izpuhtela. Sonce je raz l i ­valo svoje zlato po širni mor­s k i planjavi . V l u k i je bi lo zas idranih ve l iko ladi j , med n j i m i tud i naša najlepša i n najmodernejša ladja »Jugo­slavija«, k i se Je pravkar od­pravl ja la na pot.

V ko lodvorsk i restavraci j i smo posedeli za k a k i dve u r i . Potrebni smo b i l i za j t rka. Toda želeti i n dob i t i n i isto — vsaj ne za nas Jugoslova­

ne. Po daljšem čakanju smo sicer dob i l i čaj i n kavo — o kval i te t i molčim — n ikakor pa n i b i lo mogoče dob i t i sto­l a za našega režiserja, k i se je zamudi l z nabavl janjem la­d i j sk ih voznih kart . šele ko je natakar ico nagovor i l v italijanščini, je b i l sedež ta­koj na razpolago!

Pos lov i l i smo se od nego-stol jubne restavracije i n se vkrca l i na ladjo »Mostar«. Prostor smo dob i l i na gornj i pa lub i , k jer smo se popolno­m a predal i soncu i n mor ju . Zaropota l i so lad i j sk i s tro j i , »Mostar« se Je odlepi l od obale, l n že smo s polno pa­ro p lu l i m i m o otočkov i n svet i ln ikov pro t i H v a r u .

Naš Ivo, k i je že od za­četka potovanja p r idno sne­ma l , tud i tu n i držal rok k r i ­žem in Je tako vsa naša de­janja i n nehanja »pošklopal« v kamero. Lad ja Je brzela po m i rnem mor ju , spreml ja la pa jo je jata bel ih galebov. Na­še razpoloženje Je raslo i n pr ik ipe lo do vrhunca, ko smo zav i l i v hvarsk i zal iv i n za­gledali mesto Hva r , prileplje­no na s t rmo pobočje n a d mor jem, z mogočno beneško trdnjavo na v isokem h r i b u .

K o smo po dobr ih dveh u rah i n po l p r i p l u l i v pristanišče, kjer je ladjo pričakovalo ze­lo vel iko l jud i , smo med nj i ­m i zagledali tudi nekaj No-vomeščanov, k i so tam pre­življali svoj dopust.

V l u k i nas Je pričakal tud i vodič festivalskega odbora i n nas odpel jal v lepo novo zgradbo osnovne šole, k i sto­j i v isoko nad mor jem. K o smo se malo odpočili i n do­b i l i potrebna navodi la, smo jo mahn i l i v mesto, i n sicer najprej v letno gledališče, kjer bo naša skup ina nasto­p i la . Gledališče je ve l ika za­deva. Pr i re jeno je na dvori­šču nekega gradu, o d katere­ga je še ohranjeno zidovje i n stolp, v katerem Je namešče­na meteorološka postaja. Na­ši i g ra lc i so takoj pre i zkus i l i oder prostorn insko — saj b i se na n jem z lahka zavrtela najmanj dva novomeška odra — zlast i pa glasovno.

Zvečer smo že gledali Ma ­kedonce iz Skopja . Tako j po nj ihov i predstavi smo začeli pr iprav l ja t i oder za nastop naše skupine, tako da so na­ši i g ra lc i ime l i generalko drugo ju t ro ob šestin zjutraj . Popoldne smo oder dokonč­no p r ip rav i l i za nastop, zve­čer p a je b i l nastop naše skupine . Oder i n vse okolje, z last i ve l ikansk i prostor za

gledalce i n pa čudovita raz­svetl java (oder je osvetlje­valo 18 žarometov po 1000 do 8000 vatov), je na igralce vp l iva lo čisto svojevrstno, vendar zelo spodbujajoče, saj na tako ve l ikem odru še niso nastopal i .

P o p rv ih , za spoznanje za­držanih kretn jah i n besedah so se naši igra lc i povsem spros t i l i i n s i scensko i n gla­sovno osvo j i l i ne le oder, marveč tud i avditor i j ter za­ig ra l i res doživeto, da je pu­b l i k a navdušeno p loska la ob koncu vsakega dejanja. V i ­šek pa je b i l ob koncu tretje­ga dejanja, ko Jih je pub l i ­k a s p loskanjem t r i k ra t p r i ­k l i ca l a na oder.

Nas lednj i dan so b i l i na vrs t i sprejem p r i predsedni­k u občine ter obvezni razgo­vor i i n kr i t ike , o čemer je naš l ist že podrobneje p isa l . P ouda r im naj , da je b i l a na­ša dramska ek ipa posebno pohval jena i n od vseh nasto­pajočih ek ip spoznana za naj­boljšo. Zan imivo je b i lo tu­d i dejstvo, da je igro novo­meške skupine zrežiral ama­ter, medtem k o so vsa ostala de la zrežirali pok l i cn i reži­serj i . T a ugotovitev je še po­večala ugled naše skup ine ,

Zadovol jn i z uspehom smo se preda l i vsem ugodnost im, k i sta nam j i h nud i l a festi­

va l sk i odbor i n mesto H v a r z okol ico. Dodobra smo se naužili sonca, z raka i n mor­ja , gledal i pa smo obvezno še dve predstavi amatersk ih skup in iz V isokega i n Sara­jeva.

Da smo si ogledali tudi k ra ­jevne in zgodovinske znameni­tosti, ni treba še posebej ome­njati. Sicer pa je mesto s svo­j imi kamnitimi hišami, čudo­vitimi fasadami, stopniščlj balkoni, vrati ln okni ena sa­ma zanimivost. Mnoge ulice lz samih strmih stopnic. Prebi ­valci morajo na rokah znositi v svoja stanovanja vse, kar potrebujejo. Začudeno smo se spraševali, kako spravijo l jud­je v hiše ln kleti skoroda edi ­ni pridelek — vino. Zvedeli smo, da narede to kaj prepro­sto. Do ustja ulice pripeljejo vino v sodih ali cisternah lz vinograda, potem pa ga na po­seben način pretočilo po gu ­mijastih ceveh v velikanske so­de, k i stoje v kleteh.

Podobno Je z vodo. Ta je verjetno še dragocenejša od vina. Opazovali smo natakanje vode. Hvar namreč še nima popolnoma dograjenega vodo­voda in se z njim okorišča sa­mo del otoka. Drugi prebival­ci pa. kolikor nimajo vodnja­kov, se oskrbujejo iz velike­ga starinskega vodnjaka sredi trga pred stolnico. Voda pa Je tu strogo raeionirana: črpalka je zaklenjena. vodn.'ak odpro le ob določenih urah. In tedaj nastane žlvlav okoli vodnjaka. Vsak hoče biti prvi in ne manjka tudi trpkih besed na rnčun tistih, k i so le preveč rinejo v ospredje.

(Konec prihodnjič)

lllilan Tilipeie: REICHSTAG V PLAMENIH

32

P r e d s e d n i k sodišča: » P r i r a z s o d b i b o sodišče upo ­števalo te vaše t a k o i m e n o v a n e p r e d l o g e «

D i m i t r o v : »Pr iše l b o čas, k o b o d o t i p r e d l o g i upoštevani z z a n i m a n j e m . K a r se tiče p o p o l n e raz jas ­n i t v e vprašanja o požaru v R e i c h s t a g u i n o d k r i t j a p r a v i h požigalcev, t o b o , se r a z u m e , s t o r i l o v s e l j ud -s k o sodišče bodoče p r o l e t a r s k e d i k t a t u r e .

U s t a n o v i t e l j a z n a n s t v e n e f i z i k e G a l i l e a G a l i l e j a so v s e d e m n a j s t e m s t o l e t j u p o s t a v i l i p r e d s t r o g o so­dišče i n k v i z i c i j e , k j e r j e k o t o d p a d n i k m o r a l b i t i ob­s o j e n n a s m r t . P r a v i j o , d a j e z g l o b o k i m prepriča­n j e m i n določnost jo v z k l i k n i l : » I n v e n d a r se v r t i ! « ( e p p u r s i m u o v e ) . I n t a z n a n s t v e n a p o s t a v k a j e p o z n e j e p o s t a l a z a k l a d v s e ga človeštva.«

( P r e d s e d n i k " s t r o p r e k i n e D i m i t r o v a , v s t a j a , zb i ­r a a k t e i n se p r i p r a v l j a d a od ide . )

»Kolo zgodovine se bo vrtelo do popolne zmage komunizma!«

D i m i t r o v n a d a l j u j e : » M i k o m u n i s t i l a h k o z d a j z i s t o odločnost jo k o t t u d i s t a r e c G a l i l e i r ečemo: I n v e n d a r se v r t i ! K o l o z g o d o v i n e se v r t i , v r t i se n a p r e j k s o v j e t s k i E v r o p i , k s v e t o v n i z v e z i s o v j e t s k i h r e p u ­b l i k .

I n to k o l o , k i g a j e p o g n a l p r o l c t a r i a t p o d vod­s t v o m komunistične i n t e r n a c i o n a l e , ne b o d o u s p e l i zadržati n i t i u k r e p i i z t r e b l j a n j a n i t i o b s o d b e n a ro­b i j o i n t u d i ne s m r t n e o b s o d b e . V r t i se i n se b o vr­t e l o d o p o p o l n e z m a g e komunizma ! «

M e d t e m s o že p o l i c i s t i n a v a l i l i n a D i m i t r o v a i n g a p r i s i l i l i , d a p o n o v n o sede z a zatožno k l o p i n m u onemogoči l i , d a b i n a d a l j e v a l s v o j zaključni g o vo r . D v o r a n a j e s t r m e l a n a d odločnost jo t e ga v e l i k e g a bo r ­c a z a p r a v i c e d e l a v s k e g a r a z r e d a , k i j e s a m , . s a m v o g r o m n e m z v e r i n j a k u nacističnega sodišča, i z b o j e v a l z m a g o , p a čeprav b i m o r a l z a t o položit i s v o j o g l a v o n a t n a l o .

P r e d s e d s t v o sodišča se j e u m a k n i l o n a p o s v e t o v a ­n j e , d a b i s k l e p a l o o t e m , a l i n a j D i m i t r o v u še d o v o l i ­j o , d a n a d a l j u j e svc . i g o v o r , a l i ne . P o p o s v e t o v a n j u se j e p r e d s e d s t v o v r n i l o v d v o r a n o i n o b j a v i l o , d a D i ­m i t r o v u končno o d v z e m a besedo .

T a v e l i k a b i t k a — zaključni g o v o r D i m i t r o v a — se j e o d i g r a l a v v e l i k i d v o r a n i leipziškega sodišča Iti . d e c e m b r a 1933. B e s e d e D i m i t r o v a n i s o o s t a l e v t e j d v o r a n i . P o l e t e l e so v svet , m e d široke s l o j e de lav ­s t v a , m e d protifašistične b o r c e . T a p r o c e s j e p o s t a l — še p o s e b e j z a r a d i n a s t o p a D i m i t r o v a — d e l z g o d o v i n e d e l a v s k e g a g i b a n j a , k a j t i p o k a z a l j e , k a k o resnični k o m u n i s t i b r a n i j o s vo j e prepričanje i n se ne b o j i j o n i ­t i s m r t i .

V ječi pred procesom

D i m i t r o v j e končal s v o j zaključni g o vo r . D v o r a n a leipziškega sodišča se j e i z p r a z n i l a . N a ­

cistični poslušalci o d h a j a j o z d v o m l j i v i m i občutki. O d h a j a j o n a s vo j e d o m o v e , k j e r b o d o družinam v k r o ­g u s v o j i h ožjih z n a n c e v p r i p o v e d o v a l i o čudnem p r o ­c e s u . O d h a j a j o d o m o v .

D i m i t r o v a , T o r g l e r j a , P o p o v a i n T a n e v a v o d i j o n a ­za j v z a p o r . T u d i v a n d e r L u b b e j a .

D i m i t r o v a i n n j e gove b o l g a r s k e tovariše so a r e t i ­r a l i 9. m a r c a 1933 i n j i h z a p r l i . V B e r l i n u p o m e n i »Moab i t « t o , k a r p o m e n i v T r s t u »Coroneo « i n v R i m u »Reg ina Coe l i « .

M o a b i t — to so z l o g l a s n i b e r l i n s k i z a p o r i . S e m k a j so stlačili obtožence. P r e i s k o v a l n i s o d n i k V o g t j e šele 3. a p r i l a u r a d n o sporoči l D i m i t r o v u , d a j e obdolžen požiga R e i c h s t a g a . Mučilni s t r o j k l j u k a s t e g a križa j e s t e k e l . 2 e n a s l e d n j i d a n — 4. p r i l a — so D i m i t r o v u v k l e n i l i r o k e i n noge . T o še n i b i l o d o v o l j . S k r a t k o v e r i g o s o g a p r i k o v a l i k s t e n i . T a k o j e t r p e l t r i t edne , noč i n d a n . S p a t i n i m o g e l , k e r m u t o v e r i g a n i do­puščala. O k o v i s o se m u z a r i l i v m e s o i n m u d o k r v i o d r g n i l i členite n a n o g a h i n n a z a p e s t j u . K r i j e le s l a b o t n o kroži la.

O b v s a k i u r i , ponoči i n p o d n e v i , so p r i h a j a l i ječar-j i i n preizkušali, a l i n i s o m o r d a o k o v i p o p u s t i l i . P r e ­i s k o v a l n i s o d n i k V o g t j e r a z u m e l s v o j p o s e l . U j e t n i ­k o m n i d o v o l i l d o d a t n e h r a n e , nobene k n j i g e , nobene ­g a l i s t a . K o j e D i m i t r o v dosege l , d a so m u d a l i n e m ­ško v a d i m o , m u V o g t n i d o v o l i l , d a b i m u v r n i l i od­v z e t a očala.

D i m i t r o v n i b i l ponižen z a p o r n i k . Že o d vsega za­četka j e b i l j e d e k . T a k o j e 15. a p r i l a n a p i s a l p i s m o s v o j e m u b o l g a r s k e m u p r e v a j a l c u . P i s a l j e z v k l e n j e n o r o k o — s e v e d a se n i o d r e k e l i r o n i j i :

»P ros im V a s , če V a m j e mogoče i n če g o s p o d pre­i s k o v a l n i s o d n i k d o v o l i , b o d i t e t a k o p r i j a z n i i n m i poš­l j i t e nemško v a d n i c o . V i bos t e s a m i v ede l i , kakšna vat i niča j e z a m e p r i m e r n a .

H o t e l b i s vo j e ujetništvo k a r n a j b o l j e i z k o r i s t i t i , d a b i se p r a v i l n o naučil nemškega j e z i k a , k i g a t a k o močno c e n i m i n l j u b i m — t a k o boga t ega i n s i j a j n e g a j e z i k a G o e t h e j a i n H e i n e j a , H e g l a i n Marksa. «

V o g t je presenečen. D i m i t r o v j e z a n j p r a v a u g a n k a . T o r g l e r m u ne povzroča n o b e n i h težav, j e m i r e n i n s k o r a j boječ. O b a mlajša B o l g a r a s t a p r a v t a k o p o t r ­t a . K d e n j e že p o s k u s i l s a m o m o r .

T o d a D i m i t r o v j c i z d r u g e g a t e s t a .

Nad 200 let stara kovačnica V naši deželici imamo pre­

cej s ta r ih i n zan im iv ih stva­r i , k i s i j i h l judje z zanima­njem ogledujejo. Včasih, či­sto slučajno, pa srečamo tu­d i zgodovinske predmete, k i b i s i j i h vsak rad ogledal, če b i le vedel zanje. L judem, k i j i h poznajo, se zdi jo pre­ma lo važni, da b i j i h poka­za l i še drug im. Tako se izgu­bi jo mnoge stvar i , ne da b i zvedel i zanje zgodovinarj i a l i celo tur i s t i .

V Sot l em b l i zu M i r n e sto­j i k a k i h sto metrov od ceste hišica z majhno delavnico ob potočku. Z d i se t i , da je to star m l i n , k i z zadn j imi moč­m i melje žito i n počasi pro­pada. Toda oko l i hiše n i sle­dov razsute moke i n nad vho­d o m v hiši v is i sk romna de­ska , na kater i piše, da tu sta­nuje Adol f Mande l j — kovač.

Na jmanj 225 let je stara, m o r d a še več,« prav i las tn ik . »Orodje, k i ga poganja vodna s i la , je še vedno tako kot je b i lo nekoč, le popravl jat i je treba včasih kakšno stvar, dela pa še vedno dobro. Oče i n s tar i oče sta m i pripove­dovala,, da smo b i l i vedno m i las tn ik i . T u d i po domače se reče tukaj »pri fužini« i n sta­r i l judje pravi jo, da so vča­s ih v l i va l i železo. K d o ve, kako so ga pr ipe l ja l i do sem. Jaz sem postal lastnik takoj po vo jni i n kar dobro še de­lamo, saj i m a m pr idne fan­te. J a , o d kje pa ste?« ga je zanimalo.

Povedal i smo m u , da smo od Dolenjskega l is ta .

»Res?« se je začudil. »Ali veste, da sem b i l jaz med

p r v i m i vašimi naročniki v grozdje. K o l i k o st iskaln ic je m i r e n s k i do l in i , če ne celo zapusti lo kovačnica v tem ča. prv i? Zdaj sem se na »Do- su i n ko l i ko drug ih s tvar i ! lenjca« tako navadi l , da b i »Rad jo i m a m , čeprav je ga težko pogrešal. P rav zani- že zastarela. N i k o m u r je ne

Orodje i n oprema je skora j vsa stara i n lesena. Z d i se, da se je čas p o m a k n i l za nekaj 10 let nazaj

m iv je i n r a d ga berem. Sa­mo vreme b i lahko za te dn i bolje napovedal i . Nap i sa l i ste, da bodo nevihte, p a je tako vroče, da človek ne ve, k a m b i se s k r i l p red vroči­no.«

Povedal nam je še, da sta dve mlajši podobni kovačnici še v Semiču in Migovc ih , na Dvoru pa so jo že porušili.

Iz delavnice so pr iha ja l i glasovi udarcev k lad iv i n cvi­ljenje verig, s ka te r im i so orodja zvezana, je po ln i lo okol ico. M e h na vodni pogon je po dveh stolet j ih še ved­no razvnemal žerjavico. V ko tu delavnice je dobiva la pravo ob l iko s t i ska ln ica za

b i odstopi l . M o r d a čez čas kakšnemu muze ju, če b i se zan ima l i zanjo, čeprav sem b i l pred letom težko bolan i n ne m o r e m več delat i tako kot sem nekdaj, še vedno rad pogledam v njo i n sam na­red im kakšno lažjo stvar. Res, težko b i živel brsz nje,« je še dodal i n jo objel z očmi.

J A N E Z KOROŠEC

POJASNILO V nekem svojem govoru je

britanski premier Macmillan izjavil:

»če bi imel moč, da bi z njo zaustavil porast števila brezposelnih, bi za to žrtvo­val svojo desnico.«

Humorist britanske televi­zije Frost je to izjavo takole pojasnil:

»Da, premier je pri tem mislil na ministra Buttlerja!«

ZNAŠEL SE JE Pomenki o nasledniku za-

hodnonemškega kanclerja Adenauerja so zelo pereči. Pred kratkim so predstavniki tujega tiska vprašali kancler­ja Adenauerja, kdo bi bil po njegovi sodbi najprimernejši za ta položaj.

»če se kdo ume znajti na tem položaju, sem to brez dvoma jaz,« je odgovoril. »Zakaj bi koga drugega spra­vil v to nesrečo?«

NEZAUPANJE Ameriški predsednik Ken-

nedy dvomi, da bi lahko bili ameriški predstavniki v tujini kos »zamotam moderni diplo­maciji«. Kongresu je predlo­žil, naj odobri ustanovitev diplomatske akademije, v ka­teri bi se šolali uradniki Sta­te Departmenta. Akademijo bi po njegovem predlogu imela 100 slušateljev in — 150 predavateljev.

Na hmeljišču v Jurki vasi T i k ceste v J u r k i vasi s to j i

več ve l i k ih zabojev i z jute. Vanje stresa Barbičev B ine hmel j , k i ga v košarah, škat­l a h i n m e r n i k i h nosi jo pre-denj ob i ra l c i . K a r naprej ho­di jo po l is tke . To l i ko j i h je, da stoji jo v vrs t i .

Zadaj je hmeljišče, na ka­terem m r g o l i kot v mrav l j i ­šču. Roke i n prs t i u rno trga­jo zelene, storžkom podobne kobuJe i n j i h mečejo v ko­šare.

M e d ob i ra l c i sta tud i Pov-šetova o t roka Stanka i n Jo-žek iz Top l ic .

— Delava že 5 d n i . Vsak dan nabereva po 11 merni ­kov. Je sedem ot rok p r i liiši! M i d v a bova sama zaslužila za knjige, saj bo k m a l u ^o-a.

Zraven n j i ju so tr i je b ra t c i Gorenčevi i z Gradišča. N ima­jo časa za pogovor, tako h i ­te.

M e d najbol j širni ob i ra l c i s.i Darovčevd iz Vavte vasi . Oče, ma t i i n štirje otroc i . T i so hmel ja že vajeni i n na-bero n a dan po 35 mernikov .

Delajo p a od ju t ra do veče­ra .

Vrs te obiralcev so dolge. Ljudje večinoma sede, l e najmlajši o troc i , k i ne more­jo ostat i sami doma, de lat i pa še ne znajo, se premika jo med v i sok im i ras t l inami . T u i n t a m nagne kdo pletenko k us tom a l i pa i z kanglioe za mleko zajema fižol. H rano pr ineso. l judje s seboj, pi ja­čo tudi .

— H m e l j , k i je v las t i kmet i jske zadruge Do l . To­pl ice, je menda res lepši kot v Sav in jsk i doJini, je pove­da l kmet i j sk i tehnik Barbdč. — Takole s l iko boste lahko v ide l i še k a k i h štirinajst dn i , potem pa bomo z ob i ran jem končali. Ob i ra l c i so p r i d n i ; nekateri naberejo po 15 mer­nikov na dan, to je zaslužek 1.200 d in . K a r lepo, a l i ne?

V t e m se je zaslišal smeh na levem koncu hmeljišča. Nekdo je mo ra l povedati krepko šalo. Smeja l i so se še, ko smo b i l i m i že n a ce­st i . Tako s i med dedom kra j -čajo čas. R. B .

Doslej največja usmerniško naprava »ISKRE«, izdelana v Novem mestu

Po kačjem ugrizu se je odpeljal v bolnišnico

K a t i c a N ine , za katero do­mnevajo, da je dosegla starost 168 let, je doma v vasic i Sarp v Turčiji. P red k r a t k i m jo je ob iska l i zbran zdravniški kole­gij i n pre i zkus i l njen spomin . Zd ravn ik i so ugotovi l i , da je stara ženica zares živela v času vlade Napoleona I., Napoleona I I I . kral j ice V ik tor i j e , V i lhe lma II., prestala pa je tud i obdobje Adolfa H i t l e r j a in dočakala prve polete v vesolje.

D iv ja vožnja z m o t o r n i m ko l esom je rešila življenje mlademu t raktor i s tu iz Vzhodne Nemčije. Kača ga je pičila, k o je nab i ra l go­be. Najpre j je b i l prepričan, da ga je pičila čebela. Toda k m a l u je začutil, k a k o m u začenja noga otekat i , zato se je z zadn j im i močmi privle­kel do svojega motornega kolesa i n se z največjo br­zino odpel ja l v magdeburško bolnišnico. Zg rud i l se je, ta­koj ko je prišel v čakalnico.

H i t r i zdravniški poseg i n serum, k i so ga dob i l i v naj­večji naglica, sta rešila možu življenje. K a k o r se je izka­zalo pozneje, ga je pičila ka­ča, k i p r ipada nek i zelo red­k i v rs t i .

Mož je v mes tu prekoračil

P r e v i d n o s t i n a j se p r i ­

druži še o b z i r n o s t ! V vaše

d o b r o bo , če olajšate pro­

me t . T o p a bos te d o s e g l i ,

če bos t e m i s l i l i t u d i n a

druge .

dovoljeno hi trost , toda poli­c i ja m u je »zaradi posebnih okoliščin« kazen spregledala.

Verniki skušali linčati duhovnika D i v j i v e r sk i fanat izem J e

spodbodel k a k i h dva tisoč prebivalcev občine Sanza v južni I ta l i j i , d a so, oboro­ženi s pa l i cami i n s kame­njem, napadl i -cerkev i n po­skušali linčati mladega žup­n ika Francesca Panza. Oči­ta l i so m u , d a je skupini Američanov ital i janskega P 0 ; r ek la dovo l i l fotografirati obraz Mar i j e , k i jo častijo v tej ce rkv i .

D a b i p o m i r i l i razburjene duhove, so sk len i l i , d a bodo k ip , k i m u vern ik i pr ipisu­jejo čudodelno moč, spra­v i l i v vdo lb ino v cerkv i i n

zapečatili. K e r so se razši­rili glasovi, da je župnik do­vo l i l tu jcem posnet i k i p , J e

razbesnela množica vdr la * cerkev, toda župnik je P° naključju ušel linčanju.

življenja" Sj«ki medicinski

( "T^k i so odkrili no-« » , K j o je sku -rjjJSikov izolirala i z rJ [Wso jo imenovali p i j e n j a « . Substan-tfjjjjoireč pokazala »z-r a v n o s t i v primerih

"hotenj in naj bi ftj oroagaia sodobni

okrepi koagula-<Wjj. popravlja nizek IjT^k in hitreje u-s« krvavenje. V p r i -ir^strupitve oreaniz-f i n i m i toksini ka-^ pri infekcijskih t>°T 4<đuje sintetizira-oV^anca ko t nekak «HL N toksinov i n j i h

izloča i z k r v i .

I , w m III i Bil l III 'H—lin i • stM»em delu zaslužen počitek! (Foto: L . Medle>

Mednarodni sejem kemije

Od 27. septembra do 6. oktobra bo v Beogradu IV. mednarodni se­jem kemije. Domači in tuji raz­stavljale! bodo razstavljali blago v treh velikih prostorih.

V dvorani I bo razstavljena baz­na, farmacevtska in predelovalna .kemijska industrija. V dvorani II bodo izdelki industrije lesa, celu­loze in papirja, nekovinske in pre­hrambene industrije ter kožne, gu­marske in kovinske industrije. V dvorani III bo razstavljena opre­ma za kemijsko industrijo, nukle­arna tehnika in del gradiva »Ra­ziskovanja in dokumentacije«.

Tovarna »Iskre« v Novem mestu je v juniju dobavila PTT podjetju v Skopju največjo doslej izdelano usmerniško napravo v »Iskri«, ki je bila hkrati tudi naj­večje naročilo, kar jih je doslej prevzel, novi »Iskrin« obrat v No­vem mestu. Naročnik je bil z do­bavljeno usmerniško napravo nad­vse zadovoljen. 2e v prvem me­secu uporabe se je pokazalo, da je naprava po kvaliteti popolnoma enakovredna tovrstnim uvoženim.

Ker strojna oprema tovarne še ni popolna, se proizvodnja v novo­meškem »Iskrinem« obratu ne mo­re odvijati tako, kot bi se morala po zastavljenih programih, kljub temu pa so v letošnjem letu v vseh mesecih, razen v marcu, me­sečne proizvodne plane prekora. čevali. Ker razpolaga s podatki o vnovčenem iztržku samo njihova

v detergenl j j i stroje

K t e t n sejmu kemije bo tO**!*, , l a Djurković« iz Ko-to JM . n o v izdelek iz svo-i i C S " m U * to detergentov | K 2 a s t r ° i e »Saps-RS«. \ K E r ? s o v t e ea novega či-'iJK™stoa je pokazala, da » V t * i r " s ten . Cisti hitro 5 ' E t e r i m a lastnost, da o« £ W Potrebno čistiti po-K " . s e voda hitro odceja , - T ^ ' t n l tilm«, tanek sloj

sredstva proti rji. — Vrz i te mimogrede tole p ismo v nab i ra ln ik !

centrala, so nam v obratu lahko postregli le s podatki o doseganju proizvodnih planov. Do konca ju­lija letos so proizvodne naloge presegli za okroglo 20 odst. Naj­večji uspeh so dosegli v juniju, ko so namesto planiranih 35 mili­jonov 200 tisoč dinarjev ustvarili kar 64 milijonov 985 tisoč dinarjev proizvodnje. Ta uspeh gre v pre­cejšnji meri pripisati usmemiški napravi, dobavljeni PTT podjetju v Skopju, ki smo jo že omenili. Do konca julija letos so izpolnili okoli 60. odst. letnega proizvod­nega plana.

Mesečni proizvodni uspehi se na­vadno prično kazati šele v drugI polovici vsakega meseca, ker do­bivajo surovine in posamezne ele­mente za svoje izdelke iz drugih »Iskrlnih« tovarn. Nabavna služba, ki je zaenkrat še osredotočena v Kranju, doslej še ni ustvarila pre­gleda nad potrebami posameznih »Iskrinih« tovarn.. Zaradi tega se včasih primeri, da novomeška to­varna ne dobi potrebnih sestavnih delov in jih mora zato kupovati sema.

Kot vse kaže, bo potrebna stroj­na oprema kmalu izpopolnjena, saj je 7 strojev, ki so kupljeni v inozemstvu, že na poti. Proizvod­nja se bo nato laže odvijala. Obrat ima premajhne skladiščne prosto­re. Ko bo izdelan načrt zanje, bo­do zaprosili za odobritev lokacije in takoj pričeli z gradnjo.

Pozdrav iz Niša Fantje, k i so p r i vo jak ih v

Nišu, lepo pozdravljajo svoje znance, prijatelje i n domače. Jože Vaupič iz šmarjeških Topl ic , Lojze Pungerčar iz Zalovič, Jože Junc iz Grčevja in Stane Klemenčlič iz H r u -šice. T u d i vsem bra lcem D o lenjskega l i s ta lep pozdrav!

B i l o j e s k o r a j d a k o t i g r a , k i j o i g r a z največjo r e s n o b o . M a l o p r e d s e d m o , p r e d e n j e L u c a s odšel, m u j e n a p r i m e r čisto n a r a v n o r e k e l :

»Sa j g a boš kozarček?« K a v a r n a j e i m e l a z a p r t e o k n i c e , k o t so j o našli.

S v e t i l k e so b i l e prižgane O k r o g n j i h j e b i l o ozračje k o t v k a t e r i k o l i točilnici, p o t e m k o j o z a p r o , m i z e s o b i l e n a s v o j i h m e s t i h i n p o t l e h p o s u t a žagovina.

M a i g r e t je s t o p i l po k o z a r c e n a p o l i c i . »Piconskj g r a n a t o v e c ? E k s p o r t n i rdeči grozdiče-

vec?« »Eksportn i . « I n k o t d a se hoče še b o l j zenačiti z g o s p o d a r j e m ,

s i i e natočil kozarček suze . »Al i b o l v i d e l k o g a , k i b i l a h k o o p r a v i l to stvar?« » Lahko b i jo C h e v r i e r . N j e g o v i starši s o o s k r b o v a l i

h o t e l i n p o m a g a l U m je . d o k l e r n i šel k v o j a k o m . »Pove j m u še n o c o j , d a se p r i p r a v i . N a z d r a v j e !

I z t a k n i t i m o r a žensko, k i b i z n a l a k u h a t i . T a k o j m i pošlji t u d i M o e r s a . S s ebo j na j p r i n e s e t u d i s vo j e orod je . «

Toči lnica j e b i l a m a j h n a , kakršnih vidiš d o s t i s i ­c e r ne v s a m e m P a r i z u , pač p a v p r e d m e s t j i h . Hiša le s t a l a n a v o g a l u i n ie i m e l a s a m o eno n a d s t r o p j e , s t r e h o i z rdeče o p e k e , r u m e n o p o s l i k a n e s tene , n a k a t e r i h ie s t a l o v v e l i k i h r j a v i h črkah »Pr i M a l e m A l b e r t i « . P o t e m n a o b e h s t r a n e h s p r e p r o s t i m i o k r a ­s k i »V ina — p r i g r i z e k o b v s a k e m času« . Z a d a j n a dvorišču ie k o m i s a r p o d pr istreškom našel n e k a j ze­l e n i h sodčkov, v k a t e r i h ie b i l o grmičev je i n k i so j i h p o l e t i najbrž r a z p o s t a v i l i p o pločniku z d v e m a

° iu je A l b e r t i m e ? I n če j e z a r e s majhen?« ji « * M i a l k o m i s a r . i _ .

l ' e n ie, to v e m . Večkrat s e m g a v i d e l a . T o m j u T r az l og . z n e k a t e r i m i rečmi se n i p a m e t n o

fcrtovi ženi j e r e k l a : , . . i K M r , a v o l a s k a , nič preveč snažna, p r i k a t e r i

p e ? k n b i t i 1 1 3 n r a n i ; ' e z m e r o m dišala p o česnu.« V ^ a . i so n a o k n i c e zaprte?« . V m - D r u g i d a n p o t e m , k o s e m o p a z i l a av to ,

s t J i e v V B o s t e l . i i . k e r s e m i m e l a g r i p o . K o s e m v^n s

b l l a točilnica z a p r t a i n b i l a s e m z a d o v o l i n a . 03 i« Z n e D i l i te nepri jetnosti . «

V vo d t a m slišal hrup?«

M* L o č i l t l i c o n i z a h a j a l s k o r a j nihče. D e l a v c i s ^Morr, r - 1 a v a - u Ka v i d i t e n a nabrežju, so t a m ' e S % S 0 D r i h a - i a l i v toči lnico popivat . «

JV<C°. -te b i l o o p r a v l j e n o . Z L u c a s o m se j e p r i -* VICA h i š l - L u c a s ' e i 2 n a v a d e p r i t i s n i l n a HWo _ h v r a t i n t a so se o d p r l a .

A j T . v r a t a t e ga m a l e g a bistrć ja so o s t a l a od -A s U t i 1 d n i i n v e n d a r s t a v s e našle n e d o t a k -jjfc, ^ e n i c e n a p o l i c a h i n d e n a r v b l a g a j n i c i .

'fain b i l e D O s l i k a n e z o l j n a t o b a r v o , z r j a v o C'tia e n e R a r n e t r a o d t a l , z g o r a j p a z b l e d o -/ f t . ^ n h so b i l i obešeni r e k l a m n i k o l e d a r j i .

J s; , e r t p r a v z a p r a v n i b i l t a k o ze l o Parižan, ogreje!! m e č k i o k u s - T e j točilnici se j e v i d e l o , d»'te l r . n a P o n j e g o v e m , z nekakšno l j u b e z n i j o , i n

1 ' a h k o našel v k a t e r i k o l i v a s i F r a n c i j e . jlženjl 0 te b i l o v s o b i z g o r a j . M a i g r e t j e z ro -

Za • z v s o n a g l i c o p r e h o d i l v s o hišo. L u c a s r A L^'™ i n se m u z a l , k e r s i j e k o m i s a r s l e k e l p 6 j e v, ? n e l k l o b u k , t a k o d a j e b i l o z a r e s v i d e t i , Vtoi\ v 1 P o v z e t v s v o j o l a s t n o v o d o m o v a n j e . C W a s

p o 1 u r e J e b i l v h i š i k o t d o m a i n 0 d

tffb 3 se j e u s t o p i l z a toči lno m i z o . /Or ic? l s k a l a o d k l e t i d o podstrešja, p r e t a k n i l a

tii» " ^ e i n vrtiček. V točilnici j e b i l o s a m o o s e m

a l i t r e m i m i z a m i , d a so g o s t o m l a h k o s t r e g l i zunaj-Z d a j j e b i l n a n j e g o v e m d o m u , v p r a z n i hiši. Ke>

že več d n i n i nihče z a k u r i l , je b i l z r a k m r z e l , vlažen i n M a i g r e t je n e k a j k r a t i z p o d čela p o g l e d a l k š i r 0 * peči, k i j e s t a l a n a s r e d i točilnice, s črno i n bleščeč se cev jo , k i ie b i l a n a p e l j a n a s k o z i p r o s t o r i n j e 1 2

g i n j a l a v z i d u . Z a k a j p r a v z a p r a v ne b i , k o j e že t u v e d r o , d o P£

l o v i c e n a p o l n j e n o s p r e m o g o m ? P o d i s t i m p r i s t r ^ škom n a dvorišču ie i z t a k n i l n e k a j m e h k e g a l e S . p o l e g s e k i r e i n t n a l a . V k o t u k u h i n j e so b i l i sta časopisi.

č e z n e k a j časa j e z a p r e s k e t a l ogen j i n ko rn i s^ se je z ložno u s t o p i l p r e d aeč jo z r o k a m i z a hrb ton j '

L u c a s o v a s t a r k a p r a v z a p r a v n i b i l a t a k o ze lo s m u k n j e n a . S i a s t a z n j o n a n j e n d o m . N j e n do je b i l m a n j k o t s t o m e t r o v daleč, t u d i e n o n a d s t r o p " hišica, z vr t ičkom. M a i g r e t se j e spraševal, k a k o J m o g l a v i d e t i , k e r je b i l a v u s o d n i h t r e n u t k i h na J - s ' . s t r a n i nabrežja, k a j se g o d i n a pločniku v do lot -c " r a z d a l j i o d n je , še p o s e b n o p o t e m , k o se j e znoč» • V e n d a r je i m e l a p r a v . S p r e d n j a s o b a , k i je b i l a n

n a v a d n o čista i n snažna, j e i m e l a ne s a m o o k n a » u l i c o , a m p a k t u d i s t r a n s k o o k n o , s k o z i k a t e r o se J v i d e l v e l i k d e l nabrežja v s m e r i p r o t i M a l e m u * b e r t u . K e r n i b i l o n a o k n i c , je b i l o n a r a v n o , d a luči stoječega a v t o m o b i l a p r i t e g n i l e s t a r k i n o P o Z ° ' n o s t .

»Ste b i l i s a m i rtoma?« »P r i m e n i je b i l a g o s p a Chauffier.« , ^ B a b i c a , k i s t a n u j e eno u l i c o n a p r e j . Prepričali

se, d a je b i l o res . . » T o se j e m o r a l o zgodit i , « le r e k l a . »Saj ste br" f l '

k a r s i je n a p i s a l n a pročel je točilnice? Možak se ' b o d i s i s p o z n a l n a te reči, a i i p a je s t o r i l s v e t o s k n stvo,« je g o v o r i l a s t a r k a . I_

P o j a s n i l a je. d a je »Mal i A lber t « čarovniška k n J

ga i z štirinajstega a l i p e t n a j s t e g a s t o l e t j a .

m i z , štiri vzdolž enega z i d u , d ve n j i m a n a s p r o t i i n z a d n j i dve n a s r e d i p r o s t o r a b l i z u peči. N a eno t e h z a d n j i h s t a se moža z m e r o m spe t o z i r a l a , k e r j e b i l a žagovina p r i n o g a h enega o d s t o l o v s k r b n o p o m e t e n a . Čemu, če ne za to , d a b i z g i n i l i k r v a v i madeži?

A m p a k k d o j e p o s p r a v i l v i l i c e , nož i n krožnik žrtve, k d o j i h j e p o m i l i n p o m i l k o z a r c e ?

»Moreb i t i so se po zne j e vrni l i?« j e u g i b a l L u c a s . N e k a j j e b i l o v s e k a k o r čudno. M e d t e m k o j e b i ­

l o v hiši v se v r e d u , j e e n a s a m a s t e k l e n i c a o s t a l a odmašena n a točilni m i z i i n M a i g r e t j e s k r b n o p a z i l , d a b i se j e ne d o t a k n i l . B i l a j e s t e k l e n i c a k o n j a k a i n p o v s e m sodeč, j e t i s t i č lovek a l i so t i s t i l j ud j e , k i so j o v z e l i s p o l i c e , p i l i b r e z k o z a r c a , k a r i z s tek le ­n i c e . N e z n a n i o b i s k o v a l c i so prišli t u d i v z g o r n j e n a d ­s t r o p j e . P r e b r s k a l i s o vse p r e d a l e , v k a t e r i h s o b i l i k o s i p e r i l a i n reči v s e v p r e k r a z m e t a n i . N a j b o l j čud­n o p a je b i l o , d a s t a b i l a n a s t e n i sobe p r a z n a o k v i r a , v k a t e r i h b i m o r a l i b i t i f o t o g r a f i j i .

S p o t i n i s o h o t e l i s p r a v i t i s l i k e m a l e g a A l b e r ­t a , k e r j e b i l o eno v i d e t i n a p r e d a l n i k u : o k r o g e l i n vese l o b r a z s čopom l a s n a čelu, z i z r a z o m šaljiv-ca , k o t j e r e k e l g o s p o d a r B e a u j o l a i j s k e k le td .

P r e d hišo se j e u s t a v i l t a k s i . N a pločniku so se zaslišali k o r a k i . M a i g r e t j e s t o p i l k v r a t o m i n j i h od -p a h n i l .

» L e vstopi,« j e r e k e l M o e r s u , k i j e prinašal pre ­ce j težko t o r b o . — S i že večerjal? N i s i ? Boš m a l o žganja?«

I n to j e b i l e d e n n a j b o l j čudnih večerov, e n a na j ­b o l j čudnih noči n j e govega živl jenja. O d časa d o ča­s a j e p r i h a j a l k M o e r s u i n g a g l eda l , k a k o se j e l o t i l d o l g o t r a j n e g a d e l a i n k a k o j e v s e p o v s o d , n a j p r e j v točilnici, p o t e m v k u h i n j i , v s o b i , v v s e h p r o s t o r i h p o hiši n a b i r a l p r s t n e o d t i s e .

»T ist i , k i j e p r v i v z e l v r o k e t o s t e k l e n i c o , j e no­s i l g u m i j a s t e r o k a v i c e , j e k m a l u l a h k o z a t r d i l .

V z e l s i j e t u d i n e k o l i k o žagovdne z r a v e n s u m l j i ­ve m i z e . I n M a i g r e t j e v p o s o d i z a s m e t i našel o s t a n ­k e p o l e n o v k e .

Arkadi j Averčenko:

Različni poljubi... K a t j a j e k o m a j o s e m n a j s t l e t n a p r i k u p n a , b r h k a hišna

pomočnica z v e l i k i m i , s a n j a v i m i očmi, d o l g i m i , č ir i imi t re­p a l n i c a m i , p l a v o l a s o ostr iženo g l a v i c o i n rdečelična k o t b r e s k e v . . . N i človeka v hiši, k i j e n e b i i m e l r a d .

N a v s e z g o d a j , k o se m a l i Saško z b u d i , s t egne hrepeneče ročice p o K a t j i i n zakl iče. »Kat ja , p r i d i , da j m i po l jubček! « I n K a t j a g r e k p o s t e l j i c i , se nagne , p o l j u b i o t r o k a brezbriž­n o , b r e z v s a k e g a čustva: t a j u t r a n j i p o l j u b s m a t r a z a n e k a ­k o službeno dolžnost.

K o j e p o l j u b i l a o t r o k a i n m u p r i n e s l a m l e k a , g re v j e d i l n i c o i n t a m n a l e t i n a V o l o d j o , g i m n a z i j c a .

»Ka t j enka ! « zakliče f an t zaneseno i n z a l j u b l j e n o g l e d a l e p o d e k l i c o , » t i s i najlepša ženska n a s v e t u ! D r u g a G r e t a Garbo ! «

P o p a d e dek l e , j o o b j a m e i n s t r a s t n o p o l j u b l j a . . . K a t j a p a ga r a h l o o d r i n e i n reče p o v s e m ravnodušno:

»Paz i te se, m l a d i g o s p o d ! P o j d i t e v š o l o . . . P o l j u b l j a n j e j e g reh ! «

I n k e r začuje t a k r a t V o l o d j a očetove k o r a k e , brž zbeži i z sobe .

K a t j a s t o j i p r e d m i z o i n p o s p r a v l j a s k o d e l i c o . G o s p o d a r j o zag l eda , j o o b j a m e i n reče: »Kat ja , m o r a m te pol jubi t i ! « K a t j a se s l a b o t n o b r a n i , g l e d a brezbrižno v s t eno , m i s l i n a k d o v e k a j . . . s p r a v i s t i m u s p e h o m b i p o l j u b l j a l k o s l e s a . . .

»Butara ! « m i s l i s t a r i , j o s p u s t i i n z a p o v e : »Po jd i p r i n e s i m i c igarete ! «

K a t j a beži čez s t o p n i c e . S p o d a j p r i hišnih v r a t i h j o za­g r a b i v r a t a r i n j o hoče p o l j u b i t i , K a t j a p a g a s u n e v p r s i , d a se k a r opoteče: »Trapa, n e u m n a , m i r m i da j ! «

T r a f i k a n t , starejši mož, j i d o l g o n e postreže, j o hoče s s v o j i m i drhtečimi r o k a m i o b j e t i , o n a p a se s težavo i z t r g a i n odločo z a h t e v a c i ga re t e .

T o d a k a s n o zvečer, k o s e d i p r o d a j a l e c V a s j a i z d e l i k a ­t e sne t r g o v i n e v n j e n i k a m r i c i , t eda j j e K a t j a i z p r e m e n j e n a . V a s j a j e e d i n i , k i m u s p l o h n i m a r , d a b i j i u k r a d e l p o ­ljubček. Ravnodušno s e d i i n čita časopis, s i snaži n o h t e a l i g o l t a s s u r o v i m m a s l o m n a m a z a n e k o s e k r u h a .

K a t j a p a g a l jubeče pog l edu j e , drhteča se n a g n e čez n j e govo k o d r a s t o g l a vo i n p o l j u b i n j egove lase , p o t e m p a s t i s k a s vo j e l i c e o b n j egovo i n g a s t r a s t n o p o l j u b l j a . T o j e e d i n i p o l j u b , k i j i p r i h a j a o d s r c a . . .

V a s j a p a ravnodušno U s t a p o ča sop i su . . . ( P R E V E D L A S. V I N Š E K )

Njej je 16 mesecev; je hčerka Francozinje in ho-landskega kiparja Jana Snoecka, kličejo pa jo Nadjes-da. Borci je naše gore list; zdaj ima 4 leta — in čeprav ne zna on holandsko in deklica niti ene kranjske bese­de, ju je igra v Kostanjevici na Krk i hitro združila v prijetno aktivno koeksistenco. Brez problemov, brez zapletljajev — smejoče očke in topel stisk rokic pove več kot bi mogel to narediti poklonček ali morebitno vprašanje...

Knjige iz posebne prodajalne

K n j i g a r n a i n pap i rn i ca v Brežicah, k i je pos lova ln ica Državne založbe Slovenije, bo do jesenskih mesecev ure­d i l a pros tor za novo proda­ja lno kn j ig . Nova special iz i­rana proda ja lna bo v sosed­n j i s tavbi , k jer je b i l do zdaj br ivsko- f r i zersk i sa lon. 1. avgusta je kn j i garna i n pa­p i r n i c a prostore že prevze­l a , v k r a t k e m p a j i h bodo za­čeli adapt i ra t i . Novo proda­ja lno kn j i g b i r a d i o d p r l i čim pre j , tako d a b i že ob pričetku novega šolskega le­ta v njej proda ja l i knj ige, k i j i m zdaj leže v zaboj ih.

B R E Ž I Š K E V E S T I

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Marija Vižintin iz Brestanice — Milana, Amalija sinko iz Ponikve — deklico, Tere­zija Polovic iz Dobove — Iris, Ivanka Deržič iz Rigonc — Ivan­ko, Antonija Božič iz Vrbja — dečka, Marica Vranaričič iz Kra­ja Gornjega — Borisa, Marija Deržič iz Zagaja — Ivana.

Na rob brežiškega turizma K a d a r Je lepo i n sončno

vreme, kopalcev v K r k i p r ed n jen im i z l i v am v Savo k a r mrgo l i . V brežicah so pove­da l i , d a lahko ob sobotah popoldne i n nedel jah našte-jejo tud i po več sto osebnih avtomobi lov , k i park i ra j o n a desnem obrežju K r k e o d ko­pališča i n gostišča »Na gri­ču« do Krške vas i . Z avto­mob i l sk ih tabl ic je možno razbrat i , od k o d prihajajo gostje. Največ avtomobi lov pr ide i z Zagreba, Varaždina, Kar l ovca , Beograda, L jubl ja­ne, K r a n j a i n Cel ja , poleg teh p a tud i gostje i z inozem­stva, posebno i z Nemčije, Ita­l i je i n Avstr i je . Vendar to še n i vse, ker je število l jud i večje od števila mo to rn ih i n d rug ih voz i l , s ka t e r im i se pripel je jo kopa l c i do K r k e .

Kopanje v m i r n i , t op l i i n idilično zeleni K r k i pospešu­je pravzaprav le eno s t ran tako imenovanega sezonske­ga tur i zma , drugo s t ran , k i prinaša devize, p a pospešu­je gostinstvo. V Brežicah so se za letošnjo turistično se­zono, vsaj k a r zadeva gostin­

sko plat , dobro p r i p r a v i l i i n organiz i ra l i l oka le za nočit­ve. Do i z raza je prišla tud i samoizpodbuda pr i va tn ikov , k i v p r i m e r u prezasedenih prenočitvenih zmogl j ivost i n i ­so s ta l i ob s t ran i , ampak so nud i l i gostom, k a r so pač mogl i . N i b i lo malokrat , da so v zasebnih hišah p e k l i ko­ruzn i k r u h po naročilu tuje­ga gosta, medtem k o so mno­ga vaška dvorišča posta la p a r k i r n i prostor . V Krški vasi je n e k i i zna jd l j i v i doma­čin n a ta način zaslužil dnev­no okrog 20 do 30 tisočakov. Zasebn ik i so gostom n u d i l i usluge še v drug ih ob l i kah l n pravzaprav k a r mimogre­de prišli do denarja.

K a k o r je ta in ic ia t iva za­sebnikov razvesel j iva, p a n i povsem zadovol j ivo nuđenje tak ih i n podobn ih us lug družbenega sektorja. Z ma lo dobre volje b i l ahko mars i ­k je ob l ep i K r k i u r e d i l i par­k i rne prostore i n , če hočete, tud i plaže. T e m u vprašanju so do zdaj v brežiški občini posvet i l i premajhno pozor­

nost i n dovo l i l i , da so devi­ze ođtekale po d rug i nepr i ­čakovanih kana l ih .

K a k o bo v pr ihodnje , bo odvisno o d tega, k a k o bodo ukrepa l i organi , k i so v ob­čini odgovorni za pospeševa­nje t u r i z m a i n gostinstva. Vsekakor ne b i b i l o prav , če b i šli naprej po sedanj i po t i .

Selitev javne tehtnice

V Brežicah pravijo, da morajo biti ulice čiste in brez naprav, ki ne služijo več svojemu namenu. Za to so prejšnji teden, ko so raz­drli pločnike na Cesti prvih bor­cev, odstranili tudi javno in že dotrajano tehtnico, na kateri so leta in desetletja tehtali najrazlič­nejše blago, pa udi živino. Po na­čelu, naj bodo te naprave zunaj mesta, bodo javno tehtnico pre­mestili na živinsko sejmišče ob Savi, druga taka tehtnica pa je že pri železniški postaji.

Odstranitev javne tehtnice z glavnem ceste v Brežicah so ljud­je pozdravili. Sicer je bilo za to več vzrokov. Med glavnimi ome­njajo dejstvo, da se je živinski promet iz mesta že preselil.

Takole je te dni v Brežicah, kjer urejajo nove pločnike

Asfaltni pas za brežiške pločnike Brežice so imele tako slabe ploč­

nike, da so bili v spotiko ne sa­mo Brežičanom, pač pa vsem pre­bivalcem in prav gotovo tudi go­stom, ki so se mudili v tem me­stu. Pločniki so bili na dnevnem redu vseh dosedanjih zborov vo­livcev, o njih je pravzaprav tekla kritična beseda vselej, kadar je bila v obravnavi komunalna ure­ditev naselij v občini. Slednjič so celo začele krožiti govorice, da se bo stvar zavlekla vse dotlej, do­kler ne bodo Brežic začeli urejati po urbanističnem programu, k i zahteva smotrno ureditev mestne­

ga tlorisa. Spričo vsega tega ni čudno, da

se ljudje te dni pogosto ustavlja­jo na tisti strani Ceste prvih bor­cev, na kateri je med drugimi tu­di občinska stavba. Opazujejo, ka­ko počasi Izginjajo stari, vegasti in razbiti pločniki. Od 9. avgusta namreč pojo na tej strani cest« kladiva in krampi delavcev komu­nalnega oddelka, ki bodo stara pločnike popolnoma razdrli in od­stranili ter naredili nove. Novi pločniki bodo asfaltirani in po-rabnl najkasneje do prvih dni T septembru.

Dvanajst urejenih klubskih prostorov 2e več let so v Sevnic i raz­

prav l j a l i o ured i t v i k l u b s k i h prostorov . Letos p a so to delno uresničili. U r e d i l i so i n op r em i l i k l u b s k i pros tor v L o k i , Zabukov ju , B l a n c i , S tudencu, Bučki, Tržišču, Šentjanžu i n Kompo l ju -

S marčnem. Otvoritev prosto­rov je b i l a v g lavnem v ju ­l i j u . V k r a t k e m p a bodo tud i v Sevnic i , B u d n i vas i , Razbo­r u i n Boštanju dob i l i lepe k lubske prostore .

T a k o so v sevniški k o m u n i vsaj delno rešili p rob l em

Koristna pobuda članov SZDL z Zajčje gore - Ledine

Kra j e vna organizaci ja S Z D L Zajčja g o r a - L e d i n a je b i l a samo n a pap i r ju . Odbor Je b i l nedelaven, zato Je orga­n izac i ja razpadla . Člani pa so uv ide l i , da so zarad i tega v marsičem prikrajšani, i n so sk l en i l i sk l i ca t i i zredno konferenco. N a konferenc i 1. avgusta, k jer Je b i l navzoč predsednik občinskega odbo­r a S Z D L Dušan B r e l i h , so iz­v o l i l i nov odbor . Mesto predsedn ika so člani zaupa l i S t a n k u Semetu, ta jn ika To­ne tu Sesku i n b laga jn ika M a ­r i j i Vovk . T o so mlajši l ju ­dje, po ln i delovnega poleta. Člani so sk l en i l i , d a bo se­dež organizaci je v Zajčji go­r i , d a bodo v k r a t k e m po-

Prizadeven aktivist v Podgorju

N e smemo t rd i t i , d a delo krajevne organizaci je S Z D L v Podgor ju doslej n i b i l o uspešno. T o Je delavna or­ganizaci ja. Z Izvol itvi jo nove­ga predsednika n a l ansk i let­n i konferenc i V A L E N T I N A O B L A K A p a Je de lo posta lo še plodnejše. P o zaslugi p r i ­zadevnega predsednika so povečali število članov na 180, u r e d i l i finančno poslova­nje p r i plačevanju članarine i n pokaza l i ve l iko prizadev­nos t i p r i zb i ran ju sredstev z a Skopje . Vse naloge tov. Va l en t in Ob lak izpolnjuje z vnemo. Neka te r i člani odbo­r a bodo m o r a l i pokazat i več ak t i vnos t i , d a b o organizaci­j a dosegla še večje uspehe i n d a delo ne bo ležalo samo n a plečih mar l j i vega pred­sedn ika .

V Šentjanžu obiranje hmelja na višku

N a hmeljiščih K Z Tržišče-Sentjanž je te d n i obiranje hme l ja um višku. Iz bližnje oko l i ce se je zbra lo približ­no 250 obira lcev. H m e l j je zelo lep, i n 'pričakujejo, da bo pr ide lek letos precej večji ko t l an i , k o je b i l po­vprečen hek ta r sk i donos več­j i k a k o r v Sav in j sk i do l in i . V ce lot i ga pričakujejo k a k i h 13 do 14 ton. -re­

b r a ! ! članarino, vključili v organizaci jo čimveč l jud i i n pričeli z obnovo ceste na Zajčji gor i . Občinski odbor S Z D L je v ta namen že p r i ­speval 20.000 dinarjev, nekaj denarja pa bodo dob i l i i z gozdnega sk lada. L judje že­l i jo tud i vodovod. Zb ran ih imajo 400.000 dinarjev, p r i ­čakujejo pa še pomoči od občinske skupščine i n Zava­rova ln ice v Vidmu-Krškem.

D. K .

Tržišče za Makedonijo

T u d i v Tržišču je kra jevn i odbor R K organ iz i ra l nabi­ra lno akc i jo za ponesrečence i z Skop ja i n nabra l po vaseh svojega območja oko l i 70.000 d i n . Lepo se je i zkaza lo D r u ­štvo upokojencev v Tržišču, k i Je darovalo 5.000 d in . Va-ščani še vedno čakajo n a od­vzem k r v i , ke r so se pr i ja­v i l i z a krvodajalce. V s e m t i ­s t im , k i dvomi jo , če bo nj i ­hov dar prišel v prave roke, povemo, da Je nab i ra lna po­l a vedno n a vpogled p r i taj­n i c i R K tov. Mooanov i .

Tudi pionirji na Kalu za Skopje

T u d i p i o n i r s k a šolska za­druga na K a l u je priskočila na pomoč ob tragični nesre­či v Skop ju . P i o n i r j i so i z blagajne šolske zadruge na­men i l i Skop jancem 5000 d i n .

Pomoč Skopju Iz Loke

Elementarna nesreča v Skopju Je močno prizadela vse ljudi, da so takoj začeli zbirati pomoč. Tu­di v Loki ln na Bregu prostovoljci zbirajo prispevke. Vsak uslužbe­nec je dal določen prispevek, osta­li prebivalci Loke 35.000 dinarjev ln Brega 8000 din, krajevni urad Loka pa okrog 53.000 dinarjev; mnogi so tudi pripravljeni sprejeti makedonske otroke. Posebno za­hvalo zasluži tovariš Dominik Ku leto, ki je 10 dni pomagal pri re­ševalnih delih na porušeni postaji v Skopju.

SEVNIŠKI V E S T N I K

prostorov. In ic ia tor je b i l ob­činski l j udsk i odbor S Z D L , k i je ustanov i l s k l a d druž­ben ih organizaci j , v katerega so gospodarske organizaci je vložile svoja sredstva. V ' sk l ad se je nabra lo 1,500.000 dinarjev. K o m i s i j a za društva i n organizacije je da la 600.000 dinarjev za ureditev i n opre­mo k l u b s k i h prostorov, 140 tisoč za asanacije, 115.000 dotacije r a zn im društvom i n organizaci jam ter 35.000 d i ­narjev Gas i l skemu društvu L o k a za 80-letnico.

K l u b s k i p ros to r i v vaseh služijo vsem organizac i jam i n društvom ter so hk ra t i kotiček, v ka te rem najdejo l judje razvedr i lo . Občinski odbor S Z D L s i bo prizade­va l , da bodo pr ihodnje leto tud i osta l i večji k ra j i v o b čini dob i l i svoje k lubske prostore.

OBNOVLJENA MESNICA Pred 10 leti je prevzela KZ Lo­

ka ln kasneje KZ Sevnica mesnico v hiši tovariša Tavčarja. Mesnica sicer ni bila slaba, vendar ni več ustrezala današnjim higienskim predpisom, zato je KZ Sevnica pred kratkim lokal modernizirala. Stene in tla so obložena s plošči­cami, strop je prepleskan z oljna­to barvo in v kotih so cvetlični lonci, kar napravi na potrošnika že ob vstopu prijeten vtis.

Veliko neurje Silno neurje z močnim vetrom,

bliski in treski Je zbudilo ponoči 16. avgusta ob 1.30 slehernega pre­bivalca v Loki in povzročilo ne­kaj škode na cestah in na koruzi Se huje Je bilo neurje v Obrežju. Radečah, Zidanem mostu, kjer je padala kot oreh debela toča. Ker že dolgo nismo videli cestarjev na vsej cesti od Brega do Radeč, upamo, da jih bomo videli zdaj. ko cesta nujno potrebuje popra­vila. S. Skočir

Brestaničani so ponosni na prvo nagrado Poročali smo že, da je K O

S Z D L v Bres tan i c i dodelje­n a p r va nagrada v tekmova­n j u organizaci j . K o smo ne­davno ob i ska l i predsednika organizaci je S l a vka Zakška, smo zvedel i , da so Brestani ­čani ponosni n a p r vo mesto v tekmovanju i n seveda tud i n a lepo nagrado.

Predvsem je pohvalno za vodstvo i n člane te organi­zacije to, da so sami prišli do zaključka, kako je treba poživiti delo v organizac i j i . N i s o zgrabit i za delo zarad i razpisane nagrade n i t i zara­d i pr i znanja , temveč i z želje p r i s l uhn i t i mnen ju l jud i i n upoštevati nj ihovo mnenje. P r i d o b i l i so s i ugled i n za­upanje, oboje pa je pogoj za dosego uspehov. Vodstvo brestaniške organizacije je našlo torej pravo pot, k i ga je pr ipe l ja lo do prve nagra­de. P r vo mesto so osvo j i l i zato, ker je b i lo delavno vse članstvo. To potrjujejo do­bro ob iskan i sestanki , tehtne razprave i n kons t ruk t i vn i predlog i . T u d i delo v sekci­jah je b i l o živahno i n pe-

Pomoč Velikega Podloga makedonskim otrokom 48 makedonsk ih otrok iz

Skop ja letuje v Podbočju. K m a l u zatem, ko je Dru ­štvo pri jatel jev mlad ine i z Ve l ikega Podloga zvedelo za te otroke, je organiz i ra lo pomoč. Do sedaj so ljudje darova l i 350 k i logramov k r o m p i r j a , 50 k i logramov sadja, 30 k i logramov kumar , 160 Jajc ter več k i l ogramov paradižnika, fižola, Čebule, zelja i n moke . Živež so z vozom pr ipe l ja l i v Podbočje.

stro. Z las t i sta se i zkaza l i sekc i ja za izobraževanje i n sekci ja z a komuna lna vpra­šanja. Organizaci ja redno iz­daja svoje glasi lo »Brestani­ške novice«, k i so dobro ure­jene. V času tekmovanja so v Bres tan ic i u r ed i l i i n opre­m i l i k lubsko sobo. L jud je r ad i zahajajo v ta prostor , saj j i h privlačijo televizor, šahovske deske, časopisi i n revije. Sk ra tka , k l u b s k a so­ba je postala žarišče vseh dejavnosti v Bres tan i c i . Ome­n i t i moramo , da so zabele­žili tud i lep porast članstva v organizaci j i Socialistične zveze delovnega l judstva.

K ra j e vna organizaci ja So­cialistične zveze v Bres tan i c i sodeluje z vsemi os ta l im i organizac i jami i n društvi, skupno rešujejo probleme i n odločajo o usod i kra ja . M o r d a je tud i to eden iz­med razlogov, da je b i l a K O S Z D L v Bres tan i c i progla­

šena za najboljšo organiza­c i jo v bivšem novomeškem okra ju . To pr iznanje pa j i h bo nedvomno še spodbujalo k nadal jn jemu de lu .

D . K .

Uspela predavanja o skopski katastrofi V času od 13. do 16. av­

gusta je organiz i ra la delav­s k a univerza n a pobudo ob­činskega odbora S Z D L pre­davanja o skopsk i katastro­f i . Nov inar Ju r e Krašovec od »Celjskega tednika« je z z an im i v im predavanjem i n predvajanjem 90 barvn ih dia­pozi t ivov zadovol j i l ka r 970 poslušalcev, od tega 420 mladincev. Predavanja so bi­l a v Vidmu-Krškem, Kosta­njevic i , na Senovem i n v Bres tan i c i . Zb ran ih je b i lo čez 50.000 dinarjev pro­stovol jn ih pr ispevkov za Skopje . T a k i h predavanj s i l judje še želijo.

Prisrčen sprejem v Podbočju Makedonsk i o t roc i , k i so

prvotno pr i spe l i v V idem-Krško i n se kasneje prese­l i l i v Podbočje, so b i l i t ud i v t em k ra ju spre jet i z odpr­t i m i r o k a m i . L judje so j i h spreje l i kakor svoje otroke. Vsega imajo dovol j . Prav za­to se o t roc i počutijo v Pod­bočju kot doma.

Z las t i so j i h lepo spreje l i p i on i r j i s Senovega, k i t am tabori jo, i n p i on i r sk i odred »Bratov Staničev« iz Pod bočja. O b pr ihodu so vsake­m u podar i l i šopek rož i n j i h bratovsko o b j e l i P r i r e d i l i so j i m tud i taborn i ogenj, ob katerem so ob spreml jav i harmonokaša Jožka Zupanči­

ča, načelnika pionirskega od­reda »Bratov Staničev«, sku­pno zaplesal i ko lo . K m a l u so se seznani l i i n postal i do- . b r i pr i jate l j i . P i on i r j i s Se­novega so b i l i nastanjeni v šolskih razred ih , ko pa so prišli m lad i Makedonc i , so j i m odstopi l i razrede ter se nastan i l i v šotorih. T u d i naj­mlajši so pokaza l i sočutja do ponesrečencev.

POROČEVALEC R O M U N E M D E M - K R S K O

Z A N I M I V R A Z G O V O R S P R E D S T A V N I K I K M E T I J S K I H Z A D R U G V OBČINI

Kako je s prodajo, z uskladiščenjem in s ceno pšenice?

je primerna za usklodiščenje. Laborato* rlJskJ izvid »Zlta« lz Ljubljane ugotav!J f l; da znaša vlaga pri pšenici 1« 13,42 0"j5j žito pa je primerno za uskladlšecnje P " 13-odst. vlagi. -Žito« lz LJubljane >~ do sedaj odkupilo knr 34 ton naše k v* lltetne pšenice. - Seme - iz Celja P " . ton. Uskladiščene Imamo Se 20 ton Pfjj, nloe, ki po Jo bomo verjetno uporn"" za močna krmila živini. Vsega smo P " delali 84 ton pšenice. KooperaciisklM P°~ godb imam« Se zn 00 ton. Čeravno K11"!)!,, s proizvajalci žit sklenjene pogodbi ' v i ­do sedaj mogli odkupiti le 15 ton nlce. Vzrok Je predvsem ta. da odkaP" cena pSenlce nI v skladu s ceno k r

m ' Krmi la so od 52 do 60 dinarjev ki loR^ ' odkupna cena pšenici- pa )c 41. 43 » "S Kmetovalcu sc torej Izplača upor' 1" pšenlro zn krmllenle, čeravno Je t ( r

lika Skoda. Doseči bi bilo potrebno ra/JiicrJc mod ceno krmi l In odk"P. ( , c

cono pSenlce. Ce bi bila cena psffj«, primerna, bl kmetovalce zolnteresir- jo da bl proizvedli čimveč pSenlce in 0 1 če­tudi z veseljem prodali. Potem '"""..j^er nlce no bl bilo treba več uvažali, s C " bl nrlhrnnlll na devl/oh.- 7 o-

Upravnlk kostnnjevlškc kmetijske druge Konrad Zupančič pa Je lulik« K^, vedal samo to. da so okoli 70 to" nlce prodali pod zelo ugodnimi P"^c . - Z l t u - Iz Ljubljane. To pa Je b l ' ' . V i k 1 1

kar smo od nJega o letolnlem P r ' ° n e pšenice zvedeli. Drago K a « r '

MoJ nedavni obisk v kmetijskih zadru­gah Je bil očitno dobrodošel. Resni, mal­ce zaskrbljeni obrazi tovarišev v zadru­gah so me takoj prepričali, da bo pred­met razgovora zanimiv. Tako je tudi bilo. Vodja kmetijske službe v bresta­niški kmetijski zadrugi Andrej Kovačlč je nadvse zadovoljen z letošnjo letino, toda zataknilo se je pn prodaji ln uskla-diSčenJu pšenllce, kar mu ne gre v račun.

»LetoSnjl pridelek pSenlce je proti pr i ­čakovanju velik. Na površini 20 hektarov smo pridelali 74 ton pšenice. Povprečje znaša 37 stotov na hektar, Ce analizira­mo to povprečje, ugotovimo, da Je bil letos najmanjši pridelek 37 stotov, naj­večji pa celo 33 Motov na hektar. Mis l im, da Je uspeh, pridelati na taki površini toliko pšenice. Veseli smo bili vse dotlej, dokler se nI pojavilo vpraSanje, kom t pSenlco. NaS stalni odjemalec .Veležitar" iz Celja ima skladišča prenapolnjena « pSenlco iz uvoza, zato smo morali naš pridelek zasilno uskladiščiti. Nimamo primernih skladišč, ln se lahko dogodi,

da sc bo pšenica kvarila ter ne bo obdr­žala prvotne kvalitete. Ce pa W se pše­nica pokvarila, bl bilo Škode za približ­no 4.300.000 dinarjev. Izgubo bi sicer omilili tako. da bl pSenlco uporabili za krmljenje živine. Nujno moramo poiskati Izhod lz stiske, samo za enkrat Še ne vemo, kdaj in kako?«

Morda v brestaniški zadrugi le niso iz­koristili vseh možnosti za prodajo pše­nice? Dejstvo pa Je, da bo potiebno spričo razvoja ln zadruge mtaltte tudi na obnovo skladišč. Letošnja izkušnja to potrjuje.

V vldemsko-krškl kmeUjskl zadrugi n i ­majo večjih ttžav s prodajo pšenice. T u menijo, da 'e njena odkupna cena pre­nizka. To Je tudi razlog, da odkup pše­nice počasi poteka. Pomočnik Seta komerciale Jože Romih Je svojo mnenje o tem povedal takole:

»Posebnih težav s prodajo pSenlce n i ­smo imeli. Povprečni pridelek pšenic« je kar 38 stotov no hektar. Pšenico smo poželi pozno ln se Je dobro osuSIla. V re ­me nam Je bilo naklonjeno. Suho pšenica

Elastičnost zmanjšujejo dolžniki Po nepopolnih podatk ih so

v gospodarstvu trebanjske občine v letošnjem prvem pol let ju dosegli 44,5 odstotka p lana. Dosežek je, upošteva­joč slabši start v začetku pr­vega tromesečja, še kar za­dovolj iv, proizvodnja pa se je v pr imer jav i z i s t im ob­dobjem lanskega leta pove­čala celo za 43,1 odst., oziro­m a je za 9,5 odst. večja, kot je predvideval družbeni p lan .

N a seji obeh zborov je ob­činska skupščina v Treb­n jem 15. avgusta ugotovi la, da je še najslabše i zpo ln i la svojo nalogo indust r i j a (40,8 odst.) . Nižji odstotek je do­sežen zlasti zategadelj, ker se je zatakni lo v tovarni ši­va ln ih strojev na M i r n i . Le­ta n i dobavi la kreditov za re­konstrukc i jo i n je po oceni dosegla le 31 odstotkov letne­ga p lana. Stanje pa se bo verjetno k m a l u obrn i lo na bolje, ker je TŠS medtem že dob i la posoj i lo, k i ga je odo­b r i l a tudi skupščina, s tem da je tovarni soglasno pod-

NOVI URADNI DNEVI V TREBNJEM

Uprava občinske skupšči­ne v Trebnjem uvaja v vseh svoj ih odde lk ih uradne ure za stranke v ponedeljek i n petek od 7. do 12. ure, v sre­do pa spričo deljenega de­lovnega časa od 7. do 12. ure

..dopoldne, popoldne pa od 13. d'o 17. ure. Prav tako bo v krajevnih urad ih . Iz jemoma bodo stranke sprejemali tud i izven tega urn ika , želijo pa da b i bi lo izjem čim manj , ker potrebujejo občinski uslužbenci dost i časa za to, da se lahko posvetijo svoje­m u rednemu delu. Nove uradne ure bodo začfle ve­l jat i 1. septembra.

P o m a č z V i n i c e Na pobudo krajevnega odbora

RK Vinica se je takoj po prvih dr.c!) potresa v Skopju organiziral štab za zbiranje pomoči. Za krvo­dajalstvo se je takoj prijavilo nad 60 ljudi. Člani štaba pa so dose-daj že zbrali prostovoljnih pri­spevkov v gotovini za 117.131 di­narjev. Prispevke so darovali: kra­jevna organizacija ZB Vinica 7.000 din, gasflsto društvo Vinica 5.000 dinarjev, Avto-mofo društvo Vini­ca 5.000 din, Ribiška družina Vi-nlea 5.000 din, kolektiv prosvetnih de!av9ev osnovne šole Vinica 17.931 dinarjev, vaščanl Vinice M.600 din, Zilj ln Balkovcev 20.100 din, Seč-Jega sela 13.800, Drenovca 8.100 din, Podklanca 5.700 din, Goleka Pri Vinici 4.300 din in Ogulina Pri Vinici 2.600 dinarjev.

Na camping prostoru ob Kolpi *o taborniki Iz Črnomlja postavi-a Šotore za taborjenje 40 otrok lz Skopia, vendar so Jih pozneje po-[Jrli. kajti zvedeli smo. da make­donski otroci zaenkrat ne bodo J-rlSll na Vinico. Akcija za zbira­l e prispevkov se nadaljuje.

P. P.

pisala poroštvo. Kmet i j s tvo družbenega sektor ja se je s 47,7 odstotka zelo približalo p lanu, vse pa kaže, da bodo naloge ob koncu leta zanes­l j ivo izpolnjene. Trgov ina je v prvem pol let ju za p l anom zaostala le za pičlih 0,5 od­stotka, vendar so odborn ik i z zaskrbljenostjo ugotovi l i , da se osebni dohodk i v tr­govskih podjet j ih ne poveču­jejo v sk ladu z delovno sto­r i lnost jo. Gost insko podjetje »Grmada«, k i predstavl ja go­stinstvo družbenega sektor­ja , je edino, k i je v p rvem pollet ju znatno preseglo

TREBANJSKE NOVICE

plan (53,1 odst.). Razen tega pa se tu tud i osebni dohodk i povečujejo. E n a k o uspešna (v povprečju) je b i l a tud i obrt, k i je z iz jemo mokro-noških »Meso-izdelkov« v ce­lo t i i zpo ln i la pol letno obvez­nost, razen tega pa v pr imer­jav i z letom 1962 povečala proizvodnjo i n storitve za več kot 76 odstotkov.

Invest ic i jska dejavnost v t em času v glavnem n i zado­vol j i la , saj je ustrezni p lan dosežen le za 11,3 odst. Več podjeti j namreč n i dobi lo kreditov za rekonstrukci je , zaradi česar je prišlo do znatnih težav v že omenjeni TŠS na M i r n i , »Kemoopre-mi« in K Z . Zarad i pomanj­kanja kred i tov so zastala tud i dela p r i gradnj i trebanj­ske šole i n se stvar šele v drugem pol let ju izboljšuje.

N a splošno b i b i l a celotna

real izaci ja ugodnejša, ko b i se izravnalo razmerje med u p n i k i i n derižniki. Ob koncu prvega pol let ja znašajo nam­reč vse terjatve nad 236 mi ­l i jonov dinarjev, medtem ko dosegajo obveznosti do do­baviteljev le 163 mi l i jonov dinarjev. Tako stanje znatno zmanjšuje elastičnost gospo­darsk ih organizaci j , k a r lah­ko povzroči med d rug im tud i povečanje mater ia ln ih stro­škov.

Proračunski dohodki so se v p r v i h šestih mesecih zado­vol j ivo zb i ra l i i n je p lan do­toka dosežen s približno 40 odstotk i . Najslabši je dotok proračunskih sredstev i z kmeti jstva, k a r potrjuje, da so t rebanjsk i kmetova lc i bolj s lab i plačevalci davkov. Tako je po približni oceni v občini še okrog 30 tak ih za­sebnih posestnikov, k i dolgu­jejo skupnost i po po l mi l i jo ­na dinarjev. Vendar so od­b o r n i k i odobr i l i predlog, naj b i tretjo davčno akontaci jo prestav i l i n a jesenske mese­ce, ko začno kmetova lc i trgo­vat i s p r i d e l k i i n imajo do­hodke.

Občani so zaskrbljeni K o t je povedala odbornica

iz Ve l . Loke, so tamkajšnji preb iva lc i zelo zaskrbl jen i zaradi Ciganov, k i j i h je v oko l i c i V e l . Loke nad 100. Ciganov, k i so tu naseljeni, je malo zaposlenih, zato išče­jo sredstva za življenje na drug način i n izsi l jujejo pre­bivalstvo. Vprašanje ter ja rešitev i n bo mora la o tem slej a l i prej razpravl jat i tud i občinska skupščina v Treb­njem.

Kredit za TŠS »Mirno«

Občinska skupščina v Treb­njem je dala poroštveno iz­javo tovarni šivalnih stro­jev na M i r n i , k i je p r i Ko ­m u n a l n i b a n k i v Novem me­stu najela 86 mi l i jonov dinar­jev posoj i la za rekonstruk­ci jo.

Upravnik »Grmade« je gostinski delavec

Za novega upravn ika druž­benega gostišča »Grmade« v Trebn jem je b i l imenovan E d v a r d Smuk, k i i m a — eden izmed r edk ih upravnikov te vrste — gostinsko izobrazbo.

Pogled na gradbišče nov ih pro i zvodnih prostorov za žago lesne industr i je Zo ra v Črnomlju

77 Zora" v novih prostorih Lesnopredelovalna industr i ­

j a Zo ra v Črnomlju bo kma­l u prese l i la svoj žagarski obrat v nove prostore p r i že­lezniški postaj i v Črnomlju. Za preureditev tega obrata so namen i l i 73 mi l i jonov di­narjev. S temi sredstvi so že zgradi l i indus t r i j sk i t i r , do­vozno cesto i n nakladalno rampo, k u p i l i so novo bloč-no žago, postav i l i transfor­matorsko postajo, nov i proiz­vodni pros tor i žage i n stroj­nice pa so še v gradnj i .

Z a nakup Močne tračne ža­ge iz Avstr i je so se odločili, ker žagajo največ hlodovino listavcev. P r i žaganju z gar-t r om je onemogočeno urav­navanje žaginih l istov i n sprotna kont ro la kvalitete. Dosedanje močno zastarele žagarske naprave so j i m de­lale ve l iko preglavic, saj je garter ve l ikokrat zarad i raz­n ih okvar stal . Po rekon­s t rukc i j i se zmoglj ivost Zore

V prvem polletju pod planom Občinska skupščina v Črnomlju

je na svoji tretji seji 2. avgusta razpravljala o več zadevah, naj­pomembnejša pa je bila brez dvo­ma razprava o uresničitvi progra­ma za letošnje leto ter o reorga­nizaciji gozdarske službe. Po seji so potekli že skoraj trije tedni, zato bomo na kratko orisali le najpomembnejše.

DOMALA VSA INDUSTIJSKA PODJETJA POD PLANOM

Vnovčeni iztržek v gospodarstvu je letos resda za 22,3 odst. večji od onega v prvem polletju lanske­ga leta, gospodarstvo pa je kljub temu doseglo le 46,9 odst. nalog letnega programa. Gradbeništvo je ustvarilo 40 (sezona Je zaradi hu­de zime začela sorazmerno pozno), trgovina in promet 45,1, gostin­stvo 45.8, industrija 40, obrt 48,7 in kmetijstvo 53,7 odst. letnega programa. Izmed sedmih industrij­skih podjetij sta le tovarna Iskre v Semiču (70,1 odst.) in LIč v Čr­nomlju (61,1 odst.) nad planom, vsa ostala industrija pa planskih nalog ni dosegla. Letošnji občin­ski program Je močno napet, ne­kaj vzrokov za nedoseganje je v hudi zimi, nekaj v sezonskem zna­čaju panog, precej krivde pa je v

starih vzrokih: pomanjkanju stro­kovnjakov, majhnih obratnih sred­stvih, velikih zalogah in neizkori­ščenih zmogljivosti obratov. — Skupščina je sprejela sklep, naj komisija za družbeni program Iz­da industrijskim podjetjem kon­kretna priporočila za odpravo na­stale situacije v uresničevanju pro­grama. O teh priporočilih naj raz­pravljajo organi samoupravljanja v podjetjih, teh sej pa naj se ude­ležijo tudi člani komisije za druž­beni program.

Ker Je v prehrambeni industriji Belsad spet prišlo do težav, je skupščina predlagala, naj kolektiv razpravlja o integraciji s kakšnim večjim sorodnim podjetjem. Poga­janja s Fructalom lz Ajdovščine že teko v tem smislu, da bi se Bel­sad po integraciji specializiral sa­mo za proizvodnjo določenih arti­klov, ker vse kaže, da je njegova dosedanja proizvodnja preširoko usmerjena.

SKLEP O REORGANIZACIJI V GOZDARSTVU J E SPREJET Po daljši razpravi je skupščina

sprejela sklep, da se s 1. okto­brom letos pripojijo vsi gozdovi zasebnega in družbenega lastništva na področju občine Črnomelj no­voustanovljenemu Gozdnemu go­spodarstvu, ki bo imelo sedež v Novem mestu. Ce bo potrebno, bo skupščina naknadno sprejela od­lok o Izločitvi gozdov z posebnim namenom. Sklep vsebuje predlog,

naj bi bil na področju občine u-stanovljen en obrat z več revirni-m: vodstvi. Obrat naj ima kar največjo samostojnost, organe de­lavskega samoupravljanja ter sa­mostojni obračun. Potrebe po last­nem žiro računu ni, kar bi to povzročilo prevelike stroške.

Gozdno gospodarstvo mora ob­činski skupščini zagotoviti potreb­ne plane, evidenčne podatke in podobno. Statut gozdnega gospo­darstva bo potrdila občinska skup­ščina v Novem mestu, vendar s poprejšnjim soglasjem ostalih ob­činskih skupščin. Novo podjetje bo prevzelo tudi žage venecianke, ki jih je doslej upravljala kme­tijska zadruga v Črnomlju. Ker je se vedno pričakovati izgube v družbeni kmetijski proizvodnji, ki so bile doslej večji del krite z gozdarskimi skladi, bo v prehod­nem razdobju treba del sredstev lz gozdarstva prelivati v občinski sklad za kmetijstvo, ki bo upra­vičene izgube saniral. Da bl bilo sodelovanje med novim podjetjem in občinsko skupščino čim boljše in da bl laže odpravili morebitne spore, bo ustanovljena usklaje-valna komisija, v kateri bodo po en predstavnik občinske skupšči­ne, gozdnega gospodarstva ter go­spodarske zbornice za okraj Ljub­ljana.

Na seji so razen naštetega u-spešno rešili še več upravno prav­nih ln premoženjskih zadev ter podelili nekaj Jamstev.

Za fante je na razpolago še nekaj učnih mest

kamiona v K o l p i , nesreča? K a r brez s k r b i ! K o l p a je P"Jka. kamion zapelje v reko k bagru, k i zajema gramoz

" » a ln ga naklada na tovornjake. Posušeni gramoz nato * s ' a l t n l bazi umešajo z r a zn im i p r imesmi , takoj nato pa

še vročega vozijo na gorjansko cesto

V časopisju so vsak dan objavljeni razpisi z a učna mesta, p a tudi v Zavodu za zaposlovanje v Črnom­lju pravijo, da imajo na vo­ljo Se nekaj učnih mest za

Metlika zbira naprej Pred dnev i Je za ponesre­

čence iz Skop j a darovalo Društvo upokojencev v Met­l i k i 10.000 d in . Do 19. avgu­sta je metliška k o m u n a zbra­l a 3,549.673 d i n v gotovini i n za 400.000 d i n raznega blaga. Skupno znaša pomoč Skop ju , k i jo Je zb ra l občinski štab, 3,949.673 d in .

M E T L I Š K I T E D N I K

sdcer ne bodo povečale, veli­ko pa bo vredno že to, da bo zagotovljena kval i teta iz­delkov, pa tud i piri žaganju bodo dosegli večji i zkor istek lesa. M i z a r s k i obrat bo še ostal v dosedanjih prostor ih , kjer bo izdeloval drobno i n

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

DR0SNE IZ ČRNOMLJA IN OKOLICE

• Nova avtobusna proga Stari trg—Črnomelj se obeta z začetkom

šolskega leta v septembru. Ob­činska skupščina se je pogodila o otvoritvi te proge s podjetjem SAP iz Ljubljane, da bi bil omo­gočen prevoz šolskih otrok v zve­ri s prešolanjem iz nepopolnih šol na popolne osemletke. Vztrajni zahtevi Starostražanov bo torej po dolgem času le ustreženo. Občin­ska skupščina se s podjetjem SAP pogaja za otvoritev več podobnih prog, ki naj omogočijo prevoz šo­loobveznih otrok.

• Premog za široko potrošnjo bo prodajala kmetijska zadruga v Črnomlju, kot je bilo dogovorjeno na posvetu Premogovnika lz Kani-žarice, Splošnega trgovskega pod­jetja in kmetijske zadruge iz Čr­nomlja.

• Za skupno gradnjo skladišč za razstrelivo so se dogovorili rud­nik iz Kanižarice, Belokranjsko gradbeno podjetje ter Komunalna uprava iz Črnomlja. Komunalna uprava bo enega delavca poslala na tečaj za minerja.

•Relejna RTV postaja na Mirni gori je še vedno odprt problem, ki ga zaradi slabega sprejema moč­no čutijo vsi lastniki televizorjev v belokranjski kotlini. Občinska skupščina v Črnomlju, ki se živo zanima za rešitev tega problema, doslej še ni mogla dobiti stik s predstavniki RTV iz Ljubljane.

• Katastrski urad v Črnomlju se bo kmalu preselil v prostore bivše »Beolkranjke«. Tovarna Beti lz Metlike je na to pristala.

kosovno pohištvo i n galante­r i jske predmete. T u d i tukaj so odprav i l i ozko grlo: sušil­nico za les, k i n i dajala do­volj suhega lesa za proizvod­njo so zamenjal i z novo. Nova sušilnica z dvema ko­morama, k i posuši naenkrat po 20 kubičnih metrov lesa, že deluje.

V pol let ju so b i l i z vnov-čenim iztržkom za malenkost pod dinamičnim p lanom. T a izpad je posledica tega, ker so v jun i ju v dveh i zmenah, zaradi okvar na gartru v ža­garskem obra tu sta l i 5 dn i .

Zo ra svoje izdelke — delo­m a rezan les, de loma pa les­no galanterijo — tud i izvaža. Letos bodo i zvo l i l i za 212 t i ­soč dolarjev izdelkov. V po l ­let ju so tud i v izvozu malo pod p ianom. V z r o k i so p r i ­bližno enaki kot v ostal i pro­izvodnj i : okvare n a žagi i n sušilnica, k i je dajala pre­malo suhega lesa. Svoje iz­delke prodajajo na tržiščih v Ang l i j i i n A f r i k i , še letos pa bodo zacel i izvažati tud i v Švico i n v druge države.

Nova motorna bri-zgalna na črešnjevcu

P r o s t o v o l j n o g a s i l s k o društvo črešnjevec p r i Se­miču j e p o l e t i h m l a d o i n p o številu članstva m a j h ­no , v e n d a r l e p r i d n o d e l a . S pomoč j o g a s i l s k e zveze v Črnoml ju s o s i člani p r e d n e d a v n i m n a b a v i l i n o v o m o t o r n o b r i z g a l n o , z a k a t e r o so s a m i p r i s p e ­v a l i 130.000 d i n . V nede­l j o , 25. a v g u s t a , b o d o i m e ­l i o b izročitvi b r i z g a l n e m a j h n o s l o v e s n o s t , k i se j e b o d o udeleži l i števi lni p r e b i v a l c i i z o k o l i c e S e m i -ča. D. F .

moško mladino. Vajence iš­čejo »Belt«, »Astra« (Ljub­ljana) za trgovino, » Iskra« (Pržanj ) za elektro stroko in strojno ključavničarstvo, Toplovod (Ljubljana) za elektro stroko in vodovod­ne instalaterje. Nekaj mest je za elektromehaniku itd. Podjetja nudijo dokaj ugo­dne pogoje, seveda pa mo­rajo nekaj prispevati tudi starši, saj gre za bodočnost njihovih otrok.

Belokranjska zemlja ne daje dovolj kruha za številno mladino, na drugi strani pa mlada domača in­dustrija krvavo potrebuje kadre. Dolžnost staršev je, da svojim otrokom zago-tove bodočnost, zato naj j im omogočijo uk, dokler so še možnosti.

D. F .

SLABE CESTE IN PROMETNE ZVEZE V SEMIČU

Glede cest je b i lo izrečeno že ve l iko k r i t i k , toda vse zaman. Izsel jencem, k i se po 40 l e t ih vračajo domov n a obisk, k l jub napredku, k i ga v id i jo povsod, ne gre v glavo, da n ismo sposobni u red i t i boljših cest, saj imamo kamenja na pretek, Cigani , ki b i ga lahko d rob i l i , p a prosjačijo i n kradejo. M a n j k a samo organizaci je!

Avtobusne zveze tud i n iso dobre. Semič i m a samo eno zvezo z LJubl jano, i n sicer ob 5 z jutraj , odhod iz L jub­ljane pa je ob 13.30. To je neko l iko p r ekma lu . P a b i tudi to prebole l i , če se ne b i avtobus na pot i iz LJubljane prek Žužemberka ustavl ja l v vsak i vas i . Iz Sernlča v L jub l jano se voz imo skoro t r i ure ! Tako do lga proga b l mora l a b i t i vsaj do Ivančne gorice a l i Novega mesta ekspresna, šele potem naj b i se avtobus povsod ustavl ja l . Glede i zbo l j ­šanja prog je b i lo nap isanih že nešteto predlogov i n pro­šenj, pa so bi le vse brezuspešne. Odgovorn i iz podjet ja S A P i n Gor janc i naj b i se pravočasno pogovor i l i vsaj z a boljši avtobusni red, k i bo vel jal od maja pr ihodnjega leta.

Vzpostav i t i pa b i b i lo treba tud i boljše lokalne proge med Črnomljem, Semičem in N o v i m mestom, k jer b i lahko vozi l k o m b i a l i ma l i avtobus. N i k a k o r pa se ne str in jamo s predlogom, naj b i za L jubl jano pres topa l i v Dolen jsk ih Top l i cah ! T a var ianta b i b i l a deležna nov ih k r i t i k ! Zelo težko je prestopat i mater i z o t rokom, popot­n i k u s prtl jago i n inva l idom, k i j i h je p r i nas precej . P a tud i nevšečnosti z ime n i prezret i ! Semič potrebuje vsaj enkratno d i rektno zvezo z L jub l jano. Ker je do no­vega voznega reda še nekaj mesecev, bi bilo prav, da bi avtobusna podjetja v tem času temelj ito pripravila nov vozni red in da bi k reševanju tega vprašanja povabi la tudi prebivalce teh krajev. Moreb i tne ankete glede tega bi se Semič in Crmošnjlce bržkone množično udeležila.

F. D .

Tri tehtnice - trikrat navzkriž D a , res j e : t r i tehtnice so

b i l e navzkriž. Namesto tega p a b i lahko za naslov pora­b i l i rud i ugotovitev: »Dinar n a tehtnici«. M o r d a b i b i l tak naslov še bol j opravič­l j i v od prvega, saj se novo­meški potrošniki močno hu -dujejo nad cenami mesa. S l i ­šati je, da so novomeške ce­ne najvišje v S loveni j i . Naj­brž bo to res.

S tržno inšpekcijo smo ob i ska l i 4 novomeške mesni­ce. Postopek je b i l zelo k ra ­tek. Oba tržna inšpektorja s ta ob vhodu ustav l ja la l jud i , k i so se vračali iz mesnice s k u p l j e n i m mesom. K r a t k o po jasni lo : »Prosimo vas, po-

V Dol. Toplicah je vse zasedeno

Turistična i n zdraviliška sezona je v Do len jsk ih To­p l i c ah v ve l ikem razmahu. Vse sobe v zdravilišču ka­k o r tud i v p r i va tn ih hišah so oddane, k a r je dokaz, d a so Dolenjske Top l ice že pr i ­znano letovišče. Razen do­mačih, je precej inozemskih gostov, k i j i h vab i bogat r i ­bolov . Razen s ta ln ih gostov p r iha j a v Top l i ce vsak dan , posebno ob nedel jah i n praz­n i k i h , mnogo i z le tn ikov . Ve­l i k živžav je ob odpr tem ba­zenu vse dn i , razen ob pone­de l j k ih , ko bazen čistijo i n ga vsakokrat premažejo z ga­l i co .

čakajte malce, oprav l jamo kontrolo!« D o m a l a v s i po­trošniki so b i l i s icer začude­n i , p a vendar so brez ugo­varjanja počakali. K o se j i h Je nabralo pet a l i šest, smo vstop i l i . Zav i tek s k u p l j e n i m mesom je poroma l n a teht­n ico , njen jeziček p a je po­kaza l kako i n ka j .

V mesnic i v Bršlinu smo ugotovi l i , da je tovarišica Domitrovič p r i 58 dekagra-m i h mesa preje la 19,5 deka-gramov kos t i , k a r presega dopustno mejo pr ik lade . Te­htanje i n zaračunavanje me­sa p r i os ta l ih k u p c i h , k i j i h je kontro la zajela, je b i l o za­dovol j ivo.

V mesn ic i na živilskem trgu sta b i l i v vseh kont ro l i ­r a n i h p r i m e r i h teža i n p r i -k l ada zadavol j iv i , l e p r i 35 dekagramih zmletega svinj­skega mesa se je mesar p r i nek i s t rank i zmot i l v svojo škodo za 17 dinarjev i n po l .

V mesnic i n a G lavnem trgu je kontro lno tehtanje 30 dekagramov govejega me­sa, k i ga je k u p i l a tova­rišica, pokazalo, da je do­b i l a 2 dekagrama manj , ko t je plačala. N a p a k a je b i l a takoj popravl jena. Vse ostale s t ranke so dobi le pla­čano težo i n tud i znesk i so b i l i p rav imo zaračunani. P r i kont ro lnem tehtanju pa smo v tej pos lova ln ic i ugotov i l i še nekaj : i zmed treh tehtnic, k o l i k o r j i h imajo, ne kaže

Novomeška kronika

nobena prav ! T i s t a p r i pu l tu za suhomesnate izdelke kaže za po l dekagrama v škodo mesnice, desna na pu l tu za sveže meso kaže za deka­g ram v škodo mesnice, leva na pu l tu za sveže meso pa 2 dekagrama v škodo kupca .

Zdaj p a še nekaj splošnih ugotovitev. Snaga je v vseh mesnicah zadovol j iva. V s i poslovodje so potarnal i , da j i h skladišče p r i dobav i p r v i h četrti obremenjuje še s piščalno kost jo (»štelcn«), čeprav v me jah dopustne pr ik lade komajda prodajo vraščene kos t i . Pos lovodja bršlinsRce mesnice je pove­da l , d a je p r i šestih p r v i h če­t r t ih dob i l kot »priklado« še 7 piščalnih kos t i , i n cedo vranico , v s k u p n i teži oko l i 10 k i logramov. K o s t i so v redn i proda j i po 80 dinarjev k i l og ram, vran ica po 400, prve četrti pa po 520.

Z upravo mesari je je do­govorjeno, da v bodoče ra­zen vraščenih kos t i ne bo­do p r i p r v i h četrtih proda­ja l i nobenih drug ih kos t i ko t pr ik lado , p a tud i ob i s tn ih delov ne. Vse t r i tehtnice v mesnic i na G lavnem t r gu bo­do takoj zamenjal i .

N eka tovarišica, k i je ku ­p i l a meso v mesnic i v K a n d i -j i , se našemu vab i lu za kon­t ro lo n i odzvala, češ da sk rbno m o t r i jeziček n a teht­n i c i , kadar kupuje, h k r a t i pa je p r ipomn i l a , da je vpričo nje s tranka, k i je plačala 50 dekagramov vampov, dob i l a le 45 d e k a g r a m o v . . . V tej me­sn i c i n i smo p r i kont ro l i ugo­tov i l i nobene pomanjk l j i vo­s t i . Ve l ja lo b i p r i pomn i t i m o r d a le to, naj blagajna za­okrožuje zneske navzgor a l i navzdol le p r i parah. Ugoto­v i l i smo namreč, da je b i l o

• Premog, prcskrbite si kurivo za zimo! Ta opomin naj velja vsem potrošnikom kuriva, ki ima­jo navado Čakati na drva in pre­mog do poznih Jesenskih mesecev, potem pa negodujejo in tarnajo, češ: »Kako nas bo zeblo!« Te dni pa smo imeli večkrat priložnost videti, kako nekateri bolj gospo­darni prebivalci našega mesta pol­nijo drvarnice s črnim zlatom. Po-snemajmo Jih!

• Deževje ob koncu preteklega tedna je znova preizkusilo kanale in druge odplakovalne naprave na najbolj prometnih ulicah našega mesta. Treba Je pripomniti, da kanali tu ln tam ne služijo svoje­mu namenu, saj Jih že manjši na­liv zajezi. Plasti blata, ki ga voda naplavi po ulicah, pa gotovo niso v ponos komunalno še kar ureje­nemu mestu.

• Vozniki motornih vozil (pred­vsem amaterji) so sicer čedalje bolj disciplinirani, te vedno pa nočejo upoštevati prednostnih pre­hodov za pešce. Zlasti v Jutranjih urah, ko se jim zadnje minute mudi v službo, švigajo po ulicah, ne oziraje se na prometne pred­pise, in s tem ogrožajo prometno varnost na cesti. Morda bi bilo

Noš znanec dr. Gaglfano na obisku

Dr. FHipo GagUano iz Ba-gherie na Siciliji je po vojni več let služboval kot kirurg v novomeški bolnišnici. Ste-viini bolniki, ki jih je zdra­vil, so ga ohranili v lepem spominu. Tudi njemu so se naši kraji in ljudje tako pri­ljubili, da je ob nesreči v Skopju globoko čuta z nami.

Te dni je prišel dr. GagU­ano v Novo mesto na počit­nice, s seboj pa je prinesel dva paketa zdravil, ki jih je namenil ponesrečencem ka­tastrofalnega potresa. <-.a dar se mu lepo zahvaljujemo!

Preurejena Loka vas vabi! Turistični kotiček na Loki , kamor so Se pred leti

Kovomešcanl zelo radi zahajali, je spet urejen ln čaka na goste. Komunalno podjetje Je kopališče ln gostinski objekt na Lok i dokončno uredilo, 20. avgusta pa Je bil opravljen prevzem. Celoten objekt Je prevzelo T V D Partizan iz Novega mesta. Stare sanitarije so obnovili, dogradili nove, obnovili so tudi garderobe, preuredili gostinske prostore, obnovili čolnarno, skratka, Loka je zares prenovljena. V preureditev Je bilo investiranih okoli 8 milijonov dinarjev. Upajmo, da bo novi uprav­ljavec Loke posvečal več skrbi vzdrževanju naprav ln bomo raje vsako leto odrinili manjša sredstva za sprotna popravila, kot pa da bi naprave tako sramot­no propadle, kot so pred to obnovo!

18 dekagramov hamburške slanine, k i veljajo 99 dinar­jev, »zaokroženih« na 100 d i ­narjev.

To so ugotovitve b l i skov i ­te kontro le . M o r d a b o k d o i zmed pr izadet ih mesarjev reke l : »Za nekaj dekagra­mov toliko prahu!« M i mis l i ­m o drugače: potrošnik, k i plačuje govedino po 520 do 680 dinarjev k i l og ram, je pač upravičen zahtevati točno težo. Upravičen je razmišlja­t i o t em, da lahko i zmed 150 strank, desetor ic i utrgajo s s l ab im tehtanjem po 2 deka­grama. To je 30 dekagramov na dan i n 9 k i logramov na mesec, v denarju pa . . .

Podobne kontro le bo oprav­l ja la tržna inšpekcija od­slej po večkrat na teden, vs i potrošniki, k i b i opaz i l i ka­kršnokoli nepravi lnost, p a naj jo taikoj pri javi jo tržni inšpekciji. Glejte na jeziček na tehtnicah i n zahtevajte, naj prodajalec tehtnico i n uteži p red vami obriše, da ne bo nihče oškodovan. Meso je zelo drago!

M . J .

Cesta na Kodeljev hrib bo kmalu dograjena

Novomeško k o m u n a l n o p o d j e t j e g r a d i n o v o c e s t o n a K o d e l j e v h r i b p r i žab ­j i v a s i , k i b o d o g r a j e n a v m e s e c u s e p t e m b r u . V z a d n j i h l e t i h j e n a K o -d e l j e v e m h r i b u z r a s l o p r a v c a t o nase l j e z a s e b n i h s t a n o v a n j s k i h hišic, k a k i h 30 p o številu, z a t o j e ce­s t a , k i b o n o v o n a s e l j e p o v e z o v a l a z o s t a l i m i pre ­d e l i m e s t a , z e l o p o t r e b n a . C e s t a bo k a m n i t a , g r a d ­n j a p a b o v e l j a l a o k o l i 2 m i l i j o n a 500 tisoč d i n a r j e v .

Takšna je pr iprav l ja lna m i za v k u h i n j i enega izmed go­s t insk ih podjeti j v Novem mestu. Izžrebancu, k i ugane, katero podjetje je grešnik, bomo da l i tisoč dinarjev nagra-ne (potrebna sredstva so nam obl jubl jena iz zneska, s ka­t e r im bo tržna inšpekcija kaznovala takšen »napredek« . . . )

Vprašanje bršlinske kanaliza­cije je načeto

le bolje, ko bi zjutraj vstali kakš­nih deset minut prej. Pešci bi Jim bili hvaležni.

• O tem, kako znamo obveščati Javnost, se lahko v našem mestu prepričamo na vsakem koraku, zlasti pa, če pogledamo plakate in obvestila, ki vabijo in obveščajo prebivalstvo o prireditvah in dru­gem. V zadnjem času je vedno več plakatov, ki so jih očitno pi­sali nepismeni ljudje, nepismeni zato, ker ne vedo, da ima tudi slovenski Jezik svojo slovnico in svoj pravopis.

• V zadnjih dneh, tudi v pone­deljek, Je bilo na novomeški trž­nici dovolj gob. Gospodinje so jih pridno kupovale za vlaganje. Gobe so bile lepe ln so veljale 200 do 250 din kg. Jajca so bila po 30 din, breskve po 160 din kg, hru­ške po 80 din, pesa v šopkih po 50 din, zelje po 50 din kg, šplna-ča na merice po 50 din, paprika po 80 din kg, solata po lilo din kg, kumare po 50 din, mleko po 60 din, fižol po 130 din, jabolka po 80 din, slive po 80 din, para­dižniki po 100 din ln ohrovt v gla­vicah po 30—50 din. Na spodnjem koncu tržnice le cela skladovnica rdečih buč, ki jih Hrvatje proda­jajo po 50 din kg. Tudi papriko so pripeljali iz južnih krajev in jo Imajo podnevi in ponoči na trž­nici v velikih zabojih.

•J Uganka za novomeške gospo­dinje? Ne! Znana prekupčevalka z Brega, ki ima vedno naprodaj naj­dražjo zelenjavo in ostalo robo, se je tudi v situaciji »gob« zna­šla. V ponedeljek Je poslala otro­ke po tržnici, da so pokupili go­be po 200 din, pretresla jih je v svojo košaro In prodajala še (a in naslednji dan po 300 din kg. Kdo Je ta ženska, verjetno vsi vedo, razen tistih, ki bi JI morali sto­piti na grabežljive prste!

• Gibanje prebivalstva: rodile so: Panika BandclJ, Nad mlini 21 — deklico, Romana Zrillč iz Tr­dinove 39 — dečka, Olga Pečar z Glavnega trga 21 — dečka. Poro­čili so se: Stanislav Tutin, varilec iz Gabrja, ln Olga K i m . tkalka iz bloka na Ljubljanski cesti; Franc Tramte, clektromehanlk iz Tomaž-je vasi, ln Jožefa Flfolt, uslužben­ka lz Košti&love 2. Smrti ni bilo.

Zavitek z mesom je poromal na tehtnico — tržni inšpektor tovariš Tesar se hoče prepričati, ka j bo kupec d o b i l . . .

117 m e t r o v d o l g k a n a l i ­z a c i j s k i v o d s p r e m e r o m 50 c e n t i m e t r o v , k i omogo ­ča o d t o k i z p l a k i z n o v e g a s t a n o v a n j s k e g a n a s e l j a No -v o t e k s a i n Ž T P v Bršl inu, j e že položen. H k r a t i s t e m so v g r a d i l i t u d i p o t r e b n e prikl jučke z a k a n a l e i z bo­dočih g r a d e n j . O m e n j e n i h 117 m e t r o v k a n a l i z a c i j s k e ­ga v o d a je v e l j a l o pribl ižno 1 m i l i j o n 800 tisoč d i n a r ­jev .

K e r j e bršlinska k a n a l i ­z a c i j a z l a s t i z a r a d i i n d u ­s t r i j s k e g a c e n t r a , k i se t a m r a z v i j a , pereče vprašanje, so že v d e l u načrti, k i n a j j o rešijo v c e l o t i . P o z a m i ­s l i s t r o k o v n j a k o v b i b i l i z ­t o k odplačnih v o d a v K r k o

V Radohi je vzorno brigadno življenje V Radoh i p r i Uršnih sel ih

dela od 11. avgusta dalje b r i ­gada novomeških učiteljišč-nikov, v ka t e r i je 30 mladin­cev i n mlad ink . Br igada bo za naročnika de l K G P K iz Novega mesta oprav i la pro-s lo rn insko i zmero stoječih dreves. M l a d i učiteljiščniki so se medtem že lepo pr iva d i l i na br igadni način živ­ljenja. Lahko se celo pohva­l i jo , da je nj ihovo življenje skoraj vzorno. T u d i hrana je dobra . De lo pa n i pretežko, kar dokazujejo tudi močno presežene dnevne norme. B r i ­gada se bo v Novo mesto vr­n i l a v p r v i h septambrsk ih dneh.

n e k j e v bližini N o v o t c k s a , k j e r b i z g r a d i l i čisti lno na ­p r a v o . P r o g r a m b o zahte­v a l p o pribl ižni o c e n i v s a j 43 m i l i j o n o v d i n a r j e v s r e d ­s tev , uresničiti p a ga b o mogoče šele t a k r a t , k o b o v občinski b l a g a j n i d o v o l j s r e d s t e v .

V obravnavi: letne konference

N a jutrišnjem p l enumu ob­činskega komite ja Z M S v No­vem mestu (pričetek ob 16. u r i ) bodo med drug im raz­prav l ja l i o pr ipravah mladin­s k i h aktivov na letne konfe­rence i n pregledal i , kako glo­boko je že prodr la akc i ja za povečanje produkt ivnost i v de lovnih organizaci jah. K a ­k o r je znano, je b i l a pobud­n ik za to akci jo mlad ina .

Dol. Toplice dobijo nov spomenik

B o r c e m i z D o l . Top l i c , Oo-renjega in Dolenjega Gradišča ter vsem, k i so ;padli v okol i ­c i Top l i c , delajo spomenik . Kamnoseško podjetje v Grad ­cu kleše m a r m o r za 5 metrov visok spomenik 90 tovarišem in tovarišicam. kri so v N O V pad l i za svobodo. Temel j za spnmenik i n oko­l ico bodo ured i l i člani Zdru­ženja borcev.

Odkr i t j e spomenika bo pred­v idoma 15 septembra. Takrat bo večja slovesnost, k i bo h k r a t i počastitev oktobrskega slavja v Kočevju.

D. G.

Svet za blagovni promet o trgovini in gostinstvu Seja sveta za blagovni promet

občinske skupščine Novo mesto, ki je bila v četrtek, 15. avgusta, je pokazala, da se ta družbeni organ zaveda velike družbene od­govornosti, ki jo ima do družbe, (klločiiost članov v razpravi in sprejeti sklepi ter stališča so raz­veseljivi, zato morda ne bo pre­več, če upamo, da bo svet mogel rešiti osnovne probleme preskrbe Novega mesta in ostalih podro­čij v komuni, ki so že vrsto let kamen spotike pri potrošnikih.

I - ••' no in načrtno: razprava na sejah je sicer kratka, pa vendar tehtna in konkretna. Tokrat se je po­govor največ vrtel okoli pollrt* nega uspeha trgovine in gostin­stva, v zvrzl s tem pa so se čla­ni sveta lotili nekaterih na videz pomembnih problemov.

OSKRBO S SADJEM IN /I I I NJAVO Ti'.R /. MESOM JE TREBA

IZBOLJŠATI Novomeške gospodinje z Jezo

zapuščajo samopostrežno trgovino podjetje Sadjc-zelrnjava na Glav­nem trgu, pa tudi v prodajalni na živilski tržnici Je slišati pikre opazke. Kljub neštetim razpravam, reorganizacijam In ukrepom Je no* vomeški trg še vedno zelo slabo založen s sadjem hi zelenjavo, cene pa so še vedno višje kot drugod in nemalokrat najvišje v Sloveniji. Po sodbi sveta je tre­ba zagotoviti konkurenco ln po­skrbeti, da se bodo na tržnici po­javljali okoliški proizvajalci kme­tijstva s svojimi pridelki.

Nerazumljivo Je, da sta obe po-slovalnici SadJr-zelenjava zdaj na višku sezone slabo založeni s so­lato In sočlvjrm, kmetijska šola na Grmu pa Je zato, ker nI pov­praševanju trgovine po tovrstnem

blagu, opustila polovico svoje vrt­narije, ostalo polovico pa misli opustiti letos. V okolici Novega mesta breskve gnije jo proizvajal­cem, ki so jih pripravljeni pro­dajati po 80 dinarjev, slabše bre­skve pa prodajajo v obeh pro­dajalnah potrošnikom po 150 do 175 dinarjev. Mar je samopostrež­na prodajalna sadja in zelenjave res samo za to, da bo prodajala konzervirano hrano in konzervi­rano sočivje? Zakaj nI moči ku­piti v njej na primer presnega zelja, čemu stalni izgovori: .Sele zvečer nam bodo pripeljali bla­go!« In podobno?

Svet Je zatorej predlagal, naj KZ Novo mesto prevzame proda­jalno na živilski tržnici ln se s prodajalci družbenega sektorja do­govori o sodelovanju na živilskem trgu. Dogovor mora vsebovati tu­di načrte za jesenski posevek, ki naj zagotovi založenost v prihod­njem letu. V mesnicah pa je za­radi dviga cen treba vztrajati pri klasifikaciji mesa, ki Je naprodaj. Tržna inšpekcija naj ostreje ln od­ločneje kot doslej spremlja nešte­te probleme in naj brez odlaša­nja izreka kazni!

ZASEBNA GOSTIŠČA NAJ BODO 6E NAPREJ USPEŠNO

DOPOLNILO DRUŽBENIH GOSTI6T.

Ko jo bilo prebrano poročilo o polletnem uspehu gostinskih ln tr­govskih podjetij, se Je razprava pomudlla okoli zasebnih gostišč in onih v socialističnem zakupu. Po mišljenju predstavnikov dru­žbenih gostišč so zasebna v pri-villgiranem položaju. Svet je osvojil stališče, da je kakršna ko­li gonja proti zasebnemu golita-

stvu škodljiva in nepotrebna. Sle nje bo še dolgo, zlasti na pode­želju, dobro in uspešno dopolni­lo družbenemu. Tržna in sanitarna inšpekcija pa naj poostrita ki n-trolo teh gostišč, naj določita po­goje, ki jih morajo izpolniti za poslovanje, v nasprotnem pa naj jih brez odlašanja zapirajo. Svet se je pomudll okoli vprašanja, od­kod tako majhen promet v go­stišču Breg v Novem mestu, ki je bilo nekdaj zelo obiskano. Čla­ni so vprašali, ali je res, da ustvarja gostišče na Drski tuko majhen promet, ko pa človek ne more najti ob sobotah in nede­ljah prostora, ker je dobt-M-rino preplavljeno z gosti? Končno pa M- gostišče »Pod Trško goro«, ki po mišljenju sveta posluje .pod socialistično marelo« kot zakup­no, v nJem pa strežejo kar trije družinski člani. V takšnih prime­rili so cene lahko nižje, seveda pa so precej nižje tudi dajatve in marslkuk liter prav gotovo ste­če brez prometnega davka! Tak­šne privilegije Je z davčno politi­ko treba odpravili!

INTEGRACIJA NAJ BO POSLEDI­CA EKONOMSKIM INTERESOV!

Svet Je razpravljal tudi o In­tegraciji gostinskih podjetij v No­vem mestu, ki jo Jo doslej brez­uspešno pripravljalo žo več komi­sij Sprejel je priporočilo n a-stavo nove komisije, ki bo svoj predlog v več inačicah izdelala do 1 novembra letos. V pognvr-ru okoli tega vprašanju je bilo sliša­ti več pikrih opavk na račun di­rektorja hotelu »Kundlja« v No-vem mestu, ki je že cilje- časa po­budnik integrali je v triu smislu, da hi se I. njegovemu podje* ju pripojila vrč donosnih gostinskih obratov, nedonoBnth pa se nu vse

kriplje brani, /al pu, tako so ugo­tovili člani sevta) podjetje, kate­rega vodi. ie v sedanjem ob.-«** ni najbolje urejeno. Svet je osvo­jil stališče, da je integracija ko­ristna samo v primerih, če ' " J ekonomski uspeh združenih gos' > r

boljši, če se kolektivi s predlaga"'' integracijo strinjajo ln če bo potrošnik od lega korist.

S\ET JK FORMALNO SOGI ..«*»•» S TE2N.IO »STANDARDA« « 1

PRIPOJITVI K »MEKCATORJU IZ UUBI-IANE Nakoncu dnevnega redu Je svet

razpravljal še o predlogu gostin­skega trgovskega podjetja SI«" ' dard iz Novoga mesta za pripoji­tev k trgovskemu podjetju M ' " ' cator iz LJubljane. Direktor Stan­darda Viktor Kotnik je člane se­znanil s pogoji pripojitve, ki na kratko povzeto, taki: Štand**0

ostane samostojna poslovnu eno­ta s samostojnim obračunom. si'" ' Jim žiro računom In svojimi orga-ni samoupravljanja. S pomoč1 0

združenih skludov Mereatorja sta v prihodnjem letu urejeni I""' Kovnica v stavbi na Glavnem "j j " ter zgrajena sodobna Specerij-«» trgovina pri živilski tržnici i " v

možnosti še nov trgovski v Bršlinu. Pripojitev Je i"'>",0

podjetjo z groslstično delavnost;« namreč nima bodočnosti, ker razpoložljivimi sredstvi svojih l>" dajnln ne more obnavljati; na •* moč občinskih skladov ne nw r ° računati, podajanja za združitev trg podleljom Dolenjka Iz N O V J ga mesta pu so se končala " ' lupetao. Pri delitvi dohodku <>IK>» skl skladi po Integraciji z M « 1 ' ^ torjem ne bodo prikrajšani- . takšni obrazložitvi Je svet «P R I , ,| 0

formalno soglasje za Integr1"-" Standardu z Mercntorlem.

Spet se lahko kopljete na Loki! Kopališče na Loki, ki ie de­

la, bo upravljala Občinska zveza za telesno kulturo v No­vem mestu. Slovesna otvoritev kopališča bo IS. septembra združena z otvoritvijo asfalti­ranega igrišča za košarko in stadiona za mali rokomet.

Obisk na novomeškem kopališču na Loki me je prepričal, da smo vendarle enkrat prišli do tega, da so se besede spremenile v dejanja. Novomeščanom se je dolgo ob­ljubljalo, da se bodo lahko kopali na Loki in da ne bo treba. poto­vati v šmarješke ali Dolenjske Toplice.

Zadnje dni julija so delavci no­vomeškega komunalnega podjetja pod vodstvom gradbenega tehnika tov. Janeza Bezka in delovodje tov. Sprajcarja zaključevali dela na prostem, kjer je bil še lani le­sen plavajoči bazen. Namesto nje­ga bo sedaj pomol za sončenje in za ugoden dostop v toplo, a ne preveč čisto Krko.

Ze na prvi pogled sem opazil, da so se obnove kopališča lotili z vso resnostjo. Komunalno podjet­je je skupno z lnvestirojema — ObLO in Občinsko zvezo za telesno kulturo poskrbelo za to, da je ko­palcem zgradilo dostop do Krke, ki bo služil svojemu namenu ne samo eno ali dve sezoni, ampak deset in več let. V dno Krke so namreč zabili močne železne tra-verze, ki bodo vsekakor precej dalj vzdržale kot prejšnji leseni piloti.

Pomol za kopalce je sedaj trdno zgrajen in je kar lep. Ob strani je obsipan z gramozom ln zemljo, tako da mu Krka tudi ob visokem stanju ne bo mogla do živega. V Pomol je vgrajena večja količina kamenja, ki ga prekriva rečni prod, na površini pa so v mivko vložene cementne plošče. Ob visoki vodi bo Krka pomol preplavila, vendar ga bo mogoče brez večjih težav kmalu usposobiti za kopalce — z nekaj curki vode. Ob straneh so Impregnirani hrastovi plohi, ki bo­do lahko vzdržali več sezon, po­tem pa jih bo mogoče zamenjati: Dostop v Krko omogočajo štiri železne stopnice, običajne v pla­valnih bazenih.

V razgovoru z vodjem gradnje tov. Janezom Bezkom sem zvedel, Ga je načrte za obnovo kopališča naredil inž. Grein. Zal so se pri­prave za obnovo toliko zavlekle, da bo kopališče povsem uporabno Sele ob koncu kopalne sezone. Po­pravljen bo tudi skakalni stolp,

k i bo oomogočal skoke s trimetr-ske deske. V načrtu imajo tudi otroški bazen, toda gradnjo (pred­viden je med pomolom in čolnar­no) so odložili za prihodnje leto. Za letos pa je otrokom namenjeD le prostor z mivko v betonskem krogu na zgornjem delu kopališča.

Zanimalo me je tudi, kako je z obnovo ostalih objektov na kopa­lišču. Zvedel sem, da bo vse pre­novljeno. Omarice za obleke ko­palcev so popravljene in preple-skane, prav tako tudi slačilnice Obnovljen in prepleskan bo tudi glavni del kopališča zgradbe, v ka­terem je gostišče s 6 hotelskimi sobami. Vse skupaj bo še ta me­sec predano novemu upravljalo! kopališča — Občinski zvezi za te­lesno kulturo Novo mesto.

Da bi zvedel še več podrobnosti glede upravljanja s tem komunal­nim objektom, ki ob dobrem go­spodarjenju lahko prinaša lepe do­hodke, sem se obrnil na predsed­nika ObZTK tov. Alojza Serinija.

Prijazno je v nevezanem pogovo­ru povedal, da je ObZTK prispe­vala za obnovo kopališča poldrugi milijon dinarjev. Ker so letos ob­novili in asfaltirali košarkarsko igrišče na Loki (montirana je bila tudi električna razsvetljava, k i o-mogoča nočne tekme), poleg tega pa je v delu še nov rokometni sta­dion na dosedanjem telovadišču.

so popolnoma izpraznili blagajno in sklad za telesno kulturo. Seve­da pa pričakujemo, da se bo vlo­ženi denar kmalu obrestoval.

Kopališče je objekt, ki bi ob uspešni propagandi, dobri postrež­bi in uspešnem gospodarjenju lah­ko kmalu povrnil vloženi denar. Precej je odvisno tudi od sezone, če je primerna za kopanje ali ne. Tudi od oskrbnika, ki ga je Obč. ZTK že našla, bo veliko odvisno, kakšni bodo dohodki in če bo ce­lotni objekt donosen. Prostor na kopališču je primeren za razne prireditve, zabave, plese itd. Na to bo treba misliti!

Zatem je tov. Serini še omenil, da bo potrebno precej sredstev vložiti v nabavo inventarja, ker je stari ali neuporaben ali pa ga sploh ni.

In za zaključek še o otvoritvi kopališča. Tov Serini je povedal, da kopališče obratuje, čeprav še ni bilo uradne otvoritve. Uradna otvoritev bo 15. septembra. Za ta dan na ObZTK pripravljajo večjo telesno-kulturno prireditev, katere čisti dobiček bo namenjen poruše­nemu Skopju. Takrat bodo pri­pravili več kvalitetnih športnih tekmovanj s sodelovanjem znanih ligaških moštev iz Slovenije in Hrvatske, športno parado, sloves­no bodo predali svojemu namenu asfaltirano igrišče za košarko in

novo rokometno igrišče na dose­danjem telovadišču itd. Ce bo do takrat dogotovljeno balinišče na dosedanjem rokometnem igrišču (poleg igrišč za tenis), bo njegova otvoritev prav tako 15. septembra.

• Iz vsega tega je razvidno, da se

je Novo mesto oskrbelo z objekti za športno izživljanje v poletnem času. ze dolgo se govori o potrebi po večji dvorani — telovadnici, precej je bilo govorjenja tudi o demu telesne kulture, k i pa bi precej stal itd. Vse skupaj bi lah­ko označili z reklom: mnogo gr­menja, malo dežja. Sicer pa za to niso krivi telesnokultumi delavci, ObZTK itd., kriva je finančna si­tuacija, ki zahteva nova in nova odlaganja sicer lepih in pametnih načrtov. Fr . Mikec

Pravijo, da je Lahinja precej mrzla, vendar je v toplih poletnih dneh precej črnomaljčanov, ki se poganjajo v

rečico, da bi se vsaj malo ohladili in osvežili

Skrb za igrišča naj prevzame občina!

2000 sulcev so spustili v Kolpo Ribiška družina v Črnom­

l j u je skupno s hrvaško r i b i ­ško družino V rbovsko p r e d nedavn im vložila v K o l p o 2000 m l a d i h sulcev. T o je b i l p r v i p r i m e r sodelovanja p r i vlaganju mlad ic s sosednjo hrvaško repub l iko , zato je t o l i ko pomembnejše.

Tovariša Draga Kobe ta , predsednika črnomaljske r i ­biške družine sem vprašal,

kaj men i o ribištvu v občini. Dejal je:

— Vse ribiške družine v B e l i k ra j in i naj b l v laganju r i b v be lokranjske vode po­svečale več pozornost i . Do­k le r se g rad i Be l ok ran j ska

U P O Š T E V A J M O ! K o m i s i j a za vzgojo i n varnost v cestnem prometu pri

republiškem sekretar iatu z a notranje zadeve S R Sloveni je Ugotavlja:

da je ob nedeljah i n državnih p razn ik ih turistični pro­met z osebnimi av tomobi l i posebno vel ik, tako da se odvi ja na najvažnejših cestah že v ko lonah. Vožnja v ko lonah p a zahteva od vsakega uporabn ika ceste, d a se podred i zahtevam i n prometnovarnostn im ukrepom, predp isan im za vožnjo z mo to rn im i voz i l i v ko lonah;

" - da vsak voznik, k i ne more i n ne zna vožnje pr i lagod i t i h i t ros t i kolone, o v i ra p romet i n ustvar ja nevarne situa­cije, zarad i kater ih nastajajo največkrat tud i prometne nesreče z najhujšimi pos led icami ;

*~ da v teh dneh, posebno ob p rometn ih kon icah , ovirajo vožnjo osta l ih udeležencev v p rometu tovo rn i avto­m o b i l i s p r i k l o p n i k i i n brez pr ik lopn ikov , k e r posebno na vzpet inah ne morejo dosegati povprečne h i t ros t i . Glede na to i n v želji, d a b i dosegl i večjo varnost

v cestnem prometu , k o m i s i j a

p r i p o r o č a Vsem vozn ikom motornih vozil:

_ da so pri vožnji v ko l on i posebno zbran i ; ^ da so obz i rn i do drug ih ;

da podrejajo svoje želje prometnovarnostn im zahtevam ^ vožnje v ko l on i i n

da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja. *Rem vozn ikom tovornih in p r i k l opn ih vozil, M morajo

^radi neodložljivih prevozov tovora ob teh dneh na cesto: da vozijo tako, da čim manj ovirajo i n ogrožajo tur l -

» stični mo to rn i promet ; da se med seboj ne prehitevajo in ne vozijo eden z a

- drug im; da omogočajo varno prehitevanje hitrejših voz i l , zarad i česar se naj n a p r i m e r n i h mest ih, k j e r prehitevanje n i Nevarno, ustavl jajo a l i s icer z us t rezn imi uk r ep i olaj­šajo varno prehitevanje;

•*> rt**111 gospodarsk im organizaci jam: da prevozne zahteve i n prevoze usk lad i jo tako, d a ne **° turistični mo to rn i promet ov i ran.

^ skupnost i cestnih podjet i j S R Sloveni je: " * na p r i m e r n i h mest ih , posebno pred vzpet inami, po­k o p o m a zgradi izogibališča z a tovorna moto rna vozi la, d 6 8 1 , 0 1 , 1 * * notranje zadeve: * j a ^ v teh dheh, posebno ob prometn ih kon icah , za-r^'jo na p r i m e r n i h mest ih vse voznike, ki z nepri­merno vožnjo ovirajo i n ogrožajo ostale udeležence ¥ Prometu.

rej^Pjriisija za vzgojo i n varnost v cestnem prometu p r i p ^ a k u j k e m sekretar ia tu za notranje zadeve S R Sloveni je

d& bodo gospodarske organizacije z razumevanjem N. e^tete to priporočilo l n

a bodo vs i p rometn i udeleženci, posebno pa vozn ik i r , v °rnih moto rn ih i n p r i k l opn ih vozi l upoštevali to ^ iporočilo ter da bodo z vzorno vožnjo Čim več p r i -. . . a H k h i t remu, varnemu i n neoviranemu cestnemu P r °metu.

Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije

magistra la , ne smemo držati križem rok . Napo ln i t i mora­mo naše vode, z last i K o l p o , k e r pričakujemo po dogra­d i t v i cesti močno povečanje tur i zma .

— K a j meniš o ukrepu i " za izboljšanje ribištva?

— Glede ribištva n a K o l p i men im , da b i b i l potreben sestanek vseh občinskih skupščin, k i mej i jo na K o l ­po, da b i se pomen i l i o enot­nem ribiškem gospodarstvu i n vlaganju r ib v K o l p o , ker posamezne ribiške družine tega ne bodo zmogle. T u d i komune i n turistične organi­zacije naj b i se zavzele za to stvar. R ibo lov bo privlačil turiste le tedaj, če bo v vo­dah dos t i rib.

— K j e dobite ribe za vla­ganje v v ode? .

— T e h 2000 sulcev, k i smo j i h vložili p r e d nekaj dnev i p r i S ta r em trgu, smo dob i l i preko Ribiške zveze iz L jub­ljane iz r ibogojnice Povodje.

Jože škof

Klub bo vzgajal radiotelegrafiste

K l u b radioamaterjev v Bre ­žicah je b i l formalno s icer ustanovl jen in je i m e l začasni odbor, delo p a se ni premak­n i lo . V k r a t k e m bodo stvar resneje vze l i v roke. Radio­amatersk i k l u b bo vzgajal predvsem radiotelegrafiste, saj je v občini n a d 90 fantov, k i so se s tako dejavnostjo ukvar ja l i p r i vo jak ih . Dosle j se je v k l u b vpisalo nekaj več ko t 30 interesentov. Z a zače­tek imajo nekaj najnujnejših pripomočkov.

Pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, zato si v Čr­nomlju kljub novemu rokometne­mu igrišču še ne obetajo najbolj­ših pogojev za razvoj telesne kul­ture. Igrišče, ki je na pogled zelo lepo, je prekrito s pregrobo plastjo asfalta in bo vsaj nekaj časa zelo oviralo rokometaše. Razen tega je uspelo zbrati »Partizanu« tudi sredstva za razsvetljavo in so že kupili 6 luči, vendar je to pre­malo, da bi bilo igrišče razsvet­ljeno za nočne tekme po vseh predpisih.

V društvu bodo uredili klubske sobe, popravili tekaško stezo oko­l i klubske sobe, popravili tekaško stezo okoli igrišča, zavedajo pa se tudi, da bi morali zgraditi ob igri­šču tribuno za gledalce. Ker so igrišča in športni prostori v zelo slabem stanju, razen tega pa ni stalnih sredstev za športna udej-stvovanja, je želja vseh športnih delavcev v Črnomlju, da bl skr­bela občina za športna igrišča, kot je navada v nekaterih slovenskih mestih.

Kako pa je s športnimi uspehi v Črnomlju?

Moška rokometna ekipa, ki je bila pred leti izredno kvalitetna, pozneje pa je precej nazadovala, bo letošnjo sezono zopet nastopala v zapadni skupini prve republiške lige. Lahko upamo, da se bodo

rokometaS dobro odrezali, čeprav sestavljajo ekipo razen nekaterih prizadevnih starejših igralcev v glavnem mladinci. Ženski ekipi, k i bo tudi letos nastopala v prvi slo­venski ligi, se bo poznala prav gotovo Izmenjava generacije, ker so ekipo zapustile mnoge starejše igralke. Kljub uspehom pa imajo v Črnomlju velike težave s šport­nimi rekviziti, saj imajo n. pr. za pet rokometnih ekip le dve garni­turi dresov.

Za namizno teniško šolo, ki so jo organizirali med počitnicami, se je prijavilo 35 mladih igralcev, med šolskim letom pa pričakujejo še večje zanimanje za ta šport. Na poseben tečaj so poslali 10 šport­nikov, ki so postali vodniki za ne­katere panoge. Zaradi pomanjkanja sredstev upada zanimanje za sploš­no vadbo, ker se ekipe ne more­jo udeleževati tekmovanj in na­stopov v drugih krajih.

Za sestavo prve nogometne ekipe je v Črnomlju dovolj dobrih igral­cev, da bo moštvo lahko nastopalo v ljubljanski podzvezi. Pogoj za nastopanje v ligaškem tekmovanju pa je mladinska ekipa, ki je v klubu pravzaprav nimajo. Zato bodo morali vložiti še precej tru­da, da bo imela tudi »Bela kra­jina« mlado ekipo, k i bo sposobna nastopati v mladinski konkurenci. Za večje uspehe nogometašev bo-

letos p a je namakalo t rnek p r i nas celo nekaj Američa­nov. V s i tu jc i so navdušeni zarad i ob i l i ce r i b i n n a d iz­redno naravno lepoto naše pokraj ine.

Ribiški turizem je dal že milijon deviznih dinarjev

V letošnji turistični sezoni je Ribiško društvo Novo me­sto do konca ju l i j a proda lo t u j i m tu r i s t om o k o l i 500 do­vo l i ln i c z a skupno približno 1 m i l i j o n dev izn ih dinarjev. K e r je do konca ju l i j a sezo­n a prišla šele d o polovice, je pričakovati, d a b o letos lan­s k i ob isk ribiških tur is tov za 100 odst. večji. Dosle j Je ob i ­ska lo naše vode največ šport­n i h ribičev i z Strice, s led i ta pa I ta l i ja i n Nemčija. F r a n ­cozov je b i l o neko l iko man j .

Letos 6 »Zlatih košut«

N a IV . mednarodnem sej­m u oblačenja »Moda v sve­tu«, k i bo v Beogradu o d 13. do 20. oktobra , b o podel jenih 6 »Zlatih košut« h i 12 d i p l o m . Z la ta košuta je najvišja na­grada i n pr iznanje modnemu oblačenju i n bo podel jena najboljši tkan in i , trikotaži, pe r i lu , obutv i i n dopom i ln im predmetom.

do morali Izboljšati disciplino v klubu, saj mnogi starejši nogome­taši neredno obiskujejo treninge, ker mislijo, da imajo mesto v pr­vi ekipi že zagotovljeno (1). Po­seben problem je tudi izredno sla­bo nogometno igrišče in sanitarni prostori, pa tudi sredstev za na­stopanje v ligaškem tekmovanju še nimajo zagotovljenih.

Velika želja Športnikov, da b i dobili profesionalnega trenerja, k. bl lahko skrbel za skoraj vse športne panoge, se jim verjetno ne bo tako hitro izpolnila. Zavedajo pa se tudi, da si bodo le z uspe­hi pridobili občinstvo in s tem sredstva za tekmovanja. -jk.

Taborniki odreda »Matija Gubec«

v Bohinju Brežiški taborniki so v prete­

klem obdobju dosegli precej le­pih uspehov. Na tekmovanjih v okrajnem in republiškem merilu so dosegli celo nekaj prvih mest. Najmlajši člani so sodelovali tudi na n. zletu medvedkov in čebe­lic Slovenije pri Sobčevem bajer-ju na Gorenjskem.

Ze nekaj let zapovrstjo organi­zirajo tudi taborjenje v Bohinju. Letos je v dveh izmenah taborilo okrog 150 tabornic in tabornikov. Ob igri, tabornih ognjlh in poho­dih na bližnje vrhove je kar pre­hitro minilo 14 dni. Organizirali so vrste tečajev, na katerih so medvedki in čebelice spoznavali taborniške veščine. Predelovali so tudi statut Zveze tabornikov Slo­venije.

Mladim ln prizadevnim taborni­kom želimo še mnogo uspehov.

Borut Pečete

Takole urejena oglasna deska ne more biti nikomur v ponos ln bržčas ne olepšujc kraja, kot je Trebnje. Tudi po takih »malenkostih« lahko ocenjujemo estetski okus kraja in prebivalstva. Ali ne bi Uno podjetje v Trebnjem (oziroma, kdor je dolžan skrbeti ca oglasno desko) posve­tilo več pozornosti tudi temu vprašanju? Slaba reklama navadno govori o slabem posluhu sa ustrezno dejavnost

ŠPORTNIKI ZA SKOPJE Strašni rušilni ples zemlje, k i je bil najavljen z zamolklim

bobnenjem Je tragičnega ZC. julija zahteval mnoge človeško žrtve in razrušil na deset tisoče domov prebivalcev Skopja. Prav tega dne, točno ob 5.17 zjutraj, se je ustavilo življenj« mekadonske metropole.

Toda po prvih urah i n dnevih strahot i n mrzlične borbe sa življenje onih, k i so ostali pod ruševanimi, Je Skopje spet pričelo živeti, čeprav na precej drugačen način kot prej. D a n ­danes pa je položaj že nekoliko boljši. Iz ruševin starega se bo pričelo dvigati novo Skopje.

Športno življenje v glavnem mestu Makedonije se Je raz­vijalo vzporedno z rastjo mest. Iz leta v leto so ras tli nov i športni objekti. Sport in telesna kultura sta postala sestavni de l življenja mnogih prebivalcev Skopja. Uspehi nogometašev »Vardarja- , rokometašev »Robotničkega«, košarkarjev, ro ­koborcev itd. so bili lz leta v leto večji. Vedno bolj so se uveljavljali ne samo v zveznem merilu, ampak tudi v med­narodni športni areni.

Sedaj športnega življenja v Skopju skoraj n i več. N i čuti veselih klicev mladine na športnih Igriščih. Tribune na sta­dionih so sedaj tudi ob nedeljah prazne. Potres j ih Je razpo-kal, razmajal ali celo zrušil. Vsi športni objeku so občutno poškodovani a l i pa porušeni.

Da, takšen je sedaj položaj v Skopju. Toda že jutri bo bolje. Tako upajo Skopjancl i n z njimi vsi športniki Jugo­slavije. Kajti Skopje še živil

Spet bo dovolj športa i n veselja ob zmagan. In kakor se bo dvigalo iz ruševin novo Skopje, tako bodo rastli tudi novi športni objekti. Obnova se Je že pričela.

Po zadnjih poročilih bodo najprej obnovili nogometni sta­d ion »Vardar-«, k i Je bil na srečo le delno poškodovan. M u d i se, kajtt že 18. avgusta se prične tekmovanje v zvezni nogo­metni ligi, v kateri tekmuje tudi »Vardar « . K normalizaciji življenja bodo prispevaU tudi skopski športniki. Niso p r i ­stali na predloge, da b i začasno nastopali v drugih mestih Makedonije! Hočejo igraU doma v Skopju, čeprav pred malo­številnimi gledalci. Na ta način hočejo mnogim pomagati po­zabiti na strahote 26. julija in Jim daU upanje, da bo kma lu vse po starem.

Kot je bilo pričakovati, so se tudi športniki Sirom po Jugoslaviji ter celo Izven njenih meja vključili v vel iko akcijo za pomoč Skopju. Nekatere športne organizacije, d ru ­štva i n klubi so takoj poslali svoje prispevke za porušeno Skopje, drugI pa so organizirali ali še pripravljajo propa­gandne prireditve ln nastope z namenom, da čisti dobiček pošljejo v Skopje. Humana akcija Je povsod naletela na velik odmev. Pomoči ne Izkazujejo samo z denarjem. Nekateri skušajo pomagati tako, da so k sebi povabili posamezne športne ekipe Iz Skopja i n Jim omogočili priprave za bližnja prvenstvena tekmovanja. DrugI j im pomagajo z rekviziti, k i so marsikje ostali pod ruševinami ln so neuporabni! Pomoč Skopju je raznolika ln učinkovita.

Tud i športniki lz ostalih držav Evrope i n celo daljne Brazilije so ponudili pomoč. Predvsem nogometaši tu veliko pomagajo, kajti posamezne tekme prinesejo milijonske Izku­pičke. Bazni italijanski, avstrijski, madžarski in francoski k lub i so ponudili, da b i brezplačno igrali tekme za pomoč Skopju. Med temi Je tudi svetovni k lubski prvak F C »Santos« Iz daljnega brazilskega mesta Sao Paolo, k i b i igral tekmo a splitskim Hajdukom.

Tak ih l n podobnih ponudb je več. Omenimo še, da se tudi v Novem mestu pripravlja vel ika prireditev, katere do­biček Je namenjen Skopju. O b Z T K pripravlja sa 15. septem­ber veliko športno manifestacijo ob otvoritvi novega kopa­lišča, košarkarskega igrišča ln rokometnega stadiona n a Lok i .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA , ; • •' : • '. i ••' . • - i • : • . _ J

Petek, 23. avgusta — Zdenka Sobota, 24. avgusta — Jernej Nedelja, 25. avgusta — Dragorad Ponedeljek, 2«. avgusta — Peruša Torek, 27. avgusta — Zlatko Breda, 20. avgusta — Avguštin Četrtek, 29. avgusta — Boleslav

ČESTITKA Radku Vavalcu za odlično oprav­

ljeno diplomo na TSS čestitajo mamica, atek in sestra Bredi.

- * Ljubemu možu in dobremu atu

Jažctu Krevsu iz Cvibelj pri Treb­njem za 65. rojstni dan iskreno čestitajo žena ter hčerke z druži­nami.

PREKLICI Janez Mazni k iz Orehovice 21

razglašam za neresnične vesti, ki sem jih širil o delovodju Jožetu Finku iz Hrastja 16 in se mu za­hvaljujem, da je odstopil od tožbe. ' ' . • ' • s

Podpisana Janez ln Cecilija Ko-be iz Pangerč grma 7, p. Stopiče, preklicujeva in obžalujeva vse, kar sva neresničnega trdila o Mihu 2ivcu, posestniku iz Pangrč gr­ma 10.

* Leopold Florjančič z Malega

SlatniKa 13, preklicujem 4. 8. 1963 izrečene žaljivke proti Vinku Mat­icu iz Gotne vasi.

* j—.'j Podpisana Zdenka Kraševec iz

Podturna 14, Dol. Toplice, prekli­cujem neresnične vesti, ki sem jih govorila o Ignacu Koncilju iz Pod­turna 41, p. Dol. Toplice.

.SBhs PRODAM nov železen štedilnik in

nekaj rabljenega pohištva. Naslov v upravi lista. (3271-63)

PRODAM dobro ohranjen globok italijanski otroški voziček. Zaje, Zagrebška cesta — blok B.

PRODAM SPALNICO, dnevno so­bo in kuhinjsko pohištvo. Na­slov v upravi lista. (3267-63)

PRODAM STANOVANJSKO hišo, takoj vseljivo, z velikim gospo­darskim poslopjem v Stari vasi pri Skocjanu. Informacije se do­be v mlinu — Stara vas 1.

UGODNO PRODAM kuhinjsko po­hištvo kompletno ali posamezne elemente. Naslov v upravi lista.

DOLENJSKI LIST, Novo mesto, proda po sklepu kolektiva iz svojih osnovnih sredstev: mo­torno kolo Tomos-Puch 125 cem, motorno kolo Tomos-Puch 50 cem in žensko kolo. Prodaja bo 30. VIII. 1963 ob 9. uri na dvorišču Ceste kom. Staneta 26. — Pred­nost pri nakupu imajo organi­zacije družbenega sektorja.

SPREJMEM GOSPODINJSKO PO­MOČNICO k štiričlanski družini. Peric, Paderšičeva — Novo me­sto.

SPREJMEM GOSPODINJSKO PO­MOČNICO k štiričlanski družini. Anica Brkič, Dol. Toplice 14.

GOSPODINJSKO POMOČNICO, sa­mostojno, Iščemo k štiričlanski družini v Ljubljani. Zgloslte se pri: Kocuvan, Novo mesto, Tr­dinova C.

MLADA USLUŽBENKA išče v No­vem mestu opremljeno ali ne­opremljeno sobo. V. Klešin, Vi-dem-Krško, Cankarjeva 5.

»Ima pošta od Skopje?« K o t pismonoša vsak

dan obiščem tud i dijaški dom v Brežicah, U je sprejel pod streho mlade pri jate l je hs nesrečnega Skop ja . Vsakokra t ko j i h obiščem, nastane prav i vrvež o k o l i mene, vpraša­nja pa HO vedno i s ta : » Ima pošta od Skopje?«

Seveda, za nekatere je, za druge nI. Slednje poto­lažim, da bo zanje p ismo pr ihodn j i teden. Pred dnevi sem na stopnicah vprašal vodjo makedon­ske skupine prosvetnih delavcev, kako se on in otroc i počutijo v bra tsk i S loveni j i in v Brežicah. Odgovor je b i l kratek :

— Povem vam, da smo se že vživeli. Spre je t i smo b i l i res ko t bratje, Brežicam pa ste pr i jazni in dobrosrčni l judje. K r a j je zelo lep, z last i Se Grič in Čatež prek Save.«

Zaželel sem j i m Se na­daljnje pr i je tno bivanje med n a m i i n več pošte v p r i h o d n j i h dneh.

F R A N C O L O G O V S E K

STANOVANJE IN HRANO ali hra­no in plačilo nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upra­vi lista. (3269-63)

NATAKARICO SPREJMEMO TA­KOJ aH po dogovoru. Stanova­nje v hiši. Gostinsko podjetje »Stari Majrr«, Kranj.

MLINARJA ALI FANTA, ki ga ve­seli ta poklic, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrblje­no. Stanko Zakrajšek — mlin, Ponikve pri Trebnjem.

Brestanica: 24. in 25. VIII. fran­coski film »Zadeva Nine B«. 28. VIII. jugoslovanski film »Prvi me­ščan malega mesta«.

Brežice: 23. in 24. VIII. franc. barvni film »Na Jamajki«. 25. in 26. VIII. italijanski barvni film »Maščevanje Vikingov«. 28. in 29. VIII. ruski film »Na razpotju živ­ljenja«.

Črnomelj: 23. in 25. VIII. špan-sko-italijanski barvni film »Lažni­vi zakon«. 27. in 28. VIII. italijan­ski film »Moralist«.

Dol. Toplice: 24. in 25. VIII. nemški barvni film »Crni blisk«.

Kostanjevica na Krki: 25. VIII. sovjetski barvni film »Maščevalec iz Kjor Ogli«. 28. VIII. francoski film »Do zadnjega diha«.

Novo mesto — Krka« Od 23. do 25. VIII. angleški film »Krog pre­vare«. 26. in 27. VIII. ameriški barvni film »Davy Crokett in pi­rati«. 28. in 29. VIII. poljski film »Nedolžni čarovniki«.

Semič: 25. VIII. jugoslovanski film »Družinski dnevnik«.

Straža: 24. in 25. VIII. franco­ski film »Veliki poglavar«.

Sevnica: 24. in 25. VIII. nemški film »Mon petit«.

šmarjeta: 25. VIII. franc. film »Zakon je zakon«.

Trebnje: 24. in 25. VIII. nemški barvni film »Ešnapurski tiger«.

Žužemberk: 25. VIII. nem. film »Rdeči krog«.

MATIČNI URAD METLIKA V juliju sta bili rojeni izven

bolnišnice 2 deklici in 1 deček. Poročili so se: Ivan Vidovič,

usnjar, in Marija Savom, delavka, oba iz Domžal; Ivan Savom, dela­vec iz Dola, in Sofija Mihovlja-nec, delavka iz Skarič (Hrvatska).

Umrli so: Katarina Nemanič, u-žitkarica iz Gor. Lokvice, 67 let; Katarina Stojni, užitkarica iz Gor. Lokvice, 71 let; Ana Peretin, go­spodinja iz Berečc vasi, 84 let.

MATIČNI URAD SEVNICA V tem mesecu so bili izven bol­

nišnice rojeni 1 deček in 2 de­klici.

Poročili so se: Franc Kovač, kovač iz Brežan, in Ana Mlakar, poljedelka iz Koluderja; Milan Ka-lišnik, železničar iz Sirja, in Ana Zemljak, krojačica lz Konjskega; Ivan Vidmar, pilot iz Niša, in Matilda Smit, višja medicinska sestra iz Celja; Alojz Kovačii, elektrovarilec iz Krmelja, in Ma­rija Sircelj, učiteljica iz Loga; Ivan Senica, kovinostrugar iz Pod-gorice, in Alojzija Imperl, delav­ka iz Sevnice; Pavel Prutki, klju­čavničar, in Ana Kantužar, šivi­lja, oba lz Šmarja; Marijan Lev­stik, tapetnik iz Mrt ovca, in Veri­ca škrlec, krojačica iz Sevnice.

Umrli so: Ana Peterlin, kmeto-valka iz Dul, 70 let; Anton skuf-ca, oskrbovanec iz Impoljce, 87 let; Jože Mrgole, kmet lz Rovišč, 59 let; Alojz Jordan, kmet iz Za-vratca, 63 let; Alojz Povhe, inva­lid iz Osredka, 67 let; Terezija Krevelj. užitkarica iz Sevnice, 77 let; Maks Drstvenšek, kmet iz Zurkov dola. 49 let; Franc Mervič, užitkar iz Orešja, 85 let; Franc Kunšek, užitkar iz Lončarjevega dola, 66 let; Maks Seničar, stro­jevodja lz Podvrha, 51 let.

MATIČNI URAD VIDEM-KRŠKO

V juliju ni bilo rojstev izven bolnišnice.

Poročili so se: Anton Rihter, zi­dar, in Frančiška Zorko, gospo­dinjska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Rudolf Hlasten, delavec, in Leopolda Pavelšek, delavka, oba iz Hrastnika.

Umrli so: Janez Dernovšek, de­lavec iz Podkraja, 18 let; Vincenc Koletič, pekovski pomočnik iz Vid­ma-Krškega, 81 let; Alojz Koncilja, upokojenec iz Vidma-Krškega, 59 let.

MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 12. do 19. VIII. je bilo ro­

jenih 15 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Simo Popovič,

pismonoša, in Stanislava Jevšenak, oba iz Cešče vasi; Leopold Pate, delavec, in Matilda Zupančič, de­lavka, oba lz Ivanje vasi.

Umrla sta: Franc Hrovat, upo­kojenec iz Broda, 67 let; Ivana Knafeljc, gospodinjo iz Srebrnič, 77 let.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kun-stek iz Trbinca — Emila, Ana Frankovič iz Nove Lipe — Fran­ca, Marija Zagore iz Dol. Kamene — Ivana, Pavla Hrovat z Mime — Rajka, Marija Golič iz Vidma-Krškega — deklico, Ivanka Kapš iz Preloge — Snežono, Karollna Sprojcar iz Lokev — Dušana, Ma­rija Strajnar iz Dol. Ponlkev — deklico, Katica Pavlin iz Črnomlja — Dušana, Terezija Kasteiic iz Brezovice — Martino, Slavka Lju­bi iz Dol. Karteljevega — Edija,

O B J A V E — R A Z P I S I

Razpis štipendij Obvestilo Glasbene Sole Obveščamo, da bo naknadni raz­

pis v Glasbeno šolo v Novem me­stu dne 28., 29. in 30. avgusta od 9. do 12. ure v tajništvu šole. — Sprejemali bomo učence v oddel­ke: violina, trobila, pihala in v pripravnico. V teh dneh se mo­rajo prijaviti tudi vsi stari učen­ci, ki še niso prijavljeni. Po tem roku prijav ne bomo sprejemali.

Ravnateljstvo

Obvestilo novomeške gimnazije Popravni izpiti na gimnaziji v

Novem mestu bodo od 26. avgusta dalje. Zaključni izpiti so bodo pri­čeli 31. avgusta.

Podroben razpored Je na oglasni deski v gimnazijski avli.

Ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu

Kadrovska komisija pri svetu delovnega kolektiva uprave občin­ske skupščine Trebnje razpisuje v šolskem letu 1963-64 naslednji

š t i p e n d i j i za študij na

1. Ekonomski fakulteti v Ljub­ljani — 1

2. Višji pravni šoli v Mariboru — 1.

Kandidati nuj vložijo ponudbe, pravilno kolkovane ln opremljene s kratkim življenjepisom, mne­njem ZMS, zadnjim šolskim spri­čevalom, izjavo, da ne prejemajo štipendije, in potrdilo o premo­ženjskem stanju ter o višini me­sečnih prejemkov staršev.

Prednost imajo kandidati višjih letnikov.

Kandidati naj oddajo svoje po­nudbe v 15 dneh od dneva razpisa.

Terezija Pire iz Dobrave — Mar-janco, Ana Strasberger iz 2abje vasi — dečka, Ivanka Gorenc iz Zbur — dečka, Marija Sotošek iz Črnomlja — deklico, Frančiška Za­krajšek iz Homa — deklico, Ivan­ka Hrovat iz Irce vasi — dečka, Jožica Springer iz Dol. Straže — deklico, Marija Miličinovič iz Dra-šič — dečka, Jožefa Senica iz Dol. Sušic — dečka, Martina Počrvina iz Birčne vasi — deklico, Franči­ška Bučar iz Rajnušč — dečka, Marija Zirkelbach iz šmihela — dečka, Nada Hudorovac iz Semiča — dečka, Anica škoda iz Kamne gore — deklico.

KRON

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bol­nišnici: Feliks Arker, posestnik iz Trebče vasi, je padel in si poško­doval levo nogo; Janezu Ogulinu, trg. pomočniku iz Cerovca je na pokopališču padel kamenit spome­nik na desno nogo; Martin Matko, zidar iz Bršlina, je padel z mope­da in si poškodoval glavo in prst na roki; slavita Celjanec, hči po­sestnika iz Cerja, si je pri igranju z vžigalnikom poškodovala desno nogo; Anton Zbašnik, šofer iz Bo-ričevega, si je pri delu s kompre­sorjem poškodoval levo roko; Ro-berto Iezzi, inženir iz Rima, si je pri avtomobilski nesreči poškodo­val glavo; Cecilija Keber, družin­ska upokojenka iz Rima, si je pri avtomobilski nesreči poškodovala hrbtnico; Alojz Bizjak, sin posest­nika iz Zavratca, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo in dim­ije.

NESREČE Smrtni padec za sopotnico

14. avgusta ob 17. uri je s ce­ste III. reda v Zagorici pri Dobr-niču zapeljal mopedist Franc Slak, s katerim se je peljala tudi Štefka Kuhelj. Oba sta padla, vendar Kuhljeva tako nesrečno, da je ra­nam takoj podlegla, medtem ko so manj poškodovanega Slaka od­peljali v novomeško bolnišnico.

Nevarno prehitevanje 10. avgusta ob 17.20 se je zgo­

dila težja prometna nesreča na av­tomobilski cesti pri Grmovljah. Italijanska državljanka Cecilija Keber iz Gorice Je vozila osebni avtomobil za nekim tovornjakom. Ko ga je pri Grmovljah začela prehitevati, je opazila neko oseb­no vozilo, ki ji je prihajalo na­proti. Kebrova je naglo zavila v desno, pri tem pa zadela v spred­nji del tovornjaka, ki ga je pre­hitevala. — Trčenje je napravilo skupne škode za 1 milijon 800.000 dinarjev,

Mopedist zadel osebni avto

Na ovinku pred Industrijo obut­ve v Novem mestu se je 12. avgu­sta ob 7.45 mopedist Stane Bar­tol zaletel v osebni avto, ki ga je lz Bršlina vozil Ljubljančan Du­šan Kravos. škodo na vozilih so ocenili na 35.000 dinarjev.

Pešec na avtomobilski cesti

17. avgusta ob 10. uri je skočil na avtomobilsko cesto pri Dobru-ški vasi pešec Alojz Hrovat lz To­ma je vosi. V tem trenutku je po cesti pripeljal italijanski voznik Pasquale Mantelll osebni avto in zadel Hrovata. Pešce je podel ln se lože poškodoval, škoda na o-sebnem avtu pa znaša 30.000 din.

V temi zgrešil cesto Pavlu Stublju, ki je 14. avgusta

ponoči vozil tovornjak po avto­mobilski cesti, so pri Lešnlci ne-nadoma ugasnile sprednje luči, zaradi česar Je zapeljal s ceste in

Ob b r i d k i i zgubi naše srčno l jubljene, nenado­mestljive žene, mame, babice i n prababice

I V A N E K N A F E L J C se iskreno zahvaljujemo vsem, k i so sočustvovali z n a m i v v e l i k i bo l i , jo v to l ikem številu spremi l i na n jen i zadnj i pot i i n njen preran i grob obsul i s cvetjem. Zahval jujemo se bližnjim sosedom, p r i ­jateljem i n znancem, k i so nam v teh težkih tre­nutk ih stal i ob strani , i n vsem, k i so n a m ustno al i p ismeno i z rek l i sožalje. Iz s rca se zahval jujemo za pozornost ob slovesu podjetju »Gorjanci« i n »Dolenjki« v Novem mestu, pevcem, govorn ikom za ganljive poslovi lne besede ob odprtem grobu ter duhovščini.

Neutolažljivi mož Franc , s inov i , hčerke ter ostalo sorodstvo.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolniš­nici: Franjo Rosiohar, upokoj. iz Zagreba, si je pri padcu z motor­jem poškodoval glavo. Ivan Svec, delavec iz Drenja, je padel z mo­torjem in si poškodoval desno no­go. Miha Geršak, sin kmetovalca iz Šmarja, je padel z voza in si zlomil desno nogo. Franc Valičič, delavec iz Mosteca, je dobil pri delu na progi poškodbe po hrbtu. Franc Naroglav, delavec iz Gor. Pijavškega, je padel s kolesa in si zlomil levo roko. Stanko Trav-nikar, delavec iz Pisec, je pri pad­cu s kolesa dobil poškodbe po glavi. Ivan Ulčnik, avtobusni spre­vodnik iz Brestanice, je pri pro­metni nesreči dobil poškodbe po glavi. Alojz Božičnik, delavec iz Reštanja, je padel z lestve in si poškodoval vrat in glavo. Bara Prstačič, gospodinja iz Pojatnega, je padla na paši in si zlomila le­vo roko.

se prevrnil. Škodo so ocenili na blizu 450.000 dinarjev. Štubelj je imel tovornjak naložen z 2500 kg sadja.

Pretrgala se je vlečna vrv

13. avgusta okrog 21. ure je po avtomobilski cesti pri Karteljevem voznik osebnega avtomobila Mir­ko Brvar vlekel na jekleno žico privezani avto Alojza Zorca. Pred Brvarjem pa se je nenadoma po­javil tovornjak, zato je začel za­virati. Tedaj je vlečna vrv padla na tla, tako da je nanjo zapeljal Zore, čigar vozilo je začelo preme-tavati na levo in desno. Vrv se je pretrgala, to pa jc imelo za po­sledico, da je Zorčevo vozilo kre­nilo s ceste in se prevrnilo, škodo so ocenili na 250.0(10 din.

R A Z P I S D E L O V N E G A M E S T A

K E R A M I K A N o v o m e s t o S L A K O V A ST . 5

r a z p i s u j e delovno mesto:

— PISARNIŠKE — USLUŽBENKE

Nastop službe takoj a l i po dogovoru. Ponudbe po­šljite na upravo podjetja.

SPLOŠNA BOLNIŠNICA N o v o m e s t o r a z p i s u j e delovno mesto:

KLJUČAVNIČARJA ali VODOVODNEGA INSTALATERJA

P O G O J I za namestitev: pomočniški izpi t . — Pro­šnje je vložiti na upravo bolnišnice. — Razpis vel ja do popolnitve delovnega mesta.

Centra ln i de lavski svet

Novomeške opekarne

Z A L O G r a z p i s u j e sledeče štipendije:

1. 2 štipendiji na gradbeni srednj i šoli (oddelek za industr i jo gradbenega mater ia la ) ,

2. 1 štipendijo na ekonom­s k i srednj i šoli.

Prošnje je treba dostavit i do 1. 9. 1963. — Prednost p r i dodel i tv i štipendij imajo d i j ak i staršev, za­poslenih p r i našem pod­jetju, i n otroc i ak t i vn ih udeležencev N O B .

Industr i ja i n r u d n i k i nekovin »KREMEN« , N O V O M E S T O

r a z p i s u j e prosto delovno mesto

V O D J E transportnega obrata (avtopark i n meha­nična delavnica)

Nastop dela po dogovoru, osebni dohodek po pra­v i l n i ku o del i tv i osebnega dohodka. Ponudbe pošljite splošnemu sektor ju pod­jetja.

NABIRAJTE ZDRAVILNA

ZELIŠČA! List: beludone—volčje češnje,

pelina, oreha, grenke deteljice, šmarnlce, gloga, lapuha, melise, urnike, bršljar.a, borovnice

Rastline: pelina. gladišnika, hrlbske rese, arntke, metlike, tav žentrože, krebuljice, krvavega mlečka, smetlifce. rumene lakote, krvomočnlce, žoltovine, grenkulji-ce. medene deteljice, melise. P°" laja, rmana, vodne kreše, Skrio-lice, grenke ramšele, navadne rarn-šele, ptičjega dresna, kislice. vin­ske rutice, črnoblne. ptičje koše. zlate tozge, materine dušice, trav-nlškego jetlčnlka, zdravilnega S* tlčnikB. pekoče koprive

Korenine: bcladone—volčje cc* -

nje, bodeče neže—kompave, gelike—gozdnega korena, rogra"' pastlnake, medvedovih tac, malcS" divjega janeža, velikega divjega J * ' neža, sične moči. gladeža. a rn i " 1

nplnca, cikorije, male norici' sladke koreninice, gabeza. trobe™" tiče.

Lubje: krhllke, hrasta, čeSmin*' Plodove: borovnic, bezga, Jere w '

ke, šipka, gloga, črnega trna. Razno: seme Jesenskega P 0 ^

ska, gomolje Jesenskega podles* Odkupujemo te veliko drugih J *

stlin, katerih imena pa zaradi Pr manjkanja prostora niso objav'Jf na Odkupujemo ludi laneno W

Nabiralci! Krhlika se fe

M e r i c a bo k m a l u po lna, potem pa na kos i lo , k i se h lad i pod dežnikom! (Foto : L . Medle )

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L j l : oocinski odbori d/J?*

Brežice, Črnomelj, McUlka. Novo mesto. Scvniofc Trebnje ln Vldcm-Krško

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSntk (l- , '« v* nI In odgovorni urednik). Rl» Bačer. Miloš Jakop« 6 ' Drago Kasteiic ln Ivan Zoran

IZHAJA vsnk četrtek - Posamezna Številka 20 d™ - Letna naročnina »00 din. polletna IDO d in : pl;ič!)l v* |e vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - Tekoči račun P " podružnici NB v Novem mestu: «06-ll-'iOI!-« - N A S L ° * UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto Glavni t«* - Poštni predal S3 - Telefon 21-227 - Rokopisov » j fotografi) ne vračamo - T I S K A : Časopisno ood ic " » D E L O - v Llubl lnnl