tfoitnina plačana v gotov in i Cena d in G —

Glasi lo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje

Leto II. —i Štev. 23 N O V O M E S T O , 8. jun i ja 1951 Izhaja tedensko

Poglabljati demokratizem v delu organov oblasti, razvijati aktivnost delovnih imnožic pri upravljanju diržave in sociali­stičnega gospodarstva ter pri izvrševanju vseh drugih družbenih nalog, usmerjati državljane v tvorno razvijanje socialistične demokracije, razvijati kritičnost, dvigati zavest in ponos svo­bodnega socialističnega človeka — to> je osnovna naloga orga-nizacij Osvobodilne fronte v idejnopolitičnem pogledu.

Iz resolucije III. kongresa O F

V T E D N U M A T E R E IN O T R O K A

Mladinski dom v Semiču — drugi dom belokranjskih sirot

Med p r i j a z n i m i v inograd i nad Semičem v B e l i k r a j i n i se be l i lepa enonadstropna stavba, nekoč last bogateg a t rgovca, danes drug i dom 36 sirot. M n o g i m izmed n j i h so pad l i starši v N O B , neka t e r im so j i h ustaši zver insko p o m o r i l i , nekate r im pa so, p o m r l i PO vo jn i . L j u d s k a oblast sirot n i pozab i la . Poskrb l j eno je, da j i m bo življenje čim lep­še i n veselo. Tov. Jankovičeva, up ravn i ca doma, j i m je postala druga ma t i . Skupno z vzgoj i te l j ico T i l k o skrbita.;, da je življenje gojencev lepo i n d a se vzgajajo v prave T i ­tove p ion i r j e , k i bodo posta l i res dobr i d r ­žavljani nove Jugos lav i je , za katero so žrt­vova l i n j ihov i starši: svoja dragocena živ­l jenja.

Tovarišici imata p r i svo jem delu lepe uspehe. Sa j so gojenci M lad inskega doma v Semiču najboljši p i o n i r j i v Bel.ii k r a j i n i , v semiški g imnaz i j i p a med najboljšimi d i ja ­k i . Ob po l l e t ju je b i l samo eden izmed n j ih slabo ocenjen. Udejsitvujejo se tud i i zven-šolsko. N a pus tn i torek so p r i r e d i l i skupno s semiškimi p i o n i r j i dobro* uspelo maška-rado. Odlično so naštudirali igr ico »Hrustač«, s katero bodo ob i ska l i t ud i sosednje p i on i r ­ske odrede. P a ne samo to. V počastitev desete obletnice ustanovi tve O F so o p r a v i l i P reko 200 pros tovo l jn ih de lovn ih ur na po­sestvu zadružne ekonomije i n drž pitališča v K r u p i . So med najboljšimi p r i nab i ran ju majskega hrošča, ka j t i zavedajo se, kakšno Vel iko škodo: hrošč lahko nap rav i .

Sovražniki l judstva so se seveda tud i ob t a dom spodt ika l i , češ, vzgajaijo' se brez boga«. ~~ na. ••••-:<:••}•,• n se bre/ w a v i K hi hudiča,

v poštene delovne l jud i , K ! se ne bodlo ba l i nikoigar, bodo pa. pošteni de lovn i l j ud ­je novega časa. P r a v i l i so tud i kako o t roc i V domu gladiujejo, d a j i h tepejo, da j i h zebe Hdt Najlepši odgovor v a m n a to dajo o t roc i sami, če j i h vprašate a l i b i šli domov. Ne, nikjer n a m n i b i l o tako lepoi kot tu in n ik j e r s e n ismo to l iko lepega naučili!« To t rd i ta tudi m a l i štiriletni Jožek i n njegov bratec z Brezove r eb r i , za katerega se je tako s i lno "•ala n juna mama, k i leži bo lna, t u b e r k u ­lozna,, v novomeški bolnišnici, dok ler j i n i tovariš iz ok ra j a povedal , k a k o lepo je nje­nemu Jožku v domu. 2 I

Otroško igrišče v Črnomlju N a pobudo okra jnega odbora A F Z v Čr­

noml ju in tov. Pav l inove bodo n a lepem t r a v n i k u za V inarsko ' zadrugo v Črnomlju ured i l i otroško igrišče, k i bo oskrbl jeno z v r t i l j akom, guga ln icami , p l e za ln im i l es tvami m še z r a z n i m i d r u g i m i p r i p r a v a m i za otro­ško zabavo in razvedr i lo . Načrte za uredi tev Ptroškega igrišča, je oskrbe l referent za, L j u d ­sko prosveto p r i O L O v Črnomlju, aigilni "tov. Janez Smrekar , svet za prosveto in k u l ­turo p r i O L O v Črnomlju p a bo za ured i ­tev igrišča p r i spe va l podporo 15.000 d in . A k ­cija, za uredi tev igrišča je p r a v i l n o usmer­jena že zato., k e r bo vsako podjetje oz i roma de lavnica v Črnomlju i zde la la vsaj en pred---m « t za čim lepšo opremo igrišča. Tako bodo kc>nčno tud i o t roc i iz Črnomlja prišli do pre -P l 0 , tr&bnega igrišča; — C -

i»etovan)e otrok is Bele krajine Svet za prosveto i n ku l tu ro p r i O L O v

Črnomlju je za letošnji v e l i k i šolski odmor o r gan i z i r a l pionirsko, ko lon i jo v Do l en j sk ih Top l i cah. V dveh izmenah se bo v p r ek ra sn i ^ko l io i D o l . Top l i c odpočilo in zabavalo okrog ° « p ion i r j ev .

Nadal je orgainiz ir a i S ve t za prosveto in J u l t U r 0 s sodelovanjem okrajnega odbora dec l m Z B V C r n o m l J u letovanje predšolske

^ sicer v Buto ra ju , pri jaizni vas ic i b l i -^ o t n l j a .

Jo ož i ! ! 1 / 1 0 ' 1 1 1 ' - ! 1 ' k i b 0 d ° Ž e l € l i s e n a t i svo-z do " ^ v i n o Be l o k ra j ino i n s e seznanit i U ( i e : i I - ^ Z r ^ i n s t v o m B e l e k r a j i n e > P 'a se bodb k i t i ! p i n n i r s k e g a pohoda po B e l i k r a j i n i , šola o r San i z i Ta in v dveh izmenah). Vsaka' Dohod B e l i k r a ; i i n i b o P°slala n a p i o n i r s k i bo s B e l i k r a - > m i vsaj enega učenca, k i

J ^ ^ t k o r n novega šolskega le ta prenese l n V a i n doživljaje s p i on i r skega pohoda

ž e n cS V ° ^ e u ć e n c e . v ta namen bodo udele-

S ° t o v a P l ^ n i r & k e e a p o n o c , a p i sa l i tud i dnevn ik

VOLIVCI PREDLAGAJO Take pomoč i si žel i MLO Novo mesto od volivcev

»Zbor vo l i vcev , k i b i m o r a l b i t i redno vsa­k a dva meseca, je nocoj skoraj i z r edn i zbor, k e r ga že dolgo n i b i l o . . . «

Tako je spregovor i l tovariš J u r i j P i cek potem, ko so ga v o l i v c i II. i n III. terena p re t ek l i ponedel jek zvečer i z v o l i l i poleg to­varišev Mihe-Počervine in Bogdana Vrančiča v delovno predsedstvo zbora vo l i vcev teh dveh terenov. Podobno ugotovitev je na zboru vo­l i vcev I V in V . teren a , podalo tamkajšnje delovno predsedstvo, v ka te rem so b i l i tova­riši dr. Gros , Kočevarjeva in H l a d n i k . D a je s p r i p r a v o zbora vo l i vcev res precej dela, so v o l i v c i zastopnikom! M L O ver je l i , vendar p a to še n i opravičilo', d a zborov ne b i redno sk l i c e va l i v r o k i h , k i j i h je predv ide l zakon.

T a k a je b i l a p r v a ugotovitev n a zbor ih , k i so s icer ' dobro uspe l i i n d a l i v r s to pametn ih predlogov za nadal jnje delo Mestnega ljudi-skega odbora, žal pa je b i l a udeležba vo l i vcev vseh terenov tud i tokrat še zelo šibka. V s a ­k o m u r , k i dovo l j v i d n i h v ab i l na, zbor n i prezrl> p a n i b i l o žal, da je slišal obračun dela M L O , njegovega izvršnega odbora in gospodarskih podjet i j .

P o k r a t k i h preg l ed ih zgodovinsko 1 po­m e m b n i h ukrepov našega vodstva v zadnjem času, k i so j i h poda l i člani izvršnega, odbora M L O , so poročali o delu M L O i n l oka lnem gospodarstvu mestn i odbo rn ik i . Tako je na zbo ru vo l i v ce^ II. i n III. terena govor i l p r ed ­sednik M L O Jože Udovič, gospodarsko poro­čilo p a je podal prof . K a r e l Bačar.

O b s e ž n o je delo Mestnega ljudskega odbora D a b i M L O lahko b i l vsestransko kos

številnim nalogam, k i j i h razvoj, mesta z oko l i co postav l ja ta pred njega, b i m o r a l i b i t i de l avn i v s i člani M L O Z a l v Novem mestu še n i tako. Poročilo s icer ' n i povedalo, kdo i zmed odborn ikov se i z m i k a s e j am i i n ne po­maga izvršnemu odboru, n a ramena katerega — tako je izzvenelo v poročilih — let i jo s k r b i i n g lavna teža odgovornega vodstva, s l i ­šali p a s m o vendar , da v s i člani niso b i l i dovol j de lavn i . Skoda , da t a k i h odborn ikov poročilo M L O n i predstav i lo zb ran im vo l i v ­c e m . Upamo , da bo takoi prihodnjič, sa j se zb i ramo n a zbore vo l i vcev p rav zato, d a bo­mo spozna l i dobro i n slabo v našem, odloču­jočem mestnem telesu. .. , ,^L_

V o l i v c i d o s l e j n i s o p o s e g a l i v d o v o l j n i i n po t rebn i m e r i v delo M L O . Izvo l i tev Sve­tov državljanov i n komis i j pjfi neka te r ih mes tn ih poverjeništvih pomeni dejansko! v po lnem pomenu besede prenose ob last i v roke l j udsk ih množic. Sve t i državljanov so poleg

de lavsk ih svetov ena naših izredno pomemb­n i h pr idob i tev . S sveti bodla de lovni l judje soodločali v u p r a v i M L O Dosle j so b i l i v N o v e m mestu že i zvo l j en i svet i z a k o m u ­nalne zadeve, za kmet i j s tvo i n gozdarstvo, za stanov, zadeve, za k u l t u r o i n prosveto, za l judsko zdravstvo, za soc. skrbstvo, za go­stinstvo i n tu r i z em, z a , sadjarstvo i n v ino ­gradništvo ter svet za olepšavo i n obnovo mesta. V teh ' 9 svet ih bodo v o l i v c i najtesneje sode lova l i s pove r j en ik i M L O .

Poročilo o dosedanjem delu M L O je b i l o skrbno sestavljeno i n je dalo z b r a n i m vo l i v ­cem točen vpog led v poslovanje M L O . (Op. uredništva,: poročilo bomo ob j av i l i v p r ihod ­n j i številki, da se Docio z n j im seznana i vs i , k i na zboru vo l i v c ev niso b i l i ) .

N i čudno, da je b i l o zato tud i razprav­ljanje vo l i vcev izredno plodno, pametno, p o l ­no dobr ih predlogov in nasvetov. Tako po­moč si M L O v resn ic i želi od svoj ih vo l i vcev .

Zdrava kritika rodi nove pobude za bol jše delo Kaj, so ugotav l ja l i v o l i v c i po> poročilih?

V zadnjem času se je začelo v Novem mestu res de lat i . Navz l i c napakam i n poman jk l j i ­vos t im se je mesto p r emakn i l o z mrtve točke, k a r je nedvomno zasluga, prave s k r b i M L O za razvo j i n napredek k ra ja . C e b i de la l i tako od leta 1945 dalje, bi biloi Novo mesto danes obnovl jeno. Spomn imo se samo, pros t ih finančnih sredstev i n delovne sile, k i je b i l a v l e t ih 1945, 1946 in 1947 na razpo lago za

l o k a l n a dela, pa ugodnih p r i l i k n ismo zna l i i zkoT is i i t i . S t a k i m i i n podobn imi ugotovit­v a m i so da l i v o l i v c i pr i zadevnost i de lavn ih odborn ikov M L O i n njegovemu izvršnemu od­boru nedvomno pr i znanje .

N i p a ostalo samo p r i teh ugotov i tvah. D a n i šlo brez napak, ve vsakdo V o l i v c i tud i o tem niso molčali. Zene so se prve oglasi le i n k r i t i z i r a l e slabo p r esk rbo mesta z m lekom. D a ta res n i v redu , k a k o r tud i ne p resk rba

Za kulturni dom v Trstu Doslej so bile zbrane na Dolenjskem na­

slednje vsote za pomoč pri graditvi kultur­nega doima naših bratov v Trstu:

»Pioniru 100.000 din, sindikat Okrajnega magazina Črnomelj 5000 din, Mestni odbor AFž Črnomelj 2000 din, sindikat invalid­skih podjetij Novo mesto 700 din, sindikat splošne bolnišnice Novo mesto 1000 din, Me­stni odbor Zveze borcev Črnomelj 2000 din, zbirka mesta Črnomelj 12.000 din, Krajevni odbor OF Preloka 3000 din, sindikat okraj­nega ljudskega odbora Novo mesto 3803 din, kolektiv uredništva in uprave Dolenjskega lista, 5600 din, K U D Gradac 2000 dlin, to­varna Belsad 389 dlin. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 2010 din.

Poročil iz okrajev Kočevje in Trebnje še nismo dobili

Člani Osvobodilne fronte n a Dolenjskem: fašisti so požgali kulturni dom naših trža­ških bratov! Dokažimioi z dejanji, dia mislimo na našo kri za krivično potegnjenimi meja­mi, podprimo napore tržaških Slovencev, da bodo zgradili nov dom kulture!

Kulturnoumertniška društva, ustanove, pod-jtetjla, tovarnei, organizacije AFž, mladine,

Zveze borcev, sindikatov — zbirajte prosto­voljne prispevke za kulturni dom v Trstu, prirejajte prireditve v korist dom a tržaških Slovencev! Športna društva, telovadne orga­nizacije, gasilci, lovske družine — prirejaj-

.ite javne nastope in tekmovanja, katerih či­sti dobiček namenite za kulturni dom naših bratov in sestra v Trstu!

Vinogradniki 1 Antiperonosporičnai postaja Grm — Novo

mesto opozarja vse vinogradnike dolenjske­ga in posavskega vinogradniškega rajona (Krško, Novo mesto, Trebnje im Črnomelj), dai je zaradii neugodnih vremenskih prilik velika nevarnost izbruha peronospore. V ko­likor še nisite opravili prvega škropljenja vinske trte proti peronospori, storite to ta­koj, sicer vas bo peronosporična okužba pre­hitela.

Inž. Dušan Grum se je poslovil od „Pionirja"

P r i l j u b l j e n i d i r ek to r »Pionirja«, največje­ga dolenjskega podjetja, tovariš inženir D u ­šan G r u m se je po dveh l e t ih uspešnega de­la na Do len j skem pos lov i l od svo j ih grad­b incev . P o službeni po t r eb i je b i l prestav­l j en na novo odgovorno mesto, mesto novega d i r ek to r ja p a je prevze l tov. K r u l c .

Tovariša inž. G r u m a so v p r e t ek l i h l e t ih spozna l i i n v z l j u b i l i v s i g radb inc i v dolenj­s k i h ok ra j ih . P o d njegov im požrtvovalnim i n spretnim, vodstvom se je k o l e k t i v u t rd i l i n posta l sposoben za izpolnjevanje najtež­j i h p l a n s k i h nalog. O tem dovol j govori jo številna priznanja,, zastave, nagrade i n čast­n i naz i v za,služnega k o l e k t i v a LRS.

N a pr i j e tnem družabnem večeru z delav­c i i n nameščenci podjet ja se je tov. inž. G r u m p r e t e k l i teden .pos lov i l od »Pionirja« i n Novega mesta. K a k o . je b i l p r i l j ub l j en v k o l e k t i v u , so pokaza la d a r i l a i n dip lome, k i so m i u j i h izročili s i nd ika lna podružnicai, pa r t i j ska organizac i ja , m lad ina podjetja i n zas topn ik i posameznih gradbišč. N a družab­nem večeru so se pos l o v i l i od zavednega i n predanega ak t i v i s ta tud i p r eds tavn ik i ob­last i i n Part i j e , vs i pai so m u želeli na no­vem mestu čim več uspehov

z m e s o m , ve v mestu vsakdo. Snaga navz l i c f ebruarskemu od loku M L O še mars ik j e n i taka , kot b i m o r a l a b i t i , kazensk ih posledic pa kršilci od l oka še niso občutili v po t r ebn i m e r i , sicer b i šlo drugače. B o r b a p ro t i ame­riškemu k a p a r j u je obvisela, letos na suh i v e j i — ljudje so mnogo dreves očistili, s škropljenjem p a je šlo slabo. Kopališče ob K r k i postaja vedno slabše: sp lava n i več, b a r a k a je precej demol i rana , ob l jub l j en i po­daljšek doi mosta i n ured i tev dohoda do vode p a je osta la samo želja kopa l cev P r ehod čez železniški most prekoi pap i rna te vojske še n i prišel, l judje p a morajo v lepem i n grdem v r emenu iz Smihe la , I rce vas i i td . hodi t i skoz i Kand i j o v mesto, k a k o r dai b i b i l i pod­p l a t i tako poceni, i n čas tako brezpomem­ben.

Cez G r m i n Maro f vozi jo av tomob i l i i n motor is t i , k a r na j b i se prepovedalo , so pred laga l i v o l i v c i . N a ured i tev Ragovega loga, k a m o r bo vod i l n o v i most. k i so' ga že začeli postav l jat i med obema stanovanjskima, b lo­k o m a n a Gerdešičevi cesti, je treba m i s l i t i že zdaj

P i k r e opazke so padale na račun d iv jan ja šoferjev skoz i mesto in dost ikrat vse pre ­malo nadzorovan promet po p rome tn ih orga­n i h . P r eneka t e r i tisočak b i že m o r a l i plačati d i v j i vozači i n "ko lesar j i za številne pre ­stopke, s k a t e r i m i ogrožajo življenje mešča­nov i n kršijo cestno-prometne predpise. Novo mesto je menda eno r e d k i h mest, k i ne pozna nočnih ur ; razgrajači si dovol jujejo mars ika j , k a r b i mora lo zan imat i L judsko mi l i co v mestu. — Jezdenje na stezi ob K r k i naj se prepove.

Pred log , da b i imelo Novo mesto vsaj dva mestna miličnika, k i bi skrbe la samo z a red v mestu i n najbližji oko l i c i , so v o l i v c i so­glasno spre je l i i n poob las t i l i M L O , d a po­krene tozadevne k o r a k e . Sedanja po|s|tajla L M i m a preobširen obseg, d a b i se miličniki mog l i podrobneje zan imat i za promet i n red v mestu. — V o l i v c i so razpravljali o v r n i t v i t i skarne v Novo mesto, saj je znano., d a ima mesto stoletno t i skarsko tradicijo, i n b i v r n i ­tev t i skarne samo poživila razg ibano k u l t u r n o življenje v mestu i n v vseh do len jsk ih o k r a ­j i h , na d rug i s t ran i pa olajšala izhajanje lo­ka lnega t edn ika .

V o l i v c i IV . i n V . terena so k r i t i z i r a l i ne­snago na mostu v K a n d i j i , k j e r je b lata oz. prahu več k a k o r na cestah. Živahno so raz-

i v l j a l i tudi glede pot i na K r k o , p red laga l i ustanovi tev turističnega društva, k r i t i z i -

i so nered i n nečistočo p r i skladišču pod-ja za rejo prašičev v K a n d i j i , k jer so stro-vso z imo i n spomlad i zpostav l jen i dežju,

želeli^ so po jasn i l zarad i neure jen ih r a i z m e r v t rgov inah i n podružnicah. D r Gros je po­udar i l , da j e nesmiselno mašiti s i ušesa p r ed napakami , k i so se delale v mestu. Regu la ­c i j sk i načrt mesta se de la n. p r že desetlet­ja, stane lepe tisočake, naprav l j en p a še ven ­dar le n i tako, k a k o r se bo i n se že mesto de­jansko razv i j a .

O d b o r n i k i so pojasnjeval i v o l i v c e m ukrepe , k i j i h je M L O izdaja l i n upošteval p r i tem predloge organizac i j O F , odgovar ja l i p a so tud i n a stavl jena vprašanja. Pokaza lo se je, d a se l ahko le n a tak način razčisti mars i ­ka t e ra nejasnost, vo l i v c i p a še seznanjajo s težavami, k i j i h pred M L O n i malo. Odbor­n i k i M L O So poročali o izvršitvi sklepov, k i so b i l i sprejet i n a zadnjem zboru vo l ivcev . Večina predlogov vo l i v cev j e b i l a i zpolnjena, neka t e r i sk l ep i p a imajo t r a jno ve l javo i n se že izvajajo.

S k l e p i , k i so b i l i i z razprav l j an ja vo l i v ­cev sprejet i , soi dokaz, da pomeni jo zbor i vo­l i vcev v e l i k o več, k a k o r smo doslej od n j i h m i s l i l i . V luči vse globlje i n popolnejše de­mokrat i zac i j e našega življenja postajajo n u j ­nost, p lodove zboirov vo l i vcev pa spoznavamo i z dneva v dan bol j , saj dobiva tud i Novo mesto — novo l ice

p r ;

J i

V K o č e v j u tlakujejo cesto Kakor druga dolenjska mesta, tako

je tudi Kočevje potrebna boljše ceste, že v jeseni so začeli graditi za Kočevjem novo cesto, ki bo v času, ko bodo staro tlakova­li, služila vozilom. Navzlic slabemu vremenu je bila ta, čez pol kilometra dolga cesta, zadnje dni aprila izročena prometu. Zdaj so se začela dela na glavni cesti v mestu. Na­peljali bodo kanalizacijo, nato pa cesto tla­kovali. Delavcem okr. gradbenega podjetja bodo pomagali fronlpvci in mladina, saj se zavedajo, da se bo promet po tlakovani cesti v Kočevju zelo izboljšal, manj pa bo tudi blata in prahu. O uspehih del na cesti bomo še poročali. F . **

Slike iz Šenijernejske doline Vedno radovedna dopisniška vest me je

lepega majskega ju t ra spravi la i iz mesta po eesti p r o t i St. Je rne ju . P r i j e tna pot je to. Opo jno diši razcvetajoči bezeg, p 0 n j i v ah ob cesti so p r v e r ed i pokošene detelje. Te so letos i z redno debele, da j i h kosec s koso koma j preb i j a . Ponekod, posebno medi St. Je rne j em i n Orehovicoi okrog Stare vas i , so kozo l c i že p o l n i lepo dišeče detelje. K r m e bo dovol j , p a tud i l e t ina lepo kaže. Ce ne bo kakšnega z rn ja iz oblakov, bomo letos i m e l i letimo kot že dolgo ne.

K e r sem že omen i l S taro vas, naj povem, dla me je zelo zan imalo , zakaj se vas imenuje S ta ra . N i s e m opaz i l , da b i b i l a ta vas up ra ­vičena do tega imena bolj kot ka t e rako l i d r u ­ga naša vas. L a h k o b i se imenova la tud i n . p r . K l anec . M o r d a zato;, k e r sta t a k i nap i sn i t ab l i nab i t i n a s tar i v r b i ob cesti

Lepi k ra j je St Jerne j s svojo s l ikov i to oko l ico . Toda, če m i Sentjemejčani ne za­mer i jo , prostor s red i trga na križišču cest. m i n i p r a v nič všeč. Preveč je podoben os­k u b l j e n i goski . Neka j ure j en ih gredic, mor ­da nekaj k l o p i i n še kakšno drevo- za senco, to b i pros to ru dalo čisto drugačno l ice . P r e ­pričan sem), da v St. Je rne ju tudi, na to m i ­sli jo. P r a v o nasprotje temu pros toru je pro^ štor ob potočku med g lavno cesto in spodnj im mostičkom p r i nov i t ovarn i . Skora j b i lahko p i s a l o bodočem zoojoškem v r t u . .

Nova tovarna — ponos Sentjernejčanov »Našo novo tovarno si oglejte!« so m i rek­

l i znanc i i n n i sem si da l dvakra t reči. Iz bivše Ustro jeve garaže so v k r a t k e m času •uredi l i v e l i k o svetlo dvorano z a >to|varno e l ek t rouporov za rad io aparate , p r v o te vrste v Jugos lav i j i . T o va rna je s t ransk i obrat podjet ja za te l ekomunikac i j e v L j u b l j a n i i n je že začela obratovat i . S i c e r obratuje še v ma jhnem obsegu, k e r je treba, prej stro­kovno usposobi t i domača dekleta, ka j t i v to­v a r n i bodo zaposleni izključno domačini i n to samo ženske. Ze p r i hodn j i mesec bodo zapos l i l i v t o va rn i 40 žensk, ko bodo p a do­z i d a l i nad dvorano še eno nadstropje, se bo število zaposlenih povečalo. V dvo ran i so nameščeni v s i po t rebn i stro j i , 7 dekle t pod vodstvom s t rokovn jakov pa se že p r i d n o vad i v p r o d u k c i j i teh dokaj d r obn ih predmetov. P r v i i z d e l k i so že p r i p r a v l j e n i z a odpremo. V t o va rn i bodo i zde l ova l i tudi e lektro l i te . U p r a v n i k tovarne se zelo pohva lno izraža o i zda tn i pomoči kra jevnega l judskega odbora tako p r i ure jan ju pros torov kot p r i zb i r a ­n j u kadra . P ros to r okrog nove tovarne je ograjen, v n jem p a se p o d i po t r a v i 200 ko­koši i n 150 piščancev. D i r e k c i j a podjetja i m a urejeno poleg tovarne še farmo za rejo kokoši. Pozneje bodlo i m e l i t ud i prašičerejo,.

P o u d a r i t i mo ram, da je tovarna res lepo ure jena Sentjemejčani so lahko ponosni na­njo, saj bodo i m e l i od nje le ko r i s t i .

V kmetijski zadrugi pridno odkupujejo zdravilna zelišča

T r g o v i n a kmet i j ske zadruge je založena z b lagom kot m a l o k a l e r a v okra ju . No, če b i iimeli k a j l e tn ih čevljev, sandal i n p a kvasa , b i se promet v t r g o v i n i še povečal, k l j u b t emu p a presegajo mesečni p l an prometa , odkar je t rgov ina sproščena V teku je od­k u p z d r a v i l n i h zelišč, ka t e r i h SO o d k u p i l i že čez 1000 kg. Ce b i dob i l i pravočasno cene, b i b i l a odkup l j ena količina ve l iko večja. Po-s lovodk in ja tov.. R e z i k a je prepričana, da bo­do k l j u b temu o d k u p i l i določene količine.

O d k u p zelišč i m a zadruga dobro organ i ­z i r an . V e l i k p l aka t na oknu z naveden imi cenami posamezn ih zelišč, z raven p a ras t l i ­ne z d r a v i l n i h zelišč; v sakomur pokažejo., ka j je treba n a b i r a t i i n k o l i k o dob i za nabrana zelišča. P r a v ko sem b i l v t r gov in i , je neka ženska p r i n e s l a sveže sad ike ba ld r i j ana i n gozdnega korena , ka tere so v sad i l i v lončnice

za vzorec. D a imajo l judje smise l z a nab i r a ­nje z d r a v i l n i h zelišč, sem v ide l p r i šolarjih, k i so, vračujoči se opoldne i z šole, m imogre ­de n a b i r a l i cvetje p l a v i c . P r a v i j o da so ce­ne k a r primerne,, le za posušeno" l ist je ko ­p r i v e se jrim zd i p r ema lo 80 d i n z a kg .

»Delavnica« zadružnega sklada v St. Jerneju

P r i z n a t i mo ram, da me je »vremenska de­lavnica« zadružnega sk lada močno razoča­ra la . V r e m e n s k a p r a v i m zato, k e r se lahko v njej de la samo v l epem v remenu. Imena de lavn ica p a tud i ne zasluži, ka j t i je del stare podrt i je i n ne moderna delavnica^ k i naj b i pomagala zadružnikom p r i k a p i t a l n i h gradnjah. Neka j m i z a r s k i h strojev i n m i ­za r sk ih stolov je nameščenih v na po l p o d r t i l u k n j i , brez vrat , oken i n stropa. G o r n j i de l stavbe je brez sten, s t reha je lukn jas ta , tako da dež neov i rano pada, v »delavnico«. S i c e r imajo načrt preure jene stavbe že nare­jen, toda če ne bodo za njegovo uresničenje takoj začeli de lat i , bo jesensko vreme gotovo pregnalo res dobro voljo- tovariša Cve lbar ja , d a b i o r gan i z i r a l pošteno de lavnico . M i m o ­grede naj še omenim, da leži z a stavbo, k jer je de lavn ica , k u p starega železa, katerega so v tednu za zb i ranje odpadkov p rav goto­vo tud i našli.

Prevrat ekonomije na Brezovici Številni nov i s t ro j i i n mehanizac i ja na

ekonomi j i n a B r e z o v i c i kaže, da se je tu izvršil p rev ra t v naprednem smis lu . Sedanj i lastnik, podjetje L i tos t ro j iz L jub l j ane je prevze lo od inva l idskega podjetja letos v m a r c u kaj žalostno dediščino: s labo obde la­n a po l ja , v h l e vu 7 mršavih k*av , 7 kon j i n 16 r i l cev , p a še vrsto) posledic slabega gospo­darjenja. V dob r ih dVeh mesec ih je pod upravo tov. Žagarja i n ob i zdatn i pomoči p o d ­jet ja i n l judskega odbora ekonomi ja n a p r a ­v i l a ogromen skok napreji. N a mesto 7 repov neznane pasme goved je sedaj v h l e v i h 26 glav po večini sive montafonske pasme z rodovn ikom, število r i l c e v pa se je dv ign i l o n a 93 in se dnevno dv iga. Število konj se je znižalo, k e r j i h nadomešča t raktor .

Skoro vse delo oprav i jo s stro j i . Se celo vodo črpajo iz vodn jaka z električno črpal­ko . Letos so posad i l i k r o m p i r j a 7.5 ha, pose­

j a l i ovsa 3 ha, pšenice imajo posejane 19 ha , ječmena 7 ha, 3 h a p a imajo v r t n i h t e r 24 k v a d r a t n i h metrov t o p l i h gred. V i n o g r a d v i z m e r i nad 2 h a i m a po večini 'stare trte i n je b i l l a n i p r a v tako precej zapuščen, saj drugič sp loh n i b i l kopan . Letos ga p r a v te dn i drugič kopl je jo i n k a r lepo kaže:

D a so mog l i zasadit i t o l iko površino s k r o m p i r j e m , p r a v i up ravn ik , se mora jo v precejšnji m e r i z ahva l i t i okra jnemu pover-jeništvu za kmet i j s tvo , k i j i m je dalo n a raz­polago lepo količino prvov rs tnega semenske--ga k r o m p i r j a . N a ekonomi j i , k i je ena naj­večjih v okra ju , je stalno zapos len ih 20' l j ud i , ob sezonskih de l ih p a s i pomagajo še z na--jeto delovno si lo. K j e r je le mogoče, i z v r ­šujejo vsa de la v ako rdu . Z a n i m i v o je, da so od 8 delavcev, k i j i h je podjetje poslalo v pomoč p r i sezonskih de l ih , štirje i z j a v i l i , da ostanejo za stalno na ekonomi j i , tako j i m je kmečko delo všeč. N e k o l i k o teže *jte z zapos l i tv i jo domačih ljudi,, k e r zahtevajo po­leg plačila i n hrane še v ino , k e r se baje po n j ihovem brez v i n a ne da p r a v nič delat i . Pos led ica prejšnjega slabega gospodarstva so se odražale tud i v številnih ta tv inah, k a r pa so sedaj odločno za t r l i

V načrtu imajo še ured i tev kokošnjakov, za škropljenje v r t a p a bodo v k r a t k e m na ­mes t i l i posebno črpalko. Iz prejšnjega zane­marjenega silosa so s i že u r e d i l i k opa ln i ba­zen za delavce. K e r se je z boljšo organiza­ci jo dela. stori lnost povečala, je tud i zaslužek posameznega de lavca dokaj lep: 5 do 7000 d in n a mesec. De l a v c i so razpora jeni po br i ga ­dah. V s a k večer imajo sestanek, na, ka t e r em se pogovor i jo 0 de lu za p r ihodn j i dan. P r a v tako imajo tak sestanek ob koncu tedna i n meseca. V s i ae l avc i in uslužbenci so člani s ind ika lne podružnice, t r i j e od n j i h ak t i vno sodelujejo p r i k u l t u r n o prosve tnem de lu v St. Je rne ju . Z a pomoč p r i uprav l j an ju eko­nomi je imajo 5 članski sosvet. Odnos i s so­sedi i n tud i s k r a j e v n i m l judsk im' odborom so dobr i L e vprašanje stanovanj za usluž­bence ekonomije se menda kot povsod tud i tu počasi rešuje.

Čeprav so l i tostro jc i doživeli p r i prevze­man ju ekonomije p r a v i ognjeni k r s t od pre j ­šnjega u p r a v n i k a , kot so m i to povedal i do­mačini, se vendar niso ustrašili težav i n so že vložili ob i lo naporov, da se bo ekonomi ja v k r a t k e m času spremeni la v vzorno socia­listično gospodarstvo,

K M E T I J S K I S V E T O V A L E C

B e l o k r a n j c i , a l i jo p o z n a t e ? kor is t jo uve l j a v i l a v V jeseni 1950 so v B e l i k r a j i n i prvič se­

j a l i o l jno repico. To je b i l a poizkusna, se­tev, da b i ugotov i l i , če; i n k a k o bo ta i n ­dust r i j ska ras t l ina uspeva la . Dosle j se je zelo dobro razv i j a la . Setev je b i l a v jeseni s icer neko l iko zamujena, ponekod; tud i za mesec dn i , vendar p a je milai z ima ugodno v p l i v a l a n a razvo j oljne repice. Ras t l i na je že n a vseh p o i z k u s n i h parce lah odevetela i n obeta lep pr ide l ek . Dozore la bo v prvi polovici junija. Z a r a d i tega že zdaj opozar­jamo lastnike parce l , da zasledujejo razvoj i n dozorevanje repice. M o r d a bo ras t l ina k je prezore la i n se b i lahko začela, os ipat i . Po -žeti jo je treba., ko, b 0 približno tričetrtina plodov dozore l ih , delo p a je t reba op rav i t i v zgodnj ih ju t ran j ih urah .

K a k o r vse kaže, je o l jna rep ica p r i m e r n a ras t l ina za be lokran jsko zemljo in podnebje

i!;iiii;i»ii!iiyi!lil!Hlin

Obiščite razstavo f i o let Osvobodilne fronte* Razstava je odprta do io. junija

o n i i i M i o m ^

t e r se bo lahko pol jedelstvu.

K a k o r vsaka .novost, je seveda tud i ta ras t l ina m o r a l a p r eb rod i t i začetne težave. P r v a je b i la ta, da so jo kmetje večinoma zamen java l i s p leve lno repico. V Je rne j i v a ­s i sta n. p r £ n j i v i z l epo rastočo o l jno re­p ico , k i so jo zamenjava l i s p l eve lno re ­p ico . T u d i kmečka de lovna zadruga v M e t l i k i i m a po i zkusno parce lo Mimoidoči l judje so zmajeva l i z g lavami , češ, k a k o dopušča, za­druga t o l i ko p l eve la na svoj i n j i v i . K o so po natančnejšem opazovanju opaz i l i med rast­l i n a m i vrs te in raz l i ko med von jem cvetne o l jne i n p leve lne repitee, so se šele prepričali o nov i r a s t l i n i — o l jn i r ep i c i .

G r o b a napaka za rad i slabega poznavanja r a s t l i n b i se b i l a skoraj z god i l a na okra j ­n e m posestvu Zas tava k i spada pod V i n o -mer . Zas topn ik uprave je ob preg ledu n j i v na posestvu naročil tamkajšnjim l judem, | da mora jo pokos i t i vso o l jno repico. N a sre- I čo naloga n i biLa' izvršena, o l jna rep ica , k i j je b i l a i zmed vseh po i zkusn ih pa rce l n a tem | posestvu ed ina pravočasno posejana, p a je b i l a tako rešena p r e d uničenjem

Inž. P . D .

pKOJnet, tuHuzAtn in gostinstva S l i k a be lokranjskega gospodarstva se jei

v zadnj ih l e t ih zelo i zpremeni la . Svojčas je b i lo v B e l i k r a j i n i pet gospodarskih in kupčijskih središč: Črnomelj, M e t l i k a , Semič, S t a r i t rg i n V in i ca . Promet je posredovala de loma železnica, de loma p a pošta Dru&ih zvez razen zasebnih vozn ikov n i b i lo . Pred vojno začeta p roga Črnomelj—Vinica— V r ­bovsko je obstala p r i začetnih del ih, čeprav je zelo potrebna. Najnujnejše pa b i b i lo , daj b i dogradil i , progo Črnomelj—Vinica. Kdorj opazuje skoraj vsakodnevne žalostne prizore p r i avtobusu n a V i n i c i i n skoz i na pot i do Črnomlja, m o r a b i t i zagovorn ik čim hitrejše dograditve te komaj 18 k m dolge i n že de­loma zgrajene proge Z avtobusom je danes kočljivo. Prideš v Črnomelj, hočeš na V i n i ­co, avtobus je pokvar j en . Prideš v nedeljo — avtobus ne voz i , Prednost imajo »službeni mesečarji«, potem; »službeni«, — nato ostali. T a m je jok i n prošnje, v endar — avtobus je premajhen, da b i lahko odpel ja l vse pot­n i k e v Črnomelj. Iz sosednje Hrva t ske so vsakdan j i gostje de lavc i , k i delajo, v Črnom­l j u .

Nič boljše n i , če potrebuješ voz n a V in i co . Ob le ta t i moraš vso V in ico ' i n ga m o r d a kon­čno še ne dobiš, z last i ne ob slabem vre­menu Železnica b i odprav i l a vse nedostat­ke t a k o za l jud i k a k o r tudi za tovore. S tem, da b i podaljšali progo do V i n i c e , b i postala V i n i c a takorekoč predmestje Črnom­l ja . S tanovan jska k r i z a v Črnomlju b i s e

ublažila, k e r b i mars ikdo dob i l stanovanje v k r a j i h ob prog i . Cas potovanja b i se skraj­šal, k a r p a je zelo važno, najmanj 20 k i l o ­metrov i z Hrva t ske b i p r i t e gn i l promet na V i n i c o

O t u r i z m u danes- v B e l i k r a j i n i ne more­mo govor i t i , das i ravno so dani vs i pogoji) da b i p rav tu r i z em postal pomembna g o s p o ­darska veja. Ce la B e l a k r a j i n a je en sam: spomenik narodnoosvobodi lne borbe, polna je zgodov insk ih i n k u l t u r n i h znamenitost i , p r i r o d n i h lepot, ogromno je ohranjene prist­ne fo lk lore , s t a r ih plesov i n običajev. — Ob­čutno je pomanjkanje gostišč, saj je odprt ih komaj 20 gostim., k i n i k a k o r ne zadoščajo pot rebam prometa . Ne redkokra t se zgodi, da celo službeni p o t n i k i ne dobijo prenočišča ne v Črnomlju i n ne v M e t l i k i . T u stoji že več kot 10 let lepa i n v e l i k a stavba poleg prosvetnega dotm a i n služi za shrambo slame, namesto da b i se v z i da l a okna i n vrata i n

služila l judem bod is i za stanovanja a l i dru­ge potrebe . T v r d k a Okroglič i z Novega me­sta je dob i l a svojčas ze vsa m i z a r s k a dela plačana. A l i ve za to p l a n s k a komis i j a v

Črnomlju? Kopališča niso' obnovl jena, p la­n i n s k i d n m n a M ; n<>vi j<- prižii.-m, Tflar~ s ikatera iztetna točka p a je zarad i " slabih p rome tn ih razmer nedosegljiva-.

E n k r a t n i obisk po vseh be l ok ran j sk ih g°; stiščih takoj pove, da man jka t u mars ika j . T u d i v gost instvu bo treba začeti z ukrep i za večjo snago, h ig ieno i n boljšo postrežbo-

Vprašanje tu r i zma i n gost instva je v Be l i k r a j i n i zelo važno. O tem naj b i razprav­l j a l i tudi praktično,, ne samo v besedi.

B. R.

N O V E K N J I G E Prejeli smo v oceno: F e r d i n a n d Trene ; K i san j e k r m e ( s i l i r a ­

nje) . Založba Kmečke knj ige . T a k o gradimo soc ia l i zem n a vas i ( P r v i zbor s lovensk ih za­družnikov). A . Petričič: P o m e n k i o kme t i j ­stvu.

Socialistično kmet i js tvo, r e v i j a Kmečke knj ige, štev. 1, l e tn ik II.

Živinorejec po l j udn i mesečnik za pov zd i -go živinoreje. Založba Kmečke knj ige, L jub­l jana, štev. 2, leto I.

Sadjarstvo, v inars tvo v r tnars tvo štev. 5. leto III-

33 Šele zdaj bodo splošne kmetijske zadruge v celoti prišle do svoje veljave!"

V zvezi z nov im načinom sproščene t r ­govine je naš dop isn ik s tav i l nekaj vp ra ­šanj p redsedn iku okrajne zveze kme t i j sk ih zadrug Novo mesto, tov, Stanetu S m i d u .

Kako so kmetijske zadruge sprejele nov način sproščene trgovine?

»Vse naše splošne kmet i jske zadruge so I nov način trgovine toplo pozdrav i l e . Sedaj šele bodo lahkoi prišle do vel jave, k o bodo prosto odkupova l e i n nabavl ja le blago po las tn ih pobudah Sedaj se bo tud i pokaza lo , k d o je bolj sposoben in kdo bo m o r a l p r e p u ­s t i t i svoje mesto bo l ji sposobnemu. Seveda bo nekaj manjših zadrug, k i že pre j niso imele možnosti za obstoji, odpadlo i n se priključilo najbližji močnejši kme t i j sk i zadrugi . Take kmet i j ske zadruge so Gornje 1 Sušice, Sela -H inje i n Ratež.«

Al i bo vsaka zadruga za sebe odkupovala in prodajala tudi izven okraja ali države, ali pa bo kakšno drugo posredniško telo v okrajnem merilu?

»Prvotno smo m i s l i l i , da b i b i l i v ok ra j ­n e m m e r i l u dve o d k u p n i podjet j i : dosedanje odkupno podjetje i n trgovsko, podjetje okra j ­ne zveze k m e t i j s k i h zadrug. N a predlog sa­m i h zadrug p a je sedaj dogovorjeno, da bo te posle prevze lo trgovsko podjetje O Z K Z , ka t e r emu "se priključi še odkupno podjetje.

»DOLENJSKI LIST«

P r i našem t r govskem podjet ju bo poseben oddelek za odkupe, k i bo zajemal vse odkup­ljene količine od vseh zadrug i n j i h vnov-čeval v imenu zadrug bod i s i n a domačem tr­gu, bod is i v d r u g i h r e p u b l i k a h a l i p a v ino­z e m s t v u O d pre j e t ih dev iz bo vsaka zadruga pre j e la to l iko , k o l i k o r bo- d a l a b laga. S icer p a bodo trgovsko' podjetje v o d i l i sami člani zadrug potom i z vo l j en ih članov upravnega odbora kot upravnega organa podjetja«.

Kaj bo trgovsko podjetje v glavnem lah­ko nudilo na trgu bodisi v druge okraje aH republike ali: pa za izvoz?

»V g l avnem bo podjetje nud i l o n a t r g ap­no, vse vrste lesa i n desk, sadje, vse gozd­ne pro izvode , zd rav i lna zelišča, gozdne sade­že, i zde lke domače obr t i , suhe gobe., živino i td . Na j povem, da je med zadrugami v e l i ko zan iman ja za odkup naveden ih predmetov. Samo zadruga v H i n j a h je p r i j a v i l a za pro ­dajo 20 vagonov apna. Z odkupom izde lkov domače o b r t i se bo ta še bolj poživila. N a ­veza l i smo že st ike za rad i zamenjave r a z n i h predmetov v d r u g i h r e p u b l i k a h i n dob i l i dokaj ugodne ponudbe. Seveda bodo zadru­ge t u d i vse poljake p r i d e l k e odkupova le i n j i h po zadost i tv i domačega trga prodajale n a d r u g i h t r g i h Zadruge se pr ip rav l j a j o , da bodo prodajale razne p r ide lke tud i n a sto jni­cah v N o v e m mestu,.«

Kaj pa z nabavo blaga za potrošnike se­daj, ko ni več obveznega razdeljevanja?

»Bi l je že sk ra jn i čas, da se je obvezno razdel jevanje b laga odprav i l o . V naših za­drugah je sedaj mnogo več b laga kot ga je b i l o pre j i n vel iko; večja i zb i ra , tako d a so v tem pogledu vse pritožbe prenehale . S i ce r še vedno nabav l j a blago za vse zadruge v ok ra ju t rgovsko podjetje O Z K Z , vendar ima vsaka zadruga možnost, da s i v skladišču i z ­bere blago in vzame tisto, k i ga sama, hoče. Posrečilo se n a m je naveizati st ike z r a z n i m i p r o i z v o d n i m i podjet j i v državi, tako d a bo­mo l ahko v bodoče n a k u p i l i še več b l a g a i n še v večji i z b i r i . Zadruge n a m sprot i javl jajo želje potrošnikov, te p a so n a m potem glav­no napot i l o p r i n a k u p i h blaga P reg l eda l i smo zaloge vseh zadrug glede neidočega b l a ­ga i n ugotov i l i , da ga skoraj n i m a m o T o je najboljši dokaz sposobnosti nabavnega apa­ra ta p r i trgovskemi podjetju.«

Al i bo tudi letos odkup zdravilnih zelišč tako uspešen kot lani?

»Upam, da še bolj O d k u p po teka zelo dobro. Ze dosedaj je odkup l j en ih čez 16.000 k g zd ra v i l n ih zelišč. Posamezne zadruge so že odkup i l e zelišč čez določene količine, če­p r a v simo cen ik p re j e l i dokaj pozno. Letos bodo zadruge odkupova le tud i vse vrste gozd­n i h sadežev. Precejšnje težave imamo p r i tem zarad i poman jkan ja p r i m e r n i h skladišč«

Tovariš predsednik, omenili ste pomanj^ kanje prostorov oziroma skladišč. Ce bi bili zgrajeni vsi zadružni domovi, k i so bili pred­videni, ali bi sedaj ne bilo dovolj skladišč za zadruge?

»Da, presneto se nam, maščuje to. Zdaj šele zadruge spoznavajo, kakšn a napaka je

b i l a , da gradnja zadružnih domov n i b i la bolj živa, V zadnjem času zanimanje za z a ' družne domove raste. T a k o so v Podturnu. M i r n i Peči, O r e h o v i c i in Sm&rjet i sami za­družniki sprožili vprašanje gradnje zadruž­n i h domov«.

Kako gledajo zadružniki in tudi drugi na cene industrijskih izdelkov?

»Seveda t r d i vsak, da so te mnogo prev i ­soke, k a r za nekatere predmete tud i drzi-V z em imo n . pr . gradbeni mater ia l . Potreb« po cementu i n strešni opek i so zelo vel ike, vendar smo m o r a l i nekaj naročil tega mate­r i a l a odpovedat i , k e r je 13 do 14 d i n za fo°s strešne opeke i n cement po 18 do 20 d in kj? res neko l i ko p rev i soka cena i n potrošniki umika jo prejšnja naročila. V e l i k o je zanima­nje za nabavo strojev. Posamezne zadruge so že zbrale precej, naročil i n t u d i denar za nakup čistilnikov ( t r i ler jev ) , m la t i ln i c i n d rug ih strojev Na j povem, da smo letošnjo spomlad proda l i 90 p lugov in j i h b i lahko se ve l i ko več. ako. b i j i h dobili«-

Kaj pa kredit? »Tega nam p a p r iman jku j e B a n k a

ta, dla S e m o r a k red i t v drobno p r * « » mreži ob rn i t i 6—7 kra t na leto, v 8* ,i u i M m — ' • ve l iko -t rgov in i p a celo 12 kra t , k a r P»f\a

vt? ko kra t nemogoče. P r i največji « lahko dogodi, da neko b lago obleži da J časa v gov ln i k e r v e l i k ok ra t odloča o tem tuda <* na b laga i n ne samo povpraševanje, V oz i ru se v zadnjem času zadruge p o ^ a v l j a ^ na lastne noge s povečanim de lovanjem KT d i tn ih odsekov, v k a t e r i h v loge zadružnih stalno rastejo.

\

Schiller: K o V O T S t V O UL l j u b e z e n (Uprizoritev dijakov novomeške gimnazije)

Mladostna d rama ve l ikega Goethejevega so­dobnika i n pr i ja te l j a F r . Sch i l l e r ja je delo, k i ga je še zmerom- vredno pos tav i t i na oder. P esn ik je b i l uporab i l resnični dogodek, ga umetniško p r eob l i k o va l i n razširil ter us tvar i l socialno i n revo luc ionarno tragedijo, k i po d u h u i n nas tanku spada v čas t ik p r ed francosko revo luc i jo . V n j i je r a z k r i n k a l i n postav i l p red gledalce eno izmed neštetih dvo rn ih spletk n a dvo ru ene številnih n e m -ških kneževin, k jer je v lada lo povečini podlo, že skrah i rano p lemstvo. D r a m a dveh ljubečih se m l a d i h src, brez s tanovsk ih predsodkov, i zzveni v sovraštvo- do t i ranov i n v globoko željo po svobodi , kaže upor prebujajočega ,se meščanstva p ro t i plemičem- i n je po v r h u še ostra politična sat ira . Saj. p r a v i S c h i l l e r sam.: M o r a l sem se p-onorčevati i z odličnikov — bedakov i n lopovov !

D i j a k i novomeške gimnazi je (člani M K t | D »Oton Zupančič«) so za ig ra l i K o v a r s t v o i n l jubezen za novomeška občinstvo. Ilzibor tega Sch i l l e r j evega de la je b i l zanje v sekakor p o ­gumno i n — precej tvegano dejanje. Nav z l i c m a m l j i v i m vnan j im o d r s k i m učinkom je K o ­varstvo i n l jubezen t rd oreh tud i za spretne, vajene igralce, t o l i ko bol j za mlade , ne i zku ­šene dijake, k i so povečini prvič nastop i l i . Zaito j i h s p l o h ne gre sodit i s k a k i m i strožji­m i m e r i l i . J e povsem razuml j i vo , da K o v a r -s l vu niso b i l i , n i t i mog l i b i t i kos. Tam,, k j e r b i , rec imo, Zupanova M i c k a dobro stala, j i m je S c h i l l e r sprot i uhaja l i zpod r ok (no, saj uhaja še n a drugačnih odr ih ! ) .

D i j a k i so igro p r idno študirali. P r a v tako je b i lo očitno, da je režiser, profesor T rdan , vložil v upr i zo r i t ev nemalo t ruda i n spret ­nost i , i n d a so. ga v temi i g r a l c i vneto p o d ­p r l i . Tehnično je b i l a d r a m a spel jana res tekoče i n ubrano. Toda bod i režiser še tako dober, kako bo te mlade obraze i n glasove spremen i l n a p r i m e r v kneza a l i starega M i l -l e r ja a l i M i l l e r i c o ? In k a k o j i h , življenjsko

Prvi hočejo biti1. P i o n i r j i nižje gimnazi je v Podzeml ju so

z b r a l i za Zupančičev spomenik na V i n i c i 2700 d in , s. tem p a se n i s 0 zadovo l j i l i ! O m i ­s l i l i so si nab i ra lne pole in z n j i m i o b i s k u ­jejo vaščane svojega šol. okoliša. Z b r a l i bo­do na t a način okrog 5000 d in pros tovo l jn ih p r i spevkov . K e r p a hočejo b i t i p r v i v B e l i k r a j i n i , bodo u p r i z o r i l i 10. jun i j a Ingoliče-vo m lad insko igro »Mladi aktivisti«, od k a ­tere tud i pričakujejo najmanj 2500 d in . Tako bodo z b r a l i podizemel j sk i c i c i ban i in p i on i r ­j i za pesn ika sončne Bele! kra j ine oz i roma

^njegov spomenik na V i n i c i najmanj 1 0 . 0 0 0

<iin. V s e k a k o r lep i n vzgleden p r i m e r l j u ­bezni m lad ine do svojega pesn ika ! — c

Zbirka za Župančičev muzej Objavljamo pregled pbirke Jpirostovoljnih

prispevkov za Župančičev tauzej na Vinici, ki bo svečano; odprt v nedeljo, 17, junija.

pionirji Bele krajine & zbrali doslej že 27.000 din. Zveza borcev na Vinici je poda­rila pripravljalnemu odbftru 20.00© /dinarjev, okrajni odbor Osvobodilne fronte v Črnom­lju 10000 din, uredništvo Dolenjskega lista v Novem mestu 2000 -din, osnovna šola Stari trg 900 din.

Podjetja in ustanove, (šole, sindikalna fin ostala Ikulturno-prosvetna društva, ki zbirajo denar za Zupančičev muzej na Vinici, lahko denar osebno oddajo v (pisarni okrajnega od­bora Ljudske prosvete v Črnomlju, ali pa ga lahko nakažejo na tekoči /račun okrajnega odt bora LPS štev. 618-90332-0 v Črnomlju

neizkušene — kot t a k i m l a d i l judje so, p r e -gnetel za t ako zahtevne psihološke vloge? Res, d i j ak i so i g ra l i , n iso p a živeli na odru z življenjem^ i n značajem »kovarnik-ov i n l j u ­bimcev«. Za to so tako močni p r i z o r i ko t je spopad m e d L u i z o i n VVurmom (usodno p i ­smo) ter tragična smrt obeh zal jubl jencev osta l i pač odrska podoba, k i j i m a n j k a tretje d imenzi je — doživetega ig ran ja , da b i p r e ­treslo gledalce.

D r a m a je zmerom slovesna igra (ne m i s l i m v temlpu), i n p r a v te slovesnost i je man jka lo . K n e z je b i l s icer v r esn i c i lopov, ampak tako pa nemara le n i d r d r a l z besedami p r ed svo­j i m i d v o r j a n i k a k o r naš igralec. N e v em, komu je p r i p i s a t i dvornega maršala K a l b a ; p rav l a h k o je b i l bedak i n smešno nap ihn j en dvor jan, k i je b i l v ide t i p a v l i h o v s k i , n i k a k o r pa n i sam hote i g ra l Pav l ihe , k a k o r se je zgodi lo v tej p reds tav i . L u i z a (Ma jda Vrtač-ni ik ) b i b i l a lahko dobro za igra la , ima glas i n nastop, toda pokaza t i b i m o r a l a v b i s t vu preprosto meščansko dekle , ne dvorne dame, i n p a — odrska govor i ca n i dek lamiranje . D a 16-letna meščančica govor i ko t izkušena »svetska dama« (pr i zor z La-dy M i l f o rd ) je pač k r i v avtor; režiser b i t i s t i tekst laihiko z m i r n o Vestjo prede la l . F e r d i n a n d (Stanko G a jšek) je ponekod k a r dobro za igra l , t rud i l a sta se tud i M i l l e r (Jože Pe rpar ) i n W u r m ( M i h a K r h i n ) . Resnično, ta lent i rano igro sta p a p ravzaprav p o k a z a l a le d v a : F r a n c i L e ­nart v k r a t k i , prepričljivo podan i v l og i ko ­mornega 'Služabnika, i n E v i c a N i f e r ga l ko t L a d y M i l f o r d . N i f e rga l ova se je vživela v svojo vlogo, j o uteme l j i l a i n za i g ra la tako s p r e t n o , d a se je p o v z p e l a nad svoje so­igralce . • S»

Obračun dela Glasbene šole 29. ma ja je p r i r e d i l a G lasbena šola v N o ­

vem mestu j a v n o i p rodukc i j o svo j ih učencev. Nas t op i l i s o učenci k l a v i r j a , v i o l ine , v i o l o n ­čela, f lavte, k l a r ine ta i n trobente.

Tovrstne p r i r e d i t v e so zmerom zan imive . S l ehe rna umetnost hoče i z r a z i t i lepoto, s t em pa p l e m e n i t i duha iin srce, k a r ve l j a z last i za glasbo kot najg lobl jo i n človeku n a j p r i -stopnejšo umetnost. Ra z uml j i v o je torej;, d a nas posebno zanimajo p r i r ed i t v e , k i naji po­kažejo napredek v g lasben i vzgoj i naših n a j ­mlajših; i n k e r je t a k a p rodukc i j a samo en­kra t n a leto, je moreb i tn i napredek tem bolj očiten. T a napredek smo m i , k i i z l e ta v leto ob iskujemo javne p rodukc i j e novomeške glasbene šole, nedvomno, začutili.

Z a uvod so tr i je učenci z a i g r a l i s l ovesn i pozdrav s fan farami , n a k a r je ravnate l j z a ­voda D r a g o Sproc i m e l pomen l j i v govor o nalogah glasbene vzgoje sploh i n o de lu šole posebej. P r o g r a m je- b i l bogat: nastop i lo je 15 učencev za k l a v i r (nekater i celo s t r emi točkami), 4 za v i o l ino , po eden p a za v i o l o n ­čelo, flavto-, k l a r i n e t i n trobento. Zašli b i predaleč, če b i skušali oceni t i poedince; omej i t i se moramo, le n a delo novomeške glas­bene šole sploh. T o delo je b i l o v vseh o z i r i h uspešno. V i d e l i smo od razbur jen ja žareče obraze i n oči, k i so se i sk r i l e od živega za­n iman ja i n 1-julbe'zni za glasbo. Učenci so jas­no izpričali svojo mar l j i v os t i n pr izadevnost , z last i p a nesebično i n požrtvovalno sk rb svo­j i h učiteljev.

S posebn im zadovol jstvom moramo ome­n i t i p ouk p iha l , . z a ka te ra doslej n i b i l o uči­tel ja, zdaj p a poučujejo g lasbenik i tukajšnje vojaške godbe. To n a m i daje upanje, d a bo -

Črnomeljski igralci na novomeškem odru T r i leta so m i n i l a od zadnjega ob iska

črnomeljskih igra lcev V Novem' mestu. T a ­kra t so n a m i g ra l i Nušičeve Žalujoče osta­le, v soboto 26, maja pai so se p r eds t a v i l i z Operac i jo M i r e Pucove .

Da l j časa o n j ihovem de lu n i b i l o v e l i ko slišati. T u d i v sezoni, k i gre h k r a j u , so se resno l o t i l i i g ranja šele v zadn j ih mesec ih. Odtod pozen obisk; vendar p a so Novome-ščanom le za i g ra l i dramo-, k i jo je obetalo tudi novomeško gledališče, ka te ro p a zarad i no t ran j ih neure jen ih razmer , k i so j i h r a z ­čistili šele zadnj i učinkoviti, čeprav prece j ka sn i tsklepi, p r eko obetov Operac i j e ni. prišlo.

Ocenjevat i rast i n trenutno 1 'stanje črno-mel jskega od ra po enkratnem! g ledanju d r a ­me novomeškemu opazova lcu n i mogoče. N a ­mesto ug ibanja , k a k o se bo razvijalo- g ledal i ­šče v Črnomlju v bodoči sezoni, zapišemo v t i s , k i g a je s p u s t u v n a s n j i h o v I g r a l s k i ko l ek t i v : v e l i ko dobre vol je , resnega p r i z a ­devanja i n hotenja je v n j ih , us t va r i t i dobro amatersko i g r a l sko družino. Medsebo jna go­stovanja med obema gledališčema naj' nam dajo — m o r d a že v jeseni — priložnost, da bomo to njihovo- stremljenje v i d e l i u r e s n i ­čeno v n o v i h u p r i z o r i t v a h .

V Operac i j o je vložil režiser drame Janez S m r e k a r vse svoje sposobnosti P repros ta sce­na je ustreza la oko l ju , v ka t e r em se deja­nja- razvi ja jo. RazMke v i g r a l s k i h sposobno­st ih posamezn ikov k o l e k t i v u še ne dajejo v ideza enotno ubranega ansa-mJbla, saj so b i l e v d r a m i preobčutne. Težko- se je zato od lo ­čiti z a najbol je igrano osebo n a odru. I zb i ra t i b i jo b i l o treba — potemi, ko b i s i opazovalec delo večkrat ogledal — ver jetno med župni­k o m K l a v o r o , dr. Ramihoivo' i n dr. P e r m e -tovo.

A n t o n a K l a v o r o je i g ra l S l a v k o Grahek ; zna l m u je v l i t i v geste, i z raz i n v ves nastop

vso t isto k lav rnos t hlapčevske vdanost i »po­nižnega služabnika« v sencii vojskujočega se škofa, k i je pos tav l j a l svoje zveste za vohune tujim- k r v n i k o m . D r . Dona ta je i g ra l režiser Janez S m r e k a r . Najboljši je b i l v zaplet ih drugega dejanja, mot i lo p a je njegovo odse­kano, največkrat nepotrebno hlastno govor­jenje. Odličen v mo j s t r sk ih d ia log ih s svo j im bivšim sošolcem K l a v o r o i n s preds to jn ikom, je b i l dr. Donat v scenah z Romihovo manj prepričljiv. D r . Ratek, šef k i ru r g i j e v bolniš­n i c i , je zaživel v J u l i j u M i l e r j u v vsej svoj i štacunarski preračunljivosti; b i l je p r a v a p o ­doba gliisite-sredinca. Nasprotno pa je b i l p r e ­ma lo doživet Kos t j a — Simonič Ma t i j a , k i b i b i l lahko dosegel večji učinek z dovo l j en im i i g r a l s k i m i sredstv i (ton, geste i n podobno) .

I g ra l ahko tnega življenja i n erosa željne dr . Roanihove za Bo l e s l avo H o r v a t n i b i l a l ahka naloga. I g ra lka j i je b i l a v g lavnem kos, v odnos ih do bivšega l j ub imca p a jii malo več toplote nav z l i c vsej n j en i histerič­nost i ne b i škodovalo. N a d oko l i co b i jo bol j dvignila- tud i malo razkošnejša toaleta, k a r b i še dobro u jemalo z odlično i g r an im p r e ­z i r om vsega, k a r n i v višini n j en ih p o k v a r ­j en ih meščanskih navad . — Simpatično i n z občutkom je u s t v a r i l a dr. Permetovo Drag i ca M i l e k . O b r o b n i vlo-gi sester K a n i z i j e i n S e r a ­f ine sta v osebah Pepce Meh le in E l e Petrič dale s lu t i t i tiransko* vzdušje razmer v naših bolnišnicah p r e d i n med vojno, v i g r i pa n i s t a b i l i dovo l j prepričljivi. J e z i k u bo treba- v črnomeljisikem gledališču dat i precej p i l e , ke r so m o t i l i d ia l ek t i .

Nastopa črnomeljskih i g ra l cev smo b i l i v N o v e m mesitu vese l i . Zbližal nas je i n nam povedal , da je zave l tud i v črnomeljskem gledališču nov veter, k i obeta^rfnarsikaj do­brega. — k -

mo sčasoma v N o v e m mestu dob i l i glasbe­n i k e n a p i h a l a , k e r je šolski pouk edino p r a ­v i pot, da (temeljito- vzgo j i naraščaj tako za mestno godbo n a p iha la , k a k o r za sode lova­nje v goda lnem orkes t ru . Seveda moramo omen i t i tud i nekatere ob jekt i vne težave, brez k a t e r i h b i b i l i doseženi r e zu l t a t i še uspešnejši. M i s l i m o z las t i n a nekatere m a t e ­r ia lne pripomočke, n . p r . strune- Ce b i neko od teh »violinic«, k i smo, j i h poslušali z ne ­mogočimi -strunami i n l o k i , v ze l v rtoko v i o l i ­nist v isoke kva l i te te , b i se »na las tn i koži« prepričal, k a k o je težko i n skoro nemogoče iz takega ins t rumenta i z vab i t i čist ton. Vse­k a k o r je treba p r i ocenjevanju dela i n t r e ­nutnega uspeha to okoliščino upoštevati.

Toda g l a vna težava, s ka t e ro se m o r a med d r u g i m i b o r i t i novomeška glasbena šola, je pomanjkan je — časa. Z a zadovo l j i v uspeh na s lehernem inštrumentu je brezpogojno p o ­trebno redno obiskovanje p o u k a i n dnevna vaja. Oboje i m a navadno t r i naloge: tehnične vaje, etude i n vaje v predva jan ju , za k a r p a ena u r a na dan n i k a k o r me zadostuje. Učenci so preobremen jen i še drugod. Raz log i za tako preobremenjenost so različni, toda mnogo je tak ih , k a t e r i m b i se z neko l i k o dobre vol je i n večjim razumevan j em l ahko i zogn i l i .

P r i vseh j a v n i h p r i r e d i t v a h je t reba raču­na t i z r a z n i m i motn jami , n a p r i m e r s tremo, slučajnim nerazpoloženjeim i n podobno. Ze zato je b i l o opaz i t i , da, učenci na javnem na­stopu ne igrajo s tvar i , k i prekašajo nj ihove zmažniasti. Učiteljeva dolžnost je, da pob i j a tako p r i sebi kot p r i učencu pre t i rano vne­mo, k e r je*učencu samo škodljiva. G lasba ne t r p i skokov, zato je treba učenje temu p r i ­merno p r i l a god i t i . T e h n i k a i g ran ja n i sama sebi namen, temveč le sredstvo za dosego pravega c i l j a •— glasbenega predvajanja . T u m o r a učitelj pokaza t i na lepoto nav idez pre­p ros t ih kompoz ic i j in vpe l javat i učenca v nj ihovo razumevanje in predvajanje . O tem smo se prepričali t ud i na tej p r i r e d i t v i , k o so poslušalci z navdušenjem spreml j a l i i z v a ­janja neka te r ih m l a d i h učencev, k i so nasto­p i l i s čisto enos tavn imi sk ladbami .

P r i r ed i t e v je uspešno zaključil šolski o r ­kester. Pod t ak t i r ko ravnate l j a zavoda tov. S p r o c a je za igra l Schuber tovo Serenado in Mazasov op. 4: Alleigro, Rondo. T u d i p r i orke 'stru smo zapaz i l i k r epak napredek. S e ­veda m u man jka p r imernega muz ika lnega grad iva , k a r je razuml j i vo , k e r so orkestra lne kompoz ic i j e za začetniške izvaja lce nekaj 'ne­navadnega, p a tud i t a k i h šolskih kompoz ic i j n i v e l iko . P o učnem načrtu se skupno i g r a ­nje začenja šele na naprednejši stopnji . Zato se orkester poslužuje p r i m e r n o p r ede ­l a n i h skladb. O.

V Ribnici so proslavili 400-letnico slovenske knjige

Ribniška nižja g imnaz i j a je 26. maja p r o ­s l a v i l a 400_letnieo p r v e slovenske knj ige s svečano akademi jo . V soboto je b i l a pros lava za di jake, v nedeljo p a za odrasle. P r i r ed i t e v je da la posrečen preg l ed naše književnosti; ob sp remn ih besedah prof . A l b e r t o v e so d i ­j a k i r e c i t i r a l i , p e l i i n i g r a l i pomembnejša de­l a a l i odlomke iz n j ih .

G r a j a t i p a je t reba omalovažujoč odnos ribniških t rgov in , k i navz l i c prošnji r a v n a ­tel ja g imnazi je tov. Vanič a niso p r i r ed i l e v izložbah razstav kn j i g , k i b i l ahko mnog im l judem pokaza le bogastvo našega knjižnega trga. —, V zvezi s. p ros lavo 400-letnice je b i l tudi- koncer t pevskega zbora d i j akov kočevske g imnazi je , k i p a je b i l navz l i c k va l i t e tn i i z ­vedbi in pestremu sporedu slabo ob iskan.

F. T-

Oton Zupančič se vrača na V i n i c o . . . B i l o je p o z i m i l e ta 1944. V sanator i ju

Slajimerjeveiga doma v L j u b l j a n i se je zd ra v i l pesnik Oto-n Zupančič. N jegova soba je b i l a ma lo podobna bolniški sobi, saj je b i l a bogato založena ,s k n j i g a m i m pap i r j em. Pelsni-k Oton Zupančič n i pozna l počitka. T u d i v času bo­r z n i je neumorno p isa l i n preva ja l N jegov i znanc i in- p r i j a t e l j i smo l e p redobro vede l i , ^ dr . A n t o n Pesn ik ne poana počitka v e -° e l_i smo, da je svoje pesniško pe ro o-šiiil za bojno kopje v času, k o so naši -borci k r v a v e l i i n se b o r i l i za svobodo. Njegove p e s m i so v •dneh najhujše preizkušnje i n napo rov v l i v a l e s lovenskemu pa r t i z anu moči, da je, oplo jen i n duhovno obogaten z ve r z i dr. An t ona Pe­s n i k a b i l boj, s f a,ši sti na življenje i n smrt .

P r a v i c a je zmagovala, toda do. končne amage je b i lo še daleč. Spom in j am se l ep ih Popo ldansk ih ur, k i s m o j i h s p o k o j n i m O t o ­nom Zupančičem i n p , 0 l k o , j n i m pesn ikom P e ­n i j e m ter novinarjem, France tom S l o k a -o-din ? r e ž i v e l i v n ^ g o v : i bolniški -sobici. Z a m e S r V * j e p e S n i k °ian Zupančič rad pre -te l i i v t e i n v r g e l t a r o k s s vo j im i p r i j a -razto i g r a p a ^ ' b l l a V s e l e J le u v o d v kttei K ' k i l S e j e n U J n ' ° ' r a Z V i l v ug ibanja. J / , , ° d o h r a b r i pa r t i z an i p r e gna l i tisočkrat

eklete fašiste z naših ta l .

l e j , ° t 0 n ^ e to'i;l ' m e d n a i m i k a k o r p re rok . V s e -a k c i ^ h b i l ' ' t o ^ n c * °' b vešičen o vseh bo rben ih nanu • n a š * n borcev . K a d a r smo obupava l i sta "'•t T l i v a l v e r o v z r n a ! S ° i n svobodo, k i Njifi« * a l i v našo deželo z velikj-mi k o r a k i , i n m V a * e n a A n i g a i ' e dinevmo ob iskova la čakal? < P r m a š a l a vest i , na katere smo komaj

Nekega dne ga je ob i ska l že tud i poko jn i pisatel j F r a n Govekar . Govekar , starček k i p a se je t r u d i l , da b i s pokončno, z ravnano hojo zataj i l leta, je p r inese l vest i , k i niso b i l e všečne. Obiupaval je. i n t r d i l , da ne bo pričakal konca vojne. Tak ra t je Oton Z u ­pančič vs ta l i z za mize, se sprehod i l po sob i , potem pai se us tav i l p r e d n j i m i n m u položil svojo drobno, koiščeno r o k o na široka- r a ­mena:

»Veruj, F r a n e ! T i ne smeš A b u p a v a t i . •. T i že ne!« ,

S e b i govor i l , spoznal i smo po ogn ju v njegov ih , očeh, da se je p r i p r a v i l na besedni dvoboj . P a ja vstopilo- v sobo p l aho dekletce. P r i n e s l o je spominsko kn j igo .

»Mojlster, napišite m l verz; v knjigo-! Z a spomin . Prosim!«

In mojster s lovenske besede je našel čas tudi za to drobno prošnjo. N a p i s a l je d e k l i c i J e l k i v spominsko kn j i g o :

K a k o r j e l ka sred gozda v nebo k i p i , t ako naj J e l k i srce za narod gor i !

Podp i sa l se je s tresočo roko, spominsko kn j i go p a v r n i l d e k l i c i z naročilom: »Pozdra­v i m a m i c o i n r e c i j i , da se bo tvo j očka k m a l u p o v r n i l v osvobojeno- Ljubljano-!«

K d o je b i l a dek l i ca? Nihče n i vprašal pe­sn ika p o n jenem imenu , n i k o m u r n i razodei njenega imena.

Goveka r je odšel p-otolažen. Njegov ko rak je samozavestno i n k r e p k o udar ja l po dolgem h o d n i k u sanator i ja .

Po t em smo spet os ta l i sami . S a m i s svo­j i m i sanjami, bolečinami i n hrepenenjem.

O b dveh ponoči je O t o n Zupančič vs ta l . To n i biLo nič nenavadnega. Spreha ja l se je

po veži, s i nažgal c igareto i n snoval načrte za ve l ik i ! dan, ko bo L j u b l j a n a spre je la p a r ­t izane v svod objem. S a m o o tem je sanjal . S S l o k a n o m sva b i l a v i s t i sob ic i . Z a m a n sva se b o r i l a za spanec, zato sva se t iho pogo­va r j a l a i n k a k o r dva pa jka spreda la t e n k a mrežo, v ka te ro sva l o v i l a s l ehern i šum, k i je p r i h a j a l i z za v r a t v na j ino sobico. I znena­d a je tiho- po t rka lo na v ra ta : V s t o p i l je Oton Zupančič:

»Vedel sem, d a ne spita. S r c e imi je zace­petalo, da bedita. P r a v k a r sem v l o v i l v svoj m a l i sp r e j emn ik vest, da so naši zavze l i Za^ greb. Fanta , fanta ! Konec se bMža! A h konec te p r ek l e t e iigre, k i sil jo- je i z m i s l i l še bo l , p r ek l e t i Hit ler!«

Sedel je na rob moje posteilje. Čutil sem, kako d r h t i od vznesene notranje sreče.

S l o k a n je sedel na -svoji poste l j i . Oči so m u vročično žarele.

»Odkod ta- vest, -mojister?« je t iho zarado-ved i l .

» I z Kaira!« je odgovor i l v e l i k i Viničan i n si p o m e l roke .

K o j-e odhajal , se je -pri v r a t i h o b r n i l k n a m a i n i z r eke l z j a sn im glasom:

»Ah, tako sem vesel , tako srečen, da b i šel najrajši k a r takoj na v r h Slajm-erjevega doma, se k a k o r kokot ustop i l p r a v n a spa -dišče i n z a k u k u r i k a l , da b i me slišala L j u b ­ljana!«

Z ju t r a j naju- je p r e b u d i l d r . Ceboh in . »Mojstru je slabo«, je potožil. »Spet imamo težave z n jegov im s r cem. . . «

»N i mogoče! Saj. na ju je ob treh zjutraj zapust i l ves veder i n srečen!« sem v z k l i k n i l .

»Veselo vest nama je sporočil,« je dodal nov ina r S l okan .

D r . Cehoihin je žalostno odmaja l z glavo. »Tista vest je b i l a preuranjena,« je pojasni l -

»Ko je danes zjutraj zvedel, da je rad i j sk i oddajnik K a i r o pos la l v eter izmišljeno vest, je legel i n zahroped v s i l n i bolečini,«

T r i d n i ga n i b i l o na spregled. Nihče se ga n i u p a l mo t i t i v n jegov i sobic i . S a m si je k a k o r ran jen l ev l i za l srčne rane . ..

Po t em sva se nekega dne .sprehajala na v r t u Slajlmerjevega doma.

»Po vo jni? Kam?« je zapičil pogled vame. » V B e l o k ra j ino . Učiteljevat,« sem se za­

smejal . »Takrat po zd ra v i mojo drago Be l o k r a ­

j ino!« m i je naročil, »Ini moje Viničane še posebej ! Boš?«

»Mojster, skupaj bova šla, ko bo Ze l en i J u r i j p r i j ead i l pod zelene breze na be lo -kran j i sk ih steljni-kih!« sem odv rn i l .

»Da, skupa j ! M o r a m dočakati ta dan. Moram!«

Dočakal g a .je. K o je Ze l en i Jur i j i p r i ­j e zd i l k njegovimi d r a g i m Be l ok ran j c em, so p a r t i z a n i i z Be le kra j ine na juriš zavze l i vso s lovensko deželo i n L j u b l j a n a j i h je spre j e la k a k o r nevesta, vsa v cvet ju ln ze lenju.

U m r l je. DVe le t i m ineva ta , odkar ga n i več, a- njegov duh bedi nad sončno Belo kra-j ino. Njegov i d rag i Viničani m u bodo 17. jun i j a o d k r i l i spomenik v njegovem rojst­nem k r a j u , o d k r i l i spominsko ploščo in m u ­zej, k i bo p r i k a z o v a l njegovo gigantsko delo za rast s lovenske k u l t u r e .

N i u m r l ! S s v o j i m i de l i in z bogastvom svojega neumrjočega dulha se vrača v svoj ro j s tn i k r a j i n Be l a k r a j i n a s ponosom; m l jubezni jo sprejema ku l tu rno dediščino svo­jega ve l ikega s ina ! Lojize Zupane

»DOLENJSKI LIST« 3

A l i bo res N o v o mes fo i m e l o r e k o r d v c e n a h ? V i d e t i je, da i m a Novo mesto jugos lovansk i

r e k o r d v cenah govejega mesa. Dočim j a v l j a , jo iz d r u g i h mest ini kra jev ceno mesa p o ­vprečno p o 130 do 170 d i n za kig, je v N o v e m mestu cena 200 do 220 d i n za kig. Zani imivo p r i t em je, da celo v novomeškem o k r a j u po r a z n i h k r a j i h meso n i dražje od 130 do 160 d i n za k g i n je samo Novo mesto i z jema. K j e je v z r ok za tako »ugodne« cene mesa, n i težko ugotov i t i . Podjet je »Mesarija« nI sposobno .odkupit i živine .po t a k i h cenah kot jo kupuje jo os ta l i zadružni i n t u d i p r i ­v a tn i mesar j i . To se je pokaza lo takoj po sprost i tv i , ko je b i l o me'sto več d n i brez m e ­sa. N a mestnem l judskem odbo ru zagovarjajo te cene, češ, saj so k l j u b t emu še vrste p r ed mesari jo. Piače uslužbencev i n delavcev p a so v N o v e m mestu enake kot v d rug ih k r a j i h .

P r e s k r b a z mlekotm je p rav tako začela močno šapati. Neka j dn i po" spros t i t v i je res m l e k a preostaja lo, keir potrošniki še niso i m e l i d ena rn ih bonov. Ze po nekaj dneh pa je začelo m l e k a zman jkova t i i n dovožene količine so vsak dan manjše. D o k l e r se je za organizac i jo odkupa m l e k a b r i ga l o o k r a j ­no poverjeništvo za trgov ino, je b i l odkup v redu, po tem p a so se vs i , k i b i m o r a l i sk rbe t i

za nada l jn j i r edn i odkup i n organizac i jo do ­voza m l e k a v mesto uspava l i s p o d a t k i p r v i h dn i , k o je res nekaj m l e k a šlo i z razloženih razlogov v prede lavo . D o k a z za to je, da je n a p r i m e r državno posetetvo G r m nekaj dn i oddajalo gotovo količino prvenstvenega m l e ­k a p r i v a t n i slaščičarni i z prepričanja, da je pač v mes tu m l e k a dovolj 1 , čeprav je v r e s n i ­c i precej dojenčkov v mestu ostalo, brez do­brega m l eka . K o je b i l o d i r ek t o r ju posestva razloženo, k a k o je p ravzaprav z m l ekom, je takoj odtegni l m l eko p r i v a t n i s t r a n k i i n ga da l n a razpolago mestn i m l e k a r n i .

Jasno je, da s tako p r esk rbo mestni potroš­n i k i ne more jo b i t i zadovo l jn i i n pričaku­jejo, da se bo izboljšala. Upravičeno p a tud i pričakujejo, d a cene ne bodo višje kot v sosednjih k r a j i h .

P R O S T A P R O D A J A M L E K A IN M E S A V RIBNICI*

V R i b n i c i j e m l e k a d o v o l j po 22 d i n a l i 4,50 d i n n a ž iv i lske b o n e . P o v a s e h plačujejo z b i r a l n i c e m l e k o k m e t o m po 18 d i n . ZboljŠala se j e t u d i k a k o v o s t m l e k a , k e r s l a b e g a m l e k a z b i r a l n i c e n e k u p u j e j o . — Z m e s o m j e m a l o slabše. — N a p r o d a j j e b i l o dos l e j t r i k r a t po 160 d i n o z i r o m a p o 32 d i n n a bone . C e s i bo m e s a r i j a razširila o d k u p n o omrež je , se b o i z ­boljšala t u d i p r e s k r b a z m e s o m .

Kaj in za koliko lahko kupite . . . ? ! Tople, kožuhe i n zimske suknjie za vroče

poletje n a m ponujajo v izložbah novomeških t r g o v i n . . . Izgleda, da imajo t rgovska pod ­jet ja dovol j o b r a t n i h sredstev, da se lahko zalagajo s t a k i m i p redmet i , k i bodo p r a v go ­tovo še nekaj časa čakali kupcev . M o r d a bo poletna vročina otajala cene tem predmetom a l i p a prožnost nabavljačev. To bomo v ide l i šele po uve l j av l j en ju novega načina k r e d i t i ­ran ja . P rav i j o , da take predmete morajo k u ­p i t i . Čudimo se, da se v demokratični državi nekdo podre ja d i k t a t u r i , pa čeprav samo v t r gov in i i n to p r o t i interesom potrošnikov a l i

FIZKULT

še bolj točno* p r o t i interesom las tn ih usluž­bencev! S i ce r p a l ahko kup i t e v N o v e m me ­stu še m a r s i k a j drugega: z imske rokav i ce , i z ­delane moške obleke, de lovne ' čevlje v p o ­l j u b n i količini, razne »vezane« predmete (ve-

~zane na druge predmete ! ) po v i s o k i h cenah i n še mars ika j .

Cene so vse po n e k i h fak tor j ih , promet v t rgov inah p a se p r a v tako r a v n a po faktor j ih , k i so v t em p r i m e r u — denarnice potrošni­kov. — T a faktor spet v p l i v a n a pre jemke uslužbencev, da se zadovol j i jo samo s po l o ­v ico mesečnih pre j emkov . . .

ŠPORT f n Š A U NOGOMET:

K R K A : L O G A T E C 3:0 (1:0) Prvens tvena m l a d i n s k a nogometna tekma

oblastne lige m e d K r k o i n Logatcem se je končala z zasluženo zmago K r k e . M l a d i n c i K r k e b i l ahko po t res l i mrežo naspro tn ikov še večkrat, vendar p a niso i z k o r i s t i l i vseh ugodnih p r i l i k . Go l e sta da l a Rodič (2) in Wind ischer .

Kočevje: O D R E D : L I T O S T R O J 2:3 Nogometna tekma k i so jo 27. maja o d ­

i g r a l i v Kočevju i g r a l c i O d r e d a i n L i tos t ro ja , se je končala z zmago L i tos t ro jcev i z L j u b ­l jane. •

K R K A : P A P I R N I C A R (Vevče ) 1:1 (1:0) V n e d e l j o , 3. t. m . s t a se p o m e r i l i v N o v e m

m e s t u v p r v e n s t v e n i m l a d i n s k i n o g o m e t n i t e k ­m i o b l a s t n e l i g e moštv i K r k e i n Papirničar ja i z Vevč . T e k m a se j e končala neodločeno 1:1 (1:0). Domače moštvo b i l a h k o doseg l o dvošte-v i lčni r e z u l t a t , t o d a s l ab n a p a d n i i z k o r i s t i l u g o d n i h p r i l i k . E d i n i p r o d o r gos t ov j e b i l u s p e ­šen z a r a d i k r i v d e domačega v r a t a r j a , k i j e l a h k o žogo s a m p o s l a l v mrežo. Z a domače j e b i l uspešen W i n d i s c h e r , z a goste p a d e s n i k r i l e c .

S. Dok i

S A H : J E S E N I C E : N O V O M E S T O 6:5

T u d i n a p o v r a t n e m šahovskem dvoboju med Jesen i cami i n N o v i m mestom So zma­ga l i Jeseničani. Novomeški šahisti so p o k a ­za l i tokrat boljšo igro kot v p r v e m dvoboju, k i so ga i z gub i l i z 8:3. Z a N o v o mesto so nas top i l i nas lednj i i g ra l c i i n dosegl i sledeče uspehe:

1. dr. Gole ž 2. F i n k y2, 3. S i l a 1 4-Jerančič % 5. Košele 0, 6. J e n k o 7 K a -stel ic i/o. 8. Verbič 3/2. 9. S t ra jnar i . 10. S k r a b l 0.

ODBOJKA : K R K A II • GOZDARSKI T E H N I K U M

L J U B L J A N A 3:1 V D o l en j sk ih Top l i c ah je b i l a p re t ek lo

nedeljo od igrana pr i j a t e l j ska odbo jkarska tekma med d rug im moštvom K r k e i n go­z d a r s k i m t ehn ikumom iz L jub l j ane Zmaga l i so Novomeščani z rezu l ta t i : 15:7. 8:15, 15:9 in 15:12. P r i gostih so se o d l i k o v a l i Lukančič. S e r i n i i n Dolinšek, p r i K r k i p a s požrtvo­va lno igro Stane Gregorčič.

K R K A : J E D I N S T V O (Čakovec ) 3:2 Z . n e d e l j s k o t e k m o v Čakovcu so si N o v o ­

meščani p r i b o r i l i n a d a l j n j i d v e d r a g o c e n i točki n a t a b e l i z v e z n e l i g e od too jkar j e v zahodne s k u p i n e F L R J . Z m a g a l i so p o težki igr i , v k a t e r i so p o k a z a l i tehnično nadmoč; Cakovčane j e p r e d več j im p o r a z o m rešila požrtvovalnost moštva, k i j e l o v i l o t u d i i z r e d n o z a b i t e žoge. Najbol jša moža K r k e s ta b i l a t u d i to po t P u c k o i n L u k a .

P O L E T (Maribor) : K R K A 3:0 (15:7. 15:4. 15:8)

HITROSTNE G O R S K E DIRKE NA G O R J A N C E

Av to -mo to zveza S loven i j e p r i r e d i dne 17. jun i j a 1951 hi trostne gorske mo to -d i rke na p r o s i Go tna vas do v r h a gorjanske ceste (do Vante ) . Podrobnejša navod i l a bodo s le­d i l a . Vs i , k i se zan imajo za to panogo špor­ta, l ahko dobijo podrobnejša navod i l a p r i A v ­to-moto društvu v Novem mestu.

V a b i m o p a vse, k i se zanimajo za av to ­m o b i l s k i šport, da se 17. j u n i j a udeležijo p r v i h povo jn ih d i rk n a Gor jance . P r e b i v a l ­stvo Novega mesta i n vseh vas i . k j e r bodo potekale d i rke p a pros imo, da nud i j o p r i r e ­d i te l j em i n tekmova lcem vsestransko pomoč, talko da bo p r i r ed i t e v čim' iboljše uspela.

Odfototr Avto-moto društva Novo mesto.

Letalski miting v Podzemlju Prece j pozno smo d o b i l i poročilo o l e t a l ­

skem m i t i n g u v Podzeml ju , iz ka te rega p r i ­našamo naslednje odstavke:

20. ma ja je b i l o v B e l i k r a j i n i zelo živah­no. V Podzeml ju ob K o l p i je b i l o r gan i z i r an ve l i k l e ta l sk i m i t i ng . Pobudo za p r i r ed i t e v je d a l o k r a j n i odbor L judske tehnike i n le ta l ­ska zveza S loveni je .

D o t reh popo ldne se je zbra lo n a ma l em prostoru ob K o l p i čez 5000 l j ud i , k i so ne ­strpno pričakovali, da b i s i og leda l i pester spored: skoke pada lcev i n akrobaci je , j a d r a ­nje i n prosto voižnjo n a le ta lu , propagandne vožnje viseh mo to rn ih v o z i l avto-moto d r u ­štva Črnomelj, kon jske d i rke garniizije Črno­mel j , tekmo kajakaišev n a K o l p i brodarskega društva »Mišo« tovarne učil i n motorne d i rke motor is tov avtomoto društva iz Črnomlja.

N a m i t i n g u so b i l i z b r an i l judje i z vseh kra jev Be l e kra j ine , p a iz Kočevja, Novega mesta. L jub l j ane i n K a r l o v c a . B e l a k r a j i n a je tokrat prvič v ide l a padalce, mnog i p a so tud i prvič v življenju spoznal i ' pestrost vseh panog udejstvovanja l judske tehnike. Sele odslej se bo začela l j udska t ehn ika dobro raz­v i ja t i , tako je m i s l i l mars ikdo^ k i je gledal drzne kajakaše, motor iste, jahače, padalce in letalce

Najboljši padalec je b i l N i k o l a Tomaševič, najboljši p i l o t p r i akrobac i j ah z l e t a l i p a Jože C i r i n s k i , oba iz Le ta l ske zveze S l o v e ­ni je . P r i kajakaših in m o t o - d i r k a h sta za ­sedla p r v o mesto m l a d i n c a iz Črnomlja p r i

k o n j s k i h d i r k a h p a je b i l najboljši major Cedomi r Radovič. komandant gar.ni.zije Črno­mel j . Po zaključenem tekmovan ju so b i l e r a z ­deljene d ip l ome i n denarne nagrade.

P r i o rgan izac i j i m i t i n g a je b i l o seveda tu ­d i več neprav i lnos t i , p r edvsem v postrežbi množice obiskovalecv . N a j se p r i r e d i t e l j i uči­jo i z p r i dob l j en ih izkušenj! P r i p ros t i z a ­b a v i t ud i n i man jka l o zmikantov . k i so v gneči segal i n o ko za r c ih , vrčih i n ' podobno.

I da b i se o k o r i s t i l i . P r i h o d n j i l e t a l sk i m i t i n g bo v jeseni.

K . M . Z A R A Z M A H A E R O K L U B A

j V N O V E M M E S T U P r e t e k l i teden je novomeški Aeroklufo

I skupno z mestno razg lasno post a.: o o r gan i z i -I r a l v počastitev p r a z n i k a le ta ls tva teden, p o -I svečen našim le ta lcem.

P r e d m i k r o f o n o m novomeške razglasne i postaje so se z v r s t i l i g o vo rn ik i is p ropagand-I n i m i i n s t r okovn im i op i s i leta l i n mode lar -! stva. Teden je začel z govorom' o raizvoju m o -i de lars tva p i o n i r - m o d e l a r B r u n o B e r n a r d , go­

v o r i l a p a sta tud i sekretar k l u b a J a n k o Slabe i n o f i c i r L j u b o Pavlovič. V o k v i r u tedna je b i lo p r i r e j eno tud i predavanje o razvo ju l e ­talstva, h k r a t i pa je b i l p r edva jan f i l m »Bo­doči čuvarji neba«. V Teden leta lstva je b i l a vključena tud i razstava modelov v dveh i z ­ložbah pro fesor j i f i z ike p a so n a šolah govo­r i l i o p o m e n u letalstva,. Učo.

N o v o m e š č a n i ! V nedeljo dopoldne vsi na Loko!

Mošivo KRKE igra prvenstveno odbojkarsko tekmo s prvakom Hr­vaške — ..Mladostjo" iz Zagreba. Edinstvena prilika za ogled odlične igre n a j b o l j š i h igralcev bratske republike na novomeških tleh.

Sladke vesti z grenkim trgovskim zaključkom Ručigaja Antona , poslovodjo v kme t i j sk i

zadrugi Gradišče je rado zav i ja lo po žeioi'cu. »Strašno, slabost čutim« j,e potožil nekega dhe znancu V . A . i n pr ip i cmni i : »Kuhano v i n o s em i p i l i n ker sem d a l na l i ter v ina d v a k i l og rama s ladkor ja , m i toi najbrž po.-vzroča slabost.«

Tako pres ladko življenje poslovodje res ne b i moglo' dolgo tra jat i , k e r b i la l iko ogrožalo njegovo zdravje. Neka j časa p a b i gotovo še vzdržal, če ne b i medtemr nastal v t r g o v i n i p r iman jk l j a j s ladkorja, v količini 22̂ 401 kg|, kateregai je biilo t reba Uzravnatii. Pos lovod ja se je »znašel« tako, d a je na nakaz i l i h , k i jiih je i zda ja l upravičencem k ra j e vn i l j udsk i odbor, p o p r a v i l številke na večjo kodičino kot sa< jo> upravičenci pre j e l i . N a ta način je »ustvaril« točno 22.40 k g s ladkor ja .

Zdaj je baje odgovorna za, p r iman jk l j a j nesrečna tehtnica v t rgov in i , k e r »ni točnai«. Čudno p r i vsem je le to, k a k o je tehtnica mogila in znala n:\ nakaz i l i h s črnilom in peresnikem, poprav l j a t i številke. M o r d a p a je tista tehtn ica posebne vrste. K d o ve?

K a k o r hiša po< zračnem napadu izg leda posiiOvaflnlca kmet i jske zadruge v Gaberju^ Vse s tvar i v t rgov in i so med serooj v »bratskem, sožitju.« bodis i n a t leh a l i na ; po l i cah . T u d i smeti p r i tem sožitju niso iz- ;

vzete_ P a je ime l poslovodja Bedek Franc < k l j u b tej s logi i n r edu skoraj enako s ladko smolo ko t njegov so t rp in Ručigaj' v G r a - ': dišč.u. Z m a n j k a l o m u je 9.95 k g s ladkor ja , da sam ne ve k a k o i n kdaj . Gotovo ga p r i tem, toiteiži to d a v nesreči n i os?imi!Jein» jj ka j t i pote govor p r a v i , da. v trejtje gre ra-Jo. I

P rav tako kot n jemu in Ručigaju (Tn morda še komu) so je p r ipe t i l a podobna ne­sreča Petrinčič Iv ic i , peslcvadlkinj i okrajnega magaz ina v Smarjeti. T u d i njej je med dru­gimi zmanjkailo pori obračunu lU . lOkg aladKe-ga s ladkor ja . P a p r i njej ne gre samo z a ; s ladkorno tragedijo, keir j i m a n j k a .še i *cg čokolade, 30 komadov rez in , 2.85 k g k a v i n i h * nadome s ikov nekaj m i l a i n riža.

Cuidlno sliadkcjrno »boiltezen« k i je niso odkr i l i ! z d r a v n i k i pač pai t rgov inska tnŠpex« c i ja , bcdoi z d ra v i l i z učinkovitem zdravilom.. Imena zd rav i lu še n iso določili, trdi jo pa , j dla se- težko* p r e b a v i i n dia ima: grenek okus.

Pismo s Sinjega vrha Spomladanska setev je zaključena v celot i .

Ogroženih površin n imamo, obdelan je s le ­h e r n i košček zemlje. Največ preg lav ic smo i m e l i z a rad i pomanjkanja, gnoja. K m e t i j s k a zadruga je sicer p r esk rbe l a večjo količino ume tn ih gnoj i l , toda to n i moglo p o k r i t i p o ­treb naših kmetov. Gove je živine, je p r e ­malo, upamo pa , da se bo letos d v i g n i l p r i ­rastek i v h l eV ih i n n a po l j i h . S k r b i smo i m e l i tud i s s l ab im i semeni . L a n s k a suša i n toča sta n a m prece j škodovali.

Nedavno smo p i sa l i , d a b i i m e l i r ad i te le­fonsko zvezo z V i n k o . N i ostalo samo p r i besedah; že imamo p r i p rav l j ene drogove i n samo še čakamo, da bo odmer jena proga, p o ­tem bomo i z k o p a l i jame. Upamo , da bomo k m a l u dob i l i t u d i avtobusno zvezo. V de lu i n napo r ih smo enotni , k e r se zavedamo, d a bomo le tako i m e l i uspehe.

P r e d r o j s tn im dnem maršala T i t a smo se z b r a l i člani vseh organizac i j i n spre j e l i p o ­zdravno p ismo našemu dragemu vodi te l ju . P i smo so p i o n i r j i na to odnes l i v štafeti v V i ­n ico i n v Črnomelj. Ž- P.

Izpod zelenega Kučarja Vas i ca G r m stoj i p od ze len im Kučarjem.

M a j h n a je, saj i m a samo 12 hiš- S p o m l a d a n -Bko setev s m o <wspe«no zaključili. v s a z e m l j a je posejana. N a čast 10. obletnice O F so kmetje očistili v>se sadovnjake, v e l i ko pa smo

letos tud i pocep i l i , k j e r so nam pomaga l i p i o n i r j i . P o p r a v i l i smo vaška po ta i n p o m a ­ga l i razvažati gramoz po g l avn i cesti . R a d i beremo D o l e n j s k i l ist, k i ga komaj priča­ku j emo Vsak teden. O d 12 niš ga ima 8 go­spodarjev. — Zadovo l jn i smo b i l i z ob iskom igra lcev i z Birčne vasi , k i so i g r a l i »Bele vrtnice«. — L e t i n a kaže lepo, rešeni p a smo tuldi v e l i k i h sk rb i za prehrano^ živine. Košnja bo letds ob i lna . I. 2 .

A l i res lahko živijo brez dela? Janez Pate je m l i n a r i n Žagar v I van j i

vas i . Ima družino, k i najbrž l ahko živi brez dela. Namesto da b i n jegov i s inov i de l a l i v m l i n u i n n a žagi, po> cele popo ldneve poha j ­kuje jo okrog . Ce prinešeiš v m l i n , t i povejo: »Pridi čez nekaj I n i po m o k o ! K o prideš, se tak odgovor p o n o v i : »Pr idi jutri!« T a j u t r i se potem spet l ahko raztegne, na koncu p a l ahko še zveš, da m o k e zate sploh n i m a . Ce nimaš posebne sreče; še vreče ne dobiš nazaj.

P r a v tako je n a žagi. » L e k a r p r i p e l j i , t i bom takoj zrezal tiste hlode,« je p r e d le tom d n i ob l jub i l gospodarju iz okol ice . H l o d i p a še zdaj ležijo tam, k j e r j i h je l a n i v a p r i l u gospodar odložil, čeprav je delo že vnapre j plačal s hrano . P r i gan jan j e ne pomaga nič.

Iz v e l i ke kmet i j e , m l i n a i n žage je nastala b e r a C l J a . M l i n toma [ji .1 wml}<= na h-olofea, ža;g3

pa bo klmalu r a z va l i na . Z a l enuha n i k r u h a f

prav i j o naši l judje. Bo, držalo . . . M ,

Naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice in j i h prosimo, da nam čimprej nakažejo zaostalo naročnino. N a vpraša­nje, kako je z doplačilom raz l ike , sporočamo vsem naročnikom sledeče:

Kdor je letos od 1. januar ja dalje dobival Do len jsk i list, dolguje za prvo polletje skupno 150 dinarjev naročnine (1? številk po 3 din, 9 šte­v i l k — do vključno 30. jun i j a — po 6 din). Naročnina za drugo polletje 1951 znaša 150 din, četrtletna pa 75 d in . Celoletna naročnina za stare na­ročnike znaša torej 255 din.

Ke r bomo vsem zamudnikom, k i l ista ne plačujejo v redu> nadal j ­nje pošiljanje ustavi l i , prosimo naročnike, da takoj poravnajo zaostanke neplačane naročnine oz. da vsaj do 30. jun i j a obnovijo naročnino za tretje četrtletje 1951. Uprava ^Dolenjskega lista

» V ponedel jek v a m spečemo nov kruh . . . « Tako so pos t reg l i on i d a n v novomeški mest­ni pekarni gospodinj i , k i je v soboto z jutraj oddala be lo moko, popoldne pa j i je hote la p r oda j a l ka izročiti- črn k r u h . M o r d a lahko p e k i prestav l ja jo lukn je na svo j ih pasov ih tako učinkovito, da se da počakati od sobote do ponede l jka — gospodinje tega p r i o t roc ih ne morejo nared i t i . K e r je biloi že več p r i ­tožb o zamenjavah moke, k r u h a i n teže, p r i ­poročamo mestn i pekarni, , da nared i red. Ce p a k r u h a po želji s t rank ne more peči, naj moke ne spre jema!

Afriški s loni hodi jo umi ra t v samotne k r a ­je, novomeške podgane pa v novo skladišče »Odpada« za okra jno b a r a k o na L o k i . T am lahko dobiš zb i rke najrazličnejših star ih lon­cev, posod, tečajev za v r a t a i n okna, pisane vzorce s tek len ih črepinj,, gumijaste podplate brez bonov, dele strojev, vato,, lase pap i r j a k o l i k o r hočeš, pa ostanke usnja, cunje, k o n -zervne škatle in še mars ika j zan imivega . Nekdo s k r b i tud i za »snago« v tem novem j a vnem smetišču — od čas a do časa zažge pep i r iin cunje, tako d a se dvigajo blage vonjave p rav do oken okra jne barake i n \ stanovanjsko hišo »pri levih«. — N o v e m u smetišču napoveduje tekmovanje nesnaga na Ragovsk i cesti b l i z u podvoza pod K a n d i j s k i m mostom. T a m dobiš gnojišče n a cesti i n z b i r ­ko starega železa. K u r i r s k o službo: v t ekmo ­van ju med obema smetiščema bodo' baje p r e ­vzele starejše podgane.

Časopisov ne berejo, rad ia ne -poslušajo, na sestanke ne hodi jo nekater i l judje v Mo­kronogu. Se danes so zadovo l jn i s staro p a ­rolo »Živel Stalin!« na steni neke hiše n a domačem t rgu . Verjetno ' niso še nič slišali

j o i zb ranem apet i tu na j -na j -na j . . . modrejše-

ga vods t va i n nezmot l j i vega ve l ikega , e d i n ­stvenega, naj naij . . . itd_ Moskovičana, M o u kronog n a noge!

Potok med novomeškim i n krškim o k r a ­jem: i m a čudovito lastnost: č e pustiš v n jem čez noč belo blago, postane črno. T o i z k o ­riščajo »domači« usn ja r j i v Zameškem i n St. Jerneju, čevljarji v okol ica p a trdi jo , da se tako p r ide lano usnje p r a v nič ne raz l i ku j e od industr i jskega- Te vrste domača obrt j e prece j donosna za nekatere Zameščane.

»Spitalska diragau pri Metliki je res d r a ­ga . . . Mož iz zadnje hiše ob cesti p r o t i G a -brovcu je srednj i kmet. S i r o m a k u je računal za dan o ran ja samo 4000 d in , p a še izgubo ima , kot p r a v i sam. To de l a i z gole usluž-noisti i n l jubezn i do bližnjih, V svojo izgubo je postregel neka t e r im tud i s semenom pše­nice : m e r n i k je s ta l »samo« 7 8000 d in . — Upamo , da ve M L O M e t l i k a , kje so viški za plačevanje davkov . Mož bo p r i plačevanju zaostankov namreč spet j oka l , da je revež...

P r o s v e tn i dom v Črnomlju p r o d a tab l i co zavarova lne družbe »Croaiia«. Ce j e ne bo nihče k u p i l , jo bodo oddal i podružnici » O d ­pada«.

M A L I O G L A S I K U P I M O M L A T I L N I C O s čisti lnimi napravami,

s r e d n j a težko, na m o t o r n i p o g o n . P o n u d b e p o s l a t i na K m e t i j s k o zadrugo Stopiče.

P I S A L N I S T R O J k u p i m o . P o n u d b e z n a v e d b o cene , z n a m k e s t r o j a i n v z o r e c p i s a v e p o s l a t i n a u p r a v o D o l e n j s k e g a l i s t a .

500 D I N A R J E V N A G R A D E d o b i , k d o r m i sporo­či točen n a s l o v Jožeta B o n a i z G o t n e v a s i . I v a n k a Z o r i n , N o v o mes t o , poštno ležeče.

Ureja uredniški o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e ' G o š n i k — N a s l o v uredništva in u p r a v e : N o v o mes to , K a p u c i n s k i t r g 3 — T e l e f o n u r e d ­ništva: štev. 127 — Čekovni račun p r i K o m u ­n a l n i b a n k i v N o v e m m e s t u stev . 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vna ­prej _ T i s k a T i s k a r n a »Slovenskega poročeva l ­ca« v L j u b l j a n i .