A K T U A L N O V P R A Š A N J I

Po perspekt ivnem p lanu razvoja šo l ­s tva k a ž e , da bodo dobPe strokovne-šo le vedno več j i pomen. Š t e v i l o u č e n ­cev v s t rokovnih šo l ah bo znatno h i ­treje n a r a š č a l o kot š t e v i l o u č e n c e v v ostal ih srednj ih š o l a h . T u d i š o l s k a re­forma si že u t i ra pot v st rokovne š o ­le. K l j u b temu pa v p r a š a n j e f inans i ra -nja — v z d r ž e v a n j a teh šol š e vedno č a k a n e r e š e n o . L a n i so st rokovne šo le vzd rževa l i s sredstvi r e p u b l i š k e g a i n okrajnega sk lada za kadre. P r e d tem pa so strokovne šo le v z d r ž e v a l a pod­jetja i n druge gospodarske organizaci je

iz las tn ih sredstev i n iz tedanjih s k l a ­dov za kadre po podjet j ih. P r edp i s i sicer dovoljujejo v z d r ž e v a n j e teh šol iz r e p u b l i š k e g a i n okrajnega sk lada za kadre, vendar je to v nasprotju z na ­če lom, da b i ta sredstva uporabl ja l i predvsem za invest ic i je . Z d r u ž e n j e u č i ­teljev i n profesorjev s t rokovn ih šol Sloveni je je predlagalo, naj b i te šo le v z d r ž e v a l i s sredstvi , k i j i h gospodar­ske organizaci je zbirajo po svo j ih or­ganih .

Več ja uporaba d r u ž b e n i h inves t i c i j pa terja tudi vse š i r š e sodelovanje l jud i p r i o d l o č a n j u o prob lemih stro­kovnega š o l s t v a . K l j u b temu, da na­

r a š č a pomen s t rokovnega š o l s t v a , je v svet ih za šo l s t vo , tako okra jn ih kot o b č i n s k i h , š e vedno zelo malo pred­s tavn ikov s t rokovn ih šo l . Zato je Z d r u ­žen j e u č i t e l j e v i n profesorjev s t rokov­n ih šol Sloveni je predlagalo, naj b i us tanovi l i v t i s t ih k ra j i h , k jer je v e č s t rokovnih šol , svete za strokovno šo l ­stvo, k i b i samostojno r e š e v a l i p ro­bleme s tega p o d r o č j a .

M o r d a b i zato kazalo razmis l i t i tudi v nekater ih o b č i n a h kranjskega okraja , č e je smotrno tudi p r i nas ustanav­l ja t i svete za strokovno šo l s t vo . L j .

Naročnike čaka še kopica nagrad

A K T U A L N O V P R A Š A N J E

GLASILO S O C I A L I S T I Č N E ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA G O R E N J S K O

L E T O X I . , Š T . 6 — C E N A D I N 10.— K R A N J , 24. J A N U A R J A 1958

Še nekaj tednov, pa bo žreb iz vrst tistih naročnikov, k i bodo dotlej vplačal i vsaj polletno na­ročnino na »Glas Gorenjske« (300 din) izbral na tradicionalnem na­gradnem žrebanju s rečne dobit­nike.

M E D G L A V N I M I DOBITKI S T A K O L O I N R A D I O A P A R A T

Ze doslej pa so prispevala mno­ga darila naslednja podjetja: »Klasje« Kranj — vreča bele mo­ke; »Iskra« Kranj — namizni avto­matski telefonski aparat najnovej­še izdelave; Restavracija »Jelen« Kranj — steklenico likerja i« steklenico vina; »Vino« Kranj — 10 steklenic v ina; »Peko« Tržič - -

Priprave na volitve v Zvezno in R e p u b l i š k o ljudsko skupščino

VOLIVCI SE SESTAJAJO NA ZBORE Prvi predlogi in mnenja o tem, koga naj bi uvrstili na kandidacijske liste

Te d n i so po vsej G o r e n j s k i zbor i ' vo l ivcev , na ka te r ih vo l i jo č l a n e za kandidac i j ske konference, k i bodo se­stavl ja le kandidatne l iste delegatov za

i Zvezno i n R e p u b l i š k o s k u p š č i n o .

V K R A N J U

' 80 b i l i p r v i zbor i v o l i v c e v v torek, 21. ; t. m. , i n sicer na P r i m s k o v e m , na \ Bregu i n v O r e h k u . V č e r a j so v o l i l i ; č l a n e za kandidac i j sko konferenco tud i i VoMvci na H u j a h , v Š e n č u r j u i n v O l -I š e v k u . V č e t r t e k pa je b i lo ka r 42 zborov vo l ivcev — skoraj v vseh osta-

; l i h vaseh i n 29 zborov v gospodarskih organizaci jah na p o d r o č j u K r a n j a .

I Č l a n o m kandidac i j ske konference so '• Vo l ivc i na mnogih zbor ih že d a l i svoja

Pr iporoč i l a i n mnenja o tem, za katere i kandidate naj b i se zavze l i . Z a poslanca , v Zvezn i zbor so skoraj povsod pred la -j gaH tov. Bor i sa Z ihe r l a . P red laga l i so : tudi nekatere kandidate za poslance v ; oba zbora R e p u b l i š k e s k u p š č i n e . T u d i

V T R Z l Š K I O B Č I N I I «o se te dn i sošli že skoraj v s i zbor i ' vo l ivcev . Zadn j i zbor i so napovedani : M nedeljo, 21. t. m. M e d v o l i v c i v

Tr>iču je s l i ša t i predlog, naj b i k a n -: d id i r a l v Z v e z n i zbor tov. V i n k o Haf ­

ner, R u d i H r o v a t i č pa v Z v z n i zbor ' P ro ; zva ja lccv . N a mnogih zbor ih v o l i v ­

cev je b i lo s l i ša t i t ud i mnenje, naj b i k a n d i d i r a l i v R e p u b l i š k o s k u p š č i n o to­v a r i š i : F rance Popi t , M i l a n Ogris , J o ž e B e n e d i č i č i n Stane Š m i t e k . P redno bodo zbor i vo l ivcev z a k l j u č e n i , bodo verjetno izvo l jen i č l a n i kandidac i j ske konference dob i l i od v o l i v c e v š e druge predloge o kand ida t ih , k i naj b i pr i š l i v p o š t e v za poslance iz tega indus t r i j ­skega ko ta Gorenjske . P r e d v o l i l n a de­javnost

R A D O V L J I C A

k i je zelo ž i v a h n a že dober teden dn i , je dosegla doslej svoj v rhunec v sredo. V podjet j ih: » V e r i g a « , » P l e t e n i n a « , T o ­varna č o k o l a d e , » E l a n « i n drugod so b i l i zbor i vo l ivcev —• proizvaja lcev, na kater ih so v o l i l i č l a n e za kandidac i j sko kon 'erenco. V č e r a j popoldne so b i l i t u ­d i zbor i vo l ivcev v m a n i š i h I r ^ovsk ih , gost inskih, o b r t n i š k i h i n d rug ih pod­jet j ih. Z v e č e r pa so b i l i zbor i vo l ivcev na terenih.

Skoraj povsod so v o l i v c i dokaj raz­p r a v l j a l i tudi o kand ida t ih , k i naj b i pr i š l i v no-t^v. Ze lo so se zavzemal i za V i n k a Hafner ja , k i naj b i ga, kot so r e k l i , v o l i l i v Zvezno s k u o š č i n o . M e d kandidati za r e p u b l i š k o s k u p š č i n o so na zbor ih v o l i v c e v imenova l i tud i dr. M i h i P o t o č n i k a .

Zbo r i v o l i v c e v so b i l i zelo ž i v a h n i , kaj t i razen o p r e d v o l i l n i h p r ip ravah

K4J BO « . / , b ruarja r Kranju in 22. februarja v Ljubljani?

j Ka>.o, da bodo pr ip rave na vo l i tve : V R e p u b l i š k o in Zvezno l judsko skap-i ICt.no razgibale domala vso mladino .

V teh dn"h bodo po vs>h obdinih i z -b ind i n a j b o l j š e m l a d ; n s k e ekipe, k i

; bodo 3. februarja s o d . - l o v i l " na javnem i ° k r a i n o m tekmovanju v K r a n j u . V v a

ki ek ip i bodo trije mlad inc i al i m l a -'. dirtkf> v starosti od 16 do 25 let. N a fWcrajnem tekmovanju v K r a n j u bo

Predvidoma sodelovalo U! m l a d i n s k i h , t 'kip. V p r a š a n j a , na katera bodo udgo-

Sindikati predlagajo Sindikalne organizacije so se tudi že

i v k!jm"ile v priprave na volitve. Posa­mezna sindikalna vodstva so sestavila

i * ' i pa te dni sestavljajo programe svo-Jf,<M i l f l . i I j k piDipuni > im.ilii Okia j -W in Občinski sindikalni svet Kranj. Sin­dikalno organizacijo sodelujejo pri skl i ­cevanju prvih zborov volivcev — pro-«va ja l rov , mnoge izmed njih pa bodo s kl i ( <ilc tudi predvolilna zborovanja de-lavrev.

Hkrati pa jo v nekaterih krogih sin-^'kalnih funkcionarjev slišati mnenja in

' Predlogo, naj bi na zborih vol ivcev v go­spodarskih organizacijah razpravljali Se ž'tfsti tudi o delitvi dohodka mod pod-»•tjem in skupnostjo, o novem zakonu o •• lovnih razmerjih, pr.iv tako pa tudi o Problemih v občinah, ki Se posebno za-"•Vajo tudi kolektive (ureditev obratov "r>i>.bene prehiane, trgovino, , obrt, pn»-*°Z, stanovanje i td) .

var ja l i , bodo iz d r r l v r v r i . po l i t i č ­ne "a. gospodarskega, kulturnega, teh-n ' č u a g n i n . špor tnega p o d r o č j a . P r i r o -dIt -Ii okrajnega tekmovanja — O k r a j n i komi«o mladine , namerava program popes l r i t i š e z z a b a v n i m i in glasbeni­mi točkami, k i e r bodo predvidoma so­delova l i gorenjski g lasbenik i i n humo­r is t i — gorenjski neznani talenti . Vse prvo plasirane ekine na okra jn ih tok-m o v a n l i h bodo po lpm dobile naerade na osrednjom tekmovanju , k i bo 22. fe­bruarja na Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L h i b l i a n i . T a m bodo sodelovale naj-h o l i š s ekipe vseh o k r a i ^ v Sloveni je . Rad io L i u b l i n n a , C K L M S i n u redn i ­štvo » M l a d i n e - pripravljalo za 28. fe­bruar iavno mlad insko oddajo R T L z z a k l j u č n i m tekmovanjem. P r i r - d i t e U i bodo p r i p r a v d i pisan zabavno-glasb sni spored. Sode lova l i bodo p lesni o rke­ster Radia-tele vizije Ljubljana pod vods tvom Bojana A d a m i č a s sol is t i ter Frane Mi lč inski - J e ž e k .

Tekmovan je bo predv idoma potekalo takole: vse tekmovalne ekipe bodo od­govarjale na tri p ismena v n r a š a n j a pod e n a k i m i poboji kot na okra jnem tek­movanju . Odgovore bodo ocenjeval i po t o č k a h od 0 do ni. P r v o plasirane eki­pe bodo imele p rav ico tekmovat i za i/.r 'dno nagrado: 90 minu t ̂ glasbenega programa plesnega orkes t ra R T L . R i -d i o - t e l e v ' / i i . i L jub l j ana bo r a z ' n tega vsak ponedeljek p r i n a š a l a r e p o r t a ž e z okra jn ih m l a d i n s k i h tekmovanj . Vso ogr dajo prireditev pa bomo lahko v r 1 iti pos luša l i p r i r ad i j sk ih sprejem­n i k i h .

i n kand ida t ih so razp rav l j a l i tudi o raz­n ih p e r e č i h k o m u n a l n i h gospodarskih p rob lemih . Ponekod so v o l i v c i razprav­l j a l i o teh stvareh pozno v noč i n sk len i l i , da bodo o tem, i n o perspek­t ivnem p lanu o b č i n e , še r azp rav l j a l i na pr ihodnj ih zbor ih a l i pa celo na po­sebnih zborovanj ih .

V Š K O F J I L O K I

je b i lo v č e t r t e k pet zborov vo l ivcev . Zadn j i zbor i bodo v nedeljo. T a teden so zborova l i tud i v vseh ško f j e lo šk ih podjetj ih, k jer so v o l i l i kandidate za kandidac i j ske konference.

N a predlog č l a n o v O b č i n s k e g a odbo­ra S Z D L so se v o l i v c i že sedaj pogo­v o r i l i tudi o kand ida t ih za l judske po­slance. V Zvezno s k u p š č i n o namera­vajo k a n d i d ; r a t i Bor i sa Z i h e r l a i n V l a -d imi r j a Logar ja . P r i sestavi kandidatne l is te za R e p u b l i š k o s k u p š č i n o pa naj b i kand idac i j ska konferenca u p o š t e v a l a z las t i Sveta K o b a l a i n Franca K r i ž a j a ter P a v l a M r a k a za Zbor proizvaja lcev. V o l i v c i so i z r az i l i že l jo , naj bi bi lo na kand ida tn ih l i s tah v e č kandidatov, da bi b i l a tako m o ž n a v e č j a i zb i ra na v o ­l i tvah .

H k r a t i so na sedanjih zbor ih v o l i v c e v v*\m b u l i nove krajevne odbore. V Skof j i L o k i sami pa so v o l i v c i razprav­l j a l i o smernicah O b č i n s k e g a odbora za njegovo delo v pr ihodn j ih pet ih le t ih .

N A J E S E N I C A H

so se v sol oto zače l i p r v i zbor i v o l i v ­cev, n.a ka te r ih vo l i jo delegate za k a n ­didaci jske konference. V P l a n i n i nad Jesen icami se je u d e l e ž i l o zbora v o ­l ivcev 32 vo l ivcev . V ponedeljek zve ­č e r pa je b i l zbor tudi na J a v o r n i k u , k i pa je b i l za j a v o r n i š k e razmere izredno slabo obiskan . Ude lež i l o se ga je le 23 vo l ivcev .

P o i z v o l i t v i delegatov za kand ida ­c i j ske konference, so v o l i v c i govor i l i š e o n a č i n u vo l i t ev ter o kandida t ih , k i b i pr i š l i v p o š t e v . P redvsem so b i l i mne­nja, da morajo kand id i r a t i take l j ud i , k i bodo v e č k r a t p r i š l i med vo l ivce i n na ­roč i l i delegatom, naj izberejo tud i so-kandidate , ka j t i s tem bodo dosegl i v e č j e zanimanje za vo l i tve .

K o so govor i l i o kandida t ih , so na J a v o i n i k u med d r u g i m i omen i l i t ova r i ­ša Ivana Ber tonc l ja -Johana , nekater i pa so predlagal i tud i tov. dr. M i h o P o ­točn ika . V Z v e z n i zbor Zvezne l judske s k u p š č i n e pa naj b i po n j ihovem mne­nju k a n d i d i r a l tov. V i n k o Hafner .

en par moških čevl jev; tovarna mila »Oven« Kranj — 6 kg Oven mila; Društvo upokojencev Kranj — steklenico likerja; »Gorenjka« Kranj — en par otroških sandal in en par ženskih plesnih čev l j ev ; »Predilnica« Begunje — 2 kg vo l ­ne,- »Odeja« Škofja Loka — pre­šito odejo; Kmetijska zadruga Škofja Loka — hleb sira; »Opre­ma« Kranj — garnituro kuhinj­skega pribora; Tovarna nogavic Lesce — 2 para perlon nogavicj trgovina »Pri Kranjcu« Kranj — rrioško srajco; Jenko Alojz, dežni-kar, Kranj — damski dežnik; tr­govsko podjetje »Elita« Kranj — termo steklenico in dva črnilnika? Tovarna kos in srpov Tržič — gar­nituro poljedelskega orodja in gar­nituro ročnega orodja; Restavra­cija in prenočišče »Pri Pošti« Tr­žič — steklenico likerja; »Zelez-nina« Radovljica — vinski • servisj »Tapetništvo« Radovljica — bla­zino za stol,- hotel »Grajski dvor« Radovljica — steklenico fruško-gorskega bisera; gostinsko pod­jetje »Turist« Lesce — steklenico likerja; gostilna »Potočnik« Bistri­ca — liter žganja,- gostilna »Ma-rinšek« Naklo — steklenico l iker­ja; mesarsko podjetje Naklo — 15 klobas; Gorenjska oblači lnica Kranj — veterni jopič; »Kurivo« Kranj — tono velenjskega pre­moga; hotel »Evropa« Kranj — 2 steklenici vina (bakarska vodica); Brivsko-frizerski salon Kranj — dve hladni ondulaciji; Mestna sla­ščičarna Kranj — torto; trgovsko podjetje »Izbira« Kranj — 2 ste­klenici desertnega vina.

Dobitke zbiramo še v januarju in februarju. Podjetja vabimo, da sodelujejo v našem nagradnem natečaju. Uredniš tvo in uprava

Kranj v turistični preobleki

Pod belo odejo, čeprav ni pokrila tovarniških dimnikov, pride še bolj do

izraza, da je Kranj s svojo okolico tudi turist ično in ne le industrijsko središče .

DELEGATI GORENJSKE MLADINE PRIPRAVLJAJO

Nekaj predlogov za VI. kongres LMJ P r i h o d n j i ponedeljek, 27. januar ja ,

se bo v Beogradu zače l V I . kongres L j u d s k e mlad ine Jugoslavi je . Kongres bo t rajal 3 dn i . Razen 1029 delegatov se ga bo u d e l e ž i l o tudi v e č m l a d i n s k i h delegacij iz tu j ih d r ž a v . N a j v e č bodo razprav l j a l i o v log i mlad ine v delav­skem in d r u ž b e n e m uprav l jan ju , o i z ­popolnjevanju komunalnega sistema ter o zabavnem ž i v l j e n j u mladine . Iz kranjskega okraja bo orLšlo na kongres 10 delegatov. Neka t e r i od nj ih so nam povedal i nekaj m i s l i , k i j i h namerava­jo povedat i na V I . kongresu jugoslo­vanske mladine .

Poveda l i so nam, da mis l i j o g o v o r i l i predvsem o de lu mlad ine v organih upravl janja , p r i izpopolnjevanju k o m u ­nalnega sistema, ž i v l j e n j u mlad ine na vas i — v k l u b i h m l a d i h z a d r u ž n i k o v , v tovarni — v k l u b i h m l a d i h p ro i zva ­ja lcev .

- T i s t i h m lad ink i n mladincev , k i so b i l i i zvo l jen i v l judske odbore in svete pri l j udsk ih odbor ih , ne smemo pre­pust i t i s amim seb i ,« je dejal delegat

M a r j a n Rožič , » t e m v e č j i m moramo pomagati , da bodo seznanjeni z gospo­d a r s k i m i i n p o l i t i č n i m i problemi . M e ­n i m , da so o b č a s n a posvetovanja, na ka te r ih s i lahko le - t i izmenjajo svoje i z k u š n j e i n se pogovorijo o nadal jn jem delu , zelo ustrezna ob l ika . D a b i mlad i lahko pr iha ja l i dobro p r ip r av l j en i na zbore vo l ivcev , da b i lahko na n j ih tehtno razprav l j a l i , b i b i lo morda ko ­ris tno pred temi zbor i p r i p r a v i t i zbore mlad ih vo l ivcev . T a k o b i b i l i m l a d i l judje bolje seznanjeni s p rob lemi k o ­mune in b i l aže sodeloval i p r i k a k r ­š n i h k o l i razpravah. Sk ra tka , doseč i moramo akt ivnost mlad ine na vseh p o d r o č j i h . Sedaj je n a m r e č š e precej m l a d i h l j ud i , k i ne sodelujejo nikjer. T u d i mlad inska organizaci ja si ni do­vol j pr izadevala , da b i j i h zain teres i ­ra la za delo — n. pr. mlade gospodinje i td . Z us tanavl janjem s tanovanjskih skupnost i se tud i tem nudi novo pod­r o č j e dela .

P r a v tako b i se mlad ina gospodar­sk ih organizaci j mora la mnogo bolj za ­

n ima t i za s p l o š n e probleme obč in . N j i ­hova s t remljenja i n nj ihovo delo je vse p r e v e č enostransko. P r a v zato m i -s i i m predlagat i , naj bi se sodelovanje izbol j ša lo , m e n i m pa , da b i bi la na j ­bolj p r imerna ob l ika , da b i se m l a d i n a podjetij i n ustanov (n. pr. tista, k i je zaposlena na o b č i n a h i n okraju) z b i ­ra la na skupn ih zbo r ih .«

» N a kongresu se moramo pogovor i l i tud i o nov ih ob l ikah dela p r i i d e o l o š k o -po l i t i čn i vzgoj i , ker sedanje ne ustre­zajo več ,« je dejal delegat tov. Š t e f a n K a d o i č . » R a z e n tega bo potrebno spre­govor i t i tudi o odnosih v p ro izvodn j i .

Poveda l i so nam še , da nameravajo na kongresu predlagat i , da naj b i uved l i v šo le kot obvezen predmet delavsko i n d r u ž b e n o upravl janje i n da b i i z v o l i l i v de lavnicah i n d u s l r i j s k i h šol delavske svete. Razen tega pa bodo odš l i na kongres z žel jo in predlogom, da se p o v e č a j o nagrade vajencem naj ­manj na 2.509 dinar jev za prvo leto, 3.500 za drugo i n 4.500 za tretje leto u č n e dobe.

K R A N J , 21. J A N U A R J A 1958

Predsednik indonezijske republike Sukamo, k i se j« mudil v naši državi dva dni na zasebnem obisku, je v nedeljo zjutraj odpotoval iz Beograda v Damask. Ob odhodu je indonezijski predsednik iz jav i l : »Hva­ležen sem za gostoljubje in prijateljska čustva , s ka­terimi so me sprejeli jugoslovanski narodi.

N a naslov »Sputnik - Moskva« je doslej prispelo 91.569 pisem, brzojavk in dopisnic iz 58 dežel, k i so j ih poslali v Moskvo ob izstrelitvi sovjetskih umetnih sa­telitov.

Londonski »Observer« piše, da je »poljski načr t o jedrski demilitarizaciji Srednje Evrope izredno vab­l j iv zaradi svoje oči tne enostavnosti in zato, ker uteg­ne pomeniti korak k omej i tv i jedrske oboroži tve in zmanjšanju vojne nevarnost i .« Časnik sodi, da je br i ­tanska vlada pametno ravnala, da ni odklonila možno-»ti, da b i na pogajanjih govori l i o tem načr tu .

»Komsomolska pravda« piše, da bodo v SZ kmalu Izstrelili umetne satelite, k i bodo lahko med poletom odvrgli oklopne kabine, k i se bodo potem spustile na zemljo na vnaprej do ločena mesta.

V središču Bangkoka je v nedeljo izbruhnil požar, k i je upepelil 700 hiš, tako da je ostalo brez strehe ekrog 6.000 ljudi. Ogenj, k i je divjal dobrih 5 ur, Je napravil škode za okrog 2 mili jardi frankov.

Indonezija in Japonska sta v ponedeljek podpisali mirovno pogodbo in tako dokončno odpravili vojno stanje med obema deželama. Hkrat i je bi l podpisan tudi sporazum o reparacijah, s katerim se je Japonska zavezala, da bo izplačala Indoneziji vojno odškodnino v znesku 223,08 milijona dolarjev ter da bo čr ta la In­doneziji trgovinski dolg, k i znaša nekaj manj, kot 180 milijonov dolarjev.

Norvešk i kralj Olaf V . , k i je v ponedeljek v par­lamentu prisegel kot novi norvešk i kral j , je v svoji p rv i prestolni besedi iz javi l , da se bo Norveška nada­lje prizadevala ohraniti mir in ublaži t i napetost na svetu.

Jugoslovanska in avstrijska vlada sta se sporazu­meli, da se bosta začeli pogajati o vprašanj ih , k i za­nimajo obe deželi . Pogajanja se bodo začela že ja­nuarja.

Jugoslovanska vlada je v ponedeljek ostro protesti­rala pri francoski v ladi spr ičo protipravne zaplembe tovora z jugoslovanske ladje Slovenije, k i jo je fran­coski ruši lec »Cassare« in fregata »F-718«, 18. janu­arja ustavil i kakih 60 milj od alž i rske obale. Slovenija je na svoji redni progi vozi la tudi določene kol ičine streliva in orožja za neko tvrdko v Cassablanci. Ladjo sta francoski vojni ladji odpeljali v Oran, kjer so strelivo in orožje, k i je tehtalo 148 ton, zaplenili in izkrcal i .

Bonnski časnik »General Anzeiger« je objavil v to­rek uvodnik, posvečen francoskemu ukrepu proti ju­goslovanski ladji »Slovenija«. Uvodnik pravi, da je »Slovenija« plula proti Cassablanci, in da je Maroko neodvisna dežela, k i ima pravico do narodne vojske. Zato so tudi pravni razlogi za francoski ukrep zelo dvomlj iv i .

Jugoslovanski poslanik v Maroku Mustafa Vilovič, k i je na poti v Rabat, je v torek prispel v Cassablan-co. V Rabatu bo vodi l prvo jugoslovansko diplomatsko misli jo v novi neodvisni severno-afr iški državi .

Mednarodni monetarni fond je sklenil dati Jugosla­v i j i na razpolago znesek 22,9 milijona dolarjev, in si­cer 10,9 milijona ameriških dolarjev, 7 mili jonov do­larjev v zahodnonemških markah in 5 milijonov do­larjev v nizozemskih guldenih.

L J U D J E I N D O G O D K I

G U S A R S K I N A P A D

I Z D A J A ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR S L A V K O ĐEZNIK / U R E J A UREDNIŠKI ODBOR - O D G O V O R N I UREDNIK M I R O Z A K R A J S E K / T E L E F O N UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — T E L E F O N U P R A V E ST. 475 t TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-Z-133 J I Z H A J A OB PONE­D E L J K I H IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA N A R O Č N I N A 50 DIN

To, kar se je zgodilo zgodnjega popoldneva minulo soboto sredi Sredozemskega morja, si lahko v mirnem času našega veka le s te­žavo predstavljamo. Francoske vojne ladje so tega dne obkolile Jugoslovansko ladjo »Slovenijo in jo prisil i le, da je pristala v al­žirskem pris tanišču Oran. Tu so francoske oblasti zaplenile dolo­čeno količino streliva in orožja, k i je bila poslana v Maroko. To so storile — kljub temu, da je b i ­lo vse blago povsem redno, v skladu z mednarodnimi predpisi zaznamovano v ladijskih doku­mentih, — pod docela izmišljeno obdolžitvijo, da Je bilo orožje na­menjeno alžirski narodnoosvobo­di ln i vojski .

Za tako počet je francoske obla­sti niso imele nit i na jmanjšega po­voda al i dokaza. Blago, k i ga je vozi la jugoslovanska ladja »Slo­veni ja«, je bilo namenjeno v Ca-sablanco in v New York . Del to­vora je bilo orožje, k i pa je bilo povsem zakonito poslano v M a ­roko. O tej pošil jki se je naše prevozniško podjetje že tri tedne poprej javno pogajalo prek tele­printerjev z marošk im uvoznikom Larakijem. Blago je bilo v celoti vpisano v ladi jski register, zaboji pa so poleg oznak poši l jatel ja in naslovnika jasno nosil i napis i vsebino »MUNITION«. Francoske

oblasti niso imele nobenih težav, da so naš le te zaboje v ladijskem tovoru in je torej povsem jasno, da ni šlo za n ikakr šno »tihotap­ljenje orožja«, kot b i to rada zdaj prikazala francoska vlada. Šlo je za povsem redno in normalno tr­govsko transakcijo.

Toda nezakonito in nenormalno je ravnanje s francoske strani. Ladjo »Slovenijo« so ustavili na odprtem morju in ne v francoskih teritorialnih vodah (dasi imajo ladje po mednarodnem pravu tudi tu pravico na neofenziven pre­hod). Sam poveljnik francoske bojne ladje je na zahtevo kape­tana »Slovenije« potrdil, da je ustavil našo ladjo na odprtem morju in to kakih 45 milj od oba­le, medtem ko se običajno računa teritorialno morje le 12 milj od kopnega, po izrednem sklepu fran­coske vlade pa 30 milj od alžir­ske obale.

Po mednarodnem pravu n i n o ­benega določila, k i b i v času miru dodeljeval komurkoli pravico, da ustavlja, preiskuje neko ladjo pod tujo zastavo, a l i da jo celo prisilno odvede v svoje pr is tanišče in ple­ni njeno blago. To je ne samo oči tna krš i tev mednarodnega pra­va, marveč tudi nevaren zgled, k i lahko za vselej odpravi mir in varnost svobodne plovbe in po­

morske trgovine. In to ne samo za Jugoslavijo!

V mirnodobskem času tudi nI n ikakr šne prepovedi trgovine z orožjem. Zlasti pa tega ne more braniti neka država drugi dr­žavi . Maroko je svobodna, neod­visna dežela, k i lahko nabavlja orožje, kjerkol i jo je volja . Rav­nanje francoskih oblasti n i torej samo nasilje proti jugoslovanski ladji , marveč tudi žali tev za ne­odvisni Maroko. Saj francoske obdolži tve, češ, da je bilo to orožje namenjeno alžirski narod-no-osvobodilni vojski , ne pome­nijo nič drugega, kot nesmiselno trditev, da vsako orožje, k i gre v Maroko, pride v roke alžirskim borcem za svobodo.

Francoska vlada si s takim pi­ratskim izpadom pač ne bo mogla zagotoviti ugleda v svetu, še manj pa bo lahko reševa la čedal je bolj boleči alžirski problem. N i treba posebej poudarjati, da bo ta iz­gred resno spravil v nevarnost dobre odnose Francije z Jugosla­vijo in tudi z Marokom ter osta­l imi arabskimi deželami. Za to dejanje, k i sicer n i bilo morda storjeno nepremiš l jeno, je pa bilo skrajno nezakonito in nasilno, bo morala nositi francoska vlada vso moralno odgovornost in bo mo­rala tudi povrnit i vso storjeno Ikodo. M A R T I N T O M A Z l C

HadasU in Uiave v mmm mltiu V torek zjutraj nas je presene­

ti l sneg. Mimo radosti otrok, zla­sti šolske mladine, k i bo imela na beli odeji dokaj lepše zimske po­čitnice, je sneg povzročil mnogim tudi skrbi in preglavice.

potniki . Vozn i red je ovrgla sila prirode. Avtobusi so prihajali in odhajali le, kadar in kakor so mo-

L Tudi Prešeren je dobil to zimo

nov plašč

Prve in tudi glavne težave so nastale v prometu. V l a k i so pri­hajali na železniško postajo v Kranj z ve l ik imi zamudami. Bal­kan Ezpress iz Avstrije* je imel več kot dve uri zamude. Na avto­busni postaji so čakal i nervozni

A v t o v neprijetnem objemu belega »sovražnika«

g l i . Naj teže se je prebil avtobus z Bleda, k i je prišel v Kranj šele ob 13. uri popoldne, namesto zju­traj. Tudi avtobusna zveza proti Goln iku je bi la vzpostavljena še­le opoldne. Avtobusi proti Ljub­ljani in Tržiču so prav tako vo­z i l i z ve l ik imi težavami in imeli znatne zamude.

Sprva v lažen in težak sneg je povzročil precej škode tudi na telefonskem omrežju. Blizu Oreh-ka pri Kranju je smreka, k i se je ukr iv i la pod težo snega, potr­gala telefonske žice. Takih prime­rov tudi drugod ni manjkalo. Sku­pine delavcev, k i so zarana kre­nile iz Kranja proti Skofji Loki ir. proti Radovlj ici , da bi vzpostavile telefonsko zvezo, niso bile kos številnim okvaram. Z Ljubljano je bi la Gorenjska ves dan povezana

z eno samo telefonsko linijo, medtem ko so bile z Bledom in okolico vse telefonske zveze pre-kinjenje. Tudi Kamna Gorica in drugi kraji so b i l i popolnoma od­rezani od ostalih krajev; zadnje okvare na l inijah so našli in po­pravi l i šele včera j , v če t r tek .

S čiščenjem cest, zlasti glavnih, so začeli že rano zjutraj. Uprava za ceste v Kranju je že ob štirih zjutraj razposlala več motornih plugov v razne smeri, da bi pre­orali ceste. Pa tudi po drugih kra­j ih so se z vsemi silami uprli snež­ni ofenzivi. Skupine železničarjev so že ponoči , kmalu ko je začelo snežiti , odpotovale v razne smeri in sproti čistilo kretnice in druge objekte, da bi preprečil i zastoj.

O B R A Z I I N P O J A V I POSTREŽBA >PO STOPNIČKAH«

» Ž e l i t e ? P r v i , d rug i aH t re t j i menu?* je pr i jazno v p r a š a l a na takar ica i n č a k a l a , da j i bo gost odgo­v o r i l .

» T e g a . « P o t e m m u je vedno nasmejana pr ines la kos i lo i n

m u postregla, k o l i k o r je najbolje mogla. Os ta l i gost­je j i niso b i l i t o l iko mar . T i h o je pos tav i la kos i lo pred nje i n zopet odš l a . O n je b i l vedno p r v i na v r s t i . K a j zato, č e so d rug i p r i š l i p red n j i m — n i č ne de — O n je b i l vedno, vsaj kazalo je tako, na j ­v e č v reden gost. Reze rv i r a l a m u je celo mesto p r i m i z i i n — gorje, č e je kdo hotel sesti na r e z e r v i ­r an i stol . T u d i N j e m u n i b i lo prav. V i d e t i je b i lo , da m u p r i d rug i m i z i ne tekne tako dobro.

P a je b i l vendar prav tako abonent kot d rug i . R a v n o tako kot d r u g i je tud i O n p l a č e v a l kos i lo z abonen t sk imi boni . K l j u b temu pa so N j e m u s t regl i z n a v d u š e n j e m , v č a s i h celo s pre t i rano pri jaznostjo, k i so jo gostje l ahko kaj k m a l u opaz i l i . J e b i lo mar njegovo p l a č i l o v e č vredno?

» D o b i t e napi tn ino zato, ke r m u vedno r eze rv i ­rate s t o l ? « je n e k o č v p r a š a l abonent, ko m u je na­takar ica pojasni la , da je t i s t i prostor zaseden.

» N a v a d n o se n a m r e č rezervaci je vedno p l a č u ­je jo .«

» N e ne, le tako, n a v a d i l i smo se že .« S t a k i m odgovorom se je mora l zadovol j i t i , č e ­

prav je b i l on p rav tako s ta ln i gost, s ta ln i abonent, č e p r a v je p rav teko p l a č e v a l z abonen t sk imi boni i n p r iha ja l vsak dan na kos i lo i n v e č e r j o .

L e kaj s i je m i s l i l ob takem odgovoru? P r a v go­tovo l ahko le to, da so v tem gost inskem obratu z a ž e l e n i le nekater i gostje i n morda celo, da so njega iz n e k a k š n e g a usmi l jenja spre je l i med abo­nente. D a n i b i l med t i s t imi z a ž e l e n i m i gosti samo O n — t is t i » g o s p o d « , kot so ga imenova l i — so gostje k m a l u l ahko opaz i l i . V s e tako k a ž e , da imajo v neka te r ih l o k a l i h posebne k r i t e r i j e za p o s t r e ž b o gostov. M o r d a j i h ceni jo po ob lek i , verjetno tudi po po loža j i h , po funkc i j ah — i n kaj v e m po č e m še . V a ž n o je p a č to, da so si za p o s t r e ž b o pos tav i l i ne­k a k o h i e r a r h i č n o les tvico z le n e k o l i k i m i k l i n i . M o r ­da le s š e s t i m i , od ka te r ih je b i l a zadnja — »vs i ostal i gos t j e« . I n teh osta l ih gostov, kot je po po­s t r e ž b i kazalo, n e z a ž e l e n i h gostov, je b i lo p rav go­tovo v e č kot sto.

T a k i po jav i p r i p o s t r e ž b a h so p r i nas §e zelo pogosti ne le v gos t insk ih , t e m v e č tud i v nekater ih t rgov inah , u rad ih i n š e kje. Toda ka j , ko b i se v s i t i s t i , k i niso najbolje p o s t r e ž e n i , p re se l i l i tja, kjer je p o s t r e ž b a za vse enaka, tako, kot jo zahteva p l ač i lo .

M o r d a b i tedaj tud i gost inci i n nekater i d rug i po­m i s l i l i , da so p l a č a n i od l j u d i , k i j i m s t r e ž e j o , od vseh, ne le od nekater ih posameznikov, k i so j i m morda neko l iko bolj s i m p a t i č n i . M o r d a b i tedaj spo­zna l i , da je denar enako vreden, če ga daje ta a l i on i .

K a j , č e b i p o m i s l i l i na to k m a l u — da ne bo p o z n o . . .

»Ker niste mogli drugače, je naša pomoč dobrodošla,« bi oprav ičeno

dejali konj i

Tokrat zapadli sneg je b i l prva letošnja preizkušnja za naš pro­met. Posebno vel ik ih zastojev pa le ni povzročil . Res da so delavci prihajali v tovarne z znatnimi za­mudami, toda že prvi dan so bile ceste v tolikšni meri očiščene, da poslej s te plati ne bo več poseb­nih težav. Precejšnje breme pa je

Pod težo snega se je lomilo drevje

tokrat padlo na železnico. Ker je b i l promet z motornimi vozi l i onemogočen, so potniki z avtobus­nih postaj gazili proti železniški postaji, da so, čeprav z večjo al i manjšo zamudo, vendarle potova­l i po svojih opravkih. Kot so po­ročali , je to pot zapadlo v Kra­nju dobrih 60 cm snega, na Je­zerskem 90cm, na Ljubelj pa je le­gla kar meter debela snežna ode­ja. Da bi b i l to zadnji s n e / e n i me­tež v tej zimi, je kar prenaivnn želja. Podobnih preizkušenj (da le ne bi bilo hujših!) se lahko še nadejamo.

M . K .

n a š a '

ZBORI V O L I V C E V V ŽELEZARNI JESENICE

V sredo popoldne je bilo v Že­lezarni Jesenice 8 zborov vol iv­cev. Vol ivce vseh vol i ln ih enot podjetja so seznanjali s pomenom volitev, nakar so izvo l i l i delegate za kandidacijsko konferenco, za zbor proizvajalcev Republ iške ter za zbor proizvajalcev Zvezne ljud­ske skupščine . V s i zbori so b i l i dobro pripravljeni in tudi lepo obiskani. TJ.

ZBORI V O L I V C E V V K A M N I K U Zbori vol ivcev v kamniški ob­

čini so b i l i zelo dobro obiskani. V o l i v c i j ih niso smatrali samo za golo formalnost, na katerih naj izvolijo delegate za kandidacijske konference. N a njih so živahno razpravljali o gospodarskih in po­litičnih problemih. V Kamniku so načeli vprašan je zidave šolskega poslopja in dozidave kulturnega doma. Razpravljali so tudi o vo­dovodu. V Tuhinjski dolini in v komendskem okolišu je bi la ude­ležba vel ika tudi zato, ker so vo­l i l i krajevne ljudske odbore.

V C E R K L J A H SO U S T A N O V I L I TURISTIČNO DRUŠTVO

N a ustanovnem občnem zboru Turis t ičnega druš tva Cerklje-Kr-vavec so govori l i o pomenu raz­voja turizma za Gorenjsko. Za cerkljansko občino je turizem ne-malega pomena, saj bo kot kaže , z dograditvijo žičnice na Krvavec, občina Cerklje postala ena prvih turist ičnih postojank na Goreni-skem. Precej so se menili o ne-načr tn i gradnji koč na Krvavcu in sklenil i , da se mora za ta pre­del čimprej sestaviti urbanis t ični načr t . V Cerkljah samih pa bo treba poskrbeti za o lepšavo vasi , gradnjo kopališča, popravilo cest in poskrbeti, da bo zagotovljeno zadostno število sob oziroma le­žišč za turiste. Mnogi člani dru­štva so prispevali kot prvo pomoč druš tvu 1000 dinarjev in izrazil i željo, da bi č imprej uresniči l i za­dane naloge. P. G .

S A N I T E T N I TEČAJ J E OBISKO­V A L O 32 G A S I L C E V

V Kranju se je 16. januarja za­čel 4-dnevni sanitetni tečaj , k i ga je organizirala Okrajna gasilska zveza za Gorenjsko. Tečaj je obis­kovalo 32 gasilcev — 13 članic in 19 č lanov. V o d i l ga je poveljnik Okrajne gasilske zveze Janez Gros, zdravstvena predavanja je imel dr. Bajželj, razen tega pa so predavale tudi tri medicinske se­stre. Predavali so tudi predstav­nik i gasilcev o zakonu o gasilski službi, o družbeni ureditvi gasil­skih organizacij, o temeljnem za­konu o požarni varnosti, o delu z mladino itd. Ob zakl jučku tečaja so b i l i v nedeljo dopoldan prak­tični in teoretični izpiti . Tečaj je dobro uspel — 13 tečajnikov je naredilo izpit z odličnim, 10 s prnv dobrim, 7 z dobrim in 2 z zadost­nim uspehom.

Gasilska zveza bo predvidoma 27. januarja spet organizirala 5-dnevni tečaj za sanitetne referente iz občinskih gasilskih zvez.

-a«

D E L O KAMNIŠKIH G A S I L C E V N a dobro obiskanem občnem

zboru so kamniški gasilci zaklju­čili 75. leto svojega delovanja. Ugotovil i so, da so vključil i v svoje vrste 13 pionirjev, k i prav pridno obiskujejo vaje in preda­vanja. V preteklem letu je bilo 6 strokovnih predavanj za člane. Skrb za tehnično izobrazbo čla­nov je bila lani posebno vel ika, saj so imeli 30 vaj, na druš tvenih tekmovanjih pa so zasedli prvo mesto. Sodelovali so pri petih po­žarih. Kamniško gasilsko druš tvo si je zadalo nalogo, da bo v le­tošnjem letu pritegnilo v gasilske vrste čimveč mladincev in mla­dink.

P L A Z Z A S U L CESTO Dva in pol kilometra od uprav­

nega poslopja rudnika Kaol in v Crni pri Kamniku se je nad za­puščenimi jaški, k i jih pred vojno takratni lastniki rudnika niso za­suli, začela premikati zemlja. S strmega planinskega pobočja se je sprožilo nad 2000 m s zemlje proti rudniškim zgradbam in ce­sti drugega razreda Kamnik—Gor­nji grad. V nedeljo dopoldne se Je premikanje zemlje nadaljevalo. Plaz je porušil rudniško kovač-nico in manjše skladišče ter zasul cesto v dolžini 10 metrov. Promet na cesti je onemogočeni, vendar pa avtobusna zveza Ljubljana — Gornji Grad- Celje redno obra­tuje, ker potniki prestopajo.

K R A N J , 21. J A N U A R J A 1958

Premije da - ne pa dopolnilne plače! Pomanjkljivosti se pojavljajo zato, ker premijski sistem še ni dovolj popoln -

Delavski sveti naj bi bolj prouč i l i osnove in merila za premiranje - V kranjskem okraju i z p l a č a n e premije niso pretirane, razen v nekaterih izjemnih primerih

T a j n i š t v o za delo O L O K r a n j je pred k r a t k i m Poslalo podjetjem po roč i l o o p o l i t i k i l anskole t ­nega nagrajevanja v 20 indus t r i j sk ih (toda v skoro vseh v e č j i h podjetj ih z nad 500 zaposleni­mi), 2 gozdarskih , 1 gradbenem i n 6 t rgovsk ih podjetjih na Goren j skem. V obravnavan ih 2!) pod­jetjih so i zp lača l i l an i p o v p r e č n o premi j po 38,6 odstotka, nagrad po 4,4% i n d o b i č k a po lit,9 r ' /o p o v p r e č n i h m e s e č n i h č i s t ih p l a č . B o l j po doma­Če povedano, je v teh podjet j ih pre je l posamez­nik p o v p r e č n o neko l iko v e č kot poldrugo m e s e č ­no p l a č o (154,9% m e s e č n e p l ače ) v o b l i k i do­bička , premi je i n nagrade. T o je seveda le pov­preč je , kor so v posameznih podjet i jh i n posa­meznik i p re je l i v e č , drugod i n d rug i pa manj a l i tudi n i č e s a r .

Omenjeno p o r o č i l o n i povsem popolno, ke r prv ič obravnava le 29, č e p r a v b r ž k o n e najzna­č i lne jš ih podjetij i n , d r u g i č , , zato, ke r ve l ja po­ročilo za posamezna podjetja za celoletno obdob­je, za nekatera podjetja pa za k r a j š i č a s (do 1. decembra, do 27. decembra itd.). K l j u b temu Pa po roč i lo vendar uspe p r ikaza t i vsaj nekatere bistvene, poglavi tne tendence i n pojave v po­l i t i k i nagrajevanja na Goren j skem.

T a k o k a ž e po roč i l o to, da na o b m o č j u k r a n j ­skega okraja v g lavnem n i b i lo tako hud ih pre ­t i ravanj p r i i z p l a č e v a n j u p remi j , k a k r š n e so bi le , sodeč po s ignal ih v dnevnem t i sku , ponekod drugod. Neka j i z jem pa je tud i v k ran j skem okraju . To z las t i ve l j a za K e m i č n o tovarno v Podnar tu , k jer so l an i i zp lača l i ( na jveč i zmed vseh go ren i sk ih indus t r i j sk ih podjetij) p remi j v viš in i 237,7% glede na p o v p r e č n e m e s e č n e p l a č e . Podjetje utemeljuje tako obi lne premi je s tem, ceš da je k l j u b t e ž j i m pogojem p o v e č a l o obseg proizvodnje za v e č kot 80%. D i r ek to r tega pod­jetja je preje l 62.596 d i n d o b i č k a , 68.000 d i n na ­grade i n 202.453 d i n premije . U p r a v i č e n o s t tako visoke premi je je vsekakor d v o m l j i v a . Izmed obravnavanih š e s t i h t rgovsk ih podjetij pa so i z ­plača l i sorazmeroma n a j v e č premi j v k ran j skem podjetju » P r i Kranjcu* , (manufakturna stroka), in sicer v v iš in i 60,9% glede na p o v p r e č n e me­s e č n e p l a č e . T a k e premi je utemeljuje podjetje z v e č j i m pos lovn im uspehom, k i se k a ž e v presegu prometa za 19% a l i 13 m i l i j o n o v dinar jev, č e ­prav j i m je man jka l a 1 de lovna m o č , dal je z n i z k i m i s t r o š k i ter z lastno t rd i tv i jo , da imajo na jn i ž j e cene v celotnem kran j skem okra ju .

V e č i n a podjet i j , k i j i h obravnava po roč i l o T a j n i š t v a za delo O L O , s k u š a konkre tno uteme­l j i t i i z p l a č a n e premije . Z l a s t i ve l j a to za tista Podjetja, k i p r i p remi ran ju ne pret i ravajo. T e vrste podjetij o č i t n o vsaj v g lavnem s k u š a j o u r e s n i č e v a t i n a č e l o , da p remi ja ne sme b i t i bolj »H manj s r a m e ž l j i v a o b l i k a n e k a k š n e dodatne Plače, m a r v e č ustrezno mater ia lno pr iznanje za posebne uspehe, k i j i h je m o č dokazat i z objek­t i v n i m i m e r i l i . V s e k a k o r v t ak ih p r i m e r i h lahko govorimo vsaj o pr izadevan j ih , t e ž n j a h , da bi bile premi je ekonomsko utemeljene, das i ravno tudi v teh p r i m e r i h mars ika tera osnova oz i roma mer i lo š e n i dovol j objekt ivno. So pa tud i podjetja, k i že s svo j i m i f raze r sk imi , neresn imi Utemel j i tvami kot, denimo, » z a v e s t k o l e k t i v a je vidno p o r a s l a « , » z m a n j š a l i smo r e p r e z e n t a č n e s t r o š k e « dokazujejo, da j i m je ekonomsko upra ­v i čeno premiranje Š p a n s k a vas a l i pa celo za ­vestno i z k o r i š č a j o p remiran je za n e u p r a v i č e n o P o v e č a v a n j e osebnih p re jemkov m a n j š e skupine l j ud i v k o l e k t i v u . Neka te ra podjetja pa nava ­jajo za izp lač i lo premi j samo nckonkre tno ute­melj i tev, češ da so » d o s e ž e n i uspehi p r i poslo­vanju p r i m e r n i « a l i pa se sploh izognejo v sa ­k r š n i u temel i j tv i . T u d i navedbe nekater ih t rgov­sk ih podjetij ( - K o k r a « K r a n j itd.), češ da je i z ­plač i lo premi j utemeljeno, ke r da so p o v e č a l i b lagovni promet, ne morejo b i t i že ka r v vsakem p r imeru zadostna utemel j i tev. K a j pa, č e je pod­jetje p o v e č a l o p l an i r an i b lagovni promet samo zaradi tega, ke r je p o d r a ž i l o blago? Je to tudi Poseben uspeh, za katerega je treba dat i p r e m i ­je? T o b i pomeni lo , da s p r e m i j a m i uganjamo burke i n se n o r č u j e m o iz p o t r o š n i k o v . P r a v tak i p r imer i — č e p r a v so osamljeni — pa nevarno db.kredit l rajo sistem premiran ja . Neka te r i l judje n a m r e č rad i kaj h i t ro neodgovorno p o s p l o š u j e j o posamezne nepravi lnos t i , k i so le izjeme, na vsa Podjetja, na celotno gospodarstvo. Zato je tudi že s l iša t i mnenja posameznikov, češ da b i bi lo pre­miranje v celot i najbolje u k i n i t i , ker da pov­zroča samo hudo k r i .

š ih i n s p o s o b n e j š i h posameznikov, ekonomsko pa izredno š k o d l j i v a . P a č pa b i m o r a l i n a š a p r i ­zadevanja usmer i t i na izpopolnjevanje p r e m i j -skega sistema kot sredstva, k i vzoodbuja dosega­nje bo l j š ih gospodarskih rezul tatov. N a š pre­m i j s k i s is tem je n a m r e č š e dokaj nerazvit , š e na o t r o š k i h nogah, saj so podjetja zače l a sestavl jat i p rve premi jske p r a v i l n i k e š e l e le ta 1955 ter s i zdaj osvajamo š e l e p rve i z k u š n j e . Osnove i n me­r i l a so v mnogih p r emi j sk ih p r a v i l n i k i h š e dokaj n e p r o u č e n a , nejasna. Osnovn i vz rok temu tiči v p o m a n j k l j i v i , ne razv i t i organizac i j i dela , e v i ­denci , pomanjkanju normat ivov . Toda — m a r naj zaradi v r z e l i , k i so še , opust imo sis tem v celot i? V tem p r imeru b i r a v n a l i kot t is t i — oprostite že iz rab l jen i , toda p r i m e r n i pr ispodobi , — k i je kopa l v banj i umazanega otroka, pa potem z umazano vodo v red v rge l skozi okno tudi otroka. Res pa b i kazalo pretehtat i to, a l i ne b i kazalo morda z m a n j š a t i š t e v i l a p r emi ran ih de lovn ih mest v posameznih podjet j ih samo na tista, na ka te r ih je premiranje že m o č zanesl j ivo nas lon i t i na dejansko objekt ivne osnove i n mer i l a i n k a ­ter ih premiranje je ekonomsko že utemeljeno. N a d rug ih de lovn ih mest ih pa naj b i premiranje u s t av i l i vse dot lej , dok le r izpopolnjena organ i ­zaci ja dela i n evidenca ne b i omogoč i l i i z lušč i t i ob jek t ivn ih , ekonomsko utemel jenih osnov o z i ­roma m e r i l . T o b i b i l a h k r a t i vzpodbuda odgo­v o r n i m l judem v podjetj ih, da b i se zavze l i za h i t r e j š e izpopolnjevanje organizaci je dela.

P O M A N J K L J I V O S T I SO D O L Ž N I O D P R A V ­L J A T I D E L A V S K I SVETI

Zdaj se n a m r e č š e dogaja to, da v nekater ih podjet j ih premira jo tud i l j u d i na t ak ih de lovn ih mest ih , za katere š e niso i z b r u š e n e premi jske osnove oz i roma mer i l a . T o pa se dogaja tud i zaradi popust l j ivos t i , n e o d l o č n o s t i de l avsk ih sve­tov, s i n d i k a l n i h organizaci j i n komunis tov v ne­ka te r ih podjet j ih. T a k p r imer je b i l v k ran j skem podjetju » P r o j e k t « . L a n s k i p remi j sk i p r a v i l n i k tega podjetja je p rav i lno u p o š t e v a l ekonomsko utemeljenost p remiran ja na posameznih de lovn ih mest ih . Kasne je pa je de l avsk i svet podlegel v p l i v u neka te r ih posameznikov, k i so — seveda zaradi osebmh k o r i s t i — predlagal i , naj b i v k l j u ­čili v premiranje vsa u s l u ž b e n s k a de lovna me­sta, č e p r a v to n i b i lo ekonomsko utemeljeno. T u ­d i s indikat i n osnovna organizaci ja Z K se temu nista znala upre t i .

K o r azprav l jamo o k v a r n i h i z ras tk ih p r e m i ­ranja , dost ikrat k r i t i z i r a m o vse okrog sebe, p r i č e m e r pa rftdi pozabimo, da sestavljajo i n pot r ju­jejo premi jske p r a v i l n i k e de l avsk i svet i , ne v e m pa kdo izven podjeti j . D e l a v s k i svet i morajo zato ču t i t i tudi v e č j o odgovornost za p r e p r e č e ­vanje n e u p r a v i č e n i h premi j ter za izpopolnje­v a n a premi j s k : h p r a v i l n i k o v . Seveda pa se bodo u s p e š n o lo teva l i te svoje naloge le, č e j i m bodo p r i tem pomagal i tud i l j udsk i odbori , z las t i zbor i pro izvaja lcev , svet i za delo ter s ind ika lne i n par t i j ske organizaci je .

Nada l jn ja , ponekod p r o b l e m a t i č n a stvar so nagrade, k i predstavl jajo v nekater ih podjetj ih pomemben odstotek glede na p o v p r e č n e p l a č e . N a t a n č n e j š a anal iza b i b r ž k o n e odk r i l a , da se mnoge nagrade de l i jo po š e manj ob j ek t ivn ih m e r i l i h kot premije . Zato naj bi organi up rav ­l janja v podjetj ih natanko p r o u č i l i ta p rob lem, k i tudi m i m o zborov proizvaja lcev i n s i n d i k a l n i h organizaci j ne b i smel i t i neopazno.

PRI D E L I T V I S R E D S T E V N A J P O D J E T J A MISLIJO TUDI N A S V O J R A Z V O J

Poseben prob lem je tudi del i tev d o b i č k a . Č e ­prav tud i p r i d e l i t v i d o b i č k a , podobno kot p r i premi jah , v v e č i n i gospodarskih organizaci j v

n a š e m okra ju n i opazi t i tako h u d i h skrajnost i , kot ponekod drugod, so p r i m e r i , k i zas luž i jo pozornost. V skup in i i ndus t r i j sk ih podjeti j , zaje­t i h v prej omenjenem po roč i l u , je spet na p rvem mestu K e m i č n a tovarna Podnar t , k jer so l an i i zp l ača l i d o b i č e k v v i š in i 211,7% glede na pov­p r e č n e m e s e č n e p l a č e . T o podjetje pa hk ra t i p r e d n j a č i tud i glede odstotka sredstev za pove­č a n j e osebnih dohodkov, k i ga je izloči lo i n dalo v lastne sklade podjetja. (574,7% p o v p r e č n i h me­s e č n i h p lač ) . V lastne sklade je sicer razmeroma le malo podjetij iz loči lo de l sredstev za p o v e č a ­nje osebnih dohodkov. V t rgov in i pa zas luž i spet javno š ibo kranjsko t rgovsko podjetje z m a n u ­fakturo » P r i K r a n j c u « , k i je razde l i lo v e č kot 4 i n po l m e s e č n i h p l a č (464,1%) a l i razmeroma n a j v e č i zmed vseh podjetij v ok ra ju ; p r i tem pa iz sredstev za p o v e č a n j e osebnih dohodkov n i izloči lo v lastne sklade n i t i f i cka . M e d t rgovsk i ­m i podjetj i , k i niso iz loči la v lastne sklade no­benih sredstev, so tud i » M e r k u r « , K r a n j i n tr­govska m r e ž a » P e k o « , medtem ko je t rgovsko podjetje » G o r e n j e « , K r a n j izloči lo v lastne sklade 426,8%, » K o k r a « pa 184,7% glede na p o v p r e č n e m e s e č n e p l a č e . Nekate ra t rgovska podjetja, k a ­kor, denimo, » P r i K r a n j c u « torej gospodarijo le od rok do ust, ne da b i skrbela za nadal jn j i r az ­voj podjetja. Take vrste podjetja seveda potem n ikako r niso u p r a v i č e n a , da b i se p r i t o ž e v a l a , češ da daje skupnost premalo i nves t i c i j sk ih sredstev za razvoj t rgovine.

V s i t i po jav i pa opozarjajo na to, da b i m o r a l i o b č i n s k i l j u d s k i odbori , še z las t i pa n j ihov i zbor i proizvaja lcev č i m p r e j n a t a n č n e j e p r o u č i t i smo­trnost i n s t imula t ivnost po l i t ike nagrajevanja v podjetjih na svo j ih o b m o č j i h . T u d i dopo ln i ln i predpis i p o o b l a š č a j o zbore proizvaja lcev , da lahko do loč i jo za posamezne skupine podjetij a l i posamezna podjetja, naj i z osebnih dohodkov i z ­loči jo v e č j a sredstva v lastne sklade, p rav tako pa l ahko zahtevajo od de l avsk ih svetov rev iz i jo p r emi j sk ih osnov, č e te ne ustrezajo. Neka te r i p r i m e r i opozarjajo na to, da naj b i zbor i p ro ­izvaja lcev to svoje d r u ž b e n o pooblast i lo tud i dejansko uporab i l i .

Miro Zakrajšek

Iz dimnika IBI se ne kadi več Izum Aleksandra Šmuca

omogoča popolno izgorevanje premoga

Sobota popoldne. V Kranj je prispela skupina strokovnjakov, da b i obiskala tovarno »IBI« (To­varno bombažnih izdelkov). Da ne bi zaman šli do oddaljene tovarne, so kar od daleč, iz Kranjc, opa­zovali , če tam delajo al i ne, kar naj bi ugotovili po tem, če se iz dimnika kadi al i ne. Toda iz dim­nika ni bilo nobenega sledu po dimu in kurjenju. Sprijaznili so se s »smolo«, ker v IBI, kot so ugo­tovi l i , ob tistem času niso več delali.

Toda pozneje so b i l i presenečeni . V IBI so de­la l i s polno paro, peči so gorele kot navadno, le izgorevanje premoga je tam tako popolno, da ne uhaja nič dima. To razliko med IBI-jevim in drugi­mi dimniki lahko opazi vsakdo.

K o smo šli v IBI in poiskali strojnika Aleksandra Šmuca, nam je le-ta prijazno pokazal in raztolmačil svoj izum. Polnih 12 let, kot pravi, je proučeval iz­gorevanje premoga v pečeh in izgube znatnih ko l i ­čin spričo neizkoriščenih plinov in nevšečnega pra­hu, k i uhaja skozi tovarn iške dimnike. Tovarna, k i dnevno porabi kakih 20 ton premoga, ima zaradi uhajajočih plinov letno 5 do 6 milijonov škode. V ve l ik ih tovarnah pa znašajo te izgube seveda še neprimerno več .

Uhajajoči prah pa povzroča škodo tudi v okol ic i tovarn, kvari zrak in s tem zdravstvene pogoje pre­bivalstva ter zavira rastlinsko rast. *

O tem problemu govorijo v Kranju, na Jeseni­cah, v Celju — v vseh industrijskih središčih. To dela preglavice tudi v drugih, industrijsko razvit ih deželah. Samo v Zahodni Nemčiji pade letno na zemljo približno mili jon ton prahu, večinoma iz to­varniških dimnikov. Ponekod, kot, denimo, v Po-rurju, ta prah zakriva do 40 % sončne svetlobe.

Smuč pa je izdelal posebno mehanično stopni-čarsko reše tko , za katero mu je priznan izum, k i ga je registriral Zvezni urad za patente. Prakt ično so njegov izum preizkusili v tovarni »'Motvoz« v Grosuplju in v IBI v Kranju, kjer se že dve leti ne kadi več iz dimnika. Po njegovem postopku do­sežejo popolno izgorevanje vsakovrstnega premoga.

Celotna ureditev te naprave ni draga, kot pravi izumitelj. Zato lahko pr ičakujemo, da se bodo za to napravo zanimala tudi mnoga druga naša podjetja.

K. M .

TOVARIŠ S M U C JE ODPRL PEC.

G O R E L O JE S P O L N O P A R O .

T O D A Z D I M N I K A — NITI

SLEDU

I Z P O P O L N J E V A T I . N E PA UKINITI SISTEM P R E M I R A N J A

T o pa ne b i b i l a pot naprej , m a r v e č nazaj. T u d i drugod v svetu vel ja premiranje kot po­memben sodoben s t imulans za razvi janje go­spodarstva. Ekonomske kor i s t i dosedanjega pre­miranja nedvomno odtehtajo posledice nep rav i l ­nega premiranja v nekater ih podjetj ih. Mnen jem, naj bi premiranje opus t i l i , botruje, skr i ta v ozad­ju , u r a v n i l o v k a , k i je k r i v i č n a do pr izadevnoj -

Vse člane Kluba gospodarstvenikov obveščamo, da bo v petek, dne 24. januarja t. 1. ob 16. uri po­poldan v klubskih prostorih Trgovinske zbornice Kranj, Prešernova ul . Hi I p redavan i« o temi:

»NEKATERI A K T U A L N I PROBLEMI BANČNIŠTVA«

Predaval bo generalni direktor NB, tov. Lavoslav Dolinšek. — Uprava Kluba vabi vse Mane, da se predavan|a udeleže v čim večjem številu.

U P R A V A K L U B A

10.000 PIŠČANCEV V N A K E L S K I V A L I L N I C I

Pred nekaj dnevi so končal i z gradnjo skladišča za semenski krompir v Naklem. Elektr ična na­peljava je sicer v samem poslopju že napeljana, vendar še nimajo transformatorja. Zato tudi ne mo­re delati val i lnica za piščance. Ko bodo dobili transformator, bo na-kelska vali lnica dajala Gorenjski okoli 10.000 piščancev letno. En­kratna zmogljivost vali lnice pa jo 3400 piščancev. T i piščanci bodo namenjeni predvsem Gorenj­ski . Računajo, da bo otvoritev skladišča v Naklem meseca maja, ko bo semenj za bike.

»ISKRINI« PROIZVODI N A TR-ZISCIH BLIŽNJEGA V Z H O D A

I N JUŽNE A M E R I K E V tovarni »Iskra« v Kranju pri­

pravljajo to dni več jo pošil jko š tevcev za izvoz v Sirijo in kino­projektorjem za Iran. Kaže, da je povpraševan je po »Iskrinih« pro­izvodih precejšnje , saj bodo za tem poslali e lekt r ične š tevce in kinoprojektorje tudi v Indijo in državo Južne Amerike. S temi državami so že sklenil i pogodbe

za dobavo omenjenih proizvodov. Konec meseca januarja bodo po­slali tudi veliko telefonsko cen­tralo v Egipt. Skratka — kaže, da si je »Iskra« s svojimi proizvodi osvojila precej tujih tržišč vse tja do Burme in Indonezije.

V T R E H M E S E C I H 500 P I T A N I H P R A S l C E V

Gospodarska poslovna zveza v Kranju je v zadnjih treh mesecih preteklega leta prodala 500 pita­nih praš ičev. Letos so sklenil i po­godbo za vzrejo 1500 pitanih pra­šičev. Odkupilo j ih bo podjetje »Sleme« iz Zagreba. To podjetje rabi svinjsko meso za konzerve, k i j ih potem izvažajo predvsem v inozemstvo.

V I H A R PODRL 18.000 m 3

S M R E K O V E G A G O Z D A Vihar, k i je divjal po poklju­

ških in jelovških gozdovih v noči od 13. na 14. januar, je podrl okol i 18.000 m 3 smrekovega go­zda, last Gozdnega gospodarstva Bled. Dan pred tem je namreč na tem področju močno deževalo in ker imajo smrekova drevesa ko­renine precej na površju zemlje, je močan vihar zlahka ruval dre­vesa. Posebne škode ni bilo, ker bodo les vseeno lahko uporabili za predelavo. Poznalo se bo le no kalu, k i bo precej večji . Vihar je namreč drevesa odlomil in ne­katera tudi preklal. Ugotovil i so.

da je vetrolom nastal zaradi na­ravnega pojava, ker so bila tla zelo razmočena. Gozdarski stro­kovnjaki pri Gozdnem gospodar­stvu Bled so se odločili, da bodo preštudiral i , kako bi lahko v bo­doče preprečil i take pojave. LJ .

K A Z E , D A BO T O V A R N I IBI V K R A N J U LE USPELO

POVEČATI P R O I Z V O D N J O V tovarni IBI v Kranju si že

dlje časa prizadevajo, da bi od­pravi l i ozko grlo pri svoji proiz­vodnji. Ce bi namreč povečal i obrat predilnice za 200%, bi lah­ko povečal i proizvodnjo bombaž­ne preje od 200 na 700 ton, ozi­roma od 1192 na 4400 vreten. Kot kaže , j im bo sedaj le uspelo ures­ničiti svoja prizadevanja, kar bo ugodno vplivalo na povečan je njihove proizvodnje.

D E L A V C I T O V A R N E IBI B O D O D O B I V A L I ENOLONČNICO

Delavski svet tovarne IBI v Kranju je sklenil , da bodo s 1. januarjem odprli v podjetju men­zo. Delavci in delavke podjetja bodo tako lahko dobivali eno­lončnico po zmerni ceni — kot računajo 30 do 35 dinarjev. De­lavci bodo dobivali enolončnico po dopoldanski oziroma pred po­poldansko izmeno, če pa b i se kasneje pokazalo, da bi bolj ustre­zal drug čas, bodo pač svoj sklep temu prilagodili .

N A ŠTEFANJI GORI B O D O ZIDALI GASILSKI D O M

Prebivalci vasi Štefanja gora so leta 1954 ustanovili svoje gasilsko druš tvo. Od takrat so nabavil i že precej gasilskega orodja in tudi motorno brizgalno. To orodje hra­nijo po zasebnih hišah in v pri­meru požara ga zaradi tega težko hitro zberejo skupaj. Člani dru­štva so se o tem menili na nedav­nem občnem zboru in sklenil i zgraditi gasilski dom. Nekaj de­narja imajo sami, nekaj pa pri­čakujejo, da j im bo prispevala ob­čina ter Okrajna gasilska zveza. Les bodo vaščani darovali sami in pripravljeni so opraviti tudi vsa težaška dela in vožnje.

-ič

N O V ELEKTRIČNI M O S T N I ŽERJAV

Pred dnevi so v tovarni »Lito­stroj« v Ljubljani dogradili velik elektr ični mostni žerjav z nosil­nostjo 225 ton in s 25 tonskim pomožnim kavljem, k i ga bodo dobavili neki indijski družbi za hidrocentralo. Žerjav tehta 120 ton. Razen tega bodo konec tega meseca poslali v Indijo tudi 10-tonski mostni žerjav za indijsko jeklarno »Hindustan Steel«.

V . J

K R A N J , 24. J A N U A R J A 195«

ŠTEVILKE T E L E F O N O V P O D J E T J A »GORENJSKI TISK a, K R A N J : DIREKTOR, G L A V N I UREDNIK IN UREDNIŠTVO 397, RAČUNOVODSTVO IN O G L . ODD. ČASOPISA 475, TEHNIČNA P I S A R N A 190.

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA slonil , sam pa odšel v mestno L J U B N O , 25. in 26. januarja slov. SLUŽBA brivnico. Storilec ga je opazoval film »DOLINA MIRU«. V soboto

Zdravstveni dom Kranj, Poljska in nato kolo ukradel. Kolo je bilo ob 19.30. uri . — V nedeljo ob pot 8, telefon 218, naroči la za pre- sive barve, italijanskega izvora, 14. uri mladinska predstava ter voz bolnikov telefon 04.

Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplači lom. Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 2C','# popusta.

T E L E F O N S K A ŠTEVILKA N A ­ROČNIŠKEGA I N O G L A S N E G A O D D E L K A J E : Kranj 475.

Zatekel se je pes ovčjak. — Mošnje 20, p. Radovljica.

Prodam konja, 8 let starega. — V o k l o 43.

Po zelo ugodni ceni prodam travnik blizu Bašlja. Poizve se Preddvor št. 39.

Prodam 2 prašiča po 50 kg tež­ka . Naslov v oglasnem oddelku.

Prodam novo italijansko žensko kolo . Naslov v oglasnem oddelku.

Prodam novejše kuhinjsko po­h i š tvo . — Ocepek, Kranj, Stara cesta 21/1. — Ogled vsak dan od 15. ure dalje.

Moped Tomos-Puch na š tar ter s šči tnikom prodam. Naslov v oglasnem oddelku.

krmilo italijansko niklano, kakor ob 16. in 18. ur i . tudi obroči . Ker oškodovanec tat- »SORA« ŠKOFJA L O K A , od 24. vine ni pr i javi l , kolo in storilca do 26. januarja amer. barvni pa smo našli , poziva T N Z vse, k i film »CAS OBRAČUNA«. j im je bilo v tem času na tem »KRVAVC« C E R K L J E , 25. in 26. kraju kolo ukradeno, da se zglase januarja amer. film »STRAH«. na T N Z Kranj , soba št. 8, v s vi ho ogleda kolesa.

V soboto ob 19.30. ur i . V nede­ljo ob 16. in 19. uri .

Z A H V A L A TISOČERA H V A L A V S E M

d ragm sorodnikom, predobrim sosed«m in ljubim prijateljem, KI SO P O K A Z A L I T O L I K O LJUBEZNI DO NAŠE D R A G E P O K O J N E M A M I C E

JOŽEFE M O D R I J A N in gospodu župniku iz Predo-selj.

ŽALUJOČI: sin z ženo, hče rka z družino, Mar­jan z zaročenko in sinč­kom. — Malči, Bogdan in Si lvo ter ostalo so­rodstvo.

V K R A N J U Vponedeljek smo na kranjskem

trgu zabeležili naslednje cene: je-šprenček 100, ajdova moka 70, ko­ruzna moka 45, koruzni zdrob 45, kaša 70—80, ješprenj 70, krma za kokoši 35—40, fižol 65—70, čebul-ček 200 din liter, krompir 9—10, rdeče korenje 40—50, navadno ko­renje 15—20, čebula 50—55, kisla repa 25—28, sladka repa 6—8, k i ­slo zelje 40 din kg, česen 5—15 din kom., šopek peterši l ja 10 din, motovi leč 20—25, radič 20—30, špinača 25 din merica, koruza 35 do 40, proso 35—40, oves 25 din liter, redkev 20—30, jabolka 90, kolerabe 20—30, skuta 80—90, su­rovo maslo 460—500, zelena 60—80 din kg, mleko 30, smetana 200 din

Prodam suhe orehove plohe, de- »STORZlC« K R A N J , 24. januarja liter, jajca 18—22, piščanci 500,

Jeseničani premagali „Crveno zvezdo" z rezultatom 11:0

Na umetnem drsal išču pod Me- pad, vendar j im ni uspelo .Rezul-žakljo je bila odigrana v sredo tat prve tretjine je b i l 5:0, rezul-zvečer prvenstvena tekma zvezne tat druge tretjine prav tako 5:0 in lige med hokej klubom Jesenice rezultat zadnje tretjine, v kateri in hokej klubom Crvena zvezda iz *o b i l i Jesen ičan i že nekoliko iz-Beograda. Jeseničani so pokazali črpani 1:0 za Jesen ičane . Gostom vel iko premoč in dokazali, da ni- n i uspelo niti enkrat potresti mre-majo namena predati naslova dr- ž o domačinov, a l i resneje ogrožati žavnega prvaka kakemu drugemu njihova vrata. Tekmo sta sodila moštvu. Vseskozi so b i l i Jeseni­čani v napadu, k i so se mu gostje upirali in skušal i preiti v protina-

pred nekaj nad 500 gledalci Ker-koš in Gorše . U .

V nedelio, 26. januarja ob 14. uri bo priredil Sankaški klub »Triglav« Kranj

P R O P A G A N D N E SANKAŠKE T E K M E

s Šmarjetne gore. Ljubitelji sankanja, udeleži­

te se tekem v čimvečjem šte­v i lu . Tekmovalo se bo enose-dežno, posebej za č lane, čla­nice, mladince, mladinke in pionirje. Prijavo se sprejema­jo do pol ure pred startom. Zmagovalci bodo dobili prak­tične nagrade.

Kranjčani! Oglejte si tekme in -Izkoristite to pri ložnost za lep zimski sprehod. Odbor

bele 60 mm in češnjeve deske, debele 30 mm — Sp. Besnica 47.

Prodam ugodno železni štedil­nik. Primskovo 131. Ogled od 3. ure dalje.

Prodam zazidljivo parcelo v Stražišču pod Smarjetno goro. — Sončna lega. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem od­delku.

Dam 5000 din nagrade tistemu, k i mi preskrbi opremljeno sobo v Kranju. Ponudbe oddati v oglas­ni oddelek.

Moški , poročen, brez otrok, išče enosobno stanovanje v Kranju a l i okol ic i . Nudim 10.000 din nagrade in 330 kvadratnih metrov vrta za obdelavo. Naslov v oglasnem od­delku.

Natakarico srednjih let takoj sprejmemo. Stanovanje in hrana preskrbljena. Pismene ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »agilna«.

Prodam kompletni vzidl j lv šte­dilnik z dvema in pol ploščama, dvema pekačema in bakrenim kot­ličkom. — Marenč ič Mari ja , Sav­ski breg 7, Kranj.

Prodam konjske vprežne sani v odl ičnem stanju ali zamenjam za kimpež. Naslov v oglasnem od­delku.

Ugodno prodam vprežne sani, skoraj nove. Potočnik Franc, Bu­kovica, P. Selca.

Kmetijska Zadruga Velesovo objavlja, da Je kupila plemenske­ga merjasca, bele pasme, primer­nega za reko bekanov. V kolikor hoče te imeti dobro vrsto praši­čev se poslužite tega merjasca. Ima ga Zorman Franc v Piaprotni Pol ic i . Se pr iporočamo!

Izgubil sem žepno uro od Stra žišča do Drulovke. Poštenega naj­ditelja prosim, naj jo proti nagra­di odda v Drulovki 44.

Gospodinjsko pomočnico k tri­članski družini, čisto, iščem. Na­slov v oglasnem oddelku.

N A J D E N O KOI.O Nekako v mesecu avgustu 1956

je bilo v Kranju s hodirka »De­likatesen v Bar, ukradeno kolo. Nepoznani fant je tam kolo prl-

ob 16., 18. in 20. uri jug. film »V SOBOTO ZVEČER«. 25. ja­nuarja ob 16., 18. in 20. uri jug. film »V S O B O T O ZVEČER«, ob 22. uri premiera češkega barv. filma »DOBRI V O J A K ŠVEJK«. 26. januarja ob 10. uri amer. barvni film »ŠEJN«, ob 14. uri amer. barvni vistavision film »UJEMITE TATU«, ob 16., 18

por -10 din komad.

PIONIRJI N E Z A M U D I T E ! SMUČARSKA ŠOLA

V T O R K L J I

Od 27. januarja t. 1. dalje bo vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure v Torkl j l pod Smarjetno smučarska šo­la, k i jo organizira SK »Tri­glav« iz Kranja. Šolo bodo vo­di l i naš i priznani smučarj i . Prijave sprejema organizator na terenu.

Avto-moto društvo v Cerkljah vzgoja tudi traktoriste

V cerkljanski občini je od vseh nih vožnjah. Povsod je bi la v ve-druš tev najbolj delavno Avto-moto l ikem številu zastopana mladina.

To je za druš tvo lepo spričevala . druš tvo. Ustanovil i so ga leta 1953. Takrat je štelo 50 članov, zdaj pa je vkl jučenih vanj že 130 čla­nov. Med njimi je 64 mladincev, 22 žena in 47 kmetov. Društvo je imelo pred nedavnim občni zbor,

§§§ S SODIŠČA

P R E V O Z N A S R E D S T V A . A M D ŠENČUR

POD S V O J O STREHO Avto-moto druš tvo Šenčur je ena

na katerem je pregledalo uspehe najmočnejš ih športnih organizacij svojega dela. Vse delo usmerjata v Šenčurju, saj šteje kar 200 ak-upravni in nadzorni odbor, k i j i - t ivnih članov, v petih pionirski* ma pomagajo še šolsko-tehnična, avto-moto krožkih pa je vkl juče-kmetijska, športna, pionirska in nih nad 80 pionirjev. Društvo si propagandna komisija. V pretek- je v zadnjem času nabavilo ' * lem letu se je borila z največj imi uredilo več prevoznih sredstev i«

ima zdaj svoj tovornjak, dv» težavami kmet i j sko- tehnična ko SE E N P R I J A T E L J T U J E i n ponare jan ja l io t in , ga je sod i - misija, šo l sko- tehnična komisija je osebna avtomobila in motorno ko-

L A S T N I N E š č e obacdVo na 16.000 d i n denar - vzgoji la v zadnjih letih nad 200- lo Puch - Tomos 250 con . V bliž-V S iz Suhe p r i K r a n j u je n e kazn i , ki! ji(ri m o r a p l a č a t i v šoferjev - amaterjev. Lani je po

in 20 uri jug film »V S O B O T O 18. novembra ' l a n i v vež i neke t r eh mesecih, v nasprotnem p r i - ložilo izpit za voznike A katego goatilne v K r a n j u vze l s trujaga m e r u P a S e m u t a k a z e n s P r e _ r i J e 1 8 č lanov, za B kategorijo 10, za pionirje in 10 skirojev za raz dvokolesa tfotovtoo, v ka te r i je m e n i v 80 d n i zapora b i l a s l u ž b e n a ha l ja , j e d i l n i p r i ­bor, ž e p n a s-vetilka, usnjene ro -

Z V E C E R »SVOBODA« STRAZIŠCE, 25. in

26. januarja amer. barvni film »ZGODBA O G L E N N U M I L -LERJU«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri .

za A in B kategorijo 53 in za trak­toriste 9 č lanov druš tva . Med nji-

» I Z P O S O D I L « SI J E O R O D J E mi je bilo 7 tovarišic in 6 obvez-

nji prihodnosti ima namen kupiti tudi 2 avtomobila na nožni pogon

na pionirska tekmovanja. Društva vse doslej za vsa ta vozila ni ime­lo primernega prostora za garažo.

kav ice , vse sf.cupaj v redno okrog j . j . ( d o m a ta okol ice Novega nikov p redvo jaške vzgoje. Dru- Pred dnevi pa je druš tvo odkupil« 10.000 d inar jev . D n e 23. n o v e m - m e , š t . a " i e b i l v l e t ih 1956 i n 1957 š t v o J e P r i r e J a l ° t u d i Predavanja o od tamkajšnj ih gasilcev stari gasil

»TRIGLAV« P R I M S K O V O , 25. ja­nuarja ob 19. uri premiera me­hiškega filma »MINU«.

cestno-prometnih predpisih za pio­nirje kakor tudi za ostale prebi­valce občine. Proti koncu lanske-

b ra l a n i pa je v n o č n i h u r a h iz zaposlen ko t p o m o č n i k p r i ne-tujoga aivt.omcib.Ua pred neko go- k e m avtomehanJku v K r a n j u . V s t i lno v Predco l jah vze l t r i v o l - tem č a s u s i je p r i s v o j i l na š k o -nene odeje, 6 k g napo'i i tank in do delodaja lca razno orodje v 10 k g kvosa vse skupaj v v r e d - s k u p n i vrednosui 8.650 dinar jev.

»TRIGLAV« P R I M S K O V O , 25. in DOSti 9 000 d inar jev . N a ranpra- O b d V ž e n i je ta tvino le de lno 26. januarja premiera mehiškega v i se je zagovar ja l , da je a k t o v - pri.anal, medtem ko je za neka -filma »MINU«. — V soboto ob ko pomotoma vze l , k a r pa z a - tere vrste orodja navedel , d a si 19. uri. — V nedeljo ob 16.30. deva d rugo ta tv ino , p a p r i znava , g a je le teposodil, k a r p a m u n i h ' P r o P a 9 a n d n i h m spretnost in 19. uri. da je v z e l odeje in napol i tanke , s o d i š č e rui verjelo. Mesec d n i z a -

N A K L O , 25. januarja ob 19. uri «»WMcal pa je, da b! v z e l tudi p c > r a g a bo veirjet.no spanieto-amer. barvni film »ŠEJN«. 26. kvas. S o d i š č e pa o b d o l ž e n č e v e - valo , da bo v ibodoče s p o š t o v a l januarja ob 16. uri amer. barvni mu^zagovoru n i verjelo, saj vse tujo las tnino.

ski dom za 280.000 dinarjev, k i bo zelo primeren prostor za vsa vo­zila, zlasti še, ker je v bližini

ga leta so pri druš tvu imeli tudi druš tvenih prostorov in ob cesti, tečaj za vzgojo športnih funkcio- Gasi lc i tega starega doma niso narjev. Člani A M D Cerklje so se uporabljali več, ker so si v lan-udeleževal i raznih športnih prire- skem letu zgradili večj i sodoben ditev. Sodelovali so na ocenjeval- gasilski dom.

Zunanjost doma so obnovili uri amer barvni c e l ( > t i fcwriw to, za ka r je b : i V R O C E K R V N E Z Z A Z A P A H I Z občnega zbora TVD »Partizan« Ljubno

Obtožen. Obsojen je b i l na 7 m e - A . N. . doma iz c&o!toe Novega

vistavision filn . - «*9»*e»ati ja-smo k a ž e j o , da je v TU«, ob 19 film »ŠEJN«.

secev i n 15 dn i zapora. mesta je 22. decembra l an i v ve - P r e d n e k a J d n e v i J e i m e l T V D c o svojega delovanja. Želeti bi Jv».«t » j t m * . - » r , . „ . - • č e m ' . h u rah na K o k r i c i z n o ž e m Partizan Ljubno svoj redni letni bilo le to, da v prihodnje v drtf-O l J R A C U N A V A N J E Z A R A D I , Am*^ ^ K , ^ ^ i n , ,

D E K I E T A ~~ b c d e , z e m z a , b o d e l nekega C . C . o b č n i 2 b o r i katerega se je udele- stvu ne bi bilo več trenj kot s« F . ?, i , O l š e v k a s e je zago- d e j a f i S j o * t e l e s S " ^ £ d S Ž U ° n a d 0 0 1 2 P ° . ' b i l a d ° S ' P J ' k e r b o , e t f l k o m o * 1 #

va r j a l p r e d s o d i š č e m zaradi pni - O b d o l ž e n e c je svoje dejanje v r o i u i n m e d razpravo J e b i l ° m o ć v prihodnosti imeti še večje uspe-zadejane lahke telesne peakod- celot i pr:,zna,l, i zgovar ja l pa se videti, da je d ruš tvo v minulem le- l ic. be. D n e 25. cGftptea l an i je n a m - j e n o vinjenost i n s i .koran . K a r t u i m e l o p r c c e j U S pehov . Sicer te-r e č v v e č e r n i h u rah v V o g l j a h s e t : če zagovora o b d o l ž e n c a gle-z n e k i m t r d i m p re imo ' , om uda- de s i lobrana , je t r l o s p r i č a m i lesnovzgojno delo ni pokazalo

»RADIO« JESENICE, 24. in 25. ja­nuarja amer. barvni cinemaseope film »KOMANCl«, 26. januarja amer. kriminalni film »VELIKA URA«.

»PLAV2« JESENICE, od 25. do 26 januarja italijanski film »DESET L J U B A V N I H PESMI«.

ŽIROVNICA, 25. in 26. januarja jug. film »NAŠA P O T A SE

RAZIDEJO«. k ( y / g t e m M a r c e m m u je p r i - t o č n a . B i l ,pa je res neko l iko pod temu ni vzrok nedolavnost, tem-D O V J E M O J S T R A N A 25. In 26. zadejal na desni ob rv i rano, k a - v p l i v a m r/ .kcho'a, ka r m u je da - v o č pomanjkanje vodnikov in tudi

januarja amer. film »UPORNIK« k o r U d i pedo ludbo oko l i d e m e - In pogum, da je povsem brez , . X T .. . . . . . KOROŠKA B E L A . 25. in 26. janu- g a očesa . M e d r a z o r a v o je btio povoda napadel p o š k o d o v a n c a , s r c c M c v - N a ) b o l j r a * v e s e l » v 0 P a

arja angleški barvni filra »HIŠA ugotovl jeno, da je posred! ?f>or Obsojen je b i l za dve ka-zniiui J e d e J s t v o - d a s e J«5 V preteklem SKRIVNOSTI«. za-ad'i dekle ta . Obsojen je b i l na dejanj i , in s icer za rad i lač-Ke delovnem obdobju povećalo ste-

BLED, od 24. do 27. januarja fran- 2 1 dn.i zapora pogojno za dobo te lesne ' p o š k o d b e in zaradi toga, v i i 0 c i a n o v z a i 0 o % . cosko-ital. barvni film-drama t reh let. k o r j c podedoval nož - b o d e ž ,

F. Z.

r i l po g l a v i J . J . ia 'L% B r n i - dokazano, da njogova i z p o v e d n i zaželenih rezultatov, vendar pa S skupščine PZJ

»NANA«. V petek ob 20. uri, v ki: ga obstoječi p redpis i o posdj lM Razen telesno vzgojnega dela je

soboto ob 17. in 20. uri. V ne- P O G O J N A K A Z F N Z A U T A J E - o r D Ž j a D e dovol jujejo. Z a vse to v preteklem letu druš tvo imelo j ( > t s k , , b o 2 2 • 1» 23 deljo ob 14, 16., 18. in 20. uri N I D E N A R je b i l o b o j e n na 21 d n i zapora, vrsto prireditev, med katerimi m i s t a v , . . - o b ' ° - u " d ° P ° l d a n m a t i n e J a J . S. s IIuj p r i K r a n j u je b i l m i m o tega pa mora poravnat i m o ' z l a s t i ' t a k K k , i n i i o

flUbta

1

V K r * n , U v e , l k 0 m ° d n ' mlad nskega filma. zarxxVen kot akvz i . t e r p r i » P a v - p o š k o d o v a n c u tudi s t r o š k e . m ° r a m ° 2 l * s U 0 m C n , t l a k a d c m i J ° ' no tekmovanje v plavanju. Tu

R A D O V L J I C A , od 24. do 26. ja- j fc i« . L a n i je prej*l*512 i zvodov nuarja franc. barvni film »VE- p e h o v e pra t ike , k i j i h je raz -L I K I M A N E V R I « . V petek in p p c d a l > v e n d a r p a i z k u p i č k a v

zne-.ku d i n 43.520.— ni oddal » P a v l i h i « , t e m v e č si ga je p r i -d r ž a l . Dejanje je odkr i to p r i z n a l

s.

soboto ob 20. uri . V nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. ur i .

k i so bile ob vseh državnih praz­nik ih s sodelovanjem tamburaške-ga zbora. Zelo aktiven je v dru­štvu tudi novo ustanovljeni šahov-

Gospodinje, pozor! N a časa In denarju prihranite z nakupovanjem v T R G O ­

V I N I STRAZIŠCE, k i Vam nudi:

^ P O P O L N O IZBIRO ŠPECERIJSKEGA B L A G A £ G A L A N T E R I J O V S F H V R S T £ V S E B L A G O V S K R B N O I Z B R A N I H K V A L I T E T A H O V L J U D N O , HITRO IN S T R O K O V N O POSTREŽBO © D O S T A V O B L A G A N A D O M 0 N E P R E K I N J E N O P O S L O V A N J E OD 7. DO 21. URE

OB S O B O T A H V I D N O OD 6. DO 21. URE Poslužite se teh ugodnosti kulturne post režbe v

TRGOVINI STRAZIŠCE (na OMANU)

POŠTEN V L O M I L E C

V nedeljo zvečer , 19. t. m. je ski krožek, katerega število č lanov . , , . . . ., ooiskal dom na Bregu pri Kra- | . j . r „ r n , m v t „ i , , i n r u „«1 ter navedel , da je to nar>ravi:l _, , Hitro luste. vsekakor pa jo naj-

n|u neznani vlomilec, k i pa se je , , , , „ L „ „ , „ . , . . . .. . vc i ]i uspeh druš tva v prelel. Ii-n: pokazal poštenega. Vlomi l je nam

p-edvsem, ker je b i l v tfldBketm f i n a n č n e m p o l o ž a j u zaradi bo-loz.ni. U p c š t e v a j o č , da gre za

V K R A N J U ELITA E V R O P S K I H P L A V A L C E V

2e prejšnjo nedeljo je bila I Beogradu končana redna letna skupščina Plavalne zveze Jugosla­vije, na kateri je bi l med diuq ;ro

av-dn.uod-

. Ta pri­reditev bo preizkušnja večino ev* ropskih plavalcev pred evropskir* prvenstvom v Budimpešti , za Ju* goslovane pa bo to tekmovanja tudi izbirno za sestavo naše repre­zentance. Predvidevajo, da IM><!° na tej prireditvi sodelovali naj­večji uspeh druš tva v preti

reč skozi okno, nasilno odpiral »etu obnovitev zunanjosti njego- b o ] j 5 i p | a v a l c i . i z Anglije, Mad­

žarske , Poljske in nekaterih dru-100% inva! .da bolnega na p l j u - 2 1 I" ° m a , ' ° V n o t r a n j o s t i ' U > - - V ( > f J a d o m a - Z a t o d o l ° 8 0 ć l a n i

, . » . , , . , ua, kot č:h, ga je sod'išče obsodilo na dva meseca zapora pogojno za

m r e . u . so ugotovili, ni zmanjkalo s a m i z b r a l i p o l r o i ) n a sredstva in ga

Prvi je to opazil poveljnik ga- opravil i v največji meri z udarni-

dobo 1 leta toda I pogojem da s U s k c { , „ t e I a k o b K j * . {j škim delom. Z obnovitvijo zuna-v 6 mesecll) povrne »PavhhiK . _ *, . ^ , , , . . . J . . , . _ - i i _ I d m ni'ino. v dniiiii |e op.i/.il lu< . niovti doma bo druš tvo vsekakor pr zaaejitno š k o d o . ~ . . , , , , , pr: 1

L A Ž N I H I M E N S E J E P O S L U ­Ž E V A L

Zdela se mu je sumljiva. Ker se najdostojneje praznovalo 25-letni-na njegovo tikanje in klicanje ni n ih ie oglasil, in je v notranjosti •liŠal le ropot, »m je stvar po- TSŠ : »SAVA« JESENICE 7:8

G . iz Staro L o k e se je v stala sumljiva. Sel je po ključ in Na umetnem drsališču pod Me-

gih držav.

VVATERPOLISTI IZ K R A N J A V II. Z V E Z N I LIGI?

Kot smo v našem listu po za­kl jučku tekmovanja kvalifikacij vstop v I I . zvezno vvuterpolo l i ­go, k i je bdo v Ohridu, že poro­čali, je bilo to tekmovanje vse

l e t ih 1955 in 1956 i k v a r j a l s pre- pomoč. Ko so odprli, niso več na- žakljo je bilo pretekli teden prej kot športno. Plavalna zvez* prodajo ž i m e . Ugotov l jeno je šli nikooar. zanimivo srečanje med hokeisti Jugoslavije je na svoji skupščini bilo, da je n a k v p i l in p repreda l Nekateri domačini pravijo, da je jeseniške tehnične srednje šole ter posvetila temu precej pozornosti najmanj 755 kg konjske ž i m e in to bi l verjetno neki domačin, k i se Splošnega gradbenega podjetja in odločila, da se kvalifikacije, k' 53 kg gTvejih repov. Razen te^a je baje tiste dni oddaljil z doma. »Sava« na Jesenicah. Čeprav brez so bile v Ohridu, razveljdvijo i " pa se je ob dveh p r i l i k a h , ko jc To sklepajo zlasti po tem, ker so pravega treninga so bi l i nekateri da bo v Zagrebu odigrdti nov tu f

' p r eda ja ! konjsko ž ' m o in goveje v kleti našli butaro vej in smre- - igralci dokaj dobri in navduši l i nir. S tem imajo kranjski watef" repe nekemu podjet ju , predata- kovo lubje, s katerim je dozdev- nekaj sto gledalcev. Zmagali so polisti spet možnost, da se plaši-val z l a ž n ; m imenom in se ttfco no le-ta nameraval zakuriti v peči hokeisti Splošno gradbenega pod tudi podpisal , Z a r a i i k a m i v o g a in prenočit i na toplem/ dejanja nedovol jenega t rgovanja ' K . M .

rajo v II. /ve/no li<|u, kai so P° jotja »Sava« z rezultatom 8:7 (3:2, prikazani igri v Ohridu že zaslu-3:2, 2:3). U . žili.

G K R A N J , 21. J A N U A R J A 1953 Gla* Gorenjske 5

am z amaterizmom? Igralske družine na razpotju

Zadnja leta o p a ž a m o n e z a d r ž a n o Upadnje amaterske dejavnost i k u l t u r -no-prosvetnih d r u š t e v . T a pojav je v i ­den z las t i na p o d e ž e l j u , k jer g l eda l i ­ški odr i p o č a s i d rug za d r u g i m usihajo. Le v v e č j i h d e l a v s k i h s r e d i š č i h je uspelo o b d r ž a t i to dejavnost na do lo ­čeni r a v n i i n z n e k i m , vsaj m o r a l n i m , uspehom.

Odkod torej t i po jav i n e z a d r ž a n e g a u Padan ja dramatske dejavnost i , tiste fcvrsti k u l t u r n o u m e t n i š k e g a dela, k i je bila še pred nekaj le t i najbolj p r i l j u b ­ljena i n o b č u d o v a n a ? Zaka j p u b l i k a ne kaže v e č zanimanja , ne za drame, ne 2 a komedije , k i j i h uprizarjajo g leda­liški odr i? Zaka j se dvorane vse bolj Praznijo, pa č e p r a v je komad dovol j kvali tetno p r ip rav l j en?

Te pojave s i l ahko r a z l o ž i m o samo s spremenjenimi razmerami , v ka te r ih ži­

vi v e č i n a l j u d i ter z neskladjem, k j e na ­stalo med neka te r imi n o v e j š i m i i n t ra ­d i c iona ln imi sredstvi ku l tu rnega izž iv ­ljanja. N a g l i razvoj ku l turnega ž i v l j e ­nja v zadnj ih le t ih je pres tav i l č l o v e ­kovo pozornost na druga mesta k u l ­turnega d o ž i v l j a n j a , tja, k jer najde na n e p o s r e d n e j š i i n lažj i n a č i n v e č u ž i t ­kov. S i l n a r a z š i r i t e v r ad i j sk ih spre­jemnikov, v e l i k porast č a s o p i s o v , re -V U i n lepos lovnih kn j ig , danes sicer *e r edk i t e l ev iz i j sk i aparat i , š t e v i l n e t i m s k e predstave, udobna povezanost Podežel ja s cent r i , so spremeni la dose­danji n a č i n ž iv l j en ja , okus i n zahtev­nost. T a k o č l o v e k l ahko doma udobno *ledi ku l t u rnemu dogajanju, k i ga po­sredujejo preko radia , t e l ev iz i j sk ih o d -'Uaj i n t iskane besede, medtem ko se v Ueki nezakur jeni dvoran i pešč i ca , l ahko bi r e k l i obupancev, pr izadeva, da b i dala na oder nek i g l e d a l i š k i komad . Uspeha n i i n slede s i medsebojni oč i t ­ki o nekul turnos t i , b r e z b r i ž n o s t i , p r i m i ­tivnosti , d i le tans tvu i n podobno. Izje­moma se napoln i dvorana ob gostova­njih p r i znan ih ansamblov a l i ob vese­lem programu.

K e r n a m n i vseeno, kaj bo z n a š o amatersko tvornostjo, je treba te po­jave neko l iko globlje osvet l i t i .

Z a č l o v e k o v o d u š e v n o i n ku l tu rno ob­l ikovan je je nedvomno n a j d r a g o c e n e j š a ak t ivna u d e l e ž b a i n lastno ustvarjanje k u l t u r n i h vrednot . Zato b i zgolj pas iv­no d o ž i v l j a n j e vod i lo s icer do razgle­danih l j u d i , po d rug i s t rani pa b i z re-duc i ra lo ku l tu rno ustvarjanje le na profes ional izem, ka r b i predstavl ja lo o b č u t n o zož i t ev ak t ivnega us tvar ja l ­nega kroga k u l t u r n i h delavcev. N e me­n i m , da mora b i t i vsakdo igralec, me­n i m pa, da obstojajo zelo š i r o k e m o ž ­nosti ak t ivnega ku l tu rnega sodelovanja, bodis i preko peresa, s l ike , glasbe i td . , do sodelovanja v j avnem ž i v l j e n j u po d r u ž b e n i h v p r a š a n j i h . Tore j , a k t i v e n č lovek , k i b i svoje d o s e ž e n e ku l tu rne vrednote nekje us tvar ja lno r a z v i j a l v koris t i n dv ig celote. Zato nam ne m o ­re b i t i vseeno, a l i se k rog amaterjev zožu je a l i ne.

Nada l j e l ahko ugotovimo, da sedanja t e h n i č n a sredstva i n vods tven i k a d r i g l e d a l i š k i h d r u ž i n ne ustrezajo napred­k u , k i je b i l d o s e ž e n na d rug ih pod­roč j ih . V t e h n i č n e m pogledu je v e č i n a odrov, e l e k t r i č n i h napel jav, scensko i td. , v is tem stanju, kot so b i l i p red desetletji . R e ž i s e r s k i kader je i z u m r l , oz i roma se pos lov i l , mladega je s i l a malo. O k u s pub l i ke je bolj i z b r u š e n , zahtevnost p o v e č a n a . Sreds tva so d ra ­

ga, zato je vsaka predstava nerenta­bi lna , vsaj v denarnem pogledu. G l e ­d a l i š k e d r u ž i n e so torej v precepu med zahtevnostjo pub l i ke i n nezadostnimi l a s tn imi sredstvi . V boju s k o n k u r e n č ­n i m f i l m o m zarad i lastne nerazvi tos t i podlegajo.

Izhodov je le m a l o : a l i prepust imo g l e d a l i š k o amatersko dejavnost nada l j ­n jemu h i ran ju , a l i pa o m o g o č i m o vsaj v v e č j i h s r e d i š č i h us tvar i tev m o č n e j š i h , t e h n i č n o u s t r e z n e j š i h odrov s s t rokov­n i m kadrom, k i bo kos zahtevam časa .

Druga m o ž n o s t je v tem, da se k v a l i ­t e t n e j š i m ansamblom o m o g o č i gostova­nje tud i v o d r o č n i h k r a j i h , da popol ­noma ne ut ihne poplemeni tena beseda delovnega č l o v e k a — umetn ika amater­ja , i n da se ne prepust i p o d e ž e l j e i z ­k l j u č n e m u v p l i v u f i lma .

A k o pa tud i tega ne bo, bo k m a l u odzvoni lo n a š i m »-neznanim t a l e n t o m « i n se lahko m i r n o i n popolnoma pre­pust imo dobro p l a č a n e m u profesiona­l i z m u , f i l m u i n jazzu, k i je sicer p r i ­jeten, ne more i n ne sme pa b i t i ed in i predmet ku l tu rnega d o ž i v l j a n j a i n k u l ­turne pol i t ike .

V s e h teh v p r a š a n j ku l tu rno -ume tn i -š k e g a d r u š t v a ne morejo sama pozi t iv­no r e š i t i ; nedvomno sodijo bolj v ob­m o č j e ku l tu rne po l i t ike i n programa dela, tako okrajnega, kot o b č i n s k i h sve­tov za prosveto i n ku l tu ro .

'filmi. M jih qlcdoMta

V S O B O T O Z V E Č E R B r e z zadrege i n brez pre t i ra ­

vanja l ahko n a p i š e m o , da je j u ­goslovanski f i l m »V soboto zve­če r« n a š a n a j b o l j š a lanska s tva ­r i tev, k i smo jo b i l i dosegli n a p o d r o č j u sedme umetnost i .

N i morda atr ibut »-najboljši« le p r e v e č š i r o k o g r u d n a ocena za ta f i lm? N i s m o morda do d o m a č i h f i lmov le p r e v e č p r i zanes l j iv i , v sekakor bolj kot do f i lmov tuje proizvodnje? M o r d a v osamlje­n i h p r i m e r i h — vendar pa bod i ­mo p r i ocenjevanju f i lma »V so­boto z v e č e r « v graj i i n h v a l i ob­j e k t i v n i .

V n a š e m p r imeru imamo opra­v i t i z omnibus f i l m o m , k i ga tvor i jo t r i zgodbe. T e h zgodb pa ne povezuje v celoto osrednji mot iv , kakor smo tega va jeni iz podobnih p r imerov , t e m v e č je v z d u š j e tisto, k a r — lahko b i r e k l i — povezuje vse t r i zgodbe v celoto i n j i m daje hk ra t i svo j ­s tveni p e č a t . T e m u v z d u š j u , k i je tako z n a č i l n o za Beograd — v ta o k v i r so n a m r e č vtesnjene vse t r i zgodbe — je znal scena­rist Dragos lav I l i ć t e n k o č u t n o p r i s l u h n i t i v scenari ju , tako da tvor i jo r a z p o l o ž e n j s k i svet z l i ­kovno i n jez ikovno platjo homo­geno celoto. L a h k o torej r e č e m o , da so vse t r i zgodbe K o s a v a , Doktor i n Igra o d l i č e n jazz, ve ­ren posnetek vsakdanjega ž iv ­l jenja iz n a š e g a glavnega mesta, p rava z rca lna podoba vseh beo­gra jsk ih t i p i č n o s t i , brez i dea l i ­zacije i n podobnih p r imes i .

R e ž i s e r V l a d i m i r P o g a č i c j e s k u š a l v l i t i s leherni i zmed zgodb svojs tveni spec i f ičn i izraz , ka r se m u je tud i pos r eč i l o . G l a v n a o d l i k a » K o š a v e « so izredna d i ­n a m i k a pr ipoved i , t e n k o č u t n o r i ­sanje ambienta z v s e m i n jegovi ­m i z n a č i l n o s t m i i n r i tem, k i ga nakazuje celo m u z i k a .

D r u g a zgodba » D o k t o r « sicer ni d r a m a t u r š k o posebno razgiba­na, vendar pa zaž iv i v iz redni k rea t ivnos t i igra lca M i l a n a Sar -d o č a v vsej popolnost i . Te j zgod­bi b i morda oč i ta l i neko l iko s lab­šo igro statistov.

Z a k l j u č n a zgodba omnibusa j e »•Igra od l i čen j a z z « . P o svoj i z a ­snovi zgodba n i mogla nud i t i re ­ž i se r ju posebno trdne osnove. K l j u b temu pa se m u je posre­čilo z rahlo pr imesjo p o e t i č n o s t i i n romant ike , k i pa zgodbi n i v kva r , v t i sn i t i p r ipoved i o m l a ­dosti dovol j p l a s t i č n o s t i i n pre­p r i č l j i vos t i . — V s e t r i zgodbe — gledane z r e ž i j s k e p la t i — lahko ocenimo takole : P o g a č i c je re­žise r , č i ga r o b r t n i š k o znanje je tesno povezano z od l i čno d o m i ­selnostjo.

I n ig ra l ska plat? Igra lc i — z l a ­sti m l a d i , so tokrat r e s n i č n o pre­senet i l i . Z o r a n S to j i l kov i ć , R a d -m i l a R a d o v a n o v i ć , M i l a n Sar -

doč , S n e ž a n a M i h a j l o v i ć , De jan D j u r o v l č i n S m i l j k a I l ić so n u ­d i l i r e ž i s e r j u t rdno oporo. Ze lo impres ivno glasbo je napisa l B o ­j an A d a m i č .

F i l m a ne k a ž e zamudi t i . aa

Gostovanje celjskih

g l e d a l i š č n i k o v p r e l o ž e n o

Polletna žetev \\ Glasbeni šoli Za študij glasbe na kranjski

glasbeni šoli se je letos jeseni prijavilo 296 kandidatov, vendar pa sta selekcija in zmogljivost učnih prostorov znižala število gojencev na 251.

Pravo podobo dela na tem uč­nem zavodu pa daje naslednji prikaz ocen: 52 gojencev je bilo ocenjeno z oceno odlično, 110 prav dobro, 75 dobro, 6 zadostno, med­tem ko je bilo neocenjenih 8 go-lencev.

Delo gojencev ni bilo omejeno zgolj na š tudi j ; priredili so tudi dva glasbena nastopa (en interni in en javni nastop). Mimo tega pa so godalni orkester Glasbene šole in posamezni gojenci sodelovali tudi na raznih proslavah in aka­demijah.

Zelo zanimiva utegne biti tudi ugotovitev glasbenih pedagogov tega zavoda, da močno narasla število glasbeno nadarjene mla-

na dine, kar seveda tudi vpl iva celotni učni uspeh zavoda.

Solo obiskuje tudi nekaj izra­zito glasbenih talentov; predvsem naj omenimo Majdko Fajonovo iz oddelka za violino, k i jo poznamo tudi kot dvakratno zmagovalko oddaje Radia-Ljubljana »Pokaži, kaj znaš!« Tudi Drago Štefe iz oddelka za solo petje se je kar dobro odrezal. V močni konku­renci iste oddaje je namreč zase­del 6. mesto.

Kljub najrazl ičnejšim težavam, k i tarejo ta učni zavod že vrsto let, so uspehi, k i j ih beleži kro­nika zavoda, več kot zadovolj ivi .

V drugem polletju se bo število oddelkov povečalo . Dosedanjim oddelkom bodo dodali nov odde­lek. Poslej bodo poučeval i tudi pozavno na poteg. S.

P r i z o r iz igre argent inskega d rama t ika A l e j a n d r a Casone » D r e v e s a u m i -*ajo s lo j e« . — S tem delom se j c S lovensko l.juds' o g l eda l i š če Iz Ce l j a BSr P*Tnvalo predstavi t i v č e r a j ( č e t r t e k , 23. januarja) k ran j skemu g l e d a l i š k e m u " b č i n s t v u v P r e š e r n o v e m g l e d a l i š č u . Z a r a d i v remensk ih nepr i l ik in pa zaradi bolezni v ansamblu , je b i l , ža l , obisk ce l j sk ih g l e d a l i š č n i k o v v K r a n j u pre lo­

žen na pozne j š i č a s .

Z A N I M I V A ARHEOLOŠKA N A J D ­B A V BRITOFU PRI K R A N J U Nakl jučje je hotelo, da so prejš­

nji teden v Britofu pri Kranju na­leteli na zanimivo arheološko najdbo. V kamniti pokopal iški ograji so namreč našli vzidan kos nagrobnika v velikosti 74 X 45 cm. Vse kaže, da je služil nagrobnik kot gradbeni material. — Iz dokaj dobro ohranjenega napisa, k i pa je, žal, na krajch poškodovan , pa tudi zatrep (vrhnji del pročelja) ni ohranjen, domnevajo, da sodi v zgodnjo rimsko dobo.

Crke so pravilne, kvadra t i čno oblikovane in brez klesarskih na­pak. Najdba, k i sodi vsekakor med zelo zanimive tovrstne primerke, je bila prepeljana v Mestni muz.»j v Kranju. Potem, ko bo nagrobnik očiščen, bo moč ugotoviti kaj več o izvoru in ostalih znači lnost ih najdbe. S.

Z razstave v Mestnem muzeju v Kranju

Umetnostna stremljenja na nakovalu

M i n u l i teden je bi la v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev razstave umetno kovanih izdelkov mojstra Jože ta Bertonclja iz Krope. — Bertoncelj je izšel iz stare žebl jarske k o v a š k e družine in je že kot 11-letni fant dobro poznal delo ob nakovalu. Delal je v vseh oddelkih današnje tovarne »Plamen«, tedanje Žebljar­ske zadruge v Kropi .

Leta 1937 je b i l v okviru zadruge ustanovljen odde­lek za umetno kovaš tvo , v katerem je mojster Berton­celj kot risar delal načr te za umetno kovane izdelke. Vojna je njegovo delo prekinila, po osvoboditvi pa, ko je bila v Krop i ustanovljena umetno-kovinarska šola, je Bertoncelj v njej kot strokovni učitelj pouče­val umetno kovaš tvo . Leta 1953 se je odzval povabilu Meta lurškega instituta v Ljubljani in nadaljeval s svo­jim delom v okviru te ustanove. Dve leti kasneje je opremil v Kamni gorici malo kovačnico, v kateri ustvar­ja in dela še danes.

Mojster Bertoncelj ni znan s svojimi deli zgolj t mejah naše domovine, temveč je njegovo delo cenjeno in poznano tudi v mnogih drugih deželah Evrope, ka­mor so odhajali njegovi izdelki (Francija, Švedska, Norveška , Avstr i ja , Nemčija, Z D A , Sirija itd.). Sode­loval je tudi na številnih razstavah umetno-obrtne de­javnosti, razstavljal pa je tudi samostojno v Ljubljani in Kranju.

Čeprav je Joža Bertoncelj zrastel iz skromnih raz­mer kroparske kovaške delavnice, se je z neumornim delom in širokim talentom dokopal do velikega moj­strstva v oblikovanju in obvladanju tako zahtevnega materiala kot je železo. Tako predstavlja Bertoncelj pri nas v Sloveniji vrh umetno-kovaškega udejstvova-nja. S svojimi izdelki je opremil š tevi lne interjerje in druge javne prostore kot n. pr. Ljubljanski grad, Me­talurški institut itd. Eno njegovih najpomembnejš ih del pa je spomenik žr tvam okupatorjevega nasilja na Lju­belju. ,

J o ž a Ber tonce l j — K O Z L O V A G L A V A

množic Likovna vzgoja pred novimi obzorji

L i k o v n a dejavnost in l i k o v n a vzgoja na prenjskem je v zadnj ih le t ih dobi la poseben

T^čaj. P r i d r u ž i t i se je splošni kulturnJ vzgo-** ir» enakovredno /. vsemi d r u g i m i k u l t u r n i m i

'M»\ H M ;i mi p o s p e š u j e ku l t u rno rast n a š i h k o v n i h l j ud i ,

v borbi prot i okostenelemu baročno-nacio-slnorrui okusu in meščanskemu okusu m i r 'ernonui o z r a č j u , k i j i- izvor os ladnemu k iču ,

k'- tal, prečesto ustvarja lažne fo lklorno po­z v a n e predmete, s l ike in celo večje l ikovne

^V;»ri(vi\ j c bilo v zadnj ih l e t i h Storjeno nc-. a J prav resnih korakov. N a j v a ž n e j š i u s p e h I* Vsekakor šo l ska vzgoja, k i s k u š a uvest i v

( ) ' sk i pouk sodobna l ikovna n a č e l a : :pro;<'•«•-J osebno kreativnost, spoznavanje l i k o v n i h Koniiost i (pojem l i kov , kompozicija, bar-

j* 'td.) in pestrost r i sa r sk ih in s l i ka r sk ih t e h -I J> P r i likovnem pouku v loli se t a k u gradi

' ' i v i lunina osebnost, vo l ja po kreat ivnost i de | , , v ,n pogum. To so tiste č l o v e š k e last-

k i j i h mora ime t i d a n a š n j i č l o v e k p r i " " f t d i t v l s o c i a l i s t i č n e d r u ž b e . T a k o l i k o v n i

pouk ne vzgaja samo l i k o v n o vrednost i n este­t iko, t e m v e č tudi moralo d a n a š n j e g a č l o v e k a .

Napačno p r i l i k o v n i vzgoj i pa je razume­v a n j e umetnostne zgodovine, k i naj b i dala mlademu č l o v e k u vsaj b e ž e n razvo jn i pre­g led l i k o v n i h stvaritev do sedaj (s l ikarstvo, kipars tvo, a rh i tek tura in umetna obrt). P r a v nerazumljive je, zakaj je b i l pouk umetnost­ne zgodovine č r t a n iz u č n e g a programa v i š j ih razredov g i m n a / ' |«?

O izveniolski l i k o v n i vzgoj i pa so po jmi še precej medl i . Š o l s k i r i sa rsk i in s l ika r sk i k r o ž ­ki so p redvsem strokovnega z n a č a j a . T i k r o ž ­k i bi mora l i zajeti mlad ino , k i ima izrecno veselje in sposobnost za l ikovnost . Z a to p r i ­dejo v p o š t e v predvsem t is t i , k i se mis l i jo l ii i (VI I i t i r azn im l i k o v n i m pok l i cem, od aran-ž e r s t v a , umetne obr t i , fotografije, s l ika rs tva pa do arhi tekture i td .

T u d i de lavsko prosvetna d r u š t v a » S v o b o d e « in K U D lahko odigrajo p r i l i k o v n i vzgoj i ve ­l i k o poslanstvo. S l i k a r s k i i n r i s a r sk i k r o ž k i p r i tem niso to l iko potrebni . Cesto se taki

k r o ž k i izrode v k o v a č n i c o k i ča , k i kva rno v p l i v a na estetski okus preb iva lca . V s i t ak i k r o ž k i morajo imet i m o č n o p e d a g o š k o , p red­vsem pa strokovno vodstvo, ka j t i le tako vodstvo se lahko resno bor i prot i k i ču os lad­ni l a žn i umetnost i i n neresni , p r i m i t i v n i este­t i k i .

N a Goren j skem je mimo tega še ve l iko š t e ­v i lo l i k o v n i k o v - amaterjev, k i se bolj a l i manj resno ukvar ja jo predvsem s s l ika r s tvom (oljno s l ikars tvo) .

De lavska prosvetna d r u š t v a » S v o b o d a « b i mora la te l j u d i — l jubi te l je umetnost i v k l j u ­čit i v svoje vrste, v posebne sekcije, k i b i bile l o č e n e od r i s a r sk ih k r o ž k o v . V k l u b s k e m o z r a č j u take sekcije b i l i k o v n i amater j i po m o ž n o s t i pod s t rokovn im vodstvom, i zpopo l ­n jeva l i svoje l i k o v n o obzorje i n skrbe l i za l i ­kovno vzgojo sploh. S p o m o č j o K l u b a l i k o v ­nih delavcev na Goren j skem b i tak i l i k o v n i amatersk i k r o ž k i od ig ra l i pomembno vlogo pr i k u l t u r n i rast i n a š i h de lovn ih l j ud i . Orga ­n i z i r a l i bi razne or ig ina lne i n reprodukci j ske razstave s l ikars tva , k ipars tva i n a r b : , e k t u r e , p r i re ja l i debatne v e č e r e , dalje predavanja s p o d r o č j a umetnostne zgodovine i td. S t a k i m de lom b i več k o r i s t i l i sp lošn i l i k o v n i vzgoj i , cakor s prej omenjenemi l a ž i - s l i k a r s k i m i i n k i ­pa r sk imi k r o ž k i .

M . B . J o ž a Ber toncel j S V E Č N I K

6 Glas Gorenjske K R A N J , 24. J A N U A R J A 1958

Očka, kje je tvoja vest? Ljubi očka!

Saj ne boš hud , ko T i p i š e m ? T i sam p r a v i š , da sem š e majhen fantek i n da n i prav , če vse povem, ka r m i s l i m . A m p a k to . . . tole ž i v l j e n j e . . . kajne, da ne boš hud , č e T i za svoj god na ­p i š e m pismo? N i h č e ne bo vede l , da sem T i vse povedal , samo T i i n jaz. V e m , da m i boš spet pokaza l g rd •braz . Z a r a d i moje nove » m a m i c e « , da bo m i s l i l a , k a k o strog o č k a s i .

Se sedaj v e m , kako s i j o k a l doma, p r i m a m i . N i k o l i n i sem m a r a l vseh t i ­s t ih s t r icev, k i so h o d i l i k n a m na obisk, ko Te n i b i lo doma. P a so m i nos i l i b o n b o n č k e i n č o k o l a d o ; ne samo m e n i — T i n e t u i n F r a n c k i tud i . Po t em smo m o r a l i pa h i t ro spat. V č a s i h n i ­sem mogel takoj zaspati . M a m a se je tako č u d n o smejala v k u h i n j i i n s t r i c i — no ja , teh n i sem n ikda r s l i ša l na glas g o v o r i t i . . . Z ju t ra j je b i l a m a m i c a t rudna , ampak mleko , k i si ga T i skuha l , je b i lo tako dobro, č e p r a v si b i l zme­r o m ž a l o s t e n . Saj v e š , k a k o smo X,-vsako ju t ro ob jemal i T ine , F r a n c k a i n jaz? P a s i n a m vedno z a b i č e v a l , da moramo b i t i t iho, da b i se m a m i c a ne zbud i l a .

P o t e m s i še l . S t r i c i pa so š e vedno p r iha j a l i . E d e n je b i l star i n debel i n vedno je pr inese l s teklenico s seboj. Z m a m o sta se v k u h i n j i smejala , do­k l e r n i sem zaspal . K o sem se zjutraj z b u d i l , je m a m i c a trdo spala. N i b i lo

ne o č k a , ne toplega mleka , ne smeha i n veselega bratca i n sestrice.

V s i smo b i l i t r udn i i n l a č n i i n m i s l i l i smo na o č k a , k i ga n i b i lo v e č .

Zdaj sem tu, p r i T e b i . M a m i c a je r ek la , da s i je o č k a po i ska l novo m a ­mico . D a bo zdaj » o n a « skrbela zame — in T i , seveda. O č k a , zakaj m o r a m spati na p o d s t r e š j u ? Veš , z ima je. Saj sem snega vesel , a m p a k . . . mene zebe. V č a s i h z m o č i m posteljo. S i hud zato? Res ne m o r e m pomagat i , ampak po­noč i se na p l e v n i c i z b u d i m — spat mo­r a m i t i ob p r v e m m r a k u — ves moker , potem pa p o s l u š a m , k a k o kap l j a na p o d . . . P o t e m me tako č u d n o stisne i n zobje ka r sami z a č n o š k l e p e t a t i ; sam ne v e m , zakaj . Tak ra t m i s l i m na T ine ta i n F r a n c k o i n s i ž e l im , da b i j u l ahko p o k l i c a l . D a , takrat m i s l i m tudi na svojo mamico i n na bonbone i n na č o k o l a d o . . . P a na Tebe, k i sp i š spodaj v top l i sobi z mojo novo m a ­mico . K a k o Te i m a m rad! A m p a k v č e ­raj sem b i l ž a l o s t e n , ko me je moja nova m a m i c a zmer ja la ; ke r sem se T i obesi l na rokav . Saj s i vendar moj o č k a ! V č a s i h sem Te š e za lase v l e k e l .

T o v a r i š i c a v šoli me je v p r a š a l a , kje sp im. » N a d i v a n u p r i o č k u , « sem re­ke l . » L a ž e š ! « m i je r e k l a i n v kot sem mora l i t i stati . Jaz pa b i tako rad spal p r i T e b i na d ivanu . A l i pa tam, k jer b i spala š e T i n e i n F r a n c k a . . .

P o l j u b l j a Te Tvo j J o ž k o

„BA\BJE NOVOTARIJE NA PORENTOVI KMETIJI

e*

• • BBSjSSJSj

M O D A

Tri raz l ične kom­binacije starega z novim. Kot vidite, je tudi obleka iz dveh tkanin lahko okusno napravlje­na. Njena prednost je v tem, da je po­

ceni.

Praktični nasveti Sipe na oknih v kuhinji, k je r je

mnogo sopare, a l i t ud i v sobah, kjer dela v e č l j ud i , se ob tem č a s u rade zarose. Z a nekaj č a s a to nepri jetnost l ahko p r e p r e č i m o , č e n a m a ž e m o š i p e z m e š a n i c o 500 g ramov vode, 500 g r a ­mov š p i r i t a i n 50 g ramov g l i ce r ina a l i pa z m e š a n i c o m i l a , g l i ce r ina i n š p i r i t a . K o se š i p e p o s u š e , j i h z mehko krpo , ki ne p u š č a za seboj v l a k e n , z b r i š e m o , da so lepo svetle i n prosojne.

Perilo pozimi na p o d s t r e š j u ne z m r ­zne, č e dodamo vod i , v ka te r i ga i z p l a -kujemo, malo so l i .

Omel in metel ne pos tavl jamo na t l a , t e m v e č naj v i se na žeb l j u , da se ne k v a r i n j ih oh l ika . Umazane operemo v m i l n i c i . Po pranju d r ž a j e odrgnemo in sp laknemo.

Tehtnice se kvarijo, č e pus t imo na njih u t e ž i .

Pod milo damo v sk led ico leseno p lo šč i co . T a vp i j a vodo i n m i l o se ne m a n j š a .

Za mlade s m u č a r j e in sm učarke , ki jih je v poč i tn icah vendarle razveselil

sneg.

Takra t , ko se je F r a n c k a p o r o č i l a , je b i lo v vas i mnogo hrupa . F r a n c k a je b i l a n a m r e č de lavka , ž e n i n pa iz p re ­m o ž n e h i š e . P r a v zarad i tega je b i lo s l i ša t i kaj r a z l i č n e pr ipombe. Možev i so rodn ik i so j a d i k o v a l i , da bo š lo po­sestvo po z l u , v de l avsk ih d r u ž i n a h pa so p o m i l o v a l i dekle , č e š , zdaj bo mora la samo š e garat i .

F r a n c k a res n i b i l a vajena k m e č k i h de l , b i l a pa je p r ip rav l j ena na v e l i k o spremembo v ž i v l j e n j u . 2e prej je r a z m i š l j a l a o tem i n p r e p r i č e v a l a m a ­ter, da ne bo n ič hudega. M i h o je ime la rada i n to je b i lo zanjo od loč i l no . Z l a h ­k a je potem prenesla vrs to t e ž a v , čez katere j i je m o ž pr i ja te l j sko i n r ah lo ­č u t n o pomagal . Posetvo po njenem p r i ­hodu k l j u b s l ab im napoved im sorod­n i k o v n i propadalo. Po ren tov i so š e tisto leto obnov i l i gospodarsko poslopje i n n a k u p i l i nekaj m a n j š i h strojev. M i ­ha si je o m i s l i l celo novo kolo . Z e n i je k u p i l blago za obleko po njenem okusu i n F r a n c k a je sama izbra la celo k ro j . N o v o obleko je p r v i č ob lek la , ko so s l a v i l i m o ž e v god. T is to nedeljo je povabi la na godovanje tud i M i h o v e so­rodnike . Vede l a je, da j i niso najbolj nak lonjen i , vendar j i m je k l j u b temu pr i jazno postregla. K o je b i lo že vse veselo, so si nekater i gostje d o v o l i l i bolj a l i manj p i k r e opazke na F r a n c -k i n r a č u n . Te ta M i c a se je najprej ob­regni la ob njeno » d r a g o « obleko i n n ič k m e t i š k i k ro j . Po tem so se opogumi l i š e ostal i . B r a t r a n c u Ivanu n i b i lo v š e č , da sadi F r a n c k a na v r t u to l iko zele­njave, str ic M a r t i n pa j i je oč i t a l , da zanemarja polje i n se p r e v e č v r t i po h i š i . L e tega, da dela od ju t ra do v e ­č e r a i n da je vedno prezaposlena, n i v i d e l n i h č e . F r a n c k i je b i lo ob teh p r ipombah hudo, vendar j i h je za rad i m i r u p r i h i š i p r e s l i š a l a .

S o r o d n i k i so se za njenega m o ž a po t istem praznovanju š e posebno zavze l i . N j i h o v i p o u č n i nasvet i so ka r d e ž e v a l i i n k a l i l i i skrene odnose med M i h o m i n F r a n c k o . M l a d i gospodar je pod n j i ­h o v i m v p l i v o m podcenjeval ž e n s k o be­sedo v h i š i . O n a č r t i h i n de lu na po­sestvu se s F r a n c k o n i v e č pogovar ja l , ampak je o tem m o d r o v a l s s t r icem i n bra t rancem. K a d a r se je ob semanj ih dneh s s t r icem odpel ja l v mesto, F r a n c -

KOZMETIKA N E G O V A N O B R A Z J E L E P Š I

O b r a z si moramo č i s t i t i redno, p r e d ­vsem pa p r e d spanjem. Ce ka te ra uporab l ja puder , ga mora z v e č e r po ­po lnoma ods t rani t i . Zene z o b č u t l j i v o k o ž o , s i l ahko umiva j o obraiz saimo s prekuhano vodo a l i z d e ž e v n i c o . Ce je koža mastna, jo o b r i š e m o z eno i z ­m e d ob razn ih vod. P o o č i š č e n j u ob ra ­za na l ahko zmas i r amo kožo . P r i tem moraimo paz i t i , d a obraza ne nategu­jemo i n d a ne m a s i r a m o navpiičmo na gube. U p o r a b l j a m o prs te obeh rok brez palcev. L a h k o t repl janje k o ž e (po­ž iv i k r v n i obtok. Ce k o ž a na obrazai n i č i s t a , p r i p o r o č a j o k o z m e t i k i parno k o ­pe l . Obraiz pa r imo 10—15 m i n u t nad soparo iz kamii l ic . P o k o p e l i na lahno i z t i snemo ogrce, nato k o ž o z b r i š e m o z vato, n a m o č e n o v 2% s a l i c i l nom š p i ­r i t u . Z a nego k o ž e , posebno p r i r az ­š i r j e n i h porah, p r i p o r o č a j o nadiranje k o ž e z l i m o n i n o rezino, nato pa m a ­zanje s h r a n l j i v o k r e m o .

G u b e nastajajo za rad i s taranja i n za rad i poman jk l j i ve prehrane in neza­dostne p r e k r v a v i t v e k o ž e . P r e p r e č u ­j emo i n o m i l i m o j i h z z d r a v o pre ­h rano (mnogo sadja); nadal je z i z m e ­n i č n i m i toplima in h l a d n i m i o b r a z n i m i k o p e l m i ; s t o p l i m i i n mrzl imi i o b k l a d -k i ; s kami i l i čno soipairo; z m a s k a m i za obraz, n a r e j e n i m i Iz ikažas te zmes i p š e n i č n e , r i ž e v e a l i ovsene moke ter m l e k a a l i c i t ronove k i s l i n e , k u m a n i č -nega soka a l i k a m i l i č n e g a č a j a ; k a ­š a s t o zmes nanesemo na obraz, vendar pus t imo oč i i n usta pirosta; matako ob­d r ž i m o nekaj č a s a na obrazu. Za tem n a m a ž e m o k o ž o s h r a n l j i v o k r e m o .

V tesnih stanovanjih marsikdaj ni prostora za mizo, na kateri bi otrok lahko nemoteno pisal d o m a č e naloge. V takih primerih si lahko pomagamo s premakljivo pisalno desko, kakršno

prikazuje skica

Čedna — tudi kadar pridejo gostje! Za tak, nekoliko svojevrsten predpasnik boste morda naš le kos blaga med •stanki v omarah. V njem se boste dobro p o č u t i l e • » v s a k i pri ložnost i .

ke t ud i n i v e č s p r a š e v a l po n jen ih ž e l j a h , da ne b i za ž e n s k e muhe p r e v e č » p o t r a t i l « .

Po t em se je m l a d i m a zakoncema ro ­d i l , s in . M i h a je b i l še posebno vese l tega dogodka, ke r ga je spet p r i b l i ž a l žen i . Posta lo m u je žal , da je tako podlegel v p l i v u sorodnikov. T u d i za F r a n c k o je b i lo s inovo rojs tvo v e l i k a s r e č a , toda pr ines la j i je spet novo bre­me. De lo na po l ju i n v h l e v u zarad i tega n i smelo t rpet i i n njen de lovn i dan se je š e p o d a l j š a l . Nekega v e č e r a je m o ž u omeni la , da bo v t ak ih o k o l i ­š č i n a h t e ž k o vse zmogla .

» V e m , k e s a š se, ke r s i se p o r o č i l a na k m e t i j o , « j i je u ž a l j e n o segel v be­sedo M i h a .

» N i s e m m i s l i l a t a k o , « je odgovor i la . » Ž e l i m le, da b i tud i jaz o d l o č a l a p r i gospodarjenju, ne samo tvo j i s t r i c i . G l e d e porabe denarja b i nap rav i l a v pr ihodnje d r u g a č e n razpored. Ce si na po l ju l ahko pomagate s s t roj i , č e m u ne b i tud i jaz v k u h i n j i uporab i la ne­česa , k a r m i l ahko o la jša de lo .«

» I n kaj naj b i to b i lo?«

» N a p r i m e r lonec — Econom, v k a ­terem bi l ahko skuhala kos i lo v p o l ure. Rada b i s i p r i h r a n i l a tudi r ibanje , vsaj v nekater ih pros tor ih , zato m i s l i m , da bi l ahko k u p i l i oblogo za t l a ,« j e nadal jevala i n š e n a š t e v a l a F r a n c k a .

» Z a k a j pa n i s i tega n i k o l i prej . po­v e d a l a ? «

» P r e m a l o č a s a sem b i l a p r i h i š i i n tudi n i č dote n i sem pr ines la . R a z e n tega b i t vo j i s t r i c i i n tete i m e l i to za potratne ž e n s k e že l je . D v o m i l a sem, da b i se t i svo j im svetovalcem upa l posta­v i t i po r o b u . «

» O d s l e j ne podvomi v e č vame! N a naš i k m e t i j i sva m i d v a g o s p o d a r j a , « je samozavestno dejal M i h a .

» T a k o je prav. N e k d o mora z a č e t i d r u g a č e . Vedno sem si na t i hem že le l a , da b i b i l t i med p r v i m i , k i b i se u p r l i s t a r im p r e d s o d k o m , « je o b č u d u j o č e spregovor i la F r a n c k a .

N j i h o v i so rodn ik i so po t i s tem n j u ­nem sporazumu le redko ob i ska l i Po-rentov dom, k i so ga po n j ihovem mneju u p r o p a š č a l e same » b a b j e novo­t a r i j e « . —ey

RECEPTI K O S I L O

P r e t l a č e n a k r o m p i r j e v a j u h a z j a j c i i n klobaso. Š p a n s k a g rmada Sadn i sok (

J u h a : 1 k g k r o m p i r j a , lovor jav l is t , č e s e n , 5 d k g mast i , 4 d k g moke, 4 d k g č e b u l e , p e t e r š i l j , majaron, osmino l i t r a m l e k a , osmino l i t r a smetane, 1 jajce, 1 k lobasa .

K r o m p i r z rež i na kocke i n ga daj kuhat v s lan krop . Dodaj lovor jev l is t . K o je k r o m p i r kuhan , ga zabel i s p r e ž g a n j e m i n prepasiraj , dodaj t rdo kuhano jajce i n na k o l e š č k e zrezano klobaso, nato š e mleko in smetano.

Š p a n s k a g rmada : 1 d k g belega k ruha , po l l i t r a m l eka , 10 d k g m a š č o b e , 3 r umen jak i , 17 d k g s ladkorja , v a n i l i j a , r u m , 2 k g jabolk , sneg 4 be l jakov, 20 d k g s ladkorja .

N a r e ž i k r u h na rezine i n ga po l i j s t op l im m l e k o m . Na to ga daj plast na pomazan p e k a č , p o v r h u namaz i z u m e š a n o m a š č o b o , rumenjak i i n s l ad ­kor jem; nato pa potresi z na r i ba n imi j abo lk i . Zgoraj naj bo zopet plast k r u h a . Daj v p e č i n skoraj popolnoma speci . P o v r h u den i potem še be l jakov sneg z v t epen im s ladkor jem. Zapec i svet lorumeno i n toplo servi ra j .

Sadn i sok: sok 2 l i m o n , 20 d k g s ladkor ja : Skuha j s ladkor z l imon ino l u ­p ino , oh lad i i n pr idaj l i m o n i n sok.

V E Č E R J A O m l e t n a pot ica J a b o l č n i kompot O m l e t n a po t ica : 25 d k g moke, 2 j a j c i , po l l i t r a m l e k a , po l peci lnega

p r a š k a , 10 d k g mast i . N a d e v : 2 rumenjaka , 10 d k g s ladkor ja , sneg 2 be l jakov, p o l k i l o g r a m a

skute, 8 dkg margar ine a l i mas la , pest r ez in i n l i m o n i n a lup ina . P o l i v : 1 rumenjak , eno osmino l i t r a smetane. N a r e d i omlotno testo iz jajc, m l e k a i n peci lnega p r a š k a . Spec i tanke

omlete i n j i h namaz i s s i r o v i m nadevom. N a d e v : u m e š a j margar ino a l i maslo z rumen jak i , p r iden i p r e t l a č e n o skuto,

nato pa t rd sneg iz be l jakov, pest rez in i n l i m o n i n o lup in ico . N a m a z i s t em nadevom omlete ter polagaj drugo v r h druge. D e n i p e č v peč i co . P o v r h u j i h po l i j z z ž v r k l j a n i m ja jcem i n smetano.

J a b o l č n i kompot : po l k i l og rama jabolk, 10 d k g s ladkor ja , l i m o n i n a l u ­p ina .

Za krajše zimske večere I Z P O L N J E V A N K A

1. slovenski film v dveh delih; 2. gora pri Beogradu, 3. glavno mesto države na Balkanu, 4. Obri , 5. hotel v Kranjski go­r i , 6. oseba iz opere »Prodana nevesta«, 7. francoski skladatelj in pianist, 8. me­sto v bližini Beograda, 9. pr is taniško me­sto v Grčiji , 10/mesto v Istri, 11. trener jeseniških hokejistov, 12. gorat, planotast svet med Postojnsko kotlino in Vipavsko dolino, 13. klub v G N P , 14. ime najbolj­šega slovenskega košarkaša , 15. na pose­ben način pripravljena jed.

Ob pravilnih reš i tvah boste v označe­nih poljih dobili ime in priimek naše re-prezentantke v smučanju .

P R C M I K A L N I C A K O K S A R N A PRIREJEN S T O P A L O J A P O N C I S A D J A R

Ce premikate zgorn|e besede drugo nad drugo kot Je treba, boste v treh navpič­nih vrstah dobil i Imena treh večjih kra­jev na Gorenjskem.

REŠITEV K R I Ž A N K E ŠT. 1

Vodoravno: 1. nogomet, 8. letalo 14. epizoda, 15. odaram, 16. ro, 17. n j iho­v i m , 19. b i , 20. emu, 22. a n i l i n , 23. sok, 24. š i ba , 28. atom, 27. Sara , 28. enice, 30. IV , 31. M i r a n , 32, n ike l j , 34. omara , 36. a taka, 38. grejem, 41. A n t o n , 43. T (heophile) G(autier) , 45. snedi , 4f>. dren, 47. Nero , 49. E v i n , 50. r an , 51. sonatn(a), 53. on i , 54. E(mile) V(erhaeren), 55. pe­č e n i c a , 57. I(vo) R(aič) , 58. sezone. 60. Irenica, 62. anatom, 63. ta t rman.

N a v p i č n o : 1. n e r e š e n , 2. opomin i , 3. G(ruden) T(go), 4. O Z N , 5. moja , 0 edi­na, 7. T a h i t i , 8. l o v i m , 9. ed in , 10. T A M , II. ar, 12. tabora, 13. omikan , 1». olovo, 21. ub ika ten , 23. Sarajevo, 25. aceton, 27. sirene, 29. K l a n , 31. Mars , 33. J (u -rij) K(o.'.jak). 35. M t a š e k G(a.špar) , 37. Atene, 39. ed in ica , 40. m i n i r a n , 41. adre­sa, 42. n raven , 44. granit , 47. no, . m , 48. o t i ra , 51. seno, 52. ocet, 55. pot, M . ANR, 59. za, 01, M(efttrovič) I(van)

1

2 3

<0

} «

10

H

12

13

H

15

K R A N J , 24. J A N U A R J A 1958

gorenjske bodice

A Bo že držalo tisto, kar pravijo ljudje, da zima in gosposka nik-••r ne prizaneseta. Ste videl i , ko­liko snega nam je nasulo — pa kar čez noč. Nič ne rečem — ne­kateri so veseli, predvsem otroci, Pa moja Marjana tudi, ker se bom Zdaj bolj bajte držal. — Pravkar seio kidal sneg, prav čedno sem počedil okrog bajte. Pa kaj po­l a g a , ko ga bo pa čez nekaj ur spet toliko naneslo, da bom lahko snova prijel za lopato. Prav zares, če še tako nergam v bodicah, bo figo zaleglo. Je pač sneg že taka stvar, da mu tudi bodice ne mo-*«jo do živega.

Nič ne rečem, konec koncev je Pa tudi sneg za nekatere stvari Potreben. Najbolj imenitno se mi *di to, da je kolesarjem malo na Prste stopil. Sploh pa je po mojem *iš l jenju bicikl izem vel ika zgaga * našem prometu. Nič ne rečem — vse bi še bilo, če bi b i l i kole­sarji malo bolj disciplinirani, tako Pa . . . Vsak dan kakšnega pošljem k vragu, pa tudi to figo zaleže. A Ondan — takrat še ni bilo snega — ko sem prisopihal na vrh klanca na Struževski u l ic i v Kra­nju, je prižlajfal od »Jelena« neki kolesar in me mimogrede poba-r * l : »Je kdo spodaj?« — Ne mi> r e m si kaj, to čudno vprašan je *ae je spravilo v zadrego, pa sem 9a prav debelo pogledal: »Hm, je kdo spodaj?« sem ponovil vpra­šanje. »Seveda so spodaj, ljudje s o spodaj. Kaj pa drugega.« Pa je •estrpni kolesar zavrl moje zatr­jevanje: »Ne mislim ljudi. Ce je kakšen miličnik spodaj, hočem v edetf?« — K o sem odkimal, se je Pognal navzdol, pa še hvala mi ni fekel. Pa sem tuhtal, zakaj je spraševa l po miličniku, nazadnje S e m pa le pravo zadel: cesta, se Pravi, menda prav tisti klanec, je 2 a kolesarjenje prepovedana. — Tistikrat so mi povedali prebivalci *e ceste, da je vprašanje , »Je kdo spodaj?« vsakdanja parola b ic ik l i -stov, k i se poslužujejo te ceste. ^Je bo napak, če se bo od časa do časa tam pod klancem posta-v i l kakšen miličnik in lovil b ic i ­kliste, k i z divjo vožnjo ogrožajo Promet.

A Pa tudi to ne bo napak, če bodo kolesarjenju na visečem mo-s h i čez Kokro v Kranju poštucal i Peruti. Po tisti ozki brv i namreč kolesarji pogosto prirejajo prOT-c*te dirke. Pa še prav nesramni Z f iajo bit i . Zadnjič me je nekdo, kolesar seveda, hote al i nehote '•ko butnil, da bi me kmalu čez •grajo vzdignilo. Vse kaže , da "sti ringlšpili , k i so j ih postavili •b vstopih na most, kaj malo za­v e j o . Ce drugega ne, imajo vsaj •troci prijetno zabavo, ko se obe-••JO po tisti napravi, in se vrtijo, ** ti kar sapa pohaja.

A Da ne boste misl i l i , da no •hrajtam kulture, vam povem, d i i° kdaj pa kdaj mahnem tudi v *'no. Vidi te , tako je tisti ponede-' i p k pred 10 dnevi naneslo, da' S p at se nekaj pred 16. uro prerinil ^° blagajne kina »Strožič« v Kra-n l u Zahteval sem vstopnico i a ^° dinarjev. No, ker mi je blagaj-•ucarka lepo pojasnila, da so v s top n ice po 50 dinarjev razpro­dane, sem pač vzel tako za 6 ko­n c e v . Zakaj pravzaprav ne b i *nkrat malo bolj nobel gledal hlm. No, ko pa tem stopil v dvo­j n o , bi me pa skorajda vznak *rglo. Opazil sem namreč, da sta b ' h zadnji dve vrsti sedežev (po J dinarjev) skoraj čisto prazni. Odkrito povedano: moj užitek ob " l e d a n j u filma je bil polovico ^anjš i , ker sem vseskozi razmiš-W i zakaj mi niso prodali vstop-

* i f > za 50 dinarjev, če so j ih imeli *• pretek.

v « » pozdravlja V A S B O D l C i ^ U

NASA NAROČNIKA PREJELA ZAVAROVALNINO

Državni zavarovalni zavod, po­botnica Radovljica nas Je obv.-

da je naka/al naročnikoma '^»lasa Gorenjske« tovarišu Eran-t 0 Hafnerju iz Stražišča 13.333 dl-tt'rlev kot odškodnino za 33% *°ha|no Invalidnost in tovarišu **dinandn Gartnarju a Cešnjlce

P r | Železnikih 4000 dinarjev kot J^Škodnlno za 10% trajno inva-

Blejski popravni i Sloveč i turistični kraj je pozimi brez turistov - Gosti raz l i čn ih okusov, toda z istim ciljem - Ugibanja na razpotju • » K m e č k a chcet" ali „miss Blsd"?

Sneg je zasul Gorenjsko. Ljudje so ga različno sprejeli: otroci in smučarji so se ga razveselili, že­lezničarji in stanovalci v slabih stanovanjih so se ga zbali. Tudi kraji so različno sprejeli belega prišleca. Na Jesenicah se jezijo na to nujno zlo, v Kranjski gori so se razveselili »belega zlata«, a na Bledu pomeni sneg vrhunec mrtvila in izgube.

Zato je te dni na Bledu pusto, prazno, dolgočasno. Aleje ob je­zeru je pokr i l visok sneg, nikjer ni kioskov, kjer so poleti nudil i časopise, na hotelskih zaklenjenih vratih so napisi: »Zaprto do 1. maja.« Namesto luksuznih avto­mobilov s tablicami raznih dežel danes le sem pa tja po cesti pride kaka ženica. Ze zdavnaj, predno je nastopila zima in zapadel sneg, so z Bleda odšle dame s črnimi očali, utihnile so promenadne god­be. Celo pri »Lovcu« in v »Krimu«, al i v kavarni »Park« hotela, v edinih še odprtih pomembnejš ih lokalih, se danes posamezen pot­nik, k i ga je služba zanesla na Bled, le dolgočasi .

HOTEL ZA 2000 GOSTOV

»k Ms« naročnike »Glasa GorenJ-•« opozarjamo, da so zavarova-

če Imajo vplačano vsaj meseč-*° naročnino (50 din) vnaprej:

primer smrtne nezgode za J ° 0 f » 0 dinarjev;

** primer trajne nesposobnosti P delo ia 40 000 dinarjev.

Ne! Takega hotela menda ni daleč naokrog po svetu. Toda res je to, da je lani prenoči lo na Ble­du neko noč celo 2000 gostov. Se­veda ne v enem samem hotelu. Ves Bled se je namreč spremenil v enotno organizirano gost išče. Da lahko Bled sprejme toliko gostov, prej niti domačini niso vedeli. Toda ko je spričo prenapolnjenili hotelov tudi skoraj vsaka družina odstopila svoje sobe in ležišča, je tam našlo boljše al i slabše, dražje al i cenejše ležišče 2000 gostov.

Tako se je lani ustavilo na Ble­du več kot 34.000 gostov, kar po­meni znaten porast v primerjavi s predlanskim. Toda več inoma so b i l i domačini . Tujcev je bilo le komaj 30%. Zelo se je poveča l obisk gostov iz Beograda, Novega Sada in drugih krajev Srbije, od koder je bilo letos nič manj kot 8500 gostov.

NE GRE V S E V E N KOS

Taka sprememba v strukturi go­stov (zelo malo tujcev in več ina domačih) je postavila blejski tu­rizem pred poseben izpit, k i ga je le-ta slabo izdelal. Bled v ožjem smislu, kjer mora vsak gost ve­deti, kaj pomeni monsieur nad vrati, Bled z chansonett-kami ob rdeči luči v baru, Bled z oskrbami po 1500 dinarjev ni več ustrezal. Vsaj večini gostov ne. Obču tno se je pokazala razlika dveh nazo­rov publike, dveh okusov, dveh

ciljev teh gostov na Bledu. En del gostov si je želel razgibanosti v nočnih lokalih, drugi pa so iskali poči tek in razvedrilo v prirodi. Nekateri so vsakodnevno menjali šilinge in marke, drugi so skrivaj in v bojazni preš teval i zadnje jurje.

Nobena skrivnost ni, da našemu povprečnemu človeku draga blej­ska gostišča niso dostopna. Toda tudi le-ti so prav tako želeli v i ­deli Bled, se kopati v njegovem jezeru, se povzpeti, z žičnico na Stražo. Ker pa nimajo dovolj pol­nih denarnic, je lani nastal nekak­šen

S E N D V I Č T U R I Z E M

Sodijo, da je kakih 70% lansko­letnih gostov, k i so stanovali v privatnih sobah, iskalo hrano po svoje. Cene v restavracijah so bile previsoke. V gostilnah, v de­likatesnih trgovinah in drugod pa so ljudje čakal i kar v vrstah. Gneča je bi la v gostilni pri »Pla­nincu«, kjer so gostom stregli s čevapčiči . V zajtrkovalnici (ki je na žalost v nereprezentativni ba­raki) so gostje p i l i kavo kar stoje, v parkih pa so jedli sendviče . Tr­govine so v sezoni prodale za do­brih 7 milijonov dinarjev več kot prejšnje leto! Ma la prodajalna ob jezeru je imela v sezoni več kot milijon dinarjev mesečnega pro­meta! Gostje so v gostiščih iskali čaj, juhe in potem kupi l i v trgo­vini sir, salamo, kruh al i sadje in . . .

Toda slišati je bilo krit ike zoper »šušmarstvo« in nepravilni konku­renci turist ičnim lokalom.

D V A B L E D A A L I S A M O EDEN?

Ribnem, Lescah, Radovljici in dru­god bi lahko z dobro urejenimi prometnimi zvezami znatno pove­čali turis t ično dejavnost. Turist ič­ni Bled bi se povečal . Razlika v postrežbi , ceni in razvedrilu b i bila od »Toplic« in »Park-hotela« do privatnih sob v okolici zelo vel ika, vendar pa b i izbira zado­stovala vsakemu okusu in žepu. Lepote Bleda pa bi uživali vsi . Tako ne bi bi la dva Bleda, mar­več samo eden: pester, ž ivahen, dostopen vsem.

BLED NAJ OBDRŽI SVETOVNI SLOVES!

Ker je lanska sezona pokazala, da je treba tudi na Bledu upošte­vati domačega gosta in seveda tudi njegovo plačilno zmožnost, je nastalo novo vprašan je : kako nuditi tudi cenejše bivanje? Začeli so razmišljati , da bi odprli nove, cenejše lokale, ljudske restavra­cije, menze in podobno. Toda spet in spet so se nekateri zbali kon­kurence. Bled naj ostane tak kot ga inozemci poznajo in cenijo — svetovno, luksuzno le tovišče! Dru­gi Bled, cenejši , Bled za domače goste, naj b i se umaknil v oko­lico. Tam naj bi bile menze, do­movi, skupna ležišča — cenejši turizem. Za dostop k jezeru, v »svetovni Bled«, pa naj bi iz od­daljenega »cenejšega« Bleda vozi l i avtobusi in tako teritorialno dva ločena Bleda čez dan združili v enega samega na kopal išču, v parkih in drugod.

V resnici so turis t ične zmoglji­vosti v okol ic i neizkoriščene. V

Taka je ena od glavnih misli blejskih turist ičnih krogov. Zato skušajo zagotoviti že v letošnji sezoni predvsem razvedrilo, k i bo zadovoljilo tudi izbirčne tuje go­ste. Blejčani se že dogovarjajo 7 izkušenim organizatorjem, posre­dovalcem (conferencier-jem) v Za­grebu. Le-ta je že delno začel se­stavljati predlog programa raznih prireditev, zabav in plesov, k i naj bi bile že v tej sezoni na Bledu. Naj navedemo samo naslove ne­katerih prireditev: »Večer t isoče­rih ugank«, »Večer e legance«, »Kabaret brezimenih«, »Medna­rodni plesni turnir«, »Ples sezone 1958«, »Gala obel«, »Bal narodov«. »Srečanje zal jubl jencev«, »Miss Bled«, »Mister Bled« itd. itd. M i ­mo tega predvidevajo vrsto mod­nih revij , koncertov in drugega razvedrila. V glavni sezoni naj bi bilo vsak dan nekaj posebnega. Ti predlogi še niso dokončani . O njih bodo še razpravljali na Bledu.

To naj bi bilo za »svetovni« Bled ob jezeru. Hkrat i pa niso po­zabili na program za drugi, »ce­nejši« Bled. Tudi za te goste naj bi bilo čim več plesov, folklore, dobrih filmov in različnih zabav. Tudi o tradicionalni, »kmečki oh-ceti« še govorijo. Lani, kot pra­vijo, je b i l ob tej prireditvi raz­giban ves Bled.

D R A G O I N P O C E N I

Hkrat i razpravljajo že tudi o letošnjih cenah in oskrbi. Naj­dražje, nič spremenjeno, bo se­veda še vedno v »Toplicah«, in sicer dnevna oskrba do 2300 d i ­narjev dnevno. Toda že v »Kri­mu« popustijo dokaj navzdol in vsaj obljubljajo, da bodo v sezoni nudili dnevno oskrbo za 850 di ­narjev, izven sezone pa še dokaj ceneje. To pa še ni tako poceni. Organizatorji tamkajšnjega turiz­ma pripravljajo cenejšo prehrano in oskrbo sploh za goste. »Jelo­vica« pripravlja posebno restavra­cijo (mlečno al i ljudsko, imena j i še niso dali), v kateri, kot pra­

vijo, bodo že letos nudili tri obilne obroke dnevno, kar ne bo smelo biti dražje kot 500 dinarjev. Ra­zen gostiln in drugih lokalov naj bi letos na Bledu poslovale štiri take menze oziroma restavracije. Hkrat i nameravajo preurediti zaj-trkovalnico.

Predvidena je tudi dokajšnja reorganizacija trgovskih lokalov. Napovedujejo odhod »Borova« iz »Park-hotela«, kamor ne sodi, in tudi trgovine s tekstilom. V cen­tru naj bi bile namreč trgovine z galanterijo in drugimi potrebšči­nami, k i j ih zlasti tuji gosti želijo. Trgovine, k i nimajo velikega pro­meta, k i ne zanimajo tujih go­stov in ne prispevajo k ugledu blejskega turizma, naj bi šle iz strogega centra in odstopile me­sto tistim, k i bi ustvarjale večj i promet in hkrati izpopolnile turi­s t ično podobo kraja. Tudi delika­tesne trgovine pripravljajo več novosti, k i bodo na ta način, hote ali nehote, podpirale »sendvič tu­rizem«, v konkurenco dragim re­stavracijam.

S T A R T BREZ N A P O V E D I

Pod hotelom »Jelovica« tudi •" teh zimskih dneh podirajo staro zidovje. Tu je šef recepcije s krampom in drugi uslužbenci . N j i ­hov kolektiv je najel kredit in upa, da bo že letos pod streho moderen lokal , za katerega pred­videvajo kakih 50 milijonov d i ­narjev izdatkov. V kavarni, v baru in v drugih prostorih bo več kot 600 sedežev.

Ob tem primeru, ob š i rokem zanimanju za razvedrilo v »sve­tovnem« stilu je moč nehote opa­zit i , da je kljub različnim stali­ščem in težnjah o dveh Bledih vendarle prevladala ena sama — za enotni Bled na evropski višini. Življenje samo, oziroma razvoj turizma, bo verjetno pokazal, da se bo morala domača folklora z vso »kmečko ohcetjo« na čelu umakniti moderniziranemu Bledu v bolj domači , tihi Bohinj, kjer bo ob »kravjih balih« lahko res nudila več razvedrila gostom in ustvarila pes t re jše življenje ter ohranila lepe, starodavne običaje teh krajev.

PREVEČ I N P R E M A L O O S E B J A

Problem personala v sezonskih obratih, v sezonskih turist ičnih krajih, je še vedno nerešen. Ko­lekt ivi na Bledu so to rešili raz­lično. V »Jelovici«, kjer v sezoni potrebujejo 110 ljudi, j ih je danes 14. Natakarji, kuharji, sobarice in razni šefi so se spremenili v insta­laterje, parketarje, zidarje in te-

P L A C A J , A O P R A V I S A M I V soboto, 18. t. m. popoldne je

neka tovarišica, k i je potovala proti Jesenicam, oddala v garde­robo na kranjski postaji večji kos prtljage. Uslužbenec j i je to prt­ljago zaračunal , hkrati pa j i je dejal, da jo mora sama odnesti v prtl jažni voz, ko bo vlak prišel , dasiravno je na vseh, vsaj večj ih postajah urejeno tako, da oddano prtljago spravijo v prtl jažni voz železniški uslužbenci . Tovariš ica je prtljago res sama nesla k v la ­ku, kar pa zanjo ni bilo tako lah­ko, ker je bi la noseča .

B i l sem siučajni opazovalec tega dogodka, k i pa name ni napravil ugodnega vtisa o tej službi na kranjski postaji. Ce za nekaj pla­čaš, imaš tudi pravico zahtevati, da delo opravi tisti, k i je zanj p lačan. M . Z.

V rubriki »Kamen spotike« bomo odslej objavljali vse kr i t ične pri­pombe naših bralcev na račun ta­k i h in podobnih stvari, k i so na pogled drobne, dejansko pa marsi­kdaj hudo jezijo l judi . V s i dopisi pa morajo vsebovati le resnične podatke, za katere odgovarja p i ­sec sam. Dopisov, k i bodo brez podpisa a l i točnega naslova pisca č lanka, v nobenem primeru ne bomo objavi l i . Lahko pa pisec na­vede željo, da objavimo pod dopi­som le začetne č rke njegovega imena in priimka. Vsak dopis, k i ga bomo objavil i v tej rubriki , bo­mo honorirali z din 150.

UREDNIŠTVO

žake. Dela je na pretek s popra­v i l i in urejevanjem poslopij. V e ­čina kolektivov ima nestalno član­stvo. Mnogi ljudje jeseni odidejo. Spomladi pa se začne nova, vsa­koletna medsebojna borba podje­tij za ljudi, snubljenje in prepla-čevanje osebja. A delavsko uprav­ljanje? Razen stalnega personala, kooptirajo v te organe druge, se­zonske delavce. Toda le-ti se ne zanimajo za perspektivo podjetja. Tudi p lačevanje nadurnega dela bi kazalo urediti e las t ičnejše v takih sezonskih podjetjih, kajti sedanji predpisi togo branijo 3-urni delavnik.

To in še mnogo drugega je te dni moč slišati in videti na Bledu. Upajo, da bodo kaj kmalu uspeli zainteresirati goste iz š tevi lnih dežel, da bodo v čedal je več jem številu obiskovali Bled. To ne b i bi l le popravljalni izpit iz neuspe­lih preteklih sezon, marveč že kar doktorat, k i pa ga Bledu in Blej-čanom menda vs i želimo.

K . Makac .

M o z a i k i z g o r n j e s a v s k e d o l i n e Novo leto. Ves svet je vesel

lepega vremena, samo v Kranjski gori potihem in na glas kolnejo i sonce i zvezde. Adi jo zimski tu­rizem, če ne bo snežnih oblakov in snega iz njih! Edini, k i se sme­jejo, so uslužbenci v Razorju. Nj im ni mar ne sneg ne sonce; oni ima­jo pogodbo z zavodom za social­no zavarovanje. Samo zato si lahko privošči jo zabavo, da sredi de­cembra, ko vsi vsak dan nestrpno pr ičakuje jo sneg, za celih št ir inajst dni zapro svoj lokal . Gospodarski račun? Ne, le komodnost gostin­cev, k i j ih obdelujejo časopisi od Glasu Gorenjske pa v*e tja do Pavlilie, a jim tega ni mar. Pa b i bilo le lepo in vsaj deloma soci­alist ično, če bi Ra/.or namesto no­vega poda v lokalu izobesil nov cenik. Vendar — to so samo po­božne •• I tili, ki morajo v Ra­zorju plačevat i po nadpovprečn ih cenah. Kazno je, da delavskega svela v tem gostinskem podjetju prav nič M m o t i j o ogorčeni članki v našem časopisju. In končno — kdo bi se razburjal zaradi črnila, k i ga je razli] novinar? Nekaj pač mora napisati, če pride v Kranjsko gorol

11. januar 1858. Sneg Je lasul Kranjsko goro. V s i kolnejo. Na­robe svet? Ne. Le nova žičnica bi morala že 29. novembra teči, pa ie zdaj nI stekla in tudi takoj še ne bo. Tu pa pol melra snega in vse sobe oddancl V s i zabavljajo v v v p r c k . Samo v Razorju so ohra­nil i mirno kr i . Zaradi njih — sneg ali sonre; pavšal jim je zagotov­ljen. Zakaj pa imamo socialno za­varovanje?

15. januar 1958. Dijaki v šoli, uslužbenci v podržavl jenih vi lah in privatniki praznijo prostore. Na stotine tečajnikov se je vsulo v Kranjsko goro. 2alostno so se j im raztegnili obrazi ob novici , da no­va žičnica še ne obratuje, stara pa ne sme več obratovati. V r v je slaba in življenje na njej ni več

Menda res vsakdo gleda na Do­lince kot na ljudi, k i bi radi iz-želi v imenu turizma poslednji fičnik človeku. Pa je grdo tako misli t i , kajti naši ljudje imajo smisel tudi za kulturo. Se Jesenice ne spravijo kaj prida več kot sto ljudi na literarni večer ; toliko pa j ih je bilo 9. januarja tudi v

Kranjska gora v snegu — Foto: » M o j c a «

počenega l i t ka vredno. Ampak — snega je dovolj. In to je važno! Kljub vsej žalosti torej le za maj-h r n 'i i ! P.tez skrbi, tova­riši, za razočaranje bo poskrbel — Razori

Kranjski gori. DPD Svoboda je si­cer doživela čisto rahlo blamažo, ker je na lepakih velikopotezno napovedovala šest »občinskih« l i -teratov, na odru pa so se pojavil i le trije. In ti so potem "mašili luk­

nje« z erot ičnimi pesmicami,^ki j ih sicer za noben denar ne bi brali občinstvu.

A l i pa »Najlepša roža« Kristine Brankove. Svobodaši trdijo, da so samo za obleke zmetali 14 jurčkov in da bi presneto »skoz padli«, če ne bi šli gostovat še na Dovje, cd koder so prinesli vsaj nekaj do­bička. Igro je pripravila DPD Svo­boda »Slavko Cerne« Kranjska gora in je bi la namenjena pred­vsem otrokom za novoletno jelko. Dve predstavi pa sta b i l i name­njeni tudi odraslim; ena v Kranj­ski gori, druga na Dovjem. Finan­čni efekt: v Kranjski gori 4000 din, na Dovjem 9000 din. Igrali so kranjskogorski otroci. Pa naj po­tem še kdo reče, da Borovci n i ­majo smisla za prizadevanje svo­jih otrok?!

. . . otrok, k i žive sredi razgiba­nega sveta, da. Kaj bi potem rekl i k idil ičnemu življenju v Podko­renu, kjer že tri mesece študirajo »Maturo«, pa še zdaj niso »matu­rirali«. In je vprašanje , kdaj bodo. J im pošl jejo igralca v bolnišnico — igra je za mesec dni fučl N i pomočil Kakor je niso našli vs i srbohrvatski (reci: jugoslovan-ščiki!) govorniki na občnem zboru SZDL v Kranjski gori, ko so reše­val i stanovanjsko vprašan je . Kaže, da so stanovanja v Kranjski gori res najzanimivejši problem, k i se SZDL lahko z njim ukvarja. (Na­predek Je pa le! so ugotavljali po končanem občnem zboru. Ljudje so govorili l)

O reformi šole danes pišemo, govorimo, sklicujemo sestanke in konference, skratka: skušamo ljudi prepričat i , da želimo reformirati šolo (in vzgojo doma; sicer bi :;e prav nič ne razl ikoval i od tistega, k i je v močvirju začel graditi ne­botičnik.) Svet Svobod in prosvet­nih druš tev občine Jesenice je v soglasju s šolami sklenil organi­zirati po Dolini »šole za starše«. Deset kvalitetnih pedagošk ih , pre­davanj za 200 din. Je kaj čudnega, če prosvetni delavci obupujejo, ko se je od 330 mamic prijavilo za predavanja samo 40? A l i je potem kaj čudnega, če je ob semestru izdelalo na osemletki v Kranjski gori le 58% dijakov?

Pa bo kljub vsemu Dolina pod Spikovo skupino kaj kmalu kazala nov obraz. Železnica se je končno le odločila: v Martul jku čez Savo nov most! Z vsakega vlaka gle­damo zdaj že sestavljeno kon­strukcijo ob progi. Lepa je, mo­derna, z aeronavt ičnimi oblikami. Bojimo se, da so te oblike za br­zino, k i jo razvijajo v lak i v Do­l in i , kar malo hipermoderne. A m ­pak vsaj nekaj bo, v čemer bo tudi naš »eisenbahn« podoben zu­nanjemu svetu. Ko b i le poleg vseh milijonov za most — železnica žr tvovala vsaj še enega t isočaka in v Rutah zamenjala napisno tablo. Ljudje b i radi vstopali in izstopali v M A R T U L J K U in ne več v M A R T U L K U . Dr. Rupel je to pravdo že davno dognal, vendar kaže, da med železničarji nima poslušalcev. France Bitonc

»Ali zaradi tistega zvečer?« Vzdignil se je in se oprl na komolec. »Ti?« je rekel. Prsi

so se mu dvigale kakor kovaški meh. »Kaj misliš? Ali je tebi vseeno?«

»Ne vem, kaj misliš,« je odvrnila.

»Ali ti je vseeno, ker bo prišla Španova v hišo in bo stari Špan hodil po vigencih? Vseeno, ker bosta z Alešom poskusila vse, da bi mi nagajala in me uničila?«

Ana je bila začudena, ni mislila, da ga sovraštvo tako slepi. »Zakaj naj bi ti nagajala? Premisli vendar, kaj govoriš! Meni se zdi, da bi iahko mirno živeli skupaj.«

»Lahko, ko bi ne bilo Špana. Špan bo že skrbel, da nikoli ne bo razumevanja med nami.«

Morala se je nasmehniti. »Misliš, da Špan privošči svoji hčeri tak pekel?«

»Ne vem, kaj ji privošči, vem pa, da bi mene utopil v žlici vode, ko bi mogel. In jaz, jaz, žena . . . « Hropel je, Ana je vi­dela, kako se mu prsi dvigajo in upadajo, »jaz, ki sem se toliko mučil, od tistega dne, ko sem prvič prestopil ta prag, jaz tega ne bom prenesel! Če me ne bosta pustila v miru, ne vem, kaj se lahko zgodi . . . «

»Spametuj se vendar,« je resno in žalostno rekla Ana. »Saj si človek in onadva tudi!« ,

Dominik ni mogel zadržati zase, kar ga je peklo v prsih kot žerjavica in je moral izbruhniti iz sebe.

»Bolje, tisočkrat bolje bi bilo, ko bi bil Aleš ostal v šolah!« je rekel. »Mislil, upal sem, da bo tako. Tako zlahko in dobro bi bili vse uredili. Jaz bi ga bil izplačal in bi bil gospodar v hiši, zares gospodar. Zdaj pa . . . «

Ano je preblisnil spomin na neko poletno popoldne, na voz na dvorišču in skrinje na vozu. Takrat tudi njej ni bilo čisto prav, ker je brat sklenil ostati doma. Dokler ni poznala Domi­nika, si je vedno želela, da bi Aleš postal kovač, da bi prevzel hišo in se oženil, da bi po njem tekla Gašperinova kri naprej. Potem pa . . . kakšna sebičnost jo je prevzela! Saj ni bila pre­računljiva, samo podzavestno je čutila, da bi bilo bolje, ko bi se brat ne vračal domov potem, ko se je ona odločila za Do­minika. Pozneje se je kesala svoje sebičnosti in poleti, ko ji je Aleš v smrtni stiski pripeljal zdravnika, mu je bila iskreno hvaležna. Imela ga je spet tako rada, kakor že od otroških let ne več. Kakor že večkrat, je v teh trenutkih morala znova spoz­nati, da ni bil Aleš tisti, ki je prinesel razdor v hišo, ampak Dominik. Zaradi njega je bila ponižana pred ljudmi, zaradi njega trpita Miklavž in Aleš, vsi samo zaradi njega. Kar mrazilo jo je, ko je poslušala njegov razvneti, strastni šepet:

»Komaj sem pognal vigencem kolesa, že mi jih trga iz rok! Takle mlečnozobec mi vleče iz rok tisto, kar bi moralo biti po vsej pravici moje! Moje, sem rekel, moje! Kdo bi bil spravil kovačnice v tek, če bi ne bilo mene? Nihče! Potem bi bila tudi Aleš in železniški fajmošter premislila, še malo bi ju ne mikala podrtija! Kdo je rešil Gašperinovo hišo? Jaz! Gospod Filip jI je namenil drugačno usodo. Zdaj bo seveda ves vesel, da se fant ženi pri Španu in si bo mel roke, o, kar vidim ga, kako si bo mel roke . . . «

Ana je napol sedla v postelji, zdelo se ji je, da Dominik govori v blodnji. — Če pa je to res, kar govori, če je res? — se je vprašala in se zgrozila pred prepadom, ki je zijal v Domini­kovi notranjosti. Njegove besede niso razodevale nič drugega kot to, da si je želel prilastiti celo premoženje, že davno želel. Morebiti bi se ji ne bil nikoli približal, ko bi bil vedel, kako se bo vse obrnilo! To, kar ji je zdaj pripovedoval, jo je navdalo z grozo. Bilo je čisto drugačno celo od tistega, kar je govoril zvečer v hiši.

»Moj Bog, govoriš, kakor bi se ti mešalo!« je vzkliknila.

TUDI K R A N J C A N K E SE U V E L J A V I J A J O

»I.A T O M , ČUVAJ SE!« Sonja Hlebš iz Kranja povabljena v Pariz

V P a r i z u so nedavno k o n č a l i m o n - no mesto, se je i z r a z i l o n a š i h ig ra lc ih , t a ž o francosko-jugoslovanskega kopro- s ka t e r im i je de la l v Beogradu i n P a -dukc i j skega f i l m a - L a Tour , č u v a j se«, r i zu , zelo pohvalno. Jugos lovansk i k o p r o d u k c i j s k i partner »La Tour , č u v a j s e« sodi med na j -je U F U S , k i je tokrat p r v i k r a t v tako v e č j e f i lmske spektakle , k i so b i l i po-š i r o k e m obsegu posod i l t ud i jugos lo- sneti preteklo leto v E v r o p i . F i l m je

Prizor iz francosko-jugoslovanskega filma - L a Tour, č u v a j se!« — Sonja Hlebš v vlogi Marije Terezije

vanske g l e d a l i š k e i n f i lmske umetnike , i n s icer Sonjo Hlebš , č l a n i c o Jugos lo­vanskega dramskega p o z o r i š t a v Beo­gradu. K r a n j s k a g l e d a l i š k a p u b l i k a se Sonje nedvomno dobro spominja iz p r v i h let po osvobodi tv i , ko je na ama­te rsk ih deskah P r e š e r n o v e g a g leda l i ­šča v K r a n j u u s p e š n o ob l i kova l a vrs to kreac i j . M e d d r u g i m i j ugos lovansk imi u m e t n i k i nastopajo š e I rena Kiš , M i l i -voje P o p o v i ć , V l a d i m i r M e d a r d i n d r u ­gi .

R e ž i s e r f i lma Georg L a m p i n , k i za ­vzema v f rancoski k inematograf i j i v i d -

posnet v c inemascopskem sis temu i n barvah i n ve l j a b l i z u po l mi l i j a rde dinarjev. P r e m i e r a f i lma bo na z a ­č e t k u februarja; h k r a t i ga bodo pred­va ja l i v pet ih n a j v e č j i h p a r i š k i h k i n e ­matografih.

P r v o vab i lo za p a r i š k o premiero je dospelo v Beograd : r e ž i s e r f i lma Georg L a m p i n je na s lavnostno premiero osebno povab i l č l a n i c o Jugos lovanske­ga dramskega p o z o r i š t a v Beogradu, Sonjo H l e b š , k i ig ra v f i l m u vlogo av ­s t r i jske cesarice M a r i j e Terez i je .

S.

Kakšen bo SPUTMK št. 3? S k o r a j ^ — r o k n i p o b l i ž e .odrejen —

bodo sovje tsk i znans tven ik i spust ih v vesoljsijvo š e tre>lj i satel i t . Tretja sate-IV: bo z r a z l i k o p r e j š n j i h dveh znatno težji':, vendar bo njegovo ž i v l j e n j e znatno k r a j š e , k e r bo le te l po vesol ju , oddal jenem od zeml je Je 500 do 800 k m .

T a n i z b o l e t e č i satel i t se bo torej v r t e l otkipcig zemlje le k r a t e k č a s , iin bo k m a l u zaše l v gostej.se sloje atmosfere, k je r bo za rad i t renja zgorel . V a ž n o je to, kot trde sov je t sk i znan^tveni lki , da bo l ahko t re t j i sa te l i t nesel s seboj precej kor is tnega tovora , se p r a v i p r e ­cej r a z l i č n i h iinstriumentov, po t rebnih za raz iskovanje go rn j i h s lojev z e m e l j ­ske atmosfere.

K a s n e j š i sa te l i t i beda izs t re l jen i v vesoljs tvo predvsem zaradi tega, da bodo z n j ihovo p o m o č j o dob i l i t e č n e j š e podatke o kazmii&nem z r a k u i n s o n č n i radijaciji. T i sa te l i t i bodo le te l i zelo v isoko 'in «e bodo v r t e l i ok rog zemel j ­ske osi r azmeroma zoLo dolgo.

Zanimivosti S O V J E T S K A Z V E Z A G R A D I

S O N Č N O C E N T R A L O Sovjetski znanstveniki, k i so

prav v zadnjem času s svojimi epohalnimi izumi presenetili ves svet, p r ip rav l ja jo spet novo pre­senečenje . V sovjetski republiki Jermenski namreč gradijo prvo sončno centralo na svetu, k i bo dajala e lekt r ično energijo z izko­r iščanjem sončnih žarkov. Zmog­ljivost te centrale bo znašala 2,500.000 k W h .

Nova sončna centrala bo zgra­jena na osnovi 1300 ve l ik ih ogle­dal, k i se bodo vrtela po krožni poti in zbirala sončne žarke ter jih usmerjala v velik kotel z vodo. Para, pridobljena na ta način, bo potem poganjala turbino.

K D O JE NAŠEL S L A D K O R V S L A D K O R N I PESI?

Sladkor v sladkorni pesi je na­šel nemški kemik Markgraf leta 1747. Trajalo pa je še celih 50 let, preden so sezidali prvo sladkorno tovarno. Njen ustanovitelj je bi l Nemec Achard v Zgornji Sleziji leta 1801. Sladkorna pesa ima 14 do 20 odstotkov sladkorja. V za­četku so pridobivali iz sladkorne pese komaj po tri, leta 1840 pa še vedno komaj po pet odstotkov sladkorja. S postopno mehaniza­cijo se je odstotek pridobljenega sladkorja stalno večal .

S V E T O V N E METEOROLOŠKE K A R T E

Mednarodna zveza za telekomu­nikacije pri Združenih narodih je dosegla, da bo Svetovna meteoro­loška organizacija izdala posebne vremenoslovske karte, iz katerih bo razvidno gibanje neviht po vsej zemeljski krogli . Priprave so tra­jale tri leta. Zbrani podatki bodo izšli v seriji 17 kart, k i bodo pri­kazovale število viharnih dni • vsakem mesecu, t romesečju in letu.

A V T O M O B I L I Z E M V ŠVICI je izredno razvit. Vsak osmi

Švicar je motoriziran. V teku zad­njega leta je število avtomobilov in motorjev naraslo za nadaljnjih 10 odstotkov in znaša trenutno nad 6G8.000. Odlično uspeva tudi uvoz te vrste prevoznih sredstev. Sam6 v lanskem oktobru n. pr. je Švica uvozila 4499 avtomobilov v skupni vrednosti 28 milijonov švic. fran­kov. Največ iz Zahodne Nemčije. Leto prej je uvozila 34 avtomobi­lov manj, stali pa so nad 32 mi l i ­jonov frankov.

POLŽJA I N V A Z I J A Japonsko otočje so začeli ogro­

žati — polži. Gre za posebno vrsto tako imenovanega afriškega poba, k i se izredno hitro množi. Ob tem pa je tako požrešen, da požre ia uniči vse, kar je zelenega. Primer­jajo ga s kobilicami in proti njemu ni doslej znano nobeno učinkovi t« sredstvo.

— Ne, šef vas jutri ne bo mogel sprcieti, ker ga bodo morali vsak čas odpeljati v bo ln i šn ico!

T E L E F O N S K I K A B E L V GLOBINAH A T L A N S K E G A OCEANA Uspeh mednarodnega sodelovanja

P r v a neposredna zveza med Severno A m e r i k o in Evropo s p o m o č j o telefon­ske ž ice je b i l a vzpostavl jena 25. sep­tembra 1956, k o je šel p r v i č glas skozi ž ice , k i so v p r e c e j š n j i h g lob inah At lan t skega oceana. Te le fonsk i kabe l , pravzaprav te lefonski sistotn, katerega polaganje je trajalo v e č kot dve l e t i . ni le p r v i te lefonski kabe l pod gladino A t l a n t i k a , t e m v e č sp loh p r v a telefon­ska zveza ka teregakol i oceana. S ice r so b i l i m o ž n i te lefonski razgovor i pre­ko A t l a n t i k a že od leta 1927, vendar glas n i še l skozi ž ice , t e m v e č je b i l a p r e n a š a l e c radio- te lefoni ja , katere de­lovanje pa je b i lo č e s t o odvisno od at­mosfe rsk ih p r i l i k .

D a je p r i š l o do te telefonske zveze, s i l ahko t o l m a č i m o le s tem, ker je p r i tem de lu tesno sodelovala v r s ta l j u d i več narodov. Z a postavitev tega ve l ikega n a č r t a imajo zasluge pred­vsem t r i d e ž e l e ( Z D A , V e l i k a B r i t a n i j a in Kanada) in p rav tako tudi posamez­

n i k i r a z l i č n i h pok l i cev z obeh s trani At lan t skega oceana, k i so p reds tav l ja l i razne organizaci je in ustanove. V s i omenjeni so že 1952. leta zače l i s p r i ­p ravami , da bi ta kabel s č i m v e č j i m uspehom položi l i v morske globine. I n ­žen i r j i in s t rokovnjaki za telefonijo so takoj za tem, ko se je pokazalo, da je nova vrs ta podvodnega kab la , k i je b i l postavl jen med F lo r ido in K u b o o d l i ­čen , zače l i z izdelavo d o k o n č n i h na­č r t o v za postavitev tega ve l ikega ob­jekta . Več kot dvajset let pa so stro­k o v n j a k i za komuna lna dela nepre­stano p r o u č e v a l i tehniko, aparate i n material, k i b i odgovarjal potrebam nove podvodne telefonske zveze preko At lan t skega oceana.

P o d v o d n i s istem telefonskega kab la je dolg 3(100 k m — od C la r envUlea v Nevv Found landu do Obana v Š k o t s k i V Obanu je kabe l zvezan s cetralo iz Londona . T a k o so zdaj d i rek tne zveze, k i preko Londona v e ž e j o N e w Y o r k s

Pa r i zom, B r n o m , B r u s l j e m , A m s t e r d a ­mom, Kopenhagnom i n F rank fu r tom. N a a m e r i š k e m kont inen tu pa je pod­vodna l i n i j a kab la zvezana s s is temom za Por t l and v zvezn i d r ž a v i M a i n in kanadsk im mestom Mont rea l , kjer se l i ­n i ja nadalje v e ž e z že o b s t o j e č o ame­r i š k o in kanadsko telefonsko m r e ž o .

B r i t a n s k a ladja za polaganje kablov . . M o n a r h « , n a j v e č j a ladja te vrste, je po lož i la kabe l po vsej do lž in i v sedmih mesecih. Polaganje kab la v morske globine pa je b i lo m o ž n o le v pole tn ih mesecih, ko so v remenske p r i l i k e na Severnem A t l a n t i k u n a j b o l j š e . K e r ta kabel , k i so ga uporab i l i za novo tele­fonsko zvezo, p r e n a š a signale samo v eno smer, je b i lo potrebno postavi t i dva kabla , da jc <>m. >.'•.. ••'•••n normalen te lefonski razgovor. Zato je ladja . • M o n a r h « p rv i k a b e l od C ! i r env i l l ea do Obana položila od j un i j a do septembra 1955. leta, drugega pa v č a s u med j u l i ­j em in avgustom 1956. leta. K a b l a le ­ž i t a v g lobinah At l an t skega oceana d rug od drugega v razda l j i 64 k m .

Ladja »Monarh« sc je večkrat borila z velikimi valovi oceana, ki so jih povzroč i le nenadne nevihte

Otvor i t ev nove telefonske zveze je l i l a 25. septembra 1956. leta, ko je šel p r v i glas po telefonski lici Takoj nato T bilo usposobl jenih 36 kana lov za telefonske razgovore za javno uporab­ljanje. Med tem ko je b i lo že decembra

•Ca 1^56. leta dnevno 870 razgovo­rov, pa je nova telefonska zveza začela

s lu/I t i svojemu namenu v p ravem s m i ­

slu besede v preteklem letu. z g o d o v i ­narji tj b o d o prav gotovo uspehi k i je b i l s tem d o s e ž e n — vzpostavi tev te­l e f o n s k e E V O M preko A t l a n t i k a t o l ­m a č i l i na r a z l i č n o n a č i n e , verjetno pa si bodo v enem ed in i in to je, da Je b i lo m o ž n o ta objekt os tvar i l i le s tes ­n i m •Odelovanjam š t e v i l n i h l j u d i raz­l ičn ih narodov.