G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A u i : .

NOV

JI C *

0

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak Če t r t ek - P o s a m e z n a š t e v i l k a 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna 300 d i n , č e t r t l e t n a 150 d i n - p l a č l j i v a j e v n a p r e j . Z a inozems tvo 1200 d i n o z i r o m a " amer . do la r j e - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu š t e v . 606-70/3-24

Ste v. 46 (504) Leto X .

NOVO MESTO, 19. NOVEMBRA 1959

U R E J U J E uredr ' U R E D N I Š T V A L , ~ _ . . . . . . / :e) P o š t n i p r eda l N o v o mesto 33 - T E L E F O N u r e d n i š t v a i n up rave su 1*1 — N e n a r o Č e n i h r o k o p i s o v in fotografi j ne v r a č a m o - T I S K A Č a s o p i s n o podjetje

» D e l o - v L j u b l j a n i

Poravnalni sveti 3 0 ljudem bliže kot redna sodišča in se bodo tudi v našem okraju prav gotovo v najkrajšem

času učinkovito uveljavili N a z b o r i h v o l i v c e v v o l i j o te d n i d r ž a v l j a n i v n a š e m

o k r a j u m e d d r u g i m t u d i č l a n e p r v i h p o r a v n a l n i h sve tov — te nove , po t rebne i n ze lo p r i k u p n e n o v e o b l i k e n a š e g a l j u d s k e g a sods tva . N a p r o s i l i s m o p r e d s e d n i k a o k r o ž n e g a

s o d i š č a v N o v e m mes tu , t o v a r i š a Š t e f a n a S i m o n č i č a , d a je z a n a š e b ra l ce o d g o v o r i l n a t r i v p r a š a n j a s tega p o d r o č j a .

Ponekod so v n a š e m o k r a ­j u že i z v o l i l i prve porav­nalne svete, drugod pa j i h vol i jo te dn i . Povejte, prosimo, nadim bra lcem kaj v e č o tej nov i o b l i k i n a š e g a l judskega sodstva.

U s t a v n i zakon o temel j ih d r u ž b e n e i n p o l i t i č n e u red i tve F L R J in program Zveze k o m u ­nistov F R L j v k l j u č u j e med d r u ž b e n o - p o l i t i č n e temelje so­c ia l i s t i čne demokraci je v Jugo­s l a v i j i poleg delavskega samo­upravl janja in samoupravl janja delovnega l judstva v obč in i tud i n a j r a z l i č n e j š e ob l ike d r u ž ­benega samoupravl jan ja s PO" m o č j o organov, v k a t e r i h sode­lujejo zainteres i rani d r ž a v l j a n i i n organizacije, v tem s m i s l u je torej d r u ž b e n o samoupravljanje Izraz suverenost i delovnega

Za razširjene pristojnosti

samoupravljanja P r e d kratkim je prvič

sestala komisija za zdravstvo pri Okrajnem sindikalnem svetu v Novem mestu; izvo­lili so jo na okrajni konfe­renci shrtdbkalnih podružnic zdravstvenih ustanov našega okraja. Med drugim so Člani komisije razpravljali tudi o spremembah, ki jih na pod­ročju družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah na­rekujejo potrebe ' m doseda­nji razvoj delavskega uprav­ljanja. Praksa kaže, da seda­nji 5 do 11 članski upravni odbori, v katerih je iz kolek­tiva "ustanov le tretjina ali polovica članov upravnega od­bora, vštevši predstojnika ustanove, ne morejo v celoti obvladati dela oziroma pri takem sistemu težnje celot­nega kolektiva in njegov de­lež v upravljanju ne pridejo dovolj demokratično in v celoti do veljave. V strokovnem oziru pomaga upravnemu od­boru tudi strokovni kolegij, katerega člani so šefi posa­meznih oddelkov ali drugih enot zdravstvene ustanove. Kolektiv kot celota, ki odgo­varja za obsežno in odgovor­no delo, si želi razširjene pri­stojnosti, večje sodelovanje in veČijo odgovornost v uprav­ljanju svoje ustanove. Dose­danja praksa, ko so ostali člani upravnega odbora ime­novani v ta organ kot pred­stavniki družbenih organiza­cij i in večjih kolektivov iz proizvodnje, naj bi se razširi­la oziroma spremenila. Ko­lektiv bolnišnice, ki ima na primer 325 nameščencev in delavcev, se ne more vedno zadovoljiti s sklepi upravne­ga odbora, v katerem odločajo o njegovih problemih pred­stavniki drugih ustanov in or­ganizacij, ki notranjo sestavo, organizacijo in probleme bol­nišnice ne poznajo dovolj do­bro. Praksa kaže, da so živ­ljenjske potrebe prerasle do­sedanji obseg dela upravnih odborov v takih ustanovah. Uslužbenci zdravstvenih usta­nov menijo, da bi s pogloblje­nim samoupravljanjem v svo­jih ustanovah — seveda še ve­dno tudi s sodelovanjem pred­pasnikov itn sodelavcev vz organizacij in proizvodnih ko­lektivov! — lahko dosegli večje uspehe. Sedanji predpisi oziroma sestava upravnih od­borov v takih ustanovah tega sicer ne dovoljuje; poiskati pa bo treba obliko, ki bo na­čela delavskega in družbene­ga samou-pravljanja razširila oziroma oživela tudi v zdrav­stvenih ustanovah. Kakšen naj bi bil tak notranji organ upravljanja, o tem bodo raz­pravljali na okrajni konferen-ci^ravstvenih delavcev, ki bo v soboto dory>ldne v Novem mestu. Vsekakor bo težnje zdravstvenih delavcev iz usta­nov treba podpreti.

l judstva, k i naj samostojno in neodvisno od loča a v p r a š a n j i h z vseh p o d r o č i j . M e d tovrstne obl ike u v r š č a m o na p o d r o č j u pravosodstva poravnalne svete, saj dajejo m o ž n o s t , da d r ž a v l j a ­n i l n n j ihove organizacije ure­jajo medsebojna sporna v p r a ­š a n j a brez in tervenci je organov d r ž a v n e g a aparata. Iz- tega to­rej sled!, da je prvenstvena naloga p o r a v n a l n i h svetov v i z ­vensodnem r e š e v a n j u sporov med d r ž a v l j a n i n a podlagi pro­stovoljne poravnave pr izade­t ih s t rank. P o r a v n a l n i svet i , k I so p r a v i l o m a t r i č l a n s k i i n se­s tav l jen i to je i zvo l j en i na zbo­r i h v o l i v c e v a l i na zasedanj ih l j u d s k i h odborov, iz l j u d i , k i v svo j i o k o l i c i u ž i v a j o mora ln i ln p o l i t i č n i ugled, bodo s t a k i m i v r l i n a m i , povezanimi z ž i v l j e n j ­s k i m i i z k u š n j a m i i n modrostjo, p r i d o b i l i zaupanje d r ž a v l j a n o v , da se bodo t i č im raje o b r a č a l i na nje in bodd tako poravna ln i svet i z uspehom izpoln jeva l i svojo d r u ž b e n o nalogo. M o n h n , da bo u s p e š n o posredovanje v znatni m e r i zavr lo nepotrebno pravdarstvo, k i ima pogost v i r v d r o b n o l a s t n l š k i h , me jn ih , s ta­novanjskih in podobonlh spor ih . In tako t ud i ne bo m o g o č e pre­zre t i nadvse v a ž n e vzgojne na ­loge poravna ln ih svetov pni od­prav l jan ju ostankov i n d i v i d u ­a l i s t i č n e in s e b i č n e miselnost i , k i predstavl ja resno ovi ro h i ­t r e j š e m u razvoju i n utr jevanju s o c i a l i s t i č n i h d r u ž b e n i h odno­sov.

Dasi ravno še n imamo zako­nitega predpisa , k i b i ureja l postopek pred poravna ln im sve­tom, vendar že l im nakazat i vsaj glavna nače l a , k i bodo p r i š l a do izraza v p redv idenem zakon­skem do loč i lu i n se v praks; tudi že izvajajo:

a) poravna ln i svet i se usta­novijo p rav i loma za del o b m o č ­ja o b č i n e ;

b) pravna p o m o č bo b r e z p l a č ­na;

c) preden bo s t ranka mogla zače t i postopek pred redn im so­d i š č e m , bo morala spor p red­ložiti v r e š i t e v poravna lnemu svetu l n to: v p r e m o ž e n j s k o p r a v n i h s p o r i h do vrednost i 50 t i s o č dinar jev, v razveznih spo­r ih za rad i spravnega poskusa, v o č e t o v s k i h spo r ih zaradi p r i ­znanja o č e t o v s t v a i n p lač i la p r e ž i v n i n e , v sPor ih zaradi ure­di tve meja, motenja posesti za­si lne poti , del i tve p r e m o ž e n j a , poljske ln gozdne š k o d e In š k o d e po d i v j a d i pa ne glede na vrednost, kakor tud i v k a ­zenskih zadevah p r i k a z n i v i h dejanj ih , k i se preganjajo na zasebno tožbo na p r imer ža l i t ­ve, lahke telesne p o š k o d b e — (člen 142-I-KZ) l n k i se pre-

Dva poravnalna sveta za Suho krajino

Z b o r i vo l ivcev v ž u ž e m b e r š k i obč in i , k i so se te d n i p r i če l i , po­tekajo kar dobro. Na zbor ih ob­ravnavajo polletno u r e s n i č i t e v d r u ž b e n e g a plana, osnovne k m e ­ti jskega plana, e lek t r i f ikac i je L i p j a , Sela H in j e , gradnjo nove šole na Se l ih i n H i n j a h , nada l j ­njo e lek t r i f ikac i jo p o d r o č j a A j ­dovec, gradnjo lokalnega vodo­voda za Ž u ž e m b e r k , St ransko vas in P r a p r e č e . V o l i v c i vo l i jo na teh zbor ih č l ane po ravna ln ih svetov: enega Za h in j sko pod. roč je , e*??ga za ostale predele. Do sedaj sta b i l a najbolje ob i ­skana z b o r a vo l ivcev v H in j ah i n v 2 u ž e m b e r k u . M . S.

Prečna presegla plan Opekarna P r e č n a Je z izdelavo

opeke za letoa i e k o n č a l a . N a r e ­d i l i so je preko 2 m i l i j o n a k o ­sov, p lan pa so i m e l i 2 m i l i j o , na. P r o b l e m za opekarno p red­stavlja delovna s i l a , k i gre raje v tekst i lno in ostalo indust r i jo kot da b i oprav l ja la »to umaza­no delo«. Vso opeko prodajo sproti . Opekarna s i je u red i l a gl inokop, p r e m a k n i l i pa 30 t ud i nakladalno postajo.

ganjajo na predlog o š k o d o v a n ­ca na p r i m e r majhne tatvine na škodo zasebnega p r e m o ž e n j a . V teh p r i m e r i h s t ranka ne bo mogla s p r o ž i t i postopka pred rednim s o d i š č e m , dokler se ne bo izkazala , da je ostal porav­nalni poskus b r e z u s p e š e n ;

č) postopek mor> b i t i hi ter i n je p r a v i l o m a ustmen;

d) po ravna ln i svet lahko i z ­vrš i predhodne poizvedbe, s i ogleda l i s t ine , zas l i š i p r i č e ln izvedence a l i Izvrš i ogled;

e) sklenjena poravnava se vpiše v zap i sn ik in Ima to za posledico, da se glede zahtevka, k i je predmet poravnave, ne more s p r o ž i t i spor pred redn im sod i ščem;

f) v pos topku pred poravna l ­n im svetom nos; vsaka s t ranka svoje s t r o š k e .

2. In ustanavljanje porav­n a l n i h svetov v n a š e m okra ju?

V S l o v e n i j i fie Je zače la ak­ci ja za ustanavljanje po ravna l ­nih svetov n a pobudo predsed­n ika V r h o v n e g a sodišča L R S , nadaljnjo spodbudo Pa smo p r e n a š a l i na teren predsednik! o k r o ž n i h i n okra jn ih r edn ih sodišč . N a de lovni konferenc i

(Nadaljevanje na 2. strani)

Nedel ja bo tudi njihov praznik — dati vseh br igadi r jev in b r igad i rk , k i so g rad i l i l e t o š n j a dva odseka, avtomobilske ceste brats tva in enotnosti v S r b i j i in M a k e d o n i j i . T u d i fantje i n dekleta I X . n o v o m e š k e M D B A l o j z a K o l m a n a - M a r o k a so j i da l i košček svoj ih m l a d i h src. V e č o tem beri te na 3. s t rani d a n a š n j e š t e v i l k e , k i smo jo namen i l i m l a d i m gradi te l jem social lama. Z a 22. november, dan, ko bo avtomobi l ska cesta I z r o č e n a prometu tudi v bra t sk i r e p u b l i k i S r b i j i ,

vsem br igad i r j em in b r igad i rkam v okra ju : krepak b r igad i r sk i hooruk!

Kulturna politika noj postane sestavni del ekonomske politike

N a p r o s i l i smo p r e d s e d n i k a S v e t a z a k u l t u r o i n prosveto p r i O L O N o v o mesto , na j n a m pove, neka j o de lu , u speh ih i n n a č r t i h , k i j i h S v e t z a k u l t u r o i n prosveto o b r a v n a v a . P r e d s e d n i k L a d o S m r e k a r n a m je poveda l to le :

Volitve novih odborov SZDL Mandatna doba s tar ih odbo­

rov S Z D L j e potekla . V teku so pr ip rave za o b č n e zbore S Z D L , na ka te r ih bodo č lan i S Z D L predlagan m sprejel i kondidafcno l is to za nove od­bore. N a sej I predsedstva o b č i n ­skega odbora S Z D L j e b i l spre­jet sklep, da bodo vo l i tve v n o v o m e š k i o b č i n i k o n č a n e do 20. decembra. Č l a n i S Z D L in Z K naj poskrbe, da bodo nov i od­bor i p rav i lno Izbrani ,

V N o v e m mestu ; n b l ižnj i

oko l i c i bodo č lan i S Z D L na o b č n i h zbor ih sprejel i k a n ­didatno l isto. Tajne vo l i t ve pa bodo na nedeljo. V bolj odda­l jenih k r a j i h bodo v o l i v c i sami odloči l i , če bodo vol i tve javne al i tajne.

Razen n o v i h vodstev osnov­nih organizaci j bodo č l a n i Iz­v o l i l i delegata za obč in sko k o n ­ferenco, k i bo v z a č e t k u j a n u ­arja. N a o b č i n s k i konferenci bodo i z v o l i l i delegate za 5. k o n ­gres S Z D L J .

K a k š n e uspehe je dosle j dosegel o k r a j n i Sve t z a

k u l t u r o i n p rosve to?

Celotno delovanje sveta je preorientirano na nove o r g a n i ­zaci jske oblike, k i se v g lav­nem kaže jo v i nd iv idua lnem in skup inskem posvetovanju, v i z ­delanem in utemeljenem dolgo­r o č n e m delovnem p rogramu in v njegovi izvedbi . K e r je svet m a l o š t e v i l e n in nes t rokoven, se posvetujemo z u g l e d n i m i k u l ­t u r n i m i ln j a v n i m i de lavc i , k i nam p r i delu znatno pomagajo. Osnovn i c i l j sveta za k u l t u r o je, razgibati dolenjski k u l t u r n i pro­stor, ga poplemeni t i t l z n o v i m i de lovn imi o b l i k a m i , skra tka , h o č e m o vzbudi t i k u l t u r n o de­lavnost, k i bo imela ka r na j ­v i š j i k rog sodelavcev l n k i .bo zajela ka r na jveč l j u d i n a š e g a okra ja .

M e d prve uspehe že lahko š t e j e m o ustanovitev spomen i ­š k o varstvene s lužbe na D o l e n j ­skem, k i deluje p r i Dolen jskem

muzeju pod vodstvom profesor­ja Janka Ja rca . Da l j e smo omo­gočil i po tu joče razstave, k i o b i ­ščejo s leherni kra j n a š e g a okra­ja, če le ima za to ustrezne p ro­store. Doslej so k r o ž i l e t r i raz­stavne zbi rke ob oble tnic i K o ­m u n i s t i č n e partije Jugoslavi je ln S K O J , k i so j i h p r i p r a v i l i naš i muzej i v B r e ž i c a h , M e t l i ­k i i n v Novem mestu. V s i tr i je muzej i eo zelo razgibani i n bo­do g lavni č in i te l j i p r i u r e s n i č e ­vanju Ideje p o t u j o č i h razstav. D r u š t v o s lovenskih l i k o v n i h umetnikov že p r ip r av l j a razsta­vo slovenske graf ike, k i bo v nekaj tednih i l a n a pot po D o ­lenjski , B e l i k r a j i n i i n Posavju. K o m i s i j o za izbor je na n a š o p rošn jo izbralo D r u š t v o s loven­sk ih l i k o v n i h umetn ikov , po­vabl jen i Pa so b i l i v s i s loven­sk i g ra f ik i . P o k o n č a n i razstav!

naj b i n a š a podjetja l n ustano­ve deia odkupi la , tako da bi ostala na n a š e m o b m o č j u i n ga na ta n a č i n z l i kovnega s t a l i š č a obogat i la i n poplemenl t i l a . T u moram opozor i t i na pomemb­nost te razstave za n a š e šole . saj j i m bo to prav gotovo v ve ­l i k o spodbudo p r i l i k o v n i in estetski vzgoj i . Za to naj to raz­stavo v i d i vsa šo lska mlad ina n a š e g a okra ja .

M e d uspehe sveta za ku l tu ro sodi tudi ustanovitev Dolenjske za ložbe . To je samostojnega podjetja, k i bo izdajalo knj ige z r az l i čn ih p o d r o č i j , v p r v i v r ­sti pa to, ka r sodi v k u l t u r n i prostor n a š e g a okra ja . Semkaj spadajo tudi k n j i ž n a dela za kr i t je potreb n a š i h šol , k i še vedno tako zelo potrebujejo razne p r i r o č n i k e . Narekuje j i h potreba v n o v i h p rog ramih i n novih o b l i k a h šo l skega r e fo rm­nega gibanja . Več o tem je že povedal d i rek tor z a l o ž b e k n j i ­ž evn ik Sever in S a l i . P r a v tako je svet poskrbe l za ustanovitev

I n š p e k t o r a t a , k i bo sk rbe l za rast i n razvoj o b č i n s k i h i n ostal ih k n j i ž n i c . Za i n š p e k t o r j a je b i l imenovan up ravn ik š t u ­dijske k n j i ž n i c e » M i r a n a J a r ­ca« t o v a r i š Bogo K o m e l j .

(Nadaljevanje na 5. strani)

OBVESTILO 0 P R E S E L I T V I O b v e š č a m o vse o b č i n s k e organizaci je Zveze borcev ln d r u ž b e n e organizaci je ,

da smo se p re se l i l i

v nove prostore no GLAVNI TRG STEV. 3-L

Telefon 43 (Vhod iz D i l a n č e v e ulice)

OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOVO MESTO

„ U s p e h j e i z r e d e n ! " Množične prijave v letošnji krvodajalski akciji

»Napete n r š i c e kot l o k . . . « — s p o m i n č e k na delo 7. n o v o m e š k e mladinske delovne brigade M i l a n a Majcna , k i je pože la letos lepe uspehe v Negot inu na V a r d a r j u . To, ka r je mlad ina bra tskih jugos lovanskih narodov l an i da la Do len j sk i i n Spod. Posavju , so letos b r igad i r j i n a š e g a okraja h v a l e ž n o v r n i l i v S r b i j i in M a k e d o n i j i . V s i pa si ob nedel jskem jub i l e ju veselo In spodbudno k l i če jo : N A S V I D E N J E 1. A P R I L A 1960, ob nadal jevanju del na v e l i k i cesti bratstva

i n enotnosti mladega rodu s o c i a l i s t i č n e domovine!

— Najbol j Se je postavi la Orehovica — je povedala p red ­sednica R K Š e n t j e r n e j , t o v a r i -šica Stembergerjeva, — P r i j a ­vi lo Se je kar 115 l j u d i , na jve t po zaslugi šo l skega uprav i te l j a Mar jana Missona , k i je s po­moč jo u č i t e l j e v p r i d o b i l to l iko krvodaja lcev.

V Š e n t j e r n e j u je bilo 186 k i . vodajalcev. Zb ra l e So j i h odbor-nice R K t o v a r i š i c e K r a l j e v a . Stembergerjeva i n S k e r b č e v a .

V S e m i č u so odvzel i k r i 138 krvodaja lcem, skupaj 39 litrov k r v i , v Č r n o m l j u pa 107 k rvo ­dajalcem 32 l i t r o v .

Izredno lep uspeh je b i l v M e t l i k i , k jer se je p r i j av i lo kar 590 l j u d i !

V obč in i V i d e m - K r š k o je b ik 378 pr l jav l jencev brez Kos ta­njevice- kjer se je p r i j av i l o 177 l judi . O poteku akcije v ostalih kra j ih bomo š e p o r o č a l i .

v

Zd ravn ica , k i v o d i , e k i p o Za­voda za transfuzijo k r v i iz Ljubl jane , je zelo pohva l i l a po. tek l e to šn j e krvodaja lske akcije v n a š e m okraju . Po p lanu je bilo p redv iden ih 4000 odvzemov k r v i . P l a n bo brez t ežav izpol­njen in celo p r e s e ž e n . T u d i or­ganizaci ja dela Je letos mnogo bol jša kot lan i . E k i p a lahko v osmih u rah odvzame k r i le 150

krvoda ja lcem. Vsakogar pred odvzemom k r v i temeljito rent­gensko l n in terno pregledajo ter ugotovijo njegovo krvno s k u ­pino. Zarad i - tega m o r a odvzem

Stanko A r n š e k iz V i d m a - K r š k e -ga je zmagal na v e l . k i p r i r e d i t v i P O K A Ž I K A J Z N A Š « v nedeljo

v Bres t an i c i . Več o uspel i p r i ­red i tv i pr izadevnega ak t iva L M S Bres tan ica na 8, s t rani

d a n a š n j e š t e v i l k e !

potekat i tako, da prihajajo k r ­vodaja lc i v d o l o č e n i h ča«ovn ih p res ledk ih , najbolje je, na u ro po 20 l j u d i . E k i p a mora n a m r e č s t remeti za tem, d a svoje s t ro­kovn jake č i m bolj e k o n o m i č n o zaposl i , h k r a t i p a m o r a paz i t i na to, da k rvoda j a l c i ne č a k a ­jo. V č a s i h prav zato ek ipa dela tudi 14 ur nepretrgoma. V njej je 11 l j u d i s s t rokovnega po­d r o č j a i n 4 s t e h n i č n e g a . K r i po odvzemu odneso v av toh l ad i l -n ik , vsak v e č e r Pa jo sprot i o d ­peljejo v L j u b l j a n o v t ransfu­z i j sk i zavod, v nepredelani o b l i k i j e t a k š n a k r i uporabna 14 dni , nato Pa odvzamejo iz ste­k len ic nesediment i ran i de l , k i je uporaben še naprej ko t k r v ­na plazma.

V R E M E Z A C A S O D 20.

DO 29. N O V E M B R A .

Se pred 20. novembrom sa p r i č a k u j e vdor mrelega, zraka iz Rusi je , s s n e ž e n j e m .

Nato p r e t e ž n o suho i n mrzlo f l f M M . A okrog 24. novembra i;ekaj s n e ž n i h padavin. — V na ­dal jnjem p o l e k u b o s u h o in k a l a na otopli tev. O k r o g 29. novembra ponovno m o č n e ohladi tve i n zlF-pet nekaj s n e ž n i h padavin.

Z U N A M J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I PREGLfiD O poravnalnih svetih (Nadaljevanje s i . strani)

piticlsednlkov &odisč, k i je o . i a pjo -eeena temu v p r a š a n j u , smo mogii u g o i o v u l , da so n e a a i e n o k r a j , oz i roma o b č i n e dosegla že ZdUi.imve u^pene, saj so na p i . i i . i i a e k a i e n poravna ln i •ve t i v P o m u r j u in na Š t a j e r ­skem ob ravnava l i že preko j»to zadev in od teh k a k i n 60 odstot­kov zadovol j ivo reš i l i .

Z a v e d a j o č 6 e , da bodo porav­na ln i »vet i uč inkov i t i pomočn i -k i p r i urejevanju sporov in razbremeni tv i rednih sodišč , $ m 0 tudi v n o v o m e š k e m osra ju p r i če l i z organiz i ranjem teh organov, seveda v n a j o ž j e m so­delovanju s k r a j e v n i m i , oblast­v e n i m i in po l i t i čn imi predstav­n i k i ; v e č i n o m a so t i to akcijo že od vsega z a č e t k a ugodno sprejel i l n tudi podpr l i , ostal im r e d k i m pa smo kaj k m a l u pre-p r i č l j Ivo odp rav i l i neutemelje­ne pomisleke o moreb i tn i uč in ­kovi tos t i tega d r u ž b e n e g a o r ­gana.

Zaenkra t je predvideno, da bi delovalo v n o v o m e š k e m okraju 54 po ravna ln ih svetov, k i bodo po v e č i n i krajevno vezani ria okol iše k ra jevn ih uradov. T a k o smo predvide l i v obč in i B r e ž i ­ce 8, (Ar t iče , B r e ž i c e , B l z e l J -sko, Cerk l j e , Dobova, Kape le . PiŠece |n V e l i k a Dol ina) , v ob­čin i Č r n o m e l j 6 ( Č r n o m e l j , Se­mič , D r a g a t u š , Adlegičl , V i n i c a

n Star i trg),v obč in i M e t l i k a 2 (Met l ika in Gradac), v o b č i n i Novo mesto 12 (S t r aža , Do len j ­ske Topl ice , Skocjan, S t o p i č e , Brusn ice , M i r n a peč . Š e n t j e r ­nej, Smarjeta, Otočec , Novo

mesto I ln 11), v obč in i Ž u ž e m ­berk 2 (Hinje :n Ž u ž e m b e r k ) , v o b č i n i Sevnica 8 (Bučka , L o ­ka , Blanca , Studenec, Sevnica , Š e n t j a n ž , T rž i š če , Zabukovje) , v občini V i d e m - K r s k o 8 ( V i -d e n v K r s k o , l ev i ln desni breg, Zdole, V e l i k i T r n , Raka , K o ­stanjevica, F o d b o č j e in Lesko-vec), v obč in i Senovo 2 (Bresta­nica in Senovo), v obč in i Treh-;nje 7 (Mokronog, S-entfupert. V e l i k i Gaber , Trebnje. V e l i k a Loka , D o b r n i č i n M i r n a ) . Do zače tka tega meseca Je b i lo i z ­vol jenih 25 poravna ln ih svetov tn to v občini B r e ž i c e l n Novo mesto v s i , v Bres t an ic i , v L e -skovcu, na B u č k i , na R a k i , v S e v n i c i in v Senovem. V ob­č i n a h Č r n o m e l j , M e t l i k a . T r e b ­aj© in Ž u ž e m b e r k Pa do sedaj še niso i z v o l i l i nobenega porav­nalnega sveta, kar kaže le pre­majhno zanimanje za ta d r u ž ­beni organ.

O d » k u p n o 144 Izvoljenih č la­nov poravna ln ih svetov je 128 m o š k i h i n 18 žensk , p 0 s o c i a l ­nem sestavu pa 13 delavcev, 42 u s l u ž b e n c e v , 70 kmetov, 8 obr t ­n ikov, 2 upokojenca in l l osta­l i h pokl icev .

P r a k t i č n o je že zače lo de la t i 8 po ravna ln ih »ve tov , na jak t iv ­ne jš i je na B lze l j skem In v V e ­l i k i D o l i n i . V b r e ž i š k i obč in i Je tudi *e i m e l t a m k a j š n j i pred­sedn ik sod i šča posebne ins t ruk-c l j ske sestanke z vsemi Člani. Po vrs t i sporov Je b i lo na jveč iporOv Iz naslova o d š k o d n i n za poljsko škodo , mejnih sporov l n d r u ž i n s k i h sporov. P o r a v n a l n i svet i so v 75 odstotkih dosegli

Sam se je odločil za pitanje telet U p r a v n i k d v o r s k e zadruge

m i je p o v e d a l , da j e T o n e U r ­ban: ' i o i z S r e d n j e g a Lipovca p r e v z e l od z a d r u g e dve teleti, da j u bo p i t a l . S k l e n i l sem, da b o m pog leda l , k a k o se je m l a ­d i gospodar l o t i l p i t a n j a , l d se ga n e k a t e r i t a k o otepajo. K o

Goljufivko je med nami 13. nccverrvbra je — 78-letna M-

S. Iz Novega mesta prijavila ne novOmeiki postaji L M neanano storilko, katera Jo Je dva dni prej ogoljufala za 7000 dinarjev. Ne­znanka Je n a m r e č zatrjevala, da bo dobila pri n o v o m e š k e m R X pa­ket in plaSč ter Ju prinesla pre­varanta. Na enak n a č i n Je ogolju­fala Se M-letno J . &. iz Novega mesta za 4000 din. Obema Je da l i za prejeti d « n a r n e č i t l j i v o potrdi­lo. Na podoben n a č i n Je s k u š a l a ogoljufati Se v e č d r ž a v l j a n o v .

Organi T N Z so ugotovili, da J« goljufivka Ivanka s t r m š e k , roje­na let a W2S v Ljutomeru, ladaja pa se tudi za Marico Hrovat. Ivan­ka je zaradi p r e j š n j i h dejanj, k i •e niso skladala z zakonom, znan­ka orftanov Javne varnosti, saj sta bili za njo, Se preden Je prti la v Novo mesto, razpisani dve tiralici.

Ljudje, ne" nasedajte taktin ln podobnim goljufom! Nobon ne­znanec vam ne bo prodal n i č po­ceni, v to hodite p r e p r i č a n i . Po­tikajo pa se okoli taki, k i bi radi ž i v e l i na tuj, t u l i na vaJ r a č u n . S p o š t e n o p r i s l u ž e n i m denarjem raje polteno kupite kar potrebu­jete, ker vam bo le tako denar kaj zailcKei!

sem v sredo dopo ldne o b i s k a l Tone ta , s e m ga n a š e l d o m a , p r i p r a v l j a l j e d r v a . P r a v r a d me je s p r e m i l v h l e v i n m i p o k a z a l a svoje t r i n e g o v a n č k e . Enega , od d o m a č e k r a v e , p i t a ž e pe t i mesec — sedaj tehta p r e k o 220 k g ; tud i m a l a d v a sta p r a v lepa , č e p r a v j u š e l e k o m a j u v a j a v p i tan je .

T o n e i m a l epo u re j en h l ev In dobro negovano ž i v i n o . D a je dober gosipodar, v i d i š tud i na n j e g o v e m g n o j i š č u , k j e r i m a lepo z l o ž e n gnoj . P o v e d a l m i je, d a se je za p i t an je s a m o d l o č i l . N j e g o v i k r m n i o b r o k i , k i s i j i h je s a m ses t av i l , ka r ustrezajo. Z a p i t an j e i m a p r i ­p r a v l j e n o p r i m e r n o k r m o .

K o s e m o d š e l od T o n e t a sem b i l š e bo l j p r e p r i č a n , da je ne ­o p r a v i č e n o s t a l i š č e n e k a t e r i h k m e t o v a l c e v do p i t an ja telet,

M. S.

poravnavo. P r e p r i č a n sem, da bo uspeh mnogo večJs, ko bodo zače l : delati še ostali po ravna l ­n i sve t i ter da bodo i z p o l n i l i svoje poslanstvo, zlasti tudi v oko l i š ih , k i j i h rz pravosodnih izkustev opredeljujemo kot pravdarske predele, tako na pr imer okrog Starega trga, V i ­nice, Gaberja ln Š e n t j e r n e j a .

3. K a j p r i č a k u j e t e k o n ­kretno v svojem pok l ic ­nem delu od teh nov ih organov?

• Postopek pred po ravna ln im svetom ima poleg vsebinske prednosti d r u ž b e n o p o l i t i č n e narave tudi t e h n i č n e prednosti pred postopkom na sodišč ih . — Predvsem so poravna ln i sveti l judem b l i ž e kot s o d i š č a ; to vel ja tudi za n o v o m e š k i okraj , v katerem še nI z a k l j u č e n a mre 'ža okra jn ih sod i šč . V p r i ­mer javi s p r edvo jn im stanjem je bi lo n a m r e č na tem p o d r o č j u 10 okra jn ih sodišč , danes j i h je le 8. 2e to pove, da nimajo vs i p reb iva l c i ugodne povezave s s e d e ž e m sod i š č l n da bodo k r a ­jevno bližji In p r i s t o p n e j š i po­r avna ln i sveti v h i t r e j š o in t u ­di cenejšo pravno p o m o č ; ce­nejšo ne le zaradi b l i ž ine , a m ­pak tudi zaradi tega. ker od­vetnik! predvidoma pred porav­na ln imi svet i s t rank ne bodo mogl i zastopati . Znano pa je, da pravni s t r o š k i m o č n o na ra ­stejo, kjer sodelujejo p l a č a n i zastopniki .

Sodn ik i se nadejamo, da bo­do poravnaln i sveti v soraz­merno v i s o k e m odstotku raz ­b remen i l i sod išča t is t ih p ravn ih drobnar i j , na p r imer ž a l i t v e , obrekovanja, ob i ča jne lahke telesne p o š k o d b e ln m a n j š e pravne spore, mejne spore, d ru ­ž i n s k e prepire, k« n a s m o č n o zaposlujejo. Drobna dejanja po-menjajo ve l ik odstotek zadev, s ka te r imi se ukvarja jo sodišča-Tako so okrajna sod i šča obrav­navala v minu lem letu 2.274 k a ­zenskih zadev in 3.207 p ravn ih zadev Ce vemo. da je od teh Števil od 40 do 60 odstotkov ta­k i h zadev, o ka te r ih bodo raz­prav l ja l i poravna ln i sveti ln da je p r i č a k o v a t i vsaj dve t re t j in i poravnav, takoj spoznamo tudi p r a k t i č e n pomen poravnaln ih svetov za sod i šča . Četudi seve­da to ne pomeni, da bodo so­dišča s p r o š č e n a vseh težav , k i j ih danes tarejo, je vendarle treba poudar i t i , da bo u s p e š n o delovanje poravna ln ih svetov omogoč i lo sod i ščem, da bodo še kval l tetneje ln ekspedit ivne! e obravnavala pravno tež je in d r u ž b e n o p o m e m b n e j š e zadeve

Š te fan S i m o n f l č

ke odloči , da bo p r i r e d i l t i skovno konfe­renco, to n i navaden dogodek. Ze nekaj dn i pred konferenco dajejo njegovi m i ­n i s t r i obzirne namige v svet, da b i č im­bolj v z b u d i l i zanimanje javnost i i n nu­d i l i t i s k u kost, da jo lahko gloda do ve­l ikega dogodka oz i roma do takrat, ko l»o spregovori l orakel j .

Zaka j redke t iskovne Konference, k i j i h p r i re ja general de Gaul le , so v mar­s ičem podobne del f i j skemu m a k i j u ne toliko po zavitost i odgovorov, k o l i k o r po avtor i ta t ivnem tonu odgovorov a l i še bo­lje izjav, ke r na nepr i je tna v p r a š a n j a general kra tko malo ne odgovarja.

Vsekakor n a j p o m e m b n e j š a novost z njegove t iskovne konference je b i l a ta, da bo predsednik sveta minis t rov Z S S R NlkJ ta Hrufičev obiskal F ranc i jo petnaj­stega marca prihodnje leto. K e r pa ge­neral želi i m e t i pred sestankom na naj­višji r avn i še eno konferenco zahodnih d r ž a v n i k o v (prva bo 19. decembra leto^ v Par izu) , je najbolj verjetno, da bo sestanek na na jv i š j i r avn i (Eisenhovver. H r u š č e v , M a c m i l l a n in de Gaul le ) šele maja prihodnje leto. T o pomeni, da Je zmagala de G a u l l o v a zahteva, naj b i b i l v rhunsk i sestanek še le prihodnje leto — na v e l i k o jezo Br i t ancev in nejevoljo A m e r i č a n o v . B r i t a n s k i tednik » S t a t e s -m a n « je zapisal, da je zahodno zavezni ­š t v o podobno konvoju , k i mora brz ino plovbe uravnavat i po n a j p o č a s n e j š l (ln na j š ibke jš i ) lad j i . F r a n c o s k i odgovor se seveda glasi , da Anglosaksonc i n imajo monopola na sestanke s I l r u š č e v i m . Ce sta se M a c m i l l a n i n E i senhower lahko se­stala s sovjetskim premierom pred se­s tankom na na jv i š j i r avn i , č e m u se ne bi smel še de Gau l l e . B r i t a n c i so se na­posled le sp r i j azn i l i z odgoditvi jo v r h u n ­skega sestanka l n uradno i z j a v i l i , da se s t r injajo s francoskim sklepom.

• v . w t M »v. . . . . . .Ti išanja medsebojno . . iopletena. V p r i m e r u Franc i je je mars i ­kaj odvisno od Alž i r i j e . V tem pogledu je de G a u l l o v a t iskovna konferenca po­men i l a korak naprej. Znano je, da je predsednik francoske republ ike 16. sep­tembra letos razglasi) svoj n a č r t za reš i ­tev a l ž i r s k e k r i ze , po katerem bodo — do ločen Čas po pomi r i t v i v Alž i r i j i — Alži rc i lahko odločal i na referendumu a l i se bodo odcepi l i od Franc i j e , a l i bo­do vzpos tav i l i avtonomijo, a l i pa se bodo in teg r i r a l i s F r a n c i j o . T o pot je dopust i l možnos t , da bi pogajanja o p r emi r ju z zastopniki narodnoosvobodilnega boja v k l j u č e v a l a tudi po l i t i čna v p r a š a n j a , k i zadevajo referendum. Vo l j an Je tudi za­če t i tajna pogajanja, še zmerom pa vz t ra-

zvezo. Zan j so vse vzhodnoevropske dr ­žave z a s u ž n j e n e po Sovjetski zvez i i n , kar je še bolj nerazumlj ivo, Jugos lav i jo p r i š t e v a med tiste d r ž a v e , k i nimajo svo­je po l i t ike ln tako r e k o č svoje neodvis­nosti. T a njegova iz java je v z b u d i l a s i lno nepri je ten vtis ne samo p r i nas, ampak tudi v mednarodnih k rog ih , saj je vsemu svetu dobro znano, da vodi Jugos lav i ja popolnoma neodvisno ne samo zunanjo, ampak tudi notranjo po l i t iko , l n da je nasprotnica blokov in b lokovsk ih razpr­t i j . P o z n e j š e sporoč i lo francoskega zuna­njega minis t rs tva je sicer skuša lo ta ne­pri jetni vtis poprav i t i , toda javnost se k l jub temu z a č u d e n o s p r a š u j e , a l i de

Gaul le res ne ve, k a k š e n I* po loža j Ju ­goslavije v svetu.

D E G A U L L E I Z J A V L J A Ja, da mora bi t i Pa r i z t i s t i kra j , kjer se bodo pogajal i . Seveda j a m č i slej ko prej zastopnikom F L N svoboden odhod iz Pa­r iza ne glede na rezultat pogajanj. De Gau l l e je šel celo tako d a l e č , da je gra­j a l a l ž i r s k e kolone. »Veter zgodovine je obrn i l novo stran — od n j i h je odvisno, da izpiše jo novo stran v kn j ig i zgodovi­ne.« » H r e p e n e n j e po p re t ek lo s t i « ne bo moglo zaustavit i »evoluci je« v A f r i k i . Spremembe se bodo zgodile » m i m o F r a n ­cije«, če se ta ne bo odzvala. T o so bi le sicer pogumne besede, toda v p r a š a n j e je, če s i j i h bo de G a u l l e upal u r e s n i č i t i v sedanjih razmerah.

Toda predsednik francoske republ ike se nI mogel premagat i , da ne bi zv i ška oplazi l vzhodni blok oziroma Sovjetsko

Ce povzamemo, v id imo, da se Je de G a u l l u pos reč i lo v s i l i t i zahodnim zavez­n ikom svojo po l i t iko do sestanka na naj­višji r a v n i , vsaj ka r zadeva datum nje­govega sk l icanja . N i dvoma, da skuša vp l iva t i tudi na p o l i t i č n o vsebino razgo­vorov na v r h u . V tem pogledu pa se bo moral nekol iko p r i b l i ž a t i s ta l i šču Londo­na In VVashingtona in nedavni oblek b r i ­tanskega zunanjega min is t ra Selwyna L l o v d a v P a r i z u pomeni poskus zbol jša t i hladne odnose, k i vladajo zdaj med p a r i zom in Londonom. P rav te dni se je mu­d i l v Londonu z a h o d n o n e m š k i kancler Adenaucr . K e r pa so odnosi med Bonnom In Londonom še mnogo s labši kot t isti med Londonom in Par izom, je dvoml j ivo da je kaj p r ida dosegel.

Kako je z elektriko? Zadnje čase je v vseh č a s o p i ­

sih precej uredb, navod i l , pre­k l icev navod i l l n uredb, ter pre­k l i cev p rek l i cev — V se to pa je zvezano z elektr iko, ko l ič ino porabe toka in cenam; "ako l n koga b 0 e lek t r ika p, i o v e m .tresla'?

V tem mesecu vas b 0 obiskal inkasant »Elekt ro«, t i s t i , k i po . b i ra denar za e lektr iko. T a vam bo dal na posebenm obrazcu na­pisano, k o l i k o k i l o v a t n l h ur lahko porabite v naslednjih dveh mesecih. Določene k i l o v a t , ne ure bosti Pečali po 3 d in , ka r j i h boste Porab i l i v e č pa po 30 d in uro. Ce ne boste z e lekt r iko v a r č e v a l i , se v a m l a h ­ko zgodi, d a " v y n , b 0 s tresla iz žepa precej d*narja. K o l i k o e lektr ike pa lahko vsak porabi , da ne bo tresla?

KZ Čzešnjevec odgovarja

Uživam R E D I N m

Meša j t e v hranu uvakra t al i t r ik ra t na dan po eno žlico R E D I N A, uspeh bo

presenet l j ivi

P ro izva ja Veledroger l ja , L jub l jana , Mestni t rg 22.

BJ Nizozemska ho dobavila jugo­slovanskim ž i v i n o r e j c e m 3000 ple­menskih svinj ln 2000 goved- Vsak teden prispe deset vagonov Živi­ne v Jugoslavijo Nizozemska ž i ­vina se je pri nas dobro obnesla, ker so zanjo boljfcl pogoji.

V 42 š t e v i l k i smo objavili dve notici o K Z Creanjevec, ki sta imeli naslov » Z m e š n j a v e okoli K Z C r e š n J e v e c « ln » L e p o s o s e d s t v o « ' Notica » Z m e š n j a v e okoli K Z C r e š ­n J e v e c « govori o tem, da Je ta zadruga prodajala semensko p š e ­nico po 45 din kg. namesto po 65, kakor Je bila dogovorjena cena s K P Z Č r n o m e l j in da Je v p r a š a ­nje, če Je bila ta p š e n i c a sploh semenska.

Rezka PlrS, u s l u ž b e n k a K Z C e š -njevec, nam je pred kratkim od­govorila:

»V lanskem letu Je n a š a zadruga obdelala 8 ha pustih njiv tn j ih zasejala s priznanim semenom sanpastore. Zemljo Je obdelala po navodilih strokovnjakov. Ko Je bos spomladi komisija ocenjevala, katera p š e n i c a Je semenska tn katera ne, Je C r e š n j e v s k o izpu­stila, ker baje zanjo ni vedela. N a š a p š e n i c a ni n i č zaostajala za m e t l i š k o . (S tem h o č e verjetno dopisnica povedati, da Je bila m e t l i š k a priznana za seme. njiho­va pa ne Op. ur.) Iz tega pridelka smo res prodali nekaterim posa­meznikom za njihovo p o t r o š n j o okoli 300 kg p š e n i c e po lastni ce­ni. K o so nam iz K P Z v Č r n o m ­lju povedal , da Je to nepravilno, smo takol p r e n e h a l i . «

Tuka.l nas 5e vedno mot; beseda »potrošnja« . T a p š e n i c a za p o t r o š ­nja Je bila verjetno za setev, ker Je d r u g a č e ne bi prodali samo

300 kg. Ce p š e n i c a ni bila priznana za semensko je ns bi smeli pro-' dajati kot seme, č e pa Je bila pr i ­znana, bi jo morali prodajati po dogovorjeni cent.

In Se o lepem sosedstvu; K Z C r e š n J e v e c ima o d l o č b o od

o b č i n e Č r n o m e l j ln okraja Novo mesto, d;, spadajo k njej vasi Gradnik. Sodnji vrh in F r a p r o č e , ki so bile v č a s i h pod b i v š o K Z Strekljevec. Tukaj zadruga tudi odkupuje tn sklepa pogodbe K a ­kor pravijo č l a n i zadruge je pr i ­š la na teren K Z S e m i č odkupo­vat samo les. Umetna gnojila se tudi niso strdila, zato j.h nismo mogli drobiti in prodajati po 10 din kg.

N a š i m č l a n o m zadruga reg ve­liko pomeni. C e p r a v sem 2e 12 let v z a d r u ž n e m sektorju takega so­ž i t ja š e nisem videla. Ze 4 leta j im je K Z organizirala zavarova­nje ž l v m e .letos pa š e p r a š i č e v in posevkov. Zadruga odkupi vse t r ž n e p r e s e ž k e . Letos smo kljub slabi letim odkupil i 23.000 kg krompirja. 33 t , s o č kg namiznih jabolk, 12 t i s o č kg p š e n i c e , 130 p r a š i č e v ln ostale trZne p r e s e ž k e . Zdravilna z e l i š č a nam p r i n a š a j o naprodai tudi iz s e m j š k e g a pod­ročja.«

Kakor je videti, se Je K Z Creš -nlevec za nekatere navedbe upra­v i č e n o p r i t o ž i l a , nekaterih ne mo­re pobiti, nekatere pa je pobila le delno. (N. pr. tisto, da Imajo od­

l o č b o za tri vasi. s e m i š k a zadru­ga pa pravi, da »baranta jp« v pe­tih vaseh b i v š e K Z Strekljevec!) Sicer pa ne bi bilo slabo, č e bi se upravnLka obeh zadrug bolje sporazumela ln sproti na pame­ten n a č i n r e š e v a l a probleme, ki se pojavljajo.

K o m u n a l n o podjetje SNAGA — LJUBLJANA

P o v š e t o v a u l . 12 p r o d a

— tovorni av tomobi l znamke KISckner , v voznem stanju,

— k 'persko napravo za tovorni av tomobi l F A P t ipa 4 G E - K ,

— 13 k o m . t e ž k i h voz z gumi jas t imi koles i ,

— več rabljene konjske opreme,

— več razhodovanih avto gum.

Navedeno sd l ahko ogle­date v pros tor ih podjetja v nedeljo 22. novembra

od 7. do 12. ure.

T i , k i i m a š samo eno sobo a l i samo kuhinjo (temu se p rav i u č e n o p rva tarifna enota), p l a ­čaš razen e lektr ike še 73 din m e s e č n e g a pr ispevka, lahko po­r a b i š na mesec 120 k i lova tn lh ur. T e b o i p l a č a l Po 3 d i n , osta­le, ka r j i h b o š porabi l več , pa Po 3o d in .

T i , k i i m a š sobo in kuhin jo in p l a č a š 105 d in m e s e č n e g a P r i ­spevka (75 d in za kuhinjo i n 30 d in za sobo) lahko p o r a b i š na mesec 180 k i l o v a t n i h ur (120 za kuhinjo In 60 za sobo).

T i , k i i m a š kuhin jo i n dve sobi i n p l a č a š 135 d i n m e s e č n e ­ga pr i spevka (75 d in za kuhinjo in za vsako sobo po 30 din), lahko p o r a b i š na mesec 240 k i ­lovatn lh ur) 120 za kuhinjo ln po 60 za vsako sobo). Stvar gre tako naprej, da za vsako sobo, za katero p l a č a š po 30 d in me­sečnega pr i spevka , p o r a b i š l ah­ko Po 60 k i l o v a t n l h ur.

Najbolj bo e lek t r ika stresla tiste, k i imajo e l e k t r i č n e š t ed i l ­n ike i n peč i ce , ker te porabijo n a j v e č e lektr ike . E l e k t r i č n a pe­čica porabi n a m r e č 20 do 30-kra t v e č kot m o č n a 100 vatna ža rn i ca . Rad io porabi p r i b l i ž n o tol iko toka kot o b i č a j n a ž a r n i ­ca. A p a r a t i z motorjem (sesalci za prah , p r a ln i s t ro j i , h l a d i l n i ­k i itd.) porabijo sicer več elek­t r i č n e energije, vendar še raz­meroma malo, če m o t o r ne teče ure in ure . Precej pa po t ro š i j o razen e l e k t r i č n i h peč i l n š t e ­d i l n ikov še boj ler j i . Z a kuhanje na elektr . š t e d i l n i k i h uporab­ljajte posode z r a v n i m dnom, ker v teh hi treje zavre — ln ko zavre, Izk l juč i te e lek t r iko aH

Zaradi slabih dimnih naprav pogorela hiša

7. novembra le izbruhnil požai v stanovanjski hiši Jožeta Osoj-nilka iz Gornjih Pohancev pri Bre­žicah. Ogenj Je popolnoma uničil hišo vredno 700.000 dinarjev, k i pa ni bila zavarovana. Do požara je prišlo zaradi slabih dimnih na­prav.

Zaradi slabih dimnih naprav I« bilo že več požarov. Poskrbite, da bodo v redu, ker si s tem ohra­nite nemara tudi hišo!

pa vk l juč i t e na m a n j š o porabt Najmanj toka porabijo elektri< nI b r i v s k i aparat, p r i b l i ž n o en< ki lovatno uro v sedmih let ih .

Torej dragi d r ž a v l j a n i , če no­čete e lek t r ike p r e v e č drago pla­čeva t i , potem se d r ž i t e navodi l in v a r č u j t e , kjer se le daj Ce se boste nauč i l i š t ed i t l vara bo la ­žje tudi po novem letu, ko se bo cena e l e k t r i č n i energij i po­veča la od 3 na 7 d in z a k i l o ­vatno uro.

Pa še nekaj z a n a š e urade, podjetja i n d r u š t v a :

Poslovne in d r u š t v e n e prosto, r« se ne sme ogrevat i z elek­t r i č n i m i p e č m i (radiatorji , kalo­rifer j i , l n f r a ž a r n i c a m i i n z d r u ­gimi e l e k t r i č n i m i p e č m i ) . K o n ­zument dobi dovoljenje 8a upo­rabo teh od Elektrogospodarske skupnosti , L jub l j ana . T a k a do­voljenja izdajajo samo t is t im konzumentom, k i zaradi nevar­nosti p o ž a r a ne morejo ogrevati prostorov s p e č m i na drva , pre­mog a l i d r u g a č n i m i . T a k i pro­stori so k i o s k i , prodajalne »Pe -t rola«, k ino kabine in drugi .

temtedmi nabiramo

Lis t robide (4« dinarjev), ma­l ine (40 dinarjev).

Rast l ino kop i tn lka s korenino (75 dinarjev), je ternika (150 d i ­narjev).

Korenine beiadone (140 dinar­jev), a rn ike (350 dinarjev), blu-šča (160 dinarjev) , regrata ru menega (125 dinarjev) K o r e n i ­ne b lušča je treba razrezati kot gobe.

Plodove česmina (120 d ina r ­jev), č r n e g a trna — oparnice (50 dinarjev), Sipka — ce l i (50 dinarjev), sipek — l u šč ine bre* semena (180 dinarjev) , glog — bel i t rn — medvedove h r u š k i e e (50 dinarjev).

Lub je č e š m i n o v i h korenir. (320 dinarjev), č e š m i n o v i h pa­l ic (65 dinarjev).

» ~ - - , - .. - ,•

IZ RAZNIH STRANI

<* indijski ministrski pred­sednik Nehru Je izjavil, da Je Indijska vlada poslala kitaj­skemu prlmii-ru Cu En Laju predloge za poravnavo obmej­nega spora med obema drža ­vama. Po mnenju Indijske vlade so Cu En Lajevi pred­logi nesprejemljivi. Pripomnil je, da bodo vsak napad na h i ­malajsko d r ž a v o Butan imeli za napad na Indijo. Isto veJja za indijski protektorat Siklm.

H Z a h o d n o n e m š k a socialno-demokratska stranka Je spre­jela svoj nov) program, pet) v svoji zgodovini. V programi: se je odrekla v e č tradicional­nim n a č e l o m delavskega giba­nja v N e m č i j i . Namesto tega je sprejela n a č e l a tako Ime­n o v a n e g a s v o b o d n e g a tekmo-

osnovr za ekonomsko politiko. • Min i l a so t r i leta, odkar

se mudi na Sinaju ob egip-tovsko-izraelskl meji motorizi­rani odred J L A, ki je v se­stavi varnostnih sil O Z N v Egiptu.

k3 Na kongresu de-gol l s t lčne unije za novo republiko so sprejeli resolucijo, s katero podpirajo de Gaullovo ln vladno politiko do A l ž i r i j e .

• Skupina oficirjev pehotne šttle v Omdurmanu v Sudanu Je s k u š a l a strmoglaviti vlado generala Abuda. upornik i , ki so jih po Št ir ih urah polovlli, so najšprej zasedli radijsko postajo ln minirali v e č mo­stov, ker pa druge v o j a š k e enote upora niso podprle. Je bil le-ta kmalu zatrt.

Kmetijsko posestvo

Me.t4.Cka ima na zalogi

večjo kol ič ino sadnih sa­d ik : jablan, h r u š k in s l iv . Sadike so prvorazredne, sorte kvali tetne — cene ugodne, Interesenti pošl j i ­te n a r o č i l a na na š naslovi

P r a v gotovo je v n a š e m okraju še nekaj podjetij, k i so delala l n Se delajo za izvoz. 1-VepriČani smo, da bo v doglednem času zlasti potem, ko s i bodo n a š a podjetja naba­vila zadostno š tev i lo strojev ln druge opre­me, š tev i lo obr tn ih podjetij , k i bodo delala za zvoz, zelo naraslo.

D O M A Č A O B R T

je panoga, katere dejavnost spada v se­znam obr t i podobne dejavnosti . N a D o -.enjskem i n B e l i k r a j i n i je b i l a ta obrt n e k o č močno razvi ta . P r a v posebno je s lovela do­lenjska lončev ina , belokranjsko platno ln ve-^enina in suhokrajnsko izdelovanje raznih predmetov Iz l ičja , slame, koruzn lce m po­dobnega materiala. Zadnja vojna je to obrt skoro popolnoma zatr la . Danes pa se kaže spet vedno več ja potreba po tej obr t i . Z a ž e ­lena in iskana Je postala zaradi znač i lnos t i krajev, k jer se izdeluje, ker prav te k r a ­jevne posebnosti, z las t i tujca, najbolj pr i­v lač i jo . Ponekod v S loven i j i si Je d o m a č a obrt že u t r l a pot na d o m a č i tn inozemski trg, Skoda je le, da Dolenjska in Be la kra j ina v tem pogledu tako zaostajata, č e p r a v se nam ponujajo vsestranske m o ž n o s t i . Naše k m e č k o preb iva ls tvo b i moglo s t ak im de­l o m mnogo zas luž i t i , zlasti v poznojesenskem in z imskem času . T u In tam »e ukvarjajo ljudje z izdelovanjem vrbople ta rsk ih pred­metov, prave organizacije pa n i . Možnos t i za opravljanje d o m a č e obrti je v n o v o m e š k e m okra ju ve l iko . Seveda manjka predvsem do­bra organizacija To sedaj p o s k u š a okrajna obrtna zbornica. Zadala si Je nalogo, da pož iv i vrbopletarstvo v Mokronogu p o l s k u š a l a bc najti možnost ponovne o ž ' v l t v e vezl l js tva v B e l i k r a j i n i , zlasti v Ad 'eSič ih . prav posebno pa potegniti iz dolgoletne zaspanosti š e n t j e r -nejskd lonča r s tvo - P r i tej obr t i ne gre v e č za

navadne lonce in sklede, m a r v e č za tiste predmete, k i prihajajo *e v l judsko umet­nost oz i roma v umetno obrt (majolike, v a ­ze, b o k a l i , r e l i e f i , o t r o š k e i g r a č k e in po­dobno). Tako blago Ima na inozemskih t rg ih visoko ceno, pa tudi d o m a č i t rg bi bilo treba z n j i m za lož i t i , da b i se p r e p r e č i l enkrat za vselej dostop raznemu n i č v r e d n e m u kiču . k i preplavl ja n a š e t rž i šče .

Možnos t i razvoja d o m a č e obrt i na Dolenj t k e m so vel ike . V leseni ga lan ter i j i bi se dalo s p r i d o m razv i t i lesostrugarstvo za iz­delovanje raznih lesenih ok rasn ih predmetov iz n a š i h ž l a h t n i h lesov Ves odpadni les naše lesne industr i je je tako r e k o č z a v r ž e n ln se uporablja le še za kur javo. Iz tega mater ia la bi b i l o m o ž n o Izdelati n e š t e t o okrasnih predmetov za lastne potrebe in izvoz. Ena Iskanih panog d o m a č e obrti je tudi Izdelo­vanje ln tarz i j . Surov nska baza je dobra saj se Intarzije izdelujejo iz odpadkov fur­n i r ja , cena na Inozemskem trgu pa ni ravno nalslab*^.

Na Dolenjskem Je n a zelo n i zk i stopnji <pominkaj-stvo, to je izdelovanje ma ihn ih cenenih predmetov, k i j i h l e tov i šča r j l ln Mirlst 1 tako radi kupujejo. T a k i s p o m i n č k i morajo imeti z n a č i l n o prv no našega naro-dopisa Ih naše bitnosti , narejeni morajo bit i v lepi estetski o b l i k i \n v mater ia lu , k i zah­teva svojo izvedbo tudi v t e h n i č n e m pogledu.

P O L D E C I G L E R

Po naš ih t rgovina se pojavljajo r azn i taki, precej dragi spomink i , k i nimajo n ičesar skupnega s kra jem, kjer se prodajajo, n i t i n i ­majo u m e t n i š k e vrednost i . Venda r pa gredo v denar, ker drugega n imamo. Z malo i z ­najdlj ivosti , fantazije ln estetskega ču t a b i 6 e taki spominki i zob l ikova l i lahko v najlep >e predmete d o m a č e obr t i .

Samo to pa še ne zadostuje. Ce h o č e m o d o m a č o obrt o k r e p i t i , moramo dat i l judem tudi p r i ložnos t za I zob raževan je . Da b i Iz­de lk i naše d o m a č e obrt i postali r e s n i č n o do­bri in enak] tovrs tn im izdelkom sosednjih d ržav , b i bi lo nujno potrebno osnovati stro-kovno šols tvo, k i b i dalo izde lkom pleme­ni te j šo zunanjo obl iko ter j i h usmeri lo v so-rodne j še In č i m m n o g o v r s t n e j š e namene za izpolni lev nalog, k i ]!h d a n a š n j e ž iv l jen je Slede na kul turne r avn i , zahteva. Poudar ti moramo, da je Iskati poče tke v fakemu Iz­delku, k i ga š t e j e m o v to aH ono" s t rokr d o m a č e obrt i , v s tvarnih potrebah našegn gospodarstva In gospindini.itv«, ter v težnl i posameznikov, dati Izdelku ustrezno zu­nanjo obl iko, ker le take obl ike vodijo do napredka ln razvoja. Ramo Iskanje trgov ske plat' nas lahko zavede na stranpota Zlas t i moramo to omenit i p r i i g r a č k a r s t v u , sporninkar&tvu i n lesni galanter i j i . T i pred­

met i niso pr i na9-ni t i najmanj na v i š in i , KI jo zahtevata čas in naša obča ku l t u rna raven. M a n j k a nam pobude, da b i zb ra l i l n uredil) n a š e l judske vrednote ln ugotovi l i , kje to bogastvo uporabi t i . S i s t e m a t i č n o Je treba ugotoviti materiale ln n a č i n obdelave, upora­bo p r v i n n a š e narodne ornament ike posebej za les, posebej za l ončev ino , tkanine, veze­nine i td . Tega pa ne moremo zahtevati od preprostega proizvajalca, m a r v e č more to delo opravi t ! le s trokovno šo ls tvo , k i s i mora seveda zgradi t i trdne temelje v smis lu so­dobnih zahtev ž iv l jen ja . Ze l judska i n sred­nja šola b morale Imeti neposreden v p l i v na razvoj d o m a č e obrt i , še v večj i mer i pa na vzgojo na j š i r š ih l judsk ih plast i , k i b i zna­le loč i t i pr is tno od nepristnega ter pravi lno ceniti vrednosti l judskega blaga. Zato b i mo­ral ! sprejet i v u č n i n a č r t r isanja l n ročn ih de: vsaj de] učnega gradiva, k i zadeva to nalogo

D o m a č a obrt s« kot specialna vrsta obrtne iejavnostj razv i ja v povsem d r u g a č n i h po­bojih kot redna obrt. Za l naša obrtna zako­nodaja sploh Se ne opredeljuje d o m a č e obrt i , zato se tako razvi ja tako r e k o č na j v ^ e j e -tieni pravnem p o ^ ž a j u rcpzurn'rjrv'6 je. da po--nanlkan)? p ravn ih predpisov njen razvoj ne lp z a v i r a , m a r v e č celo p r e p r e č u j e n'eno na­stajanje al i ož iv l j an je , č e p r a v so dane vse m o ž n o s t i za razvoj te obrt!. M e d zelo v a ž n i ­m i č in i t e l j i , k i vp l iva jo na razvoj te obrtne

dejavnost i , je seveda tud i odmera d r u ž b e n i h dajatev, ker pojem d o m a č e obr t i še n i po­vsem razč i ščen , tudi n! še tovrstne p rav i lne ureditve. M o r a l i bi u red i t i tako, da bi bile d r u ž b e n e dajatve, predpisane d o m a č i obr t i , vsaj v z a č e t k u čim nižje i n seveda p a v š a l n e Izdelki te obr t i , 6 0 spoznani kot dobri za Izvoz, b i mora l i b i t i op ro ščen i vsakega prometnega davka. O b č i n s k i L O bi mora l i o tem resno razpravl ja t i , žal pa vse prepogosto gledajo v obrti le v l r dohodkov za k r i t j e svoj ih p r o r a č u n o v .

K A D R I V O B R T I Eno zelo v a ž n i h v p r a š a n j v obrt i je v p r a ­

šan je s t rokovnih kadrov. Danes Je v novo­m e š k e m okra ju v u č e n j u 1338 vajencev, k i bodo prej aH slej postali p o m o č n i k i . Takoj ko opravi vajenec p o m o č n i š k i izpi t , nastane v p r a š a n j e , a l i bo ostal v obr t i a l i pa bo pre­šel v industr i jo . Zakaj ta pojav? v indus t r i j i ima obrtni delavec sedaj mnogo bol jše p la­č i lne pogoje kot v obrt i . T a m se lahko spe­c ia l i z i ra na eno samo fazo dela, kar je vse­kakor zanj bolj ugodno in manj odgovorno, v pre jemkih Pa n i ve l ike bistvene razl ike. Na vsak nač in bo v bodoče treba doseči , da bodo p lače obr tnih delavcev Vjzenačene s p l ačami indust r i j sk ih delavcev.

Zarad i več je Izpopolnitve morajo obrtni vajenci že v prvem ln drviRem letu oprav­ljati vajenske izpite, ob koncu tretjega u č n e -ffa leta Pa opravljajo pomočn i šk i izpit , če so z u č i o n i opravi l i k o n č n i Izpit na vajenski šoli . Po Št i r ih 'etlh p o m o č n ' š k p delovne dobe 'ahko obrtni delavec že oDrnv' mojstrski l z -~1t, k ' mu potreben bO#<l /a vodilno me­sto v obratu a l ' za Izbol jšanje p l a č i l n i h po­gojev, p r iva tn iku pa za pr idobi tev obrtnega dovoljenja.

Stev.46 (504) r

DOLENJSKI LIST S t * A 0 $

VRNILO SE JE STO PRIJATELJEV

»Mi i m a m o k o m a n d a n t a , v o l i m o ga kao b ra ta . M i i m a m o k o m a n d i r a , z a b u š a n t o m ne da m i r a . . . «

Je pe l a v č e t r t e k , 12. n o v e m ­b r a I X . n o v o m e š k a m l a d i n s k a d e l o v n a b r i g a d a A l o j z a K o l -m a n a - M a r o k a , k i se je v r n i l a i z R u j i š k e r eke , to je nek je m e d P a r a c i n o m i n N i s e m . N a a v t o ces t i j e b i l a 70 d n i . B i l a s e d e m k r a t u d a r n a i n t r i k r a t posebej p o h v a l j e n a .

V n o v o m e ^ d menzd, k j e r so m l a d i n c i m a l i c a l i , j i h je d e ­ž u r n i p r e š t e l i n r a p o r t i r a l :

— T o v a r i š k o m a n d a n t , na m e s t u je 64 m l a d i n c e v !

— T o r e j so v s i , j e s a m zase z a m r m r a l k o m a n d a n t b r igade T o n e R o b a r i n se o z r l po m l a ­d i n c i h z a m i z a m i . D e ž u r n i , k i j e s ta l p r e d k o m a n d a n t o m , je p r i p o m n i l :

— M e ne b o š z a m e n j a l ? K o ­m u naj p r e d a m d e ž u r n i t r ak?

TRIJE DNEVI VESELJA Teden dn i pred obl jubl jenim

r o k o m Je zgrajen l e tošn j i odsek avtomobilske ceste v S r b i j i In M a k e d o n i j i ! V nedeljo dopol­dne bo 51.000 m l a d i h gradite­l jev vsaj v m i s l i h v P a r a č i n u . M n o g i , k i so cesto g rad i l i , so že davno doma, a ta dan bodo spet pohi te l i k t o v a r i š e m v zadnj ih br igadah. Po t em ko bo prereza­na zlata v r v i c a čez novo cesto, bodo po njej š v i g n i l e kolone avtomobi lov . Tisoč i br igadir jev p r i č a k u j e j o i n t iho upajo, da bo ta v e l i k i dogodek začel sam predsednik republ ike , t o v a r i š T i to ! M e d R a ž n j e m in Ru j i ško Reko bodo ž e p r e j š n j dan od­k r i l i spominsko p loščo vsem gradi te l jem. O k o l i 12. ure bo v nedeljo v Nišu ve l iko zborova , nje; r a č u n a j o s 100.000 udele­ženci .

O d j u t r i do nedelje bodo vzdo lž ceste š t ev i l n i k u l t u r n i l n š p o r t n i fes t ival i . Z m l a d i m i gradi te l j i bomo vsi s l a v i l i v e l i ­ko delovno zmago! Z n j i m i bodo v duhu v S rb i j i i n Makedon i j i v s i p r i dn i b r igad i r j i in b r igad l r -ke n a š e g a okraja!

— S p r a v i ga v ž e p ko t spo­m i n n a akc i jo .

M e d m a l i c o s v a se p o m e n i ­l a 3 k o m a n d a n t o m :

— N a j t e ž j e n a m je b i l o p r ­ve d n i . N e k a t e r i m je b i l a to p r v a a k c i j a i n v z a č e t k u s k o ­ro n i so v e d e l i , s ka t e r e s t r an i je t r eba p r i j e t i lopato . T u d i z u r e j e v a n j e m postel j je š l o v z a č e t k u t e ž k o , k e r je b i l b p r e ­cej b r i g a d i r j e v nava jeno , d a j i m postelje pos t i l j a jo m a m e .

N a d e l u sta nas v č a s i h m u č i l a š e v r e m e i n b la to . T o d a š l o je, k e r je m o r a l o i t i . D a l i s m o o b l j u b o i n av toces ta je m o r a l a b i t i d o r o k a gotova . T u d i ob nede l j ah s m o d e l a l i , s a m o d a smo i z p o l n i l i n a š o b r i g a d i r s k o ob l jubo , d a bo cesta go tova do 22. n o v e m b r a . A v t o cesta je sedaj zgra jena . M l a d i n a do ­k o n č u j e š e z a d n j a de la ob t r a s i .

N a j l e p š e n a m je b i l o ob de-k a d a h , k o so p r o g l a š e v a l i u d a r n e b r i g a d e i n k o smo b i l i v e d n o m e d u d a r n i m i a l i spe­c i a l n o p o h v a l j e n i m i . N a j b o l j š a v b r i g a d i j e b i l a p r v a č e t a , k i je p r e se ga l a n o r m o t u d i z a 400 do 500%. D e l a l a je n a asfalini b a z i . T r e t j a č e t a n i v e l i k o z a ­os ta ja la za p r v o , a je i m e l a t e ž j e de lo . — V b r i g a d i je 37 u d a r n i k o v .

M e d g r a d n j o av to ceste se je š e s t n a š i h b r i g a d i r j e v n a u č i l o v o z i t i m o t o r n o k o l o , 7 t r a k t o r , 4 so n a p r a v i l i z i d a r s k i t e č a j ,

7 fotografska, e l e k t r o t e h n i č n i l n e l e k t r o g o s p o d l n j s k i t e č a j pa nis ta i m e l a i z p i t o v . N a v i š j i t r a k t o r s k i t e č a j je o d š l o pet m l a d i n c e v .

P r e d o d h o d o m b r i g a d i r j e v n a d o m o v e s ta se o d n j i h p o ­s l o v i l a š e k o m a n d a n t In p r e d ­s e d n i k O K L M S S l a v k o D o k L K o m a i i ^ n t je m e d o s t a l i m de -j a l :

— P o 70 d n e h s k u p n e g a de­l a se b o m o p o s l o v i l i . V n a š i h s r c i h bo ostal l e p s p o m i n na vse, k a r smo m e d g radn jo l e ­pega d o ž i v e l i . O s t a l n a m bo

Iz brigad — v poklice!

A v t o m o b i l s k a cesta n i b i l a le na jbo l j š a šo la t o v a r i š t v a in bratstva. De lo v briffiadah j « imelo tudi ve l ik gospodarski pomen za š t e v i l n a gradbena podjetja. 1760 br igad i r jev je bi lo v z ida r sk ih t eča j ih — vsi do zadnjega **o d o b i l i delo v podjetj ih! N a d 3000 fantov In deklet je k o n č a l o t eča j e za k v a ­l i f i c i rane kmet. delavce. B r i g a ­de so dale 6000 novih t r ak to r i ­stov; 918 m l a d i h l jud i je opra­v i l o Izpi t« za poljedelske de . lavce, 390 je nov ih ž iv ino re j cev , nad 950 j i h je obiskovalo sa­djarske ln v i n o g r a d n i š k e t eča je , 11.000 j i h zna zdaj vozi t i mo­ped, 5.184 motoc ikeL nekatejri Pa so o p r a v i l i tudi amaterski šofe rsk i t e č a j . Skora j 6000 b r i ­gadirjev Je b i lo v fotoamater-sk ih i n radioamaterskih t e č a ­j i h . Skupno je b i lo do tega te­dna nad 85 odstotkov vseh b r i ­gadirjev v r az l i čn ih kor i s tn ih t e ča j i h .

Br igade flo bi le prava šola na cesti. Sola za ž iv l j en je !

s p o m i n n a n a š o cesto, n a lepe t r enu tke . T e ž a v e p a bomo po­z a b i l i .

S l a v k o D o k i p a je m e d d r u ­g i m p o v e d a l :

— V vas bo os ta lo no t ran je zadovo l j s t vo , d a ste p o m a g a l i g r a d i t i av to cesto, d a j e t a m os ta l t u d i v a š zno j . G r a d i l i ste cesto, k a p a j i je b i l g l a v n i n a ­m e n v z g a j a t i vas l n u t r j eva t i b ra t s tvo i n enotnost . N a av to cesto vas je š l o 100, k i se n i ­ste p o z n a l i , v r n i l o pa se je 100 p r i j a t e l j ev .

B r i g a d i r j i so o t em š e m a l o z a p l e s a l i , n a k a r so se s t e ž k i ­m i s r c i p o s l o v i l i i n o d š l i na d o m o v e , n a svo ja d e l o v n a m e ­sta . N a š a m l a d i n a je s k u p n o z v s o j u g o s l o v a n s k o m l a d i n o po­k a z a l a , ka j zmore , d o k a z a l a je, d a t u d i o n a neka j p r e d s t a v l j a i n d a se d a z b r a t s t v o m i n enotnos t jo v e l i k o n a p r a v i t i . D o k a z t e m u je n o v a a v t o c e s t a .

* . P .

1'ogled na novo avtomobi lsko cesto pr i Dc l ig r adu v Srb i j i , znanem kra ju prvega srbskega upora; i d i l i ovac na paš i se bo v nedeljo p r i d r u ž i l hrup sodobnega prometa. N o v a avtomobi lska cesta

je za r e p u b l i k i Srb i jo in Makedoni jo ve l ika gospodarska pr idobi tev

3 BRIGADIRJI - 3 UDARNiKI

OBVESTILO O k r a j n i k o m i t e L M S N o v o

mes to o b v e š č a vse n a r o č n i k e t e l e fonov , d a Ima n o v o te le­fonsko š t e v i l k o 37. N a i s to š t e ­v i l k o l * h k o dobi te t u d i O k r a j ­no z v e z o P a r t i z a n .

O K L M S

Trije brigadirji, ki so odšli z letošnjo zadnjo izmeno na avtomobilsko cesto, so nestrp­no pričakovali zaključke kon­ference. Na akcijo so odšli z zeljo, da postanejo udarniki, tega pa niso nikomur zaupali, ker so se bali, da bi se tova­riši posmehovali, če ne bi uspeli. Svojo skrivnost so sča­soma le omenili, ko so se iz­kazali kot dobri brigadirji, ta­ko da je marsikdo slutil, da imajo svoj skriti cilj. Mislili so si: v kolikor ne bi uspeli, ne bomo razočarani, ker bi to pomenilo, da se nismo še do­volj odlikovali in bo treba pri drugi akciji močneje zavihati rokave.

Ze z naslovom smo bralc?x povedali, da so trije brigadirji le uspeli in se jim je izpol­nila želja. Naj jih predstavi­mo:

MAT O SUTLIC iz Črnom­lja je povedal:

-Verjemi mi, da sem šel na akcijo s strahom, kako se bom razumel z brigadirji, namreč težko govorim slovenski. Moj

strah je bil v brigadi neute­meljen. V brigadi nisem po­mislil nikoli na svojo boja­zen, vsi smo bili enaki, jezik ni delal med nami razlike. Iz brigade se bom spomnil dveh lepih trenutkov: ko sem pre­jel udarniško značko in pa diplomo, da sem z uspehom končal zidarski tečaj. Od tova­rišev sem se poslovil z bese­dami: Drugo leto nasvide-nje . . .«•

MILENA VRL1NIC iz Me­tlike ne bo nikoli pozabila prijetnih trenutkov, ki )ih je doživela v brigadi, Milena je bolj redkobesedna. Vsa je bila objokana; marsikdo, ki še nI bil v brigadi, bi se vprašal zakaj? Težko je slovo od to­varišev in tovarišic, s kate­rimi je živela dva meseca. •^Nikoli ne bom pozabila do­brih ljudi ob avtomobilski ce­sti, ki so nas vedno klicali .naša deca*. Pred odhodom v brigado sem imela čisto dru­gačno sodbo kot jo imam se­daj. Akcija mi je koristila Moja velika želja je, da bi s*

Se drugo leto srečala na ak>* ciji z istimi tovariši in tova-rišicami. Pozdrav in drugo le­to se spet vidimo.. ,*

Tretji brigadir je RUDI M1HAL1C s Potovrha. Pove' dal je, da je bila letošnja ak­cija njegova največja življenj­ska -radža*. kar prevelika, •*ker nisem mogel videti vsega, kar sem srečal Skoda, da ni­smo potovali bolj počasi, po­tem bi se seznanil še z mar­sičem. Kljub temu sem se ve­liko naučil, kar m i bo močno koristilo- Želel bi, da bi imel še kdaj takšno priložnost. In vsem kmečkim mladincem priporočam saj eno tako po­tovanje m lepe doživljaje.*

R u d i je bil še kar zgovo­ren. Brigadirji okoli naju so se šalili: "-Dobro, da ti je po­vedal toliko o sebi. kajti mi ga poznamo kot molčpčega mlad'ncn. čuli smo sam

»Nikad se nije bolje živelo...«

C e z t r i d n i bo j u g o s l o v a n s k a m l a d i n a p o d a r i l a d o ­m o v i n i 110 k i l o m e t r o v s i v e g a as fa l tnega l n cemen tnega t r a k u , k i bo o m o g o č i l š e h i t r e j š i nap redek i n š e č v r -s t e j š o vez m e d j u g o s l o v a n s k i m i n a r o d i .

Dekle ta naSe zadnje le tošn je okrajne mladinske delovne brigade na cest i : pr idne so bile da le kaj in sedemkratno u d a r n l š t v o v

br igadi je v nemal i mer i tudi de l ež nj ihove pr izadevnost i

II

M a l o s r b s k o mestece R a ž a n j je p rece j p r i d o b i l o , o d k a r v . nepos redn i b l i ž i n i g r a d i j o a v ­t o m o b i l s k o cesto P a r a č i n — N i š . M l a d i l j ud je v m e s t u vedo , da j i m bo cesta o d p r l a v r a t a v sve t i n da bodo z njo o g r o m n o p r i d o b i l i v g o s p o d a r s k e m i n k u l t u r n e m pog ledu . Z a v e d a ­j o č se tega, so n j i h o v i o b r a z i vese l i . Z a r a ž a n j s k o m l a d i n o je z n a č i l n a ž i v a h n o s t , k i je skupa j z njo r a z g i b a l a t u d i vse mestece, o d k a r v b l i ž i n i d o m u -jejo m l a d i n s k e d e l o v n e b r i ­gade.

M e d R a ž a n j č a n i so t u d i p e ­s i m i s t i , k i Da so na s r e č o v m a n j š i n i . V m a h j n i b r i v n l c i se je r a z v i l p o m e n e k o v s e m m o g o č e m , t u d i o a v t o m o b i l s k i ces t i .

»Z a v t o m o b i l s k o cesto boste o g r o m n o p r i d o b i l i , « s e m d e j a l v r a z g o v o r u .

» K j e pa , i z g u b i l i b o m o š e to, k a r sedaj i m a m o ! « m e je b r i ­vec z a v r n i l .

P o t o l a ž i l s e m ga, Češ da so na D o l e n j s k e m l j ud j e g o v o r i l i , da j i m a v t o m o b i l s k a ces ta ne bo p r i ne s l a k o r i s t i , sedaj pa so d r u g a č n e g a m i š l j e n j a . S e v e d a n i s e m p o z a b i l p o v e d a t i , d a je sedaj p r e d v s e m od n j i h , R a ­ž a n j č a n o v , o d v i s n o , k a k o si bodo u r e d i l i ..estece i n Živ­l jenje v n j e m , d a bo z a n i m i ­v o In p r i v l a č n o za tu r i s t e .

» A v t o m o b i l s k a ces ta v a m bo o d p r l a v ra ta v svet , n a vas pa jei da jo č i m b o l j I zkor i s t i t e sebi v p r id ,« s e m z a k l j u č i l r a z ­govor .

C e so b r i v e c i n n j e m u po­dobn i p e s i m i s t i , pa to ne v e ­l j a za v e č i n o R a ž a n j č a n o v , k i ima jo d r u g a č n o m n e n j e o a v ­t o m o b i l s k i ces t i . N a d v o r i š č u v e l i k e k m e t i j e v D e l i g r a d u , v a s i c i , z n a n i Iz p r v e s rbske vstaje, sem se p o g o v a r j a l s k m e t o m , k i j e pa se l sv in j e . — P o m e n e k s v a z a č e l a z v p r a ­š a n j e m , k a k š n o je ž i v l j e n j e danes in k a k o je b i l o v č a s i h .

» Z n a t e deco. n i k a d se n i j e

bol je ž i v e l o k a o danas ; novo v r e m e d o n e l o n a m je m n o g o d o b r o g a ! « j e p r a v i l . » P o g l e j t e , p r e d d v e m a l e t o m a smo l o b i l i e l e k t r i k o , i m a m o stroje, v e l i k o s v i n j i n k o r u z e , k i n a m j o je l a m i . u g u r a l a ' k m e t i j s k a z a ­d r u g a . Sedaj smo j i za to h v a ­l e ž n i . H i b r i d n a k o r u z a je o b ­r o d i l a k a k o r p re j n i k o l i no ­bena. V e d n o jo b o m o se ja l i . O a v t o m o b i l s k i cest i m i s l i m o da n a m bo p r i ne s l a n a p r e d saj ob l jub l ja jo , d a bodo v D e l i g r a d u z g r a d i l i postajo, s katere bo m o ž n o o d p r e m l i a n j e k m e t i j s k i h p r i d e V - o v T e h pa . k a k o r v id i t e , ni m a l o «

S p r e v o d n i k av tobusa , s k a ­t e r i m sem se p e l j a l v N i š , m i je na pos t av l j eno v p r a š a n j e o d g o v o r i l :

»Ali v id i t e , k a k š n a je s tara cesta? N e us t reza ne d o m a č e ­m u ne m e d n a r o d n e m u p r o m e ­tu . K o l i k o g u m p o r a b i m o za ­r a d i s l a b i h cest. V o ž n j a je se­daj neudobna i n n e v a r n a . S h i t ros t jo 30 k i l o m e t r o v na u ro se ne p r i d e d a l e č . K o m a j ča ­k a m o , ko bo s t e k l a nova av to ­m o b i l s k a cesta. T o bo za nas v e l i k t r e n u t e k . «

A v t o m o b i l s k a cesta » B r a t ­s tva i n e n o t n o s t i « je n a j b o l j š a o b l i k o v a l k a n o v i h l j u d i . B r i ­gad i r i z dobo j ske b r igade je p i s a l m a t e r i :

» D r a g a m a t i ! P i š e m ti p r v o p i s m o z las tno r o k o . N a u č i l a me je a v t o m o b i l s k a cesta. — M n o g o j i d o l g u j e m . . . «

N a t i s o č e b r i g a d i r j e v o b i ­sku je r azne t e č a j e , na k a t e r i h p r i d o b i v a j o osnovo za k v a l i f i ­k a c i j o . M n o g i m fan tom in de­k l e t o m je š e l e cesta pokazala p e r s p e k t i v o . T u so se n a u č i l i ž i v e t i . T u so s p o z n a l i , da so j i m odp r t a v r a t a v a k t i v n o d r u ž b e n o ž i v l j e n j e . R a z e n te­ga, da bo cesta da la v e č sto t r a k t o r i s t o v , š o f e r j e v , z i d a r ­jev , m l a d i n s k i h a k t i v i s t o v , je m e d m l a d i n o š e bol j p o g l o b i l a b ra t s tvo i n enotnost , to n a j ­v e č j o p r i d o b i t e v n a š e r e v o l u ­c i je .

Č l o v e k , k i o b . š č e m l a d i n s k o nasel je in p r e ž i v i v n j em vsa i nekaj ur, t akoj o d k r i j e p r i ­je tno t o v a r i š k o v z d u š j e , k i p re ­v e v a m l a d e g rad i t e l j e av tomo­b i l s k e ceste. Vsega p r e v z a m e b r i g a d i r s k a p r e š e r n o s t .

S. Dok)

QOV kramp, kadar je pel Ver­jemi nam, udrihal je močno, da ga je bilo veselje gledati. Se več takih junakov pa bi gore premikali." so se šalili razigrani brigadirji.

Ko smo se poslavljali, so nam b r i g a d i r j i rekli: -Na svi­denje! Kjer koli bomo, se bo­mo imeli lepo kot letos

sd

Brigadirji! O k r a j n i k o m i t e L M S N o v o

mesto n a p r o š a vse b r i g a d i r j e -u d a r n i k e , k i so se u d e l e ž i l i zvezne de lovne a k c i j e letos i n še niso p r e j e l i d i p l o m za u d a r ­n l š t v o , da se zg las i jo na O k r a j ­nem k o m i t e j u L M S N o v o m e ­sto, J e n k o v a u l i c a l - I I .

O K L M S

P r i s e d e l s e m k š o f e r j u v k a b i n i . P r i t i s n i l je na p l i n , da je av to k a r p o s k a k o v a l n a ko t an j a s t i cest i .

» M o r d a b o m p r i s p e l š e p r a v i č a s . P r e d e n se bo p r i č e l a t e k m a J u g o ­s l a v i j a — M a d ž a r s k a bodo i g r a l i š e h i m n i i n i z m e n j a l i š o p k e rož . B o š t u d i t i p o s l u š a l p r e n o s ? «

O d k i m a l s e m . T o k r a t me t e k m a n i z a n i m a l a . M o j o r adovednos t je v z b u j a l a p o k r a j i n a , k i j e š v i g a l a m i m o . N a j p r e j M o r a v a , v t e m le t ­n e m č a s u n a pog led n i č l epa . P o t e m v a l o v i t svet , k i s e m m u t ako j n a š e l -p r i m e r o z r a š k o o k o l i c o . Z d r v e l i s m o s k o z i P r a s k o v č e , k i l o m e t r e do lgo vas. S tene h i š so b i l e o z a l j š a -ne s s u š e č o se r d e č o p a p r i k o . O b cest i so se d v i g a l i v i s o k i p l o t o v i , ob n j i h j agn jed l , be la topo la i n a k a c i ­ja . S r e č a l i smo g r u č o dek le t . Š o f e r j i m je naga j ivo p o m a h a l v pozd rav . D e k l e t a so se z a h i h i t a l a .

N e n a d o m a je k a m i o n z m a n j š a l h i t ros t . P r e d n a m i je v o z i l t o v o r ­n j a k z bosensko r eg i s t r sko t a b l i c o . N a j b r ž n i s l i š a l n a š e g a h u p a n j a , d r u g a č e b i n a m gotovo d o v o l i l p r e ­h i tevan je . N a p o s l e d pa smo le š v i g ­n i l i m i m o .

Š o f e r je z a ž u g a l s pestjo: » T o je s a b o t a ž a . O v i r a š nas, d a ne

b i m o g l i z g r a d i t i ceste do r o k a , . . . « I n k a m i o n je spet z d i v j a l napre j , d a l j u b i t e l j i nogometa ne b i z a m u d i l i p renosa .

Spe t k o r u z n a pol ja . T u pa t a m t u d i r j a v k a s t o g r m i č e v j e . Š e l e p o ­zneje sem o d k r i l , da so to v i n o g r a ­d i . P o n e k o d še n iso b i l i po t rga l i g rozd ja , d o t i k a j o č e g a se č r n e s m o -Sce a l i r u m e n e g r o č e v i c e , k a k o r

B E Ž N A S R E Č A N J A p r a v i j o d o m a č i n i p l o d n i o b m o r a v s k i z e m l j i .

P r i s p e l i smo v nasel je » I v o L o l a R i b a r « v R u j i š k i r e k i . Z a g l e d a l sem ga ž e od d a l e č : m i č n e b a r a k e m e d d r eves i , z b e l i m p e s k o m posute s te ­zice , c v e t l i č n e grede. K o p a s e m spodaj pod t a b o r i š č e m o d k r i l s i v i t r a k a v t o m o b i l s k e ceste, p r e k o k a ­tere J e b a k a r a v n o g n a l a t r o p ovac , sem b i l k o t z a č a r a n . K a r napre j b i b i l o b č u d o v a l č a r e m o r a v s k e do l ine .

P r e d b a r a k o , o k r o g k a t e r e je b i l o n a j v e č g r ed i c i n cve t ja , so s ta le p r i ­k u p n e b r i g a d i r k e . P o z d r a v i l i smo se. P o v e d a l e so m i , da so i z sosed­njega nasel ja , s a m o da so p r i š l e na ob i sk k n o v o m e š k i b r i g a d i . 2 a l so š e l e tu ugo tov i l e , da so b r i g a d i r j i o d š l i na traso. T u d i p r i k u p n o s t ne ­de l j skega p o č i t k a n i m o g l a p r e p r e ­č i t i b r i g a d i , da ne b i o d š l a na de lo

R a d e v o l j e sem sp re j e l v a b i l o , da o b i š č e m sosednjo b r i g a d o , v k a t e r i je t u d i 20 b r i g a d i r j e v i z n o v o m e š k e ­ga o k r a j a . P r i d r u ž i l s e m se k a r de­k l e t o m i n po t r a s i o d š e l v nasel je » H r i s t j a n a K a r p o š a « , n e d a l e č od R a ž n j a . M e d potjo so m i b r i g a d i r k e p r i p o v e d o v a l e o ž i v l j e n j u na a v t o ­m o b i l s k i cest i .

»V p r o s t e m č a s u o b i s k u j e m k u ­h a r s k i t eča j , « se je p o h v a l i l a A n i c a Z a j i m e c i z S e m i č a , » P e c i v o ž e z n a m p r i p r a v i t i , ce lo s r b s k o , . .« Glas­

no se je z a s m e j a l a In p o k a z a l a be l e zobe.

» V č a s i h k a r ne m o r e m v e r j e t i , « je n a d a l j e v a l a , » d a sem tako d a l e č od d o m a . M a m i s e m z a d n j i č p i s a l a v p i s m u , da se b o m i z g u b i l a v S r b i j i , i n d a m e ne bo v e č v S l o v e n i j o . . . « Spe t se je n a g a j i v o zasmeja la . » S a j n i b i l o t a k o h u d o , « me je p o t o l a ­ži la ,« čez č a s sem j i spet p i s a l a , d a naj p i s m a ne j e m l j e r e s n o . . . «

»V b r i g a d i sem n a š l a v e l i k o p r i j a ­t e l j e v , « je p r a v i l a E l l c a B r u l c i z S m o l e n j e v a s i p r i N o v e m mes tu . »Do v s e h č u t i m enako. V s e i m a m r a d a . «

I r m a me Je d r e g n i l a s k o m o l c e m »No, p o v e j , « se j e o b r n i l a k E l i c i , »če se te s r b s k i fantje ka j bo j i j o !«

» B o j i j o ? « s e m se z a č u d i l . » K a d a r me k a t e r i p r e v e č l epo po ­

g l e d a , « je E l i c a n a š o b i l a us tn ice , »ga s a m o g r d o pog ledam, pa Je vse dobro . Z a r a d i tega m i p r a v i j o , k a ­d a r g r e m m i m o fan tov : . G l e j t e Jo, to pa je t i s t a ta h u d a . . . ' S e v e d a i m a m t u d i n j i h rada , toda nobenega ne b o l j ne m a n j . . . «

» T a k o r a d a b i p o č a k a l a o t v o r i t e v ces t e ,« je I z r a z i l a ž e l j o I r m a S a n t a -vec i z P e č a r o v c e v v m u r s k o s o b o -š k e m o k r a j u , k i je n e r a z d r u ž l j i v a p r i j a t e l j i c a N o v o m e š č a n k . »Ce b i se š e k a t e r a o d l o č i l a , ne b i n i č p o m i š ­l ja!* .«

» J a z b o m t u d i o s t a l a , « se te po ­n u d i l a A n i c a . N a t o se je o b r n i l a k E l i c i , r e k o č : » K a j pa t i , b o š t u d i o s t a l a ? «

»Ne , t u je p r e v e č m r z l o . . . « '

»Uh,« s ta p o n a g a j a l i A n i c a l n I r m a , » k a r p o j d i d o m o v , če te zebe!«

V s i , z E l i c o v r e d , smo se za sme­j a l ! . V t e m smo se p r i b l i ž a l i m l a d i n ­s k e m u nase l ju na p o l o ž n e m h r i b č k u , ob r o b u g o z d i č k a . B a r a k e so b i l e lepo p o s l i k a n e , k a k o r d a b i v nase­l j u p r e b i v a l i s a m i u m e t n i k i . N e k j e s e m zag l eda l g r a d b i š č e , k i je č a k a l o b o d o č e z idar je , da bodo nas ledn j i d a n spet n a d a l j e v a l i z u č e n j e m . R a ­zen tega pa je v nase l ju , k a k o r n a m je p r a v i l n a m e s t n i k k o m a n d a n t a I s l ovenske b r i g a d e Š t e f a n V l a j , še k o p i c a d r u g i h t e č a j e v : av tomoto , foto. t r a k t o r s k i , e l e k t r o g o s p o d i n j s k i k u h a r s k i , k i n o o p e r a t e r s k i in d r u g i .

Z a l sem m o r a l ob i sk p r e h i t r o k o n č a t i . V d o l i n o je ž e legel m r a k k o s e m h i t e l nazaj v nasel je » Ivo L o l a R i b a r « , k j e r so me n o v o m e š k i b r i g a d i r j i ž e nes t rpno p r i č a k o v a l i M e d pot jo s e m s r e č e v a l d o m a č i n e , k i so se v r a č a l i s po l j a . V t em jesen­s k e m č a s u le b i l o t reba i z k o r i s t i t i t u d i nedel je , da b i o p r a v e m č a s u p o s p r a v i l i bogate p r i d e l k e .

to

Dve zgodbi N a k o n f e r e n c i dobnjsk<. m l a d i n s k e br igade so ga k r i t i z i ­

r a l i . D r u g z a d r u g i m so vs t a j a l i b r i g a d i r j i i n r a z k r i v a l i njegove napake . O n pa je g l eda l v t l a B a l se je s r e č a t i z n j i h o v i m i poff ledt S i c e r pa je vse pozna l po g lasu . S p i r a , k i m u je o č i t a l , d a se je z a d n j i č baha l z a r ad i dek le t . U asa n a . k i ga je k r i t i z i r a l , češ d a je n e d i s c i p l i n i r a n , neto v a r i š k i i n r a z ­b u r l j i v . In druge . Č u t i l je, da govor i jo resn ico .

Z v e č e r je z a m i š l e j n o sedel n a k l o p i p red b a r a k o . T o v a r i ­š e m , kj so ga o g o v a r j a l i , n i o d g o v o r i l . H o t e l je b i t i sani« V m i s l i h je o b n r v i l konferenco od p r v i h besed, k i so n a č e l e n jegovo zadevo, pa d « z a k l j u č n e besede k o m a n d a n t a . N i č e s a r n i i z p u s t i l . V m i s l i h je n a r e d i l o b r a č u n s a m s seboj . N a t o se je s t r d n i m sk l epom, d a se bo p o p r a v i l , o d p r a v i l spat.

Naslednje ju t ro na t ras i Je r eke l k o m a n d i r j u : » P o l n i l bom t r i s a m o k o l n i c e ! * B r i g a d i r j i so na m o č h i t e l i z n d v s i ž a n j r m zeml je , toda

k o p a č a in p o l n i l c a h k r a t i niso m o g l i doh i t e t i . V e d n o z n o v a j ih jo mora) spodbuja t i , da naj poh i t i jo . V o z a č i pa so to k o m a j z m o g l i . P r i š l a s ta na porno? š e d v a . pa j i m je b i l k o p a č fte vedno kos.

Z v e č e r je b r i g a d n a s ek re t a rka p r e č l t a l a p red z b o r o m b r i ­gade:

•»Danes je b i l n a j b o l j š i b r i g a d i r Hasan i ea O m e r , zato bo s p u š č a l i n d v i g a l z a s t a v o . .

H a s a n i c a je s t r e s o č o se roko v l e k e l za v r v i c o . P o l i c i h so m u polzele solze. B r i g a d i r j i j i h n iso p r e z r l i . H a s a n i c o so i m e l i vedno r a d i , t i s t i v e č e r pa j i m .je postal že b l iž j i .

Dobo j ska b r i g a d a je d e l a l a dopo ldne D e l o v n i pogoj i so b i l i tokrat t ež j i kot d r u g e k r a t i . K o m a j so dosegl i normo, č e r a v n o so z ju t ra j š l i n a d e l o v i š č e s t rdno o d l o č i t v i j o , d a jo bodo preseg l i . D o m a so o b l j u b i l i , d a bodo vsako dekado pro­g l a š e n i za u d a r n o br igado, tod? če ho š lo tako nap re j , bo ostalo samo p r i o b l j u b i . K a j s to r i t i ?

P o k o s i l u jc k o m a n d a n t s k l i c a l sestanek k o m u n i s t o v . N j i m je p r e p u s t i l o d l o č i t e v , a l i bo to dekado b r i g a d a brez u d a r n i š t v a a l i pa bo neka j u k r e n i l a .

» M o r a m o b i t i u d a r n i ! * ao s k l e n i l i k o m u n i s t i . » G r e m o nazaj na t r a s o ! «

» A l i naj gre vsa b r i g a d a ? - ii> nekdo v p r a š a l . » N e , samo k o m u n i s t i , - je o d v r n i l komandan t . - O s t a l i b r i ­

gad i r j i naj ostanejo doma . da ne bodo z a m u d i l i p o u k a v t e č a j i h . -

K o so k o m u n i s t i s pesmi jo z a p u š č a l i nasel je , je p r i h i t e l a za n j i m i s k u p i n a b r igad i r j ev

» Z a k a j pa nas ne vzamete n s ebo j? - so o č i t a j o č e vprasalL Na trasi so ostali do s e d m i n z v e č e r fr.

I B S ODBORNIKI NE SMEJO

29. P o k l i c a l je ž e n o In J o ž e t a . »Hi t ro v gozd za skale — t am bo v a r n o ! « Sam pa je s tekel v hlev, h i t ro odvezal ž i v i n o ln jo spusti l n a piano. Vmes pa je t reskalo okrog voglov , d a ga Je k a r metalo. K o je Se sam skoč i l v gozd, se je s t reskom razletel • v i n j a k , v katerega je prav takrat uda r i l a granata .

30. Niže v vas i je i z b r u h n i l p o ž a r . M o h o r je sosedom, k i so brezglavo teka l i po gozdu, k l i c a l naj se skr i je jo za skale, kjer J i m granate niso mogle do ž ivega . Res se je tam k m a l u gnetlo vsaj po l vas i . Ž e n s k e z o t r o k i so se st iskale k m o ž e m , tarnale l n j oka le . D i m se je v a l i l Iz vasi v gozd In so lz i l oči .

31. Vse dopo ldne so Se p a d a l e granate , vendar je obstrelje­vanje do p o l d n e v a ž e s k o r a j p o v s e m poneha lo . Ko so pregnali strah, so se m o ž j e p o č a s i p o d a l i v vas . U d u š i l l so požar , ki Je medtem ž e u p e p e l l l dve d o m a č i j i i n n a č e l tretjo. Pobrali so ranjence i z d v e h , t reh p o r u š e n i h h i š . T u đ i M o h o r se je vrnil domov.

ker škoduje počasen razvoj gospodarstva predvsem njim in volivcem, ki so jim izkazali svoje zaupanje — Zapiski s seje obeh zborov ObLO Žužemberk

V petek, 6. novembra , Je b i l a seja O b L O z« o b č i n o Ž u ž e m ­berk. R a z p r a v l j a l i s 0 o po l le tn i u r e s n i č i t v i d r u ž b e n e g a p l a n a v občin i , spre je l i so osnove kme­tijskega p lana ter sklep o po . s tav i tv l dveh po ravna ln ih sve­tov. Us tanovl jena Je b i l a Ve te ­r inarska postaja s s e d e ž e m v Ž u ž e m b e r k u , L j u d s k a un iverza In K n j i g o v o d s k i center. M e d d rug im so bi le imenovane k o ­misije za kadre za u s l u ž b e n -ska v p r a š a n j a , za obnovitvene kredite, j a u p r a v n i k a K Z Hin je Franc Sporar i n A l o j z K o z o l e za up ravn ika Mesar i je Ž u ž e m ­berk. Seje se je ude l ež i l tudi predsednik O L O In zvezni l j u d ­ski poslanec N i k o B e l o p a v l o v i č .

• \ Iz obravnave in po roč i l o

u r e s n i č i t v i d r u ž b e n e g a plana o b č i n e je b i lo r azv idno , da so v p r v e m pol le t ju vse gospodar­ske panoge dosegle in presegle 5 0 % predvidevanj , razen k m e ­ti jstva, kjer bo zaradi nedovr­šene proizvodnje nastopila rea­l izaci ja Sele v drugem pol le t ju . Po sedanjih ocenah, k i izhajajo Iz uspehov v p r v i p o l o v i c i leta, bo ko l i č i n sk i l n vrednostni ob ­seg proizvodnje , p redv iden z d r u ž b e n i m p lanom, ob koncu leta p r e s e ž e « v vseh panogah gospodarstva razen v k m e t i j ­stvu zaradi k rompi r jeve letine, v sadjarstvu in v i n o g r a d n i š t v u . Ocena p redv ideva , da bo k o l i ­č insk i obseg kmeti jskega plana dosežen z 98 n/o. V S u h i k r a j i n i , kjer je kmet i js tvo glavna gospo­darska panoga i n 85°,'o vseh prebiva lcev dela v kme t i j s tvu , bo p l a n za leto 1959 d o s e ž e n z 99 °/n. K m e t i j s k o p o r o č i l o tudi navaja, d a v l e t o š n j e m letu nI b i lo r a z š i r j e n o pogodbeno so­delovanje do take m « r e kot je p redv ideva l p lan , zato Je izpad v protovodnj l t ud i posledica po­č a s n e g a razvoja pogodbenega sodelovanja v kmet i j s tvu . Ze lo

• v Srbskih Moravicah so p r i ­č e l i grad;tl novo tovarno ivera-•tth p l o š č . Graditev bo » ta la okoli 9®5 milijonov dinarjev, predvide­vajo pa, da bo tovarna p r i č e l a obratovati konec leta 1960. Stroji •o n a r o č e n i iz Zahodne N e m č i j e in bodo dobavljeni do konca le-tosndega leta. Proizvodnja bo zna­ša la 610 ton iveiastih p l o š č na le­to in 100 t i s o č vrat iz Iverastih p l o š č . Bruto produkt tovarne bo z n a š a l 449 milijonov dinarjev, v njej pa bo zaposlenih 160 delav­cev.

• Industrijska proizvodnja v Makedoniji se Je v zadnjih deve-t h mesecih dvignila za 1Q,B%, gle-de na lato razdobje lani, N a j v e č j e p o v e č a n j e so dosegle č r n a meta­lurgija, kovinska Industrija, ke­m i č n a industrija, elektroindustri­ja, usnjarska Industrija, barvasta metalurgija, Industrija gradbene­ga materiala, tekstilna Industrija itd."

malo Je bi lo storjenega za Iz­bo l j š an j e k r m n e baze, sklepanje pogodb za pitanje Živine Pa Je ob koncu septembra doseglo le 17 % le tn ih predvidevanj . S k l e ­panje pogodb za kmete ni bi lo p r i v l a č n o , ker kmet i jske zadru­ge niso uve l j av i l e premij z a ž i ­vino.

Osnove plana za leto 1960 predvidevajo p o v e č a n j e kmet i j ­ske proizvodnje z. a 19 °/o. V p l a ­nu za leto 1960 So predvideni predvsem uk rep i z a i zbo l j šan je k rmne baze kakovostnega in k o ­l i č i n s k e g a p r ide lka k rme . V s i uk rep i za I zbo l j šan je kmet i jske proizvodnje so nadrobno obdela . nI. n a j v a ž n e j š e p a je to, da predvidevamo u č i n k o v i t e j š o s t rokovno p o m o č na terenu, zlast i p r i p i tanju ž iv ine . P l a n predvideva tudi p o v e č a n o po­godbeno sodelovanje za pol je­delstvo, t r a v n i š t v o in ž iv ino ­rejo.

P o obeh p o r o č i l i h se je raz­v i l a ž i v a h n a razprava , v katero je posegel tudi t o v a r i š B e l o ­p a v l o v i č , k i Je povedal , da je

kmetovanje v S u h i k r a j i n i eks­tenzivno, d a je zaradi p o č a s n e ­ga napredka Suha kra j ina za­ostala za d rug im predel i , kar je treba vsaj deloma nadoknadi t i P r ipo roč i l je odborn ikom naj si ogledajo, kako delajo drugje po S loven i j i in Jugos lav i j i . Posebej je nače l bodoči razvoj- gospo­darstva p r i nas in nakazal po­trebe sodelovanja med kmetom ln zadrugo, ob z a k l j u č k u pa deja l :

» O d b o r n i k ; ne smejo po­p u š č a t i i n se p o d v r e č i p o č a s n e ­mu razvoju , t e m v e č se morajo nenehno bor i t i z a h i t r e j š i raz­voj g o s p o d a r s t v a . «

Nadal jn ja razprava Je poka­zala, da se nekater i odborn ik i živo zanimajo 2 a dosego bol jše proizvodnje v kmet i js tvu. G l a v . na razprava se je odvi ja la oko l i ž i v i n o r e j e i n i zbo l j šan ja k rmne baze.

» Ž i v i n o r e j a ne bo napredo. vala , dok le r se ne bo izbol j ša la k r m n a baza. Kogenlce dajejo premalo sena in kmetova lc i p r i tako n i z k i h p r i d e l k i h zaprav l j a ­

jo delovno s i lo , zato Je potreb­no zače t i z gnojenjem košenic,« je med d rug im dejal Anton B l a t n i k it Zafare. » P r e p r i č a n sem, da mora kmet najprej zgradi t i g n o j n i č n o Jamo in gno j i šče , še le nato hišo,« je po­vedal J o ž e M u h v i č lz Rat ja . k i je tudi sam tako naprav i l , saj je znan d a l e č naokrog kot dober kmetovalec ln ž i v i n o r e j e c . Ze več let gnoj i t r a v i š č a i n vsako leto proda doma vzgojeno ro­d o v n i š k o kravo m tel ico, kar mu daje sredstva za p r e ž i v l j a ­nje š t e v i l n e d r u ž i n e ,

E d v a r d G l o b o k a r Iz Ž u ž e m ­berka je rekel med d r u g i m : »Naše kmetovalce to lče n j ihova zaostalost in nepravi lno gleda­nje na vlaganje v kmeti js tvo, zaradi č e s a r niso i z k o r i š č e n e proizvodne zmogl j ivos t i .«

S p l o š n o mnenje odbornikov je bi lo, da je z v e č j i m vlaganjem v kmet i js tvo v o k v i r u z a d r u ž n e g a sodelovanja m o ž n o doseč i po­dvojeno proizvodnjo .

M . S.

Z NOVIM VODSTVOM NOVI NACRTI Razgovor s predsednikom aktiva LMS Or eho vica Viktorjem Pirkovicem in sekre­

tarjem Lojzetom Maznikom ObouiteGc, ki sem ga dobil pri

s r e č a n j u • predsednikom aktiva L M S Orehovlca Vneto r jem Pir ­kovicem, Je t a k š e n , da bo aktiv z novim mladim vodstvom dosegal š e l e p š e uspehe pri svojem aelu.

Povej ml kaj o delu akti­va v preteklem letu?

K l j u b temu, da Je bil nas aktiv sestavljen v e č i n o m a iz k m e č k i h mladincev, ki niso imeli n i k a k r š ­nih iakusenj, so • p o m o č j o tova-ritice Jerebove uspeli p o ž i v i t i svojo dejavnost na vseh podiroč-j ih, seveda ne do t a k š n e meje. kot si Jo ž e l i m o .

K a k š n e n a č r t e »te sprejeli za naprej?

Akt iv , ki š t e j e sedaj 35 mladin­cev (od teh smo jdh i l sprejeli pri zadnjih volitvah). Je sprejel vrsto nalog. U.pamo, da j ih bomo 's po­m o č j o vseh nas, s p o m o č j o O b č i n ­s k e g a komiteja L M S Novo mesto

ln t o v a n š i c e Eve Gosakove lahko u r e s n i č i l i . K a k š n e so te naloge7 Organizirali bomo tska predava­nja, ki j ih bodo predlagali sam 4

mladinci, telimo pa. da bi bila iz kmetijstva, gospodarstva ln teh­nike, pripravljamo se že na pro­slavo dneva republike, razen te­ga pa borno p r i č e l i š t u d i r a t i dra­mo s sodobno tematiko. Misl im, da smo enodejanke ž»» prež'veli, saj bo to že č e t r t a uprizoritev. S prostovoljnim delom bomo poma­gali p n ureditv, š o l s k e g a Igr išča , ki bo tudi nam prav p r i š l o ; pr! gasilskem domu. kl sta bodo ver­jetno razš ir i l i h o č e m o prav tako sodelovati, ker imamo seaal tu prost-or

K a j si mladina najbolj želi?

Za mladino na vasi Je zanimivo vse ono. kar je novo. Za nas so

NA KRATKO 0 ŠOFERJIH IN MT0MEMMKIH

N o v o m e š k a p o d r u ž n i c a Z d r u ž e ­nja š o f e r j e v ln avtomehanlkov bo Imela v decembru o b č n i zbor. V Novem mestu Je bil letos zaklju­č e n t e č a j za naziv kvalificiran ln visokokvalificiran Šofer v promet­ni stroki. K o n č a l o ga Je 20 t e č a j ­nikov. Letos 11. Julija so razvili tudi d r u š t v e n * prapor. N a o b č n e m zboru bodo razpravljali o novem pravilniku za voznike motorn'.lr vozil. Odbor pripravlja o tem tu­di predavanje, kj bo pred o b č n i m zborom. Le'.os Je z d r u ž e n j e naba­vilo precej strokovnih knj ig In p r i p o m o č k o v ter prerezan motor avtomobila. P o d r u ž n i c a se bori za prostore m za postavitev strokov­

ne k n j i ž n i c e . Č l a n s t v o z d r u ž e n j a stalno narašča in Imajo zdaj ž e 171 č l a n o v , ž a l o s t n o je, da stoji ob strani Sc precej Š o f e r j e v ln avtomehanlkov.

1. decembra bodo začeli z no­vim t e č a j e m za kvalificirane voz­nike motornih vozil. Do zdaj ima­jo že 18 prijav, sprejeli pa bodo 23 t e č a j n i k o v . Zanimanje za t e č a j Je veliko jn p r i č a k u j e j o š e precej prijav. Omeniti moramo, da se Je priglasil za tečaj tudi cigan M a r ­jan H u đ o r o v l č z R u p e r č vrha ln s tem dokazal, da ima voljo, da b| se nauPU Se nekaj drugega kot samo t o l č i kamen.

zelo zanimiva predavanja, ki niso t e ž k a ln ki zadevajo nns ter so podana v nam sprejemljivi obliki. Lani smo napravil) ->blsk po n a š i ož j i domovini. Zanimajo nas se­veda tudi dobre filmske predstave.

K a k š n e pa so ž e l j e posa­meznih mladincev?

Kol ikor mladincev, toliko leljal Vsak ima v sebi nekaj, kar Ri naj ­bolj Želi. Nekateri mladinci ne v i ­dijo b o d o č n o s t i za svoje ž i v l j e n j e na vasi ln si ž e l e zaposlitev v industrij). Drugi , da bi se č i m v e č n a u č i l i ln bi n a svoji kmetiji č l m b o l j e uspevali tretji bi se radi u d e l e ž i l i zvezne akcije, a zaradi pomanjkanja delovne sile doma ne morejo. Na kencu lahko r e č e ­mo, da so ž e l j e vseh le enake, vsi ž e l i j o , da d o s e ž e j o napredek, ln ta p o č a s i le prihaja v naio vas.

K a j si pa t i zelLS? MoJa osebna ž e l j a Je, da bi a tetiv

bolje delal kot doslej in da bi ml mladi pokazali, da smo dovzetni za nove oblike ln da ž e l i m o na­predek. 2el lm pa tudi, da bi ie kdaj še l na mladinski seminar v Bohinj in prinesel toliko nazaj, kolikor sem tedaj. \

sd

Nekaj novomeških številk

S2. N o č po obs t r e l j evan ju je b i l a č u d n o mirna. O z r a č j e je bilo š e vodno s m r d l j i v o od zgore lega s m o d n i k a i n pogor i šč . Ifohcr dolgo n i zaspa l . Sclc p ro t i j u t r u mu je sen zatisnil trudne oč i . P a n i dolgo spa l , k o je ob prvem svitu zaropotalo ojo oknu. » J a z sem, M i h a . . . o d p r i t e ! «

P o poda tk ih okrajnega z a \ o d a *a s tat is t iko smo v n o v o m e š k i o b č i n i v p r v e m pol le t ju letos v gostifičih s p i l i 313.M7 aitrov a l ­koho ln ih p i jač , za ka r smo po­r a b i l i 68 mi l i jonov 961 t isoč d i ­narjev, v p rvem pol le t ju l a n i pa 273.462 l i t rov a l i za 57 m i l i j o ­nov 867 t i soč d inar jev ; b r e z a l ­koholn ih p i j a č 100.203 l i t rov a l i za 8 mi l i jonov 861 t i soč d i n a r ­jev, napram p r v e m u pol le t ju lanskega leta, ko smo j i h «piU 71.087 l i t rov a l i za 6 mi l i j onov 21 t i soč dinar jev. O p a z i t i je po­rast porabe a lkoho ln ih p i j a č r a ­zen ž g a n j a , k i smo ga s p i l i ne­kaj manj kot t i soč H t r o v manj v p r i m e r j a v i z l a n s k i m p r v i m pollet jem. Najbol j je porasla p o t r o š n j a v i n a . P r i b r eza lkoho l ­nih p i j a č a h je opaz i t i o b č u t e n porast p o t r o š n j e s i fona i n k i s le vode, najmanj pa je naras la p r o ­daja sadnih sokov. To n i č u d n o , saj «o Jih imela n a š a gos t i šča le redkokdaj na za logi . V e č k r a t je b i lo v i d e t i , da je k a k š e n gost (predvsem Inore-mec) zahteval sadni sok, k i pa ga n i d o b i l , ke r ga gos t i šča n i ­so imela .

Komunisti -aojencl SKS na Grmu

V sredo, 11. novembra , jo b i l ustanovni sestanek Z K gojen­cev Srednje kmet i j ske šole G r m p r i N o v e m mestu. N a tej Šoli je izmed 94 s l u š a t e l j e v ka r 45 č l a ­nov Zveze komunis tov.

Sestanek je zače l in pozdrav i l prisotne sekretar obč . komiteja M i r o T h o r ž e v s k i , o bodoč ih na­logah novoustanovljene organi­zacije pa je govor i l ravnatelj šo le i n č l a« sekretar ia ta o b č i n ­skega komiteja Z K Ing. M i l a n B r a č i k a .

Po referatu je b i l a ž i v a h n a razprava. Ob z a k l j u č k u so spre­je l i več sklepov o b o d o č i h nalo­gah. I z v o l i l i so dva sekretarja oddelkov in 7 -č l ansk i sekreta­riat osnovne organizacije Z K .

P o referatu je b i l a ž i v a h n a razprava. Ob z a k l j u č k u so spre-

eli v e i sklepov o bodoč ih na­logah. I z v o l i l i so dva sekretar­ja oddelkov l n 7-č lansk i sekre­tariat osnovne organizacije Z K

A L .

V l e t o š n j e m p r v e m pol le t ju so i m e l i gos t insk i ob ra t i v ob­čini 5.138 gostov, k i so preno­čeva l i 22.366-ki-at napram Istem obdobju l an i , ko je p r e n o č e v a l o 3.923 gostov 13.350-krat. O d tega je b i l o Inozemcev v p r v e m p o l ­let ju letos 268, k i so p r e n o č e v a ­

l i 562-krat. nasprot i l anskemu p r v e m u pol le t ju , k o j i h je pre­n o č e v a l o 293, se p r av i v e č kot letos, a le 307-krat. O m e n i t i je treba, da b i b i lo n o č i t e v še več , če bj i m e l a n a š a gostinska pod­jetja v e č l ež i šč i n seveda tuc'1 sob.

Spominu vseh žrtev

(JU Na d a n a š n j i seji podkomi­sije z* delavsko upravl janje p r i Okra jnem odboru S Z D L bodo sprejel i p rogram dela za sezono 1959-1960 in 6e pogovor i l i 0 de lu organov delavskega upravl janja .

0 V M e t l i k i je b i l a v nedeljo r a z š i r j e n a seja o b č i n s k e g a k o ­miteja Z K S , na kater i s 0 r az ­p rav l j a l i o p rob lemih šo l s t va v obč in i , p r i p r a v a h na obč insk i p raznik in p r i p r a v a h n § J b l i žn je o b č n e zbore S Z D L .

Q N a o b č i n s k e m odboru S Z D L v V i d m u - K r š k e m je b i lo v zadnjih dneh precej ž i v a h n o . V petek so s k l i c a l i posvetovanje • p reds tavn ik i podjeti j , na ka te­rem so se pogovor i l i o i zobra ­ž e v a n j u č l a n o v de lovn ih ko lek­t ivov i n o r a zn ih gospodarskih p rob lemih podjetij i n o b č i n e . N a sobotnem sestanku predsedni ­kov osnovnih organizaci j S Z D L s 0 r azp rav l j a l i Q i zva janju z a ­kona o i z k o r i š č a n j u k m e t i j s k i h zeml j i šč , o p l anu kmet i js tva za pr ihodnje leto i n pos luša l i po­roč i lo o I zv r š i t v i j e s e n s k « setve, v ponedeljek se je sesta­la še komis i j a za d r u ž b e n o i n de lavsko upravl janje , k i je pO d a l j š i r a zp rav i sprejela p r o ­g ram dela za obdobje z i m s k i h mesecev.

0 P r e d v č e r a j š n j i m dopoldne je b i l a seja I z v r š n e g a odbora Okra jne gasilske zveze, na k a ­ter i so ana l i z i r a l i delo d r u š t e v v č a s u gasi lskega tedna, se po­govor i l i o o b č n i h zbor ih o b č i n ­s k i h gas i l sk ih zvez i n 0 v e č j i h pros lavah , k i bosta pr ihodnje leto k a r dve: j u l i j a v N o v e m mestu Z l e t b r a t s t v a i n enotno­st i , avgusta pa Zbor gasilcev v B e l i k r a j i n i . N a seji so reš i l i še nekaj gospodarskih v p r a š a n j .

Q Povsod v okra ju s 0 te d n i v teku občn i zbor i osnovnih i n v a š k i h odborov S Z D L . Ponekod bodo k o n č a n i š& ta mesec, drugje pa do 20. decembra.

0 N a sobotni seji komis i je za sestavo programa p r i D e l a v s k i un ive rz i v V i d m u - K r š k e m so r az š i r i l i p rogram dela še na Šolo za s t a r š e .

Prvega novembra smo odkrili v Podbočju na pokopališču grobišče vsem žrtvam, ki so pokopane na tem pokopališču. Spominska plošča pa velja tudi tistim, ki so pokopani ne­znano kje po vsej slovenski domovini.

Načrt za grobišče je napravil gradbenik A n t o n Zigante, uslužbenec ObLO Videm-Krško. Veliko je 6X7 m in je razdeljeno v dva dela; vsak del je ograjen z betonskim rob­nikom. Vmes so posajene cvetlice in lepotično grmovje. Pročelje grobišča tvorijo trije zidani podstavki, na njih pa vaza za cvetlice iz umetnega kamna. Na srednjem je plošča z napisom: TI, KI ZDAJ MIMO GRES, POSTOJ IN POMNI: TA TLA SO SVETA, KER JIH NASA KRI POJILA JE. OSTANI ZVEST TEJ ZEMLJI, C E T R E B A B R A N I JO. KOT SMO JO MI!

Na vrhu plošče je peterokraka zvezda. Grobišče je umet­niško lepo izdelano.

Sredstva za spomenik je dal na razpolago ObLO Videm-Krško, nekaj pa so prispevali z materialom ln prostovolj­nim delom tudi prebivalci.

Odkritja spominske plošče in grobišča so se udeležili predsednik ObLO Videm-Krško Stane Nunčič, sekretar okrajnega odbora ZB Novo mesto Martin Pavlin, predsednik obč. odbora ZB Videm-Krško Lojze Colarič, delegacija iz Kostanjevice in več sto domačinov, med njimi seveda vsi

svojci padlih. J. S.

P o d j e t j a i n z a d r u g e v boju za uresničitev letošnjih planov

Mizarsko podjetje » P o d g o r j e « v Š e n t j e r n e j u Ima letni proizvodni plan 40 milijonov dinarjev. V prvem polletju so dosegli le 37% pla­na, v tretjem t r o m e s e č j u pa so t r o m e s e č n l plan presegli za 2%. Predvidevajo, da bodo letni plan dosegli oziroma za malenkost presegli. Kolekt iv podjetja Je dober, imajo pa slabe stroje,

I E V obrat Š e n t j e r n e j Je dvignila staro obratno stavbo za eno nadstropje in dogradila Se enonadstropni p r i k l j u č e k stare stavbe, kamor so ž e preselili delavnice. V prostorih, kjer so imeli prej delavnice, bo, ko bodo zgrajeni, s k l a d i š č e . Adaptacija bo d o k o n č a n a se letos. Obrat prva dva l e t o š n j a meseca nI dosegel plana, ostal« 1

mesece pa ga Je dosegal s 100 do 108%, V zadnjih dveh mesecih morajo proizvesti za 43 mil ijonov din (ali po 6 mil ijonov v e č kot predvidevata m e s e č n a plana, č e h o č e j o d o s e č i letni plan. D o s e č i ga nameravajo tako, da bodo delali tudi ob nedeljah.

Kmetijska zadruga Š e n t j e r n e j Je sklicala v č e t r t e k , 5. novembra, sestanek hmeljarjev. Zadruga Je predlagala, naj bl hmeljarji po­godbe v toliko spremenili , da ne bl imeli h m e l j i š č v kooperaciji, ampak da bi j ih dali zadrugi v najem. Razen dveh hmeljarjev so ysi pristali na to. O d skupnih 84 ha h m e l j i š č bo tako ostalo 32 a š e v kooperaciji , drugi hmeljar, k i ima 1,06 ha z e m l j i š č a , pa zahteva p l a č i l o najemnine za 10 let naprej.

O b č i n a B r e ž i c e bo vrednostno ln k o l i č i n s k o d r u ž b e n i plan do­segla. V e č j i izpad bo le v kmetijstvu, posebno v v i n o g r a d n i š t v u , kjer plan ne bo d o s e ž e n . Industrija pa ga bo v s p l o š n e m presegla.

Trgovsko podjetje K R K A v B r e ž i c a h Je do 30. septembra pre­seglo t r o m e s e č n l plan prometa na debelo za 8.5%, na drobno pa za 3,5%. Poslovanje v Senovem » o predali s e n o v š k e m u Trgovskemu podjetju » P r e s k r b a « ker so bile p r e v e č oddaljene od centra. P o d ­jetju Je odobren kredit za obratno sredstva v v i š i n i 15 milijonov dinarjev. — Sindikalna p o d r u ž n i c a »Krke« Je organizirala v soboto 0. novembra, I. s indikalni ples, k i Je bil hkrati prv i ples te vrste v okraju. B i l Je v D o m u armije, k vel iki u d e l e ž b i pa Je pripomogel tudi s r e č o l o v .

N a ssjl predsedstva b r e ž i š k e g a sindikalnega sveta, k i Je bila 2. novembra, to analizirali nagrajevanje po u č i n k u . Ugotovili so, da se Je obneslo, treba pa bo paziti, da ne bo na r a č u n v e č j e sto­rilnosti trpela kvaliteta izdelkov. Poseben problem je š e delitev dohodka, ker razdele podjetja v e č i n o č i s t e g a dohodka za osebne dohodke, manj pa na sklade. Na plenumu sindikata, ki bo 27 no­vembra, bodo razpravljali o i z v r š e v a n j u proizvodnih planov po pod­jetjih, o sistemu nagrajevanja po u č i n k u ln o ustanovitvi sktrokov-nega biroja, k i bi pomagal pr i Izdelavi tn izdeloval analize o gospo­darstvu v o b č i n i .

K Z Dobova Je sklicala v devetih vaseh sestanke, na katerih bodo obravnavali zakon o racionalnem I z k o r i š č a n j u z e m l j i š č . Sestanki so se z a č e l i predzadnji torek, z a k l j u č e n i bodo pa prihodnji č e t r t e k .

Podjetje za popravljanje voz v Dobovi bo z a č e l o graditi stano­vanjski blok, v katerem bo prostora za 4 d r u ž i n e ln dva samca. Potreben kredit imajo ž e zagotovljen.

K Z S t r a ž a pripravlja r a z š i r i t e v h m e l j i š č a ln zgraditev hmeljske s u š i l n i c e v J u r k i vasi. Preuredil i bodo tudi z a d r u ž n i vinograd in sicer tako, da bo kolje zamenjala ž i c a .

Pot do novih blokov v S t r a ž i je n e m o g o č a . Pr i propustu so raztresene pomije. D e ž m tisti, k i perejo avtomobile poskrbe, da Je pot skoro neprehodna. K a k dober flzkulturnlk pa le pride preko. Ce bi bilo poletje, S t r a ž a n o m ne bi bilo treba zganlati te f lzkul-ture, ker bl j ih smrad ln komarji z a d u š i l i ,

» R e m o n t « Ž u ž e m b e r k Je Imel t r i č e t r t l e t n l plan 31 milijonov 500 t i s o č dinarjev bruto prometa, dosegli pa so 34 milijonov 750 t i s o č dinarjev. Letni plan, ki z n a š a 42 milijonov dinarjev, so ž e dosegli, r a č u n a j o pa, da ga bodo presegli najmanj za 4 milijone dinarjev. Pravijo da bl ga š e precej v e č , č e ne bl bilo t e ž a v pri nakupu ce­menta, stekla ln ž e l e z a . Na tržtSču Je n a m r e č č u t i t i p r e c e j š n j e po­manjkanje tega materiala.

K Z Ž u ž e m b e r k Je z a č e l a pretekli petek sklepati pogodbe za krompir in koruzo. Za dete l j i f i ča so pred enim tednom sklenili pogodb za 8 ha. za travnike pa 14 ha.

K Z Sentlovrenc je organizirala pred kratkim dva odkupa ple­menske ž i v i n e — krav in telic za K O Barje ln K G Hrastle. O d k u ­pili so 35 slvorjavih plemenlc po 100 do 130 t i s o č dinarjev glavo. Zadruga je tudi že k o n č a l a s preureditvijo mlekarne, kar Jih Je stalo 700 t i s o č dinarjev Nekaj strojev imajo še starih, za ostale Pa č a k a j o , da Jim jih bo poslala n o v o m e š k a mlekarna. Zadruga ima t e ž a v e z odkupom mleka, ker p l a č u j e 23.60 dinarjev za liter, v sosednjem ljubljanskem okraju pa p l a č u j e j o 26 dinarjev liter.

K Z Mokronog ima za svojo ekonomijo v planu ureditev plta-l i š č a in k o k o š j e farme. P r e d , kratkim je kupila zadruga Se en traktor (tako da ima sedaj tri), ki te en mesec orje, Jamstvene izjave za potrebni kredit za ta traktor p a š e nimajo. — Z regula­cijo Mirne je bilo pridobljenih precej travnikov Kmetje Jih bodo dal). 60 ha v kooperacijo, fttlrje kmetje, nekateri tudi č l a n i z a d r u ž ­nega sveta, ki so š l i v kooperacijo s p š e n i c o , niso pr i š l i po umetna gnojila Tem bo zadruga pogodbe razveljavila.

Mizarstvo Dvor Ima letni proizvodni plan 30 milijonov dinarjev bruto proizvoda Polletni plan so' presegli ZB 36%. Računajo, da bodo tudi letni plan presegli In sicer za 25 do 28% Zasluge za take uspehe pa Ima nov tarifni pravilnik se pravi nagrajevanje po u č i n ­ku — Pred enim mesecem so dobili visoko turalni rezkar. Dobrvi lo 1lm R« ie podjetje »Brat s tvo« Iz Zagreba vellal na 1'h je 862 t i s o č dinarjev

K Z Dvor Je sklenila že precej pogodb spomladi, pa tudi «a t r a v n i š t v o in d e t e l j t š č a .

K U L T U R A IN P R O S V E T A

K u l t u r n a p o l i t i k a noj postane sestavni del ekonomske politike

(Nadaljevanje g 1. strani)

K a k š n e so o b l i k e de l a , k i se j i h svet o p r i j e m l j e ?

D e l o m a sem odgovor i l i « zgo­raj. 2 « na p r v i sej i sveta za ku l t u ro smo spreje l i sklep, da bomo o rgan i z i r a l i posvetovanje k u l t u r n i h i n j a v n i h delavcev z vseh p o d r o č i j . Ob tej p r i l o ž n o ­st i smo spreje l i p rogram dela, k i Je zasnovan tako, da bomo p reko temel j i t ih anal iz posa­m e z n i h problemov p r e š l i k ures­n i č e v a n j u sprejetega programa. Celo tna p rob lema t ika je b i i a

zajeta v osemnajst referatov, k J j i h naj obdelajo us t rezni stro­k o v n j a k i . Razprave naj b i osve­t l i le v p r a š a n j e k n j i ž n i c i n k n j i ž n i č a r s t v a n a Dolen jskem, dalje s p o m e n i š k e g a va r s tva ln u rban izma, p e r i o d i č n e g a t iska, do len jsk ih muzejev, m o ž n o s t i (jamostojnega z a l o ž n i š t v a , g le ­d a l i š k e dejavnost i , dolenjske ln be lokranjske etnografije, ar­heologije, v p r a š a n j e prosvetnih d r u š t e v , k lubov , č i t a l n i c l n de­l a v s k i h u n i v e r z , p rob lema f i l ­ma i n r ad ia , dolenjsko umet­nost, geografijo Dolenjske. B e ­le k ra j ine i n Spodnjega Po*sav-ja , d e l e ž n a š e g a p o d r o č j a v s lo­vensk i k n j i ž e v n o s t i l n j e z i k o ­s lov ju , zgodovino n a š e g a o k r a ­ja , razvoj l n zgodovino šo l s tva ter k o n č n o probleme do len j sk ih k u l t u r n i h fest ivalov.

Nekatere teme smo že obde­l a l i . T a k o na p r i m e r o m o ž n o ­s t ih razstav i n razs tavl janja . O k n j i ž n i c a h m k n j i ž n i č a r s t v u , o s p o m e n i š k e m va r s tvu , o z a l o ž ­n i š t v u na Dolen jskem, zdaj pa imamo v pre t resu glasbeno šo l ­stvo v n a š e m okra ju . Slednje je zelo p e r e č e . A n a l i z o smo že o p r a v i l i , s ledi lo Ji je šfrše po­svetovanje ln nato z a k l j u č k i .

Svet »e je opr i j e l t ud i ideje, d a b l se č lan i <sveta sestajali na r a z l i č n i h mes t ih n a š e g a okraja i n tako spoznaval i tudi potrebe terena, o č e m e r b l se potem na sejah laže ln zanesllveje pogo­va r j a l i . Tak sestanek smo i m e l i

še l an i v B r e ž i c a h , vendar ga nismo zna l i dovolj Izkor i s t i t i . — Vendar mis l imo v tej smer i nada l jeva t i , č e p r a v zahteva or­ganizaci ja takega dela v e č paz­l j i vos t i , preudarnost i in časa . Ena izmed p r ihodn j ih sej sveta bo v M e t l i k i . Po leg tega s i bo­do vsi č l a n i sveta ogledal i na­še gradove in razne druge k u l ­turne spomenike na n a š e m teri­tor i ju , tako da bo l a ž e razprav­l ja t i na sejah, k e r bodo kot svetovalc i probleme poznal i .

T u pa m o r a m opozor i t i še na n a š o pomanjkl j ivos t , da n a m r e č slabo o b v e š č a m o javnost o delu sveta. K r i v d a je na nas s a m i h , saj skoraj n i k o l i nismo pova ­b i l i na sejo nov inar jev , k i b l lahko v a ž n a v p r a š a n j a , k i j i h obravnavamo, s p o r o č a l i š i r i l javnost i . L e tako bi v n a š e r az ­prave zajel i š i r š i k rog l j u d i , k i j i h s tvar zanima, i n k i b l v n a ­šem de lu « s v o j i m znanjem In naklonjenostjo lahko mnogo pomagal i . T e ž a v a je v tem, da svet za ku l t u ro p r i okra jnem l judskem odboru N o v o mesto še vedno deluje brez referenta. To je za u s p e š n o l n š i r o k o de­lo sveta v e l i k a ov i r a . T o je pe­r e č o rgan izac i j sk i p rob lem, k i ga Je t reba v s p l o š n o kor i s t d r u ž b e h i t ro r e s i t i .

Doslej smo p r i t egn i l i v k o n ­kretno delo sveta, v posamezne referate, k posvetovanju Itd. oko l i petdeset l j u d i a p o d r o č j a ku l tu re , znanost i i n prosvete-To pa ne pomen i , da smo do ­segli že skra jno mejo organiza­cijske d o v r š e n o s t i n a š e g a tele­sa. Saj imamo š t e v i l n e i n pe­r e č e probleme, za katere bo po­trebno še v e č l e t n o t rdo delo, da bomo lahko o p r a v i l i vsaj del nalog.

In k a k š n i so v a š i n a č r t i ?

Ze l an i v mesecu maju smo se dogovor i l i s koncer tno po­s lova ln ico S loveni je , da b l nam o m o g o č i l a predstavo D o n l r e t -t l jeve opere D o n Pasqale. S to

predstavo bl ob i ska l i vse v e č j e kraje na Dolenjskem In v Spodnjem Posavju, ker je p r i ­merna za Široko obč in s tvo . P r ­va predstava Je b i l a v pone­deljek z v e č e r v N o v e m mestu.

Druga predstava bo S y l v a n u -sova igra »Korczak In otroci«. To bo o m o g o č i l o Slovensko l judsko g l e d a l i š č e Iz Ce l j a In smo n a č e l n o že dogovorjeni, — Preds tava je s l ika lz druge svetovne vojne i n Je mestoma m o č n e j š a od znanega » D n e v n i ­ka A n e F r a n k « . T u d i to delo bodo v i d e l i v s i več j i k r a j i v n o v o m e š k e m okra ju .

N a č r t o v Je, kakor v idiš , ve­l iko . Možnos t i pa so slabe, ker raste nadstavba samo na č v r ­s t ih ekonomskih temelj ih . Z a utrdi tev In razvoj s ledn j ih pa je treba še ve l iko de lovn ih na­porov. Razvoj industr ia l izaci je , mehanizacije i n kmeti js tva na n a š e m p o d r o č j u s icer naglo te­če, vendar še h i t re je rasto k u l ­turne i n mater ia lne potrebe n a š e d r u ž b e . K u l t u r n a dejav­nost v n a š e m okra ju pa se ve ­že — In to ekonomist i premalo u p o š t e v a j o — tudi na kad rov ­ska v p r a š a n j a , k i so na D o ­lenjskem še posebno p e r e č a . — S t rokovn jakom i n k a d r u sploh je treba tudi v ku l tu rnem po­gledu Čim več nudi t i , tako da se č i m p r e j odpravi jo ve l ike raz l ike med Dolenjsko ln d ru ­g i m i s lovenskimi področ j i . Zato Je treba vse konst rukt ivne i n kval i te tne ku l tu rne akcije m a ­ter ialno ka r najbolj podpret i , z a v e d a j o č se. da je tudi tu per­

spekt iva ekonomske, predvsem Pa kadrovske pol i t ike . K u l t u r a n a m r e č je in ostane bis tveni element v6ake preudarne eko­nomske pol i t ike , ne pa pr ive­sek a l i izrastek nekega orga n lzma, kakor se vse prerado m i s l i , v sp lošno s lovenskem m e r i l u dajemo ve l iko pozornosi e m b a l a ž i , ka r je s i c e r p r a v i l ­no, gradimo moderno urejene lokale , k i so opreml jen i z naj­r az l i čne j š im i d i r e k t n i m i m i n -d l r e k t n l m i ter neonskimi raz­sve t l j avami , premalo pa sme m i s l i l i na to, da b l d a l i l judem tudi kva l i te tne u m e t n i š k e pred stave, razstave, koncerte, č i ­talnice i n klube, dobre lokale za s p l o š n o ln pošo l sko Izobra­ž e v a n j e , opremo za te potrebe i td . N e k a t e r i m i s l i j o , da to ne 6pada med sp lošna ekonomska pr izadevanja , k i se j i h lo teva­mo, da bj zadovol j i l i potrebam n a š e g a č loveka . » L o j z e D o 1 i n a r : S O P A R N I D A N (Is Gor jupove galeri je v K o s t a n j e v i c i na K r k i )

A b o n m a j i P D D u š a n J e r e b Prosve tno d r u š t v o D u š a n Je ­

reb iz Novega mesta Je Imelo o, novembra svoj redn i l e t n i občn i zbor. N a zboru je b i lo poudar­jeno t e ž k o mater ia lno stanje v d r u š t v u . D r u š t v e n e sekcije se lo s t e ž a v o prebijajo skoz i se­zono v s ta ln ih sk rbeh , a l i bodo dohodki p r i red i tev in nastopov k r i l i izdatke zanje. Pos led ica

tega je, da mora g l e d a l i š k a sek­ci ja Izbirat i samo taka dela , p r i katetrih so s t r o š k i up r i zo r i t ve č im niž j i . K l j u b temu je b i lo ugotovljeno, da dohodki vseh treh g l e d a l i š k i h de l v p re t ek l i sezoni niso k r i l i i zda tkov in da je bilo" le p r i »Vese lem veče ru« to l iko p r e s e ž k a , da so b i l i k r i t i tudi s t ro šk i g l e d a l i š k i h pred-

Izobraževanje na Bučki

Poslej: 4 podružnice D R U Š T V O U Č I T E L J E V I N P R O F E S O R J E V V N O V E M M E S T U

J E Z B O R O V A L O

V soboto 7. novembra so se sestal i č l a n i D U P o b č i n e Novo mesto na rednem letnem o b č ­nem zboru. U d e l e ž b a Je o i la l e ­pa , vendar t>a je b i l o predsed. n i k o v o p o r o č i l o preskopo, da b i s l u ž i l o za š i r š o In vsestransko raapravo o š t e v l l a l h p rob lemih , k i tarejo nase šo l s tvo in u č j t e l j -etvo. N a to pomanjk l j ivos t Je zlast i opozor i l sekrretar okra j ­nega odbora S Z D L t o v a r i š R o ­man Ogr in , k i je nag las i l . da je p o r o č i l o in r azp rava o nJem p r e v e č n a č e l n a brez do ločn ih ugotovitev ln sklepov. Sele na to je razpravl janje ož ive lo i n pokazalo na nekatere v a ž n e p ro­bleme v de lu prosvetnih delav­cev in na njihove odnose med seboj.

P o r a z r e š n i c i s taremu odboru se Je č l a n s t v o razde l i lo na dve s k u p i n i , k i sta nada l jeva l i z us tanovi tv i jo dveh n o v i h s in ­d i k a l n i h p o d r u ž n i c prosve tn ih ln znanstvenih delavcev Jugosla­vi je . V o b č i n i Novo mesto bodo Po n o v i reorgan izac i j i obstojale Štiri s ind ika lne p o d r u ž n i c e p ro ­svetnih in znanstvenih de lavcev : dve v N o v e m mestu ter P O ena v Š e n t j e r n e j u ln v Dolen j sk ih T o p l i c a h . Razen nov ih odborov p o d r u ž n i c so č l a n i i z v o l i l i tudi š t i r i delegate za kongres s ind i ­kata prosvetnih delavcev, k i b j s redi decembra v Beogradu.

-uk

K o sem dob i l obvestilo, da b l na Bučk i o rgan iz i ra l i t eča j za odrasle, sem s k e p t i č n o p o m i s l i l na uspeh. V p r a š a n j e je bilo, kako dobi t i pr l javl jence; na j ­manj deset j i h je b i lo treba. V e č k r a t sem s l i ša l , da mladinu ni alll pa da odhaja m n o ž i č n o v mesta. Vseeno smo zadevo obravnava l i na seji šo l skega odbora, na o b č n e m zboru P D , na k ra jevnem odboru ln v os­novn i organizac i j i L M S . Rok za vpis je b i l 1. oktobra.

Čaikal seim p r i j a vi jence. Slabo je kazalo. Sred i tedna pa je b i lo na seznamu že osem kand ida ­tov. Po t em sem k a r s t rme l —* do sobote se je številika po­

m a k n i l a na 23. J a v i l i so sami m l a j š i ljudje, k i j i m je vo jno p r e p r e č i l a , da niso mog l i k o n č a t i o s n o v n o š o l s k e izobrazbe i n j i h je že l ja po i zob razb i p r i ­v a b i l a na t e č a j .

3. ok tobra smo s t e č a j e m z a ­če l i . F r a z a »ni m l a d i n e « - se je pokaza la kot n e r e s n i č n a . M l a ­d ina je, samo nismo je zna l i po iska t i . T e č a l dobro napredu­je. Neka j kandidatov Je sicer odstopilo, 18 pr i javl jencev na t e č a j redno obiskuje. T e č a j n i k Tone Vene je v imenu vseh poveda l : »Mi smo pa resni i n nu bomo odnehal i , saj bo to le nam v kor i s t .« P o napornem vsakodnevnem de lu se ob š e -

Srečali so se v Celju

s t ih z v e č e r p r i č n e šola. Včasih pred poukom lepo zapojo nato pa paz l j ivo s ledi jo pouku. N e m ­šč ine so se v z a č e t k u nekolik«) b a l i , zdaj pa ka r dobro gre. V 24 tednih bodo k o n č a l i t e č a j , pr ihodnje leto bodo o p r a v i l i še drugega in odpr la se j i m bo pot za nadaljnje izpopolnjevanje znanja a l i za vstop v poMllc. T u d i k m e č k i lj ' idje morajo bi t i i zo ­b r a ž e n i , da bodo lahko naši d r u ž b i zna l i p r i p r a v i t i bol jš i i n cene j š i kos k ruha .

V s e m t e č a j n i k o m že l imo mno­go uspehov in zadovoljs tva, t i ­s t im pa . k i se j i m posmehujejo. ko j i m n rav i jo »vel ik i šo la r j i« , bi povedal , da je izobrazba b i l a l n bd tudi v b o d o č e v sakomur potrebna i n ponos.

F . M . Nedavno so se v Celju s e š l l Je­

s e n i š k i , n o v o m e š k i In celjski g im­nazijci ob literarni prireditvi mla­dinske poezije in proze. Na tem v e č e r u Je bilo m o g o č e primerjati ustvarjalnost gimnazij s treh raz­l i č n i h o b m o č i j . O d n o v o m e š k i h gimnazijcev Je Alenka Auersper-ger brala svoje pesmi, Zlata Pest-ner Je recitirala PovSetove pesmi, medtem ko Je J o ž e S l n t l č bral

Obširen načrt izobraževanja

Nekaj za naše odre D e l a v s k i oder v LJub l j an i m

z a k l j u č i l n a t e č a j za i zv i rna d r amska dela. Posebna ocenje. vaLna komis i j a i« od 21 orispe-l i h d e l t r i nagradi la . P r v o ua-grado je dob i l Miloš M i k e l n za s a t i r i č n o komedi jo »Golobje m i . ru« , drugo in tretjo pa si del i ta M I h a Remec za k m e č k o dramo »Klopi« in M i r e Stefanec za igro »Blodn jak« , k i obravnava d r u ­ž i n s k e probleme v sodobni d i ru i -b i . N a š a amaterska g l eda l i š ča , k i j i m m o č n o pr imanjkuje so­dobn ih odrsk ih del , se za na­grajena dela ž ivo zanimajo.

V Ž u ž e m b e r k u Je ustanovlje­na L j u d s k a un iverza , k i bo že decembra zače la de lovat i . Za up ravn ika je b i l Imenovan S l a v . ko Vu te , ravnatel j osemletke. V program Pa so vnes l i p redava­nja iz d r u ž b e n o ekonomskih ved, k i bodo namenjena svetom v d r u ž b e n e m upravl jan ju , up rav ­n i m odborom gospodarskih o r ­ganizaci j , š o l s k i m odborom ter de l avsk im ln z a d r u ž n i m svetom. O r g a n i z i r a n i bodo seminar j i za odbornike zbora proizvaja lcev, z a referente u p r a v n i h organov, nadalje dva seminar ja za mlade komuniste i n č l ane L M S . J a n u ­arja Pa bo z a č e l a delovat i šola za odrasle (7. i n 8. razred). O b i ­skova l i jo bodo p r ipadn ik i

Ljudske mi l ice , de l avc i lz pod­jeti j Miza r s tvo D v o r i n Remont Ž u ž e m b e r k ter še nekaj posa­meznikov.

Osnovne organizacije S Z D L bodo organizira le š tud i j K a r d e ­ljevega referata o z a d r u ž n i š t v u , k i ga je podal na p lenumu glavnega odbora S Z D L Jugo ­slavi je . Po vaseh bodo s t rokov­na predavanja iz kmet i j s tva , k i j i h bodo spreml ja l i d i a f i lmi ' i n s k i o p t i č n e s l ike. M . S.

svojo prozo. Opaziti Je bilo, da v poeziji N o v o r n e š č a n l zaostajajo za J e s e n i č a n i in Celjani , od k a ­terih sta Valentin C u n d r i č ln V i d Korar ž e znanca » M l a d i h p o t o v « . V prozi pa so bili N o v o r n e š č a n l enakovredni' ostalim. Na s p l o š n o je poezija pod vplivom moderniz­ma, ne poznajo aH ne obvladajo pa mladi k l a s i č n i h oblik poezije.

Pomenili so ie marsikaj tudi o svojih glasilih. N o v o r n e š č a n l so v tem š o l s k e m letu ž e izdali š t e v i l ­ko »Stez ic« , k| k a ž e i o vsebinski ln oblikovni napredek. J e s e n i č a n i izdajajo glasilo » P l a m e n « , ki ima lepo š t e v i l o dijakov sodelavcev. V kvaliteti Izstopajo C u n d r i č e v e pesmi, a tudi sicer je list po vse­bini in ilustracijah p e s t r e j š i od celjskh » B r s t l č e v « in n o v o m e š k i h »Stez ice« . Celjski »Brs t ič i« izha­jalo enkrat na mesec. Ureja Jih V i d Korar. Glasilo p o g r e š a osnov­ne materialne p o m o č i .

Celjani so bili kot gostitelji ze­lo ljubeznivi. Za na pomlad so se tudi J e s e n i č a n i o d l o č i l i , da bo­do organizirali podoben literarni v e č e r s Celjani in N o v o r n e š č a n l . Razvija se torej zanimivo prija­teljsko sodelovamije med d i jaki r a z l i č n i h š o l na polju lepe besed­ne umetnosti. S. J .

stav. Podobno je z nastopi pev­skega zbora in orkestra. Res je tudi , da s i sekcije niso znale poiskat i v e č j i h dohodkov. Toda ne glede n a to se pojavl ja v p r a . sanje, kako zagotovi t i d r u š t v u vsaj to l iko resnih dohodkov, da ne bo lezlo od sezone do sezone v v e č j e dolgove in da bo gle­da l i š če l a h k o upr i za r j a lo tudi z a h t e v n e j š a dela .

P o r o d i l a se je mise l , naj b i d r u š t v o za vse svoje priredijtve uvedlo neke vrste abonmaje. T i r.aj b l ne za je l i le s t a ln ih o b i ­skovalcev, p a č pa p redvsem t i ­ste l jud i , k i se n a š i h p r i r ed i t ev ne u d e l e ž u j e j o . Zborova le ! so pred laga l i , naj b i kot abonenti nastopala podjetja in ustanove iz Novega mesta in 'neposredne okolice. Z up ravami podjeti j , ustanov i n n j ihov ih s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c naj b i d r u š t v o s k l e ­ni lo dogovor, da j i m bo d r u š t v o za vsako g l e d a l i š k o delo a l ; koncert pevskega zbora i n o rke­stra poslalo d o l o č e n o š tev i lo vstopnic v sorazmer ju s š t ev i ­l o m zaposlenih u s l u ž b e n c e v in delavcev. T a k o b i majhna pod­jetja vze la na pr . po 5 vstop­n ic , v e č j a po 50 a l i 100 i n na j ­več j a morda celo vse vstopnice za eno predstavo. Vstopnice bi potem de l i l a med svoje u s l u ž ­bence i n delavce bodis i pro t i p l a č i l u , bodis i zastonj.

Razpis glavnega odbora Zveze borcev G L A V N I O D B O R Z V E Z E B O R C E V N O V S L O V E N I J E

r a z p i s u j e za svoje č l a n e v p i s v v i š j e razrede dopisne s p l o š n o -i z o b r a ž e v a l n e Sole — o semle tke o z i r o m a b i v š e n i ž j e

g i m n a z i j e po p r o g r a m u za odras le . S o l a bo o r g a n i z i r a n a v d v e h s topn jah .

V p r v o — n i ž j o s topnjo (snov 5. i n 8. r a z r ed a o sem­letke) se l a h k o v p i š e v sak , ne g lede na dosedanjo š o l s k o i zob razbo .

V d rugo — v i š j o s topnjo (snov 7. i n 8. r a z r e d a o sem­letke) se l a h k o v p i š e v&ak, k d o r j e k o n č a l 6 r az r e ­dov o s e m l e t k e a l i tej us t rezne š o l e . V p i s t r a j a do 31. d e c e m b r a 1959. P r i č e t e k š o l e bo v mesecu j a n u a r j u 1960.

P r i j a v e i n p o d r o b n a n a v o d i l a za v p i s dob i t e na o k r a j n i h , o b č i n s k i h , k r a j e v n i h in t e r e n s k i h o d b o r i h Z B a l i na D O P I S N I S O L I , L j u b l j a n a , L i k o z a r j e v a u l i c a S (telefon 30-043).

U r e s n i č i t e v te zamis l i oi k o r i ­s t i la v več pogledih". D r u š t v u b , b i l zagotovljen obisk p r i pi'ed«. s tavah i n koncer t ih , p o v e č a l i b i se dohodki d r u š t v a i n p r i l j u ­deh, k i se n a š i h p r i red i tev n * ude l ežu j e jo , b i se vzbudi lo z a . njmanle za g l eda l i š če in k o n » certe. Odpadlo bo neljubo pros« j a č e n j e za f i n a n č n o p o m o č . Z a denar, k t ga bo d r u š t v o na ta n a č i n zbralo , bo de lovn im k o ­l e k t i v o m nudi lo k v a l i t e t n e j š e p r i red i tve , z drugo besedo, de­nar, k i ga b i podjetja, u s t a n o v « in s ind ika lne organizacije dale d r u š t v u , b i sekcije s svo j imi nastopi ods luž i l e . Ne verjamem, da bM podjetja i n '.dndikalns organizaci je ne pokazale zan i ­manja za ku l tu rno ra-zvedrilo svoj ih de lovn ih ko l ek t i vov , k i j i m ga n a š e d r u š t v o lahko n u d i i n da bodo del svo j ih sredstev rade dale tud i v ta namen.

Res je , da mnogo delavcev l n u s l u ž b e n c e v p r iha ja na delo is daljne okol ice i n da b i se za ­r a d i tega ne mogl i u d e l e ž e v a t i n a š i h pr i redi tev . Ce bo uvedba abonmajev uspela, bo d r u š t v o d o l ž n o p r i l agod i t i č a s nastopov potrebam obiskovalcev. P r a v tako bo do lžno ponovi t i v sak j delo to l ikokra t , k o l i k o r predstav bo prodanih . N a s t o p a j o č i vedno žele , da se pojavi jo pred p u b l i ­ko č i m v e č k r a t . Nesmise lno je n a m r e č hod i t i mesec a l i dva na vaje v e č e r za v e č e r o m , potem pa nastopit i le po enkra t a l i dvakrat . P remajhno z a n i m a n j « pub l ike za p r i r ed i tve jemlje n a s t o p a j o č i m veselje do dela. Z uvedbo abonmajev pa bo m o ­goče vsako delo ponov i t i pet­kra t a l i celo š e s t k r a t .

D r u š t v o bo v p r ihodn j ih dneh zače lo u r e s n i č e v a t i to zamlse 1 . P r e p r i č a n i simo, da nam p o d ­jetja, ustanove, u p r a v n i odbor i i n s i nd ika lne p o d r u ž n i c e ne bo ­do o d r e k l i p o m o č i .

T . G .

Brez Dolenjskega Usta ne boste poznali tn iie

spremljali razvoja, uspehov in načrtov

našega okraja!

Prispevek učiteljeva senovške občine V petek, 30 oktobra, so imeli

prosvetni delavci o b č i n e Senovo svoi redn, letni o b č n i zbor. Po­leg u č l t e l j s t v a so se ga u d e l e ž i ­li tudi okrajni funkcionarji za š o l s t v o ln sindikalnega sveta ter predstavn.kl oblasti, o b č i n s k e g a komiteja in sindikalne p o d r u ž n i c e rudarjev Senovo.

Uvodoma se je zbranim pred­stavil pionirski pevsk. zbor osnov­ne š o l e Senovo ki j im le- ubrano ln krepko zapel nekaj pesmic, za tem pa Jih Je toplo pozdravila mladinka 8. razreda Nato se Je odvijal spored ki so mu vsi z za­nimanjem sledili P o s l u š a l so re­ferat o š o l s k i reformi in zakonu o osnovni šol i ter p o r o č i l o o delu d r u š t v a v pretekli poslovni dob.

Iz p o r o č i l a smo razbrali, da je u č i t e l j s t v o marljivo š t u d i r a l o **•

I w

vsem n a r o č n i k o m in bral­cem Dolenjskega Usta

Zapadlo ln zaostalo o « r o č n i n o za drugo pol­letje 1959 bodo pobral: p i s m o n o š e te dm pri vseh n a r o č n i k i h v Slove­n i j i N a r o č n i k e izven S'o-venije prosimo da »apad lo n a r o č n i n o takoj sami n a k a ž e j o na naš naslov, če Želijo list Še naprej v

redu pre iemnt l

U p r a v a D O L E N J S K E G A U S T A

me VII. kongresa Z K J , Zakon o Š o l s t v u . Zakon o javnih u s l u ž b e n -c;h, vodilo razprave o u č n i h na­č r t i h , š o l s k i h zadrugah in drugem Odbor d r u š t v a je č l a n s t v o poseb no usmerjal v p r o u č e v a n j e š o l s k t reforme. Tako Je v p o č i t n i c a h or­ganiziral t e č a j za t e h n i č n e dejav­nosti. Član i so s, ogledali razstave Zavoda za Š o l s k o opremo v Za­grebu ob povratku pa so obl ikah pionirsko zadrugo v P o d č e t r t k u Razveseljivi so bili podatki o vilnih prireditvah tn proslavah, ki so Jih prosvetni delavci organi­zirali v p o č a s t i t e v 40-letnlce K P J posebno pozornost pa so vzbudili uspehi genovskih pionirjev na okrajni razstavi t e h n , č n e dejavno­sti v Novem mestu.

Po referatu In p o r o č i l i h so se č lan i ž i v a h n o razgovorih o mno-g h v p r a š a n j i h .

Ob z a k l j u č k u »o si zastavili v e č nalog med katerimi ie zlasti tre­ba omeniti i d e o l o š k o p o l i t . č n i in strokovni š t u d i j , predavanja o skupinskem pouku lz spoznavanja prirode na v i š j , stopnji, u č n i na­stop za uro spoznavanja prirode, d r u š t v e n o ekskurzijo in predava­nje o stanovanjskem v p r a š a n j u

Ugoden vtis s s k u p š č i n e prosvet­nega sindikata v Senovem 1e utr­dil s p o z n a n i « , da u č . t e l j s t v o se­n o v š k e o b č i n e mnogo prispeva k 'zobrazbi t a m o š n j e g a prebivalstva da razumeva potrebe č a s a In da

prizadevno loteva r e f o r m n e ^ dela n a š f g a š o l s t v a . B P

Kupujte srečke denarne lo

serije Okrajnega odbora LT

Novo mesto 1

D e . o v n i načrt S v o b o d (Nadaljevanje ln konec)

Skrbe la , bo da bodo d r u š t v a in k lub i n u d i l i 3 svo j im programom de-.ovn im l judem ku l tu rno r a z v e d r i o . Vsem d r u š t v o m bodo poslani osnutk' programov k u l t u r n i h ln zabavnih p r i ­reditev.

I Z O B R A Ž E V A N J I : :

Razvoj n a š e g a gospodarstva, uve­l javljanje d r u ž b e n e g a upravl janja 1" sploh spremembe v soc ia l i s t i čn i pre­obrazbi d r u ž b e zahtevajo p o l i t i č n o , s t rokovno ln vzgojno razgledane de-• ovne l jud i . Okra jn i svet bo vedno bolj sk rbe l , da se č i m š i rš i krog l ju ­d i vk l j uč i v razne ob l ike Izobraže vanja.

O b č i n s k i svet i bodo de la l i na tem p o d r o č j u v n a j t e s n e j š i povezavi z De­lavsk imi un ive rzami in n u d i l i vso po­moč d r u š t v o m p r i organiz i ranju po-judno znanstvenega I z o b r a ž e v a n j a .

Obč insk i svet i morajo imet i svojega zastopnika v u p r a v n i h organih Delav­skih univerz .

P r i naporih, kako v k l j u č i t ! odrasle v šolo za i z o b r a ž e v a n j e , bodo n f t š a

I r u š t v a sodelovala s pojasnjevanjem o t r e b takega I z o b r a ž e v a n j a ,

Svobode in prosvetna d r u š t v a bodo v sodelovanju z D e l a v s k i m i univer­zami o rgan iz i r a l a :

— cik luse predavanj a poljudno manstvenega p o d r o č j a ,

— p r i p r a v l j a razgovore o kn j igah , glasbi, f i l m u ln l i k o v n i umetnosti,

— b o r i h fie bodo proti k i ču , neokus-nost im ln l ažn i umetnosti , k i še vedno š a r i po k u l t u r n i h domovih in d rug ih j a v n i h pros tor ih ;

— propagira la ln zb i r a l a bodo na­r o č n i k e za časop i se ln revi je , k i ob­jav l ja jo ku l tu rno prosvetne probleme, predvsem »Dolenjsk i l ist«, »De lavsko eno tnos t« . »Sodobna pota« ln druge pomembne revije, ter š i r i l a k rog na­r o č n i k o v P r e š e r n o v e d r u ž b e .

K N J I Ž N I C E :

K e r dosedanje stanje d r u š t v e n i h k. j i žn ic ne odgovarja več potrebam m zato te le ž i v o t a r i j o , bo okra jn i svet Preko o b č i n s k i h svetov p o s p e š e v a , z d r u ž e v a n j e d r u š t v e n i h kn j i žn i c v cen­tralne o b č i n s k e k n j i ž n i c e . T e m bo treba zagotovit i zadostna sredstva m p r i n j ih ustanovit i tudi p o t u j o č e kn j i ž ­nice.

O b č i n s k i svet s i bo pr izadeva l , da zaradi potreb po i z o b r a ž e v a n j u 'n k l u b s k e m ž i v l j e n j u preusmer i n a b a v 0

novih kn j i g v k n j i ž n i c a h z v i d i k a znanstvenega, strokovnega, p o l i t i č n e g a ln u m e t n i š k e g a Izbora, ustrezno pogo-iem k saj a l n bralcev Organiz i ra" b--> v e č d n e v n i seminar za vodje o b č i n s k i h kn j i žn ic .

D R A M S K A D E J A V N O S T :

D r a m s k i sosvet bo izbra l deset naj­bo l j š ih r e ž i s e r j e v , k i j i h bo poslal v nadal jevalne seminarje. Z a 25 r ež i ­

serjev, k i so se že u d e l e ž i l i osnovnih t e ča j ev , al i pa že r e ž i r a l i v e č j e š t e ­v i l o Iger, bo p r i p r a v i l v e č d n e v n i okra jn i seminar . P r e k o o b č i n s k i h d r a m s k i h sosvetov bo dosegel tudi or­ganizaci jo seminar jev za r ež i s e r j e za­č e t n i k e v o k v i r u posameznih občin . P r i tem bo nud i l tem seminar jem vso s trokovno p o m o č .

V z a č e t k u in ob koncu sezone bo sk l i ca l posvetovanje r ež i s e r j ev o re-pertoarni p o l i t i k i , k je r bo dal smer­nice za izb i ro del l n ' podal k r i t i č n o oceno dela r ež i s e r j ev .

S k r b e l bo za vsebinsko Idejnost dramske dejavnosti , da bodo na n a š e odre pr iha ja le kval i te tne Igre, vse­binsko pr imerne n a š e m u času . V ta namen bo tudi Izpopolnil okrajno i z ­posojevalnico odrsk ih tekstov.

N u d i l bo vso s trokovno in delno tudi mater ia lno p o m o č o b č l n s k m svetom pr i o rganizac i j i maske r sk lh teča jev , k i j i h bodo organiz i ra l i t i s t i obč insk i sveti , k jer je za to potreba.

Organlztraj bo obisk r e ž i s e r j e v v d o l o č e n e m pokl icnem g l e d a l i š č u in omogočil razgovor z us tva r ja lc i dolo­

čene predstave. Usmer ja l i n vod i l bo r ež i s e r j e p n

organiz i ranju ln Izvedbi proslav, k i naj dobe sodobno obliko-

Skrbe l bo, da se bo ena dramska skupina Iz n a š e g a okraja ude lež i la dramskega festivala v Ve len ju in dve Dolenjskega fes t ivala v Kos tan jev ic i

društev G L A S B E N A D E J A V N O S T :

Glasben i sosvet bo sk rbe l za stro­kovno vzgojo pevovod l j , d i r igentov in izvajalcev i n v ta namen bo:

— o r g a n i z i r a l razgovore zborovo­dij z i zva ja l c i o sk lada te l j ih , n j i h de­l i h , č a su nastanka 6kladb ln njihov', v s e b i n i ;

— o b n o v i l u č i t e l j s k i pevsk i zbor. k i naj postane š tud i j sk i zbor ;

— usmer i l v s a j t r i t o v a r i š e v od­delek pisvovodske šole p r i V P S v L j u b l j a n i i n poslal 8 pevovodi j i n d l r lgentov na seminar ;

— organiz i ra l dve posvetovanji pe­vovodij in d i r igen tov in 6krbel za n a ­bavo in jzbor ustrezne l i terature.

V ap r i l u 1960 bo po p redhodnih ob­č i n s k i h fes t iva l ih p r i p r a v i l okra jn i fe­s t ival m l a d i n s k i h pevsk ih zborov za tzbor n a j b o l j š e g a zbora, k i bo sodelo val na r e p u b l i š k e m fest ivalu v Ce l ju

Da b l se pož iv i la fo lk lo rna umet­nost, bo organiz i ra l ok ra jn i s e m n a r za vodje t a m b u r a š k i h ansamblov.

P r i p o r o č i l bo vsem d r u š t v o m , da posvete v e č pozornosti zabavnim pro­gramom ln glasbi, da v k l u č l j o v svoje delo skupine, k i se ukvarja jo z za­bavno glasbo, pa niso v k l j u č e n e v d r u š t v a Vse tO v pi l ju, da Sa u s t r e ž t delovnim l j u d e n k' si žele ustrezne­ga kul turnega razvedri la ln dostojne

zabave.

ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

Veselje nas polepša Za boljšo prehrano delavcev

Kadar govorimo o lepotni negi, pomislimo največkrat na Številne tube in lončke s kre­mami, lepotne maske in ma-saios za to pa navodno nima­mo ne denarja ne časa. Tako M odipovemo lepotni negi in jo prepustimo, z večjo ali manj­šo nevo&čljivostjo, mladini, ki pa ee tfi za lepoto ni treba posebno truditi. Toda vsaka tena je lahko lepa brez ve­likih izdatkov za kozmetična sredstva* če je sposobna — biti srečna.

Sijoči lesk prave lepote, poduSevljene ljubkosti in očarujočega šarma — so od­sevi človekove notranjosti. Nekateri ljudje so že rojeni z uravnovešenim notranjim življenjem vn zadovoljstvom, dmgi pa se morajo za te do­brine boriti. Najtežje je za tiste nesebičneže, ki se iz dne­va v dan, iz leta v leto tru­dijo za svoje drage, pa ne ža­njejo zato niti zahvale niti pri­znanja. Te žene se najprej zasmilijo zame sebi, temu pa prav rada sledi zagrenjenost in kanec <je optimhrtifcnega nasmeška na licu, ki vseka­kor spada k lepoti. Prav me matere smo si včasih všeč v vlogi požrtvovalnih žena, za­

radi tega je samokritika ve­dno na mestu. Naši otroci so tako sebični, da jim je ljubša mati, ki se zna veseliti življe­nja, kot tista, ki ji je nese-' bičnost in požrtvovalnost začr­tana na obrazu.

Duševna razgibanost, živo zanimanje za vsa življenjska vprašanja in navdušenje za vse, kar je lepo, so sredstva, ki nam pomagajo, da ostane­mo z našo mladino tudi me mlade. Ne pustimo se ugnati od vsakodnevnih skrbi in ne pustimo se zmleti od razpo­reda dnevnega dela. Seveda smo vezani na nekatera dela v določenem času. Posebno kmečka žena mora točno ob določenem času oskrbeti lju­di, živino in polje. Zato pa moramo tembolj neodvisno od vsega tega užiti in uporabiti svoj prosti čas.

Bilo bi pa popolnoma zgre­šeno, če bi v zvezi z gornjim govorili samo o »biti srečna«, pozabili bi pa na blagodejnost

osrečevanoa. Razveseljiva je ^'•vljenjska resnica, da, če osrečujemo druge, se povrne del te njihove sreče k nam in nas osrečuje in bogati.

Ta »notranja kozmetika« je življenjska umetnost, ki pa ne pomeni, da smemo zanema­riti svoje zunanjosti. Bolje je na primer, da si ne napra­vimo trajne, če si moramo potem zaradi varčevanja sa­mi prati lase in nositi »za­morske kodre«. Ce smo mne­nja, da nam bo novi klobuček bolje pristojal, si ga le ku­pimo, čeravno je stari še za silo.

Se nekaj nam je ženam last­nega: vedno imeti kaj novega. Zdaj novo pričesko, zdaj nov okrasek na obleki, zdaj novo bluzo itd. Vse te naše težnje pa moramo vskladiti z našim mošnjičkom, ker bo drugače prišlo do nesoglasij. Jeziti se pa nočemo — ko pa vemo, da nas veselje polepšava.

(Iz sodobnega gospodinjstva)

Tudi za vas p i š e j o . . .

Okusna obleke* za jesenske dni, ki pristaja posebno mlajšim

Deveta Š t e v i l k a » S o d o b n e g a go­s p o d i n j s t v a « p r i n a š a v uvodu č l a ­nek o letoSnjem p o t r o š n i š k e m sej­mu v K r a n j u . Sledi m u zanimiv č l a n e k o tem, aH more tehnika o l a j š a t i vsa gospodinjska dela. V tej š t e v i l k i i š č e revija prc,z,v*jal-ca za p r a i k t l č e n gospodinjski elek­t r i č n i e t r o j č e k za m e š a n j e in gne­tenje. 6 p o d r o č j a gospodlnjefce tehnike Je tudi č l a n e k o negi .'n rabi hladilnika .

V tej š t e v i l k i je uvedla revija novo rubriko, v kateri arhitekt odgovarja na v p r a š a n j a bralcev v zvezi i notranjo opremo stanovanj Okraski v n a ^ h stanovanjih so š e vedno d v o m l j i v « estetske vred­nosti, zato bomo z zanimanjem prebrali č l a n e k o p r a k t i č n i h okra­snih blazinah. V Čianfcu o pomi­vanju posode pa bodo n a š l e gospo­dinje marsikatero p r a k t i č n o na­vodilo. V tej š t e v i l k i Je objavljen tudi p r v i Izmed serije č l a n k o v o utrurtenostl pr i ž e n a h , v zvezi z otrtačertrjem najdemo v reviji ne­kaj skic za p r a k t i č n a o b l a č i l a š o l ­skih otrok.

Članeflc o novih obl ikah jedilne­ga pribora bo m o g o č e opozoril na­še proizvajalce ln nalkupovejce jedilnega pribora v inozemstvu, da bodo Izdelovali oziroma naku­povali tudi tak jedilni pribor, k i Je lepi l , s o d o b n e j š i in bolj prak­t i č e n od dosedanjega.

S p o d r o č j a prehrane p r i n a š a š t e v i l k a navodila z a velmovanje sadja in zalenjave ter obilo re­ceptov za pripravo p i š č a n c e v , Id Jih pr ipravimo • p o m o č j o m e š a l c a .

Ob konou p r i n a š a revija tudi navodila za k v a č i k a n j e in odgo­vore na v p r a š a n a j braljcev.

0 našem šolstvu 2

V n o v o m e š k i obč in i je i z m e d 34 osnovnih šol k a r 14 n e r a z v i ­t i h . Mnogo vas i k i šol je v oddal jen ih m a n j š i h k r a j i h , k j e r se p o p o l n e j š e šo le ne morejo r a z v i t i , u č e n c e v pa za rad i oddal jenost i in s l ab ih p rome tn ih zvez ne morejo p r e š o l a t i d rugam. Z a r a d i s lab ih s tanovanjsk ih i n šo l sk ih razmer kader bež i iz o b č i n e . P r a v v t renutku, ko .smo p i sa l i nadal jevanje n a š e g a pregleda, nas je obvest i l referent za Šols tvo p r i O b L O N o v o mesto o temle p r i m e r u : na eni i z m e d šol v n o v o m e š k i obč in i u č i t o v a r l š i c a N . N . , k i je p o r o č e n a i n ima d o j e n č k a . P o r o d n i š k i dopust j i bo potekel konec novembra . N a p r v i redni razpis je p ros i l a za pre ­mesti tev v sosednjo ob&ino, k je r so j i na Sve tu za šols/tvo o b l j u ­b i l i stanovanje. S l a je v p r a š a t i k n e k i d r u ž i n i za sobo, gospo­d in ja pa jo je grobo nagnala , češ da oni niso z ida l i h i š e za druge, t e m v e č zase. K o se je zglasida p r i nek i d rug i h iš i , j i je gospodinja ponud i l a sobo, vendar pod pogojem, da bo v a r o v a l a poleg svojega otroka še gospodanjine otroke, razen tega pa naj bi spa l v is t i sobi tudi 13-letni s i n te d r u ž i n e . M a r se potem­takem sploh še lahko č u d i m o , da uč i t e l j i iz okra ja beže?

Pet šol v o b č i n i je v skra jno s l ab ih i n n e p r i m e r n i h p r i v a t n i h h i š a h . V teh k r a j i h so razumljivo tud i ve l i ke t e ž a v e za stano­van ja i n hrano u č i t e l j s t v a . Celo v v e č j i h k r a j i h n i stanovanj i n t ični kader, posebno d r u ž i n e , odhaja. Nu jno bo treba g rad i t i • tanovanjske b loke za prosvetne delavce. V vseh oddal jenih i o l e h je razen tega t reba p o u č e v a t i po ves d a n i n v e č k r a t celo • kombinac i j ah po v e č razredov v vsakem odde lku . R a z u m l j i v o Je, da se uč i t e l j i tako t e ž k e g a n a č i n a de la ne morejo vese l i t i i n komaj č a k a j o n o v i h razpisov. V neka te r ih šo l ah , kot na pr . v P o d g r a d u i n S m i h e l u , je zarad i pomanjkanja uč i l n i c pouk k a r • t r e h izmenah, v eni uč i ln ic i celo v š t i r i h Izmenah! V n o v o ­m e š k i o b č i n i p o u č u j e po ves dan 44 u č n i h m o č i .

V s e v n l š k i obč in i redno dela vseh 18 šol. Iz o b č i n e je to Jasen pros i lo le 5 u č n i h m o č i za premesti tev. Sole so dobro za ­sedene z u č n i m kadrom, k i ga je o b č i n a n a č r t n o š t i p e n d i r a l a na u č i t e l j i š ču , na v i š j i p e d a g o š k i šol i i n n a fakul te tah. Po ves d«fin p o u č u j e v obč in i po odločba le en u č i t e l j . Z a r a d i porodni ­š k i h dopustov bo seveda š e mar s ikdo p o u č e v a l v e č kot b i b i lo t*W»a, ke r bo n a d o m e š č a l kolegice . N a vseh 18 š o l a h je leto6 10 Balkonskih pa rov u č i t e l j e v , k i vodi jo šo le , k a r se je pokazalo Hbi ze lo u s p e š n o . T u d i v tej o b č i n i gostujejo t r i šo le v p r i v a t n i h hJieJa, medtem k o je za upravi te l je stanovanje n a razpolago v Jo š o l a h . T u d i v s e v n l š k i obč in i je s tanovanjska s t i ska za u č i ­tel je zelo huda ; v oddailjenih k r a j i h s i morajo sami p r i p r a v l j a t i brano. O b č i n s k i l j udsk i odbor in p o l i t i č n e organizaci je v obč in i zgledno skrbe za šole , j i h obiskuje jo i n se zanimajo za n j ihove potrebe.

V obč in i Senovo vseh pet šol v redu de la ; manjkajo j i m samo t r i u č n e m o č i . P o ves dan p o u č u j e j o t r i je uč i t e l j i . V o b č i n i vzorno skrbe za stanovanja u č i t e l j s t v a . N a Senovem l n v K o ­p r i v n i c i grade stanovanjske h i š e , v G o r . L e s k o v c u pa stanujejo vsi u č i t e l j i v šol i . Razen ene šole imajo ostale lastne stavbe; o b č i n a z razumevanjem s k r b i za nj ihovo v z d r ž e v a n j e .

V obč in i Trebnje je o b č u t n o pomanjkanje prosvetnega k a ­dra . V 14 šo lah man jka 20 u č n i h m o č i . N a Trebe lnem in v V e l i ­kem G a b r u sta 6 -odde l čn i šoli zasedeni komaj s polovico po­trebnega k a d r a . V Trebn jem v v i š j i h r az red ih osemletke sp loh n imajo tujega j ez ika . Slabe stanovanjske razmere i n neurejeni pogoj i za prehrano s i l i j o uč i t e l j e k odhajanju. P o vo jn i za p ro ­svetni kader niso zg rad i l i še nobenega stanovanja. K j e r s i mo­rajo u č i t e l j i c e a l i uč i t e l j i ob celodnevnem pouku še sami kuha t i hrano, t am seveda dolgo ne morejo v z d r ž a t i . V o d r o č n i h k r a j i h so odrezani od ku l tu rnega ž iv l j en ja , razen tega pa krepko pre­obremenjeni s š o l s k i m i n i z v e n š o l s k i m delom. Po ves dan uči k a r 17 u č i t e l j e v , k i se p r i t o ž u j e j o zaradi n izkega dodatka za tako delo.

V obč in i V i d e m - K r š k o je zače lo redno dela t i vseh 13 osnov­n i h šol, k i so v p r i m e r n i h stavbah, dobro ure jenih za šo l ske potrebe. T u d i v tej obč in i sk rb i za v z d r ž e v a n j e šol l n za u č i t e l j ­ska stanovanja zelo vestno i n n a č r t n o o b č i n s k i l judsk i odbor. V z a č e t k u š o l s k e g a leta je manjka lo na osnovnih šo l ah le 8 u č i ­tel jev. P o ves dan j i h uč i pet. U č l t c l j s t v o ne beži iz o b č i n e , ke r to mater ia lne osnove v š o l a h urejene. V K r š k e m i n v K o s t a ­n jev ic i gradi O b L O po-ebne stanovanjske b loke za prosvetne delavce. T u d i v tej cbč in i obiskuje predsednik O b L O v e č k r a t uJl tel je, posebno v o d r o č n i h kraj.ih. V občini je tudi n a j v e č B#ar}enlh prostorov za t e h n i č n i pouk. ( N a d a l j e v a n j e s led i )

Revija » S o d o b n o g o s p o d i n j s t v o « izhaja pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, v LJub­ljani, M i k l o š i č e v a i, kjer se lah­ko tudi pismeno n a r o č a . — Izide vsak mesec. Letna n a r o č n i n a zna­ša 400 dinarjev.

Letos moda zopet p r i p o r o č a kratke p l a š č e . T a , k i ga v id imo i a s l i k i , je precej š i rok , r o k a v i ie tudi p ro t i zapestju š i r i jo , z a ->enja se pa s 4 v e l i k i m i gumbi

P o j e m d r u ž b e n e p r e h r a n e za j ema š t e v i l n a i n z a m o t a n a v p r a š a n j a , k i so o z k o p o v e z a ­n a z v s a k d a n j i m ž i v l j e n j e m d e l o v n e g a č l o v e k a , z n jegovo d e l o v n o sposobnost jo i n s t o r i l ­nostjo. N u j n o je , da d r u ž b e n a p r e h r a n a p r e d s t a v l j a o r g a n i ­z i r a n o de javnos t , k i m o r a d e ­l o v n e m u č l o v e k u i n č l a n o m njegove d r u ž i n e z a g o t o v i t i a l i nadomes t i t i p r i m e r n o p r e h r a ­no a l i d o p o l n i l n i o b r o k zuna j d o m a . Z a t o p o d p o j m o m d r u ž ­bene p r e h r a n e r a z u m e m o vse ob jek te , k i n u d i j o p r e h r a n s k e us luge v t o v a r n a h , š o l a h , i n ­t e r n a t i h , o t r o š k i h v r t c i h i n s t a n o v a n j s k i h s k u p n o s t i h , pa t u d i t i s te gos t inske ob ra t e , k i i m a j o na logo n u d i t i d e l o v n i m l j u d e m p o c e n i o b r o k e h rane .

R e š e v a n j u p r o b l e m a d r u ž b e ­ne p r e h r a n e p o s v e č a m o v z a d ­n j e m č a s u vse v e č j o pozornost . V n o v o m e š k e m o k r a j u i m a 18 podje t i j svoj obra t d r u ž b e n e p r eh rane . T e obra te v o d i u p r a ­v a pod je t i j a l i s i n d i k a l n a p o ­d r u ž n i c a . S v o j i m d e l a v c e m so 4 podje t j a z a g o t o v i l a z a j t r k s s k u p n o i z d a n i m i 340 p o r c i j a -m i , k a t e r i h p o v p r e č n a cena z n a š a 16 d i n a r j e v . 14 podje t i j In u s t a n o v n u d i d o p o l n i l n i o b r o k v o b l i k i e n o l o n č n i c e . P o p o v p r e č n i c e n i 39 d i n a r j e v d o ­b i e n o l o n č n i c o 1634 d e l a v c e v . K o s i l o n u d i j o v 7 pod je t j i h 671 d e l a v c e m za 88 d i n a r j e v , v e -č e r i j p a izda jo v 6 pod j e t j i h 372 po 57 d i n a r j e v . V s e obs to ­j e č e k u h i n j e so r a z m e r o m a ma jhne , s k r o m n o , a gospoda r ­

no o p r e m l j e n e i n i z k o r i š č e n e . L a h k o t r d i m o , d a v o d s t v a p o d ­j e t i j vse bol j spoznava jo , da je d o b r o o r g a n i z i r a n a p r e h r a n a pogoj za z d r a v j e i n v e č j o de­l o v n o s to r i lnos t .

N a d r u g i s t r a n i p a se s r e č a ­m o z d e j s t v o m , d a p r e j e m a od p r i b l i ž n o 28.000 d e l a v c e v i n u s l u ž b e n c e v n a š e g a o k r a j a s a ­m o 3015 d o p o l n i l n o p r e h r a n o v s v o j i h pod je t j ih . Ods to t ek de­lavcev , k i j i m n i o m o g o č e n t o ­p e l ob rok , je o g r o m e n .

Z a r e š i t e v tega p e r e č e g a s t a ­n ja j e p o d v z e l u k r e p e O k r a j ­n i s i n d i k a l n i svet z o b č i n s k i m i s i n d i k a l n i m i sve t i , k i bodo d a l i s t va rne na loge s i n d i k a l n i m o r ­g a n i z a c i j a m po p o d j e t j i h .

- P r i r e š e v a n j u p r o b l e m a s o ­de lu je t u d i O k r a j n i z a v o d z a p o s p e š e v a n j e gospod in j s tva v N o v e m m e s t u ter o b č i n s k i c e n ­t r i z a p o s p e š e v a n j e g o s p o d i n j ­s tva . Z a v o d i p o m a g a j o r e š e ­v a t i na loge na t e r e n u : s o d e l u ­je jo s p r e d l o g i z a opremo, po­magajo p r i se s t av i j e d i l n i k o v i n r ecep tov i n n a ž e l j o p o š i ­l ja jo svoje s t r o k o v n o usposob­l jene s o d e l a v k e v s a m obrat , k j e r s k u š a s t r o k o v n j a k i n j a na k r a j u s a m e m p o u č i t i k u h a r i c o o n a č e l i h z d r a v e p r e h r a n e i n z njo t u d i p r a k t i č n o p r i p r a v l j a o b r o k e . S t r o k o v n a p o m o č j e torej na razpo lago , p o t r e b n o je samo, d a d e l a v s k i sve t i i n s i n ­d i k a l n e o r g a n i z a c i j e z a č n o r a z ­m i š l j a t i o ko r i s t nos t i d o p o l n i l ­nega o b r o k a i n ga o r g a n i z i r a ­jo t ud i v s v o j e m podjet ju . D o p o l n i l n i o b r o k je za d e l a v -

ŠPORT IN TELESNA VZGOJA * ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA

P o p a r t i z a n s k i h p o t e h n a Bučko Ljudski poslanec Niko šilih s taborniki na Bučki — Zaključna prireditev tabornikov novome­škega okraja v jubilejnem letu ZKJ in SK0J — Organizacijo, ki načrtno goji tako plemenite

tradicije in z delovno vzgojo uvaja mladi rod v življenje, je treba povsod podpreti Okrajno s t a r e š i n s t v o Zveze ta­

bornikov Slovenije v Novem me­stu je z a k l j u č i l o dolgo vrsto le­t o š n j i h jubilejnih delovnih akcij, partlzansko-tabornlflkih pohodov, izletov in u d e l e ž b na raznih ma­nifestacijah minulo soboto in ne­deljo z dobro uspelim pohodom in posvetovanjem na p u č k i . Ze v soboto zjutraj se Je iz Novega mesta in lz Sevnice podalo na p a r t i z a n s k o - t a b o r n i š k i pohod sko­raj 100 vodnikov in n a č e l n i k o v lz 10 odredov in samostojnih č e t v okraju. M e d potjo so mladi funkcionarji t a b o r n i š k e organiza­cije obiskali v e č partizanskih spomenikov, grad O t o č e c , dom narodnega heroja Ivana Robka v Dobruski vasj (tu so za pri l jub­ljenega t o v a r i š a pustili skromno spominsko darilce), popoldne pa so se zbrali na B u č k i , kjer so okoli 16. ure v propagandnem ta­boru dvignili na jambor d r ž a v n o zastavo. T u j ih je pozdravil v imenu o b č i n s k i h organizacij pred­sednik 0 b č . odbora S Z D L Sevnica M i r o G o š i i i k in š o l s k i upravitelj Franc Molan. Mladina B u č k e je pozdravila svoje nove prijatelje z dvema slavolokoma. Z v e č e r Je bila v skoraj polni dvorani za­d r u ž n e g a doma prijetna kulturna prireditev s katero so taborniki seznanili d o m a č i n e s svojim de­lom. V nedeljo zjutraj se je 100 tabornikov zbralo pred spomeni­kom 18-letnega skojevca J o ž e t a Saska-Devija, kj je padel na B u č k i pri prvem napadu 1. no­vembra 194,1. P o č a s t i l i so spomin vseh padlih junakov z molkom, nato pa p o l o ž i l i venec pred spo­minsko p l o š č o . V z a d r u ž n e m do­mu je bilo nato zelo plodno po­svetovanje o uspehih, t e ž a v a h in novih n a č r t i h tabornikov n a š e g a okraja. Predsednica okrajnega sta­r e š i n s t v a prof. V lada J a n k o v l č se je v imenu organizacije toplo za­hvalila vsem vodnikom, n a č e l n i ­kom in glavarjem za njihov do­sedanji trud, s kater im so uspeli razš ir i t i organizacijo v okraju v 13 enotah z nekaj v e č kot 1000 č l a n i . Na posvetovanju so med drugim sklenili, da bodo v tem in prihodnjem letu p o v e č a l i Š t e v i l o č l a n s t v a za 500. vse enote pa bo­do imele poslej tudi medvedke ln č e b e l i c e , n a j m l a j š i t a b o r n i š k i na­r a š č a j .

P r i s r č n o in toplo so taborniki nato pozdravili t o v a r i š a N i k a Si-llha ljudskega poslanca n a š e g a okraja in enega prv ih dolenjskih partizanov. Prosili so ga, da Jim

je v enournem ž i v a h n e m \n na­petem pripovedovanju opisal k a ­ko je bil pripravljen in kako je potekal prvi napad na Buciko v n o č i od 1. na 2. november 1941, S kopico v p r a š a n j so se h v a l e ž n i mladi vodniki o b r a č a l i na tova­r i ša Sil iha; le-ta je med drugim pohvalil prizadevnost organizaci­je, ki na tak n a č i n o ž i v l j a parti­zanske tradicije in mladino na

n a j l e p š i n a č i n seznanja z n a š o stvarnostjo. Skupaj s taborniki si je t o v a r i š Š i l i h nato ogledal razvaline nekdanjega ž u p n i š č a na B u č k i , takratne utrjene n e m š k e postojanke in na kraju samem pokazal, kako je potekal napad pod neposrednim poveljstvom to­v a r i š a Mihe Mar inka . Njegovo pripovedovanje je p o s l u š a l o tudi nekaj d o m a č i n o v , tabornikom pa

Je razlagal razmere na B u č k i pred 18 leti tudi sekretar osnovne organizacije Z K S Franc I l i j a ž .

Taborniki so se dragemu gostu p r i s r č n o zahvalilj za obisk in za­nimivo pripovedovanje, pionir­jem na B u č k i pa so podarili za š o l s k o k n j i ž n i c o dva zavitka knjig. Popoldne so pohod in zbo­rovanje z a k l j u č i l i in se vrnili na svoje domove,. S. H .

ca , k i vs tane o b 4. z ju t r a j zato, da bo ob 6. n a d e l o v n e m m e ­stu , n e o b h o d n o p o t r e b e n . D e ­l a v s k i sve t i i n s i n d i k a l n e o r ­gan izac i j e naj p o s t a v i j o v p r a ­š a n j e d r u ž b e n e p r e h r a n e n a p r v o mesto . P r i t e m naj s i v z a m e j o z a z g l e d s i n d i k a l n o p o d r u ž n i c o I n d u s t r i j e obu tve v N o v e m mes tu , k i je o k t o b r a u v e d l a za svoje d e l a v c e e n o ­l o n č n i c o . V I n d u s t r i j i o b u t v e so d e l a v c i n a d v s e z a d o v o l j n i z n o v o p r i d o b i t v i j o , o b e n e m p a j i m s i n d i k a l n a o r g a n i z a c i j a o m o g o č a z a n k e t a m i , d a i z r a ­ž a j o svo je ž e l j e g lede o r g a n i ­zac i je i n p r i p r a v e e n o l o n č n i c « i n n j i h o v e p r e d l o g e t u d i u p o ­š t e v a j o . T a k o naj b i d e l a v c i p o v s o d s o d e l o v a l i . T a o b l i k a s o d e l o v a n j a p a na j b i s č a s o m a p r i š l a t a k o d a l e č , d a b i u s t a ­n o v i l i abonen t ske svete . T i a b o n e n t s k i s v e t i na j b i b i l i o r g a n d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a p r i o b r a t i h d r u ž b e n e p r e h r a n e .

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r i , z b o ­r i p r o i z v a j a l c e v , d e l a v s k i s v e ­t i , s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e , d e ­l a v c i — r a z p r a v l j a j t e o o r g a ­n i z a c i j i d o p o l n i l n e g a o b r o k a p o pod je t j i h . Z a v e d a j t e se, d a je od p r a v i l n e p r e h r a n e o d ­v i s n o z d r a v j e de lavcev^ n j i h o ­v a d e l o v n a z m o g l j i v o s t i n p r i ­zadevnos t ! M a r u š a L a p

Zlata poroka V n o v o m e š k i p o r o č n i dvo ran i

s t a v soboto, 15. n o v e m b r a , s lo ­vesno obhaja la zlato poroko A n t o n P e n c a , kmetova lec iz M a ­lega S la tn ika , i n njegova ž e n a M a r i j a , ro j ena P a v l i n . Z a k o n c a

sta v petdesetih le t ih skupnega ž i v l j e n j a i m e l a 7 otrok, od k a ­t er ih je eden u m r l , š t i r j e pa so b i l i m e d vojno b o r c i v p a r t i z a n ­sk ih vrs tah . J u b i l a n t o m a ž e l i m o š e mnogo s r e č n i h i n z d r a v i h le t v k r o g u d r u ž l n e l

V Črnomlju nov občinski pionirski svet

Občins ika pionirska komisija v Č r n o m l j u Je imela 6. novembra sejo, na kateri Je bi l izvoljen nov o b č i n s k i pionirski svet. P 0 refe­ratu o pomenu ln nalogah tega sveta, k i ga je podala prof. M o -r a v č e v a , je svet razpravljal o bo­d o č i h nalogah ln delu z najml-aj-š l m l . Nov; svet je sestavljen iz vrst prosvetnih delavcev, pred­stavnikov d r u ž b e n i h in p o l i t i č n i h organizacij ter o b č i n s k e g a l jud­skega odbora.

Na seji so izdelali n a č r t dela pionirske organizacije, ki je zelo bogat in pester. Tako bodo v bo­d o č e na vseh osemletkah organi­zirani aktivi mladine, v katere bo­do V k l j u č e n i u č e n c i 8. in delno 7. razreda, da bodo lahko ž e v osnov­ni š o l i spoznali delo in naloge mladine. Pionirj i bodo Imeli v okviru š o l s k i h zadrug raene k r o ž ­ke. Borci lz N O B bodo pionirjem pripovedovali svoja d o ž i v e t j a v zadnji vojni, Ljudska tehnika i>a bo pionirjem predvajala v e č f i l ­mov. M e d pionirji bodo p o ž i v i l i tudi tradicionalno slavje zelenega Jurija. Vsak pionirski odred bo imel svoj praznik ln podobno.

V nekaterih osnovnih š o l a h Je to delo ž e v polnem razmahu, drugod pa bo. upajmo, kmalu za­ž i v e l o in razveselilo n a š e naj­m l a j š e . J . S.

Na poti iz z a d r u ž n e g a doma k v r h u B u č k e , p r i z o r i š č u bojev v noč i od 1. na 2. november lt*t" t o v a r i š N i k o Šilih s preds tavnik i d o m a č i h organizaci j med r az ig ran imi taborniki

Kegljaška revija K e g l j a š k a organizacija v Novem

mestu je pretekli teden priredila revijo n a j b o l j š i h č l a n o v in č l a n i c v disciplini i x 200 l u č a j e v za mo­ške ln I x 100 l u č a j e v za ž e n s k e .

Clanl so nastopili n a enosteznem k e g l j i š č u v BrSlJlnu. Tekmovalo Je 17 č l a n o v iz vseh treh keglja-š k i h d r u š t e v v Novem mestu. Do­s e ž e n i rezultati, ta/ko pri č l a n i h

Bravo, igralci reprezentance! Skofja L o k a , 15 nov. 1859. Uspe­

la rokometna prireditev, na ka­teri so se zbrali n a j b o l j š i Igralci in igralke Gorenjske in Dolenj­ske, Je povabi l veliko š t e v i l o gledalcev, č e p r a v Je ves č a s m o č ­no d e ž e v a l o . T a tekma je velja­la za p r e s t i ž n a j m o č n e j š i h roko­metnih okrajev v Sloveniji . Pod vodstvom okrajnega kapetana Moljka ln trenerja Kmetica so se pomerile:

R E P R E Z E N T A N C I K R A N J : N O V O M E S T O

— Č L A N I C E

E k i p a Dolenjske Je nastopila v kompletni postavi T V D Partizan Č r n o m e l j in Igrala z ustrezno re­prezentanco do z a k l j u č k a tekme z rezultatom 6:8. T a uspeh je za nase igralke vsekakor velik. Obe ekipi sta bili i z e n a č e n i ln je bil d o s e ž e n rezultat povsem realen. Za dolenjsko reprezentanco so nastopile; Raiglova, Lozarjeva, A . Z u n l č e v a , Weissova. Furlano-va. M . Z u n i č e v a , Carmanova, Kvasova. Mantljeva. C r n i č e v a in J e l i č e v i č e v a . T e h n i č n i referent F VardiJan.

R E P R E Z E N T A N C I K R A N J t N O V O M E S T O

— Č L A N I

N a j v e č j e p r e s e n e č e n j e so po­v z r o č i l i č l a n i , ki so premagali ze­lo dobre igralce Gorenjske. V ekipi Gorenjske so na,stopUi naj­b o l j š i igralci kranjske Mladosti, ki spadajo celo med n a j b o l j š e v slovenski 1 gi. Ek ipa Je nastopila v s l e d e č i postavi: Naraglav, Z i -bert, K o r i m ik . S r p č i č , Sulc, Is-kra. H u m a r lz Krfikega l n Gor-

Se, V r t a č n j k , K r a m a r l č , VrščaJ Iz Č r n o m l j a ter Z a k r a j š e k iz Mirne in Bajde lz B r e ž i c .

Pobudo na i g r i š č u so takoj pre­vzeli igralCj Dolenjske in obdr­ža l i vodstvo do konca tekme. Re­zultat Je bil 18:17 in k a ž e , da so naš i dali vse od sebe za to zma­go. T o tekmovanje Je resna p r i ­prava za Zlet bratstva ln enotno­sti, k i bo prihodnje leto v n a š e m okraju. T a m bodo morali n a š i igralci braniti rokometno prven­stvo kakor v B i h a č u in Sisku. Mnenja smo, da b| tudi ostale š p o r t n e ekipe morale vzeti za vzgled r o k o m e t a š e ln se ž e sedaj pripravljati za to n a j v e č j o tekmo.

Bilanca n a š e reprezentance Je ena zmaga in en n e o d l o č e n re­zultat. S tem so dokazali, da so letos b o l j š i od Gorenjcev in jim č e s t i t a m o !

R O K O M E T N E V E S T I

O z a k l j u č k u okrajne rokometne lige bomo p o r o č a l i v prihodnji š t e v i l k i n a š e g a lista.

* - e Ponovljena prvenstvena roko­

metna tekma v Č r n o m l j u med R K Belt Č r n o m e l j in R K Celu­loza V i d e m - K r š k o se je spet kon­č a l a z zmago Belta 11:10.

V ž e n s k i ekipi Dolenjske Je spet nastopila igralka Anica Z u ­n i č e v a in sicer v dvoboju Dolenj­ska : Gorenjska.

M o š k a in ž e n s k a reprezentanca Novega mesta bosta nastopili na tradicionalnem turnirju v Piranu v p o č a s t i t e v dneva republike.

M .

kakor pri č l a n i c a h , niso posebno visoki, kar pa je razumljivo, saj k e ? l j a č i v Novem mestu nimajo m o ž n o s t i redno trenirati v tej naj­bolj naporni in zahtevni disciplini v k e g l j a š k e m sportu. Treningi na 100 in 200 l u č a j e v zahtevajo zaradi dragih k e g l j i š č in p o s t a v l j a č a v e č ­ja f i n a n č n a sredstva oziroma iz­datke, k i pa j ih Člani sami ne zmorejo. P r i razdelitvi d o l o č e n i h f i n a n č n i h sredstev za dejavnost raznih organizacij, med njimi tU­dI telesno-vzgojnih, k e g l j a š k a or­ganizacija za l e t o š n j e leto ni bila u p o š t e v a n a , č e p r a v zajema samo v Novem mestu preko 150 č l a n o v , č l a n i c in mladincev. K e r prelko 90*/« č l a n o v k e g l j a š k e organizacije izhaja po socialnem sestavu lz vrst delavcev m u s l u ž b e n c e v , to Je ljudi v proizvodnji, kjer so se ta­ko r e k o č ustvarila tudi sredstva za dejavnost š p o r t n i h organizacij, sodimo, da ta^ m a č e h o v s k i odnos do kegljaSke organizacije ni na mestu ter naj se v b o d o č e to upo­š t e v a m popravi.

Na reviji č l a n o v so se n a j b o l j š i k e g l j a č i uvrstil; takole:

Mrzlak J o ž e 808 t o č k , Vesel B o ­žo 7»l t o č k . F l l l p č i č Marjan 772 t o č k , Tancar Peter 761 t o č k . Clgoj Riko 757 t o č k in Plantan Ivan 745 t o č k .

Na reviji č l a n i c , k i Je bila na dvosteznem k e g l j i š č u pri Vrhov­niku, Je nastopilo 11 č l a n i c . Tudi prt č l a n i c a h so pr i gojenju disci­pline 100 l u č a j e v isti orobleml kot pri č lanih ter so temu primerni tudi d o s e ž e n i rezultati. Prvo me­sto je osvojila B a r b i č Berta 365 t o č k , druga je bila Jerman Slav­ka s 348 t o č k a m i in tretja Zevnlk Berta s 344 t o č k a m i . R. V .

Okrajno prvenstvo v namiznem tenisu

Po s p o r o č i l u Namiznoteniske zveze Slovenije morajo biti vsa okrajna in pokrajinska prvenstva v namiznem tenisu k o n č i n a do nedelje, 22. novembra, ker bo na­slednjo nedeljo (29. m 30. novem­bra) v LJubljani r e p u b l i š k o pr­venstvo za posameznike ln dvo­jice. V Novem mestu kot okraj­nem s r e d i š č u zaenkrat š e nI okraj­nega telesa (podzveze, odbora aH komisije za namizni tenis pr i Okrajni š p o r t n i zvezi), k i bi skr­belo za razvoj te š p o r t n e panogo v okraju in na Dolenjskem. Zato je organizacijo Okrajnega prven­stva prevzel d o m a č i namiznoteni-ftki k lub » E L A N « , k i Je na prven­stvo povabil vse igralce namizne­ga tenisa na p o d r o č j u okraja lz d r u š t e v » P a r t i z a n « , š p o r t n i h dru­š t e v , š o l in delovnih kolektivov.

L e t o š n j e okrajno prvenstvo »a posameznike in dvojice bo v ne­deljo, 22. novembra, s p r i č e t k o m ob 9. u r l dopoldne v telovadnici osnovne š o l e v Novem mestu. — V tekmovanju posameznikov bo prvenstvo izvedeno v naslednjih kategorijah: č l a n i , č l a n i c e , rmadin-cU mladinke, pionirji ln pionirke. V tekmovanju dvojic bodo nasto­pile m o š k e , ž e n s k e in m e š a n e dvo­jice.

Za n a j b o l j š e v posameznih kate­gorijah je prireditelj pripravil prehodne pokalne in p r a k t i č n e nagrade. fm

Š A H J U T R I :

Š a h o v s k o d r u š t v o Novo mesto o b v e š č a vse š a h i s t e , da bo prven­stveni brzoturnir za mestno prven­stvo (za november) v petek, 20. novembra s p r i č e t k o m ob 19. url /.vefer v hotelu » K a n d l j a « . V pri­meru v e č j e g a š t e v i l a prijavljencev bo brzoturnir v skuramah, da se tekmovanje ne bo zavleklo.

ŠD Novo mesto

B Blizu K i k l n d « so n a č r p a l i pr­ve k o l i č i n e nafte, v nekaj minu­tah Je priteklo po cevi. dolgi nad lOOo m, kakih 8 m« nafte. Zanimi­vo le, da priteka lz te vrtine znatno laž ja oziroma r e d k e j š a nafta kakor iz kateregakoli doslej ugotovljenega n a h a j a l i š č a nafte v Banatu. Lahka nafta Je mnogo u g o d n e j š a za č r p a n j e jn p r e v a ž a ­nje v rafinerijo.

H Na bregu Donave prt Novem Sadu v b l i ž in i ustla prekopa Do­nava — T.sa - Donava bodo zgra­dili rafinerijo nafte z zmogljivost­jo milijon ton letno.

Kupujte denarne loterije

OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE NOVO MESTO!

2rebanje bo 4. decembra 1959 v N o v e m mestu. — 50.000 s r ečk po 100 din bo prodala L T . Skupna vrednost

dobi tkov, k i j i h Je 6725, Je

2,550.000 dinarjev

1 premija 300.000 din

1 premi ja 200.000 din 1 premi ja 100.000 d in 5 dobi tkov po 50.000 din

10 dobitkov po 20.000 d in 10 dobi tkov po 10.000 din

50 dobitkov po 5000 din

100 dobitkov po 2000 d i n

500 dobitkov po 500 d in

1000 dobitkov po 200 d in

5000 dobitkov po 100 d in

Kupuj te s r e č k e denarne loterije L judske tehnike, ker ooste s tem omogoči l i dohajati razvoj tehnike šo l sk i , kmečk i in mestni mladini , torej svoj im o t rokom!

Stev. 46 (504) DOLENJSKI LIST Stran T

Bodoče središče - nad postajo Pereča problematika stanovanj in komunalnih služb </ Sevnici — Vodovod za Krmelj bo kmalu rešeno vprašanje — H ova sevniika vrtnarija s pomočjo tople

Jugotanincve vode

28. oktobra je letos p r v i č z a . sedal novoizvo l jen i Svet za s ta­novanjske i n komunalne zadeve o b č i n e Sevnica . P r i n a š a m o naj­v a ž n e j š e m i s l i s te seje, k i j<* da la ve l iko z a n i m i v i h pobud in k a ž e , da je nov svet dobro se­s tav l jen in da bo kos nalogam, k j ga č a k a j o .

V r azp rav i o stanovanjsk: skupnost i so ugotovi l i , da bo do uve l jav i tve njenega statuta delo vod i lo 20 č l a n o v v svetu stano­vanjske skupnost i . O d teb j i h 15 i z v o l i zbor vo l ivcev v S e v ­n i c i , 5 pa v Š m a r j u . Z b o r i v o . l i v c e v so ta mesec in bo tako k o n č n o le p r i š l o do u r e s n i č i t v e te napredne ideje o samouprav­l jan ju stanovanijskih problemov v S e v n i c i Ln Š m a r j u . P o sev­n l šk i h i z k u š n j a h bo d o l o č e n e dejavnost i potem organ iz i r a l t u ­d i k r a j evn i odbor v K r m e i j u .

R a z p r a v a se je nato p res tav i l a na bodoč i center Sevnice , k i bo po u r b a n i s t i č n i zasnovi nastal nad postatfo in bo zajel vso D o ­bravo i n z e m l j i š č e ob P o l j s k i pot i . K e r zaz ida ln i nacr t za ?o p o d r o č j e še n i napravl jen , z a ­d r ž u j e o b č i n a izdajo gradbenih dovol jenj . D a b i to naselje č i m . bo l i fimofcrno i n gospodarsko zaz ida l i , bo torej potrebno t i ­s t im, k i j i h vese l i imet i svoj dom v centru, p o č a k a t i š e to z imo. P r a v i j o , da bo urbanist p rek z ime zadevo obdela l nato pa bodo tud i na tem p o d r o č j u z a č e l e ras t i nove stavbe in b l o ­k i . O b č i n a namerava za i/a o k o . l iš n a r o č i t i oko l i 6 t i p sk ih o ro -jektov za i n d i v i d u a l n e h i š e . k i bodo potem na razpolago za ce­no na p r i m e r 5 t i soč d inar jev vsakemu interesentu. Sedaj p a niso r edk i p r i m e r i , k o dajo po­samezn ik i za n a č r t e tudi v e č d e s e t t i s o č e v d inar jev . V n i ž i n i — od Po l j ske pot i do ko lodvo­ra — je prostor r e ze rv i r an za b loke i n hotel . Dejstvo, da ho­če jo t a predel organiz i rano z a ­z ida t i , s icer zdaij zav i r a gradnje na tem p o d r o č j u , bo pa v k a ­s n e j š i h l e t ih znatno o la j ša lo gradnje, saj bodo cesta, vodo­vod, kana l i zac i j a in e l ek t r ika že urejeni po n a č r t u . Vse to so pogoji , k i znatno o la j ša jo Krad­

ejo, da u poceni tvi sptoh ne govorimo.

S ta ln i p rob lem — vodovod — g* je za K r m e l j sedaj It re­ši l . C e v i &o že tu in so t de l i menda že p r i č e l i . Tež ja pa je zadeva z a s e v n i š k i bazen. Cr_ pa ln lca ob S a v i že dalj časa ne k r i j e več potreb. Posebno pa So to o b č u t i l i S e v n i č a n i v nedav­n i h s u š n i h dneh. Zajetje Izvira pod L i sco je na nedavnem ogledu dalo suml j ive rezultate. V o d a Je p r e v e č topla, i z v o r p re ­š i b e k , v i š i n s k a r a z l i k a p a zna­ša o k r o g l i h 280 metrov. Vse to o b č u t n o p o d r a ž u j e gradnjo. S t rokovn jak i p rav i jo , da bodo za sedaj organiz i ra l ] stalne me­r i tve na i z v i r k u , da bi ugotovil i

p o v p r e č n e k o l i č i n e vode. Z a S e v n i č a n e se torej še ne odpi ­rajo na jbo l j š i up i , da b i brez skrb i t r o š i l i vodo. \ Upamo, da bodo v k r a tkem le u r e d i l i taka zajetja i n č r p a l i š č a , da bo vode za nadalljnjih 50 let dovol j .

Za rad i posebnih pogojev, v ka te r ih se danes opravl ja jo os­novne komuna lne s l u ž b e v Sev­n i c i , te ne potekajo n a j b o l j š e . Zato 1e svet r azp rav l j a l o pre­dlogu, da se de l k o m u n a l n i h s l u ž b prenese od podjetja K o ­munala nazaj na ustrezni refe­rat na obč in i .

Pod »razno« se je svet sezna­n i l še s p rob lemom vr tnars tva . Tega sedaj p r a k t i č n o n i . P o n r č r t u č l ana tega sveta i n ž e ­

ni r ja M r v e b i novo vr tnar i jo postavi l i pod z e m l j i š č e parne žage . T u nekje v b l iž in i b i do­loči l i tud[ s m e t i š č a , k i po ne­kaj le t ih dajejo od l i čen k o m ­post, k i ga v Zagrebu prodaja­jo na p r imer po 2 t i soč d inar je , za k u b i č n i meter. P r i tej loka­c i j i je nekaj š e bo l i zanimive­ga. Iz Jugo tanina odteka sedaj vsako uro o k o l i 70 k u b . mettop tople vode s temperaturo 30 do 40 s top in j . M a l a cev od tovar­ne do v r t n a r i j « b i omogoč i la napajanje grelcev v topl i gred in tako bi lahko s e v n i š k e go­spodinje čez nekaii le t že v ja­nuarju kupovale s v e ž o solato p a r a d i ž n i k e i n druge povr tn ine Verjetno bo n a v d u š e n j e nad to idejo k a i k m a l u n a š l o tudi izva­jalce ln Investitorje, saj je to p r i ložnos t , k i je ne k a ž e zavre

ok-

Nekaj bizeljskih

S sejmišča T u d i na s e j m i š č u je b i l zaradi

m o č n e g a dežja promet s l abš i kot navadno Naprodaj je b i lo 1230 p r a š i č e v , za katere so zahteval i od 2000^ dO 13.300: d i n . Za OT5 repov je bi la k u p č i j a sklenjena, ostale pa so odpel ja l i spet v do­maČe svinjake. K u p c i [z okol ice Spl i ta so o d k u p i l i na novome­š k e m se jmišču nad 70 p r a š i č e v .

K o h o d i č l o v e k po B i z e l j -s k e m , v i d i i n s l i š i m a r s i k a j z a n i m i v e g a :

Trta m o d r e g a f r i z v a n c a (me­š a n i c a ze lenega s i l v a n c a i n l a ­š k e g a r i z l i n g a ) ze lo d o b r o o b ­r o d i . C e je d o b r a l e t i n a , t ud i 200 hI n a ha . L e t o s je b l z e l j -s k a z a d r u g a k u p i l a 6000 teh s a d i k . S a m a j i h je posad i l a 4000, 2000 pa so j i h p r o d a l i k m e t o m .

Z a d n j a seja z a d r u ž n e g a s v e ­ta K m e t i j s k e z a d r u g e B i z e l j -s k o j e b i l a precej b u r n a . Š l o je n a m r e č za to, č e bo o d k u ­p o v a l a v i n o n a p o d r o č j u K Z s a m o ona a l i t ud i p r i v a t n i i n os t a l i n a k u p o v a l c i . K m e t j e b i r a d i , da b i b i l o č i m v e č k u p c e v i n d a b i b i l e t a k o cene v i š j e . Sa j i m a j o z a d r u g o r a d i , a k o gre za denar , m i n e l j ubezen . V e n d a r bo še l ves o d k u p p r e k zadruge , če ne d r u g a č e , p a s a ­m o t o l i k o , da bo K Z k o n t r o ­l i r a l a cene.

T u d i n a B i z e l j s k e m se že p o j a v l j a j o p r i v a t n i g o s t i l n i ­č a r j i i n n a k u p o v a l c i v i n a . T i p l a č u j e j o t u d i s l ab m o š t po 90 d i n a r j e v i n dela jo t ako z m e d o na t r ž i š č u . K Z B i z e l j s k o je s k l e n i l a , d a ne bo simel n o ­ben tak n a k u p o v a l e c s a m na te ren , k j e r bo d e l a l s c e n a m i » k o t s v i n j a z m e h o m « ' a m p a k bo š e l p o l e g n jega n a k u p o v a ­lec K Z , k i bo d o l o č a l ceno. L e t o s bodo i m e l i na B i z e l j ­s k e m 40 v a g o n o v t r ž n i h p r e ­s e ž k o v , l a n i pa so j i h i m e l i 350. B i z e l j č a n bo za to letos precej d r a ž j i k o t p r i m o r s k a v i n a .

w o m e s k a k r o n i k a |gj V N o v e m mestu s 0 odvzel i

k r i p r v i dan 183 krvodajalcem, drugi dan pa 189. Skupaj so N o v o r n e š č a n l da l i 93 l i t rov k r v i .

gg Novot isk ac je pre tek l i te-den prese l i l v nove prostore na G l a v n e m t rgu 14 ( b i v š a P a v č l -čeva pekarija) . T i s k a r n a lahko zdaj zadosti vsem k ra j evn im potrebam Po t i skovinah in t i " ska r sk ih ter k n j i g o v e š k i h u s l u ­gah. Pr ihodnje leto bodo pro­store dogradi l i ln odpr l i tudi k a r t o n a ž n i oddelek. Sredstva za nadzidavo in nove stroje so že zagotovljena.

g| Transfuzi jska postaja Novo mesto bo predvidoma p r i č e l a le ­tos spet poslovat i . S t rokovno delo v postaji bo vod i l eden od zdravn ikov .g inekologov novo­m e š k e bo ln i šn i ce . Postaja bo odvzemala k r i v s a k mesec p r i ­b l i žno 30 k rvoda ja lcem ln tako zadosti la p o t r e b a m n o v o m e š k e bo ln i šn i ce po k r v i , h k r a t i pa zimanjšaja s t r o š k e , k i so b i l i doslej , ko so k r i v o z i l i i z L j u b ­ljane, p r e c e j š n j i .

fJJ »Poš ten t a t« ! P r e d dvema mesecema J e zmanjkalo v no­v o m e š k i k a v a r n i na G l a v n e m t rgu šes t usnjenih map, k i so bile vredne okol i 25.000 d in . U p r a v n i c a je o izginotju p o t o ž i ­la več l judem, p r e j š n j i teden pa so se spet znaš le v kava rn i . Tat je torej le to l iko poš t en , da j i h je v r n i l .

g} »Don P a s q u a l e « na novo­m e š k e m odru. Koncer tna poslo­va ln ica L j u b l j a n a in D o m J L A Novo mesto sta v ponedeljek, 16, novembra , organiz i ra la gostova. nje v Novem mestu, popoldne je b i l a d i j a š k a predstava^ zve­

čer pa za odrasle. Obakra t je b i la dvorana v D o m u l judske prosvete polno zasedena.

fl| P o t r o š n i š k i svet i , k i j i h Imamo v N o v e m mestu pet — z a vsako stroko enega, so dob i l i navodila , p o ka te r ih b o d 0 de­l a l i v svoj ih o b m o č j i h . I n š t r u i -ra l j i h je svet za b lagovni pro­met p r i o b č i n s k e m l judskem od­boru.

gj Mestno g leda l i š če L j u b ­l jana je v torek, 17. novembra , gostovalo na n o v o m e š k e m odru z R o k s a n d i č e v i m delom B a b i ­lonski stolp. R e ž i r a l je J o ž e iT'txan, k i je z n a j b o l j š i m i Igralci tega g l eda l i š ča i n n j ih izvrs tno ig»ro omogoč i l doma­č inom l e P ° u m e t n i š k o d o ž i ­vetje.

g Močan nal iv je v ponede­ljek zjutraj p r e s t r a š i l kmetice in gospodinje, da niso p r i š l e na trg. Tokra t je b i lo zasedenih le nekaj stojnic. Dob i t i je b i lo solato po 25 d in mer ica , smeta­no v skodel icah po 60 d i n , o r e h e

po 160 d in »firkl«, race po 600 d 0 800 d in , kokoš i 0 d 450 do 700 dinarjev, ' j a jca po 27 d i n ter p e t e r š i l j in j u š n o zelenjavo.

B Gibanje prebiva ls tva : r o d i ­la je M a r i j a Novak iz Ke t te jeve­ga drevoreda 46 — dekl ico. P o ­roči l i so se: M a r t i n Gazvoda , m i z a r s k i p o m o č n i k iz Gotne vas i , i n An ton i j a Tramte , u s l u ž b e n k a iz Novega mesta. M i l a n Což, šofer iz Ljubl jane , in R a m š a k roj. Sajevic M i h a e ­la, f r izerska p o m o č n i c a iz N o ­vega mesta. U m r l j e Andre j tpavec, upokojenec z z a g r e b š k e ceste 7, star 82 let, i n U r š u l a Sp l iha l , stara 89 let

Zanimivo predavanje gg 13. novembra je p redaval v polni s i n d i k a l n i dvoran i p red­

sednik O k r o ž n e g a sod i šča Š te fan S i m o n č i č o n o v i h predpis ih s p o d r o č j a stanovanjske zakonodaje. Po predavanju je p red­sednik obč. odbora S Z D L M i r o T h o r ž e v s k i predlagal vodstvom osnovnih organizaci j , da na m n o ž i č n i h sestankih podrobno raz­lože d r ž a v l j a n o m nove predpise. Predsednik stanovanjske k o m i ­si je p r i O b L O Peter R o m a n i č je seznani l n a v z o č e , da je izdelan osnutek za p o d r a ž i t e v stanovanj v mestu. Stanovanja I. katego­r i je naj b i se p o d r a ž i l a od 28 na 82 d in za m»; druge kategori je od 24 na 64 d in , tretje kategori je od 21 na 48 d in in č e t r t e kategori je od 15 na 28 d in . V mestu je 1570 stanovanj, izmed Hater ih j i h sodi ka r 852 v Četr to kategori jo. Doslej je z n a š a l a p o v p r e č n a najemnina 19 d in za m a .

Z a d r u ž n i svet K Z B i z e l j s k o š t e j e 40 č l a n o v , od tega j i h je 18 š l o v koope rac i jo , 19 j i h n i m a i t i s č i m . os ta l i p a b i l a h k o š l i , a ne gredo. K o o p e ­r a c i j i de l a t e ž a v o pros ta p r o ­daja g n o j i l na H r v a t s k e m .

K o j e b l z e l j s k a z a d r u g a 12. o k t o b r a letos n a k u p o v a l a m o š t na H r v a t s k e m , so j i t a m že z a r a č u n a l i p r o m e t n i davek , ko t d a je k u p i l a v i n o , se p r a v i , k o t d a ga je k u p i l a po 11. n o ­v e m b r u . P r e d s e d n i k o b č i n e , v k a t e r i so n a k u p o v a l i , j i m je p o j a s n i l ta u k r e p tako, d a se

t ud i on bor i za p r o r a č u n kot v s a k p r e d s e d n i k o b č i n e .

K m e t i j s k a z a d r u g a je pro­dala 38 v a g o n o v j a b o l k . S a d i t j e tu dobro o b r o d i l o , najbol j s l i v e . R a z n i p r i v a t n i n a k u p o ­v a l c i so tud i o d k u p i l i p r i b l i ž ­no 10 vagonov j a b o l k . S icer p a je v g l a v n e m n j i h o v a z a ­s luga, d a je cena j a b o l k a m v enem mesecu p o s k o č i l a od 15 na 44 d i n za k g .

B i z e l j s k i g r a d je l ep i n še k a r d o b r o u r e j e n . B i z e l j č a n ! se s p r a š u j e j o , z a k a j s to j i n e i z ­k o r i š č e n , p .

Izsušili so lužo v Selih pri Jugorju N a S e l i h p r i J u g o r j u je b i l a

k a l n a l u ž a , k j e r so d o m a č i n i n a p a j a l i ž i v i n o . N a d njo je b i l s p repros to š k a r p o o b d a n v a ­š k i s tudenec. T e g a zdaj n i v e č , oko l j e je p o p o l n o m a i z p r e m e -njeno. T a m , k j e r je b i l a n e ­k o č l u ž a , bo k m a l u s ta lo lepo,

•sodobno ure jeno n a p a j a l i š č e za ž i v i n o . T u d i nekdan jega s tu­denca n i v e č . N a c e m e n t n i p l o š č i s toj i r o č n a č r p a l k a , k i p o l n i z b i r a l n i k o b e n e m p a ne­k a j m e t r o v odda l j eno p r a v o v o d o v o d n o pipo , k j e r M v a š č a -n i na t aka jo v o d o v posode i n jo o d n a š a j o d o m o v . K o bo n o ­v o n a p a j a l i š č e za ž i v i n o z g r a ­jeno, ga bodo z ograjo l o t i l i od os ta lega p ros to ra , s taro p a u r e d i l i za š o l s k o i g r i š č e . K a k o so u s p e l i u r e d i t i vse to v a š č a ­n i m a j h n e gor janske vas ice?

V v a s i so i z v o l i l i g radbeni odbor . V a š č a n i so p o m a g a l i s p r o s t o v o l j n i m d e l o m l n z v o ž ­n j a m i . I z s u š i l i so l u ž o i n m o č ­v i r n a t o o k o l i c o . S s reds tv i so j i m p o m a g a l i O k r a j n i odbor R K N o v o mesto , o k r a j i n t ud i o b č i n a M e t l i k a . L e g l o bolezni — n e k d a n j a m l a k u ž a i n z d r a v ­s tveno p o m a n j k l j i v o ure jen i s tudenec sta l e š e spomin . C e ne b i m a n j k a l o cemen ta , b i b i ­l o v se že go tovo . V a š č a n i so k l j u b t e m u z a d o v o l j n i l n h v a ­l e ž n i s k u p n o s t i . — T u d i svoj t r u d so v l o ž i l i v g radnjo , vedo pa, d a bo a s a n a c i j a k o n č a n a na jpozneje p r i h o d n j o p o m l a d . N j i h o v e oči In o c i popo tn ikov se bodo t a k r a t l a h k o p r i j e tno s p o č i l e na l epo u d j e n e m de lu v a s i .

V Birčni vasi bodo obdarovali za dan republike 97 otrok

U p r a v n i odbor osnovne orga­n i z a c i j Z B v ttdrčni vas i je sk l en i l obdarovat i za dan re­publ ike , 29, november , 97 šo lo ­obveznih otrok, k i obiskujejo šolo na R u p e r č v rhu . Obdaro­vanju, k i bo z d r u ž e n o s p ros la ­vo tega zgodovinskega dne, bo­do * pr i sos tvova l i funkcionar j i organizacije Z B .

N a zadnjem zboru vo l ivcev je b i lo sklenjeno, da bodo upo­r a b i l 2M.000 dinarjev r a po­prav i lo ceste prot i S t ransk i vasi ln L a k o v n l c a m . P r o t i temu sklepu je b i l ie en vo l ivec iz V e l i k e g a P o d l j u b n a — na se­s tanku Pa sta b i l a iz tega k o n c a

le dva . Os ta l i se t ak ih i n po­dobnih sestankov ne u d e l e ž u j e ­jo, zato so p r i razn ih o d l o č e v a -nj ih preglasovani . P r a v j i m 1«. ko ne hodijo na sestanke! Zbor vo l ivcev je b i l v osnovni šoli , na njem pa j e o de lu o b č i n s k e ­

ga l judskega odbora p o r o č a l od­born ik J o ž e Rataj .

#

N a p r o š n j o žena s a d r u ž n i c je o rgan iz i ra lo vodstvo K G S v B i r č n i vas i pouk gospodinjstva in krojenja , k i se ga u d e l e ž u j e 28 ž e n a In deklet. P o u k j e d v a ­kra t n a teden od 17. do 21. ure . Gospodinjs tvo p redav a Zofka J a k i , krojenje Stanka M i l h a r č i č , v r tnars tvo Jož ica Cudovan , o zd ravs tvu pa bo p redava l dr . Božo O b lak . Pouk bo t r a j a l p redv idoma do konca j anuar ja pr ihodnjega leta.

N e k a t e r i ljudje, k i i m a j 0 v s e POgje, da b i lahko postal i č l an i organizaci je Z B , se spomni jo nanjo samo takrat, kada r od nje kaj potrebujejo. T a k r a t tud i zahtevajo knj iž ico i n p l a č a j o č l a n a r i n o . N e r a z r e š e n o pa je ostalo to, zakaj odklanja jo k n j i ž i c e , kadar j i m J ih ponuja odbornik Z B .

Jubilej prosvetnega delavca 15. novembra je poteklo 50 let

ž iv l j en ja znanemu i n z a s l u ž n e ­mu u č i t e l j u V l a d i m i r j u M i h e l l . ču , k i je Šolski upravi te l j osnov-i ne šole v M a l e m S l a t n i k u . D i ­p l o m i r a l je na l jub l janskem uč i t e l j i š ču leta 1925, nato p a J e

ostal na osnovni šoli v Smar je t i v s e do 1. marca 1944. K o t sode­lavec O F in n jen ak t iv i s t je de­l a l na terenu, pomagal p r i z b i ­ranju hrane in z d r a v i l za par­tizanske enote ter op rav l j a l ad ­minis t ra t ivno delo v ra jonskem odboru O F . 1. marca 1944 so ga N e m c i i n domobranci zap r l i , odpust i l i iz s lužbe in p r e d č a s n o upoko j i l i . , Pozneje so ga odpe­l j a l i v l jubl jansko b o l n i š n i c o , kjer se je dalj časa z d r a v i l . T a ­

koj po osvobodi tvi se je j a v i l na staro delovno mesto v Š m a r j e t o , kjer je postal upravitel j šo le ! Obnov i l j e šo lsko poslopje, nato pa pred le t i odše l v M a l i S la t -nik , kjer je zelo delaven v šoli l n i zven nje. Razen v r ednem delu s e jubi lant uve l j av l j a v k ra j evn ih organizaci jah i n po ­maga k j e r k o l i je treba. Sodeluje tudi v o b č i n s k e m Svetu Svobod i n prosvet. delavcev. V s i p r i j a ­tel j i i n znanci se z n j im v r e d vesele njegovih dosedanj ih uspehov, hk ra t i pa m u iskreno žele š e vrsto let plodnega ž i v ­l jenja v korist vzgoje i n i zo ­b r a ž e v a n j a mladega rodu.

L . B .

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A CeirteK. ia. novembri, -- n.t &M0£1« Petek, 20. novembra — S r e č k o Sobota, 21. novembra — Marija Nedelja, 22. novembra — Cilka Ponedeljek. 23. nov. — Klemen Torek, 24. novembra — Janez Sreda, 25. novembra — Katarina

Č E S T I T K A

Ivan Hrovat, k| s lužI v o j a š k i rok v V a r a ž d i n u , praznuje 1. de­cembra 20. rojstni dan. Č e s t i t a j o mu mama Micka in Martin Hro-v a t l č

Brezicu; ib. ,n 21. lil. a m e r i š k i barvni film » B a g d a d s k a z v o d n i c a « 22. 11. a m e r i š k i barvni film »Ca-Jarna«. 23. l l a m e r i š k a barvna r i ­sanka » T o m ln J e r r y « . 24. 11. Ja­ponski film » L j u d j e t o r p e d a « .

Č r n o m e l j : 20. in 22. 11. a m e r i š k i barvni film » Z l o m l j e n o k o p j e « .

Kostanjevica: 22. l l . italijanski film » K r u h . ljubezen m . . .«,

Mokronog; zi. in 22. M. a m e r i š k i barvni film » D e s l r e e « .

Novo mesto » K r k a « ; od 20. do 24. M. francoski barvni film » N o -iredamaki z v o n a r « Od 24 do 26. 11. italijanski film » Z a p e l l l v e c «

Novo mesto — Dom J L A ; od 19. do 22. l l . č e š k i film » N e v a r n i i zum«. Od 23. do 25. lil. japonski film » Ž r t v o v a n a d e k l e t a « .

Sevnica: 21. in 22. M, a m e r i š k i film » P r e k p mnogo rek« .

S e m i č : 22. 11. Italijanski barvni film » D e č e k za vse« .

Trebnje; 21. in 22. 11. a m e r i š k i film »Mata H a n « . Predstava v ne­deljo ob 14., 1B. ln 19. url.

Ad 2.) K o n č a n a srednja kmetij­ska šo la ali v e č l e t n a praksa v ž i ­vinoreji.

Ad 3.) N i ž j a kmetijska š o l a ali v e č l e t n a praksa s k l a d i š č n i k a .

P l a č a po tar,fnem pravilniku Pod l d r u ž i n s k o stanovanje, pod 2. samsko stanovanje Ponudbe z ž i v l j e n j e p i s o m ln navedbo more­bitne dosedanje prakse p o š l j i t e na gornji naslov Nasiop s l u ž b e lakol ali DO dogovoru.

Prisrčno hvala! Mladina Brestanice je 15. no­

vembra pr.redila javno mladin­sko oddalo » P o k a ž i kaj znaš« .

Ta oddaja Je bila za nas uspeh ln obenem dokaz ljudem, da mi ne ž i v o t a r i m o t e m v e č delamo, kar ie tud; n a š a d o l ž n o s t . N ika­kor ne smemo pozabiti, da so k uspehu te oddaje mnogo pripo­mogla podjetja v n a š i b l i ž n j i okolici /. bogatimi darili in so s

tem pokazala, da pravilno razu­mejo n a š a s t a l i š č a .

Upravnim odborom podjetij: Rudnik Senovo. Trgovsko podjet­je »Sloga« Sevnica. Trgovsko pod­jetje »Resa« V i d e m - K r š k o , » D o l o ­mit« Brestanica. Trgovsko pod­jetje »Lisica« Sevnica, Tovarna č o k o l a d e »Imper ia l« K r š k o . V i ­narska zadruga B r e ž c e Mizarska delavnica Brestan.ca. Trgovsko podjetje »Pre.'fcrba« Senovo. T o ­varna paplria »D.iuro SalBj« V i -d e m - K r i k o . T E Brestanica - p r i ­s r č n a hvala

Mladina Brestanice ie vsem tem oodletiem iskreno h v a l e ž n a !

Akt iv C M S Brestanlol i i ————

Z A H V A L A

P r i s r č n o se zahvaljujemo vsem, ki ste or i š i k pogrebu In p o č a ­stili spomin n a š e g a pokojnega

A N D R E J A I P A V C A ž e l e z n i š k e g a upokojenca

2 a l u j o č a ž e n a in h č e r k e . Novo mesto. 12 novembra 1959-

N O V O M E S T O V č a s u od 9. do 16. novembra je

bilo rojenih 16 d e č k o v in 13 de­klic.

P o r o č i l i so se: nik Iz Selnika, g o r č i c , delavka

U G O D N O P R O D A M lahke sani. lahek komat. 1 leto In pol sta­rega psa (belgijski o v č a r ) , ja­halno sedlo, bencinski motor, voz z a p r a v l j i v č e k In navaden lahek voz. Naslov v upravi l i ­sta (1039-59)

Z A R A D I S E L I T V E poceni pro­dam l leto starega psa v o l č j a -ka. Naslov v upravi lista (1038-59).

I S C E M K-URNO H O N O R A R N O za­poslitev. D o v r š e n a srednja eko­nomska š o l a s strokovnim izpi­tom in v e č l e t n a praksa. Ponud­be p o š l j i t e na upravo lista pod » N o v o m e s t o « (1037-59).

2. N O V E M B R A S E M I Z G U B I L rodno uro znamke » C r e a c l o n « na poti od B r š l j l n a — Novo mesto — S t r a ž a . P o š t e n e g a naj­ditelja prosim, naj uro odda proti dobri nagradi na naslov: Franc K r h l n Kosova 2. Novo mesto.

Ivan Orsag, stroj-in Antonija Gre-II Dobovega. Ju -

lijan Puigelj, strojni k l j u č a v n i č a r , in Š t e f a n i j a Erjavec, tkalka, oba Iz Stranske vasi. Janez Korevec, š o r e r iz Irce vasi. in Alojzija Sre­brnjak, delavka iz H r u š i c e . J o ž e RifelJ, delavec |z Smolenje vasi, in Marija Avsec, delavka lz Male­ga Siatnika. Kare l K l e m e n č l č , av-tosprevodnlk iz R e g e r č e vasi. in Ana 2uipevec. k r o j a č l c a lz Ž a b j e vasi.

Umrl i sta; Angela Kosmerlj , de­lavka iz H r u š e v c a , stara 18 let. in Ana Vaviplč, gospodinja iz Ha-rinje vasi, stara 45 let

S E M I Č Oktobra so se p o r o č i l i : Stanislav

J e r š i n iz Č r n o m l j a in Ladislava Stravs I z Č u d n e g a sela. Savo A v ­sec iz Novega mesta in Ana Stravs s Sel pri S e m i č u , Anton I v a n e t l č s Kota in Julijana He-nlgsunan iz V a v p č e vasi.

Umrla sta: Kare l Hediet iz Blat­nika, star 47 let |n Janez Pureber Iz Gradnika, star 65 let.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v b r e ž i š k i po­

r o d n i š n i c i rodile: Alojzija T o m i -ž in lz S t r a ž e — d e č k a , Ivka H r ž e -njak iz Klanjca — deklico. Anto -nila Prah iz Pri l ip — d e č k a . M a ­rija Korber lz Drenovca — d e č k a , Pavla K o š č l c a iz Samobora — de­klico, Rozika Strucelj iz V u č i l č e -vega — d e č k a , Pepca Her>ol is B u k o š k a — d e č k a , A n a B r o z o v i č iz Pristave — deklico, Danica Jan-k o v i č lz Senovega — deklico, Š t e f k a Krulc iz Prigorja — dekli­co. Jelka, Jane :z Leskovca — d e č ­ka Slava Molan i z Nove Rese — d e č k a Ljudmila Baznlk iz Zupece vasi — deklico, Ankica Horvat lz T o m a š e v c a — d e č k a , Kristina K u -Štrin s Studenca — d e č k a , Mari ja Zupan lz Bistrice ob Sotlj — de­klico.

R A Z P I S Upravni odbor K M E T I J S K E SO­

L E G R M - N O V O M E S T O raz­pisuje

N A T E Č A J za naslednja delovna mesta:

1. obratovodjo hmeljskega obra­ta v S r e b r n i č a h .

2. obratovodjo ž i v i n o r e j s k e g a obrata v izgradnji — Pogan ce,

3. s k l a d i š č n i k a posestva. P o g o j i : Kandidati morajo

imeti o d s l u ž e n o v o j a š k o obvez­nost.

A d D K o n č a n a srednja kmetij­ska šo la ali v e č l e t n a praksa v hmeljarstvu

i L - . O z

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Ivanka Ber-koipec iz Zemlja — dedka, Slavka Orahek iz Lokev — d e č k a , Slavka C a n ; č iz Metlike — d e č k a . Marija Umek s Konca — d e č k a . Ana Plut z Vinjega vrha — d e č k a , F r a n č i ­š k a Slnjur z D r e č j e g a vrha — de­klico, Pavla Bolte iz Vel. Vidina — deklico. Rezka G r e g o r č i č iz Metlike — deklico, Marija Okle­š č e n iz P r a p r o č — deklico, L j u d ­mila K o v a č iz Gor. Medvedjega sela — deklico, Nada P r a š n i k a r lz Izlak — d e č k a , Ana Mercina iz B p g n e č e vasi . d e č k a . RozalUa. Junc iz G o l u š n i k a — d e č k a . Jo­ž e f a B u č a r , iz V o l č k o v e vasi — d e č k a , Pavla HudOrovac iz Sred­nje vasi — d e č k a , Terezija J u d e ž lz Vel . Orehka — deklico. Oti l l ja Fink iz Podturna — deklico. Vida D r a g u š in Cerkvif tča — deklico, Terezija Kaferle iz Zabjeka — deftka, Dragica Zabukovec Iz Čr­nomlja — deklico, Marija Hrastar s Sel pri Zagorici — deklico.

Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i ln Iskali p o m o č i v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i ; Franc Kolenc. delavec iz Praprotnice, isl je na c irkularju p o š k o d o v a l prste leve roke. Ivo K o m l j a n o v l č , delavec s Planine, si je z ogljem opekel levo nogo. Anten Mesojedec, k r o j a č iz P r a ­p r o č , je padel z motorja ln si po­š k o d o v a l glavo. Ivan Muh. t , zavi-rač iz Malega Poljubna, je padel a kolesa in si p o š k o d o v a l glavo. Marija Brsan, hči mlinarice is Gor. G r a d i š č a . Je vtaknila levo roko med mlinski kamen. Anton Novak, delavec lz Rumanje vasi, Je pri delu padel in si p o š k o d o v a l levo stran prsnega k o š a . Antona P a p e ž a , posestnika z Jezera, je na avtocesti podrl avtomobil ln mu p o š k o d o v a l glavo.

Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i

ln iskali p o m o č i v b r e ž i š k i bol­n i š n i c i ;

Martin Grdanc, posestnik lz K r ­ake vasi, si 1e pri padcu s kolesa p o š k o d o v a l slavo. Mari ja Hervol , gospodinja lz B u k o v š k a , je padla pri delu na d v o r i š č u in dobila poškod ibe po glavi. Antona Zarna, delavca lz Malega Podloga je nek­do zabodel z n o ž e m . J o ž e Balon kolar jz Blzeljskega. si je pri ž a ­ganju na k r o ž n o ž a g o ranil desno oko. *

Kostanjeviški zapiski

V l a d o Lumi i t : I* O L) ( i D U J E

V nedeljo, 13. novembra , je k o s t a n j e v i š k o šolo ob i ska l se­kre tar Nacionalne komis i je U N I C E F t o v a r i š L a z a Poponjec v spremstvu t o v a r i š i c e M a r e Rupena Osolnikove i n F r ancke Slakove . Gostje so si ogledal i šo l ske prostore 1R se dalj časa z a d r ž a l i v de lavn ic i , ambulan t i l n kuh in j i . Po k o n č a n e m ogle­du so se nadrobno zan ima l i za uspehe zdravstvene prehrane, za zdravstvene preglede ter pogo­je, v kater ih mlad ina živi i n dela. K o s t a n j e v i š k a š o l a je sprejeta v program za asanaclje in bo v k ra tkem p r i č e l delat i poseben odbor, k i bo skrbe l za ureditev vodovoda. Doslej je bi lo vsak dan treba v šo l sko poslopje znesl i nad 400 l i t rov vode, da je bi lo mogoče v z d r ž e . vat i potrebni red in higieno. P reds tavn ik i Kostanjevice , k i so se ude lež i l i sprejema, so se dalj časa pogovarjal i z gosti l n j i h seznanjali s p rob lemi u č n e g a

zavoda.

' V i Kmet i j sko - gospodarska šola

je p r i č e l a z r edn im delom. O d ­ziv Je b i l p r e c e j š e n , z last i de­klet se je p r i j av i lo tol iko, da nismo mogl i vseh sprejet i . P o ­sebno razvesel j ivo je, da se je p r i j av i lo v e l i k o mlad incev . L-e-ti

Novinci iz novomeške občine

N a vsem o b m o č j u n o v o m e š k e obč ine so v teku seminarj i za novoizvoljene krajevne odbore. Seminarje je o rgan iz i ra l i n tudi vodi j i h obč insk i l judski odbor. U d e l e ž e n c i bodo seznanjeni s p rav icami in d o l ž n o s t m i k ra jev­nega odbora do d r ž a v l j a n o v ln obč in skega l judskega odbora.

*

P o r a v n a l n i sve t i , k i so b i l i v n o v o m e š k i obč in i Izvoljeni na zadnjih zbor ih vo l ivcev , so do­b i l i ponovno navodi la za delo, k i sta j i h dala predsednik okrajnega sodišča l n ta jnik ob­č i n s k e g a l judskega odbora. TI sveti bodo zače l i takoj delat i . Več ina j i h že ima mater ia l , k i ga bodo r e š e v a l i . Sod i šče tudi že v r a č a mater ia l po ravna ln im svetom, seveda t is t i , k i spada v n j ihovo pr i s to jnos t

se bodo poleg rednega pouku u d e l e ž e v a l i tudi posebnega te­ča ja , na ka terem se bodo učil i vožn je s t raktor jem. Dekle ta bodo delala v dveh izmenah in bodo razen p r a k t i č n e g a gospo­dinjs tva ln sp lošn ih predmetov « Imela tudi krojenje. y i preda­vate l j ski zbor so imenovani sami s t rokovnjaki , med kater i-m i so tudi ž i v l n o z d r a v n i k Ste-be, kmet i j ska tehnika Z u p a n č i č in Kozo le ter d rug i . Pouk je t r ik ra t na teden, p r a k t i č n i i n t e o r e t i č n i obenem.

M a r t i n o v a nedel ja tudi letos nI šla m i m o brez k r v i . Kos t a ­n j e v i š k a postaja L judske mi l ice je ime la ob i lo posla. Do najhuj­šega pretepa je p r i š l o v P o d -boč ju , k je r »o s« tako u d a r i l i da je b i lo treba pok l i ca t i R e š e ­valno postajo. Le tos je pr idelek k i se l , toda dovolj m o č a n , kakor je pokazala pre tekla nedelja. A l i ne b i fantje kako d r u g a č e u v e l j a v i l i svojo moč?

* P r e t e k l i teden se je fcbral

v p i sa rn i krajevnega urada v Kos tan jev ic i akt iv S Z D L , k i je p r i č e l p r iprave n a zbore osnov­n ih organizaci j . K o s t a n j e v i š k j

Bencinska črpalka v Metliki se obnese

S p l o š n o t rgovsko podjetje M e t l i k a je p r i č e l o pred mese­cem in pol prodajati bencin na novi č r p a l k i . P a v i l j o n p r i č r ­pa lk i sicer še nI dograjen zara­d i zastoja p r i o b r t n i š k i h de l ih , toda v enem mesecu ln pol so prodal i že 14.000 l i t rov raznih vrst bencina in m a n j š o k o l i č i n o m a z i v K o bo pav i l jon p r i č r ­pa lk i dograjen, bodo v nJem prodajal i razna maziva i n ol ja za motorje. Č r p a l k a spada pod poslovalnico 8. Stalnega u s l u ž ­benca zaenkrat ne bo imela , če pa bodo potrebe v e č j e , ga bodo namest i l i . S T P M e t l i k a je č r ­palko zgradi lo ln dalo v promet le za rad i potreb in z žel jo zado­s t i t i p o t r o š n i k o m . Č r p a l k a se za enkrat ne bo mogla sama pre­ž iv l j a t i .

Oglašujte v Dolenjskem listu!

okol iš je razdeljen v 6 . , s n v n i h organizaci j . P r i p r a v e b^-io po­tekale ves november, decembra Pa se bodo p r i č e l i občn i zbor i . M e d osnovnimi na logami bodo­čih zborov je po besedah se­kre tar ja M i l a n a R a v b a r j a orga­nizaci jska u č v r s t i t e v S Z D L na n a š e m terenu, p o m n o ž i t e v č l a n ­stva, kakor tudi o b s e ž n a poro­čila o dosedanj ih p rob lemih in dejavnosti . N a o b č n e zbore bo . mo šli dobro p r i p r a v l j e n i . O zbor ih bomo se p o r o č a l i .

»Še Luno nam bodo v z e l i . . . «

Ce boste kdaj oo iska 1

Janeza N o v a k a , 8? let staro grčo iz Kacenberga . ga boste gotovo naš l i na d v o r i š č u d o m a č i j e na robu gozda. N a v p r a š a ­nje a l i se dobro, v i d i , bo odgovor i l :

»Sapra bolsko, bral b; že, pa n i m a m kaj . . . «

P r i h i š i n a m r e č nimajo č a s n i k a , celo » K m e č k e g a glasu« ne. Tis te grmad-" knj ig na p o d s t r e š j u 1e Da Janez N o v a k že vse pre­orani, bogvedi ko l ikok ra t

A k o ga boste v p r a š a l i kaj o umetn ih satel i t ih , bo gotovo de ja l :

» P r e k l i c a n e kanal je , še Luno nam bodo v z e l i . Ves svet bodo z m e š a l i . Tako dolgo se bodo i g r a l i , da nazadnje L u n a ne bo več s v e t i l a . . . P a menda ni vse res, k a r p i š e j o o tem. P r ek l i c ano rad b i dobil, v roke č a s o p i s , da bi nam p r e b r a l . «

K o se bomo tako p r e p r i č a l i , da Novakov oče le vedno zelo dobro v i d i . bomo preve r i l i Se njegov duh .

»Ali ste s inoči s l išal i skov ikan je?« ga bomo v p r a š a l i . »Bo k a k š n e g a •:pet izpela?«

V odgovor bomo d o b i l i : -Kaj bo sova? Se zaspim ne, č e ne ž a r k o v k a l «

T a k a ie \:\ naSa suho. trati j s t a g r č a .

fr .

LJUDSKI LOV NA DOLENJSKEM N a e tnografski razstavi v preurejenih zb i rkah Dolenjske­

ga muzeja sta p r i k a z a n i dve temi iz l judskega ž iv l j en j a na Dolen j skem: lov In m e d i č a r s t v o .

O razstavljenih temah smo zb ra l i vso potrebno dokumenta c i jo : h is tor ia t i n funkc i j a predmetov, d i a l e k t i č n o izrazoslovje, vloga posamezne dejavnosti v mater ia lnem, socia lnem i n d u . hpvnem ž iv l j en ju l judstva, vendar vse to na razstavi ne more b i t i p r ikazano . T u govore samo predmet i i n skromno s l ikov i to gradivo z neka te r imi p i san imi po jasn i l i .

E tnograf i ja obravnava l j udsk i lov kot gospodarsko panogo (pridobivanje hrane i n kož) in kot boj č l o v e k a z naravo (uni­č e v a n j e In odganjanje škod l j ivcev) . I z h o d i š č e za raziskovanje •o lovne p r ip rave — tehnologija p r imi t i vnega l o v a — ne pa ži­v a l i .

N a n a š i razs tavi smo razvrs t i l i lovne pr iprave po naslednj ih •kup inah : p t ič j i lov, lov na d o m a č e škod l j i vce , po lš j i lov , r i b j i 1« r a č j i lov. d i v j i lov in pok l i cn i l o v c i ; v v i t r i n i pa je razstav­ljene nekaj s trokovne l i terature.

Podajtki o l judskem l o v u na Dolenjskem se n a n a š a j o v g lav­nem na polpreteklo dobo. K a ­kor se izgubljajo oz i roma iz-preminjajo svojo podobo zaradi nenehnega gospodarskega, k u l ­turnega i n d r u ž b e n e g a razvoja vsi e tnografski pojavi , tako je tud i z l j u d s k i m lovom. L j u d s k i lov je b i l od prevent ivnega od­ganjanja zver i preko n a j r a z l i č ­n e j š i h n a č i n o v preprostega lova do uporabe ž ival i m o č n o razgi­bano podiročje v mater ia lnem ž i v l j e n j u n a š e g a č l o v e k a . S k u ­ša l i smo zbra t i 0 njem kar naj­v e č podatkov. Izhajamo od kranjskega kronis ta 1?; stoletja J . V . Va lvasor j a , precej opisov pr imi#vnega lova smo n a š l i v L o v c u , R i b i č u in v d rugem č a ­sopis ju (BIeiweisove K m e t i j s k e IT. rokodelske novice. Dolenjske novice, Ju t ro i td ) , upo rab i l i smo tudi p r ikaze gozdnega ž iv ­l jenja v na š i lepi k n j i ž e v n o s t ' (Josip J u r č i č , H i n k o Dolenec in drugi) . N a j v e č smo zvedel i od s ta r ih l jud i po dolenjsk ih v a . §eh. N j ihov spomin se?,e <lo šes t ­deset i n še v e č let nazaj.

Gospodarsk i zgodovinar j i i m a ­jo lovske ku l tu re za z a č e t n o d o . bo ekonomskega razvoja č l o v e ­š tva . P r v o t n i č l o v e k je b i l na ­biralec ras t l insk ih plodov in l o ­vec. N a n a j r a z l i č n e j š e n a č i n e je l o v i l ž iva l i , k i so mu s l u ž i l e za hrano in obleko. V e l i k i h ž iva i i se sk ra ja š e ni upal l o v i t i . O d ­ganjal j i h ie od svoj ih z a č a s n i h b i v a l i š č z ognjem, d imom, ro­potom. P r v o t n i lov na ve l ike ži­v a l i je b i l s i l a p r i m i t i v e n : iva l so to l iko ča sa goni l L da se je upehala, potem pa so jo pob i l i s kamenjem i n k i j i . A l i na so i zkopa l i i amo. io p r e k r i l i z ve . j ev jem in napodi l i ž iva l nanjo, potem oa so jo v j ami usmr t i l i s kamenjem. Star n a č i n lova je zasledovanje ž iva l i . Z la s t i v snegu ž iva l i tako dolgo gonijo, da obnemorejo i n j i h potem l a ­že ubijejo. Pogoni so pogosti z last i p r i srnah in gamsih. N a C e r k n i š k e m jezeru &o kmetje v čo ln ih rac jok ih nagnal i divje race v ločje jn j i h tam pobi ja l i . Pogosto č a k a lovec ž ival p r i njenem bivaliišču, k rmiSču a l ' na ipaja l i šču . Seveda se pr i tem

Vrhodna N e m č i j a Je te dni Slovesno praznovala 10-letnleo obstoja svoje d e m o k r a t i č n e re. publike. Z a to p r i l o ž n o s t so vzhodni Berlin preplavili pla­kati , ki so pozivali na boj pro­ti atomskemu o b o r o ž e v a n j u , zlasti Se Zahodne N e m č i j e .

Igralka Sandra Milo t o l m a č i Klavno vlogo v filmu » Z e l e n a k o b i l a « , k i ffa je v Parizu pravkar k o n č a l r e ž i s e r Autant-

,;ira. Sandra zdaj z a č e n j a spet z novim fi lmom » P e k o č i as­falt«, v katerem igra s Llnom Venturo, nato pa se bo vrnila v Italijo, kjer bo snemala z Marrellum Maslrolanljem v re­žiji Pietrangellja film »I t im-ske pr ikazn i« . Vse to k a ž e . rta bo ta filmsika zvezda v prihod­nji sezoni zasijala v polni sve­tlobi.

K a r i I.uger lz St. Xg|dt pri Schardlngu v Zgornji Avstr i j i Je v tolmunu pod svojim mlinom zdresiral lepo postrv, ki Ji Je dal Ime Hofrat (dvorni svetnik) P r i k l i č e j 0 s starim zvoncem k bregu, nakar ji /a obrofem ponagaja I lepim č r v o m . Seveda se ga Hofrat polakomili In v elegantnem skoku skozi o b r o č otme l>len lz rok svojemu ilreserju m gostitelju. Imenitna zabava, kajl

s k u š a p r i k r i t i , tako se na p r i ­mer v snegu ovije v belo r juho. Izpopolnjeni n a č i n l judskega l o ­va pomeni lov s pas tmi . Past! de l imo v pasivne i n ak t ivne pa­st i . P r i p r v i h se ž iva l ujame že s tem, da zaide v past. A k t i v n e pasti p a so tiste, v katere se ž i ­val ujame zaradi b i s t ro i z k o r i ­š č e n e l n prirejene t eže i n p r o ž ­nosti predmeta (pasti).

Neka te ra l judstva še danes ž ive n « s topnj i lovske ku l tu re ln p r imi t ivnega poljedelstva. Niso še prodr la do uporabe k o ­lesa (kolesa kot prevoznega sredstva n i t i ne do l o n č a r s k e g a kolesa a l i vi t l ja) — kul turnega elementa, k i je etnologom Izho­d i š če za del i tev ljuds.tev na p r i ­m i t i v n a i n c i v i l i z i r a n a .

V l ovskh ku l tu rah . k.| sovpa­dajo z d r u ž b e n i m redom » p r a . s k u p n o s t « , so ž ival i skupna do­br ina . Z razvojem d r u ž b e n i h odnosov in ekonomike pa po­stane lov p rav ica p r i v i l e g i r a n i h slojev. V srednjem v e k u spada , ta lov in r ibolov med posebne pravice v ladar ja . Kasneje pre­ide ta p rav ica na d e ž e l n e kneze in druge fevdalce. N a Dolen j ­skem so b i l j gospodarji voda ln gozdov v p r e t e ž n i m e r i g r a š č a -

ki Fevda lno gospodarstvo Je z neka te r imi sp remembami p r i nas trajalo vse do konca druge svetovne vojne. L a s t n i k i lov­s k i h in r i b i š k i h rev i r jev na Do­lenjskem so oddajal i svoja lo . v i šča v zakup. Navadno so j i b l i c i t i r a l i . N e k a t e r i z a k u p n i k i s« naje l i v e l i k e revi r je , k i so j ib potem naprej oddajal i .

G r a š č a k l i n podje tn ik i so lo­v i l i s ami le za zabavo, s i ce r p;i so spre je l i v svojo 6 l u ž b o po­k l i cne lovce i n r i b i če , da so p r a v i l n o Izkor i šča l i reviirje. To emo že na p o d r o č j u lovskega š p o r t a i n na d rug i s t ran i lov;, kot gospodarske panoge. Oboje pu je že bo'lj na robu etnograf, skega raz iskavanja . V etnogra­fi j i je poudarek n a p r o u č e v a n j u l o v n i h p r i p r a v i n vloge l o v a v celotnem ž i v l j e n j u l juds tva . V s e k a k o r pa nas zanimajo tudi p o k l i c n i l ovc i , n j i h o v i o b i č a j : ( lovski krst, ve j ica , lovina) , l cvske zgodbe, n o š a i n oprema ter upodobitve lova po l j u d s k i h ume tn ik ih (panjske k o n č n i c e ) i n s l i k a r s k a dela (Gorup, G a s p a r i , Gagern , E r b e ž n i k in drugi) .

B r ž ko lov n i b i l v e č prav ica vsakogar, so se p o j a v i l i l ovsk i ta tovi , d i v j i l o v c i . N j i h o v soc i -

SLAVKO DOKL

Franc L u k š i č , po d o m a č e . l anešč iz Irce vasi • p r i N o v e m mestu,

š e vedno plete r i b i š k e m r e ž e .

a ln i izvor , spopadi s p o k l i c n i m : l o v c i i n n j ihove domiselne l o v ­ne p r ip rave so skoz i stoletja zelo' pestre i n zanimajo razisko­va l ca l judskega ž iv l j en ja . O d i v j i h l ovc ih so se ohrani le med l j udmi š t e v i l n e zgodbo, mnoge so n a š l e tudi ob l ikovalce — pisatelje in s l ikar je .

(Nadaljevanje sledi)

J a k a , uslužbenec X . plačilnega r a z r e d a ( U m i š l j e n a z g o d b a )

J a k a , u s l u ž b e n e c desetega p l a č i l n e g a r az reda , že do lgo n i b i l t ako zapos len z m i s l i m i k a ­k o r t i s to dopo ldne , k o je d o b i l v a ž n o nalogo. M o r a l je n a m r e č za eno leto nazaj u g o t o v i t i , ka j vse j e d e l a l i n k o l i k o č a s a je p o r a b i l za posamezne vrs te o p r a v i l .

» H a , h a , - ga j e teda jc i popa -d e l kircevi t s m e h . » J a k a že ne ho š e l na l ed . P r e v e č d o b r o ve, k a m pes taco m o l i . . . «

Pot le j se j e vse d n i s k l a n j a l n a d o b r a z c e m , k i naj b i do m i ­nu te t o č n o p o k a z a l , k o l i k o j e v p r e t e k l e m l e tu nairedhl: p r e v e č , p r e m a l o a l i r a v n o p r a v . N a t i ­h e m se je n a s m i h a l d e l o v n i m tovarišem, k i so v n a g l i c i ses ta ­v i l i p o r o č i l o , ne d a b i se zave ­d a l i , d a bo to m o r d a usodno zanje , k e r bodo napos led m o r a ­l i z a č e t i d e l a t i . O b ž a l o v a l je n j i h o v o k r a t k o v idnos t , k i j e p r e z r l a s p l o š n o t e ž n j o po pove ­č a n j u p r o d u k t i v n o s t i j a v n i h u s l u ž b e n c e v . . .

K o j e J a k a j e l ugo t av l j a t i po­rabo č a s a za posamezne vrs te o p r a v i l , j e na jpre j i z r a č u n a l , d a bo m o r a l s k u p n i č a s vseh O p r a v i l d a l i 168.480 m i n u t . T a š t a i v i l k a naj ne b i p o k a z a l a sa­mo , d a je b ' l J a k a , u s l u ž b e n e c desetega p l a č i l n e g a r az reda , vse le to p o l n o zapos len , t e m v e č t u ­d i , d a je d e l a l ce lo 37.440 m i n u t v e č , k o t j e b i l o t reba . P r e s e ž e k naj b i g a utrdi l i n a d e l o v n e m mes tu , m u pomaga l k o d l i č n i ocen i a l i pa m u m o r d a p r i s k r ­be l ce lo p o m o č n i k a .

N a j l a ž e j e b i l o i z r a č u n a t i č a $ z a delo, k i ga j e d e j a n s k o o p r a ­v i l . P o b r s k a l je po a r h i v u s p i ­sov i n o d l o č b ter z a p i s n i k i h sej . D o d a l j e š e č a s , k i ga je p o r a b i l v r a z g o v o r u s s t r a n k a m i (sem je p r i š t e l t u d i p r i j a t e l j e , k i so kda j pa kda j p r i š l i k n j e m u na pomenek o lovu) , t e r ensko de lo (v r e s n i c i j e m i s l i l o b i s k e v go­s t i ln i ) i n r a z n a d r u g a o p r a v i l a . Č e p r a v p r i p r e r a č u n a v a n j u v m i n u t e n i k a k o r n i b i l skop , p r i

n a j b o l j š i v o l j i n i m o g e l s p r a v i t i s k u p a j v e č ko t 100.000 m i n u t . V potu svojega o b r a z a je s e š t e l t e le fonske pogovore ( tudi p r i ­vatne) i n n a p a b e r k o v a l n a d a l j ­n j i h 7.000 m i n u t . K o je ugo tav­l j a l č a s za studii j p r e d p i s o v i n s t r o k o v n e Literature, je z g rozo p o m i s l i l , d a p r a v z a p r a v že d o l ­go n i p o b r s k a l po u r a d n i h l i s ­t i h . I z p r e v i d n o s t i je o d s t r a n i l iz p r e d a l a r o m a n D e ž e v j e p r i ­haja , predse na p i s a l n o m i z o p a n a l o ž i l nekaj s t r o k o v n i h k n j i g in s v e ž n j e u r a d n i h l i s t o v .

K o j e b i lo p o nekaij d n e h p o ­r o č i l o k o n č a n o , je J a k a g loboko v z d i h n i l i n si o b r i s a l po tno č e ­lo. T a k e g a , ž e m a l c e u m i r j e n e ­

ga, ga j e z a l o t i l a s t r a n k a , k i se je p r i š l a p r i t o ž i t z a r a d i n e r e š e ­ne p r o š n j e . J a k a b i se b i l kda j prej n a s r š i l i n s t r a n k i p o k a z a l v ra t a , t o k r a t p a j o j o s a m o po­m i l o v a l n o pog leda l , č e š , saj nc v e š , d a sem l a n i n a r e d i l 624 nadur , za k a t e r e m i n i so p l a č a l j n i t i p reb i t e p a r e . . .

T i s t i d a n , k o je J a k a o d d a l p o r o č i l o , j e b i l r e s n i č n o u t r u ­j e n . P r v i č je č u t i l v sebi n e k o no t ran je zadovol j s tvo , k e r je nekaj dni . vseh sedem u r d e l a l b rez p o č i t k a , ne d a b i m e d u r a d n i m i u r a m i » š p r i c n i l « v gos t i lno , t e l e f o n i r a l p r i j a t e l j u a l i p r e b i r a l č a s n i k e .

fr.

I Z P R E V I D N O S T I »Očka, zakaj je pa bog v

raju Evo ustvaril najbolj na­zadnje?«

P O N E S R E Č E N P O S K U S Z M A G N E T O M

L e č e m u nam laže jo , da Imajo j abo lka ve l i ko železa!?

»Iz same previdnosti, sinko. Ce b i j o b i l p re j , b i hotela imeti vse drugače urejeno ka­kor je.«

B R E Z S K R B I . . . »Urala za povabilo, ampak

raje bi se ne peljal s teboj. Zadnjič si tako \lvitro zavrl, da sem si razbil čelo«

»Sedaj si lahko brez s k r b i . Zauo re sploh več ne prime­jo...«

P O E Z I J A I N S T V A R N O S T V kuhinjo kavarne, kjer ku­

hajo »pravo turško«, prineseta dva možaka r>eliko vrečo: »Na­ročili ste 200 kg ,divke'. Kam naj jo postaviva?«

M R Z E L T U S »Ah, draga moja! Kadar vas

pogledam, me spreleti kot električni tok . . .

»Le počakajte do Novega leta, ko se bo podražila elek­trika!«

S peti pvPeljski ; N a d a l j e v a n j e ) ,

V t e m so nas neka te r i p o s a m e z n i k i p o d p r l i . D e j a l i so: » N a p r a v i pot i ste, na pot i , k a k r š n o si ž e l i j o v s i m i r o l j u b n i n a r o ­d i ! * G o v o r i l i s m o tud i o n a š e m gospoda r s tvu . B i l i so m o č n o p r e s e n e č e n i , č e š k a k o to, da dosegamo take v e l i k e uspehe,-

V K R A K O V U A T L E T S K I D V O B O J J U G O S L A V I J A - P O L J S K A

M e d n a š i m b i v a n j e m v K r a k o v u je b i l t a m a t l e t sk i d v o ­boj m e d P o l j s k o in J u g o s l a v i j o . N a š i t e k m o v a l c i so p r i š l i n a to t e k m o v a n j e z m a l o obe tov na uspeh, saj P o l j a k i s l o v i j o ko t sve tovna a t l e t ska ve l e s i l a i n i m a j o v s v o j i h v r s t a h t u d i sve ­tovne p r v a k e . N a š i a t le t i so se b o r i l i p o ž r t v o v a l n o in so do ­segl i , k a r se t i č e borbenos t i , o d l i č e n uspeh . G l e d a l s e m ž e precej dvobo jev , zato m e je z a n i m a l o , k a k o to i z g l e d a v i n o ­z e m s t v u . P o v e m l ahko , d a so J u g o s l o v a n i na s t ad ionu do ­ž i v l j a l i p r i j e tna p r e s e n e č e n j a . T u d i m i s m o b i l i p r e s e n e č e n i . K o so gos t i te l j i z v e d e l i , da smo J u g o s l o v a n i , n a m n i b i l o t reba p l a č a t i v s topn ic . B i l i smo n j i h o v i gostje. O p a z i l sem, d a je p u b l i k a ze lo o b j e k t i v n a . N a š e m u a l i n j i h o v e m u a t le tu je d a l a e n a k o p r i znan j e , č e je le v i d e l a , d a se š p o r t n o b o r i . K o j e n a š t e k m o v a l e c v me tu kop ja M i l e t i č dosegel n o v j u g o ­s l o v a n s k i r e k o r d , je b i l ves s tad ion n a nogah . V s i so m u č e s t i ­t a l i , č e r a v n o n a š r e k o r d precej zaostaja za n j i h o v i m sve tov ­n i m .asom" S i d l o m , k i m e č e kop je v e d n o čez 80 me t rov . T a k o je b i l a t l e t sk i dvobo j za vse nas v e l i k o d o ž i v e t j e , v i d e l i smo, da š p o r t n i k i u ž i v a j o popu la rnos t i n p r i l j ub l j enos t . G o v o r i t i s P o l j a k o m o š p o r t u i n vede t i ka j o p r v a k i h ko t so S i d l o , L e -w a n o v s k i , R u t i n d r u g i , je s t v a r nac iona lnega ponosa. T o s m o o p a z i l i t ud i ob d r u g i h p r i l o ž n o s t i h .

N O V A H U T A - V E L I K I N D U S T R I J S K I K O M B I N A T

N a j v e č j i i n d u s t r i j s k i k o m b i n a t n a P o l j s k e m , k i so ga d o l g a l e t a g r a d i l e m l a d i n s k e b r igade , so v e l i k e ž e l e z a r n e , k i nos i jo L e n i n o v o i m e v s p o m i n na n jegovo d v o l e t n o b i v a n j e v t e m k r a j u . N e k o l i k o k i l o m e t r o v i z K r a k o v a , k o se p e l j e š t t r a m v a j e m , v i d i š v i s o k e d i m n i k e , i z k a t e r i h se v a l i Črn d i m , k i pa ne z a s t r u p l j a o z r a č j e , kot je to p r i m e r v K a t o v i c a h . P o l j a k i so n a m r e č z g r a d i l i nase l je š t i r i k i l o m e t r e v s t r a n o d t o v a r n . V n j e m p r e b i v a o k r o g 100.000 l j u d i . O g l e d a l i smo si v e l i k e ve l j a rne . koksa rne , t op i l n i ce , in cemen ta rno , k i zapos lu je jo s k u p n o o k r o g 17.000 de lavcev . Z l a t i v e l i k e so va l j a rne . saj se neka t e re raz teza jo n a p o v r š i n i 12 h e k t a r o v . K l j u b t emu, d a j e t o v a r n a z a č e l a de l a t i ž e 1949. le ta , š e sedaj ne de la a p o l n o zmog l j i vos t jo . V p r i h o d n j e bodo s k u š a l i n o r m a l i z i r a t i p r o i z v o d n j o i n p r i č e t i s p r o i z v o d n j o b r e z š i v n i h c e v i .

V s i o b j e k t i se raz teza jo na p o v r š i n i 1000 hek ta rov , p r o ­i z v o d n j a j e k l a p a je t o l i k š n a , ko t j e z n a š a l a j e k l a r s k a p r o ­d u k c i j a vse p r e d v o j n e P o l j s k e . V z a č e t k u so d e l a l i p r e d v s e m n e k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i , danes p a j i h s ko ra jda n i v e č , k e r so s i v z a d n j i h l e t i h p r i d o b i l i k v a l i f i k a c i j e . Z e l o nas j e z a č u d i l o , d a d e l a v N o v i H u t i o k r o g 2000 i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v . Z a n i ­m a l i s m o se t u d i . k a k o je z d e l a v s k i m s a m o u p r a v l j a n j e m . Z v e d e l i smo, da obs ta ja c e n t r a l n i d e l a v s k i svet, 11 o b r a t n i h d e l a v s k i h sve tov i n 17 o d d e l č n i h svetov.

A U S C H V V I T Z O B T O Ž U J E !

Č l o v e k u n i p r i j e tno , k o se voz i p ro t i v e l i k e m u u n i č e v a l i -šču l j u d i v d r u g i sve tovn i v o j n i . N e h o t e p o m i s l i š , d a se je po i s t i h ž e l e z n i š k i h t i r i h pe l j a lo na m i l i j o n e n e d o l ž n i h l j u d i — k a n d i d a t o v za smr t , k i so skoz i š p r a n j e v a g o n o v z a d n j i č v i d e l i o b d e l a n a p o l j a i n ze lene gozdove ob ž e l e z n i c i .

T a k o j v z a č e t k u naj p o v e m , d a je v v seh 900 t a b o r i š č i h , kolikor jih jo bilo v N e m č i j i in o k u p i r a n i h d e ž e l a h , u m r l o okrog 1 0 milijonov ljucH. rmrrvo v A i.,,-,*-,,, A milj ione T o so seve n e p o p o l n i p o d a t k i , k e r so N e m c i p r e d k a p i t u l a c i j o u n i č i l i dokumen te , da b i se t ako i z o g n i l i odgovornos t i p r e d č l o v e š t v o m , r - P o k r a j i n a o k r o g t a b o r i š č a j e b i l a n e z d r a v a , za to se je n e m š k i m v o d i t e l j e m z d e l a ko t n a l a š č za ub i j an j e l j u d i . T a b o r i š č e so z g r a d i l i n a p o b u d o S S - o f i c i r j e v , k r a j pa je i z b r a l s a m H i m m l e r , k i je s ta l n a ž e l e z n i š k e m mos tu in z r o k o p o k a z a l , k o d n,aj se raz teza t a b o r i š č e . L e ž a l o je v t r i k o t u m e d V i s i o i n S o l o , v m e g l e n e m , n e z d r a v e m p o d r o č j u . ^

V t a b o r i š č e s ta p r i h a j a l i d v e v r s t i l j u d i : t a k i . k i so takoj po p r i h o d u t r anspor ta , k i j e š t e l o d 1000 do 1300 l j u d i , šli m i m o t a b o r i š č a v p l i n s k e ce l i ce z zmog l j i vos t j o 20.000 l j u d i n a d a n , i n p a t i s t i , k i so j i h p u s t i l i p r i ž i v l j e n j u z a r ad i dela v t o v a r n a h , n a p r i m e r v o b r a t u I. G . Fa rben indus t .de . S l e d ­n j i h je b i l o dos t i m a n j , pa š e t i so m o r a l i i t i skoz i razne s topnje m u č e n j a . C e so j i h p res ta l i , so j i h z a p o s l i l i , d r u g a č e pa so p o d l e g l i n e č l o v e š k e m u m u č e n j u .

J e t n i k i v t a b o r i š č u so b i l i i z p o s t a v l j e n i v s e m m o g o č i m b r u t a l n o s t i m . P a z n i k je pogna l u j e t n i k a v beg, d a b i ga l a h k o u s t r e l i l i n na to p r e d s t o j n i k o m p o r o č a l o s v o j e m j u n a š t v u , za ka te rega j e d o b i l n a g r a d o a l i pa neka j d n i dopus ta . D n e v n a u m r l j i v o s t v t a b o r i š č u je b i l a o d 0,5 do 2,5%. K o m a n d a n t Hoss n i s m e l v i d e t i u j e t n i k a z n i z k o š t e v i l k o na r o k i . D e j a l je : » T u smete ž i v e t i na jd l j e t r i mesece, Z i d j e pa n a j v e č 21 d n i . « P o d r e j e n i m je o č i t a l , d a so p o p u s t l j i v i . L e - t i so to i m e l i z a ukaz , d a j e t r eba bo l j p r i d n o u b i j a t i .

lllllUlIllllllllllffillllllli

»Pokaži k a j znaš« v B r e s t a n i c i

Pred Jcratk :m so na velikem š p o r t n e m stadionu v Teheranu Slovesno proslavili š a h o v rojstni dan. Cez dan Je bil v Čast Rlze Fahlevija velik telovadni nastop, zvfečer pa Je bila baklada in «/»llk ognjemet. Slavnestl so trajale vso n o č do ranega jutra.

K l j u b d e ž j u so v nedeljo po­poldne napo ln i l i l judje bresta­n i ško dvorano Par t i zana do zadnjega k o t i č k a . Razprodana so b i la vsa s to j i šča ne le v dvo­ran i , t e m v e č tudi po hodn iku . M l a d i n s k i a k t i v Bres tan ica je p r i r ed i l oddajo »Pokaž i , kaj znaš«, k i je vzbud i l a t a k 0 p r i d o m a č i n i h , kakor tud i p r i od­ras l ih mnogo zanimanja . M e d d rug imi So p r i r e d i t v i pr isos tvo­v a l i Se č l a n C K L M S tov. F r a n c Š e t i n c i n okra jn i mlad insk i funkc ionar j i j z Novega mesta.

P r i r ed i t ev sama je b i la dobro p r ip rav l j ena , saj n i dosti za­ostajala za tov r s tn imi v L j u b ­l j a n i ; dvorana je b i l a ozvočena , tabla z n a s t o p a j o č i m i , » r e sna« , s t rokovna komis i j a je zasedla desno stran odra, pred m i k r o f o ­nom pa s t a se vr te la s i m p a t i č n a napovedovalca M a j d a Ze leznik In N l k o G a l e š a . I z v o l i l i pa so tudi komis i jo lz o b č i n s t v a , k i je prejela na v e l i k i h ka r ton ih na ­pisane š t e v i l k e od pet do deset. S t rokovno komis i jo so sestav­l j a l i : prof. Janez Plestenjak iz V i d m a - K r š k e g a , prof. M a r j a ­na P o ž u n iz Bres tanice , tov. S i l v a P i š e k , uč i t e l j i ca iz Seno­vega in tov. T ine B u t k o v i č , u s l u ž b e n e c iz Bres tanice . M o r a . mo r e č i , da je ta komis i j a zelo objekt ivno ocenjevala nastopa­joče , medtem ko za komis i jo iz o b č i n s t v a to ne b i mogl i t r ­

d i t i , saj so precej neenakomer­no dv iga l i tabl ice.

N a odru se je zvrs t i lo kar 23 n a s t o p a j o č i h od č e t r t e g a p a V se do skoraj š e s t d e s e t e g a leta, to­rej p r e c e j š n j a starostna raz l ika . P r i d a t i moramo, da so b i l i po več in i m lad i i zva ja lc i , k i s 0 se zares p o t r u d i l i , da b i p r i so tn im kar najbolje posredoval i svoje znanje.

Najbol j je gledalce ogrel Sta­ne A r n š e k - L o p i , saj mu je tako s t rokovna komis i ja kot komis i ja i z o b č i n s t v a pr isodi la vseh m o ž n i h 80 točk , kar se tudi v L j u b l j a n i n e zgodi vedno Rec i t i r a l je svoja dela, i n 3lcei »Balado v po lproz i« i n »Raz t r e ­seni šopek« . D i j a k a T S S L o p i . j a - kakor ga p a č imenujejo, v V i d m u - K r š k e m že dobro po­znajo, saj nI p r i r ed i tve , k je r n e

bi on r ec i t i r a l . D v e točk i manj je dob i l sekstet termoelektrarne Brestanica, k i je v nedeljo tudi s l av i l p rvo obletnico svojega obstoja. »STEB«, kakor se krat­ko imenujejo, je med drug im zaigral Ma tovo kompozicije »Mater i v s p o m i n « . Skromn-Mato, e l e k t r i č a r v e l ek t ra rn i , j (

tudi vodja tega seksteta. I n ko so kot drugonagrajenci dobil) b r i v s k i aparat, so ga podar i l i svojemu vodj i za p o ž r t v o v a l n o delo. Rangusova, oče ln s in , sta dobro znana n » le d o m a č e m u

o b č i n s t v u , t e m v e č tud i ostal im, saj sta že u s p e š n o nastopi la v L j u b l j a n i v oddaji »Pokaž i , kaj znaš«. N a gitaro, oz i roma tam­burico, sta odigra la dve s inovi kompoz ic i j i . U č e n k a 7. razreda osnovne šole L i d i j a K o z i n c se je o b č i n s t v u preds tavi la z za­htevno »Ba lado o b r e s k v a h « , k a . tero Je brezhibno z rec i t i ra la . Obe komis i j i sta j i p r i sod i l i 71 točk. T o v a r i š i c o S i l v o Svige l j Iz B o š t a n j a je sp reml ja l ansambel »Boš tan j* . Odpela je d v e po­pevk i med n j i m i » T r a - r a - r a - r a «

k i Jo poznamo iz opati j skega fest ivala popevk i n je p r i l j u b ­l jena med o b č i n s t v o m . S p r i ­j e tn im a l tom je n a v d u š i l a p r i ­sotne, dosegla 71 točk i n tako osvoj i la peto mesto. F r a n c Dre-novec, k i je s svojo ha rmoniko že v e č k r a t ig ra l v Radio L j u b . l jana, je lahko osvoj i l š e s t o mesto. M e d nagrajence s t a se u v r s t i l a še p r i k u p n a N e v c n k a L i k a r , k i je igra la na k l a v i r , in R u d i M l i n a r i c iz Sevnice, k i j e

igral n a ha rmoniko . K e r so imel i p r ip r av l j en ih le

Tako le je b i lo na odru med oddajo (Foto: Brestanica)

Stane F a b j a n č i č ,

osem nagrad , j i h eeveida več tudi n i s 0 mog l i podar i t i , razen č o k o l a d e , k i So jo razde l i l i med n a j m l a j š e n a s t o p a j o č e , ka ter ih seveda n i manjkalo . P r a v l j u b i c je b i l a med n j i m i ma la š t i r i ­letna Vlas ta , k i j e dek lami ra l a 0 s rnc i , z a j č k u In p i o n i r č k u T o n č k u , pa mala N a n i k a in t r io »M«, katerega so sestavljale male p ion i rke . Mla j še neznane talente je ocenjevala samo k o ­mis i ja iz o b č i n s t v a , ka r se m i pa ne zd i najbolj p o s r e č e n o . Ce so male p ion i rke oz i roma c i c i -banke nastopale Izven k o n k u ­rence, b i j i h tudi komis i ja lz obč ins tva ne smela ocenjevat i , d a

01 se potem ne uvrs t i le na zad­nja mesta. Poskrb l jeno je b i lo m t o l až i l ne nagrade n a j m l a j š i h in p r i tem naj b i tudi ostalo.

N i m a m namena dajati k a k i h nasvetov, vendar m i s l i m , da je oi la p r i red i tev le nekol iko pre-io lga , saj je t rajala polne tr ' ure i n t is t i , k i niso uspel i do-oit i s e d e ž e v , so lahko dob i l i kur ja očesa . Spomlad i , ko bodo p r i p r a v i l i spet oddajo »Pokaži , kaj znaš«, bj jo m o r d a malo sk ra j ša l i , saj bo prav tako p r l -egnila š t e v i l n e gledalce.

Precej sta doprinesla p r i -: u p n a napovedovalca tov. M a j ­

da i n N i k o , k l je tudi predsed­nik mladinskega akt iva Bres t a ­nica. M