Z1VZAV P R IVA B IL T IS O Č E — Novomeški Glavni

Š t. 1 (1 7 9 5 ) L e to X X X V N O V O M E S T O č e tr te k ,

5. ja n u a r ja 1984

C e n a : 20 d in

13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 7 a r i iIGF 7A NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

V novo leto vstopamo z

zaupanjem vaseiz novoletne poslanice

predsedstva SFRJB E O G R A D — Za nam i je le to

v e lik ih n a p o ro v za u re sn ič ite v c •—lodarsfce ^ s ta b iliza c ije . V te rn le tu sm o dosegli pom em bne re zu lta te na ne ka te rih p o d r­o č jih g o s p o d a rje n ja na vz lic ne­u g o d n im m e d n a ro d n im g o s p o ­d a rsk im in p o lit ič n im o k o liš č i­nam in m o tn jam v do m ač ih g o sp o d a rsk ih to ko v ih . P oveča­li sm o izvoz, zm anjša li zu­n a n je trg o v in s k i p r im a n jk lja j in p o ravna li f in a n č n e ob veznos ti d o tu j in e te r pospeš ili razvoj km e tijs tva in tu rizm a . Zače li sm o bo lj iz k o riš č a ti dom ače su ro v in ske in en e rge tske vire

i in o p ira m o se na lastne znan- j s tve n o -ra z isko va ln e dosežke.’ U spešn e je se o rg an iz iram o ,

h itre je se d o g o va rja m o in sk le ­pe e n o tn e je s p re m in ja m o v de­jan ja . O d lo čn e je od p ra v lja m o vse, ka r zav ira razvo j s o c ia lis ­tičn e g a sa m o u p ra v lja n ja ^

T o sm o do se g li po zaslug i p o ž rtvo va ln o s ti vseh d e lo vn ih lju d i, še posebe j de lavskega razreda, in de js tva, da je za­vestno prevze l n a jve č ji delež b rem ena b o ja za o d p ra vo go s ­po da rsk ih in d ru g ih težav.

H k ra ti pa so se z a o s tr ili ne­ka te ri p ro b le m i, tako da so naše g o sp o d a rske razm ere še ved no za p le te n e in težavne. Rast in d u s tr ijs k e p ro izvodn je je po časne jša , po veča la se je in fla c ija , o k re p ila se je n e li­kv idno s t, ž iv lje n js ka raven se še napre j zn ižu je , p rob lem i zap os lovan ja in p re sk rb e z e n e rg ijo pa so se za o s trili...

V le to 1984 vs top am o s š te v il­n im i g o s p o d a rs k im i p ro b lem i, h k ra ti pa sm o b o lj p r ip ra v lje n i na napore , ki nas č a ka jo pri u re sn iče va n ju d o lg o ro č n e g a p ro g ra m a g o s p o d a rske s ta b i­lizac ije , s ka te rim sm o ce lo v ito in re a ln o o c e n ili razm ere , ugo­to v il i vz ro ke n a ko p iče n ih težav in d o lo č il i p o ti in m e tode za o p d ra vo teh težav...

T reba je p o g u m n e je in h itre - T je o d p ra v lja ti vse, ka r v našem i j d ru ž b e n o p o lit ič n e m s is tem u in t j vsakdan jem živ ljfen ju in de lu .4 o h ra n ja b iro k ra ts k o zavest, vse, • , |k a r zav ira razvo j s o c ia lis tič n e - ? /g a sa m o u p ra v lja n ja in s o c ia lis -

I t ič n e de m o k ra c ije , in s p o so b ­n im lju d e m , še posebe j m la­d im , o m e ju je m o žnos ti, da b i z u s tva rja ln im d e lo m p r isp e va li k h itre jše m u ra zvo ju d ružbe ...-

Naša država bo tu d i v p r ih o d - J n jem le tu z zavze tim de lo -

van jem v g ib a n ju ne u v ršče n ih , J v Z d ru ž e n ih n a ro d ih , na ko n fe ­ti re nč i v S to c k h o lm u in ob d ru - t g ih p r ilo ž n o s tih te r z razvo jem 1 so d e lovan ja z vsem i državam i,

I še z las ti s sosedam i, ukren ila vse, kar je v n jen i m o č i, da bi

P p rispeva la k za jez itv i za o s tro - Pt vanja m e d n a ro d n ih razm er in N ob o rože va lne tekm e. Zavzem a­l i la se bo za to , da b i nap rav ili '4 nov k o ra k k vzp o s ta v itv i zau pa ­

nja in o b n o v itv i p o g a ja n j za m iro lju b n o reševan je spo rov in vzpo s tav itev p ra v ičn e jš ih m ed­n a ro d n ih g o sp o d a rsk ih o d n o ­sov.

V n o vo le to vs to p a m o z ja s n i­mi c i l j i in e n o tn im i s ta lišč i. Im a m o ve like č loveške , ustva­rja ln e , zna ns tven e in m a te­ria ln e m o žn o s ti in b o ga te iz ­kušn je . O d nas sam ih bo na j­b o lj o d v is ro , kako b o m o te m o žnos ti u ve lja v ili, se p ra v i, tu ­d i kako b o m o ž ive li.

O p tim ize m te m e lji na zau pa ­n ju de la vskega razreda in vseh naših d e lo v n ih lju d i v lastne

j m o č i in v našo n e o d v isn o pot na d a ljn je g a razvo ja svobodne , de m o k ra tičn e , so c ia lis t ič n e sa m oup ravne d ru žb e in b ra t­ske sku p n o s ti e n akop ravn ih ju g o s lo v a n s k ih n a ro d o v in na­ro d n o s ti. Za ta c il j se b o ju je jo Zveza k o m u n is to v Ju g o s la v ije in vse d ru g e o rg a n iz ira n e so­c ia lis tič n e sile .

P redsedstvo S o c ia lis tičn e fe d e ra tivn e re p u b lik e Ju g o s la ­vije že li vsem naš im ljudem

.s r e č n o n o vo le to 1984.T v v

T

I

Najmanj 11 tisočakovAkcija kočevskega sindikata za večje zaslužke

NO C ZDRAV'IC IN VESELJA — Najbrž drži, da še za nobeno novo leto ni bilo toliko praznovanj kot letos. Mnogi so pričeli že v petek na delovnih mestih, prebili najdaljšo noč, nekateri pa potemrfajali še vse tri proste dneve, tako da jim je za zdravljenje mačka ostala le še včerajšnja delovna sreda. V restav­racijah in hotelih je bilo vse dni polno, čeprav je precej ljudi novoletno noč prebilo kar doma. Na sliki: v torek rano zjutraj v najbolj obiskanem gostinskem raju — restavraciji na Otočcu. (Foto: Janez Pavlin)

K O Č EVJE — Po zadnjih po­datkih, ki pa so nepopolni, sajjih je občinskemu svetu Zveze sindi­katov poslala le dobra polovica anketiranih-OZD in drugih or­ganizacij, prejema pod 11.000 din osebnega dohodka na mesec v kočevski občini še 230 zaposlenih.

Vodstvo občinskega sindikalnega sveta je začelo v janu a rju akc ijo , da bi v letu 1984 znašal na jn iž ji osebni dohodek v občin i na jm anj I I . 0 0 0 din. Seveda velja to za delavca, ki dela n o r­malen delovni čas in tu d i dosega pričakovan učinek. T ak delavec mora imeti zagotovljen najm anj ž ivljen jski m in im um .

Tu akc ija s ind ika ta pa nima namena spodbuja ti delovne kolektive, da bi avtom atično zviševali najn ižje osebne dohodke in j ih prilaga ja li zajamčene­mu osebnemu dohodku, k i ga izraču- na vajo za vso repub liko .sa j b ito la h k o vod ilo v uravn ilovko . G lavn i namen akcije je, da bi spodbudila razmišljanje in razpravljanje ter ukrepe za boljše gospodarjenje pa tud i spodbudnejše nagrajevanje po delu in rezultatihdela.

S ind ika lno vodstvo bo v bodoče podrobneje ana liz ira lo stanje na podr­očju gospodarjenja in osebnih dohodkov, predvsem najnižjih. Povsem zanesljivo je, da gre tam . kjer so m in i­maln i ali celo še n iž ji osebni dohodki nekaj običajnega za resne m otnje v

S L O V E S N AP O D E L IT E V

O D L IK O V A N JB R EŽIC E — Predsednik občinske

skupščine M irk o Kam bič je v četrtek, 29. decembra, p r ired il sprejem za letošnje državne odlikovance. V iliju K os i rtu k u / G o /d n e ga gos poda rs tv a je izročil red republike . / bronastim vencem, V ladu Deržiču,r.ed zaslugerza narod s srebrno zve /do," V^idi Erež reda de ia s s re brni m vence m i n Jo žet u 1 Ija žu medaljo zasluge /a narod,s ka te rim ijih je od liko va lo predsedstvo SFRJ V ili K os irn ik je prejel od ličje /a svoje življenjsko delo ozirom a za delež pri razvoju Gozdnega gospodarstva Bre­žice, llja ž . D eržič in Ercževa pa so do­b ili od likovan ja kot priznanje za na­pore. k i so j ih v lo ž ili p ri izgradnji in razvoju čateških 'I erm.

Strokovna pomoč pobratenimKrški Agrokombinat bo pomagal pri pospeševanju kmetijske pridelave Kmetij­

ski zadrugi Bajina Baš ta iz te pobratene srbske občine — Pomoč tehnologovKRŠKO — Kmetijstvo utegne postati eden najpomembnejših

členov gospodarskega sodelovanja med krško občino in Bajino Bašto, pobrateno srbsko, občino. Kmetijska zadruga Bajina Baš! a in Agrokombinat Krško sta st namreč dogovorila za tesnejše sodelovanje pri pospeševanju kmetijske proizvodnje.

poziv Km etijske zadruge, iz Bajme Bašte ob iska li pobrateno občino, da b: kolegom strokovno pom agali

P. PERC

Obetavni so zlasti dogovori o pride­lavi mesa v kooperaciji, Pako bodo Krčani s svojo tehno log ijo pomagali baštanskim km etijsk im strokovn ja ­kom v prašičereji razvit i vse t r i laze, ki imajo značaj uslužnostnega pitanja ozirom a vzreje. Vzgoja prašičev v prvi lazi. težkih do X k ilogram ov, bi našla plodna tla tam , k je r obstaja možnost

Z IV Z A V P R IVA B IL T IS O Č E — Novomeški Glavni trg se je zadnje dni starega leta začasno preimenoval kar v Ulico dedka Mraza. Okraski, luči, rakete, stojnice z razno robo, pa sladkorna pena in otroški srečelov, so v treh dneh privabile prek 20.000 obiskovalcev. Na odru pred rotovžem je dedek pripravil program, potem pa so si vsi lahko ogledali še risane filme kar na stari Berg­manovi hiši. (Foto: J. Pavlin)

lastne krme. Druga laza bi zajela vzgojo pujskov v kletkah s kup ljeno krm o. tretja laza pa vzrejo svinj od 25 do 100 kg, s čim večjo uporabo lastne hrane.

A grokom binat se je zavezal, da bo posredoval pri oskrb i rejcev v Bajni Bašti s plem enskim i svin jam i lin ije K— 12 in merjasci lin ije 55. Km etijska zadruga Bajina Bašta ima že dobro vpeljano govedorejo, toda še več bodo m orali nared iti, da bodo na tra vn ik ih z intenzivnejšim gnojenjem s h levski­mi in um etnim i g n o jili in z uvajanjem pašno-kosnega sistema povečali p r i­delavo sena.

K rčani s lov ijo kot dobri sadjarji, /a to bodo bogate izkušnje v prid Ba- štancem, bodisi da gre za strokovno pomoč v tehno log iji, izboru vrst sadja, predvsem ja b o lk , izdelavo teras ali oskrbo in zaščito. Tehnologi krškega A grokom b ina ta bodo občasno na

D E L A L I T U D I Z A D N J O S O B O T O

K R M E L J — V k r meljski M etaln i so delali tu d i zadnjo lansko soboto. V Irak so iz K rm elja lani zvozili opremo za h idroe lektrarno 11 aditivu, vozilo jo je 175 ve lik ih tovo rn jakov. Vsak je odpeljal povprečno 18,5tone tovora. V tem mesecu bovlo odposlali v Ira k še okrog 130 ton opreme. Za isto elekt­rarno bodo v prvem t ričetrt let ju letos odprem ili še 20 mostnih žerjavov. Za asuanski jez v Egiptu izdelujejo ščitne zapornice.

Iz Kolpe industrijska voda za Beti

Od poletja bo Beti do­bivala vso tehnološko vodo iz bližnje Kolpe

M E T L IK A — M etliška Beti porabi na leto 550 do 600 tisoč kub ikov vode za svoj tehnološki proces. Sedaj upora­b lja jo zgo lj p itno vodo, in to iz. me­tliškega in ozaljskega vodovoda.Seve-

.da je to , da p itno vodo uporab lja jo kot tehnološko, za Beti dokaj draga zade­va, po leg lega pa je znano, da M e tlik i ra je p rim an jku je pitne vode, kot da bi jo imeli preveč.

T o je še posebej težko v sušnih mese­cih, ko pride do splošnega pom anjka­nja vode. zlasti pitne. Za to so v Beti že pred časom začeli razm išlja ti, da bi si oskrbeli svoj v ir potrebne tehnološke vode. Poleg zgoraj naštetega je Beti k temu vod ilo še dejstvo, da bodo. kot se bo delovna organizacija razvija la, po trebova li vedno več tehnolgške vode.

Potrebno tehnološko vodo bo Beti potem črpala iz b ližn je Kolpe. Dela, k i bodo veljala o ko li 30 m ilijonov d i­narjev. je prevzel E lek tropro jek t iz L jub ljane , končana pa naj bi b ila do 1. ju lija letošnjega leta.

poslovanju ozdov. Zato so v tak ih oz­d ih potrebni tud i ukrepi družbenega varstva, če že prej ko lektiv ni sam sposoben ured iti zadev.

J. P R IM C

Krenila je ..Karavana

prijateljstva’'Prvič so se pobrateni iz vseh republik se­stali lani z Zagrebu, letos se bodo v Baru in leta 1986 v Kočevju

K O Č E V JE — P obr« t|n ih šest kra jevnih skupnosti iz vseh šestih repub lik je sklenilo , da se ne bodo srečevale le delegacije kra jevnih skupnosti, am pak večje skupine kra janov. V ta namen šo organiz i­rale ..Karavano prija te ljs tva” , ki vsako leto krene v eno izmed kra jevnih skupnosti,

Prva taka karavana je prispela lani v KS Krešo Rakič (N ovi Zagreb— Trnsko), letos bo krenila v Bar (Č rna gora), prihodnje leto v P rokuplje (S rb ija), leta 1986 r Kočevje, I987 v Višegrad ( B iH ) in 1988 v Kočane (M akedon ija ). Na srečanju v Zagrebu so sklen ili, da bodo p rouč ili možnost, da b i k pobratenju in v „ Karavano p r i­ja te ljs tva ” p ritegn ili še V o jvod ino in Kosovo.

G os tite lji Zagrebčani so kara­vano pope lja li še na ob isk*K um - rovca in T itove rojstne hiše ter K lanjca in Auguštinčičeve gale­rije.

V skupnosti pobratenih šestih kra jevnih skupnosti iz vse Jugo­slavije je predlaganih a li pa že osvojenih več zan im iv ih zamisli. T ako so že sklen ili, da bodo vsako leto izmenjevali m ladinske delov­ne brigade na de lovnih akcijah v posameznih pobratenih kra jevnih skupnostih. Izm enjevali bodo tudi časopise svojih KS, de lovnim or­ganizacijam sorodnih strok pa predlagali, naj izm enju je jo svoja glasila. Proučujejo še predlog, naj bi zgrad ili skupni počitn išk i dom za oddih kra janov pobratenih KS. Lokac ijo zanj so že o d o b rili v Ba­ru v Č rn i gori.

J. P R IM C

D E S E T E R IC ID R Ž A V N A

O D L IK O V A N J AKR ŠK O — Predsednik krške

občinske skupščine B ranko P ire je 27. decembra izročil desetim zaslužnim občanom državna od likovan ja pred­sedstva SFRJ. Prejeli so jih Jože Račič (red republike z bronastim vencem), A n ton ija Babič in M ilan M lakar (red zaslug za narod s srebrno zvezdo), Z o ­fija S im ončič, Jože Pirc, Nada L ika r, Pavel Koštom aj in V inko Hafner (red dela s srebrnim vencem), Jože T u rk (m edaljo zaslug za narod) in Irena S tr­gar (m edaljo dela).

Pogrešajo pogostejše stike____________ Zdomci si želijo skozi vse leto vezi z domačo občino

B R EŽIC E — Na srečanju z zdomci, ki ga je v sredo, 28. decemb­ra, organizirala občinska konferenca S Z D L , so udeleženci pouda­rjali potrebo po boljši obveščenosti, po živih stikih matične občine z njimi tudi med letom.

M enili so, da bi b ilo zlasti na carin i manj neprijetn ih zapletov, če bi b ili bolje obveščeni. V praksi se razmere h itro sprem inja jo in inform acije , k ijih dob ijo , so do prihodnjega prestopa meje že zdavnaj zastarele. T rd ili so,da prav zaradi tega, ker si z enkratn im i in fo rm acijam i ne morejo ve liko poma­gati, ne priha ja jo na novoletne sestanke.

Udeležba je b ila tu d i tokrat skrom ­na, saj je priš lo samo 15 na tujem zaposlenih delavcev. Iz brežiške občine j ih je trenutno zunaj o ko li 800.

Predsednik skupščine M irk o Kam bič > Ucjal, da bi v občin i želeli imeti tud i podatke o tem, kdaj sc namerava kdo od njih v rn it i, da bi se na to p rip rav ili. Zdom ci naj bi zato sporočili načrte za vrn itev svojim kra jevnim skupnostim , te pa bi natoobveščaleobčino. Eviden­ca vračanja je nujna predvsem zaradi de lovnih mest ozirom a odpiran ja ob rti in vlaganja kap ita la v družbeno obrt.

K am bič je med drug im om enil, da se­na občin i p r ip rav lja jo tudi na izdajanje začasnih o b rtn ih dovo ljen j, saj bi ta k o "

ustregli številnim kand ida tom , k i jim lo rm a lnosti zelo otežujejo odpiranje lastn ih delavnic. Na vprašanja so to k1 rat odgovarja li predstavniki carine, banke, izvršnega sveta, skupnosti invalidsko-pokojn inskega zavarova­nja in zaposlovanja.

J .T E P P E Y

r

V drugi polovici tedna bo delno jasno in hladno vreme. Zjutraj bo po kotlinah megla.

NI P O Č ITK A ZA M LIN A R JA — Še pred dobrim letom so se mli­narji pritoževali, da nimajo nobenega dela, da nihče več ne seje žita, da se bodo mlinska kolesa ustavila. Pa so se časi na hitro obr­nili. Kriza, pomanjkanje in draginja so spet preorali in zasejali njive in dober mlinar, kakršen je tudi Josip Vinski iz Metlika, ima danes, še posebej pa v času novoletnih praznikov, dela, da se ne vidi iz moke. Marsikatera novoletna potica je bila spečena iz domače moke in je tudi zato toliko bolj teknila. (Foto: A. Bartelj)

Ljubljansko ; pismo

o l i m p i a d a

LEDPOKA

fotokopiranjeJ O Ž E S P U Č H A L

N o v o m e s to . C a n k a r je v a 32 te le fo n 2 2 -2 8 8

Tak• k 0 { ' a a n j t - n ( ’ r . 1 ; . t v < M H p a -

■ m aiov £10 G.-i.no­ši? PB-kAžO n w r.p p itM n .save

• . ’ ,1-V ' - . , r o . 0 -0 8 5 1 : c e

• : ,n n H ro rt! r..j8, t ,M te e fo tru

Sc ,:,..<Jnc p i :po i o :.a :r

V E L IK I N E R A JC — Pred četrt stoletja si je ob robu Velikega Ne- rajca, vasi nedaleč od Dragatuša, Lojze Š ta jdohar postavil hišo in gospodarsko poslopje. Postopo­ma si je z. denarjem , k) gaje zaslužil ko t logar, do kup il še nekaj zemlje za njive. G o tovo se nad življenjem ne bi pritoževal, če ne bi pred desetletjem le nekaj sto metrov od hiše o d p rli kam nolom , se katerim danes upravlja 1GM Kanižarica.

„v začetku smo razstreljevanje kamna še nekako prenašali, sedaj pa postaja vse hujše," tarna Lojze in pokaženarazpokanestopnicein zidove hiše ter omenja strešno opeko, ki jo je moral že večkrat zamenjati. ..Kamenje pa d a tu d i na njive, a ga nihče ne pobere. Pred leti sc je celo zgodilo, da m i je stre­ljanje, ko je b ila tem peratura pod n ič lo, un ič ilo 30 do 50panjev čebe- 1."p ra v i Š tajdohar. On ni ed in i, ki toži nad treslja ji iz kam nolom a, ima pa to sm olo, da je najbližje. ..Tudi v Dragatušu in Velikem Ne- rajcu ču tijo treslja je in nekateri vaščani so zahtevali odškodnino in jo do b ili. Jaz pa čakam, da bodo najprej prenehali z razsteljevanjem — tako vsaj o b lju b ja jo — potem pa mi naj ocenijo skupno škodo."

Lojze pove, da je delavce sicer že opozoril, na j poberejo kamne, ki ležijo po n jivah in b ližnjem sadov­njaku, a ni b ilo odziva. Prav tako pa se mu ne zdi prav, da nezasujejo kam nolom a, k i so ga zapustili že pred leti, saj lahko zaradi bližine naselja postane kaj h itro past za otroke.

..Čutim se, da še d o vo lijo razstreljevanje v kam nolom u, saj so pred časom p riš li s trokov njaki iz L jubljane ter m erili tresljaje. Nič niso re k li, le zmajevali z. glavami. G otovo ni b ilo nič dobrega," pravi Stajdehar, k i se pred sunki, k i se ponavlja jo po večkrat na mesec, v zadnjem času raje umakne v vinograd.

Pa še na nekaj je opozoril Lojze: na ja re k , v katerega so pred dobrim letom po lož ili e lektričn i vod, a še vedno skozi vso vas ni popolnom a zasut in je malomaren ..spomin" na delavce, ki so tud i v V e lik i Nerajc prinesli napredek.

M .B E Z E K \ /

V času od 22. do 2X. decembra 19X3 so v novomeški porodnišnic i rodile: Nada C v itkov ič iz Adlcšičev — Ano. Jožeta M arkov ič iz Dolnjega Polja — Greto, A lo jz ija K uplenile z Vrha pri Palti — Sašo, Manda T o ka lič iz Č rno­mlja — Radovana. D arinka Mavsar iz Vapče vasi — Matjaža. M arica Dražumerič iz Podloga — M arka, Ana Spe n dal iz Biške vasi — Urško, Vida Sever iz O sojn ika — Tomaža, Cvetka Škulca iz Stavče vasi — Uroša. M artina Sitar iz S podnjih M ladetič — !Boštjana. Jožefa Jordan iz O stroga_M ojco , Hedvika Vovk iz Č rn o m lja __Tino. M a rija Za loka r iz B rezovice__Aleša. M ilena Zupančič iz Sela pri Štravberku — deklico . Anica Bunder- šek iz Roj — dečka. Veronika K otar iz Krm elja — dečka. Zdenka Jam brošič iz Bukovca Donjeg — dečka, SlavkaGerdcnc iz Gornjega K arte ljevega__dečka. Rozalija Pucelj iz P ristavice__deklico. M ilena Praznik iz G rm ove lj

— deklico.

IZ N O V E G A M E S T A : Borinka Božič z Broda 31 — Ljuba, B rig ita Pe- klar iz ulice Kod T rško goro 60 — de­k lico . Andreja Legiša z" D rske 11 — Jureta. Danica Kocuvan — Poredoš iz Levstikove 2 — Sandro. Terezija M a tko s Ceste herojev 66 — Andreju, Bernarda Barač iz Lobctove 7 — N ino. Dragica M iljenov ič izG o tn e va­si 44 — M anuelo , Jelka Lajdiga iz Adamičeve 43 — Jerico, Jelka Knez. iz Zagrebške 6 a — Gordano. Čestitamo!

IZ NOVOMEŠKEPORODNišhlicr

Kako živeti?Osebni dohodki pe- _______ šajo

Že dolgo ču tim o , da naši osebni d o hodk i ne love več koraka za ž iv ljen jsk im i stroški. Še več: in fla ­cija je ve liko večja, kot smo m is lili, da bo.

N ekaj več kot tre t j i na delavcev je v S loveniji še v letu 19X2 prejemala mesečni osebni dohodek, ki je b il n iž ji od 12.000 din, tre tjina je preje­mala med 12.000 in 16.000 din, manj kot tre tjina delavcev pa nad 16.000 din. N iž ji osebni dohodek od 14.000 din je dobivala polov ica delavcev.

Nadpovprečno naglo rast oseb­nih do hodko v je m ožno u g o tov itiv nekaterih industrijsk ih panogah s težjim i de lovn im i razmerami, predvsem v bazični indu s triji, v km etijstvu in gozdarstvu, pod­povprečno pa v družbenih de­javnostih inše nekaterih panogah s sicer re la tivno v isok im i osebnimi do hodk i, iz. česar lahko sklepa mo, da v delitve vse bo lj prodira uravnilovka.

Sorazmerno nizka splošna raven osebnih dohodkov in zože- vanje investicijske, skupne in splošne porabe vse b o lj k rč i pov­praševanje po blagu, uslugah in s toritvah.

Sestava ž iv ljen jsk ih izdatkov prebivalcev v le tih 1979— 19X3 kaže na povečanje deleža izdatkov za hrano, ki"so sc od 37% v letu 19X0 povečali za 4 1% v začetku leta 19X3. Obenem se znižuje delež za stanovanjske izdatke, k i se je v enakem obdobju znižal s 17 na 13%. Zn iža l se je tud i delež iz­da tkov za higieno, k u ltu ro in razvedrilo . V sestavi ž iv ljen jsk ih stroškov se znižuje tud i delež sto­ritev na račun večjega deleža blaga.

Razmerje med obema kategorija­ma, k ije leta 19X0 znašalo 18: X3.se je v začetku leta 1983 spremenilo na 13 : 87.

Zan im ivo je , da se je k lju b up­adanju realnih osebnih dohodkov, k i tra ja že od leta 1980, izdatek za hrano s tru k tu rn o povečal šele leta 19X1. D o tega je p riš lo predvsem zato, ker se je družbena prehrana razvila in uve ljavila že d o te mere, da je v d ruž in i odpadla priprava enega obroka. Zm anjšuje pa se delež boljše in s tem dražje hrane, ko t so vrtn ine, sadje in meso.

In kakšne spremembe porabe prebivalstva se obetajo v p rihod­nje?

Nedvom no lahko pričakujem o še močnejše upadanje povpraševa­nja na domačem trgu, in to predvsem na tis tih področ jih in v tis tih gospodarskih panogah, k ise b istveno udeležene na trgu dobrin osebne porabe. Iz tega je možno sklepati, da bodo nastopile težave pri prodaji blaga, ki ga proizvajajo:

industrija prom etn ih sredstev, in ­dustrija e lektričn ih apratov in stro jev, predelava kem ičn ih izdel­kov, pro izvodnja končnih lesnih izdelkov, teks tiln ih končn ih izdel­kov, obutve in galanterije, ž iv ilsk ih pro izvodov, p ro izvodn ja pijač, prometne, trgovske storitve, sto­ritve gostinstva in turizm a ter ob r­ti. V km etijs tvu se bosta po javlja li p ro tis lovn i težnji: po eni strani bo zaradi pomembne udeležbe kme­tijsk ih p ride lkov v oseb ni po troš jn i . tud i tu ču titi krčenje povpraševa­nja — zaradi zmanjševanja realnih osebnih dohodkov — hkra ti pa se bo udeležba km etijsk ih p ride lkov v osebni po trošn ji povečala. G le­dano v celoti pa lahko tu d i p ri kme­tijsk ih p ride lk ih računam o na postopno krčenje povpraševanja prebivalstva.

Iz podatkov o razmerah na področju de litve je jasno razvidno, da de litev osebnih dohodkov v za­dn jih le tih ni kaj prida spodbudna za naraščanje pro izvodnosti dela.

Brez večje pro izvodnosti dela pa se­nc bom o šc tako km alu izkopa li iz gospodar- Tih težav.

V IN K O B L A T N IK

s /

Le odkrita beseda utiša govorice

Lojze Štajdohar toži nad kamnolomom v Velikem Nerajcu —

Kmalu konec?

D O M A Č E TRNJE

— Po dogodk ih sodeč, b i b ilo d obro , ko b i sk len ila kooperaci­jo — pod je tje za d is tr ib u c ijo e lektričnega to ka In tovarna sveč.

Krajani Dolenje vasi zahtevajo pojasnila strokovnjakov o drhtenju tal in *ek>va __________ nju jedrske elektrarne v Krškem — Zakaj potresni sunki?

Krajane vznem irja dejstvo, da so se p rv i sunki po ja v ili prav v času, ko je pričela poskusno obratovati nuklear­na elektra rna (N E ), ki je od našel ja od ­daljena prib ližno pok lrug kilometer. G re za naključje, da treseneje tal sov­pada z ustavljanjem in zagonom, ali je morda vzrok teh pojavov delovanje NE? E din i s trokovn jak i, ki so k ra ­janom pojasnjevali to zadevo, so b iji iz NE. M enim o, da je nu jno potrebna strokovna ocena teh treslja jev, ki bi tem eljila na znanstvenih osnovah, ter ob jek tivno po toč ilo o tem, ker se poja­vlja dvom o tem le: če bi delovanje NE (a li pa morda Je njena prisotnost) vp li­valo na zemeljskem sunke, b is tro ko v - n jaki to dejstvo p r ik r iv a li iz strahu pred m orebitn im i odškodninskim i zahtevki kra janov, saj so se na nekate­rih hišah že pojavile razpoke.

Če gre za tresljaje povsem naravnega izvora, smo prepričani, da b i po roč ilo o prem ikanju tal m oralo zanimati tud i s trokovnjake, zaposlene v NE. Km alu po začetnih tresljaji h jeseni leta 19X1 je nastal na našem območju manjši potres, ki so ga zabeležile tud i naprave G eo liz i kalnega zavoda Golovec (ne pa tud i osta lih ), in morda je (a potres ko­mu naredil uslugo s tem. da jev njegovi ..senci" p r ik r i l vse druge? Taka na­m igovanja nebodoobrod ila sadu, ven­dar vsa omenjena vprašanja lebd ijo med kra jan i, posebno še. ker je znano, da je itnela NE v poskusni fazi obrato­vanja težave prav z v ibrac ijam i na parnem generatorju. Te naj bi odpravi­li v poletnem remontu, kar naj b i šele om ogočilo stoodstotno zmogljivost obratovanja. Po letu 19X1, ko so nas ob iska li p redstavniki skupščineobčine Krško ter zagotovili, d abodov sodelo­vanju z NE in G eo fiz ika ln im zavodom L jub ljana postav ili potrebne merilne naprave, posameznih sunkov nismo več ev identira li, čeprav je do njih, prihajalo.

predsednik sveta KS JO ŽE N O V A K ,

Dolenja vas

N O V O M ESTO — Ne le v Kočevju, o čemer smo pisali pred k ra tk im , t. i. hišna samouprava tud i v novomeški občin i šc ni povsem zaživela skladno z novim zakonom. Za izvo litev hišnih svetov skupnosti stanovalcev še pos­k rb ijo , dlje od na jbo lj nu jn ih op rav il pa gredo m alokje. Izgovorov n iko li ne zm anjka, za zgled d o b ro zastavljenega in uspešnega dela pa lahko postavimo skupnost stanovalcev iz bloka 52-60 v novomeškem naselju ob Cesti herojev.

L jud je iz 96 stanovanj si prizade­vajo, da bi b ilo oko lje , k je r ž iv ijo ,č im bo lj urejeno. Z a to šo se z ve liko vnemo lo t i l i delovnih akcij, do zdaj so j ih im e li že 28, nad sto stanovalcev je skupaj op rav ilo blizu 1.600 prostovo­ljn ih de lovnih ur. A kc ije zajem ajo ve­lik o op rav il, od docela vsakdanjih zadev s področja hišne samouprave, pri kateri ni manjkajočega člena, prek vzdrževanja pokritega parkirišča, o t ­roškega igrišča, zelenic pa do skupne­ga prostora za sestajanje in novog­radnje, če naj tako označim o balinišče ob K rk i. k i bo km alu nared; pri slednjem so b ili manjše pom oči dele­žni tud i od drugih stanovalcev v nase­lju in kra jevne skupnosti.

V načrtu im ajo šc več akc ij in rezul­ta ti zagotovo ne bodo izosta li, četudi se delu izm ika jo tis ti, k i bi tovrstno udejstvovanje m ora li šteti za svoj dolg do družbe, ki j im je dala solidarnostna stanovanja. C ir il Klemenčč, C ir il M uc

in Z d ravko Slak, k i so gonilna sila ta­mkajšnje hišne samouprave, pravijo , da se ne bi n ič p rem akn ilo z mrtve točke, ako b i p ričakova li, da bi delali vsi. Brezbrižnežev je k sreči zanemar­ljiv o malo. zato akcije tečejo. Ob ne­davnih vo litvah novega hišnega sveta so lahko posebej pohvalil,, pet stano­valcev, ki so b ili p rip rav ljen i sprejeti in op rav iti vsakršno nalogo.

M an j sreče pa ima ta skupnost stanovalcev z občinsko stanovanjsko skupnostjo, ki s to ji nekako ob strani. Ze so da li pobudo, da bi sami vod ili s trokovna op rav ili!, k i so nujna za potek hišne samouprave in vzdrže­vanje stavbe, a pri sisu na to ni b ilo odziva, še več, njegova strokovna slu-1 žba se n iti to lik o ne p o trud i,da b i sku­paj odprav ili pom an jk ljivos ti na stav­bi, ured ili zavarovanje in še kaj. M ore­b iti se bodo sisovci zganili šele tedaj, ko j im bodo tud i drugi iz omenjenega naselja zagrozili, da bodo poslovali sam ostojno, o čemer že razm išlja jo.

Eno ob drugem , ako b i povsod de­la li tako kot ljudje iz b loka 52-6«, potem ne b i b ilo razlogov za ud ri­hanje čez hišno samoupravo ne drugod v občin i ne v tem naselju, k i bi lahko preraslo v sam ostojno krajevno skupnost. A se zd i, da to zaenkrat šeni potrebno, le v kra jevni skupnosti Ločna-M ačkovec bi m o ra li p r it i bo lj do i/ra za interesi ljud i iz naselja, interesi, k i so v mnogočem drugačni

Iz zadnjega Pavlihe

Lojze Štajdohar

Že leta živi na »potresnem”

območju

V eni od skupnosti stanovalcev ob Cesti herojev so imeli že 28 delovnih akcij — _______________ Brezbrižnost s strani stanovanjske skupnosti

S KANAL O D P R I — Zadnje dni starega leta so izvajalci del novomeškega kanalizacijskega sistema s krajšo slovesnostjo pri­ključili levi breg na prečrpovalno postajo Na žagi, preko katere bo steklo kar 80 odstotkov vseh odplak. Kmalu bodo sistemu priključi­li tudi desni breg. Odgovorni menijo, da bo s priključitvijo na čis­tilno napravo v Ločni odpravljen tudi smrad, ki se že lep čas šjri v tem delu doline Krke. Na sliki: ob otvoritvi prečrpovalne postaje Na žagi. (Foto: J. Pavlin)

Hišna samouprava ne životari

od op ili na drugem koncu, pod 'I rško goro.

D. R.

K R ŠK O — V noči z 19. na 2(1. december 19X3 smo zaznali tresenje tal. 2«. decembra ob 0.55. uri pa je priš lo do tako močnega sunka tal. da so se p rebud ili skoraj vsi prebivalci spodnjega Starega gradu, sunek pa so zaznali tudi posamezni prebivalci o k ­o lišk ih vasi Pesje, M a ro f. l.ibna .S tara vas in drugih, v premeru prib ližnodveh k ilom etrov. O čitno ie šlo za tresenje tal

lokalnega značaja. Ker to niso b ili prvi sunki, ki vznem irja jo kra jane, je.razu­m ljivo , da hočejo predvsem odgovor na vprašanje, kaj te sunke povzroča. L e gre namreč za naravno premikanje tal, ljud je vedo. da si pri potresih sle­d ijo sunki različn ih moči in b i b ili radi priprav Ijcm na morebiten hu jš i potres, češeta morda nakazuje v predhodnem ra:1’ 'jše:n zbiranju tal,-

D O M A Č E TRNJE

— /M aj. ko otrokom n i več možno natvesti zgodb o š to rk lji, jim bomo lahko rek li, da j ih je prinesla redukcija.

— Mnogim našim vodilnim ka­drom in športnikom se k lju b temu. da so ateisti, v življenju večkrat p r i­kaže M arija.

— Noč ima svojo moč — za tiste, k i še n im ajo potomcev.

M ARJAN BRADAČ

V bolezni ne bodo več sami• “ ■ ■■■■■■ — ..i i i

Novo društvo s humanimi cilji: pomoč prizadetimi! Dolenjska je 17. decembra do­

bila eno društvo več, sodi pa med take, ki svojim članom

j lahko zares vsestransko pomaga- I j jo. Gre za društvo za cerebralno j| paralizo, namenjeno staršem od I te bolezni prizadetih otrok iz j vseh štirih dolenjskih občin. Za- j| kaj novo društvo in kaj si od j jj njega lahko obetamo, je poveda­

l i la fizioterapevtka Vlasta Pekolj j iz Novega mesta, ki se je že | doslej po službeni dolžnosti pre- j cej ukvarjala s prizadetimi otro- | ci.

, .Cerebralna paraliza je stanje, ki se razvije zaradi poškodb ali

j napačnega razvoja možganov med nosečnostjo, porodom ali v zgodnjem otroštvu. Posledica je telesna, umska, čustvena in so­cialna prizadetost; otroci s tako boleznijo pa potrebujejo vse-

| stransko obravnavo in pomoč, j Strokovno se z odkrivanjem in j ugotavljanjem cerebralne parali-

Vlasta Pekoljze že več let bavi dr. Milena Goršič iz pediatričnega oddelka novomeške bolnišnice, jaz pa kot fizioterapevtka z otroki opravljam potrebne razgibalne vaje. Na Dolenjskem je okrog 50 takih otrok, potrebujejo pa orga­nizirano družbeno skrb? "

R. S.

kmetijstvoNezaupanje gre v lastno škodo

Travni dol bo v letu 1984 prvi primer pašne skupnosti v novomeški občini - Možnosti so še v Suhi krajini* na Javorovici, toda kmete je težko prepričati

N O V O M E S TO — SUbe izkušnjr prvih povojnih let so se v kmečkih domačijah tako zakoreninile, da še zdaj p ri novih družbe­nih akcijah za napredek kmetijstva sumijo, da je v ozadju ko lekti­vizacija. „Tak primer •( uvedba pašnih skupnosti, čeravno o kakršnemkoli odvzemu zemlje p ri tem ni ne duha ne sluha,” pravi inž. M iha Krhin, vodja pospeševalne službe v novomeški zadrugi.

Srednja kmetijska šola,Grm, Novcrmesto

ra zp isu jep ros ta de la in n a lo g e

vzdrževalca kmetij­ske mehanizacije z znanjem ključavni­čarskih delP ogo j je p o k lic n a šo la u s tre zn e sm eri. D e lovno m es to ra z p is u je m o za n e d o lo č e n čas in s tr im e ­se čn o p o s k u s n o d o b o . K a n d id a ti na j p o š lje jo p rija ve z d o k a z ili v 15 dneh po o b ja v i razp isa. O b ve šče n i b o d o v 15 dneh po p o te k u roka za p rija vo .

4 /1 — 84

Uvajanje pašnih skupnosti naj bi razbrem enilo dolinski, p tjn ike /a pridelavo hrane, hkrati pa b('s pašo na od ročn ih predelih, ki sp de lfinu že za­raščeni, te površine rešili. Ogradili bi jih z varno ograjo, č lektj/cn im pas­tirjem , namestili napajališča in k rm il­nice z rudninskim i k rm ili, ovce in plemenske telice pa bi najmanj pet poletnih mesecev preživele na tako rekoč zastonjski Baši.

Km et bi se ognil skrbem, k i j ih ima la čas z živ i n OJ v hleyu, ne bi b ilo potrebno kositi in nc skrbeti za živino. Proste sile b i lahko uprrabil za pride­lavo hrane. K ljub vsenvprednostim.-ki jih novost prinaša, so pospeševalci iz novomeške zadruge doslej na več ses­tankih s kmeti vS iilu krajin i in drugod naleteli na stališče: ..Morda je vse to

DOM AČE T n.NJE— Po m ojem b i p rih ra n ili

mnogo e le k tričn e energije, ko bi varčevali — s sestanki.

— Ža los tno de jstvo je, da se m nogim šele, ko ugasne luč — posveti v glavi.

M A R JA N B R A D A Č

l NOVOMEŠKE TRŽNICEVse dni pred prazn ik i je bila

novomeška tržnica dokaj dobro naložena, novoletne je lke pa so proda­jali vse do pozno popoldanskih ur. Po- n u d b a ja jc je b ila te dn ize los la ba ,km e­tice pa so zahtevale za jajce 20 a li celo 22 d inarjev. V -trgovinah so bila jajca znatno cenejša, saj so stala po 14 do 16 din. T u d i pomaranč, mandarin in celo banan ni zm anjka lo , prav tako pa je b ilo d o vo lj zelenjave in ostalega sadja. O b rtn ik i, posebno pletenina r ji, so ime­li precej prom eta, mnogi med n jim i pa so se v popoldanskih urah preselili na G lavn i trg , k jer je b il letos doovoljen sejem v okv iru prireditev za dedka Mraza. Meščanom je b ila ta poteza zelo všeč!

Koritasti silosi vse bolj

izrivajo stolpneNovost jeizdelekSGP Pri morje fc Ajdovščine

Še včeraj # ° rekoč ..m odne" stolpne silo£' ki brez strojev zahtevajo om ° težkega dela, vse bo lj izriva jo ko ritas ti silosi. Pri - n jih sta s p r j i lo silaže in odvzem preprostejša1 koritasti silosi pa so primernejši,/udi za km etije , k i re­d ijo krave \p ros ti re ji,s .sam opo­strežbo' p t krm ljen ju .

MiiiišfSuP pfimorje u Ajdovščine je

pokaz:tld posluh za nove težnje, kofc- na jnednarodnem km etijsko živiiskeri sejmu v G o rn ji Radgoni p rika za l izboljšavo pri izdelova­nji beb/nskih m ontažnih elemen­tov. iz ^ate rih je mogoče sestavlja­ti to r itis te silose poljubne dolžine intSirihe. Vsi sestavni deli so na- rdeni-fia industrijsk i način;-* naj- sfdobnejšo teh no log ijo i n*:oVdc- llvo. Postavljanje na utrjena betonska ali asfaltna tla je zelo frepn>sto, saj so po leži sestavni de li,-prirejeni tako ,' da si kmet lahko z lastn im trak to rjem postav i ■tak silos.

Izdelovalec je poskrbel tud i za primerna tesnila med sestavnimi deli silosa in za odpornost p ro ti k i­slinam. Napolnjenega je treba Je po'kriti s plastično fo lijo , jo napeti in v lož iti v utore zgornjih korit silosnih elementov, zatem us­trezno ob tež iti, denimo, s starim i avtom ob ilsk im i gum am i, insilaža je varna pred atm osferskim i v p li­vi. (Iz Sodobnega km etijstva) .

Km etijskiTrden novoletni sklep (?!)Km et je k ra lj, je prepričano zapisal slovenski pisatelj.

Samostojen, svoboden, sam svoj. Zarad i lastne hrane, k i jo pridela, in lastnega p la tna , ki ga natke, je b il zanj sim bol trdnos ti in neodvisnosti. Časiso se sprem enili in m i z n jim i, v načelu pa vendarle vse to še dandanes drž i. Za kmeta pa tud i za deželo ko t celoto. T o lik o imo sam ostojni in notranje m o­čni, k o lik o r smo sposobni sami zase skrbeti. Sele potem so kaj vredni tud i naši nasveti drugim .

Da ima km etijs tvo izreden vsestranski pomen za celotno gospodarstvo, smo se resno zavedli, ko nam je že močno zaostalo in zašepalo. Od tedaj ima prednost, četudi ne vedno dosledno..Težim o k samooskrbi in k čim manjši odvisnosti od tu jine . Da ne bi b ilo treba beračiti za pšenico, za kruh.

Kako velikega, da ne rečemo prestižnega pomena je bolje izkoristiti naše velike kmetijske možnosti, si ilustrirajmo s pogledom na svetovni trg žit. V pravkar minulem letu je bila v Združenih državah Amerike, ki so največji pridelovalec in izvoz­nik žita, izjemno slaba letina. Koruze so ameriški tarmarji pridelali le 108 milijonov ton ali 105 milijonov ton manj kot leto poprej, pšenice 65,5 milijona ton ali 11 milijonov ton manj, soje pa 41 milijonov ton ali 19 milijonov ton manj. Močno bo treba načeti rezerve, vendar bo kljub temu zmanjšana ponudba zagotovo pretresala žitne borze in silila cene navzgor. Zlasti živinoreja bo zagotovo občutila hude posledice.

K ako dragocen bi b il kar največji domač pridelek! M od ros ti sklep bi moral b iti, naj se Jugoslavija otrese ne­slavnega prvenstva, da ima na jbo lj m alom arno obdelana po lja in največ zemlje v pušči. Zal jesenska setev ne obeta le­pših časov, še več: zasejali smo - k lju b naklonjenem u vreme-

m anj po lj ko t prejšnje leto, ne da b i se pretirano griz li

ros, am pak pustite nas v m iru .” Težko je ljud i prepriča ti, da gre /a n jihovo, hk ra ti pa /a splošno korist. Četudi bi bile pogodbe, tako / zadrugo kot medsebojne v skupnosti, s pravnega vid ika povsem zanesljive, saj ne gre za ko lek tiv izac ijo , je akcija prepričeva­nja najteže prem ostljiva stopnica na tej poti.

K lju b vsemu bo v Travnem delu letos nastala prva pašna skupnost na okrog 100 hektarih že zaraščenih ali delno zaraščenih površinah. K m e tij­ska zadruga -uresničuje pro jekt na

Pomoč bo šla v prave roke

M E T L IK A — T oča in neurje, ki sta lan i poleti prizadela metliško občino, sta povzročila skupaj kar za 92 m ilijono v dinarjev škode, največ na km etijsk ih površjnah,od tega največ na vinogradih. Škodaje tako znašala skoraj pet in pol odstotka družbenega proizvoda občine, in tako je b ila ta be lokran j­ska občina upravičena do repu­bliške solidarnostne pomoči. Us­trezni republiški organi so od o b rili občin i povrnitev škode vv iš in i 10,5 m ilijona d inarjev, kar znese 12 odst. vse škode.

To pomoč bodo dajali v o b lik i regresov pri setvi pšenice, koruzne silaže in koruze v zrn ju, za pospeše­vanje vinogradništva (v ob lik i regresa za umetna gnojila in zašči­tna sredstva), del sredstev bo šel ko t pomoč pri gradn ji novih silosov* del za odpis obresti od km etijsk ih posojil in del za sanacijo škode, ki ga je neurje povzroč ilo v družbenem sektorju km etijske pr­oizvodnje. V o b lik i regresa bodo v okv iru km etijske pospeševalne službe tako pogodbeni kot ostali km etijsk i proizvaja lc i, k i j im je toča a li neurje povzročilo škodo, d o b ili del odškodnine.

A. B.

pretežno družbeni zem lji, pritegnili-pa so nekaj zasebnih las tn ikov k sodelo­vanju. V načrtu je, da se bo od maja do konca septembra tu pasla večja čreda ovac zasebnih lastn ikov in čreda plemenskih telic, ki b i jo p ripe lja li na gorsko pašo i / 1 ZO Straža in tud i d ru ­gih o ko lij. Kot je povedal inž. K rh in , bo ograja i / električnega pastirja povsem varna, d iv jad ne bo mogla noter in živina ali drobnica ne ven. Črede bodo na paši same, za nadzor pa bodo skrbeli zasebniki, ki so prista­li na sodelovanje. Ta prim er bo preiz­kusni kamen in zgled še za ostale predele, ki j ih zaradi slabe obdelave zarašča grmovje: O krog 135 Irektarov gorske paše bi b ilo možno izkoriščati še v o ko lic i vasi R litje v Suhi k ra jin i, 23 hektarov tak ih površin pa na Javorovici.

R IA BAČER

Spet pokušinaŽe nad 120 članov v OVO Sevniča — Boš-

tanjS E V N IC A — Tukajšnje društvo

v inogradn ikov je med m lajšim i na Dolenjskem, k lju b temu pa je odboru uspelo v vrste članoV p ritegn iti že nad 120 v inogradnikov.

S indikalna dvorana je redkokdaj tako po lna, ko t je b ila na zboru vinog­ra dn ikov 26. decembra. Dober znanec posavskih v inogradnikov, inž. D arko

. M a rje tič , je uvodoma govorit ‘o negi letošnjega pridelka vina.

Na zboru, ki je sledil predavanju, so do lo č ili 4 .Tfebruar kot dan pokušine vin s tega ožjega vinogradniškega območja. Lan i je degustacijska ko m i­sija imela opravka z nad sto vzorci vin. Za to bodo novo pokušino raztegnili na ves teden. Vzorce bodo jem a li že v petek, 28. januarja , do 15. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure v stari pošti v Sevnici. T ud i tok ra t mora vsak v inog­radn ik prinesti tr i litre vina. D o loč ili so tud i spodnjo mejo, na pokušin i naj bi sodeloval le tisti, k i premore vsaj 300 litro v pridelka. Tud i tokrat priča­kuje jo z dobrotam i domače kuhinje kar največ gospodinj. P r i r e d i t e v naj bi bila v prenovljenem boštanjskem do­mu TV D Partizana.

A. Z.

Izjema le za vinogradnikeŠentjernejska zahteva je uspela samo delno

N O V O M ESTO — Ob predlogu novomeškega občinskega odloka o davku na promet proizvodov in sto­ritev je šentjernejska delegacija, stalop a ji je ob s tra n itu d iD ru š tvo v inograd­n ikov Ljojenjske, nenehno ponavljala, da je nepravična obdavčitev na p ro ­dano vino. M enili so. da v inogradnik ne bo več imel interesa za obdelavo vinogradov, med drugim tudi zato, ker ježe škropivo tako drago, da mora dati 1(X) litro v vina za 1 k ilogram škropiva.

titv ijo 400 litrov . Kupec vina od zasebnega kmeta plača davek 6 odst. od prodane količine; za neprodano v ino, ki ga im ajo še v mnogih kleteh od lanske letine, pa davka nebo, če ne bo prometa. V inogradn ik pa bo moral do­kazati, da vina ni ne spil, ne prodal, ne­kako drugače porab il.

R. B.

mHRIBČEK BOM KURIL

* vei

m

Ureja Tit Doberšek

Novoletne želje in skrbi

K ot vsi si tud i v inogradn ik i za novo leto želimo vse najboljše! Že lim o, da b i vinska letina v letu 1984 bila podobna lanski zlasti pa, da ne bi doživeli take vremenske nesreče, ko t sta spomadanska pozeba ali pa toča.

Novo leto v slabi podobi

Brez ozira na vremenske razme­re. na katere ne moremo vp liva ti, se nam v novem letu ne obeta nič kaj razveseljivega. Poleg proble­mov. o katerih sem že pisal, smo za novo leto do b ili poš iljko pod­ražitev. V tej poš iljk i.bom o vinog­radn ik i krepko o b ču tili podraži­tev um etnih gno jil, zlasti pa neza- slišno podražitev zaščitnih sred­stev. 'U m etna gnojila bomo sicer delno- 7aMenjati sf- hlevskim gnojem. T o pa velja le, za tiste vinogradnike, ki so obenem živ i­norejci. V inogradn ik i, k i morajo hlevski gnoj kupovati fče g r do­bijo), pa k lju b podražitv i umetne­ga gnoja im ajo z gnojenjem z ume­tn im i gno jili še vedno manj stroškov ko t z gnojenjem s hlev­skim gnojem.

Zaščitnih sredstev pa ne mo­remo z ničemer nadomestiti. Zato bomo izb ira li le cenejša zaščitna sredstva, ko liko r bo izbira sploh možna, sama zaščitna sredstva bomo pa morali resnično gospo­darno uporabljati, to pom eni, da se bom o držali S trokovnih navo­dil.

Nerazumljive in nesprejemljive so poleglega zahteve za posojila za gradnjo tovarne za umetna gn­o jila (K u tje vo ) in zahtevek po udeiežbi v devizah, kar zahtevajo od p odajalcev um etnih gnojil in zaščitnih sredstev. Kje naj vinog­radnik dobi devize? T ak ih žalitev / is le j še nihče n i imel.

.K e r jit poskrbljeno za odkup vi­na, čeprav je ta pridelek najbolj obdavčen, je nastala prevelika raz­lika med prodajno ceno vina, ki jo dobi v inogradnik za svoj pridelek, in potrošno ceno v ina v gostinskih obratih. Ta razlika je trik ra tna , čeprav je b ila doslej vedno le dvak­ratna. T o pomeni, da v inogradnik za pridelek vina ne bo .dob il dosti več kot lani in predlani, potrošnik

pa bo v ino v gostiln i plačal dvak­rat (pa tud i več) dražje. Posledica teh razlik v cen ijo ta, da se manjša poraba vina, zaloge pa se večajo. Tako počasi vinogradništvo iz donosne panoge d rv i nltvzdol v panogo, ki bo zlasti v družbenem sektorju zagotovo prinašala zgu­bo. Le zasebni v inogradn ik i bodo v glavnem iz ljubezni do trte trto še naprej g o jili in jo negovali brez ozira na zgubo a li dobiček.

Načrti za prihodnost

V predvojn i Jugoslaviji so ko­ris ti v inog radn ikov zastopale in ščitile po eni strani takratne kle­tarske zadruge, po drugi strani pa tak ra tno V inarsko društvo D rav­ske banovine.

Danes zasebni v inogradn ik i, ki im ajo v S loveniji 82,5% vinog­radov, na Dolenjskem 99,4%, v Beli k ra jin i pa 96,9% vinogradov, nim ajo v bistvu nikogar, ki bi zastopal ko ris ti zasebnih vinog­radn ikov. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo zasto­pa v glavnem koris ti družbenih k le ti in družbenih vinogradniških posestev. Tako na tem obm očju zasebnim ^-ocuira d n iko m ostane­ta le društv i v inog radn ikov D ole­njske in Bele kra jine, k i po svojih močeh skušata v javnosti zagova­rja ti in zastopati ko ris ti in nakazo­vati p rob lem atiko zasebnih vinog­radnikov, Pri tem nam je na voljo še rubrika o v inogradniš tvu v Dolenjskem listu. V .osta lih v ino­rodn ih kra jih Slovenije pa zasebni v inogradn ik i še tega nim ajo in so ] tako rekoč brezpravni. Za to za- . sebmm v inogradn ikom na tem jiod roč ju (pa tud i drugod) ne i preostane drugega, kot da sode- ■ lu je jo v omenjenih d ruštv ih vinog- ‘ rad ni k o v. Pri tem p ripom in jam , < da se po prečiščenem besedilu pra- ' v il D ruštva v inogradnikov Dole- ] njske lahko v to d ruštvo ko t pod- < ružnice vk lju č ijo še v inogradn ik i j iz bizclisko-s remiškega vinojrod- < nega okoliša na levem bregu Save- ;

Treba je povedati.da pomisleki, , k i j ih v inog radn ik i izrekamo na ■ umestnost in koristnost nekaterih ] predpisov, niso nikakršen napad , na obstoječo družbeno ureditev, kot hočejo to nekateri prikazati. Pošteno hočemo zastopati koristi naših v inogradn ikov in nič več.

T IT D O BERŠEK

nuzaradi tega. Res je še čas, da zam udo nadoknadi spom ladan­ska setev, toda ne ob tako ležernem odnosu in ob staknem ta ­rnanju zaradi ob jek tivn ih težav. Vse je odvisno od človeka, poglavitna krivda je v nas, v deželi sami-

M. LE G A N

00000

00

0

S!

i0000

'0

00001 0 0 0 0 0

'0

\

i 7

Prevec je papirnate vojskePogovor s kmetom Francem Pustom o cenah, stimulacijah in premijah

H U D EJE — „Veliko so govorili pri nas v občini, kako bodo kmečke sinove pošiljali v vojsko jeseni in blizu doma, da bodo ob koncu tedna hodili domov in pomagali pri kmečkih opravilih. Zdaj pa je tako, da služijo vojaški rok v bližnjih krajih »sončniki’ moj sin, ki bi mi lahko veliko pomagal, pa bo moral januarja v Benkovac. Zara­di tega bom moral število govedi zmanjšati za sedem,” pripoveduje Frane Post iz Hudej pri Trebnjem.

Delegacija je pred glasovanjem na zasedanju občinske skupščine 28. decembra dob ila pojasnilo, da za oprostitev te dajatve občinska skupšči­na ni pris to jna, lahko pa izjemoma zviša le k o lič ino vina, k i se šteje kot po­p ito za domače potrebe, p ri osebah, starejših od 16 let. K lju b dogovoru, ki za vso S lovenijo določa 300* litrov neobdavčenega vina na osebo v vinog­radniškem gospodinjstvu, so Novo- meščani sprejeli od lok z davčno opros-

GRM OVJE ŠE NI POSEKANO

M IR N A PEC - O b Tem enici na ob m oč ju krajevne skupnosti M irna peč b i lahko z odstran itv ijo naplavin in grm ovja, k i onemogoča norm alen p re tok vode, precej izbo ljša li stanje km e tijsk ih zem ljišč. S trokovna k o ­m isija , k i si je teren ogledala, je to nedvom no ugotovila. F inančna sred­stva za sanacijo struge m ora zagoto­v it i obm očna vodna skupnost D o­lenjske, k i im a v p lanu za le to 1984 v namen predvidenih 1 m ilijo n dinarjev. Pogoj, da b i z de li lahko začeli, pa je : da las tn ik i obrežnih parcel do vo lijo dela na svoji zem lji in da sami odstran ijo podrast. Ker pa večina las tn ikov grm ovja še n i posekala, akcije n i.

Franc Pust se upravičeno jezi, saj bosta dolgih petnajst mesecev ostala sama z ženo na km e tiji, k ije ne moreta več tako obdelovati, kot jo je sin. S inje

začel že z desetimi le ti delati s s tro ji, z dvanajstim i je že tekm oval na tra k to r­skih tekm ovanjih . Brez njegove pom ­oči, Pustovi prav gotovo ne bi oprav ili to lik o vsega, kar so v zadnjih letih.

Že ko prideš na n jihovo dvorišče, te pozdravi urejenost. O b novi. pred ne­kaj le ti zrasli hiši je vse na svojem mes­tu, podobno je tud i v sodobnem hlevu, kjer je privezanih nekaj b ikov in 12

krav m olznic, oko li kozolca in silosov, ki tuka j niso ok rog li, ampak koritasti. T i silosi im ajo več prednosti pred okro­g lim i. K rm o pripelje noter s trak to rjem , pa tud i ko jo potrebuje, mu ni treba plezati visoko. H k ra ti pa vanje lahko marsikaj spravi, ko sta prazna, pojasni Pust.

BIK MORA PASTI PROTI VZHODU...

K R Š K O — K ršk i M ercato- r — Agrokom binat se p r i izvozu sadja, predvsem jabo lk , na zahtevna zahodna tržišča sooča s hudo konkurenco. Kupci so si­la zahtevni, saj morajo b iti jabo lka prebrana, zalitevajo pa celo, da gredo prek fotocelic, da jih razvrstijo še po barvah. Ta­kega stroja KrČanijeveda še n i­majo, saj p r i nas n i n it i izdelo­valca diplomatske embalaže, k i bo verjetno že prihodnje leto povsem izpodrin ila sedanje 280- do 300-kilogram ske paletne zaboje. Meso pa izvažajo največ v Ira k in Iran. „B ik mora pasti p ro ti vzhodu, če pade na sever, ni dobro," je duhovito povedal glavni d irek to r Agrokom binata Franc Juvane.

Seveda se pomenek nu jno dotakne tud i cen, k jer tud i Pust opaža neso­razmerje. Pa vse b i še nekako šlo, če bi ne b ilo te papirnate vojske. Sam ima v zvezku vse natančno zapisano, ko liko kaj velja, k o lik o je d o b il itd . Kmetje pa dostikra t nasedajo v isokim cenam za ž iv ino, recimo na sejmiščuv M okrono ­gu. N ajvečkrat je pa tako , da b i dob ili ve liko več denarja s prodajo prek zad­ruge. Toda tu je tako, da pride nji • osnovno, ceno še kup prem ij in do ­da tkov. In prav to vnaša po njegovem mnenju zmedo v kmečke glave. M o ra li b i reči, da je cena za m leko taka in taka (z vk ljučen im i prem ijam i in stim ulaci­jam i). Km et pa mora zdaj zb ira ti pa­p irje in iltkati svoje bonitete tako rekoč od Poncija do Pilata.

Pust redi 27 glav živine, namolze in odda o ko li 30 tisoč litrov: m leka na mesec, h k ra ti pa pridela tu d i nekaj k ro m p irja in pšenice, a vsega tega zelo m a lo , ker je na njegovem svetu zemlja močvirna. Tako je njegova glavna poljščina silažna koruza, k ijo je zasejal na skoraj treh hektarih in ima zdaj 180 kub ikovsilaže. G lavn i v irde hou kov je m leko, denar pa že vnaprej porabi za nove in nove pridob itve na km e tiji, ki bi lahko marsikom u služila za vzor.

In kaj si Pust želi v tem letu? Nena­vadno vprašanje kmetu in povsem pričakovan odgovor: dobro le tino ! In doda precej sprav ljivo , k lju b k r it ik i na začetku: ..Tako bomo im eli koris t m i in družba.”

J. S IM Č IČ

SPOSOJENO TRNJE— Po zaslugi m nogih se

gospodarski p rob lem i sprem inja­jo — v nerešljive rebuse.

Voda pritekla v štiri vasiZahteven vodovod Javorovica — Ržišče gotov, obnovljena cerkvica in nabavljen kabel za telefonijo

ŠENTJERNEJ — Krajevna skupnost končuje leto 1983 z uspešno zaključeno gradnjo vo­dovoda. Pred tremi tedni je voda pritekla v štiri vasi na območju šentjemejske krajevne skupnosti in v šest vasi na področju krajevne skupnosti Kostanjevica. Na Javorovici pa so opravili še druga dela.

V o do vod Javo rov ica -R ž išče v d o lž in i 4 ,2 k ilo m e tra že deluje, čeprav je z im a p rep re č ila , da b i d o k o n č a li vse zasipe jaškov. Investi--

P O H V A L A IN Z A H V A L A !

N O V O M ESTO — T ridnevn i vrvež na G lavnem trgu v popoldanskih urah. s sejmom, p rihodom dedka M raza in program za najmlajše, je b il letos tako do b ro organ iz iran, kot že vrsto let ne. O troc i in starši so k ljubg neč i zadovolj­ni odhaja li s prired itve , pohvalo in za­hva lo pa vsekikor zasluži peščica prizadevnih ak tiv is tov D ruštva p r i­jate ljev m ladine, predvsem krajevne skupnosti Č em et. N a n jiho v ih ramah je ležala celotna organizacija p r i r e ­

d itve , k i je za htevala m č ko liko ur (b rez p lač ila !). T o pa je b ila h k ra ti priložnost za javn i n a s t o p Številnih šolskih sku- p,n. katenh delo v dram skih, plesnih a li glasbenih krožkih sicer ostaja za zap rtim i vra ti šol.

R .B .

c ijo v znesku 6 ,6 m ilijo n o v je k rila kra jevna skupnost Šentjernej, obča­n i predela , k je r so d o b ili vodo, pa so ve liko p rispeva li s • p ros tovo ljn im de lom , po leg tega pa je dal vsak po 11 .000 d in . Vasi M a li in V e lik i Ban, V rbovce in V o lčko va vas so v novom eški o b č in i s p r id o b itv ijo vode ve liko na boljšem .

Na Javo rov ic i, k je r po načrtih nastaja nov spom insko rekreacijski center, so le tos op rav ili še druga

tom em bna dela. K rajevna skupnost en tjerne j je o d ku p ila dve parceli,

spom enik p a d lim pa rtizanom z mesta porušene cerkvice prenesla na ro b vasi, s p o m o č jo a rh itek to v tovarne K rk a , sodelavci iz G orjan­skega ba ta ljona in kra jevne skupno­sti pa so o b n o v ili porušeno cerkvico O žb o lt, k je r je pad lo ve liko pa rtiza­nov. H k ra t i s tem i de li so tu d i zunanjo o k o lic o obnovljene cerkvice- spom enika lepo u re d ili.

M ed pom em bne uspehe pa kra jev­na skupnost šteje tu d i nabavo kab laza te le fonsko napeljavo. Po le tu dn i j im ga je uspelo d o b it i, velja l pa je 6,5 m ilijo n o v d ina rjev. K rajevna skupnost im a p rip rav ljene načrte za te le fo n ijo na ce lotnem o b m o č ju , s p o m o č jo kup ljenega kab la pa bodo lahko napeljeva li te le fone p ro ti Zameškemu, K ostan jev ic i in V rh ­p o lju . Tako j p o novem le tu bodo sestanki p o vaseh, k je r se bodo ao^ovTujan o udeležb i in teresentov za te le fon .

R .B .

Najpotrebnejše so nove šole

Predsedstvo SZDL o uvedbi novega samo­

prispevka_____N O V O M E S T O — Predsedstvo

občinske konference S Z D L je pro­ti koncu decembra 1983 ocenjevalo

. m o ž n o j j j . j j v ^ M m * # !novomeške občine, ker sedanji samoprispevek poteče m aja 1984. S tem v zvezi so obravnavali tudi možen program ja vn ih del, k i b i bil za občane na jbo lj zanim iv.

K er je dosedanji dvakra t uvedni samoprispevek za gradn jo šol tik pred koncem, ne da bi b il program uresničen, predvsem zavo ljo pod­ražitev in izpada nekaterih pre­dvidenih sredstev.so vpredsedstvu m enili, da je z gradn jo šol v občin i po trebno nadaljevati. H k ra ti s tem so tu d i poudarili: če grem o v p o li­tično a kc ijoza nov i samoprispevek v šolskem program u, potem mora b iti občanom tu d i povsem jasno predočeno. katere šole naj bi v tem času zgrad ili.

V predsedstvu je prevlada lo sta­lišče, da b i b ilo na jbo lj sm otrno predlagati 2-odsto tn i krajevni samoprispevek, od tega naj b i I odst. nam enili šolskemu progra­mu, I odst. samoprispevka pa potrebam kra jevnih skupnosti. Na obm očju mesta naj b i šenaprej zd­ruževali sredstva kra jevnih skup­nosti za na jboljpom em bneskupne naloge. V seda njem srednjeročnem obdob ju je b il tak p rim er sofinan­ciranje kanala S, v novem petletnem obdobju pa bi m orali na jbo lj po trebno mestno akc ijo še d o lo č iti. M orda bo to novi most?

R. B.

VERIŽNOTRČENJE

D R N O V O - Zarad i prom etne nesreče, k i se je p r ip e tila nekaj popre j in o kateri po ročam o na drugem m estu, t na m agistra lk i v pe tek do po ld io sta la ko lona voz il. G osta meglate p ripom og la k tem u, da je v>iono vozj i na jp re j p re z rl L ju b l j ^ g ^ Josip G orš ič in s ilo v ito trcv v nadnje vo z ilo , za n jim pa s07.apcred na le tavali še V la d im ir \ v i č iz V rbovca, G rk A than as io j - rai_ nais in Ivo P ra tn jač ič iz Ob nezgodi je b ilo hu je P \ 0- dovanih p e t oseb, gm otne šks .̂,

za p reko m iljjo n a i

INTERVJUOmejevanje se nadaljuje

Temeljna dolenjska banka Novo mesto bo v letu 1984 lahko dajala investicijske kredite samo za družbeno preverjene programe — Obrestne

mere zaenkrat po starem!N O V O M E S TO — Konec

decembra so na zboru LB — Temeljne dolenjske banke v No­vem mestu op rede lili bančno p o li­t ik o za leto 19X4 in p o trd ili že ne­katere predvidene spremembe, ki pa so bile s teleksom preklicane. O nekaterih usm eritvah, k i občane na jbo lj zanim ajo, je.tekel pogovor s Sergejem Thorževskim , predsed­nikom poslovodnega odbora Te­melj ne dolenjske banke.

— Zbor je po trd il nove, višje obrestne mere za najetje posojil, s

Sergej Thorževskij— , tek kmetijcev ne drži’'

Oči-

|em da stopijo v veljavo hkrati po vsej državi. A li se je to zgodilo 1 .ja ­nuarja 1984?

„ Priča kova li smo z nov im letom uveljavitev novih obrestn ih m er,o katerih je zadnje tedne tekla raz­prava v bančnih organih in tud i drugod. Pravkar pa smo dob ili teleks, da do nadaljn jega ostanejo

v veljavi vse do sedaj veljavne obrestne mere. K a j več.o tem ne vem povedati, ker je taka spre­memba tu d i za nas presenečenje.”

— Med ljudm i je slišati bojazen, da tudi kreditov na osnovi odpro­daje deviz po novem letu ne bo več. Kaj se na tem področju obeta novega?

„D o zdaj n i nobenih stališč ne usmeritev, ki b i na tem področju napovedovale spremembe. V pla­nu naše banke je tu d i za leto 1984 še pospešena akcija za odkup de­viz na osnovi d ina rsk ih bančnih kred itov .”

— Kako kaže z investicijskim i naložbami v letu 1984 in koliko jih je bilo v letu 1983?

,.V letu 1984 bo m ožno računati na bančna posojila le pri tistih investicijah, k i so družbeno v e r if i­cirane in izvozno usmerjene. Sa­mo te im a jo prednost, vse ostalo investiranje bo omejeno, pa ne za­radi investic ijsk ih , ampak drugih lim itov . Nasploh je omejevanja v bankah čedalje več. V letu 1983 smo 169 m ilijo n o v dinarjev inves­tic ijsk ih kred itov (v novomeški enoti naše banke, ki je največja) nam enili 57 odst. Isk rin im tovar­nam za izvozne program e. 2 4 odst. za investicije v km etijs tvo in 19 odst. kreditne mase ŽT P za na­bavo novih vagonov za prevoz blaga . j

— Često je s lišati očitek, da ima vaša banka premalo posluha za kmetijske naložbe. Zakaj tako?

„1 a očitek ne d rž i, izrečen je na pamet, brez dokum entacije. M i jo im am o in lahko zatrd im , da noben km etijsk i p ro jek t, predložen naši banki, ni b il neugodno rešen. Problem pa je verjetno v tem, da družbeno km e tijs tvo n i kreditno dovo lj sposobno za večje naložbe. M orda pa bi lahko svoja Sredstva nalagali tud i še kam drugam in ne predvsem v bifeje in trgov ine ."

R IA BAČER

Najtežje bo povečati izvoz

588 m ilijono v

bo

Stabilizacijsko naravnana mrliška resolucija za prihodnje leto — Realna rast _________ izvoza na konvertiVmno tržišče naj bi bila kar 17-odstotna_________

M L I L IK A Resolucija o politiki ižvjjanj a družbenega plana občine Metlika za prihodnje leto, ki so J \p rej e|i na zadnji lanski seji vseh občinskih zborov, je v prvi vrstiV„ovana n a j z h o d iš ^ ih dolgoročnega stabilizacijskega programa. ^ (cm pa se bodo? je poudarjeno v resoluciji, opirali predvsem naVastne sile.

Podatki govore, da v zadnjih treh le tih v občin i ne uresničujejo splošnih razvo jn ih usmeritev. T a ko je v treh le­tih tega srednjeročnega obdobja obseg proizvodnje realno upadel, kar velja tu d i za izvoz; investicijska vlaganja so pod dopustno mejo, načrtovanih na­ložb ne uresničujejo. Vse to je slabo vp liva lo na gospodarjenje, ki zaostaja za razvojem v reg iji in repub lik i.

Za leto 1984 v m etlišk i občin i oce­n ju je jo , da bo znašala realna rast družbenega proizvoda odstotek in pol, nom inalna rast pa naj b i bila 35-- odstotna, medtem ko republiška res­o luc ija predvideva 2-odstotno realno - povečanje družbenega proizvoda. Ta­ko predvidevajo, da bo vrednost' družbenega pro izvoda znašala 2,19 m ilija rde dinarjev. Predvideni do-

I vse bo letos novegaZa leto 1984 predvidene industrijske naložbe

M E J L IK A — V m etlišk i indust­r iji v tem letu seveda največja delovna organizacija v občin i m Beli k ra jin i sploh,'■Beti, načrtuje tu­d i največ vlaganj. Tako naj bi Bet iv letošnjem lem investirala v svoj razvoj 325 m iiijono vdm a rjev . N aj­več, I85 m ilijono v d inarjev, inves- t ici j načrtuje tozd K odranka in vo l­na, in sicer za nakup nove opreme. Tozd K onfekc ija M e tlika bo prav tako nabavita novo oprem o in računaln ik, kar naj bi skupaj ve­lja lo 70 m ilijono v dinarjev, tozd Metraža bo nosilec investicije za

dinar!služb,

gradnjo vode vodo iz Kolpe lijo n o v dinai hjono skupi Beti p naložb.

Kome vrednosi

I T r ?

k a rihnološko alo 30 mi-

20 mi- lačrtu je jo t l i ko pa v

osta lih

niti strojev in nekatere druge opreme. M etliška Novoteksova prediln ica načrtuje zam enjavo m posodobitev zastarele strojne opreme v vrednosti o ko li 15 m i­lijonov d inarjev; prav tako im ajo v načrtu izvedbo programa za up­orabo lastn ih surovinskih od­padkov za p ro izvodn jo m ikan ih volnenih prej. z nakupom novih strojev, s prenosom nekaterih strojev iz Novega mesta pa nema- ravajo za če trtino povečati pr­o izvodn jo česanih volnenih prej. Vse to in za kako desetino več zaposlenih pa naj bi b istveno po­večalo ■ doluvdck te temeljne organizacije

Novolesova tovarna kopalniške opreme predvideva v letošnjem le­tu poleg naložbe v Ra, n ič ihazsiri nle

vij alo

hodek naj bi r \ , a 35 odst. večji ko l v letu 1983, /a P \n a n je naj bi se po­večalo za po »eS|o tka , tam . k jer zaposlovanje la liW bo|j povečajo, pa ta rast 111 o meje n a \

Izredno zahtevna naloga pabo vsekakor 17 -ods% ., rea|na ras( izvoza na kon ve rtib iln a ,|-?jsce Tako je delegat iz Kometa op o \,n | e, la ta delovna o rgan izac ija , |ctu 1 ^ 3 na drugem mestu v S l^ . n j j i ' odsto tku udeležbe izvoza v\ |o tn e m p rihodku ; ker pa z izvozom i^kakor ne morejo ustvariti take akum ^acj je kol s prodajo na domačem tržb i„ j,j povečevanje izvoza Komet p rived lo v resne težave.

Za 17 odst. se naj bi povečal tu d i u l oz, po k ritje uvoza z izvozom pa naj b i b ilo 45-odstotno. Nove naložbe mo­ra jo b it i usklajene' z m ateria ln im i možnostm i gospodarstva, tako bi investicije znašale 26.4 odsto tka d ruž­benega proizvoda združenega dela, v rednost naložb v letu 1984 ocenjujejo

na nekaj manj kot dinarjev.

Rast osebnih dohodkov bo vse­kako r odvisna od ravni m rasti delovne p roduk tivn os ti, od povečanja izvoza na konvertib ilno tržišče, racio­nalnejšega gospodarjenja, smotrne in učinkovite izrabe delovnega časa in še česa. vendar osebni d o hodk i letos naj ne b i padli pod raven le-teh v lanskem le tu .

A. B.

KULTURNI DANSredi decembra smo učenc i 7. in

8. razredov im e li k u ltu rn i dan. Ogledali smo si zna m en ito s ti Novega mesta, ob iska li smo hiše, v ka te rih so ž ive li in de lova li slovenski pesni­k i, p isa te lji in g lasbenik i. N ato smo se o d p rav ili še v D o len jsko ga lerijo in si ogledali razstavo del H inka Sm rekaija . O sm ošolci smo se sezna­n il i tu d i s k n již n ic o Srednje šole tehn išk ih usm eritev in Š tud ijsko kn jižn ico M irana Jarca, p r ite g n il pa Nis je tu d i f i lm F ilip a Robarja o Nvmih.

M A T E JA R A V B A R\

Želje ne sodijo

v dokumentV vseh okoljih niso za­dovoljni z besedilom občinske resolucije

za leto 1984N O V O M L S lf t — Na zasedanju

treh zborov novont<ške občinske sku­pščine so 28. decembra ob predlagani resoluciji za leto 1^4 usklajevali tud i stališča med delegat ka jti predstavni­ki zdravstva in m lavlie so vz tra ja li pri svojih predlogih. D e jg a tijim niso dali podpore.

V ja vn i razpravi orhčinski resoluciji za leto' 1984 je b ik i zabeležen ih 11 prip om b , med katerimi j ih je b ila veči­na v predlogu dokutsenta upošteva­nih, medtem ko zahtda delegacije zd­ravstvenega centra o to ž n o s ti, da bi n jihova b ru to masa zaisebne dohodke v novem letu naraščaltfkladno zrastjo osebnih dohodkov v glspodarstvu, ni uresničljiva. O dgovor ^ tako zahtevo s strani predstavnikov (vršnega sveta je glasil: taka zahteva jA ro t i načelom zvezne in republiške restjucije in izjem pri osebnih dohodk ih ni mogoče dovo ljeva ti.

Delegacija m ladih pa jš , amandma­ju zahtevata, naj se grad n jjšpo rtn ih ig­rišč p ri centru usm erjenja izobraže­vanja vnese med preJvideL investicije v prihodn jem letu , kar pa bi (spet po po jasn ilih IS ) predstavlja li le željo, za katero n i predvidentlt sredstev. So pa m lad i d o b ili obljub«, da bodo med letom skušali sicer potrebno gradnjo špo rtn ih igrišč upoštevati ob prip rav i podrobnejšega programa takih inves­tic ij. M edtem pa jir t je skupščina zagotovila le m ora lno (odporo p r i ak­cij i, k i so jo m lad i že sani zastavili.

Po skupnem zasedami sta sejo nad­aljevala zbo r k ra jevn i! skupnosti in zbo r združenega dela, h sta sprejela p o roč ilo o razvo ju požartega varstva v občin i in 4 občinske odldte. Dva sodi­ta v področje davčne po litke , eden do l­oča prispevek za izvajatje obrambe pred točo tis tim delovnim organizaci­jam , k i niso podpisale tovistnega spo­razuma. novi od lok ogeocfclskih stori­tvah pa prinaša predvsemnekaj pod­ražitev za tovrstne usluge.

i . BAČER

KAJ S P A D A V P R O G R A M ?

N O V O M E S TO — Oj n u li program a za de lo zborov občinslj skupščine N ovo mesto v letu 19: je šel t ik pred iztekom leta 1983 ja vn o razpravo, ki b o tra ja la do25 januarja 1984. P ripom be zbira jo sekretaria tu občinske skupščine,1 upoštevati pa kaže usmeritev, naj 1 bi b ili v novem letu dnevni redi občinskih sej k ra jš i, grad ivo bolje p rip rav ljen o in razposlano dele­gatom ne samo 14, marveč 21 dni pred sejo. Občinski s ind ika ln i svet je kot prv i predlog k tej ja vn i raz­pravi že povedal svoje: v prvem trimesečju naj bi delegati občinske skupščine obravnavali uspeh splošne družbene akcije „imaš hišo, v rn i stanovanje" in p o ro č ilo o zmanjšanju adm in is trac ije v obči­ni.

TURNIR KADETINJ TREŠNJEVKI

N O V O M E S TO — M e tliš k i ro k o ­m e tn i k lu b je v soboto pod p o k ro v i­te ljs tvom m etliškega štaba TO p r i­p rav il tu rn ir ka d e tin j o b dnevu JL A . U d e l e ž i l i so se ga z a g re b š k a Trešnjevka, N ovo m esto, Ž R K Iskra iz Šentjerneja in M e tlika . K va lite ta ro kom e ta je b ila na zav id ljiv i ravn i, organ iza to r pa je tre n e ije m , sodni­ko m in n a jb o ljš im igra lkam p o de lil k n již n e nagrade. Se vrs tn i red: 1. Trešnjevka 6 , 2. M e tlika , 3. Iskra , obe p o 4 in 4 . N ovo m esto brez to ­čk .

Manj bolniknv iz drugih občinTo je eden glavnih razlogov za iz&jbo v črnomaljskem zdravstvenem domu

J — Črnomaljski zdravstveni dt^, jc ( jučil s 4,86 milijona dinarjev izgl,V 01 i , ostalo pa so nepokriti skladi. Izguba 1 na znašala prek 6 milijonov dinarjev.

Č R N O M E L J — Črnomaljski zdravstveni dtv,,, je devetmesečnoposlovanje zaključil s 4,86 milijona dinarjev izguV ()d tega je polovica čiste izgube, ostalo pa so nepokriti skladi. lzgtAadokonca 1983naj bi predvidoma znašala prek 6 milijonov

do konca leta p ° oCt le 8 m ilijonov dinarjčv.

Za tako majhen p fh v ik ^ io m a k r j.zdravstven Jcj;lvnost

V /ro k o v /a izgubo je več. Na začet­ku lanskega leta so v zdravstvenem do­mu načrtova li, da bodo poslovno leto .lahko uspešno za k ljuč ili le, če bo

vena skupnost v skla­ti o svobodni menjavi 7 m ilijonov dinarjev, ji ustv a rili s p rilivo m , Irugih občinskih zd- losti Ya storitve , k i so /im of

občinska zdravs du ?. sporazumu dela zagotovila 13,7 m ilijona pa to je p lačilom ravst venil) skup j Hi nud ili nji Ih sredstev b i p r il el

F m dokrnjena /d ravs tvea f ^ prav tam. k je r im a j0 « .b n o ^ , |ncm j c.lu največ pacientov iz d r f j ^ 0 bčin, zlasti i / Met like. Zarad i n e p r ^ , j * ni|j bo ln iških in po rodn išk ih */ bsyv|n k (>Y

i . . . . . . I r - n m ko v Krv4k

k o t je poudaril d ire k to r zd­ravstvenega doma A n ton M arentič, bi m orala v p rihodn je pretežni del njihovega programa p o k riti občinska zdravstvana skupnost, saj na p r il iv ne bodo mogli več računati, vsaj ne v to li­kšni m eri kot v zadnjih letih. H k ra ti pa je op ozoril, da vzrok za izgube n ikakor ni moč iska ti v n jihovih v isokih oseb­nih dohodk ih , na katere večkrat neu­pravičeno le tijo pripombe. V maso

j no m, in tie ipacije

U

ralide

odhodov zdrav ve v a n titu b e rku lo na fiz io te rap iji ter 'k c. Izkušnje j ih uči zato v j) n hod nje »slovati.predvsem «. imel h k ra ti rešei’

;co vnem d is ^ . “ ‘ «iisnanzetj^i ,

dd

nadur ter lavcev. po cijska stru precej v išji

O h od e

, it i l

povprečnega osebnega dohodka sc na­mreč šteje tu d i dohodek od dežurstev,

vnan jih sode- 1 Pa jc tud i kva lifika - zdravstvenem domu 's talili de lovn iho fga- ' a' 38 odst. delavcev ' !a /b o , b rc / kva lih ­ih

PAS Z A PR ES E N EČ E N JE -n Novoteksova trgovina Ju lija s ije pred novole tn im i p razn ik i ko t vab ilo k na­kupu izm is lila reklam o, v kateri so kupcu obetali presenečenje. Prav za vsak malenkosten nakupresn isodaja li posebne nagrade, pač pa je veliko kupcev do b ilo pas, brezplačno kajpak. Im eli s o jih v različn ih barvah.

S A M O N A O G L E D ’ — V novi po­hištveni b lagovnici Eksport d rvo v na­selju ob Cesti herojev so im eli prvedni precejšen ob isk. Kupcem je b ila v glavnem všeč zlasti ponudba pohištve­nih izdelkov iz stekla iz medenine, kar predstavlja novost v novomeški po­nudbi, zan im ali pa so se tu d i za ko- žnate preproge. Izb ira je b ila precej­šnja, toda k u p it i teh preprog prve dni ni b ilo mogoče, ..Šeni cene", se je glasil odgovor prodajalcev. Zaka j pa potem razstavlja jo!

m

»

Ena gospa pravi, da bi Novo- meščani lahko še v marsičem us­peli, če bi se tako zagnano lotili akcij, kot je bila letošnja ob prihodu dedka Mraza.

Sprehod po Metliki

s

SR EDNJA T E K S T IL N A ŠO LA IN D R U Š T V O IN Ž E N IR J E V IN T E H ­N IK O V tekstilcev sta p rip rav ila v Beti tečaj angleškega in nemškega jezika. Osemdeseturni tečaj bo potekal decembra, januarja in februarja v prostorih šole, vod ila pa ga bosta profesor in profesorica nemškega ozirom a angleškega jez ika. Zanim anje za tečaja je b ilo izredno, saj so m orali o d k lo n iti več prijavljencev, ka jti od l­očili sose delati v skup inah, k i ne šteje­ta več ko t petindvajset kandidatov. Po­samezni udeleženci m ora jo ob iskovati tečaja po svo ji službeni do lžnosti, n i pa b ilo malo takšn ih , k i so si hoteli p rostovo ljno izpop o ln iti znanje iz teli dveh tu jih jezikov.

VSE VEČ JE G O S P O D IN J, k i b i se rade izučile k ro jen ja in šivanja, za ton i nič čudnega, če razm išlja jo v Srednji tekstiln i šoli o tovrstnem tečaju. Pote­kal naj b i v p ros to rih delavnice za pra- tičn i pouk, vo d ili pa b i ga za to us­posobljeni kadri. Tečaj ne bi b il na­menjen samo ženskam, živečim v M e tlik i. am pak Belokranjkam na­sploh. V e liko zanim anje vlada med ženskami v Semiču, k i bi rade imele podobn i tečaj kar v rodnem kra ju . To bo najbrž težko izvesti, ni pa izključena

^možnost ,da bi se Šok ice vozile natečaj v M e tliko . S tvar jesamo v dogovoru.

r

Črnomaljski drobir hL A N I VEČ D O M A — Četudi so

mnogi p laka ti vab ili na silvestrovanja, pa je b il odziv m arsikje slabši ko t sicer. J a k o so tu d i č rnom aljsk i o b rtn ik i pre trga li do lgo le tno trad ic ijo , da so zadnjo noč v letu preživeli v hotelu La­hinja. Četudi je b il menu le za nekaj deset d ina ijev d raž ji ko t lan i, pa seje za silvestrovanje o d lo č ilo le l4 o b rtn iko v , kar je b ilo za hotel seveda premalo — in silvestrovanje so odpovedali. G o tovo pa je , da je b ilo zatobo ljvese lodom a in v zidanicah, k i so zaživele kot na M artinovo .

ZO PET SPREVOD D E D K A M R A ­Z A — Konec preteklega leta so se dobro odrezali člani zveze prija teljev m ladine, ki so po do lg ih le tih p rip ra v ili sprevod dedka M raza po črnom aljskih ulicah. Res, d a je b ila letos povorka še neko liko skrom na, vendar pa ve liko jpomeni že to , da so s to r ili p rv i korak.

[Ribniški zobotrebciV O D A J IM TE Č E V G R L O — Vo­

d i ne teče v g rlo le ž iv im , pač pa tud i m ltvim . To se dogaja na ribniškem pjcopališču. O b iskova lc i pokopa­liška, ki p riha ja jo k p ip i po vodo, pipe n c /a p ira jo in voda teče po pokopa- liščg. Iz zanesljiv ih v iro v smo zvedeli, da bo v kra tkem sprejet do lgoročni program vodovodne stabilizacije.

k;M. b e ž i : I I

— Po čem sklepa š, da v r ibn i­šk i občini bolje gospodarijo ko t v kočevski?

— A'rž zadnjih sejah zborov občinske skupščine t Kočevju so delegatom le čestita li srečno novo leto, v R ibnic i pasa j im Čes­tita li m jih še skromno pogostili.

■ H S a !m . . .. w ■ v a n

Dr?PREVEC

lani stali 1 • b ila , je je /. zelo draga dan je na p i s o jo zafrk i je spoznala p

\ -\ V L — Medtem ko smo .-lah /a kavo, če je sploh v trgovinah dovol j. Je pa

ato ne gre v promet. Oni ip o lo ž ila neka ženska.da i inozemski znanci, ki j ih

ti nad6pustu. Za novleto so j i pos la li več paketov kave. Zanjo je morala o d r in it i ogromen knp denarja za carinske in druge dajatve, zato je potarnala: „Le kaj sem bila tako neumna, da sem tujcem potožila tis to o pom anjkanju kave! M olčala bi, saj lahko dob im kavo od švercerjcv in to celo tr ik ra t ceneje ko t po redni carinski p o ti!”

N E K A J S M R D I — Delegatom kar naprej kaj ni jasnega o k o li kočevske čistilne naprave. Na vprašanje, zakaj iz. nje sm rdi, so do b ili odgovor.da večne smrdi, ker je prepovedano vanjo spuščati s iro tko in mlečno k is lino iz mlekarne. Zdaj pa jim smrdijo, računi, k i j ih dobivajo gospodin jstva za leto in več nazaj, in sprašujejo, zakaj prispev­ka začis tilno napravo ne bi pob ira li hk­ra ti z vodarino .se pravi vsak mesec.

Trebanjske iveriB E D N A O K R A S IT E V — O bčin­

sko središče se letos v resnici ne more pohva liti z kdove kakšno okras itv ijo . V središču pred poslopjem občinske skupšči ne sto ji ena sama novoletna je l­ka, paše ta je največkrat povsem obda­na z. avtom ob ili.

K O L IN E V P O LN E M R A Z M A H U — K aže.daseTrebanjc i n ič večne boje redukcij električnega toka , saj te dni p rid no ko lje jo prašiče pa tud i druge Živali. Seveda bodo temu prim erno polne tu d i zmrzovalne skrinje. Velik del teh skrin j pa je v lasti trebanjskih meščanov, k i bodo na ta način odšteli prenekateri m ilijo n za mesne dobrote.

Novo v BrežicahO D VSEH P O Z A B LJE N I — Na to,

kako m alomaren je v de lovnih ko le k ti­vi h pa tu d i v kra jevnih skupnostih občutek do dela in uspehov sode­lavcev, kaže v brežiški občin i že nekaj časa izredno skrom no število o d lik o ­vanj in priznan j. Pismeno opozorilo občinske konference S Z D L pred mese­ci ni imelo odmeva, pa vendar sp v delovnih ko le k tiv ih ljud je , ki so si s sv­o jim do lgo le tn im , požrtvova ln im delom zaslužili družbeno priznanje. Potem ni nič čudnega, da so m nogi raz­očara ni, ker njihovega dela nihče ne v i­d i. Izgovorov je seveda n ičko liko , predvsem pa tak ih , da v ko lek tivu n i­majo službe, ki b i skrbela za te stvari.

NE G R E Z A D E N A R — Občani so p ripo roč ilo turističnega društva za prispevke napačno razum eli, ko so me­n ili, da potreb ujejo denar za Pustne no­vice, N jihovo sodelovanje želi uredni­ški odbor zato, da b i napoln il svoj šega- v i časopis z izv irn im i op isi dogodkov, ki to zaslužijo. N ajbrž j ih ni b ilo malo. 1 udi kaka bodica vmes ne bo odveč.

I * B R € 2 lS K € < J C T PORODNlSNICt

V času od !6 .d o 2 1 . decembra so v brežiški porodn išn ic i rodile: Irena Prevejšek iz G or. Lepe vasi — Jožka, Rozalija Deržič iz Bukoška — Jožeta, Ivanka M laka r iz D o l. Leskovca — D arka, M ira Serdar iz Brežic — de­čka, Jelica D rozg iz A rno v ih sel — Luko, E rika Bogovič iz Polja — Gregorja, Jasna Noršič iz Samobora — M islava, A n to n ija Krošclj iz De- čnih sel — Boštjana, Dragica Rešetar iz Dubrave — M a rtin o , Dragica Zag- majster iz Krškega — Jasm ino, M a rija Bahčič iz Brestanice — Davida, Jožica C vetko iz Sel — S ilva, M a rija Andre- jaš iz Krškega — M ojco , Bosiljka Zn iderič iz M iha lovca — M arjano. Cetitamo!

Krške noviceb o d o K N J IG E S P O D B U D A ? —

Prizadevni m lad i d ružbenopo litičn i delavci so pred novim letom do b ili lepo kn jigo ..M ladinske delovne akcije — mladost naše dežele", p ri kateri je med soizdajateljicam i tu d i krška občinska m ladinska organizacija.

T U J I TR G O V C I M E Š E T A R IJO — Im peria l rma med kupci tud i ne­katere tuje trgovec, k i od kup ijo le ne­kaj ton izdelkov, potem pa jih zvečine naslednja leta n i več. Nekateri trgovci skušajo namreč prav nesramno izsilje­vati na pol zastonj blago v Jugoslaviji, da bi se tak ile trgovčiči preživeli na račun naših delavcev. V Im peria lu so jih že razkrinka li in se ne dajo pretentati.

Sevniški paberkiA V T O ŠOL A O S T A N E — Upravni

odbor A M D je sprejel potrebne ukrepe, da bo šolanje vozn ikov ostalo doma še naprej. Zaposlili bodo še ene­ga inš truk to rja za vožnjo. D o 15. ja ­nuarja še vpisuje jo v nov tečaj.

BREZ S E S T A N K A Z Z D O M C I — Ob koncu minulega leta v Sevnici ni b ilo običajnega sestanka z zdomci, saj je b ilo ponavadi več gostov in predstav­n ikov kot zdomcev. Upravni organi so de la li tud i še tik predpražn ik i. Kogar je kakšno vprašanje zanim alo, je lahko do b il pojasnilo tud i tam.

R E D PRI S M E T E H — Stanovanj­ska skupnost je morala napisati posebno opozorilo stanovalcem, ker vlad I nered okrog posod s smetmi.

Socialno šibki ne bodo letovali?

Na skupščini skup­nosti otroškega var­stva Trebnje so spre­jeli okvirni finančni

načrt za to letoTR E B N JE — Medtem ko so v r t­

ci v manjših k ra jih še lahko p o k rili potrebe po otroškem varstvu, je v Trebnjem kar 113 o tro k čakalo na sprejem. Za to je b ila glavna naloga trebanjskega otroškega vrtca ozirom a tozda V VO ter skupnosti

.otroškega varstva, da uredi d o ­datne prostore v nekdanji šoli v Trebnjem.

Na ta način so b ili do neke mere razrešeni prostorski prob lem i, k i pa so precej oteževali vzgo jno delo v v rtc ih , ne nazadnje pa povzroč ili precej skrb i tud i staršem. No, ko t kaže, po roč ilo o delovanjem v preteklem.letu, pa so le uspeli izves­ti vse programe, k i so si j ih zadali. V program u priprave na šolo je sodelovalo 325 o tro k v 19 oddel­k ih. Za izvajanje vzgojnega prog­rama za motene predšolske otroke se je skupnost dogovorila z m irensko osnovno šolo. Zarad i preobremenjenosti tovirriš ic pa je bil program precej okrn jen.

Delo val je po tu joč i vrtec, k i gaje vzgojno-varstvena enota organ iz i­rala za romske otroke. Vendar programa niso mogli do konca izpe lja ti, saj ni b ilo obiska rom skih o trok , tako da so program p rek in ili po 52 urah. Z novim šolskih letom so začeli z delom v enem oddelku, k jer bo uresničenih predvidom a 120 ur.

Na skupščini skupnosti otroške­ga varstva so obravnavali tud i f i ­nančno stanje skupnosti. Lam naj bi skupnost porabila o ko li 30 m i­lijonov dinarjev, letos pa b i jih potrebovala okolisedem m ilijo n o v več. kako r kaže začasni finančni načrt. Zal pa v tem načrtu niso zaje­ti tud i letovanje socialno šibkih predšolskih o tro k , dokončna ure­ditev p rostorov v šoli, priprava na­č rto v za gradnjootroškega vrtca na M irn i itd . Resolucija namreč dovš o lju je povečanje sredstev le za ne­kaj več kot petino in po lo g ik i ekonom ike so m ora li program sk ­rč ili. K lju b tem usodelegati predla­gali, da bi le našli rešitev tu d i za iz­padle dele program a. Če drugače ne bo šlo, vsaj za letovanje.

J. S.

Stabilizacijski načrt pod strehoOstaja le še izpolnjevanje, ki pa ne bo niti lahko niti kratkotrajno

K O Č E V JE — V prvih devetih mesecih leta 1983 je gospodarstvo kočevske občine doseglo nekatere uspehe pri poslovanju, otepalo pa seje tudi z mnogimi težavami.

Življenjski standard v občini je padel za 10 odst., fiz ičn i obseg proizvodnje celo /a i 3,6 odst., rastejo zaloge go to­vih izdelkov, v izvoz se prizadevno vk ljuču je le prom et, obresti za posojila pa so porastle kar za 122 odst.

To je le nekaj najpomembnejših

OBDARITEVSTAREJŠIH

K O Č E V JE — Pred letom dn i je ob­daril dedek M raz starejše občane, se prav i tiste, k iso d o p o ln ili 75 let ali več. Zdaj pa je svet krajevne skupnosti Kočevje— mesto sklenil, naj dedek M raz obdari vse, k i so dopo ln ib 70 let. Dedek M raz je b il doscip lin iran in je sklep upošteval ter obdaril 272 kra­janov te krajevne skupnosti.

ugo to v i te v s seje zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje, k i je bila 28. decembra, na dnevnem redu pa je imela še več drugih točk s področja gospodarstva in družbeni h dejavnosti. Iz poročil in razprave se je da lo ugoto- v iti, da kočevsko gospodarstvo od leta 1980 do danes nazaduje ali pa vsaj ne napreduje. Gospodarstvo in negospo­darstvo nista izplačevala previsokih osebnih dohodkov, vendar je več prekorači tel je v. od katerih bo izvršni svet zahteval vrn itev preveč izplačane­ga denarja.

Sprejeli so tudi občinski načrt dolgoročne gospodarske stabilizacije, ki daje prednost razvoju km etijstva, gozdarstva in lesne industrije , krep itv i izvoza, spudbudnejšemu nagrajeva­nju, investicijam za izvoz, p ridob iva ­

nju hrane in energetiki p a tud i zaposlo­van ju , predvsem usposobljenih kadrov iz domače občine. Družbene dejavnos­ti bodo morale svoje programe prilago­d iti m ožnostim in potrebam gospodar­stva.

J. P R IM C

Poglobljeno o planuV javni razpravi bo še 20. januarja

R IB N IC A — Na zadnji lan­ski skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je b ila 27. decembra, so najbolj zavzeto razpravlja li o predlogu resolucije o p o lit ik i izvajanja družbenega plana občine v letu 1984.

Končno so soglasno sk len ili, da res­olucije ne sprejm ejo ko t predlog, am­pak kot osnutek, kar pomeni, da bo v š iroki ja vn i razpravi še vse do 20. ja ­nuarja. ko bo predvidom a naslednja seja zborov občinske skupščine in na njej bodo resolucijo dokončno spreje­li. H k ra ti so sk le n ili;d a do istega dne podaljšajo tudi razpravo o dolgoročnem program u gospodarske stabilizacije.

V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba posvetiti v resoluciji več pozor­nosti km etijs tvu in vsem organizaci­jam ter organom , k i se z njim ukva­rja jo , izpop o ln iti pa je treba tudi zadeve-okoli področja družbenih de­javnosti, k i je zdaj obdelano tako, „da n ikogar nič ne obvezuje.” kot je pou­darila v razpravi M ilena Borovac. Delegat V inko Bambič je spomnil

tiste, k i j im gre slabše, da rešitev iz težav n it i ne bo pretežka, če bodo vpregli v reševanje zadev svoje znanje in sposobnosti, in povedal, da je bil pred 15 leti v zelo težkem položaju tu­di R iko , k ije danes ena najuspešnejših domačih delovnih organizacij. Nada K olakov ič je opozorila , da tudi pospeševanje drobnega gospodarstva prispeva k zmanjševanju brezposel­nosti, M irk o Pirc pa, da bo kmetijska zdruga oskrbovala z reprodukcijskim m aterialom le kmete, k i'b o d o z vso svojo p ro izvodn jo sodelovali s kme­tijsko zadrugo.

J. P R IM C

PRIZNANJA PRIZADEVNIM MLADINCEM

K R Š K O — Na svečani seji predsedstva občinske konference ZSM v Krškem , k i soseje udeležili vsi najvidnejši občinski možje, so pode lili pismena priznanja a k tiv ­n im m ladim družbenopolitičn im - deiavcem. D o b ili so jih V inko Zu­pančič, Silva Ja rkovič, Tone K in k , iz to k Pirc, Stane D io rše k , M iro T iča r. M ilan H ara lovič, V lado Podgornik, Roman H o jn ik , Jože Z o rko in Sm ilja Božič. Vsi so b ili veseli tud i priložnostnega knjižne­ga darila o m ladinskem prostovo­ljnem delu.

NOVO GLASILOK O Č E V JE — Svet krajevne

skupnosti Kočevje— mesto je sklenil, da bo ta KS začela izdaja ti svoje glasilo. Prva številka bo predvidoma izšla že konec januarja. Z n jim bodo kra jani sproti obveščeni o delu krajevne skupnosti, njenih organov in delegacij. T u d i odgovore na vprašanja delegatov ali k raja nov bodo tako lahko posredo­val i hitreje. Seveda so vabljeni vsi kra­ja n i. naj pošlje jo svoje pri spev keza gla­silo. G lasilo bo c ik lostirano . *

Za ogrožene nadomestilaPodražitve stanarin so tudi korak k stabilizaciji

B R E ŽIC E — Skupščina samoupravne stanovanjske sku­pnosti se bo morala po novem le­tu še enkrat sestati, ker 27. decembra zaradi nesklepčnosti ni mogla odločati.

Delegatom so posredovali nekaj in fo rm ac ij, ti pa so posegali tud i v raz­pravo o prehodu na povečane stana­rine. V letu 1984 naj b i znašale 75 odst. p rog ram iran ih stanarin za 1985. Prog­ram irane stanarine namreč ne bodo še

rjanje"stanovanjskih skupnosti razve­ljavljeno.

Razveseljiva je bila novica, da bodo delegati lahko že p rihodn jič sklepali o priče tku gradnje poslovno-stanovanj- skega b loka v D o b o v i, v katerem bodo tam kajšnje delovne organizacije odku­pile stanovanja za svoje delavce. V novem ob jektu bosta pošta in trgovina Agrarie. B lok bo stal v središču Dobove ob prosvetnem domu.

J .T .

Dedek Mraz po kočevskoPrvi dan je bilo tako, da je nekdo dejal: „Škoda, da nimam gnilega paradižnika, pomeri! bi v

glavo!”K O Č E V JE — Dedek M raz je

..presenetil" kočevske malčke že v ponedeljek pred novim letom. La hko rečemo, da je b ilo presene­čenje popolno.

M ik ro fo n si je postavil pred Na- mo. O ko li njega in dedka Mraza so b il i najprej godbeniki in sn­ežinke ter živa li, za n jim i m ladinci, še bo lj v ozadju p io n ir ji in na jbo lj zadaj c ic ibančki, se pravi predšol­ski o troc i. Tak razpored je prese­netil najm lajše pa tud i njihove starše in dedke oz. stare mame, saj- do dedka M raza niso m ogli tis ti, ki j im je ta prired itev namenjena, se pravi najm lajši.

J udi sam dedek M raz se je iz­kazal. Najprej je vsevprek po k ri­tiz ira l zaradi hpje po pa rk ih , me­tanja smeti po tleh in podobnega. J udi v nadaljevanju se je po­kazalo, da je „na l in i j i ” . Zbran im je namreč zastavljal tud i takale

vprašanja: našte jtn naj večje trgo­vine v Kočevju, naštej tri največja mesta v S loveniji, povej, kaj preds­tavlja grb Jugoslavije, in podob­no. Za tiste, ki so p rav ilno odgovorili, je oznanil, da „so evidentirani za možne udeležence njegovega kviza." Skratka: ob­našal se je, ko t da je prebral prednovoletn i članek v Delu o tem. naj bi o tro k ne poneum lja li z raznim i božički in dedki M razi, čoko ladam i itd ., sajje treba dedka Mraza socialistično preobraziti in o troke seznanjati z. našo stvarno­stjo.

M gogi dedki in babice z vnučki smo odšli, predno je b ilo prire­ditve konec, zato ne vemo, če je naš dedek M raz spregovoril tud i kaj o dolgoročnem program u gospodarske stabilizacije in evi­dentira l možne kandidate za p r i­hodnje volitve.

J. P R IM C

ekonomske stanarine in bodo po k ri­vale le stroške vzdrževanja. Enoletno povišanje stanarin naj bi skupščina uveljavila s 1. ap rilom 1984.

N a vprašanja o socialn i varnosti, ki naj bi jo načele nove stanaripe, so udeleženci zvedeli, da so za ogrožene stanovalce na vo ljo solidarnostna sredstva. D o zda jsoyS loven iji porab i­li za nadomestila stanarin kom aj 1 ijdst. za to predvidenih sredstev, v h režiški občin i pa nekaj več. T o to re j ne b i smel b iti izgovor za zavlačevanje podražitve, ker so realnejše stanarine pomemben delež za ve likokra t pou­darjeno stab ilizacijo , so om enjali raz­p ra v lja la . Seveda se še lahko pripeti, da bo kak zvezni organ rekel ne. toda potem bo vse sam oupravno dogova-

Vzdušje krojijo »malenkosti”Krški komunisti ocenili razmere v občini kot dobre — Ponekod še ne najdejo notranjih rezerv — Kovinsko-predeiovalna industrija zaostaja za izvoznimi načrti

KRŠKO — Družbenopolitične in družbenogospodarske razmere v občini so dobre, kljub temu da Z K še ni povsod v jedru dogajanj pri spreminjanju razmer. To je ena temeljnih ugotovitev 12. seje občinskega komiteja ZK.

Ljud je so k ritič n i, a p rip rav ljen i de­la ti, v m ateria ln i p ro izvodn ji j ih mo­tijo neopredeljeni pogoji za gospo­darjenje v prihodnje. Preveč je adm i­n istriranja . K lju b temu pa so pone­kod, denim o, v tova rn i ..D ju roS a la j",Lisci Senovo, Labodovem tozdu Lib-

Kopitarna preglasovanaKako poenotiti pričetek in konec delavnika?

SEV NI C A — Običajno sc za zadnje zasedanje občinske skupščine ob izte­ku leta nabere zajeten dnevni red, med drugim tud i pomembnih dokum en­tov, ko t sta resolucija o gospodarjenju v ' novem letu in , to k ra t, načrt stabilizacije.

Čeprav sla obe gradivi še v osnutku, bi b ilo zaradi obilice razprav o n jih v skoraj vseh družbenopo litičn ih orga­nizacijah pričakovali odmevnejšo razpravo. K lju b temu tega na zaseda­nju 26. decembra ni bilo. Bodo vse te pripombe prispele šele na predlog?

Zivahneje je b ilo , ko so prišla na vrsto delegatska vprašanja. Delegaci­ja o b rtn iko v ni vztrajala p ri p rip om ­bi, naj b i iz predloga novega dogovora o davčni p o lit ik i in od loka odstran ili

do točilo o davščini na preprodajo vozil. Delegati iz K opita rne že nekaj zasedanj _skušajo doseči uskiaicn

začetek delovnega časa Izvozne naloge jim narekuje jo delo če lo v tre tji izme­ni, ker pa največji ,ie n š k i” ko lektiv i pričenjajo z delom že ob 5.30, se ne m orejo z n jim i ujeti ne z začetkom niti koncem delavnika. Vedno znova so p ri tem preglasovani.

Delegati iz Šentjanža so opozorili na nujnost nadaljnjega posodabljanja ceste v zdolž M irne. Cestno podjetje še vedno ni zaposlilo dveh cestarjev, na kar so že opozarja li na prejšnjih zase­danjih . Sentjanžani tud i menijo, da so se vrane že tako namnožile, da povzr­očajo resno škodo.

A .Ž E L E Z N IK

na v K iškem in Im peria lu , veliko na­re d ili za izvoz, drugje, zlasti v kovinsko-predelovalm in du s triji, pa zaostajajo ne le za načrti, marveč celo za lansko la vn ijo izvoza. V „D ju ru Sa­la ju ” in še ponekod so u p rizo rili pravi ..juriš” na notranje rezerve, kar se od­raža v bo ljš ih poslovnih rezultatih , medtem ko so v preštevilnih o ko ljih lagodno ugotov ili, da pač nim ajo več kje iskali sk ritih rezerv.

V družbenih dejavnostih sc z o b ilo težav srečujejo predvsem v /d ra vs tvu ter v vzgoji in izobraževanju, kjer podobno ko t nasploh v skupni porabi zavo ljo gm otnih zagat m enijo, da se svobodna menjava spet vse bo lj spre­minja v proračunsko financiranje. Prav zato bodo kršk i kom unisti ja ­nuarja in februarja v javn i razpravi, ki jo bo o družbenih p rio rite tah vodila S Z D L, zahtevali, naj jasno opredelijo , kaj lahko počaka za določen čas in kate rim dejavnostim je treba prej po­magati iz stiske.

Čeprav se nekaterim zd ijo prevozi in preskrba z vgdo bo lj postranske, drobne zadeve, tega ne bi smeli zapos­tav lja ti, še zlasti ne zato, ker močno vp liva jo na razpoloženje ljud i. T i pa

m enijo, da se nekatere „d robne” zadeve rešujejo prepočasi.

P. PERC

Težko leto boPosvet gospodarstveni- _________kov

S E V N IC A — O bčinski izvtšni svet je pred iztekom starega leta p rip rav il pogovor z gospodarstveniki o vrs ti ak­tua ln ih vprašanj. Skupno so p rouč ili novosti družbenega dogovora o raz­porejanju dohodka. Poudarili so nu­jnost povezovanja z večjim i sistemi, seveda le na zdravih tem eljih. Gospo­darstvo sevniške občine se bo moglo še naprej zanašati le na lastnesile. Sev- niška občina je prt vrhu (med posav­sk im i) po številu tozdov, k i so podp i­sali sam oupravni sporazum o pospe­ševanju izvoza (58 odsto tkov).

V Km etijskem kom binatu opoza­rja jo na nezavidljiv položaj p ri prome­tu s svin jskim mesom. T rd ijo , da s ceno za živo težo svinjine po 200 d i­narjev za kilogram in m a loprodajno ceno 280 dinarjev v mesnicah ne pridejo skozi. N i še jasno, kako iz za­gate. poudarja jo pa, da bi potrebovali za regresiranje cene 100 tisočakov na teden:

V družbenih dejavnostih opoza­rja jo na težave, ki j ih bo jžrineslo 19- odstotno omejevanje.

* a . ž .

NOVOLETNA SREČANJA ODVEČ?SEVN IC A — V strokovnih

službah skupnosti za zaposlo­vanje v Posavju, k i imajo sedež v Sevnici, se je oglasil zadnje dni starega leta delavec, k i je na začasnem delu v tu jin i. Vprašal je, kje b i se lahko udeležil trad i­cionalnega novoletnega in fo r­mativnega srečanja za zdomce, ke r ga občinska konferenca S Z D L v Sevnici očitno ne kan i p rip ra v iti tud i letos. Sevničani srečanja res niso p rip rav ili, zato je med Brežicam i in K ršk im izb­ra l b ližn ji kraj. To seveda nima nobene zveze s posavsko (ne)enotnostjo, vseeno pa je zdomec ostal brez odgovora, za­k a j n i mogel na srečanje v do­mači občini.

TUDI ZBORNICA NESKLEPČNA

K R ŠK O — Posavka medobčinska gospodarska zbornica 26. decembra ni uspela izpe lja ti skupščine zato. kor niso b ili sklepčni. Polnoštevilno so prispeli le delegati iz brežiške občine, um anjkalo je pet delegatov i z krške in peterica iz sevniške občine.

ŠILCE ZA ŠOLARJA?

SEVN IC A —; Spet enkrat drži. da levica ne ve, k a j dela desnica. Prizadevanja za boj p ro ti a lkoholizm u niso usklaje­na, kako b i se sicer lahko zgo­dilo, da je „Banana-bar" (nekaj, ka r naj b i b ila slaščičarna), do­b il slednjič še dovoljenje za točenje alkoholnih Jopravico (ob preveti. številubifejev v mestu) je uou il okrog Božiča. S o ln ik i pa že lep čas nemočni opozarjajo, da s i tam lahko poplaknejo grlo s Šilcem celo tis ti m ladoletnici, k i si k a j takega ne b i upali v bližnjem hotelu.

T E R J A J O P O J A S N IL A

S E V N IC A — Delegati vseh treh zborov: občinske skupščine so p o trd ili predvideno pomoč slovenskega soli­darnostnega sklada za pomoč pri na­ravnih nesrečah. Med drugim naj bi iz tega naslova tu d i sevniška občina prejela okrog 30 m ilijonov dinarjev za lansko škodo po toči. O b tem je dele­gat Metalne iz K rm elja požel odobra­vanje osta lih , k« se je vprašal, zakaj ni vsaj malo obrazložen predlog za ne­prim erno večje zneske pom oči d rugim republikam in Kosovu.

ZLA TO P O R O Č E N C A — Štefanija in Franc Toniše

Devetkrat udarnik

Zlata poroka na MlakiK O Č E V JE — Na M la k i pri

Kočevju sta v krogu svojih najdra­žjih 25. decembra praznovala zlato poroko Štefanija in Franc Tomše. Poročila sta se pravzaprav 9. ok to b ra 1933. slavili pa so šele pred novole tn im i p razn ik i, ker so se takrat lahko zbra li vsi tr ije n ju ­ni o troc i z družinam i.

Poročila sta se v b liž n ji Stari cerkvi. Prav tak ra t je b ila svetovna gospodarska kriza. Zaposlena nis­ta b ila . Sebe in d ruž ino sta preži­v lja la s kmetovanjem ter nabi­ranjem zdrav iln ih zelišč, gob in maiin. O b kap itu lac iji stare Jugo­slavije je oče zbira l orožje za par­tizane, v partizane pa je odšel leta 1943. Konec vojne je dočakal v nemški in te rnaciji. Po vo jn i je p ridno sodeloval p ri obnovi, za kar je 9-krat prejel naziv udarnik, s čemer se danes lahko ponaša le redkokdo. Zaposlen je b il pri rud­niški zidarski skup in i.

K lju b 79 letom se oče Franc dobro drži, prav tako 73-letna ma­ti Štefanija. Predvsem očeta sicer tarejo razne bolezni, a se jim krepko upira tako .daspoštu jena- vodila zdravn ikov, razen tega pa sc vsak dan ob vsakem vremenu — . tud i če padata dež ali sneg — naj­manj po dve uri sprcheja po svežem zraku.

J. P R IM C

St. 1 (1795) 5. januarja 1984 DOLENJSKI LIST

turain>bra-anje

/t t t F V I7 T TSKI SPOR F D Semič živi s kulturoV J - t -M .M -~ J .h J k lJ .1 V . J . S ijM ~Jf Na občnem zboru KUD Jože Mihelčič pohvalili vse

6. I.

petek112.55 S M U Č A R S K I S K O K I, prenos i / B ischofshofna na 90-metrski skakaln ici 16.35 POROČI L A16.40J A Z Z N A E K R A N U : K V IN T E ! D A V ID S C H N IT T E R , glasbena oddaja17.00 M O D R O PO LETJE, oddaja ia španske nani/anke za o troke17.25 S M U Č A R S K I S K O K I, posnetek iz Bischofshofna18.25 O B Z O R N IK L JU B L JA N S K E ­G A O B M O Č JA18.40 PRED IZ B IR O P O K L IC A : PO­K L IC I V M E T A L U R G IJ I, izobraže­valna oddaja

19.10 R IS A N K A 19.26 Z R N O 'D O Z R N A 19.30 D N E V N I K 19.55 V R E M E20.00 M AR C O POLO, oddaja i / i la l i -janske nadaljcv anke21.20' NE ' P R E Z R ITE , ku ltu rnaoddaja21.35 D N E V N IK21.50 Z A S L E D O V A N JE IN U M O R J E A N A — P A U L A M AR A T A . angle­ški film

17.10 le s t — 17.25 D nevnik — 17.45 Sprehod s pesnikom (o troška oddaja) — 18.15 Sam p ro ti vsem (izobraževal­na oddaja) — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester REV L jub ljana — 19.30

D nevnik —- 20.00 A. Srebotnjak: I robenta in vrag (balet) — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Človek in čas (dokum entarna oddaja) — 21.45 Vsi ti čud ov iti tu jc i (ameriški li lm )

ZAGREB 19.(X) Z im ski spored /a d ijake — 10.(X) Poročila — 12.55 Smučarski skoki (prenos iz B ischofshofnu) — 16.25 Smučarski skoki (posnetek i / Bischof­shofna) — 1 7.25 Video strani — 17.35 Poročila — 17.45 Sprehod s pesnikom —- 18.15 Koledar — 18.25 K ron ika občine Reka— IX .450bram ba insam - o /aščita — 19.30 D nevn ik — 20.(X). M arcu Polo (oddaja i / ita lijanske nad­aljevanke) — 21.20 D obe r večer (za­bavnoglasbena oddaja) — 22.10 Dnev­n ik — 22.25 Paleta (ku ltu rna oddaja)

7 . 1.

sobota

8.00 P O R O Č ILA8.05 C IC IB A N , D O BER D A N : Č A R O B N A K O Š AR A8.25 P E D E N JP E D O V A U R IC A , od­daja za otroke9.25 M l SM O SM EŠNA D R U Ž IN A , novosadska oddaja za o troke9.55 PESEM G IB A : A M E R IK A IN B A L A N C H 1 N E , baletna oddaja 10.20 PRED IZ B IR O P O K L IC A : PO­K L IC I V K O V IN A R S T V U - LN STROJ N 1ŠTV U . i zobraževalna odda­ja10.50 Č L O V E K IN Z E M L J A : N A ­R O D N I PARK V D A IM IE L U . špan­ska dokum entarna oddaja

11.15 D O K U M E N T A R E C MESE­C A : LJU B E ZE NI 1.45 in 16.55 P O R O Č ILA17.00 B U D U Č N O S T: CR V E N AZ V E Z D A , prenos košarkarske tekme 18.25 P L A N E ! O P IC , oddaja iz ame­riške nadaljevanke19.15 R IS A N K A 19.26Z R N O D O Z R N A 19.30 D N E V N IK20.00 K A J Sl POČEL V V O JN I, O Č K A? angleški lilm21.45 Z R C A L O T E D N A , pregled p o litičn ih in drugih dogodkov 22.05 N O V O L E T N A Š M IN K A , ponovitev oddaje23.15 P O R O Č ILA

15.30 Č udo tvo rn i meč (jugoslovanski li lm ) — 17.00 A ko rd i Kosova

(posnetek / otroškega festivala) — 18.00 K ože— 19.00N arodna glasba — 19.30 D nevn ik 20.00 Kva-kva to p (za­bavna oddaja) — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 D om up­okojencev (fe ljton ) — 21.55 Športna sobota — 22 .1 5 Ž iv ljen je Berlioza

ZAGREBi9.00 Z im ski spored za d ijake — 10.(X) Poročija — 16.15 Sedem dn i T V —16.45 Poročila — 16.50 Koledar —17.00 Budučnost: Crvena zvezda(prenos košarkarske tekme) — 18.30 Naša večna modrost (dokum entarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Revolveraševa sm rt (am eriški f i lm ) —21.45 Dnevnik — 22.00 Glasbene us­pešnice leta

8. i.

nedelja19.35 P O R O Č ILA9.45 Ž IV Ž A V , o troška matineja 10.25 M O D R O P O LE TJE , oddaja iz španske nanizanke za o troke10.50 L A N !J E S H IL L S TR E E TA , oddaja iz ameriške nanizanke1 1.40 625. oddaja za stik z gledalci12.00 K M E T IJ S K A O D D A J A14.00 P O R O Č ILA15.35 PO SNETEK N O V O LE T N E ­G A K O N C E R T A D U N A JS K IH F IL H A R M O N IK O V16.50 M OSTOV4, oddaja za ita li­

jansko in madžarsko narodnostno skupnost17.20Š PO R TN A P O R O Č ILA I 7.35ŠLS I A B R Z IN A ,jugo s lo vansk i lilm19.10 R IS A N K A 19.25 Z R N O D O Z R N A19.30 D N E V N IK 19.55 V R E M E20.00 G. M ih ič : Š O F E R JA , oddaja iz beograjske nadaljevanke21.00 SPOR IN I P R E G L E D21.30 N A Š ! O L IM P IJ C I: A LP S K I S M LIČ A R JI, dokum entarna oddaja 22.05 P O R O Č ILA

16.30 G lasbeno popoldne — 17.55 O lim p ijska kron ika — 18.40 D o­

kum entarna oddaja — 19.101 uris tičn i kažipo t —-19.30 D nevn ik — 20.00 D o­kum entarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, ju tr i — 21.10 T ill Eulenspiegel (oddaja iz sovjetsko-vzhodnonemške nadaljevanke)

ZAGREB 110.20 Poročila — 10.30 O troška ma­tineja — 12.00 Km etijska oddaja — 13.00 Jugoslavija , dober dan — 14.(X) Narodna glasba — 14.30 M odro poletje — 15.30 Nedeljsko popoldne — 17.05 M o j šam pion (japonsko- am eriški Ulm) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnev n ik — 20.00 G. M ihič: Šofe­rja — 2 1.00 Š portn i pregled 2 1.30 Ka­ravana — 22.05 Dnevnik

9. i.

ponedeljek1

9.00 Č E B E I.K O H L A Č L K9.25 A. Lindgren: E R A Z E M INPo t e p u h10.00 Z E M L JE P IS N E POSLBNOS- I I : P O S LE D N JA P L E M E N A Z

O T O K A M l N D A N A O

10.50 SR EČ NO . K E K E C , slovenski film17.10 P O R O Č ILA17.15 M l SMO S M EŠN A D R U Ž IN A17.45 ID E A L I IN D V O M I: ENAKOST IN E N A K O S T , izobraževalna oddaja 18.25 P O D R A V S K I O B Z O R N IK 18.40 PET M IN U T Z A R E K R E A C I­JO18.45 PODI UM19.15 R IS A N K A 19.26ZR N O D O Z R N A 19.30 D N E V N IK 19.55 VREM E

20.00 B. Šmit: 111LD E G A R D , zagreb­ška televizijska drama 2 1.10 S T U D IO 2, ku ltu rna oddaja

1-7.10 l est — 17.25 Dnevnik — 17.45 Smrt Smail-ageCengiea — 18 .1 5Tran- snacionalnc družbe — 18.45 K u ltu rn i pregled — 19.00 le lcšpo ri — 19.30 D nevnik — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Mateja (zabavnoglasbena oddaja) — 2 1.50 Borgije i

10. 1.

torek1

9.(K) N. Grafenauer: L O K O M O T IV A9.15 A. Lindgren: E R A Z E M IN PO TEPU H9.55 V E L E S L A L O M Z A M O Š K E , posnetek L teka iz Adelbodna 11.00. Z E M L JE P IS N E POSEBNOS- I I: D R U ŽIN S K I PORTRET H O N G ­K O N G AI 1.55 Č E B E I.K O H L A Č E K12.20 N A R O D N I P AR K T R IG L A V

13.25 V E L E S L A L O M ZA M O ŠKE, prenos 2. teka i / Adelbodna16.40 P O R O Č ILA16.50 V E L E S L A L O M ZA M O ŠKE, posnetek iz Adelbodna17.50 O D V S A K E G A JU T R A RASTE D A N : K U D DR. IO IZ K R A G IH E R18.25C E LJS K I O B Z O R N IK18.40 P IS A N I S V I . I : K D O JE KEKEC?19.10 R IS A N K A 19.26Z R N O D O Z R N A19.30 D N E V N IK19.55 V R EM E20:00 V , Moberg: R A S K E N O V I, od­daja iz švedske nadaljevanke

21.00SO D R Ž A L I BESEDO?, aktua l­na oddaja21.45 D N E V N IK22.00 V O K A L N O — IN S T R U M E N ­T A L N A S K U P IN A S LI BOR IZ N O V E G O R IC I

17.25 D nevnik — 17.45 Pisani svel —18.15 O dprta knjiga — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — -20.00 Akademska fo lk lo rna skupina France M aro lt — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Spom eniki revolucije — 21.35Zagreb­ška panorama — 21.50 Zaka j imam rad jazz

1 1 . I.

sreda1

9 .0 0Č E B E I.K O H L A Č E K9.25 A . Lindgren: E R A Z E M INPO TEPU H9.55 Z E M L JE P IS N E POSEBNOSTI: Z A K L A D10.50 V R N IT E V V O Z ,japonsk i risani film18.00 P O R O Č ILA

18.05 C IC IB A N . DO BER D A N - Z V O N Č A R18.25 S E V E R N O P R IM O R S K I OB­Z O R N IK18.40 M O Z A IK K R A T K E G A I II - M A : O H R A N IT E V N .IO R K (am eri­ški film ) in E K O L O G IJ A S K A N D I­N A V S K IH L IS T N A T IH G O Z D O V (švedski film )19.10 R IS A N K A 019.26 ZR N O DO Z R N A19.30 D N E V N IK19.55 V R EM E20.00 L IL M LE D N A : S V IN Č E N I C A S. /a h od n onemšk i l i l m

21.45 K U LT U R N E D lA G O N A I I22.15 D N E V N IK22.25 O M IZ JE

17.10 lest — 17,2.5 D nevnik — 17.45 Beli k a m e n — IX. 15 Narava in človek — 18.45 Narodna glasba ■ — 19.30 D nevnik — 19.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju .(prenos tekm ovanja parov prosto) —

12. 1.

četrtek

9 .(X )Č E B E I.K O H L A Č E K9.2-5 A. Lindgren: E R A Z E M INP O TEPU H9.55 Z E M L JE P IS N E POSEBNOSTI E lO S H A , K R A J S U llE VODE10.50 D A R W IN O V /Y PU STO LO ­V Š Č IN A , ameriški film17.40 P O R O Č IL A17.45 P .Z ida r: U T O N IL O JESO NC E I8 .2 5 G O R L N JS K I O B Z O R N IK 1.8,40D E L E G A T S K A T R IB U N A19.10 R IS A N K A 19:26Z R N O D O Z R N A

19.30 D N E V N IK19.55 V R EM E20.00 I E D N IK21.00 D IA M A N T I N A N E B U .ang le ­ška dokum entarna oddaja21.5(1 D N E V N IK22.05 L To rkar: B A L A D A O T A ­Š Č IC I, tele v i/jjsku drama

17.10 lest — 17.25 Dnevnik — 17.45 /g o d b e i / Ncpričave — 18.15Znanstveni pogovori — 18.45 M a li ve­lik, syet — 19.30 D nevn ik — 19.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, (prenos tekm ovanja žensk prosto). • ,

t

ZAGREB 19.20 Z im sk i spored /a d ijake —*■ 17.30 V id e o s tra n i— 17.40 P o ro č ila— 17.45 Zgodbe i / Ncpričave — 18.15 Koledar — 18.25 K ron ika občine S p lit— 18.45 Mah velik i svet — 19.30 Dnevnik —20.00 Refleksi (p o lit ičn i m aga/in) —21.05 O lim piada s k o /i čas (k v i/) —22.05 Dnev njk

S E M IČ — Sodeč po poroči­lih, prebranih na nedavnem občnem /boru KUD Jože M i­helčič, so vse sekcije tega dru­štva lani uspešno delale, vendar so njihovi predstavniki takoj dodali, da to ni vse, kar bi lahko dosegle.

Gledališka skupina je up rizorila ..D irektorjev ro js tn i dan " in ..K u ltu r­no prireditev v Č rn i m laki " ter / obe­ma kom edijam a požela odobravanje obči ustava. Zelo m arljiva je bila fo lk lo rna skupina, ki je s ..Seiniško ohcetjo” , p rip rav ljen o že prej, us­pešno nastopala po dom ovin i in v /am ejstvu. Pevski /b o r se je v kra tkem času uveljavil kot eden na jbo ljš ih v Beli k ra jin i. Sekcija /a proslave je v sodelovanju s celodnevno osnovno šolo in m lad ino i / se m iške krajevne, skupnosti poskrbela, da so se ob vseh večiih prazn ik ih /v rs tile ustrezne* prireditve. K in o sekcija se je v glavnem ukvarja la s film sk im spore­dom, prizadevala pa si je tu d i, da bi

NAKUP ZNATNO ZAOSTAJA

T R E B N JE — Po začasnem progra­mu in denarnem načrtu občinske k u l­turne skupnosti naj bi GoliOva k n ji­žnica, k i ima i/posojevališča v M o k ­ronogu, Šentrupertu in na M irn i, letos dobila za poslovanje in nabavo novih kn jig nekaj nad 1.7 m ilijona d in. Predvideva nakup600 kn jig , ka r je ne­ka jk ra t manj od štev ila, ki so ga zapi­sali v srednjeročni program . Po tem program u naj bi na leto nakup ili 2000 novih kn jig , tega pa ne izvajajo. J ako je nakup leta 1981 znašal 590, leto kasneje pa samo še 479 knjig.

DOKONČNA OBNOVA PLETERSKE CERKVEN O V O M ESTO — Program varo­

vanja ku ltu rne dediščine, k i g a je p r i­pravil ustrezni novomeški zavod, pre­dvideva, da bi letos dokonča li dela pri obnovi gotske cerkve v Pleterjah. Za to bodo po trebovali 4 m ilijone d in , de­nar pa naj bi prispevali občinska in re­publiška ku ltu rna skupnost, vsaka po 2 m ilijona . P opraviti nameravajo tud i streho na hiši št. 4 v S tran ju, k i je pro- glašena za etnološki spomenik. Podobna zavarovalna dela naj bi op rav ili na žagi veneeijanki v Prečni, ki šteje za tehniški spom enik. Poma­gala naj bi G ozdno gospodarstvo iz Novega mesta in Straški Novoles.

KAJ NAČRTUJEJO ARHIVARJI?

N O V O M E S TO — A rh iv a r ji dole- n jsko-belokranjske enote Zgodovin­skega arhiva L jub ljana bodo letos predvidoma dokončati dela pri ureja­nju arh ivskih fondov Okrajnega gla­varstva v Novem mestu /a obdobje 1850 - 1945. D okon ča ti pa namera­vajo urejanje arhivskega gradiva Mestne občine N ovo mesto i / let 1706 do 1945.

čim pre j o b nov ili oprem o in tako zagotov ili kva lite tno predvajanje f i l ­mov. V okv iru kulturnega društva de­lu je tud i zgodovinska sekcija, ki še na­prej vztra jno /h ira zgodovinsko gra­d ivo na obm očju krajevne skupnosti.

Na občnem zboru /b ra n i semiški ku ltu rn i delavci so slišali tudi po roč ilo o poteku obnove no tran jos ti ku l­turnega. doma. G ovoreč d tem. je predsednik društva poudaril, da je b ilo v prenovo, ki sta jo gm otno podprli semiška Iskra in domača krajevna skupnost, vloženega tud i ve­liko udarniškega dela.

0 ln kaj načrtujejo semiški kulturniki za leto 1984? Pove­dali so, da bodo gojili vse tiste zvrsti, ki so jih imeli na progra­mu že minulo leto, ob tem pa si želijo boljšega sodelovanja z občinsko kulturno skupnostjo in ZK O Črnomelj. Zlasti slednja naj bi poslej bolje usklajevala delo med kulturnimi društvi v posameznih krajevnih skupnos­tih, spodbujala k večji zavzetos­ti in seveda aktivnosti denarno bolje podpirala kot do zdaj.

V. S.

2E DEVETA REVIJA MLADINSKEGA PETJA

ZAGORJE — V tem zasavskem mestu bo od 17. do 19. maja 1984 9. republiška revija m ladinskih pev­skih zborov. Iz pravkar objavljenega razpisa je razvidno, da bodo na reviji lahko sodelovali otroški, mlajši m ladinski, mladinski, dekliški, fantovski in mešani m ladinski zbori iz Slovenije in zamejstva. Vsak od nastopajočih zborov bo na reviji samostojno izvedel tr i skladbe. Ka­tere skladbe želi posamezni zbor zapeti, to pa je treba hkra ti z drugim i podatki, k i j ih zahteva razpis, navesti v pisni prijavi in to poslati na naslov republiške ZKO oziroma Slovenske pevske zveze v L jubljan i do 15. marca 1984.

Dvakrat s simfoniki

Ivo Pogorelič bo spet nastopil v LjubljaniLJ U B LJ A N A — Svetovno zna­

ni pianist Ivo Pogorelič, ki je z decembrskim i koncerti v Can­karjevem domu povsem očaral slovensko glasbeno občinstvo (tiste, ki se jim je ob veli kem navalu pač posrečilo dokopati se do vsto­pnic!), bo spet koncertira l v glavnem mestu naše republike. Ju tr i in po ju trišn jem , obakrat ob 20. u ri. bo nastopil s s im foničnim orkestrom Slovenske filharm on ije in pod d irigen tsk im vodstvom U r­oša Lajovca izva ja l, p rv i večer, P. 1. Čajkovskega ..S im fonijo št. 5 ve - m o lu " in „1. k lav irsk i koncert v b- m o lu ". d rug i večer pa bo najprej po nov il omenjeno s im fon ijo Čaj­kovskega ter dodal C hop inov „11. k lav irsk i koncert v f-m o lu " .S tem, da bo nastopil s sim foničnim o rk est ro m . se bo predstavil v doslej popolnom a neznani luči — v izved­bi k lav irsk ih koncertov, saj je do zdaj nastopal vseskozi sam. Oba koncerta bosta izredna — na Pogoreličevo željo, k ijo je ta .v ir tu ­oz k lav irja izrazil med zadnjim ob iskom in nastopom v L jub ljan i. Del čistega p rihodka od koncertov bo šel v sklad za štipendiranje mla­dih glasbenih um etnikov, za us­tanovitev katerega je dal pobudo prav Ivo Pogorelič.

Knjižnica pravo žariščeN O V O M E S TO — Študij­

ska knjižnica Mirana Jarca predvideva v tem letu nabavo okoli 5.500 novih knjig in perio­dik. :Denar za nakup kakih 3.000 knjižnih enot bo dobila na podlagi svobodne menjave dela z občinsko kulturno skupnostjo, sredstva za ostali del povečane­ga knjižnega fonda pa bo prispevala republiška kulturna skupnost. Okoli 200 novih knjig bo občinska kulturna skupnost kupila za knjižnice, ki delujejo v krajevnih skupnostih.

Študijska kn jižn ica ' bo letos nad­aljevala z ob lika m i, s kate rim i je že do zdaj uspešno papulariz ira la branje in pritegnila nove bralce in obiskovalce.

T o so najrazličnejše prireditve ob ju ­b ile jih znanih javn ih ku ltu rn ih in znanstvenih delavcev ter drugih oble­tn icah, pomem bnih za slovensko ku l­tu ro in lite ra tu ro , pa lite ra rn i večeri in

■ podobna srečanja'. Poleg'tega bodo v kn jižn ic i p r ip ra v ili tud i najm anj osem razstav, kakih šest razstav pa bodo pomagali postav iti v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.

V načrtu je tud i oko li 30 predavanj za mlade obiskovalce in člane kn ji­žnice, s posebnim poudarkom na spoznavanju bogastva in zanim ivosti, ki j ih premore ta kn jižn ica , pa še, pod kakšn im i pogoji je moč to bogastvo uporab iti. Pn tem je zelo pomembno, da se udeleženci predavanj seznanijo tud i s ..hišnim redom " ozirom a da se naučijo želeno lite ra tu ro sami iskati s pom očjo kata logov. | ^

Predlog, ki posega v mrežo šolTa mesec razprava o vpisu novincev v srednje izobraževanje za prihodnje šolsko

leto — Precejšen poudarek izobraževanju odraslihD O LEN JSK A , POSAVJE — Do 20. januarja bo v posebnih in

občinskih izobraževalnih skupnostih potekala javna razprava o vpi­su novincev v usmerjeno izobraževanje za prihodnje šolsko leto po predlogu, ki so ga pripravili odbori za planiranje oziroma mrežo šol pri posebnih izobraževalnih skupnostih.

I / tabelarnega pregleduje razvidno,, da bo v šolskem letu 1984/85 v prvc-lc-. tn ike srednjih šol na našem, območju: vk ljučen ih 2.160 učencev, razporejen! pa bodo v 72 oddelkov. Šole v dolenjski regiji bodo sprejele 1.500 novincev, vseh oddelkov p rv ih le tn ikov pa bo 50.V posavsk i regij i bodo v prve letnike, ki bodo tv d r ili šestnajst oddelkov, spreje­li 480 učencev. Za šest oddelkov no­vincev pa bo tud i v Kočevju, k je r bo v prv ih le tn ik ih 180 učencev.

Redno izobraževanje v srednjih šola li usmerjenega izobraževanja-bo teklo tako kot do zdaj, karpo tnen i.da osta jajo v glavnem vse usmeritve in program i šolanja ko t v letošnjem šolskem letu. Zapisali smo ..v glavne- m ". saj je s predlogom za vpis novincev naslednje šolsko leto vendarle pre­dvidenih nekaj sprememb. Tako imenovana mreža šol pa se na D olcn jskenčne bo bistveno spremeni­la.

Podrobneje teh sprememb ne bomo naštevali, saj bodo temeljiteje osvetljene n a ja vn i razpravi. N eko likan j razburje­nih d u hov je p ričakovati le v o ko ljih ki naj bi z omenjenim predlogom vpisa kakšen oddelek izgubila, saj se v tem neko liko maje tud i obstoj tak ih šol.' Sicer pa so se vprašanja za treznejši raz­mislek po javila že na decembrski seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti. Med drug im so se nekateri razpravlja lc i glasno spraševali, ali bodo zlasti manjša šolska središča mla­d in i lahko ponudila pestrejšo izbiro izobraževalnih program ov, ne da bi.se s tem izpostavila očitkom , da spodbu­ja jo neracionalno organizacijo šolske mreže. ). z.

Poleg rednega izobraževanja na­črtu je jo tud i šolanje odraslih. Na na­šem obm očju predvidevajo za novo šolsko leto šestnajst takih oddelkov, kjer bo 480 odraslih . Na Dolenjskem jih bo enajst s 330 .od ras lim i" učenci, v Posavju tr ije z 90 in v Kočevju dva s 60. Na la način bodo v K rškem izšolali 30 ob ra tn ih s tro jn ih tehn ikov, v Sevnici po 30 pom očn ikov teks tiln ih konfek- e ionarjev in teks tiln ih konl ekciona rjev v M e tlik i pa 30 teks tiln ih konfekcio- narjev. V Novem mestu bodo na oddel­kih /a odrasle usposobili 30 upra- v ljalcev farm acevtskih naprav in prav to liko priprav Ijalcev kem ika lij, po 30 e lek tron ikov, ob ra tn ih s tro jn ih teh­n ikov, kuharjev in natakarjev in 120. vozn ikov m o torn ih vozil. V Kočevju, pa bi rad i iz vrst odrasli h dob il i z izred-. mm izobraževanjem 30 pom očnikov tekstiln ih kun fckviiinarjev in 30 kov ina rjev . Viktor Povše: OT O Č E C , olje, 1976

DOLENJSKI LIST Št. 1 (1795) 5. januarja 1984

NAGRADA V KRANJNagrado za zadnjo lansko

križanko je žreb naklonil M A ­RJANU G RAJZARJU iz Kra­nja. Po pošti smo mu že poslali knjigo Ivana Dolenca „Za dolar človečnosti”, v kateri avtor izpoveduje trpke izkušnje izse- Ijeništva. Grajzarju in vsem reševalcem naše male nagradne križanke želimo veliko zabave in sreče v tem letu, srečo pa lahko poskusite že kar s to križanko. Rešite jo in rešitev pošljite na na­slov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom K RIŽANKA.

- 4+ + + + + H + -H + it-j-

ppgišče misli

Resnična prihodnost je vselej bo lj presenetljiva kot najbolj drzne prerokbe.

A. C. C LAR KE Ljud je so nesrečni, ker se

sprašujejo, k a j b i lahko p rid o b ili od življenja, namesto da bi življenju sami k a j dodali.

L. PAUiVELS Svoboda tiska je lepota. Tre­

ba jo je ljub iti, da b i jo lahko branili. ' . K. M A R X

NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKAD L LU N IN O

ŠTEVILO LESK GLEDA­LIŠČE

EDGARDEGAS

NAS IZ U ­M ITELJ (NIKOLA)

DL Z E M .PLIN M. IM E IGRALEC

GUINNESSU l l f § J S

i i !

TROKD- JNJAK Z A jBT zU K ka^

STR IG A

ipm STAVEK

BMOVINAKIRKE

DOLANC

SLIKARnp m i Ott o

ATALDNUE

ASIDVITEVp i t i & M I

>SADNODREVO

POZNAVA­LEC VIN

MESTO V TESAUJI

DL DIRNAGON _GL.MESTOGRČIJE

VRENU

S l o n o vzo b

DRŽAVNIKKAJNOVBRAT DL f c

DINARTRAVADRUGEKOŠNJE f r

LENIVOSTRtKAVM I J IM

o aZAIMEK

BOGVETROV ZNESEK

MESTO

KOSOVOMRZNJENZVODA DL ST.N0RD.

ZGODBA•

„Je ženske obsedel hudič?”Zavrženi in umorjeni novorojenčki prebujajo vest zimbabveški družbi — Stari plemenski običaji in novi

Na lovu za bajko ali resnico?Za znanost so dinozavri že 60 milijonov let mrtvi, za Mackala pa ne — Kriptozoolo-

gija, nova znanstvena disciplina še ni priznanaD inozavri žed o lg o b u rijo d o m iš ljijo

navadnih sm rtn ikov, a tud i znanstve­n ik i se vedno znova navdušujejo nad temi izu m rlim i ž iva lm i, bo lj ko jih na­tančneje spoznavajo s številn im i n o v i­mi o d k r it ji in preverjanjem starih po­da tkov. Še na jbo lj bu ri dom iš ljijo ne­nadno izginotje teh zelo pestrih plazilcev, k i so tako rekoččez noč izgi­n ili s površja Zemlje. Tako pravi znanost z vso svojo av to rite to , čeprav ne more natanko po jasniti, zakaj je prišlo do nenadnega izg ino tja tehživa­li. Rov M ackal. raziskovalecschicaške univerze, pa trd i drugačen. Zanj d in ­ozavri še ž iv ijo , le na jti j ih je treba.

K o t zatrju je, je b il že t ik pred te m. da na lastne oči v id i in na f ilm ski trak po­sname živečega dinozavra. Pred dve­ma letoma se je k la til po kpngoški džungli na sledi za pošastjo, o kateri so mu pripovedovali Pigmejci. Po n jiho ­vih pripoved ih naj bi v džungli živela velika ž ival, podobna nilskemu kon ju in slonu. Po pigmejsko j i pravijo

mokele — mbembe. Pomen teh besed ni znan, vendar p ripadn ik i plemena znajo dobro opisati pošast, ki se skriva za tem imenom. In opis je ameriškemu raziskovalcu zadoščal, da seje večkrat odprav il na tvegano in negotovo pot.

N ovem bra 19X1 je na poti skozi d i­v jino p lu l s čolnom po reki. ko so za­slišali s rh ljiv šum, kot da po reki čofota nekaj velikega. Brž so zaplu li oko li rečnega ovinka, a so lahko v ideli samo še val, ki se je naredil za neznanim živ im b itjem , ki se je p o top ilo pod vodo. Prestrašeni Pigmejci so kriča li: ..M okelc — mbembe! mokele — mbembe!" Le grožnja, da ne bodo do­b ili p lačila , j ih je p r is ilila , da so odve- slali do mesta, kjer se je b itje po top ilo . Vendar ni b ilo več ničesar videti. Pošast je ušla, ne da bi je zares v ideli. „Še vedno m islim , da je b ilo to bližnje srečanje zd inozavrom ," p repričanotr- d i M ackal.

Iz A fr ik e je prinesel s seboj poleg spom ina na to razburljivo srečanje še natančen opis skrivnostne živali. Pigmejci so jo opisali kot rdečkasto rjavo žival, katere tru p je podoben slonjemu ali trupu nilskega konja. Ž iva l in a do lg rep in do lg vrat ter glavo, podobno kačji. Na nogah s tre­mi prsti naj b i imela močne kremplje. K o t je znano Pigmejcem, naj bi se žival hranila s tropskim i džungelskim i sa­deži, k i j ih obira kar iz roke, kjer se skri­va in živi.

M okele — mbembe je za Mackala lahko le dinozaver, ki se je kot vrsta ohranil po 60 m ilijon ih letih v težko dostopnih predelih našega planeta. Prav obm očje ve lik ih m očvirij v kongoški džungli se zdi Mackalu zelo prim erno za takšno veličastno vlogo.

„N i se spremenilo 60 m ilijonov let. N ič poledenitev, brez ve lik ih tempera­tu rn ih sprememb. T u rastejo'rastline še iz krede. Če bi dinozaver danes živel, potem bi moral živeti tu ,” pravi Mackal.

Duša je mirna, kadar je srce potešena.

S U LL Y— PR UDU O M M E

Sleherna praznina v srcu a li v umu postane kolišče usodnos- tm lnvplivov.

M. M A E TE R LIN C K

Poročila o ve lik i nenavadni živali iz kongoškili rek in m očvirij ses irijo med tam kajšn jim i plemeni že nekaj sto let. O n ji poroča tud i francoski m isijonar L ieva in Bonaventure P rovart, ki je obiskal Kongo leta 1776. K o t piše, je videl sledove te skrivnostne pošasti. Zb ira lec živali C arl Hagenbeck je leta 1912 pisal o ..veliki pošasti, ki ž ivi v mo­čv ir jih in je pol slona in pol zmaja". Vendar tud i on živali ni v idel,zapisalje le, kar so mu pripovedovali domačini. Na podoben opis je leta 1976naletel tu­d i b io log J im Povvell, ko je v Gabonu štud ira l življenje k ro kod ilov ; Nasploh se govorice o nenavadnemu živemu b itju vz tra jno in dosledno ja v lja jo sk­ozi stoletja, o njem pa enako poročajo plemena z različn im i ku ltu rn im i, e tn i­čn im i in re lig iozn im i prepričan ji in karakteris tikam i. M *

Nenavadno je , da podoben opis ž iva li, k i bi lahko bila dinozaver, priha­ja tud i iz amazonske džungle.

■

M orda bo kdo dejal, da so to pra­vljice za odrasle. Vendar pa se v svetu

. več resnih znanstvenikov ukvarja prav z vprašanji izum rlih , izg inu lih ali še ne­poznanih živali. Zasnovana je celo znanstvena discip lina — krip tozoo lo - gija, kar bi pom enilo vedo o skritih ž iva lih . Četudi krip tozoo log ija še ni priznana kot prava znanstvena disci­plina, pa že od leta 1982 deluje med­narodno združenje k rip tozoologov, v katerega so včlanjeni znanstveniki iz Kanade, K itajske, Sovjetske zveze, Bolgarije in Južne A frike .

D vom ljivce velja spom niti na nekaj dejstev. B io log i so m enili, da je okapi, nenavadna, žival, nekakšen križanec med a n tilopo in ž ira fo , izum rla že pred 40 m ilijo n i le ti, dokle r niso leta 1906 ujeli p rv i živ i prim erek. Podobno so go vo rili in pisali o vrsti divjega prašiča, pekariju , ko t o živali iz pleistocena, pa se je čudežno pojav il leta 1975 v para­gvajskih d iv jinah . In, ne nazadnje, ve­lja om eniti s lovito ribo resoplavuta- rico, o kateri so znanstveniki t rd ili, da je izum rla pred 65 m ilijo n i let, dan­danes pa vemo, da še vedno živ i in pla­va ob a frišk ih obalah, saj so že več prim erkov potegnili na dan.

Mogoče je to re j, da bo nekega dne znanost lahko preiskala v živo tud i sk- . rivnostno mokele— mbembo, pa 50 metrov velikega lignja, trdovra tno sk­riva jočo se m orsko kačo in slavno lochneško pošast z lju b k im imenom Nessie.

Sicer pa, skrivnosti delajo naš planet

,CP5L M ,M(V ir: Readers Digest)

Nevarni odpadSkladiščenje radio­aktivnih odpadkov —

UpanjaV Z D A so začeli g rad iti naj večje

svetovno odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri izdela­vi jedrskega orožja in p ri delova­nju jedrskih e lektričn ih central. V 51 podzemeljskih jek len ih rezerv­oarjih bodo lahko shranili prek m ilija rdo litro v odpadnih rad i­oaktivn ih snovi.

Ob odlagališču grad ijo tudi predelovalnico teh odpadkov, saj upajo, da bo tehnolog ija kmalu povsem kos še varnejšemu skla­diščenju rad ioaktivn ih odpadkov. V načrtu je izpopolnjena franco­ska tehnologija usteklevanja rad i­oaktivn ih odpadkov, po kateri od­padke pomešajo z zrni borosili- katnega stekla, mešanico po po­tem segrevajo na izjemno-visokih tem peraturah oko li 1.000 stopinj. Staljeno maso potem oh lad ijo v ka lup ih . Ja ko do b ijo steklene klade, ki so prim erne za vlaganje v podzemeljska skladišča. Trdne ip varne ostanejo vsaj tr i s toletja, kar je dovo lj za dokončen razpad ne­katerih rad ioaktivn ih odpadkov.

Težava je v tem, da so odpadki, ki nastanejo pri delovanju je d r­skih e lektrarn , bo lj rad ioaktivn i in jih je zato treba zelo do lgo oh la ja ti za nadaljn jo predelavo v steklene klade.

Vsekakor pa je upanje, da bo človeštvo s prim erno tehnologijo rešilo ta zapleten problem , k i se navsezadnje tiče tud i nas.

M im

V zadnjih dveh letih so v Z im babve­ju sprav ili v zapor ve liko m ladih žena. ki so zavrgle in tud i um orile svoje novorojene otroke. V po lovic i prav­kar minulega leta je zimbabveška p o li­cija našla 30 nov orojenčkov . stlačenih v odvodne cevi. ž iv ili zakopanih v lu ­k n ja l i» m ravljinčarjev, zavrženih v goščavah. K rim ina lis ti se zavedajo.da je to le drobec žalostnega deleža novorojenčkov, ki so žrtve lastnih mater. Dom nevajo, da je detomorov več sto v sako leto.

Posebno razširjen je de tom or v plemenskih-v aseh, k je r dekleta cenijo po n jiho v i lobo li. kako r p rav ijo ceni za nevesto. Če dekle zanosi pred poroko, j i nosečnost močno zbije ceno. Očetje se nečloveško znašajo nad nosnim i hčerami; neusmiljeno jih pretepajo, včasih tud i ubije jo z udarci, vse zato. ker za n jih ne bodo več m ogli iz trž iti ve liko lobo lo . M lada dekleta se tako raje znebijo p lodu, še prej pa nosečnost p r ik r iva jo .

Bolj ko t ta arhaični plemenski običaj pa je za detomore kriv v pliv u r­banizacije in prodor zahodnjaških vplivov v a friško življenje. Spolni ta­buji so zrušeni, svobodna ljubezen se je razširila v mestih in tu d i v vaseh. La­ni so iz osnov nih šol iz k lju č ili 1.500 učenk zaradi nosečnosti. Enako kot se širi spolna svoboda, se z njo hk ra ti ne širi tud i občutek odgovornosti za lju ­bezenska dejanja. In tako se očetje otepajo vsakršnih finančnih in social­nih obveznosti do svojih nezakonskih

Za poslovnežeRačunalnik kot ročna

uraSeiko, slovita japonska družba, k ije

svet že nekajkrat presenetila s svo jim i proizvodi, p rip rav lja v letošnjem letu poslastico za ljub ite lje osebnih računaln ikov. Na tržišče bodo poslali prenosni osebni računaln ik, k i ne bo večji od klasične ročne ure. Namenjen je seveda tis tim , ki ves čas potrebuje jo pri sebi kop ico podatkov, se pravi poslovnežem in menažerjem.

Računalničeksesestojriz osnov nega term inala, ki m nič večji od navadne beležke, vendar je v njem m in ia turna tastatura. s pom očjo kate re je mogoče v drugi del s pokazaln ikom vnesti potrebne podatke ozirom a programe, la del se potem vzame iz elektronske beležnice m se ga pripne na ro ko kot ročno uro. Tako ima uporabnikvesčas potovanja možnost, da na pokazalni- ku dob i potrebne podatke, naj bodo to telefonske številke, dogovorjeni zmenki, poslovne številke, hotelske rezervacije ipd. Vse to je shranjeno v m in ia turnem pom n iln iku z zm og lji­vostjo 2.000 karakte ris tik .

Ljudje živijo svinjsko življe­nje in se še borijo, na j j ih v tem ogabnem svinjaku na m iru pustijo.

E. F R ITZ

Ljubezen je dejanje vere in kdor ne veruje, tud i ne ljubi.

E. FR O M M

Spom ini so za slabotne. M o­čni vedo samo za prihodnost.

B. P E K IČ

otrok , matere pa, kot smo lahko preb­ra li, izb ira jo na jgrozljive jšo pot — detomor.

..Je naše ženske obsedel hudič?" se sprašuje eden od urednikov časopisa Harare Herald. Premier Mugabe pa govori o nem oralnosti in zlu.

Vendar v besedah in obsodbah ni rešitve. Kontracepcija in odgovornost za otroke bi najbrž odpravila zlo detom orov. Toda prav kontracepcijo je vlada prepovedala, ker so jo nekate­ri razlagali ko t zaroto belcev, ki hočejo zmanjšati črnsko prebivalstvo. N ajbrž kaj dosti tud i ne bo zaleglo na­vod ilo , naj skrbno nadzorujejo nose­čnice in preverja jo, kako seje njihova nosečnost končala, da bi tako o d k rili de tom orilke in tiste matere, k i zavrže­jo. svoje novorojenčke. Detom ore in izpostavljanje o tro k bo odpravil le g lob lji prem ik v zimbabveški družbi.

M i M(V ir: Nevvsvveek)

Arheopteriks — nerešena ugankaJe bil praoče sedaj ži­večih ptic ali izumrla

veja?V zadnjih le tih se je med

znanstveniki ponov no obudilo za­nimanje za fosilne ostanke nena­vadne živali, k i jo poznajo šolarji širom sveta pod nazivom arheop­teriks. Gre za ostanke živali, katere okostje kaže vse značilnosti d inozavrov. Vendar pa je imela telo p o k rito s pravim ptič jim perjem. O d leta 1861, ko so blizu Eichstaetta v Nem čiji našli prvi tak fosil, so pa leonto logi o d k r ili še pet arheopleriksovih ostankov, njegove uganke pa niso povsem razrešili. Je ptič a li dinozaver, prednik sedanjih p tic ali zamrla veja dinozavrov? Je ta predpoto­pni s tvo r sploh lahko letel?

Ker je prap tič po okostju pravi plazilec, po perju pa pravi ptič, je ves ta čas v šolskih učbenikih ve­lja l za prvo ptico . Toda nekateri s trokovn jak i p ra y ijo ,d a arheopte­riks sploh n i mogel leteti. V okost­ju namreč nim a prim erne grod- nice- k i p ri pticah služi ko t opora leta ln im mišicam. Oče vseh ptic naj b i torej le poskakoval. T o je kaj čudna podoba za praočeta p tic, če vemo, da so v tem času ne­kateri p lazilc i od lično leta li.

Po mnenju Olsona in Feduccia pa je arheopteriks lahko letel; pr­sna kost, kakršno je že im el, je zadoščala za pričvrščenje mišic, ki s lužijo za mahanje s k r il i navzdol.

J udi nedavne raziskavearheop- teriksove lobanje, k i jih je opravil K. N. Whetstone, so pokazale, da izum rla žival zares spada med ptice, saj je njena lobanja zelo podobna lobanjam živečih ptic, čeravno je sorazmerno večja. Ta velika podobnost je navedla razis­kovalca, da je postavil podmeno da je arheopteriks le ena od izum r­lih vej ptic , ne pa n jihov praoče. Torej je sporna izum rla žival le odm rla veja, ki se ni nadaljevala v nove vrste.

Janez Trdina Črtice in povesti iz n

FRANJAPo njeni misli je bila pri­

pravljena trpeti vse muke tega sveta, dati vsak hip svoje življenje za slovensko dom ovino in narodnost. Beseda ..Slovenci" pomeni Franji vse Slavjane, za nas planince je rabila kranjsko ime. To kaže, da je brala m orebiti tudi Prešerna. Naj priobčim nekoliko vrstic davorije, s katero opominja rojake na borbo.

več se pletu lovor-venci pletu za vas, oj Slovenci!Hajdmo, hajdmo, hajdmo!

Proti Nemcu i Turčinu spasit nam je 'dom ovinu!Hajdmo, hajdmo, hajdmo!

Ne verujmo ni Madjaru, niti popu, n iti ...Hajdmo, hajdmo, hajdmo!

Svi su vraži, krvopije, zlobne zmije, risi, lije.Hajdmo, hajdmo, hajdmo!

Kletog robstva spone krš’mo!Glas osvete slavske vrštno!Hajdmo, hajdmo, hajdmo!

Takih strastnih besed ne bo odobril ne humanist ne zreli po litik, ali so zanimive, ker označujejo kraj in

čas, v katerem so se rodile, in nam pokazujejo ne­varno visoko stopinjo, do katere je prikipela dom ­oljubna jeza naše darovite rojakinje. Franja ni pozna­la zgodovine, zato ni mogla razumeti, zakaj še vedno ..dremljemo, roke križem držimo in čakamo". — Mi­slila je, da izvira naš modri pasivni upor iz gole ne­marnosti in strahopetnosti. Mani je enkrat rekla vsa nevoljna: „ 0 če bi b ilo po mojem, smo v pol leta rešeni. Ali naši možaki so babe, naše ženske pa mrtev les, da jim ni mar, da bi vdihnili otrokom slovenski ču t in slovenski srd.”

Ali n iti to strastno dom oljubje ji ni zadušilo blage narave. Iskreno je dejala Mani: „Veš, zakaj bi tako rada učakala našo zmago, slovensko odrešenje? Zato, ker bi potem nihče ne kalil lepega, božjega miru. Slovenci bi postali tako mogočni, da bi lahko vsem ljudstvom prepovedali vojskovanje, sami pa so tako krotkega srca, da bi se zadovoljili s svojo svobodo, da gotovo nikogar ne bi napadali in ža lili.”

Težke misli in nadloge so delale Franji verska vprašanja. Komaj se jepo leg laneko likoenadvom ba, se je dv ign ilo deset novih in vedno hujših. V neki hrvaški vasi je umrl kalvinar in katoliški duhoven ga ni hotel zakopati na katoliškem grobju. Izgovarjal se je, da mu prepoveduje to ljubav postava katoliške cerkve. Prišel je judovski rabin in je dal zagrebsti mrliča brez spotike na judovskem pokopališču. Žup­nikova neusm iljenost se je razglasila in zbudila velik h rup nejevolje v vseh izobraženih in deloma celo v kmetih.

Franja je povpraševala, če zabranjuje katoliška cerkev res tako dejanje. Nekateri so ji to potrd ili. Šla je k spovedniku, da izve resnico. Nepremišljeni pop

jo je ozmerjal za tako radovednost in ji rekel, da župnik že pozna svojo dolžnost; ko bi bil smel, bi krivoverca gotovo zakopal. Kalvinar je to sam zakri­vil, ker se ni pred sm rtjo spreobrnil. Za neverno sodrgo je dober vsak brlog, pokop v posvečenih tleh je ne spravi v nebesa.

HUDEVCIKonj pripelje srečno voz sena do klanca. Tu se

ustavi. Gospodar hoče iti še po drugega konja, ali hlapec pravi: „Čemu? Naredimo kakor Hudevci." In gospodar požene konja in hlapec in vsa družina se zaleti od zadaj v voz in ga porine, kakor bi trenil, čez klanec, in konj ga pelje zopet brez težave domov. —

Kmalu potem sem sedel v Straži v krčmi poštenega narodnjaka in se pogovarjal z njim o vpeljavi slovenščine v uradnije. Mož, ki je tudi ud Mohorjeve družbe, pravi nazadnje: „Bo težko kaj, se ravsamo preveč med sabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse.”

„Zakaj kakor Hudevci?”„Zato ker so Hudevci vsi ene misli, sicer jih ne

poznam, še nisem bil nikoli v njihovi vasi." — ----------Pomenek povem svoji bršlinski gospodinji in jo

vprašam, če pozna te složne ljudi kaj bolj natanko. „0, kako ne, saj je tam omožena moja sestra. Oblazite vse kote, pa ne veste za Hudo! Saj ni daleč: četrt ure za Potočarsko vasjo pod Kačjo ritjo. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte, ali ni vredno: je pač borna, majhna vas, nad vasjo pa hosta in sem prot* Potočarski vasi polje. . •

murninaročajo

»Hrupno” tudi na cestahVse prevečkrat se je prednovoletno slavje skalilo v prometnih nezgodah — Petek med najbolj črnimi

dnevi

U K R A D E N IH T R IN A JS T K O K ­OŠI — V noči na 26. december je nekdo v lo m il \ kokošn jak A d o lfa D im a iz H udej p ri Trebnjem . Lastn ik je pog­rešil 13 kokoši, po uradnih cen ikih ocenjenih na 9 tisočakov in po l. M il i­čn ik i za storilcem še poizvedujejo.

O D T E K L O 35 L IT R O V B E N C I­N A — V noči na 24. december je b ilo ukradeno iz dveh kom bijev, last novomeškega ŽTP , sekcije za vzdrže­vanje prog, o ko li 35 litro v bencina. V oz ili sta bili pa rk iran i na dvorišču ŽTP , k i pa je nasploh zelo slabo varo­vano. Že lezničarji so oškodovani za po ltre tji tisočak.

T U D I P O Š TA R JI OB B E N C IN — Med 24. in 26. decembrom so bdi ob nekaj bencina tu d i poštarji. Iz službenega osebnega avtom ob ila , pa­rkiranega pred zgradbo pošte, je izgi­n ilo kak ih 15 litro v go riva . Škode naj­brž n i težko izračunat'

PADEL S KOLESOM

V R A I NO — 1. januarja popoldne se je med vožn jo s kolesom It uje poškodoval 42-letni Jože Kovačič iz Vratnega pri Šentjerneju. Kovačič se je popoldne o ko li 16.30 pe lja l po ko lovozn i po ti med V ra tn im in Šentjernejem, zaradi prevelike h itros ti pa je izgub il ravnotežje in padel. Pri tem j dob il hujše telesne poškodbe, zaradi česar so ga odpe lja li na zd­ravljenje v novomeško boln išnico.

D O M A Č E TRNJE

(Io s po dar st ven i k je priše l na p n j e d k okulistu in dob il potrdilo, du je slep za barve; videl je namreč vse črno.

' ZA NOVO LETO GORELO

R A Č JE S E L O — Na prvi dan nove­ga leta je p riš lo do požara v romskem naselju v Račjem selu, k je r je zagorela baraka 29-letne B rig ite B ra jd ič . K o t se je pokazalo, si je Brajdičeva zvečer svetila s prižgano svečo, te pa ni uga­snila, ko je odšla z osta lim i Rom i ven. Sveča se je v tem času prevrn ila in za­žgala cunje, ki so ležale zraven. Požar je B rajdičevi pizadejal za kak ih 50 t i ­sočakov škode.

STARE ZAGEV ŠEN TJER ­NEJ, S R E B R N IC E , N O V O M E S T O —• Neprevidnost, pre­hitra vožnja in pa alkohoi so v zadnjih dneh starega leta zakri­vili, da je bilo toliko zvite ploče­vine kot prej v enem ali celo dveh mesecih skupaj. Soraz­merno mirno je bilo le zadnji dan minulega leta, saj v poroči­lih dežurnih miličnikov ni zasle­diti nobene hujše prometne nezgode. Zato pa jih je bilo toliko več dan poprej, v petek, ko so ljudje s kozarci v rokah, bodisi v službi, na ulici ali v gos­tilni, s prijatelji ali le z navidez­nimi znanci trumoma nazdra­vljali novemu letu.

Preveč prostoru b i b ilo po trebno, če bi hoteli našteti vse petkove prometne nezgode na do len jskih cestah, zatoos- tan im o le p ri š tirih .

N a jp re j je že z ju tra j ob 8. u r i počilo p r i Srebrničah. 47-letni A n ton Šiško iz Lešnice se je namreč z osebnim avtom peljal po regionaln i cesti iz Novega mesta p ro ti Straži, zaradi prevelike h itros ti pa ga je priče lo zanašati. Zav­ozil je na levo v trenu tku , ko mu je na­sproti pripelja l z osebnim avtom

Enega zabodel v nogo, drugega

pa v trebuhHude posledice pre­tepa v Lokvah pri Črnomlju_____

LO K V E — Prepir in kasneje pretep, do katerega je prišlo 24. decembra ponoči v b ife ju Jožeta Žvaba v Lokvah pri Č rno m lju , sta udeležencem prinesel hude posle­dice.

N a jp re j je v b ife ju priš lo do spo­ra med 26-letnim M u jom Z likano? vicem u Rodin p ri Č rno m lju in skup ino R om o \. K o so slednji od­šli, se je /a n jim i odprav il i / bifeja tud i Zukanovič. Počakal je pred vra ti, da so iz bifeja prišli še Ivan K am b ič iz Češnjevca ter Jože Šolar in A lo jz Svetič iz Č rnom lja . Z u ­kanovič je nenadoma pričel ume­rja ti om enjeno tro jk o in jim celo g roz iti, da j i h bo pob il. P rep irseje kmalu sprevrgel v prerivanje in su­vanje ter kasneje*pretep, med kate­rim je Zukanov ič z ostrim predmetom zabodel Svetiča v tre­buh in ga hudo - poškodoval, medtem ko je Šolarja zabodel v nogo. Svetiča so prepelja li na zd­ravljenje v novom eško boln išnico. Om enim o naj še, da je b il Zukano­vič v času pretepa vinjen, zoper nje­ga pa bo podana ovadba jav nemu tožilcu.

ČE NAJ S O D IM O PO JU TR U ... — Zadnji dnevi lanskega in prvi dan novega leta ne obetajo, da se bo varnost na naših cestah kai pri­da izboljšala. Vseeno pa upamo, da prizorov, kot je tale, koso veni najhujših lanskih nesreč pri Lešnici utrnila štiri življenja, letos ne bo.

1Z P R A Z N IL A S E J E G U M A — 26. decembra o ko li 14.30 se je Beograjčan Vehzar Č etkovič peljal s tovo rn jako m po m agistraln i cesti m im o Štefana. Vam pa se mu je nenadoma izpraznila »uma napredujem levem kolesu,zara- Ji Česar je Četkovič zavozil v levo. N a­sproti je takra t s tovo rn jakom pripe lja l -rane Tram puš iz Kostanjevice na ■črttsu V trčenju voz il se je Trampuš udi poškodoval in so ga odpe lja li v rovom ško bo ln išnico, medtem ko je škode na vozilih za m ilijon 700 tisoč Ji n

TO V O R SE JE R A Z T R E S E L PO CESTI — Kerse je na tovo rn jaku , k i ga

je p ro ti Zagrebu vozil L jub ljančan Jakob H očevar,odtrga la varovalka.se je pri Skopicah razsulo po cestišču več naloženih železnih cevi. Iz Zagreba se je takra t s p o lp rik lo p n iko m pripe lja l Zagrebčan Dragan Valeta, za n jim pas tovornjakom a še Jože Perpar in A lo jz Bizjak.

Ker sc vsem ni uspelo prav­očasno izogn ili po cesti razsutemu tovoru, je p riš lodp prave zmede na ma­g is tra lk i. D obri dve uri je zategadelj promet po m agistra lk i potekal enosmerno, čeprav gm otna škoda na voz ilih ni bila velika, ocenili s o jo na kakih 30 tisočakov

Slav ko Žvan iz D olen jskih T o p lic . Prišlo je do čelnega trčen ja . \ katerem je nastalo za 120.000 din škode.

K ar tr i poškodovane in za 70.000 din materialne škode pa je terjala prom etna nezgoda, k i se je prišetila v Žab ji vasi nekaj pred 15. uro. V zrok: vinjenost. 52-letni Božidar D ž ipa lo iz Novega mesta se je pelajl z Rateža p ro­ti Novem mestu, v Žabji vasi pa zaradi vinjenosti zapeljal na levO in trč il v voz ilo , k i ga je nasproti pripelja l Novomeščan Boru t Pavlič. V nesreči sta se poškodovala oba vozn ika in sopotn ik Feliks Zabukovec.

P rib ližno ob istem času pa je priš lo do nesreče tud i p r i S tarih žagah. 28- le tn i Č rnom aljčan Boris M ike tič se je tedaj peljal z osebnim avtom p ro ti Novem mestu, vendar ga je zaradi prevelike h itrosti priče lo zanašati, dok le r n i zapeljal na levo in trč il v skalnati usek. Pri nezgodi je bila poškodovana sopotnica Zorica Šika iz Č rnom lja , medtem ko so m aterialno škodo ocenili na 50.000 din.

V injenost in p reh itra vožnja pa sta b ila ta dan še enkrat med povzročite lji nesreč. Nekaj pred po lnočjo seje na­mreč p ro ti Šentjerneju pelja l z oseb­nim avtom ob ilom 23-letni Franc Lo- patec iz M ihovice. V oz il je p reh itro in p ri obratu IM V zaradi take vožnje zadel pešca, 28-letnega A lberta Hos- tarja iz Šmalče vasi. Nekaj krivde za nesrečo nosi tud i pešec, vin jen je na­mreč ko lo v ra til po cesti, tako da se mu Lopatec zaradi h itre vožnje ni mogel izogn iti. g g

TAT V SAMSKEM DOMU

K A N IŽ A R IC A — V ito m ir D ragu- tinov ič iz Kanižarice je 29. decembra p r ija v il m iličn ikom , da je nekdo b r­skal po njegovi sobi v samskem dom u. Izg in il mu je zlat prstan, poleg njega pa še avtokasetofon in dve moški ro ­čni u ri. Za storilcem , k i je D ragu tino - viča oškodoval za o ko li 43 tisočakov, še' poizvedujejo.

Pešec prva smrtna

žrtev letos1. januarja je v novome­ški bolnišnici umrl 50-

letni Anton VrtačičN O V O M E S T O — Žal m oram o že

prvemu dnevu v novem letu prip isati tud i p rvo sm rtno žrtev letos na do len j­skih cestah. Iz novomeške bolnišnice so namreč sporočili, da je ta dan za posledicami prometne nezgode, k i se je p ripe tila nekaj dni poprej pri M a lih Brusnicah, um rl 50- let ni A n ton V r­tačič iz Brusnic. .

V rtačič je 25. decembra nekaj po šesti uri z ju tra j pešačil z m lekom v ro - ki skozi Male Brusnice, tak ra t pa je iz. novomeške smeri z osebnim avtom pripe lja l 20-letni M ilan Sašek iz Su­hadola. l ega je v ov inku zaneslo v V r- tačiča, ki je ob nezgodi do b il tako hude poškodbe, da je čez teden dni um rl.

PREVRNIL SE JE OB CESTO

M E D V E D J E K — Na magistraln i cesti med L ju b ljano in Zagrebom pri Medvedjeku seje 29. decembra ponoči z av tom ob ilom p revrn il 35-letni L ju ­bljančan Vukšin Bugarinovič. Ta je nekaj pred drugo uro iz neznanega vzroka zapeljal na levo prek vozišča in sc izven njega tud i prevrn il. Najhu je jo je skup il avto, na katerem je za 70.001) din škode.

ZARADI PREVELIKE HITROSTI S

CESTEN O V O M E S TO — V ponedel­

jek . 2. janu a tja , je p riš lo na L ju ­bljanski cesti v Novem mestu do hujše prometne nezgode. 21-letni Edvard Zadnik iz D o len jih Ka­mene se je nekaj pred šesto uro zvečer peljal z osebnim avtom iz Bršljina p ro ti mestu. Zarad i pre­velike h itros ti ga je v b liž in i ŽTP, tozda za vleko, zaneslo na p lo ­čn ik, k jer je udaril še v drevo. Pri nezgodi sta se poškodovala sopo­tn ika Bojan Zadn ik (tega so po nudeni p rv i pom oči o d pus tili iz boln išnice) in Jožica Bon iz Nove­ga mesta, ki je zaradi hujših poškodb ostala na zdravljenju. Na vozilu je b ilo za Ih tisočakov m aterialne škode.

m

r n m m

Z AVTOBUSI NA OLIMPIJSKE IGRE

N O V O M E S TO — Š tiri verjetno najzanimivejše smučarske discipline X IV . z im skih o lim p ijsk ih iger v Sa­rajevu si lahko ogledate „v ž ivo ". M la ­dinska turis tična poslovalnica iz N o ­vega mesta je p rip rav ila za 15. februar odhod na tekm o moškega veleslalo-

NA JB O LJŠI — Krešo Omerzel, Jože Žibert in Zvone Gerjevič (z dan ka,sn̂ c boj f nskls'al°™-. . . . . . . . , , februarja skok i na 90-m etrski skaka l-leve) imajo največ zaslug za osvojene dragocene lovorike. Po svojih nici in l8 februarj a m oški s|a |o m .močeh je prispeval, kljub poškodbi, tudi Mojm ir Lipar, precej pa Si Podrobnejše in fo rm acije dob ite naobetajo še od Bojana Ivačiča in novincev Gorazda Gorjupa in Ro- Novem trgu 4 v Novem mestu,mana Berganta. (Foto: Perc)

Uspešno leto speedwaya v KrškemPregled največjih uspehov doslej obvezuje tekmovalce in vse, ki pomagajo

KRŠKO — „Ta uspeh obvezuje, ne le Avto-moto društvo Krško, temveč tudi združeno delo celotne občine. Po izkazanem zaupanju F IM in uspešni organizaciji finala svetovnega prvenstva v parih ter zadnjih tekmovalnih uspehih naših speedwayistov, koraka nazaj ni več,” je dejal glavni direktor tovarne „Djuro Salaj” Silvo Gorenc na nedavnem sprejemu, ki ga je za tekmovalce, mehanike, izvršni odbor A M D ter predsednike delavskih svetov in direktorje kolek­tivov, kjer so doslej pokazali največ posluha za delo A M D , pripra­vilo krško A M D .

Prek 470 članov, od tega je okrog 120 m lad ih , je lahko na m inu lo leto ponosno, saj so tekm ovalc i v spee- dwayu iz Krškega lani dosegli to liko naslovov v eni sezoni, kot doslej še ni uspelo nobenemu društvu v Jugosla­v iji v povo jn i zgodovin i. T o so pouda­r i l i tu d i ob pode litv i priznanj naj­bo ljš im predstav n ikom avtom ob ilske­ga, m otocik lis tičnega športa v Beo-

ZIMSKE ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV

R A D O V L J IC A — Zveza društev upokojencev iz Radovljice bo letos gostite lj p rv ih z im skih iger upokojen­cev v veleslalomu in smučarskih tekih , ki bodo 25. februarja na smučiščih K olpe pri Bohin ju . P rired ite lj tekm o­vanja je Zveza društev upokojencev Slovenije, p o k ro v ite lj pa radovljiška občinska skupščina. K o t gosti so na igre vab ljeni tud i upokojenci iz A vs t­rije , Ita lije in H rvaške, sicer pa se tekm ovanja lahko udeteže vsi , up­okojenci. Podrobnejše in fo rm acije so na vo ljo p r i m atičn ih društv ih .

Sprejem za 13 najboljših športnikov

Slovesnost v prosto­rih skupščine občine

Novo mestoN O V O M E S TO — Mir.uk>

sredo sta predsednik skupščine občine N ovo mesto Uroš D u la r in predsednik O K S Z D L Boris Skcdelj p rip ra v ila sprejem za naj­boljše novomeške športn ike.

M ed povab ljen im i so b ili a tle ti G orazd G ab rije l. Robert Š ikonja, Igo r Prim c te r A ndre j Lapajne, kolesarji Janez Božič, Srečko G li- vari Brane Novak, Jože Smole, Sandi Papež in Boris Lavrič, pla­valec Igo r V idm ar, m o toc ik lis t A l­o jz Pavlič te r m odelar D a rko Bauer.

Preveč bi b ilo naštevanja, če bi hote li zapisati vse zasluge in dosežke omenjene trinajsterice. Kolesarji so p o trd ili, da nezadržno p rod ira jo v jugoslovanskih vrh, Š ikonja, Lapajne, Prim c in Gab­rije l so z nastopi na balkanskem in državnem prvenstvu dokazali, da je N o v q mesto neizčrpen v ir mla­d ih in obetavn ih a tle tov, atle tom bo v p rihodn je po trebno Zagotoviti boljše pogoje za de lo . V id m a r je dokazal, da novom eški K P A v državnem m erilu še zmeraj nekaj pomeni, medtem ko jc bila letošnja sezona za Pavliča in Bauerja zagotovo ena najuspešnejših do slej.

gradu. K rčan i so ek ipn i državni prvak i, v parih in posamično, ob teh titu la h pa naj om enim o le še osvojeni naslov slovenskega prvaka v spee- dvvavu, „T o je po zaslugi tekm ovalcev, k i so pokazali ve liko srčnosti, borbe­nosti in m a rljivo vad ili. Če ne bi b ilo zavzetih in sposobnih m ehanikov Staneta Debeljaka, Jožeta Kran jče­viča in 'Lojzeta Mavsarja in seveda duhovnega vodje Franca Babiča ter špo rtn ih funkcionarjev v društvu, us­peh gotovo nebi b il to likšen. Hvaležni smo ko lek tivo m Celuloze, S loveni- jaavta, K ovinarske , P ion irja , A g ro ­kom binata in Transporta za razume­vanje do svojih delavcev, ki so naši tekm ovalc i, m ehanik i, in pom oč ob raznih p rired itvah ,” je med drug im

povedal predsednik A M D Edo K o­močar.

Značilno za večino izmed 48 špor­tn ih funkcionarjev A M D K rško je , da se ne izogibajo n iti povsem fizičnem u delu ob udarniških akcijah. Po bese­dah Staneta Ž igante ja , športnega funkcionarja , k i ima mednarodno licenco, so lani z udarn išk im delom p rih ra n ili društvu nad 30 starih m i­lijono v dinarjev. Na stadionu M atije Gubca je pač potrebno, ne le neposredno pred prired itvam i, posto­r i t i to in ono na speedwayski stezi, t r i ­bunah, v garderobah. Za to n i nihče presenečen, če namesto vab ila za ses­tanek pogosto dob i povab ilo za delovno akc ijo .

K rško A M D bo v letu 1984 orga­n iza to r petih prired itev, o katerih bomo več še p isali, zato je nenehna skrb članov A M D , da ne b i zapravili ugleda dobrih organizatorjev, vse­kakor nujna. Sekretar A M D M ilan Nedoh meni, da bodo im eli n jihov i fantje Ž ibert, Omerzel, Gerjevič in drugi močne konkuren te v tekm ova l­cih iz slovenskih društev, upa pa na vsaj delno ponovitev lanskih rezulta-

tOV' P. PERC

D R A G O C E N O PR IZN A N JE — Ferdo Avsec (desno) je za za­sluge pri razvoju in širjenju šaha v Novem mestu dobil na slovestnosti pred novim letom zlato Bloudkovo značko.

VRNILI OBISK — Krčani so v začetku decembra vrnili obisk prijateljem iz Sindelfingna. Na posnetku je ekipa, k ije nastopila na turnirju malega nogometa med dvajsetimi zdomskimi nogometnimi klubi.

Prvič in zadnjič v figiČeprav so v Kočevju veseli uspehov rokometašic, jim je veselje zagrenila odločitev o ukinitvi medre­

publiške ligeKO Č EVJE — Brezdvomaje

bila najboljši športni kolektiv lanskega leta v mestu ob Rinži ekipa rokometašic Itasa. De­kleta so namreč v svojem prvem nastopanju v medrepubliški ligi dosegle uspeh, ki ga niso pričakovati še taki optimisti.

Usoda novincev v ligah jc , da se prvo le to nastopanja bore za ligaški status S K očevkam i ni b ilo tako. Z izrednim i ig ram i, v ka te rih pa j i l i je ve­liko k ra t zapustila sreča, so pred spo- m lad ifhskim nadaljevanjem prvenstva na odličnem petem mestu, za vodečo ek ipo Partizana iz Rajičev pa zaosta­ja jo vsega t r i točke. Igra lke Itasa so v enajstih srečanjih kar pet točk osvojile v gosteh (zmagi v Pulju in C elju ter re­m i v D jakovem ), ed ino točko na d o ­mačem igrišču pa jim je odvzela Irta iz Siska.

..Čeprav smo ve liko dosegli," ugo­tavlja trener Ivan Že ijav, ..še zmeraj nismo pozab ili poraza v R ajič ih , k jer bi lahko z m alo več športne sreče p r i­prav ili vodeči ekip i neprije tno prese­nečenje." Podobnega mnenja je tud i igra lka A ndre ja N ovak, ki je na jbolj vesela zmag nad N ovim mestom in L o kom o tivo iz V inkovcev.

Kočevke pa spom ladi oč itno m erijo še više. Program prip rav jc namreč izredno obsežen in strog, polegtega pa predvideva še vrsto nastopov na zim ­skih tu rn ir jih po S loveniji.

Ob vseh lep ili straneh letošnjega prvenstva pa v Kočevju vendarle ne m orejo pozabiti na za n jih neumestne in neodgovorne od loč itve rokom etne zveze, ki je z novo reorganizacijo tekmovalnega sistema uk in ila medre­publiške lige.

..L is ti, k i v im enu stabilizacije in varčevanje p rinašajo takšne odločitve, ne poznajo razmer v teh ligah in nuje, da takšen sistem tekm ovanja ostane še naprej," m enijo v Kočevju.

M. G-č.

JPRVAK ZA 1983 — Jože Kol­man (na posnetku) je zmago­valec SK Milan Majcen iz Sev­nice v šahu. Med 14 igralci jeza točko ugnal najnevarnejše zasledovalce Šorlija in BIa«»

DOLENJSKI LIST _ _ _ _ _ ____________ ■ Št. 1 (1795) 5. ja n u a r ja 1984 j

m D U S T R IJ f l m O T O R M H VOZIL novo mESTOZagrebška 18—20 tel.: 068 24—481.068 23—738

Razvojni inštitut

RAZVIJAMOPROJEKTIRAMOKONSTRUIRAMO

M is l im o in d e la m o za ju tr i .N u d im o vam p e rsp ek t ivo in b o d o čn o s t .M i b o m o u resn ič i l i vaše — vi b oste u resn ič i l i n aše am b ic ije .

D o kto r j i , m agistr i , d ip lo m ira n i inženirji , in žen ir j i

• STROJNIŠTVA• LESARSTVA N• ELEKTROTEHNIKE• FIZIKE

K lič ite , p išite , p r id ite na n e o b v e z e n p o g o vo r .

Ljubečna Celje

tlak za hleve Tel. (063) 25-800

Ljubečna Celje

izotaltermoizolacijski pod

-

SGP PIONIR tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije Kettejev drevored 37 68000 NOVO MESTO

o b ja v ljap ro s ta de la in n a lo ge

1. strugar2. elektroinstalater3. ključavničar4. stavbni klepar5. klepar (avtomobilski)6. avtomehanik7. vodovodni inštalater8. izolater9. vrtalec pri globinskem vrtanju

10. monter ogrevalnih naprav11. monter plinskih instalacij12. več delavcev za priučitev za varilca, avto­

mehanika, elektroinstalaterja, vodovod­nega inštalaterja, monterja ogrevalnih naprav, kleparja, ključavničarja ali za monterje prezračevalnih naprav

13. čistilec proizvodnih prostorov14. delovodja plinskih instalacij15. prodajni referent

P o leg s p lo š n ih p o g o je v m o ra jo k a n d id a ti z a o p ra v - Ija n je o b ja v lje n ih de l in n a lo g iz p o ln je v a ti še: p o d 1 — 11 — p o k lic n a šo la u s tre zn e s tro ke p o d 12— 7. ra z re d o v o s n o v n e šo le p o d 13 — ko n ča n a o s n o v n a šo la pod 14 — d e lo v o d s k a šo la s tro jn e sm eri in 3 le ta d e ­lo v n ih iz ku še n jp o d 15 — v iš ja a li s re d n ja šo la s tro jn e a li e le k tro ­te h n ič n e sm e ri oz. d ru g e u s tre zn e sm e ri te r 3 oz. 5 le t d e lo v n ih izku še n jK a n d id a ti za o p ra v lja n je o b ja v lje n ih de l oz. n a lo g la h ko p o š lje jo p r ija v o v 8 dne h po o b ja v i n a nas lov: S G P P IO N IR N o vo m es to , to zd M K I, ka d ro vsk i o d ­de lek , K e tte je v d re vo re d 3 7 ,6 8 0 0 0 N o v o m esto.

2 /1 — 84

Delavski svet tozda HIPOT

ra zp isu jep ro s ta de la in n a lo ge

individualnega poslovodnega organa

P o leg s p lo š n ih p o g o je v , d o lo č e n ih v 511. č le n u Z Z D , m o ra jo k a n d id a ti iz p o ln je v a ti še n a s le d n jep o g o je :— n a jm a n j v iš ja s tro k o v n a izo b ra zb a te h n ič n e , e k o n o m s k e a li d ru ž b o s lo v n e sm eri, ,— 4 le ta d e lo v n ih iz ku še n j na p o d ro č ju o rg a n iz ira ­n ja in vo d e n ja d e lo v n ih p ro ce so v ,— s p o s o b n o s t v o d e n ja in o rg a n iz ira n ja d e lo v n e g a p ro ce sa te m e ljn e o rg a n iz a c ije ,— d ru ž b e n o p o lit ič n e in m o ra ln o e tič n e kva lite te ,— zn a n je e n e g a tu je g a je z ik a .

P isne p rija ve p o d a jte v ro k u 30 d n i na nas lov Isk ra IEZE, to zd H IP O T Š e n tje rn e j, z o z n a k o „Z a ra zp isn o k o m is ijo ” . J.

5 /1 — 84

j SAM OUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE

o b j a v l j ana podlagi 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 23 /82 ),

JAVNI NATEČAJza zbiranje vlog za uvrstitev na prednostno listo upravičen­cev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih na gbmočju občine Trebnje (naselja: Trebnje, Mirna, Mokronog).

RAZPISNI POGOJI:Upravičenci za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih so:A .D R U ZIN E IN OBČANI Z N IZK IM I DOHODKI, če

izpolnjujejo naslednje pogoje:— da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stano- / vanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja;

"Ba ima prbsilec stalno bivališče na območju občine Trebnje;

— da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;

— da prosilec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki niso lastniki večje stanovanjske hiše ali stanovanja, ki presega stanovanjske standarde na območju občine;

— da prosilec ali kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hišice;

— da se upošteva socialno stanje upravičenca oziroma članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da naj vred­nost premoženja ne presega 20 % vrednosti standard­nega stanovanja, ki bi mu pripadlo po merilih družbene­ga dogovora;

— da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen;

— da prosilec zagotovi lastno udeležbo po določbah pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbe­nih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje.

B. UPOKOJENI OBČANI, IN V A L ID I IN STAREJŠI ZA DELO NEZMOŽNI OBČANI, če izpolnjujejo naslednje pogoje:— da prosilec ali njegov zakonec m imetnik stanovanjske

pravice ali lastnik primernega stanovanja;— da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni imel ustrezno

rešenega stanovanjskega vprašanja;— da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivališče v

občini Trebnje;

V______________ __________________ ____________

— da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Trebnje stanovanjske hiše, ki za 50 % presega standardno stanovanje, kjer bi prosilec lahko rešil svoje stanovanjsko vprašanje;

— da prosilec zagotovi lastno udeležbo po do loč ilih pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbe­nih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v obč in i Trebnje;

— da izpolnjuje še druge v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja.

Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih, vlagajo vloge na posebnih tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje, Baragov trg 1, in sicer:

— zaposleni: v temeljni organizaciji združenega dela, kjer združujejo svoje delo;

— borci NOV: na OO ZZB NOV Trebnje;— upokojenci: na društvih upokojencev;— starejše, za delo nesposobne osebe: na Centru za

socialno delo Trebnje;— delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih: na OO ZS

delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.Prosilci iz točke A morajo k vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave:

— potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prijemkih prosil­ca, prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva za leto 1983;

— potrdilo — odrezek o višini pokojnine oz. invalidnine za december 1983 za prosilčevega zakonca ali člane skupnega gospodinjstva;

— potrdilo o stalnem bivališču in številu članov skupnega gospodinjstva;

— izjavo prosilca, da niti sam niti kdo od članov skupnega gospodinjstva ni imel v preteklem letu drugih dohod­kov, kot jih je navedel v vlogi;

— druga dokazila, kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na raz­vrstitev prosilca na prednostno listo ali so priložena dokazila dvomljiva.

Prosilci iz točke B morajo k vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave:

— potrdilo — odrezek o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1983 za prosilca oz. njegovega zakon­ca;

— potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosil- čevega zakonca;

— potrdilo o stalnem bivališču in številu članov skupnega gospodinjstva;

— izjavo prosilca, da niti sam niti njegov zakonec ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi;

— druga dokazila, kadar iz vloge in priloženih dokazi- mogoče ugotoviti dejanskega stanja, k i vpliva na raz- j vrstitev prosilca na prednostno listo ali so p r ilo ž . jdokazila dvomljiva.

Tiskane obrazce vlog s pripadajočim i po trd ili in izjava:: :. prejmejo prosilci pri strokovni službi Samoupravne stano­vanjske skupnosti Trebnje, Baragov trg 1, kjer dobijo #udi vsa potrebna pojasnila.Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1, rok za oddajo vlog pa je 30 dni od dneva objave javnega natečaja. Nepopolne vloge in vloge, vložene po tem datumu, bodo zavrnjene.O razvrstitvi na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih bo na podlagi meril iz pravilnika o pogojih in merilih za dodeljeva­nje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje in izpolnjenih pogojih upravi­čencev, odtočil zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje.Številka: 3 6 -3 7 /8 2 Datum: 20 .12 . 1983

Predsednik zbora uporabnikov SSS

Dušan Peskar 5 3 5 /5 2 -8 3

/

i U T! n U ¥

Č etrtek, 5. januarja — Simeon Petek, 6. janu a rja — M o jm ir Sobota, 7. januarja — V alentin Nedelja, 8. januarja — Severin

Ponedeljek, 9. januarja — Ju lijan To rek, 10. januarja — V iljem Sreda, 11. januarja — Pavlin Četrtek, 12. januarja — Tatjana

L U N IN E M E N E

J1. januarja ob’ 10.48 — prv i krajec

C ENJENE STRANKE O B V E ­ŠČ AM , DA IM A M SPET NA Z A L O G I:— je lk im t eterično olje /a zd­ravljenje astme, bronh itisa , p lju ­čnih bolezni in d rug ih prehladov,— mazilo zoper revmo,— mazilo zoper bolezni ožilja,— mazilo zoper gl ivične ekceme,— čaje zoper živčne bolezni in— šentjanževo olje za zdravljenje opeklin in ran.Pošljem po povzetju. N avodila priložena. Se p riporočan i! Stane E R JA V E C . Poklukarjeva 57 a, 61111 L jub ljana.

f o t o - a t e l j e

b r a n k oc . h e r o j e v 3 4 n o v o m e s t o

I — v s e v r s t e f o t o - ] I g r a f s k i h u s lu g

— f o t o g r a f i j e z a | d o k u m e n t e i z d e la ­

m o v 24 u r a h— d a r i l o z a m l a ­d o p o r o č e n c e

j p o k l i č i t e 2 0 - 2 2 6

ni pn ce fi/.| Z A H V A L A m m kn

P R O D AM E N O S O B N O STANO ­VANJE. Vseljivo v letu 1985. Telefon (068)25— 450.

N U D IM m alo sobico pridnem u dekletu. V R a g o v lo g 4 , N ovo mesto.

S AM SK I M O Š K I išče sobo v Novem mestu ali o ko lic i. Naslov v upravi lista (1 /84).

Motorna vozila

D IA N O , le tn ik 1978. ugodno p ro ­dam. M a rija M a tko , Studenec 64, 68293 Studenec pri Sevnici.

VW 1600 lim uzina prodam v celoti a li za rezervnedele. Prodam tu d i novo barako v velikosti 20 m2. In fo rm ac ije po telefonu 82-567 v soboto in nedeljo dopoldne.

PR O DAM zastavo 101. le tn ik 1979. In fo rm ac ije na telefon 25—032.

P RO D AM vozno Z A S T A V O 750, le tn ik 1980. Samo Aš .Straža 61.

ZA S TA V O 750, le tn ik 1973, nere­g is trirano , prodam . Boris G rubar, Go- tna vas 64, N ovp mesto.

PR O DAM A LFA R O M K O , tipa lfe - ta 2000, staro eno leto, in mercedes — tovo rn i 508, le tn ik 1980. In fo rm a c ije , ob de lavn ik ih od 7. do 10. ure na telefon (068) 71— 462.

Z 101, le tn ik 1975. prodam . Jože Bučar, G rob l je 10, Šentjernej.

ZA S TA V O 750, le tn ik 1980, in vle­čnico TO M O S , novo prodam . Drago Primc. Brod 36, N ovo mesto.

R 18, le tn ik 1980, p rodam . Telefon 22—648.

P R O D AM fia t 125 p o d e lili. Frančič Ivan Stara vas 23 pri Šentjerneju.

P R O D A M

P R O D AM prašiča, težkega 140 kg. Jablan 5, M irn a peč..

PR O D AM večjo ko lič ino kostanje­v ih suhih ko lov , oddam lahko tud i v rastju. Jože Lakner, R akovn ik 3, Šentjernej.

P R O D AM 150 kg težkega prašiča. Žan Povše, Zagrad 14, Škocjan.

P RO D AM eno okno (120 x 120), dvodelno , in eno okno, tride lno , novo. M a rtin Lekše, Hudenje 3, 68275 Škocjan.

Š T E D IL N IK G O R E N JE (na drva) in e lek tričn i bo jle r (80 I). oba nova, prodam . A lo jz R odič, Stranje 5. Šmarješke Toplice.

BAS K ITA R O B AR AC U D A ugodno prodam. Telefon 23— 180 (zvečer).

P R O D A JA M O kokoši nesnice (za zakol a li nada ljn jo rejo). Prodaja bo 7.

|| Kmetijski stroji

P RO D AM masej ferguson(32 KS). Cena ugodna, f ranc Urbanč, Gorica 24. Leskovec p r i Krškem , tel. 71 — 989.

TRAKTOR PASQUAL1 (30 K M ) z novo frezo in prem ičn im plugom p ro ­dam. Ponudbe: PeterLukežič, Vavpča vas 20, 68333 Semič.

PR O DAM dobro ohranjen tra k to r IM T 533 in novo trito nsko k iper p r ik ­o lico . Božnar, M aikovec 20, Tržišče.

P R O D AM tra k to rsk i obračaln ik sip 1 O 160 in sad iln ik za ko ruzo ,d vo - redni IM T 640. Naslov v upravi lista (2 /84).

k u p i m

K U P IM od nerabljene m otorne ža­ge stih i 07 c ilinde r z batom . Pismene ponudbe na naslov A lo jz Šribar. K a l­ce 17, 68270 Krško.

K U P IM kom b in ira no peč za kopa l­nico. Ponudbe na telefon 71-511, Krško.

P O S E S T

P R O D AM posestvozvse ljivoh išo in gospodarskim poslopjem v Prigoric i pri R ibn ic i. Vse in fo rm acije dobite po telefonu (011) 665— 586 (vsak dan po 20. uri).

PR O D AM parcelo, 6 km od D vora, z lokacijo za vikend. Srečko Tomec, Vojinska 11, Č rnom elj^

PR O DAM vikend v Šmarjeških To­plicah (4. faza, podkleten, 3.8 m2). Po­nudbe pod šifro : T A K O J .

Z G O R N JI D E L STAREJŠE hiše z v rto m v Sevnici prodam . Vesna V id ic, Herm anova 4, Sevnica.

R A Z N O

Z D O M C I! Im am perspektiven ar­tike l, k ije vezan na uvoz stro ja. N udim zaposlitev pod ugodn im i pogji (o ko li­ca Krškega). Inform acije od 20. do 22. ure na telefon (068) 79— 156.

A o e v e s t iLa iG R A VE R S TV O ,A leksander KEČ-

KEŠ. N ovi naslov: Šentjem ej(delavni- ca), telefon (068) 32— 048; Novo mesto. N ovi trg (hotel M etropol), telefon (068) 21— 348.

DOLENJSKI LISTIZ D A JA : D IT C , to zd Č asop is D o le n jsk i lis t, N ovo m esto .U S T A N O V IT E L J I L IS T A : o b č in s k e k o n fe re n ce S Z D L B rež ice ,

Č rn o m e lj, K očev je , K rško , M e tlika , N ovo m esto, R ib n ica , S e vn ica in T rebn je .

IZ D A JA T E L JS K I S V E T je d ru ž b e n i o rg a n u p ra v lja n ja . P re d se d ­n ik : N ik o R ifia r.

U R E D N IŠ K I O D B O R : K se n ija K h a lil (d ire k to r in g la v n i u re d ­n ik ), M a rjan Legan (o d g o v o rn i u re d n ik ) , R ia B ačer, A n d re j B a rte lj, M a rjan B aue r (u re d n ik P rilo g e ), M ir ja m Bezek, B o jan B udja , Z d e n k a L fn d ič — D rag aš , M ila n M a rke lj, Pavel Perc, Jo že P rim c , D ra g o R us tja , Jože S im č ič , J o ž ica T e p p e y ; Ivan Z o ra n in A lfre d Ž e le zn ik . T e h n ič n i u re d n ik P riloge : Jo že M a tk o v ič . E ko n o m ska p ro p a g a n d a ; J a n k o Saje, Iz to k G a čn ik .

IZ H A J A vsak č e tr te k — P osam ezna š te v ilk a 2 0 d in . L e tna n a ro ­č n in a 900 d in — Z a d e lo v n e in d ru žb e n e o rg a n iz a c ije 1 800 d in , za in o ze m s tvo 15 a m e riš k ih d o la r je v oz. 40 D M (oz. us trezna d ru g a va lu ta v te j v re d n o s ti) — D e v izn i ra ču n 52100— 620— 170—32000— 009— 8 — 9 (L ju b lja n s k a b a nka . T e m e ljn a d o le n jska b a n ka N ovo m esto).

O G L A S I: 1 cm v iš in e v enem s to lp c u za k o m e rc ia ln e o g la se 325 d in , za razp ise , l ic ita c ije ip d . 455 d in , 1 cm na d o lo č e n i, s re d n ji a li z a d n ji s tra n i 495 d in , 1 cm na p rv i s tra n i 650 d in . Vsak m a li o g la s d o 10 besed 180 d in , vsaka n a d a ljn ja beseda 18 d in . Na p o d la g i m n e ­nja se k re ta r ia ta za in fo rm a c ije IS s k u p š č in e SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za D olen js .k i lis t ne p la č u je davek od p ro m e ta p ro izvodo v .

T E K O Č I R A Č U N pri p o d ru ž n ic i S D K v N ovem m estu . 52100— 603—30624 — N a s lo v u re d n iš tva : 68001 N ovo m esto , G e rm ova 3, p. p . 33, te le fo n (068) 23— 606 — N as lov e k o n o m ske p ro p a g a n d e , m a lih o g la so v in n a ro čn iške g a o d d e lka : Je n ko va 1, p. p. 33, te le fo n (068) 24— 006 — N e n a ro če n ih ro k o p is o v in fo to g ­ra fij ne v ra ča m o — Č a so p isn i s tavek, f i lm i in p re lo m : D IT C , tozd G ra fika , N ovo m esto — B arvn i f i lm i in tisk : L ju d s k a prav ica , L ju b lja n a .

Osebju internega oddelka inte­nzivne nege bolnišnice iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem. Posebna za­hvala velja zdravnikom dr. Starcu, dr. p r im ariju H iibscherju , dr. Fornaza­riču in osta lim zdravn ikom ,enako tud i sestram. Zahvalju jese pacientka Pavla Bergant, lg len ik 9. Vsem želim tud i srečno in uspešno N O V O LE T O 1984.

Dragima, očetu in mami LONČ­K I in S T A N K U M A V S A R .IE - V IM A i / vasi Potov v rli — Križe —im a m i za 57. in očetu za 55. ro j­s tn i dan — in 32-letnicoskupnega življenja še ve liko zdravja želijo s inovi Jože, drago in Stanko.

Na podlagi sklepa delavskega sveta tozda Predaja

ra z p is u je m o p ro s ta de la in n a lo g e

VODENJE PRODAJALNE ALPINAM ETLIKA, Partizanski trg 13 68330 Metlika za dobo4 let

K a n d id a ti za ra z p o re d ite v n a n a v e d e n e d e lo v n e n a - loge m o ra jo p o le g s p lo š n ih p o g o je v iz p o ln je v a ti še n a s le d n je p o g o je :— V K V trg o v s k i de lavec ,— 5 le t d e lo v n ih iz ku še n j v p ro d a ji na d ro b n o .

P ism ene p r ija v e z d o k a z ili o izo b ra zb i p o š ljite v 8 d n e h od dneva razp isa na nas lov: A L P IN A , to va rn a o b u tv e Ž ir i, ra zp isn a k o m is ija za to zd P roda ja , S tro ja rs k a u l. 2, 64226 Ž ir i.

3 /1 — 84

Z A H V A L A

Po težki bolezni nas je v 79. letu zapus­tila naša draga žena, mama, sestra in

teta

JOŽEFA ŠT1MPFEL

iz Mokronoga

Zahva lju jem o se dr. lvaškoviču za pdžrtvova lnozdrav ljen je , enako tud i dr. Starcu in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke, vsem sorodnikom , sosedom, prija te ljem in znancem, ki so nam v na jtežjih trenu tk ih stali obstram . Hvala tud i ko lekt ivu In d u p la t iin vsem darovalcem vencevin cvetja ter vsem, k i ste poko jno sprem ili na njeni zadnji po ti. Lepa hvala

župniku za lepo opravljen i obred.

Žalujoči: mož Rudi,hči M im i z družino in sestri združina- ma ter ostalo sorodstvo

Z A H V A L A

V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, s tari očein stric

IVAN ZUPANČIČiz Anovca 6

Iskreno se zahvalju jem o vsem sorodnikom , prija te ljem in znancem, ki so nam v težkih tre nu tk ih s ta li ob strani, pokojnem u darova li vence in cvetje ter ga sprem ili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo do lžn i

' dobrim sosedom za nesebično pomoč. Zahvalju jem o se tu d i zdravnikom m osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto. Za podarjene vence in spremstvo na a tovi zadnji po ti se zahvaljujem o ko lek tivom IM V tozd Prikolice N ovo mesto, Iskra servis L jub ljana , K ovinarska K rško, Kostak K rško in tozd Papirkonfekcija Krško. Hvala tud i župniku za opravljen i obred, pevcem za zapete žalostinke in sosedu Rudiju za tako g loboko doživet poslov iln i govor. Še enkrat vsem iskrena hvala!

Žalujoči: žena Terezija, sinovi Ivan, Edi, Rudi, Franci, Jože ter hčerki Kristina in Marinka z družinami

Anovec, 13. decembra 1983

V S P O M I N

M in ilo je leto dn i, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stan oče

ALOJZTRATNIK

mesar iz RAKE

Z žalostjo v srcu se ga spom in jam o, ka jti brez njega je naš dom še b o lj tih in prazen. H vala vsem, k i se ga spom i­

njate in mu prinašate sveče na njegov grob.

Žalujoči: vsi njegovi

Z A H V A L A

Po hudi in zah rb tn i bolezni nas je v 76. letu starosti za­pustil naš dragi ata, stari ata in pradedek

JOŽE VOVKOiz Sel pri Ratežu 11 a

Zahva lju jem o se vsem, k i so nam v težkih dnevih stali ob stran i, mu lajšali zadnje ure, darova li cvetje,nam izrek li

sožalje te r pokojnega sprem ili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: hči Slavka z družino

Z A H V A L A

O b bo leč i iz g u b i m o je drage m am e

IVANKE KUMER

se iskreno zahvalju jem vsem, ki-so mi v težkih trenu tk ih pom agali, sočustvovali z menoj in jo sprem ili na njeni

zadnji po ti.

Sin Peter z družino

Z A H V A L A

Kom aj v 35. letu starosti nasje mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi

mož in a ti

SILVO PANJAN

vi Kočevja pri Črnomlju

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem o sorodnikom , sosedom, so­delavcem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenu tk ih , nam izrekli sožalje, pokojnem u darova li cvetje in ga v tako velikem številu sprem ili na njegovi zadnji po ti. Posebno se zahvalju jem o podjetju D o ­lenjka za njeno pomoč, kako r tud i za organizacijo pogreba ter g ovorn i­kom za poslovilne besede.

Žalujoči: žena Nada, sin Marko, mama, oče, brat Polde z družino in ostalo sorodstvo

Z A H V A L A

V 68. letu starosti nas je za vedno za­pustil naš d o b ri m ož. oče in stari oče

ANTON KRIŽAN

iz Gribelj 81

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenu tk ih , nam izrekli sožalje, pokojnem u darova li cvetje in ga v velikem številu sprem ili na njegovi zadnji poti. Zahvalju jem o se Belt (tozd M O Č rnom elj), G O K (DSSS Č rnom elj), 1MP (tozd IT A K L jub ljana) za podarjene vence. Zahvala tud i pevskemu in gasilskemu društvu iz G ribe lj ter župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat

iskrena hvala!

Žalujoči: žena Katarina,hčerki Mici in Anica združinama, sinovi Janez, Jože in Tone z družino ter ostalo sorodstvo

DOLENJSKI LIST

Revščina, prekletstvo, rojstvo pod BohorjemVaščani Stranja, hribovskega naselja pod

glavnim slemenom Bohorja, so se že davno spri­jaznili s tem, da m orajo krepko p ljun iti v roke, če želijo v teh na pogled lepih krajih, kjer pa so precej odvisni od surove narave, prib ližno tako dobro živeti kot v do lin i. Domačije so razstrese- ne na kotanjastem terenu ob Stranjskem poto­ku, ki priteka po ozki debri izpod Mrzle planine. Zaselek Zalog je skoraj 300 metrov nad Stranja­mi, nekaj km etij pa je še više v pobočjih , kjer se­gajo košenice domala do samih slemen pod Ve­lik im Javornikom (1023 m). C isti kmetje se preživlja jo predvsem s prodajo živine in lesa, ne­kaj deset vaščanov pa si je poiskalo debelejši kos kruha v industriji na Senovem in v Sevnici.

„Pred kakšnim i desetimi leti so hoteli prešola- ti otroke na Senovo, mi pasm o se z vsemi štirim i branili, kajti sicer bi moral avtobus premagati dva npVarna klanca na cesti Kališevec — Brezje — Dovško — Senovo. Ob potoku B lanščica je precej boljša in posebno pozimi varnejša cesta Blanca — Poklek — Selce — Gornja Blanca — Gornji Leskovec — Stranje. Pri vsaki nevihti že vemo, da avtobus ne bo prišel d lje kot do trgo ­vine na G ornji B lanci. In tedaj; ko smo nasproto­vali prešolanju naših otrok z Blance na Senovo, so se začeli še bolj krhati odnosi s senovsko krajevno skupnostjo ,” poseže malce v „zgodo- v ino” Anton Kočevar, posestnik na 48 hektarih zaščitene km etije v Stranju. Cesta pomeni

vaščanom okno v svet, saj je veliko vozačev — otrok okoli 15, delavcev v dveh izmenah pa p ri­b ližno 50.

Predsednik vaškega odbora iz SZDL Anton Remih omenja še druge težave vaščanov, zlasti spregovori o slabi preskrbi. ..Mercatorjev« Preskrba bi morala iti vsaj po sledeh krškega Agrokom binata in pri trgovin i v Gornjem Leskovcu zgraditi p riročno skladišče za škrop i­va, gnojila, apno in še kaj. Trgovci, torej Preskr­ba in Agrokom binat, bi se morali povezati, pa bi bila založenost boljša,’' meni predsednik Remih, njegov soimenjak Leopold Remih, poslovodja trgovine Preskrbe, pa doda:” T rikra t tedensko bi bil pripravljen tis to blago, ki ga vaščani oz. kmetje najbolj potrebujejo, prodajati popoldne brez nadomestila."

Da so ljudje v teh zaostalih kozjanskih krajih voljn i še zmeraj veliko sami postoriti z združeni­mi močmi, je lep, nadvse nazoren zadnji primer udarništva. Pred več kot 18 leti, ko je bila še va­ška straža, so si vaški gasilci zastavili c ilje, ob katerih so nekateri v dolin i nejeverno zmajevali z glavo, češ, iz te moke pa verjetno ne bo kruha. Stranjani pa so vztrajno, da, že malo trmasto pričeli uresničevati načrte. Ustanovljeno ga­silsko društvo je imelo v vasi vso podporo pri gradnji novega doma, kjer hran ijo opremo. Poleg pridobitve prostora za boljšo, novejšo tehniko pa jih je pri delu spodbujala tudi želja,

da bi pridob ili p rostor za sestanke. Spom ini na črn i september 1944, ko so Nemci požgali St­ranje, ter na požare pri Radeju in Kočevarju vza- dnjih letih so vaščane pris ilili, da so še bolj po­hiteli z gradnjo. Na občinski gasilski zvezi v Krškem z izbranim i besedami govore o naglem razvoju društva, katerega glavni pobudnik je bil Anton Kočevar.

„2e leta 1967 smo končali most čez Blanščico. Zbrali smo dobri dve tre tjin i denarja za ureditev strmega klanca pred vasjo. Tri leta smo se trud ili in upam, da ne zaman," pripoveduje Anton Re­mih. Zanj vaščani pravijo, da je deklica za vse, saj je dober klavec, zidar, za lo tili pa smo ga, ko je pomagal kravi porod iti teleta. Povezanost in čut za skupnost se kaže še v družnih nakupih nekaterih km etijskih strojev, ko t so trosilec za gnoj, stroj za kalanje drv, devet kmetov pa je ku­pilo cisterno za gnojevko, ki bo služila tudi gasilcem.

„Po planu krajevne skupnosti bi naj b ili že lani asfaltira li cesto do same vasi, letos pa napeljali telefon, saj je bilo preko 20 interesentov. Povsod v sosednjih vaseh, v precej manj razvitih obč i­nah, kot je krška, že imajo telefon. Mejimo s šmarsko, šentjursko in sevniško občino. Za po ltre tji k ilom eter asfalta smo pred trem i leti ob ljub ili, dabom ozbra li600 tisočakov. Desetlet se že zaman borim o, da bi to cesto prekatego­

rizira li. Na krajevni skupnosti se največkrat spremo prav zaradi ceste,” poudarja predsednik Remih. Nekajkrat se je že zgodilo, da so malčki iz tretjega in četrtega razreda s peskom v sam okolnicah krpali luknje na cesti. Če šofer reče, da ne bo vozil, če ne bo cesta boljša, je to pač edini izhod. O dgovorni pa bi se morali zave­dati, da ne bi smeli prelagati bremena vzdrževa­nja cesta na pleča otrok, pa čeprav le občasno.

V teh hrib ih so ljud je že veliko pretrpeli in im ajo občutek, da jih v do lin i sploh nočejo razumeti. Malo že obupuje jo, ker niso uslišani, kajti avtobusi še zmeraj vozijo le do trgovine in ne v Stranje. Drstvenškovi iz Zaloga, zaselka, ki je bil med vojno do tal požgan, zdaj pa so do­mačije obnovljenje, morajo do avtobusa pešači­ti celo okrog 6 kilom etrov. To znese navzdol debelo uro, navkreber pa dve uri. Kako naj potem delavci pridejo spočiti na „š ih t” v Me­talno, rudn ik ali Lisco na Senovem? Zakaj pride na to cesto večkrat sevniški greder kot pa Kos- takov iz Krškega? Tako pogosto sprašujejo St­ranjani. Prepričani so, da vendarle ne prehite­vajo stvari, saj poznajo razmere drugod in pri se­bi. Opozarjajo tudi na socialne probleme. Pet hiš je še vedno brez elektrike in v teh žive najve­čji tako imenovani socialni problem i, najbolj socia lno ogroženi, kot radi z drugim i besedami označim o revščino.

PAVEL PERC

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame

ANTONIJE BAJERBreg 12

sc iskreno zahvalju jem o hišnemu zdravniku dr. V odn iku za zdravljenje v času njene težke in dolge bolezni. lina ko se zahvaljujem o zdravn ikom in sestram onkološkega inštitu ta , posebno doc. dr. Kocijanu in sestri Francki. Prisrčna hvala uprav i, zdravn ic i in sestram doma starejših občanov za nego in skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Iskreno se zahvaljujem o vsem sorodnikom , sosedom z Brega, b lokov Nad m lin i 27 in 28 ter vsem znancem in p rija te ljem , ki sortam iz rek li sožalje, poko jn i darovali cvet je in josp re m ili na po ti k zadnjemu počitku. Lnako se zahvalju jem o občinskemu odboru ZB Novo mesto za pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem zbora

Dušan Jereb in tovarišu Ivu Pezi ju za poslovilne besede.

Žalujoči: sin Ivan z družino, brat Tone, sestri M eri in Francka ter ostalo sorodstvo

N ovo mesto. Bela cerkev, C leve land, 23. decebra 1983

Z A H V A L A

Po hudi in do lgo tra jn i bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, bra t, s tric in svak

JOŽE MEGLIČiz Novega mesta, Slavka Gruma 15

Najlepše se zahvaljujem o vsem sorodn ikom , prija te ljem , znancem in sosedom, k i so nam v težkih trenu tk ih stali ob stran i, nam iz rek li sožalje, pokojnem u poda rili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu sprem ili na njegovi zadnji po ti. Posebna zahvala velja d r. V odn iku za dogoletno zdravljenje na dom u, patronažni sestri za pom oč in nego, Ž T O (tozd za prom et N ovo mesto), 1MV (tozd A v to m o b ili) , Zavodu za družbeno p lan iran je za po­darjene vence, govorn iku za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šmihela za pesmi ob slovesu t er duhovn iku za obiske na dom u in za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem skupaj

iskrena hvala! N

Žalujoči: vsi njegovi

Mama. kakor liho. skromno si Uvela, tako si odšla od nas.Tiha solza j r spolzela, ko u tih n il je tvo j glas.

Z A I I V A L A

V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustila naša /la ta m ama.stara mama. om ica. sestra in teta

PAVLA JANEŽIČVrhek 2 pri Tržiču

rojena Kos

Iskreno se zahva lju jem o vsem so ro d n iko m , p rija te ljem in sosedom, k i ste j i da rova li vence in nam iz rek li sožalje. Zah va lju jem ose ko le k tivo m a S til les in Žaga Sevnica, pevskemu zboru i / K rm e lja , tov.

Selevšku za poslov ilne besede te r žu p n iku za lepo oprav ljen obred.

Žalujoči: hčerke Metka, M arija z družino, sinovi C iril z družino in M ilan, sestre in bratje

DITCTOZD ČASOPISDOLENJSKI LISTNOVO MESTO

OBVESTILOVse n a ro č n ik e b ro š u re „K a j? K do? K je ? v n o vo m e šk i o b č in i” , ki jo je z a lo ž il D IT C ,

to zd Č a so p is D o le n js k i lis t, obve šča m o , da je te d n i iz š la in jo b o m o vsem tu d i d o s ta v i­li. K e r pa sta ses tavn i de l b ro š u re tu d i k a rt i o b č in e in N ovega m esta, ki za ra d i te h n ič n ih ra z lo g o v še n is ta n a tis n je n i, ju b o m o vsem n a ro č n ik o m d o s ta v ili d o k o n ca ja n u a r ja 1984. O p ra v ič u je m o se za za m u d o .

Vsem , ki še n is te n a ro č ili b ro šu re , naj p o ve m o , da p rin a ša p o p u la rn i „3 K ” š te v iln e in fo rm a c ije , ki b o d o k o r is tile s le h e rn e m u d e la vcu , s a m o u p ra v lja lc u in o b ča n u . U p a ­m o, da vaša o d lo č ite v ne bo težka,-sa j s ta n e k n jig a sam o 100 d in .

P ros im o , da n a ro č iln ic o iz re že te in p o š lje te v k u v e rti na naš nas lov : D IT C , to zd Č a ­so p is D o le n js k i lis t, p.p. 33, N o vo m esto , 68001.

p / « / j r / 4 r / « / » j r / aS

N A R O Č I L N I C A1

(velja za zasebnike in DO ) s1

' Ime in priimek .............................................................................................................................. k

1 N a s lo v .................................

št. osebne izkazn ice ........ .. izdana d n e ...........od Sob ...................................................... |

j Zaposlen(a) .......................s

| Naslov DO ......................... ............................................................................................................. 1

1 Naslov zasebne obrtne d e la v n ic e ........................................................................................

i i

1 Nepreklicno naročam(o) J din za izvod.

1N

izvod(ov) brošure „3K” po prednaročniški ceni 8 0 , 0 0 £

J . Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju).

s Kraj in d a tu m ................

A

Podpis pooblaščene osebe "

N

ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 D IN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH

D€(o)

K o t* k * tobus In zbiraln ic« km etijsk ih zadrug

'S|. 1, (J 795),5. ja n u a r ja 19 DOLENJSKI LIST 15

ism

B O Ž E N A O S T R O V R S N I K

Na dolžnost podpredsed­nice republiške konference S Z D L odhaja Božena Ostro- vršnik s precejšnjo bero iz­kušenj. Tisto, ka r je novo. so po njenem mnenju predvsem druge razsežnosti, k i j ih ne pozna, zato težko vnaprej na­pove. ka j jo čaka. Bistvene probleme s področja družbe­nih dejavnosti j i je p rib liža lo že dosedanje družbenopoli­tično delo. in če je b ilo us­klajevanje interesov težko v občini, potem n it i na jm anj ne pričakuje, da bo v repub lik i lažje. S icer se pa Ostrovr- šnikova zna zagris ti v delo, ka r s svojim ravnanjem spro­t i dokazuje. Prepričana je, da nas vse čaka še veliko nalog prav na področju svobodne menjave dela, preden bo ta zaživela tud i v dejanjih. ..Dokler delavci ne bodo zares odločali, tako dolgo se bodo v sisih še srečevali z nesklepčnostjo," meni.

Sedanja sekretarka M S Z K S Posavje je po po­k licu prosvetna delavka, pred­metna učite ljica gospodinjs­tva in telesne vzgoje. V brežiško občino je p riš la iz Domžal. Tega je dvajset le t in nekaj čez. ..Dovolj dolgo, ” da sem z družino pognala kore­nine med ljudm i, med ka te ri­m i sem preživela dve desetletji." N jeno prvo služ­beno mesto je b ila Bušeča vas, nakar je poučevala v Cerkljah, pozneje pa v Breži­cah, k je r je b ila nekaj časa

ravnate ljica šole za proda­ja lce. M ed učenci se zelo dobro počuti, posebej med starejšim i, s ka te rim i lahko hitre je naveže stike.

Ob šoli se je ves čas po­svečala družbenopolitične­mu delu. V vrste Z K je st opila ko t študentka višje gospo­dinjske šole in tak ra t je med počitn icam i obiskovala m la­dinsko po litično šolo. Vsaka nova dolžnost v krajevni skupnosti, občini, reg iji je zanjo izziv, da se čim bolj poglobi v stvari, k i j ih mora obvladati. Področje SLO je bilo tedaj, ko je b ila še sekre­tarka kom ite ja občinske konference Z K v Brežicah, nekaj, česar dotle j n i poznala in prav zaradi tega se je na začetku srečevala j podce­njevalnim i mnenji. K m alu je dokazala, da je kos tud i tem problemom, in, ko t pripove­duje, danes ženske v kom ite­j ih SLO niso posebnost, koso j ih ustanavljali, pa je b i! med ženskami sam im i in do njih velik odpor.

N a vprašanje, če odhaja na novo dolžnost z zavestjo, da se je v teh le tih v občini in regi­j i tud i po njeni zaslugi marsi­k a j spremenilo na bolje, odgovarja, da si tega ne p rip i­suje in da s svojim delom ni n ik o li jtopo lnom a zadovolj­na. „C e so b ile kake stvari urejene, "p rav i, „potem je to rezu lta t skupnega dela. Z menoj so požrtvovalno delali vsi č lan i kom ite ja in sekreta­r j i osnovnih organizacij, enako pa je sedaj v medo­bčinskem svetu ZKS. Meje in ljubosumnost med občinami z vsako menjavo generacij hitre je izginjajo. Danes je že vseeno, k je v Posavju ž iv iš in delaš — problem i so povsod enaki. V političnem delu pa mora im eti človek predvsem veliko potrpljenja, toda osta­t i mora dosleden in vztrajati, dokler se s tva ri ne obrnejo v pravo smer."

JO Ž IC A TEPPEY

PRVA N A G R A D A — Z unan ji videz in razkošna notran jost poč itn iškep riko lice A d ria — C aravan— 380 Q L S , glavne nagrade naročniške akcije tednika D olen jsk i lis t. •

Dolenjski list v vsako hišoVsak novi naročnik Dolenjskega lista bo dobil darilo, katerega vrednost presega znesek celoletne naro- čnine! — Stari in novi naročniki se z žrebom potegujejo za 18 premij, med njimi je tudi počitniška priko­

lica Adria—Caravan 380 QLS — Vseh nagrad je milijon novih dinarjev!

Z novim letom začenja Dolenjski list, tednik s skoraj 29.000 izvodi naklade, nagradno akcijo, s katero želi pridobiti v krog svojih naročnikov in bralcev še tiste Dolenjce, Belokranjce, Posavce, Kočevce in Ribničane, ki največjega jugoslo­vanskega pokrajinskega časnika iz tega ali one­ga razloga doslej niso jemali v roke.

Da b i b ilo p rvo sreča nje novega bral­ca in Dolenjskega lista prijetnejše, je naša hiša skupaj z dolenjskim združe­nim delom prip rav ila zvrhan koš zares lepih , da ne rečemo dragocenih daril.

n o v o l e t n i SPREJEM ZA NOVINARJE

N O V O M ESTO — Boris Škedelj, predsednik občinske konference SZDL, je 28. decembra prired il novoletni sprejem za novinarje, k i poročajo iz novomeške občine. O b tej~priložnosti se jim je zahvalil za n jihov prispevek k objektivnem u obveščanju občanov.

UMRLA IVANKA PALM AN

K O Č E V JE — Danes, 5. j a ­nuarja , b o d o v Kočevju p o k o ­pali Ivanko Palm an , p redsed­nico slovenskega društva o b o ­lelih za multiplo sklerozo. Palm anova je um rla l. j a n u a ­rja v ljubljanskem kliničnem, censtru.

Opolnoči Uroš v Novem mestu, zjutraj Nataša v Brežicah

Le pet minut po polnoči je v novoletni noči rodila Ljubica Kvas iz Črnomlja Brežicah je prva povila Majda Jurman iz Ribnice pri Mokricah

N O V O M E S TO — Ljubica Kvas, uslužbenka Ljubljanske banke iz Črnomlja, je s sinom Urošem v novomeški bolnišnici pričela ..porodno sezono" v letu 1984.

„Vse skupaj je tra ja lo le petnajst m i­nut, čeprav se je porod pričel že v starem, končal pa v novem letu, le pet m inu t potem, ko je od b ilo polnoč. Začelo se je že doma, ko smo se z možem Ignacem 111 sinovoma Bo­risom in Samom prip rav lja li na slovesno pričakovanje novega leta. Na slavju je hotel b iti tu d i peti član naše druž ine," se zdaj, ko je že vse m im o. pošali 31-letna L jub ica, ki so jo v novomeško bo ln išn ico nekaj m inu t pred po lnočjo pripe lja li z reševalnim av tom ob ilom . N ovi član Kvasove družine, Uroš, pa je bil z 2.210 k ilog ra ­ma eden na jlažjih do jenčkov, v za­d n jih dneh ro jenih v Novem mestu.

počitka. Zadnji dan minulega leta 111 prvi dan letošnjega se je rod ilo kar 14 o tro k , šest med n jim i je prvič zajoka lo prav v novoletn i noči. V letu 1983 seje v novomeški porodn išn ic i ro d ilo 1873 novih državljanov. Po do lg ih letih se je zgodilo, da je b ilo več dečkov kot deklic (985 dečkov in 899 deklic), kar enajstkrat pa so se ro d ili dvo jčk i.

.1. P A V L IN

B R E ŽIC E — ..Ženskam se je tokrat zelo mudilo. Kar šest jih je rodilo na zadnji dan v letu, zato so bili prazniki mirnejši,” je povedal predstojnik gineko- loško-porodniškega oddelka bol­nišnice dr. Marko Pirc in dodal, da so z deklico zaključili staro leto in z deklico vstopili v novo.

zemljepisa. Zaposlitve še nima, ven­dar upa, da se bo tud i zanjo odprlo kako delovno mesto. Osem mesecev je k lju b temu že učila na osnovni šo li v V e lik i D o lin i. Nadomeščala je stanov­sko kolegico na porodniškem dopustu in si tako nabrala prve delovne iz­kušnje. M ož Bojan je doma i / D obove. Po poklicu je natakar in že dve leti dela v Švici. M ajda stanuje še p ri starših, vendar z možem načrtujeta lasten dom. Kako leto bo še počakala tuka j m če med tem ne bo dobila prim erne službe, bo s hčerko odšla za možem. Š tiri mesece je že prebila pr^ njem v živahnem smučarskem sre­dišču Gstaad in m isli, da bi se v Švici h itro privadila.

Novoletna nočna dežurna ekipa, v kateri so b ili dr. L jubo K retič , Zdenka Kaplan, Tanja »ever, Bosiljka M iha ­lič, Anica M ikec, T iha l urščak, in M i­ra G olob, v na jdaljši noči ni imela

VEČ DEČKOV KOT DEKLIC

Čas med po lnoč jo in ju tro m je mineval v pričakovan ju prvega sreč­nega dogodka. Ob 6. u ri m 25 m inut je M aida Jurm unova i / R ibnice pri M okricah rod ila p rvoro jenko Natašo. D eklica je presenetila vse po vrsti, naj­bo lj pa mamico, saj je kar mesec dni prezgodaj pohitela na ta svet. M a jd i so skrb i za hčerko skalile srečo. Nedono- šenko, težko 2,60 kg, so tako j po lož ili v inkuba to r, kjer so skrb zanjo prevze­li pediatri.

Majda Jurm an je zdaj v 24. letu. Iz­šolala se je za uč ite ljico zgodovine in

M a jd in i starši so tok ra t d o b ili žc drugega v nuka za novo leto. Pred dve­ma letoma se je njenemu bratu rod il sin Gorazd. 1 udi on je b il p rv i brežiški novorojenček v letu. Številne dobre želje družine in osebja na po rod­niškem oddelku se zdaj stekajo k mali Nataši, v upanju, da se bo čimprej^ okrepita in skupaj z mam o čila in zd­rava zapustila boln išnico.

J T LP P LY

ORGANIZIRANOTEKAŠKE

PRIREDITVE

NA

B R E ŽIC E — V brežiški po rodn i­šnici so im eli lani 894 porodov. Sedemkrat so p riš li na svet dvo jčk i, ta­ko da so našteli skupaj 903 novorojen­cev. Dečkov je b ilo 475, deklic 419. Torej nič drugače kot prejšnja leta, saj se dečkov vedno rod i precej več. V k ro n ik i minulega leta im a jo zabeleže­nih 3 1 carskih rezov in 46 nedonošen­čkov. Večina porodn ic (578) je b ila iz brežiške in ost lih dveh posavskih občin, dobra tre tjina žensk pa je prišla ro d it v Brežice iz obm ejnih krajev na H rvašk era.

# Tudi Dolenjski list se pridružuje čestitkam druži­nama za veseli dogodek in sporoča, da bosta novoro­jenca prejela hranilni knjiži­ci z začetnima vlogama po 1.000 dinarjev kot darilo lis­ta. Otrokoma želimo vso srečo v življenju!

U R E D N IŠ T V O

N O VO M LS T O — M lad inska tu ­ristična poslovalnica iz Novega mesta p rip rav lja letos organizirane odhode na nekaj na jbolj znanih rekreativn ih tekaških smučarskih prired itev v S loveniji. T a ko bo 22. januarja prire­ditev Po poteh Kokrškega odreda v D upljah, za katero se zainteresirani lahko p rija v ijo do K), januarja ; 5. feb­ruarja bodo znam B loški tek i, rok za prijave je 20. janu a r; 12. leb rua ija bo na sporedu T rnovski maraton, za katerega sprejemajo prijave do I. feb­ruarja; 26. februarja bo Tek treh dežel, p r ija v iti pa se je treba d o 15. februarja. Vse prijave sprejema m ladinska tu ris ­tična poslovalnica v Novem, mestu.

Prav vsak nov naročnik bo do b it lepo kn jižno da rilo , vsakemu desete­mu pa bo sreča namenila eno od na­grad, k i so j ih prispevala dolenjska podjetja. Med tem i nagradami so p riz ­nani izdelki K rk ine kozm etične, pre­hramben e^dietetične in izolacijske p r­oizvodnje, ob lačila m etliške Beti, kera­m ični izdelki IG K iz Račjega sela, tesnila in garn iture Sparxa iz Velike Loke, kolekcije p ijač Dane z M irne, kolekcije prehrambenih- izdelkov Kolinske z M irne, srajce in bluze (po izb ir i) novomeškega Laboda, ko lek­cije p ijač metliške Vinske kle ti in šte­vilne hranilne knjižice L jubljanske banke — TjDB N ovo mesto, na vsakije vloga 1.500 din.

mesta prispevala zm rzovalno skrin jo , 1GK iz Račjega sela 20 kvadratn ih m etrov keram ičnih ploščic, tozd Zdra­vilišča novomeške K rke dva v ikend tu­ristična paketa v Šmarjeških in D o len j­skih Toplicah, M ercator iz Novega mesta je ob lju b il nagrado v vrednosti25.000 d in , Novotehna iz Novega mes­ta je namenila enemu izmed bralcev Dolenjskega lista televizijski sprejem­n ik , Novoles iz Straže je dal na vo ljo 10 vrhunskih gugaln ikov, Novoteks iz Novega mesta pa bo izžrebanega naro­čnika našega časnika oprem il s smučarskim i ob lač ili, kakršna ima Bojan K riža j!

Vrednost vseh nagrad je več kot milijon dinarjev!

K ako p r it i do nagrade? N ov i naro­čn ik i m orajo izrezati in izpo ln iti na­roč iln ico , k ijo ob jav ljam o na tejstrani. Izpo ln jeno naročiln ico naj da jo v kuverto in pošljejo na naslov: Ured­n ištvo Dolenjskega lista, G erm ova 3, N ovo mesto, 68000. Seveda lahko na­roč iln ico oddajo tud i osebno v našem naročniškem oddelku na Jenkovi I v Novem mestu. Nove naročnike zbirajo tud i v r li poštarji, D o len jsk i list lahko naročite tud i p ri n jih .

JUTRANJKINI DVE MILIJARDI

• Nobena od omenjenih na­grad ni vredna manj kot znaša celoletna naročnina na Dolenj­ski list! To seveda pomeni, da vam darilo dolenjskega zd­ruženega dela in našega časnika takoj povrne denar, ki ste ga iz­dali za celoletno naročnino! Vse drugo je na nas. Prepričani smo, da se vam bomo z Dolenjskim listom tako priljubili, da boste čez leto in dan obnovili naro­čnino.

RA D N A — V indu s triji otroške konfekcije J u tran jka so m inu li četrtek povabili (ko t vsakič ob koncu leta) svoje upokojence. D irek to r Karel Vehovar j ih je seznanil s poslovanjem in načrti. V m inulem letu so ustvarili okrog 1.60 m ilija rde d ina tjev celotne­ga prihodka , v tem letu načrtu je jo dve m ilija rd i. V m inu lem letu so se us­pešno lo tih izvoza. Po tečaju Z1S znaša povečanje kar 340 odsto tkov a li okrog 240 m ilijo n o v d inarjev. Izvoz nameravajo povečevati tud i v tem le­tu. K o le k tiv ngmerava letos p r is to p ili k posodabljanju stro jne opreme.

T o pa še n i vse. N a koncu velike na­ročniške akcije Dolenjskega lista, k tbo tra jala od 1. januarja do 1. marca, bomo med naše nove in stare naro­čnike javno / žrebom razdelili 18 na­grad — prem ij. Med sledn jim i je go tovo na prvem mestu

• počitniška priko lica Adria Cara­van — tip 380 Q LS , k i jo je podarila Industrija m o to rn ih voz il iz Novega mesta, g lavn i po krov ite lj velike na­gradne naročniške akcije Dolenjskega lista.

Ostale velike nagrade naštevamo po abecednem vrstnem redu darovalčev. J a k o je Emona— D olen jka iz Novega

NAROČILNICANaročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov

Priimek in ime: 1______________

Ulica in hišna št.:

Poštna številka in kraj:

št. osebne izkaznice:Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko •bom dobil položnico.

Datum: Podpis:

L jud je si iz plašnosti, strahu a li negotovosti po­gosto nadevajo pozo.

I. Š U H O V I CK I

Zarad i sm rti je vsak naš hip neprecenljiv.E. F R IT Z

Odsotnost upanja lju d i ka li.B. P E K IČ

V IN K U B A TO R JU — Majdo Jurman je prezgo­dnji porod prikrajšal za trenutke, v katerih druge porodnice že lahko stisnejo otročka k sebi. Upa, da se bo za Natašo, k ije morala v inkubator, vse dobro izteklo. (Foto: Jožica T9PPey)

ŽE PET M IN U T PO P O L N O Č I — Namesto na silvestersko večerjo se je Ljubica Kvas iz Črno­mlja, Ulica 21. oktobra 17 c, odpeljala v novomeško porodnišnico po tretjega sina, (Foto: J. Pavlin) p t ■ • t ,’ <•) •

K aj pa stari naročniki? T i so svoje že s to rili. Zdaj lahko udobno čaka jo na začetek m arca, ko bom o da li kartone z n jiho v im i imeni in p r iim k i vboben, vse skupaj zavrte li, nato pa bosvoje pove­dala sreča.

Ne pozabite, da čaka stare in nove naročnike Dolenjskega lista za m ilijon naših d inarjev nagrad, med n jim i tud i počitn iška p riko lica A dria Caravan — 380 QLS.

O ve lik i nagradni naročniški akc iji Dolenjskega lista bom osp ro ti poroča­li. Vsak teden bo ob javljen seznam no­vih naročnikov in nagrad, k i so jih do­b ili, natančneje in podrobneje pa vam bomo predstavili tu d i D o len jsk i list, časnik, k i je 'do b rod oše l v premnogi do lenjski hiši.

1ZREZITE. IZ P O L N IT E , P O Š L JIT E na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, G erm ova 3, N ovo mesto, 68000