[Naslovnica. Opis: temen vzorec kot iz razkonih staromodnih tapet na svetlo modri podlagi. Zgoraj na sredini je v rnem okvirju na beli podlagi rn napis Novi zvon. Celotna revija je v tem stilu in barvah, naslovi del so zapisani temnomodro. Posamezne pesmi/poglavja louje simbol *. Zaetek in konec dela/del posameznega avtorja oznaujeta dva simbola **.]

**

[kolofon]

Novi zvon, letnik II, tevilka 3

Urednica: Gaja Jezernik Ovca

Lektorica: Anja Radaljac

Mentor: dr. Tomo Virk

Oblikovanje: Gaja Jezernik Ovca

Naklada:

Ljubljana, marec 2013

Vse objave so pod licenco creative commons.

**

**

Kazalo

Intervju: Anja Radaljac 4

Vedrana Grisogono: Recikliraj me 6

Anja Silovek: asodunost 7

pela Medveek: Potovanje; Ogledalo ali 7 let nesree 8

Alexandra N. Zaleznik: Hrast 9

iga Kosec: Spomin 11

Sara Remgar: In vse se vrne; Razteleenje 12

Sara Remgar: Izhod 13

Sara Fabjan: Zahvale; Epileptini napadi 14

Alja Krivec: Ske pri frizerju 15

Anja Radaljac: Degradacija neke epljice 17

**

**

Anja Radaljac

Poznam precej realnih Sofij

Tokrat smo poklepetali z vsestransko Anjo Radaljac. Pie za revijo Literatura in za radijski program Ars, dela za Radio tudent, trenutno je asistentka dramaturgije v novem projektu Mladinskega gledalia pod mentorstvom T. Toporiia in e bi lahko natevali. Bralci Novega zvona jo verjetno najbolj poznate po njenem romanu v nadaljevanjih, ki ga redno objavlja prav pri nas, zato smo jo med drugim povpraali tudi nekaj o tem.

Najprej me zanima tvoj roman v nadaljevanjih z naslovom Degradacija neke epljice. Kako se loteva takega pisanja ima celotno zgodbo e v mislih ali bolj improvizira?

Roman, ki ga piem, je nartovan v naprej. Kadar sem pred tem tekstom pisala, sem pisala iz obutka ali pa iz ideje, ki sem jo sproti razvijala. V tem primeru je drugae: zaela sem z nartom, nadaljevala s pisanjem, pri emer pa se je spotoma dopolnjeval tudi nart. Dodam pa naj e to, da omenjeni naslov ni konen, zaenkrat razmiljam, da bo konni naslov romana najbr Sofija.

Ko sva e pri Sofiji, kako pa jo dojema sama, kot njena stvariteljica?

Sofijo dojemam kot produkt, ki ga je ustvarila ira druba v kombinaciji s pritiski akademskih krogov. Na nek nain je Sofija precej ubogo, patetino bitje, ki mu ostaja le malo svobodne volje - na eni strani nanjo pritiska okolje, v katerem ivi, na drugi strani pa intelektualna srenja s svojimi starostami, ki ne znajo (ne zmorejo?) delovati izven netetih utesnjujoih pravil. Skratka: Sofija se mi na nek nain smili - tudi zato, ker poznam precej realnih ''Sofij'', na drugi strani pa ne morem, da do nje ne bi bila cinina, predvsem zato, ker se mi zdi, da je v tem, kako se mladi ljudje pustijo manipulirat in krojit po tujih (igavih?) merilih, nemalo grenko smenega.

Ustaviva se na kratko e pri ideji romana, kako bi jo opisala?

Ideja je skupek anekdot, opaanj, izkuenj, nikakor pa ne gre za avtobiografsko zgodbo. Namen je predvsem ironizirati doloene drubene kroge, doloen tip osebe, ki jo ta druba producira ter prikazati enega izmed monih zakljukov, ki jih delovanje v teh drubenih krogih lahko prinese.

Posebej zanimiv in specifien se mi zdi tudi tvoj slog pisanja, ob branju se zdi, da se v njem zrcali dobren del ideje, verjetno pa kaknega bralca tudi zmede, meni, da je to problematino?

Definitivno je v slogu velik del ideje, menja se perspektiva, as, fokalizator, nain zapisovanja premi govora in vse to ima neko funkcijo, ki naj bi izraala idejo. Ravno imam teave, ker polovica bralcev tekst dojema cinino - kot je bil miljen, druga polovica pa lirino, kakor ni bil miljen ... odloam se e, e je to pozitivno ali pa moram na tem e resno delati. Nagibam se k tej zadnji opciji.

Glede na to, da si objavljala tudi poezijo, me zanima, kje se bolj najde, v poeziji ali v prozi? e nadaljuje s pisanjem poezije ali si se isto preusmerila v prozo?

Precej bolj se najdem v prozi - vsaj trenutno. Moje pesmi se mi zdijo precej patetine - kot simptom nekega obdobja. Vsekakor se trenutno se morem imeti za pesnico in ne vem, ali se bo to kdaj spremenilo. Nimam smisla za tisto neko esenco poezije, ki se mi zdi bistvena - eprav je ne znam nikoli racionalno pojasniti.

Kako pa je s tudijem primerjalne knjievnosti,se ti zdi dovolj perspektiven? Od esa je po tvojem mnenju odvisna uspenost posameznika po konanem tudiju?

tudij primerjalne knjievnosti se mi zdi dober, ker je dovolj irok pogream predvsem ve predavanj iz iste literarne teorije se mi pa zdi, da ponuja premalo prakse. tudent primerjalne knjievnosti mora biti zelo ambiciozen, iznajdljiv in samoiniciativen, e naj s svojo izobrazbo kaj dosee. To pomeni, da se mora sam nauiti, kako pisati kritiko,napraviti intervju, napisati razpravo. V tem smislu bi nam, po mojem, oddelek lahko ponudil ve.

Intervjuvala: Veronika oster

**

**

Vedrana GrisogonoRecikliraj me

Izprazni, iztoi, izperi, stisni, zloi, odloi.

Preprosto je

pravilno odvrei embalao.

e tri leta loujeva in komaj kaken mesec

se

loujeva.

ustva so razgradljiva. Luijo se,

preperijo in hlapijo.

Plastika je veliko bolj

trdovratna.

Zbirala sva jo v posodah z rumenim pokrovom, se spomni, ljubi?

Izprazni, iztoi, izperi, stisni, zloi, odloi.

Tako preprosto je in potem

jo predelajo v kemien svinnik.

(Ljubi, nekdo bo morda z njim napisal pesem!)

Ali v spalno vreo!

(Nekdo bo v njej prespal najlepi kos ivljenja!)

Ali v vigalnik!

(Ljubi, nekdo bo morda z njim zagal planet!)

Izprazni, iztoi, recikliraj me,

izperi, stisni, kompostiraj me, zloi, odloi.

Za veji odpad naroiva prevoz deset dni prej in

nikoli ve

nikoli ve

ne bova smetila.

**

**

Anja Silovek

asodunost

V bleei scenariji zahoda

parita se

postmodernistini ptici

na trhli veji onkraj okna

parita se

beli golob in vrana

v bleei scenariji zahoda

ob sedmih zveer

uree TV

vsakodnevno bombo

in potem

nas par sto manj

(kongenitalnih analgetikov)

gre sladko spat

v bleeo scenarijo zahoda.

**

**

pela Medveek

Potovanje

Na svetu obstoja dve vrsti cesti

ne vem, je pravo poznano?

Napana izbira je v smeri grobi

podzemlje je Hadova izbranka.

Naj pojdem po poti, kjer starec se slini?

-kajti modrost je vedno prava izbira.

Ali po stezi otrokovih zgodb,

otrokost podpira satira.

In potlej pomislim,

na koncu se vsaka pot zlije s to drugo potjo.

Je konec zaetek,

in konnost resnici s starostjo kima z glavo.

Zdaj bom po drugi ubrala korake,

otroke igrive satire

in e mi ivljenje nakloni starost,

ob koncu starikav obraz z mladim uvene.

*

Ogledalo ali 7 let nesree

Smrdelo je po gnilobi takrat,

takrat ko sem uzrla se v ogledalo.

V odsevu iskala sem svoj obraz,

v odsevu resnico krvavo.

Cigara meglila je strti pogled,

odmikala me je od podobe.

Smrdelo je po gnilobi takrat,

neznosnemu smradu moje grdobe.

Morda sem ubrala Ismenino pot,

morda sem izgubila resnico.

Ker stegnjeno sem pomaknila na proti

umazano svojo levico.

Podoba je umikala k steni obraz,

odmiku beala roke,

bila sem jaz tista, ki zrla z zrcala

sem svojo realno podobo jee.

**

**

Alexandra N. Zaleznik

Hrast

Psst, samo jaz vem.Psst, samo ti ve.Psst, samo on ve.

On ve,bolj kot ti,in bolj kot jaz.

Videl je,kar ne bi smel.Slial je besede,moje,tvoje.

Molal je, a stiskal je zobe od boleine,ko poasi in previdno z noem drezal si v globine.

Jeanje krvaveih sanj,se zlilo z vetrom je v eno sapo.Drhti in pee moja dlan,ko vanjo priletisunek ponorele blaznosti.

Strup povsod se e razleza,in ni ve pomoi nobene.Kar stkalo se pod kronjo bujno,ostalo bo,za vedno,v dui zakopano.

A hrast e zdaj mogono tam stoji.V zavetju gozda,v noi zre v neboin obuduje zvezd krasoto.On ve.

On ve, kar nihe drug ne sme.Le vasih zaskeli ga stara rana,tam globoko v lubju,iz ljubezni zadejana.

**

**

iga Kosec

Spomin

eprav odel si in preprosto te ve ni

- dolgo tega e in neznano kam -

spomin je iv in neumorno tli.

Svet ivih s svetom mrtvih se prepleta.

In na pokopalie hodim sam.

Domov pa vselej prideva tesno objeta.

**

**

Sara Remgar

In vse se vrne

e bi prehodila pol nebain preletela od tega poloviconesoljene prsti zastrupljenih tal,ne bi te bilo konca.

In e bi ti s svilnatim prtikomizvezenih lilij in sanjpoloila levinjo ez ledja,ne bi izsijal.

Tudi e bi nahranilatvojo hudievo duo z rebriizkopanih ivih mrtvecev,bi z ogledalom e vedno

udarjal po lesu zapahnjenih vrat!

Da bi sluila tvojim lanjivim oemin se pustila preraativezju tvojih oglodanih stegen,morda, samo morda,bi takrat priklicalbelo ptico vstajenjain ji zavil vrat,da se ne vrne.

*

Razteleenje

Izbruhnil si oi iz poeljivega gozdanaslad in prisile,izmaknil si mene,ki sem poakala ob poti, ujetav preprianja sonnih prevar.

Izpel si sivino in mavricosvoje pretkane norosti,in privabil si vase iskalce,divje, neusmiljene ptice,ki so s kril ovrgle tanico preveene predstave.

Glej, otroka si privabilmed presihajoe blazine orientalskih diav in temne polti.Izdal te je znoj in e