G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K u A J E V NOVO M E S T O IN KOČEVJE Lastnika in Izdajatelja: Okra jna odbora S Z D L Novo mesto in Kočevje . — Izhaja vsak petek. Posamezna Številka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrt letna 120 din; plačl j iva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali 3 ameriške dolarje,

— Tekoč i račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu, š tev . 616-H-T-24.

Stev. 50 (301) Leto V L

NOVO MESTO, 16. DECEMBRA 1955

Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva In uprave št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel.

S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU

bo moč uravnovesiti prora* un

Dva velika borca proti fašizmu in zaveznika v boju za mir, enakopravnost med državami in za napredek svojh narodov sta se te dni šešla v prestolnici prijateljske Etiopije. Maršala Tita je sprejel cesar Haile Selassie predvčerajšnj im v Adis Abebi z vsemi slovesnostmi in n a j v e č

jimi državniškimi častmi.

9. decembra sta b i l i v N o v e m mestu seji okrajnega zbora i n okrajnega zbora proizvajalcev. Sejam so pr isostvoval i tudi l judski poslanci .

N a l o č e n i h sejah sta oba zbora najprej obravnavala i n sk lepala o vrs t i t ekoč ih nalog. M e d d r u g i m sta sprejela odlok o dopo ln i ln ih p i a č a h in po loža jn ih dodatkih u s l u ž b e n c e v in delavcev O L O , potrdi la sta z nekater imi dopolni tvami odloke obč insk ih l judskih odborov o notranji organizaci j i i n s is temizaci j i de lovnih mest o b č i n s k i h l judskih odborov ter d o p o l n i l n ih i n po loža jn ih dodatkov u s l u ž b e n c e v i n delavcev obč in . Sprejela sta odlok o ustanovitvi Sveta za telesno vzgojo p r i O L O , od lok o določi tv i t e ž k i h mest prosvetnih delavcev na o b m o č j u okraja , sprejela sta odlok o razmej i tv i lovišč na o b m o č j u okrajne lovske zveze Novo mesto, s p r ipombami v n a č e l u po t rd i la odloka o b č i n e

Kostanjevica i n S e m i č o l i k v i daci j i gost inskih podjetij ter reš i la še vrsto t ekoč ih upravn ih zadev. Dnevn i red za seji obeh zborov je obsegal nad 40 točk. Za r az l i čne sklepe o posameznih t o č k a h dnevnega reda na l očen ih sejah obeh zborov je n a š l a enotno reš i t ev posebna komis i ja obeh zborov i n j i h dala potrdi t i na skupni seji .

Sklade je treba črpati Sele potem, ko bodo ustvarjeni!

Takoj po k o n č a n i h ločen ih sejah obeh zborov je b i l a 4. redna skupna seja O L O Novo mesto, k i jo je v o d i l predsednik F ranc P i r k o v i č . V p r v i t o č k i dnevnega reda je p o r o č a l predsednik Sveta za gospodarstvo J o ž e Knez o stanju p ro ra č u n a dosedanjega O L O Č r n o melj i n O L O Novo mesto. Oba p r o r a č u n a t e č e t a n a m r e č do konca leta 1955 ločeno .

K o t v zveznem in r epub l i š k e m m e r i l u , so tudi v ok ra j -

Pred letošnjim Bnevom ILI na Dolenjskem

Pravnik in obletnico ustano- najpomembnejše dneve: slavnost-vlive Jugoslovanske ljudske ar- no in velikega dneva dostojno, m ade bomo tudi letos počastili v Enote J L A na nameni področ ju novomeškem in kočevskem okra- se na letošnji 22. december pr i ju tako, kakor praznujemo nase

Motomontcžd in Agro-servis - eno podjetje

N a p r o š n j o podjetij M O T O -M O N T A 2 A I N A G R O S E R V I S v N o v e m rneetu je O L O sprejel odlok o zd ruž i tv i obeh podjetij v eno. Novo podjetje bo delova lo kot z a d r u ž n o podjetje i n bo delalo, v koris t p o s p e š e v a n j a kmet i j s tva .

Združitev zdravilišč v Dol. Toplicah

Okra jn i l judsk i odbor N o v o mesto je na zadnji seji sprejel od ločbo o proglas i tv i Z d r a v i l i š č a D o l . Topl ice za f i n a n č n o samostojni zdravstveni zavod. Z d r u go od ločbo O L O je bi lo I n v a l i d sko zd rav i l i š če v Dolenjskih Top l i cah z d r u ž e n o z z d r a v i l i š č e m v en zdravstveni zavod. Za u p r a v n i k a zavoda je b i l imenov a n V i k t o r K e č k e š .

pravljajo že dalj časa z različnima tekmovanji na strokovnem, športnem in kulturnem področju . Starešine enot bodo imele v raz-niih dolenjskih krajih in na š o lah predavanja o razvoju J L A , v raznih krajih pa bodo kul turne skupine pripadnikov nase vojske organi/i.ra.!? prireditve is nastope. Tak uspelii koncert vojaške godbe J L A no'vomeške garni-z-ije je bili na primer v nedeljo 11. decembra v Črnomlju ; poslušalo ga je nad 500 lijudi, k i so b i l i s sporedom in nljegovo kvailiteto nadvse zadovoljni. 19. decembra bo koncert v Kostanjevici, 20. decembra pa v Šentjerneju. Vr>

„Gojite še naprej tovarištvo, zvestobo in ljubezen do domovine!"

Narodni heroj Jože Borštnar je razvil zastavo Rodu gorjanskih tabornikov

Z lepo in prisrčno slovesnost- jjumskih ubonvlkoiv, že 30. n o - uspehov pri nadaljnjem delu. U -jo so v nedeljo dopoldne počas t i li! novomesškji tabornik! deseto obletnico osvoboditve in t r i le tn i -co uvuinovitve svotje organizacije. Okrog 200 se jih je zbralo' v dvorani sindikalnega doma, p r i šli pa so med nje tudi predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja N o v o mesto in narodni heroj J o ž e Borš tnar , ravnateljica gimnazije Palma K a -sesnik, dr. Ivo Smrecnik, več prosvetnih delavcev, predstavnikov oblasti in starši. Sredi za

jčki bodo obiskali tudi nekatere temnjene dvorane so i m p r o v i z i ral i taborni ogenj in za uvod zapeli taborniško himno, nakar je

V sredo, 21. decembra bo v spregovoril starosta Rodu gorjan-novomeškem Domu ljudske p ro - skih tabornikov dr. Božo Oblak

druge dolenjske in kočevske kra> je

vembra 1952 pa Rod gorjanskih trjevanje bratstva in enotnosti, tabornikov, k i je bi l v preteklih čuvan?« pridobitev N O B , r azv i -letih mod najde! avnejššta*, slo- janje duha plemenitosti, iskreno-venskimi taJborsSkimi enotami, sti, delavnostii in tovar iš tva so S r ros t a je o p i * ' dosedanje delo, velike vrline, k i j ; h taborniš tvo uspehe Em razvoj taborniištva v vceplja v ftca mladih *judi. O b u -Novem mestu, nakar je pozdra- d*ii je spomine na partizanska lev i l zbrane tabornike tovar iš Jo - ta, kjer sta iznajdljivost, v j t ra j -že Borsitnar. Čestrkal je organi- nost, domiselnost in skromn^t zaciiji k njenemu vidnemu na- Človeka prišli najbolj do veljave,

tu in želel novfh, še večjih Vse to naj goji tudi taborn iš tvo . da bodo člani organizacijo — kakor vsa naša mladina — resnično l jubil i domovino, da bodo zvestK tovar išu T i t u ' in social istični domovini , da bodo tovar i -ški, pogumni in vedno p o ž r t v o valni .

Na to je tovar iš Borš tnar raz-

Za boljšo zvezo Kočevja na avtocesto

Ljubljana-Zagreb

svete slavnostna akademija s pe. strim kulturnim sporedom. Sodelovali bodo solisti zagrebške ope

Dela p r i razširitvi ceste Struge In pozdravi l goste in tabornike. — Vrbovec lepo napredujejo. Če v5| lepo modro zastavo in jo i z -

Septemb.-a 1951 se je zbrala bodo tudli prihodnje leto tako ročiJ starosti rodu, ifc njegovih p rva skupinica 7 tabornikov in prizadevno delali, bo cesta lahko K * P a i° sprejel zas tavonoša

re, mešani pevski zbor učitelljišča začela popravljati temelje .danes kmalu povezana s cesto, k i za v i - Franci Colar ič . Sledila j« zaob je pri M a l i gori protli Novemu 1 J U D * načelnikov d ruž in , nakar j * mestu. Dograditev jn razširi tev te profesor Jože Glonar prebral se

in K D Dušan Jereb ter vo|jaška močni turganiizbctji, k i zd ružu je godba. V Domu J L A v Novem že nad 220 tabornikov in tabor-mestu bo sprejem pionirjev, v k i nu Doma J L A pa bodo brezplačno vrteli f i lm »Dokumenti! življenja.«

nic, čebelic i n medvedkov ter od raslih prijateljev mladine in pri

ceste bo za Kočevje in okolico z n a * n darovalcev žte4>H|ičkov za pomembna, saj bo omogočila zastavo. Predstavnik Starešinske

Z LASTNIMI SILAMI K NAPREDKU ČRNOMALJSKE OBČINE

S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V ČRNOMLJU Občinske konferenc« Zveze končni in montažn i fazi investi- razvoja, k i ga je nakazala naša

komunistov v Črnomlju , 3. de- cijskih del so ostala brez sredstev, d r u ž b e n a struktura, ko delav-cembra, so se udeležoili tudi Ivan k i so pritekala iz okrajnih in re- ci lahko vodijo svoja' pod-No»vak-Očka, član C K Z K S , J o - publišMh fondov, in se bodo mo- jetja brez posega d r ž a v n e bi -ie Borštnar , sekretar okrajnega raia poslej opreti na lastne vire. rok raci je. Poleg številnih de-

Ceprav bo razvoj sedaj potekal komiteja Z K , in Mamin Zugelj, sekretar okrajnega odbora S Z D L .

Obš i rno poroči lo tov. Janeza osnove dobre in temeljite. nemara počasneje, so pa njegove odborov v podjetjih j« v oboin-

rode. 27. 4. 1952 so novomeški krajšo zvezo z avtocesto Ljubl ja- uprave Združenja tabornikov taborniki ustanoviiili Druž ino gor- na — Zagreb. Slovenije Mi ran Blaha je nato

čVstital tabornikom k razvit i z a stavi in dosedanjemu delu ter želel novih uspehov, prednjem pa, da b i R o d gorjanskih tabornikov dosege! najvišje priznanje — naziv partizanskega rodu, k i ie najvišja čast, k i jo more doseči kakšna taborniška enota v Sloveniji.

S sprejemom novih č l anov v dopolnilo, zato jim radi n i mar organizacijo 5« W * slovesnost strokovni dv ig , disciplina i a u - zaključena, nakar so si gostje o -speh podjetja. Z odstranitvijo ta- gledali manjšo taborn i ško raz-k ih i z produkcije se bo gospo- stavo, č lanom pa so zavrtal i še darstvo v občini gotovo dvignilo, taborniški f i lm. Podjetja naj z večjim premisle-

n ih p r o r a č u n i h nastale do loče ne t ežave , predvsem zato, ker so se sredstva za posamezne postavke t roš i la prej, kot so bi la ustvarjena, v nekaterih p r i mer ih pa so tudi p r e k o r a č i l a predvideno vsoto. Po drugi s t rani so b i l i dohodki v nekaterih postavkah postavljeni previsoko in zaradi r az l i čn ih vzrokov ne bodo ustvarjeni v taki v iš ini .

V okraju Novo mesto so b i l i dohodki predvideni v viš ini 693.302.000 din , predvidoma pa bodo ustvarjeni le v višini 664,307.000 d in . , To pomeni, da bodo dohodki do konca leta m a n j š i za 28,995.000 d in kot so b i l i p redvideni . To z m a n j š a n j e dohodkov prizadene p r o r a č u n O L O za 13,673.000 din , p r o r a č u ne obč in za 2,500.000 d in , kred i tn i sk lad okraja za 2,011.000 d in , s tanovanjski sk lad za 14,163.000 d in i n kmet i j sk i za 670.000 d in .

Večj i dohodki kot je b i lo predvideno bodo od zemljarine in d r ž a v n i h taks, potem razni dohodki iz gospodarstva in nekaj v i škov dob ička gospodars k i h organizacij za leto 1954. Man j š i dohodki bodo predvsem od gradbenih podjetij ter dohodki uradov in ustanov. G r a d bena podjetja so med letom prevzemala dela na l ic i taci jah, s č i m e r se je zman j ša l dob i ček p r i i zv r š i tv i del . Okra jn i pror a č u n tudi bremene s t ro šk i v z d r ž e v a n j a o k r o ž n i h ustanov, za katere b i b i l i do lžn i pr ispevati v sorazmerju ostali ok ra j i , pa navzl ic obljubam tega niso s tor i l i . T u d i dohodki od davščin ne bodo do konca leta ustvarjeni v p r e d v i đ e n i vsoti .

V Beli krajini položaja ne bo moč rešiti brez pomoti

republike F i n a n č n i položaj je v b i v š e m

O L O Č r n o m e l j še znatno težj i . V

573 odgovorov na anketo

Do vključno 12. decembra smo dobili v uredništvo 573 odgovorov na nagradno anketo, ki smo jo razpisali 25. novembra. Izid žrebanja in razdelitev nagrad bo objavljen v prihodnji š tev i l ki Dolenjskega Usta, podatki ankete pa konec tega meseca.

Vsem, ki so se odzvali naši prošnji in odgovorili na anketo, prav lepa hvala! U R E D N l S T V O

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE

bo objavljena v prihod, š tev i l ki! Do roka smo dobili 182 rešitev; razdelitev nagrad bo objavljena 23. decembra. V novoletni š tevi lk i bo objavljena nova nagradna križanka z lepimi denarnimi in knjižnimi dobitki.

lavskih svetov upravnin

ski upravi vključenih 87 ljudi. S Mnogii komuni-saj so, kot ostali tem širokim sodelovanjem d r ž a v -

prebivalci, pojmovali to reorgami- Ijanov v svojli občinski upravi v zacijo le zaradi reorgani-zaciie sa- ra.znib svetih so izjpodbita tla za me, jo presojali le glede na teritorialne razmejitve z ukinitvijo

r3zne birokratske pojave, zlasti ker so vmes mnogi komunisti, k i

Zuniča je pokazalo dosedanje delo č lanov Z K in razmotrilo nj i hove bodoče naloge, k i se posebno kažejo sedaj po reorganizaciji ljudske oblasti in v gospodarskih spremembah. Plodno razpravljanje številnih delegatov, zlasti pa tovar iša Borštnarja, je pripomoglo, da je konferenca uč inkovi to pretresla in razčistila vrsto vpra šanj in nejasnosti glede splošno družbenega in gospodarskega življenja. Razvojna pot naše revolucije je bila posebno zajela Belo krajino, k i se je že v prvem razdobju N O V osvoboditi a domačih in tujih sovražnikov. NFŠI manj značilno ni drugo razdobje f ° " ^ z a h ' d a j * \ s e P r a v J . 1 n a " m h ° V S O C i a l a i p d ° Ž a | obnove in splošne gospodarske koČlijuvcm P^\oi]n zgodile hude Mnog,, udeleženo,

nepravilnosti- Mnoga podjetja so brez potrebe m upoštevanja zakonitih predpisov sprejemala delavce mimo posredovalnice za delo, sedaj pa prihajajo s seznami za množične odpuste. T o io ziatfli gradbena podjetja, k i bi

^.graditve Bele krajHne. k? je v svojem sedanjem razvoju preskočila za celo stoletje.

Sedanja reorganizacija s ter i-torialniHmi spremembami obljst, je res v marsičem prehitela veliki razmah gospodarstva, zlasti v industriji; mnoza podjetja v do

te ali one občine. Niso doumeli bodo nostloi demokracičnih metod prave vsebine in nujnosti tega v družbenem upravljanju.

Iz proizvodnje morajo predvsem lenuhi, nepoštenjaki in vsi, ki zavirajo delo!

Eno od najbolj perečih vpra- men, da podjetja brez posveto-šanj delovnih kolektivov je pra- vanja s sindikalnimi podružn \ca -vnilno in smotrno zaposlovanje mi in drugimi pristojnimi organi delovne s:le. Zadnji dogodki so odpuščajo ljudi neglede na nji-

konference so sodili, da je treba čimprej prečistiti delovne kolektive ter odstraniti neproduktivne, nepoštene m druge, ki zavirajo proizvodnjo. Sindikalne organizacije i nuprav -n : odbori vse premalo skrbijo za

kom sprejemajo ljudi v službo, 15ni čemer naj upoštevajo razredno diferenciacijo, pa bodo odpadle nevšečnosti in odpuščanje z dela.

N a konferenci so ugotovili s labo ideološko delo med množico ; zlasti je pičlo razširjen tisk in ljudje često zapadejo vpl ivom sovražn ikov socializma.

T o v a r i š Borštnar je opisal zu nanji in notranji politčnii polož a j ; poudaril je veliko vlogo Jugoslavije v mednarodnem jy>liričnem življenju, saj s svojim jasnim stališčem v mednarodnih fo-

TELOVADNA AKADEMIJA IN LETNA SKUPŠČINA

NOVOMEŠKEGA PARTIZANA

O b koncu leta nam pogled u -haja nazaj in v spomin si kličemo važnejše dogodke, ki se nam zde najbolj značilni za potekajoče leto. Druš tva prirejajo letne skupščine, na katerih podajajo č l an stvu in javnosti izčrpna poročila o svojem delu.

Da seznani 5ir5o javnost o

VREME Z A CAS O D 16. DO 25. D E C

O k o l i 16. decembra in verjet-no tudi okol i 22. sneg. Ostale dni sUho vreme s pogostimi raa|a d , n j o je p re t ežno v tem. da ima pore za brc/pnsclnc. industrija preveč kmečkega pre-

Vse to po nepotrebnem breme- bivalstva. Kajti ti ljudje smatrajo ničitev, ni d ružbene fonde. So tudi p r i - *voj za*Uižek v capami le kot

rumib in s prijatel"tskimi zvezami nalogah, metodah in c i l i ih sodob-z drugimi državami krepko po- ne telesne vzgoje ter o svojem maga učvrščevati svetovni mir. delu sploh, prireja Partizan N o -Oceni'1 ie dosedanje delo komuni - vo mesto z vsemi oddelki dobro »tov v občini, nakazal smernice pripravljeno samostojno telova-organizacu on uresničevanju no- d n o a , k a d e r n , i j o > k i ^ , s o b o t o v:h smern'c nadaljnega gospodar- t 7 . , , , A ' i • • • t ( 17. decembra zvečer v dvorani skega razvoja m kri t iz i ral poja- n t n ve da nekateri Še vedno p r i ča - D L R Pro*T*m obsega proste v a -kujejo samo milijone in miliiarde 'e< akademske sestave, razno*©ro-od okraja, nič pa ne mislijo, ka- s t ' in orodno telovadbo, ko bi mobilizirali vsa lastna sredstva za dvig proizvodnje in * tem za zvišanje življenjske ravni. T u di znotraj vrst Zveze komunistov bo treba napeni vse sile, da bodo '•lani razumeli bistvo novih smernic in se borili za njihovo ures-

lanez Vitkovti

Obračun svojega dela pa bo polaga! Partizan na redni letni skupščini, k i bo v ponedeljek t? decembra zvečer. Razume se. da •e udeležba za članstvo obvezna udeležba oitaMh, predvsem prijateljev telesne vzgoje, pa je za-

celoti znaša pr imankl ja j na dohodkih 31.934.000 din , skupno i n e p l a č a n i m i r a č u n i in v p lač i l a zapadl imi posojil i pa znaSa p r i manjkljaj 80,060.500 din. K e r j« O L O Č r n o m e l j znaten dei svoj i h p r o r a č u n s k i h potreb k r i l i t dotacij republike, tega p r i * manjki jaja ne more k r i t i i t lastnih v i rov . Tud i O L O Novo mesto m u zaradi nastalega položaja ne more pomagati. P r e d sedstvo O L O je zato celotno problematiko pred lož i lo I z v r š nemu svetu L R S .

Izpad v dohodkih b ivšega O L O Č r n o m e l j je prevsem zaradi n a pačno p lan i ran ih dohodkov posameznih podjetij. T i so b i l i predvideni na osnovi r az š i r i t ve proizvodnje, k i bo izvedena med letom. Ta razš i r i t ev pa se je zavlekla preko roka, zato tudi dohodki niso b i l i ustvarjeni. Tud i investici je je O L O izvaja l dokaj š i roko , v p r i č a k o v a n j u r epub l i ške pomoči v taki mer i kot p r e j š n j e leto, toda ta pomoč je b i l a m a n j š a . Zaradi tega je ostalo precej r a č u n o v za investicije n e p l a č a n i h , oz i roma so b i l i p l ačan i s k r a t k o r o č n i m i posoji l i .

Nujno je bilo treba znižati izdatke

Gospodarski svet in p r o r a č u n ska komisi ja novega O L O sta po p r o u č i t v i nastalega f i n a n č nega položaja predlagala uk re pe, da se stanje popravi . P o trebno je bilo takoj ustavit i nekatere izdatke, odnosno zmanjšat i predvidene postavke, k i niso bi le še i zč rpane . Tako so b i l i v p r e j š n j e m okraju Novo mesto zman j šan i zneski za elektr i f ikaci jo podeže l ja , za ra^na komunalna dela i n negospodarske invest ici je , s č imer b i b i l i izdatki zn ižan i za 31,942.000 din . H k r a t i pa sta Svet za gospodarstvo in komisi ja za p ro ra čun predlagala odobritev prek o r a č e n i h izdatkov Svetu za zdravstvo i n socialno pol i t iko zaradi pov i šan ja oskrbnih dn i v b o l n i š n i c a h in domovih za 16,797.000 d in . Prav tako bo v b ivšem O L O Č r n o m e l j z zmanjšan jem negospodarskih inves t i cij in ustavitvi jo nekaterih del prihranjeno 14.940.000 din .

Zlast i v B e l i k ra j in i so se spr ičo z m a n j š a n j a kreditov za navedena dela in z začasno ustavitvijo nekaterih del pojavile zlonamerne govorice, češ da novi okraj odteguje svojo pomoč p r i k l j u č e n i m krajem. Iz gornj ih podatkov se v id i , da to ni točno, pač pa so b i l i ti n u j ni ukrep i potrebni za u ravno-vešen je p r o r a č u n a . Ponovno pa je bi lo na seji poudarjeno, da bodo vsa tista dela, za katera so b i l i k red i t i z m a n j š a n i a l i pa so bi la sploh ustavljena, p r v e n stveno u p o š t e v a n a v pr ihodnjem p r o r a č u n u O L O , v ko l iko r bodo dopušča la sredstva.

DECEMBER - MESEC »DOLENJSKEGA LISTA« Do 12. d e c e m b r a :

l O A NOVIH rm&U NAROČNIKOV

Z a č e t e k e n o m e s e č n e akc i j e za p o v e č a n j e š t e v i l a n a r o č n i k o v n a š e g a l i s t a je po z a s l u g i š t e v i l n i h p r o s v e t n i h de l avcev , n e k a t e r i h s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c i n p o s a m e z n i k o v p o k a z a l dosle j p r a v l e p uspeh: od 1. do v k l j u č n o 12. d e c e m b r a se je na l i s t n a r o č i l o 420 novih n a r o č n i k o v , o d tega: v o k r a j u N o v o mesto 266. v o k r a j u K o č e v j e 127, v r a z n i h k r a j i h L R S in F L R J 25 i n 2 i z i n o z e m s t v a .

V posamezn ih o b č i n a h se je na » D o l e n j s k i l i s t« n a r o č i l o :

V okraju Novo mesto: 1. Č r n o m e l j 31 n o v i h n a r o č n i k o v . 2. K o s t a n j e v i c a - P o d b o č j e 14 n o v i h n a r o č n i k o v . 3. M e t l i k a 15 n o v i h n a r o č n i k o v . 4. M i r n a na D o L 5 n o v i h n a r o č n i k o v . 5. M o k r o n o g ' 2 n o v a n a r o č n i k a . 6. N o v o mesto 79 n o v i h n a r o č n i k o v . 7. S e m i č 5 n o v i h n a r o č n i k o v . 8. S t r a ž a - T o p l i c e . . . . . . 33 n o v i h n a r o č n i k o v . 9. Š e n t j e r n e j 49 n o v i h n a r o č n i k o v .

10 T r e b n j e 19 n o v i h n a r o č n i k o v . 11. Ž u ž e m b e r k 15 n o v i h n a r o č n i k o v .

V okraju K o č e v j e : 1. D r a g a - L o š k i potok . . — n o v i h n a r o č n i k o v . 2 K o č e v j e 51 n o v i h n a r o č n i k o v . 3. R i b n i c a 25 n o v i h n a r o č n i k o v . 4. S o d r a ž i c a 4 nove n a r o č n i k e . 5. V e l i k e L a š č e 35 n o v i h n a r o č n i k o v . 6. V i d e m - D o b r e p o l j e . . . . 6 n o v i h n a r o č n i k o v . 7. P r e d g r a č l B n o v i h n a r o č n i k o v P o l e g teh n a r o č n i k o v , kf p re jemajo n a š t edn ik že

v d e c e m b r u , pa se je se posebej p r i j a v i l o 52 novih n a r o č n i k o v , k i ž e l i j o č a s n i k s 1. i a n u a r i e m 1956

Še enkrat o mostu pri Otočcu 0 t a - t t * B a s t a » l a V 46. Številki Dolenjskega lista trebnega kredita. Po tem uspehu

18. novembra 1955 je T r ž n a in špekcija v N o v e m mestu med drugim ožigosala tudi delo tajnika pri gradnji mostu v Otočcu, Poroči jo je izgledalo precej resno in marsikdo mu je morda verjel. T o d a mj okoličani , k i poznamo vso zadevo pobliže, smatramo za dolžnos t , da pr ikažemo to zadevo tudi od druge strani.

Članek očka tajniku malverzacije z denarjem in ostalim materialom, da je nekaj narobe s 154.000 dim, da je sebi zapeljal preostalo hrastino, cement in t i ste nesrečne trske in pa da si je razdeli l dobiček od mitinga". Kaj je torej z zadevo? T r ž n a inšpekcija _ je vse te podatke zbrala iz ta jn ikovi« zapiskov in preiskovala zadevo na licu mesta ter jo končno odstopila O k r o ž n e m u so-dlišču v Novem mestu v nadaljnji postopek. Sodišče pa je po zaslišanju tajnika samega in prič spoznalo vso zadevo za premalo re-»no in dokazano in jo je zavrnilo. K a r se pa tiče mitinga samega, naj poudarimo, da je vino in hrano prispevalo okoliško l jud-ntvo, da bi s tem počasti lo tiste, k i so kakor ko l i prispevali h gradnji mostu. Torej ni šlo za i » -•lu/.rk. ampak zgolj za priznanje majboilj prizadevnim.

Po velikem grmenju torej nič de/ >a!

Pa prikaz imo tajnika tudi od druge stran:! Most pri Otočcu so naši predniki gradili že dolga leta, toda zgradili ga niso. K o pa je tajnik h':] izvoljen v pr ipravljalni odbor za gradnjo mostu, se je zadeve krepko lord. Vide l si ga nekaj tednov samo v Novem mestu trkati od urada do urada, dokler nd dosegal odobritev po

se ie spravil na sečnjo lesa. Za 120 m dolg most pravočasno preskrbeti dovolj hrastovega in smrekovegi lesa, ni malenkost. K o l i k o lesa je sam posekali iin na ložil na vozove, vedo povedati kmetje, pri katerih je kupni les.

In uspeh tega vztrajnega dela? Poglejmo tudi f inančno plat! P ro račun za most, k i je bil izdelan na okraju, je bi;l predviden na okrog 5,000.000 din . Med delom samim je bil načr t spremenjen v tol iko, da je bil most razširjen za 1 m, kar je seveda gradnjo precej podraži lo . Kl jub temu pa je končni obračun znesel le dobrih 3,000.000 din. Stroški se torej niso povečali , ampak celo

zmanjšali. T o pač zadosti jasno dokazuje, da tajnik ni razmetaval denarja in materiala, ampak skrbel, da se je most zelo solidno zgradil z malimi stroški.

M i okoličani vemo, da je zgraditev tega mostu v ogromni veči-mi osebno delo in trud tajnika ter mu bomo vedno iz srca hvaležni . Privoščimo mu, da bi dobil d v a krat po 154.000 din nagrade, ne pa da je v časopisu prikazan kot navaden goljuf, kar nas je močno zadelo.

Prosimo uredniš tvo Dolenjskega lista, da objavi ta naš članek in tako da zadoščenje tajniku in nam.

Štefan Seruga Sela pr i Ra težu 15

Javni tožilec se bo zaradi oprostitve številnih kaznivih dejanj in zaradi prenizkih kazni

pritožil na Vrhovno sodišče LRS 24., 25. in 26. novembra se je

v Novem mestu nadaljeval proces prot i skupini gospodarskih škod'lj.vcev iz podjetja »Avto« v Kočevju, k! se je zaključil z i z rekom sodbe v soboto ponoči. Med procesom je okrožni javni tožilec umakniti ie obtožnice proti Bastarju sklepanje škodljivih kupčiji nekateri deli obtožnice pa v nadaljevanju procesa niso mogli bi t i dokončno dokazani. Za vsa dokazana kazniva dejanja pa so obtoženci dobili soraz-

NOVOTEKS-ovo blago varno pred molil!

Vsi vemo, da so največji sovražniku volnenega blaga — mol j i . V inozemstvu že dalj časa uiporablrjeijo |>rotik*edstvo » E v -lan«, k i odl ično deluje.

T u d i naša tovarna je nabavi-Ha inoeemski preparat tvrdke Bauer — E V L A N , s katertm bomo pričeli impregnirati blago ia volnene odeje. S tem preparatom zaščiteno blago ne izgubi nič na videzu, r i m a nobenega duha in ostane vedno enako.

T a k o bodo izdelki naše tovarne zašdkeni še prot i moljem in zaradi tega še bo'lj cenjeni.

Letos

javljajo redukcije elektr ičnega toka. T u d i naša tovarna v zadnjih mesecih precej občut i to redukcijo. Proizvodnja p r i tem najbolj tsnpii, saj nas vsak izgubljeni dan prikrajša za več kot 1200 metrov blaga. Poleg tega pa delavci, k i se morajo menjava ai, n ikol i ne vedo, a«i bodo delali adi ne.

Upaijmo, da bo po novem letu mamj tega al i pa sploh nič, če ne bo tovarna imela precej izgube.

Stanovanjske hišice na Marofu so dograjene. Čakajo samo še na pregled komisije, nakar se bodo stanovalci lahko vseliili. K a k o r nam je znano, so vse investicije za gradnje ukinjene in se drugi tak stanovanijski blok trenutno ne bo graidil.

Upajmo, da bomo vsaj počasi reševali stanovanjsko k r i zo naških delavcev in skušati i dati vsakemu zdravo stanovanje.

Slavko D o k i

merno zelo nizke kazni , kar seveda ne odvrne od njih pečata javne moralne sodbe delovnih 1;udi, k i vidijo v izigravanju gospodarskih predpisov in v gospodarskem kriminalu zločin proti interesom naše celote.

Obsojeni so b i l i : Ludvik B a -star na 10 mesecev zapora, A l bert Kolar na 1 Uto zapora, A -lojz Kovač na 11 mesecev zapora, Albert A4ed>č na 5 mesecev zapora, Franjo Korene na 1 mesec zapora in Janko Majnik na 4 mesece zapora. N a pogojne kožn i so bi l i obsojeni: Franc M a relice na 5 mesecev zapora, Bogomir' A r k o na 4 mesece zapora, Oti l i ja Thaler, Rafael Thaler in Franc Kovač vsak na 3 mesece zapora« J o ž e Lisac na mesec dni zapora, Rajko Lesjak na mesec dni zapora, Edvard Plešnar, V i n k o Zaje in Slavko H o č e v a r vsak na 4 mesece zapora in Olga Debeljak na 2 meseca zapora. M i r a Premk iz Ljubljane je bila oproščena.

Okrožn i javni tožilec se ho za -r.ada o p r o * ! t ve številnih kazn i v i h dejanj in zaradi prenizkih kazn i pri tožil na Vrhovno sodišče L R S .

(^d tedna do tedna

Smrtna nesreča z elektriko ' naši industriji p o -

Gasi l ska s v e č a n o s t v M e t l k J P o ustanovi tvi nov ih obč in v

septembru l e to šn j ega leta je m e t l i š k a o b č i n s k a gasi lska zveza zajela v svoje o b m o č j e 17 pros tovol jn ih gas i l sk ih d r u š t e v , v ka ter ih je trenutno v k l j u č e n i h 884 č l anov . T a d r u š t v a , k i dmajo 14 motorn ih i n 4 r o č n e br izgalne, so krepak č u v a r d r u ž benega in zasebnega imetja ob elementarnih n e s r e č a h in je le škoda , da doslej niso v svoje vrste pr i tegni la še več p o ž r t v o v a l n i h mladincev in mladink .

N o v a o b č i n s k a gasi lska zveza i m a š t i r i sektorje: Suhor, D r a -šiče. M e t l i k a i n Gradac . V tem novem sestavu sta 6. novembra letos ime la m e t l i š k i i n d ra š i čk i sektor p r a k t i č n o mokro vajo, p r i kater i je sodelovalo 7 d r u š tev — dve sta b i l i odsotni — i n je ob tej p r i l i k i položi l izpi t

za gasilskega č a s t n i k a M e t l i č a n A n t o n Okorn .

N a dan obč in skega praznika , 26. novembra, pa se je v M e t l i k i zbralo preko 200 gasilcev iz vse o b č i n e ter pr isostvovalo s v e č a n i pode l i tv i od l ikovanj n j i h o v i m gas i l sk im t o v a r i š e m . Ta dan je podpovel jn ik r e p u b l i š k e Gasi lske zveze A l o j z i j B u h o d l i k o v a l z gas i l sk im pr iznanjem prve, druge i n tretje stopnje 17 č i anov pros tovol jn ih gas i l sk ih d r u š t e v iz M e t l i k e , B o ž a k o v e g a , Draš i č , Dobrav ic i n Suhorja . Gas i l sko priznanje I. stopnje so ob tej p r i l i k i pre je l i dolgoletni za s lužn i m e t l i š k i gasi lc i Ivan D r o b n i č , A n t o n Rajmer i n Ignacij Š t u p a r .

Naj n e s e b i č n o delo vseh o d l i k o v a n i h najde med be lokran j sko mladino č im v e č posnemal-cev in zvest ih p r ipadn ikov ga-

V peteik, 2. decembra dopoldne, se je na daljnovodou v Rosalni-cah ponesrečil elektromonter Električnega podjetja v Metliki Martin Gornik, Pri delu v transformatorju je prišlo do kratkega stika, pri katerem je Gorniku močno ožgalo obe roki in so ga takoj prepeljali z rešilnim avtom v novomeško bolnišnico, kjer pa je čez teden dni podlegel težkim opeklinam.

To je v letošnjem letu že druga smrtna nesreča z elektriko v meti ški okolici. V avgustu se Je n a m r e č prt napeljavi elektrike v Slanini vasi smrtno ponesreči l

22-letnl elefctromonter Ivan Bar-bič ln je taiko metliško Elektro podjetje letos izgubilo že drugega svojega uslužbenca.

Pokojnega Gornika, k : je bil obratovodja rajona Metlike, ne bosta težko pogrešala samo njegova žena ln sedemletna hčerka, temveč tudi njegovi stanovski tovariši, zlasti pa Številni znanci in prijatelji. Vrzel je nastala tudi v metliški godbi, v kateri je pokojni Gornik dolga leta sodeloval. Naj bo priljubljenemu Metličanu ohranjen lep spomin!

-r

Spremembe v Svetu za gospodarstvo

K e r je b i l dosedanji predsedn i k Sveta za gospodarstvo O L O Novo mesto J o ž e K n e z imenovan za n a č e l n i k a za gospodarstvo O L O , je b i l na 4. redni seji O L O 9. decembra imenovan za predsednika Sveta za gospodarstvo L u k a Dolenc, d i rektor tekst i lne tovarne v N o v e m mestu.

Bralcem In dopisnikom! Zarad1! pomanjkanja prostora

i n večjega števila dopisov nismo mo-%tf. objaviti vseh za to š tevi lko poslanih člankov, kakor tudi ne daljšega poročila s konference Z K v Novem mestu.

UREDNIŠTVO

Gnojišče z malimi stroški

silstva! -r

VELETRGOVINA Z USNJEM, GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM

N A S L O V : L j u b l j a n a - B e ž i g r a d 8 T E L E F O N I : centrala, komerc i a ln i oddelek, r a č u n o v o d

stvo, sekretariat i n s k l a d i š č e : L j u b l j a n a - B e ž i g r a d 6, telefon 32-394; d i rektor ; telefon 30-013

» A S T R A « specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščinah in orodju, tehničnem tekstilu in v zaščitnih sredstvih, vas postreže iz svojih sortiranih zaiog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa naročila — osebna, pismena in preko naših potnikov — izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti.

Ko se vprašujemo, zakaj je p r i nas v B e l i k r a j i n i še to l iko neurejenih i n zanemarjenih gno j i šč , dobimo n a j v e č k r a t od govor, da je to že od nekdaj tako, ke r p a č n i denarja. A H je res le denar edini vzrok, da se po n a š i h vaseh iz teka t i soče hekto l i t rov gnojnisnice i n s t ra-n i š čn ika , k i ga n a š i t r a v n i k i i n sadovnjaki tako • potrebujejo? L a h k o se p r e p r i č a m o , da so t a k š n i i zgovor i v e č k r a t neo p r a v i č e n i . Res je, da si danes vsak kmet ne more zgradi t i moderne g n o j n i č n e jame a l i greznice. S ta r i pregovor pa p r a v i : »Iz malega raste vel iko.« T u d i m i moramo zače t i z m a l i m . Dobro urejenih gno jn i čn ih j a m res ne moremo nadomest i t i v celoti , toda vsaj deloma j i h lahko nadomestimo, zlasti v težj i , i l ovna t i zeml j i . Vemo, da je t e žka i lovnata zemlja slabo prepustna. V taki zeml j i i zkopi j e

mo jamo, jo opazimo s starimi deskami, pokrijemo z ok rog l imi kos tanjevimi stebri, katere pok r i j emo z zemljo. Zeml j a se nasi t i in p repoj i s so lmi , k i ao v gnojmišnici in s t r a n i š č n i k u , ter postane nepropustna.

Kme tova l c i , ki imajo okrog h i še i n h leva sadovnjake, s i l ahko pomagajo t'adi d r u g a č e . V ta namen lahko uporabi jo stare p l o č e v i n a s t e sode a l i cisterne, j i h zakopljejo v zemljo ter j i h kdaj pa kdaj izprazni jo i n gnojnico kor is tno uporabijo za b l i ž nje sadovnjake.

P r a v dobro se obnesejo tudi cenejše g n o j n i č n e jame. Jamo betoniramo kakor navadno, k rov pa nadomestimo z lesom. Okrogle 15—20 cm debele kostanjeve a l i j e l š e v e stebre položimo drug poleg drugega i n na ta pokrov nalagamo gnoj. T a k i p o k r o v i se kaj dobro obnesejo in so dokaj poceni. Tako si p r i -

Pijanec, avtomobil in z i d . . . samo Alo jz Firc, k i je bil močno 23, novembra ob 13.45 uri je

pripeljal l*z Straže v Dolenjske Toplice tovorni avtomobil znamke Renaiuk S 4634, k i ga je v o -zjiil Šofer A l b i n Vovk . Zraven voznika sta se v avtomobilu peljala ie A l o j z Pire, delavec pr i Gozdni upravi Poljana in Damca Kavsček.

Šofer A l b i n V o v k ie na park i ranem prostoru v Topl icah avtomobil ustavil, da j^re v pekarijo po kruh za gozdne delavce na delu v Trevmiku. K o ie šofer za pustili avtomobil, je v njem ostal

vinjen. Čez nekaj minut potem, ko je

šofer zapustil avtomobil, je v i njeni Pire poskušal vozilo staviti v pogon, kar se mu je po nekaj poskusih tudi posrečilo, kljub temu, da je bilo vozi lo zavrto in vključena p rva prestava. Vinjeni Pire je na to z polnim plinom pognal vozilo v z id zgradbe Jožeta Pelka. Pr i tem je nastala na kabini avtomobila večja škoda, k i je ocenjena na 100 tisoč dinarjev. A . Pure rni voznik motornuh vozi l .

h r an imo precej dragocenega mater ia la , že leza i n cementa.

Nedvomno pa so med nami tudi kmetova lc i , k i imajo tol i k o pr ihranjenega denarja, da b i zg rad i l i g n o j n i č n e jame, v e n dar je p r i nas še m o č n o u k o reninjena navada, da posamezn i k i skr iva jo denar, ne da b i ga v l aga l i v lastno gospodarstvo. P o s l u ž e v a l i naj b i se tudi kredi tov, k i j i h nudi jo banke i n hran i ln ice preko kmet i j sk ih za drug.

O vsem tem bomo m o r a l i resno r azmiš l j a t i . P o s k u š a t i mora mo sami, kako bomo č im ceneje ujel i č im v e č j e ko l i č ine gnoj-n i šn i ce . O b r a ć a j m o se tudi na kmet i jske strokovnjake, k i nam bodo rad i pomagal i .

Za sladkorno še »prašičja« mrzlica

na Kočevskem P r e d dnevi so se pojavi le raz

ne alarmantne govorice po v a seh k o č e v s k e g a okraja , Češ da bo treba v le tu 1956 p l a č a t i od vsakega zaklanega p r a š i č a 3000 dinarjev takse. Ta l a žna g o v o r i ca je šla od vasi do vasi in mar sikaterega kmetovalca je p r i p rav i l a , da je zak la l p r a š i č a . R a z š i r j a n j e t ak ih vesti je z lo namerno i n kdo r j i h r az š i r j a , zas luži kazen, ke r s tem škodu je skupnosti , še več pa posamezn i k u , k i b i lahko p r a š i č a še bolj z red i l . NaSi ljudje so pač t ak i , da dostikrat nasedejo t ak im l a ž n i m govoricam. Ravno tako je b i lo p r i s ladkorju , ko je i z b r u h n i l a prava »s l adkorna mrz lice*. Z . D .

V torek je sovjetska državniška delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Bul-ganina in prvega sekretarja K P SZ Hruščeva zaključila svoj obisk v Indiji in Burmi in se prek Afganistana, kjer se je ustavila za nekaj časa, vrnila v Sovjetsko zvezo. Ko so sovjetski državniki odšli na polit ično turnejo po Aziji, je to vzbudilo v več in i zahodnih prestolnic burne komentarje, proteste in polemiko. Reči moramo, da je ta polemika predvsem odsev počasnega prllago-jevanja novemu položaju v Aziji, novi stvarnosti na tej celini. Ž e na spomlad je bilo v Bandungu moč spoznati poglavitne značilnosti te nove stvarnosti, možno pa je bilo spoznati poglavitne znači lnosti te nove stvarnosti, možno pa je bilo predvideti tudi spore in nasprotja, ki bodo nastala, če sklepov bandunške konference azijskih in afriških deže l ne bodo upoštevali .

Nekateri politiki so še vedno navajeni presojati mednarodni položaj z vidika klas ične razdelitve sveta na področja vplivov te ali one velesile. Toda nič se bolj ne upira takšnim polit ičnim zamislim, kakor nova azijska stvarnost. To je med drugim prišlo do izraza tudi v gospodarskih zahtevah nasproti velesilam, ki sta jih v Bandungu zagovarjala z isto vnemo tako Pakistan in Siam, ki sta članici zahodnega vojaškega bloka v Aziji, kakor tudi dežele , ki se ravnajo po načel ih koeksistence. Te zahteve so imele svoj globok pol i t ičen smisel. Da bi jih izpolnili, bi bilo treba spremeniti celoten odnos nasproti dogajanju v Aziji, priznati bi bilo treba, da je ta celina torišče samostojne dejavnosti ondotnih držav.

Azija zahteva vsestransko pomoč velesil, da bi zgradila industrijo, kmetijstvo, promet in drugo. Vendar takšna pomoč ne sme biti povezana s polit ičnimi pogoji.

Od spomladi do letošnje zime je diplomacija čakala. Toda nače lno Zahod ni spremenil mnenja, da lahko svoje interese v Aziji najbolje utrdi s krepitvijo vojašk ih zvez, med

tem ko lahko ostanejo darila azijskemu gospodarstvu skromna, sovjetska zveza se je nekaj časa omejevala na to, da je le z besedami pritrjevala bandun-škim zahtevam. Zdaj se je položaj precej spremenil. Medtem ko v Evropi še niso začele zgi-njati meje med obema blokoma, pa v Aziji in Afriki vse vre.

Prednost, ki sta jo zdaj Bu1.-ganin in HrušČev, kot kaže, dosegla s svojim potovanjem« prednost, ki močno vznemirja Zahod, je ravno v tej prilagoditvi novi stvarnosti. Sovjetska državnika izjavljata, da sta pripravljena zadovoljiti potrebe Azije. Dalje pravita, da ne bosta pri pomoči zahtevala izpolnjevanja polit ičnih pogojev, in v resnici nista predlagala sklenitve vojaških paktov. Prav tako sta računala, da bosta na Azijce napravila vtis že s tem. da bosta ponudila pomoč, č e -v"»v ge 7fl»Ieč nimata na razpolago takšnih presežkov blaga kakor Amerika.

Ker pa so azijske potrebe h-»' |ni>'nn možnosM z* njihovo zadovoljitev pa omejene, nastane vprašanje , ali je pri tem pametno, če se Vzhod in Zahod borita za prednost. Mar ne bi vsakdo, ki je uvidel, da je treba z Azijo u post a vi ti nove odnose, storil bolje, če bi prijateljsko pozval tudi ostale države, naj se mu pridružijo pri pomaganju tej celini?

Se tole je treba povedati: pozornost neodvisnih azijskih dežel je posvečena ne samo izgradnji, ampak tudi kolonializ-mu, čeprav v manjš i meri. Zato je vzbudila razumljivo ogorčenje Dullesova izjava> da je Goa portugalska pokrajina. Vendar nekateri časniki v Indiji in Burmi mislijo, da so preostri očitki na račun kolo-nlalizma, ki sta jih Bulganin tn Hruščev izrekla na račun Zahoda, lahko razlagali z namenom, da bi predvsem okrepila svoj vpliv v škodo drugih dežel. To kaže, da bo potrebno še nekaj časa, da bi glede na Azijo docela prevladala takšna politika in diplomacija, ki bi bila povsem v skladu s potrebami te velikanske celine, v skladu z načel i koeksistence.

Odlok občinskega ljudskega iiflBtifji ie

Na podlagi 2. odstavka iS. in BO. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev.

in v zvezi s 1. 6!enom Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, štev. 19-86-55 in 43-152-55) ter Zakona o pristojnosti občinskih in okrainih liudsikih odborov (Urad. ril list LRS, štev. 26-130-55) je Občnskt lludski odbor Trebnje na svoji seji dne 3. decembra 1955 sprejel

O D L O K o določitvi krajev, za katere velja Uredba o razGeljevanju ln od

povedi stanovanj. I.

Uredba o razdeljevanju ln odpovedi stanovanj velja v občini Trebnje za naselja:

Karambol pri Velikih Laščah

Kljub vsem prometnim predpisom in opozomllom organov L M se dogajajo vedno znova razne prometne nezgode in nesreče, k i terjajo materialno škodo. Vzrok teli nesreč je predvsem neupoštevanje prometnih predpisov. Tajvo je pred dnevi prt šilo v Vel ik ih Lažčah do karambola med kolesarjem in voznikom. K r i v je bil kolesar, ker }e voz£l po levi stra-ni , voznik pa, ker n i imel luči. T a k i h in sličnih primerov je na našdi cestah mnogo, vsi nasveti in predpisi pa nekaterim niČ ne pomagajo.

Trebnje, Dolenja Nemška vas, G-orenje in Dolenje Ponikve, Stari tre pr> Trebnjem, Dobrnič, Ve-liika Loka. Veliki Gaber, Sentlo-vrenc ln Čatež.

2. Odlok začne veljati z dnem ob

jave v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu — svobodo narodu!

Trebnje, 3. decembra 1955. Del. štev. 653-1-55.

Predsednik ObLO: Franc Zidar, 1. r.

OBVESTILO V nedeljo 25. dec. ob 11. uri

bo v kinu »KRKA« predvajan kratki slovenski film o prometni varnosti z naslovom: » B o d i p r e v i d e n ! «

Šoferji , člani Avto-moto društva in prometni delavci oglejte si poučni film, ki ga bo spremljalo predavanje o prometni varnosti.

Ima Vaš sosed že Dolenjski list? Če si ga še vedno sposoja pri Vas, mu svetujte, naj si za 480 din na leto zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslov! S tem bo tudi brezplačno nezgodno

zavarovan.

Čudne razmere v Kurji vasi Nekje na tem okroglem svetu

leži na pr i jaznem h r i b č k u č e d n a vasica Vsepovsod imenovana, k i š te je komaj š t i r i š t e v i l k e . V tej vas i je oko l i 130 kokoš i i n 26 petel inov. Vaščani pa se le malo zanimajo za k o k o š e r e j o l n d rž i jo ubogo perutnino v tako zanemarjenih k u r n i k i h , da t i sploh niso p r i m e r n i za stanovanja. K o k o š n j a k i so nehi -g ien ićno zgrajeni pa tudi temni ln v lažn i ter prenatrpani s stanova lc i . K u r e slišijo vsak dan, da niso nič vredne, da delajo samo škodo in ne dajejo nobenega dob ička . Ce lo to so s l i ša le te ust svoj ih gospodinj, da niso vredne, da živi jo . K o pa so zvedele, da je dal gospodar na č e t r t i š t ev i lk i v vasi napravi t i po dolgem času nov, vsem predpi som higiene us t r eza joč i kurn ik l n preuredi l d v o r i š č e , da tam ne ležijo več gnojne luže , v ka ter ih je utonilo mars ikatero zdravo in dobro razvito pisce, »o »kleni le sestavtti komisi jo treh č l a n o v , k i naj bi pregledala po vasi vsa koko- ja stanovanja in dosegla na pristojnem mestu, da se vse odkri te pomanjk l j ivos t i odpravi jo in kur-nice izbol jšajo. Kokoš i so se n a m r e č zavedale, da brez zdrav i h in prostornih ku rn i c ne mote j i k o k o š e r e j c e m dovolj k o r l -»titi in j i m prinest i dob ička .

Z a predsednika je bil i zb ran na j s t a r e j š i pete l in v vasb s prve š t e v i l k e , Greben po imenu . B i l je prav resen l n preudpjren mož a k a r ter je to Čast rad prevzel i ker se je njemu i n njegovi d r u ž in i zelo slabo godilo. Nos i l je lepo rjavo suknjo in je b i l po rodu s Š t a j e r s k e . Roža na g l av i m u je bi la zaradi starosti že poklapana, vendar pa je b i l a posebno m o č n o razvi ta . Tako je tudi dobi l svoje ime. Desno nogo je imel k r i v o in je šepa l . V e č k r a t je p r ipovedoval , kako m u je njegova gospodinja pred letom dni s kamnom prebi la nogo, ko ie odpeljal nekega lepega poletnega ju t ra svojo druž ino na d o m a č i vrt , da ga očist i glist, č r v o v in drugih v r tn ih škod l j i vcev . Noga mu je ostala k r i v a , ker je n i niihče daJ v mavec.

DrugI č lan komisije je bil sosedov petelin z druge š t ev i lke , Ostrogar po imenu. Imel j e n a m r e č zelo vel ike ostroge, k i so segale do tal . B i l je močan in č o k a t dedec. Nosdl je dolg, pod kolena segajoč č r n plašč. B i l pa je precej g ibčen , dasi je imel že precej let na hrbtu . K e r je b i l pismen, ga je Greben Imenoval za zapisnikarja .

K o t tretji č lan komisi je je b i la v i tka , mlada in n e ž n a k o k o š

ka , k i se je imenovala Lupinfca . T a je b i l a na č e t r t i , to je p o slednji š t ev i l k i v vas i , k i je imela že moderen kurn ik . L u -pin ica je b i l a zelo pr i jazna i n p o s k o č n a ž iva lca . O b l e č e n a je b i l a v lepo s n e ž n o b e l o oblekco in je nosila č e d n o rdečo čep ico . K e r je znala dobro r isat i , jo je Greben določi l , da izdela n a č r t za nj ihove bodoče ku rn ike .

Predsednik je na roč i l zapisn ikar ju , naj prinese s seboj potrebni papir i n na l ivno pero. I .upinici pa je ukazal , naj ne pozabi na r i sa ln i p r ibor in mer i lo . Nato se ie od nji!\ poakjvil r e k o č : » Ju t r i zjutraj c'o Teslih pridi te na moj dom, od kfnier bomo odšli pregledovat kurnice po vasi.« Č l a n a komisije sta se Grebenu lepn mhvaMia ?9 dana navodila in za prijaznost, da je prevzel to v a ž n o p r e d s e d n i š k o mesto. Nato so odš l i vsak po svojem poslu.

L u p i n i c a je še ist i dan izdelala n a č r t i n ga spravi la v mapo." Z v e č e r , ko je šla spat, je skr i l a mapo rx>d svoje k r i k e , da b i jI ponoč i kdo n a č r t a ne ukradel .

Zapisnikar Ostrogar pa Je svoj pisalni mater ia l spravi l čez noč v kot k le t i , kjer je p renoč i l . Spal ril skoraj nb*, ker ga je zeblo. Vso noč si je obira l uš i i n p v rhu tega ga je muč i l a

misel , kak bo drugi dan kot zap i sn ikar op rav i l svoj posel. V e del je dobro, da je Greben sicer poš ten , toda strog in n a t a n č e n .

Drugo ju t ro se je razš i r i l po vasi g'as. da je komis i ja že zače la pregledovat i ku rn ik na Gre-benovem dvor i š ču . T a dan so ostale vse kokoš je d r u ž i n e doma i n nestrpno č a k a l e , da se pregledniki zglasijo p r i n j ih i n j ih že vendar reš i jo teh m u č i ln ic .

Medtem je komis i ja na G r e -benovemt domu prav pr idno delala . Predsednik ni svojega k u r -n lka n ič ogledoval, saj ga je p r e v e č dobro poznal in se že zdavnaj nave l i ča l njegovih dobrot. Zapisnikar je pisal , G r e ben pa narekoval . D o m a č e ko-ko*l »o posedle oko l i pregledn ikov in z odpr t imi k l junčk i mirno pos luša le svojega voditelja, k i je tako modro in spretno opisoval njihovo kurnjco. Med narekovanjem se Je v e č k r a t ustavi l in se začel obi ra t i , ker so ga stra*no nadlegovale uš i . K o je b i l zapisnik spisan, je komisi ja odš la k drugI š tev i lk i .

T u Je b i l doma zapisnikar Ostrogar. Č v r s t p e t e l i n č e k v lepi prognsti ob lek i — mladi G r a š e k — j ih je lepo pozdravi l . Pokaza l j i m je neko napol podrto klet, katere slamnata streha je na več mestih kazala trhla rebra. Komis i j a je stopila v klet. Na m r z l i h kameni t ih tleh je čepe l a 36-giava d r u ž i n a i n z veseljem p r i č a k o v a l a svoje re

š i te l je . V temnem, v l a ž n e m kotu so ležale t r i k o k o š i in tarnale, da j i h s r a š n o m u č i revmatjzem. Predsednik Greben, k i je b i l dobrega srca in se je ukva r j a l tudi z zdravljenjem, je ukazal G r a š k u , da prenese te bolnice na toplo sonce, da si uboge re-vice ogrejejo bolne ude. Po t o č n e m pregledu k l e t i je začel narekovat i zapisnik. Ostroga rja so že bole l i kremiplji od nenehnega pisanja. K o k o š i so sicer verno pos luša le besede predsednika, vendar ni«o mogle vsega s l iša t i , ker so bile m o č n o prehlajene in so med narekovanjem neprestano kihale . B i l o je že o k o l i dvanajste ure, ko so pregledovalcl p r i š l i do tretje š t e v i l k e .

Stara kokoš Sara jim je p r i šla naproti ter j i h po kra tkem pozdravu peljala do svojega ku rn lka . To ime se je Sare p r i jelo zato, ker je imela že precej p o n o š e n o obleko, na kater i je bi lo vse polno raznobarvnih krp . Pa tudi ostala p e r u t n i n i na tem dvor i š ču je predstavljala prav pisano družtoo. Med potjo do k u r n i k a se je Sara p r i d r u ž i l a svoji sosedi L u j i i n i c i in jI s so lzn imi očmi povedala, kako j ih je danes za v e č n o zapustil njihov edini petel in ln voditel j . Pokojnega je n a m r e č zasači la d o m a č a gospodinja v kašči , ko je brez njenega dovoljenja zobal pšen ico . P r i tej p r i l i k i ga je tako n e s r e č n o udar i la z metlo po g l av i , da ni bilo zanj

druge r e š i t ve kakor nož . L u p i nica j i je takoj ponudi la svojega petelina, dokler gospodinja ne p r i sk rb i drugega.

Pr i š l i so do ku rn ika . Ta je b i l pod h i šn imi stopnicami. To je b i l na j s l abš i kurn ik v vasi . P r a v a luknja . »Veste,« je izpre-govori la Sara , »uši in drugi m r č e s nas je spodil iz te luknje, da moramo sedaj noči t t na stari jablani ob svinjaku, kjer vsako noč komaj p r i č a k a m o belega dne.« Zapisn ikar p i še , Greben pa narekuje, oba globoko uža ljena, ko v id i t a , kako malo skrbe p r i tej hiši za kokoš j i rod.

Po k o n č a n e m zapisniku je k ren i l a komisi ja k č e t r t i š t e v i l k i , kjer je b i la doma naša lepa I.upinica. Po v e l i k e m snažnem dvor i šču , brez nevarnih gno jn i čn ih j a rkov in luž, se Je ponosno sprehajala rjava kok-Ija Č o p k a ln zadovoljno ogledovala svoj ih 16 enakobarvnlh , lepo r azv i t i h p i š čancev , k i so veselo b r ska l i oko l i nje. Hišni gospodar Je b i l ravno zaposlen pr i s n a ž e n j u ku rn ika ln zato nI opazi l nov ih gostov. Gospodinja je brala »Dolenjski list«, v k a terem je vedno naš l a dokaj dobr ih in pametnih gospodnrskih nasvetov, po ka te r ih se je tudi ravnala. Med branjem se Je v e č k r a t ozr la na svojo zdravo in ž i v a h n o kurjo d r u ž i n o , k i je bila zbrana kraj dvo r i š ča na l ično ograjenem prostoru.

Komis i j a se n e o p a ž e n o p r i b l i ža tej ograji i n opazuje razposajeno kokošn jo d r u ž b o . V s a k a kokoš ima svoj posel. Ene se mirno sončijo na belem pesku, druge hite brskat i po zeleni t r a v i za č r v i , tretje si gasijo žejo p r i napajalniku. Vse je živo in veselol

»Tuka j je p r av i kokoš j i raj ,« r e če Greben In se počoha pod perutnico. Mora l bi se še malo bolj popraskat i , pa g a j e b i lo sram. Na praskanje je opozor i l tudi Ostrogarja, k i je venomer v t i k a l k l j u n v Perje. Tedaj je Lup in i ca pomež ikn i l a ln nekaj za šepe t a l a enemu odi b l ižn j ih petelinov.

K m a l u nato sta začela peti dva petelina. Vsa d r u ž b a jtma je p r i skoč i l a na p o m o č in nastal je imeniten pevski zbor. V s i pevci so W l i v enakobarvnlh temno r j av ih oblekah. Zape l i so pesem: »Sem pob lč z zelenega Stajerja, sem vedno ko ra j -žen, vesel . . .« Greben je obstal In ganjen pos luša l ta njemu dobro znani napev. S solznimi očmi je polglasno vzdjihnil: »Oh, kje je moj dom, kje sem pa jaz!« Spomni l se je na »voja mlada leta i n na svoj prvotn i dom. N i še imel t r i mesece, ko ga je gospodinja prinesla odi neke prijatelj ice s Š t a j e r s k e . K e r je b i l takrat še premlad, se sedaj ni mogel točno »pomni t i na t a m k a j š n j e ž iv l jen je .

(Nadaljevanja)

Stev. 50 (301) » D O L E N J S K I L I S T « Stran 3

Ili lahko uresničimo na Dolenjskem in Kočevskem še v tej zimi geslo

v vsako hišo DOLENJSKI LIST! Prejšnj i teden smo objavili

pregled razširjenosti Dolenjskega Lista v novomeikem in koč e v s k e m okraju. Z njim smo menda preprič l j ivo odgovorili na vprašanje , te* še lahko d v i g nemo štev i lo naročnikov, saj nam štev i lke povedo, da pride n. pr.

v n o v o m e š k e m okraju 1 Dolenjski list na vsakih 18 prebivalcev, v kočevskem okraju pa šele na vsakih 48 prebivalcev.

Pri taki razširjenosti domaČega časnika se da razumljivo doseči še marsikaj. Posamezni prosvetni delavci osnovnih šol in n ižj ih gimnazij so nam tudi v preteklem tednu poslali lepo števi lo novih naročnikov, saj se je od 6. do 12. decembra naroči lo na list 254 novih naročnikov. Odgovorilo nam je doslej od 160 šol v obeh okrajih šele 22 osnovnih šol oz. nižjih gimnazij in le 2 sindikalni podružnici- tekstilne tovarne NOVO-T E R S v Novem mestu in tekstilne tovarne T E K S T I L A N A v Kočevju , medtem ko je sindik. podružnica rudnika v Kočevju obljubila, da bo zbrala nekaj novih naročnikov.

Vsako Jesen in zimo smo lahko ugotovili, da je števi lo naročnikov naraslo predvsem v decembru in januarju. Najprimernejš i čas za pridobivanje novih naročnikov pa je prav december, ko si več ina novih naročnikov želi novi časnik od 1. januarja naprej. Zato ponovno prosimo šolska vodstva in upravne odbore sindikalnih,podružnic, ki so razdelili večje Število brezplačnih števi lk našega tednika družinam svojega okoliša ali svojim delavcem in nameščencem, da zberejo naslove novih naročnikov v tem mesecu in nam jih č imprej pošljejo.

Pomoč pričakujemo Beveda tudi od osnovnih organizacij Social ist ične zveze delovnega ljudstva v obeh okrajih. Časopis samemu sebi ni namen — glasilo Social ist ične zveze je namenjeno ljudem, m n o ž i c i bralcev. Smo v času števi lnih sestankov naše najštevi lnejše pol it ične organizacije. Odborniki, aktivisti in vsi prijatelji social ist ičnega tiska imajo nešteto* priložnosti , da opozorijo na domači časnik one, ki si ga iz karkšnegakol i vzroka doslej še niso naročili .

Naj povemo samo mimogrede, da n. pr. 56 odbornikov OLO Novo mesto še n ima Dolenjskega Usta. P r i b l i žno 200 odborni

kov občinskih ljudskih odborov v n o v o m e š k e m okraju ni med naročniki našega časnika, v kočev. okraju pa je brez glasila S Z D L obeh okrajev približno 120 odbornikov! Krajevne pisarne občinskih ljudskih odborov še nimajo našega lista ali pa le posamezne; brez lista so tudi š tev i lna dolenjska podjetja, društva in odbori, šole, ustanove in organizacije.

Če smo veseli naklade skoraj 8.800 IZVODOV našega lista na teden, pa moramo biti zaskrbljeni spričo dejstva, da v nekaterih vaseh in občinah (Mokronog, Trebnje, Žužemberk, Velike Lašče , Ribnica, Videm-Do-brepolje in Sodražica) volivci naš dolenjski časnik še vse premalo poznajo. Organizacije SZDL ponekod niso niti s prstom mignile, da bi seznanile

je i zobraževanje ljudstva ln njegovo prosvetljevanje v polit ičnem, gospodarskem in kulturnem oziru predvsem tudi njihova stvar. Prav zdaj je čas, da na list opozorijo članstvo, da zberejo v vasi naslove tistih, ki ga žel i jo dobivati in nam jih pošljejo.

»Tako težko se spravim k pisanju! Pa bi rad bral časopis, le naročit i si ga ne utegnem!« Tako pove prenekateri kmečki človek, ki mu je pisanje zares zadnja briga. T u ima aktivist in vsak predan član Social ist ične zveze naj lepšo priložnost, da s-tori sebi in organizaciji uslugo ter pridobi novega naročnika za katerikoli naš časopis . Več ko bodo ljudje brali, se Izobraževali in šli z duhom časa naprej, manj bo nevednosti, zaostalosti, vražjevernost i in vsega tistega,

člane s svojim glasilom, čeprav kar nas še tišči k tlom.

Pri visoki nakladi časopisa bodo tudi stroški za posamezen izvod nižji. Več ina odgovorov v nagradni anketi kaže, da si ljudje žel i jo Širšega obsega, vsaj 6 strani Dolenjskega lista vsak teden, precej pa jih predlaga, da naj bi list izhajal dvakrat tedensko. Več ko bo naročnikov, laže bo časopis vzdrževati , ker bodo stroški tiskanja znatno nižji.

Zato prosimo vse naše naročnike in bralce, odbore SZDL, prosvetne delavce, odbore društev, organizacij in vse člane Social ist ične zveze v okrajih Novo mesto in Kočevje , da sodelujejo pri razširjanju social ist ičnega tiska ln uresničevanju gesla: V V S A K O HlSO D O L E N J S K I LIST.

Uredniš tvo ln uprava D O L E N J S K E G A LISTA

Majhna razstava-veliko prieevanfe

OB RAZSTAVI TISKA V NOVEM MESTU

„Većina še ni videla* kaka list izgleda • •

Lepo pismo smo pretekli teden dobiui tudi ict osnovne sale v Mohorju, okra) Kočevje. Takole piše ialska upraviteljica Maksa Gram.'

» . . . Takoj po prejemu smo brezplačno razdelili Dolenjski list po vseh hišah tukajšnjega šolskega okoKla . Ljudje so ga ra d i prevzeli in brali , kajti večina še n i videla, kako list izgleda. 2e v prvih dneh se je priglasilo 12 naročniikov:

Jože Cimporman, posestnik, Sela št. 6; Jože Gradišair, dedavec iz Boštelija 2; Jože Klanca*, delavec, Mohore 2\ Stane Rupar, dijak, V r h 11; M i h a Štrukelj , posestnik, Sela 7; Anton Zgonc, posestnik, Sela 5; Kare l Zgonc, posestnik, Dedniik št. 6; Pratilja Bavdek, gospodinja, Rupe 5; A n a Hočeva r , gospodinja. Neredi št.

3; Malči Hočeva r , gospodinja, Neredi Št- 2; Mari ja T o m a ž i n , upokojenka, Mohorje št. 3 i n D a nica Zakrajšek, posestniea iz B o -štelja štev. 3.

Pobijamo vam seznam plačane naročnine , znesek 1920 d in pa smo danes poslali po posti, V roj akcij1; bo šola sodelovala ves december. Dasi smo v zakotnem,

težko pristopnem hrilbovskem kraju, kjer nimamo n k i poš tne dostave, vendarle upamo, da bomo zbralli 20 naročnikov , . . «

Lepo se zahvaljujemo tova r i -šici šolski upraviteljici v oddaljenih Mohorjih za skrb prt razširjanju Dolenjskega lista in ž e limo novim naročnikom, da bi b i l i z listom zadovoljni!

Miha šepetavc je zbral 80 novih naročnikov za razne časopise

V Tednu t iska i n radia so odb o r n i k i s indikata v n o v o m e š k i tovarni N O V O T E K S p r i p o r o č a l i delavcem in de lavkam naše napredno časopis je , dnevnike, tednike i n revije. Tkalski mojster Miha Šepetavc , k i je že lani

»Težko čakam vsakega petka . . .« nam je 3. decembra pisala gospodinja Benedikta Glogovsek, Trebnje št. 12, k i p rav i :

»PošMjam vam izpoljnjeno anketo in kr ižanko . Poleg tega se naročam na Dolenjski list in prosim, da mii ga začnete takoi

vi. N a r o č n i n o bom plačala takoj po prejemu položnice, in sicer za pol leta.

T u d ; das'lej sem redno kupovala list, zdaj pa v id im, da je

Najboljši sodelavci od 6. do 12. XII. Zbiranje novih naročnikov ln

razširjanje Dolenjskega lista se ugodno razvija. V zadnjem tednu, to je od 6. do vključno 12. de

cembra, smo zabeležili imena 251 novih naročniikov, pri čemer pa niso v&teti tsti, ki si naro-

čaijo naš tednik s 1. januarjem 1956.

Tudd v tem tednu vodijo prosvetni delavci, osnovne šole. nižje gimnazije in nekatere sindikalne podružnice. Naj Jih naštejemo:

Osnovna šola Dvor — fl novih naročnikov; osnovna šola škoci^n — J naročnikov; osnovna šola Dr-

lenja vas pri Ribnici — 13 naročnikov; osnovna šola Ajdovec — 7 naročnikov ; osnovna sola D'-ganja sela — 19 naročnikov: Ami-ca Zalar. šol. upraviteljica v Zi-11 ah — 5 naročnikov; Angelca Ca-ruga. sol. upraviteljica v Gabioi nad Semiičem — 23 naročnikov za 1. Januar; »Mran Malerič. vratar tovarne BELSAD v Črnomlju — 10 naročniikov; Minka Jerele, Šentjernej — 4 naročnike; Marica Skrin jar, učiteljica, Semič — 3 naročnike; Vera Splrič, šol, uprav. Stare cerkev — 12 naročnikov; Zmago Dragoš. Velike LaSče — 9 naročnikov; sindikalna podružnic* tovarne Tekstilana Kočevje

— 20 novih naroč.; France Smrke, Ljubljana — še o naiočnikov; Vuiko Mate. Ribnica na Dol. — 11 naročnikov; šola Klenovi U pri Skocjanu.— 6 naročnikov; Ivanka G-ril, učiteljica v Birčna vasi — 3 naročnike; Zdenka Oberski, šol. upraviteljica Gradac pri Podbočju — še 3 naročnike.

Nižja giimnazija v Metlikd — 8 naročnikov; šola Gor. Sušice — 6 naročniikov; nižja gimnazija Vel. Lašče — G naročnikov; nižja gimn. ln osnovna šola Šentjernej — 17 naročnikov; šola Stani trg ob Kolpi — 6 naročnikov; 5. razred osn. Sole v Zagradcu — 8 naročnikov; šola Sinji vrh — 3 naročnike; Karei Oražein. Vince pri Sodra žici — 6 naročnikov.

KnlpoTlazo (drobno razprodajo časopisa) po učencih pa so doslej naročile tele šole:

nižja gimnazija Trebnje — 30 izvodov: Sola Sinji vrh p n vinlcl — 8 izvodov, in šola Klenovlk pri Skocjanu — 10 izvodov.

Vodstva vseh na-̂ h šol. upravne odbore sindikalnih podružnic, dopisnike, prijatelje ln naročnike Dolenjskega Usta prosimo, da bi posnemali dosedanje sodelavce ln pomagali v razširjenju vrst. naročniikov in bralcev domačega listal

boiljše, če sem nanj naročena, ker težko čakam vsakega petka, da hitro preberem vse novljce, posebno iiz našega okraija.«

N a j pristavimo samo še tole: kdor kupuje Dolenjski list od tedna do tedna v t raf ik i ali zadrugi, ga plačuje d r aže kakor redni naročniki . Poleg tega je tudi prikrajšan za ugodnosti b r ezp l ač nega nezgodnega zavarovanja. Uprava Dolenjskega Lista plačuje zavarovalnino D O Z samo za svoje stalne naročnike. Če torej Še niste med našuni naročniki , posnemajte tov. Glogovškovo in združ i te prijetno « koristnim!

p r idob i l lepo š tev i lo novih na r o č n i k o v za Dolenjski l ist , je tudi letos razumel nalogo a k t i vista i n pr i ja te l ja soc ia l i s t i čne ga t iska. Brez vsakega na roč i l a je zbra l nad 80 novih naročnikov za Dolenjski list, Slovenski poročevalec , Tedensko tribuno, Našo ženo, Tovariša in še za nekatere druge liste.

V n o v o m e š k i tekst i lni tovarni b i zdaj naš l i le še redke de lavke k i še nimajo doma nobenega izmed n a š i h časopisov. Tako skoraj celoten kolekt iv redno zasleduje vse dogodke na p o l i t i č n e m , gospodarskem i n k u l turnem p o d r o č j u doma i n po svetu.

M a r b i b i lo t e ž k o posnemati take dobre vzglede tudi v d r u g ih dolenjskih podjetjih? N e , treba je le, da nekdo začne z organizirano akcijo, da spregovo r i z delavci i n n a m e š č e n c i o pomenu t iska in da p r i p o r o č i v krogu znancev i n pri jatel jev ta i n omi časopis !

N o v o m e š k a razstava t iska, od 29. novembra do 11. decembra, spada v vrsto t is t ih k u l t u r n i h pr i redi tev, k i so skromne po svojem obsegu, toda bogate in tehtne po svoj i vsebini . Le dve sk romni sobi v prenovl jeni Stari g imnazi j i , toda kako ve l ik in pomenlj iv kos n a š e kul turne in po l i t i čne zgodovine za tistega, k i je znal pogledati v orume-nele liste, časopise , bledikaste m a t r i č n e odtise n o v o m e š k e i l e galne tehnike, partizanske ča s nike i n podobno. Časopis i , d i jašk i l i s t i n o v o m e š k i h di jakov, i legalni poz iv i Par t i je l judstvu pred vojno, glas i la O F in borbenih enot, vse to je živo, t i papir j i dihajo, p r i ča jo , govorijo, vse to je na svoj nač in ob l ikovalo d u š e v n o ž iv l jen je i n mise l ni svet našega č loveka i n zrca l i čas , oz i roma čase , v ka te r ih je nastalo. Zato je b i l a ta skromna razstava ve l iko okno z razgledom v skoraj stoletna po l i t i čna in ku l tu rna dogajanja časa , k i se je v č a s i h mi ren , včas ih pa ves buren p re l iva l skozi dolenjsko me

Staršem v premislek Teden otroka je res že za

nami , vendar se m i zdi potrebno spregovori t i še nekaj besed s s t a r š i , in sicer o šoloobveznith otrocih.

Šo l sk i obisk na p o d e ž e l s k i h šo lah je v p r i m e r i z mestnim silno slab. Naj navedem nekaj iz raz i t ih pr imerov , oz i r . i zgovorov, k i j i h s l iš imo od s t a r š e v in u č e n c e v na osnovni šol i v Trebelnem.

U č e n k a 6. razreda ne prihaja v šolo, ker je je brat-gospodar zak len i l šolsko torbo i n k l juč s k r i l . Zakaj? »Delo doma je važnejše ko šola!« p r a v i . N e k a ter i u č e n c i niso pr i š l i , ker j i h s ta rš i niso pus t i l i . »Ce je sosedov doma, tudi ti ne boš šel!« Neke u č e n k e nI bilo teden dn i v šolo, ker ni imela svinčnika.

U č e n k a prvega razreda osnovne šole se je po treh dneh izostanka izgovor i la , da n i p r i š l a k pouku zato, ker so doma grabili otavo. S t a r i oče pa je zanjo dejal, da je taka oddaljenost od>

da je sodnik za p r e k r š k e o d m e r i l s t a r š e m denarno kazen Jn k r i v e so bi le spet — u č i t e lj ice, ki »n imajo drugega dela, kakor š t i r i ure na dan plozat i o t r o k o m « .

Nepismenost je žalostna stvar

Sta r š i , k i tako pravi jo , ne pomisl i jo , da se za šolski pouk ne zanimajo samo uči te l j ice , ampak tudi l judska oblast, kajti obisk šole je obvezen. Obenem tudi pozabljajo, da so učitelj ice na Trebelnem zaradi otrok, ne pa otroci zaradi njih.

Posledice nerednega obiskovanja šole so oč i tne . Saj je prav, da se otrok p r iva ja delu, toda prvo je šola, je njegova izobrazba, potem šele pomoč pri domačem delu. Naj po k r i v di s t a r š e v otrok ostane zaostal in le na pol sposoben za življenje?! K a j n i ža los tno , da odhajajo s Trebelnega mlad i fantje k vojakom nepismeni?! In da mora potem tak fant prositi nekoga drugega, da mu sestavi pismo d o m a č i m ! Uči te l j ice na Trebelnem so BJ prizadevale organiz i ra t i tečaje za nepismene, toda bilo ni nobenega odziva. Ostat i nepismen danes, ko so vendar dani vs i pogoji, da mlad č lovek dobi vsaj osnovno izobrazbo, to je več ko ža los tno in p r i ča , k2ko starši malo m i slijo na bodočnost svojih otrok In jim je važnejše vsako delo In vsak izgovor, samo da otrok ne gre v šolo — a l i da ne znajo že s t a r e j šega sina n a v d u š i t i za teča j za nepismene. Kako se naj dvigne in napreduje kraj, k i ima Še danes nepismene ljudi!

S t a r š i v e č k r a t p rav i jo , da je za o t roka prenaporno, da b i šel vsak dan v šolo. Tako pojmovanje je z g r e š e n o . Saj včas ih ,

ob slabem vremenu, za otroka res n i lahko i t i uro da l eč , toda ali je zanj kaj l aže , č e ga pošl je jo trosit gnoj a l i kopat v vinograd? S t a r š i se morajo m a lo v e č ž r t v o v a t i za otroka i n njegovo prihodnost!

Malomarnost s t a r š e v do vzgoje svojih otrok naj pokaže še nekaj p r imerov!

N a v p r a š a n j e , k o l i k o je stara, je u č e n k a v p r v e m razredu odgovori la : »Dve leti.« Več ko polovica otrok sploh n i vedela, kol iko so stari . K o je bi lo u č e n ki n a r o č e n o , naj doma v p r a š a , so j i r e k l i , naj spet pove v šoli , da je stara dve let i . . . U č e n k a osmega razreda je med poukom odšla v t rgovino. K o se je v r ni la , se sploh nj o p r a v i č i l a , kot bi se za u č e n k o osmega razreda že spodobilo. Zato j i je u č i teljica odvzela steklenico. P o tem je pa vsa razburjena p r i hi tela v šolo mati i n nahru l i l a uči te l j ico, da ima te zafrkancije dovol j . Ne b i b i lo bolje, da je poslala nazaj h č e r k o i n j i naroč i la , naj se lepo o p r a v i č i ? Kaj pomaga, če u č i t e l j uč i in hoče otroku dobro, s tarš i doma pa po svoje obrnejo!

Starši, gre za korist in srečo vaših otrok!

Sola na J e l š e v c u ima š t i r i razrede, šolska obveznost pa traja osem let. Torej mora otrok, k i je u s p e š n o konča l š t i r i razrede, pos lu ša t i isto snov še š t i r i leta. Ot rok je pa radoveden in hoče zvedet i vedno kaj novega. K o so s t a r š i zve del i , da bodo m o r a l i o t roc i fe j e l š evske šole obiskovat i š t i r i višje razrede na Trebelnem, k a r je edino p rav i lno i n koris tno, ko ima šola na J e l š e v c u samo š t i r i razrede, so o g o r č e n i p r i š l i nad uč i te l j ic i . In če sta u č i t e

l j i c i bolj dopovedovali , da je to potrebno, manj je pomagalo. Z a k l j u č e k je b i l : »Prav, bo pa doma ostal!« Ce b i s t a r š e m šlo za to, da se n j ihov i o t roc i Česa nauč i j o , b i to stvar č is to drugače razumel i .

Tole n i napisano iz kakega ogorčen ja a l i kot samo oč i tan je , ampak zato, da bi tisti starši, ki do šole ln pouka nimajo pravega odnosa, spoznali in se zavedali, da šola ni »zafrkancija«, ampak da je njen namen, da otroke Izobrazi in pripravi za ž ivl jenje . K a j t i tudi izgovor: »Za delo na kmetiji bo že do-

Dober začetek dela šolskih odborov v občini Trebiife

D a bi dobil boljši vpogied v pomočjo naprednejših gospodar-stanje družbenega upravljanja Šol, jev. Iz tega primera vidimo, kaje Svet za šolstvo pr i O L O ko se delovno področje polagoma Trebnje sklical konferenco pred- razširja in se skrb šolskih odbo-sedmikov Šolskih odborov. rov obrača že tudi na vsebino

Konferenca je pokazala, da pouka, kar je vsekakor razvese-čiani šolskih odborov v glavnem lj ivo! Posamezni odbori se kue-poznaijo svoje dolžnost i , kakor jih vajo tudli drugih vprašan j . Tako predpisuje Splošni zakon o vod- so n. pr. v Doli. Nemški vasi s stvu šol. V pričetku tekočega le- pomočjo O L O zadovoljivo rešili ta ustanovljeni odbori so imeli doslej po 2 do 3 seje, na katerih so obravnavali; predvsem materialna vprašanja. Preskrba šol z drvmi, nujna popravila šolskega poslopja in podobne gospodarske zadeve so jim bMe glavna skrb. Dobro pa se zavedajo, da to Še malo mso vsa vprašanja , k i naj lih šolski odbori zajemajo v svojo dejavnost. N a sejah sd obravnaval; tudi zdravstveno stanje šolske mladine. UgotovUH so, da bfi bi l i na naših šolah vsaj enkrat

ber, čeprav ne zna pisat in brat« ne "velja! Tudi naš k m e č k i č lo vek mora imeti vsaj osnovno izobrazbo, le tako se bomo dv ig n i l i in napredovali v gospodarskem i n ku l tu rnem oz i ru in s i tudi na skopi trebeljski zemlj i us tvar i l i posoje za bol jše ž iv ljenje. C i m več bo naš k m e č k i č lovek vedel in znal , to l iko bolj bo lahko u p o š t e v a l i n uporabljaj sodobna dognanja umnega kmetovanja in gospodarjenja." Temelje tega znanja pa mu da ravno šola. S ta r š i , premisl i te to in posficrbite, da bodo vaš i otroci redno in rad i p r iha ja l i k pouku. S tem boste podpr l i prizadevanje šole , koristno pa bo o t rokom in vam.

primer socialno ogroženega učenca. Seveda so se povsod zanimali tudi za šolski obisk in sodnik za prekrške pri O L O jc imel že precej opravka s starši, k i svojih o-trok ne pošiljajo redno v šolo. Malo teže je seveda razpravljati in ukrepali o tem vprašanju t i stemu Šolskemu odboru, k i ima takega grešnika tudi med svojimi člani. In vendar je tudi tak primer! Prepr ičani smo, . da bo prizadeti šolski odbor stvar p r i merno uredlil. N e moremo si nam-

letno nujno potrebiti sistematični reč predstavljati, kako bodo u -zdravmiški pregledi, k i bi marš i - pravljali šolo ljudje, k i niso pre-katerega učenca pravočasno na- prečamii o mjenl potrebi.

šole prenaporna za sedemletnega o t roka i n da b i b i lo dovolj hodi t i v šolo t r ik ra t na teden.

V a r u h učenca , k i že tretje leto ne hodi v šolo, je i z j a v i l , da u č e n c a s i l i v šolo, pa ga noče ubogati. »Jaz nisem kriv, če noče,« je dodal i n skomign i l z ramo. Dobro je pa znano, da ravno ta u č e n e c hodi »s lepar i t« v dve u r i oddaljeno vas. K o je sodnik za p r e k r š k e odmer i l gospodarju zaradi fantovega nerednega ob iska denarno kazen, je gospodar i z j a v i l , da so vsega k r i v e uč i t e l j i ce . » P r e m l a d e so, pa ne znajo p r i j e t i o t rok .« Torej pet uč i te l j i c , brez pomoč i s t a r š e v , b i mora lo t rdno d r ž a t i na vajetih 170 otrok, oče, o z i roma varuh , pa ne more u k r o t i t i enega samega otroka!

N e k i u č e n e c n i pr ihaja l v šolo , ker je b i l »p reve l ik« . Baje je hodi l delat h kmetom. Seve-

NOVE ŠOLE V OKRAJU O L O Novo mesto je us tanovi l

na predlog Sveta za šo l s tvo šolo za defektno deco v Š m i h e l u p r i N o v e m mestu. Sola že posluje pod imenom » P o m o ž n a šola v Š m i h e l u p r i N o v e m m e s t u « . V a njo sprejemajo šo loobvezne ' l aže defektne otroke i z okraja Novo mesto.

O k r a j n i l judski odbor je tudi p o t r d i l odločbi o b č i n s k e g a l j ud skega odbora S e m i č i n M o k r o nog, s ka ter ima sta b i l i ustanov l jen i šoli na P l a n i n i in v L a k e n c u . S posebno odločbo je b i l ustanovljen Gospodinjsk ' center v N o v e m mestu, k i postane okrajni p r o r a č u n s k i za vod .

0 0

Dragotina Mar kovic

c i i n p i j a c a K d o b i zamer i l de lavcu, č e

med t e ž k i m delom a l i po k o n č a n e m de lu izpi je k o z a r č e k dobrega vina? Toda dobro, ž l a h t n o v ino lahko pr idelajo le t am, kjer je pr imerno podnebje i n dovolj v i soka lega; k e r pa brez v i n a ne gre, sadijo š m a r n i c o , k i raste povsod. T a se je tako udom a č i l a i n postala p r i l jub l jena , da so kmetje ve l iko l ep ih n j iv zasadil i s to ceneno tr to. K j e r je v ino doma ga pijejo v s i , tudi o t roc i , i n č im s labše vrste je v i -

Čemu surovost do otroka

V uredniš tvo Usta smo dobil i p r i tožbo , da se je 8. decembra natakarica Mirna Drenik na dvorišču poteg gostilne »Pr i dobr i kapljici« grdo znesla na 5-letno Kebiijevo deklico s Tavčar jeve ceste 13 v Novem mestu. Otrok je bil v mesnici i n ie nato z a vi l čez dvorišče na Marof i kjer ga je čaka la mati. P r i tsm je — prav gotovo ne iz zJoke au hote — stopil na robček, k i je ležal na tleh pod mzobeleoim petitom. Natakar ica ga jeoklofu-tala po gla/vi M ulctsiih, nato pa mu je vzela iz rok še palico in vpi la nad njim. K o ji je mati dejal!a, zakaij kaznuje otroka, k i ni n:č zak r iv i l , jie Dremkova zlobno pristavila, da ji je žal , da d e k l i ce nt še bolj nabila.

Čudna kultura srca, k i jo je treba žigosati!

no, tem manj ga je š k o d a za otfroke, pf&vi'jb.

Nedavno sem po v e č le t ih o b i ska l zrvanca-sosolca, v času , k o je b i l a d r u ž i n a ravno p r i k o s i l u . Po jedi je gospotiar pos tavi l na mizo steklenico š m a r n i ce, jo na toč l l najprej sebi, nato se je kozarec v r s t i l pred otroci , od v e č j e g a do m a n j š e g a . B i l o j i h je osem, s tar ih od enega do sedemnajst let. K o je š e s t l e t n a dek l ica i zp i la kozarec, ga je spretno na l i l a m l a j š e m u bratcu; ker ga je n a t o č i l a le polovico , je ta p i j ačo od ločno o d k l o n i l i n se zadovol j i l še le potem, ko m u ga je oče n a l i l do v rha . M e d pogovorom m i je pri ja tel j povedal , d a noče k ra t i t i o t rokom p i j a če , ke r pije tudi sam. K e r m u je vinograd, kjer je ime l posajeno le ž l a h t n o trto, dajal premalo p i jače za vso d r u ž i n o , je ar igola l nj ivo b l i zu doma in posadi l š m a r n i c o . »Saj za otroke je dobra ,« je dejal .

Diruge^a pr i ja te l ja sem o b i ska! med v e č e r j o . K e r je gospodinja imela opravka s p ra š i č i i n ker n i imela n i č pr ipravl jenega za na mizo, je poslala tr inajstletnega" sina v klet po v ino ,

medtem pa je m l a j š a sestrica na rezala čebu le , na sredo mize postavi la sol , nakar je petero otrok sedlo za mizo i n v e č e r j a l o čebu lo s kruhom, za l iva l i pa so s š m a r n i c o . Gospodinja je rekla, da je to najbolj poceni i n enostavna veče r j a za otroke. O m e n i l sem j i , da b i b i lo mleko s k r u h o m tud i poceni v e č e r j a , pa m i je odgovori la , da take jed i ne p r i p r a v i zato, k e r ne utegne pred veče r jo pomolzH krave . »Sicer pa je čebu la , posebno p« vino, dobro pro t i g l i s t am« , je p r ipomni la .

Sp r i čo take prehrane o l r c k se res ne moremo čudi t i , zakaj z d r a v n i k i ugotavljajo slabo razvitost i n slabokrvnost p r e d š o l s k i h i n šo loobvezn ih otrok. N i več uganka, kje je vzrok, da je ve l iko š tev i lo otrok ž ivčn ih , da morajo v šolah pogosto beleži t i slabe uspehe i n i!a se naša d o r a š č a j o i a mladina vdaja a lkoholu .

Potrebno b i bi lo , da b i se D r u š t v a pri jatejev mladine i n ostale organizacije resno lotile teh problemov i n dosegle p r i s t a r š i h , da ne b i dajal i otrok o m a lkoholn ih p i j ač . D . N .

potiili k zdravljenju in tako preprečili nadaljnji razvoj bolezni. Šolski odbor v Knežji vasi je poskrbel, da bo dobil šolski vrt novo ograjo. A l i ni v tem že izražena želja, da bi naši šolski v r tovi zopet oživeli in bi učenci $ cepljenjem, z gnojilnimi poizkusi n drugimi delli hkrati s teoretičnim poukom dobivali smisel in vesele za kmetijstvo? T e ž a v e so sicer zaradii pomanjkanja uč i t e ljev — izkušenih vrtnarjev in sadjarjev, vendar bo šolski od bor skušal to vprašanje urediti s

Nekaj letošnjih obletnic Metlike

1300 se M e t l i k a omenja kot »Novi t rg«.

1305 dobi t rg iste pravice kot mesto Kostanj evica.

1365 se M e t l i k a p r v i č omenja kot mesto.

1475 T u r k i pe t i č napadejo M e t l iko (prv ič 1. 1408).

1510 razsaja v M e t l i k i kuga. 1560-70 M e t l i k a pomembno

s r e d i š č e protestantizma za D o lenjsko l n hrvatsko kra j ino .

1575 ustanovljena šola v M e t l i k i

1575 T u r k i še s tna j s t i č napadejo M e t l i k o .

1615 zadnji protestanti v M e t l i k i .

1705 na jveč j i p o ž a r v M e t l i k i . Pogorelo vse mesto z gradom, komendo, cerkvi jo , h i š a m i i n mestn imi s tolpi .

1720 kuga v M e t l i k i . 1825 rojen v M e t l i k i narodo-

pisec, jezikoslovec in urednik Ivan N a v r a t i l .

1830 rojen v M e t l i k i A n t o n N a v r a t i l , i l i rec i n pobudnik na rodnega ž iv l j en ja v M e t l i k i .

1855 huda ko le ra v Met l ika . 1865 ustanovljena v M e t l i k i

č i t a ln ica . 1935 dobi M e t l i k a vodovod. 1935 umre v Prag i r ea l i s t i čn i

k ipar , M e t l i č a n A l o j z i j Gang l . Njegov pepel prepeljejo v M e t l iko .

1P50 umre v M e t l i k i k n j i ž e v nik i n sokolsk i organizator E n -gelbert Gangl .

Predsedniki Šolskib odborov so predlagal?, naj bi O L O v bodoče

nakazoval šolam proračunska sredstva v četr t le tnih dotacijah, ker je sedanji način finansiranja zelo neprakt ičen. Soglašali so t u di s predlogom, naj bi nabavljali učila skupno za vse šole v občini, seveda po predhodni ugotovi tvi potreb in ipo določenean načrtu. N a ta način bi bi la skromna proračunska sredstva za učila porabljena bolj smotrno in koristno.

Čeprav kažejo Šolska odbori še mnogo slabosti, k i so znač i l ne za vsak začetek, vidimo vendar v njjinovcm dosedanjem delu zagotovilo, da bodo ob poglobljen i proučitvi svoijih nalog in r načrtnejiEm delom polagoma v celoti zajeli bistvo d r u ž b e n e ga upravijamja v šolstvu. K temu bo v določeni meri prispevala tud« ta konferenca, na kateri so sii predsednik J šolskih odborov izmenjali svoje izkušnje, prejeli pobude in navodila z a bodoče delo, Svet za šolstvo pa se je podrobneje seznanili z u-spehii in s težavami šdlskiih odborov. —en

Nesreča na kandijskem mostu

Strokovnjaki elektrogospodarstva so zborovali v Novem mestu

V Metliki goje zdravilna zelišča N a zadnji kmetijski razstavi v

M e t l i k i , v novembru letošnjega leta, so bila med drugim razstavljena tudi samonikla in gojena kult ivirana zdraviilna zelišča. P o budo za kultiviranje zdravi lnih zelišč v Sloveniji je dal Zavod za farmacijo v Ljubljano, k i se z a veda koristi tega gojenja, saj je znano, da predstavlja farmacevtska agrikultura v vseh nar rednih d r ž a v a h važno gospodarsko pa nogo.

V MecSiki je že pred petimi leti pričel sistematično e o i r i zdravi lna zelišča mr. ph. G p : k o Jug, k i je na površini 250 m* u -gotoviH, da so tu odlični pogoja za sajenje kobulnic (d~>mača in holandska kumna, sladki janež, koriander). usnatie (poprova me

ra, melisa), ha!d>rijana in še nekaterih drugih zdravi lnih želJsč. Atmosferske prilike so ugodne in prav tako sestava zemlje, kar so u r n o v i l i tudi kmetiijskn strokovnjaki na lanskem Kmetijskem tednu v Beli krajini.

P rv i poskus načr tnega gojenja zdramil!mrh zelišč so torej bi'1'i u -soešni in so se za to panogo a-griku'ture že pričela zanimati, kmerjiska posestva in napredni kmetje. T a k o je letos Trsnica in drevesnica Vinomer vzgojila dobro poprovo meto. kij jo je dva krat žela in s prodajo dosegla lep finamčnri uspeh.

Led je rorel prebit, upamo pa, da ne bo ostalo samo pri teh pr vih poskusih.

Za nove naročnike T U K A J ODREŽITE!

NAROČILNICA Naročam 1 Izvod »Dolenjskega Usta« na naslov

Ime ln priimek:

P o k l i c :

Krat:

Poita:

Časopis poš i l j a l t e na gornji naslov od dne naprej . N a r o č n i n o bom redno p l ačeva l po položnic i — osebno — celoletno — polletno — č e t r t l e t n o vnaprej (neustrezno p r e č r t a j t e ) . N a r o č i l o ve l ja do moje pismene odpovedi lista.

dne

l a* i#oročn i podpis

V preteklem tednu je bilo v »Pion'lrjevi« dvorani v Bršljinu v a ž n o posvetovanje, k i ga je sklicala uprava Elektrogospodarske skupnosti Slovenije iz L jub-l;ane. Zbralo se je 90 predstavnikov vseh slovenskih elektrogospodarskih distribucijskih podjetij, republiški in okrajni elektroenergetski inšpektorji , zastopnika univerze 'in državnega sekretariata za gospodarstvo L R S ter predstavnik O L O N o v o mesto.

Posvetovanje je začel 8. decembra Ivan Pirnat, direktor Elektro N o v o mesto, k i je pozdravil! vse navzoče, med katerimi sta bila tudi predsednik O L O N o v o mesto Franc Pirkovič in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Za njim je zaželel posvetovanju plodnih uspehov predse-m rovariš Pirkovič , nakar je prevzel vodstvo zborovanju d i rektor Uprave E L E S ing. Vekoslav Korošec. P r v i dan so udeleženci posvetovanja poslušali te'e referate: smernice za projektiranje nizko napetostne mreže (ign. Franc Strajnar); gradnja n. n. mreže (Mi rko Zupane); gradnja kabelske mreže (ing. Stane Jesi h); o-bratovanje n. n. mreže (Franc

Oblak) ln poročilo komisije o pregledu novozgrajene n. n. mreže {Jože Zeiezmk). Popoldne so razpravljali o referatih, v petek pa so obdelali naslednja vprašanja : gradnja in obratovanje napajalnih postaj (Ivan P i r nat); uporaba lesa in ostalega materiala ter izgradnja n. n. mre/e od 1945 do 1955 (Rudolf K c m ) ; dosedanje izkušnje v razvoju kon-zuma (Vuliem Karovič) in upo

raba elektrike v gospodinjstvu in kmetijstvu ter vpl iv na obtežbo mreže (ing. Arflta Scbaher).

V petek popoldne je bilo delo v podkomisijah zaključeno, v soboto pa so si udeleženci posveta ogledali dolino gradov. U v o d v posvetovanje ie bilo zanimivo predavanje ing. V . Korošca o »Elektrifikaciji Slovenije«, k i ga je imel v sredo 7. decembra na ii ivotnežki ljudski, univerzi.

M a r i j a n Lapajne: N o v o m e š k i lire*

Kovinarji bodo pomagali vajencem 7. decembra je imela občni

zbor sindikalna podružnica kovinarjev iz Novega mesta. Iz č rpno poročilo o delu podružni ce je prebral tajnik Pavle K a l -č:Č. V razpravi o poročilu in delu podružnice sta sodelovala tudi Henrik Cigoj in Ignac Murge! i , k i sta zlasti obdelala pomen delavskega samoupravljanja, vlogo sindikatov, gospodarski sistem, komunalno dejavnost, produktivnost dela in splošno pol i tiko naie d ržave .

Razprava se je posebej vrtela okol i pomoči vajencev, k i žive v

internatih. Dosedaj se upravni odbori in sindikalne podružnice niso dovolj brigali za vajeniško mladino, zlasti ne za njihovo pravilno vzgojo izven delovnega mesta. Sprejet je bi l sklep, da bodo v bodoče posvečali večjo skrb va i enšk i mladini v internatu. Za novoletno jelko bodo obdarili vse v.ijence njihove s indikalne podružnice . Prav tako bodo vsi člani • » ( E v večji meri sodelovali v ostalih množ ič nih organizacijah.

Jože Petrina

Nevaren poljub V Š e n t v i d u na K o r o š k e m je v

času sejma gostoval c i rkus »For tuna« . V c i rkusu je b i la zaposlena tudi 22-letna Terezi ja K o r i t t n i g , k i Je nastopala z lev i . Kaza lo je, da je z zver inami v dobrih odnosih in j i m je sama tudi č is t i la k le tko. V nedeljo zjutraj je b i la prav tako zaposlena v k le tk i . Iz same razigranosti je dala dvoletni levinj i poljub. Ta pa za tako l jubeznivost nI bi la r azpo ložena ln je kro t l lko udar i la s šapo po glavi ln jo še ugr izn i la v obra? Vso okrvavl jeno so k ro t l l ko h i tro prepeljal i v bo ln i šn ico s težko telesno poškodbo .

Ponedel jski dnev i v N o v e m mestu so poseben prob lem za varnost prometa, zlast i v dopo l danskem Času. G l a v n a cesta je ob teh dneh skoraj zatrpana z v p r e ž n o i n n e v p r e ž n o ž iv ino ter s pešc i , č e r a v n o je ta cesta p r venstveno namenjena za promet z motorn imi v o z i l i kod tranzitna cesta. V o z n i k i motorn ih v o z i l se u p r a v i č e n o p r i t ožu je jo , da se ob ponedel jkih le s t ežavo prebi jejo z avtomobi l i skozi mesto.

Nepaz l j i v i v o z n i k i i n gonjač i ž iv ine m o č n o ogroža jo varnost cestnega prometa i n se v e č i n a njih ne zaveda, k a k š n e posledi-

dice lahko nastanejo, če niso paz l j iv i i n d i sc ip l in i r an i .

Za rad i neprevidnosti je p r e j š nj i ponedeljek popoldne p r i š l o do m a n j š e prometne nezgode, ki bi lahko imela h u j š e posledice.

Posestnik J o ž e L o k a r iz D o l njega Kar te l jevega je tega dne gnal po g l avn i cesti p ro t i mostu mladega ž r e b c a . Ž iva l se je v e r jetno sp laš i l a , se vzpela na zadnje noge i n se zv rn i l a .

P r i tem je ž r e b e c udar i l z glavo ob kamni t i oporni z id i n se ub i l . Las tn ik je s tem o š k o dovan za 18.000 dinarjev.

S. F.

SPET ŽRTEV PROMETNE NESREČE V ponedeljek, 5. decembra, se

je mudi l a v N o v e m mestu 73-letna A n a K u ž n i k , doma iz B i -šike vasi p r i M i r n i oeč i . K o se je v r a č a l a pro t i domu po glavni cesti okreg-11.30 ure in pomagala so rodniku poganjati nezapre-ženo ž iv ino , je v B r š l j i n u srečala tovorni avtomobil s p r i k o l i co, k i je v o z i l iz Br š l j i na v N o vo mesto. K u ž n i k o v a se je sicer izogni la tovornemu avtomobi lu po desni s trani ceste, verjetno pa n i opazila , da je za tovorni avtomobili p r ik lop l jena še t ežka p r i k o l i c a , č e r a v n o je bi lo to označeno z znakom na avtomob i l s k i kab in i . K u ž n i k o v a je ta

koj za avtomobi lom k ren i l a z desne s t rani pro t i s redin i ceste v času , ko je vozn ik i z r a v n a v a l vozi lo po sreeavanju, k a r j a imelo za posledico, da je l e v a stran kasona p r iko l i ce uda r i l a K u ž n i k o v o v glavo. Udarec j a b i l talko m o č a n , da se je pone-s r e č e n k a zgrudi la na mestu mrtva .

Prometna nezgoda, k i je za htevala novo