a DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

s l u zboljševt nja človekovih dobrin.

Z našim prizadevanjem naj mladina spozna najpo­membnejše pridobitve na­rodnoosvobodilnega boja, ves naš družbeni napredek; naj se uči vse te pridobitve nadalje razvijati in se uspo­sobi sodelovati pri vodenju naše socialistične skupno­sti. Za tako usposabljanje mladega rodu moramo pri­praviti vse pogoje takrat, ko se umsko in fizično raz­vija, ka išče opore in po­moči pri osebnostih, v kate­re ima največ zaupanja.

V tednu otroka bomo zo­pet analizirali naša priza-

Za mladi rod ob letošnjem tednu otroka

•i

i * I o ob dvajset.etnici

oborožene vstaje delovnih ljudi Jugoslavije pro­

bavljamo tudi teden otro. ^a, še posebno živo obuja-"•o spomine na težke in he­rojske dni nate borbe za *vobodno in lepše življenje. v spominih, ki so zapisani * krvjo, naj mladi rod spo-* * * m doživi, kako drago ' e bil« izbojevana svoboda, 0 kateri pripravljamo po­sebno bodočim pokolenjem * rečno i n mirno življenje. Pozne rodove bodo na te neTo}ske dni spominjali z9odovinsk*i spomeniki, ki " *Jbo I j jasno prikazujejo ^^zprosnost zavednega člo­veka v borbi za življenjski °bstoj i n m i m o življenje.

Prihodnjič: * Zlat i vrelci v

v Do l . Toplicah

* Čriček j t utrujen...

* Kdo bo pa lonce de la l?

* Koš novic iz vseh občin

* Pogumna mladost

V R E M E 6. do 15. oktobra 1961

Okrog 12. oktobra pada-• * • * ohladitvijo, v ostalem *»•> vreme.

Dr. V. M.

K l j u b jasnim dokazom strašnih grozodejstev v zadnji vojni, nekatere sile še vedno ogrožajo svetovni mir z neprestanim oboro­ževanjem in nepremišlje­nim preizkušanjem atom­skega orožja. Nasprotno pa se organizirajo v enotni fronti močne m i r o l j u b n e si­le vsega sveta, ki odločno zahtevajo mirno reševanje vseh nastajajočih medna­rodnih problemov. Trdno verujemo v zmago teh, ker zahtevajo mir zase in za vse narode. V tem upanju bomo tudi v bodoče vse sile posvečali nadaljnjemu ure­jevanju lepega življenja se­bi, posebno pa mtodini, ki bo le v urejenem življenju mogla tehnično in znan­stveno napredovati v smi-

devanja v minulem letu, hkrati pa bomo sprejeli programe za delo z otroki v času do tedna otroka v letu 1962. V okrajnem me­rilu je organiziran priprav­ljalni odbor iz zastopnikov SZDL, Zveze DPM, RK, LMS, Sindikalnega sveta, prosvetnih delavcev, zdrav­nikov, socialnih delavcev. Zveze Svobod in prosvet­nih druitev, TVD Partizan itd.

V lanskoletnih programih dela v t e d n u otroka je bilo veliko skrbi posvečene ustanavljanju raznih druž­benih občinskih i n krajev­nih organov, ki bi skupno z oblastnimi in upravnimi or­gani čimveč storili za zdra­vo umsko in telesno rast ter za prijetno razvedrilo predšolskega in tudi pošol-skega otroka. Ustanovljene so bile občinske zveze DPM, ki pa zaradi slabe iz. bire članov odborov niso

bile povsod aktivne. Te bo treba v tekočem letu utrdi­ti in jih seznaniti z najvaž­nejšimi nalogami. Društva prijateljev mladine so po­sebno dobro ustanavljali v občini Videm-Krško, saj jih imajo kar petnajst, in to povsod tam, kjer se zbirajo otroci v šolskem ali izven-šolskem času. Ta DPM do­bro poznajo svoje naloge in uspešno pomagajo otro­kom pri njihovem interes­nem udejstvovanju izven pouka. Za predšolske in tu­di za šolske otroke so pri­pravili več igrišč s povsem preprostimi ' in cenenimi sredstvi. V Krškem so iz bivšega vrtca ustanovili kombinirano varstveno ustanovo, kjer imajo svoje zavetje tudi šolski otroci, kadar so njihovi roditelji na delovnih mestih. Dve ta­ki varstveni ustanovi imajo tudi v Novem mestu. Po­trebovali pa bi jih še mno­go — v vseh mestih in in­dustrijskih centrih. Ne ka­žejo pa posebnega zanima­nja za njihovo ustanavlja­nje in vzdrževanje niti starši niti gospodarske or­ganizacije. Ponekod imajo v tem več uspehov stano­vanjske skupnosti.

Po minulem programu tedna otroka so bile v vseh šolah v okraju ustanovlje­ne mlečne kuhinje, v per­spektivnem planu pa bodo morali marsikatero mlečno kuhinjo spremeniti v šol­sko kuhinjo s toplim obro­kom hrane, posebno za otroke, ki imajo do šole štiri, pet in več kilometrov.

Starše, razne varstvene organe in stanovanjske skupnosti danes najbolj ta­rejo s k r b i , k a m z otroki, kadar sta oba roditelja za­poslena. Ta skrb bi morala prevevati tudi gospodarske organizacije, ker je delov­na storilnost staršev, ki ima­jo v času zaposlitve svoje otroke prepuščene same se­bi, dosti manjša. Družba, starši in razna podjetja so vse premalo storili za var­stvo otrok v času zaposlitve staršev. Mnogo je v zad-

jnjem času zrastlo novih stanovanjskih hiš, blokov in celih naselij, nikjer pa ni

biloničesar pripravljenega za mladino, kjer bi se zadrže­vala ob skupnih sestankih, ob interesnem udejstvova­nju, ob kulturnem izživlja­nju, ob pripravljanju za šolo, kjer naj bi dobila vsak dan nekaj zdravega razvedrila. Sebe moramo vprašati, zakaj mladina ni­ma v prostem času prave zaposlitve!

V novem programu tedna otroka naj bo med prvimi nalogami pripravljavce in ustanavljanje varstveno-v-gojnih ustanov za pred­šolske in šolske otroke, za odpiranje pionirskih do­mov, klubskih sob. sob za učenje, še posebno pa pri­pravljanje sob za vozače. Odpirajo naj se nova in nova ifrrišča, pripravlja naj se vzgojni in varstveni ka­der ter vse ostalo. Delovne programe izdelajo v t e d n u otroka pripravljalni odbo­ri ali za varstvo otrok dru­gi pristojni organi ob sode­lovanju staršev, zastopni­kov stanovanjskih skupno­sti, gospodarskih orpaniza-cij itd. iv/LN GRAŠ1C

Da bi bili obvarovani otroci in prihodnji rodovi vseh strt* hot vojne in pomanjkanja to je naša največja željsf Skrb vse jugoslovanske skup* nosti in naša dolgoletna m*> roljubna politika so name-njeni prav tem visokim ci­ljem: za mir, za svobodo, z*

socializem!

Maršal Tito v Žužemberku!

Prva oktobrska nedelja je prinesla Žužemberčanom veselo i n nepričakovano presenečenje: nekaj pred 12. uro je prispela iz Ljub­ljane v Žužemberk kolona avtomobilov. Med njimi so domačini kmalu spoznali tudi vozilo predsednika re­publike tov. Tita. K o je ko­lona pri šoli krenila na levo proti Cviblju, se je raz­širila novica: »Maršal Tito se pelje k spomeniku!« Go­spodinje so pozabile na ko­silo in odhitele na Cvibelj; za preoblačenje nI bilo ča­sa! Pred njimi so bili tam že otroci. Tudi slučajni iz­letniki, ki so obiskali ta dan spomenik, so se vrnili

Gradac: spomini in sedanjost Množica domačinov in gostov i z vseh krajev Slovenije je bi la v nedeljo dopoldne na slavju ob otvoritvi nove železniške postaje v Gradacu pri Me­tliki in pri odkritju spominske plošče šole VDV na gradu

Letošnje proslave v po­častitev ZO-letnice ljudske revolucije imajo v mnogih

Po 20. oktobru seja 0L0 v Vidmu-Krškem

Seja O L O v V i d m u - K r -škem T— o tem smo že poro­čali — bo konec oktobra, najbrž k m a l u po dvajsetem. N a tej seji bodo odborn ik i okrajnega l judskega odbora ra zprav l j a l i o 6-letnem per ­spekt ivnem p lanu za obdobje 1961 do 1965 In pa -po t rd i l I.

krajih v Sloveniji, pa tudi v novomeškem okraju, po­sebno obeležje. Ob praznič­nih dneh se ljudje nc spo­minjajo samo važnih do­godkov iz NOB, pač pa so raznovrstne svečanosti zelo pogosto združene s proslav­ljanjem novih delovnih zmag. — Tudi Gradac pri Metliki je tako prvi okto­brski dan preteklo nedeljo v zastavah in cvetju prosla­vil 20-letnlco, Upravi že­lezniške postaje Gradac-

Podzemelj so izročili nove službene prostore, ob vho­du v gradaški grad, kjer je 1944 delovala šola VDV , pa so odkrili spominsko plo­ščo.

Gradac se je za nedelj­sko slavje pripravljal že nekaj mesecev. Po krajev­nem prazniku so ljudje z naglico začeli urejevati na­selje. Popravili -so poti in ceste, prebelili hiše, še po­sebej pa so preuredili bi očistili grad. Prebelili so

vse zunanje stene gradu in postavili nov lesen most pred glavnim vhodom v grajsko poslopje.

2 e od 8. ure da l j e je v nedel jo , 1. o k t o b r a , v G r a d ­cu i g r a l a godba n a p i h a l a L M . S hišnih pročelij so ph ipo l a l e zastave, n a o k n i h pa sc b i l e vaze s c v e t j em ;

(Nadaljevanje na 3. strani t

na hribček in skupno z Z t » žemberčani pozdravili predp sednika Tita, njegovo • » progo in spremstvo. Ljudje so bili presrečni, da s « j im je ponudila priložnost p# zdraviti priljubljenega pred* sednika republike.

Predsednik Tito si je naj -prej ogledal spomenik i n ga od raznih strani fotograf* tiral, nato pa Je fotografi* ral še domačine in izletni­ke, ki so povabili v svojo sredo tudi tovarišico Jovan-ko Broz. Tudi tovariš Tito se Je nato dal fotografirati z množico; domačinom pa je povedal, da bodo dobili fotografije, čim bodo goto­ve. Nato se je razvil prisr­čen razgovor; tovariš mar­šal s soprogo se je pogovar­jal z Zužemberčani in z otroci. Po približno 15 m i ­nutah so predsednik Tito, soproga Jovanka in sprem­stvo zapustili spomenik; do­bro razpoloženi so nadalje­vali pot preko Dvora Lašč In Smuke proti Kočevju. Ob cesti se je medtem na­bralo precej Zužemberča-nov, ki so drage goste nav­dušeno pozdravljali, saj je bil nepričakovani obisk predsednika Tita za Žužem­berk in okolico velik do­godek

M I L A N SENIKA

Nova železniška postaja Gradac

Rdeče, modro ali zeleno? - o d g o v o r n a š e s t i s t r a n i !

VnMITMA l o k a l m

n U I * l U N n parlameut K o m u n a — to j e naša os­

n o v n a s a m o u p r a v n a o r ga ­n i z a c i j a družbene i n p o l i ­t ične u r ed i t v e .

K o m u n a — to n i zgo l j n a ­z i v občine, k i se r a z p r o s t i ­r a n a določenem področju i n šteje od 20 tisoč do n a j ­več 100 tisoč p r eb i va l c e v . K o m u n a v h i s t v u p r eds tav ­l j a družbeno i n e k o n o m s k o enoto , v ka t e r i so spo j en i o sebn i i n k o l e k t i v n i i n t e r e ­s i . N a l o g a k o m u n e je , d a osebne in te rese vskla/j i z občnimi, k o l e k t i v n i m i , v e n ­d a r tako , d a n e t r p i sploš­n a b l a g i n j a i n napredek l o ­k a l n e s k u p n o s t i

S vo j e c i l j e uresničuje k o ­m u n a z l a s t i z l o k a l n i m s a ­m o u p r a v l j a n j e m , k i ga že i m a m o ra zv i t e ga na vseh področjih t a k e l o k a l n e eno­te. Značilno za k o m u n o j e t u d i to , d a p r eds t a v l j a eko­n o m s k o celoto.

V l o k a l n e m s a m o u p r a v ­l j a n j u i m a m o v t o v a r n a h i n p o d j e t j i h d e l a v ske svete, v šolah šolske odbore , n a d a ­lje hišne svete , s t a n o v a n j -ske s k u p n o s t i , u p r a v n e o d ­b o r e k m e t i j s k i h z ad rug . 5\id i r a z n a društva i n po-idtične o r gan i z a c i j e i m a j o z a s vo j o s n o v n i n a m e n p o ­speševanje s a m o u p r a v l j a ­nja. Ce t e m u d o d a m o še o s n o v n i sestav k o m u n e : d v o d o m n i občinski l j u d s k i Odbor (občinski svet i n zbor p ro i z va j a l c e v ) , d o b i m o splošno s l i k o činiteljev k o ­m u n e , t a j u g o s l o v a n s k i l o ­k a l n i p a r l a m e n t . Važno j e p o u d a r i t i , d a l jud j e v k o ­m u n i (de lavc i i n nameščen­ci ) s a m i odločajo i n s a m o ­s to jno razpo laga jo z 80 odst. • v o j i h dohodk ov . L e 20 o d ­s to tkov finančnih sredstev Odva ja k o m u n a za potrebe j e p u b l i k e i n zveze.

E k o n o m s k i r a zvo j ce lo tne k o m u n e usmer j a družbeni načrt, o k a t e r e m r a z p r a v ­l j a t a i n ga na ločenih se jah samos to jno sp r e j emata ob ­činski sve t i n zbo r p r o i z v a ­j a l c e v . O b a zbora z las t i s k r b i t a za r a zde l i t e v do ­hodka g o spoda rsk ih o r g a n i -«aaij, saj k o m u n a s a m a o d ­loča, kaj b o u k r e n i l a s šti­r imi p e t i n a m i s v o j i h do ­hodkov in k a k o jih oo po-iali i la. Družbeni načrt k o ­mune je v b i s t v u i z r a z že­lja i r po t reb vseh o b - S n o v

k i us t va r ja j o s r eds t va d a se t a načrt uresniči. N a o b l i k o v a n j e družbenega n a ­črta k o m u n e v p l i v a j o obča­n i po Socialističn.; z v e z i de ­lovnega l j u d s t v a i n z zbo r i v o l i v c e v . Z b o r i v o l i v c e v odob r i j o družbeni načrt, n j i m o d b o r n i k i občinskega l judskega odbo ra tud i d a ­jejo račun o s v o j e m d e l u :

S K U P N A B L A G A J N A K O M U N E

E n a o d o b l i k sode l ovan ja k o m u n e i n podjet ja za d v i g življenjske r a v n i občanov j e us t va r j an j e t ako z v a n i h družbenih fondov, k i so s h r a n j e n i v s k u p n i b l a g a j ­n i k o m u n e . P o s k l e p i h de ­l a v s k i h sve tov da je jo p o d ­je t ja n a razpo lago s v o b o d ­na s r eds t va za g rad i t e v ob ­j ek tov , k i so p o t r e b n i i n k o r i s t n i za d e l a v s k a nase ­l j a , n a p r i m e r za vodovod , mode rn i z a c i j o t r g o v in , o b ­jek te družbene p r eh rane , se rv i se i n podobno.

R a z e n s k u p n i h fondov ra zpo l aga v s a k a k o m u n a t u d i z družbenimi i n v e s t i ­c i j s k i m i f ond i za zg rad i t e v manjših t o v a r n o z i r o m a za mode rn i zac i j o s t a r i h , s f on ­d i z a s t anovan j sko g r a d i ­tev, s f ond ; soc ia lnega z a ­v a r o v a n j a i t d . Seveda i m a tudi občinski l j u d s k i odbor svoj proračun.

N e s m e m o pozab i t i na razne k o m i s i j e i n svete p r i občinskih l j u d s k i h o d b o r i h , k i so za »parlament- k o m u ­ne i z r e d n o važni i n pome­ni jo d ragoceno pomoč o d ­b o r n i k o m in o r g a n o m ob­činskega l judskega odbora .

(Po -Pres-servisu«)

Seja ObLO Novo mesto Oba zbora l judskega odbo­

ra bosta 10. oktobra za edala na ločenih sejah in na .skup­ni sej i . N a ločenih sejah bo­do odborn k; razprav l j a l i o stanovanjski p rob l emat ik i in stanovanjskem sk ladu, spre­j e l i odlok o varstvenem pasu In zavarovan ju vre lcev v Do len jsk ih in Šmarjeških Top l i cah , ra zprav l j a l i i n sklepal i bodo o us tanov i t v i dveh zavodov ter rešili vrsto upravn ih , p r a v n i h ter pre­moženjskih zadev. N a skupn i sej; pa bodo določili število članov šolskih odborov ter razrešili In imenova l i vod­stva šol In vzgo jn ih ustanov.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prejšnji teuen je prišlo v Sirski

pokrajini Združene arabske republike do nepričakovanega in tragičnega do­godka, ki je pretresel ne samo ZAR, ampak spet vznemiril že nekoliko po­mirjeno območje Srednjega vzhoda. V Damasku se je uprla skupina oficirjev, ki je ustanovila »sirsko revolucionarno ilado«, razglasila odcepitev Sirije od ZAri »v interesu arabske enotnosti« in se predstavila svetu kot »pobornica in­teresov sirskega ljudstva«.

Prav v začetku je še nekoliko sra­mežljivo prikrivala svoje pravo lice. Prvi dan upora radio Damask ni na­padal ne predsednika Naserja ne ZAR. I'o nekaj urah državnega udara je ra­dio Damask celo sporočil, da je upor praktično končan, ker je podpredsed­nik ZAR in osebni sodelavec predsed­nika Naserja Hakim Amer sprejel zah­teve uporniških oficirjev in obljubil, da jih bo »odločno uresničil«. Sirile so se tudi govorice iz uporniških virov, da je bivši podpredsednik polkovnik Se-radz in nekdanji voditelj sirske obve­ščevalne službe, na strani upornikov in podobno.

Toda to prikrivanje ni trajalo dolgo, ker tudi ni moglo trajati. Uporniki »so morali spet prijeti za orožje« in upor se je nadaljeval. Zdaj je vojaška junta načela ubirati drugačne strune; pred­sednik Naser da je izdajalec, ki je izkoriščal Sirijo, čeprav je bila Sirija tista, ki je prosila Naserja in Egipt za združitev in čeprav je v času združitve •>. Egiptom Sirija doživela več velikih in pomembnih reform, da omenimo «ano agrarno reformo kot najvažnejšo.

Prvih nekaj dni je svetovno javnost predvsem zanimalo vprašanje, kdo tiči za uporom v Siriji. Tudi na to ni bilo treba dolgo čakati. Kakor piše indijski časopis »Statesman«, je »buržoazni ton« novega sirskega režima opazen v eko­nomskem delu njegovega programa, v katerem preklicuje dosedanje ukrepe predsednika Naserja, posebno agrarno reformo. Po mnenju »Times of India« uporniki ne upoštevajo močnega prona-serjevskega razpoloženja sirskih mno­žic in podpirajo interese nepriljubljenih trgovcev in bogate elite.

Zato ni nič čudnega, če je prišlo v

I'.giptom v Združeni arabski republiki omogočila boljše življenje in ustvarila »eč socialnih pravic.

Zanimivo je pogledati, kdo je doslej priznal novi režim. Prva je bila Jorda­nija, katere kralj je že prvi dan upora dal radijsko postajo v svoji prestolnici Amanu popolnoma na voljo »revolucio­narni vladi« v Damasku. Jordaniji je sledila Turčija, potem pa še Iran. Sicer pa si novi režim v Damasku na vse knplje prizadeva dobiti priznanje še od drugih držav. V arabskem svetu je namreč upor sirskih oficirjev doži­vel skoraj splošno obsodbo. Obsodile

Državni udar v Siriji številnih sirskih mestih, posebno v glav­nem mestu Damasku in Aleppu, do ve­likih demonstracij prebivalstva proti upornikom. Po nezanesljivih poročilih, zakaj vsa poročila o podrobnostih so bila več ali manj nezanesljiva — je bilo ubitih samo ob neki priložnosti med demonstracijami v Damasku deset lju­di, ko je vojska streljala na ljudi. V Aleppu se je prebivalstvo celo s orož­jem spravilo na enote uporniške vojske, tako da je moral poveljnik teh enot nujno zaprositi Damask za vojaške okrepitve.

Jasno je, da so vse te demonstra­cije vojaške sile zatrle v krvi. Pričajo pa o pravem razpoloženju prebivalstva, posebno tistega, ld jim je združitev z

p « so ga tudi številne druge države svetu, med njimi Jugoslavija.

Proces, ki se je pred nekaj dnevi začel v Siriji, nikakor še ni končan. Morda šc prvo dejanje ni končano. Predsednik Naser je priznal, da je upor v Siriji hud udarec za arabski nacionalizem in enotnost, da pa je ta udarec tudi velika spodbuda za še vztrajnejši boj za dosego te enotnosti.

Toda ta proces bo imel tudi svoje mednarodne posledice. Ponovno bo raa-burkal vode Srednjega vzhoda in zami­kal potencialne agresorje in koloniaU-stične elemente, ki še zmeraj računajo, da je mogoče marsikaj doseči s izva­janjem starega reka »Deli in vladaj!«

Skrb z a jesensko setev Jesenska setev pšenice bo

letos zajela 1565 ha površin Na 73 ha bodo kmet i jske o r ­ganizaci je same posejale ži-

Letošnji tržni presežki

Zarad i letošnje izredno do­bre letine bodo kmet i j ske organizaci je lahko uspešno trgovale s p r i d e l k i na doma­čem trgu. Za prodajo je p r i ­prav l j en ih 536.000 kg razn ih žit (po 41 d inar jev k i logram) . 8.082 ton kromp i r j a (13 d i n ki logram), 5400 ton razno­vrstnega sadja (prodajna ce­na 23 dinar jev k i logram) In 694 hI v ina , k i ga bodo go­st insk im podjetjem prodaja­li po 133 dinar jev l i ter . V i ­det i je, da bodo domača t r ­žišča dobro preskrb l j ena , ka r velja predvsem za trg široke potrošnje.

ta, 1052 ha zemlje pa bo po­sejanih v pogodbenem sode­lovan ju . M e d znan imi sor ta ­mi pšenice bo letos na okrog 1000 ha i ta l i janska vrsta san pastore, na nekaj hek ta r ih pa bodo p re i zkus i l i t ud i d r u ­ge vrste pšenice. — V ta n a ­men so kmet i j ske organ izac i ­je že naročile 59.324 ton se­men, 14.324 ton imajo na z a ­logi , prodale pa so že 2.423 ton semen razn ih vrst pšeni­ce. T u d i za umetna gnoj i la so poskrbele. N a zalogi i m a ­jo 1326 ton razn ih gno j i l , 1355 ton so ga še naročile, prodale pa so le 73 ton raz ­novrs tn ih umetn ih gno j i l . — P r i teh podatk ih niso upošte­vana nekatera družbena po­sestva, k i se nedvomno tud i že uspešno pr iprav l ja jo na jesensko setev.

Goveda in prašiči na sejmu

V ponedel jek, 2. oktobra , je b i l o na sejem v Novem mestu p r ipe l j an ih 895 praši­čev, k( so J ih prodaja l i po 3.000 do 17.500 d in . Kupčija je b i l a sklenjena v 623 p r i ­mer ih . Goved i je b i lo nap ro ­daj 251 glav, p roda l i pa so 112 glav. Z a vole so zahteva l i od 120.000 do 135.000 d i n , za krave od 60.000 do 85.000 d i n , za teličke od 25.000 do 100.000 dinarjev.

Zarad j jesenske suše mno­gi kmetova lc i prodajajo p r a ­šiče, k e r n i sv in jske k rme . Za rad i tega je cena neko l iko padla. O d 112 glav goveje ži­vine, k o l i k o r je je b i l o na tem se jmu prodane, je za z a ­ko l odkup i l a Mesar i j a lz N o ­vega mesta le 6 g lav, ostala goved je b i l a odkupl jena v plemenske svrhe.

Ce piješ, ne vozi — It v o z i l , ne pij alkohola!

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Nedolgo tega je zasedala Ljudska skupšči­

na LRS . Na 21. skupnem zasedanju obeh zbo­rov je poslušala najprej poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju s po­sebnim poudarkom na delovanju novega go­spodarskega sistema. Skupščina je nato spre­jela Resolucijo o nalogah komune in stano­vanjskih skupnostih pri otroškem varstvu, po­trdila Odlok o ustanovitvi komisije za pripra­vo osnutka nove ustave in podaljšala mandat­no dobo občinskim in okrajnim ljudskim od­borom. V Republiškem zboru so sprejeli Sklep o soglasju k finačnemu načrtu Sklada L R S za šolstvo za 1. 1961, Zakon o socialnih zavo­dih, Zakon o knjižnicah, Zakon o varstvu kul­turnih spomenikov v L R S in še nekaj predpi­sov. V Zboru proizvajalcev so sprejeli Sklep o soglasju k finančnemu načrtu Sklada LRS za za šolstvo za leto 1961.

• O gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju je poročal član Izvršnega sveta tovariš Tone Bole, ki je med drugim poudaril, da je razprava v skupščini junija ugotovila, da pro­ces prilagajanja ni dovolj uspešen, niti dovolj intenziven v posameznih gospodarskih pano­gah. Te ugotovitve danes ne velja samo pono­viti, pač pa ji moramo dati prvo mesto, ko raz­porejamo gospodarske probleme po njihovi pomembnosti. — Zatem je poročevalec dejal, da so novi Instrumenti delitve dohodka med družbo in kolektivi ugodnejši od lanskih, pred­vsem pa zagotavljajo pogoje, da se pri poveča­nju poslovanja in boljšem gospodarjenju krepi materialna osnova organov samoupravljanja. V primerjavi z istim obdobjem lani se je ce­lotni dohodek povečal za 17 odstotkov, narod­ni dohodek za 13 odstotkov, del narodnega do­hodka za gospodarske organizacije pa za 24 odstotkov. — Tovariš Bole je govoril (udi o pravilnikih o delitvi dohodka, ki bodo osred­nji mehanizem gospodarskega sistema. Pri tem pa je opozoril, da so priprave za pravilnike prepočasne. Po podatkih občinskih ljudskih odborov v več kot 60 odstotkov gospodarskih

organizacij še niso začeli delati ali pa so šele v začetku priprav za izdelavo pravilnikov. Opozoril je tudi, da je v nekaterih gospodar­skih panogah družbeni proizvod nižji od lan­skega, medtem ko se je osebni dohodek obli­koval na ravni, ki je tudi do 33 odstotkov višja od lanske. — Potem, ko je govoril o novih

REPUBLIŠKA SKUPŠČINA SPREJELA VAŽNE ZAKONE

IN SKLEPE ukrepih, ki bodo v kratkem uveljavljeni in bodo vplivali na povečanje izvoza, je tovariš Bole glede gibanja cen ugotovil, da instru­menti izpopolnjenega gospodarskega sistema dopuščajo vsaj v nekaterih panogah odločno usmeritev podjetij k znižanju prodajnih cen, zlasti pri tistih izdelkih, pri katerih je prišlo do zastoja v prodaji.

# Ker smo že pretekli teden pisali o Resolu­ciji o nalogah komune in stanovanjskih skup­nosti pri varstvu otrok, je tokrat ne bomo po­novno dokumentirali. Opozorili bi samo na to, da predlog priporočila o družbeni pomoči v občini ni bil na dnevnem redu tega zasedanja Ljudske skupščine L R S ; le-ta bo o njem raz­pravljala na enem prihodnjih zasedanj. • Skupščina je na zasedanju obeh zborov po­trdila Odlok o ustanovitvi komisije za pripra­vo osnutka nove ustave L j u d s k e republike Slo­venije in izvolila 31-člansko komisijo. Pred­sednik komisije je Miha Marinko, tajnik dr. Joža Vilfan, člani pa so: Milan Apih, Viktor Avbelj, Majda Boje, Tone Bole, Rudi Cačino-vič, dr. Jože Clobevnik, dr. Jože Goričar, Jože Ingolič, Riko Jerman, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Kr iv ic , dr. Sonja Kukovec, dr. Gorazd Kušej, Franc Lcskovšek, Stane Markič, dr. Heli Modic, dr. Jože Pernuš, Franc Popit, dr. Miha Potočnik, Mitja Ribičič,

Francka Strmolc, dr. Maks Snuderl. Plinlo I o-masini. Vida Tomšič, Aleksander Toriik, Josip Vidmar, Janez Vipotnik in Boris Ziherl. • Ljudska skupščina L R S je podaljšala man­datno dobo občinskim in okrajnim ljudskim odborom, ker bodo po sprejetju nove ustave v začetku prihodnjega leta nove volitve in bi za tako kratko dobo ne imelo pomena voliti novih organov oblasti. • Sklep o soglasju k finančnemu'načrtu Skla­da L R S za šolstvo za leto 1961 je obrazložil član IS Riko Jerman, ki je navedel med dru­gim podatek, da je bilo lani, ko se je finan-slralo republiško šolstvo iz različnih republi­ških virov, na razpolago 2417 milijonov dinar­jev. V letu 1961 znašajo sredstva 4307 milijo­nov dinarjev, kar je torej znatno več. • Predstavnik Izvršnega sveta Beno Zupan­čič je imel ekspoze k predlogu Zakona o knjiž­nicah. Dejal je, da zdaj ne govorimo več o rinansiranju knjižnic, temveč o flnansiranju njihove dejavnosti. Zakon določa pogodbo med ustanoviteljem in knjižnico. To pomeni enakopraven odnos med obema partnerjema. Zdaj prepuščamo knjižnice predvsem skrbi neposrednih interesentov, kakor so komuna, zavodi, gospodarske in družbene organizacije. Knjižnice je treba postaviti v okvir gmotne in kulturne zmogljivosti okolja in si v tem okviru prizadevati za njihov vsestranski na­predek. • Tovariš Beno Zupančič je obrazložil tudi predlog Zakona o varstvu kulturnih spomeni­kov v LRS . Med drugim je dejal: » Z novim zakonom prenašamo skrb za varstvo kultur­nih spomenikov s seznama dolžnosti predvsem nekaterih organov ali zavodov na neposredne predstavnike neposrednih interesentov, da ta­ko rečem, na komune in zavode, k i j ih usta­navljajo občinski ljudski odbori posamič ali skupaj.« Po njegovih besedah zdaj uveljavlja­mo načelo, da naj se tej dejavnosti kar se da široko pridružijo delovni ljudje ne glede na to, al i so sami imetniki takih spomenikov ali ne.

• V Washingtonu se je zaleta droga faza razgovorov med zu­nanjim ministrom Z D A De* -nom Ruskom ln zunanjim m i ­nistrom Z S S R Gromikom. Tem razgovorom pripisujejo zelo ve­lik pomen. Omogočili naj bi za­četek resnih pogajanj o Ber l i ­nu in Nemčiji.

• V Blackpoolu v Veliki B r i ­taniji se Je začela SO. letna kon­ferenca Laburistične stranko. Po vseh znamenjih sodeč, se Je laburistom že posrečilo omi ­liti razkol v lastnih vrstah, ki je M l na lanski letni konferen­ci stranke se zelo občuten. Zdaj celo govorijo o laburistični ofenzivi, ki naj M laburistični stranki spet omogočila zmago na volitvah.

• ZSSR Je predlagala, da b i začasno resili spor zaradi polo­žaja generalnega sekretarja OZN takole: začasno naj bi lz-voUU do aprila leta 1SS3 gene­ralnega sekretarja O Z N s tremi pomočniki, k i pa ne bi imen pravice veta. Američani tudi tega predloga niso sprejeli, Če­prav so Rusi popustili glede veta. Stevenson pravi, da Je ta predlog se vedno preveč podo­ben sovjetskemu predloga • - t ro jk i - .

• Po zadnjih naknadnih vo­litvah v okraju Cocbem v po­krajini Rhcinland-Pfalz v Z a ­hodni Nemčiji je položaj V Bundestagu naslednji: krščan­ski demokrati imajo 112 mesa, socialni demokrati i N in libe­ralci 67 mest. Ker so pristaši Adenauerjeve stranke izgubili absolutno večino v parlamenta, bo Adenauer najbolj verjetno osnoval novo vlado v koaliciji z liberalci.

• Položaj v Južnem Vietna­mu se čedalje bolj slabša. PO priznanju predsednika Južno-vietnamskega režima, ki g * podpirajo Američani, se gve­rilska vojna v le t Konga spre­minja v pravo vojno. Kljub op­timističnim napovedim, da bo Južnovlctnamska vojska poči­stila državo v osemnajstih me­secih, je položaj za vladno stranko zelo mračen.

• Predsednik de Gaulle J« imel nov govor, v katerem ni povedal nič novega, pač pa je potrdil svojo odločnost, da bo vztrajal pri svoji dosedanji po­litiku Precej zaulčljlvo Je ome­njal poslance parlamenta Pet* republike in dejal, da bo spet uveljavil izredno stanje, če bo to potrebno.

• Južni Kamerun, do nedav- v

nega se skrbniško ozemlji! pod britansko upravo, se Je priklju-i u k republiki Kam. run.

Nesreča zaradi zmede V nedeljo, 1. oktobra, je V

bližini priključku pri Trebnjem obležalo dvoje potnikov. Moto­rist Borlvoj MUoJevic Je s so­potnikom prehiteval dva oseb­na avtomobila. Ko Je z na­sprotne strani pridrvel z oseb­n im vozilom L J 114-45 Franc Ccrln, se Je motorist zmedei W treščil v Čerlnovo vozilo. Mllo-Jeviča in sopotnika Obradovlč* iz Stobai-.ovca so zaradi težkih telesnih poškob prepeljan v no­vomeško bokil&nico. Na vozlU* 1

Je za 60.000 d in škode.

Spomini in sedanjost (Nadaljevanje s 1. strani )

• s j so že n e s t r p n o pričako­v a l i pričetek s l a v j a . N e k a j m i n u t p r e d deve to se j e P r ed g r a d o m z b r a l a množi­ca i n z godbo n a čelu o d ­k o r a k a l a p r o t i n o v i želez­niški pos ta j i . K o j e o b če­tr t n a deset p r i p e l j a l p o ­sebn i v l a k l j u b l j a n s k e ude ­ležence s lovesnos t i , je d i ­rek to r Železniškega t r a n s ­po r tnega pod je t j a i z N o v e ­ga mes ta J a n e z R o l i h p r e ­d a l uslužbenskemu k o l e k ­t i v u gradaške postaje i n vsem p r e b i v a l c e m tega p i e -d s l a o b K o l p i novo želez­niško posta jo . Pos lop je je g rad i l o B e l o k r a n j s k o g r a d ­beno podjet je i z Črnomlja, i n v e s t i r a l o pa Železniško t r anspo r tno podjet je i z N o ­vega mes ta . O b tej prilož­nost; j e b i l o poudar j eno , d a med v o j n o n i b i l a poruše­n a gradaška posta ja , pač Pa večina železniških o b ­jek tov v S l o v e n i j i in po d r u g i h k r a j i h naše države. Gradaška železniška pos ta ­j a je b i l a z a o k u p a t o r j a še poseben t r n v pe t i . v nje j so s * namreč v a d i l i tečajniki V D V šole, k j j e b i l a m e d o k u p a c i j o v gradaškem gta-Ju

J1«*« slavnostjo pred grada-Skim građom, na katerem so • d k r i l i spominsko ploščo

šole V D V

Več tisoč l j u d i se j e okix>g desete u r e z b r a l o Pred v h o d o m v g rad , k j e r *o ' p o z d r a v i l i s e k r e t a r j a 8 'avnega o d b o r a S Z D L S l o ­ven i j e S t ane ta Markiča, ge-ne ra ima j o r j a I v a n a L o k o v -••ku-Jana, p r e d s t a v n i k e d o ­mačin političnih o r g a n i z a -c i i n d r u g e . R a v n a t e l j Medn j e T N Z šole p o l k o v ­n i k J a n k o M e d l e se j e z a * * n i na jp r e j z a h v a l i l o r g a ­n i z a c i j a m in p r e b i v a l s t v u n><-tUške občine, k i so p r i ­j a v i l i t o p ros lavo , kasne j e P* je s p r e g o v o r i l o d e j a v ­nosti državnovarnostnih o r ­ganov m e d N O B i n o V D V ftoji

- T a k r a t , k o j e b i l a n e ­va rnos t p r e d o k u p a t o r j e m , 1 ( 1 j t s pomočjo domačih D'ač&ncev poskušal za t r e t i na rodnoosvobod i lno g iban je

nas, največja — je uvo ­doma nag l a s i l tovariš M e -d | 5 - je b i l o n u j n o po t r eb -n ' » u s t a n o v i t i v a r n o s t n o *lužbo. P o t r e b n o je b i l o *Urut i vse podatke o so-v r a ž n i k u , z vede t i o njego-

n a m e r a h , številu vo j a -, 0 v in i s k a t i v o h u n e v z a -•^dju. P o t r e b o v a l i smo l j u d i , * i bi b i l i sposobn i p r ev ze t i

5 odgovorne naloge. K e r J l £ n i smo mog l i pos la t i na J 'kd j e , n e d a b i j i h pre j še­p n i l : z nevarnost jo , k i je R r ° z ; l a na v s a k e m k o r a k u , " n « u s t a n o v i l ; šolo V D V . J ^ k « uspešno so n j en i " C e » c i končali vse naloge, r * govore številne a k c i j e

V n v Z a n s k i h e n < ) t ' k i ' i r n j e

u ' sp ro t i p r i p r a v l j a l a g ° d n e položaje. -

V a r n o s t n o službo so u s t a ­n o v i l i že 1941. N a j p r e j j e začela d e l o v a t i p r i g l a v n i h p o v e l j s t v i h N O V i n P O J , k a s n e j e p a se Je razširila po p o k r a j i n a h , okrožjih i n vseh večjih p a r t i z a n s k i h središčih. Središče te služ­be z a S l o v e n i j o j e b i l o d o 1942 v L j u b l j a n i , k o p a s o mes to o b d a l i z žico, se je n j ena de javnos t p r enes l a n a novomeško področje. K o se j e k m a l u z a t e m z a r a d i po­večane n e v a r n o s t i sovraž­n i k o v e g a p o d k u p o v a n j a , razširjanja v o h u n s t v a v za l ed ju p a r t i z a n s t v a i n z a ­r a d i d r u g i h de javnos t ; i z ­da ja l c ev p o k a z a l a po t r eba po čvrstejši b o r b i V D V o r ­ganov , so 1944 v G r a d a c u u s t a n o v i l i šolo V D V . D o k o n c a vo jne je i z n je prišlo n a d 450 p r e k a l j e n i h bo r ­cev, k i so b i l i s t r a h i n t r e ­pet o k u p a t o r j a i n n j egov ih pristašev. V šoli so se b o r c i n a posebn ih tečajih p r i ­p r a v l j a l i z a neposredne a k ­c i je i n so p o v e l j s t v o m p a r ­t i z a n s k i h enot točno i n pravočasno poročali o so ­vražniku. O m e n i m o na j , d a je b i l a po zas lug i teh o rga ­nov uspešno končana d i ­v e r z a n t s k a a k c i j a , v k a t e r i so p a r t i z a n i d o m a l a p o r u -šli vso progo od Novega mes ta d o B e l e k r a j i n e .

H k r a t i z a k c i j a m i , k i so j i h p r i p r a v l j a l i tečajniki te »ole, so se množile tud i v r ­ste V D V enot. K m a l u je b i ­l a u s t anov l j ena V D V b r i ­gada i n ce lo d i v i z i j a , k i je p r e ras l a v k o r p u s osvobo­d i t v e Jugos l av i j e . Eno te V D V p a se n iso bo r i l e le m e d vo jno . T u d i 1948, po ob jav i r eso luc i j e I n f o r m b i -ro ja , k o so prišli k n a m vo ­h u n i t z vseh s t r a n i , i e b i l a po zas lug i V D V ods t ran j e ­n a m a r s i k a t e r a nevarnos t , na d r u g i s t r a n i pa je b i l o p r nas še vse p o l n o s k r i v a -i e v , o s t a n k o v r a z n i h enot, k i so sode lova le z o k u p a ­to r j em, s k a t e r i m i je b i l o t reba obračunati.

Državna varnos t je še v edno e n a g l a v n i h s k r b i v s eh naših o rganov . K o t je de ja l p r edsedn ik T i t o , je t r eba danes u k r e p a t ; tako , k o l b i b i l že večni m i r i n b i t i p r i p r a v l j e n , kot b i b i ­l a že j u t r i n o v a v o j n a .

K o je o d k r i l s p o m i n s k o ploščo, se j e tovariš M e d l e

Ob vsaki spremembi na­slova nam sporočite svoj

stari i n novi naslov!

v i m e n u republiškega se­k r e t a r i a t a T N Z z a h v a l i l v s e m navzočim, k i so k a ­k o r k o l i s o d e l o v a l i z V D V šcio. Se e n k r a t se j e s p o m ­n i l n ap o rnega živl jenja v s e h n j e n i h učencev, p a ­d l i h i n preživelih borcev , k i so se pod v o d s t v o m K P S , k a k o r piše n a s p o m i n s k i plošči, v l e t i h 1944 i n 1945 b o r i l i z a o b r a m b o p r i d o b i ­tev N O B i n va rnos t nove J u g o s l a v i j e

P o p ros l a v i je b i l a v p a r ­k u z a g r a d o m s p o m i n s k a vese l i ca , k j e r so se srečali i n povese l i l i b o r c i , ude l e ­ženci tečajev te šole, i n d r u g i k i so prišli v nede l jo v G r a d a c . I. Z.

TAKO PRIJAZNO, kot ste ga spreje l i včeraj, ko vas je ob i ­s k a l z l jubezn i v im po­zdravom, se ga raz­veselite tud i danes a l i j u t r i , ko se bo oglas i l p r i vas zaradi

pol letne naročnine za D O L E N J S K I L I S T ! Pros imo, pr iprav i t e drobiž, da bo pismo­noša porab i l k a r na j ­man j časa za iz ter ja­vo.

Če vas n i doma, poskrbite , da bo p i ­smonoša vseeno dobi l denar za naročnino domačega l i s t a !

Pomagajmo pismo-nošem p r i n j ihovem odgovornem d e l u !

Povečana delavnost v društvih DPM Občinska zveza Društva

p r i j a t e l j e v m l a d i n e je 29. s e p t e m b r a s k l i c a l a v N o ­v e m m e s t u posvetovamje p r e d s e d n i k o v v s eh druš­tev i n p r edsedn ikov k o m i ­s i j , na k a t e r i so se navzoči p o m e n i l i o t e d n u o t r o k a , k i ga kot običajno p r a z n u j e m o vsako leto o d 1. do 7. ok to ­b r a .

P r i poročilih republiške zveze D P M je b i l spre je t občinski d e l o v n i p r o g r a m , k i ga bodo posamezna društva p r i l a g o d i l a po t re ­b a m i n možnostim n a svo­j e m t e r enu . P l a n j e p r e d v i ­den za daljše obdobje , v t e d n u o t r o k a p a naj b i se začel r e a l i z i r a t i .

OBŠ IREN D E L O V N I N A C R T

P r v a i n najvažnejša n a ­loga D P M bo poživitev de­l a v vseh društvih na tere­n u i n us tanov i t ev n o v i h društev, k j e r so za to pogo­j i . V večjih k r a j i h bodo drušva o r g a n i z i r a l a šolo za starše, p r i d o b i l a naročnike za g l a s i l o D P M i n rev i j o O t r o k i n družina, skušala bodo dobita pros tore za m l a d i n s k e k l u b e ter ob z a ­ključku p i o n i r s k i h iger o r ­g a n i z i r a l a svečane zaključ­k e po o b r e d i h . P o s k r b e t i bo t r eba , d a bodo o t r o c i l epo p r a z n o v a l i vse otroške i n državne p r a z n i k e i n da j i m bo po jasn jen n j i h o v pomen . Občinske zveze D P M bodo s sode l o van j em o k r a j n e zveze o r gan i z i r a l e v z i m ­s k i h počitnicah s e m i n a r z a p r e d s e d n i k e i n sekre ta r j e D P M t e r p r e k o posamez­n i h društev še da l j e s k r b e ­

l e za u t r j e van j e i n ra zvo j šolskih mlečnih k u h i n j .

D e l e g a t i p o s a m e z n i h d r u ­štev so poročala o s v o j e m d e l u ; v i d e t i je , d a t u d i po ­deželska društva p r i d n o de ­la jo , n e k a t e r a bo l j , d r u g a m a n j . V g l a v n e m j e n j i h o ­vo de lo o d v i s n o o d članov odbora . C e so sposobn i i n d e l a v n i ter zna jo z a in t e r e ­s i r a t i članstvo, j e de lo uspešno.

V Šentjerneju n a m e r a v a D P M v t e d n u o t r o k a o r g a ­n i z i r a t i več f i l m s k i h p r e d ­s tav za m l a d i n c e i n p i o n i r ­je. K e r j e v k r a j u b l i z u 600 o t r ok b r e z z o b o z d r a v n i k a , bo društvo p r i odločujočih činiteljih posredova lo , d a se ta p o m a n j k l j i v o s t čim­pre j o d p r a v i . O s t a l a z u n a ­n j a društva še n i so dogo­vo r j ena za de lo v tej sezo­n i .

T E D E N O T R O K A V N O V E M M E S T U

Novomeško društvo b o o r g a n i z i r a l o v t e m tednu za o t r o k e več p r i r e d i t e v : filmske predstave , l u t k o v ­no i g r i c o Rdeča k a p i c a i n ponov i t e v m l a d i n s k e igre - P o v o d n i mož« , k i jo bodo u p r i z o r i l i t u d i za z u n a ­nje šole. Razen tega bo društvo us t anov i l o do k o n c a le ta p i o n i r s k o knjižnico, nudii lo bo pomoč r e v n i m o t r o k o m ter p o s k r ­be l o za u r e d i t e v otroške­ga igrišča, k o bo n o v a pošta dogra j ena .

K e r je stanje n a novo ­meški o s n o v n i šoli, k i Ima ra z r ede rud« s po 48 in 50 učenci, ze lo kritično za rad i

p o m a n jI; ar i ja p ros to ra , j e b i l o n a t e m posve t o van ju sk l en j eno , d a b o pos la l o društvo n a O r * L O r e s o l u c i ­jo. (Starši so z r o d i t e l j s k i h s e s t a r k o v pos l a l i že več r e ­so luc i j ! ) P r o s i l i bodo, naj O b L O upošteva nemogoče zd ravs t v ene i n pedagoške ra zmere v p r e v e l i k i h r a z ­r e d i h i n naj p r o s v e t n i m de­l a v c e m , k i po s i l i r a z m e r s tanu j e j o v šolcki s t a v b i , dode l i jo s t anovan j a drug je , da bo šola d o b i l a nove učil­n ice . O s t r o so o b s o d i l i p r i ­mere , k o se l j u d j e i z p r i ­

m e r n i h s t anovan j s e l i j o V še boljše, s tanovan j z a s t ranke , k i b i v a j o v šoli, p a n i moč d o b i t i . P r e d l a g a l i b odo t u d i z d r a v s t v e n i m ob las t em, na j obroke i n uč­ne moča pošljejo n a p r e ­g l ed pljuč.

V daljšem p o g o v o r u s o de legat i iznašala svo je te­žave, k i so v večini druš» tev i s te . S p r e j e l i so sk l ep j da bodo .eden o t r o k a p o v ­sod s l ovesno p r o s l a v i l i i n n a d a l j e v a l i z a k t i v n i m d e ­l o m sko z i vse leto .

Ra

Novo otroško in športno igrišče v Krškem

Z gradnjo športnega i n otroškega igrišča so pričeli pred meseci. Stalo bo na j ­manj 3,500.000 d i n a r j e v . D r u ­štvo pri jatel jev mlad.ne je pr ispevalo 100 tisoč dinarjev, iz sk lada državne loterije za športno stavo pa so dob i l : 299.895 dinarjev. T u d i občina je ob l jub i la denarno pomoč. Igrišče- je bi lo v Krškem pre-potrebno. zato prebiva le ; so­delujejo s prostovol jn im; de­l i . Do sedaj je bi lo oprav l je -

Za boljše poti na Trško goro

D r u g o leto nameravajo g rad i t i pot iz Ločne prot i Bučni vas i . V ta namen je že odobrenih 100.000 dinarjev. Pop rav i l a pa čakajo tud . poti prot i Trški gor i . P r e d l a ­gal i so, da b i za ured i t ev ; tega vprašanja zbra l i sredstva vs i , k i voz jo iz Ločne na Trško goro.

n lh oko l i 1300 prostovoljnih" ur . Z las t i so se i zka za l i uslužbenci O b L O , va jenska šola i n mlad ina .

Če bo šlo vse po sreči, bo otvoritev igrišča pr ihodnje leto na dan mladost i . Po l eg otroškega igrišča bo tu še igrišče za rokomet, odbojko, kotalkanje , letno telovadišče, pozimi pa drsa l ' šče. D. K.

Zakaj razlike? V r h p r i L j u b n u leži med

območjema kmet i j sk ih z a ­drug Novo mesto i n Do l en j ­ske Topl ice , zato p r eb i va l c i tega kra ja kupuje jo in p r o ­dajajo prodaja lnam obeh z a ­drug. Nemalo razburjenja je ob vprašanju, zakaj so p r i teh kmet i j sk ih organizac i jah tako različne cene. »Kaj se res ne da ničesar ukreniti?« se sprašujejo l judje okrog L jubna .

VRNJENO ŽIVLJENJE V N o v e m mes tu so p r e d

d v e m a l e t o m a na pobudo občinske pos redova ln i ce za de l o u s t a n o v i l : Z a v o d za p o k l i c n o usposab l j an j e i n ­v a l i d o v t e r o s t a l i h za de lo m a n j sposobn ih oseb. N a ­loga zavoda je , d a v s v o j i h o b r t n i h d e l a v n i c a h u s p o ­sab l j a i n v a l i d e za n a d a l j ­n j o zapos l i t ev . K o t v vseh p o d o b n i h z a v o d i h so i m e l j težave tud i v novomeškem. T a k o v začetku n iso i m e l i s v o j i h p ros to rov n i t i d o vo l j o s n o v n i h sredstev , p r i m a n j ­kova l o pa j i m je tud i v o ­d i l n e g a k a d r a . N a v z l i c v s e m težavam pa j i m je v r a z m e r o m a k r a t k e m času le uspe lo razširiti svo jo de ­javnos t .

K o t rečeno, začeli so s k r o m n o . S p r v a so ime l j le šiviljski i n m i z a r s k i ob ra t i n še tu so b i l e težave. O b r a t a sta b i l a d r u g od drugega odda l j ena več k i l o ­met rov . upravB zavoda pa j e b i l a spet d rug j e Z a r a d i tega n i b i l o p rave poveza­ve. P o t e m so obrate c en ­t r a l i z i r a l i v BršUnu. k a r Je omogočilo boljšo povezavo med zapos l en im i in up ravo . H k r a t i so u s t a n o v i l i ge k r o ­

jaški obra t . T a k o se j e šte­v i l o zaručenih od 8 l j u d i v e n e m l e tu povečalo n a 26 l j u d i . U s t v a r i l i so o k o l i 8 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o m e ­ta .

Le tos p a g r e že bol je . Z adap tac i j o s t a r i h skladišč­n i h pros torov 2 I T O F O N D A j e Z a v o d d o b i l nove p r o ­store. T i so v nepos redn i bližini C e n t r a z a m e d i c i n ­s k o r ehab i l i t a c i j o , k a r j e idea l en pros tor za p o k l i c n o usposab l jan je i n v a l i d o v . T r e n u t n o ima jo tu le šiv i l j ­s k i i n krojaški obrat , v e n ­d a r i m a j o na vo l jo Se p r o ­store za n>vt obrate , k i J ih namerava j o us t anov i t i l e ­tos. V N o v e m mes tu In bližnji o k o l i c ! je n a m ­reč čedalje več povpraše­v a n j a po r a z n i h o b r t n i h us lugah . Zavo l j o tega z a vod h k r a t i z usposab l j an j em i n v a l i d o v pospešuje tud i o b r t n o de javnost v novo ­meški komuna. Večinoma oprav l j a j o us luge potrošni­k o m . S k l e n i l i pa so tud i po ­godbe z n e k a t e r i m i gospo­d a r s k i m i o r g a n i z a c i j a m i . T a k o i m a m i z a r s k i ob ra t vezano proda jo us lug i n naročil s T a p e t n i k o m , T a -

petniško-dekoraterskim p o d ­j e t j em t e r Splošnim g r a d ­b e n i m pod je t j em »P i on i r « i z No v ega mes ta .

V k r a t k e m p a bo Z a v o d us t anov i l še r a d i o - in e l ek-t r ose rv i sne de l a vn i c e . S pod je t j em T e l e k o m u n i k a c i ­je i z L j u b l j a n e se dogovar ­jajo tud i o u r ed i t v i s e r v i sa za p o p r a v i l i , t e l e v i z i j s k ih s p r e j e m n i k o v . Z a us luge k l epa rskega o b r a t a pa so n a v e z a l ' s t i k e s podje t j i P I O N I R , I M V , N O V O L E S i n K O V I N A R . Z a I M V bo­do i zde l o va l i a v t o m o b i l s k e rezervoar je . P i o n i r j u bodo pomaga l i p r i s t a v b n i h k l e ­p a r s k i h de l i h , za K o v i n a r j a ps bodo i z d e l o va l i r a zno e " ' anter i j s .k i i b iago. Da l j e namerava j o us tanov i t i še v u l k a n i z e r s k i obrat . T a k o bi i m e l zavod že letos 7 obra tov , k i bodo u s t v a r i l i n a d 12 m i l i j o n o v d ina r j e v p rome ta . Z a Dok l i c pa bodo usposab l j a l i 36 d e l o v n i h i n ­va l i d o v .

Z a p o k l i c n o usposab l j a ­nje p r v ens t v eno s k r b i m o j ­s te r a l i inštruktor, k i u v a j a i n v a l i d e v de l o ter s k r b i , da bodo v p r e d v i d e n e m r o ­k u r es sposobn i o p r a v l j a t i

p o k l i c . C e i n v a l i d v določe­n e m r o k u n i p r i d o b i l po ­trebnega znan j a za s t roko v ka t e r i se usposab l ja , p a l a h k o zavod pogodbo po­daljša. Dos le j so v s v o j i h d e l a v n i c a h usposob i l i ter začasno zapos l i l i že 12 i n ­va l i d o v . V r h lega so v las t ­n i režiji usposob i l J za p o l -kva l i f i cd rane de lavce še šti­r i težke i n v a l i d e . Tj so se zapos l i l i v o b r t n i h podjet­j i h , k j e r uspešno op rav l j a j o p o k l i c . Z a r a d i s l a b i h de ­l o v n i h p r i p r a v j e za zdaj s i s tem de l a še bo l j o b r t n i ­ški, v e n d a r s i zavod močno p r i z adeva p r e i t i na o o l i n -d u s t r i j s k i s i s t em p r o i z v o d ­nje, t ako d a b i se p r e k v a l i ­ficirani de l a vc i l a h k o u -spešno u v e l j a v i l i t ud i v i n ­d u s t r i j s k i h i n ne le » o b r t ­n i h pod je t j ih .

Z a uresničitev t^ea načr­ta pa so seve o o t r e t n a i n ­vest ic i jske s reds tva Zato so i z d e l a l i p e r s p e k t i v n i p r o g r a m . k : p r e d v i d e v a o k o l i 7 i n Dol m i l i j onov d i nar jev naložb o r edvsem za s t ro jno opremo.

V novomeškem okra j i je Po . K d a t k i h Okra jnega z a ­vod* za s o c i a l r , z a v a r i v a ­nje n a d 200 i n v a l i d o v , od tega še 66 nezapos l en ih . Ce b i b i l i t i sposobni za r a z n a de l a , b i i i h gospodarske o r ­gan i zac i j e l a h k o zapos l i l e , tuko p a j e teže. I n p rav z a ­

r a d i tega i m a Z a v o d za p o ­k l i c n o usposab l jan je i n v a ­l i dov i z r edno p o m e m b n o vlogo. S p r e d s t a v n i k i C e n ­tra za m e d i c i n s k o r e h a b i l i ­tac i jo so se že dogovo r i l i , d a bodo p r i h a j a l i i n v a l i d i tud i v ta zavod , k j e r bodo de l a l i pod s t r o k o v n i m v o d ­s t vom z d r a v n i k a i n m o j ­s t ra de lavn i ce . T a k o bodo združili zd ravs t veno i n praktično r ehab i l i t a c i j o .

N a D o l e n j s k e m j e še p r e ­cej i n v a l i d n i h oseb, k i ž ive v odročnih i n o d d a l j e n i h k r a j i h . T e i n v a l i d e je teže usposob i t : za kakšen po­k l i c , k e r so vezan i n a več­je osebne i z d a t k e za p r e ­voz a l i s tanovan je i n po ­dobno . N a d r u g i s t r a n i p a ugotav l ja jo , da so prav t i inva l ida na jbo l j po t r ebn i p r ekva l i f i k a c i j e . Z a v o d z a p o k l i c n o usposab l jan je i n ­va l i d o v j e zavo l jo tega s k l e n i l p r eu r ed i t i de l s t a v ­be še v s t anovan j ske p r o ­store. T a k o bi i n v a l i d i s t a ­n o v a l i v s a m e m z a v o d u , k je r b i se prlučeval-; no v e ­m u p o k l i c u , p r e h r a n o p a j i m b i n u d i l C e n t e r za m e ­d i c i n s k o r ehab i l i t ac i j o . T a ­ko bo novomeški Zavodi z a pok l i cno usposab l j an j e i n ­v a l i d o v i n za de lo m a n j sposobn ih l jud i posta l s r e ­dišče za področje vsega n o ­vomeškega ok ra j a .

R. S.

PRAVILNIH in

Delovno predsedstvo občnega zbora okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu

V ospredju sta predvsem dve nalogi: ob najširšem sodelovanju kolekt ivov izdelati pravi ln ike , težišče sindikalnega dela pa prenesti na sindikalne podruž­nice — Z osnovnimi pr inc ip i novega gospodarskega sistema Se nismo prodr l i do osnovnih proizvajalcev, ker o njem razpravljajo še vse preveč i n samo v vodstv ih podjetij i n s indika lnih podružnic — Ekonomsk i instrumenti ne bodo sami po sebi ustvarjal i načel notranje delitve dohodka — Sindika lne podruž­n i c e morajo bolj kot doslej pr is luhnit i razpoloženju v ko lekt ivu , vsebina njihovega dela pa mora temeljiti prav na tem — V bodoče j im moramo nudit i več pomoči.

Občni zbor okrajnega sin­dikalnega sveta Novo mesto Je pretekli teden izzvenel v manifestacijo, ki je potrdila to, kar smo že ugotovili; na­l i delovni kolektivi so brez pomišljanj sprejeli nov go­spodarski sistem kot naj­boljšo pot za gospodarski razvoj in razvoj družbenih odnosov — hkrati pa je občni zbor izzvenel v ostro In odločno obsodbo vseh birokratskih pojavov, ki so v dosedanjem obdobju, ko ae šestem šele uveljavlja, ponekod dokaj močni. — Premalo pa je prostora, da bi bralcem posredovali za­jetno gradivo iz poročila, k i so ga delegati prejeli vnaprej in tehtne besede ter ugotovitve, ki jih je v svo­jem referata podal pred­sednik OSS tovariš Ludvik K E B E . Brez dvoma živimo v obdobju, ki je za razvoj naše družbe in družbenih odnosov, ki v njej vladajo posebej pomembno. Letos so se naši delovni kolektivi osvobodili spon administra­tivnega sistema, ki je že po­stajal močna ovira nadalj­njega razvoja. Nov gospo­darski sistem, ki sc že uve­ljavlja, pomeni široko spro­stitev svobodne človekove ustvarjalnosti. Vsak dela­vec čuti danes živo potrebo po tem, da bi podjetje, v katerem dela, kar najbolj uspevalo. Na svojem delov­nem mestu se tru'li n ro i z -

Tehten prispevek je v raz­pravi dal tudi tovariš Jože Borštnar, podpredsednik re­

publiškega sveta ZSS

vajati čimveč, ker ve, da bo le tako izboljšal svoj mate­rialni položaj. Delovni ko­lektivi upravljavci pa z ra ­zumom dobrega gospodarja pretehtavajo in usmerjajo proizvodnjo ter skušajo kar najbolje obračati sredstva, ki jim jib je zaupala druž­ba v gospodarjenje. V vsem tem so skrite težnje po var­

čevanju, po povečevanju proizvodnosti; po višji kva ­liteti in cenejši proizvodnji, ki bodo iz dneva v dan bolj postajale osnovna gonilna sila hitrega gospodarskega razvoja. Vse to pa hkrati pomeni, da so v pogojih no­vega gospodarskega siste­ma interesi vsakega posa­meznega proizvajalca vskla-jeni s splošno družbenimi interesi. V tem je njegova velika vsebina in revolucio­narna ter demokratična s i ­la.

Skupni interesi: gonilna s i la

Obdobje dirigiranja od zgoraj navzdol je za nami. Prav zdaj, v prvem letu uveljavljanja novega siste­ma je še posebno važno, da vsebini novega sistema pr i ­lagodimo oblike upravlja­nja in gospodarjenja v na­ših kolektivih. Strokovne službe in vodstva podjetij ne smejo in ne morejo več biti priganjač, ki sili k delu in tudi ne nadzorni organ, ki nadzoruje. V kolektivih moramo v novem sistemu zagotoviti takšne družbene odnose, k i bodo sami po se­bi zagotovili sproščanje po­bud in ustvarjalnosti v sle­hernem proizvajalcu. De­lavčev interes je vsklajen s splošno družbenim intere­som, torej z interesom pod­jetja, zato je vsako priga-njanje odveč.

To je obsežna naloga, ki je ni mogoče uresničiti kar preko noči. Brez dvoma bo­mo naleteli na vrsto te­žav, ki so posledica mate­rialne in kulturne nezrelo­sti ter nerazvite zavesti ljudi. Predvsem in v prvi vrsti pa bomo morali v vseh kolektivih na široko raz­pravljati o vsem, kar se v podjetju dogaja, saj se to neposredno tiče vsakega de­lavca, vsakega proizvajalca. Organi delavskega samo­upravljanja morajo zagoto­viti, da bodo člani kolekti­vov vedno in sproti obve­ščeni ne le o delitvi oseb­nih dohodkov, temveč o vsem kar zadeva dohodke in razdelitev dohodka v podjetju. To več ni in ne sme biti samo zadeva ozke­ga kroga ljudi v vodstvu podjetja, strokovnih služb in morda še posameznikov iz centralnega delavskega sveta. Podjetje, ki dela po zakonu dohodka, zahteva višjo stopnjo svobode ter sodelovanje in pobude naj­širšega kroga ljudi, ki v njem delajo. Sindikalne or­ganizacije in organi delav­skega samoupravljanja bo­do morali opraviti prav na tem področju vrsto obsež­nih nalog in streti še mar-sikak trd oreh.

Za »komandnntsrvo« n i prostem

S starimi načini uprav­ljanja teh nalog ne bomo uresničili. V pogojih novega gospodarskega sistema

ramo v kolektivu sprostiti vse zdrave težnje proizva­jalcev. Ne bo odveč, če omenimo nekaj primerov v nedavni preteklosti, ki ka ­žejo, kako zmotni so računi nekaterih vodstev, ki misl i ­jo, da bodo na stari admi-nistrativno-birokratski na­čin lahko podjetja vodili še naprej. V Tovarni šivalnih strojev na Mirni in v rud ­niku Kanižarica ne bi pr i ­šlo do prekinitve dela, če bi vodstva podjetja pa tudi sindikalne podružnice znala prisluhniti prizadevanjem kolektiva in če bi vodstvo podjetja pokazalo vsaj ma­lo volje za upoštevanje za­

htev kolektiva ter se poglo­bilo v celotno problemati­ko. Delovnemu kolektivu gotovo ni v čast, da mora na tak način uveljavljati svoje pravice in zahteve. Na Mi rn i se je tehnično vodstvo izgovarjalo na »teh­nološki proces« in skušalo razpravo o prenosu pristoj­nosti na kolektiv spraviti v okvir tehničnih, organiza­cijskih in ekonomskih kom­binacij. Delavci mizarskega obrata Tovarne šivalnih strojev so že dlje časa za­htevali nekatere naprave, ki bi izboljšale proizvodnjo, vendar so naleteli na gluha' ušesa Predlogi za uvedbo ekonomskih enot pa so se izgubili nekje po predalih. Zelo zanimiva je izjava d i ­rektorja, k i je dejal: »Ce bi bil jaz doma, ne bi prišlo do prekinitve d e l a . . . - Brez dvoma, prepričani smo v to, zelo dobro pa vemo tudi to, da bi se odnosi poslab­ševali še bolj, nerazpolože-nje v kolektivu pa bi tra­jalo še naprej!

Ozek krog Hudi ne sme odločati

Pri uveljavljanju nepo­srednega upravljanja so sindikalne podružnice do­slej govorile vse pre^e* na­

čelno in premalo konkret­no ter nudile pri tem ko­lektivu tudi premalo kon­kretne pomoči. To je pose­bej občutno v manjših ko­lektivih. Delavce že dolgo

odvisni od uspeha celotne­ga kolektiva. Ekonomske enote so tudi pri nas že po­stale stvarnost in predmet resnih razprav v mnogih kolektivih. Marsikje govore

V našem okraju je 141 gospodarskih orga ­nizacij , k i morajo izdelati p rav i ln ik o del i tvi osebnih dohodkov. O d skupaj 229 gospodar­skih organizacij je bilo konec avgusta 22 t a ­k ih , k i so šele ustanovile ustrezne komisije, 9 takih, kjer so delovni kolekt iv i šele sprejeli načela delitve, 26 gospodarskih organizacij al i 11 odst. kjer imajo izdelane osnutke p r a ­v i ln ikov, 10 gospodarskih organizacij, kjer izdelane prav i ln ike že praktično uporabljajo in kar 162 gospodarskih organizacij al i 71 odst. vseh, kjer so s p r ip ravami šele pričeli. T e številke so dovolj zgovorne i n ne potre­bujejo nobenega komentar ja . Razločno i n nedvoumno govore o tem, da je treba s p r a ­v i l n ik i močno pohitet i !

O finansiranju državnih organov je poročala Anka Tomin-šek, delegatka iz Novega mesta

prepričujemo, da so osvo­bojeni mezdnih odnosov in mezdnega dela, da imajo pravico in dolžnost s sred­stvi, ki j ih ustvarjajo, sa­mi gospodariti in jih deliti. Praksa pa kljub temu kaže, da je marsikje ostala »ko­manda- še vedno v rokah ozkega kroga ljudi iz vod­stva, ki zaradi »vodilnega položaja- odločajo o vsem. Takšnim pojavom smo bili priča v Opekarni Zalog in v Konfekciji papirja v V id -mu-Krškem, vendar se je v obeh kolektivih stanje iz­boljšalo, čim sta bila zame­njana direktorja. Še vedno pa je tako v Komunalnem podjetju v Sevnici in v T r ­govskem podjetju »Izbira-v Novem mestu.

Ne trdimo, da je povsod tako, saj so v mnogih ko­lektivih dosegli na tem po­dročju prav lepe uspehe. Niso več redki primeri, ko so upravno tehnična vod­stva samo še serv is kolekti­va, njihovi prejemki pa so

in razmišljajo • tem kako prenesti pristojnosti nav­zdol, kako neposrednoga proizvajalca čimbolj vkl l u ­čiti v proces gospodarjenja in upravljanja. V tem pro­cesa ni nobenih šablon in receptov, vsak kolektiv si mora poiskati pot, ki je zanj najprikladnejša in najbolj­ša rešitev.

• Dular Zoran iz V idma-Krškega j e g o v o r i l o izkuš­n jah k o l e k t i v a t o va rno p a ­p i r j a i n ce lu l o ze »Djuro S a l a j - :

» K o s m o r a z p r a v l j a l i o r o v e m s i s t e m u d e l i t v e či­stega d o h o d k a i n osebn ih dohodkov v našem k o l e k t i ­v u , s m o se odločili za d v o ­j e : g l a v n i , v s e b i n s k i d e l p r a v i l n i k a m o r a za je t i d o ­b i l a , k i bodo v p l i v a l a n a ra zvo j družbenih odnosov v k o l e k t i v u , tehnični d e l p a naj v sebu je m e r i l a i n nači­ne za izračune. T a k o n a m je uspe lo izboljšati dru i .De-no e k o n o m s k e odnose v n •ojetju i n dos<^či, d a de­l avec n i več le p r o i z v a j ? -lec v p r o i z v o d n o m procesu , a m p a k se v edno bol j i z p r e -i r . in ja v neposrednega u p r a v l j a v o a .

Družbeno e k o n o m s k o s a -r- 'Kstojnost ekonomskih enot smo zago t o v i l i , K O smo j i m brez pn -dsodkov p : e p u s t i l i v u p r a v l j a n j e p r o i z v o d n a s r eds t va , d o l o ­čanje p ro i z vodn j e , medse ­bojne pos l ovne odnose i n pos l o vne odnose v p r o i z ­v o d n j i . T e samosto jnos t i so začasne, k e r p r a v i l n i k zago tav l j a tud i n a d a l j n j i r a z vo j i n p r e d v i d e v a o o p o l -n o d e c e n t r a l i z a c i j o u p i a v -l . a n j a . E k o n o m s k i e n o t i z ago tav l j a popoln« s a m o ­s to jnos t p r i r a zpo l a gan ju z o s n o v n i m i .sredstvi, s s r e d ­

s t v i za r e d n o in i n v e s t i ­c i j sko vzdrževanje, s s u r o ­v i n a m i , z i z d e l k i i n pomož­n i m m a t e r i a l o m . E k o n o m ­s k a eno ta b o s a m o s ^ i j n o r a zpo l aga l a s s r eds tv ; po­s l ovnega s k l a d a , k i j i h bo d o b i l a , če b o znižala po­s l o vne stroške. T o p o m e n i , d a bodo e k o n o m s k e enote samos to jno gospodar i l e s s r e d s t v i i n z d e l o m s r e d ­stev za razširjeno r ep ro ­d u k c i j o .

P r o i z v o d n i p l a n pod je t ja bo nasta ja l jz p l anov , k i j i h

lx>do e k o n o m s k e enote se­s t a v l j a l e samosto jno , c e n ­t r a l n i o r g a n i u p r a v l j a n j a bočo i z d e l a l i 3e o k v i r n i o snu t ek tega p l a n a . P r a v p l a n i osnovnih enot bodo le-te čvrsto p o v e z o v a l i v cele to in določali obve z -n'jSti e k o n o m s k i h pnot do pod je t ja i n n j :hove medse -bojr.e obve znos t i . N e i z p o l ­n j e v a n j e teh obveznos t i bo v p l i v a l o n a medsebo jne odnose e k o n o m s k i h enot , v e n d a r bodo t u d i takšne (Nadaljevanje na 4. s trani )

Lojze Pajnič je razpravl ja l o problemih i z kmetijstva

# Največ sindikalnih podružnic je v občinah Novo mesto (99 podruž­nic z 9.950 člani) i n Videm-Krško (36 podruž­nic s 5 tisoč 350 člani).

# Upoštevaje stroke, je največ s indikalnih po­družnic - kar 55 Jih je -v obrtno komunalnih p&djetjih.

sindikalne ptdruznice (Nadaljevanje s ?. strani )

spore reševale enote s a m o ­stojno, c e n t r a l n i o r gan i p a l a h k o nastopa jo s a m o kot arb i te r .

V takšnem s i s t e m u d e l i t ­ve se j e v ce l o t i i z p r e m e n i -l a v l o ga c e n t r a l n i h o r g a ­nov s a m o u p r a v l j a n j a . N j i ­hove dolžnosti i n p r a v i c e «o sko ra j v ce lo t i p r ev ze l i o rgan i s a m o u p r a v l j a n j a v e k o n o m s k i h eno tah , to p a bkrat j p o m e n i , d a so e k o ­

n o m s k e enote skora j p o p o l ­n o m a samosto jne . P r e v z e l e so v e l i k d e i p r a v i c i n dolž­nos t i . S p r e m e m b e , k i s e m j i h naštel — vsebu j e j i h n o v i p r a v i l n i k — pomen i j o v e l i k v s e b i n s k i napredek n a področju družbenih o d ­nosov v našem k o l e k t i v u . P r a v zato s m o t e m u d e l u p r a v i l n i k a posve t i l i n a j ­več jo s k r b .

D r u g i d e l p r a v i l n i k a , to j e tehnični de l , v s ebu j e

določila i n m e r i l a z a i z r a ­čunavanje. T a d e l j e os ta l s k o r a j ne i zp r emen j en , saj sn io g a i z d e l a l i že p r e j , k o s m o pričeli nag ra j e va t i p o d e l u V tehničnem d e l u p r a v i l n i k a srno zago tov i l i p r e d v s e m to, d a so d o h o d ­k i v vzročni z v e z i z dose­ženo p r o d u k t i v n o s t j o . T o p o m e n i , d a z ah t e vamo o d e k o n o m s k i h enot, d a gospo­d a r i j o si sk rbnos t j o dob r ega gospodarja.«

Kaj pa javne službe ? Hitri razvoj družbenih

odnosov, ki je posledica uveljavljanja novega go­spodarskega sistema, je razen v proizvodnih ko­lektivih, kjer je gotovo storjenega največ, nale­tel na precejšen odmev tudi na področju javnih služb. O tem sta na obč­nem zboru razpravljala GUSTAV ROSTAHAR, delegat iz Vidma-Krške-ga, in A N K A TOMIN-SEK, delegatka iz Nove­ga mesta. Prvi je pouda­ril potrebo po aktivnej­šem uveljavljanju sindi­kalnih podružnic pri raz­vijanju novih, kvalitet­nejših družbenih odno­sov v javnih službah, tovarišica Tominškova pa je spregovorila o novem zakonu o finansiranju državnih organov, ki bo razvoj teh odnosov po­spešil. Prisluhnimo tov. Rostaliarju, ki je med drugim dejal:

. »Govorim v imenu 28 sin­dikalnih podružnic javnih Uslužbencev iz našega okra­j a V poročilih in v razpravi Mno slišali vrsto l ep ih ugo­tovitev, k i osvetljujejo po ­ložaj pro izvaja lcev v gospo­darsk ih organizaci jah v po­boj ih novega gospodarskega s ' s t ema . M i , j avn i uslužben-^ žal še nismo tako daleč, sBj smo v pogledu drtižbe-nega in delavskega u p r a v l j a -n J a na mnogo nižji stopnj i

točk za posamezno delovno zanimanje za svoje prob le -mesto. K o l e k t i v i narodn ih me; pred nedavn im je b i l bank so vendar pokaza l i živo IV . kongres državnih usluž-

^Ustav Rostohar, delegat iz /'idma-Krškega, je opozoril ^ številne probleme javnih

uslužbencev

J d n j ih . Koma jda smo i zb ra -*' svete de l ovn ih ko l ek t i vov . Malo dlje so pr i D O Z , k je r 8 0 k o l ek t i v i že i z v o l i l i tud i "P ravne odbore i n p r i p r a v i l i *azne p rav i l n i ke in prav i l a , ^ n d a r morajo zdaj, k o raz ­r a h l j a j o o de l i t v i sredstev, ' aka t i nekakšno »Oibrltev«. C e t >tralnega zavoda lz Beo­grada! K j e se tu nov i druž­i n i odnosi? Približno enako j * z bankami , vendar bol je p r l narodn ih kot p r i k o m u -*> a lnih bankah. Čeprav so •"oral i skoz i goščavo števll-

b i r ok ra t sk ih predpisov, ° P r i p rav i l i nekatere p r a -ilnilce, k i pomeni jo osvoba­

j a l e ko lekt i vov i n demokra -, Z a c ' J o odnosov. P r i tem pa

zelo Čudno, da centra la tg. r°dne banke še vedno od -

, a količino i n vrednost

JOŽE BORŠTNAR, PODPREDSEDNIK REPUBLI­ŠKEGA SVETA Z V E Z E SINDIKATOV SLOVENIJE:

»Sindikalna podružnica je osnova!«

» V sindikalnem delu sta v tem obdobju osnovna gospodarski sistem in delitev dohodka. Oboje pomeni priče tek gospodarjenja v podjet­jih. Časi, ko smo z družbenimi sredstvi pokri­vali primanjkljaje, so minili, začeli smo z ekono­miziranjem proizvodnje. Iz današnje razprave je videti, da smo uspeli, vendar je še vrsta na­sprotnih tendenc. Našli j ih bomo povsod, v vseh organih od zveze navzdol, pa tudi v podjetju.

Tovariš Avbar je diskutira! o tem, da so pri nas ponekod povečali osebne dohodke v škodo skladov, omenil je primere, ko so prejemki »vo­dilnih« tudi po 10-krat višji od delavčevih. Vrašati se je treba, kje so meje, v takšnih pr i ­merih pa je pomembno tudi to: kje smo mi z našimi intervencijami? Administrativni aparat v novem sistemu ne bo več odrejal plač. Zdaj se pa vprašajmo še, kje smo bili, ko smo priprav­ljali pravilnik in določali instrumente za delitev čistega in osebnih dohodkov v podjetju. Prav ti instrumenti so v mnogih primerih tendenčni. Al ] smo j ih vskladili z močjo podjetja, smo upo­števali produktivnost? Niso redki primeri, ko instrumente namenoma »zavijejo« — plače pa, pa koeficienti, pa procenti, pa faktorji — tako da se delavec res ne spozna. Toda pri izplačilu zna številke vsakdo primerjati! In še problem direktorskih plač: razpasli so se primeri, da ima direktor majhnega podjetja, pa tudi vodilni uslužbenci, enako plačo kot tisti v velikem pod­jetju, ki ima 10-krat večjo proizvodnjo. V takš­nih primerih se moramo vprašati samo to: kje so socialistični principi proizvodnje in kdo jih ruši?!

71 odstotkov podjetij v novomeškem okraju, k i še nimajo pravilnikov o delitvi čistega do­hodka in pravilnikov o sebnih dohodkih, je do­kaz, da je odpor proti decentralizaciji. M i pa ve­mo, da je treba delavsko samoupravljanje po­glabljati in pritegovati k upravljanju čimveč ljudi. Doseči moramo, da bodo ljudje začeli go­voriti. Boriti se moramo proti dvojni morali, ki je v tem, da ljudje Po ulicah in drugod govore o tem, kar j ih bode, na sestankih pa molče. T u nastaja vprašanje odnosov, ki nam večkrat po­vzroča škodo. Če pomagamo tu i n če se dovolj trudimo, da tega ne bo in da bodo ljudje brez strahu govorili, potem bo dobro.

V razpravi ni bilo slišati stališč sindikalnih podružnic. So mar prešibke za to? Morda so analize »prekunštne«? Morda sindikalne po­družnice še nimajo poguma spregovoriti o pro­blemih z vodstvi podjetij? D<> zdaj je tako še šlo, ker ni bilo večjih težav. Proizvodnja teče, ker je konjunktura Toda kaj bo, če se stanje poslabša, če bodo samo 80-odstotne plače in bo­do razlike še očitnejše?

T u ne gre za ofenzivo, sindikalne podružni­ce pa morajo biti pobudniki tega, da bodo v vsa­kem delovnem kolektivu pregledali instrumente delitve dohodka. O tem naj razpravljajo tudi delavski sveti, kolektivi pa morajo osvojiti na­čela, ki so za razvoj podjetja najboljša. Glavna naloga vseh vodstev je, da pomagajo sindikal­nim podružnicam. Boj za novi gospodarski s i ­stem, za nova načela delitve dohodka, za nove družbene odnose in za ekonomske enote se bije v podjetjih, zato je novo obdobje, lahko bi rekli, last sindikalnih podružnic! Te bodo vedno pogo­steje stale pred konkretnimi nalogami. Morale jih bodo reševati in zavzemati do njih stališče. Zato moramo nehati govoriti o načetih novega sistema, pomagati moramo reševati položaj v podjetjih in nuditi konkretno pomoč!«

Illlilllllllllllllilillllliil

bencev v Beogradu, k i je o tem jasno spregovor i l , čemu torej b i rokra t i z em in centra­l i z em v tem pr imeru? M a r res n ismo sposobni sami oce­n i t i de lovno mesto? Lo t imo se še zdravs tva : zdravstvena služba je pred potr jevanjem p rav i l n i kov o de l i t v i dohod­ka i n osebnih dohodkov. Ču­t i t i je težnje, da morajo zdravstven i de lavc ; imet i ogromno visoke plače. N e k a ­tere zdravstvene ustanove so zato i n pa k e r je dotok sred­stev nereden, že zašle v te­žave, zavod za socialno za ­varovanje pa še vedno drži sredstva preveč v svoj ih r o ­k a h . S ind ika lne podružnice iz zdravstva na tem področ­j u še niso stor i le dovol j . V službi sdt ia lnega zavarova­nja je novo obdobje še v po­vo j ih . Imajo že nekatere or­gane uprav l jan ja , posamezna področja nagrajujejo po de­l u , vendar n iso v e l i ko dl je kot upravne službe. M a l o več demokratičnosti je v skupščini socialnega zavaro­van ja i n v sekretar iatu za občo upravo.

N a koncu bi rad še enkrat poudar i l to : 28 s ind ika ln ih podružnic j a v n i h služb je Vse se bodo morale resneje spopr i je t i s problemi , k i nas tarejo, da bomo odigral i t ' -sto vlogo, k i jo je občni zbor s ind ika tu začrtal. M i nismo pas ivn i člani s ind ikata , k! zgolj plačujejo članar no ' Postat i moramo ak t i vn i so­de lavc i in borc i za nove od­nose v j a v n i h službah i n za nov družbeni položaj javnega uslužbenca v ustanovi , k j e r dela!«

Za novega predsednika OSS je bil ponovno izvoljen tova­riš Ludvik Kebe

J02E PACEK, SEVNICA:

»PRAVILNIK JE MNOGO VEČ KOT SAMO TEHNIČNA NALOGA1.«

» P r i u v e l j a v l j a n j u nove ­g a gospodarskega s i s t e m a smo v k o l e k t i v i h sevniške k o m u n e o p a z i l i p r e d v s e m dve s labos t i . K o smo o no -

Delegat Gustav Avbar iz No­vega mesta

MARIJAN ERNEST, VIDEM-KRSKO:

»POGREŠAMO POMOČ ZBORNIC!« »Nov i gospodarsk i s i s t em

povzroča z a r a d i p o m a n j k a ­n j a s t r o k o v n i h služb in, k a ­d r o v v manjših pod j e t j ih v r s t o težav. V manjših pod j e t j i h j e t u d i n a j m a n j s tor jenega za p r i p r a v o p r a ­v i l n i k o v o d e l i t v i čistega i n o s e b n i h dohodkov . B r e z d v o m a se bodo m o r a l e s i n ­d i k a l n e podružnice i n ko­l e k t i v i t e h na l og odločneje l o t i t i . Še v edno močno po­grešamo k o n k r e t n o pomoč zbo rn i c , k i b i l a h k o man j ­

šim k o l e k t i v o m v e l i k o p o ­maga l e p r j i z d e l a v i p r a v i l ­n i k o v , p a t u d i s i c e r p r i p r e ­m a g o v a n j u k a d r o v s k i h te­žav, p r i r e k o n s t r u k c i j a h i n p r i r a z v i j a n j u koooperac i j e m e d manjšimi pod je t j i . V n o v e m gospodairskem s is te ­m u s m o že pričeli drugače ocen j eva t i d i n a r , za to se m n o g i k o l e k t i v i že ze lo resno vprašujejo: čemu l e plačujemo z b o r n i c a m talko v i soke članarine?«

v e m s i s t e m u šele pričali govor i t i , s o m a r s i k j e h i t e l i povečevati t a r i f n e pos t a v ­ke v želji, d a b i doseg l i »ugodnejši« odnos m e d o s e b n i m i d o h o d k i i n s k l a ­d i ! D r u g o s labos t s m o z a ­grešili, k o s m o d o p u s t i l i , d a je pos t a l a i z d e l a v a p r a v i l ­n i k o v tehnično a d m i n i s t r a ­t i vno o p r a v i l o l j u d i i z u p r a ­ve pod je t i j . S i n d i k a l n e p o ­družnice se n iso dovo l j po­g l ob i l e v a n a l i z o r a z m e r i j i n odnosov v prav i ln ikahi j K o g a j e tehnično a d m i n i ­s t r a t i v n i a p a r a t i z d e l a l , s o nanj molče p r i s t a l i v s t r a ­hu , d a b i i z p a d l i k o t n e -vedneži, č e b i k a j preveč izpraševali. K e r so p r e m a l o posegl i v p r o b l e m a t i k o , n i ­so v podružnicah s v o j i h stališč z n a l i z agovar j a t^ nav z l i c t emu p a čutijo, d a v p r a v i l n i k i h n i v s e v r e ­d u ! Izkušnje nas uče, d a s o •znala v o d s t v a pod je t i j n a j t i ezelo k o n k r e t n a m e r i l a z a določanje de l a vskega uspe­h a , v ods t va p a so v največ p r i m e r i h soudeležena v cfoAiki pavšalnega zneska« k i j e ze lo b l i z u kapitalistič­n i m d i v i d e n d a m ! V s e t o nas uči, d a so p r i sestav­l j a n j u p r a v i l n i k o v p r e m a l o sode l ova l i d e l a v c i i z p r o ­izvodnje.«

% Letos je na našem področju 258 sindikalnih podružnic s 26 tisoč čla­ni sindikata (93,4 odsL vseh zaposlenih).

u Kmei£isiuu: cen^ša proizuoanlo l # L o j z e Pajnič, član

predseds tva O k r a j n e g a s i n ­d i k a l n e g a s v e t a :

» V p e r s p e k t i v n e m r a z v o ­j u m o r a m o d o l e t a 1965 povečati k m e t i j s k o p ro i z ­vodn jo za 65 odst. N a l o g a n i m a j h n a , saj n i zgol j s t ro ­k o v n o tehnična. V e s r a z vo j kme t i j s t v a j e tesno pove zan s p r o c e som podružabljanja p ro i z vodn j e , k i j e uresnič­l j i v z r a z v i j a n j e m pogod­benega s ode l o van j a i n s po­večevanjem družbene p ro ­i z vodn j e v k m e t i j s t v u . D o 1965. se m o r a družbena po­

sest od 3050 h a povečati n a 10.200 h a . družbeni s e k t o r p a bo povečal p r o i z v o d n j o z a 407 ods to tkov !

S i r e k o zasnovane a k c i j ­ske p r o g r a m e bodo m o r a l i natančno p o z n a t i v s i k m e ­t i j sk i d e l a v c i . K o l e k t i v i bo­do m o r a l i ze lo r e sno raz ­p r a v l j a t i o t em , s pomočjo kakšnih o b l i k i n n a k a k ­šen način bodo obsežne na ­loge i z p o l n i l i . M l a d i de­l a v s k i s v e t i , k i s m o j i h i z ­v o l i l i letos, bodo m o r a l i s t re t i mamsikak t r d o r e h ! S povečevanjem obsega

Pogled na skupino delegatov med poročilom

družbenih zemljišč bo v e ­dno bo l j r a se l p r o b l e m družbenega s t a n d a r d a v k m e t i j s t v u . P o t r e b o v a l i bo­m o v edno več stanovanj^ cest i n osta lega, d a b i t e m u zados t i l i . E k o n o m s k e enote i n v s i p r o i z v a j a l c i v k m e ­t i j s t vu p a se m o r a j o že zda j resno l o t i t i pocen i t ve p r o i z ­vodnje . Z e l o čudno je , p a vendar l e drži, d a i m a m o nav i d e zno h i p e r p r o d u k c i j o mesa , čeprav v s i vemo . d a je mesa še vse p r ema l o . T o pomen i , d a j e meso p r e d r a ­go! P o c e n i t i m o r a m o p r o i z ­vodnjo , nepres tano izboljše­v a t i tehnološke pos topke i n b i t i v edno boljši l i r i v edno skrbnejši gospodarji!«

Q V občinskih sindi­kalnih organih je v letih 1959 do 1961 v plenumih sodelovalo 393 ljudi, med njimi 58 žena in 221 de­lavcev, v predsedstvih občinskh sindikalnih svetov pa 85 ljudi.

# V vodstvih sindi­kalnih podružnic sodelu­jejo 2104 ljudje, med nj i ­mi 1292 delavcev in 575 žena.

129. »Pa vendar ni J im pri vas?« je presenečeno vprašal doktor. Trenutek pozneje je stopil h koči. Srdito mi je pokimal in se lotil svojega posla. Pregledoval je bolnike in se z njimi pogovarjal, kot d a bi bil na obisku v mirni i n pošteni družini. »Tako,« je pristavil, ko j im je razdelil še zdravila, k i so j ih ubogljivo spreje­mali. » Za danes smo opravili. Zdaj bi se pa rad pomenil še s temle fantom.« In malomarno je pokazal z glavo proti meni. — Silver je privolil, toda dati sem mu moral .častno besedo, d a ne bom pobegnil. Vs i (rije smo odšli k ograji, mornarji pa so se temu upirali.

130. Z doktorjem sva se lahko pogovarjala le skozi ograjo. Zato je doktor splezal čez. Silver, k i me je spremljal, pa mu je rekel: »Prosim vas, doktor, dobro si zapomnite — in fant vam bo že povedal — kako sem mu rešil življenje! Celo odstavili so me zato. Dajte m i vsaj trohico upa­nja za bodočnost. V i ste doktor in pošten človek; v i gotovo ne boste pozabili, kar sem storil do­brega. Zdajle se umaknem in vaju pustim z J imom sama. In to m i tudi štejte v dobro, zakaj prekleto mnogo tvegam!« Tako je dejal in od tacal proti koči.

131. K o sva ostala sama, me je doktor ošl(

»Zdaj si tu. Kakor si si postlal, tako boš t*jj ležal, dragi moj. Strahopetno si nam pobegpj Jim.« Začel sem jokati i n ga prositi, naj mi očita tega. »Skoči čez ograjo in pobegni z mcr»<ttj me je vabil doktor. »Doktor,« sem rekel, »K sem Silverju besedo.« V naglici sem mu pop*j vse dogodivščine in kam sem pripeljal »Ilispf niolo«. Doktor se n i mogel načuditi in m« \ pohvalil : » 2e dostikrat si nas rešil, J im. T i | odkril zaroto, t i si našel Bena Guna, ti si r* ladjo. Ne bomo te pozabili i n pazili bomo 1

tvoje življenje.« *

t« k bil konec najinega pogovora. Zakaj J * Poklical Silverja: »Silver, rad b i vam «j?«wval.* Ko je prišel bliže, je nadalje-< * * se preveč ne pehajte za tistim zakla-

j&fjjdar ga najdete, se čuvajte viharja!« «jJ?Ta opazka je Silverja presenetila. Z a -

v zdravnika, naj mu pove, kaj ima Zdravnik mu je povedal, da to n i

i ^most, In mu je le obljubil, da ga / * u rešiti. Silverju je obraz zažarel od 4 travnik pa je odšel proti gozdu. »

ODLIČNO! - Zanič!

P o l d r u g a mesec j e z a na ­m i , k a r s m o se vam p r e d ­s t a v i l i z domač ion t e d ­n i k o m v n o v i o b l i k i i n n o v i o b l e k i . Čas je , d a d a n e s s p r e g o v o r i m o neka j •besed n a k o p i c o p i s e m , p o -•fcval, pritožb i n i z j a v šte-•arilmih b r a l c e v , k i s o s e v B a d n j i h t e d n i h obračali n a "ttredništvo. P o n o v n o m o r a ­l n o p o j a s n i t i t u d i t i s t i m n a ­ročnikom, . k i nas to še ve­d n o sprašujejo, z aka j s m o tebrali s edan j o o b l i k o naše­g a l i s t a .

P a p o j d i m o k a r p o v r s t i . Z e 17. a v gus ta s m o po j a s ­

n i l i , d a b o r n o z a r a d i d o ­p u s t o v isn varčevanja i z h a ­j a l i v a v g u s t u i n s e p t e m -•fcru l e n a o s m i h s t r a n e h . f P a k r a t so n a m b i l a pod ­

j e t j a , zadruge , u s t a n o v e i n X X > L O dolžni z a o b j a v l j e n e o g l a s e t e r ob j a v e pribl ižno ^4 m i l i j o n e d i n a r j e v . Čeprav Me u p r a v a l i s t a še i n še p r o -j s i l a dolžnike, naj p o r a v n a j o « rvo je obveznos t i , so se r a -p t u n i naših dolžnikov l e po-K a s i zniževali, naš d o l g v • i s k a i m i p a j e naraščal ve -MSko h i t r e j e ! P o l e t n i mesec i tao z a n a s v s a k o l e t n o »suš­n o obdobje« , k o n i og lasov , e t o i r v in tud i z naročnino

za d r u g o po l l e t j e počakamo vse le j d o p r v i h j e s e n s k i h mesecev . Z e p r e d šestimi t e d n i s m o t u d i p o v e d a l i : k a r b o m o p r i h r a n i l i p a p i r ­j a zda j , k o l jud j e n a p o d e ­želju m a n j bero , ga b o m o p o r a b i l i v j e s e n s k i h i n z i m ­s k i h m e s e c i h ! S t e m danes začenjamo.

Od 12 no 16 strani? »Droban je, d r o b a n , t a l e

naš l i s t . . . « T a k i h o p a z k s m o slišali v z a d n j i h šestih t e d n i h največ.

» K a j nas p a go l ju fate , t o s p l o h n i več časopis!« nas j e ves r a z b u r j e n o k r e g a l naročnik, d o m a o b S a v i i n l i s t z d o p i s n i c o o d p o v e d a l , čez t r i tedne p a spet n a r o ­čil . . .

»Odl ično! P r i j e t n a o b l i k a , p r i m e r n a za žep, av t obus , v l a k i n zvečer za v poste­l j o ! « n a m j e p o v e d a l eden p r v i h novomeških naročni­k o v , k o s m o g a p o b a r a l i , k a j m e n i o n o v i o b l i k i do­mačega t e d n i k a .

» K a k o s p l o h s p r a v i t e t o ­l i k o v l i s t , k o Ima s a m o u b o g i h 8 strani?« j e m i m o ­grede omenid tovariš U h a n , topliški s o d a r i n zves t i b r a ­

l ec .Do len jca" , m e d t e m k o j e n jegova žena t a k o j p r i s t a ­v i l a : »Roman i n s l i k a n i c o na jp re j p o g l e d a m , p o t e m p a vse d r u g o ! ! *

»Zanič ! C i s t o zanič! T o so h e c i , to n i več časopis!« n a m j e j e zno z a b r u s i l v o b r a z učitelj i z Krškega, k o s m o se m e n i l i o o b l i k i i n v s e b i n i l i s t a .

N o , t a k i h l e ocen , m n e n j , pretečih n a p o v e d i o o d p o ­ved i l i s t a , p a t u d i p o h v a l i n nasvetov , ka j b i k a z a l o po ­s le j v l i s t u Še u r e d i t i , s m o d o b i l i za dob r ega p o l koša. N a j t ako j p o v e m o :

zda j b o i m e l D o l e n j s k i l i s t spet 12 s t r a n i , po t rebo­v a l i p a b i j i h vsa j 16, če b i ho te l i ustreči v s e m , k i o d l i s t a pričakujejo še več, k o t s m o d a j a l i dos l e j . R e s n o razmišljamo o t em, d a b i i m e l a v s a k a k o m u n a našega o k r a j a v l i s t u v s a k t eden svo jo s t r a n a l i vsa j pod s t r a n i , d a b i t a k o domači g l a s n i k Socialistične zveze pos ta l h k r a t i t u d i v e s t n i k vsega doga jan ja v k o m u ­n a h . Z a povečani obseg bo p o t r e b n i h s eveda neka j d o ­d a t n i h m i l i j o n o v ; u p a m o , d a bodo p r e d s t a v n i k i občin­s k i h političnih vods tev

O b L O in. k o l e k t i v o v s p r e j e l i načrt o n o v e m načinu u r e ­j a n j a D o l e n j s k e g a l i s t a , k i b o s t e m l a h k o z n a t n o po­večal i n f o r m i r a n o s t b r a l c e v o vseh pomembnejših d o ­g o d k i h i n n o v i c a h v o k r a j u .

Še -i ikrot: zakaj novi format?

O p a z i l i smo , d a mnog j b r a l c i Do l en j skega l i s t a n i ­so natančno p r e b r a l i obve ­s t i l a v naši 595. številki, k j e r ' s m o p o j a s n i l i , čemu s m o se odločili za polovičen f o r m a t d n e v n i k a D E L O . N a n o v e m r o t a c i j s k e m s t r o j u l a h k o t i skarno namreč s a ­m o časopise v v e l i k o s t i se­dan j e ga D E L A a l i p a za po­l o v i c o manjše. Odločili s m o se za polovični f o rma t , k e r s m o b i l i prepričani, d a b o t a k a o b l i k a t e d n i k a b r a l ­c e m bo l j u g a j a l a ko t p a

n o v e m s t r o j u v m a l i (polo­v ični ) o b l i k i t u d i M l a d i n o i n P i o n i r s k i t e d n i k .

Prepričani s m o , d a b o ve­l i k a večina naročnikov po­s le j z a d o v o l j n a z novo o b l i ­k o domačega t e d n i k a , po­sebno še. k e r b o m o šele zdaj lahko uresničili n e k a ­tere i z m e d napoved i o zboljšani v s e b i n i i n razpo­r e d i t v i g r a d i v a , k a r n a m dos le j p r i s a m o o s m i h s t r a ­n e h res n i b i l o mogoče!

P r e b e r i t e še, k a j so po­v e d a l i n e k a t e r i naši b r a l c i i n naročniki našemu d o p i s ­n i k u v občini Videm-Krško. T a k i h i n drugačnih ocen s m o d o b i l i v z a d n j i h t e d n i h do vo l j t u d i d r u g o d p o o k r a ­j u . M a r s i k a j , k a r so pove­d a l i naši b r a l c i , b o m o l a h ­

k o upoštevali i n s p r e m e n i l i , vsega p a za zdaj še ne. T u d i 12 s t a l n i h s t r a n i b o m a l o z a t a k o pes t r o ž iv l jenje i n h i t e r razvo j področja, n a k a t e r e m živimo. R e s n o b o t r e b a r a z m i s l i t i , k a k o b i b i ­l o mogoče povečati obseg D o l e n j s k e g a l i s t a , d a b o m o l a h k o z a d o v o l j i l i vse že l je in težnje, k i j i h je r a z u m ­l j i v o čedalje več, v e d n o

večja p a j e t u d i p o t r eba po n a d a l j n j i razširitvi s r ed ­stev i n f o r m a c i j v o k r a j u .

Tone Gošnik

Hemingway zapustil dva romana

Ernest Hemingway je več­k r a t namign i l , da piše r o ­man, k i ga ne bo pus t i l n a ­t i sn i t i , dok ler je živ. N jego­va vdova je te d n i n o v i n a r ­j em povedala, da je n jen mož zapust i l neobjavl jene rokopise, med k a t e r i m i so pesmi in dva romana.

Se en khib OZN N a u s t a n o v n e m s e s t a n k u

K l u b a O Z N , k i so ga 12. s ep t embra u s t a n o v i l i v p r o s t o r i h novomeškega m l a ­d i n s k e g a k l u b a , so s i m l a ­d i n c i začrtali obširno d e ­javnost . M e d d r u g i m b o d o p r i r e j a l i p r e d a v a n j a i n r a zgovo rne večere o beo ­g r a j s k i k o n f e r e n c i . V k l u b s e j e vkl juči lo p rece j novo « meških srednješolcev, p r i ­čakujejo pa , d a se b o vključila t u d i d e l a v s k a m l a d i n a .

* i * rekel: - Eva, jaz sem za mali format!

Kaj pravijo bralci farna-Krškega

M a l i format — velika gneča...

o b l i k a d n e v n i h l i s t ov . D a ­nes s m o s i s p o s o d i l i t u d i neka j k a r i k a t u r iz zagreb­škega »Večernega l ista«, k i j e p r a v t a k o p r e s e d l a l na e n a k f o rmat k o t g a ima naš t e d n i k ; d a b i prepričal s v o ­j e b r a l c e o ugodnos t ih manjšega f o rma ta , je za ­grebški časnik p o k l i c a l n a pomoč z n a n e e v r o p s k e h u -mor is te -kar i lu i tu i r i s te . N a j m i m o g r e d e povemo, d a t i ­ska j o zdaj p r i »De lu « n a

• Karel Sterban, podpred­sednik ObLO: nova oblika Do ­lenjskega lista m i ugaja. T u d i z vsebino l e m zadovoljen, ven­dar menim, da se premalo p i -Se o razvoju gospodarstva V okraju, o sejah delavskih sve­tov, skratka o problemih v go-gospod-araklh organizacijah. Več bi bilo potrebno pisati o novih pravilnikih o delitvi dohodka, o družbenem upravljanju, o zdravstvu. Šolstvu ln social­nem zavarovanju. Cez poletje list zadostuje na osmih stra­neh, pozimi pa naj bi Izhajal na več straneh. Razširiti je po­trebno doplsnlško mrežo. Prav tako Je treba razširiti zuna­njepolitični ln notranjepolitič­ni tedenski pregled.

• S l a v k o Smerdel, upravnik Delavske univerze: list prinaša vedno toliko različnih novic, da ga z zanimanjem prebiram. Obseg lista na osmih straneh v letnem času zadovoljuje, čez zimo pa mora Izhajati vsaj na dvanajstih straneh. Mislim, da

Je na našem področju premalo občasnih dopisnikov. Uredni­štvo bi lahko s sodelovanjem nase delavske univerze organi­ziralo eno ali večdnevni semi­nar za dopisnike. Pogrešam poročil ln razprav s področja Izobraževanja odraslih ln opi­se zanimivih dogodkov.

• Janez Drnoviek, bolniški kontrolor pri podružnici Zavo­da za socialno zavarovanje: * Ustom se srečujem tudi v naj­bolj zakotnih krajih. Pred dnevi sem videl v Mrčnlh selin 85-letno ženico, ki Je prebiral« Dolenjski list, ker je nanj na­ročena. T o dokazuje, da je 11»' postal nepogrešljiv. Ugaja ml nova oblika, le obseg ne zado­stuje. Članki o novomeški at­letiki so predolgi ln nezanimi­vi . Športni dogodki in vesti 1* Vldma-Krškega so dobro opi­sani, zato sem z listom zado­voljen. Zunanji in notranjepo­litični tedenski pregled naj &' bila obsežnejša.

n ^ ! l i » s n o v n e

ta zanlmi-

k, |U'i ti k n?/to valeč

Cttm o• i?„ mirnih.

*<l9 so <?> 4 1 a n -

' "» b ^ l h kra -I b " tudi v

Odločili boste s#!

Prednost malega lista: naglica, pa vendarle zajamčena varnost. . .

»Saj nisem naročena na Kmečki glas! Dolenjca ml dajte!!« je zahtevala na pošti v Trebnjem tovariiica, kj že 12 let zvesto bere naš doma­či tednik. »Zelena glava« no­vega formata okrajnega gla­sila Socialistične zveze je bila preveč podobna zelene­mu naslovu Kmečkega glasu. Takih »pritožb« pa je bilo sadnje tedne skoraj na vseh poštah kar veliko.

»Mar bi ga tiskali v kakšni drugi barvi, ne v leleni! T u ­di Ljubljanski dnevnik Ima zeleno glavo!« so padale pri ­pombe.

Tuhtal) smo in «e posveto­vali, potem pa sklenili:

danes bo glava našega lista rdeča; prihodnji teden modra fn potem le rjava, nato pa boste sami odločili, v kateri barvi naj tiskamo Dolenjski lut l

Cez 3 tedne bomo razpisal'

nagradno anketo

v kateri boste odgovorili: listova glava naj bo stala 0

v zeleni — rdeči — modri —' ali rjavi barvi. Odločili •* bomo za glavo, ki bo dobil* največ glasov, mi pa va>u

J V , l | ,

Dolenjskem listu v vsaki šte­vilki objavljen radijski pro­gram za naslednji teden. Manjka pa člankov o zgodovi­ni naših krajev,

• Neža Bon, gostllničarka na Raki: odkrito priznam, da se nikakor ne morem privaditi na mali format. T u d i športa Je preveč, premalo pa člankov zgodovinske vsebine. Gospo­dinjski kotiček b i lahko bil bolj pester. Zadovoljna sem z objavo novic lz našega kraja.

• Kristina Lekše, gospodinja U Velike vasi 11: naročnica sem eno leto ln m l nI žal. List prebiramo ob večerih in ob nedeljah. Po mojem so vsi do­godki dobro opisani, pogrešam pa kmetijskih nasvetov.

• Alojz Bogolln, kmetovalec Iz Drnovega 48: oblika ln vse­bina lista m l ugaja, želim le* da bi Izhajal vsaj na 12 stra­neh. Zlasti ml v listu ugaja roman »Nevidni gospodar« ln poročila lz naših krajev. Pre­malo pišete o notranji in zu ­nanji politiki. Ugajajo m l kratki ln zanimivi članki.

• Janez Uršlč, uslužbenec ObLO : sedanja oblika lista Je boljša. Privlačijo me novice lz raznih krajev, politični pre­gled, podlistek ln slikanica. Mislim, da je vremenska na­poved v vašem listu največ­krat netočna, razen zadnji me­sec. Na list čakamo sedem dni

ln je zato osem strani zares premalo. 2elim si člankov o pomanjkljivostih ln napakah v trgovinah, gostinstvu in d ru ­god.

MUZIKALNA BAČKA Znans t v en ik i Iz M l a m l j a

na F l o r i d : so hote l i vedet i , k a k o inte l igentna utegne b i t i raca. Naprav i l ) so poskus z bobnom. U g o t o v i l i so, da l ahko raca s k l j uvan j em po bobnu izvede nekaj različnih me lod i j ,

PARTIZANI V ANEKDOTAH Pozimi leta 1942 je VI.

vzhodnobosenska brigada ob­kolila na Majevici združene sile četnikov Majevice in Po­savine in jih popolnoma po­tolkla. Pri tem je brigada za­jela okrog tisoč četnikov.

Proti koncu borbe, videč, da je katastrofa neizbežna, se je četniški komandant Jovo Pr-njatovič. trgovec iz Brčkega, skušal rešiti z begom. Komaj pa je stekel po strmini nizdol, je naletel na partizane.

»O , gazda Jovo!- ga je po­klical Marko Lukić, ki je Pr-njatoviča poznal.

Jovo je pogledal, kdo ga kli­če. Ko je zagledal Marka, si je uperil v čelo revolver in spro­žil

-Zakaj se je pa počil?-" so borci vprašali Marka.

-Najbrž od prevelike sreče in veselja, ker me je zagle­dal- je odgovoril Marko.

Baćeva past

II. vojvodinska brigada je med borbo v Bosni imela v svojih vrstah borca Bačo, ki je bil znan po tem, da stra­šansko rad spi.

Nekoč so postavili Bačo na stražo pred kolibo, v kateri so prenočevali borci njegove če­te. Komisar je ponoči pregle­doval straže. Prišek je tudi do Bace, ta pa je sladko smrčal. Komisar ga je potresel:

-Bogme, Bačo, spet si na straži zaspal!«

Baca se je zdramil in krik-nil:

»•Stoj!- Ko pa je opazil pred sabo komisarja, je stopil mir­no in raportiral: "Tovariš ko­misar, nisem spal! Le oči sem

zaprl, da bi sovražnik, če bi prišel, mislil, da spim. Jaz bi ga presenetil in užgal po njem!«

Prilagojen pregovor Četa je imela redno konfe­

renco. Komandir je govoril o disciplini, komisar o potrebi političnega dela med ljudmi, četni bolničar pa o čistoči. Ta je svojo razlago poudaril z raznimi -dejstvi- in nerazum­ljivimi strokovnimi izrazi. Na koncu je navedel ljudski pre­govor: -Čistoča je pol zdrav­ja!«

Za bolničarjem je govoril desetar Jovica, ki mu je ta

pregovor silno ugajal. Takoj ga je skušal ,povojačiti' in je svoje zaključke takole pod­krepil:

-Tovariši, moramo čistiti svoje orožje, saj vsi vemo — da je čistoča pol puške.«

V planini Mdnjači pri Mr fco-njiću se je Djuri Strpcu, ki je leta. 1941 bil vodnik, javil kuhar Laza.

-Jaz hočem z vami v borbo!« je odločno rekel Laza.

-Nimamo puške zate!« -Jo bom pa zaplenil!« Hitro za tem se je začel

spopad v vasi Liskovica. Par­

tizani so se tolkli z ustaši med hišami. Neki ustaš je vrgel bombo čez hišo na partizane. Laza jo je v zraku ujel, pri­sluhnil in jo vtaknil v žep:

-Norec, vrzi jo, nas bo raz­nesla!« je zavpil neki borec

-Brez skrbi, ni vnetljiva,«' je odgovoril Laza.

Vstaš, ki je vrgel bombo? steče še z enim na drugo stran hiše, misleč, da je bombo eksplodirala. Oba priletita La­zaru naravnost v roke. Laza zgrabi eno in drugo puškino cev. Ustaša sta streljala, toda v zrak. Ta spopad je končal borec, ki je prej opozoril Lazo — oba sovražnika je ubil.

S svojim vojnim plenom je Laza stopil pred vodnika in raportiral:

-Evo, puška, primaruha, Laza. zbogom tvoja kuha!«

Črni dan za Novo mesto V torek, d n e 3. o k t o b r a , j e

m i n i l o 18 le t , o d k a r j e b i l o N o v o mesto b a r b a r s k o b o m ­ba rd i r ano .

T a k r a t j e b i l a nede l j a i n v e l i k o meščanov j e odšlo i z ogroženega mes ta . B i l i so ostrašeni še od b o m b a r d i r a n j a 14. s ep t embra . V r e m e j e b i l o lepo i n sončno. M a l o p o 17. u r i p a so n a d m e s t o m z a h r u -me l e nemške štuke. P a r k r a t s o pre le te le , na to p a začele s i p a ­t i b o m b e težkega k a l i b r a . P a ­d a l e so b r e z c i l j a i n s t r a h o -v a l n i n a p a d j e t r a j a l p o l n e t r i četrt u r e . D e l n o a l i p a s p l o h porušene so b i l e hiše n a G l a v ­n e m t r g u , F l o r j a n o v e m t r g u , s edan j em Kidr ičevem t r g u , K a p u c i n s k e m , sedaj N o v e m t r g u v Gerdešičevi, sedaj J e ­r e b o v i u l i c i , n a L j u b l j a n s k i cest i , M e j v r t i , v K o s o v i u l i ­c i . M u z e j s k i , tedaj Križatijski

u l i c i , Proštijski i n C e r k v e n i u l i c i , S t r m i s t e z i , Dilančevi u l i c i , De t e l o v i i n Frančiškan­s k i u l i c i t e r Vrhovčevi i n S k o -l o v i u l i c i . Močno so b i l e p r i ­zadete t u d i u l i c e l n hiše, k i so b i l e b o m b a r d i r a n e že 14. sep t embra . P o n o v n o j e b i l a zadeta t a k r a t n a ženska bolniš­n i c a . B o m b a je r a z b i l a c e l o tn i l e v i t r a k t , p o d r a z v a l i n a m i p a j e našlo s m r t 17 l j u d i : n ek a j b o l n i c , e n a z d r a v n i c a i n neka j c i v i l i s t o v . S k u p n i h žrtev tega razbojniškega n a p a d a , je b i l o p r e k o 30. V e l i k o l j u d i j e b i l o pod ruševinami ln j i h z a r a d i v e d n i h p re l e t ov a v i o n o v n i b i ­lo mogoče o d k o p a t i , zato so u m r l i . N a j d a l j je vzdržal v porušeni M o h o r j e v i hiši, k j e r je b i l o z a časa i t a l i j a n s k e o k u ­pac i j e pove l j s t vo črnih s ra j c , čevljar Jože I l o va r , čeprav je b i l že o k r o g 80 l e t s tar . K o so

ga našli, so mu skozi l ino d a ­jal: hrano in žganje. K o pa B O ga končno le odkopali, je b i l tako izčrpan, da je za posledi­cam; kmalu umrl . Mrliče pod razvalinami ženske bolnišnice so odkopali šele 9. oktobra, pokopali pa so jih na mest­nem pokopališču 11. oktobra ob petih popoldne.

Po tem bombardiranju j « veliko meščanov zbežalo i z mesta, bolnike iz bolnišnic p a so prepeljali deloma v Srebr­ni če, deloma pa poslali domov. Mesto je bilo kot izumrlo. R u ­ševine so bile tako ogromne« da je bilo treba marsikod po ­šteno pomisliti, kako priti do določenega kraja. Partizanske D&trulje so stalno oatruljirale D O mestu, štab pa se je prese­li l na Grm, kjer je ostal dO vdora Nemcev v mesto.

- r -

Rbšenberg j e nag l o v s t a l . - V i s t e Ange l ? ! « »Da. Sedaj boste r a z u m e l i , z aka j

s e m ra j e prišel s k o z o k n o k a k o r s k o z i g l a v n a vrata. «

»Zakaj ste priš l i?« - D a v a m v r n e m d e n a r . I n d a v i d i m ,

če m i hočete pomagati.« - K a k o naj v a m p o m a g a m ? Hočete

denar?« • N e . Z a d e n a r t r e n u t n o res n i s e m v

zad r eg i . R a d b i , d a m i poveste neka t e r e s t v a r i . . . «

R o s e n b e r g j e o d k i m a l : -Ničesar n e v em. « -Premisl i te , « j e m e h k o r e k e l A n g e l ,

t oda R o s e n b e r g j e začutil, kakšna moč­n a v o l j a žari i z tega čudnega o b i s k o ­v a l c a .

- N e v e m , k a j b i p o v e d a l , česar še n e veste , * j e r e k e l . »Ugrabi l i s o A n i t t o za to , k e r n i s e m hote] plačati t i s to , k a r i m e n u j e j o .zaščitni davek ' « .

-Čudna zaščita,« j e pomrkn j ] A n g e l . - T a s t v a r m j j e r e s z n a n a . T o d a k o m u b i m o r a l i plačati?«

- N e p o z n a m j ih . « A n g e l ga j e pog l eda l v oči i n z a -

m r m r a l : »Morda res ne . T o d a gotovo k o g a

s u m i t e . G a n g s t e r j i s o n e k a k o l e p o ­i s k a l i s t i k z vamd. M e n d a n i m a t e n a ­m e n a , k a r n a p r e j m e t a t i d e n a r v j a r k e ob c e s t i . . . Z a t o m j ra j e pove j te vse, k a r veste . *

Rosenbe rg j e d r h t e l i n začel vročič­n o h o d i t i po s ob i . Ustrašil se je p o g u ­m a , kd ga j e b i l n e n a d o m a p r e v z e l . . . S t o p i l j e k v r a t o m l n p o z v o n i l .

-Po jd i te ! « j e r e k e l z a m o l k l o . - Z v o - . nec b o p o k l i c a l mo jega s lugo. N e p u ­s t i m , d a b i se v a m p r i m e n i ka j s l abe ­ga p r i p e t i l o , preveč s e m v a m hvaležen, v e n d a r p o j d i t e . . . d a ne b o m v s k r b e h zase i n Anitto.«

A n g e l u se j e z a s m i l i l . » P r a v ! « 1e r e k e l m i r n o i n p r e k o r a ­

čil okno . »Morda boste p o v e d a l i d r u ­g i č . . . «

O d j e k n i l i so k o r a k i n a h o d n i k u . N e ­k d o j e p o t r k a l n a v r a t a . A n g e l j e p o ­t i h o z d r s n i l z o k n a i n z g i n i l v t e m n e m v r t u .

D E V E T N A J S T O P O G L A V J E

O b i s k p r i Rosenbe rgu nI b i l posebno uspešen, v e n d a r j e b i l A n g e l prepričan, d a m u b o s t a r i R o s e n b e r g postrege l z d r a g o c e n i m i p o d a t k i , k o se bos ta d r u ­gič srečala.

V te m i s l i z a t op l j en j e p a A n g e l p o z a b i l , d a se n e m a r a še k d o d r u g z a ­

n i m a z a Rosenberga i n n jegovo hišo. V t r e n u t k u , k o j e prišel k v r t n i o g ra j i i n se h o t e l p r e k o b a l i t i n a u l i c o , m u j e p a d l a n a r a m o težka r o k a , n a h r b t u j e p a začutil cev r e vo l v e r j a . G l a s , drhteč o d vese lega r a z b u r j e n j a , m u j e pošepe-t a l v u h o :

- N o , prijateljček, s i se v e n d a r u j e l . . .*

• V s p r e m s t v u d v e h gangster jev , k i

s t a tiščala r e v o l v e r j a v a n j , j e A n g e l s t o p i l v z adn j o sobo b a r a .Papaga j ' . V r a t a z a n j i m so z a k l e n i l i .

A n g e l — A l B r o o k j e b i l razorožen. P o b r a l i so m u vse, ce lo i g l o i z k r a v a t e . S m r t B e r r v j a U l l m a n a j i h j e naučila p r e v i d n o s t i . N a v z l i c h u d o kočlj ivemu položaju n i i z g u b i l svo je h l a d n o k r v n o ­s t i

»Dober večer ! « j i h j e p o z d r a v i l , k o j e s t o p i l v sobo. V i d i m , d a j e v o j n i posvet B r a t o v bledoličnikov že z b r a n . M a n j k a s a m o še p ipe , d a j i h p o k a d i m o v z n a k s p r a v e . *

»Saj s e m r e k e l , da je p r i s m o j e n , * se j e o g l a s i l F o r t y .

P e t e r M y m e je g u b a l čelo i n pozo rno o p a z o v a l A n g e l a , k i p a se z a novega šefa gangs t rske bande s p l o h n i z m e n i l . U p i r a ] j e pog l ed v dek l e , k i j e sede lo z r a v en M v m e j a .

Slišal j e b i l n j en g las n a t e l e fonu p r i s o d n i k u D o l l d v j u , v i d e l j o je p r i U l l m a n u , t o p a j e b i l o vse. I n v e n d a r j e b i l prepričan, d a je p r a v o n a S o n y R a k e , o k a t e r i m u j e g o v o r i l inšpektor B r a v a n . A n g e l je b i l srečen, d a j o 6pet v i d i . . . N a k a j o n a m i s l i ? K a j n a m e r a ­v a ? N j e n o b r a z n i ničesar i z d a l , l e t e m ­ne oči so j i včasih čudno z a s i j a l e . . .

P e t e r M y m e se j e o b r n i l k n j i : - A l i j e t o A n g e l ? * - N e v e m . V e m pa , d a j e o n u b i l

B e r r v j a Ul lmana.« D a , to j e g las, k ; ga je slišal n a t e ­

l e f onu . A n g e l je b i l o t e m prepričan. S p r e g o v o r i l je m e h k o i n prisrčno:

»Dober večer, Sony! « N e k a j t r e n u t k o v j e vzdržala n jegov

pog led , p o t e m p « je s k l o n i l a g l a vo i n začela b r s k a t i po t o r b i c i .

P e t e r M y m e je d a l z n a k i n eden o d gangster jev je o d p r l v r a t a . V s t o p i l a s t a d v a moška. P r v i j e b i l močan človek z o s i v e l i m i l a s m i i n r u m e n k a s t i m o b r a ­z o m , d r u g i p a m a j h e n , z a v a l j e n i n p l e ­šast O b a s t a se p o o b l e k i i n v e d e n j u ločila o d gangster jev i n A n g e l j e h i t r o u g a n i l , k d o s ta . P r v i j e b i l J o e V i l e t , -pošteni Joe« , politični gospodar T a -m a n y H a l l a , d r u g i pa C h a r l e s W i l c r o f t , v r h o v n i s o d n i k N e w Y o r k a .

1 7 t $

V i l e t je s t o p i l k A n g e l u : - V i ste t i p , k i ga t a k o iščemo, ne? « »Morda, J o e . . . « V i l e t je n a g u b a l če lo : - K d o v a m j e poveda l mo j e i m e ? «

»Spoznal s e m vas po k a r i k a t u r i V . T i m e s u ' . M o r a m reči. d a vas je 6likar polepšal.«

- N e bod i t e nesramni!« m u j e z a b r u ­s i l V i l e t -Prišel s e m , d a se p o g o v o r i m z v a m i . I n če i m a k d o b r i t i n o r c a , t o v s e k a k o r n is te v i . A l i veste, d a p r i d e t e l a h k o n a električni s t o l z a r a d i U l l m a ­na?«

»Morda, ho te l s e m reči — v e r j e t ­n o . . . «

- T i p , k i p r i d e i n t r d i , d a b o očistil mesto , nos i g l avo v t o r b i . M i s l i m , d a razumete.«

»Ne , res ne razumem,« se j e n a i v n o n a s m e h n i l A n g e l .

- R a d b i v a m pomaga l . P r e m l a d i s t e še, d a b i sedl j n a električni sto] a l i šli n a .sprehod" s t e m i m o j i m : p r i j a t e l j i . Hočem b i t i velikodušen. D v e sto tisoč do la r j e v j e l epa vsota , n e? R a z e n t ega boste rešeni neva rnos t i , v ka t e ro s te t u k a j zašli. Z a p u s t i l i boste Združene države i n se v r n i l i v A n g l i j o . T o j e r e sna p o n u d b a , zato s e m .prišel osebno* d a g o v o r i m z vami. «

»Saj s e m k a r gan jen , J o e ! K a j b i p a m o r a l n a r e d i t i , d a s i zaslužim to vašo velikodušnost?«

V i l e t se je h r u p n o z a s m e j a l : »Pravzaprav ničesar. 2elimo l e , d a

s s v o j i m d e l o m prenehate . D a p a se n e b i n a d a l j e v a l o še po vašem o d h o d u t

n a m pove j t e i m e n a s v o j i h p r i j a t e ] j e v . . j No , no — ne boj te se : t u d i n j i m b o m o d a h odškodnino, k a k o r v a m . To re j , s v a s k l e n i l a kupčijo?«

»Ne . « j e odgovor i ] A n g e l . » N a te l i -m a n i c e m e ne bos te ujeli.«

»Kako? K a j pa ni v redu?« »N i č n i v redu,« ga j e osorno z a ­

v r n i l A n g e l . »Pošteno ste se urezalJL Prv i č : pomočnikov n i m a m . K a k o n a j tore j i z d a m n j i h o v a imena?«

V i l e t j e p o m r k n i l : »Menda se n i s t e l o t i l i te križarske

vo jne seb i v zabavo? N e k d o v a m go ­tovo plača!«

»Na žalost m o r a m z n o v a p o t r d i t i , <la( s e m v tej .križarski v o j n i ' p o p o l n o m a s a m . L e vprašajte tu navzoče svo j e le- i potce. če so m e kdaj v i d e l i s kom.«

V i l e t ga je nekaj t r e n u t k o v o p a z o - • v a l , na to p a se usede l m e d M v m e j a i u VVi l c ro f ta . ™

7. oktober - dan topništva naše ljudske armade

Topniške enote J L A se letos še s posebno velikimi pripravami priključujejo t »s lavi 20-letnice ljudske vstaje. To je razumljivo, saj topničarji hkrati pro­slavljajo tudi 20 - letnico svojega obstoja,

7. oktobra je prva topni­ška baterija J L A zelo uspešno tolkla fašistično le­tališče v Kraljevu. V spo­min na tiste slavne dni ju­goslovanske revolucije je vrhovni komandant tovariš Tito ukazal, da se vsako le­to 7. oktober praznuje kot dan topništva. To pa ni le praznik topničarjev, mar­več praznik vsega našega delovnega l judstva

V času N O B je bila usta­novitev prve partizanske baterije velikega vojaškega in političnega pomena. Ju­goslovansko ljudstvo je ta-

2. slovenska divizija (pozne je znana kot X IV . in X V . divizija). P r i vsaki diviziji je bila formirana tudi ena baterija. P rva baterija v Sloveniji pa je bila formi­rana v Beli krajini 19. ju­lija.

T i dve bateriji sta pod skupno komando že 24. ju ­lija napadali belogardistič-no postojanko v Žužember­ku. Takrat so vrgli tudi prvo granato na sovražni­kov bunker v zgodovini NOB Slovenije. T a granata je bunker uničila, ogenj to­pov pa je sovražnika zme-del. Kmalu je moral iz utrdb.

Kapitulacija italijanske vojske je omogočila, da se je naše topništvo še pove­čalo. Formirane so bile no­ve slovenske baterije in d i -vizioni. L. 1944 so na Dvoru

razvaline. Usoda izdajalcev je bila zapečatena. Predali so se. — Topništvo je tudi sicer pokazalo svojo vred­nost. Slovenski topovi so uničili belogardistične po­stojanke v Grahovem in na Črnem vrhu. Z nj imi so partizani napadli Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Gro ­suplje, Rakek itd. Grmenje topov se je slišalo izven meja naše domovine.

Tud i Nemci so se potem zbali naših topničarjev. Na Rakeku so takrat imeli več baterij, ki so bruhale ogenj na položaje X I V . divizije. Toda ne dolgo. V borbo so posegli partizanski topovi in popolnoma onesposobili sovražnikovo orožje. Ena nemška baterija je bila uničena. Boj za železniško progo smo dobili.

Tud i nemški tankisti so kmalu spoznali, da se ne bodo mogli sprehajati po naši zemlji. L. 1943 so sicer poskusili vdreti na osvobo­jeno ozemlje pri Begunjah, toda pri Kamni Gorici j ih je dočakala naša protitan­kovska baterija i n odbila njihov napad. Sovražnik se je moral vrniti proti Ra -

Topničarji JLA pri vajah ob orožju

keku. — Čez nekaj dni so Nemci že zvedeli, da p r i ­haja od Cerknice proti Gra­hovem močna topniška eno­ta X IV . divizije. Hitro so se pognali za njo, jo hoteli dohiteti i n uničiti Na M a -rofu so partizanske topove res dohiteli. Oddaljeni so brli le še kakih sto metrov. Obstali so kot ukopani, kajti cevi so bile že naper­jene proti njihovim tan­kom. Naši topničarji ne bo­do nikoli pozabili, v kakšni zmedi so Nemci bežali. — Takih primerov pa n i bilo malo.

Topništvo naše armade

je v vojnem času dokazalo, da se ne boji še tako moč­nega sovražnika. Vs i se še spominjamo sremske fron­te. Topničarji so razbili vse napade nemških tankov. S točnm ognjem so razbili sovražnikove vrste i n nare­di l i široko pot za prehod pehotnih enot s sremskega bojišča.

Tud i v zaključnih akcijah za popolno osvoboditev so se naši topničarji izredno izkazali. Znane so borbe v Dalmaciji, boji za osvobo­ditev Reke, Sušaka, Trsta, Gorice, borbe vse do Koro ­ške, Hkrati so potiskali so­

vražnika na drugih mestih, od Varaždina, Zagreba, Ce­lja do Maribora in še dalje. V tem času so bile topniške enote še vedno jedro udar* ne moči naše narodnoosvo­bodilne vojske.

Topničarji se s ponosom spominjajo vseh bojev in so tudi danes pripravljeni za obrambo domovine.

Naj živi dan topničarjev J L A - 7. oktober!

Franc Bombač-Zorko, podpolkovnik J L A

Proti problemom v kmetijstvu

Tudi zanje velja znano pravilo: postati mojster svojega orožja in orodja

krat dobilo v svoje roke močno orožje, k i je bilo po­zneje strah in trepet oku­patorja Orožja n i nihče po­klonil, temveč so si ga mo­rali priboriti v boju. Mnogo ljudi je moralo dati življe nje, preden so borci prišli do topov. To so bil i težki, toda slavni časi ljudske re­volucije.

Se dobro se spominjam časov, ko naši partizani še niso imeli topov. Nad so­vražnikove bunkerje so morali s puško in bombo. Moral i so napadati s hra­br im srcem in z odločno voljo. V bicJterju se je so­vražnik počutil varnega ter se je večkrat smejal partizanski nemoči. Pojava partizanskih topov pa je sovražne vrste zmedla. Bunkerji so postali nezanes­ljivi.

Kakor se je uspešno raz­vijala NOB , tako je z njo raslo topništvo. S topovi, ki so jih na novo zaplenili so­vražniku, je bi la formirana prva, druga, tretja baterija. Se več so jih ustanovili. Kma lu je nastal topniški divizion in kasneje topniška brigada.

Narodnoosvobodilna voj­ska Slovenije je prve topo­ve dobila julija 1943. T a čas so bile formirane 1. in

Pri Prečni snemajo film

Triglav film ir Ljubljane snema v . okolici Prečne v gozdovih nad Lukensklm gradom kratkometražni film »Jesenska noč med sloven­skimi polharji«. Po lastnem scenariju režira film Dušan Povrh, snemalec je Zaro T u -šar. glasbo pa bo skomponi-ral Marijan Kozina. Kako se polh gotovo ujame, nam bo­do v filmu pokazali bratje Jarc iz Prečne, 83-letni Mur­nov oče is Dol. Straže in »njegov« vnuk prvošolček Ivanček, ki ga je ekipa našla v preeenskl ioli.

pri Žužemberku že obliko­vali prvo topniško brigado v Jugoslaviji.

Takoj po kapitulaciji ita­lijanske vojske je biLa l i ­kvidirana plavogardistična postojanka v Grčaricah. Glavno zaslugo je pr i tem imelo naše topništvo. Bela garda je tedaj zbežala z Dolenjske in Bloške plano­te in se zaprla v grad Tur ­jak. Beli so bili prepričani, da jih roka pravice ne bo dosegla. Zmotil i so se. Ra ­čunali so na nekoliko me­trov debel zid, k i ga ima turjaški grad. P r i napadu se z lahkim orožjem res n i dalo nič napraviti. Tud i z manjšimi topovi ne. Zato so iz Kočevja pripeljali topo­ve, s katerimi so Italijani streljali v Novem mestu. Okrog 40 granat je iz moč­nega gradu že začelo delati

Na posvetovanju • upravniki kmetijskih za­drug i n z direktorji družbenih posestev, k i ga je v torek, 2«. septembra, sklicala Okrajna kme­tijsko-gozdarska zbornica v Novem mestu, so razpravljali o treh zelo važnih vprašanjih: o blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki, o izvajanju akcije za jesensko setev, izvajanju i n ­vesticijskih programov in o finansiranju stro­kovnega šolstva v okraju.

Kakor je pokazala razprava, je bil blagovni promet zelo slabo organiziran. Kmetijske orga­nizacije so bile na odkup sadja premalo pr i ­pravljene. Pojavili so se izredno vel iki tržni presežki, ustrezne embalaže pa ni bilo. Tud i po­trošni trg n i bil dovolj preskrbljen. Kmetijske zadruge so sadje odkupovale i n prodajale po ustaljenih načelih. P r i tem so naletele na vrsto težav. Te so povečali tudi pridelovalci, ki so ho­teli blago takoj oddati. Proizvajalci naj bi v pr i ­hodnje pazili, da je sadje, ki ga nameravajo pro­dati, kvalitetno in sortirano, saj je to tudi v njihovo korist. Kvalitetno sadje gre letos zelo dobro v prodajo in so odkupne cene zanj celo 35 do 40 dinarjev za kilogram, medtem ko je ce­na za manjvredno sadje le 25 dinarjev za kilo­gram. P r i tom ni upoštevano tako imenovano industrijsko sadje (sadje za predelavo), k i ga odkupujejo znatno ceneje. — Iz tega je razvidno, da bo treba sadjarstvu posvetiti veliko več skrbi. Po kvalitetnem sadju namreč vedno bolj spra­šujeta domači in tuji trg. Zaželeno bi bilo, da se v prihodnje ne bi več pojavljala kolebanja pri prodaji, saj zaradi tega trpi tudi predelovalna

Letošnja vinska letina je po mnenju kmetijskih strokovnjakov bogata. Pridelek je sicer m a n j š i kot druga leta, zatrjujejo pa, da bo vino kvalitetnejše. Grozdje ima namreč nepri­merno več sladkorja, zlasti žlahtne sorte. — Tudi trgatev se je to jesen pričela sorazmerno zgodaj. V vinogradih celotnega okraja, predvsem pa na Bizeljskem in v Beli krajini, kjer *o s trgatvijo najprej pričeli, je od prvih dni oktobra zelo živahno. Ljudje pospravljajo grozdje zgodnjih sort, po 10. oktobru pa bodo pobrali tudi letino žlahtnih trt. — Ponekod so tudi že pričeli trgovati z vini. V Beli krajini so vinogradniki kar tekmovali, kdo bo prodal več portugalke. / a l je pri tem prišlo do hitrega navijanja cen. — Na sliki: trgatev

na Bizeljskem

industrija, k i na račun slabe preskrbe s sadjem ostaja skoraj praznih rok. T i problemi so pereči i n bo treba najkasneje do prihodnje jeseni od­kupne cene vskladiti s ponudbo in povpraševa­njem. Nedvomno se potem vprašanje, kam s sad­jem ne bo več ponavljalo, pa tudi predelovalna industrija bo imela dovolj surovin.

Tud i pri odkupu v ina se pojavljajo podobni problemi. Pridelek je letos nadpovprečno kval i ­teten, pa tudi količina je dosegla pričakovano povprečje, Čeprav se odkup vina večinoma še n i pričel, so nekatera gostinska podjetja že začela navijati cene Samo za Portugalko je cena v kratkem času narasla od 110 na 150 dinarjev. Upravniki proizvodnih organizacij so na seji menili , da bi bilo za potrošnika precej bolje, če bi vino odkupovali v zadružnih kleteh. To so poudarili zlasti zato, ker je prišlo v Be l i krajini, kjer so odkupovali direktno od zasebnih gospo­darjev, kar do tekmovanja, kdo bo bolj zvišal odkupno ceno.

Zelo pestra je bila razprava o izvajanju je­senske setve pšenice v pogodbenem sodelovanju. Meni l i so, da bi kmetijske organizacije lahko dosegle mnogo večje uspehe, zlasti če upošteva­mo, da ima večina kmečkih zadrug dovolj stro­jev in reprodukcijskega materiala, na drugi strani pa so kmečki proizvajalci z zanimanjem pričakovali pogodbe. Zaradi tega je bil kooperak­cijski plan do 20. septembra realiziran le na 1565 hektarih (40 odst,). Dejali so, da ekonom­skega pomena pogodbenega sodelovanja n i treba posebej razlagati, saj so se o tem prepričali že sami pogodbeniki, ko so letos pridelali na hek­tar povprečno 32 mtc pšenice, medtem ko so ne -kooperanti na isti površini pridelali povprečno le 18 do 20 mtc. T i rezultati povedo, da so pogod­beniki že osvojili načela sodobne agrotehnike, le obiskati j ih je treba in se z njimi pravočasno po­govoriti. Ka j čudno se sliši, da b i morali kmetje sami po pogodbe v zadružne pisarne. Pisarniško sklepanje pogodb se je že preživelo, zlasti ker so letos kmetijske organizacije dobile okrog 100 novih kmetijskih tehnikov. Naloga mladega strokovnega kadra naj b i bila predvsem na po­dročju kooperacije, kjer bi kmetijski tehniki lah­ko hitreje pridobili dopolnilno praktično znanje.

Program letošnjih investicij za kmetijstvo je dokaj obsežen in so sredstva v glavnem že odo­brena. K o pa so na posvetovanju analizirali iz ­koriščanje investicijskih sredstev in pregledali izvajanje tega programa so ugotovili, da teko gradnje z a t a sredstva mnogo prepočasi. Iz ana­lize je tudi razvidno, da je bilo do 15. septembra letos porabljenih le 31 odstotkov investicij, kar pa ne ustreza namenu investiranja, niti ne sme­mo iskati vzroka z a to v pomanjkanju delovne sile. N a posvetovanju so sprejeli konkretne sklepe o gradnji hlevov in nabavi strojev, saj je rok za izpopolnitev mehanizacije izredno kratek.

Po splošnem mnenju so taka posvetovanja zelo koristna, zlasti če se vodstva o perečih pro­blemih pogovorijo pravočasno. Prav b i bilo, da bi o aktualnih vprašanjih v kmetijstvu še več­krat razpravljali, drug drugemu pomagali Sil si svetovali.

1

I

m 1 I

O B LETOŠNJIH OBČNIH Z B O R I H S V O B O D I N P R O S V E T N I H DRUŠTEV

V Loki so lahko zadovoljni V sevniški občni so že vsa

Muštva imela občne zbore ln ° !5. oktobra občinska

•Bkupščina. V osta l ih obč n a h P i k a j o zbor i po načrtih, k i *° Jih naprav i l i občinski sve­ti na posvetih z u p r a v n i m i ^ b o r i društev. Občni zbor i t 0 Povsod dobro ob iskan i , razprave so živahne, p r og ra ­mi- skrbno p r ip rav l j en i . O b ­e s k a vodstva Svobod ln P D *° Povsod — ponekod z l z -

e<jno vnemo, drugod pa vsaj «oovoljivo — oprav i l a delo, »aterega rezul tat naj bodo ^meijiti občni zbor i , k a r je

redno pomembno za n a ­p i n j e delo k u l t u r n o - p r o -Y etnih društev. Tako so čla-1 Predsedstva občinskega

V?ta Svobod in P D Trebnje ' " s ka l i vsa društva v občini

^ imeli razgovore s tovariši, i Pripravljajo občne zbore,

J ;m nud i l i napotke, p r e d -OK ? 1 * a s e s t a v o programov, . f i n s k a sveta v Brežicah

k v Črnomlju sta sk l i ca l a "i 'erence zastopnikov d r u -

6 v . na ka t e r ih so govor i l i k ^eb in i občnih zborov. N e -V°i*° so zakasn i l i v občini j ' aem-Krško i n v novome-j * : občini, vendar bodo tud i p t °bcni zbor i zaključeni v

V i Polovici oktobra.

V ^ b **** s p i n i h ugotovit-»,Q Pa je prav , da prikaže-<iti i t U ( * 5 p r ime r vzornega a e «stv a i n temelj i to izvede-, 8a občnega zbora , k i naj

V z g l ed d rug im društvom.

j fP ' e d dnev i je prosvetno

^ ««tv0 »Primož Trubar« iz i t o * e pri Z i danem mostu p r ^ ° redni občni zbor. M e d b i j °'valstvom tega k ra j a je j t v ° Z a razgovor o de lu d r u -V e l j , i n o bodočih nalogah r a t i z a n i m a n j e in je dvo-

0 Prosvetnega doma sko-S e

J "apolni lo . Udeležila sta n e 8a tudi predsednik okra j -

sveta S P D Janez G a r t -g^1 * predsednik občinske-fe sveta S P D Sevn ica Jože

"Sovič

j t ^ , a JPrej nekaj o de lu d r u -ročl V m i n u ' i sezoni. Iz po-A ! 0 ' a Predsednika društva t, ;, J l a M l i na r j a , k i je k r i -

ana l i z i ra l oprav l jeno d,.' 0 , je razv idno, da je t n " l S l t a sekci ja upr i z o r i l a ''iet " n d o s e 8 l a t a k o k v a "

\ *kn ' d a J e zastopala s evn i -s l ( °bčino na okra jn i d r a m -kj' t e v l J i v Vidmu-Krškem, 0(.(, ^ e Prav tako dob i la lepo sk a °' Tud i m lad inska d r a m -sv o i

s l t u P i n a je naštudirala I sodi? i g r ° . P e v s k i oktet je I i n / 0 v a l na vseh pros lavah I «ei 0

u b s k i h p r i r ed i t vah ln I V , gostoval i zven okra ja . \ c i j e * v l r u izobraževalne sek-| 0 r g

J e b i la v rs ta predavanj . % skjk n ; z l r a l i so večer s loven-1 Pri S r. k nJiževnikov, k i je b i l p z stik široke pub l ike

% b r ^ e r a r n i m l us tvar ja l c i . I v k l i ^ e s vo j o knjižnico % c 0 v

U JiJo v občinsko knjižni-I Sv 0 1 , S e v n l c l , ta pa j i m po i s t4v) t

P o t " J o č l knjižnici do -I t> 0 ' f 9 nove ko lekc i j e kn j i g . I U u a y a n i najboljše poteka-| « 8 > Je večkrat prišlo do te-g V>i t i

a a b ra l c i niso mog l i do-1 n ° v ih k n j i g . Izobraže­

va lna sekci ja je p r i r e d i l a go­spodinjsk i tečaj, k i ga je ob i ­skova lo 32 tečajnic, i n živilski tečaj. Oba sta zelo uspe la . O rgan i z i r a l i so predstave p o ­tujočega k i n a , k i so b i l e do ­bro obiskane. Vendar s i žele lasten pro jektor i n redne te­denske predstave. T u d i p r v i poskusi k l u b s k i h večerov i n ra zvedr i l a v k l u b u so se do ­bro obnesl i . Društvo je z r a z n i m i zabavami skrbe lo za razvedr i l o preb iva lcev . Z do ­hodk i pr i red i tev i n samopr i ­spevk i so nabav i l i te levizor, k i je posebna privlačnost k l u b a . V akc i j i za zb iranje sredstev za nabavo te lev i zor ­j a so sode lova l i člani d r u ­štva in ostal i p r eb i va l c i . P r a v tako so delno z l a s tn i ­m i sredstv i , delno s podporo občinskega sveta S P D Sev ­nica u r ed i l i dvorano ln oder, 1962 pa bodo p r eured i l i k l u b ­ske prostore.

In o samem občnem zbo­r u . . .

Živahna razprava je osvet­l i l a vrsto prob lemov in b i ­stveno pr ipomogla , da j e sprejeti p rogram dela za no­

šami us tva r i l i sredstva, k i j i m bo najčvrstejša osnova proračuna. Društvo je v m i ­n u l i sezoni razpolagalo z več sredstv i ko t večina občinskih svetov v okra ju . L a h k o t r d i ­mo, da je prosvetno društvo v L o k i imelo Izreden smise l za potrebe i n želje p r e b i v a l ­cev svojega k ra j a . P r o g r a m je b i l tako pester, da je p r i ­tegni l res v e l i ko Ljudi. P r a v za rad i tega je društvo za svoje akci je ime lo najširšo

podporo. S svo j im de lom si je us tvar i l o pomembno me­sto v družbenem življenju L o k e .

Vods tvo društva je poleg klasičnih ob l i k k u l t u r n o - p r o -svetnega de la uved lo tud i so­dobnejše ob l ike i n je m e d p r v i m i v ok ra ju začelo us t a ­nav l j a t i k l u b . Če k je , potem so p rav v L o k i p r a v i l no r a ­zume l i zaključke okra jne skupščine Svobod ln P D i n

j i h tud i r e a l i z i r a l i . Bogdan Borčič: PLANŠARSKA B A J T A

0 šolski in dopolnilni izobrazbi

Vlado Lamut : Z A P I S E K

vo sezono širok in s tvaren. Z a r a d i obširnih nalog, k i so si j i h zada l i na občnem zbo­r u , so tudi spremen i l i s istem upravnega odbora. Namesto dosedanj ih referentov za po­samezne dejavnosti , k i niso b i l i več kos vsemu de lu , so i z vo l i l i pododbore, k i bodo laže vod i l ; delo kot posamez­n ik .

L a s t n i m slabost im niso p r i ­zanašali, zato so dober de l razgovora namen i l i vpraša­n j u vključevanja mlad ine v pevsko sekcijo. M l a d i n a je trdi tev, da n i m a smis la In veselja do petja, tud i na obč­nem zboru v L o k i odk lon i l a . V bodoče bodo predvsem skrbe l i za razvo j pevske de­javnost ; med mlad ino v n j i ­hov i šoli, k e r je to osnova za nadal jn je delo v društve­nem pevskem zboru .

Izredno preseneča tud i n a ­čin obravnave mater ia lnega stanja društva. Potrebo po dotac i j i — čeprav so glede na delo do nje brez dvoma upravičeni l n bo dolžnost pr i s to jn ih , da j i m t u d i v bo ­doče pomagajo — so le ome­n i l i . Pač pa so razmišljali predvsem o tem, k a k o bodo

Na zadnja seji obeh zbo­rov O L O sta bila ukinjena Gospodinjska šola in zavod za napredek gospodinjstva ter dano soglasje za usta­novitev zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva. T a ukrep so narekovale de­janske potrebe. Obrati družbene prehrane so po­stali člani gostinske zborni­ce, zato je enotno izobraže­vanje gostinskih in gospo­dinjskih kadrov vsekakor potrebno.

Novoustanovljeni zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva bo združil oboje in usmerjal svoje de­lo v izobraževanje kadrov za gostinstvo in gospodinj­stvo, nudil bo strokovno pomoč gostinskim in gospo­dinjskim obratom in hkrati izdeloval analize. Prvo na­logo bo zavod uresničeval preko rednega dvoletnega izobraževanja, ki bo nudilo absolventom štiri osnovne poklice: kuharja, sobarja, strežnika in prehrambeni-ka ali gospodinjo. Dvoletno

Dobra želja na pot V novem šolskem letu se

je v nižjo glasbeno šolo v Brežicah vpisalo 145 učen­cev. Na šoli bo poučevalo 6 stalnih učdteljev in 2 ho­norarna. Kakor vse giasbe-ne šole, se tudi brežišk-i bori s težavami. V zgradbi prebivajo stranke, name­ščena je občinska tehtnica, pouk mota hrup avtomo­bilov s ceste itd. Razen te­ga primanjkuje tudi uč'1 predvsem klavirjev.

Učenci , prihajajo iz vse občine. Šola j im nudi pred­vsem splošno glasbeno vzgojo, več njenih gojencev pa študira na srednji glas­beni šoli v Ljubljani. Za sodelovanje na raznih p r i ­reditvah v Brežicah, pa tu ­di na revijah in na vsako­letnem zaključnem koncer­tu, k i ga prireja šola, so gojenci poželi že nemalo priznanj. Majhni, toda po­membni glasbeni ustanovi želimo, da hi uspešno pre-bredla težave, nabavila do­volj učil in vzgojila v l ju ­bezni do glasbe kar največ dijakov, ki hi nato uspešno nadaljevala študij na sred. nji glasbeni šoli.

šolanje bo trajalo po 3 do 4 mesece na leto, v skrajša­nem času pa bodo lahko absolventi pridobili nižjo kvalifikacijo kot na primer naziv kuharskega pomočni­ka, kavarniškega kuharja, pral ca, natakarskega po ­močnika itd. Rednega Izo­braževanja bodo deležni vsi učenci, ki imajo skle­njeno učno pogodbo.

Dopolnilno izobraževanje bo zavod organiziral za vse vrste dejavnosti v gostinski in gospodinjski stroki: za

strežno osebje, za turistične vodiče, za Likarje, za snažil-ce itd. pod pogojem, da se bodo udeleženci strokovno usposobili za določeno po­dročja svojega dela. Za po­samezne stroke bo možna tudi specializacija (dietni kuhar, oskrbnik planinske koče itd.).

Bazen naštetega bo zavod kot naslednik Zavoda za napredek gospodinjstva n u ­dil strokovno pomoč druži­ni in gospodinjstvom v ok ­viru stanovanjskih skupno­

sti. Po naročilu bo poma­gal reševati ekonomsko-or-ganizacijske in tehnične probleme gostinskih in go­spodinjskih obratov. N a koncu lahko ugotovimo, da bo z izobraževanjem, s stro-kovnim usposabljanjem kadrov in s tem, da bo n u ­d i l strokovno pomoč vseka­kor veliko prispeval, da se bo turizem pri nas še bolj razvi l in postal pomembna panoga v našem gospodar­stvu.

S. T.

Z Z B O R O V A N J A P R O S V E T N I H D E L A V C E V V VIDMU-KRŠKEM

2a delavne šolske odbore Imajo Sode premalo učnih sredstev, ka r otežkoča učinko­vito posredovanje sodobne g« znanja. Tud i samostojno financ Blranje na šolah se nI popol­noma v redu. Prosvetni de­lavci tudi želijo, da b i se n j i ­hovi mesečni prejemki končno Izenačili s prejemki enakega strokovnega kadra v gospodar­stvu. Glede Izvolitve novih šol­skih odborov so vs i soglašali, da se mora ponekod število članov zmanjšati, v odbore pa je treba Izvoliti l judi, k i BO voljni delaU.

Konferenca Je sprejela pred­log o ustanovitvi aktiva peda­goškega društva. V vodstvo so bili izvoljeni tal. Deo Leo-r.ardis, tehnični direktor TSS , Rezi Pire, referent za Šolstvo pri ObLO, C i r i l Plut, predsed­nik sindikalne podružnice pro­svetnih delavcev, Jote Zupan­čič, predsednik aktiva prosvet­nih delavcev — članov Z K , Oton MlkuUč, direktor zavoda

z« prosvetno pedagoško služ­bo, l n Šolski upravitelji osnov­nih sol v Krškem, Leskovcu ir. na Senovem: Franc Agrež, Leopold Bledi l n Kristina Ra-dejeva.

Kot smo že poročali v našem listu, je predsednik republike tov. Tito nagradil za letošnji 1. maj za prizadevno ln dolgo­letno javno i n strokovno delo več zaslužnih prosvetnih delav­cev Iz občine VJdem-Krško. Predsednik ObLO Stane N u n -čič j im je na konferenci Izročil odlikovanja. Z Redom dela s srebrnim vencem so bili od ­l ikovani : Framc Agrež, Kr is t i ­na Lazorko, Matko Matjan, Oton Mlkulič, Frančiška Pres-nlk, Frančiška Stupar, Jože Zupančič.

Z Medaljo deJa: Angela Ce-mič, Otiltjs Domnrk, Leopold Koman, Julljana Ler.art, Bran­ko Medved, C i r i l Plut ln V l a ­dimir SuBKC.

BU Je večer, ko je Irena prvič občutila ljubezen.

Sedela sta ob potoku pod sklonjeno vrbo, poslušala šu­menje valov in gledala oblake, k i so se s srebrno mesečino obli ti vozili po nebu.

Marijan je pogladil Irenlno roko in toplo zasepetal: - Ire­n a . . I r e n a Je vzdrhtela ln nekaj sladkega Jo Je obšlo. Sama ni vedela kaj.

»Draga moja, U edina . . . « — Je govoril Marijan to božal, b o ž a l . . . Sladke besede so pa­dale v Irenlna ušesa ir. njeno srce se je začelo tajati. Dasi Je podzavestno čutila neko ne­varnost, j i je kljub temu bilo lepo pr i srcu. Vedno lepše j i Je bilo, bolj ko Je na sebi ču­tila Marijanove roke.

»Ljubim te,« — Je spet dejal ln položil roko na Irentoo ko­leno. Dekle je vzdrhtelo kot topolov list v vetru.

»Poročim se s teboj, samo s teboj. Nikdar mi n i bilo tako lepo pri srcu, Irena, kot s teboj. A l i boš moja žena?«

Marijanove besede so delo­vale kot b a l z a m . . . In kar niso storile besede, kar r.i sto­rila okolica, to so povzročile k r e t n j e . . . Ne da bi vedela kdaj. Je Irena dahnila » d a « . . .

To Je bilo meseca maja. Mini l Je mesec, minila sta

dva. Irena Je hodila po svetu kot v 6anjah. Vsakokrat, ko se Je združila z Marijanom, JI Je bilo tako lepo. Saj Je znal tako nežno g o v o r i t i . . . In poročil jo bo. Na tihem Je kovala načrte, kakšno poročno obleko bo imela. Smehljala se Je, ko Je šla mimo trgovine ln si ogle­dovala novo pohištvo. »Kmalu ga bom potrebovala,« si je blaženo dejala to se skoraj na ­glas zasmejala . . .

Irena Je zaslutila, da z njo nekaj n i v redu. Nekam slabo Ji je postajalo in Jedi Ji niso več tako dišale kot prej. Po­stala je bolj bleda. Čakala je nekaj časa, vendar se stanje n i zboljšalo. Prestrašila se je: •Noseča sem!« S prele telo Jo je, kot da b i jo polil z mrzlo vodo, nato pa J i je takoj po ­stalo vroče. N o s e č a . . . Kaj bodo rekl i doma? Vsaj to )e debro, da me bo Marijan po­ročil.

S težavo Je čakala sestanek z Marijanom. Ko je bila v nje­govem objemu l n k o Je popu­stila prva omama sladkosU, ;e Uho dejala: »Marijan, a l i ti lahko nekaj povem?«

Zaspano je vprašal: »Kaj pa je takega?«

»Dobila bom otroka « Kot bi ga pičil gad, Je planil

pokonci ln zavpil: »Kaj?« Irena je ponovila besede. »Kako pa to?« Je dejal. »AU

se ne motiš?« Odkimala Je: »Oče boš . . . « Prisedel Je l n Ji tiho dejal:

»Poslušaj! A l i nisva oba še premlada? A l i se sploh pozna­va? A l i me U pozna.?, kakšen sem? Kaj bo? z otrokom . . . Da l ti bom denarja pa pojdi k zdravniku . . . Ta bo ze uredil.«

Gledala ga je ln stisnilo Jo Je pri srcu. Pričakovala Je, da bo vesel, da bo povedal kaj nežnega, pričakovala Je besede o r-juni p o r o k i . . . A zaman. Njena novica Je povzročila molk in srd v Marijanovih očeh. K zdravniku naj gre . . . In zdravnik naj odpravi plod njune ljubezni, otroka, k i se ga Je bala ln tako sllr.o želela hkrati?

T o pot sta se kmalu razšla. Slovo Je bilo Uho, brez poljuba. Ko Je vprašala, kdaj se spet dobita, nI dobila odgovora. Marijan Je le nekaj zamrmral ln odšel.

M in i l je mesec, minila sta dva ln še več. Irena Je bila sama. Nič več Je nI čakal pred

službo, nič več je ni spremljal. Žalostna je bila ir: razočara­

na'. Kje so sladke obljube ln kje svatovsko oblačilo? Name­sto obojega sta prišli v hišo Jeza ln sramota. Večkrat Je po­mislila na samomor, pa vedno jo Je od tega odvrnila misel na bitje, k i je ras tlo pod njenim srcem.

Otrok se je rodil pravočasno to Irena je Imela deklico. Prvič po dolgem času se je zasme­jala takrat, ko Je zagledala rožnati obrazsk.

»Moja punčka,« je vzdihnila, pr i tem pa se je spomnila na Marijana. In postala je ža­lostna.

Irena in Marijan

»Kdo je oče?« so spraševali domači ln dolgo Je trajalo, da je naposled le priznala: »Ma ­rijan.«

Kmalu zatem Je srečala^Ireni-na mati Marijar.a na cesti. Do­tlej sta se vedno pozdravljala ta Marijan je govoril z njo kot z domačimi. T o pot pa Je po­gledal v tla to nI pozdravil.

»Glej ga no, Marijana!« Je dejala Irenina matL »Kje pa hodiš, da te n i nič blizu? Otrok Je že kar velik. Ga ne boš prišel nič pogledat?«

Skoraj sovražno Je dejal: »Čigav otrok? Moj že nI ! «

Irenina mati je onemela ln brez besed odšla. Ko ;e za Marijanove besede zvedela Ire­na, se je zjokala. Torej tak je b i l . . .

Ko so Marijana klicali na skrbstveni organ v zvezi z oče­tovstvom. Je izjavil, da očetov­stva ne prizna m da za otroka ne bo plačeval ničesar.

Irena je Iskala pomoči na so­dišču. V otrokovem imenu je vložila zoper Marijana tožbo za ugotovitev očetovstva ln plače­vanje prež ivnine . . .

On pa s i Je najel odvetnika. V odgovoru na tožbo Je ta na ­vedel, da nikakor ni mogoče, da bi b i l on oče otroka, saj je imel z Ireno odnose najmanj dva meseca pred časom, ko Je zanosila. Spočetka Je imel na ­men, da z njo tesno hodi, k o pa je zvedel, da hodijo k njej drugi moški, da jo lahko dobi. kdor hoče, Je obiske pri njej opustil, mimo tega pa je dobil tudi drugo dekle ln nje sploh m več potreboval v tistem času, ko naj bi zanosila.

Prišlo Je do obravnave. Irena Je bila sama. Marijan

pa Je bil s 6vojlm odvetnikom. Sodnik Je zasliševal priče.

»Ali poznate otrokovo mater? Kakšna pa Je7«

»Ja, veste, rada ima mo ',ke. Bolj fantovska Je . . . «

»Nič prida nI. Bolj na s la­bem glasu je . . .*

Tako so govorile Marijanove priče. Sami mladi fantje nje­govih let. BUl so to njegovi prijatelji lz vasi to iz službe, njegovi pivski kolegi.

Na drugi strani pa je nešteto prič povedalo, da so videle Ma­rijana hoditi z Ireno v maju. da Jo Je vedno spremljal na poti domov, da sta hodila po veselicah in plesih. Včasih so ga videli tudi pri njeij pod oknom.

v »Njene prlft« so podkuplje­ne,« Je dej.il »U i - l jn , pozabil pa Je povt.letl, d * jt sam pred dobrim ttilborzi 'vse svoje pr i ­

jatelje povabil v Brcarjevo go­stilno to Jih ure l n ure na ­pajal z vinom in j un podrobno razlagal, »kako je bilo«.

»Ne verjemite jI, tovarili sodniki T a ženska laže!« je dejal Marijan, ko je sodnik spraševal Irer.o ln Je ta v so l ­zah pripovedovala o svoji l ju­bezni.

- V se bom povedal po pravici; saj nimam namena lagati,« je začel Marijan svojo pripoved pred sodiščem. Povedal je, da Je z Ireno res Imel razmerje, vendar daleč prej, preden je zanosila.

»Verjetno Je zanosila z ne­k im Crnogorcem, k i Je bi l tu pri vojakih . . . Večkrat so ga videli z njo po gostilnah irj v gozdu.«

K l jub temu da so priče do, volj jasno povedale Ireni v prid, kljub temu da ga krvna preizkušnja nI Izključila od očetovstva, Je Marijan vztraj­no trdil, da Je Istočasno imel opravka z Ireno tudi neki Črnogorec. Ce pa bi Mari jan videl otroka, tega verjetno r.e bi trdil, saj Je Imel otrok po­vsem svetle lase kot on, Irena pa Je Imela temne.

Sodnik Je razglasi! sodbo in Marijan Je bil spoznan za očeta.

Vendar to n i bilo dovolj. Marijan se je pritožil ta v pr i ­tožbi navajal, da je Irena lah-kožlvka, k i se vsakemu vda; da Je imela pred r.Jlm ta po njem še nešteto fantov, da so moški pri njenih vratih skoraj v vrsti s t a l i . . . B i l a so to sama namigovanja brez do ­kaza.

Vrhovno sodišče Je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo i n potrdilo sodbo prvega sodišča. Tako Je dekletce končno, po enem letu pravdanja, le dobilo o če t a . . .

Dasl Je videti, kot da Je ta zgodba izmišljena, je vendarle resnična in na naših sodiščih več kot običajna. Ko listamo

Zdenka Golob-Borčič: V I N J E T A

sodne arhive, ugotavljamo, kako daleč segata človeška podlost i n zloba. Dekleta, ki so bila dotlej najslajša ln naj ­lepša, postanejo v trenutku ničvredniee l n lahkožlvke. Brez Izjeme vsi toženci v očetovskih pravdah mečejo ogenj ln pepel na nezakonske matere ta v la ­čijo po blatu svoja nekdanja dekleta. Zakaj? Zato, ker so se drznila roditi otroke, k i nJim r.lso po v o l j i . . . Kje je zavest človeka? Ce n i drugih, boljših dokazov, opusti nepo­trebno blatenje, k i ti ne bo nič pomagalo, Marijan!

In kol iko Je Marijanov pri n a s . . .

h oh*? 0 Prosvetnih delavcev S s « ~ e V ldem-Krtko Je ^»a^tnenvbra prisostvovalo hLvobo**on*ere«vcl v dvorani

V idmu. Konfe -

S l ' l ž ^ " 1 « 1 O L O Novo me-«S? n'i«, l m a Plrkovič, zastop-^ 8 v ^ ^ ° m « k e e a zavoda za S t ^ t a v ^ P ^ o s k o službo ter

h ^ o b č i n s k e g a ta po-

fe^'*^« le*vodil podpred-0, V ^ J ^ M J O Kare l Sterban.

fil«*!« dr- M l -tg 0 ) ! S S 2 h a r 1« govorU o

' W.«^Ski „ o m l ta Psihologiji, fflg? p5 »vetovalec Oton M l -ikifJU V «5, < l r užbenem uiprav-CVovaj^ '^vu- v raapravi Je ^vr - ' ^noL n a d 1 5 udeležencev "S2Š5 £?• Diskutanti so ae ^to^n ih a °ae l l tev admir.l-W*?.vit«li I? 0* 1 večjim šolam.

^ ^ t l t n " * ^ n e P« k h n * m o * - v r a a -

Ugotovljeno, da

PRED FINALOM EKIPNEGA PRVENSTVA LRS V ATLETIKI

..Pričakujemo dvakrat ervo mes o" Novomeškim ljubiteljem at­

letike se v nedeljo obeta naj ­važnejše ln najzanimivejše at­letsko tekmovanje v letošnjem letu. To bo finalno ekipno pr­venstvo L R S v R programu zvezne lige, v katerem bo v moški konkurenci nastopilo 6 najboljših slovenskih ekip, v ženski konkurenci pa 5 naj­boljših.

V moški konkurenci bo o končnem redu verjetno odlo­čeval vsak centimeter in dese­tinka sekunde. Na podlagi re­zultatov prvih dveh kol lige so namreč tri najboljše ekipe -Partizan — Novo mesto (32.360 točk), Triglav - Kranj (32.351) in Kladivar II - Celje (22.121 točk) — zelo izenačene, tako da bo o končnem zmagovalcu odločala trenutna forma in zbranost tekmovalcev. Ker tek­mujejo na domačem igrišču, imajo Novomeščani nekaj pred­nosti pred Triglavom in K lad i -v ar jem. Člani prve ekipe so v dobri formi, kar sklepamo po rezultatih prvenstva Dolenjske. Napravil i smo majhno primer­javo. Ce bi v nedeljo na prven­stvu Dolenjske točkovali po dva najboljša tekmovalca domačega Partizana po finskih tablicah, bi moška ekipa zbrala okoU 12.000 točk, kar je več kot v prvem in drugem kolu.

Kaj meni o nedeljskem fina­lu, smo vprašali tudi vodjo novomeških ekip prof. Jožeta Glonarja. Odgovoril je, da v obeh konkurencah pričakuje ostro borbo za prvo mesto, vendar upa, da bodo novome­ške ekipe najboljše. Od gledal­cev pričakuje podporo s šport­nim bodrenjem, k i bo zlasti te­kačem dobrodošlo. Ce ne bo spodrsljajev ln nepredvidenih odstopov, se obeta v nedeljo novomeški atletiki nova afir­macija.

V ženski konkurenci so Novo-meščanke1 (seveda, če bodo kompletne!) glavne kand&dati-nje za prvenstvo L R S . — Po prvih dveh kolih so v vodstvu s 15.461 točkami pred Kladi var­jeni II (14.765) in Trig lavom (13.332).

Tekmovanje, k i bo na stadio­nu -Bratstva in enotnosti«, se bo pričelo točno ob 10. ur i . Nastopilo bo preko 200 tekmo­valcev, to je več kot na letoš­njem mladinskem prvenstvu LR Slovenije. fnv

Zakaj slaba igra v Črnomlju? Prostor, na katerem igrajo v

Črnomlju mali rokomet, je le še sled nekdaj lepo urejenega malega stadiona. Kadar je le­po vreme, je na igrišču prah, ob dežju pa blato. Vsak dan se tam podi 100 dijakov in druga mladež. Vprašanje je, ali je to zdravo. Zbori volivcev in mno­žične organizacije so o tem že razpravljali, vendar vse kaže, da športniki še ne bodo dobili primernega Igrišča.

Odgovorni pa — molčijo. Do­klej tako?

Na nedeljski tekmi proti

Krar.jčankam so domače roko-metašice Izgubile zato, ker n i ­so trenirale. Namesto treninga so za tri ure zgrabile lopate in urejevale Igrišče. Vzrok poraza je seveda v preveliki utrujeno­sti. Res je, da so se prvi polčas še kar dobro držale (4:2), v d ru ­gem polčasu pa so močno po­pustile in srečanje Izgubile s 6:7. Ce bodo igralke tudi v p r i ­hodnje same urejevale igrišče in če ne bodo trenirale, se bomo pač morali sprijazniti s tem. da bo črnomaljski šport št. 1 popolnoma zamrl.

Vinko Smrekar

l o p l a , nepričakovano sušna jesen je povzročila kmetom dosti sk rb i ; razveseli l i pa so se « dopustnik i i n pacienti v naših zdraviliščih, še bolj pa šolska mlad ina v Dolenjskih Topli" cah, k i je ime la celo v zadnj ih septembrskih dneh večkrat telovadbo kar v ve l ikem plaval" n e m bazenu — Na s l ik i : topli.ški p ioni r j i pozdravljajo iz bazena opazovalce na suhem-

Čofotanje v te rma ln i vod i konec septembra je pač pri jeten dogodek!

Zdaj še občinske športne igre

l . D E L A V S K E ŠPORTNE IGRE NOVEGA MESTA

PIONIR ali N0V0TEKS? Letošnje delavske športne

Igre Novega mesta, k i so po zadnjih podatkih zajele preko 200 ekip z blizu 1000 tekmovalci ln tekmovalkami, so že prešle v zaključno obdobje. V teku sta še šahovsko in kegljaško tek­movanje, k i bosta zaključena v začetku prihodnjega tedna, na­to pa bo sledila samo še za­ključna slovesnost - podelitev pokalov zmagovalcem v ekupnl oceni i c plaket ter diplom naj­boljšim ekipam in posamezni­kom. Svečani zaključek iger bo v okviru proslave občinske­ga praznika Novega mesta — 29. oktobra.

Marsikoga bo zanimalo, ka­kšen ie trenutni vrstni red naj­uspešnejših sindikalnih podruž­nic v tekmovanju za pokal. Na podlagi seštevka točk, ki j ih dobijo ekipe za plasma v posa­meznih panogah, Je pred za­ključkom tekmovanj v Sahu in kegljanju vrstni red (neuradni) naslednji: v vodstvu je Pionir s 780 točkami, za nJim pa s 7M točkami Novoteks. Sledijo Kmetijsko-gozdarsko posestvo (KGP) s 510 točkami, Oddelek notranjih zadev (ONZ) s 415, IMV s 320, I E V Šentjernej ln Zeleznina (Nm) z 220, K r k a z

180, Elektro s 160, Novoles t 135 točkami itd.

Ker so nam že znani prvi re­zultati Pionirjevih in Novote-ksovih ekip v šahu in keglja­nju, lahko trdimo, da bo kon ­čni zmagovalec Pionir, k i Je osvojil točke v vseh panogah, razen v namiznem tenisu. No­voteks ni imel predstavnikov v kolesarjenju in streljanju žen­skih ekip. to pa je v največji meri vzrok, da imajo manj upanja na prvo mesto kot Pio­nir, čeprav so v povprečju ime­li bolj izenačene rezultate. Naj­večje presenečenje pa le tretje mesto sicer majhne, toda pr i ­zadevne sindikalne podružnice K G P (pred O N Z in IMV).

Tokrat lahko postrežemo z rezultati strelskega tekmovanja z zračno puško, k i so ga pre­teklo nedeljo priredili na novo­meški tržnici ter s prvimi re­zultati šahovskega ln kegljaške-ga tekmovanja.

Pretekli ponedeljek Je tekmo­vala prva polovica šahovskih ekip. Nastopa Jih 28. V drugo kolo so se uvrstil! ZTP , IMV, Prosveta, Tehnična sekcija za ceste, K G P , ONZ in ObLO. Ne­kaj rezultatov: Z T P : Novoles I 3:1, IMV : Opekarna Zalog 2:2,

Prosveta : Novoteks 4:0, Tehn. sekcija : Industrija obutve 4:0, K G P I : ONZ II 3:1, ONZ I : Novoles n 4:0, ObLO : Novoles IV 4:0.

V kegljanju je prijavljenih 30 moških ekip, vendar končni vrstni red še n i znan, ker ne­kaj ekip se n i kegljajo. Za pre­senečenje je poskrbela ekipa Bora iz Dolenjskih Toplic, k i je dosegla boljši rezultat kot no­vomeške ekipe. Zanimivo pa Je tudi to, da je Pionirjeva druga ekipa na drugem mestu, prva ekipa pa šele na sedmem mestu. Začasni vrstni red: B O R (Dol. Toplice) 424, Pionir n 415, Z T P 408, Kremen 394, IMV 38«. ObLO 385 itd.

V Novem mestu se letos čez število domačih, manj zahtev­nih športnih tekmovanj v ob­činskem merilu res ne moremo pritoževati. Tako Občinski s in ­dikalni svet kot Občinska zveza za telesno kulturo sta se po­trudila, da sta pripravila več manjših tekmovanj, rekreacij­skega in tekmovalnega značaja, tako da bo tekmovanj dovolj. Vsakdo, k i se rad izživlja v tej ali oni panogi, pa n i vrhun­ski igralec, da bi lahko nasto­pal v ekipah republiškega raz­reda (v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu itd.), bo letos, če še n i , lahko prišel na svoj račun.

O velikem uspehu I. delav­skih športnih iger smo že po­ročali. Čeprav so igre Se v teku in še ne razpolagamo s končnimi podatki o udeležbi, že lahko zapišemo, da so pre­segle pričakovanje.

Čeprav je bil omogočen na ­stop mnogim ljubiteljem špor­ta, k i so doslej morda samo gledali odbojkarske ali nogo­metne tekme, vsi le niso prišli v poštev, kajti v določenem

kolektivu je lahko tudi. kak kvaliteten igralec, k i n i tekmo­val, ker kolektiv ne more se­staviti ekipe. Tud i dijaki in študenti niso mogli sodelovati na delavskih športnih igrah.

Občinska zveza za telesno kulturo je uvidela te pomanj­kljivosti, zato je še letos — v po­častitev obe. praznika Novega mesta — sklenila prirediti O B ­ČINSKE ŠPORTNE IGRE NO­V E G A M E S T A . Tekmovanja bodo izvedena v več panogah kot na delavskih športnih igrah. Nastopile bodo najboljše sindikalne ekipe, k i so se uvrstile na prvi dve mesti na delavskih Športnih igrah, r a ­zen njih pa še ekipe šol in društev Partizana. V šolskih in Partizanovih ekipah bodo lah­ko nastopili vsi kvalitetnejši Igralci, k i na sindlkalr.ih šport­nih Igrah niso mogli nastopiti. Tako bodo občinske športne igre dopolnile delavske športne Igre in bodo res prava revija kvalitete.

V namiznem tenisu je pred­videno, da bo na občinskih igrah nastopilo šest najboljših

S PRVENSTVA SIRSE DOLENJSKE V ATLETIKI

Igor Penko: nov rekord!

Novomeške odbojkarice prve! Kl jub porazu, k i so ga novo­

meške odbojkarice preteklo ne­deljo doživele v gosteh v Se­žani — Izgubile so s 3:0 (15:7, 15:8, 15:12) — se vrstni red v zahodnem delu ženske repu­bliške lige ni spremenil. Novo­meške odbojkarice so zasedle prvo mesto ln se bodo v borbi za republiške prvakinje srečale a zmagovalkami vzhodnega de­l a te lige — Branikom lz M a ­ribora. Kasneje bodo sodelovale tudi na turnirju, k i bo določil nove člane v zvezni ženski od­bojkarski ligi.

Vs i vemo, da Je vzporedno z moško odbojko v Novem me­stu rasla tudi ženska odbojka, Čeprav le-ta v zveznem merilu kakšnih večjih uspehov ni do­segla, velja omeniti, da so mla ­dinke novomeškega Partizana 1053 zasedle prvo mesto v J u ­goslaviji. V republiškem merilu pa so bile vedno pri vrhu, ra­zen zadnjih let, ko je v ekipo prišlo več mladih igralk. Zato je letošnji uspeh novomeške ženske odbojke Izredno dober, saj so mlade odbojkarice že na čelu v Sloveniji.

Vrstni red zahodne ženske odbojkarske lige: 1. Partizan (Nm) U točk, 2. Kamnik, 12,3, 3. Sežana 12, 4. Jesenice (, 5. Triglav (Kranj) 4, 6. Tegrad (Lj) I točki.

Naše odbojkarice so bile na vseh tekmah v ligi le dvakrat premagane, sedemkrat pa so zmagale (razmerje v setlh 26:

14). Čakamo še dvoboj za abso­lutnega prvaka Slovenije in z nemajhnimi upi pričakujemo velik uspeh. Sd

Prireditelj letošnjega at­letskega prvenstva Dolenj­ske Komisi ja za atletiko pri O Z T K Novo mesto pri razpisovanju letošnjega pr­venstva nI našel pravega prijema. Namesto na dru­štva, k i gojijo atletiko, so razpise poslali na občinske zveze, pri teh pa so razpisi obtičali. Le tako si lahko razlagamo sporočila pred­stavnikov nekaterih društev

(Senovo, Črnomelj), da za razpis prvenstva Dolenjske niso vedeli I Zato seveda udeležba tekmovalcev lz okraja nI bila takšna, kot smo pričakovali in, če ne bi bilo močnega zastopstva iz Kar lovca i n nekaterih tek­movalcev lz Kočevja ln L ju ­bljane, bi bilo letošnje pr ­venstvo Dolenjske le drugo­

razreden atletski dogodek. Ko pregledujemo rezultate le-

Deiavski šport v Vidmu-Krškem Občinska zveza za telesno

kulturo je sprejela sklep, da bodo odslej vsako leto delav­ske športne Igre, na katerih bodo sodelovali tekmovalci lz vseh kolektivov v občini. Or­ganizacijo bo opravU odbor, k i ga je določila občinska zveza, tekmovanje pa bo v okv i ru splošnih pravu Športne zveze Jugoslavije.

Občinska zveza za telesno kulturo Je Izdala propozicije občinskih delavskih iger ln raz­pis tekmovanja.

Tekmoval i bodo takole: 2. oktobra: ob 15. uri strelja­

nje na strelišču SZ tovarne celuloze. Tekmuje se z zračno puško jugoslovanskega proiz­voda na 10 m.

3. oktobra: ob 18. uri namiz­ni tenis v dvorani Partizana. Tekmujejo trije tekmovalci in Igrajo na dva dobljena seta. Ekipa igra vsaka z vsako do pet dobljenih iger.

1. oktobra: ob 15. uri tekmo­vanje v šahu v sindikalni dvo­rani tovarne celuloze. Ekipe štejejo po S tekmovalcev in igrajo po cup sistemu.

POTREBUJEMO VEDNO VEČ KRVI! V času krvodajalske akcije

so T Obilni Videin-Krško posamezniki razširili govori­co, da Izvažamo kri za devi­ze. Zato nI čudno, da je v letoinji akciji slabša udelež­ba krvodajalcev. Nedavno smo obiskali vodjo ekipe Za­voda za transfuzijo krvi dr. Rozko Dovčevo, ki nam je v zvezi s to vestjo pojasnila:

»Ne nasedajmo takim la-žem! Res je, da odvzamemo letno 8 do 10 tisoč litrov krvi. vendar so potrebe spri­čo pogostnih polkodb, za-

Funtu, s inu al i možu pri vojakih naročite

domači tednik!

strupltev, operacij, vedno večje. Samo pri srčnih ope­racijah porabimo 8 do 10 lit­rov, prj kompliciranem po­roda pa 4 do S litrov krvi. Ljubljanske bolnišnice jo dnevno porabijo povprečno do 25 litrov. Kr i hranimo v hladilniku 10 dni, potem jo predelamo v plazmo, ki je uporabna več let. V Zavodu za transfuzijo krvi v Ljub­ljani imamo točen pregled nad tem od koga smo kri sprejeli in kam smo jo dali. Vsak krvodajalee se lahko pri nas prepriča, da je kri plemenito daroval le našemu bolniku in da so govorice o kak) prodaj) krvi za devize brez osnove ln škodoželjne.«

5. oktobra: ob 15. ur i lahka atletika na stadionu Matije Gubca. Pravico nastopa za vsak kolektiv imajo samo trije tek­movalci, ocenjujeta pa se dva najboljša. Ek ipn i zmagovalec je moštvo, k i doseže največje število točk,

»PIONIR« zmagal v streljanju

l . P ionir II. 507 krogov, 2. Pionir I 502, 3. Novoles I 405, 4. O N Z I 493, 5. O Z N II 45«, 6. ObLO I 458, 7. Novoles U 448, t. Novoteks 446, ». Komunalna banka 41», 10. ONZ III 425.

Streljanje — ženske: Ženski ekipi sta nastopili le

dve in je premočno zmagala ekipa Pionirja za več kot ato krogov. T a Je dosegla tako lep rezultat, da je še med moškimi dosegla 3. mesto.

Vrstni'red: 1. Pionir 48* kro ­gov, 2. ONZ 367.

Posamezniki — moški: 1. Marijan Kos 180 krogov, 2.

Marjan Okroglič 17» ln Janez Seplc 173. — Posamezno — žen­ske: 1. Joži Ribič 170 krogov, 2. AngeJca Dežman 166, Branka Za tiar Ua 163. (em)

Celjani spet za točko boljši

Borba za prvo mesto v T T -Jevem tekmovanju »Bralci ln poslušalci napovedujejo 1, 0, 2« Je res zanimiva ln zagrizena. Oba vodeča lista - Celjski ted­nik ir. naš Dolenjski list se redno menjavata v vodstvu. Nobenemu še nI uspelo, da bi si ustvaril večji naskok.

V nedeljskem kolu naš pred­stavnik sicer ni razočaral (imel Je I pravUnlh napovedi), toda Celjani so imeli več sreče ln Je bil njihov predstavnik za dve točki na boljšem. Tako sta Celjski tednik ln Dolenjski List spet zamenjala mesti v vrhu desetorice uredništev.

Vrstni red po nedeljskem ko­lu je naslednji: 1. Celjski ted­nik 223 točk, 2. Dolenjski list 222 točk, 3. Glas 210 točk, 4. -5. RTV In Večer po 807 točk, sledijo T T , Ljubljanski dnev­nik, Polet, Delo in Slov. J a ­dran, fiu

G. oktobra: ob 15. uri nogo­met na stadionu Matije Gubca. Tekme bodo trajale dvakrat po 30 minut. Tekmuje vsaka ekipa z vsako. Pr i neodločenih izidih bo tekma podaljšana dvakrat po 10 minut, če pa še ne bo zmagovalca, strelja vsako mo­štvo 5 enajstmetrovk.

T. oktobra: ob 15. url odboj­ka na bazenu. Igra se na dva dobljena seta, vsaka ekipa z vsako.

Športna priznanja bo r-aba­vila Ln razdelila občinska zveza za telesno kulturo.

tošnjega prvenstva Dolenjske, k i je bilo kot lani odprtega značaja, se kar težko odločimo, komu od aUetov bi prisodili na­slov najboljšega na letošnjem prvenstvu. Doseženih je bilo namreč več zelo dobrih rezul­tatov, k i tudi v republiškem ln zveznem merilu nekaj pome­nijo. Vseeno pa se hi verjetno večina odločila za Igorja Pen-ka. Zakaj? Predvsem zato, ker je bil dvakrat prvi (v suvanju krogle in metu diska) ter en­krat drugi (v metu kopja), do­segel pa je tudi nov rekord v metu diska z rezultatom 44,05 metra.

Od ostalih zmagovalcev mo­ramo pohvaliti še Klepca lz Karlovca, ki je bil najhitrejši na 100 m, Zubrlniča( Karlovac), k i je zmagal na 400 m, G rožni­ka (Olimpija-Svoboda) - zmago­valca na 1500 m, štafeti Novega mesta ln Črnomlja, Markullna (Karlovac), k l je dosegel prav dober rezultat v skoku v dalji­no, Kuzmaniča (Karlovac) — zmagovalca v troskoku, ter Spi -larja, k i Je v metu kopja pre­magal mejo 63 m. Marsikje so tudi drugo- Ln tretjeplaslrani dosegli prav lepe rezultate; to­da prostor nam ne dopušča, da bi našteli vse.

ekip v občini, i n sicer prvi dv* s sindikalnih športnih Lge? (Krka in IMV), dve šolski ekifi (Osnovna šola in gimnazija) * še Partizanova ter študen tsK* ekipa. Ekipe bodo dvočlansk** Zaradi velike izenačenosti bod* posamezna srečanja zelo zal"' miva.

Isto velja tudi za odbojka'' sko tekmovanje in za turnir * malem nogometu, v odboj" 1

bosta poleg obeh najbolj?*11

sindikalnih ekip (Novoteks & Prosveta) igrali še dve šolslo Ir. dve Partizanovi ekipi (Nov« mesto tn kombinirana ekip? Straže in Žužemberka). V m*" lem nogometu bodo poleg obe" najboljših sindikalnih ekip (IMV m Novoteks) igrale S* ekipe šole, J L A , Elana in na/ boljša ekipa Partizana (Otočeri-

V kegljanju je običajno oj£ člnsko športno tekmovanje ffiv" črnska liga) že končano, za" 1

bodo organizirali pokalno pfj venslvo v borbenih Igrali. \ streljanju nameravajo izve«* občinsko prvenstvo posamezni" kov, v šahu pa občinski br^o" turnir posameznikov.

V balinanju je novome**? Uga ze zaključena, zelo W * mivo pa bo tekmovanje v l**) nisu. Ker v tenisu v -JNovcJJ mestu se ni prave množičr.os*^ za ekipno tekmovanje m gojev. Zato pa imajo v okvinj občinskih iger v načrtu zafli' miv dvoboj med ekipama vega m desnega brega K r k w 9

V dviganju uteži bu<lo •**" vedli ni«auu> prvenstvu poSE mezaiikov, v košarki j>a turnir, na katerem bi igS4r ekipe Paruzana, J L A in siu* dentov. Posebnega atletske!!* prvenstva posameznikov n< " * ker so atletske prireditve v o* tobru prepogosine, poleg t^lr pa Je atletska sezona skoraj ključena. V ostalih panoS a ' tekmovanj ne bo, ker ni V^^Z. jev zanje. 11

Novo mesto in škerlj okrajna brzopotezna prvaka

Krško : Krim 12:21 (7:8)

V nedeljo so se rokometa*! J* Krškega srečali na vročili u u i Danskih Ueh z vodečlm na *T stvlci slovenske rokometne l'»*J Približno 300 gledalcev je priča borbeni Ln lepi igri » V stov v prvem polčasu. K r c * so sprva zaigrali dokaj n^Kj tovo, kmalu pa so se zbrali ' povzročili Ljubljančanom l " glavice. Napadalca Iskra ' Zgomba sta bila nezadrz"' Krško je povečalo prednost . tremi zadetki. Nekaj n l 1 ^ " pred polčasom pa je zal *L stom zmanjkalo sape. LjublJ" čarj »o vodili z 8:7.

V drugem delu igre so 'B ' ^ . Kr ima pokazali svojo moC, *f čanom pa je zmanjkalo Pul i

v> i i i - i . igra je postala rtezanii'" „, ln so jo Ljubljančani z l ah * " odločUl v svojo korist.

Nihče ni od Partizana pri'fj koval zmage nad o d l i t n " . Igralci lz LJubljane, pa tolikšnega poraza. O.

V nedeljo Je bilo v Sevnici okrajno most veno ln posamič­no brzopotezno prvenstvo. Na moštvenem turnirju J« nasto­pilo pet ekip. Zmagala Je prva ekipa Novega mesta, k i Je igrala v postavi Skerlj, Rado-vanovlč. dr. Golež. Sitar ln P i -cek. Presenetila Je ekipa Se­novega, k i Je popolnoma ne­pričakovano delila drugo ln tretje mesto z moštvom V ld -ma-Krškega. Za Senovo je na­stopilo nekaj mlajših zelo obe­tajočih Igralcev. Vrstni red ekip: Novo mesto I 14.3 točk, Senovo ln Videm-Krško po 11 točk. Novo mesto II 8 točk ln Sevnica 3.5 točk.

Posamično brzopotezno pr­venstvo je bilo nadvse razbur­ljivo. V predtekmovanjih so Izpadli nekateri močni brzopo­tezni igralci, n. pr. Gajski, P i -cek. ln celo kasnejši zmagova­lec Skerlj se Je le s težavo uvrstil v finale. Predtekmova-nje Je bilo odigrano v štirih skupinah. V prvi so se uvrstili v finale ClzelJ, dr. Golež in Adamič, v drugi Sitar. Ceglar ln Rupar v tretji Kmetec, Kranjc ln Skerlj, v četrti Hro-vatlč. Radovanovič ln Ristič V finalu je zanesljivo zmagal To ­ne Skerlj z 9,5 točkami, drugo In tretje mesto si delita Kme ­tec ln Clzelj (Senovo oziroma Videm-Krško) z 8.5 točkami,

slede Sitar (7.3). Ceglar (6), Ru ­par in Adamič (3). dr. Golež (4.5) Itd. V tolažilnl skupini sta zmagala Levičar (Videm - K r ­ško) ln Gajski (Novo mesto) z ».3, sledi Plcek (S) Itd.

Brzopotezno okrajno prven­stvo sta organizirali Komisija za šah pri O Z T K Novo mesto in Občinska zveza za telesno kulturo v Sevnici.

Slavko Sitar

Razveselite svojce ** znance v tujini :

z Dolenjskim Ustom1

Novomeške pionirke: nov državni rekord!

V nedeljo, 1. oktobra. Je bilo V Celju prvo i •p " 1 ' 1

prvenstvo v lahki atletiki za pionirje in pionirke. T ek " 1 " nja se je udeležilo 1? enot iz raznih krajev Slovenije. „u>"

Iz Novega mesu se Je udeležilo tega tekmovanja 1* Jfp mrjev ln II pionirk. lx>s cli so lepe uspehe, saj so •sl

borili v hudi konkurenci eno prvo, štirikrat dniKO in l " c ' tretje mesto. Posebno so se izkazale novomeške pion' 1 ,\*' štafeti 4x6» m, ko so z lepimi predajami uspele doseči ' f mesto pred ekipo Kladlvarja, ki je veljala za favorita. p ženi čas 33.9 sekunde je obenem Jugoslovanski reko*"' p-pionirke. Rezultat je zelo dober, saj je povprečen o as * c

i ic 8,5 sekunde. .^i . " Opazovalec tega tekmovanja Je lahko ugotovil v < pii"

borbenost mladih atletov ln atletinj. Njihove lepo razvite ^ stave pa so najboljši dokaz, kako koristi telesno gibanje raščajočl mladini. ,,,|t '

V nekaj letih bodo ti mladi športniki uspešno P"? ' , , )^ boj za prva mesta med mladinci in mladinkami in K tudi med članstvom, l ahko upamo, da se bo slovenski' l ika razvijala v bodočih letih. **•

Nehaj nov ih iz S e m i č a Pr ip rav l j a lna de la z a as­

faltiranje ceste skoz i Semič so se začela pred nekaj dne ­vi- Odobrenih je od r e p u b l i ­ke in okra jn ih organov 14 bi l i jonov d inar j ev . Razen t e g a zneska je odobrenih t u -d l 8 mi l i j onov za uredi tev V f e h ostal ih cest, k i vodi jo v Semič, in sicer od Jugor ja . Tajčblrta, postaje, Krvavčje-8a v rha in St ranske vas i . Pravijo, da bodo vse te s t va ­r i urejene do pros lave k r a ­s n e g a p ra zn ika in odkr i t j a •Pomenika, k i bo 29. oktobra.

Letošnja trgatev v semiškl

gor i je v g lavnem končana, toda v inog radn ik i so zelo ne­zadovol jn i , saj je neka te r im toča popolnoma uničila p r i ­delek. Najbo l j so b i l i p r i z a ­deti v i nog radn ik i od Semiča prot i K o t u , k e r je b i l p r ide ­lek 90 odst. pod povprečjem^ V i n o g r a d n i k i so zelo zask rb ­l j en i , saj n i b i lo že nekaj let zapored dobrega p r i d e l ­k a . Nu jno b i b i lo obnov i t i vsaj 50 ha v inogradov, toda k a k o r kaže o tem nihče res­no ne premišlja.

Zobna ambulanta v S e m i ­ču še sedaj n i urejena. N a

občin: prav i jo , da naj to vprašanje rešimo sami Se -mičani ter dobimo ustrezno stanovanje za s tranko, k i stanuje v prostoru, name­njenem za ambulanto. S e m i -čanl pa nimajo kompetenc n i t ! prostorov, da b i rešili ta prob lem. Men imo , da b i b i lo nujno, ko bi da l i pravico, razpolagat i s s tanovanj i Semiču. Zdaj pa s stanovanj i Razpolaga občinski l j udsk i odbor, a take probleme naj rešujemo sami !? S t ranka , k i stanuje v stanovanju, name­njenem za zobno ambulanto.

Nevarna cesta pri Sevnici V soboto, 23. septembra, je

b-la v S e vn i c i prostovo l jna oddaja k r v i . V L o k o je prišel zjutraj avtobus po k r v o d a ­jalce i n j i h odpel ja l v S e v -^ c o . V o z i l je po levem bre -* - Save po občinski cesti , Id *° jo ored dvema letoma z a -* ! lno poprav i l i , k o se je z a -r « * - jesenskega dežja v d r l a ° 8 ostrem o v inku .

' Inneškem ln na Razte­za so za napredek

Odkar so p revze l i vodstvo ? krajevnem odboru ln k r a ­j a n ; organizacij: S Z D L m l a -

'Judje, se je življenje In a *Jo v tem kraju znatno raz -**alo. Vaščani so za napre -

in so m u pripravljeni j **eti pot do njihove vasi. /•septembra so se zbrali na

*b°ru volivcev ln se odkrito P°Rovorili o tem ln onem. ^»livci- »o predlagali zgradl-.* v napajalisča b i perišča v Ljrmeškem ter vodovoda na £**tezu. Vsa težaška dela pri i * 1 gradnji io pripravljeni j|r<*tovoljno opraviti, občina

*J bi prispevala le za ce-

P o dveh l e t ih ceste še niso temelj i to poprav i l i , saj so deske in leseni ob rambn i s t e . b r i na zas i lnem mostu zelo s labi Cn se premikajo . Šofer avtobusa, k i sicer zelo dobro in prev idno voz i , se je temu močno čudil. 2e s p r a zn im voz i l om je težko obvoz i l ta nevarn i de l ceste, ko pa je nazaj grede voz i l k r v o d a j a l ­ce, se je z n a m i v r ed močno ba l . V s i po tn ik i smo bili v življenjski nevarnost i ter smo se čudili, da občinska cest­na up rava ne pop rav i mostu. Neka te r i so tudi povedal i , da je že mars ika t e r i motor is t na

Brusniški gasilci vabijo

PGD Brusnice vabi na ga­silsko prireditev, ki Jo to druitvo pripravlja za nede­ljo, 8. oktobra. Začetek bo ob 13. uri. Pod vodstvom direk­torja IMV is Novega mesta tovarila Jurija Levičnika bodo preizkusili novo motor-ko, nato pa bodo sektorske vaje s sosednjimi gasilskimi društvi. — Po končani pro­slavi bo prosta zabava. Igral bo kvintet Rangus. Vabljeni!

tem mostu za las ušel smr t i z a rad i p remikan ja in odska-kovan ja desk. A l i se bo mo ­ra la res zgodi t i nesreča, da bodo potem poprav i l i most? P r a v b i b i lo tud i , da b i v Sevn i c i i n p r i mostu v R a ­dečah pos tav i l i p r imerno prometno opozor i lo , da je cesta za večja i n težja voz i l a nepr imerna .

je zaposlena v Črnomlju, z a ­to b i b i l o prav, da se j i dode l i v Črnomlju stanova­nje

P r i p r a v l j a l n i odbor za pro ­slave kra jevnega p ra zn ika v Semiču je Imel že drugo se­jo. V njem so zastopani p r ed ­s tavn ik i vseh množičnih or ­ganizac i j s področja bivše občine Semič

100 prostovol jcev se je p r i ­j a v i l o za p r ihodn j i teden s področja bivše občine Semič za udarniška de la p r i spo­men iku . K a k o r kaže bo do 10. okt pot do spomenika že p r ip rav l j ena za asfal t i ranje. Take množične udeležbe na udarniških de l ih k a k o r letos v Semiču ne pomnimo.

Več pos l ov i ln ih večerov je b i lo v Semiču prejšnji te­den. Naši semiški r o j ak i Bukovcev Anž iz Trate, Se ­ver Anž in L u d v i k Iz Nestop-lje vas i , Pečaver iz Nestopl je vasi In Jože Lukežič Iz Vavpče vas i so po več deset­le t j ih zopet ob iska l i svoj r odn i kra j i n domovino. Želimo j i m srečen povratek In skora j -nje sv idenje v Semiču.

F. D.

T u d i tangcmjiški premier Njerere je o b i s k a ! spomenik NOB v Žužemberka

V četrtek, 28 septembra, je p remier Tanganj ike J u K u s Njerere v spremstvu dr . Jožeta V i l f a n a m drug ih o b i ­ska l spomenik pad l im bor­cem N O B v 2užemberku. V i ­sok; gost [z Tanganj ike se je zelo zan ima l za zgodovino osvobodi lnega boja v S u h i k r a j i n i . Zgodov ino N O B tega

okol iša mu je razložil p r ed -sedn k krajevne organizaci je Zveze borcev iz Žužemberka tovariš F ranc Lavrič. P r e ­mie r Njerere je b r a l imena padl ih na spomen iku ; očitno je b i l presunjen nad v e l i k i m številom žrtev, k i so padle v tem prede lu za nac ionalno ln socialno osvoboditev.

Za novo metliško pehamo

Vol ivci zahtevajo kmetijska predavanja

Te dn i se je na ostrešju stavbe za novo pekarno po­j a v i l a okrašena smrečica, k i je naznani la , da je pekarna v surovem stanju gotova. S o ­dobno opreml jeno pekarno, k i bo imela zmogl j ivost 1000 k g k r u h a n a dan , bodo i z ro ­čili svo jemu namenu že p r i ­hodnje leto. Začetna dela so stala 38 m i l i j onov dinar jev . Invest i tor je O b L O M e t l i k a , a gradbena de la je dobro iz­vršilo gradbeno podjetje P i o ­n i r jz Novega mesta.

fevomefe kronika j j * Čeprav Je promet po Gub-£J» "Hcl zaradi obnovitvenih q?' " « cesti od hotela Kandlja

tovarne IMV zaprt za vse ul°rne avtomobile ln kamione, >«ii m n o g i šoferji ne upošte-

Vsak dan se po ozki ul ici *"|ulco prebijajo na Zagrebško

težko naloženi tovornjaki "pj^l prenekatert avtobus. Na »»Sjovi cesti Je dovolj vidno vrenje, k i prepoveduje tem «u5"0m prihod skozi Gubčevo V - ? - vendar se mnogi šoferji W n >enljo za to. Cesta bo za->>!viite«* *e bolj uničena, pre-

** " l ice pa se duSlJo v bof*"? prahu. Zdaj. ko Je ta lo k

w * o zelo obremenjena, m W,£*>aio večkrat na dan »kro-

«ff N « Partizanski cesti v K a n -» n i d ^ i u j e frizer Ferllč nov, VyJS*en frizerski lokal. M imo Jfi* se ustavljajo ob oknln, lo, ^ le jo delavce m ugotavlja-^f&k? 0 0 t o najsodobnejši f r i -

lokal v Novem mestu.

<N-v ^ U l n a Koftak r.a Ul ici ta l -^'UivŽ. " č a s n o zaprta zaradi fo v/\*dltve gostilniških prosto-

i? konca meseca, ko bodo *0v o .oceana, bodo namestili X° r » r > C U r i 0 mizo, nabavili no-*<V ;p re m 0 i uredili sanitarije ** a« 1 , 0 gostilna, k i Je ana-*ko „ d o b r l h pijačah, tudi na

^ Prijetnejša.

H Drk*vaxna na Glavnem trgu Jl, j-Vj gostinski lokal v okra­ju, *L »na pod s podolit plošča-"'»nJlfrket - zaradi velikega K « O ^ ? X> le bilo težko čistiti Ji, i-Prekriii s podolit plofrča-

, so notranjo podobo lo-tf^n* ° Polepšale ln hkrati S*H6]°, Poenostavile čiščenje. i r * U i ^ e odrinil v ta namen {"ho i milijon dinarjev. Ze-JJSi,. 0* °l zgledu kavarne kaj !2Nlri " 'edin tudi drugI go-^ W . < > k o 1 1 - BostJe pa naj J* v iha jo skrb kolektiva, k i 2iJ s i ^ \ v modernizacijo pre-* , b » l t X * v m nal Inventar kar ^ J čuvajo.

S« <&kularko za drva Je te iT* Rteul* kandljska sUuiovanj-A'a S n . M t - N ° v « *a«a j « ve->ij °"i w. 0 0 dinarjev. Potroš­il to'vS, 8 0 zaradi pomanjka-2, f c l t1a * n uslug morali na S .n^ ine r fK lko dolgo čakati, »^"rka ustreženo. Nova cir-^ d r v f 6 1 * « « v en i u r i 9 me-

«0 ^ b u ^ J k o v živilski trg je •soštMS64''1 Jeseni. Prodajali

^"O Po 60 din, kislo repo

m zelje po 60 din, paradižnike po 100 din, solato po 100-iM dinarjev kg, slive po 54 din, kumare za vlaganje po 120 din, velike kumare po 50 din, zelje po M din, ohrovt po 40 din, pa­priko po 70 din, breskve po 70 din, grozdje po 140 din. Jabol­ka po 25- 30 din, hruške po 40 din. V šopkih Je bilo dobiti razno jušno zelenjavo, rože, če bulo v vencih. Tem artiklom so oene določali kar na oko. Naj ­cenejša ln najboljša Jabolka Je prodajala K Z Skocjan (po 29 din). Jajc Je bilo zelo malo, ln še ta po 13 din. Za drva so zah­tevali kmetje 3500 din, vendar Jih niso po tej ceni prodali. Promet s pleteninami Je bil la-redno velik.

• Gibanje prebivalstva: ro ­di l i sta: Jožica Jerlček lz K o ­sove S — dečka, Marija Gutman ix CveJbarJeve I — deklico. — Poročila sta se: Bortslav NVco-lov, uslužbenec iz Beograda, tn Jožefa Zagore, študentka lz Kolodvorske 10.

N a nedavnem zboru vo l i v ­cev v K o p r i v n i c i so l judje pred laga l i , naj b i tud i v n j i ­hovem k r a j u uved l i k m e t i j ­ska predavanja .

U p r a v n lka delavske u n i ­verze S l a v k a Smrde l a smo vprašali o možnosti u r esn i ­čitve želja vo l i vcev v K o ­p r i v n i c i . Po jasn i l nam je, da so v K o p r i v n c i p r i k ra j e vn i organizac i j i S Z D L že ustano­v i l i sekc. jo za izobraževanje. P redsedn ik sekretar iata sek­cije je Ivan Robek. V d rug i po lov ic i oktobra pa bodo p r i ­čeli s predavanj i s področja kmet i j s tva , o dobr i vz re j i ži­v ine za p leme ln trg, zakaj propadajo naši sadovnjak i In

Hvala za pomoč bolniku

Pred kratkim sem se s svojim bolnim možem pe­ljala «2 Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam. Av­tobus podjetja »Gorjanci« je bil natrpan. Eden mla­dih ljudi pa ni imel toliko čuta, da bi vstal in možu " bolniku ponudil svoj prostor. Tov. Sajetova, za-ititna sestra v zdravstve­nem domu v Dolenjskih Toplicah, je takoj, ko je bolnika videla, vstala in odstopila sedež. Zaradi gneče pa do prostora ni bi­lo mogoče. Pomožni iofer tov. Kavbar iz Dolenjskih Toplic (zaposlen pri pod­jetju »Gorjanci") je bolni­ka dvignil in ga posadil na izpraznjeno mesto. Obema se prav toplo zahvaljujem in želim, da bi oba imela ie veliko posnemovalcev!

J u s t i n a Lavrenčič, Smihel p r i N o v e m mestu

v inogradi i n kje je rešitev kmečkega vprašanja v nov i gospodarski po l i t i k i . D e l a v ­ska un i ve r za bo s sodelova­njem sekretar iata sekci je za izobraževanje organ iz i ra la še vzgojna, zdravstvena in t eh ­nična predavanja . P r o g ram pa bodo po potrebi In želji preb iva lcev še dopo ln i l i .

D. K.

D o m T V D »Partizane je b i l zgrajen že pred vojno. K e r je b i l precej poškodovan In nepr imeren za ku l tu rne p r i ­reditve, sta prosvetno d r u ­štvo l n T V D P a r t i z a n sk l e ­n i l a , da ga poprav i ta . P r i tem so priskočile na pomoč gospodarske organ'zaci je. Te dn i so začeli ure ja t i garde­robe za igra lce i n poprav l j a ­t i oder. Dvo rano bodo zatem-n i l l , da bodo lahko ku l tu rne

Otroško varstvo na Vidmu

O uspehih stanovanjske skup­nosti smo že poročali. Na zad­njem zasedanju »veta stano­vanjske skupnosti so bili zo­pet sprejeti pomembni sklepi.

Svet je sklenil ustanoviti otroško varstveno ustanovo na Vidmu. Predlagano Je bilo, da se odkupi gospodarsko poslopje Antona Nunčiča iz Rese. Po­sebna komisija Je ocenila vrednost tega poslopja na 1,301.630 dinarjev. Komisija je ugotovila, da je prostor za ustanovo zelo primeren.

Svet Je razpravljal o pr ipra­vah na organizacijo tombole, ki naj bi bila v juliju 1962.

Ze večkrat so na svetu raz­pravljali o ustanovitvi meha­ničnega servisa in servisa za vzdrževanje hu>. Ker n i bilo primernih prostorov, sklep n i bil uresničljiv. Nedavno Je T S S izpraznila delavnice r.a Cesti krških žrtev 4«. Z dodelitvijo tega prostora stanovanjski skupnosti bi se končno pro­blem ustanovitve mehaničnega servisa in servisa za vzdrževa­nje hiš rešil.

Svet Je sprejel tudi predlog splošne krojaške k i čevljarske delavnice, da ae priključita k servisnim delavnicam stano­vanjske skupnosti.

Sprejeta Je bila tudi odpoved delovnega razmerja upravnika obrata družbene prehrane Slavka Pleterekega.

Svet je predlagal, da se v Vidmu-Krškem ustanovi mleč­na restavracija in nabavi za pralnico še en pralni stroj.

D. K.

pr i red i t ve tudi podnev i . Ko bo vse to urejeno, bodo vse prostore na novo prebe lUi in prep leska l i . J A D

Hvala za poštenost! Pred nedavnim se je pri

meni -oglasil uslužbenec Kmetijske zadruge v No­vem mestu Uroš Kaslelic. Ko sva službene stvari opravila, je hotel kupiti še nekaj jajc, ki jih je tudi dobil. Plačal je s tisočakom in, ker ni bilo drobiža, sem stekla v hišo ter iz kovčka vzela denar, ki sem ga za­služila pri obiranju hmelja. Na hitro sem zgrabila de­nar in ga odnesla ven, mi­sleč, da sem dala bankovec za 500 din. T u d i tovariš Kastelic ni nič pogledal, temveč vtaknil denar v žep. Kmalu nato sem opa­zila, da sem mu pomoto­ma vrnila 5000 din. Takoj sem mu pisala in ga pro­sila, naj mi denar vrne. Res sem ga z obratno pošto dobila.

Na tem mestu se tovarišu Kastelcu prav lepo zahva­ljujem in ga vabim, naj se zglasi. da se mu oddolžim za njegovo poštenost!

Alojzija Medle, Dol. Suhadol 17, p Brusnice

Nadzidava šole v Koprivnici Naslednje leto bodo p r i ­

čeli z nadz idavo šole v K o ­p r i v n i c i . Stroški bodo zna ­šali okrog 15 mi l i j onov d i ­narjev. Solo obiskuje 205 otrok, od tega nad 25 odst. Iz občine Šmarje p r i Jelšah, zato bo tud i ta občina p r i ­spevala de l sredstev. Iz s ta ­tističnih podatkov je r a z v i ­den znaten porast števila otrok, saj vsako leto vpišejo v šolo od 25 do 35 otrok. Se­danj i prostor i so pretesni i n je zato sedmi razred v za ­sebni s tavbi . Učencj osmega razreda hodi jo v šolo na 7 k m oddaljeno Senovo aH v

Krotke z Zdol • Odkup sadja. K m e t i j s k a

zadruga iz Krškega je do se­daj na Zdo lah odkup i l a več tisoč k i l og ramov sadja, od tega največ jabo lk .

• Vas brez gostilne. Če­ravno so b i l e p red vo jno na Zdo lah k a r t r i gosti lne, n i danes nobene. L judje želijo, da b i b i l a vsaj ena.

12 k m oddaljeno Koz je . Ze pr ihodnje leto bo tud i v K o ­p r i vn i c i odprt osmi raz red . Nadz idava šole je torej u te ­meljena, saj b i p r idob i l i šti­r i učilnice, prostor za t eh ­nični pouk, za mlečno k u h i ­njo ter te lovadnico, k i bi, h k r a t i služila za k u l t u r n e pr i red i tve . Vaščani se zave­dajo kor i s t i , k; j i h bo s t em kra j p r idob i l .

Na belokranjski trgatvi V času trgatve med trga­

ti ne manjka z a b a v n e g a kramljanja, posebno če go­spodar s »starino* p o s k r b i za veselo razpoloženje. Marsikatera hudomušna pade tedaj. Prisluhnimo eni izmed mnogih:

Stane: »Si slišal, da se p o svetu že resno pripravljajo za prvi polet na luno? Kaj praviš, so ljudje tudi na luni?.

Jože: 'Tega ne morem trditi, za gotovo pa vem, da jih je za luno precej!*

iiiiiiiiiiniinniinniH

Tečaj za perice

S l i k a kaže dela p r i poprav i lu jezu na K r k i v Novem mestu. Zarad i odpr t in v Jezu je K r k a to l iko upadla, da so b i l i iztočni kana l i nad v>dno gladino. Obnovitvena dela izvaja novo­meška K o m u n a l a pod s t rokovn im nadzorstvom Vodne skupnost i . Ce ne bo večjih padav in , bodo Jez poprav i l i do srede novembra. V ta namen bodo porab i l i 6 mi l i jonov 200 tisoč d in , g ladina K r k e pa bo »a 60 c m višja. Večina iztočnih kanalov bo nato pod vodo. K e r bodo nekater i še nad vodno gladino. Je treba že zdaj resno razmišljati o betonskem Jezu s s is temom zapornic, ki b i dokončno rešil vprašanje vodnega stanja na K r k i i n kanal iza­

c i j sk ih i zp lak

Zavod za napredek gost in­stva in gospodinjstva o r gan i ­z i r a 14-dnevni tečaj za s t ro­kovno izpopolnjevanje per ic na de lovnem mestu. Tečaj se bo pričel 9. oktobra 1961.

N a tečaju bomo v teoretič­nem de lu obravnava l i :

— tkanine in surovine, b l a ­go, vzdrževanje, čiščenje,

— pra ln i co — ured i tev i n strojno opremo,

— ekonomiko p ra ln i c . N a praktičnih va jah pa se

bodo per ice seznanile z — ročnim In s t ro jn im p r a ­

njem, *- s čiščenjem madežev.

Tečaja se l ahko udeležijo vse tovarišice, k i so zaposle­ne v p ra ln i cah . Stroški teča­ja bodo predv idoma 2.000 d i n na osebo; to je odvisno od števila tečajnic. Tovarišice, k i se bodo tega tečaja ude l e ­žile, prosimo, da pr ide jo 9. oktobra ob 19. u r i na Z a v o d za napredek gostinstva in go­spodinjstva ( Smd ika ln l dom — Društveni t r g št. 2). Vse potrebne in formaci je pa do ­bi te na Z a v o d u za napredek gostinstva ln gospodinjstva, Ragovska cesta 21.

Zavod za napredek gostinstva i n gospodinjstva

Novo mesto.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA lTedenst,\ UMi ar

Jutri seja okrajnega odbora SZDL

Predsedn ik okra jnega od ­bo ra S Z D L V i k t o r Zupančič j e s k l i c a l sejo okr . odbora Socialistična zveze, k i bo j u t r i dopoldne v se jn i d vo ­r a n i O L O . Člani odbora bodo tokra t r a zp rav l j a l i o pred lo ­gu programa okrajnega pet­letnega perspekt ivnega raz ­vo ja . P o m e n i l i se bodo tud i o organ izac i j sk ih p r i p r a v a h za bližnjo okra jno kon fe ren ­co S Z D L , h k r a t i pa bodo re ­šil; tud i več kadrovsk h vprašanj.

0 Pe t l e tn i pe r spek t i vn i p l a n nadal jnjega razvo ja n a ­šega okra ja so od 1. do 3. oktobra p r imer j a l i v točkah, k je r mora b i t i p lan vsklajen z republiškim programom. Do 20. oktobra bodo o p red ­logu p lana razprav l j a l e k o ­misi je in svet i O L O ter ob­činski l judsk i odbor, nato pa bo predlog z re l za sejo O L O .

# 386.462 d inar jev bo dob i l za 11 zadetkov v 39. k o l u Športne napovedi Novome-ščan Jože M r z l a k , bivši no­gometaš E l ana . Redno sode­lu j e v športni napoved i z na jmanj 8 k o m b i n a c i j a m i ; • loslej se m u sreča nt n a ­smehni la , čeprav Je porab i l zanjo že približno 50 tisoča­k o v ! T oda kdo r vztra ja , tud i uspe l V tem k o l u je nekdo i z Zen ice i m e l 12 p r a v i l n i h napoved i i n je dob i l 5 m i l i j o ­nov d inar jev , M r z l a k pa je eden i zmed 59 srečnežev, k i bodo dob i l i po 386.462 d ina r ­jev .

tj) V Brestanici je odkup i l a kme t i j ska zadruga 20. sep­t embra že 30 ton jesenskih jabo lk , povprečno po 13 do 17 d i n k i l o g r a m , sadja za prede lavo p a 60 ton po 7 do Đ d in za k i l o g r a m . O d k u p i l a bo še 180 ton z i m s k i h jabolk.

# Tuđi v L o k v a h v Spod. Posav ju bodo k m a l u ugasn i ­l e petrole jke. Vaščani so s k l e n i l i napel jat ; elektr'čno razsve t l javo ; i z vo l i l i so e lek-t r i f i k a c i j s k l odbor, pr i speva­l i bodo drogove In o p r a v i l i v sa težaška dela .

Četrtek, 5 oktobra: Dunja Petek, 6. oktobra: Dallbor Sobota, 7. okt.: Dan art. JI.A Nedelja, 8. oktobra: Simeon Ponedeljek, 9. okt.: Abraham Torek, 10. oktobra: Danijel Sreda, 11. okt.: Dan vstaje L K

Makedonije ^

P R O D A M topolino 50O-A, od­ličen (cena 330.000) ln dober volksvvagen (220.000) din. Ogled pri Jug, kovač, Sevnica.

P R O D A M električno peč na ventilator (še garancija). Na ­slov v upravi Usta.

P R O D A M kuhinjsko pohištvo in spalnico. Ogled od 10. do 11. ure. N'i3lov v upravi lista

(1043-61). P R O D A M moped ln radioapa­

rat. Naslov v upravi lista (1048-61).

UGODNO P R O D A M Lambretoo 125 com ln moped. Naslov v upravi lista (1050-61).

R J A V O A K T O V K O na zadrgo sem Izgubil na cesti Novo mesto—Skocjan—Sevnica. Naj­ditelja prosim, naj jo vrne Stanku Udrihu, Novo mesto, Kristanova 12.

S P R E J M E M starejJo gospodinj­sko pomočnico, veščo kuha­nja, za dopoldanske ure. Na ­slov v upravi lista (1049-61).

ŠIVILJSKO V A J E N K O sprejme Jožefa Pungertnik, šivilja, Trebnje.

GOSPODINJSKO POMOČNICO išče štiričlanska družina. P la ­ča po dogovoru. Ponudbe pod »Pridna in poštena* na upra­vo lista (1046-61).

GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme štiričlanska družina v Krškem. Plača do­bra, ostali pogoji ugodni. Na ­slov v upravi Usta.

žnl tovarišem z Baze 20, Z B No­vo mesto, Z B Toplice, Z B L ju ­bljana, pevcem, godbi, govor­nikom, ObLO Novo mesto, Obč. odboru S Z D L Novo mesto in vsem darovalcem vencev.

Žalujoči: žena, sin, hči, brat in sestre.

O p o z o r i l o Poslovodkinja v planinski po­

stojanki v Crmošnjicah n i več naša uslužbenka, niti ne njen mož. Naročila, k i b i j ih onadva v Imenu našega društva podpi­sala, niso veljavna ln j ih ne bomo priznali. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v roku 15 dni prijavijo Planinskemu društvu vse terjatve ln porav­najo svoje obveznosti. Od 1. oktobra 1961 dalje ne bomo več upoštevali reklamacij.

Planinsko društvo Črnomelj

Obveščamo gospodarske or­ganizacije ln ustanove, kakor tudi nezaposlene delavce, da se je Zavod za zaposlovanje delavcev, Novo mesto, preselil v nove prostore na ObLO Novo mesto — dvorišče, nova stavba, n. nadstropje.

R A Z P I S I RAZPIS Z A KURJAČA

Podjetje za P T T promet, No­vo mesto, sprejme

KURJAČA Z A P A R N I K O T E L - HIŠNIKA. Pogoj: kurjač aH ključavni­

čar z Izpitom za kurjača. Na razpolago je samsko stanova­nje. Nastop v oktobru.

Za planinsko postojanko v Crmošnjicah, p. Semič, sprej­memo

O S K R B N I K A (-CO) zakonski par. Prednost imajo interesenti s kvalifikacijo v go­stinstvu. Plača po dogovoru. Stanovanje priskrb ljeno. Po­nudbe pošljite do 15. oktobra 1961 na naslov: Planinsko d ru ­štvo, Črnomelj.

Osnovna enota pošta Ljublja­na 2 sprejme v službo

V E C MOŠKIH D E L A V C E V z osnovnošolsko Izobrazbo. — Osebni dohodek po tarifnem pravir.llku. Samska prenočišča zagotovljena. ProSnje z življe­njepisom pošljite na pošto L j u ­bljana 2, T rg O F 5. Kandidati se lahko zglasljo tudi osebno na upravi pošte Ljubljana 2.

si je sod stisnil roko. Anton Lukek, delavec lz Trstenika, je padel s kozolca in si poškodo­val prsni koš. Alojzu Kuharju, delavcu lz Drušč, so se spla­zili konji, padel je pod voz in se poškodoval.

BREŽIŠKA K R O N I K A NESREČ

Pretekli teden so se ponesre­čili i n iskali pomoči v brežiški bolnišnici: A n a Soban, gospo­dinja lz Klanjca, je padla in si zlomila nogo. Janeza Budno, kmetovalca lz Stranja, je ne­kdo napadel ln m u poškodoval glavo. Vinko Pire, kmetovalec iz Leskovca, si je pr i padcu zlomil nogo. Alojz Božič, dela­vec lz Lipogiava, je padel s hodnika ln si poškodoval nogo. Anton Mlkolanc, delavec lz Stare vasi, si je pri padcu z drevesa poškodoval prsni ko*. Milana KočnCrja, železniškega uslužbenca iz Loke, je pri pre­mikanju povozil vlak. Janko Avguštinčič, upokojenec iz Kladntka, je padel z voza ir. si zlomil nogo.

TRGOVSKO PODJETJE

» P E T R 0 L « LJUBLJANA ekonomska enota

NOVO MESTO r a z p i s u j e mesto

FINANČNEGA KNJIGOVODJE

P o g o j i : najmanj 3 leta prakse v knj igovodstvu i n admin is t rac i j i v trgo­v in i . Plača po p rav i l n iku o de l i tv i osebnega do­hodka. Nastop službe ta­ko j a l i po dogovoru.

P r o š n j e p o š l j i t e n a . »PETROL«, Novo mesto.

PREKLICI Marija Brus, Črnomelj 13,

preklicu] em, kar sem govorila zoper Katarino Vrščaj lz Čr­nomlja.

Prekltcujem zdravstveno Iz­kaznico št .283792. Jožica No­vak. Selo 11. Mirna.

Ob izgubi našega moža, očeta ln starega očeta

F R A N C A K A S T E L C A se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-nom ln ostalim, k i so mu v zad­njih dneh lajšali trpljenje.

Vsem še enkrat Iskrena hvala za pomoč. Izraženo sožalje, da­rovane vence ln za spremstvo pri pogrebu.

Žalujoča žena z otroki ln ostalo sorodstvo.

Ob nenadni smrti, ljubljenega moža, očeta ln brata

JOŽETA F I N K A Iz Starih žag

se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ln sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dol-

Nova zveza med Celjem in Novim mestoml

Avtobusni promet Celje opozarja prebivalce celjskega In novomeškega okraja na ugodno avtobusno zvezo na relaciji Celje—Zidani most—Sevnica—Kostanjevica—Šent­jernej—Novo mesto in obratno, ki obratuje ob delavnikih po naslednjem voznem redu:

Ura , k m Avtobusna U ra , m i n . postaja m i n .

5.30 — odh. C E L J E prib. 17.15 5.40 S Tremarje 17.05 5.49 11 Laško li>.5t> 5.59 18 Rimske Toplice 18.46

JJ 26 ZIDANI MOST jg|

6.20 28 Radeče A 16.25 6.24 30 : :: ;: Hotemei JksjV 16.21 628 33 Vrhovo i-A 16.17 6.38 41 & Kostanj 16.07 6.45 44 g ; Sevnica ffi 16.00 6.5i 48 :g: Log UM 6.53 SO Impolca &; 15.52 7.00 82 Blanca 15.45 7.03 56 Gornje Plavsko >:•:• 15.42 7.15 62 :$: Krško ;£ 15.30 •J .19 85 Leskovee 1528 7JS4 69 Velika vaa 15.21 730 74 Pristava 15.15 7.35 79 Malo Mraševo 15.10 7.40 83 • Kostanjevica 13.05 7.50 90 Šentjernej 1455 8.15 108 prlh. NOVO MESTO odh. 1430

Opomba: N a postajo, kjer v voznem redu n i označen čas pr ihoda, pr iha ja avtobus vedno 1 m inu to p r e d ozna- . Cen im časom odhoda. j

B R E Z I C E Septembra ni bilo rojstev iz­

ven bolnišnice. Poročili so se: Jože KJemen-

4ic, kovinostrugar lz Vel. Do l i ­ne, in Ivanka Smajgl, učiteljica lz Brežic; Matjaž Zupančič, sto­matolog iz VLdma-Itrškega, ln Božena Spindler, profesorica lz Brežic; Stanislav Skrabec, uslu­žbenec lz Ribnice, ln Breda Peček, zobna asistentka lz Bre­žic.

Umr l Je Franc Znideršič, kmetovalec lz Cme , star 65 let.

NOVO M E S T O V času od 25. septembra do

2. oktobra se je rodilo 23 de­čkov ln 24 deklic.

Poročila sta se: Jože Bartol, zidar lz Rateža, ln Marija Junc, delavka lz Žabje vasi.

Umr l i so: Neža Kržol, gospo­dinja iz Vel Ponlkev, stara 63 let; Marija Nemanič, užitkarlca lz BuJ-inje vasi s u r a 70 let; V i n ­ko Slapšak, upokojenec iz Sentlovrenca, star 71 let; Her.-rik Brinskole, delavec iz Cr -mošnjic, star 50 let.

Pretekli teden so v novome­ški porodnišnici rodile: Marija Stukelj s Stari ho vega vrha -dečka, Antonija Jereb z Gruče - dve deklici, Marija Praznik Iz Grmovelj — dečka, Marija Markič iz Slovenske vasi — de­klico, Ivanka Novosei lz Rosal-nlc - dva dečka, Jožefa Zupan­čič lz Sevcega - dečka, Ema Ravbar iz Dol. Toplic - de­čka, Ana Gorenc lz Cešnjlc -dečka, Terezija Gabrlč z Rake - deklico, Ivanka Rozenbergar lz Gotne vasi — deklico, Ma­rija Mlhalič z Rateža - deklico, Vera Smrekar iz Dola - dečka, Tončka SkedelJ lz Vel. Vodenic - deklico. Toni Brajer z Broda - deklico, Ada Drobnič lz Kl i ­manje vasi - dečka, Steflca H osi lz Novakov — deklico, Kristina Stančič iz Vinice - de­klico, Marija Dolenšek lz Sp. Laker.ca - dečka, Fanl Nosan z Rateža - deklico, Alojzija Pire lz Malega Orehka - deklico, Marija T o n z Malega O m i k a - deklico, Milena Dvoršek iz Mlhelje vasi - deklico, Aloj­zija Bregant lz Zalovlč — de­čka, Nada Welss lz Črnomlja - dečka, Ana Perko lz Kaniža-rice - deklico, Marija Jureč lz MozJja - dečka, Jožefa Pekolj lz Cešnjevka - dečka, Marija Muhlč z Malega Podljubna — deklico. Pepca Bevec z Debenca - deklico, Sliva Slanic lz Kota - dečka, Antonija Jerše lz Lipe - deklico, Marija Koplna lz Lo ­

ke — deklico, Marija Cvelbar lz Lakenca — deklico, Angela Krar-jc lz Kočevja — deklico, Rozi Golobic iz Ljubljane — de­klico, Marija D i m lz Zabrdja — dečka.

IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški

porodnišnici rodile: Veronika Božič iz Kostanjevice — dečka, Jožefa Omerzo z Blance — de­čka, Anica Pinterič z BLzelj-skega — dečka, Jožica Car in iz Krške vasi — dečka, ' Terezija Cvetko tz Tuhlja — dečka, Ma ­rija Sodlč z Malega vrha — de­čka, Terezija Megovec lz P rud -nic - dečka, Ana Krivec iz Do-bove — dečka. Ljubica Hul i -na lz Prudnic — deklico, V ida Bučar lz Avguštin — dečka, Frančiška Klnik lz Sedma — de­čka, Elvira Žarko iz Brežic — dečka.

NOVOMEŠKA K R O N I K A NESREČ

Pretekli teden so se ponesre­čili in iskali pomoči v novo­meški bolnišnici: Alojz SkedelJ, posestnik lz Mačkov ca, je padel s kolesa ln si poškodoval gla­vo. Jože Pleško, kmet z Otočca, Je padel po stopnicah in si po­škodoval prsni koš. Karollni Penič, gospodinji iz Boreče va-

Brežice: 6. oktobra: sovjetski film »Kočubej« , 7. oktobra: ita­lijanski barvni f i lm »Evropa ponoči«, 8. oktobra: ameriški barvni film »Gola Maja- , 11. oktobra: jugoslovanski film »Štirinajsti dan« .

Črnomelj: 3. i n 4. oktobra: ameriški f i lm »Polkovnik in jaz« , 6. i n 8. oktobra: franco­ski barvni f i lm »Letne zgodbe«, 10. in 11. oktobra: jugoslovan­ski fi lm »Martin v oblakih«.

Dolenjske Toplice; 7. l n 8. oktobra: ameriški barvni film » V pomladi življenja«.

Kostanjevica: 8. okt.: ame­riški barvni fUm »Videli se bo­mo v Las Vegasu«, 11. oktobra: ameriški barvni film »Bagdad­ska sirena«.

Met l ika: 7. in 8. oktobra: francoski film »Nesrečniki«, — L del, 11. oktobra: »Nesrečni­ki« - IL del.

Novo mesto — K r k a : od 6. do 9. oktobra: italijanski barvni film »Velika vojna«, od 10. do 12. oktobra: poljski film »Smrti zapisani«.

Semič: 8. oktobra: ameriški film »Potemnell angeli«. •

Trebnje: 7. ln 8. oktobra: me­hiški barvni film »Serenada v Mehiki«, predstava v soboto ob 19., v nedeljo ob 14., 16. ln 18.30. 11. oktobra: francoski film »Ve ­like družine«, predstava v sre­do ob 19. url .

Sevnica: 7. i n 8. oktobra: Ju­goslovanski film »Servisna po­staja«, 11. oktobra: Italijanski film »Neznani lopovi«.

Videm-Krško: 7. in 8. okto­bra: ltalijansko-francoski barv­ni film »Ana iz Brooklyna«, 11. ln 12. oktobra: ruski fMm -»Prvi dan miru«.

Žužemberk: 8. oktobra: ltali-lanski film »Kr ik« .

SPORED RADIO LJUBLJANA

# Z nagradno anketo bodo naročniki l n b ra l c i Do l en j ­skega l ista sami odločili, v kakšni barv i naj b i stalno Iz­hajala nas lovna g lava t edn i ­k a . A n k e t a bo objav l jena v l i s tu čez 3 tedne!

SOBOTA , 7. oktobra 5.00 do 8.00 Dobro Jutro I (Pi­

san glasbeni spored) — 5.30 Ne­kaj domačih — 8.03 Poštarček v mladinski glasbeni oddaji - 8.30 Plesni zvoki - 8.55 Radijska šo­la za nižjo stopnjo — 9.25 Sere­nada za godalni orkester 10.15 AH vam ugaja? - 11.00 Melo­dije za sobotno dopoldne -12.00 Nastopa vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Slovenske narodne - 12.45 Za ­bavni orkester Alfred SchoLz — 13.30 Neka) domače razpolo­ženjske glasbe - 14.00 Za raz­vedrilo ln oddih - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdrav­ljajo - 13 40 T r i epizode za k la ­vir ir. godala - 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Zabavni or­kester Raphaele - 16.40 Mo*kl komorni zbor lz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Majh­ni ansambli - 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 4. dejanje opere Carmen — 18.20 Vedri zvoki - 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabavne melodije -Opa ­tija 1961« - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.03 Zabavne melodije »Opatija 1961«.

N E D E L J A , 8. oktobra 6.00 do 6.30 Nedeljski jutranji

pozdrav - 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Dalmatinske uverture — 7.35 Popevke za nedeljsko ]u-

tro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.26 Iz albuma skladb za otroke — 8.41 Orkester Man-tovanl - 9.03 V novi teden z za­bavno glasbo — 9.45 Pet malih skladb za klavir - 10.15 Se pomnite, tovariši 10.30 Slo­venske narodne v raznih Iz­vedbah za razne okuse — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Po­vest o generacijah 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav­ljajo - 13.30 Za našo vas -13.50 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.13 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdrav­ljajo — 15.30 Majhen operni mozaik — 16.00 Igramo za vas -17.00 Športno popoldne - 20.00 Zabavne melodije za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Simfo­nija št. 4 v C-duru - 22.15 Plesna glasba — 23.00 Trije ve­liki operni odlomki.

No okraju svet kolektiva? Uslužbenci O L O Novo me­

sto se že dl je časa poglab­ljajo v družbene odnose * svojem ko l ek t i vu . M e d d ru ­g im so na pred log ko l ek t i va i z v o l i l ; komis i jo za analitič­no oceno de lovn ih mest, ki j e p r v i k o r a k k novemu s i ­stemu nagrajevanja. K o l e k ­t i v je obravnava l tudi osnut­ke nov i h predpisov o f inan-s i r an ju državnih organov. K e r je ko l ek t i v že prevzel prve pr isto jnost i , k o je izve­de l analitično oceno delov­n i h mest, m ke r akt i vno so­delujejo p r i de l i t v i g ib l j i ve­ga de la plač, razmišljajo * tem, da b i Izvol i l i začasni svet delovnega ko l ek t i va .

Nabirajte zdravilna zelišča

Cvet: rmana s pec l j i do 1-cm, rdeče detel j ice, bel» detelj ice.

List: beladohe — volčje češnje, vinogradniškega la­puha, j e t e rn ika , melise, ma­line, ozkol istnega trpotca, pekoče kopr i ve .

Rastlino: gladišnika, krva­vega mlečka, smetllke, gren-kuljlce, melise, vodne krese, dobre misli, škržolice, črno-bine, zlate rozge.

Korenine: arn ike , belado-ne — volčje češnje, kompav« — bodeče neže, malega div­jega janeža, vel ikega dlvj* ga janeža, medvedov ih taft trobentice, male nor ice •*? male beladone, rep inca, re­grata, srčne moči, pekočih kopr i v .

Lubje: češminovIh korenin, k r h l i k e .

Plodove: česmina, gloga i belega t rna — glogovca, cf lega šipka, luščine 4Ip»» brez semena, črnega trn«, oparnice, jerebike.

Razno: gomolje jesenskeg* podleska, zelene lupine or* ' ha.

Ko r en ine kompave — b«* do t * neže odkupujemo P° 300 d in k i l o g ram. G o m o l j ' jesenskega podleska je treb* razrezat i v debel ino pol cen' t imetra . Navod i l a ln cene do­bite v vaš; zadrugi a l i pa P r

G O S A D U , skladišče Nov* mesto, S l akova u l . 8.

K o m i s i j a za sklepanje l n odpovedovanje de lovnih razmer i j podjetja »NOVOLES« — lesni komb ina t N O V O M E S T O

r a z p i s u j e naslednja delovna mesta:

1. administratorja 2. stenodaktilograia

P o g o j i : Pod L. znanje strojepis ja ter najmanj 3 leta prakse v splošni admin is t rac i j i . P o d 2. znanje strojepisa l n stenografije ter najmanj 3 leta prakse. Plača po p r a v i l n i k u o de l i t v i oseb­nega dohodka.

Prošnje, ko lkovane s 50 d i n , je t reba pos la t i naj­kasneje do 15. okt . 1961 na »NOVOLES«, Novo mesto.

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L v N o v e m mes tu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n Baškovič, T o n e Gošnik, inž. D a v o ­r i n G r o s , inž. Jože L e g a n , F r a n c M o l a n , prof-E m a M u s e r , M a k s Pogačar, M i r a n Simič, prof-T o n e T r d a n , J a n e z Vitkovič i n V i k t o r Zupančič

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e Gošnik ( g l avn i i n o d g o v o r n i u r edn ik ) , Miloš J a k o p e c ,

D r a g o K a s t e l i c i n I v an Z o r a n

I Z H A J A vsak četrtek — P o s a m e z n a številka 20 d i n a r j e v — L e t n a naročnina 900 d i n a r j e v , p o l ­l e tna 450 d i n a r j e v ; plačljiva jo v n a p r e j . Z a ,in<>" z emstvo 1800 d i n a r j e v — Tekoči račun p r i podr-N a r o d n e b a n k e v N o v e m mestu 606-11-3-24 — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto , G l a v n i t r g 3 ( vhod i z Dilančeve u l ice ) * Poštni p r e d a l : N o v o mesto 33 - T E L E F O N St. 127 — R o k o p i s o v i n fo togra f i j ne vračamo - " T I S K A : Časopisno pod je t j e » D E L O « v L j u b l j a n *