Embed Size (px)
Citation preview
Barbara Upale
OŠ Matije Čopa Kranj
Večkulturnost kot oblika sobivanja – gradivo za razredno uro 1 Uvod
Na matični šoli sem februarja 2014 izvedla delavnico za učitelje, katere namen je bil predstaviti gradivo, s
pomočjo katerega lahko tako učitelji kot učenci razvijamo kompetence večkulturnosti in senzibilizacijo za
problematiko priseljencev.
Odločila sem se, da bom gradivo pripravila tako, da ga bo moč uporabiti na razrednih urah in bo omogočalo
aktivno sodelovanje učencev in učiteljev. Želela sem tudi, da si vzamejo čas in obravnavi namenijo več ur.
Razredne ure so dobra priložnost za neobremenjeno izmenjavo razmišljanj, izkušenj, mnenj in predlogov.
2 Načrtovanje delavnice
Na redni februarski učiteljski konferenci sem dobila priložnost, da svojim kolegom predstavim gradivo in da
poskušamo skupaj izvesti uvodno diskusijo, ki bi odprla smernice za obravnavo.
Ko sem načrtovala pripravo gradiva, sem se odločila, da bom oblikovala dva različna sklopa:
– za mlajše učence sem za izhodišče izbrala zgodbo S. Neuendorfa Niko Nosorog pa že ni pošast;
– za starejše učence pa fotografijo sirskih najstnikov in posnetek z YouTuba It's not easy/Non è facile.
Nato sem pripravila učne liste z nalogami za učence ter evalvacijski list za učitelje. Gradivo sem še pred izvedbo
delavnice pripela v e-učilnico, tako da je bilo takoj vsem na razpolago.
3 Izvedba delavnice Najprej sem učiteljem predstavila gradivo za starejše učence, ki sem ga naslovila Najstniki sveta. Skupaj smo
nato ob uvodni fotografiji razmišljali o podobnostih in razlikah med sirskim in slovenskim razredom najstnikov.
Zaključek je bil, da so si vsi najstniki sveta podobni, ne glede na to, na katerem koncu živijo.
Sledil je krajši razgovor o razlogih za migracije. Na tem mestu se mi je zdelo pomembno poudariti, da je razlogov
za migracije veliko, da takšne odločitve niso nikoli lahke in da jih ne moremo deliti na utemeljene in neutemeljene,
migrantov pa na dobre in slabe, ker takšne delitve pogosto pripeljejo do izbruhov rasizma, segregacije in
ksenofobije (De Toni idr. 2013: 41).
Nato smo si ogledali kratki film A. Boninija It's not easy/Non è facile ter se pogovorili o stiskah mladega
priseljenca, ki so predstavljene na sicer humoren način, vendar z resnim podtonom, in o možnostih pomoči
njegovih vrstnikov (tutorstvo). Prvi del smo zaključili z razmišljanjem o občutkih, ki tako otroke kot odrasle
prevevajo, kadar se počutimo sprejete ter posledično zadovoljne, srečne in kadar se počutimo izključene,
nesprejete ter zato prizadete in nesrečne.
V drugem delu sem učiteljem najprej povedala zgodbo Silvia Neuendorfa Niko Nosorog pa že ni pošast, nato pa
smo se s pomočjo vprašanj pogovorili o sporočilih, ki jih prinaša. Poudarila sem, da učencem ni treba reševati
učnega lista tako, da odgovore zapisujejo, veliko pomembnejši je pogovor, ki se ga aktivno udeležujejo vsi, tudi učitelj.
Zgodba pripoveduje o Niku, ki se odloči, da bo zapustil svojo domovino in si varen dom poiskal v novem mestu
preko morja. Najprej se sreča s predsodki odraslih prebivalcev mesta, ki pa jih nato kmalu presežejo s pomočjo
otrok, saj ti Nika takoj in brez strahu sprejmejo ter tako pokažejo odraslim, da vnaprejšnje obsojanje ni smiselno,
ker nam onemogoča sklepanje novih, pristnih prijateljstev, ki nas bogatijo.
Tako kot se lahko učenci s pomočjo filma lažje vživijo v težave svojega vrstnika priseljenca, saj jim posnetek
ponuja dobro izhodišče, da razmišljajo o konkretnih problemih, in priložnost, da prisluhnejo pripovedovanju svojih sošolcev priseljencev, literarna zgodba o Niku prav tako omogoča razvijanje empatije pri mlajših učencih. V to jih
usmerja tudi poustvarjalna naloga – pišejo lahko Nikov dnevnik, in sicer prve tri dni po prihodu v mesto. Za ta
časovni okvir sem se odločila, ker v tem času pride do velikih sprememb – Niko prvi dan doživi zelo neprijazen
sprejem, drugi dan že spozna nekaj otrok, s katerimi se spoprijatelji, tretji dan pa je srečen in zadovoljen, ker ga
sprejmejo tudi odrasli.
V zadnjem delu sem učiteljem predstavila še evalvacijski list, ki je namenjen njim. Prosila sem, naj ga po
obravnavi izpolnijo in mi ga posredujejo. Takšna povratna informacija je zame namreč pomembna iz več
razlogov: pokaže na dobre strani in na pomanjkljivosti gradiva ter povzema odzive učiteljev in učencev.
4 Evalvacija delavnice
Pri načrtovanju in oblikovanju gradiva se mi je zdelo zelo pomembno gradivo najprej predstaviti in ponuditi
učiteljem v (krajšo) diskusijo, nato pa posredovati za delo pri razrednih urah. Tako so tudi učitelji imeli priložnost
aktivneje razmišljati o problematiki, še preden so jo obravnavali s svojim razredom.
Prav tako se mi zdi ključno, da je gradivo dostopno vsem v elektronski obliki, pripravila pa sem tudi tiskano verzijo
v izogib zadregam, ki bi lahko nastale zaradi zadržkov, ki jih nekateri učitelji občutijo pri uporabi računalnika.
Izvedbe razrednih ur na temo Večkulturnost kot oblika sobivanja ur so še v teku (marec 2014), nekaj učiteljev mi
je že posredovalo informacijo, da učenci aktivno in z zanimanjem sodelujejo. Evalvacij v pisni obliki še nisem
dobila. 5 Viri in literatura
1. Bonini, A. (2009). »It's not easy/Non e facile«,http://www.youtube.com/watch?v=SDLbHlc8xEA (18. 3. 2014).
2. De Toni, M. idr. (2013). Integracija/vključevanje kot dvosmerni proces. Razvijanje medkulturne
zmožnosti pri učiteljih in učencih/Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli
allievi. Trieste: SLORI, Ljubljana: ZRC SAZU ISIM. 29–32.
3. De Toni, M. idr. (2013). Pravičnost v šoli in medkulturna zmožnost. Razvijanje medkulturne
zmožnosti pri učiteljih in učencih/Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli
allievi. Trieste: SLORI, Ljubljana: ZRC SAZU ISIM. 37–40. 4. De Toni, M. idr. (2013). Medkulturno učenje in izobraževanje. Razvijanje medkulturne zmožnosti pri
učiteljih in učencih/Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli allievi. Trieste:
SLORI, Ljubljana: ZRC SAZU ISIM. 41–44.
5. De Toni, M. idr. (2013). Podobe večkulturne in večjezične Slovenije v književnosti. Razvijanje
medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih/Lo sviluppo della competenza interculturale degli
insegnanti e degli allievi. Trieste: SLORI, Ljubljana: ZRC SAZU ISIM. 53–56.
6. Neuendorf, S. (2000). Niko Nosorog pa že ni pošast. Ljubljana: Založba KRES.
7. Sirski najstniki (2007). Fotografirala: Barbara Upale, zasebna zbirka.
Priloga 1
NAJSTNIKI SVETA 1. Oglej si fotografijo.
2. Fotografija je bila narejena v Siriji leta 2007. V čem je ta razred, ki ga je fotografinja ujela na ekskurziji, podoben tvojemu in v čem se od njega razlikuje? ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
3. V Siriji že nekaj let divja vojna. Večina tvojih sirskih vrstnikov nima možnosti za nadaljevanje šolanja, mnogi so morali svoje domove zapustiti in oditi na varno v druge države, nekaj se jih je zateklo tudi v Slovenijo. Ljudje že od nekdaj zapuščajo svoje domove in domovino zaradi različnih razlogov. Vsem pa je skupno eno – takšna odločitev ni nikoli enostavna. Najpogostejši razlogi so: vojna in posledice vojne, naravne nesreče, možnost (boljše) zaposlitve in večja socialna varnost, preganjanje zaradi političnih, verskih prepričanj ali narodne pripadnosti, želja po kvalitetnejši izobrazbi, želja po odkrivanju neznanega … 4. Tudi vključitev v novo okolje je vse prej kot lahka. S kakšnimi težavami se po tvojem mnenju srečujejo tvoji vrstniki, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav? Če si morda eden izmed njih, pa zapiši svoje izkušnje ter jih, če seveda želiš, predstavi svojim sošolcem. ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
5. Oglej si posnetek z naslovom Non è facile – Ni lahko.
http://www.youtube.com/watch?v=SDLbHlc8xEA
6. Kakšen je bil prvi šolski dan fanta na posnetku? ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
7. S kakšnimi težavami se je srečal zaradi neznanja jezika in nepoznavanja običajev »države«, v katero se je priselil?
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
• ………………………………………………………………………………………………………………………….
8. Kaj misliš, kaj je povedal svojim domačim, ko se je po koncu pouka vrnil domov? ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
9. Veliko lažje bi bilo, če bi imel vsaj enega prijatelja, ki zna jezik in pozna običaje. Vendar je pot do prijateljstva po navadi dolga. Začelo pa bi se lahko na primer s tutorstvom.
Tutor: iz latinske besede, ki pomeni varuh, skrbnik. Tutorji so prostovoljci, ki se zavedajo pomena nesebične pomoči sočloveku. Kot tutor bi tako pomagal novemu sošolcu, da bi se lažje vključil v novo okolje. Iz takšne pomoči se zelo velikokrat razvijejo pristna prijateljstva.
10. Bi želel biti tutor? Zakaj?
Če si odgovoril pritrdilno, zapiši, kako bi pomagal novemu sošolcu v prvih dneh njegovega prihoda na šolo in potem vse do konca šolskega leta. ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
10. Vsak med nami se je v določenih trenutkih počutil sprejetega in zato zadovoljnega ter srečnega. Se spomniš kakšnega dogodka ali situacije, ko si se tako počutil? ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
11. Pridejo pa trenutki, ko se počutimo izključene in nesprejete. To nas prizadene in onesrečuje. Se spomniš kakšnega dogodka ali situacije, ko si se tako počutil?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
NAJSTNIKI SVETA
UČITELJEVA EVALVACIJA GRADIVA
Prosim, če lahko zapišete svoje razmišljanje in mnenje o pripravljenem gradivu.
Učitelj:
Razred:
Datum izvedbe razredne ure:
Bi želeli večkrat izvesti ure na temo večkulturnosti, strpnosti, sprejemanja drugačnosti?
Imate že sami pripravljeno gradivo za takšne ure?
Kakšen se vam je zdel izbor izhodišč za pogovor o sprejemanju raznolikosti?
Kakšne so se vam zdele naloge, povezane z izhodiščno fotografijo in posnetkom?
Kakšen je bil odziv učencev?
Če se strinjate, vas prosim, da priložite kakšen primer razmišljanj učencev.
Zapišite vaše predloge v zvezi z gradivom ali obravnavano temo.
Prosim, da evalvacijo pripnete v e-‐učilnico ali jo pošljete na:
Hvala!
Priloga 2
NIKO NOSOROG PA ŽE NI POŠAST Zgodba o prijateljstvu, ki jo je napisal in narisal Silvio Neuendorf
Kaj je to pošast? Nariši jo tako, kakor si jo predstavljaš.
POSLUŠAJ ZGODBO O NIKU NOSOROGU. POTEM POSKUSI ODGOVORITI NA VPRAŠANJA. 1. Niko Nosorog se je v majhnem čolnu odpravil prek morja. Zakaj je Niko hotel poiskati nov dom?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
2. Ko je priveslal v pristanišče in se podal v mesto, je srečal skupino živali. Zapiši, kaj so o Niku menili kapitan Podgana, doktor Krastača in Frido Vidra.
kapitan Podgana doktor Krastača Frido Vidra
3. Kako ga je pred svojo trgovino sprejel Tečko Grizli?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
4. Kako se je ob takšnem sprejemu prebivalcev mesta počutil Niko Nosorog?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
5. Kdo je prvi prijazno pozdravil Nika?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
6. Kako je Mirko Govnač razložil Niku, zakaj ga nihče ne mara?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
7. Zakaj se je Niku ta razlog zdel neumen?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
8. Zakaj se Niko prvi večer po prihodu v novo mesto ni več počutil osamljeno?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
9. Niko je iz jezera rešil Mavricija Krta, ki je po nesreči padel v vodo. Kako je ravnal Mavricij Krt, ko je zagledal svojega rešitelja?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
10. Kako so ravnali živalski otroci, ko se je izkazalo, da je Niko zelo lačen?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
11. Kaj je Niko naredil s čokoladno ploščico?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
12. Kako so ravnali živalski starši, ko jim je Mavricij Krt povedal, da ob jezeru biva pošast z orjaškim nosom? ……………………………………………………………………………………………………………………………………
13. Kdo je stopil na Nikovo stran in kako ga je zagovarjal?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
14. Zakaj je bil Niko Nosorog naposled srečen kot že dolgo ne?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
ZDAJ PA RAZMISLI ŠE O SPODNJIH VPRAŠANJIH. POTEM SE POGOVORI S SOŠOLCI
IN Z UČITELJICO.
1. Živalski starši so Nika Nosoroga sprva sprejeli drugače kot živalski otroci.
Kaj meniš o obnašanju živalskih staršev in kaj o obnašanju živalskih
otrok?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
2. Zakaj bi bil lahko Niko Nosorog tudi tvoj prijatelj?
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
3. Ko se je Niko preselil v novo deželo, je najprej naletel na predsodke prebivalcev. PREDSODEK je slabo mnenje, ki ga imamo o nekom, čeprav te osebe sploh ne poznamo. S kakšnimi predsodki se je srečal Niko Nosorog in kako so jih vsi skupaj premagali?
NIKO NOSOROG PA ŽE NI POŠAST
PREDSODKI
PRESEGANJE PREDSODKOV
KAJ PA BI NIKO NOSOROG ZAPISAL V SVOJ DNEVNIK PRVE TRI DNI PO PRIHODU V NOVO MESTO? PONOVI, KAJ VSE JE DOŽIVEL. UPORABI SVOJO DOMIŠLJIJO IN SI ZAMISLI, DA SI NIKO NOSOROG, TER NAPIŠI DNEVNIK.
Moj dnevnik Piše in r iše: Niko Nosorog
1. dan v novem mestu ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
2. dan v novem mestu ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
3. dan v novem mestu ……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………………………………
NIKO NOSOROG PA ŽE NI POŠAST Zgodba o prijateljstvu, ki jo je napisal in narisal Silvio Neuendorf
UČITELJEVA EVALVACIJA GRADIVA
Prosim, če lahko zapišete svoje razmišljanje in mnenje o pripravljenem gradivu.
Učitelj/Učiteljica:
Razred:
Datum izvedbe razredne ure:
Bi želeli večkrat izvesti ure na temo večkulturnosti, strpnosti, sprejemanja drugačnosti?
Imate že sami pripravljeno gradivo za takšne ure?
Kakšen se vam je zdel izbor zgodbe?
Kakšne so se vam zdele naloge, povezane z zgodbo?
Kakšen je bil odziv učencev?
Če se strinjate, vas prosim, da priložite kakšen primer Nikovega dnevnika, ki so ga pisali
vaši učenci.
Zapišite vaše predloge v zvezi z gradivom ali obravnavano temo.
Prosim, da evalvacijo pripnete v e-‐učilnico ali jo pošljete na:
Hvala!
