1. Ra�unalniške aplikacije pri glasbeni vzgoji

Aplikacije so oblikovane v skladu z naravnanostjo u�nega na�rta za predmet glasbena vzgoja

v devetletni osnovni šoli. Pri izdelavi ra�unalniških aplikacij za uporabo pri pouku glasbene

vzgoje izhajamo iz ugotovitev pridobljenih pri fenomenološki analizi nekaterih raziskav, ki se

ukvarjajo s posameznimi segmenti multimedialnosti.

1.) Ugotovljeno je, da lahko dodajanje elementov multimedije (�e so mediji uporabljeni

primerno in skladno, �e je uporabljena ustrezna koli�ina mentalnih referen�nih

modelov, �e je za predstavitev informacij zagotovljena ustrezna kvaliteta podporne

opreme), pri nekaterih zelo specifi�nih u�nih nalogah, transfer informacij in znanj do

ljudi izboljša;

2.) multimedijsko informacijo, ki je predstavljena primerno in skladno, lažje prikli�emo iz

spomina, kot monomedijsko informacijo;

3.) naloge, ki vsebujejo komponento objektnega prepoznavanja, bolje opravljamo, �e

imamo zagotovljeno ustrezno vizualno predstavitev.

Primernost in skladnost medijev je v aplikacijah zagotovljena z oblikovanjem asociativnih

dinami�nih grafi�nih vmesnikov, ki pri nalogah razvijanja in poglabljanja analiti�ne zvo�ne

zaznave, sinhrono s podajanjem zvo�ne informacije pri poslušanju pripravljenih glasbenih

primerov ali pri instrumentalni igri na MIDI vnosne enote (npr. na MIDI klaviaturo),

predstavljajo vizualno podkrepitev.

Raba ustrezne koli�ine mentalnih referen�nih modelov je kot razvoj glasbene osebnosti

u�enca vedno preko glasbenega izkustva zajeta kot eno temeljnih na�el naše glasbene

pedagogike, zato smo mnenja, da naj sodobna multimedijska tehnologija s svojimi tehni�nimi

zmožnosti ustrezno koli�ino mentalnih referen�nih modelov priskrbi (vsaka aplikacija vsebuje

možnost podajanja razli�nih avditivnih in vizualnih informacij), specialnodidakti�na vloga pa

naj še naprej ostane v domeni u�itelja: s tem smo izlo�ili aktivnejšo uporabo CAI in IT

sistemov pri pouku glasbe, na prvo mesto pa skladno z osebnostnim razvojem u�encev glede

na vertikalo postavili uporabo sekvencijskega glasbenega programa.

S testiranjem razli�nih konfiguracij strojne opreme, ter razli�nih digitalnih virov zvo�nih barv

smo izoblikovali seznam opreme, ki ga uporabnik potrebuje za delo z aplikacijami.

Specifi�nost u�nih nalog, ki je predpogoj za smotrno uporabo sodobne multimedijske

tehnologije pri pouku glasbene vzgoje je zagotovljena z MIDI in avdio glasbenimi primeri.

1.1. Aparaturna in programska oprema uporabljena pri izdelavi glasbenih aplikacij in

nujna aparaturna in programska oprema za njihovo uporabo

Vse glasbene aplikacije so izdelane v MIDI – Audio studijskem okolju.

- Kot osrednji ra�unalnik je bil uporabljen PC (Athlon 1.8 GHz, 512 Mb RAM, 80 Gb

IDE disk s hitrostjo 7200 obr./s, CD ROM 54x, CD-RW 32x, dual head grafi�na

kartica, zvo�na kartica SEK`D ARC-88),

- ve�in dela je bila opravljena s programom Cubase VST 32 5.0, pomagali pa smo si

tudi s programi T-Racks (mastering) in številnimi vti�nicami za VST,

- od zunanjih zvo�nih virov smo uporabili AKAI S-6000 in AKAI S-3200 digitalni

sampler (zvo�nost posameznih instrumentov smo zajemali iz lastnih podatkovnih baz,

podatkovnih baz Petra Siedlaczeka, Miroslava Vitousa, Giorgia Moroderja in drugih),

Kurzweil PC 88 digitalni klavir, Yamaha DTXPRESS II zvo�ni modul s MIDI

tolkalnimi površinami, Roland U 110 zvo�ni modul, Yamaha DX-7 digitalni

sintetizator, Roland D-70 digitalni sintetizator,

- od notranjih zvo�nih virov smo uporabili virtualne instrumente Atmosphere, Trilogy,

in Edirol Orchestral,

- masterirali smo v okolju: a) ozvo�enje Genelec 1037, Behringer B2031, b) mešalni

sistemi Cubase VST 32 5.0 virtual mixer, Yamaha Promix 01 digital mixer, T-Racks,

- MIDI napeljavo pa smo usmerjali preko USB modula Yamaha UX-256.

Uporabnik aplikacij v tehni�nem smislu potrebuje1:

- multimedijski PC ra�unalnik (z okoljem Windows 98 ali novejšim) z MIDI podporo –

priporo�amo �im zmogljivejši PC2, zlasti pa je pomembna kvalitetna zvo�na kartica,

1 Ker ra�unalniška glasbena tehnologija izredno hitro napreduje, se moramo zavedati, da bodo v prihodnosti konfiguracije morda druga�ne!

- glasbeni stolp z zvo�niki ali aktivne zvo�nike – priporo�amo �im kvalitetnejšo izbiro,

- sekvencijski program, ki podpira MIDI in Audio – priporo�amo Cubase VST 32 5.0

ali kasnejšo verzijo,

- MIDI klaviaturo3 z zvo�nim virom – priporo�amo dinami�no s klavirskimi tipkami,

- nekaj virtualnih bank zvokov – priporo�amo vsaj Edirol Orchestral,

- preprosto mešalno mizo4 – priporo�amo vsaj 6-kanalno,

- osnovno poznavanje okolja Windows,

- osnovno obvladovanje dela z okni,

- osnovno poznavanje sekvencijskega programa – vsekakor pa priporo�amo �im bolj

poglobljeno poznavanje,

- znanje za vezavo posameznih komponent: klaviatura – ra�unalnik – glasbeni stolp.

1.2. Uporaba glasbene multimedijske tehnologije v prvem triletju – od igre in glasbenih

doživetij h glasbenim izkušnjam

�

Pri opisu možnosti uporabe aplikacij izhajamo iz u�nega na�rta za glasbeno vzgojo v

devetletni osnovni šoli. U�ni na�rt je pripravila Predmetna kurikularna komisija za glasbeno

vzgojo, pod vodstvom dr. Brede Oblak. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ga je

sprejel 29. 10. 1998.

V prvem triletju u�enci napredujejo na stopnji konkretno-logi�nega mišljenja. Na stopnji

predoperativnega mišljenja se otroku razvijejo predstave,niso pa še logi�no usklajene (v

2 Z zmogljivim ra�unalnikom lahko poganjamo ve� virtualnih bank zvokov, tako da ne potrebujemo zunanjih; v tem primeru je zunanja mešalna miza sicer priporo�ljiva, ni pa nujna! 3 Poleg MIDI klaviature priporo�amo vsaj še MIDI tolkala. V tem primeru potrebujemo še MIDI razdelilnik. 4 Mešalno mizo potrebujemo v primeru, ko uporabljamo hkrati zvo�nost virtualnih in zunanjih bank.

smislu logike odraslega �loveka). Otrok lahko posnema, se simboli�no igra, ima domišljijo,

uporablja jezik, ni pa sposoben reverzibilnega mišljenja: npr. višina tona c1 (ff) mu je razli�na

od c1 (pp), višina c1 (na klavirju) mu je razli�na od c1 (na violini), ista hitrost zaporednih

tonov se mu zdi pri (pp) po�asnejša kot pri (ff), ipd. Glede na zmožnost omejenega

predstavljanja je polje fenomena estetike kve�jemu v objektu. Npr.: poleg tega, da je

posamezniku poslušanje glasbenih primerov vše� ali pa ne, mu je hkrati vše� ali pa ne tudi

glasbeni primer, vanj pa se ne poglablja. Stopnja predoperativnega mišljenja sovpada s tretjim

(Herbartovo polje) poljem fenomena estetike.

Na stopnji konkretnih operacij ali konkretno-logi�nega mišljenja je u�enec sposoben

reverzibilnega mišljenja, s tem pa mu postopoma rasteta sposobnost konservacije (npr.

ohranitev intonacije glede na dinamiko in zvo�nost; ritma glede na dinamiko, tempo) in

klasifikacije (npr. visoki - nizki toni, dolgi – kratki toni, tihi – glasni toni, ton – zvok, hiter –

po�asen tempo, metrum). Pojmi so v tej fazi še konkretni, mišljenje pa vezano na konkretne

predmete in pojave, ki jih posameznik zaznava, ali o katerih si je pridobil žive predstave na

podlagi prejšnjih izkušenj. Glede na konkretnost pojmovanja predmetov in pojavov sledi, da

jih posameznik na tej stopnji sprva še ne raz�lenjuje, ima pa že odnos do njih, in sicer glede

na svoje predznanje. Stopnja konkretnih operacij sovpada s �etrtim (Hostinskyjevo polje)

poljem fenomena estetike: polje fenomena estetike je v odnosu med u�no snovjo in u�encem,

pri �emer je fenomen estetike odvisen od u�ne snovi in u�en�evega predznanja. Tako se na tej

stopnji pospešeno razvija tudi u�en�ev odnos do glasbe ter njegov glasbeni okus.

V prvi triadi je glasbeni pouk na�rtovan kompleksno. S svojimi dejavnostmi in vsebinami, v

obsegu 70 ur, prispeva k splošnemu in glasbenemu razvoju u�encev. Predmet po svoji naravi

omogo�a afektivni, psihomotori�ni, spoznavni, estetski in psihosocialni razvoj. Pri pouku se v

povezavi z otrokovimi glasbenorazvojnimi zmožnostmi izvajajo vse temeljne glasbene

dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Narava glasbe zahteva uporabo aktivnih

oblik in metod dela, glede na stopnjo pa prevladuje ustvarjalna igra.

Pri izvajanju u�itelj za vsak razred izbere program pesmi in besedil. Izbor mora upoštevati

razli�ne izvedbene možnosti ter s tem zagotovi pestrost in spodbudi otrokovo radovednost.

Program zajema enoglasne pesmi in razli�ne spremljave z inštrumenti, ki jih izvajajo u�enci

ali u�itelj, ter povezave z gibanjem in plesom. Temeljna metoda je imitacija. V 3. razredu se

uporablja tudi simbolni slikovni zapis.

Pri ustvarjalnosti, ki se kot naravna in nujna sestavina vsake dejavnosti (predstavlja pa tudi

zna�ilno lastnost glasbenega razvoja) pojavi že na predšolski stopnji, je pomembno, da jo

u�itelj ohranja in spodbuja kot temeljno metodo u�enja v glasbeni vzgoji. Ustvarjalna metoda

se izraža preko stopnji primerne poustvarjalnosti, glasbene produkcije in ustvarjalnega

izražanja ob glasbi. Poustvarjalnost razumemo kot takšno petje in igranje, ki ga otrok

svojstveno izrazi skozi svoje doživljaje in estetsko oblikovanje; glasbena produkcija so

ritmi�ne in melodi�ne vsebine, ki jih otroci s petjem in instrumentalno igro sami ustvarjajo;

ustvarjalno izražanje ob glasbi se poraja z glasbeno zaznavo, izkazuje pa se v drugih oblikah

komunikacije. Otroci v prvem triletju skozi ustvarjalno gibanje, rajanje in ples najbolj

spontano izrazijo svoja glasbena doživetja in zaznane zvo�ne zna�ilnosti. Pomembno pa je, da

jih poskušajo izraziti tudi likovno ali besedno. Ustvarjalna metoda pri glasbeni vzgoji tako

temelji na �lovekovi potrebi po ustvarjalnem življenju, to pa v glasbi (potreba po izražanju

svojih doživetij, potreba po estetskem oblikovanju, potreba po aktivnem izmišljanju in

raziskovanju), na stopnji konkretno-logi�nega mišljenja, izkoristi preko spontanih �lovekovih

reakcij (gibanje, rajanje in ples) ter preko postopne preslikave teh spontanih reakcij na druge

izrazne sfere (npr. likovno in besedno izražanje ob glasbi), v smeri, da u�enca postopno

pripravlja na abstraktne, glasbi lastne izrazne sfere, npr. notni zapis – interpretacija –

orkestracija. Po drugi strani pa s tem prispeva k splošnemu napredovanju u�enca v smeri

abstraktno-logi�nega mišljenja. Tako vidimo bistvo napredovanja posameznika na glasbenem

podro�ju v tem, da se z glasbo ukvarja celostno, to je s poslušanjem, izvajanjem in kreiranjem

glasbe (kreirati glasbo=narediti glasbo; s tem ni mišljeno komponiranje glasbe. Pribijmo, da

kreiranje glasbe limitira h komponiranju!).

Pri poslušanju se u�enec navaja na pozorno in zbrano zaznavo. Na poslušanje moramo u�ence

s primerno motivacijo pripraviti, upoštevamo pa tudi stopnji ustrezen �as trajanja zaznavne

pozornosti. Pomembna je tudi ustvarjalna izpeljava povratne informacije o zaznanem, kar

prepre�uje pasivnost ob poslušanju. Hkrati pa je poslušanje na�in za postopno spoznavanje

glasbene literature.

Prvo triletje (skupaj s predšolskim obdobjem) je tako �as zorenja elementarnih glasbenih

sposobnosti, ko se ritmi�ni in melodi�ni posluh v primernem glasbenem okolju spontano

razvijata. Posluh je odlo�ilnega pomena za glasbeno udejstvovanje in nadaljnji razvoj

glasbenega mišljenja, preko katerega uzaveš�amo odnose med tonskimi višinami in trajanji.

U�encem omogo�amo izkušnje harmonskih sozvo�ij in zvo�nosti razli�nih glasbil posebej in

hkrati preko poslušanja, pa tudi preko doživljanja v skupinski instrumentalni igri ter preko

spremljav. Z ustvarjalno igro glasbenega dopolnjevanja in odgovorov spodbujamo ob�utek za

glasbenooblikovne celote, s pozornim poslušanjem pa razvijamo glasbeni spomin.

Spretnosti se nanašajo na pevsko, govorno in instrumentalno motoriko ter gibno izražanje

zvo�nih zna�ilnosti. Urimo jih ob izvajanju, posebej pa z didakti�nimi igrami, s katerimi

dosegamo voljnost sprejemanja in kontrolirano pozornost. Z njimi dosegamo višjo

kakovostno raven izvajanja: vaje za pevsko dihanje, telesno sproš�anje, pevsko izreko, držo

glasbil, oblikovanje in artikulacijo tonov, gibno nakazovanje melodij, metruma, ritma,

diamike.

Med znanja prvega triletja spada uporaba preprostejšega glasbenega izrazja in orientacija v

slikovnih glasbenih zapisih. U�enci znajo razlikovati zvoke iz okolja (v naravi, v mestu…) in

zvoke v glasbi (ton, šum).

V glasbenih dejavnostih in vsebinah je bogat vir korelacij z drugimi podro�ji:

- v besedilih in programski glasbi so najrazli�nejše slike iz narave in življenja

(spoznavanje okolja);

- pesemski program približuje zakladnico mladinske poezije in utrjuje njene pojme

(slovenš�ina);

- absolutna glasba spodbuja razli�ne �ustvene reakcije in razpoloženja, s katerimi lahko

vplivamo na situacije v razredu, tako npr. glasba lahko pomirja, aktivira, omogo�a

stike (vsi predmeti);

- petje ob primerni izvajalski tehniki in estetskem oblikovanju vpliva na kakovost

izreke (slovenš�ina);

- instrumentalna igra in gibanje stopnjujeta otrokovo gibalno spretnost in koordinacijo

(športna vzgoja);

- aktivna glasbena zaznava vpliva na kakovost splošnega poslušanja in zbranosti (vsi

predmeti);

- glasbena zaznava in doživljanje spodbujata kreativno mišljenje pri vseh predmetih;

- glasba razvija ustvarjalnost v besednem, likovnem in gibno-plesnem izražanju

(slovenš�ina, likovnost, športna vzgoja);

- glasba razvija analiti�no mišljenje;

- zvo�ni posnetki seznanjajo u�ence z novo tehnologijo;

- glasba usmerja v glasbene poklice in seznanja z delom v kulturnih ustanovah

(poklicna vzgoja);

- glasbene dejavnosti vplivajo na zdravo po�utje in skrbijo za primerno zvo�no okolje

(zdravstvena vzgoja, okoljska vzgoja)

- sodobna multimedijska tehnologija pri glasbenih dejavnostih seznanja u�ence s

moderno ra�unalniško tehnologijo.

1.2.1. Primer ra�unalniške aplikacije za prvo triletje

V aplikaciji bomo predstavili možnosti uporabe ra�unalnika pri postopnem usvajanju

osnovnih glasbenih pojmov kot so glasno-tiho, hitro-po�asi, zvok-ton, višji-nižji toni in

razli�na zvo�nost glasbil. Dobro poznavanje in razumevanje teh pojmov je za glasbeni pouk

izrednega pomena, saj predstavlja izhodiš�e za kasnejše usvajanje pojmov kot so glasbena

dinamika, artikulacija in agogika po eni strani, po drugi pa izraznih pojmov, kot so tempo,

intonacija, interpretacija, orkestracija in drugo.

V studijskih pogojih smo naredili 11 priredb otroških pesmi Janeza Bitenca ter jih posneli z

otroškim pevskim zborom Radia Slovenija, pod vodstvom Matevža Fabijana.

Vsaka od 11-ih aplikacij vsebuje na avdio sledi originalni posnetek posamezne skladbe, pod

njo pa so razvrš�ene MIDI sledi posameznih instrumentov v orkestraciji. Uporabnik lahko

izbere poslušanje avdio posnetka, poslušanje MIDI zapisa, ali pa oboje hkrati. Na MIDI sledi

lahko vpliva tako, da:

1) posluša vse hkrati (cela orkestracija), vsako (vsak orkesterski part) posebej ali njihovo

poljubno število (npr. samo flavto, trobento; samo flavto, kitaro, marimbo…),

2) vsakemu partu priredi poljuben instrument (npr. klavirski part izvedejo orgle,

flavtinega oboa….),

3) vsak part ali celo partituro poljubno transponira,

4) izvedbo pospeši ali upo�asni (brez spremembe intonacije in kvalitete zvoka), ima

dostop do vsakega MIDI dogodka (vsake note) v partituri, ki ga lahko prestavi po

�asu, in/ali po višini, in/ali po zvo�nosti, in/ali po glasnosti,

5) spremeni barvo grafi�nega prikaza vsakega dogodka (barvo sledi, npr. trobenta –

rumena, kontrabas – temno moder…, barvo note, npr. c1 - modra, d1 –zelena, ipd.),

6) upravlja s posnetkom, kot npr. s kasetofonom (start, stop, previjanje naprej in

nazaj…), vnaprej dolo�i mesto/mesta za�etka/konca predvajanja,

7) vsako sled ali poljubno kombinacijo sledi predstavi v razli�nih grafi�nih zapisih (kot

note, kot trakove, kot like,

8) poljubno sled pošlje poljubnemu zvo�nemu viru (�e imamo kvaliteten zvok klavirja v

virualni banki dolo�imo, da naj sled vodi v to banko, hkrati pa npr. uporabimo godala

iz zunanjega samplerja in/ali sintetizatorja in/ali druge virtualne banke, ipd.),

9) uporabi številne predprogramirane rutine npr. za rakov postop, za ve� vrst kvantizacije

MIDI dogodkov (kvantizacijske zakonitosti lahko programiramo tudi sami), za

vnaprej dolo�ljive dolžine MIDI dogodkov (dosežemo lahko npr. pravi legato pri

klavirju ipd.),

10) z njimi krmili druge ra�unalnike, magnetofone, videorekorderje…,

11) poljubno kopira posamezne dele in jih potem poljubno prestavlja, in drugo.

Ob zagonu aplikacije dobimo pred seboj zaslon, kot ga kaže slika 38 (slika je pri vsakem od

enajstih glasbenih primerov nekoliko druga�na!):

E (slika 43) F (slika 44) G (slika 45)

A (slika 39)

B (slika 40)

Slika 38. Osnovni zaslon, ko naložimo aplikacijo

C (slika 41) D (slika 42)

Potek po �asu

Glasbila v orkestraciji

A

Slika 39. Stolpec Track

B

Slika 40. Stolpec Izbira tipa sledi

Stolpec sled (Track): v stolpcu so vpisani naslovi – imena posameznih sledi. V naših aplikacijah je prva (najširša) sled namenjena informaciji o obliki glasbenega primera. V prvi triadi si v skladu z razvojno stopnjo u�enci razvijajo ob�utljivost za glasbene oblikovne celote. To je nujno za kasnejše dojemanje glasbenih oblik. Aplikacija ponuja zgolj informativno �lenitev oblike po instrumentalnih delih in delih s petjem (npr. uvod-1. kitica – medigra - 2.kitica). Hkrati pa predstavlja vizualno informacijo o �lenitvi. Druga sled je v naši aplikaciji namenjena avdio posnetku glasbenega primera. Tretja je zaradi preglednosti razlo�itve med avdio in MIDI sledmi izpuš�ena. Sledijo MIDI sledi, ki pa so v vsakem od enajstih primerov razli�ne, ker gre za 11 razli�nih glasb z razli�no orkestracijo. Prva MIDI sled pa je vedno pevska melodija. Sledi lahko uporabnik preimenuje: z miško pokaže na ime sledi, z dvojnim klikom na levi miškin gumb se odpre pogovorno okno, v katerega vpiše novo ime, vnos potrdi s tipko return.

Stolpec, ki kaže ali je dolo�ena sled MIDI ali pa avdio kanal. Znak levo od polja avdio posnetek pomeni, da gre pri tej sledi za avdio kanal, notni simbol pa pove, da gre za MIDI kanal. Na avdio kanale ni možno vnašati MIDI sledi in obratno.

C

Slika 41. Stolpec Patchname

D

Slika 42. Orodje Transport bar

S klikom na polje patchname (izberi glasbilo) se pokaže seznam MIDI glasbil po GM, GS ali XG standardu. Kratice pomenijo standardizirane oštevil�ene sezname glasbil. Vsako glasbilo v vsakem od standardov ima zna�ilno številko, npr. v GM standardu št. 1 pomeni koncertni klavir…Vsak zunanji MIDI vir zvoka, virtualni instrument in banke zvokov na internih �ipih imajo po razli�nih matrikah razporejene zvo�ne barve posameznih glasbil. Z izbiro ustreznega števila tako izberemo glasbilo, ki ga želimo uporabiti na posameznem/posameznih/vseh MIDI kanalih.

Prikazan standard ustreza interni virtualni banki zvokov (Univerzal Sound Module) programa Cubase VST 32 5.0. Preko skript lahko izberemo tudi zvoke iz drugih virov, vendar ni nujno, da bodo imena ustrezala dejanski zvo�ni barvi, ki jo bomo s tem priklicali. Ustrezala bodo v primeru, ko drug vir zvoka uporablja isto matriko razporeda zvo�nih barv – t.j. isti MIDI standard. Številka zvoka velja za ves MIDI kanal (glej Osnove delovanja str. 75)

Orodje se imenuje Transport bar. Z njim upravljamo posnetek: predvajaj, ustavi, »prevrti«, snemaj. Dolo�imo lahko hitrost predvajanja (Tempo), taktovski na�in. Izberemo lahko ponavljanje posnetka med pozicijama L in R (številka takta). Dolo�imo lahko na�in snemanja: dosnami, presnami, vklopimo/izklopimo metronom…

E

Slika 43. Vrstica Oblika pesmi

F

Slika 44. Vrstica Avdio posnetek

G Slika 45. MIDI sledi

Vrstica oblika pesmi: ob predvajanju posnetka, potuje, skladno z njim (po ekranu od leve proti desni) navpi�na �rta (�ez celo višino okna programa Cubase), ki grafi�no nakazuje njegov potek. Uporabnik preko vrstice oblika pesmi vidi obliko glasbenega primera, hkrati pa med poslušanjem tudi vidi, kje v obliki se trenutno nahaja.

Vrstica avdio posnetek prikazuje potek posnetka po �asu (glede na potujo�o �rto). Vsebuje sled avdio posnetka, prikazuje pa tudi naslov glasbenega primera, ter grafi�ni zapis relativne glasnosti posnetka na dveh kanalih (stereo) po �asu.

Vrstice z MIDI sledmi; prikazujejo (z razli�nimi barvami za razli�ne instrumente) orkestracijo glasbenega primera po vertikali in po �asu. Grafi�no in zvo�no sovpadajo s posnetkom na avdio stezi ter vrstico oblika pesmi. Prikazujejo potek orkestracije po poteku skladbe. Med predvajanjem nam potujo�a navpi�nica kaže katere instrumente poslušamo ob dolo�enem �asu. Hkrati nam podaja imena glasbil, nakazuje (grafi�no s �rticami) pa tudi kaj posamezni instrumenti izvajajo.

1.2.2.1. Aplikacija v 1. razredu

Ob vstopu v prvi razred, so u�enci stari 6 let. Skladno z razvojno stopnjo lahko v prvem

razredu aplikacijo uporabimo kot vir glasbenih primerov (u�itelj uporabi avdio sledi, ne

MIDI! MIDI sledi izklopi.), ki jih u�enci doživljajsko poslušajo, s tem pa so spodbujeni k

aktivni zaznavi. Ob tem spontano/ustvarjalno izražajo svoja doživetja skozi gib, rajanje,

pripevanje. Nekaterih primerov se lahko tudi nau�ijo. Ob tem jih lahko spremlja u�itelj ali pa

ra�unalnik. S podajanjem glasbenih primerov

z ra�unalnikom se u�enci tudi navajajo na sodobno glasbeno tehnologijo. To je izrednega

pomena, saj z zgodnjim navajanjem prepre�imo morebitne kasnejše efekte novitete sodobne

tehnologije, ki se kaže v odvzemu pozornosti dejavnostim, katerim je v prvi vrsti namenjena

ter, ko �ar izgine, nezanimanje in napa�ne predstave o zmožnostih sodobne tehnologije.

Ra�unalnik naj bo uveden spontano, pozornost pa usmerjena na glasbeni pouk. V primeru, da

uporabljamo tudi MIDI sledi, je na tej stopnji potrebno u�ence opozoriti, da gre za glasbo, ki

Z levim miškinim gumbom klikni na polje avdio posnetek, potem pritisni tipko s (solo) na tipkovnici: ra�unalnik je pripravljen na predvajanje (samo) avdia. Ostale sledi se izklju�ijo (mute; v stolpcu M se pred ostalimi sledmi pojavi bela pika) Za predvajanje, ustavljanje, »previjanje« uporabi ustrezno gumb.

je narejena z elektronskimi zvoki, ki se razlikujejo od zvokov okolice in mehansko-akusti�nih

glasbil.

1.2.2.2. Aplikacija v 2. razredu

Ob vstopu v drugi razred so u�enci stari 7 let. V prvem razredu so si u�enci pri glasbenem

pouku spontano razvijali elementarni ritmi�ni in melodi�ni posluh, urili pevsko dihanje,

izreko zlogov in glasov, navajali so se na pravilno držo glasbil in sproš�eno petje in igranje; v

drugem razredu tako prepoznajo zvo�ne barve nekaterih glasbil, pevskih glasov, navajeni so

na njihova sozvo�ja, poznajo pojme pojem, igram, glasbilo, glasba, glasbena prireditev –

koncert, glasbena spremljava, znajo tudi poimenovati nekaj glasbil.

S tem predznanjem v drugem razredu u�enci poglabljajo melodi�ni posluh z igro posnemanja

fraz v ustreznem glasovnem obsegu, ritmi�ni posluh stopnjujejo z igro odmevov oziroma s

posnemanjem ritmi�nih motivov ter z gibnimi ali zvo�nimi odzivi (npr. korakajo), poglabljajo

tudi zaznavo zvo�nih barv. Aplikacija ponuja zvo�nost številnih glasbil, ki so v avdio sledeh

dolo�ene s strani aranžerja (specifi�en je poudarek je na številnih tolkalih, ki naj bi jih u�enci

poznali iz Orffovega instrumentarija), v MIDI sledeh pa jih lahko izbira uporabnik sam.

Število in podobnost s pravimi glasbili je odvisna od kvalitete zvo�ne kartice, zunanjih virov

zvoka ter obsega in kvalitete banke virtualnih zvokov.

V ustvarjalni igri si u�enci v drugem razredu stopnjujejo kvaliteto pevskega dihanja in telesne

sproš�enosti, oblikujejo si pevski glas in postopno širijo svoj glasovni obseg, stopnjujejo tudi

spretnost instrumentalne igre na razli�nih glasbilih. V drugem razredu lahko postopoma

uvedemo tudi instrumentalno igro na MIDI klaviaturi in na MIDI tolkalih. V kombinaciji z

drugimi glasbili (lastna, ljudska in Orffova) ter petjem, lahko u�enci poustvarjajo pesmi in

instrumentalne vsebine, oblikujejo pa tudi ostinatne spremljave za pesmi in besedila. Z

uvedbo kvalitetnih sampliranih zvokov preko MIDI vnosnih naprav lahko obogatimo

zvo�nost. U�enci morajo spontano sprejeti tudi zvo�nost sodobnih glasbenih instrumentov.

Odlašanje z uvedbo v višje razrede pomeni zamujeno priložnost pretežno konkretno-

logi�nega obdobja, ko lahko u�enci, glede na kasnejši �as, še zelo spontano pridobivajo svoje

izkušnje.

Ob glasbenih dejavnostih in vsebinah

- se z likovnim izražanjem uvajajo v glasbene zapise (zlasti spodbujanje postopne

konservacije dimenzij avditivno-vizualno),

- širijo pa si tudi glasbeni besednjak (novi usvojeni pojmi): petje, pevski zbor,

zborovodja, imena glasbil (klavir, violina, violon�elo, flavta, trobenta, lahko uvedemo

tudi: elektronski instrument – zelo napa�no bi bilo uporabiti pojem sintetizator

(synthesizer)! (glej 0snove delovanja str.75),

- ljudski instrumenti, Orffovi instrumenti (zlasti spodbujanje postopne klasifikacije po

lastnostih),

- orkester, dirigent, skladatelj, skladba,

- pesmi – uspavanke, izštevanke, rajalne pesmi (spodbujanje postopne konservacije -

zlasti dimenzij dinamika, tempo, artikulacija in klasifikacije - po izrazu: pojemo in

igramo glasno – tiho, hitro – po�asi, naraš�aja�e – pojemajo�e).

Aplikacija nam v smislu podajanja glasbenih primerov (poslušanje posnetkov) omogo�a

nekatere prednosti, ki jih brez sodobne ra�unalniške tehnologije ne moremo izvesti.

Moderne MIDI klaviature omogo�ajo razdelitev klaviature na ve� obmo�ij (zone). Vsako obmo�je po svojem MIDI kanalu pošilja sporo�ila zvo�nemu viru, tako da imamo lahko na eni klaviaturi ve� zvo�nih barv hkrati; npr. za klaviaturo so lahko denimo štirje u�enci: prvi igra na tipke spodnje oktave, drugi na naslednje itd., pri �emer vsak izvablja svoj (razli�en) zvok, ki ga v skladu z obsegom zvo�ne baze lahko tudi izbere. Tudi MIDI tolkala omogo�ajo izvajanje katerekoli zvo�ne barve (v skladu z obsegom zvo�ne baze), ne le zvo�nosti tolkal.

Upravljanje aplikacije opravlja u�itelj, enostavnejša opravila (predvajanje, spreminjanje

tempa MIDI sledi…) pa lahko opravijo tudi u�enci.

1.) Avdio in MIDI sledi lahko pospešimo/upo�asnimo brez spremembe v intonaciji. Tako

lahko u�enec pridobi izkušnjo vpliva hitrosti izvedbe na isti glasbeni primer. MIDI

sledi pospešimo/upo�asnimo preko polja tempo, pri �emer se kvaliteta predvajanja ne

spremeni, avdio sled pospešimo/upo�asnimo preko opcije time stratching, s tem pa se

spremeni kvaliteta posnetka. Priporo�amo uporabo avdio opcije za manjše spremembe

v tempu.

Obe (avdio in MIDI) opciji sta reverzibilni, pri �emer je avdio opcija reverzibilna le za en

korak nazaj (1 x UNDO). Npr.; �e spremenimo tempo izvedbe, potem pa izvedemo s

Z miško pokažemo na polje tempo. Z levo miškino tipko vrednosti nižamo (po�asnejša izvedba), z desno višamo (hitrejša izvedba). Namesto miške lahko uporabimo tudi tipki - in + na numeri�nem delu tipkovnice.

V polju Source File je v okvirju BPM (glej poglavje str. 75) podan referen�ni tempo posnetka. V okvirju BPM/Destination File (ciljni tempo) nastavimo želen tempo. V polju Quality (kvaliteta posnetka) izberemo kvaliteto posnetka s spremenjenim tempom: �e izberemo najboljšo kvaliteto, procesor potrebuje ve� �asa za obdelavo. (�as obdelave s procesorjem Athlon 1.8 MHz za 1 minuto dolg primer je bil na testu 4 s.)

programom neko drugo operacijo (razen predvajanja posnetka!), posnetka ne moremo vrniti

na prvotno stanje (razen, �e ponovimo opcijo v nasprotni smeri - s tem pa ponovno

poslabšamo kvaliteto posnetka!). Pri MIDI opciji pa tempo spreminjamo poljubno.

2.) Na posnetek (avdio in MIDI sledi) lahko vplivamo tako, da posamezne dele zvezno

(pri avdio sledeh po predprogramiranih krivuljah, pri MIDI sledeh poljubno) ali

nezvezno glasnostno ja�amo ali obratno (naraš�ajo�e/pojemajo�e, glasno/tiho):

a1) MIDI sledi: odrezane dele ozna�imo (nanje kliknemo; �e izberemo ve� delov sledi ali ve�

sledi, držimo ob kliku na posamezne dele pritisnjeno tipko »shift« na tipkovnici, pomagamo

pa si lahko tudi z izbirnimi pravokotniki (držimo levo miškino tipko in jo premikamo – za

sabo puš�a sled v obliki pravokotnika, ki zajema posamezne dele sledi in/ali razli�ne sledi),

nanje dvakrat kliknemo z levo miškino tipko – odpre se nam grafi�ni urejevalnik:

Del primera, ki ga obdelujemo po glasnosti, zajamemo med navpi�nici L (levi lokator) in R (desni lokator). Pritisnemo desno miškino tipko in izberemo orodje – škarje. MIDI ali avdio sled, ki jo obdelujemo po glasnosti »prerežemo« ob lokatorjih.

Dva na�ina: -a1), b1) -a2), b2)

b1) Avdio sledi: odrezane dele ozna�imo, izberemo Fade In ali Fade Out.

Barvni pravokotniki predstavljajo MIDI dogodke (razli�ne notne vrednosti) v odrezanem delu MIDI sledi. Odebeljene navpi�nice predstavljajo glasnost posameznega dogodka. Z orodji desne miškine tipke poljubno rišemo potek glasnosti – npr:

.

Izberemo ukaz Fade In (naraš�anje) ali Fade Out (pojemanje). (Opciji sta reverzibilni v okvirih opisanih pri po�asneje/hitreje!)

a2) MIDI sledi: spremembe glasnosti posnamemo s snemanjem premikov virtualnih

potenciometrov na vsebovani virtualni MIDI mešalni mizi:

b2) Avdio sledi: tako kot a2, le da gre za premike na virtualni avdio mešalni mizi:

Panels – Midi Track Mixer.

Posamezen potenciometer predstavlja glasnost posamezne MIDI sledi. Položaj potenciometrov je nastavljiv, lahko je stati�en (glasno/tiho) ali pa dinami�en po �asu (naraš�anje/upadanje glasnosti. Dinami�ne nastavitve po �asu dolo�imo tako, da vklju�imo polje Write (zapiši), predvajamo posnetek in med predvajanjem premikamo potenciometer. Ra�unalnik si zapomni vsak premik skladno s �asom, v katerem je bil narejen. Spremembe uveljavimo s poljem Read (beri). Glasnost po �asu lahko spreminjamo za vsako MIDI sled ali za vse skupaj.

Naša aplikacija za prvo triletje vsebuje le eno stereo avdio sled. Glasnost lahko spreminjamo s potenciometroma (gre za par, ker je posnetek stereo) 1,2 ali pa z glavnima (master).

Panels – VST Channel Mixer 1

Po drugi strani lahko aplikacijo uporabljamo tako kot v prvem razredu.

1.2.2.3. Aplikacija 3. razredu

Ob vstopu v tretji razred, so u�enci stari 8 let. S predznanjem pridobljenim v prvih dveh

razredih ter splošnim napredovanjem v razvoju svoje osebnosti, v tretjem razredu u�enci

poglabljajo to�nost intonacije; z izreko izštevank, ugank, rekov in odlomkov z

onomatopoijami poglabljajo ritmi�ne in govorne sposobnosti; natan�no posnemajo melodi�ne

in ritmi�ne motive ter fraze in poglabljajo glasbeni spomin; razvijajo glasbeno mišljenje in

analiti�no zaznavajo odnose v lastnostih tona kot glasnejši – tišji, višji – nižji, daljši – krajši;

zaznavajo in razlikujejo ve� zvo�nih barv; ob spremljavah poglabljajo ob�utek za barvna in

harmonska sozvo�ja; razvijajo ob�utljivost za glasbene oblikovne celote pri petju, igranju in

poslušanju. U�enci si izboljšujejo tudi spretnosti: izboljšujejo tehniko petja in instrumentalne

igre; so spretnejši v gibnem izražanju ob glasbi; poglabljajo prvine estetskega oblikovanja

(artikulacijo, fraziranje, pevsko izreko, jakost in hitrost izvajanja). Ob glasbenih dejavnostih

in vsebinah stopnjujejo razumevanje glasbenih zapisov ob gibnih in likovnih simbolih;

razumejo in uporabljajo ve�je število glasbenih pojmov, kot so glas, zvok, ton, tišina – pavza,

višji – nižji toni, melodija, metrum, glasbene prireditve, glasbeni spored, kora�nica, ples,

nagajivka, glasbena pravljica; prepoznavajo in poimenujejo Orffove in klasi�ne instrumente.

Poznajo ra�unalnik in MIDI klaviaturo (priporo�ljivo tudi MIDI tolkala).

V tretjem razredu naj u�enci nadaljujejo z instrumentalno igro na MIDI vnosne enote v kombinaciji z drugimi glasbili; z instrumentalno spremljavo v kombinaciji z drugimi glasbili ter petjem (ostinatno) pojejo enoglasne ljudske in umetne pesmi, ki ustrezajo otroškemu �ustvovanju in glasbeni razvitosti tretješolca; na glasbilih igrajo spremljave in krajše instrumentalne skladbe; ritmi�no izrekajo besedila in jih spremljajo s telesnimi gibi in z instrumenti; upoštevajo pevsko in instrumentalno tehniko in elemente estetskega oblikovanja; ohranjajo slovensko glasbeno zapuš�ino. Raziskujejo zvo�ne barve (tudi barve elektronskih virov zvoka) in z njimi izražajo svoje zamisli; nove vsebine doživljajsko poustvarjajo; oblikujejo spremljave za pesmi in besedila; dopolnjujejo melodije in ritme, oblikujejo odgovore na glasbena vprašanja; ustvarjajo melodije za besedila in besedila za melodije.

V tretjem razredu lahko aplikacijo v skladu z otrokovim razvojem najbolj izkoristimo: v

smislu podajanja informacij preko slišnega, vidnega kanala, z igro na MIDI vnosne enote pa

tudi kinesteti�nega.

Opis prednosti uporabe aplikacije se nanaša zlasti na razvijanje:

a) analiti�ne zaznave odnosov v lastnostih tona kot glasnejši – tišji, višji – nižji, daljši –

krajši;

b) zaznave in razlikovanja ve� zvo�nih barv;

c) poglabljanju ob�utka za barvna in harmonska sozvo�ja;

d) razvijanju ob�utljivosti za glasbene oblikovne celote pri petju, igranju in poslušanju.

Aplikacijo uporabljamo kot v prvih dveh razredih, glede na zgornje to�ke pa nam ponuja

nekaj novih možnosti.

Aplikacija ponuja pri poslušanju avdio sledi kombinacijo avdio in vizualne informacije v

realnem �asu. Med poslušanjem glasbenega primera V Afriko (posnetek na avdio sledi –

uporabnik lahko izbira med enajstimi pripravljenimi pesmicami, lahko pa jih ustvari tudi

sam!) se skladno s potekom glasbe premika navpi�nica (od leve proti desni – spodnja

zamrznjena slika kaže, da smo na za�etku) in nakazuje

1.) potek oblike (Kasneje lahko trenutno �lenitev po kiticah nadomestimo z vsebinsko-

formalno. Ob poslušanju lahko u�enec sam vpisuje �lenitev – aplikacija postane

naloga iz poslušanja.),

2.) imena instrumentov, ki nastopajo,

3.) orkestracijo (na MIDI sledeh) glede na tok glasbenega primera (mesta lahko pustimo

brez poimenovanja – z analiti�no zaznavo jih vpiše u�enec – naloga iz poslušanja) in

4.) grafi�en potek linij pri posameznih partih (sliko lahko raztezamo po vertikali in

horizontali – gibanje se bolje vidi! /slika na naslednji strani/).

Primer raztegnjene slike po horizontali: gibanje znotraj posameznih MIDI sledi je bolje vidno. Posledica raztegovanja slike se kaže tudi v tem, da celotne slike ne moremo ve� imeti naenkrat na zaslonu; ko se navpi�nica dotakne desnega roba okna, aplikacija avtomatsko presko�i na naslednji zaslon (navpi�nica je zopet na za�etku novega zaslona in potuje dalje od leve proti desni).

Sliko raztezamo/kr�imo z zunanjimi kazalci na spodnjem desnem vogalu zaslona; po vertikali, po horizontali.

K a) Vizualna podkrepitev aplikacije pri analiti�ni zaznavi odnosov v lastnostih tona kot

glasnejši – tišji, višji – nižji, daljši – krajši:

Kot primer bomo pokazali vizualno podkrepitev pri analiti�ni slušni zaznavi pevske linije

glasbenega primera V Afriko (aplikacija omogo�a vizualno podkrepitev kateregakoli parta!)

Ob poslušanju avdio sledi (posnetka) lahko spremljamo nazoren grafi�ni prikaz poteka

melodije petja:

Z dvojnim klikom na izbrani part aplikacija odpre novo urejevalno okno; MIDI dogodki v

grafi�ni obliki prikazujejo potek melodije:

Dvojni klik leve miškine tipke na sled pevska melodija

Dogodki se vrstijo po �asu (od leve proti desni - skladno s �asom jih spremlja navpi�nica), so razli�no dolgi, razli�nih barv in razli�no visoko postavljeni. Razporeditev od leve proti desni in dolžina pravokotnikov opisujejo ritmi�ni potek, kako visoko so in barva pa intonan�ni potek. Odebeljene razli�no visoke navpi�nice nakazujejo glasnost posameznega dogodka. U�enec ob poslušanju sledi dinami�ni vizualni podkrepitveni informaciji: hkrati sliši in vidi, da so posamezni toni melodije tišji in glasnejši; da so daljši in krajši; da so višji in nižji.

Nadalje lahko aplikacijo uporabimo tako, da u�enec namesto avdio sledi (posnetka pesmice),

posluša le MIDI kanal, na katerem so sledi pevska melodija (izklju�imo vse sledi razen

izbrane!). Melodijo že pozna; posluša jo v izvedbi zvo�ne barve, ki jo izberemo, npr. številka

1 – klavir. (Spontano pridobi izkušnjo, da lahko pevsko melodijo igra tudi drug instrument. Z

menjavanjem zvo�nih barv jih lahko raziskuje in spoznava nove, že poznane pa utrjuje.)

Nadalje ustavimo predvajanje: pravokotnike lahko z miško premikamo po �asu (levo-desno),

po višini (višji - nižji toni; s premikanjem se avtomatsko spremeni barva pravokotnika), lahko

jih spreminjamo po dolžini (daljši - krajši toni), lahko višamo in nižamo odebeljene

navpi�nice posameznih MIDI dogodkov (tišji – nižji toni) – vsako spremembo pa hkrati tudi

slišimo.

U�enci lahko eksperimentirajo (sami vnašajo razli�ne tone iz tega naslova z miško, lahko jih

vnašajo tudi z igranjem na MIDI klaviaturo), lahko pa jim pripravimo nalogo: spremenimo

npr. pozicijo višine enega pravokotnika. Predvajamo MIDI sled – u�enci ob analiti�nem

poslušanju opazijo razliko: melodija, ki jo poznajo, je napa�na. (Podobno za dolžino,

glasnost.)

Nadalje izbrišemo vse dogodke. Preko MIDI klaviature zaigramo melodijo, izvajanje pa

snemamo: razli�ni toni ki jih u�enci slišijo, se sproti rišejo na ekranu. U�enci tudi sami

eksperimentirajo.

K b, c) Aplikacija omogo�a vplivanje na zvo�nost: druga�en pristop k zaznavam in

razlikovanju zvo�nih barv ter poglabljanju ob�utka za barvna in harmonska sozvo�ja.

Poslušamo MIDI sledi – MIDI priredbo pesmice. U�enec lahko spreminja zvo�nost

posameznih partov – v skladu z naborom zvo�ne baze, v polju patchname izbere poljuben

instrument. Ob analiti�nem poslušanju prepoznava spremembe v barvnih sozvo�jih, obenem

poglablja ob�utek za harmonska sozvo�ja. Preko igre na MIDI vnosne enote eksperimentira z

razli�nimi zvo�nimi barvami.

K d) Pri razvijanju ob�utljivosti za glasbene oblikovne celote pri petju, igranju in poslušanju

je poudarek uporabe aplikacije ponovno na vizualni podkrepitvi z dinami�no ali stati�no sliko

na enem ekranu.