Embed Size (px)
Citation preview
POSLOVNA PROJEKTNA NALOGA
Sodelovanje z gospodarskimi zbornicami iz
Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine
Možnosti vstopa podjetij iz Republike Srbije in
Republike Bosne in Hercegovine
v Republiko Slovenijo
Člani projektne skupine: Miške
Ime in priimek
1. Katja Bogovič
2. Anja Lorger
3. Klavdija Oblak
4. Tadej Gorjup
5. Polona Hojnik
Vodja skupine: Katja Bogovič
Program in način študija: Poslovanje v sodobni družbi
Celje, marec 2013 Mentor: pred. mag. Gregor Jagodič
II
POVZETEK
V projektni nalogi se bomo ukvarjali z reševanjem problema vstopa Republike Srbije in
Republike Bosne in Hercegovine na slovenski trg. Prednosti vstopa držav iz bivše Jugoslavije
v Republiko Slovenijo, so skupna preteklost in lažje ponovno navezovanje stikov, poznavanje
jezika, poznavanje trga in dolgoletna prisotnost, geografska lega, mentaliteta, poznavanje
poslovnih navad, že v preteklosti prepoznavni izdelki in blagovne znamke in trgovinska ter
investicijska prisotnost. Problem prepoznamo v investicijskih tveganjih, v obrestni meri, v
poslovnem neuspehu in v tržni ceni. Glede na analizo panoge, ki smo jo opravili za Republiko
Srbijo smo se odločili, da je za podjetje Kendy LTD iz Beograda dobra možnost, da svoje
podjetje pripelje na slovenski trg tako, da ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji. Po
končani analizi trga in panoge podjetja Vispak iz Republike Bosne in Hercegovine, bi po
našem mnenju za prodajo kave Zlatna džezva na slovenskem trgu bilo za podjetje najboljša
možna rešitev posredni izvoz s pomočjo prodajnega agenta. Rešitev vidimo v tem, da bi se
gospodarska zbornica Republike Slovenije še bolj povezala z zbornicama iz Republike Bosne
in Hercegovine ter Republike Srbije, da bi se na osnovi tega razvilo tesnejše sodelovanje in
več strokovnih pomoči v obliki svetovanj podjetjem, ki si želijo vstopiti na slovenski trg.
Ključne besede: strategija vstopa, gospodarsko sodelovanje, blagovna menjava, tuji trg.
SUMARRY
The project work will deal with the problem on entry of the Republic of Serbia and the
Republic of Bosnia and Herzegovina on the Slovenian market. Advantages of entry for
companies from the former Yugoslavia in the Republic of Slovenia are common history, to
facilitate re-establishment of contacts, knowledge of the language, knowledge of the market,
long-standing presence, geography, mentality, knowledge of business practices, past
recognized products and brands, trade and investment presence. Problems recognized in the
project work are investment risks, the rate of business failure and the market price. According
to analysis, which was performed for the Republic of Serbia, we decided that a good chance
for the company Kendy LTD is if they bring their company to the Slovenian market by
establishing a branch in the Republic of Slovenia. After analyzing the market and industry of
Vispak companies from the Republic of Bosnia and Herzegovina, in our opinion the sale of
coffee Golden džezva on the Slovenian market is best with the help of indirect export sales
agent. The solution can be seen in the fact that the Chamber of Commerce of the Republic of
Slovenia's integration into the chambers of the Republic of Bosnia and Herzegovina and the
Republic of Serbia that could be developed on the basis of closer and more expert assistance
in the form of advice to companies who want to enter the Slovenian market.
Key words: entry strategy, economic cooperation, trade, foreign market.
III
VSEBINA
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 Obravnavana problematika .......................................................................................... 1
1.2 Namen in cilji .............................................................................................................. 1
1.3 Uporabljena metodologija ........................................................................................... 1
1.4 Predvidena raziskovalna vprašanja .............................................................................. 2
1.5 Omejitve raziskave ...................................................................................................... 2
2 KRATKA PREDSTAVITEV ............................................................................................ 3
2.1 Predstavitev držav ........................................................................................................ 3
2.1.1 Predstavitev Republike Slovenije ......................................................................... 3
2.1.2 Predstavitev Republike Srbije .............................................................................. 3
2.1.3 Predstavitev Republike Bosne in Hercegovine .................................................... 4
2.2 Oris gospodarskih razmer ............................................................................................ 5
2.2.1 Gospodarske razmere s Republiki Sloveniji ........................................................ 5
2.2.2 Gospodarske razmere v Republiki Srbiji ............................................................. 6
2.2.3 Gospodarske razmere v Republiki Bosni in Hercegovini .................................... 7
3 KLJUČNI PROBLEMI ...................................................................................................... 8
3.1 Najpogostejše napake pri vstopu na novi trg ............................................................... 8
3.2 Problem investicijskih tveganj ..................................................................................... 8
3.2.1 Tveganje povezano z obrestno mero .................................................................... 8
3.2.2 Tveganje poslovnega neuspeha podjetja .............................................................. 9
3.2.3 Tveganje povezano s tržno ceno .......................................................................... 9
3.3 Razlike poslovnih kultur med Republiko Slovenijo, Republiko Srbijo in Republiko
Bosne in Hercegovine ............................................................................................................ 9
3.3.1 Poslovni bonton Republike Slovenije .................................................................. 9
3.3.2 Poslovni bonton Republike Srbije ........................................................................ 9
3.3.3 Poslovni bonton Republike Bosne in Hercegovine ............................................ 10
4 ZAZNAVANJE IN IZKORIŠČANJE PRILOŽNOSTI (SPIN – SWOT analiza) .......... 11
4.1 Analiza panoge .......................................................................................................... 11
4.1.1 Analiza panoge za Republiko Slovenijo ............................................................ 11
4.1.2 Analiza panoge za Republiko Srbijo .................................................................. 11
4.1.3 Analiza panoge za Republiko Bosne in Hercegovine ........................................ 12
4.2 SWOT analiza ............................................................................................................ 12
4.2.1 SWOT analiza za Republiko Slovenijo .............................................................. 13
4.2.2 SWOT analiza za Republiko Srbijo ................................................................... 14
4.2.3 SWOT analiza za Republiko Bosne in Hercegovine.......................................... 15
5 TEORETIČNE MOŽNOSTI VSTOPA NA TUJI TRG .................................................. 17
5.1 Pravni vidiki .............................................................................................................. 17
5.2 Carinski postopki ....................................................................................................... 17
5.2.1 Carinsko območje ............................................................................................... 17
5.2.2 Skupnostno blago ............................................................................................... 17
IV
5.2.3 Določitev carinske dovoljene rabe ..................................................................... 18
5.3 Logistika .................................................................................................................... 18
5.3.1 Multimodalni transport ....................................................................................... 19
5.3.2 Kontejnerizacija ................................................................................................. 19
5.3.3 Kontejnerski terminali ........................................................................................ 19
5.4 Izvozne oblike vstopov na tuji trg ............................................................................. 19
5.4.1 Neposredne oblike izvoza .................................................................................. 19
5.4.2 Posredne oblike izvoza ....................................................................................... 20
5.4.3 Kooperativne oblike izvoza ................................................................................ 20
5.5 Pogodbene oblike vstopov na tuji trg ........................................................................ 20
5.5.1 Licenčno poslovanje ........................................................................................... 20
5.5.2 Franšizing ........................................................................................................... 20
5.5.3 Pogodbena proizvodnja ...................................................................................... 21
5.5.4 Skupna vlaganja ................................................................................................. 21
5.5.5 Strateške zveze ali zaveze .................................................................................. 21
5.6 Investicijske oblike vstopov na tuji trg ...................................................................... 22
5.6.1 Prodajni zastopniki – distributerji ...................................................................... 22
5.6.2 Rezidenčni prodajni zastopniki .......................................................................... 22
5.6.3 Lastna prodajna in proizvodna enota ................................................................. 22
5.6.4 Sestavljalnice oz. skladišča ................................................................................ 22
5.6.5 Regionalni centri ................................................................................................ 22
5.6.6 Prevzemi in investicije ....................................................................................... 23
6 PREVERJANJE RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ ........................................................ 24
6.1 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 1 ..................................................................... 24
6.2 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 2 ..................................................................... 25
6.3 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 3 ..................................................................... 25
6.4 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 4 ..................................................................... 26
7 PREDLOGI REŠITEV ..................................................................................................... 27
7.1 Sodelovanje Republike Slovenije s tujimi podjetji .................................................... 27
7.1.1 Sodelovanje Republike Srbije z Republiko Slovenijo ....................................... 27
7.1.2 Sodelovanje Republike Bosne in Hercegovine z Republiko Slovenijo ............. 27
7.2 Vstop podjetij iz Republike Srbije na slovenski trg .................................................. 28
7.2.1 Postopek ustanovitve podružnice v Republiki Sloveniji .................................... 28
7.2.2 Zaposlovanje ...................................................................................................... 29
7.2.3 Transport ............................................................................................................ 29
7.2.4 Carina ................................................................................................................. 29
7.3 Vstop podjetij Republike Bosne in Hercegovine na slovenski trg ............................ 30
7.3.1 Posredni izvoz .................................................................................................... 30
7.3.2 Prodajni agent ..................................................................................................... 30
7.3.3 Prednosti posrednega izvoza .............................................................................. 30
7.3.4 Transport ............................................................................................................ 31
7.3.5 Carina ................................................................................................................. 31
V
8 SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................................. 32
9 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 34
1
1 UVOD
1.1 Obravnavana problematika
Gospodarsko sodelovanje z državami bivše Jugoslavije je bilo takoj po razpadu skupne države
močno omejeno, v zadnjih letih pa je mogoče zaznati njegovo porast. Tržišča v novo nastalih
državah so postala novi zunanji trgi, ki so privlačni za slovenska podjetja. Prav tako je postal
slovenski trg zanimiv za gospodarstvo držav bivše Jugoslavije. Zaradi dogodkov v preteklosti
so gospodarska okolja v balkanskih državah tvegana, zato se podjetniki raje odločajo za
zunanje trge – predvsem Republiko Slovenijo.
1.2 Namen in cilji
Naš namen je osredotočiti se na sodelovanje z gospodarskimi zbornicami iz Republike Srbije
in Republike Bosne in Hercegovine. V naši projektni nalogi želimo preveriti možnosti vstopa
v Republiko Slovenijo za podjetja iz Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine.
Namen dela je predvsem predstaviti v kolikšnem obsegu in na kakšen način se vključujejo
podjetja iz Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo in
morda predlagati kakšne izboljšave oziroma odpravo administrativnih ali drugih ovir, ki se
najbrž pojavljajo.
Cilji projektne naloge so naslednji:
spoznavati metode in priprave pisnih poročil in ustnih predstavitev,
spoznavati vsebino in strukturiranje pisnih poročil ter ustnih predstavitev,
spoznavati gospodarsko zbornico v Republiki Sloveniji, Republiki Srbiji in Republiki
Bosni in Hercegovini,
spoznavati možnosti vstopa tujih podjetij na slovenski trg,
spoznavati medsebojno sodelovanje in organizacijo zbornic z državami bivše
Jugoslavije,
predlagati izboljšave oz. spremembe za boljše sodelovanje med državami.
1.3 Uporabljena metodologija
Projektna naloga bo sestavljena iz dveh delov: iz teoretičnega in iz raziskovalnega
(praktičnega) dela. V teoretičnem delu bomo opredelili teoretična vprašanja, v raziskovalnem
delu pa bomo na osnovi teoretičnih izhodišč ter iz delno poznanega področja iz prakse
obdelali podatke tako o slovenskem trgu, njegovi fleksibilnosti in možnostih vstopa tujih
podjetij na njegov trg.
Teoretični del bo temeljil na deskriptivnem pristopu in sicer z uporabo naslednjih metod:
metoda deskripcije: postopek opisovanja dejstev o poslovanju Republike Srbije in
Republike Bosne in Hercegovine, procesov in pojavov, ki so značilni za poslovanje v
2
Republiki Sloveniji in ki otežujejo ali lajšajo podjetjem iz Republike Srbije in
Republike Bosne in Hercegovine, da vstopijo na slovenski trg,
metoda kompilacije: povzemanje strokovnih znanj iz literature, spoznanj, stališč in
sklepov,
zgodovinska metoda: spoznavanje dogodkov iz preteklosti, ki so pomembni za razvoj
in odnose v podjetništvu na področju Balkana, na podlagi različnih dokumentov.
Praktični del naloge, ki se nanaša na analizo ožjega in širšega okolja konkurentov, bo temeljil
na analitičnem pristopu z uporabo metoda analize: postopek razčlenjevanja celote v dele, ki se
jih ločeno opazuje.
1.4 Predvidena raziskovalna vprašanja
V projektni nalogi smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Slovenski trg je odprt in prijazen do tujih podjetij (še posebej do podjetij iz držav
bivše YU – Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine).
Iskanje primernih in zaupanja vrednih poslovnih partnerjev na slovenskem trgu je
enostavnejše, kot v primeru vstopa na trge drugih držav članic EU.
Pomemben element vstopa podjetij iz Republike Bosne in Hercegovine in Republike
Srbije je v tem, da gre pogosto za znane blagovne znamke, ki se jih ljudje spominjajo
še iz časov skupne države.
Strošek logistike je pomemben element pri odločitvi za vstop na slovenski trg.
1.5 Omejitve raziskave
Omejitve, s katerimi smo se soočili pri pisanju naloge, so predvsem:
omejitev pri pridobivanju literature,
pomanjkanje informacij o vstopih podjetij Republike Bosne in Hercegovine na
slovenski trg,
problem medsebojnega usklajevanja zaradi teme projektne naloge, ki je zelo obsežna.
3
2 KRATKA PREDSTAVITEV
2.1 Predstavitev držav
2.1.1 Predstavitev Republike Slovenije
Republika Slovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na
zakonodajno, izvršilno in sodno (Vlada RS, 2010).
Republika Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije, leta 2007 pa je prevzela
evro, kar je še povečalo njeno mednarodno konkurenčnost. Danes Republika Slovenija pred-
stavlja uspešno državo z dobro logistično lego, ki je zanimiva za mednarodne investitorje
(Veleposlaništvo RS, 2013).
Republika Slovenija predstavlja relativno majhno tržišče, saj njeno prebivalstvo znaša le
nekaj več kot 2 milijona prebivalcev. Pokriva 20.273 km², glavno mesto je Ljubljana, uradni
jeziki so slovenščina, na narodnostno mešanih območjih tudi madžarščina in italijanščina.
Valuta Republike Slovenije je evro (EUR), ki velja od 1.1.2007.
Večina prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi, v Republiki Sloveniji pa je tudi štiride-
set drugih verskih skupnosti, ki so uradno registrirale svojo dejavnost (Protokol RS, 2013).
2.1.2 Predstavitev Republike Srbije
Republika Srbija meri 88.361 km² in ima 7,3 milijona prebivalcev. 82,9% je Srbov, 3,9%
Madžarov, 1,4% Romov, 1,1% Jugoslovanov, 1,8% Bošnjakov, 0,9% Črnogorcev in 8% dru-
gih. 85% prebivalcev pripada pravoslavni cerkvi, 5,5% je katolikov, 1,1% protestantov, 3,2%
muslimanov in neopredeljenih 5,2%. 7,9% prebivalcev živi pod mejo revščine (Izvozno okno,
2012).
Glavno mesto je Beograd, uradni jezik srbski ter madžarski (na področjih, kjer madžarska
manjšina presega 20% populacije), valuta je dinar1, ki je razdeljen na 100 par. V državi se
uporablja metrični sistem, pogosto pa tudi enota »vagon«, kar pomeni 10 ton in se uporablja v
trgovinskih podatkih (Izvozno okno, 2012).
Republika Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizaci-
jami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je svetovni
banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi
določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Repub-
liki Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-
1 Menjalni tečaj: 1 EUR = 111,43 RSD
4
pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum
z EU. Republika Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO
– World Trade Organization) (Izvozno okno, 2012).
Republika Srbija je demokratična parlamentarna republika z enodomnim parlamentom. V
parlamentu deluje 250 poslancev, ki so izvoljeni s strankarskih list za 4 letni mandat. Razdel-
jeno je v 167 občin (Izvozno okno, 2012).
Predsednik države je od 31. maja 2012 vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić.
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 6. maja 2012. Zmagala je Srbska napredna stranka
(SNS) (Izvozno okno, 2012).
Dva meseca po volitvah so podpisali koalicijski sporazum voditelji Srbske napredne stranke
(SNS), koalicije okoli socialistov (SPS), ki jo sestavljata še upokojenska stranka (PUPS) in
Enotna Srbija (JS), ter Združene regije Srbije (URS). Mandatar je postal Ivica Dačić. Vlada je
bila uradno potrjena 27. julija 2012 (Izvozno okno, 2012).
2.1.3 Predstavitev Republike Bosne in Hercegovine
Decembra leta 1995 so bili s podpisom Daytonskega sporazuma postavljeni temelji Republike
Bosne in Hercegovine, ki jo tvorita dve samostojni entiteti, Federacija Bosne in Hercegovine
in Republika srbska. Republika Bosne in Hercegovine je več etnična država, v kateri od cca.
4,6 milijonov prebivalstva 48% predstavljajo Bošnjaki, 37,1% Srbi, 14,3% pa Hrvati. Po vojni
se je etnična struktura nekoliko spremenila, zmanjšal se je predvsem delež Hrvatov. Vojna je
vplivala tudi na starostno strukturo prebivalstva, saj je veliko mladih ljudi zapustilo državo.
Vračanje beguncev je počasno (Izvozno okno, 2012).
40% prebivalcev je muslimanov, 31% pravoslavcev, 15% rimo katolikov, 14% pa je neopre-
deljenih. Republika Bosne in Hercegovine pokriva 51.209 km², glavno mesto je Sarajevo,
uradni jeziki so bosanski, srbski in hrvaški, uporablja se metrični sistem, valuta pa je konver-
tibilna marka2 (KM), ki je razdeljena na 100 pfenigov (Izvozno okno, 2012).
Republika Bosne in Hercegovine je članica IMF (International Monetary Fund) in CEFTA
(Central European Free Trade Agreement) (Izvozno okno, 2012).
Republika Bosne in Hercegovine ima zelo kompleksno strukturo države in entitet ter eno naj-
dražjih administracij na svetu, kar onemogoča učinkovitejše delovanje države. Poleg zvezne
vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta še svojo
vlado in parlament. Na vseh področjih je močno prisotna mednarodna skupnost, najvišjo vlo-
go pa ima t.i. visoki predstavnik mednarodne skupnosti (Izvozno okno, 2012). 3. oktobra
2 Menjalni tečaj: 1 EUR = 1,95583 KM
5
2010 so v Republiki Bosne in Hercegovine potekale parlamentarne in predsedniške volitve, ki
so v vodstvo na federalnem nivoju postavile stranki SDP s 26% glasov. Od 10. marca 2012
predsedstvo vodi Bakir Izetbegovič. 10. februarja 2012 je po več kot 15 mesecih od splošnih
volitev Republika Bosne in Hercegovine dobila novo vlado. Premier je postal Vjekoslav
Bevenda (Izvozno okno, 2012).
2.2 Oris gospodarskih razmer
2.2.1 Gospodarske razmere s Republiki Sloveniji
Republika Slovenija je demokratična parlamentarna republika. Od zadnjih parlamentarnih
volitev leta 2011 državo vodi desnosredinska koalicija pod vodstvom Slovenske demokratske
stranke. Predsednik te stranke je slovenski premier Janez Janša. Slovenski predsednik je Borut
Pahor. Položaj predsednika države je velika avtoriteta, a nima večjih pooblastil za upravljanje
države. Največja pooblastila ima vlada, ki jo nadzira parlament z 90 poslanci. V parlamentu je
sedem političnih strank. Največja opozicijska stranka je levosredinska Pozitivna Slovenija, ki
jo vodi Zoran Jankovič (Slovenia info, 2012).
Med največje uspehe slovenske politike je vstop v Evropsko unijo. To je bil eden izmed prvih
najpomembnejših ciljev po osamosvojitvi leta 1991. Po večletnih pogajanjih je Republiki
Sloveniji uspelo vstopiti v omenjeno povezavo s še devetimi drugimi državami 1. maja 2004.
Že v letu 2005 je predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, čez dobri dve
leti in pol, natančneje s 1. januarjem 2007 je Republika Slovenija kot prva nova članica EU
prevzela skupno evropsko valuto evro, v prvi polovici leta 2008 pa je kot prva nova članica
EU uspešno predsedovala Svetu Evropske unije. Od konca leta 2007 je Republika Slovenija
tudi v schengenskem območju, kar pomeni neovirano prestopanje mej s sosednjimi državami,
ki so članice EU. V letu 2009 je Republika Slovenija predsedovala Odboru ministrov Sveta
Evrope. V letu 2010 je postala članica OECD-ja (Slovenia info, 2012).
Kot članica Evropske unije ima Republika Slovenija sedaj predvsem trgovinske vezi z drža-
vami zahodne Evrope, zlasti Nemčije, Avstrije in Italije. Republika Slovenija je znana kot
majhen, vendar zanesljiv partner, z racionalnim načinom za početje stvari, in visoko izobraže-
no delovno silo. Vse od osamosvojitve je bil njen gospodarski razvoj precej uspešen. Še zlasti
med letoma 1995 in 2008 se je gospodarstvo vsako leto širilo v povprečju za 4 odstotke.
Brezposelnost je bila konec leta 2008 uradno približno 6 odstotna, dejansko pa še nižja. V letu
2009 je zaradi svetovne gospodarske krize Republika Slovenija prvič zabeležila občuten
padec gospodarske rasti (Slovenia info, 2012).
Bruto domači proizvod (BDP) Republike Slovenije znaša 91 % povprečnega BDP-ja 27 držav
članic Evropske unije, s čimer je Republika Slovenija uvrščena na 16. mesto znotraj EU (Slo-
venia info, 2012).
6
Največji delež gospodarstva predstavljajo storitvene dejavnosti. V letu 2008 so predstavljale
skoraj 64 % skupnega BDP-ja. Med čedalje bolj pomembne storitvene dejavnosti spada turi-
zem (Slovenia info, 2012).
Industrijski sektor prispeva približno 26 % k skupnemu BDP-ju, gradbeništvo 8%, kmetijstvo
pa 2% (Slovenia info, 2012).
Med najpomembnejše industrijske panoge šteje železarstvo in livarstvo, proizvodnja avtomo-
bilov in elektrotehničnih naprav, kot so gospodinjski aparati, lesna in tekstilna industrija, far-
macija in kemične dejavnosti ter strojništvo (Slovenia info, 2012).
2.2.2 Gospodarske razmere v Republiki Srbiji
Republika Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega
domačega povpraševanja ter vstopanja tujih investitorjev. Država zaostaja pri prehodu v tržno
gospodarstvo. Razlogi za to so nasledstvo krize po razpadu Jugoslavije leta 1991, uvedba
mednarodnih sankcij in škoda, ki jo je v gospodarstvu in na infrastrukturi povzročilo 11-
tedensko bombardiranje NATO letal v letu 1999 (Izvozno okno, 2012).
Kmetijski sektor predstavlja 10% nacionalnega prihodka države. Republika Srbija ima velike
količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pa pomanjkanje investicij v rudarski
sektor preprečuje, da bi gospodarstvo države imelo koristi od svojega naravnega gospodarstva
(Izvozno okno, 2012).
Industrijski sektor predstavlja 18,7% BDP. Najbolj se razvija avtomobilska industrija, ki tudi
privablja tuje investitorje (Izvozno okno, 2012).
Najpomembnejši sektor v Republiki Srbiji pa so storitve, ki predstavljajo približno 62% BDP.
Republika Srbija je v zadnjih letih dosegla kar velik napredek pri liberalizaciji trgovine ter
prestrukturiranju in lastninjenju podjetij (Izvozno okno, 2012).
BDP je v letu 2011 znašal 33,5 mld EUR. Gospodarska rast je v letu 2011 dosegla 1,6%. Za
leto 2012 so analitiki napovedovali 0,7% gospodarsko rast, v letih 2013 in 2014 pa 2% in
3,5% (Izvozno okno, 2012).
Zasebna potrošnja je v letu 2011 minimalno narasla za 0,2%. Za leto 2012 napovedujejo 2%
rast zasebne potrošnje, v letih 2013 in 2014 pa naj bi se postopoma dvignila na 4% (Izvozno
okno, 2012).
Javna potrošnja se je v letu 2011 znižala za 1,2%. V letih 2012 in 2013 naj bi javna potrošnja
upadala za 1% letno (Izvozno okno, 2012).
7
Investicijska potrošnja se je v letu 2011 povečala za 2%. V letih 2012 - 2014 napovedujejo
4% letno rast investicij (Izvozno okno, 2012).
2.2.3 Gospodarske razmere v Republiki Bosni in Hercegovini
Republika Bosne in Hercegovine je bila ena najrevnejših republik stare Jugoslavije in še
danes ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Kmetijstvo je v veliki meri še vedno v zasebnih
rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Kot posledica vojne se je uvoz hrane
dramatično povečal v letih 1992-1995. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč
zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena
privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Brezposelnost in visok proračunski
primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v Republiki Bosne in Hercegovine
(Izvozno okno, 2012).
Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank,
predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85% lastništva. To je podjetjem
omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih
podjetij pa se odvija zelo počasi (Izvozno okno, 2012).
Znaten napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma,
a bosansko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. Republika Bosne in Hercegovine vidi
možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU. Republika Bosne in Hercegovine pa je že
postala članica CEFTE v septembru 2007 (Izvozno okno, 2012).
Kmetijstvo predstavlja 8,3% BDP in zaposluje 20,5% prebivalstva. Industrijski sektor
predstavlja 26,3% BDP, v njem pa je zaposlenih 32,6% aktivnega prebivalstva. Največ
prispeva k BDP storitveni sektor – 65,4%. V terciarnem sektorju je zaposlenih približno 47%
aktivnega prebivalstva (Izvozno okno, 2012).
V letu 2011 se je gospodarska rast povečala za 1,7% BDP. Republika Bosne in Hercegovine
je v letu 2011 dosegel 12,9 mld EUR. V letu 2012 naj bi bila rast ničelna, v letih 2013 in 2014
pa naj bi Republika Bosne in Hercegovine ponovno beležila rast BDP, ki naj bi dosegla 2,5%
v letu 2014. BDP naj bi po napovedih dosegel 15 mld EUR (Izvozno okno, 2012).
Zasebna potrošnja ima trend padanja, predvsem zaradi nadaljevanja gospodarske krize,
naraščajoče brezposelnosti, zmanjšanja plač v javnem sektorju, zniževanja socialnih pomoči
in slabih kreditnih pogojev (Izvozno okno, 2012).
V letu 2011 je znašala rast industrijske proizvodnje 3,1%, v letu 2012 pa je rast upadla na
1,5% (Izvozno okno, 2012). Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev je v letu 2011 znaša-
la 4,6% in je bila za 2 %višja od realne stopnje rasti uvoza blaga in storitev, ki je znašala
2,6% (Izvozno okno, 2012).
8
3 KLJUČNI PROBLEMI
3.1 Najpogostejše napake pri vstopu na novi trg
Podjetja pri vstopu na novi trgu marsikaj preseneti. Težave imajo po navadi, ko jih najmanj
pričakujejo. Razvijajoči se trgi so na prvi pogled videti privlačni, vendar se morajo podjetja
zavedati, da mora biti njihova naložba prilagojena velikemu obsegu proizvodnje, kar zahteva
tudi večji finančni vložek. Podjetja zaradi negotovosti največkrat niso pripravljena za kakšno
tveganje. Sosednji trgi so zaradi svoje bližine, poznavanja miselnosti in jezika zelo privlačni,
vendar morajo biti podjetja pozorna na veliko finančno tveganje (Petavs, 2010).
Kakšni so lahko problemi, s katerimi se podjetniki srečujejo pri poslovanju oziroma vstopu na
nov trg, kot gre za srbska in bosanska podjetja, ki vstopijo na slovenski trg (Petavs, 2010):
Pomanjkanje zaupanja v drugo poslovno kulturo (strah pred prevaro,
neizpolnjevanjem pogodb) .
Velike vstopne ovire, kot so homologacije, standardi kakovosti, regulativa agencij
(telekomunikacija).
Težave nastopijo pri uveljavitvi oziroma branju drobnega tiska. Tu ne gre le za roke
izvedbe, nepredvidene dodatke k natisnjeni ceni in nesporazume pri tolmačenju
ponudbe. Veliko problemov se pojavi tudi zaradi lokalnih »despotizmov«, saj občasno
lokalni veljaki po svoje tolmačijo nacionalno zakonodajo.
Težave so tudi pri dobavah surovin in polizdelkov, ki zamujajo, medtem ko je
proizvajalec vezan na časovni rok.
Težave so pri lokalni delovni sili, ki nujno potrebuje dodatno izobraževanje.
3.2 Problem investicijskih tveganj
Pri investiranju v različne vrste vrednostih papirjev smo izpostavljenim različnim tveganjem.
Pri tem nastajajo tudi problemi, pri katerih se nekaterim lahko izognemo drugim ne. Da lahko
to tudi storimo, pa jih moramo vsaj poznati. V splošnem poznamo različna investicijska tve-
ganja, pri katerih lahko nastane tudi problem (Jesenek, 2011).
3.2.1 Tveganje povezano z obrestno mero
S spremembo obrestne mere se poveča verjetnost, da bo v obratni smeri vplivalo na vrednost
naših naložb. Centralne banke z uravnavanjem nivoja obrestnih mer vplivajo na količino
denarja v obtoku in s tem tudi na višino inflacije. Čeprav vsak poseg v višino obrestnih mer
pusti spremembe na finančnih trgih, so te najopaznejše na trgih z dolžniškimi vrednostnimi
papirji (obveznice, komercialni zapisi, menice). Zvišanje obresti tako povzroči takojšen padec
tečajev obveznic vseh dospelosti. Problem nastane pri tistih, ki imajo daljši rok dospelosti
(Jesenek, 2011).
9
3.2.2 Tveganje poslovnega neuspeha podjetja
V zadnjem desetletju je bilo v svetu več primerov zelo velikih in odmevnih stečajev velikih
podjetij. Podjetja, ki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti so dolžna ustrezno ukrepati, v
najslabšem primeru tudi tako da gredo podjetja v stečaj. Poleg upnikov iz poslovnih razmerij,
so v tem primeru oškodovani tudi delavci in delničarji. Velik problem predstavlja tudi padanje
delnic, saj če investitorji zaslutijo da poslovanje podjetja ni v skladu z njihovim poslovanjem,
se zgodi prav to. Delnice lahko v trgovalnem dnevu padejo tudi za 60% in več (Jesenek,
2011).
3.2.3 Tveganje povezano s tržno ceno
Cena lahko zaradi različnih vzrokov pade oziroma zraste. Večja ponudba od povpraševanja
povzroči pritisk na tečaje in posledično na njihovo znižanje. Obratno pa se lahko zgodi pri
povečanem povpraševanju. Znano je, da sta gonilna gibanja tečajev vrednostnih papirjev poh-
lep in strah investitorjev (Jesenek, 2011).
3.3 Razlike poslovnih kultur med Republiko Slovenijo, Republiko Srbijo in Republiko
Bosne in Hercegovine
3.3.1 Poslovni bonton Republike Slovenije
Slovenska poslovna kultura se s poslovno kulturo Republike Srbije in Republike Bosne in
Hercegovine, kar veliko razlikuje. Med tem, ko je v Republiki Srbiji in Republiki Bosni in
Hercegovini pri sklepanju poslov bolj sproščeno, v Republiki Sloveniji ni tako. V Republiki
Sloveniji, si ne vzamemo toliko časa za sklepanje posla in vse je tako napeto. V Republiki
Sloveniji sicer tudi povabimo na poslovno kosilo poslovnega partnerja. Vendar pa ob kosilo
ni priporočljivo pitje alkoholnih pijač. Pri tem pa je še ozračje precej napeto.
3.3.2 Poslovni bonton Republike Srbije
Ljudje v Republiki Srbiji in ljudje v Republiki Bosni in Hercegovini so si zelo podobni. Pos-
lovneži, ki pridejo skleniti posel v Republiko Srbijo, so domačini z njimi vedno gostoljubni in
njihov običaj je še vedno, da sklepajo posel ob polni mizi hrane in pijače. V Republiki Srbiji
si je potrebno za sklepanje poslov vedno vzeti čas in ljudi s katerimi sklepamo posle spoznati.
V Republiki Srbiji pa ni potrebno paziti kaj naročimo, kot pri Republiki Bosni in Hercegovini,
ker Srbi so po viri pravoslavci (Združenje manager, 2012).
10
3.3.3 Poslovni bonton Republike Bosne in Hercegovine
» Jej in pij, posel pride kasneje«
Omenjeni stavek so bile v preteklosti prve besede, ki so jih ob prihodu v Republiko Bosno in
Hercegovino slišali poslovneži. Saj so sestanki skoraj vedno potekali ob hrani. Danes se je
običaj precej spremenil, saj sestanek ob enormnih količinah hrane ne pripravljajo več, vendar
pa so gostitelji še vedno izredno gostoljubni, čeprav takšnih polnih miz v današnjem času ni
več. Tudi sestanki ob alkoholnimi pijačami so vse bolj redki. Nevljudno pa je odkloniti
povabilo na pijačo, če ne pijete alkohola popijte vsaj kavo. Ker muslimani ne jedo svinjine je
potrebno paziti, kaj naročiš poslovnemu partnerju za kosilo. Zato je potrebno poznati etično
pripadnost poslovnih partnerjev, saj to lahko vpliva tudi na slog njihovega odločanja.
Značilnost poslovne kulture na Balkanu je, da poudarja osebne odnose in neformalne oblike
poslovnih stikov (Združenje manager, 2012).
11
4 ZAZNAVANJE IN IZKORIŠČANJE PRILOŽNOSTI (SPIN – SWOT ANALIZA)
4.1 Analiza panoge
4.1.1 Analiza panoge za Republiko Slovenijo
Osredotočili se bomo na živilsko industrijo, na proizvodnjo in prodajo kave. Z analizo panoge
smo ugotovili, katera podjetja so na Slovenskem trgu močno prisotna in tako zavzemajo večji
del trga.
Pri proizvodnji kave v Republiki Sloveniji prednjači Droga Kolinska, s paleto proizvodov
Barcaffe (mleta in zrno, ponudba za gostinske lokale in barcaffe instant) in Grand kafa
(tradicionalna kava, grand kava instant in espresso kava). Sledijo še Emonac kafe Koper, ki na
tržišču nudi Super barexpress, Express, Minas, Turška, Aroma, kava brez kofeina in surovo
kavo Minas.
Iz uvoza sledijo Illy kava, katere glavni distributer in uvoznik za Republiko Slovenijo je
Espresso d.o o, Caffe Deimme, ki ga zastopa in prodaja Esiness d.o.o in pa Viva kava, ki se
prodaja pod blagovno znamko Afrokava, na razpolago je v vseh trgovinah Viva in na
bencinskih servisih OMV po vsej Republiki Slovenije in pa hrvaški Frank, ki je poznan že iz
preteklosti iz bivše skupne države. Tudi tukaj bi omenili vse večji pomen trgovskih blagovnih
znamk kave, predvsem Mercatorja in Tuša, katerih tržni delež zaradi cen, ki so nižje od
konkurence, vse bolj narašča.
Glede na porabo kave v Republiki Sloveniji, še vedno močno prevladuje turški način pitja
kave, sledijo ji espresso, instant in kava iz avtomata (Droga, 2013). V zadnjem času se vse
bolj uveljavlja pitje instant kave, ki je zelo priljubljena predvsem pri mlajših potrošnikih in pri
ljudeh, ki imajo zaradi zdravstvenih težav prepovedano pitje turške kave. Za kavne
nadomestke velja za najbolj značilno sestavino korenina cikorije in uporaba različnih vrst
ječmena. Slovenski trg je slabo pokrit z kavnimi nadomestki domačih proizvajalcev, zato smo
odvisni od uvoza.
4.1.2 Analiza panoge za Republiko Srbijo
Osredotočili bi se na živilsko industrijo, na proizvodnjo kavnih napitkov Srbskega proizvajal-
ca Kendy LTD iz Beograda. Trg kavnih nadomestkov narašča, domači proizvajalci tukaj ne
igrajo pomembne vloge zaradi ozkega izbora kavnih nadomestkov, zato končni potrošniki vse
bolj posegajo po izdelkih iz uvoza. Podjetje Kendy proizvaja več vrst kavnih napitkov. Sem
sodijo instant kava (z dodanim mlekom in sladkorjem ali brez sladkorja), kapučino (z okusom
vanilije, čokolade, classic, irish Cream) in vroča čokolada (classic in z okusom čokolade)
(Kendy, 2012).
12
Podjetje Kendy je na Slovenskem trgu še dokaj nepoznano. Za dosego prodora na slovenski
trg je potreben predvsem marketing. Osredotočiti se je potrebno predvsem na uporabnika in
na zadovoljevanje njegovih potreb. Vse večja konkurenca na tem področju pa zahteva dober
trženjski pristop. Glede na to, da so potrebe potrošnikov po kavnih nadomestkih vedno večje,
domači trg pa tukaj ne ponuja širokega izbora, ima podjetje Kendy s svojo široko paleto
izdelkov, vsekakor možnost za uspešen prodor na slovenski trg. Kavni nadomestki so primer-
ni za vse generacije, kot ciljno skupino pa bi izpostavili predvsem mlade, ljudi z zdravstveni-
mi težavami, ki se morajo izogibati kofeinu v turški kavi in vse tiste, ki prisegajo na zdrav
način življenja brez kofeina, delež teh pa v Republiki Sloveniji vse bolj narašča.
4.1.3 Analiza panoge za Republiko Bosne in Hercegovine
Pri trgih Republike Bosne in Hercegovine pa bi se osredotočili na uvoz znane bosanske kave
proizvajalca prehrambene industrije Vispak, z imenom Zlatna džezva na slovenski trg. Ta
kava je na našem trgu še dokaj nepoznana, še nima uveljavljene blagovne znamke in obsežno-
sti trga, saj jo zaenkrat prodajajo samo v trgovinah in marketih Jager. Na našem trgu še nima
razvite prodajne mreže, je pa konkurenca na tem področju zelo velika. Slovenci pa zaradi vse
večje krize v državi najraje posegamo po nizkocenovni kavi raznih trgovskih znamk Tuš,
Mercator, itd. Tem znamkam pa lahko cenovno konkurira tudi Zlatna džezva. Razviti bi bilo
potrebno predvsem kakovosten in ciljno usmerjen marketinški koncept s katerim bi ohranili
obstoječe kupce in privabili potencialne nove kupce. S tem bi spodbudili obstoječe kupce v
ponoven nakup kave in privabili kupce konkurenčnih podjetij, ki bi jih kasneje tudi ohranili in
tako povečali tržni delež v Republiki Sloveniji. Naša ciljna skupina oziroma potencialni kupci
bi bili ljudje vseh starostnih skupin, s posebnim poudarkom na upokojencih in starejših, ki so
večinoma ljubitelji ta prave domače kave, polnega in močnega okusa, ki ga Zlatna džezva
nedvomno ima.
4.2 SWOT analiza
Prednosti vstopa držav iz bivše Jugoslavije v Republiko Slovenijo, kamor sodita tudi
Republika Srbija in Republika Bosne in Hercegovine so naslednje:
skupna preteklost in lažje ponovno navezovanje stikov,
poznavanje jezika,
poznavanje trga in dolgoletna prisotnost,
geografska lega, mentaliteta, poznavanje poslovnih navad,
že v preteklosti prepoznavni izdelki in blagovne znamke,
trgovinska in investicijska prisotnost.
Slabe strani oziroma tveganja, katerim so podjetja izpostavljena pri vstopu na slovenski trg,
lahko grobo razdelimo na komercialna in nekomercialna. Nekomercialna tveganja so tveganja
na ravni države kot celote in so enaka za vsa podjetja, ki imajo poslovne stike s subjekti v
13
določeni državi. Komercialna tveganja pa so povezana s posameznimi poslovnimi partnerji v
državi in so za vsako podjetje drugačna (Čadež, Hočevar, Zaman, 2002, str. 11).
Pri poslovanju s partnerji podjetja vedno tvegajo, da ti ne bodo izpolnili svojih obveznosti
(dobavitelji ne bodo dobavili blaga, partnerji se ne bodo držali pogodb ali dogovorov, kupci
ne bodo poravnali svojih obveznosti, in podobno). Najpomembnejše od možnih komercialnih
tveganj je tveganje neplačila s strani kupcev. Podjetja se temu lahko izognejo tako, da od
kupcev zahtevajo plačilo z gotovino ali predplačilo (Čadež, Hočevar, Zaman, 2002, str. 12).
Tovrstna tveganja lahko podjetja porazdelijo s sodelovanjem in skupnim nastopanjem, ki
pomenita kombinacijo specialnih znanj, ter s skupnimi naložbami.
Nekomercialna tveganja lahko razdelimo na (Mrak, Jaklič,Veselinovič, 2001, str. 2):
deželno tveganje,
politično tveganje in
tveganje zaradi odsotnosti pravne države.
Deželno tveganje, ki ga Kenda (2001, str. 99) uporablja kot sinonim za politično tveganje,
pomeni tveganje izvoznika ali investitorja, da ne bo dobil izvoznega plačila oz. da njegov
donos na vloženi kapital ne bo dosežen zaradi gospodarske, finančne ali socialne nestabilnosti
neke konkretne tuje dežele. Vključuje negotovosti povezane s stabilnostjo vlade, z
regionalnimi politikami, ki imajo vpliv na državo, z neučinkovitostjo pravnega sistema in
ureditve, z nestabilnostjo valute ali ovirami za konvertibilnost ter z odnosi med državo
investitorico in državo gostiteljico. Politično tveganje je povezano s poslovnimi interesi
podjetij. Pomeni verjetnost, da bodo politične odločitve, dogodki ali pogoji v državi,
vključujoč socialne razmere in trende, vplivali na poslovno okolje na tak način, da bodo
podjetja izpostavljena finančnim ali materialnim izgubam.
4.2.1 SWOT analiza za Republiko Slovenijo
Prednosti prodaje kave na Slovenskem trgu:
majhne razdalje (povezanost in dostopnost),
internetna dostopnost (pogoj za konkurenčnost, vir informacij),
uveljavljene in ugledne domače blagovne znamke ( Droga),
znanje in dolgoletna tradicija domačih proizvajalcev,
širok izbor okusov kave,
fleksibilnost cenovne politike,
sodelovanje s trgovskimi verigami,
v Republiki Sloveniji močno prevladuje trg klasične kave (mlete kave in kave v zrnu).
Slabe strani prodaje kave na Slovenskem trgu so predvsem:
cenovna občutljivost končnih porabnikov,
14
omejenost sredstev za promocijo,
slovenski trg je majhen in zasičen,
propad industrije in s tem manjša kupna moč potrošnikov,
zaradi majhnosti je popolna samooskrba nemogoča, odvisni smo od uvoza,
spremembe porabniških navad (namesto kave pitje kavnih nadomestkov iz ječmena),
močna konkurenca v pokrivanju trga z instant kavo in kavnimi nadomestki,
močna konkurenca kave nižje kvalitete iz uvoza,
vse več trgovskih blagovnih znamk, ki so cenovno ugodnejše.
Priložnosti prodaje kave na Slovenskem trgu:
hitrejša tržna rast,
pojav novih tržišč,
ugoden položaj med tekmeci,
dodajanje proizvodnih linij,
zaradi porasta trgovskih centrov tudi v manjših krajih in vaseh možnost, da potrošniki
preizkusijo nove izdelke na trgu.
Nevarnosti prodaje kave na Slovenskem trgu:
vstop novih konkurentov,
počasnejša tržna rast,
dovzetnost za recesijo,
neugodna politika države,
rast pritiska konkurentov.
4.2.2 SWOT analiza za Republiko Srbijo
Prednosti prodaje instant kavnih napitkov podjetja Kendy na Slovenskem trgu:
zaradi hitrega tempa življenja vse več ljudi posega po instant kavnih napitkih,
domači proizvajalci niso prepoznavni po kavnih nadomestkih,
širok izbor okusov,
kavni napitki so pripravljeni v trenutku,
primerni so za širok krog uporabnikov, za vse generacije.
Pri slabih straneh bi izpostavili predvsem:
neprepoznavnost na Slovenskem trgu,
veliko konkurenco kavnih napitkov iz uvoza,
visoki stroški prodora na slovenski trg (drage reklame),
nizko-kakovostni izdelki na trgu,
nizke cene konkurenčnih izdelkov, ki se prodajajo pod trgovskimi znamkami.
15
Priložnosti prodaje instant kavnih napitkov Kendy na Slovenskem trgu:
možnost osvojitve trga zaradi manjše izbire domačih proizvajalcev,
uporaba kavnih napitkov je v Sloveniji v porastu,
vse več velikih trgovskih centrov in s tem večja možnost za nove dobavitelje,
ugoden položaj med tekmeci,
priložnost za mala in srednja podjetja, ki šele vstopajo na trg, saj so zaradi majhnih
razdalj med posameznimi kraji stroški transporta in logistike nizki,
mladi in ljudje z zdravstvenimi težavami predstavljajo široko ciljno skupino uporabni-
kov instant kave,
vse več ljudi prisega na zdrav način življenja, brez kofeina.
Nevarnosti prodaje instant kavnih napitkov Kendy na Slovenskem trgu:
vstop novih konkurentov,
naraščanje prodaje substitutov (ledena kava),
dovzetnost za recesijo,
rast pritiska konkurence,
prodaja izdelkov trgovskih blagovnih znamk narašča.
4.2.3 SWOT analiza za Republiko Bosne in Hercegovine
Prednosti prodaje bosanske kave zlatna džezva na Slovenskem trgu:
v Republiki Sloveniji živi veliko ljudi s koreninami iz Republike Bosne in
Hercegovine,
konkurenčna cena,
zaradi močnejšega okusa je primerna za vse ljubitelje ta prave turške kave,
visoka kakovost izdelka (originalna mešanica mlete kave).
Slabe strani prodaje kave Bosanska džezva v Republiki Sloveniji:
kava Bosanska džezva je na Slovenskem trgu še dokaj nepoznana,
na Slovenskem trgu še nima izoblikovane blagovne znamke,
močni konkurenti,
malo tržišče,
potrebne bi bile številne drage reklame in promocije, da bi prodajo dejansko povečali.
Priložnosti prodaje kave Zlatna džezva na Slovenskem trgu:
slovenski potrošniki zaradi svojih navad iz preteklosti zelo radi posegajo po močni in
aromatični turški kavi, tem merilom Zlatna džezva popolnoma ustreza,
pojav novih tržišč,
upokojenci in starejši predstavljajo močno ciljno skupino, ki svojih potrošniških navad
ne bodo več spreminjali (turške kave ne bodo zamenjali za instant kavo),
v Sloveniji prevladuje po načinu pitja turška kava,
16
porast trgovskih centrov po vsej Sloveniji in s tem možnost vstopa za nove
dobavitelje,
zaradi nizke cene Zlatna džezva nima konkurence v trgovskih blagovnih znamkah.
Nevarnosti prodaje kave Zlatna džezva na Slovenskem trgu:
prevelika konkurenca v domačih proizvajalcih (Droga),
spreminjanje potreb in želja kupcev,
naraščanje prodaje substitutov (kava brez kofeina),
zaradi bližine Avstrije in navad iz preteklosti še vedno ogromno potrošnikov prisega
na avstrijsko kavo,
potrošniki se navadijo in prisegajo na izbran okus kave, ki ga kasneje redko
zamenjajo.
17
5 TEORETIČNE MOŽNOSTI VSTOPA NA TUJI TRG
Pred vstopom na tuji trg moramo poznati njene pravne vidike, carinske in logistične postopke
ter izbrati najbolj primeren način in obliko vstopa na tuji trg.
5.1 Pravni vidiki
Pravni okvir trgovinskih odnosov med državami članicami EU in tretjimi državami je določen
s skupno trgovinsko politiko EU (Izvozno okno, 2011).
Pravna podlaga skupne trgovinske politike je 207. člen Pogodbe o delovanju EU, ki določa,
da »skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih
stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z bla-
gom in storitvami, ter gospodarskih vidikov intelektualne lastnine, tujih neposrednih nalož-
bah, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozne politike in ukrepov trgovinske
zaščite, na primer pri dampingu ali subvencijah« (Izvozno okno, 2011).
Sprejeti predpisi EU na področju skupne trgovinske politike so v celoti zavezujoči in se nepo-
sredno uporabljajo v državah članicah (Izvozno okno, 2011).
5.2 Carinski postopki
Republika Slovenija je članica Evropske unije, katere eden temeljnih elementov je carinska
unija. Carinska unija temelji na skupni carinski tarifi in enotni zunanje trgovinski politiki, zato
je področje uvoza in izvoza blaga urejeno z evropskimi carinskimi predpisi (Izvozno okno,
2011).
5.2.1 Carinsko območje
Carinsko območje je teritorij, na katerem se uporabljajo carinski predpisi neke države ali
skupine držav in praviloma sestavlja skupni trg. Carinsko območje je običajno istovetno z
geografskim območjem države ali več držav, kot je to primer EU (Izvozno okno, 2011).
Odstopanje od tega pravila predstavljajo v EU ozemlja držav, ki niso sestavni del carinskega
območja. Posebna območja so proste cone, ki so sicer del carinskega območja, vendar zanje
velja poseben, ugodnejši način carinskega nadzora (Izvozno okno, 2011).
5.2.2 Skupnostno blago
Skupnostno blago je vse blago, ki se na območju EU nahaja v prostem prometu. Vse drugo
blago je neskupnostno, to velja zlasti za blago, ki se uvaža v Skupnost. Kar se celotna
carinska zakonodaja nanaša skoraj izključno na neskupnostno blago, oziroma vnos in iznos
18
blaga v/iz Skupnosti, je razmejitev med neskupnostnim in skupnostnim blagom zelo
pomembna (Izvozno okno, 2011).
Kot skupnostno blago se šteje blago, ki je v celoti pridobljeno v Skupnosti in tisto blago, ki je
uvoženo v Skupnost in v njej sproščeno v prost promet (Izvozno okno, 2011).
Blago, ki ni blago Skupnosti, je neskupnostno blago; za to blago se pri uvozu in ponovnem
izvozu uporabijo ukrepi Skupnosti (obračunajo morebitne carine in uporabijo ukrepe
trgovinske politike) (Izvozno okno, 2011).
5.2.3 Določitev carinske dovoljene rabe
Ob vnosu blaga na carinsko območje se blago šteje za neskupnostno blago in takoj se je treba
opredeliti, za kateri namen se blago vnaša v državo. Carinski zakonik določa, da je treba
blagu določiti carinsko dovoljeno rabo, kar v bistvu pomeni odločitev uvoznika, za kaj bo
blago uporabil, s tem da morajo tako uporabo dovoliti carinski organi (Izvozno okno, 2011).
Za blago se po vnosu lahko zahteva različna raba ali uporaba blaga: lahko se plačajo dajatve
ali se sprosti v prost promet, lahko pa se zahteva kateri od carinskih postopkov, pri kateri se
odloži plačilo dajatev. To so tako imenovani odložni postopki, npr. tranzit za prevoz v drugo
državo, spravilo blaga v carinsko skladišče in poznejšo sprostitev v prost promet, začasni
uvoz blaga, aktivno oplemenitenje in predelava pod carinskim nadzorom (Izvozno okno,
2011).
Glede uvedbe blaga v postopek velja načelo svobodne izbire. Oseba, ki razpolaga z blagom,
se mora sama odločiti, za kateri postopek bo blago namenjeno, pri čemer morajo biti
izpolnjeni formalni pogoji in za blago izpolnjeni pogoji po predpisih o prepovedih in
omejitvah (Izvozno okno, 2011).
5.3 Logistika
Logistika je doktrina materiala, energije in blaga znotraj ekonomske entitete ali med njo in
njenim okoljem. Je del oskrbovalne verige, ki načrtuje, izvršuje in opravlja zmogljiv in učin-
kovit pretok ali skladiščenje tovora, storitve ter ustrezne informacije od mesta izvora do mesta
potrošnje, da bi zadovoljila zahtevam potrošnika. Z ozirom na logistične procese pridobivanja
in distribucije tovora, je tako lahko transport del logistike (Mesec, 2008, str. 8).
Glavni namen logistike je zagotoviti, da so materiali, ljudje, proizvodne zmogljivosti in
informacije ob pravem času na pravem mestu, v pravi količini in kakovosti ter po sprejemljivi
ceni (Ruzzier, Kesič, Mevlja, 2008, str. 37).
19
Poznamo več različnih vrst logistike, kot so multimodalni transport, kontejnerizacija, kontej-
nerski terminali...
5.3.1 Multimodalni transport
Multimodalni transport definiramo kot prevoz tovora z najmanj dvema različnima prevoznima
sredstvoma, za katerega velja enotni režim podjetnika multimodalnega prevoza (Marjetič,
2005, str. 2).
5.3.2 Kontejnerizacija
Kontejnerizacija je dejavnost uvajanja in uporabe različnih vrst in oblik kontejnerjev v proce-
su kakršnega koli premešanja oziroma gibanja materialnih dobrin. Pomembno vlogo igrajo
kontejnerji, transportna in pretovorna sredstva ter njihova medsebojna usklajenost (Gajšek,
2010).
5.3.3 Kontejnerski terminali
Kontejnerske terminale sestavljajo infrastrukturni objekti, v katerih zbirajo in začasno skladi-
ščijo kontejnerje ter jih pripravijo za nadalno odpravo z različnimi transportnimi sredstvi. Pri-
spele kontejnerje sprejemajo in z različnimi manipulacijskimi sredstvi pretovarjajo ali začasno
skladiščijo do odprave h končnemu prejemniku (Jakomin, Medeot, Zelenika, 2002).
5.4 Izvozne oblike vstopov na tuji trg
Izvoz je začetna oblika internacionalizacije podjetja. Pri izvoznih oblikah vstopa na tuji trg
poznamo neposredne, posredne in kooperativne oblike izvoza (Makovec Brenčič, 2006, str.
56).
5.4.1 Neposredne oblike izvoza
Pri neposrednem izvozu gre za neposredni stik med proizvajalcem oziroma ponudnikom
izdelka ali storitve in prvim posrednikom, pa tudi s končnim odjemalcem ali uporabnikom na
ciljnem trgu. Podjetje, ki ima vlogo posredovanja na ciljnem trgu, je običajno vključeno v
pripravo dokumentacije, fizično distribucijo in cenovno politiko, pri čemer prodaja izde-
lek/storitev zastopnikom in distributerjem na ciljnem trgu. Najbolj pogoste oblike neposred-
nega izvoza so: fiksirana izvozna naloga, posebni ali samostojni izvozni oddelek, izvozna
prodajna družba, sestrska podjetja in podružnice, prodaja s potniki, izvoz s posredovanjem
izvoznih združenj proizvajalcev in neposredni izvoz blaga ob podpori zastopnikov oziroma
zastopstev (Makovec Brenčič, 2006, str. 56).
20
5.4.2 Posredne oblike izvoza
Posredni izvoz pomeni, da proizvajalec nima stika s končnim uporabnikom oz. odjemalcem
izdelkov/storitev in da ne prevzema neposredno nobenih izvoznih aktivnosti. Izvozne aktivno-
sti izvede drugo domače podjetje, kot so npr. izvozne trgovske družbe, pri čemer se proizvaja-
lec ne vključuje v aktivnosti prodaje na tujem trgu oz. tujih trgih (Makovec Brenčič, 2006, str.
56).
5.4.3 Kooperativne oblike izvoza
Kooperativni izvoz vključuje dogovore o sodelovanju z ostalimi podjetji. Gre za posebej obli-
kovane izvozno-trženjske družbe, ki opravljajo celotno izvedbo izvoznih aktivnosti in poslov
mednarodnega poslovanja za nekaj podjetij, predvsem manjših oziroma takšnih, ki nimajo
nobenih izkušenj in tudi ne dovolj lastnih virov za izvedbo poslov mednarodnega poslovanja
(Makovec Brenčič, 2006, str. 56).
5.5 Pogodbene oblike vstopov na tuji trg
Izraz pogodbene oblike izhaja iz dejstva, da temeljijo prenosi proizvodnje brez neposrednih
naložb kapitala na pogodbenem razmerju med zainteresiranimi udeleženci poslovanja. Veli-
kokrat ga nadomeščamo tudi z izrazom vstopne oblike na podlagi proizvodnje na tujem ali
oblike prenosa proizvodnje na tuje. Ločimo posredne in neposredne oblike prenosov proizvo-
dnje na tuje trge. Neposredne oblike vstopa praviloma vključujejo izvoz kapitala, posredne pa
ne (Makovec Brenčič, 2006, str. 60).
Najbolj pogoste pogodbene oblike vstopov so licenčno poslovanje, franšizing, pogodbena
proizvodnja, skupna vlaganja ter strateške zveze ali zaveze (Makovec Brenčič, 2006, str. 59).
5.5.1 Licenčno poslovanje
Licenčno poslovanje pomeni, da se podjetje – dajalec licence sporazume s podjetjem v tujini –
pridobiteljem ali jemalcem licence za odstop zaščitenih pravic in znanja, ki imajo zanj dolo-
čeno vrednost. V zameno za licenco pridobitelj plača licenčnino. Licenčnina je običajno zgra-
jena kompleksno in predstavlja kombinacijo začetnega plačila, ki ni povezano z obsegom pro-
izvodnje in minimalne licenčnine – gre za zajamčeni najmanjši letni znesek, ki ga bo dobil
dajalec licence, ter t.i. tekoče pristojbine, obračunane kot odstotek od cene ali fiksni znesek na
enoto proizvedenih izdelkov (Makovec Brenčič, 2006, str. 62).
5.5.2 Franšizing
Franšizing je sistem trženja blaga in/ali storitev ter/ali tehnologije, ki je zasnovana na tesnem
in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in neodvisnimi podjetji, franšizor-
21
jem in posameznimi franšiziji, pri čemer franšizor svojim franšizijem daje pravico in odgo-
vornost, da poslujejo skladno s franšizorjevim konceptom. Ta pravica hkrati pooblašča in
zadolžuje posameznega franšizirja, da v zameno za neposredno ali posredno nadomestilo upo-
rablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali znamko storitvene dejavnosti, know-how, poslovne in
tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice. Te izhajajo iz industrijske in/ali tehnične
pomoči v vsebinskem in časovnem okvirju pisnega franšiznega sporazuma, ki ga skleneta obe
strani s tem namenom (Makovec Brenčič, 2006, str. 67).
5.5.3 Pogodbena proizvodnja
Pogodbeno proizvodnjo običajno delimo na ekonomsko, kapacitetno in specializirano. Vsaka
pogodbena proizvodnja naj bi bila zasnovana na ekonomskih temeljih – torej tako finančnih
kot tudi drugih prednostih za oba udeleženca v pogodbi. Kapacitetna proizvodnja temelji na
osnovi zapolnitve kapacitet kooperanta oziroma premajhnemu obsegu kapacitet kontraktorja,
ki vidi boljšo izbiro v tujem kooperantu kot angažiranju lastnih virov za povečanje kapacitet.
Specializirana pogodbena proizvodnja temelji na specializiranih znanjih, izdelanih veščinah in
sposobnostih, ki jih kontraktor nima in jih zato najame drugje. Iz dosedanjih izkušenj na trgu
lahko trdimo, da je prav specializirana pogodbena proizvodnja tista, ki je na dolgi rok najbolj
vzdržljiva in predstavlja dobro, če ne najboljše izhodišče za razvoj enakovrednih kooperativ-
nih odnosov in mednarodne rasti podjetja (Makovec Brenčič, 2006, str. 61).
5.5.4 Skupna vlaganja
Skupna vlaganja predstavljajo partnerstvo med dvema ali več podjetji. V mednarodnem pos-
lovanju imajo ta podjetja domicil v različnih državah (na različnih trgih), kar daje obliki vsto-
pa mnogo bolj kompleksen značaj, obenem pa določene prednosti in slabosti. Skupna vlagan-
ja vključujejo deljeno lastništvo premoženja skupnega podjetja med različnimi partnerji –
lokalnimi in sonaložbenimi. Prav tako kot ostale oblike vstopov na tuje trge imajo tudi skupna
vlaganja v izhodišču cilj maksimizacije dobička, obenem pa podjetja z njim dosegajo tudi
neposredni vpliv na celoviti koncept poslovanja in upravljanja podjetja na tujem trgu (Mako-
vec Brenčič, 2006, str. 69).
5.5.5 Strateške zveze ali zaveze
Strateške zveze lahko opredelimo kot zvezo podjetij, pogosto nekdanjimi tekmeci, v katerih
omogočajo združene moči partnerjev ustvarjanje boljših pozicij na globalnih trgih. Opredeli-
mo jih lahko tudi kot obliko povezave dveh ali več samostojnih podjetij, ki usklajujejo svoje
vire in prednosti v skupne ciljne namere (Makovec Brenčič, 2006, str. 72).
22
5.6 Investicijske oblike vstopov na tuji trg
Pri tej obliki vstopov podjetje v celoti prevzame nadzor in lastništvo nad obliko na tujem trgu.
Poznamo več oblik vstopa: prodajni zastopniki – distributerji, rezidenčni prodajni zastopni-
ki/prodajne podružnice/lastne prodajne enote na tujem, lastna prodajna in proizvodna enota na
vstopnem trgu, sestavljalnice in skladišča, regionalni centri, prevzemi in investicije (Makovec
Brenčič, 2006, str. 72).
5.6.1 Prodajni zastopniki – distributerji
Prodajni zastopniki so običajno locirani na enem trgu, največkrat domicilnem, in potujejo na
druge trge z namenom izvajanja prodajne funkcije (Makovec Brenčič, 2006, str. 73).
5.6.2 Rezidenčni prodajni zastopniki
Za rezidenčne prodajne zastopnike/prodajne podružnice/lastne prodajne enote na tujem trgu je
značilno, da je prodaja v celoti prenesena na vstopni trg. S tem se želijo približati kupcu, pre-
nesti avtonomijo in odgovornost za izvedbo prodajne funkcije na lastne podenote (Makovec
Brenčič, 2006, str. 73).
5.6.3 Lastna prodajna in proizvodna enota
Za lastno prodajno in proizvodno enoto se odločajo podjetja, ki vidijo na trgu dober razvoj
tržnega potenciala in možnost trženja izdelkov ali storitev na dolgi rok, želijo slediti konku-
renci ali biti pred njo ter pridobiti dobro izhodišče za regionalno usmerjeno strategijo poslo-
vanja (Makovec Brenčič, 2006, str. 74).
5.6.4 Sestavljalnice oz. skladišča
Za sestavljalnice oziroma skladišča se podjetja velikokrat odločijo zaradi zahtevnosti proiz-
vodnje ali strateških razlogov. Ponavadi opravijo del proizvodnih procesov doma, del pa jih
prenesejo na vstopne trge. Vzroki, da se podjetja za to odločijo, so v nižjih stroških, nižjih
vstopnih omejitvah za sestavne dele v primerjavi s končnimi izdelki (Makovec Brenčič, 2006,
str. 74).
5.6.5 Regionalni centri
Takšni centri lahko prevzamejo zgolj funkcijo trženja in prodaje ter prodajnih in poprodajnih
storitev na lokalnih in celotnem regionalnem delu ali pa prevzamejo izvajanje vseh poslovnih
funkcij (Makovec Brenčič, 2006, str. 75).
23
5.6.6 Prevzemi in investicije
Če želi podjetje pridobiti dostop do razvitih tržnih poti, uveljavljenih tržnih segmentov, celo
do uveljavljene blagovne znamke ali imena podjetja ter obenem čim hitreje vstopiti na trg, pri
čemer ima dovolj kapitalskega ozadja in sredstev za takšen vstop, je smiselno, da poišče pod-
jetje tarčo na ciljnem trgu in izvede prevzem (Makovec Brenčič, 2006, str. 75).
24
6 PREVERJANJE RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ
6.1 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 1
Raziskovalno vprašanje 1: Slovenski trg je odprt in prijazen do tujih podjetij (še posebej do
podjetij držav iz bivše YU – Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine).
Tuje investicije so še posebej pomembne za države v tranziciji, kamor spada tudi Republika
Slovenija, saj preko tujih investicij v Republiko Slovenijo prihaja novo znanje in tehnologije,
ter se odpirajo nova delovna mesta. Vse to vpliva na razvoj gospodarstva, na večjo blaginjo
prebivalstva in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Zaradi dogodkov v preteklosti so
gospodarska okolja v balkanskih državah tvegana, zato se podjetniki raje odločajo za zunanje
trge – predvsem Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zelo privlačna zaradi: strateške
lokacije in kakovosti infrastrukture, ker je članica evro območja, ima stabilen politični in
ekonomski razvoj, odlične priložnosti za vlagatelje in predstavlja most do vzhodnoevropskih
držav (Japti, 2008-2013).
Kot del gospodarskega ministrstva obstaja Javna agencija Republike Slovenije, ki skrbi za
izvajanje programov s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in
internacionalizacije. Skrbijo tudi za vzpostavitev prijaznejšega administrativnega in
poslovnega okolja za tuje investicije. Pomaga tudi z neposrednimi finančnimi spodbudami za
razvoj podjetij za doseganje višje ravni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter
spodbude za privabljanje tujih neposrednih investitorjev. Potencialnim tujim investitorjem
svetujejo in nudijo želene informacije, ter se trudijo pri promociji gospodarstva. V ta namen
izvajajo različne promocijske aktivnosti, s katerimi želijo dvigniti prepoznavnost Republike
Slovenije, kot ene najbolj privlačnih lokacij za tuje investicije v Srednji in Vzhodni Evropi ter
tako prispevati k razvoju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Priliv tujih investicij
posledično prispeva tudi k odpiranju novih delovnih mest, prenosu tehnologij ter vključevanju
slovenskih podjetij v dobaviteljske mreže transnacionalnih korporacij (Japti, 2008-2013).
Za tuja podjetja je res dobro poskrbljeno. Obstajajo tudi obsežne baze informacij v angleškem
ter delno tudi v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Organizirani so obiski
potencialnih tujih investitorjev v Republiki Sloveniji in koordinirani sestanki na državni in
lokalni ravni. Tuja podjetja imajo pomoč pri iskanju primernih lokacij (industrijska zemljišča,
poslovne cone ali že obstoječe hale in druge stavbe). JAPTI skrbi za izvajanje podporne
svetovalne storitve tujim podjetjem v vseh fazah, od predinvesticijskega obdobja, spremljanja
in pomoči tujim investitorjem v času investicije, kot tudi v poinvesticijskem obdobju (t.i.
after-care storitve). V poinvesticijskem obdobju spremljajo delovanje tujih investitorjev, jim
predlagajo rešitve za morebitne nastale ovire in sodelujejo pri načrtovanju nadgradnje
obstoječe investicije (Japti, 2008-2013). Zato lahko brez dvoma rečemo, da smo raziskovalno
vprašanje potrdili.
25
6.2 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 2
Raziskovalno vprašanje 2: Iskanje primernih in zaupanja vrednih poslovnih partnerjev na Slo-
venskem trgu je enostavnejše, kot v primeru vstopa na trge drugih držav članic EU.
Gre za gospodarsko sodelovanje z državama, ki sta praktično naši sosedi in predstavljata
pomemben trg za Republiko Slovenijo, v smislu blagovne menjave. Republika Srbija in
Republika Bosne in Hercegovine imata z Republiko Slovenijo prijateljske odnose in dolgo
zgodovinsko tradicijo še iz časov pred razpadom skupne države, nekatere blagovne menjave
so se po razpadu hitro ponovno vzpostavile. Vsekakor je podobna kultura odločilna prednost
pred drugimi državami EU. Poznavanje jezika tudi sigurno olajša podjetjem vstop na sloven-
ski trg. Države EU niso zelo naklonjene do tujcev, kar pri nas za države bivše Jugoslavije ni
tako izrazito. Slovenski trg jim je tudi zelo poznan, prav tako so jim poznane poslovne nava-
de. Dejstvo, da v Republiki Sloveniji živi veliko ljudi s koreninami iz Republike Bosne in
Hercegovine in Republike Srbije, je prav tako pomembno. S tem smo raziskovalno vprašanje
potrdili.
6.3 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 3
Raziskovalno vprašanje 3: Pomemben element vstopa podjetij iz Republike Bosne in Herce-
govine in Republike Srbije je v tem, da gre pogosto za znane blagovne znamke, ki se jih ljudje
spominjajo še iz časov skupne države.
Z vidika podjetja predstavlja blagovna znamka neko nadgradnjo izdelka, njegovo dodatno
vrednost. Kot smo že poudarili, se dandanes izdelek ne prodaja zaradi golega zadovoljevanja
osnovnih potreb, temveč je pomembno, kaj podjetje ponudi poleg izdelka, to pa loči podjetje
od konkurence in zagotavlja dodatno vrednost izdelkom in tudi podjetju. Boone in Kurtz
(1998, str. 399) menita, da blagovna znamka podjetju omogoči lažji nastop na trgu.
Z vidika kupca, pa blagovno znamko lahko opredelimo kot neko obljubo prodajalca, da bo
kupcem dosledno ponujal določene lastnosti, koristi in storitve. Skratka gre za neko »jamstvo
za kakovost«, kot pravi Kotler (1996, str. 444), prodajalca kupcu. Kupcu blagovna znamka
olajša nakup in zmanjšuje njegovo tveganje ob nakupu.
Vrednost blagovne znamke se lahko nanaša tudi na zvestobo blagovne znamke, prepoznav-
nost imena, zaznano kakovost, močne asociacije v zvezi z blagovno znamko in druge vred-
nosti, kot so patenti, zaščitena blagovna znamka in odnosi na prodajni poti (Kotler, 1996, str.
445). In ker je naša skupna zgodovina zelo dolga, je tudi zvestoba do bivših jugoslovanskih
blagovnih znamk velika. Nekdanja skupna država je bila prava tovarna blagovnih znamk.
Repovš (2002, str. 1) omenja bivšo državo kot »kralje blagovnih znamk«. Toda poti so se
začasno razšle, slovenska podjetja so začela iskati nove trge za trženje, novoustanovljene
države so imele ekonomsko krizo in slovenskemu podjetniku se zaradi manjšega obsega pro-
26
daje ni več splačalo vlagati v blagovne znamke. Zdaj ko se je situacija umirila, raziskave
kažejo, da je priklic starih skupnih znanih blagovnih znamk sedaj precej velik. Republika
Srbija uvaža predvsem aluminijaste plošče, črpalke in kompresorje, sedeže in njihove dele ter
hladilnike. Pri uvozu iz Republike Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo pa prevladu-
jejo surove živalske kože, neobdelan in obdelan les, deli obutve, obutev, oblačila, sedeži in
njihovi deli. Tudi to raziskovalno vprašanje smo potrdili.
6.4 Preverjanje raziskovalnega vprašanja 4
Raziskovalno vprašanje 4: Strošek logistike je pomemben element pri odločitvi za vstop na
slovenski trg.
Raziskava A. T. Kearnyja iz leta 2000 med 120 vodilnimi evropskimi trgovskimi podjetji
kaže, da so se logistični stroški gibali od 15% pri uspešnejših, do 23% pri manj uspešnih pod-
jetjih (Čok, 2005, str. 16 in Podbregar, Bosotina, 2007, str. 19). Logistika ni le strošek poslo-
vanja, temveč tudi dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti, ki lahko prispeva k dobičku podjet-
ja oziroma narodnega gospodarstva. Za ohranitev ali izboljšanje konkurenčnosti na trgu je
potrebno poiskati pravo razmerje med ravnjo logističnih storitev in stroški le-teh. Največji
delež v stroških logistike zajemajo stroški transporta.
Republika Slovenija leži v središču enega izmed najbolj vznemirljivih svetovnih poslovnih
regij. Stoji na stičišču več zgodovinskih križišč Evrope. Prevoz po železnici in cesti, prevlada
nad letalskim prometom, zaradi kratkih razdalj Republike Slovenije. Republika Slovenija ima
neposreden dostop do morja skozi Luko Koper (PSD, 2011). Železnica ima bistveno prednost
v zmožnosti prevoza množičnega tovora, za katerega je tudi relativno hiter prevoznik, neodvi-
sen od vremenskih vplivov. Železnico lahko štejemo za razmeroma varno vrsto prevoza ter
pri večjih količinah blaga in daljših razdaljah tudi hitro in ekonomično. (Rožič, 2006).
Železniške in cestne povezave med Republiko Slovenijo in Republiko Bosne in Hercegovine
ter Republiko Srbijo so bile urejene še v času skupne države. Le te skupaj z bližino Republike
Slovenije močno olajšajo sodelovanje srbskih in bosanskih podjetij s slovenskimi. Stroški
transporta so namreč nizki. Prav tako pa lahko tuja podjetja prek Republike Slovenije iz Luke
Koper zelo učinkovito izvažajo izdelke tudi v druge, bolj oddaljene države. Zaradi izredne
lege je Slovenija poleg uvoza zanimiva tudi za direktne investicije in nakup slovenskih podje-
tij, kjer je možno na dokaj lahek način optimizirati stroške logistike. Zaradi vsega ugotovlje-
nega lahko rečemo, da je raziskovalno vprašanje potrjeno.
27
7 PREDLOGI REŠITEV
7.1 Sodelovanje Republike Slovenije s tujimi podjetji
V tej točki se bomo osredotočili na pregled možnih rešitev, ki bi podjetjem iz Republike Srbi-
je, ter podjetjem iz Republike Bosne in Hercegovine pomagala pri vstopu na slovenski trg. Ne
glede na zgodovinska dejstva je trg Republike Srbije in Republike Bosne in Hercegovine za
Republiko Slovenijo zelo zanimiv zaradi več ugodnosti, ki jih tamkajšnje gospodarstvo nudi
našim podjetjem. Mi se želimo osredotočiti na možnosti, ki bi jih morala ponujati naša država,
da bi bila še v večji meri zanimivejša za Republiko Srbijo in za Republiko Bosne in Hercego-
vine.
7.1.1 Sodelovanje Republike Srbije z Republiko Slovenijo
Republika Slovenija in Republika Srbija vedno bolj sodelujeta med seboj. Republika Sloveni-
ja je tako že sedaj močan izvoznik kapitala v Republiko Srbijo, v zadnjem času pa se vedno
bolj kaže interes Republike Srbije za izvoz v Republiko Slovenijo. Po pričakovanjih strokov-
njakov, naj bi se te povezave še okrepile. Naloga gospodarske zbornice je, da omogoči oz.
olajša mikro in majhnim podjetjem vstop na slovenski trg. Med gospodarsko zbornico Vojvo-
dine in slovenskimi regionalnimi zbornicami je že podpisan memorandum o sodelovanju,
katerega namen je skupno partnersko sodelovanje na različnih ravneh.
Vsi alternativni načini vstopa na trg so sistematično primerjani in ovrednoteni pred izborom
glede na razpoložljivost sredstev podjetja, tveganja in cilje podjetja, tržnike pa vodijo k bolj-
šim odločitvam o vstopu na tuje tržišče.
Dobro bi bilo, da bi se Republika Slovenija in Republika Srbija dogovorili in bi Republika
Slovenija z raznimi seminarji, preko spletnih strani ipd., pomagala srbskim podjetjem pri
vstopu na naš trg. Pomagala bi jim lahko v obliki projektnega gnezdenja, z oblikovanjem
»slovenskih hiš«, z izdelavo tržnih in panožnih analiz, pravnim svetovanjem in s pomočjo pri
ustanovitvi podjetja v Republiki Sloveniji.
7.1.2 Sodelovanje Republike Bosne in Hercegovine z Republiko Slovenijo
Republika Bosne in Hercegovine je že sedaj pomembna izvozna partnerica Republike Slove-
nije, s katero ima Republika Slovenija suficit o blagovni menjavi. Vseeno pa bi bilo v interesu
obeh držav, da bi čim več podjetij Republike Bosne in Hercegovine vstopilo na slovenski trg.
Največji interes Republike Slovenije so podjetja, ki bi na naš trg vstopila z investicijskimi
oblikami.
28
Republika Slovenija bi potencialne investitorje iskala na bosanskem trgu s pomočjo mednaro-
dnega povezovanja in uveljavitvijo in ustanovitvijo bosanskih - tehnološko inovativnih sek-
torjev in podjetij.
V sodelovanju z bosanskimi gospodarskimi zbornicami bi podjetnikom v Republiki Bosni in
Hercegovini predstavili slovensko gospodarstvo in investicijske priložnosti na ključnih trgih.
GZS bi v povezavi z bosansko morala uvajati pomoč podjetjem, ki želijo ustanoviti predstav-
ništvo pri nas.
Za nas so zanimiva tudi podjetja, ki želijo ustanavljati skupna podjetja na našem trgu ali inve-
stirati v naša podjetja.
7.2 Vstop podjetij iz Republike Srbije na slovenski trg
Glede na analizo panoge, ki smo jo opravili za Republiko Srbijo smo se odločili, da je za pod-
jetje Kendy LTD iz Beograda, ki proizvaja kavo in vse kavne dodatke (instant kava, kakave,
vročo čokolado) dobra možnost, da svoje podjetje pripelje na slovenski trg tako, da ustanovi
podružnico v Republiki Sloveniji. Podružnica bi tako skrbela za prodajo kave in kavnih doda-
tkov in marketinške storitve na slovenskem trgu.
7.2.1 Postopek ustanovitve podružnice v Republiki Sloveniji
Podružnico lahko ustanovi domača ali tuja pravna oseba. Osnovnega kapitala ni. Tuje podjetje
lahko v Republiki Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost, če ima tu registrirano podružnico
(ali pa ustanovi povsem novo podjetje) (E računovodstvo, 2013). Ker Republika Srbija ni čla-
nica EU lahko ustanovi podružnico, če ima v Republiki Srbiji oz. v državi kjer ima sedež,
registrirano podjetje najmanj dve leti.
Postopek registracije podružnice tujega podjetja se opravi pri notarju. Po vpisu v register lah-
ko začne opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vanj vpisana. Če drug
zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti poleg tega določa še posebne pogoje za oprav-
ljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje,
določene z drugim zakonom (E računovodstvo, 2013).
Tuje podjetje mora vpisati podružnico v sodni register, čeprav ni pravna oseba. To stori s
posebnim prijavnim obrazcem, ki je dosegljiv na spletnem portalu e-VEM. Podružnico pa je
mogoče ustanoviti tudi pri notarju (E računovodstvo, 2013). Tuje podjetje mora predložiti tudi
(Europa, 2010):
izpis iz registra o vsebini in vpisu tujega podjetja;
sklep organa upravljanja o ustanovitvi podružnice;
notarsko overjeno kopijo predpisov ali delničarske pogodbe in
potrjeno finančno poročilo za prejšnje leto.
29
Tuja podružnica je pravno samostojna in ima nacionalnost države, v kateri je registrirana,
čeprav je odvisna od tuje družbe, ki je njen lastnik v celoti ali ima v njej večinski delež (Euro-
pa, 2010).
7.2.2 Zaposlovanje
Zaposlitev ali delo tujca v podružnici tujega podjetja je v Republiki Sloveniji mogoče le, če
ima delovno dovoljenje, ki se praviloma izdaja na vlogo delodajalca. Postopek in pogoji za
izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje oziroma potrdila o prijavi prebivanja v
Republiki Sloveniji se razlikujejo glede na to, ali gre za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje
za državljane držav članic Evropskega gospodarskega prostora ali državljane tretjih držav.
Formalnosti glede izdaje dovoljenja za prebivanje se uredijo v Sektorju za migracije Ministrs-
tva za notranje zadeve (Europa, 2010).
7.2.3 Transport
Podjetje bi lahko iz Republike Srbije v Republiko Slovenijo izbralo različne oblike transporta,
ki seveda trajajo različno dolgo (Izvozno okno, 2012):
zbirniki, odhod iz Ljubljane (BTC) trikrat tedensko – 2 do 3 dni;
kamionski prevozi – 2 do 3 dni;
železniški prevozi – odprava možna kot posamezne vagonske pošiljke, vagonske
kompozicije in kot celotne kompozicije – 3 do 4 dni;
letalski prevozi– (vsak dan razen sobote).
Takšni, ki nudijo logistični servis in imajo že obstoječe poslovne povezave in na katere se
lahko podjetja obrnejo, so npr. Fersped, Intereuropa, Intertrans d.d., Tintter, Tranšped (Izvoz-
no okno, 2012).
7.2.4 Carina
Za carinske formalnosti se blago pri uvozu uvršča pod tarifne oznake, navedene v carinski
tarifi Evropskih skupnosti, kjer so za vsako vrsto blaga določene carinske stopnje, na podlagi
katerih se obračunajo uvozne dajatve. Ob uvozu se plača tudi DDV po stopnji 8,5% (Carina,
2008).
Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje od uvoza blaga v Skupnost, in sicer po
stopnji 20% ali znižani stopnji 8,5%. Uvoz blaga po Zakonu o DDV pomeni (Carina, 2013):
vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Sku-
pnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v
prost promet v skladu s carinskimi prepisi;
vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje alineje, v Skupnost s tretjega ozem-
lja.
30
Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena z veljavnimi carinskimi pred-
pisi Skupnosti. V davčno osnovo pri uvozu se vključuje, če že niso vključeni (Carina, 2013):
davke, trošarine, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo izven države članice uvoza
in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
dodatne stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastane-
jo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza.
Davčni obračun morajo obvezno predložiti pristojnemu davčnemu uradu, kjer so vpisani v
davčni register najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če je njihovo davčno
obdobje enako koledarskemu letu. Če sestavljajo davčni obračun za davčno obdobje, ki se
razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predložijo davčni obračun najpo-
zneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto (Eugo,
2013). Splošna davčna stopnja v Republiki Sloveniji za leto 2013 je 17%.
7.3 Vstop podjetij Republike Bosne in Hercegovine na slovenski trg
Po končani analizi trga in panoge podjetja Vispak, bi po našem mnenju za prodajo kave Zlat-
na džezva na slovenskem trgu bilo za podjetje najboljša možna rešitev posredni izvoz s
pomočjo prodajnega agenta. Ker je podjetje Vispak prehrambeno podjetje, ki je na domačem
trgu priznano in razširjeno in proizvaja različne prehrambene proizvode našega trga pa ne
pozna najbolje, bi bil takšen način vstopa na slovenski trg najprimernejši za podjetje.
7.3.1 Posredni izvoz
Posredni izvoz je primeren za podjetje, ki želi izvažati, ampak nima zahtevanih virov (Izvoz-
no okno, 2013) tako kot podjetje Vispak, zato lahko izvaža preko prodajnih agentov. Za ome-
njeno podjetje je to najboljša rešitev.
7.3.2 Prodajni agent
Prodajni agent je navadno zaposlen pri manjšem podjetju in prihodke pridobi preko provizije
od prodaje na tujem trgu. Na tujem trgu ima svoje podjetje ali pa zastopa drugo podjetje na
tržišču, v imenu kupcev sprejema naročila. Ne vpleta se v pakiranje in pošiljanje proizvodov,
niti ne prevzema naslovov proizvodov, ki jih zastopa (Izvozno okno, 2013).
7.3.3 Prednosti posrednega izvoza
Možnosti so naslednje:
Podjetje Vispak se tako lahko osredotoči le na proizvodnjo.
Podjetje Vispak ne pozna tehničnih in pravnih vidikov izvoza na slovenski trg, zato je
agent primerna rešitev.
Podjetje Vispak s tem minimalizira tveganje investicije.
31
Podjetje Vispak prejema ugodnosti od profesionalnega znanja, ki ga izvozno podjetje
ponuja.
7.3.4 Transport
Največkrat uporabljen način prevoza blaga med Republiko Bosno in Hercegovino in Republi-
ko Slovenijo je še vedno preko cestnega prometa. Letališča Sarajevo, Banja Luka in Mostar
imajo nekaj kapacitet za shranjevanje tovora. Železniške povezave do sosednjih držav so dob-
re, a počasne (Izvozno okno, 2013).
Podjetje se lahko obrne na večje slovenske špediterje med katere spadajo: Alpetour d.d., Inte-
reuropa d.d., Viator & Vektor, Intertrans d.d., ki pomagaju podjetju pri logistični dejavnosti in
carinskem posredovanju.
7.3.5 Carina
Za carinske formalnosti se blago pri uvozu uvršča pod tarifne oznake, navedene v carinski
tarifi Evropskih skupnosti, kjer so za vsako vrsto blaga določene carinske stopnje, na podlagi
katerih se obračunajo uvozne dajatve. Ob uvozu kave se plača tudi DDV po stopnji 8,5 %
(Carina, 2008).
Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje od uvoza blaga v Skupnost, in sicer po
stopnji 20% ali znižani stopnji 8,5%. Uvoz blaga po Zakonu o DDV pomeni (Carina, 2013):
vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Sku-
pnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v
prost promet v skladu s carinskimi prepisi;
vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje alineje, v Skupnost s tretjega ozem-
lja.
Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena z veljavnimi carinskimi pred-
pisi Skupnosti. V davčno osnovo pri uvozu se vključuje, če že niso vključeni (Carina, 2013):
davke, trošarine, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo izven države članice uvoza
in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
dodatne stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastane-
jo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza.
Davčni obračun morajo obvezno predložiti pristojnemu davčnemu uradu, kjer so vpisani v
davčni register najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če je njihovo davčno
obdobje enako koledarskemu letu. Če sestavljajo davčni obračun za davčno obdobje, ki se
razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predložijo davčni obračun najpo-
zneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto (Eugo,
2013). Splošna davčna stopnja v Republiki Sloveniji za leto 2013 je 17%.
32
8 SKLEPNE UGOTOVITVE
Republika Slovenija predstavlja zanimiv in perspektiven trg za podjetja iz Republike Srbije in
Republike Bosne in Hercegovine. Tuje investicije so za Republiko Slovenijo zelo pomembne
in dobrodošle tudi za ustvarjanje novih delovnih mest. V raziskovalnem delu naloge smo
ugotovili, da so prednosti gospodarskega sodelovanja Republiko Srbijo in Republiko Bosne in
Hercegovine z Republiko Slovenijo tudi zelo nizki stroški logistike. Dobre železniške in
cestne povezave so se uredile že v času bivše Jugoslavije. Prav tako med temi državami ni
jezikovnih pregrad, zaradi skupne preteklosti so poznani običaji in kultura ljudi.
Slovenski trg je majhen in nima zadostne samooskrbe, kar velja zlasti za živilsko industrijo,
zato smo precej odvisni od uvoza. Republika Srbija in Republika Bosne in Hercegovine imata
velike kmetijske površine, v tej panogi vidimo gospodarsko sodelovanje z obema državama v
prihodnosti še bistveno okrepljeno. Podjetja morajo pri vstopu na slovenski trg izbrati
ustrezne marketinške ukrepe za pospeševanje prodaje, določiti segmente porabnikov in
opraviti tržno analizo. Na osnovi ugotovitev in rezultatov tržne analize je potrebno zagotoviti
finančna sredstva za uspešen prodor na trg. Potrebno je vedeti predvsem, kdo so ciljni
porabniki ter kakšne so njihove nakupovalne navade. Zelo dobro mora podjetje, ki vstopa na
slovenski trg, poznati tudi svoje konkurente in vedeti kakšne so njihove aktivnosti.
V naši projektni nalogi smo na podlagi SPIN-SWOT analize ugotovili prednosti in slabosti
prodaje bosanske kave Zlatna džezva, proizvajalca prehrambene industrije Vispak in
prednosti in slabosti prodaje kavnih nadomestkov srbskega podjetja Kendy LTD na
Slovenskem trgu. Ugotovili smo, da večina porabnikov še vedno prisega na pravo turško
kavo, vse bolj pa je v porastu tudi trg instant kave. Predvsem med mladimi in ljudmi, ki
prisegajo na zdrav način življenja brez kofeina postaja instant kava vse bolj priljubljena.
Njena prednost je, da je pripravljena takoj, kar ustreza ljudem z hitrim tempom življenja. Kot
ciljno skupino uporabnikov smo izpostavili mlade, ljudi z zdravstvenimi težavami in vse tiste,
ki prisegajo na zdrav način življenja brez kofeina. Zaradi slabega pokritja trga domačih
proizvajalcev z instant kavo ima podjetje LTD iz Beograda z pravilno marketinško kampanjo
in svojim širokim izborom izdelkov vso možnost uspešnega prodora na slovenski trg.
Bosanska kava Zlatna džezva ima močan in aromatičen okus, ki ustreza predvsem ljubiteljem
ta prave turške kave, ki jih je v Republiki Sloveniji veliko. Tukaj smo izpostavili kot ciljno
skupino predvsem starejšo generacijo in upokojence, ki zaradi svojih navad iz preteklosti
ohranjajo tradicijo pitja turške kave. Kava Bosanska džezva iz Republike Bosne in
Hercegovine še v Republiki Sloveniji nima prepoznavnosti in oblikovanih prodajnih poti.
Potrebne bi bile številne degustacije in povezave z večjimi trgovskimi centri, ki imajo velik
pretok ljudi, raznimi zdravilišči, kjer se zbirajo predvsem starejši in degustacije v domovih za
upokojence, kjer bi ljudje prepoznali okus ta prave bosanske kave in kasneje postali tudi njeni
redni kupci. Prav tako bi bile potrebne številne reklame in promocije, da bi izdelek postal
prepoznaven in bi tako uspešno prodrli na slovenski trg.
33
Prav tukaj bi izpostavili pomen sodelovanja z gospodarskimi zbornicami, ki bi tem malim in
srednje velikim podjetjem pomagale pri vstopu na slovenski trg. Ena od teh pomoči bi bile
različne oblike seminarjev in izobraževanja, kjer bi podjetja dobila informacije o Slovenskem
trgu, kako uspešno prodreti na trg, kako uspešno predstaviti svoje izdelke slovenskim
potrošnikom, da jih ti prepoznajo in kako si izboriti svoj tržni delež ter ga kasneje tudi
ohraniti. Rešitev vidimo v tem, da bi se gospodarska zbornica Republike Slovenije še bolj
povezala z zbornicama iz Republike Bosne in Hercegovine ter Republike Srbije, da bi se na
osnovi tega razvilo tesnejše sodelovanje in več strokovnih pomoči v obliki svetovanj
podjetjem, ki si želijo vstopiti na slovenski trg.
34
9 LITERATURA IN VIRI
1. Boone, L., Kurtz, D. (1998). Contemporary Marketing: Wird. Fort Worth. The Dryden
Press, Harcourt Brace College Publishers.
2. Carina. (2013). Sprostitev blaga v prost promet. Pridobljeno s:
http://www.carina.gov.si/si/carinski_postopki/uvoz/uvozni_postopki/sprostitev_blaga_v_p
rost_promet/#c14737
3. Carina. (2008). Uvozne dajatve. Pridobljeno s:
http://www.carina.gov.si/si/vprasanja_in_odgovori/carinski_in_davcni_postopki/carinski_
in_davcni_postopki/uvoz_blaga_v_eu/prehrambeni_izdelki/koliksne_so_uvozne_dajatve_
ob_uvozu_dodatkov_k_prehrani_in_ortopedskih_pripomockov_iz_tretjih_drzav_28_1_20
08/
4. Čadež, S., Hočevar, M. in Zaman, M. (2002). Vpliv tveganosti trgov bivše Jugoslavije na
poslovne odločitve slovenskih podjetij. Ljubljana: Naše gospodarstvo.
5. Čok, B. (2005). Strateški načrt združene Intereurope in Luke Koper. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
6. Data. (2013). Ustanovitev podjetja za tujce. Pridobljeno s: http://data.si/podjetniske-
storitve/storitve-za-tujce/
7. Droga Kolinska. (2013). SLO - informacija o podjetju. Pridobljeno s:
http://www.drogakolinska.si/
8. E računovodstvo. (2013). Podružnice- ustanovitev in registracija. Pridobljeno s:
http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/podruznice-ustanovitev-in-
registracija/
9. Eugo. (2013). Davek od dohodka pravnih oseb. Pridobljeno s:
http://www.eugo.gov.si/si/poslujem/davki/davek-od-dohodka-pravnih-oseb/
10. Europa. (2010). Podružnice – Slovenija. Pridobljeno s:
http://europa.eu/youreurope/business/expanding-business/opening-
branch/slovenia/index_sl.htm
11. Gajšek, B. (2010). Kontejnerizacija. Pridobljeno s:
http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/cetrto.html
12. Gospodarska zbornica Slovenije. (2007). BiH – Informacija o državi. Pridobljeno s:
http://www.gzs.si/slo/34712
13. Gospodarska zbornica Slovenije. (2007). Srbija – Informacija o državi. Pridobljeno s:
http://www.gzs.si/slo//34920
14. Izvozno okno. (2011). Carinski postopki. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postopki_8.aspx
15. Izvozno okno. (2011). Pravni vidiki mednarodnega poslovanja. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki__5913.aspx
16. Izvozno okno. (2012). Predstavitev države – BiH. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Predst
avitev_drzave_4304.aspx
35
17. Izvozno okno. (2012). Prodaja. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Srbija/Poslovanje/Prodaja_11
15.aspx
18. Izvozno okno. (2013). Priročnik za izvoznike. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.com/Dokumenti/Publikacije/Ostale/Prirocnik_za_izvoznike.pdf
19. Izvozno okno. Predstavitev države – Srbija. Pridobljeno s:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Srbija/Predstavitev_drzave_42
47.aspx
20. Jakomin, L., Medeot, M. in Zelenika, R. (2002). Tehnologija prometa in transportni
sistemi. Pridobljeno s: http://www.slovenia.info/si/Politi%C4%8Dni-sistem,-
gospodarstvo.htm?politicni_sistem=0&lng=1
21. Japti. (2008-2013). Tuja podjetja v Sloveniji. Pridobljeno s: http://www.japti.si/podrocja-
dela/tuja-podjetja-v-sloveniji
22. Jesenek, M. (2011). Vrste investicijskih tveganj. Pridobljeno s: http://blog.i-
svetovanje.com/2011/09/02/vrste-investicijskih-tveganj/#.US0Ke6JFU6M
23. Kenda, V. (2001). Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
24. Kendy LTD (2013). SR - Informacija o podjetju. Pridobljeno s: http://www.kendy.si/
25. Kotler, P. (1996). Trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor.
Ljubljana: Slovenska knjiga.
26. Makovec Brenčič, M., Lisjak, M., Pfajfar, G. in Ekar, A. (2011). Mednarodno poslovanje.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
27. Marjetič, A. (2005). Vpliv multimodalnega transporta na procese mednarodnega
poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
28. Mesec, M. (2008). Pomen logistike malih podjetij v sodobnem globalnem okolju. Koper:
Fakulteta za management.
29. Mrak, M., Jaklič, A. In Veselinovič, D. (2001). Finančni vidiki gospodarskega
sodelovanja Slovenije z državami nekdanje SFRJ. Ljubljana.
30. Petavs, S. (2010). Najpogostejše napake na novih trgih. Pridobljeno s:
http://www.finance.si/275570/Najpogostej%B9e-napake-na-novih-trgih/rss
31. Petavs, S. (2010). Najpogostejše napake na novih trgih. Pridobljeno s:
http://www.podjetniski-
portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=prirocnik&article_id=811
32. Podbregar, I. in Bosotina, V. (2007). Vojaška logistika. Celje: Fakulteta za logistiko.
33. Podjetniški portal. (2011). Ustanovitev d.o.o. za tuje državljane. Pridobljeno s:
http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/registracija-podjetja/druzba-z-
omejeno-odgovornostjo-doo/Tujci
34. Protokol RS. (2013). O Sloveniji. Pridobljeno s:
http://www.protokol.gov.si/si/koristne_informacije/
35. PSD. (2011). Zakaj začeti poslovanje v Sloveniji, Makedoniji, Srbiji, BIH, Črni Gori in
Bolgariji?. Pridobljeno s: http://www.psd-bs.eu/slovensko/centralna-in-vzhodna-
evropa_4/#slovenija
36. Repovš, J. (2002). Blagovne znamke v Sloveniji. Studio Marketing JWT.
36
37. Rožič, L. (2006). Optimizacija izhodne logistike Skupine Gorenje. Strokovni prispevki, št.
11-12.
38. Ruzzier, M., Kesič, D. in Mevlja, B. (2008). Mednarodno poslovanje – Gradiva za vaje.
Koper: Fakulteta za management.
39. Veleposlaništvo RS Berlin. (2002). Osnovne gospodarsle informacije o Sloveniji.
Pridobljeno s: http://berlin.embassy.si/index.php?id=235&L=2%2C
40. Vlada RS. (2013). O Sloveniji. Pridobljeno s: http://www.vlada.si/o_sloveniji/
41. Združenje manager. (2012). Medkulturni vodnik. Pridobljeno s: http://www.zdruzenje-
manager.si/si/publikacije-dokumenti/vodnik/
