LETNO PORO ČILO DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. · PDF fileINFORMATIKA IN BANČNA ... enot banke po Sloveniji in njene kvalitete je bila banka s strani Banke ... letu 2010 ne odražajo

LETNO POROČILO

DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d.

ZA LETO 2010

Ljubljana, marec 2011

Deželna banka Slovenije d. d. – Letno poročilo 2010

1

KAZALO

A) POSLOVNO POROČILO ...........................................................................................2

I. POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA ........ ..............................2

II. POROČILO UPRAVE BANKE ................................... ................................................3

III. POROČILO O POSLOVANJU BANKE V LETU 2010 ................. ..............................5 III.1. SPLOŠNO GOSPODARSKO OKOLJE ............................................................................................................5 III.2. POMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI BANKE V LETU 2010.....................................................................................5 III.3. POSLOVNE USMERITVE BANKE ZA LETO 2011 ..........................................................................................6 III.4. PREGLED POSLOVANJA BANKE – POSLOVNI DEL.....................................................................................7 III.4.1. POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI ...........................................................................................................7 III.4.2. POSLOVANJE Z GOSPODINJSTVI IN POSLOVNA MREŽA ........................................................................10 III.4.3. POSLOVANJE Z BANKAMI IN DRUGIMI FINANČNIMI INSTITUCIJAMI ......................................................13 III.4.4. POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI ..................................................................................................14 III.5. FINANČNI REZULTAT IN FINANČNI POLOŽAJ BANKE...............................................................................15 III.5.1. KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA.....................................................................................................15 III.5.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA..........................................................................................................................16 III.5.3. FINANČNI POLOŽAJ BANKE.........................................................................................................................18 III.6. DELNIŠKI KAPITAL BANKE...........................................................................................................................20 III.7. MARKETING IN KOMUNICIRANJE................................................................................................................21 III.8. RAZVOJ BANKE.............................................................................................................................................22 III.8.1. UPRAVLJANJE S KADRI................................................................................................................................22 III.8.2. INVESTICIJE ..................................................................................................................................................23 III.8.3. INFORMATIKA IN BANČNA TEHNOLOGIJA.................................................................................................23 III.9. PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA ..................................................24 III.10. SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE .....................................................................................................................24

IV. OSNOVNI PODATKI O BANKI ............................ .................................................... 25 IV.1. ZGODOVINA BANKE OD USTANOVITVE.....................................................................................................25 IV.2. ORGANI UPRAVLJANJA BANKE...................................................................................................................25 IV.3. ORGANIZACIJSKA SHEMA DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d.................................................................26

V. SKUPINA POVEZANIH DRUŽB ............................ .................................................. 28

VI. IZJAVA O UPRAVLJANJU DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. ZA POSLOVNO LETO 2010............................................................................................................... 30

Sklep nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi le tnega poro čila ................................... 36


2

A) POSLOVNO POROČILO I. POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA

Deželna banka Slovenije d. d. 31. 12. 2010 31. 12. 2009 31. 12. 2008

1. Izkaz finan čnega položaja (v tisoč EUR)Izkaz finančnega položaja 980.106 911.055 839.173Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 665.620 620.467 579.893

- pravnih in drugih oseb 172.422 151.992 148.802- prebivalstva 493.198 468.475 431.091

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 502.111 502.706 514.905- pravnim in drugim osebam 402.403 417.525 436.492- prebivalstvu 99.708 85.181 78.413

Celotni kapital 78.594 77.992 76.480Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 39.179 32.765 29.139Obseg zunajbilančnega poslovanja (B.1. do B.4.) 85.106 86.985 98.135

2. Izkaz poslovnega izida (v tisoč EUR)Čiste obresti 22.347 16.381 19.875Čisti neobrestni prihodki 8.495 8.831 4.381Stroški dela, splošni in administrativni stroški 17.930 17.574 18.191Amortizacija 1.973 1.780 1.655Oslabitve in rezervacije 9.235 5.456 3.272Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 1.704 402 1.138Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja 323 67 154

3. Število zaposlenih (stanje na koncu poslovnega leta) 361 405 4224. Delnice

Število delničarjev 278 302 315Število delnic 3.743.268 3.771.835 3.771.835Nominalna vrednost delnice (v EUR) 4,172926 4,172926 4,172926Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 20,996216 20,716231 20,276507

5. Izbor kazalnikova) Kapital (v tisoč EUR) 82.460 84.608 77.868

- Količnik kapitalske ustreznosti (v %) 13,2 13,4 12,2b) Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti (v %)

- Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za privzete obveznosti/Razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 4,34 3,91 3,63

c) Profitabilnost (v %) Obrestna marža 2,36 1,87 2,48Marža finančnega posredništva 3,26 2,88 3,02Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,18 0,05 0,14Donos na kapital pred obdavčitvijo 2,13 0,53 1,44Donos na kapital po obdavčitvi 1,73 0,44 1,25

d) Stroški poslovanja (v %)Operativni stroški/Povprečna aktiva 2,10 2,20 2,47

e) LikvidnostPovprečna likvidna sredstva/Povprečne kratkoročne vloge nebančnega sektorja 42,10 27,31 5,20Povprečna likvidna sredstva/Povprečna aktiva 20,82 16,64 3,27

Op.: Kazalniki so izračunani v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Število delnic je po stanju v KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d.


3

II. POROČILO UPRAVE BANKE Deželna banka Slovenije d. d. je v letu 2010 poslovala v skladu s strategijo banke in njenimi usmeritvami ter sprejeto poslovno politiko. Jasna pot do učinkovite vseslovenske univerzalne bančne institucije s posebnim, intenzivnim poudarkom na delovanju v segmentu občanov, srednje velikih in malih podjetij, poslovanju z vrednostnimi papirji in agroživilstvu v najširšem smislu se udejanja v zastavljeni smeri. V letu 2010 se je nadaljevala globoka svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je vplivala tudi na poslovanje bank po svetu. Ob krizi celotnega evroobmočja in nižji bonitetni oceni Slovenije so se bistveno podražili medbančni viri. Zaradi otežene dostopnosti virov na medbančnih trgih se je povečala aktivnost slovenskih bank za zbiranje domačih sredstev, s čimer se je večala konkurenca na področju varčevanja. Kreditna aktivnost bank se je močno umirila. Zadolževanje prebivalstva je upadlo, zmanjševali sta se kreditna sposobnost strank in boniteta podjetij. Banke so se intenzivno usmerile na področje povečevanja neobrestnih prihodkov, racionalizacijo postopkov poslovanja, krčenje stroškov na vseh področjih in izboljšave poslovnih procesov. Deželna banka Slovenije d. d. je kljub oteženi situaciji poslovala uspešno, saj je s svojim konzervativnim pristopom širila svoje poslovanje po načelu previdnosti in v skladu z baselskimi kriteriji obvladovanja tveganj. Banka je zaključila poslovno leto 2010 z dobičkom, ki je za 324 % presegel dobiček iz predhodnega leta 2009. Donosnost poslovanja banke so sicer v največji meri zniževale izgube zaradi oslabitev kreditov, ob tem pa je banka pri nekaterih drugih ključnih pokazateljih ohranila in tudi presegla dosedanje rezultate. Banka je s svojim poslovanjem v letu 2010 povečala tržni delež na 2 %. Konec leta 2010 je dosegla bilančno vsoto v višini 980 mio EUR, kot skupina DBS pa je skupaj s hčerinsko družbo dosegla 1.024 mio EUR. V primerjavi z letom prej je banka dosegla 8 % rast, ob tem, da se je bilančna vsota bančnega sistema znižala za 3 %. Banka je z doseženo neto maržo finančnega posredništva opazno presegla raven učinkovitosti bančnega povprečja. Banka je v primerjavi s predhodnim letom in v primerjavi s planom izboljšala doseženo neobrestno maržo in obrestno maržo. V letu 2010 je povečala stroškovno učinkovitost poslovanja z izvedbo ukrepov za racionalizacijo poslovanja. Tako je izboljšala kazalnik operativnih stroškov v primerjavi z bruto dohodkom in v primerjavi s povprečno bilančno vsoto. Zmanjšala je število zaposlenih, kar je skupaj z rastjo bilančne vsote ugodno vplivalo na produktivnost, ki se je povečala kar za 21 %, merjeno z bilančno vsoto na zaposlenega. Banka je v letu 2010 uspešno izvedla izdajo lastnih obveznic, ki so uvrščene na Luksemburško borzo, pri čemer je pridobila 100 mio EUR dolgoročnih virov sredstev. Pridobitev tovrstnih sredstev bo banki omogočila uresničitev strateških ciljev, ki si jih je zastavila do konca leta 2014. Banka je konec leta 2010 izkazovala kapitalsko ustreznost na konsolidiranem nivoju v višini 12,8 % (Steber I). Banka bo nadaljevala aktivnosti za povečanje učinkovitosti dela in kapitala, tako se bo lahko s svojim potencialom v naslednjih letih uvrstila med deset največjih bank v državi. Banka ima poslovno mrežo razširjeno po vsej Sloveniji. Ob koncu leta 2010 je poslovala v okviru 11 poslovnih enot s skupno 86 poslovalnicami. Poslovna mreža Deželne banke Slovenije d. d. ima ob ustrezni urejenosti in informacijski podprtosti poslovanja vse možnosti za hitro rast poslovanja z občani tako pri zbiranju kot pri nalaganju sredstev – to je kreditiranju podjetij in posameznikov. Banka s svojo poslovno mrežo daje trdno oporo večjemu delu zadružnega sistema in slovenskega kmetijstva nasploh. Zaradi razvejane mreže poslovnih enot banke po Sloveniji in njene kvalitete je bila banka s strani Banke Slovenije izbrana kot edina banka v Sloveniji za prodajo spominskih in zbirateljskih kovancev numizmatičnih


4

vrednosti. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je banko na razpisu ponovno izbrala kot agentsko banko za razdeljevanje kmetijskih subvencij in nepovratnih sredstev. Deželna banka Slovenije d. d. je v letu 2010 ohranila svojo lastniško strukturo. Največji delničar banke, Kapitalska zadruga, z. b. o., je ohranil lastniški delež nad 45 %. Na drugem in tretjem mestu sta delničarja KD Group d. d. s slabimi 21 % in KD Kapital d. o. o. z 10 %, medtem ko je na četrtem mestu z dobrimi 5 % italijanska banka Banca di Cividale S.p.A. iz Čedada. Uresničevanje poslanstva banke z večanjem njene vloge pri poslovanju s srednje velikimi in malimi podjetji, agroživilstvom ter predvsem s prebivalstvom v mestnem in podeželskem okolju, pa tudi pri nadaljnjem širjenju na vsa druga področja univerzalnega bančništva, bo uresničilo tudi njene strateške cilje, saj bo banka s tem ostala univerzalna, uspešna in varna, primerno velika ter vseslovenska, hkrati pa bo še učinkovitejša. Ljubljana, 20. 3. 2011


5

III. POROČILO O POSLOVANJU BANKE V LETU 2010 III.1. SPLOŠNO GOSPODARSKO OKOLJE V skladu s pričakovanji Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se je gospodarska aktivnost v letu 2010 v Sloveniji okrepila, vendar počasneje kot povprečno v evroobmočju (1,8 %). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2010 bruto domači proizvod (BDP) realno povečal za 1,2 %. Za višjo rast BDP-ja je bilo pomembno tudi 4,1 % povišanje neto davkov na proizvode, kar je prvo zvišanje po skoraj dveh letih realnega zniževanja. Zunanje povpraševanje je bilo najpomembnejši dejavnik pozitivne gospodarske rasti, čeprav se je dinamika njegovega povečevanja proti koncu leta 2010 nekoliko umirila. Primerjava izvoznih trendov Slovenije in konkurenčnih vzhodnoevropskih držav je pokazala, da se izvoz Slovenije povečuje nekoliko počasneje. V letu 2010 se je izvoz v primerjavi s predhodnim letom realno povečal za 7,8 %. Nasprotno je veljalo za uvoz, ki je v zadnjem četrtletju leta 2010 porasel bolj kot v predhodnih četrtletjih. V letu 2010 je bil uvoz blaga nominalno večji za 14,6 %, na kar je bistveno vplivala podražitev nafte in drugih primarnih surovin. Rast izvoznega povpraševanja še naprej omogoča rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, čeprav počasnejšo kot v predhodnih dveh četrtletjih leta 2010. Tudi v drugih pomembnejših dejavnostih je bila rast dodane vrednosti počasnejša od rasti v tretjem četrtletju leta 2010 (npr. v trgovini, transportu in dejavnosti poslovnih storitev). Razmere v domačem okolju so bile še vedno negotove, zlasti na finančnih trgih in v segmentu investicijske dejavnosti. V okviru domače potrošnje, ki se je v letu 2010 povečala za 0,4 %, so bile ključne spremembe zalog, ki so h gospodarski rasti prispevale 1,6 odstotne točke. Obseg končne prodaje domačega proizvoda (tj. bruto domačega proizvoda brez upoštevanja sprememb zalog) se je v letu 2010 zmanjšal že drugo leto zapored. Po revidiranih podatkih za pretekla četrtletja leta 2010 je 0,5 % rast dosegla tudi zasebna potrošnja, ob tem da na UMAR-ju ocenjujejo, da pozitivne stopnje rasti zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve kupne moči gospodinjstev. Med dejavnostmi so najslabše rezultate v letu 2010 še naprej dosegali v gradbeni dejavnosti, prav tako so bila pod pričakovanji gibanja v segmentu investicij v stroje in opremo. Za nadaljnje okrevanje poslovnih investicij v letu 2011 bo poleg razmer v mednarodnem okolju, tj. nadaljevanju predvidene gospodarske rasti na glavnih slovenskih izvoznih trgih (predvsem v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Hrvaškem), ki pomembno prispevajo k ustvarjanju primerne investicijske klime, ključno tudi dogajanje na finančnih trgih doma in v tujini, ter dejstvo da gradbene investicije še ne kažejo znakov okrevanja. V letu 2011 se tako pričakuje približno 2,5 % gospodarska rast. III.2. POMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI BANKE V LETU 2010 V letu 2010 so v banki potekale naslednje pomembnejše aktivnosti:

– 18. 1. 2010 je banka praznovala 20. obletnico obstoja; – v začetku leta 2010 je banka pridobila dovoljenje za posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic in začela izvajati storitve v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor d. d.; – tudi v letu 2010 so se v banki nadaljevale aktivnosti v okviru projekta SEPA tako na področju kreditnih plačil kot tudi direktnih obremenitev; – banka je v letu 2010 kot agent Banke Slovenije nadaljevala prodajo zbirateljskih in spominskih kovancev;


6

– banka je v letu 2010 ohranila ekskluzivno pravico izplačil subvencij za kmetijstvo v Sloveniji, saj je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja banko ponovno izbrala za razdeljevanje subvencij v letu 2010; – v marcu leta 2010 je zunanja revizijska hiša UHY, revizija in svetovanje, d. o. o., Ljubljana, izvedla redno revizijo poslovanja banke za leto 2009; – 18. 5. 2010 je nadzorni svet banke ponovno imenoval predsednika uprave banke mag. Štefana Belingarja na funkcijo predsednika uprave z mandatom do 31. 5. 2015; – 22. 9. 2010 je nadzorni svet banke na redni seji članico uprave banke Mojco Štajner ponovno imenoval na funkcijo članice uprave z mandatom do 30. 9. 2015; – banka je 10. 6. 2010 uspešno izdala lastne obveznice s poroštvom Republike Slovenije v višini 100 mio EUR in z ročnostjo 5 let, ki so uvrščene na Luksemburško borzo; – 24. 6. 2010 je bila izvedena 24. redna skupščina delničarjev banke; – v oktobru leta 2010 je zunanja revizijska hiša UHY, revizija in svetovanje, d. o. o., Ljubljana, izvedla predhoden revizijski pregled poslovanja banke za leto 2010; – 1. 11. 2010 je bil v plačilni promet uveden univerzalni plačilni nalog – obrazec UPN, ki bo postopno nadomestil vse sedaj veljavne papirne plačilne obrazce; – v letu 2010 so bile izvedene selitve in prenove sedmih poslovalnic.

III.3. POSLOVNE USMERITVE BANKE ZA LETO 2011 V letu 2011 bo poslovna politika Deželne banke Slovenije d. d. usmerjena k doseganju ciljev, ki bodo banki zagotovili približevanje ključnim strateškim ciljem:

1. konec leta 2011 doseči bilančno vsoto 1 mrd EUR (okoli 2 % rast); 2. ob koncu leta 2011 doseči okoli 2 % tržni delež; 3. doseči okoli 8 % donosnost kapitala pred obdavčitvijo (ROE) oziroma 6,5 mio EUR

dobička; 4. doseči donos na povprečno aktivo (ROA) okoli 0,7 %; 5. zmanjšati delež operativnih stroškov na povprečno aktivo pod 2 %; 6. zmanjšati delež operativnih stroškov v bruto dohodku pod 62 %; 7. povečati bilančno vsoto na zaposlenega nad 2,7 mio EUR; 8. zagotavljati kapital v višini 126 % kapitalskih zahtev na posamični osnovi, kar

predstavlja 10 % kapitalsko ustreznost (doseganje ciljne vrednosti Stebra I); 9. v poslovni mreži poslovati z 11 poslovno uspešnimi enotami v slovenskih območnih

središčih z okoli 90 poslovalnicami; 10. ob koncu leta 2011 poslovati s 368 zaposlenimi delavci.

Najpomembnejše načrtovane aktivnosti za dosego ciljev so:

– nadaljevati proces racionalizacije delovnih procesov in izboljšanja učinkovitosti poslovanja v vseh segmentih; – okrepiti trženjske aktivnosti za povečanje obrestnih in neobrestnih prihodkov, predvsem preko poslovne mreže; – izvesti organizacijske ukrepe za izboljšanje funkcije upravljanja s tveganji in kreditne funkcije; – razvijati informacijski sistem z izboljšanjem tehnološke opremljenosti poslovanja in uporabo sodobnih medijev za učinkovitejše in smotrnejše poslovanje; – odprodati poslovno nepotrebno premoženje; – zagotoviti primerljivo kakovost in hitro odzivnost pri izvajanju bančnih in drugih finančnih storitev; – pridobiti dovoljenja za izvajanje drugih finančnih storitev, za katere banka še nima dovoljenj Banke Slovenije oziroma drugih institucij (upravljanje lastnih investicijskih skladov); – izvajati racionalizacijo stroškov poslovanja; – dopolnjevati organizacijo poslovanja, voditi smotrno kadrovsko politiko, racionalizirati število zaposlenih ter skrbeti za permanentno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih; – postati banka znanja.


7

Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer bo banka pri poslovanju izvajala konzervativen pristop. Prednostni cilji ostajajo povečanje produktivnosti, povečanje obrestnih in neobrestnih prihodkov, povečanje stroškovne učinkovitosti in učinkovito upravljanje s tveganji. Z uresničitvijo zastavljenih ciljev bo Deželna banka Slovenije d. d. konec leta 2011 po bilančni vsoti obdržala mesto med prvimi petnajstimi bankami v Sloveniji, po stopnji razvoja in razvejanosti poslovne mreže pa bo med prvimi tremi slovenskimi bankami. Deželna banka Slovenije d. d. bo ostala vodilna banka na področju servisiranja agroživilskega sektorja v državi ter distribucije finančne pomoči EU-ja in države temu sektorju. III.4. PREGLED POSLOVANJA BANKE – POSLOVNI DEL III.4.1. POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI

Kreditiranje pravnih oseb Leto 2010 je bilo za slovensko gospodarstvo izredno neugodno, saj ga je močno zaznamovala gospodarska in finančna kriza, ki se je skozi vse leto stopnjevala in postajala čedalje globlja. Število podjetij v postopkih prisilne poravnave in stečajev se je povečevalo. Gospodarska rast je bila šibka, težave podjetij je bilo zaznati na vseh področjih, zaradi manjšega povpraševanja in poslabšane plačilne discipline, zato so imela podjetja težave pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev za nemoteno poslovanje. Tudi nekatere panoge, ki so bile v preteklosti generator visoke rasti, je kriza močno prizadela. Največje težave so imela velika gradbena podjetja, posledice so čutila tudi mala in srednje velika podjetja, ki poslujejo z njimi. Mala in srednje velika gradbena podjetja, ki so investirala v nepremičnine za trg, v svojih bilancah izkazujejo majhno premoženje in veliko zadolženost, saj so z relativno majhnim lastnim vložkom kupovala ali gradila nepremičnine, ki jih v razmerah globoke krize ne morejo prodati. Zato so prizadeti tudi lesnopredelovalna in pohištvena industrija, transport ter druga industrija, povezana z gradbeništvom. V velikih težavah in celo v stečajih so se znašli finančni holdingi s posojili, najetimi pri bankah, ki so svoje terjatve delno poplačale iz zastavljenega premoženja, za razliko pa oblikovale slabitve ali pa so svoje terjatve prijavile v stečajno maso in čakajo na prodajo ter delitev premoženja. Število brezposelnih se je v Sloveniji v letu 2010 povzpelo na 110 tisoč, kar je največ v zadnjem desetletju. Zato sta se zmanjšali tudi proizvodnja in prodaja blaga, namenjenega široki potrošnji. Gospodarska rast v višini 1,2 % je v celoti temeljila na izvozu, saj je domača poraba še vedno izredno šibka in zavira gospodarsko rast. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so stečajne postopke v letu 2010 začeli v 458 podjetjih, medtem ko je bilo iz registra poslovnih subjektov zaradi stečaja izbrisanih 265 podjetij. V številnih slovenskih podjetjih je bila skozi vse leto prisotna nevarnost insolventnosti. Solventnost je bila še posebej ogrožena v podjetjih, ki so usmerjena na slovenski trg, zlasti, če so se v preteklih letih močno zadolževala, in v izvozno usmerjenih podjetjih, ki imajo težave s cenovno nekonkurenčnostjo. Naložbe banke v kredite nefinančnim družbam, državi, drugim finančnim organizacijam in tujim osebam so na dan 31. 12. 2010 skupaj znašale 357.181 tisoč EUR in so se v primerjavi z 31. 12. 2009, ko so znašale 376.333 tisoč EUR, zmanjšale za 19.152 tisoč EUR oziroma za 5 %. Banka je v primerjavi z letom 2009 povečala delež dolgoročnih kreditov in zmanjšala delež kratkoročnih kreditov, kar je tudi posledica aktivnosti restrukturiranja terjatev. V okviru rizičnega zunajbilančnega poslovanja je bilo po stanju na dan 31. 12. 2010 19.757 tisoč EUR neizkoriščenih revolving kreditov in 4.108 tisoč EUR kreditov po načelu tekočega računa.


8

Stanje garancij, vključno z izkoriščenimi in neizkoriščenimi garancijskimi okviri, je na dan 31. 12. 2010 znašalo 36.917 tisoč EUR. Glavni razlogi za manjši obseg kreditov v primerjavi s koncem leta 2009 so bili naslednji:

– večina podjetij se je ukvarjala predvsem s kratkoročnim reševanjem nastale situacije, manj oziroma skoraj nič pa z razvojnimi projekti; – podjetja so iskala notranje rešitve za zagotavljanje likvidnosti in izvajala sanacijske ukrepe oziroma prestrukturiranje (prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, finančnih naložb, racionalizacija poslovanja na vseh področjih, aktivna izterjava, povečanje delovne discipline); – v okviru možnosti za racionalizacijo poslovanja so podjetja zmanjševala zadolženost; – veliko podjetij je imelo težave s kapitalom, poleg tega pa tudi z razpoložljivim premoženjem, ki so ga lahko ponudila za zavarovanje obveznosti do banke; – zaradi splošnega padca prodajnih aktivnosti so podjetja potrebovala manj sredstev za financiranje obratnega kapitala; – glede na predimenzioniranost obstoječih proizvodnih zmogljivosti podjetja niso potrebovala novih investicij v dodatne zmogljivosti; – povpraševanje po posojilih je bilo manjše; – podjetja so se umikala z balkanskih trgov, saj so se na teh trgih poleg gospodarske krize morala spoprijeti tudi z močno konkurenco z zahoda in s tečajnim tveganjem; – že načrtovane investicije nekaterih podjetij so bile zaradi finančno-gospodarske krize prestavljene v prihodnost; – banka je strogo upoštevala vse usmeritve na področju tveganj, kar pomeni, da ni vstopala v nove nepremičninske projekte (gradnja za trg), saj je prodaja na nepremičninskem trgu zastala, in to kljub zniževanju cen nepremičnin; investitorji so se manj odločali za nove projekte, končevali pa so že začete, ki jih je banka še vedno kreditirala; ob tem banka ni odobravala kreditov za nakup vrednostnih papirjev in sklepala novih poslov s tipičnimi finančnimi holdingi ter je v okviru možnosti zmanjševala ali celo zapirala omenjene izpostavljenosti; – pri tistih komitentih, pri katerih je banka ugotovila bistveno povečano tveganje, je povečala aktivnosti za izterjavo ali pa iskala dodatna zavarovanja pri kreditih, katerih zavarovanja niso več ustrezala višini dolga; s tem je banka pri posameznih komitentih bistveno zmanjšala svojo izpostavljenost; – upoštevaje Strategijo Področja poslovanja s pravnimi osebami za obdobje 2010–2014 je banka pri nekaterih komitentih oziroma skupini povezanih oseb že v letu 2010 zmanjšala svojo izpostavljenost pod 10 % kapitala banke; – na zmanjšanje obsega kreditov v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 je vplivalo tudi vračilo več kot 15 mio EUR kreditov, ki so jih decembra 2010 vrnile posamezne občine in družbe v pretežni državni lasti, ki naj bi se po predvidevanjih ob zapadlosti podaljšali.

V letu 2010 se je povečalo število reprogramov iz naslova kreditiranja komitentov. Banka je z reprogramiranjem podprla vse tiste komitente, ki so prikazali potreben potencial za nadaljnje delovanje. Pri restrukturiranju izpostavljenosti do dolžnikov se je banka v posameznih primerih vključevala tudi v skupen nastop vseh bank, ki so bile s svojo izpostavljenostjo povezane z dolžnikom. Navedene aktivnosti so potekale v skladu s priporočili, ki se nanašajo na usklajeno ravnanje bank upnic v primeru podjetij v finančnih težavah in jih je Banka Slovenije izdala junija leta 2009. Banka je nastopala samostojno v posameznih primerih, v katerih je bila edina upnica, oziroma kot primarna banka. Ob opisanih razmerah so se naložbe v kredite zmanjšale, pogoji odobravanja kreditov pa so se še bolj zaostrili. V preteklem letu je bila komercialna aktivnost banke izrazito selektivna, saj je banka v okviru razpoložljivega potenciala vso pozornost namenila varnosti naložb, ki je bila pomembnejša kot donosnost.


9

Banka je v postopkih obravnave komitenta in kredita še podrobneje preverjala celotno zadolženost komitentov, likvidnost in sposobnost poravnavanja tekočih obveznosti, oceno panoge in načrte poslovanja komitentov, da bi se v čim večji meri izognila tveganjem. Zaradi različnih težav komitentov pri poravnavanju obveznosti do banke je morala banka oblikovati dodatne slabitve oziroma rezervacije, povečal pa se je tudi delež zapadlih neplačanih terjatev. Delež oslabitev in rezervacij bi bil lahko večji, če ne bi banka skozi vse leto pridobivala dodatnih zavarovanj, predvsem novih zastav nepremičnin. Kljub sorazmerno visokemu znesku oblikovanih slabitev in rezervacij v letu 2010 pa je bila banka v letu 2010 zelo uspešna pri izterjavi, saj so bili v primerjavi s preteklimi obdobji doseženi najboljši rezultati. Da bi se izognila zmanjšanju prihodkov zaradi padca referenčne obrestne mere Euribor, je banka obrestne mere sproti prilagajala in odobravala kredite s fiksno obrestno mero (krediti z ročnostjo do enega leta), razen podkreditov, vezanih na strogo namenska sredstva SID banke, d. d., za katere je SID banka, d. d. vnaprej določila najvišji pribitek k obrestni meri. Banka je tudi v letu 2010 sodelovala na avkcijah, ki jih je izvajala SID banka, d. d. v povezavi s pridobivanjem jamstva države. Na teh avkcijah je država prevzela večji obseg tveganja kot v preteklem letu. Vodenje ra čunov za pravne osebe V letu 2010 je banka pravnim osebam na novo odprla 173 transakcijskih računov, medtem ko jih je 142 zaprla iz različnih vzrokov. Na dan 31. 12. 2010 je bilo aktivnih 1.212 transakcijskih računov pravnih oseb. Elektronsko ban čništvo za pravne osebe DBS PRONET Na področju elektronskega bančništva je banka v letu 2010 spremljala zahteve projekta SEPA in uvedla obrazec Univerzalni plačilni nalog (UPN). Ob koncu leta 2010 je spletno banko uporabljalo 976 pravnih oseb, kar je za 5 % manj kot konec leta 2009. Plačilni promet Banka je v letu 2010 na področju plačilnega prometa sledila sodobnemu razvoju plačilnega prometa in zakonskim zahtevam ter tako svojim komitentom zagotavljala visokokvalitetne storitve z vzdrževanjem in dograjevanjem zahtevne informacijske podpore in vključevanjem v sodobne plačilne sisteme. Tudi v letu 2010 so se v banki nadaljevale aktivnosti v okviru projekta SEPA tako na področju kreditnih plačil kot tudi direktnih obremenitev. Banka je skladno z Uredbo Evropskega parlamenta s 1. 11. 2010 izpolnila pogoj dosegljivosti za izvajanje čezmejnih direktnih obremenitev preko infrastrukture SIMP1 v okviru sistema SEPA EDD CORE2. Banka je pred tem sredi leta podpisala sporazum o pristopu k shemi, podpisala pravni okvir in izvedla obsežna testiranja. V okviru projekta SEPA je bil tako končan prvi del vzpostavitve SEPA direktnih obremenitev, ki mu bosta sledili še vzpostavitev plačilnega sistema za domače direktne obremenitve in obsežna migracija obstoječih direktnih obremenitev v SEPA skladen plačilni sistem SEPA IDD CORE3.

1 SIMP – SEPA infrastruktura za mala plačila je SEPA skladna infrastruktura za procesiranje SEPA

plačilnih instrumentov. 2 SEPA EDD CORE – je sistem SEPA eksterni direct debit po osnovni shemi za procesiranje čezmejnih

direktnih obremenitev v breme računa plačnika. 3 SEPA IDD CORE – je sistem SEPA interni direct debit po osnovni shemi za procesiranje domačih

direktnih obremenitev v breme računa plačnika.


10

S 1. 11. 2010 je bil uveden univerzalni plačilni nalog – obrazec UPN4, ki bo postopno nadomestil vse sedanje papirne plačilne obrazce (BN02, PP, RP01). Skladno z nacionalnim planom, ki predvideva postopno ukinitev izvajanja plačil preko SEPA neskladne sheme NPI5, je bilo ukinjeno procesiranje trajnih nalogov preko sheme NPI. Banka je v letu 2010 ohranila ekskluzivno pravico izplačevanja subvencij za kmetijstvo v Sloveniji. Da bi ohranila to pravico, je banka v začetku maja 2010 prenesla izplačila subvencij v SEPA skladno plačilno shemo (SEPA IKP). Z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je banka konec leta 2010 podpisala dodatek k že obstoječi pogodbi s podaljšanjem možnosti izplačil. Banka s tem izpolnjuje svoje poslanstvo na področju finančnega servisiranja kmetijstva in živilske industrije. Banka je v letu 2010 opravila za 16.675 mio EUR plačilnega prometa, kar je 5 % manj kot v predhodnem letu. Podatek zajema prilive in odlive po nalogu pravnih in fizičnih oseb ter naloge banke preko vseh plačilnih sistemov (TARGET2, STEP2, kontokorentni računi, SEPA EKP in IKP). Za pravne osebe je banka v tem obdobju opravila za 2.356 mio EUR plačilnega prometa. Na dokumentarnem področju je bilo v letu 2010 izdanih 26 nostro in 5 loro garancij ter 56 nostro akreditivov. V tujino je bilo na unovčenje poslanih 155 čekov in obdelano je bilo enako število prilivov na osnovi teh unovčenj. Banka skrbi tudi za dobre medbančne odnose, in sicer tako z vzdrževanjem ustrezne ravni kontokorentne in korespondenčne bančne mreže kot tudi s ponujanjem storitev drugim bankam. Depoziti pravnih oseb Stanje depozitov in potrdil o vlogi pravnih oseb (z državo) je bilo na dan 31. 12. 2010 157.071 tisoč EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2009 povečalo za 6 %. V strukturi po ročnosti so prevladovali depoziti in potrdila o vlogi nad enim letom, katerih delež je bil 52 %, delež depozitov do enega leta pa je bil 48 %. Vsi depoziti pravnih oseb so bili nominirani v evrih. Banka se je aktivno udeleževala licitacij zakladnice Republike Slovenije in večjih pravnih oseb, ki licitacije izvajajo po elektronski pošti. Banka je v letu 2010 občasno spreminjala obrestne mere in jih prilagajala tržnim razmeram ter naložbenim možnostim. III.4.2. POSLOVANJE Z GOSPODINJSTVI IN POSLOVNA MRE ŽA Poslovanje banke na področju poslovne mreže so v letu 2010 v veliki meri zaznamovale posledice splošnih gospodarskih razmer. Recesija je močno posegla v ekonomski položaj prebivalstva – gospodinjstev, kmetov in samostojnih podjetnikov. Pri načrtovanju svojega poslovanja za leto 2010 je banka za konec leta že pričakovala postopno gospodarsko okrevanje države in za poslovanje stabilnejše razmere, vendar do slednjega ni prišlo, nasprotno, kriza v letu 2010 še ni niti dosegla dna. Ob tem se je v segmentu poslovanja s prebivalstvom v preteklem letu še bolj od pričakovanj zaostrila konkurenca med slovenskimi bankami, tako na področju zbiranja sredstev občanov kot tudi pri plasmajih kreditov, saj gre za stranke, ki bankam prinašajo primernejšo razpršenost aktivnosti in tveganj od gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov.

4 Obrazec UPN omogoča izvajanje plačilnih storitev z enim samim obrazcem, kar bo poenostavilo

plačilne storitve v okviru enotnega območja plačil v evrih – SEPA. 5 Shema NPI – shema za procesiranje novih plačilnih instrumentov (direktne odobritve, direktne

obremenitve, posebne položnice in do septembra 2009 tudi trajni nalogi), ki se izvaja prek Zbirnega centra (ZC) Bankarta.


11

V letu 2010 je banka aktivnosti poslovne mreže usmerila predvsem v kar najbolj domišljeno odzivanje na omenjena dogajanja na trgu, v nadaljnje intenzivno trženje obstoječih, predvsem osnovnih bančnih produktov, poleg tega pa je uvedla tudi nekatere dodatne storitve (nekatere pa tudi opustila). Pripravila je posebne kreditne in depozitne ponudbe za občane ter za ohranitev konkurenčnosti na področju plačilnih storitev akcijsko znižala opravnine za plačila s posebnimi položnicami v nekaterih svojih poslovalnicah. Banka je izvedla dva finančna dneva in 76 mini finančnih dnevov ter uvedla kar nekaj uspešnih trženjskih akcij (poleg paketa dobrodošlice še akcijo Zavec, paketa javni uslužbenec in javna ustanova ter paket družina). Banka je v letu 2010 kot agent Banke Slovenije (oziroma Republike Slovenije) nadaljevala prodajo zbirateljskih in spominskih kovancev. Numizmatična dejavnost je še naprej pomembno prispevala k utrditvi prepoznavnosti banke. Z rastjo obsega poslovanja, števila strank in v skladu s standardi sodobnega bančnega poslovanja se vseskozi povečujejo tudi zahteve po vedno bolj kakovostnih prostorskih in tehničnih pogojih poslovanja. Mednje prav gotovo sodijo tudi poslovni prostori, zato banka že vrsto let namenja veliko pozornost obnovi poslovalnic oziroma selitvi le-teh na prostorsko in tehnično primernejše lokacije ter zagotavljanju usklajenosti z varnostnimi in drugimi bančnimi standardi. V letu 2010 je banka ustrezno prostorsko in tehnično uredila še sedem svojih poslovalnic, v nekaterih drugih pa znatno izboljšala pogoje delovanja. Zaradi nerentabilnosti je zaprla dve poslovalnici (Šoštanj – mesto in Ajdovščina), skupno je tako leto 2010 zaključila s poslovanjem v 86 poslovalnicah. Zbrana sredstva Stanje zbranih sredstev gospodinjstev, vključno s tujimi osebami in neprofitnimi izvajalci storitev gospodinjstev, je konec decembra leta 2010 znašalo 512.157 tisoč EUR in se je v primerjavi z 31. 12. 2009, ko je znašalo 486.196 tisoč EUR, povečalo za 25.961 tisoč EUR ali za 5 %. Letni plan zbranih sredstev sicer ni bil dosežen (realizacija v višini 96,7 %), kar je predvsem posledica splošnih gospodarskih razmer v državi in agresivnejšega pristopa konkurence na depozitnem trgu v segmentu gospodinjstev. Kljub temu banka ocenjuje doseženo raven zbranih depozitov gospodinjstev kot zadovoljivo, še posebej, ker se je izboljšala tudi struktura zbranih vlog po ročnosti – obseg dolgoročnih depozitov se je namreč v primerjavi s prejšnjim letom povečal za več kot 60 % in predstavlja kvaliteten vir tudi za dolgoročnejše plasmaje kreditov. K doseženemu so največ prispevale posebej oblikovane akcijske ponudbe t. i. sezonskih depozitov. Na spremembe zbranih sredstev med letom so vplivale tudi subvencije, ki so jih stranke (kmetje) prejele od Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter jih tudi pretežno uporabile za financiranje svoje tekoče dejavnosti. Kreditiranje Stanje sredstev, plasiranih gospodinjstvom, je konec decembra leta 2010 znašalo 144.930 tisoč EUR in se je v primerjavi z 31. 12. 2009, ko je znašalo 126.373 tisoč EUR, povečalo za 18.557 tisoč EUR, kar predstavlja povečanje za 15 % oziroma za 6 % glede na plan za leto 2010. Da bi povečala obseg kreditiranja, je banka v letu 2010 nadaljevala paketno ponudbo kreditov za kmete, oblikovala posebno akcijsko ponudbo sezonskih kreditov in dolgoročnih kreditov za postavitev solarnih elektrarn. Dodatno pozornost je namenila tudi pogojem stanovanjskega kreditiranja, za katero je že spomladi leta 2010 oblikovala cenovno zelo ugodno ponudbo (paket družina), ki je pri strankah naletela na dober odziv in neposredno pospešila rast plasmajev stanovanjskih kreditov. V letu 2010 je banka kljub zahtevnim razmeram na področju kreditnega poslovanja še nekoliko izboljšala kvaliteto kreditnega portfelja v segmentu gospodinjstev. Neto vrednost kreditnega portfelja se je, predvsem kot rezultat angažiranega dela pri izterjavah (hitrejše in intenzivnejše


12

obravnave dolžnikov), tako izboljšala s 94,4 % na 95,2 % celotnega portfelja, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da je pri kreditnih aranžmajih, odobrenih v obdobju zadnjih dveh let, poravnavanje zapadlih kreditnih obveznosti potekalo redno. Transakcijski ra čuni Ena izmed temeljnih usmeritev delovanja poslovne mreže je stalno povečevanje števila transakcijskih računov gospodinjstev. V letu 2010 je banka kljub stalnemu čiščenju neaktivnih računov povečala število transakcijskih računov strank za 1,4 % in tako jih je bilo konec leta 61.514. Čeprav je neto prirast računov znašal 840, kar je dobrih dvakrat toliko kot leto prej (povečanje za 370), banka letnega poslovnega načrta ni v celoti dosegla. Odpiranje računov je tesno povezano z navzkrižnim trženjem produktov, saj se predvsem jedrni produkti tržijo v paketih, ki omogočajo sodelovanje komitentov z banko v večjem obsegu in na več področjih bančne ponudbe. Da bi povečala število transakcijskih računov, je banka v letu 2010 nadaljevala s ponudbo paketa dobrodošlice novim strankam in dodatno izvedla dve trženjski akciji, tj. akcijo Zavec (namenjeno mladim – dijakom in študentom) in akcijo paket družina (ugodnejše obrestne mere za stranke, ki k sodelovanju z banko pritegnejo tudi svoje družinske člane). Prirast odprtih računov je večinoma posledica uspešne izpeljave teh dveh akcij. Opravljanje pla čilnega prometa preko poslovne mreže V letu 2010 so poslovne enote banke obdelale skupno 2.673.380 položnic, kar je za 2 % več kot v predhodnem letu, vendar nekaj manj, kot je bilo načrtovano (2,8 mio). Za 0,4 % višje kot predhodno leto pa so bile realizirane opravnine iz naslova izvajanja plačilnih storitev pri bančnih okencih, kar predstavlja izpolnitev načrtovanega. Število obdelanih položnic (plačilnih nalogov) v poslovalnicah je tudi v preteklem letu poraslo, saj je bila banka z ugodno cenovno politiko še vedno privlačna izbira tudi za številne nekomitente. Poleg tega je višino opravnine z različnimi akcijskimi znižanji ves čas prilagajala tudi neposredni konkurenci v lokalnem okolju posameznih poslovalnic, s čimer je ohranila sodelovanje s svojimi strankami. Oskrba poslovnih enot z gotovino Poslovalnice banke se z gotovino oskrbujejo prek depotne banke NLB d. d., vse pomembnejši del pa predstavljajo tudi pologi iztržkov pravnih oseb. V letu 2010 je banki v primerjavi s predhodnim letom uspelo znižati (za skoraj 5 %) stroške oskrbe poslovalnic z gotovino. Poleg tega je z zaračunanimi opravninami za pologe iztržkov – gotovine v poslovalnicah banke realizirala tudi pomembne dodatne prihodke. Trženje vzajemnih skladov V letu 2010 je banka zaradi nezanimanja strank prekinila pogodbe o trženju točk vzajemnih skladov s tremi družbami za upravljanje, ohranila je le še pogodbeno sodelovanje z družbo za upravljanje KD Skladi, vendar tudi tu novih vplačil v sklade v letu 2010 skoraj ni bilo. Posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic V začetku leta 2010 je banka pridobila dovoljenje za posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic. Opravljanje teh storitev je banka začela v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor d. d. V poskusnem obdobju, ki je trajalo od 1. 2. 2010 do 30. 4. 2010, se je posredovanje izvajalo v štirih poslovalnicah (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Celje), s 1. 5. 2010 pa se je v posredovanje vključilo še pet poslovalnic: Kočevje, Novo mesto, Tolmin, Koper in Slovenj Gradec.


13

Brezpla čna telefonska številka DBS FON 080 17 55 V letu 2010 je banka še vedno zagotavljala tudi storitev klicnega centra. Brezplačno telefonsko številko so stranke uporabljale kot pomoč pri informiranju o storitvah banke (predvsem o numizmatiki, varčevanju in elektronski banki), vendar pa vse manj, zato je banka ob koncu leta 2010 to storitev ukinila. Sodobni pla čilni instrumenti Poslovna mreža je v letu 2010 strankam plasirala 5.115 novih debetnih (bančnih) kartic Activa Maestro, kar je sicer nekaj manj kot v letu poprej. Na dan 31. 12. 2010 je bilo skupaj aktivnih 51.580 bančnih kartic, tj. za 4,3 % več kot ob koncu predhodnega leta. Poleg poslovanja s karticami pri bančnih (blagajniških) okencih in uporabe pri bankomatskem poslovanju so imetniki bančnih kartic opravili skupaj več kot 614 tisoč nakupov (plačil) preko POS-terminalov na prodajnih mestih (doma in v tujini), s čimer je banka realizirala za dobrih 158 tisoč EUR dodatnih prihodkov (gre za pripadajoči delež provizij prodajnih mest). Poslovna mreža je v letu 2010 plasirala 606 novih plačilnih kartic z odloženim plačilom Activa MasterCard. Na dan 31. 12. 2010 je bilo skupno število izdanih kartic 4.093, kar je za 10 % več kot ob koncu predhodnega leta, hkrati pa dobrih 10 % manj od načrtovanega števila 4.578. Z letnimi članarinami in provizijo iz naslova uporabe teh kartic na prodajnih mestih in bankomatih (doma in v tujini) je banka v letu 2010 imela vsega za dobrih 91 tisoč EUR prihodkov. Elektronsko ban čništvo za fizi čne osebe – DBS NET V letu 2010 je banka pridobila 1.283 novih uporabnikov elektronskega bančništva; tako je bilo na dan 31. 12. 2010 skupno število uporabnikov DBS NET-a 7.948, kar je za 19 % več kot ob koncu leta 2009. Načrtovan je bil sicer večji porast (1.700), vendar se je predvsem v segmentu mladih pokazalo, da kljub brezplačni ponudbi mladi te storitve preprosto še ne potrebujejo in se zato zanjo ne odločijo. Storitev elektronskega bančništva uporablja še vedno relativno malo imetnikov osebnih računov pri banki. Skupno število opravljenih elektronskih nakazil fizičnih oseb je znašalo 729.473, kar predstavlja 7 % porast v primerjavi s predhodnim letom. Povečal se je tudi delež na ta način opravljenih plačilnih storitev, ki je v letu 2010 znašal že 21 % vseh obdelanih plačilnih nalogov prebivalstva v banki. Potrdilo se je nadaljevanje pričakovanega in za banko tudi pozitivnega trenda preusmerjanja strank k uporabi sodobnejših plačilnih poti. Bankomatska mreža Banka je v letu 2010 v skladu s svojimi strateškimi usmeritvami prilagodila svojo bankomatsko mrežo, da bi izboljšala učinkovitost obstoječe infrastrukture. Nekaj bankomatov je preselila na tržno primernejše lokacije, s čimer je v letu 2010 za 13 % povečala število opravljenih transakcij, tj. na 652.421 (v letu 2009: 577.788). III.4.3. POSLOVANJE Z BANKAMI IN DRUGIMI FINAN ČNIMI INSTITUCIJAMI Poslovanje z doma čimi bankami in drugimi finan čnimi institucijami Poslovanje z domačimi bankami je v letu 2010 obsegalo prejete kredite in depozite, dane depozite, konverzije in poslovanje z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka je v letu 2010 glede na stanje konec leta 2009 povečala najete kredite pri domačih bankah za 3 %. Od tega je za 4 % povečala obseg najetih kreditov pri SID banki, d. d., ki jih je najela za refinanciranje mednarodnih gospodarskih poslov komitentov banke. Na medbančnem


14

denarnem trgu je banka v skladu z limiti uspešno plasirala presežna likvidna sredstva z ročnostjo do šest mesecev. Del poslovanja z bankami v Sloveniji so predstavljali posli, s katerimi je banka uravnavala neto odprte pozicije v tujih valutah. Ti posli so bili konverzije med evrom in tujimi valutami. Poslovanje s tujimi bankami V letu 2010 je poslovanje z bankami v tujini obsegalo prejete kredite, plasiranje likvidnostnih presežkov v obliki medbančnih depozitov, konverzije, poslovanje z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti in repo posle. Banka je v letu 2010 zmanjšala neto zadolženost do tujih bank za 34 %. Največji del depozitov, danih bankam v tujini, so predstavljale vezave v evrih. Vezave v večjih zneskih je banka sklepala še v ameriških dolarjih in švicarskih frankih. Največji del likvidnostnih presežkov je banka v skladu z odobrenimi limiti vezala za ročnosti do treh mesecev. Stalno sodelovanje z istimi bankami omogoča doseganje ugodnejših obrestnih mer. Pri tem je banka upoštevala boniteto teh bank in spremljala dogajanja na denarnih trgih. Manjši del poslovanja s tujimi bankami so predstavljali posli, s katerimi je banka uravnavala neto odprte pozicije v tujih valutah. Ti posli so bili konverzije med evrom in tujimi valutami. Instrumenti denarne politike Evropske centralne ban ke (ECB) Banka je v letu 2010 uspešno sodelovala na avkcijah ECB-ja pri operacijah finega uravnavanja in operaciji glavnega refinanciranja. Na dan 31. 12. 2010 je tako imela pri ECB-ju najete vire v skupni višini 10.001 tisoč EUR, kar predstavlja zmanjšanje v višini 50.108 tisoč EUR glede na konec predhodnega leta. Za zavarovanje operacij ECB-ja je banka vzdrževala ustrezen sklad primernega finančnega premoženja. III.4.4. POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Dolžniški vrednostni papirji Banka je konec leta 2010 izkazala stanje portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 239.556 tisoč EUR, kar je za 30 % več, kot je bilo stanje na dan 31. 12. 2009. V letu 2010 je banka zapadle dolžniške vrednostne papirje v skladu s svojo strategijo nadomestila in jih povečala z nakupi novih dolžniških vrednostnih papirjev, predvsem prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema. Banka je sodelovala pri dveh primarnih izdajah obveznic (Republike Slovenije in Republike Slovaške). Banka se je udeleževala avkcij zakladnih menic Republike Slovenije in bila uspešna s ponudbami pri vpisih trimesečnih zakladnih menic. Ob zapadlostih in nakupih dolžniških vrednostnih papirjev je banka tudi kupovala in prodajala potrdila o vlogah, ki so jih izdale domače banke. Banka je z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o opravljanju storitve primarnega vpisnika za zakladne menice od 1. 1. 2011. Pri nakupih novih dolžniških vrednostnih papirjev se je banka odločala na podlagi svojih potreb, ki so bile odvisne od strukture ročnosti njenih virov, izpolnjevanja količnika likvidnosti in količnika kapitalske ustreznosti. Na splošno je banka zaradi nadaljevanja mednarodne krize vodila zelo konzervativno investicijsko politiko in skrbno spremljala dogajanja na mednarodnih trgih.


15

Banka je 10. 6. 2010 uspešno izdala lastne obveznice z državnim poroštvom v višini 100.000 tisoč EUR in z ročnostjo 5 let. Lastniški vrednostni papirji Na dan 31. 12. 2010 je bilo stanje naložb v domače in tuje lastniške finančne instrumente (delnice družb in vzajemnih skladov) 1.947 tisoč EUR (od tega 85 % na domačem trgu) ter se je v primerjavi s stanjem konec leta 2009 znižalo za 64 %. Zmanjšanje skupnega obsega naložb v primerjavi s predhodnim letom je posledica odprodaje večjega dela naložb v tuje vrednostne papirje zaradi negotovih razmer na kapitalskih trgih in padca vrednosti dolgoročnih naložb v domače vrednostne papirje. Banka je predvsem v zadnjem kvartalu leta 2010 delež naložb na tujih trgih ponovno povečala. Kapitalske naložbe Stanje kapitalskih naložb banke je na dan 31. 12. 2010 znašalo 3.715 tisoč EUR, v primerjavi s stanjem konec predhodnega leta se je povečalo za 27 %, kar je posledica povečanja kapitalske naložbe v odvisno družbo DBS Leasing d. o. o. Kapitalska naložba v odvisno družbo je po stanju na dan 31. 12. 2010 znašala 3.630 tisoč EUR, kar predstavlja 98 % delež v vseh kapitalskih naložbah. III.5. FINANČNI REZULTAT IN FINANČNI POLOŽAJ BANKE III.5.1. KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Kazalniki uspešnosti poslovanja banke v primerjavi s predhodnim letom:

1-12 2009, 1-12 2010, Plan 2010,

stanje 31. 12. 2009 stanje 31. 12. 2010 stanje 31. 1 2. 2010

Dobiček/Izguba iz rednega poslovanja v tisoč EUR 402 1.704 424 2.403 71Bilančna vsota (stanje na zadnji dan v obdobju) v tisoč EUR 911.055 980.106 108 974.188 101Donos na kapital (bruto dobiček iz rednega poslovanja/povprečen lastniški kapital (ROE)) letni nivo v % 0,53 2,13 402 3,06 70Donos na aktivo (bruto dobiček iz rednega poslovanja/povprečna bilančna vsota (ROA)) letni nivo v % 0,05 0,18 360 0,26 69Marža finančnega posredništva (finančni in poslovni prihodki in odhodki/povprečna bilančna vsota) letni nivo v % 2,88 3,26 113 2,81 116Obrestna marža (čiste obresti/povprečna bilančna vsota) letni nivo v % 1,87 2,36 126 1,97 120Neobrestna marža (čisti neobrestni prihodki/povprečna bilančna vsota) letni nivo v % 1,01 0,90 89 0,84 106Čiste opravnine/Povprečna bilančna vsota letni nivo v % 0,67 0,66 98 0,71 92Operativni stroški/Povprečna bilančna vsota letni nivo v % 2,20 2,10 95 2,07 102Operativni stroški/Bruto dohodek letni nivo v % 76,77 64,53 84 73,47 88Administrativni stroški/Povprečna bilančna vsota letni nivo v % 2,00 1,89 95 1,83 104Stroški dela/Povprečna bilančna vsota letni nivo v % 1,40 1,30 93 1,26 103Oslabitve in rezervacije/Povprečna bilančna vsota letni nivo v % 0,62 0,98 158 0,49 202Bilančna vsota/Št. zaposlenih (st. na zadnji dan v obd.) v tisoč EUR 2.250 2.715 121 2.669 102Število zaposlenih (stanje na zadnji dan v obdobju) 405 361 89 365 99Povprečno število zaposlenih v obdobju 414 391 94 385 102

KazalnikiIndeks

2010/PlanIndeks

2010/2009

Op.: Kazalniki so izračunani v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic. Bilan čna vsota banke je konec leta 2010 znašala 980.106 tisoč EUR in je bila višja od stanja konec leta 2009 za 69.051 tisoč EUR ali za 8 %. Produktivnost – bilan čna vsota na zaposlenega v banki je po stanju konec leta 2010 znašala 2.715 tisoč EUR in je bila za 21 % višja od bilančne vsote na zaposlenega delavca ob koncu leta 2009 ter za 2 % višja od planiranega stanja za konec leta 2010. Rast produktivnosti je bila po stanju konec leta 2010 nad rastjo bilančne vsote zaradi vpliva zmanjšanja števila zaposlenih. Po stanju konec decembra 2010 je bilo v banki zaposlenih 361 delavcev, število zaposlenih se je v letu 2010 zmanjšalo za 44 delavcev. Planirano stanje števila zaposlenih za konec leta 2010 je bilo doseženo v višini 99 %.


16

Bruto donos na kapital je bil v letu 2010 bistveno višji; tako je bil konec leta dosežen v višini 2,13 % in je bil v primerjavi z donosom v letu 2009 višji za 302 %. Planirani donos za leto 2010 je bil dosežen v višini 70 %. Marža finan čnega posredništva je bila v letu 2010 dosežena v višini 3,26 % in je bila za 13 % višja od dosežene v letu 2009 ter za 16 % višja od planirane marže za leto 2010. Obrestna marža se je zvišala na 2,36 %, kar je za 26 % več od dosežene v letu 2009 in za 20 % več od planirane marže. Neobrestna marža se je znižala na 0,90 %, kar je za 11 % manj od dosežene v letu 2009, pri čemer je bila za 6 % nad planirano maržo. Ekonomi čnost poslovanja banke se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 izboljšala. Kazalnik operativni stroški (administrativni stroški in amortizacija) v primerjavi z bruto dohodkom je bil z doseženim razmerjem v višini 64,53 % za 16 % boljši od doseženega v letu 2009 in za 12 % boljši od plana za leto 2010. Izboljšal se je tudi kazalnik operativni stroški v povpre čni bilan čni vsoti , ki je bil za 5 % boljši od doseženega v letu 2009 in za 2 % slabši od planiranega kazalnika. III.5.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V letu 2010 je banka dosegla 1.704 tiso č EUR dobi čka iz rednega poslovanja . V primerjavi z letom 2009 je bil doseženi dobiček iz rednega poslovanja za 324 % višji. Letni plan je bil dosežen v višini 71 %. Čiste obresti so bile v letu 2010 dosežene v višini 22.347 tisoč EUR. V primerjavi z letom 2009 so bile dosežene čiste obresti višje za 36 % in to predvsem zaradi za 20 % manjših odhodkov za obresti, ob tem, da so se prihodki iz obresti povečali za 5 %. Čiste obresti so bile za 23 % nad letnim planom, od tega so bili prihodki iz obresti na nivoju plana in odhodki za obresti za 20 % pod planom. Čiste opravnine so bile dosežene v višini 6.226 tisoč EUR. V primerjavi z letom 2009 so bile dosežene čiste opravnine za 6 % višje. Letni plan čistih opravnin je bil dosežen v višini 95 %. Prihodki iz opravnin so bili višji od plana za 3 % in odhodki za opravnine za 54 % (v glavnem zaradi opravnin za izdano poroštvo Republike Slovenije za izdane obveznice banke). Neto realizirani dobi čki iz finan čnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošt eni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida , so bili doseženi v višini 112 tisoč EUR in so bili v primerjavi z letom 2009 višji za 173 %. Čiste izgube iz finan čnih sredstev, namenjenih trgovanju , so bile izkazane v višini 236 tisoč EUR. V obravnavanem obdobju je bila izkazana čista izguba iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji v višini 516 tisoč EUR, hkrati so bili izkazani čisti dobički iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji v višini 103 tisoč EUR, iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 39 tisoč EUR in iz tečajnih razlik v višini 138 tisoč EUR. V primerjavi z letom 2009 je bila izkazana čista izguba manjša in dosežena v višini 31 %. Doseženi rezultat je bil slabši od planiranega, saj je bil v planu predviden čisti dobiček v višini 1.082 tisoč EUR. Nerealizirani dobički iz vrednostnih papirjev, ki se ne vrednotijo preko izkaza poslovnega izida (vrednotenje preko kapitala), so po stanju konec leta 2010 znašali 90 tisoč EUR brez odloženega davka (z odloženim davkom 220 tisoč EUR). Čista izguba iz odprave pripoznanja sredstev brez ne kratkoro čnih sredstev v posesti za prodajo je bila izkazana v višini 47 tisoč EUR. V letu 2009 so bili iz tega naslova doseženi čisti dobički v višini 1.002 tisoč EUR.


17

Čisti dobi čki iz te čajnih razlik so bili doseženi v višini 67 tisoč EUR, medtem ko so bile v letu 2009 dosežene čiste izgube v višini 57 tisoč EUR. Letni plan je predvideval čisto izgubo v višini 57 tisoč EUR. Drugi čisti poslovni dobi čki so bili doseženi v višini 2.349 tisoč EUR. V okviru dobičkov, doseženih v višini 3.090 tisoč EUR, je bilo 2.766 tisoč EUR prihodkov povezanih z denacionalizacijskimi pridobitvami in 155 tisoč EUR usredstvenih stroškov dela, nastalih z aktiviranjem programske opreme DWH. V okviru izgub v višini 741 tisoč EUR je bilo 543 tisoč EUR izgub iz naslova povračila stroškov vlaganj v nepremičnine iz denacionalizacije. V primerjavi z letom 2009 so bili drugi čisti poslovni dobički manjši za 12 %. Plan za leto 2010 ni vključeval prihodkov v zvezi z denacionalizacijo, zato je bil presežen za 1.891 %. Stroški dela so bili doseženi v višini 12.341 tisoč EUR in so bili v primerjavi z letom 2009 večji za 41 tisoč EUR oziroma za 0,3 %. V stroških dela je bilo v letu 2010 180 tisoč EUR stroškov za odpravnine iz poslovnih razlogov. Odpravnine za redne upokojitve, ki so bile izkazane skozi ukinjene rezervacije za odpravnine, so znašale 106 tisoč EUR. Skupaj je bilo v letu 2010 izplačanih 286 tisoč EUR odpravnin. Letni plan stroškov dela je bil dosežen v višini 106 %. Splošni in administrativni stroški (stroški materia la in storitev) so bili v letu 2010 doseženi v višini 5.589 tisoč EUR. Od tega so znašali stroški materiala 493 tisoč EUR in stroški storitev 5.096 tisoč EUR. V primerjavi z letom 2009 so bili stroški materiala in storitev višji za 315 tisoč EUR oziroma za 6 %, in to zaradi višjih stroškov storitev ob sicer manjših stroških materiala. Stroški materiala in storitev so bili za 8 % nad letnim planom, od tega so bili stroški materiala za 16 % pod planom in stroški storitev za 11 % nad planom. Stroški amortizacije so bili doseženi v višini 1.973 tisoč EUR in so bili v primerjavi z letom 2009 višji za 193 tisoč EUR oziroma za 11 %. Letni plan stroškov amortizacije je bil dosežen v višini 89 %. V letu 2010 je bilo iz naslova rezervacij 117 tisoč EUR neto prihodkov iz ukinjenih rezervacij (v letu 2009 67 tisoč EUR neto odhodkov), od tega je bilo 245 tisoč EUR neto prihodkov iz ukinjenih rezervacij za zunajbilančne obveznosti, 73 tisoč EUR odhodkov za rezervacije za odpravnine, 45 tisoč EUR odhodkov za rezervacije za nerešene tožbe, 16 tisoč EUR odhodkov za Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in 6 tisoč EUR prihodkov iz ukinjenih rezervacij za jubilejne nagrade. Letni plan rezervacij je bil dosežen v višini 156 %. Iz naslova oslabitev so bili v letu 2010 izkazani neto odhodki v višini 9.352 tisoč EUR, in sicer: – iz oslabitev kreditov so bili izkazani neto odhodki v višini 7.214 tisoč EUR, od tega je bilo iz naslova oslabitve kreditov danih pravnim osebam 7.348 tisoč EUR neto odhodkov in iz naslova oslabitve kreditov danih gospodinjstvom 120 tisoč EUR neto prihodkov; – iz trajne oslabitve dolgoročnih naložb v dolžniške vrednostne papirje so bili izkazani odhodki v višini 862 tisoč EUR; – iz oslabitev drugih sredstev so bili izkazani neto odhodki v višini 1.276 tisoč EUR, od tega:

– iz odprave oslabitev naložbenih nepremičnin je bilo 1.011 tisoč EUR neto prihodkov, – 2.204 tisoč EUR oslabitve kapitalske naložbe v odvisno družbo DBS Leasing d. o. o., – 60 tisoč EUR neto odhodkov iz oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in – 23 tisoč EUR odhodkov za oslabitve drugih sredstev.

V primerjavi z letom 2009 so bili izkazani neto odhodki iz oslabitev večji za 74 %. Letni plan iz naslova oslabitev je bil dosežen v višini 205 %.


18

Denacionalizacijske pridobitve v letu 2010 po vrsta h premoženja Skupaj so neposredni in posredni neto prihodki, povezani z denacionalizacijo, v letu 2010 znašali 3.165 tisoč EUR (3.632 tisoč EUR v letu 2009).

v 000 EURObdobje

Naziv Prihodki Odhodki Skupaj Prihodki Odhodki SkupajNepremičnine - pridobitve 780 0 780 93 0 93 12 - pridobitve - odškodnine - obveznice SOS 1.679 0 1.679 3 0 3 0 - prevrednotenje naložbene nepremičnine 0 0 0 1.023 0 1.023 0 - prodaja naložbene nepremičnine 1.026 0 1.026 0 0 0 0 - poravnave in druge odškodnine 183 0 183 2.660 0 2.660 1.454 - obveznost za vlaganja 0 19 (19) 0 543 (543) 2.858 - najemnine 1 0 1 9 0 9 900 - odvetniške, svetovalne storitve in takse 0 18 (18) 0 80 (80) 444Skupaj 3.669 37 3.632 3.788 623 3.165 87

2009 2010 Indeks 2010/2009

Postopki v zvezi z denacionalizacijo Leto 2010 je bilo glede postopkov denacionalizacije, ki jih je banka na podlagi določbe 67. člena Zakona o zadrugah vodila skupaj s Kapitalsko zadrugo, z. b. o., zelo uspešno. Realiziranih oziroma pravnomočno končanih je bilo več postopkov, v katerih je banka za nepremičnine in zemljišča v postopkih denacionalizacije pridobila odškodnino oziroma dosegla poravnavo v skupnem znesku 2.663 tisoč EUR (stavba meščanske šole Ribnica, stanovanje in stavbna zemljišča v središču Maribora, stavba Jadranska ulica 1, Ptuj, stavba Mestne hranilnice, Trg svobode 6, Maribor, stavba Vodnikova 2, Celje) ali dosegla vračilo v naravi v skupnem znesku 93 tisoč EUR (stavba Jadranska ulica 1, Ptuj, tri stanovanja v Škofji Loki). Od zgoraj naštetih postopkov sta posebej pomembna postopek z Novo KBM d. d., Maribor (stavba Mestne hranilnice, Maribor), ki je sedaj v celoti končan, in postopek glede revizije z Banko Celje d. d. za vrnitev stavbe Vodnikova 2, Celje, ki jo je Vrhovno sodišče RS zavrglo, Banka Celje d. d. pa je napovedala vložitev ustavne pritožbe. Prav tako pa sta v zadevi z Banko Celje d. d. nerešena še dva pravdna postopka, in sicer tožba glede uveljavljanja nadomestila za nezmožnost uporabe stavbe in tožba glede plačila nadomestila za uporabo stavbe od pravnomočnosti dalje. Nerešen je ostal postopek vračila stavbe Dalmatinova 1, Ljubljana, saj je Upravna enota Ljubljana z odločbo z dne 1. 12. 2010 zavrnila zahtevek banke za vračilo stavbe v naravi. Na odločbo se je banka pravočasno pritožila in zadevo rešuje Ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako ostaja nerešen tudi postopek vračila petih stanovanj pred Upravno enoto Slovenske Konjice. III.5.3. FINANČNI POLOŽAJ BANKE Izkaz finan čnega položaja Bilan čna vsota banke je bila konec leta 2010 980.106 tisoč EUR in je bila višja od stanja konec leta 2009 za 69.051 tisoč EUR ali za 8 %. Planirano stanje za konec leta je bilo doseženo v višini 101 %. V strukturi aktive so se po stanju konec leta 2010 povečali delež skupnih naložb v vrednostne papirje z 20,9 % na 24,6 %, delež kreditov, danih bankam, s 15,4 % na 15,7 % in delež dolgoročnih naložb v kapital v odvisne stranke z 0,3 % na 0,4 %, pri čemer se je delež kreditov, danih strankam, ki niso banke, zmanjšal s 55,2 % na 51,2 %. Med krediti, danimi strankam, ki niso banke, sta se povečala delež kreditov, danih gospodinjstvom, s 13,9 % na


19

14,8 % in delež kreditov, danih državi, z 0,6 % na 0,9 %, ob tem, da se je delež kreditov, danih pravnim osebam, zmanjšal s 40,7 % na 35,6 %. Stanje kreditov je bilo konec leta 2010 656.337 tisoč EUR neto in se je v letu 2010 povečalo za 13.224 tisoč EUR ali za 2 % in to v glavnem zaradi povečanja kreditov, danih bankam , ki so se povečali za 13.819 tisoč EUR ali za 10 % in so konec leta znašali 154.226 tisoč EUR. Krediti, dani strankam, ki niso banke , so se znižali za 595 tisoč EUR ali za 0,1 % in so konec leta 2010 znašali 502.111 tisoč EUR.

Krediti, dani pravnim osebam (brez države) , so se zniževali vse do zadnje tretjine leta 2010 in so konec leta dosegli stanje 348.457 tisoč EUR. V primerjavi s stanjem konec leta 2009 so se zmanjšali za 22.722 tisoč EUR ali za 6 %. Krediti, dani gospodinjstvom , so se skozi vse leto 2010 postopoma povečevali, tako da so se do konca leta 2010 povečali za 18.557 tisoč EUR ali za 15 % in dosegli stanje 144.930 tisoč EUR. Krediti, dani državi , so se v letu 2010 postopoma povečevali, tako da so dosegli stanje 8.724 tisoč EUR. V primerjavi s stanjem konec leta 2009 so se povečali za 3.570 tisoč EUR ali za 69 %. Skupno stanje naložb v vrednostne papirje se je v letu 2010 povečalo za 51.462 tisoč EUR ali za 27 % in je konec leta 2010 znašalo 241.591 tisoč EUR. Povečale so se naložbe v dolžniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, za 7.054 tisoč EUR ali za 7 % in naložbe v vrednostne papirje v posesti do zapadlosti za 53.486 tisoč EUR ali za 69 %, pri čemer so se zmanjšale naložbe v vrednostne papirje, namenjene trgovanju, za 9.078 tisoč EUR ali za 78 %. Decembra leta 2010 se je stanje dolgoro čnih naložb v kapital drugih strank v skupini povišalo zaradi dokapitalizacije odvisne družbe DBS Leasing d. o. o. v višini 3.000 tisoč EUR in se znižalo zaradi oslabitve za 2.204 tisoč EUR, tako da je bilo stanje kapitalske naložbe konec leta 2010 3.630 tisoč EUR. V strukturi pasive sta se po stanju konec leta 2010 zmanjšala delež vlog gospodinjstev s 53,4 % na 52,3 % in nekoliko manj delež vlog pravnih oseb z 8,7 % na 8,1 %, ob tem, da se je delež vlog in kreditov države s 6,6 % povečal na 7,3 %. Skupaj se je delež vlog in kreditov strank, ki niso banke, v pasivi zmanjšal z 68,7 % na 67,9 %. Delež vlog in kreditov od bank se je zmanjšal s 13,0 % na 10,8 %. V letu 2010 sta se v strukturi pasive opazno povečala delež dolžniških vrednostnih papirjev (skupaj obveznice in potrdila o vlogah) z 1,2 % na 8,7 % in delež dolgoročnih finančnih obveznosti do bank na 1,7 %. Stanje kreditov od centralne banke (ECB) je bilo konec leta 2010 10.001 tisoč EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2009 zmanjšalo za 50.108 tisoč EUR ali za 83 %. Stanje finan čnih obveznosti, merjenih po odpla čni vrednosti (skupaj vloge, krediti, obveznice, potrdila o vlogah in podrejene obveznosti), je bilo konec leta 2010 868.291 tisoč EUR in se je povečalo za 100.992 tisoč EUR ali za 13 %. Vloge in krediti od bank so konec leta 2010 znašali 105.631 tisoč EUR in so se v primerjavi s koncem leta 2009 zmanjšali za 13.032 tisoč EUR ali za 11 %. Vloge in krediti strank, ki niso banke (z vlogami države in brez obveznic, potrdil o vlogah in podrejenih obveznosti), so se povečali za 40.090 tisoč EUR ali za 6 % in so konec leta 2010 dosegli stanje 665.620 tisoč EUR. Vloge gospodinjstev so kljub temu, da so se med letom 2010 počasi zmanjševale, konec leta 2010 dosegle stanje 512.157 tisoč EUR in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2009 povečale za 25.961 tisoč EUR ali za 5 %. Vloge pravnih oseb so se po stanju konec leta 2010 zmanjšale za 80 tisoč EUR ali za 0,1 % in dosegle stanje 79.343 tisoč EUR. Vloge in krediti države so se povečali za 14.209 tisoč EUR ali za 24 % in so konec leta 2010 dosegli stanje 74.120 tisoč EUR.


20

Skupaj so se vloge ban čnega in neban čnega sektorja v letu 2010 povečale za 33.429 tisoč EUR ali za 5 %. Vpogledne vloge so se povečale za 19.878 tisoč EUR ali za 10 % in s tem se je delež teh vlog v strukturi virov povečal z 21,6 % na 22,1 %. Dolgoro čne vloge so se povečale za 88.724 tisoč EUR ali za 76 % in povečal se je tudi njihov delež v strukturi virov, in to z 12,8 % na 21,0 %. Kratkoro čne vloge so se zmanjšale za 75.173 tisoč EUR ali za 24 % in zato se je njihov delež v strukturi virov zmanjšal s 35,1 % na 24,9 %. Stanje izdanih dolgoro čnih obveznic banke se je povečalo v mesecu juniju leta 2010 z izdajo obveznic in doseglo 98.860 tisoč EUR, znesek pa se je do konca leta 2010 znižal za 19.332 tisoč EUR ali za 20 % v povezavi z repo posli z zastavo teh obveznic. Stanje konec leta je bilo 79.528 tisoč EUR. Stanje obveznosti za izdana potrdila o vlogah se je v letu 2010 zmanjšalo za 5.626 tisoč EUR ali za 50 % in je bilo konec leta 2010 5.616 tisoč EUR, od tega je bilo stanje obveznosti za izdana potrdila o vlogah bankam 2.008 tisoč EUR. Stanje podrejenih obveznosti se je v letu 2010 spremenilo za 32 tisoč EUR ali za 0,3 %, tako da je bilo stanje konec leta 2010 11.896 tisoč EUR, od tega je bilo podrejenih obveznosti do bank 6.611 tisoč EUR. Stanje finan čnih obveznosti, vezanih na finan čna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja , tj. dolgoročnih finančnih obveznosti do bank (prejeti kredit tuje banke), se je novembra leta 2010, ko je bil izveden repo posel z zastavo lastnih obveznic banke, spremenilo za 16.791 tisoč EUR in je ob koncu leta 2010 znašalo 16.882 tisoč EUR. Banka je imela po stanju 31. 12. 2010 oblikovane rezervacije v višini 1.534 tisoč EUR, kar je za 310 tisoč EUR ali za 17 % manj kot po stanju konec leta 2009. V tem okviru je imela banka oblikovane rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlencev v višini 913 tisoč EUR, rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 498 tisoč EUR, 45 tisoč EUR za pravno nerešene tožbe in 78 tisoč EUR za dolgoročne rezervacije za Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo. III.6. DELNIŠKI KAPITAL BANKE Delniški (knjigovodski) kapital banke je na dan 31. 12. 2010 znašal 78.594 tiso č EUR in se je v primerjavi s stanjem 31. 12. 2009 povečal za 602 tisoč EUR oziroma za 1 %. Knjigovodska vrednost delnice (revidirana) je na dan 31. 12. 2010 znašala 20,996216 EUR in je izračunana iz knjigovodskega kapitala, zmanjšanega za lastne delnice, deljenega s številom delnic banke, vpisanih v KDD – Centralno klirinško depotno družbo d. d., zmanjšanim za število lastnih delnic.


21

Deset največjih delničarjev banke, vpisanih v KDD – Centralno klirinško depotno družbo d. d., na dan 31. 12. 2010:

Naziv delni čarja Število delnic Delež glede na

število vseh delnic v KDD v %

Kapitalska zadruga, z. b. o., Ljubljana 1.733.824 45,96KD Group d. d., Ljubljana 788.687 20,91KD Kapital d. o. o. Ljubljana 377.181 10,00Banca di Cividale S.p.A., Cividale del Friuli 210.511 5,58Zadružna zveza Slovenije, z. o. o., Ljubljana 131.115 3,48Adriatic Slovenica d. d. Koper, Kritno premoženje 88.050 2,33Zveza bank RZZOJ, Celovec 82.026 2,17ČZD Kmečki glas, d. o. o., Ljubljana 54.139 1,44KZ Ptuj z. o. o., Ptuj 39.344 1,04Deželna banka Slovenije d. d., Ljubljana 28.967 0,77Skupaj 3.533.844 93,68

Osnovni kapital znaša 15.786.179,49 EUR in je razdeljen na 3.783.000 kosovnih delnic enega razreda, v KDD je vpisanih 3.772.235 kosovnih delnic. Razlika je posledica dejstva, da nekateri imetniki delnic v materializirani obliki še niso opravili dematerializacije delnic. Deset največjih delničarjev predstavlja 93,68 % delež v delniškem kapitalu. Banka je na dan 31. 12. 2010 imela 28.967 odkupljenih lastnih delnic. III.7. MARKETING IN KOMUNICIRANJE V letu 2010 je bilo tržno komuniciranje usmerjeno v večanje prepoznavnosti banke s poudarkom na komuniciranju 20-letnice njenega obstoja. Rdeča nit komunikacijskih aktivnosti je bila 20-letnica obstoja banke, na katero je banka opozarjala na korporativni in produktni ravni. V novembru 2010 je okroglo obletnico obeležila z dogodkom za poslovne partnerje in ob koncu leta izdala zbornik. V okviru projekta prenove poslovne mreže je banka v letu 2010 slovesno odprla poslovalnici v Šentjerneju in v Velikih Laščah, komunikacijsko pa je podprla posamezne finančne dneve, ki so bili namenjeni pospeševanju prodaje. Januarja se je banka predstavila na Slovenskem zelenjadarskem kongresu, marca na 37. letnem posvetu zadružnikov v Portorožu, maja na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij in na 110. obletnici KZ Ptuj, avgusta na 48. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra, oktobra pa na Evropski konferenci o rjavi pasmi. V sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine je z dobrodelno akcijo Pomagajmo kmečkim družinam v stiski zbrala sredstva za pomoči potrebne družine s podeželja. S sponzorskimi in donatorskimi sredstvi je pomagala tudi številnim športnim in kulturno-umetniškim društvom ter podprla dogodke v posameznih lokalnih skupnostih. Med oglaševalskimi aktivnostmi so v letu 2010 izstopale radijska akcija plačevanja položnic po najnižji ceni med bankami v Sloveniji, kampanja za mlade v sodelovanju s svetovnim prvakom v velterski kategoriji boksa Dejanom Zavcem (odpiranje računov) in promocija novega produkta banke – solar kredita. Banka je povečala svojo prepoznavnost tudi s sodelovanjem na dveh borbah Dejana Zavca, na katerih je ta uspešno ubranil naslov svetovnega prvaka. Banka je v letu 2010 prenovila interne spletne strani in podobo plačilnih kartic.


22

Komunikacijsko je podprla projekt numizmatika – ekskluzivno distribucijo numizmatičnih vrednosti, za katero jo je do leta 2013 izbrala Banka Slovenije in s katero si prizadeva dvigniti finančno kulturo v Sloveniji. Banka je bila intenzivno vključena tudi v komunikacijske aktivnosti projekta SEPA, ki jih je koordiniralo Združenje bank Slovenije. Tudi v prihodnje bo tržno komuniciranje usmerjeno v ohranjanje oziroma povečevanje prepoznavnosti banke s poudarkom na njenih ključnih produktih v letu 2011. III.8. RAZVOJ BANKE

III.8.1. UPRAVLJANJE S KADRI Banka je v letu 2010 namenila veliko pozornost restriktivni kadrovski politiki ter racionalizaciji in optimizaciji delovnih procesov, katerih rezultat je bil zmanjšanje števila zaposlenih in s tem stroškov dela. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v banki zaposlenih 361 delavcev, kar je 44 manj kot konec leta 2009 in predstavlja zmanjšanje zaposlenih za 11 %. Banko je zapustilo 54 delavcev, pretežno zaradi upokojitev in odpovedi sklenjenih pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Na novo se je zaposlilo 11 delavcev, predvsem zaradi nujnosti zagotavljanja delovnih procesov. Kadrovanje z zunanjega trga je bilo omejeno in je prišlo v poštev le v primeru, ko v banki ni bilo ustreznih notranjih kadrov, ki bi se lahko prerazporedili oziroma ta rešitev ni bila primerna zaradi dislociranosti posameznih delovnih mest. Število zaposlenih v banki in njihova starostna struktura na dan 31. 12. 2010:

Starostna struktura zaposlenih mlajši od 30

let 30-40 let 40-50 letstarejši od

50 let SkupajŠtevilo delavcev 22 99 148 92 361

Delež zaposlenih (v %) 6,1 27,4 41,0 25,5 100,0 Povprečna starost zaposlenih v banki ob koncu leta 2010 je bila 43 let. Med zaposlenimi je bilo 79 % žensk in 21 % moških, pri čemer je bilo 56 % delavcev banke zaposlenih v zunanjih poslovno-organizacijskih enotah (poslovna mreža) in 44 % na sedežu banke v Ljubljani. Banka je v letu 2010 nadaljevala izvajanje aktivne in racionalne politike izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, pri čemer so bila organizirana tako interna kot eksterna izobraževanja. Zaposleni so se večinoma udeleževali strokovnih izobraževanj, organiziranih v okviru Združenja bank Slovenije. Interna izobraževanja so bila namenjena predvsem delavcem poslovne mreže, da bi se informirali o produktih, ki se tržijo v poslovalnicah banke, izvedeno je bilo obsežno usposabljanje s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov, osebnih podatkov, odkrivanja sumljivih transakcij in spletnih prevar. Vsebinsko zahtevno je bilo izobraževanje delavcev banke za pridobivanje novih znanj in veščin za uporabo Oraclovih BI-orodij. V letu 2010 je bilo tako na različnih izobraževanjih opravljenih okvirno 5.300 izobraževalnih ur. Izobrazbena struktura zaposlenih v banki na dan 31. 12. 2010:

Izobrazbena struktura zaposlenih do IV. V. VI. ali ve č SkupajŠtevilo delavcev 13 184 164 361

Delež zaposlenih (v %) 3,6 51,0 45,4 100,0


23

Banka podpira pridobivanje višje stopnje strokovne izobrazbe, s čimer se omogočajo razvoj, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, bodisi s sofinanciranjem stroškov šolnine posameznih letnikov bodisi z odobritvijo določenih dni študijskega dopusta za dokončanje študijskih obveznosti. Kljub zaostrenim razmeram pa je v banki obstajalo zavedanje, da poslovnih ciljev banke ni mogoče doseči brez kvalificiranih in motiviranih sodelavcev; tako se je posebna pozornost namenjala tudi napredovanju in nagrajevanju nadpovprečno oziroma visoko učinkovitih zaposlenih. V okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so bili delavci banke napoteni na preventivne zdravniške preglede, na ustrezna izobraževanja oziroma usposabljanja s področja varnosti pri delu in varstva pred požarom, na tečaj prve pomoči, prav tako so se udeleževali izobraževanja oziroma usposabljanja o začetnem gašenju požarov in izvajanju evakuacije iz objekta. III.8.2. INVESTICIJE Investicije in vzdrževanje širše infrastrukture Banka je v letu 2010 na področju investicij in vzdrževanja širše infrastrukture izvedla naslednje večje aktivnosti:

– selitve poslovalnic v druge poslovne prostore (Šentjernej, Pivka, Velike Lašče, Prevalje, Šmarje pri Jelšah) in prenovo poslovalnic (Grosuplje, Vransko) ter delno preureditev prostorov centrale banke na Kolodvorski 9 v Ljubljani; – prodajo nepremičnin oziroma parcel, ki jih banka ne potrebuje za svoje redno poslovanje (prodajo parcel v Zagorju ob Savi); – banka je poslovalnice opremila z dodatnimi podpultnimi in trezorskimi blagajnami, varnostnimi omarami, števci bankovcev in kovancev ter aparati za preverjanje pristnosti bankovcev in izvedla planirano vzdrževanje infrastrukture; – banka je izvedla pregled in optimizacijo zavarovanj bančnih nepremičnin in opreme; – banka je tekoče arhivirala poslovno dokumentacijo; – izvedene so bile dopolnitve varnostnega sistema in zagotovljena je bila višja varnostna raven v skladu z varnostnimi standardi Združenja bank Slovenije.

III.8.3. INFORMATIKA IN BAN ČNA TEHNOLOGIJA Razvoj informatike in bančne tehnologije je v letu 2010 sledil strategiji banke, zahtevam regulatorja in zahtevam poslovnega okolja. Banka je izvedla naslednje večje aktivnosti, ki jih je zaključila v letu 2010: a) na področju IT infrastrukturnih projektov:

– optimizacija storitev na področju prenosa podatkov in govorne telefonije – banka je zamenjala ponudnika in z Mobitela prešla na Simobil, dosežen je bil pričakovani 25 % prihranek pri stroških; – nadgradnja IT-infrastrukture – obsežen projekt, v okviru katerega so bile izvedene postavitev novega diskovnega polja in strežnikov za potrebe novega sistema elektronske pošte Exchange 2007, klasifikacija podatkov, selitev podatkov na novo diskovno polje ter nastavitev starega diskovnega polja za nadaljnjo uporabo; – nadgradnja virtualne infrastrukture – obsežen projekt, v okviru katerega je bila nadgrajena strežniška strojna oprema, v virtualno okolje je bilo prenesenih več dodatnih strežnikov in reorganizirana je bila razporeditev strežnikov med primarnim in rezervnim centrom; – vzpostavitev uporabniške virtualne infrastrukture; – banka je prešla na IP (Internet Protocol) bankomatsko infrastrukturo;


24

– banka je izvedla nadgradnjo komunikacijskega omrežja na centrali banke; – uveden je bil sistem za centralno distribucijo sistemske programske opreme (ScriptLogic); – IT-varnost – uvedena sta bila sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) ter sistem za nadzor (monitoring) IT-sistema (Foglight), upoštevana so bila vsa priporočila revizije Interes in penetracijskega testa.

b) na področju aplikativne programske opreme: – intenzivno sodelovanje delavcev razvoja informacijske podpore in delavcev tehnologije pri projektih in nalogah, med katerimi so večji:

– izgradnja podatkovnega skladišča, – matrično poročanje (faza I in faza II), – projekt SEPA III in SEPA IV, – izvedba poročanja AJPES-u, – vzpostavitev protokola elektronske izmenjave podatkov med banko in Pošto Slovenije za avtomatizacijo kreditnih izpiskov, – izdelan je bil nov modul za informacijsko podporo trezorja, – realizacija projekta XETRA (investicijsko bančništvo), – realizacija projekta Exact (kartično poslovanje), – prilagoditev Zakonu o potrošniških kreditih.

III.9. PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA Banka ima vzpostavljen sistem odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki je skladen s pravnimi akti, ki urejajo področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter omejevalnih ukrepov, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij. III.10. SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE Služba notranje revizije je v banki organizirana kot samostojna organizacijska enota, podrejena neposredno upravi. Delovanje službe poteka v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel, Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, skladno z zahtevami Zakona o bančništvu in s Pravili delovanja Službe notranje revizije Deželne banke Slovenije d.d. Služba notranje revizije je del sistema notranjih kontrol v banki. V skladu z letnim načrtom dela za leto 2010 je v okviru rednih in izrednih revizijskih pregledov ugotavljala skladnost poslovanja banke z veljavno zakonodajo, skladnost delovnih postopkov s cilji in planom banke, pregledovala zanesljivost in popolnost računovodskih in poslovnih informacij, preverjala uresničevanje sklepov uprave, ukrepov in priporočil na podlagi revizijskih pregledov s strani zunanjega revizorja ter izpolnjevanje priporočil na podlagi pregledov Službe notranje revizije. Služba je svetovala upravi in vodstvu v smislu priporočil na podlagi pregledov in s podajanjem mnenj k delovnim osnutkom internih aktov banke, pri uvajanju novih produktov, uvajanju delovnih procesov ter pri poteku pomembnejših projektov v banki. O svojem delu je polletno in letno poročala upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke.


25

IV. OSNOVNI PODATKI O BANKI IV.1. ZGODOVINA BANKE OD USTANOVITVE Banka je bila ustanovljena na ustanovnem Zboru banke dne 18. 1. 1990 v Narodnem domu v Celju. V dosedanjem razvoju je pretežno uresničila svoje glavne strateške cilje. S kontinuiranim delovanjem v zadružnem sistemu je v sodelovanju s hranilno-kreditnimi službami, z zadružništvom, kmetijstvom, gozdarstvom in širšim področjem agroživilstva izvajala učinkovito finančno podporo njihovi dejavnosti in razvoju. Hkrati je banka ohranjala status delniške družbe in poslovala skladno z ekonomskimi oziroma bančnimi načeli. Banka je s povečanjem kapitala dosegla in ohranila vsa pooblastila za poslovanje ter se je v letu 2000 v rednem roku prilagodila zahtevam novega Zakona o bančništvu. Banka je v vsem obdobju povečevala obseg poslovanja in tržni delež. S primerno kapitalsko ustreznostjo je vsa leta zagotavljala varno poslovanje. Banka je tekoče spremljala razvoj bančnega poslovanja ter sproti uvajala nove bančne in finančne storitve oziroma produkte. Velik razvoj je dosegla zlasti na področju razvoja informacijske tehnologije, na področju storitev plačilnega prometa, elektronskega bančništva, storitev investicijskega bančništva, zlasti v segmentu trga vrednostnih papirjev. Dostopnost storitev je povečala s širjenjem poslovne mreže v vseh kmetijsko pomembnih središčih. Banka je s statusom poravnalne banke v maju leta 1997 začela načrtno izvajati projekt prevzemanja plačilnega prometa oziroma vključevanja banke v nove plačilne sisteme. Prenos računov pravnih oseb z Agencije za plačilni promet na poslovne banke se je končal sredi leta 2002. Za komitente banka opravlja domači plačilni promet in plačilni promet s tujino. Za povečevanje deviznega poslovanja je banka razvila korespondenčno mrežo z bankami v tujini. V kmetijskem sektorju sta do 30. 6. 2004 delovali dve finančni instituciji, Slovenska zadružna kmetijska banka d. d. Ljubljana in Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije, p. o. (ZHKS). V letu 2004 je banka uspešno prevzela sredstva in obveznosti ZHKS. Banka in ZHKS sta že v letu 2003 izvedli vse formalne postopke za integracijo poslovanja obeh družb s 1. 7. 2004. Tako sta v decembru 2003 sklenili pogodbo o prevzemu sredstev in obveznosti ZHKS s strani banke, v njej pa je bila dogovorjena tudi dokapitalizacija banke s strani ZHKS. Hkrati s prevzemom se je banka preimenovala iz naziva »Slovenska zadružna kmetijska banka d. d. Ljubljana« v naziv »Deželna banka Slovenije d. d.«. Združitev poslovanja obeh družb pomeni v poslovanju banke mejnik, ki je uresničil tudi druge strateške cilje, saj je banka ostala univerzalna, uspešna, varna, učinkovita, primerno velika in vseslovenska. Banka je v obdobju od združitve dosegla pomemben napredek v razvoju, rasti obsega poslovanja, donosnosti, organiziranosti, urejenosti in informacijski podprtosti ter splošnem povečanju učinkovitosti poslovanja. Banka je od ustanovitve naprej z dokapitalizacijami in z razporejanjem doseženega dobička krepila svoj kapital. Zadnjo dokapitalizacijo je izvedla v letu 2007 z dvema izdajama novih delnic. Skupni emisijski znesek (tj. skupna prodajna vrednost) obeh izdaj je bil 1.487.700 delnic v vrednosti 35.981 tisoč EUR. IV.2. ORGANI UPRAVLJANJA BANKE Skupš čina banke Nadzorni svet:

– Peter Vrisk, predsednik, – Marjan Janžekovič, namestnik predsednika, – Miroslav Pirc, član, – Boris Požar, član.


26

Uprava banke Banko vodi dvočlanska uprava v sestavi:

– mag. Štefan Belingar, predsednik uprave, – Mojca Štajner, članica uprave.

IV.3. ORGANIZACIJSKA SHEMA DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. Vodenje in izvajanje poslovnih procesov je v banki organizirano po zaokroženih področjih. Funkcionalno banka opravlja svojo dejavnost v notranjih organizacijskih enotah, kot so uprava, poslovna področja, sektorji, službe in oddelki. Banka opravlja svojo dejavnost v okviru štirih poslovnih področij:

– poslovanje s pravnimi osebami, – finančni trgi, – poslovna mreža ter – finančno upravljanje in podpora poslovanju.

Poslovno področje vodi izvršni direktor, ki je neposredno odgovoren upravi banke. Poslovno področje lahko obsega enega ali več sektorjev in služb. Sektorje vodijo direktorji sektorjev, službe pa direktorji in/ali vodje služb. Sektor ima lahko oddelke in/ali službe, ki jih vodijo vodje služb oziroma vodje oddelkov. Teritorialno opravlja banka svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani in v okviru zunanjih poslovno-organizacijskih enot, te so: poslovne enote, poslovalnice I in poslovalnice II. Zunanje poslovno-organizacijske enote tvorijo poslovno mrežo. Delo poslovne enote vodi, strokovno usmerja in nadzoruje direktor poslovne enote.


27


28

V. SKUPINA POVEZANIH DRUŽB Bančno skupino DBS sta na dan 31. 12. 2010 sestavljali Deželna banka Slovenije d. d. kot obvladujoča družba in DBS Leasing d. o. o. kot odvisna družba. Družbo DBS Leasing d. o. o. je banka ustanovila v novembru 2005, da bi razširila in dopolnila ponudbo finančnih storitev banke. Deželna banka Slovenije d. d. sestavlja skupinske računovodske izkaze z navedeno odvisno družbo. Predstavitev podjetja DBS LEASING d. o. o. Matična številka: 2160854 Vrsta dejavnosti: 64.910 Dejavnost finančnega zakupa (leasing) Osnovni kapital: 5.835 tisoč EUR Direktor: Gorazd Teppey (do 31. 12. 2010) Predsednik nadzornega sveta: mag. Štefan Belingar Dejavnost podjetja DBS Leasing d. o. o. je univerzalna leasing hiša, ki financira tako premičnine (avtomobili, stroji, oprema in gospodarska vozila) kot nepremičnine in ki strankam ponuja cel spekter leasing storitev. Ob tem ostaja njena osnovna dejavnost nepremičninska – investicije in leasing, kar družbi omogoča tako kratkoročno kot dolgoročno uspešno poslovanje. Z nakupi nepremičnin si zagotavlja financiranje izvedbe projekta in nato prodajo ter financiranje nakupa končnim kupcem, kar pomeni plasmaje kreditov ali leasing do 20 ali več let. Poslovanje DBS Leasing d. o. o. v letu 2010

1-12 2009, 1-12 2010,stanje 31. 12. 2009 stanje 31. 12. 2010

Bilančna vsota v tisoč EUR 56.470 56.151 99Kapital v tisoč EUR 3.182 3.912 123Poslovni izid pred obdavčitvijo v tisoč EUR 60 (2.805) (4.675)Davek iz dohodkov pravnih oseb v tisoč EUR 84 0 0Donos na aktivo pred obdavčitvijo v % 0,11 (5,00) (4.702)Donos na kapital pred obdavčitvijo v % 1,88 (71,70) (3.814)Število zaposlenih (stanje na zadnji dan v obdobju) 8 8 100Bilančna vsota/Št. zaposlenih (st. na zadnji dan v obd.) 7.059 7.019 99

Indeks 2010/2009

Kazalniki

V letu 2010 je družba DBS Leasing d. o. o. izkazala 2.805 tisoč EUR izgube, medtem ko je v letu 2009 dosegla 60 tisoč EUR celotnega dobička. Na izkazano izgubo so vplivale oblikovane oslabitve poslov finančnega najema, kreditov in poslovnega najema, ki so skupaj znašale 2.829 tisoč EUR. Poslovne usmeritve DBS Leasing d. o. o. v letu 2011 Razvoj dogodkov in poglobitev gospodarske krize v letu 2010 narekujeta še večjo previdnost pri planiranju dejavnosti in rezultatov DBS Leasing d. o. o. v letu 2011. V letu 2011 družba planira zmanjšanje bilančne vsote na 37.543 tisoč EUR, oblikovanje 330 tisoč EUR rezervacij in dobiček v višini 50 tisoč EUR.


29

Poslovni najem Pri poslovnem najemu se bo družba še v večji meri osredotočila na manjša in srednje velika podjetja. V prvi fazi bo ponujala storitev upravljanja voznega parka, ki bo družbi in kupcem olajšala prehod na poslovni najem ter hkrati omogočala še vpogled v stanje in značilnosti voznega parka ter potrebe strank. Premi čnine Ob finančnem leasingu avtomobilov in gospodarskih vozil, pri katerem družba trži dodatne storitve, bo družba ponujala še financiranje kmetijske mehanizacije, računalniške in medicinske opreme. Pri vseh poslih družba povečuje delež pologov in zahteva dodatna zavarovanja, če oceni, da lastna udeležba ni ustrezna ali pa vrednosti ni mogoče zanesljivo opredeliti. Nepremi čnine V primerjavi s prvim polletjem leta 2010 je bilo v drugem polletju zaznati rahlo rast prodaje in stabilizacijo prodajnih cen nepremičnin v Sloveniji. V letu 2011 družba predvideva realizacijo le nekaj manjših nepremičninskih poslov, ki bodo izvedeni le v primeru varnih in ustrezno donosnih naložb, v glavnem s poslovnimi partnerji, s katerimi že posluje. Zaloge V letu 2011 bo družba intenzivno zmanjševala zaloge in predvideva prodajo zalog v višini vsaj 4 mio EUR. Projektno financiranje V letu 2011 bo družba zaključila vse začete projekte in jih večino tudi skušala prodati po ustreznih cenah.


30

VI. IZJAVA O UPRAVLJANJU DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. ZA POSLOVNO LETO 2010

VI.1. PODATKI O KODEKSU UPRAVLJANJA IN ODSTOPANJA

Deželna banka Slovenije d. d. je javna družba v smislu 99. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, saj se na borzi v Luksemburgu (Bourse de Luxembourg/Luxembourg Stock Exchange) trguje z njenimi obveznicami. Njene delnice niso uvrščene v trgovanje na nobenem organiziranem trgu, zato ne velja za javno delniško družbo. Deželna banka Slovenije d. d. kot družba, ki je pretežno v zadružni lasti, nadomešča Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. 12. 2009 sprejeli Ljubljanska borza d. d., Združenje Manager in Združenje nadzornikov Slovenije, z internim aktom Politika upravljanja Deželne banke Slovenije d. d. Navedeni akt je dostopen na spodnjih dveh spletnih straneh:

– spletna stran DBS d. d.: http://www.dbs.si – spletna stran Ljubljanske borze d. d.: http://seonet.ljse.si

Pojasnilo glede neuporabe Kodeksa upravljanja javni h delniških družb Ena temeljnih, tudi statutarno določenih usmeritev Deželne banke Slovenije d. d., je izvajanje funkcije financ zadružništva v Sloveniji. Skladno z 38. členom statuta banke je predsednik nadzornega sveta praviloma predstavnik delničarja banke s področja zadružništva; skupščina delničarjev v nadzorni svet vsakokrat izvoli še več oseb, ki so tako ali drugače dejavne v zadružništvu. Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da banka ni javna delniška družba, uporaba kodeksa po mnenju uprave in nadzornega sveta banke ni potrebna. Banka poleg Politike upravljanja banke seveda upošteva tudi vsa določila prisilnih predpisov, ki se nanašajo na delovanje javne družbe. VI.2. OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA

TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RA ČUNOVODSKEGA POROČANJA

Banka ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol v vseh procesih svojega poslovanja, ki vključujejo ustrezne administrativne in računovodske postopke, kot so delovni postopki, ustrezno računovodenje, poročanje, limiti za omejevanje izpostavljenosti tveganjem in fizične kontrole. V skladu z zakonom ima banka vzpostavljeno službo notranje revizije, ki presoja primernost in učinkovitost vzpostavljenih notranjih kontrol, opravlja preglede, daje predloge in sestavlja poročila ter redno poroča upravi banke, revizijski komisiji, nadzornemu svetu in skupščini banke. Prav tako ima banka pooblaščenca, ki skrbi za zagotavljanje skladnosti poslovanja banke z zakonodajo. Banka ima sprejete strategije in politike za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju. Banka ima svoje poslovanje organizirano tako, da tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne evidence, tako da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji. Ustreznost sistema notranjih kontrol in upravljanja s tveganji v banki vsako leto presoja zunanja revizija, ki revidira letno poročilo banke.


31

VI.3. PODATKI IN POJASNILA DRUŽB, ZAVEZANIH K UPORA BI ZAKONA O PREVZEMIH

1. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.783.000 navadnih rednih kosovnih imenskih delnic istega razreda. Vsaka delnica daje imetniku:

– pravico do udeležbe pri upravljanju banke, – pravico do dela dobička (dividende), – pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji banke.

V delniški knjigi banke je bilo na dan 31. 12. 2010 sicer vpisanih le 3.772.235 delnic. Razlika 10.765 delnic je posledica dejstva, da nekateri imetniki v papirni obliki izdanih delnic še niso predložili v dematerializacijo. To je sicer še mogoče storiti, zato ni izključeno, da bo prišlo do povečanja skupnega števila delnic banke v KDD - Centralno klirinško depotni družbi d. d. do skupnega števila 3.783.000. Vrednostnih papirjev, ki bi imetniku dajali delniško nakupno opcijo, banka ni izdala. 2. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Edina statutarna omejitev prenosa delnic je naslednja: za pridobitev delnic mora oseba, ki delnice pridobiva, predhodno dobiti dovoljenje uprave banke, če bi z nakupom pridobila do 5 % delnic banke, za pridobitev več kot 5 % delnic banke pa mora predhodno dobiti dovoljenje nadzornega sveta banke. Uprava oziroma nadzorni svet banke lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos delnic iz naslednjih utemeljenih razlogov:

– če bi bili ogroženi cilji in poslovne usmeritve banke, – če bi bila ogrožena gospodarska samostojnost banke, – če je pridobitelj delnic oseba, katere dejavnost je konkurenčna dejavnosti banke, – če je za pridobitev delnic po veljavnih predpisih potrebno dovoljenje pristojnih institucij, pa tega dovoljenja oseba ni pridobila.

Uprava oziroma nadzorni svet mora o dovoljenju za prenos delnic odločiti v roku treh mesecev po prejemu zahteve, sicer se šteje, da je bilo dovoljenje dano. Oseba, ki pridobi delnice brez soglasja uprave oziroma nadzornega sveta, iz naslova tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic, razen v primeru, ko zakon določa drugače (npr.: dedovanje, skupno premoženje zakoncev, prisilna izvršba ipd.). 3. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Na dan 31. 12. 2010 je imela banka štiri delničarje, ki so dosegali kvalificirani delež lastništva (nad 5 %), in sicer: 1. Kapitalska zadruga, z. b. o., Ljubljana 1.733.824 delnic (45,96 %) 2. KD Group d. d., Ljubljana 788.687 delnic (20,91 %) 3. KD Kapital d. o. o. Ljubljana 377.181 delnic (10,00 %) 4. Banca di Cividale S.p.A., Cividale del Friuli 210.511 delnic (5,58 %) 4. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Vse izdane delnice banke so istega razreda in imajo enake pravice. Nihče od imetnikov nima posebnih kontrolnih pravic. 5. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Banka trenutno nima delniške sheme za delavce, pri čemer ni izključeno, da bi del lastnih delnic, s katerimi razpolaga, v prihodnje uporabila za nagrajevanje zaposlenih.


32

6. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Omejitve glede glasovalnih pravic ne obstajajo. Glede omejitev prenosa delnic glejte pojasnila v zvezi z 2. točko 6. odstavka 70. člena ZGD-1. 7. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic, upravi banke niso znani.

8. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Uprava banke ima najmanj dva in največ tri člane. Predsednika uprave banke imenuje nadzorni svet za čas petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člane uprave banke imenuje nadzorni svet na predlog predsednika uprave za čas petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Ponovna imenovanja članov uprave banke niso možna prej kot leto dni pred potekom mandata. Nadzorni svet lahko odpokliče člana uprave ali prekliče imenovanje predsednika, če ugotovi, da je kateri koli izmed njih resno prekršil obveznosti ali da ni sposoben voditi banke, pa tudi v primeru, da so izpolnjeni zakonski razlogi za odpoklic. Možen je tudi odpoklic brez razlogov. Če se član uprave sam odpove svojemu mandatu, mora to storiti s šestmesečnim odpovednim rokom. V primeru odpovedi ali odpoklica nadzorni svet nemudoma imenuje novega člana uprave. Imenovanje je lahko nadomestno do poteka mandata odpoklicanega člana oziroma člana, ki je odpovedal svoj mandat. Člane nadzornega sveta banke imenuje skupščina banke z navadno večino glasov za obdobje štirih let. Odpoklic posameznega člana nadzornega sveta je mogoč s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini banke. Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina banke z večino treh četrtin oddanih glasov. 9. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Skupščina Deželne banke Slovenije d. d. je 18. 6. 2009 pooblastila upravo, da lahko kupuje lastne delnice, katerih delež ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala, in sicer zaradi nagrajevanja zaposlenih, obrambe pred sovražnimi prevzemi ter za namene iz 1. in 2. alineje 1. odstavka 247. člena Zakona o gospodarskih družbah. Uprava mora pred začetkom nakupnih aktivnosti z njimi seznaniti nadzorni svet banke.

Pooblastilo velja 36 mesecev od sprejema, to je do 18. 6. 2012. Nabavna cena delnic ne sme biti nižja od 30 % knjigovodske vrednosti in ne višja od 130 % knjigovodske vrednosti. Prodajna cena delnic, pridobljenih na podlagi tega sklepa, pri njihovi odsvojitvi ne sme biti nižja od njihove nabavne vrednosti in tudi ne nižja od 80 % knjigovodske vrednosti. Uprava banke trenutno nima pooblastila za izdajo novih delnic. Uprava vodi banko samostojno in na lastno odgovornost v dobro banke. Podatki o tem, kdaj uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta, so razvidni iz točke VI.5.2. Izjave o upravljanju. 10. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Banka ni stranka dogovorov, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo veljati na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica prevzemne ponudbe po Zakonu o prevzemih. 11. točka 6. odstavka 70. člena ZGD-1 Delavci banke z individualno pogodbo, ki jih je 31. 12. 2010 skupaj 31 (mednje ne sodi uprava banke), imajo določbo, da so v primeru prenehanja individualne pogodbe o zaposlitvi, ki je posledica prevzema banke, upravičeni do odpravnine v višini devetkratnika svoje zadnje mesečne bruto plače.


33

VI.4. PODATKI O DELOVANJU SKUPŠ ČINE BANKE VI.4.1. PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE Skupščina sklepa o:

– uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in nadzornega sveta; – sprejemu letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini; – letnem poročilu službe notranje revizije z mnenjem nadzornega sveta; – podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta; – imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta; – ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, razen o ukrepih, ki so s tem statutom preneseni na upravo banke; – sprejemu ter spremembah in dopolnitvah statuta; – prenehanju banke in statusnih spremembah; – imenovanju revizorja; – poslovniku skupščine; – vprašanjih, povezanih z vodenjem poslov banke, če to zahteva uprava, ko nadzorni svet zavrne soglasje; – drugih zadevah v skladu z zakonom.

Skupščina odloča z navadno večino oddanih glasov, razen v primerih, ko je z zakonom predvidena tričetrtinska večina oddanih glasov. Vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas. Vse delnice tvorijo isti razred. Delničarji lahko skladno s statutom in zakonom predlagajo razširitev dnevnega reda ali k posameznim točkam dnevnega reda predlagajo nasprotni predlog. VI.4.2. SKLIC SKUPŠČINE Skupščino sklicuje uprava banke najmanj enkrat letno, sicer pa takrat, kadar je to nujno za interese banke. Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet, zlasti takrat, ko uprava banke skupščine ne skliče pravočasno ali ko je to potrebno za nemoteno delovanje banke. Sklic skupščine se objavi najmanj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine z navedbo pogojev za udeležbo na skupščini. Objava sklica vsebuje tudi predloge sklepov in navedbo kraja, kjer je dostopno gradivo, ki je podlaga ali predmet odločanja skupščine. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 5 % osnovnega kapitala, lahko od uprave zahtevajo, da skliče skupščino pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom. VI.4.3. VODSTVO SKUPŠČINE Skupščino vodi predsednik skupščine, ki ga z navadno večino izvoli skupščina na začetku zasedanja. Predsednika skupščine predlagata uprava in nadzorni svet, posamezni delničarji pa lahko podajo nasprotne predloge. Skupščina najprej glasuje o predlogu organov vodenja in nadzora, razen če zakon določa, da se najprej glasuje o nasprotnem predlogu (npr. v primerih volilnih predlogov za člane nadzornega sveta, če to zahteva 1/10 na skupščini zastopanega osnovnega kapitala).


34

VI.4.4. UDELEŽBA NA SKUPŠ ČINI Do udeležbe in glasovanja na skupščini banke so upravičeni delničarji banke, imetniki rednih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d. konec četrtega dne pred skupščino banke in so svojo udeležbo na skupščini banke pisno prijavili najpozneje tri dni pred zasedanjem skupščine banke. Glasuje se lahko tudi po pooblaščencu. Sklic skupščine lahko natančneje opredeli pogoje pristopa na skupščino v okviru veljavnega statuta in zakona. VI.4.5. KOMUNICIRANJE DELNI ČARJEV Z UPORABO ELEKTRONSKIH SREDSTEV Delničarji lahko predloge za razširitev dnevnega reda, pooblastila in zahtevo za sklic skupščine razen v papirni obliki po pošti pošljejo tudi po faksu +386 1 4727 405. VI.5. PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU UPRAVE, NADZOR NEGA SVETA IN

KOMISIJ NADZORNEGA SVETA BANKE VI.5.1. UPRAVA BANKE V letu 2010 sta upravo banke sestavljala mag. Štefan Belingar, predsednik uprave, in Mojca Štajner, članica uprave. Predsedniku uprave je mandat potekel 31. 5. 2010 in mu ga je nadzorni svet z dnem 1. 6. 2010 podaljšal za dobo petih let. Članici uprave je 31. 3. 2010 potekel mandat, ki ji ga je nadzorni svet banke podaljšal najprej za šest mesecev, nato pa še za nadaljnje petletno obdobje, ki je začelo teči 1. 10. 2010. Uprava vodi in upravlja banko samostojno in na lastno odgovornost. V primerih, določenih s statutom banke, mora uprava pred izvedbo odločitve pridobiti soglasje nadzornega sveta. Člana uprave v skladu z določili Zakona o bančništvu banko zastopata in predstavljata skupno. V skladu s poslovnikom o delu uprave banke člana uprave, če ima le-ta dva člana, odločitve sprejemata soglasno. Uprava odloča z večino glasov, če ima tri člane. Uprava je v celoti odgovorna za banko, vključno z odobravanjem in nadziranjem strateških ciljev banke ter njihove implementacije, strategije prevzemanja in upravljanja s tveganji, korporativnega upravljanja in korporativnih vrednot. VI.5.2. NADZORNI SVET Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov banke. V skladu s statutom banke lahko šteje največ pet članov. V letu 2010 so to funkcijo opravljali štirje člani, ki jih je izvolila skupščina, z mandatom od 1. 7. 2008 do 30. 6. 2012, in sicer predsednik Peter Vrisk, namestnik predsednika Marjan Janžekovič ter preostala člana Miroslav Pirc in Boris Požar. V letu 2010 se je nadzorni svet sestal na 13 sejah. Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o bančništvu. Pristojnosti nadzornega sveta Deželne banke Slovenije d. d. določa njen statut, nanje pa vplivajo tudi določila Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu ter dveh podzakonskih aktov: Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in Sklepa o skrbnosti članov uprav in nadzornih svetov bank in hranilnic.


35

Članu nadzornega sveta lahko preneha funkcija pred potekom mandata v primeru pisne odpovedi ali če ga odpokliče skupščina. Nadzorni svet ima poleg pristojnosti po zakonu še naslednje pristojnosti:

– preverja letno poročilo in predlog za delitev bilančnega dobička ter daje pisno poročilo o njima skupščini; – potrjuje letno poročilo; – daje skupščini skupaj z upravo predlog za uporabo bilančnega dobička; – odloča o imenovanju in odpoklicu članov uprave ter o njihovih prejemkih; – odloča o odobritvi posojil članom uprave in prokuristom ter drugim osebam, za katere je tako določeno z zakonom; – odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in banko; – odloča o odobritvi posojila članom nadzornega sveta; – za volitve članov nadzornega sveta pripravi točko dnevnega reda skupščine s predlogom sklepov; – za vse druge točke dnevnega reda, o katerih odloča skupščina banke, pripravi skupaj z upravo banke dnevni red s predlogi sklepov; – preverja finančna in druga poročila uprave ter daje mnenja k njim; – spremlja in ocenjuje profil tveganosti banke; – spremlja in ocenjuje ustreznost strategij in politik prevzemanja in upravljanja s tveganji; – spremlja in ocenjuje primernost organizacijskega ustroja banke skladno z veljavnimi predpisi o upravljanju s tveganji; – spremlja in ocenjuje ustreznost poročanja banke skladno z veljavnimi predpisi o upravljanju s tveganji; – daje skupščini predlog za imenovanje revizorja; – daje skupščini mnenje o letnem poročilu o notranjem revidiranju; – daje skupščini poročilo glede opravljene revizije banke; – daje soglasje k poslom banke, kadar tako določa statut banke; – prejema spremembe in dopolnitve statuta, kadar gre zgolj za uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami skupščine banke; – usklajuje besedilo statuta z veljavnimi sklepi skupščine, če ga je ta pooblastila za to; – sprejema poslovnik o svojem delu; – druge pristojnosti, ki jih določa zakon ali statut banke.

VI.5.3. KOMISIJI NADZORNEGA SVETA Revizijska komisija opravlja strokovno delo za nadzorni svet na področju zakonitosti poslovanja, področju sistema obvladovanja tveganj, notranje revizije in sistema notranjih kontrol, pri ocenjevanju sestave letnega poročila, sodeluje tudi pri določitvi področij revidiranja in opravlja druge povezane naloge. Komisijo so v letu 2010 sestavljali dva člana nadzornega sveta – Peter Vrisk, predsednik, in Miroslav Pirc – ter zunanja strokovnjakinja Sonja Anadolli. Kadrovska komisija je strokovno delovno telo nadzornega sveta za področje imenovanja uprave, določitve pravic in obveznosti članov uprave ter za različne posvetovalne naloge s kadrovskega področja in druge povezane naloge. Komisija je delovala v sestavi Marjan Janžekovič, predsednik, Peter Vrisk in Boris Požar. Komisiji pripravljata predloge sklepov nadzornega sveta, skrbita za njihovo uresničitev in opravljata druge strokovne naloge, ki jih določi nadzorni svet v sklepu o imenovanju komisij, ne odločata pa o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta. Seje komisij praviloma potekajo ob dneh, ko zaseda nadzorni svet, pred sejo nadzornega sveta ali po njej. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov. V poslovnem letu 2010 se je kadrovska komisija sestala na devetih sejah, revizijska komisija pa na dvanajstih.


36

Sklep nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi le tnega poro čila

Deželna banka Slovenije d. d. Na podlagi določil Zakona o gospodarskih družbah in 41. člena Statuta Deželne banke Slovenije d. d. je nadzorni svet DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. na 30. redni seji dne 19. 4. 2011 sprejel naslednji

SKLEP Nadzorni svet Deželne banke Slovenije d. d. na podlagi preveritve potrjuje Letno poročilo DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. za poslovno leto 2010 in nanj nima pripomb ter daje pozitivno stališče k poročilu revizijske družbe UHY d. o. o. Ljubljana za poslovno leto 2010. Ljubljana, 19. 4. 2011

37

B) RAČUNOVODSKO POROČILO

Skupina Deželna banka Slovenije – Letno poročilo 2010

38

KAZALO

B) RAČUNOVODSKO POROČILO .....................................................................................................37

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE ...................................................................................................43 REVIZORJEVO POROČILO....................................................................................................................44

I. SKUPINSKI RAČUNOVODSKI IZKAZI NA DAN 31. 12. 2010............... ............................................45

SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010......................46 SKUPINSKI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. 2010....................................................47 SKUPINSKI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010 ...49 SKUPINSKI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12.

2010................................................................................................................................................50 SKUPINSKI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2009 DO 31. 12.

2009................................................................................................................................................50 SKUPINSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010.........................51

II. POJASNILA K SKUPINSKIM RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2010 .................... ............52

1. OSNOVNI PODATKI ......................................................................................................................53 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE ......................................................................53 2.1. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ...............................................................................53 2.2. USKUPINJEVANJE..............................................................................................................................54 2.3. POROČANJE PO SEGMENTIH ..............................................................................................................54 2.4. PREVEDBA TUJIH VALUT ....................................................................................................................54 2.5. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI ......................................................................................................55 2.6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN....................................................................................................55 2.7. FINANČNA SREDSTVA ........................................................................................................................55 2.8. POBOT .............................................................................................................................................57 2.9. OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV ......................................................................................................57 2.10. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA..................................................59 2.11. NALOŽBENE NEPREMIČNINE...............................................................................................................60 2.12. NAJEMI ............................................................................................................................................60 2.13. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI .........................................................................................................61 2.14. REZERVACIJE ...................................................................................................................................61 2.15. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE........................................................................61 2.16. DAVKI ..............................................................................................................................................61 2.17. PREJETI KREDITI, DEPOZITI IN IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI ..................................................62 2.18. KAPITAL ...........................................................................................................................................62 2.19. FINANČNE GARANCIJE .......................................................................................................................62 2.20. POSLOVANJE PO POOBLASTILU ..........................................................................................................63 3. OBVLADOVANJE FINANČNEGA TVEGANJA V SKUPINI ...........................................................63 3.1. KREDITNO TVEGANJE ........................................................................................................................63 3.2. TRŽNO TVEGANJE .............................................................................................................................70 3.3. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE..................................................................................................................74 3.4. POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI ................................................................75 3.5. UPRAVLJANJE KAPITALA ....................................................................................................................76 3.6. UPRAVLJANJE Z OPERATIVNIM TVEGANJEM.........................................................................................77 4. POROČILO PO SEGMENTIH ........................................................................................................78 5. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN OCENE...........................................................79 6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI TER PODOBNI PRIHODKI IN ODHODKI .........................80 7. PRIHODKI IZ DIVIDEND ................................................................................................................81 8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN ........................................................................................81 9. REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO

MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ................................81 10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH

TRGOVANJU .................................................................................................................................82 11. ČISTI DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK...........................................................................................82 12. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH

SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO.........................................................................................82 13. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ................................................................................82 14. ADMINISTRATIVNI STROŠKI .......................................................................................................83 15. AMORTIZACIJA .............................................................................................................................83


39

16. REZERVACIJE...............................................................................................................................83 17. OSLABITVE....................................................................................................................................84 18. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA.........................................84 19. DOBIČEK NA DELNICO.................................................................................................................84 20. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI ...................................85 21. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE..........................................................................................85 22. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU .................................................................86 23. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO..........................................................86 24. KREDITI BANKAM .........................................................................................................................87 25. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE ........................................................................................87 26. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI ...............................................................88 27. NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE.88 28. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA ....................................................................................88 29. NALOŽBENE NEPREMIČNINE .....................................................................................................89 30. NEOPREDMETENA SREDSTVA ..................................................................................................89 31. TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB...........................................................90 32. DRUGA SREDSTVA ......................................................................................................................90 33. FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE...................................................................90 34. FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU..............................................................91 35. VLOGE BANK ................................................................................................................................91 36. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE................................................................................................91 37. KREDITI BANK...............................................................................................................................91 38. KREDITI STRANK, KI NISO BANKE..............................................................................................91 39. DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI .............................................................................................92 40. PODREJENE OBVEZNOSTI .........................................................................................................92 41. FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINANČNA SREDSTVA, KI NE IZPOLNJUJEJO

POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA....................................................................................92 42. REZERVACIJE...............................................................................................................................93 43. OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB......................................................94 44. DRUGE OBVEZNOSTI ..................................................................................................................95 45. OSNOVNI KAPITAL .......................................................................................................................95 46. KAPITALSKE REZERVE................................................................................................................96 47. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA .............................................................................................96 48. REZERVE IZ DOBIČKA .................................................................................................................96 49. LASTNI DELEŽI .............................................................................................................................97 50. ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA) .....................98 51. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI..................................................................................................98 52. POSLOVANJE PO POOBLASTILU ...............................................................................................99 53. RAZKRITJA GLEDE POVEZANIH OSEB ....................................................................................100 54. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ....................................................101 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE .................................................................................................103 REVIZORJEVO POROČILO..................................................................................................................104

III. RAČUNOVODSKI IZKAZI NA DAN 31. 12. 2010............... .............................................................105

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010 ........................................106 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. 2010 ......................................................................107 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010 .....................108 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010 ..........109 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2009 DO 31. 12. 2009 ..........109 IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010...........................................110

IV. POJASNILA K RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2010.................... .................................111

1. OSNOVNI PODATKI ....................................................................................................................112 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE ....................................................................112 2.1. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .............................................................................112 2.2. NALOŽBA V ODVISNO DRUŽBO..........................................................................................................113 2.3. POROČANJE PO SEGMENTIH ............................................................................................................113 2.4. PREVEDBA TUJIH VALUT ..................................................................................................................114 2.5. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI ....................................................................................................114 2.6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN..................................................................................................114 2.7. FINANČNA SREDSTVA ......................................................................................................................114 2.8. POBOT ...........................................................................................................................................116


40

2.9. OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV ....................................................................................................116 2.10. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA................................................118 2.11. NALOŽBENE NEPREMIČNINE.............................................................................................................119 2.12. NAJEMI ..........................................................................................................................................119 2.13. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI .......................................................................................................120 2.14. REZERVACIJE .................................................................................................................................120 2.15. REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE......................................................................120 2.16. DAVKI ............................................................................................................................................120 2.17. PREJETI KREDITI, DEPOZITI IN IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI ................................................121 2.18. KAPITAL .........................................................................................................................................121 2.19. FINANČNE GARANCIJE .....................................................................................................................121 2.20. POSLOVANJE PO POOBLASTILU ........................................................................................................121 3. OBVLADOVANJE FINANČNEGA TVEGANJA............................................................................122 3.1. KREDITNO TVEGANJE ......................................................................................................................122 3.2. TRŽNO TVEGANJE ...........................................................................................................................129 3.3. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE................................................................................................................133 3.4. POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI ..............................................................134 3.5. UPRAVLJANJE KAPITALA ..................................................................................................................135 3.6. UPRAVLJANJE Z OPERATIVNIM TVEGANJEM.......................................................................................136 4. POROČILO PO SEGMENTIH ......................................................................................................137 5. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN OCENE.........................................................138 6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI TER PODOBNI PRIHODKI IN ODHODKI .......................140 7. PRIHODKI IZ DIVIDEND ..............................................................................................................140 8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN ......................................................................................140 9. REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO

MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ..............................141 10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH

TRGOVANJU ...............................................................................................................................141 11. ČISTI DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK.........................................................................................141 12. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH

SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO.......................................................................................141 13. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI .............................................................................................142 14. ADMINISTRATIVNI STROŠKI .....................................................................................................142 15. AMORTIZACIJA ...........................................................................................................................142 16. REZERVACIJE.............................................................................................................................143 17. OSLABITVE..................................................................................................................................143 18. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA.......................................143 19. DOBIČEK NA DELNICO...............................................................................................................144 20. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI .................................144 21. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE........................................................................................145 22. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU ...............................................................145 23. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO........................................................146 24. KREDITI BANKAM .......................................................................................................................146 25. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE ......................................................................................146 26. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI .............................................................147 27. NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE147 28. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA ..................................................................................147 29. NALOŽBENE NEPREMIČNINE ...................................................................................................148 30. NEOPREDMETENA SREDSTVA ................................................................................................148 31. DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH

DRUŽB .........................................................................................................................................149 32. TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB.........................................................149 33. DRUGA SREDSTVA ....................................................................................................................149 34. FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE.................................................................150 35. FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU............................................................150 36. VLOGE BANK ..............................................................................................................................150 37. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE..............................................................................................150 38. KREDITI BANK.............................................................................................................................150 39. KREDITI STRANK, KI NISO BANKE............................................................................................151 40. DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI ...........................................................................................151 41. PODREJENE OBVEZNOSTI .......................................................................................................151 42. FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINANČNA SREDSTVA, KI NE IZPOLNJUJEJO

POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA..................................................................................152


41

43. REZERVACIJE.............................................................................................................................152 44. OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB....................................................153 45. DRUGE OBVEZNOSTI ................................................................................................................154 46. OSNOVNI KAPITAL .....................................................................................................................154 47. KAPITALSKE REZERVE..............................................................................................................155 48. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA ...........................................................................................155 49. REZERVE IZ DOBIČKA ...............................................................................................................155 50. LASTNI DELEŽI ...........................................................................................................................156 51. ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA) ...................157 52. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI................................................................................................157 53. POSLOVANJE PO POOBLASTILU .............................................................................................158 54. RAZKRITJA GLEDE POVEZANIH OSEB ....................................................................................159 55. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ....................................................160 56. PREDLOG DELITVE BILANČNEGA DOBIČKA...........................................................................161


42

Deželna banka Slovenije d. d.

Skupinski ra čunovodski izkazi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poro čanja za leto, ki se je zaklju čilo 31. 12. 2010


43

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Skupine Deželna banka Slovenije za leto, ki se je končalo 31. 12. 2010 (na straneh od 45 do 51 letnega poročila), upoštevane računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom (na straneh od 52 do 101 letnega poročila). Uprava banke je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da to predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Skupine na dan 31. 12. 2010 in rezultatov njenega poslovanja za leto, ki se je končalo na ta dan. Uprava banke potrjuje, da so bile ustrezne računovodske usmeritve dosledno upoštevane in da so bile ocene pri pripravi računovodskih izkazov narejene v skladu s pravično vrednostjo. Uprava banke prav tako potrjuje, da so bili računovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z zakonodajo in določili Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je odgovorna za vodenje ustreznih evidenc, za izvajanje ustreznih ukrepov za varovanje premoženja banke ter za odkrivanje in preprečevanje prevar ali drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčna uprava lahko kadar koli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih petih letih ter na osnovi le-te zahteva dodatne ocene in kazni. Uprava ne ve za nobene okoliščine, ki bi lahko bile razlog za potencialno materialno obveznost v zvezi s tem.

Ljubljana, 20. 3. 2011


44

REVIZORJEVO POROČILO


45

I. Skupinski ra čunovodski izkazi na dan 31. 12. 2010

Skupina Deželna banka Slovenije – Letno poročilo 2010 Skupinski računovodski izkazi

46

SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. 1 . 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EUR1-12 1-12

Vsebina Pojasnila 2010 20091 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 40.861 39.1292 Odhodki za obresti in podobni odhodki 17.931 22.1653 Čiste obresti (1 - 2) 6 22.930 16.9644 Prihodki iz dividend 7 24 445 Prihodki iz opravnin (provizij) 8.144 7.3046 Odhodki za opravnine (provizije) 1.799 1.3367 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 8 6.345 5.9688 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 9 112 29 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,

namenjenih trgovanju 10 (236) (760)10 Dobički/izgube iz finančnih sredstev (in obveznosti), pripoznanih

po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 011 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 11 (7) (46)13 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez

nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 12 (68) 1.28514 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 13 3.313 3.46915 Administrativni stroški 14 18.728 18.31516 Amortizacija 15 2.729 2.37117 Rezervacije 16 (108) 6618 Oslabitve 17 9.990 5.70219 Slabo ime 0 020 Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj

obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 0 021 Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za

prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 0 022 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA

(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14 - 15 - 16 - 17 - 18 + 19 + 20 + 21) 1.074 47223 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 18 (214) 8624 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA

(22 - 23) 1.288 38625 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja 0 0

26 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(24 + 25) 1.288 386


47

SKUPINSKI IZKAZ FINAN ČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. 2010

v tisoč EURVsebina Pojasnila 2010 2009

1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 20 54.786 54.0802 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 22 2.557 11.6353 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi

izkaz poslovnega izida 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 23 107.475 100.4215 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 06 Krediti 690.612 676.806

- krediti bankam 24 154.278 140.407- krediti strankam, ki niso banke 25 536.334 536.399

7 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 26 131.559 78.0738 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk

pred obrestnim tveganjem 0 09 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 27 84 68

10 Opredmetena osnovna sredstva 28 19.447 18.83211 Naložbene nepremičnine 29 2.750 1.68212 Neopredmetena sredstva 30 1.541 1.23413 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj

obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi 0 014 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31 1.624 510

- terjatve za davek 80 123- odložene terjatve za davek 1.544 387

15 Druga sredstva 32 11.906 11.664

16 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 15) 1.024.341 955.00517 Finančne obveznosti do centralne banke 33 10.001 60.10918 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 34 11 2019 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi

izkaz poslovnega izida 0 020 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 912.006 810.023

- vloge bank 35 3.154 7.641- vloge strank, ki niso banke 36 662.763 625.438- krediti bank 37 146.801 140.264- krediti strank, ki niso banke 38 2.248 13.574- dolžniški vrednostni papirji 39 85.144 11.242- podrejene obveznosti 40 11.896 11.864

22 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki neizpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 41 16.822 0

23 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem 0 0

24 Obveznosti, vezane na nekratkoročna sredstva v posesti zaprodajo in ustavljeno poslovanje 0 0

25 Rezervacije 42 1.546 1.84826 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 43 1.071 250

- obveznosti za davek 894 19- odložene obveznosti za davek 177 231

27 Druge obveznosti 44 3.933 4.312

28 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 17 do 27) 945.390 876.56229 Osnovni kapital 45 15.786 15.78630 Kapitalske rezerve 46 38.930 38.93031 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 032 Presežek iz prevrednotenja 47 220 49933 Rezerve iz dobička 48 23.225 22.82934 Lastni deleži 49 (671) (152)35 Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo

poslovnega leta) 50 1.461 551

36 KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJO ČE BANKE (od 29 do 35) 78.951 78.443

37 Kapital manjšinskih lastnikov 0 0

38 SKUPAJ KAPITAL (36 + 37) 78.951 78.443

39 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (28 + 38) 1.024.341 955.005


48

Spremna pojasnila so sestavni del skupinskih računovodskih izkazov. Uprava Deželne banke Slovenije d. d. potrjuje skupinske računovodske izkaze in njihova pojasnila.



49

SKUPINSKI IZKAZ VSEOBSEGAJO ČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EURVsebina 2010 2009

1 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAV ČITVI 1.288 3862 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3 + 4 + 5 + 9 + 13 + 18 +

22 + 26 + 27 + 28 + 29) (279) 1.3483 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

opredmetenimi osnovnimi sredstvi 0 04 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

neopredmetenimi osnovnimi sredstvi 0 05 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

varovanjem neto naložb v tujini (uspešni del varovanja)(6 + 7 + 8 + 9) 0 06 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 07 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 08 Druge prerazvrstitve 0 09 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku ka pitala (10 +

11 + 12) 0 010 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 011 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 012 Druge prerazvrstitve 0 013 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja)(14 + 15 + 16 + 17) 0 014 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 015 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 016 Prenos dobička ali izgube iz presežka iz prevrednotenja h knjigovodski vrednosti

varovane postavke 0 017 Druge prerazvrstitve 0 018 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s

finan čnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (19 + 20 + 21) (349) 1.69919 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja (946) 1.73920 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 597 (40)21 Druge prerazvrstitve 0 022 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

nekratkoro čnimi sredstvi in odtujenimi skupinami v posesti za prodajo (23 + 24 + 25) 0 0

23 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 024 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 025 Druge prerazvrstitve 0 026 Aktuarski čisti dobi čki/izgube za pokojninske programe, pripoznani v

zadržanem dobi čku/izgubi 0 027 Pripadajo či čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in

zadržanem dobi čku/izgubi v zvezi z naložbami v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obra čunanih po kapitalski metodi 0 0

28 Drugi čisti dobi čki/izgube drugega vseobsegajo čega donosa 0 029 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegaj očega donosa 70 (351)30 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAV ČITVI (1 + 2) 1.009 1.734

a) Lastnikov obvladujoče banke 1.009 1.734b) Manjšinskih lastnikov 0 0


50

SKUPINSKI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OB DOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EURLastni Kapital

Presežek deleži lastnikov KapitalOzn. Osnovni Kapitalske iz Rezerve iz (odbitna obvladujo če manjšinskihpost. VSEBINA kapital rezerve prevredn. dobička postavka banke lastnikov

kapitala) (od 3 do 9)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

1 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 15.786 38.930 0 499 22.829 551 (152) 78.443 0 78.443

2 Vseobsegajo či donos poslovnega leta po obdav čitvi 0 0 0 (279) 0 1.288 0 1.009 0 1.009

3 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 (519) (519) 0 (519)

6 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 721 (721) 0 0 0 0

9 Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

10 Drugo*/** 0 0 0 0 (325) 343 0 18 0 18

11 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 15.786 38.930 0 220 23.225 1.461 (671) 78.951 0 78.951* izplačilo nagrad** pokrivanje tekoče izgube

Skupaj kapital

(10 + 11)

Zadržani dobiček/izguba

(vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta)

Kapital v zvezi s

sestavljen. finančnimi instrumenti

SKUPINSKI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OB DOBJE OD 1. 1. 2009 DO 31. 12. 2009

v tisoč EURLastni Kapital

Presežek deleži lastnikov KapitalOzn. Osnovni Kapitalske iz Rezerve iz (odbitna obvladujo če manjšinskihpost. VSEBINA kapital rezerve prevredn. dobička postavka banke lastnikov

kapitala) (od 3 do 9)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

1 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 15.786 38.930 0 (849) 21.987 1.026 0 76.880 0 76.880

2 Vseobsegajo či donos poslovnega leta po obdav čitvi 0 0 0 1.348 0 386 0 1.734 0 1.734

3 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 (152) (152) 0 (152)

6 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 861 (861) 0 0 0 0

9 Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

10 Drugo* 0 0 0 0 (19) 0 0 (19) 0 (19)

11 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 15.786 38.930 0 499 22.829 551 (152) 78.443 0 78.443* nična odločba iz denacionalizacije

Skupaj kapital

(10 + 11)



Kapital v zvezi s



51

SKUPINSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010 v tisoč EUR

Oznaka Vsebina 2010 2009A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Prejete obresti 39.258 40.226

Plačane obresti (17.281) (24.377)Prejete dividende 24 44Prejete provizije 8.190 7.311Plačane provizije (1.783) (1.347)Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida 368 99Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida (237) (52)Čisti dobički/izgube iz trgovanja (675) (760)Plačila zaposlencem in dobaviteljem (18.802) (19.348)Drugi prejemki 2.067 2.504Drugi izdatki (769) (276)Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami posl ovnih sredstev in obveznosti 10.360 4.024

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (10.645) (17)Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 9.638 5.683Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (8.012) (14.351)Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (11.481) 7.443Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (16) 69Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (774) 1.139

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 66.281 68.044Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke (50.000) 52.000Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (8) (18)Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 25.789 39.361Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 74.047 (23.685)Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje obveznosti vezanih na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 16.453 386

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) 65.996 72.051d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 507 281e) Neto denarni tokovi pri poslovanju ( č + d) 66.503 72.332B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 72.672 19.746

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 347 1.070Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb 0 0Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 195 2.550Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 72.130 16.126Drugi prejemki iz naložbenja 0 0

b) Izdatki pri naložbenju (129.396) (47.309)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (2.651) (3.474)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (682) (521)(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) 0 0(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo) 0 0(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (126.063) (43.314)(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 0

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a - b) (56.724) (27.563)C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 0 6.500

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 0 6.500Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0Drugi prejemki, povezani s financiranjem 0 0

b) Izdatki pri financiranju (519) (157)(Plačane dividende) 0 (5)(Odplačila podrejenih obveznosti) 0 0(Izplačila za nakup lastnih delnic) (519) (152)(Druga izplačila, povezana s financiranjem) 0 0

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a - b) (519) 6.343D. Učinki spremembe deviznih te čajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 315 (1 )E. Čisto pove čanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae + Bc + Cc) 9.260 51.112F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na za četku obdobja 194.487 143.376G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu o bdobja (D + E + F) 204.062 194.487


52

II. Pojasnila k skupinskim ra čunovodskim izkazom za leto 2010

Skupina Deželna banka Slovenije – Letno poročilo 2010 Pojasnila k skupinskim računovodskim izkazom

53

1. OSNOVNI PODATKI Skupino Deželna banka Slovenije (Skupina) sestavljata banka Deželna banka Slovenije d. d. (banka) in odvisna družba DBS Leasing d. o. o. Deželna banka Slovenije d. d. je slovenska delniška družba. Poslovni naslov banke je Deželna banka Slovenije d. d., Kolodvorska 9, Ljubljana. Deželna banka Slovenije d. d. je javna družba v smislu 99. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, saj se na borzi v Luksemburgu (Bourse de Luxembourg/Luxembourg Stock Exchange) trguje z njenimi obveznicami. Njene delnice niso uvrščene v trgovanje na nobenem organiziranem trgu, zato ne velja za javno delniško družbo. Skupina se vključuje v skupinske računovodske izkaze KD Group d. d. kot pridružena družba. DBS Leasing d. o. o. je univerzalna leasing družba, ki opravlja posle finančnega najema premičnin in nepremičnin. Rast indeksa cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2010 1,9 % (2009: 1,8 %). Od 1. 1. 2007 dalje je v Sloveniji nacionalna valuta evro, zato je tudi funkcijska in predstavitvena valuta računovodskih izkazov banke. Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen, če ni navedeno drugače. 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE 2.1. Temelji za pripravo ra čunovodskih izkazov Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU). Računovodske politike so bile dosledno upoštevane pri pripravi izkazov za vsa predstavljena leta. Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, naložbenih nepremičnin, finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Prav tako zahteva, da poslovodstvo izbere računovodske usmeritve Skupine po lastni presoji. Področja poslovanja, na katerih so upoštevane določene predpostavke in ocene, ki so pomembne za razumevanje skupinskih računovodskih izkazov, so razkrita v pojasnilu 5. Spremembe ra čunovodskih usmeritev Skupina v poslovnem letu 2010 ni sprejela ali uporabila novih računovodskih usmeritev, ki bi se razlikovale glede na prejšnja poslovna obdobja. Novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila: - MRS 24 – spremenjen: Razkrivanje povezanih strank (velja od 1. 1. 2011)

Spremenjeni MRS 24 za Skupino ni pomemben, saj ni vladna ustanova, spremenjena definicija povezane družbe pa ne bo


54

ustvarila novih povezav, ki jih bo treba razkriti v računovodskih izkazih.

- OPMSRP 14 MRS 19 – dopolnilo: Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti (velja od 1. 1. 2011) Dopolnilo OPMSRP 14 za Skupino ni pomembno, saj le-ta nima pokojninskih načrtov z opredeljeno višino pokojnine.

- OPMSRP 19: Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (velja od 1. 7. 2010) Skupina med letom ni izdala kapitalskih instrumentov za poravnanje finančnih obveznosti. Pojasnilo tako ne vpliva na primerjalne zneske v računovodskih izkazih na dan 31. 12. 2010. Ker se pojasnilo navezuje zgolj na posle, ki se bodo zgodili v prihodnosti, ni mogoče vnaprej določiti učinkov pojasnila.

- MRS 32 – dopolnilo: Finančni instrumenti: Predstavljanje – Razvrščanje izdanih pravic (velja od 1. 2. 2010) Dopolnila k MRS 32 za Skupino niso pomembna, saj le-ta ni nikoli izdala te vrste finančnih instrumentov.

2.2. Uskupinjevanje Odvisne družbe Novembra 2005 je banka ustanovila odvisno družbo DBS Leasing d. o. o. Ljubljana, ki je v 100-odstotni lasti banke. Skupina ima eno samo odvisno družbo. Odvisna družba je polno uskupinjena od dneva pridobitve kontrole s strani banke. Med družbami Skupine so v skupinskih izkazih izločeni medsebojne transakcije in nerealizirani dobički oziroma izgube. Za zagotovitev skladnosti z usmeritvami banke so računovodske usmeritve odvisne družbe po potrebi ustrezno prilagojene.

2.3. Poročanje po segmentih Skupina ima izdane obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu kapitala, zato pripravlja razkritja po segmentih (pojasnilo 4). Poslovanje Skupine je organizirano v treh poslovnih področjih (odsekih): - pravne osebe: kreditno, garancijsko in dokumentarno poslovanje ter depozitno poslovanje

s podjetji in organizacijami, transakcijski računi, izvajanje plačilnega prometa, - poslovanje s prebivalstvom: kreditno poslovanje, transakcijski računi prebivalstva, limiti

(prekoračitve), kartično poslovanje, plačilni promet in bankomatsko poslovanje, menjalniško poslovanje, depozitno poslovanje in varčevanje,

- finančni trgi: zajemajo aktivnosti upravljanja z likvidnostjo banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, investicijsko bančništvo in poslovanje z bankami.

Aktivnosti Skupine v zvezi s skrbniškimi in administrativnimi storitvami, storitvami informatike in bančne tehnologije ter leasing posli, so prikazani pod postavko Drugo. 2.4. Prevedba tujih valut (a) Funkcijska in predstavitvena valuta Postavke, prikazane v računovodskih izkazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem banka in njena odvisna družba poslujeta. Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke in njene odvisne družbe.


55

(b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takšnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri lastniških vrednostnih papirjih, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v prevrednotovalnem popravku kapitala, skupaj z učinkom vrednotenja. Prihodki in odhodki v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju na datum transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupo-prodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki neto dobički in izgube iz trgovanja s tujo valuto. 2.5. Prihodki in odhodki iz obresti

Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse instrumente, merjene po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obrestnih mer. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter metoda razporeditve prihodkov in odhodkov za obresti preko ustreznega obdobja. Efektivna obrestna mera je tista obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjene prihodnje denarne tokove za celotno obdobje pričakovane življenjske dobe finančnega instrumenta oziroma – če je treba – za krajšo dobo, in sicer do neto sedanje vrednosti finančnega sredstva ali obveznosti. Pri izračunu efektivne obrestne mere mora Skupina oceniti denarne tokove, upoštevaje vse pogodbene pogoje posla za dani finančni instrument, vendar ne sme upoštevati prihodnjih kreditnih izgub. V izračun efektivne obrestne mere se zajemajo vsi plačani zneski: obroki, opravnine, stroški. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev odpisana kot posledica izgube zaradi oslabitve, se obrestni prihodki pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za izračun oslabitve.

2.6. Prihodki in odhodki iz opravnin

Opravnine se praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Opravnine iz posredovanja ali sodelovanja pri posredovanju transakcije za tretjo osebo se pripoznajo, ko je transakcija opravljena. Opravnine iz naslova upravljanja portfelja in drugih svetovalnih storitev se pripoznajo na podlagi ustreznih pogodb o storitvah takrat, ko so opravljene. Opravnine iz mednarodnega in domačega plačilnega prometa so pripoznane, ko je ustrezna storitev opravljena. Opravnine, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.7. Finančna sredstva

Skupina razvršča svoja finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Poslovodstvo določi razporeditev naložb ob začetnem pripoznanju.


56

(a) Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida Ta kategorija se razdeli na dve skupini: finančni instrumenti v posesti za trgovanje in finančni instrumenti po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Finančno sredstvo se razvrsti v skupino v posesti za trgovanje, če je bilo pridobljeno z namenom nadaljnje prodaje ali začasnega odkupa v kratkem času ali kadar gre za del portfelja finančnih instrumentov, ki se upravlja enovito in pri katerem se pojavlja očiten vzorec kratkoročnih dobičkov. Izvedeni finančni instrumenti so ravno tako razvrščeni med instrumente, namenjene trgovanju, razen če niso namenjeni varovanju pred tveganjem. Vrednost izvedenega finančnega instrumenta se izkazuje kot pozitivni učinek vrednotenja terminskega dela pogodbe. Skupina razpolaga samo s finančnimi sredstvi v posesti za trgovanje. (b) Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen: (a) tistih, ki se jih namerava prodati v kratkem času in ki so razvrščena v kategorijo finančnih sredstev v posesti za trgovanje, ter tistih, ki se jih ob pridobitvi razvrsti v kategorijo finančnih naložb po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida; (b) tistih, ki se jih ob pridobitvi razvrsti v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo; ali (c) tistih, pri katerih lastnik ne dobi povrnjene večine vrednosti začetne naložbe iz razlogov, ki niso kreditno poslabšanje.

(c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih ima Skupina namen posedovati do zapadlosti. V primeru, da Skupina odproda več kot zanemarljivi delež sredstev v posesti do zapadlosti, bi se celotna kategorija prerazvrstila v sredstva, razpoložljiva za prodajo. (d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista, ki jih Skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov. (e) Merjenje in pripoznavanje Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, finančnih sredstev do zapadlosti in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla – na datum, ko se Skupina zaveže, da bo sredstvo kupila ali prodala. Izvedeni finančni instrumenti so pripoznani na osnovi datuma trgovanja. Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida se vrednotijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so prikazani v izkazu poslovnega izida. Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali če se prenesejo vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančne naložbe. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi zgolj, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida se vrednotijo po pošteni vrednosti. Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. Dobički in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Dobički in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti se pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, prikažejo neposredno v kapitalu in se prenesejo v izkaz


57

poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Takrat se kumulativni dobički ali izgube, ki so bili predhodno prikazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz naslova efektivne obrestne mere in tečajne razlike pri denarnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende iz finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se ugotovi lastnikova pravica do izplačila. Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temeljijo na tržnih cenah. Če se s finančnim instrumentom ne trguje na aktivnem trgu, Skupina določi pošteno vrednost s pomočjo modelov vrednotenja. 2.8. Pobot Finančna sredstva in obveznosti so pobotani in v bilanci stanja prikazani v neto vrednosti, ko za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.

2.9. Oslabitev finan čnih sredstev (a) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Skupina na vsak datum bilance stanja oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo samo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodka/dogodkov (ali »škodnega dogodka«), ki se zgodi(jo) po začetnem pripoznanju zadevnih finančnih sredstev ter vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupin finančnih sredstev in ga/jih je mogoče zanesljivo oceniti. Skupina uporablja naslednja merila za ugotavljanje nepristranskosti dokazov o oslabitvah finančnih sredstev: – zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti za plačilo glavnice in obresti, – finančne težave dolžnika, – neupoštevanje pogodbenih zavez oziroma nespoštovanje pogodbenih pogojev, – začetek stečajnega postopka ali prisilne poravnave, – poslabšanje dolžnikovega konkurenčnega položaja. Skupina najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o posamezni oslabitvi za finančno sredstvo, ki je pomembno posamično (skupna izpostavljenost komitenta presega 0,5 % kapitala banke), in posamično ali skupinsko za finančno sredstvo, ki posamično ni pomembno. Če Skupina ugotovi, da ni nepristranskih dokazov o oslabitvi posameznega finančnega sredstva, posamično pomembnega ali nepomembnega, vključi sredstva v skupino finančnih sredstev, ki so izpostavljena podobnim kreditnim tveganjem, in jih skupinsko presoja glede morebitne oslabljenosti. Sredstva, pri katerih je bila oslabitev presojana posamično in pri katerih se izguba zaradi oslabitve pripozna ali ponovno pripozna, se ne vključijo v skupinsko preverjanje oslabitve. Izguba, nastala zaradi oslabitve, se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če za posojilo ali finančno sredstvo v posesti do zapadlosti v plačilo velja spremenljiva obrestna mera, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub zaradi oslabitve uporablja trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.


58

Izračun sedanje vrednosti na podlagi pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v primeru zavarovanih finančnih sredstev kaže pričakovane denarne tokove, ki lahko nastanejo zaradi unovčitve zavarovanj, zmanjšanih za stroške pridobitve in prodaje zavarovanja, ne glede na to, ali je njihova unovčitev verjetna ali ne. Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitve se finančna sredstva razvrstijo v skupine od A do E, upoštevaje sorodne značilnosti glede kreditnega tveganja, med njimi zlasti oceno finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do Skupine v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do posameznega dolžnika in izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do Skupine v preteklih obdobjih. Potrebne slabitve za skupino finančnih sredstev se ocenijo na osnovi izkušenj s preteklimi izgubami pri sredstvih s podobnimi značilnostmi glede kreditnega tveganja. Dejanske izgube so prilagojene na podlagi trenutnih podatkov, ki kažejo učinke, ki niso imeli vpliva na obdobje, v katerem so dejanske izgube nastale, in izločenih učinkov preteklih obdobij, ki ne obstajajo več. Skupina redno preverja ustreznost uporabljene metodologije in ocen, uporabljenih za določanje prihodnjih denarnih tokov. Skupina podjetja se razdeli v podskupine glede na bonitetno oceno posameznega dolžnika. Pričakovano izgubo iz kreditnega tveganja za posamezno podskupino podjetij Skupina izračuna na podlagi agregatne prehodne matrike in izračunane povprečne stopnje nepoplačljivosti za posamezno podskupino. Letna prehodna matrika podaja verjetnost prehodov dolžnika iz ene bonitetne skupine v drugo bonitetno skupino v obdobju enega leta. Pri ocenjevanju izgub se upoštevajo tako pretekle izkušnje z izgubami kot tudi dejavniki, ki kažejo trenutno stanje. Skupino prebivalstvo Skupina razdeli v skupini prebivalstvo ter podjetniki in kmetje brez matične številke, zatem obe skupini razdeli v podskupine glede na bonitetno oceno finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančni postavki. Pričakovana izguba iz kreditnega tveganja za posamezno podskupino je določena na podlagi merila rednosti poravnavanja obveznosti do Skupine. Izpostavljenosti do držav, centralnih bank, bank in izpostavljenosti, ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem, Skupina ne slabi oziroma za njih ne oblikuje rezervacij. Odstotki pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja za skupinsko ocenjevanje podjetij se v Skupini izračunajo enkrat letno oziroma med letom v primeru pomembnih spremenjenih okoliščin v Skupini in/ali na trgu. Skupina redno preverja metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju izgub. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam v Skupini in na trgu ter zakonodaji. Če posojila ni mogoče izterjati, se odpiše v breme popravka vrednosti zaradi oslabitve posojil. Taka posojila se odpišejo, potem ko se izvedejo vsi potrebni postopki in ko se ugotovi znesek izgube. Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in se to zmanjšanje nepristransko poveže z dogodkom, ki je nastal potem, ko je bila oslabitev že pripoznana (tak dogodek je na primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve razveljavijo prek konta popravka vrednosti, razveljavljeni znesek pa se pripozna v izkazu poslovnega izida med prihodki iz odprave oslabitve.


59

(b) Sredstva, razpoložljiva za prodajo Skupina na vsak datum bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. V primeru kapitalskih naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju, ali je prišlo do oslabitve, upošteva pomembno ali dolgotrajno padanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo taki dokazi oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nabrana izguba, pripoznana v kapitalu – izmerjena kot razlika med ocenjenimi stroški in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve sredstva, pripoznane v poslovnem izidu – izloči iz kapitala in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v poslovnem izidu za kapitalske naložbe, razpoložljive za prodajo, se ne morejo razveljaviti prek poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, poveča in se to povečanje lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se izgube zaradi oslabitve razveljavijo in pripoznajo prek izkaza poslovnega izida. 2.10. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva Vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno povezati s sredstvom. Za opredmetena osnovna sredstva se vsako leto oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na njihovo oslabitev. Če se ugotovi, da taki znaki obstajajo, Skupina oceni nadomestljive vrednosti. Če je vrednost pri uporabi višja od knjigovodske vrednosti, se ne opravi oslabitev sredstva. Če je knjigovodska vrednost sredstva višja od njegove ocenjene nadomestljive vrednosti, se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko so razpoložljiva za uporabo. Amortizacija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, pri čemer so stopnje amortizacije določene tako, da je vrednost zgradb in opreme razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Po začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva merijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijo. Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

2010 2009 % %Gradbeni objekti 2,0-4,0 2,0-4,0Računalniška oprema 20,0-30,0 20,0-30,0Programska oprema 10,0-20,0 10,0-20,0Motorna vozila 12,5-20,0 12,5-20,0Druga oprema 4,0-30,0 4,0-30,0Vozila – poslovni najem 6,36-45,0 6,36-45,0

Neopredmetena sredstva, ki vključujejo predvsem programsko opremo, so v bilanci stanja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Splošna programska oprema se amortizira v obdobju 5 let, namenska programska oprema pa v obdobju 10 let.


60

Sredstva v postopku prenosa ali v izgradnji se ne začnejo amortizirati dokler niso na razpolago za uporabo. Skupina ob vsakem obdobju poročanja oceni preostalo vrednost sredstev in dobo njihove koristnosti ter po potrebi prilagodi njihovo vrednost. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. V primeru, da bi imela Skupina doprinos od prihodnjih ekonomskih tokov iz teh sredstev, se pri knjigovodski vrednosti le-teh upoštevajo tudi poznejši stroški. 2.11. Naložbene nepremi čnine Skupina je naložbene nepremičnine ob pridobitvi pripoznala po nabavni vrednosti, ki vključuje stroške nabave in druge povezane stroške. Po pripoznanju Skupina prikazuje naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti, to je z uporabo metode poštene vrednosti. Pri določanju poštene vrednosti naložbenih nepremičnin so bile uporabljene naslednje metode: a) metoda primerljivih prodaj, b) metoda kapitalizacije donosa (metoda diskontiranja prihodnjih donosov), c) nabavnovrednostna metoda. Pri odtujitvah naložbenih nepremičnin ni omejitev. Poštena vrednost temelji na tržnih cenah na dan bilance stanja. Naložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti so vključeni v izkaz poslovnega izida. Če pride do spremembe namena uporabe nepremičnine, se le-ta prenese med lastniško uporabljena sredstva. Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, se ob pridobitvi pripoznajo po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju Skupina meri osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, z uporabo metode poštene vrednosti. Seznam osnovnih sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, na dan 31. 12. 2010: Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

Nepremičnine 625Skupaj 625 2.12. Najemi

(a) Kjer je Skupina najemojemalec Vsi najemi, pri katerih je Skupina najemojemalec, so poslovni najemi. Dana plačila na osnovi poslovnih najemov so odhodki in se v izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe. V primerih, ko je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, zahtevana s strani najemodajalca, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.


61

(b) Kjer je Skupina najemodajalec V primeru sredstva, danega v poslovni najem, so prejete najemnine prihodki iz naložbenih nepremičnin in se v izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe. V primeru sredstva, danega v finančni najem, se sedanja vrednost najemnin prikaže kot terjatev iz naslova finančnega najema. Razlika med bruto terjatvijo in sedanjo vrednostjo terjatve se pripozna kot dolgoročno razmejeni prihodki. Prihodki iz finančnega najema se pripoznajo sistematično skozi celotno življenjsko dobo najema in kažejo konstanten donos najemodajalca. 2.13. Denar in denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo: denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki, posojila bankam z zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve, zakladne menice in dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, z zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve. 2.14. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo nastopila poravnava obveznosti, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.15. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrad e V skladu s slovensko zakonodajo se zaposleni upokojijo po 38 ali 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja. Rezervacije vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge dolgoročne ugodnosti. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu drugih dolgoročnih ugodnosti, so: – diskontni faktor 5,45 %, – rast plač v višini 2,00 % letno. Rezervacije so izmerjene kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov. Vsi dobički in izgube so pripoznani v izkazu poslovnega izida. 2.16. Davki Davki so prikazani v izkazu poslovnega izida v skladu s trenutno veljavno slovensko zakonodajo. Davčna postavka v izkazu poslovnega izida sestoji iz tekočega davka in odloženega davka. Tekoči davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička po davčni stopnji, veljavni na dan bilance stanja. Davek od dohodka pravnih oseb se odvede od obdavčljivega dobička po stopnji 20 %. Tekoči davek od dohodka pravnih oseb je obračunan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb v višini 20 % od ugotovljene davčne osnove (v letu 2009: 21 %). Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložene terjatve za davke in obveznosti za davek se izmerijo po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale v poslovnem letu, ko bo terjatev za odloženi davek povrnjena oziroma


62

obveznost za odloženi davek poravnana, in so zasnovane na davčnih stopnjah (in davčnih predpisih), uveljavljenih do dneva bilance stanja. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih sredstev in rezervacij. Odloženi davki iz naslova naložbe v odvisno družbo niso bili pripoznani. Odložene terjatve za davke se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek, povezan s ponovnim vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost, se izkaže neposredno v kapitalu in se pozneje prenese v izkaz poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo iz naslova vrednotenja. Odložene obveznosti za davke so pripoznane iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 2.17. Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se v bilanci stanja ob začetnem pripoznanju izkazujejo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšanih za neposredne transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se nadalje vrednotijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. 2.18. Kapital (a) Stroški izdaje delnic Dodatni stroški, ki jih Skupina lahko neposredno pripiše izdaji novih delnic ali opcij oziroma sklenjenemu poslu, se v čistem znesku obračunajo neposredno kot odbitek od kapitala (brez z njimi povezanega zneska davka iz dobička). (b) Dividende iz naslova navadnih delnic Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so bile odobrene s strani lastnikov banke. Dividende za preteklo leto so objavljene na skupščini delničarjev po datumu bilance stanja. (c) Lastne delnice Če Skupina z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. V primeru poznejše prodaje delnic se prejeto nadomestilo prikaže s povečanjem kapitala. 2.19. Finančne garancije Finančne garancije so pogodbe, ki zahtevajo od izdajatelja garancije, da upravičencu do garancije plača dogovorjeni znesek za pokritje izgube, ki jo ta utrpi v primeru neplačila dolžnika. Finančne garancije izdaja Skupina drugim bankam, finančnim institucijam in drugim komitentom za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih poslov. Finančne garancije so ob izdaji pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za opravnine. Prihodki iz opravnin se v izkazu poslovnega izida pripoznajo enakomerno preko obdobja življenjske dobe garancije. Naknadno jih Skupina pripoznava po višji izmed začetnih vrednosti, zmanjšane za prihodke iz opravnin, prejetih enakomerno preko obdobja življenjske dobe garancije, in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja. Te ocene temeljijo na preteklih podatkih oziroma izkušnjah s podobnimi posli v preteklosti in presoji poslovodstva.


63

2.20. Poslovanje po pooblastilu Skupina ponuja svojim strankam, pravnim in fizičnim osebam, storitve upravljanja premoženja ter storitve kreditiranja po pooblastilu. Za te storitve je strankam zaračunana opravnina. Podrobnosti so predstavljene v pojasnilu 52. Ta sredstva niso vključena v izkazu finančnega položaja Skupine. 3. OBVLADOVANJE FINAN ČNEGA TVEGANJA V SKUPINI Skupina namenja tveganjem, ki jim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena, posebno pozornost. V ta namen ima vzpostavljeno neodvisno funkcijo upravljanja s tveganji, jasna organizacijska struktura in razmejitev odgovornosti pa zagotavljata njeno učinkovitost. Nadzorna sveta banke in odvisne družbe ter višje vodstvo so aktivno udeleženi v procesu upravljanja s tveganji. Skupina ima v zvezi s sprejemanjem in upravljanjem tveganj sprejete ustrezne strategije in politike za prevzemanje in upravljanje pomembnih bančnih tveganj. Skupina je v letu 2010 nadaljevala izpolnjevanje vseh zahtev kapitalskega sporazuma, vključno z izračunavanjem interne ocene kapitalskih potreb in ugotavljanjem profila tveganosti. Nadzornemu svetu je na ta način omogočeno redno spremljanje profila tveganosti Skupine in njene sposobnosti prevzemanja tveganj. Skupni cilj strategij in politik prevzemanja in upravljanja tveganj je preprečevanje in omejevanje nastanka izgub iz posameznih tveganj. 3.1. Kreditno tveganje Skupina je izpostavljena kreditnim tveganjem, ki predstavljajo tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnikov do Skupine ob zapadlosti iz katerih koli razlogov. Skupina oblikuje ustrezne rezervacije za zavarovanje pred izgubami, ki so izkazane na dan bilance stanja. Večje gospodarske spremembe ali spremembe v poslovanju določenega dela gospodarstva, ki je številčno močno zastopan v kreditnem portfelju Skupine, lahko povzročijo izgube, ki se razlikujejo od ugotovljenih na dan bilance stanja. Poslovodstvo zato preudarno upravlja izpostavljenost kreditnim tveganjem. Skupina upravlja nivo kreditnega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti, tako da določi zgornje meje tveganja, ki ga sprejme za posameznega komitenta ali skupine komitentov ter za posamezna geografska območja in gospodarske dejavnosti. Skupina taka tveganja redno spremlja in jih preučuje na letni ravni ali pogosteje. Kreditni portfelj Skupine vključuje tako bilančne terjatve (posojila, naložbe v dolžniške vrednostne papirje, kapitalske naložbe, obresti, opravnine ipd.) kot zunajbilančne obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni krediti ipd.) do podjetij, bank, finančnih institucij, javnega sektorja, občanov in drugih strank. Skupina se pri omenjenih naložbah izpostavlja kreditnemu tveganju. Glede na tveganost posameznega komitenta, ki je izražena z njegovo bonitetno oceno, in tveganost posameznega posla, na katero vpliva tudi pridobljeno zavarovanje, Skupina oblikuje ustrezno visoke popravke vrednosti zaradi oslabitev za zavarovanje pred kreditnim tveganjem. V skladu s predpisi je Skupina za zmanjševanje kreditnega tveganja v letu 2010 upoštevala le prvovrstna oziroma primerna zavarovanja.


64

3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja (a) Posojila in terjatve Skupina je v letu 2010 ugotavljala kreditno tveganje v skladu s predpisi Banke Slovenije in v skladu z določbami Basla II. V ta namen je izdelovala analize kakovosti kreditnega portfelja, v katere je vključevala podatke o: – prehajanju komitentov med bonitetnimi razredi, – gibanju potrebnih oslabitev, – pokritosti posameznih vrst kreditnih izpostavljenosti z oslabitvami. Skupina ocenjuje, da se je kakovost njenega kreditnega portfelja v letu 2010 v primerjavi s predhodnim letom nekoliko poslabšala.

Več o oblikovanju rezervacij in oslabitev je navedeno v poglavju 3.1.3. (b) Dolžniški vrednostni papirji Skupina je pri prevzemanju izpostavljenosti kreditnemu tveganju ob nakupih dolžniških vrednostnih papirjev v letu 2010 uporabljala razporejanje v bonitetne razrede po državah izdajateljicah in preostalih izdajateljih, kot ga ima na primer bonitetna agencija Moody's ali njej enakovredne bonitetne hiše, pri čemer je določila najnižjo še sprejemljivo bonitetno oceno teh papirjev. 3.1.2. Nadzor nad omejitvijo kreditnega tveganja in usmeritve za njegovo zmanjšanje Skupina upravlja, omejuje in nadzoruje koncentracije kreditnega tveganja kjer koli ga zazna, zlasti glede na posamezne stranke in skupine strank, sektorje gospodarstva, dejavnosti, panoge in regije. Izpostavljenost kreditnemu tveganju Skupina ureja z limitnim sistemom, s katerim določa omejitev višine sprejetega tveganja v zvezi s posameznim posojilojemalcem ali skupinami povezanih posojilojemalcev. To tveganje se redno spremlja in pregleduje. Limiti so določeni do posameznega komitenta, po sektorjih, regijah in panogah. Najvišjo mogočo skupno izpostavljenost Skupine do posamezne pravne osebe potrjujejo pristojni organi banke in v primeru preseganja praga velike izpostavljenosti tudi nadzorna sveta banke oziroma odvisne družbe. Pri določanju limitov so upoštevana osnovna načela odobravanja kreditov in garancij, ki med drugim vključujejo: – bonitetne ocene strank, – namene odobritev in načine vračil, – podatke o pravočasnem vračanju kreditov, ki temeljijo na preteklih podatkih o izpolnjevanju

pogodbenih obveznosti in projekcijah finančnih oziroma denarnih tokov, ter – ustreznost zavarovanj. (a) Zavarovanje s premoženjem Skupina uporablja vrsto različnih načinov za zmanjšanje kreditnega tveganja v skladu z interno politiko zavarovanj, ki določa sprejemljivost posameznih vrst zavarovanj. Skupina praviloma zavaruje vsa dolgoročna posojila. Da bi čim bolj zmanjšala izgube iz kreditnega tveganja, Skupina zahteva od strank dodatna zavarovanja takoj, ko opazi znake poslabšanja njihove kreditne sposobnosti. V skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (v nadaljevanju: sklep) in Sklepom o kreditnih zavarovanjih Skupina upošteva učinke kreditnih zavarovanj v višini 4.698 tisoč EUR.


65

(b) Prevzete zunajbilančne obveznosti Garancije in akreditivi predstavljajo za Skupino enako kreditno tveganje kot posojila, prav tako neizkoriščeni deli odobrenih kreditov. Skupina spremlja tudi roke zapadlosti prevzetih posojilnih obveznosti, saj pomenijo predvsem dolgoročne prevzete obveznosti na splošno višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročne prevzete obveznosti. 3.1.3. Usmeritve glede oslabitve in oblikovanja rez ervacij Na podlagi MRS 39 Skupina za vsa finančna sredstva, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti, ugotavlja oslabitve in ocenjuje izgube v skladu s sprejeto interno metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja. Skupina ocenjuje izgube iz kreditnega tveganja le za tisti del portfelja, ki je merjen po metodi odplačne vrednosti, kar vključuje kredite, druga finančna sredstva v posesti do zapadlosti in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Iz ocenjevanja so izločeni finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in kapitalske naložbe. Skupina storitvenih garancij ne slabi, saj na podlagi izkušenj iz preteklosti z veliko gotovostjo sklepa, da navedeni produkt ni tvegan. Skupina opravi oslabitve finančnih sredstev in oblikuje rezervacije za prevzete zunajbilančne obveznosti, ko se pojavijo objektivni oziroma nepristranski dokazi, da ne bo zmožna izterjati vseh v plačilo zapadlih terjatev v skladu s pogodbenimi določili. Izpostavljenosti, ki so zavarovane s prvovrstnimi zavarovanji, Skupina ne slabi oziroma zanje ne oblikuje rezervacij. Skupina ugotavlja izgube za finančna sredstva in prevzete zunajbilančne obveznosti posamično (v primerih pomembnih izpostavljenosti posameznega dolžnika oziroma v primerih izpostavljenosti do bank in hranilnic) ali skupinsko. Kadar Skupina pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupino P, ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija ni več potrebna, ju prerazvrsti v ustrezno skupino od A do E in ju vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Skupina redno preverja metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju izgub. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz vsake od šestih bonitetnih skupin, kar je razvidno iz naslednje preglednice:

Bonitetna skupina Skupaj terjatev

za razvrstitev (%)

Delež rezervacij in oslabitev

(%)

Skupaj terjatev za razvrstitev

(%)


(%)

1. Skupina A 58,3 0,6 62,0 0,82. Skupina B 0,6 9,4 0,8 10,83. Skupina C 0,3 34,5 0,2 31,64. Skupina D 0,2 57,1 0,1 52,65. Skupina E 1,1 75,0 0,9 100,46. Skupina P 39,6 7,8 36,0 6,2

100,0 4,5 100,0 3,8

20092010


66

3.1.4. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju pred zavarov anjem s premoženjem, ki ga ima Skupina, ali drugimi izboljš avami kreditne kakovosti

2010 2009

Neto vrednost Povprečni Neto vrednost PovprečniKategorija izpostavljenosti izpostavljenosti znesek izpostavljenosti znesek

izpostavljenosti izpostavljenosti01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 146.921 119.484 82.123 90.95002 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 12.306 6.404 3.85503 Do oseb javnega sektorja 26.236 20.432 3.315 6.71206 Do institucij 250.292 230.179 205.663 201.79007 Do podjetij 162.805 216.432 228.500 269.86108 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 234.259 242.167 250.827 235.29309 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 110.921 117.979 102.88410 Zapadle postavke 50.658 23.207 15.878 13.06911 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 26.400 182 16815 Ostale izpostavljenosti 84.113 83.531 82.040 72.090

Na dan 31. decembra 1.104.686 1.085.059 992.911 996.672 Preglednica predstavlja slabši scenarij izpostavljenosti Skupine kreditnemu tveganju na dan 31. 12. 2010, to je brez upoštevanja kakršnih koli zavarovanj s premoženjem, ki jih ima Skupina, ali drugih priloženih izboljšav kreditne kakovosti. Za bilančna in zunajbilančna sredstva so navedene izpostavljenosti določene na podlagi čistih knjigovodskih vrednosti, tako kot so izkazane v bilanci stanja, vključno z zunajbilančnimi stanji, razdeljene po kategorijah izpostavljenosti v skladu s sklepom. Skupina obvladuje in bo tudi v prihodnje vzdrževala najmanjšo možno izpostavljenost Skupine kreditnemu tveganju, ki izhaja iz njenega portfelja posojil in terjatev ter dolžniških vrednostnih papirjev, in sicer na podlagi naslednjega: – 59 % portfelja posojil in terjatev je razvrščenih v zgornja dva razreda notranjih bonitetnih ocen (2009: 63 %); – 94 % portfelja posojil in terjatev ni zapadlih (2009: 96 %); – od 291.823 tisoč EUR posojil in terjatev, ki so bili posamično ovrednoteni, je 10 % oslabljenih; – Skupina je uvedla postopek strožje selekcije pri odobravanju posojil in garancij; – vse naložbe v dolžniške vrednostne papirje in druge blagajniške zapise so prikazane v tabeli 3.1.6. 3.1.5. Posojila in terjatve

Krediti strankam

Krediti bankam

Krediti strankam

Krediti bankam

Niti zapadli niti oslabljeni 0 154.278 0 140.407Oslabljeni 575.627 0 567.267 0Kosmati zneski 575.627 154.278 567.267 140.407

Zmanjšani za popravek vrednosti za oslabitev (39.293) 0 (30.868) 0Čisti zneski 536.334 154.278 536.399 140.407

20092010

Vsa zapadla neplačana posojila in terjatve so oslabljeni. Vse rezervacije zaradi oslabitev posojil in terjatev znašajo skupaj 39.293 tisoč EUR (2009: 30.868 tisoč EUR), od česar predstavlja znesek 30.451 tisoč EUR oslabitve za posamično oslabljene posojila in terjatve, preostali znesek v višini 8.842 tisoč EUR pa so oslabitve in rezervacije iz skupinskega ocenjevanja portfelja. V poslovnem letu, ki se je končalo 31. 12. 2010, se je skupna vrednost posojil in terjatev Skupine zaradi razširitve kreditne dejavnosti povečala za 3 %. Da bi Skupina čim bolj zmanjšala možno povečanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju, se je bolj usmerila v poslovanje s podjetji ali skupinami z dobro bonitetno oceno in na posle s posameznimi


67

strankami, ki poleg kreditne sposobnosti zagotavljajo tudi zadostno zavarovanje s premoženjem. (a) Posojila in terjatve, ki niso niti zapadli niti oslabljeni Portfelj posojil in terjatev, ki niso še niti zapadli niti niso oslabljeni, predstavlja izpostavljenost do bank. Prvovrstnost banke države članice EU ali tuje banke se presoja na podlagi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke, ki so jo opravile bonitetne agencije Moody's, Standard & Poor's in Fitch. Skupina mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- agencije Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 agencije Moody's. Če banke države članice EU ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih ustanov, oceni boniteto teh bank Skupina sama, posamično po bankah. (b) Posojila in terjatve, za katere je posamično ugotovljeno, da so oslabljeni Krediti strankam (posojila in terjatve) Vrednost posamično oslabljenih posojil strankam in terjatev do strank pred upoštevanjem denarnih tokov iz zavarovanja s premoženjem, ki ga ima Skupina, znaša 291.823 tisoč EUR (2009: 256.139 tisoč EUR). Razčlenitev tega kosmatega zneska posamično oslabljenih posojil in terjatev po razredih je skupaj s pošteno vrednostjo njihovega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima Skupina kot jamstvo, naslednja: 2010 Posamezniki Banke Skupaj

Posojila in terjatve

Velika podjetja

MSP

Posamično oslabljena posojila 6.879 41.988 88.404 154.552 291.823Poštena vrednost zavarovanja s premoženjem 973 23.562 54.055 0 78.590

2009 Posamezniki Banke Skupaj Posojila in

terjatveVelika

podjetjaMSP

Posamično oslabljena posojila 8.364 55.461 51.907 140.407 256.139Poštena vrednost zavarovanja s premoženjem 1.094 28.133 33.954 0 63.181

Podjetja

Podjetja

Ker poštena vrednost zavarovanja s premoženjem v nekaterih primerih presega višino posameznega posojila, so v preglednici izkazane vrednosti zavarovanja s premoženjem le do višine izkazane terjatve na dan poročanja. Za ostala posojila in terjatve, ki niso zavarovani s premoženjem, ima Skupina druge oblike zavarovanja (poroštva, menice itd.). Krediti bankam (posojila in terjatve) Skupni bruto znesek posojil bankam in terjatev do bank je na dan 31. 12. 2010 znašal 154.552 tisoč EUR (2009: 140.407 tisoč EUR), pri čemer ni bilo izkazano nobeno posamično oslabljeno posojilo. (c) Restrukturirana posojila in terjatve Restrukturiranje posojil in terjatev vključuje dogovore o podaljšanem odplačilu, prilagoditve in odlog plačil. Po restrukturiranju se prej zapadli račun stranke ponovno postavi v normalno stanje in se upravlja skupaj z drugimi podobnimi računi. Usmeritve in praktično izvajanje restrukturiranja temeljijo na kazalnikih ali merilih, ki po presoji poslovodstva nakazujejo, da se bo odplačevanje z veliko verjetnostjo nadaljevalo. Te usmeritve se redno pregledujejo in preverjajo. Restrukturiranje se najpogosteje uporablja za posojila, zlasti za kreditiranje poslovanja strank. Vrednost izpostavljenosti, za katero je bil dosežen nov dogovor o pogojih


68

vračanja in ki bi bila sicer zapadla, je na dan 31. 12. 2010 znašala skupaj 55.301 tisoč EUR (2009: 50.220 tisoč EUR). V znesku so vštete tudi tiste restrukturirane terjatve, za katere so družbe objavile stečaj (20.079 tisoč EUR) oziroma začetek prisilne poravnave (4.846 tisoč EUR), in tiste terjatve, za katere je banka začela postopek izvršbe (309 tisoč EUR).

2010 2009

Posojila strankam posameznikom in terjatve do teh strank:− posojila 55.301 50.220Skupaj 55.301 50.220 3.1.6. Dolžniški vrednostni papirji in blagajniški zapisi V preglednici je prikazana analiza dolžniških vrednostnih papirjev (HTM), kot jih je opredelila bonitetna agencija na dan 31. 12. 2010 (bonitetna agencija Moody's): Bonitetne ocene 2010 2009Aaa 5.106 4.131Aa1 + Aa2 + Aa3 53.453 33.419A1 + A2 + A3 5.265 10.489Baa1 + Baa2 + Baa3 10.671 5.176pod Baa3 (ni investicijski razred) 10.387 0neocenjeni 46.677 24.858

131.559 78.073 3.1.7. Priposestvovana zavarovanja s premoženjem V letu 2010 je Skupina pridobila sredstva s priposestvovanjem premoženja, ki ga je imela v posesti kot jamstvo, in sicer: Vrsta sredstva Knjigovodska vrednost

Nepremičnine 223

Priposestvovana posest se proda čim prej, ko je to mogoče, prejemki pa se porabijo za zmanjšanje nepoplačanih dolgov. Priposestvovana nepremičnina je v bilanci stanja uvrščena med druga sredstva. 3.1.8. Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostal i zapadlosti V preglednici so prikazane preostale zapadlosti po kategorijah izpostavljenosti. Skupina izkazuje 71 % preostale izpostavljenosti do enega leta in 29 % nad enim letom.

Kategorija izpostavljenosti do 1 leta nad 1 letom SKUPAJ do 1 leta nad 1 letom SKUPAJ

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 79.942 66.979 146.921 22.622 59.501 82.12302 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 786 7.815 8.601 1.435 4.969 6.40403 Do oseb javnega sektorja 22.008 4.228 26.236 2.511 804 3.31506 Do institucij 234.075 16.217 250.292 166.457 39.206 205.66307 Do podjetij 127.210 35.595 162.805 179.999 48.501 228.50008 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 109.252 125.006 234.258 119.949 130.878 250.82709 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 50.356 54.670 105.026 60.173 57.806 117.97910 Zapadle postavke 40.955 9.703 50.658 11.357 4.521 15.87811 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.736 39 35.775 146 36 18215 Ostale izpostavljenosti 83.937 176 84.113 81.869 171 82.040

Na dan 31. decembra 784.258 320.428 1.104.686 646.518 346.393 992.911

Preostala zapadlost na dan 31. 12. 2010 Preostala zapadlost na dan 31. 12. 2009


69

3.1.9. Koncentracija tveganj finan čnih sredstev, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju

(a) Območni (geografski) sektorji V naslednji preglednici so razčlenjene izpostavljenosti Skupine po njihovi knjigovodski vrednosti, kot so bile razporejene po območnih regijah na dan 31. 12. 2010. Za to preglednico je Skupina razporedila izpostavljenost po regijah na podlagi države domicila svojih nasprotnih strank. Skupina opravlja svoje posle pretežno v Sloveniji. V drugih državah Skupina trži storitve zakladništva in investicijskega bančništva: medbančni posli in naložbe v dolžniške vrednostne papirje. Koncentracije tveganja po geografskih segmentih v kreditnem portfelju komitentov so naslednje:

Na dan 31. decembra 2010 Na dan 31. decembra 2009Druge Druge Druge Druge

Kategorija izpostavljenosti Slovenija članice EU države SKUPAJ Slovenija članice EU države SKUPAJ01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 86.044 60.877 0 146.921 66.809 15.314 0 82.12302 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 0 0 8.601 6.404 0 0 6.40403 Do oseb javnega sektorja 26.236 0 0 26.236 3.315 0 0 3.31506 Do institucij 111.144 137.397 1.751 250.292 60.201 141.311 4.151 205.66307 Do podjetij 154.175 3.129 5.501 162.805 216.216 3.034 9.250 228.50008 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 234.251 6 2 234.259 250.794 28 5 250.82709 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 0 0 105.026 117.979 0 0 117.97910 Zapadle postavke 50.657 0 1 50.658 15.878 0 0 15.87811 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 0 0 35.775 182 0 0 18215 Ostale izpostavljenosti 84.113 0 0 84.113 82.040 0 0 82.040

Na dan 31. decembra 896.022 201.409 7.255 1.104.686 819.818 159.687 13.406 992.911

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 41.184 1 51 41.236 31.851 1 90 31.942Znesek zapadlih izpostavljenosti na dan 31. 12. * 61.863 1 1 61.865 36.701 1 1 36.703*Od tega znesek oslabljenih izpostavljenosti na dan 31. 12. 26.873 1 1 26.875 18.917 0 1 18.918 (b) Gospodarski sektorji – panoge V naslednji preglednici so razčlenjene izpostavljenosti Skupine za kreditno tveganje, razporejene po gospodarskih panogah. Koncentracija tveganj kategorij izpostavljenosti po gospodarskih panogah na dan 31. 12. 2010:

Finančne Prede- Gradbe- Strokovne, Tuje Poslo- Gostin- Dej. javne Kmetij. Promet Kultur., Druge Inform. Druge Gospo-in zavaro- Trgovina lovalne ništvo znanstv. osebe vanje z stvo uprave in lov in razvedri. raznovrst. in komu- dejavn. dinjstva SKUPAJ

Kategorija izpostavljenosti valniške dejavnosti in tehn.dej. neprem. in obr. skladišč. in rekr. poslovne nikac.dejavn. dejav. dejavn. dejavn.1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 11 0 0 0 0 60.877 0 0 86.033 0 0 0 0 0 0 0 146.92102 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 0 0 0 0 0 0 8.601 0 0 0 0 0 0 0 8.60103 Do oseb javnega sektorja 7.440 2.770 0 4 431 0 0 0 3.761 48 0 6 0 0 11.776 0 26.23606 Do institucij 250.292 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 250.29207 Do podjetij 41.867 37.822 13.557 18.810 19.220 8.630 19 57 0 3.626 1.536 2.131 2.943 3.936 249 8.402 162.80508 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 4.397 41.233 18.207 12.314 11.639 78 5.276 4.348 0 6.868 2.247 3.252 2.980 3.213 3.628 114.579 234.25909 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 4.695 14.033 13.707 18.519 7.648 0 8.142 0 0 6.068 658 0 10 0 252 31.294 105.02610 Zapadle postavke 431 989 1.869 19.398 13.190 0 2.367 7.147 0 322 222 0 0 1.946 46 2.731 50.65811 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 4.817 7.433 2.918 7.060 12.951 0 0 547 0 0 0 0 0 49 0 0 35.77515 Ostale izpostavljenosti 4.072 0 0 0 21 0 0 0 1 0 0 0 0 37 79.782 200 84.113

Na dan 31. decembra 2010 318.022 104.280 50.258 76.105 65.100 69.585 15.804 12.099 98.396 16.932 4.663 5.389 5.933 9.181 95.733 157.206 1.104.686

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 4.787 7.036 3.480 6.302 6.971 52 1.045 1.074 123 727 742 48 152 60 212 8.425 41.236Znesek zapadlih izpostavljenosti * 4.439 12.998 6.898 9.509 17.191 2 1.505 1.093 10 533 722 29 31 120 63 6.722 61.865* Od tega znesek oslablj. izpostav. 2.735 5.447 2.541 3.499 4.080 1 822 463 9 500 501 2 30 24 41 6.180 26.875 Koncentracija tveganj kategorij izpostavljenosti po gospodarskih panogah na dan 31. 12. 2009:

Finančne Prede- Gradbe- Strokovne, Tuje Poslo- Gostin- Dej. javne Kmetij. Promet Kultur., Druge Inform. Druge Gospo-in zavaro Trgovina lovalne ništvo znanstv. osebe vanje z stvo uprave in lov in razvedri. raznovrst. in komu- dejavn. dinjstva SKUPAJ

Kategorija izpostavljenosti valniške dejavnosti in tehn.dej. neprem. in obr. skladišč. in rekr. poslovne nikac.dejavn. dejav. dejavn. dejavn.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1701 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 111 0 0 0 0 15.314 0 0 63.551 0 0 0 0 0 3.147 0 82.12302 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 0 0 0 0 0 0 6.404 0 0 0 0 0 0 0 6.40403 Do oseb javnega sektorja 751 1.094 0 5 282 0 1 0 1.008 46 0 0 0 0 128 0 3.31506 Do institucij 205.661 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 205.66307 Do podjetij 61.033 60.341 14.692 27.862 30.266 12.284 1.983 59 11 4.357 56 1.680 3.313 2.061 51 8.451 228.50008 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 3.760 51.600 22.564 23.300 8.254 112 11.306 9.613 8 5.882 2.574 3.776 2.971 3.462 131 101.514 250.82709 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 9.727 10.604 14.737 16.954 13.090 0 14.825 1.265 0 4.343 4.236 0 0 0 71 28.127 117.97910 Zapadle postavke 6.785 205 1.458 4.235 32 0 759 145 0 7 382 0 0 0 11 1.859 15.87811 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 1 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 0 0 18215 Ostale izpostavljenosti 2.838 0 0 0 21 0 0 0 1 0 0 0 0 37 78.702 441 82.040

Na dan 31. decembra 2009 290.666 123.845 53.596 72.356 51.945 27.710 28.874 11.082 70.983 14.635 7.248 5.456 6.284 5.596 82.243 140.392 992.911

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 4.338 5.590 2.902 2.838 2.246 90 952 820 66 2.247 780 55 96 67 43 8.812 31.942Znesek zapadlih izpostavljenosti * 10.103 7.378 2.959 2.054 1.005 0 1.904 308 0 2.270 790 17 39 18 29 7.829 36.703* Od tega znesek oslablj. izpostav. 2.253 2.666 1.869 993 960 1 678 279 0 2.104 542 2 35 15 29 6.492 18.918


70

3.1.10. Prikaz kapitalske zahteve po kategorijah iz postavljenosti Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Za potrebe določanja uteži tveganja je Skupina imenovala zunanjo bonitetno institucijo le za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank.

2010 2009Neto vrednost Kapitalska Neto vrednost Kapitalska

Kategorija izpostavljenosti izpostavljenosti zahteva izpostavljenosti zahteva

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 146.921 0 82.123 002 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 344 6.404 24003 Do oseb javnega sektorja 26.236 913 3.315 7906 Do institucij 250.292 5.768 205.663 4.67507 Do podjetij 162.805 11.662 228.500 16.80408 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 234.259 12.445 250.827 13.33109 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 8.214 117.979 9.19110 Zapadle postavke 50.658 4.515 15.878 1.46411 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 3.469 182 1615 Ostale izpostavljenosti 84.113 2.347 82.040 2.235

Na dan 31. decembra 1.104.686 49.677 992.911 48.035 3.2. Tržno tveganje Skupina prevzema izpostavljenost tržnim tveganjem, tj. tveganjem izgube vrednosti premoženja ali dobičkonosnosti zaradi nihanja tržnih cen, valutnih tečajev ali relevantnih obrestnih mer, pri čemer je za Skupino v tem trenutku najpomembnejše gibanje referenčne obrestne mere EURIBOR. Osnova procesov upravljanja tržnih tveganj je razvejan sistem pozicijskih limitov (limit na pozicije v dolžniških oziroma lastniških vrednostnih papirjih, limit na izpostavljenost do posameznih tipov izdajateljev idr.), katerega ustreznost Skupina redno preverja in ga po potrebi popravlja. Zaradi večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih (v primerjavi z obvezniškimi trgi oziroma trgi denarja) Skupina pozicije v lastniške vrednostne papirje spremlja še posebej pozorno. Za to ima izoblikovan dodaten sistem tako imenovanih »stop-loss« limitov na posamezno pozicijo – bodisi na domačem trgu oziroma katerem od tujih trgov – s katerim se izkoriščenost limitov preverja dnevno. Tako za posamezno pozicijo kot tudi za oba podportfelja (domači oziroma tuji lastniški vrednostni papirji) in skupni portfelj Skupina izračunava tvegano vrednost VaR ter spremlja njen časovni razvoj (na mesečni ravni v poročilih Odboru za upravljanje z bilanco banke), da bi ugotovila potencialno povečano tveganje zaradi izpostavljenosti povečani nestanovitnosti. Pri portfelju obveznic v trgovalni knjigi Skupina za vsako posamezno pozicijo izračunava njeno trajanje in s tem povezano mero izpostavljenosti izgubi ekonomske vrednosti v primeru obrestnega šoka (t. i. »basis point value«). Skupina spremlja tudi vrednost in časovni razvoj povprečnega trajanja celotnega portfelja obveznic v trgovalni knjigi. Vsi našteti preračuni se izvajajo enkrat mesečno, njihovi rezultati pa so del ustreznega poročila Odboru za upravljanje z bilanco banke. Skupina je bila v letu 2010 izpostavljena predvsem cenovnim in obrestnim tveganjem, v manjši meri tudi valutnim tveganjem.


71

3.2.1. Metode merjenja tveganja iz trgovanja z last niškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja

Tvegana vrednost (Value at Risk) Za merjenje in obvladovanje tržnega tveganja Skupina za svoj trgovalni portfelj lastniških vrednostnih papirjev uporablja metodo tvegane vrednosti (VaR – »Value at Risk«). Tvegana vrednost VaR je statistično osnovana ocena maksimalne še verjetne izgube posameznega finančnega instrumenta ali portfelja zaradi neugodnih tržnih gibanj. Skupina z lastniškimi vrednostnimi papirji trguje tako na domačem kot tujih trgih. V spodnji tabeli sta podani vrednosti VaR tako za oba podportfelja kot tudi za skupni portfelj vseh naložb Skupine v lastniške vrednostne papirje. Vse naštete vrednosti so izračunane na 10-dnevni časovni skali ob 99 % intervalu zaupanja. Vrednost VaR na dan 31. 12. 2010

Trg Vrednost portfeljaVaR kot % vrednosti

portfelja VaR Slovenija 1.566 11,5 181Tujina 381 5,4 20Skupaj 1.947 10,1 196 Po stanju na dan 31. 12. 2010 je znašala vrednost VaR iz naslova tržnega prevrednotenja naložb v lastniške vrednostne papirje 196 tisoč EUR (31. 12. 2009: 241 tisoč EUR). Testi izjemnih situacij Za merjenje in obvladovanje velikosti ekstremnih izgub, do kakršnih bi prišlo ob predpostavki izjemno slabih okoliščin na trgu, Skupina mesečno izvaja dodatno stresno testiranje portfelja kotirajočih lastniških vrednostnih papirjev. 3.2.2. Valutno tveganje

Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine zaradi neusklajenosti med sredstvi in obveznostmi v posameznih tujih valutah. Valutno tveganje Skupine se spremlja in upravlja na dnevni ravni. Limiti maksimalne valutne izpostavljenosti Skupine so jasno določeni in dnevno nadzorovani. Zneski sredstev in obveznosti na dan 31. 12. 2010, razvrščeni po valutah, so prikazani v naslednji tabeli:


72

Bilan čne postavke EUR USD CHF OSTALO SKUPAJ

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 54.614 40 29 103 54.786Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.260 226 0 71 2.557Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 107.475 0 0 0 107.475Krediti 678.027 1.609 10.873 103 690.612- krediti bankam 149.155 1.607 3.413 103 154.278- krediti strankam, ki niso banke 528.872 2 7.460 0 536.334Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 131.559 0 0 0 131.559Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 84 0 0 0 84Opredmetena osnovna sredstva 19.447 0 0 0 19.447Naložbene nepremičnine 2.750 0 0 0 2.750Neopredmetena sredstva 1.541 0 0 0 1.541Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.624 0 0 0 1.624- terjatve za davek 80 0 0 0 80- odložene terjatve za davek 1.544 0 0 0 1.544Druga sredstva 11.856 0 20 30 11.906SKUPAJ SREDSTVA (1) 1.011.237 1.875 10.922 307 1.024.341Finančne obveznosti do centralne banke 10.001 0 0 0 10.001Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 0 0 0 11Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 897.665 2.439 11.509 393 912.006- vloge bank 3.064 90 0 0 3.154- vloge strank, ki niso banke 658.935 2.349 1.086 393 662.763- krediti bank 136.378 0 10.423 0 146.801- krediti strank, ki niso banke 2.248 0 0 0 2.248- dolžniški vrednostni papirji 85.144 0 0 0 85.144- podrejene obveznosti 11.896 0 0 0 11.896Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 16.822 0 0 0 16.822Rezervacije 1.546 0 0 0 1.546Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.071 0 0 0 1.071- obveznosti za davek 894 0 0 0 894- odložene obveznosti za davek 177 0 0 0 177Druge obveznosti 2.690 623 534 86 3.933SKUPAJ OBVEZNOSTI (2) 929.806 3.062 12.043 479 945.390NEUSKLAJENOST (1) manj (2) 81.431 (1.187) (1.121) (172) 78.951Zunajbilan čne obveznosti 84.311 670 48 156 85.185

Stanje 31. 12. 2009Skupaj sredstva 940.959 2.471 11.235 340 955.005

Skupaj obveznosti 864.279 2.442 9.395 446 876.562

Neuskajenost (1) manj (2) 76.680 29 1.840 (106) 78.443Zunajbilan čne obveznosti 87.042 58 0 84 87.184 3.2.3. Obrestno tveganje

Poleg že naštetih ukrepov za preprečevanje oziroma uravnavanje obrestnega tveganja v trgovalni knjigi Skupina dodatno spremlja tudi obrestno izpostavljenost, povezano s postavkami v bančni knjigi. Pri tem si pomaga z metodo spremljanja obrestnih razmikov po posameznih razredih zapadlosti oziroma datumih ponovne določitve obrestne mere (t. i. GAP-analiza). O vseh rezultatih je na mesečni ravni obveščen Odbor za upravljanje z bilanco banke. Skupina z GAP-analizo spremlja tako občutljivost neto obrestnih prihodkov v prihodnjih 12 mesecih kot tudi izpostavljenost ekonomske vrednosti bančne knjige ob standardnem obrestnem šoku v obliki vzporednega premika nivoja obrestnih mer za 200 bazičnih točk. Slednji rezultat Skupina uporabi tudi kot podlago pri oblikovanju dodatne kapitalske zahteve za obrestno tveganje v okviru Stebra II, ki jo Skupina izračuna kot 6-mesečno povprečje ugotovljenih izpostavljenosti ekonomske vrednosti bančne knjige ob predpostavki standardnega šoka. Skupina poleg simulacij v zvezi z obrestnimi prihodki spremlja tudi njihovo zgodovinsko 12-mesečno gibanje, poleg tega pa še gibanje tehtane povprečne aktivne oziroma pasivne obrestne mere in njune razlike ter druge relevantne kvalitativne in/ali kvantitativne kazalnike izpostavljenosti obrestnemu tveganju.


73

Za potrebe uravnavanja obrestnega tveganja v bančni knjigi ima Skupina izoblikovan dvostopenjski sistem limitov na posamezno sliko obrestnih vrzeli. Prvo stopnjo tako predstavlja pozicijski limit na posamezno ugotovljeno vrzel, izračunan po lastni metodologiji, drugo pa limit na skupno izpostavljenost ekonomske vrednosti bančne knjige s kritičnim limitom pri 10 % kapitala Skupine. Skupina je po stanju 31. 12. 2010 razpolagala z ustreznim obsegom kapitala. V primeru nenadnega in nepričakovanega paralelnega premika krivulj donosnosti za 200 bazičnih točk vpliv spremembe obrestne mere nikoli ne bi presegel 10 % vrednosti kapitala. Naslednji tabeli povzemata izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009. Posamezni finančni instrumenti so v tabelo vključeni po knjigovodski vrednosti in so razvrščeni v časovne pasove po datumu naslednje spremembe obrestne mere ali zapadlosti. OBRESTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2010

Bilan čna postavkaSKUPAJ

Neobre-stovano

Skupaj obrestovano

Na vpogled

Do 1 meseca

Od 1-3 mesecev

Od 3-12 mesecev

Od 1-5 let Nad 5 let

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 54.786 8 54.778 15.778 39.000 0 0 0 0Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.557 1.952 605 0 0 0 57 503 45Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 107.475 2.022 105.453 0 16.361 25.038 24.447 20.211 19.396Krediti 690.612 4.437 686.175 272.139 116.401 123.375 150.441 21.779 2.040- krediti bankam 154.278 64 154.214 1897 92.317 55.000 5.000 0 0- krediti strankam, ki niso banke 536.334 4.373 531.961 270.242 24.084 68.375 145.441 21.779 2.040Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 131.559 2.421 129.138 0 9.402 44.687 41.070 18.556 15.423Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 84 84 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovna sredstva 19.447 19.447 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 2.750 2.750 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena sredstva 1.541 1.541 0 0 0 0 0 0 0Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.624 1.624 0 0 0 0 0 0 0- terjatve za davek 80 80 0 0 0 0 0 0 0- odložene terjatve za davek 1.544 1.544 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 11.906 11.906 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ SREDSTVA 1.024.341 48.192 976.149 287.917 181.164 193.100 216.015 61.049 36.904Finančne obveznosti do centralne banke 10.001 1 10.000 0 10.000 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 11 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 912.006 5.657 906.349 266.877 120.624 249.391 226.656 42.182 619- vloge bank 3.154 0 3.154 64 3.090 0 0 0 0- vloge strank, ki niso banke 662.763 4.521 658.242 240.345 112.806 101.441 161.349 42.182 119- krediti bank 146.801 523 146.278 14.008 4.728 68.481 59.061 0 0- krediti strank, ki niso banke 2.248 2 2.246 0 0 0 2.246 0 0- dolžniški vrednostni papirji 85.144 215 84.929 5.460 0 79.469 0 0 0- podrejene obveznosti 11.896 396 11.500 7.000 0 0 4.000 0 500Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 16.822 51 16.771 0 0 16.771 0 0 0Rezervacije 1.546 1.546 0 0 0 0 0 0 0Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.071 1.071 0 0 0 0 0 0 0- obveznosti za davek 894 894 0 0 0 0 0 0 0- odložene obveznosti za davek 177 177 0 0 0 0 0 0 0Druge obveznosti 3.933 3.933 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ OBVEZNOSTI 945.390 12.270 933.120 266.877 130.624 266.162 226.656 42.182 619Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 78.951 35.922 43.029 21.040 50.540 (73.062) (10.641) 18.867 36.285 OBRESTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2009

Bilan čna postavkaSKUPAJ

Neobrestovano

Skupaj obrestovano

Na vpogled

Do 1 meseca

Od 1-3 mesecev

Od 3-12 mesecev


SREDSTVA 955.005 45.900 909.105 238.869 194.294 95.167 221.002 111.917 47.856 OBVEZNOSTI 876.562 11.485 865.077 226.730 153.359 151.666 280.259 48.919 4.144 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 78.443 34.415 44.028 12.139 40.935 (56.499) (59.257) 62.998 43.712


74

3.2.4. Povpre čne obrestne mere na dan 31. 12.

EUR USD EUR USDSredstva % %Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 0,53 0,00 1,24 0,00Krediti bankam 0,88 0,59 0,67 0,44Krediti strankam, ki niso banke 5,01 0,00 5,55 5,87Investicijski vrednostni papirji - dolžniški 3,35 0,00 3,62 0,00

ObveznostiVloge bank 0,77 0,30 1,71 0,00Vloge drugih strank 1,83 0,19 1,91 0,35Krediti od bank 2,45 0,00 2,06 0,00Krediti od strank, ki niso banke 2,26 0,00 0,00 0,00Obveznosti za izdana potrdila o vlogah 3,98 0,00 4,24 0,00Podrejene obveznosti 5,79 0,00 5,84 0,00Obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje 2,24 0,00 0,00 0,00Dolgoročne finančne obveznosti do bank 2,08 0,00 0,00 0,00

20092010

3.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostni položaj Skupine določajo tako aktivnosti za zagotavljanje ustreznih denarnih tokov kot tudi razpoložljivost likvidnih sredstev, s katerimi je mogoče tekoče izpolnjevati zapadle finančne obveznosti do strank Skupine. V ta namen ima Skupina v svojem portfelju vedno na voljo zadostne količine denarja in vrednostnih papirjev, ki so visoko likvidni in jih lahko brez izgube knjigovodske vrednosti spremeni v denarna sredstva. Skupina ima izoblikovan nabor relevantnih stresnih scenarijev, ki jih mesečno izvaja na aktualni sliki likvidnostnih vrzeli, kot jo določajo po pogodbeni zapadlosti razvrščeni prihodnji denarni tokovi. Na izide stresnih scenarijev je Skupina opredelila tudi ustrezne limite z definiranim kritičnim limitom obdobja preživetja v dolžini enega meseca – ta zahteva, da mora Skupina kljub izpostavljenosti stresnemu likvidnostnemu scenariju vse svoje obveznosti znotraj enega meseca pokrivati iz presežkov tekoče likvidnostni, to je brez dodatnega koriščenja likvidnostnih rezerv. Skupina spremlja tudi širok nabor medletnih likvidnostnih trendov in kazalnikov strukturne likvidnostne slike. Na vse vrednosti spremljanih kazalnikov ima opredeljene tudi ustrezne limite, katerih nastavitve se redno preverjajo. Prav tako Skupina razpolaga z ustreznimi zalogami sekundarne likvidnosti (kreditne linije, visoko likvidni dolžniški vrednostni papirji, ki so primerni za zastavo pri Evropski centralni banki, ipd.), ki bi jih lahko hitro in učinkovito uporabila v primeru, ko bi stresni likvidnostni dogodek, kot je npr. nepričakovano velik obseg dviga denarnih vlog, podrl sistem običajnih dnevnih operacij upravljanja likvidnosti. Z vsemi rezultati spremljanja likvidnostnih tveganj je enkrat mesečno seznanjen Odbor za upravljanje z bilanco banke. Naslednji tabeli povzemata izpostavljenost Skupine likvidnostnemu tveganju na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009. Posamezni finančni instrumenti so v tabelo vključeni po knjigovodski vrednosti in so razvrščeni v časovne pasove po datumu zapadlosti.


75

LIKVIDNOSTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2010

Bilan čna postavkaNa

vpogledDo 1

mesecaOd 1-3

mesecevOd 3-12

mesecevOd 1-5

letNad 5 let Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 15.780 39.006 0 0 0 0 54.786Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.947 0 0 58 508 44 2.557Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 16.646 7.167 30.081 33.762 19.820 107.475Krediti 48.067 123.361 124.783 195.437 123.893 75.071 690.612- krediti bankam 1.898 92.355 55.023 5.002 0 0 154.278- krediti strankam, ki niso banke 46.169 31.006 69.760 190.435 123.893 75.071 536.334Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 0 9.567 45.402 41.853 18.847 15.890 131.559Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 0 0 0 0 84 0 84Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 19.447 19.447Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 2.750 2.750Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 1.541 1.541Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1.624 0 0 0 0 1.624- terjatve za davek 0 80 0 0 0 0 80- odložene terjatve za davek 0 1.544 0 0 0 0 1.544Druga sredstva 0 11.906 0 0 0 0 11.906SKUPAJ SREDSTVA 65.795 202.110 177.351 267.429 177.093 134.563 1.024.341Finančne obveznosti do centralne banke 0 10.001 0 0 0 0 10.001Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 0 0 0 0 0 11Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 221.209 125.434 121.179 220.090 207.451 16.644 912.006- vloge bank 63 3.091 0 0 0 0 3.154- vloge strank, ki niso banke 221.146 122.216 99.039 171.485 46.867 2.012 662.763- krediti bank 0 127 22.141 42.888 73.737 7.908 146.801- krediti strank, ki niso banke 0 0 0 2.248 0 0 2.248- dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 3.469 81.675 0 85.144- podrejene obveznosti 0 0 0 0 5.172 6.724 11.896Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 0 0 0 0 16.822 0 16.822Rezervacije 0 0 0 0 1.546 0 1.546Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1.071 0 0 0 0 1.071- obveznosti za davek 0 894 0 0 0 0 894- odložene obveznosti za davek 0 177 0 0 0 0 177Druge obveznosti 3.933 0 0 0 0 0 3.933SKUPAJ OBVEZNOSTI 225.153 136.506 121.179 220.090 225.819 16.644 945.390Neto izpostavljenost likvidnostnemu tveganju (159.358) 65.604 56.172 47.339 (48.726) 117.920 78.951 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2009


vpogledDo 1

mesecaOd 1-3

mesecevOd 3-12

mesecevOd 1-5

letNad 5 let Skupaj

SREDSTVA 33.754 214.324 87.374 267.163 225.467 126.923 955.005OBVEZNOSTI 211.449 142.846 123.814 245.517 131.354 21.582 876.562

Neto izpostavljenost likvidnostnemu tveganju (177.695) 71.478 (36.440) 21.646 94.113 105.341 78.443 Na podlagi pripravljenih analiz Skupina ocenjuje, da zaradi pozicij v zunajbilančnih postavkah ni posebej izpostavljena likvidnostnemu tveganju, zato slednje niso bile vključene v zgornjo tabelo. 3.4. Poštena vrednost finan čnih sredstev in obveznosti

Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštenavrednost vrednost vrednost vrednost

Krediti bankam 154.278 154.278 140.407 140.407Krediti strankam, ki niso banke 536.334 537.179 536.399 536.399Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti 131.559 132.393 78.073 78.073

Krediti od centralne banke 10.001 10.001 60.109 60.109Vloge bank 3.154 3.154 7.641 7.641Vloge strank, ki niso banke 662.763 662.763 625.438 625.438Krediti bank 146.801 146.801 140.264 140.264Krediti strank, ki niso banke 2.248 2.248 13.574 13.574Dolžniški vrednostni papirji 85.144 85.144 11.242 11.242Podrejene obveznosti 11.896 11.896 11.864 11.864

20092010


76

(a) Krediti bankam Ocenjena poštena vrednost kreditov bankam temelji na diskontiranih denarnih tokovih, upoštevaje trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. (b) Krediti strankam, ki niso banke Krediti in avansi so prikazani v neto znesku, tj. zmanjšani za opravljene slabitve. Ocenjeno pošteno vrednost kreditov in avansov predstavlja diskontiran znesek ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo prejeti. Pričakovani denarni tokovi so za določitev poštene vrednosti diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah. (c) Depoziti in prejeta posojila Dolgoročni dolg Skupine nima tržne vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost prihodnjih denarnih tokov, upoštevaje tržne obrestne mere, ki bi jih morala Skupina trenutno plačati za pridobitev novih posojil s podobnimi lastnostmi in enako preostalo zapadlostjo. Ker je večina prejetih posojil vezanih na spremenljive obrestne mere, ki so tržne, se poštena vrednost vlog bistveno ne razlikuje od njihove knjigovodske vrednosti. Poštena vrednost vpoglednih depozitov je za institucijo, ki jih prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer za podobna obdobja, od stroškov servisiranja teh depozitov ter od kreditnega tveganja same depozitne institucije, torej Skupine. To je še posebej pomembno pri vpoglednih depozitih. Ocenjena poštena vrednost drugih depozitov temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih, upoštevaje tržne obrestne mere, ki bi jih morala Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo. Pri depozitih bank in depozitih drugih strank ni razlik med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo. 3.5. Upravljanje kapitala Upravljanje kapitala pomeni stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala. Skupina mora vedno razpolagati z zadostno višino kapitala in kapitalsko ustreznostjo, ki je zakonsko predpisana in odvisna od obsega in vrste storitev, ki jih Skupina opravlja, ter tveganj, ki jim je izpostavljena pri opravljanju storitev. Pri določanju višine in kategorij kapitala Skupina upošteva zakonska določila v zvezi s kapitalom in uporabo kapitala ter razmerji in omejitvami med posameznimi sestavinami kapitala. Cilj Skupine je tudi vzdrževanje ustrezne kapitalske podlage za nadaljnji razvoj poslovanja, kar je še posebej pomembno v negotovem ekonomskem okolju. Temeljni kapital Skupine sestavljajo: osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve in zadržani dobiček ter lastne delnice in neopredmetena dolgoročna sredstva kot odbitni postavki. Dodatni kapital I Skupine predstavlja podrejeni dolg I (to so podrejene obveznice s pogodbenim rokom zapadlosti najmanj 5 let in en dan). Kapital ne sme biti nikoli manjši od zneska osnovnega kapitala, kot ga opredeljuje Zakon o bančništvu, oziroma mora biti vedno najmanj enak vsoti minimalnih kapitalskih zahtev.


77

2010 20091 SKUPAJ KAPITAL 86.120 87.7632 TEMELJNI KAPITAL 75.620 76.2633 Osnovni kapital 15.786 15.7864 Lastne delnice (883) (288)5 Kapitalske rezerve 38.930 38.9306 Rezerve in zadržani dobiček ali izguba 23.329 23.0687 Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (1.542) (1.234)8 DODATNI KAPITAL I 10.500 11.5009 DODATNI KAPITAL II 0 0

10 Odbitne postavke od temeljnega kapitala 0 0 11 Odbitne postavke od dodatnega kapitala I 0 0 12 SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL 75.620 76.26313 SKUPAJ DODATNI KAPITAL I 10.500 11.50014 VSOTA KAPITALSKIH ZAHTEV ZA KREDITNO TVEGANJE, TVEGANJE

NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE PORAVNAVE 49.677 48.03515 VSOTA KAPITALSKIH ZAHTEV ZA POZICIJSKO TVEGANJE, VALUTNO

TVEGANJE IN TVEGANJE SPREMEMB CEN BLAGA 324 2.005

dolžniški finančni instrumenti 63 1.250 lastniški finančni instrumenti 249 746 blago 11 9

16 KAPITALSKA ZAHTEVA ZA OPERATIVNO TVEGANJE 3.679 3.67017 KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI S I (%) 12,8 13,1

3.5.1. Interna ocena kapitalskih potreb Za izračunavanje interne ocene kapitalskih potreb oziroma ustreznosti notranjega kapitala Skupina uporablja lastno metodologijo, podprto z ustreznimi navodili za izvajanje stresnih testov, na podlagi katerih ocenjuje kapitalske potrebe t. i. drugega stebra baselskega kapitalskega sporazuma in jih vključuje v zbirno oceno tveganj. Pri tem upošteva kapitalsko potrebo za kreditno tveganje, ki ni vključena v izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje v okviru Stebra I (tveganje poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, tveganje koncentracije in preostalo tveganje iz naslova zavarovanj), ter potrebo za obrestno, likvidnostno, tržno likvidnostno in kapitalsko tveganje ter tveganja izgube ugleda, dobičkonosnosti, strateško tveganje in tveganje upravljanja banke. Ob vsakokratnem izračunavanju kapitalske ustreznosti za obravnavo na seji uprave banke oziroma odbora za upravljanje bilance banke se oceni tudi vpliv načrtovanega obsega dejavnosti Skupine v prihodnje. Skupina vzdržuje ustrezno višino, vrsto in razporeditev potrebnega kapitala v razmerju do profila tveganosti Skupine, kar ji zagotavlja sposobnost izpolnjevanja vseh njenih obveznosti. Profil tveganosti Skupine se ocenjuje dvakrat letno, posebna pozornost pa je namenjena ocenjevanju področij notranjih kontrol; doslej Skupini ni bilo treba oblikovati dodatne kapitalske potrebe zaradi morebitne slabe ocene področij notranjih kontrol. 3.6. Upravljanje z operativnim tveganjem Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub, ki nastane zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja internih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov. Operativno tveganje vključuje tudi tveganje informacijske tehnologije (to je tveganje izgube kot posledica neustrezne informacijske tehnologije) in pravno tveganje (to je tveganje izgube, ki nastane zaradi kršenja ali nepravilnega upoštevanja zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil ipd.). Skupina uporablja Politiko prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem (politika opredeljuje temeljne cilje, pristojnosti in odgovornosti ter način identifikacije, ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja operativnega tveganja) ter Politiko razmejevanja operativnega tveganja od drugih vrst bančnega tveganja in način njegovega spremljanja (z njeno uporabo je omogočeno natančnejše določanje vzrokov za različne oblike izgub, na katere lahko naleti


78

Skupina pri svojem poslovanju). Politiki sta pregledani in po potrebi dopolnjeni najmanj enkrat letno. Redno poročanje o dogodkih iz operativnega tveganja v Skupini poteka od 1. 4. 2007 naprej. Skupina ima lastno aplikativno podporo za sistematično spremljanje škodnih dogodkov iz operativnega tveganja. Sistem poročanja o dogodkih iz operativnega tveganja vključuje ukrepe za sanacijo teh dogodkov in ukrepe za preprečitev ponovitev teh dogodkov. V letu 2010 je bila aplikativna podpora nadgrajena s spremljanjem dogodkov iz operativnega tveganja po vrstah dogodkov in po poslovnih področjih, kar je osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu. Od zadnjega kvartala leta 2010 Skupina dogodke iz operativnega tveganja spremlja tudi po ključnih indikatorjih tveganja. S poročili o dogodkih iz operativnega tveganja so tekoče seznanjeni upravi banke in odvisne družbe, Služba notranje revizije banke, četrtletno pa tudi Odbor za operativno tveganje. Skupina je v letu 2010 nadaljevala izobraževanje zaposlenih o pomembnosti poročanja o škodnih dogodkih in zmanjševanju operativnega tveganja. Skupina izračunava kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu.

4. POROČILO PO SEGMENTIH Viri sredstev in naložbe so po poslovnih segmentih alocirani tako kot so bili pridobljeni oziroma plasirani, glede na to so prikazani tudi pripadajoči obrestni in neobrestni prihodki in odhodki. Oportunitetni prihodki in odhodki so razporejeni na segmente z uporabo enostavne metode prenosa z uporabo transferne cene. Obračun dohodkovnih učinkov med poslovnimi segmenti je izdelan na podlagi interno dogovorjenih metodologij za prenose sredstev in obremenitev z režijskimi oziroma indirektnimi stroški. Terjatve oziroma obveznosti iz naslova davkov niso razporejene po segmentih in so prikazane na ravni skupine. Analiza poslovanja po geografskih segmentih ni ločeno razkrita. Glavni geografski segment poslovanja je Slovenija, kjer Skupina ustvari večino prihodkov in poslovnega izida. Stanje 31. 12. 2010 31. 12. 2010 Finančni trgi Prebivalstvo Pravne osebe Drugo SkupajČisti dobički iz poslov s komitenti* 1.588 3.094 23.875 3.856 32.413 Notranji prihodki (2.738) 13.812 18.143 3.196 32.413 Rezultat področja (6.856) 4.071 4.238 (379) 1.074 Dobiček iz poslovanja 1.074 Bruto dobiček 1.074 Davek iz dohodka 214 Čisti dobi ček 1.288

Sredstva področja 458.535 142.743 352.519 47.865 1.001.662Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb - - - - 0Sredstva zunaj področja - - - 22.679 22.679Skupaj sredstva 458.535 142.743 352.519 70.544 1.024.341

Obveznosti področja 310.881 508.556 156.888 44.235 1.020.560Obveznosti zunaj področja - - - 3.781 3.781Skupaj obveznosti 310.881 508.556 156.888 48.016 1.024.341

Investicijsko vlaganje 118 2.456 268 - 2.842Amortizacija 338 866 769 756 2.729Neto oslabitve in rezervacije 862 (125) 7.124 2.021 9.882

*Vklju čujejo:Prihodki iz obresti 8.562 7.148 23.133 2.018 40.861Odhodki za obresti (4.809) (8.191) (3.496) (1.435) (17.931) Prihodki iz dividend 24 - - - 24Prihodki iz opravnin 260 5.095 2.627 162 8.144Odhodki za opravnine (862) (729) (165) (43) (1.799)

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 97 10 5 - 112

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (295) 59 - - (236) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (1.383) (309) 1.759 (74) (7) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo - - - (68) (68) Drugi čisti poslovni dobički/izgube (6) 11 12 3.296 3.313


79

Stanje 31. 12. 2009 31. 12. 2009 Finan čni trgi Prebivalstvo Pravne osebe Drugo SkupajČisti dobički iz poslov s komitenti* (3.586) 1.603 23.635 5.274 26.926 Notranji prihodki (7.114) 13.827 15.688 4.525 26.926 Rezultat področja (10.361) 4.647 3.388 2.798 472 Dobiček iz poslovanja 472

Bruto dobiček 472 Davek iz dohodka (86)Čisti dobi ček 386

Sredstva področja 382.220 131.614 372.665 46.785 933.284Sredstva zunaj področja - - - 21.721 21.721Skupaj sredstva 382.220 131.614 372.665 68.506 955.005

Obveznosti področja 280.551 483.892 143.635 43.950 952.028Obveznosti zunaj področja - - - 2.977 2.977Skupaj obveznosti 280.551 483.892 143.635 46.927 955.005

Investicijsko vlaganje 162 2.672 358 - 3.192Amortizacija 313 773 694 591 2.371Neto oslabitve in rezervacije - (295) 5.668 395 5.768

*Vklju čujejo:Prihodki iz obresti 7.994 7.413 21.624 2.098 39.129Odhodki za obresti (10.679) (9.959) (12) (1.515) (22.165) Prihodki iz dividend 44 - - - 44Prihodki iz opravnin 244 4.663 2.289 108 7.304Odhodki za opravnine (369) (587) (359) (21) (1.336)

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 30 9 2 (39) 2Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (799) 45 - (6) (760) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (38) (29) 10 11 (46) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo - - - 1.285 1.285Drugi čisti poslovni dobički/izgube (13) 48 81 3.353 3.469 5. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN OCENE Priprava računovodskih izkazov zahteva uporabo nekaterih predpostavk in ocen, ki vplivajo na poročana sredstva in obveznosti za poslovno leto. Ocene in presoje se redno preverjajo in so zasnovane na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, med drugim na pričakovanih prihodnjih dogodkih, ki se glede na okoliščine zdijo smiselni. (a) Oslabitev posojil in terjatev Pri upravljanju kreditnih tveganj Skupina četrtletno preverja, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih posojilih. Če obstajajo, se izračuna oslabitev, da bi se ugotovilo, ali je treba prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida. Pred odločitvijo, ali je treba prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, Skupina preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo zmanjšanje ocenjenih denarnih tokov iz naslova skupine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanju gospodarskih pogojev in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v Skupini. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj, da bi se zmanjšale razlike med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Posojila, ki so bila posamično ocenjena in pri katerih se ne ugotovi prisotnosti znakov oslabitve, se nato na podlagi preteklih izkušenj in izgub vključijo v skupino po kreditnih tveganjih sorodnih posojil.


80

(b) Oslabitev lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega padca njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj predstavlja pomemben ali dolgotrajen padec poštene vrednosti, temelji na ocenah. Pri postavitvi teh ocen Skupina poleg drugih faktorjev upošteva nestanovitnost (spremenljivost) cen delnic. Oslabitev označujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge, spremembe v tehnologiji in poslovanju. (c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti V skladu z napotki MRS 39 Skupina razvrsti v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo. Pri tej razvrstitvi se Skupina zanaša na svojo presojo, pri čemer preuči svoj namen in sposobnost držati taka sredstva do zapadlosti. Če Skupina ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, z izjemo posebnih okoliščin, kot je recimo prodaja zanemarljivega deleža tik pred zapadlostjo, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morala naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost. (d) Poštena vrednost naložbenih nepremičnin Poštena vrednost naložbenih nepremičnin odraža tržne pogoje na dan bilance stanja. Na dan 31. 12. 2010 je poštena vrednost naložbenih nepremičnin ustrezna. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin temelji na srednji vrednosti, izračunani po metodi primerljive prodaje, in na donosu zasnovanem načinu vrednotenja. (e) Davki Skupina obračunava in plačuje davek od dohodka le v Sloveniji. Za oceno ustreznega nivoja davčne obveznosti so potrebne nekatere ocene. Skupina pripoznava obveznosti iz davka od dohodka in odloženega davka, upoštevaje oceno o tem, ali jih bo Skupina morala plačati. V primeru, ko je dejansko obračunani davek drugačen od tistega, ki je bil pripoznan, bi to vplivalo na obračunani davek od dohodka in odloženi davek v obdobju, ko bi se to zgodilo. 6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI TER PODOBNI PRIHO DKI IN ODHODKI Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti:

2010 2009Prihodki iz obresti in podobni prihodkiVloge pri centralni banki 177 253Finančna sredstva, namenjena trgovanju 305 259Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.396 3.019Krediti bankam 897 1.369Krediti strankam, ki niso banke 30.991 29.523Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.973 2.630Finančni najem (leasing) 2.087 2.063Druga sredstva 35 13SKUPAJ 40.861 39.129

Odhodki za obresti in podobni odhodkiKrediti od centralne banke 469 205Vloge bank 150 330Vloge strank, ki niso banke 13.122 15.050Krediti bank 2.161 4.920Potrdila o vlogah 366 656Obveznice 1.009 0Podrejene obveznosti 654 723Druge obveznosti 0 281SKUPAJ 17.931 22.165ČISTE OBRESTI 22.930 16.964


81

Med prihodke iz obresti kreditov strankam, ki niso banke, so v letu 2010 vključene tudi obresti, ki se nanašajo na pretekla obračunska obdobja (2.120 tisoč EUR), so pa glede na oceno poslovodstva banke, pa tudi dejanskega pritoka obresti v letu 2010, vključene med prihodke tekočega poslovnega leta. 7. PRIHODKI IZ DIVIDEND

2010 2009Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2 2Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 22 42SKUPAJ 24 44 8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN

2010 2009Prihodki od opravninPlačilni promet 4.080 3.930Posredniško poslovanje 417 345Administrativne storitve 2.521 2.129Dana jamstva 318 287Poslovanje z vrednostnimi papirji 260 243Menjalniški posli 0 0Kreditni posli 548 370SKUPAJ 8.144 7.304

Odhodki za opravnineBančne storitve 659 731Poslovanje z vrednostnimi papirji 251 259Plačilni promet 315 344Izdano poroštvo RS za obveznice 570 0Druge storitve 4 2SKUPAJ 1.799 1.336ČISTE OPRAVNINE 6.345 5.968 9. REALIZIRANI DOBI ČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO

MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

2010 2009Realizirani dobi čki- od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 264 82- od kreditov 39 17- od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 65 0SKUPAJ 368 99

Realizirane izgube- od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 7 52- od kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 19 45- od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 230 0SKUPAJ 256 97REALIZIRANI DOBI ČKI/IZGUBE 112 2


82

10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU

2010 2009

Trgovanje z delnicami in deleži (516) (913)Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji 103 41 Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut (neto) 138 78 Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti 39 31 Trgovanje z drugimi finančnimi sredstvi 0 3 SKUPAJ (236) (760) 11. ČISTI DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK

2010 2009Čisti dobički iz tečajnih razlik (neto) (7) (46)SKUPAJ (7) (46) 12. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ

NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO

2010 2009Prihodki ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 80 42Prihodki ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin 31 1.028Prihodki ob odpravi pripoznanja drugih sredstev, razen sredstev v posesti za prodajo 349 2.679Skupaj dobi čki 460 3.749

Izgube ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 194 100Izgube ob odpravi pripoznanja drugih sredstev, razen sredstev v posesti za prodajo 334 2.364Skupaj izgube 528 2.464SKUPAJ (68) 1.285 13. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE

2010 2009DobičkiPrihodki za nebančne storitve 6 0Prihodki iz najemnin (Pojasnilo 29 b) 83 122Prihodki iz denacionalizacije 2.766 2.620Drugo 1.227 1.003SKUPAJ 4.082 3.745

IzgubeDavki 5 0Prispevki 69 70Članarine in podobno 94 94Drugi poslovni odhodki 601 112SKUPAJ 769 276DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE 3.313 3.469


83

Prihodki iz denacionalizacije se nanašajo na prejeta sredstva iz denacionalizacijskih postopkov. Sredstva so začetno pripoznana po pošteni vrednosti, prihodki iz tega naslova pa prikazani v okviru drugih poslovnih prihodkov. 14. ADMINISTRATIVNI STROŠKI

2010 2009Stroški dela 12.736 12.731 - bruto plače 9.242 9.423 - dajatve za socialno zavarovanje 676 701 - dajatve za pokojninsko zavarovanje 832 863 - druge dajatve, odvisne od bruto plač 5 5 - drugi stroški dela 1.981 1.739Splošni in administrativni stroški 5.992 5.584- stroški materiala 570 583- stroški storitev** 5.422 5.001SKUPAJ 18.728 18.315 ** Med stroški storitev za leto 2010 so tudi plačila zunanjim revizorjem v višini 66 tisoč EUR (2009: 91 tisoč EUR). V Skupini je bilo na dan 31. 12. 2010 369 zaposlenih (31. 12. 2009: 413). 15. AMORTIZACIJA

2010 2009Amortizacija:- opredmetenih osnovnih sredstev (Pojasnilo 28) 2.531 2.228 - neopredmetenih sredstev (Pojasnilo 30) 198 143 SKUPAJ 2.729 2.371 16. REZERVACIJE

2010 2009OdhodkiRezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 76 91Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 4.417 5.960Rezervacije za pravno nerešene tožbe 45 6Druge rezervacije 17 13SKUPAJ 4.555 6.070

PrihodkiRezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 6 0Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 4.657 5.997Rezervacije za pravno nerešene tožbe 0 7SKUPAJ 4.663 6.004NETO REZERVACIJE (108) 66


84

17. OSLABITVE

2010 2009Oslabitve finan čnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 862 0- kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 9.892 5.669

Oslabitve drugih sredstev - opredmetenih osnovnih sredstev 60 0- naložbenih nepremičnin (1.009) 0- drugih sredstev 185 33SKUPAJ 9.990 5.702 18. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOV ANJA

2010 2009Davek iz dobička 926 129 Odloženi davek (Pojasnilo 43 d) (1.140) (43)SKUPAJ (214) 86

Dobiček pred obdavčitvijo 1.074 472

Davek, izračunan po 20 % (21 %) davčni stopnji 215 99 Davčno nepriznani prihodki (21) (65)Davčno nepriznani odhodki (317) 141 Davčne olajšave (91) (89)SKUPAJ (214) 86

Efektivna davčna stopnja (v %) 0 18 * Zadnji davčni pregled je bil v letu 2005 za leto 2004. Pristojni davčni urad lahko kadar koli pregleda davčne knjige v roku 5 let, ki sledijo poročanemu davčnemu letu, in lahko naloži dodatno obdavčitev ter kazni. Vodstvo Skupine ne ve za obstoj okoliščin, ki bi lahko povzročile dodatne obveznosti iz tega naslova. 19. DOBIČEK NA DELNICO Osnovni dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega dobička s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic:

2010 2009Čisti dobiček (v tisoč evrih) 1.288 386Tehtano povprečno število navadnih delnic 3.748.818 3.770.203

Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (v evrih na delnico) 0,343575 0,102382 Osnovni dobiček na delnico znaša za leto 2010 0,343575 EUR (za leto 2009: 0,102382 EUR). Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic, vpisanih v KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d., za leto 2010 je bilo 3.748.818 (za leto 2009: 3.770.203). Skupina nima izdanih finančnih instrumentov z opcijo zamenljivosti v delnice.


85

20. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RA ČUNIH PRI CENTRALNI BANKI a) Razčlenitev po vrstah

2010 2009BlagajnaDenar in denarni ustrezniki 4.717 4.986Obvezne rezerve pri centralni banki 10.370 11.682Druge vloge pri centralni banki 39.699 37.412SKUPAJ (Pojasnilo 20 b) 54.786 54.080 Skupina je izpolnila obveznost glede obvezne rezerve s sredstvi na poravnalnem računu. Izračun obveznih rezerv je prilagojen sistemu ECB. Skupina zahtevani znesek izračuna v skladu s predpisi – 0 % za vloge z dogovorjeno dospelostjo več kot 2 leti, vloge na odpoklic z odpovednim rokom več kot 2 leti, repo posle in za dolžniške vrednostne papirje z dogovorjeno dospelostjo več kot 2 leti ter 2 % za vloge čez noč, vloge z dogovorjeno dospelostjo do 2 let, vloge na odpoklic z odpovednim rokom do 2 let in za dolžniške vrednostne papirje z dogovorjeno dospelostjo do 2 let. Sredstva obvezne rezerve so razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, vendar mora Skupina na računu dnevno zagotavljati znesek, izračunan za posamezno obdobje. – Obvezne rezerve za obdobje izpolnjevanja od 18. 12. 2010 do 18. 1. 2011 so bile 11.534 tisoč EUR. – Povprečno stanje na računu obveznih rezerv v navedenem obdobju je bilo 11.744 tisoč EUR (101,82 % izpolnitve). – Obrestna mera (letna) za sredstva na računu obveznih rezerv je v letu 2010 znašala 1 %. – Skupina je iz naslova obveznih rezerv v vsem letu prejela 120 tisoč EUR prihodkov oziroma 10 tisoč EUR mesečno. b) Gibanje denarnih sredstev in denarnih ustrezniko v

VsebinaStanje 1.

januarja 2010Tečajne

razlike

Neto povečanje/

(zmanjšanje)

Stanje 31. decembra

2010Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (Pojasnilo 20 a) 54.080 11 695 54.786Krediti bankam 140.407 304 8.565 149.276SKUPAJ 194.487 315 9.260 204.062 21. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE

2010 2009Vrednostni papirji- uvrščeni na borzo 218.163 188.297- neuvrščeni na borzo 23.428 1.832SKUPAJ 241.591 190.129


86

22. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU a) Razčlenitev vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju

2010 2009Izvedeni finančni instrumenti 3 84 Delnice in deleži- kotirajoče 992 4.418- nekotirajoče 955 1.010Obveznice - kotirajoče 607 1.079 - nekotirajoče 0 5.044SKUPAJ 2.557 11.635 b) Gibanje vrednostnih papirjev, namenjenih trgovan ju

2010 2009Izvedeni finan čni instrumenti Stanje 1. januarja 84 0 - vrednotenje (81) 84 Stanje 31. decembra 3 84

Delnice in deleži Stanje 1. januarja 5.428 9.898- pridobitev 73.131 37.735- prodaja (77.242) (42.065)- prevrednotenje 424 (125)- tečajne razlike 206 (15)Stanje 31. decembra 1.947 5.428

Dolžniški vrednostni papirjiStanje 1. januarja 6.123 7.646- pridobitev 16.047 17.326- prodaja (21.578) (18.879)- prevrednotenje 15 30Stanje 31. decembra 607 6.123SKUPAJ 2.557 11.635 23. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO a) Razčlenitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za pro dajo

2010 2009Delnice in deleži- nekotirajoče 85 85Obveznice- kotirajoče 85.002 100.336- nekotirajoče 22.388 0SKUPAJ 107.475 100.421


87

b) Gibanje vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo

2010 2009Stanje 1. januarja 100.421 84.254Nakupi 37.635 63.018Prodaja (30.232) (48.550)Sprememba poštene vrednosti (Pojasnilo 47) (349) 1.699Stanje 31. decembra 107.475 100.421 24. KREDITI BANKAM a) Razčlenitev po vrstah kreditov

2010 2009Vloge na vpogled 1.897 309Vezane vloge 152.381 135.441Krediti 0 4.657SKUPAJ 154.278 140.407 Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev v višini 149.276 tisoč EUR (2009: 140.407 tisoč EUR) so vključeni v izkazu denarnih tokov kot denarni ustrezniki. 25. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE a) Razčlenitev po vrstah kreditov

2010 2009Krediti 527.480 518.033Finančni najem (leasing) 35.036 35.833Okvirni krediti 14.078 13.401Popravki vrednosti (40.260) (30.868)SKUPAJ 536.334 536.399 b) Gibanje popravkov vrednosti

2010 2009Stanje 1. januarja 30.868 26.891Povečanja 22.873 15.756Oslabitve (13.146) (9.892)Odpisi (335) (1.887)Stanje 31. decembra 40.260 30.868 Krediti strankam, ki niso banke, vključujejo tudi terjatve iz naslova finančnega najema.

2010 2009Bruto terjatve iz naslova finančnega najemaZapadle do 1 leta 22.067 10.318Zapadle od 1 leta do 5 let 9.363 17.869Zapadle nad 5 let 3.606 7.646SKUPAJ 35.036 35.833

Popravki vrednosti (2.824) (349)Neto terjatve iz naslova finan čnega najema 32.212 35.484


88

26. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI a) Razčlenitev vrednostnih papirjev v posesti do zapadlost i

2010 2009Kratkoročne naložbe v vrednostne papirje enot centralne ravni države 34.890 13.852Dolgoročne naložbe v druge vrednostne papirje enot centralne ravni države 64.116 43.908Dolgoročni vrednostni papirji bank 32.553 20.313SKUPAJ 131.559 78.073 27. NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO

POSLOVANJE

2010 2009Opredmetena osnovna sredstva v posesti za prodajo 84 68SKUPAJ 84 68 28. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Leto 2010

Nabavna vrednostStanje 1. januarja 11.977 4.275 10.531 3.059 23 29.865 Povečanja 0 11 27 2.054 1.715 3.807 Povečanja prevrednotenje 7 0 0 0 0 7 Prenos iz osnovnih sredstev v pripravi 360 365 987 0 (1.712) 0 Zmanjšanja (126) (199) (453) (1.038) 0 (1.816)Zmanjšanja prevrednotenje (77) 0 0 0 0 (77)Stanje 31. decembra 12.141 4.452 11.092 4.075 26 31.786 Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.600 3.035 5.521 877 0 11.033 Zmanjšanja (14) (211) (492) (498) 0 (1.215)Prevrednotenje (10) 0 0 0 0 (10)Amortizacija 326 460 1.040 705 0 2.531 Stanje 31. decembra 1.902 3.284 6.069 1.084 0 12.339 Neodpisana vrednostStanje 1. januarja 10.377 1.240 5.010 2.182 23 18.832 Stanje 31. decembra 10.239 1.168 5.023 2.991 26 19.447

Osnovna sredstva v

pripravi Skupaj

Zemljišča in gradbeni

objektiRačunalniška

oprema

Pohištvo in ostala

opremaMotorna

vozila

Skupina nima opredmetenih osnovnih sredstev, danih kot poroštvo za obveznosti, in nima sredstev, katerih lastninska pravica je omejena. Leto 2009

Nabavna vrednostStanje 1. januarja 11.975 4.114 8.965 3.015 11 28.080 Povečanja 0 0 0 0 2.486 2.486 Prenos iz osnovnih sredstev v pripravi 433 237 1.807 944 (2.474) 947 Zmanjšanja (431) (76) (241) (900) 0 (1.648)Stanje 31. decembra 11.977 4.275 10.531 3.059 23 29.865 Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.373 2.653 4.840 476 0 9.342 Zmanjšanja (89) (73) (236) (139) 0 (537)Amortizacija 316 455 917 540 0 2.228 Stanje 31. decembra 1.600 3.035 5.521 877 0 11.033 Neodpisana vrednostStanje 1. januarja 10.602 1.461 4.125 2.539 11 18.738 Stanje 31. decembra 10.377 1.240 5.010 2.182 23 18.832

Osnovna sredstva v

pripravi Skupaj



oprema

Pohištvo in ostala

opremaMotorna

vozila


89

29. NALOŽBENE NEPREMIČNINE a) Razčlenitev po vrstah

2010 2009Dolgoročne naložbe v naložbene nepremičnine- zemljišče 34 20 - zgradbe 2.716 1.662 SKUPAJ 2.750 1.682 b) Gibanje naložbenih nepremi čnin

2010 2009Stanje 1. januarja 1.682 2.041 Povečanje 98 800 Zmanjšanje (34) (1.159)Prevrednotenje 1.004 0 Stanje 31. decembra 2.750 1.682 Prihodki iz najemnin za naložbene nepremičnine v znesku 121 tisoč EUR (2009: 102 tisoč EUR) so prikazani med drugimi čistimi poslovnimi dobički (pojasnilo 13). V zvezi z naložbenimi nepremičninami je imela Skupina v letu 2010 10 tisoč EUR stroškov vzdrževanja (2009: ni imela stroškov vzdrževanja). Pogodbe za operativni najem se v obdobju najema lahko prekinejo. Pri določitvi poštene vrednosti se uporablja metoda primerljive prodaje. Poštena vrednost se določi na podlagi podatkov o tržnih cenah. Skupina je v letu 2010 okrepila naložbene nepremičnine za 1.042 tisoč EUR. Popravek poštene vrednosti (oslabitve) je izkazan med oslabitvami. V letu 2010 je Skupina oslabila naložbene nepremičnine v višini 33 tisoč EUR (pojasnilo 17). 30. NEOPREDMETENA SREDSTVA

2010 2009Nabavna vrednostStanje 1. januarja 2.734 2.462 Povečanja 696 696 Zmanjšanja 0 (424)Stanje 31. decembra 3.430 2.734

Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.500 1.664 Amortizacija 198 143 Najemnina 191 116 Zmanjšanja 0 (423)Stanje 31. decembra 1.889 1.500 Stanje 1. januarja 1.234 798 Stanje 31. decembra 1.541 1.234 Skupina nima neopredmetenih sredstev, danih kot poroštvo za obveznosti, in nima sredstev, katerih lastninska pravica je omejena. Med neopredmetenimi sredstvi ima Skupina zajete tudi licence v najemu.


90

31. TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

2010 2009Terjatve za davek 80 123Odložene terjatve za davek 1.544 387SKUPAJ 1.624 510 Razlika med obračunanim in plačanim davkom iz dohodka za poslovno leto 2010 znaša 807 tisoč EUR preveč plačanih akontacij (leta 2009 je imela Skupina za 105 tisoč EUR preveč plačanih akontacij). 32. DRUGA SREDSTVA a) Razčlenitev po vrstah drugih sredstev

2010 2009Terjatve za opravnine od drugih sredstev 94 73Terjatve za dane predujme 53 83Terjatve do kupcev v državi 1.078 396Terjatve do davčne uprave za več plačane druge davke 73 0Terjatve do poravnalnega računa za prodane vrednostne papirje 0 119Terjatve po drugih osnovah 1.364 2.185Terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij 0 169Terjatve v obračunu iz poslov s prebivalstvom 0 149Druge terjatve iz drugih naslovov v tuji valuti 50 85Terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij v tuji valuti 0 34Vnaprej plačani in kratkoročno nevračunani stroški 325 69Druge aktivne časovne razmejitve 69 52Sredstva, pridobljena za poplačilo kreditov 625 449Zaloge materiala 8.433 8.091Zaloge kovancev za prodajo 128 92Drugo 17 12Popravki vrednosti drugih sredstev (403) (394)SKUPAJ 11.906 11.664 b) Sredstva, pridobljena za popla čilo kreditov

2010 2009Nepremičnine 625 404Umetniške slike 0 45Skupaj 625 449 c) Gibanje popravkov vrednosti drugih sredstev

2010 2009Stanje 1. januarja 394 367Povečanja 236 122Zmanjšanja (222) (64)Odpisi (5) (31)Stanje 31. decembra 403 394 33. FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE

2010 2009Kratkoročni krediti od centralne banke 10.001 30.056Dolgoročni krediti od centralne banke 0 30.053SKUPAJ 10.001 60.109


91

34. FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU

2010 2009Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju 11 20SKUPAJ 11 20 35. VLOGE BANK

2010 2009Vloge na vpogled - v domači valuti 64 48Kratkoročne vloge- v domači valuti 3.000 7.526- v tuji valuti 90 67SKUPAJ 3.154 7.641 36. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE

2010 2009Vloge na vpogled- v domači valuti 213.796 195.442- v tuji valuti 2.124 1.207Kratkoročne vloge- v domači valuti 240.030 310.354- v tuji valuti 1.050 1.396Dolgoročne vloge- v domači valuti 205.110 116.572- v tuji valuti 653 467SKUPAJ 662.763 625.438 37. KREDITI BANK

2010 2009Kratkoročni krediti- v domači valuti 14.771 4.000- v tuji valuti 6.411 0Dolgoročni krediti- v domači valuti 121.352 126.584- v tuji valuti 4.267 9.680SKUPAJ 146.801 140.264 38. KREDITI STRANK, KI NISO BANKE

2010 2009Kratkoročni krediti- v domači valuti 0 7.500 Dolgoročni krediti- v domači valuti 2.248 6.074SKUPAJ 2.248 13.574


92

39. DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI a) Razčlenitev

2010 2009Dolgoročne izdane obveznice na prinosnika z dospelostjo nad 2 leti 79.528 0 Dolgoročna potrdila o vlogah 5.616 11.242SKUPAJ 85.144 11.242 b) Nove zadolžitve v letu 2010

Znesek Valuta Obrestna mera (v %)Datum

zapadlosti

Dolgoročne obveznosti za izdane obveznice na prinosnika z dospelostjo nad 2 leti 79.528 EUR 3-m Euribor + 1,20 18. 6. 2015SKUPAJ 79.528 Krovna družba v Skupini je dne 10. 6. 2010 izdala obveznice z državnim poroštvom v višini 100.000 tisoč EUR z ročnostjo 5 let. Obveznica je obrestovana s 3-mesečnim Euriborjem, povečanim za pribitek v višini 1,2. Kupon zapade v plačilo kvartalno – 18. 3., 18. 6., 18. 9. in 18. 12. oziroma na delovni dan. Obveznice se glasijo na prinosnika in kotirajo na borzi v Luksemburgu (Bourse de Luxembourg/Luxembourg Stock Exchange). Junija 2010 je krovna družba v Skupini odkupila 25 % emisije izdanih obveznic za nadaljnjo prodajo. Do konca leta je krovna družba v Skupini prodala 5,5 % emisije. Po stanju na dan 31. 12. 2010 Skupina poseduje še 19.500 tisoč EUR nominalne vrednosti izdanih obveznic. 40. PODREJENE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev

2010 2009Podrejene obveznosti - dolgoročne- do drugih finančnih organizacij 5.285 5.250- do tujih oseb 6.611 6.614SKUPAJ 11.896 11.864 Pogodbe in potrdila o vlogi z lastnostmi podrejenih obveznosti ne vsebujejo določb, ki bi omogočale konverzijo podrejenih obveznosti v osnovni kapital ali v drugo vrsto obveznosti. 41. FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINAN ČNA SREDSTVA, KI NE

IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA

2010 2009Dolgoročne finančne obveznosti do bank, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, nad 2 leti 16.822 0SKUPAJ 16.822 0 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, zajemajo en repo posel z odkupljenimi lastnimi obveznicami, ki ga je sklenila krovna družba v Skupini v novembru 2010. Posel zapade čez dve leti, z možnostjo predčasnega odpoklica na podlagi zahteve. Repo je obrestovan po fiksni obrestni meri, obresti zapadejo v plačilo kvartalno.


93

42. REZERVACIJE a) Razčlenitev

2010 2009

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 930 972Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (Pojasnilo 42 d) 493 733Druge rezervacije (Pojasnilo 42 e) 78 137Rezervacije za pravno nerešene tožbe 45 6SKUPAJ 1.546 1.848 Pod postavko Druge rezervacije Skupina v največjem delu, to je v višini 78 tisoč EUR, izkazuje rezervacije za Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Skupina je sodelovala na petih razpisih NSVS, pri čemer ima pri zadnjih štirih razpisih obveznost za vračilo premij Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije v primeru nečrpanja posojil. V letih 2010 in 2009 Skupina ni sodelovala na razpisu. Skupina je na podlagi druge, tretje, četrte in pete petletne sheme, ki so že zapadle, ocenila, da obstaja 95 % verjetnost vračila premij, in tako oblikovala rezervacije v višini 95 % vplačanih premij od četrte do pete sheme. Rezervacije so dolgoročne in jih bo Skupina ukinjala najpozneje do leta 2014, ko zapade zadnja 10-letna shema. b) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti d o zaposlencev

2010 2009

Rezervacije za odpravnine 792 823Rezervacije za jubilejne nagrade 138 149SKUPAJ 930 972 c) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obvez nosti do zaposlencev

2010 2009Stanje 1. januarja 972 977Oblikovane rezervacije med letom 75 92Ukinjene (6) 0Porabljene rezervacije med letom (111) (97)Stanje 31. decembra 930 972 d) Gibanje rezervacij za zunajbilan čne obveznosti

2010 2009Stanje 1. januarja 733 770Oblikovane rezervacije med letom (Pojasnilo 16) 4.417 5.960Ukinjene rezervacije med letom (Pojasnilo 16) (4.657) (5.997)Stanje 31. decembra 493 733 e) Gibanje drugih rezervacij

2010 2009Stanje 1. januarja 137 181Oblikovane rezervacije med letom 14 9Ukinjene rezervacije med letom (73) (53)Stanje 31. decembra 78 137


94

43. OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB a) Razčlenitev

2010 2009Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 894 19Odložene obveznosti za davek 177 231SKUPAJ 1.071 250 b) Odložene obveznosti in terjatve za davek po post avkah bilance stanja 1. Odložene obveznosti za davek 2010 2009Investicijski vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 177 231SKUPAJ 177 231

2. Odložene terjatve za davek 2010 2009Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 166 182Investicijski vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 122 106Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Oslabitev kapitalske naložbe 441 0Oslabitve sredstev 19 13Oslabitve posojil in terjatev 318 16Oslabitev finančni leasing 297 69Druge rezervacije 9 1SKUPAJ (Pojasnilo 31) 1.544 387Neto odloženi davek (2 - 1) 1.367 156

c) Gibanje odloženih davkov

2010 2009Stanje 1. januarja 156 445Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - vrednotenje po pošteni vrednosti (Pojasnilo 47 a) 70 (351)Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Oslabitve posojil in terjatev 302 8Oslabitev kapitalske naložbe 441 0Oslabitve sredstev 6 6Oslabitev finančni leasing 228 69Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade (16) (21)Druge rezervacije 8 0Stanje 31. decembra 1.367 156

d) Odloženi davki v izkazu poslovnega izida vsebuj ejo naslednje za časne razlike

2010 2009Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju (2) (1)Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Rezervacije za ugodnosti zaposlenih (16) (21)Druge rezervacije 8 51Oslabitve 978 14SKUPAJ (Pojasnilo 18) 1.140 43 Odloženi davki za sredstva in obveznosti so obračunani po davčni stopnji 20 % za leti 2010 in 2009.


95

44. DRUGE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev po vrstah drugih obveznosti

2010 2009Obveznosti za opravnine 32 16Prejeti predujmi 59 71Obveznosti iz udeležbe v dobičku - dividenda 65 85Obveznosti za plače 469 471Obveznosti za davke in prispevke 407 926Obveznosti do dobaviteljev 784 843Obveznosti do poravnalnega računa za nakup vrednostnih papirjev za račun banke 63 156Druge obveznosti iz drugih naslovov 1.901 1.511Obveznosti v obračunu iz poslovnih razmerij 41 115Vnaprej vračunani odhodki 28 38Drugo 84 80SKUPAJ 3.933 4.312 45. OSNOVNI KAPITAL a) Razčlenitev osnovnega kapitala

Število navadnih delnic

Vpisana vrednost

Stanje 1. januarja 2009 3.783.000 15.786Stanje 31. decembra 2009/1. januarja 2010 3.783.000 15.786Stanje 31. decembra 2010 3.783.000 15.786 Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.783.000 navadnih rednih kosovnih delnic razreda A. V centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d. je vpisanih 3.772.235 kosovnih delnic. b) Delni čarji z ve č kot 5 % osnovnega kapitala

Naziv delničarja Število delnic

Delež v delniškem

kapitaluKapitalska zadruga, z. b. o., Ljubljana 1.733.824 45,96KD Group d. d., Ljubljana 788.687 20,91KD Kapital d. o. o., Ljubljana 377.181 10,00Banca di Cividale S.p.A., Cividale del Friuli 210.511 5,58

2010

Na podlagi sklepa skupščine v letu 2010 banka ni izplačala dividend. Konec leta 2010 je bilo v KDD vpisanih 262 imetnikov delnic banke, od tega 97 domačih pravnih oseb, 161 domačih fizičnih oseb in 4 tuje osebe. Število imetnikov delnic banke se je v primerjavi s številom imetnikov konec leta 2009 zmanjšalo za 23.


96

46. KAPITALSKE REZERVE

Kapitalske rezerveStanje 1. januarja 2009 38.930Stanje 31. decembra 2009/1. januarja 2010 38.930Stanje 31. decembra 2010 38.930 47. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA a) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finan čnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo

2010 2009Stanje 1. januarja 499 (849)Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti (Pojasnilo 23 b) (349) 1.699 Odloženi davki (Pojasnilo 43 c) 70 (351)Stanje 31. decembra 220 499 48. REZERVE IZ DOBIČKA a) Razčlenitev

2010 2009Zakonske rezerve 827 846Rezerve za lastne delnice 671 152Statutarne rezerve 2.706 2.430Druge rezerve iz dobička 19.021 19.401SKUPAJ 23.225 22.829

Na podlagi statuta je Skupina prenesla 20 % dobička tekočega leta v znesku 276 tisoč EUR na statutarne rezerve. Zakonske in druge rezerve iz dobička se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička. Kapitalske in zakonske rezerve se smejo uporabiti samo pod navedenimi pogoji: 1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega 10 % osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za: – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička; – kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička; 2. če skupni znesek teh rezerv dosega najmanj 10 % osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za: – povečanje osnovnega kapitala; – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dividend delničarjem; – kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dividend delničarjem. Drugih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam.


97

b) Zakonske rezerve

2010 2009Stanje 1. januarja 846 844Prenos iz čistega dobička 0 2Pokrivanje izgube (19) 0Stanje 31. decembra 827 846 Zakonske rezerve predstavljajo razporejene dobičke iz preteklih let v skladu z veljavno zakonodajo. Zakonskih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam. c) Rezerve za lastne delnice

2010 2009Stanje 1. januarja 152 0Prenos iz drugih rezerv 519 152Stanje 31. decembra 671 152 d) Statutarne rezerve

2010 2009Stanje 1. januarja 2.430 2.358Prenos iz čistega dobička 276 72Stanje 31. decembra 2.706 2.430 e) Druge rezerve iz dobi čka

2010 2009Stanje 1. januarja 19.401 18.785Prenos iz čistega in zadržanega dobička 439 787Prenos v rezerve za lastne delnice (519) (152)Nična odločba iz denacionalizacije 0 (19)Razporeditev neizplačanih dividend 19 0Pokrivanje izgube (319) 0Stanje 31. decembra 19.021 19.401 Druge rezerve iz dobička predstavljajo razporejene dobičke iz preteklih let za zagotavljanje kapitalskih zahtev v skladu z veljavno zakonodajo. Drugih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam. 49. LASTNI DELEŽI a) Lastni deleži

2010 2009Odkupljene lastne delnice - navadne (671) (152)SKUPAJ (671) (152)


98

b) Seznam odkupljenih lastnih deležev

Datum odkupa delnic

Število odkupljenih

delnicZnesek lastnih

deležev

Delež lastnih deležev v

osnovnem kapitalu v %

Denarna vrednost

nasprotne terjatve

12. 3. 2010 2.070 9 0,05 4512. 3. 2010 15.867 66 0,42 38110. 8. 2010 607 3 0,02 14 9. 8. 2010 100 0 0,00 211. 8. 2010 1.040 4 0,03 2219. 8. 2010 2.058 9 0,05 4911. 8. 2010 195 1 0,01 5SKUPAJ 21.937 92 0,58 518 Lastni deleži so bili pridobljeni zaradi nagrajevanja zaposlenih, obrambe pred sovražnimi prevzemi in za namene iz 1. in 2. alineje 1. odstavka 247. člena Zakona o gospodarskih družbah. 50. ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJU ČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA)

2010 2009Čisti dobiček poslovnega leta 1.357 312Zadržani dobiček 104 239SKUPAJ 1.461 551 Bilančni dobiček Skupine na dan 31. 12. 2010 znaša 1.461 tisoč EUR. O razdelitvi bilančnega dobička bo odločala skupščina na predlog uprave in nadzornega sveta. 51. ZUNAJBILAN ČNE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev po vrstah potencialnih in prevzetih obvezno sti

2010 2009Garancije 36.917 35.137Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 46.475 49.780Akreditivi 866 994Izvedeni finančni instrumenti 927 1.273SKUPAJ 85.185 87.184

Rezervacije (Pojasnilo 42 a in d) (493) (733)


99

52. POSLOVANJE PO POOBLASTILU a) Investicijske in pomožne investicijske storitve pri poslih za stranke

2010 2009Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investici jskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za st ranke 261 242Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 226 150Skrbništvo in sorodne storitve 0 23Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 15 69Hramba finančnih instrumentov za račun strank 20 0Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicij skimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za st ranke 75 80Opravnine v zvezi z družbo KDD in njej podobnimi organizacijami 71 47Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami 4 33 POSREDNIŠKO POSLOVANJE 2010 2009

SREDSTVA 140.670 10.022Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank 140.406 9.491- iz finančnih instrumentov 140.369 9.462- do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente 33 3- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente 4 26Denarna sredstva strank 264 531- na poravnalnem računu za sredstva strank 194 517- na transakcijskih računih bank 70 14

OBVEZNOSTI 140.670 10.022Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank 140.670 10.022- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 140.645 9.938- do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente 1 59- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente 7 0- do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd. 17 25

ZABILAN ČNA EVIDENCA 0 9.462- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 0 9.462 Zaradi zahtev ECB-poročanja je bila zunajbilančna evidenca preknjižena na konte posredovanja, finančni instrumenti v lasti strank so bili prevrednoteni na tržno vrednost in ta vrednost je bila tudi knjigovodsko izkazana. Prej so se finančni instrumenti v lasti strank evidentirali na podlagi nakupnih vrednosti. b) Drugo posredniško poslovanje Skupina sredstva v skupni vrednosti 146.149 tisoč EUR (2009: 17.189 tisoč EUR) upravlja v tujem imenu in za tuj račun. Sredstva v upravljanju se vodijo ločeno od sredstev Skupine. Prihodki in odhodki iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca, zato pri takšnem poslovanju za Skupino ne nastane nobena obveznost. Za opravljanje svojih storitev članice Skupine zaračunavajo opravnino nalogodajalcu. V letu 2010 so te opravnine znašale 14 tisoč EUR (2009: 14 tisoč EUR). Skupina je za opravljanje prodaje numizmatičnih vrednosti v letu 2010 zaračunala opravnine v vrednosti 108 tisoč EUR (2009: 72 tisoč EUR).


100

53. RAZKRITJA GLEDE POVEZANIH OSEB V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Bančni posli s povezanimi strankami se izvajajo po tržnih pogojih in cenah. a) Obseg ban čnih poslov s povezanimi strankami

2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009Dana posojila in depozitiStanje 1. januarja 148 133 554 477 51 57 0 0 34.413 28.610 17 28 Povečanje 94 160 611 267 24 16 0 581 194.743 339.351 22 22 Zmanjšanje (108) (146) (346) (200) (23) (20) 0 (490) (195.560) (330.319) (22) (33)Stanje 31. decembra 134 147 819 544 52 53 0 91 33.596 37.642 17 17

Prihodki iz obresti 5 7 26 21 1 2 0 6 379 587 0 1

Popravki vrednosti 1 1 6 4 0 0 0 1 35 76 0 0

Prejeti depoziti in posojilaStanje 1. januarja 3 0 355 301 124 120 66 5 23.460 13.730 56 35 Povečanje 266 163 3.740 3.546 432 899 263 259 232.772 196.361 615 508 Zmanjšanje (262) (160) (3.661) (3.403) (435) (826) (225) (208) (233.104) (186.631) (572) (487)Stanje 31. decembra 7 3 434 444 121 193 104 56 23.128 23.460 99 56

Odhodki za obresti 0 0 9 13 4 4 0 0 647 442 1 1

Izdane garancije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0

Prihodki iz prejetih opravnin 0 0 3 3 0 0 0 0 31 49 0 0

Dani poslovni najemStanje 1. januarja 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 0 0Povečanje 0 0 0 0 4 0 0 0 20 18 0 0Zmanjšanje 0 0 0 0 (3) 0 0 0 (22) (16) 0 0Stanje 31. decembra 0 0 0 0 1 0 0 0 2 4 0 0

Prihodki iz najemnin 0 0 0 0 2 0 0 0 15 8 0 0

Člani nadzornega sveta

Ožji družinski člani uprave in zaposlenih na osnovi

individualne pogodbeZaposleni na osnovi

individualne pogodbeUprava

Podjetja, povezana s člani uprave in zaposlenimi na

osnovi individualne pogodbe in ožjimi družinskimi člani

Delničarji banke* (deset največjih delničarjev -

brez DBS)

* Zajeti delničarji predstavljajo 94,41 % v delniškem kapitalu. b) Prejemki klju čnih delavcev

2010 2009Plače in druge kratkoročne ugodnosti 2.368 2.528Nagrade 7 98SKUPAJ 2.375 2.626 Prejemki članov uprave in drugih zaposlenih po individualni pogodbi vključujejo bruto plače in nagrade iz naslova uspešnosti, regres za letni dopust, bonitete, povračila stroškov in dodatno pokojninsko zavarovanje. Člani uprave in drugi zaposleni po individualni pogodbi so na dan 31. 12. 2010 imeli v lasti 211 delnic (0,006 % osnovnega kapitala), na dan 31. 12. 2009 so imeli v lasti 407 delnic (0,011 % osnovnega kapitala). c) Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij

2010 2009Plače in druge kratkoročne ugodnosti 86 67SKUPAJ 86 67 Zajeti so prejemki članov nadzornega sveta, članov kadrovske komisije nadzornega sveta in članov revizijske komisije nadzornega sveta.


101

d) Prejemki članov organov vodenja in nadzora v letu 2010

Naziv/Vrsta prejemkaFiksni

prejemki Variabilni prejemki

Povračila stroškov

Dodatno pokojninsko zavarovanje Bonitete

Druge nagrade,

odpravnineUprava banke 270 0 2 3 7 0- mag. Štefan Belingar, predsednik uprave 143 0 1 2 6 0- Mojca Štajner, članica uprave 127 0 1 1 1 0

Nadzorni svet banke 37 39 4 0 0 0- Peter Vrisk, predsednik 13 14 0 0 0 0- Marjan Janžekovič, namestnik predsednika 8 9 2 0 0 0- Miroslav Pirc, član 8 8 1 0 0 0- Boris Požar, član 8 8 1 0 0 0

Nadzorni svet odvisne družbe 0 0 0 0 0 3- Jasna Mesić, članica 0 0 0 0 0 3

Direktor odvisne družbe- Gorazd Teppey, direktor 77 0 1 0 1 0SKUPAJ 384 39 7 3 8 3 Prikazani so prejemki posameznih članov uprave in članov nadzornega sveta v skladu z zahtevo 294. člena Zakona o gospodarskih družbah. 54. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Nadzorni svet odvisne družbe DBS Leasing d. o. o. je s 1. 1. 2011 na mesto direktorja odvisne družbe imenoval Andreja Rajha. V obdobju od datuma bilance stanja do datuma računovodskega poročila se razmere v gospodarskem okolju v katerem Skupina deluje ne izboljšujejo, kar posledično vpliva na naložbeni portfelj Skupine in poslabševanje bonitetne ocene posameznih kreditojemalcev in naložbenih projektov Skupine. Skupina bo aktivno spremljala poslovanje in kreditno oceno posameznih komitentov banke ter ugotavljala iztržljive vrednosti posameznih naložbenih projektov leasing dejavnosti Skupine ter po presoji oblikovala dodatne oslabitve svojih naložb. V času revidiranja poslovanja Skupine s strani revizorja je potekal tudi pregled s strani Banke Slovenije s poudarkom na kreditnem tveganju. Do datuma zaključka revizije izsledki opravljenega pregleda Banke Slovenije še niso bili znani.


102

Deželna banka Slovenije d. d.

Računovodski izkazi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poro čanja za leto, ki se je zaklju čilo

31. 12. 2010


103

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Deželne banke Slovenije d. d. za leto, ki se je končalo 31. 12. 2010 (na straneh od 105 do 110 letnega poročila), upoštevane računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom (na straneh od 111 do 161 letnega poročila). Uprava banke je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da to predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja banke na dan 31. 12. 2010 in rezultatov njenega poslovanja za leto, ki se je končalo na ta dan. Uprava banke potrjuje, da so bile ustrezne računovodske usmeritve dosledno upoštevane in da so bile ocene pri pripravi računovodskih izkazov narejene v skladu s pravično vrednostjo. Uprava banke prav tako potrjuje, da so bili računovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z zakonodajo in določili Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je odgovorna za vodenje ustreznih evidenc, za izvajanje ustreznih ukrepov za varovanje premoženja banke ter za odkrivanje in preprečevanje prevar ali drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčna uprava lahko kadar koli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih petih letih ter na osnovi le-te zahteva dodatne ocene in kazni. Uprava ne ve za nobene okoliščine, ki bi lahko bile razlog za potencialno materialno obveznost v zvezi s tem.



104

REVIZORJEVO POROČILO


105

III. Računovodski izkazi na dan 31. 12. 2010

Deželna banka Slovenije d. d. – Letno poročilo 2010 Računovodski izkazi

106

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EUR1-12 1-12

Vsebina Pojasnila 2010 20091 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 38.843 37.0312 Odhodki za obresti in podobni odhodki 16.496 20.6503 Čiste obresti (1 - 2) 6 22.347 16.3814 Prihodki iz dividend 7 24 445 Prihodki iz opravnin (provizij) 7.982 7.1966 Odhodki za opravnine (provizije) 1.756 1.3157 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 8 6.226 5.8818 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 9 112 419 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,

namenjenih trgovanju 10 (236) (754)10 Dobički/izgube iz finančnih sredstev (in obveznosti), pripoznanih

po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 011 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 11 67 (57)13 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez

nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 12 (47) 1.00214 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 13 2.349 2.67415 Administrativni stroški 14 17.930 17.57416 Amortizacija 15 1.973 1.78017 Rezervacije 16 (117) 6718 Oslabitve 17 9.352 5.38919 Slabo ime 0 020 Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj

obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 0 021 Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za

prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 0 022 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA

(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14 - 15 - 16 - 17 - 18 + 19 + 20 + 21) 1.704 40223 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 18 323 6724 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA

(22 - 23) 1.381 33525 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja 0 0

26 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(24 + 25) 1.381 335

Osnovni in popravljeni dobiček na delnico znaša za leto 2010 0,368383 EUR (za leto 2009: 0,088855 EUR). Glej pojasnilo 19.


107

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. 2010

v tisoč EURVsebina Pojasnila 2010 2009

1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 20 54.786 52.3952 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 22 2.557 11.6353 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi

izkaz poslovnega izida 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 23 107.475 100.4215 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 06 Krediti 656.337 643.113

- krediti bankam 24 154.226 140.407- krediti strankam, ki niso banke 25 502.111 502.706

7 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 26 131.559 78.0738 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk

pred obrestnim tveganjem 0 09 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 27 84 68

10 Opredmetena osnovna sredstva 28 16.459 16.70711 Naložbene nepremičnine 29 2.330 1.26012 Neopredmetena sredstva 30 1.467 1.15213 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj

obvladovanih družb 31 3.630 2.83514 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 32 908 411

- terjatve za davek 0 123- odložene terjatve za davek 908 288

15 Druga sredstva 33 2.514 2.985

16 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 15) 980.106 911.05517 Finančne obveznosti do centralne banke 34 10.001 60.10918 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 35 11 2019 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi

izkaz poslovnega izida 0 020 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 868.291 767.299

- vloge bank 36 3.154 7.641- vloge strank, ki niso banke 37 663.372 625.456- krediti bank 38 102.477 111.022- krediti strank, ki niso banke 39 2.248 74- dolžniški vrednostni papirji 40 85.144 11.242- podrejene obveznosti 41 11.896 11.864

22 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki neizpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 42 16.822 0

23 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem 0 0

24 Obveznosti, vezane na nekratkoročna sredstva v posesti zaprodajo in ustavljeno poslovanje 0 0

25 Rezervacije 43 1.534 1.84426 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 44 1.064 231

- obveznosti za davek 887 0- odložene obveznosti za davek 177 231

27 Druge obveznosti 45 3.789 3.560

28 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 17 do 27) 901.512 833.06329 Osnovni kapital 46 15.786 15.78630 Kapitalske rezerve 47 38.930 38.93031 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 032 Presežek iz prevrednotenja 48 220 49933 Rezerve iz dobička 49 23.225 22.66634 Lastni deleži 50 (671) (152)35 Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo

poslovnega leta) 51 1.104 263

36 SKUPAJ KAPITAL (od 29 do 35) 78.594 77.992

37 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (28 + 36) 980.106 911.055 Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Uprava Deželne banke Slovenije d. d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila.



108

IZKAZ VSEOBSEGAJO ČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EURVsebina 2010 2009

1 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAV ČITVI 1.381 3352 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI

(3 + 4 + 5 + 10 + 14 + 18 + 19 + 20 + 21) (279) 1.3483 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

opredmetenimi osnovnimi sredstvi 0 04 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

neopredmetenimi osnovnimi sredstvi 0 05 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) (6 + 7 + 8 + 9) 0 06 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 07 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 08 Prenos dobička ali izgube iz presežka iz prevrednotenja h knjigovodski

vrednosti varovane postavke 0 09 Druge prerazvrstitve 0 0

10 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi sfinan čnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (11 + 12 + 13) (349) 1.699

11 Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja (946) 1.73912 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 597 (40)13 Druge prerazvrstitve 0 014 Čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

nekratkoro čnimi sredstvi in odtujenimi skupinami v posesti za prodajo(15 + 16 + 17) 0 0

15 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 0 016 Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 0 017 Druge prerazvrstitve 0 018 Aktuarski čisti dobi čki/izgube za pokojninske programe, pripoznani v

zadržanem dobi čku/izgubi 0 019 Pripadajo či čisti dobi čki/izgube, pripoznani v presežku iz

prevrednotenja in zadržanem dobi čku/izgubi v zvezi z naložbami vkapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, o bračunanih pokapitalski metodi 0 0

20 Drugi čisti dobi čki/izgube drugega vseobsegajo čega donosa 0 021 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegaj očega donosa 70 (351)

22 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAV ČITVI (1 + 2) 1.102 1.683


109

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1 . 1. 2010 DO 31. 12. 2010

v tisoč EURLastni

Presežek deleži Ozn. Osnovni Kapitalske iz Rezerve iz (odbitnapost. VSEBINA kapital rezerve prevredn. dobička postavka

kapitala)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 15.786 38.930 0 499 22.666 263 (152) 77.992

2 Vseobsegajo či donos poslovnega leta po obdav čitvi 0 0 0 (279) 0 1.381 0 1.1023 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 04 Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 05 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 (519) (519)6 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 07 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 0 08 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 540 (540) 0 09 Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0

10 Drugo* 0 0 0 0 19 0 0 1911 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 15.786 38.930 0 220 23.225 1.104 (671) 78.594

12 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0 0 0 0 0 1.104 0 1.104* razporeditev neizplačanih dividend v rezerve iz dobička

Skupaj kapital

(od 3 do 9)



Kapital v zvezi s


IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1 . 1. 2009 DO 31. 12. 2009

v tisoč EURLastni

Presežek deleži Ozn. Osnovni Kapitalske iz Rezerve iz (odbitnapost. VSEBINA kapital rezerve prevredn. dobička postavka

kapitala)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1 ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 15.786 38.930 0 (849) 21.826 787 0 76.480

2 Vseobsegajo či donos poslovnega leta po obdav čitvi 0 0 0 1.348 0 335 0 1.6833 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 04 Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 05 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 (152) (152)6 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 07 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 0 08 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 0 859 (859) 0 09 Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0

10 Drugo* 0 0 0 0 (19) 0 0 (19)11 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU

(1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 15.786 38.930 0 499 22.666 263 (152) 77.992

12 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0 0 0 0 0 263 0 263* nična odločba iz denacionalizacije

Skupaj kapital

(od 3 do 9)



Kapital v zvezi s



110

IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31 . 12. 2010

v tisoč EUROznaka Vsebina 2010 2009

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Prejete obresti 37.371 37.955

Plačane obresti (15.847) (22.790)Prejete dividende 24 44Prejete provizije 8.028 7.205Plačane provizije (1.739) (1.327)Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida 368 99Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida (237) (52)Čisti dobički/izgube iz trgovanja (675) (754)Plačila zaposlencem in dobaviteljem (17.987) (17.699)Drugi prejemki 1.074 1.687Drugi izdatki (741) (252)Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami posl ovnih sredstev in obveznosti 9.639 4.116

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (1.903) 214Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 9.638 5.683Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (8.012) (14.351)Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (3.455) 9.577Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (16) 70Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (58) (765)

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 64.774 66.644Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke (50.000) 52.000Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (8) (18)Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 23.692 38.433Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 74.047 (23.685)Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje obveznosti, vezanih na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 17.043 (86)

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) 72.510 70.974d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (1.038) 245e) Neto denarni tokovi pri poslovanju ( č + d) 71.472 71.219B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 72.336 18.810

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 11 134Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb 0 0Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 195 2.550Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 72.130 16.126Drugi prejemki iz naložbenja 0 0

b) Izdatki pri naložbenju (132.396) (46.495)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (2.651) (2.487)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (682) (694)(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (3.000) 0(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo) 0 0(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (126.063) (43.314)(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 0

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a - b) (60.060) (27.685)C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 0 6.500

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 0 6.500Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0Drugi prejemki, povezani s financiranjem 0 0

b) Izdatki pri financiranju (519) (157)(Plačane dividende) 0 (5)(Odplačila podrejenih obveznosti) 0 0(Izplačila za nakup lastnih delnic) (519) (152)(Druga izplačila, povezana s financiranjem) 0 0

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a - b) (519) 6.343D. Učinki spremembe deviznih te čajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 315 (1 )E. Čisto pove čanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae + Bc + Cc) 10.893 49.877F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na za četku obdobja (Pojasnilo 20 b) 192.802 142.926G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obd obja (D + E + F) (Pojasnilo 20 b) 204.010 192.802


111

IV. Pojasnila k ra čunovodskim izkazom za leto 2010

Deželna banka Slovenije d. d. – Letno poročilo 2010 Pojasnila k računovodskim izkazom

112

1. OSNOVNI PODATKI Deželna banka Slovenije d. d. (banka) je slovenska delniška družba. Poslovni naslov banke je Deželna banka Slovenije d. d., Kolodvorska 9, Ljubljana. Deželna banka Slovenije d. d. ima v lasti odvisno družbo DBS Leasing d. o. o. Deželna banka Slovenije d. d. je javna družba v smislu 99. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, saj se na borzi v Luksemburgu (Bourse de Luxembourg/Luxembourg Stock Exchange) trguje z njenimi obveznicami. Njene delnice niso uvrščene v trgovanje na nobenem organiziranem trgu, zato ne velja za javno delniško družbo. DBS Leasing d. o. o. je univerzalna leasing družba, ki opravlja posle finančnega najema premičnin in nepremičnin. Rast indeksa cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2010 1,9 % (2009: 1,8 %). Od 1. 1. 2007 dalje je v Sloveniji nacionalna valuta evro, zato je tudi funkcijska in predstavitvena valuta računovodskih izkazov banke. Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni navedeno drugače. 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE 2.1. Temelji za pripravo ra čunovodskih izkazov Banka je pripravila tudi skupinske računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU), za matično družbo in odvisno družbo (Skupina). V skupinskih računovodskih izkazih je odvisna družba v celoti uskupinjena. Odvisna družba je družba, v kateri ima Skupina neposredno ali posredno več kot 50 % glasovalnih pravic ali pomemben vpliv na poslovanje družbe. Skupinski računovodski izkazi so na voljo na sedežu matične družbe. Uporabniki teh računovodskih izkazov morajo za pridobitev celovite informacije o finančnem položaju Skupine kot celote brati posamične računovodske izkaze v povezavi s skupinskimi računovodskimi izkazi. Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU). Računovodske politike so bile dosledno upoštevane pri pripravi izkazov za vsa predstavljena leta. Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, naložbenih nepremičnin, finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Prav tako zahteva, da poslovodstvo izbere računovodske usmeritve banke po lastni presoji. Področja poslovanja, na katerih so upoštevane določene predpostavke in ocene, ki so pomembne za razumevanje računovodskih izkazov banke, so razkrita v pojasnilu 5.


113

Spremembe ra čunovodskih usmeritev Banka v poslovnem letu 2010 ni sprejela ali uporabila novih računovodskih usmeritev, ki bi se razlikovale glede na prejšnja poslovna obdobja. Novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila: - MRS 24 – spremenjen: Razkrivanje povezanih strank (velja od 1. 1. 2011)

Spremenjeni MRS 24 za banko ni pomemben, saj ni vladna ustanova, spremenjena definicija povezane družbe pa ne bo ustvarila novih povezav, ki jih bo treba razkriti v računovodskih izkazih.

- OPMSRP 14 MRS 19 – dopolnilo: Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti (velja od 1. 1. 2011) Dopolnilo OPMSRP 14 za banko ni pomembno, saj le-ta nima pokojninskih načrtov z opredeljeno višino pokojnine.

- OPMSRP 19: Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (velja od 1. 7. 2010) Banka med letom ni izdala kapitalskih instrumentov za poravnanje finančnih obveznosti. Pojasnilo tako ne vpliva na primerjalne zneske v računovodskih izkazih na dan 31. 12. 2010. Ker se pojasnilo navezuje zgolj na posle, ki se bodo zgodili v prihodnosti, ni mogoče vnaprej določiti učinkov pojasnila.

- MRS 32 – dopolnilo: Finančni instrumenti: Predstavljanje – Razvrščanje izdanih pravic (velja od 1. 2. 2010) Dopolnila k MRS 32 za banko niso pomembna, saj le-ta ni nikoli izdala te vrste finančnih instrumentov.

2.2. Naložba v odvisno družbo Odvisne družbe Novembra 2005 je banka ustanovila odvisno družbo DBS Leasing d. o. o. Ljubljana, ki je v 100-odstotni lasti banke. Banka ima eno samo odvisno družbo. Naložba v odvisno družbo je merjena po nabavni vrednosti.

2.3. Poročanje po segmentih Banka ima izdane obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu kapitala, zato pripravlja razkritja po segmentih (pojasnilo 4). Poslovanje banke je organizirano v treh poslovnih področjih (odsekih): - pravne osebe: kreditno, garancijsko in dokumentarno poslovanje ter depozitno poslovanje

s podjetji in organizacijami, transakcijski računi, izvajanje plačilnega prometa, - poslovanje s prebivalstvom: kreditno poslovanje, transakcijski računi prebivalstva, limiti

(prekoračitve), kartično poslovanje, plačilni promet in bankomatsko poslovanje, menjalniško poslovanje, depozitno poslovanje in varčevanje,

- finančni trgi: zajemajo aktivnosti upravljanja z likvidnostjo banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, investicijsko bančništvo in poslovanje z bankami.

Aktivnosti banke v zvezi s skrbniškimi in administrativnimi storitvami, storitvami informatike in bančne tehnologije, so prikazani pod postavko Drugo.


114

2.4. Prevedba tujih valut (a) Funkcijska in predstavitvena valuta Postavke, prikazane v računovodskih izkazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem banka in njena odvisna družba poslujeta. Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke in njene odvisne družbe. (b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takšnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri lastniških vrednostnih papirjih, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v prevrednotovalnem popravku kapitala, skupaj z učinkom vrednotenja. Prihodki in odhodki v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju na datum transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupo-prodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki neto dobički in izgube iz trgovanja s tujo valuto.

2.5. Prihodki in odhodki iz obresti

Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse instrumente, merjene po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obrestnih mer. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter metoda razporeditve prihodkov in odhodkov za obresti preko ustreznega obdobja. Efektivna obrestna mera je tista obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjene prihodnje denarne tokove za celotno obdobje pričakovane življenjske dobe finančnega instrumenta oziroma – če je treba – za krajšo dobo, in sicer do neto sedanje vrednosti finančnega sredstva ali obveznosti. Pri izračunu efektivne obrestne mere mora banka oceniti denarne tokove, upoštevaje vse pogodbene pogoje posla za dani finančni instrument, vendar ne sme upoštevati prihodnjih kreditnih izgub. V izračun efektivne obrestne mere se zajemajo vsi plačani zneski: obroki, opravnine, stroški. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev odpisana kot posledica izgube zaradi oslabitve, se obrestni prihodki pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za izračun oslabitve. 2.6. Prihodki in odhodki iz opravnin

Opravnine se praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Opravnine iz posredovanja ali sodelovanja pri posredovanju transakcije za tretjo osebo se pripoznajo, ko je transakcija opravljena. Opravnine iz naslova upravljanja portfelja in drugih svetovalnih storitev se pripoznajo na podlagi ustreznih pogodb o storitvah takrat, ko so opravljene. Opravnine iz mednarodnega in domačega plačilnega prometa so pripoznane, ko je ustrezna storitev opravljena. Opravnine, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.7. Finančna sredstva

Banka razvršča svoja finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v


115

posesti do zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Poslovodstvo določi razporeditev naložb ob začetnem pripoznanju.

(a) Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida Ta kategorija se razdeli na dve skupini: finančni instrumenti v posesti za trgovanje in finančni instrumenti po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Finančno sredstvo se razvrsti v skupino v posesti za trgovanje, če je bilo pridobljeno z namenom nadaljnje prodaje ali začasnega odkupa v kratkem času ali kadar gre za del portfelja finančnih instrumentov, ki se upravlja enovito in pri katerem se pojavlja očiten vzorec kratkoročnih dobičkov. Izvedeni finančni instrumenti so ravno tako razvrščeni med instrumente, namenjene trgovanju, razen če niso namenjeni varovanju pred tveganjem. Vrednost izvedenega finančnega instrumenta se izkazuje kot pozitivni učinek vrednotenja terminskega dela pogodbe. Banka razpolaga samo s finančnimi sredstvi v posesti za trgovanje. (b) Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen: (a) tistih, ki se jih namerava prodati v kratkem času in ki so razvrščena v kategorijo finančnih sredstev v posesti za trgovanje, ter tistih, ki se jih ob pridobitvi razvrsti v kategorijo finančnih naložb po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida; (b) tistih, ki se jih ob pridobitvi razvrsti v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo; ali (c) tistih, pri katerih lastnik ne dobi povrnjene večine vrednosti začetne naložbe iz razlogov, ki niso kreditno poslabšanje.

(c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih ima banka namen posedovati do zapadlosti. V primeru, da banka odproda več kot zanemarljivi delež sredstev v posesti do zapadlosti, bi se celotna kategorija prerazvrstila v sredstva, razpoložljiva za prodajo. (d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista, ki jih banka namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov. (e) Merjenje in pripoznavanje Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, finančnih sredstev do zapadlosti in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla – na datum, ko se banka zaveže, da bo sredstvo kupila ali prodala. Izvedeni finančni instrumenti so pripoznani na osnovi datuma trgovanja. Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida se vrednotijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so prikazani v izkazu poslovnega izida. Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali če se prenesejo vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančne naložbe. Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi zgolj, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida se vrednotijo po pošteni vrednosti. Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. Dobički in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem


116

nastanejo. Dobički in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti se pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, prikažejo neposredno v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Takrat se kumulativni dobički ali izgube, ki so bili predhodno prikazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz naslova efektivne obrestne mere in tečajne razlike pri denarnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende iz finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se ugotovi lastnikova pravica do izplačila. Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temeljijo na tržnih cenah. Če se s finančnim instrumentom ne trguje na aktivnem trgu, banka določi pošteno vrednost s pomočjo modelov vrednotenja. 2.8. Pobot Finančna sredstva in obveznosti so pobotani in v bilanci stanja prikazani v neto vrednosti, ko za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.

2.9. Oslabitev finan čnih sredstev (a) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Banka na vsak datum bilance stanja oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo samo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodka/dogodkov (ali »škodnega dogodka«), ki se zgodi(jo) po začetnem pripoznanju zadevnih finančnih sredstev ter vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupin finančnih sredstev in ga/jih je mogoče zanesljivo oceniti. Banka uporablja naslednja merila za ugotavljanje nepristranskosti dokazov o oslabitvah finančnih sredstev: – zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti za plačilo glavnice in obresti, – finančne težave dolžnika, – neupoštevanje pogodbenih zavez oziroma nespoštovanje pogodbenih pogojev, – začetek stečajnega postopka ali prisilne poravnave, – poslabšanje dolžnikovega konkurenčnega položaja. Banka najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o posamezni oslabitvi za finančno sredstvo, ki je pomembno posamično (skupna izpostavljenost komitenta presega 0,5 % kapitala banke), in posamično ali skupinsko za finančno sredstvo, ki posamično ni pomembno. Če banka ugotovi, da ni nepristranskih dokazov o oslabitvi posameznega finančnega sredstva, posamično pomembnega ali nepomembnega, vključi sredstva v skupino finančnih sredstev, ki so izpostavljena podobnim kreditnim tveganjem, in jih skupinsko presoja glede morebitne oslabljenosti. Sredstva, pri katerih je bila oslabitev presojana posamično in pri katerih se izguba zaradi oslabitve pripozna ali ponovno pripozna, se ne vključijo v skupinsko preverjanje oslabitve. Izguba, nastala zaradi oslabitve, se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če za posojilo ali finančno sredstvo v posesti do zapadlosti v plačilo velja spremenljiva obrestna mera, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub zaradi oslabitve uporablja trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.


117

Izračun sedanje vrednosti na podlagi pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v primeru zavarovanih finančnih sredstev kaže pričakovane denarne tokove, ki lahko nastanejo zaradi unovčitve zavarovanj, zmanjšanih za stroške pridobitve in prodaje zavarovanja, ne glede na to, ali je njihova unovčitev verjetna ali ne. Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitve se finančna sredstva razvrstijo v skupine od A do E, upoštevaje sorodne značilnosti glede kreditnega tveganja, med njimi zlasti oceno finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do posameznega dolžnika in izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih. Potrebne slabitve za skupino finančnih sredstev se ocenijo na osnovi izkušenj s preteklimi izgubami pri sredstvih s podobnimi značilnostmi glede kreditnega tveganja. Dejanske izgube so prilagojene na podlagi trenutnih podatkov, ki kažejo učinke, ki niso imeli vpliva na obdobje, v katerem so dejanske izgube nastale, ter izločenih učinkov preteklih obdobij, ki več ne obstajajo. Banka redno preverja ustreznost uporabljene metodologije in ocen, uporabljenih za določanje prihodnjih denarnih tokov. Skupina podjetja se razdeli v podskupine glede na bonitetno oceno posameznega dolžnika. Pričakovano izgubo iz kreditnega tveganja za posamezno podskupino podjetij banka izračuna na podlagi agregatne prehodne matrike in izračunane povprečne stopnje nepoplačljivosti za posamezno podskupino. Letna prehodna matrika podaja verjetnost prehodov dolžnika iz ene bonitetne skupine v drugo bonitetno skupino v obdobju enega leta. Pri ocenjevanju izgub se upoštevajo tako pretekle izkušnje z izgubami kot tudi dejavniki, ki kažejo trenutno stanje. Skupino prebivalstvo banka razdeli v skupini prebivalstvo ter podjetniki in kmetje brez matične številke, zatem obe skupini razdeli v podskupine glede na bonitetno oceno finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančni postavki. Pričakovana izguba iz kreditnega tveganja za posamezno podskupino je določena na podlagi merila rednosti poravnavanja obveznosti do banke. Izpostavljenosti do držav, centralnih bank, bank in izpostavljenosti, ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem, banka ne slabi oziroma za njih ne oblikuje rezervacij. Odstotki pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja za skupinsko ocenjevanje podjetij se v banki izračunajo enkrat letno oziroma med letom v primeru pomembnih spremenjenih okoliščin v banki in/ali na trgu. Banka redno preverja metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju izgub. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam v banki in na trgu ter zakonodaji. Če posojila ni mogoče izterjati, se odpiše v breme popravka vrednosti zaradi oslabitve posojil. Taka posojila se odpišejo potem, ko se izvedejo vsi potrebni postopki in ko se ugotovi znesek izgube. Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in se to zmanjšanje nepristransko poveže z dogodkom, ki je nastal potem, ko je bila oslabitev že pripoznana (tak dogodek je na primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve razveljavijo prek konta popravka vrednosti, razveljavljeni znesek pa se pripozna v izkazu poslovnega izida med prihodki iz odprave oslabitve. (b) Sredstva, razpoložljiva za prodajo Banka na vsak datum bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. V primeru kapitalskih naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju, ali je prišlo do oslabitve, upošteva pomembno ali dolgotrajno padanje poštene vrednosti vrednostnega papirja


118

pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo taki dokazi oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nabrana izguba, pripoznana v kapitalu – izmerjena kot razlika med ocenjenimi stroški in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve sredstva, pripoznane v poslovnem izidu – izloči iz kapitala in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v poslovnem izidu za kapitalske naložbe, razpoložljive za prodajo, se ne morejo razveljaviti prek poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, poveča in se to povečanje lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se izgube zaradi oslabitve razveljavijo in pripoznajo prek izkaza poslovnega izida. 2.10. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva Vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno povezati s sredstvom. Za opredmetena osnovna sredstva se vsako leto oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na njihovo oslabitev. Če se ugotovi, da taki znaki obstajajo, banka oceni nadomestljive vrednosti. Če je vrednost pri uporabi višja od knjigovodske vrednosti, se ne opravi oslabitev sredstva. Če je knjigovodska vrednost sredstva višja od njegove ocenjene nadomestljive vrednosti, se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko so razpoložljiva za uporabo. Amortizacija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, pri čemer so stopnje amortizacije določene tako, da je vrednost zgradb in opreme razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Po začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva merijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijo. Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

2010 2009 % %Gradbeni objekti 2,0-4,0 2,0-4,0Računalniška oprema 20,0-30,0 20,0-30,0Programska oprema 10,0-20,0 10,0-20,0Motorna vozila 12,5 12,5Druga oprema 4,0-30,0 4,0-30,0

Neopredmetena sredstva, ki vključujejo predvsem programsko opremo, so v bilanci stanja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Splošna programska oprema se amortizira v obdobju 5 let, namenska programska oprema pa v obdobju 10 let. Sredstva v postopku prenosa ali v izgradnji se ne začnejo amortizirati, dokler niso na razpolago za uporabo. Banka ob vsakem obdobju poročanja oceni preostalo vrednost sredstev in dobo njihove koristnosti ter po potrebi prilagodi njihovo vrednost.


119

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. V primeru, da bi imela banka doprinos od prihodnjih ekonomskih tokov iz teh sredstev, se pri knjigovodski vrednosti le-teh upoštevajo tudi poznejši stroški. 2.11. Naložbene nepremi čnine Banka je naložbene nepremičnine ob pridobitvi pripoznala po nabavni vrednosti, ki vključuje stroške nabave in druge povezane stroške. Po pripoznanju banka prikazuje naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti, to je z uporabo metode poštene vrednosti. Pri določanju poštene vrednosti naložbenih nepremičnin so bile uporabljene naslednje metode: a) metoda primerljivih prodaj, b) metoda kapitalizacije donosa (metoda diskontiranja prihodnjih donosov), c) nabavnovrednostna metoda. Pri odtujitvah naložbenih nepremičnin ni omejitev. Poštena vrednost temelji na tržnih cenah na dan bilance stanja. Naložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih banka ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti so vključeni v izkaz poslovnega izida. Če pride do spremembe namena uporabe nepremičnine, se le-ta prenese med lastniško uporabljena sredstva. Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, se ob pridobitvi pripoznajo po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju banka meri osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, z uporabo metode poštene vrednosti. Seznam osnovnih sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, na dan 31. 12. 2010: Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

Nepremičnine 625Skupaj 625 2.12. Najemi

(a) Kjer je banka najemojemalec Vsi najemi, pri katerih je banka najemojemalec, so poslovni najemi. Dana plačila na osnovi poslovnih najemov so odhodki in se v izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe. V primerih, ko je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, zahtevana s strani najemodajalca, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe. (b) Kjer je banka najemodajalec V primeru sredstva, danega v poslovni najem, so prejete najemnine prihodki iz naložbenih nepremičnin in se v izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe. V primeru sredstva, danega v finančni najem, se sedanja vrednost najemnin prikaže kot terjatev iz naslova finančnega najema. Razlika med bruto terjatvijo in sedanjo vrednostjo terjatve se pripozna kot dolgoročno razmejeni prihodki. Prihodki iz finančnega najema se


120

pripoznajo sistematično skozi celotno življenjsko dobo najema in kažejo konstanten donos najemodajalca. 2.13. Denar in denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo: denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki, posojila bankam z zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve, zakladne menice in dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, z zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve. 2.14. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo nastopila poravnava obveznosti, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.15. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrad e V skladu s slovensko zakonodajo se zaposleni upokojijo po 38 ali 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja. Rezervacije vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge dolgoročne ugodnosti. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu drugih dolgoročnih ugodnosti, so: – diskontni faktor 5,45 %, – rast plač v višini 2,00 % letno. Rezervacije so izmerjene kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov. Vsi dobički in izgube so pripoznani v izkazu poslovnega izida. 2.16. Davki

Davki so prikazani v izkazu poslovnega izida v skladu s trenutno veljavno slovensko zakonodajo. Davčna postavka v izkazu poslovnega izida sestoji iz tekočega davka in odloženega davka. Tekoči davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička po davčni stopnji, veljavni na dan bilance stanja. Davek od dohodka pravnih oseb se odvede od obdavčljivega dobička po stopnji 20 %. Tekoči davek od dohodka pravnih oseb je obračunan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb v višini 20 % od ugotovljene davčne osnove (v letu 2009: 21 %). Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložene terjatve za davke in obveznosti za davek se izmerijo po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale v poslovnem letu, ko bo terjatev za odloženi davek povrnjena oziroma obveznost za odloženi davek poravnana, in so zasnovane na davčnih stopnjah (in davčnih predpisih), uveljavljenih do dneva bilance stanja. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih sredstev in rezervacij. Odloženi davki iz naslova naložbe v odvisno družbo niso bili pripoznani. Odložene terjatve za davke se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.


121

Odloženi davek, povezan s ponovnim vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost, se izkaže neposredno v kapitalu in se pozneje prenese v izkaz poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo iz naslova vrednotenja. Odložene obveznosti za davke so pripoznane iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pristojni davčni urad lahko kadar koli pregleda davčne knjige v roku 5 let, ki sledijo poročanemu davčnemu letu, in lahko naloži dodatno obdavčitev in kazni. Vodstvo banke ne ve za obstoj okoliščin, ki bi lahko povzročile dodatne obveznosti iz tega naslova. 2.17. Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se v bilanci stanja ob začetnem pripoznanju izkazujejo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšanih za neposredne transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se nadalje vrednotijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.

2.18. Kapital (a) Stroški izdaje delnic Dodatni stroški, ki jih banka lahko neposredno pripiše izdaji novih delnic ali opcij oziroma sklenjenemu poslu, se v čistem znesku obračunajo neposredno kot odbitek od kapitala (brez z njimi povezanega zneska davka iz dobička). (b) Dividende iz naslova navadnih delnic Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so bile odobrene s strani lastnikov banke. Dividende za preteklo leto so objavljene na skupščini delničarjev po datumu bilance stanja. (c) Lastne delnice Če banka z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. V primeru poznejše prodaje delnic se prejeto nadomestilo prikaže s povečanjem kapitala. 2.19. Finančne garancije Finančne garancije so pogodbe, ki zahtevajo od izdajatelja garancije, da upravičencu do garancije plača dogovorjeni znesek za pokritje izgube, ki jo ta utrpi v primeru neplačila dolžnika. Finančne garancije izdaja banka drugim bankam, finančnim institucijam in drugim komitentom za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih poslov. Finančne garancije so ob izdaji pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za opravnine. Prihodki iz opravnin se v izkazu poslovnega izida pripoznajo enakomerno preko obdobja življenjske dobe garancije. Naknadno jih banka pripoznava po višji izmed začetnih vrednosti, zmanjšane za prihodke iz opravnin, prejetih enakomerno preko obdobja življenjske dobe garancije, in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja. Te ocene temeljijo na preteklih podatkih oziroma izkušnjah s podobnimi posli v preteklosti in presoji poslovodstva. 2.20. Poslovanje po pooblastilu Banka ponuja svojim strankam, pravnim in fizičnim osebam, storitve upravljanja premoženja ter storitve kreditiranja po pooblastilu. Za te storitve je strankam zaračunana opravnina. Podrobnosti so predstavljene v pojasnilu 53. Ta sredstva niso vključena v izkazu finančnega položaja banke.


122

3. OBVLADOVANJE FINAN ČNEGA TVEGANJA Banka namenja tveganjem, ki jim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena, posebno pozornost. V ta namen ima vzpostavljeno neodvisno funkcijo upravljanja s tveganji, jasna organizacijska struktura in razmejitev odgovornosti pa zagotavljata njeno učinkovitost. Nadzorni svet, uprava in višje vodstvo so aktivno udeleženi v procesu upravljanja tveganj. Nadzorni svet in uprava pri tem tesno sodelujeta; vse interne akte s področja tveganj, ki jih potrjuje uprava, obravnava tudi nadzorni svet in k njim daje soglasja. Uprava in nadzorni svet posodabljata strategijo in politike prevzemanja in upravljanja tveganj vsaj enkrat letno ter ob spremembah v poslovni strategiji banke, spremembah izpostavljenosti tveganjem in spremembah, ki izhajajo iz makroekonomskega okolja. Banka ima v zvezi s sprejemanjem in upravljanjem tveganj sprejeto ustrezno krovno strategijo, za vsa pomembna bančna tveganja pa še posebne strategije in politike, ki zagotavljajo izvajanje strategij prevzemanja in upravljanja tveganj. Banka od leta 2009 naprej celovito izpolnjuje vse zahteve novega kapitalskega sporazuma, vključno z izračunavanjem interne ocene kapitalskih potreb in ugotavljanjem profila tveganosti. Nadzornemu svetu je na ta način omogočeno redno spremljanje profila tveganosti banke in njene sposobnosti prevzemanja tveganj. Skupni cilj strategij in politik prevzemanja in upravljanja tveganj je preprečevanje in omejevanje nastanka izgub iz posameznih tveganj. Banka bo tudi v letu 2011 namenila velik poudarek kreditnemu tveganju (zaradi gospodarskih razmer in slabšanja kreditne sposobnosti komitentov), operativnemu tveganju (zaradi goljufij) in tržnemu tveganju (zaradi možnih neugodnih gibanj cen na finančnih trgih). 3.1. Kreditno tveganje Banka je izpostavljena kreditnim tveganjem, ki predstavljajo tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnikov do banke ob zapadlosti iz katerih koli razlogov. Banka oblikuje ustrezne rezervacije za zavarovanje pred izgubami, ki so izkazane na dan bilance stanja. Večje gospodarske spremembe ali spremembe v poslovanju določenega dela gospodarstva, ki je številčno močno zastopan v kreditnem portfelju banke, lahko povzročijo izgube, ki se razlikujejo od ugotovljenih na dan bilance stanja. Poslovodstvo zato preudarno upravlja izpostavljenost kreditnim tveganjem. Banka upravlja nivo kreditnega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti, tako da določi zgornje meje tveganja, ki ga sprejme za posameznega komitenta ali skupine komitentov ter za posamezna geografska območja in gospodarske dejavnosti. Banka taka tveganja redno spremlja in jih preučuje na letni ravni ali pogosteje. Zgornje meje tveganja po produktih, gospodarskih dejavnostih in regijah odobri uprava. Kreditni portfelj banke vključuje tako bilančne terjatve (posojila, naložbe v dolžniške vrednostne papirje, kapitalske naložbe, obresti, opravnine ipd.) kot zunajbilančne obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni krediti ipd.) do podjetij, bank, finančnih institucij, javnega sektorja, občanov in drugih strank. Banka se pri omenjenih naložbah izpostavlja kreditnemu tveganju. Glede na tveganost posameznega komitenta, ki je izražena z njegovo bonitetno oceno, in tveganost posameznega posla, na katero vpliva tudi pridobljeno zavarovanje, banka oblikuje ustrezno visoke popravke vrednosti zaradi oslabitev za zavarovanje pred kreditnim tveganjem. V skladu s predpisi je banka za zmanjševanje kreditnega tveganja v letu 2010 upoštevala le prvovrstna oziroma primerna zavarovanja.


123

3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja (a) Posojila in terjatve Banka je v letu 2010 ugotavljala kreditno tveganje v skladu s predpisi Banke Slovenije in v skladu z določbami Basla II. V ta namen je izdelovala analize kakovosti kreditnega portfelja, v katere je vključevala podatke o: – prehajanju komitentov med bonitetnimi razredi, – gibanju potrebnih oslabitev, – pokritosti posameznih vrst kreditnih izpostavljenosti z rezervacijami kapitala in oslabitvami.

Več o oblikovanju rezervacij in oslabitev je navedeno v poglavju 3.1.3. (b) Dolžniški vrednostni papirji Banka je pri prevzemanju izpostavljenosti kreditnemu tveganju ob nakupih dolžniških vrednostnih papirjev v letu 2010 uporabljala razporejanje v bonitetne razrede po državah izdajateljicah in preostalih izdajateljih, kot ga ima na primer bonitetna agencija Moody's ali njej enakovredne bonitetne hiše, pri čemer je določila najnižjo še sprejemljivo bonitetno oceno teh papirjev. 3.1.2. Nadzor nad omejitvijo kreditnega tveganja in usmeritve za njegovo zmanjšanje Banka upravlja, omejuje in nadzoruje koncentracije kreditnega tveganja, kjer koli ga zazna, zlasti glede na posamezne stranke in skupine strank, dejavnosti, panoge in regije. Izpostavljenost kreditnemu tveganju banka ureja z limitnim sistemom, s katerim določa omejitev višine sprejetega tveganja v zvezi s posameznim posojilojemalcem ali skupinami povezanih posojilojemalcev. To tveganje se redno spremlja in pregleduje. Omejitve višine kreditnega tveganja po regijah in panogah potrjuje uprava, četrtletno pa se preverjajo limiti in ugotavlja njihova ustreznost. Najvišjo mogočo skupno izpostavljenost banke do posamezne pravne osebe predlaga Služba uravnavanja tveganj, potrdi pa jo uprava (in v primeru preseganja praga velike izpostavljenosti tudi nadzorni svet banke). Pri tem so upoštevana osnovna načela odobravanja kreditov in garancij, ki med drugim vključujejo: – bonitetne ocene strank, – namene odobritev in načine vračil, – podatke o pravočasnem vračanju kreditov, ki temeljijo na preteklih podatkih o izpolnjevanju

pogodbenih obveznosti in projekcijah finančnih oziroma denarnih tokov, ter – ustreznost zavarovanj. (a) Zavarovanje s premoženjem Banka uporablja vrsto različnih načinov za zmanjšanje kreditnega tveganja v skladu z interno politiko zavarovanj, ki določa sprejemljivost posameznih vrst zavarovanj. Banka praviloma zavaruje vsa dolgoročna posojila. Da bi čim bolj zmanjšala izgube iz kreditnega tveganja, banka zahteva od strank dodatna zavarovanja takoj, ko opazi znake poslabšanja njihove kreditne sposobnosti. V skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (v nadaljevanju: sklep) in Sklepom o kreditnih zavarovanjih banka upošteva učinke kreditnih zavarovanj pri izpostavljenostih v višini 4.698 tisoč EUR. (b) Prevzete zunajbilančne obveznosti Garancije in akreditivi predstavljajo za banko enako kreditno tveganje kot posojila, prav tako neizkoriščeni deli odobrenih kreditov. Banka spremlja tudi roke zapadlosti prevzetih posojilnih obveznosti, saj pomenijo predvsem dolgoročne prevzete obveznosti na splošno višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročne prevzete obveznosti.


124

3.1.3. Usmeritve glede oslabitve in oblikovanja rez ervacij Na podlagi MRS 39 banka za vsa finančna sredstva, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti, ugotavlja oslabitve in ocenjuje izgube v skladu s sprejeto interno metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja. Banka ocenjuje izgube iz kreditnega tveganja le za tisti del portfelja, ki je merjen po metodi odplačne vrednosti, kar vključuje kredite, druga finančna sredstva v posesti do zapadlosti in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Iz ocenjevanja so izločeni finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in kapitalske naložbe. Banka storitvenih garancij ne slabi, saj na podlagi izkušenj iz preteklosti z veliko gotovostjo sklepa, da navedeni produkt ni tvegan. Banka opravi oslabitve finančnih sredstev in oblikuje rezervacije za prevzete zunajbilančne obveznosti, ko se pojavijo objektivni oziroma nepristranski dokazi, da ne bo zmožna izterjati vseh v plačilo zapadlih terjatev v skladu s pogodbenimi določili. Izpostavljenosti, ki so zavarovane s prvovrstnimi zavarovanji, banka ne slabi oziroma zanje ne oblikuje rezervacij. Banka ugotavlja izgube za finančna sredstva in prevzete zunajbilančne obveznosti posamično (v primerih pomembnih izpostavljenosti posameznega dolžnika oziroma v primerih izpostavljenosti do bank in hranilnic) ali skupinsko. Kadar banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupino P, ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija ni več potrebna, ju prerazvrsti v ustrezno skupino od A do E in ju vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Banka redno preverja metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju izgub. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz vsake od šestih bonitetnih skupin, kar je razvidno iz naslednje preglednice:

Bonitetna skupina Skupaj terjatev

za razvrstitev (%)


(%)

Skupaj terjatev za razvrstitev

(%)


(%)

1. Skupina A 64,6 0,7 68,0 0,82. Skupina B 0,6 9,4 0,8 10,83. Skupina C 0,3 34,5 0,2 31,64. Skupina D 0,2 57,3 0,1 52,85. Skupina E 1,1 75,0 1,0 100,46. Skupina P 33,2 8,6 29,9 7,5

100,0 4,4 100,0 3,9

20092010


125

3.1.4. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju pred zavarov anjem s premoženjem, ki ga ima banka, ali drugimi izboljšav ami kreditne kakovosti

2010 2009Neto vrednost Povprečni Neto vrednost Povprečni

Kategorija izpostavljenosti izpostavljenosti znesek izpostavljenosti znesek izpostavljenosti izpostavljenosti

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 146.131 119.216 82.021 74.96902 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 12.306 6.357 3.84403 Do oseb javnega sektorja 26.214 20.420 3.294 6.70406 Do institucij 250.240 230.139 205.663 201.78807 Do podjetij 167.978 201.452 211.828 255.37508 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 224.470 234.647 234.946 228.04309 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 110.921 117.979 103.12410 Zapadle postavke 19.052 23.207 15.871 12.96311 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 8.328 182 16815 Ostale izpostavljenosti 72.692 3.775 70.139 4.778

Na dan 31. decembra 1.056.179 964.411 948.280 891.756 Preglednica predstavlja slabši scenarij izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju na 31. 12. 2010, to je brez upoštevanja kakršnih koli zavarovanj s premoženjem, ki jih ima banka, ali drugih priloženih izboljšav kreditne kakovosti. Za bilančna in zunajbilančna sredstva so navedene izpostavljenosti določene na podlagi čistih knjigovodskih vrednosti, tako kot so izkazane v bilanci stanja, vključno z zunajbilančnimi stanji, razdeljene po kategorijah izpostavljenosti v skladu s sklepom. Banka še naprej obvladuje in vzdržuje najmanjšo možno izpostavljenost banke kreditnemu tveganju, ki izhaja iz njenega portfelja posojil in terjatev ter dolžniških vrednostnih papirjev, in sicer na podlagi naslednjega: – 65 % portfelja posojil in terjatev je razvrščenih v zgornja dva razreda notranjih bonitetnih ocen (2009: 69 %); – 94 % portfelja posojil in terjatev ni zapadlih (2009: 96 %); – od 252.740 tisoč EUR posojil in terjatev, ki so bili posamično ovrednoteni, je 10 % oslabljenih; – banka je uvedla postopek strožje selekcije pri odobravanju posojil in garancij; – naložbe v dolžniške vrednostne papirje in druge blagajniške zapise so prikazane v tabeli 3.1.6. 3.1.5. Posojila in terjatve

Krediti strankam

Krediti bankam

Krediti strankam

Krediti bankam

Niti zapadli niti oslabljeni 0 154.226 0 140.407Oslabljeni 539.617 0 533.318 0Kosmati zneski 539.617 154.226 533.318 140.407

Zmanjšani za popravek vrednosti za oslabitev (37.506) 0 (30.612) 0Čisti zneski 502.111 154.226 502.706 140.407

20092010

Vsa zapadla neplačana posojila in terjatve so oslabljeni. Vse rezervacije zaradi oslabitev posojil in terjatev znašajo skupaj 37.506 tisoč EUR (2009: 30.612 tisoč EUR), od česar predstavlja znesek 27.438 tisoč EUR oslabitve za posamično oslabljene posojila in terjatve, preostali znesek v višini 10.068 tisoč EUR pa so oslabitve in rezervacije iz skupinskega ocenjevanja portfelja. V poslovnem letu, ki se je končalo 31. 12. 2010, se je skupna vrednost posojil in terjatev banke zaradi razširitve kreditne dejavnosti povečala za 3 %. Da bi banka čim bolj zmanjšala možno povečanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju, se je bolj usmerila v poslovanje s podjetji ali bankami z dobro bonitetno oceno in na posle s posameznimi strankami, ki poleg kreditne sposobnosti zagotavljajo tudi zadostno zavarovanje s premoženjem.


126

(a) Posojila in terjatve, ki niso niti zapadli niti oslabljeni Kreditno kakovost portfelja posojil in terjatev, ki niso še niti zapadli niti niso oslabljeni, predstavlja izpostavljenost do bank. Prvovrstnost banke države članice EU ali tuje banke se presoja na podlagi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke, ki so jo opravile bonitetne agencije Moody's, Standard & Poor's in Fitch. Banka mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- agencije Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 agencije Moody's. Če banke države članice EU ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih ustanov, oceni boniteto teh bank banka sama, posamično po bankah. (b) Posojila in terjatve, za katere je posamično ugotovljeno, da so oslabljeni Krediti strankam (posojila in terjatve) Vrednost posamično oslabljenih posojil strankam in terjatev do strank pred upoštevanjem denarnih tokov iz zavarovanja s premoženjem, ki ga ima banka, je znašala 98.514 tisoč EUR (2009: 81.619 tisoč EUR). Razčlenitev tega kosmatega zneska posamično oslabljenih posojil in terjatev po razredih je skupaj s pošteno vrednostjo njihovega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima banka kot jamstvo, naslednja: 2010 Posamezniki Banke Skupaj

Posojila in terjatve

Velika podjetja

MSP

Posamično oslabljena posojila 1.214 30.816 66.484 154.226 252.740Poštena vrednost zavarovanja s premoženjem 973 23.562 54.055 0 78.590

2009 Posamezniki Banke Skupaj Posojila in

terjatveVelika

podjetjaMSP

Posamično oslabljena posojila 1.874 37.809 41.936 140.407 222.026Poštena vrednost zavarovanja s premoženjem 1.094 28.133 33.954 0 63.181

Podjetja

Podjetja

Ker poštena vrednost zavarovanja s premoženjem v nekaterih primerih presega višino posameznega posojila, so v preglednici izkazane vrednosti zavarovanja s premoženjem le do višine izkazane terjatve na dan poročanja. Za ostala posojila in terjatve, ki niso zavarovani s premoženjem, ima banka druge oblike zavarovanja (poroštva, menice itd.). Krediti bankam (posojila in terjatve) Skupni bruto znesek posojil bankam in terjatev do bank je na dan 31. 12. 2010 znašal 154.226 tisoč EUR (2009: 140.407 tisoč EUR), pri čemer ni bilo izkazano nobeno posamično oslabljeno posojilo. (c) Restrukturirana posojila in terjatve Restrukturiranje posojil in terjatev vključuje dogovore o podaljšanem odplačilu, prilagoditve in odlog plačil. Po restrukturiranju se prej zapadli račun stranke ponovno postavi v normalno stanje in se upravlja skupaj z drugimi podobnimi računi. Usmeritve in praktično izvajanje restrukturiranja temeljijo na kazalnikih ali merilih, ki po presoji poslovodstva nakazujejo, da se bo odplačevanje z veliko verjetnostjo nadaljevalo. Te usmeritve se redno pregledujejo in preverjajo. Restrukturiranje se najpogosteje uporablja za posojila, zlasti za kreditiranje poslovanja strank. Vrednost izpostavljenosti, za katero je bil dosežen nov dogovor o pogojih vračanja in ki bi bila sicer zapadla, je na 31. 12. 2010 znašala skupaj 55.301 tisoč EUR. V znesku so vštete tudi tiste restrukturirane terjatve, za katere so družbe objavile stečaj (20.079 tisoč EUR) oziroma začetek prisilne poravnave (4.846 tisoč EUR), in tiste terjatve, za katere je banka začela postopek izvršbe (309 tisoč EUR).


127

2010 2009Posojila strankam posameznikom in terjatve do teh strank:− posojila 55.301 50.220Skupaj 55.301 50.220

3.1.6. Dolžniški vrednostni papirji in blagajniški zapisi V preglednici je prikazana analiza dolžniških vrednostnih papirjev (HTM), kot jih je opredelila bonitetna agencija na dan 31. 12. 2010 (bonitetna agencija Moody's): Bonitetne ocene 2010 2009Aaa 5.106 4.131Aa1 + Aa2 + Aa3 53.453 33.419A1 + A2 + A3 5.265 10.489Baa1 + Baa2 + Baa3 10.671 5.176pod Baa3 (ni investicijski razred) 10.387 0neocenjeni 46.677 24.858

131.559 78.073 3.1.7. Priposestvovana zavarovanja s premoženjem V letu 2010 je banka pridobila sredstva s priposestvovanjem premoženja, ki ga je imela v posesti kot jamstvo, in sicer: Vrsta sredstva Knjigovodska vrednostNepremičnine 223 Priposestvovana posest se proda čim prej, ko je to mogoče, prejemki pa se porabijo za zmanjšanje nepoplačanih dolgov. Priposestvovana nepremičnina je v bilanci stanja uvrščena med druga sredstva. 3.1.8. Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostal i zapadlosti V preglednici so prikazane preostale zapadlosti po kategorijah izpostavljenosti. Banka izkazuje 70 % preostale izpostavljenosti do enega leta in 30 % nad enim letom.

Kategorija izpostavljenosti do 1 leta nad 1 letom SKUPAJ do 1 leta nad 1 letom SKUPAJ

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 79.152 66.979 146.131 22.520 59.501 82.02102 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 786 7.815 8.601 1.388 4.969 6.35703 Do oseb javnega sektorja 21.993 4.221 26.214 2.490 804 3.29406 Do institucij 234.035 16.205 250.240 166.457 39.206 205.66307 Do podjetij 130.912 37.066 167.978 168.587 43.241 211.82808 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 108.829 115.641 224.470 124.301 110.645 234.94609 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 49.194 55.832 105.026 60.173 57.806 117.97910 Zapadle postavke 12.026 7.026 19.052 11.350 4.521 15.87111 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 28.602 7.173 35.775 146 36 18215 Ostale izpostavljenosti 72.516 176 72.692 69.968 171 70.139

Na dan 31. decembra 738.045 318.134 1.056.179 627.380 320.900 948.280

Preostala zapadlost na dan 31. 12. 2010 Preostala zapadlost na dan 31. 12. 2009

3.1.9. Koncentracija tveganj finan čnih sredstev, ki so izpostavljena kreditnemu

tveganju (a) Območni (geografski) sektorji V naslednji preglednici so razčlenjene izpostavljenosti banke po njihovi knjigovodski vrednosti, kot so bile razporejene po območnih regijah na 31. 12. 2010. Za to preglednico je banka razporedila izpostavljenost po regijah na podlagi države domicila svojih nasprotnih strank.


128

Banka opravlja svoje posle pretežno v Sloveniji. V drugih državah banka trži storitve zakladništva in investicijskega bančništva: medbančni posli in naložbe v dolžniške vrednostne papirje.

Koncentracije tveganja po geografskih segmentih v kreditnem portfelju komitentov so naslednje:

Na dan 31. decembra 2010 Na dan 31. decembra 2009Druge Druge Druge Druge

Kategorija izpostavljenosti Slovenija članice EU države SKUPAJ Slovenija članice EU države SKUPAJ

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 85.254 60.877 0 146.131 66.707 15.314 0 82.02102 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 0 0 8.601 6.357 0 0 6.35703 Do oseb javnega sektorja 26.214 0 0 26.214 3.294 0 0 3.29406 Do institucij 111.092 137.397 1.751 250.240 60.201 141.311 4.151 205.66307 Do podjetij 159.348 3.129 5.501 167.978 199.544 3.034 9.250 211.82808 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 224.462 6 2 224.470 234.913 28 5 234.94609 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 0 0 105.026 117.979 0 0 117.97910 Zapadle postavke 19.051 0 1 19.052 15.871 0 0 15.87111 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 0 0 35.775 182 0 0 18215 Ostale izpostavljenosti 72.692 0 0 72.692 70.139 0 0 70.139

Na dan 31. decembra 847.515 201.409 7.255 1.056.179 775.187 159.687 13.406 948.280

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 38.096 1 51 38.148 31.521 1 90 31.612Znesek zapadlih izpostavljenosti * 61.864 1 1 61.866 29.508 1 1 29.510*Od tega znesek oslabljenih izpostavljenosti 26.873 1 1 26.875 18.578 0 1 18.579 (b) Gospodarski sektorji – panoge V naslednji preglednici so razčlenjene izpostavljenosti banke za kreditno tveganje, razporejene po gospodarskih panogah. Koncentracija tveganj kategorij izpostavljenosti po gospodarskih panogah na 31. 12. 2010:



1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 11 0 0 0 0 60.877 0 0 85.243 0 0 0 0 0 0 0 146.13102 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 0 0 0 0 0 0 8.601 0 0 0 0 0 0 0 8.60103 Do oseb javnega sektorja 7.440 2.770 0 4 431 0 0 0 3.761 48 0 0 0 0 11.760 0 26.21406 Do institucij 250.240 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 250.24007 Do podjetij 49.536 37.652 13.461 18.005 17.807 8.630 19 57 0 3.626 1.536 2.119 2.943 3.936 249 8.402 167.97808 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 4.397 39.904 18.070 11.298 11.312 78 4.719 4.159 0 6.763 2.048 3.061 2.950 3.130 3.497 109.084 224.47009 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 4.695 14.033 13.707 18.519 7.648 0 8.142 0 0 6.068 658 0 10 0 252 31.294 105.02610 Zapadle postavke 431 329 1.624 7.366 73 0 689 5.261 0 322 156 0 0 47 23 2.731 19.05211 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 4.817 7.433 2.918 7.060 12.951 0 0 547 0 0 0 0 0 49 0 0 35.77515 Ostale izpostavljenosti 4.072 0 0 0 21 0 0 0 1 0 0 0 0 37 68.361 200 72.692

Na dan 31. decembra 2010 325.639 102.121 49.780 62.252 50.243 69.585 13.569 10.024 97.606 16.827 4.398 5.180 5.903 7.199 84.142 151.711 1.056.179

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 4.606 6.992 3.175 5.085 6.047 52 944 983 123 727 715 48 91 60 212 8.288 38.148Znesek zapadlih izpostavljenosti * 4.439 12.998 6.898 9.509 17.191 2 1.505 1.093 10 533 722 29 31 120 63 6.722 61.865* Od tega znesek oslablj. izpostav. 2.735 5.447 2.541 3.499 4.080 1 822 463 9 500 501 2 30 24 41 6.180 26.875 Koncentracija tveganj kategorij izpostavljenosti po gospodarskih panogah na 31. 12. 2009:



1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 9 0 0 0 0 15.314 0 0 63.551 0 0 0 0 0 3.147 0 82.02102 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 0 0 0 0 0 0 6.357 0 0 0 0 0 0 0 6.35703 Do oseb javnega sektorja 751 1.094 0 5 282 0 1 0 987 46 0 0 0 0 128 0 3.29406 Do institucij 205.661 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 205.66307 Do podjetij 59.696 45.006 14.692 27.862 30.266 12.284 1.983 59 11 4.357 56 1.680 3.313 2.061 51 8.451 211.82808 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 3.760 47.104 22.564 23.300 8.254 112 6.529 9.613 8 5.764 2.574 3.776 2.971 3.462 131 95.024 234.94609 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 9.727 10.604 14.737 16.954 13.090 0 14.825 1.265 0 4.343 4.236 0 0 0 71 28.127 117.97910 Zapadle postavke 6.785 205 1.458 4.235 32 0 759 145 0 0 382 0 0 0 11 1.859 15.87111 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 1 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 0 0 18215 Ostale izpostavljenosti 2.838 0 0 0 21 0 0 0 1 0 0 0 0 37 66.801 441 70.139

Na dan 31. decembra 2009 289.227 104.014 53.596 72.356 51.945 27.710 24.097 11.082 70.915 14.510 7.248 5.456 6.284 5.596 70.342 133.902 948.280

Znesek oslabljenih izpostavljenosti 4.338 5.513 2.902 2.838 2.246 90 776 820 66 2.247 780 55 96 67 43 8.735 31.612Znesek zapadlih izpostavljenosti * 9.026 2.758 2.959 2.054 1.005 0 574 308 0 2.104 790 17 39 18 29 7.829 29.510* Od tega znesek oslablj. izpostav. 2.253 2.583 1.869 993 960 1 502 279 0 2.104 542 2 35 15 29 6.415 18.582 3.1.10. Prikaz kapitalske zahteve po kategorijah iz postavljenosti Banka izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Za potrebe določanja uteži tveganja je banka imenovala zunanjo bonitetno institucijo le za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank.


129

2010 2009Neto vrednost Kapitalska Neto vrednost Kapitalska

Kategorija izpostavljenosti izpostavljenosti zahteva izpostavljenosti zahteva

01 Do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 146.131 0 82.021 002 Do enot regionalne ali lokalne ravni držav 8.601 344 6.357 23803 Do oseb javnega sektorja 26.214 912 3.294 7806 Do institucij 250.240 5.766 205.663 4.67507 Do podjetij 167.978 12.035 211.828 15.42808 Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno 224.470 11.857 234.946 12.37809 Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 105.026 8.214 117.979 9.19110 Zapadle postavke 19.052 2.045 15.871 1.46411 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.775 3.496 182 1615 Ostale izpostavljenosti 72.692 1.433 70.139 1.418

Na dan 31. decembra 1.056.179 46.102 948.280 44.886 3.2. Tržno tveganje Banka prevzema izpostavljenost tržnim tveganjem, tj. tveganjem izgube vrednosti premoženja ali dobičkonosnosti zaradi nihanja tržnih cen, valutnih tečajev ali relevantnih obrestnih mer, pri čemer je za banko v tem trenutku najpomembnejše gibanje referenčne obrestne mere EURIBOR. Osnova procesov upravljanja tržnih tveganj je razvejan sistem pozicijskih limitov (limit na pozicije v dolžniških oziroma lastniških vrednostnih papirjih, limit na izpostavljenost do posameznih tipov izdajateljev idr.), katerega ustreznost banka redno preverja in ga po potrebi popravlja. Zaradi večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih (v primerjavi z obvezniškimi trgi oziroma trgi denarja) banka pozicije v lastniške vrednostne papirje spremlja še posebej pozorno. Za to ima izoblikovan dodaten sistem tako imenovanih »stop-loss« limitov na posamezno pozicijo – bodisi na domačem trgu oziroma katerem od tujih trgov – s katerim se izkoriščenost limitov preverja dnevno. Tako za posamezno pozicijo kot tudi za oba podportfelja (domači oziroma tuji lastniški vrednostni papirji) in skupni portfelj banka izračunava tvegano vrednost VaR ter spremlja njen časovni razvoj (na mesečni ravni v poročilih Odboru za upravljanje z bilanco banke), da bi ugotovila potencialno povečano tveganje zaradi izpostavljenosti povečani nestanovitnosti. Pri portfelju obveznic v trgovalni knjigi banka za vsako posamezno pozicijo izračunava njeno trajanje in s tem povezano mero izpostavljenosti izgubi ekonomske vrednosti v primeru obrestnega šoka (t. i. »basis point value«). Banka spremlja tudi vrednost in časovni razvoj povprečnega trajanja celotnega portfelja obveznic v trgovalni knjigi. Vsi našteti preračuni se izvajajo enkrat mesečno, njihovi rezultati pa so del ustreznega poročila Odboru za upravljanje z bilanco banke. Banka je bila v letu 2010 izpostavljena predvsem cenovnim in obrestnim tveganjem, v manjši meri tudi valutnim tveganjem. 3.2.1. Metode merjenja tveganja iz trgovanja z last niškimi vrednostnimi papirji

trgovalnega portfelja Tvegana vrednost (Value at Risk) Za merjenje in obvladovanje tržnega tveganja banka za svoj trgovalni portfelj lastniških vrednostnih papirjev uporablja metodo tvegane vrednosti (VaR – »Value at Risk«). Tvegana vrednost VaR je statistično osnovana ocena maksimalne še verjetne izgube posameznega finančnega instrumenta ali portfelja zaradi neugodnih tržnih gibanj. Banka z lastniškimi vrednostnimi papirji trguje tako na domačem kot tujih trgih. V spodnji tabeli sta podani vrednosti VaR tako za oba podportfelja kot tudi za skupni portfelj vseh naložb


130

banke v lastniške vrednostne papirje. Vse naštete vrednosti so izračunane na 10-dnevni časovni skali ob 99 % intervalu zaupanja. Vrednost VaR na dan 31. 12. 2010

Trg Vrednost portfelja VaR kot % vrednosti

portfelja VaR Slovenija 1.566 11,5 181Tujina 381 5,4 20Skupaj 1.947 10,1 196 Po stanju na dan 31. 12. 2010 je znašala vrednost VaR iz naslova tržnega prevrednotenja naložb v lastniške vrednostne papirje 196 tisoč EUR (31. 12. 2009: 241 tisoč EUR). Testi izjemnih situacij Za merjenje in obvladovanje velikosti ekstremnih izgub, do kakršnih bi prišlo ob predpostavki izjemno slabih okoliščin na trgu, banka mesečno izvaja dodatno stresno testiranje portfelja kotirajočih lastniških vrednostnih papirjev. 3.2.2. Valutno tveganje Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo banke zaradi neusklajenosti med sredstvi in obveznostmi v posameznih tujih valutah. Valutno tveganje banke se spremlja in upravlja na dnevni ravni. Limiti maksimalne valutne izpostavljenosti banke so jasno določeni in dnevno nadzorovani. Zneski sredstev in obveznosti na dan 31. 12. 2010, razvrščeni po valutah, so prikazani v naslednji tabeli:


131

Bilan čne postavke EUR USD CHF OSTALO SKUPAJ

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 54.614 40 29 103 54.786Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.260 226 0 71 2.557Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 107.475 0 0 0 107.475Krediti 643.674 1.609 10.951 103 656.337- krediti bankam 149.103 1.607 3.413 103 154.226- krediti strankam, ki niso banke 494.571 2 7.538 0 502.111Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 131.559 0 0 0 131.559Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 84 0 0 0 84Opredmetena osnovna sredstva 16.459 0 0 0 16.459Naložbene nepremičnine 2.330 0 0 0 2.330Neopredmetena sredstva 1.467 0 0 0 1.467Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.630 0 0 0 3.630Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 908 0 0 0 908- odložene terjatve za davek 908 0 0 0 908Druga sredstva 2.464 0 20 30 2.514SKUPAJ SREDSTVA (1) 966.924 1.875 11.000 307 980.106Finančne obveznosti do centralne banke 10.001 0 0 0 10.001Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 0 0 0 11Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 853.950 2.439 11.509 393 868.291- vloge bank 3.064 90 0 0 3.154- vloge strank, ki niso banke 659.544 2.349 1.086 393 663.372- krediti bank 92.054 0 10.423 0 102.477- krediti strank, ki niso banke 2.248 0 0 0 2.248- dolžniški vrednostni papirji 85.144 0 0 0 85.144- podrejene obveznosti 11.896 0 0 0 11.896Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 16.822 0 0 0 16.822Rezervacije 1.534 0 0 0 1.534Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.064 0 0 0 1.064- obveznosti za davek 887 0 0 0 887- odložene obveznosti za davek 177 0 0 0 177Druge obveznosti 2.546 623 534 86 3.789SKUPAJ OBVEZNOSTI (2) 885.928 3.062 12.043 479 901.512NEUSKLAJENOST (1) manj (2) 80.996 (1.187) (1.043) (172) 78.594Zunajbilan čne obveznosti 83.355 670 48 156 84.229

Stanje 31. 12. 2009Skupaj sredstva (1) 897.151 2.471 11.093 340 911.055Skupaj obveznosti (2) 820.109 2.442 10.066 446 833.063Neuskajenost (1) manj (2) 77.042 29 1.027 (106) 77.992Zunajbilan čne obveznosti 85.766 58 0 84 85.908

3.2.3. Obrestno tveganje

Poleg že naštetih ukrepov za preprečevanje oziroma uravnavanje obrestnega tveganja v trgovalni knjigi banka dodatno spremlja tudi obrestno izpostavljenost, povezano s postavkami v bančni knjigi. Pri tem si pomaga z metodo spremljanja obrestnih razmikov po posameznih razredih zapadlosti oziroma datumih ponovne določitve obrestne mere (t. i. GAP-analiza). O vseh rezultatih je na mesečni ravni obveščen Odbor za upravljanje z bilanco banke. Banka z GAP-analizo spremlja tako občutljivost neto obrestnih prihodkov v prihodnjih 12 mesecih kot tudi izpostavljenost ekonomske vrednosti bančne knjige ob standardnem obrestnem šoku v obliki vzporednega premika nivoja obrestnih mer za 200 bazičnih točk. Slednji rezultat banka uporabi tudi kot podlago pri oblikovanju dodatne kapitalske zahteve za obrestno tveganje v okviru Stebra II, ki jo banka izračuna kot 6-mesečno povprečje ugotovljenih izpostavljenosti ekonomske vrednosti bančne knjige ob predpostavki standardnega šoka. Banka poleg simulacij v zvezi z obrestnimi prihodki spremlja tudi njihovo zgodovinsko 12-mesečno gibanje, poleg tega pa še gibanje tehtane povprečne aktivne oziroma pasivne obrestne mere in njune razlike ter druge relevantne kvalitativne in/ali kvantitativne kazalnike izpostavljenosti obrestnemu tveganju. Za potrebe uravnavanja obrestnega tveganja v bančni knjigi ima banka izoblikovan dvostopenjski sistem limitov na posamezno sliko obrestnih vrzeli. Prvo stopnjo tako


132

predstavlja pozicijski limit na posamezno ugotovljeno vrzel, izračunan po lastni metodologiji, drugo pa limit na skupno izpostavljenost ekonomske vrednosti bančne knjige s kritičnim limitom pri 10 % kapitala banke. Banka je po stanju 31. 12. 2010 razpolagala z ustreznim obsegom kapitala. V primeru nenadnega in nepričakovanega paralelnega premika krivulj donosnosti za 200 bazičnih točk vpliv spremembe obrestne mere nikoli ne bi presegel 10 % vrednosti kapitala. Naslednji tabeli povzemata izpostavljenost banke obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009. Posamezni finančni instrumenti so v tabelo vključeni po knjigovodski vrednosti in so razvrščeni v časovne pasove po datumu naslednje spremembe obrestne mere ali zapadlosti. OBRESTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2010

Bilan čna postavka SKUPAJNeobre-stovano

Skupaj obrestovano

Na vpogled

Do 1 meseca

Od 1-3 mesecev

Od 3-12 mesecev


Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 54.786 8 54.778 15.778 39.000 0 0 0 0Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.557 1.952 605 0 0 0 57 503 45Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 107.475 2.022 105.453 0 16.361 25.038 24.447 20.211 19.396Krediti 656.337 4.209 652.128 240.222 116.231 124.950 150.311 18.374 2.040- krediti bankam 154.226 64 154.162 1.897 92.265 55.000 5.000 0 0- krediti strankam, ki niso banke 502.111 4.145 497.966 238.325 23.966 69.950 145.311 18.374 2.040Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 131.559 2.421 129.138 0 9.402 44.687 41.070 18.556 15.423Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 84 84 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovna sredstva 16.459 16.459 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 2.330 2.330 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena sredstva 1.467 1.467 0 0 0 0 0 0 0Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.630 3.630 0 0 0 0 0 0 0Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 908 908 0 0 0 0 0 0 0- odložene terjatve za davek 908 908 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 2.514 2.514 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ SREDSTVA 980.106 38.004 942.102 256.000 180.994 194.675 215.885 57.644 36.904Finančne obveznosti do centralne banke 10.001 1 10.000 0 10.000 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 11 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 868.291 5.548 862.743 267.485 120.547 214.688 217.222 42.182 619- vloge bank 3.154 0 3.154 64 3.090 0 0 0 0- vloge strank, ki niso banke 663.372 4.522 658.850 240.953 112.806 101.441 161.349 42.182 119- krediti bank 102.477 413 102.064 14.008 4.651 33.778 49.627 0 0- krediti strank, ki niso banke 2.248 2 2.246 0 0 0 2.246 0 0- dolžniški vrednostni papirji 85.144 215 84.929 5.460 0 79.469 0 0 0- podrejene obveznosti 11.896 396 11.500 7.000 0 0 4.000 0 500Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 16.822 51 16.771 0 0 16.771 0 0 0Rezervacije 1.534 1.534 0 0 0 0 0 0 0Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.064 1.064 0 0 0 0 0 0 0- obveznosti za davek 887 887 0 0 0 0 0 0 0- odložene obveznosti za davek 177 177 0 0 0 0 0 0 0Druge obveznosti 3.789 3.789 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ OBVEZNOSTI 901.512 11.998 889.514 267.485 130.547 231.459 217.222 42.182 619Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 78.594 26.006 52.588 (11.485) 50.447 (36.784) (1.337) 15.462 36.285 OBRESTNO TVEGANJE na dan 31. 12. 2009

Bilan čna postavka SKUPAJNeobre-stovano

Skupaj obrestovano

Na vpogled

Do 1 meseca

Od 1-3 mesecev

Od 3-12 mesecev


SREDSTVA 911.055 37.208 873.847 237.184 194.294 98.824 207.929 94.042 41.574OBVEZNOSTI 833.063 10.603 822.460 226.748 153.359 150.046 259.146 29.018 4.143Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 77.992 26.605 51.387 10.436 40.935 (51.222) (51.217) 65.024 37.431


133

3.2.4. Povpre čne obrestne mere na dan 31. 12.

EUR USD EUR USDSredstva % %Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 0,53 0,00 1,24 0,00Krediti bankam 0,88 0,59 0,67 0,44Krediti strankam, ki niso banke 5,01 0,00 5,55 5,87Investicijski vrednostni papirji - dolžniški 3,35 0,00 3,62 0,00

ObveznostiVloge bank 0,77 0,30 1,71 0,00Vloge drugih strank 1,83 0,19 1,91 0,35Krediti od bank 2,45 0,00 2,06 0,00Krediti od strank, ki niso banke 2,26 0,00 0,00 0,00Obveznosti za izdana potrdila o vlogah 3,98 0,00 4,24 0,00Podrejene obveznosti 5,79 0,00 5,84 0,00Obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje 2,24 0,00 0,00 0,00Dolgoročne finančne obveznosti do bank 2,08 0,00 0,00 0,00

20092010

3.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostni položaj banke določajo tako aktivnosti za zagotavljanje ustreznih denarnih tokov kot tudi razpoložljivost likvidnih sredstev, s katerimi je mogoče tekoče izpolnjevati zapadle finančne obveznosti do strank banke. V ta namen ima banka v svojem portfelju vedno na voljo zadostne količine denarja in vrednostnih papirjev, ki so visoko likvidni in jih lahko brez izgube knjigovodske vrednosti spremeni v denarna sredstva. Banka ima izoblikovan nabor relevantnih stresnih scenarijev, ki jih mesečno izvaja na aktualni sliki likvidnostnih vrzeli, kot jo določajo po pogodbeni zapadlosti razvrščeni prihodnji denarni tokovi. Na izide stresnih scenarijev je banka opredelila tudi ustrezne limite z definiranim kritičnim limitom obdobja preživetja v dolžini enega meseca – ta zahteva, da mora banka kljub izpostavljenosti stresnemu likvidnostnemu scenariju vse svoje obveznosti znotraj enega meseca pokrivati iz presežkov tekoče likvidnostni, to je brez dodatnega koriščenja likvidnostnih rezerv. Banka spremlja tudi širok nabor medletnih likvidnostnih trendov in kazalnikov strukturne likvidnostne slike. Na vse vrednosti spremljanih kazalnikov ima opredeljene tudi ustrezne limite, katerih nastavitve se redno preverjajo. Prav tako banka razpolaga z ustreznimi zalogami sekundarne likvidnosti (kreditne linije, visoko likvidni dolžniški vrednostni papirji, ki so primerni za zastavo pri Evropski centralni banki, ipd.), ki bi jih lahko hitro in učinkovito uporabila v primeru, ko bi stresni likvidnostni dogodek, kot je npr. nepričakovano velik obseg dviga denarnih vlog, podrl sistem običajnih dnevnih operacij upravljanja likvidnosti. Z vsemi rezultati spremljanja likvidnostnih tveganj je enkrat mesečno seznanjen Odbor za upravljanje z bilanco banke. Naslednji tabeli povzemata izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009. Posamezni finančni instrumenti so v tabelo vključeni po knjigovodski vrednosti in so razvrščeni v časovne pasove po datumu zapadlosti.


134


Bilan čna postavka

Na vpogled

Do 1 meseca

Od 1-3 mesecev

Od 3-12 mesecev

Od 1-5 let

Nad 5 let Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 15.780 39.006 0 0 0 0 54.786Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.950 0 0 58 505 44 2.557Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 16.646 7.167 30.081 33.762 19.820 107.475Krediti 36.017 120.244 123.744 193.211 114.575 68.546 656.337- krediti bankam 1.898 92.303 55.023 5.002 0 0 154.226- krediti strankam, ki niso banke 34.120 27.941 68.721 188.209 114.575 68.546 502.111Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 0 9.567 45.402 41.853 18.847 15.890 131.559Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 0 0 0 0 84 0 84Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 16.459 16.459Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 2.330 2.330Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 1.467 1.467Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 3.630 3.630Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 908 0 0 0 0 908- odložene terjatve za davek 0 908 0 0 0 0 908Druga sredstva 2.514 0 0 0 0 0 2.514SKUPAJ SREDSTVA 56.262 186.371 176.313 265.203 167.772 128.186 980.106Finančne obveznosti do centralne banke 0 10.001 0 0 0 0 10.001Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 11 0 0 0 0 0 11Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 221.821 125.355 113.083 205.984 185.437 16.611 868.291- vloge bank 64 3.090 0 0 0 0 3.154- vloge strank, ki niso banke 221.757 122.215 99.038 171.484 46.866 2.012 663.372- krediti bank 0 50 14.045 28.783 51.723 7.876 102.477- krediti strank, ki niso banke 0 0 0 2.248 0 0 2.248- dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 3.469 81.675 0 85.144- podrejene obveznosti 0 0 0 0 5.172 6.724 11.896Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 0 0 0 0 16.822 0 16.822Rezervacije 0 0 0 0 1.534 0 1.534Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1.064 0 0 0 0 1.064- obveznosti za davek 0 887 0 0 0 0 887- odložene obveznosti za davek 0 177 0 0 0 0 177Druge obveznosti 3.789 0 0 0 0 0 3.789SKUPAJ OBVEZNOSTI 225.621 136.420 113.083 205.984 203.793 16.611 901.512Neto izpostavljenost likvidnostnemu tveganju (169.359) 49.951 63.230 59.219 (36.022) 111.575 78.594



vpogledDo 1

mesecaOd 1-3

mesecevOd 3-12

mesecevOd 1-5

let Nad 5 let SkupajSREDSTVA 243.912 197.974 99.796 209.512 95.528 64.333 911.055OBVEZNOSTI 231.661 154.474 150.979 260.563 31.128 4.258 833.063

Neto izpostavljenost likvidnostnemu tveganju 12.251 43.500 (51.183) (51.051) 64.400 60.075 77.992 Na podlagi pripravljenih analiz banka ocenjuje, da zaradi pozicij v zunajbilančnih postavkah ni posebej izpostavljena likvidnostnemu tveganju, zato slednje niso bile vključene v zgornjo tabelo. 3.4. Poštena vrednost finan čnih sredstev in obveznosti

Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštenavrednost vrednost vrednost vrednost

Krediti bankam 154.226 154.226 140.407 140.407Krediti strankam, ki niso banke 502.111 502.960 502.706 502.706Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti 131.559 132.393 78.073 78.073

Krediti od centralne banke 10.001 10.001 60.109 60.109Vloge bank 3.154 3.154 7.641 7.641Vloge strank, ki niso banke 663.372 663.372 625.456 625.456Krediti bank 102.477 102.477 111.022 111.022Krediti strank, ki niso banke 2.248 2.248 74 74Dolžniški vrednostni papirji 85.144 85.144 11.242 11.242Podrejene obveznosti 11.896 11.896 11.864 11.864

20092010


135

(a) Krediti bankam Ocenjena poštena vrednost kreditov bankam temelji na diskontiranih denarnih tokovih, upoštevaje trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. (b) Krediti strankam, ki niso banke Krediti in avansi so prikazani v neto znesku, to je zmanjšani za opravljene slabitve. Ocenjeno pošteno vrednost kreditov in avansov predstavlja diskontiran znesek ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo prejeti. Pričakovani denarni tokovi so za določitev poštene vrednosti diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah. (c) Depoziti in prejeta posojila Dolgoročni dolg banke nima tržne vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost prihodnjih denarnih tokov, upoštevaje tržne obrestne mere, ki bi jih morala banka trenutno plačati za pridobitev novih posojil s podobnimi lastnostmi in enako preostalo zapadlostjo. Ker je večina prejetih posojil vezanih na spremenljive obrestne mere, ki so tržne, se poštena vrednost vlog bistveno ne razlikuje od njihove knjigovodske vrednosti. Poštena vrednost vpoglednih depozitov je za institucijo, ki jih prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer za podobna obdobja, od stroškov servisiranja teh depozitov ter od kreditnega tveganja same depozitne institucije, torej banke. To je še posebej pomembno pri vpoglednih depozitih. Ocenjena poštena vrednost drugih depozitov temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih, upoštevaje tržne obrestne mere, ki bi jih morala banka trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo. Pri depozitih bank in depozitih drugih strank ni razlik med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo. 3.5. Upravljanje kapitala Upravljanje kapitala pomeni stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala, zato ima banka sprejeto Politiko upravljanja s kapitalom z organizacijo sistema notranjih kontrol, ki jo vsako leto posodablja. Banka mora vedno razpolagati z zadostno višino kapitala in kapitalsko ustreznostjo, ki je zakonsko predpisana in odvisna od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter tveganj, ki jim je izpostavljena pri opravljanju storitev. Pri določanju višine in kategorij kapitala banka upošteva zakonska določila v zvezi s kapitalom in uporabo kapitala ter razmerji in omejitvami med posameznimi sestavinami kapitala. Banka je v letu 2010 ohranjala količnik kapitalske ustreznosti, ki je bil višji od minimalno predpisanega s strani Banke Slovenije. Cilj banke je tudi vzdrževanje ustrezne kapitalske podlage za nadaljnji razvoj poslovanja, kar je še posebej pomembno v negotovem ekonomskem okolju. Temeljni kapital banke sestavljajo: osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve in zadržani dobiček ter lastne delnice in neopredmetena dolgoročna sredstva kot odbitni postavki. Dodatni kapital I banke predstavlja podrejeni dolg I (to so podrejene obveznice s pogodbenim rokom zapadlosti najmanj 5 let in en dan). Kapital ne sme biti nikoli manjši od zneska osnovnega kapitala, kot ga opredeljuje Zakon o bančništvu, oziroma mora biti vedno najmanj enak vsoti minimalnih kapitalskih zahtev.


136

2010 20091 SKUPAJ KAPITAL 82.460 84.6082 TEMELJNI KAPITAL 75.590 75.9433 Osnovni kapital 15.786 15.7864 Lastne delnice (883) (288)5 Kapitalske rezerve 38.930 38.9306 Rezerve in zadržani dobiček ali izguba 23.225 22.6667 Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (1.467) (1.152)8 DODATNI KAPITAL I 10.500 11.5009 DODATNI KAPITAL II 0 010 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (1.815) (1.417)11 Odbitne postavke od dodatnega kapitala I (1.815) (1.417)12 SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL 73.775 74.52613 SKUPAJ DODATNI KAPITAL I 8.685 10.08314 VSOTA KAPITALSKIH ZAHTEV ZA KREDITNO TVEGANJE, TVEGANJE

NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE PORAVNAVE 46.076 44.88715 VSOTA KAPITALSKIH ZAHTEV ZA POZICIJSKO TVEGANJE, VALUTNO

TVEGANJE IN TVEGANJE SPREMEMB CEN BLAGA 324 2.005

dolžniški finančni instrumenti 63 1.250 lastniški finančni instrumenti 249 746 blago 11 9

16 KAPITALSKA ZAHTEVA ZA OPERATIVNO TVEGANJE 3.539 3.57617 KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI (%) 13,2 13,4

Razmerje med kapitalskimi zahtevami in kapitalskimi potrebami nasproti kapitalskim zahtevam (zahteve Stebra II/zahteve Stebra I) je na posamični podlagi na dan 31. 12. 2010 znašalo 126. Banka to razmerje zagotavlja od 31. 7. 2010 naprej. Od temeljnega kapitala in dodatnega kapitala banka odšteje znesek naložb v kapital drugih strank v skupini (v DBS Leasing d. o. o.). 3.5.1. Interna ocena kapitalskih potreb Za izračunavanje interne ocene kapitalskih potreb oziroma ustreznosti notranjega kapitala banka uporablja lastno metodologijo, podprto z ustreznimi navodili za izvajanje stresnih testov, na podlagi katerih lahko ocenjuje kapitalske potrebe tako imenovanega Stebra II baselskega kapitalskega sporazuma in jih vključuje v zbirno oceno tveganj. Pri tem upošteva kapitalsko potrebo za kreditno tveganje, ki ni vključena v izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje v okviru Stebra I (tveganje poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, tveganje koncentracije in preostalo tveganje iz naslova zavarovanj), ter potrebo za obrestno, likvidnostno, tržno likvidnostno, kapitalsko tveganje ter tveganja izgube ugleda, tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje in tveganje upravljanja banke. Banka ima sprejet tudi Načrt ohranjanja ustreznega internega kapitala, ki se posodablja vsaj enkrat letno, tako kot vsi drugi interni akti. Ob vsakokratnem izračunavanju kapitalske ustreznosti za obravnavo na seji uprave banke oziroma odbora za upravljanje bilance banke se oceni tudi vpliv načrtovanega obsega dejavnosti banke v prihodnje. Banka o oceni ustreznega notranjega kapitala in kapitalski ustreznosti vsako četrtletje poroča nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta. Banka vzdržuje ustrezno višino, vrsto in razporeditev potrebnega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke, kar ji zagotavlja sposobnost izpolnjevanja vseh njenih obveznosti. Profil tveganosti banke se ocenjuje dvakrat letno, posebna pozornost pa je namenjena ocenjevanju področij notranjih kontrol; doslej banki ni bilo treba oblikovati dodatne kapitalske potrebe zaradi morebitne slabe ocene področij notranjih kontrol. 3.6. Upravljanje z operativnim tveganjem Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub, ki nastane zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja internih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov. Operativno tveganje vključuje tudi tveganje informacijske tehnologije (to je tveganje izgube kot posledica neustrezne informacijske tehnologije) in pravno tveganje (to


137

je tveganje izgube, ki nastane zaradi kršenja ali nepravilnega upoštevanja zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil ipd.). Banka je sprejela in uporablja Politiko prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem v DBS d. d. (politika opredeljuje temeljne cilje, pristojnosti in odgovornosti ter način identifikacije, ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja operativnega tveganja) ter Politiko razmejevanja operativnega tveganja od drugih vrst bančnega tveganja in način njegovega spremljanja v DBS d. d. (z njeno uporabo je omogočeno natančnejše določanje vzrokov za različne oblike izgub, na katere lahko naleti banka pri svojem poslovanju). Politiki sta pregledani in po potrebi dopolnjeni najmanj enkrat letno. Banka je posodobila tudi vsa interna navodila, ki se nanašajo na operativno tveganje. Redno poročanje o dogodkih iz operativnega tveganja v banki poteka od 1. 4. 2007 naprej. Banka ima lastno aplikativno podporo za sistematično spremljanje škodnih dogodkov iz operativnega tveganja. Sistem poročanja o dogodkih iz operativnega tveganja vključuje ukrepe za sanacijo teh dogodkov in ukrepe za preprečitev ponovitev teh dogodkov. V letu 2010 je bila aplikativna podpora nadgrajena s spremljanjem dogodkov iz operativnega tveganja po vrstah dogodkov in po poslovnih področjih, kar je osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu. Od zadnjega kvartala leta 2010 pa banka dogodke iz operativnega tveganja spremlja tudi po ključnih indikatorjih tveganja. S poročili o dogodkih iz operativnega tveganja so tekoče seznanjeni uprava banke in Služba notranje revizije, četrtletno pa tudi Odbor za operativno tveganje. Banka je v letu 2010 nadaljevala izobraževanje zaposlenih o pomembnosti poročanja o škodnih dogodkih in zmanjševanju operativnega tveganja. Banka je v letu 2010 redno posodabljala načrte neprekinjenega poslovanja NNP I (alternativno izvajanje storitev v primeru krajših ali daljših prekinitev v poslovanju na ustaljen način), NNP II (delovanje banke v primeru naravnih katastrof, vlomov, ropov, potresov, izpada komunikacijskih povezav in električnega napajanja, in sicer najmanj v polletnih ciklusih) in NNP III (delovanje rezervnega računalniškega centra in obnova podatkov). Načrti NNP I, NNP II in NNP III se redno testirajo, s poročilom o vseh testiranjih se enkrat letno seznanita Odbor za operativno tveganje in uprava banke. Banka izračunava kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu. 4. POROČILO PO SEGMENTIH Viri sredstev in naložbe so po poslovnih segmentih alocirani tako kot so bili pridobljeni oziroma plasirani, glede na to so prikazani tudi pripadajoči obrestni in neobrestni prihodki in odhodki. Oportunitetni prihodki in odhodki so razporejeni na segmente z uporabo enostavne metode prenosa z uporabo transferne cene. Obračun dohodkovnih učinkov med poslovnimi segmenti je izdelan na podlagi interno dogovorjenih metodologij za prenose sredstev in obremenitev z režijskimi oziroma indirektnimi stroški. Terjatve oziroma obveznosti iz naslova davkov niso razporejene po segmentih in so prikazane na ravni skupine. Analiza poslovanja po geografskih segmentih ni ločeno razkrita. Glavni geografski segment poslovanja je Slovenija, kjer banka ustvari večino prihodkov in poslovnega izida.


138

Stanje 31. 12. 2010 31. 12. 2010 Finan čni trgi Prebivalstvo Pravne osebe Drugo SkupajČisti dobički iz poslov s komitenti* 1.588 3.094 23.875 2.285 30.842 Notranji prihodki (2.845) 13.812 18.143 1.731 30.842 Rezultat področja (9.166) 4.071 4.238 2.561 1.704 Dobiček iz poslovanja 1.704 Bruto dobiček 1.704 Davek iz dohodka (323)Čisti dobi ček 1.381

Sredstva področja 458.535 142.743 352.519 - 953.797Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.630 - - - 3.630Sredstva zunaj področja - - - 22.679 22.679Skupaj sredstva 462.165 142.743 352.519 22.679 980.106

Obveznosti področja 310.881 508.556 156.888 - 976.325Obveznosti zunaj področja - - - 3.781 3.781Skupaj obveznosti 310.881 508.556 156.888 3.781 980.106

Investicijsko vlaganje 118 2.456 268 - 2.842Amortizacija 338 866 769 - 1.973Neto oslabitve in rezervacije 3.066 (125) 7.124 (830) 9.235

*Vklju čujejo:Prihodki iz obresti 8.562 7.148 23.133 - 38.843Odhodki za obresti (4.809) (8.191) (3.496) - (16.496) Prihodki iz dividend 24 - - - 24Prihodki iz opravnin 260 5.095 2.627 - 7.982Odhodki za opravnine (862) (729) (165) - (1.756) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 97 10 5 - 112Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (295) 59 - - (236) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (1.383) (309) 1.759 - 67Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo - - - (47) (47) Drugi čisti poslovni dobički/izgube (6) 11 12 2.332 2.349 Stanje 31. 12. 2009 31. 12. 2009 Finančni trgi Prebivalstvo Pravne osebe Drugo SkupajČisti dobički iz poslov s komitenti* (3.586) 1.603 23.635 3.560 25.212 Notranji prihodki (7.212) 13.827 15.688 2.910 25.212 Rezultat področja (10.460) 4.647 3.388 2.827 402 Dobiček iz poslovanja 402 Bruto dobiček 402 Davek iz dohodka (67)Čisti dobi ček 335

Sredstva področja 382.220 131.614 372.665 - 886.499Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.835 - - - 2.835Sredstva zunaj področja - - - 21.721 21.721Skupaj sredstva 385.055 131.614 372.665 21.721 911.055

Obveznosti področja 280.551 483.892 143.635 - 908.078Obveznosti zunaj področja - - - 2.977 2.977Skupaj obveznosti 280.551 483.892 143.635 2.977 911.055

Investicijsko vlaganje 162 2.672 358 - 3.192Amortizacija 313 773 694 - 1.780Neto oslabitve in rezervacije - (295) 5.668 83 5.456

*Vklju čujejo:Prihodki iz obresti 7.994 7.413 21.624 - 37.031Odhodki za obresti (10.679) (9.959) (12) - (20.650) Prihodki iz dividend 44 - - - 44Prihodki iz opravnin 244 4.663 2.289 - 7.196Odhodki za opravnine (369) (587) (359) - (1.315) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 30 9 2 - 41Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (799) 45 - - (754) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (38) (29) 10 - (57) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo - - - 1.002 1.002Drugi čisti poslovni dobički/izgube (13) 48 81 2.558 2.674 5. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN OCENE Priprava računovodskih izkazov zahteva uporabo nekaterih predpostavk in ocen, ki vplivajo na poročana sredstva in obveznosti za poslovno leto. Ocene in presoje se redno preverjajo in so


139

zasnovane na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, med drugim na pričakovanih prihodnjih dogodkih, ki se glede na okoliščine zdijo smiselni. (a) Oslabitev posojil in terjatev Pri upravljanju kreditnih tveganj banka četrtletno preverja, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih posojilih. Če obstajajo, se izračuna oslabitev, da bi se ugotovilo, ali je treba prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida. Pred odločitvijo, ali je treba prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, banka preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo zmanjšanje ocenjenih denarnih tokov iz naslova skupine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanju gospodarskih pogojev in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj, da bi se zmanjšale razlike med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Posojila, ki so bila posamično ocenjena in pri katerih se ne ugotovi prisotnosti znakov oslabitve, se nato na podlagi preteklih izkušenj in izgub vključijo v skupino po kreditnih tveganjih sorodnih posojil. (b) Oslabitev lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega padca njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj predstavlja pomemben ali dolgotrajen padec poštene vrednosti, temelji na ocenah. Pri postavitvi teh ocen banka poleg drugih faktorjev upošteva nestanovitnost (spremenljivost) cen delnic. Oslabitev označujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge, spremembe v tehnologiji in poslovanju. (c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti V skladu z napotki MRS 39 banka razvrsti v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo. Pri tej razvrstitvi se banka zanaša na svojo presojo, pri čemer preuči svoj namen in sposobnost držati taka sredstva do zapadlosti. Če banka ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, z izjemo posebnih okoliščin, kot je recimo prodaja zanemarljivega deleža tik pred zapadlostjo, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morala naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost. (d) Poštena vrednost naložbenih nepremičnin Poštena vrednost naložbenih nepremičnin odraža tržne pogoje na dan bilance stanja. Na dan 31. 12. 2010 je poštena vrednost naložbenih nepremičnin ustrezna. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin temelji na srednji vrednosti, izračunani po metodi primerljive prodaje, in na donosu zasnovanem načinu vrednotenja. (e) Davki Banka obračunava in plačuje davek od dohodka le v Sloveniji. Za oceno ustreznega nivoja davčne obveznosti so potrebne nekatere ocene. Banka pripoznava obveznosti iz davka od dohodka in odloženega davka, upoštevaje oceno o tem, ali jih bo banka morala plačati. V primeru, ko je dejansko obračunani davek drugačen od tistega, ki je bil pripoznan, bi to vplivalo na obračunani davek od dohodka in odloženi davek v obdobju, ko bi se to zgodilo.


140

6. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI TER PODOBNI PRIHO DKI IN ODHODKI

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti:

2010 2009Prihodki iz obresti in podobni prihodkiVloge pri centralni banki 177 253Finančna sredstva, namenjena trgovanju 305 259Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.396 3.019Krediti bankam 892 1.364Krediti strankam, ki niso banke 31.087 29.493Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.973 2.630Druga sredstva 13 13SKUPAJ 38.843 37.031

Odhodki za obresti in podobni odhodkiKrediti od centralne banke 469 205Vloge bank 150 410Vloge strank, ki niso banke 11.687 15.050Krediti bank 2.161 3.154Potrdila o vlogah 366 1.379Obveznice 1.009 0Podrejene obveznosti 654 452SKUPAJ 16.496 20.650ČISTE OBRESTI 22.347 16.381 Med prihodke iz obresti kreditov strankam, ki niso banke, so v letu 2010 vključene tudi obresti, ki se nanašajo na pretekla obračunska obdobja (2.120 tisoč EUR), so pa glede na oceno poslovodstva banke, pa tudi dejanskega pritoka obresti v letu 2010, vključene med prihodke tekočega poslovnega leta. 7. PRIHODKI IZ DIVIDEND

2010 2009Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2 2Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 22 42SKUPAJ 24 44 8. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN

2010 2009Prihodki od opravninPlačilni promet 4.080 3.930Posredniško poslovanje 383 325Administrativne storitve 2.390 2.035Dana jamstva 318 287Poslovanje z vrednostnimi papirji 260 243Storitve odvisnim družbam 3 6Kreditni posli 548 370SKUPAJ 7.982 7.196

Odhodki za opravnineBančne storitve 620 712Poslovanje z vrednostnimi papirji 251 259Plačilni promet 315 344Izdano poroštvo RS za obveznice 570 0SKUPAJ 1.756 1.315ČISTE OPRAVNINE 6.226 5.881


141

9. REALIZIRANI DOBI ČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

2010 2009

Realizirani dobi čki- od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 264 82- od kreditov 39 17- od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 65 0SKUPAJ 368 99

Realizirane izgube- od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 7 52- od kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 19 6- od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 230 0SKUPAJ 256 58REALIZIRANI DOBI ČKI/IZGUBE 112 41 10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH

TRGOVANJU

2010 2009Trgovanje z delnicami in deleži (516) (913)Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji 103 41 Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut (neto) 138 84 Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti 39 31 Trgovanje z drugimi finančnimi sredstvi 0 3 SKUPAJ (236) (754) 11. ČISTI DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK

2010 2009Čisti dobički iz tečajnih razlik (neto) 67 (57)SKUPAJ 67 (57) 12. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ

NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO

2010 2009Prihodki ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 38 23Prihodki ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin 31 1.026Skupaj dobi čki 69 1.049

Izgube ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 116 47Skupaj izgube 116 47SKUPAJ (47) 1.002


142

13. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI

2010 2009DobičkiPrihodki za nebančne storitve 6 0Prihodki iz najemnin (Pojasnilo 29 b) 78 118Prihodki iz denacionalizacije 2.766 2.620Drugo 240 189SKUPAJ 3.090 2.927

IzgubePrispevki 59 58Članarine in podobno 90 89Drugi poslovni odhodki 592 106SKUPAJ 741 253DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE 2.349 2.674 Prihodki iz denacionalizacije se nanašajo na prejeta sredstva iz denacionalizacijskih postopkov. Sredstva so začetno pripoznana po pošteni vrednosti, prihodki iz tega naslova pa prikazani v okviru drugih poslovnih prihodkov. 14. ADMINISTRATIVNI STROŠKI

2010 2009Stroški dela 12.341 12.300 - bruto plače 8.926 9.086 - dajatve za socialno zavarovanje 652 675 - dajatve za pokojninsko zavarovanje 803 831 - druge dajatve, odvisne od bruto plač 5 5 - drugi stroški dela 1.955 1.703Splošni in administrativni stroški 5.589 5.274- stroški materiala 493 525- stroški storitev** 5.096 4.749SKUPAJ 17.930 17.574 ** Med stroški storitev za leto 2010 so tudi plačila zunanjim revizorjem v višini 57 tisoč EUR (2009: 82 tisoč EUR).

Število zaposlenih v banki je bilo na dan 31. 12. 2010 361 (31. 12. 2009: 405). 15. AMORTIZACIJA

2010 2009Amortizacija:- opredmetenih osnovnih sredstev (Pojasnilo 28) 1.798 1.657 - neopredmetenih sredstev (Pojasnilo 30) 175 123 SKUPAJ 1.973 1.780


143

16. REZERVACIJE

2010 2009OdhodkiRezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 73 91Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 4.542 6.080Rezervacije za pravno nerešene tožbe 45 6Druge rezervacije 16 13SKUPAJ 4.676 6.190

PrihodkiRezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 6 0Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 4.787 6.116Rezervacije za pravno nerešene tožbe 0 7SKUPAJ 4.793 6.123NETO REZERVACIJE (117) 67 17. OSLABITVE

2010 2009Oslabitve finan čnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 862 0- kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 7.214 5.389

Oslabitve drugih sredstev - opredmetenih osnovnih sredstev 60 0- naložbenih nepremičnin (1.011) 0- naložb v odvisne družbe 2.204 0- drugih sredstev 23 0SKUPAJ 9.352 5.389 18. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOV ANJA

2010 2009Davek iz dobička 926 45 Odloženi davek (Pojasnilo 44 d) (603) 22 SKUPAJ 323 67

Dobiček pred obdavčitvijo 1.704 402

Davek, izračunan po 20 % (21 %) davčni stopnji 341 84 Davčno nepriznani prihodki (4) (10)Davčno nepriznani odhodki 77 82 Davčne olajšave (91) (89)SKUPAJ 323 67

Efektivna davčna stopnja (v %) 19 17 * Zadnji davčni pregled je bil v letu 2005 za leto 2004. Pristojni davčni urad lahko kadar koli pregleda davčne knjige v roku 5 let, ki sledijo poročanemu davčnemu letu, in lahko naloži dodatno obdavčitev ter kazni. Vodstvo banke ne ve za obstoj okoliščin, ki bi lahko povzročile dodatne obveznosti iz tega naslova.


144

19. DOBIČEK NA DELNICO Osnovni dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega dobička s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic:

2010 2009Čisti dobiček (v tisoč evrih) 1.381 335Tehtano povprečno število navadnih delnic 3.748.818 3.770.203

Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (v evrih na delnico) 0,368383 0,088855 Osnovni dobiček na delnico znaša za leto 2010 0,368383 EUR (za leto 2009: 0,088855 EUR). Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic, vpisanih v KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d., za leto 2010 je bilo 3.748.818 (za leto 2009: 3.770.203). Banka nima izdanih finančnih instrumentov z opcijo zamenljivosti v delnice. 20. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RA ČUNIH PRI CENTRALNI BANKI a) Razčlenitev po vrstah

2010 2009BlagajnaDenar in denarni ustrezniki 4.717 4.986Obvezne rezerve pri centralni banki 10.371 9.997Druge vloge pri centralni banki 39.698 37.412SKUPAJ (Pojasnilo 20 b) 54.786 52.395 Banka je izpolnila obveznost glede obvezne rezerve s sredstvi na poravnalnem računu. Izračun obveznih rezerv je prilagojen sistemu ECB. Banka zahtevani znesek izračuna v skladu s predpisi – 0 % za vloge z dogovorjeno dospelostjo več kot 2 leti, vloge na odpoklic z odpovednim rokom več kot 2 leti, repo posle in za dolžniške vrednostne papirje z dogovorjeno dospelostjo več kot 2 leti ter 2 % za vloge čez noč, vloge z dogovorjeno dospelostjo do 2 let, vloge na odpoklic z odpovednim rokom do 2 let in za dolžniške vrednostne papirje z dogovorjeno dospelostjo do 2 let. Sredstva obvezne rezerve so razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, vendar mora banka na računu dnevno zagotavljati znesek, izračunan za posamezno obdobje. – Obvezne rezerve za obdobje izpolnjevanja od 18. 12. 2010 do 18. 1. 2011 so bile 11.534 tisoč EUR. – Povprečno stanje na računu obveznih rezerv v navedenem obdobju je bilo 11.744 tisoč EUR (101,82 % izpolnitve). – Obrestna mera (letna) za sredstva na računu obveznih rezerv je v letu 2010 znašala 1 %. – Banka je iz naslova obveznih rezerv v vsem letu prejela 120 tisoč EUR prihodkov oziroma 10 tisoč EUR mesečno. b) Gibanje denarnih sredstev in denarnih ustreznik ov

Stanje 1. januarja 2010

Tečajne razlike

Neto povečanje/

(zmanjšanje)Stanje 31.

decembra 2010Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (Pojasnilo 20 a) 52.395 11 2.380 54.786Krediti bankam 140.407 304 8.513 149.224SKUPAJ 192.802 315 10.893 204.010


145

21. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE

2010 2009Vrednostni papirji- uvrščeni na borzo 218.163 188.297- neuvrščeni na borzo 23.428 1.832SKUPAJ 241.591 190.129 22. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU a) Razčlenitev vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju

2010 2009Izvedeni finančni instrumenti 3 84 Delnice in deleži- kotirajoče 992 4.418- nekotirajoče 955 1.010Obveznice - kotirajoče 607 1.079 - nekotirajoče 0 5.044SKUPAJ 2.557 11.635 b) Gibanje vrednostnih papirjev, namenjenih trgova nju

2010 2009Izvedeni finan čni instrumenti Stanje 1. januarja 84 0 - vrednotenje (81) 84 Stanje 31. decembra 3 84

Delnice in deleži Stanje 1. januarja 5.428 9.898- pridobitev 73.131 37.735- prodaja (77.242) (42.065)- prevrednotenje 424 (125)- tečajne razlike 206 (15)Stanje 31. decembra 1.947 5.428

Dolžniški vrednostni papirjiStanje 1. januarja 6.123 7.646- pridobitev 16.047 17.326- prodaja (21.578) (18.879)- prevrednotenje 15 30Stanje 31. decembra 607 6.123SKUPAJ 2.557 11.635


146

23. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO a) Razčlenitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za pro dajo

2010 2009Delnice in deleži- nekotirajoče 85 85Obveznice- kotirajoče 85.002 100.336- nekotirajoče 22.388 0SKUPAJ 107.475 100.421 b) Gibanje vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo

2010 2009Stanje 1. januarja 100.421 84.254Nakupi 37.635 63.018Prodaja (30.232) (48.550)Sprememba poštene vrednosti (Pojasnilo 48) (349) 1.699Stanje 31. decembra 107.475 100.421 24. KREDITI BANKAM a) Razčlenitev po vrstah kreditov

2010 2009Vloge na vpogled 1.897 309Vezane vloge 152.329 135.441Krediti 0 4.657SKUPAJ 154.226 140.407 Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev v višini 149.224 tisoč EUR (2009: 140.407 tisoč EUR) so vključeni v izkazu denarnih tokov kot denarni ustrezniki (pojasnilo 20 b).

25. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE a) Razčlenitev po vrstah kreditov

2010 2009Krediti 525.539 519.917Okvirni krediti 14.078 13.401Popravki vrednosti (37.506) (30.612)SKUPAJ 502.111 502.706

b) Gibanje popravkov vrednosti

2010 2009Stanje 1. januarja 30.612 26.863Povečanja 20.342 15.396Oslabitve (13.113) (9.760)Odpisi (335) (1.887)Stanje 31. decembra 37.506 30.612


147

26. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI a) Razčlenitev vrednostnih papirjev v posesti do zapadlost i

2010 2009Kratkoročne naložbe v vrednostne papirje enot centralne ravni države 34.890 13.852Dolgoročne naložbe v druge vrednostne papirje enot centralne ravni države 64.116 43.908Dolgoročni vrednostni papirji bank 32.553 20.313SKUPAJ 131.559 78.073 27. NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO

POSLOVANJE

2010 2009Opredmetena osnovna sredstva v posesti za prodajo 84 68SKUPAJ 84 68 28. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Leto 2010

Nabavna vrednostStanje 1. januarja 11.977 4.246 10.448 88 23 26.782 Povečanja 0 0 23 0 1.715 1.738 Povečanja prevrednotenje 7 0 0 0 0 7 Prenos iz osnovnih sredstev v pripravi 360 365 987 0 (1.712) 0 Zmanjšanja (126) (199) (450) (56) 0 (831)Zmanjšanja prevrednotenje (77) 0 0 0 0 (77)Stanje 31. decembra 12.141 4.412 11.008 32 26 27.619 Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.600 3.006 5.419 50 0 10.075 Zmanjšanja (14) (199) (444) (46) 0 (703)Prevrednotenje (10) 0 0 0 0 (10)Amortizacija 326 452 1.011 9 0 1.798 Stanje 31. decembra 1.902 3.259 5.986 13 0 11.160 Neodpisana vrednostStanje 1. januarja 10.377 1.240 5.029 38 23 16.707 Stanje 31. decembra 10.239 1.153 5.022 19 26 16.459

Osnovna sredstva v

pripravi Skupaj



oprema

Pohištvo in ostala

opremaMotorna

vozila

Banka nima opredmetenih osnovnih sredstev, danih kot poroštvo za obveznosti, in nima sredstev, katerih lastninska pravica je omejena. Leto 2009

Nabavna vrednostStanje 1. januarja 11.975 4.087 8.883 101 11 25.057 Povečanja 0 0 0 0 2.486 2.486 Prenos iz osnovnih sredstev v pripravi 433 234 1.806 1 (2.474) 0 Zmanjšanja (431) (75) (241) (14) 0 (761)Stanje 31. decembra 11.977 4.246 10.448 88 23 26.782 Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.373 2.629 4.757 55 0 8.814 Zmanjšanja (89) (72) (221) (14) 0 (396)Amortizacija 316 449 883 9 0 1.657 Stanje 31. decembra 1.600 3.006 5.419 50 0 10.075 Neodpisana vrednostStanje 1. januarja 10.602 1.458 4.126 46 11 16.243 Stanje 31. decembra 10.377 1.240 5.029 38 23 16.707

Osnovna sredstva v

pripravi Skupaj



oprema

Pohištvo in ostala

opremaMotorna

vozila


148

29. NALOŽBENE NEPREMIČNINE a) Razčlenitev po vrstah

2010 2009Dolgoročne naložbe v naložbene nepremičnine:- zemljišče 34 20 - zgradbe 2.296 1.240 SKUPAJ 2.330 1.260 b) Gibanje naložbenih nepremi čnin

2010 2009Stanje 1. januarja 1.260 1.543 Povečanje 98 780 Zmanjšanje (34) (1.063)Popravek vrednosti 1.006 0 Stanje 31. decembra 2.330 1.260 Prihodki iz najemnin za naložbene nepremičnine v znesku 88 tisoč EUR (2009: 68 tisoč EUR) so prikazani med drugimi čistimi poslovnimi dobički (pojasnilo 13). V zvezi z naložbenimi nepremičninami je imela banka v letu 2010 4 tisoč EUR stroškov (2009: banka ni imela stroškov). Pogodbe za operativni najem se v obdobju najema lahko prekinejo. Pri določitvi poštene vrednosti se uporablja metoda primerljive prodaje. Poštena vrednost se določi na podlagi podatkov o tržnih cenah. Banka je v letu 2010 okrepila naložbene neprimičnine za 1.042 tisoč EUR. Popravek poštene vrednosti (oslabitve) je izkazan med oslabitvami. V letu 2010 je banka oslabila naložbene nepremičnine za 31 tisoč EUR (pojasnilo 17). 30. NEOPREDMETENA SREDSTVA

2010 2009Nabavna vrednostStanje 1. januarja 2.598 2.327 Povečanja 681 695 Zmanjšanja 0 (424)Stanje 31. decembra 3.279 2.598

Popravek vrednostiStanje 1. januarja 1.446 1.631 Amortizacija 175 123 Najemnina 191 116 Zmanjšanja 0 (424)Stanje 31. decembra 1.812 1.446 Stanje 1. januarja 1.152 696 Stanje 31. decembra 1.467 1.152 Banka nima neopredmetenih dolgoročnih sredstev, danih kot poroštvo za obveznosti, in nima sredstev, katerih lastninska pravica je omejena. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi ima banka zajete tudi licence v najemu.


149

31. DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPA J OBVLADOVANIH DRUŽB

2010 2009

Kapitalske naložbe v odvisne druge finančne organizacije 3.630 2.835SKUPAJ 3.630 2.835 32. TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

2010 2009Terjatve za davek 0 123Odložene terjatve za davek 908 288SKUPAJ 908 411 Razlika med obračunanim in plačanim davkom iz dohodka za poslovno leto 2010 znaša 887 tisoč EUR premalo plačanih akontacij (leta 2009 je imela banka za 122 tisoč EUR preveč plačanih akontacij). 33. DRUGA SREDSTVA a) Razčlenitev po vrstah drugih sredstev

2010 2009Terjatve za opravnine od drugih sredstev 94 73Terjatve za dane predujme 52 39Terjatve do kupcev v državi 18 17Terjatve do poravnalnega računa za prodane vrednostne papirje 0 119Terjatve po drugih osnovah 1.358 1.998Terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij 0 169Terjatve v obračunu iz poslov s prebivalstvom 0 149Druge terjatve iz drugih naslovov v tuji valuti 50 85Terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij v tuji valuti 0 34Vnaprej plačani in kratkoročno nevračunani stroški 318 61Sredstva, pridobljena za poplačilo kreditov 625 449Zaloge kovancev za prodajo 128 92Drugo 10 9Popravki vrednosti drugih sredstev (139) (309)SKUPAJ 2.514 2.985 b) Sredstva, pridobljena za popla čilo kreditov

2010 2009Nepremičnine 625 404Umetniške slike 0 45Skupaj 625 449 c) Gibanje popravkov vrednosti drugih sredstev

2010 2009Stanje 1. januarja 309 346Povečanja 27 25Zmanjšanja (192) (59)Odpisi (5) (3)Stanje 31. decembra 139 309


150

34. FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE

2010 2009Kratkoročni krediti od centralne banke 10.001 30.056Dolgoročni krediti od centralne banke 0 30.053SKUPAJ 10.001 60.109 35. FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU

2010 2009Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju 11 20SKUPAJ 11 20 36. VLOGE BANK

2010 2009Vloge na vpogled - v domači valuti 64 48Kratkoročne vloge- v domači valuti 3.000 7.526- v tuji valuti 90 67SKUPAJ 3.154 7.641 37. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE

2010 2009Vloge na vpogled- v domači valuti 214.404 195.460- v tuji valuti 2.125 1.207Kratkoročne vloge- v domači valuti 240.030 310.354- v tuji valuti 1.050 1.396Dolgoročne vloge- v domači valuti 205.110 116.572- v tuji valuti 653 467SKUPAJ 663.372 625.456 38. KREDITI BANK

2010 2009Kratkoročni krediti- v tuji valuti 6.415 0Dolgoročni krediti- v domači valuti 92.054 101.342- v tuji valuti 4.008 9.680SKUPAJ 102.477 111.022


151

39. KREDITI STRANK, KI NISO BANKE

2010 2009Dolgoročni kreditiDruge dolgoročne obveznosti- v domači valuti 2.248 74SKUPAJ 2.248 74 40. DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI a) Razčlenitev

2010 2009Dolgoročne izdane obveznice na prinosnika z dospelostjo nad 2 leti 79.528 0 Dolgoročna potrdila o vlogah 5.616 11.242SKUPAJ 85.144 11.242 b) Nove zadolžitve v letu 2010

Znesek Valuta Obrestna mera (v %)Datum

zapadlosti

Dolgoročne obveznosti za izdane obveznice na prinosnika z dospelostjo nad 2 leti 79.528 EUR 3-m Euribor + 1,20 18. 6. 2015SKUPAJ 79.528 Banka je dne 10. 6. 2010 izdala obveznice z državnim poroštvom v višini 100.000 tisoč EUR z ročnostjo 5 let. Obveznica je obrestovana s 3-mesečnim Euriborjem, povečanim za pribitek v višini 1,2. Kupon zapade v plačilo kvartalno – 18. 3., 18. 6., 18. 9. in 18. 12. oziroma na delovni dan. Obveznice se glasijo na prinosnika in kotirajo na borzi v Luksemburgu (Bourse de Luxembourg/Luxembourg Stock Exchange). V mesecu juniju 2010 je banka odkupila 25 % emisije izdanih obveznic za nadaljnjo prodajo. Do konca leta je banka prodala 5,5 % emisije. Po stanju na dan 31. 12. 2010 banka poseduje še 19.500 tisoč EUR nominalne vrednosti izdanih obveznic. 41. PODREJENE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev

2010 2009Podrejene obveznosti - dolgoročne- do drugih finančnih organizacij 5.285 5.250- do tujih oseb 6.611 6.614SKUPAJ 11.896 11.864 Pogodbe in potrdila o vlogi z lastnostmi podrejenih obveznosti ne vsebujejo določb, ki bi omogočale konverzijo podrejenih obveznosti v osnovni kapital ali v drugo vrsto obveznosti.


152

42. FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINAN ČNA SREDSTVA, KI NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA

2010 2009

Dolgoročne finančne obveznosti do bank, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, nad 2 leti, v domači valuti 16.822 0SKUPAJ 16.822 0 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, zajemajo en repo posel z odkupljenimi lastnimi obveznicami, ki ga je sklenila banka v novembru 2010. Posel zapade čez dve leti, z možnostjo predčasnega odpoklica na podlagi predhodnega obvestila. Repo je obrestovan po fiksni obrestni meri, obresti zapadejo v plačilo kvartalno. 43. REZERVACIJE a) Razčlenitev

2010 2009Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev (Pojasnilo 43 b in c) 913 958Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (Pojasnilo 43 d) 498 743Druge rezervacije (Pojasnilo 43 e) 78 137Rezervacije za pravno nerešene tožbe 45 6SKUPAJ 1.534 1.844 Pod postavko Druge rezervacije banka v največjem delu, to je v višini 78 tisoč EUR, izkazuje rezervacije za Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Banka je sodelovala na petih razpisih NSVS, pri čemer ima pri zadnjih štirih razpisih obveznost za vračilo premij Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije v primeru nečrpanja posojil. V letih 2010 in 2009 banka ni sodelovala na razpisu. Banka je na podlagi druge, tretje, četrte in pete petletne sheme, ki so že zapadle, ocenila, da obstaja 95 % verjetnost vračila premij, in tako oblikovala rezervacije v višini 95 % vplačanih premij od četrte do pete sheme. Rezervacije so dolgoročne in jih bo banka ukinjala najpozneje do leta 2014, ko zapade zadnja 10-letna shema. b) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti d o zaposlencev

2010 2009

Rezervacije za odpravnine 777 811Rezervacije za jubilejne nagrade 136 147SKUPAJ 913 958 c) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obvez nosti do zaposlencev

2010 2009Stanje 1. januarja 958 963Oblikovane rezervacije med letom 72 91Ukinjene rezervacije med letom (6) 0Porabljene rezervacije med letom (111) (96)Stanje 31. decembra 913 958


153

d) Gibanje rezervacij za zunajbilan čne obveznosti

2010 2009Stanje 1. januarja 743 779Oblikovane rezervacije med letom (Pojasnilo 16) 4.542 6.080Ukinjene rezervacije med letom (Pojasnilo 16) (4.787) (6.116)Stanje 31. decembra 498 743 e) Gibanje drugih rezervacij

2010 2009Stanje 1. januarja 137 181Oblikovane rezervacije med letom 14 9Ukinjene rezervacije med letom (73) (53)Stanje 31. decembra 78 137 44. OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB a) Razčlenitev

2010 2009Obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb 887 0Odložene obveznosti za davek 177 231SKUPAJ 1.064 231 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb je za leto 2010 izračunana v višini 926 tisoč EUR v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ob upoštevanju 20 % davčne stopnje. b) Odložene obveznosti in terjatve za davek po pos tavkah bilance stanja 1. Odložene obveznosti za davek 2010 2009Investicijski vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 177 231SKUPAJ 177 231

2. Odložene terjatve za davek 2010 2009Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 164 181Investicijski vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 122 106Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Oslabitev kapitalske naložbe 441 0Druge rezervacije 9 1SKUPAJ (Pojasnilo 32) 908 288Neto odloženi davek (2 - 1) 731 57 c) Gibanje odloženih davkov

2010 2009Stanje 1. januarja 57 429Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo:- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - vrednotenje po pošteni vrednosti (Pojasnilo 48 a) 70 (351)Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Oslabitev kapitalske naložbe 441 0Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade (17) (21)Druge rezervacije 8 0Stanje 31. decembra 731 57


154

d) Odloženi davki v izkazu poslovnega izida vsebuj ejo naslednje za časne razlike

2010 2009Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju (2) (1)Oslabitev vrednostnih papirjev 172 0Rezervacije za ugodnosti zaposlenih (16) (21)Druge rezervacije 8 0Oslabitve kapitalske naložbe 441 0SKUPAJ (Pojasnilo 18) 603 (22) Odloženi davki za sredstva in obveznosti so obračunani po davčni stopnji 20 % za leti 2010 in 2009. 45. DRUGE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev po vrstah drugih obveznosti

2010 2009Obveznosti za opravnine 32 16Obveznosti iz udeležbe v dobičku - dividenda 65 85Obveznosti za plače 458 459Obveznosti za davke in prispevke 391 383Obveznosti do dobaviteljev 762 806Obveznosti do poravnalnega računa za nakup vrednostnih papirjev za račun banke 63 156Druge obveznosti iz drugih naslovov 1.898 1.486Obveznosti v obračunu iz poslovnih razmerij 40 114Vnaprej vračunani odhodki 28 38Drugo 52 17SKUPAJ 3.789 3.560 46. OSNOVNI KAPITAL a) Razčlenitev osnovnega kapitala

Število navadnih delnic

Vpisana vrednost

Stanje 1. januarja 2009 3.783.000 15.786Stanje 31. decembra 2009/1. januarja 2010 3.783.000 15.786Stanje 31. decembra 2010 3.783.000 15.786 Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.783.000 navadnih rednih kosovnih delnic razreda A. V centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi d. d. je vpisanih 3.772.235 kosovnih delnic. b) Delni čarji z ve č kot 5 % osnovnega kapitala

Naziv delničarja Število delnic

Delež v delniškem

kapitaluKapitalska zadruga, z. b. o., Ljubljana 1.733.824 45,96KD Group d. d., Ljubljana 788.687 20,91KD Kapital d. o. o., Ljubljana 377.181 10,00Banca di Cividale S.p.A., Cividale del Friuli 210.511 5,58

2010


155

Na podlagi sklepa skupščine v letu 2010 banka ni izplačala dividend. Konec leta 2010 je bilo v KDD vpisanih 262 imetnikov delnic Deželne banke Slovenije d. d., od tega 97 domačih pravnih oseb, 161 domačih fizičnih oseb in 4 tuje osebe. Število imetnikov delnic banke se je v primerjavi s številom imetnikov konec leta 2009 zmanjšalo za 23. 47. KAPITALSKE REZERVE

Kapitalske rezerveStanje 1. januarja 2009 38.930Stanje 31. decembra 2009/1. januarja 2010 38.930Stanje 31. decembra 2010 38.930 48. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA a) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finan čnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo

2010 2009Stanje 1. januarja 499 (849)Neto dobiček/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti (Pojasnilo 23 b) (349) 1.699 Odloženi davki (Pojasnilo 44 c) 70 (351)Stanje 31. decembra 220 499 49. REZERVE IZ DOBIČKA a) Razčlenitev

2010 2009Zakonske rezerve 827 827Rezerve za lastne delnice 671 152Statutarne rezerve 2.706 2.430Druge rezerve iz dobička 19.021 19.257SKUPAJ 23.225 22.666 Na podlagi statuta je banka prenesla 20 % čistega dobička tekočega leta v znesku 276 tisoč EUR na statutarne rezerve. Zakonske in druge rezerve iz dobička se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička. Kapitalske in zakonske rezerve se smejo uporabiti samo pod navedenimi pogoji: 1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega 10 % osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za: – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička; – kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička; 2. če skupni znesek teh rezerv dosega najmanj 10 % osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za: – povečanje osnovnega kapitala; – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dividend delničarjem; – kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dividend delničarjem.


156

Drugih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam. b) Zakonske rezerve

2010 2009Stanje 1. januarja 827 827Stanje 31. decembra 827 827 Zakonske rezerve predstavljajo razporejene dobičke iz preteklih let v skladu z veljavno zakonodajo. Zakonskih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam. c) Rezerve za lastne delnice

2010 2009Stanje 1. januarja 152 0Prenos iz drugih rezerv 519 152Stanje 31. decembra 671 152 d) Statutarne rezerve

2010 2009Stanje 1. januarja 2.430 2.358Prenos iz čistega dobička 276 72Stanje 31. decembra 2.706 2.430 e) Druge rezerve iz dobi čka

2010 2009Stanje 1. januarja 19.257 18.641Prenos iz čistega in zadržanega dobička 264 787Prenos v rezerve za lastne delnice (519) (152)Nična odločba iz denacionalizacije 0 (19)Razporeditev neizplačanih dividend 19 0Stanje 31. decembra 19.021 19.257 Druge rezerve iz dobička predstavljajo razporejene dobičke iz preteklih let za zagotavljanje kapitalskih zahtev v skladu z veljavno zakonodajo. Drugih rezerv iz dobička ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam. 50. LASTNI DELEŽI a) Lastni deleži

2010 2009Odkupljene lastne delnice - navadne (671) (152)SKUPAJ (671) (152)


157

b) Seznam odkupljenih lastnih deležev

Datum odkupa delnic

Število odkupljenih

delnicZnesek lastnih

deležev

Delež lastnih deležev v

osnovnem kapitalu v %

Denarna vrednost

nasprotne terjatve

12. 3. 2010 2.070 9 0,05 4512. 3. 2010 15.867 66 0,42 38110. 8. 2010 607 3 0,02 14 9. 8. 2010 100 0 0,00 211. 8. 2010 1.040 4 0,03 2219. 8. 2010 2.058 9 0,05 4911. 8. 2010 195 1 0,01 5SKUPAJ 21.937 92 0,58 518 Lastni deleži so bili pridobljeni zaradi nagrajevanja zaposlenih, obrambe pred sovražnimi prevzemi in za namene iz 1. in 2. alineje 1. odstavka 247. člena Zakona o gospodarskih družbah. 51. ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJU ČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA)

2010 2009Čisti dobiček poslovnega leta 1.104 263SKUPAJ 1.104 263 Dobiček tekočega leta znaša 1.381 tisoč EUR. Bilančni dobiček banke na dan 31. 12. 2010 znaša 1.104 tisoč EUR. O razdelitvi bilančnega dobička bo odločala skupščina na predlog uprave in nadzornega sveta. 52. ZUNAJBILAN ČNE OBVEZNOSTI a) Razčlenitev po vrstah potencialnih in prevzetih obvezno sti

2010 2009Garancije 36.917 35.691Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 45.519 47.950Akreditivi 866 994Izvedeni finančni instrumenti 927 1.273SKUPAJ 84.229 85.908

Rezervacije (Pojasnilo 43 a in d) (498) (743)


158

53. POSLOVANJE PO POOBLASTILU a) Investicijske in pomožne investicijske storitve pri poslih za stranke

2010 2009Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investici jskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za st ranke 261 242Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 226 150Skrbništvo in sorodne storitve 0 23Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 15 69Hramba finančnih instrumentov za račun strank 20 0Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicij skimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za st ranke 75 80Opravnine v zvezi z družbo KDD in njej podobnimi organizacijami 71 47Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami 4 33 POSREDNIŠKO POSLOVANJE 2010 2009

SREDSTVA 140.670 10.022Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank 140.406 9.491- iz finančnih instrumentov 140.369 9.462- do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente 33 3- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente 4 26Denarna sredstva strank 264 531- na poravnalnem računu za sredstva strank 194 517- na transakcijskih računih bank 70 14

OBVEZNOSTI 140.670 10.022Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank 140.670 10.022- do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 140.645 9.938- do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente 1 59- do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente 7 0- do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd. 17 25

ZABILAN ČNA EVIDENCA 0 9.462- sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 0 9.462 Zaradi zahtev ECB-poročanja je bila zunajbilančna evidenca preknjižena na konte posredovanja, finančni instrumenti v lasti strank so bili prevrednoteni na tržno vrednost in ta vrednost je bila tudi knjigovodsko izkazana. Prej so se finančni instrumenti v lasti strank evidentirali na podlagi nakupnih vrednosti. b) Drugo posredniško poslovanje Banka s sredstvi v skupni vrednosti 146.149 tisoč EUR (2009: 17.189 tisoč EUR) upravlja v tujem imenu in za tuj račun. Sredstva v upravljanju se vodijo ločeno od sredstev banke. Prihodki in odhodki iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca, zato pri takšnem poslovanju za banko ne nastane nobena obveznost. Za opravljanje svojih storitev banka zaračunava opravnino nalogodajalcu. V letu 2010 so te opravnine znašale 14 tisoč EUR (2009: 14 tisoč EUR). Banka je za opravljanje prodaje numizmatičnih vrednosti v letu 2010 zaračunala opravnine v vrednosti 108 tisoč EUR (2009: 72 tisoč EUR).


159

54. RAZKRITJA GLEDE POVEZANIH OSEB V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Bančni posli s povezanimi strankami se izvajajo po tržnih pogojih in cenah. a) Obseg ban čnih poslov s povezanimi strankami

2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009Dana posojila in depozitiStanje 1. januarja 140 128 506 471 51 57 0 0 34.413 28.610 17 28 Povečanje 36 75 611 224 24 16 0 581 194.743 339.351 22 22 Zmanjšanje (47) (63) (340) (199) (23) (20) 0 (490) (195.560) (330.319) (22) (33)Stanje 31. decembra 129 140 777 496 52 53 0 91 33.596 37.642 17 17

Prihodki iz obresti 5 7 23 18 1 2 0 6 379 587 0 1

Popravki vrednosti 1 1 6 4 0 0 0 1 35 76 0 0

Prejeti depoziti in posojilaStanje 1. januarja 3 0 355 301 124 120 66 5 23.460 13.730 56 35 Povečanje 266 163 3.740 3.546 432 899 263 259 232.772 196.361 615 508 Zmanjšanje (262) (160) (3.661) (3.403) (435) (826) (225) (208) (233.104) (186.631) (572) (487)Stanje 31. decembra 7 3 434 444 121 193 104 56 23.128 23.460 99 56

Odhodki za obresti 0 0 9 13 4 4 0 0 647 442 1 1

Izdane garancije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0

Prihodki iz prejetih opravnin 0 0 3 3 0 0 0 0 31 49 0 0

Člani nadzornega sveta

Ožji družinski člani uprave in zaposlenih na osnovi

individualne pogodbeZaposleni na osnovi

individualne pogodbeUprava

Podjetja, povezana s člani uprave in zaposlenimi na

osnovi individualne pogodbe in ožjimi družinskimi člani

Delničarji banke* (deset največjih delničarjev -

brez DBS)

* Zajeti delničarji predstavljajo 94,41 % v delniškem kapitalu. DBS Leasing d.o.o.

2010 2009 2010 2009Dana posojila in depozitiStanje 1. januarja 10.402 10.259 8 5 Povečanje 14.996 14.652 58 85 Zmanjšanje (17.145) (14.639) (61) (83)Stanje 31. decembra 8.253 10.272 5 7

Prihodki iz obresti 574 532 0 0

Popravki vrednosti 75 99 0 0

Prejeti depoziti in posojilaStanje 1. januarja 18 33 0 0Povečanje 23.486 18.111 0 0Zmanjšanje (22.896) (18.126) 0 0Stanje 31. decembra 608 18 0 0

Izdane garancije 0 554 0 0

Prihodki iz prejetih opravnin 3 6 0 0

Odvisna družba

Odvisna družba - povezane osebe - Uprava

in ožji družinski člani


160

b) Prejemki klju čnih delavcev

2010 2009Plače in druge kratkoročne ugodnosti 2.290 2.423Nagrade 7 98SKUPAJ 2.297 2.521 Prejemki članov uprave in drugih zaposlenih po individualni pogodbi vključujejo bruto plače in nagrade iz naslova uspešnosti, regres za letni dopust, bonitete, povračila stroškov in dodatno pokojninsko zavarovanje. Člani uprave in drugi zaposleni po individualni pogodbi so na dan 31. 12. 2010 imeli v lasti 211 delnic (0,006 % osnovnega kapitala), na dan 31. 12. 2009 so imeli v lasti 407 delnic (0,011 % osnovnega kapitala). c) Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij

2010 2009Plače in druge kratkoročne ugodnosti 83 67SKUPAJ 83 67 Zajeti so prejemki članov nadzornega sveta, članov kadrovske komisije nadzornega sveta in članov revizijske komisije nadzornega sveta. d) Prejemki članov organov vodenja in nadzora

Naziv/Vrsta prejemkaFiksni

prejemki Variabilni prejemki

Povračila stroškov

Dodatno pokojninsko zavarovanje Bonitete

Druge nagrade,

odpravnineUprava banke 270 0 2 3 7 0- mag. Štefan Belingar, predsednik uprave 143 0 1 2 6 0- Mojca Štajner, članica uprave 127 0 1 1 1 0

Nadzorni svet banke 37 39 4 0 0 0- Peter Vrisk, predsednik 13 14 0 0 0 0- Marjan Janžekovič, namestnik predsednika 8 9 2 0 0 0- Miroslav Pirc, član 8 8 1 0 0 0- Boris Požar, član 8 8 1 0 0 0SKUPAJ 307 39 6 3 7 0 Prikazani so prejemki posameznih članov uprave in članov nadzornega sveta v skladu z zahtevo 294. člena Zakona o gospodarskih družbah. 55. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA V obdobju od datuma bilance stanja do datuma računovodskega poročila se razmere v gospodarskem okolju v katerem banka deluje ne izboljšujejo, kar posledično vpliva na naložbeni portfelj banke in poslabševanje bonitetne ocene posameznih kreditojemalcev banke. Banka bo aktivno spremljala poslovanje in ugotavljala kreditno oceno posameznih komitentov banke, zlasti tistih, ki poslujejo v bolj rizičnih sektorjih (gradbeništvo, različne finančne dejavnosti) ter po presoji oblikovala dodatne oslabitve svojih naložb. V času revidiranja poslovanja banke s strani revizorja je potekal tudi pregled s strani Banke Slovenije s poudarkom na kreditnem tveganju. Do datuma zaključka revizije izsledki opravljenega pregleda Banke Slovenije še niso bili znani.


161

56. PREDLOG DELITVE BILAN ČNEGA DOBIČKA Uprava banke bo na skupščini banke predlagala delničarjem, da potrdijo naslednjo delitev bilančnega dobička za leto 2010:

2010Bilan čni dobi ček 1.104- Razporeditev v druge rezerve 828- Zadržani dobiček 276


162

UPRAVA DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d. d. Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana tel.: 01 4727 100 faks: 01 4727 405 teleks: 39154 ZBANKA SI Swift: SZKBSI2X http://www.dbs.si/ e-mail: [email protected] Predsednik uprave mag. Štefan Belingar tel.: 01 4727 120 Članica uprave Mojca Štajner tel.: 01 4727 489 SEKTORJI IN SLUŽBE, PODREJENI UPRAVI Tajništvo uprave Nataša Primc Krnc, poslovna sekretarka tel.: 01 4727 111 faks: 01 4727 405 Svetovalci uprave Martin Hočevar, svetovalec tel.: 01 4727 488 faks: 01 4727 405 Jožef Berdnik, svetovalec tel.: 01 4727 296 faks: 01 4727 405 Služba notranje revizije Elizabeta Stražiščar, direktorica tel.: 01 4727 210 faks: 01 4727 417 Služba uravnavanja tveganj mag. Grega Torkar, vodja tel.: 01 4727 325 faks: 01 4727 417 Služba marketinga in komuniciranja Saša Vidmar, vodja tel.: 01 4727 473 faks: 01 4727 405 Služba pravnih poslov mag. Matevž Zgaga, direktor tel.: 01 4727 373 faks: 01 4727 413


163

Služba upravljanja s kadri Jasna Tokić, vodja tel.: 01 4727 393 faks: 01 4727 413 Pooblaš čenec za prepre čevanje pranja denarja Irena Cimperman Kramer, pooblaščenka tel.: 01 4727 394 faks: 01 4727 418 Pooblaš čenec za zagotavljanje skladnosti poslovanja banke z zakonodajo Stanislav Čičerov, pooblaščenec tel.: 01 4727 114 faks: 01 4727 417 Služba za projektno vodenje in podporo poslovnim pr ocesom mag. Dušan Lalovič,direktor tel.: 01 4727 175 faks: 01 4727 410 Sektor informacijske tehnologije Marko Fakin, direktor tel.: 01 4727 350 faks: 01 4727 410 Služba notranjih in tehni čnih poslov Vinko Malavašič, direktor tel.: 01 4727 446 faks: 01 4727 426 POSLOVNA PODROČJA BANKE PODROČJE POSLOVNA MREŽA Simon Petrič, izvršni direktor tel.: 01 4727 119 faks: 01 4727 418 Služba poslovanja s komitenti Stanko Zupančič, vodja tel.: 01 4727 227 faks: 01 4727 418 Služba razvoja ban čnih storitev Ksenija Jalšovec, vodja tel.: 01 4727 431 faks: 01 4727 418 Služba poslovanja s kmeti Ksenija Jalšovec, vodja tel.: 01 4727 431 faks: 01 4727 418


164

PODROČJE POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI Bogdan Habjan, izvršni direktor tel.: 01 4727 112 faks: 01 4727 406 Sektor poslovanja s pravnimi osebami Polona Debevec, direktorica tel.: 01 4727 143 faks: 01 4727 406 Služba poslovanja z zadrugami Polona Debevec, direktorica tel.: 01 4727 143 faks: 01 4727 406 PODROČJE FINANČNI TRGI Darko Torkar, izvršni direktor tel.: 01 4727 270 faks: 01 4727 407 Sektor zakladništva Elizabeta Tavčer Jurček, direktorica tel.: 01 4727 170 faks: 01 4727 407 Sektor pla čilnega prometa Tatjana Bole Pirc, direktorica tel.: 01 4727 234 faks: 01 4727 411 Služba investicijskih storitev za stranke Matjaž Kuštrin, vodja tel.: 01 4727 263 faks: 01 4727 423

Služba sodobnih pla čilnih poti mag. Brankica Prodanović, vodja tel.: 01 4727 188 faks: 01 4727 403 PODROČJE FINANČNO UPRAVLJANJE IN PODPORA POSLOVANJU Ida Kralj, izvršna direktorica tel.: 01 4727 487 faks: 01 4727 412 Sektor finan čnega upravljanja Mateja Tavčar, direktorica tel.: 01 4727 330 faks: 01 4727 412 Sektor podpore poslovanju mag. Tatjana Kirn Volk, direktorica tel.: 01 4727 486 faks: 01 4727 422


165

Služba za tehnologijo ban čnega poslovanja Tamara Trajkovski, vodja tel.: 01 4727 351 faks: 01 4727 410 ZUNANJI POSLOVNO-ORGANIZACIJSKI DELI BANKE Poslovne enote Ljubljana, Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana Romana Remic, direktorica tel.: 01 4727 221 faks: 01 4727 424 Celje, Kocbekova 5, 3000 Celje mag. Barbara Cerovšek Zupančič, direktorica tel.: 03 4251 361 faks: 03 4251 364 Koroško-Šaleška, Ronkova 37, 2380 Slovenj Gradec Branka Klosternik, direktorica tel.: 02 8839 306 faks: 02 8839 307 Podravje, Ulica Eve Lovše 15, 2000 Maribor Aleš Viher, direktor tel.: 02 3302 853 faks: 02 3302 858 Pomurje, Staneta Rozmana 11a, 9000 Murska Sobota Marija Glavač, direktorica tel.: 02 5214 902 faks: 02 5214 906 Obala s Krasom, Zore Perello Godina 2, 6000 Koper Stojan Prinčič, direktor tel.: 05 6632 920 faks: 05 6632 922 Severna Primorska, Ulica Tolminskih puntarjev 2, 50 00 Nova Gorica Tomaž Slokar, direktor tel.: 05 3303 695 faks: 05 3303 698 Dolenjska, Ljubljanska 27, 8000 Novo mesto mag. Drago Cerovšek, direktor tel.: 07 3935 184 faks: 07 3935 185 Kočevje, Roška 8, 1330 Ko čevje Anuška Kordiš, direktorica tel.: 01 8930 909 faks: 01 8930 912


166

Notranjska, Novi trg 6, 6230 Postojna Blaž Šlemic, direktor tel.: 05 7001 415 faks: 05 7001 419 Gorenjska, Šuceva 27, 4000 Kranj Damijan Ažbe, direktor tel.: 04 2010 180 faks: 04 2010 185

Documents

LETNO PORO ČILO DEŽELNE BANKE SLOVENIJE d. d. · PDF fileINFORMATIKA IN BANČNA ... enot banke po Sloveniji in njene kvalitete je bila banka s strani Banke ... letu 2010 ne odražajo