of 32 /32
1 LEDENIŠKI PROCESI IN OBLIKE UVOD

Ledeniki - uvod

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Gradivo za predmet Geomorfologija v 1. letniku študijskega programa Geografija FF Ljubljana

Text of Ledeniki - uvod

  • 1

    LEDENIKI PROCESI IN OBLIKE UVOD

  • 2 Aletschgletscher, Bernske Alpe, vica

  • 3

    Nekdanji in dananji ledeniki so veliko prispevali k izoblikovanosti povrja na obsenih obmojih v vijih geografskih in nadmorskih viinah. Veina "najlepih" gorstev, vkljuno z Alpami, je ledeniko preoblikovana, eprav pri njihovem oblikovanju pomembni tudi drugi agensi (tektonika, fluvio-

    denudacijski procesi).

    Danes led pokriva 16,2 mil. km2 kopnega (ok. 11 % kopnega), v pleistocenu do 55 mil. km2 (do 30 %).

    V ledu je danes 1,2 % vse vode na Zemlji (77 % vse sladke vode) in e bi se ves stalil, bi se morje dvignilo za 60 m.

    Na Antarktiki je 91 % vsega ledu.

  • 4

    Globalno spreminjanje temperatur na zemeljski obli v zadnjem milijonu let:

  • 5

    Menjavanje ledenih in medledenih dob v pleistocenu povzroilo evstatino nihanje morske gladine (iz gr. eu = dobro, pravo + stasis = stanje).

    Ob viku zadnje poledenitve je bila morska gladina do 90 m nija od dananje (pred. ok. 15.000 leti).

  • 6

    Delitev pleistocena v Alpah

    8000 danes postglacial

    10.000 8000 pozni glacial

    70.000 10.000 wrm (ledena doba)

    130.000 70.000 riss-wrm (medledena doba)

    180.000 130.000 riss (ledena doba)

    230.000 180.000 mindel-riss (ledena doba)

    300.000 230.000 mindel (ledena doba)

    330.000 300.000 gnz-mindel (medledena doba)

    470.000 330.000 gnz (ledena doba)

    540.000 470.000 donau-gnz (medledena doba)

    2,2 (2,4 mil. let) 540.000 ledene dobe donau, biber idr.; od 48,

    po drugih ugotovitvah do 30 ledenih in

    medledenih dob

  • 7

    HOLOCEN tejemo od konca wrmske ledene dobe (pred 10.000 leti).

    Meja PLEISTOCEN PLIOCEN postavljena stratigrafsko in paleomagnetsko na 1,652,6 mil. let.

    Posebnost ob koncu pleistocena bile nenadne velike klimatske spremembe:

    16.00014.000 let: hitro segrevanje ozraja in umikanje ledenikov 13.00011.000 let: ena ali ve monih ohladitev in veliki zastoji v

    umikanju ledenikov, zadnji sunek 12.80011.500 (mlaji dryas) ---------------------------------------------------------------------------------------------------- HOLOCEN ok. 11.000 let nazaj: hitro segrevanje in umikanje ledenikov (zaetek

    holocena)

    boreal (11.5008900): otoplitev, hitro irjenje gozda atlantik (89004500): topleje kot danes, ve padavin (mezolitik) subboreal (57002600): nekoliko hladneje kot danes subatlantik (26000): spet nekoliko topleje, ve padavin, vmes mdr. srednjeveki klimatski optimum (10. 14. st.) mala ledena doba (ok. 15501850)

  • 8

    Poledenitev Evrope ob viku wrmske ledene dobe

  • 9

    Obsena poledenitev je bila tudi v mlajem paleozoiku (karbon-perm), ko je na juni polobli obstajala velika celina Gondvana. Zlasti v Avstraliji, Juni Afriki in Juni Ameriki ohranjen morenski material in sledovi delovanja takratnih ledenikov.

  • 10

  • 11

    Vzroki za globalno ohladitev

    e veliko nejasnega, ve teorij, mdr.:

    1. Ugodna lega celin glede na teaje (poledenitev na Gondvani v mlajem

    paleozoiku, na s. polobli ob koncu terciarja). Velike kopne mase omogoijo

    kopienje ledu in zaprejo pot toplejim morskim tokovom.

    2. Tektonski dvig obsenih obmoij v kenozoiku (alpidska orogeneza)

    nastanek kopnega povea temp. razlike, nije temp. v vijih nadmorskih

    viinah

    3. Vulkansko delovanje: kopienje vulkanskega pepela v stratosferi znia

    jakost sonnega sevanja po vsej Zemlji. Ob izbruhu ognjenika Krakatoa (1883)

    se zmanjalo za 20 %.

    4. Osonje na poti skozi vesolje zadene na oblak medzvezdnega prahu, ki

    povia temp. na povrju Sonca, zato moneje sevanje, vije temp. in ve

    padavin na Zemlji ter rast ledenih pokrovov.

  • 12

    Vzroki za nastanek ledenih dob

    1. Vulkansko delovanje (poskus povezovanja ledenih dob s poveano vulkansko aktivnostjo zelo vpraljivo)

    2. Spremembe v nagnjenosti zemeljske osi in oblike ekliptike

    3. Spreminjanje ledenega pokrova v polarnih morjih

    4. Spreminjanje albeda (dele od kopnega in voda odbitega sonnega sevanja)

    Najbolj verjetna druga hipoteza, njen avtor srbski geofizik Milutin Milankovi

    (18791958). Vkljuuje 3 cikluse sprememb:

  • 13

    Milankovieva hipoteza o nastanku ledenih dob v pleistocenu temelji na kombinaciji treh ciklinih sprememb:

    1. Spreminjanje nagnjenosti zemeljske osi (od 21,5 do 24,5o) v ciklusih 41.000 let. Vzrok: vpliv privlanosti Sonca in Lune na zemeljsko izboklino na ekvatorju. Veji odklon povzroi v polarnih obmojih topleja poletja in hladneje zime (interglacial).

  • 14

    Milankovieva hipoteza o nastanku ledenih dob v pleistocenu temelji na kombinaciji treh ciklinih sprememb:

    2. Precesija ekvinokcijev: ekvinokciji in solsticiji se relativno premikajo po ekliptiki v ciklusih 23.000 let; platonsko leto). Danes je poletni solsticij, ko

    Zemlja v aheliju, zimski solsticij, ko je v periheliju. To vpliva na razporeditev

    energije po Zemlji, ne vpliva pa na razlike v celotni koliini prejete energije. Razlike v razdalji Zemlja Sonce od 146 mil. km (perihelij) do 152 mil. km (ahelij).

  • 15

    Milankovieva hipoteza o nastanku ledenih dob v pleistocenu temelji na kombinaciji treh ciklinih sprememb:

    3. Spreminjanje oblike ekliptike od skoraj kronice do elipse v ciklusih 95.800 let. Ko kronica eliptina, je Zemlja enkrat blie in drugi dlje od Sonca (interglacial), ledena doba nastopi, ko kronica skoraj krog. Danes Sonce v periheliju 4. januarja (zima na s. polobli) in v aheliju 5. julija (zima na j.

    polobli). Ko Zemlja blie Soncu, kroi hitreje, zato naa zimska polovica leta kraja kot poletna. To vpliva na relativno intenzivnost letnih asov, vendar z nasprotnim uinkom na obeh poloblah.

  • 16

    Na osnovi teh ciklov Milankovi izdelal krivuljo, ki kae nihanja v koliini poletnega dnevnega sonnega sevanja na 65o s.g..

    Obdobja manjega poletnega sevanja so ugodneja za nastajanje ledenikov. Za to so bili optimalni astronomski pogoji (minimalni nagib zemeljske osi,

    eliptina ekliptika in ahelij v asu severnega poletja) pred 70.000 leti, 115.000 leti, 185.000 leti, 265.000 leti itd.

    wrm riss

    mindel gnz

  • 17

    Cel kup protiargumentov, mdr.

    poledenitve na s. in j. polobli bile sinhrone (istoasne)

    zelo hiter konec ledenih dob

    zakaj ledene dobe le v zadnjih 3 mil. letih, prej dolgo ne (prej karbonsko-permska poledenitev na Gondvani, pred 300-250 mil. leti)

  • 18

    Zelo podobna nihanja v pleistocenu kae razmerje med kisikovima izotopoma 18O in 16O v skeletih foraminifer, ki je odvisno od temperature vode v asu njihovega nastanka.

    V obdobjih nijih temperatur se koncentracija relativno tejega 18O v oceanih povea, saj voda z lajim izotopom hitreje izhlapeva in se v hladnih obdobjih nakopii v ledenih gmotah na kopnem.

  • 19

    NASTANEK LEDU IZ SNEGA

    Ko sneg zapade, ima majhno gostoto (0,070,18 g/cm3) in izrazito heksagonalno obliko kristalov.

    Pod teo novega snega se sneinke talijo na najbolj izpostavljenih konicah,

    voda se prerazporedi in nastane zrnat

    sneg (sren ali firn) z gostoto 0,40,8 g/cm3.

    Ta se poasi spremeni v ledeniki led z gostoto 0,80,9 g/cm3. Za ta prehod je v zmerno toplem podnebju potrebno nekaj

    let, na Antarktiki se to zgodi ele v globini ok. 160 m (t.j. v ok. 3500 letih).

  • 20

    Led je plastina snov tudi pod nizkim tlakom. Tako se v ledenikih v spodnjih plasteh obnaa plastino, v zgornjih 4060 m pa je krhek in se hitro lomi.

    Na ledeniku razlikujemo:

    1. akumulacijsko cono: v zg. delu, kjer se kopii sneg (s padavinami in snenimi plazovi)

    2. ablacijsko cono: sp. del ledenika, kjer je izgubljanje ledu (s taljenjem in sublimacijo) veje od pritoka iz akumulacijske cone.

  • 21

    Hitrost premikanja ledenikov se zelo spreminja tudi pri enem samem ledeniku, odvisno od:

    temperature,

    debeline ledu,

    nagnjenosti podlage idr.

    Dolinski ledeniki v Alpah se premikajo do 1 m/dan, v polarnih obmojih le nekaj m/leto.

    Najhitreje se premikajo ledeniki, ki po strmih dolinah pritekajo iz vejih ledenih pokrovov, npr. na Grenlandiji (2030 m/dan).

    Ledenik Perito Moreno (Argentina)

  • 22

    Premikanje ledenikov je podobno kot pri rekah: najhitreje v srednjem delu, proti dnu, povrju in stranem se zmanjuje.

  • 23

    Zaradi razlinih napetosti nastanejo v zg. plasti ledenikov ledenike razpoke, ki segajo do ok. 30 m globoko (nie je led plastien in jih hitro zapolni).

    Pojavljajo se zlasti tam, kjer se led premika z razlino hitrostjo, predvsem prek skalnih skokov (prene ali transverzalne razpoke), na robovih ledenikov (mono trenje ob boku ledenika) in podolne razpoke, kjer se ledenik bono raziri.

  • 24 Podolne razpoke na ledeniku Pers, Graubnden, vica

  • 25

    Po stalitvi velikih ledenih itov je po koncu pleistocena prilo do izostatinega dviganja prej poledenelih obmoij, npr. Skandinavije in Kanadskega

    ita (v cm/100 let).

  • 26

    Zaporedje obal ob Hudsonovem zalivu

    (Kanada), nastalo zaradi

    izostatinega dviganja po koncu poledenitve (bele

    proge so sneg v kotanjah

    med posaminimi obalami).

  • 27 Dvignjena obala na otoku Skye, kotska

  • 28

    PLEISTOCENSKA POLEDENITEV V SLOVENIJI

    Ob viku wrmske poledenitve je bila meja venega ledu v n.v. ok. 1300 m (danes ok. 2700 m), zgornja gozdna meja ok. 600 m (danes 16001800 m).

  • 29

    Najobseneja je bila poledenitev v Julijskih Alpah, kjer bili iznad ledu le najviji vrhovi in grebeni. Led se je iz krnic in podov stekal v doline, kjer bili mdr. 3 veliki dolinski ledeniki:

    Soki ledenik (dolg 65 km) je tekel po dolini Soe do Mosta na Soi, manji del se je odcepil po Staroselskem podolju proti zahodu

    Bohinjski ledenik (50 km) je zbiral led na Komni in Fuinskih planinah in segal iz Bohinja mimo Bleda do ravnine pri Radovljici

    Dolinski ledenik (40 km) je tekel po dolini Save Dolinke in se pri Radovljici zdruil z Bohinjskim ledenikom

  • 30

    V Kamniko-Savinjskih Alpah so bili le nekaj km dolgi dolinski ledeniki, ki niso segali izven gorovja, npr. v Logarski dolini, Robanovem in Matkovem kotu,

    Kamniki Bistrici.

    V Karavankah so bili prav tako le majhni dolinski ledeniki, npr. okrog Jezerskega, nekaj veji so bili na severni strani na avstrijskem delu Koroke.

    Drugod po Sloveniji so bili manji ledeniki e na Trnovskem gozdu in Sneniku, tudi manji krniki ledeniki na Pohorju.

  • 31

    Triglavski ledenik leta 1924

  • 32 Triglavski ledenik oktobra 2006