IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS ... · Prva zavedanja o pomenu organizacije gradbišča segajo že v srednji vek. Veda o organizaciji gradbenih del je razmeroma

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Simona Lugarič

IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS ENOSTANOVANJSKIH STAVB

V SENOŽETIH IN RAZISKAVA NEPREMIČNINSKEGA TRGA

Diplomsko delo

Maribor, januar 2012

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS

ENOSTANOVANJSKIH STAVB V SENOŽETIH IN RAZISKAVA

NEPREMIČNINSKEGA TRGA

Študent: Simona LUGARIČ

Študijski program: univerzitetni, Gospodarsko inženirstvo

Smer: Gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Uroš Klanšek

Somentor: doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda

Maribor, februar 2012

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urošu Klanšku za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se za pomoč zahvaljujem somentorici doc. dr.

Aleksandri Pisnik Korda.

Zahvaljujem se tudi svojim staršem za vso podporo

tekom študija.

IV

IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS

ENOSTANOVANJSKIH STAVB V SENOŽETIH IN RAZISKAVA

NEPREMIČNINSKEGA TRGA

Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, gradbiščna

dokumentacija, nepremičninski trg, SWOT analiza

UDK: 332.83:69.059(043.2), 332.7(497.4)

Povzetek

V prvem delu diplomske naloge je prikazana izdelava idejnega projekta organizacije

gradbišča za kompleks enostanovanjskih stavb v Senožetih. Vsebina diplomske naloge zajema

predhodno proučevanje projektne dokumentacije in pogojev grajenja, dimenzioniranje

začasnih kapacitet ter izris sheme ureditve gradbišča. V drugem delu diplomske naloge je

predstavljen nepremičninski trg, ki obsega raziskavo mikrookolja in makrookolja ter

predstavitev SWOT analize.

V

THE OUTLINE FOR THE PROJECT OF CONSTRUCTION SITE'S

ORGANIZATION FOR THE COMPLEX OF ONE APARTMENT

BUILDINGS IN SENOŽETI AND RESEARCH ABOUT THE REAL

ESTATE MARKET

Ključne besede: civil engineering, building works, organization of construction site,

construction site documentation, real estate market, SWOT analysis

UDK: 332.83:69.059(043.2), 332.7(497.4)

Povzetek

First part of diploma presents the outline for the project of construction site's organization for

the complex of one apartment buildings in Senožeti. Diploma content includes the study of

project documentation and conditions of building, designing of contemporary capacities and

also the sketching of construction site arrangement. In the second part of diploma the real

estate market is presented. It includes the research about the microenvironment and the

presentation of the SWOT analysis.

VI

VSEBINA

UPORABLJENE KRATICE ................................................................................................ IX

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

1.1 POJEM IN POMEN ORGANIZACIJE GRADBIŠČA .............................................. 1

1.2 POJEM IN POMEN NEPREMIČNINSKEGA TRGA ................................................... 2

1.3 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE .................................................................... 2

2 OPIS PROJEKTA ................................................................................................................. 4

2.1 LOKACIJA OBJEKTOV ................................................................................................. 4

2.2 ARHITEKTURA OBJEKTOV ........................................................................................ 6

2.2.1 Arhitekturna zasnova ................................................................................................. 6

2.2.2 Konstrukcija in materiali ......................................................................................... 10

2.3 METEORNA KANALIZACIJA .................................................................................... 12

2.4 PROJEKT CESTE .......................................................................................................... 15

2.5 PROJEKT NIZKONAPETOSTNEGA PRIKLJUČKA ................................................ 17

2.6 PROJEKT OKOLJA ...................................................................................................... 18

2.7 PROJEKT VODOVODNEGA PRIKLJUČKA ............................................................. 21

2.8 PROJEKT PLINSKEGA PRIKLJUČKA ...................................................................... 21

3 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ....................................................................................... 24

3.1 PREDHODNA PREUČITEV POGOJEV GRAJENJA ................................................. 24

3.1.1 Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta ............................................................ 24

3.1.2 Proučitev projektne dokumentacije za izvedbo projekta ......................................... 29

3.1.3 Proučitev možnosti nabave potrebnih surovin in materialov .................................. 30

3.1.4 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev in možnosti njihove nabave ................ 30

3.1.5 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji bodočega gradbišča ...................... 31

3.2 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV, NAPRAV IN NAPELJAV ............ 33

VII

3.2.1 Dimenzioniranje velikosti proizvodnih delavnic .................................................... 33

3.2.1 Dimenzioniranje velikosti skladiščnih prostorov in deponij ................................... 34

3.2.2 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic ................................................................. 40

3.2.3 Dimenzioniranje transportnih sredstev .................................................................... 40

3.2.4 Preskrba z električno energijo ................................................................................. 41

3.2.5 Preskrba z vodo ....................................................................................................... 44

3.2.6 Odvajanje gradbiščnih vod in odplak ...................................................................... 46

3.2.7 Dimenzioniranje velikosti začasnih gradbiščnih prostorov..................................... 47

3.2.8 Gradbiščna ograja .................................................................................................... 49

3.2.9 Označitev gradbišča ................................................................................................ 49

3.2.10 Opozorilne table in znaki ...................................................................................... 50

3.3 PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ................................................................. 51

3.3.1 Tehnično poročilo ................................................................................................... 52

3.3.3 Organizacijska shema gradbišča ............................................................................. 58

3.3.4 Popis pripravljalnih in zaključnih del s predizmerami ............................................ 59

3.3.4 Varnostne in protipožarne zahteve .......................................................................... 62

4 ANALIZA NEPREMIČNINSKEGA TRGA .................................................................... 65

4.1 ANALIZA MAKROOKOLJA ....................................................................................... 65

4.1.1 Demografsko okolje ................................................................................................ 65

4.1.2 Kulturno okolje ....................................................................................................... 67

4.1.3 Politično-pravno okolje ........................................................................................... 68

4.1.4 Tehnološko okolje ................................................................................................... 68

4.1.5 Naravno okolje ........................................................................................................ 69

4.1.6 Gospodarsko okolje ................................................................................................. 69

4.2 ANALIZA MIKROOKOLJA ........................................................................................ 71

4.2.1 Ponudba ................................................................................................................... 71

4.2.2 Povpraševanje .......................................................................................................... 74

4.3 SWOT ANALIZA .......................................................................................................... 75

5 SKLEP .................................................................................................................................. 77

6 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................... 78

7 PRILOGE ............................................................................................................................ 80

7.1 SEZNAM SLIK .............................................................................................................. 80

VIII

7.2 SEZNAM TABEL .......................................................................................................... 80

7.3 NASLOV ŠTUDENTA .................................................................................................. 81

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................. 81

7.5 OSTALE PRILOGE ....................................................................................................... 81

IX

UPORABLJENE KRATICE

P - pritličje

M - mansarda

PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PVC - polivinil klorid

DN - nominalni premer

AB - armirani beton

KPMO - kabelska priključna merilna omarica

PMO - priključna merilna omarica

NN - nizka napetost

TP - transformatorska postaja

UNP - utekočinjen naftni plin

RA - rebrasta armatura

MČN - mala čistilna naprava

TK - telekomunikacija

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo

GNG - gradbene norme Giposs

PSPN - prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti; ang. SWOT

Simona Lugarić, diplomsko delo 1

1 UVOD

1.1 POJEM IN POMEN ORGANIZACIJE GRADBIŠČA

Vodenje gradbenih projektov zahteva poznavanje sodobnih tehnik in tehnologij, pa tudi

razumevanje procesa gradnje. Gradbeni projekti zahtevajo definiranje mnogih specifik, ciljev

in omejitev. Zagotoviti moramo maksimalno učinkovitost virov, opreme in materialov, ki so

vnaprej predpisani v načrtih, ki jih imamo, kot projektanti organizacije gradbišča, na voljo.

Prva zavedanja o pomenu organizacije gradbišča segajo že v srednji vek. Veda o organizaciji

gradbenih del je razmeroma mlada veda, ki se je oblikovala šele v začetku dvajsetega stoletja.

Do danes se je pojem organizacije precej izpopolnil a se kljub temu še ni popolnoma

enopomensko opredelil.

O prvih poskusih poučevanja o tej mladi vedi ni ohranjenih pisnih virov, a kljub temu lahko

verjamemo, da so se različne oblike organizacije kazale že s prvimi procesi pridobivanja

surovin potrebnih za gradnjo. V daljni preteklosti so nastale čudovite stvaritve, kot so

Egipčanske piramide, Kitajski zid, Machu Picchu… Te umetnine so zagotovo nastale kot

rezultat skupnega dela velikega števila ljudi, ki so se morali ukvarjati tudi z organizacijo, da

so speljali takšne projekte. Prelomnico o preučevanju organizacije zaznamuje objavljeno delo

Shop Management, F.W. Taylorja iz leta 1903. Začetnik v Evropi je bil Henri Fayol. Taylor je

začel z opazovanjem organizacije na ravni delavnice, Fayol pa na najvišji ravni organizacijske

hierarhije, na ravni vodenja celega podjetja. Vsekakor ne smemo zanemariti vpliv Max

Webra. Bil je mnenja, da je najbolje, da se vse predpiše v naprej, da ne bi prišlo do pomot,

čeprav bi se na nekem delovnem mestu nahajal kdor koli. Načela njegove organizacije so bila

delitev dela, hierarhija avtoritete, formalizacija organizacije, pisani dokumenti in evidence…


Dobra organizacija je v današnjem času izrednega pomena, saj se poleg ekonomičnosti in

varnosti, zahteva čim krajši rok izgradnje objekta1. Zaradi potreb po izpolnitvi zgoraj naštetih

zahtev, je potrebno izdelati projekt organizacije gradbišča, ki običajno vsebuje:

tehnično poročilo k organizaciji gradbišča,

organizacijsko shemo organizacije gradbišča,

varnostne in protipožarne ukrepe,

terminski plan izvedbe pripravljalnih in zaključnih del,

spisek potrebnega materiala, mehanizacije, opreme in delavcev,

predračun pripravljalnih in zaključnih del.

1.2 POJEM IN POMEN NEPREMIČNINSKEGA TRGA

Trg nepremičnin lahko opredelimo kot prostor, kjer se srečujeta ponudba nepremičnin in

povpraševanje po nepremičninah. Glavna akterja na trgu sta kupec, ki se pojavlja v vlogi

povpraševalca in prodajalec v vlogi ponudnika. Na lokalno ponudbo in povpraševanje

vplivajo najrazličnejše spremembe na ekonomskem področju, demografskem, tehnološkem,

kulturnem področju… Potrebno je opredeliti sestavine makrookolja ter mikrookolja.

Na nepremičninski trg v veliki meri posega država z veljavnimi predpisi in davki, ki po eni

strani lahko pospešujejo prodajo in povpraševanje ali pa dosegajo nasproten učinek. Zelo

pomembna je tudi kupna moč kupcev.

Trga nepremičnin ne moremo posploševati, saj je zanj značilno slojevito povpraševanje, kar

pomeni, da se povprašuje po nepremičninah v točno določene namene.

1.3 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE

V diplomski nalogi sem v prvem delu želela predstaviti idejni projekt organizacije gradbišča.

Predvidena je gradnja petih stanovanjskih objektov, in sicer štirih dvojčkov in ene

prostostoječe enostanovanjske stavbe. Investitorju smo želeli ponuditi celovito rešitev od

projektiranja do organizacije gradbišča in izvedbe del. Želeli smo tudi predstaviti razmere, ki

trenutno vladajo na nepremičninskem trgu.

1 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N. Organizacija grajenja. Maribor: Univerza v Mariboru,

Fakulteta za gradbeništvo, 2008.


Predvidene stavbe bodo zgrajene v Senožetih v občini Dol pri Ljubljani. Namen diplomske

naloge je natančna predhodna proučitev vseh pogojev grajenja in izdelava projekta

organizacije gradbišča tako, da je skladen s projektno dokumentacijo in da so upoštevani vsi

veljavni predpisi in zakoni.

Glede na to, da se razmere na nepremičninskem trgu v zadnjem času zelo spreminjajo, je

raziskava trga zelo pomembna, ko se odločamo za takšno investicijo kot je gradnja

stanovanjskih hiš za prodajo. Namen diplomske naloge je raziskava mikrookolja ter

makrookolja kot tudi izdelava SWOT analize. S tem investitorju predstavimo trenutne

razmere in možnosti, ki se mu od tem ponujajo.


2 OPIS PROJEKTA

2.1 LOKACIJA OBJEKTOV

Obravnavana zemljišča, na katerih je predvidena izgradnja objektov in pripadajočih

priključkov, se nahajajo v Senožetih. Parcele so locirane znotraj poselitvenega območja MS

10/15 Senožeti, površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti.

Slika 1: Lokacija gradbišča

Gradnja predmetnih stavb, komunalne in prometne ureditve je predvidena na zemljiščih


parcelne številke2:

Stanovanjske stavbe:

o Stavba A se nahaja na parcelni številki 434/1 k.o. Senožeti,

o Stavba B1 - B2 se nahaja na parcelnih številkah 438/7, 438/2 in 434/1 k.o. Senožeti,

o Stavba C1 - C2 se nahaja na parcelni številki 434/1 k.o. Senožeti,

o Stavba D1 - D2 se nahaja na parcelnih številkah 434/1 in 438/3 k.o. Senožeti,

o Stavba E1 - E2 se nahaja na parcelni številki 434/5 k.o. Senožeti.

Slika 2: Prikaz objektov na parcelah

Dovozni cesti:

2 Čižek, F., idr., Enostanovanjske stavbe s komunalno, energetsko, prometno in zunanjo

ureditvijo, Projekt PGD-Vodilna mapa: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj s.p.,

Maribor, 2009.


o Severna cesta bo potekala po parcelah številka 434/2 in 438/7 k.o. Senožeti,

o Južna cesta bo potekala po parcelah številka 434/3 in 438/4 k.o. Senožeti.

Vodovod bo potekal po parcelnih številkah 434/7, 434/3, 438/4, 434/2 in 438/7 k.o.

Senožeti.

Meteorna kanalizacija bo potekala po parcelnih številkah 547/1, 429/1, 433/7, 434/7,

434/3, 438/4, 434/2 in 438/7 k.o. Senožeti.

2.2 ARHITEKTURA OBJEKTOV

2.2.1 Arhitekturna zasnova

Predvidena je gradnja štirih dvojčkov ter gradnja ene enostanovanjske stavbe različnimi

arhitekturnimi zasnovami.3

Objekt A

Tlorisna zasnova objekta je pravokotna. Glavni vhod v hišo je na severozahodni strani.

Etažnost objekta je P + M. Dimenzije objekta so 8,00 m 10,00 m. Preko vhodnega podesta

skozi vhodna vrata pridemo v predsobo. Iz predsobe vrata vodijo v delovno sobo ter na

hodnik s stopniščem. Iz hodnika vrata vodijo na stranišče, prost prehod pa je v kuhinjo,

jedilnico ter dnevno sobo. Iz jedilnice drsna balkonska vrata vodijo navzven. Preko stopnic iz

pritličja se dostopa v mansardo na hodnik, od koder vrata vodijo v dve sobi, spalnico ter

kopalnico.


ureditvijo, Projekt PGD-arhitektura: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj s.p.,

Maribor, 2009.


Slika 3: Fasada 1 in fasada 2 objekta A

Slika 4: Tloris pritličja in mansarde objekta A

Objekt B1-B2

Tlorisna zasnova objekta je pravokotna. Glavna vhoda v objekt sta na severozahodni strani.

Etažnost objekta je P + M. Dimenzije osnovnega pravokotnika so 10,00 m 16,65 m z

izzidkoma na severozahodni strani dimenzij 1,00 m 5,05 m. V nadaljnjem opisu je

obravnavana ena bivalna enota, saj je druga osno-simetrična.

Preko vhodnega podesta skozi vhodna vrata pridemo v predsobo. Iz predsobe vrata vodijo v

delovno sobo ter na hodnik s stopniščem. Iz hodnika vrata vodijo na stranišče, prost prehod pa


je v kuhinjo, jedilnico ter dnevno sobo. Iz jedilnice drsna balkonska vrata vodijo navzven na

teraso. Preko stopnic iz pritličja se dostopa v mansardo na hodnik, od koder vrata vodijo v dve

sobi, spalnico, na stranišče ter v kopalnico. Iz spalnice preko drsnih vrat dostopamo v

garderobo, preko drsnih balkonskih vrat pa na balkon.

Slika 5: Tloris pritličja objektov B, C, D,E

Objekta C1-C2 in D1-D2

Tlorisna zasnova posameznega objekta je pravokotna. Glavna vhoda v objekt sta na

jugovzhodni strani. Etažnost objekta je P + M. Dimenzije osnovnega pravokotnika so 10,00 m

16,65 m z izzidkoma na severozahodni strani dimenzij 1,00 m 5,05 m. V nadaljnjem

opisu je obravnavana ena bivalna enota, saj je druga osno-simetrična.








Slika 6: Tloris mansarde objektov B, C, D, E

Objekt E1-E2

Tlorisna zasnova objekta je pravokotna. Glavna vhoda v objekt sta na severni strani. Etažnost

objekta je P+M. Dimenzije osnovnega pravokotnika so 10,00 m 16,65 m z izzidkoma na

severozahodni strani dimenzij 1,00 m 5,05 m. V nadaljnjem opisu je obravnavana ena

bivalna enota, saj je druga osno-simetrična.








Slika 7: Fasada 1, fasada 2 objektov B, C, D, E

2.2.2 Konstrukcija in materiali4

Temelji

Danes se vse več investitorjev pri gradnji stanovanjskih hiš odloča za izvedbo temeljne plošče

iz armiranega betona. Glede na pasovne temelje, se bolje obnese pri nenosilnih tleh saj ne

pride do razpok in se hiša enakomerno poseda. Izvedba pasovnih temeljev je cenejša in na

dobrih nosilnih tleh tudi primerna. Glede na to, da so na predvidenih parcelah za gradnjo tla

dobro nosilna, smo se odločili za pasovne temelje iz armiranega betona.

Stene

Nosilne obodne stene v pritličju in mansardi so zidane z opeko debeline 30 cm. Notranje

nosilne in predelne stene v pritličju in mansardi so prav tako zidane z opeko. Debelina

notranjih nosilnih sten je 20 cm, predelnih sten pa 10 cm.

Vse notranje stene so ometane in slikane z jupolom. Vsi izpostavljeni vogali v notranjosti

objekta morajo biti zaščiteni s podometnimi PVC ali Alu profili. V kopalnici je predvidena

stenska keramika do stropa višine vsaj 1,80 m.

Plošče in stropovi

Plošča nad pritličjem je armiranobetonski strop debeline 16 cm, gladko ometan ter slikan z

jupolom.


ureditvijo, Projekt PGD-arhitektura: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj s.p.,

Maribor, 2009.


Strop proti neizoliranemu podstrešju je montažne izvedbe. Nosilna konstrukcija je lesena, iz

notranje strani je obloga iz mavčno kartonskih plošč, gladko pokitana in barvana z jupolom.

Streha

Streha na objektih B1-B2, C1-C2, D1-D2 in E1-E2 je predvidena kot klasična dvokapnica z

izzidkom prav tako pokritim z dvokapnico z naklonom 38° na vseh strešinah. Konstrukcija

ostrešja je lesena. Predvidena kritina je opečna. Obrobe, žlebovi in odtoki so iz bakrene

pločevine.

Streha na hiši, objekt A, je prav tako klasična dvokapnica z naklonom 38°, z predvideno

frčado na severozahodni strani. Konstrukcija ostrešja je lesena. Predvidena kritina je opečna.

Obrobe, žlebovi in odtoki so iz bakrene pločevine.

Podi

Pri stanovanjskih objektih se odločamo predvsem za polaganje keramike in pa parketa

oziroma laminata. Vsi ti finalni tlaki so primerni tudi pri uporabi talnega gretja, ki se

dandanes zelo pogosto izvaja. Glede na namembnost prostora se odločimo, kateri pod je

najprimernejši.

Podi, objekti B1-B2, C1-C2, D1-D2 in E1-E2:

o V pritličju na stranišču, na hodniku, v jedilnici ter v kuhinji so predvidene keramične

ploščice, na vhodnem podestu, v predsobi, ter na terasi pa so predvidene keramične

ploščice granitogrez. V delovni sobi ter dnevni sobi pa je predviden klasični parket.

o V mansardi, v kopalnici, na stranišču in na hodniku je predvidena talna keramika. V

sobah, spalnici ter v garderobi pa je predviden klasični parket. Na balkonu je

predvidena keramika granitogrez.

o Stopnice iz pritličja v mansardo so montažna konstrukcija iz masivnega lesa. Pripire

ob menjavi tlakov bodo iz medeninastega profila.

Podi v hiši, objekt A:

o V pritličju na stranišču, na hodniku, v jedilnici ter v kuhinji so predvidene keramične

ploščice, na vhodnem podestu ter v predsobi pa so predvidene keramične ploščice

granitogrez. V delovni sobi ter dnevni sobi pa je predviden klasični parket.

o V mansardi, v kopalnici in na hodniku je predvidena talna keramika. V sobah, spalnici

ter v garderobi pa je predviden klasični parket.


o Stopnice iz pritličja v mansardo so montažna konstrukcija iz masivnega lesa. Pripire

ob menjavi tlakov bodo iz medeninastega profila.

Stavbno pohištvo

Vsa notranja vrata so izdelana iz naravnega lesa. Podboji vseh notranjih vrat v pritličju in

mansardi so leseni, oplemeniteni z bukovim furnirjem. Prav tako so iz bukovega furnirja

vratna krila. Okovje lesenih vrat je tipsko v medeninasti izvedbi.

Okna so iz nespojenega lesa, zastekljena z izolacijskim steklom K = 1,1 W/m2K. Vsa okna pa

so opremljena z notranjimi okenskimi žaluzijami. Notranje in zunanje okenske police so

predvidene iz naravnega kamna - poliran pohorski tonalit.

Balkonska vrata - izhod navzven so iz nespojenega lesa ter zastekljena z izolacijskim steklom

K = 1,1 W/m2K. Okovje lesenih oken in vrat je predvideno tipsko.

Zunanja vhodna vrata so iz masivnega lesa, prav tako zastekljena z izolacijskim steklom K =

1,1 W/m2K. Okovje je tipsko. Vrata v kurilnico so protipožarna kovinska vrata.

2.3 METEORNA KANALIZACIJA

Na obravnavanih parcelah je predvidena izgradnja meteorne kanalizacije za odvodnjavanje

padavinskih voda iz območja stanovanjskih objektov in utrjenih površin na parcelah št. 434/1,

434/5, 438/2, 438/3 in 438/7 k.o. Senožeti5.

Komunalne odpadne vode se zbirajo in čistijo individualno za vsak objekt na majhni

komunalni čistilni napravi locirani znotraj parcele. Očiščena komunalna odpadna voda se vodi

v padavinski kanal in se odvodnjava skupaj z očiščeno padavinsko odpadno vodo do izpusta v

bližnji vodotok. Predviden komunalni kanal je premera DN300 in DN400, globine 1,80 m.

Hišni komunalni priključki so premera cevi DN150. Skupaj je predvidenih 9 hišnih

priključkov in malih komunalnih čistilnih naprav.

Padavinske odpadne vode iz dovoznih cest, parkirišč in streh se zbirajo v padavinsko

kanalizacijo, ki poteka v cesti. Celoten odtok padavinskih odpadnih vod se čisti v lovilcih olj


ureditvijo, Projekt PGD-Načrt meteorne kanalizacije: št. proj. 2605-013-2007, Prodom

Mario Rukelj s.p., Maribor, 2009.


po veljavnem standardu6. Očiščena padavinska odpadna voda se odvodnjava do izpusta v

obstoječi vodotok. Predvideni padavinski kanal je premera DN300 in DN400. Kanal je

globine 1,80 m.

Požiralniški priključki so premera DN200, požiralniki so premera DN500 z rešetko 400 400

za obtežbo 250 kN iz modularne litine. Na koncu uvoza je predviden linijski požiralnik širine

200 mm, da se voda ob nalivih čimprej evakuira s cestne površine.

Za padavinske vode iz streh so predvideni hišni priključki, ki se navezujejo na padavinski

kanal v revizijske jaške. Strešna voda se preko hišnega peskolova odvodnjava po cevovodu

DN200. Predvideno je 9 hišnih priključkov. Hišni jaški so dimenzij DN600.

Kanalizacijski cevovodi so predvideni po veljavnem standardu7. Celoten kanalizacijski sistem

se izvede s polipropilenskimi cevmi SN 8, polipropilenskimi jaški in polipropilenskimi

požiralniki.

Revizijski jaški služijo za vstop v kanalizacijski sistem pri kontroli in čiščenju kanalov

oziroma pri morebitnih intervencijah v primeru zamašitve in drugih nesrečah. Predvideni so

jaški iz rebrastega dvoslojnega polipropilena DN1000 oz. DN600 za hišne jaške. Za

postavitev jaška se predvidi peščena posteljica debeline 10 cm, ki naj bo 0,5 m večja od

premera dna jaška. Jaški imajo nastavke za priključevanje kanalov pod želenim kotom. Jašek

ima tovarniško izdelano muldo. Pokrov jaška je potrebno izvesti skladno z veljavnim

standardom8. Za okvir in pokrov se izvede armirano betonski obroč in razbremenilna plošča

C25/30, da se prometna obtežba prenaša na zasipni material. Prehod med polietilenskim

jaškom in AB vencem se izvede preko profilnega tesnila. Po potrebi se izvede izenačevalni

obroč. Predviden je okvir in v njem nameščen pokrov iz modularne litine, ki mora imeti

zaklep.

Izpust v jarek se izvede z izpustno glavo po detajlu, tako da se brežine jarka zavarujejo z

lomljencem, izpustna glava se izvede v naklonu brežine jarka. Na izpustno cev se montira

protipovratna loputa v primeru visokih voda.

Za čiščenje padavinske odpadne vode so predvideni lovilci olj kot kompaktne tipske naprave

ustrezne zmogljivosti, ki morajo imeti v iztoku prečiščene vode do 5 mg/l ogljikovodikov da

6 Izločevalniki lahkih tekočin, SIST EN 858-2, 2003.

7 Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo, SIST EN 1610, 2001.

8 Pokrovi za odtoke in jaške na voznih površinah in površinah za pešce, SIST EN 124, 1996.


je zagotovljena zahteva iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v

vode in javno kanalizacijo9 (Ur. List RS 45/05, 45/07), kjer je določena kot zgornja mejna

vrednost celotnih ogljikovodikov za odvajanje neposredno v vode. Lovilec olj mora imeti

izjavo o skladnosti veljavnim standardom10

.

Slika 8: Ureditev meteorne kanalizacije

9 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

Uradni list RS, št. 45/05, 45/07. 10

Izločevalniki lahkih tekočin, SIST EN 858-2, 2003.


2.4 PROJEKT CESTE

Vsebina projekta je ureditev dostopne ceste do objektov11

. Iz pridobljene dokumentacije je

razvidno, da leži trasa dostopnih odsekov v območju raščenega terena. Trasa poteka od

obstoječe asfaltne ceste do objektov, ki so predvideni na tem območju. Od obstoječe asfaltne

ceste, je predvidena graditev dveh cestnih odsekov v dolžini 50,00 m in 70,00 m.

Normalni profil ceste bo vozni pas širine 3,5 m, z enostransko bankino širine 1,00 na eni in

povozno muldo širine 0,50 m na drugi strani. S predvideno gradnjo so, pri prevzetem

normalnem profilu, predvideni minimalni dodatni posegi v prostor.

Teren na obravnavanem področju je nagnjen in geološko enostaven. Iz pregleda brežin

obstoječe cesta je razvidno, da so temeljna tla sestavljena iz pustih in peščenih glineno-

meljastih zemljin srednje do težko gnetne konsistence. V globinah predvidenih izkopov

zemljin ni bila zaznana prisotnost talne vode.

11

Čižek, F., idr., Enostanovanjske stavbe s komunalno, energetsko, prometno in zunanjo

ureditvijo, Projekt PGD-Načrt cestnega priključka: št. proj. 2605-013-2007, Prodom



Slika 9: Projekt ceste

Slika 10: Vzdolžni prerez – južna os


2.5 PROJEKT NIZKONAPETOSTNEGA PRIKLJUČKA

Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno zgraditi novi

nizkonapetostni (NN) priključek12

.

Za vsak objekt se predvidi ločena kabelska priključna merilna omara (KPMO), v katere se

namestijo ločena priključna mesta. Za enostanovanjski objekt se v KPMO 1 namesti:

trifazni dvotarifni električni števec,

glavne varovalke 3 20A,

stikalna ura,

katodni odvodniki.

Za vrstne stavbe pa se v KPMO2 namestita dve ločeni odjemni mesti:

2 trifazni dvotarifni električni števec,

2 glavne varovalke 3 20A,

stikalna ura,

katodni odvodniki.

Pred pričetkom izvedbe NN priključka smo pridobili soglasje za priključitev s strani

pristojnega elektro distributerja in služnostne pravice za tuja zemljišča. V skladu s soglasji za

priključitev št. 553261, 554712, 554713, 554714, 554715, 554716, 554717, 554718, 554719,

vsa z dne 30.11.2007 s strani Elektro Ljubljana je obravnavane objekte možno napajati

direktno na nizkonapetostnih zbiralnicah v TP Bukovje 20/0,4 Č-10813

. Varovanje izvoda v

TP bo 3 200A.

TP Bukovje stoji na parceli št. 429/1 k.o. Senožeti. Od TP do KPMO 1 obravnavanih

objektov C1-C2, D1-D2, E1-E2 se položi zemeljski kabel E-AY2Y-J 4 150 + 1,5 mm2 v

skupni dolžini cca 130 metrov.

V omarici KPMO 1 se namesti šest direktnih trifaznih števcev delovne energije tip MT300-

D1A51-V1, omejevalci toka 6 3 20A ter prenapetostna zaščita razreda B. Omarica

KPMO 1 je sestavljena iz dveh prostostoječih omaric tipa PMO 4, postavljenih ena ob drugi.

12


ureditvijo, Projekt PGD-Načrt NN priključka: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario

Rukelj s.p., Maribor, 2009. 13

Projektni pogoji, Elektro Ljubljana d.d., št. 1580/2007, 2007.


Iz omarice KPMO 1 se napaja še omarica KPMO 2 za objekte A, B1-B2. Napajanje omarice

KPMO 2 se izvede s kablom E-AY2Y-J 4 70 + 1,5 mm2 v skupni dolžini cca 80 metrov.

Omarica KPMO 2 se izvede kot prostostoječa omarica tip PMO 4. V omarici KPMO 2 se

namestijo trije direktnih trifaznih števcev delovne energije tip MT300-D1A51-V1, omejevalci

toka 3 3 20A ter prenapetostna zaščita razreda B.

Po celotni trasi dovodnega zemeljskega kabla se položi valjanec Fe/Zn 25x4 mm.

Od KPMO 1 oz. KPMO 2 do razdelilnikov v objektih oz. stanovanjih se položijo napajalni

kabli PP00-y 4 10 mm2. Po položitvi in opravljeni montaži je potrebno vsak kabel

električno preizkusiti. Priporoča se preizkus z enosmerno visoko napetostjo. Kabel mora

vzdržati napetost iz spodnje tabele.

Tabela 1: Prikaz napetosti kabla

Nazivna napetost

(kV)

Izmenična napetost

(kV)

Enosmerna napetost

(kV)

Čas trajanja

(min)

12,0/20 20,0 50,5 5/15

6,0/10 10,5 24,0 15

0,6/1 4,0 12,0 10

Preizkusna napetost se priključi med kovinski ekran kabla kot eno elektrodo in zemljo kot

drugo elektrodo. Po opravljenih meritvah poizkusno obratovanje za kable ni potrebno.

V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano elektroenergetsko napravo, mora

takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti distributerja omrežja.

2.6 PROJEKT OKOLJA

Predmet zasnove je nova gradnja ene individualne enostanovanjske stavbe in štirih

kompleksov vrstne zazidave dveh enostanovanjskih stavb14

. Objekti so nepodkleteni in imajo

dve etaži (P + M). Vsaka enota ima na parceli prostor za vsaj dva avtomobila. Parcele za

14


ureditvijo, Projekt PGD-Načrt okolja: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj s.p.,

Maribor, 2009.


posamezni objekt – dvojček so velikosti od 619,00 m2 do 777,00 m

2, samostojna enota na

severozahodu ima parcelo velikosti 347 m2.

Objekti so locirani na parcelah št. 434/1, 434/5, 438/2, 438/3 in 438/7 k.o. Senožeti.

Slika 11: Situacija okolja

Dostop in dovoz do objektov A in B1-B2 je na severni strani objektov predviden na

načrtovano »severno« dovozno cesto. Dostop in dovoz do objektov C1-C2, D1-D2 je na južno

stran, E1-E2 pa na severno stran. Priključeni so na načrtovano »južno« dovozno cesto.

Dostopi do objektov so urejeni v betonskem tlaku. Dovozni cesti v asfaltni obliki pa se

priključujeta na obstoječo cesto na zahodni strani obravnavanega območja.

Parcele so med seboj ločene z živo mejo ter na določenih mestih z AB opornim zidom s

kamnito oblogo ter zaščitnimi ograjami.


Po izvedbi potrebnih izkopov se raščena zemljina uvalja do vrednosti Ev2 5-10 MPa na tako

pripravljeno podlago se izvede izboljšava temeljnih tal v debelini 30 cm, ki se uvalja do

vrednosti Ev2 35,0 MPa.

Na skomprimiran planum se vgradi tamponski sloj debeline 0,35m, uvaljan do Ev2 80,0

MPa na tako pripravljeno podlago se izvede zgornji ustroj zunanje ureditve v predvidenih

debelinah in slojih. Naklon planuma spodnjega ustroja je 4%. Za tamponski sloj zunanje

ureditve je potrebno uporabiti kvaliteten prodno peščeni material ali drobljeni kamniti

material, ki mora odgovarjati veljavnemu standardu. Kakovost izvedbe mora biti v skladu z

veljavnim predpisom, zgoščenost mora dosegati ali presegati 98% po modificiranem

Proctorjevem postopku.

Kot zaščita fasade se bodo ob objektu položile betonske plošče dimenzije 40/40/5 cm.

Izvedba terase ob objektu A je prav tako iz betonskih plošč dimenzije 40/40/5 cm. Plošče se

bodo polagale na plast peska in utrjeno gramozno podlago. Zelenice se bodo od tlakovanih

površin ločile z betonskim vrtnim robnikom dimenzije 5/25 cm, ki so položeni v betonski

temelj.

Zgornji ustroj utrjene dvoriščne površine ima naslednjo sestavo:

Tlakovana površina pri objektih: tlakovci debeline 6,00 cm se podlagajo na peščeno podlago

debeline 5,00 cm in na skomprimiran tamponski sloj debeline 30 cm, uvaljano do Ev2≥60,0

MPa/m2. Vse tlakovane površine bodo v ustreznih padcih urejene tako, da je možno

normalno odvodnjavanje meteornih voda. Vse višinske kote in padci so razvidni iz višinske

situacije, ki je sestavni del projekta.

Na površinah namenjenih zelenicam je potrebno nasipati kvalitetni humus. Zelene površine

so predvidene kot zelenice z urejeno trato. Predvidena je 2 setev s travnim semenom,

ustrezno zalivanje in 2 košnja, zaradi zgostitve posevka. Predvidena je zasaditev z drevesi

ter grmovnicami.


2.7 PROJEKT VODOVODNEGA PRIKLJUČKA

Predvidena je priključitev objekta na krajevno vodovodno omrežje s samostojnim

vodomerom. Priključitev objektov bo možna ko se bo zgradil novi sekundarni vod vodovoda.

Pri projektiranju so bili upoštevani projektni pogoji.15

Slika 12: Situacija vodovodnega priključka

2.8 PROJEKT PLINSKEGA PRIKLJUČKA

Za potrebe objektov se izvedeta dve podzemni vkopani cisterni za UNP plin, vsaka kapacitete

5000 l. Cisterni za UNP plin se vkopljeta in obsujeta kot je prikazano v prilogah. Celotno

15

Projektni pogoji, Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. KA2072304RA, Ljubljana, 2007.


plinifikacijo z plinsko cisterno, plinovodom, zunanjo plinsko omarico in razvodom do plinske

peči izvede distributer plina16

.

Priključna vrednost plinskih trošil v posamezni stanovanjski enoti je 2,00 kg/h. Priključna

vrednost vseh plinskih trošil v stanovanjskih enotah je 14,00 kg/h.

Zaradi skupne maksimalne potrebe po plinu se pri vkopanih cisternah vgradi plinska postaja z

električnim izparilcem. Plinska postaja zajema dovod plina do plinske postaje, izparilec

maksimalne moči 25 kg/h in regulacijo II. stopnje. Shema plinske postaje je priložena k

projektu.

Od plinske postaje poteka primarni cevovod iz PE cevi DN65 DN40 vzporedno z objekti. Na

primarni plinski cevovod se priključujejo posamezne stanovanjske enote preko elektrovarilnih

odcepov. Od odcepa poteka PE cev dimenzije DN20 skoraj do omarice. Pred omarico se

izvede prehod na jekleno cev preko izolativnega prehoda. V omarici, katera se nahaja

nadometno na severni strani objekta se nahaja glavna požarna pipa objekta in plinomer.

16


ureditvijo, Projekt PGD-Načrt plinskega priključka: št. proj. 2605-013-2007, Prodom



Slika 13: Situacija plinskega priključka


3 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

3.1 PREDHODNA PREUČITEV POGOJEV GRAJENJA

Projekt je trenutno v pridobivanju gradbenega dovoljenja. V projektu organizacije gradbišča

so iz tega razloga idejno predstavljene vse možna rešitve. S tem ponudimo investitorju

možnost celovite izdelave od projekta do objekta.

3.1.1 Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta je za izdelavo projekta organizacije gradbišča zelo

pomembna. Pred izvedbo organizacije gradbišča moramo proučiti naslednjo dokumentacijo o

lokaciji objekta:

lokacijsko informacijo,

katastrski načrt,

geodetski načrt,

zazidalne situacije s količbenimi podatki,

situacijo komunalne infrastrukture,

zemljiškoknjižne izpiske.

Lokacijska informacija

V lokacijski informaciji pridobimo podatke o prostorskih izvedbenih aktih, ki veljajo na

obravnavanem področju. Prav tako je v lokacijski informaciji navedena namenska raba

zemljišča ter vsi varovalni pasovi ter varstvena območja za zemljišča. Podani so tudi vsi

oblikovalski pogoji, ki veljajo na obravnavanem območju. V tem odseku je lahko določeno

razmerje stranic, oblika in naklon strehe, dopustna etažnost, oblikovanje fasade…

Pri pregledu lokacijske informacije smo ugotovili, da se v skladu z osnovno namensko rabo,

omenjena zemljišča nahajajo znotraj poselitvenega območja MS 10/15 Senožeti, površine za

stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Pri podrobnejši namenski rabi pa gre za območje

morfološke enote 2A/1; območje za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš.


Naziv prostorskega akta, ki velja za obravnavano zemljišče17

:

Prostorske sestavine planskih aktov občine: Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za

obdobje 1986-2000 za območje občine Dol pri Ljubljani (Ur.l.SRS, št. 11/86 in Ur.l.RS,

št. 23/91, 71/93, 62/94, 61/98, 71/04).

Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto

M10 Vinje-Klopci-Senožeti (Ur.l.RS, št. 61/98, 70/98).

Katastrski načrt

Katastrski načrt je načrt, kjer pridobimo vse informacije o mejah gradbenih parcel.

Obravnavano gradbišče je predvideno zunaj meja investitorja. Potrebno je pridobiti služnostne

pogodbe za uporabo zemljišč v tuji lasti v času gradnje. Zemljišča na jugu so delno v lasti

občine Dol pri Ljubljani, delno pa v lasti fizične osebe. Na severu so parcele, ki so zajete v

predvideno območje gradbišča v lasti fizične osebe. Cesta, ki poteka po parceli št. 434/3 je v

lasti občine Dol pri Litiji in se pridobi služnost za trajno uporabo le-te18

.

Slika 14: Digitalni katasterski načrt

17

Lokacijska informacija, Občina Dol pri Ljubljani, št. 3501-306/2006, Dol pri Ljubljani,

2006. 18

Prostorski portal RS, http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl, 2011.

http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl


Geodetski načrt

Pri izdelavi projektne dokumentacije, potrebujemo certifikat geodetskega posnetka za potrebe

projektiranja19

. Geodetski načrt nam služi kot podloga za izdelavo zazidalne situacije, načrta

ureditve komunalne infrastrukture, načrta prometne ureditve… Prikazuje nam obstoječe stanje

o legi obstoječih objektov na obravnavani parceli kot tudi na okoliških parcelah, o obstoječih

komunalnih vodih, prikazane so plastnice, ki prikazujejo relief obravnavanega področja,

vrisane so obstoječe prometnice, prav tako pa so prikazane številke parcel in njihove meje.

Slika 15: Geodetski posnetek

V geodetskem posnetku je razvidno, da teren proti jugu pada. Predvidene prometnice so

predvidene vzdolž plastnic, zato bodo potekale po ravnem terenu v smeri vzhod – zahod. Na

19

Certifikat geodetskega posnetka, št. 07-033, Biro Rabin d.o.o., 2007.


severu ter na zahodu so obstoječi objekti, ki pa so zunaj gradbišča in ne bodo ovira postavitvi

žerjava ali izvedbi drugih del. Na parcelah, ki so predvidene za gradnjo, poteka

telekomunikacijski vod čez parcelo 434/5 k.o. Senožeti. Predvidena je prestavitev TK voda.

Ostalih komunalnih vodov ni na parcelah. Na vzhodu je obstoječa prometnica, na katero je

predvideno priključevanje predvidenih dovoznih cest.

Zazidalna situacija s količbenimi podatki

Na zazidalni situaciji s količbenimi podatki dobimo informacije o legi bodočih objektov. Prav

tako so zapisane zakoličbene točke, po katerih nam geodet zakoliči objekte20

.

Glede na točke, ki so podane, smo ugotovili, da bo potrebno večino deponij predvideti na

jugu, to je izven območja predvidene postavitve objektov.

Slika 16: Zakoličbena situacija

20


ureditvijo, Projekt PGD-Vodilna mapa: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj

s.p., Maribor, 2009.


Situacija komunalne infrastrukture

Situacija komunalne infrastrukture prikazuje predvidene priključitve na obstoječo komunalno

infrastrukturo21

:

Komunalna infrastruktura: Predvidena je izgradnja vodovodnega omrežja na katerega se

priključujejo predvidene stavbe. Odvod odpadnih fekalnih voda je predviden v male

čistilne naprave (MČN) – tipa ROTO MČN 4 (volumen 3500 l), ki se zgradijo za vsako

stavbo posebej. Prečiščene vode iz MČN se odvedejo v predvideno meteorno kanalizacijo,

ki se navezuje na bližnji vodotok. Odvod odpadnih meteornih voda je predviden v

predvideno meteorno kanalizacijo, katera se navezuje na bližnji vodotok.

Prometna infrastruktura: Za potrebe dovoza in dostopa je predvidena izgradnja dveh

dovoznih cest. Tako je predvidena izgradnja dovozne ceste ob severnem delu območja

obdelave, širine 3,50 m in dolžine 50 m, ter ob južnem delu območja obdelave, širine 3,50

m in dolžine 72,30 m.

Energetska infrastruktura: Predvidena je priključitev stavb na javno elektroenergetsko

omrežje.

Telekomunikacijska infrastruktura: Obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje na parceli

434/5 k.o. Senožeti, ki bo zaradi gradnje ogroženo se ustrezno prestavi.

Druga infrastruktura: Za ogrevanje je predvidena postavitev cistern utekočinjenega

naftnega plina (UNP) in izgradnja plinskega priključka. Komunalni odpadki se bodo

deponirali v tipskih zabojnikih katere bo praznila pristojna služba. Predvidena je tudi

ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov.

Zemljiškoknjižni izpiski

Zemljiškoknjižni izpiski nam omogočijo vpogled o lastniški strukturi sosednjih zemljišč in

sosednjih objektov. Pri določitvi strank v postopku je vidno, da bodo pri izdaji gradbenega

dovoljenja, vključeni lastniki parcel na severu, zahodu ter na jugu. Na vzhodu parcele mejijo

na cesto, ki je zapisana, kot javno dobro, v lasti občine Dol pri Ljubljani, od katere je bilo

pridobljeno soglasje za priključitev na obstoječo prometnico.

21





3.1.2 Proučitev projektne dokumentacije za izvedbo projekta

S stališča organizacije gradbišča je potrebno podrobno proučiti projekt za izvedbo projekta,

kjer pridobimo informacije o22

:

gabaritnih merah objekta,

količinah in vrstah gradbenih materialov,

globini izkopa gradbene jame,

dovoljenih obremenitvah objekta v času grajenja,

celovitosti in točnosti izvedbenih detajlov,

skladnosti popisa del in načrtov za izvedbo.

Za ustrezno izvedbo gradnje objektov je potrebno podrobno proučiti tudi elaborate in druge

tehnične dokumente.

Pred pričetkom gradnje bodo izvajalcu na razpolago naslednji dokumenti:

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer bodo:

o vodilna mapa,

o projekt arhitekture,

o projekt nizkonapetostnega priključka,

o projekt vodovodnega priključka,

o projekt plinskega priključka,

o projekt okolja,

o projekt ceste,

o geodetski posnetek,

o elaborat in izkaz gradbene fizike,

o elaborat in izkaz požarne varnosti,

o elaborat gradbene fizike – akustike,

o certifikat geodetskega posnetka.

Izdano gradbeno dovoljenje,

Projekt za izvedbo, kjer bodo:

o projekt arhitekture,

o projekt gradbenih konstrukcij,

22

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N. Organizacija grajenja. Maribor: Univerza v Mariboru,



o projekt elektro inštalacij,

o projekt strojnih inštalacij.

Varnostni načrt,

Projekt organizacije gradbišča.

3.1.3 Proučitev možnosti nabave potrebnih surovin in materialov

Za pridobitev potrebnih surovin in nabave gradbenega materiala, moramo dobro proučiti

podatke o potrebnih delovnih časih za izvedbo posameznih delovnih procesov. Te podatke

dobimo iz planov, ki se izdelajo na podlagi projektantskih popisov in GNG gradbenih

normativov. Če za posamezna dela ni izdelanih določenih normativov, količino potrebnih

virov izračunamo iz izkušenj. Možnosti za nabavo materialov močno vplivajo na velikost

odprtih ali zaprtih skladišč na gradbišču.

Investitor bo za izvedbo izbral gradbeno podjetje, ki bo v celoti zagotavljalo dobavo

gradbenega materiala. Nabava se priporoča v trgovini Terra – R.B. d.o.o., kjer imajo tudi

železokrivnico. Podjetje je iz Škofljice, gradbeni material pa se lahko nabavlja v poslovni

enoti v Ljubljani. Pri izbiri betonarne se priporoča Betonarna Bordax d.o.o. iz Ljubljane.

Asfalt bomo dobavljali iz Tovarne asfalta Črnuče d.o.o. Ponudnike smo izbrali na podlagi cen

in referenc.

3.1.4 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev in možnosti njihove nabave

Za gradnjo objektov so potrebna delovna sredstva, ki so določena v projektu tehnološkega

načrta. Delovna sredstva predstavljajo mehanizacija, naprave, oprema in orodja. Pri izvajanju

del lahko uporabljamo lastna ali najeta sredstva. Manjkajoča delovna sredstva se morajo

zagotoviti pravočasno in skrbno raziskati trg ponudnikov gradbene mehanizacije, orodij,

naprav in opreme.

Največja potreba po mehanizaciji se pokaže pri zemeljskih delih in pri samem transportu

materiala. Za zemeljska dela najamemo podizvajalce, ki bodo priskrbeli potrebno

mehanizacijo. Pri zemeljskih delih predvidevamo uporabo bagra za večje izkope ter mini

bagra za manjše izkope. Za utrjevanje zemljine se bo uporabljal valjar. Prevoz betona se bo

vršil z avtomešalci s črpalko, ki omogoča vgrajevanje betona. Za prevoz materiala na

gradbišče, razkladanje in nakladanje se bodo uporabljala tovorna vozila z nameščenim

dvigalom. Za vertikalni in horizontalni notranji transport bomo uporabljali žerjav. Vsa


prevozna sredstva in žerjav priskrbi izvajalec gradbenih del. Manjša mehanizacijo, kot so

motorne žage, krožne žage, mešalec in vibrator, bomo shranjevali na gradbišču. Seznam

potrebne mehanizacije se sestavi po osebnih izkušnjah in se sproti, glede na napredovanje del,

nabavlja in dovaža na gradbišče.

3.1.5 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji bodočega gradbišča

Pri izdelavi kvalitetnega projekta organizacije gradbišča, je potrebno proučiti organizacijske

možnosti na obravnavani lokaciji. Vse ugotovitve, ki smo jih pridobili tekom projektiranja,

moramo na terenu analizirati in potrditi. Organizacijske možnosti analiziramo glede na23

:

topografske razmere,

geološko-geomehanske razmere,

klimatsko-meteorološke razmere,

hidrološke razmere,

prometne razmere.

Topografske razmere

Gradbišče se nahaja na parcelnih številkah 434/1, 438/7, 438/2, 434/1, 438/3, 434/2, 434/3

k.o. Senožeti24

. Zemljišča so v naravi opredeljena kot njiva. Teren se proti severu rahlo dviga.

Na zahodu je zemljišče omejeno z javno cesto, na jugu meji na nepozidano površino,

opredeljeno kot njiva, ki je v lasti občine ter v lasti fizične osebe, na severu ter vzhodu pa

meji na parcele pozidane s stanovanjskimi objekti v lasti fizičnih oseb.

Geološko – geomehanske razmere

Teren na obravnavanem področju je nagnjen in geološko enostaven. Iz pregleda brežin

obstoječe cesta je razvidno, da so temeljna tla sestavljena iz pustih in peščenih glineno-

meljastih zemljin srednje do težko gnetne konsistence.

23 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N. Organizacija grajenja. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, 2008. 24





Klimatske razmere

Na območju gradnje ekstremne vremenske razmere niso predvidene. Količine padavin niso

prevelike, da bi ovirale izvajanje del. Pozimi temperaturna nihanja niso nadpovprečna. Če je

izmerjena temperatura pod 5° C, se dela začasno ustavijo. Prav tako se delo prekine če je

snežna odeja višja od 5 cm, saj onemogoča nemoteno izvajanje del. Po podatkih Agencije RS

za okolje, se temperatura v Ljubljani 5° C pod ničlo lahko spusti le v mesecu januarju ter

decembru, vendar ne več kot 14 dni letno25

. Snežna odeja del leta pokriva praktično vso

Slovenijo z izjemo Primorske. Po podatkih je višina snežne odeje v Ljubljani in okolici

najvišja januarja, in sicer v povprečju 18 cm, februarja in decembra pa 15 cm. Ostale mesece

je višina snežne odeje zanemarljiva ali pa je ni. Dežne padavine se pojavljajo skozi vse leto in

nimamo izrazito suhega oziroma mokrega dela leta. Lahko pa opazimo razliko v količini

padlih padavin po mesecih. Na območju Ljubljane se pojavita dva padavinska maksimuma.

Prvi se pojavlja konec pomladi, drugi pa jeseni.

Iz teh podatka smo ugotovili, da bodo lahko dela, kar se tiče temperaturnih razmer, potekala

nemoteno skozi celo leto. Oteženo izvajanje del zaradi snežnih padavin lahko pričakujemo v

mesecu decembru, januarju ter v mesecu februarju. Dežne padavine nam bodo najmanj težav

povzročale ravno v zimskih dneh, medtem ko je teh dni zgodaj spomladi in jeseni nekoliko

več.

Hidrološke razmere

Ob oziroma na zemljišču ni prisotnih vodotokov ali večjih odvodnikov, zato so

vodnogospodarske razmere neproblematične. V globinah predvidenih izkopov zemljin ni bila

zaznana prisotnost talne vode. Obravnavano območje se ne nahaja v vodovarstvenem

območju, kar pomeni, da podtalnica ne predstavlja nikakršne nevarnosti pri delu na

gradbišču26

.

Prometne razmere

Za potrebe dovoza in dostopa je predvidena izgradnja dveh dovoznih cest, ki se navezujeta na

obstoječo kategorizirano javno cesto. Za priključitev na to cesto je bilo izdano soglasje27

.

25

Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/, 2011. 26

Prostorski informacijski sistem občin,

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=DOL_PRI_LJUBLJANI, 2011. 27

Soglasje za priključitev, Direkcija RS za ceste, št. 37167-2485/2009/3, Ljubljana, 2009.

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=DOL_PRI_LJUBLJANI


Dovoz do stavb »C1-C2«, »D1-D2« in »E1-E2«, je predviden iz občinske ceste (parc. št.

434/7 k.o. Senožeti), preko predvidene dovozne ceste (»južna cesta«), ki bo dolžine 72.3 m in

širine 3.50 m in bo zgrajena na zemljišču parc. št. 434/3 in 438/4 k.o. Senožeti. Dovoz do

stavb »A« in »B1-B2«, je predviden iz občinske ceste (parc. št. 434/7 k.o. Senožeti), preko

predvidene dovozne ceste (»severna cesta«), ki bo dolžine 50 m in širine 3,50 m in bo

zgrajena na zemljišču parc. št. 434/2 in 438/7 k.o. Senožeti.

Na predvideni dovozni cesti se navezujejo cestni priključka iz dvorišč posameznih stavb.

Parkirne površine 3 PM/stanovanjsko enoto se uredijo na utrjenem delu dvorišča posamezne

stavbe.

3.2 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV, NAPRAV IN NAPELJAV

Ko pridobimo in proučimo vse podatke iz predhodnih raziskav, izvedemo dimenzioniranje

začasnih objektov naprav in napeljav za potrebe gradbišča. S pravilnim dimenzioniranjem

tako zagotovimo hitro, kvalitetno in ekonomično gradnjo objektov.28

Z dimenzioniranjem začasnih objektov, naprav in napeljav določimo velikost ali kapacitete:

proizvodnih delavnic na gradbišču,

prostorov za skladiščenje in deponiranje,

gradbiščnih prometnic in transportnih sredstev,

začasnih inštalacij na gradbišču,

objektov za pisarniške prostore,

objektov za bivanje, prehranjevanje in zdravstveno varstvo delavcev.

3.2.1 Dimenzioniranje velikosti proizvodnih delavnic

V praksi se pokaže, da se na gradbišču najpogosteje pojavijo potrebe po naslednjih

proizvodnih delavnicah:

delavnica za izdelavo polizdelkov,

separacija,

betonarna,

28

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N. Organizacija grajenja. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, 2008.


tesarska delavnica,

železokrivnica,

delavnice za pripravo obrtniških in inštalacijskih del na objektu.

Gradbena podjetja pa se v praksi le redko odločajo za postavitev zgoraj omenjenih delavnic

na gradbišču. Bolj kot tega, se poslužujejo uporabe lastne centralne zmogljivosti proizvodnih

delavnic. V primeru oddaljenih gradbišč, se podjetja odločajo za nakup potrebnih izdelkov,

polizdelkov ter materialov pri drugih dobaviteljih, saj se to izkaže za ekonomsko racionalno.

Gradbeni material se bo nabavljal v trgovini Terra – R.B. d.o.o., kjer imajo tudi

železokrivnico. Podjetje je iz Škofljice, ki je od gradbišča oddaljeno 27 km. Beton se bo

dovažal iz betonarne Betonarna Bordax d.o.o. iz Ljubljane, ki je od gradbišča oddaljena 25

km.

Na gradbišču je predvidena tesarska lopa, kjer bo nameščena krožna žaga za razrez lesa pri

tesarskih in opažnih delih. Tesarska lopa mora biti opremljena z opozorilnimi znaki o obvezni

uporabi osebne varovalne opreme in znak o nevarnosti pri delu z žago. Za krožno žago mora

na gradbišču biti vsa dokumentacija o pregledu in preizkusu delovne opreme.

3.2.1 Dimenzioniranje velikosti skladiščnih prostorov in deponij

Da zagotovimo neprekinjeno proizvodnjo, moramo na gradbišču določiti prostor za

shranjevanja materiala in izdelkov. Uporabili bomo lope, zaprta skladišča in odprte deponije.

Velikost in vrsta teh prostorov je odvisna od količine in karakteristike predvidenega materiala

in od časa v katerem se bo le ta porabil.

Dimenzioniranje skladiščnih prostorov in deponij izvedemo z uporabo naslednje enačbe29

:

kjer so:

- tlorisna površina skladiščnega prostora

- skupna količina materiala v različnih enotah

- število dni rezerve materialov

29




- koeficient neenakomernosti dobave materiala

- koeficient neenakomernosti porabe materiala

- število dni dela z materialom

- specifična obremenitev površine skladišča

- manipulativni koeficient

Vrednosti posameznih koeficientov nam prikazujejo naslednje tabele:

Tabela 2: Število dni rezerve materialov n

AVTOMOBILSKI PREVOZ

VRSTA MATERIALA preko 50 km do 50 km

Cement, armatura, metalne konstrukcije 10 - 15 8 -12

Les 15 – 20 12

Opeka, gramoz, kamen, pesek, betonski

elementi

7 -12 5 -10

Tabela 3: Vrednost koeficienta neenakomernosti porabe in neenakomernosti dobave

materiala

VRSTA DELA

Manj pomembna dela (dela manjšega obsega) 1,10 – 1,15 1,10

Pomembna dela 1,15 – 1,20 1,15

Zelo pomembna dela (dela večjega obsega) 1,20 – 1,30 1,20

Tabela 4: Specifična obremenitev skladišča

VRSTA MATERIALA ENOTA

MERE

KOLIČINA

[e.m./m2]

VIŠINA

SKLADIŠČENJA

[m]

Pesek, gramoz – strojna deponija m3

3,00 – 4,00 5,0 – 6,0

Pesek, gramoz – navadna

deponija

m3 1,50 – 2,00 1,5 – 2,0

Opeka 103

kom 0,65 – 0,70 1,5

Cement v silosu t 7,00 – 12,00 6,0 – 10,00

Cement v vrečah t Do 1,50 do 2,0


Obli les m3 1,30 – 2,00 2,0 – 3,0

Struženi les m3 1,20 – 1,80 2,0 – 3,0

Armatura t 1,60 – 1,80 2,2

Tabela 5: Manipulativni koeficient

VRSTA SKLADIŠČA

Ogrevano skladišče 0,6 – 0,7

Neogrevano skladišče 0,5 – 0,7

Nadstrešnica ali lopa 0,5 – 0,6

Odprta deponija za les 0,4 – 0,5

Odprta deponija za kovinske izdelke 0,5 – 0,6

Odprta deponija za gradbeni material 0,6 – 0,7

Na gradbiščih se morajo vse deponije in skladišča izdelati na mestih, kjer je transportna

razdalja do mesta vgraditve čim krajša. Gradbeni in ostali material se bo deponiral na

zahodni in na južni strani gradbišča.

Deponija za humus

Pred pričetkom zemeljskih del bomo izvedli strojni odriv zemlje z buldožerji, ki se bo

deponiral na jugozahodnem delu gradbišča. Odriv zemlje bomo izvedli na mestu, kjer so

predvideni objekti. Odriv se bo vršil prav tako na mestu, kjer je predvidena izvedba dveh

cestnih priključkov v dolžini 50,00 m ter 70,00 m ter postavitev deponij in začasnih objektov.

Odkopan humus se uporabi za ponovno humusiranje brežin ceste ter za ureditev okolice okoli

objekta. Skupna količina izkopanega humusa znaša 490,00 m3. Če upoštevamo dejstvo, da

lahko na 1,00 m2 deponiramo 3,00 m

3 humusa, potem potrebujemo 170,00 m

2 prostora za

deponijo humusa. Deponija bo v velikosti 13,00 m 13,00 m. Deponija bo locirana na južni

strani gradbišča.

Deponija izkopane zemljine

Izkopana zemljina je sestavljena iz puste in peščene glineno - meljaste zemljine, srednje do

težko gnetne konsistence. Predviden je izkop gradbene jame predvidenih objektov ter vkopi

cestnih odsekov. Zemljino bomo odvažali na deponijo na jugu gradbišča. Po končani gradnji


bomo celotno zemljo uporabili pri urejanju brežin, ostalo zemljo pa bomo izravnali, utrdili ter

jo zasejali s travo. Skupna količina izkopane zemljine znaša 932,00 m3. Na 1,00 m

2 lahko

deponiramo 4,00 m3, kar pomeni, da bomo potrebovali 233,00 m

2 prostora za izkopano

zemljino. Dimenzije deponije bodo 13,00 m 18,00 m. Deponija se nahaja vzhodno zraven

deponije za humus.

Deponija za odpadni material

Pri izvajanju gradbenih del nastajajo različne vrste gradbenih materialov. Potrebno je

predvideti deponijo za skladiščenje manjših količin gradbenih odpadkov. Deponijo odpadnega

materiala bomo uredili na vzhodni strani gradbišča. Deponija nas ne bo ovirala pri izvajanju

gradbenih del, bo pa lahko dostopna za odvoz le teh. Odpadki se bodo odvažali periodično v

skladu s pogodbo s podjetjem, ki odvaža odpadke na obravnavanem področju, to je podjetje

Snaga d.o.o. iz Ljubljane.

Deponija za cevi za oder

Pri gradnji objektov bomo potrebovali gradbeni oder, in sicer pri izdelavi opaža, pri zidanju

sten, kasneje pa tudi pri izvedbi strehe in izdelavi fasade. V pogodbi z dobaviteljem

gradbenega odra je opredeljeno, da se bo gradbeni oder dostavljal sproti, skladno z

napredovanjem del, zato deponije za oder ne predvidimo. Do postavitve ga bomo odložili na

začasno zbirno mesto ob gradbiščnem žerjavu, za potrebe objekta E, pa nekje ob predvidenem

objektu.

Deponija opažev

Za opaževanje bomo uporabili Doka plošče, ki jih bomo najeli pri podjetju Doka Slovenija

d.o.o. iz Jesenic. Plošče bomo po končanem taktu betoniranja odstranili ter jih očistili in jih

vrnili. Opaže bomo potrebovali pri opaževanju temeljev, stopnišča, vertikalnih preklad ter pri

izvedbi stropne konstrukcije. Potrebovali bomo 250,00 m2

opažev za temelje, 1005,00 m2

stropnih opažev, 296,00 m2 opažnih plošč za vertikalne vezi ter 112,00 m

2 za izdelavo

stopnišča. Za izdelavo armiranobetonskih vezi, preklad in nosilcev, bomo uporabljali Bled

opažne plošče. Plošče bodo dostavili posebej za temelje, ostali opaž pa dobo dostavili

naknadno, zato ne bomo potrebovali posebne deponije za opaže.


Deponija malte

Malto za izvedbo vseh zidarskih del bomo pridobivali iz silosa podjetja Cinkarne Celje d.d..

Silos je potrebno priključiti na vodovod. Silos je predviden na zahodu objekta E1 –E2, ob

dovozni cesti, kar omogoča ponovno polnjenje silosa s tovornjakom. Izberemo silos velikosti

7 ton, iz tone suhe mešanice dobimo 0,45 m3 sveže malte. Mešanica je tudi v neugodnih

vremenskih razmerah dobro zaščitena. Za postavitev silosa potrebujem 4,00 m2 in sicer v

dimenzijah 2,00 m 2,00 m.

Deponija armature

Pri izgradnji predvidenih objektov bomo potrebovali rebraste palice ter mrežno armaturo.

Dimenzioniranje deponije armature RA 400/500:

Q = 28.240,00 kg

t = 45 dni

n = 8 dni

k = 1,20

α = 1,20

q = 1,80

β = 0,60

Potrebna površina deponije za armaturo RA 400/500 znaša 6,70 m2, za kar potrebujemo 6,00

m 1,20 m.

Dimenzioniranje deponije armaturne mreže MAG 500/560 tipa Q in R:

Q = 10.280,00 kg

t = 45 dni

n = 8 dni

k = 1,20

α = 1,20

q = 1,80


β = 0,60

Potrebna površina deponije za armaturo RA 400/500 znaša 2,95 m2. Zaradi standardnih

dimenzij velikosti mrež, bomo predvideli deponijo velikosti 6,00 m 2,25 m.

Deponija opeke

Pri zidanju nosilnih obodnih sten bomo uporabljali modularne opečne bloke Porotherm,

velikosti 30 25 23,8 cm. Skupna količina zidakov znaša 388,00 m3, to je 21.737,00 kom.

Za zidanje notranjih sten, bomo uporabljali modularne opečne bloke Porotherm, velikosti 20

25 23,8 cm. Skupna količina teh zidakov znaša 148,70 m3, to je 12.496,00 kom. Za

zidanje zunanjih in notranjih sten potrebujemo skupaj 34.233,00 kom. modularnih zidakov.

Dimenzioniranje deponije modularne opeke:

Q = 34.233,00 kom

t = 85 dni

n = 8 dni

k = 1,20

α = 1,20

q = 7,00

β = 0,60

Potrebna površina deponije za opeko znaša 11,05 m2, zato potrebujemo 4,00 m 3,60 m velik

prostor. Opeko bomo na posamezne objekte dovažali sproti, do mesta vgradnje pa se bo

prenašala s pomočjo gradbiščnega žerjava za objekte A, B, C in D ter s pomočjo tovornega

vozila z nameščenim dvigalom za objekt E. Opeka bo zložena na EURO paletah in zavita v

PVC folijo. Deponija se mora potrebno izravnati in utrditi. Opeko bomo dostavili s kamionom


po dovozni cesti. Lokacija deponije je predvidena ob deponiji armature in sicer na južni strani

gradbišča.

3.2.2 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic

Pod pojmom gradbiščne prometnice razumemo vse poti do gradbišča in na gradbišču samem.

Služijo za prevoz materialov, polizdelkov in izdelkov, mehanizacije, opreme in delavcev.

Transport do gradbišča bo potekal po občinski cesti (parc. št. 434/7 k.o. Senožeti), preko

predvidenih dovoznih cest. Občinska cesta je asfaltirana in se mora po končani gradnji

sanirati, v kolikor bi zaradi prevoza gradbenega materiala in opreme prišlo do poškodbe

vozišča. Prevoz materiala in opreme do objektov C1 - C2, D1 - D2 in E1 - E2, je predviden iz

občinske ceste preko predvidene dovozne ceste na jugu, prevoz materiala ter opreme do stavb

A in B1 - B2, je predviden iz občinske ceste preko predvidene dovozne ceste na severu. Ti

dve dovozni cesti bomo povezali z gradbiščno prometnico, ki se po končani gradnji zaseje s

travo. Prometnice znotraj gradbišča bomo izvedli tako, da bomo po odrivu humusa in izkopu

zemljine, nasipali površino s 30 cm gramoza. Po prometnicah je predviden enosmerni promet,

širina prometnic pa bo 3,50 m. Na dveh krakih je dovoljena enosmerna vožnja v obe smeri

(vzvratno), za bolj tekoči transport pa je predviden krožni promet. Parkirišča za delavce so

predvidena na vzhodni strani gradbišča in sicer na koncu južne dovozne ceste, kot prikazuje

shema organizacije gradbišča, kjer je prav tako prikazan celotni potek prometa na gradbišču.

3.2.3 Dimenzioniranje transportnih sredstev

Transportna sredstva delimo na zunanja in notranja prometna sredstva. Z zunanjimi se izvaja

transport materiala, izdelkov, mehanizacije… do gradbišča in sicer do skladišč in deponij. Z

notranjimi transportnimi sredstvi pa se vrši prevoz od skladišč, deponij do mesta uporabe.

Za zunanje transportno sredstvo bomo uporabljali kamione.

Gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali na gradbišču pa so bagerji, transportna vozila, stroji za

utrjevanje in komprimiranje nasutja, tovorno vozilo z nameščenim dvigalom, tovorna vozila –

kiperji, avtomešalci in črpalke za beton ter gradbiščni žerjav.


Gradbiščni žerjav

Glede na razmere in potrebe na gradbišču moramo izbrati žerjav, ki ga bomo lahko optimalno

izkoristili30

. Žerjav izberemo upoštevajoč številne dejavnike, kot so potrebni radij dviga in

maksimalno breme na koncu žerjavne ročice, potrebna višina dviga bremena, statičnost oz.

dinamičnost dviga bremena, nosilnost in konfiguracija terena na mestu, kjer bo stal žerjav in

pa obseg del, pri katerih bomo potrebovali žerjav.

Za vertikalni in horizontalni prevoz materialov po gradbišču bomo postavili gradbiščni stolpni

žerjav Liebherr 32K. Dolžina ročice je 30 m, višina do kavlja je 22,50 m, maksimalna

nosilnost je 3000 kg, nosilnost na maksimalnem dosegu pa je 1000 kg, kar zadošča našim

potrebam. Žerjav bomo najeli skupaj s stojnikom pri podjetju Gradbeni žerjavi d.o.o.

Pred postavitvijo žerjava je na mestu postavitve potrebno narediti posteljico debeline 50 cm,

in sicer tako, da utrdimo planum in vgradimo gramoz po plasteh debeline 25 cm. Pod vsako

nogo žerjava je predvidena postavitev montažnih temeljnih plošč debeline 25 cm. Postavitev

žerjava na gradbišču je predvidena med predvidenimi objekti A, B1-B2, C1-C2 in D1-D2. Na

tem mestu je izkoriščenost žerjava optimalna. Za dvig materiala za objekt E1-E2 bomo

uporabljali avtodvigalo.

3.2.4 Preskrba z električno energijo

Preskrba z električno energijo je na vsakem gradbišču nujno potrebno, saj je potrebno

zagotoviti delovanje vseh strojev in mehanizacije, ki elektriko za svoje delovanje potrebujejo

ter za razsvetljavo. Za potrebe gradbišča je potrebno predhodno preučiti možnosti priključitve

na distribucijsko omrežje, izvedbo gradbiščnega priključka ter vrsto nizkonapetostne

inštalacije31

.

Za delovanje strojev in mehanizacije potrebujemo trifazno napetost 400 V ter za razsvetljavo

potrebujemo enofazno napetost 230 V.

Potrebno efektivno moč za gradbišče izračunamo po naslednji enačbi32

:

30


Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, 2008. 31

Projektni pogoji, Elektro Ljubljana d.d., št. 1580/2007, 2007. 32




kjer so:

- potrebna efektivna moč gradbišča

- inštalirana moč posameznega električnega porabnika

- koeficient obremenjenosti električnega porabnika

- koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov

- koeficient izkoristka električne moči

Potrebno inštalirano moč transformatorske postaje določimo s pomočjo naslednje enačbe:

kjer so:

- potrebna inštalirana moč transformatorske postaje

- fazni zasuk

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti koeficientov za izračun potrebne moči

transformatorske postaje.

Tabela 6: Vrednosti za koeficient in fazni zasuk

ELEKTRIČNI PORABNIK

Mešalci za beton 0,60 – 0,70 0,60 – 0,80

Kompresorji 0,55 – 0,75 0,65 – 0,75

Bagri 0,60 – 0,85 0,60 – 0,80

Žerjavi 0,40 – 0,50 0,40 – 0,50

Stroji za transport 0,60 0,70

Gradbiščna razsvetljava 1,00 0,95

Za oskrbo gradbišča se bo izvedel priklop iz transformatorske postaje TP Bukovje 20/04 kW.

Priključitev gradbenega priključka bo izvedena na drogu električne napeljave na vzhodni

strani gradbišča. Na istem mestu se bo kasneje izvedla priključitev na električno energijo za

potrebe predvidenih objektov. Omenjeni priklop se bo izvedel nadzemno. Pri nadzemnem


razvodu moramo kabel izvesti 2,50 m nad mestom dela ter 6,00 m na prehodom za vozila. Do

pomožnih objektov lahko razvode izvedemo tudi podzemno. V ta namen moramo izkopati

jarke, v katere bomo položili PVC cevi 50 mm. Skozi te cevi bomo napeljali električni

kabel. Globina kabla mora biti minimalno 50 cm pod terenom.

Za potrebe mehanizacije, razsvetljave in drugih potrošnikov, bo potrebno inštalirati priključno

moč na gradbišču za elemente, ki po prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 7: Predvideni električni porabniki na gradbišču

ELEKTRIČNI

PORABNIK

moč

Gradbeni žerjav 1 20 20

Mešalec za beton 1 6 6

Ročno električno orodje 10 1,5 15

Krožna žaga 1 5 5

Druga električna oprema pvš 8 8

Pomožni prostori 5 5 25

Razsvetljava 4 2 8

Izračun efektivne moči električne energije na gradbišču:

Izračun moči transformatorske postaje na gradbišču:

Na gradbišču bomo potrebovali priključno moč 81,77 kVA.

Na gradbišču bomo postavili glavno gradbiščno elektro omarico s tremi glavnimi varovalkami

po 63 A. Za izvedbo gradbiščne električne napeljave, njeno vzdrževanje ter samo odstranitev

električne napeljave po končani gradnji bodo skrbeli le za to strokovno usposobljeni in

kvalificirani delavci.


3.2.5 Preskrba z vodo

Vsako gradbišče mora biti priskrbljeno z vodo33

. V praksi se pokaže, da se priključek izvede

iz obstoječega vodovoda. V kolikor, zaradi lokacijskih pogojev gradbišča, to ni mogoče,

lahko oskrbo z vodo rešimo na druge načine, na primer z dovozom vode v gradbiščni

rezervoar, z izgradnjo vodovoda s talnim zajetjem ali z zajetjem v bližnjem vodotoku. V

kolikor se odločimo za priključitev na obstoječi vodovod, je potrebno vgraditi vodomerni

jašek z uro.

Potrebno količine vode na gradbišču lahko določimo s pomočjo spodnje tabele, kjer so

prikazane vrednosti za specifično porabo vode.

Tabela 8: Normativi porabe vode

Vrsta porabe Na enoto mere Poraba

Tehnična voda

Priprava betona m3 0,120-0,200

Priprava malte m3 0,150-0,300

Zidanje m3 0,090

Ometavanje m2 0,022

Vlaženje betona m2 0,030

Gašenje apna t 0,450

Pranje agregata m3 1,000-3,000

Hidrosepariranje m3 0,500-4,000

Pranje mehanizacije kom 0,150-0,200

Pranje vozil kom 0,150-0,200

Pranje cestišč m2 0,040

Vlaženje opaža m2 0,005

Pitna voda

Na gradbišču delavec/dan 0,030

V naselju delavec/dan 0,040

Tuširanje delavec/dan 0,070

Kopanje delavec/dan 0,120

33




Kuhanje delavec/dan 0,008

Pranje delavec/dan 0,020

Uporaba stranišča delavec/dan 0,007

Za normalno obratovanje gradbišča moramo pri načrtovanju preskrbe z vodo upoštevati še 50-

odstotno rezervno urno porabo vode za tiste porabnike, ki v času samega projektiranja niso

znani. To izračunamo s pomočjo naslednje enačbe:

kjer so:

- maksimalna dnevna poraba vode na gradbišču

- koeficient rezervne urne postavke ( za 50-odstotno rezervno

urno postavko)

- število predvidenih delovnih ur na dan

Premer gradbiščne cevi, potrebne za priključek, izračunamo s pomočjo spodnje formule:

kjer so:

– hitrost pretoka vode

– Ludolfovo število

- svetli premer cevi

Vrednosti pretoka vode se običajno gibljejo med 5 in 15 dm/s.

Spodnja tabela prikazuje potrebe po vodi na obravnavanem gradbišču.

Tabela 9: Izračun količine vode za potrebe gradbišča

Vrsta porabe Na enoto mere Izračun Poraba

Tehnična voda

Priprava malte m3 2,50 0,30 0,75

Zidanje m3 12,00 0,09 1,08


Ometavanje m2 375,00 0,02 7,50

Vlaženje betona m2 1005,00 0,03 30,15

Pranje mehanizacije kom 4,00 0,20 0,80

Pranje vozil kom 3,00 0,20 0,60

Vlaženje opaža m2 1005,00 10,05

Pitna voda

Na gradbišču delavec/dan 22 0,03 0,66

SKUPAJ 51,59

Urna potrošnja vode po enačbi znaša:

Potrebni premer cevovoda vodovodnega priključka po enačbi znaša:

Na obravnavanem gradbišču bo vodovod za potrebe gradbišča priključen na krajevno

vodovodno omrežje. Obstoječi vodovod poteka ob gradbišču na zahodni strani. Zgradi se

sekundarni vodovodni vod, ki na začetku uporabi za potrebe gradbišča, kasneje pa se izvede

priključitev vodovoda za potrebe objektov. Vgraditi se mora tudi vodomerni jašek z uro.

Upravitelj vodovoda je podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o..

3.2.6 Odvajanje gradbiščnih vod in odplak

Pri izdelavi organizacije gradbišč moramo biti pozorni na odvajanje gradbiščnih vod in

odplak. Če bi se voda zadrževala v gradbeni jami, bi to lahko povzročilo zastoje pri

temeljenju objekta in izvedbi hidroizolacije. Voda na gradbiščnih poteh povzroči zastoje pri

transportu materiala. Poveča se nevarnost pri delu. Vdor vode lahko rešimo na več načinov in

sicer z izvedbo zagatnih sten ali izvedbo drenaže, z izkopom jarkov za odvodnjavanje vode ali

pa s polaganjem kanalizacije, če nam lokacijske razmere to dopuščajo.

Za odvajanje meteorne in drenažne vode z gradbišča se predvidi izkop jarkov, ki bodo

speljani do bližnjega jarka. Odvod komunalne odpadne vode ni predviden, saj bomo postavili


kemična stranišča, ki imajo zaprt sistem odvajanja fekalnih vod in se bodo periodično praznila

ter odvažala z gradbišča. Odvod zagotovi podjetje Vigrad d.o.o..

3.2.7 Dimenzioniranje velikosti začasnih gradbiščnih prostorov

Začasni prostori na gradbišču se predvsem uporabljajo za bivanje, prehranjevanje in

zdravstveno varstvo delavcev. Običajno so izdelani iz montažnih elementov, ali pa tipski

kontejnerji, saj je pomembno, da so ti prostori enostavni za postavitev. Velikosti in število

potrebnih začasnih gradbiščnih prostorov je odvisna od velikosti gradbenega objekta ter od

števila režijskih delavcev, zato obstajajo normativi za izbiro velikosti začasnih prostorov, ki

so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 10: Normativi za velikosti začasnih prostorov34

Prostori za pisarniške delavce 3,00 – 3,25 m2/delavca

Garderobni prostori 0,75 m2/delavca

Prostori za malice in sestanke 3,50 m2/delavca

Prostori za osebno higieno – umivalnice 1 pipa/6 delavcev

Sanitarije 1WC/25 delavcev

Pisarno vodje gradbišča in njegovega pomočnika ter pisarno delovodje postavimo v bližino

vhoda na gradbišče. Predvidena je postavitev dveh kontejnerjev, velikosti 6,00 m 2,45 m. V

njih se izvaja tudi prva pomoč.

34




Slika 17: Gradbiščni kontejner

Del pomožnih prostorov bomo postavili v bližini predvidenih objektov, kot je prikazano na

organizacijski shemi gradbišča. Površina teh prostorov mora znašati 0,75 m2 za delavca, za

predvidenih dvajset delavcev to znaša 15,00 m2. Glede na izračun se za delavce zagotovita

dva garderobna kontejnerja velikosti 4,50 m 2,50 m in en sanitarni kontejner velikosti 6,00

m 2,45 m. Vse kontejnerje zagotovi izvajalec. Za sanitarije potrebujemo en kemični WC,

ki ga najamemo od podjetja Vigrad d.o.o..

Slika 18: Kemično stranišče za gradbišča


Dimenzioniranje skladišča za orodje

Za skladišče orodja bomo uporabili dva tipska zabojnika dimenzij 3,00 m 2,45 m, kamor

bomo shranjevali ročno orodje. Postavitev zabojnikov je prikazana v organizacijski shemi

gradbišča.

Dimenzioniranje skladišča za nevarne materiale

Nevarne snovi, kot so barve, olja, goriva in druge, ki so na gradbišču prisotne je potrebno

skladiščiti v posebej urejenem skladišču, ki mora biti ustrezno prezračevano. Označeno mora

biti z opozorilnimi nalepkami in ustreznimi varnostnimi listi, ki vsebujejo potrebne podatke za

uporabo in skladiščenje. Za skladišče nevarnih materialov bomo uporabili tipski zabojnik

dimenzij 2,20 m 2,80 m. Skladišče mora imeti možnost zaklepa vrat. Postavitev zabojnikov

je prikazana v organizacijski shemi gradbišča.

3.2.8 Gradbiščna ograja

Vsako gradbišče mora biti zavarovano proti okolici z gradbiščno ograjo.35

Gradbiščna ograja

mora biti vsaj 2 m visoka. Običajno se izdela iz:

pločevinastih ograjnih panojev, pritrjenih na tipskih konzolah ali stebrih, zabitih v zemljo,

armaturnih ali drugih kovinskih mrež, pritrjenih na stebričke

žičnega pletiva

PVC mrež.

V gradbiščni ograji bodo izdelane vratne odprtine za dostope in dovoze na gradbišče. Za

glavni dovoz na zahodu se predvidijo dvokrilna vrata svetle širine vsaj 5 m. Dovozi na

gradbišče ter gradbiščna ograja so prikazani v shemi organizacije gradbišča.

3.2.9 Označitev gradbišča

Označitev gradbišča z gradbiščno tablo je potrebno pred začetkom del, pri vseh gradnjah, za

katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje36

.

35


Fakulteta za gradbeništvo, 2008. 36

Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/2008.


Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče, na katerem se

izvaja gradnja novega objekta. Izdelana mora biti iz obstojnega materiala in barv in tako, da

so podatki na njej čitljivi. Velikost table mora biti vsaj 1,50 m 1,00 m in mora biti iz svetle

barvne podlage, na kateri so črke v temni barvi velikosti vsaj 8 cm. Na gradbiščni tabli morajo

biti po vrsti napisani naslednji podatki:

podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v gradbenem

dovoljenju,

številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki

ga je izdal,

podatki o investitorju,

podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je odgovornih

projektantov več, podatek o odgovornem vodji projekta za pridobitev gradbenega

dovoljenja ter projekta za izvedbo,

podatki o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del oziroma če je odgovornih vodij

del več, podatek o odgovornem vodji gradbišča in

podatki o nadzorniku in podatki o odgovornem nadzorniku.

Podatki na tabli morajo biti zapisani v slovenskem jeziku. Gradbiščna tabla se postavi takoj

po uvedbi izvajalca v delo oziroma najkasneje v štirinajstih dneh po začetku gradbenih del na

gradbišču. Gradbiščna tabla se lahko odstrani šele, ko je objekt zgrajen oziroma ko so dela

končana.

3.2.10 Opozorilne table in znaki

Pri vhodu na gradbišče se na vidno mesto postavijo table s potrebnimi podatki, ki opozarjajo

na bližino gradbišča. Opozorilne table so sestavljene iz37

:

gradbiščnega reda,

opozorilna tabla z vsebino »VSTOP NEZAPOSLENIM PREPOVEDAN,

opozorilna tabla z vsebino »OBVEZNO NOŠENJE VARNOSTNIH ČELAD«,

opozorilna tabla z vsebino »POZOR VISEČE BREME«,

kopije prijave gradbišča,

opozorila o delu težke gradbene mehanizacije,

37

Zakon o graditvi objektov z veljavnimi spremembami in dopolnitvami, Uradni list RS, št.

102/2004, 47,04, 126/07, 108/09.


napisne gradbiščne table z osnovnimi podatki.

Slika 19: Opozorilna tabla pri vhodu na gradbišče

Predvidi se postavitev po dva prometna znaka na vsaki strani voznega pasu občinske ceste in

sicer 150 m pred vhodom na gradbišče. Predvidimo znaka, ki označujeta gradbišče ter

prometna znaka ki omejujeta hitrost vozil na 30 km/h.

3.3 PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA

Projekt organizacije grajenja je potreben na vsakem gradbišču za njegovo optimalno

delovanje38

. Je tehnično-ekonomska dokumentacija, ki se izdela na podlagi prehodnih

proučevanj glede gradnje objektov in na podlagi dimenzioniranja začasnih objektov, naprav in

napeljav za potrebe gradbišča. V projektu organizacije gradbišča tekstualno in grafično

prikažemo vse organizacijske ter tehnološke ukrepe, potrebne za nemoteno delovanje

gradbišča.

Projekt organizacije gradbišča se izdela praviloma v dveh fazah, ki sta med seboj povezani.

Prvo se izdela idejni projekt, na podlagi katerega potem pripravimo še izvedbeni projekt

organizacije gradbišča. Idejni projekt se izdela s strani projektantov v fazi projektiranja,

glavni cilj pa je pridobitev ponudb izvajalcev. Izvedbeni projekt organizacije gradbišča

pripravi gradbeno podjetje, ki smo ga izbrali za izvajalca. Bistvo tega projekta pa je izdelava

organizacijska shema gradbišča.

38




3.3.1 Tehnično poročilo

Tehnično poročilo se izdela zaradi tekstualne obrazložitve pripravljalnih del na gradbišču, še

posebej za tista dela, ki jih grafično ni moč prikazati.

Postavitev gradbiščne ograje ter gradbiščnih vrat

Gradbišče se bo zaščitilo z gradbiščno ograjo, ki bo iz PVC pletiva in armaturnih mrež. Višina

ograje bo 2,00 m, za celotno ograditev gradbišča pa potrebujemo 268,50 m zaščitne ograje.

Material je odporen na neugodne vremenske pojave in svetlo-odbojen. Na zahodni strani

gradbišča je predvidena postavitev dvokrilnih vrat dimenzij 5,00 m 2,00 m. Vsa potrebna

soglasja sosedov, ki so fizične osebe so pridobljena, prav tako soglasje občine, ki je lastnik

parcel na jugu gradbišča. Občina dovoljuje uporabo njihovih parcel, ki pa se po končani

gradnji očistijo in povrnejo v prvotno stanje. Ograjo in vrata je potrebno postaviti tako kot je

razvidno iz Priloge 1: Organizacijska shema gradbišča.

Postavitev gradbiščne in opozorilne table ter začasnih prometnih znakov

Gradbiščna tabla je sestavni del vsakega gradbišča. Postavljena mora biti pred začetkom del

in na vidno mesto. Tabla bo velikosti 1,50 m 1,00 m opremljena z vsemi podatki, ki so

zakonsko določeni. Zraven gradbiščne table bomo postavili opozorilno tablo. Na njej morajo

biti vsa potrebna opozorila in prepovedi. Tabli bosta postavljeni ob vhodu na gradbišče kot je

razvidno iz Priloge 1: Organizacijska shema gradbišča.

Na javni cesti, s katere je predviden vhod na samo gradbišče, bomo postavili iz vsake strani

dva prometna znaka in sicer opozorilni znak, ki označuje gradbišče ter znak za omejitev

hitrosti 30 km/h.

Prioriteta izvajanja del

Gradbišče je na začetku potrebno zavarovati ter pripraviti dostop. Znotraj gradbišča bomo

izvedli utrjene gramozne površine, ki bodo služile za transport znotraj gradbišča, za

postavitev začasnih objektov ter za postavitev žerjava. Na utrjeno površino postavimo

pomožne gradbiščne prostore, kot je prikazano Prilogi 1: Organizacijska shema gradbišča.

Pred pričetkom del se izvede gradbiščni priključek električnega voda ter vodovoda s strani

upravljavcev. Za odvajanje meteorne in drenažne vode je potrebno izkopati jarke do bližnjega

potoka. Ko je vse to pripravljeno lahko začnemo z izvajanjem zemeljskih del.


Viri gradbenih materialov

Pri proučevanju predhodnih pogojev graditve, smo ugotovili, da je najbolj ekonomično, če se

bodo gradbeni materiali nabavljali iz okolice, kjer je predvideno gradbišče.

Betoni se bodo na gradbišče dovažali iz betonarne Bordax iz Ljubljane. Vso jeklo se bo

nabavljalo iz železokrivnice Terra – R.B., kjer bomo nabavljali tudi ves gradbeni material.

Začasni gradbiščni prostori

Za potrebe gradbišča bodo postavljeni in urejeni naslednji gradbiščni prostori:

pisarniški kontejner za vodjo gradbišča, 1 kom. dimenzij 6,00 m 2,45 m,

pisarniški kontejner za delovodjo, 1 kom. dimenzij 6,00 m 2,45 m,

garderobni kontejner, 2 kom. dimenzij 4,50 m 2,50 m,

sanitarni kontejner, 1 kom. dimenzij 6,00 m 2,45 m,

skladišče za orodje, 2 kom. dimenzij 3,00 m 2,45 m,

skladišče za nevarne odpadke, 1 kom. dimenzij 2,80 m 2,20 m,

tesarska lopa, 1 kom,

kemično stranišče, 1 kom.

Vsi začasni gradbiščni prostori so postavljeni na gradbišču. Sanitarni prostori ter garderobni

prostori morajo niti opremljeni z vodi in sicer, potrebo je zagotoviti toplo ter hladno vodo.

Točna lokacija in postavitev začasnih prostorov je vidna iz Priloge 1: Organizacijska shema

gradbišča.

Deponije materialov

Na gradbišču je predvidena postavitev naslednjih deponij:

deponija za humus, dimenzij 10,00 m 15,00 m,

deponija izkopane zemljine, dimenzij 13,00 m 18,00 m,

deponija odpadnega materiala, dimenzij 10,00 m 10,00 m,

silos za suho pripravljeno malto, dimenzij 6,00 m 5,00 m,

deponija armaturnih palic, dimenzij 3,00 m 2,25 m,

deponija armaturnih mrež, dimenzij 6,00 m 2,25 m,

deponija opeke, dimenzij 4,00 m 2,80 m.


Postavitev in lokacija deponij je vidna v Prilogi 1: Organizacijska shema gradbišča. Deponije

bomo locirali izven transportnih poti. Najvišja dovoljena višina ročno zloženih skladovnic je

2,00 m, izjema pri tem so le lažji kosi materiala.

Transport

Zunanji transport bo urejen s kamioni s strani dobaviteljev materialov ter mehanizacije in s

strani podizvajalcev. Notranji transport bo urejen s kamioni ter z gradbiščnim žerjavom.

Delavci ne smejo prenašati težjih bremen, ki bi lahko ogrozila njihovo zdravje. Transport

težjih breme izvajamo izključno z žerjavom in z avtodvigalom.

Do gradbišča poteka urejena javna cesta, ki omogoča nemoten dostop do predvidene lokacije.

Na gradbišču je kot transportna pot uporabi dovozna cesta na zahodu, ki je asfaltirana. Na

gradbišču je predvidena izvedba ostalih prometnih poti in sicer na severu in jugu, ter pot, ki ti

dve prometnici povezuje. Dovozna pot, ki je asfaltirana, se po končani gradnji očisti in v

primeru poškodbe tudi sanira. Severna ter južna prometnica se dodatno utrdi in asfaltira ter

služi kot dovozna cesta do predvidenih objektov. Na povezovalni prometnici pa se odstrani

gramoz, predvidi se humusiranje ter zasaditev s travo.

Gradbiščni priključki in njihovi upravljavci

Parcela bo opremljena z vodovodnim in električnim priključkom. Priklop na električno in

vodovodno omrežje bo izvedeno s strani upravljavcev teh vodom.

Za priključek na vodovod ter postavitev vodomernega jaška z uro bo poskrbelo podjetje

Vodovod Kanalizacija d.o.o.. Priključitev bo potekala od glavnega voda, ki se nahaja na

zahodni strani gradbišča. Za priključke na gradbišču v celoti poskrbi upravljalec.

Za električni priključek bo poskrbelo podjetje Elektro Ljubljana d.d.. Priključek bo izveden iz

transformatorske postaje TP Bukovje na drogu električne napeljave, ki se nahaja na

severozahodni strani gradbišča. Priklop bo do gradbišča izveden nadzemno, do pomožnih

objektov na gradbišču, pa bo izveden podzemno. V ta namen je potrebno izkopati jarke.

Osvetlitev gradbišča

Delo bo potekalo od 6:00 do maksimalno 17:00 v poletnem času, zato dodatna osvetlitev

gradbišča ni potrebna. Predvidena je le osvetlitev ob vhodu na gradbišče zaradi morebitne

dostave materiala v zgodnjih jutranjih ali pa v večernih urah.


Nadzor kvalitete izvajanja del

Nadzor nad kvaliteto del bo vršilo podjetje Prodom Biro d.o.o. iz Maribora. Vse ugotovitve je

potrebno upoštevati in jih sproti reševati. Za kakovost vgrajenih betonov je dolžan poskrbeti

dobavitelj. Po Zakonu o graditvi objektov39

mora nadzor nad gradnjo zagotoviti investitor in

sicer najkasneje z začetkom pripravljalnih del na gradbišču.

Naloge odgovornega nadzornika so:

nadzorovanje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste spremembe, ki nastajajo

med gradnjo in če se s spremembami strinjata investitor ter projektant,

če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in

gradbenimi predpisi, če kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij,

tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi

dokumenti, mora takoj obvestiti inšpektorja in investitorja, ugotovitve in sanacijske

predloge vpiše v gradbeni dnevnik,

če odgovorni nadzornik ugotovi, da je prekoračen časovni rok izgradnje, mora o tem

obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge vpisati v dnevnik,

odgovorni nadzornik mora vse ugotovitve vpisovati v gradbeni dnevnik, s svojim

podpisom dnevnika pa potrjuje, da so podatki oziroma vpisi vneseni v dnevnik, resnični.

Gradbiščna dokumentacija

Gradbiščna dokumentacija se bo vodila v pisarni vodstva gradbišča. Izvajalec mora voditi

dnevnik o izvajanju del, ki ga sestavlja gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer. Vpisi

in vrisi v gradbeni dnevnik oziroma v knjigo obračunskih izmer vneseni s kemičnim

svinčnikom ali drugim ustreznim pisalom, ki pušča trajno sled. Vpisi in vrisi morajo biti

lastnoročno podpisani, naveden pa mora biti tudi datum podpisa. Morebitni napačni vpisi ali

vrisi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi, popravki pa morajo imeti datum, ko se je

napaka odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke. Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list

in vsakodnevni listi. V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri

graditvi objekta. Vsakodnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V vsakodnevni list se

vpisujejo vsakodnevni podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji

oziroma izvajanju del, vanj pa se vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta

39


102/2004, 47,04, 126/07, 108/09.


za izvedbo, ki nastanejo oziroma so potrebne zaradi izvajanja del ter besedilni in grafični

podatki, ki pojasnjujejo izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani

vsakodnevnega lista.

Komunikacija

Komunikacija med vodstvom gradbišča in dobavitelji bo potekala preko mobilnih telefonov s

strani družbe Mobitel. Prav tako bo preko mobilnih telefonov potekala komunikacija med

zaposlenimi na gradbišču.

Za prenos elektronskih informacij je predvidena elektronska pošta. Internetno povezavo bomo

zagotovili preko mobilnega interneta s pomočjo prenosnega modema. Povezava bo zagotovilo

podjetje Mobitel d.d..

Načrt ravnanja z odpadki na gradbišču

Tekom izvajanja del nastanejo različni odpadki na gradbišču40

. Investitor mora za celotno

gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene

odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov. Ob vsaki oddaji vsake odpadkov je potrebno izpolniti

evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Iz dokazil o naročilu

predelave ali odstranjevanja ter prevoza gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta

odpadkov, predvidena količina predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov, kraj

predelave ali odstranjevanja ter naslov gradbišča z navedbo pripadajočega gradbenega

dovoljenja, na katerega se nanaša predelava ali odstranjevanje gradbenih odpadkov. Predelavo

ali odstranjevanje gradbenih odpadkov lahko izvajajo le osebe, ki imajo predpisano

dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov po predpisih, ki urejajo

ravnanje z odpadki. Sveže betone in ostanke betonov je potrebno odpeljati nazaj v betonarno

in jih tam reciklirati. Za to je pooblaščeno podjetje, ki nam dobavlja betonske mešanice. Na

gradbišču je predvidena postavitev kontejnerjev. Nevarne odpadke hranimo ločeno. Za

njihovo praznjenje posrbi za to pristojna služba in sicer podjetje Snaga d.o.o..

40





Skladišče vnetljivih snovi

Na gradbišču operiramo tudi z nevarnimi snovmi, kot so barve, olja, goriva in druge.

Skladiščiti jih je potrebno v posebnem skladišču, ki mora biti pred uporabo A-testirano. Za

skladišče vnetljivih snovi bomo postavili tipski kontejner dimenzij 2,80 m 2,20 m.

Postavitev je razvidna iz priloge 1: Organizacijska shema gradbišča.

Seznam potrebnih materialov

Gradbeni material se bo nabavljal v trgovini Terra – R.B. d.o.o., kjer imajo tudi

železokrivnico. Podjetje je iz Škofljice, ki je od gradbišča oddaljeno 27 km. Beton se bo

dovažal iz betonarne Betonarna Bordax d.o.o. iz Ljubljane, ki je od gradbišča oddaljena 25

km. Potrebna količina materiala se bo na gradbišče dovažala v skladu s terminskim planom in

zahtevami vodstva gradbišča.

Tabela 11: Seznam glavnih materialov

Material Enota mere Količina

Gramoz m3

Politlak (filc) m2 820,00

Drenaža DN 100 m 266,00

Armatura kg 38.520,00

Beton C 8/10 m3 27,00

Beton C 25/30 m3 353,10

Modularna opeka 30 25 23,8 cm m2 388,00

Modularna opeka 20 25 23,8 cm m2 148,70

Bitumenska lepenka (horizontalno) m2 852,00

Bitumenska lepenka (vertikalno) m2 82,20

Estrihi m2 1391,00

Opaži Doka m2 2638,00

Stropni ometi in omet zidov debeline

1,50 cm m

2 3681,00

Demit fasada debeline 12 cm m2

1244,00

Dimnik 140 mm m 90,00

Preklade vseh dimenzij m 278,75


Vsi materiali morajo imeti ustrezne ateste. Prevoz materiala je zagotovljen preko cestne

povezave s kamioni, avtočrpalkami ali s kombiji.

Seznami potrebne mehanizacije

Za zemeljske izkope bomo uporabljali bager ter mini bager za manjše izkope. Za utrjevanje

površin bomo uporabljali valjar 6t. Odvoz materiala se bo zagotovil s kamioni s kiperji,

nosilnosti 10t. Vgrajevanje betona se bo za vse konstrukcije izvajalo z avtočrpalko za beton,

prevoz betona pa se bo vršil z avtomešalci. Za prevoz materialov na gradbišče se bodo

uporabljali kamioni. Za vertikalni in horizontalni prevoz, se bo postavil gradbiščni žerjav, za

potrebe izgradnje objekta A, pa se bo uporabil kamion z nameščenim HIAB-om. Na gradbišču

bomo imeli še vibrator za beton ter silos za malto. V lopi bo nameščena krožna žaga ter

motorna žaga. V skladišču za orodje pa bomo hranili pnevmatsko kladivo, vrtalne stroje in

drugo manjše orodje.

Seznam potrebne delovne sile

Na gradbišču smo predvideli odgovornega vodjo projekta ter pomočnika odgovornega vodje

projekta, enega delovodjo, ki so zaposleni v podjetju Prodom Biro d.o.o.. potrebovali bomo

tudi pet nekvalificiranih delavcev, ki upravljajo težja fizična dela, petnajst polkvalificiranih

ter deset kvalificiranih delavcev (betoner, zidar), deset tesarjev, pet armiračev ter žerjavista.

Najeli jih bomo od kooperantov. Prehrana delavcev je zagotovljena v bližnjem gostinskem

lokalu.

Na gradbišču smo predvideli 8 urni delavnik od ponedeljka do petka. Po potrebi se delo

podaljša a ne več kot za deset ur na dan. Dvoizmensko in nočno delo ni predvideno.

3.3.3 Organizacijska shema gradbišča

Organizacijska shema gradbišča je eden izmed najpomembnejših delov projekta organizacije

gradbišča. Prikazana je v Prilogi 1: Organizacijska shema gradbišča. Grafično prikazuje

pozicijo in velikosti deponij, začasne gradbiščne prostore in skladišča, objekte, transportne

poti in potek prometa, gradbiščno ograjo in table, vhod na gradbišče, pozicijo žerjava idr. Na

gradbišču se bodo nahajali naslednji objekti:

pisarna vodstva gradbišča,

garderoba,


sanitarije,

tesarska lopa,

kemično stranišče,

skladišče,

skladišče nevarnih snovi,

gradbiščna tabla,

opozorilna tabla,

vhod na gradbišče,

gradbiščna ograja,

deponija odpadnega materiala,

deponija izkopane zemljine,

deponija humusa,

deponija armature,

deponija opeke,

kontejner za gradbene odpadke,

žerjav,

silos za malto,

transportne poti,

elektro omarica,

vodovodni priključek.

3.3.4 Popis pripravljalnih in zaključnih del s predizmerami

Tabela 12: Popis pripravljalnih in zaključnih del

Opis del

Merska

enota Količina

1. Izdelava elaborata pripravljalnih del – ureditev

gradbišča, obračun po dejanskih stroških, ocena. kos 1,00

2. Zakoličenje objektov ocenjeno 1,00

3. Izdelava gradbenih profilov kom 36,00

4. Pregled terena pred izvedbo izkopov s strani geologa

ter geološki nadzor v času izvajanja izkopov ocenjeno 1,00

5. Priprava in odstranitev gradbiščnih deponij m2 545,45


6. Izdelava, montaža in demontaža gradbiščne table kom 1,00

7. Izdelava, montaža in demontaža opozorilne table kom 1,00

8. Nabava, postavitev in odstranitev prometnih znakov

na javni prometnici kom 4,00

9. Postavitev in odstranitev ograje iz PVC v višini 200

cm m 268,50

10. Nabava, postavitev in odstranitev vhodnih dvokrilnih

vrat dimenzije 5,00 m 2,00 m kom 1,00

11. Postavitev, odstranitev in amortizacija pisarniških

prostorov velikosti 6,00 m 2,45 m kom 2,00

12. Postavitev, odstranitev in amortizacija garderobnega

kontejnerja velikosti 4,00 m 2,50 m kom 2,00

13. Postavitev, odstranitev in amortizacija sanitarnega

kontejnerja velikosti 6,00 m 2,45 m kom 1,00

14. Najem, postavitev, odstranitev in vzdrževanje

kemičnega stranišča kom 1,00

15. Postavitev, odstranitev in amortizacija tesarske lope kom 1,00

16. Postavitev, odstranitev in amortizacija skladišča

nevarnih snovi velikosti 2,80 m 2,20 m kom 1,00

17. Postavitev, odstranitev in amortizacija skladišča za

orodje velikosti 3,00 m 2,45 m kom 2,00

18. Postavitev, odstranitev in amortizacija kesona za

odpadke kom 1,00

19. Izvedba gradbiščnih transportnih poti širine 5,00 m,

debeline 30 cm, odriv humusa, nabava gramoza in

utrjevanje nasutja

m 165,00

20. Površinski izkopi humusa v debelini 30 cm, vključno

z nakladanjem in odvozom na začasno deponijo m

3 450,00

21. Posteljica žerjavnega mesta debeline 50 cm; izkop

globine 50 cm in dimenzij 6,00 m 6,00 m, odvoz

na gradbiščno deponijo, utrjevanje planuma, dobava

gramoza in vgrajevanje po plasteh 25 cm

kom 1,00

22. Postavitev montažnih temeljnih plošč 1,20 m 1,20 kom 4,00


m, debelina 25 cm pod vsako nogo žerjava

23. Prevoz, montaža, demontaža in amortizacija žerjava

Liebherr 32K kom 1,00

24. Prevoz, montaža, demontaža in amortizacija silosa za

malto kom 1,00

25. Široki strojni izkop, vključno z nakladanjem in

odvozom na trajno deponijo m

3 932,00

26. Začasni elektro priključek gradbišča na predvideno

moč, priklop in odklop izvede upravljalec kom 1,00

27. Stroški električne porabe na gradbišču ocenjeno 1,00

28. Montaža, najemnina in demontaža glavne električne

omarice in izdelava zaščitne nadstrešnice kom 1,00

29. Vodovodni priključek gradbišča, kjer se upošteva

izkop, zasip in odklop tipskega PE jaška,

priključnina, montaža, najemnina in demontaža

vodomernega števca; vse to izvede upravljalec

vodovoda

kom 1,00

30. Stroški porabe vode na gradbišču ocenjeno 1,00

31. Izkop jarkov, zasutje ter sejanje trave za potrebe

odvajanja meteorne in drenažne vode ocenjeno 1,00

32. Prestavitev obstoječih inštalacij in komunalnih vodov ocenjeno 1,00

33. Prevozi lesa, opažev, odrov, strojev in opreme ocenjeno 1,00

34. Čiščenje gradbišča med gradnjo ocenjeno 1,00

35. Postavitev, vzdrževanje in odstranitev gasilnih

aparatov S9 kom 2,00


3.3.4 Varnostne in protipožarne zahteve

Varnostne zahteve

Da delo poteka varno in nemoteno je potrebno upoštevati več pravilnikov in navodil41,42,43

.

Pred samim pričetkom gradnje moramo upoštevati in zagotoviti sledeče:

pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo

varnostnega načrta,

nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna

načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o varnosti in zdravja pri delu,

delodajalci morajo upoštevati navodila koordinatorja za varnost in zdravje pri delu,

delodajalec mora delavcem in njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne

informacije o varnosti in zdravju na gradbišču in o tveganju za varnost in zdravje pri

posameznih delih. Informacije morajo biti podane tako, da so delavcem popolnoma

razumljive,

gradbišče mora biti ves čas gradnje urejeno tako, da je omogočeno varno izvajanje vseh

del, prav tako mora biti ograjeno da je onemogočen dostop nezaposlenim osebam,

transportne poti morajo biti proste, dovolj široke, redno čiščene in vzdrževane,

gradbiščni red mora biti izobešen na vidnih mestih.

Zemeljska dela

Pri delu v gradbenih jamah je potrebno upoštevati naslednje varnostne ukrepe:

uporabiti ustrezne podporne konstrukcije ali nasip,

preprečiti nevarnosti padca delavca, materiala ali poplav.

Betonska dela

Za varnost pri izvedbi betonskih del moramo upoštevati naslednje zahteve:

41


102/2004, 47,04, 126/07, 108/09. 42

Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007. 43

Uredba o zagotavljanju varnosti pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Uradni list

RS, št. 83/2005.


z betoniranjem in zidanjem ter drugimi deli na nosilnem odru je dovoljeno začeti šele, ko

oseba, ki izvaja strokovni nadzor nad gradnjo, preveri ali je nosilni oder izdelan po

projektu, zavarovan z varnostno ograjo in so opravljena vsa potrebna predhodna dela,

ob betoniranju s pomočjo črpalke, morata transportno cev za beton na mestu izliva betona,

držati dva delavca.

Delovni odri

Pri uporabi delovnih odrov moramo upoštevati sledeče:

zidarski odri morajo biti ustrezno načrtovani, postavljeni in vzdrževani, da se ne zrušijo ali

nehote premaknejo,

delovni odri ter prehodi in dostopi na zidarske odre morajo niti postavljeni,

dimenzionirani, zavarovani in uporabljeni tako, da ljudje z njih ne morejo pasti in niso

izpostavljeni padajočim predmetom,

zidarske odre mora pregledati vodja posameznih del,

premični zidarski odri morajo biti zavarovani pred nehotenimi premiki.

Delovna oprema

Pri uporabi delovne opreme je potrebno upoštevati naslednje:

vsa delovna oprema mora biti pred uporabo pregledana, preizkušena ter brezhibna,

delodajalec mora za pravilno postavljanje, vzdrževanje in demontiranje delovne opreme

na gradbišču, določiti vodjo posameznih del.

Protipožarne zahteve

Da se prepreči požar je potrebno upoštevati naslednje zahteve:

vsi delavci morajo biti seznanjeni z ukrepi za preprečevanje in ukrepi požara,

vodja gradbišča mora določiti osebo, ki bo sposobna in zadolžena za protipožarno varnost

in bo skrbela za brezhibnost protipožarnih sredstev,

če delavec opazi, da je izbruhnil požar, mora takoj pričeti z gašenjem, če to lahko stori

brez nevarnosti zase ali drugega,

v primeru nastanka požara se morajo delavci ravnati po strokovnih pravilih oziroma po

navodilih požarnega reda gradbišča,


za gašenje požarov so nameščeni gasilni aparati na vidnih in vedno dostopnih mestih,

po končanem delu je potrebno preveriti situacijo na gradbišču in izklopiti vse porabnike

električne energije, razen tistih, ki so v funkciji stalnega delovanja,

vzdrževati je potrebno red in čistočo.


4 ANALIZA NEPREMIČNINSKEGA TRGA

4.1 ANALIZA MAKROOKOLJA

4.1.1 Demografsko okolje

Najpomembnejša silnica v okolju, ki jo moramo spremljati je prebivalstvo, saj je trg

sestavljen iz ljudi44

. Tržniki morajo podrobno spremljati in proučevati stopnjo rasti

prebivalstva, število prebivalstva, starostno razporeditev, etnične splete, stopnjo izobrazbe…

Raziskave so pokazale, da število svetovnega prebivalstva strmo narašča. Ob tem dejstvu se

moramo zavedati predvsem dveh stvari. Kot prvo je potrebno izpostaviti, da zemeljski viri

niso neizčrpni in ob takem naraščanju prebivalstva ne bodo zdržali za zadovoljevanje vseh

potreb potrebnih za preživetje, še posebej ne na takšni ravni h kakršni teži večino

prebivalstva. Drugi problem, ki se pojavi, pa je ta, da je najstrmejša rast prebivalstva ravno v

najbolj revnih delih oz. na manj razvitih območjih sveta. Na teh predelih se je umrljivost z

naprednim razvojem medicine nekoliko zmanjšala, rodnost pa ostaja ista. Naraščanje

svetovnega prebivalstva je za trg zelo pomembna. Lahko bi sklepali, da zaradi večjega števila

prebivalstva naraščajo človeške potrebe, kar posledično pomeni povečevanje trga, temu ni

tako, saj kupna moč prebivalstva ni zadostna.

Tudi v Sloveniji število prebivalstva iz leta v leto narašča45

. Kakšen je trend naraščanja

prikazuje spodnji graf. Od leta 2005 do leta 2011 se je število prebivalstva v Sloveniji

povečalo za 9,74%.

44

Kotler, P., Marketing Management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga,

1996. 45

Statistični urad RS, http://www.stat.si/, 2011.

http://www.stat.si/


Slika 20: Rast števila prebivalstva v Sloveniji

Kakšne so potrebe na trgu določa tudi starostna sestava prebivalstva. Ti podatki tržnikom

pomagajo pri usmeritvi njihove ponudbe. Za vsako skupino je znano kakšne so njihove

potrebe in prioritete. Starostno strukturo v Sloveniji prikazuje spodnji graf. Mlajše od dvajset

let smo dali v eno skupino, saj ne predstavljajo potencialnih kupcev za nakup nepremičnin, v

drugo skupino smo uvrstili mlajše odrasle stare od 20 do 40 let, ki predstavljajo velik delež

potencialnih kupcev, prav tako kot tretja skupina odraslih starih od 40 do 60 let, v četrto

skupino pa smo uvrstili ljudi starejše od 60 let, ki predstavljajo minimalen delež potencialnih

kupcev nepremičnin.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Št. preb. 1997590 2003358 2010377 2025866 2032362 2046976 2050189

1970000

1980000

1990000

2000000

2010000

2020000

2030000

2040000

2050000

2060000 Št

evi

lo p

reb

.


Slika 21: Starostna struktura leta 2011 v Sloveniji

Pri analizi nepremičninskega trga je pomembna tudi postavka, ki proučuje prihranke, dolgove

in dosegljivost posojil. Zaradi trenutnega stanja gospodarstva v državi se je stopnja

zadolženosti posameznika povečala, prihranki pa so se občutno zmanjšali. Napovedi so vse

prej kot obetajoče, a vseeno je v Sloveniji še dovolj ljudi, ki so finančno zmožni za nakup

nepremičnine.

4.1.2 Kulturno okolje

V vsaki družbi se znotraj le-te oblikujejo njihova prepričanja, vrednote in merila46

. Skozi

družbo tako ljudje pridobijo svoj pogled na svet, ki opredeljuje njihovo razmerje do samega

sebe, do sočloveka, do narave… Temeljna prepričanja ljudje razvijejo glede na okolje v

katerem odraščajo in bivajo. Ponavadi se prenašajo od staršev na otroke, pomembno vlogo pa

pri tem odigrajo tudi različne ustanove kot so vrtci, šole, cerkve, poslovni svet in politika.

Sekundarna prepričanja in vrednote pa so bolj izpostavljena spremembam in prav na njih

lahko tržniki vplivajo. Potrebno se je zavedati da se sekundarne kulturne vrednosti s časom

spreminjajo, zato morajo tržniki spremljati vsak kulturni premik, ki bi lahko predstavljal novo

trženjsko priložnost.

46


1996.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

0-19 let 20-39 let 40-59 let nad 60 let


Poglavitne kulturne vrednote se v družbi kažejo v naslednjih oblikah:

gledanje ljudi na same sebe,

gledanje ljudi na druge ljudi,

gledanje ljudi na organizacije,

gledanje ljudi na družbo,

gledanje ljudi na naravo,

gledanje ljudi na vesolje.

Za sam nepremičninski trg je vsekakor najzanimivejša prva skupina ljudi, ki v ospredje

postavljajo samega sebe. Ti ljudje na prvo mesto postavljajo samouresničitev, želijo uspeti in

se dokazati. Nakup hiše je za marsikoga življenjski projekt in zato lahko rečemo, da gre v prvi

vrsti za zadovoljevanje lastnih potreb. Zanemariti pa ne smemo niti tiste skupine, ki v

ospredje postavlja družbo. V tej skupini so predvsem zanimivi t.i. ustvarjalci, ki hrepenijo po

dobrem življenju in zato v ospredje postavljajo nakup dobrega avtomobila, nakup

nepremičnine na elitni lokaciji… Ti ljudje se želijo v družbi izpostaviti in zato moramo pri

analizi nepremičninskega trga upoštevati.

4.1.3 Politično-pravno okolje

Vsa zakonodaja, ki je trenutno v veljavi močno vpliva na delovanje izvajalcev marketinga47

.

Zakonodaja na različnih področjih se iz leta v leto širi. Dogajanje v političnem in pravnem

okolju predstavljajo zakoni, vladni uradi in vplivne skupine, ki vplivajo na posameznike in

ustanove v družbi. Lahko jih omejujejo ali pa jim predstavljajo možnost za nove priložnosti.

Porabniki se vedno bolj zavedajo svojih pravic in varstvo porabnikov je vedno bolj

poudarjeno. Zaradi zgoraj navedenega razloga moramo biti pri navajanju cene, vseh

podrobnostih, ki so navedeni v pogodbi ipd. popolnoma dosledni. Le na tak način nam bo

uspelo pridobiti zaupanje potencialnih kupcev. Na njihove morebitne pritožbe se moramo

odzvati strokovno in kar najhitreje.

4.1.4 Tehnološko okolje

Tehnologija ima vedno močnejši vpliv na naša življenja48

. Z njeno pomočjo smo prišli do

marsikaterega spoznanja in odkritja. Zavedati pa se moramo, da vsak tehnološki napredek

47,48


1996.


pomeni hkrati tudi ustvarjalno uničevalno silo. Z odkritjem novih materialov v gradbeništvu,

novih tehnologij lahko pričakujemo porast v uporabi le-teh in upad zastarelih materialov in

tehnologij. Mnoga podjetja temu napredku nočejo ali pa niso sposobna slediti, zato njihovi

posli postopoma upadajo. Tržniki morajo razumeti, kako se tehnološko okolje spreminja in

kakšno uporabno vrednost lahko imajo nove tehnologije. Število tehnoloških odkritij močno

vpliva tudi na gospodarsko rast. Ker do večjih tehnoloških odkritij ne prihaja ves čas

enakomerno, gospodarstvo v vmesnih obdobjih stagnira, vrzeli pa skušajo zapolniti z

manjšimi odkritji. Posledice, ki jih bo neko tehnološko odkritje prineslo, ne moremo vnaprej

napovedati, saj se pravi rezultati pokažejo šele po določenem času.

4.1.5 Naravno okolje

Onesnaževanje okolja postaja vse večji problem za človeštvo49

. Po svetu se je oblikovalo

mnogo organizacij, katerih namen je ozaveščanje ljudi in pozivanje človeštva k ukrepom. V

naravnem okolju se kažejo štirje pomembni trendi:

pomanjkanje nekaterih surovin,

povečani stroški za energijo,

povečana stopnja onesnaženosti,

naraščajoč vpliv »zelenih« gibanj za zaščito okolja.

4.1.6 Gospodarsko okolje

Razmere v gospodarstvu se spreminjajo občutno hitreje kot v ostalih okoljih50

. Za delovanje

trga je poleg ljudi zelo pomembna tudi njihova kupna moč. Kupna moč predstavlja dober

indikator pri računanju regionalnega potenciala za vsa podjetja, ki se ukvarjajo z direktno ali

indirektno prodajo končnemu uporabniku. Razpoložljiva kupna moč je odvisna od številnih

dejavnikov, in sicer od trenutnih dohodkov, prihrankov, cen, dolgov in od dosegljivosti

posojil. Vse te dejavnike je potrebno natančno spremljati in jih preučiti.

Bruto domači proizvod je tržna vrednost vseh prodanih končnih proizvodov in storitev, ki jih

ustvari gospodarstvo neke države v enem letu. Pri njegovem izračunu uporabljamo agregate,

ki so široke mere makroekonomskih spremenljivk za celotno gospodarstvo kot so

proizvodnja, potrošnja ali naložbe. BDP je po prvi letni oceni v letu 2010 v tekočih cenah

49,50


1996.


znašal 35,416 milijonov EUR, to je nominalno za 0,3 % več kot v letu 2009, ko je znašal

35,311 milijonov EUR ter za 558 milijonov EUR manj od prve ocene po četrtletnih računih.

Gospodarska rast je bila v letu 2010 po novi oceni 1,4%51

. Leto 2010 so zaznamovali zelo

negativni pogoji menjave. Cene proizvodov, ki smo jih uvažali, so rasle bistveno hitreje kot

cene proizvodov, ki smo jih izvažali. Pozitivni gospodarski rasti v letu 2010, ki je sledila

velikemu padcu v letu 2009, je bila zlasti posledica večjega izvoza, v manjši meri pa je tudi

posledica ponovnega ustvarjanja zalog. Negativni vpliv na rast obsega BDP so že drugo leto

zapored imele bruto investicije v osnovna sredstva in končna potrošnja gospodinjstev. V

spodnjem grafu je prikazano gibanje BDP v zadnjih letih.

Slika 22: BDP Slovenije v letih 2005 – 2010

Pri gospodarskem okolje je potrebno proučiti tudi brezposelnost, saj ljudje, ki nimajo finančne

sigurnosti ne predstavljajo potencialnih kupcev. V Sloveniji brezposelnost zadnja leta strmo

narašča, kar prikazuje spodnji graf.

51

Statistični urad RS, www.stat.si, 2011.

28722,3

31045,0

34562,3

37279,5 35310,6 35415,8

0,0

5000,0

10000,0

15000,0

20000,0

25000,0

30000,0

35000,0

40000,0

2005 2006 2007 2008 2009 2010

BDP (mio EUR)

http://www.stat.si/


Slika 23: Stopnja brezposelnosti v letu 2011

4.2 ANALIZA MIKROOKOLJA

4.2.1 Ponudba

Funkcija ponudbe nepremičnin izraža odnos med tržno ceno in količino nepremičnin, ki so jo

pripravljeni ponudniki prodajati po tej ceni52

. Glede na to, da bo višja tržna cena privabila na

trg večjo količino ponujenega blaga, se krivulja ponudbe količina – cena vzpenja v desno

navzgor. Kot ponudnik lahko v tržnem gospodarstvu nastopa vsakdo, ki ima zalogo blaga, ki

je predmet menjave. Na daljši rok pa o ponudbi določa sposobnost obnavljanja zaloge.

Povečanje količin ponudbe zahteva višjo ceno, kar izraža ena od temeljnih ekonomskih

zakonitosti, to je zakon padajočih donosov. Ponudba in povpraševanje na slovenskem trgu

nepremičnin sta tesno povezana z gibanjem cen nepremičnin in kupno močjo prebivalstva.

Na strani ponudbe nastopajo investitorji, prodajalci, ki so lahko fizične in pravne osebe, ki

želijo prodati ali oddati nepremičnino, nepremičninska podjetja, ki se ukvarjajo s

posredovanjem nepremičnin, gradbena podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem,

vzdrževanjem ter ostalimi posli povezanimi s to dejavnostjo…

52


10,8%

11,0%

11,2%

11,4%

11,6%

11,8%

12,0%

12,2%

12,4%

Jan. Feb. Marec April Maj Junij Julij Avgust Sep.

Brezposelnost[%]

http://www.stat.si/


Zmanjševanje obsega gradnje, ki je bilo v zadnjih letih odgovor investitorjev na zaostrene

razmere na nepremičninskem trgu, se nadaljuje, a se počasi ustavlja. Kljub stopnjevanju krize

v gradbeništvu, nadaljevanju stečajev velikih gradbenih podjetij in slabi dostopnosti

posojilnih virov financiranja, nekateri investitorji očitno ocenjujejo, da bo na trgu vendarle

obstajalo povpraševanje po novih stanovanjih in poslovnih prostorih, ki ustrezajo sodobnim

uporabniškim standardom.

Trend gradnje stanovanjskih stavb v zadnjih letih močno pada. Število izdanih gradbenih

dovoljenj za stanovanjske stavbe je bilo v prvem polletju leta 2011 za 1,4 % manjše kot v

drugem polletju 2010, medtem ko so bile predvidene stanovanjske površine manjše za

približno 13 %. V primerjavi z drugim polletjem 2007, ko je gradbena ekspanzija v Sloveniji

dosegla vrhunec, je število manjše za 38 %, predvidene površine pa kar za 57 %. Na področju

stanovanjske gradnje se poleg zmanjševanja obsega spreminja tudi struktura gradnje. V večjih

mestih je začela prevladovati gradnja manjših večstanovanjskih objektov, novih velikih

stanovanjskih projektov praktično ni. Izven mestnih središč je spet aktualnejša gradnja

stanovanjskih hiš v lastni režiji. Glede na cene novogradenj je ta bistveno cenejša, hiše pa v

teh kriznih časih postajajo tudi vse manjše in niso več predimenzionirane kot v preteklosti. Če

je bilo na vrhuncu razcveta nepremičninskega trga v letu 2007 razmerje med novozgrajenimi

površinami hiš v samogradnji in stanovanj v večstanovanjskih stavbah zgrajenih za trg

približno ena proti ena, je bil delež stanovanjskih površin, ki so jih zgradile pravne osebe, v

prvem polletju letošnjega leta samo še 20 %.

Kot kaže, bo kot posledica zmanjševanja gradbene dejavnosti število dokončanih stanovanj

letos padlo že tretje leto zapored. Preteklo leto je bilo že za več kot tretjino manjše kot leta

2008 in čeprav je ob koncu leta 2009 prišlo do oživitve nepremičninskega trga, se zaloge

neprodanih novih stanovanj, ki so se pred tem nakopičile, le počasi zmanjšujejo. Prodaja

novih stanovanj je namreč relativno slaba in le malo presega njihov priliv na trg. Oživitev

prometa na stanovanjskem trgu gre pripisati večji dejavnosti sekundarnega trga, medtem ko se

je promet na primarnem trgu letos celo bistveno znižal. Ponudba stanovanjskih novogradenj

se sicer še vedno deli na prestižnejša stanovanja, ki razmeroma hitro najdejo kupca in slabša,

ki praviloma ostajajo neprodana. Razlika je v privlačnosti lokacije in funkcionalnosti

stanovanjskih enot. S funkcionalnostjo je mišljena glede na potrebe potencialnih kupcev

optimalna velikost stanovanja, število in razporeditev prostorov ter razmerje med bivalnimi in

nebivalnimi površinami, kot so balkoni, terase, lože in kleti. Vse bolj izrazito je tudi


razlikovanje stanovanj glede na lego in funkcionalnost znotraj posameznega stanovanjskega

naselja ali večstanovanjske stavbe. Statistika novozgrajenih stavb, ki so bile dokončane, ter

izdanih gradbenih dovoljenj v Sloveniji je prikazan v spodnjih tabelah. Prav tako je prikazano

število izdanih gradbenih dovoljenj v Osrednjeslovenski regiji, kjer je predvidena gradnja

obravnavanih stavb.

Tabela 13: Število dokončanih novogradenj enostanovanjskih stavb v Sloveniji

Novogradnja enostanovanjskih stavb, ki so bile dokončane

2008 2009 2010

Fizične osebe 2631 2908 3016

Pravne osebe 479 354 323

Tabela 14: Število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe

Število izdanih gradbenih dovoljenj izdanih v Sloveniji za stanovanjske stavbe

2008 2009 2010



Število izdanih gradbenih dovoljenj izdanih v Osrednjeslovenski regiji za stanovanjske stavbe

2008 2009 2010



Število izdanih gradbenih dovoljenj izdanih v občini Dol pri Ljubljani za stanovanjske stavbe

2008 2009 2010

Fizične/pravne osebe 34 20 10

Na Slovenskem trgu nam konkurenco glede prodaje nepremičnin predstavljajo:

majhna, srednja in velika gradbena podjetja,

nepremičninske agencije,

fizične osebe.

Glede na razmere v gospodarstvu nam trenutno največjo konkurenco predstavljajo

nepremičninske agencije, medtem ko imajo fizične osebe ter gradbena podjetja zanemarljiv

vpliv pri tem. Opaziti je, da se vse več fizičnih oseb odloča za nepremičninske agencije, ki jim


vodijo postopek prodaje od samega začetka do konca, kljub temu, da pri tem izgubijo določen

delež vrednosti nepremičnine. Po podatkih, ki so javno dostopni53

, je razvidno, da na področju

osrednje Slovenije deluje 49 nepremičninskih agencij. V občini Dol pri Ljubljani pa je za

prodajo trenutno na voljo 31 prostih stanovanjskih enot, 10 starejših hiš, 12 novogradenj ter

13 zazidljivih nepozidanih parcel.

4.2.2 Povpraševanje

Na strani povpraševanja na trgu nepremičnin nastopajo potrošniki (fizične ali pravne osebe),

ki želijo kupiti ali najeti nepremičnino, vanjo investirati, nastopajo tudi osebe, ki želijo najeti

podjetje, katero se ukvarja z upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin… V Sloveniji se

srečujemo s povpraševanjem, ki je količinsko usklajeno s ponudbo nepremičnin in varira

glede na ceno in lokacijo nepremičnine54

. Predvsem cena in kupna moč prebivalstva sta tista

dejavnika, ki bistveno vplivata na ponudbo in povpraševanje po nepremičninah.

Dejstvo je, da se v krajih, kjer je povpraševanje po stanovanjih, stanovanjskih hišah,

poslovnih prostorih oziroma stavbnih zemljiščih bistveno večje, srečujemo s problematiko

predragih nepremičnin. V Ljubljani kot slovenski prestolnici, univerzitetnem, trgovskem in

poslovnem središču, se srečujemo z izredno velikim povpraševanjem po nepremičninah. Vse

to vodi v višje cene teh nepremičnin, saj ponudniki primerno povpraševanju oblikujejo cene

nepremičnin. Vendar povpraševanje po nepremičninah ni enakomerno skozi vse leto. Vsako

večje povpraševanje se pojavi, ko se pojavijo novi ugodni krediti z ugodnimi kreditnimi

pogoji, kot so Krediti za mlade družine, Zeleni kredit… Zadnja tri leta, odkar je bil Kredit za

mlade družine na razpolago, se je povečalo povpraševanje predvsem po stanovanjskih enotah

in hkrati povečalo cene vseh nepremičnin. Zadnji dve leti je prav tako opaziti povečano

povpraševanje skozi poletje. Povečalo pa se je povpraševanje kupcev za določeno regijo iz

druge regije Slovenije. Povpraševanje po ostalih nepremičninah (hišah, poslovnih prostorih in

parcelah) je dokaj enakomerno in ni večjih nihanj.

Vse več ljudi se odmika iz mesta na obrobja, kar je za obravnavane stavbe dobra informacija.

Prav tako je pozitivno, da je v bližini glavnega mesta Slovenije, kjer je povpraševanje

največje. Te hiše so manjše kvadrature in kot je raziskava pokazala, se kupci raje odločajo za

nakup le-teh.

53

Spletni portal o nepremičninah, www.nepremicnine.net, 2011. 54


http://www.nepremicnine.net/

http://www.stat.si/


4.3 SWOT ANALIZA

Ena najpogostejših in najbolj popularnih analiz v sklopu poslovnih ved je SWOT analiza

oziroma PSPN matrika v slovenski terminologiji55

. Analiza je izjemno koristna, sploh ker jo

je moč aplicirati tako recimo na sebe ali katero koli drugo osebo, kot tudi na vse ravni

poslovanja – produkt, serijo produktov, podjetje ter mnogo drugih podobnih kategorij, kot je

na primer trg, konkurenca itn. Pri SWOT analizi vzamemo pod drobnogled štiri aspekte in

sicer prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Namen analize je pomoč pri strateških

odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje, katere programe opustit ali jih ojačiti ali podobno.

Najprej je potrebno razmejiti prednosti/slabosti in priložnosti/nevarnosti. Prva dva aspekta se

nanašata na notranje dejavnike, druga dva na zunanje dejavnike. Glavna razlika pri tem je, da

imamo pri notranjih dejavnikih vpliv, da se prilagodimo, razvijemo, ali kako drugače

ukrepamo. Pri notranjih dejavnikih se nahajamo v območju lastnega vpliva.

Priložnosti/nevarnosti se nanašajo na zunanje dejavnike na katere nimamo vpliva in ne

moremo direktno sami narediti nič, kot le to da se prilagodimo. Torej gre za dva območja, eno

je območje vpliva, kjer imamo moč sami neposredno vplivati s svojimi dejanji, drugi

dejavniki so izven našega območja vpliva in ne moremo narediti direktno nič, lahko pa te

izkoristimo v svoj prid s fleksibilnostjo.

Prednosti se torej nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego določenega

cilja. Del poslovanja, kjer se počutimo močne, smo boljši od konkurence in predstavljajo

pomembno strateško prednost. Prednosti se nanašajo predvsem na funkcije v podjetju, kot so

marketing, finance, raziskave in razvoj, nabava, prodaja. Iz teh funkcij lahko izhajajo na drugi

strani tudi slabosti. Seveda v naše prednosti še naprej vlagamo, jih razvijamo in poskrbimo, da

prednost tudi dolgoročno ostanejo naše prednosti.

Slabosti na drugi strani predstavljajo šibkosti, področja kjer bi se morali izboljšati ter

področja, kjer smo resnično ranljivi. Primeri slabosti so pomanjkanje določenih veščin,

pomanjkanje ugleda, blagovne znamke, slaba kakovost produktov, prenizka marža itn.

Priložnosti so tisti del analize, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar

pozitivno vplivajo na naše delovanje ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji

prihodnosti. To so na primer novi tržni trendi, paradigme, večje spremembe in podobno.

55

Snoj, B., Gabrijan, V. Osnove marketinga. Maribor, 2008.


Nanašajo se predvsem na politične, ekonomske, socialne, okoljske, demografske, tehnološke,

vladne, zakonske in konkurenčne trende. Seveda so vse to lahko tudi nevarnosti.

Nevarnosti so nazadnje tista najbolj pereča zadeva v analizi, ki predstavlja potencialni

negativni vplivi, na katerega enostavno nimamo vpliva. Tukaj nam preostane zgolj to, da se v

svojem bistvu prilagodimo. Skrajna prilagoditev lahko pomeni celo zamenjavo posla. Izjemno

pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če se

določena nevarnost uresniči. Primer takšne nevarnosti je na primer sprememba zakonodaje,

po kateri podjetje izgubi celotni posel.

Tabela 15: SWOT matrika

PREDNOSTI SLABOSTI

prestižna lokacija v bližini Ljubljane,

dobra komunalna opremljenost,

neposredna bližina glavne ceste,

neposredna bližina šol, vrtcev, trgovin…,

urejene prometnice do objektov,

nizkoenergijska gradnja,

funkcionalna površina okoli stavb,

preprosta a atraktivna arhitektura.

neurejene kolesarske poti in poti za pešce

neenotnost razvoja mesta

povečan promet v času prometnih konic

šibka ekonomska moč prebivalstva

omejenost kupcev pri razporejanju

prostorov v objektu

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

rešitev povpraševanja po stanovanjskih

objektih v občini Dol pri Ljubljani,

uvajanje novejše tehnologije in materialov

pri gradnji,

ustvarjanje pozitivne podobe občine,

izboljšanje življenjskih pogojev občanov.

skrite napake objekta – uveljavljanje

garancije

pomanjkanje lastnih finančnih sredstev

slabšanje razmer na trgu nepremičnin

manjšanje kupne moči prebivalstva

nižja cena hiš v sosednjih občinah

možnost sprememb obrestnih mer v času

gradnje

Končna strategija je seveda, da gradimo na prednostih, odpravimo pomanjkljivosti,

izkoristimo priložnosti ter se izognemo nevarnostim. Kot omenjeno, lahko SWOT analizo

apliciramo na katero koli področje in zato je tako široko uporabna.


5 SKLEP

V današnjem času je dobra organizacija izrednega pomena. Potrebna je predhodna proučitev

vseh danih pogojev in razmer, proučiti je potrebno teren in dostopnost, komunalne vode, ki so

obstoječi in bi nam v času gradnje koristili ali pa nam morda predstavljajo celo oviro.

Potrebno je spremljati novo tehnologijo in nove materiale, ki se na področju gradbeništva

nenehno spreminjajo in izboljšujejo.

Zelo pomembna je tudi izbira pravega kadra. Na gradbišču se nenehno soočamo z

nepredvidenimi situacijami in vodstvo mora biti dovolj usposobljeno, da težave rešuje sprotno

in predvsem učinkovito. Prav tako moramo poskrbeti za varnost vseh prisotnih na gradbišču.

V diplomski nalogi je predstavljena organizacija gradbišča, kjer je kot prvo potrebno proučiti

predhodne pogoje grajenja. Pomemben del je tudi dimenzioniranje objektov, naprav in

napeljav. Ko imamo vse te podatke lahko izdelamo projekt organizacije gradbišča.

Ker pa je bila težnja te diplomske naloge, da se investitorju ponudi celovita rešitev, smo se

dotaknili tudi raziskave nepremičninskega trga. Opaziti je bilo, da se sicer število novogradenj

z leti zmanjšuje kot je v upadanju tudi samo povpraševanje. To lahko predpišemo predvsem

gospodarski krizi, ki trenutno vlada v našem okolju. Kljub temu, pa je lahko gradnja petih

stanovanjskih objektov lahko poslovna priložnost, saj je na območju Dola pri Ljubljani

ponudba nepremičnin majhna.


6 VIRI IN LITERATURA

Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/, 2011.

Certifikat geodetskega posnetka, št. 07-033, Biro Rabin d.o.o., 2007.


ureditvijo, Projekt PGD: št. proj. 2605-013-2007, Prodom Mario Rukelj s.p., Maribor, 2009.

Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo, SIST EN 1610, 2001.

Izločevalniki lahkih tekočin, SIST EN 858-2, 2003.


1996.

Lokacijska informacija, Občina Dol pri Ljubljani, št. 3501-306/2006, Dol pri Ljubljani, 2006.

Pokrovi za odtoke in jaške na voznih površinah in površinah za pešce, SIST EN 124, 1996.

Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/2008.

Projektni pogoji, Elektro Ljubljana d.d., št. 1580/2007, 2007.

Projektni pogoji, Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. KA2072304RA, Ljubljana, 2007.

Prostorski informacijski sistem občin,

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=DOL_PRI_LJUBLJANI, 2011.

Prostorski portal RS, http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl, 2011.



Snoj, B., Gabrijan, V. Osnove marketinga. Maribor, 2008.

Soglasje za priključitev, Direkcija RS za ceste, št. 37167-2485/2009/3, Ljubljana, 2009.

Spletni portal o nepremičninah, http://www.nepremicnine.net, 2011.

Statistični urad RS, http://www.stat.si/, 2011.

Uredba o zagotavljanju varnosti pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Uradni list RS,

št. 83/2005.

Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

Uradni list RS, št. 45/05, 45/07.

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=DOL_PRI_LJUBLJANI

http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl

http://www.nepremicnine.net/

http://www.stat.si/



102/2004, 47,04, 126/07, 108/09.

Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007.


7 PRILOGE

7.1 SEZNAM SLIK

Slika 1: Lokacija gradbišča ........................................................................................................ 4

Slika 2: Prikaz objektov na parcelah .......................................................................................... 5

Slika 3: Fasada 1 in fasada 2 objekta A ..................................................................................... 7

Slika 4: Tloris pritličja in mansarde objekta A .......................................................................... 7

Slika 5: Tloris pritličja objektov B, C, D, E ............................................................................... 8

Slika 6: Tloris mansarde objektov B, C, D, E ............................................................................ 9

Slika 7: Fasada 1 in fasada 2 objektov B, C, D, E ................................................................... 10

Slika 8: Ureditev meteorne kanalizacije ................................................................................... 14

Slika 9: Projekt ceste ................................................................................................................ 16

Slika 10: Vzdolžni prerez – južna os ........................................................................................ 16

Slika 11: Situacija okolja .......................................................................................................... 19

Slika 12: Situacija vodovodnega priključka ............................................................................. 21

Slika 13: Situacija plinskega priključka ................................................................................... 23

Slika 14: Digitalni katastrski načrt ........................................................................................... 25

Slika 15: Geodetski posnetek ................................................................................................... 26

Slika 16: Zakoličbena situacija ................................................................................................ 27

Slika 17: Gradbiščni kontejner ................................................................................................. 48

Slika 18: Kemično stranišče za gradbišča ................................................................................ 48

Slika 19: Opozorilna tabla pri vhodu na gradbišče .................................................................. 51

Slika 20: Rast števila prebivalstva v Sloveniji ......................................................................... 66

Slika 21: Starostna struktura leta 2011 v Sloveniji .................................................................. 67

Slika 22: BDP Slovenije v letih 2005 - 2010 ........................................................................... 70

Slika 23: Stopnja brezposelnosti v letu 2011 ........................................................................... 71

7.2 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Prikaz napetosti kabla ............................................................................................... 18


Tabela 2: Število dni rezerve materialov n ............................................................................... 35

Tabela 3: Vrednost koeficienta neenakomernosti porabe in neenakomernosti dobave

materiala ................................................................................................................................ 35

Tabela 4: Specifična obremenitev skladišča ......................................................................... 35

Tabela 5: Manipulativni koeficient ....................................................................................... 36

Tabela 6: Vrednosti za koeficient in fazni zasuk ......................................................... 42

Tabela 7: Predvideni električni porabniki na gradbišču ........................................................... 43

Tabela 8: Normativi porabe vode ............................................................................................. 44

Tabela 9: Izračun količine vode za potrebe gradbišča ............................................................. 45

Tabela 10: Normativi za velikosti začasnih prostorov ............................................................. 47

Tabela 11: Seznam glavnih materialov .................................................................................... 57

Tabela 12: Popis pripravljalnih in zaključnih del ..................................................................... 59

Tabela 13: Število dokončanih novogradenj enostanovanjskih stavb v Sloveniji ................... 73

Tabela 14: Število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe ................................. 73

Tabela 15: SWOT matrika ....................................................................................................... 76

7.3 NASLOV ŠTUDENTA

Simona Lugarić

Mariborska cesta 137a

3000 Celje

[email protected]

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rojena: 26. april 1983

Šolanje: 1990 – 1998: Osnovna šola Hudinja v Celju

1998 – 2002: Gimnazija Celje Center

2003: Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru

7.5 OSTALE PRILOGE

Priloga 1: Shema organizacije gradbišča

mailto:[email protected]

Documents

IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS ... · Prva zavedanja o pomenu organizacije gradbišča segajo že v srednji vek. Veda o organizaciji gradbenih del je razmeroma