Biznis info

Broj 19 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

Podmladenata turisti~ka industrija

moè da napraviuspe{na prikazna

NATO I EU SPAS ZA MAKEDONSKATAEKONOMIJA

Gra|anite }e izberat -

siroma{ni ili vo Evropa

AVTOBUSKIOT SOOBRA]AJ VO ZEMJAVA GI PRE@IVUVA NAJTE[KITE MOMENTI

„Vozi Mi{ko“ go sotre redovniot prevoz


SNE@ANA JOVANOVSKA, SOPSTVENI^KA NA TURISTI^KATA AGENCIJA„ORFEJ“ I PRETSEDATELKA NA ZDRU@ENIETO ZA UGOSTITELSTVO I

TURIZAM VO STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

BIZNIS INFO18 êtvrtok, 24 juni 2010

A vtobuskiot prevoz napatnici vo dràvavagi preìvuva svoite

najte{ki momenti.Slabata ekonomska mo},opa|aweto na obemot natransportnite uslugi, zgo-lemuvaweto na vleznitetro{oci, nepovolnata kre-ditna politika na dràva-ta za obnova na vozniotpark, nelojalnata konkuren-cija i sli~no, dovedoa dostagnacija i pad na ekonom-sko-finansiskata mo} naavtobuskite prevoznici.Istovremeno, intenzivnovladee nelegalniot prevozna patnici vo site svoi ob-lici.

Procesot na strukturnipromeni {to go zafati iavtobuskiot soobra}aj, po-toa recesionite dvièwa{to negativno se refle-

ktiraa i vrz ìvotniotstandard na naselenieto,kako i dov~era{nite me|u-narodni vizni barieri iprisposobuvaweto konevropskoto zakonodavstvo,imaa silno vlijanie i vrzodnosite i sostojbite voavtobuskiot soobra}aj, ~ijaosnovna karakteristika es* pogolemoto sitnewe nanekoga{niot krupen trans-porten kapital.

TRANSPORTNI KAPACITETI

Spored podatocite naDràvniot zavod za stati-stika, vkupniot broj avtobu-si za me|uop{tinski i zame|unaroden soobra}aj nakrajot od 2009 godina izne-suva{e 650, dodeka po pr-viot kvartal od 2010 godi-na taa brojka e zgolemenana 750 avtobusi.

Sostojbite vo avtobu-skiot soobra}aj se krajnozagriùva~ki od aspekt nastarosnata struktura naavtobusite i na finansi-skite mo`nosti za nivnokvalitetno obnovuvawe.Najgolemiot broj avtobusise so karakteristika za op-{tinski i za me|uop{tin-ski prevoz, dodeka me|una-roden prevoz moè da sevr{i so mal procent od po-stojniot vozen park, iakoistiot ima tendencija napermanentno zgolemuvawe.

Op{ta e ocenata deka,dokolku ne se podobri stru-kturata na vozniot park odekolo{ko-tehni~ki aspekt,se namaluvaat mo`nostitena na{ite transporteri zaaktivno vklu~uvawe na me-|unarodniot pazar na pat-ni~ki uslugi, vklu~uvaj}i ja

i sorabotkata so turisti~-kite agencii od zemjata iod stranstvo. Edno od re-{enijata {to bi predizvi-kale pozitiven efekt zanadminuvawe na vakvatasostojba e namaluvawe navkupnite dava~ki kon drà-vata za uvoz na ponoviavtobusi, koi gi zadovolu-vaat ekolo{kite standar-di. Tie dava~ki vo ovoj mo-ment se dosta visoki, i po-kraj ovozmoènoto pravo za

eden kratok period od ne-kolku meseci da se uvezuva-at avtobusi i so postara go-dina na proizvodstvo (do15 godini starost).

Spored podatocite naCarinskata uprava na Re-publika Makedonija, voperiodot od 13 mart do kra-jot na april vo zemjata seuvezeni 151 vozilo za pre-voz na patnici (za pove}eod 10 lica). Mo`nosta {toja dade Vladata za prodol-ùvawe na rokot za moènuvoz na postari avtobusido krajot na septemvriovaa godina e na barawe naprevoznicite i e pozitivnooceneta, pa po taa osnova

se o~ekuva da se podobrikvalitetot na vozniot parki negovata starosna stru-ktura.

Za razlika od tovarni-ot soobra}aj, kade {to seforsira glavno uvoz na no-vi kamioni poradi obezbe-duvaweto na transportnitedozvoli i drugi privile-gii, pravoto za uvoz na sta-ri vozila vo patni~kiot so-obra}aj e mnogu pozna~ajno,poradi krajno lo{ata sta-

rosna struktura (prose~na-ta starost e nad 15 godini),osobeno na onie za prevozvo vnatre{niot soobra}aj.

OSTVAREN OBEM NA USLUGI

Vo avtobuskiot soobra-}aj vo Republika Makedoni-ja, vo 2009 godinata, vkup-niot broj prevezeni patni-ci (11,6 milioni patnici)beleì porast za 14,4 pro-centi vo odnos na 2008 go-dina kako rezultat na zgo-lemeniot broj na patnicivo vnatre{niot soobra}aj,za razlika od me|unarodni-ot patni~ki prevoz koj os-

tvari namaluvawe na obe-mot za 20,4 procenti.

Pri~inite za zgoleme-niot obem na prevezenipatnici vo vnatre{niotsoobra}aj treba da se baravo osetno namaleniot stan-dard na naselenieto, koes* po~esto se odlu~uva dago zameni prevozot so sops-tveniot avtomobil, so ko-ristewe na avtobuskite us-lugi, kako i poradi efekti-te od zgolemenite inspek-

ciski kontroli za suzbiva-we na nelojalnata konku-rencija. Od druga strana,transportnoto vlijanie voavtobuskiot soobra}aj vo2009 godina, izrazen prekuostvareni patni~ki kilo-metri beleì namaluvaweza 2,1 procenti poradi opa-|awe na vlijanieto vo me|u-naroden prevoz i pokraj toa{to vo nacionalniot pre-voz e ostvaren porast za6,5 procenti.

Analizata na ostvaru-vawata vo avtobuskiot soo-bra}aj ukaùva na faktotdeka prose~niot prevozenpat na patnicite vo vna-tre{niot i vo me|unarod-

niot soobra}aj vo 2009 go-dina e osetno namalen voodnos na 2008 godina (vonacionalniot za 8,4 pro-centi, vo me|unarodniot za9,3), sostojba koja paralel-no so opa|aweto na brojotna prevezeni patnici (za20,4 procenti), drasti~nogi namaluva ostvarenitefinansiski efekti.

Vakvata tendencija eprodolèna i vo prvototrimese~je od 2010 godina.Taka, vo ovoj izminat peri-od od godinava, obemot naprevezeni patnici vo naci-onalniot soobra}aj e zgole-men za 4,0%, dodeka me|u-narodniot prevoz i natamubeleì opa|awe (za 14,6procenti) vo odnos na pr-voto trimese~je od 2009 go-dina. Transportniot u~i-nok izrazen preku ostvare-ni patni~ki kilometri be-leì opa|awe kako vo naci-onalniot (za 4,7 procenti),taka i vo me|unarodniotavtobuski prevoz (za 20).

OSNOVNI PROBLEMIVO RABOTEWETO

Eden od pote{kiteproblemi od eksterna pri-roda koj podolg period enere{liv, kako za prevoz-nicite taka i za dràvata,pretstavuva nelojalnatakonkurencija predizvikanaod takanare~enite „diviprevoznici“, vo koi domi-niraat kombi-prevoznicitei korisnicite na privatniavtomobili. Tie vr{at ja-ven prevoz na patnicisprotivno na uslovite pro-pi{ani so postojnite za-konski propisi. Tie vozatbez registrirani vozni re-

dovi, ne vleguvaat vo avto-buskite stanici, ne pla}a-at dava~ki kon dràvata,nezakonski ostvaruvaatfinansiska dobivka, {tovkupno ostava direktniposledici vrz finansisko-to rabotewe na redovniteprevoznici i pravi dano~-na evazija na Buxetot nadràvata.

Kombiwata i divitetaksisti se prisutni na me-sta kade {to ima golemafrekvencija na patnici(centar na grad, avtobuskistanici, pazari, {koli,bolnici i drugi javni obje-kti). Kombi-vozilata i di-vite taksi-vozila se bezvozen red i naj~esto trgnu-vaat otkako }e se napolnivoziloto. Naj~esto trgnuva-wata se pred vremeto natrgnuvawe na redovnite li-nii. Pri vr{eweto na va-kviot prevoz ne postoi pis-men dogovor so patnicite,ne se izdavaat bileti nitukakov bilo dokument za iz-vr{ena usluga, odnosnoprevozot se izvr{uva sousten dogovor, {to kakoforma mnogu im ja ote`nu-va i rabotata na inspekci-skite organi za da go doka-àt napraveniot prekr{ok.Cenite za prevoz so kombii so divi taksi-vozila seza okolu 30 procenti poni-ski od redovnite ceni voliniskiot prevoz. Nelojal-nata konkurencija, vo kojase vbrojuva i masovnata po-java na „divite prevozniciso privatni avtomobili“, esilno izrazena vo site vi-dovi patni~ki prevoz (vogradskiot, vo prigradskiot,vo avtotaksi prevozot i voredovniot liniski prevozna patnici).

AVTOBUSKIOT SOOBRA]AJ VO ZEMJAVA GI PRE@IVUVA NAJTE[KITE MOMENTIFOKUSIRANO

n Nelojalnata konkurencija, vo koja se vbrojuva i masov-nata pojava na „divite prevoznici so privatni avtomo-bili“, e silno izrazena vo site vidovi patni~ki prevoz

n Cenite za pre-voz so kombi iso divi taksivozila se zaokolu 30 pro-centi poniskiod redovniteceni vo lini-skiot prevoz


êtvrtok, 24 juni 2010 BIZNIS INFO 19Nelojalnata konkuren-

cija e izrazena i preku vra-botuvawe na penzioniranilica, koi istovremeno ko-ristat dràvni privilegii(nadomestoci za nevrabo-tenost, za tehnolo{ki vi-{ok i sli~no) ili, pak, senevraboteni lica, koi nese prijaveni pred nadle`-nite organi i za istite nese pla}aat pridonesi i da-noci. Isto taka, nikade nese prijavuva nitu ostvare-na realizacija od rabote-weto bidej}i del od pre-vozni~kite uslugi se napla-}aat vo gotovo, a ne prekusmetka.

Kako posledica na va-kvata sostojba doa|a dosinxir na neekonomsko na-maluvawe na cenite naprevoznite uslugi, s* po~e-sto i pod cenata na ~ine-we, so negativen odraz vrztro{kovniot aspekt vo ra-boteweto, vrz reproduktiv-noto odrùvawe na vozniotpark i vrz razvojnite mo`-nosti na ovaa soobra}ajnagranka.

Za suzbivawe na vakva-ta pojava se permanentnibarawata do nadle`nite

dràvni organi, koi i po-kraj seriozniot pristap zanejzino nadminuvawe s*u{te ne uspevaat do kraj dase spravat so ovaa pojava.

Poslednite izmeni idopolnuvawa na Zakonot zaprevoz vo patniot soobra-}aj, osobeno prakti~notozaìvuvawe na primenatana licencite, pridonesoa

za sozdavawe praven redvo vr{eweto na prevozni~-kata dejnost i za namaluva-we na vlijanieto na nelo-jalna konkurencija (baremkoga se vo pra{awe uslovi-te za vr{ewe na osnovnatadejnost).

Vo ramkite na primena-ta na ponovite reformskipropisi, elektronskataraspredelba na avtobuski-te linii vo vnatre{niot ivo me|unarodniot soobra-}aj, dadoa pozitivni efe-kti vo ovaa sfera i pokraj

toa {to ovoj proces trebau{te da se usovr{uva iunapreduva, od aspekt napodobruvawe na transpa-rentnosta i mo`nosta zaponeposredno vlijanie naprevoznicite vo postapka-ta na odobruvawe na lini-ite. Taka, vo soglasnost sozakonskite propisi, vo pos-lednata sprovedena po-

stapka za odobruvawe navozni redovi, na koja apli-ciraa 71 prevoznik so 110barawa, raspredeleni se27 me|uop{tinski i 26 me-|unarodni linii za prevozna patnici.

I pokraj toa {to vo ovojmoment visinata na vkupni-te tro{ocite {to prevoz-nicite moraa da gi nami-rat za zadovoluvawe na za-konskite barawa (za obez-beduvawe na sertifikat name|unarodnite voza~i, zaupravitelite i za licenci-

te, za dozvoli i sl.) se do-sta visoki, moè da se kaèdeka vo avtobuskiot prevozod praven aspekt se postig-nati zna~ajni efekti.

Vo ovoj kontekst neod-minlivo se potencira i s*u{te nere{eniot problemso visokite tro{oci za ze-len karton, {to prevozni-cite gi pla}aat za rabotavo me|unarodniot soobra-}aj, koi krajno negativno seodrazuvaat vrz tro{kovni-ot aspekt na firmite.

ZAKONSKA REGULATIVA

I pokraj toa {to Repub-lika Makedonija s* u{te nee ~lenka na Evropskataunija, vo ovoj predprista-pen period obvrskite zausoglasuvawe na na{etozakonodavstvo so evropska-ta legislativa na prevoz-

nicite im sozdava{e sood-vetni problemi i tro{oci(za primena na ekolo{kistandardi, zadolìtelnaprimena na digitalnite ta-hografi i sli~no).

Na nivo na dràva nepostoi poseben dokumentod tipot Strategija zafunkcionirawe i razvoj napatni~kiot soobra}aj, nopostojnite zakonski propi-si (Zakonot za prevoz vopatniot soobra}aj i pobli-skite propisi za negova re-alizacija, Zakonot za osno-

vite na bezbednost na soo-bra}ajot na pati{tata, bi-lateralnite spogodbi {toRepublika Makedonija gisklu~uva so drugite zemji idrugo) pretstavuvaat dobraosnova za regulirawe napolitikata i odnosite voovaa soobra}ajna granka bi-dej}i se temelat na postu-latite na evropskata le-gislativa, imaj}i gi pred-vid specifikite na nacio-nalnoto podnebje i intere-site na prevoznicite.

Koga e vo pra{awestrategijata na EU vo delotna soobra}ajot, glaven ak-cent e daden na ekolo{kiotmoment, so primena na sepostrogi ekolo{ki kriteri-umi za vozilata i za ~ijaprimena nema alternativadokolku firmite imaat na-mera da se pojavat naevropskiot pazar. Gledanood toj aspekt, vo ovoj mo-

ment mal broj od makedon-skite firmi moàt da gizadovolat ovie uslovi i daopstojat na ovie pazari.

Vo nasoka na podobru-vawe na imixot i koriste-weto na avtobusite na po-{iroko evropsko nivo, kakoedni od najbezbednite,najfleksibilnite, najeko-lo{kite i najdostapniteprevozni sredstva, vo fa-za e kampawata na promo-cija na kolektivniot pat-ni~ki transport, poznatpod nazivot „Smart move“,

koja ima za cel za {to pogo-lemo omasovuvawe na avto-buskiot prevoz, za koja go-lem pridones dava avtobu-skata industrija, poddrà-na od me|unarodnata orga-nizacija za paten trans-port IRU. Akcentot {to sedava za pogolemo promovi-rawe na ovoj vid soobra}ajproizleguva od faktot {to55 procenti od javniottransport vo Evropa se vr-{i so avtobusi.

NASOKI NA DEJSTVUVAWE

So cel za nadminuvawena zna~aen del od proble-mite vo avtobuskiot soo-bra}aj, prevoznicite se za-lagaat za prezemawe naslednite merki i aktivno-sti:

1. Dosledna i celosnaprimena na postojniot Za-

kon za prevoz vo patniotsoobra}aj i drugite zakon-ski propisi, koi se povrza-ni so vr{eweto na dejnosta- avtobuski prevoz na pat-nici, od strana na siteu~esnici vo soobra}ajotpod ednakvi uslovi.

2. Pointenzivna aktiv-nost na nadle`nite inspek-ciski organi za nadminuva-we na devijantnite pojavina transportniot pazar, apred s* vo suzbivawe na„nelojalnata konkurencija“po site osnovi.

3. Podosledna primenana kaznenite merki za pre-kr{itelite na zakonskitepropisi, so primena naprogresivni kazni, odnosnopri sekoe povtoruvawe naprekr{ocite kaznite pove-}ekratno da se zgolemuvaat.

4. Realizirawe na po-krenatata inicijativa naprevoznicite za namaluva-we na cenata na zeleniotkarton za me|unaroden pre-voz, po primerot kako {totoa e napraveno vo drugiteevropski zemji.

5. Poddr{ka na kampa-wata za dvojno zgolemuva-we na avtobuskiot trans-port vo nacionalnite stra-te{ki dokumenti vo nared-niot srednoro~en period.

6. Klu~en faktor zanadminuvawe na zna~aendel od problemite vo pat-niot soobra}aj na koj trebada mu se posveti posebnovnimanie pretstavuva una-preduvaweto na partner-skata sorabotka me|u pre-voznicite, Ministerstvotoza transport i za vrski iDràvniot inspektorat zapaten soobra}aj, vo nasokana unapreduvawe na nivna-ta operativna sorabotka,kako prioriteten i nemino-ven proces za osovremenu-vawe na odnosite vo ovaastopanska dejnost. Vo taanasoka e potrebno potpi{u-vawe memorandum za sora-botka i za formirawetransporten komitet kakostru~en operativen forum.

Mitko Mitevski

Ublaùvawe so antikriznite merki

Vo situacija koga kri-zata ja pokaà seta svojasurovost, ne samo konavtobuskiot soobra}aj tukukon celokupnite stopanskisostojbi, zna~ajno be{ereagiraweto na dràvataso donesuvaweto na pake-tot na antikrizni merki za

ublaùvawe na negativni-te posledici, ~ij benefitgo po~uvstvuvaa i avtobu-skite prevoznici (miruva-we i otpi{uvawe na odre-deni obvrski kon dràva-ta, reprogramirawe nadolgovite, namaluvawe nacarinite i drugo).

n Poslednite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za prevoz vo patniotsoobra}aj, osobeno prakti~noto zaìvuvawe na primenata na licenci-te, pridonesoa za sozdavawe praven red vo vr{eweto na prevozni~ka-ta dejnost i za namaluvawe na vlijanieto na nelojalna konkurencija,no vo praktika sostojbata i natamu e zagriùva~ka

Prose~niot prevozen pat vo nacionalniot i me|unarodniot soobra}aj

H rvatska dosega, ako se ze-me predvid i posledniotpretpristapen fond IPA,

iskoristila 44 otsto od parite{to & bea na raspolagawe odfondovite na EU, iako vo jav-nosta se naglasuva iskoriste-nost na 90 otsto od prethodni-te programi.

Vo Hrvatska s* u{te mnogumalku se znae za realiziraniteproekti, za idnite proekti i zamo nostite za tro{ewe pari odfondovite na EU, iako se pribli-ùva periodot (2012-2013), kogakako ~lenka na raspolagawe }e ima3,5 milijardi evra od tie izvori.

Imeno, so vleguvaweto na Hr-vatska vo EU & se otvoraat tri no-vi fondovi, koi se instrumentina politikata na kohezijata naUnijata: Koheziskiot fond (za ì-votnata sredina, za transportnainfrastruktura), Evropskiotfond za regionalen razvoj (foku-siran na namaluvawe na ekonom-skata neramnoteà me|u regioni-te i socijalnite grupi vo EU) i

Evropskiot socijalen fond (zavrabotuvawe).

Me|u drugoto, stanuva zbor zafinansirawe na raboti bitni zaìvotot: obrazovanie i vrabotu-vawe, investicii vo naukata i voistraùvaweto, transportot, ì-votnata sredina i drugo.

Vo idnina s* pove}e pari odEU }e bidat namenuvani za odre-dena industrija, biznisi, grado-vi i op{tini, a mo`nosta za mi-lijardi evra }e bide prokockanazasekoga{.

Za razlika od pretpristapni-te fondovi, koi bea naso~eni konre{avaweto na pretpristapniteprioriteti i sproveduvaweto nazakonodavstvoto na EU, fondovi-te koi proizlegoa od politikatana kohezija finansiraat proektkoi prvenstveno go pottiknuvaatekonomskiot i socijalniot razvoj.

Podatocite od Ministerstvo-to za finansii i Delegacijata naEU vo Hrvatska pokaùvaat deka za~etirite pretpristapni programi(KARDS, FARE, ISPA, SAPARD)

na raspolagawe bile 407 milionievra. Za proekti se dogovoreni362 miliona evra, {to zna~i dekase iskoristeni 90 otsto.

Koga na toa }e se dodade ma-lata iskoristenost na posledna-ta programa za pomo{ pred vle-zot vo EU, IPA, koja{to gi zamenisite prethodni fondovi i e vosila do 2011 godina, vkupnataiskoristenost e dvojno pomala,poto~no 44, 06 otsto.

Politi~kiot sovetnik na De-legacijata na EU Martin Majernaglasuva deka dràvata mora dapodgotvi dovolen broj dobri, no-vi proekti, no i da gi sprovedepostojnite.

- Delegacijata na EU dosegabe{e soo~ena so nedostatok naaùrnost od strana na hrvatskitedràvni organi, koi po vleguva-weto vo Unijata }e moàt da isko-ristat mnogu pogolema pomo{ odfondovite na EU. Novite fondo-vi }e gi pottiknat natamo{niotrazvoj i modernizacijata na eko-nomijata i op{testvoto kako ce-

lina, no za toa e neophodno da seobu~at stopanstvenicite i da sepodgotvat proekti (infrastruktu-ra, transport, ìvotna sredina)vo mnogu pogolema merka otkolkudosega - objasnuva Majer.

Sli~no predupreduva i VesnaPusi}, {ef na Nacionalniot od-bor za sledewe na pregovoriteso EU.

- Nie s* u{te sme lo{i mom-ci. S* u{te nemame „efikasna ividliva strategija za komunika-cija so Evropa - naveduva Pusi}.

Vesna Vrga-Perovi}, konsul-tant na Akademijata za doìvotnou~ewe, naglasuva kako treba da senapravi centralna baza na siteproekti. Od aspekt na potencijal-nite korisnici na fondovitepredlaga pravilo, koe proizlegu-va od na~eloto deka zad sekoj odfondovite na EU stoi odredenafilozofija: dobro e da se odbereeden do dva fonda, koi sistemat-ski se sledat, a odgovaraat nastrate{kata nasoka na odredenaorganizacija ili kompanija.

Iako Vesna Pusi} predupredu-va deka Hrvatska ima kratok vre-menski period, koga stanuva zborza idnite koheziski fondovi, za-brzanoto u~ewe od drugite i odpodobrite mora da dade podobrirezultati. Vo Hrvatska postojatprimeri na pretpristapni fon-dovi na koi moè da se u~i, a odsamata vrednost mnogu pova na eobuka za procedurite na EU i po-vrzanosta na instituciite, eks-pertite i na krajnite korisnici.

Bankarite smetaat deka fon-dovite, koi }e dojdat, }e im giotvorat vratite za pove}e rabo-ti, od pri~ini {to se zgolemuvabrojot na proekti naso~eni konstopanstvenicite, kako i poradifaktot deka site korisnici }emoraat odnapred sami da osigu-raat finansirawe na proektite.

Kolku vo seto toa se bitniinovaciite zboruva primerot naErste banka od Ungarija, koja sepofali kako razvila sopstvenaalatka za prethodna procena naproektite na klientite.

EVROPSKI FONDOVI

Hrvatska iskoristila samo 44 otsto od parite

PARALELI


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

MENAXERI

PI „VITAMINKA“ OD PRILEP

D iplomiraniot ekono-mist Sa{o Naumoskie nov generalen di-

rektor na prehranbenataindustrija „Vitaminka“ odPrilep, funkcija {to dose-ga ja izvr{uva{e negoviottatko Simon Naumoski. Sa-{o Naumoski koj dosega be-{e negov zamenik, od dene-ska }e bide prviot menaxerna ovaa prilepska kompani-ja, a Simon Naumoski i na-tamu }e ja izvr{uva funkci-jata, pretsedatel na Uprav-niot odbor na kompanijata.Ovaa odluka ja donese So-branieto na akcioneri nakompanijata na predlog naUpravniot odbor.

- Odlukata e donesenaso cel da se podelat obvr-skite bidej}i dosega{niotgeneralen direktor SimonNaumoski be{e i pretseda-tel na Upravniot odbor.Mojata zalo`ba }e bide„Vitaminka“ da go prodolìuspe{no kako i dosega patotna razvojot, so primena nasite sovremeni standardivo rabotata, otvorawe novi

pazari - izjavi noviot dire-ktor Sa{o Naumoski.

„Vitaminka“ e me|u tri-te najuspe{ni firmi vogradot. Pove}e od 300 vra-boteni imaat ekonomska si-gurnost, a prehranbenataindustrija „Vitaminka“ vlo-ùva{e vo investirawetovo pogonite za ~okoladi iza keksi. êtirieset otstood proizvodstvoto plasirana re~isi site kontinenti ie edna od prvite vo prime-nata na site standardi, ka-ko i na standardite zazdrava hrana NASSR.

Sa{o Naumoski novgeneralen direktor

INVESTICII

„RADE KONÂR – TEP“

M inisterot za eko-nomija vo Vlada-ta na Republika

Makedonija, d-r FatmirBesimi, ja poseti kom-panijata „Rade Kon~ar –TEP“ pri {to ja pu{tivo redovna upotrebanajnovata vrvna svetskatehnologija za obrabo-tka na metali.

Be{e izvr{ena pre-zentacija na tema „Inve-sticii vo uslovi na kriza“zaradi zapoznavawe somo nostite na kreditni-te linii na Evropska in-vesticiska banka i Make-donskata banka za poddr-{ka i razvoj za malite iza srednite pretprijatija.

Mo`nosta za aplika-cija za ovoj fond prv jaiskoristi tokmu „RadeKon~ar TEP“ so nabavkana najnovata laserskama{ina „fiber laser L1Xe“- Salvagnini - Italija zaobrabotka na metalni inemetalni materijali irobotski sistem za zava-

ruvawe ALMEGA-Japo-nija. So toa „Rade Kon-~ar TEP“ se vbroi vorangot na svetski reno-miranite kompanii so

najsovremena tehnologi-ja na obrabotka na mate-rijali.

Spored zborovite naGoran Antevski, direk-

tor na „Rade Kon~ar -TEP“ vo primenata nanovata tehnologija seinvestirani ~etiri mi-lioni evra.

Vovedena vrvna tehnologijavo proizvodstvoto

D-r. Fatmir Besimi i Goran Antevski

êtvrtok, 24 juni 2010 BIZNIS INFO 21

J avnite nabavki vo RM,implementcija na za-konskata regulativa vo

grade`ni{tvoto, po~ituva-we na dogovornite obvrskivo delot na navremena nap-lata i kvalitetna naplata,kako i sostojbite vo proiz-vodstvoto, izvozot i uvozotna grade`ni i na nemetalniproizvodi bea tema na ras-prava na sednicata na Zdru-ènieto na grade`ni{tvo-to, industrijata na grade`-ni materijali i na nemeta-li. (17. 6. 2010).

Na sednicata se istaknadeka javnite nabavki vo dr-àvata, od godina vo godinabeleàt trend na zgolemu-vawe, taka {to vkupnatavrednost na javnite nabavkivo 2009 godina u~estvuva so12 procenti vo BDP.

Vo grade`ni{tvoto, vo2008 godina se sklu~eni 728dogovori za rabota, a vo2009 godina 1.165 dogovori,odnosno zgolemuvawe od

okolu 60%. Vo niv najgolemou~estvo imaat dogovoriteza izveduvawe koe se dviìso okolu 87 – 90 procenti.

Kako {to se istaknaa nasednicata, grade`niciteredovno gi sledat i aplici-raat na objavenite javnitenderi, me|utoa imaa zabe-le{ki koi moàt da se sve-dat na:

- ne se jasno definiranipravilata na u~estvuvawe;

- ne se po~ituvaat pra-vilata za izrabotka na ten-derskata dokumentacija;

- ~esto tenderite se ne-

stru~no izraboteni od ne-kompetentni lica, koi nedo-volno go poznavaat proce-sot, na primer, na gradewe,zatoa {to mora da ima uni-ficirani predmeti i pres-metki, rokot za gradewetreba da bide fiksen, od-nosno da go odredi investi-torot, potoa garantniot rok,a, isto taka, se prepora~uvakontinuirana kontrola naopisite vo javnite nabavkii drugo;

- vo kriteriumite ~estone se po~ituvaat odredbiteod Zakonot za gradewe, po-

sebno licencite {to gi po-seduvaat grade`nite kompa-nii i istite treba da bidatprioritet, a ne da se otsta-puvaat na drugi firmi zaapelirawe, no i dobivawerabota;

Grade`nicite istaknu-vaat deka, sepak, pote{katarabota e da se naplatiizrabotenoto, posebno oddràvnite i od lokalniteinstitucii, od pri~ina {to~esto vo dogovorite, odstrana na investitorite, sepredviduva rok na pla}aweod najmalku 90 dena, pa ipove}e od 160 dena od denotna potpi{uvawe na situa-cijata, pri {to ispa|a gra-de`nicite da ja finansira-

at gradbata, da platat DDVna ispostavena, a nenapla-tena faktura, da obezbedatplata na vrabotenite i dagi namirat site drugi da-va~ki kon dràvata.

Kompaniite koi proiz-voditeli na grade`ni, ne-metalni i na drugi proizvo-di {to go sledat grade`-ni{tvoto, na sostanokotistaknaa deka javnite ten-deri ne samo {to sozdavaatfinansiski problemi nagrade`nite firmi tuku ima-at vlijanie i vrz niv, odpri~ina {to sinxirot nanenaplateni pobaruvawa sereflektira i kaj niv i gidoveduva vo situacija na go-lema nelikvidnost. Od dru-ga strana, energijata, poseb-no cenata na mazutot koja zaedna godina e zgolemena od9,8 denari, na po~etokot od2009 godina, sega e okolu 35denari. Zatoa, pove}etofirmi razmisluvaat da gizatvorat svoite proizvodni

pogoni, a pri~ina pove}e e ikonkurencijata od uvoz naistite proizvodi na na{iotpazar, bez da im se obrnevnimanie za kvalitetot, ane im bara atest za kvali-tet, kako {to toa se pravipri izvozot na na{ite pro-izvodi.

Na sednicata se zaklu-~i, pismeno da se informi-raat nadle`nite mini-sterstva za problemite sokoi se soo~uvaat kompanii-te vo tekovnoto rabotewe,kako i mo`nosta da se nap-latat me|usebnite pobaru-vawa so prebivawe so poba-ruvawata od dràvnite in-stitucii.

Marija Petroska

JAVNITE TENDERI NO]NA MORA ZA GRADE@NI[TVOTO, INDUSTRIJATA NA GRADE@NI MATERIJALI I NEMETALI

Zarobeni vo sinxirot nanenaplateni pobaruvawa

SIGNALI

I izveduva~i i finansieri

Koga stanuva zbor zadogovorite, nie grade`ni-cite se nao|ame vo podre-dena situacija pred inve-stitorite. Primer, morav-me da potpi{eme Aneksdogovor so edna op{tina,vo koj stoi deka naplatata}e se izvr{i do kraj na

2010 godina, ako vo buxe-tot ima priliv na sreds-tva. A, rabotata ja zavr-{ivme i fakti~ki ispa|adeka nie kako grade`nicibevme finansieri.

(Sa{o Strezovski,„Pelagonija inène-

ring“ od Skopje)

Elektronskoto naddavawezasega bez efekti

Barame transparent-nost i javno, kvalitetnoizraboteni tenderi. Seproteìra elektronskonaddavawe, se veli dekana ovoj na~in nema daima forsirawe na odre-

deni kompanii. No, zaàl, od 500 tenderi, da-li pet bea so elektron-sko naddavawe.

(Nikola Velkovski,„Inkom inènering“ –

Skopje)

Samo rokot na pla}awe se odloùva

Sklu~uvawe na dogo-vor e obligacionen odnosme|u dve strani, no za àl,toa go nema vo grade`ni{-tvoto. Investitorot seko-ga{ gi postavuva pravila-ta, rokot za izvedba maksi-

malno se po~ituva, a koga}e dojde delot za pla}awe,toa se odloùva so mesecii meseci.

(Zvonko Ivanovski,„Makedonija proekt“

od Skopje)

Nelojalna konkurencijaIma neusoglasenost na

Zakonot za javni nabavki iZakonot za gradewe bidej-}i vo nekoi od tenderite ine se baraat licencite nafirmite. Grade`nitefirmi so licencite doka-ùvat deka kadrovski itehni~ki se vo mo`nost dagi izvedat rabotite, koi se

baraat vo tenderot, a akose prodolì taka povtornorabotata da ja dobivaatfirmi {to ne gi ispolnu-vaat uslovite, u{te pove-}e }e ja pottiknuvame nelo-jalna konkurencija.

(Jovan Ilijevski,„Izgradba komerc“ od

Skopje)

Na{eto iskustvo soelektronsko naddavawezasega zboruva deka ne enajsre}no re{enie. Ce-nite koi se postignuvaane gi pokrivaat ni tro-{ocite. A, za àl, vo te-kot na edno naddavawe

bevme isklu~eni. Neznaeme zo{to, hakeribea ili ne{to drugo. Se-pak, treba ovoj sistemdosta da se usovr{uva.

(Cveta Baxakova,„Baxak inènering“ -

Skopje)

Dvièwe na cenata na mazutot


So Aneta Dodevska

ZNAE LI MAKEDONIJA DA GI DOBIE 620. MILIONI EVRA OD EVROPSKITE FONDOVI?

[ estotini dvaesetmilioni evra.Tolku pari od

evropskite fondovi R. Ma-kedonija ima na raspolaga-we do 2013 godina, odnos-no do 2016 godina za proe-kti {to }e bidat odobrenivo 2013 godina. Od ovienepovratni sredstva dose-ga se potpi{ani spogodbiza 82 milioni evra ili za13,2 procenti od parite.Od niv, pak, se iskoristeni53 milioni evra, a ostana-tite treba da se iskori-stat do 2011 godina. Za dase dobijat parite e potre-ben izdràn proekt vo in-

frastrukturata, ruralenrazvoj, selski turizam , po-grani~na sorabotka, ~ove~-ki resursi. Znae li Make-donija da gi dobie parite?

- Za 2009 godina go obja-vivme podatokot deka R.Ma-kedonija, vo sklop na sitezemji zaedno vo regionot,nema{e prijaveno nitueden proekt, za razlika odSrbija, Hrvatska, Sloveni-ja, kade {to ima ve}e po 10do15 proekti, a i za niv

isto po~na programata kakoza nas - veli Jadranka Ari-zankovska od Stopanskatakomora na Makedonija.

I dodeka vlasta tvrdideka administracijataima kapacitet, a dràvatae podgotvena so evropskitepari da napravi dobriproekti, opozicijata gotvrdi sprotivnoto.

- Makedonija sega gi ko-risti pretpristapnitefondovi. Ako utre staneme~lenka na EU, }e gi kori-

stime strukturnite, kohe-zioni fondovi. Pa, sega,vo zavisnost od toa kolkusme sposobni denes da gipotro{ime ovie evropskipari, spored nivnite pra-vila (a, toa voop{to ne elesno), tolku pari }e dobi-vame i vo idnina. Zna~i,ako sakame pove}e pari dadobivame i vo idnina, se-ga mora da bideme mnogupouspe{ni vo koristewetona parite. Slovenija be{e

eden od pozitivnite pri-meri. Uspea dobro sekojagodina da gi tro{i parite{to & bea na raspolagawei zatoa dobi pravo ponata-mu da bara i ekstra fondo-vi i, gi dobi. Bugarija toane moè{e da go stori.Nejze & bea povle~eni go-lemi sumi pari poradi ko-rupcija i poradi lo{a ad-ministracija. Makedonijaima izbor: dali }e go sle-dime primerot i iskustvo-

to na Irska i Slovenijaili }e si ostaneme zagla-veni na Balkanot i }e gipovtoruvame gre{kite naBugarija - veli Radmila[e}erinska od SDSM.

- Makedonija ve}e imapristap do dovolen brojprogrami, koi treba da impomognat ne samo na insti-tuciite tuku i na kompani-ite polesno da gi adapti-raat svoite standardi zaona {to gi o~ekuva ponata-mu - za vlezot na evropski-

te pazari i ponatamo{no-to koristewe na drugitefondovi, koi }e & stanatdostapni koga }e staneme~lenka na EU - veli Ja-dranka Arizankovska odStopanska komora na Make-donija

Koridorot 10, pre~i-stitelna stanica vo Pri-lep, namaluvawe na nevra-botenosta, reformi vo po-licijata, sudstvoto, admi-nistracijata, dano~na i

carinska reforma. Ova sesamo del od proektite {tovlasta planira da gi spro-vede so evropski pari. No,tokmu opozicijata smetadeka na teren konkretnonema ni{to, oti nadle`ni-te nemaat strategija kako ikade da se naso~at...

- Bez Vlada koja imaplan i strategija ni mnogupari nema da ni gi re{atproblemite, veli Radmila[e}erinska. Pritoa [e}e-rinska go poso~uva prime-rot so Irska, koja, za raz-lika od isto~noevropskitezemji, prezela poinakvastrategija.

- I deneska patnata in-frastruktura vo Irska nee mnogu razviena bidej}itie smetale deka toa ne eglaven problem na nivnataekonomija. Pa taka, name-sto tro{ewe pari naasfalt re{ile da inve-stiraat vo um. Zatoa na si-te kompanii, osobeno ame-rikanskite kompanii od ITsektorot i farmacijata,im ponudile deka }e implatat celosna obuka nasite vraboteni dokolkusvojot evropski biznis go

lociraat vo Irska. Im po-nudile duri i eden del odpridonesite da im go pla-}aat, no to~no pokaàlekoi firmi sakaat da imdoa|aat vo dràvata, a nekoja bilo firma. Zna~i, giposo~ile tokmu visoka teh-nologija vo IT sektorot ivo farmacijata. Zatoa Ir-ska stana edna od glavnitedràvi koja {to ovie gole-mi multinacionalni kom-panii ja koristea kako cen-tar za svoite evropskiaktivnosti - dodava [e}e-rinska

Sepak, ostanuva i fa-ktot deka Makedonija ve}eima razni{an imix predevropskite fondovi. Skan-dalot so raspredelbata naevropskite pari od stranana vladinata agencija zaobrazovanie, Makedonijamoè ja ~ini mnogu... Pari-te od Brisel bea stopira-ni poradi somne` deka di-rektorot Bo{ko Nelkoskigi delel na svoi lu|e. IVladata utvrdi deka prvi-ot ~ovek na agencijata iupravniot odbor neeti~kirabotele, pa zatoa gi raz-re{i.

n Vo zavisnost od toa kolku sme sposobni denes da gi potro{ime ovie evropski pari, spo-red nivnite pravila, (a, toa voop{to ne e lesno), tolku pari }e dobivame i vo idnina

Irsko-slovene~ki iskustva za dane se napravat bugarski gre{ki

VASIL TUPURKOVSKI, UNIVERZITETSKI PROFESOR I PORANE[EN POTPRETSEDATEL NA VLADATA NA RM

u Kade ja gledate eko-nomskata perspektiva naMakedonija bez ~lenstvovo Evropskata unija?

- Nie nemame alterna-tiva. Toa treba da im se ob-jasni na gra|anite. Gra|ani-te ja sakaat pridobivkataod evropskiot standard, odevropskata kultura, odevropskata civilizacijabidej}i nie sme sostavendel od Evropa, a od drugastrana, kako da mislat ilikako da im se predo~uva de-ka se mo`ni alternativi.Nie nemame alternativi.Vo sega{nata postavenostna geostrategiskite intere-si na golemite, na mo}nite,i pred s*, na SAD. Nie ne-mame alternativi i sporedtoa e te{ko sega da se pre-

ujcira nekoj opstanok naMakedonija, nekoj sistem-ski razvoj, a posebno nekojekonomski razvoj bez evrop-ski perspektivi, zna~i bezkonkretno integracionopribliùvawe na Makedo-nija kon EU. u Dali e Makedonija

ekonomski izolirana?- Ne smetam deka se

sproveduvaat nekoi sank-cii vrz Makedonija. Tie seobjektivni pre~ki. Taa izo-lacija ne ni e nametnata.Taa izolacija, ako moèmeda ja nare~eme izolacija,bidej}i vo eden golem del

mislam deka samite nie ku-muvame na na{ata izolira-nost ili na na{ata ekonom-ska neuspe{nost, toa e takazatoa {to sme spori voklu~nite reformi, posebnovo pravosudstvoto, kade{to garanciite na stran-skiot kapital koj e pla{livkako sekoj kapital, bi do{-le preku siguren, efikasensudski sistem koj }e go za-{titi kapitalot, interesi-te, investiciite i drugo.Vo taa smisla, del od re-{enijata se kaj nas i zaeden ogromen del od re{e-nijata kako avtomatski se

nametnuva pra{aweto na~lenstvoto vo NATO i vo EUza da se izbri{e kakov bi-lo strav, kakva bilo zagri-ènost i kakvi bilo pre-drasudi na stranskite in-vestitori za da se pojavatvo Makedonija. uSo ~lenstvoto vo EU

rastat cenite, no i stan-dardot. Kade e sega Make-donija?

- ^lenstvoto vo EU nadesette novi ~lenki {tobea porano socijalisti~kizemji, osven Kipar, im do-nese na site evidenten, ob-jektiven rast na doma{niot

proizvod. Zna~i, nema Vla-da i sistem koi moàt da gozamenat pokvalitetniotìvot na gra|anite, so neko-ja druga lozinka, so nekojadruga koncepcija. Sporedtoa, nie vo Makedonija gi~uvstvuvame slabostite idefektite na ovoj krajno us-poren proces na integraci-ja na Makedonija vo EU i voNATO. Kaj nas e permanent-no ekonomska kriza. u ]e ima ekonomski

napredok ili Makedonija}e ostane crna dupka naBalkanot?

- Nie ponekoga{ vo s*sakavme, a moèbi i oprav-dano se narekuvavme, {am-pioni na ovoj prostor, nove}e toa ne e taka. Brojkitetoa evidentno go zboruvaat.

Ne e tuka ve}e pra{awe nana{ite politi~ki lavirin-ti, dali se nekoi patrioti,dali ne se patrioti, dali}e izgubime edno ili drugo.Nie ne moème da go popra-vime kvalitetot na ìvototbez ekonomski visoki stap-ki na godi{en razvoj i toanie ne go postignuvame. Toane e slu~ajno. Mora da sepriznae deka del od na{i-ot nizok rast e negativen iporadi svetskata kriza ilie stagnanten, no e nizok iporadi toa {to nie ne uspe-vame dinami~no da & sepriklu~ime na Evropa.

n Na gra|anite im se predo~uva deka se mo`ni alter-nativi, no vo sega{nata postavenost na interesitena golemite i na mo}nite nie nemame alternativi

n Slovenija uspea dobro sekoja godina da gi tro{i parite {to & bea na ras-polagawe i zatoa dobi pravo ponatamu da bara i ekstra fondovi i, gi do-bi. Bugarija toa ne moè{e da go stori, veli Radmila [e}erinska od SDSM

Bez EU i NATO, Makedonija nema perspektiva


VASKO NAUMOVSKI, VICEPREMIER ZA EVROINTEGRACII

u Kade ja gledate eko-nomskata perspektiva naMakedonija bez ~lenstvovo Evropskata unija?

- Makedonija }e vleze voEvropskata unija i voNATO. Sredstvata od pro-gramata na IPA se za da gopodgotvat ~lenstvoto naMakedonija vo Evropskataunija i site oblasti za pod-dr{ka od IPA }e bidat pod-gotveni da gi koristatsredstvata od strukturnitei od kohezionite fondoviod onoj moment koga Make-donija }e stane dràva~lenka na EU. Nie vo ramki-te na na{ite podgotovki

imame sorabotka so pove}edràvi od Unijata, koi ve}epominaa niz ovoj proces.Tuka prestojuvaa stru~waciod Ungarija, imame sorabo-tka i so Slovenija i soFrancija i smetam deka po-mo{ta od tie dràvi }e niovozmoì dopolnitelno dase zapoznaeme so nivnitepozitivni i negativni stra-ni, i od onoj moment kogaMakedonija }e stane dràva~lenka, da moème u{te po-agresivno da gi koristimesredstvata {to i toga{ }eni ostanat na raspolagawe.

u Dali e Makedonijaekonomski izolirana?

- Ne bi rekol deka Make-donija e ekonomski izoli-rana, imaj}i ja predvid glo-balnata ekonomska kriza inejzinoto vlijanie vo dru-gite dràvi. Moàm da ka-àm deka Makedonija e ednaod onie dràvi kade {totaa be{e po~uvstvuvana, nouspeavme da ja odrìme na-{ata stabilnost. Pred ne-kolku nedeli vo Brisel japrezentiravme na{atapretpristapna ekonomskaprograma. Vicepremierot

Stavreski pred ministriteod EU ja prezentira{e pro-gramata i taa be{e prili~-no pozitivno oceneta, {topokaùva deka nie imamekapaciteti za odrùvawena na{ata stabilnost dona{eto ~lenstvo vo EU, a ipotoa. uSo ~lenstvoto vo EU

rastat cenite, no i stan-dardot. Kade e sega Make-donija?

- Nie s* u{te ne sme~lenka na EU. Da se podgo-tvuvame i mislam deka nepostoi dràva koja {to sta-

nala ~lenka na EU, a da nepominala niz periodot napodignuvawe na ekonomski-te standardi i pridobivki-te za gra|anite. Ona {tonie sme sigurni deka }e gonapravime vo narednite go-dini e deka }e staneme~lenka na EU i makedonski-te gra|ani }e moàt direkt-no da gi po~uvstvuvaat pri-dobivkite od toa ~lenstvo. u ]e ima ekonomski

napredok ili Makedonija}e ostane crna dupka naBalkanot?

-Ne, ne mislam deka

Makedonija moè da stanecrna dupka na Balkanot.Ekonomskiot napredok naMakedonija se meri prekupokazatelite. Moàm da govidam toa deka Makedoni-ja go ima{e vtoriot ilitretiot najdobar rezultatvo odnos na porastot nadoma{niot bruto-proiz-vod, iako toj be{e negati-ven od - 0,7 procenti, {toe eden od najdobrite re-zultati vo Evropa, {to epokazatel na na{ata sta-bilnost vo uslovi na svet-ska globalna kriza.

n Doma{nata ekonomija pokaà dobri rezultati i vo vreme na kriza

Makedonija podgotvena }e vleze vo EU i vo NATO

NATO I EU SPAS ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

P red o~ite na evrop-skite institucii imehanizmi Grcija

uspea da laìra ekonomskipodatoci. Krizata na jugotsega ja ni{a doverbata voevropskiot sojuz - stabil-nosta na evroto, mo}ta nainstituciite.

- Docna otkrija za Gr-cija, toa e to~no. Zatoa se-ga na Samitot edna od pr-vite raboti za koi }e zbo-ruvaat e finansiskatakontrola. Fakt e deka doc-na otkrija, ama drug fakt,isto taka, a {to nie ne gogledame vo dràvata, e de-ka go otkrija. A, go otkrijazatoa {to ima traga, imasistem i moè da se fatattie {to gi ukrale parite,izjavi Lidija Dimova odMakedonskiot centar zaevropsko obrazovanie.

Eve {to zna~e{e~lenstvo vo NATO za zemji-te {to posledni se inte-griraa vo Alijansata.

Vo Albanija po vlezotvo NATO vlegoa re~isi mi-lijarda evra stranski in-vesticii. Edna godina povlezot vo Bugarija investi-ciite porasnale za celi36 otsto, od 7,5 milijardievra vo 2004 godina na 11,5milijardi evra vo 2005 go-dina. Drasti~na presvrt-nica vo ekonomijata doì-vuva Estonija. Po vlezot voNATO investiciite se zgo-lemile pove}e od trojno,vo 2004 godina imale 775milioni evra, godina po-toa nad dve milijardi evrastranski investicii.Sli~na e situacijata i voLitvanija. Vo 2004 godinaregistrirani se investi-cii od okolu 17,6 milijar-di evra. Slednata godinadrasti~en porast na 26,4milijardi evra. Vo Roma-nija obemot na stranskivloùvawa se zgolemi zapove}e od 30 otsto, no dra-

sti~en prodor e zabeleàni kaj grinfild investicii-te, koi po~nuvaat da vlegu-vaat vo 2005 godina ved-na{ po priemot na Romani-ja vo NATO. Re~isi polovi-na od investiciite segrinfild. Od blizu 22 mi-lijardi evra vo 2005 godi-na, ne{to nad devet mili-jardi evra se vloùvawavo sosema novi investi-cii.

Investicii, standard,ceni, kvalitet na ìvot...Kolku ~lenstvoto vo evro-atlantskite integraciimoè realno da ja promeniekonomskata sostojba vozemjava.

- Ako Makedonija stane

~lenka na NATO i vo dog-ledno vreme gi napravi si-te potrebni ~ekori za vlezvo EU, toga{ zemjata defi-nitivno moè da o~ekuvastranskite direktni inve-sticii vo dogledno vremeda se zgolemat nekolkukrat-no, tvrdi Van~o Uzunov,univerzitetski profesor.

Spored mereweto naEurostat, makedonskiotstandard dostignuva samo34 otsto od prosekot na EU,{to pokaùva kade kotiraMakedonija. Za sporedba,standardot vo [vedska e22 otsto nad prosekot voEU, vo Danaska 20 otsto, voGermanija 16 otsto, Belgija15 otsto nad prosekot. Od

zemjite-~lenki, najnizokstandard ima vo Bugarija,koj iznesuva 41 otsto odproektot vo EU i, vo Pol-ska, toj iznesuva 56 otsto.

Ekonomski ~ekor bezEU i NATO nema, duri delod ekspertite predupredu-vaa za mo na izolacija.

- NATO vi e garancijaza bezbednost, EU vi e ga-rancija deka vie imatepristap do kapital. Nemoj-te da zaboravite dekaEvropskata investicionabanka e mestoto od kade{to re~isi site dràvikoi se razvivaa, tokmu odovaa banka dobivaa pari,objasnuva Lidija Dimova,od Makedonskiot centar za

evropsko obrazovanie. Prose~nata plata vo

zemjava iznesuva 330 evra,a eve kako se dviàt mini-malnite plati vo Unijata.Vo Luksemburg najniskoutvrdenata plata e 1.640evra, nad iljada evra e voBelgija, Holandija, Fran-cija, Anglija i R.Irska. VoSlovenija minimalnataplata e 589 evra, a prose~-nata plata vo site oviezemji e daleku pogolema.Doma{niot bruto-proizvodpo glava na ìtel vo EU iz-nesuva 29 iljadi dolari.

- Ako nie sakame dolgo-ro~no da ostaneme siro-ma{ni, toga{ toa e izborna ovaa nacija. Trajno }e

bideme siroma{ni, no gor-di. U{te edna{ velam akonarodot re{i deka nie nesakame vo NATO i EU, a sa-kame da bideme siroma{-ni, toga{ toa e izbor. Samoda znaeme {to `rtvuvame ida znaeme koi generacii,odlukata ja nosime i za na-{ite deca, pora~uva Van~oUzunov, univerzitetskiprofesor.

So ili bez ~lenstvoEvropskata unija, sepak,ostanuva klu~na za idniotekonomski kurs na zemjava.

„Indeks“ vo„Biznis info“

n Petstomilioniski pazar, 60otsto od razmenata Makedo-

nija ostvaruva so zemjiteod Evropskata unija.

Kanime i ~ekame investitori

povtorno od EU

Gra|anite }e izberat - siroma{ni ili vo Evropa


POSETI

R epublika ê{ka be{eedna od pozna~ajnitepartneri na Republi-

ka Makedonija vo periodotpred 1992 godina. Zatoa ma-kedonskite firmi, izvozno-uvoznite, a osobeno grade`-nite firmi, imaa pretstav-ni{tva vo Praga, koi rabo-tea na unapreduvawe na bi-lateralnata ekonomska so-rabotka. Procesite na tran-zicija vo dvete zemji gi pro-menija sostojbite. Brojnifirmi {to sorabotuvaa iliimaa dolgoro~ni anga`ma-ni, ja prekinaa sorabotkataporadi prestanuvawe naproizvodstvoto ili preori-entirawe na drug pazar.

So implementacija nadogovorot CEFTA 2006 (no-emvri 2007) se zgolemi kon-kurentskata sposobnost naRegionot vi za vi EU, vklu-~uvaj}i ja i ê{kata Repub-lika. Dogovorot CEFTA2006 ovozmoùva vgraduva-we na inputot so ~e{ko po-teklo bez carina vo make-donskiot proizvodot i nego-viot izvoz bez carina vozemjite potpisni~ki naCEFTA 2006. Za Makedon-skite kompanii postoi i do-polnitelna povolnost, atoa e koristewe na dijago-nalna kumulacija na potek-loto so Turcija i so EU vokonkretniot slu~aj i so ê-{ka.

Sporeduvaj}i go perio-dot od 2000 do 2009 godina,vo bilateralnata trgovska-ta razmena me|u RepublikaMakedonija i ê{kata Re-publika moè da se zabele-

ì trend na zgolemuvawe natrgovskata razmena koja sedolì na zna~ajno zgolemu-vawe na uvozot (2007-2008godina) i blag rast na izvo-zot. Toa proporcionalnokreira rast na trgovskiotdeficit na makedonskastrana, koj dostignuva najgo-lema vrednost vo 2007 godi-na, so nad 53 milioni ame-rikanski dolari. Procena-ta e deka toa se dolì preds* na liberalizacijata natrgovijata me|u RepublikaMakedonija i ê{kata Re-publika, vrz osnova na pro-{iruvawe na EU, (april2005 godina). Vo pogled navkupnata trgovska razmename|u dvete zemji vo 2008 go-dina ostvareno e rekordnonivo od nad 79 milioniamerikanski dolari, koeistovremeno se evidentirakako vo izvoznoto saldo ta-ka i vo pogled na uvozot nastoki od ê{kata Republi-ka, dodeka vo 2009 godina sezabeleùva trend na nama-luvawe na razmenata kakovo uvoznoto, taka i vo izvoz-noto saldo. Sporeduvaj}i goperiodot od 2000 do 2009godina vo nadvore{no-tr-govskata razmena me|u Re-publika Makedonija i ê-{ka, moème da zabeleìmekonstanten trgovski defi-cit na makedonska strana.Najgolemiot deficit e za-beleàn vo 2007 godina vo

iznos od 53,1 milioni ame-rikanski dolari.

Vo pogled na vkupnatanadvore{no-trgovska raz-mena me|u dvete zemji moèda se zabeleì deka najgo-lema vrednost ima vo 2008godina od 79,8 milioniamerikanski dolari, dodekanajmala vrednost vo 2002godina od samo 11 milioniamerikanski dolari.

Najgolem izvoz e zabe-leàn povtorno vo 2008 go-dina, so vrednost od 14,4milioni amerikanski dola-ri, a najmal vo 2002 godinaso vrednost od dva milioniamerikanski dolari.

Najgolem uvoz e zabele-àn vo 2008 godina, so vred-nost od 65,4 milioni ame-rikanski dolari, dodekanajmalata vrednost od de-vet milioni amerikanskidolari se odnesuva povtor-no na 2002 godina.

Vo pogled na zastapeno-sta na proizvodite vo raz-menata, vo 2009 godinanajmnogu vo izvozot se za-stapeni: tekstil (3,3 mil.amerikanski dolari), fero-silicium (1,1 mil. ameri-kanski dolari), vino od sve-ò grozje (700 iljadi ameri-kanski dolari).

Vo pogled na zastapeno-sta na proizvodite vo uvo-zot, vo 2009 godina najmnoguse zastapeni motorni vozi-la za prevoz na lica i stoka

(10, 8 mil. amerikanski do-lari), povr{inski aktivnipreparati za perewe i za~istewe (7,8 mil. amerikan-ski dolari), priemni apara-ti za televizija (2,8 mil.amerika), digitalni cen-tralni edinici (1,9 mil.amerikanski dolari), plo~iiverki (1,4 mil. amerikan-ski dolari).

ê{ka po obemot na raz-mena so Republika Makedo-nija za periodot 1-12. 2009godina se nao|a na 27. me-sto.

Za istiot period R.Ma-kedonija ostvaruva trgovskideficit od 42,5 milioniamerikanski dolari.

Stopanskata komora naMakedonija i ê{kata sto-panska komora na ~etvrtimart 1996 godina vo Pragaimaat potpi{ano Memoran-dum za razbirawe.

Komparativnata ana-liza na trgovskata razme-na na zemjava so ê{ka voprvite ~etiri meseci od2010 godina, vo sporedbaso istiot period od 2009godina, pokaùva blagonamaluvawe vo vkupnatarazmena i uvoznoto saldo,dodeka vo izvozot e zabe-leàn pogolem pad.

Vkupnata trgovska raz-mena za poso~eniot periodbeleì pad vo iznos od 475iljadi amerikanski dolariili za 2,5 procenti. Izvo-zot beleì namaluvawe od420 iljadi amerikanski do-lari, {to pretstavuva padod 16,9 procenti. Uvozot,pak, e nezna~itelno nama-len za 55 iljadi amerikan-ski dolari ili za 0,3 pro-centi. Za prvite ~etiri me-seci od 2010 godina R.Make-donija beleì deficit vorazmenata so ê{ka od bli-zu 14 milioni amerikanskidolari.

SEKTORSKA ANALIZA

TEKSTILNA INDUSTRIJANadvore{no-trgovskata

razmena me|u RepublikaMakedonija i ê{kata Re-publika vo 2009 godina iz-nesuva okolu 48 milionidolari {to e namaluvaweza 30,5 procenti vo odnosna 2008 godina kade nadvo-re{no-trgovskata razmenabe{e 69,3 milioni dolari.

Kaj tekstilnata indu-strija izvozot vo 2009 godi-na iznesuva 3,2 milion do-lari {to e za ~etiri pro-centi namaluvawe vo odnosna 2008 godina koj iznesuva-{e 3,33 milioni dolari odkoi najmnogu se izvezuvaatènski pantaloni, rabotnikombinezoni, ma{ki panta-loni.

Kaj uvozot vo 2009 godi-na iznesuva 1,1 milion do-lari imame namaluvawe od39 procenti vo odnos na2008 godina koj uvoz na tek-stilni proizvodi iznesuva-{e 1,8 milioni dolari.Najmnogu uvezuvame drugitkaenini so 85 procenti pa-muk ili pove}e, masa pogo-lema od 200 miligrami na

eden kvadraten metar oboe-ni platna, koj iznos e skoropolovina od uvozot kaj tek-stilnite proizvodi.

ZEMJODELSTVO I PREHRANBENA INDUSTRIJA

Vo razmenata so ê{ka-ta Republika vo sektorotzemjodelstvo uvozot e napribli`no isto nivo so iz-vozot vo 2009 godina. Izve-zeno e zelen~uk vo vrednostod 0,13 milioni amerikan-ski dolari, ovo{je 0,4 mi-lioni amerikanski dolarikako i vino od sveò grozjeza 0,7 milioni amerikanskidolari, so {to ovoj sektoru~estvuva so pribli`no 21procent vo vkupniot izvozso ê{kata Republika.

Vo istiot period e uve-zeno mleko i mle~ni proiz-vodi za 0,7 milioni ameri-kanski dolari i konditor-ski proizvodi vo vrednostod 0,9 milioni amerikanskidolari {to pretstavuva 3,8procenti od vkupniot uvozod ê{ka.

Vo prvite ~etiri mese-ci od tekovnata godina e iz-vezen zelen~uk za 0,18 mili-oni amerikanski dolari ivino vo vrednost od 0,34milioni amerikanski dola-ri {to pretstavuva 60 pro-centi od vkupniot izvoz soovaa zemja. Vo istiot peri-od e uvezeno mleko i mle~ni

proizvodi za 0,24 milioniamerikanski dolari i hmeqza pivska industrija vovrednost od 0,13 milioniamerikanski dolari ili triprocenti od vkupniot uvoz.

ENERGETIKA, CRNA IOBOENA METALURGIJA,HEMISKA INDUSTRIJA

Prvite ~etiri meseciod 2010 godina razmenataso ê{ka vo oblasta naenergetikata, crnata ioboena metalurgija izne-suva samo 260.000 ameri-kanski dolari. Iako stanuvazbor za mal iznos na izve-zen ferosilicium, vo vkup-niot izvoz na RM, ê{kau~estvuva so 30 procenti.Vo odnos na prvite ~etirimeseci od prethodnata go-dina ne se zabeleàni pogo-lemi promeni vo izvozot odovoj sektor kon ê{ka.

Na godi{no nivo (2009godina) vo ê{ka se izveze-ni nafteni masla, ele-ktri~na energija, a od se-ktorot na metalurgijata re-aliziran e izvoz na fero-silicium, toplovalaniproizvodi od ~elik i drugizavareni cevki {to ne se sokruèn popre~en presek(DZS ne gi objavi iznositena izvezenite proizvodi odmetalurgijata).

Vo hemiskata indu-strija vo prvite ~etiri me-seci od 2010 godina razme-

MAKEDONSKO – Ê[KI EKONOMSKI RELACII

n Komparativnata analiza na trgovskata razmena na zemjava so ê{ka vo prvite ~etiri me-seci od 2010 godina, vo sporedba so istiot period od 2009 godina, pokaùva blago namalu-vawe vo vkupnata razmena i vo uvoznoto saldo, dodeka vo izvozot e zabeleàn pogolem pad

BROJKI I FAKTI

Ê[KA REPUBLIKAPovr{ina: 78.867 kvadratni kilometriLokacija: Centralna Evropa, me|u Germanija, Polska,Slova~ka i AvstrijaGlaven grad: PragaGranici: vkupno: 1,881 kilometri (Avstrija 362, Ger-manija 646, Polska 658, Slova~ka 215 kilometri) Naselenie: 10.201.707 (juni 2010) Etni~ki grupi: 90,4 procenti êsi, 1,9 Slovaci, drugi~etiri procenti (2001) Religii: Rimokatolici 26,8 procenti; protestanti 2;drugi 3,3 procenti; ateisti 59 procentiJazici: ~e{ki, slova~kiBDP kupovna mo}: 256,6 (milijardi amerikanski dola-ri), 2009 godina. BDP po ìtel: 25.100 amerikanski dolari, 2009 godi-na. BDP stapka na rast: -4,1 procenti (2009) BDP po sektori: zemjodelstvo 2,8 procenti

industrija 35uslugi 62,3 procenti (2009 god.)

Rabotna sila: 5,38 milioni (2009) Nevrabotenost 9,3 procenti (2009 godina) Stapka na inflacija: 1,1 procent vo 2009 godinaBuxet: prihodi: 76,71 milijardi amerikanski dolari;rashodi: 85,65 milijardi amerikanski dolari (2009) Javen dolg: 32,8 procenti od BDP (2009) Zastapeni industrii: metalurgija, ma{ini i oprema,motorni vozila, stakloIndustriska stapka na proizvodstvo: -13,4 procenti(2009) Zemjodelski proizvodi: p~enka, kompiri, {e}ernarepka, ovo{je, sviwiIzvoz: 106,4 milijardi amerikanski dolari (2009) Proizvodi koi se izvezuvaat: ma{ini i transportnaoprema, hemikalii, surovini i gorivo (2009) Partneri vo izvozot: Germanija 28 procenti, Tajvan8,5, Slova~ka 8,4, Polska 5,9; Francija 4,9, Velika Bri-tanija 4,4; Avstrija 4,3, Italija 4,3 procenti (2009) Uvoz: 99,97 milijardi amerikanski dolari (2009) Proizvodi {to se uvezuvaat: ma{ini i transportnaoprema, hemikalii, surovini i gorivo (2009) Partneri vo uvozot: Germanija 28,6 procenti, Tajvan6,8, Slova~ka 6,2; Polska 6,1; Rusija 5,8, Holandija 5,3,Avstrija 4,9, Kina 4,6 procenti (2009 godina) Nadvore{en dolg: 76,83 milijardi dolari (2009) ê{ka e edna od najstabilnite i pros-

peritetni post-komunisti~ki dràvi odCentralna i od Isto~na Evropa. Odrùva-weto na otvorena investiciska klima eklu~en element na tranzicija na ê{ka odkomunisti~ka, centralno planirana eko-nomija kon funkcionalna pazarna ekono-mija. Kako ~len na Evropskata unija, so po-volna lokacija vo centarot na Evropa, re-lativno niski tro{oci za struktura, i do-bro-kvalifikuvana rabotna sila, Repub-lika ê{kata e atraktivna destinacija zastranski investicii. Pred nejzinoto pri-stapuvawe vo EU vo 2004 godina, ê{kata

Vlada gi harmonizira{e nejzinite zakonii propisi so onie na Evropskata unija.Malata, otvorena, izvozno orientiranaekonomija se zgolemi za nad {est procen-ti na godi{no nivo vo periodot od 2005do 2007 godina i od 2,5 procenti vo 2008godina. Konzervativniot ~e{ki finansi-ski sistem ostana relativno zdrav vo te-kot na 2009 godina. Sepak, realnata ekono-mija dogovorena na 4,1 procenti vo 2009godina glavno se dolì na zna~aen pad vonadvore{nata pobaruva~ka kako rezultatna recesijata kaj glavnite izvozni pazarina ê{ka.

Povolnata investiciona klima japotturna tranzicijata

Konstanten trgovski deficit


- Biznis zaednicite treba dagi iskoristat vkupnite isklu~i-telno povolni odnosi {to posto-jat me|u dvete dràvi. So mojotgostin, gospodinot Vaclav Klaus,pri na{ite dvodnevni razgovorikonstatiravme deka na{eto vni-manie vo idnina treba osobenoda go koncentrirame na zajaknu-vawe na ekonomskata sorabotka.Najdobar na~in za toa e preku di-rektni kontakti i povrzuvawe nastopanstvata. Zatoa vo naredni-ot period e potrebno intenzivi-rawe na sorabotkata, kako me|uv-ladinata, taka i na stopanskitekomori i na kompaniite, se vopravec na razvoj na ekonomskiteodnosi.

Ova go istakna d-r \orgi Iva-nov vo svoeto obra}awe na delov-nite lu|e od dvete zemji na Make-donsko-~e{kiot biznis-forum, nakoj prisustvuva{e zaedno so svo-jot kolega, Vaclav Klaus(22.6.2010 godina). Na biznisme-nite od ê{kata Republika toj impora~a da gi iskoristat kompara-tivnite prednosti na Makedonijavo realizacijata na nivnite biz-nis-planovi.

I ~e{kiot pretsedatel Klausja potvrdi konstatacijata na svo-jot doma}in, istaknuvaj}i deka sezainteresirani za razvoj na se-vkupnite odnosi, no deka ekonom-skite odnosi se najva`nite.

- Ja imate vkupnata na{a pod-dr{ka vo evrointegraciskiteprocesi na Republika Makedoni-ja. Na{ata zada~a e da pravimepolitiki, a vie da se skoncentri-

rate na biznisite. Istovremeno,iskreno se nadevame deka nemada gi povtorite gre{kite {to ginapravi ê{kata Republika voizminatite dve decenii i deka }eizvle~ete pouka od niv - dodadeVaclav Klaus.

Jozef Cilek, potpretsedatel

na Stopanskata komora na ê{ka,spomena deka ova e nadovrzuva-we na prethodnata sredba odrà-na vo fevruari godinava vo Pra-ga, na nivo na premieri.

- Toga{ postignavme dogovoriza konkretni proekti, a vo oviedvodnevni pregovori }e gi kon-kretizirame tie dogovori. Na{i-te kompanii se podgotveni za so-rabotka i vo dvete zemji, no i zazaedni~ki nastap na treti pazari– dodade Jozef Cilek.

– Za toa imame mo`nost bi-dej}i na{ata delovna asocijacijae najgolema i broi 14.000 ~lenki.

D-r \orge Ivanov pedantnopodvle~e deka R.Makedonija iê{kata Republika minatata go-dina ostvarile vkupna trgovskarazmena od 61 milion amerikan-ski dolari, koja e za 23 procentiponiska od razmenata ostvarenavo 2008 godina. Deficitot e na

makedonska strana i vo 2009 go-dina iznesuva 42 milioni dola-ri.

- Sporedbeno, vo prvite ~eti-ri meseci od ovaa godina so isti-ot period od minatata godina,me|usebnata trgovija beleì padod 2,5 procenti, a makedonskiotizvoz od 16,9 procenti. Vkupnatavrednost na makedonskiot izvoziznesuva samo devet milioniamerikanski dolari, {to e sig-nal i golema odgovornost na ko-morite na dvete zemji, koi morada rabotat na promovirawe namo`nostite na stopanstvata. I ne

samo vo trgovijata. Komorite tre-ba da gi promoviraat mo`nostitena dvete zemji vo oblasta na tu-rizmot, investiciite, da razvi-vaat sorabotka vo grade`ni{tvo-to i vo transportot. Nema uspe{-na prikazna bez dobro izbalansi-rana razmena. Podobruvaweto naovaa sostojba e ona za {to razgo-varaat prisutnite biznismeni -istakna Antoni Pe{ev, pretseda-va~ na Sobranieto na Stopanska-ta komora na Makedonija.

- Treba da gi iskoristimeiskustvata na ê{kata Republikai vo implementacijata naCEFTA, evroatlantskite integra-cii, a osobeno vo privlekuvawe-to stranskite investicii.

Vo funkcija na unapreduvawena me|usebnata ekonomska sora-

botka, vo prisustvo na pretseda-telite na dvete dràvi, AntoniPe{ev i Jozef Cilek potpi{aa iSpogodba za osnovawe Makedon-sko-~e{ki, odnosno ê{ko-make-donski deloven sovet.

Vo ramkite na forumot pre-zentacii imaa zamenik-ministe-rot za industrija i trgovija naR.ê{ka, Milan Hovorka za eko-nomskite relacii me|u dvete zem-ji, a bea promovirani i uslugitena dve banki - ê{kata izvoznabanka, od strana na Igor O~ka, so-vetnik na generalniot direktor ina Ohridska Banka, od generalni-ot direktor, Jitka Pantu~kova.

Pretstavnicite na dvete biz-nis-zaednici imaa i brojni bila-teralni delovni sredbi.

Savo Pej~inovski

MAKEDONSKO-Ê[KI BIZNIS-FORUM, SO UÊSTVO NA PRETSEDATELITE NA DVETE DR@AVI, VACLAV KLAUS I D-R \ORGE IVANOV

Biznis planovi za intenzivna ekonomska sorabotka

nata so ê{ka e ednostra-na. Izvoz na hemiski proiz-vodi ne e evidentiran, auvozot iznesuva 3,37 milio-ni amerikanski dolari. Odovoj iznos, najgolem del ot-pa|a na uvozot na povr{in-ski aktivni preparati zaperewe i za ~istewe, zaproda`ba na malo. Se uve-zuva i polietilen prima-ren, ve{ta~ki creva, novinadvore{ni gumi za patni~-ki avtomobili.

Vo odnos na prvite ~e-tiri meseci od prethodna-ta godina ne se zabeleì-telni pogolemi promeni vo

iznosot i strukturata nauvezenite proizvodi.

GRADE@NI[TVO, GRADE@NA I NEMETALNA

INDUSTRIJAMakedonskite grade`ni

kompanii ve}e podolg vre-menski period (2002-2003godina) nemaat dogovorenograde`ni raboti vo ê{ka-ta Republika. Ovoj grade-èn pazar za makedonskitegrade`ni kompanii sekoga{bil interesen, me|utoa, go-lemata konkurencija od do-ma{ni i od svetski kompa-nii, nemo`nosta grade`ni

firmi da obezbedat ban-karski garancii pridonesoaza povlekuvawe od ovoj gra-deèn pazar.

Na ovoj pazar najmnogu beaangaìrani GP „Pelagonija“ iGP „Beton“ od Skopje. Me|utoa,podolgo vreme ve}e se povle-~eni od ovoj pazar, {to ne zna-~i deka nema interes od stra-na na makedonskite grade nikompanii za zaedni~ka sora-botkata na doma{nite i nastranskite pazari.

Izvozot na proizvodi odgrade`nite i nemetalni ma-terijali vo ê{ka voop{tone e zastapen. Od ê{ka po-

vremeno se uvezuvaat sloe-vito staklo, ognootpornimaterijali i stakleni vlak-na vo vrednost od okolu200.000 do 300.000 dolari.

ZDRU@ENIE ZA METALNAI ELEKTROINDUSTRIJA

Metalnata i elektroindu-strijata (metaloprerabotu-va~kata dejnost, ma{inograd-ba, proizvodstvo na soobra-}ajni sredstva i proizvodstvona elektri~ni ma{ini i apa-rati), trgovskata razmena soovaa zemja ne e na zadovoli-telno nivo, so ogled deka vo2009 godina od ovie granki nee registriran izvoz nad100.000 amerikanski dolari.

Za prvite ~etiri mese-ci od 2010 godina e ostva-ren izvoz samo na drugi de-lovi i pribor za motornivozila vo iznos od 0,1 mil.

amerikanski dolari, dodekaza ovoj period vo 2009 godi-na nema ostvareno izvoz.

Za istiot period e os-tvaren uvoz na proizvodi odmetalna i od elektoroindu-strija, vo vrednost od 7,8mil. amerikanski dolari kojvo vkupniot uvoz od ê{kau~estvuva so nad 60 procen-ti. Najzastapeni proizvodivo uvozot od okolu 3,1 mil.amerikanski dolari otpa|ana motorni vozila za prevozna lica, a ostanatiot del narazni vidovi ma{ini, digi-talni centralni edinici,razni proizvodi od èlezo,~elik i drugi proizvodi.

Realno, mo`nostite zasorabotkata bi moèl dase zgolemi so pogolemapromocija na potencijali-te na ovie granki pogolemainformativnost i zaed-

ni~ka podgotovka za u~es-tvo na objaveni tenderi.Mo`nosti za sorabotka po-stojat pred s* vo oblastana avtomobilskata indu-strija za prvo vgraduvawepred s* na lameli, potisniplo~i, sigurnosni pojasi,amortizeri za te{ki vozi-la, starter akumulatori idruga avtogalanterija kakoi ostvaruvawe kontakti zaizvoz na ~eli~ni konstruk-cii, proizvodi za potrebi-te na grade`ni{tvoto, boj-leri, nestandardna opre-ma, elektroenergetskaoprema i drugi proizvodi.

Vo delot na investira-we vo Makedonija za obele-ùvawe e vloùvaweto na~e{kata firma „Real trejd“,vo fabrikata za oru`je i zamunicija „Suvenir“ od Sa-mokov.

I vo Prilep se odràMakedonsko-~e{ki biznis-forum na 21.6.2010 godina.Pritoa, ~e{kite delovnilu|e imaa sredba so kompa-niite od ovoj region.

Pretsedatelot na Re-gionalnata komora so sedi-{te vo Prilep, Simon Na-umoski, gi zapozna gostiteso aktuelnite sostojbi voprilepskoto stopanstvo.Gradona~alnikot MarjanRisteski preku videopre-zentacija gi zapozna sokulturno-istoriskite zna-menitosti na op{tinata iraspoloìvite prirodniresursi na regionot, po-tenciraj}i gi site povolno-sti {to gi nudi op{tinataza stranski i za doma{ni

investicii.Potpretsedatelot na

ê{kata stopanska komoraJozev Cilek pokani na voz-vratna poseta na biznis-delegacija od regionot vo

ê{ka i ponudi mo`nost sonekoja regionalna komoraod ê{ka za vospostavuva-we podolgoro~na me|useb-na sorabotka.

Risto Najdovski

MAKEDONSKO-Ê[KI BIZNIS-FORUM I VO PRILEP

Vrski i na regionalno nivo

Potpi{uvawe na Spogodbata za osnovawe Makedonsko-~e{ki deloven sovetvo prisustvo na pretsedatelite na dvete dràvi


SORABOTKA

P o inicijativa na bo-sansko-hercegovskitekompanii, a vo ramki

na oficijalnata poseta naministerot za nadvore{natrgovija i ekonomski odnosina Bosna i Hercegovina,Mladen Zirojevi}, vo hote-lot „Kontinental“ vo Skopjese odrà Makedonsko-bo-sansko-hercegovskiot biz-nis forum (16.6.2010 godi-na). Triesetina stopanstve-nici od BiH, predvodeni odpretsedatelot na Nadvo-re{no-trgovskata komora naBosna i Hercegovina imaamo`nost da ostvarat brojnidelovni kontakti so svoitepotencijalni partneri odMakedonija, vo organizacijana Stopanskata komora naMakedonija, Sojuzot na sto-panski komori, Stopanskatakomora na SeverozapadnaMakedonija i MASIT.

Pretsedatelot na Nad-vore{no-trgovskata komorana BiH, Mahir Haxiahmeto-vi} istakna deka makedon-skiot pazar e atraktiven zabosanskite firmi, a vo pri-log na mo nostite za sora-botka i za zgolemuvawe narazmenata e pozitivniottrend vo ekonomiite i naMakedonija i na BiH i pokrajekonomskata kriza. Sporednego, Makedonija i BiH kako~lenki na CEFTA, treba darabotat na otstranuvawe nanetarifnite i na carinski-te barieri, koi pretstavuva-at pre~ka vo me|usebnata so-rabotka. Vlezot vo Evropa emoèn samo vo uslovi nakreirawe kvalitetni i kon-kurentni proizvodi. MahirHaxiahmetovi} ja potvrdiuspe{nata sorabotka so Sto-panskata komora na Makedo-nija, posebno vo ramkite na

nivnoto zaedni~ko ~lenuva-we vo Asocijacijata na bal-kanskite komori.

Trgovskata razmena me|uMakedonija i Bosna i Her-cegovina koja iznesuva 130milioni dolari e na neza-dovolitelno nivo i pokrajodli~nite odnosi i blizi-nata me|u dvete dràvi.

Ohrabruva~ki e deka voprvite ~etiri meseci odovaa godina, sporedbeno soistiot period od minatatagodina, beleìme blago zgo-lemuvawe na trgovskatarazmena. Ocenata na na{e-to ~lenstvo e deka potenci-jalot e daleku pogolem,istakna Jadranka Arizan-kovska. Mo`nosta za zaed-ni~ko koristewe na prefe-rencijalna trgovija so EU iTurcija, otvora prostor zasozdavawe zaedni~ki, regi-onalen proizvod. Potrebnae pove}e da se fokusiramena poddr{kata na kompanii-te da gi otkrijat mo`nostiteza multilateralna regio-nalna sorabotka i zaedni~-ki proizvod.

- Ocena na Stopanskatakomorata na Makedonija edeka treba da gi iskoristi-me komparativnite predno-sti na komorskite partners-tva i zaedni~ki da se pro-movirame na treti pazari.Dokolku ne se pridrùvamekon prifatenata dinamikaza natamo{na liberaliza-cija i otstranuvawe na ne-tarifnite barieri, }e sedovedeme vo situacija nanelojalna konkurencija. Naj-dobar e primerot so javnitenabavki i obvrskata da goprimenuvame principot natransparentnost i za nedi-skriminacija. Sekoe otsta-puvawe od ovaa obvrska vo

regionot e otstapuvawe odcelta na CEFTA - a toa eharmonizacija na slobodna-ta trgovija na zaedni~kiprostor. Obvrskata i odgo-vornosta za realizacija nacelta e od dvete strani - ka-ko na ekonomskite operato-ri, taka i na vladite, istak-na Arizankovska

Po obra}awata na pret-stavnicite od stopanskitekomori, pred prisutnitestopanstvenici se obratijai ministrite za ekonomijana dvete zemji.

Spored d-r Fatmir Be-simi odrùvaweto na vakviforumi na koi u~estvuvaatstopanstvenicite koi sekreatori na ekonomijata,proizleguvaat mnogu inici-jativi koi vlijaat na una-preduvawe na me|usebnatasorabotka.

- Republika Makedonija

ima potpi{ano multilate-ralni i bilateralni dogo-vori za slobodna trgovijaso EFTA i zemjite naCEFTA, Turcija i Ukraina,koi pretstavuvaat seopfat-na ramka za razvoj na regio-nalnata sorabotka i ispol-nuvawe na kriteriumite zaintegrirawe vo EU, {topridonesuva za pro{iruva-we na pazarot od dva milio-na na 650 milioni ìteli.Seto ova, kako i podobrena-ta delovna klima, dano~ni-te reformi i povolnostite{to gi ovozmoùvaat tehno-lo{ko-industriskite zonipretstavuvaat pojdovna to~-ka za privlekuvawe na inve-sticii. Od aspekt na delov-nite zaednici od R. Makedo-nija i Bosna i Hercegovina,treba maksimalno da seiskoristat prednostite {togi ovozmoùva dogovorot

CEFTA - pora~a makedonski-ot minister za ekonomija.

Spored d-r Fatmir Be-simi, dvete zemji vo ramkina CEFTA imaat celosnaliberalizacija na trgovija-ta, koja se odviva bez prob-lemi, no i pokraj toa nisko-to nivo na razmenata baravospostavuvawe sistem zazajaknuvawe na sorabotkata.

Po inicijativa na mi-nisterot Mladen Zirojevi},ekonomskata sorabotka }e sepodobruva preku intenzivi-rawe na kontaktite me|ubiznis-zaednicite, sorabo-tka vo turizmot i zaedni~kiproekti, za {to dvete drà-vi }e potpi{at bilateralnidogovori.

Ministerot za nadvo-re{na trgovija na BiH e za-dovolen od trendot na zgo-lemuvawe na trgovskatarazmena i namaluvaweto na

disbalansot me|u Makedo-nija i BiH, no ja naglasi po-trebata za zgolemuvawe nainvesticionite aktivnostivo dvete zemji. Najgolem in-vestitor vo BiH e Avstrija,po {to sleduva Srbija do-deka od Makedonija se regi-strirani samo investiciivo vrednost od 500 iljadievra. Sostojbata e dalekuod zadovolitelna i e potre-ben pogolem anga`man za za-poznavawe so potencijali-te na dvete ekonomii iprednostite koi }e ovozmo-àt mnogu podobro nivo naekonomska sorabotka.

Na biznis-forumot,sredbi ostvarija kompaniiod prehranbenata, drvnata,metaloprerabotuva~kataindustrija, proizvodstvo nakoà, ambalaà, proizvodiod ~elik.

Biqana Peeva \uri}

V o radovi{kiot rud-nik „Bu~im“ sve~enoe pu{ten sistemot

za za{tita na voda i po~-va, koj e donacija od Krals-tvoto Holandija, a reali-ziran od UNDP. Na sve~e-nosta, kako {to javi MIA,prisustvuvale ministerotza ìvotna sredina NexatiJakupi, ambasadorkata naKralstvoto Holandija Si-mone Filipini i dire-ktorkata na UNDP, An MariAli. Ovoj pilot proekt serealizira ve}e dve godiniblagodarenie na donacija-ta od 1,5 milioni evra naKralstvoto Holandija.

- Kolku porano gi re{a-vame ekolo{kite àri{tavo zemjava tolku pobrzo }egi ispolnime i kriteriu-mite na EU, a ovoj pretpri-

stapen period e idealenza toa, istaknal ministe-rot za ìvotna sredina,Nexati Jakupi.

Pumpnata stanica voblizina na rudnikot „Bu-~im“ }e gi sobira voditekoi pominuvaat pod isto-riskiot otpad, koj se sobi-ra ve}e 30 godini, a potoa}e bidat prenaso~eni konhidrojalovi{teto.

Ambasadorkata Filipi-ni istaknala deka e zadovol-na {to proektot ima konkret-na realizacija za za{tita naìvotnata sredina.

- Ekolo{kite problemine poznavaat granici. Vo-dite od Bu~im odat vo Bre-galnica, potoa vo Vardar ina krajot vo Grcija. No, za-toa i re{enijata na ovieproblemi ne treba da poz-

navaat granici, potenci-rala Filipini.

Zamenik-menaxerot narudnikot „Bu~im“ Nikolaj-~o Nikolov najavil deka voplan im e ~istewe na kori-toto na Medenska reka, nizkoja te~e voda so zelenaboja, dobiena od jalovina-ta na bakarot.

- Na{ata kompanija odo-bri i devet milioni evraza otvorawe na fabrika zabakarnata ruda, vo koja }ese prerabotuva rudata odistoriskiot otpad, a voedno}e se vrabotat i 40 rabotni-ci, istaknal Nikolov.

Ovaa nova investicija}e go re{i problemot sozagaduvaweto na po~vata ivodata vo okolinata narudnikot za bakar i za zla-to „Bu~im“.

VO RUDNIKOT „BUÎM“ REALIZIRANA DONACIJA OD 1,5 MILIONI EVRA NA KRALSTVOTO HOLANDIJA

[TO POKA@A MAKEDONSKO-BOSANSKO-HERCEGOVSKIOT BIZNIS-FORUM [TO SE ODR@A VO SKOPJE

n Ekonomskata sorabotka }e se podobruva preku intenzivirawe nakontaktite me|u biznis-zaednicite, sorabotka vo turizmot i zaedni~-ki proekti, za {to dvete dràvi }e potpi{at bilateralni dogovori

So zaedni~ki proizvodi natreti pazari

Re{en problemot so zagaduvawena po~vata i na vodata


Pi{iva: Ivana Koleva

I ako odsekoga{ vo or-ganizicionite siste-mi od razli~ni vido-

vi, ~ove~kiot faktor bilnavistina zna~aen, se ~inideka denes biznis-zaedni-cata vo na{ata zemja mu do-deluva s* pogolema va`-nost. Od kade se pojaviovaa raste~ka zainteresi-ranost kaj kompaniite voMakedonija i dali se toanapori da se sledat evrop-skite i amerikanskite vi-sokorazvieni praktiki voekonomiite? Dali polekase ra|a svesnosta kaj lu|etoza zna~eweto na ~ove~kiotfaktor kako kapacitet i re-surs koj nikoga{ ne moè dabide kompletno zamenlivso koi bilo drugi faktori?

Ova n* upatuva na raz-misluvawe za edno od os-novnite pra{awa. [to eekonomija? Dali navisti-na taa e nauka koja najraci-onalno gi iskoristuva i gikombinira retkite i ogra-ni~eni resursi kon to~ki-te na nivnata najracional-na upotreba? Dali navi-stina resursite se retki iograni~eni? Odgovorot enegativen. Zatoa {to s*dodeka postoi ~ove~kiotfaktor negovite razmislu-vawa, znaewa i idei mo-àt da ja pretvorat potre-bata od ograni~eni i retkiresursi vo novo inovativ-no re{enie i da najdat za-mena ili nov na~in na re-{avawe na starite prob-lemi, koi stojat pred niv.Na vakov na~in tesno sepovrzuva i menaxmentot,kako nauka vo ekonomijata,so ~ove~kite resursi, koi,isto taka, dojdoa do to~kana razvitok na koja se iz-

dignaa i prerasnaa vo na-u~ni soznanija.

NOVI VE[TINI I ORGANIZACISKO

PRESTRUKTUIRAWEZa polesno da se razbe-

re neograni~enosta na ras-polo`livite faktori voekonomijata, }e posluìprimerot so pojavata namobilnite telefoni. ôve-kot odsekoga{ imal potre-ba za komunikacija od raz-li~en vid. Posebno taa po-treba e evidentna vo biz-nisot i ekonomijata, kadeod brzinata na ispolnuva-we na zada~ite ~esto mo-

àt da zavisat rezultatitei dobivkata na samite fir-mi. Kompaniite pred daraspolagaat so mobilna te-lefonija, imale drugi na-~ini na komunikacija, koisekoga{ gi vrzuvale vrabo-tenite za nekoja lokacijakade, vsu{nost, se nao|asredstvoto za komunikaci-ja. No, novoto idejno revo-lucionerno otkritie se ja-vilo najprvo kako inovaci-

ja, za podocna da prerasnevo neophodnost bez koja ni-tu eden deloven ~ovek de-nes ne moème da go zamis-lime. Samiot ~ove~ki fa-ktor se javuva kako neiscr-pen izvor na novini, idei iresursi, i zatoa logi~no etoa {to denes postoi akti-ven pristap kon konceptotna ~ove~ki resursi od stra-na na site organizacii.

Imaj}i predvid deka lu-|eto skoro edna tretina odsvojot ìvot go pominuvaatna rabotnoto mesto, so ko-legite kako nivni sekojd-nevni ili povremeni ra-botnici, stanuva jasno zo-

{to odnosite me|u vrabote-nite se razgleduvaat kakoisklu~itelno va`na sfera.Ottuka, internet-stranici-te se prepolni so publika-cii, prevodi, dela i in-formacii, a s* pove}e nau-kata vo Makedonija gi zbo-gatuva i svoite bibliotekiso sodrìni od ovaa tema-tika. Vo visokoto obrazova-nie, upravuvaweto so ~o-ve~ki resursi ~esto se izu-

~uva paralelno so naukataza menaxment, dodeka s*pogolem broj stranski pre-dava~i ja posetuvaat na{a-ta zemja, vr{ej}i organizi-rani seminari, prezenta-cii i obuki od ovoj domen,s* so cel na edno mesto dadojde do koncentracija naznaewa, iskustva i misle-wa od razli~ni lu|e.

Globalizacijata i kapi-talizmot kako sistem naureduvawe vo dene{no vre-me, na nekoj na~in, nametnapotreba od novi ve{tini iorganizacisko prestruktui-rawe. Toa se odrazi i vo na-{ata ekonomija, kade s* po-

~esto sme svedoci na zame-na na stariot pomalku kva-lifikuvan kadar, so novimladi i dinami~ni lu|e,koi polesno moàt da sesnajdat vo stresnata rabot-na atmosfera polna sokrajni rokovi za ispolnuva-we na zada~ite, koi sega,pak, baraat novi kompjuter-ski poznavawa i praktiki.Onie od starite vraboteni,koi uspeaa da si go zadràt

rabotnoto mesto, moraa daprisustvuvaat na brojni se-minari i obuki za da se do-kvalifikuvaat na na~in{to }e pridonese za pous-pe{na rabotna okolina.

Celta na ~ove~kite re-sursi i implementacijatana odredeni metodi vo ra-boteweto e da se zgolemiefikasnosta na organizaci-jata koja vloùva i investi-ra vo ~ove~kiot kapital,preku ednovremeno namalu-vawe na finansiskite rizi-ci i zagubi vo raboteweto.ôvekot sekoga{ bil i }e bi-de centarot na svetot, vo s*ona {to se slu~uva okolu ne-go. Toj raboti i proizveduvaza sebe i za svojot opstanok,no istovremeno treba dapridonesuva so svoeto odne-suvawe i trud, i za dobrotona celoto op{testvo.

KREIRAWE USLOVI ZAPODOBRI REZULTATI

Za toa kolku se zna~ajnivloùvawata vo ~ove~kitesposobnosti na rabotilni-cata na Makedonskata aso-cijacija za ~ove~ki resursi,{to se odrà vo prostorii-te na „Holidej in“, zboruva-{e i profesor Klaus Vitkunod Germanija, (koj ima 20-go-di{no iskustvo kako konsul-tant vo razli~ni industriii e po~esen ~len vo Me|una-rodnoto op{testvo za una-preduvawe na performan-site), vo nasoka kako organi-zaciite da kreiraat usloviza postignuvawe podobrirezultati. Spored nego, nesekoga{ u~eweto za dobarmenaxer korespondira ilise poistovetuva so dobriotmenaxer vo praktikata. Bi-dej}i lu|eto nemaat vrodenaefikasnost, tie u~at za neavo organizacijata, a menaxe-rot e toj {to treba da gi na-so~i pravilno, da vloùvavo niv, da gi motivira i kon-trolira. Toj koga }e izlezeod rabotnoto mesto treba dabide siguren deka napravilsistem na organiziranost so

standardi, koj e po~ituvanod negovite podredeni i kojnema da zavisi od negovataprisutnost.

Dobar primer vo taa na-soka e organizacijata na soo-bra}ajot. Vo soobra}ajot tre-ba da se po~ituvaat soobra-}ajnite znaci, semaforite,soobra}ajnite tabli i voza-~ite da imaat samokontrolazad volanot sli~no kako vra-botenite, koi treba da gi po-~ituvaat celite i zada~ite{to im se dodeleni. Polica-ecot se javuva kako kontrolnaedinka koja treba da giotkrie site nepravilnosti ida gi prenaso~i ili otstra-ni, dodeka menaxerot vo kom-paniite treba da ja ima ista-ta kontrolna funkcija i da gopodobri raboteweto vo fir-mata. Vloùvaweto vo ~ove~-ki resursi i razvivaweto nasposobnostite se u~i so tekotna vremeto, sli~no kako {tovo soobra}ajot dete od tri go-dini ne znae da ja pomineulicata. Kako {to podocnatoa raste, sozreva i u~i za damoè da bide del od soobra-}ajnata kultura, taka i vrabo-tenite treba da vloùvaat vosebe i da se nadgraduvaat zada moàt na podolg rok da sigo zadràt rabotnoto mesto.

Ni{to ne e dadeno ed-na{ zasekoga{, i sekoja do-bra rabota moè da staneu{te podobra. Vo toj pogled,kolku pove}e na{ite kompa-nii ja zgolemuvaat svesnostaza va nosta na dobro obu~e-nite kadri i nivno spre~uva-we za odlevawe nadvor odna{ata zemja, i kolku pove}evrabotuvaat lu|e koi }eupravuvaat so ~ove~kite re-sursi tolku pove}e }e se po-dobrat nivnite performan-si i toa na dolg rok }e seodrazi pozitivno za celotomakedonsko stopanstvo.

(Apsolovent na Ekonom-skiot fakultet na Uni-

verzitetot „Sv. Kiril iMetodij“ vo Skopje i pra-

ktikant vo Stopanskatakomora na Makedonija)

UPRAVUVAWE SO ÔVE^KITE RESURSI MO@NOSTI

n Kolku pove}e na{ite kompanii ja zgolemuvaat svesnosta za va`nosta na dobro obu~eni-te kadri i nivno spre~uvawe za odlevawe nadvor, i kolku pove}e vrabotuvaat lu|e koi }eupravuvaat so ~ove~kite resursi tolku pove}e }e se podobrat nivnite performansi i toana dolg rok }e se odrazi pozitivno za celoto makedonsko stopanstvo

Obu~i, primeni, postigni uspeh!

Regionalnata komoraso sedi{te vo Prilep na22 juni be{e doma}in naDiego Testi, komercijalendirektor na Javno pret-prijatie za komunalni dej-nosti na Verona. Sredbatabe{e vo ramkite na pose-tata na delegacijata na Ve-rona, so koj Prilep neo-damna potpi{a memoran-dum za zaedni~ka sorabo-tka i pobratimuvawe, {topredizvika golem intereskaj rakovodstvoto na Vero-na i za kratko vreme rezul-tira{e so me|usebni pose-ti na rakovodnite lu|e oddvete op{tini.

Na sredbata gostinotpoop{irno se zapozna sostopanskite aktivnosti na

regionot, kako i so raspo-loìvite prirodni resur-si za informaciite {to }egi prenese do gradona~al-nikot na Verona i nivnatastopanska komora da ovoz-moàt vospostavuvawe po-golema sorabotka na eko-nomski plan me|u dvata re-gioni.

Od strana na pretstav-nicite na Regionalnatakomora so sedi{te vo Pri-lep, na gostite im be{epretstavena organizacija-ta i funkcioniraweto naStopanskata komora na Ma-kedonija, kako i regional-nata komora, so site ras-polo`livi potencijali imo`nosti za zaedni~ka so-rabotka, osobeno na eko-

nomski i na kulturen plan.Po izvr{enata prezenta-cija na Komorata i kompa-niite-nositeli na ekonom-skiot razvoj na regionot,vo Prilep be{e organizi-rana rabotna poseta naprehranbenata industrija„Vitaminka“ i Mermerniotkombinat od Prilep.

Gostite od Italija upa-tija pokana do gradona~al-nikot na Prilep da ja pose-ti Verona, zaedno so gole-ma biznis-delegacija odregionot na Prilep, za dase vospostavat novi konta-kti i pogolema ekonomskasorabotka, osobeno vo pre-hranbenata industrija, ne-metalite i turizmot.

Risto Najdoski

REGIONALNATA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP

Biznis-relacii so VeronaKONTAKTI


u Kako ja ocenuvate sostoj-bata vo turizmot vo prvite me-seci od godinava? Kakvi signa-li dava toa za pretstojnava tu-risti~ka sezona?

- Za àl, i pokraj mnogubroj-nite promocii i poseti na berzii saemi nasekade niz svetot ipozitivnite soop{tenija za po-setenosta na {tandovite na Re-publika Makedonija, kako i inte-resot na svetskite turisti~kioperatori za ~arter-letovi,prognozite za prvata polovinaod godinava se pesimisti~ki, ka-ko za doa|awe, taka i za odewe.Vo odnos na signalite za klien-tite e odli~no – kako nikoga{dosega ne bi moèlo za pomalkupari da se uìva vo turisti~kitedestinacii. Od druga strana, zanositelite na turisti~kata in-dustrija pretstavuva kolaps ineodr`liv biznis. Ovaa sezona,glavno, celokupnata proda`bavo svetot e na „posledna ponuda“i sekojdnevno namaluvawe na ce-nite, {to za krajniot potro{u-va~ e odli~na mo`nost vo vremena psiholo{ki i finansiskistres, poradi pa|aweto na vred-nosta na nedvi`nostite i na ak-ciite vo bankite, sepak, mal delod svojot kapital da potro{i zanajdobrata investicija i duhov-no bogatstvo - patuvaweto.u Zo{to na makedonskite

turisti~ki agencii im e poles-no da odnesat doma{ni turistivo stranstvo otkolku da done-sat stranski gosti vo zemjava?

- Pred s*, poradi polesnataproda`ba vo svetot, kade {to de-stinacijata ve}e e brendirana iposakuvana da se poseti. Da seposeti edna turisti~ka desti-nacija, poznata po nekoja svojaatrakcija, poznata li~nost, svet-ski poznat brend. Od mali godinilu|eto {tedat za da posetat neko-ja od poznatite i brendirani de-stinacii, kako Ajfelovata kulavo Pariz, plaìte vo Sen Trope,Kineskiot yid, vinskite turi voToskana, a vo ponovo vreme da gozememe primer Bansko, koj stananajgolem regionalen skija~ki cen-tar na Balkanot.

Pred 15 godini na turisti~-kite berzi glavno pra{awe be-{e kade se nao|a Makedonija ipo {to e poznata. Sega ve}e siteznaat – i toa poradi nere{eniotproblem so imeto. Ako dràvatatro{i ogromni sredstva od Bu-xetot za promocija na zemja sonere{ena infrastruktura, za-stareni smestuva~ki kapaciteti,so zastaren na~in na menaxira-we i nema povratna reakcija, to-ga{ zo{to sopstvenicite na tu-risti~kite agencii bi vloùva-le sopstven kapital za biznis koj

e neizvesen za povrat ili za um-noùvawe na vloèniot kapital.

Voedno, site makedonski tu-risti~ki operatori i menaxeri,koi nosat grupi, organiziraatkonferencii, seminari i sli~no,re~isi sekoga{ gi gubat klienti-te poradi nametnuvawata, menta-litetot i nelojalnosta na sops-tvenicite i menaxerite na hote-

lite vo bespo{tedna trka da sezemaat klientite li~no. Pa, ma-kar i po poniska cena. u Koi, spored Va{eto mis-

lewe, se prednostite na Make-donija na me|unarodniot turi-sti~ki pazar i na {to treba dase fokusira turisti~koto sto-panstvo?

- Vo moment na ekonomska kri-za, edinstven na~in da se prido-bie turist e niska i primamlivacena. Brendirawe na Makedonijaso toa so {to bi bila prepoznat-liva vo svetot za turistite da po-sakaat da ja posetat. Za mene, gla-ven nastan vo Makedonija, pa ipo{iroko, ovaa godina e stogo-di{nata od ra|aweto na svetica-ta Majka Tereza. Ne treba{e daima nitu edna slobodna soba akoovoj nastan navreme odekne{e vosvetskata javnost, se razbira, sodobro ~uvstvo na odgovornite za

turizm i so promocija. S* u{tene e docna, ovojpat, za sre}a, vokrizata koga s* e vo „poslednaponuda“. No, potrebna e vistinskapromocija za celnite grupi odsvetskite patnici, koi, glavno, seod religiozen karakter, poznatihumanisti. Potrebno e samoedinstvo me|u tie {to znaat i tie{to ja imaat mo}ta i finansiski-

te sredstva da go napravat toa. Druga prednost koja moè da

zadrì turist e odli~nata mesto-polo`ba, koja so primamliva po-nuda moè da gi zadrì tranzit-nite turisti dva-tri dena da japosetat zemjava. Za àl, na gra-ni~nite premini vo Makedonijanema nikakov propaganden mate-

rijal, kako ni bilbordi na vle-zot, koi na sofisticiran na~inbi gi primamile i bi gi zadràletranzitnite turisti da ostanat ida go po~uvstvuvaat gostopri-mstvoto na Makedonija. u [to moè da se izdvoi

kako problem za makedonskiotturizam (cenite, promocijata isli~no)?

- Glaven problem za makedon-skiot turizam e {to nemameedinstvena strategija me|u nosi-telite na vlasta i nositelite naturisti~kata industrija, vklu~u-

vaj}i gi site komponenti {to jaso~inuvaat.

Osven nastapi na javni tribi-ni i vo mediumi, treba da se po~-ne so re{avawe i so otstranuva-we na problemite. Najva`no e dase namali DDV za turisti~ko-ugo-stitelskite uslugi, a toa bi pri-donelo za namaluvawe na cenite.Podobruvawe na servisot {to go

davaat vrabotenite vo turisti~-kata industrija, po~nuvaj}i odtop-menaxmentot. Ve}e imame dvegeneracii diplomirani studentispored evropski standardi naUTMS, spoeni praktika i teorija,zdobieni so unikatno i komplet-no znaewe, podgotveni da vlezatvo sferata na biznisot - turizamso isklu~itelno steknati znaewai ve{tini.

Treba da se pottikne turi-sti~koto stopanstvo za vrabotu-vawe na novite diplomirani tu-rizmolozi (so subvencii kon ra-botodavcite za vrabotuvawe namladiot kadar), koi }e napravatpresvrt kako vo promocijata, takai vo servisot, vo qubeznosta, vooskudnite hotelski kapaciteti{to gi imame. Turizmot e proda-vawe sre}a, prikazna, a ne promo-cija na saemi koi, glavno, se zaindividualni poseti, bez kon-kretna turisti~ka ponuda. S* po-ve}e proda`bata se odviva prekudirektno dogovarawe preku in-ternet i preku internetsko re-zervirawe, za {to studentiteimaat dobro iskustvo.

Kako najdobra promocija zaMakedonija e prenosot, ne rekla-mata, prenosot na „Si-En-En“ di-rektno od Kamen most od Skopje.Promocijata sekoga{ e najdobrakoga e spontana, po posetite naslavna li~nost, koi sofistici-rano }e odeknat vo svetskata jav-nost. I, koga svetski poznatali~nost preku mediumite }e dadedobar komentar, toga{ sekoj }e

posaka da ja poseti zemjata kojamu se dopadnala na toj {to e ne-gov idol.

Ili, na primer, so idejata dase pokanat poznati li~nosti za~estvuvaweto na stogodi{ninaod ra|aweto na Majka Tereza.Problem e toa {to vo Makedonijane postoi nekoj od svetskite ho-telski sinxiri, kako „Mariot“,„Ric Karlton“, „[eraton“, „Hil-ton“, poznatite „Small Liding hotelsof the world“, so {to bi se na{lavo hotelskite bro{uri. u Kolku e organizirano tu-

risti~koto stopanstvo vo zem-java i kako ja gledate aktivno-sta na Zdruènieto, ~ija{topretsedatelka ste Vie?

- Postojat golem broj asocija-cii i zdruènija, i od poznava~i-te i od nepoznava~ite na turi-sti~kata dejnost. Na nekoi celtaim e li~en interes, li~na promo-cija, li~en profit i grant. Da neja kritikuvame samo Vladata dekanema strategija. Potrebna e sa-mokritika i kaj nas, nositelitena turisti~kata industrija od si-te sferi, bidej}i ne sme zdruè-ni i ne sme so zaedni~ka strate-gija. S* se sveduva na javni tri-bini, televiziski intervjua i ni-{to konkretno.

Zdruènieto za ugostitelstvoi turizam ima cel da gi zastapu-va interesite i javno da go izra-zuva stavot na ~lenkite pred dru-gi institucii i organi i da giusoglasuva projavenite sprotiv-nosti i razli~ni interesi voramkite na svojata dejnost. Toa eklu~no vo mojata agenda.

Zdruènieto e partner zapregovori so Vladata, soodvetni-te ministerstva i drugite vladi-ni tela za pra{awa koi se od in-teres na ~lenkite.

Toa razgleduva predlog-zakoni i drugi propisi, dava mis-lewa i predlozi za pra{awa odzaedni~ki interes na ~lenovitei pokrenuva inicijativi za done-suvawe i za nivni izmeni idopolnuvawa. Isto taka, usvojuvazaklu~oci i predlaga merki {tose od zaedni~ki interes na~lenovite, a koi ne se vo spro-tivnost so pozitivnite zakonskipropisi i dobrite delovniobi~ai.

Kako pretsedatelka na Zdru-ènieto, a po profesija diplo-miran pravnik so dvaesetgodi{-no uspe{no menaxirawe vo obla-sta na turizmot, }e rabotam naunapreduvawe na biznis-klimatavo zemjata i }e gi pottiknuvamsproveduvaweto na evropskitepravila i standardi. I funkcio-nalno i permanentno }e se zala-gam vo soglasnost so potrebite, aso cel gradewe na kapacitetite ikonkurentnosta na ovoj sektor, vodelot na ~ove~ki resursi. Zdru-ènieto }e organizira razli~niobuki so doma{ni i so stranskitreneri, pred s*, fokusiraj}i sena najva`nite celi - kako da giiskoristime pretpristapniteevropski fondovi za ekolo{kiodr`liv turizam, kako i perma-nentno u~ewe i obrazovanie. Votekot na oktomvri godinava }e or-ganiziram forum za donesuvaweitna platforma za podobruvawena kvalitetot i za edinstven na-stap nadvor i vo zemjava na sitesubjekti zaedno.

V.M. – S.P.

SNE@ANA JOVANOVSKA, SOPSTVENI^KA NA TURISTI^KATA AGENCIJA „ORFEJ“ I PRETSEDATELKANA ZDRU@ENIETO ZA UGOSTITELSTVO I TURIZAM VO STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

INTERVJU

Podmladenata turisti~ka industrijamoè da napravi uspe{na prikazna

u Kolku dràvata e vo funkcija na sozdava-we preduslovi za razvoj na turizmot i vofunkcija na {to pogolem devizen priliv?

- Dràvata treba da ja stavi turisti~kataindustrija kako prva industriska granka. Svet-skite pokazateli pokaùvaat deka od ekonom-skata kriza najbrzo se zazdravuva i najgolembroj potencijalni mesta za vrabotuvawe imatokmu vo turisti~kata industrija. Taa treba dase tretira kako izvozna granka koja go zgolemu-va devizniot priliv, a so toa i doma{niotbruto-proizvod.

Za subvencii vo zemjodelstvoto vo 2010 go-dina se predvideni 100 milioni evra. Vo pro-gramata za razvoj na turizmot vo Makedonija za

2010 godina za ovaa dejnost se predvideni sa-mo 33,2 milioni denari. Duri, 90 procenti odBuxetot odi za plati i patni tro{oci na vra-botenite vo Agencijata za promocija. Dràvatatreba da napravi soodnosot me|u turisti~kataindustrija i zemjodelstvoto, odnosot na sub-vencioniranite i izdvoenite buxetski sreds-tva da bide barem skromni eden sprema tri.Isto taka, potrebno e da se napravi edno telokoe }e rakovodi so celata industrija i koe }ebide seriozen partner na nositelite na ovaadejnost, zdruèni vo asocijacii i komori, koinajdobro znaat kako da se otstranat nedostato-cite vo ovaa najva`na granka. Pred s*, zaradigolemoto iskustvo.


Na godine{nata, 49. pored svetska selekcijana kvalitet na pijala-

ci i na prehranbeni proiz-vodi, „Monde selection“ voBrisel, „skopsko“ vo staklenaambalaà od 0,5 litri i od0,33litri go ponese trofejotza najvisok kvalitet. Toj sedodeluva na proizvodi koikontinuirano go odrùvaatnajvisokoto nivo na kvaliteti koi vo tri posledovatelnigodini se dobitnici na zlat-ni medali za kvalitet odstrana na “Monde selection“.

Nagradata e u{te po-vredna ako se znae deka eosvoena vo konkurencija narekordni, blizu 2.000 pro-izvodi od 83 zemji vo sve-tot. „Skopsko“ e edinstveno-to pivo od po{irokiot regi-

on koe go dobi ova visokopriznanie za kvalitet.

- Edna od najbitnite ra-boti za konsumentite i na po-tro{uva~ite e visokiot kva-litet na proizvodot, no i po-stojanosta na toj kvalitet. Toanie vo „Pivara“ go znaeme izatoa se griìme da go odrù-vame najvisokoto nivo na kva-litet na site na{i proizvo-di. Zadovolni sme {to toa goprepoznavaat i go cenat na-{ite potro{uva~i, a gordisme {to toa e potvrdeno i odnajrenomiranite svetski in-stitucii, kakva {to e „Monde

selection“, i toa vo konkurenci-ja na najpoznatite svetskimarki - izjavi KonstantinosSpandus generalniot dire-ktor na „Pivara Skopje“ a.d.

Za Kiro Stojanov, mena-xer na sektorot za proiz-vodstvo na pivo, priznanie-to e najgolema nagrada zadolgogodi{nata timska ra-bota na generacii.

- Da se bide pivar e go-lema gordost, a da se dobienagrada u{te pogolema gor-dost. ]e prodolìme so ra-bota i nema da se otkaèmeod na{ata tradicionalna

prirodna receptura za„skopsko“, koe se pravi odnajdobrite i najkvalitenitesurovini - pora~a Stojanov.

Pokraj trofejot za najvi-sok kvalitet, „skopsko“ i go-dinava osvoi ~etiri meda-li za kvalitet. Inaku, prviotmedal za kvalitet od inter-nacionalniot institut zakvalitet „Monde selection“,na „skopsko“ mu e dodelenu{te vo 1978 godina. Otto-ga{, pa do denes, „PivaraSkopje“ a.d. ima dobienoblizu 200 medali, trofei iostanati visoki me|unarod-

ni priznanija, koi svedo~atza vrvniot kvalitet na „skop-sko“ i ostanatite proizvodi

na „Pivara Skopje“ a.d.. Internacionalniot in-

stitut za kvalitet, „Mondeselection“, so sedi{te voBrisel e nezavisna organi-zacija za proverka na kvali-tetot na bezalkoholni i naalkoholni pijalaci i pre-hranbeni proizvodi. Osno-van e vo 1961 godina i epriznaen od strana naEvropskata unija. Proverka-ta na kvalitetot na proizvo-dite ja vr{at vrvni specija-listi vrz baza na najstrogikriteriumi za kontrola nakvalitetot, sovremenataproizvodstvena tehnologijai preventivnata higiena vo

site nivoa na proizvodniotproces. Testiraweto na kva-litetot na proizvodite go

vr{at site ~lenovi na ì-ri-komisijata, nezavisnoeden od drug, vrz osnova na{ifrirani mostri, po {topodatocite se sporeduvaati se donesuva kone~nata od-luka za toa koj proizvod tre-ba da ja ponese titulata„najkvaliteten na svetot“.

Inaku, „Pivara Skopje“a.d. i minatata godina dobipriznanie za kvalitetot nasvoite proizvodi, konkret-no, za najdobar kvalitet na„koka-kola“ vo svetot.

Spored kompanijata „Ko-ka-kola“, „Pivara Skopje“a.d. be{e najvisoko rangira-na spored indeksot za kva-litet na pijalaci vo 2008godina me|u site polnilni-ci na „koka-kola“ vo 178 zem-ji. Priznanieto be{e potvr-deno so postojano analizi-rawe na kvalitetot na pro-izvodite vo tekot na celatagodina od strana na „Koka-kola“ vo svetski ramki.

Rakovodstvoto na „PivaraSkopje“ dobi priznanie za po-stignatite rezultati za kvali-tetot na proizvodite i od gru-pacijata „Koka-kola Helenik“.

„Pivara Skopje“ e prvatakompanija vo Makedonija ko-ja go vovede standardotISO 22000 za integriranoupravuvawe so bezbednostana hranata vo delot na bez-alkoholnite pijalaci i pi-voto. V.M.

„PIVARA“ A.D. SKOPJE SO „SKOPSKO“ OSVOI NAJVISOKI PRIZNANIJANA 49. SAEMSKA SELEKCIJA „MONDE SELECTION” VO BRISEL

n Konstantinos Spanudis: Zadovolni sme {to kvalitetot go prepoznavaat i go cenat na{i-te potro{uva~i, a gordi sme {to toa e potvrdeno i od najrenomiranite svetski institucii

nKiro Stojanov: ]e prodolìme so rabota i nema da se otka-ème od na{ata tradicionalna prirodna receptura za „skop-sko“, koe se pravi od najdobrite i najkvalitenite surovini

POKROVITELI NA KOMORATA

„Vkusot na Makedonija” so trofej za najvisok kvalitet„Vkusot na Makedonija” so

trofej za najvisok kvalitet

Vinarskata vizba „Tikve{“ odKavadarci go promovira{enovoto belo vino „Barovo –

muskat otonel“. Se raboti za vinood kategorijata aromati~ni vina,so vkus koj ja sodrì „sveìnata navisokite planinski vrvovi na Ko-ùv i toplite strui na Egejot“.Imeno, vinoto e od ekolo{ki ~i-stiot lokalitet Barovo, kade me-{aweto na kontinentalnata i namediteranskata klima sozdavaidealni uslovi za proizvodstvona vino i vinova loza, {to e dete-ktirano od francuskite enoloziu{te na po~etokot na 20 vek.

Plasiraweto na novoto vino nadoma{niot i na stranskite pazari edel od biznis strategijata na VV„Tikve{“, za podobruvawe na pozi-ciite na kompanijata, koja se soo~u-va so seriozni predizvici od stag-nacijata na vinskata industrija vosvetot. Vsu{nost, Vinarnicata gorazviva noviot koncept na proiz-vodstvo na vino, so strogo kontroli-ran proces na odgleduvawe na vino-va loza i proizvodstvo na vino.

- Nie odlu~ivme negativnitetrendovi na pazarite da gi pobe-dime so hrabra strategija, {to evo soglasnost so na{ata vizija dabideme pioneri vo gradeweto namakedonska marka na vinoto. Kakorezultat na toa, go plasirame no-

voto vino „Barovo – muskat otonel“na pazarite. So ogled deka vinotoe to~no odreden geografski loka-litet, od to~no odredeni lozovinasadi, pobaravme pomo{ i odfrancuskata asocijacija za kon-trolirano geografsko poteklo zagrozje i za vino, da ni pomogne, dabideme moèbi prvite koi }e gopromiviraat konceptot na vino, sokontrolirano geografsko poteklo -istakna \or|i Petru{ev, izvr{en

direktor na VV „Tikve{“. – Inaku,so toa {to vinoto „Barovo – muskatotonel“. Go promovirame vonsezo-na, sakame da pokaème deka zavrvnoto vino ne postoi sezona, tu-ku samo kontinuirano uìvawe ikontinuirano doìvuvawe.

Spored \or|i Petru{ev, edenod najgolemite predizvici za Re-publika Makedonija e problemot{to vo svetot s* u{te ne n* prepoz-navaat kako vinska zemja. Toa moè

da se promeni so proizvodstvo navisokokvalitetno vino, koe }e bidezabele`livo, koe }e se istaknuva nasite me|unarodni natprevari.

- Da staneme prepoznatlivi napazarite ne e predizvik samo za„Tikve{“ tuku za site vinarnici vozemjava - potencira Petru{ev.

Vinoto „Barovo - muskat oto-nel“ e proizvedeno od sopstvenikontrolirani lozovi nasadi, sta-ri pove}e od 35 godini, koi se nao-|aat vo retko naselenata oblastBarovo na Koùf, na povr{ina od13,5 hektari, od koi se dobivanajmnogu po eden kilogram grozje.

Lokalitetot e prekrasna ne-~epnata priroda, koja se nao|a nakrajniot jug, na re~isi 15 kilome-tri vozdu{na linija od granicataso Grcija, kade ju noto vlijanie ne-posredno se ~uvstvuva preku doli-nata na rekata Bo{avica od kawo-not na Demir Kapija. Geografskise nao|a na 41 naporednik, {to ere~isi ista pozicija so vinskiotregion vo severniot del na Kali-fornija i Porto vo Portugalija.

- Me{aweto na dvete klimi dava-at odredena sveìna, koja neminovno

zna~i maksimalna sveìna i kvali-tet na grozjeto. Ima dovolno son~evi~asovi vo tekot na denot i sveì no-}i. Po~vata e idealna za loza, koja sebori da izvle~e dobar kvalitet - ve-li Gligor Ristev, rakovoditel na lo-zovite nasadi vo mesnosta Barovo.

- Vakvite prirodni uslovi re-zultiraat so soodvetna izbalansi-ranost na sostojki na grozjeto kako{to e {e}erot, vinskite kiselinii minerali, {to na krajniot proiz-vod mu dava svojstvo na istaknatiaromatizirani vkusovi.

Za vinoto „Barovo – muskatotonel“ od vinarskata vizba pred-viduvaat i specifi~en na~in napromocija. Glavnata promotivnaalatka }e bide publicitetot, od-nosno silata na zborot.

- Konsumiraweto vrvni vina s*u{te ne e razvieno na pazarot voMakedonija, no ima golem potenci-jal so razvojot na vinskata kulturai so razvojot na svesta na potro{u-va~ite za kvalitetot na vinoto.Krajniot potro{uva~ }e bide isk-lu~itelno zadovolen od proizvo-dot - veli Rado{ Vuki~evi}, mena-xer na marketing vo VV „Tikve{“.

Vinoto „Barovo – muskat oto-nel“ zasega e dostapno samo na ma-kedonskiot i na pazarot vo R.Srbi-ja, vo ograni~eni koli~ini od 13iljadi {i{iwa. Vaska Mickoska

VV „TIKVE[“- KAVADARCI GO PROMOVIRA[E NOVOTO VINO „BAROVO – MUSKAT OTONEL“

n \or|i Petru{ev: Nie odlu~ivme negativnite trendovi na pazari-te da gi pobedime so hrabra strategija, {to e vo soglasnost so na{a-ta vizija da bideme pioneri vo gradeweto na makedonskoto vino

Sveìna od dve klimi vo {i{e vrvno vino

]iro Stojanov i Konstantinos Spandus

\or|i Petru{ev i Rado{ Vuki~evi}



BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SOFARMACEVTSKA I KOZMETI^KA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA KOJA BI SE ODNESUVALA NA KUPUVAWE SUROVINI, EK-STRATI, NO I PRODA@BA NA KOZMETIKA KAKO EKSKLUZIVEN ZA-STAPNIKValidnost do: 04.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi ihemiski vlakna

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA KONTEJNERI I DRUG VID NA SADOVIZA SOBIRAWE I SKLADIRAWE NA \UBREValidnost do: 26.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZNICINA NAFTENI PROIZVODI I GORIVAValidnost do: 17.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DRVOPRERABOTUVA^-KATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA IZRABOTKA NADRVENI DELOVI ZA SLO@UVALKI SO MO@NOST PROIZVODITE DASE PAKUVAAT VO MAKEDONIJA I PLASIRAAT NA PAZARITE VO EUValidnost do: 24.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo

* * * * * * * * *

ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZEMJODELSKI MA[INI, OPREMA IREZERVNI DELOVIValidnost do: 28.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

ITALJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA NOVI I POLOVNI MA[INI ZA PROIZ-VODSTVO NA TEKSTILValidnost do: 01.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATO-RI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKACUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 04.11.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA EKSKLUZIVEN ZA-STAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DETSKIEDUKATIVNI SLO@UVALKI IZRABOTENI OD DRVOValidnost do: 07.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA INDUSTRISKI DIZALI-CI I DIZALICI ZA PRIMENA VO GRADE@NI[TVOTOValidnost do: 03.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA ZASTAPNIK VO RE-PUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DRVENI SKALI NA SKLO-PUVAWE I PODVI@NI TAVANSKI SKALIValidnost do: 07.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelie

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD ESTONIJA BARA DA UVEZE OVO[JE, PRASKI, NE-KTARINI, KAJSII, CRE[I, SLIVI, GROZJE, DIWI I LUBENICI ODREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO SUPERMARKETITE VOESTONIJA, LATVIJA I LITVANIJAValidnost do: 10.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelie

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOM-PANII ZA IZRABOTKA NA DIHTUNZI I [TANCANI DELOVI VO OB-LASTA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, KOI NAO\AAT PRI-MENA VO OPREMUVAWE NA POSTROJKI, POGONI, SISTEMI ZAPRENOS. GRADE@NA, HEMISKA, ZEMJODELSKI MA[INI I VO PRO-

IZVODSTVO NA PUMPIValidnost do: 02.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD KINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA DIODI ZA EMITIRAWE NA SVETLINAValidnost do: 28.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA FROTIRSKI KRPI I POSTELNINAValidnost do: 25.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD POLSKA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELINA ZELKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO POLSKAValidnost do: 31.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelie

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD TAJVAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA POLNEWE NA PIJALOCIValidnost do: 29.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKEDON-SKI KOMPANII PO OSNOV NA KOMPENZACIJA NA RAZMENA NA PRO-IZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBILSKA, TEKSTIL-NA, KO@NA, FARMACEVTSKA INDUSTRIJA, RUDNI BOGATSTVA I DR.Validnost do: 04.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

KONTAKTIRAJTE JA HRVATSKATA KOMPANIJA ZA PLASMAN NA MA-KEDONSKO VINO VO NIVNITE 50 HIPER I SUPER MARKETIValidnost do: 18.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

INDISKI PROIZVODITEL NA SU[EN ZELENÛK ZAINTERESIRANE DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI TRANSPORTNI KOMPANII ZAIZVOZ NA ZELENÛK I OVO[JE OD MAKEDONIJAValidnost do: 15.12.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija

* * * * * * * * *

KORPORACIJA ZA RAZVOJ I PROMOCIJA NA IZVOZOT OD KAZAK-STAN MO@E DA NAJDE PROIZVOD I PARTNER ZA MAKEDONSKITEKOMPANII, KOI IMAAT INTERES ZA SORABOTKA DA STAPAT VOKONTAKT SO KONPANII OD KAZAKSTAN VO OBLASTA NA PRERABO-TKA NA HRANA, METALURGIJA, GRADE@NI MATERIJALI, TEK-STIL/OBLEKA, MA[INSKA OPREMA, HEMIKALII, FARMACEVTSKIPROIZVODI I SUROVINIValidnost do: 17.09.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONSALTING USLUGI ZA IMPLE-MENTACIJA NA HALAL PROGRAMATA NAMENETA ZA PROIZVODITE-LI NA HRANA KOI SAKAAT SVOITE PROIZVODI DA GI PLASIRAATNA PAZARITE NA BLISKIOT ISTOKVid na sorabotka: Konsultantska uslugaValidnost do: 30.09.2010Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijaloci

* * * * * * * * *

KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA VISOKO KVALITETEN ALAT PILI ZA SE-ÊWE I MELEWE KOI SE NAMENETA ZA OBRABOTKA NA MERMER,GRANIT, BETON I STAKLOValidnost do: 26.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA SIREWEValidnost do: 04.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ISTRA@UVAWE NA PAZAROT, PRED-

LOG IDEI ZA REKLAMI I PROMOTIVNI KAMPAWI, ORGANIZIRAWEI OBUKA NA HOSTESI, CELOSEN STAJLING NA HOSTESITE I PROMO-TERITE, ORGANIZIRAWE NA PROMOCII NA PROIZVODITE, ORGANI-ZIRAWE NA ANKETI NA BARAWE NA VA[ATA KOMPANIJA, SVEÊNIOTVORAWA, SAEMSKI IZLO@BI, MEDIA PLAN I MEDIA ZAKUP, OR-GANIZACIJA NA SEMINARI I BRENDIRWE NA PROIZVODIValidnost do: 26.12.2010Vid na sorabotka: Konsultantska uslugaOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA KAMERI ZA SLEDEWE NAMENETI ZABEZBEDNOST, GPS SLEDEWE I SPECIJALIZIRANI LED SISTEMIZA OSVETLUVAWEValidnost do: 20.08.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA PE^KI NA DRVO I GAS KOI SLU@AT ZAGOTVEWE, PEÊWE I GREEWEValidnost do: 23.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA ZAMRZNATI PEKARSKI PROIZVODI Validnost do: 29.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA ORTOPETSKI POMAGALAValidnost do: 18.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOM-PANII ZA UVOZ NA POSTOJANI I PRIVREMENI LENTI ZA OBELE-@UVAWE NA MAGISTRALNI PATI[TA I ULICIValidnost do: 08.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija

* * * * * * * * *

ITALJANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELINA MESNI PRERABOTKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMNNA MESO ZA PRERABOTKAValidnost do: 15.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ARMATURA I ARMATUR-NI MRE@IValidnost do: 04.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA SANITARNA ARMATURAValidnost do: 17.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA SORABOTUVA SOGRADE@NI MAKEDONSKI KOMPANII VO IZVEDBA NA GRADBA SOÊLI^NI KONSTRUKCIIValidnost do: 26.10.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVO-DITELI NA DRVENA AMBALA@A ZA FLA[I ZA VINOValidnost do: 10.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 24 juni 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32

OD PETTI DO 15 AVGUST LETNA [KOLA VO OHRID

„Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“Po povod 60 godini od formira-

weto na Ekonomskiot fakultet priUniverzitetot „Sv. Kiril i Metodij“od Skopje, AIESEK – lokalen komitetod Skopje, vo sorabotka so Trening-centarot za evropska integracija priEkonomskiot fakultet – Skopje, orga-nizira letna {kola na tema: „Napravirazlika – stani ‘zelen’ evropski li-der“.

Ve pokanuvame so zaedni~ko u~es-tvo da go poddrìme ovoj nastan, so{to }e pridoneseme idnite intelektu-alci da gi zbogatat svoite znaewa iaktivno da pridonesat za napredok i zarazvoj na op{testvoto.

So toa mladite }e stanat sami kre-atori na svojata idnina i }e pridone-sat za podigawe na op{testvenata od-govornost i za{tita na ~ovekovata oko-lina.

Letnata {kola }e se odrì odpetti do 15 avgust 2010 godina, voHotelot „Slavija spektar“ vo Ohrid.

Kontakt: Mirjana Sekulovska,

Boban \orgievskiTel: 02/ 3286-835,

tel: 02/3286-851e-po{ta:

[email protected]

NA 24 JUNI 2010 GODINA, EDUKATIVEN SEMINAR

„Prednosti za investirawevo investiciski fondovi“Stopanskata komora na Makedonija vo sora-

botka so „KD fondovi“ - Dru{tvo za upravuvaweso investiciski fondovi, organizira prezenta-cija na tema „Prednosti za investirawe vo inve-sticiski fondovi - alternativni mo nosti zazarabotka“.

Celta na ednodnevniot seminar e u~esni-cite direktno da se zapoznaat so osnovniteprincipi i so prednostite na investirawe vootvoreni investiciski fondovi, mo`nostiteza vloùvawe na pazarot na kapital vo naj-razli~ni hartii od vrednost: akcii, obvrzni-ci, zapisi, so cel ostvaruvawe prinos i na-maluvawe na rizikot od vloùvaweto.

Obukata }e bide vodena od strana na eks-perti na „KD fondovi“ – Skopje a.d., e ~lenka naGrupacijata „KD group“, koja spa|a vo najgolemi-te finansiski grupacii vo Slovenija i e ednaod vode~kite vo regionot na sredna i na jugoi-sto~na Evropa.

Besplatniot seminar }e se odrì na24.6.2010 godina vo Stopanskata komora naMakedonija, so po~etok vo 11 ~asot, vo salaeden, na petti kat.

OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA

NOVI ZAKONSKI PROPISI VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Slu`ben vesnik na RM br. 81/2010

l Uredba za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Ured-bata za utvrduvawe na me|usebnite odnosi na organi-te i na strukturite na decentralizirano upravuvaweso prvite ~etiri komponenti od Instrumentot zapretpristapna pomo{ (IPA) na Evropskata unija;l Pravilnik za tehni~ki pregled na vozila;l Pravilnik za formata, sodrìnata, celite, na~i-not na izrabotka, vodot i izvorite na podatoci {tose koristat za izrabotka na Izve{tajot, kako i na~i-not na ocenuvawe na Izve{tajot (vo soglasnost Zako-not za ìvotnata sredina);

Slu`ben vesnik na RM br. 82/2010

l Pravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe naPravilnikot za vidot i za na~inot na ìgosuvawe,na~inot na izdavawe ispratnica, pu{tawe vo prometna ise~eno drvo, formata i sodrìnata na regista-rot na izdadeni i na zavereni ispratnici, formatai sodrìnata na ispratnicite, formata i sodrìna-ta na baraweto za izdavawe ispratnica i visinatana nadomestokot na izdadeni ispratnici;l Pravilnik za posebnite barawa za bezbednost naèstokite alkoholni pijalaci;

Od 15 do 18 juli 2010godina vo Bursa, RepublikaTurcija, se odrùva Me|u-narodniot saem na oblekaza deca, bebiwa i za osta-natite nivni potrebi.

Stopanskata komora naMakedonija vo sorabotka soovlasteniot zastapnik nasaemskiot organizator –„Adonis grup“ organiziraposeta na makedonski kom-panii na saemskata mani-festacija „Bursa 5th babyand kidswear and necessitiesfair 2010“.

Obezbedeno e besplat-

no smestuvawe za dve no}e-vawa so doru~ek, vlez zasaemot, transfer od aero-drom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do sa-emot i sve~en ru~ek na de-not na otvoraweto na sae-mot, 15.7.2010 godina. Sme-stuvaweto e vo renomiranhotel so ~etiri ili so petyvezdi. Posetitelot gi po-kriva patnite tro{oci i 35evra administrativni tro-{oci od ~ovek za saemskiotorganizator.

Stopanskata komora naMakedonija gi pokanuva si-

te zainteresirani make-donskite kompanii da seprijavat za poseta na saem-skata manifestacija naj-docna do devetti juli 2010godina. Podetalni infor-macii za saemot: www.tu-yap.com.tr

Kontakt:Elizabeta A.Eftimova

tel.02 3244 074faks:02 3244 088

e-po{ta: [email protected]

n Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besp-latno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlezza saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do saemot i sve~eni ru~ek nadenot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina

Vlatko Stojanovskitel.02 3244 004

faks:02 3244 088e-po{ta:[email protected]

Me|unaroden saem na obleka i drugipotrebi za deca i bebiwa

Me|unaroden saem na obleka i drugipotrebi za deca i bebiwa

Documents

Biznis info