Simona Kornik, prof.

ERGONOMIJA V ŠOLSKIH KLOPEH

Kazalo1 KAJ JE ERGONOMIJA?................................................................................................................................3

2 ODGOVORNOST ZA ZDRAVJE IN USPEŠNO UČENJE...................................................................................4

3 DELOVNI PROSTOR....................................................................................................................................7

3.1 RAČUNALNIŠKA MIZICA....................................................................................................................7

3.2 MONITOR..........................................................................................................................................8

3.3 TIPKOVNICA IN MIŠKA......................................................................................................................8

3.4 STOPALA, KOLENA IN NOGE.............................................................................................................9

3.5 HRBET...............................................................................................................................................9

3.6 RAMENA IN KOMOLCI.....................................................................................................................10

3.7 NASLON ZA ROKE............................................................................................................................10

3.8 OČI..................................................................................................................................................11

3.9 ZAPESTJA........................................................................................................................................11

3.10 TOPLOTNE RAZMERE......................................................................................................................13

3.11 HRUP...............................................................................................................................................13

3.12 OSVETLITEV.....................................................................................................................................13

3.13 REDNI POČITEK...............................................................................................................................13

4 RAZTEZNE VAJE V RAZREDU....................................................................................................................14

4.1 RAZTEZANJE ZA RAMENA, KOMOLCE, ZAPESTJA IN PRSTE.............................................................14

4.2 RAZTEZANJE ZA RAMENA, HRBET, KOMOLCE IN ROKE...................................................................15

4.3 RAZTEZANJE STRANSKEGA DELA VRATU.........................................................................................16

4.4 RAZTEZANJE ZA RAMENA IN VRAT..................................................................................................17

4.5 RAZTEZANJE ZA ROKE, PRSTE IN ZAPESTJE.....................................................................................18

4.6 RAZTEZANJE ZA ZAPESTJE...............................................................................................................19

4.7 RAZTEZANJE ZA RAMENA, PRSI IN ZGORNJI DEL HRBTA.................................................................20

4.8 RAZTEZANJE HRBTA........................................................................................................................21

4.9 RAZTEZANJE ZA SPREDNJI DEL STEGEN, GLEŽNJE IN KOLENA.........................................................22

4.10 RAZTEZANJE PRSI IN HRBTA............................................................................................................23

4.11 RAZTEZANJE ZA RAMENSKI OBROČ................................................................................................24

4.12 RAZTEZANJE BOKOV IN HRBTA.......................................................................................................25

4.13 RAZTEZANJE ZA NOGE....................................................................................................................26

4.14 RAZTEZANJE ZA RAMENA...............................................................................................................27

4.15 RAZTEZANJE ZA ZADNJICO..............................................................................................................28

5 MNENJA UČENCEV..................................................................................................................................29

6 ZAKLJUČEK...............................................................................................................................................30

LITERATURA..........................................................................................................................................................31

1 KAJ JE ERGONOMIJA?

Ergonomija pomeni "Znanost o delu" (beseda Ergonomija izhaja iz grških besed ERGON - pomeni DELO in NOMOS - pomeni NAČELO ali ZAKON). Ergonomija povezuje več znanstvenih področij, ki jih usmerja v enoten cilj – uspešno in humano delo. Imamo več definicij ergonomije, a vse v glavnem govorijo o prilagajanju dela človeku.

Ergonomija zato vsebuje:

raziskovanje delovanja tehnike, tehnologije in okolice na človeka z namenom, da postavimo ergonomska načela,

uporabo ergonomskih načel pri oblikovanju delovnih mest (strojnih in ročnih) in dela na njih z namenom, da bo delo izvedeno uspešno in humano. (Polajnar & Verhovnik, 2000)

Ergonomija je veda o tem, kako delovne pogoje, mehanske in elektronske naprave ter opremo urediti tako, da bi se ljudje počutili udobno in varno. V današnjem času, ko so računalniki osnovno sredstvo za delo in učenje je potrebno opozarjati na pomen ergonomije, ki je odločilnega pomena za zdravo in prijetno delo ter učenje.

Korenine ergonomije segajo v 18. st., kjer se je začelo znanstveno pisati o boleznih, ki jih povzroča nepravilna drža. V 19. st. so se orodja in delovna okolja začela počasi prilagajati človekovim potrebam. (Škunca, 2008)

Ergonomija kot veda ima svoje korenine v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postala splošno znan pojav. To je posledica epidemije poškodb, pogojenih z delom v pisarnah ter zajetne množine opreme in informacij, ki poskušajo reševati te težave. (Anderson, 1998)

V 60. letih prejšnjega stoletja so se začele študije povezane z ergonomijo v izobraževalnem okolju. Od 1970 leta naprej se je zaskrbljenost z nepravilnim sedenjem v šolah stopnjevala do te mere, da so strokovnjaki začeli izdajati publikacije na to temo. Medtem, ko so nastajale različne debate o idealno dizajniranem šolskem pohištvu, so na Danskem začeli prvi izdelovati visoko kvalitetno šolsko opremo. Kljub temu ergonomsko izdelano pohištvo ni postalo široko razširjeno.

Z uvajanjem računalništva v šole, v 80. letih prejšnjega stoletja, je začela rasti zaskrbljenost za zdravje otrok. Ko so se računalniki razširili tudi v manj razvite države so ergonomisti, raziskovalci in zdravniki začeli resnejše razmišljati o tem, kakšne posledice lahko pusti uporaba računalnika. (Bennett & Tien,2008)

Človek po svoji duhovni in telesni naravi potrebuje gibanje. Večurno mirovanje brez prekinitev je precej nov pojav v zgodovini človeštva. V obdobju industrijske revolucije, uvedbe strojev in motornih vozil pa se je začela fizična aktivnost zmanjševati. Če naše gibanje omejimo na en kvadratni meter, pet dni v tednu, po šest do sedem ur na dan, uporabljajoč minimalistične – ponavljajoče gibe, lahko dokaj hitro začutimo kronične bolečine v predelu križa.

Različne poškodbe ter bolezni, ki se pridobijo na delovnem mestu, stanejo Američane letno okoli 171 milijard dolarjev, kar je v primerjavi z ostalimi bolezni daleč na prvem mestu. Ta raziskava, ki je bila objavljena v reviji American Medical Association je pokazala, da direktni in indirektni stroški za zdravljenje AIDSA znašajo okoli 30 milijard, za Alzeheimerjevo bolezen pa 6,6 milijard dolarjev.

Najpogostejše bolezni, ki se omenjajo v povezavi z delom na računalniku so: CTS ali Carpal Tunnel Syndrome (sindrom karpalnega kanala ali t.i. računalniško zapestje ali utesnitveni sindrom) in RSI ali Repetitive Stress Injuries (poškodbe povzročene s stresom katerega povzroča pogostost ponavljajočih gibov).

Število poškodb zaradi pogostega ponavljanja enakih gibov se je od leta 1990 povečalo za kar 80 odstotkov (po podatkih U. S. Bureau of Labor Statistic) in so zdaj posamično na prvem mestu poškodb, ki nastanejo na delovnem mestu.

Otrdel vrat in ramena, bolečine v križu, trde mišice in sklepi so zelo pogost pojav pri ljudeh, ki delajo za računalnikom. Vsi ti znaki nam kažejo, da s telesom nekaj ni v redu.

Tudi v Sloveniji opažamo deficit strokovnjakov s področja ergonomije, kjer večino teh nalog opravljajo arhitekti, oblikovalci, direktorji in ravnatelji ter posamezniki, ki imajo intuitivni občutek za prostor; s posledicami slabe ergonomije pa se ukvarjajo fizioterapevti in ortopedi.

2 ODGOVORNOST ZA ZDRAVJE IN USPEŠNO UČENJE

Odgovornost je ključna beseda v naši družbi. Odgovorna dejanja zahtevajo odgovorne ljudi. V zadnjih desetih letih se je prisotnost ergonomije zvišala na vseh področjih našega življenja. V našem neposrednem okolju (industriji, pisarnah, šolah, domačem okolju in v avtih), vedno bolj uporabljamo vzorce in modele, ki se nam po svojih oblikah in funkcionalnosti popolnoma prilegajo. (ErgonomicLearning, 2008)

Večino časa danes otroci presedijo, bodisi v šoli (pri pouku) ali doma (pred televizijo, pri računalniku ali pri učenju in reševanju domačih nalog). Zaradi tega so otroci manj aktivni, kar pušča posledice na njihovem zdravju.

Delovno okolje in oprema morata biti oblikovana tako, da omogočata učencem ne samo učinkovito, ampak tudi varno delo, ter zdravju primerne in ustrezno prilagojene delavne pogoje.

Delovno okolje mora biti oblikovano tako, da učenci ne delajo v nepravilni drži ter učenec mora imeti dovolj prostora, da zlahka spreminja položaj telesa in opravlja potrebne gibe.

Tako, kot se je spreminjal način poučevanja, se je skozi čas spreminjalo tudi pohištvo v učilnicah. Tradicionalno pohištvo omogoča otrokom, da sedijo ravno in mirno. Individualne potrebe učencev zahtevajo prilagodljivo pohištvo, kjer so višina in nagib miz, višina stolov ter lega naslonjača popolnoma prilagodljivi vsakemu posamezniku. (Ergonomic Learning, 2008)

Individualne nastavitve so možne samo v primeru, ko ima vsak otrok v razredu svojo mizico, ki mora biti dovolj široka in udobna. Pohištvo mora ustrezati standardom za ohranjanje zdravja in udobnosti

in se mora, glede na to, da se otroci različno hitro razvijajo, spreminjati iz razreda v razred. Prizadevanja v tej smeri so pripeljala do DIN ISO 5970 standarda, ki definira sedem velikosti šolskega pohištva.

Slika 1: Ergonomsko oblikovana šolska oprema

Mnoge šole, tako doma, kot v svetu, nimajo možnosti slediti tem priporočilom. Hiter rast učencev, pouk v različnih učilnicah ter stroški nabave pohištva, so eni izmed ključnih elementov, ki nam onemogočajo izpolnitev zgoraj omenjenih priporočil.

Posledice so več kot očitne. Več kot dve tretjini učencev sedi na neprimernih stolih. 35 – 40% učencev ima težave z neprimerno držo, kar je glavni vzrok težav z bolečinami v križu.

Slika 2: Na slikah vidimo pravilen in nepravilen način sedenja ter različne položaje sedenja (Ergonomic Learning, 2008)

Na splošno so računalniki tihi ter varni za uporabo. Vendar slaba računalniška oprema ter neprimerna postavitev računalniške opreme lahko pripeljeta do številnih zdravstvenih težav kot so npr. utrujene oči, bolečine v hrbtu, otrdele mišice, trdi sklepi, slab krvni obtok, poškodbe zaradi pogostega ponavljanja enakih gibov ter napetost in stres.

Splošno velja osnovno pravilo, da morajo biti delovno okolje, oprema, delovna sredstva in način dela prilagojena fizičnim in psihičnim zahtevam, posebnostim in zmožnostim učencev.

Eden od pogojev za zdravo in prijetno delo z računalnikom je znanje učiteljev o pravilnih nastavitvah opreme in o pravilnem načinu dela.

Pogoje za prijetno in varno delo z računalnikom lahko vsebinsko razdelimo na več sklopov, npr.:

pravilno in namensko načrtovan ter opremljen delovni prostor, pravilno izbrana strojna oprema, pravilno izbrana šolska oprema, (mizice, stoli) pravilna razporeditev računalnikov v delovnem prostoru, pravilna organizacija dela.

Temeljna pogoja za udobno in zdravo delo za računalnikom, sta položaj telesa in opreme.

Ne glede na to, ali gre za odraslo osebo ali pa za otroka, ki uporablja računalnik v šoli ali doma, pred vsako uporabo računalnika moramo prilagoditi delovno okolje.

Slika 3: Nastavitev monitorja

Naslednja priporočila nam lahko pomagajo zmanjšati, z nepravilno držo pogojene, zdravstvene težave.

na stolu sedimo tako, da se nam hrbet tesno prilega k stolu, uporabljamo opore za noge in zapestja, pravilno nastavimo višino stola, razdaljo in kot pogleda na monitor.

Na naslednji sliki lahko vidimo priporočeno in nepravilno držo telesa, ter pravilno in nepravilno nastavljeno opremo.

Slika 4: Priporočena in nepravilna drža telesa ter pravilno in nepravilno nastavljena oprema

Pravilen položaj telesa, osvetlitev, pohištvo, organizacija dela ter ostali pogoji vplivajo na učenčevo počutje, koncentracijo ter učno in delovno uspešnost. S prilagoditvijo delovnega prostora in delovnih navad, lahko zmanjšamo utrujenost in neudobnost ter preprečimo nastajanje kroničnih poškodb.

Učenje otrok o tem, kako optimalno prilagoditi delovno okolje že pri prvem srečanju z računalnikom je enostavnejše, kot odpravljanje napačnih delovnih navad in slabe drže po večletnem delu za računalnikom. Zato mora učitelj s svojim znanjem aktivno sodelovati pri zagotavljanju varnega dela in sicer z rednim opozarjanjem otrok na pravilno prilagoditev delovnega okolja kot tudi s svojim zgledom.

3 DELOVNI PROSTOR Ko govorimo o delovnem prostoru mislimo na računalnik, tipkovnico, monitor, računalniško mizo, stol ter delovni prostor, ki mora biti dovolj prostran za nemoteno gibanje; najmanj 3 m2, nekateri strokovnjaki priporočajo 4,65 m2 proste površine tal. Prosta zračna prostornina mora biti najmanj 10 m3 na delavca. Prosta višina mora znašati najmanj 2,5 m.

3.1 RAČUNALNIŠKA MIZICA

Miza za računalnik, zaslon, tipkovnico naj ima najmanj 120 cm X 80 cm delovne površine. Višina mize naj bo 720 mm in mora imeti dovolj prostora za noge.

Slika 5: Popolnoma prilagodljiva računalniška mizica

3.2 MONITOR

S pravilno postavitvijo monitorja ter s pravilnim nagibom monitorja zmanjšamo obremenjenost oči ter utrujenost vratnih in ramenskih mišic.

Monitor postavimo tako, da je približno na razdalji stegnjene roke. Najudobnejši položaj višine monitorja je takrat, ko je vrh monitorja takoj pod višino naših očeh. Pri pogledu na sredino monitorja morajo oči gledati na vzdol.

Slika 6: Nepravilna nastavitev višine monitorja

3.3 TIPKOVNICA IN MIŠKA

Tipkovnico in miško nastavimo tako, da jih sproščeno in udobno uporabljamo. Tipkovnico postavimo naravnost pred sebe, tako opravimo nepotrebno obračanje ter napetost v mišicah. Miško postavimo takoj ob levo ali desno stran tipkovnice.

Slika 7: Pravilna in nepravilna nastavitev tipkovnice in miške

Če uporabljamo drsni predalček za tipkovnico moramo biti pozorni, da je predal dovolj širok, da na njega namestimo tipkovnico in miško, drugače bomo morali miško namestiti nekoliko višje, kar nam bo oteževalo delo z nepotrebnimi gibi.

3.4 STOPALA, KOLENA IN NOGE

Ko sedimo se morajo stopala tesno prilegati tlom. Če ne, moramo poskrbeti za ustrezno oporo za noge, ki mora biti dovolj široka, da lahko med delom spreminjamo položaj stopal. Pod mizo mara biti dovolj prostora za kolena in noge, da ne pride do nepotrebne napetosti v mišicah.

Slika 8: Pravilna in nepravilna drža stopal

3.5 HRBET

Stol se mora prilagajati hrbtenici. Sedimo tako, da težo enakomerno razporedimo, naslonjalo pa nastavimo naravni zakrivljenosti spodnjega dela hrbtenice. Ne nagibamo se naprej.

Slika 9: Pravilna in nepravilna drža pri sedenju

3.6 RAMENA IN KOMOLCI

Ramena so sproščena, komolci so približno v višini sredinske vrstice na tipkovnici (okoli tipke ENTER, če je tipkovnica rahlo vzdignjena). Višino nastavimo tako, da stol na katerem sedimo bočno obrnemo in izmerimo višino komolcev.

Slika 10: Pravilna nastavitev višine komolcev

3.7 NASLON ZA ROKE

Nekateri stoli imajo naslon za podlakti. Če imamo takšen stol uporabljamo naslonjalo ter s tem povečamo udobnost pri tipkanju. Naslon za podlakti je v pravilnem položaju takrat, ko so ramena sproščena in se podlakti prislanjajo na naslonjalo, vendar nam vseeno omogočajo sproščeno premikanje. Zapestja pa so v udobnem in nevtralnem položaju.

Slika 11: Pravilna nastavitev naslonjala za roke

3.8 OČI

Dolgotrajno delo za računalnikom lahko povzroči utrujenost oči ter poslabšanje vida. Da bi se izognili tem težavam, večkrat spočijmo oči na tak način, da se osredotočimo na eno točko v daljavi ter globoko vdihnemo, se pretegnemo in sprostimo. Monitor ter očala redno čistimo. Redno obiskujemo okulista.

3.9 ZAPESTJA

Pri zapestjih moramo biti pozorni, da jih ne zvijamo gor, dol ali na stran. Pri tipkanju ne smemo naslanjati zapestja na delovno površino, bedra ali na naslonjalo za dlani. Naslonjalo za dlani je namenjeno uporabi med pavzami oz. takrat ko ne tipkamo.

Slika 12: Pravilna in nepravilna drža zapestij

Slika 13: Pravilna in nepravilna drža zapestij

Iz tabele je razvidno kako lahko različno opremo v našem okolju prilagodimo in organiziramo tako, da bo ergonomsko ustrezala varnemu delu in uspešnejšemu učenju.

OPREMA SKRB ZA ZDRAVJE IN VARNOST ERGONOMSKA PRIPOROČILAMONITOR izogibajmo se prekomerni

obremenitvi oči, izogibajmo se bleščečim

zaslonom, skrbimo za izsušenost oči.

večkrat vzemimo krajši predah, optimalno nastavimo kontrast ter svetlobo

na monitorju, večkrat fokusirajmo oddaljen predmet, uporabljajmo zaščito proti bleščanju

monitorja (starejši monitorji), višino monitorja nastavimo tako, da je

najvišji del ekrana v višini naših očeh, prepričajmo se, da je monitor čist in brez

madežev.TIPKOVNICA bolečine v zapestju,

sindrom karpalnega kanala uporabljamo stojalo za zapestja, tipkamo tako, da so zapestja gibljiva nad

tipkovnico, sprostimo komolca, miška naj bo na enaki višini kot tipkovnica, nastavimo si pravilen nagib tipkovnice.

STOL težave z hrbtenico, bolečine v vratu in ramenih

nastavimo pravilno višino stola, hrbet prislonimo na stol, pravilno pokrčimo kolena, ne sedimo dolgo časa v enakem položaju, uporabljajmo oporo za noge

SVETLOBA preprečimo utrujenost zaradi bleščanja

uporabljajmo naravno svetlobo, če je možno,

monitor obrnemo tako, da nam zunanja svetloba ne sveti direktno v zaslon,

izogibajmo se močni umetni svetlobi .HRUP zmanjšajmo nezbranost

zaradi hrupa uporabljajmo slušalke, tiskalnike postavimo izven delovnega

okolja.TOPLOTA preprečimo neudobnost

zaradi vročine prezračujmo prostor, vendar brez prepiha, izključimo računalnike, ko jih ne

potrebujemo, premislimo o nabavi klima naprave.

ELEKTRIČNA VARNOST

preprečimo možnosti nesreč prepustimo popravljanje računalnikov strokovnjakom,

strokovnjaki naj zamenjajo uničene in poškodovane dele

zaščitimo vtičnice in kable.

3.10 TOPLOTNE RAZMERE

Prostor v katerem je veliko računalnikov se greje, zato je potrebno imeti možnost ohlajevanja prostora. Prav tako se zaradi upora lahko pregrevajo tudi kabli, za katere je priporočeno, da so odviti.

Toplotne razmere v prostoru so odvisne od: temperature zraka, toplotnega sevanja, relativne vlažnosti in od hitrosti gibanja zraka. Optimalna temperatura za lahko delo v računalniški učilnici znaša med 20 in 22°C.

3.11 HRUP

Dovoljen hrup je odvisen od namembnosti prostora. V računalniški učilnici hrup ni tolikšen, da bi povzročal okvare slušnih organov, lahko pa moti delo ali je nadležen. Večinoma priporočajo, da naj hrup ne presega 50dBA.

3.12 OSVETLITEV

Svetloba je zelo pomemben dejavnik, ki spodbudno vpliva na človekovo delovno sposobnost. Ustreznost svetlobe pri delu z računalnikom je zakonsko opredeljena. Pri osvetlitvi je treba je upoštevati predvsem vrsto dela. Posledice neprimerne osvetljenosti so glavoboli in težave z očmi. Pisarniška miza mora biti oblikovano tako, da ne povzroča neposrednega bleščanja in zrcaljenja, računalniški zaslon pa ne sme biti obrnjen proti oknu, temveč stran od okna. Okna v delovnem prostoru morajo imeti ustrezna senčila, da sončna svetloba ne moti procesa dela.

3.13 REDNI POČITEK

Uporabnike računalnika tako doma, kot v službi in šoli je potrebno spodbujati, da po določenem času vzamejo nekaj minut odmora. To pomeni, da si po približno uri dela na računalniku vzamemo kratek premor, kjer si spočijemo očesne mišice ter razgibamo celo telo, ter tako poskrbimo za svoje zdravje in počutje.

Delo pri računalniku po današnjem znanju ni škodljivo, če so izpolnjene nekatere minimalne zahteve, ki zajemajo: razmere v prostoru, ureditev delovnega mesta, računalniško in programsko opremo, zdravniški in tehnični nadzor.

4 RAZTEZNE VAJE V RAZREDU

Sprostitvene tehnike, dobra klima, ter časovna omejitev dela in ozaveščanje nam bodo gotovo v pomoč vsaj toliko časa, dokler ne zamenjamo staro opremo z najsodobnejšo.

Vaje za raztezanje (ang. »streching«) so odlična rešitev. Gre za enostavno aktivnost, ki nam omogoča boljše počutje. Vaje so lahke, preproste in sproščujoče. Če jih izvajamo pravilno, lahko preprečimo marsikatero poškodbo ter delujemo preventivno. Vaje lahko delamo povsod in ob vsakem času. Zanje ne potrebujemo nobene opreme, posebnih oblačil in finančnih vloškov.

4.1 RAZTEZANJE ZA RAMENA, KOMOLCE, ZAPESTJA IN PRSTE

a) Prekrižaj prste, nato iztegni roke pred seboj,

b) dlani obrni navzven od sebe,

c) drži 10 sekund,

d) ponovi 3 krat.

Občutil boš raztezanje v komolcih in zgornjem delu hrbta (v lopaticah).

4.2 RAZTEZANJE ZA RAMENA, HRBET, KOMOLCE IN ROKE

a) Prekrižaj prste, nato dlani obrni navzgor in nad glavo iztegni komolce,

b) drži 10 sekund,

c) vajo ponovi 3 krat.

Vaja je odlična za povešena ramena, v zgornjem delu reber boš občutil raztezanje.

4.3 RAZTEZANJE STRANSKEGA DELA VRATU

a) Lahko sediš ali stojiš, roki naj ti sproščeno visita ob telesu,

b) glavo obrni v desno stran in jo v takem položaju zadrži 5 sekund. Nato glavo obrni v levo stran in jo zadrži v takem položaju 5 sekund,

c) vajo ponovi na obeh straneh 3 krat.

4.4 RAZTEZANJE ZA RAMENA IN VRAT

a) Ramena privzdigni k ušesom, da začutiš rahlo napetost v vratu in ramenih,

b) Zadrži 5 sekund, nato sprosti ramena v naraven položaj,

c) Vajo ponovi 3 krat.

Vaja je priporočljiva, kadar začutiš napetost v vratu in ramenih!

4.5 RAZTEZANJE ZA ROKE, PRSTE IN ZAPESTJE

a) Razkreči in iztegni prste, da začutiš napetost. Zadrži 10 sekund.

b) Sprosti se, nato ukrivi prste in zadrži 10 sekund.

c) Vajo ponovi 3 krat.

4.6 RAZTEZANJE ZA ZAPESTJE

a) Prepletite prste pred seboj.

b) Roki in zapestje zavrtite v smeri urinega kazalca 10 krat.

c) Ponovite vrtenje v drugo smer 10 krat.

4.7 RAZTEZANJE ZA RAMENA, PRSI IN ZGORNJI DEL HRBTA

a) Roki daj s prekrižanimi prsti za glavo, komolce dvigni ob strani, telo imej vzravnano.

b) Lopatici potisni drugo proti drugi, da začutiš napetost v zgornjem delu hrbta in lopaticah.

c) Zadrži 5 sekund, nato se sprosti.

d) Vajo ponovi 3 krat.

4.8 RAZTEZANJE HRBTA

a) Nagni se močno naprej.

b) Glava naj ti visi navzdol, vrat naj bo sproščen.

c) Roke naj bodo vzravnane.

d) Zadržite 10 sekund.

e) Vajo ponovi 3 krat.

4.9 RAZTEZANJE ZA SPREDNJI DEL STEGEN, GLEŽNJE IN KOLENA

a) Da boš lažje ohranil ravnotežje se lahko z eno roko primeš stola ali stene.

b) Stoj vzravnano in se z drugo roko primi za konico drugega stopala.

c) Rahlo povleci peto proti zadnjici, da začutiš raztezanje.

d) Zadrži 10 sekund.

e) Vajo ponovi še z drugo nogo.

4.10 RAZTEZANJE PRSI IN HRBTA

a) Roki daj na hrbet nad boke, komolca obrni nazaj.

b) Telo rahlo potisni naprej.

c) Med raztezanjem prsnico potisni rahlo naprej.

d) Zadrži 10 sekund in sproščeno dihaj.

e) Vajo ponovi 3 krat.

4.11 RAZTEZANJE ZA RAMENSKI OBROČ

a) Roki imej ob telesu.

b) Z rameni kroži nazaj.

c) Z rameni kroži naprej.

d) Vajo ponovi 5 krat – najprej nazaj, nato še naprej.

4.12 RAZTEZANJE BOKOV IN HRBTA

a) Naredi razkorak v širini ramen in se z obema rokama primi za boke.

b) Kroži v levo 5 krat.

c) Kroži v desno 5 krat.

4.13 RAZTEZANJE ZA NOGE

a) Naredi širok razkorak in iztegni noge.

b) Z obema rokama se poskusi dotakniti prstov na nogah.

c) Zazibaj se 3 krat v levo stran in 3 krat v desno stran.

d) Vajo ponovi 3 krat.

Pri tej vaji sodelujejo vse mišice!

4.14 RAZTEZANJE ZA RAMENA

a) Na stol sedi vzravnano.

b) Z rokami se primi za zadnji rob stola tako, da sta palca obrnjena navzven.

c) Rameni potisni nazaj.

d) Pri tem boš začutil rahel nateg v sprednjem delu ramen.

e) Vajo ponovi 3 krat.

4.15 RAZTEZANJE ZA ZADNJICO

a) Stoj s stopali, razmaknjenimi v širini ramen, roke naj prosto visijo ob telesu.

b) Z desno nogo naredi velik korak nazaj in se upri na stopalne blazinice.

c) Počasi se spusti navpično navzdol, tako,da se desno koleno skoraj dotakne tal. Pri tem bodi pozoren na to, da levo koleno ne pogleda čez prste stopala. Zadrži 2 sekundi in se vrni v začetni položaj.

d) Zamenjaj nogi in vajo ponovi 2 krat.

5 MNENJA UČENCEV

MNENJA UČENCEV O RAZTEZNIH VAJAH:

Sodelovali so učenci Kluba Zdrave šole na OŠ Breg

Te vaje so primerne in koristne za hrbtenico. (Tomaž)

Pri minuti za zdravje med poukom lahko izvajamo raztezne vaje, saj ne potrebujemo veliko prostora. Menim pa tudi, da če hočemo vaje narediti temeljito, je minuta premalo. Temu bi morali nameniti več časa. (Tjaša)

Kadar se želim sprostiti, se teh vaj poslužujem tudi doma. Najraje izvajam vajo raztezanja za prste, pri kateri roki in zapestje vrtiš v smeri urinega kazalca. (Nuša)

Vaje so primerne za vse starosti. Preprečujejo bolečine, zato jih priporočam vsem. V klubu Zdrave šole tem vajam vedno namenimo vsaj 15 minut časa. (Anja)

Vaje nam koristijo za hrbet, vrat in prste. Prav bi bilo, da bi jih izvajali vsi razredi vsak dan, ne pa samo nekateri. Tudi učiteljem bi koristile. (Jure)

Te vaje so namenjene zdravju, so sprostitvene in dobro vplivajo na počutje in koncentracijo. Niso težke, zato jih lahko izvajamo vsi. Jaz bi uvedla pri vsaki šolski uri eno ali dve vaji. Najbolj mi je všeč vaja, pri kateri si dobro razmigam vrat, saj me večkrat boli. (Eva)

Vaje so pomembne za zdravje. Dele telesa, ki jih pri pouku zelo obremenjujemo, moramo razgibati, da ne postanejo negibni. Tem vajam bi lahko namenili 5 minut in bi jih poimenovali 5 minutk za zdravje. V današnjem času, ko veliko presedimo pri računalniku, se niti ne zavedamo, kakšne posledice nas lahko čakajo. Zato menim, da bi bilo to nujno potrebno. (Miha)

6 ZAKLJUČEK

Sprostitvene tehnike, dobra klima, ter časovna omejitev dela in ozaveščanje nam bodo gotovo v pomoč vsaj toliko časa, dokler ne zamenjamo staro opremo z najsodobnejšo.

Ne prezrimo tudi zakonske smernice EU, ki so z zakonom določile rok 31. 12. 1999 za odpravo vseh ergonomskih nepravilnosti na delovnih mestih.

Načrtovalci opremljanja računalniških učilnic bi morali upoštevati vse možne negativne vplive na zdravje učencev in učiteljev. Zlasti morajo biti pozorni na nivo elektromagnetnega sevanja (infrardeče, mikrovalovno, ultravijolično in rentgensko). Posebno pozornost morajo nameniti tudi obremenitvam vida otrok. Ne smemo se odreči odgovornosti za učenčevo in svoje zdravje. Učenci potrebujejo varen prostor, ki jim omogoča telesno in umsko raziskovanje, kar jim šola kot institucija omogoča.

LITERATURA

Anderson, B. (1998). Raztezanje za računalnikom in pisalno mizo. Celje: Mavrica d.o.o.

Bennett, C., in Tien, D. (oktober 2008). ERGONOMICS FOR CHILDREN AND EDUCATIONAL ENVIRONMENTS - AROUND THE WORLD. Pridobljeno iz www.cehd.umn.edu/kls/ecee/pdfs/iea2003bennettaroundworld.pdf

Čufar, M., in Žepič, M. (oktober 2008). NEUGODNI VPLIVI RAČUNALNIKA NA NAŠE TELO – SAMOPOŠKODBA. Pridobljeno iz http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk2000/clanki/cufar.htm

Čufar, M., in Žepič, M. (oktober 2008). VLOGA IN POMEN ERGONOMIJE V RAČUNALNIŠKIH UČILNICAH. Pridobljeno iz http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk/zepic.htm

Ergonomic Learning. (oktober 2008). Pridobljeno iz Ergonomic Learning: www.hohenloher.de

Ergonomics for children. (oktober 2008). Pridobljeno iz http://www.bag-haltungundbewegung.de/540.0.html.

Ergonomics, Health and Safety. (oktober 2008). Pridobljeno iz Ergonomics, Health and Safety: www.ergonomics.org

Ergonomics: The Study of Work. (oktober 2008). Pridobljeno iz Ergonomics: The Study of Work: www.osha.gov

Gspan, P. (1989). Zdravo in varno delo pri računalniku. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu.

Polajnar, A., in Verhovnik, V. (2000). Oblikovanje dela in delovnih mest. Maribor: Fakulteta za strojništvo.

Safety & Comfort Guide. (oktober 2008). Pridobljeno iz http://www.hp.com/ergo/.

Smyth, J. (oktober 2008). Good Ergonomics is Good Economics. Pridobljeno iz Good Ergonomics is Good Economics: www.elbowroomlimited.com

Škunca, I. (oktober 2008). Općenito o ergonomiji. Prevzeto oktober 2008 iz http://www.zpr.fer.hr/static/erg/2005/skunca/index.html