UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

VLOGA IN FUNKCIJA NOVE KBM V BANČNEM SISTEMU SLOVENIJE

Kandidat(ka): Mario Lukić Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81519761 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: Dr. Dušan Bobek

Maribor, februar 2006

2

PREDGOVOR Nova KBM je druga največja banka v Sloveniji. Njen sto odstotni lastnik je država, ki obvladuje banko preko paradržavnih skladov Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Država se je odločila postopno umikat iz gospodarstva, zato so začeli paradržavni skladi prodajat svoj del v vseh slovenskih podjetjih. Aktualni tema privatizacije v zadnjem obdobju je bil Mercator. V diplomski nalogi bi rad predstavil zgodovina bančništva pri nas, kako poslujejo banke ter zakone ki jih morajo banke upoštevat. Bil je zelo velik preskok, ko se je Republika Slovenija osamosvojila, zato bom opisal tudi to obdobje po osamosvojitvi in s katerimi problemi se je soočalo slovensko bančništvo nasploh. Če omenim samo zaplete z bančnimi vlogami Hrvaških varčevalcev v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu. Nadalje bom predstavil Novo Kreditno Banko Maribor, ter vse njene bančne skupine. Kot vemo se skupina Nove KBM ukvarja z vrsto različnimi posli, tako da bom vsakega posebej opisal. Predstavil bom tudi odnos banke do ljudi ter podjetij, njeno poslovanje ter probleme s katerimi se v zadnjem obdobju ubada. Med probleme sem uvrstil Informacijski sistem Nobis, s katerim je banka imela kar nekaj težav. V zadnjem delu diplomske naloge bom povzel pripravo na uvedbo skupne valute v Evropski uniji in sicer na evro. Slovenija bo prevzela evro, če bo seveda zadovoljila vse kriterije, katere je začrtala Evropska unija in katere mesečno kontrolira Evropska komisija ter urad Eurostat, 1. januarja leta 2007. Slovenska vlada je vzela uvedbo evra zelo resno, zato je uvedla tudi dvojno označevanje cen, ki naj bi pomagal ljudem, da se privadijo na tujo valuto. V diplomsko nalogo sem vpletel veliko izjav ter intervjujev raznih politikov iz vseh strank, in v tem se vidi zavzetost slovenske vlade in celotnega parlamenta za ohranitev slovenskih podjetij v domačih rokah, večinoma pa jih nasprotuje prodajo tujim lastnikom. Zelo se vidi pritisk belgijske družbe KBC, da bi postala večinski lastnik Nove Ljubljanske Banke.

3

KAZALO:

1. UVOD ....................................................................................................................5 1.2 Opredelitev oziroma opis problema .......................................................................5 1.3 Namen, cilji in trditve ( teze ).................................................................................5 1.4 Predpostavke in omejitve ......................................................................................5 1.5 Metode raziskovanja...............................................................................................6 2. SLOVENSKI BANČNI SISTEM........................................................................7 2.1 Razvoj slovenskega bančnega sistema po osamosvojitvi.......................................7 2.2 Slovenski bančni sistem .........................................................................................9 2.2.1 Banka Slovenije.............................................................................................9 2.2.2 Poslovne banke in hranilnice.........................................................................9 2.2.3 Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ...............................11 2.3 Sanacija bank..........................................................................................................12 2.4 Zakonska ureditev bank ter novosti........................................................................13 2.5 Pomen denarnega trga v bančnem sistemu.............................................................14 3. NOVA KBM..........................................................................................................15 3.1 Zgodovina Nove KBM ...........................................................................................15 3.2 Potek sanacije Nove KBM .....................................................................................16 3.3 Poslovanje Nove KBM...........................................................................................17

3.3.1 Gospodarsko in bančno okolje.......................................................................17 3.3.2 Poslovanje razvojne usmeritve ......................................................................19 3.3.3 Položaj banke glede financ ............................................................................21 3.3.4 Poslovanje z delnicami ..................................................................................22

3.4 Informacijski sistem NOBIS ..................................................................................25 4. NOVA KBM IN NJENE BANČNE SKUPINE..................................................26

4.1 KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o. .......................................................26 4.2 KBM Fineko d.o.o. ...........................................................................................28 4.3 KBM Invest d.o.o. ............................................................................................29 4.4 KBM Leasing d.o.o...........................................................................................30 4.5 GORICA Leasing d.o.o. ...................................................................................31 4.6 MBH-MARIBORSKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA d.o.o. ....................32 4.7 MOJA NALOŽBA-Pokojninska družba d.d. ...................................................33 4.8 Zavarovalnica Maribor d.d. ..............................................................................34 4.9 Adria Bank AG. ................................................................................................35

5. PRIVATIZACIJA NOVE KBM .........................................................................37

5.1 Razlogi za privatizacijo ....................................................................................37 5.2 Potek privatizacije ............................................................................................39

4

5.3 Primerjava privatizacije NLB in Nove KBM ...................................................40

6. PRILAGAJANJE NOVE KBM NA UVEDBO EVRA.....................................43 6.1 Razlogi za predčasno uvedbo dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih....45 6.2 Potek prilagajanja Nove KBM na uvedbo evra ................................................45

7. SKLEP ...................................................................................................................47

8. POVZETEK..........................................................................................................48

9. LITERATURA .....................................................................................................50

10. VIRI .......................................................................................................................51

5

1. VLOGA IN FUNKCIJA NOVE KBM V SLOVENSKEM BANČNEM PROSTORU

2. Opredelitev oziroma opis problema Nova KBM je v slovenskem bančnem prostoru druga največja banka, ki je v preteklih letih doživela kar nekaj stresov, napadov ter menjav v vodstvu. Kljub temu je še ostala v samem vrhu slovenskega bančnega prostora ter je s svojim vplivom ter kapitalom udeležena v veliko slovenskih podjetij. Začelo se je obdobje prilagajanja na evro, ter privatizacija banke, zato se bom v svoji diplomski nalogi osredotočil predvsem na ta dva segmenta poslovanja. 3. Namen, cilji in trditve ( teze ) Namen Namen diplomske naloge je prikaz delovanja Nove KBM v bančnem sistemu Slovenije, ter vseh problemov s katerimi se je banka spoprijela med delovanjem. Rad bi prikazal s katerimi dodatnimi posli se ukvarja banka, v katerih podjetjih je udeležena s svojim kapitalom, ter kako se prilagaja na uvedbo evra v slovenskem bančnem prostoru. Cilji Cilji moje diplomske naloge bodo razčlenit slovenski bančni prostor, ga razložit ter pojasnit kakšno vlogo ima Nova KBM v Sloveniji. Z diplomskim delom bi rad razložil tudi privatizacijo banke ter prilagajanje svojega dosedanjega poslovanja na poslovanje z evrom. Pokazal bi rad tudi odnos Nova KBM do okolja, saj je kreditirala pravne osebe za različne namene na področju varstva voda, ravnanja z odpadki, kakovostjo zraka in racionalno porabo energije. Trditve Nova KBM ostaja trdno na drugem mestu med bankami v Slovenskem bančnem prostoru. Banka skrbi za rast, saj je v letu 2003 na področju razvoja tehnologije in informatike namenila največ pozornosti naslednjim segmentom:

• uvedbi transakcijskih računov v novem informacijskem sistemu NOBIS skupaj z migracijo podatkov,

• zmanjšanju operativnih tveganj v delovanju informacijskega sistema banke, • zagotovitvi optimalnih in racionalnih procesov v banki.

6

4. Predpostavke in omejitve raziskave V svoji raziskavi se bom omejil predvsem na slovenski bančni in finančni prostor, saj smo ravno v obdobju uvajanja dvojnega označevanja cen in sicer v tolarjih in evrih. Hkrati bo zanimivo spremljati prilagajanje poslovanja na uvedbo evra v slovenskem monetarnem sistemu. Zanimiv je tudi potek priprav vseh udeležencev finančnega prostora na dvojno označevanje cen, kar mislim da je dobro za vse prebivalce Slovenije, da se privadimo na drugo plačilno enoto. 5. Predvidevane metode raziskovanja Raziskovanja ter zbiranja podatkov se bom lotil deskriptivno z zbiranjem čim več podatkov iz knjig, revij, časopisov, dnevnikov ter interneta poskusil pa bom dobiti tudi izjave nekaterih ključnih oziroma vodilnih ljudi v Novi KBM in sicer na podlagi magnetogramskih zapisov raznih TV ter radijskih oddaj. Lotil se bom tudi primerjave nekaterih delov prilagajanja na evro z Novo Ljubljansko Banko, za kar bom uporabil komparativno metodo.

7

2. SLOVENSKI BANČNI SISTEM 2.1 Razvoj slovenskega bančnega sistema po osamosvojitvi Zgodovina bančništva Posli s katerimi se banke ukvarjajo so zelo raznovrstni, tako po vrstah, kot tudi po obsegu. Že velike grupacije bančnih poslov so številne, da ne govorimo o posameznih poslih, ki jih morajo banke opravljati da zadovoljijo finančne potrebe gospodarstva in prebivalstva. V posameznih gospodarskih sistemih in državah, se banke ne ukvarjajo z vsemi posli, ki so danes znani kot bančni, vendar so ti posli organizacijsko razporejeni med posamezne vrste bank. Tako opravljajo posamezne vrste bank samo določene bančne posle, ki pa so razporejeni glede na predhodno proučitev poslov ter bank ( Bobek 92, 25 ). Na ozemlju bivše Jugoslavije se je bančništvo razvijalo različno. V severozahodnem prostoru in sicer v Sloveniji in Hrvaški so prevladovale večje razvitejše banke, medtem ko je bilo v Srbiji, Črni gori in Makedoniji veliko manj bank. Srbska Narodna banka je postala Narodna banka Jugoslavije s prevzemom monetarnih pristojnosti po vsej državi ( Bobek 92, 16 ). Sistem enotnega bančništva1 pa ni mogel uspešno slediti čedalje večji samostojni organizaciji. Zato so po letu 1954 morali ustanoviti nekatere specializirane banke, to so pa bile; Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Jugoslovanska investicijska banka, Jugoslovanska kmetijska banka. Te tri banke so po letu 1965 postale poslovne banke in delovale kot samostojne gospodarske organizacije. Do preoblikovanje bančnega sistema je prišlo po letu 1971, ko so se oblikovale narodne banke republik in avtonomnih pokrajin ( Bobek 92, 18 ). Ob koncu leta 1991 smo imeli v Sloveniji 26 bank. Ljubljanska banka je imela s svojim 82 odstotnim deležem v bilančni vsoti slovenskega bančnega sistema monopolni položaj. Konec leta 1991 je sistem Ljubljanske banke propadel in začela se je sanacija bank s ciljem prestrukturiranja bančne panoge. Izpad trgov bivše Jugoslavije ob osamosvojitvi je dodatno vplival na slovenski bančni sistem. Zaradi podjetniških izgub se je močno poslabšalo stanje že slabega bančnega portfolija, saj banke niso bile zmožne zadovoljiti zahteve po izplačilu deviznih depozitov varčevalcev ( Dimovski 2000, 42 ). Konec leta 1997 je v Sloveniji poslovalo 28 bank (ter 2 z dovoljenjem za opravljanje bančnih poslov po ustavnem zakonu), 6 hranilnic in 70 hranilno kreditnih služb. Število bank se je znižalo za eno zaradi pripojitve Banke Noricum d.d. Ljubljana k Banki Celje d.d., število hranilnic pa zaradi uvedbe rednega postopka likvidacije Hranilnice in posojilnice d.o.o. Novo mesto (novembra 1997). Od delujočih bank jih je 12 v popolni domači lasti, 4 pa so v popolni ali večinski lasti tujih oseb. Preostalih 12 bank je v večinski domači lasti (leta 1996 13), 8 bank od teh nima posamično niti 1% deleža tujih delničarjev, 1 Sistem enotnega bančništva je ta da vlada ena sama banka in v tem primeru je to bila Narodna banka Jugoslavije.

8

delež tujih delničarjev ene banke pa je v prvi polovici leta 1997 dosegel 49,0%. Neomejeno dovoljenje za poslovanje ima 15 bank, od teh ima 7 bank dovoljenje za opravljanje vseh poslov komercialnega in investicijskega bančništva, 6 le za opravljanje vseh poslov komercialnega bančništva, 2 pa za opravljanje vseh poslov komercialnega bančništva in za opravljanje nekaterih poslov investicijskega bančništva. ( Banka Slovenije 1997, 37 ). Na dan 31. 12. 2000 je v Sloveniji delovalo 25 bank, od tega .tiri hčerinske banke tujih bank in ena podružnica tuje banke. Poleg tega so delovale tri hranilnice in 66 hranilno kreditnih služb. Število bank se postopno znižuje od konca leta 1994, ko je v Sloveniji delovalo 33 bank. V naslednjih letih se je njihovo število postopno zmanjševalo, najbolj leta 1998 s tremi pripojitvami in likvidacijo ene banke. Ena pripojitev banke je bila tudi v letu 1999, toda število bank se je konec leta 1999 v primerjavi s koncem leta 1998 zaradi nove hčerinske banke (Hypo Alpe-Adria-Bank) in prve podružnice tuje banke (Kaerntner Sparkasse AG, Podružnica v Sloveniji) povečalo za eno. Aprila 2000 se je sicer začel stečajni postopek za Hipotekarno banko d. d. Brežice v likvidaciji, vendar tudi to ni vplivalo na število bank, saj je bila omenjena banka v likvidacijskem postopku od decembra 1998. Število hranilnic pa se je konec leta 2000 v primerjavi s koncem leta 1999 prepolovilo. V dveh hranilnicah sta bili izvedeni pripojitvi, v eni pa se je začel postopek redne (prostovoljne) likvidacije. Tudi število hranilno kreditnih služb se je lani znižalo, in sicer za dve. Od 25 delujočih bank jih je bilo konec leta 2000 v popolni domači lasti deset in v popolni ali večinski lasti tujcev šest. Preostalih devet je bilo v večinski domači lasti, vendar pa delež tujih delničarjev pri šestih bankah ni presegal 1 %. Vse hranilnice so v lasti domačih oseb s pretežno zasebnim lastništvom. Banke v Sloveniji so pretežno v zasebni lasti. Izjeme sta največji banki, Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor, ki sta bili podržavljeni ob sanaciji. Poleg tega je v državni lasti približno petina Slovenske investicijske banke, d. d., posredno pa tudi Poštna banka Slovenije d. d. TABELA 1: Lastniška struktura bančnega sektorja ( % v lastniškem kapitalu ) LETO 31. 12. 1999 31. 12. 2000 Tuje osebe 11,3 % 12,0 % Država v ožjem smislu 41,4 % 36,8 % Domače osebe 47,3 % 51,2 % ( Banka Slovenije 2000, 45 )

9

2.2 Slovenski bančni sistem Bančni sistem je organizacija bank v neki državi, ki je odvisen od zakonodaje v okviru katere nastaja, ter bančne tradicije, ki so od države do države različne. Slovenski bančni sistem sestavljajo:

• Banka Slovenije, • Poslovne banke in hranilnice, • Agencija za plačilni promet , nadziranje in informiranje.

2.2.1 Banka Slovenije

Banka Slovenije je emisijska in centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991. Njen glavni cilj je stabilnost cen. Sicer je nevladna, neodvisna institucija in je dolžna parlamentu vsakih šest mesecev predložiti poročilo o svojem poslovanju. Banka Slovenije je banka bank (tudi t.i. lender of last resort) in nadzorni organ bančnega sistema (ne pa tudi drugih finančnih posrednikov, nebank). Edini komitenti Banke Slovenije so ministrstva in druge vladne institucije. S fizičnimi in pravnimi osebami ne posluje. Banka se ne sme zadolževati v tujini ne v svojem imenu in za svoj račun kakor tudi ne v svojem imenu in za tuj račun.

Banko Slovenije vodi guverner. Ima namestnika. Poleg omenjenih vodstvo Banke predstavljajo še trije viceguvernerji. Izvršilna organa Banke sta guverner in Svet Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije sestavlja devet članov: guverner, štirje viceguvernerji in štirje člani. Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije pooblasti enega od viceguvernerjev za namestnika ( BSI 2006-predstavitev ).

Banka Slovenije je pristojna za poslovanje pooblaščenih bank in hranilnic in v delu, ki se nanaša na menjalniško poslovanje tudi oseb, ki so pooblaščene za to dejavnost. V primeru, da opravljajo menjalniško poslovanje pogodbeni menjalci, ki poleg te dejavnosti opravljajo tudi drugo dejavnost, je Banka Slovenije pristojna za nadzor samo tistega dela poslovanja te osebe, ki se nanaša na menjalniško poslovanje. Ne more pa pregledovati drugega poslovanja ( More 2004, 96 ).

2.2.2 Poslovne banke in hranilnice Slovensko poslovno bančništvo je le del širšega sistema finančnega posredništva, ki je na Slovenskem v obdobju od 1900 do 1930 obsegalo poleg poslovnih delniških bank še regulativne oziroma samoupravne hranilnice, združne posojilnice oziroma hranilnice, zavarovalnice in borzo za blago in vrednote ( Hočevar 1987, 61 ). Prvi denarni zavodi, ki so se pojavili na slovenskem ozemlju so bili del nemškega informacijskega sistema in se, kot kaže, prav zaradi tega niso mogli razširiti zunaj ozkega mestnega okolja. Na primer Kranjska hranilnica je bila še leta 1820 največji denarni zavod

10

na slovenskem z bilančno vsoto 64 milijonov kron, vendar pa moramo upoštevati, da je imela 22 milijonov kron v obligacijah, ki so jih izdali posojilodajalci zunaj Slovenije. Širši vpliv v slovenskem prostoru je imela Prva občna zavarovalna banka Slovenija, ki so jo ustanovili leta 1871 v Celju z delniško glavnico pol milijona kron in ki je začela odpirati poslovalnice po vsej monarhiji. Leta 1876 je doživela propad in izgube, ki so jih doživeli delničarji Slovenije, so povzročile nezaupanje, ki ga je bilo še čutiti ob snovanju Ljubljanske kreditne banke leta 1900. Drugačna je bila usoda regulativnih hranilnic in kreditnih zadrug. Ti zavodi, ki so jih začeli ustanavljati v sedemdesetih letih, so se naglo razširili in so že na prelomu stoletja pomenili finančno mrežo, ki je bila sicer funkcijsko omejena na kreditiranje javnega sektorja in drobnega gospodarstva, a je pokrivala z izjemo skoraj vse slovensko narodnostno ozemlje. Obdobju začetne rasti poslovnih bank, ki je trajalo do leta 1912 je sledilo obdobje postopnega nazadovanja, ki se je začelo z balkanskima vojnama in stopnjevalo I. svetovno vojno. Čeprav so vojna in njene posledice zmanjšale finančno zmogljivost kot tudi prostorsko razsežnost slovenskega bančnega sistema, pa so bile razmere za njegovo krepitev v novo nastlali jugoslovanski državi razmeroma ugodne, tako da je prišlo v letih od 1919 do 1925 do naglega širjenja bančnih zavodov, potem pa po reorganizacijah, ki so sledile polomu Slovenske banke, do konsolidacije, tako da je leta 1930 združena bilančna vsota vseh slovenskih bank dosegla višek, na katerega se v kriznem obdobju tridesetih let ni več povzpela. Med dejavniki, ki so ugodno vplivali na rast bančnega sistema velja omeniti jezikovno poslovanje vseh gospodarskih in torej tudi bančnih institucij, gospodarsko odpiranje na balkansko tržišče in razmeroma ekspanzivno denarno politika prvih povojnih let. Za reševanje skupnih vprašanj so se banke že leta 1920 povezale v Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. Drugi važen mejnik v razvoju finančnega posredništva pa pomeni leta 1924 ustanovljena Ljubljanska borza za blago in vrednote, katere poslovanje so leta 1927 razširili tudi na devize ( Hočevar 1987, 71 ). Na dan 31. 12. 2004 je v Sloveniji delovalo 18 bank in 2 podružnici tujih bank. V primerjavi z letom prej je ob koncu leta 2004 delovala ena banka manj, ker je bil 5. 1. 2004 v sodni register vpisan sklep o začetku redne likvidacije Slovenske investicijske banke, d. d. Po drugi strani pa je bila dne 15. 10. 2004 v sodni register vpisana druga podružnica tuje banke v Sloveniji, in sicer Bank für Kärnten und Steiermark AG, bančna podružnica. Pri hranilnicah v letu 2004 ni bilo sprememb v številu (še naprej sta delovali dve hranilnici), razen hranilno-kreditnih služb, katerih število se je še naprej zniževalo. Razlog za zniževanje števila slednjih je usklajevanje z določbami Zakona o bančništvu. Ob koncu leta 2002 je delovalo 25 hranilno-kreditnih služb, ob koncu leta 2003 8, ob koncu leta 2004 pa samo še dve hranilno-kreditni službi. V zadnjih letih je prišlo do številnih pripojitev hranilno-kreditnih služb k Zvezi hranilno-kreditnih služb, nekoliko manj pa do prevzemov hranilno-kreditnih služb s strani bank ter do prostovoljnih likvidacij in stečajev. S 1. 7. 2004 je Zveza hranilno-kreditnih služb prenesla posle na Slovensko zadružno kmetijsko banko, d. d., Ljubljana, ki se je istega dne preimenovala v Deželno banko Slovenije, d. d. Spremembe v lastniški strukturi v letu 2004 niso bile velike. Poleg petih hčerinskih bank in

11

dveh podružnic, ki so bile v večinski tuji lasti, je bilo pet bank v popolni domači lasti, osem bank pa v večinski domači lasti (od osmih bank v večinski domači lasti so tri imele manj kakor 1% tujega kapitala). Delež kapitala v lasti tujcev (merjen po lastniškem kapitalu) je bil ob koncu leta 2004 enak kot ob koncu leta 2003, in sicer 32,4-odstoten (od tega je znašal delež tujih oseb, ki imajo nad 50% v upravljanju, 16,5%). Delež tujih oseb, merjen z bilančno vsoto, je 31. 12. 2004 znašal 3,8 odstotne točke več kakor delež tujih oseb, merjen z lastniškim kapitalom. V večinski državni lasti sta druga največja banka v Sloveniji, Nova Kreditna banka Maribor, d. d., in dvanajsta največja banka v Sloveniji – Poštna banka Slovenije, d. d., (merjeno po bilančni vsoti). TABELA 2: Lastniška sestava bančnega sektorja (po lastniškem kapitalu) (% v lastniškem kapitalu) 31. 12. 02 31. 12. 03 31. 12. 04 Tuje osebe (nad 50% v upravljanju) 15,7% 16,6% 16,5% Tuje osebe (pod 50% v upravljanju) 16,8% 15,8% 15,9% Država v ožjem smislu 20,3% 19,4% 19,1% Ostale domače osebe 47,2% 48,2% 48,6% ( Banka Slovenije 2004, 41 ) 2.2.3 Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Agencija je pravna oseba in je javni zavod. Sedež javnega zavoda je v Ljubljani. Delo Agencije je javno. Agencija obvešča javnost o svojem delu v skladu z zakonom in na način, določen s statutom.

Agencija opravlja naslednje naloge: - plačilni promet v državi, - davčno nadziranje, - statistiko kot del nacionalnega programa statističnih raziskovanj, - informiranje, - drugo nadziranje v skladu z zakonom, - revidiranje lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, - druge naloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi. Agencija ima pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti javna pooblastila, ki so ji zaupana po tem in drugem zakonu. Generalni direktor Agencije izdaja splošne akte in metodološka navodila za izvrševanje javnih pooblastil. Agencija je odgovorna Vlade Republike Slovenije. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje preneha delovati in jo nadomesti Agencija ( Zbirke Državnega zbora RS – sprejeti akti, 1994 ). 31. 7. 2004 v Državnem zboru Republike Slovenije sprejmejo Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji

12

Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Vse pravice in obveznosti Agencije prevzame Republika Slovenija ( Uradni list RS 2004, št. 80 ). 2.3 Sanacija bank V letu 1997 se je končala sanacija dveh bank, ki sta ob sanaciji postali državni, Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB), Ljubljana in Nove Kreditne banke Maribor d.d.. Sanacija se je po preteku dobrih štirih let končala uspešno. Večina slabih starih posojil je bila v zameno za državne obveznice prenesena na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, in ker od leta 1993 ne nastajajo nova slaba posojila v večjem obsegu, kot je običajno za banke, imajo banke gotovo precej manj slabih posojil, kot so jih imele v začetku leta 1993. Povečala se je kapitalska ustreznost bank in izboljšala likvidnost, donosnost obeh bank pa je med najvišjimi v slovenskem bančništvu. Za dokončanje sanacije sta banki morali izpolniti več pogojev Banke Slovenije:

1. morali sta biti likvidni, 2. izpolnjevati sta morali ukrepe denarne politike, 3. razpolagati sta morali vsaj z jamstvenim kapitalom, ki je potreben za ohranitev

njunega dosedanjega obsega dovoljenih bančnih dejavnosti, 4. obseg poslovanja sta morali usklajevati tako, da dosega obseg jamstvenega kapitala

najmanj 8% zneska celotne aktive in aktivnih zunaj bilančnih postavk, razporejenih in ponderiranih po stopnjah rizičnosti,

5. oblikovati sta morali vse potrebne dolgoročne rezervacije za zavarovanje pred potencialnimi izgubami,

6. spoštovati sta morali predpisane zahteve glede največje izpostavljenosti do enega komitenta in

7. spoštovati sta morali dovoljeni okvir naložb v zemljišča, zgradbe, poslovno opremo ter kapitalske deleže v bankah in nebančnih organizacijah.

6. junija 1997 je izdala Banka Slovenije odločbi o zaključku sanacijskega postopka v obeh bankah. Po sprejetju statuta in vzpostavitvi organov upravljanja, je Banka Slovenije 22. julija 1997 izdala ugotovitveni odločbi o uveljavitvi odločb o zaključku sanacijskega postopka v obeh bankah. Zaključek sanacije obeh bank pomeni konec posebnega statusa teh bank in njunega prednostnega obravnavanja oziroma pomeni, da veljajo za obe banki po sanaciji enaka določila za varno in skrbno poslovanje kot za vse druge banke. Za njuno privatizacijo pa bosta poskrbela vlada in državni zbor RS. ( Banka Slovenije 1997, 37 ). 18. junija leta 1997 so predstavniki mariborskih podjetij prisluhnili direktorju Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj doktorju Janezu Potočniku. Srečanje se je odvijalo v okviru Poslovnega kluba Nove Kreditne Banke Maribor. Poslovnežem iz Maribora, pa tudi iz drugih krajev Slovenije, je predstavil podatke o razvoju slovenskega gospodarstva ter konkurence v Evropski uniji iz pomladanskega poročila urada Analiza gospodarskih gibanj s ciljno projekcijo do leta 2001. Dr. Potočnik je najprej podal analizo stanja gospodarskih gibanj v Sloveniji v času od osamosvojitve pa do leta 1996. Med pozitivnimi dosežki je navedel krepitev mednarodnega ugleda, visoko kreditno boniteto. Med slabostmi je dr. Potočnik posebej

13

omenil plače, ki rastejo hitreje od produktivnosti, ter odložene nujno potrebne sistemske spremembe zavoljo lanskoletnih volitev in dolgotrajnega oblikovanja nove vlade. Kot zanimivost, obenem pa tudi slabost, je poudaril dejstvo, da je doslej gospodarsko rast v večji meri narekovalo domače kot tuje povpraševanje ( Nova KBM 1997a-Sporočila za javnost ). 2.4 Zakonska ureditev bank ter novosti Zbornik referatov drugega po vrsti strokovnega posvetovanja o bančništvu prinaša tri sklope referatov. Vsi trije so naravnani na novosti s katerimi se soočajo banke pri preoblikovanju bančne in finančne ureditve in njunega okolja, povezuje pa jih skrb za obvladovanje tvegan. Prva skupina referatov Novosti v poslovanju bank je namenjena spremembam znotraj bančništva. Povezana je z novostmi v poslovanju bank in s vprašanji nadzora. Referat Sonje Anadolli z naslovom Mednarodne primerjave obdavčevanja rezervacij bank je namenjen problemu s katerim se soočajo vse banke, ko presojajo odpise in rezervacije dvomljivih in spornih terjatev. Splošno pravilo pri obdavčevanju rezervacij je, da je bankam dovoljeno upoštevati kot odbitno postavko pri obračunu davka posebne rezervacije, ne pa tudi splošnih. Poleg splošnih tveganj, ki jih obravnavajo predpisi o bankah, mora vsaka banka sama nenehno spremljati lastno rizično sliko. Individualna rizična slika banke ne voliva samo na njeno celotno tehtano aktivo, na jamstveni kapital in na njeno likvidnost, temveč tudi na znesek rezervacij, ki jih mora oblikovati in na znesek davkov, ki jih banka plačuje. Banke se v svojem poslovanju ne morejo ogniti kreditnemu tveganju, saj v določenem obsegu vedno obstaja verjetnost, da bodo določena plačila kreditov in obresti izostala. To tveganje lahko obvladujejo v okviru določenih mej z zbiranjem, obdelavo in analiziranjem raznih informacij o kreditojemalcih. Na ta način lahko banka odločilno voliva na obvladovanje enega dela tveganj, ki se jim lahko izpostavi. Druga skupina referatov z naslovom Banke in finančni trgi je namenjena novim trgom, ki so še v povojih. Ena od pomanjkljivosti, ki jo čutimo v domači finančni ureditvi je odsotnost trga denarja kot pomembnega dejavnika za pretoke narodnogospodarske likvidnosti in prenos denarne politike. V najnovejšem obdobju smo v Sloveniji doživeli relativno hiter razvoj tega dela trga. Pojavila se je množica novih finančnih instrumentov, za nekatere od njih pa se je razvil sekundarni trg. Obstajajo pa nekatere posebnosti, ki dolgoročno odločilno vplivajo na možnosti razvoja trga in finančnih inštrumentov ter na možnosti zagotovitve njegove likvidnosti. Z morebitnimi spremembami v zakonodaji, spremembami v zakonodaji, politiki centralne banke in ministrstva za finance ter s spremenjeno vlogo nekaterih subjektov na trgu pa lahko tudi v Sloveniji v bodoče pričakujemo na področju denarnega trga približevanje razvitim ekonomijam. Prav gotovo je, da bosta oblikovanje in utrditev tega trga odločilno vplivala na možnosti za razmah investicijskega bančništva in povsem tržno naravnanih bančnih poslov, ki pa s seboj prav tako prinašajo nova, v klasičnem bančnem poslovanju neznana tveganja.

14

Avtorja Peter Velkavrh in Matej Golob obravnavata investicijsko bančništvo v Sloveniji in svetu ter skušata določiti njegov obseg skozi definicij in opredelitev dejavnosti. Analizirata nekatere ovire, ki lahko nastanejo pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Avtorja ocenjujeta, da gre v določeni meri priprava domače zakonodaje v nasprotno smer od tiste, ki jo najdemo v evropskih direktivah. Tretja skupina referatov z naslovom Analitične metode v financah je namenjena prikazu uporabe analitičnih in metodoloških prijemov, ki so v bankah zelo redki. Jože Andrej Čibej se ukvarja s stohastičnim modeliranjem kot eno od možnih razširitev klasičnih determinističnih modelov. Kvantitativno modeliranje v pogojih tveganja, kakršni so značilni za večino bančnih poslov, nujno zahteva uporabo stohastičnih metod. Neven Borak obravnava v referatu Finančno programiranje finančni program in finančno programiranje, kot orodja za pripravo kvalificiranega in usklajenega makroekonomskega stabilizacijskega programa. Podaja osnovno zgradbo ekonomskega modela, pojasni denarno razlago plačilne bilance in pristop vrzeli kot dve temeljni teoretični podlagi za izdelavo finančnega programa. ( Borak 1996, 5 ). 2.5 Pomen denarnega trga v bančnem sistemu Sistem bank kot celota je odvisen od centralne banke kot vira oskrbe s centralno bančnim denarjem. Posamezne banke pa si lahko priskrbijo centralno bančni denar tudi z najemom kreditov pri drugih bankah. To se dogaja na denarnem trgu, to je na trgu centralnobančnega denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev. Trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji se v Nemčiji odvija skoraj izključno med poslovnimi bankami in Bundesbank. Najvažnejša funkcija denarnega trga je izravnava likvidnosti med poslovnimi bankami. Banke, ki razpolagajo s centralnobančnim denarjem in le-tega začasno ne potrebujejo, ponudijo ta sredstva na denarnem trgu; banke, ki kratkoročno izkazujejo ustrezen primanjkljaj, povprašujejo po centralnobančnem denarju. Banke imajo tako obe možnosti – torej, da kratkoročno presežni centralnobančni denar z obrestmi, posodijo drugim bankam in da si z najetjem kratkoročnih kreditov pri drugih bankah priskrbijo potreben centralnobančni denar. Motivacija za ponudbo centralnobančnega denarja je visoka likvidnost takih naložb – rok vezave je običajno limitiran do enega dne s takojšnim plačilom obresti. Razlog za povpraševanje pa bi lahko bilo dejstvo, da nekatere banke nimajo več nobenih možnosti refinanciranja pri emisijski banki ali pa se iz določenih razlogov ne želijo obrniti na emisijsko banko. Izravnava likvidnosti preko denarnega trga omogoča učinkovitejšo uporabo centralnobančnega denarja, ki se nahaja v celotnem sistemu bank. Začasno razpoložljivi denar usmerimo tja, kjer je ta potreben, presežne rezerve pa se ustrezno zmanjšajo. Povečanje medbančnega kreditiranja povečuje kreditni obseg bank in s tem emisijo denarja poslovnih bank ob pogojeni likvidnosti. S tem se zrahlja tudi zveza med likvidnostjo poslovnih bank in emisijo denarja v sektorju bank.

15

Stanje denarnega trga nam pokaže, ali ima sistem bank kot celota velik likvidnostno manevrski prostor ali ne. Ob visoki stopnji likvidnosti so obresti na denarnem trgu nizke, ker ponudba centralnobančnega denarja prevladuje. Če pa potreba po centralnobančnem denarju raste in če banke nimajo nobenih večjih presežnih rezerv, posamezne banke na denarnem trgu pogosteje povprašujejo po centralnobančnem denarju, istočasno pa se ponudba zmanjšuje. Napetost na denarnem trgu se odrazi v povečanju obresti ( Glogovšek 1996, 124 ). 3. NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR 3.1 Zgodovina Nove KBM

• Leta 1862 je pričela poslovati Mestna hranilnica Maribor, ki jo lahko štejemo za predhodnico Nove KBM,

• 1955 je bila z odlokom Mestnega ljudskega odbora ustanovljena Komunalna banka Maribor,

• 1962 se je Mestna hranilnica pripojila h Komunalni banki, • 1965 smo začeli poslovati kot Kreditna banka Maribor, z zakonom o bankah in

kreditnih poslih pa smo dobili funkcijo komercialne investicijske banke, • 1971 se je h Kreditni banki Maribor pripojila Kreditna banka Ptuj, • 1972 smo pridobili najširše pooblastilo za opravljanje vseh bančnih poslov s tujino, • 1978 se je banka združila z dvaindvajsetimi temeljnimi bankami v Ljubljansko

banko - združeno banko, • 1990 smo postali delniška družba, • 1993 smo izstopili iz Ljubljanske banke - združene banke, • 1994 z novim Ustavnim zakonom je bila ustanovljena Nova Kreditna banka

Maribor, d.d. Junija istega leta v Ljubljani prične poslovati podružnica Ljubljana,

• 1995 se je k Novi KBM pripojila Komercialna banka Nova Gorica, • 1996 junij: prva banka v Sloveniji, ki je pridobila certifikat kakovosti na področju

poslovanja s prebivalstvom v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001,

Priprave za pridobitev certifikata kakovosti so se v banki začele leta 1994. Osnovni cilji so bili zadovoljne stranke, racionalizacija poslovanja in urejen sistem podpore zaposlenim pri njihovem delu. V Novi KBM so sprejeli sistem kakovosti kot orodje za dvig kakovosti storitev in tudi zato so certifikacijsko presojo uspešno prestali", razlaga Peter Kunc, vodja certificiranja sistemov kakovosti na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje. "Veseli nas, da smo pri mariborskih bančnikih, s katerimi smo sodelovali, naleteli na zelo enoten pogled na pomen kakovostnega dela in na zavzetost za doseganje zastavljenih ciljev. Nova KBM že od leta 1992 ponuja namenske kredite podjetjem, ki želijo pridobiti certifikat za sistem kakovosti po ISO 9000. Strošek pridobivanja certifikata je namreč precej visok in mnoga manjša podjetja si ga kljub kakovosti delovnih postopkov ne morejo privoščiti - četudi je predvsem za podjetja, ki želijo prodreti na zahtevne tuje trge, certifikat skorajda nujen ( Nova KBM 1996-Sporočila za javnost ).

16

• 1997 od Hipotekarne banke Brežice smo odkupili vse komercialne posle in odprli

Podružnico Brežice z enotama v Krškem in Brežicah ter enoto Koper, ki posluje v okviru Podružnice Ljubljana, 5. junij: Sanacija Nove KBM je zaključena, 4. julij: Nova KBM v Dravogradu odprla Podružnico Koroška,

Po letu in pol, ko je Nova KBM izpolnjevala vse zakonsko predpisane pogoje za poslovanje, je svet Banke Slovenije s četrtkovim sklepom tudi formalno zaključil njeno sanacijo.

V preteklih skoraj petih letih je Nova KBM v okviru najprej predsanacijskega, kasneje pa sanacijskega programa, stabilizirala in razširila obseg svojega poslovanja, nekajkrat znižala obrestne mere, racionalizirala poslovanje, uvedla sistem nadzora kakovosti v skladu z ISO standardi, ponudila vrsto novih storitev ter razširila mrežo enot na 63 agencij in ekspozitur, obenem pa so utrdili in razširili tudi poslovanje s svetom.

Franci Hvalec, nekdanji direktor Nove KBM je v pogovoru na Radiu Maribor 7. 4. 2005 za težko obdobje poslovanja banke označil obdobje tranzicije. Citiram: »Mislim da takrat seveda je prišel relativno kritičen čas za to banko, ti naši kreditojemalci, nesrečneži iz malih na mrazovu niso mogli vračati kreditov, niti plačevati obresti. Banka je seveda zaradi teh težav hočeš ali nočeš šla v sanacijo in tako postala državna banka, kar je še danes« ( Kuhar, 2005 ).

3.2 Potek sanacije Nove KBM

Težave banke zaradi nelikvidnosti, nesolventnosti in naraščajočega deleža nedonosnih naložb v Novi KBM so izvirale že iz sredine osemdesetih let. Nova KBM je najprej skušala premostiti težave z zadolževanjem pri drugih bankah. 1988 so sprejeli ukrepe za zmanjšanje zadolženosti, ki so v naslednjih letih omilili položaj, tako da se je zadolženost občutno znižala. Do tedaj pa je pešajoče gospodarstvo Podravja začelo povzročati vse večjo nedonosnost kreditnega portfelja.

Ločitev Slovenije od bivše Jugoslavije ter uvedba omejevalne denarne politike Banke Slovenije ob koncu leta 1991 sta vplivali na poslabšanje likvidnosti in vse večjo izgubo v poslovanju.

Vodstvo banke je zato predlagalo Banki Slovenije uvedbo predsanacijskih postopkov. 26. maja 1992 je guverner Banke Slovenije izdal odločbo, s katero so bili za tedanjo LB-Kreditno banko Maribor uvedeni predsanacijski postopki.

Zaključili so se s 1. aprilom 1993, ko je stopila v veljavo Odločba guvernerja Banke Slovenije o uvedbi sanacijskega postopka. Istega dne je bilo zamenjano za obveznice 9,6 milijarde tolarjev terjatev do komitentov, 8,2 milijarde tolarjev terjatev po deponiranih deviznih sredstvih občanov in rezervirano za 10,4 milijarde tolarjev obveznic za prenesene potencialne obveznosti.

17

Nova KBM je bilančno vsoto povečala iz 34 milijard tolarjev ob začetku sanacije na 197,2 milijarde tolarjev ob koncu leta 1996. Jamstveni kapital , ki je bil pred uvedbo sanacije negativen (za 13,576 milijard tolarjev), je v času sanacije Nove KBM narasel na 15,827 milijard tolarjev. Banka vse od začetka sanacije posluje z dobičkom, ki je leta 95 znašal 1,764 milijard, v letu 96 pa 1,951 milijard tolarjev.

Donos na kapital (ROE) je okoli 14 odstotkov, donos na aktivo (ROA) pa v povprečju več kot 1,2 odstoten. Delež poslovnih stroškov je iz 4,6- upadel na okoli 3 odstotke bilančne vsote. Samo v letu 1996 je Nova KBM tolarska sredstva nominalno povečala za 15, devizna pa za 20,5 odstotkov.

Nova KBM je ves čas sanacije aktivno servisirala gospodarstvo, med drugim tudi številna podjetja, ki so zašla v težave. Naložbe v gospodarstvo so vsa “sanacijska” leta nenehno naraščale. Ob pričetku sanacije je bil znesek skupnih naložb komitentom 13,918 milijard tolarjev, medtem ko je konec lanskega leta znašal 59,355 milijard tolarjev. Tolarske naložbe v gospodarstvo so se samo lani povečale za 42,5 odstotkov, obseg kreditov občanom pa za 15 odstotkov. Vsi pokazatelji poslovanja v Novi KBM so nad povprečjem celotnega bančnega sistema v Sloveniji ( Nova KBM 1997b-Sporočila za javnost ).

• 1998 oktober: uvedba elektronskega bančništva Bank@Net za fizične osebe, • 1999 marec: začetek prenove informacijskega sistema - projekt Nobis, • 2000 avgust : Banka je bila prvič ocenjena s strani mednarodne bonitetne agencije

Moody's Investor Service in je kot prva med slovenskimi bankami prejela dolgoročno oceno Baa2 in kratkoročno P-2,

• september: začetek prenosa plačilnega prometa v banko • oktober: uvedba elektronskega bančništva - poslovni Bank@Net za pravne osebe, • 2001 od Hranilnokreditnih služb G. Brda, Žiri in Dobrovo smo prevzeli vse

komercialne posle (terjatve in obveznosti), nakup večinskega deleža LLT Murska Sobota,

• 2004 11. oktober: bili so zaključeni vsi formalno pravni postopki s katerimi je Nova KBM d.d. pridobila večinski 55% kapitalski delež Poštne banke Slovenije (PBS) s čemer je postala večinska lastnica PBS ( Nova KBM-Iz preteklosti v prihodnost ).

3.3 Poslovanje Nove KBM

3.3.1 Gospodarsko in bančno okolje

V letu 2003 so zabeležili v svetu zelo različne stopnje gospodarske rasti. Tako se je gospodarska rast v državah EU povečala le za 0,5 odstotka, v ZDA pa za okoli 3,1 odstotka. Večina institucij vidi razlog za počasno okrevanje evropskega gospodarstva v visoki apreciaciji evra do dolarja. Zaradi padanja vrednosti dolarja so se lani povišale cene tistih surovin, ki kotirajo v dolarjih. To je vplivalo na gibanje inflacije, ki je dosegla v EU 2,0 odstotka, v ZDA pa 1,9 odstotka. V povprečju leta 2003 je bil evro vreden 1,128 ameriškega dolarja in je, v primerjavi s povprečjem leta 2002, ko je bil vreden 0,942 ameriškega dolarja, pridobil skoraj 20 odstotkov vrednosti. Realni BDP se je v Sloveniji

18

povečal za okoli 2,4 odstotka, predvsem na račun močnejšega domačega povpraševanja, in to investicijskega in zasebne potrošnje. Obseg industrijske proizvodnje se je povečal glede na povprečje leta 2002 za 1,4 odstotka. Najvišjo rast obsega proizvodnje so dosegle izrazito izvozno usmerjene panoge, pri pretežno na domači trg usmerjenih panogah je lani proizvodna aktivnost stagnirala Po 7,2-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2002 se je inflacija v letu 2003 znižala na 4,6 odstotka. Znižanje inflacije za 2,6 odstotne točke je bilo posledica restriktivnejših makroekonomskih politik, ki so jih spremljale relativno ugodne razmere v mednarodnem okolju. Povišanje reguliranih cen je bilo po 9,5-odstotni rasti v letu 2002 v letu 2003 le 4,0-odstotno in je prvič po letu 1996 zaostajalo za rastjo cen, ki se oblikujejo prosto. V primerjavi s predhodnim letom se je zmanjšal prispevek povišanja posrednih davkov k inflaciji, ki je znašal 0,7 odstotne točke (v letu 2002 so davčne spremembe k inflaciji prispevale 1,7 odstotne točke). Hkrati pa je prilagajanje trošarin pri tekočih gorivih zmanjšalo posredne vplive višjih cen nafte ter prispevalo k umirjanju inflacijskih pričakovanj. K počasnejši rasti deviznega tečaja, ki je tudi vplivala na nadaljnje znižanje inflacije, je prispevala tudi denarna politika. Banka Slovenije je v letu 2003 večkrat za krajši čas posegla na trg tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika, če je dinamika tržno oblikovanega deviznega tečaja pomembneje odstopala od dinamike rasti tečaja, skladnega s politiko obrestnih mer. Medletna rast tečaja evra se je v letu 2003 znižala za 1,2 odstotne točke, s 4,0 odstotka konec leta 2002 na 2,8 odstotka ob koncu decembra 2003. V letu 2003 je banka delovala v zelo dinamičnem bančnem okolju. Banka Slovenije je poleg sprememb zakonskih in podzakonskih aktov, ki so vplivali na poslovanje banke, začela prilagajati tudi poročanje banke zahtevam Evropske unije. Na poslovanje banke so pomembneje vplivale predvsem naslednje spremembe zakonodaje oziroma novo sprejeti zakoni: Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, dopolnitve in spremembe Zakona o bančništvu, Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti, Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, Spremembe metodologije za izračun obveznih rezerv, Sprememba sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora zagotavljati banka, Pravila trgovanja za začasno prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev na grosističnem trgu, Sklep o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov, Navodila o načinu in postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in izdatkih z računov poslovnih subjektov. Poleg vseh teh uveljavljenih predpisov je banka intenzivno vključena tudi v projekt harmonizacije poročanja, ki se odvija preko Banke Slovenije ( Nova Kreditna Banka Maribor 2003, 34 ). V Novi KBM se trudijo prilagajati ponudbo dejanskim potrebam komitentov in jim zagotavljati kakovostne storitve na enem mestu. Tistim, ki odprejo transakcijski račun, na katerega bodo redno prejemali plačo ali pokojnino, pa ponujajo paket posebnih ugodnosti. Ta ob rednih ugodnostih vključuje še dodatne ugodnosti, kot so: leto dni brezplačnega vodenja računa, brezplačno izdajo kartice Maestro, ob prvi izdaj plačno-kreditne kartice podarijo enoletno članarino, odobrijo limit oziroma dovoljeno prekoračitev na računu v enaki višini, kot so jo imeli doslej. Hkrati jim nudijo udobno elektronsko poslovanje

19

Bank@Net, pri čemer plačajo le polovico stroška izdaje identifikacijske kartice, poslujejo pa lahko tudi preko telefona – Telebanke. Dopolnili so ponudbo stanovanjskih kreditov, in sicer z valutno klavzulo, vezano na EURIBOR ter na švicarski frank ( Valher 2005, 36 ). 3.3.2 Poslovne in razvojne usmeritve Načrtovanje poslovne politike Nove KBM za leto 2004 poteka v pogojih, ko še vedno ni končana recesija v državah, ki so najpomembnejše partnerke Slovenije v zunanji trgovini. Zaradi precejšnjih neznank posledic vstopa države v Evropsko unijo v letu 2004 je otežena priprava poslovne politike banke za prihodnja leta in določitev okvirov finančnega načrta banke, saj le-te še ni bilo mogoče v celoti naravnati oziroma prilagoditi temu dejstvu. Leto 2004 je leto vstopa naše države v Evropsko unijo in lahko pričakujemo, da se bo konkurenčnost med bankami še zaostrila. Zato bo banka na novo definirala oziroma prestrukturirala svoje poslovanje glede na te pogoje. Slovenija bo konec leta 2004 vstopila v mehanizem za uravnavanje deviznih tečajev ERM II. Politika obrestnih mer bo usmerjena predvsem v zniževanje nominalnih obrestnih mer. Realne obrestne mere se bodo zaradi konkurenčnosti zniževale, kar bo v veliki meri vplivalo na zniževanje bančne marže. Nadaljnji interes države po ohranitvi pretežnega deleža lastništva v Novi KBM d.d. bo obstajal tudi v letu 2004 oziroma vsaj tako dolgo, dokler ne bo skupaj z njo pripravljen dogovorjeni model postopne privatizacije banke. V poslovni politiki banke je upoštevana in se še nadgrajuje do sedaj sprejeta vizija banke, da postane po merilih Evropske unije nosilec možne bančne skupine v pretežno slovenski lasti in s ponudbo najširših finančnih storitev prebivalstvu, malim in srednjim podjetjem. To bo Novi KBM d.d. še bolj omogočeno s predvideno povezavo s Poštno banko Slovenije, s čimer bi imela največjo mrežo poslovnih enot v Sloveniji. Vizija Nove KBM d.d. opredeljuje tudi komplementarno zadovoljevanje velikih gospodarskih družb, pa tudi javnega sektorja, kjer mora imeti kot državna banka in druga največja slovenska banka v državi nedvomno jasno pozicionirano vlogo. Poslovna politika banke bo v letu 2004 usmerjena v utrjevanje doseženega in ohranjanje dosedanjega poslovanja. Kolikor bo možno, bo kljub zoženim okvirjem kapitalske ustreznosti, ambiciozno širila obseg plasmajev, tako na področju poslovanja s pravnimi osebami kot na področju prebivalstva. Banka bo po pridobitvi PBS in zaradi pridobljene velike mreže enot na novo oblikovala poslovne usmeritve banke na področju poslovanja z gospodinjstvi. V letu 2004 se bodo v poslovni politiki na tem področju izvajale agresivnejše aktivnosti za povečanje tržnega deleža in pridobivanja večjega števila komitentov na novih področjih. Težišče izvajanja poslovne politike na področju poslovanja s pravnimi osebami bo na bolj agresivnem pridobivanju novih, tudi velikih komitentov in trženju osnovnih produktov ter uvajanju novih in neklasičnih bančnih produktov. Na področju mednarodnega poslovanja bo banka krepila tržni delež poslovanja s tujino. S konkurenčno celovito ponudbo bo spremljala svoje komitente v širitvi svojega poslovanja na tržišča držav bivše Jugoslavije na podlagi pridobivanja poslov v tujini ali pa s spodbujanjem financiranja gospodarskih tokov na tem področju. Poslovne cilje na področju poslovanja s pravnimi osebami in z gospodinjstvi bo banka dopolnjevala s cilji področja sodobnih plačilnih instrumentov in elektronskim bančništvom ( Nova KBM 2003, 38 ).

20

Med drugim je Nova KBM v letu 2004 kredite prebivalstvu zvišala na 19,7 odstotkov in ohranila 13 odstotni tržni delež. Decembra 2004 je Nova KBM kot prva slovenska banka v tujini izdala vrednostne papirje v višini 50 milijonov evrov, ki so jih kupile pomembne mednarodne institucije. Slednje kaže na to, da banka uživa veliko zaupanje v mednarodnih finančnih krogih ( Lavrenčič 2005, 12 ). Življenjsko zavarovanje v Sloveniji je v preteklem desetletju raslo hitreje kot vsa druga zavarovanja v Sloveniji. V zadnjih treh letih je rast premij življenjskega zavarovanja poraslo za 70 procentov, vendar kljub izjemni rasti ta sektor še zaostaja za Evropsko unijo. Tudi Nova KBM je pogledala v tej smeri, saj vidi dobre možnosti za gospodarsko rast. ( Jurančič 2005, 49 ) pravi da se bo zavarovalniški trg v Sloveniji razdelil v prihodnjih letih na tri finančne stolpe. Prvi je že nastal okrog Nove Ljubljanske Banke, drugi bo nastal med Zavarovalnico Triglav in Abanko Vipa, ter tretji s povezovanjem Nove Kreditne Banke Maribor ter Sava Zavarovalništvom. 3.3.3 Položaj banke glede financ Banka se je v letu 2002 prepričljivo utrdila na drugem mestu med slovenskimi bankami po obsegu bilančne vsote. Visok tržni delež v slovenskem bančnem prostoru je dosegla na eni strani z izgradnjo visoko kakovostnih produktov, ki so namenjeni prebivalstvu in podjetjem, na drugi strani pa s širitvijo svoje poslovne mreže v večjih regijskih središčih. Strateška usmeritev banke je ostala usmeritev v iskanje visoko kvalitetnih storitev z namenom, da se čim bolj približa željam in potrebam strank, sedanjim in novim. Delovanje v okviru finančne skupine Nove KBM je že pokazalo vse prednosti, ki jih ima širša paleta storitev, ki jih lahko ponuja skupina, tako pri zadovoljevanju pričakovanj, ki jih imajo komitenti banke, kot pri pridobivanju novih komitentov. V okviru zastavljene strategije je banka veliko aktivnosti vlagala v razvoj sodobnih tržnih poti in nadgradnji obstoječih produktov ( Nova KBM 2002, 60 ). Nova KBM je v letu 2002 povečala bilančno vsoto za 15,5 odstotka in povečala tržni delež v več segmentih: za odstotno točko in pol na področju kreditov prebivalstvu, za pol odstotne točke na področju kreditov nebančnemu sektorju in za 0,4 odstotne točke na področju kreditiranja nefinančnih družb. Tržni delež bilančne vsote Nove KBM dosega 11,4 odstotka, najvišji pa je pri transakcijskih računih zasebnikov, kar 17,7 odstotka. Na višino dobička so v preteklem letu vplivale nižje marže, posledica velike konkurence na slovenskem bančnem trgu, plačila davka od dobička za pretekla leta in nadpovprečna raven rezervacij, ki dosegajo več kot 15 odstotkov rezervacij celotnega slovenskega bančnega sistema. To zagotavlja tudi visoko stopnjo ekonomske trdnosti banke. Poleg tega je Nova KBM izvedla dokapitalizacijo Zavarovalnice Maribor v vrednosti 2.508,782 milijona tolarjev. V preteklem poslovnem letu je Nova KBM ustvarila za 5,2 milijarde tolarjev dobička iz rednega delovanja, kar je za 300 milijonov tolarjev več, kot je bil primerljivi dobiček iz poslovanja v letu 2001. S tem je dosegla tudi enak delež v dobičku iz rednega delovanja vseh slovenskih bank, kot je njen tržni delež po bilančni vsoti. Pri tem so v banki že izločili vpliv uvedbe novih Slovenskih računovodskih standardov, tako da sta oba rezultata primerljiva. V Novi KBM pravijo, da ne morejo biti zadovoljni s tistim poslovnim izidom leta 2002, saj so razen 1,7 milijarde tolarjev davka iz dobička plačali v tem letu tudi 1,8

21

milijarde tolarjev davka po izrednem davčnem pregledu, ki je bil opravljen v sklopu procesa privatizacije Nove KBM. Tako je Nova KBM poslovno leto 2002 zaključila z dobičkom v višini 1,68 milijarde tolarjev, kar je odstotek več od načrtovanega. Kljub rasti obsega bančnih poslov in pomembnim projektom, ki so potekali in še potekajo v banki ( projekt prenosa plačilnega prometa, prenova informacijskega sistema, ipd.) je banka uspešno omejila stroške – njihov delež v bilančni vsoti je padel s 3,76 odstotka v letu 2001 na 3,45 odstotka v lanskem letu. Koeficient kapitalske ustreznosti Nove KBM dosega zavidljivo raven 11,3 odstotka, kar bo banki omogočilo normalno organsko rast v prihodnjih letih, proste možnosti za pridobivanje dodatnega kapitala, pa tudi kapitalske naložbe na finančnih trgih. Nova KBM ostaja kljub intenzivnim pripravam na privatizacijo v lanskem letu še vedno pretežno v državni lasti. Zaradi tega so v banki že spremenili nekatere dosedanje usmeritve v strateškem načrtu do leta 2003. Vizija Nove KBM je postati nosilka možne regionalne finančne skupine v pretežno slovenski lasti s ponudbo najširših finančnih storitev prebivalstvu, malim in srednjim podjetjem, dopolnjevanjem storitev za velike gospodarske družbe in javnega sektorja ter z največjo mrežo poslovnih enot v Sloveniji. Nova KBM je za leto 2002 izkazala poslovni izid (dobiček) pred obdavčitvijo v višini 3477 milijonov tolarjev. V tem letu je povečala bilančno vsoto za 15,5 odstotka na 517.538 milijonov tolarjev, s čimer je za štiri odstotke presegla načrtovano. Tržni delež bilančne vsote je v decembru 2002 znašal 11,4 odstotka. Največji delež v bilanci stanja Nove KBM predstavljajo depozitni in kreditni posli s strankami, ki niso banke, in sicer v strukturi sredstev 46 odstotkov in v strukturi obveznosti 74,2 odstotka. Delež depozitov nebančnega sektorja v strukturi obveznosti se je zmanjšal na račun povečanega obsega izdanih dolžniških vrednostnih papirjev (potrdil o vlogah), s katerimi je banka konec lanskega leta pridobivala sredstva nebančnega sektorja, ki so bila na razpolago zaradi prodaje Leka Novartisu. Banka je za izboljšanje kapitalske ustreznosti in doseganje določenih strateških ciljev v organizaciji RZB AG izdala za 30 milijonov evrov podrejenih obveznic, ki kotirajo na Dunajski borzi. Nova KBM je v letu 2002 povečala tržni delež na področju kreditov nebančnemu sektorju, in sicer z 10,5 na 11 odstotkov. Kreditiranje nebančnega sektorja se je v primerjavi z začetkom leta povečalo za 20 odstotkov na 238.194 milijonov tolarjev. Depoziti nebančnega sektorja so konec lanskega leta dosegli vrednost 388.128 milijonov tolarjev in so se v primerjavi z začetkom leta povečali za 10,1 odstotka. V okviru depozitov nebančnega sektorja je banka najhitrejšo rast dosegla na področju depozitov nefinančnim družbam, ki so se povečali za 14,6 odstotka in so konec leta 2002 znašali 61.989 milijonov tolarjev. Konec leta 2002 je stanje kreditov nefinančnim družbam znašalo 127.041 milijonov tolarjev, kar je za 17,2 odstotka več kot na začetku leta. Na začetku leta 2002 je banka na segmentu kreditov nefinančnim družbam imela 9,5 odstotni tržni delež, konec leta 2002 pa se je povečal na 9,9 odstotka. Banka je v preteklem letu povečala tako vrednostni kot fizični obseg poslovanja s prebivalstvom. Krediti prebivalstvu so se v letu 2002 povečali za 21,9 odstotka na 62.167 milijonov tolarjev konec lanskega leta, s čimer je Nova KBM na tem področju izboljšala svoj tržni delež z 11,2 na 12,7 odstotka. Depoziti prebivalstva so konec leta 2002 znašali 266.449 milijonov tolarjev, kar je 68,6 odstotka vseh depozitov nebančnega sektorja in predstavlja v primerjavi z začetkom leta 10,8-odstotno povečanje. V letu 2002 so tolarski depoziti prebivalstva rasli hitreje kot devizni, saj so se povečali za 18,8 odstotka in so konec leta 2002 znašali 154.096 milijonov tolarjev. Skupni neto plačilni promet s tujino je v letu 2002 znašal 2526

22

milijonov evrov, kar predstavlja 5,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2001 ( Fin-info 2003, 5 ). 3.3.4 Poslovanje z delnicami Kapital banke za izračunavanje kapitalske ustreznosti znaša 36.849 milijonov tolarjev, kapitalska ustreznost pa 11,27 odstotka. Pri izračunu kapitalske ustreznosti niso upoštevani dobiček leta 2002 in rezerve iz dobička, ki jih je banka oblikovala iz čistega dobička poslovnega leta 2002. Na oblikovanje kapitala je v letu 2002 vplivala predvsem odločitev banke, da se kapitalsko okrepi - dokapitalizira, prenovljeni računovodski standardi pa so vplivali na prevrednotovanje ekonomskih kategorij kapitala. Z dokapitalizacijo v višini 30 milijonov evrov se je spremenila struktura kapitala, in sicer je konec leta 2001 88 odstotkov skupnega temeljnega in dodatnega kapitala oblikoval temeljni kapital, 31. 12. 2002 pa je temeljni kapital predstavljal 73 odstotkov skupnega kapitala. Skupni dodatni in temeljni kapital je konec leta znašal 44.054 milijonov tolarjev in se je povečal za 8.176 milijonov ali za 22,8 odstotka. Kar 84 odstotkov celotnega prirasta ali 6.908 milijonov tolarjev se nanaša na že omenjeno dokapitalizacijo. Višina delničarskega kapitala se je v primerjavi s 1. 1. 2002 povečala s 35.681 milijonov tolarjev na 37.654 milijonov tolarjev, kar je posledica posebnih prevrednotevalnih popravkov kapitalskih naložb strank v skupini v višini 1.376 milijonov tolarjev in čistega dobička poslovnega leta 2002 v višini 1.685 milijonov tolarjev. Del čistega dobička poslovnega leta 2002 v višini 885 milijonov je banka že razporedila v statutarne in zakonske rezerve, kar je po novem ZGD-ju v pristojnosti uprave. Del dobička v višini 800 milijonov tolarjev pa predstavlja nerazporejen dobiček. Uprava banke predlaga nadzornemu svetu, da se polovica nerazporejenega dobička uporabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 400 milijonov tolarjev in da se druge rezerve iz dobička v celoti prenesejo v statutarne rezerve. V primeru, da nadzorni svet potrdi predlog uprave, znaša bilančni dobiček banke 400 milijonov tolarjev ( Nova KBM 2002, 58 ). TABELA 3: Delničarski kapital banke sestavljajo:

v mio tolarjev 2003 2002

Vpisani kapital 5.600 5.600 Rezerve iz dobička: • zakonske rezerve 1.112 977 • statutarne rezerve 24.169 23.526 Bilančni dobiček poslovnega leta 1.667 800 Splošni prevrednotevalni popravek kapitala 5.346 5.346 Posebni prevrednotevalni popravki kapitala 3.262 1.405 SKUPAJ 41.156 37.654 Osnovni kapital Nove KBM v višini 5.600.000 tisoč tolarjev je razdeljen na 2.800.000 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2 tisoč tolarjev. Večinski lastnik banke je

23

Republika Slovenija, ki razpolaga z 90 odstotki delnic, 5 odstotkov je v lasti Kapitalske družbe d.d. in 5 odstotkov v lasti Slovenske odškodninske družbe d.d.. Na dan 31.12.2003 banka ni imela lastnih delnic. Delničarski kapital se je v letu 2003 povečal za 9 odstotkov, kar je posledica naslednjih aktivnosti:

• povečanje posebnih prevrednotevalnih popravkov kapitalskih naložb strank v skupini v višini 1.857 milijonov tolarjev,

• izplačilo dividend iz dobička poslovnega leta 2002 v višini 1.056 milijonov tolarjev,

• dosežen čisti dobiček poslovnega leta 2003 v višini 2.700 milijonov tolarjev. 5 odstotkov čistega dobička poslovnega leta 2003 v višini 135 milijonov je uprava banke že razporedila v zakonske rezerve, za 898 milijonov tolarjev pa povečala statutarne rezerve. Del dobička v višini 1.667 milijonov tolarjev pa predstavlja bilančni dobiček. Poleg kapitala ima banka na razpolago še za 38.224 milijonov tolarjev rezervacij, od tega za bilančne terjatve, razvrščene v skupine B do E, 23.648 milijonov tolarjev, za zavarovanje pred možnimi tveganji 7.162 milijonov tolarjev ter za splošna bančna tveganja 7.414 milijonov tolarjev. Razen tega ima oblikovanih še za 15.218 milijonov tolarjev popravkov vrednosti za obresti in druge terjatve, ki se ne razvrščajo. Čisti dobiček na delnico je v letu 2003 dosegel za 57 odstotkov višjo vrednost kot v letu 2002. Knjigovodska vrednost delnice je tudi v letu 2003 narasla in dosegla 14.698 tolarjev. Tako je uspešno poslovanje Nove KBM d.d. pripomoglo k 30-odstotnemu povečanju knjigovodske vrednosti delnice od leta 2000 ( Nova KBM 2003, 52 ).

Nova KBM d.d. je izdala obveznice prve emisije, ki jih bo začela prodajati v ponedeljek, 1. junija 1998. Obveznice so imenske, v nematerializirani obliki, nominalna vrednost posamezne pa je tolarska protivrednost 1000 nemških mark, sedaj okoli 500 evrov. Obrestovane bodo po obrestni meri 6 odstotkov, preračunano po srednjem tečaju za nemško marko Banke Slovenije na dan zapadlosti kupona. Nova KBM bo obresti izplačevala dvakrat letno, in sicer 1. junija in 1. decembra, dospetje obveznice pa bo 1. junija 2003.

Občani bodo lahko kupili obveznice 1. emisije Nove KBM v Mariborski borznoposredniški hiši, pravne osebe pa tam ali v Sektorju sredstev Nove KBM. Prodaja bo v skladu z zakonom potekala tri mesece.

Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je tolarska protivrednost 15 milijonov nemških mark. Vezane so na nemško marko, oziroma od leta 2002, ko bo predvidoma uvedena skupna evropska valuta, na EURO. Naložba v obveznice Nove KBM bo zagotovo varna naložba, saj banka jamči za vse obveznosti s svojim celotnim premoženjem. Obveznice bo mogoče kadarkoli prodati na borzi vrednostnih papirjev, prav tako pa jih bodo lahko imetniki uporabili kot prvovrstno zavarovanje svojih obveznosti pri Novi KBM ( Nova KBM 1998a-Sporočila za javnost ). Zraven Nove Kreditne Banke Maribor so še postale pooblaščene vpisnice kratkoročnih vrednostnih papirjev Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka in SKB banka ( STA, 1998 ).

24

Na slovenskem trgu kapitala prevladuje da je prihodnost odvisna prvenstveno od uvrstitve novih delnic na Ljubljansko borzo. Kljub večkratnim najavam pa se ta uvrstitev delnic podjetij v privatizaciji še ni zgodila in je težko predvidevati kdaj se bo lahko trgovalo z delnicami Nove Ljubljanske Banke, Nove Kreditne Banke Maribor, Telekoma, Zavarovalnice Triglav, Perutnine Ptuj in drugih ( Japunčič 2005, 156 )

Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je 18. septembra 1998 sprejel sklep o uvrstitvi obveznic prve emisije Nove KBM v borzno kotacijo A Ljubljanske borze s skrajšano oznako KBM1. Ljubljanska borza pa je že določila tudi začetek trgovanja z obveznico KBM1 v kotaciji A, in sicer 5. oktober.

V Novi KBM so 25. avgusta zaključili postopek vpisovanja in vplačevanja obveznic I. emisije Nove KBM. Zanimanje za to izdajo obveznic v tolarski protivrednosti 15 milijonov nemških mark je bilo dovolj veliko, da so jo prodali nekaj dni pred zakonsko predpisanim zaključkom prodaje, ki bi sicer iztekel 31. avgusta ( Nova KBM 1998b-Sporočila za javnost ).

Premoženjske pravice Povsem napačno je pojmovanje, da so delničarji lastniki delniške družbe ali njenega osnovnega kapitala ali celo konkretnega premoženja. Pravno gledano delničarji niso solastniki družbe in tako na družbi nimajo lastninske pravice kot stvarne pravice, ampak so samo lastniki delnice, ki jih je ta delniška družba izdala in se z njimi zavezala izpolnjevati njihovim lastnikom tožno določene pravice. Med premoženjske pravice, ki jih imajo delničarji, sodijo:

• Pravica do dividende, ki predstavlja del bilančnega dobička, namenjenega delničarjem. Pravica do dela dobička je temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar, višina te pravice pa je odvisna od njegovega delež v seštevku vseh izdanih delnic. Zakon o gospodarskih družbah natančno navaja način izračuna bilančnega dobička ter pristojnosti o odločanju o njegovi uporabi. Pristojni organ za odločanje o uporabi bilančnega dobička je skupščina delničarjev, ki obravnava tudi izide poslovanja na podlagi sprejetega poslovnega poročila uprave in nadzornega sveta ter slednjima podeli razrešnico. Skupščina pri sprejemu tega sklepa o delitvi bilančnega dobička ni vezana na predlog uprave in mnenje nadzornega sveta, ampak lahko samostojno sprejme veljaven sklep o izplačilu dividend ali o prerazporeditvi v druge rezerve iz dobička ali pa se v skladu s statutom družbe dobiček porabi za izplačilo zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta. Vsekakor zakon dopušča pravico delničarjem, da prejmejo del bilančnega dobička, ki ustreza najmanj 4 odstotkom osnovnega kapitala. Višino dela bilančnega dobička, namenjenega delničarjem oziroma celotno njegovo uporabo lahko zasledimo v sklicu skupščine.

• Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Eno temeljnih načel v delniški družbi je prepoved vračila vplačanih vložkov oziroma načelo o ohranitvi kapitala delniške družbe. Do tega premoženja lahko kot delničarji pridemo le izjemoma, in sicer v primeru zmanjšanja osnovnega

25

kapitala ali pa ob prenehanju družbe, ko se preostalo premoženje med delničarje razdeli šele po poplačilu vseh njenih obveznosti.

• Pravica do prednostnega nakupa delnic pri novih emisijah, ko lahko delničar v sorazmerju s svojim deležem v osnovnem kapitalu prednostno odkupi na novo izdane delnice v primeru povečanja osnovnega kapitala. S to pravico se zagotavlja, da se notranja razmerja med delničarji načeloma ne spremenijo, hkrati pa se lahko prepreči vstop novih delničarjev v družbo.

Članske pravice v ožjem pomenu V drugo skupino pravic, ki izhajajo iz lastništva delnice, sodijo pravice, ki po vsebini poudarjajo članstvo delničarja v družbi. Med te sodijo:

- Volilna pravica na skupščini delničarjev; delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini, med katere osnovne pristojnosti sodijo: sprejem letnega poročila, uporaba bilančnega dobička, imenovanje in odpoklic nadzornega sveta, podelitev razrešnice članom uprave in nadzornega sveta, odločanje o spremembah statuta, sprejem ukrepov za spremembo kapitala, odločanje o prenehanju in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja idr.;

- pravica do nadzora nad poslovanjem delniške družbe; - pravica do informacij; - pravica do izpodbijanja sklepov oziroma ukrepov organov družbe.

Prav v teh poletnih dneh smo lahko v dnevnem tisku zasledili številne objave, ko uprave delniških družb v skladu s sprejetimi statuti in zakonom o gospodarskih družbah sklicujejo skupščine delničarjev. Omenjeni zakon natančno določa način sklica skupščine, objavo dnevnega reda in pravice delničarjev do udeležbe skupščine, obveščenosti ter vlaganje njihovih (nasprotnih) predlogov. Če si podrobneje ogledamo vsebino sklicev, lahko izluščimo nekaj glavnih predlogov sklepov, ki jih mora potrditi skupščina, in sicer:

- otvoritev skupščine, ugotovitev navzočnosti in izvolitev delovnih teles; - predstavitev letnega poročila uprave in poročilo nadzornega sveta o rezultatih

nadzora nad vodenjem družbe, s stališčem do revizijskih poročil in predlog podelitve razrešnice upravi in nadzornemu svetu kot potrditev preteklega dela in dodelitev novega mandata;

- način uporabe bilančnega dobička; - morebitne spremembe statuta, med katere lahko uvrstimo odločanje o spremembi

višine osnovnega kapitala, procesih statusnih preoblikovanj (pripojitve, spojitve, idr.);

- imenovanje članov nadzornega sveta in revizorja za novo poslovno leto ( Fin-infno 2002, 8 ).

3.4 Informacijski sistem NOBIS

Informacijski sistem Nobis je sestavljen iz osrednjega integriranega bančnega informacijskega sistema ( IS ) in iz celovite rešitve za podporo bančnih poslovalnic. Osnovne značilnosti sistema Nobis so, da je usmerjen na komitenta, da je večvalutni

26

sistem, vsi poslovni dogodki so ob nastanku evidentirani in zabeleženi na računih komitenta in v glavni knjigi. Nova KBM se je odločila za postopno uvedbo informacijskega sistema Nobis po delih, kar nujno zahteva daljše obdobje prehoda na novi informacijski sistem, zaradi postopnosti pa ga je mogoče dobro nadzorovati. Predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je zapisal: »pristop je manj tvegan, kot bi bila uvedba v enem koraku, in poslovanje banke s komitenti ni moteno, kar potrjujejo tudi naše izkušnje. Pred prvo uporabo sistema Nobis je banka skupaj z zunanjim partnerjem Unisysom iz Velike Britanije opravila več kompleksnih nalog. Sistem Nobis je prilagodila značilnostim in zahtevam slovenskega bančnega poslovanja. Sistem je s preko več deset programskih vmesnikov povezan z drugimi obstoječimi sistemi v banki in tudi z vsemi zunanjimi sistemi, kot so sistemi plačilnega prometa, sistemi bankomatskega poslovanja in tako dalje. Kupljene programske rešitve je banka nadgradila z lastnimi programi, ki pripravljajo predpisana poročila za zunanje ustanove in poročila za lastne potrebe«. Prav tako je Matjaž Kovačič dodal, da je banka dosedanji razvoj informacijskega sistema Nobis izvajala v zelo sprejemljivem okolju, kot so reforma plačilnega prometa, nova devizna zakonodaja, uvedba davka na dodano vrednost, spremembe slovenskih računovodskih standardov, uvedba novih plačilnih instrumentov, usklajevanje načina poročanja bank z evropskimi standardi in uvedba davka na bančne obresti. V banki so se odločili, da najprej začnejo s prenosom poslovanja na informacijski sistem Nobis za zasebnike in prebivalstvo, ker je ta del poslovanja po obsegu, po številu komitentov, po številu naročnikov, depozitov ali kreditov in po številu transakcij najobsežnejši.

Matjaž Kovačič trdi, da tako zahtevnih sistemov ni mogoče uvesti popolnoma brez vseh motenj za poslovanje, vendar so bile začetne težave omejenega obsega in komitenti banke niso imeli večjih nevšečnosti. Prehod na skupno evropsko valuto, ki je načrtovan v začetku leta 2007, bo eden od naslednjih pomembnih mejnikov za vse banke v Sloveniji. V sistemu Nobis so že predvidene rešitve za izvedbo tega prehoda.

Kljub postopnosti pa v banki naj ne bi prihajalo do podvajanja stroškov informacijskega sistema za isto področje poslovanja, saj je banka tista področja poslovanja, kjer podporo zagotavlja informacijski sistem Nobis, že izklopila oziroma izklaplja dosedanje programske rešitve, čeprav se dvojnosti podpore ne morejo povsem izogniti, vendar je to nujna posledica strategije postopnega uvajanja novega informacijskega sistema in zagotavljanja nemotenega poslovanja. Stroški vzdrževanja in podpore informacijskega sistema Nobis, ki ga Nova KBM uporablja pri svojem poslovanju, so v obsegu, ki je primerljiv z podobnimi rešitvami v drugih evropskih bankah ( Ferluga 2005a, 8 ).

4. NOVA KBM IN NJENE BANČNE SKUPINE

4.1 KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o.

KBM Infond, družba za upravljanje je bila ustanovljena 16. decembra 1993. Infond, d.o.o., danes upravlja:

• Infond ID, posebna investicijska družba, d.d., katere delnice so uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze, oznaka IFIR

27

• Infond ID 1, posebna investicijska družba, d.d., katere delnice so uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze, oznaka IFDR

• Posebni vzajemni sklad Hrast, • Posebni vzajemni sklad S.P.D., • Posebni vzajemni sklad Delniški ( KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o. 2003,

5).

Okrožno sodišče v Mariboru je v sodni register vpisalo ustanovitev družbe Infond-Stolp, pooblaščene investicijske družbe, d.d. dne 24. november 1994. 30. novembra 1994 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za ustanovitev Infond Zlat, pooblaščene investicijske družbe, d.d. 20. februarja 1995 je Okrožno sodišče v Mariboru v sodni register vpisalo ustanovitev družbe Infond-Center, pooblaščena investicijska družba, d.d. (ustanovitvena skupščina 17.02.1995). 27. marca 1996 je Okrožno sodišče v Mariboru v sodni register vpisalo ustanovitev družbe Infond-Areh, pooblaščena investicijska družba, d.d. (ustanovitvena skupščina 19.03.1996 za družbo Infond-Grad, d.d., ki se na ustanovitveni skupščini preimenuje v Infond-Areh, d.d.). 5. februarja 1997 je Infond, d.o.o. pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega sklada Hrast, ki ga je do tedaj upravljala borzno-posredniška hiša TMB, d.o.o. 11. novembra 1997 je skupščina družbe Infond-Zlat, d.d., sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala zaradi pripojitve Infond-Stolp, d.d., Infond-Center, d.d., in Infond-Areh, d.d., k Infond-Zlat, d.d. 31. decembra 1997 je registrsko sodišče v sodni register vpisalo pripojitev Infond-Stolp, d.d. Infond-Center, d.d. in Infond Areh, d.d., k Infond Zlat, d.d. 29. junij 1998 se je pričelo trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze z delnicami družbe Infond Zlat, d.d. z oznako IZOS. 15. septembra 1999 je Infond, d.o.o. dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja vzajemnih skladov Nika Delniški, Nika S.P.D. in Miha od družbe Nika, d.d., dejanski prevzem upravljanja navedenih vzajemnih skladov pa je bil opravljen 27. septembra istega leta. 24. maja 2001 je skupščina Infond Zlat, d.d. sprejela sklep o razdelitvi Infond Zlat, d.d., na tri nove družbe: Infond PID, pooblaščena investicijska družba, d.d., Infond ID, investicijska družba, d.d., in Infond Holding, finančna družba, d.d. 14. avgusta 2002 je Okrožno sodišče v Mariboru v sodni register vpisalo razdelitev in prenehanje Infond Zlat, d.d., in ustanovitev treh novih družb: Infond PID, d.d., Infond ID, d.d., in Infond Holding, d.d. 23. septembra 2002 se je pričelo trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze z delnicami družb Infond PID, d.d. z oznako IFPR, Infond ID, d.d. z oznako IFIR in Infond Holding, d.d. z oznako IFFR. 23. novembra 2003 je skupščina Infond PID, d.d., sprejela sklep o razdelitvi Infond PID, d.d., na dve novi družbi: Infond ID 1, investicijska družba, d.d., in Infond Holding 1, finančna družba, d.d. 26. maj 2004 je Agencija za trg vrednostnih papirjev sprejela odločbo o usklajenosti poslovanja družbe za upravljanje Infond, d.o.o., z določbami Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ZISDU-1. 10. junija 2004 je Okrožno sodišče v Mariboru v sodni register vpisalo razdelitev in prenehanje Infond PID, d.d., in ustanovitev dveh novih družb Infond ID 1, d.d., in Infond Holding 1, d.d. 22. julija 2004 se je pričelo trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze z delnicami družbe Infond Holding 1, d.d. z oznako IFHR. 02. avgusta 2004 se je pričelo trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze z delnicami družbe Infond ID 1, d.d. z oznako IFDR ( KBM Infond zgodovina ).

Družbo skupno zastopata in vodita predsednik uprave Stanko Brglez, univ. dipl. ekon. in član uprave Marko Planinšec, univ. dipl. ekon. Stanko Brglez je bil od leta 1993 do leta

28

2000 direktor borzno posredniške družbe MBH, d.o.o. in ima več let delovnih izkušenj s področja bančništva in borzništva. Mandat predsednika uprave traja od 11.4.2001 do 11.4.2006 ( KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o. 2003, 5 ). Družba je v letu 2003 poslovala uspešneje kot v letu poprej. K dobremu rezultatu je v veliki meri pripomogla rast tečajev na Ljubljanski borzi v preteklem letu. V prvem polletju je sicer bil zabeležen padec borznega indeksa SBI 202, medtem ko je prišlo v drugi polovici leta do preobrata z možno rastjo v mesecih avgust-november. V isti smeri sta se gibala tudi indeks prostega trga in pooblaščenih investicijskih družb. Pozitivne trende v drugi polovici leta beležimo tudi na tujih borznih trgih. Nizke obrestne mere so pripomogle k povečanemu vpisu v slovenske vzajemne sklade, na trg je prišel sveži denar. Načrti glede gibanja tečajev so presegli vsa pričakovanja, zlasti pri delnicah v borzni kotaciji, kjer so cene delnic že na nivojih, kjer so pričakovanja delničarjev glede hitrih zaslužkov precej omejena. Ugotavljamo, da se razmerje med knjigovodsko in tržno ceno delnice Infond ID d.d. v primerjavi z letom poprej ni spremenilo in je na nivoju 66 odstotkov knjigovodske cene, čeprav je bilo gibanje tržne cene med letom precej nemirno oz. je nanjo vplivalo tudi izplačilo dividend v mesecu septembru 2003. V preteklem letu je družba izplačala dividendo v višini 100 slovenskih tolarjev na delnico, kar je skupaj zneslo več kot 813 milijonov tolarjev. V skladu s statutarnimi določili bo družba tudi v letu 2004 razdelila najmanj 90 odstotkov dobička, če bo to potrdila tudi skupščina. Na skupščini sredi letošnjega leta bodo tako delničarji odločali o uporabi bilančnega dobička, ki ga bo na podlagi zaključnega računa za leto 2003 predložila uprava ( KBM Infond, družba za upravljanje d.o.o. 2003, 11 ). 4.2 KBM Fineko d.o.o.

Podjetje KBM Fineko d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1991 kot eno prvih specializiranih bančnih podjetij za promet z nepremičninami. Podjetje ima ves čas delovanja kvalitetno podporo NKBM d.d., ki daje družbi poslovno orientacijo pri pridobivanju projektov in jo finančno spremlja, kar pomembno vpliva na razvoj in poslovne možnosti družbe. Ta poslovna in finančna povezava predstavlja tudi pomembno prednost pred konkurenco.

V podjetju je zaposlenih 9 sodelavcev, ti s svojo strokovnostjo, bogatimi izkušnjami in podobnimi pristopi k reševanju problemov jamčijo za kvalitetno, celovito in hitro izvedbo storitev. Pri izvedbi poslov po potrebi sodelujemo tudi z zunanjimi strokovnjaki in s strokovnimi službami Nove KBM d.d. Direktor podjetja je Hinko Podgoršek. Osnovne dejavnosti podjetja so:

• nepremičninska dejavnost: o nakup in prodaja poslovnih in proizvodnih prostorov, stanovanj in

stanovanjskih hiš, počitniških objektov in zemljišč o posredovanje pri prometu z nepremičninami

2 Iraška kriza, umikanje tujih portfeljskih investitorjev z borze, nizki prilivi v vzajemne sklade.

29

o dajanje nepremičnin v najem o upravljanje nepremičnin

• storitvena in svetovalna dejavnost: o finančno svetovanje o ekonomske analize o sanacije o upravljanje s kapitalskimi vlogami o upravljanje s slabimi terjatvami o izterjava terjatev o projektno financiranje ( KBM Fineko d.o.o. )

4.3 KBM Invest d.o.o.

Dejavnost: • strokovne storitve investicijskega inženiringa za dela investicijskega vzdrževanja in

večje investicije Nove KBM d.d. v okviru vsakoletnega načrta investicij, zlasti investicij in investicijsko-vzdrževalnih del na področju novogradenj in prenov poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov banke,

• gradnja in prodaja nepremičnin za trg, • upravljanje z nepremičninami za plačilo.

Poslovanje družbe v letu 2004: V letu 2004 je družba ustvarila poslovne prihodke v višini 1.225,9 milijona tolarjev. Največji del prihodkov se nanaša na projekt na Studencih v višini 772,7 milijona tolarjev. Preostali prihodki so bili doseženi na podlagi prodaje zalog na projektih Betnavska III., Zreče, Mirni zaliv ter Betnavska IV. Na podlagi izvajanja investitorskega inženiringa je družba realizirala poslovne prihodke v višini 7,9 milijona tolarjev na projektih prenove podružnice Celje, ekspoziture Tezno, agencije Vipava, ekspoziture Bovec, ekspoziture Cerkno ter agencije Ajdovščina. Preostali del prihodkov pa je realiziran na podlagi prihodkov od najemnin, prodaje trgovskega blaga, provizij ter razpisne dokumentacije. Doseženi poslovni uspeh v letu 2004 izkazuje bruto rezultat 106,9 milijona tolarjev ter po odbitku davka od dobička rezultat v višini 80,96 milijona tolarjev, kar pomeni 51-odstotno preseganje plana za leto 2004. Družba ima zagotovljene stalne vire financiranja, tako da svoje finančne obveznosti izpolnjuje pravočasno. Zaradi načina poslovanja ter v izogib tveganjem družba izkazuje nizek delež odprtih terjatev, saj se prodaja nepremičnin in s tem lastninska pravica prenese na kupca po plačilu kupnine. Valutna tveganja za obveznosti v tuji valuti obvladuje tako, da prodajne cene svojih proizvodov veže na rast tečaja za evro. Poslovne usmeritve: Za leto 2005 si je družba zastavila naslednje cilje:

• celovita realizacija investitorskega inženiringa za Novo KBM d.d. na osnovi plana investicij in investicijskega vzdrževanja banke,

30

• odprodaja zalog stanovanj, lokalov in parkirnih mest na objektih Betnava III., IV. in Mirni zaliv,

• prodaja zemljišč, pridobljenih za nadaljnjo prodajo v letu 2004, • realizacija projekta v Izoli, • realizacija novih predvidenih projektov gradnje za trg: • v pripravi je projekt »Novi center« Lenart, ki obsega gradnjo varovanih stanovanj,

doma • za ostarele in stanovanjskega objekta, ter • gradnja vrstnih hiš do IV. gradbene faze v k.o. Pekre ( Nova KBM 2004, 45 )

4.4 KBM Leasing d.o.o.

Podjetje KBM – leasing, katerega edina lastnica je Nova KBM, je že od 1989 prisotno na trgu. So univerzalno leasing podjetje, eno največjih v domači lasti. Ukvarjajo se z leasingom premičnin in nepremičnin in dajemo leasing tako pravnim kakor fizičnim osebam, lastništvo druge največje banke v Sloveniji pa zagotavlja poslovnim partnerjem varnost v poslovanju z nami.

Podjetje financira nabavo osebnih in gospodarskih vozil, transportnih naprav, delovnih strojev, merilne opreme, medicinske in druge opreme po dogovoru. Nudijo tudi finančni leasing pravnim in fizičnim osebam za poslovne stavbe in stanovanja.

Prednosti KBM – leasinga

• ponujajo konkurenčne pogoje • znajo prisluhniti idejam, potrebam, željam in načrtom • pomagajo in svetujejo pri izbiri najboljše rešitve in izvedbi posla • partnerja usmerjajo in mu svetujejo pri odnosih z dobaviteljem • svojim partnerjem zagotavljajo korekten odnos v času trajanja

KBM – leasing se ukvarja zgolj s finančnim leasingom in vse pogodbe so normirane v EUR in plačljive v tolarski protivrednosti. Pogoji leasinga, kakor tudi cena leasinga, so odvisni od predmeta financiranja in bonitete leasingojemaljca. Najkrajša doba leasinga je leto dni, najdaljša pa pet let oziroma odvisno od vrednosti predmeta leasinga, je možno dogovoriti tudi daljše obdobje financiranja. Obrestna mera je v celotnem obdobju financiranja fiksna in posledično so tudi obroki leasinga, izraženi v EUR, enaki v celotnem leasing obdobju. Pri poslih večjih vrednosti je možen dogovor o spremenljivi obrestni meri. Posebno pozornost posvečamo predmetu leasinga in načeloma financiramo zgolj nabavo novega predmeta leasinga. Le ta mora biti tržno zanimiv, saj je le tako zagotovljen osnovni smisel leasing posla, saj je namreč predmet leasinga zavarovanje plačila terjatve ( KBM Leasing, d.o.o.)

31

4.5 Gorica Leasing d.o.o.

Gorica Leasing je podjetje v 100% lasti Nove KBM d.d., druge največje banke v Sloveniji. S tem je podjetju zagotovljena visoka stopnja likvidnosti in solventnosti. Podjetje se lahko pohvali z bogatimi izkušnjami, saj je poslovni naslednik firme Gostol Leasing, pionirja leasing dejavnosti pri nas.

Gorico Leasing potrjujejo odlični poslovni odnosi s številnimi dobavitelji razne opreme. Z dostopom do številnih baz podatkov in informacij vam je na voljo najugodnejša varianta nabave opreme.

Gorica Leasing vam nudi optimalno kombinacijo racionalnejših finančnih obremenitev, možnost zmanjšanja davčne osnove in zaščito pred tehnološkim zastaranjem kupljenega poslovnega sredstva.

Dejavnost podjetja Gorica Leasing obsega:

• finančni leasing premičnin (osebna in kombinirana vozila, transportne naprave in delovni stroji),

• finančni in operativni leasing računalniške in medicinske opreme, • finančni leasing nepremičnin, • leasing opreme za prosti čas.

Zgodovina leasinga

Danes velja za najtstarejši ohranjen zapis o leasnigu pogodba iz leta okrog 2000 pr.n.št.. uporabljali so jo Sumerci za dajanje raznega poljedelskega in ročnega orodja v najem. Ta pogodba je že imela določene sestavine pogodbe operativnega leasniga. Zakon, ki je prvi opredelil razlike med finančnim in operativnim leasingom, je iz rimskih časov, iz obdobja cesarja Justiniana. V srednjem veku je postal finančni leasing popularna oblika pridobivanja lastništva na zemljiščih in zgradbah zaradi strogih zakonov in omejitev pri dedovanju zemljiške posesti. V svetu velja za prvo leasinško podjetje Birmingham Wagon Company, ki je bilo ustanovljeno leta 1855. Družba je dajala v leasing železniške vagone za fiksno obdobje od pet do osem let.

Kljub temu, da so komaj pred desetimi leti začeli nabirati prve izkušnje tako leasingodajalci kot leasingojemalci, lahko trdimo, da je danes leasinški trg v Sloveniji dobro razvit. To nedvomno potrjuje več kot 30 podjetij, ki imajo v svojem registru kot osnovno dejavnost naveden finančni zakup. Poznamo šest razvojnih stopenj leasinga:

• enostavni najemi • enostavni finančni leasing • kreativni finančni leasing • operativni finančni leasing novi finančni produkti • novi finančni produkti

32

• zrelost.

4.6 MBH-Mariborska borznoposredniška hiša d.o.o.

Sektor investicijskega bančništva je nastal z pripojitvijo hčerinskega podjetja MBH d.o.o. z dnem 30.12.2005. Mariborska borznoposredniška hiša d.o.o. (MBH d.o.o.) pa izhaja iz nekdanjega Oddelka borznih poslov takratne Kreditne banke Maribor. V letu 1993 je bil v skladu s projektom prestrukturiranja in racionalizacije poslovanja v Kreditni banki Maribor d.d. sprejet sklep o izločitvi dejavnosti opravljanja borznih poslov. Na podlagi sklepa je bila ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila v 76 odstotni lasti Kreditne banke Maribor, preostali del pa so predstavljali deleži takrat zaposlenih delavcev. Od leta 2002 je Nova KBM d.d. lastnik 100 odstotkov deležev družbe MBH d.o.o.

Poglavitne dejavnosti družbe sektorja investicijskega bančništva so opredeljene skladno s 73. členom Zakona o trgu vrednostnih papirjev in obsegajo:

• nakupe in prodaje vrednostnih papirjev po nalogu in za račun stranke (borzno posredovanje),

• gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke (gospodarjenje z vrednostnimi papirji),

• posebne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji (izvedba prvih prodaj vrednostnih papirjev brez obveznosti odkupa in uvrstitve vrednostnih papirjev v javno trgovanje) in

• pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.

Borzno posredovanje predstavlja osnovno dejavnost sektorja investicijskega bančništva. Posredujejo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, ki kotirajo v borzni kotaciji ali na prostem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, pa tudi pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na omenjenih borznih tržnih segmentih. V letu 2001 so preko tujih partnerjev začeli trgovati na pomembnejših evropskih in severnoameriških trgih vrednostnih papirjev, s skrbniško banko pa smo uspeli vzpostaviti izvirni sistem zbirnega skrbništva za vrednostne papirje, pri čemer so bili prva slovenska banka, katera ima skrbništvo urejeno na takšen način.

Strankam, ki ne želijo aktivno trgovati z vrednostnimi papirji, omogočajo sklenitev pogodbe o gospodarjenju s premoženjem. Banka, posreduje tudi pri vpisu točk različnih slovenskih vzajemnih skladov.

Na osnovi analitske baze podatkov izdelujejo temeljne analize, ki jih po potrebi kombinirajo z matematičnimi pokazatelji oziroma grafičnimi prikazi tehnične analize posameznega papirja. V letu 2001 so zaradi velikega povpraševanja po tujih delnicah analitsko bazo razširili na izbrane delnice, ki kotirajo na Deutsche Boerse ali NYSE. Od leta 2002 strankam ponujajo detajlna analitska poročila delnic, ki jih izdelujejo partnerske družbe.

33

So pooblaščeni člani Centralne klirinško depotne družbe in opravljajo storitve odpiranja računov ter vodenja, prenosov in preknjižb vrednostnih papirjev, vpisov in izbrisov zastavnih pravic nad njimi, izpisov stanj in prometa z vrednostnimi papirji ter storitve plačevanja denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov ( Nova KBM, 2006 ).

4.7. Moja naložba-Pokojninska družba d. d.

Moja naložba, pokojninska družba d.d., je posebna oblika zavarovalne družbe, namenjena izključno ponudbi dodatnih pokojninskih zavarovanj. Slovenskemu trgu želijo ponuditi kakovostne storitve in celovito ponudbo pri izvajanju prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj. Tako so znanje, izkušnje, tradicijo in kapital združili v zamisel o ustanovitvi pokojninske družbe ( Moja Naložba-Pokojninska družba d.d. ).

Dejavnosti družbe:

• zbiranje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih računov,

• upravljanje s premoženjem pokojninske družbe, • izplačevanje pokojninske rente, • upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.

Značilnost pokojninske družbe Moja naložba je enakopravno obravnavanje vseh zavarovancev. To je doseženo z uradnimi spremembami pokojninskega načrta, saj so tudi zavarovanci, ki so že sklenili zavarovanje do uveljavitve spremembe, upravičeni do znižanja stroškov. Ob ustanovitvi pokojninske družbe pred nekaj več kot tremi leti je bil na podlagi ocene števila potencialnih zavarovancev kot dolgoročni cilj zastavljen 10-odstotni tržni delež med ponudniki prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj. Prav tako so se ustanovitelji odločili za opravljanje dejavnosti v pravno-organizacijski obliki, ki omogoča transparentnost poslovanja. Dolgoročni cilj Moje naložbe ostaja nespremenjen in ga je po oceni uprave moč doseči s samostojnim delovanjem. Zaradi zmanjšanja števila potencialnih, tako imenovanih še prostih zavarovancev je manjši le nabor različnih možnosti za dosego le-tega. Ob koncu leta 2005 družba načrtuje, da bo dodatno pokojninsko zavarovanih vsaj 28.000 aktivnih zavarovancev. Cilj je zadan na osnovi konzervativne ocene sklenitve zavarovanja z manjšimi podjetji in tako ne upošteva vključitve preostalih srednjih in velikih gospodarskih družb. Skladno z večanjem števila zavarovancev in predvidevanji o zvišanju povprečne vplačane premije družba pričakuje, da bo vrednost kritnega sklada, s katerim upravlja pokojninska družba, ob koncu leta 2005 presegla 8 milijard tolarjev. Še naprej se bo družba trudila dosegati donose, ki bodo konkurenčni v primerjavi z donosi drugih izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj in ki bodo izpolnili pričakovanja zavarovancev družbe. Zaradi neizogibnega povezovanja ponudnikov prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj družba v prihodnje pričakuje povečanje tovrstnih aktivnosti. Moja naložba bo, v skladu s ciljem povečanja števila zavarovancev in povečanja tržnega deleža, imela v teh procesih aktivno vlogo ( Nova KBM. 2004, 54 ).

34

4.8 Zavarovalnica Maribor d. d. Zavarovalnica Maribor d.d. je slovenska zavarovalnica s 180-letno tradicijo, v sedanji obliki pa posluje od leta 1991. Sedež podjetja se nahaja v Mariboru. Poslovalnice ZM obsegajo 9 poslovnih enot, 43 zastopstev in 111 agencij po vsej Sloveniji. Obseg poslovanja jih uvršča na tretje mesto med klasičnimi zavarovalnicami v Sloveniji. Poslovno so povezani s francosko zavarovalnico AXA Assistance. Plemenita ideja, ki vodi njihovo delo, je pomagati ljudem v nesreči, kar ponazarja tudi njihov slogan: "Življenje gre naprej in mi z vami". Njihove vrednote predstavljajo skrb za partnerje, stranke in zaposlene. Njihova vizija je postati slovenska zavarovalnica z najvišjo kvaliteto storitev, merjeno z zadovoljstvom njihovih zavarovancev. Njihova poslanstvo je uspešnost na vseh področjih poslovanja. S tem bodo izpolnili pričakovanja lastnikov, zaposlenih in tudi družbe. Želijo ustvariti dobiček, kar omogoča razvoj podjetja v smislu širjenja ponudbe storitev, za zaposlene pa zagotoviti primerne nagrade ter možnost napredovanja. Ponudba njihovih zavarovanj je zelo pestra. Skrbijo tako za varnost zavarovancev (življenje, nezgoda, avto, dom, turizem, kredit) kot tudi za varnost poslovanja (objekti, transport, terjatve, odgovornost, kmetijstvo, zaposleni). V zadnjih letih beležijo rast osebnih zavarovanj, predvsem življenjskih zavarovanj: Zlati ključ, Zlata naložba in Zlata jesen. So edina slovenska zavarovalnica, ki ponuja kritje kar 11 nevarnih bolezni, s tem pa zagotavljajo še večjo varnost naših zavarovancev. Tržni delež pri teh zavarovanjih je kar 13,2-odstoten, namenjeni dobički k sklenjenim zavarovanjem pa najvišji (za leto 2003 so zavarovancem pripisali 1,54 miljarde tolarjev, njihovim zavarovalnim vsotam pa so za leto 2004 namenili kar 1,7 milijarde tolarjev). Veliko pozornosti namenjajo tudi varnosti na cesti in segmentiranju zavarovancev jeklenih konjičkov (kjer imamo 20-odstotni tržni delež). So prva zavarovalnica, ki je ponudila asistenčno pomoč na cesti v primeru okvare ali prometne nezgode, pravno zaščito, zavarovanje, s katerim zavarovanci s 50-odstotnim bonusom odkupijo prvo škodo in zavarovanje izgube vrednosti vozila, prav tako pa zavarovancem ponujajo tudi zavarovanje pred izgubo vozniškega izpita Brez točk. Zavarovalnica Maribor (zaenkrat še neformalno) nastopa v finančni skupini Nove KBM d.d. ter v zavarovalniški skupini Pozavarovalnice Sava d.d. Skupno prizadevanje Zavarovalnice Maribor in NKBM je v septembru 2003 obrodilo sadove: finančni instituciji sta ponudili sklepanje zavarovanj po prodajni poti, imenovani 'bankassurance', tudi v prodajni mreži Nove KBM. Poslujejo v skladu z Zakonom o zavarovalništvu, ki je bil sprejet v letu 2000. Premoženje je v Zavarovalnici Maribor varno naloženo, za nadzor skrbi tudi neodvisna zunanja institucija Agencija za zavarovalni nadzor. Vsako leto poslovanje podjetja pregleda tudi zunanja neodvisna revizijska hiša ( Zavarovalnica Maribor d. d. 2006 ). Cilji Zavarovalnice Maribor v letu 2005 so:

• Na področju pridobivanja zavarovanj bo glede na doseženo premijo v letu 2004 dosegla: 9-odstotno rast vseh zavarovanj, kar predstavlja kosmato premijo v višini 45.876 milijonov tolarjev, 10-odstotno rast kosmate premije premoženjskih zavarovanj, kar predstavlja kosmato premijo v višini 34.285 milijonov tolarjev, 5-odstotno rast kosmate premije življenjskih zavarovanj oziroma 31-odstotno rast

35

premije novo sklenjenih zavarovanj, kar predstavlja kosmato premijo v višini 11.591 milijonov tolarjev.

• Na področju likvidacije premoženjskih škod bo ohranila povprečne odškodnine v primerjavi z letom 2004.

• Na področju likvidacije škod iz dodatne nezgode življenjskih zavarovanj bo ohranila 93- odstotno stopnjo rešenosti škod.

• Na področju obratovalnih stroškov bo dosegla 24,4-odstotni delež stroškov v zavarovalni kosmati premiji.

• V letu 2005 bo realizirala dobiček v višini 1.670 milijonov tolarjev, kar predstavlja 614 milijonov tolarjev na področju premoženjskih zavarovanj, 1.056 milijonov tolarjev na področju življenjskih zavarovanj, po pripisanem dobičku zavarovancem. Čisti dobiček družbe bo znašal 1.126 milijonov tolarjev. Dobiček bo namenjen za kritje izgub iz preteklih let.

• Delež stroškov v kosmati premiji bo znašal 24,4 odstotka, kar pomeni rast le-teh za 8 odstotkov glede na doseganje stroškov v letu 2004 ob 9-odstotni rasti premije ( Nova KBM, 2004. 56 ).

4.9 PBS - Poštna Banka Slovenije d. d.

Poštna banka Slovenije je relativno mlada banka, čeprav je hkrati res, da njeno delo sloni tudi na tradiciji denarnega poslovanja, ki je bilo na pošti vedno doma. Poštno banko Slovenije so ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT prometa. Banka je pričela poslovati 1.7.1992, neposredno zatem, ko je s poslovanjem prenehala Poštna hranilnica Beograd. Banka je v začetku prevzela posle Poštne hranilnice Beograd, nato pa je hitro širila svoje poslovanje tako po obsegu kot po vrstah storitev. Danes banka nudi celovito paleto bančnih storitev na področju tolarskega poslovanja, opravlja pa tudi nekatere devizne posle, posebej še v povezavi s poštnimi plačilnimi instrumenti.

Poštna banka Slovenije je v letu 2004 skupaj z Novo Kreditno banko Maribor uspešno izvedla projekt oblikovanja bančne skupine, v kateri je Poštna banka Slovenije postala članica te bančne skupine in hkrati članica širše finančne skupine Nove KBM, ki preko različnih podjetij ponuja celotno paleto finančnih storitev. Vključitev v bančno skupino za Poštno banko Slovenije pomeni novo poglavje v njenem nadaljnjem razvoju ( PBS d. d., 2006 ).

Dejavnost banke

• sprejemanje vseh vrst denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb, • dajanje in najemanje kreditov, • opravljanje poslov plačilnega prometa, • izdajanje blagajniških zapisov in kreditnih kartic, • prevzemanje in izdajanje poroštev in garancij ter sprejemanje drugih obveznosti za

komitente, ki se lahko izpolnijo v denarju, • hranjenje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti, • obračunavanje in kontroliranje vplačil in izplačil poštnih in telegrafskih nakazil v

notranjem denarnem prometu,

36

• opravljanje storitev z mednarodnimi nakaznicami, poštnimi čeki, odkupovanje potovalnih čekov,

• unovčevanje vrednostnih papirjev v drugih državah v skladu z aktom Svetovne poštne zveze o unovčevanju vrednostnih papirjev,

• opravljanje menjalniških poslov.

Banka je v letu 2004 sledila izhodiščem, določenim s sprejeto globalno strategijo razvoja banke, ki so določala:

• rast banke s povečevanjem bilančne vsote in povečanjem tržnega deleža, merjenega z bilančno vsoto vseh bank v Sloveniji,

• razvoj banke z uvajanjem novih produktov in dopolnjevanjem obstoječih storitev za komitente banke,

• razvoj poslovne mreže in infrastrukture ter trženje denarnih oziroma bančnih storitev skupaj s Pošto Slovenije. Sodelovanje sledi ciljem za doseganje sinergijskih učinkov na trgu, za povečanje prihodkov in zmanjševanje stroškov na enoto storitve,

• doseganje ustreznega pozitivnega poslovnega rezultata, • delovanje na trgu kot univerzalna banka s celovito ponudbo klasičnih bančnih

produktov, kar pomeni vzpostavitev določenih storitev, ki jih banka še nima (nove vrste varčevanj, začetek razvoja deviznega poslovanja za fizične osebe in novih oblik finančnega sodelovanja),

• izkoriščanje prednosti banke, ki se v odnosu do komitenta zaradi široke poštne mreže kažejo predvsem v njeni lahki dostopnosti tako teritorialno kot časovno,

• ohranjanje in še izboljšanje podobe in ugleda banke, ki deluje v interesu in v zadovoljstvo komitentov, delničarjev in zaposlenih,

• izbiro najprimernejših in najučinkovitejših prodajnih poti za vsako vrsto komitentov in produktov,

• nadaljnjo izgradnjo in razvoj informacijskega sistema v skladu s potrebami banke in zahtevami okolja ter v sodelovanju z izbranimi poslovnimi partnerji, še posebej z Novo Kreditno banko Maribor in Pošto Slovenije, s ciljem uresničevanja skupnih sinergijskih učinkov,

• nadaljevanje izgradnje funkcije kontrolinga, • takšno upravljanje z bilanco banke, da bo na eni strani izpolnjevala vse zahteve

regulatorja Banke Slovenije in na drugi strani dosegala optimalno razmerje med obvladovanjem rizikov in dobičkonosnostjo, kjer je mišljen povečan obseg dejavnosti, ki se kaže tako v večji bilančni vsoti kot v večjem zaslužku,

• nadaljnjo izgradnjo in implementacijo varnostne politike, • dosledno izvajanje programa racionalizacije poslovanja.

Za leto 2004 so bile značilne okrepljene tržne dejavnosti za pridobivanje novih komitentov, aktivno in kakovostno skrbništvo obstoječih komitentov ter poseben poudarek na zmanjšanju in obvladovanju tveganj ( PBS, Poštna Banka Slovenije d. d.. 2004, 11 ). Finančni skupini Nove KBM je predvsem zaradi vključitve Poštne Banke Slovenije bilančno vsoto uspelo povečati za 30 odstotkov. Hkrati pa so Štajerci ob tem dosegli podobno spektakularen padec čistega dobička v letu 2004 in sicer iz 4,64 na 2,94 milijarde tolarjev ( T. P. 2005, 2 ).

37

Nadzorni svet Poštne banke Slovenije je na seji 9. 2. 2005 obravnaval sestavo uprave banke in na željo večinskega lastnika imenoval za predsednika uprave magistra Draga Piška. Novemu predsedniku uprave Poštne Banke Slovenije ne bo lahko v tem mandatu, ker je banka od julija lani v aktivnem procesu integriranja v bančno skupine Nove KBM. Po zamenjavi vodstva banke3 je banko zaradi razkritja nekaterih poslovnih podatkov zapustilo tudi nekaj komitentov, na policijski upravi Maribor pa so potrdili, da ta čas v Poštni Banki Slovenije poteka celo kriminalistična preiskava, zaradi neke domnevno sporne poslovne poteze dosedanje uprave. Nadzorni svet Poštne Banke Slovenije je na redni seji obravnaval poročilo o finančnem poslovanju banke v letu 2004 in potrdil predlagano umestitev dobička v rezerve. Banka je v letu 2004 dosegla 110 milijard tolarjev bilančnega dobička pred obdavčitvijo ( Ferluga 2005b, 8 ).

5. PRIVATIZACIJA NOVE KBM

5.1 Razlogi za privatizacijo

Matej Lahovnik pravi da mora Vlada najprej doreči razloge za privatizacijo Nove KBM, šele nato pa se odločiti za model privatizacije. Po njegovem mnenju javnofinančnih razlogov za privatizacijo ni. Mogoči pa so drugi razlogi, kot pridobitve banke zaradi prenosa informacijske tehnologije, znanja, storitev, osvajanja novih trgov in drugega. Pravi še, da če ne bo dokapitalizacije bi bilo Evropski banki za obnovo in razvoj nesmiselno prodati delež v Novi KBM, da bi ga ta čez leta prodala strateškemu partnerju. V nasprotnem primeru pa bi bilo drugače, saj dokapitalizacija krepi kapitalsko moč banke ( G. N. 2005, 2 ).

Tudi Milena Lah, članica uprave Probanke se strinja , da je za Probanko, slovensko gospodarstvo ter vso finančno industrijo pomembno, da bi Nova KBM igrala aktivno vlogo druge največje banke v Državi. Meni da bi se morala čim prej privatizirati z znanimi domačimi lastniki, saj je prepričana da je na slovenskem finančnem trgu dovolj kapitala, ki bi se lahko usmeril v dolgoročno stabilno naložbo v takšno banko ( Klipšteter 2005, 19 ).

Tudi Jane Podobnik je v pogovoru za POP TV razkril želje Slovenske ljudske stranke glede lastninjenja Nove KBM, in pravi da si v stranki prizadevajo da bi banka ostala v slovenskih rokah. Poslanec Franc Kangler SLS, je napovedal tudi referendum glede tega vprašanja, vendar Podobnik zagovarja način, da bi se najprej pomenili znotraj koalicije ter poskusili najti rešitev ( Verbič 2005 ).

Na vprašanje, kakšni so bili rezultati poslovanja Nove KBM v letu 1995, bi bil najkrajši možen odgovor: ugodni. Banka je to leto ustvarila 1,7 milijarde dobička. Dosegli smo vse kriterije Banka Slovenije za sklenitev sanacijskega procesa, Storili pa smo tudi pomembne korake h kakovostnemu razvoju banke.

3 Na vrhu PBS je leta 2002 Romano Fišer z veliko medijske pozornosti zamenjal Viktor Lenče.

38

V programu sanacije, ki ga je banka pripravila maja 1993, smo ugotovili, da bo projekt sanacije banke enkraten in zahteven proces. Pri tem je bila naloga toliko težja, ker niti banka niti institucije, ki so sodelovale pri sanaciji, niso imele s takšnim procesom skoraj nobenih izkušenj. Tri leta je od tega, ko je Nova KBM zamenjala slabe terjatve za državne obveznice in s tem bistveno spremenila svojo bilančno strukturo. Z današnje časovne razdalje lahko ugotovimo, da je bil proces izpeljan v skladu z vsemi zakonskimi okviri kakor tudi na temelju izhodišč iz samega programa sanacije.

Tretje leto sanacijskega procesa v Novi KBM je bilo v znamenju sinhroniziranja in usklajevanja vseh dejavnikov poslovanja s Komercialno banko Nova Gorica, pripojeno 1. januarja 1995.

Prizadevanja, usmerjena v to usklajevanje in v izgradnjo močne nadregionalne banke s kapitalsko trdnostjo in s kakovostnim portfeljem naložb, so pomembno prispevala k temu, da je banka konec lanskega leta izpolnjevala vse pogoje, ki jih je Banka Slovenije predpisala za izhod iz sanacije:

poslovala je likvidno in je vse leto presegala predpisani devizni minimum; jamstveni kapital je konec leta presegel 13,6 milijarde tolarjev in je s tem bistveno presegel predpisano razmerje glede na tehtano aktivo in aktivne zunajbilančne postavke. Nova KBM je prav tako izpolnjevala z Zakonom o bankah predpisane zahteve v zvezi z največjo dovoljeno izpostavljenostjo do enega komitenta. Tudi obseg naložb v osnovna sredstva in v kapitalske naložbe je bil konec leta 1995 v okviru zakonsko dovoljenega. Ministrstvo za finance ter Agencija za sanacijo bank in hranilnic pripravljata sedaj vse statutarne predloge, ki so potrebni za to, da bo Nova KBM lahko poslovala kot samostojna pravna oseba takoj, ko bo Banka Slovenije uradno sklenila sanacijski proces.

Konec marca 1995 smo v Novi KBM pričeli z razvojnim projektom organizacijskih sprememb, za katerega smo pridobili tehnično pomoč v okviru programa Phare komisije. Prizadevanja smo v sodelovanju s strokovnjaki Bank of Ireland usmerili na področja razvoja strategije, marketinga, izgradnje informacijske tehnologije, finančnega načrtovanja in razvoja upravljavskega sistema, organizacije ter na področje upravljanja s človeškimi viri.

Sklenitev sanacijskega obdobja je prav gotovo - tako kot njen začetek - pomembna prelomnica v razvoju banke. Znati izkoristiti izkušnje in znanje, pridobljeno v tem obdobju, lahko pomeni novo vrednost v nadaljnjem razvoju.

Nova KBM je torej pripravljena za privatizacijo. Glede na to, da je Zakon o privatizaciji bank v državni lasti v pravi in naj bi parlamentarna razprava o njem stekla leta 1997, ocenjujemo, da bo v tem letu banka pridobila tudi nove lastnike. Svojo nalogo za prihodnje obdobje vidimo zato v prizadevanju, da bi nakup delnic Nove KBM postal čimbolj kakovostna naložba ( Nova KBM-Vaš svetovalec 1996, 2 ).

V Novi KBM potekajo v zadnjih mesecih intenzivne priprave na privatizacijo. V skladu s sklepi vlade Republike Slovenije, si v banki prizadevajo izpeljati privatizacijo tridesetih odstotkov kapitala delniške družbe že v začetku naslednjega leta. Predvideno je, da naj bi skupno deset odstotkov kapitala dobila Odškodninski in Kapitalski sklad Republike

39

Slovenije, medtem ko je na osnovi potrjenega programa privatizacije predvideno, da preostalih dvajset odstotkov ponudi država strateškemu partnerju ali na kapitalskem trgu. Zato je vlada naložila upravi in nadzornemu svetu Nove KBM nalogo, da izbere tujega finančnega svetovalca, ki bo z banko pripravil izvedbeni načrt za prodajo dvajsetih odstotkov kapitala banke in koordiniral prodajo tega kapitalskega deleža.

5.2 Potek privatizacije

Nova KBM se je povezala s priznano mednarodno investicijsko banko Nomura International plc, katere finančni strokovnjaki bi naj koordinirali vse aktivnosti privatizacije. Za Novo KBM obstajata pri prodaji ocenjenih dvajsetih odstotkov kapitala dve možnosti. Prva je prodaja strateškemu partnerju, ki bi pomagal uresničiti razvojne načrte banke, druga pa je razpršena prodaja na kapitalskem trgu.

Pogajanja z Nomuro so v sklepni fazi in pričakovati je, da bo po predhodni potrditvi pogodbe s strani vlade RS v kratkem prišlo do podpisa pogodbe o finančnem svetovanju med banko in Nomuro v mesecu oktobru letošnjega leta.

Po programu bi naj privatizacija banke potekala postopoma. Po že omenjeni prodaji tridesetih odstotkov pričakujejo v banki, da bi naj v naslednjem letu država z javno prodajo ponudila na slovenskem kapitalskem trgu nadaljnjih petindvajset odstotkov, leto zatem pa bi za prodajo ponudila še med 25 in 35 odstotki kapitala Nove KBM.

Predsednik uprave banke doktor Jože Glogovšek ima svoj pogled na privatizacijo Nove KBM. Pravi da je način izbire ustreznega strateškega investitorja predpisan s privatizacijsko strategijo, v kateri so zapisani vsi pomembni dejavniki, tako glede firme, sedeža firme, zaposlenih in mnogo drugih, ki predstavljajo elemente pogodbe, s katero bodo varovani elementarni interesi banke. In ko govorim o banki, mislim tako na zaposlene in na naše komitente, kajti za depozitni del bo od strateškega investitorja prevzeta tako imenovana »jamstvena shema za vloge«. Ta bo na vsak način ugodnejša od sedaj veljavne slovenske jamstvene sheme. Pomeni, da so in bodo vloge občanov in podjetij varovane v največji možni meri, kar je gotovo prednost pred drugimi bankami, ki niso v takšnem razvojnem postopku kot naša banka. Sam potek projekta privatizacije je nekoliko zastal, in to zaradi odločitve komisije za privatizacijo, ki jo je ustanovilo ministrstvo za finance, da se po intervencijah družbe Activa Group tudi tej da možnost sodelovanja na natečaju za izbor najprimernejšega strateškega partnerja. Komisija je zaradi tega pozvala širši krog zainteresiranih finančnih institucij, da izrazijo interes strateškega vstopa v Novo KBM. Uprava banke se je včeraj (10.10., op.p.) s svojim finančnim svetovalcem Nomuro dogovorila, da na sestanku komisije za privatizacijo Nove KBM predloži najprimernejši rok za izvedbo posameznih postopkov privatizacije, ki jih je potrebno opraviti do konca tega leta. Komisija za privatizacijo Nove KBM bo izbrala dva do tri potencialne investitorje, ki jim bo dovoljen skrben pregled poslovanja banke. V Novi KBM smo še pripravili vse potrebno za ta pregled, vsi podatki o poslovanju banke, ki so relevantni za zainteresirane investitorje, so še na voljo. Osebno ocenjujem, da bodo postopki, ki so po načrtu predvideni, kljub omenjenim spremembam oziroma časovnim zamikom tekli

40

pospešeno in da bodo najpomembnejše aktivnosti izpeljane že do konca leta ( Vujanovič 2001, 2). 5.3 Primerjava privatizacije NLB in Nove KBM Minister za finance Andrej Bajuk je povedal 11. 02. 2006 za internetno stran časopisne hiše Dnevnik da Slovenske banke ne smejo postati podružnice tujcev. In sicer, citiram »Verjamem, da se mora vlada umakniti iz bank in ne sme obdržati vpliva na njihovo delovanje. Vendar je treba zagotoviti, da bo sistem deloval. Ne moremo si privoščiti, da bi imeli v bančništvu le tuje podružnice. Država mora torej obdržati nekakšen vpliv na sistem«. Poudaril še je, da bo ministrstvo upoštevalo vse, kar bo glede privatizacije bank (torej NLB in NKBM), elektrogospodarstva in Telekoma Slovenije dejala vlada ( Smrekar 2006, online ). Andrej Bajuk je še izrazil mnenje da je Nova Kreditna Banka Maribor še daleč od tega, da bi izrabila vse svoje zmožnosti in da je zmožna doseči še veliko več ( Su.k. 2006, 11 ). Vlada je bila tudi na obisku na Slovaškem, kjer so proučevali tamkajšnjo uvedbo enotne davčne stopnje, ki jo želijo uvesti tudi pri nas. Mičo Mrkajič je dobil tudi zastavljeno vprašanje glede privatizacije Nove KBM, vendar ni povedal nič konkretnega. Citiram: »Dejavnikov ki vplivajo na to je precej, tako da nekaterih časovnih razmejitev sedaj ne bi delali, vsekakor pa je želja vseh udeleženih, da se to zgodi čim prej, da se s privatizacijo ne odlaša in da se pokaže resna namera, da se to začne izvajat« ( Jereb Brankovič, 2005 ). Tomaž Toplak, predsednik uprave Kapitalske družbe je v pogovoru za Časopisno hišo Večer povedal na vprašanje, kakšen model privatizacije bi KAD podprl, da citiram: »Primer udeležbe tujega kapitala v Novi Ljubljanski Banki je po nekaj letih dal pozitivne rezultate in možnosti za širjenje poslovanja ter bančnih produktov. O Novi KBM pa menim, da bi morala evalvirati svojo vlogo v našem bančnem okolju in na trgu, prevetriti nekatere cilje in bolj agresivno poseči v boj z domačimi in tujimi tekmeci« ( Klapš 2005, 11 ). Vlada je za privatizacijo slovenskega gospodarstva in umik države iz slovenskih podjetij ustanovila več svetovalnih skupin za privatizacijo. Med temi skupinami sta tudi skupina za privatizacijo Nove KBM, ter NLB. Svetovalno skupino za privatizacijo Nove KBM sestavljajo vodja skupine dr. Borut Bratina, dr. Sergeja Slapničar, dr. Aleksandra Gregorič, Matjaž Kovačič, mag. Danijel Blejc, dr. Boštjan Jazbec, mag. Katja Božič, Marija Ribič in Andrej Svetina ( Gr. 2005, 9 ). Skupino za privatizacijo NLB bo vodil Peter Ješovnik, v njej pa so še Božo Jašovič, Žiga Lavrič, Zvone Ivanušič, Slavko Jamnik, Miloš Čas in Marjan Kramar ( STA, 2005 ). Vprašljiva je tudi prihodnost mariborske banke in njenega predsednika uprave Matjaža Kovačiča, ki naj bi cilje banke tudi po mnenju nadzornikov postavil premalo ambiciozno. Na vprašanje, ali je zadovoljen s Kovačičevim vodenjem banke, minister ni dal konkretnega odgovora. Dejal je, da "mora NKBM postati drugačna od banke, kakršna je zdaj". Po Bajukovem mnenju mora banka postati vseslovenska ter k sebi integrirati še

41

Poštno banko in Komercialno banko Nova Gorica, ki sta po njegovih besedah k NKBM zdaj le "zlepljeni" ( Smrekar 2006 ). Tudi Evropska banka za obnovo in razvoj ( EBRD ) je resno zainteresirana za sodelovanje pri privatizaciji NKBM, vendar le, če se bo vlada zavezala privatizacijo izpeljati do konca. Jean Lemierre predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj je povedal, da če želi vlada NKBM obdržati v javnem sektorju, potem EBRD ne potrebuje. Kot je pojasnil, bi bila EBRD pripravljena vstopiti v NKBM v zelo začetni fazi z omejenim deležem, če bi se dogovorili, kaj se bo zgodilo pozneje. "To pomeni, da bi z vlado in z banko pripravili naslednje korake - strateški partner ali javna ponudba delnic," je dejal. Vlada se mora po Lemierrovih besedah tudi še odločiti, kaj bo storila z Novo Ljubljansko banko (NLB). "EBRD se zaveda različnih možnih opcij in ko se vlada odloči, se bomo prilagodili," je napovedal. "In če je potreba, da ostanemo delničarji v NLB dlje časa, bomo z veseljem o tem razpravljali," je dodal. V EBRD si želijo dve stvari: zelo učinkovito NLB, ker je zelo pomembna banka za Slovenijo, upajo pa tudi na sporazum med njeno večinsko lastnico KBC4 in vlado ( Viršek 2006, 13 ). EBRD, torej njeni predstavniki so se sešli z ministrom Jože P. Damijanom, vendar po zaupnih krogih velikih možnosti za sodelovanjem pri dokapitalizaciji Nove KBM nima. Vlada se sicer nagiba k temu da bi Novo KBM pustili še eno leto za povezavo s Pozavarovalnico Sava. Če ji to ne bo uspelo, bodo Novo KBM privatizirali samo, in sicer po ključu ( 20 odstotkov ključni lastnik, dobrih 25 odstotkov država, preostanek pa bi šel na Borzo. V vladi prav tako niso naklonjeni povečanju deleža KBC v NLB. Država ima sicer skupaj s Kapitalsko družbo, Slovensko odškodninsko družbo in skupino Zavarovalnice Triglav v lasti že 47.6 odstotka NLB. Po neuradnih podatkih pa posredno pred deležev v družbah, kjer je pomembna lastnica ali skrbnica, nadzira celo več kot 51 odstotkov NLB ( Kos, Novkovič 2006, 4 ). Med zainteresiranimi vlagatelji v Novo KBM je tudi KD Group. Njen prvi mož Matjaž Gantar je dejal, da sicer o pogovorih banke z EBRD ne ve ničesar, da pa je pripravljen sodelovati. Seveda odvisno od ponudbe vlade oziroma cene delnic. Na prvem srečanju predstavnikov Nove KBM in KD Gruop so se pogovarjali o tako imenovanem zavarovalniškem stebru, saj ima KD Group v svoji skupini Zavarovalnico Slovenica, Nova KBM pa ima v lasti polovico Zavarovalnice Maribor ( Kos, Grahek 2005, 2 ). 15. 4. 2005 je bil na seji Nove KBM izbran novi predsednik nadzornega sveta Nove KBM in sicer Bogomir Špiletič ( Petrovčič 2005 ). Vendar pa na vprašanje predsedniku nadzornega sveta Nove KBM glede vstopa KD Group v Novo KBM, niso bili dani jasni odgovori. Bogomir Špiletič je dejal, citiram:« Smo v trenutku, ko se zbirajo modeli, tehtajo prednosti in slabosti, tako da o konkretnih vprašanjih ki so povezana s privatizacijo kreditne banke Maribor je preuranjeno govoriti« ( Križnar 2005 ). Novinar Financ Goran Novkovič pravi da bi dal »roko v ogenj«, da Matjaž Gantar želi od države dobiti del Nove KBM. To je sicer povsem legitimno, ali je tudi upravičeno pa ne bo odvisno od tega ali mu bo uspelo odščipniti del mariborske banke, temveč predvsem od teka koliko bo odštel za njene delnice ( Novkovič 2005, 2 ).

4 KBC – Belgijska korporacija katera je 34 odstotna lastnica Nove Ljubljanske Banke.

42

Novi interesent za privatizacijo Nove KBM je BACA. V dunajski centrali Bank Austrii Creditanstalt iščejo nove prevzemne tarče v vzhodni in srednji Evropi. Pravijo da za zdaj nimajo nobenih informacij da se Nova KBM prodaja, bi pa za njih bil to zanimiv nakup ( Kos 2005, 2 ). Analitiki proučujejo še druge možne lastnike Nove KBM in med njimi se pojavlja tudi družba Autocommerce, ki ji predseduje nekdanji član nadzornega sveta Nove KBM mag. Herman Rigelnik. Ljudje iz njegovega kroga ( Matjaž Rutar, Branko Šibakovski ), pa vodijo ali nadzirajo družbe, ko so tesno povezane z Novo KBM. Na vprašanje novinarja je sicer Rigelnik zanikal vstop Autocommercea v Novo KBM ( Toplak 2005, 9 ). Vlada proučuje tajna predloga strokovnih komisij za privatizacijo NBL in Nova KBM. Valentin Hajdinjak5 je povedal da predloga izhajata iz analize panoge in perspektiv podjetja ter na podlagi tega prinašata tudi ustrezno metodo privatizacije oziroma ustrezno kombinacijo privatizacijskih metod. Skupina, ki je zadolžena za privatizacijo Nove Ljubljanske Banke predlaga tri možnosti. Po prvi bi v Novi Ljubljanski Banki ohranili nespremenjeno stanje, ki je ocenjeno kot dobro. Po drugi bi KBC prepustili prevzem, po tretji možnosti pa naj bi država celo povečala svoj delež na 51 odstotkov in si tako izboljšala možnost za morebitno prihodnjo dražjo prodajo deleža v Novi Ljubljanski Banki. KBC še vedno potrpežljivo čaka na odločitev slovenske vlade glede prihodnje lastniške strukture Nove Ljubljanske Banke. Skupina zadolžena za privatizacijo Nove KBM je po neuradnih informacijah predlagala prodajo prek Borze, država naj bi obdržala 25 odstotni delež in eno delnico, nihče od novih vlagateljev naj ne bi imel več kot 20 odstotnega deleža. Milan Elezovič6 ima glede privatizacije Nove KBM svoje mnenje, citiram »tak predlog ocenjujem kot dobro opcijo, težav pri privatizaciji ne bo, ne glede na to, ali se vaša vlada ne odloči za prodajo strateškemu kupcu, ampak zato, da ohrani neodvisnost banke. Strateški vlagatelj bi nedvomno plačal več. Zanimanja med tujimi portfeljskimi vlagatelji bo po moji oceni gotovo dovolj, predvsem skupinami skladov, ki so specializirani za centralno Evropo in tudi med največjimi globalnimi skladi, ki vse več vlagajo tudi v to regijo. Ob kotacji na Ljubljanski borzi pa bi moral del delnic nedvomno kotirati tudi na Londonski borzi« ( Kos, 2006, 3 ). 5 Valentin Hajdinjak – tiskovni predstavnik vlade Republike Slovenije. 6 Milan Elezovič, direktor skupine za korporativne finance v londonski Nomuri. Sicer je sodeloval v svetovalni ekipi, ki je pred leti pripravljala prvi poskus privatizacije Nove KBM.

43

6. PRILAGAJANJE NOVE KBM NA UVEDBO EVRA 6.1 Razlogi za predčasno uvedbo dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih

Vse skupaj se prične s tremi stopnjami Maastrichtskega sporazuma.

I. stopnja prične 1. 7. 1990 in predvideva popolno liberalizacijo prometa kapitala in tesnejše sodelovanje na področju gospodarske in finančne politike.

II. stopnja prične 1. 1. 1994 in obsega priprave na monetarno unijo, III. stopnja naj bi nastopila najkasneje 1. 1. 1999 in bi potekala po načrtu in

zaporedju predhodnega scenarija: določitev menjalnih tečajev, določitev vključenih držav, odločanje o vključitvi na podlagi konveregenčnih kriterijev, ureditev Evropskega sistema centralnih bank in ustanovitev Evropske centralne banke ( Pal 1997, 13 ).

Z vstopom Slovenije v družino najbogatejših evropskih držav se je končalo le prvo obdobje tranzicije. Danes se mala država pod Alpami lahko pohvali z stabilnim makroekonomskim in političnim okrožjem, ter zakoni ki so povsem usklajeni z direktivami Evropski unije. Zraven tega bo Slovenija prva od novih članic Evropske unije uvesti skupno evropsko valuto, kar bo omogočilo enostavne transakcije na kapitalnem trgu. Investitorji iz evropskih držav bodo tako brez problemov in valutnega rizika investirali v najboljša slovenska podjetja ( Peljko 2005, 156 ).

Ekonomska in monetarna unija temelji na stabilnem in zdravem makroekonomskem okviru. Prednosti skupne evropske valute je več:

Makroekonomski okvir:

• stabilnost cen • zdrave javne finance: Pogodba postavlja več zahtev,s katerimi se države članice

izognejo prevelikih proračunskih deficitov oziroma prevelikega javnega dolga. • nizke obrestne mere • spodbujanje rasti, investicij in zaposlovanja: stabilnost cen, zdrave javne finance in

nizke obrestne mere ustvarjajo pogoje za spodbujanje gospodarske rasti, investicij in nova delovna mesta znotraj evro območja

• manjša občutljivost na zunanje šoke: zaradi velikosti gospodarstva na evro območju in dejstva, da se večina prometa zgodi znotraj območja (50 do 75 %)

Skupni trg:

• odprava tveganja sprememb deviznega tečaja in s tem povezanih stroškov zavarovanja

• znižanje transakcijskih stroškov

44

• povečanje trgovine z državami evro območja in lažje sprejemanje odločitev • znižanje informacijskih stroškov • transparentnost cen: potrošniki in podjetniki bodo lažje primerjali cene blaga in

storitev, če bodo te izražene v eni sami valuti • povečana konkurenčnost: primerljivost cen spodbuja konkurenco in kratkoročno

vodi do nižjih cen. Potrošniki, trgovci in prodajalci pa lahko kupujejo od cenejših virov, in s tem ustvarijo pritisk na podjetja, ki zaračunavajo preveč.

• več priložnosti za potrošnika: zaradi enotne valute potrošnik lažje potuje in kupuje blago in storitve v tujini, pa tudi e-trgovina napreduje

• razvoj konkurenčnejšega skupnega kapitalskega trga (banke, zavarovalnice, investicijski skladi, pokojninski skladi, ipt.)

• porast neposrednih tujih investicij,

Politične prednosti:

• evro kot simbol skupne identitete, vrednot in uspešne evropske integracije, ki povezuje ljudi in narode v skupni Evropi

• uspešen skupni proces držav članic, ki kot tak spodbuja nadaljnje povezovanje • skupna valuta in ekonomska ter monetarna unija krepi mednarodno vlogo Evrope v

svetovnih organizacijah • vodilna valuta v mednarodni trgovini • ena vodilnih svetovnih valut za mednarodna investicije in rezerve, posojila ( Kobal,

2005 ).

Zakon o dvojnem označevanju cen ureja obveznost informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji. Gre torej le za razmerja med podjetji in potrošniki, ne pa tudi z drugimi podjetji. Dvojno označevanje je potrebno le na ozemlju Republike Slovenije. Namen zakona - omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote Republike Slovenije - postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih - s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra

Časovno obdobje 01. marca 2006 se prične obdobje informativnega dvojnega označevanja cen in konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut se uporablja centralni paritetni tečaj.

45

Naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave se začne obdobje dvojnega označevanja cen, ki se konča šest mesecev po uvedbi evra, torej 30. junija 2007. V tem obdobju se za preračunavanje uporablja tečaj zamenjave. Podjetja lahko sicer z dvojnim označevanjem cen pričnejo že pred 01. marcem 2006, za preračun pa morajo uporabiti centralni paritetni tečaj. V obdobju informativnega dvojnega označevanja cen se uporablja centralni paritetni tečaj, ki je določen na 1 EUR= 239,640 SIT ( Kobal, 2005 ).

6.2 Potek prilagajanja Nove KBM na uvedbo evra Z novo evropsko valuto, evrom, smo se prvič srečali 1. januarja lani. Takrat ga je uvedlo 11 evropskih držav, ki so postale članice Ekonomske in monetarne unije (EMU) in v katerih je ta valuta, takrat samo kot knjižni denar, zaživela poleg obstoječih nacionalnih valut. V začetku letošnjega leta se je enajsterici pridružila še Grčija, tako da se je število držav članic EMU povzpelo na dvanajst. Države članice EMU, ki bodo 1. januarja 2002 poleg knjižnega denarja uvedle tudi gotovino, so: Avstrija (ATS), Belgija (BEF), Finska (FIM), Francija (FRF), Grčija (GRD), Irska (IEP), Italija (ITL), Luksemburg (LUF), Nemčija (DEM), Nizozemska (NLG), Portugalska (PTE) in Španija (ESP). Menjalna razmerja med posameznimi nacionalnimi valutami in evrom so bila nepreklicno določena že 1. januarja 1999. Kot je znano, se vse konverzije med posameznimi nacionalnimi valutami držav članic opravljajo po enotnem tečaju prek evra. Ko bo 1. januarja 2002 v poslovanje z evrom uvedena gotovina, torej bankovci in kovanci, bodo države članice praviloma v roku dveh mesecev opravile zamenjavo nacionalnih valut za evre, seveda po že določenih menjalnih razmerjih. Kot je razvidno iz priložene tabele, bo obdobje t. i. dvojnega obtoka, ko bodo zakonito plačilno sredstvo tako nacionalne valute kot evro, različno. Dejstvo pa je, da bo od 28. 2. 2002 edino zakonito plačilno sredstvo v državah članicah EMU samo še evro. Vsaj še nekaj časa bomo lahko evro bankovce in kovance občudovali le na posameznih slikah in propagandnih materialih, ki jih objavljajo Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke in druge institucije, z namenom, da bi javnost čim bolje seznanile z novim denarjem. Prav zaradi varnosti in preprečevanja ponarejanja je Evropska centralna banka zaščitna načela in končno podobo bankovcev in kovancev nove evropske valute, evra, javnosti predstavila šele 30. avgusta letos. Prav tako se je 1. septembra na območju Unije že začela distribucija gotovine, najprej finančnim institucijam (t. i. front-loading), kasneje pa bodo z novo valuto oskrbeli še trgovine in druga podjetja (t .i. subfrontloading). Velja dogovor, da javnost bankovcev in kovancev ne bo prejela pred 1. januarjem 2002. S prihodom evra je tudi Nova KBM, d. d., prilagodila svojo ponudbo bančnih storitev. V obstoječo devizno ponudbo je poleg drugih valut vključila dodatno valuto EUR. V triletnem prehodnem obdobju, ko so na voljo tako nacionalne valute in EUR v knjižni obliki, so pravne osebe oziroma podjetja poslovanje v EUR sprejela za svoje. Večina negotovinskega poslovanja z državami članicami EMU se namreč odvija prav v evrih. Tudi fizičnim osebam smo ponudili možnost, da devizne račune vodijo v novi valuti EUR, vendar odziv ni bil velik. Nova KBM, d. d., bo 31. decembra 2001 avtomatsko konvertirala

46

v evro katerokoli nacionalno valuto držav članic EMU, ki bo knji`ena na devizni hranilni knjižici ali deviznem računu, seveda če imetnik deviznega računa ali hranilne knjižice ne bo banki pred 31. decembrom 2001 sporočil drugačne želje (na primer konverzijo v domači tolar). Ta konverzija bo opravljena brez nadomestila. V obdobju t. i. dvojnega obtoka, ko bodo v veljavi tako novi bankovci in kovanci evra kot bankovci in kovanci valut držav evroobmočja, bomo knjižne konverzije opravljali brezplačno, za zamenjavo gotovine za gotovino pa bomo predvidoma zaračunali določeno nadomestilo. Zamenjava bo pozneje še vedno možna, vendar bo bistveno dražja. Za gotovino držav EMU, ki jo zdaj morda še hranite doma, pa vam svetujemo, da jo čim prej položite na svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico, da bi se po 1. 1. 2002 izognili gneči pred bančnimi okenci in stroškom pri zamenjavi gotovine ( Fin-info 2001, 4 ).

Evro bankovci in kovanci

so v obtoku od 1. januarja 2002 in so skupna valuta 12 držav članic Evropske unije, ki so izpolnjevale predpisane kriterije in se odločile za uvedbo evra. Švedska, Danska in Velika Britanija se za skupno valuto niso odločile.

Evro je v evro območju v obtoku v naslednjih vrednostih:

SLIKA 1: Bankovci za: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov

47

SLIKA 2: Kovanci za: 1 in 2 evra, ter za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov

Evro bankovci so v vseh državah enaki, kovanci pa se med seboj nekoliko razlikujejo. Sprednja, številčna stran evro kovancev je ista v vseh državah, zadnja stran z motivom pa se razlikuje glede na posamezno državo. Ne glede na to, kateri motiv je na zadnji strani kovanca, se kovanec lahko uporablja v katerikoli državi evro območja ( Nova KBM-Evro novice ).

7. SKLEPNE MISLI Moje mnenje glede privatizacije Nove KBM je, da mislim da mora ostati v domačih rokah. Če pogledamo primere, kot so NLB, kjer hoče postati lastninski lastnik belgijski KBC, potem vidimo kaki pritiski se lahko dogajajo na državo. Res je da vsaka velika korporacija, banka ali podjetje potrebuje tuj trg za preživetje ter večjo rast, ampak mislim da državi ni potrebno razprodat vseh dobrih, zdravih podjetij v Sloveniji, zaradi večje prepoznavnosti v Evropi. Z mano se strinja, kot je razvidno iz diplomskega dela, večina poslancev v Državnem zboru, vendar ob odločitvah bo prevladala večina. Največ prahu se je dvignilo okoli podjetja Mercator, in vendar se je zgodila privatizacija s strani domačih podjetij in sicer Istrabenza in Pivovarna Laško. Sedaj, ko pa se je skoraj zgodil sovražni prevzem s strani srbsko ruske naveze, je država razmislila in stopila v bran Mercatorju. Tako mislim da bi za Novo KBM bilo dobro da si najde strateškega partnerja v Državi, če pa to ni možno, pa tudi v tujini, vendar pod nobenih pogojem da bi postala tuja banka večinski lastnik naše banke. Glede uvedbe evra je moje mnenje pohvalno glede državnega vrha, ki je pravočasno začel z misijo »dvojno označevanje cen«, s katero se bomo vsi Slovenci dobro pripravili na enotno evropsko valuto. Razlog tej uvedbi dvojnega označevanja je tudi, da bi preprečili velike podražitve in zaokroževanje cen navzgor. Bančni depoziti se bodo zamenjali avtomatsko v evre po enotnem paritetnem tečaju. Država redno spremlja vsa merila, ki morajo biti izpolnjena za prevzem evra, in sicer inflacijsko stopnjo ter gospodarsko rast, in mislim da bodo vse inštitucije v državi dobro pripravljene na uvedbo evra.

48

8. POVZETEK Na ozemlju bivše Jugoslavije se je bančništvo razvijalo različno. V severozahodnem prostoru in sicer v Sloveniji in Hrvaški so prevladovale večje razvitejše banke, medtem ko je bilo v Srbiji, Črni gori in Makedoniji veliko manj bank. Srbska Narodna banka je postala Narodna banka Jugoslavije s prevzemom monetarnih pristojnosti po vsej državi. V letu 1997 se je končala sanacija dveh bank, ki sta ob sanaciji postali državni, Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB), Ljubljana in Nove Kreditne banke Maribor d.d.. Sanacija se je po preteku dobrih štirih let končala uspešno. Večina slabih starih posojil je bila v zameno za državne obveznice prenesena na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, in ker od leta 1993 ne nastajajo nova slaba posojila v večjem obsegu, kot je običajno za banke, imajo banke gotovo precej manj slabih posojil, kot so jih imele v začetku leta 1993. Povečala se je kapitalska ustreznost bank in izboljšala likvidnost, donosnost obeh bank pa je med najvišjimi v slovenskem bančništvu. Skupina Nove KBM obsega več podjetij in sicer: KBM Infond, KBM Fineko, KBM Invest, KBM Leasing, Gorica Leasing, MBH-Mariborska borznoposredniška hiša, Moja naložba-pokojninska družba, Zavarovalnica Maribor in Adria Bank AG. Začel se je postopek privatizacije banke. Po programu bi naj privatizacija banke potekala postopoma. Po že omenjeni prodaji tridesetih odstotkov pričakujejo v banki, da bi naj v naslednjem letu država z javno prodajo ponudila na slovenskem kapitalskem trgu nadaljnjih petindvajset odstotkov, leto zatem pa bi za prodajo ponudila še med 25 in 35 odstotki kapitala Nove KBM. Država in banke se pripravljajo na uvedbo evra in sicer Slovenija bo prva država od novih držav članic Evropske unije, ki bo prevzela evro. Ključne besede

• Nova KBM, bančni sistem Slovenije, privatizacija bank, sanacija bank, uvedba evra ABSTRACT In former Yugoslavia the system of banking was different. In Slovenia and Croatia were the biggest and developed banks, and in Serbia and Monte Negro were a lot of small banks. The Serbian National Bank becomes National bank of Yugoslavia. In year 1997 was finished the sanitation of two banks in Slovenia, the Nova Ljubljanska banka and Nova Kreditna Banka Maribor. Sanitation was finished successfully in four years. The oldest landings were in exchange of debenture stocks transfer on Agency for sanitation banks and savings bank. The capital demands of banks was enlarge and liquidity was improved. The Group of Nove KBM includes KBM Infond, KBM Fineko, KBM Invest, KBM Leasing, Gorica Leasing, MBH-Mariborsa borznoposredniška hišta, Moja naložba-Pokojninska družba, Zavarovalnica Maribor in Adria Bank AG.

49

The Nova KBM needs the strategist partner for better monetary operations. That must be lead out gradually. The first sell shares of the bank was in extent of 30 per cent, and the second sell must be take out in following year and in extent of 25 pre cent. The Slovenia and banks prepares her self on introduction of euro. The Slovenia would be the first of all new states of European Union with the new currency. Key words:

• Nova KBM, the banking system of Slovenia, privatization of banks, sanitations of banks, introduction of euro

50

9. LITERATURA: 1. Bobek, Dušan. 1992. Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko –

poslovna fakulteta. 2. Borak, Neven. 1996. Spremembe v bančnem okolju. Ljubljana: Zveza ekonomistov

Slovenije. 3. Dimovski, Vlado. 2000. Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 42. 4. Ferluga, Irena. 2005a. Nobis uvajajo po delih. Večer. 15. 01. 2005. 8. 5. Ferluga, Irena. 2005b. Drago Pišek vodi upravo Poštne banke Slovenije. Večer. 10.02.

2005. 8. 6. Glogovšek, Jože. 1996. Denar, denarni sistem z osnovami denarne teorije. Maribor:

Ekonomsko – poslovna fakulteta. 124. 7. G. N. 2005. Matej Lahovnik: sprva o razlogih, nato o modelu privatizacije. Finance.

12. 04. 2005. 2. 8. Gr. 2005. Skupine bodo predlagale model privatizacije. Večer. 12. 11. 2005. 9. 9. Hočevar, Toussaint. 1987. Slovensko poslovno bančništvo kot inovacijski dejavnik,

1900 – 1930. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana. 61 -71. 10. Japunčić, Hrvoje, Boštjan Tancer. 2005. Nakon ulaska u EU smanjen udio. Javna

dioničarska društva. 28. 06. 2005. 156. 11. Jereb Brankovič, Urška. 2005. Člani vladnega strateškega sveta so se vrnili iz

Slovaške, kjer so preučevali uvedbo enotne davčne stopnje. Radio Slovenija 1. Oddaja Druga jutranja kronika. 7.00. 08. 04. 2005.

12. Jurančič, Iztok. 2005. Tri Stupa. Banka. 1. 1. 2005. 49. 13. Klapš, Srečko. 2005. Nova KBM bi morala bolj agresivno poseči v boj s tekmec.

Večer. 05. 04. 2005. 11. 14. Klipšteter, Tomaž. 2005. Maribor je diskretnejše poslovno okolje od Ljubljane.

Dnevnik. 29. 03. 2005. 19. 15. Kobal, Polona. 16. 11. 2005. Dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih. GZS Portal. (

online ). Dostopno na: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=9340&ID=25319 ( 17. 04. 2006 ).

16. Kos, Suzana, Andraž Grahek. 2005. EBRD: Vlada nas je povabila v Novo KBM. 11. 04. 2005. 3.

17. Kos, Suzana. 2005. Za BACA je Nova KBM morda zanimiv nakup. Finance. 12. 04. 2005. 2.

18. Kos, Suzana. 2006. Trije predlogi za privatizacijo NLB in en za NKBM. Finance. 9. 01. 2006. 3.

19. Kos, Suzana, Goran Novkovič. 2006. V NKBM še leto dni ne bo privatizacije?. Finance. 12.01.2006. 4.

20. Križnar, Polona. 2005. Bogomir Špiletič izbran za novega predsednika Nadzornega sveta Nove KBM. Pop TV. Oddaja 24 ur. 19.00. 15. 04. 2005.

21. Kuhar, Nataša. 2005. Pogovor s Francijem Hvalcom, nekdanjim direktorjem Nove Kreditne Banke Maribor. Radio Maribor MM1. Oddaja V navezi. 19.00. 07. 04. 2005.

22. Lavrenčič, Urban.2005. Dobra kondicija banke. Žurnal. 25. 03. 2005. 12. 23. More, Matej. 2004. Devizna ureditev pred in po vstopu v EU in EMU. Lesce. Založba

Oziris. 96. 24. Novkovič, Goran. 2005. Matjaž Gantar v vlogi bratov Podobnik. Finance. 15. 04. 2005.

2.

51

25. Pal, Ivan. 1997. Evro in države Evropske unije. Ljubljana: Center marketing international. 13.

26. Peljko, Žiga. 2005. Godina otrežnjenja na Ljubljanskoj. Javna dioničarska društva. 23. 12. 2005. 156.

27. Petrovčič, Vida. 2005. Državni sekretar na Ministrstvu izbran za novega predsednika Nadzornega sveta Nove KBM. TV Slovenija 1. Oddaja Dnevnik. 19.00. 15. 04. 2005.

28. Ribnikar, Ivan. 2003a. Monetarna ekonomija I. 2. izdaja. Denar, finančne institucije in denarna politika. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

29. Ribnikar, Ivan. 2003b. Monetarna ekonomija II. 2. izdaja. Mednarodni denarni sistem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

30. Smrekar Tanja. 11. 02. 2006. Bajuk: Slovenske banke ne smejo postati podružnice tujcev. ( online ). Dostopno na: www.dnevnik.si ( 05.04.2006 ).

31. Su., K., 2006. Bajuk: NKBM bi lahko dosegla več. Finance. 13. 02. 2006. 11. 32. Toplak, Damijan. 2005. Lastniške lovke segajo po Novi Kreditni Banki Maribor.

Večer. 16. 04. 2005. 9. 33. T. P. 2005. Milijardna luknja v Poštni banki Slovenije. Finance. 12. 04. 2005. 2. 34. Valher, Anita. 2005. Slovenske banke. Kapital. 04. 04. 2005. 36. 35. Verbič, Jernej. 2005. V SLS zadovoljni s koalicijskim posluhom, da bi Nova KBM

ostala v slovenskih lasti. Pop tv. Oddaja 24 ur. 19.00. 16. 04. 2005. 36. Viršek, Damjan. 2006. V Novo KBM le ob privatizaciji. Delo. 17.01.2006. 13 37. Vujanovič, Branka. Oktober 2001. Dr. Jože Glogovšek, predsednik uprave. Vaš

svetovalec o denarnih zadevah. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/svetovalec/okt01/intervju.pdf

10. VIRI: 1. Banka Slovenije. 1997. Letno poročilo. Ljubljana: Banka Slovenije. Dostopno na:

http://www.bsi.si/html/publikacije/letna_porocila/1997/1997_celotni_dokument.pdf ( 2. 3. 2006 ). 37.

2. Banka Slovenije. 2000. Letno poročilo. Ljubljana: Banka Slovenije. Dostopno na: http://www.bsi.si/html/publikacije/letna_porocila/2000/2000_celotni_dokument.pdf ( 2. 3. 2006 ). 45.

3. Banka Slovenije. 2004. Letno poročilo. Ljubljana: Banka Slovenije. Dostopno na: http://www.bsi.si/html/publikacije/letna_porocila/2000/2000_celotni_dokument.pdf ( 2. 3. 2006 ). 41.

4. Banka Slovenije. 2006. Predstavitev. ( online ). Dostopno na: http://www.bsi.si/html/predstavitev/kajdelamo.html ( 21. 04. 2006 ).

5. Nova KBM 2002. Letno poročilo. Maribor. Nova Kreditna Banka Maribor. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/letna_porocila/2002/NKBM%20Letno%20porocilo%202002.pdf ( 20. 04. 2006 ). 60.

6. Nova KBM. 2003. Letno poročilo. Maribor. Nova Kreditna Banka Maribor. Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/avtoportret/Letno%20porocilo%202003%20WEB.pdf ( 27. 02. 2006 ). 34.

7. Nova KBM 2004. Letno poročilo. Maribor. Nova Kreditna Banka Maribor. Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/avtoportret/letno_porocilo_2004.pdf ( 20. 04. 2006 ). 54.

52

8. ZBS. 2003. Letno poročilo. Ljubljana: Združenje bank Slovenije. Dostopno na: http://www.zbs-giz.si/slo/publicistika/zbs2003Slo.pdf ( 06. 03. 2006 ).

9. Nova KBM. Junij 1996. Vaš svetovalec o denarnih zadevah. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/svetovalec/jul96/vs15.html

10. Nova KBM. 12. 09. 1996. Sporočila za javnost. Prvi certifikat kakovosti za bančne storitve v Sloveniji ISO 9001 za Novo KBM. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/960912-iso9001.html ( 07. 03. 2006 ).

11. Nova KBM. 18. 07. 1997a. Sporočila za javnost. Gost junijskega Poslovnega kluba bil dr. Janez Potočnik. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/970618-prihodnost.html ( 20.04.2006 ).

12. Nova KBM. 14. 06. 1997b. Sporočila za javnost. Zaključek sanacije Nove KBM. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/970614-sanacija.html ( 07. 03. 2006 ).

13. Nova KBM. 20. 01. 1997c. Sporočila za javnost. Dokapitalizacija Zavarovalnice Maribor d. d. ( online ). Dostopno na : http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/970120-dokapitalizacija.html ( 03. 07. 2006 ).

14. Nova KBM. 27. 05. 1998a. Sporočila za javnost. Obveznice Nove KBM. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/980527-obveznice.html ( 20. 04. 2006 ).

15. Nova KBM. 30. 09. 1998b. Sporočila za javnost. Obveznice prve emisije Nove KBM. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/info/sporocila/981002-obveznicenkbm.html ( 20. 04. 2006 ).

16. Nova KBM. Evro novice. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/drugacnost/euro_novice.html

17. Nova KBM. 2001. Časopis finančne skupine Nove Kreditne Banke Maribor. Oktober 2001. Fin – info. Dosegljivo na: http://www.nkbm.si/html/drugacnost/fininfo/FinInfo_03.pdf ( 06. 03. 2006 )

18. Nova KBM. 2002. Časopis finančne skupine Nove Kreditne Banke Maribor. September 2002. Fin – info. Št 10. Dosegljivo na: http://www.nkbm.si/html/drugacnost/fininfo/FinInfo10.pdf ( 26. 03. 2006 ). 8.

19. Nova KBM. 2003. Časopis finančne skupine Nove Kreditne Banke Maribor. April 2003. Fin – info. Št. 15. Dosegljivo na: http://www.nkbm.si/html/drugacnost/fininfo/FinInfo_15.pdf ( 26. 03. 2006 ). 5.

20. Nova KBM. Iz preteklosti v prihodnost. Mejniki v razvoju Nove KBM. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/avtoportret/mejniki.html ( 20. 04. 2006 ).

21. Nova KBM. 2006. Sektor investicijskega bančništva. ( online ). Dostopno na: http://www.mbh.si/onas.php?c=vizija ( 29.03.2006 )

22. KBM Infond 2003. Družba za upravljanje d.o.o. Predstavitev poslovanja skladov v upravljanju KBM-Infond, d.o.o. za leto 2003 ). ( oniline ). Dostopno na: http://www.infond.si/sl/dokumenti/porocilo_o_poslovanja_2003.pdf

23. KBM Fineko.d.o.o. ( online ). Dostopno na: http://www.nkbm.si/html/drugacnost/KBMFineko.html ( 28. 03. 2006 ).

24. KBM Leasing d.o.o. Vstop za uporabnike. ( online ). Dostopno na: http://www.kbm-leasing.si/# ( 28.03. 2006 ).

25. Moja Naložba-Pokojninska družba d. d. Predstavitev delniške družbe. ( online ). Dostopno na: http://www.moja-nalozba.si/deldruzba.html ( 29. 03. 2006 ).

53

26. PBS, Poštna Banka Slovenije d.d.. 2004. Letno poročilo. ( online ). Dostopno na: http://www.pbs.si/html/elementi-strani/Letno%20poročilo%202004.pdf ( 29. 03. 2006 ).

27. PBS, Poštna Banka Slovenije d. d. 2006. Predstavitev banke. ( online ). Dostopno na: http://www.pbs.si/html/predstavitev/dejavnost-banke.htm ( 29. 03. 2006 ).

28. STA. 04. 06. 1998. V torek začetek trgovanja na borzi s trimesečnimi zakladnimi menicami. ( online ). Dostopno na: www.sta.si ( 12. 04. 2006 ).

29. STA. 17. 11. 2005. Vlada ustanovila skupini za privatizacijo NLB in lastninjenje Triglava. ( online ). Dostopno na: www.sta.si ( 12. 04. 2006 )

30. Uradni list RS 2004. Št. 80. Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetja. Ljubljana. 13. 07. 2004. ( online ). Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200480&stevilka=3535 ( 20. 04. 2006 ).

31. Zavarovalnica Maribor d. d., 2006. O Zavarovalnici Maribor. ( online ). Dostopno na: http://www.zav-mb.si/O_ZM.497.0.html ( 29. 03 . 2006 ).

32. Zbirke Državnega zbora Republike Slovenije. 1994. Sprejeti zakoni. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. ( online ). Dostopno na: http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/6cc0f8eb53e70b6ac1256611004e432b/e7673d84e1dda130c1256626004a4582?OpenDocument ( 21. 04. 2006 ).