UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH MOBILNIH OPERATERJEV

Kandidat: Sašo Lebarič Študent rednega študija Številka indeksa: 81548174 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Maribor, januar 2008

2

PREDGOVOR Na začetku, ko so podjetja šele spoznavala nove poslovne možnosti, ki jih lahko prinese internet, je bila s konkurenčnega vidika pomembna že prisotnost na internetu. Bitka za takratne maloštevilne uporabnike je temeljila na kreativnosti oblikovanja spletnih strani. Danes, ko vsa podjetja že imajo svoja spletna mesta, postaja pomembna uporaba novih komunikacijskih in interakcijskih možnosti, ki jih ponuja internet. Spletno mesto mora biti učinkovito, imeti mora uporabno vrednost za obiskovalce, mora biti informativno, ažurno in všečno, pomembna pa sta tudi preprostost ter hitrost nalaganja posameznih strani in elementov. Uporabniki spletnih strani so vse bolj zahtevni, želijo na enem mestu veliko kvalitetnih in svežih informacij. Rešitev teh zahtev je v uporabi spletnih storitev, ki omogočajo uporabo različnih virov informacij, programskih orodij, vse skupaj pa je lahko neodvisno od računalniške platforme. Cilj te diplomske naloge je ugotoviti, katere pozitivne in katere negativne lastnosti imajo posamezne spletne strani mobilnih operaterjev v Sloveniji (Mobitel, Simobil, Debitel, Tušmobil, M mobil, Izimobil) ter tako opredeliti tisto »vzorno« spletno stran, ki bi jo sam vzpostavil v teh podjetjih, če bi bil v njih zaposlen. Predpostavljam, da je najpomembnejši element na katerega je potrebno biti pozoren prav od začetka ta, da se mora spletna stran redno obnavljati. Zato predpostavljam, da bodo nekateri mobilni operaterji svoje spletne strani obnavljali hitreje kot drugi, upoštevajoč vidik uporabnosti in funkcionalnosti. Pri pisanju sem se omejil na razpoložljivo literaturo in podatke, ki niso zaupne narave ter na vire, ki so na voljo na internetu, ker menim, da je tema takšna, da se lahko mnogo izbrska prav na spletnih straneh. Na straneh vseh mobilnih operaterjev so kontaktni podatki. Spletne strani so na voljo v tujem jeziku le pri polovici. Mobitelove in Simobilove spletne strani so na voljo v angleškem jeziku, medtem ko me je izredno presenetil Izi mobil, ki ima na voljo kar šest tujih jezikov. Ostale spletne strani ponudnikov mobilne telefonije so samo v slovenskem jeziku. Štirje ponudniki omogočajo elektronsko prodajo mobilnih telefonov in dodatne opreme. To so Mobitel Tušmobil, M mobil in Izi mobil. Za Izi mobil me to ne preseneča, saj gre za virtualnega mobilnega operaterja. Vsa spletna mesta vsebujejo novice ali obvestila, a le polovica jih je opremila tudi z datumom. Spletna mesta, ki so vsebovala novice brez datumov so Simobil, Tušmobil ter M mobil. Vsi operaterji imajo rubrike, v katere lahko uporabniki vpisujejo svoja mnenja pohvale in pripombe, a le dva operaterja imata FAQ rubriko (Mobitel in M mobil), ter dva (Tušmobil in Izi mobil), ki vsebujeta vprašanja in odgovore, vendar pa so le-ti čisto osnovni in verjetno vprašanja niso bila postavljena s strani uporabnikov.

3

KAZALO

1 UVOD .......................................................................................................................... 5 1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA ........................ 5 1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA............................................ 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ............................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................... 6

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ........................................................................... 8

2.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA.................................................... 8

2.2 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ....................................... 9

2.3 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ..................................................... 11

2.4 VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA............................................. 13 2.4.1 ZAKONSKI IN SODNI PREGON KAZNIVIH DEJANJ ..................................................... 13 2.4.2 GROŽNJE IN NEVARNOSTI INTERNETA.................................................................... 14 2.4.3 OPREDELITEV VARNOSTNIH KOMPONENT.............................................................. 16

2.5 OMEJITVE V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU ........................................... 17

2.6 EKONOMSKI VPLIVI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA.......................... 18 2.6.1 ZAGOTAVLJANJE BOLJŠIH TRŽNIH INFORMACIJ ...................................................... 18 2.6.2 NIŽJI PROIZVODNI IN DISTRIBUCIJSKI STROŠKI ....................................................... 18 2.6.3 NIŽJI TRANSAKCIJSKI STROŠKI ............................................................................... 19 2.6.4 MOŽNOST PRILAGAJANJA CEN................................................................................ 20 2.6.5 MOŽNO TVORJENJE »VIRTUALNIH SKUPNOSTI«...................................................... 20

2.7 RAZSEŽNOST UPORABE E-POSLOVANJA...................................................... 20

3 SPLETNA STRAN .................................................................................................... 22

3.1 OSNOVNI KONCEPT SPLETA ............................................................................. 22

3.2 OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI .................................................................. 25

3.3 STRUKTURE SPLETNE STRANI........................................................................ 27

3.4 KRITERIJI IN LASTNOSTI DOBRIH SPLETNIH STRANI ........................... 28

3.5 UPORABNOST SPLETNE STRANI ..................................................................... 29

3.6 KARAKTERISTIKE SLABIH SPLETNIH STRANI.......................................... 35

3.7 PREDNOSTI IN PRILOŽNOSTI, KI JIH NUDIJO SPLETNE STRANI......... 37

4

4 PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH MOBILNIH OPERATERJEV ...................................................................................................... 38

4.1 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE MOBITEL D.D............................... 38

4.2 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE SIMOBIL D.D. ............................... 42

4.3 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE DEBITEL D.D. ............................... 46

4.4 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE TUŠMOBIL D.O.O. ....................... 49

4.5 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE M MOBIL D.D. .............................. 52

4.6 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE IZI-MOBIL D.D. ............................ 55

5 SKLEP ....................................................................................................................... 58

6 POVZETEK.............................................................................................................. 59

7 ABSTRACT .............................................................................................................. 60

8 LITERATURA ......................................................................................................... 61

9 VIRI ........................................................................................................................... 63

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Današnji delovni dan sploh ni mogoč brez uporabe računalnika. Danes sploh ni mogoče operirati s podatki brez informacijskega sistema. Z razvojem računalniške in informacijske tehnologije si naprednih storitvenih in proizvodnih organizacij, ki te tehnologije ne bi uporabljale, ne moremo več predstavljati. Pomembno orodje, ki nam pomaga pri obvladovanju velikega števila informacij, je elektronsko poslovanje. Internet je prinesel silovit napredek na tem področju, z razvojem interneta pa je tudi elektronsko poslovanje dobilo nove razsežnosti. Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl poti do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je gospodarstvo postalo bolj globalno, podjetja pa globalno povezana. Na začetku, ko so podjetja šele spoznavala nove poslovne možnosti, ki jih lahko prinese internet, je bila s konkurenčnega vidika pomembna že prisotnost na internetu. Bitka za takratne maloštevilne uporabnike je temeljila na kreativnosti oblikovanja spletnih strani. Danes, ko vsa podjetja že imajo svoja spletna mesta, postaja pomembna uporaba novih komunikacijskih in interakcijskih možnosti, ki jih ponuja internet. Spletna mesto mora biti učinkovito, imeti mora uporabno vrednost za obiskovalce, mora biti informativno, ažurno in všečno, pomembna pa sta tudi preprostost ter hitrost nalaganja posameznih strani in elementov. Veliko podjetij se odloča za portalske rešitve, ki morajo zadovoljiti pričakovanja po kakovostnih informacijah. Za uspešno elektronsko poslovanje in rabo interneta v sodobnem poslovnem svetu je zelo pomembno, da odgovorni za cilje in strategijo poznajo dovolj dobro tehnike in orodja, ki so pri tem na voljo. Pogosto se dogaja, da informatiki določajo cilje in strategije, ker se spoznajo na tehnologijo, čeprav bi morali pri tem sodelovati le kot svetovalci. Uporabniki spletnih strani so vse bolj zahtevni, na enem mestu želijo veliko kvalitetnih in svežih informacij. Rešitev teh zahtev je v uporabi spletnih storitev, ki omogočajo uporabo različnih virov informacij, programskih orodij, vse skupaj pa je lahko neodvisno od računalniške platforme. V prvem delu sem skušal predstaviti, kaj elektronsko poslovanje sploh je, vrste elektronskega poslovanja, varnost ter ekonomske vplive elektronskega poslovanja. V drugem delu sem skušal predstaviti osnovni koncept spleta, oblikovanje spletnih strani ter lastnosti dobrih in slabih spletnih strani. V tretjem delu sem naredil analizo spletnih strani vseh šestih mobilnih operaterjev, ki trenutno poslujejo v Sloveniji.

6

1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen te diplomske naloge je podati nekaj osnovnih značilnosti elektronskega poslovanja. Namen je tudi predstaviti, kako morajo biti oblikovane spletne strani in kakšne so lastnosti kakovostne spletne strani. Osnovni namen pa je analizirati izgled in vsebino spletnih strani mobilnih operaterjev v Sloveniji, ti pa so Mobitel d.d., Simobil d.d., Debitel d.d., Tušmobil d.o.o., M-mobil d.d., Izimobil d.d.. Cilj te diplomske naloge je ugotoviti, katere pozitivne in katere negativne lastnosti imajo posamezne spletne strani teh mobilnih operaterjev ter tako opredeliti tisto »vzorno« spletno stran, ki bi jo sam vzpostavil v teh podjetjih, če bi bil v njih zaposlen. V Sloveniji imamo dva glavna operaterja, to sta Mobitel in Simobil, ostali imajo manjši tržni delež, zato trdim, da imata ta dva operaterja najbolj informativne in najbolj oblikovane spletne strani. Med vsemi šestimi operaterji je samo en operater, ki je »virtualen« se pravi, da nima fizičnih poslovalnic, zato trdim, da bo spletna stran tega operaterja (Izimobil) drugačna od vseh ostalih. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V Sloveniji je trenutno šest mobilnih operaterjev, katerih dejavnost je opravljanje mobilnih telekomunikacijskih storitev ter prodaja samih mobilnih aparatov. Ker je to izredno obsežno področje sem se držal nekaterih predpostavk in omejitev, ki bi pripomogle k ohranjanju bistva. Predpostavljam, da je najpomembnejši element na katerega je potrebno biti pozoren prav od začetka ta, da se mora spletna stran redno obnavljati. Zato predpostavljam, da bodo nekateri mobilni operaterji svoje spletne strani obnavljali hitreje kot drugi, upoštevajoč vidik uporabnosti in funkcionalnosti. Pri pisanju sem se omejil na razpoložljivo literaturo in podatke, ki niso zaupne narave ter na vire, ki so na voljo na internetu, ker menim, da je tema takšna, da se lahko mnogo izbrska prav na spletnih straneh. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela sem uporabil več raziskovalnih metod. Zasnova spletnih strani mobilnih operaterjev s primerjalno analizo je poslovna raziskava z elementi komparativno statične in dinamične metode. Z metodo deskripcije, to je postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov ter njihovih empiričnih potrjevanj in metodo klasifikacije, to je postopek povzemanja opazovanj, stališč, spoznanj, sklepov in rezultatov drugih avtorjev, sem opisal osnovne zakonitosti pri oblikovanju spletnih strani in mest. Komparativna metoda mi je služila za izvedbo glavnega cilja naloge, to je zasnove spletnih strani s primerjalno analizo slovenskih

7

mobilnih operaterjev. Z metodo kompilacije sem osvetlil ekonomski vidik opazovanega problema in dodatno podprl izoblikovana stališča. Podatke sem zbiral s pomočjo knjižnično informacijskega sistema, preko osebnega računalnika, s pomočjo interneta in s pregledovanjem knjig, učbenikov, revij in drugih publikacij v knjižnicah. Uporabil pa sem tudi metodo samostojnega induktivnega sklepanja.

8

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE Elektronsko poslovanje ima pomembno prednost pred klasičnim poslovanjem, kar vpliva na zvišanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter pospeševanje ekonomskega razvoja. Elektronsko poslovanje omogoča nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje splošno sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Razdalje med proizvajalci in potrošniki se zmanjšujejo, izginjajo tradicionalni posredniki, nastopajo novi proizvodi in trgi, nastajajo nove vezi med gospodarstvom in potrošniki ter med podjetji po celem svetu (Petauer 2002, 10). Elektronsko poslovanje je v ZEPEP (Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu) uporabljen kot prevod dveh angleških skovank, in sicer »electronic business« ter »electronic commerce«. Termin »electronic business« naj bi se uporabljal v najširšem smislu, ko gre za vsakršnjo razumevanje subjektov v informacijskem okolju, kamor je treba šteti tudi državne organe, sodišča in druge neprofitne organizacije. Pri izrazu »electronic commerce« gre za ožje usmerjeno poslovanje, ki se ga lahko prevaja tudi kot elektronsko trgovanje. Elektronsko poslovanje v ožjem smislu pomeni celoto procesov, ki podpirajo trgovsko, poslovno dejavnost in vključuje potrošnike, proizvajalce, ponudnike storitev in posrednike (Pavliha in Jerman-Blažič 2002, 24). 2.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardov za računalniško izmenjavo podatkov. Na začetku se še ni dalo slutiti, s kakšno hitrostjo in kako intenzivno bo razvoj informacijske tehnologije vplival na spremembo načina življenja in poslovanja. Zaradi zahtevnosti je bila računalniška tehnologija namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, vendar je s časoma postala veliko bolj uporabna in prijazna tudi za laike (Jerman-Blažič 2001, 13). V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami spremenil način poslovanja na finančnem trgu. Kasneje se je elektronsko poslovanje razširilo v podjetjih v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Hoteli so nadomestiti papirnate poslovne listine, kot so na primer naročila, računi, plačilni nalogi in drugi, z računalniškim prenosom listin v standardizirani elektronski obliki (ibid., 13-14). Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča še danes. Nove tehnologije so zagotovile prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo. Rešitev za enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po internetu z možnostjo preprostega dostopa s pritiskom na računalniško miško je zagotovil svetovni splet. Svetovni splet je poslovanje pocenil in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti (ibid., 14).

9

Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je malim podjetjem omogočil, da lahko uspešneje tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji. Vsako majhno podjetje vstopi preko interneta na večmilijonski trg z minimalnimi investicijami v informacijsko infrastrukturo, kot so osebni računalnik, modem in povezava z internetom (ibid., 15). Elektronsko poslovanje poteka po različnih zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščajo intranet (omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja) in ekstranet (je intranet, ki je prek javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev). Primer zaprtih sistemov so bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, omrežja državne uprave... Najpogostejša oblika odprtih oziroma javnih sistemov je internet (ibid., 16). Na internetu je na voljo veliko različnih storitev, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje. Najbolj znane in razširjene so elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet in konference z uporabo navideznega omrežja, ki omogoča večsmerno storitev. Svetovni splet je najbolj priljubljena storitev na internetu in najpogosteje uporabljena pri elektronskem poslovanju. V njem je možno najti informacije, ki pokrivajo vsa področja človeškega delovanja (ibid., 16-17). Pri elektronskem poslovanju se prepletajo tehniško-tehnološke in pravno-organizacijske sestavine. Ekonomisti in pravniki težje razumejo knjige, ki so napisane v tehničnem jeziku, inženirjem pa je tuj ekonomski in pravniški jezik. Pri e-poslovanju se težišče glavnih problemov pomika od tehničnih proti netehničnim. (Toplišek 1998, 1). 2.2 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V literaturi zasledimo veliko različnih definicij elektronskega poslovanja. Turban in King (2002, 3) sta elektronsko poslovanje opredelila kot obliko poslovanja, pri kateri potekajo transakcije preko elektronskih omrežij, večinoma interneta. Elektronsko poslovanje zajema proces elektronskega nakupovanja, prodajo proizvodov in storitev ter elektronsko komuniciranje, sodelovanje in iskanje informacij. Kalokota in Whinston (1997, 3) obravnavata elektronsko poslovanje iz štirih perspektiv:

• iz komunikacijske perspektive kot prenos blaga, storitev, informacij ali plačilo preko računalniškega omrežja ali v kakem drugem elektronskem pomenu;

• iz perspektive poslovnih procesov kot uporabo tehnologije za avtomatizacijo poslovnih transakcij in delovnih procesov;

• iz storitvene perspektive kot orodje podjetja, potrošnika ali poslovodstva, da bi zmanjšali stroške storitve in hkrati dvignili kvaliteto potrošniške storitve in povečali hitrost dostave storitve;

• iz on line perspektive, kar nam omogoča kupovanje in prodajanje izdelkov in informacij preko interneta in drugih on line servisov.

10

Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot poslovanje brez papirjev ali s čim manj papirja. Ta način poslovanja vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki (Toplišek 1998, 4). Po Straussu lahko opredelimo elektronsko poslovanje kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij s pomočjo digitalne tehnologije. Vključuje digitalno komuniciranje, elektronsko trgovanje, spletno raziskovanje in je uporabljeno v vsaki poslovni panogi (Strauss 2001, 6). Na spletni strani RIS (Raba interneta v Sloveniji) zasledimo naslednjo definicijo po kateri je elektronsko poslovanje prenos oziroma izmenjava poslovnih dokumentov, torej naročil, nekaterih dobavnic, plačil preko računalniških omrežij. Še ena bolj podrobna definicija elektronskega poslovanja, ki pravi (povzeto po RIS): elektronsko poslovanje je uporaba komunikacijskih in informacijskih orodij med poslovnimi partnerji z namenom doseganja poslovnih ciljev in vključuje:

• dostop in izmenjavo poslovnih informacij (vključno z www), • elektronsko nakupovanje in prodaja, • virtualna podjetja: to so organizacije povezane z elektronskim poslovanjem, pri

čemer je posebej pomembna uporaba EDI (Electronic data interchange oziroma elektronska izmenjava podatkov) ter uporaba ekstranetov.

Avtorici knjige Skrivnosti elektronskega poslovanja ugotavljata, da splošne definicije pojma elektronsko poslovanje tako sploh ni. Po njunem elektronsko poslovanje v glavnem obsega distribucijo, trženje, prodajo ali dobavo blaga in storitev s pomočjo elektronskih sredstev (Osojnik, Grčman 2002, 5). Kot lahko opazimo se pojavlja veliko različnih definicij elektronskega poslovanja. Večinoma se razlike pojavljajo predvsem zaradi ožjega ali širšega pogleda na celotno področje in pa zaradi različnega namena, za katerega so bile definicije napisane. Elektronsko lahko poslujemo 24 ur na dan ter vse dni v letu in to z domačega naslonjača ali iz službe. Operativnost omrežja ob katerem koli času, ga dela enega najbolj učinkovitih poslovnih sredstev, ker ni potrebno dolgo čakati, da bodo ključni viri za poslovne odločitve na naši mizi. S pomočjo elektronskega poslovanja lahko podjetja hitro in učinkovito vstopijo na domač in svetovni trg, preprosto prilagajajo ponudbo kupcem, se ažurno odzivajo na njihove zahteve in se lažje preizkušajo z novimi trgi ter kupci (Jurkovič 2002, 109).

11

Pomembni elementi e-poslovanja so (Jerman-Blažič 2001, 11-12):

• način dela: računalniška izmenjava podatkov ob uporabi odprtih omrežij (internet); • vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, bančne transakcije,

izmenjava dokumentov in listin, osebno komuniciranje, nakupovanje v spletnih trgovinah, storitve državne uprave in podobno;

• udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, managerji, študenti, učitelji, občani), podjetja, bolnišnice, univerze, državne ustanove.

Na e-poslovanje vplivajo številna dejstva (Gingrich 2003, 152):

• dostop do bogate baze strank; • nižji stroški širjenja informacij; • širok doseg trga; • povečanje storitev; • dostopne raziskave o strankah in trgih.

2.3 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Razvoj interneta je omogočil e-poslovanje med podjetji in prav tako med podjetjem ter potrošnikom. Največja razlika med prejšnjimi načini komuniciranja in sedanjimi je široka koristnost in nizka cena tehnologije, kajti začetni in transakcijski stroški so veliko nižji kot prej. Velik del podjetij in potrošnikov uporablja internet za vodenje svojih poslov (Gingrich 2003, 149). Glede na sodelovanje subjektov v e-poslovanju so se med drugim oblikovale tri glavne vrste poslovanja (Jerman-Blažič 2001, 17):

1. podjetje – podjetje (»business to business« oziroma B2B); 2. podjetje – potrošnik(»business to consummer« B2C); 3. javna in državna uprava – podjetja in posamezniki (»governmment to business«

oziroma G2B in »governmment to citizen« oziroma G2C); Spletna mesta pri B2B poslovanju lahko razdelimo na (Eržen):

1. Spletni portali podjetij – takšne spletne strani so pogosto vstopna točka v ekstranet, dostopen strankam ali registriranim uporabnikom.

2. Nabava izdelkov – tukaj lahko podjetje, ki nabavlja, kupuje od izdelovalcev, zahteva ponudbe in v nekaterih primerih izvaja dražbe za nakup ali prodajo izdelka. Včasih takšna mesta servisirajo vrsto industrij, medtem ko druga zapolnjujejo tržne niše.

3. Specializirani portali – predstavljajo nekakšen »pod-splet« informacij, katalog izdelkov diskusijske skupine in druge možnosti za določeno vertikalno industrijo.

4. Spletna mesta za posredovanje – nastopajo kot posrednik med tistimi, ki iščejo produkt ali storitev in ponudniki le-teh.

12

5. Informacijska spletna mesta – nudijo informacije o določeni industriji za svoja podjetja in njihove zaposlene. Ta mesta obsegajo portale za specializirana iskanja, trgovinske in industrijske standarde ipd.

Značilnost poslovanja podjetja s potrošnikom je, da poteka večinoma preko uporabe spletnih strani z domačega računalnika ter se hitro širi po posameznih področjih (Jerman, Blažič 2001, 17). Potek poslovanja procesa B2C lahko opredelimo z naslednjimi koraki (Hoque 2000, str. 23):

1. Identifikacija izdelka: kupca je potrebno pritegniti z različnimi prijemi oglaševanja in trženja, ki temelji na strategijah B2C poslovanja. Pomembno vlogo pri tem imajo spletni naslovi, ki omogočajo agregacijo podatkov različnih ponudnikov, ki so zanimivi za kupca (spletni iskalnik, portali interesnih skupnosti). Doseganje kritične mase obiskovalcev na spletnih straneh je pogoj za vzpostavitev B2C elektronskega poslovanja.

2. Iskanje po katalogu: elektronski prodajni katalogi predstavljajo pomemben povezovalni člen med ponudniki in kupci. Postavljeni so lahko pri proizvajalcih, dobaviteljih, kupcih ali pri neodvisnih prodajnih posrednikih. Elektronski prodajni katalog mora na pregleden način razvrščati ponudbo izdelkov in storitev ter omogočiti enostavno iskanje in preverjanje različnih ponudnikov. Dobro zasnovan prodajni katalog vsebuje poleg cen še mnogo uporabnih informacij o izdelkih in storitvah.

3. Primerjava ponudb: kupcu je potrebno v čim večji meri poenostaviti primerjavo lastnosti, kvalitete in prodajnih pogojev sorodnih ponudb ter jih približati njegovim potrebam.

4. Nakup: elektronsko naročanje in plačevanje mora potekati ob visoki stopnji varnosti in zaupnosti opravljenih transakcij. Temeljnega pomena je, da si podjetje veča ugled in vzpostavi zaupanje v očeh kupcev s preprečevanjem vseh morebitnih zlorab zbranih podatkov.

Značilnost poslovanja med javno in državno upravo ter podjetji oziroma posamezniki je, da je za to potrebna najboljša lokalna informacijska infrastruktura, saj zahteva dostop do vladnih storitev za vse državljane oziroma člane skupnosti (Jerman-Blažič 2001, str. 17). Obstajajo pa še druge vrste poslovanja glede na interakcijo subjektov v e-poslovanju (Turban in King 2003, 7):

1. Podjetje-podjetje-potrošnik (business to business to consumer; B2B2C): pogostokrat se za B2B2C uporablja kar pojem B2C vendar gre pri B2B2C za to, da podjetje nekemu drugemu podjetju, pogodbenemu partnerju priskrbi svoj proizvod ali storitev, to drugo podjetje pa nato ta proizvod ali storitev proda svojim strankam. Drugo podjetje ima tako svoje stranke, katerim prodaja proizvode ali storitve prvega podjetja.

2. Mobilno poslovanje (mobile commerce: m-commerce): zajema transakcije in aktivnosti, ki se izvajajo v brezžičnem okolju, to področje ima potencial, da resno konkurira internetnemu poslovanju.

13

3. Elektronsko poslovanje znotraj podjetja (intrabusiness e-commerce): ta kategorija zajema vse aktivnosti znotraj podjetja in vključuje izmenjavo blaga, storitev in informacij med različnimi enotami in posamezniki v podjetju. Intrabusiness e-commerce se največkrat izvaja preko intranetov in spletnih portalov podjetij.

4. Podjetje - zaposleni (business to employees; B2E): Ta način elektronskega poslovanja je namenjen zaposlenim v podjetju. Omogoča jim hitro in enostavno komuniciranje, ki je nujno za izvajanje delovnih nalog. V to kategorijo je vključeno tudi spletno izobraževanje zaposlenih.

5. Elektronsko poslovanje neprofltnih družb (nonbusiness e-commerce): vse večje število neprofitnih združb, kot so univerze, neprofitna podjetja, verske združbe, socialne združbe in vladne agencije, uporabljajo e-poslovanje za znižanje stroškov ter izboljšanje poslovanja.

2.4 VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Število možnih žrtev računalniške kriminalitete raste iz dneva v dan. Tako je že vsak uporabnik interneta postal potencialna možna žrtev (Power 1998). Pri tem je opaziti, da naraščata tako obseg kot tudi raznovrstnost načinov in oblik izvajanja računalniškega kriminala. Zato nekatere, zlasti razvite države, ki so se že soočile z njimi, razmišljajo o zakonodajnih rešitvah, ki bi omogočile pregon tovrstnih kaznivih dejanj. 2.4.1 Zakonski in sodni pregon kaznivih dejanj Naloga sodobne kazenske teorije in prakse je, da te negativne pojave ugotovi in da jih predvidi v zakonodaji. Eden izmed takšnih pojavov je računalniška kriminaliteta. Računalniški kriminal je prisoten zlasti v gospodarsko bolj razvitih okoljih. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj so deležni milejših kazni kot storilci klasičnih kaznivih dejanj, čeravno je škoda, povzročena z računalniškim kriminalom, lahko izredno visoka.. Računalniški kriminal je nasilno dejanje na računalniku, s čimer trpi žrtev zaradi nezakonite namere kršitelja. Računalniški kriminal je relativno nov pojem, ki se je pojavil zaradi povečane uporabe računalniških sistemov za shranjevanje podatkov. Vse oblike organizacij, ki uporabljajo računalniške sisteme so potencialne žrtve računalniškega napada (Forcht, 1998, str. 482). Danes se pojavljajo poleg klasičnih načinov kriminala tudi novejše oblike, ki so povezane s trendom v digitalni tehnologiji. Glavne oblike nasilja računalniškega kriminala so: telekomunikacijske prevare, poneverbe kreditnih kartic in drugo, vdori v sisteme, nepooblaščeno reproduciranje izdelkov, otroška pornografija, organiziran kriminal, itd. Kazenski zakonik Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu KZ RS) dokaj natančno ureja kazniva dejanja, ki spadajo v sklop kriminalitete v zvezi z računalniki (KZ RS, april 1999):

• vdor v računalniško vodeno zbirko osebnih podatkov (drugi odstavek 154. člena), • poškodovanje računalniških podatkov in programov (225. člen),

14

• vdor v informacijski sistem (242. člen), • izdelovanje in pridobivanje pripomočkov, ki so namenjeni za vdor v informacijski

sistem (tretji odstavek 309. člena) in • neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela – piratstvo (159. člen).

Kdor v nasprotju z zakonom uporabi osebne podatke, ki se smejo voditi samo na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Enako se kaznuje, kdor vdre v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu dragemu pridobil kakšen osebni podatek. Če stori dejanje uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do dveh let. Kdor neupravičeno spremeni, zbriše ali kako drugače napravi podatke neuporabne, se kaznuje z zaporom do dveh let. Prav tako je poskus kazniv in se storilca kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let, če je pri tem povzročena velika premoženjska škoda. Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno vnese, spremeni, skrije, izbriše ali uniči računalniške podatke ali programe, ali kako drugače vdre v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let. Če je bila s tem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Kdor izdela, si pridobi, proda ali da v uporabo pripomočke, ki so namenjeni za vdor v računalniški sistem, se kaznuje z zaporom do treh let. Kot je iz opisanega mogoče razbrati, so kazni zelo mile in tudi klasifikacija kaznivih dejanj ne pokriva vseh kaznivih dejanj na področju računalniškega kriminala. Ker se te vrste kaznivih dejanj močno širijo je potrebno v prihodnje razširiti kvalifikacije kaznivih dejanj in dosledno zajeti vse načine nelegalnega delovanja z računalniško opremo. 2.4.2 Grožnje in nevarnosti interneta Predpisane kazni na področju računalniške kriminalitete ne zagotavljajo, da bi storilce teh vrst kaznivih dejanj odvrnile od nelegalnih dejanj, zato je potrebno za zagotavljanje varnosti in zaščite podatkov za vzpostavitev varnega elektronskega poslovanja, namestiti še druge učinkovite načine varovanja. Način zagotavljanja varnosti je odvisen od vrednosti virov, potencialnih groženj in učinkov groženj. Z razvojem e-poslovanja je globalna značilnost digitalnih in omrežnih tehnologij pospešila izmenjavo informacij, olajšala dostop, obdelavo in shranjevanje podatkov. Največkrat poteka posredovanje podatkov neposredno preko interneta, kar povečuje možnost zlorabe zbranih podatkov (Perše 2000, 11). Računalniški kriminal je splošen izraz za kakršnokoli uporabo računalniških sistemov pri nezakonitih dejanjih. Razdelimo ga lahko na dvoje glavnih področij:

• tatvina s pomočjo informacijskega sistema, • sabotaža in vandalizem.

15

Med najpogostejšimi načini tatvin s pomočjo informacijskega sistema uvrščamo: tatvine s pomočjo informacijskega sistema, tatvine z vnosom napačnih podatkov, s spremembo računalniškega programa in s tatvino podatkov iz informacijskega sistema. Zlonamerna programska oprema je način vandalizma ali sabotaže, ki ima za osnovni namen povzročanje škode, izgube ali vohunjenje. Že leta 1949 je matematik John von Neumann ugotovil obstoj programov, ki se lahko sami reproducirajo. Prvi računalniški zlonamerni programi so se pojavili že v 60. letih prejšnjega stoletja na večjih sistemih. Leta 1984 pa se je pojavil prvi računalniški virus imenovan Brain, ki je lahko okužil osebne računalnike. Takrat se je začel tudi buren razvoj programov z zlonamernim delovanjem. Prvi taki programi so se širili preko disket, zato je bilo njihovo razširjanje za današnje razmere počasno, kasneje pa so začeli izkoriščati omrežja in se širiti preko interneta in e-pošte. Prevladujoče skupine zlonamerne programske opreme so (Pečenko 2002, 62):

• virusi, • trojanski konji, • črvi in • kombinirani virusi.

Računalniški virusi so najbolj znana skupina zlonamerne programske opreme, ki se lahko razmnožujejo in širijo podobno kot biološki virus. Z okužitvijo izvajalne datoteke se virus razširi na druge programe. Nekateri virusi so narejeni tako, da sprožijo svoje uničujoče aktivnosti ob določenem času (časovne bombe) ali ko je izpolnjen določen pogoj (logične bombe). Včasih so se virusi širili predvsem s pomočjo prenosnih medijev, danes pa v glavnem s priponami e-pošte ali pa preko datotek, ki jih dobimo preko interneta, kot tudi z uporabo nelegalnih računalniških programov. Trojanski konj je računalniški program, ki vsebuje skrite ukaze, ki se izvršujejo v primeru, ko je izpolnjen določen pogoj. Program se ne zna sam razmnoževati kot pri virusu. Namesto tega ponudijo uporabniku kakšno zanimivost, v ozadju pa počno druge nedovoljene reči, npr. ko je v obdelavi zapis z določenim bančnim računom, pride do nepričakovanih posledic, ki lahko ostanejo skrite in jih napadalec v ozadju počne v imenu uporabnika. Črvi za razliko od virusov za svoje delovanje ne rabijo gostiteljskega programa. Poleg tega jim tudi ni treba ročno pomagati, saj se znajo širiti kar sami. Črvi izdelajo svoje kopije in za širjenje izkoriščajo obstoječe povezave med računalniki. Ker je danes večina računalnikov povezanih v omrežje, kot je internet, se lahko preko omrežja v zelo kratkem času okuži ogromno računalnikov. Omenjene skupine zlonamerne programske opreme so le ena vrsta groženj, ki ogrožajo varnost računalniškega sistema. Grožnje zlorabe virov so lahko naključnega ali namernega značaja ter lahko delujejo pasivno ali aktivno. Slednje pomeni, da nekdo aktivno uporablja pridobljene podatke, jih pretvarja, ponareja, nepooblaščeno uporablja vire, spreminja in onemogoča delo z njimi ali pa jih pasivno zlorablja s prisluškovanjem (Jerman Blažič 2001, 100).

16

Storilci računalniškega kriminala so najbolj pogosto programerji, uradniki, študenti, managerji, sistemski analitiki, operaterji in drugi uporabniki informacijskih sistemov. Razvrstimo jih lahko v tri skupine:

• zaposleni v institucijah, • storilci izven institucij (krekerji) in • računalniški zagnanci (hekerji).

Statistika dokazuje, da več kot polovico nedovoljenih dostopov do podatkov zagrešijo uslužbenci v podjetju. Podjetja vse pogosto ne zasledujejo miselnosti razvoju tehnologije. Lep primer takšne miselnosti so podjetja, ki so obdana s takšno ali drugačno ograjo, ki jo skrbno nadzorujejo varnostniki, medtem ko za varnost elektronskih podatkov ne skrbi nihče. Večina varnosti je namenjena zunanjim grožnjam, medtem ko na notranje napade vse pogosto pozabljajo. Zaposleni v institucijah poznajo način poslovanja in imajo dostop do informacijskih sistemov, ki jih nepooblaščeno izkoriščajo za svoja nelegalna dejanja. Storilcem izven institucije je težje, ker morajo prodreti v informacijski sitem, za katerega ne vedo, kako delujejo. Za računalniške zanesenjake (hekerji) pa je značilno, da jih v računalniški kriminal ne vodi osebna korist ali škoda, ki jo povzročijo, ampak gre pri njih za intelektualni izziv in v informacijski sistem vdirajo za zabavo. Pogosto se zamenjuje pojem heker in kreker, ki se pogosto pojavljata kot glavna akterja pri zlorabah interneta. Glavna razlika med njima je, da hekerja definiramo kot osebo, ki pogosto dokazuje svoje sposobnosti, moč in dovršenost ter odkriva luknje v računalniških sistemih iz različnih vzrokov. Hekerji tako nenehno težijo k iskanju novega znanja, k dokazovanju svojih sposobnosti, ki pa znanje pogosto delijo z ostalimi, pri tem pa ne uničujejo in si ne prilaščajo oz. koristijo podatkov, ki bi lahko škodili ostalim udeležencem na internetu. Zato so hekerji pogosto osebe, ki so strokovnjaki s področja programskega jezika in računalniških sistemov. Ker pa jih ljudje pogosto ocenjujejo kot negativne osebe, da nezakonito vdirajo v sisteme, jih nekateri delijo na »white-hat« in na »black-hat«, glede na njihov motiv (Turban 2003, 393). Krekerja lahko prav tako definiramo kot osebo, ki vdira v računalniška omrežja, vendar ne z namenom iskanja novega znanja temveč z namenom povzročati težave svojim »tarčam«, uničiti sistem ali izvajati nezakonite aktivnosti, kot sta kraja in vandalizem. Na informacijski sistem ne pretijo le kriminalci, ampak tudi nevarnosti uničenja sistema, zaradi naravnih nesreč ali tehničnih okvar. 2.4.3 Opredelitev varnostnih komponent Za zagotovitev varnosti so na voljo različne kombinacije programske in strojne opreme ter fizičnega varovanja. Vodstvo je odgovorno za postavitev temeljne varnostne politike, kjer mora jasno definirati, kaj ščiti in zakaj ter določiti, koliko sredstev je potrebno vložiti v varnostne ukrepe. Ukrepi morajo biti postavljeni široko, saj je težko vnaprej predvideti smer napada. Obseg varnostnih komponent je odvisen od stopnje zahtevane zaščite in oblike sistema.

17

Varnostna politika je kompromis med stroški in tveganji. Sistem je varen, ko imajo napadalci večje stroške od koristi vdora v sistem. V bančnih krogih je ta problematika še toliko bolj pomembna in občutljiva, saj operirajo s finančnimi podatki od svojih komitentov. Stroški vdora v bančni sistem imajo lahko za posledice vidne (prenos denarja, koristoljubnost, izguba komitentov, izguba poslov, zloraba podatkov, itd.) kot tudi nevidne (nezaupanje, zmanjšanje ugleda, itd.) posledice, ki pogosto rezultirajo posredno na vidne stroške (Kuščar 2002, 8). Osrednja točka varovanja pri e-poslovanju so viri, zoper katere preti nevarnost in imajo za lastnika določeno vrednost. Organizacija mora za zagotavljanje varnosti zadostiti naslednjim varnostnim storitvam (Jerman Blažič 2001, 101):

• overjanje; možnost preveriti identiteto subjekta, • zaupnost; informacije ne smejo biti razkrite nepooblaščenim osebam, • neokrnjenost;ohranjanje pristnosti podatkov, • nadzor dostopa; preprečevanje nepooblaščene uporabe, • preprečevanje zanikanja o sodelovanju v aktivnostih e-poslovanja ter • razpoložljivost; storitve e-poslovanja stalno na voljo.

Za zagotovitev omenjenih varnostnih storitev so na voljo različne metode. Njihova izbira je odvisna od zahtevanih varnostnih storitev, stopnje zaščite in oblike sistema. Vrste metod za zagotovitev varnosti v e-poslovanju so:

• kriptografija, • elektronski podpis, • požarni zid, • gesla in drugo.

2.5 OMEJITVE V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU Netehnološke omejitve Uvedba elektronskega poslovanja v organizaciji zahteva spremembe v organizacijski strukturi in v procesih, ki so ključni. Zahteva uvedbo strategije nove ekonomije, vse to pa zahteva spremembo mišljenja tako vodstva organizacije kot vseh ostalih zaposlenih. Kot osnovno omejitev uvedbe elektronskega poslovanja pa lahko razumemo nezaupanje vodstva v partnerja s katerim naj bi poslovali na elektronski način. Partnerja s katerim poslujemo ne vidimo, ne poznamo in z njim po navadi ne pridemo v stik drugače kot prek žice. Veliko pomislekov v organizaciji velja tudi elektronskemu plačevanju in njegovi varnosti, zaradi možnih vdorov in zlorab. Tehnološke omejitve so v pomanjkanju univerzalnih standardov za kvaliteto, zanesljivost in varnost, telekomunikacije niso enakomerno razvite po vsem svetu in zato je tudi premajhna dostopnost do interneta. Glavno omejitev elektronskega poslovanja predstavlja človek zaradi prilagoditve na nov način življenja, dela, nakupovanja, skratka zaradi premajhnega zaupanja v nove tehnologije.

18

Velikokrat je omejitev v sami naravi proizvoda ali storitve, ki ni primeren za prodajo preko interneta. Velikokrat so oviralni faktorji tudi države, ki nimajo urejene pravne regulative elektronskega poslovanja. Podjetja ne smejo zanemariti nevarnosti, kot so prevare, problemi varnosti podatkov in nadzora nad opravljenimi transakcijami. Raziskava o e-poslovanju iz leta 1999 je pokazala, da so v podjetjih najbolj zaskrbljeni za varnost finančnih podatkov (94%) in zasebnost transakcij (93%). Več kot 80 odstotkov anketirancev meni, da je eden izmed dejavnikov, ki bi lahko omejil nadaljnji razvoj e-poslovanja, tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij ([URL:http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/pages/EPOS-Rezultati]). 2.6 EKONOMSKI VPLIVI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Pri tradicionalnem poslovanju zmanjšamo transakcijske stroške s povečanjem obsega poslovanja, kar nam pri elektronskem poslovanju uspe tudi pri manjšem obsegu poslovanja. Administrativni stroški pri tradicionalnem poslovanju naraščajo z rastjo podjetja, elektronsko poslovanje pa nam omogoča rast poslov, ne da bi se značilno povečali administrativni stroški (Turban, King 2003, 22-25). 2.6.1 Zagotavljanje boljših tržnih informacij Ekonomisti opisujejo učinkovitost trga kot popolno konkurenco, ki ne dovoljuje presežkov ponudbe ali povpraševanja. V realnosti večina trgov ne uspe tako učinkovito primerjati ponudbe s povpraševanjem, tako da imajo prodajalci presežek zalog, kupci pa ne dobijo želenih izdelkov ali storitev. Razlogov za nepopoln trg je več. Istočasno sodelovanje vseh prodajalcev in kupcev je lahko omejeno z geografskimi razdaljami. Drugi razlog je lahko pomanjkanje informacij in s tem oteženo koordiniranje trga. Še en razlog za nepopoln trg so visoki transakcijski stroški (Chen 2001, 147-151). Elektronsko poslovanje ponuja cenejše in stroškovno učinkovitejše opravljanje poslov, hkrati pa skrbi za mehanizme, ki stremijo k popolnim tržnim mehanizmom, ker ni geografskih ali časovnih omejitev. Elektronski trgi ponujajo nove priložnosti trgovanja s proizvodi, ki jih klasičen trg ne dopušča. Ena od ključnih prednosti interneta je dostopnost do množice informacij, kar omogoča ustvarjanje novih trgov, ki prej niso bili dostopni. Trge, na katerih prodajalec ne prepozna potencialnih kupcev za svoj proizvod, Chen (2001, 152) imenuje »zgrešeni trgi«. 2.6.2 Nižji proizvodni in distribucijski stroški Z uvedbo elektronskega poslovanja se lahko bistveno zmanjšajo proizvodni in distribucijski stroški. Proizvodni stroški se zmanjšajo zaradi znižanja cen informacijske in komunikacijske tehnologije, kar omogoči podjetjem vpeljavo novejše in hkrati cenejše tehnologije, zato se tudi stroški znižajo (Perše 1999, 19-24). Proizvodni stroški se lahko zmanjšajo z bolj učinkovitim upravljanjem zalog, z avtomatizacijo pisarniških opravil in učinkovitejšo izrabo delovnih sredstev.

19

Distribucijski stroški se lahko zmanjšajo v procesu nabavne in distribucijske verige z efektivnejšim transportom blaga. Stroški distribucije so nižji zlasti pri proizvodih, ki jih je moč prenašati po omrežju (programska oprema, finančne storitve), sicer pa velja pravilo, da za daljši obstoj elektronskega poslovanja na nekem oddaljenem terenu potrebujemo lokalno skladišče, saj bi bili sicer stroški pošiljanja previsoki (Sjoo 2000, 21). Znižanje distribucijskih stroškov je še posebej pomembno v mednarodnem trgovanju, kjer lahko posamezne proizvode »preneseš« preko svetovnega spleta, ne da bi povzročil dodatnih stroškov transporta, kar predstavlja prednost za mala in srednje velika podjetja (OECD, 2005). 2.6.3 Nižji transakcijski stroški Nižji transakcijski stroški so posledica izločanja posrednikov iz procesa menjave. Rezultirajo se lahko v nižjih cenah za kupce in višjih profitnih maržah za prodajalce (Radoš 2002). Izrinjanje klasičnih posrednikov iz procesa menjave je pripeljalo do procesa, ko so začeli nastajati popolnoma novi tržni subjekti. Pojavlja se nov tip posrednikov, ki prevzemajo vlogo informacijskih posrednikov (informediaries). Pomembno vlogo igrajo posredniki informacij, ki ponujajo kupcem informacije, s pomočjo katerih lahko primerjajo cene in ponudbe izdelkov, ter jim svetujejo pri nakupu. Vedno več je tudi ponudnikov spletnih dražb za nakup in prodajo izdelkov ([URL:http://www. e-draz ba.com]). Chen (2001, 153-161) je identificiral šest vrst transakcijskih stroškov, ki se zmanjšajo z uporabo elektronskega poslovanja:

1. stroški iskanja; kupci in prodajalci se lahko najdejo na skupnem odprtem trgu; 2. stroški informiranja; kupec ima dostop do informacij o proizvodu in storitvah

prodajalca ter osnovno informacijo o ceni, pribitkih in kvaliteti. Prodajalec ima dostop do informacij o zakonodaji, finančnih in drugih informacijah o kupcih;

3. stroški trgovanja; kupci in prodajalci določajo pogoje prodaje ali servisa s pomočjo sestankov, telefonskih pogovorov, dopisov, faksov, elektronske pošte, izmenjevanje tehničnih podatkov, brošur itd;

4. stroški odločitve; kupci lahko primerjajo prodajne pogoje med enim in drugim prodajalcem, ki jim nudi lažjo presojo v skladu z interno politiko nabave. Prodajalci presojajo, komu in kam prodajati;

5. stroški vodenja; kupci in prodajalci lahko usklajujejo pogoje prodaje ter rešujejo nejasnosti v zvezi s pričakovanji kupljenih dobrin ter različnimi pogoji, kot so zamude, nepopolna dostava ali plačila;

6. stroški terjatev; kupci in prodajalci usklajujejo neizpolnjene pogoje, kar vsebuje stroške dogovarjanja, kazni in pravdanja za poravnavo spora glede transakcije.

20

2.6.4 Možnost prilagajanja cen Ekonomisti ločijo za določanja cen tri metode, ki temeljijo na skupinah uporabnikov. Prva skupina uporabnikov so npr. študenti in upokojenci in pri njih se določijo cene s popusti. Druga metoda prilagajanja cen temelji na uporabnikovi prostovoljni izbiri. Prodajalci se velikokrat zanašajo kar na kupce, ki se sami razvrstijo. Če ima kupec optimalno izbiro proizvodov, jih bo razvrstil po nekih lastnostih in višini cene v skladu z njegovimi vrednostnimi merili. Tretja metoda, popolno razlikovanje cen, temelji na filozofiji, da za vsakega kupca individualno postavimo ceno, glede na to, koliko je pripravljen plačati (Chen 2001, 161-164). Internetne trgovine, kjer je možna takojšnja povratna informacija in možnost sledenja nakupov, so vzpodbudile veliko prodajalcev, da uporabljajo metodo določanja individualnih cen s pogajanji za ceno in dražbami. Obstajajo dražbe, na katerih stranke določijo ceno, po kateri so pripravljene kupiti proizvod, prodajalci pa se potegujejo za stranke. Drugi prisegajo na star način pogajanja za ceno med prodajalcem in kupcem. 2.6.5 Možno tvorjenje »virtualnih skupnosti« Veliko novih e-poslov se je razvilo okoli tako imenovanih »virtualnih skupnosti« ali skupin posameznikov, ki so se osredotočili na posamezno oglasno desko ali internetno stran. Večina teh skupnosti združujejo posebni interesi (Chen 2001, 164-166). Na začetku so bile te skupnosti večji del nekomercialne, danes najdemo tudi mnogo komercialnih. Takšna »virtualna skupnost« lahko predstavlja začetno dostopno točko za podjetja, ki bi želela trgovati na specifičnih trgih. Velikokrat vplivajo tudi na oblikovanje mnenja o nekem proizvodu ali storitvi, v smislu priporočila skupnosti, ko se kupec odloča o nakupu. 2.7 RAZSEŽNOST UPORABE E-POSLOVANJA Za zagon e-poslovanja je potrebna namestitev in uvedba ključnih tehnoloških sestavin varnega e-poslovanja z vidika infrastrukture ter strojne in programske opreme. Postavitev ni majhen zalogaj in zahteva velika vlaganja tako v tehnologijo kot v znanje zaposlenih, ki se na daljši rok povrne. Pogoji za uspešno realizacijo e-poslovanja so (Jerman Blažič 2001, 60):

• ustrezna infrastruktura in tehnološke komponente, • ustrezno tehnološko znanje in sposobnost nadzora nad uporabo sistema e-poslovanja, • nadzor nad upravljanjem z informacijami ter znanjem za potrebe odločanja, • osvojitev postopkov za upravljanje z informacijami, • upoštevanje vizije podjetja v poslovni strategiji in izbranega poslovnega modela ter • obvladovanje okolja in demografske karakteristike potencialnega trga.

21

Potrebni pogoji za uspeh so enaki po vsem svetu, kar še ne pomeni, da so rezultati kot tudi obnašanje in pričakovanja podjetij med seboj enaka. E-poslovanje je poznano po vsem svetu, vendar se profil podjetij, ki uporabljajo takšen način poslovanja med celinami razlikuje, kot tudi pristopi pri uvajanju po svetu nimajo enakega scenarija. Na področju e-poslovanja so ameriška podjetja bolj usmerjena h končnemu potrošniku (več kot 50% ameriških podjetji, ki posluje na internetu posluje z individualnimi strankami), medtem ko imajo evropska podjetja za stranke pretežno podjetja (B2B) in so bolj usmerjena k medsebojnemu sodelovanju podjetji (Jerman Blažič 2001, 24). Analize na strani uporabe interneta in e-poslovanja v podjetjih kažejo, da ima 80% velikih podjetji svojo predstavitveno stran na internetu, na kateri ponujajo splošne informacije, le 56% jih še ponuja kakšno drugo storitev preko spleta in le 45 % podjetji vključuje plačilni sistem (Škrlec 2002, 18). Slovenija je v tem segmentu manj razvita, čeprav jo zaradi elektronskega plačilnega prometa z Agencijo za plačilni promet (APP) ocenjujejo kot razvito. Veliko bolj razvito je področje poslovanja s končnimi uporabniki, kjer je ponudba storitev veliko bolj pestra. Razširjenost uporabe interneta se kaže v deležu uporabnikov internetnih storitev, po katerih se Slovenija uvršča med srednje razvite države. V letu 2001 se je več kot 31% celotnega prebivalstva posluževalo storitev preko interneta. Na lestvici se uvrščamo pred državami, ki so maja leta 2004 vstopile v Evropsko Unijo (EU) prav tako prekašamo nekatere stare članice EU (Španija, Grčija, Francija). Največ uporabnikov imajo v skandinavskih državah, Švici, Veliki Britaniji in na Nizozemskem ([URL:http://www.nua.com]). Med glavne spodbujevalce razvoja in odločanja za e-poslovanja v Sloveniji uvršamo ([URL http://www.merkur.eu/fileadmin/datoteke/kadri/dokumenti/e-valilnica/_2006/Zbornik-2001.pdf]):

• skrajšanje odzivnih časov in izboljšanje učinkovitosti, • povečanje fleksibilnosti podjetja, • izboljšanje upravljanja informacijskega sistema in • izboljšanje storitev za kupce.

Na drugi strani pa med zaviralne vzroke počasnega razvoja e-poslovanja uvrščamo:

• pomanjkanje ustreznih kombinacij znanj, • finančne omejitve, • panoge, v kateri podjetje deluje - standardizacija, • odpor uporabnikov znotraj podjetja in • zakonodaja.

Slednja prav zaradi brisanja mej in nastopanja na skupnem globalnem trgu ob novih oblikah poslovanja zahteva ureditev skupne pravne podlage in pravne regulative. Zaradi številnih možnosti zlorab in kršitev (javnega reda, avtorskih pravic, pravic potrošnikov) je področje nujno pravno urediti v tolikšni meri, da gospodarskega razvoja ne ohromi in zavre ter daje možnosti za učinkovito delovanje in razvoj gospodarstva.

22

3 SPLETNA STRAN 3.1 OSNOVNI KONCEPT SPLETA Splet (angl. web) omogoča povezovanje vsebinskih celot glede na vsebinske odvisnosti. Spletna stran (angl. webpage) kot nosilec vsebinske celote se lahko povezuje s katerokoli spletno stranjo spleta. Dejansko pa povezujemo skladno z vsebinsko odvisnostjo pojem oz. element vsebine na spletni strani z vsebinsko celoto na drugi spletni strani. Splet je določen kot mreža spletnih strani, kjer povezave odražajo vsebinske odvisnosti med vsebinskimi celotami, podanimi na spletnih straneh. Porazdelitev vsebinskih celot po spletnih straneh ni določena vnaprej. Vsebinska celota je relativna kategorija. Tako lahko spletna stran obsega le en stavek, odstavek, poglavje, pa tudi celoten dokument. Spletna stran, s katere so dostopne (ne nujno neposredno) vse spletne strani spleta, je naslovnica (angl. home page) spleta. Naslovnica in vsaka spletna stran spleta imajo enoličen spletni naslov, izvorno poimenovan Universal Resource Identifier. Spletni naslovi se uporabljajo za naslavljanje in povezovanje spletnih strani v splet. V ozadju pojma (elementa), ki ga povezujemo na njemu pripadajočo vsebinsko celoto, je vedno spletni naslov spletne strani te vsebinske celote (Gerkeš 2001, 3). Spletni kraj oziroma spletišče (angl. web site) je navidezni prostor v svetovnem omrežju, ki ga sestavlja na milijone računalnikov. Spletišče je sestavljeno iz povezanih spletnih strani (angl. webpages). Spletne strani vidimo na zaslonu svojega spletnega brskalnika kot listine z besedilom, slikami, ikonami, povezavami in priloženimi datotekami z zvokom in videom. Spletne strani so sestavljene iz množice besedilnih, slikovnih in včasih tudi večpredstavnih (multimedijskih) datotek. Termina »web page« in »web site« se pogosto enačita, vendar se v svojem osnovnem pomenu razlikujeta. Besedi »web page« označujeta enoto, t.j. en URL (Uniform Resource Locator, to je unikaten naslov kateregakoli spletnega dokumenta, sestavljen iz več delov), eno datoteko, ki jo lahko najdemo na spletu. »Site« je lokacija oziroma zbirka ali center za sorodne strani (»pages«) do katerih je mogoč dostop s te strani (»site«) ([URL: http://www.lib.berkley.edu/TeachingLib/Guides/Internet/Glossary.html]) Vsak naslov v svetovnem spletu je dosegljiv in enoznačno določen s tridelnim identifikatorjem lokacije podatkov, ki ga poznamo kot kratico URL (angl. Uniform Resource Locator), sestavljajo pa ga naslednje informacije:

• Protokol - zapisan je na začetku URL-ja in z njim je določen protokol za prenos podatkov. Spletni protokol, ki ga v URL zapišemo s črkami »http«, prenaša vsebino spletnih strani zapisanih z označevalskim jezikom HTML (angl. Hyper Text Markup Language).

• Naslov strežnika - protokolu in skupku znakov (dvopičje, poševnice) :// sledi naslov

strežnika. Naslov strežnika, ki teče na določenem računalniku v omrežju internet, je zapisan mnemonično s črkami ali s številčnim naslovom (niz 4 trimestnih števil, ki jih ločijo pike) (Hribar 1999, 11). Naslov strežnika je sestavljen iz več elementov, zadnji

23

del npr. »org«, »com«, »net« ali npr. »si« v naslovu (http://www.ijs.si), poznamo pod imenom vrhnja domena, predzadnji del pa pod imenom poddomena, kot npr. oznaka ustanove »ijs« v domeni »ijs.si« (Vehovar et al. 1998, 59). Imena strežnikov, ki posredujejo spletne strani, se največkrat začenjajo s predpono www, ki je kratica za polno ime storitve World Wide Web ali po slovensko, Svetovni splet.

• Pot do podatkov - ker je na strežnikih pogosto velikansko število spletnih strani,

moramo za dostop do posamezne strani zapisati celotno pot v direktoriju spletišča. Če želimo na primer pregledati dokument »naslovi.html«, ki je shranjen v imeniku podatki, bo zadnji del naslova videti takole: /podatki/naslovi.html (Hribar 1999, 17-18).

Osnovni protokol, ki je potreben za prenos in doseg WWW (angl. World Wide Web) strani, je HTTP (angl. Hyper Text Transfer Protocol) in označevalni jezik HTML (angl. Hvpert Text Markup Language), ki določa način, kako bo dokument prikazan na zaslonu računalnika. Spletno stran. tj. datoteko, zapisano v jeziku HTML, prikažemo s programom, ki ga imenujemo spletni pregledovalnik (brkljalnik, brskalnik, prikazovalnik....). Najbolj znani programi so Netscape Navigator, Microsoft Internet Explorer ter Mozilla. Naloga pregledovalnika je, da poišče in sprejema podatke in ukaze, jih obdela in rezultate prikaže na zaslonu našega računalnika. Opozoriti je treba na dejstvo, da včasih ista spletna stran ni videti enaka za vse uporabnike. Njen videz je namreč odvisen od (Kjaer 2000, 9):

• uporabnikovega računalnika; Velikost zaslona in razne nastavitve lahko močno vplivajo na videz spletne strani. Barve in nekateri predmeti, kot so ukazni gumbi ali okenca za besedilo, so lahko videti drugače na osebnem računalniku ali računalniku Macintosh. • nastavitev spletnega pregledovalnika, ki jih izbere uporabnik; Uporabnik ima namreč precej možnosti, da določi videz prikazanih spletnih strani. Tako lahko med drugim izbere vrsto, velikost, barvo in slog pisave, se odloči ali želi prikazovati slike in podobno. Uporabnik lahko določi tudi velikost pregledovalnikovega okna, tako da se spletna stran prikaže v okviru prostora, ki ji ga je namenil uporabnik.

• vrste spletnega pregledovalnika; Najbolj uporabljena pregledovalnika sta Netscape Navigator in Microsoft Internet Explorer. Med njima je nekaj drobnih razlik, zato se tudi videz spletnih strani včasih nekoliko razlikuje. Prav tako se lahko videz razlikuje tudi med novejšimi in starejšimi različicami istega programa.

• dodatkov spletnega pregledovalnika; Mnogi pregledovalniki podpirajo uporabo dodatkov oz. t. i. vgradnih modulov. Ti so navadno namenjeni prikazovanju nekaterih vrst datotek, kot so video, glasba itd, ki jih sicer pregledovalniki samostojno ne zmorejo prikazovati.

24

Spletne strani v glavnem razdelimo po vrstah na (Smith, Bebak 2000, 34):

• osebne, • tematske, • poslovne in • razvedrilne.

Osebne spletne strani Cilji osebnih spletnih mest so lahko zelo različni. Pogosto služijo le temu, da si s sodelavci, prijatelji, družino in drugimi delimo nekaj, kar bi bilo sicer le naše. Osebna mesta so čudovita, če želimo spoznati ljudi s podobnimi željami ali nas zanima način življenja in razmišljanja v drugačnih kulturnih okoljih. Osebne strani, ki se razvijajo, ponavadi počasi prehajajo v tematske strani, ker njihovi lastniki dodajajo tematiko, navadno povezano z eno samo stvarjo. Druga smer razvoja osebne strani je v poslovni smeri. Tako se strani razvijajo, če njihovi lastniki dodajajo podatke o svojih poklicnih ciljih in dosežkih. Tematske spletne strani Tematska stran je vir informacij, povezanih z določeno temo. Lahko gre za nekaj, kar zanima skupino ljudi, katere član je tudi njen avtor. V takem primeru se zna zgoditi, da bo stran postopoma prerasla v nekaj, kar bo bolj podobno komercialnemu spletnemu mestu. Stran je lahko posvečena čemurkoli, pravični stvari, strah zbujajoči zadevi, obsedenosti ali domišljiji. V tem pogledu je splet kot nenadzorovani založnik, ki natisne vse, kar mu pride pod roke. Včasih je to vrhunsko delo, drugič pa nekaj, kar je popolnoma brez vrednosti. Poslovne spletne strani Poslovnim spletnim stranem pravimo tudi komercialne spletne strani. Slogi poslovnih spletnih strani so raznoliki, saj so njihovi cilji različni. Nekatere spletne strani so narejene za širši splet in so dostopne vsem uporabnikom. Druge spletne strani pa so dostopne le z ustreznim geslom, ali pa je dostop do njih omejen na kak drug podoben način. So pa tudi taka, ki so del zasebnih omrežij in javnosti sploh niso dostopna. Vsaka spletna stran, ki ni dostopna vsem, je interna ali zasebna stran, ne glede na to, da lahko seznam za dostop pooblaščenih oseb zajema na tisoče imen. Razvedrilne spletne strani Zabava je eden od treh najpomembnejših razlogov za obisk spleta. Število strani, ki ponujajo zabavo, narašča. Čedalje več je strani s šaljivo vsebino, vse več pa je tudi skupinskih iger, ki jih ponujajo priključne storitve. Razvedrilne strani seveda niso namenjene izključno zabavi. Mnoga med njimi služijo oglaševanju. Pogosto pa lahko na razvedrilnih straneh najdemo tudi prikrito ali odkrito izobraževalno vsebino.

25

3.2 OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI Preden se lotimo oblikovanja spletnih strani moramo dobro spoznati spletni jezik, lastnosti spletnih pregledovalnikov in spletnih strežnikov. Poznavanje spletnega jezika Spletne strani lahko izdelamo z različnimi programi. Osnova za oblikovanje spletnih strani je jezik HTML. Oznake HTML jezika spletnemu pregledovalniku povedo, kako naj prikaže vsebino spletne strani. Za računalničarje je ta jezik hitro razumljiv, neračunalničarji pa se ga lahko naučijo vsaj tako hitro kot na primer Word ali Excel. Vsi ukazi so zapisani med znakoma manjše in večje (< in >). Ukaz za preklic pa se vedno začne s poševnico. Štiri osnovne označbe HTML dokumenta: <HTML></ HTML> začetek in konec dokumenta. <HEAD></HEAD> glava dokumenta. <TITLE></TITLE> naslov dokumenta. <BODY></BODY> telo dokumenta. V novejšem času na tržišču lahko izbiramo med celo paleto različnih urejevalnikov HTML dokumentov. Ob tem se tudi poudarja, da s temi orodji (npr. FrontPage, Hot Dog, ...) lahko oblikujete spletne strani brez poznavanja HTML jezika. Resnica je takšna, da brez poznavanja HTML jezika lahko dosežete samo povprečne rezultate pri oblikovanju spletnih strani. Kdor torej razmišlja o resnem oblikovanju spletne strani mora začeti pri "abecedi" in to je HTML jezik. Oblikovanje spletne strani je tesno povezano z močjo HTML jezika. Priznati je treba, da je HTML jezik precej skromnejši v primerjavi z oblikovanjem dokumentov v urejevalnikih besedil. Oblikovanje besedila, vključevanje in poravnavanje slik in drugih elementov na spletni strani je v HTML jeziku naporno in zamudno delo tudi za izkušene oblikovalce. Ta problem je odpravil razvoj slogov (angl. Cascading Style Sheets ali krajše CSS). Uporaba slogov omogoča bogatejše oblikovanje besedila in lažje kontroliranje lastnosti strani. S slogi enostavnejše spreminjamo tipične lastnosti pisav kot je velikost, barva in vrsta pisave. Spreminjamo lahko tudi presledke med črkami in vrsticami ali spreminjamo velikost zamikov, robov ali položaj besedila. Pomembni prednosti, ki ju z uporabo slogov lahko pridobimo sta tudi manjša velikost HTML dokumentov in lažje vzdrževanje obsežnejših spletnih mest. Imajo pa eno pomanjkljivost, in sicer združljivost s spletnimi pregledovalniki. Starejši spletni pregledovalniki, kot so Microsoft Internet Explorer 3.0 ali Netscape Navigator 4.0, še nimajo vgrajene podpore za sloge. Ta težava ni toliko pomembna, saj se uporaba starejših pregledovalnikov opušča in nadomešča z novejšimi (Kozjek 2002). Poznavanje spletnih pregledovalnikov in njihovih posebnosti Na trgu spletnih pregledovalnikov prevladujeta dva proizvajalca, in sicer Netscape in Microsoft. Pri vsakem proizvajalcu poznamo kar nekaj verzij njihovih pregledovalnikov. Poleg omenjenih dveh se na tržišču pojavljajo tudi drugi pregledovalniki (Mozilla, Opera, WebTV, itd), ki pa obvladujejo zelo majhen del tržišča. Zaradi razvoja interneta, svetovnega spleta in posledično tudi pregledovalnikov se dogaja, da pregledovalniki

26

različno prikazujejo spletne strani. Te razlike skoraj niso opazne kadar uporabljamo preproste HTML oznake. Na resne težave pa lahko naletimo, ko posežemo po zahtevnejših metodah oblikovanja spletnih strani. Posebej je to očitno pri oblikovanju dinamičnih spletnih strani, uporabi JavaScript jezika ali pri zbirki slogov. Poznavanje spletnega strežnika Spletne strani objavljamo na različnih spletnih strežnikih. Za oblikovalca spletnih strani je pomembno, da pozna osnove delovanja strežnika na katerem bodo objavljene spletne strani. Spletni strežniki največkrat delujejo na računalnikih z operacijskim sistemom NT Windows, Unix ali Linux. Pri snovanju spletnih strani moramo biti pozorni tudi na samo strukturo spletne strani. Struktura mora biti jasna, z uporabnimi in grafičnimi povezavami. Obstajati mora tudi ravnotežje med strukturo in povezavami menijev. Slaba struktura lahko povzroči pri uporabnikih zmedo in zato pogosto zapustijo spletno mesto, ne da bi našli zahtevane informacije. Zaradi slabe izkušnje se lahko zgodi, da se na takšno spletno stran ne vrnejo. Veljavni standardi za oblikovanje spletnih strani Navade spletnih obiskovalcev so privedle do standardov, ki jih uporabniki tudi potrjujejo. Če upoštevamo veljavne standarde za oblikovanje spletnih strani, se logotip podjetja vedno nahaja levo zgoraj in deluje kot povezava na prvo stran. Pri oblikovanju menija imamo dve možnosti. Meni je lahko vertikalen ob levem robu ali pa horizontalen pod logotipom, vedno pa naj vsebuje povezavo na prvo stran. Orodja kot so: iskalnik, pomoč, pošta se naj nahajajo pod menijem ali desno zgoraj. Dostopnost spletnih strani uporabnikom s posebnimi potrebami Pojem univerzalne dostopnosti spletnih informacij pomeni, da so le-te dostopne komurkoli, kadarkoli in po sprejemljivi ceni. Z večanjem števila uporabnikov spletnih storitev je razumljivo, da je med njimi vse več ljudi s posebnimi potrebami. Z novimi informacijsko komunikacijskimi tehnologijami je invalidom dana priložnost, da izenačujejo svoje možnosti z ostalo populacijo. Naslednje vrste invalidnosti predstavljajo poseben izziv pri uporabi informacijskih tehnologij (Oblikovanje univerzalno dostopnih spletnih strani, 2001):

• Slušne omejitve. Sem uvrščamo uporabnike, ki bodisi ne razločijo besed oziroma posameznih zvokov ali pa so popolnoma gluhi. Posledično ne zaznavajo zvočnih opozoril ali govorjenih navodil računalnika. Zvočna večpredstavna gradiva so jim nedostopna.

• Kognitivne in jezikovne omejitve. Sem uvrščamo težave kot so disleksija, težave s

spominom, omejena sposobnost percepcije senzoričnih signalov ter omejena sposobnost za reševanje problemov. Za uporabnike z omenjenimi omejitvami je uporaba spletnih aplikacij z nekonsistentno oblikovanim uporabniškim vmesnikom ali navigacijo na osnovi izbire besed težavna.

27

• Vidne omejitve. Sem uvrščamo širok spekter omejenih sposobnosti, od slabovidnosti do slepote. Omenimo le kratkovidnost, daljnovidnost, barvno slepoto, tunelski vid. Ljudje s temi omejitvami so omejeno sposobni percepcije teksta in slik na zaslonu kakor tudi koordiniranih očesno-motoričnih akcij kot je npr. izbiranje spletnih povezav z miško. V primeru popolne slepote lahko vsebino besedila sprejemajo le, če se ta prevede v avdio oziroma čutne dražljaje.

• Motorične omejitve. Tovrstne omejitve so lahko posledica cerebralne paralize, kapi,

artritisa, Parkinsove bolezni ali poškodbe. Uporabniki z omejeno kontrolo nad svojimi motoričnimi funkcijami imajo težave oziroma so lahko nezmožni uporabljati miško ali standardno tipkovnico, ne zmorejo hkratnega pritiska na dve ali več tipk. Težko natančno postavijo kurzor miške. Velja omeniti, da so tudi uporabniki, ki uporabljajo eno samo roko lahko omejeni pri uporabi standardne računalniške tipkovnice.

• Drugo. Omenimo le bolnike z epilepsijo ali podobnimi motnjami. Pri teh namreč lahko

zaporedje bleščečih dražljajev ali posebno zaporedje zvokov povzroči epileptični napad.

Komisija EU je 25. septembra 2001 sprejela Poročilo o izboljšani dostopnosti in vsebini javnih spletnih strani za invalide (Making the Web More Accessible to people with Disabilities, 2001). Ker bodo e-storitve v prihodnosti postale ključnega pomena za vsakega posameznika, invalidi in starejši tvegajo socialno izključitev zaradi tehničnih težav pri uporabi interneta. S primernim oblikovanjem spletnih strani se lahko večini težav izognemo. Vendar pa so tehnike slabo znane oziroma niso sistematično uveljavljene. Organizacija World Wide Web Consortium (W3C)1 pomaga razvijati smernice in priporočila za pripravo spletnih strani. Ključnega pomena za priporočila je vključitev opisovanja grafičnih elementov. Navodila so dostopna na spletu2. Sledenje smernicam hkrati prilagodi vsebino spletne strani vsem uporabnikom ne samo invalidom. Obenem se poveča hitrost s katero najdemo informacije na naslovu. Upoštevanje smernic ne navaja k temu. da se ne uporabljajo slike, filmi itd., ampak k širši dostopnosti multimedijskih vsebin. 3.3 STRUKTURE SPLETNE STRANI Pred oblikovanjem spletnega mesta, si je potrebno pripraviti načrt povezav oz. določiti njegovo strukturo. Za uporabnika je pomemben položaj podatkov, kaotično povezanih strani se ustraši, saj nikdar ne ve, kje se nahaja in kaj mu ponuja, zato jo tudi kmalu zapusti. Predstaviti je potrebno celotno sliko mesta, nato pa s pomočjo raznih grafičnih elementov (barv, slik...) jasno predstaviti nivo, na katerem se uporabnik nahaja. Med strukture spletnih strani sodijo linearna, mrežna, hierarhična, nekateri pa navajajo še krožno strukturo spletne strani.

1 Spletna stran W3C, www.w3.org. 2 Web Content Acecessibility Guidelines 1.0, www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT

28

Linearna struktura spletne strani Je najbolj uporabljana struktura pri spletnih predstavitvah. Prva stran je predstavljena s povezavami na posamezne podstrani. Te podstrani imajo več strani, z vsake pa se lahko premaknemo na prejšnjo in naslednjo stran. Uporabnik se torej sprehaja po takem spletnem mestu s pomočjo preprostih navigacijskih ukazov (naprej, nazaj). Ta struktura spletnih strani se uporablja takrat, kadar želimo uporabnika voditi po točno določenih informacijah. Primerna je za učne predstavitve, razne turistične vodiče, za časovno ponazarjanje dogodkov, opisovanje linearnih procesov... Ni pa primerna za razne prodajne predstavitve, raziskovalna dela in nepovezane dogodke oziroma informacije. Mrežna struktura spletne strani Mrežna struktura se uporablja za prikaz zelo obsežnih tekstovnih dokumentov, slik, večjih načrtov in zemljevidov. Je najkompleksnejša oblika, ki pa hkrati omogoča najsvobodnejše gibanje oziroma »deskanje« po spletu med spletnimi stranmi. Slabost tega je, da lahko uporabnik hitro izgubi orientacijo o tem, kje se nahaja. Vsaka stran vsebuje enakovredno informacijo in je poglavje zase. Zgradba je podobna leksikonom, kjer nas posamezne ključne besede vodijo na druga gesla. V izbranem opisu lahko izberemo druge povezave (Hribar 2001, 42). Hierarhična struktura spletne strani Hierarhična struktura spletne strani temelji na načelih hierarhije, kjer so glavne strani nadrejene podstranem. Primerne so skoraj za vsako poslovno predstavitev. Osnovni vzorec te strukture vodi uporabnika preko hiperpovezav od splošnih informacij do zelo specifičnih informacij in detajlov. Prva stran spletnega mesta je uvodna stran, kjer so navedene osnovne informacije o podjetju, z nje pa je moč razbrati namen spletnega mesta. Z uvodne strani se lahko povežemo na podstrani, ki podajajo informacije o posameznih segmentih, nadaljnje podstrani pa podrobnejše informacije o posameznih elementih predstavitve. Krožna struktura spletne strani Krožno povezavo srečamo zelo redko. Uporabna je morda le pri opisih proizvodov in storitev. Začetna stran je v tem primeru del krožne zgradbe. Na koncu se torej vrnemo na začetno stran (Hribar 2001, 42). 3.4 KRITERIJI IN LASTNOSTI DOBRIH SPLETNIH STRANI Ljudje uporabniki nimajo časa in zato hitro zapustijo spletno mesto, če jim ne omogoča hitre in preproste izpolnitve želja. Spletno mesto mora biti informativno, aktualno in všečno, pomembna pa sta tudi preprosta navigacija ter hitrost nalaganja posameznih strani in elementov (Oseli 2003, 14-16).

29

Za dobre spletne strani je značilno (Jerman-Blažič 2001, 68-69):

• premišljena grafika, • zanimivost (čim bolj sveže informacije, ki naj se obnavljajo vsaj enkrat na teden), • dodatne informacije, npr. povezava na strani s podobno tematiko, • motivirajmo obiskovalca, da bo bral (nagradne igre, zanimivosti ...), • strukturirane informacije (ne preveč teksta na eni strani), • ne preveč dodanih programov (v programskem jeziku Java), • ne preveč povezav na druge spletne strani, • ne preveč reklamnih oglasov, zagotovitev enostavnega deskanja po vseh spletnih

straneh podjetja (niti preveč niti premalo strani), • zagotovitev možnosti za komunikacijo s strankami (uporabniški kotiček,

elektronske pošte oddelka za stike z uporabniki), • prisotnost pomembnih informacij za vzpostavitev kontaktov (telefonske številke in

naslov podjetja, sledenje naročila, politika podjetja glede zaščite osebnih podatkov, če stran vsebuje kotiček za vpis osebnih podatkov uporabnikov ipd.).

Izogibajmo se (Grošelj in Prešeren 2000, 50-55):

• dolgih spletnih strani oz. slik, ki se dolgo »nalagajo«, • slabih kontrastov med besedilom in ozadjem, • vprašalnikov, v katerih ne ponudimo ničesar v zameno, • starih informacij in povezav na strani, ki ne delujejo.

3.5 UPORABNOST SPLETNE STRANI Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe. Pojem uporabnosti se močno prepleta z drugimi vidiki oblikovanja spletnih predstavitev, od kreativnosti, grafike, hitrosti nalaganja, navigacije, prek vsebinskih vidikov do všečnosti s strani uporabnikov. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine, učinkovite uporabe, zagotavljanja podpore uporabniku in podobno (Skrt 2003). J. Nielsen pravi, da so spletne strani uporabniški vmesnik svetovnega spleta, ki temelji na komunikacijsko-interakcijskem odnosu med človekom in računalnikom. Bolj kot uporabniški vmesnik (spletna stran) zadošča tem pogojem, višjo stopnjo uporabnosti dosega, in posledično bolj prijazna, enostavna in učinkovita je njegova uporaba. Bistvena lastnost spletne strani kot uporabniškega vmesnika je podpora uporabniku pri izvajanju njegovih nalog. Spletna stran mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Nielsen postavlja v ospredje uporabnika in njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriteriji pri oblikovanju spletnih strani. (http://www.nasvet.com.)

30

Povezave Izogibajmo se povezav v obliki »pritisni tukaj«. Raje za povezavo uporabimo besedo stavka. Hipertekst naj ne bi bil daljši od dveh do štirih besed. Smiselno je dodati tekst, ki ni del povezave ampak jo podrobneje razlaga. Dobro je, da se držimo standardnega pomena barv hiperpovezav. Povezava, ki kaže na še ne obiskane strani naj bodo modre barve, povezave na že obiskani strani pa naj bodo rdeče ali podobne barve. Da bi povečali uporabnost dveh spletnih strani, mora njuna povezava ustrezati naslednjim zahtevam:

• Vzrok odhoda. Uporabniku mora biti jasno zakaj zapušča trenutno vsebino in kaj lahko pričakuje na drugi strani.

• Obvestilo o prihodu. Stran prihoda ali podstran mora uporabniku jasno izkazovati svojo vsebino in mu posredovati informacije, ki so v odvisnosti s stranjo prihoda.

Glede odhodnih povezav je velika napaka obiskovalcev, če hočejo obdržati obiskovalce na strani tako, da se izogibajo povezav k drugim stranem in lokacijam. Tak pristop je v nasprotju z osnovnimi načeli spleta, saj si nihče ne more lastiti uporabnikov spleta, povrh pa lahko uporabnik ob vsakem času vpiše novi URL ali obišče prej zapisano lokacijo (Hribar 2001, 39-43). Navigacija Navigacija mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Spletna stran mora vsebovati enostavno, razvidno in konsistentno navigacijo, ki bo omogočala obiskovalcem udobno in hitro sprehajanje po vsebini spletnih strani. Le-ta mora biti pravilno podana in logično razvrščena, kajti le tako bo lahko obiskovalec našel informacije, ki jih je iskal. Priporočljivo je, da strani z dolgo vsebino vsebujejo povezave znotraj teksta, ki vodijo na vrh strani. Spletne strani morajo biti načrtovane in opremljene tako, da uporabnik v vsakem trenutku ve, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter dostop do želenega dokumenta (Skrt 2003). Dizajn URL naslova Osnovna shema, ki jo pregledovalniki uporabljajo za enotno imenovanje dokumentov na internetu, se imenuje URL. Vsak računalniško dostopen dokument (besedilo, slika ...), kjerkoli v svetovnem omrežju, je mogoče enolično imenovati oziroma se nanj sklicevati. URL je običajno sestavljen iz vsaj treh delov, kot je to razvidno iz naslednjega primera (Jereb 2002, 15-16): http://www.fov.uni-mb.si/app http - tip protokola www.fov.uni-mb.si - naslov računalnika app - ime direktorija na tem strežniku

31

Najvažnejši del URL naslova je ime domene (ime serverja. ki stoji neposredno za http://). Večina podjetji želi poistovetiti svoje ime z imenom domene in obratno. Izgubljeni potencialni kupci, ki nas zaradi nejasnega imena domene niso našli, predstavljajo strošek, ki si ga ne smemo privoščiti. Nasprotno je dobro ime domene takšno, ki se ga z lahkoto zapomni in enostavno napiše. Ker uporabniki poskušajo razumeti ime domene mora biti ta tudi smiselna. Pravila pri izbiri URL naslova so sledeča:

• URL naslov naj bo čim krajši. • Priporočljivo je uporabiti vsem razumljiv jezik, torej take besede, ki jih uporabniki

z lahkoto vnesejo. • Uporabljamo samo male črke. • Izogibajmo se posebnih znakov (ki niso črke ali številke). Ko to ni mogoče,

izberemo en znak in ga po potrebi uporabljamo tudi v drugih naslovih (http://www.nasvet.com/doc/dobre_spletne_strani.php).

Kakovost iskalnikov Nič ne pomaga, če imamo odlične spletne strani, pa jih uporabniki ne najdejo. Zato je treba spletne strani prijaviti na vse pomembne iskalnike (iskalne stroje in imenike). Poleg tega pa je potrebno poskrbeti, da bodo spletne strani visoko uvrščene na izpisih, ki jih pripravijo iskalniki. Iskalniki razporedijo zadetke na podlagi vrednotenja besedila tako, da imajo različni deli besedila različno pomembnost. Najbolj pomembno za visoko uvrščanje so ključne besede v naslovu spletne strani (Grošelj in Prešeren 2000, 54). Vsebina Osnovni razlog zakaj ljudje »deskajo« po spletu je njegova vsebina. Namen oblikovanja je omogočiti pristop k vsebini. Novo stran uporabnik najprej pregleda tako, da se ozre po naslovih in ostalih pokazateljih, ki mu pomagajo odkriti namen strani. Če ga vsebina strani ne zanima pogleda po navigaciji in se preseli na kakšno drugo stran. Ponudba vsebine Spletna vsebina mora biti ažurna, slovnično pravilna, razumljiva, jedrnata, pregledna, verodostojna in uporabna. Ker podlegajo spletne vsebine drugačnim pravilom branja in pisanja v primerjavi z vsebinami v tiskanih verzijah, je potrebno vedeti kako jih napisati. Zelo pogosta napaka, ki jo pri objavi vsebine na spletnih straneh delajo podjetja je, da objavijo popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in pri tem ne upoštevajo dejstva, da spletni uporabniki s težavo prebirajo dolge tekste z ekrana. Zaradi tega je priporočljivo, da je vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Dolge tekste je potrebno razdeliti v poglavja in jih predstaviti na večjih podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana lahko razdelite v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajte kratke in jasne naslove ter poudarite ključne besede. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju (Skrt 2003).

32

Internacionalna uporabnost spletnih strani Dostopnost spletnih strani, ki jo omogoča internet zahteva od snovalcev spletnih strani tudi internacionalno-mednarodno uporabnost. Zaradi usiha uporabnikov postane na dolgi rok lokalno spletno mesto nerentabilno. Zato je treba strani oblikovati tako, da se pri avtomatskem prevajanju, predstavitvi v drugem jeziku, strani prilagajajo različnim dolžinam besed. Prav tako se morajo preračunati, pretvoriti merske enote, oznake, simboli, kratice idr. Priporočljivo je opraviti tudi analizo internacionalne uporabnosti, ki ni nič drugega kot da ljudje iz jezikovnih področij, ki so naša ciljna skupina, prosimo za ogled in mnenje ter opozorila o eventualnih problemih pri uporabi strani. Ponavadi spletni strežnik sam zabeleži v katerem jeziku smo pregledovali neko spletno stran in nam jo ob naslednjih obiskih v tem jeziku tudi posreduje. Vendar tak način pogosto ne prikaže vsebine povsem pravilno zato veliko spletnih mest ponuja opcijo za ročno izbiro jezika. Simbol, ki se pogosto uporablja za izbiro jezika je zastava, kar je napačno, saj zastave predstavljajo države ne pa jezike. Priporočljivo je, da se navede ime jezika, ki je lahko v kombinaciji z zastavo. Izognitev ponavljajoči se izbiri jezika ob vsakokratnem dostopu na spletišče je v tem, da predvidimo različne URL naslove za različne jezike (http://www.useit.com). Ažuriranje strani Najpomembnejši dejavniki na internetu so štirje: promocija, oglaševanje, pestrost in ažurnost. Kakovostne spletne strani omogočajo preprosto spreminjanje in ažuriranje podatkov. Vsaka sprememba v tiskanih medijih je težka in povzroča veliko stroškov. Nasprotno pa lahko spletne strani nudijo vedno ažurne podatke. Spletna stran se mora torej redno obnavljati. Ni hujše stvari v svetu interneta kot na strani zagledati napis, da je bila stran obnovljena na primer enkrat lani ali pred pol leta. To je navidezni stečaj podjetja v spletnem prostoru, saj se na to stran zagotovo ne bo vrnil nihče (http://www.oblikovanje.com/spletne strani.php.). Klepetanje z uporabniki Priporočljivo je povabiti uporabnike, da sodelujejo v razpravah, ki so razdeljene v posamezne skupine. Vsebina, ki jo ustvarjajo uporabniki je s stališča podjetja ter spletnega mesta zelo pomembna. Veliko podjetij uporablja kot pomoč za svoje uporabnike rubriko FAQ (frequently asked questions) ter podrobna navodila za uporabo strani in elektronskih storitev. Prisotnost dodatne ponudbe spletnih strani Ne glede na to, kako imenitna je vsebina spletnega mesta, ne smemo prezreti najpomembnejše zmožnosti spleta, da moramo dodati povezave do drugih spletnih strani. Ne glede na to, kako nenavadna je obravnavana tema, je v spletu mogoče najti sorodna mesta. Prav je, da svojim obiskovalcem omogočimo dostop do njih. Če povezave skrbno raziščemo in jih dobro organiziramo, je naše mesto lahko dragocen vir informacij. Svoje obiskovalce moramo usmeriti v zunanji svet. V tem je največja lepota svetovnega spleta (Smith in Bebak 2001, 238).

33

Grafična podoba in izgled spletne strani Glavna privlačnost spleta je v njegovi zmožnosti predstavljanja informacij v grafični obliki, a na žalost se veliko spletnih avtorjev začetnikov boji grafik in jih ne uporablja. Ljudje imajo radi barve in slike, zato grafika deluje kot začimba, ki naredi jed okusnejšo in zato privlačnejšo. Z grafiko lahko spletnemu mestu damo tematsko usmeritev oziroma poudarimo določene dele spletne strani; lahko pa predstavlja tudi glavnino posredovane vsebine. Uporaba grafike je nujna na vseh spletnih mestih, razen tistih z najbolj ozko usmerjeno, utilitaristično vsebino. Mesto, ki učinkovito in s pravo mero okusa uporablja grafike in večpredstavnost, je mnogo zanimivejše od mest, ki vsebujejo le besedilo (Smith in Bebak 2001, 115-141). Uporaba slik in fotografij Zaradi počasnosti nalaganja strani je potrebno število grafičnih elementov na strani zmanjšati na minimum. Nepotrebna grafika in tekst prikazan kot slika (razen naslovov) ne sme biti na spletni strani. Strukturalno gledano, višje ležeče strani naj vsebujejo čim manj grafike saj uporabnik še ne pokaže, da se zanima za konkretne proizvode in storitve. Čim bolj zvedav je uporabnik, tem bolj se pomika h konkretnim stranem, kjer mu je treba posamezne objekte konkretneje predstaviti. Prva stran, ki opisuje proizvod mora vsebovati malo fotografijo s podrobnejšim tekstualnim oz. tabelarnim opisom le-tega. Povezave naj vodijo k dodatnim večjim slikam z detajli, ki vzpodbujajo kupca k nakupu. Najprej velja upoštevati zlato pravilo: manjša kot je slika, bolje je. Velike slike zasedejo precej prostora in porabijo za svoj prenos mnogo dragocenega časa. Ker čakanje nikomur ni prijetno, bo obiskovalcu nemara postalo dolgčas in se bo raje odpravil na kako drugo spletno mesto. Večina brskalnikov zmore namreč prikazovati zgolj slike v bitnih formatih GIF in JPEG. Za urejanje in obdelavo bitnih slik je zelo dober program Paint Shop Pro, to tehniko uporabljalo še Adobe Photoshop, Corel Photoshop, Photo Express, Microsoft Photo Editor, idr. (Hanke 2001, 26- 32). Animacija Prikaz animacij s slikami v formatu GIF je zahteven, saj imamo na voljo vrsto možnosti, ki jih ta format dopušča. Uporabimo lahko premikajoče napise, se odločimo za prikaz animacije na delčku slike ali na celotni sliki, spreminjati je moč hitrosti prikazovanja, uporabiti prosojno ozadje in podobno. Za večino uporabnikov je animacija moteča, še posebej v obliki premikajočih se naslovov in teksta. Animiran napis je dobrodošel le v primerih, ko želimo pritegniti pozornost na nek element ali informacijo. Taka animacija se sme izvesti samo enkrat, nikakor ne kontinuirano, saj se gibljiv tekst veliko težje bere kot statični. Cilj je privesti uporabnika k novemu tekstu, nato pa ga pustiti na miru pri branju le-tega (Hribar 2001, 56-60). Preglednost in primernost velikosti pisav Eno izmed področij oblikovanja je tudi tipografija oz. nauk o črkah in oblikovanju besedila. Na lep videz stani, pa naj gre za spletne ali natisnjene strani, vplivajo naslednji elementi:

34

• pravilna izbira formata in velikosti dokumenta, • izbira širine vrstice oz. velikosti robov besedila, • poravnava besedila ob robovih, • razmik med vrsticami in črkami, • pravilna izbira vrste in sloga pisave.

Prek spletnih strani ne moremo spreminjati formata oz. velikosti zaslona. Nanj lahko vpliva le uporabnik, tako da spremeni ločljivost oz. grafični način. Ker je najpogosteje uporabljeni grafični način 800x600 točk je najbolje, da spletne strani prilagodimo tej velikosti (Hribar 2001, 16-22). Pri pisanju teksta na splet je treba vzeti v obzir, da naj bo tekst jedrnat. Tekst razdelimo na kratke odstavke z naslovi in sezname, kar da tekstu preglednost. S pomočjo hiperteksta razdelimo daljše članke na več strani. Pri pisanju se največ ceni jasnost, perspektivnost in identiteta, kakor tudi zmerna mera osebne note. Velikost črk naj bo dovolj velika, tako da lahko tekst berejo tudi ljudje s slabim vidom. Manjše črke, se uporabljajo v podnožju strani za kakšna obvestila o pravicah. Teksta nikoli ne pišemo samo z velikimi črkami. V besedilu skušajmo uporabiti največ dve različni pisavi (najpogosteje gre za kombinacijo Times in Arial). Število poudarjenih besed naj bo čim manjše, saj se v nasprotnem primeru poudarki izgubijo. Barvna primernost in usklajenost Ves trud, dizajn, hitrost, vsebina pade v vodo, če uporabniki ne morejo prebrati teksta. Barva ozadja in barva teksta morata biti v močnem kontrastu. Z optimalno berljivostjo se priporoča črni tekst na beli podlagi (pozitivni tekst), kakor tudi obrnjena varianta. Ozadje naj bo enobarvno ali pa zelo rahlo pisano. Najpogosteje se odločimo za odtenke bele ali črne barve, ki ustvarijo najboljši kontrast z besedilom. Kadar uporabljamo druge barve, jih zelo posvetlimo, tako da dodamo do 80% bele barve. Slike v ozadju so moteče za oko pri prepoznavanju linij črk in oblike besed (Hribar 2001, 36-38). Tehnična zasnova spletnih strani Ker se mora spletna stran hitro naložiti morajo biti vse elementi (grafike, slike, teksti) optimizirani in objavljeni v ustreznem formatu, spletna stran pa mora biti nameščena na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletno stran morate pred njeno objavo testirati v različnih resolucijah, pri različnih hitrostih modemskih povezav in z različnimi brskalniki. Kompatibilna mora biti z najpogosteje uporabljenimi brskalniki (Internet Explorer, Netscape) ter funkcionalna v različnih ločljivostih ekrana, vsekakor pa v ločljivosti 800x600, ki jo uporablja večina uporabnikov. Večina spletnih strani je dobro vidna na 17-inčnih monitorjih pri resoluciji 1024 x 768 točke. Pri manjših monitorjih oz. resolucijah se moramo po strani pomikati s pomočjo drsnikov, da bi si ogledali želeno varianto. Zato je potrebno snovati spletne strani tako, da so neodvisne od resolucije in velikosti ekrana. V sled temu velja pravilo, da snujemo elemente strani kot so tabele, okvirji in drugi grafični elementi glede na odstotek razpoložljivega prostora strani in jim ne določimo fiksne velikosti (Skrt 2003).

35

Odzivni čas je najvažnejši kriterij pri snovanju strani. Za občutek svobodnega sprehajanja po spletu, pri prehodu iz strani na stran, mora biti odzivni čas manjši od ene sekunde. Najdaljši čas odziva pa je lahko največ štirinajst sekund, kar je meja pozornosti oz. zanimanja uporabnika za stran. Pri branju obsežnih strani ali presnemavanju, je dobro uporabnika opozoriti na odzivni čas tako, da zraven povezave navedemo velikost datoteke. Pri odzivnem času je pomemben trenutek, ko dobi uporabnik prvo uporabno informacijo. Če lahko uporabnik takoj reagira na prve ponujene informacije, potem ni tako pomembno, če traja prikazovanje celotne strani z vsemi svojimi ilustracijami nekoliko dalj časa. To dosežemo z oblikovanjem strani tako, da je začetek strani smiseln in vzbuja zanimanje, čeprav se še ni naložila nobena slika (to pomeni več teksta in manj slik).

3.6 KARAKTERISTIKE SLABIH SPLETNIH STRANI Jacob Nielsen, »guru« spletne uporabnosti je predstavil listo deset največjih napak pri izdelavi spletnih stani:

1. Spletni katalogi so brez cen: kdo bi si mislil, da je nenavajanje cen zelo pogosta napaka B2B trgovin. Očitno se nekatera podjetja ne zavedajo dejstva, da je cena zelo pomembna determinanta na podlagi katere tržišče zaznava izdelke in samo ponudbo. Navedba cene omogoča skupaj z ostalimi tržnimi informacijami, do katerih dostopajo potrošniki preko interneta, celovit pregled nad tržno ponudbo, na podlagi katere lahko potrošniki poiščejo cenovno najbolj ugodno varianto. Ogromna količina tržnih informacij rezultira v vse večji preglednosti in cenovni transparentnosti trga, kar povzroča pritisk na zniževanje cen. Ker se lahko potrošniki na enostaven način informirajo o cenah določenega izdelka pri proizvajalcih, prihaja v procesu menjave do porazdelitve moči, potrošniki imajo vse pomembnejšo vlogo. Zaradi tega so začela podjetja vedno bolj prilagajati ponudbo specifičnim zahtevam in potrebam vsakega posameznega potrošnika. 2. Nefleksibilni iskalniki: iskalniki so preveč "slovnično pravilni". Le redki iskalniki bodo prepoznali sopomenko, napačno natipkano besedo ali pa upoštevali množinsko različico besede. Zaradi ogromne količine podatkov večina iskalnikov ne ponuja kvalitete iskanja, ki bi zadovoljila potrebe uporabnikov. Slabi rezultati iskanja in nenehno ponovno vnašanje poizvedb lahko povzročijo veliko nejevoljo uporabnikov. 3. Horizontalni drsniki: uporabniki ne marajo spletnih strani, ki pri standardni nastavitvi ekrana (800x600) zahtevajo poleg vertikalne še horizontalno navigacijo. Premikanje po drsniku v smeri levo-desno, lahko s spletne strani odžene marsikaterega uporabnika. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Potrebno se je izogibati "scrollingu" strani. 4. Fiksna velikost črk: oblikovne predloge (style sheets), ki jih uporabljajo programerji, onemogočajo uporabnikom, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave. Če je vsebina strani, napisana v premajhni pisavi, lahko postane čitljivost strani velik problem za vse slabovidne in za večino uporabnikov nad 40-im letom starosti. Nielsen priporoča vsem lastnikom spletnih strani, da upoštevajo potrebe in

36

sposobnosti uporabnikov. Uporabnik mora imeti možnost, da si lastnoročno nastavi velikost črk, katere mu najbolj ustrezajo. 5. Veliki tekstovni bloki: tekst v velikih tekstovnih blokih je zastrašujoč, dolgočasen in zelo težaven za branje. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Vsebino je potrebno razdeliti v kratke in logične enote. Priporočljivo je, da je tekst jedrnat, opremljen s kratkimi in jasnimi naslovi, ključne besede naj bodo poudarjene, obrazložitve pa naj bodo dosegljive preko podčrtanih povezav. Upoštevajte pravilo inverzne piramide - prvi odstavek naj vsebuje povzetek celotnega članka, najvažnejše misli pa postavite na začetek vsakega odlomka. Vedno uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi. 6. Java skripte v povezavah: povezave, ki se ne obnašajo tako kot pričakujejo uporabniki (npr. da odstranijo navigacijo v internetnem brskalniku ali pa da v novem oknu naložijo vsebino, ki je uporabnik ni zahteval, ipd.), spodkopavajo uporabnikovo razumevanje delovanja spletnih strani. Povezava mora biti preprosta hipertekstovna referenca, ki zamenja obstoječo stran z novo vsebino. 7. (Ne) pogosto zastavljena vprašanja v rubriki FAQ: vse preveč podjetij objavlja na svojih FAQ (frequiently asked questions) straneh odgovore na vprašanja, za katera bi želeli, da bi jih postavili uporabniki sami. Zaradi tega so omenjene rubrike velikokrat brez večje uporabne vrednosti, saj vsebujejo informacije, ki jih uporabniki ne potrebujejo. 8. Zbiranje e-poštnih naslovov brez privoljenja; res je, da omogoča internet učinkovito zbiranje poštnih naslovov in da lahko v nekaj sekundah razpošljemo sporočilo na več tisoč e-naslov, vendar je njihova nesmotrna uporaba lahko zelo škodljiva za podjetje. Nikakor ni priporočljivo pošiljati komercialna sporočila uporabnikom od katerih niste pridobili privoljenja za pošiljanje sporočil na njihov e-naslov. Dovoljenja za dialog ne smete zlorabljati, prenašati ali prodajati drugim osebam! Uporabnikom, ki so vam posredovali e-naslov, morate omogočiti, da se lahko v vsakem trenutku odjavijo od prejemanja vaših sporočil. 9. URL > 75 znakov; pri spletnih straneh z zelo dolgimi URL naslovi, ki poleg črk vsebujejo še ogromno različnih znakov in številk, lahko nastopijo težave pri posredovanju naslova drugim uporabnikom. Da si boste lažje predstavljali o čem govorimo, pokličite znanca ter mu preko telefona posredujte naslednji naslov: http://news.spamcomp.net/pipermail/spamcomp-list/2001-March/006991.html. Dvomimo, da si ga bo uspel zapisati v pravilni obliki. Tudi če se odločite, da boste naslov posredovali preko e-pošte. lahko pride pri neizkušenih uporabnikih do zapletov, saj ne bodo znali odpreti povezave, ki jo bodo nekateri programi za prebiranje e-pošte enostavno prelomili in onemogočili klik na naslov, ki bi bil zapisan v celoti. 10. Napačna uporaba "mailto" povezav: uporabniki pričakujejo, da jih bo klik na povezavo na spletni strani pripeljal do vsebine, na katero se je povezava nanašala. Vsekakor pa ne pričakujejo, da se jim bo namesto pričakovane vsebine, odprl program za pošiljanje e-pošte preko katerega bodo lahko zahtevali dodatne informacije. Iz povezav, ki povzročajo odpiranje poštnih klientov (mailto povezave), mora biti jasno razvidno, da gre za poštne naslove. Povezava mora imeti obliko jaka@racman.com ali pa mora biti opisana z

37

besedami (npr. pošljite e-pošto direktorju podjetja). Ne nameščajte poštnih povezav v imena: klik na ime Janez Novak mora uporabnika pripeljati do podrobnejših informacij o osebi.

3.7 PREDNOSTI IN PRILOŽNOSTI, KI JIH NUDIJO SPLETNE STRANI3

1. Zaznava uporabnikov: mala podjetja lahko preko kakovostnih spletnih strani izpodrivajo večja v globalnem okolju. Spletne strani postajajo edini stik obiskovalca z nekim oddaljenim podjetjem.

2. Doseg: potencialno lahko dosegamo do vseh uporabnikov interneta. Noben drugi

komunikacijski medij nima takšne moči dosega.

3. Trajanje: oglaševanje na spletnih strani ni časovno omejeno, tako kot na drugih medijih. Vaša spletna stran ostaja še mnogo zatem ko moč ostalih medijev usahne.

4. Velikost: spletne strani vam ponujajo, da predstavite ogromne količine podatkov, slik,

besedil, videoposnetkov. Zamislite samo, koliko bi vas stala izdelava kataloga večjega obsega. Izdelava spletnih strani je stroškovno najbolj racionalna rešitev.

5. Dinamičnost in nove razsežnosti: produkte in ideje lahko hkrati predstavite s sliko,

zvokom, podatki ali celo tridimenzionalno projekcijo. In do teh podatkov lahko dostopite kadarkoli, od koderkoli.

6. Aktualnost: kakovostne spletne strani omogočajo preprosto spreminjanje in ažuriranje

podatkov. Vsaka sprememba v tiskanih medijih povzroča visoke stroške. Spletne strani nudijo vedno ažurne podatke.

7. Cenovna konkurenčnost: izdelava spletnih strani je gledano srednjeročno in

dolgoročno najcenejši način promoviranja podjetja in predstavitve njegovih izdelkov in storitev.

8. Obojestranska komunikacija in hiter pretok informacij: spletne strani omogočajo,

da preko elektronske pošte, spletnih obrazcev, forumov in klepetalnic neposredno komuniciramo s svojimi obiskovalci. Hitrost pretoka informacij je skorajda trenutna.

9. Možnost vpliva na vsebino: obiskovalci spletnega mesta imajo pri kakovostni izdelavi

spletnih strani možnost tudi sami vplivati na vsebino ter si prirediti določeno spletno mesto svojim potrebam.

10. Analiza obiskovalcev: spletne strani omogočajo zelo natančno analizo obiskovalcev

določenega spletnega mesta. Tako dobite zelo uporabne podatke o tem, kdo so interesenti spletnih strani.

11. Sproščenost uporabnikov: uporabniki lahko podatke na spletnih straneh v miru

pregledajo doma, ko imajo čas, iz naslonjača ter se zato lažje odločajo pri iskanju podatkov na spletu.

3 Povzeto po: http://www.oblikovanje.com/spletne strani.php.

38

4 PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH MOBILNIH OPERATERJEV

V Sloveniji imamo trenutno šest mobilnih operaterjev. To so: Mobitel, Simobil, Debitel, Tušmobil, M mobil ter Izimobil. Njihova dejavnost ni samo zagotavljanje delujočega mobilnega telekomunikacijskega omrežja, temveč tudi prodaja mobilnih aparatov ter ponudba različnih storitev, kot so npr. brezžični internet, wlan, uvertura, široko pasovni internet, televizija ter stacionarna telefonija. Analiziral sem spletne strani teh šestih mobilnih operaterjev, predstavil njihove prednosti in pomanjkljivosti ter poskušal spoznati, kaj bi naj bila tista »prava« spletna stran mobilnega operaterja. Spletne strani mobilnih operaterjev sem poskušal analizirati na podlagi elementov naslovne strani, vsebine spletnih strani, navigacije in vizualne podobe. Zaradi dinamičnosti interneta in nenehnega posodabljanja spletnih strani je potrebno pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da ti predstavljajo le stanje v nekem določenem trenutku. 4.1 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE MOBITEL D.D. Naslovna stran ima pomembno vlogo, zato ji je potrebno nameniti precej pozornosti. Razlogov za to je več. Najpomembnejši je vsekakor ta, da naslovna stran pritegne ali odvrne obiskovalca za nadaljnje brskanje po spletni strani. SLIKA 1: Naslovna stran družbe Mobitel

VIR: http://www.mobitel.si/slo/

39

Odličnost naslovne strani se pokaže v njeni dolžini. Ponavadi je na celotnem zaslonu ali nekoliko daljša. Naslovna stran mobitelove spletne strani je dolga 1,5 strani. Iz URL naslova je jasno razvidno ime podjetja, zato si naslov ni težko zapomniti. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani. Povezava je hitra, tako, da ne potrebujemo več kot eno sekundo za vrnitev na naslovno stran. V desnem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Edina pomanjkljivost iskalnika je ta, da je preveč slovnično pravilen. Ne prepozna sopomenk, napačno natipkanih besed ali pa ne upošteva množinskih različic besede. Kontaktni podatki direktno na naslovni strani niso vidni, vendar je nad osnovnim menijem gumb »kontakt«, kjer dobimo, če nanj kliknemo, uradno polno ime družbe, telefonsko in faks številko, mobilno številko Centra za pomoč naročnikom in elektronski naslov, kamor lahko posredujemo naše pritožbe in pohvale. Tako lahko z enim klikom pridemo do kontaktnih podatkov. Novice so opremljene z datumom, tako da lahko opazimo, da so strani ažurirane pogosto, včasih tudi dnevno, drugače pa najpogosteje tedensko. Naslovno stran in vse ostale strani lahko uporabljamo tudi v angleškem jeziku in pri tem ugotovimo, da sta slovenska in angleška različica popolnoma enaki. VSEBINA Naslovna stran www.mobitel.si je razdeljena na glavni meni, ki je razdeljen na 7 osnovnih področij:

1. O podjetju: kjer pridobimo informacije o viziji, poslanstvu, nastanku in razvoju ter prihodnosti podjetja. Nato opisujejo svoje družbeno odgovorno ravnanje in mobilne generacije. V tem sklopu je tudi rubrika zaposlovanje, kjer imajo razpisana prosta delovna mesta, razdeljena na redno zaposlitev in študentsko delo ter prijavnico, katero lahko obiskovalec izpolni. Tukaj tudi najdemo rubriko novosti in zanimivosti.

2. Ponudba: ponudba je razdeljena na naročnike in mobiuporabnike ter ostalo

ponudbo.

3. E-trgovina: kjer je mogoče kupiti telefone, dodatno opremo, mobi program po ugodnejših cenah, kot pa so cene v njihovih fizičnih poslovalnicah. Vendar je za nakup potrebna predhodna registracija.

4. Poslovni uporabniki: tukaj so predstavljene poslovne priložnosti, storitve in

mobilni terminali, ki jih podjetje Mobitel ponuja. Ponujeno pa je tudi osebno svetovanje.

40

5. Press: tukaj so predstavljeni splošni podatki, sporočila za medije, dogodki in povezave.

6. Pomoč in informacije: tukaj so predstavljene Mobitelove e-novice, TV spoti,

brošure, obrazci, centri in še mogoče najbolj koristna zadeva, to je imenik mobitelovih naročnikov.

7. Operaterji: tukaj so informacije o medomrežnem povezovanju in operaterskem

dostopu. Poleg omenjenih 7 osnovnih področij naslovna stran vsebuje še tri podpodročja, in sicer:

• Novice • Novo v ponudbi • Akcije

Za hitrejšo navigacijo mobitelova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave« na teme in vsebine, ki jih uporabniki najpogosteje obiskujejo. Nahaja se nad glavnim menijem in vsebuje 4 povezave:

• Domov: če se kadarkoli izgubimo se vedno lahko vrnemo na naslovno stran. • Kontakt: kjer so zapisane kontaktne telefonske številke in elektronski naslov. • Koristne povezave: kjer je imenik mobilnih telefonskih številk, cenik klicev ...

Potem so tu še povezave na spletna mesta drugih slovenskih podjetij, kot so Telekom Slovenije, Siol, Gvo, Avtenta itd. ter povezave na spletna mesta mednarodnih organizacij povezanih z mobilno telekomunikacijo.

• Slovenski/angleški jezik Na samem vrhu spletne strani so še druge »hitre povezave«, ki ponudijo uporabniku povezave na druga spletna mesta v okviru mobitelovih storitev, ki niso zajeta na samem mobitelovem spletišču in ima 7 povezav:

• Mobitel: naslovna stran Mobitela.

• Planet: to je spletni večpredstavni portal na naslovu www.planet.si, kjer si lahko ob predhodni registraciji naložiš melodije, igre, uverturo. Sestavljen je iz naslednjih sklopov: Novice, Šport, Prosti čas, Melodije/Slike/Igre, Sporočanje, Iskanje.

• Mobilatorij: je projekt digitalnega opismenjevanja in svetovanja. Svetovanja in

pomoč so v mobilatoriju brezplačni, namenjeni tako mladim kot starejšim. Mobitelovi strokovnjaki lahko za zainteresirane skupine pripravijo tudi posebne delavnice. V času, ko ni organiziranih delavnic, deluje mobilna učilnica kot javna internetna točka.

41

• M-vrata: so Mobitelov komunikacijski sistem, namenjen podjetjem in organizacijam (zunanjim ponudnikom) za razvoj različnih mobilnih storitev. Omogočajo napreden način komuniciranja in poslovanja prek mobilnih telefonov. Posebnost sodelovanja prek M-vrat je vloga Mobitela kot ponudnika poti, mobilno storitev pa v celoti upravlja zunanji ponudnik.

• Neowlan: ki ima naslednje sklope: Neowlan, Wlan, Lokacije, Pomoč, Kontakt.

• Moneta: ki ima naslednje sklope: Predstavitev, Plačilna mesta, Postanite ponudnik,

Pomoč in nastavitve, Aktualno.

• Monitor: omogoča naročnikom prijazen in enostaven vpogled v naročniške podatke, informativno porabo tekočega meseca in specifikacijo porabe za pretekle mesece za vse telefonske številke v naročniškem razmerju (družinskem bonusu, MPO-ju in podjetju). Mobiuporabnikom pa pregled podatkov za svojo Mobi številko.

Kjerkoli že se na Mobitelovi spletni strani nahajamo, imamo stalen dostop do Pogostih vprašanj in odgovorov ter Tablo vprašanj in odgovorov, ki vsebuje vprašanja, ki so jih obiskovalci sami poslali na dan e-naslov po kronološkem vrstnem redu in dobljene odgovore. NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija je enostavna in nazorna. Poti od naslovne strani do iskanih informacij so dokaj kratke, saj potrebujemo v povprečju dva do tri klike oziroma maksimalno štiri klike. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se glava oziroma vrhnji del spletne strani, kjer je glavni meni in vse ostale prej omenjene hitre povezave, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Na glavnem meniju se nam rdeče okviri sklop v katerem se nahajamo, tako da vedno vemo, kje se nahajamo. Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, imamo možnost povezave na začetek strani. S povezavami in ponudbo spletnih strani Mobitela sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani. Na sredini naslovne strani je dodana animacija s slikami, ki je krajša verzija aktualnega televizijskega spota, vendar ne vsebuje zvočnega zapisa. Kljub temu večpredstavnem dodatku se stran ne nalaga dolgo. Stran se naloži v dobrih dveh sekundah. Če kliknemo na animacijo, se nam odpre nova povezava na stran www.itak.si, ki je v kontekstu s predvajano animacijo. Tako spletna stran kot animacija sta namenjena mlajšim uporabnikom. Kot sem že dejal, naslovna stran obsega stran in pol in če se pomaknemo navzdol, vidimo, da je na dnu strani virtualni katalog. Katalog se nalaga dlje časa. Ker se virtualni katalog nahaja na dnu strani, se ga takoj ne vidi. Če pa imamo vklopljene zvočnike, pa lahko slišimo šelestenje listov, saj se virtualni katalog samostojno lista. Ko kliknemo nanj, se nam odpre novo okence s katalogom čez cel ekran, ki ga na prvi strani spremljata tako video kot avdio zapis aktualnega televizijskega spota. Pomanjkljivost tega je, da se pri predvajanju glasbe zatika vsakič, ko obrnemo nov list in tako ni tekočega predvajanja glasbe.

42

Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino. Ključne besede so poudarjene, obrazložitve pa dosegljive s klikom na povezavo. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani Mobitela so pregledna. Velikost pisave je nekoliko manjša in je fiksna. To onemogoča uporabnikom, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave in razmik med vrsticami. Vrsta in slog pisave sta primerna. Spletne strani so barvno usklajene, poudarjeni sta predvsem dve kontrastni barvi, in sicer bela in črna. Bela barva je uporabljena za ozadje, medtem ko je črna barva uporabljena za tisk. Dodana je še rdeča barva, ki je prepoznavna barva podjetja. Spletna stran vsebuje tudi obrazce. Ti omogočajo dvosmerno komunikacijo med uporabnikom in ponudnikom spletnih strani. Uporabniki si jih lahko iztiskajo, izpolnijo in nato prinesejo v poslovalnico ter jih tam oddajo ali pa pošljejo po navadni pošti oziroma po e-pošti. Logotip se nahaja levo zgoraj in je prisoten na vseh spletnih straneh. Mobitel uporablja za

svoj logotip »mafno« , ki je izpeljanka iz afne (@), ta pa je sestavni del vsakega elektronskega naslova. 4.2 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE SIMOBIL D.D. SLIKA 2: Naslovna stran Simobila

VIR: http://www.simobil.si/

43

Kot sem že napisal, se odličnost naslovne strani pokaže v njeni dolžini. Naslovna stran Simobilove spletne strani je dolga nekaj več kot eno stran. Ni priporočljivo, da je naslovna stran zelo dolga. Vendar če obsega nekaj več kot eno stran na zaslonu, tega ne moremo šteti za pomankljivost. Iz URL naslova je jasno razvidno ime podjetja, zato si naslov ni težko zapomniti. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani. Povezava je hitra, tako, da ne potrebujemo veliko za vrnitev na naslovno stran. V levem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Pomanjkljivost iskalnika je ta, da je preveč slovnično pravilen. Ne prepozna sopomenk, napačno natipkanih besed ali množinskih različic besed. Kontaktni podatki direktno na naslovni strani niso vidni, vendar je nad osnovnim menijem gumb »Informacije«, kjer dobimo, če nanj kliknemo, telefonsko številko, mobilno številko za uporabnike, ki kličejo iz tujine in elektronski naslov, kamor lahko posredujemo naše pritožbe in pohvale. Novice, ki jih najdemo pod kategorijo »Za medije«, niso opremljene z datumom. Prav tako ni opaziti podatka, kdaj naj bi bile strani posodobljene. To štejem kot pomanjkljivost te spletne strani. Naslovno stran in vse ostale strani lahko uporabljamo tudi v angleškem jeziku in pri tem ugotovimo, da se slovenska in angleška verzija razlikujeta, saj je angleška verzija nekoliko okrnjena pa tudi spremenjena. Okrnjenost angleških strani se mi zdi nesprejemljivo. Pohvalno pa se mi zdi, da so v angleško verzijo dodali kategorijo »Useful information« oziroma v prevodu uporabne informacije, ki vsebuje informacije o taxi službi, o slovenski turistični zvezi, menjalne tečaje, informacije o ambasadah, konzulatih in informacije o prometu. VSEBINA Naslovna stran www.simobil.si je razdeljena na glavni meni, ki je razdeljen na 4 osnovna področja:

1. Zasebni uporabniki: kjer naročniki pridobijo informacije o naročniških paketih, cenah in bonusih, o klicih v tujini, o prenosljivosti številk, o Si.navigator-ju in o BlackBerry-ju. Nato posredujejo informacije o uporabnikih predplačniškega sistema Halo. Tukaj še najdemo podkategorije Pregled storitev, Prodajna mesta, Si.asistent (je storitev, ki omogoča prijazen in preprost pregled trenutne porabe, specifikacije klicev ter arhiva računov kar preko spleta), Pokritost s signalom in Imenik.

2. Poslovni uporabniki: kjer najdemo informacije o poslovnih paketih ter o ostalih

podkategorijah, ki sem jih že omenil v sklopu Zasebni uporabniki.

44

3. Mobilni telefoni: kjer je mogoče pridobiti informacije o tem, kateri telefoni so v ponudbi za zasebne, za poslovne uporabnike, kot tudi za predplačnike. Tukaj so tudi informacije o nastavitvah telefonov, kjer je omogočena interaktivnost z uporabniki, saj si ti lahko avtomatsko naložijo potrebne nastavitve direktno na svoj telefon in se jim tako ni potrebno ukvarjati z nastavitvami, niti jim zaradi tega ni potrebno obiskati njihovih poslovalnic. Sledijo informacije o prodajnih mestih ter sklop Si.mobil - Vodafone LAB ali krajše LAB, predstavlja povsem drugačen prodajni center, kjer lahko skozi resnično doživljanje sveta Vodafone live! raziskujete, spoznavate novosti, pridobivate nove izkušnje ali pa urejate vse, kar je za prodajno mesto samoumevno. Nahaja se v Areni Vodafone live!, na idealni lokaciji, ki združuje zabavo in prosti čas, nove generacije uporabnikov mobilne telefonije ter napredne tehnologije.

4. Vodafone live: je multimedijski portal, ki vsebuje podkategorije, kot so Melodije,

Slike, Teme, Predigra, Igre, Informator, Poglej MMS, Mail, Klapa, Chat in Si.web. Za hitrejšo navigacijo Simobilova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave« na teme in vsebine, ki jih uporabniki najpogosteje obiskujejo. Nahaja se na samem vrhu naslovne ter vseh ostalih strani in vsebuje 7 povezav:

• Domov: če se kadarkoli izgubimo se vedno lahko vrnemo na naslovno stran. • Informacije: o Centru za pomoč uporabnikom (kjer so zapisane kontaktne

telefonske številke, naslov in elektronski naslov), o prodajnih mestih, vsebujejo obvestila uporabnikom, imenik, nagradne igre, revijo Si.kar.si, Medomrežno povezovanje ter Si.asistent.

• O nas: kjer pridobimo informacije o vodstvu, viziji, družbeni odgovornosti podjetja ter o sponzorstvih, lastnikih in nadzornem svetu, o letnih poročilih, o tehnologijah, o zaposlitvi in kontaktne informacije.

• Za medije: kjer se nahajajo sporočila za javnost, arhiv sporočil za javnost in kontaktne informacije.

• M mobil: kjer se nahajajo zgolj osnovni podatki o predplačniškem sistemu M mobil, opis storitev, ki jih omogoča paket M mobil ter cenik.

• Slovenski/angleški jezik • Registriraj se: hitra povezava za vpis oz. registracijo v spletni multimedijski

portal. Na Simobilovi spletni strani nikjer ni Pogostih vprašanj in odgovorov oziroma FAQ rubrike, kar se mi zdi nova pomanjkljivost. NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija je enostavna in nazorna. Poti od naslovne strani do iskanih informacij so dokaj kratke, saj potrebujemo v povprečju dva do tri klike oziroma maksimalno štiri klike. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se vrhnji del spletne strani, kjer je glavni meni in vse ostale prej omenjene hitre povezave, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Na glavnem meniju se nam kategorija, v kateri se nahajamo, obarva sivo, tako da vedno vemo, kje se nahajamo. Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, pogrešam možnost povezave na začetek strani. S povezavami in ponudbo spletnih

45

strani Simobila sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani v slovenski verziji. Sem pa našel eno nedostopno stran v angleškem jeziku in sicer v kategoriji »Useful information« ter nadalje v podkategoriji »Exchange rates« oz. menjalni tečaj. Na vrhu naslovne strani je dodana animacija s slikami. V spodnjem delu naslovne strani so slikice ob njih pa naslovi posamezne podkategorije, tako lahko kliknemo ali na slikico ali na naslov in se nam naloži želena spletna stran. Kljub temu večpredstavnemu dodatku se stran ne nalaga dolgo. Stran se naloži v dobrih dveh sekundah. Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino. Ključne besede so poudarjene, obrazložitve pa dosegljive s klikom na povezavo. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani Simobila so pregledna. Velikost pisave je nekoliko manjša in fiksna. To uporabnikom onemogoča, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave in razmik med vrsticami. Vrsta in slog pisave sta primerna. Spletne strani so barvno usklajene. Ni opaziti, da bi bile katere barve posebej poudarjene. Bela barva je uporabljena za ozadje, črna barva uporabljena za tisk, naslovi posameznih besedil pa so rdeče barve. Spletna stran vsebuje tudi obrazce. Ti omogočajo dvosmerno komunikacijo med uporabnikom in ponudnikom spletnih strani. Uporabniki si jih lahko iztiskajo, izpolnijo ter jih nato prinesejo v poslovalnico in oddajo ali pa jih pošljejo po navadni pošti. Prepoznaven logotip podjetja je takoj levo zgoraj in je prisoten na vseh spletnih straneh. Spletne strani so zaradi kompleksnosti in velikega števila informacij razdeljene z razdelilnimi črtami na več enot, kar mi je všeč. Še bolj kot všečno, pa je funkcionalno, saj vemo, da je iz zaslona težko brati. Z razdelilnim črtami pa je branje nekoliko lažje, saj vsako besedilo obdano s črtami predstavlja zaokroženo celoto.

46

4.3 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE DEBITEL D.D. SLIKA 3: Naslovna stran Debitela

VIR: http://www.debitel.si/index.php Naslovna stran debitelove spletne strani je dolga 1,5 strani. Iz URL naslova je jasno razvidno ime podjetja, zato si naslov ni težko zapomniti. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani. Povezava je hitra, tako, da ne potrebujemo več kot eno sekundo za vrnitev na naslovno stran. V desnem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Edina pomanjkljivost iskalnika je ta, da je preveč slovnično pravilen. Če v iskalnik vtipkamo NOKIJA ne dobimo nobenih zadetkov, če pa vtipkamo NOKIA, tako kot je pravilno, se nam izpišejo zadetki. Kontaktni podatki direktno na naslovni strani niso vidni, vendar je nad osnovnim menijem gumb »Kontakt«, kjer dobimo, če nanj kliknemo, telefonsko in faks številko posameznih oddelkov v podjetju, mobilno številko klicnega centra Debitel in elektronski naslov, kamor lahko posredujemo naše pritožbe in pohvale. Tako lahko z enim klikom pridemo do kontaktnih podatkov. Novice so opremljene z datumom, tako da lahko opazimo, da so strani ažurirane verjetno po potrebi. Glede na to, da je mobilna telekomunikacija področje, ki se zelo hitro razvija, predvidevam, da se strani obnavljajo pogosto.

47

Naslovno stran in vse ostale strani ni mogoče uporabljati v nobenem tujem jeziku, zato štejem to kot pomanjkljivost te spletne strani. Izredno me moti, da je naslovna stran Debitela hkrati tudi prva podstran, saj se naslovna stran začne kar s sklopom Zasebni uporabniki. Menim, da bi vsaka spletna stran morala imeti naslovno stran. S tem ne mislim naslovno stran v kontekstu VSTOPITE, vendar naslovno stran, ki se razlikuje od ostalih strani. Ni mi všeč združevanje naslovne strani s katero od ostalih strani, tako kot je to pri njihovi naslovni strani. VSEBINA Naslovna stran http://www.debitel.si/index.php vsebuje meni, ki je razdeljen na 4 osnovna področja:

1. Zasebni uporabniki: kjer pridobimo informacije o mobilnikih, paketih, ugodnostih, storitvah in pogojih sodelovanja.

2. Poslovni uporabniki: kjer se vsebina razdeli na iste elemente, kot pri prej naštetih

elementih zasebnih uporabnikov.

3. Moj debitel: kjer pridobimo informacije o debinetu, ki ponuja vpogled v storitve in upravljanje naročniškega razmerja, vpogled v tekoči mesečni znesek pogovorov in natis izdanih računov, izpis in podroben pregled pogovorov za pretekli mesec, pregled vseh vključenih GSM in dodatnih storitev, naročanje sprememb in novih storitev ter brezplačno pošiljanje SMS sporočil - do 30 na mesec. Nadaljuje se z rubriko naročniško geslo, ki predstavlja uporabnikovo identifikacijo, kadar komunicira z Debitelovim Klicnim centrom. Sledi rubrika debispomin, ki omogoča daljinsko shranjevanje, sinhronizacijo in urejanje telefonskega imenika, osebnega koledarja, opravil in beležk ter obnovitev v primeru kraje, izgube, okvare ali zamenjave mobilnika. Nato sledijo še rubrike pomoč, imenik, e-novice, novice in posladki.

4. Podjetje: tukaj je predstavljeno poslanstvo in vizija, zaposleni, osebna izkaznica,

press in kontakti. Poleg omenjenih 4 osnovnih področij naslovna stran vsebuje še štiri podpodročja, in sicer:

• Novo v ponudbi • Novice • Prodajna mesta • Obvestila

Za hitrejšo navigacijo debitelova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave« na teme in vsebine, ki jih uporabniki najpogosteje obiskujejo in se nahaja nad glavnim menijem in vsebuje tri povezave:

48

• Kontakt: kjer so zapisane kontaktne telefonske številke in elektronski naslov. • Načrt strani: kjer se nam na ekranu izpiše kazalo, ki ima zajeto vso vsebino

spletne strani z vsemi rubrikami in njenimi podrubrikami. • Domov: če se kadarkoli izgubimo se vedno lahko vrnemo na naslovno stran.

Na Debitelovi spletni strani ni zaslediti Pogostih vprašanj in odgovorov oziroma FAQ rubrike. NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija je enostavna in nazorna. Poti od naslovne strani do iskanih informacij so dokaj kratke, saj potrebujemo v povprečju tri klike. Za enostavnejšo navigacijo skrbita tako iskalnik kot tudi »hitra povezava« načrt strani, ki zelo olajšata iskanje konkretnih informacij. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se vrhnji del spletne strani, kjer je glavni meni in vse ostale prej omenjene hitre povezave, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Na meniju so oblikovalci spletne strani uporabili za vsako osnovno področje drugo barvo. Tako je sklop Zasebni uporabniki obarvan svetlo modro, sklop Poslovni uporabniki svetlo rjavo, sklop Moj debitel svetlo rdeče in sklop Podjetje svetlo zeleno. To se mi zdi izvrstna rešitev, saj vedno vemo, kje se nahajamo. Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani Debitela so pregledna. Velikost pisave je primerna, poudarjenost besed pa je prisotna glede na pomembnost informacij. Ob glavnem meniju skrajno desno so ikone, s klikom na njih pa si lahko nastavimo poljubno velikost pisave ter razmik med vrsticami. Spletne strani so barvno usklajene, poudarjeni so svetli odtenki modre, rjave, rdeče in zelene barve, kot že prej omenjeno glede na osnovne sklope v meniju. Za ozadje je uporabljena bela barva, medtem ko je črna barva uporabljena za tisk. Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, pogrešam možnost povezave na začetek strani. S povezavami in ponudbo spletnih strani Debitela sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani. Spletna stran vsebuje slike telefonov, nima pa večpredstavnih vsebin ali elementov. Strani se nalagajo hitro brez kakršnihkoli zapletov. Naslovna spletna stran je zaradi kompleksnosti in velikega števila informacij razdeljena z razdelilnimi črtami na več enot, kar mi je všeč. Še bolj kot všečno, pa je funkcionalno, saj vemo, da je iz zaslona težko brati. Z razdelilnim črtami pa je branje nekoliko lažje, saj vsako besedilo obdano s črtami predstavlja zaokroženo celoto.

49

4.4 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE TUŠMOBIL D.O.O. SLIKA 4: Naslovna stran Tušmobila

VIR: http://www.tusmobil.si/ Tušmobilova naslovna stran je prva od do sedaj proučenih strani mobilnih operaterjev, ki ima dolžino strani eno stran. Iz URL naslova je jasno razvidno ime podjetja, zato si naslov ni težko zapomniti. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani in povezava je hitra. Tako, da ne potrebujemo preveliko časa za vrnitev na naslovno stran. V desnem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Tako, kot pri vseh do sedaj analiziranih operaterjih, je tudi ta iskalnik nekoliko pomanjkljiv, saj je preveč slovnično pravilen. Ne prepozna sopomenk, napačno natipkanih besed in množinskih različic besede. Kontaktne informacije direktno na naslovni strani niso vidne, vendar je levo zgoraj ikona, ki nas takoj popelje do strani s kontaktnimi informacijami in sicer, ime družbe, telefonske in faks številke nekaterih oddelkov ter kontaktni obrazec, kjer vtipkamo naše podatke in želeno sporočilo ter jim tako že pošljemo e-mail. Vendar sam e-naslov ni razviden. Prav tako obstaja še druga hitra povezava »Kontakt«, ki se nahaja levo na dnu strani in nas popelje na isto stran. Tako lahko z enim klikom pridemo do kontaktnih informacij.

50

Če se odločimo pogledati novice, kliknemo na hitro povezavo Obvestila. Odpre se nam nova stran, na kateri piše, da trenutno ni novih obvestil. Tako ne moremo vedeti, ali so novicam oz. obvestilom dodani datumi. Prav tako nisem nikjer zasledil podatka o zadnji obnovitvi spletnih strani. Zaradi tega ne morem vedeti ali so strani ažurne. Predvidevam pa, da jih posodabljajo po potrebi. Spletne strani Tušmobila so na voljo le v slovenskem jeziku, kar predstavlja pomanjkljivost teh strani. VSEBINA Naslovna stran www.tusmobil.si je razdeljena na glavni meni, ki je razdeljen na 4 osnovna področja:

1. Predplačniki: kjer pridobimo informacije o mobilnih telefonih namenjenih predplačnikom, cenik, splošni pogoji ter spletno naročilo, kjer lahko kupimo izbrani telefon kar preko spleta, če izpolnimo naročilnico z našimi podatki. Za nakup ni potrebna predhodna registracija.

2. Naročniki: kjer najdemo podkategorije mobilni telefoni, osnovni in dodatni paketi,

cenik ter splošni pogoji.

3. Pomoč: kjer je mogoče pridobiti informacije na teme, kot so uporabniki, uporabniki in storitve ter o prenosljivosti mobilnih številk. Stran je sestavljena iz vprašanj, ki jim sledijo odgovori.

4. Prodajna mesta: ta kategorija je razdeljena na dve podkategoriji, in sicer

pooblaščeni prodajalci in prodajna mesta. Poleg omenjenih štirih osnovnih področij naslovna stran vsebuje še tri podkategorije, in sicer:

• Internet • Telefonija • Televizija

Če kliknemo na katerokoli od teh podkategorij se nam odpre naslovna spletna stran Tuš telekoma (http://www.tustelekom.si/), ki nadalje opisuje te storitve. Za hitrejšo navigacijo Tušmobilova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave« na teme in vsebine, ki jih uporabniki najpogosteje obiskujejo in se nahaja na samem dnu strani in vsebuje 6 povezav:

• O nas: kjer izvemo naziv podjetja, skrajšan naziv, pravno obliko, sedež podjetja, ime direktorja itd.

• Zaposlovanje: kjer dobimo informacije o trenutnih razpisanih delovnih mestih. • Kontakt: kjer najdemo kontaktne informacije in kontaktni obrazec, s katerim lahko

podjetju pošljemo želeno sporočilo.

51

• Tuš Hosting: je data center, ki ponuja vrhunsko in prilagodljivo okolje, zadovoljuje potrebe širokega kroga uporabnikov, od malih do velikih podjetij. Tušhosting sistem gostovanja dosega odlično razmerje med ceno in kakovostjo ter obsega Gostovanje vašega strežnika oziroma kolokacija (angl. Colocation) Namenski strežnik (angl. Dedicated Server) Virtualni strežnik (angl. Virtual private server, Virtual hosting, Shared hosting).

• Obvestila: kjer najdemo novice oziroma obvestila. • Pravno obvestilo: kjer izvemo, da je vsebina spletnih strani podvržena določilom

zakonodaje in predpisov s področja avtorskih pravic, blagovnih znamk, varovanja zasebnosti in elektronskih komunikacij, da vse blagovne in storitvene znamke pripadajo njihovim nosilcem ter da so vse pravice pridržane.

Na Tušmobilovi spletni strani ni Pogostih vprašanj in odgovorov oziroma FAQ rubrike, je pa že omenjena kategorija Pomoč, kjer so vprašanja in odgovori. Vendar dvomim, da so bili v razpravo povabljeni uporabniki. Najbrž je podjetje Tušmobil enostavno spisalo listo informacij, ki bi jih uporabniki naj poznali. NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija oziroma premikanje po straneh je hitro, pregledno in enostavno. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se glava spletne strani, kjer je glavni meni, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Na glavnem meniju se nam zeleno okviri sklop v katerem se nahajamo, tako da vedno vemo, kje se nahajamo. Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, nimamo možnosti povezave na začetek strani. Le v rubriki pomoč so povezave na vrh strani. S povezavami in ponudbo spletnih strani Tušmobila sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani. Na sredini naslovne strani je dodana slika, ki jo lahko opazimo tudi na reklamnih panojih ob cestah. Zaradi te slike se stran ne nalaga dolgo. Stran se naloži v dobrih dveh sekundah. Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino, ključne besede so poudarjene. Besedilo je ponekod podprto s slikami in fotografijami za boljšo predstavo. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani Tušmobila so pregledna. Velikost pisave je nekoliko manjša in fiksna. S tem je uporabnikom onemogočeno, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave in razmik med vrsticami. Vrsta in slog pisave sta primerna. Spletne strani so barvno usklajene, poudarjeni sta predvsem dve kontrastni barvi, in sicer bela in črna. Bela barva je uporabljena za ozadje, medtem ko je črna barva uporabljena za tisk. Naslovi besedil so zelene barve, ki je tudi prepoznavna barva podjetja. Prepoznaven logotip podjetja je takoj levo zgoraj in je prisoten na vseh spletnih straneh.

52

4.5 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE M MOBIL D.D. SLIKA 5: Naslovna stran M mobil-a

VIR: https://www.mercator.si/mmobil/mmobil Naslovna stran M mobilove spletne strani je dolga stran in pol. Iz URL naslova je razvidno, da je M mobil projekt podjetja, ki se ukvarja s trgovino z živili, in sicer družbe Mercator. Opravljanje storitev ponudnika mobilne telefonije je stranska dejavnost podjetja. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani in povezava je hitra. Tako, da ne potrebujemo veliko časa za vrnitev na naslovno stran. V desnem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Pomanjkljivost iskalnika je ta, da je preveč slovnično pravilen. Ne prepozna sopomenk, napačno natipkanih besed ali množinskih različic besed. Gre za podobno pomanjkljivost kot pri vseh ostalih operaterjih. Kontaktni podatki direktno na naslovni strani niso vidni vendar je nad osnovnim menijem gumb »Kontakti«, kjer dobimo, če nanj kliknemo, telefonsko številko, mobilno številko za uporabnike, ki kličejo iz tujine, naslov in elektronski naslov kamor lahko posredujemo naše pritožbe in pohvale. Novice, ki jih najdemo pod kategorijo »O M mobilu« niso opremljene z datumom. Prav tako nikjer na spletnih straneh ni opaziti podatka, kdaj naj bi bile strani posodobljene. To štejem kot pomanjkljivost te spletne strani.

53

Spletne strani M mobila so na voljo le v slovenskem jeziku, kar predstavlja še eno pomanjkljivost teh strani. VSEBINA Naslovna stran www.mercator.si/mmobil/mmobil je razdeljena na glavni meni, ki je razdeljen na 6 osnovnih področij:

1. O M mobilu: kjer uporabniki pridobijo informacije o pokritosti, o posebnih in splošnih pogojih uporabe. Tukaj najdemo tudi obvestila.

2. Ponudba: kjer najdemo informacije o paketih M mobil-a ter o mobilnih telefonih,

o kartici SIM, o vrednostnih karticah ter o ponujenih storitvah.

3. Cenik: kjer je mogoče pridobiti informacije o cenah pogovorov ter ostalih storitev, ki jih omogoča M mobil.

4. Ugodnosti: tu dobimo informacije o trenutnih ugodnostih. V času ogleda spletne

strani so bile naslednje ugodnosti: Eden za plačilo, drugi za darilo; Bonusni sistem M mobil; Storitev Prijatelji; Kuponi za november 2007; Nakup na obroke; Bonus 30 eur.

5. Postani uporabnik: kjer dobimo informacije o prodajnih mestih in o prenosu

številke na M mobil.

6. Klub M mobil: klub, ki uporabnikom predplačniškega paketa M mobil prinese številne ekskluzivne ugodnosti in posebne popuste.

Poleg omenjenih osnovnih področij naslovna stran vsebuje še tri podpodročja, in sicer:

• Predplačniški paketi M mobil s telefonom, kjer je tudi možnost nakupa v spletni trgovini ob predhodni registraciji.

• Bonusni sistem M mobil: dobroimetje v obliki eBonov na kartici Mercator Pika.

• Storitev Prijatelji: možnost izbire treh številk, ki se jih kliče po polovični ceni.

Za hitrejšo navigacijo M mobilova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave« na teme in vsebine, ki jih uporabniki najpogosteje obiskujejo in se nahaja nad glavnim menijem in vsebuje 4 povezave:

• Domov: če se kadarkoli izgubimo se vedno lahko vrnemo na naslovno stran. • FAQ: tu so zbrana vprašanja, ki so pogosto zastavljena in seveda odgovori. • Vprašajte nas: tu je podan e-naslov kamor lahko pošljemo vprašanja ali pa

izpolnimo obrazec s svojimi podatki in natipkamo vprašanje. • Kontakti: kjer najdemo telefonsko številko, naslov in elektronski naslov, kamor

lahko posredujemo naše pritožbe in pohvale ter vprašanja.

54

Na samem vrhu spletne strani so še druge »hitre povezave«, ki ponujajo uporabniku povezave na druga spletna mesta v okviru družbe Mercator, ki se kot že rečeno v glavnem ukvarja s trgovino z živili. Te povezave pa so: Mercator.si, Pika, 5nadan, Lumpi, Uživajmo zdravo, Klub Maxi, Spletna trgovina, M Holidays, Ljubimo življenje. Kjerkoli se nahajamo na M mobilovi spletni strani imamo stalen dostop do Pogostih vprašanj in odgovorov oziroma FAQ rubrike. NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija je enostavna in nazorna, poti od naslovne strani do iskanih informacij so dokaj kratke, saj potrebujemo v povprečju dva do tri klike. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se glava spletne strani, kjer je glavni meni in vse ostale prej omenjene hitre povezave, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Na glavnem meniju se nam kategorija, v kateri se nahajamo, obarva belo, tako da vedno vemo, kje se nahajamo. Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, pogrešam možnost povezave na začetek strani. S povezavami in ponudbo spletnih strani M mobila sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani. Na sredini naslovne strani je dodana animacija z osmimi slikami. Zaradi tega dodatka se stran ne nalaga dolgo. Stran se naloži v dobrih dveh sekundah. Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino, ključne besede so poudarjene, obrazložitve pa dosegljive s klikom na povezavo. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani M mobila so pregledna. Velikost pisave je nekoliko manjša in fiksna. To uporabnikom onemogoča, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave in razmik med vrsticami. Vrsta in slog pisave sta primerna. Spletne strani so barvno usklajene. Prevladujejo bela, svetlo modra, rdeča in vijolična barva. Bela barva je uporabljena za ozadje, črna barva je uporabljena za tisk, naslovi posameznih besedil pa so rdeče barve. Besedila na ostalih straneh so opremljena s slikicami, ki so manjše velikosti in ne vplivajo dosti na hitrost nalaganja strani. Slike in fotografije niso moteče, kvečjemu všečne. Prepoznaven logotip podjetja je takoj levo zgoraj in je prisoten na vseh spletnih straneh. Spletne strani so razdeljene z razdelilnimi črtami na več enot, kar mi je všeč. Hkrati pa je tudi funkcionalno, saj vemo, da je iz zaslona težko brati. Z razdelilnimi črtami pa je branje nekoliko lažje, saj nam loči besedilo, ki ga želimo prebrati in nam pogled ne skače na druga besedila.

55

4.6 ANALIZA SPLETNIH STRANI DRUŽBE IZI-MOBIL D.D. SLIKA 6: Naslovna stran Izi mobil-a

VIR: http://www.izimobil.si/index.jsp Naslovna stran izi mobilove spletne strani je dolga dve strani. Iz URL naslova je jasno razvidno ime podjetja in si zato naslova ni težko zapomniti. Gumb »domov« najdemo na vsaki podstrani in povezava je hitra, tako, da ne potrebujemo veliko časa za vrnitev na naslovno stran. V desnem kotu zgoraj najdemo tudi iskalnik, ki dobro deluje. Edina pomanjkljivost iskalnika je ta, da je preveč slovnično pravilen. Če v iskalnik vtipkamo NOKIJA ne dobimo nobenih zadetkov, če pa vtipkamo NOKIA, tako kot je pravilno, se nam izpišejo zadetki. Kontaktni podatki direktno na naslovni strani niso vidni, vendar je v osnovnem meniju povezava »O nas«, kjer dobimo, če nanj kliknemo, elektronski naslov namenjen za podrobnejše informacije o ponudbi, ali če želijo uporabniki stopiti v stik z njimi. Zapisana je še telefonska številka ter spletni naslov. V rubriki aktualno so novice, ki so opremljene z datumom, tako da lahko opazimo, da so strani ažurirane verjetno po potrebi. Ob dnevu ogleda spletnih strani je bila najnovejša novica stara 15 dni.

56

Spletno stran je mogoče uporabljati v več tujih jezikih in sicer v italijanskem, srbskem, nemškem, angleškem, albanskem in hrvaškem, zato štejem to kot prednost te spletne strani. Vendar so strani v tujih jezikih močno okrnjene, saj obsegajo le eno spletno stran za posamezen tuj jezik, kjer najdemo le osnovne informacije. VSEBINA Naslovna stran http://www.izimobil.si/index.jsp vsebuje meni, ki je razdeljen na šest osnovnih področij:

1. Domov: je povezava na naslovno stran.

2. Izinakup: kjer lahko opravimo nakup kartice sim in napolnimo račun preko interneta

3. Izitelefon: kjer imamo predstavljene vse telefone v ponudbi razdeljene po

proizvajalcih in opremljene s cenami in jih je mogoče kupit preko interneta brez predhodne registracije. Potrebno je samo izpolniti dan obrazec z zahtevanimi podatki.

4. Izicene: kjer najdemo cene klicev, pošiljanj sporočil, mednarodnih klicev, klicev

na posebne številke in 090 ter primerjavo predplačniških paketov slovenskih mobilnih operaterjev.

5. Izistoritve: kjer najdemo informacije o vseh storitvah, ki jih omogoča Izi mobil.

6. O nas: kjer dobimo informacije o Izimobilu, o IZI mobil d.d., kontaktne podatke,

pogoje poslovanja, informacije o zaposlitvi ter informacije za novinarje. Poleg omenjenega glavnega menija naslovna stran vsebuje rubrike, ki se nahajajo pod glavo strani in sicer: izimobil, aktualno, izipomoč, izitelefoni, izipaketi, iziprenos, SPAR izipaket, izinet, iziklub, izikuža, izizaklad. Za hitrejšo navigacijo izimobilova spletna stran ponuja uporabniku »hitre povezave«, ki se nahaja nad iskalnikom in vsebuje štiri povezave:

• Napolni iziračun: kjer lahko preko interneta napolnimo predplačniški račun. • Izistanje: kjer lahko izvemo koliko še imamo denarja na računu. • Iziodzivnik: kjer imamo možnost vklopa ali izklopa telefonskega odzivnika. • Pomoč: kjer najdemo navodila, obrazce, vprašanja in odgovori, pošlji vprašanje,

klicni center. Na Izi mobilovi spletni strani ni Pogostih vprašanj in odgovorov oziroma FAQ rubrike, je pa že omenjena kategorija Pomoč, kjer so vprašanja in odgovori. Vendar dvomim, da so bili v razpravo povabljeni uporabniki. Predvidevam, da je podjetje Izi mobil enostavno spisalo listo informacij, ki bi jih uporabniki naj poznali, saj lista vsebuje vsega sedem osnovnih vprašanj.

57

NAVIGACIJA IN VIZUALNA PODOBA Navigacija je enostavna in nazorna, poti od naslovne strani do iskanih informacij so dokaj kratke, saj potrebujemo dva do tri klike. Za enostavnejšo navigacijo skrbi iskalnik, ki zelo olajša iskanje konkretnih informacij. Sprehajanje po spletnih straneh ni zahtevno, saj se vrhnji del oziroma glava spletne strani, kjer je glavni meni in vse ostale prej omenjene hitre povezave, ne spreminja in je enak na vseh ostalih spletnih straneh (podstraneh). Besedilo je podano jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino. Bistvo vsebine se pokaže že v naslovu, v nadaljevanju besedila je le širši vsebinski opis. Besedila spletne strani Izimobila so pregledna, velikost pisave je nekoliko manjša. Spletne strani so barvno usklajene, poudarjeni sta bela in oranžna barva. Za ozadje je uporabljena bela barva, za tisk je uporabljena črna barva, oranžna barva pa je uporabljena za rubrike in naslove Na straneh, ki obsegajo več zaslonskih dolžin, pogrešam možnost povezave na začetek strani. S povezavami in ponudbo spletnih strani Izimobila sem zadovoljen, saj nisem našel nobene nedokončane ali nedostopne strani. Grafika in besedilo sta v ustreznem razmerju, prisotne so slike, predvsem slike telefonov v ponudbi. Prepoznavni logotip podjetja je takoj levo zgoraj in je prisoten na vseh spletnih straneh.

58

5 SKLEP Internet ponuja velike možnosti, vendar sama pojavnost na spletu ni dovolj. Uporabniki interneta postajajo vse bolj zahtevni, pojavljajo pa se tudi nove tehnološke možnosti. S časom se spreminjajo tudi uporabniške potrebe in sama skupina uporabnikov določene spletne strani. Nekateri zaradi nezadovoljstva odhajajo, prihajajo pa novi obiskovalci strani. Dobro spletno mesto mora biti v prvi vrsti prirejeno za uporabnike. Učinkovito je, če se po njem lahko hitro in enostavno orientiramo. Ne sme vsebovati preveč teksta. Uporabnika naj navdušuje z dinamičnimi vsebinami, dodatnimi storitvami, interakcijo, vizualno podobo itd. Spletno mesto mora biti ažurno, kar pomeni, da se vsebina dopolnjuje v najkrajših možnih intervalih. Čas prikaza spletne strani mora biti čim krajši, uporabnikom mora zagotavljati varovanje njihovih osebnih podatkov, biti mora kredibilno in zaupanja vredno, predvsem pa enostavno, funkcionalno in vsebinsko zanimivo za uporabnika. V diplomskem delu sem analiziral spletne strani slovenskih mobilnih operaterjev, in sicer Mobitela, Simobila, Debitela, Tušmobila, M mobila ter Izimobila. Spletne strani sem analiziral po naslednjih kriterijih: elementi naslovne strani, vsebine spletnih strani, navigacije in vizualne podobe. Ugotovil sem, da so vse naslovne strani približno enako dolge, URL naslovi so sestavljeni iz imena podjetja, tako, da spletnega mesta ni težko najti. Vsi ponudniki mobilne telefonije imajo povezavo »domov« na vseh nivojih in glava strani se ne spreminja in nikdar ne izgine z nobene strani. Nadalje, vse strani vsebujejo iskalnik, ki dobro deluje in je koristen pripomoček za hitro iskanje. Na straneh vseh mobilnih operaterjev so kontaktni podatki. Spletne strani so na voljo v tujem jeziku le pri polovici slovenskih mobilnih operaterjev. Mobitelove in Simobilove spletne strani so na voljo v angleškem jeziku, medtem ko me je izredno presenetil Izi mobil, ki ima na voljo kar šest tujih jezikov. Ostale spletne strani ponudnikov mobilne telefonije so samo v slovenskem jeziku. Štirje ponudniki omogočajo elektronsko prodajo mobilnih telefonov in dodatne opreme. To so Mobitel, Tušmobil, M mobil in Izi mobil. Za Izi mobil me to niti ne preseneča, saj gre za virtualnega mobilnega operaterja. Spletne strani vseh mobilnih operaterjev vsebujejo cenike in sezname ter opise storitev. Pri nobenem ponudniku nisem našel nedokončane strani ali strani, ki ne bi delovala. Vsa spletna mesta vsebujejo novice ali obvestila, a le polovica jih je opremila tudi z datumom. Spletna mesta, ki so vsebovala novice brez datumov so Simobil, Tušmobil ter M mobil. Vsi operaterji imajo rubrike, v katere lahko uporabniki vpisujejo svoja mnenja pohvale in pripombe, a le dva operaterja imata FAQ rubriko (Mobitel in M mobil), ter dva (Tušmobil in Izi mobil), ki vsebujeta vprašanja in odgovore, vendar pa so le-ti čisto osnovni in verjetno vprašanja niso bila postavljena s strani uporabnikov. Prav tako noben operater, razen Mobitela, nima ob daljših straneh povezave na začetek strani. Vsekakor je pomanjkljivost tudi to, da je pisava majhna in fiksna in za ljudi s slabim vidom težko berljiva. Le Debitel ima možnost povečave pisave. Z analizo sem ugotovil, da so strani slovenskih mobilnih operaterjev v splošnem všečne, dovolj informativne in funkcionalne, vendar bi se jih kljub vsemu dalo še izboljšati.

59

6 POVZETEK Elektronsko poslovanje ima pomembno prednost pred klasičnim poslovanjem, kar vpliva na zvišanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter pospeševanje ekonomskega razvoja. Elektronsko poslovanje omogoča nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje splošno sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Pojavlja se veliko različnih definicij elektronskega poslovanja, večinoma se razlike pojavljajo predvsem zaradi ožjega ali širšega pogleda na celotno področje in pa zaradi različnega namena, za katerega so bile definicije napisane. Glede na sodelovanje subjektov v e-poslovanju so se med drugim oblikovale tri glavne vrste poslovanja: podjetje – podjetje oziroma B2B; podjetje – potrošnik oziroma B2C; javna in državna uprava – podjetja in posamezniki oziroma G2B in G2C. Število možnih žrtev računalniške kriminalitete raste iz dneva v dan. Tako je že vsak uporabnik interneta postal potencialna možna žrtev. Prevladujoče skupine zlonamerne programske opreme so virusi, trojanski konji, črvi in kombinirani virusi. Storilce računalniškega kriminala lahko razdelimo v tri skupine: zaposleni v institucijah, storilci izven institucij (krekerji) in računalniški zagnanci (hekerji). Za zagotovitev varnostnih storitev so na voljo različne metode: kriptografija, elektronski podpis, požarni zid, gesla in drugo. Elektronsko poslovanje vpliva na ekonomijo tako, da zagotavlja boljše tržne informacije, nižje proizvodne in distribucijske stroške, nižje transakcijske stroške, omogoča prilagajanje cen in tvorjenje virtualnih skupnosti. Spletna stran kot nosilec vsebinske celote se lahko povezuje s katerokoli spletno stranjo spleta. Osnovni protokol, ki je potreben za prenos in doseg WWW strani, je HTTP in označevalni jezik HTML, ki določa način, kako bo dokument prikazan na zaslonu računalnika. Videz spletne strani je odvisen od uporabnikovega računalnika, nastavitev spletnega pregledovalnika, ki jih izbere uporabnik, vrste spletnega pregledovalnika in dodatkov spletnega pregledovalnika. Spletne strani v glavnem razdelimo po vrstah na osebne, tematske, poslovne in razvedrilne. Za oblikovanje spletnih strani moramo poznati spletni jezik, spletne strežnike, spletne pregledovalnike in njihove posebnosti, veljavne standarde za oblikovanje spletnih strani ter omogočiti dostop spletnih strani uporabnikom s posebnimi potrebami. Med strukture spletnih strani sodijo linearna, mrežna, hierarhična, nekateri pa navajajo še krožno strukturo spletne strani. Uporabnost spletne strani je odvisna od povezav, navigacije, dizajna URL naslova, kakovosti iskalnikov, vsebine, ponudbe vsebine, ažuriranja, klepetanja z uporabniki, grafične podobe in izgleda, preglednosti in primernosti velikosti pisav, barvne primernosti in usklajenosti ter tehnične zasnove. Ključne besede: mobilni operater; internet; elektronsko poslovanje; spletna stran; svetovni splet; analiza spletnih strani; varnost; zakon; pravni sistem; informacijska tehnologija

60

7 ABSTRACT Electronic commerce has important advantage before classic commerce, what influence on increasing economic prosperity and live standard and accelerates economic development. Electronic commerce enables knew ways of doing economic transactions and influence on changing general accepted ways of doing busniess.We can find a lot of diferent definitions about electronic commerce, mostly they are diferent because of narrow or wider point of view on a whole field and because of diferent intension for wich definitions were writen. Regarding on wich subject cooperate in e-commerce, we have three sort of business: business to business or B2B; business to consummer or B2C; governmment to business or G2B and governmment to citizen or G2C. Number of potencial victims of computer criminal grows from day to day. Every user of internet has already become a potencial victim. Main groups of malevolent program equipment are viruses, trojan horses, worms and combinated viruses. Those who commit computer criminal can be divided into three groups: employers, hakers and krekers. To assure the security services we can use various methods: criptography, electronic signiture, fire wall, passwords and other. Electronic commerce influence on economy in a way, that assures better market informations, lower production and distribution costs, lower transactoins costs, allows price accustomation and allows creating virtual community. Web page as bearer of content entirety can be conected with whatever page of the web. Basic protocol wich is needed for transfering and reaching WWW (world wide web) pages is HTTP (Hyper Text Transfer Protocol) and markup language HTML (Hvpert Text Markup Language), wich defines how document will be shown on scren of computer. Apperance of web page depends on users computer, settings of web browser, wich user chooses, then depends on sort of web browser and additions of web browser. Web pages can be divided on personal, topical, business and cheerful pages. To shape web pages we need to know web language, web servers, web browsers and their speciality, valid standards for designing web pages and enable access of web pages to users with a special needs. Structure of web pages can be linear, netlike, hierarcher, someones also state circular structure of web pages. Usability of web pages depends on links, navigation, design of URL address, quality of searcher, content, pages needs to be up to date, frequently asked questions rubric, graphic image and apperance, big enough letters, appropriate and harmonized colors and technical design. Key words: mobile operater; internet; electronic commerce; world wide web; web site, web page; analysis of web pages; security; laws; legal system; information technology;

61

8 LITERATURA

1. Chen, Stephen. 2001. Strategic Managment of e-Business. West Sussex, Johny Wiley Sons.

2. Forcht A. Karen.1998. Computer security managment. Cambridge: Internacional

Thomson publishing company.

3. Gerkeš, Maksimiljan. 2001 Snovanje spletnih strani in spletov [online]. Dostopno na: http://www.home.izum.si/cobiss-obvestila/2001_2/html/clanek_01.html [9.11.2007]

4. Gingrich, Gerry. 2003. Managing IT in government, business & communities.

London: IRM Press.

5. Grošelj, Bojan in Prešeren, Saša. 2000. Informatika za podjetnike. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

6. Hanke, Johan-Christian. 2001. Spletne strani in HTML. Šempeter pri Gorici:

Flamingo založba d.o.o.

7. Hoque, Faisal. 2002. E – Enterprise Business models, architecture and components. Cambridge: Cambridge University Press.

8. Hribar, Peter. 1999. Spoznajmo internet. Šempeter pri Gorici: Flamingo založba

d.o.o.

9. Hribar, Peter. 2001 Spletne strani – Zvijače in nasveti. Šempeter pri Gorici: Flamingo Založba d.o.o.

10. Jereb, Eva. 2002. Avtomatizacija pisarniškega poslovanja: Spletna tehnologija in

dinamični HTML. Kranj: Moderna organizacija.

11. Jerman-Blažič, Borka s soavtorji. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV založba.

12. Jurkovič, Simon, Peter Golob, Tanja Oblak, Štefan Kropše, Vesna Pucelj, Mitja

Jerman. 2002. E-storitve za vsakogar: bodimo digitalno vključeni. Nova Gorica, Velenje: Mestna občina.

13. Kalkota, R., and A. B. Whinston. 1997. Electronic commerce: A Managers Guide.

Redding, MA: Addison Wesley.

14. Kjaer, Torben. 2000. Začnimo z internetom: naj ostane preprosto: Šempeter pri Gorici: Flamingo založba d.o.o.

15. Kozjek, Marjan. April 2002. Oblikovanje dobrih spletnih strani [online]. Dostopno

na: http://qube.s-gess.tb.cdus.si/users/mkozjek/spletne/html [9.11.2007]

62

16. Kuščar, Samo. 2002. O varnosti in odgovornosti. Monitor, Ljubljana, Infomedij

št.11. 17. Nielsen, Jakob. 2000. Designing Web usability. Indianepolis: New Riders, cop.

18. Oblikovanje univerzalno dostopnih spletnih strani. Študija Arctur, 2001 [online].

Dostopno na: http://arctur.si/zdss/text(web_acesibility.pdf. [9.11.2007]

19. OECD– Organisation for Economic Cooperation and Development. The economic and Social impact of electronic commerce. Preliminary Findings and Research Agenda [online]. Dostopno na: http://www.oecd.org./dataoecd/3/12/1944833.pdf [26.10.2007]

20. Oseli, Petra. 2003. Šest lastnosti dobrega spletnega mesta. Gospodarski vestnik št.

25.

21. Osojnik, Mojca, Grčman, Ariana. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja: priročnik za mala in srednje velika podjetja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.

22. Pavliha, Marko in Jerman-Blažič, Borka s soavtorji. 2002. Zakon o elektronskem

poslovanju in elektronskem podpisu. Ljubljana: GV založba.

23. Pečenko, Nikolaj. 2002. Virus. PC8 Mediji, Ljubljana: Infomediji, 02/VIII februar.

24. Perše, Zoran. 2000. Varstvo in zaščita osebnih podatkov pri elektronskem poslovanju. Gospodarski vestnik, Pravna Praksa, Ljubljana.

25. Perše, Zoran. 1999. Družbeni in poslovni vidik elektronskega poslovanja.

Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

26. Petauer, Boštjan. 2002. Obdavčitev elektronskega trgovanja. Ljubljana.

27. Power Richard. 1998. How NOT to build a firewall. Computer Security Institute [online]. Dostopno na: http://www.spirit.com/CSI/Papers/hownot.htm [23.10.2007].

28. Prodnik-Pepevnik, Vesna. 2001. Marketinški vidik uvajanja elektronskega

poslovanja v Slovenska podjetja. Ministrstvo za informacijsko družbo [online]. Dostopno na: http://www.merkur.eu/fileadmin/datoteke/kadri/dokumenti/e-valilnica/_2006/Zbornik-2001.pdf [2.11.2007]

29. RIS – Raba interneta v Sloveniji. [online] Dostopno na: http://www.ris.org/

30. Skrt, Radoš. 2002. Vpliv interneta na trženski splet podjetja. Win-ini, december,

31. Skrt, Radoš. 2003. Sedem sestavin dobre spletne strani [online]. Dostopno na:

http://www.nasvet.com/doc/dobre_spletne_strani.php [9.11.2007]

63

32. Smith, Bud in Bebak, Arthur. 2000. Oblikovanje spletnih strani za telebane.

Ljubljana: Pasadena.

33. Strauss J., Frosst R. 2001. E- marketing. 2nd edition. New Jersey: Prentice Hall.

34. Šuler, Aleš. 2003. Spoznajmo Front Page 2002 Šempeter pri Gorici: Flamingo Založba d.o.o 2003.

35. Turjaan Efrain, King David. 2003. Introduction to e-commerce. Upper Saddle

River (N.J.): Prentice Hall.

36. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis.

37. Vehovar, Vasja et. al. 1998. Internet v Sloveniji. Izola: Desk.

38. Zorec, Miha.1998. Svetovni splet Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. 9 VIRI

1. URL: http://www.e-drazb.com [26.10.2007]

2. URL: http://www.nua.com [26.10.2007]

3. URL: http://www.nasvet,com [9.11.2007]

4. URL: http://www.useit.com [9.11.2007]

5. URL: http://www.oblikovanje.com/spletne_strani.php [9.11.2007]

6. URL: http://www.w3.org [18.11.2007]

7. URL: http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT [18.11.2007]

8. URL: http://www.lib.berkdey.edu/TeachingLib/Guides/Internet/Glossary.html [18.11.2007]

9. URL: http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/pages/EPOS-Rezultati

[26.10.2007]

10. Kazenski zakonik, Popravki kazenskega zakonika, KZ-A popravki. Uradni list RS, št. 23 - 1053/999, april 1999.

11. Zakon o elektronskem poslovanju in podpisu. Uradni list RS št. 77/2000, št.

2/2001.