of 51 /51
∙ IVS ∙ CARITAS ∙ STVARNO PRAVO KOMPILACIJA (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in zakonov) ∙ ANNO ∙ MMIII ∙

Stvarno Kratka

  • Author
    joco

  • View
    45

  • Download
    5

Embed Size (px)

DESCRIPTION

skripta

Text of Stvarno Kratka

  • IVS CARITAS

    STVARNO

    PRAVO

    KOMPILACIJA (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig

    in zakonov)

    ANNO MMIII

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    1 2003 IUS CARITAS

    0. POJEM, PREDMET IN NAELA STVARNEGA PRAVA 0.1. POJEM IN PRAVICE STVARNEGA PRAVA

    Stvarno pravo ureja odnose med ljudmi glede predmeta, ki je stvar (objekt pravice).

    Stvarno pravo je del civilnega prava. Ureja premoenjska razmerja med posamezniki. Sistem

    stvarnega prava urejajo oblastvene pravice.

    Pravice stvarnega prava so izkljuujoe narave uinkujejo erga omnes (nasproti vsem).

    V oblastvene pravice sodijo lastninska pravica in pravice na tuji stvari. Te pravice so lahko

    izkljuujoe ali relativne (pojavlja se omejevanje lastninske pravice zlasti na nepremininah). Lastninska pravica ali lastnina je osrednja pravica, na kateri temelji sistem stvarnega prava.

    Lastnina je najira oblast, ki jo lahko znotraj pravnega reda priznavamo v odnosu do stvari. Vsebuje 3 upravienja:

    I. ius utendi = pravica uporabe;

    II. ius fruendi = pravica izkorianja;

    III. ius abutendi = pravica zlorabe. Danes ve ne moremo govoriti o naelu absolutne oblasti nad stvarjo, dane posamezniku, da pone s stvarjo, karkoli hoe. Lastnina je danes omejena:

    s pravicami na tuji stvari npr. slunost omejuje pravico uporabe zemljia;

    zaradi doseganja razlinih pravnih interesov: poseg v pravico uporabe z vidika urejanja prostora npr. postavitev objekta na zem-

    ljiu je odvisna od tega, ali pravni viri to dopuajo; omejitev pravice izkorianja npr. omejenost izkorianja gozdov s predpisi o goz-

    dovih;

    omejevanja zlorab. Teorija skua lastnino ilustrirati na primeru mehke oge omejevanja lastnine pomeni stiskanje oge. Prenehanje omejitev vrne ogo (lastnino) v prvotno obliko.

    Lastninska pravica je najira oblastvena pravica, ki imetniku omogoa izvajanje vseh oblastvenih pravic, ki jih pravni viri dovoljujejo.

    Kot objekt stvarnega prava se pojavljajo tudi premoenjske pravice. Tudi pravice so predmet

    lastnine. Veinsko mnenje je, da pravica pripada njenemu imetniku (detentor). Stvarna pravica na pravici:

    pravica je lahko predmet zastavne pravice; pravica je lahko predmet osebne slunosti = uitka. 0.2. TEMELJNA NAELA STVARNEGA PRAVA

    0.2.1. NAELO OMEJENEGA TEVILA PRAVIC STVARNEGA PRAVA

    (NAELO NUMERUS CLAUSUS)

    Pravice stvarnega prava uinkujejo erga omnes. Nihe tretji brez pravne podlage ne more posei v izvrevanje oblasti imetnika stvarnopravne pravice. Zato mora biti tevilo taknih pravic omejeno.

    Numerus clausus je naelo omejenega tevila stvarnih pravic. Izhaja iz dejstva, da so stvarne pravice izkljuujoe ter nastanejo le po volji zakona, ne po volji posameznika. Krog stvarnih pravic pri nas:

    (1) lastninska pravica:

    (2) slunostna pravica deli se na stvarne in osebne slunosti;

    (3) zastavna pravica lahko je posestna ali neposestna, na preminini ali nepreminini;

    (4) pravica stvarnega bremena;

    (5) zemljiki dolg = posebna oblika zastavne pravice na nepremininah, ki se glede nastanka, obstoja in prenosa razlikuje od hipoteke;

    (6) stavbna pravica (superficies) imetniku omogoa postavitev objekta na, pod ali nad tujim zemljiem.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    2 2003 IUS CARITAS

    Zemljiki dolg in stavbna pravica sta novi stvarni pravici, ki sta v veljavo stopili 1.1.2003 s Stvarnopravnim zakonikom.

    Zaradi naela numerus clausus drugih stvarnopravnih pravic ni.

    0.2.2. NAELO STVARI KOT PREDMETA PRAVIC STVARNEGA PRAVA Pravice stvarnega prava so pravice med ljudmi:

    katerih predmet je stvar; in

    katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo.

    Predmet stvarne pravice je najprej vedno stvar = samostojen telesni predmet, oblika energije

    ali valovanja, ki ga lovek lahko obvladuje. Objekti, ki nimajo lastnosti stvari, ne morejo biti predmet stvarnih pravic. Npr. podjetje ni stvar v smislu njene definicije, zato ne smemo govoriti o

    lastninski pravici na podjetjum, saj gre za pravno razmerje med pravno osebo in njenimi lani. Stvarnopravna upravienost gre podjetju kot pravni osebi, ki je lahko imetnik stvarnih pravic.

    Izjema od naela so premoenjske pravice. Pravica je lahko le predmet uitka in zastavne

    pravice, ne pa tudi drugih pravic stvarnega prava. Kadar je predmet pravice stvarnega prava

    premoenjska pravica, se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar.

    0.2.3. NAELO SPOSOBNOSTI STVARI Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, ki sicer izpolnjuje pogoje iz definicije stvari,

    vendar jo pravni red izkljuuje kot objekt pravic stvarnega prava. To so stvari, ki so

    absolutno izvzete iz pravnega prometa = stvari extra commercio. Izvzetje iz pravnega prometa

    mora za posamezno stvar doloiti poseben kogenten predpis.

    0.2.4. NAELU IZKLJUUJOEGA UINKOVANJA STVARNIH PRAVIC

    (NAELO ERGA OMNES)

    Imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico nasproti vsakomur. S tem so

    miljeni vsi, ki posegajo v stvarnopravno varovan poloaj brez pravnega temelja. Omejevanja stvarnopravnih poloajev so mona v mejah, ki jih postavlja Ustava v 67 z zakonom zaradi zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije lastninske pravice. Izkljuujoa narava pride do izraza v nainu varstva stvarnih pravic = opustitveni zahtevek

    (actio negatoria), s katerim imetnik zahteva prepoved sedanjih in bodoih posegov v zavarovan stvarnopravni poloaj.

    0.2.5. PREDNOSTNO NAELO (NAELO VRSTNEGA REDA) Pravice stvarnega prava imajo lahko za objekt isto stvar. Osnovna pravica stvarnega prava je

    lastninska pravica, ki imetniku zagotavlja vso pravno dopustno oblast nad stvarjo. Oblika

    omejevanja lastninske pravice so stvarne pravice na tuji stvari, ki del oblasti prenaajo na njihovega imetnika. Lastnik ne sme izvrevati svoje lastninske pravice na nain, ki bi posegel v pravico na tuji stvari, zato je s temi pravicami omejen. Med imetniki istovrstnih stvarnih pravic

    na tuji stvari lahko pride do konflikta interesov prednostno naelo pravi, da ima prej

    pridobljena pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico (prior

    tempore, potior iure = prejnji po asu, moneji po pravici). Naelo pride najbolj do izraza pri zastavnih pravicah.

    0.2.6. NAELO SPECIALNOSTI

    Pravice stvarnega prava lahko obstajajo samo na individualno doloeni stvari, razen e stvarnopravni zakonik doloa drugae. Npr. lastninska pravica lastniku preneha, e pridobi lastninsko pravico na stvari kdo drug. Lastninsko pravico lahko izvruje ve oseb v posebnem pravnem odnosu solastnine in skupne lastnine.

    Naeloma na posameznih delih stvari ni dopustno oblikovati stvarnopravnih razmerij. V tem je pomembna razlika med stvarnopravnim in obligacijskopravnim poloajem. Primer: soba v hii ni predmet pravice stvarnega prava, lahko pa je predmet obligacijskega najema.

    Izjeme od naela specialnosti so doloene na nepremininskem podroju:

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    3 2003 IUS CARITAS

    ureditev etane lastnine posamezni del enotne stvari (= zemljie s stavbo, ki izpolnjuje tehnine pogoje za vzpostavitev pravnega razmerja etane lastnine) teje za stvar v stvarnopravnem pomenu in je lahko predmet pravic stvarnega prava;

    priposestvovanje zemljia ob meji; gradnja ez mejo zemljia; osebne slunosti. Naelo specialnosti je izrecno uporabljeno v dolobah SPZ, ki pojasnjujejo sestavino in zbirno stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Sestavina ne more biti predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari. Zbirna stvar je ve stvari, ki po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar.

    0.2.7. NAELO POVEZANOSTI ZEMLJIA IN OBJEKTA

    (NAELO SUPERFICIES SOLO CEDIT)

    Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae. V klasinem lastninskem sistemu je nepreminina samo zemljika parcela. Vse, kar je z zemljiko parcelo trajno povezano, je del zemljia. Zato je pravnoformalno narobe govoriti o lastninski pravici na hii. Hia ni samostojna stvar predmet lastnikove pravice je zemljie skupaj z vsemi njegovimi sestavinami. Naelo povezanosti zemljia in objekta je osnova za celotno ureditev nepremininskega prava. Le ob upotevanju tega naela lahko deluje zemljia knjiga. Sistemska odmika od naela sta: o ureditev etane lastnine za nosilca lastninske pravice doloa posamezen del stavbe in ne

    solastninskega delea na zemljiu, na katerem stoji stavba v etani lastnini;

    o stavbna pravica (superficies).

    0.2.8. NAELO UPOTEVANJA DOBRE VERE Pojem dobre vere ni posebej opredeljen. Dobra vera ostaja pravni standard, ki ga vsebinsko

    napolnjuje praksa ob upotevanju vseh okoliin posameznega primera.

    Pri vsakem upotevanju dobre vere se izhaja iz domneve, da ta obstaja. Slabo vero mora dokazati, kdor zatrjuje slaboverno ravnanje. V praski to pomeni dokazovanje, da je nekdo vedel

    oz. bi moral vedeti za obstoj nekega dejstva. Takno dokazovanje je praviloma zelo teavno in se opira na sklepanje na podlagi indicov.

    0.2.9. NAELO ZAUPANJA V ZEMLJIKO KNJIGO Kdor se zanese na podatke o pravicah, vpisane v zemljiko knjigo, in pri tem ravna poteno, ne sme trpeti nobenih kodljivih posledic, etudi to pomeni poseg v pravico drugega. Takno ureditev zahteva varstvo pravnega prometa. Izpeljavi naela zaupanja v zemljiko knjigo sta: omejitev uinkov priposestvovanja proti dobrovernemu pridobitelju pravice pravica,

    pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila priposestvovana pravica vpisana v javno knjigo;

    veljavnost pomanjkljivih razpolaganj s skupnim premoenjem v zemljiko knjigo je vpisan le en lastnik skupnega premoenja (samo mo ali samo ena). Vpisani lastnik razpolaga s stvarjo. Pomanjkljivo razpolaganje je neveljavno le, e je tretji vedel: 1. da je stvar v skupni lasti IN 2. da je prilo do razpolaganja brez soglasja drugega skupnega lastnika.

    0.2.10. NAELO RAZPOZNAVNOSTI (PUBLICITETNO NAELO) Doloeni zunanji znaki kaejo na obstoj pravice stvarnega prava. Upotevanje teh zunanjih

    znakov (= publicitetni znaki) je bistveno za presojo dobre vere posameznika.

    Publicitetni znaki so:

    nain evidentiranja pri nepremininah teje se, da je imetnik stvarne pravice na

    nepreminini, kdor je kot imetnik vpisan v zemljiko knjigo. Zakon govori o domnevi lastninske pravice, ki pa jo lahko raztegnemo na vse stvarne pravice.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    4 2003 IUS CARITAS

    posest pri premininah publicitetni uinek lastninske pravice se izkazuje z izkazova-njem posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj

    lastninske pravice, kar pride najbolj jasno do izraza pri pridobitvi lastninske pravice od

    nelastnika lastninska pravica na preminini se pridobi, etudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenestni lastninsko pravico.

    0.2.11. PREPOVED ZLORABE STVARNIH PRAVIC

    Vse stvarne pravice mora imetnik uresnievati v skladu z njihovo naravo in namenom ter pri tem spotovati pravice drugih. Prepoved zlorabe je vsebinsko oja od vezanosti stvari na drubeni namen lastnine, zato lastnika ne omejuje, da stvar unii monost unienja je tradicionalno eden izmed lastninskih atributov, ki ga lastninski pravici ni mono na splono odvzeti. Vendar ni dopustno, da se pravice stvarnega prava kot nosilke svobode ravnanja in

    oblasti izvrujejo z izkljunim namenom kodovanja drugim, e posebej e takno izvrevanje imetniku ne prinaa nobene koristi. e izvrevanje stvarne pravice posega v javni interes, je taken interes treba zagotoviti s splono omejitvijo pravice na podlagi Ustave ( 67).

    0.3. USTAVNA IZHODIA STVARNEGA PRAVA

    0.3.1. PRAVICA DO LASTNINE

    33 Ustave: zajamena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pri nas poznamo klasien tip lastnine = lastninska pravica je enovita in ni odvisna od poloaja pravnega subjekta. Izraz zasebna lastnina eli le nakazati, da se taken tip lastnine razlikuje od drubene lastnine, ki smo jo poznali do 1991. Gre za termin, ki ni ve potreben, saj izhaja iz zgodovinskih okoliin. Pri nepremininah, ki tvorijo sukcesijsko (nasledstveno) maso, se lahko danes teoretino e pojavlja drubena lastnina. Pomen 33 je danes zelo irok. Pravica do lastnine je temeljna ekonomska pravica, ki je vpisana

    v katalog pravic. Seveda ni edina premoenjska pravica premoenje posameznika tvorijo

    vse pravice, ki imajo premoenjsko naravo.

    Protokol 1 k Evropski konvenciji o lovekovih pravicah 1. len oznauje obo loveko

    ekonomsko pravico do pridobivanja in uivanja premoenja. Zato je treba 33 Ustave razumeti kot kategorijo, ki zagotavlja splono pravico do premoenja in premoenjskih poloajev. Preko lastnine je na ustavni podlagi zagotovljeno varstvo celotne premoenjske sfere.

    0.3.2. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE

    67 Ustave: pridobivanje in uivanje lastninske pravice se lahko omeji z zakonom, e je to potrebno zaradi ekoloke, socialne in ekonomske funkcije. Samo zakon je tisti pravni akt, s katerim lahko sodobna drava posee v lastnika upravienja. Zakon mora imeti:

    ekoloki namen; socialni namen; gospodarski / ekonomski namen. Taken namen je vedno v javnem interesu. Najbolj tipina omejitev lastninske pravice je

    prostorsko urejanje = lastniku lahko prepovemo gradnjo objekta zaradi javnega interesa.

    Omejevanju je podvrena predvsem lastninska pravica na nepremininah. Sploni temelj

    omejevanja je omejevanja zaradi pravic drugih.

    Zaradi prostorskega urejanja se zemljia delijo v 3 osnovne kategorije: I. stavbna zemljia; II. kmetijska zemljia; III. gozdovi. Omejitve lastninske pravice se nanaajo na:

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    5 2003 IUS CARITAS

    o omejitve rabe = zapovedi in prepovedi;

    o doloanje posebnih pogojev za pridobivanje lastninskih pravic npr. predkupna pravica na kmetijskih zemljiih, privolitev upravnega organa za pridobitev kmetijskega zemljia s pravnim poslom.

    0.3.3. PRIDOBITEV LASTNINE NA NEPREMININAH S STRANI TUJCEV 68 Ustave je bil vekrat spremenjen. Do 1997 je veljalo, da tujec lahko pridobi zemljie samo z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. Zaradi priakovanega vstopa v EU je bila sprejeta doloba, da se z zakonom, ki ga Dravni zbor sprejme z 2/3 veino vseh glasov, lahko doloi monost pridobitve lastninske pravice tujcev ob pogoju vzajemnosti. Omejitev je bila v tem, da mora biti pridobiteljtujec dravljan EU. Z najnovejo spremembo ustave pa lahko pridobi lastnino na slovenski nepreminini kdorkoli.

    0.3.4. JAVNO DOBRO

    Javno dobro so dobrine v sploni rabi (npr. javna cesta). Pravica splone rabe omejuje lastnika javnega dobrega, ki je ponavadi drava. Omejeni so tudi uporabniki javnega dobrega (npr. po cesti se lahko hodi in vozi, ne sme pa se je prekopati in tam posaditi solate).

    Na javnem dobrem se lahko dovoli pravica posebne rabe.

    0.3.5. RAZLASTITEV (EKSPROPRIACIJA)

    Razlastitev (ekspropriacija) je odvzem lastninske pravice lastniku ali nosilcu pravice. Vsaka

    drava potrebuje razlastitev kot instrument za izvrevanje svoje funkcije. Pogoji za razlastitev so zaradi varstva posameznikovega interesa zelo strogi:

    I. predmet razlastitve je lahko samo nepreminina;

    II. obstoj javnega interesa, doloenega z zakonom (v glavnem prihaja do razlastitev zaradi gradnje cest);

    III. postopek razlastitve mora biti urejen z zakonom;

    IV. za odvzeto lastninsko pravico se plaa primerna odkodnina to je lahko: i. nadomestna nepreminina; ii. denarna odkodnina. V praksi so te odkodnine zelo visoke in nekajkrat presegajo trno vrednost nepreminine.

    0.3.6. POSEBNO VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJI Kmetijska zemljia so v sodobnem trnem gospodarstvu zaradi nekonkurennosti pogosto ogroena, vendar imajo pomembno ekoloko funkcijo, zato se jih varuje na razline naine. Ustavno dolobo konkretizira Zakon o kmetijskih zemljiih.

    0.4. TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA

    0.4.1. STVAR

    Stvar je nosilni predmet stvarnega prava. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek

    lahko obvladuje. Pojem stvari doloata 2 temeljni merili

    1. telesnost = stvar je telesna, e zapolnjuje prostor;

    2. obvladovanje pojem stvari se razirja na netelesne energije in valovanja. Merilo obvladljivosti je izpolnjeno, e lahko lovek stvar obvlada s svojimi ravnanji. To merilo izhaja iz bistva pravic stvarnega prava, katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo.

    0.4.2. SESTAVLJENA STVAR, SESTAVINA

    V naravi so le redke stvari enotne. Gospodarsko pomembneje so sestavljene stvari, do katerih

    pride 1. po naravni poti ali 2. s lovekovim ravnanjem. Sestavljena stvar je povezava ve

    samostojnih stvari, ki s tem gospodarsko postanejo del sestavljene stvari.

    Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Gre za pravni standard, ki ga bo morala vsebinsko doloiti praksa v posameznih primerih. Pravna posledica sestavine je, da nekaj, kar bi lahko imelo poloaj stvari, v trenutku, ko postane del druge stvari, izgubi lastnost biti samostojen predmet stvarnih pravic. Predmet stvarnih pravic je

    samo sestavljena stvar. ele s ponovno osamosvojitvijo se na sestavnih delih vzpostavijo pravice stvarnega prava.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    6 2003 IUS CARITAS

    Primer: opeka je samostojna stvar in predmet stvarnih pravic toliko asa, dokler ni vzidana. Ko se vzida, postane sestavni del zgradbe, katera postane sestavni del zemljia. V tem poloaju je stvar po stvarnem pravu samo zemljie skupaj z vsemi sestavnimi deli tudi z zgradbo in v njej vzidano opeko. e se zgradba porui in opeka osamosvoji povezave, postane z loitvijo spet samostojna stvar.

    0.4.3. ZBIRNA STVAR

    Nekatere stvari so po naravi takne, da kljub temu, da ne gre za pravo sestavljeno stvar, po

    splonem preprianju tvorijo enovito celoto. Zbirna stvar je stvar, ki se po splonem

    preprianju teje za celoto in ima pravno gledano lastnost ene stvari. Npr. par evljev, komplet igralnih kart, itd.

    0.4.4. PLODOVI

    Plodovi so neposreden proizvod glavne stvari. Lastnost stvari pridobijo z loitvijo

    (separacijo) od glavne stvari. Do loitve so plodovi del glavne stvari in ne morejo biti predmet pravic stvarnega prava. Po loitvi gre za novo samostojno stvar. Pridobitev osnovne stvarne pravice gre lastniku glavne stvari oz. drugemu imetniku, ki ima primeren pravni naslov.

    0.4.5. PRITIKLINA

    Pritiklina je samostojna stvar, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Pritiklina je vselej premina stvar. Nepreminina po definiciji ne more imeti lastnosti pritikline drugi nepreminini. Vez med glavno stvarjo in pritiklino ni naravna, temve je funkcionalna. Spet gre za pravni standard splonega preprianja. Tipini primeri pritikline: orodje kot pritiklina kmetijskega zemljia, oprema in stroji kot pritiklina zemljia, na katerem stoji proizvodni objekt.

    Pravna posledica pritikline je v tem, da v dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Domneva

    se, da je lastnik glavne stvari tudi lastnik pritikline. Zastavna pravica ne nepreminini na podlagi izrecne dolobe velja za vse pritikline. Lastninsko stanje na pritiklini je lahko drugano od lastninskega stanja na glavni stvari.

    0.4.6. NEPREMININA

    Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavi-nami. S pojmom se razume predvsem zemljika parcela, odmerjena v skladu s predpisi, ki urejajo zemljiki kataster. Zemljiki kataster je pomemben kot nepremininska evidenca nepreminine se v zemljiko knjigo vpisujejo s katastrskimi podatki. Pojem nepreminine postavlja razlikovalni temelj, na katerem je zasnovana notranja delitev stvarnega prava na premininski in nepremininski del. Razlina pravna reima temeljita na razlinem zagotavljanju publicitetne funkcije nepremininska ureditev izhaja iz vpisa v zemljiko knjigo. Stvarna slunost, zemljiki dolg in stavbna pravica imajo za predmet lahko samo nepreminino.

    0.4.7. PREMININA

    Definicija preminine je negativna: preminina je vsaka stvar, ki ni nepreminina =

    samostojna stvar, ki ni del zemljia.

    0.4.8. JAVNO DOBRO

    Znailnost javnega dobrega je funkcionalna: javno dobro je stvar, ki je namenjena sploni

    rabi. Funkcija splone rabe je neodvisna od lastninske pravice. Javno dobro je stvar v stvarnopravnem pomenu, e so za to izpolnjeni sploni pogoji. Lahko se razume kot predmet pravic stvarnega prava. Poleg pravic stvarnega prava na javnem dobrem

    obstaja tudi pravica splone rabe, ki ima naravo omejitve lastninske pravice v javnem

    interesu. Podelitev statusa javnega dobrega mora v skladu z ustavnimi pogoji omejevanja

    lastninske pravice temeljiti na zakonski dolobi.

    Poleg splone rabe na javnem dobrem obstaja tudi pravica posebne rabe, ki upravienemu

    subjektu dovoljuje poseben nain uporabe javnega dobrega. Pravica posebne rabe nima lastnosti pravice stvarnega prava. teje se za posebno obliko omejitve lastninske pravice.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    7 2003 IUS CARITAS

    0.4.9. PREMOENJSKA PRAVICA

    Premoenjska pravica je pravica:

    1. ki je prenosljiva; in

    2. katere vrednost je mono izraziti v denarju. Pri pogoju prenosljivosti zadoa, da je prenosljiv premoenjski element pravice, zato so tudi pravice avtorskega prava in industrijske lastnine prenosljive.

    Monost izraanja vrednosti v denarju se razume povsem abstraktno. Premoenjske pravice so lahko predmet zastavne pravice in osebne slunosti. V teh primerih se pravno razmerje oblikuje smiselno enako, kot e bi bila predmet pravice stvar.

    0.4.10. ZEMLJIKOKNJINO DOVOLILO (INTABULACIJSKA KLAVZULA)

    Zemljikoknjino dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Pomen ima v pravni ureditvi nepreminin. Dosledno je treba razlikovati med obligacijskopravno in stvarnopravno sfero pri pravno-

    poslovnih nastankih pravic stvarnega prava. Kadar pravice stvarnega prava nastajajo ali

    prenehajo s pravnim poslom, mora biti med strankama najprej sklenjen zavezovalni pravni posel

    obligacijskega prava, iz katerega izhaja obveznost, da se izvede doloena pravna posledica na

    podroju stvarnega prava, ki nastopi z razpolagalnim pravnim poslom stvarnega prava. Njegova izvritev je vpis v zemljiko knjigo, ki mora temeljiti na ustrezni listini. Zemljikoknjino dovolilo se razume kot manifestacija volje imetnika stvarne pravice, ki se bo z izvedbo predlaganega vpisa v zemljiko knjigo spremenila:

    subjektivno = pridobil jo bo nov imetnik; ali

    objektivno = nastala bo nova stvarna pravica na tuji stvari ali bo prenehala. Z zemljikoknjinim dovolilom se zagotavlja veja oblinost na podroju pravnih poslov z nepremininami. Vse oblike razpolaganja z nepremininami morajo biti premiljene. Imetniki pravic se morajo zavedati posledic njihovih pravnoposlovnih dejanj.

    Volja, da nastane zemljikoknjina (razpolagalna) posledica mora biti izraena posebej na

    jasen in nedvomen nain. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen.

    0.5. PRAVNI VIRI STVARNEGA PRAVA

    osrednji pravni vir je Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki je z letom 2003 zamenjal Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR);

    za evidentiranje nepreminin sta pomembna:

    Zakon o zemljiki knjigi (ZZK),

    Zakon o evidentiranju nepreminin, dravne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, popularna kratica je ZEN).

    posebnosti agrarnega stvarnega prava ureja Zakon o kmetijskih zemljiih (ZKZ).

    1. POSEST Posest je fenomen stvarnega prava, ker je njena pravna narava posebna, saj gre za kategorijo, ki

    izhaja iz doloenega dejanskega stanja in ne priznava pravice. Na posest so vezane doloene pomembne pravice (npr. lastnina na premininah se izraa preko posesti = publicitetni uinek).

    1.1. SUBJEKTIVNA IN OBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI

    V zgodovini stvarnega prava poznamo 2 teoretina pristopa k ureditvi posesti:

    (1) subjektivna (rimskopravna) koncepcija posest tvorita 2 elementa:

    1) dejanska oblast nad stvarjo (corpus); IN

    2) volja posedovati (animus) kot lastnik.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    8 2003 IUS CARITAS

    Po subjektivni koncepciji je najemnik nepreminine le imetnik (detentor), ker izvaja dejansko oblast nad stvarjo brez volje posedovati kot lastnik. Najemodajalec sicer ima voljo

    posedovati kot lastnik, vendar nima stvari v dejanski oblasti kdo je posestnik?

    (2) objektivna (nemka) koncepcija posest je dejanska oblast nad stvarjo. Prvi je uvedel objektivno koncepcijo nemki BGB. Po njej je najemnik nepreminine posestnik.

    Subjektivna koncepcija je zaradi naraanja najemnih razmerij postajala edalje bolj nezadovo-ljiva. ODZ je vztrajal pri subjektivni koncepciji, vendar je opustil omejenost posesti na stvar in

    omogoil, da je predmet posesti tako stvar kot pravica. Po tej teoriji je najemnik posestnik pravice uporabljati stvar, kar je nadomestilo voljo posedovati kot lastnik.

    Nemki civilni zakonik (BGB, 1900) je kot prvi predpis uvedel objektivno koncepcijo posesti

    posest je dejanska oblast nad stvarjo. Po njej je najemnik posestnik ne glede na pravni temelj,

    ker izvruje dejansko oblast nad stvarjo. Pri nas smo do leta 1980 uporabljali subjektivno koncepcijo. V tem letu je bil izdan Zakon o

    temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR), ki je prevzel objektivno koncepcijo.

    Tudi Stvarnopravni zakonik temelji na objektivni koncepciji.

    1.2. RAZVRSTITEV (KLASIFIKACIJA) POSESTI

    1.2.1. NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST

    Neposredna posest je dejanska oblast nad stvarjo. Neposredni posestnik je tisti, ki izvruje neposredno oblast nad stvarjo. Neposredna posest se izgubi, e neposredni posestnik preneha izvrevati oblast nad stvarjo.

    Posredna posest je izvrevanje dejanske oblasti nad stvarjo prek drugega, ki ima nepo-sredno posest na podlagi kakrnegakoli pravnega temelja. Primer: najemnik je neposredni posestnik, najemodajalec pa posredni posestnik, ker je s pravnim poslom dejansko oblast prenesel

    na drugo osebo, ki jo je sam izbral. Pravna vez med posredno in neposredno posestjo se imenuje

    posestno posredovalno razmerje to je lahko: stvarna pravica na tuji stvari (uitek, zastavna pravica); in obligacijsko razmerje (najem, podjemna pogodba). e je stvar ukradena, je tat neposredni posestnik, lastnik pa NI posredni posestnik, ker ni

    posestno posredovalnega razmerja. Neposredna posest je pogoj za posredno.

    Izguba neposredne posesti ima za posledico izgubo posredne posesti, razen e neposredni posestnik postane posredni. Npr. lastnik, ki ivi v stanovanju, odda stanovanje v najem. Objektivna koncepcija teje tako posrednega kot neposrednega posestnika za posestnika in obema nudi pravno varstvo. Vendar publicitetno funkcijo izvruje le neposredni posestnik.

    1.2.2. LASTNIKA IN NELASTNIKA POSEST Gre za pomembno novost, ki jo je uvedel Stvarnopravni zakonik. ZTLR je poznal zakonito in

    dobroverno posest:

    zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen

    lastnik.

    dobroverna posest posestnik stvar poseduje in izhaja iz preprianja, da je lastnik stvari. e bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik.

    Najemnik po ZTLR ni bil niti zakoniti niti dobroverni posestnik. Za priposestvovanje pa se je

    zahtevala zakonita in dobroverna posest. Tega ni ve!

    Posest je lastnika, e posestnik izvruje posest, kot da bi bila stvar njegova.

    Posest je nelastnika, e posestnik: 1. ima stvar v posesti brez volje jo imeti za svojo IN

    2. priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Dobroverni kupec ukradene stvari je lastniki posestnik. Najemnik pa je nelastniki posestnik.

    1.2.3. DOBROVERNA IN NEDOBROVERNA POSEST

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    9 2003 IUS CARITAS

    Dobroverni posestnik je vsak posestnik, ki svojo posest izvruje na podlagi pravnega naslova, ki zagotavlja upravienost posedovanja. Najemnik je dobroverni posestnik.

    Nedobroverni posestnik je vsak posestnik, ki je vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Tat je nedobroverni posestnik.

    Za priposestvovanje se zahteva dobroverna lastnika posest.

    1.2.4. SOPOSEST IN DELJENA POSEST

    Ponavadi nad stvarjo izvruje dejansko oblast en posestnik. Vendar je mono, da je posestni-kov ve v tem primeru je to:

    soposest = ve oseb izvruje posest tako, da posedujejo stvar skupaj (hkrati ali zapore-doma izvrujejo dejansko oblast nad stvarjo, npr. stopnie v bloku, sef z dvema kljuema) ali

    deljena posest = vsaka izmed veih oseb izkljuno poseduje tono doloen del stvari. V praksi se deljena posest pojavlja predvsem na zemljiih. Lahko je:

    neposredna deljena posest npr. ve vrtikarjev najame zemljo od kmeta. Kmet je posredni posestnik, vrtikarji pa so delni neposredni posestniki.

    posredna deljena posest npr. en vrtikar najame zemljo od veih kmetov. Kmetje so posredni delni posestniki, vrtikar pa je neposredni posestnik.

    1.3. FUNKCIJE POSESTI

    V sodobnih sistemih stvarnega prava ima posest 2 temeljni funkciji:

    1.2.1. PUBLICITETA PRI PREMININAH Domneva se, da je lastnik stvari tisti, ki ima premino stvar v neposredni posesti.

    1.2.2. POSESTNO VARSTVO KOT PREPREEVANJE SAMOVOLJE Kot samovoljo razumemo samovoljno spreminjanje obstojeih posestnih poloajev. Posestno varstvo se je v pravu zaelo e zelo zgodaj v starem Rimu je pretor nudil 2 interdikta, ki se v nekoliko spremenjeni obliki uporabljata e danes:

    o interdictum recuperandae possessionis = zahtevek na vrnitev stvari; in

    o interdictum retinendae possessionis = zahtevek na prenehanje motilnih ravnanj. Posestno varstvo izhaja iz temelja dejanske oblasti. Nudi se tudi osebi, ki poseduje stvar brez

    pravnega temelja.

    Ker se lastninsko varstvo uveljavlja z zelo podobnima zahtevkoma (actio rei vindicatio [vrnit-

    vena toba] in actio negatoria [motenjska toba]), o katerih pa se odloa v rednem pravdnem postopku (kar zna biti zelo dolgotrajno), se bo lastnik v praksi odloal za posestno varstvo, ker je zaradi posebnega postopka enostavneje in hitreje. ele ko posestno varstvo ne bo mono, bo posegel po lastninskem varstvu.

    etudi posestni poloaj ni v skladu s pravom, samovoljni poseg v tak poloaj ni dopusten (ukradene stvari se ne sme ukrasti nazaj).

    Oblike posestnega varstva so:

    (1) Samopomo = ravnanje, s katerim posestnik sam izvruje doloena dejanja za zavarovanje

    dejanskega poloaja. Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupra-

    vieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Elementi samopomoi so:

    1) as samopomo mora biti takojnja in nujna. Do nje mora priti ob samem posegu. Kasneje izvrevanje samopomoi lahko pomeni samovoljo, katere prepreevanje pa je glavni namen posestnega varstva.

    2) oseba do samopomoi lahko pride proti tistemu, ki neupravieno posega (moti ali

    odvzame) v posest. Torej ni dopustno izvajati samopomoi proti lanom njegove druine in drugim sorodnikom, prijateljem, itd.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    10 2003 IUS CARITAS

    3) neposrednost nevarnost mora biti neposredna. Ni dopustno izvajati samopomoi zoper zgolj gronjo.

    4) primernost nain samopomoi mora ustrezati okoliinam, v katerih obstaja

    nevarnost.

    Huda napaka ZTLR je bila v tem, da ni omenjal asa za dopustnost samopomoi. Govoril je o enakem roku, kot je bil predviden za vloitev posestne tobe (30 dni). V praksi se samopomo zelo redko pojavlja pred sodii. Kljub temu gre za pomembno obliko posestnega varstva, pri kateri je poudarek na neposrednosti. Samopomo je dejansko in ne pravno varstvo.

    (2) Sodno varstvo posesti = posestne tobe e iz rimskega prava obstajata 2 klasini tobi:

    toba na vrnitev posesti (interdictum recuperandae).

    toba na prenehanje motilnega ravnanja in prepoved bodoih motenj (interdictum

    retinendae).

    Danes te dve tobi obravnavamo skupno kot zahtevek za varstvo pred motenjem posesti kot motnja se tejeta tako odvzem kot dejansko motenje posesti.

    1) Pogoji za sodno varstvo so:

    1. motnja = samovoljna sprememba obstojeega posestnega stanja. Mora obsta-jati, da lahko sploh govorimo o motenju posesti. Pojavlja se lahko v 3 oblikah:

    I. odvzem posesti bolj pogosto se pojavlja pri premininah;

    II. motenje posesti znailno je zlasti za nepreminine (pogoste so emisije = vplivi, ki se irijo iz ene nepreminine na drugo /dim, smrad, hrup/);

    III. verbalna posestna motnja = resna in mona gronja, da bo v blinji pri-hodnosti prilo do motenja posesti. Priznava jo sodna praksa.

    Ne priznavajo se malenkostne motnje (minima non curat praetor). Sicer ni no-

    bene potrebe, da bi bil z motnjo prizadet ekonomski interes posameznika, vendar e

    je ekonomski interes majhen, potem sploh ni podlage za tobo. V takem pri-meru sodie zahtevek zavre, ker niso izpolnjene procesne predpostavke.

    2. protipravnost motnje v nekaterih primerih je lahko izkljuena. Kljuno vpraanje je, ali lahko pogodbeno doloilo izkljui protipravnost motnje? Npr. v pogodbah o leasingu se ponavadi nahaja doloba, da bo dajalec leasinga predmet leasinga vzel nazaj, e jemalec leasinga ne bo plaeval svojih obveznosti. Ali gre v tem primeru za protipravnost, e res pride do odvzema v leasing dane stvari?

    Da, gre za protipravnost, ker protipravnost motnje lahko izkljui le zakon. Ni

    pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube).

    Nepoteni posestnik nima pravice do sodnega varstva, e je motilec izvreval dovoljeno samopomo. Samopomo kot izkljuitev protipravnosti doloa SPZ. Nobenega uinka nima pogodbeno doloilo, ki lastnika stvari, ki je v posesti nje-govega dolnika, upraviuje do odvzema posesti, e dolnik ne plaa njegove ter-jatve.

    3. zahtevek v tobi zaradi motenja posesti mora biti postavljen zahtevek, ki se glasi

    na vzpostavitev prejnjega posestnega stanja:

    I. vrnitev posesti; ali

    II. prenehanje sedanjih in bodoih motilnih ravnanj.

    4. vloitev tobe v predpisanem roku rok za vloitev posestne tobe je:

    I. subjektivni rok = 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in sto-

    rilca;

    II. objektivni rok = 1 leto od dneva, ko je motenje nastalo.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    11 2003 IUS CARITAS

    Pri ponavljajoih motnjah se oba roka tejeta od vsakega motilnega ravnanja posebej. Po preteku roka lahko pride do varstva na drugi pravni podlagi (npr.

    lastninska toba, ki ne zastara).

    2) Legitimacija za sodno varstvo:

    1. aktivno legitimiran je zadnji mirni posestnik, pri emer ni pomembno, kakna je kvaliteta posesti. Ne upotevata se pravica do posesti in dobrovernost. Tudi nepoteni posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, je pravno zavarovan pred samovoljo osebe, ki ima pravni naslov.

    2. pasivno legitimiran je motilec posesti. To je: I. kdor posest odvzame e nekdo posest odvzame za drugega, se toba vloi

    proti tistemu, ki je posest odvzel. Npr. oseba A naroi osebi B zanj ukrasti kolo osebe C vrnitveni zahtevek se uveljavlja proti A.

    II. kdor posest moti v praksi se zelo pogosto upoteva tudi posredno motenje = oseba ni dejansko napadla posesti, vendar je zaradi njenega ravnanja posest

    motena. Npr. najemodajalec zamenja kljuavnico na stanovanju najemnika, zaradi esar najemnik ne more notri.

    3) Postopek sodnega varstva procesne dolobe so prilagojene provizorini ureditvi, ki prepoveduje samovoljne posege v posest. Takne dolobe so:

    odloa sodnik posameznik; postopek je hiter in nujen; sodie odloi s sklepom, zoper katerega obstajajo zgolj omejena pravna sredstva

    npr. revizija ni dopustna.

    Dopustni ugovori toenca izhajajo iz bistvenih elementov posestne tobe. Vsebujejo

    element materialnega prava. To so:

    1. ugovor, da ni aktivne legitimacije = tonik ni posestnik;

    2. ugovor, da ni pasivne legitimacije = toenec ni izvril motnje;

    3. ugovor, da ravnanje ni motnja;

    4. ugovor, da ravnanje ni prepovedano = storjeno na nain, ki ga dopua zakon;

    5. ugovor, da je toba prekludirana = vloena po preteku objektivnega ali subjek-tivnega roka.

    Vsi dopustni ugovori so takne narave, da onemogoajo zavlaevanje postopka.

    Nedopusten sta ugovor moneje pravice do posesti in ugovor nepotenega posestnika, ker bi se s tem izgubila razlika med posestnim in lastninskim varstvom.

    Posesorni spor je spor na temelju posesti. Petitorni spor je spor na temelju pravice.

    Petitorni spori so obiajno dalji, vendar se lahko zgodi, da je petitorni spor reen pred

    posesornim. V tem primeru je dopusten ugovor, da je bil v petitorni pravdi e

    reen zahtevek v skladu s posestnim stanjem. e ta ugovor preiroko priznavamo, spodbujamo samovoljo, zato pri nas skorajda ne pride v potev.

    4) Uinki sodnega varstva so zgolj provizorini. Gre samo za vzpostavitev posestnega

    poloaja. Toenec se mora tudi za naprej vzdrati motilnih ravnanj. Sodie odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti / vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so

    potrebni za varstvo pred nadaljnim motenjem.

    V posestnih tobah ne velja pravilo ne bis in idem. Posestni spor ne pomeni litispen-dence o isti stvari se lahko hkrati zane lastninski spor. Posestni spor ne pomeni pravnomono razsojene zadeve e pride do ponovne motnje, se lahko znova sproi posestni spor. Povsem neodvisno od konanega posestnega spora se lahko sproi lastninski spor.

    Zelo pogosto posestno varstvo v asu, ko e poteka spor na temelju pravice, zagotavlja

    instrument zaasne odredbe. Sodie v asu trajanja spora provizorino uredi pravno

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    12 2003 IUS CARITAS

    razmerje s tem, da zaasno odredi doloeno ravnanje. O tem se odloi s sklepom o zaasni odredbi.

    5) Posebne oblike posestnega varstva v posebnih razmerjih 1. razmerje med posrednim in neposrednim posestnikom oba sta aktivno legitimi-

    rana za vloitev motenjske tobe proti 3. osebi kot motilcu. Posestno varstvo obstaja tudi med njima:

    neposredni posestnik je varovan pred motilnimi ravnanji posrednega posest-nika. V tem primeru se posredni posestnik obravnava enako kot 3. oseba.

    glede pravnega varstva posrednega posestnika pred motilnimi ravnanji nepo-srednega posestnika obstajata v teoriji 2 stalii posredni posestnik lahko uveljavlja pravno varstvo proti neposrednemu posestniku, e ta:

    kri vsebino posestno posredovalnega razmerja. V tem primeru posredni posestnik lahko zahteva, da se izvrevanje posesti prilagodi posestno posredovalnemu razmerju.

    spreminja obstojee posestno stanje. 2. razmerje med delnimi posestniki deljena posest je posebna oblika soposesti, pri

    kateri vsak izmed soposestnikov izkljuno poseduje del stvari. Delni posestnik lahko moti drugega delnega posestnika s spreminjanjem dosedanjega naina izvr-evanja posesti. Prizadetemu delnemu posestniku gre zoper takno motenje pravno varstvo.

    Enako varstvo velja za deljeno in skupno posest.

    1.4. IMETNITVO (DETENCIJA)

    Imetnitvo je izvrevanje dejanske oblasti za drugega, po igar navodilih se je imetnik dolan ravnati. Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo. Pomen imetnitva je zanemarljiv v sistemu objektivne posesti.

    2. LASTNINSKA PRAVICA 2.1. POJEM LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica (v nadaljevanju) lastnina je osrednja pravica civilnega prava, temeljna

    lovekova pravica in ustavna kategorija. V stvarnem pravu se lastnina opredeljuje kot temeljna

    oblast na stvari.

    Lastnina je pravica:

    (1) imeti stvar v posesti;

    (2) uporabljati in uivati stvar na najobseneji nain;

    (3) razpolagati s stvarjo.

    Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo zakon.

    V ustavnopravnem smislu se lastnina razume kot splona pravica posameznika do pridobiva-

    nja premoenja. Opredelitev lastnine v SPZ poudarja posamezna lastninska upravienja. Lastnina je pravni temelj za posedovanje stvari in lastnika upraviuje, da stvar uporablja in uiva.

    Pravica uivanja je pridobivanje plodov in koristi, ki jih daje stvar. Pri pravici razpolaganja se pojavlja vpraanje, ali gre za razpolaganje s stvarjo ali pravico. Tu sta mona 2 teoretina pristopa: stareja teorija govori o razpolaganju s stvarjo; sodobna teorija pravi, da je razpolaganje atribut same pravice = razpolaganje je lastnost,

    vezana na samo pravico in ne na stvar. Lastnost vsake premoenjske pravice je razpola-ganje s pravico.

    Glede razpolaganja s pravico je nemka stvarnopravna teorija izoblikovala poseben institut =

    razpolagalna sposobnost kot lastnost imetnika prenosljive premoenjske pravice, da svojo

    pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugae razpolaga (omeji s pravico dru-

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    13 2003 IUS CARITAS

    gega). Razpolaganje ni vezano na stvar in ni pravo lastninsko upravienje, ampak je razpolaga

    vezana na lastnino kot pravico. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. Razpolaganje

    se kae kot:

    prenos pravice; in omejitev pravice. Pogojna lastnina ne obstaja. Lastnina ne more biti vezana niti na pogoj niti na rok, razen

    e tako doloa zakon. Gre za trajno razmerje, pri katerem asovna omejenost ni mona.

    2.2. OMEJEVANJE LASTNINSKE PRAVICE

    2.2.1. ZAKONSKO OMEJEVANJE

    Lastnikova upravienja in predmet razpolaganja so lahko predmet omejevanja z zakonom. Zakonsko omejevanje mora biti v skladu z ustavo doloeno s ciljem zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije lastnine.

    2.2.2. VOLJNO OMEJEVANJE

    Lastnik lahko sam po svoji volji omeji lastnino za vsak namen, ki ni prepovedan. Prosto-

    voljno omejevanje lastnine ima pravne posledice le, e temelji na pravnem poslu obligacijskega

    prava, katerega vsebina je zaveza lastnika v dobro druge pogodbene stranke, da bo opustil

    doloeno ravnanje, ki bi ga kot lastnik lahko storil. Glede voljnega omejevanja, ki uinkuje

    erga omnes, poznamo:

    (1) voljno omejevanje lastnine, ki se vpisuje v zemljiko knjigo:

    1) prepoved razpolaganja = prepoved odtujitve in obremenitve.

    Taken dogovor uinkuje le med strankama in se ne prenaa na pravne naslednike lastnika, ki je prevzel takno obveznost. e lastnik kri prepoved in z lastnino razpo-laga, to ne uinkuje na veljavnost pravnega posla, vendar posledice krilca zadanejo na odkodninskem podroju zaradi kritve obveznosti odgovarja za kodo, ki nasta-ne drugi pogodbeni stranki.

    Vknjiba prepovedi razpolaganja v zemljiko knjigo uinke razirja erga omnes

    pravni posel, ki prepovedi nasprotuje, je neveljaven. Prepoved se lahko vknjii le, e

    je doloena med:

    1. zakoncema;

    2. zunajzakonskima partnerjema;

    3. stari in otroki;

    4. posvojitelji in posvojenci.

    2) odkupna pravica = lastnik se s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni

    stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Je

    osebna pravica, ki se ne more prenesti in ugasne s smrtjo njenega imetnika.

    Odkupna pravica ima uinke proti 3. osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo. V praksi je odkupna pravica pomembna kot samostojen opcijski posel ali kot del komp-

    leksnih pogodb o leasingu.

    (2) voljno omejevanje, ki se ne vpisuje v zemljiko knjigo:

    1) najemna pogodba = pravica obligacijskega prava, ki po Obligacijskem zakoniku

    predstavlja omejitev erga omnes. e je bila stvar e izroena najemniku, dobi najem

    erga omnes uinek. Sprememba lastnine pomeni le, da novi lastnik stopi v poloaj najemodajalca.

    2) etana pogodba = obvezna pogodba med etanimi lastniki o upravljanju etane last-nine in ureditvi medsebojnih pravnih razmerij. Uinkuje zoper vse pravne naslednike lastnika, ki jo je sklenil.

    2.3. NAINI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE

    2.3.0. SPLONO Pridobitev lastnine je lahko:

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    14 2003 IUS CARITAS

    izvirna ali originalna = ne glede na voljo prejnjega upravienca. Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev:

    neoporono (zakonito) dedovanje dedii pridobijo lastnino v trenutku zapustni-kove smrti;

    zakon doloa pogoje, pod katerimi pravica prejnjega lastnika ugasne in pridobi pravico novi lastnik;

    odloba dravnega organa (= sodia ali upravnega organa).

    Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh.

    izvedena ali derivativna = po volji prejnjega upravienca. Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev:

    pravni posel;

    oporono dedovanje zapustnik z oporoko doloi nain pridobitve lastnine.

    Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko:

    (1) pravni posel;

    (2) dedovanje;

    (3) zakon;

    (4) odloba dravnega organa. Lastnina preneha na 3 naine:

    I. pridobitev lastnine s strani druge osebe;

    II. opustitev (derelikcija, zavrenje) dovoljena samo pri premininah, opuena stvar postane

    nikogarnja stvar (res nulius), na kateri je mono pridobiti lastnino z okupacijo;

    III. fizino unienje stvari.

    2.3.0.1. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM

    Za prenos se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja:

    obveznost prenesti lastnino; in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon. Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla:

    (1) zavezovalni posel = posel obligacijskega prava, iz katerega izhaja zaveza prenesti last-nino. Sledi mu:

    (2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava. ki ima 2 sestavini (komponenti):

    1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika, da eli prenesti lastnino, in novega lastnika, da eli pridobiti lastnino;

    2) realna sestavina:

    1. izroitev (tradicija) pri premininah;

    2. vpis v zemljiko knjigo pri nepremininah. Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v asovni toki, ko je konan razpolagalni posel v

    vseh sestavinah = pri nepremininah z izdajo zemljikoknjinega dovolila (intabulacije). Kaken je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom? Moni sta 2 reitvi:

    kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost razpo-lagalnega posla, kar pomeni, da prenos lastnine ni uspel. Stvarnopravni posel predstavlja

    izpolnitev obligacije.

    abstrakten odnos = oba posla sta med seboj loena. Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. e je zavezovalni posel neveljaven, kupec ostane lastnik, prodajalec pa mora zahtevati izroitev nazaj.

    SPZ uveljavlja kavzalen odnos z doloenimi izjemami, ki jih predstavljajo:

    naelo zaupanja v zemljiko knjigo; monost pridobitve lastnine s pravnim poslom, sklenjenim z nelastnikom. 2.3.0.2. PRIDOBITEV Z DEDOVANJEM

    Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    15 2003 IUS CARITAS

    2.3.0.3. PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONA (PRIPOSESTVOVANJE)

    Priposestvovanje je zakonski pridobitni nain, skupen premininam in nepremininam. Glede na

    posest je enotno urejeno izhaja iz dobroverne lastnike posesti. Lastnino lahko pripose-stvuje

    le, kdor poseduje kot lastnik in misle, da je lastnik. Preprianje priposestvovalca, da je lastnik,

    mora temeljiti na pravnem naslovu.

    Priposestvovalna roka sta:

    3 leta pri premininah;

    10 let pri nepremininah. Priposestvovalna doba zane tei na dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko

    posest. Posestnik mora biti v dobri veri ves as priposestvovalne dobe. V dobo se vteva as, ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v dobroverni lastniki posesti. e je bil pravni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnika presoja samostojno. V dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrevati posesti.

    Presoja dobre vere v posebnih poloajih:

    dobra vera solastnikov se presoja glede vsakega solastnika samostojno; dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, ki zanjo

    izvrujejo dejansko oblast.

    Omejitev priposestvovanja ni mono pridobiti lastnine s priposestvovanjem:

    (1) na javnem dobru;

    (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio);

    (3) v kodo osebi, ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiko knjigo pred vknjienjem priposestvovane pravice.

    Priposestvovanje nepreminin je redko uspeno v sistemu urejenih nepremininskih evidenc. Pogosteje se zgodi, da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepreminine. Pod splonimi pogoji

    se lahko samostojno priposestvuje del nepreminine. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni, temve se spremeni le obseg dveh stvari, ker se med njima doloi nova posestna meja. Takna reitev odstopa od naela specialnosti lastnine, vendar je praktina in omogoa reevanje ivljenjskih poloajev.

    2.2.0.4. PRIDOBITEV Z ODLOBO DRAVNEGA ORGANA

    e zakon ne doloa drugae, se lastnina pridobi:

    (1) s pravnomono sodno odlobo; ali

    (2) dokonno odlobo upravnega organa.

    2.3.1. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMININAH Do pridobitve lastnine na nepreminini lahko pride na 6 nainov:

    (1) s pravnim poslom;

    (2) z gradnjo ez mejo nepreminine;

    (3) s poveanjem vrednosti nepreminine;

    (4) s priposestvovanjem (v praksi le na delih nepreminine);

    (5) z dedovanjem;

    (6) z odlobo dravnega organa.

    2.3.1.1. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM

    Lastnina na nepreminini se pridobi s pravnim poslom z vpisom v zemljiko knjigo. V

    skladu z zemljikoknjinimi predpisi se lastnina pridobiva z vknjibo. Listina mora vsebovati

    izrecno izjavo tistega, igar lastnina preneha, da se strinja z zemljikoknjino posledico =

    zemljikoknjino dovolilo. Slednje je lahko sestavni del enotne listine, ki zajema zavezovalni in razpolagalni pravni posel, lahko pa se izjavi kot posebna izjava volje na posebni listini.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    16 2003 IUS CARITAS

    2.3.1.2. PRIDOBITEV Z GRADNJO EZ MEJO NEPREMININE

    Graditelj pri gradnji prekorai mejno rto parcelne meje zgradi zgradbo, katere del sega

    nad ali pod tujo nepreminino. Lastnik nepreminine ali graditelj lahko predlagata, da neprav-

    dno sodie odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. V nepravdnem postopku je mona analogija z mejnim sporom, ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora.

    Primarna reitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejnjega stanja sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. Tako je

    uveljavljeno pravilo, da ima lastnina na zemljiu po naelu superficies solo cedit prednost.

    Sodie ima pooblastilo, da lahko odloi drugae, e bi bile posledice vzpostavitve prej-

    njega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine. Za taken poloaj gre, e temelji gradnje segajo malenkost ez parcelno mejo, za

    vzpostavitev prejnjega stanja pa bi bilo potrebno poruiti cel objekt. V taknem primeru sodie

    odloi, da vzpostavitev prejnjega stanja ni upraviena ter:

    s sklepom doloi novo mejo med parcelama;

    odmeri lastniku nepreminine primerno odkodnino. Pri tem sodie upoteva: o vse okoliine; o upraviene interese udeleencev;

    o dobro vero graditelja;

    o obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo.

    SPZ ve ne ureja gradnje na tujem svetu = poloaj, v katerem graditelj dobroverno na tujem zemljiu postavi celotno zgradbo. V sodobnem nainu evidentiranja nepreminin in pogojeno-sti gradnje s pridobitvijo upravnih dovoljenj, ki temeljijo na izvedbenih prostorskih aktih, namre praktino ne more priti do gradnje na tujem svetu. Zato v teh primerih prevlada naelo

    superficies solo cedit vse, kar je zgrajeno, postane sestavni del zemljia. Gre za prirast, ki ni pravi pridobitni nain, temve je le prenehanje pravne samostojnosti preminine, ki nastopi, e preminina postane sestavina nepreminine. e v taknem razmerju pride do neupraviene obogatitve, se reuje po splonih pravilih obligacijskega prava.

    2.3.1.3. PRIDOBITEV S POVEANJEM VREDNOSTI NEPREMININE

    Graditelj s soglasjem lastnika vlaga v nepreminino tako, da objekt popravi, prizida, izbolja ali raziri. Do taknih vlaganj prihaja predvsem v zakonskih in sorodstvenih ivljenjskih skupnostih. Ponavadi temeljijo na nepopolnih ustnih dogovorih in postanejo

    problematina, ko ivljenjska skupnost preneha. SPZ doloa primarnost naela superficies

    solo cedit. Graditelj, ki s svojim vlaganjem izbolja nepreminino lastnika, ne pridobi

    nobenega stvarnopravnega naslova, ampak izboljava priraste k nepreminini. e bi graditelju priznali stvarnopravni zahtevek na podlagi njegovega vlaganja v nepreminino, bi s tem nujno nastalo solastninsko razmerje med njim in lastnikom zemljia. Takno razmerje je v odnosih poruene ivljenjske skupnosti krhko in lahko razpade tako, da eden izmed solastnikov zahteva delitev stvari to pomeni prodajo zemljia z objektom ali izplailo enega od solastnikov.

    Graditelj ima zahtevek na vrailo tistega, za kar je bil lastnik nepreminine obogaten. Taken zahtevek mu gre tudi po splonih pravilih obligacijskega prava, vendar je praviloma brez

    uinka zaradi kratkih zastaralnih rokov. Zastaralni roki za zahtevke teejo ele od dneva, ko

    graditelj izgubi posest nepreminine.

    Graditelj pridobi lastnino na izboljani nepreminini, e je med njim in lastnikom doseen

    dogovor o solastnini.

    2.3.1.4. DRUGI PRIDOBITNI NAINI

    Za priposestvovanje glej toko 2.2.0.3. Glede dedovanja in pridobitve z odlobo dravnega organa nima SPZ nobenih posebnih dolob.

    Odloba upravnega organa mora biti dokonna.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    17 2003 IUS CARITAS

    2.3.2. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMININAH 2.3.2.1. OKUPACIJA

    Z okupacijo pridobi lastnino na preminini brez lastnika (nikogarnja stvar res nulius)

    tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae.

    2.3.2.2. NAJDBA

    Najditelj je, kdor najde in vzame premino stvar v posest. Dolnosti najditelja so:

    (1) obvestitev lastnika najdene preminine oz. osebe, upraviene do prevzema najditelj je o

    najdbi takoj dolan obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine;

    (2) prijava najdbe na policiji, e najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova;

    (3) hramba najdene stvari, e policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. Policija lahko sama prevzame preminino v hrambo. Proda jo na javni drabi ali po dnevni ceni, e: se najdena preminina lahko pokvari; ali

    so z vzdrevanjem najdene preminine povezani nesorazmerni stroki. Izkupiek od prodaje na javni drabi stopi na mesto najdene preminine.

    Najdbe ni treba prijavljati, e je vrednost najdene preminine neznatna.

    Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolnosti, pridobi lastnino na naj-

    deni preminini v 1 letu od:

    obvestila lastnika oz. upravienca do prevzema stvari, e upravienec ni zahteval izroitve najdene stvari;

    prijave na policiji, e se najdena preminina e vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi.

    Najditelj preminine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, e ne pozna lastnika ali njegovega naslova.

    2.3.2.3. NAJDBA ZAKLADA

    Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mono najti njenega

    lastnika. Zaklad je mono najti tako v nepreminini (bolj pogosto) kot v preminini. Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti na policiji.

    Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepreminine ali preminine, v kateri je bil najden, razen e zakon doloa drugae.

    2.3.2.4. PRIRAST

    Prirast je poloaj, v katerem preminina postane del (sestavina) nepreminine. Lastnina na

    nepreminini se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine.

    2.3.2.5. SPOJITEV

    Spojitev pomeni, da preminine razlinih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina

    enotne preminine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastni-

    kov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.

    Ena od preminin se lahko teje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene preminine. Prejnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premininah pred spojitvijo. e pridobijo prejnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo pravice, ki so bremenile njihove preminine pred spojitvijo.

    2.3.2.6. POMEANJE

    Pomeanje pomeni, da se preminine razlinih lastnikov se tako pomeajo ali zlijejo, da:

    jih ni ve mono loiti; ali

    so z loitvijo povezani nesorazmerni stroki.

    Na zmeani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    18 2003 IUS CARITAS

    e prejnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmeani ali zliti stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo vse pravice, ki so bremenile njihove preminine pred pome-anjem.

    2.3.2.7. IZDELAVA NOVE PREMININE

    Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino. Izdelava nove preminine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, gravira-njem ali na drug podoben nain.

    Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino, razen e je vrednost dela bistveno nija od vrednosti materiala.

    2.3.2.8. LOITEV (SEPARACIJA) PLODOV Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen e SPZ doloa drugae:

    (1) dobroverni lastniki posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku

    loitve plodov od glavne stvari;

    (2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do

    plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku loitve plodov od glavne stvari v praksi so to zakupniki kmetijskih zemlji.

    Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah.

    2.3.2.9. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM

    (1) Dejanska izroitev (tradicija) = lastnina na preminini se pridobi z izroitvijo v nepo-

    sredno posest pridobitelju. Namesto pridobitelju lahko prenosnik preminino izroi tudi zastopniku pridobitelja s tem se teje izroitev za opravljeno.

    (2) Simbolna izroitev:

    1) izroitev listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino;

    2) izroitev dela preminine;

    3) izloitev preminine, ki pomeni tudi izroitev;

    4) oznaitev preminine, ki pomeni tudi izroitev.

    (3) Sklenitev pravnega posla o prenosu lastnine v teh primerih pride do prenosa lastnine brez dejanske ali simbolne izroitve:

    1) posestni konstitut (constitutum possessorium) preminina kljub prenosu lastnine e

    naprej ostane v (neposredni) posesti prenosnika. Npr. prodaja stanovanja, v katerem

    lastnik ostane kot najemnik.

    2) izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) preminina je e pred sklenitvijo

    pravnega posla v neposredni posesti pridobitelja. Npr. prodaja stanovanja njegovemu

    najemniku.

    3) izroitev na dolgo roko = prenos posredne posesti na pridobitelja preminina je

    v posesti 3. osebe, izroitev je opravljena v trenutku, ko se 3. osebo obvesti o prenosu

    lastnine. Npr. lastnik proda stanovanje, v katerem prebiva najemnik.

    Tabela za laje razumevanje:

    INSTITUT: PRI KOM JE PREMININA V POSESTI?

    prenosnik pridobitelj 3. oseba

    posestni konstitut X

    izroitev na kratko roko X

    izroitev na dolgo roko X (4) Naknadna pridobitev lastnine = preminina je izroena, pri emer prenosnik ni imel

    pravice z njo razpolagati. V tem primeru pridobi tisti, ki mu je bila stvar izroena, lastnino v trenutku, ko prenosnik naknadno pridobi pravico razpolaganja.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    19 2003 IUS CARITAS

    (5) Pogojni prenos lastnine prenos lastnine na preminini se lahko vee na razvezni in odloni pogoj. V premininskem pravu je dopusten odmik od naela, da lastnina ne sme biti vezana na pogoj. Pogojenost prenosa je mona v 2 primerih:

    1) pridrek lastnine (retencijska pravica) v obligacijskem pravu;

    2) prenos lastnine v zavarovanje v stvarnem pravu.

    (6) Posebni primeri pridobitve so primeri, v kateri pridobi pridobitelj lastnino, eprav je

    sklenil posel z nelastnikom ali razpolagalno nesposobno osebo. Pogoji za takno pridobitev so izjemno strogi:

    1) pogoji glede prenosnika:

    1. preminina je prodana na javni drabi; ALI

    2. prenosnik daje preminine v promet v okviru svoje dejavnosti (npr. prodajalec rabljenih avtomobilov); ALI

    3. prenosnik je dobil preminino v posest po volji lastnika (npr. stvar je zastavljena, zastavni upnik pa jo proda brez soglasja lastnika).

    2) pogoji glede pridobitelja:

    1. v trenutku izroitve je v dobri veri;

    2. stvar je pridobil na podlagi odplanega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino.

    Izroitev s strani nelastnika je lahko opravljena s posestnim konstitutom, pri emer pridobitelj ne pridobi neposredne posesti in tudi ne lastnine. Lastnino pridobi, ko mu

    prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve dobroveren.

    S pridobitvijo lastnine od nelastnika ugasnejo vse druge pravice na stvari, e pridobitelj dobroverno misli, da ne obstajajo.

    Prejnji lastnik lahko v 1 letu od prenehanja lastnine zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima preminina zanj poseben pomen.

    2.4. LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB (NA ISTI STVARI) Na stvari lahko v doloeni asovni toki obstaja samo ena lastninska pravica. Mono pa je, da lastnino skupaj izvruje ve oseb. V tem primeru govorimo o eni lastninski pravici, ki jo izvr-uje ve upraviencev. Vsota njihovih lastninskih upravienj je enaka lastninskim upravienjem individualnega lastnika.

    Poznamo 2 obliki lastninskega odnosa ve oseb:

    solastnina;

    skupna lastnina.

    2.4.1. SOLASTNINA

    2.4.1.1. POJEM SOLASTNINE

    Solastnina je primarni lastninski odnos ve oseb na isti stvari. Skupna lastnina je zgolj izjema.

    Solastnina pomeni, da ima ve oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri emer

    ima vsak izmed solastnikov ima na nerazdeljeni stvari idealni dele (pars pro indiviso). Idealni dele NI zunanje doloen dele na stvari (ne moremo rei, da ima v trisobnem stanova-

    nju, ki ima 3 solastnike, vsak solastnik eno sobo, etudi so sobe identino velike). Idealni dele

    se tradicionalno izraa z ulomkom (vasih se uporablja tudi odstotkovni nain). e posamezni delei niso doloeni, kar ponavadi so, velja, da so delei enaki = enako veliki za vse solastnike.

    2.4.1.2. NASTANEK SOLASTNINE

    Pravni temelj za nastanek solastnine je lahko:

    (1) pravni posel;

    (2) dedovanje;

    (3) sodna odloba.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    20 2003 IUS CARITAS

    2.4.1.3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI SOLASTNIKOV

    Velikost solastninskega delea je odloilna za doloanje notranjega razmerja med lastniki glede koristi in bremen stvari v solastnini.

    Pravice solastnikov solastniki so upravieni, da v skladu s svojim deleem:

    (1) izvrujejo posest stvari in stvar uporabljajo treba je paziti, da se pri uporabi ne moti ostalih solastnikov (ne sme priti do motenja posesti):

    (2) uivajo plodove stvari;

    (3) skupaj sprejemajo odloitve glede stvari = upravljanje stvari:

    1) posli rednega upravljanja = posli, potrebni za obratovanje in vzdrevanje stvari

    zaradi doseganja njenega namena. O poslih rednega upravljanja odloajo solast-

    niki z navadno veino po idealnih deleih. Veljavno sprejeta odloitev bremeni vse solastnike in njihove pravne naslednike (= tisti, ki dele podedujejo, kupijo ali sprej-mejo kot darilo).

    Posebnost med posli rednega upravljanja so nujni posli, v katerih lahko solastnik, ki

    ne uspe s svojim predlogom, zahteva odloitev sodia v nepravdnem postopku, ki

    naj odloi glede obveznosti izvedbe nujnega vzdrevalnega dela kljub nasprotova-

    nju veine po idealnih deleih. To imenujemo nadomestno odloanje sodia.

    2) posli, ki presegajo redno upravljanje so primeroma nateti v zakonu:

    1. doloitev naina rabe stvari;

    2. razpolaganje s celotno stvarjo;

    3. doloitev upravitelja stvari. SPZ kot kriterij, ali gre za posle rednega upravljanja ali ne, opua vrednost investi-cije. Presoja, ali gre pri investiciji za redno vzdrevanje ali ne, mora temeljiti na vse-bini in namenu investicije. ZTLR je pod posle preko rednega upravljanja tel veja investicijska dela, zaradi nejasnosti katerih je prihajalo do velikih teav v sodni praksi.

    Pri poslih, ki presegajo redno upravljanje, ni nadomestnega odloanja sodia.

    Vendar ima vsak solastnik pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje

    solastninskega razmerja.

    Solastniki lahko predlagajo, da se nedosegljivemu lastniku postavi skrbnik za posebni

    primer, kar naj omogoi odloanje v zadevah upravljanja.

    Obveznost solastnikov je kritje bremen v sorazmerju z idealnimi delei.

    2.4.1.4. RAZPOLAGANJE S SOLASTNINO

    (1) Razpolaganje s celotno stvarjo = posel, ki presega okvire rednega upravljanja, zato se zanj zahteva soglasje vseh solastnikov. Z razpolaganjem lahko obstojeo solastnino nadomesti drugaen solastninski odnos ali pa stvar preide v last enega lastnika.

    (2) Razpolaganje z idealnim deleem posameznega lastnika je prosto. Dogovorne omejitve

    imajo le obligacijskopravne uinke.

    e se prodaja solastniki dele na nepreminini, imajo drugi solastniki zakonito

    predkupno pravico. e predkupni zavezanec kri predkupno pravico, lahko predkupni upravienec dosee razveljavitev pogodbe na podlagi lastne predkupne pravice. Predkupna pravica je pomembna predvsem pri bivalnih nepremininah preostalim solast-nikom omogoa prepreiti vstop novih oseb v bivalno okolje. e predkupno pravico uveljavlja ve solastnikov, jo lahko vsakdo izmed njih uveljavlja le v sorazmerju z viino njegovega idealnega delea.

    2.4.1.5. DELITEV SOLASTNINE

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    21 2003 IUS CARITAS

    Pomembna pravica solastnikov je monost, da lahko solastnik ob vsakem asu zahteva deli-

    tev stvari. Tega ne more storiti le ob neprimernem asu, ko bi se delitev izvrila na kodo drugih solastnikov.

    Pravica zahtevati delitev ne zastara in se ji ni mono odpovedati za dalj asa. e se solast-

    nik za dalj asa odpove pravici zahtevati delitev, je takna odpoved nina. Mona je odpoved za

    kraji as, ki velja tudi za pravne naslednike solastnika.

    Postopek delitve:

    (1) primarno se deli solastnina sporazumno;

    (2) e sporazum ne pride v potev, odloi sodie v nepravdnem postopku:

    1) primarno se opravi naravna (fizina) delitev stvari = vsak izmed solastnikov pridobi v

    naravi tisti del stvari, za katerega izkae upravien interes.

    2) civilna delitev stvari se opravi, e fizina delitev ni mona ali bi pomenila preveliko

    kodo stvar se proda in izkupiek razdeli v skladu z idealnimi delei.

    (3) odloitev delitve za doloen as (najve za dobo 3 let) lahko predlaga oseba, ki nasproti

    predlagatelju takojnje delitve izkae moneji interes, da se stvar ne deli sodie mora pretehtati, kateri interes je moneji.

    (4) lahko tudi stvar pripade enemu solastniku, ki mora druge izplaati za njihov idealni

    dele. Do tega pride le na predlog osebe, ki eli postati lastnik v celoti. Bodoi edini

    lastnik mora plaati sorazmerno vrednost kupnine, ki jo doloi sodie v nepravdnem postopku.

    e ve solastnikov eli postati edini lastnik stvari, sodie odloi, kateri lastnik ima pred-nost, pri emer upoteva 3 vrste kriterijev:

    velikosti idealnih deleev;

    dosedanji nain rabe;

    dejanske potrebe solastnikov. Ko so solastniki izplaani, postane novi edini lastnik izkljuni lastnik stvari, ko sodie izda

    sodno odlobo, ki postane pravnomona. Zakonski rok, v katerem se morajo solastniki

    izplaati, je 3 mesece od pravnomonosti odlobe. Izplailu je potrebno dodati obresti, s katerimi se obrestujejo konni depoziti za dobo 3 mesecev v kraju, kjer nepreminina lei.

    Solastniki, ki priakujejo izplailo, imajo na stvari zakonito zastavno pravico.

    Jamevanje za napake v primeru razdelitve solastnine jamijo bivi solastniki za napake stvari tistemu, ki dobi stvar. Jami se v mejah idealnih deleev. Loimo:

    stvarne napake; in pravne napake stvari. Glede obeh se uporabljajo dolobe Obligacijskega zakonika o jamevanju za napake pri pro-dajni pogodbi ( 458 in naslednji).

    Za stvarne napake gre, kadar stvar nima priakovane lastnosti v smislu redne rabe oz. nima odlik, ki so bile posebej dogovorjene.

    Za pravne napake gre, ko ima 3. oseba na stvari stvarno pravico, ki lastnika omejuje.

    Druga jamstva ob delitvi so:

    zakonita zastavna pravica na nepremininah v viini idealnih deleev jo imajo bivi solastniki, dokler niso njihovi delei izplaani;

    pridrek lastnine na premininah v viini idealnih jo imajo bivi solastniki, dokler niso njihovi delei izplaani.

    2.4.2. SKUPNA LASTNINA

    Skupna lastnina je oblika lastnine ve oseb na isti stvari, pri kateri delei posameznih

    skupnih lastnikov niso vnaprej doloeni, so pa dololjivi. Znailnosti skupne lastnine so:

    (1) skupno (soglasno) odloanje vseh skupnih lastnikov;

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    22 2003 IUS CARITAS

    (2) solidarna odgovornost skupnih lastnikov za vse obveznosti iz skupne stvari;

    (3) nastane le v primerih, ki jih doloa zakon to so:

    1) po Zakonu o dedovanju so sodedii do delitve zapuine njeni skupni lastniki;

    2) po ZZDR sta zakonca na premoenju, pridobljenem z delom v asu zakonske

    zveze, skupna lastnika;

    3) po OZ so drubeniki, e se za tak odnos dogovorijo z drubeno pogodbo, skupni lastniki;

    4) po SPZ so lastniki sosednjih nepreminin skupni lastniki mejnih znamenj (mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki, itd.).

    V poloaju, ko eden izmed skupnih samostojno razpolaga s skupno stvarjo, je 3. oseba v slabi

    veri le, e je vedela, da:

    I. je stvar v skupni lastnini; IN

    II. se razpolaga brez soglasja ostalih skupnih lastnikov.

    Upnik in skupni lastnik lahko vedno zahtevata delitev skupne lastnine. Upnik le enega izmed

    skupnih lastnikov lahko posee le na njegov dele. Smiselno se uporabljajo dolobe o delitvi solastnine.

    2.5. SOSEDSKO PRAVO

    SPZ sosedsko pravo celovito ureja in pri tem izhaja iz pravil ODZ, prilagojenih ekonomskemu in

    drubenemu razvoju. Sosedsko pravo zajema: nepreminine, ki neposredno mejijo druga na drugo; kot tudi nepreminine, ki so prostorsko povezane. Pravila sosedskega prava morata spotovati:

    o lastnik;

    o neposredni posestnik, e ni lastnik.

    Temeljno naelo sosedskega prava je prepoved medsebojnega vznemirjanja zaradi sosed-stva

    ali prostorske povezanosti lastniki nepreminin morajo lastnino izvrevati tako, da se

    medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzroajo kode. Stvarne pravice na sosedovi nepremi-nini (v praksi so to slunosti) je treba izvrevati poteno v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki lastnika najmanj obremenjuje.

    Osnovno pravilo sosedskega prava je prepoved imisij. Imisija je dejanje ali vzrok, ki izvira iz

    lastnikove nepreminine in:

    ez obiajno mero oteuje uporabo drugih nepreminin; ALI povzroa znatnejo kodo. Kot imisijo tejemo tudi kakrnokoli motenje s posebnimi napravami brez pravnega naslova . Pod obiajno mero razumemo mero, ki je obiajna glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne obiaje. V praksi so imisije: hrup, smrad, dim, letenje kamenja, itd.

    Novost SPZ je ureditev, ki se nanaa na vzdrevalna dela, pri katerih je doloena pravica lastnika nepreminine, da lahko za izvedbo vzdrevalnih del na svoji nepreminini uporabi sosednjo nepreminino, e del ni mono opraviti drugae ali je to povezano z nesorazmernimi stroki. Pogoji so:

    (1) obvestitev lastnika ali posestnika tuje nepreminine pred zaetkom del ob primernem asu

    in na primeren nain;

    (2) plailo primernega nadomestila na zahtevo lastnika uporabljene sosednje nepreminine;

    (3) vzpostavitev prejnjega stanja na sosednji nepreminini po koncu del.

    V sklop sosedskega prava sodijo tudi materialnopravna pravila o ureditvi meje. Mejo uredi

    sodie, pri emer so doloene naslednje reitve:

    (1) ureditev v nepravdnem postopku:

    1) primarna reitev je ureditev na podlagi moneje pravice domneva se, da mo-

    neja pravica temelji na meji, dokonno urejeni v katastrskem postopku.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    23 2003 IUS CARITAS

    e vrednost mejnega prostora 2x presega vrednost za doloitev spora majhne vredno-sti (> 400'000 SIT), predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, morata soglaati, da se meja uredi na podlagi moneje pravice.

    2) e moneja pravica ni dokazana, je sekundarna reitev ureditev na podlagi zadnje

    mirne posesti:

    3) e ni mono ugotoviti niti zadnje mirne posesti, je terciarna reitev ureditev spornega

    prostora po pravini oceni.

    (2) ureditev v pravdnem postopku do nje pride, e predlagatelj ureditve meje in oseba, proti kateri je vloen predlog, NE soglaata, da se meja uredi na podlagi moneje pravice. Vsak

    izmed njiju lahko uveljavlja monejo pravico v 3 mesecih po pravnomonosti sklepa o

    ureditvi meje.

    Vasih je bila ureditev meje v katastrskem postopku neizpodbitna domneva. Zdaj je izpod-bitna v pravdnem postopku.

    Manj pomembni instituti sosedskega prava so e:

    uporaba meje lastnik nepreminine sme do polovice irine s svoje strani uporabljati mejno ogrado, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje.

    mejna znamenja domneva se, da so stvari, namenjene oznaitvi meje (mejne ograde, pre-grade, drevesa, jarki, itd.) skupna lastnina lastnikov sosednjih nepreminin: vzdrevanje mejnih znamenj vzdrevati jih je treba na krajevno obiajen nain, pri

    emer stroke vzdrevanja krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih; odgovornost za kodo, ki jo povzroijo mejna znamenja 3. osebam (npr. trhla veja

    mejnega drevesa pade mimoidoemu na glavo) za kodo, ki nastane zaradi nevzdr-evanja, odgovarjata lastnika sosednjih nepreminin solidarno.

    drevo na meji: delitev plodov plodovi drevesa na meji se delijo med lastnika sosednjih nepreminin

    po enakih delih;

    odstranitev drevesa e drevo na meji ovira rabo nepreminine, lahko njen lastnik zahteva, da se odstrani na skupne stroke njega in soseda.

    plodovi, ki padejo na sosednjo nepreminino (orehi, jabolka, hruke, slive, enje, itd.) lastnik nepreminine pridobi na njih lastnino v trenutku loitve od glavne stvari.

    pravica odstraniti veje in korenine lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v njegov zrani prostor, in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga veje in korenine motijo ter jih sosed ne odstrani na njegov poziv. e sosed zaradi posebnega okoljevarstvenega predpisa ne sme odstranjevati vej in korenin, ima pravico do odkodnine. Ni mono odstranjevati vej in korenin, e se meja med nepremininama nahaja v gozdu.

    zasledovanje ivali lastnik lahko na tuji nepreminine zasleduje domae in udomaene ivali. Lastnik ali posestnik tuje nepreminine lahko lastniku ivali prepove dostop na nepreminino le, e mu ival brez odlaanja izroi sam.

    prepoved poglabljanja lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepreminina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo: prepoved poglobitvenih posegov e je trdnost, stabilnost ali opora sosednje nepre-

    minine zaradi posegov v nevarnosti, lahko njen lastnik zahteva:

    prepoved nadaljevanja del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi;

    prepoved posegov, e primerni ukrepi niso moni. objektivna odgovornost za kodo iz posebnih opor in konstrukcij lastnik je dolan

    redno vzdrevati posebne opore in konstrukcije, ki jih je pri poglabljanju lastne nepre-minine postavil za zagotavljanje stabilnosti sosednje nepreminine, ker ne glede na krivdo odgovarja za vsako kodo, ki nastane zaradi teh posebnih opor in konstrukcij.

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    24 2003 IUS CARITAS

    prepoved spreminjanja vodotoka lastnik ne sme na kodo soseda spremeniti toka, nje-gove moi, koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminine.

    odtekanje meteornih padavin lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da mete-orne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo / padajo na sosednjo nepreminino.

    Tradicionalen institut sosedskega prava je nujna pot sodie dovoli nujno pot za nepre-

    minino, ki za redno rabo nima potrebne zveze z javno cesto oz. bi bila taka zveza pove-

    zana z nesorazmernimi stroki. Pogoji za doloitev nujne poti:

    (1) ne sme se onemogoati ali znatno ovirati uporaba tuje nepreminine;

    (2) im manja obremenitev tuje nepreminine;

    (3) plailo primernega nadomestila za dovoljeno nujno pot je upravienec dolan plaati zavezancu primerno nadomestilo.

    Prenehanje nujne poti: nujno pot je mono spremeniti ali odpraviti, e zaradi spremenjenih okoliin ni ve potrebna.

    Doloila o nujni poti se smiselno uporabljajo za prikljuitev na komunalno omreje, e lastnik izpolnjuje pogoje za priklop. Teh pravil ni mono uporabiti za izgradnjo komunalnih omreij. Za slednje se predvideva posebna oblika javne slunosti, ki e ni zakonsko urejena. Predvideno je, da bo omogoala pridobitev pravice obratovalca komunalnega omreja, da proti nadomestilu postavi del omreja na tuji nepreminini.

    2.6. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

    Varstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasinimi instituti:

    (1) vrnitvena toba (actio rei vindicatio) reivindikacija;

    (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) publicijanska toba;

    (3) zahtevek iz zaite pred vznemirjanjem (actio negatoria) negatorna toba.

    2.6.1. VRNITVENA TOBA (REIVINDIKACIJA)

    Vrnitvena toba je toba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individu-

    alno doloene stvari lastniku. Pravda poteka na podlagi lastnine, zahteva se vrnitev.

    Zakonski pogoji za vrnitveno tobo so:

    (1) aktivno legitimiran je lastnik stvari tonik mora dokazati, da ima na stvari lastninsko

    pravico;

    (2) pasivno legitimiran je (neposredni) posestnik tonik mora dokazati, da je toenec v

    posesti stvari;

    (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno doloene stvari v posesti toenca.

    Ugovori toenca so naslednji:

    (1) upravienost do posesti na podlagi pravnega naslova, ki uinkuje erga omnes posestnik lahko odkloni izroitev stvari, e je sam ali posredni posestnik upravien do posesti. Npr.

    novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika to ni mono, kajti najem uinkuje erga

    omnes tudi proti lastniku, kar prepreuje reivindikacijo. Vendar npr. erga omnes uinka nima posodbena pogodba v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravien.

    (2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika ta ugovor ima samo toenec, ki ima

    stvar v posesti v tujem imenu. Npr. posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga

    nato oddal v najem e lastnik toi najemnika kot neposrednega posestnika, lahko najem-nik ugovarja, da lastnik ni upravien do tobe proti njemu.

    Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. Reivindikacija je trajna. Vendar mora lastnik

    dokazati lastnino v trenutku vloitve tobe. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek

    zato so moni ugovori, da tonik ni ve lastnik (npr. je stvar izgubil, toenec jo je nael, lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). Takni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti. V praksi se tako lastnik odloa za posestno varstvo, ker je hitreje in ceneje. Prednost lastnin-

    skega pred posestnim sporom pa je monost kumuliranja zahtevkov. Zahtevki so:

    (1) odkodninski zahtevki presojajo se po splonih pravilih odkodninskega prava. To pri posesti ni mono;

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    25 2003 IUS CARITAS

    (2) verzijski zahtevki delijo se v 2 kategoriji:

    1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi, vendar

    2. ni dolan vrniti obranih plodov, ker je z loitvijo postal njihov lastnik; in

    3. ni dolan plaati za uporabo stvari; in

    4. ne odgovarja za unienje in pokodovanje stvari, ker je bil preprian, da je njen lastnik.

    2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku:

    1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi; in tudi

    2. mora vrniti vrednost obranih plodov; in

    3. mora vrniti vrednost plodov, ki jih je opustil obrati; in

    4. odgovarja za unienje in pokodovanje, razen e bi nastalo tudi pri lastniku.

    (3) reparacijski zahtevki = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi strokov stvari. Stroki se delijo v 3 skupine:

    I. potrebni stroki (impensae necessariae) = stroki, nujni za vzdrevanje stvari;

    II. koristni stroki (impensae utiles) = stroki, ki poveajo vrednost stvari;

    III. olepevalni stroki (impensae voluptariae) = stroki, ki jih je posestnik dodal

    stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali polepanje stvari. Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst:

    1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika:

    1. pravica do povraila potrebnih strokov;

    2. pravica do povraila koristnih strokov, v kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je

    pridobil dobroverni posestnik v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov. Koristnost strokov se presoja po objektivnem kriteriju vrednost stvari se je poveala za normalnega povprenega loveka.

    3. glede olepevalnih strokov ima dobroverni posestnik 2 monosti:

    I. loitvena pravica (ius tollendi) olepav dobroverni posestnik lahko olep-avo loi in obdri zase, e je to mono brez pokodbe stvari; ALI

    II. pravica do povraila strokov olepav, za kolikor se je poveala vred-nost stvari.

    2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika:

    1. pravica do povraila potrebnih strokov, kolikor bi jih imel lastnik;

    2. pravica do povraila koristnih strokov, e so koristni tudi za lastnika gre za subjektivni kriterij (vrednost stvari se je poveala le za lastnika);

    3. olepevalni stroki se ne vraajo, nedobroverni posestnik ima le loitveno pra-

    vico (ius tollendi).

    Tabeli za bolje razumevanje:

    KAJ SE MORA VRNITI? DOBROVERNI

    POSESTNIK

    NEDOBROVERNI

    POSESTNIK

    PLODOVI samo neobrani plodovi

    vsi plodovi:

    porabljeni plodovi; odtujeni plodovi; unieni plodovi; neobrani plodovi, ki bi

    morali biti obrani.

    Zahtevek zastara v 3 letih od

    vrnitve stvari.

    KODA, nastala s ni dolan vrniti je dolan vrniti;

  • STVARNO PRAVO Kompilacija (zapiski s predavanj, izpiski iz knjig in

    zakonov)

    26 2003 IUS CARITAS

    poslabanjem ali

    unienjem stvari

    razen e bi koda nastala tudi pri lastniku

    VRSTA STROKOV DOBROVERNI

    POSESTNIK

    NEDOBROVERNI

    POSESTNIK

    POTREBNI STROKI za vzdrevanje

    (impensae necessariae)

    pravica do povraila pravica do povraila samo

    toliko, kolikor bi jih imel

    lastnik

    KORISTNI STROKI, ki poveajo vrednost stvari

    (impensae utiles)

    pravica do povraila; odteje se korist od stvari

    pravica do povraila samo,

    e so stroki koristni tudi za

    lastnika

    OLEPEVALNI STROKI zaradi zadovoljstva in

    olepanja stvari

    (impensae voluptariae)

    pravica do povraila ALI

    pravica izloitve

    (ius tollendi) e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase

    nima pravice do povraila;

    samo pravica izloitve e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase

    Do povrnitve potrebnih in koristnih strokov ima dobroverni posestnik pravico stvar

    pridrati zase = retencijska (pridrna) pravica. Dobroverni posestnik postane nedobroveren z

    vroitvijo tobe. To je zakonska domneva, ki je ni mono izpodbijati. Zato imamo v praksi pogosto dobrovernega posestnika do vroitve tobe in nedobrovernega po vroitvi.

    Lastnik lahko dokazuje, da je postal posestnik nedobroveren e pred vroitvijo, kar je v praksi ze