UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

STVARNO PRAVO

- vpraanja za vaje -

Maribor, 2010

1. Temeljna naela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ1. V zvezi s katerim nainom pridobitve stvarnih pravic je pomembno naelo kavzalnosti ter kako vpliva na pravni poloaj dobrovernega pridobitelja lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe?

To je pomembno pri izvedenem nainu pridobitve lastninske pravice. Od razpolagalno nesposobne osebe lahko pridobimo lastninsko pravico samo z a non domino pridobitvijo (64. len SPZ), drugae pa jo lahko dobroverni pridobitelj priposestvuje v 3 letih pri nepremininah. 2. Bistvene novosti Stvarnopravnega zakonika! Zemljiki dolg.2. Pojasnite naelo kavzalnosti, loenosti in tradicije v stvarnem pravu. Kje v SPZ je razvidno, da velja pri nas sistem kavzalnosti, loenosti (specialnosti) in tradicije?

40. len SPZ-ja doloa, da imamo v slo naelo kavzalnosti.

7. len SPZ-ja doloa naelo specialnosti samo individualna doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic. 3. Pomen naela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem pravu!

V SPZ-ju 2. len doloa, da SLO pravo pozna naslednje stvarne pravice: lastninska, zastavna pravica, zemljiki dolg, stavbna pravica, slunosti in pravica stvarnega bremena. Numerus clausus je predvsem zaradi varstva pravnega prometa. 4. Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroi)?

slunostno pravico;

fiduciarno lastnino;

etano lastnino;

lastninsko pravico;

solastnino;

skupno lastnino;

stvarno breme;

zastavno pravico;

zemljiki dolg;

stavbno pravico;

imisije;

priposestvovanje;

nujno pot.

5. Kako je v SPZ urejen konflikt med naelom zaupanja in izvenknjino (kontratabularno) pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja

(na nepreminini)?

Konflikt ureja 44/2 len SPZ-ja. Pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je zaupal zemljiki knjigi. Pridobitev pravice s priposestvovanjem, uinkuje le med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oziroma mu je bila pravica omejena. Proti tretjim pa ele z vpisom v ZK.

6. Poglavitne razlike med stvarno pravico uitka in rabokupom!

Raba je mogoa samo na stvari, medtem ko uitek je mogo tudi na pravicah. Imetnik rabe ne more prenesti pravice na tretjo osebo. Uitkar pa ne prenese njegove pravice, ampak njeno izvrevanje.

Vpis v zemljiko knjigo uitka je konstitutivnega pomena, medtem ko rabokupna pravica nastane s sklenitvijo pogodbe. Vpis rabokupa v ZK le daje boljo pravno kvaliteto njemu in ZK, drugae pa ni potreben. Pri uitku je vpis obvezen (pridobitni nain). Prav tako je pri uitku posledino potrebno ZK dovolilo (razpolagalni pravni posel).

Rabokup je npr. e uitkar da v zakup nekomu upravienje do izvrevanje njegovega uitka. To storita z obligacijskim razmerjem. Rabokup je akcesoren zato bo prenehal, ko bo prenehal uitek. 7. Navedite vsaj tri institute SPZ-ja, ki so odraz naela superficies solo cedit!

Pritiklina, plodovi ?, stavbna pravica, akcesija8. Naelo absolutnosti v stvarnem pravu!

Stvarne pravice spadajo k absolutnim oziroma izkljuojoim pravicam civilnega prava, kar pomeni, da uinkujejo proti nedoloenem krogu oseb. Pomembno je, da lahko imetnik stvarne pravice nemoteno izvruje svojo pravico in da zahteva od vsakogar, ne njegovo pravico spotuje in v njo ne posega. 9. Naelo omejenega kroga stvarnih pravic!

Stvarne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem), zato je nujno da so vnaprej doloene z zakonom oziroma da so vsem poznane, saj lahko le v tem primeru priakujemo njihovo spotovanje. Poznamo jih 6: lastninska, stavbna in zastavna pravica, zemljiko dolg, stvarno breme in slunosti. Delimo jih lahko na lastninske in stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Samostojna je le lastninska pravica, ostale so akcesorne in lahko obstajajo samo poleg lastninske pravice. 10. Naelo specialnosti v stvarnem pravu in odmiki!

Predmet stvarnih pravic, je lahko samo individualno doloena stvar in samo zakon lahko doloi izjeme od tega pravila (7. len). Bistvena posledica je nemonost nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari. To naelo je konkretizirano v 16. lenu SPZ-ja, ki doloa sestavino. Z nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli izgubijo lastninsko pravico. Izjeme od naela specialnosti sta etana lastnina in stavbna pravica. 11. Navedite razlike med uitkom in zakupom!Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet uitka je lahko potrona ali nepotrona stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Uitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrevanje.

Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko nepreminina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom (najemnikom). Zakupna pravica se lahko ustanovi za doloen ali nedoloen as trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 zemljikoknjinega vloka.

12. Katere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem?Lastninska pravica, solastninski dele in etana lastnina. Od omejenih stvarnih pravic pa tiste, ki dajejo pravico do posesti tuje stvari, predvsem stvarne slunosti in stavbna pravica. Str. 25113. Katere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem?Zastavna pravica in zemljiko dolg. Str. 25114. Neakcesorne oblike zavarovanj po SPZ! Kratko jih pojasnite!

Fiduciarna odsvojitev, zemljiki dolg Pojasnite (v alinejah) razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom!

stvarno pravne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem), obligacijske pa samo inter partis (med strankama)

stvarnih pravic je numerus clausus, obligacijskih je neomejeno

Pri sklepanju stvarnih pravic se veinoma zahteva oblinost, pri obligacijskih pa je veinoma podana avtonomija sklepanja15. Stvarnopravni poloaji pri poveanju vrednosti tuje nepreminine oz. vlaganju v tujo nepreminino!48. len SPZ-ja, e nekod s soglasjem lastnika na nepreminini nekaj postavi, ne pridobi last. Pravice, ampak lahko od lastnika nepreminine zahteva nazaj tisto, za kar je bil obogaten. Lahko pa tudi nastane solastnina. 16. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine (do celote), na kateri je zgrajen objekt (avtomehanina delavnica), eli prodati drubi B, k.d. samo objekt. Pojasnite z uporabo pravnih pravila, kako naj to izvede?17. Pojasnite pomen naela kavzalnosti!Naelo kavzalnosti doloa, da je pogoj za veljavni razpolagalni pravi posel, pravilno sklenjen zavezovalni pravni posel. Razpolagalni pravni posel je nien, tudi e je bil zavezovalni pravni posel razveljavljen kasneje, z uinkom ex tunc. 2. Stvari

1. Opredelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor uveljavlja posestno varstvo za posestnika!

26. len SPZ. Je oseba, ki izvruje dejansko oblast za nekoga drugega. To je npr. prodajalec trgovini. Detentor ni posestnik ampak imetnik. Mora se ravnati po navodilih posestnika.

Detentor nima posestnega varstva, ima pa pravico do samopomoi,ki jo mora izvajati za posestnika. To je zato, ker ima samopomo tisti, ki je v najtesnejem fizinem stiku s stvarjo. 2. Opredelite in pojasnite pojem stvari po SPZ!15. len SPZ. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. ZA stvari se teje tudi energija in valovanje, ki ga lovek delno obvladuje.

Za stvari se ne tejejo deli lovekega telesa, tudi umetni zobje ali plombe, dokler so del telesa. Ko se loijo od telesa pa postanejo samostojne stvari. 3. Opredelite pojem pritikline ter pojasnite, ali tudi zanje velja pravilo superficies solo cedit?17. len SPZ. Pritiklina je samostojna stvar, ki slui gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Gre za preminino. Pritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari.

Za njo ne velja naelo superficies solo cedit, saj pritikline niso trdno spojene z zemljiem.

4. Opredelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet samostojnih stvarnih pravic!

Pritiklina je lahko predmet samostojnih stvarnih pravic, zato lahko glavna stvar in pritiklina pripadata razlinima lastnikoma.

Usodo glavne stvari pritikline delijo samo v dvomu.

Razlika med sestavino in pritiklino je, da ni medsebojne povezave v celoto z zemljiem.5. Opredelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite trenutek inpravne posledice separacije plodov!Civilni plodovi se peroidini prihodki, izraeni v obliki denarja, ki izvirajo iz pravnega razmerje, ki ga sklene upravienec do plodov. To so najemnine, rente, obresti. Civilni plodovi so posledica prenaanje upravienja rabe na doloeno stvar z obligacijskim razmerjem.

O naravnih plodovih govorimo, e jih neka stvar daje periodino in ne da bi se zaradi tega izrpala njena substanca. Primer naravnih plodov je sadje, mladii, mleko in podobno.

V trenutku separacije plodov, plodovi postanejo samostojna stvar. Pred separacijo pa so bili sestavina stvari. (20. len).

6. Opredelite pojem sestavine in pritikline!

16. in 17. len SPZ. 7. Navedite razlike med uitkom in zakupom (587. len OZ)!

230. len -> uitek8. Pridobitev in prenehanje uitka! (knjiga str. 626)Uitek nastane na podlagi pravnega posla (voljni nastanek uitka) ali sodne odlobe (prisilni nastanek) (233. len). Za pridobitev uitka na nepreminini se zahteva zemljikoknjino dovolilo in vpis v ZK.

Uitek pri nam ne more nastati s priposestvovanjem!!!

Uitkar more obveati gospodarja, kaj se dogaja z njegovo stvarjo. 237. len doloa da mora uitkar izvrevati obzirno in v skladu z njenim gospodarskim namenom.

3. Posest1. Navedite primere dobrovernih nelastnikih posestnikov ter pojasnite ali uivajo posestno varstvo!Dobroverni nelastniki posestniki so tisti, ki niso vedeli ali niso mogli vedeti, da niso upravieni imeti stvari v posesti. To so najemnik, zakupnik, uitkar, zastavni upnik in podobno. Uivajo posestno varstvo, ker je glavni pogoj dobra vera in posest.2. Oseba A je prodala in izroila osebi B premino stvar, pri emer se je kasneje izkazalo, da oseba A ni bila lastnica te stvari, ampak samo bonitarna lastnica stvari. Ali ima oseba B monost, da postane lastnica te premine stvari, ki jo ima e dve leti v dobroverni lastniki posesti?

Priposestvovalna doba na premini stvari traja 3 leta. V priposestvovalni as se vteje tudi as, ko so stvar imeli v posesti pravni predniki te stvari. Tako da e je imela oseba A e prej to stvar v dobroverni lastniki posesti ve kot 1 leto je B priposestvoval to stvar. Drugae je ni priposestvoval in je niti ne bo imel monosti priposestvovati, ker ko je zvedel da A ni lastnik je postal slabo veren, kar pomeni da se priposestvavanje prekine.

Pogoj za bonitarno lastnino, je dobroverna lastnika posest. Bonitarni lastnik ima na voljo publicijansko tobo. Ko jo naperi proti dobrovernemu lastnikemu posestniku, ima moneji pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e imata oba isti naslov, je moneji tisti, ki ima stvar v neposredni posesti. 3. Opredelite pojem in pravno naravo prekarija (poudarek na posestnem vidiku)!

To je dovoljena uporaba stvari, do preklica. Posodnik (komodant) lahko od izposojevalca (komodatarja), kadarkoli zahteva vrailo stvari. Za prekarij je znailna tudi neodplanost ali pa gre za znatno plailo.

Prekarij je detenciji podobno razmerje, a vendar se razlikuje od iste detence. Po mnenju nekaterih pravnikov se prekarist teje tudi za detentorja, kar pomeni da ne uiva posestnega varstva.

4. Opredelite razliko med soposestjo in delno posestjo!

Soposest delimo na skupno soposest, kjer lahko soposest izvrujejo le vsi hkrati, ter navadno sopososet, pri kateri ve oseb izvruje dejansko oblast samostojno, vendar drug poleg drugega. Primer navadne soposesti je soposest zakoncev.

Pri delni posest je posest omejena na doloen del stvari. e bi zakonca ivela pri starih, bi si vsi skupaj razdelili hio, nastala bi delna posest. Med zakoncem v zgornjem nadstropju pa bi nastala navadna soposest.

Tukaj je treba paziti na razlikovanje med lastnino in posestjo. e bi na primer bila dva soposestnika travnika, in bi si ga razdelila in bi vsak ogradil svoj del, bi nastala soposest. To pomeni, da sta si razdelila le nain izvrevanja dejanske oblasti nad stvarjo, s tem pa nista razdelila solastnine. Solastnino, bi si razdelila s parcelizacijo, ko bi nastale dve nepreminini.

Razlika: e poseduje ve oseb stvar tako, da lahko vsak poseduje in s tem uporablja celotno stvar, imenujemo soposest. e pa vsak poseduje in lahko uporablja le del stvari, pa gre za delno posest. 5. Pogoji za dovoljeno samopomo! Primer: Oseba A se je protipravno vselila v B-jevo prazno stanovanje, potem, ko ga je izpraznil najemnik. B je ez 10 dni po asu, ko je izvedel za A-jevo vselitev, le-tega na silo deloiral. A je zaradi tega vloil pri sodiu posestno tobo. Analizirajte primer!

B bi moral ukrepati takoj, ko bi glede na okoliine e lahko okrepal. Tukaj ko je ukrepal 10 dni po tem, ko je zvedel, gre za nedovoljeno samopomo. Ker je B uporabil nedovoljeno samopomo, bo A lahko zahteval posestno varstvo nasproti B-ju, pa eprav je B lastnik stanovanja. V tej pravdi B-ju ne bo koristilo, da je lastnik stvari. Seveda bo lahko vzporedno sproil postopek z reivindikacijskim zahtevkom. Pride do dveh pravd:

- petitorna, ki je lastninska

- posesorna, ki je posestna

e se bo petitorna konala prej, bo sodnik, ki odloa o posesorni, v skladu s pravilom petitorium absorbet possessorium zavrnil tobeni zahtevek, s katerim je A zahteval posestno varstvo. Str. 133.

6. Pogoji za dovoljeno samopomo! Primer: A je B-ju prodal premino stvar, pri emer sta se dogovorila, da bo stvar izroena B-ju v neposredno posest ez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izroil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomo? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik preminine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B e v asu sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?V tem primeru ne gre za dovoljeno samopomo, ampak je B pridobil stvar viciozno. To da je B pridobil stvar viciozno v svojo posest, ne vpliva na njegovo lastnitvo, zato s tem ni postal lastnik. Ni mogel imeti pravice do samopomoi, e stvari e sploh ni imel v posesti!! e je lo v tem primeru za posestni konstitut, je B pridobil lastninsko pravico takoj. Str 132

7. Pojem in pomen anticipiranega posestnega konstituta!

Anticipiran pomeni vnaprej sklenjen.

To se uporablja predvsem v gospodarstvu. Gre za to, da se e vnaprej sklenejo veljavne pravne podlage, za kasneje stvarnopravne uinke. Tukaj ne moremo uporabiti niti zastavne pravice niti fiduciarne lastnine, ker nobena od teh dveh ni mogoa, na bodoih stvareh. Niti fiduciarna lastnina, pa eprav gre za neakcesorno obliko zavarovanja. Zato se pojavljajo anticipirane oblike zavarovanj.

To je npr. ko banka odobrava kredit in ga bo zavarovala z fiduciarno lastnino na zalogah. Problem zalog je, da se konstantno spreminjajo, so gibljiv objekt zavarovanja. Lahko bi se ustvarjal posestni konstitut na vsaki stvari, vendar to bi bilo nepraktino. Zato uporabljamo anticipiran stvarnopravni sporazum in anticipiran posestni konstitut. Ti dve izjavi volje ne bosta prenesli stvarnopravnih uinkov v trenutku ko sta bili dani, temve ele kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. To bo takrat ko bo postal lastnik stvari. Tukaj ni potrebno tona doloenost stvari, ampak samo dololjivost. Vendar ne sme obstajati dvoma katere stvari so del pravnega razmerja. To je zelo pomembno, ker stroga naela stvarnega prava doloajo, da mora biti predmet prodaje dololjiv. Tukaj je potem bistveno da fiducant kot dajalec zavarovanja pridobi stvar v last. Takrat se izpolnita oba pogoja in sicer doloenost objekta zavarovanja in pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducanta. Takoj ko tisti, ki je zavaroval terjatev pridobi lastninsko pravico na tisti stvari, se lastninska pravica prenese na npr. banko, s posestnim konstitutom.

Tukaj e bi obstajal anticipiran posestni konstitut na zaloga, in bi potem A to zalogo predelal, bi nastala nova stvar in bi prvo A postal lastnik stvari, zaradi uinkov predelave, takoj za tem pa banka iz naslova anticipiranega posestnega konstituta. Str. 546.8. Pogoji za imisijsko (imisijska negatorna toba) varstvo!

SPZ ne nateva dobesedno primere, kdaj prihaja do imisij, temve zajema splono formulacijo v 75. lenu. Nebistvene imisije je potrebno trpeti, medtem ko neposredne imisije ni potrebnmo trpeti v nobenem primeru. Pri imisijah se presoja od primera do primera. Treba je pogledat prostor, v katerem prihaja do domnevnih imisij. V mestih se npr. tolerira veji hrup, kot npr. na vasi.

Iz 75. lena lahko razberemo, da gre za imisije pri tistih vplivih na tujo nepreminino, ko ezmerno uteujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnejo kodo. 9. A in B sta solastnika stanovanja, v katerem ivita e eno leto. Ker je med njima prilo do spora, je A zamenjal kljuavnico na vhodnih vratih stanovanja ter s tem prepreil B-ju izvrevanje soposesti stanovanja. B se je moral zaradi tega za 14 dni odseliti k svojim starem. Ali ima B posestno varstvo? Pojasnite! Ali bi bila situacija drugana, e B ne bi bil solastnik stanovanja. B seveda ima posestno varstvo, saj je motilec s tem da je zamenjal kljuavnice drugemu prepreil vstop v stanovanje in s tem samovoljno spremenil dotedanji nain izvrevanja posesti. Situacija ne bi bila drugana e B ne bi bil lastnik stanovanja. e bi bil najemnik, bi prav tako uival posestno varstvo. Knjiga str. 108.10. Pojasnite razliko med lastnikom stvari in dobrovernim lastnikim posestnikom stvari!

Dobrovern lastniki posestnik, je oseba, ki ima zmotno preprianje da je stvar njegova in jo ima v posesti. Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti kot svoje. Prav tako pa se navzven obnaa kot da je stvar njegova, vendar v resnici ni lastnik stvari. Je le bonitarni lastnik stvari. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem, in sicer na nepreminini v 10 letih, na preminini pa v treh letih. Kasneja zla vera tukaj koduje! Dobroverni lastniki posestnik nima razpolagalnega upravienja.

Lastnik stvari pa ima lastninsko pravico na stvari, pa ni nujno da jo ima v posesti. Lahko jo ima v posredni posesti, pa ima e vseeno lastninsko pravico na tej stvari. Lastnik seveda ima razpolagalno upravienje. 11. V kaknem primeru lahko sodie v posestni pravdi upoteva pravico do posesti?Tak ugovor je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. To je e istoasno teeta posestna in lastninska pravda in se je lastninska (petitorna) konala prej, lahko toenec ugovarja, daj e pridobil pravico do posesti, zaradi esar more sodie tobeni zahtevek iz posestne zavrniti. Str. 12612. V kaknem primeru bi bil v okviru posestnega spora utemeljen ugovor viciozne posesti?Tukaj je treba pogledati 33. len SPZ-ja, ki doloa da ima tudi tat pravico do varstva posesti, vendar ne proti tistemu, od katerega je priel do posesti. e bi prilo do poloaja, da bi tat zahteval posestno varstvo proti ukradenem, bi moral ukradeni uporabiti dovoljeno samopomo. e v primeru dovoljene samopomoi, bo lahko v posestni pravdi, ki jo je sproil tat, uveljavljal ukradeni ugovor viciozne posesti. e ne bi lo za dovoljeno samopomo, se ugovor viciozne posesti ne bi upoteval. Str. 125 SPZ 33. len13. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preivljanju! To ureja 559. len OZ. 14. Ali pozna nae veljavno pravo posest pravice? Utemeljite!Knjiga str. 97.

Pri nas poznamo objektivno koncepcijo posesti, ki deli posest in detencijo. To uporablja tudi SPZ. Pri subjektivni posesti pa imamo dupliciteto posesti in sicer posest stvari in posest pravice. Tukaj je npr. najemnik stanovanja posestnik pravice ter iz tega naslova uiva posestno varstvo pravice, tudi zoper najemodajalca. Pri nas pa najemnik nima posest pravice ampak je samo posestnik stvari in priznava vijo nadoblast posrednega posestnika. 15. Retencijska pravica dobrovernega lastnikega posestnika!16. V posestni pravdi je toenec ugovarjal, da je stvar odvzel toniku zaradi tega ker je njegova, saj jo je pridobil na podlagi prodajne pogodbe ter s posestnim konstitutom od tonika. Ali je ugovor utemeljen?

Gre za ugovor viciozne posesti, ki se lahko uporabi v posestni pravdi, vendar le pod pogojem, da je toenec uporabil dovoljeno samopomo. Vendar tukaj ne more iti za dovoljeno samopomo, sam lahko samopomo uveljavlja samo posestnik, toenec pa v tem primeru ni imel posesti, zato v posestni pravdi ne bo uspel. Seveda mu e vedno preostane petitorna ali lastninska pravda.

V posestni pravdi ni mogo ugovor pravice do posesti!

17. Antonija je svojemu sinu Izidorju (tudentu prava) februarja letos podarila in izroila hio, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Sama ni nikoli ivela v tej hii. Ker Izidorju samota nikakor ni ustrezala, je povabil tri prijatelje (prav tako tudente prava), da se preselijo k njemu. tudentje so kajpak s polno lico zajeli radosti, ki jih je ponujala hia in tudentsko ivljenje. Zabave v hii so se vrstile druga za drugo. To pa ni bilo po godu Antoniji, zaradi esar je vloila zoper Izidorjeve prijatelje tobo zaradi motenja posesti. Ali bo uspela?Ne bo uspela, saj je hia od Izidorja, ker mu jo je podarila in izroila. Iz besede izroila, sklepamo da je prilo tudi do vpisa v zemljiko knjigo. Prav tako ne more uperit motenja posesti proti njegovim prijateljem. 18. Ugovori v posestni pravdi!Posest sploh ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno; da ni lo za neupravieno poseganje v posest(poseg v posest je bil utemeljen z zakonom); da tonik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero zahteva posestno varstvo; da je bila posest pridobljena na viciozen nain (pod pogojem da se je toenec posluil dovoljene samopomoi); toba je bila vloena prepozno.19. Razmerje med prekarijem in posestjo !Nekateri pravniki za detentorja tejejo tudi prekarista, kar pomeni da nima posesti in zato ne uiva posestnega varstva. Drugae ima urejeno to avstrijski pravo, vendar ima subjektivni koncept posesti, zaradi esar, je posledino tudi detentor posestnik pravice. Str.12120. Pojasnite razliko med soposestjo in delno posestjo. Navedite tudi primer soposesti in delne posesti!Pri soposesti gre za to, da lahko vsi skupaj uivajo posest na celotni stvari. Delna posest pa vsak lahko poseduje tono doloen del stvari.

Primer: Zakonca ivita pri starih. Hio si razdelijo na 2 dela in uivajo delno soposest. Zakonca, ki ivita v zgornjem nadstropju, pa na zgornjem nadstropju uiva soposest. 21. Kaj upoteva sodie, ko odloa v postopku zaradi motenja posesti? Kakni so roki za uveljavljanje sodnega varstva posesti?Sodie v posesorni pravdi upoteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Se pravi, mora ugotoviti, kdo je bil zadnji posestnik in ali je sploh prilo do motenja.

Doloa ga 32. len SPZ. Imamo subjektivni rok, ki znaa 30 dni od takrat ko je zvedel za nastalo motenje in objektivni rok, ki znaa 1 leto od nastalega motenja. 22. Pojasnite pojem dobroverne lastnike posesti! Kdaj je ta pravna kvalifikacija posesti pomembna?Pomembna je pri priposestvovanju. Saj lahko dobroverni lastniki posestnik priposestvuje premino stvar v 3 letih in nepreminino v 10 letih. 23. Pojasnite, kdaj posestnik ne uiva sodnega varstva posesti?Posestnik nima sodnega varstva posesti, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu 33/3 len SPZ. Knjiga str 127.24. Pojem in posestno varstvo prekarista?e odgovorjeno. 25. Posestno varstvo detentorja!Posestno varstvo je razdeljeno na samopomo in sodno varstvo. Detentor, ki ni posestnik, lahko izvruje samopomo, vendar za lastnika stvari. Samopomo lahko uporablja nasproti tretjim, ne pa proti gospodarjem. Sodnega varstva mu nae pravo ne nudi, ker ni niti posestnik.

26. Posestno varstvo soposesti!35. len SPZ. Eden soposestnik lahko takoj sproi posestno pravdo, e drugi soposestnik samovoljno spremeni dotedanji nain izvrevanja posesti. Knjiga str. 108. 27. Kaj upoteva sodie, ko odloa v postopku zaradi motenja posesti?Sodie upoteva zadnje stanje posesti in ali je sploh prilo do motenja posesti.

4. Zemljika knjiga1. Pojasnite pojem in znailnostizakonite predkupne pravice! Kje jo SPZ ureja? Kako se reuje konkurenca med zakonito predkupno pravico in pogodbeno predkupno pravico glede iste nepreminine?Je ena najibkejih oblik omejevanja lastninske pravice na nepremininah. Tukaj se promet z nepremininami omejuje v javnem interesu. Predkupna pravica ne ovira lastnika ali bo lahko prodal nepreminino ali ne, temve glede na javni interes usmerja pravni promet na najprimernejega lastnika. Se pravi, da vpliva samo na to, komu jo bo lastnik prodal. Prav tako lahko lastnik svobodno doloa vse pogoje prodaje.

SPZ jo ureja v 66/3 lenu (zakonita predkupna pravica solastnika nepreminine) in v 124. lenu (predkupna pravica pri prodaje dela nepreminine). 2. Kaken vpliv ima na pravni promet nepreminine vknjien

odkupna pravica; je pravica, na podlagi katere sme upravienec stvar odkupiti od zavezanca. Je oblikovalna pravica, kar pomeni da nastane z enostransko izjavo volje upravienca. Se pravi, da takoj ko upravienec poda izjavo, nastane kupoprodajno razmerje, pa tudi, e zavezanec izjavi, da se z uveljavljanjem odkupne pravice ne strinja. Uporablja se npr. da nekdo proda stvar, ki mu je pri srcu, zaradi slabega finannega poloaja in si zagotovi odkupno pravico, da ko se mu bo finanno stanje izboljalo, bo lahko stvar odkupil nazaj. Proti tretjim osebam uinkuje le, e je vpisana v zemljiko knjigo. Str. 170 in 216 predkupna pravica; Traja tako dolgo, kolikor je bil doloen rok v pogodbi. e ni doloen pa traja 5 let od sklenitve pogodbe. Poznamo pogodbeno in zakonito. Pogodbena je obligacijska pravica, ki nastane s pogodbo med lastnikom nepreminine in predkupnim upraviencem. Z njo se lastnik zavee, da bo v primeru prodaje, nepreminino naprej ponudil predkupnemu upraviencu. Da uinkuje tudi proti tretjim osebam, more biti vpisana v zemljiko knjigo, kar pomeni, da je vpis v interesu upravienca. e bi lastnik prodal nepreminino brez da bi jo prvo ponudil upraviencu, bi bil ta pravni posel veljavno sklenjen, vendar bi bil izpodbojen. Prav tako, e se nepreminina prodaja na javni drabi, mora biti upravienec povabljen na drabo, e ne je ta pravni posel izpodbojen. Predkupna pravica se lahko uveljavlja samo pri prodaji, ne pa pri drugih pravnih poslih, ki so podlaga za prenos lastninske pravice (darilna, menjalna pogodba). Predkupni upravienec ima 30 dnevni rok, v katerem mora prodajalca na zanesljiv nain obvestiti o svoji odloitvi, ali bo izrabil predkupno pravico ali ne. Hkrati, mora v tem roku plaati tudi kupnino ali jo poloiti na sodiu. Zakonita je vpisana pri prejnjem vpraanju. Str. 170 in 215 507-513 len OZ. prepoved odsvojitve in obremenitve? Ali prepoved razpolaganja, je lahko pogodbeno dogovorjena in e so izpolnjeni pogoji iz 38/4 lena SPZ se lahko vpie v zemljiko knjigo. Lahko pa nastopi tudi kot pravna posledica v posebnem postopku, kjer sodie izda zaasno odredbo, s katero prepove lastniku da bi odsvojil ali obremenil svojo nepreminino. To se uporablja predvsem v postopkih zavarovanja denarnih terjatev. Generalno je bistvena posledica vpisane zaznambe, da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev lastninske pravice. Str. 192 in 214.

3. Obrazloite pojem tabularne listine, kot listine sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiko knjigo.

ZK dovolilo je intabulacijska klavzula SPZ 23. len.

4. Pojasnite, katera pravica z omejenim absolutnim uinkom na nepremininiima prednost v naslednjih konfliktnih situacijah:

zakonita predkupna pravica v. vknjiena pogodbena predkupna pravica;

zakonita predkupna pravica v. vknjiena pogodbena odkupna pravica; zato v obeh zakonita, ker bi vsi morali vedet, da na teh stvareh e obstaja predkupna pravica in so zato ti, moneji po pravici (priore tempore potior iure). vknjiena pogodbena predkupna pravica v. vknjiena pogodbena odkupna pravica, tista, ki je bila prej vpisana.

?

5. Oblikujte zemljikoknjina dovolila (intabulacijsko klavzulo) za vpis prepovedi odsvojitve ter obremenitve na nepreminini, t. parc. 100/1, vpisana v zk. vloku 25, k. o. Spodnji Kaelj, v korist Franca Posestnika, EMO 1307965500458, stan. Spodnji Kaelj 35, 2314 Spodnji kaelj.

A.A., EMO, stan. , izrecno ..

6. A eli prodati B-ju nepreminino na obroke. Interes A-ja je, da se B- ne bo vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo pred plailom vseh obrokov kupnine, interes B-ja pa je, da A ne bo nepreminino v vmesnem asu odsvojil dobroverni tretji osebi. Kako naj A in B izvedeta konkretna transakcijo, da bo ustrezala interesom prodajalca in kupca?

To lahko naredita z predznambo. S tem se kupec izogne tveganja, da bo prodajalec prodal nepreminino e komu. Predznamba se vpie v zemljiko knjigo in v trenutku za kupca preneha obstajati tveganje. Kupec in prodajalec lahko overita podpis na zemljikoknjinem dovolilu in ga izroita v hrambo notarju, z nalogom, da ga izroi kupcu, ko bo kupnina plaana. Str.180.

7. Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v zemljiko knjigo ter s katero vrsto vpisa (vknjiba, predznamba, zaznamba)? Ali se tudi zanje zahteva zemljikoknjino dovolilo?

Smejo se vpisati, zakupna in najemna pravica, pravica prepovedi obremenitve in odtujitve (pogodbena), predkupna pravica in odkupna pravica. Vse se vpisujejo v C1 vloek.

Vpisujejo se z vknjibo. Pravica prepovedi obremenitve in odtujitve, ki nastopi na podlagi zakona ali odlobe, se vpisuje z zaznambo.

Za njih se ne zahteva zemljikoknjinega dovolila. 8. Zakaj velja v zemljikoknjinem pravu numerus clausus obligacijskih pravic, ki se smejo vpisovati v zemljiko knjigo??9. Pojem in pomen zemljikoknjinega dovolila! Kdaj pride v potev (v zvezi s kaknimi prenosi oz. oblikovanjem pravic; katerih pravic)? 23. len SPZZK dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis mora biti overjen. e bi vseboval pogoj, bi bilo ZK dovolilo nino, s tem pa tudi celoten razpolagalni pravni posel.

ZK dovolilo se uporablja pri prenosu lastninske ali druge stvarne pravice, ter pri ustanovitvah stvarnih pravic na tuji stvari. Izstavitev ZK dovolila je razpolagalni pravni posel. Tukaj gre za dvostransko izjavo volje, saj mora pravni prednik nepreminine podpisati ZK dovolilo, pravni naslednik pa mora to ZK dovolilo sprejeti.

ZK dovolilo za vknjibo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v zemljiki knjigi. Vsebino ZK dovolila doloa 32. len ZZK-1:

Vsebina zemljikoknjinega dovolila

32. len

(1) V zemljikoknjinem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiko knjigo, oznaena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiki knjigi.

(2) e se je kateri od podatkov o osebi iz prejnjega odstavka, ki je vpisan v zemljiki knjigi, spremenil in ta sprememba v zemljiki knjigi e ni pooitena, je treba predlogu za vpis priloiti tudi listino, ki bi bila podlaga za takno pooitev.

(3) e je v zemljiki knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se teje, da je zahteva iz prvega odstavka tega lena izpolnjena, e je v zemljikoknjinem dovolilu naveden podatek o EMO te osebe.

(4) Zemljikoknjino dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino doloeno v SPZ.

10. A.A. je prodal B.B.-ju idealno polovico svoje nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo za konkretni prenos idealnega delea do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj.

A.A., EMO, stan. izrecno in nepogojno11. Zakaj pravimo, da je zemljiko pismo stvarnopravni vrednostni papir? Kdo ga izstavi? Kdo ga prvi d v promet? Kakno nevarnost predstavlja zemljiko pismo (ki je v prometu) za lastnika obremenjene nepreminine ter kako se izogniti tej nevarnosti?Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaa z indosamentom. Stvarnopravna narava zemljikega pisma kot vrednostnega papirja je poudarjena z dolobo 197. lena SPZ, ki pravi da se zemljiki dolg prenaa skupaj z zemljikim pismom. Zemljiko pismo olaja prenosnost zemljikega dolga kot omejene stvarnopravne pravice, saj se prenaa zunajknjino.

Lastniki zemljiki dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljikega pisma lastniku nepreminine. Pri zavarovalnem lastnikem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo dolan prenesti upniku. V primeru konverzije hipoteke v zemljiki dolg pa se zemljiko pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljikega pisma in s tem tudi zemljikega dolga.

Zemljiko pismo izstavi ustanovitelju sodie, ki vodi zemljiko knjigo glede obremenjenosti nepreminine, potem ko je izvrena vknjiba zemljikega dolga (196. len SPZ). Se pravi da mora biti prvo vknjien zemljiki dolg, ele nato se izstavi zemljiko pismo. Zemljiki dolg pa lahko ustanovita lastnik nepreminine in hipotekarni upnik z soglasjem lastnika.

Lastnik obremenjene nepreminine mora plaati zemljiki dolg upravienemu imetniku zemljikega pisma, prav tako pa zemljiki dolg preneha oziroma se izbrie iz zemljike knjige, samo ob priloitvi zemljikega pisma (199. in 200. len SPZ).

Zemljiko pismo je vrednostni papir po odredbi, kar pomeni da se prenaa z indosamentom kot razpolagalnim pravnim poslom in izroitvijo papirja. Za prenos zemljikega pisma in s tem zemljikega dolga je primeren predvsem popoln indosament, kar utegne biti za lastnika obremenjene nepreminine nezadostno varstvo. e bi imetnik zemljikega pisma, tega prenesel v nasprotju s fiduciarno zavezo, na tretjo osebo, ki ni omejena z vsebino relativnega razmerja med lastnikom obremenjene nepreminine in prvim upnikom iz zemljikega dolga, bibil lastnik obremenjene nepreminine onemogoen pri uveljavljanju ugovorov iz temeljnega pravnega posla. Reitev je v recta klavzuli, ki se navede na hrbtni strani zemljikega pisma. S tem indosamentom se prepove nadaljni prenos zemljikega odlga z indosamentom zemljikega pisma. Zemljiki dolg je mogoe prenesti tudi s cesijo, vendar v tem primeru cesionar ni upravien imetnik zemljikega pisma in zato tudi ne more zahtevati plaila (nasprotje z 199. lenu SPZ).

str. 516 in 518.12. A.A. proda zakoncema B.B. in C.B. idealno nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem deleu do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj.

A.A., EMO, stan. izrecno in nepogojno13. Pomen zaznambe vrstnega reda za pridobitev laistninske pravice!

Pri tej zaznambi ne gre za publicitetni uinek, ampak ustvarja monost razpolaganja z nepreminino z vnaprej doloenim vrstnim redom za vknjibo pravice. Poleg zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, jih na zakon pozna e 4 (182 str.). Ta zaznamba varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega uinkuje ta zaznamba. Vpis te zaznambe lahko predlaga samo lastnik nepreminine. Podpis mora biti overjen. Na podlagi vloenega predloga zemljiko knjinjo sodie vpie zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice in predlagatelju (lastniku nepreminine) izroi sklep o dovolitvi vpisa. Vpisana zaznamba ni ovira za kasneje vpise v ZK, vendar vsi nadaljni vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem. Ta pogoj se uresnii, e je zaznamba vrstnega red izbrisana ali e je dovoljena vknjiba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Zaznamba vrstnega reda zagotavlja prednost tistemu, ki predlogu za vknjibo priloi odpravek sklepa o vpisu zaznambe vrstnega reda. Njegova prednost je absolutna in se tudi izbriejo vsi kasneji vpisi, ker so bili pod razveznim pogojem in pogoj se je uresniil. Med zaznambo vrstnega reda in predznambo je razlika v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki ga lahko lastnik ustanovi e preden sploh pozna kupca nepreminine. Zaznamba vrstnega reda uinkuje v korist nedoloene osebe, ki svojo upravienost do zaznambe vrstnega reda izkae s sklepom (ki ga je izdalo zemljiko knjino sodie na predlog lastnika). Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpie ele, ko je sklenjena prodajna pogodba. 14. Anton A., ki je izkljuni lastnik nepreminine, podari sinu Bojanu A. in herki Cvetki A., vsakemu idealno nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj.

Anton A., EMO, stan. izrecno in nepogojno15. Anton A., ki je solastnik nepreminine do 1/3 celote, podari sinu Bojanu A. in herki Cvetki A., vsakemu polovico svojega idealnega delea nepreminine ter si izgovori uitek na celotnem prenesenem idealnem deleu 1/3. Napiite zemljikoknjini dovolili. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj.

Anton A., EMO, stan. izrecno in nepogojno16. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plailo 10.10.2006, in sicer na celote. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno17. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plailo 10.10.2006, in sicer na celote, drugo pa proda drubi B, d.n.o. Napiite zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno18. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno

19. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., pa proda zakoncema Tonetu D. in Franji D. v skupno lastnino Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno20. Opredeli vsebino in pravno naravo zemljikega pisma!

Zemljiko pismo je orderski vrednostni papir, ki se prenaa z indosamentom (196/2 len SPZ).

Po istem lenu mora zemljiko pismo vsebovati: navedbo zemljikoknjinega sodia, ki ga izstavlja, vse podatke, ki se zahtevajo za enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga (ime ustanovitelja, zemljikoknjibo oznabo obremenjene nepreminine, viino in pogoje apadlosti zneska zemljikega dolga), ter as izdaje in ig sodia.

21. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno22. Navedite razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico!Pogodbena predkupna pravica pridobi publiciteto (da uinkuje tudi proti tretjim osebam) ele vpisom v zemljiko knjigo, medtem ko zakonita, ima publiciteto e po zakonu. Zakonita predkupna pravica omejuje lastnika v javnem interesu, medtem ko pogodbena predstavlja le dogovor med dvema osebama. Pogodbena lahko nastane s pravnim poslom, medtem ko zakonita na podlagi zakona. 23. Pomen naela zaupanja v zemljikoknjinem stvarnem pravu!

Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiki knjigi, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic 10. len SPZ. Pozitivno pri tem je, da obstaja na nepreminini samo tista pravica, ki je vpisana. Negativni pa je v tem, da tista ki ni, ne obstaja. Naelo zaupanja je moneje od naela publicitete, ker se naelo zaupanja nanaa samo na stanje vpisa pravic. Naelo zaupanja deluje v korist dobroverne osebe. Ne gre le za poznavanje pravic, temve za tudi za uinke pravnih dejanj, ki jih stranka opravi, ki zaupa zemljikoknjinjim vpisom. Zaradi naela zaupanja in zaradi naela, da se dobra vera domneva, je poloaj pridobitelja ugoden. e pridobitelj ne vpie svoje pravice v ZK, nosi vse posledice sam in zato je to naelo zelo pomembno. Obstaja veliko intrumentov, ki omejujejo takna tveganja. To so npr. zaznamba vrstnega reda in predznamba. Ter pa seveda plomba, ki kot posebna vrsta vpisa v ZK, zagotavlja vsemrazpoznavno oznako, da je zemljikoknjinji postopek v teku in da je mogoe priakovati spremenjeno stanje vpisov v ZK. str. 15824. Opredelite pojem nepreminine in pojem zemljikoknjinega dovolila!

Nepreminino razlaga 18. len SPZ nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami.

ZK dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis mora biti overjen 23. len SPZ.

25. Antonija je svojemu sinu Izidorju februarja letos podarila in izroila hio, stojeo na nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Antonija in Izidor nista nikoli ivela v tej hii. Ko se je Izidor vselil v hio, mu je sosed povedal, da ima na delu nepreminine, parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, e 35 let vrt, ki ga obdeluje ter da je na tej podlagi priposestvoval del nepreminine. Ali bo sosed uspel v morebitnem sodnem postopku?Za priposestovanje se morajo izpolniti trije pogoji: dobra vera, as in lastnika posest. Sosed je od treh pogojev izpolnil le enega. Dobro verni lastniki posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ima pravico do posesti. Se pravi da mora obstajati neka pravna podlaga, s katero bi priposestvovalec pridobil lastniko posest. Se pravi , da bi mislil da so stekle vse predpostavke za veljaven pravni posel. vendar se zaradi njemu neznanih razlogov, te niso izpolnile. On si je seveda del nepreminine prisvojil kar sam in mislil, da bo po 30 letih njegova. Oitno je v slabi veri. 26. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno27. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno28. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o., drubi C, d.d. ter zakoncema Tonetu D. in Franji D (v skupno lastnino). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno29. Navedite vrste zemljikoknjinih vpisov ter jih kratko obrazloite!

Vpis v zemljiko knjigo je nain evidentiranja podatkov o pravicah ali pravnih dejstvih v zemljiki knjigi.

Delimo jih na glavne in pomone. Glavni vpisi so :

vknjiba

predznamba

zaznamba

odpis in pripis nepreminine iz enega zemljikoknjinega vloka v drugega (posebni obliki glavnega vpisa).

Skupna znailnost vseh glavnih vpisov je, da se z njimi vpisujejo pravice in pravna dejstva, na podlagi listin, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Take listine imenujemo popolna zemljikoknjina listina. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati taka listina je, da je nepreminina natano oznaane, s katastrsko obino, s parcelno tevilko,....

Pomona vpisa sta:

poooitev

plomba

Pomona vpisa se nanaata neposredno na pravice in pravna dejstva in sluita vpisovanju drugih podatkov, predvsem pa oznaevanju zvez med zemljikoknjinjimi vloki, spremembami podatkov o imetnikih pravic ter oznaevanju zemljikoknjinjega postopka. st. 171

30. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, to kar je ostalo (?) pa proda Francu Pleskarju, s.p. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno31. Ali je predznamba pridobitve lastninske pravice ovira za nadaljnje vpise. Kako uinkujejo vpisi, ki se opravijo po tem, ko je e uinkovala predznamba pridobitve lastninske pravice?

Predznamba je glavni vpis, s katerim se dosee oziroma izkae pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljikoknjigo, in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba opravii. Gre za pogojni vpis, ki ga lahko stranke v pravnem prometu uporabijo, e e niso izpolnile vseh pogojev, ki so potrebni vpis. Gre ubistvu za pogojno vknjibo.

Predznamba, ki je vpisana v zemljiko knjigo, ni ovira za nadaljne vpise v ZK. Imamo dve monosti: vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice, pri katerih velja da je njihova usoda odvisna od usode predznambe, in vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice. Pri prvih z opravienjem predznambe, postanejo uinkoviti tudi vsi nadaljni vpisi. Tukaj gre za to, da je npr. nekdo e kupil nepreminino, vendar e ni izpolnil pogojev za prenos lastninske pravice in ja zato vpisal predznambo. Ta lahko na podlagi priakovane pravice, e naprej proda nepreminino drugemuTa bo pridobil lastninsko pravico, e se bo opraviila predznamba, e v trenutku, ko je bila njegova vloga vloena. Za vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice pa velja, da uinkujejo pod razveznim pogojem opravienja predznambe. Ti vpisi ostanejo veljavni, e se predznamba ne opravii, oziroma se izbriejo, e se predznamba opravii. str. 178.

32. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi uitek v korist vsakokratnega lastnika nepreminine parc. t. 101, k.o. Spodnji Kaelj. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno33. Zaznamba spora! Ali je zaznamba spora ovira za nadaljnje vpise? Kako uinkuje?

Zaznamba spora oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v zemljiko knjigo. Spori ki se lahko zaznamujejo so: spor o pridobitvi lastninske ali druge stvarne pravice na izviren nain, spori o prenehanju stvarne pravice ter spori o doloitvi nujne poti. Poleg tega pa je mogoe predlagati tudi zaznambo spora glede vloene izbrisne tobe ter zaznambo spore o vloeni tobi na izbris vpisa v istem vrstnem redu, e si zpisi v istem vrstnem redu med seboj nasprotujejo.

Pomembno je, da ni mogoe zaznamovati spora, ki se nanaa na izpolnitev obligacijske pogodbe, iz katere izhaja zaveza izdati zemljikoknjinjo dovolilo za pridobitev stvarne pravice. takna stranka lahko predlaga vpis ustrezne predznambe.

Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiko knjigo. e bi bila ovira, bi se lahko z vloitvijo neutemeljene tobe, prepreilo razpolaganje z nepreminino, kar pa je seveda pravno nedopustno. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana, razen e je bila izbrisana zaradi vknjibe pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Zato seveda obstaja tveganje, da bo tonik v sporu uspel, posledica pa bo, izguba ali omejitev pridobljene pravice. V primeru neutemeljene tobe, pa seveda ne bo prilo do sprememb. str. 185

34. Razpolaganje imetnika predznamovane pravice! Kako uinkuje pridobitev lastninske pravice za kupca K, e je prodajalec P, ki K-ju proda nepreminino, imetnik predznamovane lastninske pravice in ne zemljikoknjini lastnik te nepreminine?

Imetnik predznamovane pravice lahko e v asu visenosti predznambe razpolaga s svojo priakovalno lastninsko pravico in proda nepreminino tretjemu. Takni vpisi veljajo pod odloilnim pogojem, da se predznamba opravii. Se pravi da je njihova usoda odvisna od usode predznambe. K bo pridobil lastninsko pravico, e bo P opraviil predznambo.

35. Pojasnite (v alinejah) razlike med pogodbeno predkupno pravico in zakonito predkupno pravico!

Glej 22. vpraanje!

36. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, ustanovi osebno slunost uitka v korist drube B, d.d., za as 40 let na idealni nepreminine. Podatki o nepreminini: parcelna t. 100, k.o. alostna Gora.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno37. Pojasnite vsebino in pomen zaznambe spora?

Primer: tonik v sporu trdi, da je priposestvoval slunost. e tonik ne predlaga zaznambe spora in lastnik v teku pravde proda nepreminino 3. osebi, zaradi naela zemljikoknjinega prednika vknjiba slunosti ne bo mogoa, saj se ta ne bo glasila proti imetniku lastninske pravice, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Obstoj slunosti bo seveda lahko uveljavljal tudi proti novemu lastniku, ampak bo mogel sproiti novo tobo. Seveda se bo nov lastnik v tej tobi skliceval na naelo zaupanja v zemljiko knjigo in da je kupil bremena prosto nepreminino. Pravne posledice zaznambe spora uinkujejo proti vsakomur, igar pravica je bila vpisana kasneje kot zaznamba spora.

Pomen zaznambe spora je tako predvsem v pravni varnosti in seveda da ne pride do kasnejih okodovanj. str. 185

38. Joe, ki je solastnik nepreminine do celote, eli podariti polovico svojega delea sinu Francu, drugo polovico delea pa vnuku Poldetu, hkrati pa eli, da se vknjii v zemljiki knjigi tudi prepoved odtujitve in obremenitve za celotno nepreminine. Napiite ustrezne intabulacijske klavzule. Podatki o nepreminini: parcelna t. 100, k.o. alostna Gora. 39. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno40. Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna toba?

O materialnopravnih nepravilnih vpisih govorimo, e vpis v zemljiko knjigo nima pravne podlage oziroma je ta podlaga kasneje odpadla. Z izbrisno tobo pa odpravljamo materialnopravne nepravilne vpise. Izbrisna toba je torej stvarno pravna toba, s katero se odpravljajo materialnopravne nepravilne vpise in s tem se varovana pravica spremeni omeji ali preneha. Podobna je vindikacijski tobo, vendar z slednjo zahtevamo vrnitev stvari, z izbrisno pa zahtevamo izbris nekega vpisa in postavitev v prejnjo stanje. Izbrisno tobo vloi prejnji lastnik nepreminine, igar pravica je prela na pravnega naslednika z neveljavnim pravnim poslom. Npr. se izkae da je bil zavezovalni pravni posel neveljaven, zaradi naela kavzalnosti preide lastninska pravica nazaj na pravnega prednika, vendar je zdajnji posestnik e vedno vpisan v zemljiko knjigo. Pravimo da lastnina oivi samo zunajknjino. Zato mora pravni prednik vloiti izbrisno tobo. Z njo se lahko zahteva sam izbris vknjibe, ne pa drugih vpisov. O vsebini izbrisne tobe odloi pravdno sodie, zemljikoknjino sodie pa izvede njene uinke z izbrisom takrat, ko je sodba pravnomona. Izbrisna toba prav tako ni dovoljena proti dobrovernim osebam, ki so se zanesli na vpise v zemljiki knjgii. str. 20241. Zaznamba izrednega pravnega sredstva!

Zaznamba izrednega pravnega sredstva je po namenu, vsebini in uinkih podobna zaznambi spora, od nje se razlikuje le v pravnem poloaju, ki se zaznamuje. Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva pride najprej do vpisa pravice na podlagi pravnomone sodne ali upravne odlobe. Z izrednim pravnim sredstvom se lahko spremeni tudi pravnomona sodna ali dokonna upravna odloba, kar je izjema od pravnih nael, ki govorijo da je dovolj za vknjibo pravnomona sodba. Oseba ki je vloila to pravno sredstvo, to je prejni imetnik vpisane pravice, priakuje da se bo sodba obrnila v njegovo korist. S tem pa bo odpadla zdajnja vpisana lastninska pravica. Seveda je prejnjega imetnika treba zavarovati, ker zdajnji imetnik bo lahko nepreminino odsvojil zaradi naela zaupanja v zemljiko knjigo. To seveda lahko pride v potev le v sporih. Ko je naprimer z pravnomono sodbo bila nekomu dodeljena lastninska pravica. Ta zahteva vpis pravice v zemljiko knjigo. Poraenec v pravdi se pritoi na sodbo in zravn vloi tudi zaznambo izrednega pravnega sredstva. e obstoj ne bi bilo mogoe zaznamovati, bi se v primeru prodaje tretji seveda izkliceval na zaupanje v zemljiko knjigo. Ta zaznamba ni ovira za kasneje vpise, vendar kasneji vpisi veljajo pod razveznim pogojem. str. 187

42. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 Tonetu Posestniku, na deleu, ki je ostal pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno43. Pojasnite razliko med zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjibo prepovedi odtujitve in obremenitve!

Zaznamba prepovedi razpolaganja se praviloma nanaa na lastnika nepreminine. Bistvena posledica je, da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev lastninske pravice. str. 192 glej 2. vpraanje44. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, ustanovi pogodbeno predkupno pravico na idealnem deleu v korist drubi B, d.n.o. ter odkupno pravico, prav tako v korist drubi B, d.n.o., vendar na celotni nepreminini.

A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno45. Pojasnite, emu slui izbrisna toba, ter s katerim instrumentom zemljikoknjinega prava lahko tonik, ki vlaga izbrisno tobo, zavaruje vrstni red vzpostavitve prejnjega zemljikoknjinega stanja vpisov!

Glej 40. vpraanje. To naredi z zaznambo izbrisne tobe, kar se vpie v zemljiko knjigo. Za zaznambo izbrisne tobe se smiselno uporabljajo doloila za zaznambo spora (245. len ZZK-1).

46. Opraviitev predznambe!

To doloa 52. len ZZK-1:

(1) Predznamba pravice se opravii tako, da se predlaga vknjiba te pravice z uinkom od trenutka, od katerega uinkuje predznamba te pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjiba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice) na podlagi listine, ki je podlaga za vknjibo te pravice.

(2) Predlogu za vknjibo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice mora biti priloena listina, ki je podlaga za vknjibo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:

1. e je bila predznamba dovoljena na podlagi odlobe iz 1. toke prvega odstavka 49. lena tega zakona oziroma na podlagi odlobe iz drugega odstavka 49. lena tega zakona: potrdilo o pravnomonosti oziroma dokonnosti te odlobe,

2. e je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. oziroma 4. toke prvega odstavka 49. lena tega zakona:

bodisi zemljikoknjino dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjibo,

bodisi pravnomona sodba iz 4. oziroma 5. toke prvega odstavka 40. lena tega zakona.

(3) e zemljikoknjino sodie na podlagi sklepa o izvrbi na nepreminino, ki ga je izdalo izvrilno sodie na predlog upnika, v korist katerega je predznamovana hipoteka na podlagi predhodne odredbe po 51. lenu tega zakona, dovoli zaznambo te izvrbe po 86. lenu tega zakona, hkrati po uradni dolnosti dovoli tudi vknjibo pridobitve te hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke.

(4) Za opraviitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena po tretjem odstavku 49. lena tega zakona, se smiselno uporablja prvi odstavek tega lena, e zakon ne doloa drugae.

47. Opredelite glavne razlike med predznambo pridobitve lastninske pravice in zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice!

Med zaznambo vrstnega reda in predznambo je razlika v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki ga lahko lastnik ustanovi e preden sploh pozna kupca nepreminine. Zaznamba vrstnega reda uinkuje v korist nedoloene osebe, ki svojo upravienost do zaznambe vrstnega reda izkae s sklepom (ki ga je izdalo zemljiko knjino sodie na predlog lastnika). Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpie ele, ko je sklenjena prodajna pogodba.48. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

49. Opredelite glavne razlike med zaznambo spora in zaznambo izbrisne tobe!

50. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora51. Opredelite glavne znailnosti zaznambe spora!

Vpraanje 33. in 37.

52. Opredelite glavne znailnosti zaznambe izbrisne tobe!

Glej 40. vpraanje.

53. Pogoji za dovolitev predznambe pridobitve lastninske pravice!Vpis predznambe je mogoe predlagati na podlagi nekaterih listin, to so:

sodne odlobe, ki e niso pravnomone

zasebne listine, ki zemljikoknjinega pisma

listine v obliki notarskega zapisa

sklep izvrilnega sodia o predhodni odredbi

druge odlobe, za katere zakon doloa, da so lahko podlaga za predznambo pravice

Potreben pa je e en pogoj, in sicer, opravienje predznambe. Str. 178

54. Pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tobe!Izbrisna toba

243. len

(1) e je vknjiba doloene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in e so zaradi te vknjibe krene pravice doloene osebe na nepreminini, sodie na podlagi tobe te osebe (v nadaljnjem besedilu: izbrisna toba) ugotovi neveljavnost vknjibe in odloi, da se vzpostavi prejnje zemljikoknjino stanje vpisov (v nadaljnjem besedilu: izbris izpodbijane vknjibe).

(2) Z izbrisno tobo se lahko izpodbija tudi vknjiba, ki je postala neveljavna ele po tem, ko je bila opravljena:

1. e se z izbrisno tobo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. lena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljikoknjino dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjibo, ali

2. e je bila izpodbijana vknjiba dovoljena na podlagi pravnomone oziroma dokonne odlobe iz 3. do 8. toke prvega odstavka 40. lena tega zakona in e so izpolnjeni naslednji pogoji:

e v zvezi s to vknjibo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. lena tega zakona oziroma e je bil zamujen rok za vloitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. lena tega zakona,

e je bila proti pravnomoni oziroma dokonni odlobi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjibo, vloena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, toba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritoba, in

e je vsebina odlobe o izrednem pravnem sredstvu iz prejnje alinee oziroma vsebina pravnomone oziroma dokonne odloitve, izdane v ponovljenem postopku takna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjiba ne bi bila dovoljena.

55. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

56. Izbrisna toba pravna narava, rok, razlogi za vlaganje, varstvo vrstnega reda!

Glej 40. in 54. vpraanje.

57. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.58. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi nepravo stvarno slunost. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.59. Navedite vsaj pet zaznamb ter jih kratko opiite!60. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi pogodbeno predkupno pravico v korist drube B d.d. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

61. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremino premoenje z izroilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiki knjigi, prepoved razpolaganja zemljikoknjino ni bila izvedena. B je nato ez nekaj let nepreminine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C!

Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepreminino? B ni imel razpolagalnega upravienja, saj mu je to prepovedovala pogodba z A-jem, vendar ker to ni bilo zapisano v zemljiko knjigo, ta omejitev ni veljala za tretje osebe. B bo samo odkodninsko odgovarjal, zaradi krene pogodbe. Ali se bo C lahko vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo? C se bo vknjiil, ker zaznamba ni bila vpisana v ZK. Kakna bi bila pravna situacija, e bi bila prepoved razpolaganja vknjiena v zemljiki knjigi? Potem bi bil pravni posel neveljaven saj B ne bi imel razpolagalnega upravienja in prilo bi do povrnitve v prejnjo stanje. Ali lahko B, e bi ga bremenila vknjiena prepoved razpolaganja, odda nepreminino ali njen del v zakup neki tretji osebi? Lahko. Nepreminine ne more obremeniti samo z zastavno pravico in z zemljikim dolgom. Ali lahko B razpolaga z nepreminino, kljub vknjieni prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? Ja lahko. B se je zavezal A-ju s pogodbo, se pravi da gre za relativne pravice, ki uinkujejo le med strankama. Kakne pravne uinke bi imela prepoved razpolaganja, e bi bila izgovorjena med A-jem (kot upraviencem) in njegovim bratom? Potem se zaznamba ne bi mogla vpisati v zemljiko knjigo in ne bi uinkovala proti tretjim osebam. V 38. lenu SPZ so razloeni pogoji za omejitev lastninske pravice. Prepoved razpolaganja se lahko vpie v ZK samo med zakoncema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. 62. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

63. Opredelite glavne znailnosti zaznambe izvrbe!

Zaznamba izvrbe kae na obstoj izvrilnega postopka na nepreminini, ki se uvede na predlog upnikov lastnika nepreminine. Izvrilni upnik v skladu s pravili izvrilnega prava na predmetu izvrbe pridobi zastavno pravico. Zastavna pravica ne nastane s sklepom, temve z vpisom v zemljiko knjigo, ki sledi zaznambi izvrbe. Zaznamba izvrbe se vpie na podlagi sklepa o izvrbi, ki ga zemljikoknjinemu sodiu polje izvrilno sodie, ki je odloalo o dovolitvi izvrbe. Izvrilni upnik pridobi hipoteko na nepreminini s trenutkom, od katerega uinkuje zaznamba izvrbe, torej od trenutka, ko je zemljikoknjino sodie prejelo obvestilo izvrilnega sodia. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise, hipoteka pa uinkuje kot vsaka druga hipoteka.

Lastnik nepreminine lahko zahteva izbris zaznambe in s tem posledino tudi hipoteke, e se izvrilni postopek kona njemu v prid. E pride do prodaje nepreminine v izvrilnem postopku, zemljikoknjino sodie odloi o izbrisu zaznambe izvrbe in na njeni podlagi vpisanih hipotek skupaj z vknjibo lastninske pravice v korist kupca v izvrilnem postopku.

64. Opredelite glavne znailnosti zaznambe hipotekarne tobe!

Hipotekarni upnik, v igar korist je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora za pridobitev izvrilnega naslova vloiti hipotekarno tobo, s katero zahteva prodajo obremenjene nepreminine. Z njo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v znesku, ki je vpisan v zemljiko knjigo.

Tukaj imamo dve monosti. Lahko da je zastavitelj in dolnik zavarovane terjatve ista oseba, lahko pa gre za dve razlini osebi. V prvem primeru dolnik ne glede na hipoteko jami z vsem svojim premoenjem, vendar je za upnika poplailo iz hipoteke ugodneje, saj ima na njej prednostno pravico. V drugem primeru pa zastavitelj jami le z obremenjeno nepreminino. Zato mora hipotekarni upnik s hipotekarno tobo zahtevati, da naj sodie naloi zastavitelju da prizna, da ima tonik upravienje do poplaila zavarovane terjatve (tobeni zahtevek se mora glasiti tako, da je toenec dolan priznati). Ne more hipotekarni upnik od zastavitelja zahtevati plaila njegove terjatve.

Ko dolnik in zastavitelj nista iste osebe govorimo o realnem dolniku in osebnem dolniku. e realni dolnik preprei izvrbo tako, da poplaa terjatev hipotekarnemu upniku s subrogacijo stopi na njegovo mesto in ima sedaj on terjatev do osebnega dolnika. Ker pa nae pravo ne pozna lastnike hipoteke, pride tudi do izbrisa hipoteke. Str. 444

65. Pojasnite pomen in vlogo zemljike knjige!

Zemljika knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravica na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremininami.

Pojavnost zemljike knjige je pomembna za potek pravnega prometa z nepremininami. Pri izvirnem nainu pridobitve lastninske pravice, lahko pravice nastanejo tudi izvenknjino. Pri izvedenem nainu pa je vpis v zemljiko knjigo obvezen. Opustitev vpisa pomeni pomanjkljivost same pravice in izkljuuje nastop pravnih posledic.

Obstoj zemljike knjige pa ima predvsem praktien pomen. Kupcu nepreminine daje jasen vpogled na pravno stanje te nepreminine, naelo zaupanja v zemljiko knjigo, pa ga varuje pred morebitnimi kasnejimi teavami. Str.152

66. Opredelite glavne znailnosti zaznambe javnega dobra!

Gre za pomoni vpis. Pravno dejstvo, da je nepreminina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokonne odlobe pristojnega organa o doloitvi statusa javnega dobra tej nepreminini, razen e zakon za posamezno vrsto javnega dobra doloa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomona odloba. Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno). Zaznamba javnega dobra se izbrie na podlagi dokonne odlobe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen e zakon za posamezno vrsto javnega dobra doloa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra pravnomona odloba. ZZK-1 doloa izjeme v primeru, e je podatek o vrsti javnega dobra vpisan v informatizirani evidenci, ki se povezuje s katastrom in preko tega z zemljiko knjigo.67. Napiite poljubno zk dovolilo za ustanovitev poljubne izvedene stvarne pravice na solastnikem deleu!

68. Opredelite glavne znailnosti zaznambe odpoklica terjatve!e je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic, lahko hipotekarni upnik, ki odpoklie terjatev, skupaj z odpoklicem predlaga vpis zaznambe odpoklica terjatve. Vpis zaznambe se opravi na podlagi listine o odpoklicu, na kateri je overjen podpis hipotekarnega upnika. S tem postane odpoklic terjatve pravno uinkovit proti vsakemu lastniku nepreminine, in ne le proti tistemu, ki mu je bil vroen.

To se uporablja zato, ker e pride do prenos lastninske pravice skupaj z hipoteko, mora hipotekarni upnik ponovno uporabiti procesna dejanja, ki jih je uporabil proti prejnjemu lastniku nepreminine. Str. 18469. A je prodal B-ju nepreminino, ki je bila obremenjena z vknjieno pogodbeno odkupno pravico v korist C-ja.

Ali se bo lahko B vknjiil v zemljiko knjigo? Odkupna pravica zaradi svoje narave ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiko knjigo. Odkupna pravica je opcijska pravica in se lahko imetnik odloi ali jo bo uveljavljal ali ne. Ali lahko C uveljavlja odkupno pravico zoper B-ja? Seveda jo lahko, saj je imel odkupno pravico vknjieno v zemljiko knjigo. Seveda e izpolnjuje vse dogovorjene pogoje. Ali bi bila situacija drugana, e bi bil B zakoniti predkupni upravienec (npr. kot je lokalna skupnost na podlagi Zakona o urejanju prostora ZUreP-1)?

?5. Lastninska pravica1. A in B sta solastnika premine stvari, vsak do idealne 1/2, ki je v skladu z dogovorom med solastnikoma v neposredni posesti A-ja. B eli svojo idealno polovico prodati C-ju. Ali ima A zakonito predkupno pravico na B-jevem solastnikem deleu? S katerim nainom izroitve naj B opravi prenos solastninske pravice na C-ja? V katerem trenutku bo C postal solastnik premine stvari?

V tem primeru imamo dogovor, ki ima pravno naravo posestnega posredovalnega razmerja. Moramo povedati, da imajo tudi soposestniki pravico do pravnega varstva. e bi npr. v tem primeru B si hotel sam vzeti v posest stvar, bi lahko A proti njemu uporabil posestno varstvo, ker je spremenil dosedanji nain posedovanja stvari, pa eprav ima B tudi solastnino na tej stvari. B bi lahko to zahteval samo s pravnomono sodbo sodia.

Razpolaganje s stvarjo kot celoto je mogoe samo v soglasju vseh solastnikov in ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za razpolaganje z izkljuno lastninsko pravico na stvareh. Tudi stvarne pravice na stvari, se lahko ustanovijo samo z soglasjem vseh solastnikov.

Vsak od solastnikov pa ima razpolagalno mo na svojem idealnem deleu. Seveda je mogoe prodati idealni dele samostojno le, e to dopua narava stvari. Pravni nasledniki vstopijo v pravno razmerje med solastniki in imajo enak obseg upravienj ter obveznosti kot njihov pravni prednik. Na idealnem deleu je mono ustanoviti zastavno pravico, oziroma na nepreminini tudi zemljiki dolg. Stvarna slunost pa na idealnem deleu ni mogoa. Zato pa je mogoa osebna slunost, kjer je spet treba upotevati, da imetnik vstopi v poloaj imetnika idealnega delea in ne celotne pravice.

Pri prodaji idealnega delea na nepreminini, imajo po 66. lenu SPZ-ja solastniki zakonito predkupno pravico na taknem deleu. Ko se pojavijo na isti nepreminini ve zakonitih predkupnih pravic, pa se seveda pojavi problem. Prednost ima zakonita predkupna pravica solastnikov. Str. 3092. Kako je v SPZ pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice v zavarovanje na preminih stvareh spotovana prepoved lex commissoriae?

3. Pojasnite pravno konstrukcijo podaljanega pridrka lastninske pravice ter navedite, kateri oblikovni pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo absolutno uinkovanje!

Tukaj gre za to, da prodajalec proda kupcu neko stvar s pridrkom lastninske pravice. Ker kupec da bo prodajalcu plaal kupnino, npr. mora prodati stvar, mu prodajalec prenese tudi razpolagalno upravienje, zato lahko to stvar proda. In to imenujemo podaljani pridrek lastninske pravice. To pride v potev pri kaknih podjetjih, ki so kupile nek material, vendar brez lastninske pravice. e hoejo plaati kupnino za material, morajo ta material predelati in seveda prodati. Prodajalec se praviloma zavaruje s tem, da dovoli kupcu prodajati stvar samo v okviru njegovega rednega poslovanja in pod obiajnimi pogoji. Potem se dogovori e fiduciarna cesija terjatev od odjemalcev. Tako se lastninski pridrek, ki potem z dobavo ugasne, se podalja na terjatev, ki jih prodajalec pridobi do svojih odjemalcev.str. 521 (klavzula o odsvojitvi).4. Razpolagalna sposobnost solastnika in skupnega lastnika!

Skupnega lastnika: Vsa upravienja iz skupne lastnine lahko skupni lastniki izvrujejo le skupaj. Solastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo lastninsko pravico oziroma jo obremenijo z omejeno stvarno pravico. Seveda se za razpolaganje pooblasti tudi enega. Skupni lastnik pa ne more razpolagati s svojim nedoloenim delom na skupni lastnini!!! Str.3285. Kdaj preide lastninska pravica na kupca pri prodaji s pridrkom lastninske pravice, e podpis kupca na pogodbi o prodaji s pridrkom ni bil notarsko overjen?

Na kupca bo prela lastninska pravica takoj, ko bo plaal kupnino, ne glede na to ali je njegov podpis overjen ali ne, ker pridrek lastninske pravice se lahko dogovori tudi ustno, z zasebno listino, ali pa ta pogoj e vsebujejo sploni pogoji prodaje. 520/2 OZ podpis mora biti overjen, e hoe pridrek lastninske pravice uinkovati proti kupevim upnikom, v primeru kupevega steaja. Str. 5206. Omejitve lastninske pravice po volji lastnika! Str. 214To doloa 38. len SPZ, da lahko vsak lastnik sam omeji svojo lastninsko pravico. To so na primer:

prepoved odsvojitve ali obremenitve ima relativne uinke in uinkuje samo proti prvemu lastniku. V ZK se lahko vpie samo med zakoncema, stari in otroki ter posvojenci in posvojitelji, drugae ne in zato tudi nima absolutnih uinkov.

pogodbena predkupna pravica

odkupna pravica7. Kdaj uiva lastnik nepreminine pravno varstvo pred imisijami?

73. len SPZ doloa, da se sosedi med seboj ne smejo vznemirjati in da si ne smejo povzroati kode. 75. len SPZ pa doloa, da lastnik nepreminine mora pri uporabi nepreminine opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo znatnejo kodo. Temu pravimo prepovedana ali bistvena imisija in v tem primeru lastnik vedno dobi sodno varstvo. Prav tako je prepovedano kakrnokoli motenje s posebnimi napravami. SPZ ne nateva posameznih primerov, kdaj gre za imisijo. Doloil je splonejo formulacijo in iz nje potem sodie konkretno razbira ali gre za imisijo ali ne.

Prav tako so vedno prepovedane direktne imisije, e za to nimajo pravnega naslova, indirektne pa le, e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo kodo. Str. 361 ->

Aktivno legitimiran je lastnik nepreminine. Lahko pa tudi imetnik omejene stvarne pravice (uitkar) ter imetnik obligacijske pravice (najemnik, zakupnik). Pravno varstvo se uveljavlja z negatorno tobo. Tudi pasivno legitimiran za negatorno tobo je lahko poleg lastnika nepreminine tudi imetnika obligacijske ali pa omejene stvarne pravice. Pogoj pa je seveda, da je oseba ki ima pravica tudi kriva za te imisije. 8. Opredelite pojem priakovalne pravice, kot predstopnje lastninski pravice ter navedite primer, kjer je mogoe govoriti o priakovalni pravici. Kako se prenaa priakovalna pravica?

Za priakovalno pravico gre, ko je pridobitev doloene pravice na takni stopnji, da predstavlja zavarovan pridobitni poloaj. Pridobitev je torej v taknem primeru odvisna le e od nastopa pogoja (plaila kupnine), na kar pa prodajalec nima ve vpliva. Priakovalno pravico ima kupec, ki je kupil stvar s pridrkom lastninske pravice prodajalca. Je pred oblika lastninske pravice.

Priakovalna pravica je lahko samostojen objekt fiduciarne odsvojitve. Prav tako pa se prenaajo kot stvarne pravice in ne s cesijo. Za prenos ni potrebno soglasja prodajalca, ki ima pridrek lastninske pravice. Ko se priakovalna pravica prenese na tretjo osebo, e tretja oseba tudi nima lastninske pravice, ampak aka na izpolnitev pogoja. Str. 5209. Oseba A si je kupila v mestu X razkono staro meansko hio. ez leto dni pa je neki podjetnik v neposredni bliini A-jeve hie v skladu s predpisi odprl bordel. To je izjemno prizadelo A-jeva religiozna in estetska ustva. Ali gre v konkretnem primeru za prepovedane imisije?

Vplivi, ki tejejo religiozna in esteska ustva, se ne tejejo za imisije. Takna je avstrijska sodna praksa. Str. 365

10. Stvarnopravne reparacije in retencijska pravica! (261 264 OZ)

Stvarno pravne reparacije so zahtevki in protizahtevki, ki se uveljavljajo v zvezi z izroitvijo stvari lastniku. Te urejajo 95, 96 in 97. len SPZ. 295 str

Retencijska ali pridrna pravica, je urejena v lenih od 261. do 264 OZ! Pridrna pravica je pravica, da okodovanec stvar zadri, dokler njegova terjatev za povrailo kode ni poplaana.

11. Opredelite pojem vertikalne akcesije v stvarnem pravu!

Akcesija je prirast.

Horizontalna je gradnja ez mejo zemljia. Tukaj gre za odstop od naela superficies solo cedit. Horizontalna akcesija je mogoa na podlagi pravnega posla ali pa z odlobo dravnega organa. 47. len SPZ

Gradnja ez mejo nepreminine (horizontalna akcesija) e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepreminino, lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga, da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama. Pri odloitvi iz prejnjega odstavka sodie upoteva vse okoliine, zlasti pa upraviene interese udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem, ko je izvedel za gradnjo.

Do vertikalne akcesije pa pride na podlagi zakona (8. in 54. len SPZ). Vertiklna akcesija pa je npr. prirast. Vertikalna akcesija se odraa skozi naelo superficies solo cedit. Poveanje vrednosti nepreminine(vertikalna akcesija) e nekdo s soglasjem lastnika nepreminine postavi, prizida ali izbolja zgradbo, na nepreminini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka prirast pripade lastniku nepreminine, medtem ko gre graditelju t.i. verzijski zahtevek. Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepreminini nastane solastnina. V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepreminine izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiko knjigo. Zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiko knjigo zastara v 10 letih.

12. A je B-ju prodal premino stvar, pri emer sta se dogovorila, da bo stvar izroena B-ju v neposredno posest ez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izroil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomo? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik preminine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B e v asu sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?

Ne gre za dovoljeno samopomo, saj B ni bil posestnik stvari in zato v nobenem primeru ne more iti za samopomo. S tem ko je vzel stvar v posest B ni postal lastnik nepreminine. Odvisno kako sta se zmenila. e je A B-ju prodal stvar s posestnim konstitutom, potem je pridobil lastninsko pravico e takrat, e pa ne, pa B e ni pridobil lastninske pravice. 13. Pojasnite stvarnopravne poloaje v primeru, ko oseba A, ki je solastnik nepreminine do idealne polovice, povea vrednost te (solastne) nepreminine (adaptira). Npr. eden izmed solastnikov investira v novo fasado, streho ipd.

67. len SPZ. Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, kateri delei skupaj presegajo polovico vseh solastnikih deleev. ?

14. Ali lahko solastnik samostojno ter brez soglasja ostalih solastnikov svoj idealni dele na nepreminini

proda; da podari; da obremeni z zemljikim dolgo; da obremeni s stvarno potno slunostjo; ne obremeni s pogodbeno predkupno pravico, lahko jo, vendar imajo solastniki e zakonito predkupno pravico15. Zakonca sta bila skupna lastnika nepreminine, vendar je bil v zemljiko vpisan kot lastnik skupne nepreminine samo eden izmed zakoncev (mo). Ta je brez soglasja ene obremenil idealni dele do 1/3 celote s hipoteko v korist banke B.

Ali lahko banka B pridobi v takem primeru veljavno hipoteko? Ja lahko jo pridobi, ker jo varuje naelo zaupanja v zemljiko knjigo. Drugi zakonec si je sam kriv, zakaj pa ni poskrbel za svoj vpis v ZK. Str. 329

Ali je sploh dopustna hipoteka zgolj na idealnem deleu, e ne gre za solastnino? Ja je dopustna. Pri skupni lastnini ni potrebno niti soglasje ostalih solastnikov.16. Pojasnite vsebino pravnih razmerij pri pridrku lastninske pravice s klavzulo o predelavi!

e so predmet lastninskega pridrka zaloge, potem pridrana lastninska pravica s porabo zalog praviloma ugasne. Dobavitelj in kupec prodajalec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih strokov. Prenos se opravi z anticipiranem posestnem konstitutu. Str. 522. 17. Pridobitev lastninske pravice z izdelavo nove preminine!Izdelavo ureja 57. len SPZ. Izdelovalec pridobi lastninsko pravico na stvari, e so izpolnjeni pogoji iz tega lena (da nekdo zase dela in da vrednost dela ni bistvena nija od vrednosti materiala). Tukaj ni pomembna dobra vera ali slaba vera, zato pridobi lastninsko pravico, tudi e je material ukradel. Bivi lastniki materiala imajo obligacijsko pravne zahtevke proti izdelovalcu, na povrnitev vrednosti materiala. e je vrednost dela bistveno nija od vrednosti materiala, potem pa pripade stvar lastniku materiala. Str. 276

18. Pridobitev lastninske pravice s spojitvijo!

55. len SPZ!

Do spojitve pride, ko se premine stvari, ki pripadajo ve osebam, zdruijo v novo, enotno stvar. Nastanejo sestavine stvari in glavna stvar. S spojitvijo na tej stvari prenehajo obstajati vse bive pravice, oz. pravice tretjih. Ko so spojijo stvari, ki pripadajo veim lastnikom, nastane na novi stvari solastnina. Str. 270

19. Kdaj nastopijo uinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na dolgo roko: str. 235

e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje? Uinki prenosa nastopijo, ko je o prodaji stvari obveena tretja oseba, ki ima v posesti ali pa v detenci to stvar. e odsvojitelj (e) nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano? e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano?20. Kdaj nastopijo uinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na kratko roko:

e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje; Izroitev se teje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve e odsvojitelj (e) nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano;

e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano

21. Nadomestna (fiktivna) izroitev!

Sem spadajo izroitev na kratko roko, izroitev na dolgo roko in posestni konstitut. Te vrste izroitev omenja 60. len SPZ-ja Tu gre za prenos posesti z dejanskim sporazumom, brez dejanske izroitve. 22. Prenos lastninske pravice v zavarovanje in lex commissoriae!

Je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. Prenos lastninske pravice v zavarovanje je fiduciarni prenos. To je ne posestna oblika realnega zavarovanja. Razlika med neposestno zastavno pravico in fiduciarnim prenosom je v tem, da pri slednjem gre za prenos polne pravice. Dajalec zavarovanja (fiduciant) in prejemnik zavarovanja (fiduciar) se sporazumeta, da lastninska pravica preide na prejemnika zavarovanja brez prenosa neposredne posesti (posestni konstitut). To pomeni da ima dajalec zavarovanja e vedno stvar v posesti, vendar ni ve njen lastnik. To se ustvari za to, ker mogoe dajalec zavarovanja rabi ta predmet za potek proizvodnje ali storitve, da bo lahko odplaal terjatev.

Fiduciarna lastnina daje ve pravic kot je potrebno, kar je tudi bistvena razlika z zastavno pravico. Lex commissoriae zastavni upnik ob dospelosti terjatve, pridobi lastninsko pravico na zastavljeni stvari. Pri nas je to prepovedano pri zastavni pravici. Seveda je iz pravne narave fiduciarne lastnine povsem logino, da se bo prejemnik zavarovanja poplaal iz te stvari ali jo obdral, e njegova terjatev ne bo poplaana, ker je njen lastnik in ima na njej vsa upravienja. Vendar prejemnik zavarovanja ne sme razpolagati s to stvarjo. ele ob dospelosti terjatve lahko zahteva njeno izroitev. Str. 52323. Varstvo dobrovernih tretjih v primeru skupne lastnine!

Glej vpraanje 15. Pravo varuje tretje osebe, glavni argument pa je, da naj za neprimerno ravnanje enega lana skupnosti tveganje prevzame drugi lan skupnosti, ki je z njem v zvezi in ne tretja oseba. Prav tako pa tretjo osebo varuje naelo zaupanja v ZK, saj je bil v njej vpisan le eden lastnik in ne ve solastnikov. Tretja oseba ni v dobri veri samo, e je vedela, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Str. 32924. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preivljanju!

S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se preivljanec lahko v korist preivljevalca (tisti ki skrbi za nekoga) odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preivljanju. Npr. se bolna soseda zmeni s sosedi, da e bodo skrbeli za njo, jim bo zapustila njeno hio. Tukaj ne velja prepoved iz 38/4 SPZ, da se lahko prepoved razpolaganja vpie v ZK samo med zakoncema, stari, otroki in posvojenci. Str. 21425. Posredne oz. indirektne imisije!

Posredne imisije so tiste, ki pridejo na sosednjo zemljie brez neposrednega vplivanja tistega, s igar nepreminine prihajajo (npr. prah prinese veter). Indirektne so prepovedane le e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo kodo. Tudi hrup se npr. teje za posredno imisije in pa tudi prah, ki ga prinese iz sosednjega tenikega igria, saj to ni krajevno normalno da moramo pometati prah iz tenis igria. Vsekakor pa je da mora biti obratovalcu prepueno, da se sam odloi kako bo saniral imisije. Str. 366.

26. Pojasnite pojem prepovedanih imisij!

75/1 len SPZ. 27. Gradnja ez mejo nepreminine!

Gre za vertikalno akcesijo. Glej 11. vpraanje. 28. Pravni poloaji pri poveanju vrednosti tuje nepreminine!

48. len SPZ. Zaradi naela povezanosti zemljia in objekta, se vsa vlaganja v nepreminino prirastejo nepremnini sami in s tem njenemu lastniku. Tukaj vlagatelj ne pridobi solastnikega delea na celotni nepreminini, temve le obligacijsko pravni zahtevek iz naslova neupraviene obogatitve lastnika nepreminine. Solastniki dele bi bilo mogoe pridobiti, s stvarnimi reparacijami, se pravi s soglasjem lastnika, brez njega pa nikakor ne. Obogatitveni zahtevek se imenuje verzijski zahtevek. Obogatitveni zahtevek lahko vlagatelj vlaga tudi, e je lastnik nepreminine privolil v vlaganje v nepreminino. 29. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve!

30. Pojasnite razliko med prepovedjo odsvojitve in obremenitve po SPZ ter prepovedjo odsvojitve in obremenitve po OZ pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju!

Pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju se lahko vpie v ZK ne glede na to kdo je. Pri Prepoved odsvojitve in obremenitve, pa se lahko vpiejo samo stari, otroci, zakonci in posvojenci.

6. Slunostna pravica in realno breme

1. Lastnik gospodujoega zemljia je 21 let dejansko izvreval slunost vonje z osebnim avtomobilomin hoje preko slueega zemljia. Pri tem je lastnik gospodujoega zemljia ves as vedel, da slunostne pravice nima, lastnik slueega zemljia pa dejanskemu izvrevanju slunosti ni nasprotoval. Ko je prielo tei 22. leto dejanskega izvrevanja slunosti,je lastnik slueega zemljia prepoved lastniku gospodujoega zemljia vonjo z avtomobilom, v posledici esar jelastnik gospodujoega zemljia zaradi neprestanih prepirovprenehal voziti po slunostni trasi. Lastnik gospodujoega zemljia tako e dve leti in pol dejansko ne izvruje slunosti vonje z avtomobilom.

Svetujte lastniku gospodujoega zemljia!

Pri priposestvovanju imamo dve monosti :

pravo priposestvovanje za njega morajo biti izpolnjeni trije pogoji : dobra vera, 10 letna priposestvovalna doba in izvrevanja! Seveda je lahko slunostni upravienec v dobri veri samo, e ima kakno podlago za slunost. Se pravi, da sta z lastnikom slueega lastnika sklenila slunostno pogodbo in slunost vpisala tudi v zemljiko knjigo, pa se je potem izkazalo da je bila pogodba nina. Drugae izvrevalec ne more biti v dobri veri in ne more priposestvovati slunosti. Dobra vera mora trajati ves as priposestvovalne dobe.

Nepravo priposestvovanje pri tem priposestvovanju se ne zahteva dobra vera!!!to je bistvena razlika z pravim priposestvovanjem. Zakon tukaj postavlja domnevo da e lastnik sluee nepreminine dalj asa (10 let) dovoli izvrevanje slunosti brez da bi oporekal, se teje da je slunostni upravienec priposestvoval slunost. Zahteva se pogoj, da se je slunost izvrevala tako, da je bilo izvrevanje opazno in da lastnik temu ni nasprotoval. Izvrevanje mora biti pa tudi poteno!!! e bi npr. lastnik rekel da lahko uporablja pepot do preklica, to ne bi pomenilo da mu dovoli uporabljati zemljia in slunosti ne bi priposestvoval.

Lastnik gospodujoega zemljia je priposestvoval slunost e red 14 leti in pol. Ta slunost se lahko vpie v zemljiko knjigo.

Treba je povedati, da ni mogoe priposestvovati negativnih slunosti in pa ni mogoe priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari, ki ni v pravnem