UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSLOVNI NAČRT PODJETJA RSR D.O.O.

Ljubljana, september 2009 ALJOŠA ZORČ

IZJAVA

Študent/ka ________________________________ izjavljam, da sem avtor/ica tega

diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom ________________________ , in

da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis:

_______________________________

i

KAZALO UVOD..................................................................................................................................... 1 1  POVZETEK ................................................................................................................... 1 

1.1  Kratek opis podjetja ................................................................................................. 1 1.2  Priložnost in strategija ............................................................................................. 2 1.3  Ciljni trgi in projekcije............................................................................................. 2 1.4  Konkurenčne prednosti ............................................................................................ 2 1.5  Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve........................................................ 3 1.6  Vodstvena skupina in kadri...................................................................................... 3 

2  PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE......................... 4 2.1  Panoga dejavnosti .................................................................................................... 4 2.2  Podjetje .................................................................................................................... 5 2.3  Proizvodi oziroma storitve....................................................................................... 6 2.4  Strategija vstopa in rasti........................................................................................... 7 

3  TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA........................................................................... 8 3.1  Kupci........................................................................................................................ 8 3.2  Obseg trga in trendi.................................................................................................. 8 3.3  Konkurenca .............................................................................................................. 9 3.4  Sprotno ocenjevanje trga ....................................................................................... 11 

4  EKONOMIKA POSLOVANJA PODJETJA............................................................... 11 4.1  Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja ............................................................ 11 4.2  Analiza donosnosti................................................................................................. 12 4.3  Fiksni, variabilni in pol variabilni stroški .............................................................. 13 4.4  Upravljanje z denarnim tokom podjetja................................................................. 14 

5  NAČRT TRŽENJA ...................................................................................................... 14 5.1  Celotna trženjska strategija .................................................................................... 14 5.2  Cenovna strategija in prodajna politika ................................................................. 15 5.3  Tržno komuniciranje.............................................................................................. 16 5.4  Prodajne poti .......................................................................................................... 17 5.5  Posebni poudarki v trženju storitev........................................................................ 18 

6  PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT ................................................................. 19 6.1  Geografska lokacija ............................................................................................... 19 6.2  Poslovni prostori .................................................................................................... 20 6.3  Operativni ciklus.................................................................................................... 21 6.4  Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja..................................................... 22 

7  NAČRT RAZVOJA ..................................................................................................... 22 7.1  Status razvoja in prihodnje naloge, namenjene razvoju......................................... 22 7.2  Kritična razvojna vprašanja ................................................................................... 23 7.3  Izboljšave proizvoda in novi proizvodi.................................................................. 23 7.4  Industrijska lastnina ............................................................................................... 24 

8  VODSTVENA SKUPINA IN KADRI ........................................................................ 24 8.1  Organizacijska struktura ........................................................................................ 24 8.2  Ključno vodstveno osebje ...................................................................................... 24 8.3  Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju................................................... 24 8.4  Drugi lastniki in investitorji, njihove pravice in omejitve ..................................... 25 8.5  Profesionalni svetovalci in storitve........................................................................ 25 

9  SPLOŠNI TERMINSKI PLAN.................................................................................... 26 9.1  Ključne aktivnosti v prvem poslovnem letu .......................................................... 26 9.2  Terminski načrt ...................................................................................................... 26 

10  KRITIČNA TVEGANJA IN IZZIVI ........................................................................... 27 

ii

10.1  Makro raven ....................................................................................................... 27 10.2  Raven podjetja ................................................................................................... 27 10.3  Simulirani poslovni izzivi .................................................................................. 28 

11  FINANČNI NAČRT .................................................................................................... 29 11.1  Predračun izkaza uspeha.................................................................................... 29 11.2  Predračun bilance stanja .................................................................................... 29 11.3  Predračun izkaza finančnih tokov...................................................................... 29 11.4  Davčni status...................................................................................................... 30 11.5  Kontrola stroškov............................................................................................... 30 

12  PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI ........................................................... 31 12.1  Zaželeno financiranje......................................................................................... 31 12.2  Pridobivanje virov financiranja.......................................................................... 31 12.3  Upravljanje z obratnim kapitalom podjetja........................................................ 31 

SKLEP.................................................................................................................................. 32 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 33  KAZALO SLIK Slika 1: Cene paketov konkurenčnih izdelovalcev spletnih strani......................................... 6 Slika 2: Planirane cene in količine proizvodov za prvih pet let poslovanja......................... 16 Slika 3: Prednosti in posebnosti RSR d.o.o. in njihovega odnosa do kupca v prodajnem procesu ................................................................................................................................. 18 Slika 4: Terminski načrt za prvo leto poslovanja................................................................. 26 Slika 5: Stroški opreme, združeni po podobnosti namena uporabe ..................................... 30  KAZALO TABEL Tabela 1: Izračun ekonomike za prvih 5 let poslovanja podjetja RSR d.o.o. ........................ 3 Tabela 2: Pričakovana sprememba tržnega deleža RSR d.o.o. v prvem petletju................... 9 Tabela 3: Promet za prvih 5 let poslovanja podjetja RSR d.o.o............................................. 9 Tabela 4: Nabave, prodaja in stroški RSR d.o.o. v prvem petletju poslovanja.................... 12 Tabela 5: Podroben prikaz fiksnih stroškov RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja ........... 13 Tabela 6: Podroben prikaz variabilnih stroškov RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja..... 13 Tabela 7: Celotni variabilni stroški RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja ........................ 14 Tabela 8: Primerjava možnih lokacij, kjer bo podjetje imelo sedež s pomočjo ponderjev.. 19 Tabela 9: Pregled opremljenosti poslovnih prostorov za prvo leto...................................... 21 Tabela 10: Pričakovana količina prodanih proizvodov, po proizvodih, za prvih pet let poslovanja............................................................................................................................. 29  PRILOGE Priloga 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov .......................................... 1 Priloga 2: Simulirani poslovni izzivi...................................................................................... 9 Priloga 3: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Atribut d.o.o. .......................................... 11 Priloga 4: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Kivi COM d.o.o. .................................... 13 Priloga 5: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Oblikovanje.com d.o.o. .......................... 15 Priloga 6: Specifikacija stroškov po spletnih straneh........................................................... 18 

1

UVOD

Na trgu je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem spletnih strani. Ob tako močni konkurenci se je postavilo vprašanje, ali je na trgu še prostora za nova prihajajoča podjetja. V poslovnem načrtu je predstavljen vstop novega izdelovalca spletnih strani v Sloveniji. Namen diplomskega dela je upoštevati, ali je vstop na ta trg ekonomsko upravičen. Diplomsko delo ima obliko in strukturo klasičnega poslovnega načrta in vsebuje tudi projekcije poslovnih izkazov in sestavo denarnega toka v prihodnjih petih letih poslovanja. Izdelana je analiza vodilnih podjetij, ki nam kaže obseg trga in možnosti za rast podjetja. Na tej osnovi je predviden tudi tržni delež podjetja za pet let in njegov zaslužek. Z analizo konkurence je podjetje dobilo tudi osnovo za določanje cen svojih proizvodov in urnih postavk zaposlenih. Podjetje bo zaradi velike konkurence veliko sredstev namenilo oglaševanju in s tem poizkušalo pridobiti kupce. Za razliko od konkurence bo podjetje pri poslovanju uporabljalo inovativne tržne prijeme in prodajne akcije. Z dobrim trženjem in usmerjenostjo na kupca si bo podjetje poskušalo izboriti tržni delež. Podjetje bo upoštevalo kritična tveganja in temu prilagodilo poslovanje. Imelo bo svoj način nagrajevanja zaposlenih in s tem poizkušalo ohranjati »Know How« v podjetju. Podjetje bi bilo ustanovljeno s strani direktorja s pomočjo kredita in lastnega vložka. Izdelovalo bo svoje proizvode predvsem s pomočjo zaprtokodnih Microsoftovih programskih jezikov in programov. Ta odločitev je kasneje podrobno utemeljena. Podjetje bo zaposlovalo študente zaradi boljšega izogibanja davkov in začetno nižjih stroškov dela.

1 POVZETEK

1.1 Kratek opis podjetja Podjetje RSR d.o.o. bo vstopilo na trg izdelovanja spletnih strani na področju severne Primorske in kasneje svoj vpliv širilo po celotni Sloveniji. Podjetje bo ustanovila ena oseba, ki bo tudi lastnik tega podjetja. Poleg direktorja bodo v poznejših letih v podjetju delali tudi študentje preko napotnic. Podjetje bo spletne strani delalo s pomočjo zaprtokodnih programerskih jezikov, Microsoftovih tehnologij in Flash animacij. Svoje proizvode bo podjetje tržilo preko več tržnih kanalov, kot so internet, radio, oglasne table in telefon. Tržilo bo več vrst spletnih strani, ki se bodo med seboj razlikovale po obsegu in zahtevnosti izvedbe.

2

1.2 Priložnost in strategija V Sloveniji je na trgu prisotnih veliko manjših podjetij, ki med seboj tekmujejo s ponujanjem dodatnih storitev kupcu, kar se vidi v prilogah med Analizami bilanc konkurenčnih podjetij. Prisotnih je tudi veliko s.p.-jev. Podjetja imajo različne strategije, kot so: biti vodilne v tehnologijah, ki jih uporabljajo, osredotočenost na kupce, kvaliteta prodanih proizvodov, tem večji spekter dodatnih storitev, ki jih podjetje lahko ponudi. Podjetja poskušajo zagotavljati ustvarjalno okolje med zaposlenimi in specializacijo zaposlenih po področjih pri razvijanju spletnih rešitev. Domača konkurenca je na trgu prisotna in njena kvaliteta je razvidna tudi iz dokončanih projektov, katerih naročniki niso le slovenska podjetja, temveč tudi hrvaška, slovaška, saudskoarabska, nemška in druga. V tej panogi je predvsem pomembna visoko usposobljena delovna sila in manj kapital. Kljub temu, da je na trgu močno prisotna konkurenca, pa zaradi majhnosti slovenskega trga pri analizi konkurence ni opaziti podjetij z več kot 20-imi zaposlenimi. Preučevani konkurenci se povečuje promet in delo od leta 2004 dalje. Iz tega se lahko sklepa, da je od leta 2004 dalje rasel tudi trg.

1.3 Ciljni trgi in projekcije Splet zagotavlja hiter dostop do poljubnih informacij, zato lahko rečemo, da podjetje zadovoljuje potrebo po informiranju. Vsak naročnik spletne strani bi rad svoje storitve, samega sebe, svoje proizvode, znanje, umetnost in drugo pokazal drugim in jih s tem informiral. V večini primerov gre za trženje proizvodov ali storitev, saj je internet postal ogromen medij, ki ga uporablja že preko milijarda ljudi (Število uporabnikov interneta, 2009). Kotler (2003, str. 573-585) navaja, da se podjetje s spletno stranjo lahko le predstavi. To pomeni, da ima na spletu tako imenovano vizitko. Lahko tržno komunicira tako na spletu kot v poslovalnicah in preko drugih medijev. Lahko je splet glavni del poslovanja teh podjetij, kot v primerih Amazon.com in E-Bay.com. Podjetje v tem primeru išče svoje kupce na svetovnem spletu in jim preko spleta zadovolji njihovo potrebo.

1.4 Konkurenčne prednosti Podjetje RSR d.o.o. bo vstopilo na trg, ki trenutno raste. Med preučevanimi podjetji na trgu so vsa uspešna in iščejo dodatne zaposlene. To je znak, da je na trgu še prostora za nova podjetja. Poslovati bo začelo na severni Primorski, kjer je konkurenca manj prisotna kot na primer v Ljubljani ali na vzhodnem delu Slovenije. RSR d.o.o. bo za razliko od drugih podjetij ponujalo pri enostavnih spletnih straneh brezplačno animacijo v Flash okolju. Zahtevne spletne strani pa bo ponujalo po nižjih cenah od konkurence. Dokončani veliki projekti so namreč referenca podjetju. To pa vsa

3

podjetja v tem poslu oglašujejo in tako povečujejo zaupanje kupcev. Podjetje bo izdelovalo svoje rešitve s plačljivimi zaprtokodnimi orodji in jeziki, ki jim velika podjetja in javne ustanove bolj zaupajo. Le-ta so prav tako ciljni trg RSR d.o.o., saj so njihove strani navadno bolj obiskane in spadajo med velike projekte, pri katerih z nižjimi cenami podjetje konkurira na trgu.

1.5 Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve

Tabela 1: Izračun ekonomike za prvih 5 let poslovanja podjetja RSR d.o.o. Ekonomika poslovanja

Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5

Prihodki 7500 € 20900 € 26000 € 42200 € 56100 € VC 2068 € 6132 € 7849 € 12966 € 17416 € FC 9555 € 14679 € 15619 € 18121 € 21461 € Dobiček / izguba pred obdavčitvijo

-4123 € 88 € 2531 € 11113 € 17223 €

Davek 0 € 0 € 0 € 1922 € 3445 € Čisti dobiček / izguba

-4123 € 88 € 2531 € 9191 € 13778 €

V tem scenariju, ki predstavlja srednje uspešen prihod na trg, so rezultati zadovoljivi, saj podjetje vsako leto raste in veča dobiček. Res je, da bo na začetku potrebovalo 4000 € kredita, vendar bo ta odplačan v 4. letu. Rezultati so zadovoljivi, saj podjetju dobiček v zadnjih treh letih raste povprečno po 89 % letno, zadnje leto pa je rast dobička 24 %. Prihodki podjetja v petletnem obdobju rastejo

povprečno 49 % letno. Z enakim vložkom bi na banki po enačbi: 5

5 )1(* rPVFV += za

obdobje 5-ih let zaslužili 5FV = 10950 € pri predpostavki 4 % obrestne mere in PV = 9000 €, kar je manj kot s to poslovno idejo. To pomeni, da bi na banko z vloženimi 9000 € v petih letih po 4 % obrestni meri zaslužili 10950 €. Bančni vložek 9000 € je izbran, ker ima podjetje 5000 € vložka lastnika in 4000 € najetega kredita. Zavedati se je potrebno, da je pri tej poslovni ideji prisotno večje tveganje kot pri vložku na banki, ki je alternativa tej poslovni ideji. Večje tveganje pa je na izračunano ISD (Interna stopnja donosa), ki je 39,5 %, smiselno sprejeti. Ker donos podjetja na vsa vložena sredstva v omenjenem obdobju presega referenčno obrestno mero, ki predstavlja drugo najboljšo možnost, se projekt splača peljati naprej ( Berk, Lončarski & Zajc; 2006, str. 17).

1.6 Vodstvena skupina in kadri V RSR d.o.o. bo prvo leto le eden zaposlen. Ta bo opravljal nalogo programerja, tržnika, analitika in direktorja. Direktor bo popolni lastnik podjetja. Moral bo imeti poslovna in

4

tehnična znanja. Pri poslovnih je treba izpostaviti izkušnje iz trženja in analitična znanja pri popisovanju zahtev kupcev. Drugo leto bo podjetje zaposlilo še študenta, ki bo delal kot programer. Oba zaposlena bosta programirala, vendar bo večji del prenesen na študenta. Direktor pa bo bolj aktivno opravljal nalogo tržnika in analitika. Novozaposleni študent bo moral imeti vsaj znanja HTML jezika, zaželena pa bodo tudi znanja programa Visual Studio. Direktor bo prvo leto moral študenta tudi naučiti, kako opravljati dela in mu omogoča znanja, ki mu bodo primanjkovala, če študent teh znanj ne bodo imeli. Četrto leto bo podjetje zaradi povečanega povpraševanja zaposlilo dodatnega študenta, ki se bo tudi ukvarjal s programiranjem. Študenti z več izkušnjami bodo učili in pomagali novim študentom.

2 PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE

2.1 Panoga dejavnosti

Podjetje se uvršča v panogo z SKD šifro J63.0. Panoga izdelovanja spletnih strani in spletnih aplikacij je znana po tem, da so proizvodni faktorji predvsem visoko izobražena delovna sila in tehnološko zahtevna proizvodnja. Pomembna je programska oprema, ki zadovoljuje najnovejše standarde izdelovanja spletnih strani. Veliko spletnih strani je izdelanih v zastonjskih programih in odprtokodnih jezikih. Vendar gre trend fakultet, bank, večjih podjetij in drugih ustanov bolj v smer zaprtokodnih jezikov. Mnogo podjetij (Facebook.com), spletnih portalov (Blink.com) in spletnih trgovin (Bolha.com) vseeno prisega na uporabo odprtokodnih jezikov, kot je php. Odgovor na vprašanje, kateri pristop je boljši, je nikoli končano prerekanje strokovnjakov na številnih forumih. Dejstvo je, da banke, fakultete in nekatera podjetja (npr. Krka) prisegajo na zaprto kodo in s tem na Microsoftove jezike ASP, c# in orodja ASP.NET in MSQL Server. Panoga torej zahteva visoko izobraženo delavno silo, ki jo je težko najti in v tem primeru najnovejšo programsko opremo, ki jo je potrebno redno posodabljati in kupiti. Na strani povpraševanja je stalno povpraševanje novih podjetij, ki vstopajo na trg po dobrem in poceni oglaševanju. Obstaja tudi povpraševanje s strani fizičnih oseb in raznih organizacij, a fizične osebe navadno niso tako zahtevne glede uporabnosti in podobe spletnih strani, kot pa podjetja in organizacije, zato mnogi posamezniki sami izdelajo spletno stran s pomočjo predlog, ki jih je na spletu ogromno. Predloge imajo določene omejitve pri izdelavi spletne strani, zato niso primerne za podjetja, ki hočejo spletno stran narejeno po meri. Tudi vsaka že obstoječa spletna stran potrebuje posodabljanje in spreminjanje, zato po storitvah podjetja povprašujejo tudi kupci, ki že imajo spletno stran in bi potrebovali le spremembe na svoji spletni strani.

5

Vsi potencialni kupci se pri naročanju nove ali posodobitvi stare spletne strani predvsem ozirajo na ceno, hitrost in kakovost izdelave, ki pa je lahko le ocenjena na podlagi že izdelanih spletnih strani in spletne strani, ki jo ima podjetje. Primere predlog je mogoče najti na spletnih straneh, navedenih pod viri. Nekatere predloge so zastonj (Freewebtemplates, 2009), druge pa imajo določene zahteve oz. ceno pri uporabi (Steves templates, 2009). Sorodne panoge so gotovo programiranje drugih aplikacij, ki niso vezane na svetovni splet (aplikacije za vodstvene kadre, stroje, telefone, blagajne ...). Podporne panoge pa so izdelovalci programskih orodij, ki se uporabljajo pri izdelavi spletnih strani, razvijalci novih, enostavnejših programerskih jezikov in izobraževalne ustanove, ki zagotavljajo primeren kader. Struktura podpornih panog pri izdelovalcih programerskih orodij in jezikov je različna in se spet deli na odprtokodna in zaprtokodna orodja in jezike. Odprtokodna orodja, ki ponavadi uporabljajo odprtokodne jezike, razvijajo tudi podjetja, ki ta orodja uporabljajo pri svojem poslovanju, katerih cilj je, da tudi druga podjetja ali posamezniki nadaljujejo z razvojem njihove aplikacije in jo še izboljšajo; tako podjetja skupaj razvijajo orodja, ki so brezplačna in vedno bolj dovršena.

2.2 Podjetje

Posamezna podjetja imajo različna vodila pri poslovanju. Nekateri so osredotočeni na kupca, npr. SpletnaPOSTAJA d.o.o., drugi na kvaliteto produkta Oblikovanje.com, Kivi COM d.o.o. pa se osredotoča predvsem na inovativnost, kar lahko razberemo iz njihovega oglaševanja uporabe novih tehnologij in pristopov. Podjetje RSR d.o.o. se bo osredotočilo na zadovoljstvo kupca. Zato bo analitik moral dobro popisati potrebe podjetja, da bo izdelani proizvod tem boljši približek kupčevih želja. To bo analitik zagotavljal z dvema obiskoma kupca (v primeru zahtevnih spletnih strani celo s tremi obiski). Za kasnejše spremembe želja pa bo kupec moral sam financirati dodatne obiske analitika. RSR d.o.o. se z zaračunavanjem obiskov analitika zavaruje pred neodločnimi strankami, ki bi v drugem primeru proces analize podaljšale preko meja. Podjetje bo ustanovljeno septembra 2009. Najverjetneje ne bo ustanovljeno v taki obliki, kot je predstavljeno v poslovnem načrtu, saj se pri ustanovitvi d.o.o. stroški poslovanja v prvem letu precej povečajo v primerjavi s poslovanjem kot s.p. Še posebej pri računovodstvu in izkazovanju plač zaposlenim. Ustanovljeno podjetje se pri poslovanju ne bo srečevalo z dogodki, kjer bi odgovarjalo s premoženjem družbe. Vsi podatki in spletne strani bi se hranile na strežnikih drugih podjetij ali pa partnerja DiscountASP.NET, ki je v tem primeru odgovorno za izgubo podatkov. Podjetje RSR d.o.o. bi svoje proizvode hranilo na različnih podatkovnih nosilcih. Hramba pa bi bila namenjena predvsem za prirejanje

6

določenih delov že obstoječe kode novim spletnim stranem. Zaradi naštetih dejstev bi podjetje izkazovalo večji dobiček, če bi poslovalo kot s.p. To bi veljalo predvsem v prvem letu, ko so prihodki podjetja manjši. Za kasnejša leta pa bi bil bolj primeren d.o.o., saj dobiček ne bi bil obdavčen po dohodninski lestvici, ampak po enotni davčni stopnji (Primerjava med d.o.o. in s.p., 2009 in Naj ustanovim s.p. ali d.o.o.?, 2009). V izvajanje dejavnosti podjetja ne bo aktivno vključeno nobeno podjetje. Podjetje ALWIL a.s. in DiscountASP.NET bosta le zagotavljala svoje storitve, med njima in RSR d.o.o. pa ne bo nikakršnih rednih kontaktov ali poglobljenega sodelovanja.

2.3 Proizvodi oziroma storitve Enostavne spletne strani bodo predvsem naročala podjetja, ki se na spletu želijo le predstaviti in oglaševati svoje podjetje. Za razliko od konkurence bo že pri enostavnih spletnih straneh naročnikom omogočena ena krajša animacija v Flashu. Flash animacija zelo pritegne ljudi, zato podjetja tako dodatno funkcijo na spletni strani posebej računajo. Cene enostavnih spletnih strani bodo v primerjavi s konkurenco v zgornji sredini. Enostavne spletne strani bodo sestavljene iz 9 podstrani, 1 brezplačne flash animacije, galerije slik, enega tujega jezika, obdelave slik, dvakratnega obiska analitika.

Slika 1: Cene paketov konkurenčnih izdelovalcev spletnih strani

Legenda:* X-cene ni bilo mogoče najti oz. podjetje nima paketa, ki bi bil primerljiv Srednje zahtevne spletne strani bodo naročala podjetja, ki poleg reklame želijo še nekaj dodatnih aplikacij, kot so daljše flash animacije in obrazci. Tudi enostavne spletne trgovine brez posebnih dodatkov bi spadale pod srednje zahtevne spletne strani. Srednje zahtevne spletne strani bodo ponujale poleg tega, kar ponujajo enostavne spletne strani, do 20 podstrani, strani v več tujih jezikih, 2 brezplačni flash animaciji, CMS, samodejno pošiljanje obrazcev na elektronsko pošto, anketo, forum; CMS (Customer Management Sistem) je orodje na spletni strani, s katerim lahko uporabnik spletno stran po svoje prilagaja. Dodaja, briše in posodablja vsebine, ki so na spletni strani. Za dostop do CMS je običajno potreben tudi prijavni obrazec, preko katerega lahko uporabnik dostopa do CMS sistema.

7

Zahtevne spletne strani pa bodo naročala podjetja, za katera bo spletna stran tudi služila kot poslovalnica oz. orodje za ravnanje s kupci. To bi bile npr. spletne trgovine, spletne strani z veliko dodatnimi aplikacijami, prijavo uporabnikov na spletno stran, ankete, katerih rezultati se bodo vpisovali na strežnik ... Zahtevne spletne strani bodo poleg vsega, kar ponujajo srednje zahtevne spletne strani, vsebovale do 40 podstrani z možnostjo povezave na podatkovni strežnik vpisovanje, brisanje in posodabljanje podatkov na tem strežniku, 3 brezplačne flash animacije, 4 poljubne spletne aplikacije, ki bodo vključene na spletni strani, iskalnik, trikratni obisk analitika. Spletno stran na »lizing« pozna že veliko podjetij in je nujna stvar, ki jo mora podjetje ponujati. Pri spletni strani na lizing podjetje, ki naroči spletno stran, ne plača celotne cene, ampak plačuje le neke vrste najemnino za spletno stran. Ta spletna stran ni last naročnika, ampak podjetja, ki jo je izdelalo. To je odlična rešitev za podjetja, ki so ravnokar pričela s poslovanjem in trenutno ne morejo plačati celotne cene, nameravajo pa spletno stran v prihodnje odkupiti. Spletni portal pa si lahko predstavljamo kot zahtevno spletno stran in nanjo povezani dve srednje zahtevni spletni strani. Vštete stvari niso napisane, ker bo v tem primeru proizvodnja potekala po navodilih tržnika / analitika, ki bo na trgu zaznal potrebo po takšnem portalu in programerjem posredoval navodila za izdelavo.

2.4 Strategija vstopa in rasti V Sloveniji je ponudnikov spletnih strani zelo veliko. Tukaj niso mišljena le mala podjetja, temveč tudi samostojni podjetniki, ki so že uveljavljeni in so dolgo prisotni na trgu. Dovolj pove podatek, da je bilo 15. avgusta 2009 na spletu mogoče najti 7 manjših podjetij in veliko s.p.-jev. 3 manjša podjetja so imela tudi plačljive oglase na Google iskalniku, to nam kaže, da je konkurenca na tem trgu močna. Prve kupce bo podjetje pridobilo preko poznanstev, kupci se bodo odzvali tudi na oglaševanje. Kasneje se bo povečalo sredstva za oglaševanje na spletu. Direktor se bo usmeril predvsem na trženje in bo klical podjetja, ki bodo imela potrebo po prenovi ali izdelavi spletne strani. Organizirane bodo tudi delavnice, kjer bo poleg reklame mogoče dobiti tudi potencialni kader, ki je redek, saj je povpraševanje po spletnih programerjih visoko. Na raznih sejmih se bo podjetje lahko s svojo stojnico predstavilo javnosti in tako povečalo razpoznavnost na trgu. Celotno oglaševanje ne bo osredotočeno na posamezni segment kupcev, na začetku bo RSR d.o.o. oglaševalo za vse segmente skupaj. To bo precej pocenilo oglaševanje.

8

3 TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA

3.1 Kupci

Identificirani ciljni segmenti podjetja Skupine kupcev so direktorji, samostojni podjetniki in vodje marketinških oddelkov. Te osebe se v podjetjih odločajo za naročilo nove spletne strani. Vsi so izobraženi, ciljno usmerjeni in razmišljajo v dobrobit podjetja. Zanimajo jih dejstva in praktična uporaba kupljenih proizvodov, prav tako pa tudi poceni dodatne storitve, ki so omogočene z njihovo novo spletno stranjo. Zanimajo se za dogodke iz gospodarstva in sledijo tekočim dogodkom. Segmentacija: identificirane značilne skupine Kupci so segmentirani na podjetja skupaj z s.p.-ji in fizične osebe. Fizične osebe povečini ne kupujejo spletnih strani temveč jih poskušajo same izdelati oz. posegajo po že izdelanih spletnih rešitvah. Podjetja in s.p.-ji pa zaradi potrebe po kvalitetni izdelavi in konkurenčni prednosti plačajo izdelavo spletnih strani za to usposobljenim posameznikom ali podjetjem. Podjetja kupujejo spletne strani zaradi oglaševanja blagovne znamke, oglaševanja proizvodov, prodaje proizvodov ali storitev preko novih tržnih kanalov. Zavedati se je treba, da so podjetniki in direktorji podjetij, ki se odločajo za take nakupe, starejši od 18 let, in temu primerno prilagoditi tržno strategijo. Podjetjem je cilj, da jim spletna stran prinaša koristi. Vsako podjetje se bo za spletno stran odločilo, če jim bo spletna stran povrnila stroške nakupa. Tudi posredno, z večjo prepoznavnostjo podjetja je strošek nakupa spletne strani upravičen, saj to pomeni možnost zmanjšanja stroškov oglaševanja drugje. Spletna stran v podjetju lahko pomeni tudi povečanje zadovoljstva kupcev, še posebej pri reševanju vprašanj v zvezi s proizvodi. Podjetja lahko pogosto zastavljena vprašanja kupcev preprosto objavijo na spletu. Konkurenca, ki tega ne počne, pa mora odgovarjati na klice ali elektronsko pošto kupcev, kar povzroča veliko dodatnega dela zaposlenim.

3.2 Obseg trga in trendi

Z danim vložkom se lahko pokrije le manjši del trga, na katerem je sicer že veliko uveljavljenih podjetij z dolgo zgodovino poslovanja. Kljub temu pa večina podjetii na tem trgu raste z visoko stopnjo. Tržni delež je določen zelo nizko, saj na tem trgu veliko pomenijo reference. V tem primeru število spletnih strani, ki jih je izdelalo podjetje. Zato bo v drugem letu podjetje samoiniciativno izdelalo spletni portal, za katerega bo po analizi tržnika obstajalo potencialno povpraševanje. Spletne portale, ki jih bodo kupili še neznani kupci, bo podjetje izdelovalo tudi v kasnejših letih.

9

Tabela 2: Pričakovana sprememba tržnega deleža RSR d.o.o. v prvem petletju Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5 Tržni delež podjetja 1,5 % 2,9 % 3,5 % 5 % 5,9 %

Tržni delež je določen z Google AdWords aplikacijo, na kateri se vidi, da je mesečno 5400 poizvedb na besedno zvezo »izdelovanje spletnih strani«. Predpostavka je, da vsaj 1 % poizveduje zato, ker hočejo naročiti spletno stran. To znese letno 650 kupcev spletnih strani na področju Slovenije. Podjetje bo prvo leto dobilo 10 kupcev, kar je 1,5 % trga. Podobne rezultate je mogoče dobiti tudi z analizo referenc konkurence. Kot je že prej omenjeno, vsako podjetje oglašuje število uspešno zaključenih projektov. Projekti, deljeni s številom podjetij na trgu, kažejo na grobo oceno, koliko projektov posamezno podjetje naredi. Seštevek projektov 8 glavnih podjetij na trgu in dodanih 40 % seštevka (predpostavka je, da 40 % spletnih strani naredijo druga podjetja skupaj). Seštevek, deljen s povprečnim številom delovanja teh podjetij, poda grobo oceno letnega povpraševanja po spletnih straneh v Sloveniji. Izdelana ocena trga nam prikazuje le povpraševanje po novih spletnih straneh. Podjetja v tej panogi pa svojim kupcem zagotavljajo podporo teh strani, kar zahteva spremembe že izdelanih spletnih strani. Te storitve predstavljajo del zaslužka podjetja, ki v poslovnem načrtu ni ocenjen.

Tabela 3: Promet za prvih 5 let poslovanja podjetja RSR d.o.o. Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5 Promet 7500 € 20900 € 26000 € 42200 € 56100 €

3.3 Konkurenca

Kot širšo konkurenco se lahko vzame vse medije, ki informirajo. To so časopisi, televizija, internet, knjige, telefoni, radio, plakati, letaki ...., vendar bi proučevanje vseh teh medijev, ki zadovoljujejo podobno potrebo, vzelo preveč časa, zato je delo osredotočeno na nekoliko ožjo konkurenco. Konkurenca, ki se ukvarja z izdelovanjem spletnih strani, je zelo številčna, zato je delo osredotočeno predvsem (za slovenske razmere) na večja podjetja in so zanemarjeni samostojni podjetniki, ki jih je ravno tako veliko število. Oblikovanje.com d.o.o. je podjetje, ki je na trgu že 8 let (finančni podatki iz gvina od leta 2002), med drugim so izdelali spletno stran za STA Ljubljana, za katero so dobili 2 prestižni nagradi Netko, ki jo podeljuje Gospodarska Zbornica Slovenije za najbolje izdelane spletne strani. To kaže, da so resno podjetje, ki ima dobro premišljen sistem delovanja. Prepoznavno storitev, ki jo nudi to podjetje, je priključitev spletnih strani v CRM (Customer Relationship Management) sistem podjetja (Oblikovanje.com, 2009).

10

KIVI COM d.o.o. je prisoten na trgu 8 let in za izdelovanje spletnih strani so prejeli 3 prestižne nagrade, Netko za spletno mesto ILIRIKA, za spletno mesto www.cpi.si in za spletno mesto www.kopa.si. Njihov razvoj temelji na Microsoftovih tehnologijah, kot je .NET in MSQL Server. Odmevno je njihovo povezovanje ERP (Enterprise Resource Planning) sistema podjetja s spletno stranjo in hitro shranjevanje podatkov iz spletne strani na zgoščenko (KiviCom, 2009). Atribut d.o.o. obstaja že 17 let, vendar se je specializiralo za izdelovanje spletnih strani približno leta 2002, kar ga postavlja ob bok prej omenjenim podjetjem. Uspešno zaključenih ima že preko 200 projektov. V podjetju je 9 redno zaposlenih, zaposliti hočejo pa še 2. To kaže, da podjetje raste. Bolj kot na ustvarjanju novih, podjetje oglašuje svoje dodatne storitve, kot so optimizacija, marketing, urejevalnik vsebin ... Te storitve so povečini predelovanje že obstoječih spletnih strani. Podjetje ima svoje storitve razdeljene, s tem razlikuje med svojimi storitvami in informira kupca, kakšne so dodatne možnosti pri posodobitvi njihovih strani. Prodaja celotne spletne rešitve omogoča najem spletnih strani (Novi Splet, 2009). V RS Klan, Jazbec & Co., d.n.o. je tim ljudi, ki je najprej obstajal kot Razvojna skupina Klan pri podjetju INFOS d.o.o., nato pa so registrirali podjetje leta 2003. Do sedaj so zaključili že 350 projektov, kar kaže njihovo predanost delu. Imajo 14 zaposlenih in iščejo še 3 sodelavce (SpletneStrani.com, 2009). POSTAJA d.o.o. je za razliko od prejšnjih podjetij prisoten na trgu le 5 let. Podjetje raste in zaposluje (Spletna Postaja, 2009). Relevantnost rezultatov in spoznanja za naš projekt Po podatkih vsa našteta podjetja v tem sektorju rastejo kljub temu, da jih je za razmeroma majhen slovenski trg že veliko število. Omenjena ugotovitev daje novemu podjetju znak za vstop. Ugotovljeno je bilo, da podjetja na tem trgu nimajo ali pa imajo zelo majhne stroške materiala in blaga. Podjetja v tej panogi rastejo od leta 2004 dalje. Tudi podjetje, ki je 4 leta nazaj vstopilo na ta trg, zelo dobro uspeva. To daje signal, da je še vedno čas za vstop na ta trg in da še ni zasičen, saj se povpraševanje po spletnih straneh povečuje. Primarni podatki so bili zbrani preko interneta s pomočjo opazovanja podjetij pri oglaševanju proizvodov. Vsako podjetje, ki povprašuje po izdelavi spletne strani, ponudbo za to najlažje najde na internetu. Tam je tudi najlažje dobiti pregled največjih podjetij v tej branži na trgu, saj večino podjetij, ki trži spletne strani, si prizadeva dosegati tem višja mesta na iskalnikih. Vsi finančni podatki podjetja so dobljeni na strani http://www.gvin.com/ in so nato analizirani. Pri analizi je bila uporabljena tudi knjiga Poslovne finance, Temelji trženja. Nekaj potrebnih podatkov je pridobljenih tudi iz lastnih izkušenj, avtor dela na področju

11

izdelovanja spletnih aplikacij. Podatki so zbrani tudi ustno preko znancev in kasneje preverjeni na internetu. Cene različno zahtevnega programiranja so bile najdene na tablah Modrega študentskega servisa. Cene sredstev, ki jih bo moralo podjetje kupiti, so pridobljene v spletnih trgovinah, kot je Mimovrste.com. Informacije o raznih programskih opremah, opisane pa so na domačih straneh izdelovalcev teh programov. Njihove cene so dobljene na Amazon.com, kjer so bile upoštevane cene rabljenih programov, ki so enako uporabni kot novi (Rabljene programske opreme, 2009).

3.4 Sprotno ocenjevanje trga Tekmovanje med mediji se vidi predvsem preko št. uporabnikov določenega medija. Torej, če bo uporaba interneta še vedno rasla in bo radiu in televiziji naprej padala, bo tudi za izdelovalce spletnih strani več dela. Rast interneta pa je odvisna tudi od širitve širokopasovnih povezav, zagotavljanja dovolj IP številk, ki vedno bolj primanjkujejo zaradi vedno več uporabnikov interneta (planiran je namreč prehod iz IPv4 na IPv6), širitve vrhnjih internetnih domen, kot npr. (.com, .si ...), za katera skrbi ICANN (neprofitna organizacija v Kaliforniji) (Viviane Reding, 2009) in večanja uporabnosti spletnih aplikacij za ljudi (Google, Facebook ...), kar pa je odvisno tudi od razvoja programskih jezikov in Aplikacij za programiranje.

4 EKONOMIKA POSLOVANJA PODJETJA

4.1 Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja Dobiček je ocenjen s pomočjo analize razmer na trgu. Kosmati dobiček iz prodaje je prvo leto 3168 €, saj podjetje proda 10 enostavnih spletnih strani. Dobiček poslovanja pa je prvo leto negativen, saj mora podjetje plačati direktorja s fiksnim deležem plače 400 € na mesec in variabilnim delom plače, ki je odvisen od ur programiranja. Za enostavno spletno stran je skupno ocenjenih 25 ur programiranja, kar je 175,25 €. Že drugo leto pa je dobiček iz poslovanja pozitiven kljub 100 % rasti plače direktorja. Prihodki se v drugem letu podjetju več kot podvojijo, saj je v podjetju nov programer. Zaradi novo zaposlenega programerja se zaposlena lahko bolj specializirata za svoje delo in produktivnost se poveča. V kasnejših letih plača direktorja ne raste tako drastično. Prihodki narastejo četrto leto za 61 %. Povpraševanje se poveča zaradi boljše razpoznavnosti na trgu in boljših tržnih akcijah. Podjetje zaposli še enega programerja. Kosmati dobiček iz prodaje raste skozi leta po višji stopnji kot prihodki iz poslovanja, seveda pa za absolutno veliko manjše vsote. Dobiček iz poslovanja razen v prvem letu ni negativen in z leti raste.

12

4.2 Analiza donosnosti

Tabela 4: Nabave, prodaja in stroški RSR d.o.o. v prvem petletju poslovanja Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5 Nabave 1900 €

(oprema in programi)

1514 € (oprema in programi)

Približno vsaka 3 leta je pomembno posodobiti programsko opremo, z

dodatnim zaposlenim je potrebno tudi dokupiti

opremo.

0 € 1900 € (oprema in programi)

0 €

Prodaja 7500 € 20900 € 26000 € 42200 € 56100 € Stroški 11623 € 20811 € 23468 € 31087 € 38877 €

Cena spletne strani je oblikovana glede na vrednost, ki jo predstavlja kupcem. V poslovnem načrtu so cene spletnih strani primerljive s konkurenčnimi. Spletnim stranem je cena postavljena glede na aplikacije in dodatne storitve, ki so vključene v paket. Stroške produkta, kot je spletna stran, določimo na podlagi porabljenih ur programerjev in analitika ter uporabe plačljivih programov. Stroški so torej odvisni od vloženega dela, njegove zahtevnosti in tehnologije, ki je vključena v izdelavo spletne strani, in zahtev, ki jih spletna stran potrebuje na strežniku. Zato bo podjetje razdelilo Spletne strani v tri sklope, in sicer enostavne, srednje zahtevne in zahtevne spletne strani. Za enostavne bo določilo ceno 650 €, ki je nekoliko nadpovprečna med trenutno konkurenco glede na količino vloženega dela (25 ur enostavnega programiranja), a še vedno ne najdražja. Prispevek za kritje je 474,75 €. Srednje zahtevna spletna stran, za katero se ocenjuje 30 ur enostavnega in 10 ur srednje zahtevnega programiranja, bo imela ceno 1000 €. Prispevek za kritje je 684,6 €. Zahtevna spletna stran s 40 ur enostavnega, 40 ur srednje zahtevnega in 20 ur zahtevnega programiranja pa bo imela ceno 2800 €. Prispevek za kritje je 1748,8 €. Spletni portal je spletna stran, ki enotno predstavlja podatke z različnih virov. Navadno vsebuje več storitev, kot so elektronska pošta, novice, zabavne vsebine in iskalnik. Spletni portal torej združuje spletne aplikacije, ki bi v nasprotnem primeru bile ločene (Wikipedia, 2009). Spletni portal, ki ga namerava podjetje razviti in prodati v 2. letu in kasneje, bo zahteval 50 ur enostavnega, 60 ur srednje zahtevnega in 40 ur zahtevnega programiranja in se bo na trgu prodal najvišjemu ponudniku okvirno za 6000 €. Prispevek za kritje je 4318,1 €. Cene so primerljive s konkurenčnimi.

13

4.3 Fiksni, variabilni in pol variabilni stroški

Tabela 5: Podroben prikaz fiksnih stroškov RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja Fiksni stroški Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5

Amortizacija 392 € 746 € 746 € 1138 € 1138 € Najemnina 1200 € 1200 € 1200 € 1200 € 1200 € Naročnina internet

456 € 456 € 456 € 456 € 456 €

Najem strežnika in protivirusnega programa

216 € 216 € 216 € 216 € 216 €

Računovodstvo 1200 € 1200 € 1200 € 1200 € 1200 € Direktor/tržnik 4800 € 9600 € 9600 € 10800 € 13200 € Google AdWords

0 € 300 € 1200 € 1800 € 2400 €

Rtv.slo.si 200 € 200 € 800 € 1200 € 1600 € Telefon 51 € 51 € 51 € 51 € 51 € Radio oglaševanje

650 € 500 € 0 € 0 € 0 €

Oglasna tabla 150 € 0 € 0 € 0 € 0 € Finančni odhodki

240 € 210 € 150 € 60 € 0 €

FC 9555 € 14679 € 15619 € 18121 € 21461 €

Tabela 6: Podroben prikaz variabilnih stroškov RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja Variabilni stroški Enostavna

spletna stran Srednje zahtevna

spletna stran Zahtevna spletna

stran Spletni portal

Prodajna cena proizvoda

650 € 1000 € 2800 € 6000 €

Ocenjena višina variabilnih stroškov na enoto proizvoda

175,25 € 315,40 € 1051,20 € 1681,90 €

Seznam stroškov Delo: enostavno programiranje

7,01 €/h

Delo: enostavno programiranje

7,01 €/h Delo: srednje

zahtevno programiranje

10,51 €/h

Delo: enostavno programiranje

7,01 €/h Delo: srednje

zahtevno programiranje

10,51 €/h Delo: zahtevno programiranje

17,52 €/h

Delo: enostavno programiranje

7,01 €/h Delo: srednje

zahtevno programiranje

10,51 €/h Delo: zahtevno programiranje

17,52 €/h Neto plačam študentskega dela je treba prišteti še 16,8 %, v kar so vključene KD (koncesijska dajatev), DKD (dodatna koncesijska dajatev) in DDV na KD + DKD. Taka vrsta zaposlovanja stane podjetje veliko manj kot redno zaposlovanje, kjer je potrebno za delodajalčev strošek neto plačo pomnožiti z 2 (Plačilo študentskega dela, 2009).

14

Tabela 7: Celotni variabilni stroški RSR d.o.o. za prvih pet let poslovanja Celotni VC Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5 VC 2068 € 6132 € 7849 € 12966 € 17416 €

Spletne strani ima večina konkurentov razdeljene v skupine po zahtevnosti dela, ki jo spletna stran zahteva. Za ceno je vzeto povprečje konkurence, s tem da se je podjetje bolj orientiralo na zahtevne projekte, ki zaradi nižje cene prinesejo manjši delež dobička kot enostavne spletne strani, vendar je to narejeno namenoma, saj je uspešno zaključen velik projekt hkrati pomembna reklama oz. referenca za podjetje. Z nižjo ceno zahtevnih projektov podjetje spodbuja naročila pomembnejših naročnikov.

4.4 Upravljanje z denarnim tokom podjetja Denarni tok je prvi dve leti negativen. Razlog za to je nizko povpraševanje v prvem in drugem letu, saj podjetje šele vstopi na trg in nima prepoznavnosti med kupci. Prvo leto podjetje tudi kupi pisarniško in programsko opremo. Podjetje mora kljub nizkemu povpraševanju vsa leta zagotavljati primerno plačo direktorja in zaposlenih, kar v prvih letih še dodatno vpliva na denarni tok. Problemov z likvidnostjo pa ni, saj je podjetje deloma financirano z ustanovitvenim kapitalom 5000 € in s kreditom 4000 €, kar krije izgubo. Kredit bi lahko podjetje vzelo, saj sredstva v podjetju niso nikoli nižja od 4000 €.

5 NAČRT TRŽENJA

5.1 Celotna trženjska strategija Celotna trženjska strategija je oblikovana glede na potrebe kupcev. Proizvodi so prilagojeni trem standardnim potrebam kupcev. RSR d.o.o. že v drugem letu razvije tudi Spletni portal, ki je posebne vrste proizvod, saj se ga za razliko od drugih začne prodajati šele, ko je narejen. Vsi proizvodi imajo možnost dodajanja in odvzemanja vključenih aplikacij, kar se odraža tudi v ceni proizvodov. Vsak proizvod je pomemben iz različnih razlogov. Absolutno največji prispevek za kritje ima podjetje pri izdelavi spletnega portala, in sicer 4318,1 €. Projekt spletni portal je namreč najobsežnejši izmed spletnih strani, ki jih podjetje izdeluje, potrebuje pa zato tudi največjo količino dela izmed proizvodov, ki jih podjetje prodaja in ga je najtežje prodati. Tržnik mora za vsak spletni portal najti novega kupca. Največji delež prispevka za kritje glede na osnovno ceno pa ima enostavna spletna stran, in sicer 73 %. Srednje zahtevna ima 68,5 %, zahtevna spletna stran 62,4 % in spletni portal 72 % delež prispevka za kritje glede na ceno. Enostavne spletne strani imajo večji prispevek za kritje, ker je pri njihovi izdelavi potrebno le enostavno programiranje, kar zniža stroške izdelave. Za podjetje je najbolj dobičkonosno, da izdeluje enostavne spletne strani, saj imajo glede na ceno največji prispevek za kritje.

15

Podjetje bo kupcem omogočalo tudi spletno stran na lizing. To bo možno za vse vrste ponujenih spletnih strani, pri čemer bo mesečni strošek najemnine znašal med 5 % in 10 % celotne cene spletne strani. To se na prvi pogled zdi veliko, vendar mora biti podjetje pazljivo na naročila strani, ki jih bodo podjetja rada imela v uporabi le 1 leto ali manj. To so predvsem ankete in konference, ki se sicer ponavljajo, ampak z vedno drugačno vsebino. Kupci bi v tem primeru lahko naročili spletno stran na lizing, v uporabi pa bi jo imeli le npr. pol leta. Pri tem bi kljub plačevanju 10 % vrednosti mesečno plačali le 60 % vrednosti spletne strani. Popustov pri nakupu spletne strani ne bo, bodo pa dodatne storitve, kot na primer krajša Flash animacija že pri nakupu enostavne spletne strani. Takih brezplačnih dodatnih storitev ne ponuja nobeno izmed preučevanih podjetij. Tak način prodaje poveča konkurenčno prednost produktov podjetja pred drugimi.

5.2 Cenovna strategija in prodajna politika Enostavne spletne strani bo podjetje prodajalo po rahlo dražjih cenah od povprečja. S.p.-ji ponujajo strani tudi za nižje cene, vendar to po karakteristikah niso profesionalno narejene spletne strani in so velikokrat narejene po predlogah. V vse spletne strani RSR d.o.o. so vključeni tudi potni stroški, ki jih ima analitik pri obiskovanjih podjetij. Cene bo podjetje določilo zato, ker večina drugih podjetij prodaja spletne strani tako, da najprej naredijo intervju z naročnikom in izvedo potrebe naročnika. RSR d.o.o. pa bo okvirno ceno vnaprej določilo pri vseh proizvodih in dopustilo tudi možnost odstopanja od te cene. To vzbudi pri kupcu občutek, koliko bo moral plačati za želeni proizvod. Veliko kupcev se z nakupom spletne strani srečuje prvič in ne vedo, koliko bodo morali plačati za dokončan proizvod. Pri kupcih, ki pa so že kupovali spletne strani, cene omogočajo primerjavo med ponudbami podjetij. Pri nakupih manj zahtevnih spletnih strani se podjetje manj ukvarja s ceno spletne strani, kot pa pri naročanju zahtevnejših spletnih strani, saj na trgu cena za enostavno spletno stran niha za 100 do 150 €. To je odstopanje za 20 ali več odstotkov osnovne cene, kar je veliko. Za razliko pri zahtevnejših projektih cene odstopajo za podobne zneske, vendar je osnovna cena veliko večja, odstopanje je tako le 5-7 odstotkov. Pomembno se je zavedati, da vsako podjetje našteje pri osnovni in zahtevni spletni strani različne možnosti in dodatke, ki jih kupec dobi poleg proizvoda. Primerjanje produktov zgolj po ceni torej ni primerno. V tem primeru so zajete primerjave med spletnimi stranmi, ki so ponujale podobne možnosti. Srednje zahtevne spletne strani bodo imele podobno ceno kot konkurenca. Vključno z brezplačno Flash animacijo bo podjetje poizkušalo konkurirati temu delu trga.

16

Zahtevne spletne strani pa bodo v primerjavi s konkurenco cenejše, saj je za podjetje pomembno zbrati dovolj velikih projektov, ki so tudi bolj razpoznavni in služijo kot referenca in reklama podjetju.

Slika 2: Planirane cene in količine proizvodov za prvih pet let poslovanja

5.3 Tržno komuniciranje

Na sedežu podjetja bo postavljena oglasna tabla. Lokacija v Bovcu je v neposredni bližini glavne ceste, zato bo tabla lepo vidna vsem mimoidočim. Cena reklamne table na trgu je od 100 € do 1500 € in več. Cena se zelo razlikuje od velikosti in posebnih učinkov na reklamni tabli. Podjetje bo kupilo zelo enostavno reklamno tablo v 3 barvah, velikosti 60 cm x 120 cm, za montažno na zid. Cena takšne se giba okoli 150 €. Na spletu bo oglaševanje za vse kupce enako. Ob vstopu na trg bo podjetje uporabljalo tudi oglaševanje preko spleta, saj je to zelo poceni v primerjavi z alternativami. Oglaševalo bo na že uveljavljenih spletnih portalih, kot je www.rtvslo.si v rubrikah gospodarstvo. Oglaševanje na www.rtvslo.si je izbrano, ker je cenejše kot npr. na portalu 24ur, še vedno pa ga obišče 461.000 obiskovalcev dnevno, kar je za potrebe podjetja po oglaševanju dovolj. Je namreč 5. najbolj obiskana slovenska stran (K. S., 2009). Ker podjetje diverzificira trg po geografski komponenti, bo prvo in drugo leto oglaševalo po radiu. Medij radio je izbran, ker so na njem oglasi poceni in je številčna publika. To so uslužbenci v pisarnah in osebe, ki se vozijo z avtomobilom. Na ta način bodo oglasi po nizki ceni dosegli veliko ljudi. Prva dva meseca bo oglaševanje na radiu pogosto. Približno 40 oglasov prva dva meseca, kasneje pa 5 oglasov na mesec. S tem bo podjetje doseglo razpoznavnost in jo tudi ohranjalo v kasnejših mesecih. (Marketing, 2009) Po drugem letu bo podjetje oglaševalo še na brskalnikih, kot je Google. Oglasi se na storitvi Google AdWords računajo na klik. Podjetje bo v teh primerih lahko enostavno nadziralo stroške trženja. Vseskozi pa bo plačevalo tudi tržnika, ki bo po telefonu in elektronski pošti tržil proizvode podjetja. Kontaktiral bo pa le podjetja, ki še nimajo spletne strani oz. imajo spletno stran, ki je potrebna prenove. Ta podjetja bo našel preko poslovnih imenikov in nato bo pregledal

17

kvaliteto in rangiranje njihovih spletnih strani v iskalnikih. Za kasnejše faze bi bile primerne tudi konference, delavnice in predstavitve dela. Na spletu je veliko iskalnikov, vendar je najbolj uporabljen Google. Le-ta ima tudi način oglaševanja, ki najbolj odgovarja podjetju, zato bo podjetje oglaševalo le na njem. Najdi.si ima tudi možnosti oglaševanja, vendar na drugačen način. Sponzorirana povezava se ravno tako plačuje na klik, vendar najvišje mesto lahko kupi le tisti, ki ima v lasti najbolj priljubljeno spletno stran z določenim nizom besed oz. sponzorirana povezava ne spremeni mesta priljubljenosti spletne strani. Spletna stran podjetja na začetku gotovo ne bo imela visoke priljubljenosti, zato tako oglaševanje ne bi bilo smiselno. Na Google AdWords si stroške na klik odmeri podjetje samo. Od konkurence, ki oglašuje in velikosti njihovega proračuna pa je odvisno kolikokrat bo oglas prikazan. Torej več kot podjetje plačuje na klik v primerjavi s konkurenco, večkrat se bo oglas pojavil ob iskanem nizu besed in obratno. Podjejte bo oglaševalo tudi z zakupom pasic, npr. na spletni strani Radio televizije Slovenija, ki za 100.000 prikazov stane 200 €. Oglaševalo bo le pod rubriko gospodarstvo, saj podjetniki, menedžerji in direktorji, ki so potencialni kupci spletnih strani, največ obiskujejo omenjeno rubriko na takih spletnih portalih.

5.4 Prodajne poti

Prodajne poti, ki jih podjetje namerava imeti, bodo neposredne, torej gre za neposredno povezavo med proizvajalcem in porabnikom. Prodajna pot bo torej prodajalec – kupec, saj bo podjetje uporabljalo predvsem tržne poti, kot sta internet, telefon in radio. Med proizvajalcem proizvoda in porabnikom tako ne bo posrednikov. Cena enostavnih spletnih strani je določena na 650 €. To bo vsebovalo 25 ur enostavnega programiranja, katerega cena je 7,01 €/uro. Ceno srednje zahtevnih spletnih strani je določena na 1000 €, kar bo vsebovalo 30 ur enostavnega in 10 ur srednje zahtevnega programiranja, katerega cena je 10,51 €/uro. Cena zahtevnih spletnih strani pa je določena na 2800 €, kar bo vsebovalo 40 ur enostavnega, 40 ur srednje zahtevnega in 20 ur zahtevnega programiranja, katerega cena je 17,52 €/uro. Cena spletnih portalov bo 6000 €. Cena vsebuje 50 ur enostavnega, 60 ur srednje zahtevnega in 40 ur zahtevnega programiranja. Cena je višja zaradi kompleksnosti in že narejenega produkta, za katerega kupcu ni potrebno čakati, da se razvije, ampak ga lahko takoj uporabi.

18

Omenjene cene urnih postavk so bile najdene na oglasnih deskah študentskih servisov. Konkurenca ima primerljive cene, s tem da je cena enostavnih spletnih strani povprečno rahlo nižja. Nikakor pa ni velikih razlik, saj nekatera podjetja za osnovno spletno stran zahtevajo tudi 850 €. Cena zahtevnih spletnih strani pa je pri konkurenci povprečno višja od predlaganih za podjetje. Podjetje bo orientirano na kupca, zato se bo vsakemu posebej posvetilo. Z vsakim kupcem bo analitik imel intervju, saj bo s tem zagotavljalo visoko stopnjo zadovoljstva kupcev in v intervjuju bo analitik pridobil pomembne podatke za izdelavo spletne strani. Intervjujev bo več, odvisno tudi od zahtevnosti spletne strani, dokler kupec ne bo zadovoljen s predstavljenim produktom. Tako bo podjetje zagotavljalo visoko raven zadovoljstva kupcev.

5.5 Posebni poudarki v trženju storitev Trženje storitev je za podjetje RSR d.o.o. analiza podjetja naročnika in njihovih potreb, dodatne storitve pri oblikovanju spletne strani ali pa prenova že obstoječe spletne strani. Pri vseh teh storitvah je podjetje usmerjeno na kupca in njegovo zadovoljstvo. Zadovoljni kupci bodo svojo izkušnjo delili s svojimi poslovnimi partnerji, ki so morebitni novi naročniki podjetja RSR d.o.o.

Slika 3: Prednosti in posebnosti RSR d.o.o. in njihovega odnosa do kupca v prodajnem procesu

19

6 PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT

6.1 Geografska lokacija

Tabela 8: Primerjava možnih lokacij, kjer bo podjetje imelo sedež s pomočjo ponderjev Izbira lokacije Lokacija A: Bovec, Dvor 54, 30

m2 Lokacija B: Ljubljana BTC, Kajuhova 30 m2

Elementi lokacije ocena ponder točke ocena ponder točke Kupci (bližina) 3 20 % 0,6 10 20 % 2 Konkurenca (bližina)

10 5 % 0,5 5 5 % 0,25

Stroški lokacije 10 40 % 4 3 40 % 1,2 Možnost širjenja 5 5 % 0,25 5 5 % 0,25 Infrastruktura 7 10 % 0,7 10 10 % 1 Parkirišča 10 5 % 0,5 10 5 % 0,5 Gostota prometa 5 5 %- 0,25 5 5 % 0,25 Skupaj 100 % 6,8 100 % 5,45

Za proizvodnjo lokacija ni ovira, saj vsa proizvodnja lahko poteka iz vseh krajev, ki imajo dostop do interneta. Je pa zaradi razumevanja zaposlenih pomembno, da njihova komunikacija ne poteka le preko spleta, ampak da se tudi v živo vidijo v pisarni in tako oblikujejo skupino. Je pa lokacija pomembna za analitika, ki mu najbolj ustreza biti v bližini kupcev zaradi nižjih potnih stroškov. V Ljubljani je več potencialnih kupcev, na tem območju je tudi več konkurence. Če predpostavljamo, da so kupci enakomerno razporejeni po Sloveniji in je Ljubljana v središču Slovenije, so razdalje do kupcev v povprečju manjše, kot povprečne razdalje iz Bovca do kupcev. To bi v tem primeru držalo le v kasnejših letih, saj je prvo in drugo leto oglaševanje geografsko osredotočeno na severno Primorsko. Iz tega razloga bi podjetje s sedežem v Ljubljani privarčevalo pri potnih stroških. Severna Primorska ima manjšo konkurenco, ima pa tudi manj kupcev. Podjetje bo prodajalo svoje proizvode po celi Sloveniji, zavedati pa se je potrebno, da bo vsaj v prvem in drugem letu večina kupcev iz regije, kjer ima podjetje sedež. Posebno v prvem in drugem letu bo podjetje zato geografsko diferenciralo trženje. V Bovcu je konkurenca manjša kot v Ljubljani in zaradi boljših poznanstev z lokalnimi podjetji bo hitreje dobilo naročnike. Tako oglaševanje ne izključuje naročnikov iz drugih regij. Najpomembnejše za podjetje so stroški lokacije, ki so v tem primeru zelo nizki, saj ima podjetje sedež v hiši, kjer avtor dela stanuje in bo najemnina za prostore podjetja veliko nižja od konkurenčnih. V Ljubljani je najemnina za poslovni prostor, velik okoli 30m2, od 300 €/mesec do 500 €/mesec (Nepremičnine, 2009). V Bovcu bo podjetju zaračunana najemnina v višini 100 €/mesec. Tako nizko najemnino je smiselno zaračunati, ker prostor ni primeren za druge možnosti oddajanja. Ni v strogem

20

centru Bovca, zato je manj zanimiv za turistične agencije in ni dovolj opremljen, da bi se ga lahko oddajalo kot stanovanje. Infrastruktura je slabša kot v večjih mestih, saj v Bovcu ni optičnega dostopa do interneta in je hitrost omejena na 40 Mbit/20 Mbit (Dostopnost internetnih povezav, 2009). Ker pa podjetje za učinkovito delo potrebuje le 5 Mbit/5 Mbit, tudi infrastruktura ni razlog za spremembo lokacije. Parkirišč je na tej lokaciji dovolj za 6 osebnih avtomobilov, kar je dovolj za zaposlene do 5. leta poslovanja in še je prostora, če bi se število zaposlenih povečevalo. Pri obeh lokacijah je podobna gostota prometa. V Bovcu je prostor v neposredni bližini glavne ceste, zato bo tablo na poslopju videlo določeno število ljudi. V Ljubljani pa je na omenjeni lokaciji poslovni prostor veliko bolj oddaljen od prometnejših poti, vendar zaradi večjega števila ljudi lahko predpostavljamo, da bi bilo število ljudi, ki bi opazili reklamni napis, podobno. V Ljubljani za najemnino 300 € na mesec dobimo le poslovne prostore, ki so oddaljeni od prometa in imajo nižjo frekvenco ljudi. Prostori v bližini glavnih cest imajo še višje najemnine in zato niso primerni za primerjavo. Možnosti širjenja so nam na vseh lokacijah enake, saj pri širjenju ne prenašamo zahtevnih proizvodnih obratov, ampak le računalniško opremo. Je pa širjenje na druge lokacije zahtevno z vidika kadrov. Programerji sicer lahko delajo preko interneta, vendar mora analitik pri vsakem primeru do kupca in proučiti njegove potrebe in zahteve. Primanjkljaj kadrov pa ni le pri programerjih, ampak tudi pri analitikih (Deficitarni kadri, 2009). Dobavitelji niso relevantni elementi za primerjavo, saj podjetje ne kupuje materiala, proizvodov, polproizvodov, ali na kak drug način preprodaja blago. Kot vidimo v tabeli, je po danih ocenah smiselno imeti sedež podjetja in poslovne prostore v Bovcu.

6.2 Poslovni prostori V poslovnem prostoru je pomembno, da so mize primerne za računalnike in udobni stoli (Pisarniška oprema, 2009). Prostor, kjer bodo lahko potekali sestanki, je v isti sobi, kjer bo potekala proizvodnja. Prostor je primeren za sestanke tudi zato, ker bo imel poleg pohištva tudi računalniško opremo, kjer bodo lahko potekale predstavitve (Oprema, 2009). Sestanki s kupci pa bodo, če bo mogoče, na sedežu njihovih podjetij, saj je za tržnika / analitika tudi pomembno, da si ustvari sliko podjetja, spozna njihove poslovne procese in tako lažje razume njihove zahteve.

21

Tabela 9: Pregled opremljenosti poslovnih prostorov za prvo leto Vrsta opreme Status opreme Vrednost v € Kje kupimo Miza Novo 143,9 € www.pivk.si Stol 2x Novo 238 € www.pivk.si Koš za smeti Novo 5,68 € www.pivk.si Računalnik Novo 393,85 € www.mimovrste.com Večfunkcijska naprava Novo 99,89 € www.mimovrste.com

SKUPAJ: 881,32 €

6.3 Operativni ciklus Čas odprtja bo 24 ur, delovni čas pa ne bo natančno določen. Podjetje bo dobilo naročila oz. projekte, ki jih bo nato v določenem roku izpeljalo. Programerji morajo do roka narediti zahtevana dela. Ta lahko opravljajo tudi doma, saj programerji niso omejeni na delo na sedežu podjetja, ampak je to fleksibilno delo, kjer lokacija in čas nista pomembna. Pomembno je le, da so projekti končani do roka. Prvi kupci, ki bodo pri podjetju naročali proizvode, bodo za podjetje slišali preko poznanstev. Sledila jim bodo ostala lokalna podjetja, ki bodo najbolj pod vplivom trženjskih akcij. Prvo leto bo le en zaposlen. Sam bo namreč moral poskrbeti za razvoj, trženje in analizo spletnih strani, zato se ne bo mogel bolj posvetiti trženju. Naročilo bo prvo leto kupec izvedel tako, da bo na spletnem iskalniku Google na spletnem portalu www.Rtv-slo.si, na radiu Alpski val ali pa na oglasni tabli opazil oglas podjetja in tako navezal stik s tržnikom, ki bo na začetku delal v podjetju kot programer, analitik in tržnik. Pri tržniku je treba poudariti, da bo le-ta moral imeti določena znanja analitika, saj bo v primeru, da se stranka odloči za nakup, tudi zbiral podatke in zahteve podjetja. Po elektronski pošti ali telefonu se tržnik in kupec dogovorita za sestanek po možnosti na sedežu njihovega podjetja. V nasprotnem primeru pa v sobah Ljubljanskega inkubatorja. Te sobe je možno najeti za 15 €/5 ur in 30 €/do 12 ur, če je podjetje član Ljubljanskega inkubatorja, za kar se bo podjetje trudilo takoj po odprtju (Za člane, 2009). Na sestanku bo tržnik stranki predstavil možnosti, ki jih ima pri izbiri spletne strani, in ji pomagal pri izbiri specifikacij spletne strani, ki jih stranka potrebuje za svojo dejavnost. Nato bo tržnik izdelal sliko spletne strani in jo pokazal stranki. Slike bo izdeloval v zastonjskem urejevalniku slik, kot sta Picnik in Splashup, ki je zelo podoben plačljivemu urejevalniku Photoshop. V tem programu se bodo tudi urejale slike, namenjene za spletne strani. Šele ko bo stranka zadovoljna z izgledom slike, se bo začelo programirati. Prvi dve leti bo naročanje spletnih strani potekalo na omenjen način. Tretje leto pa se bo analitik posvetil

22

predvsem analizi in trženju spletnih strani večji del programerskega dela pa bo opravljal dodatni zaposlen. Po drugem letu bo tržnik / analitik pregledoval potencialne podjetja, ki potrebujejo prenovo spletnih strani in jih kontaktiral, in sicer predvsem po telefonu in elektronski pošti (Cena SiOL telefonije, 2009). Po tretjem letu bo podjetje zaposlilo dodatnega programerja, ki bo od tržnika prevzel tudi izdelavo slike za predstavitev spletne strani podjetju. V petem letu bodo v podjetju delali 3 zaposleni. Delavnik za zaposlene ne bo strogo določen. Trajanje delavnika bo odvisno od povpraševanja in dogovorjenih rokov s strankami.

6.4 Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja Med splošne pogoje pri poslovanju namerava RSR d.o.o. vključiti tudi člen o avtorskih pravicah, ki naročnikom, ki plačujejo spletno stran na lizing, ne dovoljuje lastništva nad izvorno kodo spletne strani, ampak le domene, ki jo je prijavil. Naročnik postane lastnik izvorne kode le v primeru, ko dokončno kupi celotno spletno stran ali prejme kodo kot storitev podjetja RSR d.o.o.. Podjetje RSR d.o.o. si bo tudi pridržalo pravico do ukinitve spletne strani na lizing v primeru neplačevanja obrokov naročnika (Splošni pogoji, 2008).

7 NAČRT RAZVOJA

7.1 Status razvoja in prihodnje naloge, namenjene razvoju Podjetje bo ponujalo več paketov, ki pa bodo le okvirno določali cene proizvodov. Vsak produkt bo obravnavan posebej in šele po opravljeni analizi potreb in zahtev naročnika bo določena natančna cena. Okvirna cena pa bo pripravljena za 4 vrste proizvodov, in sicer enostavne, srednje zahtevne in zahtevne spletne strani ter spletne portale. Podjetje namerava prvo leto prodajati enostavne spletne strani in eno srednje zahtevno, kasneje pa se lotiti zahtevnejših projektov. S tem bo podjetje zagotovilo potrebne izkušnje in postopoma pridobljena znanja zaposlenih, ki bodo nujna pri zahtevnejših projektih. Podjetje mora imeti tudi izdelano svojo spletno stran. Stroški izdelave te spletne strani niso nikjer zapisani, saj podjetje izdelavo prve spletne strani programerju ne namerava plačati, ampak je izdelava te spletne strani mišljena kot test za programerja in njegova znanja in pogoj za zaposlitev. Ker bo na začetku programer tudi direktor, tržnik in analitik, ni težav z dogovarjanjem med direktorjem in programerjem. Spletna stran podjetja bo spadala med enostavne spletne strani, saj podjetje svojih produktov ne namerava prodajati preko spletne strani, ampak bo spletna stran služila le kot reklama za podjetje. Za izdelavo spletne strani podjetja ocenjujem 30–35 ur dela. To je 5 do 10 ur več dela, kot na kasnejših projektih.

23

Daljši čas razvijanja je določen, ker se mora programer privaditi načinu dela v podjetju. Težko je pričakovati, da bo programer obvladoval vsa programska orodja že pri izdelavi prve spletne strani. Zahtevne spletne strani bodo v primerjavi s konkurenco cenejše, enostavne spletne strani pa bodo vključevale zastonj animacijo v flash okolju. Kot večina podjetji bo tudi to ponujalo spletne strani na lizing.

7.2 Kritična razvojna vprašanja Testiranje proizvodov bo potekalo skozi več ciklov proizvodnje. Najprej bo analitik s stranko oblikoval idejo o obliki in funkcionalnosti spletne strani, ki jo zahteva naročnik. Nato bo tržnik to obliko izrisal v Splashup programu in jo posredoval naročniku. Le-ta bo tedaj izrazil strinjanje oz. nestrinjanje z obliko in dodal in spremenil želene stvari. Ta postopek se bo ponavljal, dokler naročnik ne bo zadovoljen. Poudariti pa je treba, da bosta v začetno ceno všteta 2 sestanka z analitikom, vsi naslednji pa se bodo dodatno računali (150 € na sestanek). To je za spletno stran že test, ali ustreza zahtevam naročnika ali ne. Zadnje testiranje pa bo opravljeno na koncu, ko bo spletna stran že narejena in bo vsebovala vse, kar je naročnik zahteval. V tej fazi bo naročnik lahko na spletni strani naredil le manjše popravke, za večje popravke pa bo dodatno zaračunano glede na število porabljenih ur analitika, programerja in tržnika. Analiza potreb naročnika bo trajala od 2 do 7 dni. Izdelava spletne strani pa bo trajala od 2 tednov do 2 meseca, odvisno od zahtevnosti projekta in želja naročnika.

7.3 Izboljšave proizvoda in novi proizvodi Podjetje bo izboljševalo svoje produkte vseskozi z nenehnim učenjem zaposlenih in oblikovanjem baze znanja na forumu svoje strani. To bo pripomoglo tudi k večji prepoznavnosti spletne strani podjetja in lažje zagotavljanje potrebnih kadrov. Kvaliteta produktov bo rasla z večanjem znanja zaposlenih. Zaposleni bodo z delom postali učinkovitejši. Primer: programerji bodo vedno hitreje reševali probleme, s katerimi so se že srečali in zaradi vedno novih zahtev bodo iskali nove pristope do rešitev problemov. Možnosti širjenja ponudbe je ogromno. Podjetje bo ostalo osredotočeno na spletne aplikacije tudi v prihodnosti, saj so za prestop na druge tehnologije potrebna drugačna znanja. Sploh pri majhnem podjetju se je bolje specializirati, kot pa delati na več nepovezanih trgih. S tem je mišljeno, da so za obvladovanje programiranja npr. strojev potrebna znanja drugih programov, kar pa programerjem vzame veliko časa in s tem denarja podjetja. Majhno podjetje pa si tega ne more privoščiti. Na spletu je neskončno možnosti, vsak projekt se razlikuje od drugega, vprašanje pa je, če se ti projekti izplačajo oz. ali ima podjetje dovolj resursov za izpeljavo teh projektov.

24

7.4 Industrijska lastnina Pri vsakem projektu programerji sami najdejo rešitve za probleme, na katere naletijo med razvojem. Iskanje rešitev problemov, povezanih s programsko opremo, ki jo podjetje uporablja, pa je za tako majhno podjetje neprimerno. Analitik in programer morata zadovoljiti kupca s omejitvami, danimi s strani programske opreme, ki jo podjetje uporablja. Franšiz in licenc za spletne strani ni, saj je vsaka spletna stran projekt zase. Je pa prepovedano kopiranje kode, ki so jo napisali programerji podjetja RSR d.o.o. Problem je le, da se kopirano kodo težko prepozna, saj gre navadno za kopirano idejo, ki se jo priredi za svojo rešitev. Vsa pomembnejša koda pa je tako ali tako na strežnikih in se ne vidi v brskalniku. Tam lahko pri pregledu kode vidimo le HTML in JavaScript kodo.

8 VODSTVENA SKUPINA IN KADRI

8.1 Organizacijska struktura RSR d.o.o. spada med majhna podjetja. V podjetju bo prisotno enoosebno ravnateljstvo, ki je tudi najenostavnejša zvrst ravnateljstva. Tak način ravnateljevanja je možen le v majhnih podjetjih in zahteva veliko različnega znanja. Podjetje bo v celotni lasti direktorja podjetja. V tem primeru upravna in ravnalna funkcija ne bosta ločeni. Direktor bo poleg organizacijske opravljal tudi poslovne funkcije, ki so naštete v naslednjem poglavju.

8.2 Ključno vodstveno osebje V RSR d.o.o. bo prvo leto le eden zaposlen. Ta bo opravljal nalogo programerja, tržnika, analitika in direktorja. Drugo leto bo podjetje zaposlilo še študenta, ki bo delal kot programer. Oba zaposlena bosta programirala, vendar bo večji del prenesen na študenta. Direktor pa bo bolj aktivno opravljal nalogo tržnika in analitika. Četrto leto bo podjetje zaposlilo še enega študenta, ki bo delal kot programer. Prvo leto si bo direktor pridobil izkušnje v programiranju in jih kasneje delil z novo zaposlenimi študenti. Kasneje bodo študenti z več izkušnjami prenašali izkušnje in znanja na manj izkušene študente. Kot primer lahko vzamemo četrto leto, kjer bo študent, ki je delal že od drugega leta dalje, po potrebi učil novo zaposlenega študenta programiranja in načina dela v podjetju.

8.3 Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju Podjetje bo upravljal in ravnal direktor, ki bo prvo leto edini zaposleni v podjetju. Direktor bo moral imeti analitična, poslovna in tehnična znanja. Zaradi velikega obsega potrebnih znanj je pričakovati manjšo usposobljenost na teh področjih. V prvem letu je zato predvidena prodaja le enostavnih spletnih strani in ene srednje zahtevne.

25

Drugo leto bo v podjetju zaposlen še študent, ki se bo usmeril v programiranje spletnih strani. Prevzel bo večji delež programiranja in direktor se bo lahko bolj posvetil drugim nalogam. Še vedno pa bo direktor priskočil na pomoč pri enostavnemu programiranju, v obdobjih, kjer bo veliko naročil še posebej v tretjem letu, ko se prodaja poveča in število zaposlenih ostane enako. Z nastopom prodaje zahtevnih spletnih strani in spletnih portalov bo študent prejemal vedno več srednje zahtevnega in zahtevnega programiranja, ki bo imelo višjo urno postavko. Študent bo v tem primeru imel interes opravljati bolje plačano programiranje. Četrto leto bo novo zaposleni študent opravljal predvsem enostavna programiranja in s tem pridobival potrebne izkušnje. Izkušeni študent pa bo programiral zahtevnejšo kodo in poleg tega pomagal novemu študentu pri morebitnih težavah.

8.4 Drugi lastniki in investitorji, njihove pravice in omejitve V prvem petletju drugi lastniki in investitorji, zaradi potrebe po pridobivanju izkušenj in vstopu na kapitalsko manj intenzivno panogo niso predvideni. V kasnejših letih pa bi z rastjo podjetja bili potrebni, posebej če bi podjetje zaznalo možnosti vstopa na tuje trge in jo poskušalo realizirati.

8.5 Profesionalni svetovalci in storitve Svetovanj podjetje v prvih petih letih ne bi najemalo. Storitve, ki bi jih podjetje v samem začetku najelo, pa so storitve računovodskega servisa, najem strežnika in protivirusno zaščito. Računovodski servis, ki bi ga podjetje izbralo, je Pavla Čebuli s.p. Razlog za izbiro so osebna poznanstva, profesionalen odnos in nizke cene. Strežnik, ki bi ga podjetje najelo, bi zagotavljalo podjetje DiscountASP.NET, ki ima sedež v Los Angelesu v ZDA. Razlog za izbiro tega strežnika je podpora Microsoftovim tehnologijam, reference in cena. (Zakup strežnika, 2009) Protivirusno zaščito, ki bi jo podjetje najelo, je Avast. Ta produkt prodaja podjetje ALWIL a.s., ki ima sedež v Pragi na Češkem (Protivirusni program, 2009). Razlog za izbiro te protivirusne zaščite so dobre izkušnje z uporabo programa Avast, reference, enostavnost uporabe in majhna poraba pomnilnika v primerjavi s konkurenčnimi produkti.

26

9 SPLOŠNI TERMINSKI PLAN

9.1 Ključne aktivnosti v prvem poslovnem letu Podjetje bo najelo kredit takoj po registraciji, saj bo denar takoj potrebovalo. V prvem poslovnem letu se večina nakupov sredstev izvede v prvih dveh mesecih po registraciji podjetja. V prvem poslovnem letu je ključno pridobiti kupce, zato podjetje začne oglaševati že v istem mesecu, kot je registrirano. Strežnik bo podjetje zakupilo šele, ko bo spletna stran podjetja dokončana. Programsko in pisarniško opremo bo podjetje kupilo takoj ob začetku oglaševanja na radiu, saj jo potrebuje za izdelavo svojih produktov in svoje spletne strani. Oglasna tabla je enkratni strošek oglaševanja, zato jo bo podjetje kupilo kmalu po začetku poslovanja. Potencialne kupce bo tržnik pričel klicati, ko bo izdelana spletna stran podjetja in isti mesec podjetje tudi pričakuje prva plačila.

9.2 Terminski načrt

Slika 4: Terminski načrt za prvo leto poslovanja

27

10 KRITIČNA TVEGANJA IN IZZIVI

10.1 Makro raven

Slovenija ima kar nekaj ponudnikov interneta, kar posledično znižuje cene mesečne naročnine in priklop na internet hitrosti 5Mbit/5Mbit je na voljo praktično povsod po Sloveniji. To je za podjetja v tej panogi prednost, saj lahko zaposleni delajo tudi od doma preko interneta. Univerza v Ljubljani tudi spodbuja podjetniške skupine s poceni najemom prostorov v Univerzitetnem ljubljanskem inkubatorju. Če bi podjetje postalo član ULI, bi lahko potrebne sestanke v Ljubljani imelo tudi v prostorih ULI. Prav tako bi se podjetje lahko potegovalo za sredstva pri razvojnih centrih. Če je podjetje ustanovljeno v kraju, kjer je ocenjena visoka brezposelnost, vlada RS spodbuja razvoj tega območja in za nova podjetja v tem kraju namenja sredstva. Podjetje bo imelo sedež v Bovcu, tako da bi se za ta sredstva lahko potegovalo. Podjetje bi namreč na tem območju lahko zagotovilo nova delovna mesta. V podjetju bi bila večina delovne sile študentov in le en stalno zaposlen. Je pa v Sloveniji problem pomanjkanja tehničnega kadra. Za to panogo je značilna visoko usposobljena delovna sila, katere primanjkuje. Podjetja so tako prisiljena sama izobraževati kader, zato podjetja počasneje rastejo, kot bi lahko sicer. Morebitni konec finančne krize in s tem povečan interes podjetij po oglaševanju bi se odražal na večjem povpraševanju po spletnih straneh. S tem bi podjetje pridobilo več naročil in hitreje raslo. Podjetja na trgu spletnih strani so v času krize bolj ranljiva od drugih, saj kupci v teh razmerah hitro nižajo stroške na prenovi spletnih strani, izdelavo novih pa raje prestavijo na ugodnejše čase.

10.2 Raven podjetja

Na ravni podjetja lahko pride do vstopa nove tehnologije pri izdelavi spletnih strani in ta tehnologija postane prevladujoča. V tem primeru podjetje izgubi konkurenčno prednost v smislu izdelave spletnih strani s pomočjo najnovejših tehnologij. Podjetje bi s tem izgubilo naložbo v velik del programske opreme, za nakup nove pa ne bi imelo dovolj sredstev. Ta scenarij je malo verjeten, saj bi računalniški gigant Microsoft v takem primeru zelo verjetno poskrbel za povezljivost starih rešitev z novimi.

28

Problem bi bil tudi neredno plačevanje kupcev. Ta problem je zlasti pomemben v prvem poslovnem letu, ko podjetje nima veliko denarja, s katerim bi lahko financiralo proizvajalne stroške in amortizacijo. Če bi se zgodil ta scenarij, bi se podjetje moralo dodatno zadolžiti. Glavna težava bi lahko bila nezaupanje kupcev novemu podjetju, ki je ravnokar vstopilo na trg. To bi se odražalo v nizkem povpraševanju po proizvodih in tako povzročilo nelikvidnost podjetja. Podjetje bo to težavo reševalo z oglaševanjem, referencami, ki jih bo navajalo pri prodaji svojih proizvodov. Tveganje bi predstavljala tudi izguba podatkov na računalnikih podjetja (npr. sesutje diskov, strela ...), a se bo podjetje proti temu zavarovalo s tedenskim zapisovanjem podatkov na druge nosilce, kot so CD-ji ali USB-ključ. Vsak programer bi bil sam odgovoren za svoje projekte in kodo, zato bi sam poskrbel za redno zapisovanje na poljuben nosilec. Tveganje predstavlja tudi odhod študentov, ki jih je podjetje naučilo potrebna znanja za izdelavo spletnih strani. Podjetje bo študente plačevalo po relativno visokih postavkah in jim dajalo vedno bolj zahtevne projekte. Študenti bodo nove projekte dobili, ko bo direktor videl, da so si nabrali dovolj izkušenj in so projekte sposobni samostojno izpeljati. Pri zahtevnejših delih bodo študenti tudi bolje plačani, kar jih bo odvračalo od prenehanja sodelovanja s podjetjem. Študenti, ki bodo dlje časa prisotni v podjetju, bodo tudi vodili nove študente in jim pomagali pri učenju.

10.3 Simulirani poslovni izzivi

Omenjena tveganja na ravni podjetja in priložnosti na makro ravni bi različno vplivala na prodajo spletnih strani podjetja RSR d.o.o. (glej Priloga 2, na str. 9). Nanašajo se na padec prodaje za 20 % (simulaciji 2). Vzrok za tako velik padec bi lahko bilo nezaupanje kupcev. Podjetje bi ta padec reševalo z dodatnim zadolževanjem, ki bi lahko prišlo iz sredstev pri razvojnih centrih in nižanju stroškov z najemom prostorov v ULI. 10 % padec prodaje se nanaša na resno težavo pri pridobivanju in šolanju primernega kadra (simulacija 3). Tudi v tem primeru bi se podjetje moralo dodatno zadolžiti. Pri simulacijah 2 in 3 podjetje poizkuša odplačati dolg tem hitreje. Pri simulaciji 2 odplača dolg v četrtem letu, pri simulaciji 3 pa večino že v tretjem letu. Velik skok ROE v drugem letu simulacije 2 je vzrok zadolževanja, ki je večino odplačan v četrtem letu. 10 % rast prodaje se nanaša na konec finančne krize in povečan interes podjetij po oglaševanju (simulacija 4). 30 % padec prodaje (simulacija 5) pa se nanaša na probleme pri pridobivanju primernega kadra in nezaupanje kupcev hkrati. V tem primeru podjetje počasneje odplačuje dolg, ki v petletnem obdobju ni odplačan. V tem primeru bi se podjetje moralo dodatno zadolžiti. Zelo verjetno pa tako visokega kredita podjetju ne bi odobrili, zato bi moral lastnik zagotoviti potreben dodatni kapital. Opazimo lahko, da bolj kot je podjetje uspešno, nižji je ROA v petem letu. Razlog za to je denar, ki ga podjetje ne izplača v obliki nagrad, ampak ga zadrži v podjetju.

29

11 FINANČNI NAČRT

11.1 Predračun izkaza uspeha

Predpostavke pri izdelavi predračunskih bilanc uspeha:

• Spletnim stranem so postavljene cene, primerljive konkurenčnimi. • Višina cene računovodstva je dobljena po ustnih virih in ni uradna. • Za tretji in vsak naslednji sestanek analitika s kupcem bo podjetje zaračunalo 150 €,

vendar to ni upoštevano v bilanci, ker se bo število teh podjetij pokazalo med poslovanjem.

Tabela 10: Pričakovana količina prodanih proizvodov, po proizvodih, za prvih pet let poslovanja

Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Leto 5 Enostavna spletna stran

10 14 16 20 22

Srednje zahtevna spletna stran

1 3 4 6 7

Zahtevna spletna stran

0 1 2 4 6

Spletni portal 0 1 1 2 3 Veljajo naslednje predpostavke:

• Število ur dela za posamezne spletne strani se bodo izkazale podobne kot ocenjene v poslovnem načrtu.

• Trg v Sloveniji je 650 spletnih strani letno.

11.2 Predračun bilance stanja Predpostavke, upoštevane pri izdelavi predračunskih bilanc stanja: Osnovni kapital podjetja znaša 5000 €. Podjetje najame prvo leto kredit v višini 4000 €. Od tega je v sredstva razen denarja vloženih 2149 €, v denarju pa je 2745 €. Preostanek se porabi za plače. Podjetje prihodke ohranja na transakcijskem računu, da lahko vidimo rast podjetja. V prvih petih letih ne izplačuje nagrad in ne deli dobička. Pri dejanskem poslovanju bi podjetje izplačalo nagrade ali pa investiralo in kasneje vstopilo na tuj trg, npr. Italijo.

11.3 Predračun izkaza finančnih tokov Predpostavke, upoštevane pri izdelavi predračunskih bilanc finančnih tokov: Cene delovnih sredstev so bile določene na podlagi navedenih virov in so objavljene v tabeli na naslednji strani.

30

Podjetje plačuje obveznosti sproti za tekoči mesec, plačuje pa desetega za predhodni mesec.

Slika 5: Stroški opreme, združeni po podobnosti namena uporabe

11.4 Davčni status

Podjetje plačuje 20 % davek od dohodka. Prva 3 leta ne plača davka, saj ima podjetje velike odhodke in prvo leto celo izgubo zaradi visokih stroškov uprave in prodaje. Direktor prvo leto sam programira spletne strani in je plačan z enako bruto urno postavko kot kasneje študenti. Na vse prodane proizvode in storitve podjetje zaračuna 20 % davek na dodano vrednost. 20 % davek je ravno tako vštet v vse stroške oglaševanj in proizvajalnih stalnih stroškov.

11.5 Kontrola stroškov Podjetje ima fiksne stroške, kot so najemnina, najem spletnega strežnika, najem protivirusnega programa, računovodske storitve in vsi stroški prodaje (oglaševanje Google AdWords, oglaševanje www.RTV-Slo.si, radio oglaševanje, oglasna tabla, telefon .... Variabilni stroški, ki jih ima podjetje, so stroški plač, ki se spreminjajo glede na število opravljenih ur. Fiksni stroški bodo kontrolirani enkrat na 2 meseca s pomočjo programa Calc, ki je del programa OpenOffice, kar je zastonjski programski paket. Direktor bo preveril, če obstajajo cenejše alternative storitvam in najemnini, ki jo plačuje.

31

Tudi fiksni stroški prodaje bodo nadzirani vsaka 2 meseca. Višina teh stroškov je vnaprej določena in podjetje ne namerava odstopati od višine sredstev, namenjenih oglaševanju, razen če bi se uresničila tveganja na ravni podjetja, predstavljena v poglavju 10.2., npr. izguba podatkov. V takem primeru bo podjetje moralo zmanjšati sredstva za oglaševanje in jih nameniti programerjem, da popravijo izgubljeno kodo. Variabilni stroški, kot je plača, potrebujejo preverjanje, saj se pri povečanju dela povečajo tudi variabilni stroški. Zaposleni bodo ure dela mesečno posredovali direktorju in ta bo preveril ujemanje števila ur s količino opravljenega dela.

12 PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI

12.1 Zaželeno financiranje Začetni kapital bo zagotovil direktor podjetja, ki bo s tem postal hkrati tudi lastnik. Podjetje bo najelo kredit za 4-letno obdobje, ki bo v 4-ih letih odplačan. Kredit bo najet po 6 % obrestni meri. V poznejših letih pa bo podjetje novo programsko, pisarniško in računalniško opremo krilo iz dobička.

12.2 Pridobivanje virov financiranja Kredit bodo banke odobrile, saj bo podjetje vedno imelo sredstva v vrednosti 4000 €, kolikor je visok kredit. Podjetje bi kredit zavarovalo tudi z zastavo terjatev in sredstvi na poslovnem računu podjetja. (Kredit za financiranje dolgoročnih naložb, 2009)

12.3 Upravljanje z obratnim kapitalom podjetja Ves obratni kapital podjetja je izražen v denarju in terjatvah do kupcev. Denar je pomemben za zagotavljanje likvidnosti. Večji del denarja bo podjetje porabilo za plačevanje zaposlenih in proizvajalnih stalnih stroškov. Za terjatve podjetje pričakuje, da bodo kupci plačevali svoje nakupe redno. Pred nerednim plačevanjem se bo podjetje zavarovalo s ponudbo gostovanja na enakih strežnikih, kot sami gostujejo. Za to storitev bi podjetje izvedlo plačilo podjetju DiscountASP.NET, kjer ima podjetje svojo spletno stran. Kupcem bi to zaračunalo po enakih cenah, kot jih postavlja podjetje DiscountASP.NET, zato iz tega naslova ne bi imelo dobička. RSR d.o.o. bi moralo biti pozorno na kupce, ki hočejo svojo spletno stran postaviti na svoj ali na kateri drug strežnik.

32

SKLEP

Po pregledu poslovnega načrta ugotovimo, da je smiselno ustanoviti novo podjetje, ki bi konkuriralo dosedanjim izdelovalcem spletnih strani. To odločitev dodatno podkrepi dejstvo, da se pri vseh analiziranih konkurentih opazi rast prodaje in dobička. Podjetju je začetni tržni delež ocenjen nizko, kar se zdi realno, če predpostavljamo, da bo v podjetju delal le direktor in večje število naročil ne bo imel časa proizvesti. Vsak izmed konkurentov je osredotočen na prednosti, ki jih ima posamezno podjetje pred drugimi. Na enak način bo podjetje RSR d.o.o. posebej pozorno na zadovoljstvo svojih zaposlenih in kupcev. Le z zadovoljenimi kupci si bo podjetje ustvarilo dobro ime in povečalo naročila svojih proizvodov. Zadovoljni zaposleni pa ne bodo odhajali iz podjetja h konkurenci, ampak se bo nabrano znanje ohranjalo in prenašalo v podjetju. RSR d.o.o. bo z namenom nižanja stroškov in lažje specializacije »outsourcalo« računovodstvo, upravljanje strežnika in protivirusno zaščito. Zaradi nižjih stroškov se podjetje ne odloči za nakup poslovnih prostorov, ampak jih ima v najemu. Najeti poslovni prostori podjetju omogočajo tudi lažji prenos sedeža podjetja na druge lokacije. Za samo proizvodnjo lokacija ni pomembna, saj programerji lahko programirajo tudi od doma. Za uspeh podjetja so ključni kadri in povpraševanje. Pri kadrih so zelo pomembna tudi znanja in sposobnosti direktorja, ki z leti poslovanja podjetja menjuje funkcije. Direktor se od prvega do petega leta iz programerja vedno bolj specializira kot tržnik in analitik v podjetju. Podjetje pri zaposlitvi novih programerjev ne računa na že izšolane kadre, temveč je pripravljeno samo izšolati programerje in jim zagotoviti potrebna znanja. Takšen način zaposlovanja mora podjetje izbrati zaradi pomanjkanja kadrov na trgu.

33

LITERATURA IN VIRI 1. Berk, A., Lončarski, I. & Zajc, P. (2006). Poslovne finance. Ljubljana; Ekonomska

fakulteta. 2. Cena SiOL telefonije [SiOL telefonija]. Najdeno 13. julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.siol.net/telefonija/siol_telefonija.aspx. 3. Cenik www.24ur.com [Oglaševanje na 24ur.com]. Najdeno 4. junija 2009 na spletnem

naslovu http://www2.24ur.com/furniture/files/Cenik.24ur.com.pdf.

4. Cenik www.rtvslo.si [Ponudba oglaševanja na spletnem portalu www.rtvslo.si]. Najdeno 4. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/files/marketing/2009/09-maj-cenik-rtvslo-2009.doc.

5. Deficitarni kadri [Zavod RS za zaposlovanje]. Najdeno 16. julij 2009 na spletnem naslovu http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/programi/deficitarnipoklici/deficitarniinsuficitarnipoklici.xls.

6. Dostopnost internetnih povezav [SiOL internet in SiOL TV]. Najdeno 30. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.siol.net/pomoc_in_podpora/dostopnost/siol_internet_in_siol_tv.aspx?tip=05

7. Finančni podatki [KiviCom d.o.o., Atribut d.o.o., Oblikovanje.com d.o.o.;]. Najdeno 18. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.gvin.com.

8. Freewebtemplates [Predloge]. Najdeno 20. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.freewebtemplates.com/.

9. K., S. (2009, 23. junij) MMC še vedno v spletnem vrhu. Najdeno 24. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mmc-se-vedno-v-spletnem-vrhu/205968.

10. KiviCom [KiviCom d.o.o.]. Najdeno 22. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.kivi-com.si/.

11. Kotler, P. (2003). Management trženja. Ljubljana: GV Založba. 12. Kredit za financiranje dolgoročnih naložb [Nlb]. Najdeno 14. julija 2009 na spletnem

naslovu http://www.nlb.si/kredit-za-financiranje-dolgorocnih-nalozb.

13. Marketing [Alpski val]. Najdeno 20. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.alpskival.net/7.

14. Naj ustanovim s.p. ali d.o.o.? [Data.si]. Najdeno 23. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.data.si/index.php?PageID=261.

15. Nepremičnine [Poslovni prostori]. Najdeno 5. junij 2009 na spletnem naslovu http://www.gohome.si/nepremicnine.aspx?q=poslovni+prostori+Ljubljana+najem+okoli+30+m2.

34

16. Novi Splet [Atribut d.o.o.]. Najdeno 22. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.novisplet.com/.

17. Oblikovanje.com [Oblikovanje.com d.o.o.]. Najdeno 22. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.oblikovanje.com/.

18. Oprema [Mimovrste.com]. Najdeno 15. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.mimovrste.com.

19. Pisarniška oprema [Pisarniški stoli pivk]. Najdeno 16. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.pivk.si.

20. Plačilo študentskega dela [Študentski servis]. Najdeno 27. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.studentski-servis.com/Podjetja/Pogosta-vprasanja.

21. Primerjava med d.o.o. in s.p. [Obrtno podjetniška zbornica Slovenije]. Najdeno 23. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=6099&IDpm=2130.

22. Programska oprema za podatkovne baze [Microsoft SQL Server 2005 Developer Edition]. Najdeno 15. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.microsoft.com/sqlserver/2005/en/us/pricing.aspx.

23. Protivirusni program [avast! 4 Professional Edition]. Najdeno 15. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.avast.com/eng/avast_4_professional3.html.

24. Rabljene programske opreme [amazon.com]. Najdeno 15. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.amazon.com.

25. Spletna Postaja [POSTAJA d.o.o.]. Najdeno 22. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.spletna-postaja.com/.

26. SpletneStrani.com [Jazbec & Co., d.n.o.]. Najdeno 22. aprila 2009 na spletnem naslovu http://sl.spletnestrani.com/.

27. Spletni portal [Wikipedia]. Najdeno 20. aprila 2009 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Web_portal.

28. Splošni pogoji [Easyweb]. Najdeno 09. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.easyweb.si/files/EW-splosni-pogoji.pdf.

29. Steves templates [Predloge]. Najdeno 20. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.steves-templates.com/.

30. Število uporabnikov interneta [Milijarda uporabnikov interneta]. Najdeno 24. aprila 2009 na spletnem naslovu http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?CIID=33031.

31. Viviane Reding.(2009, 4. maj). The Future of Internet Governance:Towards an Accountable ICANN. Najdeno 17. maj 2009 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/commission_barroso/reding/video/text/message_20090504.pdf.

35

32. Za člane [Ljubljanski univerzitetni inkubator]. Najdeno 29. maj 2009 na spletnem naslovu http://www.lui.si/kaj_nudimo/za_clane/

33. Zakup strežnika [Base Hosting Plan & MS SQL 2005 Hosting]. Najdeno 15. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.discountasp.net/features.aspx#addons.

36

1

PRILOGE: Priloga 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

Tabela 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

2

Nadaljevanje Tabele 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

3

Nadaljevanje Tabele 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

4

Nadaljevanje Tabele 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

5

Nadaljevanje Tabele 1: Bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov

Tabela 2: Gibanje ciljnih spremenljivk in prihodkov

Slika 1: Struktura prihodkov

Tabela 3: Gibanje strukture odhodkov (v %)

6

Slika 2: Struktura odhodkov

Tabela 4: Povprečna sredstva na zaposlenega v obdobju

Slika 3: Povprečna sredstva na zaposlenega

Tabela 5: Prihodek na zaposlenega

7

Slika 4: Prihodek na zaposlenega

Tabela 6: Čisti dobiček na zaposlenega

Slika 5: Čisti dobiček na zaposlenega

Tabela 7: Struktura obveznosti konec obdobja v %

8

Slika 6: Struktura obveznosti konec obdobja

Tabela 8: Stopnje donosov

Slika 7: Stopnje donosov

Tabela 9: Interna stopnja donosa

9

Priloga 2: Simulirani poslovni izzivi

Tabela 10: Napoved gibanja vrednosti dobička (v €)

Slika 8: Napoved gibanja vrednosti dobička

Tabela 11: Stopnja zadolženosti (v %)

Slika 9: Stopnja zadolženosti

10

Tabela 12: Gibanje ROA

Slika 10: Gibanje ROA

Tabela 13: Gibanje ROE

Slika 11: Gibanje ROE

11

Priloga 3: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Atribut d.o.o.

Leto Vrstica 2003 2004 2005 2006 2007 Celotna sredstva 001 15.784 17.786 36.477 57.766 69.068 Stalna sredstva 00101 0 0 242 23.110 22.883 Gibljiva sredstva 00102 15.091 17.786 36.235 32.636 46.144 Prihodki od prodaje 050 21.282 25.510 62.441 86.051 157.671 Kosmati donos 054 21.282 25.510 62.441 86.051 157.671 Stroški blaga, materiala in storitev

055 5.866 7.564 30.751 52.996 77.784

Poslovni prihodki 059 21.282 25.510 62.441 86.051 157.671 Poslovni odhodki 060 20.307 24.120 60.500 101.982 137.073 Nabavna vrednost prodanega blaga (stroški mat.)

05501 0 0 0 0 0

Stroški storitev 05503 5.798 7.564 23.386 49.912 75.057 Stroški dela 056 14.402 16.138 29.407 47.759 54.459 PI iz poslovanja 061 976 1.390 1.940 -15.931 20.598 Celotni poslovni izid 071 976 1.390 1.844 -16.114 18.090 Povprečno št. zaposlenih 090 2 2,12 3,21 4,66 4,84 Delež kapitala v financiranju 404 92,13 86,59 46,09 1,2 26,38 Druge relevantne kategorije

Tabela 13: Finančni podatki podjetja Atribut d.o.o. Vir: gvin.com: Finančni podatki, 2009.

Slika 12: Analiza bilanc 1 Atribut d.o.o.

Kosmati donos in prihodki od prodaje so enaki, kar nakazuje, da podjetje ni imelo drugih poslovnih prihodkov ali spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončanih proizvodov. Tega pa podjetje tako ali tako ne more imeti, ker je proizvod podjetja koda, shranjena na trdih diskih računalnikov, ki pa ne more iti v zaloge. Omeniti je treba, da sama spletna stran zavzame zelo malo prostora, saj je hitrost nalaganja strani pri uporabnikih odvisna od velikosti strani. Vidi se, da se z rastjo prihodkov večajo tudi stroški materiala, blaga in storitev.

12

Slika 13: Analiza bilanc 2 Atribut d.o.o.

Podjetju se z rastjo prihodkov večajo tudi odhodki, kakor pri drugih opisanih podjetjih. Za razliko od drugih dveh, kljub trendu rasti v letu 2006, odhodki presežejo stroške in zato podjetje v tem letu beleži negativen celotni poslovni izid. Podjetje je očitno v letu 2006 izvedlo nabavo opredmetenih osnovnih sredstev, ki so se povečala. To nabavo je podjetje deloma financiralo iz kapitala, ki se je zmanjšal, deloma pa iz kredita, kar je vidno iz povečanja dolgoročnih obveznosti.

Slika 14: Analiza bilanc 3 Atribut d.o.o.

Vsi stroški se v podjetju Atribut d.o.o. z večanjem prihodkov povečujejo. Pri stroških dela je v letu 2007 lahko opaziti, da ima krivulja nižji naklon kot prejšnja leta. Zelo mogoče je,

13

da podjetje najema storitve s.p.-jev za razvoj svojih proizvodov, saj poskuša znižati stroške dela, ki so običajno veliko višji (plačevanje pokojninskih in invalidskih prispevkov, zdravstvenih prispevkov, malic itd.) kot najem enake storitve. Priloga 4: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Kivi COM d.o.o.

Tabela 14: Finančni podatki podjetja Kivi COM d.o.o. Leto Vrstica 2003 2004 2005 2006 2007 Celotna sredstva 001 63.547 89.191 98.866 89.321 178.799 Stalna sredstva 00101 14.259 23.579 21.747 14.781 33.559 Gibljiva sredstva 00102 49.208 65.512 77.120 74.541 144.705 Prihodki od prodaje 050 169.529 197.091 406.242 353.441 498.306 Kosmati donos 054 173.513 200.461 406.242 354.693 501.145 Stroški blaga, materiala in storitev

055 106.410 127.313 262.916 171.222 244.004

Poslovni prihodki 059 173.513 200.461 406.242 354.693 501.145 Poslovni odhodki 060 172.024 199.959 407.798 343.287 481.320 Nabavna vrednost prodanega blaga (stroški mat.) 05501 1.746 3.889 6.147 4.553 15.186

Stroški storitev 05503 104.665 123.424 256.769 166.669 228.818 Stroški dela 056 55.550 63.332 126.964 156.226 222.565 PI iz poslovanja 061 1.489 502 -1.557 11.406 19.825 Celotni poslovni izid 071 1.459 306 551 11.661 19.145 Povprečno št. zaposlenih 090 2,5 2,87 4,8 5,83 8,26 Delež kapitala v financiranju 404 40,92 29,12 26,85 41,75 30,36 Druge relevantne kategorije

Vir: gvin.com: Finančni podatki, 2009.

Slika 15: Analiza bilanc 1 Kivi COM d.o.o.

Enako kot pri podjetju Atribut d.o.o. je tudi pri Kivi COM krivulja prihodkov enaka kosmatemu donosu. Le v letu 2003 in 2004 je kosmati donos nekoliko večji od prihodkov od prodaje, saj je Kivi COM takrat dobil tudi druge prihodke. Krivulja stroškov pa ima podoben naklon kot krivulji kosmatega donosa in prihodkov od prodaje.

14

Slika 16: Analiza bilanc 2 Kivi COM d.o.o.

Podjetje Kivi COM ima kljub visoki prodaji veliko odhodkov, zato ima nizek celotni poslovni izid. Podjetja se za tak način poslovanja odločajo po mojem mnenju predvsem zaradi visokega davka na dobiček. Vse prihodke poizkušajo investirati ali kako drugače porabiti za namene podjetja, da jim ostane čim manjši dobiček, saj se s tem izognejo plačilu davka na dobiček. Znak, da podjetje raste, je tudi letno povečanje sredstev za povprečno 34 % in v tem primeru podjetje mora vsako leto veliko vlagati.

Slika 17: Analiza bilanc 3 Kivi COM d.o.o.

Stroški blaga materiala in storitev se na grafu tesno prilegajo stroškom storitev, to pomeni, da je višina stroškov blaga in materiala zanemarljivo majhna. Stroški dela z leti rastejo z večanjem prihodkov.

15

Relevantnost rezultatov in spoznanja za naš projekt: Podjetje Kivi COM d.o.o. je izmed treh opisanih največje podjetje glede na raven prihodkov. To ga postavlja na najvišje mesto med konkurenco. Strategija podjetja je organiziranost in usklajeno delovanje zaposlenih. Priloga 5: Analiza bilanc konkurenčnih podjetij: Oblikovanje.com d.o.o.

Tabela 14: Finančni podatki podjetja Oblikovanje.com d.o.o. Leto Vrstica 2003 2004 2005 2006 2007 Celotna sredstva 001 0 0 27.649 37.602 87.093 Stalna sredstva 00101 0 0 14.163 13.833 14.629 Gibljiva sredstva 00102 0 0 13.486 23.769 72.408 Prihodki od prodaje 050 0 0 5.688 69.778 152.635 Kosmati donos 054 0 0 5.688 69.778 152.635 Stroški blaga, materiala in storitev

055 0 0 480 38.447 92.472

Poslovni prihodki 059 0 0 5.688 69.778 152.635 Poslovni odhodki 060 0 0 1.085 57.145 113.620 Nabavna vrednost prodanega blaga (stroški mat.)

05501 0 0 159 6.089 7.800

Stroški storitev 05503 0 0 321 32.358 84.672 Stroški dela 056 0 0 605 16.891 18.582 PI iz poslovanja 061 0 0 4.603 12.633 39.015 Celotni poslovni izid 071 0 0 4.607 12.346 39.071 Povprečno št. zaposlenih 090 0 0 0,04 1 1 Delež kapitala v financiranju

404 0 0 46,95 59,04 59,79

Druge relevantne kategorije

Vir: gvin.com: Finančni podatki, 2009.

Slika 18: Analiza bilanc 1 Oblikovanje.com d.o.o.

16

Za podjetje Oblikovanje.com d.o.o. so na voljo le podatki iz preteklih 3 let. To podjetje je še mlado, a vseeno je opaziti zelo strmo rast prodaje v zadnjih treh letih, iz tega gre sklepati, da ni prepozno za vstop na trg in je še prostora za konkurenco.

Slika 19: Analiza bilanc 2 Oblikovanje.com d.o.o.

V teh treh letih lahko zaznamo strmo rast prihodkov, ki jim tesno sledijo odhodki. Celoten poslovni izid pa kot pričakovano raste veliko počasneje. Za razliko od prejšnjih dveh podjetje Oblikovanje.com izkazuje dobiček, ki se kaže v povečanju kapitala.

Slika 20: Analiza bilanc 3 Oblikovanje.com d.o.o.

. Stroški naraščajo z večanjem prihodkov tudi v podjetju Oblikovanje.com. V podjetju Oblikovanje.com so stroški dela v letu 2007 kljub rasti prihodkov in stroškov storitev ostali

17

približno enaki. Iz tega lahko sklepamo, da podjetje iz leta 2006 v 2007 ni dodatno zaposlovalo, kar je videti tudi v analizi tabele pri vrstici povprečno število zaposlenih.

18

Priloga 6: Specifikacija stroškov po spletnih straneh

Tabela 15: Specifikacija stroškov po spletnih straneh za predvideno 3 letno obdobje Količina M1 M2 M3 M4 M5 L1 L2 L3 S Pisarniška

Oprema Najem

Strežnika Računalniška

oprema Internet Programska

oprema Enostavno

programiranje Srednje

zahtevno programiranje

Zahtevno programiranje

Najem prostora

P1 1 150 € - - P2 1 180 € 90 € - P3 1 240 € 360 € 300 € P4 1

Skupaj: 387,58 € 466,62 € 493,74 € 1368 € 1084,95 € 570 € 450 € 300 € 3600 € P1 18 2700 € - - P2 5 900 € 450 € - P3 1 240 € 360 € 300 € P4 1 240 € 360 € 300 €

Skupaj: 387,58 € 466,62 € 493,74 € 1368 € 1084,95 € 4080 € 1170 € 600 € 3600 € Skupaj: 13250,89 €

Legenda:* P1- Enostavna spletna stran, P2-Srednje zahtevna spletna stran, P3- zahtevna spletna stran P4- Spletni portal