POROČILO O REALIZACIJI Č LETNEGA DELOVNEGA NA ... 2013-2014-porocilo...- iz nemščine štiri zlata priznanja, - iz matematike, logike in razvedrilne matematike: 5 zlatih priznanj,

POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA za šolsko leto 2013/2014

Z znanjem ponosni v prihodnost.

Macintosh HD:Users:ZK:Documents:Organizacija pouka:2013-14:LDN 2013-2014-porocilo.docx

KAZALO 1. UVOD ....................................................................................................................................... 2

2. POROČILA O REALIZACIJI VZGOJNO-‐IZOBRAŽEVALNEGA DELA .................................................. 3 2.1. GIMNAZIJA ................................................................................................................................... 3 2.2. PREDŠOLSKA VZGOJA .................................................................................................................... 14 2.3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV), IZBIRNE VSEBINE (IV) IN INTERESNE DEJAVNOSTI (ID) .......................... 18 2.4. DODATNA PONUDBA ŠOLE IZBIRNIH IN INTERESNIH VSEBIN PO INTERESU DIJAKOV ................................... 20 2.5. POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST .................................................................................................. 20

3. ORGANIZACIJSKI IN ANALITIČNI KAZALCI ŠOLSKEGA LETA ...................................................... 26 3.1. ORGANIZIRANOST STROKOVNIH AKTIVOV ......................................................................................... 26 3.2. ORGANIZACIJA POUKA IN DRUGIH OBLIK IZOBRAŽEVALNEGA DELA ......................................................... 28 3.3. RAZPOREDITEV DIJAKOV V ODDELKE IN SKUPINE ................................................................................ 29 3.4. UČNI USPEH IN USPEH NA MATURI TER DOSEŽKI DIJAKOV .................................................................... 30

4. OBSEG IN ORGANIZACIJA POUKA IN DRUGIH OBLIK IZOBRAŽEVALNEGA DELA ZA ODRASLE ... 31 4.1. PREDŠOLSKA VZGOJA ................................................................................................................... 31 4.2. PROJEKT UVRVIZ II ‒ USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE II ......................... 32 4.3. MATURITETNI TEČAJ ............................................................................................................... 32 4.4. DRUGI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ......................................................................... 32 4.5. PREGLEDNICA REALIZIRANEGA IZOBRAŽEVANJA ................................................................................. 35

5. ŠOLSKI SKLAD ......................................................................................................................... 36

6. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 37

Gimnazija Franca Mikloš iča Ljutomer POROČILO O REALIZACIJI LDN v š. l. 2013/14

Stran 2

1. UVOD

Šolsko leto 2013/14 je bilo uspešno v vseh pogledih. To nam kažejo tudi analitični kazalci uspešnosti dijakov ob koncu šolskega leta in na maturi 2014. Vpisanih je bilo 714 dijakinj in dijakov. V izobraževalnem procesu je sodelovalo preko 60 strokovnih delavcev. Šolsko leto je minilo v znamenju učnih in tekmovalnih dosežkov dijakov ter izvedenih projektov. Dogodkov je bilo veliko in vsi so dokumentirani v našem šolskem Letopisu. Preteklo šolsko leto so še posebej zaznamovali naslednji najpomembnejši dogodki: - 100 % matura v spomladanskem izpitnem roku in 8 zlatih maturantov na splošni maturi, - 100 % matura v spomladanskem izpitnem roku in 3 zlate maturantke na poklicni maturi, - prag 30 točk je na splošni maturi dosegla tudi ena kandidatka maturitetnega tečaja in tako postala

zlata maturantka, - prag 22 točk pa je dosegla tudi ena odrasla kandidatka, ki je bila vpisana v poklicni tečaj

predšolske vzgoje in prav tako postala zlata maturantka, - veliko najboljših dosežkov na državnih tekmovanjih iz znanj, - v novembru 2013 smo uspešno organizirali tradicionalne Miklošičeve dneve, - v marcu 2014 smo organizirali mednarodni debatni konec tedna, - mesečni pogovori z doktorji znanosti, nekdanjimi dijaki GFML z naslovom Znanost ima mlade, - organizacija delavnic za učence osnovnih šol z naslovom Znanje za mlade, - ob koncu pouka smo izvedli 14. kulturni maraton. Na šoli deluje tudi dijaška skupnost, ki se je redno sestajala. Delo dijaške skupnosti je bilo konstruktivno in ga ocenjujem kot zelo dobro. Sodelovanje s starši je bilo dobro, saj so se odzivali na posamezne probleme, ki so se pojavljali. Večino problemov smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Posledica dobrega sodelovanja s starši je tudi majhno število vzgojnih ukrepov. Tudi v tem šolskem letu so dijaki dosegali odlične rezultate na vseh nivojih, kjer so tekmovali. Učitelji so v to vložili veliko truda in dodatnega dela, kar se nam je obrestovalo, saj beležimo kopico zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Najvišja priznanja so dijaki dosegli na naslednjih državnih tekmovanjih: - za Cankarjevo priznanje: tri zlata priznanja, - 1. mesto na festivalu slovenske narečne književnosti Dialekta 2014, - iz angleščine eno zlato priznanje in prvo mesto na državnem tekmovanju iz angleščine kot drugi

tuji jezik, - iz nemščine štiri zlata priznanja, - iz matematike, logike in razvedrilne matematike: 5 zlatih priznanj, - iz fizike, kemije in biologije: 18 zlatih priznanj, - iz geografije: dve zlati priznanji, - iz zgodovine: eno zlato priznanje na državnem tekmovanju in eno zlato priznanje ter prvo mesto

na tekmovanju Pot v prihodnost, - iz likovne umetnosti: 3 nagrajena likovna dela na festivalu sodobne umetnosti mladih

Transgeneracije 2014, - uspešno sodelovanje na državnem in svetovnem debatnem tekmovanju. Spopadali smo se tudi z nekaterimi slabostmi, ki jih bomo morali v naslednjem šolskem letu odpraviti. Pred nami so tudi novi izzivi, s katerimi se bomo morali spoprijeti. Konkretizacija tega pa je že del novega LDN-ja.

V Ljutomeru, septembra 2014. Zvonko Kustec, ravnatelj


Stran 3

2. POROČILA O REALIZACIJI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

V nadaljevanju prikazujemo grob opis realizacije vzgojno-izobraževalnega dela, obširnejša poročila pa najdete v Letopisu v poglavju Poročila.

2.1. GIMNAZIJA

2.1.1. Izvedeni gimnazijski predmetnik V šolskem letu 2013/14 smo pouk izvajali po naslednjem predmetniku:

Predmet Letnik ‒ št. ted. pouka

1. l. 35

2. l. 35

3. l. 35

4. l. 31

Sku-paj

Mat. stand

Dod. ure v 4. l.

SKU-PAJ OIV

OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI: Slovenščina 140 140 140 140 560 560 31 591 Matematika 140 140 140 140 560 560 31 591 TJ I 105 105 105 105 420 420 35 455 TJ II 105 105 105 105 420 420 420 Zgodovina 70 70 70 70 280 280 85 365 Športna vzgoja 105 105 105 105 420 420 420 Skupaj 665 665 665 665 2660 2660 182 2842 19,00 19,00 19,00 21,45 OBVEZNI PREDMETI Glasba 53 53 53 18 Likovna umetnost 53 53 53 18 Geografija 70 70 70 210 280 155 365 Biologija 70 70 70 210 315 155 365 Kemija 70 70 70 210 315 155 365 Fizika 70 70 70 210 315 155 365 Psihologija 70 70 280 210 280 Sociologija 70 70 280 210 280 Filozofija 70 70 280 70 Informatika 70 70 280 140 210 Skupaj 455 350 350 70 1225 2345 1180 2405 35 SKUPAJ 1120 1015 1015 735 3885 5005 1362 5247 Skupaj na teden 32,00 29,00 29,00 23,71 IZBIRNI PREDMETI V GIMNAZIJI IN EO Slovenska književnost in prevodi 35 35 35 Evropske študije z državljansko vzgojo 70 70 70 35 Študij okolja 70 70 70 Informatika 35 70 105 105 Poudarjena fiz/kem/bio 35 35 35 DSD 70 70 140 140 TJ III: Francoščina/Nemščina/Ruščina 70 70 140 140 TJ III: Španščina 70 70 140 140 Likovno snovanje 70 70 70 Izbirna matematika 35 35 70 70

Skupaj po izbiri dijaka 0 70-140

70-140

186-279

Minimalna obremenitev dijaka 1120 1085 1085 921 Minimalna obremenitev dijaka 32 31 31 30 Maksimalna obremenitev dijaka 1120 1155 1155 1014 Maksimalna obremenitev dijaka 32 33 33 33

Izvedbeni predmetnik je naravnan na izbirnost, saj dijaki v 2. in 3. letniku izbirajo vsebine, ki nimajo neposredne povezave z maturitetnimi, pomenijo pa razširitev interesnih znanj dijakov.


Stran 4

Vključeni smo bili v projekta Posodobitev gimnazije in Preverjanje nekaterih elementov gimnazijskega programa, ki pa sta se s tem šolskim letom iztekla. Temeljni cilji projekta Posodobitev gimnazije so bili razvoj in uvedba sodobnih pristopov k učenju in poučevanju na predmetni ravni (kar prinašajo prenovljeni učni načrti) in posodobitev v načrtovanju in izvajanju kurikula, ki jih prinašajo odprti, fleksibilni in integrativni kurikuli. Posodobitev gimnazije omogoča, da vso pozornost usmerimo v kompetence, ki jih dijak pridobiva v učnem procesu. Tako je gimnazija dolžna uvajati: 1. učno-ciljni in procesni pristop, 2. avtentično učenje, 3. avtentično vrednotenje učnih dosežkov, 4. aktivno učenje, 5. problemsko učenje, 6. raziskovalno učenje, 7. projektni pristop, 8. sodelovalno učenje in poučevanje, 9. timsko poučevanje, 10. individualizirano učenje in 11. uporabo novih tehnologij. V šolskem letu 2011/12 smo se vključili v poskus Preverjanje nekaterih elementov gimnazijskega programa. V projekt smo vstopili z naslednjimi poskusi: 1. s poskusom nivojskosti angleščine in nemščine kot drugega tujega jezika v prvem, drugem in

tretjem letniku, 2. s poskusom nivojskosti angleščine in nemščine kot prvega tujega jezika v tretjem letniku, 3. s poskusom nivojskosti matematike v prvem, drugem in tretjem letniku, 4. z uvedbo novega izbirnega predmeta taktike razmišljanja, 5. s poudarjeno fiziko v tretjem letniku, 6. s poudarjeno kemijo v tretjem letniku in 7. s poudarjeno biologijo v tretjem letniku. Tudi v tem šolskem letu smo na šoli dijakom ponudili obiskovanje pouka matematike in tujih jezikov na različnih ravneh. Osnovna ideja pouka na različnih ravneh je bila, da takšen pouk prinaša prednosti predvsem dijakom in dijakinjam, ki želijo počasnejši tempo podajanja snovi in več utrjevanja (osnovna raven), in na drugi strani dijakom, ki želijo poglobljeno znanje (poudarjena raven). Evalvacija pouka na osnovni in na poudarjeni ravni (jeziki, matematika) je pokazala manjše število popravnih izpitov kot prejšnja leta, kar kaže na smiselnost tovrstnega pouka. Že peto leto zapored smo poskusno izvajali pouk poudarjene kemije, biologije in fizike za dijake 3. letnikov. Pouk poudarjene ravni je namenjen dijakom, ki želijo poglobljeno naravoslovno znanje kot dodatno uro v 3. letniku. Prav tako smo v šolskem letu 2011/12 pristopili v projekt obogatenega učenja tujih jezikov, ki pomeni pridobitev nemškega programskega učitelja. V preteklem šolskem letu je bila to gospa Ulrike Beckenkamp. S projektnim delom smo dijake navajali na timsko delo, sodelovalno učenje in razvijanje spretnosti komunikacije, strpnosti in dobrih odnosov. Na naši šoli je nosilka razvojnega projekta šolski razvojni tim (ŠRT) svetovalna delavka Martina Domajnko. Naloge ŠRT-ja so: načrtovanje, usmerjanje, vodenje, spremljanje, vrednotenje in evalviranje vseh razvojnih aktivnosti na šoli. Poleg ŠRT-ja je za izvajanje posameznih razvojnih nalog skrbel šolski projektni tim, ki je imel nalogo, da šola na načrten in sistematičen način spreminja svojo prakso, da bi izboljšala učne dosežke dijakov. Šolski projektni tim je skrbel, da se šolski pilotni projekti vključujejo v posodobitveni načrt šole. V procesu posodabljanja gimnazije je poudarjena tudi vloga predmetnih aktivov.


Stran 5

2.1.2. Izvedene dejavnosti 2.1.2.1 Aktiv jezikoslovje

Naziv dejavnosti/ krožka oz. dogodka Datum Oznaka1 Vklj. dij. Mentor oz. nosilec

Prireditev ob 3. krajevnem prazniku KS Železne Dveri 14. 6. 2013 OIV-P 5 Saša Pergar

Priprave na tekmovanja iz angleščine do tekmovanja OIV-K 10 profesorji angleščine

Priprave na tekmovanja iz nemščine do tekmovanja OIV-K 10 profesorji nemščine Priprave na frankofonske dogodke do tekmovanja OIV-K 7 Lidija Kos Ulčar

Priprave na tekmovanja iz španščine do tekmovanja OIV-K 4 Mojca Ficko Rodriguez

Španska bralna značka do tekmovanja OIV-K 7 Mojca Ficko Rodriguez

Literarna dejavnost celo šolsko leto OIV-K 30 Irena Štuhec Novinarski krožek celo šolsko leto OIV-K 20 Tanja Bigec

Glas GFML na Radiu Maxi celo šolsko leto OIV-K 4 Liana Miholič Saša Pergar

Projekt Happy marec – junij 2014 OIV-K vsi Liana Miholič

Šolska izmenjava dijakov z uršulinsko gimnazijo z Dunaja

10. 10. do 12. 10. 2013 OIV-P 30 Gita Fras

Delavnice z otroki iz vrtca – projektni dan 11. 12. 2013 OIV-K 15 Lilijana Fijavž Frankofonski večer na Ptuju 11. 6. 2014 OIV-K 6 Lidija Kos Ulčar

Muzikal na Dunaju (Mamma Mia)

12. 4. 2014 17. 4. 2014 31. 5. 2014

OIV-IE 48 Tanja Bigec

Gledališka predstava Oh, te nore ženske 14. 5. 2014 OIV-P 235 Klaudija Tivadar

Podelitev maturitetnih spričeval 14. 7. 2014 OIV-P 2 Mojca Ficko Rodriguez

Informativni dnevi – gimnazija 14., 15. 2. 2014 OIV-P 38 Klaudija Tivadar Informativni dnevi – predšolska vzgoja 14., 15. 2. 2014 OIV-P 38 Tanja Bigec

Priprave na tekmovanja za Cankarjevo priznanje 17.1. do 23. 1. 2014 OIV-K 6 profesorji

slovenščine Predavanje Francozinje Maxette Olsson 18. 10. 2013 OIV-K 41 Lidija Kos Ulčar Pravljice iz Bukovine 18. 11. 2013 OIV-K 25 Milojka Vaupotič Srečanje z akademikom Borisom Pahorjem 18. 4. 2014 OIV-P 28 Irena Štuhec

Miklošičevi dnevi 18.11. do 20. 11. 2013 OIV-P 1., 2.

letnik Irena Štuhec

Pilotni izpiti iz DSD 19. 11. 2013 OIV-P 30 Gita Fras Ogled gledališke predstave Dr. Jekyll and Mr. Hyde 19. 12. 2013 OIV-IE 40 Liljana Kosič

Strokovna ekskurzija v London 2. 5. do 6. 5. 2014 OIV-IE 42 Saša Pergar

1 OE – obvezna ekskurzija; IE – izbirna ekskurzija; OIV-K – krožek, dejavnost; OIV-P – prireditev.


Stran 6


Pohod do Miklošičeve domačije 20. 11. 2013 OIV-OE 166 Irena Štuhec Strokovna ekskurzija na Dunaj – gimnazija 20. 11. 2013 OIV-OE 120 Tanja Bigec Šolsko tekmovanje iz angleščine 22. 11. 2013 OIV-K 50 Saša Pergar Noč knjige 2014 23. 4. 2014 OIV-K 9 Lilijana Fijavž Frankofonski praznik glasbe v Mariboru 24. 4. 2014 OIV-K 7 Lidija Kos Ulčar

Konferenca Združenih narodov v Banja Luki 24. 4. do 28. 4. 2014 OIV-K 6

Mojca Rižnar Nedeljko,

Zvonko Kustec Proslava ob dnevu državnosti 24. 6. 2014 OIV-P vsi Tanja Bigec Podelitev priznanj najuspešnejšim dijakom 24. 6. 2014 OIV-P vsi Klaudija Tivadar Komemoracija 25. 10. 2013 OIV-P 59 Tanja Bigec

Strokovna ekskurzija v Pariz 25.10. do 27. 10. 2013 OIV-IE 88 Lidija Kos Ulčar

Strokovna ekskurzija v Prago 25.4. do 27. 4. 2014 OIV-IE 116 Mojca Rižnar

Nedeljko

Tabor DSD v Lipnici 25. 9. do 27. 9. 2013 OIV-P 20 Gita Fras

Strokovna ekskurzija v Berlin 25.10. do 28. 10. 2013 OIV-IE 48 Milojka Vaupotič

Obeležitev evropskega dneva jezikov za OŠ in vrtce 26. 9. 2013 OIV-P 30 Liana Miholič

Frankofonsko srečanje štirih gimnazij 28. 11. 2013 OIV-K 68 Lidija Kos Ulčar Znanje za mlade – delavnice 29. 1. 2014 OIV-K 30 vsi

MEP Dunaj 29. 3. do 5. 4. 2014 OIV-K 2 Mojca Rižnar

Nedeljko Dialekta 29. 5. 2014 OIV-K 30 Irena Štuhec Pisni izpiti iz DSD 3. 12. 2013 OIV-P 20 Gita Fras

MEP Vilna 30. 11. do 7. 12. 2013 OIV-K 1 Mojca Rižnar

Nedeljko Srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič 30. 5. 2014 OIV-P 61 Tanja Bigec Moja beseda iskri v tvojih očeh … (Velika Polana) 30. 5. 2014 OIV-K 1 Irena Štuhec Slavnostna akademija ob 50-letnici šole 30. 8. 2013 OIV-P 4 Irena Štuhec Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 4. 12. 2013 OIV-K 69 Klaudija Tivadar Sanje malega človeka (Prešernovanje) 4. 2. 2014 OIV-P 190 Klaudija Tivadar

Gledališke predstave v SNG Maribor 5. 3. 2014, 14. 3. 2014 OIV-OE 138

138 Tanja Bigec

Strokovna ekskurzija na Dunaj – predšolska vzgoja 6. 12. 2013 OIV-OE 64 Tanja Bigec

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovanje 6. 2. 2014 OIV-P 287

Saša Pergar, Irena Štuhec, Tanja Bigec, Mojca Rižnar

Nedeljko Čuvaja zadnjega kozarca vode (Prešernovanje) 6. 2. 2014 OIV-P 225 Irena Štuhec

Šolsko tekmovanje iz španščine 6. 3. 2014 OIV-K 4 Mojca Ficko Rodriguez


Stran 7


Gledališka predstava Fiziki v Murski Soboti 6. 3. 2014 OIV-OE 138 Irena Štuhec

Mednarodni debatni turnir 6. 3. 2014 do 8. 3. 2014 OIV-P

110 debaterjev iz 10 držav

Liana Miholič, Martina Domajnko

Ustni izpiti iz DSD 6.1., 7. 1. 2014 OIV-P 20 Gita Fras Znanje iz prve roke (tuji predavatelji iz Nove Zelandije, Japonske, Singapurja, Finske za dijake 3. letnikov)

6. 3. 2014 OIV-P 113 Liana Miholič

Snemanje filma za tekmovanje (angleščina) 7. 11. 2013 OIV-K 5 Liana Miholič

Predbožični Dunaj in muzikal Natürlich blond 7. 12. 2013 14. 12. 2014 OIV-IE 78 Mojca Rižnar

Nedeljko Jambori spominov in dobrega sosedstva (kulturni program) 8. 5. 2014 OIV-P 12 Irena Štuhec

Šolsko tekmovanje iz nemščine 9. 1. 2014 OIV-K 44 Milojka Vaupotič Francoska bralna značka 9. 6. 2014 OIV-K 5 Lidija Kos Ulčar Svetovanje po OŠ glede izbire tujega jezika april 2014 OIV-K - Martina Vogrinec

Projektni teden za 2. letnike april 2014 pouk 119 Mojca Rižnar Nedeljko

Projekt Evropa v šoli maj 2014 OIV-K 30 Liana Miholič

Dan odprtih vrat za starše 2. A maj 2014 OIV-K 30 Mojca Rižnar Nedeljko

Nemška bralna značka marec 2014 OIV-P 4 Martina Vogrinec Projektni teden za 3. letnike november 2013 pouk 113 Liljana Kosič Znanost ima mlade – okrogla miza vsak mesec OIV-K vsakič 2 Tanja Bigec Angleški debatni krožek vse leto OIV-K 15–20 Liana Miholič

2.1.2.2 Aktiv naravoslovje Naziv dejavnosti/ krožka oz. dogodka Datum Oznaka2 Št. vklj. dij. Mentor oz. nosilec

Priprava na tekmovanje iz znanja biologije do tekmovanja OIV-K 60 dijakov vseh letnikov GIM

mag. Marija Meznarič, Vesna Vrhovski

Priprava na tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni do tekmovanja OIV-K 400 mag. Marija Meznarič,

Vesna Vrhovski Priprava na državno tekmovanje v prepoznavanju flore do tekmovanja OIV-K 18 dijakov 3. in

4. letnik GIM mag. Marija Meznarič

Dodatni pouk iz matematike za dijake 1. letnikov

1. 10. 2013 do 30. 3. 2014 OIV-K 15 dijakov 1.

letnikov Anica Šimonka

Priprava na tekmovanje iz znanja matematike

1. 3. 2014 do 30. 4. 2014 OIV-K

260 dijakov vseh letnikov GIM in

VZG Anica Šimonka

Priprava na tekmovanje iz razvedrilne matematike

10. 10. 2013 in 23. 11. 2014 OIV-K


VZG Irena Rauter Repija



Stran 8

Naziv dejavnosti/ krožka oz. dogodka Datum Oznaka2 Št. vklj. dij. Mentor oz. nosilec

Priprava na tekmovanje iz znanja kemije 10. 3. 2014 in 12. 5. 2014 OIV-K 77 dijakov vseh

letnikov GIM mag. Nina Žuman,

Mateja Godec

Raziskovalno popoldne (izbirna kemija) 11. 10. in 18. 10. 2013 OIV-K 42 dijakov 3.

letnikov GIM Mateja Godec, mag.

Nina Žuman Naravoslovne delavnice za predšolske otroke v ŠIC-u 11. 6. 2014 OIV-P mag. Nina Žuman

Tekmovanje iz astronomije 12. 12. 2013 OIV-K 12 dijakov vseh letnikov GIM Darinka Uršič

Idrija 12 .5. 2014 OE 120 dijakov 2. letnikov GIM Darinka Uršič

Projektni dnevi za 1. letnike z naslovom »MOLEKULE«

18. 11. do 20. 11. 2013 pouk 1. letniki Damjan Erhatič

Projektni dnevi za 3. letnike z naslovom »SVETLOBA«

22. 4. do 25. 4. 2014 pouk 3. letniki Irena Rauter Repija

Ogled inštituta Jožef Štefan Ljubljana 22. 10. 2013 OE 42 dijakov 3. letnikov GIM mag. Nina Žuman

Hiša eksperimentov Ljubljana 25. 9. 2013 OE 1. letniki dr. Simon Ülen Tekmovanje iz naravoslovja (EUSO) za dijake 1. in 2. Letnikov

26. 11. 2013 in 25. 1. 2014 OIV-K 15 dijakov vseh

letnikov GIM Nina Žuman

Fizikalni tabor (izbirna fizika) 27. in 28. 9. 2013 OIV-K 12 dijakov 3.

letnikov GIM dr. Simon Ulen

Tekmovanje iz logike 27. 9. 2013 in 9. 11. 2013 OIV-K


VZG Irena Rauter Repija

Matematični tabor 28. 2. 2014 do 3. 3. 2014 OIV-K

34 dijakov 1., 2. in 3. letnikov

GIM

Irena Rauter Repija, Mateja Škrlec, Anica

Šimonka

Ekokviz 5. 2. 2014 in 11. 3. 2014 OIV-K


VZG

Mateja Godec, Sonja Ferčak

Tekmovanje iz fizike 5. 3. 2014 do 5. 4. 2014 OIV-K 45 dijakov vseh

letnikov GIM dr. Simon Ülen

Zagreb 7. 3. 2014 OE 3. letniki Darinka Uršič Naravoslovne delavnice na OŠ Mala Nedelja 7. 4. 2014 OIV-P mag. Nina Žuman,

Vesna Vrhovski

Priprava raziskovalnih nalog celo šolsko leto OIV-K 11. dijakov 3. in 4. letnikov GIM

Mateja Godec, mag. Marija Meznarič, dr.

Simon Ülen

Krožek rdečega križa celo šolsko leto OIV-K 6. dijakov 1. in 2. letnika GIM Sonja Koroša

Multimedijski krožek celo šolsko leto OIV-K Ludvik Rogan

EKO krožek celo šolsko leto OIV-K 7 dijakov 2. letnikov GIM

Mateja Godec, Sonja Ferčak

Demonstracija in strokovna razlaga anatomije in fiziologije človeka na oddelku za patologijo v Murski Soboti

januar, februar 2014 OE 30 mag. Marija Meznarič


Stran 9

2.1.2.3 Aktiv družboslovje in športna vzgoja Naziv dej./ krožka oz. dogodka Datum Oznaka3 Št. vklj. dij. Mentor oz. nosilec

Transgeneracije marec, april 2014

OIV-K 5 Tanja Trajbarič Lopert

Obisk akademika B. Pahorja 18. 4. 2014 OIV-P dijaki 3. letnikov (gimn.) Franc Čuš

Predavanje Maje Ladič 18. 4. 2014 OIV-P dijaki 3. letnikov (gimn.) Sonja Ferčak

Euro scola dijaki 3. letnikov (EŠ) mag. Jernej Jakelj Šolski časopis – Reflektor OIV-K cela šola Aleš Kustec EU si ti dijaki 3. letnikov (EŠ) Sonja Ferčak Raziskovalni eseji EU v šoli za slovenske SŠ dijaki 3. letnikov

(gimn.) Sonja Ferčak

Projekt Ivko 15. 5. 2014 OIV-K dijaki 2. letnikov (gimn.) Jasna Vogrinec

Likovni natečaj 1. polletje OIV-K

zainteresirani dijaki iz cele Slovenije Tanja Trajbarič Lopert

Snemanje filma F. Miklošič 1. polletje OIV-K dijaki 4. letnikov (pv) Franc Čuš

Neodvisna filmska produkcija 2. polletje OIV-K dijaki 2. in 3. letnikov Franc Čuš

Mednarodni učni krogi celo leto 2. letnik (gimn.) Sonja Ferčak

Raziskovalne naloge celo leto OIV-K cela šola Sonja Ferčak, mag. Jernej Jakelj, Franc Čuš

Šolske glasbene skupine celo leto OIV-K zainteresirani dijaki Borut Slavic

Prostovoljno delo celo leto OIV-K

dijaki 3. letnikov (gimn.) Sonja Ferčak

Tutorstvo celo leto OIV-K dijaki 1. in 3. letnikov Jasna Vogrinec

Znanost ima mlade vsak drugi četrtek v mesecu

OIV-K dijaki cele šole Franc Čuš

Krst 4. 9. 2013 OIV-P cela šola Franc Čuš

Maturantska ekskurzija 31. 8. do 6. 9. 2013

IE dijaki 4. letnikov Franc Čuš

Projektni dan - Ljutomer 19. 9. 2013 1. letnik (gimn.) Franc Čuš

EYES Berlin 22. do 29. 9. 2013

OIV-K izbrani dijaki Sonja Ferčak

Ekskurzija Stara Gora, Negova 7. 10. 2013 OE 2. letnik (pv) Suzana Rauter

Tabor zamejskih šol 18. in 19. 10. 2013 OIV-P Franc Čuš

Varnostno-obrambni dan 19. 10. 2013 OIV-P cela šola Franc Čuš Projektni dnevi – Miklošič in njegov čas

18. do 20. 11. 2013 2. letniki (gimn.) Danilo Obal



Stran 10

Naziv dej./ krožka oz. dogodka Datum Oznaka3 Št. vklj. dij. Mentor oz. nosilec Praznovanje 200-letnice rojstva dr. Franca Miklošiča

18. do 20. 11. 2013 OIV-P cela šola Franc Čuš

Ekskurzija na Dunaj 20. 11. 2013 OE 2. letniki (gimn.) Franc Čuš Obisk Varaždina – 200 let F. Miklošiča 3. 12. 2013 OIV-P člani pevskega zbora Franc Čuš

Maribor 20. 12. 2013 OE 2. letnik (gimn.) Sonja Ferčak Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 23. 12. 2013 OIV-P cela šola Franc Čuš

Ogled filma Razredni sovražnik 24. 12. 2013 OIV-P cela šola Franc Čuš EU-forum 17. 1. 2014 dijaki 3. letnikov (EŠ) mag. Jernej Jakelj Simulacija Evropskega parlamenta 28. 1. 2014 dijaki 3. letnikov (EŠ) mag. Jernej Jakelj

Znanje za mlade 29. 1. 2014 OIV-K dijaki cele šole Franc Čuš

GFML se predstavi 29. 1. 2014 OIV-P cela šola Franc Čuš

Obisk japonske ambasade 5. 3. 2014 OIV-K dijaki 3. letnikov (gimn.) Sonja Ferčak

Obisk ameriške ambasade 5. 3. 2014 OIV-K dijaki 3. letnikov (gimn.) Sonja Ferčak

Teden OIV 3. do 7. 3. 2014 OIV-K dijaki 1., 2. in 3. letnikov (gimn.) Franc Čuš

Romanika in gotika v Prekmurju 6. in 7. 3. 2014 OE 1. letnik (gimn.) Tanja Trajbarič Lopert

Stara Gora, Negova 6. in 7. 3. 2014 OE 2. letnik (gimn.) Danilo Obal

Zagreb 7. 3. 2014 OE 3. letnik (gimn.) Sonja Ferčak

Evrokviz Budimpešta 7. do 9. 3. 2014 OIV-K

dijaki 3. letnikov (določena skupina) mag. Jernej Jakelj

Tekmovanje Pot v prihodnost 15. 3. 2014 OIV-K prijavljeni dijaki Franc Čuš Tekmovanje iz znanja zgodovine (šolsko, državno)

29. 1., 22. 3. 2014

OIV-K prijavljeni dijaki Danilo Obal

Narodna izmenjava 18. 10. 2013 in 28. 3. 2014 OE 1. d Franc Čuš

Goričko – Monošter 4. 4. 2014 OE 4. letnik (zgo. in geo.) Suzana Rauter, Simona Pihlar

Geografsko tekmovanje (šolsko, regijsko, državno)

6. 2., 12. 3., 15. 4. 2014 OIV-K prijavljeni dijaki Simona Pihlar

Projektni dnevi – antična kulturna tradicija

22. 4 do 24. 4. 2014 1. letnik (gimn.) Franc Čuš

Bruselj 25. 4. do 28. 4. 2014 OE 3. letnik (EŠ) Sonja Ferčak

Ekskurzija Rim 25. 4. do 28. 4. 2014

IE dijaki 1. letnikov Franc Čuš

Medpredmetna ekskurzija Ptuj 12. 5. do 13. 5 2014

OE 1. letnik (gimn.) Franc Čuš


Stran 11

Naziv dej./ krožka oz. dogodka Datum Oznaka3 Št. vklj. dij. Mentor oz. nosilec Zaključek projekta Koncentracijsko taborišče Rižarna

30. 5. 2014 OIV-P dijaki 3. letnikov (gimn.) Franc Čuš

Geografski tabor 5. in 6. 6. 2014 IE 3. letnik (gimn.) Danilo Obal

Taborjenje pri Miklošiču 19. 6. 2014 OIV-K 30 dijakov Franc Čuš

Kulturni maraton 19.6. do 24. 6. 2014 OIV-K cela šola Franc Čuš

2.1.3. Strokovna izobraževanja 2.1.3.1 Aktiv jezikoslovje

Ime in priimek Vrsta izobraževanja

Tanja Bigec

− Posodobitev pouka na gimnazijah − Uporaba tablic Xooltime − Učenje učenja − Gledališka delavnica 1 in 2 (JSKD)

Mojca Ficko Rodriguez

− Izobraževanje v sklopu FF Centra za pedagoško izobraževanje − Književnost pri pouku španščine

Lilijana Fijavž − Učenje učenja − Predstavitev učbenika On-Screen − Od pravljice do gledališke uprizoritve

Brigita Fras − Učenje učenja − DSD

Lidija Kos Ulčar − Učenje učenja − Predstavitev učbeniškega kompleta Alter Ego plus

Liana Miholič

− Izobraževanje za ocenjevanje na maturi − Uporaba tablic Xooltime − Učenje učenja − Debatno izobraževanje − Izobraževanje DZS Real language − Izobraževanje za sodnika na svetovnem debatnem prvenstvu avgust 2014

Saša Pergar

− Izobraževanje učiteljev slovenščine − Uporaba tablic Xooltime − Gledališka delavnica 1 in 2 (JSKD) − SiRikt − Predstavitev učbenika On-Screen − Učenje učenja

Mojca Rižnar Nedeljko

− Učenje učenja − Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino (3 izvedbe)

Irena Štuhec

− Učenje učenja − Strokovno izobraževanje v Brnu, Češka − Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino (3 izvedbe) − Simpozij Kulturno-socialna vloga narečne književnosti


Stran 12


Klaudija Tivadar

− Učenje učenja − Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino (3 izvedbe) − Predstavitev učbenika Alles stimmt! − Internet in pasti interneta – dr.Renato Lukač

Milojka Vaupotič

− Učenje učenja − Usposabljanje učiteljev nemščine − Uporaba tablic Xooltime − Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za nemščino

Martina Vogrinec

− Usposabljanje učiteljev nemščine − Uporaba tablic Xooltime − Akcijsko raziskovanje − DSD − Nemščina na splošni maturi

2.1.3.2 Aktiv naravoslovje Ime in priimek Vrsta izobraževanja

Mateja Godec

− Konferenca učiteljev naravoslovnih predmetov − Uvajanje e-gradiv − Sirikt − Učenje učenja − GEOVIR – spodbujanje rabe geotermalnih virov Prlekije − Srečanje koordinatorjev EKO šol SŠ − Izobraževanje učiteljev kemije − IKT-urica KLIKER − IKT-urica DOBIŠ IN DAŠ

mag. Nina Žuman − Konferenca učiteljev naravoslovnih predmetov − Učenje učenja

Darinka Uršič − Konferenca učiteljev naravoslovnih predmetov

Irena Rauter Repija

− Uvajanje e-gradiv − Sirikt − Učenje učenja − IKT-urica KLIKER − IKT-urica DOBIŠ IN DAŠ

Vesna Vrhovski − Učenje učenja − Prenova gimnazij – študijske skupine − Internet in pasti interneta – dr.Renato Lukač

Mateja Škrlec − Sirikt − Učenje učenja − Poskus v gimnaziji, zaključna konferenca

Damjan Erhatič − Učenje učenja − Internet in pasti interneta-dr.Renato Lukač

Nina Črešnjevec − Učenje učenja − Študijska skupina za matematiko za otroke

Anica Šimonka − Učenje učenja


Stran 13


dr. Simon Ülen

− Fizikalni tabor − Sirikt − Strokovno srečanje učiteljev fizike v gimnazijah − Učenje učenja

Natalija Horvat

− Simpozij v Črenšovcih − Študijska skupina za matematiko − Učenje učenja − Študijska skupina za Matematiko za otroke

mag. Marija Meznarič

− Študijska skupina za biologijo – prenova gimnazij − okrogla miza: Projekt Nova generacija raziskovalcev ved o življenju − Mednarodna konferenca za naravoslovne učitelje − Spoznajmo biotsko pestrost z interaktivnimi ključi

Aleš Kustec − Izobraževanje o uporabi "Orodja za analizo izkazanega znanja ob zaključku srednje šole"

2.1.3.3 Aktiv družboslovje in športna vzgoja Ime in priimek Vrsta izobraževanja

Franc Čuš

− Letna konferenca splošnih gimnazij – Pregled doseganja ciljev 2010‒2013 − Učenje učenja – 5., 6., in 7. delavnica − Državljanska vzgoja v šoli − Predstavitev rezultatov PISA − Aktivno državljanstvo in domovina − Šola za ravnatelja (6 modulov in izbirne vsebine)

Aleš Kustec − Izobraževanje o uporabi "Orodja za analizo izkazanega znanja ob zaključku srednje šole"

Borut Slavic − Študijska skupina v LJ Niko Peterka − Učenje učenja Sonja Ferčak − Učenje učenja

Jasna Vogrinec

− Študijska skupina za psihologijo – kakovostno poučevanje psihologije − Letna konferenca splošnih gimnazij – Pregled doseganja ciljev 2010‒2013 − Priprava izpitnih vprašanj za 2. predmet poklicne mature − Inovacijski projekt – polletna refleksija − Učenje učenja

Suzana Rauter − Študijska skupina za zgodovino − Interpedagogika − Učenje učenja

Simona Pihlar

− Učenje učenja − Popis 2013

Tanja Trajbarič Lopert

− Učenje učenja − Študijska skupina umetnostne zgodovine

Danilo Obal − Študijska skupina - ZGO − Učenje učenja


Stran 14


mag. Jernej Jakelj

− Posvet tajnikov ŠMK SM − Posvet tajnikov ŠMK PM − Učenje učenja − Državna predmetna komisija splošne mature (SOCIOLOGIJA) − Pomočnik glavnega ocenjevalca pri maturitetnem predmetu sociologije − Izvedenec za obravnavo ugovorov na oceno pri splošni maturi pri

predmetu sociologije − Posvet mentorskih učiteljev za sociologijo − Posvet mentorskih učiteljev za evropske študije

Andrej Kos − Učenje učenja Svetlana Krstič − Učenje učenja

2.2. PREDŠOLSKA VZGOJA V programu predšolska vzgoja se dijaki in dijakinje izobražujejo za poklic vzgojitelj/-ica predšolskih otrok oz. se pripravljajo za nadaljnji študij. V programu predšolska vzgoja delo načrtuje programski učiteljski zbor (PUZ). V PUZ so vključeni vsi učitelji, ki posamezno šolsko leto poučujejo v programu predšolska vzgoja, skupaj načrtujemo in izvajamo posamezne aktivnosti, dogodke in ekskurzije. Do letošnjega šolskega leta smo spreminjali predmetnik, saj smo iskali najboljše rešitve razporeditev ur po letnikih in sedaj ob koncu šolskega leta ugotavljamo, da imamo predmetnik, ki je dobro zastavljen in ga bomo takega obdržali.

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj

OP OP OP OP OP

OSN

OV

NI P

RE

DM

ET

NIK

SLOVENŠČINA 140 105 105 137 487 MATEMATIKA 105 105 105 68 383 TUJI JEZIK 105 105 105 102 417

UMETNOST LIK 68 / / /

102 GLA 34 / / /

ZGODOVINA 68 68 / / 136 GEOGRAFIJA 68 68 / / 136 SOCIOLOGIJA / 68 / / 68 PSIHOLOGIJA / 68 / / 68 FIZIKA 70 / / / 70 KEMIJA 70 / / / 70 BIOLOGIJA 68 68 / / 136 ŠPORTNA VZGOJA 105 70 70 95 340

Skupaj 901 725 385 402 2413

Letnik 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Sk. Sk. Sk.

OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s.

STR

OK

OV

NI

MO

DU

LI

/ O

BV

EZ

NI

Veščine sporazumevanja

SLO 34 102 PED 34

PSI 34


Stran 15

Letnik 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Sk. Sk. Sk.

OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s. OP OK D. s. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju 34 68 102

Razvoj in učenje predšolskih otrok 70 66 136

Varno in zdravo okolje 34 68 102 Kurikulum oddelka v vrtcu 34 34 34 102 Igre za otroke 34 34 68

Ustvarjalno izražanje

GLA 68 68 34 31 31

408 164 SLO 9 LIK 68 34 31 31 PLE 68 34 34 31

Matematika za otroke 34 34 68 Jezikovno izražanje otrok 34 34 68 Naravoslovje za otroke 68 68 Družboslovje za otroke 68 68 IKT 68 34 68 34

OD

PRT

I KU

RIK

UL

Poskusi za otroke 70 70

Ustvarjamo za otroke

PLE

105

28 35

140 GLA 28 LIK 28

SLO 21

Otrok v vrtcu 35 35 Inštrument 12 12 12 5 41 Sodobni izzivi 34 34

Skupaj 238 12 68 340 82 68 410 152 62 372 74 1360 320 198

I.M. Likovno izražanje

102 102 Glasbeno izražanje

Skupaj 1139 12 68 1065 82 68 795 152 62 876 74 3875 320 198 Skupaj OP + OK 1151 68 1147 68 947 62 950 4195 198 Obremenitev na 35 tednov 32,9 32,8 27,1 27,2 PRAKTIČNO USP. 18 38 162 162 380 INTERESNE DEJ. 96 96 96 64 352

Medpredmetno smo planirali in uspešno izvedli projektne dneve za dijake prvega, drugega in tretjega letnika. Osnovne krovne teme so vsako leto v posameznem letniku sicer enake, vendar se pa vsebinsko spreminjajo, ker ne sodeluje vsako leto ista skupina učiteljev. Z delom v projektnih dnevih smo zadovoljni in tudi dijaki so mnenja, da so dobro zastavljeni in da so zanimivi, saj je delo drugačno, ker vse poteka medpredmetno. Izvedba praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu (PUD) je v letošnjem šolskem letu potekala brez večjih zapletov. Dijaki 3. in 4. letnika so PUD opravljali en dan v tednu (4. va ob torkih, 4. vb ob sredah, 3. va ob četrtkih in 3. vb ob petkih), medtem ko so dijaki 2. letnika preživeli 3 dni v izbranem vrtcu v sklopu projektnih dni ter obiskali vrtec v Moravskih Toplicah, dijaki prvega letnika so v sklopu ur PUD-a obiskali vrtec v Stročji vasi in vrtec v Moravskih Toplicah ter nato še svoj izbrani


Stran 16

vrtec. Izkušnje, ki si jih dijaki pridobivajo že od prvega letnika naprej, jim pridejo zelo prav nato v zadnjem letniku, ko jih čakajo maturitetni nastopi. Z delom naših dijakov so v vrtcih zadovoljni in si tudi v bodoče želijo sodelovati z nami. Prenova programa je predvidela tudi ure odprtega kurikula, kar pomeni, da vsaka šola sama izbere vsebine, ki jih bo dijakom ponudila. Ugotavljamo, da so vsebine, ki smo jih nastavili že na samem začetku prenove, še vedno zanimive in aktualne za dijake, zato bomo tudi v bodoče še naprej izvajali module poskusi za otroke, otrok v vrtcu, ustvarjamo za otroke in inštrument. Prav pri teh modulih lahko dijake pripravljamo na izvedbo različnih delavnic za predšolske otroke, saj so široko zastavljeni in nam zato omogočajo več praktičnega pouka. V letošnjem šolskem letu smo velik poudarek namenili tudi praktičnemu pouku v šoli, saj smo poleg delavnic za predšolske otroke, ki so jih pripravljali in izvajali predvsem dijaki 3. letnikov, izvedli tudi naravoslovni dan. Naravoslovni dan so dijaki 2. letnika pripravili pod mentorstvom profesorice za kemijo in nato sami izpeljali delavnice. Vedno več vrtcev se odloča za tako sodelovanje in se odzivajo na vabila oz. nas vabijo, da jih obiščemo. Ob vsem tem je pomembno, da jih spremljajo mentorji, ki jim pomagajo, jim svetujejo in podajo svoje mnenje o izvedbi. Prenova ponuja tudi izbirnost, kar pomeni, da lahko dijaki izbirajo med moduli, ki so v predmetniku kot izbirni. V tem šolskem letu so dijaki 4. letnika izbrali modula likovno izražanje, ki se je izvajal v dveh skupinah, in glasbeno izražanje. V programu predšolska vzgoja so interesne dejavnosti (ID) sestavni del predmetnika in pomenijo enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, povezanega s cilji izobraževalnega programa. Hkrati pa je dijakom omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena z njihovim izobraževalnim programom, ter da spoznavajo svoje talente in jih razvijajo. Tako smo tudi v letošnjem šolskem letu pripravili pester izbor dejavnosti, ki so bile obvezne in med drugim povezane tudi z izobraževalnim programom, kakor tudi vsebine, med katerimi so lahko izbirali po lastni volji. Šolsko leto, ki je minilo, je bilo uspešno in predvsem ustvarjalno. Trudimo se, da si dijaki skozi šolanje pridobijo znanja in izkušnje, ki jim bodo prišla prav pri opravljanju poklica, za katerega se šolajo. Poleg prireditve Pisani tobogan smo letos, v mesecu decembru, prvič izvedli prireditev Veselo pričakovanje, ki so jo vrtci zelo dobro sprejeli in jo bomo pripravljali tudi v prihodnje. Veliko smo sodelovali z vrtci, saj so naši dijaki nastopali z igricami in izvajali različne delavnice za otroke. Ugotavljamo pa, da je bilo preveč načrtovanih nastopov, kar je posledično vplivalo na pouk, saj so se dijaki velikokrat nanje pripravljali in zato včasih manjkali pri pouku. V naslednjem šolskem letu bomo zato število nastopov racionalizirali. Nastopili bomo le na treh mestih, kjer se bodo zbrali otroci več vrtcev naenkrat. Na ta način bo delo manj stresno za dijake in učitelje.

2.2.1. Izvedene dejavnosti Naziv dejavnosti/ krožka oz.

dogodka Datum • Oznaka4 Št. vkl. dij. Mentor oz. nosilec

Dijaki praznujejo 50 let GFML 18. 9. 2013 • OIV/ID - P 713 (dijaki obeh programov) Barbara Špilak

Vzgojiteljada v Ljubljani 26. 9. 2013 ID – D 10 Danijel Berden Srečanje s pisateljem Primožem Suhodolčanom 27. 9. 2013 ID – D 226 Svetlana Krstić

Ekskurzija Stara Gora 7. 10. 2013 OE 53 Suzana Rauter Projektni dnevi Otrok, poglej 8., 9. 10. ID - D 53 Suzana Rauter



Stran 17

Naziv dejavnosti/ krožka oz. dogodka Datum • Oznaka4 Št. vkl. dij. Mentor oz. nosilec

okrog 2013 Doživetje prostora v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota

8., 9. 10. 2013 ID - D 51 Suzana Rauter

Nastop na Trezinem sejmu v Murski Soboti 15. 10. 2013 ID - D 11 Svetlana Krstić

Projektni dan - Spoznaj Ljutomer 19. 10. 2013 ID- D 53 Simona Pihlar Ekskurzija Ljubljana 22. 10. 2013 OE 51 Svetlana Krstić

Delavnica Karierna orientacija 18., 19. 11. 2013 ID- D 58 Barbara Špilak

Ogled vrtca v Moravskih Toplicah 28. 11. 2013 ID - D 53 Mojca Vizjak Horvat

Predbožični Dunaj 6. 12. 2013 OE 64 Tatjana Rozmarič Poštrak

Projektni dnevi Širimo svoja obzorja

9. do 11. 12. 2013 ID - D 64 Tatjana Rozmarič

Poštrak

Veselo pričakovanje 12., 17., 18., 23. 12. 2013 ID - P 44 Barbara Špilak

Obdarovanje otrok zaposlenih 19. 12. 2013 ID - D 32 Karolina Erjavc

Ogled spevoigre Kresniček 17. 2. 2014 ID - D 226 Tatjana Rozmarič Poštrak

Projektni teden za 2. letnik 4. 3. do 10. 3. 2014 ID - D 58 Liljana Fajdiga

Ekskurzija v Maribor 7. 3. 2014 OE 64 Liljana Fajdiga

Pevska gimnazijada v Litiji 3. 4. 2014 OIV/ID - K 56 Tatjana Rozmarič Poštrak

Naravoslovne delavnice na OŠ Mala Nedelja 7. 4. 2014 ID - D 13 Nina Žuman

Državno srečanje Orffovih skupin 17. 4. 2014 ID – K 28 Mojca Vizjak Horvat

Ogled baletne predstave Trnuljčica 23. 4. 2014 ID - D 290 Tatjana Rozmarič Poštrak

Šport špas 17. 5. 2014 ID - D 175 Mojca Vizjak Horvat

Pisani tobogan 13., 19., 22. 5. 2014 ID - P 43 Barbara Špilak

Tradicionalno srečanje v Brezovcih 26. 5. 2014 ID - D 32 Barbara Špilak

Ogled vrtca v Moravskih Toplicah 2. 6. 2014 ID - D 58 Mojca Vizjak Horvat Nastop na dobrodelni prireditvi vrtca v Moravskih Toplicah 7. 6. 2014 ID - P 15 Tatjana Rozmarič

Poštrak Naravoslovne delavnice za predšolske otroke 11. 6. 2014 ID - D 58 Nina Žuman

Obisk vrtca v Stročji vasi 18. 6. 2014 ID - D 53 Mojca Vizjak Horvat Spominska obeležja pripovedujejo 18. 6. 2014 ID - K 5 Suzana Rauter Festival talentov 19. 6. 2014 ID - P 21 Liljana Fajdiga Projekt AKTIV celo leto ID - K 9 Barbara Špilak

Pevski zbor celo leto ID - K 70 (GIM in PV) Tatjana Rozmarič Poštrak


Stran 18

Naziv dejavnosti/ krožka oz. dogodka Datum • Oznaka4 Št. vkl. dij. Mentor oz. nosilec

Orffova skupina celo leto ID - K 28 Mojca Vizjak Horvat

Lutkovni abonma celo leto (5 predstav) ID - D 226 Tatjana Rozmarič

Poštrak Videoposnetek Vzgojitelj ID - K 16 Danijel Berden Nastopi z igricami v vrtcih 2. polletje ID - D 64 Mojca Vizjak Horvat

2.2.2. Izobraževanje strokovnih delavcev Ime in priimek Vrsta izobraževanja

Danijel Berden - Učenje učenja - Študijska skupina za USI - Zborovska šola za vrtce

Mojca Vizjak Horvat

- Učenje učenja - Študijska skupina za USI - Izdelek oz. storitev in zagovor na poklicni maturi - Priprava izpitnih vprašanj za 2. predmet poklicne mature - Gledališka delavnica

Barbara Špilak

- Učenje učenja - Učinkovito komuniciranje v kolektivu/razredu - Projekt AKTIV - Zborovska šola za vrtce

Liljana Fajdiga

- Seminar za učitelje začetnike in svetovalne delavce - Projekt AKTIV - Učenje učenja - Priprava izpitnih vprašanj za 2. predmet poklicne mature - Mit NLP stressfrei in den Unterricht

Tatjana Rozmarič Poštrak - Učenje učenja - Zborovska šola za vrtce - Interpedagogika

Svetlana Krstić - Učenje učenja - Študijska skupina za USI

Karolina Erjavc - Učenje učenja - Projekt AKTIV - Interpedagogika

2.3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV), IZBIRNE VSEBINE (IV) IN INTERESNE DEJAVNOSTI (ID)

Obvezne izbirne vsebine dajejo dijakom možnost razvijanja sposobnosti na različnih interesnih področjih in vsaka srednja šola ponuja dijakom drugačne izbirne vsebine. Vendar so dijaki skozi štiri leta dolžni izbrati: − vsebine, obvezne za vse: 110 ur, − vsebine, obvezne za gimnazijo: 136 ur, − skupaj obvezne vsebine: 246 ur, − vsebine po dijakovi prosti izbiri: 54 ur.


Stran 19

Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo 90 ur v vseh letnikih, razen v 4. letniku, ko obsegajo 30 ur. Večino obveznih izbirnih vsebin ponudi in izvede šola ter se izvajajo po posebnem urniku. Interesne dejavnosti, ki se izvajajo v srednjem strokovnem izobraževanju (program predšolska vzgoja), obsegajo skupaj 352 ur: − v 1. letniku 96 ur, − v 2. letniku 96 ur, − v 3. letniku 96 ur in − v 4. letniku 64 ur. Dijaki in dijakinje so v letu 2013/14 opravili naslednje vsebine: Večina vsebin, ki so obvezne za vse dijake, so bile izvedene v okviru tedna OIV. Ta je potekal v času med 3. in 7. marcem. Tematsko je teden OIV potekal po naslednjem programu: Dijaki 1. letnikov so obravnavali teme s področja zdravja (prehrana, spolnost, Rdeči križ), vsebine za dijake 2. letnikov so obsegale področje varnosti (prometna varnost, osebna varnost, vojska), dijaki 3. letnikov pa so obravnavali področje medkulturnosti (vzgoja za mir, družino in nenasilje, obisk predstavnikov ambasad ZDA in Japonske, obisk učiteljev iz Nove Zelandije, Ukrajine in Finske, državljanska kultura, solidarnost, predavanje humanitarnega delavca Toma Križnarja, krvodajalstvo). Izvajalci vsebin so bili tako zaposleni na šoli kakor tudi zunanji izvajalci. V tednu OIV so bile izvedene tudi vsebine s področja učenje učenja, zdravniški pregledi za dijake 1. in 3. letnikov, športni dnevi in obvezne strokovne ekskurzije. Ostale vsebine, ki jih je šola dožna ponuditi dijakom, so potekale po naslednjem programu: ‒ Državljanska kultura se je izvajala v obliki izbirnega predmeta v tretjem letniku. ‒ Knjižnično informacijska znanja v obsegu 15 ur so dijaki pridobili v 1. in 2. Letniku, in sicer:

o obisk NUK-a v Ljubljani (1. letnik), o obisk UKM v Mariboru (2. letnik), o izvedba vsebin v šoli.

§ izvajalka: Veronika Prijol – šolska knjižničarka. − Kulturno-umetniške vsebine za dijake so dijaki aktivno sooblikovali oz. se jih udeležili na

naslednjih prireditvah v organizaciji šole: o Miklošičevi dnevi, o proslave ob naslednjih praznikih:

• dan generala Rudolfa Maistra, • dan samostojnosti in enotnosti, • slovenski kulturni praznik, • dan državnosti,

o sodelovanje v različnih dejavnostih na šoli: pevski zbor, Orffovi instrumenti, gledališka skupina, glasbene skupine,

o organizirani ogledi raznih predstav: gledališke in glasbene predstave, koncerti ... − Športni dnevi so bili organizirani v skladu z LDN-jem in so jih pripravili ter izvedli profesorji

športne vzgoje. − Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 18 ur so dijaki pridobili v okviru predmeta

LUM (obiski likovnih razstav, likovne delavnice, kolonije, natečaji). − Kulturno-umetniške vsebine z glasbenega področja: 18 ur so dijaki pridobili v okviru predmeta

glasba (obiski glasbenih prireditev, glasbene učne ure). Izven časovnega okvirja tedna OIV so se v skladu z LDN-jem izvajale ostale vsebine, predvidene v učnem načrtu za OIV.


Stran 20

2.4. DODATNA PONUDBA ŠOLE IZBIRNIH IN INTERESNIH VSEBIN PO INTERESU DIJAKOV

Šola oz. strokovni aktivi so poleg OIV dijakom in dijakinjam ponudili izbirne vsebine, ki so jih lahko izbrali po svojem interesu. Podrobnejši opis le-teh najdete v Letopisu v poglavju Poročila.

2.5. POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST Samoevalvacijsko poročilo je pripravila Komisija za kakovost Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer v sodelovanju z ravnateljem šole, Zvonkom Kustecem. Komisijo za kakovost Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer sestavljajo strokovni delavci šole, predstavnik delodajalcev in predstavnik staršev: mag. Jernej Jakelj, predsednik, Liljana Fajdiga, članica, Barbara Špilak, članica, Gabrijela Kuhar, predstavnica delodajalcev, Tatjana Rozmarič Poštrak, predstavnica staršev. Temeljni cilj Komisije za kakovost je skladno z zakonodajnimi predpisi zagotavljati kakovost po načelih celovitega vodenja kakovosti.

2.5.1. Potek samoevalvacije 2.5.1.1 Predstavitev obravnavanih prednostnih področij Na začetku šolskega leta 2013/14 smo se odločili, da bomo kot prednostno področje izbrali zadovoljstvo dijakov obeh programov s šolanjem na naši šoli. Natančneje nas je zanimalo, kako so dijaki zadovoljni z začetkom pouka, kakšno je njihovo splošno počutje na naši šoli, kaj pogrešajo in če so se izpolnila njihova pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu na našo šolo. Podobna vprašanja smo postavili tudi staršem dijakov, ki so se udeležili zadnjega roditeljskega sestanka, saj nas je zanimalo, kaj menijo straši o zadovoljstvu in počutju njihovih otrok na naši šoli. Starše smo povprašali tudi o zadovoljstvu s sodelovanjem z razrednikom, ki je zelo pomembno in na katerem moramo graditi. Zanimala nas je tudi šolska malica, ki jo dijaki zaužijejo v šoli, ter način prehranjevanja pred začetkom pouka.

2.5.1.2 Obstoječe stanje Na šoli menimo, da so dijaki v veliki večini zadovoljni s časovno izvedbo pouka, predvsem glede tega, kdaj se začne pouk. Smo ena redkih srednji šol, ki s poukom pričnemo ob 7.05. Dijakom tako popoldne ostane več časa za njihove aktivnosti in interese. Menimo tudi, da se dijaki na šoli dobro počutijo, čeprav se zavedamo, da si želijo sprememb, ki bi jim popestrile vsakdanjik na naši šoli in zato smo se odločili, da jih bomo povprašali, kaj si želijo. Prav tako nas je zanimalo, če so se njihova pričakovanja, ki so jih imeli pred vstopom v šolo, izpolnila.

2.5.1.3 Vizija/želje šole Pedagoški delavci Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer se zavedajo, da je uspešen in notranje zadovoljen zgolj tisti dijak, ki mu je sistemsko omogočeno, da se lahko razvija in samopotrjuje na področjih, ki predstavljajo prioriteto njegovih prostočasnih aktivnosti.

2.5.1.4 Izvedena dejavnost Med 611 dijaki, ki so v šolskem letu 2013/14 obiskovali prvi, drugi in tretji letnik gimnazijskega in vzgojiteljskega programa, smo izvedli anketo o njihovem zadovoljstvu na naši šoli, o tem, kaj bi spremenili, da bi se še boljše počutili. Na zadnjem roditeljskem sestanku v šolskem letu 2013/14 smo anketo izvedli tudi med 175 starši, katerih otroci so obiskovali v šolskem letu prvi, drugi in tretji letnik.


Stran 21

Tabela 1: Splošni podatki – dijaki Spol Letnik

GIM PV SKUPAJ f f% f f% f f%

1. letnik 111 27,0 49 24,5 160 26,2 2. letnik 107 26,0 49 24,5 156 25,5 3. letnik 92 22,4 51 25,5 143 23,4 4. letnik 101 24,6 51 25,5 152 24,9 SKUPAJ 411 100,0 200 100,0 611 100,0

V anketi je sodelovalo 411 dijakov in dijakinj gimnazijskega programa in 200 dijakov in dijakinj programa predšolska vzgoja.

Tabela 2: Splošni podatki – starši Spol Letnik

GIM PV SKUPAJ f f% f f% f f%

1. letnik 35 27,1 24 52,2 59 33,7 2. letnik 42 32,6 9 19,6 51 29,1 3. letnik 42 32,6 7 15,2 49 28,0 Skupaj 119 92,2 40 87,0 159 90,9 neopredeljeni 10 7,7 6 13,0 16 9,1 SKUPAJ 129 100,0 46 100,0 175 100,0

V anketi je skupno sodelovalo 175 staršev. Od tega 129 (73,7 %) staršev, katerih otroci se na naši šoli izobražujejo po programu splošna gimnazija ter 46 (26,3 %) staršev, katerih otroci na naši šoli obiskujejo program predšolska vzgoja.

Tabela 3: Začetek pouka v naslednjem šolskem letu – dijaki Letnik Začetek pouka

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV

f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f%

ob 7. uri 95 86,4 41 83,7 84 78,5 33 67,3 86 93,5 49 96,1 91 92,9 44 91,7 356 87,5 167 84,8 ob 8. uri 15 13,6 5 10,2 21 19,6 13 26,5 5 5,4 2 3,9 7 7,1 2 4,2 48 11,8 22 11,2 drugo / / 3 6,1 2 1,9 3 6,1 1 1,1 / / / / 2 4,2 3 0,7 8 4,1 SKUPAJ 110 100,0 49 100,0 107 100,0 49 100,0 92 100,0 51 100,0 98 100,0 48 100,0 407 100,0 197 100,0

Dijakom in dijakinjam obeh programov v večini (87,5 % oz. 84,8 %) ustreza sedanja ura začetka pouka. Z zgodnjo uro imajo največ težav 2. letniki, saj bi le-ti, tako v gimnazijskem programu (19,6 %) kot v programu predšolska vzgoja (26,5 %), pouk raje začeli eno uro pozneje, torej ob osmi uri.

Tabela 4: Začetek pouka v naslednjem šolskem letu – starši Letnik Začetek pouka

1. letnik 2. letnik 3. letnik SKUPAJ GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV

f f% f f% F f% F f% f f% f f% f f% f f%

ob 7. uri 35 92,1 27 96,4 41 91,1 10 90,9 44 97,8 7 100,0 120 93,0 44 95,7

ob 8. uri 2 5,3 1 3,6 4 8,9 1 9,1 1 2,2 0 0,0 7 5,4 2 4,3

drugo 1 2,6 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 0,8 0 0,0

SKUPAJ 38 100,0 28 100,0 45 100,0 11 100,0 45 100,0 7 100,0 128 100,0 46 100,0

Iz Tabele 4 je razvidno, da večina staršev (93,0 % oz. 95,7 %), podpira sedanjo ura začetka pouka, torej ob 7. 05. Le 5 % staršev meni, da bi bilo bolje, če bi se pouk začel ob 8. uri. En starš pa meni, da bi se pouk naj začel ob pol osmi uri.


Stran 22

Tabela 5: Splošno počutje na GFML – dijaki

Letnik

Počutje

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ

GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV

f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% zelo slabo (1) / / / / 2 1,9 / / 1 1,1 / / / / 1 2,0 3 0,7 1 0,5 slabo (2) / / / / 2 1,9 3 6,1 / / 2 4,0 / / / / 2 0,5 5 2,5 dobro (3) 8 7,3 5 10,2 20 18,7 4 8,2 15 16,3 9 18,0 18 18,0 9 18,4 61 14,9 27 13,7 zelo dobro (4) 61 55,5 24 49,0 61 57,0 25 51,0 61 66,3 30 60,0 63 63,0 31 63,3 246 60,1 110 55,8 odlično (5) 41 37,3 20 40,8 22 20,6 17 34,7 15 16,3 9 18,0 19 19,0 8 16,3 97 23,7 54 27,4 SKUPAJ 110 100,0 49 100,0 107 100,0 49 100,0 92 100,0 50 100,0 100 100,0 49 100,0 409 100,0 197 100,0 Aritmetična sredina M = 4,3 M = 4,3 M = 3,9 M = 4,1 M = 4,0 M = 3,9 M = 4,0 M = 3,9 M = 4,0 M = 4,0

Več kot polovica dijakov in dijakinj, tako gimnazijskega programa (60,1 %) kot programa predšolska vzgoja (55,8 %), se na šoli zelo dobro počuti. Slaba (23,7 %) oz. dobra (27,4 %) četrtina se jih počuti odlično. Slabše počutje lahko zaznamo le pri 5 (1,2 %) dijakih oz. dijakinjah programa gimnazija ter 6 (3,0 %) dijakih predšolske vzgoje, kar pa je zanemarljivo majhno število. Aritmetična sredina v obeh izobraževalnih programih znaša M = 4,0, kar pomeni, da se dijaki v obeh programih v splošnem zelo dobro počutijo.

Tabela 6: Splošno počutje na GFML – starši Letnik Počutje


f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% zelo slabo (1) 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 slabo (2) 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 2,2 0 0,0 1 0,8 0 0,0 dobro (3) 5 13,2 7 25,0 10 21,7 3 27,3 14 31,8 1 14,3 29 22,6 11 23,9 zelo dobro (4) 26 68,4 18 64,3 28 60,9 7 63,6 23 52,3 5 71,4 77 60,2 30 65,2 odlično (5) 7 18,4 3 10,7 8 17,4 1 9,1 6 13,6 1 14,3 21 16,4 5 10,9 SKUPAJ 38 100,0 28 100,0 46 100,0 11 100,0 44 100,0 7 100,0 128 100,0 46 100,0 Aritmetična sredina M = 4,0 M = 3,9 M = 4,0 M = 3,8 M = 3,8 M = 4,0 M = 3,9 M = 3,9

Iz zgornje tabele je razvidno, da starši menijo, da se njihovi otroci v vseh treh letnikih, tako programa gimnazija kot programa predšolska vzgoja, na GFML v splošnem zelo dobro (60,2 % oz. 65,2 %) počutijo. Le en starš dijaka tretjega letnika gimnazijskega programa meni, da se njegov otrok v šoli slabo počuti, vendar je pojasnil, da temu botrujejo njegove osebne težave.

Tabela 7: Ali kaj pogrešaš na GFML? - dijaki Kaj pogrešaš? GIMNAZIJA PREDŠOLSKA VZGOJA večjo jedilnico 57 x 18 x avtomat s hrano in pijačo 27 x 41 x kavč v (dijaški sobi) 20 x 7 x klopi zunaj in znotraj šole 15 x 21 x boljšo malico 14 x 11 x večjo omarico in več prostora pri njih 13 x 15 x več ekskurzij oz. izletov 11 x 18 x prost dostop do brezžičnega omrežja 9 x 15 x novejši/boljši računalniki v dijaški sobi 18 x / boljša razporeditev testov: (predvsem 1. letniki) 13 x /


Stran 23

Kaj pogrešaš? GIMNAZIJA PREDŠOLSKA VZGOJA več časa za malico (predvsem 3. letniki) 8 x / drug zvonec 5 x / zunanje igrišče 3 x / boljše ogrevanje 3 x 16 x več športnih dnevov / 15 x več prostih ur / 13 x prehod do telovadnice / 6 x več prakse / 5 x peskovnik, gugalnice, bazen, trampolin, biljard itd. 20 x 20 x

Dijake in dijakinje smo prav tako povprašali, ali na šoli kaj pogrešajo. Na vprašanje sta tako v gimnazijskem programu kot v programu predšolska vzgoja odgovorili dve tretjini vseh anketiranih dijakov in dijakinj (283 oz. 68,9 % ‒ gimnazija; 135 oz. 67,2 % ‒ predšolska vzgoja). Iz Tabele 7 je razvidno, da v obeh programih pogrešajo predvsem večjo jedilnico, avtomat s hrano in pijačo, klopi znotraj in zunaj šole, boljšo malico. Zanimivo je, da v programu predšolska vzgoja pogrešajo boljše ogrevanje pozimi, medtem ko v programu gimnazija tega niso izpostavili v tako veliki meri. Dijaki in dijakinje gimnazije si želijo bolje opremljeno (boljši računalniki, kavč) dijaško sobo, medtem ko so dijaki in dijakinje predšolske vzgoje z njeno opremo očitno zadovoljni ali pa se v njej ne zadržujejo toliko, saj želje bo boljši opremi niso izpostavili v tolikšni meri. Zanimiv je tudi podatek, da zlasti dijaki 4. letnikov pogrešajo več časa za malico oz. si zato posledično na šoli želijo kak avtomat s hrano in pijačo. Starše smo povprašali, kaj bi na GFML spremenili oziroma izboljšali. Predlogi so bili sledeči:

• večja jedilnica, • boljša malica (2 x), • večje garderobne omarice, • boljši urnik malice (3 x), • bolj tekoče položnice za malico, • manj ekskurzij (2 x), • več neformalnega sodelovanja in

druženja s starši (2 x), • mednarodni oddelek in več

mednarodnih izmenjav, • delo z nadarjenimi (2 x), • manj prostih ur, • dodatno organiziran prevoz iz šole

zaradi popoldanskih aktivnosti (2 x), • manjša digitalizacija oz. odvisnost od

interneta, • dostopnost nekaterih profesorjev na

govorilnih urah, • boljši odnos nekaterih profesorjev do

dijakov (2 x), • dodatna razlaga učno šibkejšim (2 x).

Tabela 8: Izpolnitev pričakovanj, glede na informacije, ki si jih imel/a ob vpisu – dijaki Letnik Izpolnitev pričakovanj

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV GIM PV

f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f%

nad pričakovanji (4) 18 16,4 1 2,0 6 5,7 3 6,4 5 5,5 / / 4 4,0 20 40,0 33 8,1 24 12,3 v celoti (3) 63 57,3 23 46,9 36 34,0 21 44,7 32 35,2 17 34,0 42 42,4 21 42,9 173 42,6 82 42,0 delno (2) 29 26,4 25 51,0 54 50,9 16 34,0 46 50,5 30 60,0 46 46,5 21 42,9 175 43,1 92 47,2 sploh se niso (1) / / / / 3 2,8 2 4,3 3 3,3 / / / / 5 10,2 6 1,5 7 3,6 brez pričakovanj (0) / / / / 7 6,6 5 10,6 5 5,5 3 6,0 7 7,1 2 4,1 19 4,7 10 5,1 SKUPAJ 110 100,0 49 100,0 106 100,0 47 100,0 91 100,0 50 100,0 99 100,0 49 100,0 406 100,0 195 100,0 Aritmetična sredina M = 2,9 M = 2,5 M = 2,5 M = 2,6 M = 2,4 M = 2,3 M = 2,5 M = 2,3 M = 2,6 M = 2,4


Stran 24

Slabi polovici dijakov tako gimnazijskega programa (42,6 %) kot programa predšolska vzgoja (42,0 %) so se pričakovanja, glede na informacije, ki so jih dobili ob vpisu, v celoti uresničila. Več kot so pričakovali, je z izbiro šole oz. programa dobilo slabih 10,0 % (8,1 %) gimnazijcev in dobrih 10,0 % (12,3 %) dijakov in dijakinj programa predšolska vzgoja. Med gimnazijci je odgovor »nad pričakovanji« izbralo največ dijakov oz. dijakinj 1. letnikov, v programu predšolska vzgoja pa največ dijakov oz. dijakinj 4. letnikov, in sicer kar 40,0 %, iz česar bi lahko sklepali, da je program dobro zasnovan ter da dijakom in dijakinjam ponuja veliko in jim omogoča pridobiti kakovostno znanje in izkušnje. Aritmetična sredina znaša v izobraževalnem programu gimnazija M = 2,6, v programu predšolska vzgoja pa M = 2,4, iz česar lahko sklepamo, da so se dijakom, ki se izobražujejo po programu gimnazija pričakovanja uresničila v nekoliko večji meri kot v programu predšolska vzgoja. Kljub temu pa so se v obeh programih dijakom delno do v celoti pričakovanja, glede na informacije, ki so jih imeli ob vpisu, uresničila.

Tabela 9: Izpolnitev pričakovanj – starši Letnik Izpolnitev pričakovanj


f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f% f f%

nad pričakovanji (4) 6 15,8 3 10,7 2 4,3 0 0,0 0 0,0 0 0,0 8 6,2 3 6,5 v celoti (3) 28 73,7 19 67,9 29 63,0 8 72,7 30 66,7 5 71,4 87 67,4 32 69,6 delno (2) 3 7,9 6 21,4 15 32,6 2 18,2 13 28,9 2 28,6 31 24,0 10 21,7 sploh se niso (1) 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 2,2 0 0,0 1 0,8 0 0,0 brez pričakovanj (0) 1 2,6 0 0,0 0 0,0 1 9,1 1 2,2 0 0,0 2 1,6 1 2,2 SKUPAJ 38 100,0 28 100,0 46 100,0 11 100,0 45 100,0 7 100,0 129 100,0 46 100,0 Aritmetična sredina M = 3,0 M = 2,9 M = 2,7 M = 2,5 M = 2,6 M = 2,7 M = 2,8 M = 2,8

Starše smo povprašali, v koliki meri so se jim izpolnila pričakovanja glede vpisa in šolanja njihovega otroka na GFML. Iz zgornje tabele lahko razberemo, da so se večini staršev v vseh letnikih obeh izobraževalnih programov pričakovanja glede vpisa in šolanja njihovih otrok v celoti (67,4 % oz. 69,6 %) izpolnila.

Tabela 10: Zajtrkovanje Letnik Zajtrk


f f% f f% f f% F f% f f% f f% f f% f f% da 27 73,0 15 53,6 34 73,9 6 54,5 40 88,9 2 33,3 101 78,9 23 51,1 ne 10 27,0 13 46,4 12 26,1 5 45,5 5 11,1 4 66,7 27 21,1 22 48,9 SKUPAJ 37 100,0 28 100,0 46 100,0 11 100,0 45 100,0 6 100,0 128 100 45 100,0

Starše smo povprašali, ali njihov otrok pred odhodom v šolo doma zajtrkuje. Skoraj 80,0 % dijakov, ki se izobražujejo po programu splošna gimnazija, ima doma zajtrk, še največ dijakov tretjih letnikov, kar je razumljivo, saj imajo ti šolsko malico na urniku najpozneje, medtem ko pa ima pred odhodom v šolo doma zajtrk le polovica (51,1 %) dijakov, ki se izobražujejo po programu predšolska vzgoja.

Tabela 11: Šolska malica Letnik Šolska malica



da 29 76,3 24 85,7 33 73,3 10 90,9 32 71,1 5 83,3 94 73,4 39 86,7 ne 9 23,7 4 14,3 12 26,7 1 9,1 13 28,9 1 16,7 34 26,6 6 13,3 SKUPAJ 38 100,0 28 100,0 45 100,0 11 100,0 45 100,0 6 100,0 128 100 45 100,0


Stran 25

Starše smo nato povprašali, ali ima njihov otrok šolsko malico. Večina dijakov obeh izobraževalnih programov se prehranjuje v šolski kuhinji, sicer nekoliko več dijakov programa predšolska vzgoja, kar je verjetno posledica tega, da jih ima tam manj doma zajtrk. Starše dijakov, ki se ne prehranjujejo v šoli, smo prosili, da nam svoj odgovor utemeljijo. Starši so odgovorili, da si njihov otrok šolske malice redno ne naroča, ker mu malica zmeraj ne odgovarja ali pa, da je odmor zanjo prehitro, zato si jo naroči samo občasno. Nekateri pravijo, da ima njihov otrok dietno prehrano, da jim cena ne odgovarja, da je količina premajhna ali da se jim je ne ljubi predhodno naročati. Starše smo glede šolske malice še povprašali, ali jim sedanji način evidentiranja (naročanja in plačevanja) malic ustreza. Večina oziroma kar vsi (86 % oz. 100 %) so odgovorili, da jim slednje ustreza, preostali so se mnenja vzdržali, nihče pa ni odgovoril, da mu sedanji način evidentiranja šolskih malic ne bi ustrezal.

Tabela 12: Organiziran nakup učbenikov in delovnih zvezkov Letnik Učbeniki in del. zvezki



da 38 100,0 28 100,0 44 97,8 11 100,0 44 100,0 7 100,0 126 99,2 46 100,0 ne 0 0,0 0 0,0 1 2,2 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 0,8 0 0,0 SKUPAJ 38 100,0 28 100,0 45 100,0 11 100,0 44 100,0 7 100,0 127 100 46 100,0

V tem šolskem letu je šola za dijake 1. letnikov zagotovila vse učbenike, ki niso v učbeniškem skladu, in delovne zvezke. To je staršem prihranilo nakupovanje in tekanje od knjigarne do knjigarne. Dijaki so vse knjige in delovne zvezke prevzeli prvi teden pouka. Plačila so potekala preko šole, kar pa v prihodnje zaradi poslovnih in administrativno-tehničnih ovir več ne bo mogoče. Zato smo staršem predlagali, da v prihodnje glede učbenikov in delovnih zvezkov za vse letnike:

• šola zbere ponudbe založb za vse letnike, • šola zbere naročila za vse letnike od staršev dijakov, • šola izvede skupno naročilo pri izbrani založbi, • založba razpošlje dve položnici na naslov staršev dijakov, • straši dijakov plačajo založbi najkasneje do 20. avgusta, • šola poskrbi za razdelitev v prvem tednu pouka.

Tako organiziran nakup učbenikov in delovnih zvezkov bi ustrezal vsem staršev, razen enemu izmed staršev, katerega otrok se izobražuje po programu gimnazijskega programa, dva starša pa sta se mnenja vzdržala.

Tabela 13: Obvezne ekskurzije Letnik

Obvezne ekskurzije



da 38 100,0 27 100,0 45 100,0 11 100,0 45 100,0 7 100,0 128 100,0 45 100,0 ne 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 SKUPAJ 38 100,0 27 100,0 45 100,0 11 100,0 45 100,0 7 100,0 128 100 45 100,0

V tem šolskem letu je vse obvezne ekskurzije financirala šola. Plačljive so bile le izbirne oz. nadstandardne ekskurzije (npr. Rim, London, Praga, delno Bruselj) ter nadstandardni športni dnevi. Tak ukrep se je izkazal kot zelo pozitiven, saj šola ni izdajala položnic in posledično tudi ni bilo neplačevanja. Staršem smo predlagali, da z dobro prakso nadaljujemo, a za pokrivanje stroškov namenimo sredstva iz šolskega sklada. Z navedenim ukrepom so se strinjali vsi starši, ki so odgovorili na to vprašanje. Dva sta se namreč mnenja vzdržala.


Stran 26

2.5.2. Usmeritve za naslednje šolsko leto Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da si dijaki in starši v veliki večini še naprej želijo, da se pouk začne ob 7.05. Prav tako smo z analizo ugotovili, da se dijaki na šoli počutijo zelo dobro, in to v obeh programih. Na splošno je visok delež dijakov obeh programov zadovoljnih z izobraževanjem na šoli. Izpostavili so nekatere stvari, ki bi jih na šoli še dodatno želeli (npr. večja jedilnica, več časa za malico, avtomat za hrano in pijačo idr.). Prav tako so v večini s šolanjem svojih otrok na naši šoli zadovoljni starši dijakov. Izpostavili pa so tudi nekaj predlogov za izboljšanje (dostopnost učiteljev na govorilnih urah, boljša malica, boljši urnik za malice idr.). Kljub temu pa starši izkazujejo precejšnjo mero zadovoljstva s šolanjem njihovih otrok na naši šoli. Z novim šolskim letom bomo na šoli zamenjali ponudnika malic in preuredili odmore za malico za posamezne razrede. V ta namen in prav zaradi pričakovanj dijakov in staršev glede zadovoljstva na tem področju bomo v šolskem letu 2014/15 spremljali zadovoljstvo dijakov z novim ponudnikom malic in z novim urnikom malic. Prav tako bomo v naslednjem šolskem letu poskušali ponuditi dijakom možnost tutorstva – medvrstniško učno in socialno pomoč. Učitelji namreč ugotavljamo, da je na šoli precej dijakov, ki so izrazito uspešni na določenih področjih, prav tako pa tudi pripravljeni svoja znanja deliti z drugimi dijaki. Dijaki prvega in drugega letnika pa pogosto potrebujejo svetovanje in/ali učno pomoč, dodatno razlago ali inštrukcije. Da bi staršem odvzeli breme visokega plačila inštrukcij in dijake na šoli tudi medsebojno povezali, smo se odločili za tutorstvo. Izvajanje tutorstva bomo sproti spremljali in vodili ter dijakom pomagali tudi z delavnicami na teme, kot so učenje, učne metode, samoregulacija. Ob zaključku šolskega leta pa bomo evalvirali celotno dogajanje znotraj tutorstva. V ta namen bomo anketirali dijake tutorje in dijake, ki so iskali pomoč tutorjev ter na ta način ugotavljali, ali in koliko je bila pomoč dobrodošla, ustrezno izvajana in kakšne predloge bi dijaki imeli še za naslednje šolsko leto.

3. ORGANIZACIJSKI IN ANALITIČNI KAZALCI ŠOLSKEGA LETA

3.1. ORGANIZIRANOST STROKOVNIH AKTIVOV Seznam zaposlenih in organiziranost po strokovnih aktivih je razvidna iz naslednje tabele.

Strokovni aktiv Člani

Jezikoslovcev

Klaudija Tivadar Saša Pergar Tanja Bigec Lilijana

Fijavž Brigita Fras Beverley Landricombe

Lidija Kos Ulčar Liljana Kosič Liana

Miholič

Mojca Nedeljko

Rižnar

Ulrike Beckenkamp

Elisabeth Lindemann

Irena Štuhec Milojka Vaupotič

Martina Vogrinec

Liljana Fajdiga

Veronika Prijol Katja Peršak

Mojca Ficko Rodriguez

Ramona Žunič


Stran 27

Strokovni aktiv Člani

Družboslovcev

Franci Čuš Jasna Vogrinec Sonja Ferčak Danilo Obal Simona

Pihlar Aleš Kustec

Suzana Rauter Borut Slavic

Tanja Trajbarič

Lopert Jernej Jakelj Bojana

Moravec Saša Vrbnjak

Andrej Kos Niko Peterka Svetlana Krstić

Naravoslovcev

Mateja Godec

Mateja Škrlec

Natalija Horvat

Nina Črešnjevec

Marija Meznarič

Irena Rauter Repija

Ludvik Rogan Simon Ülen Darinka

Uršič Vesna

Vrhovski Damjan Erhatič Nina Žuman

Aleš Kustec Štefka Štrakl

Programa predšolske

vzgoje

Barbara Špilak

Tatjana R. Poštrak

Danijel Berden Borut Slavic Mojca Vizjak

Horvat Jasna

Vogrinec

Svetlana Krstić

Liljana Fajdiga

Karolina Erjavc

EO Jernej Jakelj sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v EO

Izobraževanje odraslih

Zvonko Kustec Lilijana Grof Nina Pečnik in vsi učitelji, ki poučujejo v IO

Svetovalna služba Martina Domajnko

Šolska knjižnica Veronika Prijol

Kadrovska struktura se glede na prejšnje leto ni bistveno spremenila, kar je razvidno iz tabel v nadaljevanju. Tudi starostna struktura je dokaj ugodna.

Preglednica zaposlenih na dan 1. 8. 2014 po izobrazbi Št. koda

ravni Vrsta del. razmerja

Skupaj 1. 1. 2013 % I II III IV V VI VII/2 VIII/1 VIII/2 Skupaj

1. 8. 2014 %

NDČ 56 81,2 2 2 3 3 42 5 1 58 89,2 DDČ 5 7,3 2 2 3,1 PD 1 1,4 Pripravniki 2 2,9 Vol. pripravniki 1 1,4 Dopolnjevanje 4 5,8 1 4 5 7,7 Skupaj 69 100 2 2 4 3 48 5 1 65 100,0

Preglednica prikazuje strukturo zaposlenih po stopnji izobrazbe glede na obliko delovnega razmerja. Struktura zaposlenih je v skladu glede na normative MŠŠ.


Stran 28

Preglednica zaposlenih na dan 1. 8. 2014 po ustreznosti izobrazbe

Skupaj 1. 1. 2013 % I II III IV V VI VII/2 VIII/1 VIII/2 Skupaj

1. 8. 2014 %

Ustreznih 64 92,8 2 2 3 3 48 5 1 64 98,5 Neustreznih 5 7,2 1 1 1,5

Skupaj 69 100 2 2 4 3 48 5 1 65 100,0

Preglednica prikazuje strukturo zaposlenih po ustreznosti izobrazbe.

Število učiteljev (brez pripravnikov) po nazivu na dan 1. 8. 2014 Naziv Skupaj 1. 1. 2013 % Skupaj 1. 8. 2014 %

brez naziva 14 22,9 17 30,4 mentor 18 29,6 17 30,4

svetovalec 15 24,6 15 26,7 svetnik 14 22,9 7 12,5

Skupaj učitelji 61 100,0 56 100,0

Preglednica prikazuje razmerje učiteljev in učiteljic po nazivu v šolskem letu 2012/13 in 2013/14. Starostna struktura učiteljev (brez pripravnikov) na dan 1. 8. 2014

Starost 20-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 in več Skupaj Število / 7 9 16 10 8 6 56

% / 12,5 16,1 28,6 17,8 14,3 10,7 100,0 V preteklem šolskem letu smo imeli naslednje pripravnike: − Elisabeth Lindemann, nemška volonterska pripravnica, mentorica Martina Vogrinec, − Peter Škofič, volonterski pripravnik matematike, mentorica Natalija Horvat, − Metka Smodiš, volonterska pripravnica nemščine, mentorica Klaudija Tivadar, − Sandra Pučko, volonterska pripravnica geografije, mentorica Simona Pihlar, − Katja Erjavec, volonterska pripravnica zgodovine, mentorica Suzana Rauter, − Karmen Stolnik, volonterska pripravnica sociologije, mentorica Sonja Ferčak.

3.2. ORGANIZACIJA POUKA IN DRUGIH OBLIK IZOBRAŽEVALNEGA DELA

3.2.1. Razporeditev pouka, počitnic in roki za opravljanje izpitov Razporeditev pouka, počitnic, OIV, IV, roditeljskih sestankov in rokov za opravljanje izpitov smo objavili na naši spletni strani. V prilogi tega poročila je tudi realizacija terminskega plana LDN za šolsko leto 2013/14.

3.2.2. Časovna razporeditev ur pouka Pouk smo pričeli ob 7.10 za vse letnike. 1. 2. in 3. letniki po osem ur, 9. in 10. šolska ura sta bili namenjeni za 4. letnike in MT. Marca smo pouk zaradi rekonstrukcijskih del železnice in prevozov vlakov začeli pet minut prej, tako da so se vse ure malo zamaknile navzgor. Šolska ura Od Do Malica 1. šolska ura 7.10 7.55


Stran 29

2. šolska ura 8.00 8.45 3. šolska ura 8.50 9.35 1. letniki gimnazije in predšolske vzgoje in 2. va 4. šolska ura 9.40 10.25 3. in 4. letniki predšolske vzgoje ODMOR cela šola 10.25 10.40 4. letniki gimnazije 5. šolska ura 10.40 11.25 2. letniki gimnazije in 2. vb 6. šolska ura 11.30 12.15 3. letniki gimnazije 7. šolska ura 12.20 13.05 8. šolska ura 13.10 13.55 9. šolska ura 14.00 14.45 10. šolska ura 14.45 15.30

3.3. RAZPOREDITEV DIJAKOV V ODDELKE IN SKUPINE

Razrednik R Na začetku š.l. Ponavljalci Tuji jeziki VSI M Ž VSI M Ž A-1 A-2 F-2 N-1 N-2

Klaudija Tivadar 1.a 30 9 21 30 Vesna Vrhovski 1.b 30 12 18 30 9 21 Damjan Erhatič 1.c 29 14 15 29 9 20 Franc Čuš 1.d 30 13 17 30 4 26 SKUPAJ 1. l. GIM 1.l. 119 48 71 89 22 30 67 Danijel Berden 1.va 26 2 24 1 1 26 Martina Vogrinec 1.vb 26 7 19 1 1 5 21 SKUPAJ 1. l. VZG 1.l. 52 9 43 2 2 31 21 SKUPAJ 1. letniki 1.l. 171 57 114 2 2 120 22 51 67 Mojca Rižnar Nedeljko 2.a 30 9 21 30 30 Saša Pergar 2.b 30 14 16 30 30 Danilo Obal 2.c 29 9 20 29 12 17 Tanja Bigec 2.e 31 9 22 31 11 20 SKUPAJ 2. l. GIM 2.l. 120 41 79 90 30 23 30 67 Natalija Horvat 2.va 27 4 23 27 Mojca Vizjak Horvat 2.vb 24 4 20 11 13 SKUPAJ 2. l. VZG 2.l. 51 8 43 38 13 SKUPAJ 2. letniki 2.l. 171 49 122 128 30 23 43 67 Anita Šimonka 3.a 27 6 21 27 27 Andrej Kos 3.b 29 10 19 1 1 27 2 1 2 21 Irena Štuhec 3.c 28 8 20 17 10 11 16 Liljana Kosič 3.d 29 9 20 29 14 15 SKUPAJ 3. l. GIM 3.l. 113 33 80 1 1 73 39 15 40 52 Borut Slavic 3.va 32 3 29 16 16 Tatjana Rozmarič Poštrak 3.vb 32 6 26 17 15

SKUPAJ 3. l. VZG 3.l. 64 9 55 33 31 SKUPAJ 3. letniki 3.l. 177 42 135 1 1 106 39 15 71 52 Brigita Fras 4.a 29 13 16 4 25 28 1 Simon Ülen 4. b 27 13 14 22 5 5 21 Lilijana Fijavž 4.c 28 12 16 16 12 13 14 Sonja Ferčak 4.e 19 4 15 17 2 8 4 7 SKUPAJ 4. l. GIM 4. l. 103 42 61 59 44 8 50 43 Karolina Erjavc 4.va 26 1 25 26 Svetlana Krstič 4.vb 30 1 29 30


Stran 30

Razrednik R Na začetku š.l. Ponavljalci Tuji jeziki VSI M Ž VSI M Ž A-1 A-2 F-2 N-1 N-2

SKUPAJ 4. l. VZG 4.l. 56 2 54 30 26 SKUPAJ 4. letniki 4.l. 159 44 115 89 44 8 76 43 SKUPAJ GIM 455 164 291 1 1 311 113 68 150 229 SKUPAJ VZG 223 28 195 2 2 132 91 SKUPAJ MT 5.a 36 7 29 S K U P A J 714 199 515 3 3 443 113 68 241 229

3.3.1. Dijaki pri izbirnih predmetih v 2. in 3. letniku gimnazije V drugem in tretjem letniku se dijaki in dijakinje samostojno odločajo o izbirnem predmetu.

Predmet Letnik Št. ur – 2. letnik

Št. ur – 3. letnik

Št. dij. – 2. letnik

Št. dij. – 3. letnik

IZBIRNI PREDMETI V GIMNAZIJI Evropske študije z državljansko kulturo 70 45 Študij okolja 70 0 Informatika 35 70 15 9 Poudarjena fizika 35 17 Poudarjena kemija 35 43 Poudarjena biologija 35 29 DSD 70 70 49 17 TJ III španščina 70 70 28 18 TJ III francoščina 70 70 0 0 TJ III nemščina 70 70 8 0 TJ III ruščina 70 70 22 0 Izbirna matematika 35 35 14 17 Likovno snovanje 70 16

3.3.2. Dijaki pri izbirnih maturitetnih predmetih v 4. letniku gimnazije Predmet 4. letnik Predmet 4. letnik Zgodovina 12 Fizika 30 Geografija 33 Psihologija 35 Biologija 15 Sociologija 22 Kemija 37 Informatika 9

3.4. UČNI USPEH IN USPEH NA MATURI TER DOSEŽKI DIJAKOV Glej v Letopisu poglavje Analitika.


Stran 31

4. OBSEG IN ORGANIZACIJA POUKA IN DRUGIH OBLIK IZOBRAŽEVALNEGA DELA ZA ODRASLE

Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer se zavedamo, da bo naše območje lahko šlo v korak z ostalo Slovenijo le s povečanim vlaganjem v ljudi, katerih znanje bo kapital, ki bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti. Zato bomo vse svoje resurse usmerili v aktivnosti za dvig izobrazbene ravni in s tem doseganje večje zaposlenosti prebivalstva, socialne vključenosti vseh ljudi, višjega življenjskega standarda ter zmanjšanje regionalnih razlik s ciljem, razvijati družbo znanja, za katero so med drugim značilne tesna povezanost med izobraževanjem in gospodarstvom, visoko usposobljena delovna sila in ustrezna informacijska infrastruktura. Naša naloga je ponuditi prebivalcem znanja in izobraževalne vsebine, ki so usklajene s potrebami gospodarstva in drugih razvojnih področij tega območja. Pri tem nam vseživljenjskost učenja predstavlja vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter temeljno družbenorazvojno strategijo. Vsak človek potrebuje pri sprejemanju odločitev o učenju in izobraževanju ter usmerjanju svoje življenjske in poklicne poti s pomočjo učenja ustrezno informiranje in svetovanje. V množici informacij smo ljudem, ki se učijo ali to šele nameravajo, pomagali, da so poiskali, kar je zanje pomembno in uporabno, pri tem pa posebno pozornost namenili tudi kakovosti izobraževalne ponudbe. Zagotovili smo ustrezne informacije o trgu učenja ter ustrezen dostop (osebni stik, s pomočjo interneta) do teh informacij. V svetovalnem procesu smo udeležencem pomagali razviti zmožnosti in spretnosti za uspešnost pri vseživljenjskem učenju in jim predlagali, da se učijo učiti se in jih opozorili na ukrepe, ki pomagajo pri učenju in preprečujejo neuspeh in osip v programih izobraževanja in usposabljanja. Z vsakim posameznikom, ki je želel, smo oblikovali njegov osebni izobraževalni načrt, v srednješolskem izobraževanju pa smo to naredili za vse vključene udeležence izobraževanja odraslih. Spodbujali smo motivacijo za učenje v vseh pojavnih oblikah in raznovrstnih učnih priložnosti s povečano ponudbo možnosti za učenje in izobraževanje v domačem okolju ali vsaj čim bližje domu.

4.1. PREDŠOLSKA VZGOJA Tudi v tem šolskem letu smo izvajali program predšolska vzgoja za odrasle. V program predšolska vzgoja – poklicni tečaj – se je vpisalo 14 kandidatov. Program je trajal eno šolsko leto. Trije kandidati so obiskovali program srednje strokovno izobraževanje, ki traja dve šolski leti. Cilj programa predšolske vzgoje je bil omogočiti kandidatom in kandidatkam, da z ustreznim izobraževanjem pridobijo vsa potrebna znanja za opravljanje dela kot pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice predšolskih otrok. Pouk v programu predšolska vzgoja v izobraževanju odraslih se je izvajal kombinirano, kar pomeni, da so se izvedla predavanja in konzultacije, hkrati pa so kandidati še individualno predelali določena poglavja, ki so jih določili učitelji za posamezen predmet oz. modul. Realizacija ur je bila pri vseh predmetih oz. modulih 100 %. Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu so kandidati opravljali v vrtcih, s katerimi je šola sklenila pogodbo. Vrtec so si izbrali s pomočjo organizatorke praktičnega izobraževanja Mojce Vizjak Horvat. Kandidati so morali opraviti najmanj 80 % od 200 ur praktičnega usposabljanja z delom, če so hoteli uspešno zaključiti program. Program poklicni tečaj in srednje strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo 16 kandidatov in kandidatk, ki so prav tako vsi uspešno opravili poklicno maturo, od tega je ena kandidatka postala zlata maturantka.


Stran 32

4.2. PROJEKT UVRVIZ II ‒ USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE II

Naša šola je vključena v nadaljevanja projekta UVRVIZ II, s katerim želimo dvignili kakovost dela romskih pomočnikov, saj cilj zgolj obiskovanje pouka ni več zadosten. Cilj tega projekta je uspešnejše doseganje standardov znanja romskih učencev v osnovni šoli in njihovo čim večje vključevanje v srednješolsko raven izobraževanja. Za dosego teh ciljev je med drugim potrebno zagotoviti nadaljnje izobraževanje romskih pomočnikov, ki so vključeni v projekt. Cilj tega projekta je tudi dvig izobrazbene ravni romskih pomočnikov. Samo tako bo mogoče zagotoviti pogoje za sistemsko reševanje položaja romskega pomočnika v nacionalnih okvirih. Romski pomočniki tako obiskujejo in opravljajo obveznosti po programu predšolska vzgoja. Program jim omogoča pridobitev kompetenc in tako uresničitev dveh pomembnih ciljev projekta UVRVIZ II:

- dogradnja instituta romskega pomočnika tako, da se dvigne izobrazbeni nivo romskih pomočnikov in s tem tudi kakovost njihovega dela,

- (posledično) aktivnejše in učinkovitejše vključevanje romskega pomočnika v razvid del in nalog vrtcev in šol.

V šolskem letu 2011/12 smo, v času od februarja do avgusta, že sodelovali pri tem projektu in takrat izvedli predavanja in izpite iz strokovnih modulov naravoslovje za otroke, družboslovje za otroke, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju, razvoj in učenje predšolskih otrok, matematika za otroke in veščine sporazumevanja. V letošnjem šolskem letu smo tako v času od aprila do avgusta izvedli predavanja in izpite iz strokovnih modulov ustvarjalno izražanje, kurikulum oddelka v vrtcu, jezikovno izražanje in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Z izobraževanjem bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu, ki se bo zaključilo s poklicno maturo.

4.3. MATURITETNI TEČAJ V pripravo na maturo po programu maturitetni tečaj je bilo vpisanih 13 dijakov, 9 jih je pristopilo k splošni maturi in vsi kandidati razen enega so jo uspešno opravili, ena kandidatka je postala celo zlata maturantka.

4.4. DRUGI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

4.4.1. Tuji jeziki Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov angleškega in nemškega jezika, kar pomeni, da lahko udeleženci pridobijo javno veljavno listino o znanju jezika. V izobraževalni sezoni 2013/14 smo občanom ponudili: − tečaje javnoveljavnega programa angleščine in nemščine v obsegu 480 ur (nižji in višji nivo

znanja), ki bi jih izvajali v posameznih sklopih po 80 ur programa, − pripravo na državni izpit iz angleščine in nemščine v obsegu 30 ur za nižji oziroma višji nivo, − pripravo na mednarodne izpite (angleščine FCE – First Certicicate in English, CAE – Certificate

in Advanced English in poslovne izpite Cambridge, nemščine ZD – Zertifikat Deutsch in ZMP – Zentrale Mittelstufenprüfung) v obsegu 50 ur,

− tečaje francoščine, italijanščine, španščine in ruščine v obsegu 70 ur v začetni in nadaljevalnih stopnjah,


Stran 33

− osvežitvene tečaje znanja angleščine in nemščine v obsegu 40 ur, − intenzivne individualne tečaje angleščine, nemščine in francoščine, − pripravo na maturo iz angleščine in nemščine v obsegu 30 ur, − tečaje za osnovnošolce iz angleščine, nemščine in francoščine v obsegu 40 ur, − tečaje angleščine in nemščine za občane v 3. in 4. življenjskem obdobju v obsegu 30 ur. Žal se v ponujene tečaje za posamezne skupine ni zbralo dovolj kandidatov, da bi jih lahko izvedli. Ugotavljali smo, da se interes za posamezne tuje jezike in programe vsako leto nekoliko zviša, iz česar sklepamo, da so ljudje seznanjeni z našo ponudbo, vendar pa se za vključitev odloči premalo ljudi, da bi lahko oblikovali skupino. V tem šolskem letu smo ugotavljali razloge za to in pri vseh je razlog cena izobraževanja, ki je, kljub temu da ni tržno naravnano, ljudje niso pripravljeni plačati. Izvedli smo 7 skupin tečaja nemškega jezika (5 skupin 1. stopnje, po eno 2. in 3. stopnje) v okviru javnega povabila Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo bili izbrani za edinega izvajalca tečajev angleškega in nemškega jezika za brezposelne osebe v Pomurju. Izvedli smo tudi 13 uvrstitvenih testiranj, večina kandidatov je izkazala znanje jezika za 1. stopnjo tečaja. Tem skupinam so se pridružili tudi samoplačniki.

4.4.2. Računalništvo Splošna računalniška pismenost je eden izmed kazalcev, s katerim Slovenija kot sodobna družba kaže svojo podobo in ugled svetu. Zato temu področju posvečamo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer še prav posebno pozornost. Naš cilj je, usposobiti ljudi za suvereno vsakdanje delo z računalnikom in omogočiti vsem dostop do svetovnega spleta.

4.4.2.1 Tečaji računalništva Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnega programa Računalniška pismenost za odrasle, ki ga izvajamo v obliki 50-urnega temeljnega tečaja. Ob uspešnem zaključku udeleženci pridobijo javnoveljavno državno listino o znanju računalništva. Za vse tiste, ki želijo še več znanja, smo ob temeljnem tečaju pripravili še tečaje: − računanje s preglednicami, − obvladovanje podatkovnih baz, − razumevanje pojmov informatike, − izdelava predstavitev, − konstruiranje s CAD-orodji, − naprednejše obdelave besedil in preglednic, − digitalna fotografija. V šolskem letu 2013/14 nismo realizirali nobene skupine tečaja računalništva. Tudi tu je bilo veliko interesa, ker pa bi morali za vključitev v tečaj udeleženci plačati, se za to niso odločili.

4.4.2.2 Priprava na ECDL-izpite Za vse, ki si želijo pridobiti »evropski računalniški potni list«, torej opraviti izpite, ki potekajo po vsej Evropi na osnovi enakih standardov znanja, smo pripravili pripravo na izpite v obsegu od 8 do 15 ur, odvisno od tega, kateri modul oziroma izpit bo udeleženec opravljal. Žal interesa za to izobraževanje ni bilo v tolikšni meri, da bi lahko realizirali skupino.

4.4.3. Usposabljanje za življenjsko uspešnost Izobraževalni programi UŽU (usposabljanje za življenjsko uspešnost) so javnoveljavni programi, namenjeni zviševanju ravni pismenosti odraslih. V programe se vključujejo manj izobraženi odrasli, ki so z vidika pismenosti najbolj ranljivi.


Stran 34

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov UŽU Most do izobrazbe, Beremo in pišemo skupaj in Izzivi podeželja. Ker za to šolsko leto ni bilo razpisa za sofinanciranje programov, da bi udeleženci sami plačevali za vključitev, pa s programom ni predvideno, nismo mogli realizirati nobene skupine kljub velikemu interesu ljudi, predvsem za programa Beremo in pišemo skupaj in Izzivi podeželja.

4.4.4. Programi za brezposelne Pomen in obseg programov aktivne politike zaposlovanja se nenehno povečuje, saj je država ugotovila, da je to eden najbolj učinkovitih načinov za reševanje neskladij na trgu dela. Med najpomembnejše ukrepe te politike sodi cela paleta programov izobraževanja in usposabljanja brezposelnih oseb, ki jih izvaja ZRSZ oziroma jih odda v izvajanje zunanjim izvajalcem na podlagi javnega razpisa. Na javnem razpisu Zavoda RS za zaposlovanje »Institucionalno usposabljanje in NPK« smo bili izbrani za izvajalca programov nemščina (1. do 6. stopnja in osvežitveni tečaj), angleščina (1. do 6. stopnja in osvežitveni tečaj), oblikovalec spletnih strani in izdelovalec spletnih strani za obdobje 2009 do 2015 za Območno službo Murska Sobota. Realizirali smo 7. skupin tečaja nemščine – 5 skupin 1. stopnje, 1 skupino 2. stopnje in 1 skupino 3. stopnje.

4.4.5. Učenje za uspešno in kakovostno delo ter poklicno kariero Izobraževanje in učenje za poklicno kariero ter za uspešno in kakovostno delo temelji na dejstvu, da je vsako delovno mesto tudi učno mesto. Pri tem je pomembno, da se vsi, delodajalci in delavci, zavedajo odgovornosti za svoje napredovanje tako za potrebe dela kot za osebni razvoj v širšem pomenu. Uspešno opravljanje dela je povezano s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki ne temelji izključno na formalnem izobraževanju, ampak predvsem zaradi stalnega razvoja sodobne tehnologije in njenega vpliva na delo v posebnih programih na področjih, ki bodo povečala konkurenčnost gospodarstva. Zato smo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer še krepili partnerstva s posameznimi gospodarskimi subjekti, čeprav nismo za nobenega izvajali nobenega programa, za kar je razlog predvsem v gospodarski situaciji. Posebno pozornost smo namenili razvijanju osebne in poklicne poti (kariere). V posebnih programih smo predstavili karierno orientacijo kot vrsto aktivnosti, ki v vseh starostnih obdobjih in na katerikoli točki življenja omogoča identifikacijo posameznikovih sposobnosti, kompetenc in interesov za sklepanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Izvajali smo tudi individualno svetovanje za razvoj kariere posameznika.

4.4.6. Učenje za razvoj skupnosti Za večino ljudi, od otroštva do starosti, poteka učenje predvsem v lokalnem okolju. Zato smo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer še naprej krepili partnerske odnose z občinami, da bi vseživljenjsko učenje postalo sestavni del lokalnih politik in programov. Posebna pozornost v skupnosti velja vprašanjem, povezanim s trajnostnim razvojem. Izobraževanje za trajnostni razvoj spodbuja demokratično udeležbo ljudi kot aktivnih državljanov, zato smo v sodelovanju s posameznimi lokalnimi skupnostmi pripravili posebne izobraževalne programe v obliki javnih predavanj glede na aktualno družbeno problematiko, skrb za zdravje človeka, komuniciranje v slovenskem in tujih jezikih, ohranjanje kulturne dediščine in ročnih spretnosti. Na tem področju smo bili pretekla leta zelo aktivni, vendar je bilo že v šolskem letu 2012/13 (so)financiranje teh programov popolnoma ukinjeno, prav tako za to ni bilo nobenega razpisa v


Stran 35

šolskem letu 2013/14, ljudje pa se za vključitev v te programe, če so plačljivi, ne odločajo. Zato v tem šolskem letu nismo izvedli nobene delavnice ali predavanja.

4.4.7. Univerza za tretje življenjsko obdobje Že za šolsko leto 2012/13 smo pripravili poseben program, ki je sledil načelom Univerze za tretje življenjsko obdobje in ponovno smo ga osvežili za šolsko leto 2013/14. Namen Univerze za tretje življenjsko obdobje je razvijati izobraževanje starejših za njihovo osebnostno rast, razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi. Prva je nastala v Franciji že leta 1973, v Sloveniji pa 1986. V naši državi deluje v 34 krajih, želeli smo jo ustanoviti tudi v Ljutomeru, vendar nismo uspeli pridobiti sredstev za to. Pripravili smo programe s področja jezikovnega izobraževanja, računalništva, fotografiranja, ročnih spretnosti, spoznavanja in sožitja z okoljem, v katerem živimo, aktivnega državljanstva v tretjem življenjskem okolju, zdravega načina življenja. Kljub temu da formalno Univerze za tretje življenjsko obdobje nismo ustanovili, smo vendarle ponujali posamezne programe, ker pa za to ni bilo razpisov in bi morali udeleženci sofinancirati svoje izobraževanje, za kar se niso odločili, programov nismo izvajali.

4.4.8. Teden vseživljenjskega učenja (TVU) TVU je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije, vsako leto sodeluje na stotine ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi, pa tudi onkraj naših meja. Tudi letos smo se jim pridružili na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer kot lokalni koordinator in izvajalec prireditev. Poslanstvo TVU je promovirati pomen, vlogo in možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema – kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. TVU je potekal v tretjem tednu v maju, sicer pa smo v njegov okvir umestili vse prireditve in dogodke od začetka maja do konca junija, ki so bili namenjeni učenju in izobraževanju. V šolskem letu 2013/14 smo bili v TVU vključeni v dvojni vlogi: kot koordinator prireditev na območju Prlekije (koordinirali smo aktivnosti 22 organizacij od vrtcev, šol, društev, občin) in kot izvajalec prireditev, ki jih je bilo enkrat več kot lani, kar 36.

4.4.9. Študijski krožki Študijski krožek je brezplačna splošnoizobraževalna oblika prostovoljnega učenja odraslih. Skupino tvori 5–12 ljudi, ki se vsaj petkrat srečajo, da bi se načrtno učili vsaj 25 ur. Odnosi v krožku so enakopravni, sproščeni in prijateljski. Delo je ustvarjalno, sodelovalno in načrtovano, njihovo delovanje strokovno usmerja Andragoški center Slovenije. Kljub temu da sofinanciranje tudi na tem področju ni bilo dorečeno, smo v Ljutomeru izvedli en študijski krožek na temo »Ali je to res odpadek (ali pa ga lahko ponovno uporabimo in prihranimo)«, v katerega se je vključilo 9 udeležencev, srečali smo se 10 krat in realizirali 30 ur dela.

4.5. PREGLEDNICA REALIZIRANEGA IZOBRAŽEVANJA Izvedba programov izobraževanja odraslih v šolskem letu 2013/14:

PROGRAMI Število skupin

Število udeležencev

Število ur

JAVNO VELJAVNI PROGRAMI ZA PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE Predšolska vzgoja 1 17


Stran 36

PROGRAMI Število skupin

Število udeležencev

Število ur

Priprava na maturo po programu maturitetni tečaj 1 13 JAVNO VELJAVNI PROGRAMI ZA DVIG PISMENOSTI

Angleščina za odrasle - - - Nemščina za odrasle 7 110 420 Računalniška pismenost za odrasle - - - UŽU – Most do izobrazbe - - - UŽU – Izzivi podeželja - - - UŽU – Beremo in pišemo skupaj - - - OSTALA IZOBRAŽEVALNA PONUDBA Delavnice na temo komunikacija, zdravo življenje (za tretje življenjsko obdobje), učenje učenja, ohranjanje kulturne dediščine

- - -

Koordinacija prireditev TVU 2014 22 Prireditve TVU 36 Študijski krožki 1 9 30

5. ŠOLSKI SKLAD

Šolski sklad je namenjen financiranju nadstandardnih storitev in opreme in to šolsko leto tudi financiranju obveznih ekskurzij. Svetu staršev in Svetu šole je bil na začetku šolskega leta predlagan prispevek v višini 40,00 € na dijaka v gimnazijskem programu in 20,00 € za dijake predšolske vzgoje. Po podatkih računovodske službe je bilo od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 zbranih 23.135 € ali 96,4 % planiranega. Starši dijaka, ki tega prispevka niso zmogli plačati, so lahko vložili vlogo za zmanjšanje višine prispevka v svetovalni službi. Prispelo je kar nekaj vlog za oprostitev plačila v šolski sklad iz socialno-ekonomskih razlogov. Predlog porabe šolskega sklada za šolsko leto 2013/14, ki je bil sprejet na Svetu staršev, dne 27. 9. 2013, in Svetu šole, dne 27. 9. 2013, je bil naslednji:

Predlog porabe sredstev iz šolskega sklada Namen Okvirna cena

− Novice GFM vsem dijakom 5.000,00 €

− Generacijska knjiga vsem dijakom 14.000,00 €

− vse fotokopije za pouk – 100.000 x 0,05€ vsem dijakom 5.000,00 €

SKUPAJ 24.000,00 €


Stran 37

Skozi šolsko leto smo realizirali:

Poraba za / iz šolskega sklada GFML Skupaj

− časopis Reflektor 3.000 € 2.856 € 5.856 €

− Letopis 3.000 € 3. 000 € 6.000 €

− vse fotokopije za pouk – 100.000 x 0,05 € 3.000 € 6.346 € 9.346 €

− obvezne ekskurzije 14. 135 € 11.884 € 26.019 €

SKUPAJ 23.135 € 24.086 € 47.221 €

V tem šolskem letu nismo več izdajali GFM novic, ampak časopis Reflektor, in sicer sta izšli dve številki. Prav tako smo namesto Generacijske knjige to šolsko leto pripravili Letopis. V šolskem letu 2013/14 se je v šolskem skladu zbralo 23.135 €, zato predlagamo, da se preostanek neporabljenih sredstev, ki so bila zbrana v šolskem skladu, nameni za pokrivanje obveznih ekskurzij, katerih strošek je v tem šolskem letu znašal 26.019 €, razliko pa je pokrila šola.

6. ZAKLJUČEK

Dovolite, da končam tudi letošnje poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta z naslednjo mislijo: Nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti boljše. Pa vendar moramo in smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, za kar se v prvi meri zahvaljujem vsem strokovnim in administrativno-tehničnim delavcem šole. Seveda brez enkratnih dijakinj in dijakov ne bi bilo mogoče tako uspešno realizirati LDN-ja. Zahvala pa gre tudi vam, spoštovani starši, za vso podporo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v preteklih šolskih letih. Ob tej priložnosti bi se želel še enkrat zahvaliti vsem sodelavcem, učiteljem in administrativno-tehničnemu osebju, ki so pripomogli k uspešnemu šolskemu letu 2013/14. V naslednjem šolskem letu, ki smo si ga že začrtali, nas čaka veliko novih izzivov v organizacijskem, poslovnem in vzgojno-izobraževalnem smislu. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo tudi naslednje šolsko leto končati prav tako uspešno.

Zvonko Kustec, ravnatelj