Artur Bloh

MARFIEV ZAKON

okno.mk2

Marfiev Zakon

Naslov na originalot: Arthur Bloch, Murphy's Low, Book

two - More reasons why things go wrong! Izbor i prevod: G. N. Om

Grafi~ko ureduvawe: KOMA

Izdava~: KOMA / TEMPLUM

Ilustracija na koricata: VÉRONIQUE JOFFRE

Marfiev Zakon, artur BlohTeMPLUM, 1995 / redizajn 2011

okno.mk 3

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk4

Marfiev Zakon

okno.mk 5

Marfiev Zakon

Postoeweto na edna mo{ne ra{irena, no prethodno nedokumenti­

rana teorija, nare~ena marfologija, obelodenoto e vo oktomvri 1977

godina so neo~ekuvanata popularnost na na{eto prvo izdanie pod

ime "Marfieviot zakon i drugi pri~ini rabotite da odat naopaku".

Od toga{, stotici prikrieni marfologisti se osmelija da ja objavat

svojata poddr{ka na osnovnite principi i da go dadat svojot skromen

pridones, iako mestoto na marfologijata vo istorijata na filoz­

ofskite dvi`ewa be{e s$ drugo samo ne bezbedno, poradi bu~noto

dejstvuvawe na protivni~kite tabori, konkurentskite teorii i av­

toritetnite ismejuva~i.

Malku lu|e mu stavile zabele{ka na Marfieviot zakon vo smisla deka

toj e antiteza na na{eto prifateno veruvawe vo vrednosta na pozi­

tivnite mislewa. Moeto ~uvstvo e deka sekoja namera MARFIEVIOT

ZAKON da se poistoveti so pesimizmot i negativnosta najblago re~eno

e kusogledost, a vo najlo{ slu~aj simptom na dlaboko vsadena zabluda.

Poradi toa nas marfologistite ne treba da n$ nabquduvaat vrz os­

nova na na{ata polo`ba na skalata optimizam/pesimizam. Nasproti

prvite vpe~atoci, samite zakoni ne davaat nitu preduslovi za takvo

ne{to. Klu~ot za nivnata transcendentna filozofska priroda se krie

vo idejata ne{to da "trgne naopaku", dodeka verbalnata struktura ne

treba da se tolkuva kako sugestija deka "pravilnoto" i "ona naopa~ki"

se objektivnata stvarnost, a ne subjektivni sostojbi.

Stojali{teto na vistinskiot marfologist najdobro e izrazeno so

glavnata zapletkancija:

"Optimistot veruva deka ̀ iveeme vo naj do briot od site mo`ni sve­

tovi. Pesimistot se pla{i deka toa e vistina".

Vo prethodnata kniga, vo eden nastap na zborlestost, edno poglavje

narekov "Primeneta marfologija". Od toga{ neprekinato me optovaru­

va{e mislata deka sum zgre{il i deka pod toa treba{e da se podraz­

bira ne{to na koe pove}e bi mu odgovaralo imeto "Marfologija na

sekojdnev niot ̀ ivot", ili, ako sakate, "Situaci ona mar fologija". Iako

UVOD

okno.mk6

Marfiev Zakon

razlikata mo`e da izgleda bez na~ajna, taa e zasnovana na dlabokoto

sfa}awe deka marfisti~kata grupa od zakoni, po svojata su{tinska

priroda ne e primenliva vo niedna prakti~na smisla. Toa zna~i deka,

ako zakonite se obidete da gi koristite vrz osnova na pret hodnite

sogleduvawa za nivnoto dejstvuvawe, tie ednostavno ve}e ne va`at.

Ne e mo`en ednostaven prikaz na ova. Bi mo`ele, da re~eme, so prom­

enata na soobra}ajnata lenta, koga taa vo koja se nao|ate se dvi`i

bavno, da proverite dali novata lenta zna~itelno usporuva koga }

e preminete vo nea. Sli~no, bi mo`ele da se obidete da ja izmiete

svojata kola so namera da predizvikate do`d. Za nesre}a, faktot

deka toa go pravite vo eksperimentalni celi (a ne poradi vistinska

instinktivna ̀ elba da postignete eden poseben efekt), }e ufrli klin

vo inaku slo`enata marfolo{ka ma{inerija.

Xeri Silverman, napredniot marfologist od Berkli, ~ija sposob­

nost za sfa}awe na situacijata e daleku pred vremeto vo koe ̀ ivee,

slu~ajov go objasnil najkuso:

"Ako i Marfieviot zakon mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku".

Za da ja stavime marfologijata vo nejziniot po{irok op{testven

kontekst, fino mo`eme najgolemiot broj zakoni da go podelime vo

dve grupi:

a) Zakoni na dr`avnite, delovnite i drugite interesovni ~ove~ki

grupacii, i

b) Zakoni na prirodata.

Zakonite vo ovaa kniga vo osnova se razli kuvaat od slu`benite

proklamacii, pravnite restrikcii i od ostanatite "~ove~ki zakoni"

­ i toa najmnogu po toa {to ama ba{ nikoj ni{to ne dobiva ako gi

propi{uva zakonite od Marfi­sortata (so isklu~ok na uporniot av­

tor na knigava).

Na{ite zakoni se pove}e srodni na onie prirodni zakoni na koi

nau~nicite i ostanatite korisnici na alatite, potro{uva~ite na

fondo vite i sli~ni ispraveni dvono{ci, obi~no stavaat zamerki.

okno.mk 7

Marfiev Zakon

Navistina, tie go pretstavuvaat neuspe hot na nau~nata metoda za ob­

jasnuvawe na svetot na ~ove~koto iskustvo.

Glavnata razlika pome|u zakonite na marfo logijata i onie na

"vistinskata" nauka, kako {to rekovme porano, e vo nivnata relativna

primen livost. Ova mo`e da se izrazi i so pomo{ na mo`nosta za

predviduvawe, koja vo Marfieviot slu~aj e bezvredna. Prirodnite

zakoni, onie {to gi upravuvaat fizi~kite pri~ini i {to gi uslo vuvaat

pojavite, se korisni za predviduvawe na rezultatite na fizi~kite

interakcii, {to zna~i deka go zaslu`uvaat i op{testvenoto vnimanie.

Neprirodnite zakoni, me|u koi Marfievite pretstavuvaat edna gen­

eralizirana verzija, se zanimavaat so namerata i celta, so faktori

koi po priroda ne se fizi~ki. Spored toa, na drugo mesto treba da

go barame zna~eweto na ovie zakoni za op{testvoto, a ne vo nivnata

precizna predvidlivost.

I kade toga{ da gledame, koga predviduvaweto }e n$ zafrkne, ako ne

vo minatoto. "Docnoto razbirawe", n$ potsetuva Praviloto na Fagin,

"e egzaktna nauka". I da ̀ alime ({to ne{to ne sme napravile) i da se

kaeme (zatoa {to ne{to sme napravile), vo dvata slu~ai nie za moment

}e se smeeme koga ne{tata }e trgnat naopaku, tokmu zatoa {to smeata

e pova`na od tie ne{ta. I tokmu zatoa ­ a mo`ebi i poradi drugi

ne{ta ­ mo`eme da mu bideme blagodarni na Marfieviot zakon. No,

za da ne staneme premnogu samouvereni i samo zadovolni vo svojata

sigurnost, da ne gi razbirame ne{tata crno­beli ("nema problemi",

ili "pro past"), dozvolete mi da potsetam na ovoj Meta­zakon:

Dokolku nekolku raboti {to mo`ele da trgnat naopaku toa ne go

napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

okno.mk8

Marfiev Zakon

Dali nekoga{ telefonot vi zayvonil vo momentot koga ste sednale na

klozetskata daska? Dali bilo koga avtobusot {to ste go ~ekale se po­

javil vo momentot koga ste ja pripaluvale cigarata? Dali se slu~ilo

onoj den koga ste go izmile avtomobilot da po~ne da pa|a do`d, odnos­

no dali prestanalo da vrne {tom ste kupile ~ador? Mo`ebi toga{

ste po~uvstvuvale deka ne{to se slu~uva, deka na dofat vi e nekakov

univerzalen princip, koj samo ~eka da go imenuvate. Ili mo`ebi,

otkako ste slu{nale za Marfieviot zakon, Peterovoto na~elo ili za

Zakonot na selektivna gravitacija, ste posakale da privikate nekoj od

niv, no vo istiot ~as ste zaboravile kako toj to~no glasi.

Ovde, vo forma na mala kniga, se nao|a edna kompilacija od umot i

mudrosta na na{ite prekrasno ludi tehnolozi, birokrati, humanisti

i antiop{testveni nabquduva~i, priredena i pretstavena so cel site

nam da ni donese malku karmi~ko olesnuvawe.

"Nie sme od krivata strana na tapiserijata", re~e tatkoto Braun,

pro~ueniot sve{tenik­detektiv na ̂ esterton. Navistina sme. Nekolku

kon~iwa, ponekoja slu~ajna ni{ka, toa e s$ {to gledame od golemoto

nebesko remek­delo koe go istkal najrastro{niot od site tkaja~i. Mal

broj na hrabri poedinci se osmelil da ja istra`uva drugata strana

na tapiserijata, predizvikuvaj}i go, vo svoeto tragawe po vistinata,

gnevot na ^uvarot na Karpata. Na tie poedinci im e posvetena ovaa

kniga.

OD pRVOtO IZDANIE

okno.mk 9

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk10

Marfiev Zakon

MArfoLoGiJA

okno.mk 11

Marfiev Zakon

�MARFIEV ZAKONDokolku ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

� REZIMETO NA [NATERLI ZA POSLEDICITEDokolku ne{to ne mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

� PARADOKSOT NA SILVERMANDokolku i Marfieviot zakon mo`e da trgne naopaku, }e trgne

naopaku.

� PRO[IRENIOT MARFIEV ZAKONDokolku cela niza nastani mo`at da trgnat naopaku, }e trgnat

naopaku po najlo{iot mo`en redosled.

�FARSNDIKOVATA POSLEDICA NA PETTATA POUKABidej}i rabotite trgnale od lo{o na polo{o, procesot samiot }e

si se povtoruva.

� GATUSOVOTO PRO[IRUVAWE NA MARFIEVIOT ZA-KONNi{to ne e tolku lo{o da ne mo`e da stane u{te polo{o.

� ZAKONOT NA LIN^Koga }e zagusti site bi kidale.

� ZAKONOT NA OBELODENUVAWETOKolku pove}e krie{ ­ pove}e se gleda.

� LANGSAMOVITE ZAKONI1. S$ zavisi.

2. Ni{to ne e zasekoga{.

3. S$ e ponekoga{.

okno.mk12

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA HALRUNGKoj ~eka, nema da do~eka.

Pro{iruvaweto na [avelson:

... koj }e stori, pravi {teta.

Dodatokot na Grelb:

Ako bilo lo{o, }e se povtori.

� GROSMANOVOTO POGRE[NO CITIRAWE NA H. L. MENKENSlo`enite problemi imaat prosti, lesno razbirlivi, neto~ni

odgovori.

� PROPISOT NA DU[ARME[ansata sekoga{ se pojavuva vo najnepovolniot moment.

� ZAKONOT NA FLUGEKoga }e ti pritreba da "~ukne{ vo drvo", sfa}a{ deka svetot e

napraven od aluminium i plastika.

� ZAKONOT NA IMBESI ZA ODR@UVAWE NA NE^ISTOTIJATAZa ne{to da stane ~isto, ne{to drugo mora da se izvalka.

Pro{iruvaweto na Friman:

... no, s$ mo`e da se izvalka i pak ni{to da ne stane ~isto.

� PRVIOT POSTULAT NA IZO-MARFIZMOT*Ne{tata koi ne li~at na ni{to drugo ednakvi se me|usebno.

� ZAKONOT NA MARIJANASekoga{ mo`e{ da go najde{ ona {to ne go bara{.

okno.mk 13

Marfiev Zakon

� PRAVILOTO NA RUNEAko ti e seedno kade si, toga{ ne si se zagubil.

� KOIT-MARFIEVIOT ZAKON ZA SILATA NA NEGA-TIVNIOT PRISTAPNevozmo`no e optimistot da bide prijatno iznenaden.

� PROPISOT NA FERGUSONKrizata nastapuva duri toga{ koga ne mo`e{ da ka`e{: "da ja

zaboravime celava rabota".

� NEPRIMENLIVIOT ZAKONSo perewe na kolata ne mo`e{ da privika{ do`d.

� GLAVNATA ZAPLETKANCIJAOptimistot veruva deka ̀ iveeme vo najdobriot od site mo`ni

svetovi.

Pesimistot se pla{i deka toa e vistina.

�MARFIEVA FILOZOFIJASme{kaj se... Utre }e bide polo{o.

�MARFIEVA KONSTANTAMaterijata }e bide o{tetena pravo proporcionalno so svojata

vrednost.

� ZIMURGIEVIOT SEDMI ISKLU^OK OD MARFIEVI-OT ZAKONKoga vrne, toga{ istura.

� BOLINGOV POSTULATAko se ~uvstvuva{ dobro, ne gri`i se. ]e ti pomine.

okno.mk14

Marfiev Zakon

�FINGELOV PRV ZAKONVerojatnosta ne{to da se slu~i e vo obratna proporcionalnost so

po`elnosta na istoto.

� GINSBERGOVATA TEOREMA1. Ne mo`e{ da pobedi{.

2. Ne mo`e{ da izvle~e{ nere{eno.

3. Ne mo`e{ duri ni da ja prekine{ igrata.

�FILIMANOV KOMENTAR ZA GINSBERGOVATA TEOR-EMASekoja golema filozofija {to se obiduva ̀ ivotot da izgleda

smislen, se temeli na negacija na nekoj del na Ginsbergovata

teorema.

To est:

1. Kapitalizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da

pobedi{.

2. Socijalizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da

izvle~e{ nere{eno.

3. Misticizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da ja

prekine{ igrata.

� ERMANOV KOMENTAR1. Rabotite }e otidat kon polo{o pred da trgnat kon podobro.

2. A koj veli deka ne{tata }e trgnat kon podobro?

� PUDEROV ZAKONS$ {to po~nuva dobro, zavr{uva lo{o.

S$ {to po~nuva lo{o, zavr{uva u{te polo{o.

� ZAKONOT NA [TURGE90% od s$ e srawe.

okno.mk 15

Marfiev Zakon

� NEISKA@LIVIOT ZAKON[tom ne{to spomne{...

... ako e dobro, is~eznuva.

... ako e lo{o, se slu~uva.

� NERECIPRO^NI ZAKONI NA O^EKUVAWENegativnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati.

Pozitivnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati.

�MARFIEV ZAKON ZA VLADATAAko ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne tri pati pove}e

naopaku.

� GULTIERIEV ZAKON ZA INERCIJA Kade {to postoi ̀ elba, postoi i otpor.

�FANESTOKOVO PRAVILO ZA NEUSPEHAko ne uspee{ od prva, uni{ti ja seta evidencija deka si se

obidel.

� ZIMURGIEV ZAKON ZA DINAMIKA NA EVOLUTIVNI SISTEMIKoga edna{ }e otvori{ konzerva so crvi, edinstven na~in

povtorno da gi nabutka{ e da zeme{ pogolema konzerva.

� KESEROV KOMENTAR NA ZIMURGINikoga{ ne otvoraj konzerva so crvi osven ako ne planira{ da

odi{ vo ribolov.

� LUDEOV ZAKON ZA DUALITETOd dve mo`ni slu~ki }e se slu~i samo nepo`elnata.

okno.mk16

Marfiev Zakon

� ZAPAZUVAWE NA ME VESTDa se gre{i e ~ove~ki, no ~uvstvoto e bo`estveno.

� TINEOV ZAKONPrirodata se gnasi od lu|eto.

� LAKLANDOVI ZAKONI1. Ne bidi prv.

2. Ne bidi posleden.

3. Ne se javuvaj dobrovolno.

� KENOV ZAKONTro{kata go bara najbliskoto oko.

�[OPENHAUEROV ZAKON ZA ENTROPIJAAko nalie{ ~a{a vino vo bure ocet, }e dobie{ ocet.

Ako nalie{ ~a{a ocet vo bure vino, }e dobie{ ocet.

� ALENOV ZAKONSekoga{ e polesno vo ne{to da se zaglavi{, otkolku od toa da se

izmolkne{.

� ^ETVRTI FROTINGAMOV ZAKONItnosta e obratno proporcionalna na va`nosta.

� JUNGOV ZAKON ZA PODVI@NOST NA NE@IVA MA-TERIJASite predmeti se pomrdnuvaat barem tolku da ti se najdat na

patot.

� SMITOV ZAKONNieden vistinski problem nema re{enie.

okno.mk 17

Marfiev Zakon

� HOREOV ZAKON ZA KRUPNI PROBLEMIVo sekoj krupen problem se nao|a pomal problem koj se bori da

izleze nadvor.

�[AINKEROVA KONVERZIJA NA HOREOVIOT ZAKONVo sekoj mal problem postoi eden pogolem koj se bori da izleze

nadvor.

� ZAKON NA GOLEMIOT ALDobro re{enie mo`e da se primeni skoro na sekoj problem.

� BARU^OVA ZABELE[KAKoga nekoj problem }e is~ezne ostanuvaat lu|eto koi go

re{avaat.

� VALDROPOV PRINCIPLiceto koe go re{ava tvojot problem e sekoga{ otsutno.

� SIJEV ZAKON Nikoga{ ni{to ne odi po plan.

� RUKERTOV ZAKONNi{to ne e tolku malo za da ne mo`e da se napumpa.

� VAN HARPENOV ZAKONRe{enieto na problemot se sostoi vo nao|aweto na onie koi }e

go re{at.

� HOLTENOV PROPOVEDNavistina si siguren samo koga si siguren deka ne si vo pravo.

� SAVAREJDOV ZAKONGlavna pri~ina za problemite se re{enijata.

okno.mk18

Marfiev Zakon

� RI^ARDOVITE DOPOLNITELNI PRAVILA ZA SOP-STVENOST1. ̂ uva{ li ne{to dovolno dolgo, mo`e{ da go frli{.

2. Frli{ li bilo {to, }e ti zatreba {tom ve}e ne ti bide pri

raka.

� LUISOV ZAKONKolku i dolgo ili naporno ne{to da si baral po du}anite,

otkako toa }e go kupi{, toa istoto }e se pojavi poevtino na nekoja

rasproda`ba.

� AVIONSKI ZAKONKoga avionot vo koj sedi{ docni, avionot vo koj saka{ da

presedne{ poletuva na vreme.

� PO[TENSKI ZAKONI1. Qubovnite pisma, delovnite dogovori i parite {to ti gi

dol`at sekoga{ doa|aat so tri nedeli zadocnuvawe.

2. Bezna~ajnata po{ta stignuva istiot den koga e pratena.

� HOVDENOV ZAKON]e se seti{ da go pu{ti{ pismoto duri toga{ koga vo blizina

nema da ima po{tensko sanda~e.

� PRV ZAKON NA VELOSIPEDIZMOTKade i da vozi{, toa e ugore i protiv vetrot.

� PRV ZAKON NA BRIXOTSekoga{ e partnerot toj koj gre{i.

� PRAVILO NA MA^JA FRUSTRACIJAKoga tvojata ma~ka }e ti zaspie vo skutot deluvaj}i krajno

zadovolna i vredna qubov, odedna{ }e mora{ da trgne{ do

klozetot.

okno.mk 19

Marfiev Zakon

� ETOREOVOTO ZAPAZUVAWEDrugata redica se dvi`i pobrzo.

� KITMANOV ZAKONNajlo{oto |ubre nastojuva od TV ekranot da go potisne obi~noto

|ubre.

� SIGSTADOV ZAKONDodeka dojde{ na red pravilata }e se smenat.

� VAGNEROV ZAKON ZA SPORTSKI REPORTA@IKoga kamerata vo krupen plan dr`i sportist od ma{ki rod toj

ili se ~e{a ili se ~epka ili pluka.

� ZAKON ZA VE@BAWETeoriskite taktiki ne uspevaat vo praksa.

Prakti~nite taktiki ne uspevaat na utakmica.

� EDSOV ZAKON ZA RADIOLOGIJAKolku e poladna plo~ata na rentgen aparatot, tolku pogolem del

od teloto treba da prilepi{ vrz nea.

� KROSBIJEV ZAKONKolku e lo{ mjuziklot mo`e da se oceni vrz osnova na toa kolku

pati horot }e vikne "ura".

� BIRNEOV ZAKON ZA BETONIRAWEKoga dovolno }e go navla`ni{ sve`iot beton, }e zavrne.

�FULTONOV ZAKON ZA GRAVITACIJAPove}e {teta pravi{ obiduvaj}i se da fati{ kr{liva rabota

koja pa|a, otkolku da ja pu{ti{ da padne.

okno.mk20

Marfiev Zakon

� VILEROV ZAKON ZA MODERNO STOEWE VO RED1. Koga ~eka{ vo dolg red onie zad tebe uspevaat da se ufrlat vo

novoformiran kus red.

2. Ako na sekunda izleze{ od kratok red, toj stanuva dolg.

3. Kus red von zgradata e dolg red vo zgradata.

4. Ako stoi{ na edno mesto dovolno dolgo, formira{ red.

� ZAPOV ZAKONPostojat dve ne{ta na zemjata koi se univerzalni: vodorod i

glupost.

� DIKSTRAOV ZAKONSekoj e ~udak za nekogo.

�MAERSOV ZAKONKaj op{testvenite problemi, ona {to e najte{ko da se napravi,

naj~esto e ona {to treba da se napravi.

� ZAKON NA FAMILIJATA KENTNikoga{ ne gi menuvaj planovite zaradi vremenskata prognoza.

� ELIEV ZAKONOble~i go vistinskiot kostim i ulogata sama }e se igra.

� PRVO PRAVILO NA GLUMATABilo {to da se slu~i prepravaj se deka e namerno.

� ZAKON ZA DOA\AWEKoj ̀ ivee najblisku doa|a posleden.

okno.mk 21

Marfiev Zakon

� ZADARAOV ZAKON ZA BIOMEHANIKAJa~inata na ~e{aweto e obratno proporcionalna na mo`nosta da

go dofati{ mestoto koe te ~e{a.

� VOLTEROV ZAKONNi{to ne zaslu`uva tolku

po~ituvawe kako starite

grevovi.

okno.mk22

Marfiev Zakon

SiTUACionA MArfoLoGiJA

okno.mk 23

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA VITENKoga i da gi potse~e{ noktite, }e ti pritrebaat eden ~as podocna.

� ZAKONITE NA SVE[TENIKOT ̂ I^ESTER1. Ako vremeto e mo{ne lo{o, brojot na prisutnite vo crkvata

opa|a.

2. Ako vremeto e mo{ne ubavo, brojot na prisutnite vo crkvata

opa|a.

3. Koga nema dovolno crkovni bro{uri, prisustvoto gi nadminu­

va site o~ekuvawa.

� ZAKONOT NA HA^ISONSituacijata koja bara isklu~itelna koncentriranost sekoga{ se

slu~uva vo haoti~en ambijent.

�FULEROVIOT ZAKON ZA NOVINARSTVOKolku podaleku od nas se slu~ila katastrofata, potreben e pogo­

lem broj mrtvi toa da stane vest na denot.

� ZAKONOT ZA PISMONajdobriot na~in da se seti{ {to u{te si sakal da napi{e{ e da

go zape~ati{ pismoto.

�FOTOGRAFSKI ZAKONI1. [ansata za najdobra snimka se uka`uva neposredno po

potro{uvaweto na filmot.

2. Ostanatite najdobri snimki obi~no se napraveni niz kapakot

na objektivot.

3. Preostanatite najdobri snimki }e bidat uni{teni koga nekoj

neo~ekuvano }e ja otvori vratata na temnata komora.

� ZAKONOT NA ROXERS[tom stjuardesata }e go poslu`i kafeto, avionot preminuva vo

nemiren let.

Dejvisonovoto objasnuvawe na Roxersoviot zakon:Poslu`uvaweto na kafe vo avion predizvikuva nemiren let.

�OSNOVNIOT PRINCIP ZA BAGA@Pokraj koja i traka da stoi{ tvojot baga` se pojavuva na drugata.

okno.mk24

Marfiev Zakon

HierArHoLoGiJA i SoSTAnkoLoGiJA

okno.mk 25

Marfiev Zakon

� BIROKRATSKATA HIPOTEZA NA MOLISONDokolku edna ideja uspee da ja pre`ivee birokratskata proverka

i se sprovede, toa zna~i deka ne zaslu`uvala realizacija.

� BAHMANOVATA TEOREMA ZA NEIZBE@NOSTAKolku e pogolem tro{okot za realizacija na planot, tolku se

pomali {ansite za otka`uvawe ­ duri i koga s$ }e stane besmis­

leno.

Pouka:

Kolku e povisok rangot na lu|eto {to stojat zad planot, tolku se

namaluvaat {ansite za otka`uvawe.

� ZAKONOT NA KONVEJVo sekoja organizacija sekoga{ postoi li~nost koja znae {to se

slu~uva.

Taa li~nost mora da se otpu{ti.

�OSNOVNIOT PRINCIP NA SOCIO-EKONOMIJATAVo hierarhiskiot sistem nivoto na platata se menuva obratno

proporcionalno so neprijatnosta i te`inata na rabotite.

� DREOVIOT ZAKON NA PROFESIONALNATA PRAKSAOnoj {to pla}a najmalku, najmnogu prigovara.

� ZAKONOT NA DINGLKoga nekoj ne{to }e ispu{ti, toa nikoj nema da go podigne, no

zatoa sekoj }e go {utne.

okno.mk26

Marfiev Zakon

� LUPO[^AINSKIEVIOT PRINCIP ZA BRZAWE I ^EKAWEAko porani{, }e bide otka`ano.

Ako dade{ s$ od sebe i stigne{ na vreme, }e mora{ da ~eka{.

Ako zadocni{, sosem si zadocnil.

� VTOR JUNGOV ZAKONI budala mo`e da ka`e ne{to pametno.

Pouka: Ako ponekoga{ ka`e ne{to pametno ne zna~i deka ne e

budala.

� AJGNEROVA AKSIOMABez ogled kolku dobro ja zavr{i{ rabotata, {efot }e bara da gi

koregira{ rezultatite.

� KIMOVO PRAVILO ZA KOMISIIAko se zagubi cel den da se dotera edna re~enica, nekoj }e

predlo`i da se isfrli celiot paragraf.

� EDINAESETTA ZAPOVEDNikoga{ ne bidi vo komisija.

� KENEDIEV KOMENTAR ZA KOMISIIKomisija ­ toa se dvanaeset lu|e koi ja izvr{uvaat rabotata na

eden.

� SVINIEV ZAKONDol`inata na izve{tajot za napreduvaweto na proektot e

obratno proporcionalna so veli~inata na napreduvaweto.

okno.mk 27

Marfiev Zakon

� TRET ZAKON NA SOSTANODINAMIKAOnoj koj najmnogu se sprotivstavuva na postoewe na komisija, se

izbira za pretsedava~.

� ^ETVRTIOT ZAKON NA HEHTNema podobar moment od sega{niov za da go odlo`i{ ona {to

ne saka{ da go raboti{.

� PRAVILOTO ZA PRECIZNOST NA REJMeri so mikrometar.

Obele`i so kreda.

Se~i so sekira.

okno.mk28

Marfiev Zakon

rABoTni^kA i kAnCeLAriSkA MArfoLoGiJA

okno.mk 29

Marfiev Zakon

� PRVIOT ZAKON ZA POPRAVAWENe mo`e{ da go poprava{ ona {to ne e rasipano.

� VTORIOT ZAKON NA JARUKAko e poevtino da se kupi nova ma{ina, organizacijata }e in­

sistira da se popravi starata.

Posledica:

Ako e poevtino da se popravi stariot, organizacijata }e in­

sistira da se kupi najnoviot model.

� DILEMATA NA DEVRISAko ednovremeno pritisne{ dve tipki na ma{inata za

pi{uvawe, }e se ot~uka bukvata {to ne si ja sakal.

� LANEGAJEROVA ZABELE[KAPolesno e da se postavuvaat glupavi pra{awa otkolku da se

ispravaat glupavi gre{ki.

� BOGOVI^EV ZAKONKoj se dvoumi verojatno e vo pravo.

� STRANOV ZAKONKoga seto drugo }e otka`e, probaj ja {efovata sugestija.

� BRINTHALOV ZAKONAko dobie{ dva kontradiktorni nalozi, izvr{i gi dvata.

�[APIROV ZAKON ZA NAGRADUVAWEKoj najmalku raboti najdobro e nagraden.

okno.mk30

Marfiev Zakon

� TILISOV ORGANIZACIONEN PRINCIPAko ne{to suredi{, znae{ kade e, no nikoga{ nema da ti treba.

Ako ne go suredi{, }e ti treba, no nikoga{ ne }e znae{ kade e.

�OVENOV ZAKON ZA SEKRETARKI[tom sedne{ da se napie{ kafe, {efot }e pobara da napravi{

ne{to {to trae tokmu tolku da se oladi kafeto.

� SANDILANDOV ZAKONNenadejno dobienoto slobodno vreme sekoga{ zaludno se gubi.

� SKOTOV ZAKON ZA BIZNISNikoga{ ne minuvaj niz hodnikot na upravnata zgrada bez list

hartija vo raka.

� HARBUROV ZAKONKraen rok e edna nedela po planiraniot kraen rok.

� PRV EDIEV ZAKON ZA BIZNISNikoga{ ne pregovaraj pred 10 nautro nitu pak posle 4 popladne.

Pred 10 izgleda{ premnogu napnato, a posle 4 mislat deka si

o~aen.

� DRUMONDOV ZAKON ZA VRABOTUVAWEIdealniot kandidat se pojavuva eden den po vrabotuvawe na

prose~niot.

� GLUKOV PRV ZAKONNa koja i strana da se zavrti{ koga vleguva{ vo lift, kop~iwata

}e bidat na sprotivnata.

okno.mk 31

Marfiev Zakon

� LIN^OV ZAKON[tom go spu{ti{ baga`ot liftot stignuva.

� PINTOV ZAKON[tom napravi{ nekomu usluga, toa }e stane tvoja rabota.

� VTOR KONOROV ZAKONAko dokumentot e doverliv, }e go zaboravi{ vo ma{inata za

fotokopirawe.

okno.mk32

Marfiev Zakon

Tvore^kA i iSTrA@UvA^kA MArfoLoGiJA

okno.mk 33

Marfiev Zakon

� PRVIOT ZAKON ZA LABORATORISKA RABOTAVrelata epruveta izgleda isto kako i ladnata.

� ZAKONOT NA MENHNi{to tolku ne ja pomaga inovacijata kolku nevozmo`nosta za

proverka.

� VELILINDOVITE ZAKONI ZA EKSPERIMENTIRAWE1. Dokolku povtoruvaweto na eksperimentot mo`e da dade

razli~ni rezultati, testiraj samo edna{.

2. Dokolku grafi~kiot prikaz na eksperimentot treba da bide

prava linija, najdi podatoci za samo dve to~ki.

� VTORIOT POSTULAT NA TUMBLesno razbirlivata, rabotno prifatlivata nevistinitost e

pokorisna od kompliciranata i nesfatliva vistina.

� PRVIOT ZAKON NA XONSNekoj {to dava zna~itelen pridones kon odredeno pole na

istra`uvawa, ostanuvaj}i dovolno dolgo na toa pole, stanuva

ko~nica na napredokot vo oblasta vo direktna proporcija so

va`nosta na svojot originalen pridones.

� PRAVILO NA LEWIROTNema takvo ne{to kako {to e prava linija.

� PETTIOT ZAKON ZA NEDOVERBADa se gre{i e ~ove~ki, no za stvarno da se zaglavi potreben e

kompjuter.

okno.mk34

Marfiev Zakon

� NA^ELOTO NA [ONapravi sistem {to mo`e i budala da go koristi, pa }e ti se

slu~i samo budala da saka da go koristi.

� ZAKON ZA IZOPA^ENOSTA NA PRIRODATANe mo`e{ odnapred uspe{no da odredi{ koja strana od lebot

treba da se nama~ka so puter.

� ZAKON ZA SELEKTIVNA GRAVITACIJAPredmetot }e padne taka da predizvika najgolema {teta.

Xeningov korolar:

Verojatnosta lebot da padne od stranata nama~kana so puter e

pravo proporcionalna so cenata na }ilimot.

Klipstejnov korolar:

Najne`niot del }e bide onoj {to }e padne.

� ANTONIEVIOT RABOTNI^KI ZAKONSekoj ispu{ten alat }e se istrkala vo najnedostapniot agol od

rabotilnicata.

Korolar:

Na patot kon toj agol, sekoj ispu{ten alat sekoga{ prvo }e te

yvekne po no`nite prsti.

� SATINGEROV ZAKONRaboti podobro ako go vklu~i{.

� LOVERIEV ZAKONAko se zaglavi ­ primeni sila. Ako se skr{i, ionaka treba{e da

se zameni.

okno.mk 35

Marfiev Zakon

� ANTONIEV ZAKON ZA SILATANemoj so sila, zemi pogolem ~ekan.

� KANOVA AKSIOMAKoga seto drugo }e zaka`e, pro~itaj go upatstvoto.

�MAJNEROV ZAKONNikoj ne gi zabele`uva golemite gre{ki.

� ROBERTSONOV ZAKONGarancijata za kvalitet ni{to ne garantira.

� EDVARDSOV ZAKON ZA VREME I NAPORNAPOR h VREME = KONSTANTA

1. Ako e dadeno dolgo vreme ne{to da se napravi, po~etniot

napor }e bide mal.

2. So smaluvawe na raspolo`livoto vreme, naporot se zgolemuva

kon beskrajnost.

Posledica: Koga ne bi postoela "minuta do dvanaeset", ni{to ne

bi bilo napraveno.

� VILOGBIEV ZAKONKoga se obiduva{ nekomu da mu poka`e{ deka ma{inata ne

raboti, taa }e raboti.

�OSNOVEN ZAKON ZA KONSTRUKCIIOtse~i podolgo i ufrli go na mestoto.

�MEISNEROV ZAKONSekoj proizveduva~ e posleden koj }e go koristi sopstveniot

proizvod.

okno.mk36

Marfiev Zakon

�MAKFERSONOVATA TEORIJA ZA ENTROPIJAPomalku energija e potrebno predmetot da se izvadi od

le`i{teto otkolku da se vrati vo nego.

�OP[T ZAKONHaosot vo svetot sekoga{ se zgolemuva.

� PRV [RANKOV ZAKONAko ne raboti, zgolemi go.

Posledica: kolku e pogolemo, pote{ko se zabele`uva deka ne

raboti.

� BITONOV POSTULAT ZA POSLEDEN ZBOR VO ELE-KTRONIKATAAko razbira{, zastareno e.

�MANUBAEVI ZAKONI ZA PROGRAMERI1. Ako modifikacijata na programerot za postoe~kiot program

raboti, toa verojatno ne e ona {to korisnikot go bara.

2. Korisnicite ne znaat {to navistina sakaat, no znaat {to ne

sakaat.

� JOSEOVA AKSIOMANi{to ne e taka privremeno kako ona {to se smeta za trajno.

Pouka: Ni{to ne e taka trajno kako ona {to se smeta za

privremeno.

� RAPOV ZAKON ZA REPRODUKCIJA NA PREDMETIAko ne{to rasklopi{ i sklopi{ dovolen broj pati, na krajot }e

ima{ dve.

�FRIVALOV ZAKONEdinstveno budala mo`e da povtori ona {to }e napravi druga

budala.

okno.mk 37

Marfiev Zakon

� SOUDEROV ZAKONPovtoruvaweto ne ja vtemeluva nepobitnosta.

� HANGIEV ZAKONKolku e istra`uvaweto potrivijalno, pogolem broj lu|e }e go

~itaat i }e se slo`at so nego.

Pouka: Kolku e istra`uvaweto pova`no, pomalku lu|e go

razbiraat.

� PRIGODEN VODI^ ZA MODERNI NAUKI1. Ako e zeleno ili mrda, toa e biologija.

2. Ako smrdi, toa e hemija.

3. Ako ne funkcionira, toa e fizika.

� KEFEROVI PRO[IRUVAWA NA VODI^OT4. Ako e nesfatlivo, toa e matematika.

5. Ako e besmisleno, toa e ekonomija ili psihologija.

�MAKBETOV KOMENTAR ZA EVOLUCIJATA Najdobrata teorija ne e sama po sebe dobra teorija.

� PRINCIP NA SIGURNOSTRazlikata me|u prirodnite zakoni i Marfieviot e vo toa {to

mo`e{ da smeta{ deka ne{tata po zakonite na prirodata sekoj

pat }e te zafrknat na ist na~in.

� PRV ZAKON ZA FIZIKA NA ̂ ESTICIKolku e pokratok ̀ ivotniot vek na ~esticata, tolku se pogolemi

tro{ocite za nejzino proizveduvawe.

� VTOR ZAKON ZA FIZIKA NA ̂ ESTICIOsnovnite gradbeni sostojki na materijata ne se javuvaat vo

prirodata.

okno.mk38

Marfiev Zakon

� AJN[TAJNOVA ZABELE[KADokolku matemati~kite teoremi se odnesuvaat na realnosta, tie

ne se sigurni; dokolku se sigurni, ne se odnesuvaat na realnosta.

�FELSONOV ZAKONKradewe na ne~ija ideja e plagijat, kradewe od pove}e e

istra`uvawe.

�MEREDITOV ZAKON ZA PRE@IVUVAWE VO U^ILI[TENikoga{ nemoj da dozvoli{ klasniot da znae deka postoi{.

� ELARDOV ZAKONKoj saka da u~i, }e u~i.

Koj ne saka da u~i, }e rakovodi so firmi.

Nesposobnite da u~at i da rakovodat so firmi }e upravuvaat so

{kolstvoto i stopanstvoto dodeka ne gi dovedat do kolaps.

� VILEOV ZAKON ZA PREDAVA^INikoj ne slu{a dodeka ne napravi{ gre{ka.

� SEGEROV ZAKONS$ {to e vo zagradi mo`e da se zanemari.

� VEINEROV ZAKON ZA BIBLIOTEKINe postojat odgovori, tuku samo upatstva za barawe.

�MAIEROV ZAKONAko faktite ne se vo sklad so teorijata, moraat da se otstranat.

Korolari:

1. [to pogolema teorija, toa podobro.

okno.mk 39

Marfiev Zakon

2. Eksperimentot mo`e da se smeta za uspe{en ako ne mora da

se otfrlat pove}e od 50% na dobienite merewa za da se dobie

sovpa|awe so teorijata.

� ZAKONOT NA VILIJAMS I HOLANDAko se soberat dovolno podatoci, so statisti~ki metodi mo`e da

se doka`e bilo {to.

� PEROOV ZAKONRe{enieto na problemot ja menuva prirodata na problemot.

� PETEROVOTO PLACEBOGram imix vredi kilo vistinski sposobnosti.

� SPARKOVITE DESET PRAVILA ZA VODA^ITE NA PROEKTITE1. Trudi se da izgleda{ stra{no va`no.

2. Obidi se da bide{ gledan so zna~ajni lu|e.

3. Zboruvaj avtoritativno; vo sekoj slu~aj, izlo`uvaj samo jasni

i provereni fakti.

4. Ne vleguvaj vo raspravii; no ako te prikle{tat, postavi

irelevantno pra{awe, a potoa navali si se zadovolno sme{kaj}i

se dodeka tvojot protivnik se obiduva da razbere {to se slu~uva

­ potoa brzo promeni ja temata.

5. Vnimatelno slu{aj dodeka drugite raspravaat za problemot.

Fati se za nekoe ofucano tvrdewe i so nego pokopaj gi.

6. Ako podredeniot ti postavi umesno pra{awe, pogledni go

kako da slegol od umot. Koga }e go spu{ti pogledot, postavi mu go

istoto pra{awe so drugi zborovi.

7. Dofati sjajno naimenuvawe, no dr`i se von vidokrugot i bidi

von sredi{teto na vnimanieto.

8. ̂ ekori brzo koga si von kancelarijata ­ toa gi sveduva

okno.mk40

Marfiev Zakon

pra{awata na podredenite i nadredenite na minimum.

9. Sekoga{ dr`i ja vratata na kancelarijata zatvorena. Toa kaj

posetitelite pravi odbramben stav, a plus ostava vpe~atok deka

neprekinato ima{ va`ni sostanoci.

10. Site naredbi izdavaj gi usmeno. Nikoga{ ne zapi{uvaj ni{to

{to bi mo`elo da vleze vo "dosieto Perl Harbur".

� PUTOV ZAKONSo tehnologijata dominiraat dva vida na lu|e:

Tie koi sfa}aat so {to ne upravuvaat.

Tie koi upravuvaat so ona {to ne go sfa}aat.

okno.mk 41

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk42

Marfiev Zakon

Dr@AvnA i ekonoMSkA MArfoLoGiJA

okno.mk 43

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA LIBERMANSite la`at; no nema vrska, ionaka nikoj ne slu{a.

� PRVITE DVA POLITI^KI PRINCIPI NA TOD1. Bez ogled {to vi zboruvaat, nikoga{ ne ja zboruvaat celata

vistina.

2. Bez ogled za {to zboruvaat, zboruvaat za pari.

� ZAKONOT NA EVANSAko uspeva{ da go so~uva{ prisustvoto na duhot koga site okolu

tebe se zagubeni, toga{ edinstveno ti ne go razbira{ problemot.

� GLIMOVATA FORMULA ZA USPEHTajnata na uspehot e vo iskrenosta.

Koga edna{ si ja izbegnal, si uspeal.

� PRAVILO NA HELGAKa`i ne, a potoa pregovaraj.

� BRAUNOVO PRAVILO ZA LIDERSTVONajdobar na~in da uspee{ vo politikata e da najde{ tolpa

narod {to odi nekade i da zastane{ na ~elo.

� PRAVILO NA ZAKONOTAko faktite se protiv tebe, sobori go zakonot.

Ako e zakonot protiv tebe, sobori gi faktite.

Ako i faktite i zakonot se protiv tebe, vreskaj do besvest.

� VALTONOV ZAKON ZA POLITIKATAGlupakot i negovite pari obi~no pobeduvaat na izborite.

okno.mk44

Marfiev Zakon

� PETTO PRAVILO NA POLITIKATAKoga na politi~arot }e mu svetne ideja, obi~no e lo{a.

� VILKIEV ZAKONDobra parola mo`e da ja zapre analizata za slednite pedeset

godini.

�[ERMANOVO PRAVILO ZA KONFERENCII ZA PE^ATObjasnuvawe za katastrofata dava zamenikot.

� PETTI RO^EOV ZAKON Sekoja dr`avna kampawa zavr{uva so izmama.

�MILEROV ZAKONIsklu~ocite go potvrduvaat praviloto i go optovaruvaat buxetot.

� BU^VALDOV ZAKONKoga ekonomijata se poprava, seto ostanato se vlo{uva.

okno.mk 45

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk46

Marfiev Zakon

SMeTkovoDoLoGiJA

okno.mk 47

Marfiev Zakon

� NA^ELO NA NARA^UVAWESredstvata neophodni za v~era{niot eksperiment, ne smeat da se

nara~aat podocna od utre na pladne.

� KEOPSOV ZAKONNikoga{ ni{to ne se gradi na vreme nitu vo ramkite na

predvideniot buxet.

� XONOVIOT KOLATERALEN KOROLARZa da dobie{ kredit, mora{ najnapred da doka`e{ deka ne ti e

potreben.

� PAULGOV ZAKONVo Amerika ne e rabotata vo toa kolku ne{to ~ini, tuku kolku so

kupuvaweto si za{tedil.

� ZLATNO PRAVILO NA UMETNOSTITE I NAUKITEKoj ima zlato, gi odreduva pravilata.

� GUMIXEOV ZAKONKoli~estvoto stru~nost e obratno proporcionalno so brojot na

izjavite koi op{tinarite gi sfatile.

� VAJNBERGOV KOROLARStru~wakot e li~nost koja gi izbegnuva sitnite gre{ki dodeka se

strupoluva vo golema zabluda.

� KLARKOV PRV ZAKONKoga istaknat no postar nau~nik tvrdi deka ne{to e mo`no,

re~isi bez somnevawe toj e vo pravo. Koga }e izjavi deka ne{to e

nevozmo`no, mnogu verojatno deka e vo krivo.

okno.mk48

Marfiev Zakon

� KLARKOVIOT TRET ZAKONNiedna dovolno razviena tehnologija ne se razlikuva od magija.

� ZAKON ZA SUPERIORNOSTAPo~etniot primer na superiorniot princip sekoga{ mu e

inferioren na razvieniot primer na inferiorniot princip.

� BARTOVA DISTINKCIJAPostojat dva vida lu|e: onie {to gi delat lu|eto na dva vida i

tie {to toa ne go pravat.

� VAJNBERGOV VTOR ZAKONKoga graditelite bi gi gradele zgradite kako {to programerite

gi pi{uvaat programite, prviot klukajdrvec {to bi naletal bi

ja uni{til civilizacijata.

okno.mk 49

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk50

Marfiev Zakon

nAPreDnA MArfoLoGiJA

okno.mk 51

Marfiev Zakon

� VEBEROVATA DEFINICIJAStru~wak e onoj koj znae s$ pove}e i pove}e za s$ pomaloto i

pomaloto dodeka ne doznae apsolutno s$ za ni{toto.

�MAKSIMATA NA MACZaklu~okot e mestoto kade {to si se izmoril od razmisluvaweto.

�FAGINOVOTO PRAVILO ZA MINATO PREDVIDU-VAWEDocnoto sfa}awe e egzaktna nauka.

� PRVOTO PRAVILO NA ISTORIJATAIstorijata ne se povtoruva ­ istori~arite ednostavno se pov­

toruvaat me|usebno.

� HOUKINSOVATA TEORIJA ZA PROGRESProgresot ne se sostoi vo zamenata na pogre{na teorija so to~na.

Toj se sostoi vo zamenata na pogre{nata teorija so druga, ponep­

rimetno pogre{na.

� HANTOVIOT ZAKONSekoja golema ideja ima falinka ednakva ili pogolema od go­

leminata na samata ideja.

� HANLONOVIOT REZNikoga{ ne & go pripi{uvaj na zlonamernosta ona {to adekvatno

mo`e{ da go objasni{ so gluposta.

� HOROVICOVO PRAVILOMudrosta se sostoi vo toa da znae{ koga da ja izbegne{

perfekcijata.

� DE NEVERSOV ZAKON ZA DEBATADva monologa ne ~inat dijalog.

� EMERSONOVA ZABELE[KAVo rabotata na sekoj genij gi prepoznavame sopstvenite

otfrleni idei.

okno.mk52

Marfiev Zakon

� HIRAMOV ZAKONAko konsultira{ dovolen broj eksperti, mo`e{ da potvrdi{

sekakvo mislewe.

� ZAKON NA LAS VEGASNikoga{ nemoj da se oblo`uva{ na gubitnikot zatoa {to misli{

deka sre}ata }e po~ne da go slu`i.

� VTOR ZAKON NA VAN ROJAko znae{ da razlikuva{ dobar od lo{ sovet, toga{ sovet ne ti

treba.

� ELIEV KLU^ ZA USPEHNapravi pobaruva~ka, pa ponudi.

� BRALEKOVO PRAVILO NA USPEHVeruvaj im samo na onie koi se podgotveni da gubat isto kolku i

ti koga rabotite }e trgnat naopaku.

� PRVIOT DEBATEN ZAKONNikoga{ ne se raspravaj so budala ­ lu|eto mo`ebi ne }e ja

voo~at razlikata.

� PRAVILO NA LORDOT FALKLANDKoga ne e neophodno da se donese odluka, neophodno e odlukata

da ne se donese.

� BORENOVI ZAKONI1. Koga si vo nedoumica, mrmori.

2. Koga si vo maka, najdi si zamena.

3. Koga si odgovoren, procenuvaj.

� PATONOV ZAKONPodobro dobar plan denes otkolku sovr{en plan utre.

okno.mk 53

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk54

Marfiev Zakon

AkADeMioLoGiJA

okno.mk 55

Marfiev Zakon

� ZAKONITE NA PRIMENETIOT U@AS1. Koga gi pregleduva{ svoite bele{ki pred ispit, najva`nite }e

bidat ne~itlivi.

2. Kolku pove}e u~i{ za ispitot, pomalku si siguren kakvi odgov­

ori }e baraat od tebe.

3. 80% od zavr{niot ispit }e bide zasnovano vrz propu{tenoto

predavawe za knigata {to ne si ja ~ital.

4. No}ta srede ispitot od srednovekovna istorija, profesorot

po biologija }e zadade 200 strani za podgotovka na kolokvium.

� ROMINGEROVITE PRAVILA ZA STUDIRAWE1. Kolku e poop{to imeto na kursot, pomalku }e nau~i{ na nego.

2. Kolku e pokonkretno imeto na kursot, podocna pomalku }e

mo`e{ da go koristi{.

� ROMINGEROVITE PRAVILA ZA PREDAVA^I1. Dokolku studentot po vtor pat pra{uva dali ste ja pro~itale

negovata analiza na knigata, toa zna~i deka ne ja ~ital knigata.

2. Dokolku za odreden ispit prisustvoto na nastavata bilo

zadol`itelno, brojot na otsutnite od ispitot drasti~no se zgo­

lemuva. Dokolku prisustvoto bilo nezadol`itelno, na ispitot }e

se pojavat lica {to dotoga{ nikoga{ porano ne ste gi videle.

okno.mk56

Marfiev Zakon

MeDiCinSkA MArfoLoGiJA

okno.mk 57

Marfiev Zakon

�[ESTTE PRINCIPI ZA PACIENTITE1. Toa {to lekarot go znae imeto na tvojata bolest ne zna~i deka

znae i {to e toa.

2. Kolku se pozdodevni i pozastareni spisanijata vo ~ekalnata,

dotolku pove}e ~eka{ na priem kaj lekarot.

3. Edinstveno vozrasnite imaat te{kotii so {i{encata "da se

~uva od deca".

4. Nikoga{ ne dostasuva potrebniot broj na tableti za posledni­

ot den na lekuvaweto.

5. Tabletite {to se zemaat so jadewe takvi se {to go smaluvaat

apetitot.

Pouka:

Duri i vodata e nevkusna koga se zema po nalog na lekarot.

6. Ako izgleda deka zdravstvenata sostojba ti se podobruva, tvo­

jot lekar verojatno stanuva bolen.

� KOMENTAROT NA LORDOT KOENIzvedlivosta na operacijata ne e najsilniot argument za nejzi­

nata izvedba.

� TELESKOVITE ZAKONI ZA BOLNI^KA NEGA1. Site {to ti se potrebni se nao|aat na drugiot kraj od holot.

2. Sposobnosta na lekarot e obratno proporcionalna so

mo`nosta da go dobie{.

3. Postojat samo dva vida na flasteri: onoj {to ne mo`e da se

zalepi i onoj {to ne mo`e da se odlepi.

4. Inekcijata za smiruvawe na bolki site ja baraat ednovre­

meno.

5. Site {to ja odbile inekcijata za smiruvawe na bolkite toga{

koga bila ponudena, }e ja baraat toga{ koga ste vo obikolka po­

radi davawe na tabletite za spiewe.

okno.mk58

Marfiev Zakon

SPorT - MA[koLoGiJA

okno.mk 59

Marfiev Zakon

� PRAVILOTO NA BREDALu|eto ~ii {to sedi{ta se najdaleku od preminot, sekoga{ sti­

gaat posledni.

�MOSEROVIOT ZAKON ZA EDEN OBI^EN GLEDA^Vozbudlivite nastani se slu~uvaat samo toga{ koga }e pogledne{

kon semaforot ili koga kupuva{ pleskavici.

�MI^ENLOVOTO PRAVILO ZA IDNITE PLANINARIKolku si poblisku do vrvot, planinata e postrma.

Frotingamovata pouka:

Planinata sekoga{ izgleda pobliska otkolku {to e.

� SMITOVITE ZAKONI ZA KARTAWE1. Koga ima{ katastrofalno lo{i karti, tvojot partner }e bara

od tebe da ja vodi{ igrata.

2. Dokolku se otka`e{, protivnikot imal poslabi karti.

3. Nikoga{ ne dobiva{ dobri karti toga{ koga treba da ja vodi{

igrata.

� PRVIOT ZAKON NA TODAko site imaat isti uslovi, ti gubi{.

Pouka:

Ako tvoite uslovi se popovolni, ti pak gubi{.

� ZAKONOT NA JENSENPobeduva{ ili gubi{, sekoga{ gubi{.

okno.mk60

Marfiev Zakon

MArfoLoGiJA nA PATUvAWeTo

okno.mk 61

Marfiev Zakon

�OLIVEROVIOT ZAKON ZA LOKACIJABez ogled kade si trgnal, tuka si.

� ZAKONOT ZA @IVOTNIOT PATDokolku s$ odi kon tebe, se nao|a{ vo pogre{na lenta.

� PRAVILATA NA ATENA ZA VOZA^KA QUBEZNOSTDokolku nekoe vozilo propu{ti{ pred sebe, toga{:

a) toa vozilo }e bide poslednoto {to }e ja mine ̀ elezni~kata

pruga, a ti pred rampata }e go ~eka{ dolgiot i baven voz; ili

b) obajcata imate isto odredi{te, no onoj {to si go propu{til }

e go zazeme poslednoto slobodno mesto za parkirawe.

� LEMAROVIOT POSTULAT ZA PARKIRAWEAko za sekoj slu~aj parkira{ {est blokovi podaleku, }e najde{

dve prazni mesta tokmu pred vlezot vo zgradata.

� GREJOVIOT ZAKON ZA AVTOBUSIAvtobusot koj nikako da stigne, }e go pristigne patnikot koj

rezignirano otpe{a~il tolku blisku do odredi{teto {to ve}e

nema smisla da se ka~uva vo avtobusot.

� DREJOVIOT ZAKON ZA BIOLOGIJATA NA AVTOPA-TOTPrviot insekt {to }e naleta vrz ~istiot vetrobran, }e udri tok­

mu pred tvoite o~i.

�FEMOOVIOT ZAKON ZA POPRAVAWE MOTORIAko ne{to ti ispadne, nikoga{ ne stiga do zemjata.

okno.mk62

Marfiev Zakon

MArfoLoGiJA nA kUPoProDA@BATA

okno.mk 63

Marfiev Zakon

� HEDLIEVITE ZAKONI ZA KUPUVAWE NA OBLEKA1. Ako ti se dopadne, go nemaat tvojot broj.

2. Ako ti se dopadne i go imaat tvojot broj, ne ti stoi.

3. Ako ti se dopadne i ti stoi, nema{ dovolno pari.

4. Ako ti se dopadne, ti stoi i mo`e{ da plati{, }e ti se rasipe

pri prvoto oblekuvawe.

okno.mk64

Marfiev Zakon

MArfoLoGiJA nA DoMA]inSTvoTo

okno.mk 65

Marfiev Zakon

� SEDUM ZAKONI ZA KONFUZIJA VO KUJNA1. Pove}efunkcionalnite aparati ne izvr{uvaat najprosti rabo­

ti.

Pouka:

Kolku e poskap aparatot, poretko }e go koristi{.

2. Kolku e poprosto upatstvoto (npr. "pritisni tuka"), tolku e

pote{ko da se otvori kutijata.

3. Vo semejnata recepta, otkriena vo stariot "Gotva~",

koli~estvoto na najva`nata sostojka }e bide ne~itlivo.

Pouka:

Ne~itlivosta se otkriva duri toga{ koga se izme{ani site drugi

sostojki.

4. Bilo {to da mu dodade{ na jadeweto poradi ispravawe na

napravenata gre{ka, samo u{te pove}e }e ja slo{i{ rabotata.

5. Sekoga{ }e dobie{ komplimenti za jadeweto koe }e go

podgotvi{ so najmalku napor.

Primer:

Ako podgotvuva{ "polneta patka", }e dobie{ pofalba za

pr`eniot kompir.

6. Najvnimatelno izbraniot za~in od specijalnata prodavnica }

e bide tokmu onoj na koj{to tvojot gostin e alergi~en.

7. Kolku pove}e vreme i energija }e potro{i{ za podgotovka na

ru~ekot, pogolemi se {ansite gostite celo vreme da diskutiraat

za nekoi drugi svoi ru~eci.

� ZAKONITE NA VREDNATA GOTVA^KA1. Ako se pra{uva{ dali mesoto e izneseno od rernata,

ne e.

2. Ako se pra{uva{ dali si zaboravil da go isklu~i{ aparatot

za kafe, si zaboravil.

3. Ako se pra{uva{ dali treba da se kupat leb i jajca na vra}

awe doma, treba.

4. Ako se pra{uva{ dali ima{ dovolno pari da go izvede{ se­

mejstvoto na ve~era, nema{.

okno.mk66

Marfiev Zakon

� HAMILTONOVOTO PRAVILO ZA ̂ ISTEWE NA STAK-LENI PREDMETIFlekata {to ja ~isti{ sekoga{ e od drugata strana.

Posledica:

Dokolku flekata e od vnatre{nata strana, ne mo`e{ da & pri­

jde{.

� ZAKONOT NA VAN ROJNeskr{livata igra~ka slu`i za kr{ewe na drugite igra~ki.

� VICLINGOVITE ZAKONI ZA NASLEDNI OSOBINI1. Deteto koe neprekinato drdori, neotpoviklivo }e odbie da

izusti i eden zbor koga toa se bara od nego pred gostite.

2. Srame`livoto, introvertno dete, }e go izbere javnoto mesto

so najmnogu lu|e za da mo`e glasno da gi prika`e novonau~enite

pcosti.

� ISKEOVATA POUKA ZA STUDENTSKI MENZI(od PARKINSONOVIOT ZAKON)Stomakot se {iri dodeka ne mu se prilagodi na koli~estvoto od

raspolo`liva hrana.

� PRINCIPOT NA BANANATAAko kupi{ nedozreani banani, niedna nema da ostane za da

sozree.

Ako kupi{ zreli banani, tie }e izgnijat pred da gi izede{.

� BALANSOVIOT ZAKON ZA RELATIVNOSTKolku e dolga edna minuta zavisi od toa od koja strana na vrata­

ta na WC­to se nao|a{.

okno.mk 67

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA POVTORUVAWETOAko si gledal samo edna epizoda od nekoja TV serija, pa odlu~i{

da ja gleda{ reprizata na serijata, pak }e ja gleda{ istata epi­

zoda.

� ZAPLETKANCIJATA NA KOVA^Pogre{niot broj nikoga{ ne e zafaten.

� PAULOV ZAKONOd podot ne mo`e{ da padne{.

� ^ADMANOV KOMENTAR ZA PAULOVIOT ZAKONNa decata im se potrebni tri godini da go nau~at Pauloviot

zakon.

� RINGVALDOV ZAKONSekoja horizontalna povr{ina nabrzo stanuva prenatrupana.

� ANANAS PRINCIPNevozmo`no e da se oddelat najdobrite od najlo{ite delovi.

� DINEROVA DILEMA^istata vratovrska go privlekuva specijalitetot na restoranot.

� TISEOV ZAKON ZA MA^KAWEKolku pomek leb, tolku potvrd puter.

� BELOVA TEOREMAKoga teloto }e se potopi vo voda, telefonot zayvonuva.

okno.mk68

Marfiev Zakon

� VUDSIDEOV ZAKON ZA BAKALNICIKesata koja }e se skine e onaa vo koja se jajcata.

� STICEROV PRINCIP ZA ODMORKoga se pakuva{ za odmor, ponesi dvojno pomalku obleka i

dvojno pove}e pari.

� PRAVILO ZA DOMA[NI GALENI^IWASeedno od koja strana na vratata e ku~eto ili ma~eto ­ od

pogre{na e.

� HOROVICOV ZAKONKoga i da go vklu~i{ radioto }e gi slu{ne{ samo poslednite

tonovi na svojata omilena pesna.

�@ERARDOV ZAKONKoga si pozitiven na tekovna smetka, naplatata na ~ekovite

stignuva za dve­tri nedeli. Koga si vo minus, naplatite

stignuvaat preku no}.

� SEJMUROV PRINCIP ZA INVESTIRAWENikoga{ ne investiraj vo ne{to {to jade.

� PRV PANTUSOV ZAKONKnigata koja denes skapo si ja platil, utredenta }e se objavi vo

evtino xebno izdanie.

� RILIEVI ZAKONIa) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 1. ne znaat deka postoi

kniga 2.

b) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 2. ve}e ja nemaat

knigata 1.

v) Ed Marfi ne slu{nal ni za edna od ovie dve knigi.

okno.mk 69

Marfiev Zakon

�FINMANOV OSNOVEN PRINCIP ZA CENKAWEOna {to ti se dopa|a nikoga{ ne e na rasproda`ba.

� BAKEROVA POUKA OD FINMANOVIOT PRINCIPNikoga{ ne ti se dopa|a ona {to mo`e{ da si go dozvoli{.

�MARAEVI ZAKONI1. Nikoga{ ne go pra{uvaj berberot dali ti treba

potstri`uvawe.

2. Nikoga{ ne go pra{uvaj prodava~ot dali negovata cena e

dobra.

okno.mk70

Marfiev Zakon

SoCio - MArfoLoGiJA (^ovekoLoGiJA)

okno.mk 71

Marfiev Zakon

� ARTUROVITE ZAKONI ZA QUBOVTA1. Lu|eto do koi dr`i{ zadol`itelno gi potse}a{ na nekoj drug.

2. Qubovnoto pismo koe kone~no si go pratil, }e zadocni pri

ispra}aweto dovolno dolgo za od tebe da napravi budala.

3. Romanti~noto odnesuvawe na drugi lu|e deluva poetski i voz­

budlivo. Sopstvenite romanti~ni gestovi deluvaat glupavo i

nespretno.

� TOMSOVIOT ZAKON ZA BRA^NOTO BLA@ENSTVODol`inata na brakot e obratno proporcionalna so tro{ocite na

svadbata.

� BEDFELOUVOTO PRAVILOOnoj koj 'rka sekoga{ zaspiva prv.

� GILENSOVITE (aseksualni) ZAKONI ZA O^EKUVAWETO1. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi sostanok "na nevideno" zatoa

{to dobro zvu~i preku telefon.

2. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi nekoja li~nost zatoa {to do­

bro izgleda odzadi.

� UBEDUVAWETO NA FARMERAko vo sabota no}e see{ zob* ­ vo nedela moli se da ne rodi.

� RONOVITE SOGLEDUVAWA ZA TINEJXERITE1. Babulicite ne se pojavuvaat s$ do momentot koga ima{ zaka`an

sostanok.

2. Grebnatinkata na gramofonskata plo~a sekoga{ se nao|a na

pesnata koja najmnogu ja saka{.

okno.mk72

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA XEKOBSDa se gre{i e ~ove~ki ­ da se butne vinata vrz drug e u{te

po~ove~ki.

� SOVETOT NA EDELSTAJNNe se gri`i {to mislat drugite za tebe. Tie se prezafateni so

gri`ata {to ti misli{ za niv.

� ZAKONOT NA MEDERBilo {to da ti se slu~i, toa ve}e im se slu~ilo na site {to gi

znae{, i toa u{te polo{o.

� ZAKONOT NA BOKLEJGKoj posleden se smee ­ ne go razbral vicot.

� BAJFILDOVO NA^ELOVerojatnosta mlad ma` da sretne po`elna i primamliva mlada

`ena raste so pira mi dalna progresija koga toj e ve}e vo dr u­ ­

{tvo so: 1. svojata devojka, 2. svojata ̀ e­na, 3. pozgoden i pobogat

ma{ki prijatel.

�FARBEROVIOT ̂ ETVRTI ZAKONNu`data e majka na ~udnoto dru{tvo vo krevetot.

� ZAKONOT NA KAPETANOT PENISite lu|e mo`e{ da gi zala`uva{ nekoe vreme, nekoi lu|e celo

vreme, no MAMA ne mo`e{ da ja izmami{.

� KACOV ZAKONLu|eto i narodite }e se odnesuvaat razumno koga }e gi iscrpat

site drugi mo`nosti.

okno.mk 73

Marfiev Zakon

� VIKEOV ZAKON^ovek bez religija e kako riba bez velosiped.

� PETTO PRAVILOPreseriozno si se sfatil samiot sebesi.

� HARTLIEV PRV ZAKONNe e te{ko kowot da se donese na poilo, no da se postigne da

pliva grbno, e toa e ve}e ne{to.

� VAJTEOVA TEOREMA ZA [TREKNATOSTKolku porano i so {to pove}e podrobnosti objavi{ lo{a vest,

toa podobro.

okno.mk74

Marfiev Zakon

MeTA - ZAkoni i Se[ToLoGiJA

okno.mk 75

Marfiev Zakon

� ZAKONOT NA XOVANIBrojot na zakonite se zgolemuva dodeka ne se ispolni

raspolo`liviot prostor za objavuvawe.

� BLAGOSLOVOT NA LEO ROXERS KON VTOROTO IZDANIEAko ne{to vredi da se tera, vredi i da se pretera.

� AKSIOMOT NA DU[ARMDokolku nekoj go nabquduva svojot problem dovolno detalno, }e

se prepoznae i sebesi kako del od toj problem.

� POSLEDNIOT ZAKONAko nekolku raboti koi mo`ele da trgnat naopaku toa ne go

napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

� XONSONOV VTOR ZAKONAko vo tekot na pove}e meseci se slu~at samo tri op{testveni

nastani vredni vnimanie, site }e padnat vo ista ve~er.

�@AKINOVIOT POSTULAT ZA DEMOKRATSKA VLADANi~ij ̀ ivot, sloboda ili sopstvenost ne se sigurni dodeka

zakonodavecot zasedava.

� ^ER^ILOVIOT KOMENTAR ZA ̂ OVEKOTOd vreme navreme ~ovekot se sprepnuva od vistinata, no vo

golemiot broj slu~ai toj si se pribira i prodol`uva.

� VALASOVO ZAPAZUVAWES$ e vo sostojba na krajna ra{rafenost.

okno.mk76

Marfiev Zakon

�OLIVEROV ZAKONIskustvo e ne{to so {to se zdobiva{ duri toga{ koga ve}e ne ti

treba.

� PRVO PRAVILO NA PATOLOGIJATAPogolemiot del od proodenite pati{ta ne vodi nikade.

� LORD BALFOROVO TVRDEWENi{to ne e koj znae kolku va`no, a mnogu malku ne{ta se

voop{to va`ni.

okno.mk 77

Marfiev Zakon

Ilustracija: VÉRONIQUE JOFFRE

okno.mk78

Marfiev Zakon