Privatizacija javne infrastrukture in ZVEtL

dr. Matija Damjan

Nepremično premoženje v družbeni lastnini, namenjeno splošni oziroma javni rabi

Preoblikovanje družbene lastnine

Premoženje v zasebni lasti posameznikov oz. pravnih oseb

Javna raba ni več mogoča oz. jo lastnik lahko prepove

Oris problematike

Varstvo javne infrastrukture

Prejšnji sistem: dobrine v splošni rabi so družbena lastnina posebno varstvo izhaja že iz splošnih predpisov

Sedanji sistem: obstaja le ena oblika lastninske pravice potrebni posebni predpisi za varstvo javnega premoženja

Poseben režim varstva družbene lastnine

Prehod upravičenj samo na podlagi pisnega samoupravnega sporazuma ali pogodbe

Ni mogoča neodplačna odtujitev iz družbene lastnine

Dobrine v splošni rabi niso v pravnem prometu

Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini se pridobi samo pravica uporabe

Družbene pravne osebe smejo prodati stavbe in njihove dele civilnim osebam samo na javni dražbi

Na družbeni lastnini ni mogoče priposestvovati lastninske pravice; omejeno priposestvovanje služnosti

Sedanji režim varstva “javne lastnine” Pojem javnega dobra◦ ob enakih pogojih uporablja vsak◦ možna posebna pravica uporabe◦ pravni promet samo s to pravico◦ ni priposestvovanja lastninske pravice

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin◦ uporaba, upravljanje in razpolaganje s premoženjem

subjektov javnega prava◦ zagotavljanje gospodarnosti, preglednosti in javnosti

Zakon o javnih cestah◦ pravice uporabe na javnih prometnih površinah

Dan prenehanja družbene lastnine Ne preneha že z uveljavitvijo Ustave (23.12.1991)

UZIU, UZITUL: prejšnji predpisi se še naprej uporabljajo

Lastninjenje ureja vrsta področnih zakonov: Ni enotne časovne točke preoblikovanja

Do preoblikovanja vsake konkretne nepremičnine v zasebno lastnino zanjo velja pravni režim družbene lastnine

Predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) Zakon o zavodih (ZZ) Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK) Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL) Zakon o varstvu okolja (ZVO) Zakon o vodah (ZV-1) Zakon o zadrugah (ZZad) Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZG) Stanovanjski zakon (SZ) Zakon o športu (ZSpo) Zakon o gasilstvu (ZGas) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju (ZPIZ-B) Zakon o sodiščih (ZS) Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL) Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov

Slovenije (ZLNZSS) Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)

Zapleti v postopkih lastninjenja

Vpis lastnine na neupravičeno osebo

Napačna ugotovitev obsega pravic pri pretvorbi v lastnino

Naknadni promet z nepremičninami in zaupanje v zemljiško knjigo

Opustitev vpisa imetnika pravic v zemljiški knjigi Do preoblikovanja družbene lastnine pride

neposredno na podlagi zakona

Potrebna še uskladitev vpisov v z.k.◦ na predlog lastnika in pisne izjave o pridobitvi lastnine◦ po uradni dolžnosti na podlagi ugotovitvene odločbe

državnega/občinskega organa

Novi lastniki pogosto dolgo časa niso poskrbeli za vpis v z.k. z.k. stanje ostalo neažurno, vendar uporabljeno kot podlaga za lastninjenje po ZLNDL

Vpis lastnine na neupravičeno osebo

ZLNDL: vknjiženi imetnik pravice uporabe postane lastnik

Ko lastniki po specialnih zakonih še niso bili vpisani, je prišlo do lastninjenja po ZLNDL –materialno napačno, če vknjižen drug subjekt

ZLNDL pogosto uporabljen kot primarni, ne kot subsidiarni predpis o lastninjenju nepremičnin

Stanje pravic na presečni dan

Pripadnost pravice uporabe kot podlage za vpis lastnine treba presojati po starih predpisih

Vpis pravice uporabe v z.k. ni konstitutiven, pravica se pridobi že z odločbo/ pogodbo/ samoupr. sporazumom

Opustitev posesti lahko pomeni izgubo pravice

zemljiškoknjižno stanje ni vedno točno

Izgradnja javne infrastrukture Zemljišča v družbeni lastnini začasno

dodeljena družbeni pravni osebi zaradi nameravanih bodočih gradenj z obveznostjo povratnega prenosa

Nepremičnine predane javni uporabi, ni pa odmere parcel in povratnega prenosa

dejanska uporaba prevlada nad vpisom pravice uporabe v z.k.

Pretvorba upravičenj v lastnino

Pravica uporabe ni enovit pojem in po upravičenjih ni identična lastnini

Pravica uporabe lahko “obremenjena” z namenom, zaradi katerega je bila dodeljena

Treba upoštevati tudi pri lastninjenju: javna infrastruktura ne sme postati zasebna

Mogoča izbrisna tožba

Naknadni promet z nepremičninami

Novi “lastnik” javne infrastrukture razpolaga z vpisano pravico, pridobitelj se sklicuje na dobroverno pridobitev zaradi zaupanja v zemljiško knjigo

V pogojih neurejene zemljiške knjige dobra vera obsega tudi poznavanje izvenknjižnega stanja(dejanska javna raba nepremičnin)

Ni se mogoče sklicevati na nepoznavanje predpisov, ki urejajo pridobitev lastnine mimo vpisov v zemljiško knjigo.

Soobstoj pravic na nepremičnini

Za družbeno lastnino ne velja načelo superficies solo cedit

Ob lastninjenju zemljišča imetnik pravice uporabe na zemljišču ne postane nujno tudi lastnik objekta

271. člen SPZ ureja položaj, ko je na isti nepremičnini več imetnikov pravic: lastnik zgradbe pridobi (trajno) stavbno pravico

Zakon o javnih cestah 85. člen:◦ Zemljišče, ki je bilo uporabljeno za gradnjo ali

rekonstrukcijo javne ceste, pa ni bilo vpisano v z.k. kot družbena lastnina, se vpiše v z.k. kot javno dobro po skrajšanem postopku brez z.k. listine. ◦ Prejšnji lastniki zemljišč imajo pravico do

odškodnine.

Ustavno sodišče to določbo razveljavi: soglasje za izgradnjo ceste ne zadošča za razlastitev

Status grajenega javnega dobra Vpliva na lastninjenje, dobro vero pridobitelja, a

status pogosto ni bil pravočasno razglašen z ustrezno odločbo državnega/občinskega organa

211.-213. člen ZGO-1: ◦ poenotenje predpisov o grajenem javnem dobru◦ javne površine po ZJC, ZZelP, PZ, Zlet, ZV-1, ZSpo, ZVU,

ZVJS, ZPPDUP so javno dobro◦ javno dobro postane tudi zemljišče teh objektov, če je v

družbeni lastnini◦ olajšana pridobitev statusa javnega dobra tudi za druga

zemljišča obstoječih objektov javnega dobra

Pogodbena komasacija 217. člen ZGO-1: ◦ Položaj stanovanjskih sosesk, v katerih javne površine in

funkcionalna zemljišča blokov niso odmerjeni, se uredi s pogodbeno komasacijo

◦ Ob upoštevanju listin in dejanske rabe se izvede nova parcelacija celotnega območja, tako da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

Praktična težava: veliko število strank, ki se morajo z novo parcelacijo strinjati:◦ upravniki večstanovanjskih stavb, ◦ etažni lastniki stavb brez upravnika, ◦ lokalna skupnost, ◦ lastniki parcel…

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine

Sodišče objektu določi pripadajoče zemljišče ob upoštevanju prostorskih aktov, upravnih dovoljenj in vseh okoliščin primera. Možnost, da zemljišče pripada več stavbam skupaj(prej skupna funkcionalna zemljišča). Za stavbe zgrajene pred 1.1.2003 tudi brez vzpostavitve etažne lastnine.

V nerazdeljenih zemljiških kompleksih razmejitev med zemljišči, namenjenimi: ◦ zasebni rabi posamezne stanovanjske zgradbe, ◦ skupni rabi več zgradb ter ◦ splošni javni rabi ne glede na to, kdo je v zemljiški knjigi vpisani lastnik celotnega zemljišča. O sporih se odloča naknadno v pravdi.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine

ZVEtL rešuje problematiko pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim zgradbam, ureditev lastniškega statusa javne infrastrukture je le stranska posledica teh postopkov.

Zakon ne predvideva možnosti, da bi lahko občina zahtevala določitev zemljišč, ki so po namenu in dejanski uporabi javne površine.

Zaključek Za preprečitev neupravičenega prehoda javne

infrastrukture v zasebno last potrebno upoštevanje celotne relevantne zakonodaje, ne le zemljiškoknjižnega stanja.

Potrebna aktivna vloga državnih in občinskih organov(pravna sredstva, status javnega dobra, evidence javnih nepremičnin…)

Smotrna dopolnitev zakonodaje, ki bi tudi občinam omogočala sprožitev nepravdnega postopka za odmero javnih površin znotraj lastniško neurejenih stanovanjskih območij na podlagi dejanske rabe in starih prostorskih aktov.