Eriskonova teorija psihosocialnega razvoja

Eriksonova teorija psihosocialnega razvojaJanina CurkII. Gimnazija MariborSPLONE ZNAILNOSTIErik Erikson (1963): psihosocialni razvojvpliv Freuda: psihoseksualni razvojbolj poudaril vpliv socialnih dejavnikov na razvojizpostavil razvoj identiteteopisal osem stopenjuniverzalno zaporedje, ni ostrih mejprehod ez vsako stopnjo zahteva reitev psihosocialne krize (glavni razvojni problem)neuspene reitve: razvojni zastoji, upoasnitve, nazadovanja, problemi v kasnejih fazahznailnosti vsake stopnje prisotne celo ivljenje, le v doloenem obdobju bolj izrazitevsaka stopnja je poimenovana kot nasprotje ugodnega in neugodnega izida

1. TEMELJNO ZAUPANJE/NEZAUPANJE (1. leto)Razvojna naloga: razvoj zaupanja, da je svet zanesljiv, optimistini odnos do okoljaPomembno: zadovoljenost temeljnih potreb po navezanosti (Harlow!) in ljubezni, pozitivne izkunje, obutek zanesljivega in predvidljivega okoljaNeugodno: nestalna in premajhna skrbPosledica: sumniav, odklonilen odnos do ljudi, lahko tudi pretirana zaupljivost in naivnostSocialno okolje: mati

2. AVTONOMNOST/SRAM IN DVOM (2.-3. leto)Razvojna naloga: razvoj samostojnosti - prine se zavedati, da ima monost nadzora nad lastno aktivnostjo (obdobje prve trme, ne), ui se novih telesnih spretnosti ter prvih samostojnih opravil (oblaenje, hranjenje, Freud: toaletni trening ) Pomembno: spodbujanje, a tudi utemeljeno postavljanje mej (socializacija)Neugodno: preve ali premalo omejevanja in kritike Posledica: sram in dvom vase ali pa pretirana razvajenost, nedojemljivost za kritiko.Socialno okolje: + oe

3. INICIATIVNOST/KRIVDA (4.-5. leto)Razvojna naloga: razvoj iniciativnosti, (zdrave) ambicioznosti, postavlja si cilje in jih tudi skua uresniitiPomembno: spodbujanje, hkrati usklajevanje z drubenimi normamiNeugodno: preve omejevanja (zasmehovanje, kritiziranje) ali premalo omejevanjaPosledica: obutja krivde in zavrtost v uveljavljanju ali pa pretirana razvajenost, neupotevanje norm okoljaSocialno okolje: +ira druina, soseina (dvorie), vrtec

4.DELAVNOST/MANJVREDNOST (6.-11. leto)Razvojna naloga: razvoj delavnosti, obutij kompetentnosti; v oli razvija motivacijske znaajske lastnosti (marljivost, vztrajnost ), socialno podroje: sodelovanje, upotevanje pravil/avtoritet, olske spretnosti.Pomembno: spodbujanje, potrjevanje, razvijanje monih tokNeugodno: ponavljajoi se neuspehi pri delu in v odnosih z vrstniki, neprestano grajanjePosledica: nezadovoljstvo ob delu, pasivnostSocialno okolje: + ola (soolci, uitelji)

5. DENTITETA/ZMEDENOST (12-18 leto)adolescenca (lat. adolescentia: mladost): prehodno obdobje med otrotvom in odraslostjo (od spolnega dozorevanja ali pubertete do 18-21(?)velike spremembe na telesnem podrojurazvoj abstraktnega miljenja (Piaget)tenja k neodvisnosti (konflikti s stari idr., razpetost med potrebo po osamosvojitvi in (vsaj) materialno odvisnostjomodelno uenje, primerjanje z vrstniki (vzorniki)prijateljski odnosi pomembneji od starev (potreba po pripadnosti skupini - oblikovanje vrednot, stali in interesov; prijateljstva sprva znotraj skupin istega spola, nato tudi nasprotni spolrazvojna naloga: oblikovanje identitete

Identitetna krizateko: kdo sem, kam grem iskanje samega sebe: eksperimentiranje z razlinimi vlogami, vedenjskimi vzorci, oblaili, frizurami, filozofijami uspena razreitev krize: jasna identiteta (oblikovana stalia, samopodoba in samospotovanje na razlinih podrojih)neugodno - identitetna zmedenost:neorientiranost (ne ve, kaj bi)cinien odnosnegativna identiteta, (antikonformnost)privzeta identiteta (pretirana konformnost)prevzemanje nesprejemljivih vlogmedosebni konfliktidisocialno vedenje

Literarna ilustracijalovekova identiteta je proces, zaporedje iskanj in poskusov, nekakna duhovna makerada. (Evald Flisar)Edino, kar je slabega na dananji mladini je to, da ne sodimo ve mednjo. (H. Procnow)Mladi ljudje teijo za tem, da bi svoje elje in hrepenenje im prej zadovoljili. Od telesnih elja se najraje predajajo spolnim radostim, pri emer ne kaejo posebne zadranosti. Njihovo razpoloenje se hitro spreminja, v svojih eljah so nestanovitni in muhasti, saj se kljub gorenosti hitro spreminjajo. Strastni so in razdraljivi. Imajo se za vsevedne, prepriani so o pravilnosti svojih trditev, kar je verjetno vzrok za to, da gredo vekrat predale. Konno pa se tudi radi smejijo. (Aristotel)

6. INTIMNOST/IZOLACIJA (20-30 let)zgodnja odraslostkriza intimnostiproblem, e ni oblikovane identitete ostane okupiran s seboj namesto da se odpre v okoljeugodna reitev: dobri intimni odnosi na telesni, intelektualni in ustveni ravni, v romantinih ali prijateljskih odnosihneugodno: strah pred globljimi odnosi, obutja osamljenosti

7.USTVARJALNOST/STAGNACIJA (30-60 let)zrela odraslostustvarjalnost na nekem podrojupomemben lovekov prispevek k skupnosti, dobra opora mlajim generacijam (lastnim ali ne)ugodno: obutek osebnostne rasti in napredovanja.neugodno: obutja nepomembnosti in stagniranja (nekateri kompenzirajo z egoistinim funkcioniranjem, vlaganjem energije samo v skrb zase)kriza srednjih let: ustvene teave, ponovni razmislek o ciljih in smislustaranje starev (zavedanje minljivosti)Erikson (1974): "A person does best at this time to put aside thoughts of death and balance its certainty with the only happiness that is lasting: to increase, by whatever is yours to give, the goodwill and higher order in your sector of the world." Literarna ilustracijaBolj star, bolj nor!Bungee, rafting, judo in skiro.S rno muketirsko bradico.S pipo in zelenimi lasmi. Jakna, opek, rutka in motor.Prihaja strana kriza srednjih let.Upor zatiranih strasti.To bo kraljica mojih pubertet.Znanilka novih radosti.Zdaj me bo treba z rokavicami posluatin me razumet.Bo treba za moj novi jaz z obutkomneno poskrbet.Bo treba zavihat rokave in pljunit v dlani!

(iz pesmi Zorana Predina Bolj star bolj nor)

Filmska ilustracijaFilm: Lepota po ameriko/American Beauty, 1999Vsebina: film je parodija na idealizirano podobo druine iz amerikega predmestja. Lester, strokovnjak za oglaevanje v tiridesetem letu starosti, se odloi, da bo spremenil doloene stvari v svojem ivljenju. Zagleda se v herino soolko in zane trenirati fitnes. Njegovi eni Carolyn je pomemben samo drubeni poloaj, zato niti ne opazi, kako njuno ivljenje razpada.Odlomek: 0:00:00 do 0:19:27: identitetna kriza pri otrocih, kriza srednjih let pri starih.8. INTEGRALNOST/OBUP (po 60. letu)upad v delovanju telesnih in zaznavno-gibalnih funkcijIzguba druinskih lanovkriza sooanja s koncem (iskanje smisla preivetega ivljenja)ugodno: obutek izpolnjenosti, samouresnienosti, (izkustvena inteligentnost, Piaget: postformalno miljenje - modrost)neugodno: alovanje nad izgubljenimi prilonostmi, razoaranje nad svetom in seboj, depresivnost, osamitev

Leta ne prinesejo modrosti, pa pa starost.Filmska ilustracijaFilm: Gospod Schmidt/About Schmidt, 2002Vsebina: Warrenu upokojitev korenito spremeni ivljenje, saj je vse ivljenje vdano sluil svetovnemu zavarovalnemu drutvu za varstvo gozdov. Dodatno ga prizadene smrt ene Helen, s katero sta bila poroena 42 let, povrhu pa se njegova edina hi namerava poroiti s po njegovem tepcem. Obupno si prizadeva najti nov smisel v svojem brezbarvnem ivljenju.Odlomek: 0:00:00 do 0:23:38: Warrenovo poutje v zadnjih trenutkih slube; ie nove dejavnosti, s katerimi bi si osmislil ivljenje.OVREDNOTENJE TEORIJEPROopisal razvoj od rojstva do starostipoudaril pomembnost oblikovanja indentitete in posameznikovo aktivno vlogo v tem procesupojasnil vplive socialnih dejavnikov na razvoj v vseh obdobjihCONteorija ni univerzalna, ker je lovekov razvoj odvisen od individualnih razlik v izkunjah (posebej v sodobnem asu so stili ivljenja zelo razlini,)razvoj identitete priakoval veliko prezgodaj (zlasti tudenti; 30. leta); Maslow, Jung: zrelost osebnosti je pogojena s koliino ivljenjskih izkuenj!PRIMERJAVA FREUD - ERIKSONobe teoriji psihoanalitiniErikson: psihosocialni, Freud: psihoseksualni razvojbolj poudarjal socialne vplive (okolje, uenje), Freud zlasti druinsko okoljeEriskon manji pomen vplivom nezavednih nagonov, teorija bolj empiristina, manj nativistinaErikson: bolj humanistina (optimistina) in manj deterministina teorija (lastna aktivna vloga pri razvoju osebnosti, zlasti identitete)Erikson vseivljenjski razvoj, Freud do asolescencePrimerjave faz: Freud/Erikson