Eksplozivna Sila Gotov

UNIVERZITET SV “ KIRIL I METODIJ” – SKOPJEFAKULTET ZA FIZI^KA KULTURA - SKOPJE

Podgotvil: Popovski Luka

Tema: VLIJANIE NA ODREDENI ANTROPOMETRISKI

KARAKTERISTIKI VRZ EKSPLOZIVNATA SILA NA NOZETE KAJ UÊNICITE OD O.U. DIMO HAXI DIMOV OD SKOPJE

SEMINARSKA RABOTA

Предметни професориПроф. Д-р. Жарко Костовски Проф. Д-р. Вуjица ЖивковиќПроф. Д-р. Драган Михаjлов

Skopje 2007

SODR@INA

1. VOVED

2. DOSEGA[NI ISTRA@UVAWA

3. PREDMET, CEL I HIPOTEZI NA ISTRA@UVAWETO

3.1. Predmet na istraùvaweto

3.2. Cel na istraùvaweto

3.3. Hipoteza na istraùvaweto

4. METODOLOGIJA NA ISTRA@UVAWETO

4.1. Primerok na ispitanici

4.2.1. Primerok na prediktorski varijabli4.2.2. Primerok na kriteriumski varijabli

4.3. Uslovi na merewe

4.4. Tehnika na merewe

4.4.1. Tehnika na merewe na prediktorskitevarijabli4.4.2. Tehnika na merewe na kriteriumskiteVarijabli

4.5. Metodi na obrabotka na podatocite

5. OPIS NA REZULTATITE

6. REZULTATI I DISKUSIJA

7. ZAKLUÔK

8. LITERATURA

1.VOVED

Dvièweto pretstavuva biolo{ka a se pove}e i kulturna potreba na~ovekot i uslov za negov opstanok. Trgnuvaj}i od faktot deka ìveeweto vo sovremeni uslovi go li{uva ~ovekot od aktivni fizi~ki napregawa, ja sogleduvame potrebata od telesno ve`bawe i od nejzinoto pozitivno vlijanie vrz ~ovekoviot organizam. Kako posledica na zna~itelno namalenite fizi~ki napori i nedovolnata motori~ka aktivnost kaj ~ovekot po~nuva zna~itelno da se namaluva fizi~kata i rabotnata sposobnost, doa|a do psihi~ki napragawa i drugi nepovolni vlijanija vrz organizmot koi go namaluvaat ìvotniot vek na ~ovekot. Vo vakvite ìvotni uslovi fizi~kata kultura stanuva edna od su{testvenite potrebi na decata, mladincite, rabotnite lu|e i gra|anite, bidej}i toa e karakteristi~en na~in da se vklu~i lokomotorniot aparat na povisok stepen na aktivnost. Treba da ja svatime su{tinata na telesnata ve`ba i nejzinoto pozitivno vlijanie vrz ~ovekoviot organizam, za da se vospostavi nekakva ramnoteà pome|u fizi~koto i psihi~koto napregawe.Morfolo{kiot razvoj na ~ovekot, so site negovi op{ti i posebni karakteristiki, ima zna~ajna uloga vo oblasta na fizi~kata kultura,glavno od dva aspekta: prvo, naso~uvawe i predviduvawe na razvojot na morfolo{kite osobini i posebnosti i vtoro: predviduvawe i odreduvawe (selektirawe) na sportisti za razli~ni sportski disciplini, vrz osnova na morfolo{kite osobini, posebnosti i odliki. Me|utoa, ovaa problematika vo teoretskite ispituvawa, kako i vo prakti~nata primena, sodrì sporni momenti, bez dokraj definirana nau~na argumentiranost i bez empiriska efikasnost. Dosega{nite istraùvawa vo ovaa oblast, sepak nosat izvesni jasni opredelbi koi moàt relativno uspe{no da se primenuvaat vo praktikata, no vo koordinacija i korelacija so drugite nau~ni komponenti, sodràni vo izborot na sportskite disciplini i predviduvawa za relativna uspe{nost ili neuspe{nost. Glavna te{kotija vo ovie nau~ni ispituvawa na morfolo{kiot razvoj pretstavuvaat ne sekoga{ efikasno predvidlivite promeni vo morfolo{kata struktura {to go nosi rasteweto, odnosno razvojot na ~ovekot, posebno vo periodot na detstvoto. Vo takva situacija stru~noto lice moè samo pribli`no, empiriski, vrz osnova na odredeni nadvore{ni pokazateli, da vr{i selekcija i da gi odreduva sportskite disciplini so pretpostvka za uspe{nost. Pritoa treba da se istakne deka mnogubrojni se faktorite {to se tesno povrzani so morfolo{kiot razvoj i zakonitostite, gledano preku aspektite na biolo{kata antropologija, biomehanikata, psihologijata, soiologijata, fiziologijata, pedagogijata i drugi koi{to, vo zaemno sodejstvo, ja osvetluvaat relacijata na morfolo{kite i motori~kite karakteristiki na individuata.

Ispituvaweto kako i klasifikacijata na morfolo{kite tipovi vo edna nau~na sistematizacija poteknuva od najstaro vreme, {to govori za golemoto zna~ewe na ovaa oblast, taka {to mnogute nau~ni ispituvawa proizlegle so razli~ni sistematizacii. No, golobalno zemeno, site tie imat sli~ni otkritija so sli~ni karakteristi~ni sodrìni. No, seto toa erelativno vo fizi~kata kultura, osven vo nekoi globalni i oreientacioni razmeri i aspekti.

2. DOSEGA[NI ISTRA@UVAWA

Radi} Z., Naumovski M. (1997) na primerok od 60 ispitanici od ma{ki pol na 13 godi{na vozrast go utvrduvale vlijanieto na antropometriskite varijabli - visina na teloto, telesna masa, dolìna na noga, dolìna na potkolenica, dolìna na stapalo, obem na natkolenica,obem na potkolenica, ko`na dipla na nadkolenica, sedalna visina, {irina na kolkovi kako prediktorski sistem na varijabli vrz rezultatot vo tr~awe na 20 m, 40 m, 60 m i skok vo dale~ina od mesto.Vrz osnova na dobienite rezultati postoi statisti~ko zna~ajno vlijanie na prediktorskiot sistem od antropometriski varijabli vrz kriteriumskite varijabli - sprint na 20m i sprint na 4m. Kaj vtorata varijabla se zabelùva i oddelno vlijanie na slednite prediktorski varijabli: dolìna na noga, dolìna na potkolenica, dolìna na nadkolenica, obem na potkolenica, ko`na dipla na natkolenica, ko`na dipla na podkolenica, sedalna visina. Postoi statisti~ko zna~ajno vlijanie na prediktorskiot sistem vrz kriteriumskata varijabla – sprint na 60m, kade e zabeleàno i poedine~no vlijanie na varijablite: obem na potkolenica, ko`na dipla na natkolenica, ko`na dipla na potkolenica.Postoi statisti~ko zna~ajno vlijanie na prediktorskiot sistem vrz kriteriumskata varijabla - skok vo dale~ina od mesto kade {to se zabeleùva i poedine~no vlijanie na varijablite: visina na teloto i obem na potkolenica.

Kli~arov R., Hristovski R., Aceski A.(2005) na primerok od 171 u~enci od ma{iki pol od 15 u~ili{ta vo Skopje, go imaat istraùvano vlijanieto na visinata, teìnata na teloto, triceps koèniot nabor i bodimas indeksot vrz uspe{nosta vo manifestacijata na odredeni motori~ki kvaliteti kaj u~enici na 12 godi{na vozrast. Konstatirano e signifikantno vlijanie na sistemot na antropometriskite karakteristiki vrz postignuvawata vo generalnata sposobnost za manifestacija na dolgotrajni eksplozivni silovi kvaliteti. Avtorite konstatirale deka zna~ajno pozitivno vlijanie vrz uspe{nosta vo manifestacijata na dolgotrajni eksplozivni silovi kvaliteti kaj u~enicite na 12 godi{na vozrast ima antropopometriskata varijabla visina na teloto, dodeka zna~ajno negativno vlijanie vrz uspe{nosta na manifestacijata na dolgotrajni eksplozivni silovi kvaliteti imaat antropometriskite varijabli teìna na teloto i koèn nabor na m. triceps.

@ivkovi} V., Georgiev G. (1992) na primerok od 160 u~enici go utvrduvale vlijanieto na manifestnite varijabli - visina na teloto, teìna na telesnata masa, ko`na dipla na nadlakticata i maksimalniot obem na podlakticata vrz predikcijata na izometriskta sila na racete i ramenskiot pojas - vis vo zgib.

Spored dobienite rezultati od regresivnata analiza, primenetite manifestni antropometriski varijabli imaat statisti~ko zna~ajno parcijalno u~estvo vo predikcijata na kriteriumot.

3. PREDMET, CEL I HIPOTEZA NA ISTRA@UVAWETO

3.1. Predmet na istraùvaweto

Predmetot na prou~uvawe na ova istraùvawe pretstavuvaat odredeni antropometriski karakteristiki i rezultatite od test za procenka na eksplozivnata sila na nozete, kaj u~enicite od sedmo oddelenie naO.U. Dimo Haxi Dimov od Skopje.

3.2. Cel na istraùvaweto

Osnovnata cel na istraùvaweto proizleguva od definiraniot predmet: da se utvrdi vlijanieto na prediktorskiot sistem na antropometriski karakteristiki vrz uspe{nosta vo manifestirawe na eksplozivna sila na nozete.- Da se utvrdi dali postoi vlijanie na primenetite antropometriski karakteristiki (prediktorska varijabla) vrz motori~kiot test za eksplozivna snaga na nozete (kriteriumska varijabla) skok vo dale~ina od mesto.

3.3. Hipotezi na istraùvaweto

Vrz osnova na taka definiraniot predmet i cel na istraùvaweto,kako i na{ite dosega{ni soznanija i iskustva za predmetot {to go istraùvame dozvoluva ekstrakcija na pretpostavka koja ja definirame kako o~ekuvana:

H1 - O~ekuvame deka }e postoi statisti~ki zna~ajno vlijanie na primenetite antropometriski karakteristiki vrz motori~kiot test za eksplozivna sila -skok vo dale~ina od mesto.

4. METOD NA RABOTA

4.1. Primerok na ispitanici

Primerokot na ispitanici go so~inuvaat 60 u~enici od ma{ki pol od O.U. Dimo haxi Dimov od Skopje na vozrast od 13 g (+ - 6mes.).

4.2. Primerok na varijabli

Na prezentiraniot primerok na ispitanici bea izmereni vkupno 7 varijabli, 6 za procenka na antropometriskite karakteristiki kako prediktori i 1 varijabli (testovi) za motori~kata sposobnost - eksplozivna sila na nozete, kako kriterium.

4.2.1. Primerok na prediktorski varijabli

Za procenka na antropometriskite karakteristiki kaj ispituvanite, se koristeni 6 antropometriski varijabli, koi se mereni po sledniov redosled:

1. Telesna visina(AVNT)2. Telesna teìna(ATE@)3. Obem na podkolenica(AOPK) 4. Obem na nadkolenica(AONK)5. Diametar na sko~en zglob(ADSZ) 6. Diametar na kolenski zglob(ADKZ)

4.2.2. Primerok na kriteriumski varijbli

Za procenka na motori~kite sposobnosti na ispituvanite, vo ispituvaweto e koristen 1 testa za eksplozivnata snaga na nozete :

1. Skok vo dale~ina od mesto (MSDM)

4.3. Uslovi na merewe

Merewata bea izvr{eni za vreme na ~asovite po fizi~ko vospitanie. U~enicite bea vo soodvetna sportska oprema i prethodno zagreani so ve`bi za oblikuvawe na teloto. Merewata bea izvr{eni od 06.06 do 08.06. 2007 g.

4.4. Tehnika na merewe

Site antropometriski varijabli se mereni spored Kureli} N., i sar.1., a motori~kiot test skok vo dale~ina e meren spored Metikos D, i sor., 1986 god.;

4.4.1. Tehnika na merewe na prediktorskite varijabli

1. Telesna visina sm (AVNT)

Polo`bata na ispitanikot e vo normalen ispraven stav, stav speten, racete pokraj telo vo priru~uvawe, polo`bata na glavata e vo “Frankfurtska ramnina” (koga spojot na nadvore{niot agol na okoto, e vo ista linija so gornata povr{ina na nadvore{niot u{en kanal).Polo`ba na mera~ot, toj e strani~no postaven od ispitanikot.Polo`ba na merniot instrument (Martinov antropometar), koj e vertikalno postaven, pozadi pome|u dvete stapala i me|u gluteinite, da leì na ‘rbetniot stolb i na vrvot na glavata, potoa se poglednuva u{te edna{ i se ot~ituva rezultatot dodeka instrumentot se na ispitanikot.

2. Telesna teìna kg (ATE@)

Polo`bata na ispitanikot e vo normalen ispaven stav zastanat pred decimalnata vaga. Prvo na vagata ja postavuva ednata noga pa potoa i drugata taka {to teìnata da pa|a podednakvo na dvete noze. Za vreme na stoewe ne e dozvoleno nikakvo pomestuvawe ili pridrùvawe na ispitanikot.

3. Obem na nadkolenica (AONK)

Obemot na nadkolenica se meri so ko`na merna lenta , isptanikot koj stoi vo ispravena polo`ba , so lesno razdvoeni stopala i teìna na teloto podenakva raspodelena na dvete noze, mu se meri obem na levata nadkolenica na butot nesporedno pod glutealniot nabor. Rezultatot se ~ita so to~nost od 0.1 sm.

4. Obem na podkolenica (AOPK)

1 Kureli} N. i sar.: cit. delo (Struktura i razvoj morfolo{kih.., 1975.

Obemot na podkolenica se meri so ko`na merna lenta , isptanikot koj stoi vo ispravena polo`ba, so lesno razdvoeni stopala i teìna na teloto podenakva raspodelena na dvete noze, mu se meri obem na levata podkolenica na mestoto so najgolem obem. Rezultatot se ~ita so to~nost od 0.1 sm

5. Diametar na sko~en zglob(ADSZ)

Dijametarot na sko~niot zglob se meri so meren instrument {ubler. isptanikot koj e vo sednata polo`ba , so lesno razdvoeni stopala i teìna na teloto podenakva raspodelena na dvete noze, mu se meri dijametarot pome|u dvata maleolusa na levata noga. Rezultatot se ~ita so to~nost od 0.01 sm.

6. Dijametar na kolenski zglob(ADKZ)

Dijametarot na kolenskiot zglob se meri so meren instrument {ubler. isptanikot koj e vo sednata polo`ba , so lesno razdvoeni stopala i teìna na teloto podenakva raspodelena na dvete noze, mu se meri dijametarot nakolenoto pome|u dvata epikondila na levata noga. Rezultatot se ~ita so to~nost od 0.01 sm.

4.4.2. Tehnika na merewe na kriteriumskata varijabla

Skok vo dale~ina od mesto - (kod) MSDM

Procenuva: eksplozivna silinaInstrumenti: 3-gimnasti~ki du{eci, 1-otsko~na {tica, 1-metalna lenta za merewe, 1-magnezium.Postavenost na zada~ata: Trite du{eci se postaveni eden do drug spoeni vo dolìna. Otsko~nata {tica e obratno postavena po nejzinata dolìna, so podebeliot kraj doprena do yidot, a potesniot dopren do du{ecite. Zada~a: Ispitanikot e bos, stoi tokmono`no na krajot(potesniot kraj) od {ticata, prstite od nozete mu se nao|aat do samiot rab na du{ekot i se vnimava da ne pravi prestap. Se odrazuva so dvete noze (tokmuno`no). Pred sekoj skok ispitanikot stava magnezium na peticite. Zada~ata se izveduva 2 pati. Ocenuvawe: Se registrira rezultatot, vo santimetri, od dvata obidi.

Napomena: Ne e dozvoleno skokawe so dvoen odraz. Zadolìtelen e tokmunoèn odraz i tokmunoèn doskok. Neuspe{nite skokovi se povtoruvaat.

4.5. Metodi na obrabotka na podatocite

Pri statisti~ka obrabotka na rezultatite, za site varijabli od istraùvaweto presmetani se osnovnite deskriptivni statisti~ki parametri:

aritmeti~ka sredina,(mean) standardna devijacija,(Std.Dev) suma, (sum) sinuzis (skewness) kurtozis (kurtosis ) dolna i gorna granica na rasponot vo koi se dviàt rezultatite

(min-max). Za vlijanieto na antropometriskite varijabli vrz motori~kite testovi za eksplozivna sila, primeneta e regresivna analiza vo manifesten prostor.Prediktorskiot sistem e sostaven od antropometriski varijabli, a kriteriumskiot sistem se sostoi od eden test za eksplozivna sila .Vo sklop na regresivnata analiza presmetani se:

koeficientite na korelacija me|u sekoja prediktoriska i sekoja kriteriumska varijabla (R),ili R-partiale

koeficientite na parcijalna korelacija na sekoja prediktoriska so kriteriumska varijabla (PART-R) ili semipart,

Tolerance R-skuare B - surovata teìna parcijalni i regresivni koeficienti na sekoja prediktoriska varijabla

(BETA), ili BETA IN- поединечни вредности standardna gre{ka na predikcijata(SIGMA-V), st.er. of BETA nivo na zna~ajnost na parcijalnite regresiski koeficienti (Q –

BETA),ili p-level koeficientite na determinacija, ili R², (koficient na predikcija) или

Delta koeficientite na multipla korelacija me|u kriteriumskata varijabla

i sistemot prediktori (RO) ili R, standardna gre{ka za prognoza na kriteriumskata varijabla vrz

osnova na sistemot za prediktori (SIGMA – D), st.er. of estimate presmetan e F-TEST i negovata zna~ajnost, so soodvetni stepeni

na sloboda (DF1, DF2).

Za obrabotka na rezultatite e koristen statisti~kiot paket program “STATISTICA 5.0”.

5.OPIS NA OBRABOTKATA NA PODATOCITE

Opisot (obrabotkata) zapo~nuva so otvarawe na ikonata „ STATISTIKA” , potoa odime na kop~eto „ switsh to” , pa potoa na „ file” , pa ideme na „new data „ kade {to birame kade da go za~uvame dokumentot.

I se dobiva matricata

Potoa ideme na „ vars” pa na „ add” pa go pi{uvame brojot na varijabli, pa potoa stiskame „ ok” , pa ideme na „cases” pa ideme na „add” , i go pi{uvame brojot na ispitanici, pa ideme na „ok”. Taka ja kreirame matricata za obrabotka na podatocite.Potoa predhodno vnesenite podatoci vo programot „wors” gi selektirame i gi kopirame vo matricata vo programor „statistika”. Potoa odime na „var1” stiskame dva pati , za da go otvorime mestoto za opis na varijablite. Na mestoto „ name” ja pi{uvame skratenicata na varijablata, a potoa odime na „ long name” i go pi{uvame celoto ime na varijablata, potoa odime na „ok”. Potoa istoto go pravime i za ostanatite varijabli.

Potoa za za obrabotkata na podatocite odime vo „ analysis”pa odime vo „ other statistiks” ,

Po odime vo „ basiks statistiks/tabeles” pa stiskame “ switch to”

Pa odime vo „descriptive statistics”, pa stiskame „ok”

Potoa odime vo „more statistiks” –gi selektirame site merki koi sakame da gi imame.

Potoa odime vo „variables” gi selektirame variablite i stiskame ”ok”

I ja dobivame konecnata tabela

Potoa odime povtorno vo „analizis” pa,

potoa odime vo „ multiple regression” , pa ideme na „ switch to”. Potoa ideme vo “ varijables”

pa vo “ dependet var” kade ja selektirame kriteriumskata varijable, a vo “ independet var” gi selektirame prediktorskite varijabli,

potoa stiskame “ok”

po povtorno “ok”,pa „regresion sumari”

Pa ” partial corelationes”

6. REZULTATI I DISKUSIJA

Pri statisti~ka obrabotka na rezultatite, za site varijabli od istraùvaweto presmetani se osnovnite deskriptivni statisti~ki parametri: aritmeti~ka sredina, standardna devijacija, suma, dolna i gorna granica na rasponot vo koi se dviàt rezultatite (min-max). Od tabelata za deskriptivna statistika, vo odnos na normalnosta na distribucijata na podatocite za primenetite varijabli, moè da se zaklu~i deka tie pokaùvaat normalna distribucija na podatocite (skewness= +/- 1 i kurtosis=+/- 3). Od primenata na regresivnata analiza (tabela), kade {to varijablite od antropometriskiot prostor se prediktorski sistem, a varijablata MSDM e kriteriumska varijabla, moè da se zabeleì deka regresiskata analiza e statisti~kа zna~ajna na nivo od p=0,00005 za F-test=7,72 , dif=(6,53). Toa zna~i deka: prediktorskiot sistem ima vlijanie vrz kriteriumskiot test MSDM. Koeficientot na multipla regresija e so vrednost od R=0.68 {to pretstavuva visoka vrednost.Standardna gre{ka na procenka na multipla korelacija e so vrednost od: SEe=21,49. Varijabilitet pome|u dvata sistema e objasnet so 47%( R²=0,47). Ostanatiot del od varijansata se prepi{uva na nepoznati faktori.

Koeficientite na korelacija na prediktorskiot sistem (BETA) koi se statisti~ki zna~ajni pokaùvaat razli~na povrzanost so kriteriumskata varijabla.

Od tuka moè da se zabeleì deka varijablata AVNT so BETA koeficient od(,59)ima statisti~ki zna~ajno, visoko,pozitivno poedine~no vlijanie vrz kriteriumskata varijabla so standardna gre{ka od SE=0,16. Surovata teìna (ne standardizirana) na varijablata MSDM vo ovoj sistem e B= 1,63 so SE=0,45. Taa ima parcijalno prediktivno u~estvo

od Partial= 0,44. Ovoj test go objasnuva prostorot so 0,63% (R²=0,63; Tolerance=0,37). Vrednosta na koeficientot na korelacijata pome|u nekoregiraniot prediktorska varijabla i testot-kriterium MSDM iznesuva Semipart=0,36 i varijablata AOPK so BETA koeficient od (,43) ima statisti~ki zna~ajno, umereno ,pozitivno poedine~no vlijanie vrz kriteriumskata varijabla so standardna gre{ka od SE=0,16. Surovata teìna (ne standardizirana) na varijablata MSDM vo ovoj sistem e B= 1,52 so SE=0,58, Taa ima parcijalno prediktivno u~estvo od Partial= 0,34. Ovoj test go objasnuva prostorot so 0,63% (R-skuare-R²=0,63; Tolerance=0,37). Vrednosta na koeficientot na korelacijata pome|u nekoregiraniot prediktorska varijabla i testot-kriterium MSDM iznesuva Semipart=0,26 a varijablata ATE@ so BETA koeficient od (,-95) ima statisti~ki zna~ajno, visoko, negativno poedine~no vlijanie vrz kriteriumskata varijabla so standardna gre{ka od SE=0,24. Surovata teìna (ne standardizirana) na varijablata MSDM vo ovoj sistem e B= -17,83 so SE=4,47. Taa ima parcijalno prediktivno u~estvo od Partial= -0,48. Ovoj test go objasnuva prostorot so 0,82% (R²=0,82; Tolerance=0,18). Vrednosta na koeficientot na korelacijata pome|u nekoregiraniot prediktorska varijabla i testot-kriterium MSDM iznesuva Semipart=-0,40 i varijablata ADKZ so BETA koeficient od (,-40) ima statisti~ki zna~ajno, visoko, negativno poedine~no vlijanie vrz kriteriumskata varijabla so standardna gre{ka od SE=0,19. Surovata teìna (ne standardizirana) na varijablata MSDM vo ovoj sistem e B= -9,81 so SE=4,63. Taa ima parcijalno prediktivno u~estvo od Partial= -0,28. Ovoj test go objasnuva prostorot so 0,72% (R²=0,72; Tolerance=0,28). Vrednosta na koeficientot na korelacijata pome|u nekoregiraniot prediktorska varijabla i testot-kriterium MSDM iznesuva Semipart=-0,21 .Spored dobienite rezultati ovie tri varijabli imaat statisti~ko zna~ajno determinira~ko vlijanie vrz uspe{nosta vo manifestiraweto na ovoj motori~ki test.Podobri rezultati najverojatno bi postignale onie ispitanici koi imaat pgolemi vrednosti vo varijablata AVAT i AOPK ,a pomali vrednosti na varijablate ATE@ i ADKZ odnosno se so pogolem obem na podkolenica, pogolema visina i pomala teìna i pomal dijametar na kolenskot zglob.

7. ZAKLUÔK

Istraùvaweto e sprovedeno so cel da se utvrdi vlijanieto na nekoi antropometriski varijabli vrz motori~kiot test skok vo dale~ina od mesto u~nici od OU Dimo Haxi Dimov na vozrast od 12 godini.

Vrz osnova na dobienite rezultati moè da se zaklu~i deka:Vrz kriteriumskata varijabla skok vo dale~ina od mesto zna~ajni proekcii ostvaruvaat varijablite: AVNT,ATE@,ADKZ,AOPK od antropometriskiot prostor. Generalno gledano sistemot na prediktorski varijabli ima statisti~ko zna~ajno vlijanie vo izveduvaweto na motori~kiot test za eksplozivna snaga na dolnite ekstremiteti vo skok vo dale~ina.

Spored dobienite rezultati postavenata hipoteza ne e pobiena.

Dobienite rezultati i izvr{enata analiza ukaùvaat na potrebata od ponatamo{ni istraùvawa na ovoj prostor, so koi }e se utvrdi vlijanieto i na drugi varijabli, kako prediktori, vrz kriteriumot kako sistem, a voedno istiot bi moèl i da se dopolni so nekoja druga varijabla so {to u{te pove}e }e se determiniral motori~kiot test za eksplozivna sila.

LITERATURA

1. Bala G.: Logi~ke osnove metoda za analizu podataka iz istraìvanja u fizi~ku kulturu. Novi Sad, 1986.

2. Gai} M. : Osnovi motorike ~oveka, Novi Sad, 1985.

3. @ivkovi} V., Georgiev G.: Vlijanie na odredeni manifestni antropometriski varijabli vrz predikcijata na izometriskata sila na racete i ramenskiot pojas kaj mladincite od 15-godi{na vozrast. Fizi~ka kultura, tom 23 br. 2, Skopje, 1992.

4. Jovanovski J.: Praktikum po osnovi na psihomotorika. Skopje,1998.

5. Kureli} N i sur.: Struktura i razvoj morfolo{kih i motori~kih dimenzija omladine, Beograd, 1975.

6. Klin~arov I., Hristovski R., Aceski A.: Vlijanie na visinata i teìnata na teloto, triceps koèniot nabor i bodimas indeksot vrz uspe{nosta vo manifestacijata na odredeni motori~ki kvaliteti kaj u~enici na 12 godi{na vozrast. Prezentiran trud, Vtor kongres za sport i fizi~ko obrazovenie, Ohrid, 2005.

7. Muì} V. : Metodologija pedago{kog istrazivanja, Sarajevo, 1986 .

8. Naumovski A.: Osnovni statisti~ki metodi vo sportot. Fakultet za fizi~ka kultura na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, Skopje, 2001.

9. Pop Petrovski V.: Relacii me|u antropometriskite karakteristiki, motori~kite sposobnosti sila i snaga i uspehot po gimnastika, Disertacija, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje, 1997.

10. Radi} Z., Naumovski M.: Vlijanieto na nekoi antropometriski varijabli vrz rezultatot vo tr~awe na 20m, 40m, 60m i skok vo dale~ina vo mesto. Fizi~ka kultura, Skopje, 1997.

11. Zaciorski V. : Fizi~ka svojstva sportiste, Beogad, 1975.

12. [ukova-Stojmanovska D.: Vlijanieto na prekumernata telesna teìna vrz antropometriskiot, biomotori~kiot i

funkcionalniot prostor kaj u~eni~kite od petite oddelenija. Magisterska rabota, Skopje, 1996.

Documents

Eksplozivna Sila Gotov