©2011 Autodesk, Inc.

UvodnikZa nami je razburljivo in na-

porno leto, polno presenečenj in ne-

predvidljivih dogodkov. Biti danes v

Sloveniji in se preživljati z dejavno-

stjo, ki je tesno povezana z gradbe-

ništvom, je skoraj »misija nemo-

goče«. A kljub temu smo v našem

podjetju zadnje leto dobro preb-

rodili; nekoliko smo racionalizirali

poslovanje in se vprašali, katere so

naše poslovne priložnosti za priho-

dnost. Slovenija nam je dajala beli

kruh zadnjih 20 let. Na srečo nas je v

tem času želja po uspehu gnala tudi

na tuje trge, ki ravno v tem trenutku

prevzemajo vodilno vlogo v našem poslovanju in ponujajo skoraj

neomejene možnosti za naprej.

V zadnjem letu smo okrepili in izčistili ponudbo izdelkov in

storitev. Programska oprema je bila že spomladi nadgrajena na

verzije 2012 in zdaj smo že v naslednjem razvojnem ciklu. Pri mno-

gih projektih na področju prostorskih in okoljskih rešitev se nam

vztrajnost počasi obrestuje. Naročniki nam zaupajo vse bolj zah-

tevne in odgovorne naloge. CGS ekipa se v teh časih kali in po-

staja vse boljša. Zelo dobrih odzivov smo bili letos deležni na že

osmi CGS konferenci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter

na dveh prireditvah za tuje partnerje, na tehničnem treningu in

»CEO meetingu«. Potrdilo za uspešno delo je tudi nagrada za naj-

boljšo inovacijo v Sloveniji na področju storitev, ki jo podeljuje

JAPTI in o kateri več pišemo v posebnem prispevku.

Širitev na tuje trge je pri nas v ospredju. Leto 2011 si bomo

zapomnili po tem, da smo odprli svojo podružnico v Združenih

državah Amerike. Podjetje CGS plus LLC smo ustanovili skupaj z

ameriškim partnerjem, ki verjame v naše rešitve in našo kvaliteto.

Za manjšo revolucijo je letos poskrbel tudi Autodesk, naš glavni

tehnološki dobavitelj, ki je spomladi predstavil tako imenovane

»Suites« produkte za različne panoge. S tem želijo še učinkoviteje

obvladovati proces načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja gradbe-

nih objektov. Povezovanje znanj je bilo letos v ospredju; tudi zato

je bil moto letošnje CGS konference »povezujemo znanje«.

V prihodnost vstopamo z veliko optimizma, čeprav gospo-

darske napovedi niso prav nič rožnate. Zdaj se skušamo ne ozirati

na to in realizirati poslovne priložnosti, ki so pred nami. Uspešno

jesen, zimo, pomlad in prihodnje poletje vam želim, ko se bomo

zopet oglasili pri vas z novim »Dimensiom«!

MATJAŽ ŠAJN

CGS plus, direktor

ČASOPIS ZA GRADBENIKE,

ARHITEKTE, GEODETE, HIDROLOGE,

BIOLOGE IN PRIJATELJE

PODJETJA CGS PLuS D.O.O.

ŠTEvILKA 16 NOvEmBER 2011

IZDAJATELJCGS plus D.O.O.

NASLOVCGS plus D.O.O.BRNČIČEvA uLICA 13, 1000 LJuBLJANATELEFON 01/530-11-00TELEFAX 01/530-11-32

E-mAIL: info@cgsplus.siINTERNET: www.cgsplus.si

UREDILAmATJAž ŠAJN / GREGOR PIPAN

AVTORJI ČLANKOVmATJAž ŠAJN

ALEŠ KORBAR

GREGOR PIPAN

ANDREJ KOGOvŠEK

uROŠ BARLIČ

LEON LEBAN

TADEJ KODRIČ

GREGOR PETKOvŠEK

mOJCA STELE

SEBASTJAN KOmAC

NATAŠA LAZAREvIć

JuRE RASPOR

ALEŠ BLumAuER

TOmAž KEBER

mATJAž IvAČIČ

mATEJ ČELIK

DEJAN KOS

ROK KRŠmANC

ALENKA ŠAJN SLAK

SAmO ČARmAN

mARKO KOROŠEC

ROK SOCZKA mANDAC

BRANKO BOGuNOvIČ

mILOŠ TODOROvIć

ANDREJ BEDEN

ANDREJ SuHADOLC

SILvA mLAKAR

mIHA BuRNIK

PETER TOmŠIČ

žIGA RAmŠAK

SLIKOVNI VIRIŠPELA KRANJC mARKO KOROŠEC

ROK SOCZKA mANDAC

BRANKO BOGuNOvIČ

ERNST ARHITEKT

ARHIv CGSARHIv DHIARHIv HPARHIv AuTODESK

LEKTORIRANJEŠPELA BARLIČ

OBLIKOVANJEGREGOR PIPAN, vESNA mARČuN

TISKTISKARNA PRO GRAFIKA

(C) CGS plus D.O.O., 2011

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je publikaciji DIMENSIO dne 26.9.1997 dodelila mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1408-4023.

KazaloKRATKE NOVICE

2 Kratke novice

SLOVENSKI FORUM INOVACIJ6 Podjetje CGS plus je prejelo 1. nagrado na

5. slovenskem forumu inovacij

CGS KONFERENCA 20117 CGS konferenca 2011

Autodesk novosti8 Autodesk 'Suites'

AutoCAD 9 AutoCAD 2012 s prenovljenimi ukazi

za hitrejše delo

11 DWG datoteke v oblaku - AutoCAD WS

NAČRTOVANJE CEST12 Plateia 2012 novosti

13 AutoCAD Civil 3D 2012 novosti

15 Autopath 2012

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC17 Novosti v programski opremi Ferrovia 2012

18 Sprememba pravilnika o zgornjem ustroju železniških prog

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV19 SPH: nova tehnologija za simulacije v

hidrodinamiki

20 Aquaterra 2012

20 Uporaba programa MIKE FLOOD pri hidravliènem modeliranju reke Badaševice s pritoki

22 MIKE by DHI 2011

24 Urbano 7 – razvoj v koraku s časom

GIS25 Po sledi črne kronike…

26 Mobilni GIS pregledovalnik

27 Si.mobil nadgradnje

INŽENIRSKA GEODEZIJA28 Projekt LINZ - sodobno upravljanje geodetskih

podatkov v zemljiškem katastru

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI (ITS)29 Pomen vremenske informacije v prometu

30 Sledenje ekstremnim vremenskim dogodkom na avtocestah s pomočjo CVIS-a

32 INCA-CE projekt, ki rešuje življenja

OKOLJEMETRIJA33 CTD meritve v Koprskem zalivu

33 Merjenje davčne osnove z merilnikom padavin

35 Hidrološke meritve na malih hidroelektrarnah

36 Spremljanje podtalnice v regijskem centru za ravnanje z odpadki

36 NetDL

37 Razvijamo tehnologije za ponovno uporabo vode v ribogojstvu

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA38 10 korakov za uspešno implementacijo BIM-a

40 Revit architecture 2012

42 CGS Revit Extensions

44 Vizualizacije kot stranski produkt projektiranja

IZOBRAŽEVANJE45 Ciljno usmerjena izobraževanja CGS plus

izobraževalnega centra

HP VELIKI TISKALNIKI46 Designjet T790, T1300 in T2300

46 DesignJet T7100

47 CGS plus - servisni partner za Summa rezalnike

47 HP Delovne postaje

48 Zakaj bi potreboval PostScript tiskalnik?

DIMENSIO 2

KRATKE NOVICE

Poslovni rezultati 2010 / 2011

Splošna gospodarska kriza, še posebej v gradbeništvu, tudi nas ni čisto obšla. V letu 2009 smo v podjetju CGS plus zabe-ležili rekorden promet, vendar je že december 2009 nakazoval usmeritev krivulje navzdol, kar se je v letu 2010 tudi res zgo-dilo. Promet je zdrsnil za pri-bližno 7 %, kar je bilo ne glede na splošne razmere nekakšno presenečenje, saj so se nam ravno v tistem času obetali šte-vilni novi projekti. Vendar so se mnogi zatem zavlekli v negoto-vo prihodnost. V letu 2010 smo poiskali notranje rezerve, da smo leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Žal smo se morali posloviti od dveh sodelavcev od 30 zaposlenih, kar je relati-ven uspeh glede na to, kaj se je isočasno dogajalo v števil-nih drugih podjetjih. Leto 2011 smo zato pričakali bolje pripra-vljeni in tako lahko po zaklju-čenem 3. kvartalu 2011 poroča-mo o sicer še dodatnem padcu prometa za okoli 4% glede na leto 2010, vendar se v bilancah izkazuje pozitivnejše poslova-nje. V strukturi prihodkov so v zadnjih dveh letih najbolj utr-peli rezultati z naslova prodaje programske opreme v Slove-niji, medtem ko je tujina izka-zala dokaj stabilno sliko, ki se v letu 2011 še izboljšuje. Tako lahko sledimo trendu, ko so se domači prihodki stabilizirali na nižjih ravneh kot v preteklosti, a se prihodki iz tujine in pred-vsem obeti za naprej, krepijo in vplivajo upanje za ponovno

rast. Zavedamo se, da bo po-trebno za hitrejši zagon poslo-vanja spremeniti oz. posodobi-ti načine trženja. Tradicionalni pristopi velikokrat ne delujejo več, potrebno je slediti novim trendom na področju spletne prodaje. Naš aktivnejši vstop na ameriško tržišče je že en ko-rak v tej smeri.

Postali smo Adobe Registered Reseller

V jeseni 2011 smo s podjetjem Adobe Inc. vodilnim proizva-jalcem programske opreme za oblikovanje, grafiko, film in fo-tografijo na svetu (le kdo ne pozna programov Adobe Acro-bat in Photoshop?), sklenili partnerstvo od katerega si lah-ko veliko obetamo.

Z Adobe programsko opre-mo dopolnjujemo našo boga-to ponudbo strojne opreme in potrošnega materiala, tako za projektante, kot tudi za grafike, oblikovalce, fotografe, idr.

Pridobitev statusa Adobe Regi-stered Reseller je za nas le prvi korak. Partnerstvo namerava-mo namreč čimprej utrditi tudi z modernim Adobe izobraže-valnim centrom, ki ga uporab-niki v Sloveniji že težko priča-kujejo.

CGS plus vstopa na severnoameriški trg

CGS plus z odprtjem podjetja CGS plus LLC v Camasu, Wa-shington širi svojo dejavnost na območje ZDA in Kanade. Podjetje so soustanovili Matjaž Šajn in Tomaž Dimnik, ustano-vitelja in lastnika podjetja CGS plus d.o.o., ter Robert Gadbaw, ki je strokovnjak za AutoCAD Civil 3D in že vrsto let predava-telj na Autodesk University.

CGS plus d.o.o. ima status Au-todesk Preferred Industry Par-tner za AutoCAD Civil 3D. Že več kot 20 let razvija program-sko opremo za načrtovanje v gradbeništvu in je trenutno najaktivnejši Autodeskov par-tner na področju razvoja Auto-CAD-a Civil 3D.

Robert Gadbaw, direktor pod-jetja CGS plus LLC pa ima prav tako že več kot 20 letne izku-šnje z uporabo Autodesk pro-gramske opreme na področju gradbeništva.

»V ZDA in Kanadi nameravamo v kratkem ponuditi inženirjem pale-to atraktivnih orodij in dodatkov za učinkovitejše delo z AutoCAD Civil 3D«pravi Robert Gadbaw, di-rektor podjetja CGS plus LLC.

Likovne razstave v poslovnih prostorih CGS plus

Umetnost in kultura sta izre-dnega pomena za kvaliteten družbeni razvoj zato želimo tudi na tem področju prispeva-ti po svojih močeh. Vsako leto organiziramo v naših poslovnih prostorih prodajne likovne raz-stave in veseli smo, da sta se v tem letu vabilu odzvala dva priznana slovenska slikarja Ja-nez Kovačič in Jože Šajn. Slike slednjega bodo na ogled še do spomladi. Vabljeni.

CGS plus je osvojil Slavnik

CGS-ovci radi migamo. Tečemo, skačemo, kolesarimo, plezamo, se podimo za raznimi žogicami ali pa kaj nabiramo. Zato ni nič čudnega, da smo se tudi pohoda na Slavnik udeležili v polni zasedbi. Po najstrmejši poti smo se zagnali proti vrhu in tam, na vrhu, smo se res lahko počutili kot da je Slavnik samo naš - nekoliko slabše vreme je verjetno pregnalo preostalo konkurenco. Po dobri domači

Ekipa CGS plus na vrhu Slavnika (17. 06. 2011).

Slikar Jože Šajn in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn na otvoritvi sli-karske razstave v podjetju CGS plus.

3 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

hrani (poklon kuharici :-) in pijači smo bili pripravljeni na nove delovne izzive.

Tradicionalni GIS sestanek na Šmarni gori

Stari latinski pregovor 'Mens sana in corpore sano' ali po naše 'zdrav duh v zdravem tele-su' je takorekoč moto sleherni-ka na CGS-u. Zato ni presene-tljivo, da se GIS oddelek vsako leto odpravi na tradicionalni delovni sestanek na Šmarno goro. Na višini in svežem zraku so misli bolj jasne - pa tudi ja-bolčni zavitek bolj tekne.

Novi trgi (Brazilija, Danska…)

Širitev poslovanja na tuje trge je dolgoročen proces, ki se ne zgodi čez noč. Vsaka doda-na država na zemljevidu naših aktivnosti je več kot dobrodo-šla. Za poslovni uspeh je po-leg naše angažiranosti zelo pomembna zainteresiranost partnerja, s katerim sodeluje-mo v posamezni tuji državi. In kar nekaj takih novih lahko na-štejemo, ki so se nam pridružili v zadnjem dobrem letu dni.

CADXpert je manjše podjetje na Danskem, ki od letošnjega poletja dalje zastopa CGS plus programsko opremo v svoji dr-žavi. Podjetje obstaja šele oko-li 5 let in so v tem času nare-dili velik preboj s programom Revit na področju arhitekture in visokogradenj. Program Ci-vil 3D se jim zdi drugi primeren produkt, kjer si želijo ponoviti uspeh programa Revit, zato so

naši »CGS Civil 3D« dodatki za-nimivi za njih. Ker smo pri nas razvili tudi dodatke za Revit, je naš danski partner zelo zainte-resiran tudi zanje. Prvi rezultati so že tu, prodaja je stekla letos poleti.

Highsoftware iz Brazilije: če se pri nas v Evropi in tudi v Sever-ni Ameriki otepamo gospodar-ske recesije, lahko rečemo, da Južna Amerika cveti v svoji rasti in v vlaganjih v infrastrukturo. Zato smo bili toliko bolj vese-li prvih kontaktov, ki smo jih navezali s podjetjem Highsoft-ware iz Brazilije, ki je izkaza-lo svoj interes za prodajo naše programske opreme na nji-hovih trgih. Sodelovanje traja že več kot pol leta, v tem času smo jih veliko naučili o naših produktih in hkrati dobili tudi že prve odzive na predstavitve naše programske opreme pri njih. Očitno je, da bomo lahko uspešnejši, če bomo program-sko opremo prevedli v portu-galščino, ki je njihov uradni jezik. In seveda dodali pod-poro njihovim lokalnim stan-dardom. V zvezi s prodajo na brazilskem trgu si največ obe-tamo od programov Plateia in Ferrovia.

Devotech Africa. Da je lahko tudi črna celina obetaven teri-torij za prodajo naših izdelkov, smo ugotovili po tem, ko smo spoznali podjetje Devotech, ki ima svoje pisarne v Preto-riji in Cape-Town-u. Devotech je že vrsto let najuspešnejši prodajalec programa AutoCAD Civil 3D v Južni Afriki. Naši iz-delki se jim zdijo zelo atraktiv-ni, posebej so navdušeni nad programom Autopath. Precej

zanimanja za naše programe smo iz Južne Afrike prestregli preko spletnih strani že pred pričetkom sodelovanja s pod-jetjem Devotech, kar priča o dobrem potencialu trga. Poleg izgradnje cest so tudi pri njih zelo aktualne železnice, kjer ima Ferrovia lepo možnost za uspeh.

O posvetu Poplavna varnost in uporabne informacijske tehnologije

Podjetje CGS plus d.o.o., ki že več kot 20 let razvija program-sko opremo in rešitve na po-dročju nizkih gradenj, hidro-tehnike in okoljskih tehnologij, je v torek, 26. oktobra 2010 na Gospodarskem razstavišču pripravilo posvet z naslovom Poplavna varnost in uporab-ne informacijske tehnologije. Posveta se je udeležilo preko 90 strokovnjakov s področja hi-drotehnike, vodarstva, geolo-

gije, zaščite in reševanja ter IT. Na posvetu se je zvrstilo osem strokovnih predavanj na temo lanskoletnih septembrskih po-plav. Na posvetu so potekale predstavitev CGS-ovih IT reši-tev, seminar pa so pomembno vsebinsko obogatili priznani strokovnjaki kot so Janez Polaj-nar (ARSO), mag. Rok Fazarinc (IZVO), dr. Marko Komac (Ge-oZS), dr. Tatjana Veljanovski (ZRC SAZU) in Torben Strange Jensen (DHI). Posebno vzdušje je pričaral video letalskega pre-leta nad poplavljeno Slovenijo, ki so ga za to srečanje pripra-vili na Oddelku za multimedi-je na Ministrstvu za obrambo, pokomentiral pa ga je g. Borut Podgoršek. Dogodek je prispe-val k ozaveščanju o poplavni ogroženosti in ogroženosti, ki jo povzročajo plazovi v naši dr-žavi, prav tako pa je predsta-vljal korak v smeri povezova-nja strokovnjakov s področja hidrotehnike in informacijskih tehnologij.

Posvet o poplavni varnosti. Ljubljana, 26. 10. 2010.

GIS ekipa na tradicionalnem pohodu na Šmarno goro. Demonstracija meritev pretoka na Neretvi v BIH.

DIMENSIO 4

Srečanja z uporabniki OTT opreme

Na oddelki Okolje smo bili le-tos precej aktivni s predstavlja-njem novih OTT instrumentov tako doma kot tudi v tuji-ni. Maja meseca smo se z raz-stavljanjem in s predavanjem udeležili Konference o vodah v Opatiji, na kateri je bila zbrana vsa hrvaška hidrološka stroka, slavnostni govornik na konfe-renci pa je bil hrvaški predse-dnik Ivo Josipović. Septembra smo nove OTT instrumente skupaj z našim partnerjem iz Sarajeva Alem sistemom d.o.o. predstavili strankam iz Bosne in Hercegovine. Srečanje z dol-goletnimi uporabniki iz BIH je bilo zelo prisrčno. Nedavno pa smo gostovali tudi na Dr-žavnem hidrometeorološkem zavodu v Zagrebu, kjer smo njihovi meteorološki službi predstavili merilnika Pluvio2 in Parsivel2.

Uspeh programa Ferrovia na Madžarskem

CGS plus je v letu 2010 uspe-šno prodal programsko opre-mo FERROIVA največjemu Madžarskemu projektantske-mu podjetju UVATERV. Njiho-va najbolj znana dela so na primer metro v Budimpešti ter Tripoliju. V letošnjem letu so pričeli z izdelavo novega pro-jekta za novo železniško progo na območju madžarske regije Tokaji, v sklopu posodabljanja železniških prog znotraj pete-ga koridorja. Ta se razprosti-ra od Lyona do Kijeva in v po-membnem delu poteka tudi čez ozemlje republike Slove-nije. Projekt v obsegu 56 km nove dvotirne proge za hitrost 160km/h bo v celoti izveden s programsko opremo Ferrovia. V sklopu tega projekta pa bo projektirana tudi povsem nova železniška postaja z naveza-vo na druge obstoje železniške proge na tem območju. Projekt izrednih dimenzij in pomena za novo železniško infrastruktu-ro na Madžarskem predstavlja izjemen uspeh in odlično re-ferenco za CGS plus program-sko opremo, ki je v celoti plod domačega znanja. V podjetju CGS plus si ob tej priložnosti želimo čim več izvedb podob-nih projektov v tujini ter ne na-zadnje tudi doma v Sloveniji, saj imajo izvedbe podobnih že-lezniških projektov za posledi-

co izjemne pozitivne multipli-kativne učinke na gospodarstva posameznih držav in širše.

CGS plus CEO meeting 2011

16.-18. septembra smo uspe-šno izvedli CEO meeting 2011. To je bilo že šesto srečanje z našimi tujimi partnerji, ki ga vsako leto tradicionalno orga-niziramo v kakem lepem 'ko-tičku' Slovenije. Letos so nas res prijazno gostili na turistični kmetiji Malovščevo v Vitovljah pri Novi Gorici.

Namen vsakoletnega partner-skega srečanja je predvsem v seznanjanju z novostmi in strategijo razvoja ter seveda v pridobivanju in izmenjavi in-formacij. Veseli nas, da so se partnerji letos na vabilo odzva-li v rekordnem številu. To kaže na to, da kljub težjim časom naši partnerji verjamejo v CGS plus programske rešitve in vidi-jo velik potencial v našem so-delovanju.

Nova distribucija Autodesk opreme v Sloveniji

Pri Autodesku so stalne le spremembe :). Tako smo bili že v začetku leta 2011 obveščeni, da bo prišlo do reorganizaci-je Autodesk prodajne mreže v naši regiji in to se je res spo-mladi tudi zgodilo. Doseda-njega distributorja Autodesk izdelkov v Sloveniji, podje-tje Avtera, ki nam je veliko let stala ob strani, je nadomesti-lo podjetje Osa sistemi d.o.o. iz Ljubljane, ki je podružnica

podjetja Osa Računarski inže-njering iz Beograda. Ker smo že več kot 20 let v tem »poslu«, smo podjetje Osa poznali že iz preteklosti in z njimi dokaj uspešno sodelovali. Bili so naš zastopnik za CGS produkte v Srbiji. Oso sicer poznamo kot dobro organizirano podjetje, ki je na svojem trgu poželo veliko uspehov. Med njimi je bil ver-jetno največji posel s srbskim Telekom-mom, ki za svoje GIS potrebe uporablja Autodesk tehnologijo. Prepričani smo, da bodo naši uporabniki tudi pod okriljem novega distibu-terja uživali podobne ugodno-sti, kot so jih doslej, čeprav želimo nivo naših uslug še iz-boljšati.

Sodelovanje podjetij GEOSERVIS in CGS plus

Naše podjetje se je kot ponu-dnik Thales, Magellan in ka-sneje Ashtech profesionalnih GPS naprav v zadnjem času srečevalo s kopico malih težav, ki so nas ovirale pri doseganju zastavljenih ciljev in dosega-nju visoke kvalitete ponudbe. Zato smo se vedno bolj ozira-li po primernem partnerju na tem področju, s katerim bi lah-ko optimalno sodelovali - CGS plus kot ponudnik programskih rešitev in partner kot ponudnik inštrumentov. Zelo veseli smo bili, ko smo ugotovili, da tudi

podjetje GEOSERVIS stremi k podobnemu cilju. V njih smo našli veliko več kot smo priča-kovali. V Sloveniji GEOSER-VIS zastopa svetovno prizna-nega švicarskega proizvajalca merilnih inštrumentov Leica, ki jih uporabljajo naše stranke na najrazličnejših področjih. V preteklosti je bila Leica naj-bolj poznana po svojih tahi-metrih, danes pa izdeluje tudi vrhunske profesionalne GPS naprave, laserske merilnike, 3D skenerje, itn. Podjetje GEO-SERVIS ni le podjetje, ki zgolj ponuja te inštrumente, ampak skrbi za celostne rešitve, za-gotavlja enega najboljših ser-visov v regiji in izobraževanje. In kot je GEOSERVIS vrhunski specialisti na področju merilne opreme je CGS plus vrhunski specialisti na področju CAD in GIS programske opreme. V so-delovanju bomo strankam sku-paj lahko ponudili vrhunske in izpopolnjene rešitve na podro-čjih geodezije, gradbeništva, GIS, arhitekture idr.

GRAF & PACK 2011

Sejem Graf & Pack je potekal med 12. in 15. aprilom na Celj-skem sejmišču. Že drugič zapo-red smo bili med razstavljavci. Želeli smo pokazati predvsem HP lateks tehnologijo, ki je že krepko prodrla na grafične trge, pri nas pa se obnaša še bolj

CGS plus "CEO meeting 2011" - tradicionalno srečanje CGS plus partnerjev je potekalo v na turistični kmetiji Malo-vščevo v Vitovljah.

KRATKE NOVICE

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

sramežljivo. Tako je bil zvezda našega sejemskega prostora Designjet L25500 s širino tiska 60« (1.5 m) ki črnilo na osnovi lateksa zapeče v medij pri viso-ki temperaturi. Medij je takoj pripravljen za nadaljnjo obde-lavo in dodelavo, primeren za zunanje in notranje aplikacije. Poleg HP Designjet tiskalnikov za grafično področje smo raz-stavljali SUMMA rezalnike in programsko grafično opremo Adobe in Caldera, brez katere ne gre v slehernem grafičnem studiu.

V našem prostoru je sejem Graf & Pack edini z grafičnega področja, kljub majhnosti pa ga obišče veliko ljudi, ki razi-skujejo novosti oziroma iščejo nove priložnosti zase. Skleni-li smo kar nekaj novih poznan-stev in zagotovo nas bo Celjski sejem zopet gostil čez dve leti.

Matevž Lenarčič in projekt »Alpe kot jih vidijo ptice«

120 fotografij formata 180 x 120 cm. Razstave na prostem v različnih alpskih mestih.

Otvoritev prve razstave je bila 16. aprila 2011 v Jakopičevem drevoredu v parku Tivoli v Lju-bljani. In zakaj se nam zdi to tako posebno?

Ker smo 120 fotografij formata 180 x 120 cm natisnili na na-šem demo tiskalniku HP De-signjet L25500. Pri laminaciji s HP materialom Clear Gloss Cast Overlaminate je sode-lovalo podjetje Vidal d.o.o. iz Grosuplja. Pri izboru medija je bil pogoj, da proizvajalec za-

gotavlja obstojnost dve leti, na dežju, mrazu in soncu. Ker HP materiali tak certifikat ima-jo, smo si upali. Fotografije so trenutno na ogled v Bolzanu, Italija.

Sponzoriranje

V CGS plus sponzoriramo razne projekte in pobude, mnogokrat doniramo sredstva tistim, ki so jih res potrebni. Prošnje za to dobivamo vsakodnevno.

Med bolj opazne podporne ak-tivnosti pri nas vsekakor sodi sponzoriranje dveh orkestrov iz Logatca in sicer Pihalnega or-kestra Logatec (www.godba-lo-gatec.si) in KD Simfoničnega orkestra Cantabile (www.can-tabile.si).

Dirigent obeh orkestrov je prof. Marjan Grdadolnik, ki s svojo energijo daje nastopom prav poseben pečat. Tekom leta se zvrstijo številni koncerti, kjer se promovira ime našega podje-tja. Seveda se jih radi udeležu-jemo tudi zato, ker so v obeh orkestrih zbrani odlični, števil-ni mladi glasbeniki in ker jih je vedno užitek poslušati. Vemo pa, kako je danes s kulturo, kjer kronično primanjkuje denarja. Zato pomagamo po svojih mo-čeh. Pihalni orkester Logatec ste lahko slišali na zaključku CGS konference 2010 na Go-spodarskem razstavišču v Lju-bljani, kjer so nam prišli zaigrat ob naši 20. obletnici podjetja.

Na GRAF & PACK 2011 smo ti-skali velike formate.

Podjetje CGS plus vsako leto organizira srečanje uporabnikov programske opreme Ferrovia s podjetja SŽ.

Pihalni orkester Logatec na CGS konferenci 2010.

Triglav, fotografija z razstave »Alpe kot jih vidijo ptice« fotografa Matevža Lenarčiča.

DIMENSIO 6

SLOVENSKI FORUM INOVACIJ

Podjetje CGS plus je prejelo 1. nagrado na 5. slovenskem forumu inovacijPodjetje CGS plus je na JAPTI natečaju za 5. Slovenski forum inovacij, osrednjo slovensko predstavitev izumov, invencij in inovacij, letos decembra prejelo prvo nagrado v kategoriji storitvenih inovacij za algoritem “Best fit”, katerega avtor je naš inovator Žiga Ramšak.

“Best fit” ali metoda najbolj-šega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom je edinstvena v sve-tovnem merilu in je že vgrajena v CGS-ove programe Plateia, Ferrovia in Aquaterra ter v Au-todeskov program AutoCAD Ci-vil 3D 2011.

Pri projektiranju cest se veliko-krat zgodi, da projektant potre-buje podatke o geometriji osi (ali vzdolžnega profila), vendar pa le-te nima, ker gre npr. za neko staro cesto oz. železnico, za katero iz takih ali drugač-nih razlogov nima originalne-ga projekta. Ima le geodetski posnetek obstoječega stanja (3D točke vzdolž osi oz. vzdolž robov ceste). Če hoče delo na-daljevati (recimo, da dela re-konstrukcijo ceste oz. železni-ce), mora podatke o geometriji najprej dobiti in v preteklosti je to ponavadi pomenilo, da je moral os ponovno narisati roč-no s pomočjo geodetskega po-snetka, kar pa je zelo zamudno opravilo. S pomočjo algorit-ma »Best Fit« si projektant to nalogo lahko zelo skrajša, saj algoritem praktično v trenutku

izračuna in predlaga neko zelo dobro rešitev, ki se dobro pri-lega geodetskemu posnetku in jo mora projektant morda le še malo popraviti oz. dopolniti, s čimer prihrani ogromno časa.

Ideja za razvoj take funkcije je obstajala v podjetju CGS prak-tično že od nekdaj, vendar ne-kako nikoli ni bilo časa in po-guma, da bi se te naloge lotili. Problem namreč niti slučajno ni enostaven. Nekega dne je vendarle padla odločitev, da poskusimo in tako smo se lo-tili. Problem smo začeli razi-skovati kar na risbah iz Plateie, Ferrovie in Aquaterre, ki smo jih malce predelali, vendar pa je geometrija izrisanih osi zelo »lepa«, v bistvu je idealna, in na takih idealnih primerih ni težko razviti dobrega algorit-ma. Začetek je bil zato pravza-prav zelo obetaven, prvi dokaj preprost algoritem je deloval celo na istih idealnih primerih, ki smo jih naknadno popači-li. Na idealnih risbah namreč ni težko ločiti lokov od prem in celo prehodnic. Vendar pa smo na prvih realnih rezultatih ugotovili, da smo še zelo da-

leč od končne rešitve. Izkazalo se je namreč, da so realni po-datki večinoma povsem popa-čeni, do napak prihaja zaradi

različnih dejavnikov in včasih so podatki tako slabi, da celo človek s prostim očesom težko loči npr. eno krivino od druge ali celo krivino od preme, kaj šele loke od prehodnic. Glavni problem celotnega razvoja je bil v bistvu prav v tem, kako iz zelo popačenih podatkov dobi-ti nekaj uporabnega. V resnici smo že skoraj obupali, saj ni bilo videti, da bi nam iz marsi-katerega realnega primera kdaj uspelo dobiti kaj uporabnega. Vendar nam je po nekajmeseč-nem delu z različnimi mate-matičnimi prijemi in metoda-mi vendarle uspelo, za kar smo bili na koncu tudi nagrajeni.

CGS plus je prijavil še eno inovacijo s področja napovedi meteorološkega stanja cesti-šča, ki je bila tudi odlično oce-njena in zasedla 11. mesto v svoji skupini.

Ž I G A R A M Š A K

7 DIMENSIO

CGS KONFERENCA

G R E G O R P I P A NCGS konferenca 2011Težko bi rekli, da nista bili leti 2010 in 2011 za našo mlado državo najtežji gospodarski leti. To so še posebej občutili v gradbeništvu in arhitekturi, v panogah, s katerima je naše podjetje zelo tesno povezano. Pa vendar smo se odločili, da na letošnji CGS konferenci ne želimo govoriti le o težavah in krizi, temveč želimo govoriti o viziji in rešitvah, ki nam lahko pomagajo težave prebroditi.

Pod motom »Povezujemo zna-nje« smo k sodelovanju po-vabili domače in tuje strokov-njake ter priznane podjetnike z različnih področij v upanju, da bomo skupaj našli vizijo in luč na koncu 'tunela težav'. Ver-jamemo, da nam je to vsaj do neke mere uspelo.

Priča smo bili odličnim idejam in tehnološkim rešitvam s po-močjo katerih se težki gospo-darski situaciji navkljub, neka-tera domača in tuja podjetja zelo uspešno borijo in svoje uspehe še povečujejo.

»Slovenija je v času hitrega tranzicijskega razvoja gospo-darstva in infrastrukture ustva-rila bazo izredno kvalitetnih strokovnjakov in podjetij. Ta lahko zdaj, ob pomanjkanju domačih projektov, uspešno konkurirajo na projektih v tuji-ni. Bistvenega pomena pri tem pa je kvalitetno sodelovanje, povezovanje strok in izraba na-prednih informacijskih tehno-

Ivo Boscarol, Matjažu Šajnu, direktorju podjetja CGS plus d.o.o. podarja zahvalno plaketo ob dona-ciji sredstev »Fundaciji za invalidno mladino Vrab-ček upanja«.

AutoCAD WS in delo z AutoCAD-om v oblaku je atraktivno predstavil vodja CGS plus izobraževal-nega centra, Aleš Korbar.

Obiskovalci se na CGS konferenci tudi osebno sre-čajo s predstavniki podjetij, katerih tehnološke re-šitve uporabljajo. Informacije iz prve roke so veliko vredne.

Strokovnjaka Jordy Browers in Cristian Otter sta nazorno predstavila, kako so na Nizozemskem s pomočjo Autodesk BIM tehnologij optimirali in poceni-li načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje velikih državnih in zasebnih gradbenih projektov.

Zanimivi podatki o CGS konferenci 2011

� 8 tematskih sklopov (načrtovanje cest, vodarstvo, ko-munalna hidrotehnika, informacijski modeli v arhitekturi, načrtovanje železniških omrežij, vizualizacije za arhitekte in gradbenike, geodezija in informacijske tehnologije, inteli-gentni transportni sistemi (ITS))

� 51 predavanj

� 47 predavateljev, od tega 8 iz tujine

� preko 400 udeležencev

logij«, je razmišljal Samo Peter Medved, le eden izmed mno-gih gostujočih strokovnjakov in predavateljev CGS konferen-ce 2011.

In ko nas bo z mislimi zopet zaneslo v 'napačno smer', se spomnimo besed g. Iva Bosca-rola: »Ovire obstajajo samo v glavah!«. In ko bomo, le te pre-segli, bomo zares pripravljeni iti naprej.

Vsa predavanja CGS konference 2011 so objavljena na spletu

CGS konferenca je vir velike ko-ličine informacij in večkrat smo slišali od obiskovalcev, kako si nekaterih predavanj zaradi vzporednega poteka niso mogli ogledati. Vsa predavanja smo zato dokumentirali in posnetke objavili na spletni strani www.cgs-konferenca.si. Vsebine so še vedno zelo aktualne. Vablje-ni k ogledu.

Vzemite si čas tudi za CGS konferenco 2012 - 10. maj 2012

Že danes si označite v svojem koledarju četrtek 10. maja 2012 in se nam pridružite na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na 9. CGS konferenci. Vaša prisotnost nam veliko pomeni!

DIMENSIO 8

Autodesk »Suites«Na redni letni Autodesk One Team 2011 konferenci, ki se je tudi tokrat odvijala meseca marca v tedaj pomladnem Las Vegasu, so »Autodeskovci« kar pokali od energije, ko so nam predstavljali in razlagali svojo novo strategijo razvoja in trženja proizvodov. Besedico »Suites« smo lahko slišali za vsakim vogalom in ni se bilo mogoče izogniti razmišljanju, kako se bodo te smernice obnesle pri nas, na majhnem slovenskem trgu.

Nova usmeritev naj bi bila tako velika prelomnica, da jo pome-nujejo kar strategija »Autodesk 3.0«. Če pod »1.0« razumemo izid programa AutoCAD dav-nega leta 1983 in pod »2.0« postopno lansiranje vertikal-nih produktov v 90. letih, naj bi strategija »Suites« predstavlja-la številko »3.0«. Ni kaj, ambi-ciozna poteza.

Pa poglejmo, od kod ta stra-tegija izhaja in kaj dejansko prinaša Autodesku in upo-rabnikom njihove program-ske opreme. Da je povezovanje softverskih proizvodov nujno

potrebno, je že vsem zelo ja-sno. Če ne moremo v pro-gram za statični izračun stavbe prenesti arhitekturnega tlo-risa objekta, lahko pričakuje-mo kopico težav, izgubo časa in posledično denarja. Včasih, ko smo risali na papir, o tem še razmišljali nismo. S poja-vom računalniških programov pa so se poleg koristi pojavile tudi take »banalne« težave, za rešitev katerih moramo danes »izumljati« velike strategije. A tako pač je to življenje. Tehno-logija nam je nekaj prinesla, veliko stvari pa tudi zakompli-cirala.

Pri Autodesku že vrsto let ve-liko vlagajo v razvoj povezav med posameznimi programi, kar se kaže tudi na prodajnih policah. Moramo razumeti, da je Autodesk globalno podje-tje, ki streže drugim multina-cionalkam, katerih velikost si komaj predstavljamo. Tam so racionalizacije poslovanja vsak dan na dnevnem redu in ne-nehno se razmišlja o tem, kako bi delovne postopke izboljšali in skrajšali. Ideja o povezljivo-sti produktov je narejena kot nalašč zanje. Autodesk se za-dnja leta lahko pohvali z odlič-no prodajo ravno takim velikim koncernom, kjer sta zaneslji-vost in vsestranskost dobavi-telja glavni adut. Te Autode-skove kvalitete seveda nekoliko zbledijo v našem okolju, kjer vsi delujemo zelo parcialno in razmišljamo samo o tem, kako bomo svoj del projekta uspe-šno zaključili, ne pa tudi o tem,

kako bosta strojnik in električar prevzela delo za nami in spro-jektirala svoje naprave.

Veliko slišimo o tem, kako se bo naše gospodarstvo moralo prilagoditi novim svetovnim trendom. Eden od njih je glo-balizacija; smo le kamenček v mozaiku podjetij, ki ponujajo svoje usluge. Te lahko ponudi-mo samo, če smo tehnološko kompatibilni in tudi sicer kon-kurenčni. Privzem teh tehnolo-gij je nujen, če želimo v svojih gradbenih, projektantskih pod-jetjih vzpostaviti tehnološko kompatibilnost, ki je pogoj za sodelovanje v velikih projektih, ki jih vodijo velike korporaci-je. Tako nam morda tudi Au-todeskova strategija »Suites« postane nekoliko bolj jasna. Veliko se bomo morali še uči-ti in prilagajati. A drugače žal ne gre.

M A T J A Ž Š A J N

Autodesk NOVOSTI

9 DIMENSIO

AutoCAD 2012 s prenovljenimi ukazi za hitrejše deloAutoCAD 2012 je prinesel nekaj velikih novosti, ki pa se izgubijo v množici manjših izboljšav obstoječih ukazov za načrtovanje in urejanje tehnične dokumentacije. Med večjimi novostmi je prav gotovo novo orodje za iskanje DWG dokumentov in njihove vsebine (Content Explorer) ter neposredna objava DWG dokumentov v oblak (AutoCAD WS). Z objavo dokumentov v oblak pridobimo možnost dostopa do dokumentov od kjerkoli in kadarkoli. Dokumente lahko delimo z drugimi uporabniki in jih v oblaku uporabimo za potrebe sodelovanja pri projektu.

Med manjšimi, vendar pomembnimi novostmi so izboljšani in nadgrajeni ukazi, kot so Array, Fillet, Chamfer, Group, orodja za urejanje linij, lokov, koordinatnega sistema itd. Tako je v AutoCAD-u 2012 za doseganje želenih rezultatov potrebnega manj klikanja.

Večnamenski ročaji

Se spomnite urejanja šrafur in polilinij s pomočjo večna-menskih ročajev v AutoCAD-u 2011? Že v prejšnji verziji Au-toCAD-a smo se lahko prepri-čali, da pri izdelavi in ureja-nju projektne dokumentacije z uporabo večnamenskih ročajev prihranimo marsikateri nepo-treben korak in klik z miško. Večnamenske ročaje so v Auto-CAD-u 2012 dobili tudi ostali pogosto uporabljeni elementi, kot so Line, Arc, Dimensions idr. (slika 1). Tako sta načrtovanje in urejanje hitrejša in enostav-nejša.

UCS - koordinatni sistem

Pomembna novost, ki pripo-more k hitrejšemu načrtovanju, je tudi neposredno spremi-njanje koordinatnega sistema. Ikono koordinatnega izhodišča v AutoCAD-u 2012 urejamo kar s pomočjo večnamenskih roča-jev (slika 2). Tako lahko prepro-sto premaknemo točko izhodi-šča, rotiramo UCS po osi ali pa

poravnamo koordinatni sistem s 3D elementom.

GROUP – združevanje elementov v skupino

Ukaz Group za združevanje ele-mentov v skupino (slika 3) uporabniki poznamo že dolgo, vendar se ga v starejših Auto-CAD-ovih verzijah ni dalo učin-kovito uporabljati zaradi zamu-dnega postopka dela. AutoCAD 2012 to slabost odpravlja in omogoča hitro združevanje (dovolj je le en klik) na osnovi označenih elementov v risbi. Prav tako je urejanje in nadalj-nje delo z združenimi elementi uporabniku prijazno in poeno-stavljeno.

FILLET in CHAMFER

Ukaza Fillet in Chamfer nam v postopku izdelave zaokrožitev in posnemanja robov omogo-čata živ predogled rezultata. Tako lahko med delom spre-menimo in nastavimo ustrezne dimenzije zaokrožitve oz. po-snemanja in se tako izognemo

odvečnemu popravljanju neu-streznih rezultatov.

ARRAY

Ukaz Array za množenje ele-mentov (slika 4) je popolnoma prenovljen. Poleg pravokotne-ga in polarnega množenja ima-mo možnost elemente množiti tudi po poti. Množeni elemen-ti se lahko poti tudi prilagajajo (slika 5).

Rezultat množenja elementov je nov AutoCAD-ov element: Array (Rectangular), Array (Po-lar), Array (Path). Namnožene elemente preprosto urejamo s pomočjo večnamenskih ročajev ali pa jih parametrično uredi-mo na novem, vsebinsko odvi-snem zavihku z imenom Array (slika 6).

Elemente lahko v AutoCAD--u 2012 množimo tudi v tretji dimenziji po osi z (slika 7). To lahko storimo že v fazi množe-

nja z ukazom Array, lahko pa tudi kasneje izberemo možnost Levels in določimo število nivo-jev množenih elementov.

Content Explorer

Med večje novosti v AutoCAD--u 2012 vsekakor štejemo novo orodje za raziskovanje vsebin – Content Explorer (slika 8). Gre za nekakšno naslednjo generaci-jo Design Centra, ki ga uporab-niki poznamo in seveda tudi nepogrešljivo uporabljamo pri

A L E Š K O R B A R

AutoCAD

Slika 1: Uporaba večnamenskih ročajev pri načrtovanju in urejanju.

Slika 2: Neposredno spreminjanje koordinatnega izhodišča.

Slika 3: Orodja za izdelavo in ureja-nje skupin elementov.

Slika 4: Množenje elementov z ukazom Array.

Slika 5: Array in prilagajanje poti.

DIMENSIO 10

AutoCAD

ca vsebin je prav v indeksira-nju predhodno določenih mest na disku oz. mrežnem raču-nalniku. Design Center še vedno ostaja v AutoCAD-u, saj je pri določenih opravilih še vedno

preglednejši in učinkovitejši za delo.

AutoCAD WS

Storitev uporabe DWG datotek v oblaku ni nova. V AutoCAD--u 2010 in 2011 smo morali za objavo datotek namestiti do-datek, s pomočjo katerega smo odlagali datoteke v oblak. V namestitvi AutoCAD-a 2012 je ta dodatek že vključen in doda-tno prenašanje ter namestitev s spleta nista potrebna. Novi AutoCAD tako vsebuje zavihek Online z orodji za komunikaci-jo s spletno aplikacijo Auto-CAD WS. Ta omogoča pregle-dovanje, urejanje in deljenje DWG datotek preko spletnega brskalnika ali mobilne napra-ve. Podrobneje si o AutoCAD--u WS lahko prebereta v članku »DWG datoteke v oblaku - AU-TOCAD WS«, objavljenem v te-koči številki Dimensia.

Uporabniški vmesnik

Na področju dela z AutoCAD--ovim uporabniškim vmesni-kom ni večjih novosti. Nova je možnost samodejnega za-ključevanja ukazov, ki omogo-ča samodejno iskanje in zagon ukazov glede na vpisan koren-ski vnos. Pri pisanju ukaza nam AutoCAD ponudi seznam vseh spremenljivk in ukazov, ki se ujemajo z vpisom. Možnost sa-modejnega zaključevanja lah-

svojem delu. Novi raziskovalec vsebin indeksira vsebino map in tako omogoča hitrejše iska-nje podatkov tako na lokalnem disku kot tudi na mrežnih loka-cijah. Moč novega raziskoval-

Slika 7: Array v 3D okolju.

Slika 8: Content Explorer – raziskovalec vsebin.

Slika 9: Funkcija AutoComplete.

Slika 6: Vsebinsko odvisen zavihek Array.

ko tudi izklopite, vendar boste kmalu ugotovili, da je funkcija AutoComplete (slika 9) zelo pri-ročna.

AutoCAD 2012 omogoča tudi učinkovitejši nadzor nad po-gledi in slogi prikaza modela znotraj Viewporta, naj bo to na modelnem ali pa na papirnem prostoru. V zgornjem desnem kotu Viewporta tako neposredno preklapljamo med pogledi (Top, Bottom, Left …) in spreminja-mo sloge prikaza modela (2D Wireframe, Conceptual, Hidden, Re-alistic …).

Povzetek

Naj za konec omenim še nekaj dejstev in splošnih vtisov gle-de novega AutoCAD-a. Auto-CAD 2012 se zažene hitreje kot njegov predhodnik. Pri delu ni opaziti motečih zakasnitev ob preklapljanju zavihkov, ki so se dogajale v starejših verzijah. Načrtovanje je hitrejše in pre-prostejše prav zaradi uporabe večnamenskih ročajev elemen-tov in UCS-a ter zaradi preno-vljenih orodij za načrtovanje in urejanje. Prepričan sem, da bo-ste nova in prenovljena orodja hitro osvojili, jih vključili v de-lovni proces, sočasno spoznali nekaj manjših izboljšav ukazov Copy, Overkill in Join ter tako op-timalno izkoristili možnosti, ki jih AutoCAD omogoča pri na-črtovanju in urejanju tehnične dokumentacije.

11 DIMENSIO

AutoCAD

A L E Š K O R B A RDWG datoteke v oblaku - AutoCAD WSAutodesk je v drugi polovici lanskega leta naznanil izid spletne in mobilne aplikacije AutoCAD WS, ki uporabnikom omogoča delo z DWG dokumenti v oblaku. O računalništvu v oblaku ali t. i. cloud computing lahko v zadnjem času veliko slišite in preberete. Gre za nov koncept računalniške infrastrukture in storitve, ki bo spremenila način dela v bližnji prihodnosti.

Kaj sploh je računalništvo v oblaku? Kako uporabljamo dokumentacijo v oblaku? Katere so prednosti, ki nam jo prinaša oblak pri delu s tehnično dokumentacijo? Odgovore na zastavljena vprašanja bomo kljub temu, da govorimo o oblaku, razjasnili v nadaljevanju.

Računalništvo v oblaku

Računalništvo v oblaku pome-ni, da se programi in storitve, ki jih običajno poganjamo na lokalnem računalniku, izvajajo v najetih, točno določenih stre-žnikih oz. strežniških centrih. Storitev računalništva v oblaku ni nova. Med najbolj poznane brezplačne storitve računalni-štva v oblaku sodijo družabna omrežja, npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, kot sta Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje video vsebin, kot je npr. YouTube … Prepričan sem, da naštete storitve pozna-te in marsikatero izmed njih tudi vsakodnevno uporablja-te. Marsikdo med vami je tudi uporabnik spletnih konferenc, npr. MS Office Live Meeting, ali pa je že poskusil katero od sple-tnih pisarn Ms Office Web Apps in Google Docs. Kot lahko vidite, storitve v oblaku že dolgo upo-rabljamo in se sploh ne zave-damo dejstva, da ti programi, ki skrbijo za nemoten proces dela in izmenjavo informacij,

tečejo na oddaljenih računalni-kih. V prihodnosti bo progra-mov in storitev, ki bodo izkori-ščala prostor v oblaku, vedno več. Multinacionalke in svetov-no uveljavljena imena IT indu-strije napovedujejo, da bomo v oblak kmalu spravili praktično vse, pri čemer oblak ne bo slu-žil samo kot odložišče za doku-mente, ampak bo poskrbel tudi za njihovo obdelavo.

O programu AutoCAD WS

Tudi Autodesk je z izidom sple-tne in mobilne aplikacije Au-toCAD WS omogočil uporabo DWG dokumentacije v oblaku. Naj že na začetku omenim, da AutoCAD WS ne omogoča le shranjevanja in dostopa do da-totek na oddaljenem strežni-ku, pač pa omogoča tudi delo z DWG dokumentacijo.

AutoCAD WS ni AutoCAD. Au-toCAD WS je program, ki za-gotavlja mobilnost pri uporabi DWG datotek in sodelovanje

pri projektih. Omogoča tudi osnovno načrtovanje in ure-janje tehnične dokumentaci-je. Dokumente v oblaku lahko delimo z ostalimi sodelavci, podizvajalci ali naročniki ter tako omogočamo dostop do ažurnih dokumentov in spre-memb v tehnični dokumentaci-ji. Uporabniki lahko risbo tudi popravljajo in dodajajo opom-be, AutoCAD WS pa poskrbi za nazoren zgodovinski pregled sprememb.

AutoCAD WS omogoča projek-tantom, arhitektom in vzdrže-valcem dostop, pregledovanje in urejanje AutoCAD-ovih risb in DWG datotek od kjerkoli in kadarkoli. Do dokumentov lah-ko dostopamo preko spletne aplikacije www.autocadws.com ali preko mobilne naprave. V času pisanja tega članka je Au-toCAD WS podprt za iPhone, iPad in iPod Touch ter ostale mobilne naprave, ki uporablja-jo operacijski sistem Andro-id 2.1. ali novejši. Tako lahko z mobilno napravo udobno do-stopate do vaše tehnične doku-mentacije na terenu, preverite dimenzije, si označite potrebne spremembe in po potrebi so-delujete s sodelavci v pisarni. Zelo priročna je tudi uporaba programa AutoCAD WS na se-stankih in skupinskih disku-sijah.

Objava datotek v oblak AutoCAD-a WS

Z namestitvijo AutoCAD-a 2012 že dobimo v programu nov zavihek - Online. V verzijah 2010 in 2011 si dodatek za Au-

toCAD WS namestite s spletne-ga mesta www.autocadws.com/downloads. Zavihek je sesta-vljen iz treh razdelkov, ki med drugim omogočajo odlaganje DWG datotek v oblak in delje-nje risb z ostalimi uporabni-ki. V oblak lahko odložimo več risb hkrati. Vse spremembe, ki bodo narejene v risbi, bodo v oblaku ažurno vidne uporab-nikom, s katerim ste jih delili. Kot avtor datoteke lahko poleg nadzora nad deljenjem dato-teke nadzirate tudi nivo pra-vic. Tako za odlaganje kot tudi za dostop do vaših datotek v oblaku AutoCAD-a WS mora-te biti prijavljeni. Registracija uporabniškega računa za delo z AutoCAD-om WS je hitra in brezplačna.

Povzetek

AutoCAD WS je program, ki iz-korišča storitev računalništva v oblaku. Računalništvo v oblaku omogoča nov prostor poslov-nim aplikacijam. Glavna pred-nost za uporabnike je dosto-pnost do podatkov od kjerkoli in kadarkoli, kar pomeni večjo fleksibilnost in seveda potenci-alno nižje stroške poslovanja.

AutoCAD WS lahko uporabite za dostop do DWG dokumen-tacije na terenu, na sestan-kih, za potrebe sodelovanja pri projektih itd. Uporabnost programa je široka, program je enostaven za uporabo in brez-plačen. Preizkusite ga in se prepričajte, da lahko DWG do-kumente v oblaku in AutoCAD WS koristno uporabite pri va-šem delu.

DIMENSIO 12

NAČRTOVANJE CEST

U R O Š B A R L I ČPlateia 2012 novostiPlateia 2012 je bila prvič predstavljena maja 2011 na CGS konferenci. Prikazana je bila zgodnja beta različica, v kateri je manjkalo nekaj funkcionalnosti, ki so na voljo v končni verziji. Gre za evolucijsko različico, saj bodo vse risbe, ki smo jih začeli obdelovati s Plateio 2011, brez pretvorb uporabne v Platei 2012. Poglejmo si nekaj njenih novosti.

Za prenos točkovnih objektov iz Situacije v Vzdolžne profi-le skrbita funkciji »določitev točk vzdolž osi« v Situaciji in »izris točk vzdolž osi« v Vzdol-žnih profilih. S prvo določimo točkovne objekte, ki jih želimo prenesti v vzdolžne prereze, z drugo pa te točke vnesemo. Omogočen je tudi vnos po-ljubnega bloka (npr. jašek, cev …) za vsako točko v vzdolžnem prerezu. Poleg točk je mogo-če v vzdolžnem prerezu izrisa-ti tudi projekcijo nivelete, ki poteka vzporedno trenutnemu vzdolžnemu prerezu. Izbiramo lahko med številnimi možnost-mi projekcije in vzorčenja.

V Upravljalcu osi sta bili doda-ni dve novi možnosti. Prva je več projektnih hitrosti za eno os. V seznamu podamo listo hitrosti, ki se bodo upoštevale pri preverjanju standarda in iz-računu prečnih nagibov. Druga novost so preskoki stacionaž. S to funkcionalnostjo določimo preskok stacionaže v določe-ni točki na poljubno novo vre-dnost stacionaže.

Nadgrajena je bila tudi funkcija za izris križišč. Dodana je bila možnost samodejnih podalj-škov osi. Trenutno os, za katero iščemo križanja, lahko navide-zno podaljšamo in preverimo presečišča. Os lahko podalj-šamo tangentno ali vzdolž traku, ki se ga os dotika. Tako dobimo kratke tangente na za-četku in na koncu vzdolžnega prereza. Te nam kasneje služi-jo kot osnova za vnos nivelete. Vključimo lahko tudi možnost, ki nam bo predlagala nivele-to med obema podaljškoma. S to funkcionalnostjo v trenutku pridemo do nivelete zaokroži-tve (traktrise) v križišču. Seveda gre pri tem le za prvi predlog nivelete, ki jo ima uporabnik možnost naknadno urejati.

Zelo pomembno izboljšavo predstavljajo nove korespon-denčne osi. Te zdaj delujejo dinamično, saj se samodejno osvežijo ob vsakem premiku glavne ali vzporedne osi. Izris je možen tudi na več vzpore-dnih oseh. Poleg dinamične-ga obnašanja je na voljo tudi

nekaj novih opcij lomljenja ko-respondenčnih osi. Lomljenju po simetrali smo dodali tudi lomljenje po simetrali med odmikoma in lomljenje po po-ljubni poliliniji.

Ukaz »vnos razširitev« se je pri-družil ukazu za vnos horizon-talnih elementov in širin ceste. Za vnos razširitev, podobno kot za vnos horizontalnih elemen-tov in širin, ni več potrebno zapisovanje datoteke, ampak se lahko podatki prenesejo ne-posredno iz risbe. Z ukazom »osveži vzdolžne profile« se vsi trije elementi ceste samodejno osvežijo. Dobršen del razvoja predstavljajo novosti v modulu Autopath, zato jih predstavlja-mo kar v ločenem članku.

Da bi Plateio približali tudi iz-vajalcem gradbenih del, smo v različici 2012 razvili povsem nov diagram izkopnih in nasi-pnih količin, t. i. Mass-Haul. Diagramu količin kot osnova

služijo planimetrirne količine iz Prečnih prerezov. Na osnovi teh podatkov se izriše kumu-lativna masna črta vkopov in nasipov. Določimo lahko de-ponije in nahajališča ter la-stnosti zemljin na posameznih odsekih. Izravnalne črte – črte, kjer se količine vkopa in nasipa izravnajo – urejamo sami. Na osnovi izravnalnih črt se izraču-na srednja transportna razdalja in transportni moment. Ti dve količini sta izredno pomembni pri oceni stroškov transporta, saj lahko s pravo postavitvijo izravnalnih črt močno zniža-mo stroške prevoza pri projek-tu ceste.

Program Plateia razvijamo za približno 20 držav, prevedena je v 10 jezikov. Slovenska Pla-teia 2012 je že na voljo, zato ne odlašajte z namestitvijo in pre-izkusite najnovejše funkcional-nosti, ki bodo vaše delo zago-tovo olajšale.

Diagram količin

Izris tangent cestišča na katerega se priključujemo

Samodejni predlog nivelete med tangentamaVnos projiciranih objektov - v tem primeru kanalizacijskih cevi

13 DIMENSIO

NAČRTOVANJE CEST

AutoCAD Civil 3D 2012 novosti AutoCAD Civil 3D se je po vsem svetu uveljavil kot zmogljv program za načrtovanje nizkogradniških objektov. V CGS-u ga smatramo predvsem kot razvojno platformo, saj še vedno trdimo, da je Civil 3D najboljši v kombinaciji s Plateio ali našimi Civil 3D dodatki.

Novi AutoCAD Civil 3D 2012 vsebuje napredne možnosti za izris in urejanje osi v situaciji, nove možnosti pri računanju prečnih nagibov, izboljšave pri obdelavi in načrtovanju koridorjev in izboljšane kontrole za urejanje oznak. Prav tako je dobrodošla tudi novost pri upravljanju s stili in nastavitvami, izboljšave pa so tudi pri analizah površin in pri prispevnih površinah. Na koncu predstavljamo še novosti pri izdelavi 3D vizualizacij, kjer lahko uporabnik preko vmesnika svoj model izvozi v 3D Studio Max. S posameznimi značilnostmi se lahko podrobneje seznanite v nadaljevanju.

Načrtovanje osi in koridorja

Urejanje geometrije osi

Najpomembnejša novost, ki jo velja izpostaviti pri načrtovanju osi, so nove možnosti urejanja geometrije osi. Z definiranjem t. i. medsebojnih vezi je ure-janje geometrije osi v situaciji naprednejše. Po novem lahko tudi v krivinah osi, ki predho-dno niso imele tangente, prika-žemo navidezno tangento in si na ta način pomagamo pri na-daljnjem urejanju geometrije. Vse skupaj upravljamo preko dialoga, ki ga AutoCAD Civil 3D uporablja že vrsto let.

Definiranje prečnih nagibov

AutoCAD Civil 3D 2012 prinaša izboljšave na področju izraču-na prečnih nagibov, ki izboljša-jo nadzor nad prečnimi nagibi posameznih trakov. V dialogu lahko določimo os vijačenja in

njen položaj ter ločeno upra-vljanje nagibov bankine.

Urejanje koridorja in razšir-jene možnosti prikaza v pre-rezih

Pregledno in uporabno orodje omogoča prikaz risbe v ločenih poljih, ki neodvisno prikazujejo situativni prikaz, vzdolžni pro-fil in prečni profil. Tako imamo popoln pregled in nadzor nad celotno situacijo, medtem ko se sprehajamo po profilih kori-dorja. V dodatno pomoč si lah-ko vklopimo tudi t. i. sledilnik, ki hkrati prikazuje trenutno me-sto profila koridorja v situaciji in v vzdolžnem profilu.

Razširjene možnosti pri ureja-nju definicije koridorja »cesta« uporabniku zdaj omogočajo, da posamezni regiji koridorja preprosto zamenja ali spreme-ni definicijo Assembly in spre-membe se simultano odrazijo tako v profilih kot tudi v situa-

ciji. Obstoječemu delu ceste, za katero koridor že obstaja, pa lahko na odseku ceste regijo dodamo, jo ločimo od ostalega dela ali jo spremenimo.

Pri načrtovanju vzporednih cest, kot so na primer posta-jališča ob avtocestah, ali pri načrtovanju križišč lahko upo-rabnik zdaj brez težav in skrbi v enem prečnem profilu prikaže

prerez več koridorjev/cest, kar lahko z veseljem pozdravimo.

Organizacija risbe

Urejanje in postavitev oznak

Novost v AutoCAD-u Civil 3D je tudi možnost ločenega ure-janja oznak objektov. Funkci-onalnost vključuje tudi mo-žnost, da se oznake med seboj

S E B A S T J A N K O M A C

Urejanje geometrije osi

Definiranje prečnih nagibov

Urejanje koridorja in razširjene možnosti prikaza v prerezih

DIMENSIO 14

NAČRTOVANJE CEST

ne prekrivajo; s tem ohrani-mo boljšo preglednost risbe. K boljši preglednosti prispeva tudi to, da funkcija preprečuje možnost, da bi tekst kakorkoli prekrival oznako v risbi.

Parameter, ki je bil dodan pri kontroli oznak maksimalne širi-ne teksta, pa nam omogoča, da besedilo oznak kontroliramo po širini. V danem primeru to pomeni, da besedilo takrat, ko prekorači določeno mejo, avto-matsko skoči v naslednjo vrsti-co. To definicijo lahko uporabi-mo za vse oznake v Civilu 3D.

Upravitelj stilov in nastavitev

Naslednja novost je plod upo-rabniških izkušenj in omogoča prenašanje in dodajanje tako stilov kot tudi nastavitvenih parametrov posamezne risbe.

Uporabniški vmesnik prikaže razširjen seznam stilov in na-stavitev, ki jih lahko posame-zno ali v celoti prenesemo v trenutno risbo.

Orodje ponuja hierarhično raz-delitev, kjer s kljukico dolo-čimo, ali se stil in parameter uvozita v risbo ali ne. Dodatno

Urejanje in postavitev oznak

Upravitelj stilov in nastavitev

se stili, ki so obema risbama skupni, označijo neosvetljeno in tako natanko vemo, kdaj so nastavitve prenesene.

Dodatno se ponuja tudi ukaz, ki omogoča, da neuporabljene stile iz risbe izbrišemo in tako izbojšamo njeno preglednost.

Vizualizacije in analize površin

Izboljšave površin

V sklopu izboljšave površin sta se v verziji AutoCAD Civil 3D 2012 pojavili dve pomembni novosti. Prva je uporabnikom ESRI programov že dobro po-znana in uporabniku omogo-ča, da zmanjša število detaj-lov objekta in s tem zmanjša tudi obremenitev računalnika. Namen te izboljšave je olajša-no delo na obsežnih projektih, kjer so površine za obdelavo izredno velike in jih je težko obdelovati. LOD (Level of De-tail), kot se funkcija imenuje, tako z oddaljenostjo od objek-

ta zmanjšuje število detajlov, ki jih pri tem prikazujemo.

Analiza višin po intervalih

Analiza višin površine zdaj vključuje tudi možnost dolo-čanja števila intervalov in sto-pnjo intervala ter možnost do-dajanja referenčne višine. Tako so analize vkopov in nasipov veliko bolj pregledne.

Izvoz Civil 3D objektov v 3D Studio Max

Vizualizacije so postale po-memben del projektov, saj lah-ko z njihovo pomočjo tako in-vestitorju kot uporabniku bolj nazorno prikažemo, kaj se bo na določenem mestu zgodilo. Tako so razvijalci pri Autode-sku uporabili pobudo iz paketa Autodesk Subscription Advan-tage in jo implementirali v Ci-vil 3D. Ta rešitev zdaj omogo-ča neposredno komunikacijo iz Civila 3D v 3D Studio Max, saj so objekti dinamično povezani. Vse spremembe, ki nastanejo pri delu v Civilu 3D, se avto-

Izvoz Civil 3D objektov v 3D Studio Max

Analiza višin po intervalih

15 DIMENSIO

NAČRTOVANJE CEST

Autopath 2012Verjetno vsi uporabniki programskega paketa Plateia poznajo tudi modul Zavijalne krivulje, ki je v Platei že veliko let. Že v verziji 2011 je bila vsa obstoječa funkcionalnost napisana na novo, s čimer je modul postal boljši in bolj prijazen uporabniku. V novi verziji modul nosi ime Autopath in je na voljo tudi v paketu CGS Civil 3D Road Extensions ali kot samostojna aplikacija. Poleg novega imena ima modul precej uporabnih novosti, s čimer se je njegova funkcionalnost zelo povečala, uporabniku pa omogoča enostavnejše delo.

zna vnaprej, ročno vodenje pa je premalo natančno. Tipičen primer je npr. parkirišče oz. ka-kšna druga površina z ovirami ali pa npr. krožišče, kjer upo-rabnika zanima, ali ga določe-no vozilo lahko prevozi, ne ve pa natančno, po kakšni krivu-lji. V ta namen je bil narejen način EasyDrive, ki odsekoma simulira pot od zavoja do zavo-ja tako, da vozilo pri določeni hitrosti enakomerno vrti volan. Uporabnik z miško kaže konč-no točko zavoja, program pa računa in izrisuje pot, po kateri vozilo iz prejšnje pozicije pride v pokazano z enim zavojem in enakomernim vrtenjem vola-na. Na tak način uporabniku ni

treba vnaprej poznati poti vo-zila, saj se ta računa sproti, na podlagi končne točke. Name-sto zavoja je možno izbrati tudi raven odsek; v tem primeru vo-zilo enakomerno odvrti volan v nevtralen položaj in nadaljuje naravnost. Na koncu dobimo lepo zvezno pot, sestavljeno iz zavojev. Seveda tudi v tem na-činu vožnje deluje vsa funkci-onalnost, enako kot v ostalih načinih vožnje (izris robov, ani-macija itd). V primeru napa-ke ima uporabnik na voljo tudi ukaz »razveljavi«, ki izbriše za-dnji odsek in vrne vozilo en od-sek nazaj.

Vzvratna vožnja

Način vožnje EasyDrive pod-pira tudi vzvratno vožnjo, upo-rabnik pa lahko za vsak odsek izbere, ali bo vozil naravnost ali vzvratno. Ta novost je upo-rabna npr. za simuliranje par-kiranja.

Urejanje poti

Če uporabnik ni povsem zado-voljen s potjo, ki jo je izrisal z načinom EasyDrive, jo lahko ureja tudi naknadno. V ta na-men se na poti izrišejo ročaji, ki predstavljajo podane končne točke odsekov (v fazi risanja) in jih je mogoče premikati oz. vle-či z miško po risbi. Ob vlečenju se pot dinamično preračunava

Ž I G A R A M Š A K

matsko odrazijo tudi v progra-mu 3D Studio Max.

Prispevne površine

Funkcija za izračun prispevnih površin v Civilu 3D omogoča izris prispevnih površin brez zahtevnih in negotovih vme-snih korakov. Orodje za izris iz-tekanja površinskih vod je zdaj dostopno le z enim klikom mi-ške. Vsekakor bo tudi ta izbolj-šava prihranila čas in marsikdo jo bo s pridom uporabljal.

Zaključek

Program AutoCAD Civil 3D na-domešča klasični AutoCAD pri tistih uporabnikih, ki se dnev-no ukvarjajo z načrtovanjem cest, železnic in komunalne hidrotehnike. V zadnjih letih se Civil 3D širi tudi na nova področja, hkrati pa dopolnju-je osnovne funkcionalnosti. Kljub temu je Civil 3D še vedno globalen produkt, ki ne more zadovoljiti vseh drobnih, a po-membnih potreb projektantov, vezanih na lokalne standarde. Natanko za to pa poskrbimo pri nas.

Prispevne površine

EasyDrive

Najpomembnejša novost je t. i. EasyDrive, ki poleg dveh že ob-stoječih načinov vodenja vozila vpeljuje novega. Do zdaj je bilo namreč možno z vozilom sledi-ti neki vnaprej izrisani krivulji (bodisi s sprednjimi bodisi z

zadnjimi kolesi), ki je bila lah-ko AutoCAD-ov polyline ali os v Civilu 3D, ali pa vozilo voditi ročno, in sicer s simuliranjem vrtenja volana preko tipkovnice ali s sledenjem kazalcu miške. V nekaterih primerih sta se oba načina izkazala za nerodna, saj uporabnik poti vozila ne po-

DIMENSIO 16

ne simulacije z manj standar-dnimi vozili, kot so npr. razna industrijska vozila in vozički, letala itd. Nastavitev razmika med osmi je bila podprta že v prejšnji verziji, nova verzija pa omogoča tudi nastavitev pol-mera koles.

Nastavitev enot v risbi

Zaradi potreb določenih sku-pin uporabnikov, ki namesto v metrih rišejo v drugih enotah (npr. v centimetrih ali milime-trih), ima v verziji 2012 uporab-nik možnost, da nastavi enote risbe, ki se upoštevajo pri izri-su vozila v risbo.

NAČRTOVANJE CEST

in izrisuje, tako da uporabnik spremembe vidi takoj.

Prikaz naslednjega zavoja naprej in nazaj

Prikaz naslednjega zavoja je možnost, ki je uporabniku v ve-liko pomoč pri vodenju vozila z načinom EasyDrive. Ker vozilo pri tem načinu vrti volan ena-komerno, potrebuje nekaj časa, da ga poravna ali obrne v dru-go smer. V tem času že prevozi pot, ki jo težko predvideti, zato je včasih težko npr. natančno zadeti nek uvoz, saj vozilo zai-de predaleč. Ta opcija dina-mično izrisuje pot vozila, ki bi jo vozilo opravilo, če bi takoj začelo zavijati. Prikazuje najhi-trejši zavoj iz trenutne pozicije v obe skrajni smeri (levo in de-sno) pa tudi pot, ki bi jo vozilo opravilo, če bi poravnalo volan in nadaljevalo naravnost.

Obračanje koles na mestu

Manevri pri parkiranju v praksi so velikokrat taki, da se vozilo ustavi in na mestu obrne volan v drugo smer. Za take primere simulacija enakomernega vrte-nja volana pri konstantni hitro-sti ni najboljša, zato je uporab-niku pri načinu EasyDrive na voljo ta možnost.

Upoštevanje trenja v zavojih

Za bolj realne simulacije pri večjih hitrostih je v načinu Ea-syDrive mogoče podati trenje (lahko se ga tudi avtomatsko izračuna iz hitrosti) in prečni nagib, iz česar program izraču-na minimalni polmer krivine,

ki jo vozilo še lahko prevozi pri določeni hitrosti. Program pri risanju in urejanju odsekov ne dovoli krivin z manjšimi pol-meri od izračunanega.

Izbiranje knjižnice vozil

V novi verziji ima lahko upo-rabnik več knjižnic vozil, med katerimi lahko poljubno pre-klaplja.

Poljubna oblika vozila in polmer koles

Že v verziji 2011 je program omogočal, da uporabnik za vo-zilo definira poljubno horizon-talno konturo, ki se uporabi pri simulacijah, verzija 2012 pa omogoča tudi definicijo verti-kalne konture za vertikalne si-mulacije. Tako lahko uporabnik dela horizontalne ali vertikal-

Urejanje poti

EasyDrive

Prikaz naslednjega zavoja naprej in nazaj

17 DIMENSIO

valnik nadvišanj omogoča ure-janje vrednosti nadvišanj tudi v oseh, preden sploh prenese-mo geometrijo osi, z nadviša-nji vred, v Vzdolžne profile. Na ta način ima uporabnik boljši nadzor in možnost določitve pravilne geometrije že v Situa-ciji. Urejanje parametrov nad-višanj v oseh lahko tako vpliva na računsko hitrost v Situaciji ali na izris nadvišanj v rubri-ki Vzdolžnih profilov. Uporab-nik bo moral skrbeti le za stal-no osveževanje podatkov med tema dvema viroma (Situacija/Vzdolžni profil).

Projekcija točk na niveleto je povsem generično orodje, ki uporabnikom v Situaciji omo-goča določitev točk, ki jih želi-jo projicirati v Vzdolžni profil. Točke se projicirajo na dano višino bloka, na niveleto, na referenčno višino vzdolžnega profila ali na višino 0, glede na vir podatka o višini in uporab-niško določitev načina izrisa.

Določanje prečnih osi na vzporedni osi, omogoča defi-niranje obstoječih prečnih osi

Novosti v programski opremi Ferrovia 2012Programska oprema Ferrovia z letnico 2012 prinaša veliko pomembnih novih orodij za učinkovito načrtovanje železniških tirov. Novosti se večinoma nanašajo na dodatne možnosti osi in njihove geometrije ter na obdelavo vzdolžnih profilov oz. na interakcijo med obema moduloma, torej na osveževanje podatkov v Situaciji in v Vzdolžnih profilih. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti.

va normalni oz. minimalni od-mik tako v tangentah kot tudi v krožnih lokih, kjer se lahko poveča glede na velikost radija in računske hitrosti glavne osi. Prav tako se ohranjajo dolžine prehodnic in drugi parametri, ki so bili osnovno določeni na glavni osi (računske hitrosti, stacionaža na začetku osi idr.). Orodje seveda omogoča tudi nadaljnje urejanje in obdela-vo izrisane vzporedne osi, pri čemer velja, da spremembe na glavni osi vplivajo na geome-trijo njej vzporedno določe-ne osi, spremembe geometrije na vzporedni osi pa zadevajo samo to os.

Posodobljen urejevalnik nad-višanj bo glede na številne do-datne funkcionalnosti, ki jih prinaša verzija 2012, omogo-čal urejanje nadvišanj tako v Oseh, kot v Vzdolžnih profilih, pri čemer bo upošteval pred-hodno nastavljene spremembe hitrosti na osi ali pa preskoke stacionaž. Prav tako bo omogo-čal prikaz vertikalnih ramp na območjih, kjer v situaciji niso bile uporabljene prehodnice, vendar v radiju obstaja dolo-čeno nadvišanje. Omogočal bo tudi prikaz vrednosti za križne rampe v primeru izdelanih »s« krivin.

Vse zgoraj zapisane novosti bodo sestavni del tako do-mače kot tujih verzij Ferrovie. Slednje so zdaj na voljo v an-gleški, češki, hrvaški, madžar-ski in poljski jezikovni različi-ci, pri čemer z angleško verzijo pokrivamo tudi Romunijo in Bolgarijo. Zaradi uveljavitve Pravilnika o zgornjem ustroju žele-zniških prog v jeseni 2010 bomo prihajajočo slovensko verzi-jo Ferrovie 2012 prilagodili spremembam, ki jih pravilnik določa. S prilagoditvijo novih parametrov in njihovih izraču-nov bomo omogočili avtomati-zirano obdelavo in preverjanje geometrije tirov, kot je bilo to urejeno že doslej.

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

L E O N L E B A N

Preskoki stacionaž omogo-čajo določitev t. i. »pogrešnih profilov« vzdolž osi. Z možno-stjo določitve preskokov sta-cionaž uporabnik enostavno upravlja s spremembami staci-onaž vzdolž ene osi. Orodje je, skupaj z možnostjo določitve več računskih hitrosti vzdolž osi, sestavni del Upravljal-ca osi, kjer lahko uporabniki na enem mestu upravljajo vse pomembne lastnosti posame-znih osi.

Nova možnost določitve Več računskih hitrosti omogoča določitev sprememb račun-skih hitrosti vzdolž osi v Situ-aciji. Te vplivajo na nadaljnje izračune nadvišanj vzdolž osi, obratno pa s spremembami ra-čunskih hitrosti v Urejevalniku nadvišanj vplivamo na določi-tev sprememb računskih hitro-sti na osi.

Do zdaj je bilo vrednosti nadvi-šanj moč urejati zgolj v Vzdol-žnih profilih, saj so se vredno-sti nanašale na izris geometrije nadvišanj v rubriki Nadvišanje vzdolžnega profila. Nov Ureje-

kot korespondenčnih z drugimi osmi, ki jih sekajo. Na ta način uporabnik hitro pridobi profil glavne osi, izrisan v vzdolžnih profilih drugih osi. To pride še posebej prav v primeru izdela-ve projekcij nivelete, projekcij točk ipd.

Doslej je orodje za izris kore-spondenčnih prečnih osi pod-piralo zgolj izris z lomom v simetrali med osmi. Nove ko-respondenčne osi, ki so med drugim pridobile tudi možnost avtomatičnega osveževanja njihove geometrije ob more-bitni spremembi geometrije glavne osi ali osi, ki jo sekajo, so v novi izdaji poleg loma v simetrali pridobile še dve mo-žnosti, in sicer določitev loma korespondenčnih prečnih osi v simetrali med podanima od-mikoma od glavne in druge osi ter določitev loma preko že iz-risane polilinije v risbi. Zmo-gljivost uporabe korespon-denčnih prečnih osi je z novo funkcionalnostjo veliko bolj-ša in delo z njimi veliko lažje. Podprto je namreč neomejeno število lomov preko več dru-gih osi, ki se nahajajo levo ali desno od glavne osi, pri čemer so to lahko osi železniških ti-rov, cest (Plateia) ali vodotokov (Aquaterra).

Projekcija nivelete na vzpo-redno os je prav tako zmoglji-vo in težko pričakovano novo orodje, ki omogoča izdela-vo projekcije več nivelet dru-gih osi v izbranem vzdolžnem profilu oz. projekcijo nivelete glavne osi v poljubno število vzdolžnih profilov drugih osi. Omogoča izdelavo projekci-je osi po segmentih, v prečnih profilih, v karakterističnih toč-kah ali zgolj projekcijo lomov nivelete, skratka vse, kar pro-jektant potrebuje pri natančni obdelavi vzdolžnih profilov osi, ki se navezujejo na eno ali več drugih z znanimi ali neznanimi poteki nivelet.

Izris vzporedne osi v verziji 2012 izdela nov tangenti poli-gon z novim imenom osi, ki je nato dinamično vezan na ge-ometrijo glavnega (izbranega) tangentnega poligona. Pri iz-risu vzporedne osi se upošte-Nova funkcija za nastavitev »pogrešnih profilov« omogoča tudi takšne presko-

ke stacionaž na progi (iz 296,3 km nazaj na 295,8 km)

DIMENSIO 18

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

N A T A Š A L A Z A R E V I Ć

J U R E R A S P O R

A L E Š B L U M A U E R

T O M A Ž K E B E R

Sprememba pravilnika o zgornjem ustroju železniških progV sklopu letošnje CGS konference so bile na področju železniškega načrtovanja predstavljene novosti računalniškega programa Ferrovia. Uvodni del so pripravili študentje zadnjih letnikov Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani, zajemal pa je bistvene spremembe novega Pravilnika o zgornjem ustroju železniških prog. Ta je stopil v veljavo decembra lani. Do spremembe pravilnika je prišlo zaradi potrebe po izpolnjevanju pogojev interoperabilnosti, zaradi natančnejših definicij nekaterih členov iz starega pravilnika, zaradi optimizacije pri projektiranju zgornjega ustroja in zaradi želje po večji konkurenčnosti železniškega prometa v primerjavi s cestnim.

Tehnični problemi v evrop-skem železniškem prometu se kažejo v različnih širinah tirov, v različnih sistemih za dovaja-nje električne energije, v raz-

ličnih sistemih za nadzor, vo-denje in signalizacijo, v velikih razlikah organizacije vodenja železniškega prometa, v različ-nih zahtevah glede usposoblje- Shematičen prikaz slovenskih prog, ki morajo zadostiti pogojem interoperabilno-

sti. To so glavne proge, ki so del 5. in 10. vseevropskega prometnega koridorja.

PRAVILNIK 2003 PRAVILNIK 2010

Klasični tir - tirni stiki na dolžini največ 45 m.

Klasični tir - tirni stiki na dolžini največ 60 m.

Normalna tirna širina v premi in v krivini s polmerom R=>175 m je 1435.

Normalna tirna širina v premi in v krivini s polmerom R=>200 m je 1435.

175>R>=150 - min 1435, 150>R>=125 - min 1440, 125>R>=100 - min 1445.

200>R>=175 - min 1440, 175>R>=150 - min 1445, 150>R>=125 - min 1450, 125>R>=100 - min 1455.

Dovoljena odstopanja tirne širi-ne pri progah v obratovanju: +30 mm za glavne proge, +35 mm za regionalne proge in stranske postajne tire glavnih prog in -5 mm za vse proge.

Dovoljena odstopanja tirne širi-ne pri progah v obratovanju: +30 mm za glavne proge, +35 mm za regionalne proge in stranske postajne tire glavnih prog, -5 mm za hitrostno stopnjo 120 km/h<V<= 160 km/h, -7 mm za hitrostno stopnjo 80 km/h<V<= 120 km/h in -9 mm za hitrostno stopnjo V<= 80 km/h.

Minimalni polmer: Rmin= (11,8Vmax^2) / 265.

Minimalni polmer: h = 160 mm, b=0.75, ∆hp= 115 mm; Rmin= (11.8V^2) / (115+160) = 0.04 Vmax^2.

Vegavost tira pri tehničnem prevzemu: 2 mm/m za glavne proge, 2,5 mm/m za regionalne pro-ge in 3 mm/m za stranske in industrij-ske tire.

Prevzemne tolerance vegavosti (merna baza 6 m): 1,5 mm/m za hitrostni razred do vključno 120 km/h, 1 mm/m za nad 120 km/h do 160 km/h.

Največje nadvišanje tira je 150 mm.

Največje nadvišanje tira s tirno gredo je 160 mm.

Ni podane definicije. Križna prehodna klančina – točna definicija izračuna.

Največja dovoljena progovna hitrost: v posameznih krivinah obstoje-čih prog z R > 350 m; s kvalitetnim ZU se odobri upo-raba b = 1 m/s2.

Največja dovoljena progovna hitrost: V posameznih krivinah obstoje-čih prog z R > 250 m; s kvalitetnim ZU se odobri upo-raba b = 1 m/s2 - Vizj = Squr (R(h+150)/11,8).

Zaokrožitev na vrhu drče: Rv = 250 m.

Zaokrožitev na vrhu drče: Rv = 300 m.

Meritve in kontrola svetlega profila – nov člen.

Obvezna izvedba visokega pe-rona pri gradnji, nadgradnji in obnovi – upoštevanje gibalno omejenih uporabnikov.

Druge oznake za tirnice in rahlo spremenjene dimenzije.

Obraba tirnic – bolj natančno definirana.

Tiri v predorih – nov člen: var-nostne tirnice, greda …

Kretnice in tirna križišča.

Hitrost preko kretnic.

Dovoljene tolerance pri kre-tnicah.

Temperature pri vgrajevanju NZT: tp ± 3 °C.

Temperature pri vgrajevanju NZT: tp ± 5 °C.

Hitrost vlakov preko nevarnih mest (zlomi tirnic) ne sme biti večja od 10km/h.

Hitrost vlakov preko nevarnih mest (zlomi tirnic) ne sme biti večja od 50km/h.

Novo poglavje: tirni zaključki.

Nov člen: fiktivna dnevna obre-menitev.

19 DIMENSIO

SPH (angl. Smoothed Particle Hydrodynamics) je ena naj-starejših in trenutno najbolj uveljavljenih metod delcev za simulacije v hidrodinamiki. Konec sedemdesetih so jo ne-odvisno razvili Gingold in Mo-naghan ter Lucy z namenom simulacij v astrofiziki. Sčasoma se je začela uporabljati tudi na področju dinamike tekočin in drugod. Metodo smo uspešno uporabili za simulacijo poplav-nega vala kot posledice poru-šitve pregrade, za simulacijo loma valov idr.

nepotrebnem preveč omejujo-če. Eden takšnih primerov je recimo prepogost ultrazvoč-ni pregled tirnic na stranskih tirih postaj, ki je zelo drag in zamuden, hkrati pa relativno nepomemben. Povsem odveč se jim zdi tudi poglavje o tir-nih zaključkih. Menijo namreč, da bi si kakšna druga tema bolj zaslužila mesto v pravil-niku. Namen imajo predložiti nekaj predlogov za spremem-be pravilnika (oz. so jih morda do tega trenutka že predložili), zaradi česar lahko v prihodnje pričakujemo še kakšen dodatek k novemu pravilniku.

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

nosti železniškega osebja in v različnih osnih obremenitvah. Cilji nove prometne politike so dosegati višje hitrosti, in sicer tam nekje do 300 km/h, pove-čati varnost, povečati zmoglji-vost (to bi dosegli z gradnjo dvotirnih prog), povečati udob-nost, povečati delež tovornega prometa s 6 % na 10 % in po-tniškega z 8 % na 15 %, ter za 50 % zmanjšati onesnaževanje okolice.

Kaj sploh je interoperabilnost? Interoperabilnost je sposob-nost vseevropskega železniške-ga sistema, da omogoča varen in neprekinjen promet vlakov, ki dosegajo opredeljene rav-ni delovanja. To sposobnost

omogočajo vsi urejevalni, teh-nični in operativni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za zadosti-tev bistvenih zahtev.

Temeljni parametri za zagoto-vitev interoperabilnosti so mi-nimalni svetli profil, širina tira, minimalni polmer krožnega loka, maksimalna osna obre-menitev, minimalna dolžina in višina peronov, mejne vredno-sti hrupa in vibracij, pogoji za dostop gibalno oviranih oseb, največje dovoljene spremem-be pritiska v predorih, največji dovoljeni nagibi in najmanjši tirni razmik.

V novem pravilniku je precej sprememb, vendar so v članku

omenjene zgolj tiste, ki so se nam zdele najpomembnejše. Na levi strani tabele so prika-zani podatki iz starega pravilni-ka, na desni strani pa podatki iz novega pravilnika.

Študentje, ki smo pripravili to primerjavo, nimamo tako rekoč nikakršnih praktičnih izkušenj in bi razen očitnih izboljšav zelo težko ovrednotili, kaj te spremembe pomenijo v praksi. Zato je bilo zelo dobrodošlo, da nam je bil v sklopu naloge omogočen sestanek z enim od strokovnjakov za zgornji ustroj s Slovenskih železnic. Njiho-vo mnenje o pravilniku ni pov-sem pozitivno, saj pravijo, da so nekatere spremembe po

G R E G O R P E T K O V Š E KSPH: nova tehnologija za simulacije v hidrodinamiki Numerični modeli predstavljajo pomembno orodje pri oceni stanja vodnih sistemov in pri načrtovanju hidrotehničnih ukrepov. V prispevku predstavljamo metodo SPH, katere računski elementi so delci. Ta metoda predstavlja alternativo tradicionalnim modelom, kjer je računsko območje razdeljeno na delce.

Numerične metode delimo glede na način obravnavanja računske domene v dve sku-pini: računski elementi so lah-ko vezani na prostor (Eulerjev pristop) ali pa na masne delce (Lagrangov pristop). V hidro-tehniki so do zdaj prevlado-vale metode iz prve skupine, pri čemer je računska domena lahko razdeljena na pravoko-tne ali nepravilno razporejene elemente. Pri počasi spremi-njajoči se globni in hitrostnem polju dajejo ti modeli soli-

dne rezultate tudi ob upora-bi majhnega števila računskih točk, zaradi česar so računski časi krajši in spominske zahte-ve manjše. Slabost teh metod je vpliv računske mreže na re-zultate; pri različni usmerjeno-sti mreže lahko zaradi prefe-renčnih smeri dobimo različne rezultate. V nekaterih prime-rih je krivec za netočnosti tudi numerična difuzija, ki povzro-ča nerealno (prehitro) širjenje snovi oziroma druge modelira-ne količine.

Te težave je mogoče odpravi-ti z brezmrežnimi metodami delcev. Pri omenjenih metodah delci sledijo gibanju tekočine. Poleg tega nam pri razlivanju ni treba vnaprej predvideti ob-močja, kamor se bo tekočina razlila, in ga zapolniti z račun-skimi delci, saj se bodo ti tja prestavili sami. S temi meto-dami lahko dobro simuliramo tudi zahtevne pojave, kot je na primer lom valov. Običajno zahtevajo večje število račun-skih elementov in krajše ča-sovne korake, kar pa z napre-dovanjem strojnih zmogljivosti ni več tolikšna ovira kot pred desetletji, ko so se numerične metode pričele uvajati v hidro-tehnično prakso.

Simulacija iztoka vode iz akumulacije ob porušitvi pregrade s SPH

Simulacija loma valov. Rdeča barva predstavlja območje največje, zelena pa ob-močje najmanjše hitrosti.

DIMENSIO 20

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

Uporaba programa MIKE FLOOD pri hidravličnem modeliranju reke Badaševice s pritokiBadaševica je jadranska reka, ki izvira pod vasjo Sv. Anton in teče mimo kmetijskih površin v zgornjem toku ter mimo urbaniziranega dela v izlivnem delu v Semedelski zaliv. Skoraj celotna struga Badaševice je regulirana, z izjemo čisto zgornjega toka. V spodnjem toku je spremenjena tudi trasa – nekoč se je zlivala v Škocjanski zatok, zdaj pa je preusmerjena v Semedelski zaliv. Tudi njeni pritoki so deloma ali skoraj v celoti regulirani. Regulacije in melioracije so v veliki meri spremenile podobo pokrajine in zmanjšale obseg poplav.

S hidravličnim modeliranjem, ki združuje 1D in 2D model (MIKE FLOOD), smo želeli ugotoviti, kje in v kolikšni meri Badaševica in njeni pritoki po-plavljajo ter koliko so ogrože-na okoliška naselja. Ugotovi-li smo, da imajo že obstoječe regulacije velik vpliv na obseg poplav.

Vhodni podatki

Celotna Badaševica je dolga 10,5 km, mi smo modelirali 8,5 km dolg odsek z 11 pritoki na tem območju. Hidrološki vho-dni podatki so bili visokovodni valovi s povratno dobo 10, 100 in 500 let, izdelani v hidrološki študiji, narejeni za to nalogo. Glede na poskusne izračune se je ugotovilo, da je najneu-godnejša situacija pri 2-urnih

Model Badaševice v srednjem toku

M O J C A S T E L E

Inšt i tut za vode Republ ike S loveni je

poljuben blok, ki ga izberemo v uporabniškem vmesniku.

Vmesnik za MIKE 11 smo obo-gatili z novo funkcijo, ki omo-goča prenos tlorisnega poteka osi vodotoka v MIKE-ov ure-jevalnik rečne mreže (nkw11). S tem dobimo (v primerjavi z vnosom osi samo v točkah prečnih profilov) natančnej-ši potek osi zlasti na območju krivin.

G R E G O R P E T K O V Š E KAquaterra 2012Program za načrtovanje kanalov in ureditev vodotokov Aquaterra 2012 prinaša nekaj zanimivih novosti predvsem v Vzdolžnih profilih. Med njimi je tudi diagram količin, izboljšali pa smo tudi vmesnik za MIKE 11; dodali smo funkcijo za izvoz osi in možnost, da njen natančni tlorisni potek uvozimo v MIKE-ov urejevalnik rečne mreže.

Preden začnemo z opisom no-vosti v verziji 2012, naj pouda-rimo nekaj tehnoloških spre-memb, ki so prišle že z verzijo 2011 oz. z njenimi popravki. Za začetek sta tu delovanje tako na 32- kot 64-bitnih sistemih in delovanje na Autodeskovih platformah verzije 2012. Spo-mladi je izšla tudi nova verzija programske opreme MIKE, s katero je Aquaterra povezana preko vmesnikov za MIKE 11 in MIKE 21. Vmesnika, kompati-bilna z ustreznima MIKE 2011 produktoma, sta zdaj na voljo tako v 32- kot v 64-bitni razli-čici.

Ena zanimivejših novosti, ki smo jih pripravili za Aquater-ro 2012, je diagram količin. Na

podlagi planimetrirnih količin, določenih v Prečnih profilih, bo možno v Vzdolžnih profilih izrisati diagram količin, kot je prikazano na sliki.

Vrednosti so kumulativne, kar pomeni, da je količina vkopa in nasipa med dvema točkama na enaki višini enaka. Z drugimi besedami to pomeni, da je ko-ličine znotraj takega območja možno izravnati. Ta območja predstavljajo modre črte. Za vsako od njih program izračuna tudi srednjo transportno razda-ljo (STR), ki jo morajo prevoziti tovornjaki pri premeščanju ma-teriala, in transportni moment. Slednji je produkt STR in volu-mna premeščenega materiala. Te količine služijo oceni stro-škov, na njihovi podlagi pa pro-gram pripravi tudi transportno tabelo. Upoštevati je možno tudi vire in deponije materiala ter več vrst materialov.

Druga zanimiva novost v Vzdol-žnih profilih bo možnost pre-nosa točk iz Situacije oziroma modela v Vzdolžni profil. Prikaz točk bo omogočen na dva na-čina, in sicer kot AutoCAD ele-ment točka (POINT) ali pa kot

Diagram količin

21 DIMENSIO

padavinah, ki imajo najvišjo konico. Za spodnji robni pogoj smo vzeli plimo morja. Osnova za modeliranje je bil LIDAR po-snetek in 700 geodetsko izmer-jenih prečnih profilov na sku-pni dolžini okoli 23 km.

Določili smo tudi kontrolni profil 10y dolvodno od vtoka Nigrinjana v Badaševico, kjer smo kontrolirali vodne količine iz hidrološke študije in iz rezul-tatov hidravličnega modela.

Modeliranje

Za 1D model so bili uporablje-ni geodetsko izmerjeni prečni profili struge in podatki o pre-mostitvah in pragovih. V mo-delu so bili glede na različno zaraščenost, ki je bila vidna na ogledu terena, podani različni koeficienti hrapavosti struge. V 2D model so se vnesli podatki terena z LIDAR posnetka in do-ločil se je koeficient hrapavo-sti terena.

Ker smo imeli na voljo pro-gramski paket MIKE FLOOD, ki zmore račun le do 80.000 ra-čunskih celic, in ker je v kom-pleksnejših primerih model manj stabilen, smo območje razdelili na pet smiselno razpo-rejenih modelov – zgornji tok, srednji tok in izlivni del Bada-ševice s pripadajočimi pritoki ter levi pritoki Badaševice na zgornjem odseku in območje Paderne. Zaradi razdelitve na več modelov smo morali rezul-tate iz enega modela upošteva-ti kot vhodne podatke drugega modela.

Rezultati

Rezultati pri visoki vodi s po-vratno dobo 10 let so pokazali, da je večina visoke vode v kori-tu, pri Q100 pa se višek visoke vode preliva iz korita na kmetij-ske površine in se zadrži pred urbaniziranim delom. Konica visokovodnega vala se na ta ra-čun zniža, kar povzroči manjše poplave dolvodno.

Primerjava hidrogramov iz hi-drološke študije in hidravlič-nega modela v kontrolnem

profilu kaže, koliko se konica zniža zaradi prelivanja in obli-ke doline.

Pri Q500 je situacija drugač-na. Zaradi velikih vodnih ko-ličnih sistem akumuliranja v zgornjem odseku vpliva le do določenega volumna, nato pa ne več, kar je lepo razvidno iz hidrograma.

Slika 4: Primerjava hidrogra-mov iz hidrološke študije (10 y) in hidravlične študije v kontrol-nem profilu pod Nigrinjanom (stac. km 3+127) za Q500

Zaključki

Iz rezultatov je razvidno, da na obseg poplav vplivata oblika korita in oblika doline, saj so merodajne konice in volumen visokih vod. Pri večjem volu-mnu je nižja konica in manj vode teče iz struge, pri višji ko-nici pa je manjši volumen, ki v zgornjem toku manj »zapolni« inundacije.

V tem primeru je kombinacija 1D in 2D modeliranja bistvena za realnejše stanje, ki ga samo 1D modeliranje ne bi moglo zajeti. Pri modeliranju samo z 1D orodjem bi bile vodne ko-ličine take, kot v hidrološki študiji, gladina visoke vode pa veliko višja. Samo 2D modeli-ranje tudi ne bi moglo prikazati dovolj realnega dogajanja. 1D model je pomemben, ker toč-neje prikaže potek vode v stru-gi in količino vode, ki se preliva na poplavne ravnice.

Razlika med konicami hidrolo-ške študije in hidravlične študi-je jasno kaže na pomembnost razlivnih površin v zgornjem toku porečja Badaševice. Te poplavne površine in njihov vpliv se morajo ohraniti, v na-sprotnem lahko pričakujemo, da se bodo vrednosti z mode-lom izvrednotenih pretokov približevale pretokom, izvre-dnotenim v hidrološki študiji.

V študiji so upoštevane viso-ke vode Badaševice s pritoki, nismo pa upoštevali notranjih voda in kanalizacije. Verjetno prav ta dva dejavnika povzro-čata večino poplav na urbanizi-ranem delu, ki je na določenih odsekih nižji od same struge.

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

Badaševica s pritoki in lokacija kontrolnega profila 10y

Primerjava hidrogramov pri Q100 iz hidrološke študije (10y) in hidravlične študije v kontrolnem profilu pod Nigrinjanom (stac. km 3+127)

Primerjava hidrogramov iz hidrološke študije (10 y) in hidravlične študije v kontrolnem profilu pod Nigrinjanom (stac. km 3+127) za Q500

DIMENSIO 22

Splošne novosti

Začnimo z orodjem za upošte-vanje podnebnih sprememb, ki je nov sestavni del programov MIKE by DHI. Orodje omogoča hitro in preprosto napovedova-nje posledic podnebnih spre-memb za komponente vodnega kroga. Vodni sistemi so namreč prvi, na katerih se odrazi vpliv podnebnih sprememb, in sicer v obliki spremenjene pogosto-sti in intenzivnosti poplav, suš in valovanja. Posledično se na spremembe odzovejo tudi vo-dni ekosistemi. Orodje za mo-deliranje scenarijev klimatskih sprememb deluje na podlagi scenarijev izpustov CO2, ki so jih razvili strokovnjaki Med-vladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC). Na pod-lagi teh scenarijev globalni cirkulacijski modeli napove-dujejo spremembe v tempe-raturi in padavinah. Ti rezul-tati so v programih MIKE 11, MIKE 21, MIKE FLOOD, MIKE SHE in MIKE URBAN na voljo kot vhodni podatki, pri čemer lahko uporabnik izbira med več scenariji izpustov, global-nimi cirkulacijskimi modeli in letom, na katerega se nanaša napoved.

Nova verzija prinaša tudi iz-boljšano zmogljivost program-ske opreme, predvsem v smislu računske hitrosti, kar je bilo doseženo s tehniko parale-lizacije računskih procesov. Podpora paralelizaciji z novo verzijo obsega tudi naslednje module: MIKE 3, MIKE 21 – pravokotna mreža (za prila-godljivo verzijo je bila para-lelizacija računa na voljo že v prejšnji verziji), MIKE 21 – va-lovni modeli, MIKE FLOOD in MIKE SHE. Z možnostjo pre-hoda na 64-bitno arhitekturo je omogočena tudi raba večjih modelov. Podprti progami so MIKE SHE, MIKE 21, MIKE 3 in MIKE FLOOD (2D kompo-nenta).

MIKE FLOOD

Pri nas najbolj uporabljani program iz skupine MIKE by DHI je MIKE FLOOD, ki je bil, kot ostali modeli z novo verzi-jo, precej izpopolnjen. Poleg že omenjenih splošnih novosti, ki vključujejo podporo simulaci-jam vpliva podnebnih spre-memb, paralelizacijo in podpo-ro 64-bitni arhitekturi, so bile dodane tudi druge izboljšave modela. Korak naprej je bil narejen na

področju uporabniške izkušnje. Zavihek za izbiro modelov in določitev povezav je razdeljen na dva dela, tako da je grafič-ni prikaz modela večji in bolj pregleden. Po novem je iz apli-kacije MIKE FLOOD mogoč ne-posreden dostop do podatkov 2D in 1D modela (batimetri-ja, prečni prerezi). Bližnjica je na voljo v plavajočem meniju, do katerega pridemo z desnim klikom miške nad grafičnim delom.

Več koristnih novosti je na po-dročju povezav med 1D in 2D modelom. Med drugim je že pri ustvarjanju povezave mo-goče določiti, da se ustvari več povezav vzdolž bregov reke, s čimer si prihranimo kar nekaj dela. Delitev povezave na več

segmentov je pomembna pri dolgih povezavah, da se izo-gnemo morebitnim razlikam v izračunu stacionaž med 1D in 2D modelom.

Dodana je nova vrsta poveza-ve, in sicer možnost povezave 2D modela z MIKE 11 bočnimi prelivi. Možno je tudi spremi-njanje časovno spremenljive kote povezav, s čimer lahko si-muliramo npr. porušitev viso-kovodnega nasipa. Izboljšano je bilo urejanje povezav, kjer je omogočena nastavitev pri-vzetih vrednosti parametrov za nove povezave kot tudi glo-balno spreminjanje njihovih vrednosti. Posodobljen je bil računski stroj programa MIKE 11, ki je hitrejši in poenoten s programom MIKE URBAN, kar omogoča naprednejše povezo-

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

MIKE by DHI 2011Spomladi je izšla nova verzija programske opreme MIKE by DHI z oznako 2011. Odlikujejo jo večja uporabnost, boljša prilagodljivost in dodatne možnosti povezovanja med modeli. Poleg tega je bilo dodanih tudi nekaj pomembnih novosti in izboljšano delovanje obstoječih. V prispevku se bomo osredotočili zlasti na programa MIKE FLOOD in MIKE URBAN.

G R E G O R P E T K O V Š E K

T A D E J K O D R I Č

Orodje za klimatske spremembe

Prenovljen uporabniški vmesnik MIKE FLOOD

23 DIMENSIO

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

vanje s cevnimi elementi pro-grama MIKE URBAN.

MIKE URBAN

Tudi programski paket MIKE URBAN je v novi verziji prido-bil tako posodobitve kot tudi povsem novo funkcionalnost. Najpomembnejše novosti so bile dodane na področju pod-pore delovnega procesa. Na prvem mestu velja omeniti no-vost na področju porabe vode. Običajno je poraba vode defi-nirana preko simulacije in ne-odvisna od dejanskega tlaka. Novost v verziji 2011 je, da lah-ko nastavimo porabo v vozlišču glede na trenutni tlak.

Zanimivo je tudi novo orod-je za analiziranje zanesljivosti. Orodje omogoča, da analizi-ramo hidravlične rezultate in kvaliteto vode v stacionarnem stanju ali v razširjeni časovni simulaciji in raziščemo zane-sljivost v pogojih maksimalne/minimalne vrednosti tlakov, pretokov, kvalitete vode ali drugih rezultatov.

Večina uporabnikov se pri delu s programom MIKE URBAN srečuje s kompleksnim vno-som in obdelavo podatkov. V nekaterih primerih, ko ne po-trebujemo vseh podatkov, je smiselno uporabiti orodja za poenostavljanje. Orodja vsebu-jejo možnost določitve podat-kov, ki jih ne želimo poenosta-viti, spremembo smeri pretoka kot nov kriterij spoja med cev-mi, detajlni povzetek posame-znih spojev, enostavno primer-javo rezultatov med detajlnimi in poenostavljenimi modeli ter poenostavljene nastavitve za shranjevanje v datoteko.

V določenih primerih upo-rabniki potrebujejo primerja-vo med posameznimi bazami podatkov, računskimi modeli ali njihovimi rezultati. V novi verziji je na voljo orodje za iz-delavo in vzdrževanje račun-skega modela, ki omogoča primerjavo med bazami po-datkov, kombiniranje detajlnih in poenostavljenih modelov in primerjavo rezultatov med modeli.

MIKE FLOOD

MIKE FLOOD je integrirana programska rešitev za numerično simulacijo dinamičnih poplavnih dogod-kov. Vključuje 1D in 2D simulacijska orodja, s kate-rimi lahko modeliramo rečne sisteme, poplavna ob-močja, kanalizacijska omrežja, priobalna območja in kombinacije navedenih sistemov.

MIKE FLOOD je najbolj celostno orodje za modelira-nje poplav, ki združuje znanja in izkušnje Danskega hidravličnega inštituta s praktičnimi in učinkovitimi računalniškimi orodji. Pomaga nam pri modeliranju v skladu s t.i. Poplavno direktivo EU.

MIKE FLOOD je najboljše orodje za:

� Ocenjevanje kakovosti obstoječih poplavnih kart

� Hitro kartiranje poplav in določanje poplavnih linij

� Pripravo in uporabo predvidenih poplavnih dogodkov s presojo vplivov klimatskih sprememb

� Pripravo kart poplavnih tveganj in nevarnosti

� Ocenjevanje gospodarske in okoljske škode

� Načrtovanje upravljanja z nevarnostjo poplav

www.dhigroup.com

Zastopnik za Slovenijo je CGS plus d.o.o.

DIMENSIO 24

T A D E J K O D R I ČUrbano 7 – razvoj v koraku s časom Od uradnega izida programa Urbano 7 je minilo natanko eno leto. V tem času je prehod s Series 6 izvedla že velika večina uporabnikov v Sloveniji in drugod po Evropi. Odzivi so pozitivni in splošno mnenje uporabnikov je, da gre razvoj v pravo smer. Kljub stabilnosti, enostavnosti in zavidljivi hitrosti je potrebno poudariti, da razvojna ekipa Studia ARS ne počiva na lovorikah in vztrajno izboljšuje funkcionalnost programa. Poleg tega v sodelovanju z uporabniki stalno išče nove rešitve, ki bi olajšale njihovo delo.

Prenovljena funkcionalnost

V verziji Series 6 je bil ukaz za projiciranje vzporednih kana-lov nekoliko okoren in za veči-no uporabnikov preveč »skrit«, da bi ga pogosteje uporablja-li. Urbano 7 omogoča izdelavo različnih nastavitev, kar je pri izdelavi projiciranih kanalov nadvse uporabno. Že vnaprej si lahko pripravimo posebno nastavitev za Vzdolžne profi-le, kjer je prostor za dvoje za-glavij. Uporabnost avtomati-ke med Situacijo in Vzdolžnim profilom je najbolj vidna pri višinskem pomiku posame-znih vozlišč, saj takoj vidimo, kje prihaja do neželenih stikov med vzporednima kanaloma. Izboljšan ukaz za izris prečnih profilov uporabimo za hiter in enostaven prikaz horizontalne razdalje med vzporednima ka-naloma.

Ukaz za risanje požiralnikov je bil v prejšnji verziji omejen na 2D risanje, zato projektantom ni omogočal zadostne kontrole med pogledom na Situacijo in Vzdolžni profil. Z novo verzijo je na voljo ukaz za risanje poži-

ralnikov v 3D načinu, ki je zdaj veliko bolj pregleden in eno-staven. Za risanje imamo na voljo dve možnosti: avtomat-sko in interaktivno. Pri avto-matskem načinu izberemo cev in podamo položaj (notranji/zunanji), oddaljenost, padec in globino požiralnika. Pri inte-raktivnem načinu izberemo cev in podamo padec nivelete pro-ti spojnemu vozlišču, globino požiralnika in višino preliva. Za podajanje višine terena imamo na voljo tri načine: interaktivno podajanje, podajanje iz vozli-šča/odseka in podajanje iz digi-talnega modela terena.

Nova funkcionalnost

Novost, ki jo velja še posebej izpostaviti, je povezljivost med programom Urbano 7 in Auto-CAD Civil 3D okoljem. Podatke o kanalizacijskem ali vodovo-dnem sistemu lahko prenese-mo tako iz Urbana 7 v AutoCAD Civil 3D kot tudi v obratni sme-ri. Uporabnikom programske opreme Urbano 7 bo povezlji-vost koristila predvsem zaradi odlične 3D vizualizacije, ki jo omogoča AuoCAD Civil 3D. Po-vezljivost v obratni smeri pa je

smiselna predvsem, kadar želi-mo uporabiti v Urbano 7 vgra-jena orodja (urejanje nivelete v Vzdolžnem profilu, izračun hi-dravlike ...).

Na področju projektiranja ka-nalizacijskih sistemov je na voljo odlično orodje, ki ponu-ja avtomatsko definiranje ni-velete. V želji, da bi uporabni-ki spoznali prednosti novega orodja, smo se odločili za po-drobnejšo predstavitev postop-ka dela:

� Za začetek v modulu Cana-lis hidravlika definiramo pri-spevne površine in določimo padavinski pretok.

� Sledijo nastavitve v ukazu »hidravlični izračun«: izbe-remo zavihek »skupina od-sekov« in možnost »po min. padcu«.

� Nato določimo metodo izra-čuna: izberemo možnost »s pogoji«. Pogoj »maksimal-na izpolnjenost« nastavimo na poljubno vrednost (0–100 %), medtem ko pogoj »hi-trost pretoka« nastavimo na 1,0 m/s.

� V modulu Vzdolžni profili ne definiramo nivelete kot obi-čajno, ampak najprej dolo-čimo pomožne elemente, ki predstavljajo vzporednice te-rena (npr. na globini 1–4 m).

� Na koncu izberemo ukaz »urejanje nivelete« in izbe-remo način podajanja »po pravilu nadsloja z znanim

padcem«. Na tem mestu program izvede avtomatsko definiranje nivelete, ki delu-je tako, da nikjer ne pride do negativnih kaskad.

V primeru, da z rezultatom ni-smo povsem zadovoljni, lahko niveleto poljubno urejamo z ukazom »urejanje nivelete«.

Zaključek

Dejstvo je, da večina projek-tantov programsko opremo Urbano 7 uporablja le za izris situacij in vzdolžnih profilov. V želji, da bi se to v prihodnje spremenilo, smo v tem član-ku podrobneje opisali tudi funkcionalnost, ki je običajno spregledana. Ukaz za projici-ranje vzporednih kanalov je z novo verzijo postal dostopnej-ši in projektantom ponuja večji nadzor nad delom. Enako velja za ukaz za risanje požiralnikov, ki ga poleg tega – zaradi pre-hoda na 3D način – krasi tudi dinamičnost. Ker se v podje-tju Studio ARS zavedajo, kako pomemben je razvoj v kora-ku s časom, so poleg ostalih novosti pripravili uporabniški vmesnik za povezljivost med Urbanom 7 in AutoCAD-om Ci-vil 3D. Namenjen je predvsem uporabnikom, ki potrebujejo 3D vizualizacije.

NAČRTOVANJE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV

25 DIMENSIO

GIS

Po sledi črne kronike …Ob prebiranju časopisov, spletnih medijev ali poslušanju radia se pogosto pojavi takšna novica: »Mimoidoče je v središču Ljubljane malo pred 15. uro presenetil nenavaden prizor – sredi lepega sončnega dne se je Kolodvorska ulica za nekaj ur spremenila v reko. Kot so za MMC pojasnili dežurni v javnem ljubljanskem podjetju Vodovod-Kanalizacija, je počila ena izmed večjih vodovodnih cevi, zakaj se je to zgodilo, pa ni povsem jasno. »Cevovodi so starejšega datuma. Lahko se je zgodilo kar koli - od manjših tektonskih premikov do zapoznelih posledic kakšnih gradbenih posegov,« je dejal dežurni na Vodovodu-Kanalizaciji in dodal: »Zgodil se je prelom cevovoda. Napaka pač.«

Policisti in dežurna ekipa javnega podjetja so zaprli Kolodvorsko ter okoliške ceste. Nato so počakali, da se je raven vode na cesti malo znižala, in zadevo začeli sanirati. V času popravila bodo brez vode ostali le v stavbi na Slomškovi ulici 1.« Vir: www.rtvslo.si

Se zgodi …

Takšnim dogodkom se verjetno ne bomo mogli nikoli povsem izogniti, se pa lahko nanje pri-pravimo in sanacijo izvedemo v najkrajšem možnem času. Pri tem so nam lahko v pomoč programske rešitve Autodesk, med katerimi posebej izposta-vljamo tehnične novosti poso-dobljenega in izdatno razširje-nega programa AutoCAD Map 3D 2012. Ta se je v zadnji verziji 2012 tako rekoč »zlil« s prej po-znanim programom Autodesk Topobase v enoten, zmogljiv produkt. Za upravljanje nepre-mičnega premoženja so zdaj na voljo podatkovni modeli za vodovodno, kanalizacijsko, plinsko in električno omrežje

ter druga omrežja, ki jih je tre-ba samo napolniti s podatki in geografski tehnično-informacij-ski sistem že lahko deluje. Do-godki, kot je zgoraj opisani, so potem precej lažje obvladljivi. AutoCAD Map 3D nudi v tako intervencijo vpletenim stro-kovnim službam vso potrebno tehnično in informacijsko pod-poro za reševanje takšnih in podobnih situacij.

AutoCAD Map 3D

AutoCAD Map 3D 2012, nasle-dnik programa Autodesk Topo-base, je z namensko razvitimi podatkovnimi modeli in pri-lagojenimi orodji kos izzivom vzdrževanja in upravljanja raz-ličnih tipov infrastrukture. Au-

toCAD Map 3D obstaja v dveh različicah: v običajni, ki vse svoje podatke shranjuje v risbo dwg, in v zmogljivejši »enter-prise« različici, pri kateri se po-datki shranjujejo v Oracle po-datkovno bazo. Novi Autodesk Infrastructure Map Server pa je naslednik programa MapGui-de, ki skrbi za spletno podpo-ro geografskim informacijskim sistemom. Pa si poglejmo, kako nam lahko AutoCAD Map 3D 2012 pomaga pri reševanju predstavljenega dogodka.

Praktični prikaz delovanja sistema

Janez Kranjc se navsezgodaj zjutraj pelje z avtom v službo in na povsem suh poletni dan opazi puščanje vode in popla-vljeno cestišče. Dogodek takoj javi na Center za obveščanje na telefonsko številko 112. Opera-ter že ob klicu dobi dokaj na-tančen opis in lokacijo okvare. Informacijo v naslednji minuti posreduje odgovornim v komu-nalnem podjetju.

Dežurni operater takoj skliče dežurno ekipo preko spleta v tehničnem informacijskem sis-temu, ki temelji na osnovi Au-toCAD-a Map 3D Enterprise 2012. Locira mesto okvare, po-gleda podatke o obstoječih na-pravah, ugotovi, kje se napaja poškodovani vod in kateri po-membni odjemalci so prizade-ti. Medtem ko ekipa hiti na kraj dogodka, jim dežurni operater posreduje informacijo, kje se nahaja ventil za zaporo vode, obvesti odjemalce o začasnem zaprtju in predvidi ustrezne ukrepe za pripravo delovi-šča. Na voljo so mu tudi druge prostorsko podprte analize in standardni delovni postopki za optimizacijo dela v različnih scenarijih.

Ekipa na terenu medtem pri-spe na mesto dogodka, zapre ventil, zavaruje mesto napa-ke ter prične z odkopom in sa-nacijo. Preko svojih mobilnih

M A T J A Ž I V A Č I Č

M A T E J Č E L I K

Za poplavo v središču Ljubljane je verjetno kriva počena glavna cev. Foto: MMC RTV SLO

Primer upravljanja z vodno infrastrukturo s programskim paketom AutoCAD Map 3D 2012

DIMENSIO 26

GIS

Danes so vse pogostejše zah-teve uporabnikov po tem, da je standardno internetno GIS aplikacijo možno poganjati na mobilni napravi. Zaradi večje preglednosti je potrebno izbra-ti le tiste sloje, ki so za upo-rabnika ključnega pomena. V nasprotnem primeru izgubimo na preglednosti. Za naš mobil-ni GIS pregledovalnik, ki služi enostavnemu pregledovanju, smo uporabili Google API in ga razširili z .NET funkcional-nostjo. Aplikacija je z uporabo te tehnologije postala hitra in enostavna za uporabo. Mobil-ni GIS pregledovalnik se lah-ko uporablja tako na mobilnih telefonih kot tudi na tablič-nih računalnikih. Za podlogo lahko izberemo vektorski sloj, rastrski sloj ali katerega koli iz-med Googlovih slojev. Te lahko

uporabnik po želji vklaplja ali izklaplja, prav tako mu je omo-gočen dostop do podatkov pri-kazanih točk. Z izbiro točke ali območja se izpišejo želeni po-datki. Prednosti našega mobil-nega GIS pregledovalnika so:

� dostop do podatkov je mo-žen skoraj povsod (pogoj je dostop do mobilnega ali brezžičnega omrežja),

� neodvisna platforma (win Mobile, win CE, andorid, iOS ...),

� enostavna uporaba,

� ažurnost.

Podobno, kot smo se svojega razvoja lotili mi, je Autodesk razvil Mobile Viewer Extension. Ta je prav tako razvit v nave-

zavi z Googlovimi funkcional-nostmi, kar kaže na to, da se vedno več aplikacij povezuje z Googlovimi storitvami, ki so zelo odprte. Autodesk MapGu-ide Enterprise 2012 vsebuje Mobile Viewer Extension, ki se ob namestitvi aplikacije Ma-pGuide avtomatično namesti na strežnik, nato pa lahko vsi uporabniki dostopajo do njega preko interneta.

Primer uporabe mobilnega GIS pregledovalnika je aplikacija, ki smo jo izdelali za Si.mobil. Ta prikazuje njihove bazne po-staje, na katerih je bil sprožen alarm. S tem orodjem lahko Si.mobilovi operaterji dostopa-jo do prostorskih podatkov, po-trebnih za hitro in učinkovito odpravo napak na oddajnikih.

Mobilni GIS pregledovalnikV podjetju CGS vlagamo veliko energije v razvoj lastnih izdelkov na vseh področjih našega delovanja. Geografski informacijski modeli pri tem niso izjema. Prej nasprotno, priča smo hitremu razvoju tehnologij, ki lahko bistveno olajšajo in pohitrijo delo s podatki v prostoru. V nadaljevanju predstavljamo naš mobilni GIS pregledovalnik.

D E J A N K O S

naprav, podprtih z aplikacijo Autodesk Infrastructure Map Server 2012, lahko dostopajo do aktualnih podatkov o stanju infrastrukture na mestu okva-re in do izvlečkov, ki so bili v vmesnem času pripravljeni v pisarni.

Ko je okvara odpravljena, vod-ja intervencije preko mobilne naprave vnese podatke o po-pravilu. Ti se samodejno pre-nesejo v podatkovno bazo Ora-cle, ki je takoj osvežena in na voljo odgovorni osebi v pisar-ni, ki poskrbi za vnos ostalih sprememb. Konec intervencije je tudi čas za sporočilo odje-malcem, da je okvara odpra-vljena.

Iz kronoloških podatkov o vzdr-ževanjih in okvarah, ki so del industrijskega podatkovnega modela v AutoCAD-u Map 3D 2012, administratorji sistema preko analiz opazijo, da bo za-radi pogostih okvar potrebna sanacija daljšega odseka. V ta namen je potrebno pregleda-ti infrastrukturo in zagotoviti oskrbo z vodo vsem uporabni-

kom, ki se napajajo s tega ob-močja.

Pripravi se projekt, katerega poglavitni del so ažurni po-datki o obstoječi infrastruktu-ri, ki se nahajajo v podatkov-nem modelu baze Oracle. Pri samem projektiranju so po-membne tudi druge rastrske in vektorske podloge, ki vplivajo na odločitve v fazi projektira-nja. Te prostorske podloge se preko orodja za povezovanje zunanjih virov enostavno upo-rabi v delovnih risbah. Zunanji viri pa niso samo baze podat-kov ali različne datoteke; upo-rabljajo se lahko tudi standardi WMS in WFS za prikaz spletnih vsebin ostalih sistemov, kot so drugi podzemni vodi, zemljiški kataster in drugo.

Ostale prednosti in koristi

Vsi zgoraj omenjeni podatki, ki se pojavljajo pri uporabi, vzdr-ževanju in planiranju, so na vo-ljo vsem uporabnikom in tudi projektantom v celotni fazi pla-

niranja. Vsi imajo dostop do enotnega vira, kar zagotavlja ažurnost podatkov, uporablje-nih pri projektiranju. V kolikor se vmes opravljajo nujna vzdr-ževalna dela, se v sistemu one-mogoči spreminjanje podatkov z oznako, da se tam izvajajo spremembe (Long Transacti-ons).

Pripravljen projekt, ki je običaj-no shranjen v dwg datoteki, se lahko obravnava že kot polizde-lek na poti do vnosa v podat-kovni model. Proces prenosa pravilno pripravljenih vektor-skih in atributnih podatkov iz dwg datotek v podatkovni mo-del v aplikaciji AutoCAD Map 3D je relativno preprost in ne povzroča dodatnega dela lju-dem, ki skrbijo za upravljanje infrastrukture.

Geografski tehnično-informa-cijski sistem, kakršnega smo opisali v tem članku in ki teme-lji na platformi AutoCAD Map 3D Enterprise, je povezljiv z drugimi poslovnimi informacij-skimi sistemi, kot so ERP, SCA-DA, Assets-Management ipd.

Zaključek

Verjetno se ob prebiranju tega članka marsikdo nasmehne, da je takšno organizacijo in izved-bo dela v našem okolju nere-alno pričakovati. A številni pri-meri dokazujejo, da vendarle ni tako. Največja ovira, ki jo je potrebno premagati že takoj na začetku, so kvalitetni podatki o infrastrukturi. V primeru dolge zgodovine infrastrukture je to najtrši oreh in največji strošek. Investicija v tehnično-infor-macijsko vodenje infrastruktu-re pa se hitro povrne tudi brez množice dogodkov, kakršen je opisan v našem primeru. Z na-menskimi podatkovnimi mo-deli in prilagojenimi orodji sta AutoCAD Map 3D 2012 in In-frastructure Map Server 2012 zmogljivi orodji za vzpostavi-tev tehničnega (geografskega) informacijskega sistema. Moči Autodeskovih produktov za na-črtovanje in urejanje podatkov pa verjetno ni potrebno pose-bej predstavljati, saj predsta-vljajo standard v svetu.

27 DIMENSIO

GIS

Si.mobil nadgradnjeDanes si sodobnega sveta brez mobilnih komunikacij praktično ne znamo več predstavljati. Če smo še pred nekaj leti mobilne telefone uporabljali le za mobilne klice in pošiljanje kratkih sporočil, danes preko mobilnih omrežij pretakamo gore podatkov, slik, video posnetkov in druge digitalne »krame«. Da so nam vse te storitve vedno na voljo, skrbijo tehnične službe mobilnih operaterjev, ki stalno izpopolnjujejo omrežje tako z vedno boljšo pokritostjo s kakovostnim signalom kot tudi z novimi in hitrejšimi tehnologijami za prenos podatkov.

A N D R E J B E D E N

S podjetjem Si.mobil že vr-sto let uspešno sodelujemo, še posebej z njihovo službo za kvaliteto omrežja in s klicnim centrom, ki uporabljata našo spletno prostorsko aplikacijo kot orodje pri svojem vsako-dnevnem delu. V lanskem letu smo izvedli tehnično prenovo spletnih aplikacij geoQOS in klicnega centra ter oboje pre-nesli na platformo Autodesk Mapguide Enterprise 2011. Prenova je pred nas postavila kar nekaj izzivov. Eden najpo-membnejših je bil vprašanje, kako različne in zelo obsežne prostorske podatke o omrež-ju čim učinkoviteje predstaviti. Rezultat je moderna aplikacija, ki tehničnemu osebju in ope-raterjem znatno olajša delo, zadovoljni uporabniki pa nam že nakazujejo tudi nove ideje, ki jih nameravamo realizirati v prihodnjih mesecih.

Pri prenovi spletne aplikacije smo uporabili prej omenjeno ogrodje Autodesk Mapguide Enterprise, ki smo ga poveza-li s ponudnikom kartografskih vsebin Google Maps. Večino

prostorskih podatkov smo pre-selili iz klasičnih oblik v pro-storsko bazo Microsoft SQL 2008 Spatial. Na ta način smo zelo pohitrili dostop do pro-storskih podatkov.

Poleg prenove obstoječih sple-tnih aplikacij smo izdelali tudi nekaj novih rešitev. Med njimi so interaktivna karta pokritosti z iskalnikom krajev na osnovi Googlovih tehnologij in servisi, namenjeni centru za obvešča-nje. Temu posredujemo podat-ke o lokaciji klicočega na tele-fonsko številko klica v sili 112. Podoben servis smo razvili tudi za potrebe policije.

Si.mobil QoS (Quality of Service)

V letošnjem letu je Si.mobil začel obsežno posodobitev omrežja na področju celotne Slovenije. V fazi menjave teh-nične opreme je spremljanje kakovosti omrežja še toliko pomembnejše, saj mora pod-jetje pri uporabnikih zagota-vljati nemoteno delovanje sto-ritev v času prenove. Tehniki

si pri spremljanju dogajanja v omrežju pomagajo s spletno prostorsko aplikacijo GeoQoS. Preko nje imajo dober vpogled v tehnične podatke o oddajni-kih in v ključne parametre de-lovanja omrežja. Podatke lahko pregledujejo na podlagi izbra-ne lokacije in časa. Za vsak oddajnik imajo na voljo tudi časovne diagrame meritev, na podlagi katerih je mogoče izva-jati različne analize in poročila.

Zaradi enostavne uporabe in dobrega pregleda nad podat-ki omrežja postaja aplikacija integrator za vse več virov teh-ničnih informacij, za podat-

ke o klicih, prenose podatkov, podatke analitičnih testov in podatke načrtovalcev omrež-ja. Aplikacija ni več le nepogre-šljivo orodje tehnikov v službi kakovosti in nadzora omrežja, ampak tudi orodje v uporabi menedžmenta podjetja, mar-ketinškega oddelka in oddelka prodaje storitev.

Pregled enega od ključnih podatkov omrežja na oddajnikih v Kranju

Pregled enega od ključnih podatkov omrežja in karte pokritosti

Zemljevid pokritosti z iskalnikom po krajih

DIMENSIO 28

INŽENIRSKA GEODEZIJA

Projekt LINZ - sodobno upravljanje geodetskih podatkov v zemljiškem katastruNova Zelandija ima posebno vladno službo, ki vzdržuje in ureja zemljiški kataster (LINZ - Land Information New Zealand). V okviru te službe deluje spletni servis, imenovan Landonline, ki geodetom, pravnikom in drugim službam omogoča dostop do podatkov o zemljiškem katastru.

Podjetje CGS plus je sodelovalo pri projektu LINZ, katerega cilj je bil razvoj vmesnika, ki deluje v okolju AutoCAD Civil 3D in omogoča obdelavo podatkov zemljiškega katastra ter komunikacijo s spletnim servisom Landonline. AutoCAD Civil 3D sicer omogoča delo z geodetskimi podatki, vendar so objekti in sam način dela na Novi Zelandiji toliko drugačni, da je bilo potrebno razviti poseben vmesnik, prilagojen potrebam njihovega katastra.

A N D R E J K O G O V Š E K

S pomočjo LINZ vmesnika lah-ko v Civil 3D uvozimo elemen-te zemljiškega katastra, jih ob-delamo in nato vrnemo v bazo. Medij za prenos podatkov so XML datoteke, zapisane v for-matu LandXML.

Delo v LINZ vmesniku je orga-nizirano po projektih. V LINZ projekt s pomočjo XML dato-tek vnesemo podatke o obsto-ječih točkah, parcelah in me-ritvah. Izbrane elemente lahko izrišemo v trenutno risbo in jih pregledujemo, elemente, ki so potrebni za nadaljnje delo, pa vnesemo v katastrski projekt. V katastrskem projektu lahko elemente zemljiškega katastra izrisujemo in pregledujemo ter urejamo njihove atribute. Po-leg točk in parcel lahko kreira-mo tudi poligone in radiacijske bloke.

Izvoz v zemljiški kataster pro-gram omogoča samo za dolo-čene elemente projekta. Pre-den podatke zapišemo v XML datoteko, jih lahko preverimo in tako prihranimo precej časa, saj jih je lažje urejati znotraj CAD programa kot pa na sple-tnem servisu. Ko je XML da-toteka pripravljena, odpremo spletno aplikacijo in oddamo projekt.

Program je v trenutni različici prilagojen potrebam novoze-landskega zemljiškega kata-stra, vendar bi ga bilo mogoče z manjšimi spremembami pri-lagoditi in uskladiti tudi s slo-venskim katastrom.

29 DIMENSIO

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI (ITS)

Pomen vremenske informacije v prometuVremenske informacije in napovedi postajajo nepogrešljiv dejavnik odločanja na mnogih področjih, tudi v prometu. Odločilno prispevajo k večji varnosti voznikov, k boljši organiziranosti različnih služb in k večjim prihrankom.

Ljudje že od pradavnine opa-zujemo vremensko dogajanje, od katerega smo močno odvi-sni. Napovedi, kot so »če čriček cvrči pod večer, bo vreme lepo, če pa se mačka s tačkami umi-va in čedi kožuh, bo vreme sla-bo« ali pa »če letijo vrane jese-ni razkropljene stran, se obeta bolj mila zima z malo snega, kadar pa letijo v strnjeni jati, bo zima huda in bodo morali ljudje še za veliko noč hoditi v gosjem redu«, so zamenjali no-vodobni kompleksni napovedni modeli in brez tega, da bi zju-traj po radiu prisluhnili mete-orologu, si že težko organizira-

mo dan. Tudi na odločitev, ali bomo zjutraj v službo šli z av-tom ali z javnim potniškim pro-metom, vpliva vreme. Ne samo čas potovanja, tudi varnost voznikov je močno odvisna od vremena.

Statistika prometnih nesreč v Sloveniji za obdobje 2005-2010 kaže, da se v deževnem vreme-nu zgodi 2800 nesreč na leto, v megli 260, ob močnem vetru pa 16. Na spolzkem in polede-nelem cestišču se v povprečju zgodi 1200 nesreč na leto, na zasneženem 610, na mokrem pa kar 6150 nesreč na leto (Vir: MORS).

Priča smo pogostejšemu poja-vljanju ekstremnih vremenskih pojavov, kot so neurja, toča, poplave, obilne snežne pada-vine, plazovi in močan veter, zato je informacija o vremenu na cestnem omrežju in o sta-nju cestišča za voznike nujna. Po drugi strani je informacija o vremenu nepogrešljiva tudi za vzdrževalno službo na ce-stah, saj lahko znatno pripo-more k njeni optimizaciji in učinkovitosti. Najpomembnej-ša podatka, ki ju zimska služ-ba potrebuje v svojem proce-su odločanja, sta temperatura cestišča in količina padavin oz. napoved obeh parametrov. Od njiju je namreč odvisno, ali bo stanje cestišča suho, mokro, poledenelo, zasneženo … Dr-žavne meteorološke službe s podatki o temperaturi cesti-šča navadno ne razpolagajo; te podatke upravljavci cest zaje-majo iz CVIS-a, specializirane-ga informacijskega sistema, ki prikazuje podatke s cestno-vre-menskih postaj. Meteorološke službe prav tako ne razpolagajo z napovednimi modeli za tem-peraturo površine cest, zato si morajo vzdrževalci cest sami zagotoviti strokovnjake za izva-janje modeliranja oz. specifič-nega napovedovanja.

In zakaj je napovedovanje tem-peraturnega stanja cestišča tako pomembno? Zimske služ-be razpolagajo z različnimi vr-stami soli, ki jih uporabljajo za zniževanje točke zmrzišča na

površini ceste. S tem prepreči-jo poledenitev, čeprav se tem-peratura ceste spusti pod ni-člo. Vendar pa so različne soli različno učinkovite pri določeni temperaturi, zato je za izbiro posipnega materiala nujna ka-kovostna informacija o tempe-raturi ceste oz. napoved tem-perature cestišča. Učinkovitost soli pri določeni temperaturi je odvisna tudi od količine pada-vin – pri intenzivnejših padavi-nah je potrebno uporabiti višjo koncentracijo. Znatne prihran-ke (po nekaterih virih gre tudi za štirikratni ali celo večji pri-hranek pri količini soli) pa lah-ko za zimsko službo predstavlja t. i. preventivno soljenje, to je soljenje do tri ure pred dogod-kom. Za izvajanje preventivne-ga soljenja mora zimska služ-ba razpolagati s kakovostnimi kratkoročnimi napovedmi pa-davin in temperature cestišča.

Kakovostna informacija o vre-menu lahko torej znatno izbolj-ša varnost voznikov in optimi-zira delo vzdrževalnih služb, tako z boljšo organizacijo člo-veških virov kot z razumnejšo rabo posipnih materialov. Za konec omenimo še okoljski vi-dik: z zmanjšano porabo soli so tudi vplivi na okolje manjši, kar je zagotovo tudi ena izmed po-zitivnih posledic uporabe vre-menskih informacij v prometu.

R O K K R Š M A N C

A L E N K A Š A J N S L A K

Claude Monet, Voz na zasneženi cesti (1867); Vir: www.wallpapers-free.co.uk

DIMENSIO 30

Sledenje ekstremnim vremenskim dogodkom na avtocestah s pomočjo CVIS-aPodročje vzdrževanja avtocest je najbolj obremenjeno v zimskem obdobju, ko težave povzročajo pogosto sneženje, burja in poledica. Kljub silnim naporom DARS-ovih vzdrževalnih in njihovih podpornih služb se ob pojavu nevarnih vremenskih razmer, ki sovpadejo s stalno obremenjenostjo avtocest s prometom, ni moč izogniti občasnim zastojem in zmanjšani pretočnosti prometa.

M A R K O K O R O Š E C

DARS d.d. , skrbnik CVIS

Cestno-vremenski informacijski sistem (CVIS)

Družba DARS ima na celotnem omrežju avtocest vzpostavljen cestno-vremenski informa-cijski sistem (CVIS), name-njen merjenju, shranjevanju in spremljanju meteoroloških podatkov v realnem času. CVIS

podatke z vremenskih postaj shranjuje v podatkovno bazo, od koder se preko spletne apli-kacije posredujejo uporabni-kom. Poseben segment sis-tema je tudi vanj integriran prikaz vremenskih napovedi, ki so prav tako pomemben vir informacij za pripravo na bli-žajoče se nevarne vremenske dogodke.

Sistem CVIS ima dva ključna uporabnika, to sta področje vzdrževanja avtocest in sistem za nadzor in vodenje prome-ta (SNVP). Področje vzdrževa-nja avtocest uporablja podatke predvsem v zimskem obdobju; največkrat gre za podatke o

stanju in temperaturi cestišča, slanosti ter padavinah. Sistem SNVP pa podatke iz sistema CVIS uporablja skozi vse leto, saj se na podlagi vremenskih podatkov izvajajo določeni ukrepi prometnega toka (ome-jitve zaradi burje, sneženja, ne-varnosti poledice, močnih pa-davin, pojava toče ob poletnih neurjih in megle).

Ekstremni vremenski dogodki na avtocestah

Tako v poletnem kot v zim-skem času prihaja ob prehodih vremenskih front do številnih dinamičnih dogajanj, ki jih ne-malokrat spremljajo tudi eks-tremni vremenski pojavi, v zim-skem času predvsem močno in obilno sneženje po Sloveniji in močna oz. orkanska burja na Primorskem. Vsak od teh po-javov ima posebno specifiko tako spremljanja samega do-gajanja kot priprave vzdrževal-nih ekip in samega upravljanja prometnega toka ob nastopu dogodka.

Nesreča - veter

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI (ITS)

povedati že nekaj dni vnaprej. Z bližanjem burje in z večjo natančnostjo ocene njenega trajanja in moči se vzdrževal-na ekipa dodatno okrepi. Sam dogodek je sicer najbolj ve-zan na upravljanje prometne-ga toka s sistemom SNVP, ki na podlagi doseženih stopenj moči burje izvaja ukrepe, kot so omejitve hitrosti in zapore za določene vrste vozil. Ob ek-stremnih dogodkih je najbolj problematično predvsem ob-močje Rebrnic in osrednje Vi-pavske doline, t. j. od razcepa Nanos do Sela. Nekajkrat na zimsko sezono pride tudi do popolnega zaprtja omenjenega odseka, saj sunki burje prese-žejo hitrost 150 km/h in varno odvijanje prometnega toka ni

Vetrna erozija

Pojav ekstremne burje na Primorskem

Območje primorskega avtoce-stnega kraka je v zimskem času pogosto izpostavljeno pojavu burje. Burja, ki je na Primor-skem dokaj običajen zimski pojav, se najpogosteje poja-vlja ob prehodih hladnih front preko Slovenije, nemalokrat pa tudi ob vzpostavitvi območja visokega zračnega pritiska nad srednjo in vzhodno Evropo, ko mrzel polarni zrak doteka nad Slovenijo in se spušča proti Ja-dranu.

S pomočjo vremenskih pro-duktov, ki jih DARS pridobi s strani Agencije za okolje RS, je nastanek burje mogoče na-

Poškodbe - veter

31 DIMENSIO

več mogoče. S pomočjo CVIS-a je mogoče natančno spremlja-ti dinamiko burje in vzporedno s predvidenim potekom burje tudi planirati varnostne ukre-pe. V CVIS je integriran tudi sistem 2-urnega zadrževanja omejitve po doseženih orkan-skih sunkih vetra. Nemalokrat se ob takšnih dogodkih tudi zgodi, da močan orkanski veter poškoduje prometno signali-zacijo. S pomočjo natančnih podatkov iz CVIS-a lahko tako obenem tudi dokazujemo vzrok povzročene škode na objektih.

Pojav močnega in obilnega sneženja

Sneženje je v zimskem času v Sloveniji dokaj pogost pojav in z izjemo obalnih območij običajno zajame večji del dr-žave. Ob posebnih pogojih, ko se nad severno Italijo ustvari območje nizkega zračnega pri-tiska, ki se pomika proti Slove-

niji, obenem pa izza vzhodnih Alp v Slovenijo prodira hladna fronta, se pri nas ustvarijo po-goji za intenzivno in pogosto tudi obilno sneženje. Tudi ta-kšne dogodke je moč predvide-ti že nekaj dni vnaprej, saj so vremenski modelski izračuni dandanes že dokaj natančni. Pred dogodkom se vzdrževalne ekipe dodatno okrepijo. V času samega dogodka sta pri spre-mljanju podatkov iz CVIS-a po-membni predvsem slanost in temperatura cestišča, saj se na podlagi teh podatkov določa intenzivnost ukrepov soljenja.

V Sloveniji je že skoraj stalnica, da je določen odstotek vozil pomanjkljivo opremljen z zim-sko opremo. Pogosto se zgodi, da je odstranjevanje snega s cestišča omejeno ali celo one-mogočeno zaradi zastojev, do katerih še posebej rado priha-ja na klancih. Vozila z neustre-zno zimsko opremo povzroči-jo zastoje, vzdrževalne ekipe

ne morejo pravočasno izvajati pluženja in nepovratna zanka v sistemu privede do zastojev.

Pomembnost sistema CVIS za spremljanje ekstremnih vre-menskih dogodkov

CVIS omogoča kvalitetno spre-mljanje nevarnih vremenskih dogodkov; brez takšnega siste-ma bi bila tako izvajanje plu-ženja kot upravljanje prome-tnega toka otežena. Integrirane vremenske napovedi omogoča-jo dober vpogled v predvideno dogajanje, podatki iz cestno--vremenskih postaj pa dajejo kvalitetno informacijo o tre-nutnih vremenskih razmerah. Obenem se z arhiviranimi po-datki izvaja podrobne analize preteklih dogodkov, z njihovo pomočjo pa optimiziramo pri-prave na nove nevarne dogod-ke v prihodnosti.

Pluženje

Pluženje

Zastoj - sneg

Žled

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI (ITS)

DIMENSIO 32

INCA-CE projekt, ki rešuje življenjaProjekt INCA-CE želi razviti partnerstvo med meteorološkimi službami in končnimi uporabniki v hidrologiji, civilni zaščiti in prometu. Rezultati projekta bodo pripomogli k zmanjševanju vplivov izjemnih vremenskih pojavov ter izboljšali splošno varnost in zaščito prebivalcev.

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI (ITS)

A L E N K A Š A J N S L A K

R O K K R Š M A N C

Neurja, poplave, plazovi, pole-dica in suša so pojavi, ki si jih ne želi nihče. Čeprav teh poja-vov ne moremo nikoli povsem preprečiti, pa smo lahko na njih v večini primerov pravo-časno opozorjeni. S tem na-menom je podjetje CGS plus, skupaj z Agencijo RS za okolje, lansko leto postalo del večjega konzorcija projekta INCA-CE.

16 partnerjev iz osmih držav si prizadeva za izboljšanje siste-ma kratkoročnega napovedova-nja vremenskih pojavov visoke prostorske in časovne ločlji-vosti in s tem za zmanjševanje

negativnih vplivov izrednih vre-menskih dogodkov. Prav tako si partnerji prizadevajo izboljšati strategije uporabe vremenskih opozoril, kar bo omogočilo pravočasno predvidevanje izre-dnih vremenskih dogodkov in izboljšalo podporo procesom odločanja in opozarjanja.

V pripravi so implementacije kratkoročne vremenske napo-vedi v obstoječe informacijske sisteme na področjih hidrolo-škega opozarjanja, civilne za-ščite in cestne varnosti, kar bo pripomoglo k manjši ekonom-ski škodi in zmanjševanju šte-

Osebna izkaznica projekta

Naziv: Integrated nowcasting system for the Central European area Akronim: INCA-CE Program: Srednja Evropa Trajanje: 1. april 2010 – 30. september 2013 Partnerstvo: 16 partnerjev iz osmih držav srednje Evrope Slovenska partnerja: Agencija RS za okolje (ARSO), CGS plus d.o.o. Spletna stran: http://www.inca-ce.eu/

vila smrtnih žrtev. Skupni sple-tni portal bo omogočal dostop do napovednih podatkov tudi za potrebe okoljskega moni-toringa, proizvodnje, turizma, kmetijstva in gozdarstva. Na področju hidrološkega opozar-

janja bo izboljšana napoved intenzivnih padavin v povezavi s poplavno varnostjo. Za civil-no zaščito bo pomembna ve-čja zanesljivost in natančnost vremenskih napovedi, na večjo cestno varnost pa bo vplivala izboljšana napoved meteoro-loškega stanja cestišča. Slo-venski partnerji bomo sistem preizkusili na državni mreži ce-stnovremenskih postaj.

Ob uspešnem zaključku projek-ta bodo meteorološke službe razpolagale s sodobnim siste-mom kratkoročne vremenske napovedi, katerega kakovost in uporabna vrednost bosta pre-izkušeni na različnih podro-čjih. Več informacij najdete na projektni spletni strani (http://www.inca-ce.eu/), kjer je na vo-ljo že tretja številka projektne-ga časopisa, ki je tokrat posve-čena hidrološkim vsebinam.

This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF.

Udeleženci tretjega sestanka projekta INCA-CE, ki je potekal od 9. do 11. novembra 2011 v Ljubljani.

Varnost nacestah

Civilnazaščita

Hidrološkoopozarjanje

33 DIMENSIO

OKOLJEMETRIJA

CTD meritve v Koprskem zalivu Osnovna dejavnost podjetja Harpha Sea Koper je opravljanje hidrografskih meritev: meritev batimetrije, morskih tokov in CTD (conductivity, temperature and depth) meritev. CTD meritve zajemajo sledeče parametre: temperaturo, slanost (prevodnost), količino raztopljenega kisika, pH in kalnost (turbidnost) vode.

R O K S O C Z K A M A N D A C

B R A N K O B O G U N O V I Č

Harpha Sea d.o.o. , Koper

Pri CTD meritvah na mor-ju uporabljamo raziskovalno

plovilo Lyra, opremljeno z in-strumentom za pozicioniranje (GPS) in sondo Hydrolab 4a. Meritve opravljamo enkrat te-densko na štiridesetih točkah, razporejenih po celotnem zali-vu. Za lažje zajemanje podat-kov smo v podjetju razvili pro-gramsko opremo, ki istočasno zajema in shranjuje podatke o navigaciji in CTD meritvah. V tem pogledu se je sonda Hy-drolab 4a izkazala za zaneslji-vo. Njena pomembna pred-nost je delovanje po principu plug&play, ki omogoča hitro in enostavno uporabo sonde, po-grešamo pa hitrejše zajemanje podatkov (osnovna frekvenca je 1 Hz), ki bi omogočilo na-

tančnejšo vertikalno strukturo morske vode. Ne glede na to je sonda nenadomestljiv inštru-ment za nadaljnje raziskave.

Pridobljene podatke natanč-no pregledamo (control quality check), da odstranimo poten-cialne napake, nastale v času meritev. Podatke nato analizi-

ramo (prostorska interpolacija) in pravilno prikažemo v 2D in 3D programskem okolju. Poleg tega iz izmerjenih parametrov (npr. temperature in slanosti) izračunamo gostoto vode, ki je pomemben dejavnik pri ra-zumevanju cirkulacije vodne mase v Koprskem zalivu.

Izziv za proizvajalce sodob-nih merilnikov padavin sicer ni izdelati napravo za odme-ro davka, a tudi ne ukvarjati se samo s tehnološko dovršeno-stjo merilnikov, ampak pred-vsem poiskati dodano vrednost v obliki novih informacij, ki jih je mogoče pridobiti iz izmerje-nih podatkov. Osnovna naloga merilnikov padavin ostaja čim bolj natančno merjenje količi-

ne padavin. V preteklosti se je to opravilo preprosto – s poso-do, izpostavljeno padavinam, predvsem dežju. Kasneje so merilniki merili vodni ekviva-lent padavin, ne glede na vrsto padavin (poleg dežja sta bila vključena še sneg in toča).

Naslednji izziv je bilo v meritev vključiti čas (od kdaj do kdaj so trajale padavine), predvsem pa

Merjenje davčne osnove z merilnikom padavinZ merjenjem padavin so se, kot pričajo zgodovinski viri, dokumentirano ukvarjali že stari Grki 500 let pred Kristusom. Morda je še bolj zanimiv podatek, da so kakšnih 100 let za njimi v Indiji na podlagi količine padavin, izmerjene v posebnih posodah, odmerjali davke oz. dajatve. Količina padavin je bila namreč tesno povezana s pričakovano rastjo pridelka in je predstavljala osnovo za izračun dajatev za posamezno deželo. V Arthashastri, indijski knjigi o »ekonomski politiki« tistega časa, so podani točno določeni standardi za določitev pričakovanega pridelka na podlagi izmerjenih padavin. Vsako deželno skladišče, kamor so pridelek oddajali, je imelo standardiziran merilnik padavin prav za namene dajatev.

nov parameter, ki je s časom tesno povezan – to je intenzi-teta padavin. Zaradi samega

S A M O Č A R M A N

načina merjenja in različnih fizikalnih pristopov so se proi-zvajalci hitro srečali s povsem

Merilnik padavin Pluvio2 v vodarni Jarški prod

3D prikaz temperature.

2D prikaz temperature.

DIMENSIO 34

OKOLJEMETRIJA

Pluvio2

� natančni in verodostojni podatki v vseh vremenskih pogojih,

� v celoti ustreza standardu za merjenje padavin, ki ga predpisuje svetovna me-teorološka organizacija (WMO-manual 306, št. 8),

� v merilnem območju od 0 do 50 mm/min omogoča merjenje tako pršenja dežja kot najhujše tropske nevihte,

� je neobčutljiv in robusten merilnik, ki zahteva minimalno vzdrževanje.

Parsivel2

� merilnik trenutnega stanja vremena ustrezno opredeli vr-sto padavin – kot opazovalec vremena,

� disdrometer najvišjega razreda – homogen laserski žarek omogoča verodostojno merjenje vseh vrst padavin,

� vgrajeno je podrobno procesiranje neobdelanih izmerkov v količino, intenziteto in vrsto padavin ter vidljivost in kine-tično energijo padavin.

� ne zahteva posebnega vzdrževanja, omogoča pa merjenje tudi v orkanskih vetrovih,

� ne potrebuje dodatnega umerjanja, saj ima vgrajen samo-validacijski sistem – druge nastavitve se lahko opravijo prek USB vmesnika.

novimi problemi. Pri merilnikih s prekucno posodico, ki se je kot otroška gugalnica prema-knila ob vsakem 0,1 mm pa-davin, so se pojavile težave z listjem, ptičjimi iztrebki in dru-gimi »smetmi« iz narave, ki so odprtino prekucne posodice zamašile. Ta problem so odpra-vili tako, da so razvili merilnik, ki je padavine stehtal.

Gotovo je prav podjetje OTT s svojim merilnikom Pluvio po-stavilo daleč najzanesljivejši in de facto svetovni standard na področju tehtanja vseh vrst padavin. Tehtnica kot taka na videz ni nič posebnega, pra-vo znanje se skriva v filtriranju stehtanih padavin, ki omogo-ča zanesljivo merjenje dejan-skih padavin. Način merjenja s tehtanjem je namreč močno odvisen npr. od vetra in odstra-nitev »šuma« v podatkih, ki ga povzroča veter, je pravi izziv za razvijalce programske opreme merilnika.

Drugi izziv za načrtovalce me-rilnikov padavin je z elektron-

sko napravo posnemati opa-zovalca vremena – osebo, ki redno spremlja stanje vreme-na in svoja opažanja vpisu-je v dnevnik. Ker opazovalec bistvene lastnosti stanja vre-mena (tudi v času padavin) in vidljivosti opravi z očmi, je iz-bira optičnega načina merjenja razumljiva. Optični merilniki padavin, s tujko jih poimenu-jemo distrometri, padavin ne shranjujejo v posodi, ampak naprava s pomočjo ploščatega optičnega žarka z valovno dol-žino laserske ali infrardeče sve-tlobe določi hitrost in velikost delca. Analiza hitrosti in veli-kosti delca, ki jo opravi mikro-procesor v merilniku, pa omo-goči ne le merjenje količine in intenzitete padavin, ampak na podlagi izkustveno določene Gunn-Kinzerjeve krivulje določi tudi vrsto padavin in vidljivost. Omenjenim parametrom pod-jetje OTT v svojem optičnem merilniku padavin Parsivel2 dodaja še en parameter, in si-cer kinetično energijo padavin. Ta parameter je zelo pomem-ben pri spremljanju plazovitih

Notranjost samodejne padavinske postaje

območij, saj kinetična energija močno vpliva na spiranje, leze-nje in drugo dinamiko plazu.

Kljub številnim usmeritvam nacionalnih politik v večjo sa-mooskrbo s hrano merilnikom padavin ne moremo napove-dovati prihodnosti na vsa-kem domačem vrtu. Še manj je mogoče pričakovati, da bodo postali nekakšna »davčna bla-gajna« ali »merilnik možnega

prihodka« na kmetijah in po-sestvih, za kar so v Indiji nekoč že bili uporabljeni. Verjamemo pa, da bosta tako OTT Pluvio2 kot OTT Parsivel2 kos zahtevni nalogi kakovostnega beleženja padavin tako v številnih mre-žah za monitoring kot pri raz-ličnih načinih spremljanja sta-nja okolja.

35 DIMENSIO

OKOLJEMETRIJA

Preveliki odvzemi vode iz vodo-tokov imajo namreč lahko ne-gativen vpliv na zgradbo in de-lovanje vodnega in obvodnega ekosistema. Zato je za ohranja-nje in izboljšanje vodnih ekosi-stemov potrebno poskrbeti za ustrezno količino in kakovost vode v vodotokih, kar lahko do-sežemo z zagotavljanjem eko-loško sprejemljivega pretoka (Qes).

Uredba o kriterijih za določi-tev in način spremljanja in po-ročanja ekološko sprejemlji-vega pretoka (Uradni list RS, 97/2009) nalaga imetnikom vodne pravice, da zagotavljajo dnevno ali zvezno spremljanje parametrov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so bile v vsakem trenutku izpolnjene zahteve glede Qes in da v času trajanja pretoka, nižjega od vrednosti Qes, ni bilo odvzema vode. Uredba predvideva tudi postavitev hidroloških postaj na dotoku in na iztoku MHE za kontinuirano spremljanje vo-dostajev in pretokov.

Paleta instrumentov za mer-jenje vodostajev in pretokov je raznolika, na voljo so tudi različni principi merjenja, brez merilnih letev pa še vedno ne gre. Na hidroloških postajah so potrebne za umerjanje in

kontrolo digitalnih merilnikov, omogočajo pa tudi trenutni odčitek opazovalca. Na voljo so v različnih materialih (emaj-lirano ali nerjaveče železo) ter v standardnih oblikah in veli-kostih.

Zelo enostaven način spre-mljanja vodostaja predstavlja-jo merilniki s plovcem. Spre-membe v vodostaju se preko plovnega kabelskega protiu-težnega sistema prenašajo do plovnega škripca na zapisoval-ni enoti. Rotacija, ki jo povzro-či sprememba vodostaja, se pretvori v električni signal, ki ga pretvorni kabel prenese v zapisovalnik podatkov, kjer se shrani kot izmerjena vrednost. Meritve s tovrstnim merilni-kom lahko v hladnejšem obdo-bju ovira led, ki obda plovec.

Tlačna sonda je še vedno naj-večkrat uporabljen merilnik za merjenje vodostaja. Meri hi-drostatski tlak vodnega stolpca na referenčno meritveno tlačno celico. Tlačno-kompenzirajoča kapilara v kablu sonde omogo-ča meritveni celici referenčno merjenje atmosferskega priti-ska. Tako se preprečijo nena-tančne meritve, ki bi jih lahko povzročilo nihanje atmosfer-skega pritiska. Kljub temu pri tlačnih sondah ni mogoče pre-

Hidrološke meritve na malih hidroelektrarnahV času, ko veliko pozornost namenjamo obnovljivim virom energije, je problematika izgradnje malih hidroelektrarn (MHE) še kako aktualna. MHE so pomemben alternativen in obnovljiv vir energije, saj proizvedejo približno 3 % v Sloveniji proizvedene električne energije. Njihovo umeščanje v prostor oz. njihov vpliv na okolje pa odpira številna vprašanja.

A L E N K A Š A J N S L A K

prečiti zdrsa kovinske ali kera-mične membrane, torej lezenja merilnika v daljšem časovnem obdobju.

Zelo prikladen fizikalni princip merjenja vodostaja je princip z mehurčki. Stisnjen zrak, ki ga ustvari batna črpalka, po-tuje skozi merilno cevko in s posebnim nastavkom v vodo. Nadtlak, ki pri tem nastane v merilni cevki, je neposredno sorazmeren vodnemu stolp-cu nad potopnim nastavkom in zračnemu tlaku skupaj. Me-rilnik ločeno izmeri zračni tlak. Preko razlike med signaloma instrument izračuna višino gla-dine vode. Ta fizikalni prin-cip merjenja omogoča meritve brez lezenja (ang. drifta). Pred-nost merilnikov na mehurčke je tudi majhna poraba električne energije za delovanje.

Vse zgoraj opisane tehnike merjenja vodostajev pa se ob povodnji, kakršni smo bili priča

septembra 2010, lahko izkaže-jo za manj primerne. Potopne merilnike lahko odnese deroča voda, ki s seboj nosi sedimen-te, drevesa in druge večje pred-mete. Merilne postaje, ki niso dovolj dvignjene, lahko zalije voda in onemogoči delovanje elektronike na postaji. Zato se vse bolj uveljavlja merjenje vo-dostajev z brezkontaktnimi ra-darskimi merilniki. Ti temeljijo na impulzni radarski tehnologi-ji. Oddajna antena pošilja krat-ke radarske impulze. Ločena sprejemna antena te impulze, ki se odbijajo od vode, spreje-ma in jih uporabi za določitev razdalje med senzorjem in po-vršino vode; čas med pošilja-njem in prejemanjem radarskih impulzov je sorazmeren razda-lji med senzorjem in površino vode.

Nekateri proizvajalci ponujajo tudi radarske merilnike za brez-kontaktno merjenje vodostaja, ki, nameščeni pod kotom 45° glede na površino vode, meri-jo površinsko hitrost, iz katere se preračunava pretok. Tudi ta rešitev se je ob poplavnih do-godkih izkazala za zelo zaneslji-vo in koristno.

V CGS-u imamo 20-letne iz-kušnje s hidrometričnimi me-ritvami; sisteme samodejnih hidroloških postaj smo vzpo-stavili v Sloveniji, na Hrva-škem, v Makedoniji ter v Bo-sni in Hercegovini. Upamo, da bomo svoje bogate izkušnje lahko podelili tudi z lastniki in koncesionarji malih hidroelek-trarn v Sloveniji.

ARSO hidrološka postaja Drava - Ptuj (CGS montaža)

Dobava in montaža merilne opreme za mrežo državnih hidroloških postaj (Ljubljana - TE-TOL, Iška - Iška vas, Učja - Žaga)

DIMENSIO 36

NetDLSte morda opazili, da ima telefonski zaslon npr. med smučanjem že pri -5 °C kar nekaj težav s pravilnim prikazom ali pa enostavno ne deluje več? Gotovo pa veste, da se baterija pri nizkih temperaturah sprazni neprimerno hitreje kot pri sobni temperaturi. In če dodamo še dejstvo, da običajna elektronska oprema pri nizkih temperaturah ne deluje pravilno (100-ohmski upor npr. nima več nazivne upornosti), potem boste lažje razumeli, s kakšnimi izzivi so se srečali načrtovalci novega omrežnega podatkovnika, ki je pravzaprav robusten avtonomni strežnik.

Strežniki so povsem vsakdanji del računalniške opreme. Na svetovni splet priključen stre-žnik, ki ga lahko napaja sončna svetloba, njegovo delovanje pa je na zaslonu mogoče preveri-ti pri temperaturi -20 °C, pa je bil včasih le želja. V podjetju OTT so to željo uresničili in na trg lansirali izdelek z imenom NetDL. Okrajšava pomeni Net-work Data Logger, kar bi lahko prevedli kot »omrežni podat-kovnik«.

Pestrost trga na tem podro-čju še ne pomeni, da različni proizvajalci ponujajo različne možnosti. Običajno gre za med seboj zelo podobne rešitve be-leženja in shranjevanja podat-kov, pri OTT-u pa so se odločili za pomemben korak naprej. Podatkovnik za shranjevanje

izmerkov iz analognih in serij-skih merilnikov so nadgradili v strežnik s standardiziranimi protokoli HTTP, FTP idr., skrat-ka gre za IP (Internet Protocol) podatkovnik, obenem pa so ohranili vse lastnosti avtono-mne postaje, ki deluje v eks-tremnih vremenskih razmerah. Odprta arhitektura, vključno z Euros operacijskim siste-mom pa omogoča nadgrajeva-nje omrežnega podatkovnika in krojenje po potrebah posame-znih strank ter potrjuje smisel-nost nakupa tudi v prihodno-sti. Merljivo izjemno majhna poraba, krmiljena prek opera-cijskega sistema Euros, je do-dana vrednost, ki ta omrežni podatkovnik ločuje od ostalih.

S A M O Č A R M A N

S A M O Č A R M A NSpremljanje podtalnice v regijskem centru za ravnanje z odpadki V okviru obratovalnega monitoringa mora vsako odlagališče odpadkov oz. center za ravnanje z odpadki izvajati nekatere meteorološke in hidrološke meritve. Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki upravlja center za ravnanje z odpadki Špaja dolina pri Grosupljem, je že pred časom namestilo meteorološko postajo, preko katere s prvorazrednimi merilniki, ki v celoti ustrezajo zahtevam svetovne meteorološke organizacije, spremljajo stanje okolja. V letošnjem letu so želeli izvesti še modernizacijo spremljanja podtalnice.

Na samem odlagališču in v njegovem vplivnem območju imajo vrtine, kjer so do sedaj enkrat mesečno spremljali le nihanje globine podtalnice. Z odločitvijo za samodejno spre-mljanje podtalnice in naku-pom OTT Orpheus mini tlačne sonde zdaj vsako uro izmerijo globino in temperaturo pod-talnice. Enostavnost namesti-

tve sonde v vrtino in zanesljiv prenos podatkov na prenosni računalnik za kasnejšo obdela-vo in izdelavo poročila za obra-tovalni monitoring na odlagali-šču sta jih prepričala.

Veseli nas, da se upravljavci centrov za ravnanje z odpadki odločajo za nakup kakovostne merilne opreme. Le tako lah-

ko verjamemo, da so podatki v poročilih verodostojni, obe-nem pa na podlagi izmerjenih parametrov zaupamo, da de-javnost odlagališča v kar naj-manjši možni meri obremenju-je okolje.

Napajanje merilnika Orpheus mini in Orpheus mini nameščen v vrtini.

OTT NetDL

IP omrežni podatkovnik

Komunikacijski vmesniki:

� GSM/GPRS modem

� Ethernet 10BASE-T

� USB host and Device

� RS232

Merilni vmesniki:

� SDI12

� RS485 (SDI12)

� Serijski

� Analogni (vhod/izhod)

� Status (vhod/izhod), pulzni

� Relejsko stikalo

Sinhronizacija časa SNTP (Simple Network Time Pro-tocol)

OKOLJEMETRIJA

37 DIMENSIO

V projektu razvijamo nove teh-nologije čiščenja vode za po-trebe ribogojnic s kombinacijo dveh dobro znanih tehnolo-ških enot: vertikalne rastlinske čistilne naprave in ultrazvoka. Novo razvita tehnologija bo v največji možni meri izkoristila ekonomske in ekološke pred-nosti posameznih enot za do-seg specifične kvalitete vode brez uporabe kemikalij. Krože-nje vode v zaprtem čistilnem sistemu (recikliranje) predsta-vlja trajnostno metodo zmanj-ševanja vpliva ribogojnic na okolje.

Razvijamo tehnologije za ponovno uporabo vode v ribogojstvu

Naše podjetje je v partnerstvu z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani in nizozemskim podjetjem LG Sound uspešno prijavilo Eureka projekt FISH-CWUS Inovativne tehnologije za ponovno uporabo (recikliranje) vode v

ribogojstvu. Projekt, ki je okoljsko naravnan, nam ponuja nove razvojne možnosti, kar je v času oteženih gospodarskih pogojev zelo pomembno.

V Eureka projektu predlaga-mo razvoj inovativne tehno-logije za ponovno uporabo vode v ribogojstvu s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav in ultrazvoka. V zadnjih desetih letih svetovna proizvodnja rib namreč narašča od 8 do 10 % letno. Posledica hitrega razvo-ja ribogojstva so tudi nežele-ni vplivi na okolje. Neprimerni načini gojenja rib imajo lahko resne posledice za ekosiste-me, izpostavljene izpustom iz ribogojnic. Vplivi ribogojnic na okolje se odražajo pred-vsem kot naraščanje populaci-je alg, bogatenje sedimenta z organsko snovjo, zmanjševanje vsebnosti kisika na meji voda--sediment in vpliv na struktu-ro mikrobnih združb. Prekome-ren razvoj alg lahko povzroči pomanjkanje kisika v nočnem času in s tem pogin rib. Doda-ten stres za ribe povzroča tudi nihanje pH vrednosti kot po-sledica dnevno-nočnega spro-ščanja ogljikovega dioksida. Kopenske ribogojnice z veliko biomaso rib so energetsko po-tratne tudi zaradi dovajanja sveže vode, oskrbe s kisikom, hrano ipd.

A L E N K A Š A J N S L A K

Laboratoriski poskusi.

Vlaganje krapov v bazene.

Eksperimentalni sistem v Ajdovščini

Gojenje paradižnikov na rastlinski čistilni napravi

OKOLJEMETRIJA

DIMENSIO 38

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

modeli (npr. kontrolo kolizij med modeli, termine posoda-bljanja modelov ipd.).

Pri določanju BIM managerja je priporočljivo uporabiti inter-no osebo, ki že pozna dnevne funkcije in potek dela znotraj podjetja. Če je BIM manager novozaposlena oseba, je ključ-no, da je le-ta kompetentna v organizacijskih in komunika-cijskih sposobnostih, ima iz-kušnje z BIM tehnologijami, je sposobna prevzeti različna pro-gramska orodja in je zmožna večopravilnosti.

Ocena investicije implementacije in uporabe bim programskih orodij

BIM je investicija. Takojšnjega dobička ne smemo in ne mo-remo pričakovati. Doprinosa in efektivnosti BIM-a se zavemo na primer čez 6 ali 8 mesecev, ko pri aktualnem projektu od-krijemo 188 kolizij, ki bi bile enakovredne 1,5 milijona eurov vrednim spremembam naročil in stroškov odpravljanja napak na gradbišču. Tak prihranek bo omogočala ravno boljša komu-nikacija in sodelovanje med vpletenimi po zaslugi vpelja-ve BIM-a.

Zato pripravimo investicijski plan za potrebe nakupa pro-gramske in strojne opreme. V planu so zajete tudi letne pro-gramske naročnine, stroški teh-nične podpore vsaj za prvo leto uporabe novih programskih orodij in morebitni drugi stro-ški, povezani z uporabo progra-mov. Namen plana je podati vodstvu ustrezno sliko veliko-sti investicije, ki je potrebna za implementacijo. Ocene investi-cij so običajno visoke in sprva lahko tudi odbijajoče za vod-stvo, a je po drugi strani po-tencial prihrankov in povrnitve stroškov investicije (ROI) ogro-men in odtehta vsako začetno investicijo.

Razvoj integracijskega plana

BIM ne bo rešil vseh z gradnjo povezanih problemov. Moramo

10 korakov za uspešno implementacijo BIM-aKo se začnemo zavedati dejstva, da nastopa čas korenitejših sprememb v načinu dela in sodelovanja v gradbeni industriji, ki jih prinaša informacijsko modeliranje zgradb oz. BIM (angl. Building Information Modeling), je prav, da se ponovno vprašamo, kaj bi s svojim delom radi dosegli. Ko se odločimo, da bomo sledili trenutnemu svetovnemu trendu uveljavljanja BIM metodologije dela in ne bomo stagnirali, je tudi prav, da se v zvezi z BIM-om vprašamo še več. Kaj bi radi z BIM-om dosegli v lastni praksi? Katere dejavnosti in procese definira naše območje dela? Kateri so ključni začetni koraki za implementacijo novih metodologij dela?

Nadaljevanje članka odgovar-ja ravno na zadnje vprašanje, saj sem mnenja, da je vpe-ljava BIM-a ob upoštevanju teh smernic lahko veliko laž-ja. Smernice so plod izkušenj podjetij, ki so začela med pr-vimi pri svojem delu upora-bljati BIM metodologije in so dokazala njihovo primernost s svojo uspešnostjo in kakovo-stjo dela.

Povsem na začetku procesa vpeljave je potrebno definira-ti, kakšne so možne povezave in doprinosi BIM metodologije dela s trenutnimi cilji in stra-tegijo podjetja in kako bi BIM uporabili v prihodnosti, da bi bilo podjetje še bolj uspešno. Specificirati je potrebno lastni-štvo in investicije na področju programske in strojne opreme ter novih zaposlitvenih nalog. Te začetne informacije nas vo-dijo tekom celotnega procesa implementacije; seveda z do-ločeno mero prilagodljivosti novim spoznanjem tekom pro-cesa. Začetni koraki vpeljave

so naporni in tega se morajo zavedati vsi, ki so vključeni v proces.

Določitev bim managerja

BIM sam od sebe ne deluje. Ne moremo pričakovati, da bomo enostavno na računalnik na-mestili BIM programsko opre-mo in pred računalnik posedli nekoga od zaposlenih in se bo efektivnost dela v podjetju dvi-gnila sama od sebe. Nujna je vpeljava novega delovnega me-sta BIM managerja, odgovorne osebe za uspešno implemen-tacijo in uporabo BIM meto-dologij. BIM manager skrbi za koordinacijo informacij vseh sodelujočih v procesu gra-dnje, od arhitektov in sodelu-jočih inženirjev do podizvajal-cev. BIM manager koordinira povezovanje posameznih pa-nožnih modelov, določa refe-renčne projektne točke in defi-nira terminske plane izvajanja specifičnih nalog med gradnjo, povezanih z informacijskimi

se zavedati, da bi bilo to priča-kovanje pri tehnologiji, ki se še vedno razvija in raste, preopti-mistično. Enostavno ne obsta-ja program, ki bi rešil vse pro-bleme na enem mestu in ki bi bil primeren za vsakogar. Zato je pomembno, da razvijemo kakovosten integracijski plan, ki določa strategijo prehoda na uporabo BIM tehnologij zno-traj podjetja. Specifikacija ta-kega plana zahteva več časa.

V primeru večjih podjetij z raz-pršenimi pisarnami in oddelki je priporočljiva integracija zno-traj ene pisarne, ki nato posta-ne nekakšno vozlišče celotnega sistema, iz katerega se integra-cija širi navzven.

Cilj je določiti efektivnost no-vih sistemov kot merilo za uspeh. Tako se lahko po imple-mentaciji jasno primerja efek-tivnost v primerjavi z rezultati, doseženimi po starih metodah.

Skromni začetki

Začnimo skromno. Implemen-tacija naj se najprej začne z BIM managerjem in manjšo skupinico zavzetih sodelavcev z oddelka, določenega v imple-mentacijskem planu, nato pa naj se nadaljuje skozi celotno podjetje. Ideja oz. cilj manj-še začetne skupine je začeti z delom takoj po izobraževanju. Prav tako je pomembna izbi-ra prvega primernega projek-ta. Manjši projekti zagotavljajo efektivnejši prehod na uporabo novih programov, medtem ko pri večjih projektih z zaslužkom lažje pokrijemo stroške izobra-ževanj in nakupa programske opreme. To je timska odločitev, ki pa mora biti fokusirana na projekt, kjer arhitekt, sodelujo-či inženirji in izvajalci vsi upo-rabljajo BIM tehnologije.

Skrb za redno izobraževanje managerja

Izobraževanje je ključnega po-mena. Bolj ko je naše znanje razširjeno in aktualno, lažje in učinkovitejše bo naše delo. BIM manager mora poznati vso BIM programsko opremo

M I L O Š T O D O R O V I Ć

Prikaz stroškov v obdobju implementacije.

39 DIMENSIO

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

znotraj podjetja – ne v smislu, da jo zna detajlno uporabljati, ampak bolj v smislu, da razu-me posamezne namene upo-rabe in da lahko argumentira uporabo posameznih orodij, ko mora poročati o procesu im-plementacije.

Podpora managerju z vpeljavo novega oddelka

Ker ne obstaja nek splošni konsenz o specifični vlogi BIM managerja in njegovih sode-lavcih (kot npr. BIM strokovnja-kih – angl. BIM specialists), se je med številnimi podjetji v tuji-ni začelo uveljavljati specifici-ranje števila tekočih (odprtih) projektov, ki zahteva oz. določa ustanovitev BIM oddelka zno-traj organizacije. BIM oddelek naj bi bil strukturiran tako, da se lahko delovne naloge pre-razporedijo enakovredno po vsej skupini. Glede na svoje znanje in izkušnje lahko BIM strokovnjak vodi tri do pet pro-jektov hkrati, na drugi strani pa naj bi bil BIM manager spo-soben vzporedno voditi še ka-kšnega več.

Ohranitev začrtanih planov z mero fleksibilnosti

Kljub dejstvu, da je upošteva-nje začrtanih planov skoraj-da zagotovilo za uspeh, je po-membno obdržati tudi nekaj fleksibilnosti. Implementacija lahko poteka tudi več let, zato je pomembno ostati fleksibi-len, saj se v tem obdobju lah-

ko pojavijo novi programi in tehnologije, ki prinašajo nove, tudi drugačne izzive. Program-ska orodja se konstantno iz-popolnjujejo, zato je potrebno plan prilagajati boljšim alter-nativam, ki se pojavijo, ko so doseženi določeni ključni cilji v procesu implementacije.

Priprava izobraževalnega materiala

Zelo priporočljivo je pripra-vljati interni izobraževalni ma-terial, ki bo v pomoč pri uče-nju ostalih zaposlenih. Na tak način se standardizira proce-se dela pri izvajanju določenih nalog in omogoča veliko lažje vpeljevanje v nov način dela. Izobraževalni material je lahko dostopen v tiskani obliki, lah-ko pa se nahaja tudi na sple-tni strani podjetja, internem omrežju ali kje drugje.

Analiza implementacije

Ugotoviti je potrebno, na kate-rih področjih BIM izboljšuje ali poslabšuje obstoječe procese dela. Spremljati je treba, katere komponente BIM-a realizirajo največ prihrankov in prinaša-jo največjo dodano vrednost. Tako lahko manager in vodstvo pridobivata ustrezne informa-cije za analizo, katera program-ska oprema je primerna in kje je še prostor za izboljšave.

Za uspeh BIM oddelka je iz-rednega pomena izogibanje krivičnemu obdolževanju in splošnemu negativizmu. BIM

predstavlja novorastočo indu-strijo, kjer se določene rešitve prvič testirajo na realnih pro-jektih. Na voljo je veliko raz-ličnih programskih rešitev in podjetja uporabljajo različne standarde. Zato se BIM rešitve vedno prilagodijo obstoječim operativnim platformam pod-jetij, kar tudi potrjuje ključnost raziskav, izpostavljenih v prvi točki.

Sledenje novim trendom industrije in uporabi predlaganih programskih orodij

BIM manager mora konstantno slediti trendom na trgu, no-vim programom in strokovnim publikacijam. Vodstvo pogo-sto zanima, katere tehnologi-je bi podjetju dale konkurenč-no prednost, saj se vedno več podjetij odloča za BIM. Veliko podjetij se odloči za več različ-nih programskih rešitev, da bi s tem dosegla boljše rezultate, a pravo konkurenčno prednost lahko pridobimo, če znamo pri-kazati, kako je določena rešitev prispevala (ali ne) k boljšim re-zultatom in se iz teh izkušenj tudi učimo.

Dodatno je za BIM manager-ja pomembno, da se udeležuje strokovnih konferenc, predsta-vitev, forumov in gradbeniških posvetov, povezanih z BIM teh-nologijo. Tako se lahko nauči, kako ostali uporabljajo enako ali drugačno programsko opre-mo, istočasno pa s podaja-njem izkušenj iz prakse rekla-mira tudi svoje podjetje. Hkrati ohranja zanimanje za nove teh-nologije in prihajajoče trende v industriji, ki mu pomagajo pri odločitvah v prihodnosti.

Razvoj tehnologije dandanes eksponentno narašča, zato je ključnega pomena biti aktual-no informiran o novostih. V ve-liko pomoč pri tem so številni internetni viri, od blogov, fo-rumov, knjižnic elementov, do portalov za testiranje modelov ipd. V začetnih fazah uveljavlja-nja BIM-a v praksi (trenutno aktualno obdobje) je pomemb-no, da strokovnjaki ostanejo odprti navzven ter so pripra-vljeni širiti in deliti informaci-je o svojih izkušnjah in znanjih ostalim BIM uporabnikom. Di-alog se tako krepi tudi znotraj nastajajoče BIM skupnosti in postaja neprecenljiv vir za rast

sedanjih in prihajajočih gene-racij.

Zaključek

BIM še ni popoln. Je relativno nova tehnologija v primerjavi z ostalimi standardi gradbe-ne industrije. Kljub vsemu BIM predstavlja največjo tehnolo-ško prednost v gradbeni in-drustriji te generacije (tudi in še posebej v tranzicijskih ča-sih reševanja iz gospodarske krize). Prednost enotnega vira informacij, ki se ga lahko deli, prilagaja in odgovorno prenaša med sodelujočimi v procesu, je tisto, kar BIM povzdiguje nad nivo trenutne prakse.

Zavedati se moramo, da je gradbena industrija v bistvu ogromna skupina strokovnja-kov, ki se ukvarjajo z istim izzi-vom: z gradnjo objektov. Zato sta povezanost in sodelovanje še toliko pomembnejša, bistvo BIM metodologije pa je ravno v timskem delu. Kljub temu, da bo zadovoljitev potreb dose-žena z naraščanjem uveljavitve in uporabe teh novih tehnolo-gij, je še vedno pomembno, da strokovnjaki prispevajo svoje ideje, kritike in predloge. Tudi opisani in predlagani koraki implementacije so odraz tega. Bistvena sta komunikacija in sodelovanje.

Ključnih pet komponent integracijskega plana.

DIMENSIO 40

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

Revit Architecture 2012 Z verzijo 2012 so vsi trije samostojni programi skupine Revit (Architecture, Structure in MEP) pridobili številne novosti in izboljšane funkcionalnosti. Izpostavili bomo najpomembnejše izboljšave programa Revit Architecture, ki nakazujejo tudi spremembe v ostalih dveh programih.

M I L O Š T O D O R O V I Ć

Orodja za konstrukcijsko modeliranje

Pri Autodesku želijo doseči funkcionalnost prave BIM teh-nologije na način, da povezu-jejo vse sodelujoče panoge, ne le arhitekture, gradbeništva in strojništva. Prvi korak v tej smeri so nova orodja za kon-strukcijsko modeliranje. Z nji-mi kreiramo posamezne kon-strukcijske dele (Parts) znotraj glavnega elementa (stene, plo-šče, stropa) in tako podrobne-je razčlenjujemo model. Tako lahko na primer ločeno prever-jamo vse sloje stene in jih po-ljubno prilagajamo potrebam, vse skupaj pa se seveda odraža tudi v popisih količin. Te mo-žnosti so osredotočene na kon-strukcijske inženirje, ki potre-bujejo razčlenitev modela na manjše komponente.

Na voljo je nov ukaz za pripra-vo sestavljenih elementov (As-sembly) v smislu predfabricira-nih elementov, kot so betonski stebri, plošče, nosilci ipd. Iz več elementov lahko ustvari-mo sestavljen element, ki ima ločene specifične poglede in popise, tako da lahko hitreje pripravimo kakovostne delavni-ške načrte.

Orodja za prepoznavanje oblakov točk

Ena izmed funkcionalnosti v novi verziji je prepoznavanje oblakov točk oz. njihovih po-datkov – Point Cloud Data. Časi se spreminjajo in uveljavlja se trend prenavljanja obstoječih zgradb z namenom doseganja regulativ in zahtev trajnostne-ga načrtovanja. Možnost pre-tvorbe laserskega zajema pro-stora v datoteko oblakov točk in njihove nadaljnje pretvorbe je uporabna za izdelavo BIM modela zgradbe.

Orodja za konceptualno energetsko analizo

S pomočjo orodij za koncep-tualno energetsko analizo na-črtujemo trajnostne rešitve že v začetnih, idejnih fazah pro-

jektiranja, kar je bistvo trajno-stnega načrtovanja. Z njiho-vo pomočjo lahko primerjamo energetske potrebe in življenj-ske stroške alternativnih za-snov zgradbe. Rezultati analiz so podani grafično, jasno in razumljivo in omogočajo eno-stavno interpretacijo.

Izboljšave timskih orodij in funkcionalnosti

Področje timskega dela je za-gotovo eno tistih, ki je v ver-ziji 2012 doživelo pomembne

izboljšave. Med drugimi je tu funkcija Worksharing Visualizati-on, ki prikazuje status in lastni-štvo posameznih elementov ter pripadnost določenim »workse-tom«. Dodan je tudi nov pogle-dni kontrolnik za prikazovanje teh lastnosti. Dobrodošla je možnost določanja začetnega pogleda pri odpiranju projek-

ta, kar je v preteklosti pogosto predstavljalo velik problem, še posebej pri zelo velikih projek-tih. Omogočeno je označevanje elementov (Tagging Elements) v povezanih oz. vnešenih mode-lih (Linked Models). Več kot do-brodošla je tudi vpeljava Revit

41 DIMENSIO

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

Serverja za podjetja z več razpr-šenimi pisarnami oz. lokacija-mi. Gre za napredno medse-bojno WAN povezavo lokalnih strežnikov z glavnim, central-nim strežnikom, ki omogoča veliko učinkovitejše prenose in lažjo dostopnost podatkov ter boljšo komunikacijo med upo-rabniki.

Izboljšana knjižnica materialov

Paint tool, orodje s katerim lo-čeno dodajamo materiale na posamezne ploskve, zdaj sa-modejno odpre dialogno okno za urejanje materialov. Tako lahko neposredno preverimo material, preden ga vnesemo. Vnešene materiale lahko vsta-vimo tudi v popise. Nekaj spre-

memb in izboljšav je dožive-lo dialogno okno za materiale. Zdaj lahko pripravimo zbirke (sete) materialov s skupnimi lastnostmi. Ustvarimo lahko knjižnice materialov znotraj projekta ali pa kot neodvisno datoteko, ki jo lahko delimo tako z drugimi uporabniki Re-vita kot tudi z ostalimi progra-mi, na primer s programom 3D Studio Max.

Končno lahko s funkcijo Purge Unused odstranimo vse neupo-rabljene materiale iz projekta. Rado se namreč zgodi, da ima-mo kar naenkrat v projektu kup materialov, ki jih ne uporablja-mo, s tem pa seveda izgubimo preglednost.

Izboljšan dwg izvoz

Revit je dočakal tudi spremem-be na področju izvoza v DWG format. Gre za spremembe dia-

lognega okna, za shranjevanje nastavitvenih setov in za pre-nos nastavitev preko funkcije Transfer Project Standards. Kotir-nice se ob izvozu prepoznavajo kot kotirnice, ki jim lahko na-knadno spreminjamo nastavi-tvene stile. Črte, vzorci, teksti, barve, enote – vse to lahko zdaj z namenom nadaljnje uporabe v programu AutoCAD nasta-vljamo veliko natančneje.

Novi načini prikazovanja modela

Spet so na voljo novi načini prikazovanja modela. Za za-četek je tu prikaz Realistic With Edges, ambientalno okluzi-jo (Ambient Occlusion) pa lahko vklopimo v načinu Hidden Lines in tudi v načinu Consistent Co-lors, kjer lahko po novem pri-kazujemo tudi sence. Vpelja-ne so t. i. prosojne ploskve ali Ghost Surfaces – to so ploskve, ki se prikazujejo z delno transpa-rentnostjo in omogočajo več možnosti pri pripravi komple-ksnejših vizualizacij 3D mode-lov. Možno je zaklepanje 3D pogledov in naknadno označe-vanje posameznih elementov v takem pogledu; s tem pripravi-mo 3D detajle.

Wikihelp

Dobrodošla novost je vpelja-va novega načina za pomoč, t. i. Wikihelp. Ta poleg osnovne namembnosti nudenja pomo-či uporabnikom omogoča tudi možnost dodajanja člankov in video posnetkov ter komentira-nja in ocenjevanja obstoječih člankov. Wikihelp je na voljo, ko je omogočena aktivna interne-tna povezava. V nasprotnem primeru se pomoč nudi pre-ko lokalno shranjene klasične opcije. Tu seveda najdete tudi opise vseh ostalih novosti, ki so prišle z verzijo 2012.

(http://wikihelp.autodesk.com/Revit/enu/2012)

DIMENSIO 42

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

CGS Revit ExtensionsV podjetju CGS plus na oddelku za visokogradnjo med drugim razvijamo tudi dodatne aplikacije za programski paket Autodesk Revit. Gre za izboljšave obstoječih ukazov ali pa za povsem nova orodja; nekatera so bila razvita samo za slovensko prakso, druga so uporabna tudi širše. Pri razvoju večine teh orodij smo upoštevali izkušnje in želje naših strank ter jim z aplikacijami omogočili udobnejše in hitrejše delo. Razvoj dodatkov smo začeli že v Revitu verzija 2010, ga nadaljevali v verziji 2011, zdaj pa so dodatki na voljo tudi za različico 2012.

M I L O Š T O D O R O V I Ć

Aktualna verzija vsebuje naslednje ukaze oz. funkcije:

CGS

CGS plus Licence Manager Aplikacija za urejanje in aktiviranje li-cence.

O CGS Revit Extensionih Informativno okno o nameščeni verziji in novih različicah dodatkov.

Pomoč Podrobnejša razlaga posameznih orodij za pomoč novim uporabnikom.

Družine

Nov projekt Odpre CGS predlogo za Revit.

Izvozi Izvozi izbrane družine iz projekta v iz-brano mapo.

Uvozi Uvozi izbrane družine iz izbrane mape v projekt.

Poizvedba

Pozicija elementa Določi pozicijo izbranih elementov.

Debelina elementa Določi skupno debelino izbranih ele-mentov.

Legende

Legenda materialov Ustvari legendo materialov za izbran pogled.

Shema oken (vrat, pohi-štva)

Ustvari tabelo s skicami oken (vrat, po-hištva).

Model

Izriši meje elementov Obriše izbrane elemente s pravokotnikom.

Tlak v prostoru Na podlagi izbranih prostorov ustvari tlak (ploščo).

Uredi

Odpri mapo projekta V Windowsovem Raziskovalcu se odpre mapa, v kateri se nahaja projekt.

Hitra poravnava Poravnava besedila glede na štiri točke.

Poravnava besedila Podrobnejša poravnava besedila glede na kontrolne točke.

Uredi material Uredi izbrane materiale (dodajanje predpon ali zapon).

Pogled

Določi okvir 2D pogleda Določi velikost okvirja (Crop Region) odprtega 2D pogleda.

Določi okvir izbranih ele-mentov

Določi okvir (Crop Region) odprtega 2D pogleda okoli izbranih elementov.

Kopiraj okvir pogleda Kopira velikost in pozicijo okvira glede na izbrani pogled.

Določi okvir kamera po-gleda

Določi razmerje stranic kamera pogle-da.

Poravnava pogleda na listu Poravna izbrani pogled glede na robo-ve lista.

Filter elementov Izpopolnjeno orodje za selektivno izbi-ranje elementov.

Dodatki se nahajajo v ukaznem traku (Ribbon) v zavihku (Tab) Add-Ins v panelu CGS Revit Extensions, kjer so še dodatno urejeni po posameznih sklopih.

Na naslednji strani podrobne-eje opisujemo tri najpopular-nejša orodja aplikacije CGS Re-vit Extensions.

43 DIMENSIO

BIM MANAGER (izvozi in uvozi družine)

Prej samostojno aplikacijo BIM Manager smo po novem vkomponirali v okvir vseh CGS Revit Extensions dodatkov, in sicer v skupino ukazov »družine«, natančneje v ukaza »uvozi« in »izvozi«.

Z ukazom »izvozi« (Export) dostopimo do dialognega okna, kjer lah-ko med družinami v odprtem projektu izberemo vse ali le posame-zne ter jih izvozimo v izbrano mapo na disku. Ob izbiri posamezne družine se prikaže predogled (Preview), tako da se še lažje prepriča-mo, ali gre za pravo oz. želeno družino.

Še bolj popularen je ukaz »uvozi« (Import), kjer v dialognem oknu (glej sliko) specificiramo najprej pot (Path) do mape (1), iz katere bi radi uvozili družine, nato pa preko strukturnega drevesa na levi stra-ni (2) izbiramo med posameznimi mapami ter na desni strani v pre-glednem oknu izbiramo želene družine, ki se prikazujejo kot predo-gledi (3). Na tak način veliko učinkoviteje pregledujemo in vnašamo družine v projekt.

TLAK V PROSTORU (room to floor)

Pri načinu modeliranja zgradbe, kjer najprej zmodeliramo no-silne plošče in stene ter nato na podlagi zasnove prostorov (Rooms) definiramo različne tlake v prostorih (modelirane kot plošče), nam še kako prav pride ukaz »tlak v prostoru« (Room to Floor). V tlorisnem pogledu izberemo prostor, v katerem želimo zmodelirati določen tlak, zaženemo ukaz »tlak v prostoru« in v preprostem dialognem oknu nastavimo sledeče opcije:

� želeni tip tlaka oz. plošče (Floor Family),

� nivo (Level), na katerega želimo postaviti tlak,

� želeni odmik od izbranega nivoja (Offset from Level),

� upoštevanje vrat pri modeliranju tlaka (Take Door Into Acco-unt).

V primeru, da hkrati izberemo več prostorov, kjer želimo združiti tlak v enotno ploščo, izberemo opcijo Union Floors. Ko potrdimo ukaz, Revit na podlagi konture prostora, z ali brez upoštevanja vratnih odprtin, sam zmodelira tlak v prostoru.

FILTER ELEMENTOV (selection filter)

Revit ima v osnovi na voljo uporaben ukaz »filter«, namenjen filtra-ciji izbranih elementov po kategorijah. A žal je uporaba ukaza dokaj omejena, saj se marsikdaj zgodi, da bi pri izbiri elementov potrebo-vali bolj specifične možnosti, še posebej ko upravljamo z večjimi mo-deli, kjer lahko število posameznih elementov hitro preseže vrednost 1000 ali 10.000.

Zato smo razvili ukaz »filter elementov« (Selection Filter), ki omogo-ča več možnosti (glej sliko spodaj). V izbranem pogledu lahko brez predhodnega označevanja zaženemo ukaz in izbiramo med vsemi kategorijami elementov, ki so na voljo v odprtem pogledu (Active View) ali v celotnem modelu, ter ustvarimo želen izbor elementov iz modela, s katerim lahko nato nadaljujemo z našim delom. Podobno lahko storimo tudi s predhodno selekcijo elementov, ki jo dodatno filtriramo (1). Strukturno drevo na levi strani okna lahko prilagajamo glede na želeni sistem združevanja oz. prikazovanja drevesa (2) – po kategorijah in nivojih, po nivojih in kategorijah ali po kategorijah, ti-pih in nato nivojih. To se potem odraža v možnostih izbiranja posa-meznih elementov oz. družin (3).

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

DIMENSIO 44

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

Vizualizacije kot stranski produkt projektiranja

M I L O Š T O D O R O V I Ć

Kako z Revitom enostavno izdelamo kvalitetno vizualizacijo?

Ko imamo v Revitu pripravljen 3D BIM model zgradbe, ki ga uporabimo za pripravo ustrezne projektne dokumentacije in na-črtov, lahko isti model upora-bimo tudi za pripravo vizuali-zacij, s katerimi bomo dodatno izboljšali kakovost predstavi-tve projekta. Priprava vizualiza-cije je enostavna. Vizualizacijo (Render) lahko pripravimo v izo-metričnem ali perspektivnem prostorskem pogledu. Najpo-gosteje uporabimo perspek-tivni pogled. Z ukazom Camera View v tlorisu postavimo kame-ro in smer pogleda. Ko imamo perspektivni pogled usmerjen in nastavljen, kot smo želeli, odpremo t. i. Rendering dialo-gno okno za procesiranje vizu-alizacij.

Tu je vse, kar potrebujemo za pripravo vizualizacije. Preden kliknemo na vrhnji gumb Ren-der, nastavimo glavne parame-tre. Vizualizacije višje kakovo-sti potrebujejo za procesiranje več časa, zato je priporočljivo, da pri vpogledih v nastavitve uporabimo nižje vrednosti in se s tem izognemo nepotreb-nemu čakanju. Tudi pri nižjih vrednostih oz. nižji kakovosti vizualizacije bomo lahko do-volj dobro videli, ali smo izbrali pravi material, ali je osvetlitev prava ipd.; šele potem se loti-mo izdelave vizualizacije višje kakovosti. Vizualizacije se v Re-vitu seveda ne procesirajo tako hitro kot na primer v za to spe-cializiranem programu 3D Stu-dio Max, a je hitrost še vedno na visokem nivoju, še posebej če upoštevamo, da vizualizaci-

jo pravzaprav izdelujemo s pro-gramom za načrtovanje.

Ostale nastavitve zajemajo še velikost izdelane vizualizaci-je, kjer izbiramo med Screen in Printer velikostjo izrisa. Izbira-mo lahko med različnimi tipi osvetlitve, določimo, ali gre za notranjost ali zunanjost in ka-tere osvetlitve se pri tem upo-števajo – sončna, umetna ali kombinacija obeh. Nastavitve naravne osvetlitve se nanašajo na vnešeno lokacijo in orien-tacijo, tako da lahko pripravi-mo realistične vizualizacije za kateri koli kraj, uro ali obdobje. Seveda lahko izbiramo tudi, ka-

tere umetne luči (Artificial Lights) naj na vizualizaciji gorijo in ka-tere ne. Za ozadje lahko upo-rabimo generično ozadje (Sky), enotno barvno ozadje ali žele-no fotografijo. Določimo lahko tudi stopnjo meglice (Haze), ki se pojavi v ozadju.

Ko imamo osnovne parame-tre nastavljene, izberemo ukaz Render in počakamo, da se vizu-alizacija izdela. Po končanem procesu je na voljo še nekaj možnosti prilagoditve ekspo-zicije slike (Adjust Exposure). Če se poigramo še z nastavitvami,

lahko naredimo vizualizacijo še atraktivnejšo (npr. z močnejšo saturacijo, kontrastnejšo osve-tlitvijo ipd.).

Poleg vizualizacij lahko z Re-vitom pripravimo še različne animacije – tudi te po princi-pu »stranskega produkta«, to-rej z ne preveč dodatnega dela in potrebnega znanja. Primer takšne animacije so solarne študije. Pri pripravi teh študij je potrebno le nastaviti pa-rametre sonca (Sun Settings), kjer se odločimo med eno- ali večdnevno študijo. Nastavi-

Vizualizacije postajajo sestavni del večine projektnih dokumentacij. Ne le v arhitekturi, svoj prostor so našle tudi v gradbeništvu in strojništvu. Rek pravi, da slika pove več kot tisoč besed in to zagotovo drži tudi za računalniške vizualizacije. Žal pa si vsako projektantsko podjetje ne more privoščiti stroškov izdelave fotorealističnih vizualizacij pri specializiranih strokovnjakih. Ideja vizualizacije kot stranskega produkta projektiranja je zato zagotovo privlačna in v BIM okolju programov Revit tudi povsem uresničljiva. Še bolj privlačno pa je dejstvo, da lahko projektant vizualizacijo izdela že med prvimi koraki projektiranja s programom Revit, pri čemer za to niti ne potrebuje posebnega znanja.

45 DIMENSIO

re (podobno kot pri običajnih vizualizacijah) in sprocesiramo animacijo. Za pripravo animacij s fotorealističnim prikazom (Re-alistic) potrebujemo najzmoglji-vejše računalnike in še takrat je procesiranje dolgotrajno, zato običajno uporabljamo prikazo-vanje v načinih Hidden Line ali Consistent Colors, kar pa je še ve-dno zelo učinkovit prikaz pro-jekta naročniku.

Možnost izdelave vizualizacij v programih Revit zagotovo ni za-nemarljiva funkcionalnost. Pri-poročam vam, da se z njo spo-znate in jo s pridom uporabite pri svojem delu.

IZOBRAŽEVANJE

mo lokacijo zgradbe (če je še nismo med samim modelira-njem) in določimo specifično obdobje animacije – t. j. dan in uro, oz. izberemo kar možnost »od sončnega vzhoda do za-hoda«. Nazadnje določimo še intervale generiranja posame-znih posnetkov, nato pa preko ukaza Export Solar Study anima-cijo pripravimo oz. izvozimo. Iz-biramo lahko med vsemi načini prikazovanja 3D modela, kar se spet odraža v času procesi-ranja. Drugi tip animacij so t. i. sprehodi (Walkthrough), kjer najprej začrtamo pot, po kateri potuje kamera, nato pa nastavi-mo nekaj osnovnih parametrov perspektivnega pogleda kame-

Ciljno usmerjena izobraževanja arhitekture in gradbeništvaKot vodilno podjetje na področju izobraževanja projektantov arhitekturne, gradbene in geodetske stroke ter sorodnih strok v Sloveniji v zadnjem letu opažamo pomembne spremembe pri načrtovanju in izvedbi izobraževanj. Gospodarska kriza je tudi na tem področju povzročila spremembe, na katere se je bilo potrebno odzvati in se jim prilagoditi. Za bolj nazoren prikaz razlike v izobraževanju kadrov danes in v preteklosti si oglejmo, kako je izobraževalni center deloval v času pred krizo.

A L E Š

K O R B A R

CGS plus izobraževalni center je pred dobrimi petimi leti za-čel aktivneje tržiti delavnice, ki so se izkazale za učinkovit način podajanja znanj. Podje-tja in udeleženci so jih dobro sprejeli, saj so omogočale hiter način pridobivanja specifične-ga znanja. Z udeležbo na de-lavnici udeleženci prihranijo čas, saj gre večinoma za eno-dnevne dogodke, na katerih se udeleženci spoznajo z določe-no problematiko in z uporabo posameznih funkcionalnosti programske opreme. Vsebina delavnic je oblikovana na pod-lagi povpraševanja strank po specifičnih tematikah. V CGS-u smo spremljali njihove potrebe in želje na eni strani ter razvoj programskih orodij na drugi strani in ponudili več kot 40 delavnic za različna program-ska orodja in področja dela.

Tečaji so daljši in bolj splošni izobraževalni programi, ki ude-ležencem ponudijo širok vpo-gled v tematiko in možnosti, ki jih programska oprema omo-goča. Pomembno nadgradnjo znanja osnovnim in nadaljeval-

nim tečajem predstavljajo de-lavnice, ki jih redno uvrščamo v terminski plan. Čas krize je pozitivno vplival na zavedanje podjetij in vodilnega kadra o pomembnosti izobraževanj. To zavedanje je večje kot kdajkoli prej, dejstvo pa je, da podjetja v tem času varčujejo na vseh področjih in da investicije v iz-obraževanje niso izjema.

V času krize se je spremeni-lo povpraševanje po tečajih in delavnicah. Če so v prete-klosti delavnice predstavljale velik delež izobraževanj, se je v zadnjem letu in pol to spre-menilo. Podjetja pri svojih zaposlenih opažajo pomanj-kljivo poznavanje programske opreme in načinov dela, kar se odraža v zamudnih opravilih in rutinskih pristopih k reševanju določenih problematik, ki že nekaj časa ne omogočajo učin-kovitega in stroškovno opravi-čljivega dela. Zato se podjetja raje kot za delavnice odloča-jo za izobraževanja, ki ponuja-jo širok vpogled v rešitve, ki jih programska oprema omogo-ča. Pri nas v ta namen nudimo

najrazličnejše tečaje uporabe programske opreme, ki jo pro-jektanti, arhitekti in vzdrževal-ci vsakodnevno uporabljajo pri delu.

Po drugi strani se je v za-dnjem času močno poveča-lo povpraševanje po ciljno usmerjenih izobraževanjih po meri podjetja. Gre za te-čaje za zaključene skupine, pri katerih podjetju prilagodimo časovni in vsebinski obseg izo-braževanja. Močno povečanje tovrstnih izobraževanj naše-mu izobraževalnemu centru ni povzročilo pretiranih težav, saj smo se v preteklih letih dobro pripravili na takšen način dela. Naše delavnice tem potrebam ustrezajo; s posameznimi pod-jetji je potrebno le še doreči podroben vsebinski plan izo-braževanja in kvalitetno izpe-ljati izvedbo.

Objavljene delavnice podje-tjem omogočajo, da se najprej razgledajo nad vsemi možnost-mi, ki jih programska opre-ma omogoča, v nadaljevanju pa na tej osnovi skupaj lažje najdemo pravo vsebino za za-ključene skupine v podjetjih in načrtujemo ciljno usmer-jeno izobraževanje. To je tudi naša konkurenčna prednost, saj lahko izobraževanje hitro in učinkovito prilagodimo po-sameznim strankam, zato na-daljujemo z objavo in razpisi novih vsebin delavnic. V leto-šnjem letu smo tako objavi-

li nove delavnice, prilagojene potrebam načrtovanja in upra-vljanja s tehnično dokumenta-cijo v današnjem času:

� Novosti v AutoCAD-u 2012.

� AutoCAD kjerkoli in kadarko-li – AutoCAD v oblaku.

� Delo z oblakom točk (Point Cloud).

� Popis materiala in količin s programom Civil 3D (Quanti-ty Takeoff).

� Učinkovito načrtovanje ko-munalne infrastrukture s programom Urbano 7 (Cana-lis, Hydra).

Več o vsebini novih delavnic si lahko preberete na spletni stra-ni www.cgsplus.si -Računalniška izobraževanja.

Če se danes ozrem po začetkih vpeljevanja delavnic v izobra-ževalni proces, sem pomirjen. Odločitev je bila pravilna – v času gospodarske rasti smo strankam ponujali specifične, ozko usmerjene vsebine, danes pa nam prav delavnice omogo-čajo učinkovitejše načrtovanje ciljno usmerjenih izobraževanj po meri podjetja.

DIMENSIO 46

HP VELIKI TISKALNIKI

Designjet T790, T1300 in T2300Prenovljena je družina CAD tiskalnikov serije T (T za technical), namenjenih posameznikom in manjšim delovnim skupinam. Risalniki so plod evolucije, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, na področju HP tiskalnikov velikega formata. Vsem tiskalnikom je skupen tiskalniški sistem, uporabljajo enak tip črnila in tiskalnih glav. Največ sprememb je pri rokovanju s papirjem. Že prej precej enostavno nalaganje papirja je sedaj še bolj enostavno in zanesljivo.

A N D R E J

S U H A D O L C

Osnovni model v seriji je De-signJet T790 ePrint z eno rolo za papir. Na voljo je v širinah 24« (610mm) in 44« (1078mm). Naslednji je DesignJet T1300 ePrint, ki ima dve roli za pa-pir. Tretji je DesignJet T2300 ePrint, ki ima poleg dveh rol na pokrovu pritrjen še skener širi-ne 90 cm.

Vsi tiskalniki imajo v svojem imenu tudi ePrint, ki pome-ni, da so pripravljeni za tiska-nje preko interneta in za delo v oblaku. Klasično upravljal-no ploščo z gumbi je zamenjal vmesnik na dotik, kot ga po-znamo iz mobitelov in tablič-nih računalnikov. Upravljanje je kot vedno pri HP, enostavno in intuitivno. Kljub temu, da so tiskalniki malenkost hitrejši od svojih predhodnikov, so med delovanjem praktično neslišni.

Vsi tiskalniki so dobavljivi tudi v PostScript različici. Tokrat je PS funkcionalnost možno do-kupiti tudinaknadno, kar je do-brodošla novost. Pri prejšnjih modelih se je bilo potrebno odločiti pred nakupom, za eno

ali drugo, ker kasnejša nadgra-dnja ni bila možna.

Poleg upravljalne plošče ima-jo vsi tiskalniki USB priključek, na katerega lahko priklopimo zunanji disk ali ključek. Tako priključene naprave lahko upo-rabljamo za hranjenje skeno-gramov (če gre za DesignJet T23200 ePrint) ali direktno ti-skanje. Na tiskalnikih, ki nima-jo vgrajenega Post Scripta, lah-ko direktno tiskamo rastrske in vektorske datoteke (*.plt, *.tif, *.jpg), v PS različici pa tudi *.pdf in *.ps datoteke.

Vsem tiskalnikom je brezplač-no priložen program E-print and Share. Program je name-njen direktnemu tiskanju iz ra-čunalnika, lahko pa preko nje-ga upravljamo z datotekami na spletu. Pred tiskom je možnih nekaj osnovnih manipulacij (rotiranje, merilo..), ki omogo-čajo boljšo izrabo papirja.

Posebej bi izpostavil DesignJet T2300 ePrint. V preteklosti je bilo narejenih kar nekaj raz-ličnih verzij tovrstnih naprav.

Vedno je bila cena (pre)visoka in naprava za optično branje je bila ločena od risalnika, na-meščena nad risalnikom. De-signJet T2300 ePrint pa je zelo uspešno in smiselno zasnovan izdelek. Vgrajeni optični čital-nik je vrste CIS, ki za optično branje uporablja fotodiode. To-vrstni čitalniki so primerni za črtne risbe, manj primerni pa so za fotografije. So kompaktni, cenovno ugodni in enostavni za vzdrževanje. DesignJet T2300 ne potrebuje nobenega doda-tnega prostora in nobenih do-datnih naprav. Zelo je enosta-ven za rokovanje. Uporabniški vmesnik je tako preprost, da za uporabo naprave ne potrebuje-mo navodil.

Ko so snovali DesignJet T2300 ePrint, so imeli v mislih tudi uporabo na terenu. Tiskalnik je lahko lociran kar na gradbi-šču, v gradbenem zabojniku. Za svoje delo ne potrebuje ra-čunalnika, saj lahko datoteke tiskamo neposredno iz inter-neta. Popravke in spremembe lahko narišemo prostoroč-no na načrt, ga poskeniramo in takšno datoteko pošljemo po e-pošti. Žal naše gradbena podjetja še ne razmišljajo tako napredno in bomo verjetno še dolgo čakali na takšno uporabo tega tiskalnika.

Tiskalnik HP T2300 z integriranim optičnim čitalnikom.

DesignJet T7100 A N D R E J S U H A D O L C

Lahko bi mu rekli tudi Ferrari. Gre za risalnik, ki je pravi dir-kalnik, saj je pospešek njegove

revolverju podprta z dveh stra-ni. Menjava papirja je otročje enostavna in ne zahteva nikakr-šnih spretnosti. Tudi malce po-strani vstavljen papir risalnik uspe naravnati sam.

Tiskalniku je možno dokupi-ti zunanji disk, PS interpreter, napravo za ravnanje in zbiranje listov (do 500 kom) in optič-ni čitalnik, ki tvori MFP sistem. Poleg standardne opreme lah-ko dodamo tudi on-line zlagal-ko. V naši ponudbi so zlagalke podjetja Gera in zlagalke Bay.

Zelo nehvaležno delo je opiso-vati in hvaliti nekaj, kar je prav-zaprav težko opisati. Lahko re-čem le to, da ogled in preiskus tega risalnika ni še nikogar pu-stil ravnodušnega. Zato vabim vse tiste, ki si želite ogleda-ti, kaj zmore sodobna tehno-logija, da se oglasite v našem demo centru in se navdušite nad njim.

glave enak pospešku F1, nekje okrog 2s do 100 km/h. Natisne neverjetnih 165 A1 formatov na uro v draft kvaliteti, ki pa je to samo po imenu. Kvaliteta je boljša, kot jo zmorejo starejši tiskalniki v normalnem načinu. S svojo hitrostjo je ujel črno bele laserske tiskalnike, pri če-mer so vzdrževanje, cena izpisa in cena naprave nižja. Stan-dardno je risalnik opremljen z dvema rolama, dograditi je možno še tretjo. Menjava rol deluje po principu revolver-ja. Velika novost je rokovanje z mediji. Tiskalnik ne potrebuje palic za papir, ampak je rola v

47 DIMENSIO

HP VELIKI TISKALNIKI

CGS plus - servisni partner za Summa rezalnikeKdo ali kaj je Summa? Beseda »summa« izvira iz latinščine in pomeni povzetek nekega znanja. In Summa bvba? Je majhno podjetje, ki ustvarja velike rezalnike in ima znanje v pravem pomenu besede. V glede na svetovna merila majhnem podjetju, ustanovljenem leta 1973 v majhnem mestecu Gistel na severu Belgije, obkroženem s pašniki, na prvi pogled težko prepoznamo enega najuspešnejših proizvajalcev rezalnikov na svetu. Začeli so s proizvodnjo precizno izdelanih optičnih leč in naprav za snemanje. Leta 1984 so predstavili svoj prvi penplotter DMP40V. Z združitvijo s Huston Instruments leta 1985 so lahko že dve leti pozneje predstavili prvo generacijo vinil rezalnika za izdelavo reklamnih napisov DMP40V in DMP-65C.

M I H A B U R N I K

Z Andrejem sva bila deležna predstavitve in izobraževanja za najnovejši flatbed rezalnik Summa F series. Dimenzije re-zalnika so 235x196x110 cm in omogočajo izrez medija v veli-kosti 160x120 cm. Osnova Flat-bed rezalnika je miza, na katero naložimo medij, ki ga želimo izrezati. Medij se s pomočjo samonastavljive vakuumske črpalke prisesa na mizo, preko katere se z vodili premika za-menljivi nož za različne medije. Summa F series tako omogo-ča rezanje materiala na rolah, listih in ploščah. S pnevmatsko vodenimi priseski izvaja tudi natančen premik medija čez sesalno mizo in s tem omogo-ča nemoten proces izreza. Ko je plošča izrezana, lahko ena-ko sesalno silo uporabimo v nasprotni smeri in s pomočjo izpihovanja z rezalnika prepro-

sto odstranimo tudi težje plo-šče. Natančno rezanje omogo-ča večfunkcijska rezalna glava z laserskim merilnikom za na-stavitev izhodne točke in meje medija. V rezalno glavo vgraje-na kamera z visoko ločljivostjo poskrbi, da naprava uspešno prebere konture.

Za rezanje lahko uporabimo naslednje nože: kiss cutting tool, single edge tool, double edge cutout tool, heavy duty cut out tool, medi-um creasing in large creasing tool, oscilating tool. S temi noži lahko režemo vse vrste folij različ-nih debelin, od nekaj mikronov do nekaj milimetrov, kartone, pene, tekstil, magnetne medi-je, preproge …

Tangencialni modul omogo-ča pritisk po vertikalni osi do 12 kg. Omogoča tudi rezanje z

vlečnim nožem drag knife s silo 600 g. Naprava je izdelana kva-litetno, kakor vsi Summini pro-izvodi, in opremljena s Sum-maFlex aplikacijo za uvažanje risb iz AutoCAD-a, Ilustrator-ja in CorelDRAW-a. Z aplikaci-jo Summa AXIS Control lahko rezalnik upravljate na daljavo, in sicer s pomočjo računalnika, priročnega IR daljinca, s priklo-pom zaslona na dotik pa celo z vašimi rokami, brez pomoči miške in tipkovnice.

CGS plus je z dvema serviser-jema pridobil tudi neposredno povezavo s Summinim razvoj-nim oddelkom in oddelkom za podporo, tako da lahko v pri-meru nejasnosti s skupnimi močmi veliko hitreje najdemo rešitev za vsakega uporabnika.

CGS plus se je tej zgodbi pri-družil pred leti kot prodajalec njihov izdelkov, v letu 2011 pa je omogočil šolanje Andreju Suhadolcu in meni, Mihi Bur-niku, ter s tem razširil svojo ponudbo servisiranja Summa naprav. Izobraževanje je pote-kalo na sedežu podjetja, kjer so nam predstavili vse svoje izdelke, tudi tiste iz davnega leta 1984. Sedanjih šestdeset zaposlenih je zelo ponosnih na svojo zgodovino in pozitiv-no vzdušje je čutiti na vsakem koraku. To se odraža v njihovih izdelkih, ki so izjemno vzdržlji-vi – na izobraževanju so nam predstavili dvajset let stare re-zalnike, ki še vedno delujejo, in nam s tem zagotovili, da nakup Summe predstavlja varno in-vesticijo v kvaliteten izdelek za profesionalno rabo.

HP Delovne postajeZakaj za delo z Autodeskovimi produkti izbrati HP delovno postajo in zakaj je delovna postaja boljša izbira od osebnega računalnika?

P E T E R T O M Š I Č

HP delovne postaje so name-njene širokemu spektru pro-fesionalnih področij, od zah-tevne uporabe pisarniških programov, programiranja, CAD, GIS, AEC, industrijskih, finančnih in medicinskih po-dročij ter grafičnega obliko-vanja do naprednega ureja-nja multimedijskih vsebin. Na vseh teh področjih jih odliku-jeta zanesljivost in visoka zmo-gljivost.

Osnova za te kvalitete se skriva v komponentah, v 4- oz. 6-je-drnih Intel Xeon procesorjih, ki so hitrejši od i5 in i7 proce-sorjev. ECC pomnilniki imajo manjšo možnost napak. Grafič-ne kartice so podprte s strani večine profesionalnih aplikacij (Autodesk, Adobe, CATIA, Soli-dworks …). HP matične plošče s preverjeno tehnologijo pod-pirajo hitre SATA diske z 10.000 obratov na minuto in SAS di-

ske s 15.000 obrati na minuto. Lahko si omislite dve grafični kartici in 192 GB RAM-a (Z800, 2 matični plošči). Delovna po-staja Z210, ki je vstopni model, je omejena na 16 GB RAM-a. Robustna ohišja zagotavljajo odlično hlajenje in tiho delova-nje celo pri največjih obreme-nitvah, ponujajo pa tudi mo-žnost izbire vodnega hlajenja za še tišje delovanje. Za brez-hibno delovanje jamčita trile-tna garancija in možnost nad-grajevanja strojne opreme.

Pri nas vam pred nakupom de-lovne postaje svetujemo in po-

magamo izbrati vašemu delu najprimernejšo konfiguracijo, ki nudi tudi možnost nadgra-dnje. Vsem uporabnikom Au-todeskovih produktov priporo-čamo HP Z400, za zahtevnejše delo pa HP Z800. Z400 je ide-

DIMENSIO 48

HP VELIKI TISKALNIKI

Zakaj bi potreboval PostScript tiskalnik?To je vprašanje, ki mi ga stranke zelo pogosto zastavijo ob nakupu risalnika. Moj najpogostejši odgovor je, da če ne vedo, kaj PostScript pomeni, potem ga zagotovo ne potrebujejo (običajno sledi kratek premor na drugi strani linije in nato moja razlaga odgovora). Odgovor nikakor ni mišljen žaljivo – s tem želim le povedati, da je PostScript za delo z Autodeskovimi programi nepotreben.

A N D R E J

S U H A D O L C

PostScript je programski jezik, namenjen opisu grafike. Izmi-slili so si ga leta 1982. Izpis be-sed »Hello world« v njem reci-mo izgleda takole:

V preteklosti je pri HP risalni-kih oznaka PS pomenila pred-vsem to, da je tiskalnik razu-mel PS jezik in je znal natisniti grafiko, kot je zapisana. PS je potreben pri programih, ki ne znajo uporabljati gonilnikov, ampak je njihov izhodni format v PS obliki. Eden takšnih pro-gramov je bil denimo ArcInfo na UNIX-u (sedanje različice že znajo uporabljati gonilnike). PS je sicer videti kot poenote-na rešitev za tiskanje, žal pa se zatakne pri vprašanju intelek-tualne lastnine. PostScript je namreč last Adoba in je avtor-sko zaščiten; za uporabo je po-trebno plačati licenčnino. To je vzrok, da so tiskalniki z vgra-jenim PS od 1500 € do 2500 € dražji od običajnih. Zaradi vgrajenega PS-a tiskalnik ne bo

tiskal nič drugače, razlika je le v tem, da govori še en plačljiv jezik.

V CAD okolju kot program-ski jezik uporabljamo HP-GL in HP-GL/2 (Hewlett-Packard Graphics Language). Ta dva jezika sta last podjetja HP in nista avtorsko zaščitena. Jezik HP-GL/2 se stalno razvija; zdaj zna delati tudi z rastri in ne samo z vektorji, kot na začetku.

Klub ceni so PS tiskalniki ve-dno bolj popularni. Danes oznaka PS med drugim pomeni tudi to, da zna tiskalnik poleg PS formata neposredno nati-sniti tudi *.pdf datoteke. Vseh prednosti pdf datotek na tem mestu ne bom izpostavljal, a dejstvo je, da so postale sve-

%!PS

/Courier % name the desired font 20 selectfont % choose the size in points and establish % the font as the current one 72 500 moveto % position the current point at % coordinates 72, 500 (the origin is at the % lower-left corner of the page) (Hello world!) show % stroke the text in parentheses showpage % print all on the page

tovni standard za izmenjavo podatkov, tudi CAD risb. Kot veste, je tudi pdf zapis last podjetja Adobe. Direktno ti-skanje pdf datotek je razlog, ki upravičuje plačilo licenčnine Adobu in nakup PS tiskalnika. Če PS tiskalnika niste kupili, boste morali pdf datoteke od-preti v Adobe Acrobat Reader-ju (ki je brezplačen) in jih od tam preko gonilnika poslati na risalnik. Bistvena razlika je v besedi »neposredno«, torej v tem, da PS tiskalnik vse delo opravi sam. To je oz. bo po-membno, če boste želeli delati v oblaku in tiskati neposredno iz njega.

Razlogi za nakup PS modela so bolj tehtni na področju grafi-ke in fotografije. HP tiskalniki z oznako PS imajo vgrajen PS RIP, ki zna zelo dobro pretvo-riti rastrske formate v tiskano obliko. Profesionalni foto ti-skalnik DesignJet Z3200PS ima vgrajen celo 16-bitni PS level 3 RIP in omogoča 95-odstotno pokritost barvne lestvice pan-tone. Tiskanje fotografij s PS tiskalnikom v tem primeru pri-naša vrhunske rezultate. Za tisk grafike je nakup PS tiskalni-ka dostikrat cenejši kot nakup RIP programa, ki ga potrebuje-mo, če želimo delati z velikimi formati.

Če strnemo: v večini primerov se nakup PS tiskalnika ne izpla-ča, saj bo funkcionalnost osta-la neizkoriščena. To še posebej velja, če gre za tiskalnik, ki bo večino časa tiskal risbe, izde-lane z enim od Autodeskovih programov.

alna izbira za AutoCAD, Civil 3D, Map in Photoshop uporab-nike. Postajo odlikuje odlična zmogljivost in zanesljivost pri delu z vsemi naštetimi aplika-cijami. Matična plošča podpira do 24 GB (6x4 GB) pomnilnika, najzmogljivejše grafične kartice in 6-jedrne procesorje. Lahko ji dodate tudi SAS diske (hitrost 15.000 obratov na minuto), za kar pa je potreben nakup doda-tnega SAS krmilnika.

HP Z800 je najboljša možna iz-bira za zahtevno delo na velikih projektih, 3D risanje in grafič-no oblikovanje; za uporabnike programov, kot so Map, Ado-be After Effects, Houdini, 3ds Max, Maya in drugi programi, pri katerih so potrebni najhi-trejši trdi diski, najboljša gra-fika in velika procesorska moč. HP Z800 nudi podporo dvema 6-jedrnima procesorjema, 192 GB pomnilnika (12x16 GB), dvema najzmogljivejšima gra-fičnima karticama in SAS trdim diskom z že vgrajenim krmilni-kom. Z novimi modeli so tudi diski s SSD tehnologijo postali nekaj povsem običajnega.

Delovna postaja HP Z210 je na-menjena manj zahtevnim upo-rabnikom, je dovolj zmogljiva za uporabo najnovejših Auto-deskovih produktov in predsta-vlja optimalen kompromis med zmogljivostjo in ceno. HP Z210 je vstopni model za delovne postaje, namenjen 2D risanju, in dobra izbira za nadgradnjo starih, izrabljenih računalni-kov, ki težko ali pa sploh ne po-ganjajo zadnjih Autodeskovih produktov. Nudi podporo Core i7 in 4-jedrnim Xeon procesor-jem in 16 GB (6x4 GB) RAM-a. Obstaja tudi v manjši izvedbi ohišja (SFF = Small Form Fac-tor), ki je primerna za pisarne z manj prostora na mizi.

Naj poudarimo, da so vse HP delovne postaje »Autodesk Certi-fied«, kar zagotavlja, da vse apli-kacije in strojna oprema dobro delujejo skupaj. HP ponuja celovito rešitev za vse uporab-nike Autodeskovih produktov, od delovnih postaj, monitor-jev in strežnikov do zmogljivih risalnikov velikega formata. Za več informacij o konfiguracijah delovnih postaj se obrnite na našo spletno stran www.proda-ja-tiskalnikov.si ali pa nas po-kličite. Z veseljem vam bomo pomagali in vam svetovali.

HP Latex je odličen tudi za 'Car wrapping' Car wrapping ali po slovensko preobleka vozila se ve-dno bolj uveljavlja tudi pri nas. Gre za uporabo samo-lepilne folije v različnih barvnih odtenkih ter z različni-mi vzorci. V reklamne namene se ponavadi lepijo celi avtomobili oz. kombiji, lahko so vključene tudi šipe. Za šipe se uporablja prosojna folija, je pa za poleplje-ne / potemnjene šipe potrebna homologacija.

Serija Z HP Designjet tiskalnikov postavljaja nov mejnik v svetu profesionalnegavelikoformatnega foto-tiska.

NAJHITREJŠI, NAJBOLJŠI,NAJUGODNEJŠI

www.prodaja-tiskalnikov.si

Tiskate velike formate?Obiščite specializirano spletno trgovino za tiskalnike,potrošni material in opremo za velikoformatni tisk.

Največja izbira papirjev

za HP designjet tiskalnike

v Sloveniji

Originalna HP črnilapo dostopnih cenah!

Specializirani servis

Summa

01 530 11 07za informacije pokličite

Specializirani servis

za HP Desigjnet