LETO[NJEGA MAJA JE POTEKLO 10 LET OD USTANOVITVE PODJETJA CGS.

PODOBNO KOT [TEVILNA DRUGA PODJETJA V SVETU JE CGS NASTAL S PRAVO

IDEJO, OB PRAVEM ^ASU, NA PRAVEM MESTU. PA VENDARLE PREDSTAVLJA

CGS V SLOVENSKEM PROSTORU SVOJEVRSTEN FENOMEN. GRE NAMRE^ ZA

PODJETJE, KI JE PRIMARNO USMERJENO V PODRO^JE IZDELAVE IN@ENIRSKE

PROGRAMSKE OPREME, PANOGE, KI JE BILA V EVROPI VEDNO V

PREVLADUJO^I DOMENI GERMANSKIH IN ANGLOSAKSONSKIH NARODOV.

ZATO JE USPEH PODJETJA CGS V EVROPI TOLIKO BOLJ POMEMBEN. MISLIM

CELO, DA JE CGS PRVO SLOVENSKO PODJETJE, KI JE NA ZAHTEVNIH

ZAHODNOEVROPSKIH TRGIH USPELO PRODATI SLOVENSKO INVENTIVNOST

NA PODRO^JU IN@ENIRSKE PROGRAMSKE OPREME.

SLOVENSKI PROSTOR, ZIBELKA NA[EGA RAZVOJA, PREDSTAVLJA ZA NAS

POMEMBNO TR@I[^E IN IZHODI[^E ZA NA[E PROJEKTE NA TUJEM. KONEC

KONCEV JE NA[A NAJVE^JA REFERENCA GRADNJA SLOVENSKIH AVTOCEST, KI

SO V VELIKI MERI PROJEKTIRANE RAVNO S CGS-OVO PROGRAMSKO OPREMO

PLATEIA.

ZAVEDAMO SE POMEMBNOSTI DOMA^EGA TR@I[^A, VENDAR NAS

MAJHNOST SLOVENSKEGA PROSTORA SILI V TUJINO. V HUDI SVETOVNI

KONKURENCI, KO INTERNET NE POZNA MEJA, SMO SE ZNA[LI NA

GLOBALNEM SVETOVNEM TRGU. @IVIMO V ^ASU, KO SO INFORMACIJE

TRANSPARENTNE IN KO NE MOREMO VE^ KOVATI DOBI^KOV NA RA^UN

SLABE INFORMIRANOSTI IN ZAPRTOSTI TRGOV.

SVOJO PRILO@NOST VIDIMO V [IRITVI NA [E NEOSVOJENE EVROPSKE IN

DRUGE TRGE. HKRATI @ELIMO OKREPITI SVOJO PRISOTNOST V SLOVENSKEM

PROSTORU NE SAMO NA CAD SEGMENTU, AMPAK TUDI NA PODRO^JU GIS-A

IN EKOLOGIJE.

NA ZA^ETKU JE BILA TOREJ SAMO IDEJA. USTVARJATI NA PODRO^JU

RA^UNALNI[KO PODPRTEGA PROJEKTIRANJA, ZA KATEREGA SE JE V POZNIH

OSEMDESETIH LETIH ZDELO, DA PONUJA NESKON^NO [TEVILO NOVIH

PRILO@NOSTI. IN BILO JE NEOBDELANO POLJE, KI GA JE BILO TREBA ZASADITI

IN SKRBNO NEGOVATI. [E TAKO DOBRE NARAVNE DANOSTI NISO VEDNO

DOVOLJ ZA DOBRO LETINO. POTREBNE SO [E PRIDNE ROKE, KI MARLJIVO

OBDELUJEJO ZEMLJO. TAKO JE TUDI PRI NAS. HVALA VSEM SODELAVCEM, KI

STE VERJELI V IDEJO IN VLO@ILI VES SVOJ TRUD V URESNI^EVANJE LE-TE.

MATJA@ [AJN, UNIV. DIPL. IN@. GRADB.

CGS DIREKTOR

10 let CGS-a

SPRE

MNA

BES

EDA

KŠT

EVIL

KI8.

DIM

ENSI

O

3 DIMENSIO

^

CGS

L VII [ 8O 2000

CGS

CGSB 13 1000 LT 01/530-11-00T 01/

CGSL 7, 3000 CT 03/5-453-075T 03/5-453-075

info cgs.si://www.cgs.si

M [

A CGS

Z [

4000

CGS 2000

ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE,

GRADBENIKE, ARHITEKTE, HIDROLOGE,

BIOLOGE, POSLOVNE STRANKE IN PRIJATELJE

KTOBER

RN^I^EVA ULICA

ATJA@ AJN, UNIV.DIPL.IN@.GRADB.

OMA@ IMNIK, UNIV.DIPL.IN@.GRADB.

GOR IMNIK, UNIV.DIPL.IN@.GRADB.

ag. LAVKO ER^ER, UNIV.DIPL.IN@.GRADB.

ag. LENKA AJN- LAK, UNIV.DIPL. BIOLOGINJA

ag. ARBARA EN^UR CURK, UNIV.DIPL. IN@.

ESNA RI@NAR, UNIV.DIPL.IN@.ARH.

OMA@ RI@NAR, UNIV.DIPL.IN@.ARH.

NDREJ UHADOLC, IN@. STROJ.

REGOR IPAN

AJA OLMAN

REGOR IPAN

-A

ETO ., TEVILKA

D.O.O.

D.O.O.

, JUBLJANA

ELEFON

ELEFAX

D.O.O.

AVA ELJE

ELEFON

ELEFAX

E-MAIL:

HTTP

ATJA@ AJN, UNIV. DIPL.IN@.GRADB.

RHIV -A

ALA AJN

AT, LJUBLJANA

IZVODOV

(C) D.O.O.,

I

N

G

A

S

L

D

O

F

T

N

ZDAJATELJ

ASLOV

LAVNI UREDNIK

VTORJI ^LANKOV

LIKOVNI VIRI

EKTORIRANJE

ISTRIBUCIJA

BLIKOVANJE

OTOLITI

ISK

AKLADA

530-11-32

M [T DI DM S GM A [ SM B ^V KT KA SG P

M KD K

G P

@

ARJA AV^I^

M

TISKARNA RO RAFIKAP G

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA KULTURO Z DNE

11.12.1996, {T. 415-1287/96, SE {TEJE DIMENSIO MED

PROIZVODE INFORMATIVNEGA ZNA~AJA, ZA KATERE SE

PLA~UJE 5% DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV (13. TO~KA

TARIFNE {T. 3 TARIFE DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN

STORITEV, ZAKON O PROMETNEM DAVKU - UR. LIST RS, {T.

4/92).

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI`NICA V LJUBLJANI JE

PUBLIKACIJI DIMENSIO DNE 26.9.1997 DODELILA

MEDNARODNO STANDARDNO SERIJSKO {TEVILKO ISSN

1408-4023.

4444455556

666

667778

888

9

10

1214

151616

1718

191919192020

2121

2222

2323

Sodelovanje podjetij CGS in ARHINOVADonacija programov PLATEIA in CANALIS v SarajevuUspe{no poslovno leto 1999 v Nem~ijiPreselili smo seAvstrijski uporabniki programa PLATEIA zopet v LjubljaniNovi VIDAR skener v CGS-uPLATEIA za slovenske srednje {oleZopet med najbolj{imi na Infosu„ADN“ konferenca v BarceloniMatja` [ajn, direktor CGS-a, med devetimi nominiranciza dodelitev naslova PODJETNIK LETA 1999CGS odlo~neje s programi SOFISTIKEMEA One Team 2000 NicaKako je nastajala slovenska knjiga“Znotraj AutoCAD-a 2000”Ve~namenska uporaba jezer in zadr`evalnikovNovo v CGS-ovi Internet galerijiPrenova CGS-ovih Internet straniNova celostna podoba CGSNa{i novi sodelavci: Gregor Pipan in Maja KolmanSponzorirali smo Izidorja Hre{~akadr`avnega strelskega prvakaSejmi in predstavitve do konca leta 2000Dva na{a sodelavca - magistraV zadnjem hipu: PLATEIA in CANALIS tudi v Rusiji

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CADsistemov

iDESIGN in AutoCAD 2000i

CANALIS 5.0Na kratko: PLATEIA 5.0 LT, Novosti v programu PLATEIA5.0, Nova prometna oprema, @eleznice, kretnice in pre~niprofili, PLATEIA tudi za AutoCAD Land, DevelopmentDesktop, ELECTRA 2.0 v razvoju, CGS-ov prispevekslovenskemu Kongresu o cestah in prometu 2000

ACAD-BAU 2000NSOFISTIKKratke novice: MohiCAD, Stre{ne konstrukcije 5.0,WS LANDCAD

SI-GIS CGS geografski informacijski sistemSI-GIS projekti

@elim biti na varni straniQuantaKalestroThalimedes/GSMAvtomatski vzor~evalnik dimnih delcev in SO2 EKO8-CP20Terenski eksperimentalni poligon IRGO pri Sinjem Vrhu

HP risalniki - nova serijaCompaq tudi v CGS-u

CGS EducationIzobra evalni programi za jesen in zimo 2000

Informacijska karticaInformativni cenik

KRATKE NOVICE

CAD - NIZKOGRADNJA

RAZMI[LJANJA

PREDSTAVLJAMO

GIS

SISTEMSKA PODPORA

IZOBRA EVANJE

CAD - VISOKOGRADNJA

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

INFO

Kazalo

DIMENSIO 4

KRATKE NOVICE

Donacija programovPLATEIA in CANALIS vSarajevuGradbena fakulteta Univerze vSarajevu je v za~etku marca2000 z na{o pomo~joorganizirala predstavitevprogramov PLATEIA inCANALIS za profesorje,{tudente in podjetja, ki se vBiH ukvarjajo s cestogradnjo ins projektiranjem kanalizacije.Na koncu predstavitve smodekanu Gradbene fakulteteslovesno podelili en paketprograma PLATEIA in CANALISza potrebe izobra`evanjapredavateljev in {tudentov, karje na{prispevek k obnoviporu{enega mesta.

V posebno ~ast nam je bilo, daje sarajevska Gradbenafakulteta isto~asno povabilatudi na{ega direktorja Matja`a[ajna kot izrednegapredavatelja na njihovempodiplomskem {tudiju.Predavanja z naslovom “CAD vtretjem tiso~letju”se je poleg postdiplomantovudele`ilo tudi precejprofesorjev.

Da je bila na{a predstavitev vBosni in Hercegovini dobropripravljena in organizirana,pri~a tudi dejstvo, da smovzbudili veliko zanimanje priprojektantskih podjetjih in dasmo leto{njo pomlad `einstalirali nekaj licencprograma PLATEIA v znanihsarajevskih projektivnihbirojih.

Avstrijski uporabnikiprograma PLATEIAzopet v LjubljaniKonec marca 2000 smopriredili `e skoraj tradicionalnosre~anje avstrijskihuporabnikov programaPLATEIA v Ljubljani. Namentakih sre~anj je re{evanjevpra{anj in problemovuporabnikov, seznanjanje znovostmi in na~rti v programu

Preselili smo seOd 1. marca 2000 dalje poslu-jemo v na{ih novih prostorih na Brn~i~evi 13 v Ljubljani. Deset let smo pre`iveli v kletnih prostorih na Vojkovi 65. Kako ~as hitro be`i! @eljo, da

bi bili enkrat na svojem, sta pomagali uresni~iti dve zadnji uspe{ni poslovni leti.

Na{i novi prostori imajo veliko prednosti pred prej{njimi. Dostopnost je bolj{a, saj smo od ~rnu{ke obvoznice oddaljeni le nekaj sto metrov. Parkirnega prostora ne

primanjkuje. Prostori so precej ve~ji, svetlej{i in kvalitetnej{i. 360 m2 uporabne povr{ine bi moralo zadostovati za nekaj prihodnjih let. Vro~e poletje smo pre`iveli v

klimatiziranih prostorih in bili zaradi tega gotovo ustvarjalnej{i kot sicer. Na voljo imamo u~ilnice, kjer redno organiziramo te~aje in seminarje.

Otvoritev novih poslovnih prostorov je potekala ob vstopu v novo pomlad, in sicer 23. marca 2000. Ve~ kot 100 obiskovalcev je u`ivalo ob otvoritvi slikarske galerije, kjer so

se predstavili znani slovenski umetniki: Klementina Golija, Klavdij Tutta, Bo{tjan Gun~ar in Jo`e [ajn. Ob `ivi glasbi Alenke Godec pa tudi `ejni in la~ni nismo bili.

Slovesnosti so se udele`ili tudi nekateri na{i ugledni gostje iz tujine. Uradno je nove prostore odprl gospod Rainer Widemann, direktor podjetja Widemann Systeme, ki je

zagotovo najbolj zaslu`en za na{ uspeh v Nem~iji.

ter seveda tudi medsebojnospoznavanje in dru`enje.

Tokratnemu vabilu na{egapodjetja in avstrijskegazastopnika PeterschineggGmbH z Dunaja se je odzvaloblizu 20 udele`encev z vsehkoncev Avstrije, od Dunaja doBregenza. Poleg strokovnjakovs podro~ja cestne stroke se jeseminarja udele`ilo tudi nekajuporabnikov, ki izkori{~ajo

Plateio za projektiranje`eleznic. Prav oni so biliposebej zadovoljni, ko smo jimpredstavili nove mo`nosti vprogramu PLATEIA 5.0, ki sobile posebej izdelane za`elezni~arsko stroko; to pa sokretnice, prirejeni vzdol`ni inpre~ni profili.

Za nas so taka sre~anjapomembna tudi zato, dauskladimo `elje uporabnikov,saj so te kljub enotnim

avstrijskim tehni~nimpredpisom v~asih razli~ne. VAvstriji se uporablja posebejprirejena verzija programaPLATEIA 5.0, ki se od ostalihrazlikuje predvsem v moduluPrometna oprema. Seminar jebil gotovo koristen tudi zakrepitev zaupanja na{ihavstrijskih uporabnikov do naskot slovenskega podjetja, sajvemo, da Avstrijci radiizrabljajo na{e probleme alinapake v svojo korist.

Uspe{no poslovno leto1999 v Nem~ijiKonec novembra 1999 smokon~no pri~akali odlo~itevnem{kega podjetja FrankfurterAufbau AG (FAAG) o nakupu15 licenc programa PLATEIA.Po ve~ kot {estih mesecihintenzivnega testiranja na{egaprograma in v najhuj{ikonkurenci vseh nem{kihprogramov za projektiranjecest je PLATEIA zmagala. To jeza nas pomembna referenca invzpodbuda, saj je na{programv tehni~nem pogledu in v fair-play testiranju premagal{tevilne znane nem{ke inameri{ke programe.

Podjetje FAAG je biloustanovljeno takoj po 2.

svetovni vojni z namenom, davodi obnovo poru{enegamesta Frankfurt. V {tiridesetihletih obstoja je FAAG preraselv pomembno in veliko nem{kogradbeno podjetje, ki imasvoje izpostave po vsejNem~iji. Od petnajstih licencbo trenutno deset instaliranihv Frankfurtu, ostalih pet pa vBerlinu.

Leto 1999 je bilo doslejnajuspe{nej{e leto gledeprodaje na{ih izdelkov vNem~iji. K temu je gotovopripomogla nova verzija 5.0programa PLATEIA in pakrepitev support ekipe vpodjetju Widemann Systemeza Plateio, ki v Nem~iji zdaj{teje 6 ljudi.

Sodelovanje podjetijCGS in ARHINOVAPodjetji CGS d.o.o. in ARHI-NOVA d.o.o. sta leto{njegaaprila sklenili, da bosta tesnejesodelovali na podro~ju ra~u-nalni{kega izobra`evanja, pod-pore arhitektom in pri izdelavi3D vizualizacij.

ARHINOVA, poznana kotAutodesk Training Center, imastrokovnjake, ki izvajajoWindows, AutoCAD, 3DSTUDIO in druge vrste te~ajev.ARHINOVA `e dolgo nudipodporo arhitektom, upo-rabnikom programa ACAD-BAU. Izdelava 3D renderingovin animacij s pomo~jo pro-grama 3D STUDIO je {e ena oddejavnosti, ki se navezuje naskupno sodelovanje.

Vse to smo do sedaj nekakopogre{ali znotraj CGS-a. Zzdru`evanjem podjetij CGS inARHINOVA bomo postali {emo~nej{i ponudnik CAD re-{itev za gradbeni{tvo in arhi-tekturo v Sloveniji in predvsemzadovoljili {tevilne `elje na{ihuporabnikov po kvalitetnemizobra`evanju, podpori napodro~ju arhitekture in 3Dvizualizacije.

Prvi rezultat sodelovanja jepostavitev u~nega centraARHINOVA v okviru dejavnostiCGS Education na naslovuBrn~i~eva ulica 13 v Ljubljani,kjer smo s prvimi te~aji za~eli`e spomladi.

Del CGS ekipe ob otvoritvi novih poslovnih prostorov

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

Zopet med najbolj{imi na InfosuOrganizator prireditve INFOS v Ljubljani in revija Monitor sta na prireditvi INFOS 99

zopet podeljevala nagrade za najbolj{e izdelke na sejmu. In CGS je bil zopet med

nagrajenimi. Leta 1998 za program PLATEIA 5.0, tokrat za AutoCAD 2000!

Med pribli`no 150 prijavljenimi ra~unalni{kimi programi in izdelki se je program

AutoCAD 2000 uvrstil med tri najbolj{e tuje programske izdelke. AutoCAD 2000 si z

mnogimi novostmi v zadnji verziji to vsekakor zaslu`i!

Na sejmu INFOS 2000 bomo imeli dva kandidata za naslov najbolj{ega izdelka:

na{ program CANALIS 5.0 in Autodeskov program MapGuide.

Dr`imo pesti!

PLATEIA za slovenskesrednje {oleKonec avgusta 2000 smo napobudo prof. Iztoka Slokana izSrednje gradbene inekonomske {ole v Ljubljaniorganizirali tridnevni seminar“Ra~unalni{ko projektiranjecest s programom PLATEIA” zaprofesorje vseh {tirihslovenskih srednjih gradbenih{ol: ljubljanske, mariborske,celjske in novome{ke.Seminarja se je udele`ilo 8profesorjev, ki dijakom nasvojih {olah predavajo osnoveprojektiranja cest: prof. IztokSlokan, prof. Ladi Halas, dipl.in`. Andrej Halas (SGE[Ljubljana), prof. Irena Krope,prof. Marjetka Per{on (SG[Maribor), prof. DamjanaGruden ([C Novo mesto), prof.Ljubo Milenkovi~ in prof.Robert Kokli~ ([S Celje).Ve~ina med njimi je prvi~ imelaprilo`nost, da se podrobnejeseznani s programom PLATEIA.

Seminar za profesorjeslovenskih srednjih gradbenih{ol je bil le uvod v {ir{i projekt,ki ga nameravamo izvesti letosjeseni. Do konca septembra2000 bomo namre~ vsemslovenskim srednjimgradbenim {olam darovali poeno licenco programaPLATEIA. Program bo slu`ilprofesorjem za izpopolnjevanjenjihovega znanja in dijakom zaizdelavo seminarskih nalog.

V naslednjem koraku bi `eleli vvsaki od na{tetih {ol vra~unalni{ke u~ilnice na ve~delovnih mest instaliratiprogram PLATEIA, tako da bise dijaki imeli mo`nostseznaniti s programom.Vopremljanje u~ilnic in uvajanjeprojektiranja cest s pomo~jora~unalnika v u~ni procesbomo sku{ali pritegniti tudiMinistrstvo za {olstvo, ki bimoralo pokazati nekajpripravljenosti za sodelovanjetudi na tem podro~ju.

Novi VIDAR skener vCGS-uV prvih dneh oktobra 1999 smov CGS-u instalirali novi A0skener VIDAR True Scan TITANATLAS, ki omogo~a barvnoskeniranje velikih in`enirskihna~rtov in podlog v barvah(true color). Predvidevamo, daje na{VIDAR skener prvi tevrste v Sloveniji in zagotovoprvi, ki omogo~a barvno

skeniranje debelej{ih podlog,kakr{ni so razli~ni kartoni alicelo plo{~e.

S to novo veliko pridobitvijobomo lahko nudili {ekvalitetnej{e in hitrej{e uslugeskeniranja na~rtov. Opa`amo,da trend prenosa na~rtov spapirja v ra~unalnike nenehnonara{~a, zato mislimo, da sebo velika investicija kmaluobrestovala.

»ADN« konferenca1999 v Barceloni7. in 8. oktobra 1999, v dneh,ko je pri nas v Sloveniji jesen`e dodobra ohladila poletnovro~ino, smo se v {e napolpoletni katalonski Barceloniudele`ili redne letne AutodeskDevelopers Network (ADN)tehni~ne konference, ki jovsako leto organizira Autodesk.

ADN konferenca je rednozbirali{~e vseh podjetnikov inposameznikov, ki imajokakorkoli opravka z razvojemaplikacij, ki so nadgradnjeAutodeskovih programov. Nakonferenci se je poleg mnogihAutodeskovih predstavnikovzbralo okoli 300 udele`encev izevropskih dr`av, Bli`njega inSrednjega vzhoda ter Afrike.

Ta konferenca je za nas vednopomemben vir informacij insmernic za delo v prihodnosti.Poleg {tevilnih seminarjev sozelo pomembni osebni stiki, kijih gojimo z mnogimiAutodeskovimi predstavniki.Prave informacije nam lahkoprihranijo dneve in tedne dela,v~asih pa tudi ve~.

Konferenca je {e bolj kotkdajkoli prej poudarila, da jeInternet prihodnost tudi zaCAD. Hitrej{e komunikacije, kibodo kmalu vsem dosegljive,in nezadr`en padec cenInternet storitev, bodopovzro~ili pravo revolucijo tudiv ra~unalni{kem projektiranju.Autodesk je Internetu namenilizredno pozornost, ki se `eodra`a v mo`nostih, vgrajenihv AutoCAD 2000i, 3D Studio

VIZ 2000 ali MapGuide 4.Najbolj spektakularna pred-stavitev je bil prikaz projekti-ranja interierjev v programu 3DSTUDIO VIZ, kjer smo lahko nalastne o~i videli, kako jedemonstrator izbiral lu~i,parket, plo{~ice in drugo kar naInternet straneh proizvajalcev,ki `e punujajo to mo`nost.

Za nas je zanimivo spremljanjerazvoja programa LandDevelopment Desktop. Predkratkim smo razvili verzijoprograma PLATEIA 5.0 za LandDevelopment Desktop, ki pa jenamenjena predvsemnekaterim vzhodnim trgom, kotso to Rusija, Mad`arska,Romunija in Bolgarija.

Utrinek iz sejma ACS 99 v Frankfurtu

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 6

Matja` [ajn, direktorCGS-a, med nominiranciza PODJETNIK-a LETA '99Slovenska revija PODJETNIKvsako leto priredi odmevnoakcijo, v kateri izberepodjetnika leta. Tokrat jeprireditev potekala 14.02.2000v veliki dvorani poslovnestavbe SMELT v Ljubljani. Vveliko ~ast nam je, da je bilmed leto{njimi devetimikandidati, ki so pri{li v o`jiizbor, tudi na{direktor Matja`[ajn, univ.dipl.in`.gradb..^eprav na koncu ni zasedelnajvi{jega mesta, pa jenominacija lepo priznanjevsem sodelavcem podjetja invzpodbuda za doseganje novihciljev.

CGS odlo~neje sprogrami SOFISTIKOd leto{njega poletja dalje sev na{em podjetju aktivnejeukvarjamo s prodajoprogramske opreme Sofistik.Gre za nem{ko podjetje, kirazvija programe za gradbenostatiko in armaturo. ProgramiSofistik so zdaj na voljo ne le vnem{kem, ampak tudi vangle{kem jeziku in tako boljprimerni za uporabo pri nas.Podrobnej{o predstavitevprogramov Sofistik lahkonajdete na naslednjih stranehpod rubriko CAD -visokogradnja.

Ve~namenska uporabajezer in zadr`evalnikovSlovenska vojska je vsodelovanju z Ministrstvom zaobrambo Zdru`enih dr`avAmerike aprila 2000 na Bledupripravila mednarodnokonferenco 'Southeasterneuropean defense Ministerial(SEDM) EnvironmentalConference o varovanju okoljav oboro`enih silah. Nakonferenci so prisostvovali tuditedanji minister za obrambodr.Franci Dem{ar, na~elnikgeneral{taba mag. IztokPodbregar in minister za okoljedr. Pavle Gantar. Vabilu zasodelovanje smo se z veseljem

Kako je nastajala slovenska knjiga“Znotraj AutoCAD-a 2000”

Jeseni 1999 nam je znana slovenska zalo`ba DESK zaupala prevajanje angle{ke knjige „Inside AutoCAD 2000“ v

sloven{~ino. @e na samem za~etku je bilo jasno, da bomo uspeli knjigo prevesti v zahtevanih treh mesecih samo z dovolj

{tevil~no ekipo prevajalcev, ki hkrati poznajo in uporabljajo program AutoCAD. CGS s svojimi

12 zaposlenimi in ve~ kot 15 zunanjimi sodelavci v Sloveniji zagotovo predstavlja najve~ji

tovrstni potencial v Sloveniji. V nekaj ve~ kot treh jesenskih mesecih, ki so bili `e tako ali tako

precej naporni, smo uspeli prevesti in strokovno preveriti celotno vsebino. Knjiga je zaradi

nekaterih zapletov pri postavitvi in tiskanju zagledala lu~ sveta {ele v za~etku poletja 2000,

vendar je kljub temu izid slovenske knjige “Znotraj AutoCAD-a 2000” uspeh in dokaz, da se

lahko lotimo tudi takih projektov.

Knjiga je na voljo v {tevilnih slovenskih knjigarnah, vendar jo boste pri nas dobili po nekoliko

ugodnej{i ceni. Pokli~ite gospo Majo na telefonsko {tevilko 01-530-11-00.

Novo v CGS-oviInternet galerijiSte `e kdaj obiskali na{oslikarsko Internet galerijo nanaslovu www.cgs.si? V dobremletu, odkar smo jo odprli, je vna{i galeriji razstavljalo `e ve~

EMEA One Team 2000NicaEMEA One Team je vsakoletnakonferenca, ki jo Autodeskprireja za svoje poslovnepartnerje iz Evrope, Bli`njegain Srednjega vzhoda in Afrike.@e drugo leto zapored se jekonferenca odvijala v velikemkongresnem centru v francoskiNici. Poleg {tevilnih predavanjje prireditev spremljalarazstava programske in strojneopreme, ki je kakorkolipovezana z izdelki podjetjaAutodesk. Konference se jeudele`ilo ve~ kot 1300udele`encev, od tega tudi dvapredstavnika CGS-a.

Rde~a nit konference je bilInternet in spremembe, ki jihta prina{a na podro~ju razvojain uporabe programskeopreme in tr`enja izdelkov.Ameri{ki pogledi na novoobdobje so precej boljradikalni kot evropski, sajAmeri~ani trdijo, da boInternet spremenil cel svet. Mi,

konzervativnej{i Evropejci, paprisegamo na tradicionalnevrednote, kot so osebni stiki inzaupanje med ljudmi. Tako jebilo na konferenci ve~kratob~utiti nelagodje, mordastrah pred vsemi novostmi, kise napovedujejo.

Na{e mnenje ob tem razbur-ljivem dogajanju je, da je po-trebno spoznavati nove tehno-logije in mo`nosti, vendar jihmoramo tudi znati prilagajatina{im specifi~nim razmeram.Lov za uspehom je po na{emmnenju tek na dolge proge.

odzvali tudi mi. Mag. Alenka[ajn Slak in prof. dr. Vrhov{eksta pripravila predavanje natemo ve~namenska uporabajezer in zadr`evalnikov. Izvle~ekpredavanja ter njunaprezentacija sta dostopna naInternetu na naslovu:www.denix.osd.mil/denix/Public/Intl/Sedm/sedm-public.html.

kot 100 likovnih ustvarjalcev!Pa naj kdo re~e, da se zInternetom ne da delati~ude`ev!

Za kaj pravzaprav gre? Polegdelovnih obveznosti imamozaposleni v CGS-u seveda tudisvoje hobije. Eden takih jespremljanje aktualnegalikovnega dogajanja vSloveniji. Razstave, ki jihobi{~emo, fotodokumentiramoin fotografije damo na ogled vna{o Internet galerijo. Vleto{njem letu smo tako naprimer obiskali slikarskokolonijo Jugovic v SpodnjihBitnjah pri Kranju, razstavodunajskega slikarja

slovenskega rodu ValentinaOmana v galeriji HIT NovaGorica, razstavo Klavdija Tuttev Kamniku, razstavo Jo`etaEr`ena v Kranju, likovnodelavnico Slovenija, odprta zaumetnost junija na Sinjemvrhu nad Ajdov{~ino in {eslikarsko kolonijo Karitas, pravtako na Sinjem vrhu.

Poleg Internet galerije imamov svojih poslovnih prostorih naBrn~i~evi 13 v Ljubljani tudineke vrste malo galerijo. Tudito si lahko ogledate nawww.cgs.si, izberite slovenskestrani in kliknite na ikonoGalerija.

Carol Bartz, predsednica Autodesk-a v elementu

KRATKE NOVICE

7 DIMENSIO

Prenova CGS-ovihInternet strani

Pred nekaj dnevi sem obbrskanju po Internetu naletelna stran, kjer je v naslovupisalo „Always UnderConstruction!“.

No, super, sem si mislil, da lenismo mi edini! Po skoraj trehletih, odkar imamo svoje stranina Internetu (ki jih sevedastalno nekoliko dopolnjuje-mo), smo se lotili temeljitepredelave strukture in vsebinestrani. To je bilo `e kar nujno,saj smo v zadnjem letu pri~eliodlo~neje razvijati nekateredejavnosti, ki do sedaj nisoimele primernega prostora nana{ih spletnih straneh, ~etudibi si ga zaslu`ile.

Zasnova novih CGS-ovihInternet strani temelji na na{inovi notranji organizaciji pod-jetja s {estimi oddelki: CAD,GIS , ekologija, hardware insistemska podpora, skeniranjein izobra`evanje. Usluge,

izdelke, opise, cenike in po-dobno lahko v vsaki izmed teh{estih dejavnosti dose`emonaravnost preko posebnegamenuja, ki je zelo podobenAutoCAD-ovim vise~im menu-jem. To pomeni, da vsako stranlahko dose`emo direktno, ne

da bi bilo potrebno ~akati, dase nalo`i prva stran, naslednjastran, pa {e naslednja in takodalje. Nove strani sonamenjene vsem, ki jih zanimana{a dejavnost, posebnapoglavja pa so namenjenana{im stalnim strankam

uporabnikom programskeopreme, na{im zastopnikom vtujini ter novinarjem.Nove Internet strani nam jepomagalo postaviti podjetjeARCTUR iz Nove Gorice, ki jespecializirano za takoimenovani „web design“. ZARCTUR-jem, ki je sicer na{sosed na naslovu Brn~ieva 13 vLjubljani, imamo tudi lepeskupne na~rte na podro~jurazvoja Internet aplikacij nabazi programa AutodeskMapGuide. Oblikovanje stranije prispeval Gregor Pipan, na{novi sodelavec, stalnozaposlen v CGS-u za podro~jeoblikovanja, marketinga instikov z javnostjo.

Nova celostna podoba CGS-aSkupaj s praznovanjem desete obletnice delovanja podjetja CGS in s preselitvijo v

nove poslovne prostore smo osve`ili na{o celostno grafi~no podobo. Znak CGS, ki

ga poznamo zadnjih 5 let, je do`ivel kozmeti~ne spremembe, ki nakazujejo

dinamiko podjetja in hkrati zavezanost osnovnim usmeritvam, ki smo jih sprejeli

`e pred desetimi leti.

Na{i novi sodelavci:Gregor Pipan inMaja Kolman[iritev dejavnosti podjetjazahteva tudi ustrezno kadrov-sko krepitev. Tako nas jetrenutno 13 zaposlenih, odtega smo tri sodelavcezaposlili v leto{njem letu.

Gregor Pipan je pri nas odfebruarja 2000 in je zadol`en zaopravljanje treh dejavnosti:oblikovanja, marketinga instikov z javnostjo. Gregoroblikuje vse na{e propagandnemateriale, ~asopis Dimensio,na{e spletne strani, organizira

sejemske prireditve, skrbi zaredno ogla{evanje v revijah in~asopisih, pripravlja pisemskaobvestila, skrbi za stike znovinarji in mediji. Gregorskrbi tudi za celostno podobopodjetja in za podobo na{ihprogramskih izdelkov.

Tisti, ki ste nas v zadnjem ~asupoklicali po telefonu, steverjetno ugotovili, da se je`enski glas onkraj telefonske`ice nekoliko spremenil. Res je.Marino Trojer je letos poletiza~asno za dobo enega letanadomestila na{a novasodelavka, Maja Kolman, in`.Maja prevzema {tevilne

Gregorju lahko pi{ete na naslovgregor.pipan cgs.si@

telefonske klice, pri tem pa jipomaga tudi Darja Kav~i~.Maja skrbi za na{e nemotenodnevno poslovanje in pripravodokumentov za knjigovodstvo.Pomaga pri razvozlavanjuzaostalih pla~il, pripravljafakture in skrbi za vse finan~neevidence. Njeno delo zahtevaveliko mero razumevanjara~unovodskih pravil in velikozbranosti. Maja je doslej `edokazala, da to zanjo nepredstavlja prevelikegaproblema.

Maji lahko pi{ete na naslovinfo cgs.si@

Ohranili smo modro barvo znaka, ki nas

spremlja zadnjih 6 let. Znak je v osnovi

enak, le da je malenkost obrezan in

postavljen v negativ tako, da z

napisom CGS tvori uravnote eno

kompozicijo. Tudi napis CGS smo

malenkostno popravili. Zamenjali

smo pisavo in med ~rkami pove~ali

razmake.

Boru

t Ša

jn, 1

990

Jana

Pip

p, 1

993

Nad

ja M

ara

, 199

5

AVANTA, 2000

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 8

Sponzorirali smoIzidorja Hre{~akadr`avnega strelskegaprvaka

V preteklih letih smo pogostosponzorirali umetnike in{portnike in jim tako vsajskromno pomagali pridoseganju njihovih ciljev.

Upamo, da je na{ prispevekpomagal tudi IzidorjuHre{~aku, znanemu sloven-skemu strelcu z zra~no inmalokalibrsko pu{ko, ko je dne8. in 9. julija 2000 v Ljubljani zmalokalibrskim oro`jem in zrezultatom 587 krogov postalslovenski dr`avni prvak!

Drugi Izidorjevi pomembnirezultati so:

-drugo mesto za RajmondomDebevcem na istem tekmo-vanju v disciplini 3x40 (trojnipolo`aj le`e, stoje, kle~e);

Sejmi in predstavitve do konca leta 2000

20.10.2000 ... predstavitev nove verzije programa AutoCAD 2000i, noveverzije programa CANALIS 5.0 in predstavitev produktov SI-GIS v velikidvorani SMELT-a v Ljubljani s pri~etkom ob 9.00;

23.-27.10.2000 ... INFOS, Cankarjev dom, Ljubljana. Najve~ji slovenskira~unalni{ki sejem, kjer bomo imeli svoj razstavni prostor na svojemobi~ajnem mestu v 1. preddverju CD;

25.-27.10.2000 ... Slovenski Kongres o cestah in prometu, Bled.Predstavili se bomo z referatom na predavanjih in z izdelki narazstavnem prostoru;

06.-10.11.2000 ... SYSTEMS München. Na{nem{ki zastopnik WidemannSysteme bo razstavljal CGS programsko opremo;

15-17.11.2000 ... ACS Frankfurt, najve~ji sejem v Nem~iji za podro~jearhitekture in visokogradnje. Na{nem{ki zastopnik Widemann Systemebo razstavljal CGS programsko opremo;

Dva na{a sodelavca -magistraV preteklem letu sta dva na{asodelavca, Alenka [ajn Slak inSlavko Ger~er magistrirala napodiplomskem {tudijuBiotehni{ke fakultete (Oddelekza biologijo) oz. na Gradbenifakulteti.(oddelek za hidro-tehniko). Alenkina naloga jenosila naslov “Kopi~enjehranilnih snovi v ekosistemihCerkni{ko in Slivni{ko jezero”,Slavko pa je uspe{nozagovarjal nalogo "Mate-mati~no modeliranje dvo-dimenzionalnih turbulentnihtokov v krivo~rtnihkoordinatnih sistemih”.

Alenki in Slavku iskreno~estitamo in obema `elimosre~no pri doktorskem {tudiju!

Kratek povzetek magistrske nalogeAlenke [ajn Slak:

Raziskovali smo razporeditevdu{ikovih in fosforjevih snovi vekosistemih Cerkni{ko inSlivni{ko jezero ter ugotavljali,ali se v njih kopi~ijo. Raziskaveso potekale v letu 1997 inpozimi 1998. Na Cerkni{kemjezeru smo opravili meritveproduktivnosti litoralnegatrsti~ja ( ),vsebnosti du{ika in fosforja vtrsti~ju in v sedimentu terstatisti~no analizo (Wilcoksonsigned rank test) petletnihmeritev MOP-HMZ. NaSlivni{kem jezeru smo dolo~ilicelotni du{ik in celotni fosfor vvodi, v sedimentu ter v ras-tlinskih zdru`bah vodnegaore{ka ( ) in{irokolistnega rogoza

Phragmitetum australis

Trapetum natantis

( ). Naredilismo oceno masne bilancedu{ika in fosforja. Koli~inidu{ika in fosforja v poganjkihtrsti~ja na Cerkni{kem jezerusta bili najve~ji septembra(21,3gN/m2 in 1gP/m2), vpodzemnih pa februarja(45,4gN/m2 in 3,4gP/m2).^istilna funkcija trsti~ja naCerkni{kem jezeru je odvisnaod vodostaja. Ob poplavi seanorganske oblike hranil vtrsti~ju zadr`ijo, ko vodaodte~e, pa le-to zaradiintenzivne razgradnjeorganske snovi postane virhranil. V obeh ekosistemih jenajve~ hranil vezanih vsediment. Ocena letne bilancedu{ika in fosforja naSlivni{kem jezeru ka`e, dajezero hranil ne zadr`uje ve~u~inkovito. Med rastnimobdobjem sta bili bilancidu{ika in fosforja zaradi~istilne funkcije litoralnevegetacije in zdru`be vodnegaore{ka v jezeru pozitivni(hranila so se v jezeruzadr`ala), izven rastnegaobdobja pa zaradi razgradnjeorganske snovi negativni.

Typhaetum latifoliae

Kratek povzetek magistrske nalogeSlavka Ger~erja:

Razvoj ra~unalni{ke tehnolo-gije in nova spoznanja napodro~ju matemati~negamodeliranja omogo~ajo, dalahko pristopamo tudi k re{e-vanju kompleksnej{ih mate-mati~nih ena~b, s pomo~jokaterih opisujemo naravneprocese. Tak{ne ena~be vsplo{nem analiti~no nisore{ljive, zato jih re{ujemo spomo~jo numeri~nih metod.Postopki razli~nih numeri~nihdiskretizacij so v splo{nemznani, pojavlja pa se trendkombiniranja metod, kjer sei{~e optimalne mo`nosti zanatan~no re{evanje osnovnihena~b.

Naloga podaja pregled intemelje pristopa k re{evanjuena~b v krivo~rtnemkoordinatnem sistemu. Slu`ilahko kot dobra matemati~naosnova vsem kolegom, ki bodonadaljevali z razvojem modelovv krivo~rtnih koordinatah.Postopki transformacije ena~bpodani v tej nalogi, lahkoslu`ijo kot zgled zapreoblikovanje dodatnih ena~bkot so npr. konvekcijskodifuzijske ena~be, ena~b k-?modela turbulence itd.

-3 medalje s svetovnih prven-stev in 2 z evropskih v strelja-nju s samostrelom;

-nesre~no je izpadel iz ekipe zaolimpijske igre, ~eprav je junija2000 v Münchnu na svetovnempokalu dosegel normo Olimpij-skega komiteja Slovenije (590krogov) za nastop na OI.

Kot se je izkazalo, bi ga ta re-zultat pripeljal na 11. mesto naolimpijskih igrah.

Z na{im sponzoriranjem si boIzidor kupil novo opremo (ki jostrelci navadno zamenjajovsaka 4 leta). Upa, da mu bo vnaslednjem olimpijskemciklusu sre~a bolj naklonjena.

V zadnjem hipu:PLATEIA in CANALIStudi v Rusiji

Tik pred izidom 8. {tevilke~asopisa Dimensio lahko zveseljem poro~amo, da sta na{aprograma PLATEIA in CANALIS odleto{nje jeseni dalje na voljo tudina ruskem trgu. Po dolgem iskanjusmo kon~no uspeli skleniti pogod-bo s podjetjem, ki bo prevzelodistribucijo na{ih programov naobmo~ju Rusije, Belorusije,Ukrajine in Kazahstana. To jeCONSISTENT SOFTWARE izMoskve, najve~ji distributerAutodesk-ovih proizvodov v Rusiji,ki velikansko geografsko podro~jepokriva z ve~ kot 100zastopni{kimi podjetji. Prvi korakna poti sodelovanja je bil obiskruske delegacije v CGS-u v za~etkuleto{njega oktobra. Konec oktobrapa smo v Moskvo povabljeni tudimi, kjer bomo `e izvedli prva{olanja za na{e bodo~e prodajalce.Zdaj nas ~aka prevod programov vruski jezik, kjer ra~unamo naizdatno pomo~ na{ih ruskihkolegov.

RAZMIŠLJANJA

9 DIMENSIO

IZOBRA@EVANJEUPORABE CAD SISTEMAOrganiziranje izobra`evanja,te~ajev, seminarjev, delavnic,je pogoj za dobro izkori{~anjaCAD sistema. Izobra`evanjeizvajamo tako pred kot tudimed uvajanjem CAD inkasneje, ko je CAD `e v vsako-dnevni uporabi. Izobra`evanjepredstavlja najve~ji stro{ek vpostavitvi CAD sistema, celove~ji od cene ra~unalni{kestrojne opreme; predhodnoocenitev stro{kov izobra`e-vanja pri postavitvi sistema jete`ko narediti. Izobra`evanje jeza visoko produktivnostpomembnej{e od vrhunskera~unalni{ke opremljenostibiroja.

V projektnem teamu, ki dela sCAD, bo morda nekaj na novozaposlenih vitalnih kadrov zdolo~enimi izku{njami v CAD.Oni morajo biti nosilci in po-budniki izobra`evanja. Ravnotako mora CAD managerskrbeti za lastno napredovanjein prenos lastnih izku{enj naostale ~lane skupine.

Za~etno izobra`evanje za noveuporabnike CAD sistemazahteva ~as in denar, kar seodra`a v osebnih dohodkih,zasedenosti CAD sistema in vupadli produktivnosti. Produk-tivnost bo nizka tudi skozi celoza~etno fazo uvajanja upo-rabnikov sistema. Izbira pri-mernega trenutka za prehod nanovi sistem je pomembna;primeren je ~as, ko je projektniteam manj obremenjen steko~imi nalogami, kot je toobi~ajno. Stro{ki {olanjazavisijo od vrste programskeopreme, ki jo nameravamovpeljati v uporabo, od {tevila

Stro{ki {olanja

ljudi, ki se bodo {olali in odizbire lokacije {olanja.

Podajamo kratek primer na~inaocenitve stro{kov {olanja.Projektivni biro se odlo~i zainstalacijo 5 delovnih postaj s5 uporabniki sistema, ki naj biv mesecu dni pre{li osnovnoizobra`evanje. Upo{tevamo, daje projektivni biro za vzdr`e-vanje sistema zaposlil sistem-skega managerja in da morapla~ati honorar predavatelju. Iznavedenega sledi, da sopri~akovani stro{ki:

- osebni dohodki za 5uporabnikov,

- osebni dohodeksistemskega managerja,

- honorar predavatelja,

- konsultacije skozi prvimesec uvajanja sistema.

Prodajalec CAD sistema lahkoponudi izobra`evanje uporabesistema `e pred samo instala-cijo (v svojih prostorih) inpotem, ko je sistem `e postav-ljen (v prostorih kupca).Kombinacija obojega izgledakot najbolj uspe{na. Sistemskimanager naj se seznani zosnovnimi karakteristikami inupravljanjem sistema `e predinstalacijo opreme.

Dobavitelj predlaga izobra`e-vanje uporabnikov v lastnihprostorih. Ti so obi~ajno dobroopremljeni z ra~unalni{koopremo in u~nimi pripomo~ki.Slu{atelji jemljejo tako izobra-`evanje resneje, kot ~e seizvaja v prostorih, kjer pre`iv-ljajo svoj obi~ajni delavnik.Sprememba okolja ugodnovpliva na razplo`enje in pozor-nost slu{ateljev. Po drugistrani pa je predavatelju te`jeaplicirati problematiko svojihpredavanj na problemeuporabnikov.

Izobra`evanje pridobavitelju

Izobra`evanje v hi{i

Alternativne metodeu~enja

Izobra`evanje v hi{i pomeni, dasku{amo organizirati u~enje vlastnih prostorih. Slu{ateljemmoramo omogo~iti primernedelovne pogoje (posebno solahko mote~i telefonski klici,stranke, sestanki), zato poskr-bimo za poseben prostorznotraj lastne hi{e. V temprimeru lahko izberemo preda-vatelja iz vrst izku{enih upo-rabnikov sistema, lahko je tosistemski manager ali papovabimo zunanje predava-telje.

Samostojno u~enje upo-rabnikov spada med alterna-tivne metode u~enja. V tanamen se uporabljajo u~be-niki, audio, video posnetki ininteraktivni programi za u~enje(v zadnjem ~asu tudie-leraning). Taki programi soobi~ajno zelo skrbno priprav-ljeni in jih lahko uporabnikisamostojno uporabljajo takrat,ko so za to najbolje razpo-lo`eni.

Izobra`evanje za {iroko po-znane programske paketeizvajajo poobla{~eni doba-vitelji take programske opremein samostojne konzultantskehi{e. Take seminarje vodijoizku{eni predavatelji, ki polegdobrega poznavanja program-ske opreme obvladajo tudipedago{ki nastop.

Izobra`evanje uporabnikovCAD sistema mora biti nepre-kinjen proces. Ne le, da nikoline iz~rpamo mo`nosti, ki namjih daje CAD sistem (prilago-ditve, procedure, makroukazi,...); poleg tega insta-liramo povpre~no vsako letonove verzije programov, kidajejo nove mo`nosti uporabeCAD sistema. Takrat jepotrebno seznanjanje vseh

Izobra`evanje jeneprekinjen proces

Nadaljujemo z objavo dalj{ega ~lanka o CAD Managementu po delih. ^etudi je bil

~lanek prvi~ objavljen pred desetimi leti, je {e vedno aktualen.

M A T J A @ [ A J N

CAD Management alipostavitev in vzdr evanjeCAD sistemov

uporabnikov nove verzijeprogramske opreme s spre-membami in dopolnitvami, kijih daje nova verzija. Upo-rabnike moramo vzpodbujati kmedsebojnim izmenjavamizku{enj. Organiziramo lahkosre~anja uporabnikov, kjer spogovori re{ujemo probleme,ki so skupni vsem uporabni-kom CAD sistema. Prikazeorganiziramo ob instalaciji

Kamena doba

Bronasta doba

elezna doba

Srednji vek

Moderna doba

Ra~unalni{ka doba

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 10

Lansiranje nove verzije pro-grama AutoCAD in ostalihAutodesk produktov je delnove strategije, ki jo Autodeskimenuje iDESIGN. To je Auto-deskova vizija, kako izbolj{atiproces projektiranja, kakoustvariti naravnej{e in vzpod-bujevalno delovno okolje, vkaterem bi lahko pregledovali,ustvarjali in izmenjevali svojeideje.

- s prilagoditvijo obstoje~ihaplikacij za uporabo v okoljuInterneta,

- z novimi Internet orodji, kijih ~isto na novo razvijajo inki bodo delovala v okoljuInternet browser-jev,

- z uvajanjem specifi~nihindustrijskih portalov, kiomogo~ajo sodelovanje,shranjevanje vsebin terelektronsko trgovino zdobavitelji.

Ka`e, da se zadnje ~ase cel svetvrti okoli Interneta. Staropravilo „Kdor prvi pride, prvimelje“ {e kako velja tudidanes. Zato si Autodesk na vsomo~ prizadeva, da bi prvi izko-ristil prednosti, ki jih lahkoprinese Internet v ra~unalni{koprojektiranje.

Za razumevanje dogajanja jepomembno tudi dejstvo, da jeAutodesk delni{ka dru`ba.Njegovi lastniki `elijo nenehnorast vrednosti delnic. Za to padanes v Ameriki ni potrebnoiskati posebnih receptov.Svojim delni~arjem je potre-bno obljubiti vizijo prihodno-sti, povezano z novimitehnologijami in Internetom.

In kaj prina{a AutoCAD 2000i vprimerjavi s standardno

Autodesk `eli novoiDESIGN strategijo dose~is prepletanjem trehtehnologij:

Kam se mudi?

Prilagoditev obstoje~ihaplikacij

iDESIGN in AutoCAD 2000i

razli~ico programa AutoCAD2000? Izbrali smo le nekajnajpomembnej{ih novosti.

- pri preklapljanju razli~nihLayout oken se ne spro`ive~ regen;

- izbolj{ano upravljanje zra~unalnikovim spominom;

- dopolnitve 3Dfunkcionalnosti, predvsem vzvezi s 3D materiali insvetlobo, novi Heidi 7krmilnik, izbolj{ana 3D Orbitfunkcionalnost;

- izbolj{ane mo`nosti izrisana~rtov, kot so Plot MergeControl, true-color podpora;

- izbolj{ano popravljanje ve~poligonskih ~rt naenkrat,zdru`en ukaz za Trim inExtend, urejanje z dvojnimklikom;

- vgradnja mo`nosti, ki smojih doslej poznali samo vAutoCAD LT-ju, na primerpovleci in spusti {rafure spomo~jo Design centra;

- izbolj{ana pomo~, kjer lahkovpi{ete vpra{anje vangle{~ini, ne da bi poznaliime ukaza; HTML pomo~;

Zmogljivost in enostavnostuporabe

- AutoCAD 2000i ne uporabljave~ klju~a za za{~itoprograma, ampak tofunkcijo opravlja posebenza{~itni program. [e vednoje omogo~en prenosAutoCAD licence medra~unalniki;

- izbolj{ana hitrost delovanjaje po nekaterih ocenah tudido 24%;

- mo`nost izrabeve~procesorskihra~unalnikov.

- “AutoCAD Today” je novopogovorno okno, ki sepojavi vedno, ko za`enemoAutoCAD 2000i. Omogo~anam enostavnej{eupravljanje z risbami, ki soshranjene v ra~unalniku, namre`i ali Internetu. Od tulahko pose`emo naravnost vAutodeskov portal AutodeskPoint A;

- neposredne nadgradnjeprograma preko Interneta. Zuporabo Microsoft MSItehnologije programsamodejno obve{~auporabnika orazpolo`ljivosti nadgradenjali popravkov programa in

Internet orodja

omogo~a, da popravke tudiinstaliramo;

- “Publish to Web” predstavljamo`nost, da svoje risbeshranjujemo na Internetomre`je v formatu HTML;

- “i-drop” je novi mehanizem,ki omogo~a kopiranje risb inpodatkov iz katalogovproizvajalcev na Internetunaravnost v AutoCAD 2000i;

- “Meet Now” z uporaboMicrosoft NetMeetingtehnologije omogo~aenostavno komuniciranjeudele`encev projekta prekoInterneta;

- “eTransmit” tehnologijaomogo~a varen in preprostna~in posredovanjakomprimiranih podatkovnaro~nikom ali sodelavcempreko Interneta.

Pomembno je, da je AutoCAD2000i popolnoma zdru`ljiv zAutoCAD-om 2000. DelovanjeCGS-ovih programov naAutoCAD-u 2000i smo `epreverili, dobra novica pa jetudi ta, da so risbe, narejene vverzijah 2000 in 2000i,popolnoma zdru`ljive.

10. julija 2000 je iz{la nova razli~ica programa AutoCAD z oznako 2000i. Hkrati je Autodesk

poskrbel za osve`itev programov AutoCAD LT 2000i, AutoCAD MAP 2000i, Architectural

Desktop R2i in nekaterih drugih. To Autodeskovo potezo je le malokdo pri~akoval.

Kaj se pravzaprav dogaja?

M A T J A @ [ A J N

PREDSTAVLJAMO

11 DIMENSIO

Industrijski portaliPortal v ra~unalni{tvu pomenispletni naslov, ki predstavljavhodna vrata za {tevilne drugespletne naslove, katere dru`ikak{na posebnost. ^e namuspe kanalizirati velikemno`ice obiskovalcev, da„potujejo“skozi tak portal, imamo

enkratno prilo`nost, da jim natem mestu ponudimo razneinformacije, usluge, trgovine inpodobno.

V zadnjem letu je nastaloveliko (nekaj deset) Internetportalov, ki so namenjenigradbeni{tvu in arhitekturi.Internet portale ustvarjajovelika podjetja in sku{ajo svojeuporabnike usmerjati skoznje.Autodesk je kot ~etrti najve~jiproizvajalec programskeopreme na svetu postavil svojportal z imenom AutodeskPoint A. Ko za`enete ACAD2000i, ga ne morete zgre{iti,saj se povezava nanj ponudi `epri odpiranju risbe v pogovor-nem oknu „AutoCAD Today“.

- za splo{no risanje inprojektiranje (GeneralDesign and Drafting),

- v arhitekturi invisokogradnji (AECArchitecture, Engineering,Construction),

- v nizkogradnji (LandDevelopment),

Autodesk Point A jeindustrijski portal, namenjenpetim skupinamuporabnikov:

- geografskim informacijskimsistemom (GIS),

- strojni industriji(Manufacturing).

- shranjevanje vsebinprojekta in sodelovanje medudele`enci v projektu: prekovstopne to~ke Point A lahkosvojo pot nadaljujemo nanaslov www.buzzsaw.com,kjer lahko shranjujemo

V splo{nem lahkofunkcionalnost portala PointA opi{emo v treh to~kah:

svoje projekte inkomuniciramo z drugimiudele`enci projekta.Poskrbljeno je za celovitospremljanje izdelaveprojekta ali projektnimanagement. Uporaba jelahko brezpla~na za manj{eprojekte.

- usluge: na voljo sostrokovni katalogi, novice,elektronsko izobra`evanje,mo`nost nakupa knjig,napotki, knji`nice simbolov,predpisi, standardi;

- elektronska trgovina zdobavitelji: ko projektiramo,lahko s pomo~jo katalogovizbiramo razli~ne materialein izdelke in jih v kon~ni fazitudi naro~imo in kupimo!

Industrijski portali prina{ajores neverjetne mo`nosti inspremembe v razmi{ljanju inprojektiranju. Vsebina portalovje pre{iroka, da bi jopodrobneje opisovali v tem~lanku, vendar si zagotovozaslu`i va{o pozornost.

ZAKLJU^EK

Internet lahko prinese velike

koristi ve~ini projektantov.

Predvsem gre za povezljivost med

~lani projektnega teama, izvajalci,

dobavitelji opreme in kon~no z

vzdr`evalci objektov. AutoCAD

2000i omogo~a izkori{~anje

Interneta za skladi{~enje

podatkov, za projektni

management, za komunikacijo

med sodelujo~imi v projektu.

Za u~inkovito izkori{~anje

mo`nosti, ki jih prina{a AutoCAD

2000i, je pri nas trenutno najve~ja

ovira po~asna Internet

komunikacija. Vendar se tudi tu

premika na bolje. Tako kot je ISDN

postal standardni telefonski

protokol, bomo v nekaj letih pri~a

{e ve~jim spremembam v

telekomunikacijah.

[e nekaj drugih koristnihspletnih naslovov znanihportalov:

www.buzzsaw.comwww.web4engineers.comwww.cubus.netwww.bricsnet.com

Najpomembnej{i aktualni Autodesk proizvodiza podro~je arhitekture, gradbeni{tva in geodezije

AutoCAD 2000i

AutoCAD LT 2000i

AutoCAD Map 2000i

Najbolj znan in popularen izdelekpodjetja Autodesk za splo{nora~unalni{ko risanje inprojektiranje. Omogo~a uporabonadgradenj aplikacij, prilagojenihza razli~ne tehni~ne stroke.

Mlaj{i brat velikega AutoCAD-a,veliko cenej{i, vendar znajpomembnej{imi funkcijamiprograma AutoCAD. Bistvenarazlika je v tem, da na LT-ju nemoremo poganjati aplikacij.

AutoCAD z dodatnimi funkcijamiza zajem in obdelavo podatkov zapotrebe geodezije in geografskihinformacijskih sistemov.Platforma za na{e programePLATEIA in CANALIS.

AutoCAD Architectural DesktopRelease 2i

3D Studio VIZ R. 3 / MAX R. 3

AutoCAD s {tevilnimi dodatnimifunkcijami za potrebeprojektiranja v arhitekturi.Inteligentni objekti, kot so stene,okna, vrata, stopnice itn.. Hkratnaizdelava 2D in 3D modela. Vbodo~nosti osnova za razvojaplikacij za arhitekturo invisokogradnjo, kot so ACAD-BAUin SOFISTIK.

Program za 3D modeliranje,rendering in izdelavo animacij.Mo`nost dolo~anja materialov,svetlobe, posebnih efektov.Izdelava fotomonta`.

AutoCAD Land DevelopmentDesktop Release 2i

Autodesk Map Guide Release 5

AutoCAD MAP z dodatnofunkcionalnostjo za potrebenizkogradnje, predvsem je vgrajenzmogljiv digitalni model reliefa.Verjetno bodo~a platforma zaprograme PLATEIA in CANALIS.

Program za pregledovanje inurejanje predvsem GIS podatkovna Internetu ali Intranetu. Vpovezavi z AutoCAD MAP-ompredstavlja osnovo za AutodeskGIS re{itve.

DIMENSIO 12

CANALIS 5.0 in njegovomesto v dru`ini»CGS Applications«

Cilji razvoja programaCANALIS 5.0

CANALIS je v preteklosti vCGS-u morda po krivici zasedaldrugo mesto po pomembnosti(za programom PLATEIA). Resje, da se PLATEIA uporablja naskoraj {tirikrat ve~ mestih kotprogram CANALIS. Spoznanje,da je veriga programskihmodulov za projektiranje tolikozmogljiva, kot so zmogljivinjeni posamezni ~leni, nas jevodilo v razvoj nove verzijeprograma CANALIS.

CANALIS smo velikokrat insta-lirali na mestih, kjer so pro-jektanti `e uporabljali programPLATEIA. To je sicer logi~no,saj je odvodnjavanje edenklju~nih segmentov projekti-ranja prometnic. Zato jepomembno, da CANALIS inPLATEIA delujeta ~im boljskladno in medsebojnou~inkovito.

[iroka baza uporabnikov pro-gramov CANALIS in PLATEIApa je po drugi strani dobraodsko~na deska za {iritev napodro~je geografskih infor-macijskih sistemov, na po-dro~je komunalnih katastrov invzdr`evanja kanalizacijskeinfrastrukture. V takih sredinahCANALIS utira pot na{imnovim modulom za vzdr`evanjekanalizacijskih sistemov,znanim pod imenom SI-GIS.

Ob snovanju nove verzijeprograma CANALIS smo sizastavili tri pomembne cilje, kijih mora CANALIS 5.0 dose~i.

1. Zanesljivost delovanja:

2. Povezljivost:

to je zagotovo najpomemb-nej{i cilj, ki ga danes zaradihitrega tehnolo{kega napredkale malokateri program dose`e.Ker je po eni strani potrebno v~im kraj{em ~asu razviti kom-pleksne algoritme in programe,je po drugi strani potrebno ve~~asa nameniti preverjanju intestiranju delovanja programa.Pri razvoju programa CANALIS5.0 smo se dr`ali zlatega pra-vila, da moramo ~im manjeksperimentirati in ~im boljizrabiti orodja in na~ine, ki sose do sedaj izkazali za zane-sljive. Tako so Canalisove risbedobile popolnej{o podatkovnostrukturo. Poskrbeli smo za to,da se vsi podatki vedno naha-jajo samo na enem mestu.Omogo~ili smo uporabo {te-vilnih AutoCAD ukazov naCanalisovi risbi, ne da bi se pritem risba kakorkoli po{kodo-vala. Canalisova topologija je vverziji 5.0 razvita ~isto na novoin omogo~a veliko ve~jozanesljivost sistema.

glede na to, da je PLATEIA prinas in v nekaterih drugihdr`avah de-facto standard zazajem podatkov predvsem vpovezavi s projektiranjem cest,je pomembno, da je prenospodatkov iz geodetskihposnetkov, izdelanih s progra-mom PLATEIA v programCANALIS, ~im bolj enostavenin u~inkovit. To smo poskrbelitako, da od sedaj PLATEIA inCANALIS uporabljata enakepodatkovne strukture in ele-mente v risbah za klju~netopolo{ke elemente kanali-zacijskega omre`ja, to pa sopredvsem ja{ki in cevi. To~ke inpovezave, prej znane samo v

programu PLATEIA, so sedajtudi sestavni del programaCANALIS. Zdru`ljivost progra-mov PLATEIA in CANALIS jezagotovljena na nivoju risb inzunanjih datotek.

hitrost projektiranja je zauporabnike najpomembnej{ielement programskega paketa;u~inkovitost je sicer lahkoposledica zanesljivosti de-lovanja ter povezljivostiprograma, vendar pri temmislimo predvsem na to, dasmo posebno pozornostposvetili re{evanju tistihpostopkov, ki so do sedajprojektantom (tudi, ~e souporabljali ra~unalni{keprograme) jemali preve~ ~asa.Pomembni elementi zapove~anje u~inkovitosti vprogramu CANALIS so hiterzajem podatkov, avtomatskipostopki popravljanja kanali-zacijskega omre`ja, avtomatskiprenos podatkov med situa-tivnim prikazom in vzdol`nimiprofili, avtomatski izris vzdol-`nih profilov.

Cilj razvoja programa CANALIS5.0 je bil tudi v tem, da ohra-nimo {tevilne dobre lastnosti,ki smo jih poznali `e v verzijah4.0 oz. 4.1. To pa so tesna inte-gracija programa CANALIS sprogramom AutoCAD, neo-

3. U~inkovitost:

CAD-NIZKOGRADNJA

CANALIS 5.0 Ra~unalni{koprojektiranje in vzdr`evanjekanalizacijskih sistemov

M A T J A @ [ A J N

CANALIS 5.0 je `e peta generacija programa za projektiranjemeteornih, fekalnih in me{anih kanalizacijskih sistemov, ki garazvijamo v podjetju CGS skupaj s partnerskim podjetjemStudio Ars iz Reke. V desetih letih svojega obstoja je CANALISpridobil {tevilne uporabnike v Sloveniji, na Hrva{kem, vAvstriji, Nem~iji in drugod po Evropi. Razli~ica 5.0 predstavljaodlo~en korak naprej, ne samo v na~inu projektiranja kanali-zacijskih sistemov, ampak tudi v {irjenju svoje uporabnostina podro~je vzdr`evanja komunalnega kanalizacijskegaomre`ja in v povezljivosti z drugimi nizkogradni{kimi aplika-tivnimi re{itvami iz podjetja CGS.

mejena uporaba AutoCAD-ovihukazov, inteligentne risbe inkompaktna podatkovna struk-tura.

CANALIS-a ne uporabljajosamo projektanti klasi~nihmeteornih, fekalnih in me{anihkanalizacijskih sistemov.Program je uporaben za {ir{ikrog strokovnjakov.

Najprej so tu geodeti, ki lahkoposneti kanalizacijski vod spomo~jo modula »CANALISSituacija jedro« izri{ejo.Projektant ali vzdr`evaleckanalizacijskega sistema bo stakim posnetkom imel najmanjdela, saj bo posneti del kanali-zacijskega omre`ja lahko takojprera~unal ali vklju~il v ve~jisistem. Geodet in projektant semorata pri uporabi programaCANALIS uskladiti v nekaterihpodrobnostih, na primer, kateripodatki so potrebni za ja{ke incevi.

Projektiranje odvodnjavanjameteorne vode s cestnihpovr{in se tudi lahko vr{i sprogramom CANALIS. Programima vgrajene posebne pos-topke za dolo~anje prispevnihpovr{in, kjer je cestna povr{inalahko hkrati tudi prispevna

Kdo so na{iuporabniki?

CANALIS 5.0 deluje v okolju programa AutoCAD 2000i in omogo~a hkratnoobdelavo situacije in vzdol`nih profilov

13 DIMENSIO

CAD-NIZKOGRADNJA

povr{ina. S pomo~jo modulaHidravlika II Retentio lahkosimuliramo in projektiramovodne zadr`evalnike.

Komunalna podjetja, kivzdr`ujejo kanalizacijskaomre`ja, lahko s pomo~joprograma CANALIS Situacija ins pomo~jo dodatnih modulovSI-GIS vzpostavijo a`urnira~unalni{ki informacijskisistem, v katerem so shranjenivsi podatki o ja{kih, ceveh,objektih in podobno. ModulVzdol`ni profil omogo~a, dahitro in enostavno izri{emovzdol`ni profil na poljubnemodseku. S pomo~jo programovAutoCAD MAP in AutodeskMap Guide lahko komunalnipodatki postanejo celo javni injih je mogo~e urejati in pregle-dovati preko globalnega (Inter-net) ali lokalnega (Intranet)omre`ja s spletnim pregledo-valnikom (npr: Internet Explo-rer ali Netscape Navigator).

Glede na raznolike potrebeuporabnikov programaCANALIS smo se odlo~ili, dabomo osnovne gradnikemodule razdelili na manj{ecelote, s katerimi se bomola`je prilagajali razli~nimpotrebam. Tako je sedaj navoljo pet modulov, ki se medseboj dopolnjujejo.

Prvi modul je namenjen vnosutopologije kanalizacijskegaomre`ja. Podatke o ja{kih inceveh lahko vna{amo interak-tivno s pokazovanjem ali pa-ketno s pomo~jo pripravljenihdatotek. Privzamemo lahkotudi risbe, izdelane s progra-mom PLATEIA modul Situ-acija. Kanalizacijsko omre`jeimenujemo sistem, ki se delina kanale, ja{ke in posameznecevi. V risbi imamo lahkodolo~enih ve~ sistemov, ki jihdinami~no spreminjamo.Sisteme lahko zdru`ujemo venega ali razdru`ujemo na ve~podsistemov. Pomembnanovost je ta, da si lahko samidolo~imo obliko ja{kov in jimpripi{emo poljubne atribute.

Modularnost

Situacija jedro

Vnos podatkov je zelo hiter inenostaven. Del sistema, nakaterem `elimo izvr{itidolo~eno operacijo, lahkodolo~imo s pomo~jo kanalov,vej ali za~etnih in kon~nihja{kov. Z enim ukazom lahko zapotrebe risanja vzdol`nihprofilov izvr{imo zapis terenaza vse kanale. Omogo~eni sojasni pregledi vseh podatkov.Topolgijo lahko preverjamo,popravljamo in dopolnjujemo.Vsi podatki v sistemu se lahkodetajlno izpisujejo na na~in, kiga priporo~ajo nem{ki stan-dardi. Rezultat modula Situ-acija jedro je pripravljenageometrija kanalizacijskegaomre`ja.

Kanalizacijsko omre`je, izde-lano z modulom Situacijajedro, uporabimo kot osnovoza preproste hidravli~neizra~une. Pri tem najprejdolo~imo prispevne povr{ine,izra~unamo meteorne infekalne pretoke. Upravljanje sprispevnimi povr{inami(dolo~anje, popravljanje) jeomogo~eno s pomo~jo jasnihin preglednih pogovornihoken, v katerih lahko prispevnepovr{ine dolo~amo posameznoali avtomatsko. Izra~unpretokov lahko vr{imo poklasi~ni metodi s pomo~jokeofeicientov ali po racionalnimetodi. Fekalne vode seizra~unavajo posebej za hi{nesanitarne in posebej zaindustrijske odpadne vode.Odpadne vode lahko izra~u-navamo tudi preko vplivnihpovr{in. Omogo~en je tudiizra~un tujih voda. Simuliramolahko to~kovne dotoke inzadr`evalnike. Hidravli~niizra~un temelji na znanihPrandtl-Colebrook-ovih izrazih.Za dolo~itev cevi uporabimovgrajeni katalog cevi, ki galahko poljubno dopolnjujemo.Poleg okroglih ahko obravna-vamo tudi druge tipe presekovcevi (elipti~ne, pravokotne,jaj~aste...).

Modul Hidravlika II Retentiovsebuje naprednej{o metodo

Hidravlika I

Hidravlika II - Retentio

hidravli~nega preverjanjakanalizacijskega omre`ja,znano pod imenom retenzijskametoda. Program zna upo{te-vati realne padavine ali ITPkrivulje. S pomo~jo tegamodula lahko pripravimopodatke za konstruiranje vhod-nih hidrogramov, s katerimisimuliramo delovanje raz-bremenilnikov. Modul Hidrav-lika II Retentio lahko kanali-zacijski sistem analizira alidimenzionira. Modul Hidrav-lika II Retentio za svoje delo-vanje ne potrebuje programaAutoCAD.

Podatki iz modula Situacijajedro se hitro in enostavnolahko prika`ejo v oblikivzdol`nih profilov za poljubneodseke. V primerjavi s starej{overzijo programa CANALIS 4.1je spremenjen na~in dolo~anjanivelete in cevi. Dolo~anjenivelete in cevi je jasnej{e inpreglednej{e. Niveleto lahkointeraktivno pregledujemo inpopravljamo. V program jevgrajeno preverjanje preklap-ljanja teksta v rubrikah tabele.Katalog cevi je preprostej{i zauporabo, dodajanje cevi jepoenostavljeno. Niveleto lahkoenostavno popravljamo nana~in, da dodajamo in bri{emoja{ke ali vstavljamo kaskadneja{ke. Obliko ja{kov lahkodolo~imo s poljubnim blokom.Program lahko popolnomasamodejno ali interaktivnoizdela na~rte vzdol`nih profilovza posamezne kanale. Risbovzdol}nega profila lahko po-ljubno dodelujemo in podatkeenostavno prenesemo nazaj vmodul Situacija jedro. Dolo-~anje oblike izkopa kanala(nagibi stranic kanala,posteljica, zgornji sloj) jelo~eno od dolo~anja cevi.Vgrajeni izra~un izkopov innasipov omogo~a natan~nodolo~itev volumnov. ^e sovzdol`ni profili zelo strmi, jihlahko prika`emo v lomljeniobliki. Novost je tudi mo`nostizrisa pre~nega profila vpoljubni to~ki vzdol`negaprofila.

Vzdol`ni profili

Najpomembnej{enovosti v programuCANALIS 5.0�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

nova topolgijakanalizacijskega omre`ja,

prijaznej{a komunikacijamed programom inuporabnikom, preglednej{adialogna okna,

bolj{a povezljivost z moduliprograma PLATEIA 5.0,

zdru`ljivost risb programovPLATEIA 5.0 in CANALIS 5.0,

u~inkovitej{i vnoskanalizacijskega sistema vsituaciji s pomo~jo to~k inpovezav,

uvedba pojmov sistem,podsistem, kanal, cev, ja{ek,

dolo~itev poljubnih atri-butov za posamezni ja{ek,

mo`nost vnosa slepih ja{kovin kro`nih (tlo-risno!) cevi,

hitro prilagajanje vzdol-`nihprofilov spremem-bam vsituaciji in obratno,

samodejni izris vseh vzdol-`nih profilov naenkrat,

izris pre~nega profila vpoljubni to~ki vzdol`negaprofila,

vgrajena retenzijska metodahidravli~nega izra~una,

kompatibilnost s progra-mom AutoCAD MAP,

povezljivost na katasterkomunalnih naprav z do-datnim modulom SI-GIS.

CANALIS je prerasel iz programa za projektiranje kanalizacijskih sistemov v re{itev za postavitev in vzdr`evanje kanalizacijskih omre`ij. S svojo novo podatkovno

strukturo je CANALIS 5.0 zdru`ljiv z vsemi CGS aplikacijami in GIS programi. Nove mo`nosti, ki jih prina{a Internet, se lahko izkoristijo tudi v tem segmentu

gradbeni{tva, posebej zato, ker so podatki in uporabniki podatkov obi~ajno razpr{eni.

SI-GIS

Prenos podatkov kanalizacij-skega omre`ja iz situativnihna~rtov v zunanje podatkovnebaze vr{imo s pomo~jo modulaSI-GIS. Program vzpostavitesno povezavo med elementiv na~rtu (ja{ki, cevi) in podat-kovno bazo, tako da se spre-membe v risbi v trenutkuodrazijo v bazi in obratno.Omogo~a analizo omre`ja,popravljanje podatkov in izpisrezultatov direktno nadpodatkovno bazo. SI-GISGeo jeosnova za vzpostavitev ra~u-nalni{ko vodenega katastrakanalizacijskega sistema.

Z A K L J U ^ E K

CAD-NIZKOGRADNJA

DIMENSIO 14

Na kratko

omogo~a bistveno ve~joavtomatizacijo obdelave pre~nihprofilov, kot do sedaj!

Nova prometna signalizacija (v prilogipo{iljamo dopolnjen PLATEIApriro~nik);

Izbolj{ane funkcije Zebra (na 3 ali 4to~ke), Trikotnik, Sledi (s podajanjemza~etne in kon~ne to~ke);

Izra~un barvanih povr{in za vsakobarvo posebej;

Nove opcije pri dinami~nih zavijalnihkrivuljah, na primer dolo~itevpredpone za layer, kar omogo~a {tudijve~ variant.

Va{ program PLATEIA 5.0 lahko kadar-koli posodobite s pomo~jo tako imeno-vanih patch procedur ali nadgradenj.Pokli~ite nas in pomagali vam bomo.

Kakor `e verjetno veste, je bil30.05.2000 v Sloveniji sprejet novpravilnik o prometni signalizaciji inprometni opremi na javnih cestah;veljati je pri~el 30.06.2000. Novipravilnik ukinja, spreminja obstoje~o oz.uvaja novo prometno signalizacijo.Sporo~amo vam, da smo programPLATEIA 5.0, modul Prometna oprema,dopolnili tako, da je usklajen z novimpravilnikom. Popravki in dopolnitve senana{ajo na prometne znake in talneozna~be.

PLATEIA `e nekaj ~asa ni ve~ samoprogram za projektiranje cest. Zelopogosto se uporablja v vodarstvu,zadnje ~ase pa tudi v projektiranju`eleznic. Svoje uporabnike imamopredvsem v Avstriji in Nem~iji in za njihsmo razvili nekaj specifi~nih funkcij, kinaredijo program PLATEIA koristenpripomo~ek tudi v `elezni~arski stroki.

Razvili smo skupino funkcij za projek-tiranje kretnic na obmo~ju prem, kro`-

�

�

�

�

Nova prometnaoprema

@eleznice, kretnice inpre~ni profili

KretniceDela na novem avtocestnem odseku ~ez Trojane, kjer je PLATEIA odigrala klju~novlogo pri projektiranju.

nih lokov in prehodnic. Program naosnovi izbrane kretnice iz kataloga innekaterih parametrov izra~una in nari{egeometrijo kretnice.

V pre~nih profilih smo razvili novefunkcije za izris pragov, tirnic inspodnjega ustroja. Na voljo je katalogtirnic, ki se uporabljajo v Avstriji inNem~iji.

Specifi~ne razmere na trgu nekaterihvzhodnoevropskih dr`av, predvsemRusije, Romunije, Mad`arske in Bolgarijeso nas vzpodbudile, da smo se lotilirazvoja posebne razli~ice programaPLATEIA 5.0 za AutoCAD Land Deve-lopment Desktop (LDD). ^eprav pri nasne toliko raz{irjen, prina{a LDD vsaj enodobro stvar, in to je zmogljiv digitalnimodel reliefa (DMR). S programomPLATEIA smo vedno ponujali programQuicksurf kot edino mo`nost za DMR,sedaj bo na{im uporabnikom na voljotudi DMR programa Land DevelopmentDesktop. V primerjavi s Quicksurfom jeLDD DMR sodobnej{i in prijaznej{i,~eprav ne vedno hitrej{i. Vedno agre-sivnej{e tr`enje programa Land Deve-lopment Desktop s strani podjetjaAutodesk in pa prilo`nost, da Autodeskponudi program PLATEIA kot visokostrokovno re{itev (ki je sam sicer nepremore), je gotovo dober razlog, da seprilagodimo novo nastalim razmeram.

Program ELECTRA za projektiranjevzdol`nih profilov elektrodaljnovodovbomo v naslednjih mesecih izpopolnili.

Pre~ni profili

PLATEIA tudi zaAutoCAD LandDevelopment Desktop

ELECTRA 2.0 v razvoju

PLATEIA 5.0 LT

Novosti v programuPLATEIA 5.0

Iz{la je nova razli~ica programa PLATEIAza projektiranje v nizkogradnji z ime-nom "5.0 LT". PLATEIA 5.0 LT je nad-gradnja programa AutoCAD MAP 2000in je namenjena geodetom in drugimuporabnikom, ki ne projektirajo cest ali`eleznic, ampak `elijo na osnovi geo-detskega posnetka ali digitalnegamodela reliefa in podane osi izrisativzdol`ne in pre~ne profile. S progra-mom PLATEIA 5.0 LT lahko izrisujemo{tevilne terenske linije ali plasti vvzdol`nih in pre~nih profilih ter mednjimi vr{imo izra~une povr{in in volum-nov. PLATEIA 5.0 LT naj bi na{la svojeuporabnike v {tevilnih vodnogospo-darskih podjetjih, kamnolomih,rudnikih, peskokopih in drugod.

[tevilne `elje na{ih uporabnikov nasstalno vzpodbujajo, da v programPLATEIA 5.0 vgrajujemo nove ukaze, kiizbolj{ujejo funkcionalnost programa.Nekaj najpomembnej{ih novih indopolnjenih funkcij, ki smo jih vprogram PLATEIA 5.0 vgradili odza~etka leta 2000 do danes.

Novi ukaz SS za hitro selektiranjeelementov;

Pretvorba to~k PLATEIA 4.0 v 5.0(ukaz 1FA);

nove funkcije za {rafiranje vkopov innasipov (ukazi 1N);

Zapis XYZ datoteke iz poljubnegabloka to~ke (ukaz 1PA);

Interpolacija to~k med dvemaprofiloma (1R8);

Samodejni vnos to~k na prese~i{~ihpre~nih osi s plastnicami in lomnimi~rtami (ukaz 2J5);

Koresponden~ni profili (2N7A);

Dolo~itev preme ali kro`nega loka spodanim oblakom to~k;

novi ukazi za urejanje tangent (3F4A,3F4B);

Izris ~rte nadvi{anja (ukaz 3J6);

izbolj{ani ukazi Shrani NPP v datoteko(4ED) in ^itaj NPP iz datoteke (4EE)

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

Nova verzija 2.0 bo slonela na tehno-logiji, ki jo uporablja PLATEIA 5.0, torejbomo v programu ELECTRA med dru-gim imeli tudi ukaze Projekt in Nasta-vitev spremenljivk. ELECTRA 2.0 bovsebovala {tevilne strokovne izpopolni-tve. Ra~unamo, da bo verzija 2.0 navoljo uporabnikom spomladi leta 2001.

Leto{njemu Cestarskemu kongresu smotudi mi dali svoj prispevek s ~lankom“Ra~unalni{ko podprto projektiranjecest in predpisi za izdelavo tehni~neprojektne dokumentacije«. Objavljamopovzetek:

^lanek opisuje stanje na podro~ju pred-pisov in priporo~il za standardizacijotehni~ne projektne dokumentacijecestnih projektov v Sloveniji in v neka-terih drugih evropskih dr`avah.Standardizacija se nana{a na vsebinskiin oblikovni izgled grafi~ne in pisaneprojektne tehni~ne dokumentacije.Primerjava ugotavlja, da v Sloveniji takihpredpisov prakti~no ni, medtem ko takistandardi v nekaterih razvitej{ihevropskih dr`avah `e dolgo obstajajo.Poenotenje tehni~ne dokumentacije vslovenskem in {ir{em evropskem pro-storu bi pripomoglo k optimiranjuvsebine projektne dokumentacije in kzanesljivej{i interpretaciji ob revizijahprojektov in njihovi izvedbi. Hkrati jetreba poskrbeti, da bo programskaoprema za ra~unalni{ko projektiranjecest, ki se uporablja v Sloveniji, skladnas predpisi za standardizacijo tehni~neprojektne dokumentacije. Avtor ~lankadaje pobudo za izdelavo podobnihpredpisov oz. priporo~il, ki veljajo vnekaterih evropskih dr`avah, tudi vSloveniji.

CGS-ov prispevekslovenskemu Kongresuo cestah in prometu2000Kretnice za projektiranje `eleznic so po novem sestavni

del programa PLATEIA 5.0

15 DIMENSIO

CAD-VISOKOGRADNJA

ACAD-BAU 2000N je torejpopolnoma predelan produkt zlastnimi objekti. Objekti pred-stavljajo gradbene elemente, kiimajo prirejene dolo~ene zna-~ilnosti in logiko odzivanja narazli~ne situacije. Primer: zid jev tlorisu izrisan kot 2D na~rt s{rafuro, v izometriji pa kotvolumenski 3D model. Medrisanjem se samodejno pri-lagaja spremembam: pove-zovanje zidov pri pre~kanju,prilagajanje strehi in plo{~i,izdelava prebojev ob vstavitviodprtin, prilagajanje novimparametrom eta`e. Vsa tavgrajena logika omogo~a obpove~ani zmogljivosti bistvenomanj posegov uporabnika inenostavnej{e u~enje teru~inkovitej{e delo s pro-gramom.

Velik poudarek pri nastajanjunovega programa je prila-gajanje novostim, ki jih prina{aAutoCAD 2000.

, kar pomeni, da imamolahko hkrati odprtih ve~ risb inizmenjujemo podatke mednjimi.

(desni gumbna mi{ki), kjer se nam vednoodpirajo ukazi, ki so vezani naizbran objekt.

, kispominja na okno ObjectProperties ali Design Center,kjer lahko hitro in enostavnomenjamo eta`e, nivoje, merilo,layer-je… ali pa popravljamoosnovne nastavitve.

Nastavitve eta` so s pomo~joACAD-BAU Toolbara enostavnein pregledne. Vsaka eta`a imalahko poljubno {tevilo nivojevoz. medeta`. Glede na vi{inoizbranega nivoja se pravilnovstavljajo vsi ostali gradbenielementi (plo{~a, odprtine…).

Novi ACAD-BAU podpira MDIokolje

Zagotovljena je uporabapriro~nega menija

Predstavljen je ACB Toolbar

NA KRATKO SIOGLEJMO NOVOSTI

Eta`e in nivoji

ACAD-BAU 2000N

Spremembe nastavitev eta`ese v risbi odrazijo avtomati~no.

@eleni tip zidu izberemo izknji`nice, ki jo lahko poljubnodopolnjujemo preko ACAD-BAU Toolbara. Zidovi imajolahko do 10 slojev in potekvsakega lahko naknadnolo~eno popravljamo. Izris stenje volumenski, zato ne pred-stavljajo nobenega problemaniti koni~ni, nevzporedni alirampasti zidovi. Zidove lahkokot sklade zlagamo tudi enegana drugega in vanje vstavljamovogalne vezi in utore.

Zid lahko ri{emo direktno alipa ga izpeljemo iz predkon-strukcije s tem lahko naenostaven na~in izdelamo tudizid v obliki poljubne krivulje.Zid, prilagojen strehi, se samo-dejno popravlja ob vsaki spre-membi polo`aja ali oblikestrehe.

ACAD-BAU lo~i po novem trivrste odprtin: obi~ajna okna,vogalna okna in vrata. Obi-~ajna okna imajo lahko po-ljubno obliko, ki jo para-metri~no izpeljemo iz knji`niceali pa vzamemo za osnovozaprti Polyline. Odprtine sesamodejno prilagajajo vsakispremembi v zidu, v kateregaso vstavljene. Polo`aj odprtinein njene kopije lahko poprav-ljamo z AutoCAD-ukazi(vklju~no z ro~aji), pri ~emervsaka novo izdelana odprtinasamodejno prebije zid inprekine {rafuro.

[rafure zidov se izdelajo avto-mati~no med samim risanjemzidov in se tudi samodejnoprilagajajo vsem popravkom,kot je npr. sprememba merila,vstavljanje odprtin v zid… Vsaksloj zidu ima svojo {rafuro(glede na material) in jo lahkokadarkoli tudi zamenjamo. Pri{rafiranju prostorov nam

Zidovi

Odprtine

[rafure

program nudi obilo mo`nostiglede izgleda in postavitve{rafure, samodejno pa se izo-giba {rafiranju simbolov intekstov.

Pri popisih nam ACAD-BAUomogo~a izdelavo popisaprostorov, koli~in in volumnaali povr{ine objekta. Pri popisuprostorov imamo mo`nostnatan~nih nastavitev para-metrov izra~una po DIN inpoleg podatkov o prostorih(povr{ina tal, sten, volumen,obseg…) se izdela tudi popisodprtin in simbolov. Prostorelahko zdru`ujemo v stano-vanjske enote in lo~ujemo ponamembnosti. Dobljene dato-teke se `e oblikovane lahkoizvozijo v MS Word ali Excel,kjer jih lahko naprej obde-lujemo. Popis je v celoti vsloven{~ini.

Ker je osnovno okolje za delo-vanje programa ACAD-BAUokolje AutoCAD, je s temomogo~en zapis risbe v stan-dardnem DWG formatu, karprecej olaj{a izmenjavo po-

Popisi

Povezava z ostalimiprojektanti

datkov z ostalimi projektanti.Va{ sodelujo~i projektantlahko svoj projekt nadaljuje vokolju AutoCAD brez pretvorbpodatkov, pri kateri vednoobstaja nevarnost izgube delapodatkov. To velja tako za 2Dkot tudi za 3D geometrijo.Brezpla~en program Objectenabler omogo~a nemotenpregled in manipulacijo ACAD-BAU objektov z AutoCAD ukazivklju~no z operacijami naro~ajih.

Ostale funkcije, kot so risanjestopnic, streh, kotiranje, pri-prava projektne dokumen-tacije, so ostale nespremen-jene. Bile so pa `e prej do-delane do take stopnje, dabistvenih sprememb niti nepotrebujejo npr. kotiranjeoboda objekta se izvedepopolnoma avtomatsko.

Program je med delovanjemzelo stabilen. Iz Nem~ije sotudi sporo~ili, da prihajaposebej prilagojen ACAD-BAU2000N za AutoCAD 2000i.Slovenska verzija je `epripravljena, tokrat `e petazapored prevedena staprogram in priro~nik.

Dolgo pri~akovani ACAD-BAU, ki temelji na lastnih objektih, je tu! Programerji v podjetju CTB

blizu Hamburga so si zadali obse`no nalogo pove~ati zmogljivost, obenem pa zmanj{ati

kompleksnost programa. V E S N A K R I @ N A R

T O M A D I M N I K

ACAD-BAU 2000N je odli~no orodje za pripravo 3D modelov infotorealisti~nih prikazov.

CAD-VISOKOGRADNJA

DIMENSIO 16

SOFiSTiK - programska opremaza gradbeno in`enirstvo

Modul ArmaturaJe interaktivni program,namenjen izdelavi armaturnihna~rtov za armiranobetonskekonstrukcije. Je nadgradnjaprogramov ArchitecturalDesktop ali AutoCAD. Narazpolago so dinami~nadialogna okna, preko katerihvna{amo parametre arma-turnih pozicij. Zna~ilnostprograma je, da so vne{enearmaturne pozicije objekti,katerim lastnosti lahkospreminjamo zelo enostavno -tudi preko ro~ajev (grips). Sspremembo lastnosti enepredstavitve armaturnepozicije se spremenjenelastnosti samodejno popravijotudi v drugih predstavitvah tepozicije, obenem se samo-dejno a`urirajo tudi kotnice.Vklju~ene so vse oblikearmaturnih palic in mre`, ki jihpredvideva DIN standard. Vprimeru, da to ne zadostuje,

Letos poleti smo v na{em podjetju glede programske opremeSofistik dobili nov veter v jadra. Vzrok je dostopnost pro-gramske opreme v angle{kem jeziku in novi mo` v Sofistikovinem{ki ekipi, ki je zadol`en za pomo~ prodajalcem na ob-mo~ju t.i. Vzhodne Evrope. Nem{ka programska hi{a Sofistikima `e 20-letno tradicijo pri izdelavi programske opreme zagradbenike, predvsem na podro~ju statike gradbenih kon-strukcij.

lahko definiramo popolnomapoljubne oblike. Armaturniizvle~ek za palice, mre`e,distan~nike in vgradne oblike vslovenskem jeziku je mo`nogenerirati samodejno.

To je programska oprema zaizra~un stati~nih koli~in indimenzioniranje ploskovnihkonstrukcij (plo{~) po metodikon~nih elementov. Deluje vokolju Architectural Desktopali AutoCAD. Vhodne podatke(velikost polj, odprtine, vrstepodpor) podajamo v okoljuAutoCAD. Nato generiramomre`o kon~nih elementov, kislu`i kot osnova za izra~unnotranjih koli~in in dimenzio-niranje. Rezutate pregle-dujemo obi~ajno s programomAnimator, ki rezultate predstavistati~no ali dinami~no. Modul2D FEM ima vgrajeno povezavona modul Armatura pri risanjuarmaturnih mre`.

Modul 2D FEM

SOFISTIK PROGRAMSKAOPREMA ZA STATIKOProgramsko opremo za izra~unstatike Sofistik tr`i pod lastnotr`no znamko. Vsem progra-mom je skupna Sofistikpodatkovna baza CDB, kivklju~uje za stati~ni ra~unpotrebne podatke o objektu.Srce programske opremetvorijo programi za stati~niizra~un po metodi kon~nih

elementov. Programi upo{te-vajo teorijo 1. ali 2. reda. Pro-gram ASE je namenjen analizi2D in 3D linijskih kon-strukcij,program STAR je namenjenanalizi 2D in 3D pali~nihkonstrukcij, SEPP izra~unavaplo{~e. HYDRA obravnavamodele za analizo podtalnicein problematiko prevodatoplote. HASE obravnava 2D in3D toge elemente, DYNA pa jenamenjena izra~unu mostov.

T O M A D I M N I K

S SOFISTIK Animatorjem lahko pregledujemo stati~ni model in rezultate izra~unov.

Na kratko MohiCADV okviru ponudbe nove programskeopreme v okolju AutoCAD smo letosjeseni pri~eli sodelovati s slovenskimizdelovalcem programske opremeMohiCAD, podjetjem Mikromalta.MohiCAD je konstrukterski program,namenjen izdelovalcem monta`nih hi{.Program pripravi v okolju AutoCAD-a2000i sheme sten monta`nih elementovhi{in vse potrebno za prenos na obdelo-valne stroje, ki potem izdelajo stenskeelemente. Upamo, da bomo uspelizdru`iti mo~i tudi na razvojnem po-dro~ju in skupaj pripraviti {e boljkonkuren~en proizvod.

Stre{ne konstrukcije 5.0Iz{la je nova verzija `e znanega pro-grama za izdelavo lesenih ostre{ij indrugih lesenih konstrukcij. Program, kiga uspe{no uporabljajo tako projektantiv visokogradnji in tesarstva, je zaradili~no izdelanega 3D modela uporabentudi za tiste, ki se ukvarjajo z vizuali-zacijo. Glavne novosti programa so:

� funkcija za pomik celotne konstrukcijepo Z osi,dodatno detajliranje `lotnikov in{karnikov,funkcija za izdelavo delavni{kegana~rta-sheme posameznega elementakonstrukcije,funkciji za avtomatsko izdelavo 2Dna~rtov izbranega dela ali celotnekonstrukcije,izbolj{ana povezava z bazo podatkov.

Program deluje na platformi AutoCAD2000i. Poleg programa dobite CD zinstalacijo in navodili ter primeriizdelanih ostre{ij. Priporo~amo!

�

�

�

�

WS LANDCADWS LANDCAD je CAD in hkrati GISpaket, namenjen krajinskim arhitektomin urbanistom. Program je nadgradnjaAutoCAD-a. S tem je olaj{an prenospodatkov med razli~nimi strokovnjaki, kisodelujejo na projektu. WS LANDCAD jenem{ki program, ki nastaja pod stro-

kovnim vodstvom prostorskih na~rto-valcev, urbanistov in geografov vpodjetju Widemann Systeme vWiesbadnu blizu Frankfurta. WS LAND-CAD v Sloveniji zastopa in prodaja CGS.Je zajeten produkt, ki pokriva ve~slojnoproblematiko prostor-skega planiranjain na~rtovanja mest. Zasnovan jemodularno in s tem omo-go~a, da si

ustvarimo tako delovno okolje, ki gadejansko potrebujemo. Trenutno je navoljo 12 medsebojno neodvisnihmodulov, s katerimi obi~ajno tvorimodve razli~ici programa WS LANDCAD:razli~ico za urbanizem ali planiranje{ir{ih urbanih okolij in razli~ico zaprojektiranje zunanjih ureditev objektov,parkov, vrtov in podobno.

SI-GIS, CGS geografskiinformacijski sistem

17 DIMENSIO

GIS

I G O R D I M N I K

S L A V K O G E R ^ E R

SI-GIS je ime za skupino programskih modulov, s katerimi tvorimo aplikativne GIS re{itve. Moduli delujejo skupaj

kot celota, hkrati pa kot samostojni paketi nudijo funkcionalnost za hitrej{e in bolj udobno delo. Aplikacije se delijo

na tiste, ki delujejo na lokalni delovni postaji v okolju AutoCAD MAP in tiste, ki so name{~ene na GIS stre`niku.

SI-GIS re{itve pokrivajokatastre vseh vrst. Uporabnikipodatkov so v veliki ve~iniprojektanti in vzdr`evalci.Glede na uporabo podatkov jesistem na za~etku tudinastavljen.

Katastri zdru`eni v celoto tvo-rijo celovit pregled podatkovpo plasteh in omogo~ajo hitroodkrivanje napak. Dobro je, daza pregledovanje podatkov nepotrebujete znanja AutoCAD-a,temve~ samo Internet Exploreroz. Netscape Communicator zadostop do podatkov. Podatkiso na Internet/Intranet stre-`niku. Zaradi centralizacijepodatkov je sistem la`jeobvladljiv, skalabilen in odprtza povezovanje z ostalimisistemi (arhiv, produkti zaspremljanje dokumentacije,ra~unovodstvo).

je modul,ki te~e v AutoCAD MAP okoljuin je namenjen zajemu, po-vezovanju in vzdr`evanju gra-fi~nih in atributnih podatkov.Za potrebe kanalizacije invodovoda je razvita tudi topo-logija. SI-GIS GEO / TOPO zasvoje delovanje potrebujeprogram AutoCAD MAP. Zatoso podatki popolnoma pove-zljivi z AutoCAD MAP-om innaprej z Autodesk MAP Guide-om.

je enostavenprogram za urejanje va{ihskenogramov. Z enostavnimvmesnikom za vnos podatkovin Drag & Drop tehnologijo soinformacije o skenogramih zelohitro zajete in urejene. Posa-mezen skenogram pregle-dujemo v Zbirki, enega ali ve~njih pa v AutoCADu. Podatki ogeolokaciji rastrov se preberejoiz DAT datoteke ( RXÊVector)ali RCW/TFW ( ESRI ). Zbirka sizapi{e informacijo o vseh {tirihvogalih skenogramov v zunanjobazo, tako, da je poizvedba o

SI-GIS aplikacije sestavljajonaslednji moduli:

SI-GIS GEO / TOPO

SI-GIS Zbirka

rastrih glede na lokacijo mo`natudi brez uporabe AutoCAD-a.Informacija o lokaciji karte pani edina, katero shranjujemo vzunanjo bazo. Shranjujemotudi ime nosilca informacije,ime mape, katera vsebujerastre. Hkrati lahko definiramolastne atribute in jih po `eljivna{amo v zunanjo bazo. Povsakem polju baze je mo`nonarediti poizvedbo. Tonaredimo z enostavnimgrafi~nim SQL urejevalnikom.Hitro in enostavno sestavimoustrezen SQL stavek, tudi brezvelikega znanja SQL jezika. SI-GIS Zbirka uporablja zazunanjo bazo MS Access bazo.[tevilo tabel v bazi jeneomejeno. Tabelo po `eljipopravljamo z MS Officeprodukti.

Zgodovinskemeritve posamezne to~keprikazujemo z diagramipomikov merjenih to~k. Pomikiso predstavljeni po vseh oseh,tudi glede na staciona`o. ^e sediagram pomikov nana{a na osje potrebno podati os vPLATEIA 5 zapisu. Vsak vnos vbazo je datiran. Uprabaprograma je enostavna, takopri vnosu, kot pri izrisudiagramov. Podprta je PLATEIASituacija in pripadajo~a XYZdatoteka. Program SI-GISReper za svoje delovanjepotrebuje AutoCAD 2000.

modultemelji na zajetih podatkih okontejnerjih in njihovihlastnikih. Smetarino seizra~una glede na {teviloodvozov in tipa (volumna)kontejnerjev. Program delujena MS Access bazi. Rezultatprograma je tabela ra~unov znaslovi pla~nikov in vsemizneski storitev. Izhodno tabelouporabimo kot osnovo zalasten izpis ra~unov v podjetjuali kot osnovni podatek po{ti,ki za vas tiska ra~une in jih tudipo{ilja.

SI-GIS Reper :

SI-GIS Izra~un smetarin:

SI-GIS Projekt -zametek CGS-ovegaportala

Zavedamo se pomembnostiuporabe Interneta vprojektiranju v prihodnosti inzato tudi na tem podro~ju nestojimo kri`em rok. V zadnjihmesecih smo razvili aplikacijoSI-GIS Projekt, ki je namenjenashranjevanju projektnihdatotek na Internet. Programomogo~a za{~ito va{ih

projektov s pomo~jo gesel,prina{a mo`nost samodejnegaobve{~anja udele`encevprojekta o spremembah naprojektu preko elektronskepo{te in je enostaven zauporabo. Torej cel kupprednosti pred uporabo ftpstre`nikov, ki smo jih doslejveliko uporabljali. Na{ noviizdelek je za omejene velikostiprojektov na voljo brezpla~nona naslovu www.si-gis.com/whipproject.

GIS

DIMENSIO 18

SAVA d.d.

Po {estih mesecih dela sovidni rezulatati na zemlji{kemkatastru, objektih in situaciji.Vzporedno z re{evanjemproblemov GIS je potrebnore{evati tudi problematikopoenotenja oznak (po EUstandardih), navezovanja naarhiv in vzdr`evanje tehni~nedokumentacije zadnjega stanjaobjetkov in strojev. Prikazipodatkov te~ejo vzporedno naAutoCAD-u in na WEBstre`niku.

Izgled meteorne in fekalne kanalizacije za Fieso

Predlog pobiranja smeti v okoliciTartinijevega trga. Podloga je letalskiposnetek. Nad njim so ozna~ene par-cele. Ozna~ene so poti odvoza smeti.Predlog je izdelan zaradi novega obra-~una odvoza smeti ( glede na volumenposode oz. vre~ke )

SI-GIS projektiV zadnjem letu smo vodili {tevilne projekte na podro~ju geografskih informacijskih sistemov,med katerimi navajamo nekaj referen~nih.

MO Kranj

Tam potekajo dela z vrtoglavonaglico. Spomladi smopridobili vse podatke, ki se jih

NIVO d.d.

Trenutno pripravljamo po-plavne karte in kataster vodno-gospodarskih objektov, oboje vAutoCAD Map-u in v lokalnemWEB omre`ju. Prvi rezultatibodo vidni do Novega leta.

sta primera ob~in, ki sta seodlo~ili, da svoje podatke (ne v

Ob~ini Vodice in Brezovica

JP Okolje Piran

zaklju~ena dela na programskiopremi za novo obra~unavanjusmetarine. Poizkusna odmeraza manj{i del obstoje~ih strankje pokazala, da je novi na~in zaOkolje Piran bolj zanimiv,hkrati pa mo~no vpliva narazmi{ljanje stanovalcev, saj jecena odvoza po novemsestavljena iz cene za literposode za smeti krat {teviloodvozov. Stranka tako kon~nolahko vpliva na ceno odvozasmeti. Poti odvoza smeti,povr{ine za pometanje in delkomunalnega katastra pa sopodatki, ki so `e bili zajeti. Vkratkem bodo objavili vsesvoje podatke na lokalnemWEB omre`ju.

je dalo, iz GURS-a. V nada-ljevanju smo izdelali odmereza nadomestila za uporabostavbnih zemlji{~. Zajeli smoobstoje~i plan in vse spre-membe in dopolnitve k obsto-je~emu planu. Plan je

sedaj v digitalni obliki in jepripravljen za objavo naInternetu. Za potrebe raznihslu`b smo vzpostavili katasterparcel s celotno atributno bazov ozadju. Kataster cest seobnavlja in posodablja. Hkrativzpostavljamo lokalno WEBstran, kjer bodo predstavljenevse tematike.

celoti) objavita na svetovnemspletu. S programsko opremo,ki poteka na Internet stre`nikusvojim ob~anom omogo~ajovpogled v prostorske podatke.Ker so podatki na Internetu, jevzdr`evanje podatkov o pro-storu enostavno, predvsem pacenej{e. Ob~ini namre~ ni po-trebno kupovati drage pro-gramske in strojne opreme inzaposlovati ljudi, ki bi fizi~no

vzdr`evali podatke. Prvi re-zultati bodo vidni v {estihmesecih, ko bo projekt zajemain prikazovanja podatkovzaklju~en.

Kranjska Sava d.d., : Pred objavopodatkov je potrebno podatkepregledati. To najla je naredmo zanalizo podatkov v AutoCAD Map.

Andrej Suhadolc

Kalestro

Kalesto je radarski merilecvodostaja za povr{inske vode,ki ima v primerjavi z ostalimisenzorji veliko prednosti.

To je na tr`i{~u prvi senzor zamerjenje vodne gladine, kideluje brezkontaktno. Kalestomeri razdaljo do vodne gladinepo principu radarskega odbojamikrovalov s frekveco 24 GHz.

S Kalestrom lahko merimo nivorek, ki vsebujejo velike koli~inesedimenta in naplavin, nivohudourni{kih rek, pa tudigladino morja in jezer.Vzdr`evanje senzorja jeminimalno, saj nima nobenihgibljivih mehanskih delov.

Za prenos podatkov uporabljaprotokol RS 485, ki omogo~aprenose na razdaljah do 1000m. Zaradi majhne porabe (12 V500 mA v delujo~em stanju in 1µA v mirovanju) ga lahko napa-jamo s solarnimi celicami ali zakumulatorjem.

KALESTO in OTT LOG pred-stavljata idealno kombinacijo,saj lahko hranimo do 400.000meritev, nastavljmo intervalemerjenja ali pa pro`imo me-ritve, ki so odvisne od dogod-kov, dostopamo do podatkovpreko telefonskih modemov,GSM modemov in satelita, alipro`imo alarme.

Merilno obmo~eje senzoraja jeod 1,5 do 30 m pri resoluciji1mm in natan~nosti ± 1 cm.

19 DIMENSIO

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

@elim biti na varni strani A L E N K A Š A J N - S L A K

Spo{tovani bralci!

Upam, da vam je na{novi slogan v{e~ in da nas v njem prepoznate. Tudi leto{nja pomlad namje prinesla veliko novega. Na OTT-u so pri~eli s proizvodnjo Kalestra, radarskega senzorja zamerjenje nivoja vode. Novost je tudi Thalimedes, opremljen z GSM modemom za on-linespremljanje nivoja podtalnice. Hydrolab je izdelal novo sondo Quanta za monitoring kvalitetevoda. Na CGS-u tr`imo avtomatski vzor~evalnik za zrak, ki je plod doma~ega znanja. Predpoletjem smo na CGS Ecology pri~eli s po{iljanjem 'vro~ih' novic tudi po e-mailu. Vljudnovabim vse, ki si `elijo tovrstnega obve{~anja, da nam posredujejo svoj elektronski naslov. V tej{tevilki Dimensia si lahko preberete tudi, kako OTT-ovo meteorolo{ko postajo in de`emerPluvio uporabljajo na In{titutu za rudarstvo, geotehnologijo in okolje. Mag. Barbari ^en~urCurk se za njen prispevek lepo zahvaljujem.Upam, da bo branje zanimivo. Za ve~ informacij pa velja kot vedno, pokli~ite nas!

@elim vam uspe{no jesen!

Parameter senzor merilno obmo~je natan~nost resolucija

temperatura termistor -5C do 50C 0,20C 0,01C

raztopljen kisik Clarkova celica 0 do 20 mg/l 0,2 mg/l 0,01 mg/l

spec. prevodnost 4 grafitne elektrode 0 100 mS/cm 1% meritve1 4 cifre

pH steklena elektroda 2 do 12 enot 0,2 enoti 0,01 enota

redoks potencial platinasta elektroda -999 do 999 mV 25 mV 1mV

globina 0-25 tla~ni senzor 0 do 25 m 0,1 m 0,01 m

globina 0-100 tla~ni senzor 0 do 100 m 0,3 m 0,1 m

gladina odprt tla~ni senzor 0 do 10 m 0,003 m 0,001 m

slanost senzor za prevodnost 0 do 70 PSS 1% meritve1 0,01PSS

Andrej Suhadolc

Thalimedes/GSMThalimedes je merilnik, ki je natr`i{~u prisoten `e dolgo ~asa.Gre za absolutni dajalnikpozicije plovca z vgrajenimloger-jem. Vgradimo ga lahkokot samostojno enoto (tudi vcev) ali pa ga prigradimo naobsto-je~i limnigraf(digitalizacija).

Rezultate meritev sproti prika-zuje na vgrajenem prikazovalni-ku in jih bele`i v spomin s ka-paciteto 30.000 meritev v na-

Alenka [ajn Slak

QuantaQuanta je nova Hydrolabsonda za monitoring

. V ta instrumentso vklju~ene 35-letne izku{njeHydrolaba, modernaproizvodnja in tehnologija.Quanta je enostavna inzanesljiva, cena pakonkuren~na.

Quanta je sistem, ki omogo~aspremljanje ve~ parametrovhkrati. Sestavljajo jo trikomponente: Quanta trans-

rek, jezer,morja, podtalnice in drugihvodnih teles

miter s senzorji, displej z bate-rijami in kabel. Uporabniklahko senzorje poljubno izberein s Quanto meri do globine100m. Quanta ima SDI izhod.

Quanta displej je vodotesen(NEMA 6), prika`e do pet para-metrov hkrati, lahko shrani do100 setov meritev in omogo~aenostavno kalibracijo sen-zorjev.

Hydrolab ponuja tudi sistemza shranjevanje in prenospodatkov. Sodobna telekomu-nikacijska tehnologija omo-go~a lahek dostop do podatkovtudi z daljave.

stavljivih intervalih od 1 mindo 24 ur. Podatki so dostopnipreko RS 232 vmesnika. Zaraditega je njegova aplikativnostvsestranska.

Novost je Thalimedes z vgraje-nim GSM modemom SiemensM20. Prednost take kombina-cije je, da je celoten instrumentzaprt v vodotesno ohi{je in galahko vgradimo v 4” cev. Po-sebnost pa je GSM antena, ki jerazvita posebej za ta in{tru-ment in je vgrajena v cev.

Do podatkov in parametrovimamo dostop na daljavo pre-ko modema, na merilem mestu

pa s prenosnim ra~unalnikomali Voto preko brezkontaktnegainfra rde~ega vmesnika.

Merilnik deluje na napetost 12V. Napajamo ga lahko iz omre-`ja, baterij in akumulatorja, pri~emer pa zna{a poraba obvklju~enem modemu do 2 W, vmirovanju pa 0,45 mW.

Thalimedes/GSM je in{tru-ment, ki na eni strani poeno-stavlja dostop do podatkov,obenem pa zagotavlja zane-sljivost delovanja simbiozemodema in merilnika in od-pravlja probleme nekompati-bilnosti.

Slika 2: TEP Sinji Vrh - agrohidrolo{ka postaja

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

DIMENSIO 20

Mag. Barbara ^en~ur CurkIn{titut za rudarstvo,geotehnologijo in okolje

Terenski eksperimen-talni poligon IRGO priSinjem VrhuVe~ kot 40% slovenskegaozemlja je iz karbonatnih kam-nin, zato so vodonosniki v tehkamninah zelo pomembni.Razvoj poljedelstva (gnojila) in`ivinoreje (gnojnice) ter ma-lega gospodarstva pa pred-stavlja potencialno nevarnostza onesna`enje dragocenihpodzemnih virov pitne vodne.Prav zaradi tega so raziskavetoka podzemne vode in pre-nosa snovi v karbonatnihkamninah s kra{ko-razpoklinsko poroznostjo vSloveniji nepogre{ljive.

Prenos snovi (oziroma izokoljevarstvenega vidikapolutantov) v kamninah skra{ko-razpoklinsko poro-znostjo je zelo kompleksenproces. Snovi se v prete`ni

meri prena{ajo kot raztopljenekomponente v vodi, zato jeprenos snovi dolo~en s pogojitoka in pri prou~evanju pre-nosa snovi moramo najprejdobro spoznati sistem toka ternjegove parametre. Kamnine skra{ko razpoklinsko poroz-nostjo, predvsem njihova

geometrija in topologija pra-znin (razpok in kra{kih ka-nalov), so zelo heterogene terkompleksne in so zato hidrav-li~ni, mehanski, termi~ni inkemi~ni procesi zapleteni,njihovi parametri pa se zelospreminjajo. Te procese lahkodetajlno preu~ujemo na t.i.terenskih eksperimentalnihpoligonih.

Terenski eksperimentalni poli-gon za poskuse na terenu jeIRGO vzpostavlil na TrnovskoBanj{ki planoti, kjer se na str-mem skalnatem robu Trnov-skega gozda nad izviromHublja pri~ne umetni rov, kipoteka proti kmetiji Peterlinizahodno od Sinjega Vrha. Vumetnem rovu pod povr{jemin na golicah na povr{ju smokamnino najprej natan~nostrukturno preu~ili. Na podlagistrukturne analize in profilovsmo na povr{ju locirali vrtineza injiciranje sledila (slika 1).Na povr{ini smo postaviliagrometeorolo{ko postajo

Alenka [ajn Slak

Avtomatski vzor~e-valnik dimnih delcevin SO2 EKO8-CP20

Avtomatski vzor~evalnik dim-nih delcev in `veplovega dio-ksida SO2 je namenjen zapo-rednemu vzor~evanju SO2 (1'do 24H koncentracije) in pra-{nih delcev v zraku. Vzor~e-valnik omogo~a avtomati~enzajem osmih vzorcev. Razvili soga na{i zunanji sodelavci, torejje plod doma~ega znanja.

vhod v rov N

smer rova

agrometeorolo{kapostaja vrtine

Slika 1: TEP Sinji Vrh - agrohidrolo{ka postaja, injicirne vrtine in vhod v podzemni rov

(slika 2) z namenom ugotovitivodno bilanco oz. koli~inovode, ki pronica v podtalje.Meteorolo{ko postajo (OTTHydrometrie) sestavljajo me-rilci hitrost in smeri vetra nadveh nivojih, merilca tempera-ture in vla`nosti zraka ter de`e-mer. Lizimeter in evaporimeterpa je izdelal prof. dr.Mati~i~.

Za lovljenje vode, ki pronica izstropa rova, smo v umetnemrovu namestili posebno vzdol-`no konstrukcijo s ponjavamiin zbiralniki (slika 3), ki so na-me{~eni tako, da lahko vodozbiramo po vzdol`nih segmen-tih dol`ine 1,5 m. V nezasi~eniconi kra{ko-razpoklinske kam-nine smo izvedli `e ve~ sledil-nih poskusov (sledila: soli, sul-fati in uranin), in sicer v zasi~e-nem in nezasi~enem stanjukamnine. Hkrati so bili v labo-ratoriju izvedeni poskusi sorp-cije sledil na kamnino. Polegtega smo izvedli {e bolj aplika-tivno raziskavo, in sicer poskusz gnojenjem, s katerim smo `e-leli ugotoviti migracijo nitratovskozi kra{ka tla in kamnino.Pregled raziskav, izvedenih vokviru raziskovalnih projektov,in rezultati so podani v pregle-dnem ~lanku, objavljenem vRudarsko-metalur{kem zbor-niku {t.46/3 (1999).

Zaradi rezultatov obstoje~ihraziskav in lokacije terenskegaeksperimentalnega poligonana Sinjem Vrhu je bil slednjisprejet kot vzor~ni poligon vmednarodni program raziskavzdru`enja ATH (Association ofTracer Hydrologists).

Na podlagi rezultatov meritevtako v laboratoriju kot tudi naterenu lahko sklepamo naobna{anje (vertikalnega) tokavode ter prenosa snovi skozinezasi~eno cono kamnine dovodonosnika. Razumevanjeprocesov toka in prenosa snovipa omogo~a dolo~itevrelevantnih parametrov terkriterijev za kasnej{oregionalizacijo vodonosnika indolo~anje za{~itnih con, saj jez ekolo{kega vidika prenossnovi (onesna`enja) zelopomemben. Bolj{e poznavanjeprocesov prenosa snovioziroma polutantov omogo~adolo~anje poteka onesna`enjain s tem za{~itnih ukrepov zazajetja pitne vode nasploh alipa v primeru ekolo{ke nesre~e.

evaporimeter

kompenzator

de emer

merilec hitrosti in smeri vetra

merilec temperaturein vla nosti

lizimeter

21 DIMENSIO

SISTEMSKA PODPORA

HP risalniki - nova serijaLetos v septembru je HP predstavil novo serijo risalnikov. S tem je kon~ana obljubljena in `e dalj ~asa napovedovana

posodobitev linije DesignJet risalnikov. Novosti v prodajnem programu risalnikov HP je kar precej. Prakti~no sta ostala

nespremenjena samo serija HP DesignJet 1000 in najcenej{i model HP DesignJet 430. Vse ostalo je novo.

T O M A D I M N I K

HP DesignJet, serija 500Nadome{~a dosedanjo serijo450C.

Glavne razlike so:

lo~ljivost 1200x600 dpi, prej300 dpi;dobavljivost v velikostih 24(A1) in 42 (A0+) palcev, prej24 in 36 palcev;kartu{e s 69 ml ~rnila, prej 42ml;16 Mb pomnilnika (raz{irljivodo 160 Mb skupaj s HP/GL-2krmilnikom), prej 4 Mb;vgrajen PCL-3 komunikacijskiprotokol, HP/GL-2 protokolopcijsko;nosilec role papirja z no`emza razrez serijsko, prejopcija;v 42 pal~nih modelih serijskotudi podno`je, prej opcija;mo`nost vgradnje Postscriptprotokola;hitrost izrisa tipske A1 risbe:90 sekund.

Model je namenjen manj{imskupinam projektantov (do 3).Je predstavnik CAD risalnikov,ki slu`ijo predvsem izrisom~rtnih risb, mo`no je tudiizrisovanje plakatov, ki pa jepo~asnej{e in manj natan~nokot pri modelih, ki so

�

�

�

�

�

�

�

�

�

HP DesignJet, serija 1000Ostaja enak, na modelu nisprememb. To je pravi risalnikza CAD okolja. Odlikujeta gaizredna robustnost in hitrost.Hitrost izrisa tipskega A1na~rta je 45 sekund, a0 prej kotv eni minuti.

Novost je mo`nost dokupaizmenjevalnika rol. Proizvod jeizdelan v Nem~iji kot dopolnilotiskalniku. Vklju~uje nosilce za

tudi v CGS-u

Glavni razlogi, ki so nas na-vedli na tesnej{o navezavo sti-kov s podjetjem Compaq, so:

^e `e imate te`ave s strojnoopremo, sedaj za uveljavljanjegarancije ni potrebnora~unalnika dostaviti na servis.CGS serviser Vam ga lahkopopravi na mestu samem inkasneje sam re{uje garancijskepogoje pri servisu Compaq.

La`je odpravljanjenapak

CenaRa~unalniki Compaq sepona{ajo z zelo konkuren~noceno.

S prihodom podjetja Compaq v Slovenijo preko podjetjaCompaq Slovenija so se kar precej spremenile mo`nostiuporabe brand name ra~unalnikov tudi na podro~jura~unalni{ko podprtega projektiranja.

Fleksibilne konfigu-racije ra~unalnikovOhi{ja so konstruirana tako, dajih lahko uporabljate kotdesktop (le`e~e) ali stolp

(stoje~e pod mizo). S temse izognemo dopla~ilu zastolp ohi{ja.

Poleg tega v delovnihpostajah ni vednonujno potrebnouporabljati ECCpomnilnika, kinajve~krat zelopodra`ikonfiguracijedelovnih postaj.

HP DesignJet, serija 800Nadome{~a serijo 750.

Na pogled se od serije 500razlikuje po tem, da je ~rnebarve. Glede na serijo 500 paima serija slede~e razlike:

lo~ljivost 2400x1200 dpi,serijsko vgrajen HP/GL-2protokol,96 Mb RAM serijsko,raz{irljivo do 160 Mb,serijsko vgrajen 6 Gb trdidisk,serijsko vgrajena Ethernetkomunikacija (10/100 Mbit),hitrost izrisa tipske A1 risbe:60 sekund.

Model je namenjen skupinam do10 projektantov, HP ga uvr{~a vskupino risalnikov za delovneskupine. Pri vektorskih slikah jeprecej hitrej{i od serije 500 (imavgrajen HP/GL-2 protokol). Tudita model je namenjen tehni~nimizrisom, za plakate je siceruporaben, vendar za ve~ji obsegdela priporo~amo HP 5000.

�

�

�

�

�

�

specializirani za izris plakatov(tudi UV obstojnih ~rnil pri tehmodelih ni).

Model 500 HP obravnava kotosebni risalnik.

3 role papirja, ki jih dodatekzna samodejno zamenjati.Menjava rol je krmiljena prekoprogramskega vmesnika. S temdodatkom se risalnik zelopribli`a funkcionalnositvelikoserijskih laserskihtiskalnikov velikega formata.

IZOBRA EV ANJE

DIMENSIO 22

Izobra`evanje je torej `e odnekdaj pomemben del na{ihcelostnih uslug arhitektom,gradbenikom in geodetom.Programi Windows, AutoCAD,3D Studio, ACAD-BAU,PLATEIA, CANALIS, SIGIS itn.se z uvajanjem sodobnihtehnologij in z vgrajevanjemnovih strokovnih spoznanjhitro spreminjajo. Znano je, daje v ra~unalni{tvu prepolovnadoba znanja dve leti! Zato jepotrebno nenehnoizobra`evanje ne le za tiste, kise {ele spoznavajo zmo`nostmi ra~unalni{kopodprtega projektiranja,ampak tudi za `e izku{eneuporabnike, ki ne `elijo izgubitistika z aktualnim dogajanjem.

CGS Education

Splo{ni te~aji

Windows 98, NT, 2000

MS Word osnovni te~aj

MS Word nadaljevalni te~aj

MS Excel osnovni te~aj

MS Excel nadaljevalni te~aj

Internet

({ifra te~aja: WIN),2 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: WORD-OSN),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: WORD-NAD),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: EXCEL-OSN),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: EXCEL-NAD),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: INTERNET),4 dni po 4 {olske ure

Ena prvih dejavnosti, s katero smo se v CGS ukvarjali `e preddesetimi leti, je bilo izobra`evanje. [tevilne na{e uporabnikesmo tedaj navdu{ili za delo s programom AutoCAD in zve~ino od njih {e danes odli~no sodelujemo.

V letu, ko praznujemo 10.obletnico in ko oblikujemona{e vizije za naslednjih 10 let,sprejemamo pomembne odlo-~itve. Prva pomembna odlo-~itev na podro~ju dejavnostiizobra`evanja je krepitevkadrovske ekipe, ki bo organi-zirala in izvajala izobra`evanjev na{em u~nem centru CGSEducation na Brn~i~evi 13 vLjubljani. Druga pomembnaodlo~itev je izgradnja dodatnihprostorov, kjer bomoizobra`evanje lahko kvalitetnoizvajali. Ra~unamo, da bomopoleg na{e obstoje~e u~ilnicedo spomladi 2001 usposobilitudi drugo na{o u~ilnico, ki boomogo~ala {e udobnej{e inkvalitetnej{e izobra`evanje.

Izobra`evalni programiza jesen in zimo 2000

AutoCAD te~aji

AutoCAD 2000i 2D osnovnite~aj

AutoCAD 2000i 2Dnadaljevalni te~aj

AutoCAD 2000i 3D

Z AutoCAD-a R14na AutoCAD 2000i

AutoCAD MAP 2000i

({ifra te~aja: ACAD-OSN),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: ACAD-NAD),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: ACAD-3D),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: ACAD-R14-2000),2 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: ACAD-MAP),2 dni po 4 {olske ure

Arhitektura invizualizacija

ACAD-BAU 2000N

Architectural Desktop R2i

3D STUDIO MAX-VIZosnovni te~aj

3D STUDIO MAX-VIZnadaljevalni te~aj

({ifra te~aja: ACAD-BAU),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: ARCH-DESK),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: 3D-STUDIO-OSN),4 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: 3D-STUDIO-NAD).4 dni po 4 {olske ure

Geodezija innizkogradnja

PLATEIA 5.0 osnovni te~aj

PLATEIA 5.0 nadaljevalni te~aj

CANALIS 5.0 in RETENTIO 2.0

QUICKSURF 5.1

Vizualizacija v cestogradnji

({ifra te~aja: PLATEIA-OSN),2 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: PLATEIA-NAD),2 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: CANALIS),2 dni po 4 {olske ure

({ifra te~aja: QUICKSURF),1 dan, 4 {olske ure

({ifra te~aja: CESTE-VIZU),3 dni po 4 {olske ure

Posebni seminarji

Sodobni trendi vra~unalni{ko podprtemprojektiranju({ifra te~aja: CAD-TRENDI),1 dan, 4 {olske ure

Termini te~ajev in prijave

Informacije o razpisanih terminih te~ajev vam lahko posreduje Darja na telefonski {tevilki ,prav tako se lahko pri Darji tudi prijavite na te~aje. V bli`nji prihodnosti bodo termini objavljeni na ,na istem mestu se boste lahko tudi prijavili.

01-530-11-00www.cgs.si

Za podrobnej{i opis in cenik te~ajev ter seminarjev zahtevajte na{o posebno bro{uro!

Za seminar Vizualizacija v cestogradnji vlada veliko zanimanje. Na sliki prvaskupina slu{ateljev iz podjetij PNG, LINEAL, TOPOS, Dolenjska projektiva in PRONIZ.

23 DIMENSIO

INFO

Prosimo, da nam po{ljete ve~ informacij oozna~enih izdelkih in storitvah.

Programska oprema

PLATEIA

RX VECTOR

ELECTRA

PLIN

RUTINE

SI-GIS

ZBIRKA

ARHIV

QUICKSURF

ACAD-BAU

SOFISTIK

WS LANDCAD

AutoCAD 2000i

AutoCAD LT 2000i

AutoCAD MAP 2000i

Autodesk MapGuide

3D Studio MAX & VIZ

CANALIS

Strojna oprema

Merilna tehnika za okolje

Storitve

ELSA grafi~ne kartice

ELSA monitorji

ELSA modemi

VIDAR skenerji

HP risalniki

COMPAQ ra~unalniki

CGS ra~unalniki

Lokalne mre`e

HYDROLAB oprema

OTT oprema

Skeniranje

Vektoriziranje

Izrisovanje na~rtov

Izobra`evanje, te~aji

Priklop na Internet

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Brn~i~eva 13, 1000Ljubljana ali po faksu na {tevilko 01/530-11-32. Najdete jo tudi na na{emInternet naslovu www.cgs.si.

I N F O R M A C I J S K A K A R T I C A 8

Prosimo, da nas sproti obve{~ate o novostih.

PROGRAMSKA OPREMA CGS

PLATEIA 5.0

CANALIS 4.0

Situacija, Osi, Vzdol`ni profili,Pre~ni profili, cena za en modul: . . . 416,000.00 SITPrometna oprema: . . . . . . . . . . . . . 208,000.00 SITSituacija, verzija LT: . . . . . . . . . . . . . 416,000.00 SITOsi jedro, Vzdol`ni profili jedro,Pre~ni profili jedro, cena za enmodul verzije LT . . . . . . . . . . . . . . . 208,000.00 SITnadgradnja 4.0 na 5.0,cena za en modul:. . . . . . . . . . . . . . 104,000.00 SITnadgradnja 4.0 na 5.0modula Prometna oprema: . . . . . . . . 52,000.00 SITnadgradnja modulov Situacija,Osi, VP in PP na plavajo~o licenco . . 208,000.00 SITnadgradnja modula Prometnaoprema na plavajo~o licenco . . . . . 104,000.00 SITnadgradnja posameznega modulaiz AutoCAD 14 na AutoCAD 2000 . . . 20,800.00 SIT

Situacija s hidravli~nim izra~unom: . 416,000.00 SITVzdol ni profili zizra~unom izkopov: . . . . . . . . . . . . . 416,000.00 SITnadgradnja 3.0 na 4.0,cena za modul: . . . . . . . . . . . . . . . . 104,000.00 SITnadgradnja posameznega modulaiz AutoCAD 14 na AutoCAD 2000: . . 20,800.00 SIT

. . . . . . . . . . . . . . . . . . 116,480.00 SIT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52,000.00 SIT

. . . . . . . . . . . . . . . . . . 245,000.00 SIT

Geo in Topo ver. 1.0: . . . . . . . . . . . . 416,000.00 SITZbirka ver. 1.1: . . . . . . . . . . . . . . . . 135,200.00 SIT

. . . . . . . . . . . . 312,000.00 SIT. . . . . . . . . . . . . . . . 416,000.00 SIT. . . . . . . . . . . . . . . . 416,000.00 SIT

vele/maloprodaja, poslovanje ininformacijski sistem, razli~ica 1.4: . . 290,000.00 SIT

RX Vector:Rutine:Quicksurf:

SI-GIS,

RETENTIO ver. 2.0PLIN ver. 2.0ELECTRA 1.1STRATEG,

C E N I K P R O G R A M S K E O P R E M E

PROGRAMSKA OPREMA AUTODESK

PROGRAMSKA OPREMA CTB

PROGRAMSKA OPREMAMuM in Sofistik

AutoCAD 2000i:

AutoCAD LT 2000i:

AutoCAD MAP 2000i:

Autodesk ArchiecturalDesktop R2i:

MapGuide R5,Intranet Suite 10 users:

3D Studio VIZ 3.0:

. . . . . . . . . . . . . 589,700.00 SITDograditev iz verzije 14: . . . . . . . . . 146,100.00 SITDograditev iz verzije 13: . . . . . . . . . 191,000.00 SIT

. . . . . . . . . . . 163,800.00 SITDograditev iz starej{ih razli~ic na 98: . 45,000.00 SIT

. . . . . . . . . 649,700.00 SITDograditev iz AutoCAD MAP 4.0: . . . 78,700.00 SITDograditev iz AutoCAD MAP 3.0ali 2.0 ali 1.0: . . . . . . . . . . . . . . . . . 157,300.00 SITDograditev iz AutoCAD 2000 iali R14 ali R13: . . . . . . . . . . . . . . . . 213,500.00 SIT

. . . . . . . . . . . . . . . . 672,000.00 SIT

. . . . 1.047,400.00 SIT

. . . . . . . . . . . 319,800.00 SIT

Paket Acad-BAU 2000 N+AutodeskArchiectural Desktop R2i: . . . . . . . . 875,000.00 SITNadgradnja iz prej{njih razli~icAcadBAU (vklju~uje {e 6 mesecevbrezpla~ne nadgradnje): . . . . . . . . . . 85,000.00 SITAcad-BAU 2000 N ({olska razli~ica):. . 65,000.00 SIT

MuM Modul za Armiranje . . . . . . . . 252,000.00 SITMuM Modul za Armiranje,nadgradnja iz programskegapaketa Artifex:. . . . . . . . . . . . . . . . . 126,000.00 SIT

Acad-BAU 2000 N(slovenska razli~ica): . . . . . . . . . . . . 496,400.00 SIT

... prog. oprema MuM in Sofistik

IZOBRA@EVANJE

MuM Modul 2D FEMza prera~un plo{~: . . . . . . . . . . . . . . 210,000.00 SITPaket Modul Armiranje +Modul 2D FEM:. . . . . . . . . . . . . . . . 399,000.00 SITPaket ADT + Modul Armiranje +Modul 2D FEM +SOFis (mala statika): . . . . . . . . . . . . 875,000.00 SIT

34,240.00 SIT

ELSA ECOMO 520 19": . . . . . . . . . 165,925.10 SITELSA ECOMO 730 21": . . . . . . . . . . 299,517.90 SITELSA ECOMO 750 22": . . . . . . . . . . 314,440.75 SITELSA ECOMO 850 24": . . . . . . . . . . 492,445.80 SIT

Risalnik HP 500C 24": . . . . . . . . . . . 566,023.78 SITRisalnik HP 800C 24": . . . . . . . . . 1,319,270.82 SITRisalnik HP 500C 42": . . . . . . . . . . . 838,150.60 SITRisalnik HP 800C 42": . . . . . . . . . . 1,654,531.06 SIT

Skeniranje, cena za 1 kom: . . . . . . . . . 4,800.00 SITIzrisovanje, cena za 1 kom: . . . . . . . . . 6,500.00 SIT

Za cene ostale ra~unalni{ke opreme in storitev,nas prosimo pokli~ite!

Za~etni te~aj AutoCAD(za enega slu{atelja) . . . . . . . . . . . . .

Cene so brez DDV na dan 15.10.2000.

MONITORJI ELSA

RISALNIKI HP

STORITVE

CENIK STROJNE OPREME