CGS

[tevilka 4maj 1997

^asopis za

in`enirje

geodete

gradbenike

arhitekte

biologe

prijatelje

in poslovne

stranke CGS-a

DIMENSIO

DIMENSIO^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE,

GRADBENIKE, ARHITEKTE IN

BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE

STRANKE CGS-A

LETO IV. [TEVILKA 4MAJ, 1997

IZDAJATELJ

CGS D.O.O.

NASLOV

CGS D.O.O.

VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA

TELEFON 061/168-63-57TELEFAX 061/168-63-57

CGS D.O.O.

LAVA 7, 3000 CELJE

TELEFON 063/453-075TELEFAX 063/453-057

E-MAIL: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

GLAVNI UREDNIK

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

AVTORJI ^LANKOV

IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

SLAVKO GER^ER, DIPL.IN@.GRADB.

MIRAN JANE@I^, DIPL.IN@.GEOD.

ANDREJ KOGOV[EK, [TUDENT

ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ.

ALENKA [AJN-SLAK, DIPL.BIOLOG

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

SLIKOVNI VIRI

ARHIV CGS

LEKTORIRANJE

ZALA [AJN

DISTRIBUCIJA

MARINA TROJER, IN@.RA^.

OBLIKOVNA ZASNOVA

NADJA MARA@

OBLIKOVANJE STRANI

AVANTA

FOTOLITI

CAMERA

TISK

TISKARNA KO^EVSKI TISK

NAKLADA

3000 IZVODOV

(C) CGS D.O.O., 1997

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA

KULTURO Z DNE 11.12.1996, [T. 415-

1287/96, [TEJE DIMENSIO MED

PROIZVODE INFORMATIVNEGA ZNA^AJA, ZA

KATERE SE PLA^UJE 5% DAVEK OD

PROMETA PROIZVODOV (13. TO^KA

TARIFNE [T. 3 TARIFE DAVKA OD PROMETA

PROIZVODOV IN STORITEV, ZAKON O

PROMETNEM DAVKU - UR. LIST RS, [T.

4/92).

ZA UVOD

Z VELIKO VESELJA IN DELOVNE VNEME SMO SE

LOTILI PISANJA ̂ ETRTE [TEVILKE ̂ ASOPISA DIMENSIO IN ZADOVOLJNI

SMO, DA NAM JO JE USPELO "SPRAVILI VKUP", KLJUB OBILICI

VSAKODNEVNEGA DELA. V POL LETA, KOLIKOR JE PRETEKLO OD

IZDAJE TRETJE [TEVILKE, SE JE NA PODRO^JU NA[IH DEJAVNOSTI

ZOPET NABRALO VELIKO NOVOSTI. DIMENSIO JE POSTAL PRETESEN,

DA BI LAHKO UVRSTIL VANJ VSE ^LANKE IN PRISPEVKE, KI SO JIH

PRIPRAVILI SODELAVCI IN POSLOVNI PRIJATELJI CGS, KAR JE

VSEKAKOR VZPODBUDNO. ZELO SMO VESELI VSEH DOBRIH OCEN S

STRANI BRALCEV, MEDTEM KO SLABIH V RESNICI SPLOH NI BILO.

POSEBEJ POGOSTO SMO BILI DELE@NI POHVAL NA RA^UN

OBLIKOVANJA ̂ ASOPISA DIMENSIO. TRUDIMO SE, DA BI NA[E DELO V

PRIHODNJE OPRAVILI [E BOLJE.

^ETRTI DIMENSIO JE VSEBINSKO V ZNAMENJU PRIHODA NOVE VERZIJE

PROGRAMA AUTOCAD RELEASE 14, OPERACIJSKEGA SISTEMA

WINDOWS NT 4.0 IN NEZADR@NEGA PRODORA ELEKTRONSKIH

KOMUNIKACIJ. V SESTAVKIH SKU[AMO NA KRATEK, PREPROST IN

POLJUDEN NA^IN PRIKAZATI NA[E VIDENJE POMEMBNOSTI

TRENUTKA, KO [E ZADNJIM ZAGRIZENIM UPORABNIKOM SISTEMA

DOS POMAGAMO PRI PREHODU NA OKENSKI SISTEM. S PRAKTI^NIMI

NASVETI @ELIMO BITI POU^NI IN KORISTNI, Z RAZMI[LJANJI VAS

POPELJEMO V SVET PRIHODNOSTI IN Z NOVICAMI VAS OBVE[^AMO O

NAJPOMEMBNEJ[IH DOGAJANJIH PRI NAS IN V SVETU.

PREVE^ INFORMACIJ? PREMALO ̂ ASA, DA BI VSE VEDELI IN SE VSEGA

NAU^ILI? TU MORA BITI NEKAJ NAROBE. VZEMITE SI ^AS IN DOBRO

PREMISLITE, KAJ JE ZA VAS POMEMBNO. V ZDRU@ENI EVROPI NAS

ZAGOTOVO ^AKA VE^JA KONKURENCA IN TR[I BOJ ZA OBSTANEK.

ZA^NITE O TEM RAZMI[LJATI @E DANES. OSTANITE V STIKU S

SODOBNIMI DOGAJANJI, SAJ BOMO LE TAKO LAHKO SKUPAJ [E NAPREJ

USPE[NI.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@., DIREKTOR

4.

[TEV

ILK

ISP

REM

NA

BES

EDA

K

3 DIMENSIO

3 CGS in Microsoft

3 Cestarski dnevi Bled, Geodetski dnevi Portoro`,INFOS 96 Ljubljana

4 Bregenz: PLATEIA seminar in instalacije

4 "CAD v gradbeni{tvu", strokovno predavanje na FGG

4 ELECTRA 1.0: predstavitev programa v WTC

4 Na{i programi na sejmu CeBIT v Hannovru

5 Novi produkti firme Autodesk

5 Najavljen je novi GIS: Autodesk WORLD

5 Autodesk "kupil" Softdesk

6 P1: program za zajem digitalnih orto-foto podatkov

6 ARX seminar za CGS programerje

6 Sejmi, predstavitve

7 Raz{iritev delovnih prostorov CGS

7 MARAX: uvoz in izvoz za CGS

7 AVANTA: na{a nova marketin{ka agencija

8 Virtual Engineering: realnost ali utopija?

8 Kako do Interneta in e-maila?

9 Po{iljanje datotek preko Interneta

10 CeBIT iz CAD perspektive

11 CAD Management ali vzdr`evanje CAD sistemov

12 AutoCAD Release 14 - the 1 (one) 4 (for) you

13 Testiranje R14

14 CANALIS 4.0

14 PLIN 2.0

15 PLATEIA, CAD in vodarstvo

16 ACAD-BAU 6.5

17 MONCAD - program za projektiranje monta`nih konstrukcij

18 CALCOMP: novi risalniki

19 ELSA - aktualni prodajni program

20 Novosti v programu HYDROLAB

22 Ali veste, kako...Izra~un prostornin pri zunanjih ureditvah s pomo~jo programa QuickSurf

23 Informacijska kartica

KRATKE NOVICE

KRATKE NOVICE

NIZKOGRADNJE

RAZMI[LJANJA

PREDSTAVLJAMO

VISOKOGRADNJE

VARSTVO OKOLJA

STROJNA OPREMA

NASVETI IN ZVIJA^E

INFO

Kazalo CGS in Microsoft

Postavitev CAD sistemov "na klju~" zahteva od nas poznava-nje razli~nih strok: aplikativnega in`enirstva, ra~unalni{tva v hardverskem smislu pa ra~unal-ni{kega sistemskega in`enirstva. V slednjo vejo spadajo opera-cijski sistemi, mre`ne in zunanje komunikacije. CGS namenja veliko pozornosti poznavanju programskih orodij firme Microsoft, posebej operacij-skega sistema Windows NT, saj nam ta slu`i kot osnova za postavitev in`enirskih delovnih postaj. V letu 1997 postaja CGS

partner podjetja Microsoft (REPRO MS), kar nam poleg ugodnih finan~nih pogojev za nas in na{e odjemalce omogo~a tudi bolj{i vpogled v zahtevno podro~je ra~unalni{kih komunikacij. V CGS-u `e precej ~asa gradimo strategijo lokalnih

mre` na sistemu Windows NT Server, v prihodnosti pa

`elimo bolje obvladovati tudi ostale Microsoft Office in Back Office produkte. V kratkem nameravamo vstopiti v krog razvijalcev programske opreme v Microsoft okolju (MSDN-Microsoft Developer Network), kar nam odpira nova obzorja.

Microsoft

Cestarski dnevi Bled, Geodetski dnevi Porto-ro`, INFOS 96 Ljubljana

V jeseni lanskega leta so se odvile tri pomembne predstavi-tve za gradbeni{ko in geodetsko stroko, na katerih smo sodelo-vali s prikazom svoje ponudbe.

Pri~elo se je s Tretjim sloven-skim kongresom o cestah in prometu na Bledu v dneh od 13. do 15. novembra 1996. Kongres-na dvorana na Bledu in prelepa narava so kakor nala{~ za tak{ne prireditve. @al udele`enci kon-gresa niso posve~ali prevelike pozornosti novim ra~unalni{kim tehnologijam v projektiranju cest, pa~ pa je bilo precej bolj `ivahno nadstropje ni`je ob okroglem barskem pultu spre-jemne avle Kongresne dvorane. Kljub sorazmerno slabemu obisku razstavnih prostorov, za kar so po na{em mnenju v veliki meri krivi tudi organizatorji, smo se sre~ali s celo vrsto na{ih zvestih uporabnikov programa PLATEIA.

Precej bolj `ivahno vzdu{je je

nato vladalo v hotelu Bernardin v Portoro`u, kjer so se teden kasneje dogajali slovenski Geodetski dnevi. Geodete je zanimalo, kaj prina{a novi AutoCAD MAP za podro~je GIS in morebitne povezave z na{imi obstoje~imi programi za obdelavo geodetskih posnetkov, predvsem modula Situacija programa PLATEIA.

@ivahnost, da ne re~emo `e kar fanati~nost znanja `eljne mla-dine, se je nadaljevala na sejmu INFOS 96, ki je bil znova v Cankarjevem domu v Ljubljani v zadnjem tednu lanskega novem-bra. Na trideset metrih razstav-ne povr{ine v prvem preddverju smo delili tretjo {tevilko ~asopisa DIMENSIO, prikazovali programske re{itve iz podro~ja arhitekture, visokogradnje in nizkogradnje, prvi~ predstavili program SCRIPTOR za izdelavo projektantskih popisov ter imeli verjetno najhitrej{i ploter / risalnik na sejmu, CALCOMP Drawing Master 800, ki deluje na termalni tehnologiji nanosa barve na papir. Ve~ o tem risal-niku si preberite v nadaljevanju.

vedno bolj o~itno, da na osnovi AutoCAD-a ta hip za evropske razmere res ni sodobnej{ega in u~inkovitej{ega programa za projektiranje cest.

Instalaciji je sledil tridnevni seminar, na katerem smo detajl-no pregledali vse mo`nosti programa, ~eprav so uporabniki `e pred nakupom z

se je znova pokazalo, da je problematika cestne stroke v Sloveniji in Avstriji zelo podobna in da prakti~no ne potrebuje modifikacij. Razlike nastajajo le v elementih, pred-pisanih v pravilnikih o projekti-ranju cest. Pa {e tu lahko le-te omejimo v glavnem na razli~ne na~ine dolo~anja pre~nih sklonov in raz{iritev cest.

PLATEIA je v Bregenzu instali-rana v prostorih de`elne vlade, kjer imajo poseben oddelek za nizko- in cestogradnjo (Straßenbau/Tiefbau). Ta skrbi za projektiranje regionalnih in lokalnih cest. Glede na to, da je Vorarlberg zelo gorata de`ela, so serpentine izredno

DIMENSIO 4

KRATKE NOVICE

ELECTRA 1.0. Vzporedno je bil prikazan primer zajema geodetskih podatkov o elektro daljnovodu in izra~un vzdol`-nega profila terena z modulom Situacija programa PLATEIA, nato pa smo nami{ljeni projekt obdelali s programom ELECTRA: dolo~ili smo drogove, izra~unali veri`nice, izpisali monta`ne tabele ter opremili na~rte z vsemi ostalimi potrebnimi podatki.

Enourna demonstracija je po kasnej{em pripovedovanju izpolnila ve~ino pri~akovanj projektantov daljnovodov. Kljub temu naj bi prvi verziji programa ELECTRA sledila nova, izbolj{ana verzija {e pred koncem leto{njega leta.

ELECTRA 1.0: predstavitev programa v WTC

ELECTRA je na{ novi program za projektiranje vzdol`nih profilov nadzemnih daljnovodov s posebnim poudarkom na izra~unu povesnih krivulj - veri`nic. Program ELECTRA je bil v CGS-u razvit v zadnjem letu v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki elektro stroke. Rezultat je sodobna aplikacija na bazi AutoCAD R13 in opera-cijskega sistema Windows NT. Kot se za novi izdelek spodobi, smo ga 8. marca 1997 tudi javno predstavili.

Predstavitev je potekala v pos-lovni stavbi World Trade Center v Ljubljani, kjer je pribli`no {ti-ridesetim udele`encem najprej spregovoril Toma` Dimnik in jim predstavil vlogo in mesto podjetja CGS v slovenskem in {ir{em evropskem prostoru.

Bregenz: PLATEIA seminar in instalacije

Sredi leto{njega januarja smo za de`elno vlado Vorarlberg v Bregenzu, na skrajnem zahodu Avstrije, izvedli mre`no instala-cijo {estih kopij programa PLATEIA 4.0. Po napornih preverjanjih je PLATEIA znova ugnala vso konkurenco iz nem{ko govore~ih de`el. Tako

Na{i programi na sejmu CeBIT v Hannovru

Od 13. do 19. marca letos je v Hannovru znova potekal CeBIT, najve~ji sejem

ra~unalni{tva in komunikacij v Evropi. CGS je bil tokrat `e tretje leto prisoten na

CeBIT-u s svojimi programi PLATEIA, RX VECTOR in CANALIS preko nem{kega

zastopnika Widemann Systeme. Omenjeno podjetje, ki skrbi za distribucijo CGS-ovih

programov v Nem~iji, je razstavljalo v okviru Autodeskovega razstavnega prostora v

hali 21. Ta je v okviru CeBIT-a vedno rezervirana za CAD, GIS in vse, kar je {e v zvezi z

ra~unalni{kim projektiranjem: ra~unalniki, risalniki, skenerji. Na{ega zastopnika

smo tudi letos obiskali na sejmu in posku{ali izvedeti, kak{en je odziv obiskovalcev

na na{e programe in kaj dela na{a konkurenca. PLATEIA in CANALIS sta po treh letih uveljavljanja v Nem~iji zelo poznana

programa v projektantskih krogih. Lahko bi rekli, da velike konkurence trenutno sploh nimata. Vzrok temu je cel kup

pomanjkljivosti, ki jih je opaziti pri drugih sorodnih programih: ne deljujejo v

okviru uveljavljenih grafi~nih urejeval-nikov, so prezahtevni za uporabo, ne

sledijo na~inu razmi{ljanja evropskih projektantov (velja predvsem za ameri{ke

programe). Za RX VECTOR je situacija na nem{kem trgu bolj zapletena, saj je

konkuren~nih programov kar nekaj. Nem{ka podjetja, ki se ukvarjajo s

projektiranjem v gradbeni{tvu, se najraje odlo~ajo za aplikacije, narejene na

osnovi programa AutoCAD. In na{i programi so ravno to.

cestni elementi. Na splo{no se projektanti v Bregenzu precej poslu`ujejo digitalnega modela reliefa, pridobljenega iz geodet-skih posnetkov, za razliko od na{ih projektantov. Poglobljeno testiranje programa PLATEIA s strani de`elne vlade nam je dalo mnoge smernice in izhodi{~a za izbolj{ave in dopolnitve, ki bodo prej ali slej na{le svoje mesto v programu.

"CAD v gradbeni{tvu", strokovno predavanje na FGG

Na pobudo in povabilo Fakulte-te za gradbeni{tvo in geodezijo (FGG) oz. In{tituta za

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

Novi produkti firme Autodesk

Pri Autodesku resni~no ne po~ivajo. Medtem ko se kar vrstijo najave velikih novih produktov, kot so AutoCAD Release 14 in Autodesk WORLD (o njiju si ve~ preberite na naslednjih straneh), se je na seznamu Autodesk aplikacij pojavilo kar nekaj manj{ih, vendar pomembnih novosti.

WHIP! dodatek za Netscape Navigator in Microsoft Internet Explorer omogo~a hitro branje datotek DWF (Drawing Web Format), ki ga uvaja novi AutoCAD R14 za delo na Internetu. WHIP! omogo~a zelo hitro pregledovanje in zoomiranje risb in je osnova za Internet komunikacijo med uporabniki programa AutoCAD.

MapGuide je novi program firme Autodesk, ki omogo~a hkratno pregledovanje digitalnih geografskih podatkov

velikemu {tevilu uporabnikov preko Interneta ali Intraneta. MapGuide zna ~itati in prikazovati vektorske zapise geografskih podatkov. V tem se razlikuje od ostalih konkuren~nih programov, ki delujejo na rasterskih zapisih in so zato po~asnej{i. Z dru`ino programov MapGuide, MapGuide Author in MapGuide Server so sedaj na razpolago mo~na programska orodja, ki omogo~ajo podjetjem in posameznikom distribucijo geografskih podatkov za svoje potrebe ali za potrebe kogarkoli na Internetu.

AutoCAD LT 95 je AutoCAD Release 13 v malem. Najnovej{a verzija je torej zdru`ljiva z R13 DWG zapisom, deluje v okolju Windows 95 in premore ve~ino 2D risarskih funkcij, ki jih pozna veliki brat R13. AutoCAD LT 95 se {e vedno prodaja brez klju~a, kar marikaterega potencialnega uporabnika ohrabri, da si program kon~no tudi kupi.

Najavljen je novi GIS: Autodesk WORLD

AutoCAD MAP, MapGuide in kon~no Autodesk WORLD nakazujejo resno namero Autodeska, da se aktivneje vklju~i v delitev velike poga~e na GIS tr`i{~u. Autodesk WORLD je verjetno prvi resnej{i poskus konkuriranja `e ustaljenim in dobro poznanim, vendar mnogokrat preokornim in `e zastarelim GIS tehnologijam.

Korenine programa Autodesk WORLD segajo v Ju`no Afriko, kjer je Autodesk `e pred dobrim letom dni kupil produkt, tedaj znan pod imenom ReGIS. WORLD je bil zasnovan tako, da ga bo mogo~e preprosto vklju~iti v obstoje~a GIS okolja. Poudarek programa je na uporabnosti in zdru`ljivosti, ne pa na njegovi kompleksnosti. WORLD je pravi Windows GIS program, ki deluje na procesorjih Intel od 486 navzgor in je kompatibilen s standardom Windows 97. Program zna ~itati razli~ne zapise, kot so DWG, ARC/INFO, SHP, DGN in druge. WORLD izjemno lepo izkori{~a Windows okolje in je zato zelo preprost za uporabo. Sledi objektnemu konceptu in se vklju~uje v

model OLE/COM. Za shranjevanje podatkov skrbi najnaprednej{a Microsoftova ODBC tehnologija. Microsoft Jet Engine (MS-Access) je sestavni del WORLD-a. Eden izmed ciljev programa WORLD je tudi, da bi deloval kot "GIS Engine", do katerega lahko dostopamo z vgrajenimi Visual Basic ali MS Visual C++ vmesniki. Autodesk WORLD se lahko instalira na lokalne postaje, v "peer-to-peer" mre`e in v mre`e s stre`niki.

Autodesk WORLD bo v prihodnosti v Sloveniji zelo resna konkurenca programu ArcInfo. Kak{en bo izid dvoboja Autodesk - ESRI pa verjetno {e dolgo ne bo jasno, saj se proces uveljavljanja standardov ne odvije kar ~ez no~.

Autodesk "kupil" Softdesk

Leto{nji "nakup leta" predstavlja Autodeskov namen, da se aktivneje vklju~i tudi v tako imenovane vertikalne re{itve za

arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo. Softdesk, ̀ e dolga leta poznan in uspe{en ameri{ki proizvajalec cele vrste aplikacij za

omenjena podro~ja, je postal plen giganta, ki za svoje pre`ivetje potrebuje iz dneva v dan ve~ in ve~. Tako po~etje Autodeska

postavlja nekatera ugibanja o tem, kaj se bo v prihodnjih letih dogajalo na trgu programske opreme. Trenutno so evropski

proizvajalci programske opreme za AutoCAD enotni, da ne bodo dopustili vsiljevanja ameri{ke tehnologije v Evropo, ki je to

isto tehnologijo ̀ e uspe{no razvila. Tu so predvsem na udaru programi za arhitekturo, ki jih je samo v Evropi na stotine in ki so

najbolj odvisni od povezljivosti razli~nih panog. Le aplikacije, ozko usmerjene v re{evanje in`enirskih problemov, bodo lahko

varno kljubovale dogajanjem v prihodnjih letih.

ra~unalni{tvo (IKPIR) iz Ljubljane sta dipl.in`. Matja` [ajn in dipl.in`. Toma` Dimnik, oba CGS, 7. januarja dve uri predavala {tudentom in profesorjem FGG o ra~unalni-{kem projektiranju v gradbeni-{tvu. Naslov predavanja je bil sicer zelo splo{en, "CAD v gradbeni{tvu", kar pa je omogo-~alo razpravo o razli~nih aspektih uporabe ra~unalni{ke tehnologije v procesu projekti-ranja, izvajanja in vzdr`evanja objektov. Najprej smo poudarili vedno pomembnej{o vlogo standardnih grafi~nih urejeval-nikov, kakr{en je AutoCAD, nanizali nekaj problemov, s katerimi se

projektivne biroje, predvsem pa je bilo precej govora o sodobnih trendih v CAD-ju. Nekaj poglavij iz tega dela predavanja:CAD platforma - grafi~ni urejevalnik, srce CAD sistema • Vertikalne aplikacije za posamezne in`enirske discipline • Inteligentne risbe • Objektni pristop k analizi in re{evanju problemov • Standarizacija na podro~ju osnovnih gradnikov in komunikacij • Povezljivost

sistemov (Interoperability) • IFC - Industry Foundation Classes • Komunikacije in Internet • Virtual Engineering

Splo{nemu in teoreti~nemu uvodu je sledila projekcija - prikaz delovanja programov ACAD-BAU za projektiranje v arhitekturi in PLATEIA za projektiranje cest. Med vsaj petdesetimi poslu{alci je bilo tudi precej uglednih gostov -

profesorjev, ki so tako s svojo prisotnostjo pokazali zanimanje za na{e delo, kar nas {e posebej razveseljuje. V diskusiji, ki je sledila po kon~anem predava-nju, je poslu{alce predvsem zanimalo na{e udejstvovanje v inozemstvu in primerjava razmer na podro~ju uporabe ra~unalni{kih tehnologij v Sloveniji in tujini.

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 6

P1: program za zajem digitalnih orto-foto podatkov

In{titut za geodezijo in fotogra-metrijo (IGF) iz Ljubljane in CGS sta pri~ela s skupnim razvojem programa z delovnim kodnim imenom P1, namenje-nega zajemu topografskih podatkov iz elektronskega analiti~nega instrumenta ADAM Technology, instaliranega na IGF. Posebnost programa P1 je v tem, da je z njim vzpostavljena neposredna povezava med analitskim instrumentom in programom AutoCAD R13 v okolju Windows NT.

V svetu je danes le malo poznanih tovrstnih re{itev. Prav pomanjkanje te ponudbe in precej{nje povpra{evanje sta nas vzpodbudila, da smo pri~eli z razvojem programa P1. Program bo zdru`eval strokovno

prepre~imo brisanje posameznih elementov risbe, kot so sensorji in podobno), vr{imo samodejna a`uriranja (npr. ob premiku nivelete z mi{ko se kote nivelete v tabeli samodejno popravijo), spro`amo ustrezne operacije ob zaganjanju programa AutoCAD (npr. trenutni profil se nastavi samodejno) in {e in {e bi lahko na{tevali. Poleg tega, da ARX

vsebuje mo`nosti, ki jih AutoLISP sploh nima, je programski vmesnik ARX tudi mnogo hitrej{i.

S pridobljenim novim znanjem in z nadaljnjim nenehnim izpopolnjevanjem bi morala biti CGS-ova programerska ekipa pripravljena na naloge, ki so `e za~rtane za prihodnost in jih `elimo ~imprej uresni~iti.

znanje, potrebno za kvaliteten zajem topografskih elementov iz digitalnih orto-foto posnetkov in poznavanje naprednih tehnik programiranja v okolju AutoCAD R13.

V prvi fazi razvoja `elimo vzpo-staviti preprosto komunikacijo med instrumentom in AutoCAD-om za zajem to~k, plastnic in robov v topografskih na~rtih. Kasneje `elimo pro-gram P1 nadgraditi z mo`nostjo zapisovanja podatkov v formatu PLATEIA. To bi uporabnikom programa PLATEIA omogo~alo mnogo bolj{e izkori{~anje geodetskih podlog, pridobljenih s programom P1 (npr. poljubno spreminjanje merila). Program P1, ki bo sprva razvit za instrumente ADAM Technology, bomo kasneje prilagodili tudi instru-mentom drugih proizvajalcev.

ARX seminar za CGS programerje

V okviru rednih razvijalskih sestankov, ki jih organiziramo v CGS-u za svojo ekipo programerjev, smo v za~etku decembra 96 organizirali tridnevni seminar na temo objektnega programiranja in programskega jezika C++ v okolju AutoCAD R13. Seminar je vodil Autodeskov predavatelj gospod Cyril Fauvel, ki je trinajst~lansko ekipo popeljal v doslej neznana prostranstva AutoCAD-a. G. Fauvel je eden izmed programerjev, ki so in {e ustvarjajo program AutoCAD. Zato je imel odgovore na prakti~no vsa zastavljena vpra{anja, ki jih res ni manjkalo. Poleg znanj, pridobljenih na seminarju, so bili zelo zanimivi tudi drugi neformalni pogovori, ki so nam deloma razkrili kompleksnost razvoja programa AutoCAD in nakazali nekatere trende v bli`nji bodo~nosti.

ARX (AutoCAD Runtime Extension), programski vmesnik za objektno programiranje in razvoj AutoCAD aplikacij, nam omogo~a izdelavo programov in funkcij, ki v programu AutoCAD R12 niso bile mogo~e. Tako npr. lahko z uporabo novega znanja mnogo bolje obvladujemo interakcijo med elementi DWG risbe in ukazi, ki se vr{ijo v programu AutoCAD (npr. lahko

Sejmi, predstavitve

V leto{njem letu nas znova ~aka cel kup predstavitev, prireditev, razstav in sejmov. Po do

sedaj zbranih podatkih si boste lahko na{e izdelke ogledali na naslednjih mestih:

IFABO, Dunaj, Avstrija, od 8. do 11. aprila 1997Sajam gra|evinarstva, Zagreb, april 1997

INFORMATIKA, Ljubljana, od 7. do 10. maja 1997CERF, Bukare{ta, Romunija, od 13. do 17. maja 1997ROADWARE, Praga, ^e{ka, od 10. do 12. maja 1997

CAD-OPEN, Wiesbaden, Nem~ija, od 11. do 13. junija 1997INTERGEO, Karlsruhe, Nem~ija, od 17. do 19. septembra 1997

Cestarski dnevi, jesen 1997Geodetski dnevi, jesen 1997INFO, Zagreb, oktober 1997

INFOS, Ljubljana, od 25. do 29. novembra 1997

Za vse, ki bi radi videli kar najve~ s podro~ja ra~unalni{kega projektiranja v arhitekturi in gradbeni{tvu na enem mestu, vam toplo priporo~amo obisk sejma CAD-

OPEN v Wiesbadnu v Nem~iji, kjer bodo prikazane vse najpomembnej{e evropske

aplikacije na bazi AutoCAD-a.

MARAX

KRATKE NOVICE

7 DIMENSIO

Raz{iritev delovnih prostorov CGS

Vedno ve~ji obseg dela in prometa v podjetju CGS (lanski skupni promet je zna{al preko 210 mil. tolarjev), je narekoval novo {iritev delovnih prostorov v okviru stavbe na Vojkovi 65 v Ljubljani. Tokrat smo pridobili

2novih 50m povr{ine, tako da je skupna povr{ina poslovnih

prostorov CGS-a sedaj blizu 200m2.

Delovne prostore smo organi-zirali ~isto na novo, da bi vzpostavili ~imbolj{o komunika-cijo med zaposlenimi, omogo-~ili bolj{i stik s strankami ter si zadr`ali mirnej{e prostore za zbranej{e delo. Tako je poleg raz{irjenega tajni{tva na voljo konferen~na oz. demonstra-

MARAX: uvoz / izvoz za CGS

Uvozno-izvozne aktivnosti predstavljajo pomemben ~len v zagotavljanju nemotenega poslovanja vsakega podjetja. V smislu racionalizacije in osredoto~anja lastnih poten-cialov na strokovne naloge iz podro~ja CAD smo v zadnjih

nekaj letih navezali dobre stike s podjetjem MARAX d.o.o. iz Ljubljane, ki je specializirano podjetje za opravljanje uvozno izvoznih poslov v zunanji trgovini. Direktorica, ga. Cvetka Mara`, s svojimi ve~letnimi izku{njami s tega podro~ja veliko pomaga tedaj, ko cariniki ne spustijo na{ih po{iljk v Slovenijo in ko je potrebno na{o programsko opremo, ki gre v izvoz, ~imprej spraviti v Nem~ijo, Ameriko ali na Japonsko. Sodelovanje podjetij MARAX in CGS je lep primer, kako lahko podjetji z dobrim medsebojnim zaupanjem gradita svojo prihodnost.

AVANTA: na{a nova marketin{ka agencija

V za~etku leto{njega leta smo velik del svojih oblikovalskih, propagandnih in marketin{kih aktivnosti zaupali ljubljanski agenciji AVANTA, ki spada med pet najbolj uveljavljenih agencij te vrste v Sloveniji. Njihove reference, kot so LEK, HYUNDAI, ILIRIJA, MIELE in drugi, so porok, da bodo dobro poskrbeli tudi za ustrezno podobo podjetja CGS v doma~i in tuji javnosti. Z

gospodom Bojanom Jela~inom, izvr{nim direktorjem agencije AVANTA, smo vzpostavili zelo delaven in profesionalen odnos, ki je `e obrodil prve sadove. To so med drugim ~etrta {tevilka ~asopisa DIMENSIO, CGS-ove Web strani na Internetu, nove tiskovine, stojnica na INFORMATIKI 97 v Ljubljani in {e kaj. Skupaj s podjetjem AVANTA si `elimo osve`iti celostno podobo CGS-a, ki je sicer `e doslej bila dele`na pohval mnogih na{ih

Kon~no ISDN priklju~ek na Vojkovi 65

In res se je zgodilo. Kon~no smo dobili ISDN priklju~ek tudi v na{em podjetju. Pa lepo po vrsti. Vlogo smo oddali pred pribli`no

enim letom. Priklju~ek nam je bil obljubljen v treh mesecih (julij 96). V oktobru 96 smo dobili dopis, da dobimo priklju~ek v roku 30

dni. Kon~no je "teh 30 dni" minilo in priklju~ek smo dobili na zgodovinski torek, 18. marca 1997. Kaj si od priklju~ka obetamo?

Veliko:

• hitrej{e modemske povezave (do 128 Kbit/s, sedaj max. 28.8 Kbit/s) kar na podro~ju prenosa podatkov pomeni zelo velik korak

naprej • s pomo~jo Elsa routerja si obetamo dostop do elektronske po{te iz vsake delovne postaje v na{i interni mre`i •

vzpostavitev RAS servisa s tistimi uporabniki na{e programske opreme, ki ̀ e premorejo ISDN priklju~ek. Zadeva bo potekala tako,

da nas boste poklicali po ISDN liniji in nam dovolil daljinski prevzem kontrole nad va{o delovno postajo iz na{e pisarne. S tem Vam

bomo hitreje in la`e pomagali pri odpravi zastoja ali poinstalirali novej{o razli~ico programa • RAS na klasi~nih telefonskih linijah

zaradi prepo~asnosti v praksi `al {e ni uporaben • mogo~e tudi vzpostavitev vzor~nega video konferen~nega sistema med

ljubljansko in celjsko pisarno.

cijska soba, u~ilnica je prestavljena, pridobili smo nov prostor za skladi{~enje hardvera in servisiranje strojne opreme. Tudi na{ oddelek za naravo-varstvo je kon~no pridobil svoj prostor. Po najnovej{i reorganizaciji so pogoji za prirejanje te~ajev in seminarjev mnogo bolj{i, prav tako je la`je opravljanje uslug skeniranja in izrisovanja-plotanja na~rtov.

RAZMI[LJANJA

DIMENSIO 8

Virtual Engineering: realnost ali utopija?Nedavno tega sem v neki reviji prebral, da kar 70% ameri{kih arhitektov, ki projektira z ra~unalniki, `e

uporablja Internet za medsebojno komunikacijo. Ob poznavanju razmer v Sloveniji sem bil nad to

{tevilko presene~en, saj je poznavanje tovrstnih mo`nosti med na{imi projektanti zelo skromno. Teh

70% je o~itno rezultat kampanje ra~unalni{kih podjetij, imenovane "Virtual Engineering", ki se

neustavljivo {iri na vse strani sveta. @al se tudi tokrat Evropa obna{a kot kak{na nezaupljiva,

konzervativna dama.

A N D R E J S U H A D O L C

Kaj je Virtual Engineering? Bistvo virtualnega in`enirstva je elektronska komunikacija med ~lani projektnega team-a, ki sodelujejo v projektu in ki so si lahko med seboj poljubno oddaljeni, preko svetovnega spleta Internet. Na primer, japonski arhitekt na osnovi ameri{kih geodetskih in satelitskih posnetkov sodeluje z nem{kim statikom in slovenskim instalaterjem na interdisciplinarnem projektu novega letali{~a v Sydneyu, kjer delo koordinira posebna in`enirska ekipa. Vsi sodelujo~i projektirajo z ra~unalniki in uporabljajo AutoCAD, Microstation ali celo kateri drug CAD program. ^lani team-a se medsebojno dogovorijo, da bodo podatke za projekt shranjevali na centralnem ra~unalniku Compuserve v Ameriki in da bodo za dokumente uporabljali format Microsoft Word, za razpredelnice Microsoft Excel in za na~rte AutoCAD DWG oz. DWF (Drawing Web-optimized Format). Ker je ekipa strokovno uigrana in tehni~no podkovana, ji stroka ne dela pretiranih te`av. Na~rti in dokumenti se izri{ejo na papir in zlo`ijo v mapo kar v Sydneyu, saj je elektronska informacija transparentno dostopna vsem ~lanom projekta. Naprednej{i vodja gradbi{~a si bo seveda umislil GSM digitalno telefonsko povezavo, na katero bo preko modema pripel svoj prenosni ra~unalnik in sproti preverjal dejansko stanje na gradbi{~u z dopolnitvami in popravki projekta. • Utopija? Nikakor ne. Vse to je danes tehni~no ̀ e izvedljivo. Pa si poglejmo, kaj za to pravzaprav potrebujemo. Kaj potrebujemo za delovanje Poleg grafi~ne delovne postaje, to je osebnega ra~unalnika s procesorjem Intel 486 ali Pentium, operacijskega sistema Windows 95 ali {e bolje Windows NT 4.0 z Internet Explorerjem in programom za po{iljanje elektronskih sporo~il, npr. Eudora, bo potrebno imeti {e slede~e: AutoCAD R13 ali {e bolje AutoCAD R14, ki ima v sebi `e vgrajeno mo`nost zapisa in branja DWF formata, ~im bolj{o in hitrej{o telefonsko linijo (npr. ISDN ali vsaj obi~ajno digitalno linijo) ter ustrezen modem, priklju~en na ra~unalnik. Potrebno je biti le {e prijavljen oz. priklju~en na Internet in veselica se lahko za~ne. No ja, morate si {e najti svoje partnerje na Japonskem, v Ameriki, Nem~iji in Avstraliji. Vendar je to `e stvar sposobnega vodstvenega kadra. Kak{ne so potencialne koristi Ni~ ve~ izgovorov, da je doma premalo dela! Sedaj lahko konkurirate s svojimi projekti in storitvami v svetovnem merilu, se priklju~ujete in`enirskim skupinam, mednarodnim projektom, ali si poi{~ete svoje poslovne partnerje izven na{ih meja. Z relativno ugodnimi cenami, manj{imi stro{ki delovne sile v Sloveniji, dobro strokovno izobrazbo ter z dobrim poznavanjem angle{kega jezika boste lahko ugnali marsikatero tujo konkuren~no firmo! Dokler Evropa {e spi, si to lahko mirno privo{~ite. Zdaj je ~as. Ko bo slovenski avtocestni program pri koncu, bo morda `e prepozno. Zaklju~ek Ko boste enkrat zaslutili {irino ra~unalni{kih komunikacij, vam bo vse jasno. Svet je postal majhen. Potrebno

M A T J A @ [ A J N

Pri CGS-u `e nekaj ~asa nudimo uslugo priklopa na Internet. Gre za dve vrsti priklopa: z lastno domeno ali brez lastne domene. Razlika je v tem, da imajo uporabniki z lastno domeno v podalj{ku e-mail naslova lastno ime, npr. cgs.si, pnz.si. Uporabniki brez lastne domene pa imajo v naslovu obi~ajno domeno podjetja, ki mu omogo~a dostop do Interneta, npr. spika.unista.si, siol.net.

^e `elimo imeti lastno domeno, potem je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo dobite na CGS-u, h kateri je potrebno prilo`iti fotokopijo registracije podjetja. Ime domene dolo~i agencija ARNES, ki skrbi za to, da ne bi pri{lo do podvajanja imen. Registracija je brezpla~na.

Sedaj se moramo odlo~iti {e, koliko e-mail naslovov `elimo.

Kot je znano, je e-mail naslov sestavljen iz dveh delov: prvi del predstavlja osebo, drugi pa domeno, npr. andrej.suhadolc@cgs.si. Pred ime domene lahko vstavimo {e oddelek, npr. andrej.suhadolc@support.cgs.si.

Vse ostale informacije lahhko dobite na CGS, kjer uredimo vse potrebno za priklop, vklju~no z in{talacijo modema in uvajanjem v delo z Internetom.

Kako do Interneta in e-maila?

je imeti ideje in sposobne ljudi. Potem je vse mogo~e.

RAZMI[LJANJA

9 DIMENSIO

Nemalokrat se zgodi, da datote-ke ni mogo~e odlu{~iti od besedila. Naslovnik dobi po{to, katere za~etni del je sporo~ilo, v nadaljevanju pa vidi datoteko pripeto v obliki nerazumljivih znakov. Da pa je situacija {e huj{a, se v~asih zgodi, da prispe sporo~ilo v ve~ delih. S tak{no datoteko ponavadi izgubimo precej ~asa, v glavnem pa je ne uspemo izlu{~iti iz po{te. Pona-vadi se tak{ni poskusi kon~ajo tako, da je potrebno podatke shraniti na disketo in to poslati po obi~ajni po{ti naslovniku, kar pa je v dana{njem ~asu precej ne~astno. V primeru, da se med sprejemanjem po{te zveza prekine, se lahko zgodi, da ob naslednjem priklopu na stre`niku ni ve~ po{te, sprejeta pa je nepopolna. Sledi ponovno po{iljanje v upanju, da se bo vse sre~no izteklo.

Datoteke prena{amo na drugi na~in preko FTP stre`nika. FTP je angle{ka kratica za File Transfer Protocol, kar pomeni protokol za prenos podatkov. Zasnovan je bil z namenom, da bi lahko posamezni sistemi med seboj izmenjevali podatke. Za tak{no izmenjavo potrebujemo nekje na Internetu FTP stre`nik, na katerega po{ljemo podatke. Prednost tak{nega na~ina je v tem, da nismo omejeni z veli-kostjo podatkov in hkrati podatki ostanejo na stre`niku, dokler jih ne izbri{emo. To je posebej dobrodo{lo, kadar je pri{lo med prenosom do preki-nitve. Postopek moramo sicer ponoviti od za~etka, vendar je to veliko bolj enostavno kot ponovno po{iljanje po{te.

Podjetje CGS ima `e nekaj ~asa priklju~en na Internet lastni Web in FTP stre`nik, preko katerega ponujamo svojim strankam mo`nost prenosa datotek. Zaenkrat podatki na na{em stre`niku {e niso za{~i-teni, zato bi se lahko zgodilo, da

Kako skopiramo ftp32.exe na svoj ra~unalnik? Prav enostavno. Pokli-~emo Internet; ko je zveza vzpostav-ljena, odpremo MS_DOS okno. S klasi~nimi dos ukazi se postavimo na direktorij, kamor `elimo prekopirati dato-teko npr. "cd Program files\WSFTP32". V ukazno vrstico vpi{emo: "ftp ftp.cgs.si" in pritisnemo enter. Na vpra{anje "User..." vpi{emo "anonymous", za Password pa vpi-

Preko Interneta lahko po{iljamo datoteke, na primer risbe ali dokumente, na ve~ na~inov. K elektronski po{ti

lahko pripnemo datoteko in jo hkrati s sporo~ilom po{ljemo naslovniku. Stvar je na mo~ preprosta za

po{iljatelja, saj je na njegovi strani videti vse v redu in enostavno. Problemi lahko nastopijo pri naslovniku.

{emo svoj e-mail naslov. ^e je vse v redu, boste dobili sporo~ilo "anony-mous user logged in as IUSR_CGS_WEB" in na za~etku ukazne vrstice bo napis "ftp>". Sedaj vpi{ete ukaz "get ftp32.exe" in pritisnete enter. Za~el se bo prenos datoteke. Ko bo prenos kon~an, se bo v ukazni vrstici pojavil napis "ftp>". Sedaj vpi{ete "bye" s tem zapustite FTP. Sedaj morate pognati {e ftp32.exe, da se dekomprimira.

^e ste {e vedno v ukazni vrstici in povezani z Internetom, lahko takoj preizkusite program tako, da vpi{ete "wsftp32". Da se bo odprlo okno, kjer je `e pripravljen priklop na CGS FTP stre`nik, pritisnete OK.

Odprlo se vam bo okno, ki mo~no spominja na File Manager iz okolja Windows 3.1. Na levem delu so direktoriji va{ega ra~unalnika, na desni pa direktoriji FTP serverja CGS. Datoteke prena{ate tako, da jih ozna~ite in pritisnete na gumb "->" "<-" v sredini, odvisno od tega, kam jih `elite prenesti.

bi jih kdo pomotoma ali namenoma zbrisal. To je poskusno obdobje, ko `elimo na{im strankam predstaviti tovrsten na~in prenosa podat-kov. Kasneje bomo uvedli mo`-nost za{~ite podatkov z geslom.

Priklop na stre`nik je najeno-stavnej{i s programom Ws FTP32. Program je na na{em FTP stre`niku in se imenuje ftp32.exe. Datoteko prekopiramo s stre`nika na svoj ra~unalnik v direktorij, ki ga ponavadi imenujemo WSFTP32 in po`enemo ftp.exe. Program se bo dekomprimiral in bo takoj pripravljen za uporabo.

Opisani na~in izmenjave dato-tek je zanesljiv in enostaven, ko se ga privadimo. Gotovo je pripenjanje datotek k

lom enostavnej{e, vendar izku{nje ka`ejo, da to ne dr`i, posebno v dana{njih ~asih, ko so datoteke vse ve~je.

A N D R E J S U H A D O L C

Po{iljanje datotek preko Interneta

RAZMI[LJANJA

DIMENSIO 10

M A T J A @ [ A J N

CeBIT iz CAD perspektiveDo`iveti CeBIT je res nekaj posebnega. Toliko ra~unalnikov, monitorjev,

tiskalnikov, modemov, grafi~nih kartic, nepopisno veliko programov in toliko

ljudi na enem mestu v Evropi ne boste sre~ali nikjer drugje kot v Hannovru. In ker

se tam nahaja vse ali skoraj vse iz sveta informatike, ne manjkata niti CAD in GIS.

Hala 21 na hannovrskem sejmi{~u, ki je ve~ja od najve~je ljubljanske hale,

ponuja streho vsem, ki si `elijo prikazati svoje re{itve s podro~ja ra~unalni{ko

podprtega projektiranja in geografskih informacijskih sistemov.

WORLD, novi GIS sistem, ki bo iz{el {ele nekje poleti ali jeseni. Autodesk je obkro`ala velika skupina partnerjev, ki so razstavljali svoje aplikacije na bazi AutoCAD-a. Med njimi je bil tudi Widemann Systeme, kjer je bilo mo~ videti na{e programe PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR. Nekoliko manj{o stojnico je imel Bentley Systems in kot vedno prikazoval zelo napredne re{itve, vendar na `alost s premalo podpore part-nerjev in razvijalcev aplikacij. Sledila je cela mno`ica srednje velikih podjetij, med katerimi je neverjetno veliko {tevilo nem-{kih (RIB, Ziegler, Nemetschek, IEZ-Speedikon, Allplan itd.), opaziti pa je bilo tudi nekatere `e skoraj pozabljene, kot je Computervision.

Razstavljalcev iz druge skupine je bilo precej. Hewlett Packard si je privo{~il cel amfiteater z velikansko konstrukcijo, ki je slonela na mogo~nih podpornih stebrih v stilu starogr{ke arhitekture. HP je `e od samega za~etka pojem kvalitete za in`enirje in {e vedno je tako, le da je odnos cene in kvalitete postal resna dilema za potencialne kupce HP sistemov. Silicon Graphics je, kot vedno, privabljal s sloganom "See,

Silicon Graphics je, kot vedno, privabljal s sloganom "See, what is possible today" in res je bila njihova multimedialna predstavitev vredna ogleda. Silicon Graphics pa~ orje ledino na podro~ju visokozmogljivih

ve~procesorskih ra~unalni{kih sistemov, pri ~emer pa {e vedno prisegajo na UNIX. Intergraph se uspe{no transformira iz tradicionalne firme v sodob-nej{o,

usmerjeno v PC svet in Windows okolje. Dober image Intergrapha je {e vedno prisoten, kar jim omogo~a solidno pre`ivetje. Apple se je srame`ljivo skrival na dokaj malem razstavnem prostoru in ve~ kot o~itno je, da je v krizi.

"Hardvera{i" so razstavljali predvsem vse vrste "device-ov", od risalnikov (Calcomp, NovaJet), skenerjev (Vidar, Contex), tiskalnikov (Tektronix), grafi~nih pospe{evalnikov (ELSA, DIAMOND), vsi pa so se sku{ali navezati na aplikativne programske re{itve drugih proizvajalcev. Risalniki so vedno hitrej{i, skenerji vedno natan-~nej{i in grafi~ne kartice vedno hitrej{e (na sre~o tudi cenej{e).

TrendiV CAD-ju je zavel sve`i veter s prihodom Interneta in z mo`no-stjo elektronskih komunikacij. Tako vsi resni proizvajalci sistemske CAD programske opreme ponujajo re{itve za povezovanje in`enirskih skupin po celem svetu. Tako imata AutoCAD R14 in Microstation 95 `e vgrajene funkcije za komunikacijo po Internetu. Autodesk je paleto svojih

komunikacijo po Internetu. Autodesk je paleto svojih programov raz{iril celo na podro~je komunikacij, npr. z WHIP! krmilnikom za Netscape Navigator in MS Internet Explorer, ki omogo~a hitro branje slik v formatu DWF (Drawing Web Format).

O~itna je tudi migracija samostojnih programskih paketov na standardne CAD platforme. Kar nekaj proizvajal-cev znanih samostojnih CAD paketov je zajelo sapo ter predelalo svoje programe na AutoCAD ali Microstation (npr. Speedikon). Opaziti je, da `elijo proizvajalci aplikacij za gradbeni{tvo, strojni{tvo, elektrotehniko itd. dose~i neke skupne smernice in dogovore o medsebojni zdru`ljivosti programov. "Interoperability" je pogosto sli{ati naokoli, v zvezi s tem pa tudi kratiice IAI (International Alliance for Interoperability) in IFC (Industry Foundation Classes), o ~emer smo nekaj pisali `e v prej{nji {tevilki ~asopisa Dimensio.

AutoCAD je v Nem~iji velik standard, ~eprav se velike korporacije lahko odlo~ajo tudi po svoje (npr. Mercedes, BMW, Siemens itd.), podobno kot to po~nejo velike japonske firme (NEC, Mitsubishi, Nissan itd. imajo svoje lastne CAD sisteme!). Vendar je kvantitaivna komponenta odlo~anja malih in srednje velikih podjetij bistvena za nagibanje tehtnice v prid proizvajalcev programske opreme za naj{ir{e mno`ice.

Zaklju~ekTako, kakor je `e vsak pravi Slovenec bil na Triglavu, je bil tudi vsak pravi ra~unalni~ar na CeBIT-u. Nekje na poti nazaj sem sli{al komentarje drugih slovenskih obiskovalcev CeBITa, da smo Evropejci sicer delavni, da pa nas Ameri~ani krepko preka{ajo s svojo inovativno-stjo. Temu lahko pritrdim tudi jaz.

Splo{en vtisRazstava v hali 21 na CeBIT-u sicer ni najve~ja CAD in GIS prireditev v Nem~iji, vendar ima zaradi velike publicitete sejma zagotovo veliko te`o. Predvsem se na CeBIT-u zgrinjajo obisko-valci s celega sveta, tako da ima sejem mednarodni zna~aj, za razliko od sejmov, kot so ACS (Architektur Computer Syteme), ki se dogaja vsako jesen v Frankfurtu ali CAD-OPEN, ki bo spet letos junija v Wiesbadnu. V hali 21 vlada sorazmerno zati{je in resnost v primerjavi s halami, kjer razstavljalci prikazujejo ra~unalni{ko blago za {iroko potro{njo. Kljub temu pa je bilo videti precej zanimivosti.RazstavljalciLahko bi jih delili na tiste, ki so razstavljali le programsko opre-mo, na tiste, ki so razstavljali le strojno opremo in na tiste, ki so prikazovali oboje hkrati. Med razstavljalci programske opreme je najve~ji razstavni prostor zasedal Autodesk s svojimi partnerji. Autodesk, ~etrta najve~ja softverska firma na svetu, je prvi~ v Evropi javno predstavil AutoCAD Release 14, o katerem lahko ve~ preberete na naslednjih straneh. Premier-no smo videli tudi Autodesk WORLD, novi GIS sistem, ki bo iz{el {ele nekje poleti ali jeseni. Autodesk je obkro`ala velika skupina partnerjev, ki so razstavljali svoje aplikacije na bazi AutoCAD-a. Med njimi je bil tudi Widemann Systeme, kjer je bilo mo~ videti na{e programe PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR. Nekoliko manj{o stojnico je imel Bentley Systems in kot vedno prikazoval zelo napredne re{itve, vendar na `alost s premalo podpore part-nerjev in razvijalcev aplikacij. Sledila je cela mno`ica srednje velikih podjetij, med katerimi je neverjetno veliko {tevilo nem-{kih (RIB, Ziegler, Nemetschek, IEZ-Speedikon, Allplan itd.), opaziti pa je bilo tudi nekatere `e skoraj pozabljene, kot je Computervision.

RAZMI[LJANJA

11 DIMENSIO

M A T J A @ [ A J N

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemovPo brskanju med starimi zapiski v omari se mi je v rokah zna{el moj ~lanek z naslovom "CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov", napisan daljnega leta 1990! Ko ga danes znova prebiram, ugotavljam, da vse tisto, kar je bilo takrat napisano, danes {e vedno dr`i. ^lanek je nekak{en zakonik CAD Managementa, ki predstavlja pomemben del na{e

dejavnosti. Ker je vsebina {e vedno tako `iva, sem se odlo~il, da ~lanek z morebitnimi malimi popravki uvrstim v na{ Dimensio. Glede na to, da obsega pribli`no 20 tipkanih strani, ga bomo objavili v ve~ delih. Koristil bo vsem, ki se {ele odlo~ate za ra~unalni{ko obdelavo projektov ali ki `elite svoj hi{ni CAD sistem izpopolniti.

Povzetek

^lanek obravnava postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov v gradbe-ni{tvu in arhitekturi. CAD Manage-ment je dejavnost, ki se med drugim ukvarja z implementacijo CAD siste-mov, scenariji postavitve CAD, s pripravo CAD okolja, z vlogami v projektnem teamu, s planiranjem uvajanja CAD sistema, z izobra`eva-njem in zaposlovanjem, standardiza-cijo, varnostjo podatkov, kontrolo produktivnosti, z razvojem aplikacij in raz{irjanjem CAD sistema.

Uvod

Ra~unalni{ko podprto projektiranje je na svojem velikem pohodu preplavilo svet v komaj desetih letih, kolikor je minilo od rojstva osebnega ra~unal-nika (~lanek izvira iz leta 1990, op.p.). CAD (Computer Aided Design and Drafting) ali ra~unalni{ko podprto projektiranje se je s~asoma spremenil iz ~iste risarske produkcije v proces ra~unalni{ko integriranega projekti-ranja.

Prepri~anje, da nakup nove tehnolo-gije re{uje stare probleme in da prina{a prepotreben elan ter da nas kon~no postavlja ob bok konkurence, pa se mnogokrat sprevr`e v razo~ara-nje: s pripeljanimi ra~unalniki smo si nakopali le kup te`av; nih~e izmed nas jim ni kos, niti ni jasno, ~igava naloga je te`ave te vrste tudi odpravljati.

CAD Management prihaja v revolu-cijo ra~unalni{kega projektiranja v trenutku, ko naj pomaga re{evati zadrege in zablode, nastajajo~e pri vsesplo{nem, v~asih `e nepremi{lje-nem opremljanju s ~udom tega sto-letja: ra~unalnikom.

Pri~ujo~i ~lanek sku{a podati snov, s katero se danes CAD Management ukvarja na podro~ju postavitve in vzdr`evanja CAD sistemov v gradbe-ni{tvu in arhitekturi.

^lovek je osrednji del CAD sistema; programska oprema je plod znanja in idej; ra~unalnik je revolucionarno orodje, ki je potrebno, da lahko CAD spravimo v ̀ ivljenje.

Implementacija CAD sistema

Projektiranje v gradbeni{tvu in arhitekturi zajema {iroko paleto aktivnosti. Velik del tega je zbiranje, urejanje, izdelovanje in dopolnje-vanje tekstovne in grafi~ne projektne dokumentacije. Izdelava in revizija projektne dokumentacije zavzemata okoli 60 % ~asa, potrebnega za

celotno izdelavo projekta. Zato je danes CAD poleg obdelave besedil najbolj raz{irjena oblika ra~unalni{ke avtomatizacije projektiranja. Postavi-tev CAD sistema pomeni torej izbolj-{ano produktivnost in kvaliteto.

Izbira in implementacija CAD sistema zahtevata sistemati~ni pristop. Strate{ki plan avtomatizacije projekti-ranja mora upo{tevati obstoje~e aplikacije, obliko in naravo dela in vpliv vpeljave nove tehnologije na produktivnost v bodo~e. Pri izbiranju sistema moramo vedeti, kako se delo opravlja v projektni skupini, kako nam lahko ra~unalni{ki sistem pripomore k izbolj{anju rezultatov projektiranja in kateri sistemi, ki zadovoljujejo na{e kriterije, so dosegljivi.

^eprav danes ve~ina CAD sistemov bazira na podobni tehnologiji, se ti sistemi med seboj razlikujejo v ceni, zmogljivostih, zdru`ljivosti in raz{irlji-vosti. Izbira pravega sistema ne sme biti stvar naklju~ja (sre~e ali smole), ampak rezultat pazljive in pogloblje-ne {tudije in analize.

Scenariji postavitve CAD siste-ma

Konfiguracija in instalacija CAD delovnih postaj odra`a na~in, kako se bo v nekem okolju producirala projektna dokumentacija. Naj CAD vzpostavimo kot centralni servis z visoko specializiranimi CAD operaterji ali naj ga integriramo med projek-tante in obdelovalce? Ali naj imple-mentiramo kombinacijo obeh na~i-nov?

CAD, implementiran kot centralni servis za ve~ projektnih skupin, ima dolo~ene prednosti v za~etni fazi uvajanja prvega CAD sistema. Projektne skupine, obi~ajno lokacij-sko lo~ene od CAD operaterjev, morajo vzpostaviti dobro medseboj-no komunikacijo, kar pa je v praksi vse prej kot enostavno. V preteklosti, ko je ve~ino stro{kov CAD sistema predstavljala strojna oprema, je bila to standardna postavitev.

Scenarij integracije CAD sistema v projektne skupine pomeni izbolj{ano produktivnost v sami projektni skupini. Skupina izku{enih CAD operaterjev lahko s pomo~jo dveh ali treh (odvisno od velikosti projekta) instaliranih delovnih postaj v okolju projektne skupine izdela vso pro-jektno dokumentacijo. Taka postavi-tev sistema je zahtevnej{a za vzdr`evanje in zahteva stro`ji nadzor

Pogodbe o vzdr`evanju CAD sistemov

Vzdr`evanje CAD sistemov je ena pomembnej{ih dejavnosti, s katero se ukvarjamo v CGS-u. Ker se zavedamo, da si lahko le malokatero podjetje privo{~i imeti svoje CAD specialiste, vam nudimo mo`nost sklepanja pogodb o vzdr`evanju va{ega CAD sistema. Naj omenimo, da imamo omenjene pogodbe sklenjene z ve~ kot dvajsetimi slovenskimi projektivnimi organizacijami.

V splo{nem lo~imo dve vrsti vzdr`evalnih pogodb: pogodbe o vzdr`evanju strojne opreme in pogodbe o vzdr`evanju programske opreme (velja predvsem za CGS aplikacije).

Vzdr`evanje strojne opreme zajema naslednje postavke:+ vzdr`evanje operativnosti obstoje~e strojne in programske opreme;+ svetovanje in pomo~ pri izbiri in nabavi nove ra~unalni{ke strojne in programske opreme;+ instaliranje in testiranje novo kupljene ra~unalni{ke strojne opreme, ~e to ni druga~e navedeno v pogodbi s prodajalcem strojne opreme;+ opozarjanje dobaviteljev na slabosti in napake v strojni opremi;+ instaliranje in testiranje nove licen~ne programske opreme ali novih verzij programske opreme, ~e to ni druga~e navedeno v pogodbi s prodajalcem programske opreme;+ opozarjanje dobaviteljev na slabosti in napake v programski opremi;+ svetovanje in pomo~ uporabnikom sistema;+ re{evanje nastajajo~ih operativnih zastojev pri uporabi programske opreme.

Vzdr`evanje programske opreme zajema naslednje postavke:+ vsake 3 mesece instaliranje najnovej{e verzije programske opreme in priro~nikov;+ organiziranje in izvajanje izobra`evanja za potrebe optimalnega izkori{~anja sprememb in novosti, vgrajenih v programsko opremo;+ pomo~ pri odpravi zastojev ob uporabi programske opreme, ki so povzro~eni zaradi napak uporabnikov;+ odprava napak in pomanjkljivosti v programski opremi;+ v okviru mo`nosti, razvijanje delov programske opreme po `elji naro~nika.

Pogodbeni odnos zagotavlja stranki prednost pri re{evanju te`av in zastojev ter izobra`evanje za izkori{~anje instalirane opreme. Pogodba je v nekem smislu zavarovanje projektov ali investicije v CAD, saj zagotavlja nemoteno operativnost CAD sistema. Poleg tega je pogodbeni odnos garancija za

nadaljevanje na 23. strani

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 12

Autodesk se tudi sam u~i na na-pakah. Verzijo 13 so obljubljali kar eno leto pred izidom in vsi smo jo `e nestrpno pri~akovali. Poleg tega je imela trinajstica v za~etku veliko te`av. Prvo in drugo napako naj {tirinajstica ne bi ponovila. In res je nepri~a-kovan in hiter izid R14 dobra marketin{ka poteza s strani Autodeska, kar pa {e posebej ohrabruje je dejstvo, da AutoCAD Release 14 `e danes odli~no deluje.

Splo{no o R14

Cilji izdelave programa AutoCAD Release 14 so bili predvsem naslednji:+ pove~anje produktivnosti in hitrosti dela,+ pove~anje zanesljivosti delovanja programa,+ integracija v Windows okolje.

AutoCAD Release 14 predstavlja stopnico v evoluciji programa AutoCAD. Kdor je pri~akoval revolucijo, bo morda razo~aran, vendar nas podrobnej{i pregled novosti kljub temu razveseljuje. R14 je bil izdelan po na~elih objektne zasnove druge generacije. Velik del programske kode je bil na novo napisan in veliko stare kode je bilo pometane ven, da imamo lahko pred seboj sodoben program.

R14 deluje na ra~unalni{kih sistemih z Intel procesorji in operacijskimi sistemi Windows 95, Windows NT 3.5, 3.51 in 4.0. Priporo~ljiva ra~unalni{ka konfiguracija je Pentium 90, 32 MB RAM in 2GB disk. Na instalacijskem CD-ROM-u boste zaman iskali DOS verzijo.

PRODUKTIVNOSTHITROST: R14 je v splo{nem hitrej{i od R13. Najbolj se to pozna v operaci-jah z datotekami (OPEN, SAVE...), kjer so zapisani DWG-ji tudi manj{i od R13 formata. V R14 lahko zapi{emo R13 ali R12 DWG. Izbolj{ana je hitrost prikazovanja risbe na ekranu (zoom, pan...). Vgrajen je zelo simpati~en "dinami~ni zoom in pan", ki spominja na v~asih tako pri-ljubljeni Nth Drive krmilnik. Tudi pri izbiranju, kopira-nju, premikanju elementov in podobno je R14 hitrej{i od R13.MANJ[A PORABA POMNILNIKA: R14 porablja za prikaz risb na zaslonu precej manj pom-nilnika. Vgrajen je zelo sodoben zaslonski krmilnik HEIDI (baziran na

Hoops tehnologiji). V R14 sta na voljo nova osnovna ele-menta: t.i. "lahki" polyline (Light-weight Polyline) in {rafura (hatch). Oba porabljata manj prostora na disku in v pomnil-niku v primerjavi s starimi poligonski-mi ~rtami in starimi {rafurami. [rafure se samodejno prila-gajajo spremenjeni konturi (asociativni hatch). R14 se nala-ga v pomnilnik po delih (modularno).PAPERSPACE: zaslonske operacije (zoom, pan) ne povzro~ajo ve~ regeneracije risbe. Zoom in Pan deluje-ta v Paperspace-u v realnem ~asu in transparentno.NATAN^NOST RISANJA: vgrajeni AutoSnap nam med premikanjem mi{ke po zaslonu to~no prikazuje,

katero to~ko bomo ulovili (endpoint, midpo-int, intersection...). Izredno lepa funkci-ja. Pri podajanju to~k lahko sedaj kadarkoli vtipkamo `eljene koordinate to~ke.HIBRIDNI NA^RTI: R14 zna ~itati skeni-rane rasterske pod-loge in jih tudi izri-sovati, kar pomeni olaj{anje za nas vse. RX Vector se bo pri tem {e vedno uporabljal

za geolokacijo in raz-pa~enje na~rtov, lovljenje rastra, sledenje linijam, za avtomatsko prepo-znavanje simbolov itn., kar R14 ne nudi.UREJANJE RISALNIH RAVNIN IN TIPOV ^RT: dialogno okno za urejanje risalnih ravnin in tipov ~rt je zdru`eno in precej izpopolnje-no, vse v smislu bolj{e integracije v Windows okolje. V AutoCAD-u lahko

M A T J A @ [ A J N

AutoCAD-a Release 14 za DOS preprosto ni in ga nikoli ne bo. Tudi drugi procesorji (Alpha, Power PC, MIPS in podobno) niso podprti in bodo podprti le v primeru, ~e se proizvajalci procesorjev sami odlo~ijo za to. Iz vsega tega je jasno razvidna ozka in natan~na usmeritev AutoCAD-a na Microsoft Win-dows okolje in napopularnej{e osebne ra~unalnike, kar rezultira v odli~no performanso programa in prilagojenost na Microsoft Windows okolje.

Ko smo izbrani razvijalci programske opreme iz Evrope v za~etku januarja 1997 prvi~ videli AutoCAD Release 14 v Nem~iji, je ameri{ki predavatelj, vodja razvoja R14 pri Autodesku, dejal: "AutoCAD R14 is really VERY

VERY VERY VERY VERY FAST!". In to je tudi res. Prvi~ v zgodovini AutoCAD-a (morda sploh v zgodovini ra~unalni{tva) je nova verzija programa hitrej{a od stare na istem ra~unalniku! Datoteke DWG so za iste risbe znatno manj{e! Zelo pozitivno je dej-stvo, da ne bo potrebno menjati ali nadgraditi ra~unalnika ob prehodu iz R13 na R14, kar je mnoge uporabnike AutoCAD-a Release 12 zaviralo k nadgradnji na R13. V na{ih spomladanskih testiranjih se je tudi izkazalo, da je AutoCAD R14 bil `e v fazi Alpha in kasneje Beta izredno stabilen. Verjeli ali ne, nam ga ni uspelo sesuti!

Novosti v R14

Na kratko predstavljamo le

zdaj definiramo skoraj poljuben tip ~rte v datoteki LIN.DOLO^ANJE LAST-NOSTI ELEMENTOV: barva, tip ~rte, layer in podobno se posameznim elementom risbe podajajo s prepros-tim pokazovanjem z mi{ko.WINDOWS UI INTEGRACIJA: je v R14 vidna skoraj na vsakem koraku. R14 sledi konceptom, ki jih najdemo v Windows 95 in Windows NT 4.0 sistemih. Spremembe so o~itne v dialogih pri odpiranju in shranjevanju risb.UREJANJE BESEDILA V UKAZNI VRSTICI: kon~no lahko

editiramo ukazno (Command) vrstico, bri{emo in vrivamo znake ali vrtimo ukaze naprej in nazaj s pu{~icami.REAL-TIME ZOOM IN PAN: to, kar je bilo vgrajeno v mnoge dodatke / krmilnike za zoomiranje, je sedaj del standard-nega AutoCAD-a. Z desno tipko na mi{ki lahko sredi kateregakoli ukaza selimo pogled.UREJANJE BESEDIL: vgrajen je preprost urejevalnik besedil, s katerim oblikuje-mo besedilo, pre-den ga dokon~no postavimo v risbo.SODOBNI U^NI PRIPOMO^KI: R14 vsebuje odli~en

Po ve~ kot dveh letih in pol, odkar je na voljo AutoCAD

Release 13, smo do~akali novo verzijo programa

AutoCAD, v ~asu razvoja imenovano SEDONA, sedaj uradno Release 14. Prihod

nove verzije programa AutoCAD je vedno bil in je tudi danes velik dogodek.

Tokrat nas je Autodesk kar dobro presenetil, saj je bila skrivnost dolgo ~asa

skrbno varovana. Nove verzije nih~e {e ni pri~akoval, ~eprav je po drugi strani

res, da so nove verzije AutoCAD-a tudi v preteklosti izhajale s pribli`no

AutoCAD Release 14 - the 1 (one) 4 (for) you

PREDSTAVLJAMO

13 DIMENSIO

Za testiranje smo uporabili ra~unalnik CGS Professional Pentium PRO 180 z 64 MB RAM in 2 GB Ultra Wide SCSI diskom, na katerega smo instalirali operacijski sistem Windows NT Workstation 4.0 in AutoCAD R13 C4a in R14 Alpha 3 (verzija december 96).

Testirali smo ukaze: open, regen, ozna~evanje elementa, copy, move in array.

CGS Aplikacije pod R14

CGS je bil kot ~lan zdru`enja Autodesk Developers Network zadosti zgodaj obve{~en o prihodu nove verzije programa AutoCAD, tako da smo se lahko nanj dobro pripravili. Od dne, ko je Autodesk objavil novico o lansiranju programa AutoCAD Release 14, v CGS-u ponujamo vse na{e aplikacije (PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR, RUTINE, HYDRA, PLIN) na najnovej{i platformi AutoCAD Release 14. Poleg na{tetih prednosti torej zadosti razlogov za skok na R14!

KAKOVOST PREDSTAVITEVBARVANJE POVR-[IN: kon~no smo dobili mo`nost barvanja zaprtih povr{in, kar je {e posebej pomem-bno za GIS, kon~no pa bo to zelo upo-rabno tudi pri barvanju vkopov, nasipov, barvanju / {rafiranju sten in podobno.KONTROLA ZAPOREDJA IZRISA: omogo~a dolo~itev vrstnega reda risanja elementov na zaslon in papir, da ne bi pri{lo do neljubega prekri-vanja elementov.PRENOS RISB: iz / v druge Windows

aplikacije (npr. Word) je popolno-ma urejen preko Copy / Paste mehanizma.FOTOREALISTI^NI 3D PRIKAZI: so sedaj vgrajeni v sam AutoCAD R14, zato ne potrebuje-mo ve~ AutoVision ali podobne dodatke.

ZUNANJE REFEREN-CE (XREF): opaziti je precej izbolj{av na temo referenc, kot so Xref Mana-ger, obrezovanje referenc in podo-bno. Priklju~ene reference so prikazane v drevesni strukturi.

KOMUNIKACIJE

INTERNET ORODJA: AutoCAD se aktivno vklju~uje v sodoben na~in dinami~ne komunikacije na Internetu z novim formatom zapisa risb DWF (Drawing Web File), ki je dvodimenzionalni zgo{~en zapis, pri-lagojen kar najhi-trej{emu prikazo-vanju na Internetu. Prenos risb po Internetu se torej vr{i z DWF datote-kami, ki jih lahko z R14 zapi{emo, pregledujemo pa z Netscape Navigator-jem ali Microsoft Internet Explorer-jem, obema pa moramo

R13 R14OPEN 17.6" 8.7"REGEN 1.7" 2.1"SELECT takoj takojARRAY 20.9" 24.3"UNDO 2'29.2" 25.7"COPY 7.4" 8.1"MOVE 1'1.8" 8.2"

R13 R14PLATEIA Situacija 4.901 MB 2.714 MBArhitektura 2.1 MB 1.2 MBGIS 0.714 MB 0.302 MBStrojni elementi 1.2 MB 0.9 MB

Kot komentar je potrebno povedati, da je bil uporabljeni AutoCAD R14 namenjen razvijalcem programske opreme in {e ni bil kon~na verzija.

Delovna verzija, kot je ta, se v ~asu do kon~ne verzije {e pospe{i in stabilizira. Zelo zanimiva je primerjava ukazov UNDO in MOVE, kjer je R14 bistveno hitrej{i. Oba uporabljata funkcije brisanja in kreiranja grafi~nih elementov.

Primerjali smo tudi velikosti R13 in R14 DWG datotek, glede na vsebino. Rezultati so razvidni iz slede~e tabele:

Zaradi uvajanja novih entitet, kot sta HATCH in LWPOLYLINE in modernega pristopa k shranjevanju podatkov se v R14 v ve~ini primerov zmanj{a velikost DWG datoteke. Najbolj se to pozna na datotekah, ki vsebujejo HATCH in POLYLINE entitete.

Testiranje R14I G O R D I M N I K

AutoCAD R13 proti AutoCAD R14 (Windows verzija)

WHIP! "plug-in" ali dodatek. Poleg tega je v R14 doda-nih {e nekaj funkcij in orodij, ki olaj{ajo komunikacijo - po-{iljanje in spreje-manje risb po Inter-netu.INTEROPERABIL-NOST: AutoCAD R14 bere DWG datoteke iz R12/LT 2 in R13/LT 95 samodejno brez konverzije in jih lahko tudi zapisuje. Poleg tega zna AutoCAD R14 zapi-sati formate WMF, SAT, STL, EPS, DXX, BMP, DXF, 3DS in DWF.PODLOGE (Template Drawings): nado-me{~ajo prej poz-nane prototpine risbe podobno, kot tudi Word in drugi Windows programi uporabljajo meha-nizem "Template". Podloge se zapi{ejo v datoteke tipa DWT.

AutoCAD je vedno bil in ostaja zelo mo~an v mo`nostih raz{irjanja progra-ma s t.i. aplikacija-mi. V R14 imajo programerji nove mo`nosti izdelave aplikacij po Micro-soft ActiveX proto-kolu (Visual Basic), {e vedno pa so na razpolago LISP in nova verzija ARX (C++) vmesnika, imenovanega Object ARX.

NASTAVITVE (Preferences): v tem ukazu je sedaj zdru`ena celotna AutoCAD konfigu-racija. Starega

PRILAGODITVE

UPRAVLJANJE

tualne nadaljnje spremembe vr{imo z ukazom Preferen-ces.IZRIS RISB V LOKAL-NI MRE@I: je bolje podprt z vrsto funkcij in novih mo`nosti, ki vse omogo~ajo bolj avtomatiziran proces.MRE@NA ZA[^ITA: za{~itni klju~i na posameznih grafi~nih delovnih postajah bodo postali preteklost. Zamenjala jih bo t.i. mre`na za{~ita, ki deluje na princi-pu {tevila kupljenih licenc R14 in proto-kolu TCP/IP. Torej se bo AutoCAD lahko

gakoli ra~unalnika, ~e le ne bo {tevilo uporabnikov na sistemu presegalo {tevila licenc kup-ljenega programa. Tak na~in za{~ite pomeni racionaliza-cijo predvsem za podjetja, ki imajo ve~ AutoCAD licenc.PREPROSTA INSTA-LACIJA: instalacija R14 je poenostav-ljena in se lahko izvede samo iz CD ROM-a.DELITEV DATOTEK: t.i. "file sharing" je sedaj prepu{~en operacijskemu sistemu Windows. Torej so datoteke DWK, MXK in

NIZKOGRADNJE

DIMENSIO 14

Zaklju~eno je tudi delo na programu PLIN 2.0 za projektiranje vzdol`nih profilov plinovodov. Nova verzija je, tako kot CANALIS 4.0, zasnovana na na{ih najnovej{ih programerskih spoznanjih in zagotovo predstavlja vrhunec med sorodnimi aplikacijami. Program omogo~a zajem geodetskih podatkov iz koordinat ali risbe situacije, vnos ~rte terena, dolo~itev nivelete plinovoda in izris cevi skupaj z zaokro`itvami. Na~rt vzdol`nega profila lahko opremimo z mno`ico podatkov, ki spremljajo projektanta skozi proces projektiranja plinovoda. Tudi tu je vgrajena mo`nost izrisa vzdol`nega profila z razli~nimi primerjalnimi vi{inami tekom staciona`e. Program PLIN 2.0 `e uspe{no uporabljajo v podjetju IBE d.d. v Ljubljani, ki je veliko prispeval, da je program razvit do te mere.

M A T J A @ [ A J N

M A T J A @ [ A J N

Canalis 4.0

Plin 2.0

CANALIS 4.0 ima dva modula, Situacija s hidravli~nim izra~unom in Vzdol`ni profili z izra~unom izkopov. Na kratko opisujemo le glavne novosti v programu CANALIS 4.0.

Modul Situacija: shranjevanje vseh podatkov o kanalizacij-skem sistemu v risbi DWG daje programu veliko ve~jo robustnost. Oznake ja{kov (vozli{~) so lahko poljubne, vgrajen je obse`en katalog vseh vrst kanalizacijskih cevi. Izra~un pretokov in hidravli~ni izra~un sta bila prilagojena novim tipom cevi. Izbolj{an je prenos podatkov med moduloma Situacija in Vzdol`ni profili.

Nova verzija programa za projektiranje kanalizacijskih sistemov bo na voljo pred poletjem 97. S podjetjem STUDIO ARS iz Reke na Hrva{kem smo vlo`ili veliko truda v skupni razvoj programa CANALIS 4.0, ki prina{a resni~no veliko novosti in je v celoti zelo sodobno zasnovan program za projektiranje meteornih, fekalnih in me{anih kanalizacijskih sistemov.

V modul Vzdol`ni profili je vgrajena na{a najnovej{a AutoCAD tehnologija z mo`nostjo definiranja in preoblikovanja tabel, vnosa poljubnega {tevila terenskih ~rt. Uporabnik definira niveleto in nanjo polaga cevi, ki jih izbere iz skupnega kataloga cevi. Izra~un izkopov je zasnovan ~isto na novo in bo razveselil marsikate-rega projektanta. Kon~no je vgrajena tudi mo`nost izrisa vzdol`nega profila z razli~nimi primerjalnimi vi{inami tekom staciona`e.

NIZKOGRADNJE

15 DIMENSIO

S L A V K O G E R ^ E R

Plateia, CAD in vodarstvo

Eno od tak{nih orodij so seveda ra~unalniki in del tega so CAD sistemi. Jasno je, da danes vodar-projektant potrebuje orodja, s katerimi bi svoje ideje, misli narisal na ra~unalnik v ve~ variantah in se odlo~al za najprimernej{o. Dejstvo pa~ je, da dobra orodja lahko dvigujejo kvantiteto in/ali kvaliteto na~rtovanja.

Avtocestni program v Sloveniji je povzo~il, da je pri{lo do timskega dela med cestarji in vodarji, ki morajo skrbeti za odvodnjavanje s cest in vsega ostalega, kar sledi iz tega naslova.

Pri tem delu so vodarji opazili, kako cestarji uporabljajo PLATEIO za svoja na~rtovanja pri posegih v prostor in ugotovili, da bi lahko tudi oni isti program uporabili za svoja na~rtovanja. Seveda vsi vemo, da je PLATEIA nastala na geodetskih in cestarskih osnovah in zato tu ne gre povsem brez problemov oz. potrebnih modifikacij. Da bi se s programom PLATEIA pribli`ali vodarski stroki, na~rtujemo v CGS-u dopolnitve `e v prihodnji verziji. Cilj je predvsem omogo~iti univerzalne pristope, saj vemo, da je danes vodarsko mi{ljenje usmerjeno k

PLATEIA imela mo`nost branja in pisanja podatkov za programe HEC-RAS in MIKE11. Za tiste, ki {e ne vedo:+HEC-RAS je okenska razli~ica ameri{kega programa HEC2 in ra~una stacionarne pojave na odprtem vodotoku. Ima mo`nost ra~una veji~astega sistema. Lahko vkjlu~ujemo tudi mostove z oporniki. Program je tipa »share ware« in ga lahko dobite na Internetu.+ MIKE11 je danski program in slu`i za ra~un nestalnega (in s tem tudi stalnega) toka, ima pa {e obilo drugih kompleksnih modulov: hidrolo{ki pojavi , transporti plavin, advekcija in disperzija polutantov. Program je komercialen in cena je ve~ tiso~ DEM. V Sloveniji ga po na{ih informacijah uporabljajo na Vodnogospodarken in{titutu in FGG-Hidrotehni~na smer.

Skupaj s FGG-Hidrotehni~na smer razmi{ljamo o vklju~itvi 2D modela, in s tem o prenosu dvodimenzijskih modelov iz univerzitetne v in`enirsko prakso. ^eprav nas ~aka dosti dela, smo prepri~ani, da nam bo uspelo zadovoljiti potrebe vodarjev pri na~tovanjih s CAD orodji.

Vodarstvo kot panoga, ki se ukvarja z gospodarjenjem z vodami, se tako kot cestogradnja ukvarja s posegi v prostor. Le-ti morajo biti {e previdnej{i, saj gre v tem primeru za uravnove{en odnos ~lovek- `iva narava. ^e odnos ni pravilen, se ravnovesje poru{i. Posledice se poka`ejo v obliki naravnih katastrof. Zatorej lahko trdimo, da morajo biti vodarski posegi v prostor {e kako premi{ljeni in na~rtovani. ^e pa na~rtujemo, pomeni, da potrebujemo orodja za na~rtovanje (poleg znanja o

sonaravnemu urejanju prostora. Za nas pa s programerskega vidika to pomeni narediti ~im bolj enotne pristope k na~rtovanju situativnih podlog, vzdol`nih in pre~nih profilov.

Na `alost vodarska stroka nima povsem jasno izdelanih smernic, kako projektirati, kot npr. cestarska stroka. Vendar menimo, da bomo skupaj z na{imi uporabniki tako doma kot v tujini dosegli neke kompromisne, vendar zadovoljujo~e re{itve pri uvajanju CAD sistemov v vodarsko stroko. Tako je namen tega ~lanka predvsem vzpodbuditi vodarsko stroko k razmi{ljanju, ali potrebujejo

sistem ali ne. Pri nas smo prepri~ani, da ga in PLATEIA je ena od mo`nih re{itev. Za razmislek nekaj smernic tistim, ki {e niso istega mnenja kot mi:+ Projektiranje je teamsko delo znotraj podjetja,+

+

+

+

+

+

+

projektiranje je teamsko delo med razli~nimi strokami znotraj ali zunaj podjetja, npr: geodet-cestar-vodar,

AutoCAD je program, ki je najbolj raz{irjen CAD sistem tako pri nas kot v svetu,

AutoCAD je prakti~no edini program za izmenjavo na~rtov med razli~nimi strokami (DXF je AutoCAD-ov format),

PLATEIA je pri nas najbolj raz{irjen program za projektiranje v nizkih gradnjah,

PLATEIA postaja tudi v Evropi in na Balkanu zelo raz{irjen program za projektiranje v nizkih gradnjah,

PLATEIA je doma~ produkt, kjer je vedno mogo~e dobiti neposredno podporo,

PLATEIA je napisana v slovenskem jeziku.

Prepri~an sem, da vsakega vodarja-bralca tega ~lanka zanima, kako re{ujemo hidravliko. Odgovor {e ni dokon~en. Lahko pa `e povemo,

VISOKOGRADNJE

DIMENSIO 16

V prej{nji {tevilki Dimensia (v novembru 96) smo Vam predstavili takrat novo razli~ico programa, ki je imela oznako 6.0. Razli~ica je vsebovala veliko nove funkcionalnosti in je bila prirejena uporabi v okolju AutoCAD R12. V identi~ni obliki je potem delovala tudi v okolju R13. To je tudi pomenilo, da je bila razli~ica programirana s programskimi orodji za okolje R12 (samo ADS, ni~ zmogljivej{ega ARX-a). Tak{en koncept je ponujal odprto mo`nost uporabniku in ga ni silil v nadgradnjo na R13. Seveda je imel koncept tudi slabe strani. Zaradi uporabe

Acad-Bau 6.5T O M A @ D I M N I K

programerskih orodij iz okolja R12 v R13 so ostale nove mo`nosti razli~ice R13 neizkori{~ene, predvsem pa je bilo delovanje programa v okolju R13 prepo~asno glede na mo`nosti, ki jih ponuja R13.

Danes Vam predstavljamo razli~ico z oznako Acad-BAU 6.5, ki je evolucija razli~ice 6.0 in deluje samo v okolju R13. Izdelovalci programa so si privo{~ili uporabiti tudi nova programerska orodja v okolju R13, kar je povzro~ilo senzacionalno hitrej{e delovanje programa. Nekatere funkcije (npr. stopnice) delujejo do 40x hitreje, kar odpira nove dimenzije pri uporabi osebnega ra~unalnika v visokogradnji.

To je odvisno od narave dela arhitekta ali gradbenika oz. velikosti objektov, ki jih `elite projektirati s programom. Tipi~na konfiguracija strojne opreme je: procesor Pentium 166, 2 Gb trdi disk, 64 Mb hitrega pomnilnika, 20 pal~ni monitor, okolju Windows NT 4.0. S tak{no delovno postajo si lahko mirno privo{~ite obdelovati datoteke velikosti 15 Mb, kar ustreza 15-nadstropni stolpnici.

Vsebina programa Acad-BAU 6.5 in spremljajo~a ponudba ostajata nespremenjena glede na ponudbo, opisano v prej{nji {tevilki Dimensia. Tako so v ceni programa {e vedno zajeti:

program za izdelavo fotorealisti~nih slik AutoVision 2.0,

3D knji`nice notranje opreme,

3D knji`nice za opremo zunanjih ureditev,

izris {karnikov z dopolnjenim izpisom izvle~ka porabljenega materiala (modul je izdelan v podjetju Arhinova).

Vse to {e vedno uvr{~a program Acad-BAU med vodilne programe za projektiranje v arhitekturi.

Priporo~ljivo okolje

Ostale zna~ilnosti

+

+

+

+

VISOKOGRADNJE

17 DIMENSIO

MonCAD

Na Univerzi v Ljubljani, Fakulte-ti za gradbeni{tvo in geodezijo (FGG-IKPIR) se `e vrsto let ob podpori nekaj slovenskih grad-benih podjetij razvija program za projektiranje monta`nih armiranobetonskih konstrukcij, znan pod imenom MonCAD. Na za~etku je program tekel na operacijskem sistemu DOS, zaradi katerega je imel {tevilne omejitve. Z razvojem ra~unalni-{ke tehnologije (DOS se vztraj-no poslavlja, nadome{~ajo ga uporabniku bolj prijazna Okna) je pri{el tudi ~as za posodobitev programa MonCAD, ki se je v preteklosti uspe{no uporabljal pri projektiranju {tevilnih mon-ta`nih konstrukcij. Ob tem je vzpostavljeno sodelovanje med IKPIR in CGS, pri katerem ~lani CGS razvojne ekipe sodelujejo pri razvoju programa MonCAD.

A N D R E J K O G O V [ E K

O programu MonCAD

Pojavni menuji (Popup menu)

Nova verzija programa MonCAD te~e v okolju AutoCAD R13 na operacijskem sistemu Windows 95 oz. Windows NT. Vsi podatki, ki jih uporablja MonCAD pri svojem delu, se zapisujejo v objektno bazo s programom PO, ki je bil v celoti razvit na IKPIR. AutoCAD-ova risba slu`i v glavnem le za grafi~no predstavitev.

Programski sistem MonCAD je sestavljen iz {estih modulov, od katerih vsak opravlja svoj del naloge pri projektiranju monta-`ne konstrukcije. Posamezni moduli komunicirajo med seboj preko objektne baze.

AutoCAD R13 je Windows apli-kacija, vendar ne izkori{~a vseh elementov uporabni{kega vmesnika, ki jih uporabljajo

Program za projektiranje monta`nih konstrukcij

MonCAD

MonKat

skrbi za nalaganje ostalih modulov sistema, ustvari objektno bazo monta`ne konstrukcije, skrbi za projektne datoteke, je nadzorni sistem programskega sistema MonCAD.

na osnovi vhodne datoteke, v kateri so podatki o posameznih ele-mentih monta`ne konstrukcije, izdela objektno bazo za katalog monta`nih elementov.

MonGeo

MonRam

omogo~a izdelavo geometrij-skega modela mon-ta`ne konstrukcije. Uporabnik najprej dolo~i raster, v katerega se nato postavijo monta`ni elementi (stebri, nosilci, fasadni elementi, krovni elementi). Ko je 3D model konstrukcije narejen, program samodejno izdela ra~unski model konstrukcije.

slu`i za

mnogi novej{i programi, ki te~ejo na operacijskem sistemu Windows 95/NT. Ena izmed teh je gotovo uporaba desnega gumba mi{ke, ki uporabniku velikokrat olaj{a delo. Znotraj programa MonCAD lahko tretji gumb mi{ke zelo koristno uporabimo. Ob pritisku na tretji gumb se prika`e t.i. pojavni menu odvisno od tega, na kate-rem mestu v risbi smo kliknili.

Ko bo razvoj nove verzije programa MonCAD zaklju~en, bomo MonCAD verjetno uvrstili v CGS-ov prodajni program. Za pretok informacij med uporab-niki programa in Univerzo bo lahko skrbela ekipa CGS, ki bo sku{ala tudi s prakti~nimi nas-veti in pripombami prispevati k izbolj{anju programa MonCAD. ^e bo program do`ivel ugoden odziv v Sloveniji, ga bomo lahko ponudili tudi na{im tujim partnerjem.

Nadaljnje sodelovanje

strukcije (dodajanje dodatnih vozli{~ in elementov, dolo~a-nje togih eta`). Poleg urejanja ra-~unskega modela v tem modulu dolo~i-mo tudi obte`bo na konstrukcijo. MonRam omogo~a definiranje vseh vrst obte`nih pri-merov in razli~nih tipov obte`b.

na osnovi ra~unskega modela konstrukcije in

MonRac

dimenzionira posa-mezne elemente. Vse izra~unane podatke vpi{e v bazo konstrukcije.

na osnovi ra~unskega modela konstrukcije in izra~unanih notra-njih stati~nih veli-~in izri{e diagrame poteka notranjih sil in pomikov. Diagra-mi se izrisujejo 3D, obstoja pa tudi mo`nost prikazo-vanja diagramov notranjih sil in

MonRez

TechJet 5500

TechJet 5500 postavlja nov standard v tehnologiji InkJet risalnikov. Njegove glavne odlike so hitrost, briljantnost izrisa in enostavnost uporabe. Risalnik izrisuje z resolucijo 360 dpi barvno in 720 dpi monokromatsko. Za izris uporablja {tiri MaxInk glave. V vsaki od glav je 50 ml ~rnila, kar zado{~a za dolgotrajno izrisovanje brez posega v risalnik. Vgrajena elektronika skrbi za nadzor koli~ine ~rnila. Eno od barvnih glav lahko zamenjamo s ~rno, s tem se hitrost izrisa drasti~no pove~a. V tem na~inu izri{e ploter risbo velikosti A1 v manj kot dveh minutah. Standardno je risalnik opremljen z 16 Mb RAM-a, vgrajenim PostScript jezikom in mre`nim adapterjem. Risalnik je zaradi svoje robustnosti (A0

74.5 kg skupaj s podstavkom) primeren za izris velike koli~ine na~rtov in za izdelavo posterjev in logotipov. Kalibriranje glav je lahko avtomatsko ali ro~no.

TechJet 5500 je risalnik, ki ga je z besedami te`ko opisati, ker ga je potrebno videti pri delu. [ele takrat se zavemo, da je to naprava, ki je vredna zaupanja. Pri tem ploterju boste zlahka pozabili, kdaj ste nazadnje zamenjali glave s ~rnilom.

DrawingMaster predstavljajo dru`ino visokoproduktivnih monokromatskih risalnikov. Delujejo na principu Direct Transfer. Gre za termi~ni postopek, pri katerem ni nobenih gibljivih mehanskih delov. Posebna glava v`iga risbo

®DrawingMaster 600®DrawingMaster 800

Calcomp: novi risalniki

DIMENSIO 18

T O M A @ D I M N I K

STROJNA OPREMA

v papir. Stro{kov vzdr`evanja prakti~no ni. Edini stro{ek predstavlja papir, ki je pribli`no 30% dra`ji od obi~ajnega papirja. Na voljo imamo vse vrste papirja: Report Grade, presentation opaque, premium papers,Vellum Clear in matte Film. Obstojnost papirja je zagotovljena, saj zna{a izguba kvalitete pri obi~ajnem hranjenju po petnajstih letih 30%. Poleg na{tetega pa je najve~ja odlika teh ploterjev hitrost in kvaliteta izrisa. Model DrawingMaster 600 dosega 600 dpi DrawingMaster 800 pa kar 800 dpi. Hitrost izpisa zmerno goste risbe je 2,5 cm/s pri {irini 914 mm, z drugimi besedami povedano en A0 format na minuto.

Risalnik je standardno opremljen z 4 Mb RAM-a in trdim diskom kapacitete 365 Mb. Dodamo lahko tudi mre`ni priklju~ek. V kolikor potrebujete kvaliteten monokromatski izris v najkraj{em ~asu, potem je to gotovo pravi risalnik. Poudariti je treba, da dela risalnik z 256 odtenki sivine in je primeren tudi za izris rastrov. Izka`e se, da je to najcenej{i na~in izrisa, saj

pri tolik{ni hitrosti kopiranje ni potrebno. Na risalniku nastavimo {tevilo kopij in to je vse.

V CGS-u bo ta ploter {e nekaj ~asa na ogled, zato vse zainteresirane vljudno vabimo na preizkus te resni~no fascinantne naprave.

SummaPaint PC 1500 je hibridna naprava, ki zdru`uje tiskalnik {irokega formata ({irine 1372 mm) in rezalnik s tangencialno glavo. Dol`ina izpisa zna{a celih 50m! Namenjen je izdelavi plakatov, saj ima vgrajeno neprekinjeno napajanje z barvo. Summagraphicsova tehnologija OPOS omogo~a natan~en gladek razrez vzdol` konture. Kadar je potrebno, lahko izdelek najprej izri{emo, ka{iramo in nato izre`emo, kar omogo~a `e omenjena tehnologija OPOS. Napravo lahko uporabljamo za izris ali izrezovanje oziroma oboje hkrati, odvisno od potreb. Izrezujemo lahko tudi plakate, izdelane z drugimi tehnologijami.

SummaPaint PC 1500

S u m m a P a i n t P C 1 5 0 0

T e c h J e t 5 5 0 0

V juliju 1996 sta se zdru`ila dva pomembna proizvajalca risalnikov, digitalnih

tablic in rezalnikov CalComp in Summagraphics. Obe podjetji sedaj nastopata

pod skupnim imenom CalComp. Zdru`itev je prinesla na trg nove produkte, ki

so plod tako skupnega sodelovanja kakor tudi razvoja prej{njih modelov.

CalComp je tako v januarju 97 predstavil novi InkJet ploter TechJet 5500, na

leto{njem CeBit-u pa {e ploter-rezalnik {irokega formata SummaPaint PC 1500.

19 DIMENSIO

T O M A @ D I M N I K

STROJNA OPREMA

Najbolj vro~e novosti

Elsa Winner 3000, Elsa Twinner Nova dru`ina profesionalnih CAD krmilnikov nosi oznako 3000 S (small), M (medium) in L (large).

Winner 3000S: video krmilnik je S3 Virge, 2 Mb EDO RAM, lo~ljivost do 1280x1024 76 Hz, uporaben za 17-pal~ne monitorje;Winner 3000M: video krmilnik S3 Virge/VX, 2 Mb VRAM+2 Mb DRAM, lo~ljivost do 1600 x 1280 85 Hz v 256 barvah;Winner 3000L: video krmilnik enak kot v modelu M, 4 Mb VRAM+ 2Mb DRAM, 1600x1280 85 Hz v 32000 barvah;Twinner M: kombinacija dveh 3000M krmilnikov za uporabo v dual konfiguraciji z dvema monitorjema, lo~ljivost do 3200x1280 85 Hz v 256 barvah;Twinner L: kombinacija dveh 3000L krmilnikov, lo~ljivost do 3200x1280 85 Hz v 32000 barvah.

Vsi krmilniki so opremljeni z gonilniki za vsa Windows okolja kot tudi s Power Draft gonilniki za dinami~no spreminjanje pogleda slike v okolju AutoCAD.

Elsa Winner 2000AVI/3DPravi krmilnik za tiste, ki ne potrebujejo Power Draft gonilnikov za AutoCAD. Vgrajen je video krmilnik S3 Virge/VX, 2Mb ali 4Mb VRAM, lo~ljivost do 1600x1280 85 Hz.

Monitor Elsa ECOMO 24H96Vrhunski barvni 24-pal~ni monitor za uporabo v CAD in DTP okoljih. Zna~ilnost je ista vi{ina kot pri 21-in~nih moni-torjih in ve~ja {irina. Razmerje stranic je tako 16:10, kar omogo~a uporabo lo~ljivosti 1600x1000 pri 90 Hz ali 1920x1200 pri 76 Hz. Monitor deluje samo s krmilniki, ki imajo najmanj 4Mb VRAM (Win-ner 3000L ali Gloria M ali L).

Pogosto sli{im vpra{anje: kaj priporo~ate, dva 21-pal~na monitorja ali enega 24-pal~nega? Odgovor je preprost. Dvojna monitor konfiguracija {e vedno omogo~a precej ve~ prostora (najve~ja lo~ljivost

Dual 21 ali single 24?

3200x1280) kot enojni 24-pal~ni monitor (najve~ja lo~ljivost 1920x1200). Pri dvojni konfiguraciji moti nezveznost, zato je dvojna konfiguracija uporabnej{a v situacijah, ko uporabljamo npr. dva AutoCAD-a naenkrat (enega na enem monitorju, drugega na drugem) ali pa uporabljamo en AutoCAD razdeljen na dva viewporta (zelo uporabna je dvojna konfiguracija v programu Acad-BAU, ko na enem monitorju opazujemo tloris, na drugem pa aksonometrijo istega objekta).

Seveda pa dilema ni samo filozofske narave, ampak predvsem finan~ne. @e enojna 24-pal~na kombinacija ni med najcenej{imi, dvojna 21-pal~na konfiguracija pa je {e dra`ja (nekdo je rekel, da je to samo za bur`uje). Vendar pa velja ome-niti tudi dejstvo, da so monitor-ji med najbolj izpopolnjenimi ra~unalni{kimi komponentami (razvoj je najpo~asnej{i) in tako dober monitor pre`ivi obi~ajno zamenjavo treh procesorjev.

Podatkovne komunikacije: oprema.+modemi, Ra~unalni{ka grafika:+ISDN PC komunikacijske kartice, +2D grafi~ni krmilniki za CAD in +PC video konferen~ni sistemi, DTP,+PCMCIA komunikacijski +3D grafi~ni krmilniki za CAD,vmesniki, +pospe{evalniki za DIP (Digital +zunanji ISDN modemi, Image Processing),+ISDN ruterji za delitev skupnih +3D pospe{evalniki za igre,ISDN modemov v omre`ju PC +MPEG prikazovalniki,ra~unalnikov, +Windows grafi~ni +brez`i~ni modemi, pospe{evalniki,+komunikacijska programska +visoko kvalitetni monitorji,

Paleta proizvodov Elsa

Podjetje Elsa v zadnjih letih do`ivlja neverjetno rast. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno

leta 1980 se je v 17 letih obstoja razvilo v podjetje s 370 zaposlenimi in s 100% rastjo

bruto dohodka v lanskem letu (v primerjavi z letom 95). Bruto dohodek podjetja je v

letu 96 zna{al 230 mio DEM, v letu 97 je planirani bruto dohodek 370 mio DEM.

Podjetje ima centralo v mestu Aachen v Nem~iji, svoja

predstavni{tva pa ima {e v San Jose-ju v Kaliforniji (ZDA) in v

ELSA - aktualni prodajni program

To vsekakor ka`e na pravo usmerjenost Else, obenem pa smo tudi v na{em podjetju zadovoljni, saj je bila na{a odlo~itev, da ponudimo Elso na Slovenskem, pravilna.

V zadnjem obdobju je Elsa naredila velik korak naprej pri izpopolnitvi svoje ponudbe. Predvsem velja poudariti slede~e:+zaton klasi~nih grafi~nih krmilnikov z vgrajenim 2D pospe{evalnikom (Winner 1000 in Winner 2000),+prodor grafi~nih krmilnikov z vgrajenim 2D in 3D video pospe{evalnikom (Winner 2000AVI/3D in Winner 3000),+drasti~no zni`anje cen krmilnikov z vgrajenim GLINT Open GL pospe{evalnikom (Gloria M in Gloria L),+uveljavitev tr`ne znamke ECOMO (Elsa COlor MOnitor) na tr`i{~u visoko profesionalnih 17 do 24 pal~nih monitorjev,+zni`anje cen opremi za video konference (Elsa Vision),+predstavitev novih Microlink modemov hitrosti 33.6 Kbps s podporo uporabe telefona.

Aktualni Elsa proizvodni program

DIMENSIO 20

VARSTVO OKOLJA

Novosti v programu Hydrolab

HYDROLAB SONDE ZA SPREMLJANJE KAKOVOSTI VODE

Temperatura, specifi~na prevodnost, pH, raztopljen kisik, redoks potencial, gladina, globina, slanost, raztopljene snovi, upornost, % saturacije s kisikom,

+motnost, NH /NH4 3

VSE V ENI NAPRAVI

Parametre lahko merimo v jezerih, rekah, v morju, podtalnici, v odto~nih kanalih, ceveh, cisternah, v ~istilnih napravah...

Priklju~itev na osebne ra~unalnike, Hydrolabov Scout 2 Display ali Surveyor 3 Display Logger, na modem, registratorje, kompatibilne so z radijskimi in

satelitskimi oddajniki.

2-letna garancija

A L E N K A [ A J N - S L A K

Evropski zastopniki smo marca kon~no do~akali predstavitev novih Hydrolab sond

za vodni monitoring (do sedaj smo o njih lahko prebirali le na Hydrolab home page).

Hydrolab je za predstavitev spet izbral de`even London, kamor sem se odpravila

skupaj z Andrejem Suhadolcem, na{im tehni~nim serviserjem Hydrolab opreme.

Za bralce Dimensia kratki opisi novih Hydrolab instrumentov Serije 4.

21 DIMENSIO

VARSTVO OKOLJA

DataSonde 4, MiniSonde

Tako kot serija 3 Hydrolab sond je tudi serija 4 namenjena monitoringu ve~ parametrov hkrati v jezerih, rekah, v morju, podtalnici, v cisternah, ceveh ipd. do globine 200m. ^e sondi priklju~imo na displej (ra~unalnik, Surveyor 4 ali druge registratorje), delujeta kot transmiter in omogo~ata spremljanje meritev v realnem ~asu. Sondi pa lahko podatke tudi shranjujeta v svoj spomin avtomati~no brez kablov in upravljalca.

MiniSonda je sonda majhnega premera (4,5 cm). Zaradi te lastnosti lahko nanjo instaliramo poleg senzorja za temperaturo in globino (gladino) le {e {tiri druge senzorje (raztopljen kisik, pH, prevodnost, redoks potencial,

+motnost ali NH /NH ). Izvor 4 3

energije v sondi predstavljajo {tiri AA baterije, kar zado{~a za pribli`no 14-dnevno neprekinjeno merjenje (odvisno od intervala meritev in {tevila merjenih parametrov).

Premer DataSonde 4 je 9 cm. Nanjo lahko poleg temperature in globine (gladine) instaliramo {e {est drugih senzorjev (raztopljen kisik, pH, prevodnost, redoks potencial,

4 pa ima tudi en analogni izhod za priklju~itev poljubnega analognega senzorja. V sondi je osem C baterij, ki omogo~ajo 120-dnevno neprekinjeno merjenje (odvisno od intervala meritev in {tevila merjenj parametrov).

Resni~no novo v seriji 4 Hydrolab sond pa je:

+SensorFlex Parameter Expansion System, novost v elektroniki sonde, ki omogo~a enostavno dodajanje novih senzorjev.

+FreshFlow Miniature Sample Circulator je majhen me{alec, ki omogo~a cirkulacijo vode preko senzorjev, porabi zelo malo energije in ne potrebuje dodatnih kablov.

+Barometrically - Corrected Level Measurements - meritve gladine, ki avtomati~no upo{tevajo zunanji zra~ni tlak.

+RS-485 in RS-422 izhodi

+Total Dissolved Gas Sensor - nov senzor za merjenje raztopljenega plina iz amosfere v vodi (meritve v mmHg).

+Podalj{ana garancija - z dopla~ilom lahko garancijo sond podalj{ate do 5 let.

Surveyor 4 Data Display

Surveyor 4 Data Display je lahko le prikazovalna enota, ~e pa mu dodamo spomin, ki je opcija, ga lahko uporabljamo za shranjevanje podatkov (logger). Surveyor 4 je v povezavi s sondo idealno orodje za to~kovno merjenje ali merjenje v vodnem stolpcu. Za razliko s Surveyor 3 lahko z novim instrumentom preto~imo shranjene podatke iz sonde v Surveyor 4.

Surveyor 4 je na pogled izredno enostaven instrument, saj ima le osem tipk, ki pa zado{~ajo za popolno upravljanje sonde (kalibracija sonde, nastavitve parametrov, nastavitve shranjevanja podatkov, prena{anje shranjenih podatkov iz sonde v logger ali iz loggerja v ra~unalnik…). Surveyor 4 je ergonomsko oblikovan in vodotesen instrument, idealen za delo na terenu.

Surveyor 4 ima velik Seiko zaslon in mo`nost grafi~nega prikazovanja podatkov v realnem ~asu.

Surveyor 4 je kompatibilen tudi s Serijo 3 Hydrolab sond. Tako lahko prika`e meritve sond H20, H20G in Reporter oziroma lahko prika`e ali prenese shranjene podatke iz Recorderja, DataSonde 3, DataSonde 4 in MiniSonde v svoj spomin.

Surveyor 4 ima tudi dve zares veliki pridobitvi, to sta Trimble GPS sistem, ki lahko dolo~i merilno mesto na 5m natan~no (zemljepisna {irina in dol`ina se zapi{eta med ostale shranjene podatke) in Foxboro merilec zra~nega pritiska. Tudi ta podatek se lahko zapi{e med ostale meritve in slu`i za korekcijo meritve nasi~enja s kisikom.

Z veseljem pa naznanjamo tudi prihod novih senzorjev, ki jih bomo v Evropi za~eli prodajati jeseni, v Ameriki pa so `e na tr`i{~u. To so senzorji za:

nitrat, klorid, sulfid, transmisivnost, PAR (fotosintetsko aktivna svetloba).

Za bralce Dimensia pa {e majhna poslovna skrivnost: Hydrolab `e razvija tudi senzorja za klorofil a in ogljikov dioksid.

DIMENSIO 22

NASVETI IN ZVIJA^E

Ali veste, kako...M I R A N J A N E @ I ^

Izra~un prostornin pri zunanjih ureditvah s pomo~jo programa QuickSurf

S programom QuickSurf, ki je programski modul znotraj AutoCAD-a in je namenjen delu s ploskvami, lahko ra~unamo tudi prostornine. Zanimiva je izvedba naloge, kjer `elimo izra~unati prostornine med obstoje~im terenom (osnovna ploskev) in na~rtovanim obmo~jem (na~rtovana ploskev).

Za prakti~en primer si lahko vzamemo igri{~e za golf.

Osnovna ploskevterena:

Na~rtovana ploskev: Poleg osnovnih podatkov, ki jih predstavljata ploskvi, moramo poznati tudi rob obmo~ja, znotraj katerega bomo ra~unali prostornine (zaklju~ena 2D polilinija).

Najprej moramo definirati ploskvi.

Uporabimo ukaz QuickSurf/Extract from drawing->Extract to surface in izberemo ele-mente, s katerimi `elimo definirati osnovno ploskev. Izbrani elementi predstavljajo

ki ima ime ".". ^e `elimo trenutno ploskev preimeno-vati izberemo QuickSurf/Surface operations in v dialognem oknu ozna~imo trenutno ploskev (".") ter uporabimo gumb Copy, kjer dolo~i-mo ime ploskve (v na{em primeru "OSNOVNA").

Postopek pono-vimo {e za drugo

izra~una prostorni-ne. Rezultat izra~u-na je nova relativna ploskev in izpis prostornine celot-nega obmo~ja. ^e `elimo izra~unati {e prostornino znotraj posameznih delov (v na{em primeru znotraj lukenj), izri{emo plastnico na vi{ini 0.

Za izris ni~elne plastnice najprej z ukazom Quicksurf/Countour Interval nastavimo interval izrisa na neko veliko vred-nost (primer 1000), kajti s tem zagoto-vimo izris le `eljene plastnice.

Plastnice izri{emo

Area Positive Volume Negative Volume Net Volume---- --------------- --------------- ------------- 1 306337.4860 -1.2285e-016 306337.4860 2 1.1980e-015 -4940115.0086 -4940115.0086 3 8.3249e-019 -79059.3419 -79059.3419

Total 306337.4860 -5019174.3505 -4712836.8645

ploskev, ki jo ime-nujmo "KONCNA".

Za izra~un prostornin med dvema ploskvama izberemo Quicksurf/Volumetrics->Area in odpre se dialogno okno, v katerem izberemo ploskvi, med kate-rima bomo ra~unali prostornine.

Na koncu izberemo

V na{em primeru dobimo:

Za izra~un delnih povr{in znotraj obmo~ja {e enkrat izberemo ukaz Quicksurf/Volumetrics->Area, le da tokrat ra~unamo prostornine med zadnjo relativno dolo~eno ploskvijo in konstanto 0.0. Zaradi identifikaci-je potrdimo tudi labeliranje obmo~ij. Kot meje obmo~ji izberemo prvotno mejo obmo~ja in plastnice, izrisane v prvem izra~unu.

Rezultat drugega izra~una je relativna ploskev in tabela z izra~unanimi prostorninami.

Ali ste vedeli, da MS Office 95 upo~asni delo AutoCAD-a za pribli`no 20% v okoljih Windows NT 3.51 in NT 4.0? Pomaga `e, ~e se izklopijo funkcije MS Office v StrartUp direktoriju.

Ali ste vedeli, zakaj je potrebno AutoCAD-ov klju~ postaviti zadnjega v vrsto klju~ev? Klju~i, ki jih uporablja Autodesk za {~itenje AutoCAD-a, niso transparentni za ostale klju~e, kar pomeni, da ne omogo~ajo

423 DIMENSIO

INFO

Prosimo, da nam po{ljete ve~ informacijo naslednjih izdelkih in storitvah:

Programska oprema

PLATEIA

RX VECTOR

CANALIS

HYDRA

PLIN

RUTINE

ELECTRA

SCRIPTOR

ACAD-BAU

ARTIFEX

RoCAD

MONCAD

AutoCAD Release 14

AutoCAD LT

AutoCAD MAP

Autodesk MapGuide

Autodesk WORLD

Autodesk WorkCenter

WHIP!

3D Studio MAX

QUICKSURF

GEOKIT

4DVISION

Strojna oprema

ELSA grafi~ne kartice

ELSA monitorji

ELSA modemi

CALCOMP risalniki

CALCOMP skenerji

CALCOMP dig. table

VIDAR skenerji

HYDROLAB oprema

CGS ra~unalniki

Lokalne mre`e

Stojala za papir

Storitve

Skeniranje

Vektoriziranje

Izrisovanje na~rtov

Izobra`evanje, te~aji

Priklop na Internet

Prosimo, da nas sproti obve{~ate o novostih

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana ali po faksu na {tevilko 061/168-63-57.

nadaljevanje z 11. strani

od scenarija centralnega servisa. Delovne postaje morajo biti povezane v lokalno mre`o s stre`nikom, ki omogo~a centralno upravljanje.

Upadanje cen strojni opremi in n a r a { ~ a n j e z m o g l j i v o s t i ra~unalni{ke opreme je omogo~ilo zelo fleksibilno integracijo CAD v okolja, kjer se izvaja projektiranje. Kombinacija central-nega servisa in integriranega CAD sistema izgleda najbolj{a re{itev. Projektanti in CAD specialisti delujejo na isti lokaciji, obi~ajno v lo~enih prostorih. Medtem ko je izdelava projekta vezana na okolje projektne skupine i n na CAD ope ra te r j e , s e izobra`evanje, servis, vzdr`evanje, usluge, sistemsko upravljanje (CAD management), izr is na~rtov, raziskave in razvoj v zvezi s CAD sistemom opravljajo v okviru iste lokacije, vendar v posebnih prostorih. Taka postavitev pomeni najvi{jo produktiv-nost, saj CAD specialist tesno sodelujejo s projektnim teamom. Zahtevna periferna oprema, kot so to risalniki in sistemi za modeliranje ter animacijo, so postavljeni v posebnih prostorih, namenjenih izklju~no CAD-u.

Priprava CAD okolja

Instalacija ra~unalni{ke opreme zahteva dolo~eno pozornost v organizaciji delovnega okolja. Prostori, v katerih se bo izvajal CAD, zahtevajo neko mero klimatskih in svetlobnih pogojev, ustrezno elektri-~no napeljavo, naprave za ga{enje po`ara in zavarovanje pred nepokli-canimi. Centralna postavitev CAD sistema je v tem primeru seveda ugodnej{a.

Odvisno od konfiguracij delovnih postaj rezerviramo prostor zanje in prostor za izris na~rtov na risalnik. Delovna postaja z velikim 20" zaslonom potrebuje povr{ino vsaj 1.5 x 2.0 m. Zaslone postavljamo stran od svetlih povr{in, oken, lu~i. V prostorih, kjer so isto~asno instali-rane CAD delovne postaje in postavljene risalne deske, so s v e t l o b - n i p o g o j i l a h k o problemati~ni. Ali so pretemni za ro~no risanje ali presvetli za CAD. Re{itev lahko poi{~emo v delni lo~itvi prostora za postavitev CAD posta j , ne da b i pret rga l i komunikacijo med projektanti in CAD obdelovalci v tem istem prostoru.

^e predvidevamo instalacijo ve~jega

skupine, prostor za shranjevanje CAD potro{nega materiala, za shranjeva-nje izrisanih na~rtov in konferen~ni prostor.

Po uspe{nem za~etnem uvajanju se bo CAD postopoma {iril. Ve~ delovnih postaj bo omogo~ilo {e vi{jo produk-cijo. Predvidevati moramo prostor za {e en dodatni risalnik. CAD postavlja-mo v okolje, kjer je zagotovljen prostor za nemoteno {irjenje sistema.

Nove vloge v projektnemteamu

Uspe{no uvajanje CAD sistema v projektiranje ne zavisi le od izbire ustrezne strojne, programske opre-me in zagotovitve optimalnih delov-nih pogojev. Enako ali {e bolj pomembni so ljudje, vpleteni v upravljanje in delo s CAD sistemom.

Z uvajanjem ra~unalni{kega sistema se postavljajo novi izzivi vodenju projektne skupine in vlogam ~lanov projektnega teama. Mi{ljenje, da CAD vpliva le na risarski del izdelave projekta, je napa~no. Uspe{na postavitev CAD sistema pogojuje uveljavitev novih vlog in odgovorno-sti znotraj ~lanov projektne skupine. Celotni projektni team, ne le njihov risarski del, se mora zavedati, da bo delo s CAD sistemom potekalo na popolnoma novih osnovah, na novi tehnologiji. Posledica so prilagojene dotedanje vloge ~lanov projektne skupine in definirane nove vloge; vsak opis dela mora biti ponovno preteh-tan. Opravi~ila stro{kov nabave in postavitve CAD sistema se obi~ajno opirajo na faktor 3:1 pove~anja produktivnosti, kar je v splo{nem pravilno. Vendar je v teh ra~unih potrebno upo{tevati tudi spremembe vlog v projektnem teamu.

Projektivni biro, opremljen s CAD tehnologijo, lahko v istem ~asu opravi trikrat ve~ dela kot na klasi~en na~in. To pomeni, da je v istem ~asovnem obdobju potrebno p r e g l e d a t i t r i k r a t v e ~ dokumentacije, dati trikrat ve~ napotkov za delo, skoordinirati trikrat ve~ problemov s konzultanti, investi-torji in ostalimi vpletenimi v projekt. Vi{ja produktivnost zahteva bolj{o koordinacijo, spreminja odnose in odgovornosti med ~lani projektne skupine. Z razumevanjem navedenih osnov je mogo~e postaviti nov opis vlog ~lanov projektne skupine.

Nadaljevanje v prihodnji {tevilki.

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov I N F O R M A C I J S K A K A R T I C A

www.cgs.si