CGS

[tevilka 5november 1997

^asopis za

inženirje

geodete

gradbenike

arhitekte

biologe

vodarje

prijatelje

in poslovne

stranke CGS-a

DIMENSIO

DIMENSIO^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE,

GRADBENIKE, ARHITEKTE, VODARJE,

BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE

STRANKE CGS-A

LETO IV. [TEVILKA 5NOVEMBER, 1997

IZDAJATELJ

CGS D.O.O.

NASLOV

CGS D.O.O.

VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA

TELEFON 061/168-63-57TELEFAX 061/168-63-57

CGS D.O.O.

LAVA 11, 3000 CELJE

TELEFON 063/453-075TELEFAX 063/453-075

E-MAIL: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

GLAVNI UREDNIK

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

AVTORJI ^LANKOV

IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

VESNA DOLENC, DIPL.IN@.ARH.

ANDREJ KOGOV[EK, DIPL.IN@.GRADB.

TOMA@ KRI@NAR, DIPL.IN@.ARH.

DR. DANIJEL REBOLJ, DIPL.IN@.GRADB.

ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ.

ALENKA [AJN-SLAK, DIPL.BIOLOG

LUKA [AJN, [TUDENT INFORMATIKE

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

SLIKOVNI VIRI

ARHIV CGS

LEKTORIRANJE

ZALA [AJN

DISTRIBUCIJA

MARINA TROJER, IN@.RA^.

OBLIKOVANJE

AVANTA

FOTOLITI

CAMERA

TISK

KVM GRAFIKA, RIBNICA

NAKLADA

3000 IZVODOV

(C) CGS D.O.O., 1997

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA KULTU-

RO Z DNE 11.12.1996, [T. 415-1287/96, [TEJE

DIMENSIO MED PROIZVODE INFORMATIVNEGA

ZNA^AJA, ZA KATERE SE PLA^UJE 5% DAVEK

OD PROMETA PROIZVODOV (13. TO^KA

TARIFNE [T. 3 TARIFE DAVKA OD PROMETA

PROIZVODOV IN STORITEV, ZAKON O

PROMETNEM DAVKU - UR. LIST RS, [T. 4/92).

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V

LJUBLJANI JE PUBLIKACIJI DIMENSIO DNE

26.9.1997 DODELILA MEDNARODNO STAN-

DARDNO SERIJSKO [TEVILKO ISSN 1408-4023.

ZA UVOD

OB KONCU VRO^EGA POLETJA IN NA ZA^ETKU

NAPORNE DELOVNE JESENI JE BILO @E POVSEM JASNO, DA PETA

[TEVILKA ^ASOPISA DIMENSIA BO. TREBA JE BILO LE ZAVIHATI

ROKAVE, POBRSKATI PO KOLEDARJU IN SPOMINU TER PREGLEDATI

NAJPOMEMBNEJ{E NOVOSTI. KO V^ASIH VZAMEM V ROKE STARE

[TEVILKE DIMENSIA, JIH ZNOVA IN ZNOVA Z VESELJEM PREGLEDUJEM

IN OB^UDUJEM. KOLIKO DOGODKOV, VESELJA, PONOSA IN

RAZO^ARANJ JE SKRITIH MED VSEM NAPISANIM!

TUDI TOKRAT SE JE NABRALO PRECEJ VE^ PRISPEVKOV NA[IH

SODELAVCEV, KOT JE BILO NA RAZPOLAGO STRANI. VSEBINSKO

@ELIMO ZNOVA POUDARITI LASTNE IZDELKE IN LASTNI DOPRINOS K

BOLJ[I IZRABI CAD IN GIS ORODIJ MED PROJEKTANTI. PETA [TEVILKA

DIMENSIA PRINA[A OBILO KRATKIH NOVIC, KI SO ZA RAZVOJ NA[EGA

PODJETJA ZELO POMEMBNE. Z OSREDNJIMI PRISPEVKI GOVORIMO O

ELEKTRONSKI PO[TI, PREDSTAVLJAMO NOVO VERZIJO PROGRAMA

CANALIS, POMEMBNO MESTO V DIMENSIU ZAVZEMA TOKRAT

AUTODESK WORLD, NOVI PROGRAM ZA OBDELAVO IN ANALIZO

GEOGRAFSKIH PODATKOV. PRIDOBILI SMO NOVO, POMEMBNO

ZASTOPSTVO OTT, ZA KATEREGA SE GOVORI, DA POMENI NA

PODRO^JU MERILNE TEHNIKE ZA OKOLJE TO, KAR POMENI MERCEDES

MED AVTOMOBILI.

PONOSNI SMO, DA JE NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V

LJUBLJANI UVRSTILA DIMENSIO V SVOJ SEZNAM STROKOVNIH

PUBLIKACIJ IN DA GA ODSLEJ HRANIJO TUDI V TEJ UGLEDNI USTANOVI.

ZADOVOLJNI SMO, KO OPA@AMO, DA SE DIMENSIO NE ME^E V KO[,

PA^ PA VEDNO NAJDE SVOJE MESTO NA DELOVNIH MIZAH ALI POLICAH.

@ELIMO SI, DA BI NASLEDNJA [TEVILKA DIMENSIA IZ[LA TUDI V

ANGLE[KEM ALI NEM[KEM JEZIKU, SAJ JE NA[IH UPORABNIKOV PO

SVETU, KI JIH ZANIMA KAJ SE DOGAJA V CGS, VSAK DAN VE^.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@., DIREKTOR

5.SPREMNA BESEDA K 5. [TEVILKI

3 DIMENSIO

3 INFORMATIKA '97, GR Ljubljana

3 Dunaj, Basel, Wiesbaden, Praga

3 Sestanek CGS-a in Autodesk-a na najvi{ji ravni

4 Zastopamo OTT

4 CERF, Bucharest: PLATEIA za Univerze v Bukare{ti in Cluju

4 Na{i novi zastopniki v svetu

5 Javna predstavitev CANALIS 4.0 v Ljubljani

5 IDEA - ekskluzivni distributer CGS programov

5 Nove instalacije programov v Makedoniji

6 V Nem~iji letos najbolj{a prodaja

6 Novosti pri Autodesku

6 Autodesk-ovi popusti odslej druga~e

7 Geodetski dan '97 v Portoro`u

7 Predstavljamo nove sodelavce

7 Slikanica: CGS v delovni vnemi

8 Vsakdo potrebuje svoj e-mail

9 CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov

10 Integracija ra~unalni{ko podprtih procesov v `ivljenjskem ciklu ceste

12 3D Studio VIZ

12 Na kratko: AutoCAD LT 97

13 Autodesk World

14 CANALIS 4.0

15 Na kratko: PLATEIA, RX VECTOR, RUTINE, ELECTRA, PLIN

15 Prikaz rastrov v AutoCAD R14 in AcadMAP 2.0

16 AcadBAU 2D

17 AcadBAU 6/97

18 Ljubljanski IBE projektira deponije

18 Na{i nem{ki uporabniki projektirajo kri`i{~a

19 ELSA - aktualne novosti

20 OTT Messtechnik

23 Informacijska kartica 5

KRATKE NOVICE

KRATKE NOVICE

NIZKOGRADNJE

RAZMI[LJANJA

VABLJENI K SODELOVANJU

PREDSTAVLJAMO

VISOKOGRADNJE

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

Z NA[IMI PROGRAMI ...

STROJNA OPREMA

INFO

Kazalo INFORMATIKA 97, GR Ljubljana

Dunaj, Basel, Wiesbaden, Praga

V dneh od 7. do 10. maja je na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani potekal edini spomla-danski ra~unalni{ki sejem v Sloveniji, Informatika 97. Kljub zelo majhnemu {tevilu razstav-ljalcev smo se odlo~ili, da na sejmu sodelujemo. CGS se je tokrat s svojim razstavnim pro-storom `al zna{el v hali A2, med mno`ico prodajalcev tiskalnikov, kopirnih aparatov in telefonov.

Da organizator sejma ne lo~i prav dobro jabolka od hru{k in ne in`enirske programske opre-me od telefonov, nam je sedaj ~isto jasno. Po svoje lahko razu-memo njihovo dilemo: firme, ki proizvaja lastno programsko opremo v slovenskem prostoru, res ni kam uvrstiti. Od na tiso~e registriranih podjetij, ki se ukvarjajo z ra~unalni{kimi tehnologijami, smo ena redkih izjem, ki se ne pre`ivlja le s prodajo ra~unalnikov, tiskalni-kov in vse mogo~e in nemogo~e periferije. Tako smo bili ho~e{ no~e{ potisnjeni v zagotovo manj dostopne dele razstavi{~a, ~eprav je bilo poleg premiere programa AutoCAD Release 14 na na{em razstavnem prostoru mogo~e videti {e cel kup novo-sti in zanimivosti s podro~ja ra~unalni{kega projektiranja v gradbeni{tvu in arhitekturi.

In to se lahko dogaja v ~asu, ko v Sloveniji na veliko pi{emo in govorimo, kako je potrebno vlagati v znanje, lastne izdelke in kako se moramo usmerjati na tuje trge. V CGS-u smo to `e zdavnaj ugotovili.

Junija letos smo opravili sedaj `e skoraj tradicionalno trans-evropsko turnejo, z namenom obiskati na{e zastopnike, ki obi~ajno v tem ~asu razstavljajo na sejmih pri njih doma.

Na Dunaju smo skupaj z avstrij-skim zastopnikom obiskali firmo Dipl. Ing. Buschan, ki s progra-mom PLATEIA projektira neka-tere `elezni{ke odseke v Avstriji. Od tod nas je pot vodila v Basel, kjer smo imeli za~etne

pogovore z na novo postavlje-nim zastopnikom za [vico, pod-jetjem CADITRON. Naslednji dan smo bili `e na poti v Wies-baden, kjer je potekal sejem CAD Open, najve~ja evropska razstava in`enirskih AutoCAD aplikacij. PLATEIA in RX VECTOR sta bila na ogled na stojnici na{ega nem{kega distri-butorja Widemann Systeme. Na na{e veselje je bilo zanimanje med nem{kimi kupci precej{nje in zopet smo se lahko prepri~a-li, da na{i PLATEI na podro~ju projektiranja cest konkurira zelo malo programov. Pot nas je potem vodila preko Nürnberga v Prago, kjer je potekal sejem ROADWARE 97. Tudi tam smo lahko videli razstavljene na{e programe, ki jih zastopa podjetje K-CAD iz Prage.

Tak{ni obiski so za nas izredno pomembni, saj izdatno krepijo obojestransko zaupanje med na{imi zastopniki in CGS-om. Ob pogovorih z uporabniki na{e programske opreme po drugih evropskih dr`avah lahko marsi-kaj izvemo o `eljah in potrebah tujega trga, ki je vedno bolj zah-teven in ki od nas terja polno mero pozornosti in anga`iranja.

20. junija je v Wiesbadnu v Nem~iji potekal pomemben sestanek najvi{jih predstavnikov podjetij Autodesk, CGS, Peter-schinegg GmbH iz Avstrije in Widemann Systeme iz Nem~ije. Poglavitna tema je bila pro-gramska oprema za projektira-nje nizkogradni{kih objektov v Evropi.

Podjetje Autodesk iz Kalifornije, ki ga je zastopal gospod Eric Herr, trenutno prvi ~lovek na lestvici odlo~anja v podjetju Autodesk, je namre~ pred nedavnim sklenilo pogodbo o nakupu podjetja Softdesk, doslej najve~jega razvijalca AutoCAD aplikacij na svetu. Ker je taka poteza pri{la dokaj nepri~akovano in ker bi lahko vplivala na prodajo na{ih apli-kacij v Evropi, smo `eleli dobiti informacije iz prve roke o tem, kak{no je stali{~e podjetja Autodesk do evropskih razvijal-cev, ki imajo de-facto mo~an tr`ni dele` v posameznih evropskih dr`avah.

Sestanek CGS-a in Autodesk-a na najvi{ji ravni

DIMENSIO 4

KRATKE NOVICE

CGS je skupaj s partnerji iz Avstrije in Nem~ije nastopil kot ambiciozno podjetje, ki si je zadalo za cilj postati najmo~nej-{i razvijalec aplikacij za nizko-gradnjo na osnovi programa AutoCAD v Evropi. Ob takih na~rtih je seveda pomembno tesno sodelovanje, obve{~anje in dolo~anje skupne strategije med podjetjema Autodesk in CGS. Velika vlaganja in skupni napori bodo lahko obrodili sa-dove le, v kolikor bodo razvojne, marketin{ke in prodajne aktiv-nosti vseh vpletenih strani potekale usklajeno. Gospod Eric Herr nam je dal svoja zagotovi-la, da bo CGS pravo~asno obve-{~en o vseh pomembnih odlo-~itvah podjetja Autodesk, ki bi lahko vplivale na poslovanje

podjetja CGS in se strinjal z na{o trditvijo, da v Evropi lahko uspejo le tiste programske re{i-tve, ki so prilagojene posamez-nim lokalnim predpisom, standardom in priporo~ilom. V na{em in Autodesk-ovem skup-nem interesu je, da bodo poten-cialni uporabniki izbrali Auto-CAD kot platformo pri re{evanju svojih in`enirskih problemov.

Vsako leto v za~etku junija pote-ka v Bukare{ti najve~ji sejem ra~unalni{tva in informatike v Romuniji, imenovan CERF. Letos je na{ zastopnik, podjetje A&C International, postavil {e

CERF, Bucharest: PLATEIA za Univerze v Bukare{ti in Cluju

posebej velik razstavni prostor, kjer je bilo precej prostora namenjeno na{im programom PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR.

Za CGS-ove programe se v Romuniji ve `e ve~ kot eno leto. V tem ~asu je bila pripravljena cela vrsta predstavitev, pred-vsem na temo cestogradnje, objavljenih

je bilo ve~ ~lankov v ra~unalni{kih in gradbeni{kih revijah in mno`ica reklam. V dneh, ko je potekal CERF 97, je direktor podjetja CGS, dipl. in`. Matja` [ajn, imel kraj{i intervju za romunsko televizijo, v kate-rem je javnost lahko izvedela za slovenski program PLATEIA. Na{ razstavni prostor je v svojem obhodu obiskal tudi predsednik romunske

sejmu je {e pred vro~im polet-jem v Romunijo odpotovala po-{iljka dvajsetih licenc programa PLATEIA, od katerih jih je deset instaliranih na Univerzi v Bukare{ti in deset na Univerzi v mestu Cluj v Transilvaniji. To je bil na{ prispevek in prispevek podjetja A&C International za univerze v Romuniji z name-nom, da bi {tudentje `e med {tudijem spoznali programe, ki jih bodo po vsej verjetnosti sre~ali tudi v svojih podjetjih. Poleg instalacij v Romuniji so prve Plateie `e instalirane tudi v Moldaviji, ki je vzhodna

romunska soseda.

CADITRON [vica

Ob koncu pomladi smo kon~no podpisali pogodbo tudi z na{im novim zastopnikom v [vici, s podjetjem CADITRON iz mesta Basel. CADITRON je eno najve~-jih in najbolj poznanih podjetij v [vici za

program AutoCAD in ima `e ve~ kot petnajstletno tradicijo. Zadovoljni smo, da je tako zaklju~en krog zastopnikov za

tako imenovane de`ele "DACH" (D-Nem~ija, A-Avstrja, CH-{vica), saj vse tri skupaj predstavljajo najmo~nej{i del evropskega trga, poleg tega pa reference iz teh de`el najve~ veljajo v konkuren~nem boju na drugih evropskih trgih. Na{i predstavniki iz [vice so se v teh nekaj mesecih, odkar sodeluje-mo, udele`ili dveh tehni~nih seminarjev za programe PLATEIA in CANALIS v Ljubljani, ob koncu septembra pa so na{e programe `e kazali na najve~jem {vicarskem ra~unalni{kem sejmu v Baslu.

ABRYS Poljska

Mesto Lodz je s svojim milijo-nom prebivalcev eno najve~jih mest na Poljskem in kri`i{~e poti sever-jug iz Gdanska proti Krakovu in zahod-vzhod iz Nem-~ije proti Rusiji. Tam je doma podjetje ABRYS, ki na Poljskem zastopa na{e programe. Sredi poletja smo pri~eli s sodelova-njem, ki je po nekaj mesecih obrodilo `e prve rezultate. 29. septembra smo v Var{avi, v enem najuglednej{ih hotelov v centru mesta, organizirali prvo javno predstavitev programa PLATEIA. Predstavitve in semi-

Zastopamo OTTPoleti smo na CGS-u pridobili {e eno zastopstvo. Poleg Hydrolab sond za monitoring

kvalitete vode vam bomo v prihodnje lahko ponudili tudi raznovrstne OTT merilce

pretoka (hidrometri~na krila, induktivne, ultrazvo~ne), instrumente za merjenje

nivoja teko~ih in stoje~ih voda ter nivoja v ceveh, naprave za merjenje koli~ine

padavin ter sisteme za shranjevanje, prenos in obdelavo hidrometri~nih in

hidrometeoro-lo{kih podatkov z alarmnimi sistemi. Ve~ o teh instrumentih lahko

preberete v poglavju MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE.

Na{i novi zastopniki v svetu

Pre

dsed

nik

ro

mun

ske

vlad

e n

a n

a{em

raz

stav

nem

pro

sto

ru

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

Javna predstavitev CANALIS 4.0 v LjubljaniKot je to ̀ e obi~aj ob izidu novih verzij na{ih programov, smo tudi tokrat v 15. nadstropju poslovne stavbe World Trade Center

na Dunajski cesti v Ljubljani pripravili javno predstavitev programa CANALIS 4.0. Kot je nekdo izmed udele`encev ugotovil, je

zainteresiranih za ra~unalni{ko projektiranje kanalizacijskih sistemov v Sloveniji zagoto precej ve~, kot smo jih mi uspeli

zbrati na omenjeni predstavitvi. Kljub temu je pribli`no trideset udele`encev predstavitve lahko spremljalo teko~o

demonstracijo delovanja programa CANALIS v ̀ ivo na velikem projekcijskem platnu.

Pred javno predstavitvijo smo v za~etku septembra v Ljubljani organizirali CANALIS

4.0 tehni~ni seminar za na{e tuje zastopnike. Prilo`ena fotografija nazorno prikazuje

utrujeno ekipo, ko se je pozno zve~er vra~ala iz pr{utarne Kobjeglava nazaj v

narja, za katerega je bilo potreb-no pla~ati posebno kotizacijo, se je udele`ilo pribli`no {tiride-set predstavnikov razli~nih pod-jetij, ki so pripotovali iz vseh predelov poljske dr`ave. Med slu{atelji je bilo nekaj zelo uglednih gostov, med njimi pomo~nik poljskega ministra za promet ter direktor podjetja Autodesk Poljska.

[e pred koncem leto{njega leta bi `eleli pripraviti "PLATEIA Workshop" za vse, ki bi `eleli program spoznati podrobneje. PLATEIA se trenutno prevaja v poljski jezik. Tako ra~unamo, da bomo na poljskemu tr`i{~u prvi izmed tujih firm uspeli ponuditi program v njihovem jeziku in z vklju~enimi poljskimi standardi za projektiranje cest.

IDEA - ekskluzivni distributer CGS-ovih programov

10. oktobra smo na Dunaju s pomo~jo avstrijske firme Peterschinegg GmbH organizi-rali sre~anje "CGS Partner´s Meeting", ki so se ga udele`ili skoraj vsi vodilni managerji podjetij, ki zastopajo podjetje CGS v tujini. Glavna tema

pogovorov je bila nova generalna di-stribucija CGS-ovih programov.

CGS je v oktobru 97. podpisal pogodbo s podjetjem IDEA Ltd. (Innovative Distributors of Engineering Applications), s katero je IDEA dobila eksklu-zivno pravico prodaje CGS-ovih programov v Evropi, na Bli`njem Vzhodu in v Severni Afriki, z izjemo Slovenije, kjer programe {e vedno prodaja CGS sam. Podjetje IDEA vodijo izku{eni poslovne`i iz zahodne Evrope z dolgoletnimi izku{nja-mi na podro~ju

distribucije programske opreme.

Nova distribucija mora omogo-~iti mo~nej{i prodor CGS-ovih aplikacij na zahodno-evropska tr`i{~a, {e posebej na nem{ko govore~a obmo~ja. Ob tem se bomo v CGS-u lahko bolj posve-tili razvoju novih programov, podpori zastopnikom in kon~nim uporabnikom. IDEA kot glavni distributer zdru`uje vse lokalne distributerje po posameznih dr`avah. Vsi CGS-ovi partnerji se predstavljamo kot enotno evropsko zdru`enje, ki ima za svoj cilj postati najmo~nej{i ponudnik in`enir-skih aplikacij

CGS SOFTWARE

A U T H O R I Z E D D I S T R I B U T O R

vlade, ki se je {e posebej zanimal, s kak-{nimi re{itvami lahko Romuniji pomagamo pri izgradnji njene infrastrukture.

Zanimanje za na{e programe je bilo res veliko. V Romuniji je trenutno na voljo angle{ka raz-li~ica programa PLATEIA, ki pa ima `e vgrajene nekatere poseb-ne zahteve, ki smo jih dobili od romunskih kolegov. Tako so posebej za njih razvite posebne funkcije za rekonstrukcije cest. Preplastitve cest predstavljajo v Romuniji velik zalogaj pri obno-vi obstoje~e infrastrukture, {ele kasneje pa se na~rtuje gradnja novih, sodobnih avtocest.Takoj po uspe{no zaklju~enem

Ogl

as v

ro

mun

ski r

eviji

CA

D R

EP

OR

T

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 6

Novosti pri AutodeskuPo tem, ko je bil spomladi izredno uspe{no lansiran AutoCAD Release 14 in je `e skoraj polovica uporabnikov nadgradila svoje

verzije AutoCAD-a Release 12 in 13, so v prodaji ̀ e novi produkti. Autodesk vedno bolje pokriva tako manj zahtevno CAD publiko s

programom AutoCAD LT 97, kot tudi podro~je strojni{tva z Mechanical Desktop-om in podro~je GIS sistemov s programi AutoCAD

MAP, Autodesk WORLD in MapGuide. KINETIX, ki je oddelek Autodeska za 3D vizualizacijo in multimedijo, s svojimi programi 3D

STUDIO MAX, VIZ in dodatki k tem programom uspe{no izpodriva velike ra~unalni{ke hi{e, kot so TDI in Silicon Graphics. Po~asi,

vendar s ~vrstimi koraki. Autodesk je trenutno peta najve~ja softverska hi{a na svetu. Uspe{na prodaja programa AutoCAD

Release 14 v poletnih mesecih je {e

utrdila `e tako ve~inski dele` podjetja

Autodesk na svetovnem CAD tr`i{~u.

za podro~je nizko-gradnje na osnovi programa AutoCAD v Evropi.

Partnerji so ob zaklju~ku sre~a-nja prejeli kovinske zidne table z napisom "Authorized CGS Software Distributor".

Po ve~ kot dveh letih vlaganj v makedonsko tr`i{~e se ka`ejo prvi dobri poslovni rezultati v najju`nej{i biv{i jugoslovanski

Nove instalacije programov v Makedoniji

{kim podjetjem program PLATEIA na trimese~no testira-nje, o~itno na{el pravi recept za prodor na nem{ki trg.

Z novim letom 1998 bo za~el veljati nov na~in obra~unavanja koli~inskih popustov za progra-me

Autodeskovi popusti odslej druga~e

AutoCAD Map

republiki. Na{ makedonski zastopnik GISMAK iz Skopja je v zadnjem letu poleg podjetja GRANIT s programom PLATEIA opremil tudi podjetji MAVROVO in PANONIJA, ki sta najmo~nej{i projektantski organizaciji v Makedoniji. Slovensko blago je v Makedoniji vedno u`ivalo dober ugled, kar zagotovo pomaga tudi na{im izdelkom pri uveljavljanju.

V Nem~iji letos najbolj{a prodaja

Kon~no lahko poro~amo, da je obseg prodaje na{e programske opreme v Nem~iji presegel prodajo v vseh drugih evropskih dr`avah. To je bilo vsled veliko-sti nem{kega trga in velikih vlaganj s strani CGS in distribu-terja Widemann Systeme sicer za pri~akovati, vendar je vseeno vladala dolo~ena negotovost, dokler niso {tevilke dejansko pokazale dober rezultat. Na{i kupci v Nem~iji so zaenkrat predvsem manj{a privatna pod-jetja z eno do tremi licencami PLATEIE, precej instalacij pa je tudi v posameznih mestnih upravah. Na{ distributer je s tem, ko je dal {tevilnim nem-

Autodesk. Ta bo na `alost, tako se zdi, najbolj prizadel mala podjetja in posameznike in bo

ugoden ali zadovoljiv za velike kupce. O~itno je, da si Autodesk zaradi svoje suverene vloge na CAD tr`i{~u marsikaj

lahko privo{~i, kljub temu, da tudi konkurenca ne po~iva. Za kaj torej gre?

Do sedaj je ob nakupu progra-mov AutoCAD, 3D STUDIO in drugih iz Autodeskove palete veljalo pravilo, da prvo licenco vedno pla~amo najdra`je, torej brez popusta, naslednje

Popusti do 31.12.1997[TEVILO LICENC POPUST

1 0%2 do 5 15%6 do10 20%11 in ve~ 25%

Popusti od 01.01.1998VREDNOST NAKUPA POPUST 0 - 14.990 DEM 0%15.000 - 24.990 DEM 10%25.000 - 54.990 DEM 15%55.000 DEM in ve~ 20%

Autodesk World

licence pa se obra~unajo z ustreznim popustom, ne glede na to, kdaj se druga in nadaljnje licence kupujejo. Na primer, ~e ste kupili svoj prvi AutoCAD {e lani, ste danes upravi~eni do 15% popusta ob nakupu druge licen-ce programa AutoCAD. Popusti se do konca leta 97 {e vedno obra~unavajo po obstoje~i lestvici:

Od za~etka leta 98 bodo popusti dolo~eni na osnovi velikosti posameznega posla. Popusti se bodo dajali le v primeru, ~e je vrednost hkratnega nakupa ve~ja od predpisane vsote. Lestvica popustov bo naslednja:

KRATKE NOVICE

7 DIMENSIO

Geodetski dan '97 v Portoro`uLeto{nji `e trideseti Geodetski dan je znova potekal v lepem okolju hotela Emona

Bernardin v Portoro`u, kjer smo postavili svoj kar velik razstavni prostor. Letos smo

dali poseben pouda-rek na Autodesk GIS programske re{itve, saj so geodeti med

najbolj pomembnimi ~leni v zagotovitvi kvalitetnih podatkov pri vzpostavljanju

geografskih informacijskih sistemov.

Poleg AutoCAD MAP 2.0, ki je nadgradnja programa AutoCAD, smo prvi~ v Sloveniji javno predstavljali programe Auto-desk WORLD in Autodesk MapGuide. Prvega kot

predstav-nika "resnega" GIS-a, drugega pa kot predstavnika novih mo`nosti uporabe GIS-a v povezavi z Internetom. Drugi dan geodetskega sre~anja smo v veliki dvorani

pripravili predavanje z naslovom "Autodesk GIS programske re{itve", kjer je g. Zelles, visoki predstavnik GIS oddelka pri firmi Autodesk iz prve roke postregel z najnovej{imi

informacijami v zvezi z GIS tehnologijami in firmo Autodesk.

O~itno je, da se ne bo ve~ spla-~alo kupovati posameznih, pa~ pa ~im ve~ paketov naenkrat. Srednja in velika podjetja bodo morda podpisala pogodbe, imenovane "Major Account Agreement". Popusti po teh pogodbah se gibljejo med 20% in 35%, vendar mora biti letni obseg poslov v vrednosti 100,000 DM. Obstajajo tudi tako imenovane "Global Account Agreement" pogodbe, ki pa jo lahko podpi{ete v primeru, ~e boste v enem letu investirali ve~ kot 750,000 DM! To pa je `e kar ~edna vsota, ki nima veliko skupnega s

slovensko gospo-darsko realnostjo. Spet bo pa~ tako, da bodo veliki postali {e ve~ji, medtem ko se bodo mala podjetja kr~evito borila za svoj prostor pod soncem.

Zatorej: vsem, ki nameravate v kratkem dopolniti svojo zbirko programske opreme Autodesk, svetujemo, da se za to odlo~ite {e pred koncem leto{njega leta in tako uveljavite trenutno vel-javni koli~inski popust. Prilo`nost zamujena ne vrne se nobena.

Andrej je za~el sodelovati s CGS-om `e pred tremi leti, ko se je javil na na{ poziv {tudentom FGG za sodelovanje. Svoje prve programerske izku{nje v Auto-Lispu si je nabiral na modulih Prometna oprema in Rutine, kasneje pa je prevzel skrbni{tvo nad modulom Pre~ni profili programa PLATEIA. V treh letih skupnega dela je nabral mnogo programerskih in in`enirskih izku{enj s podro~ja uporabe programov za projektiranje cest in nizkogradni{kih objektov in to delo nadaljuje danes v CGS-u. Andrej bo v prihodnosti nudil predvsem hitro in kvalitetno pomo~ uporabnikom na{ih programov v Sloveniji in tujini, hkrati pa {e naprej sodeloval v razvoju programa PLATEIA.

CGS je na 30. Geodetskem dnevu sodeloval tudi kot sponzor

najve~je nagrade na tomboli, ki jo je priredilo Primorsko

Geodetsko Dru{tvo, osebnega ra~unalnika CGS Pentium 200 z

monitorjem in vso potrebno pripadajo~o opremo za

delovanje ra~unalnika. Sre~ni dobitnik, ki pa ga `al nismo

uspeli identificirati, je bil nepri~akovanega darila zagotovo

Predstavljamo nove sodelavce

V za~etku leto{njega septembra smo se v CGS-u ponovno okre-pili. Na{ osmi zaposleni je Andrej Kogov{ek, diplomirani in`enir gradbeni{tva, ki je svojo diplomo na FGG Univerze v Ljubljani iz Konstrukcijske smeri zagovarjal meseca julija. Diplomska naloga je bila izde-lana v okviru razvoja programa MONCAD za projektiranje monta`nih konstrukcij in v sklopu sodelovanja med FGG in CGS-om.

@

RAZMI[LJANJA

DIMENSIO 8

Vsakdo potrebuje svoj e-mailMedtem ko se tega niti dobro ne zavedamo, se okoli nas nezadr`no plete neskon~na komunikacijska mre`a, imenovana

Svetovni splet (Internet). V osnovi je svetovni splet resda le nepregledna mno`ica ̀ i~nih, brez`i~nih in satelitskih telefonskih

povezav ter skup programov, ki splet krmilijo. Vendar vse to skupaj tvori hrbtenico sodobne informacijske dru`be.

Namen tega kratkega sestavka je na preprost in poljuden na~in razlo`iti, kako in zakaj lahko uporabljamo elektronsko po{to. S

pridom jo lahko uporabimo predvsem pri svojem pisarni{kem in in`enirskem delu,

lahko pa je prav zabavna tudi v

privatnem ̀ ivljenju.

M A T J A @ [ A J N

V CGS-u vedno in-tenzivneje upora-bljamo globalno elektronsko po{to. Uporaba se {iri s {tevilom na{ih strank, ki imajo svoj elektronski na-slov. Fax aparat se vedno redkeje upo-rablja, ve~inoma le za po{iljanje sporo-~il, ki so `e na

papirju. V zadnjih nekaj mesecih intenzivno upora-bljamo tudi lokalno elektronsko po{to, kar je zmanj{alo porabo papirja v pisarni. Elektronska po{ta se v CGS-u veliko uporablja za komunikacijo med razvijalci - progra-

izredno hitro. Ne glede na raz-daljo, ki jo mora premagati, je po{ta pri naslovniku `e v nekaj sekundah ali nekaj minutah po tem, ko smo jo odposlali.

Uporaba elektronske po{teElektronska po{ta ne more nadomestiti dolgih telefonskih pogovorov, pa~ pa je neprekos-ljiva, ko moramo nekomu posla-ti kratko sporo~ilo. Elektronska po{ta je idealna v primerih, ko `elimo nekomu posredovati na-tan~no informacijo. Na primer, naslov in telefonsko {tevilko, serijsko {tevilko AutoCAD-a, geslo za aktiviranje programske opreme, seznam datotek, popis materiala, specifikacijo cene.

Vse te podatke lahko iz elek-tronske po{te s preprostimi ukazi copy-paste prenesemo v drug program, na primer Word, Excel ali AutoCAD in se tako izognemo napakam pri pretipka-vanju.

Elektronska po{ta lahko deluje preko svetovnega spleta (globalna po{ta) ali znotraj lokalnih ra~unalni{kih mre` (lokalna po{ta), ki so vzpostav-ljene v posameznih podjetjih ali institucijah.

Globalna elektronska po{taV preteklosti, ko svetovni splet {e ni obstajal v taki obliki, kot ga poznamo danes, je bilo po{i-ljanje elektronske po{te mogo~e le preko za to posebej postavlje-nih velikih ra~unalnikov, kakr{en je na primer Compuserve v Ameriki ali kakr{ni so bili insta-lirani na univerzah, institutih in raziskovalnih ustanovah. Danes se elektronska po{ta po{ilja po svetu preko svetovnega spleta. Elektronska po{ta je del funk-cionalnosti, ki nam jo daje sve-tovni splet. Internet nam sicer omogo~a {e iskanje informacij po spletnih straneh in po{ilja-nje ve~jih koli~in podatkov. Elektronsko po{to v okviru sve-tovnega spleta uporabljamo za po{iljanje sporo~il in podatkov zunaj lokalnih mre` na poljubne razdalje in destinacije.

Lokalna elektronska po{taV lokalnih mre`ah, kakr{ne so `e postavljene v marsikaterem po-djetju, lahko uporabljamo lokal-no elektronsko po{to. Obi~ajno za to potrebujemo ra~unalnike z instaliranim Windows 95/NT operacijskim sistemom, poveza-ne med seboj s posebnim mre`-nim stre`nikom ali brez njega. Lokalna elektronska po{ta je odli~no nadomestilo za mno`i-co sporo~il na papirnatih listkih, ki si jih morda tudi vi pu{~ate na mizah ali vsepovsod.

Kako delujeNajprej morate imeti naslov. Svojega in tistega, kamor `elite poslati sporo~ilo. V interni mre`i je naslov obi~ajno ime ra~unalnika, kamor po{iljamo sporo~ila. V svetovnem spletu pa je naslov lahko na primer tone.jezni@cgs.si ali podob-no. Elektronska po{ta deluje

Elektronsko po{to lahko po{ilja-mo enemu ali ve~ naslovnikom. Lahko uporabimo funkcije "v vednost" (cc), ali "posredujem naprej" (forward), ~e sporo~ilo ni prispelo na pravi naslov. Spo-ro~ila sprejemamo takrat, ko po`enemo program za pregled sporo~il. Pred tem moramo obi-~ajno, ~e gre za zunanjo po{to, vzpostaviti povezavo z Interne-tom preko modema, v kolikor nimamo direktne najete telefon-ske linije. Dobro je to, da nas

merji CGS-ove pro-gramske opreme.Ko boste vzpostavi-li svoj e-mail naslov, nam lahko po{ljete svojo spo-ro~ilo na naslednje naslove:cgs@cgs.si~e gre za splo{no obvestilo, katerega

ne veste, kam sicer nasloviti,support@cgs.siopise te`av v zvezi z uporabo programov in na{e opreme po{ljite na ta naslov,ime.priimek@cgs.si~e `elite sporo~ilo poslati to~no dolo-

~eni osebi. Posebej {e opozarjamo, da je naslov support@cgs.sinov naslov, ki ga bomo zelo redno pregledovali in na vpra{anja in te`ave tudi vestno odgo-varjali. Veselimo se va{ega

CGS in elektronska po{ta

@ @ @ @

RAZMI[LJANJA

9 DIMENSIO

Kaj potrebujete za priklop

Za priklop na elektronsko po{to potrebujete:

telefonsko linijo, ki naj bo vsaj navadna digitalna.

ISDN je {e bolj{a. Potrebujete ra~unalnik z

instaliranim Windows 95 ali Windows NT operacijskim

sistemom. Potrebujete modem. Potrebujete {e

programe za komunikacijo. Ve~ino tega je `e zajeto v

Windows operacijskih sistemih. Za odprtje va{ega

elektronskega naslova morate izpolniti prijavo za priklju~ek na Internet, ki jo dobite pri ponudnikih, kot

je na primer Telekom Slovenije. Potem vam mi

lahko {e vse skupaj o`ivimo tako, da vse kable pravilno

pove`emo in uredimo nastavitve v ra~unalniku.

sporo~ilo vedno po~aka in da ga lahko pregledamo takrat, ko imamo ~as za to. Sporo~ila lahko pregledujemo in po{ilja-mo od koderkoli, kjer se lahko z ra~unalnikom preko modema priklju~imo na omre`je. Lahko je to tudi prenosni ra~unalnik in GSM telefon. Tako si lahko danes privo{~imo pregled in po{iljanje elektronske po{te kar iz avtomobila, pa ~etudi smo na daljni poti izven Slovenije.

Komunikacija CGS - uporabnikPri na{em delu in poslovanju s strankami je e-mail lahko izredno koristen pripomo~ek. Odli~no ga lahko uporabimo za po{iljanje sporo~il in obvestil. Uporabniku na{e programske opreme lahko po{ljemo popra-vek ali dopolnitev programa za-radi morebitne napake ali po-sebnih `elja. Tako nam je vsem lahko prihranjeno veliko poti. Uporabnik lahko po{lje primer risbe ali podatkov, s katerimi ima te`ave. V CGS-u lahko isti primer preverimo in ukrepamo. Pomanjkljivost je lahko odprav-ljena v nekaj minutah.

Dobre strani elektronske po{teElektronska po{ta potuje precej hitreje, kot so v~asih potovale ko~ije in kot se danes vozijo po{tarji na kolesih. Hitrost pre-nosa od kjerkoli in kamorkoli se meri v sekundah ali minutah. Po{to lahko pregledujete pov-sod, kjer se lahko priklju~ite z ra~unalnikom na omre`je. Torej ni nujno, da to opravite s svoje-ga delovnega mesta. Lahko to storite od doma. Ravno tako lahko po{ljete tudi vi sporo~ilo ali odgovor od koderkoli. Po{to prejmete in pregledate takrat, ko imate ~as. Po drugi strani jo lahko po{ljete, ko naslovnik ni na svojem delovnem mestu in jo bo prejel ob svojem prvem pregledu sporo~il. Elektronska po{ta lahko s seboj prena{a podatke. To so lahko besedila, risbe, poljubne datoteke. Obi-~ajno s po{to po{iljamo manj{e koli~ine podatkov. Za ve~je po-{iljke so na voljo drugi mehani-zmi, na primer FTP (File Transfer Protocol) stre`niki. Z elektron-sko po{to lahko prihranite kar

je v ra~unalniku in jo lahko od ~asa do ~asa arhiviramo in bri-{emo. Seveda si lahko po{to tudi iztiskate na tiskalnik in shranite pomembna sporo~ila v mapo.

Slabe strani elektronske po{teMed~love{ki odnosi. Torej, strinjam se, da elektronska po{ta ni zamenjava za sestanke ali telefonske pogovore. Elek-tronska po{ta je preprosto nov medij, ki dopolnjuje doslej znane oblike med~love{ke komunikacije. Elektronska po{ta se na~eloma lahko izgubi ali ne pride do naslovnika. Obstajajo sicer na~ini za preverjanje, vendar tudi ti delujejo bolj pogojno. Elektronska sporo~ila so obi~ajno oblikovno pusta. Lep dopisni papir in ovojnica sta seveda bolj ugledna.

Kaj potrebujemo za priklop

Za priklop na elektronsko po{to potrebujete: telefonsko linijo, ki naj bo vsaj navadna digitalna. ISDN je {e bolj{a. Potrebujete ra~unalnik z instaliranim

@ @ @ @ @ @ @ @

@

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov M A T J A @ [ A J N

Tokrat nadaljujemo z objavo ~lanka, katerega prvi del je bil predstavljen v

prej{nji, ~etrti {tevilki ~asopisa Dimensio. Kot ̀ e re~eno, upamo, da bo to pisanje

komu razjasnilo pogled na postavitev in vzdr`evanje ra~unalni{kega sistema za

projektiranje.

CADD manager ali sistemski manager

CADD sistem ne more skrbeti sam zase. Kakor vzdr`evalec `elezni{kih prog s poso-do olja skrbi, da so tra~nice vedno v redu podmazane, sistemski manager pazi, da CADD sistem te~e brez zastojev. On ali ona skrbi za celoten ra~unalni{ki sistem in nad-zira dejavnike, ki lahko kakorkoli vplivajo nanj. Namesto z vsebino in potekom pro-jekta se CADD manager ukvarja s program-sko in strojno opremo, ki sestavljata CADD sistem.

Odgovornosti sistemskega managerja so:

1. vzdr`evanje operativnosti sistema;2. nadzorovanje ob~asnega vzdr`evanja

sistema in po potrebi poziv servisa do-bavitelja sistema;

3. zasledovanje problemov, ki se pojavljajo na sistemu in obve{~anje o tem uporab-nikov in dobaviteljev sistema;

4. instaliranje in testiranje novih verzij in dopolnitev programske in strojne opre-me; opozarjanje dobaviteljev na slabo-sti in napake v programski in strojni opremi;

5. koordiniranje arhiviranja podatkov iz diskov na trak (ali CD-ROM) in nadzoro-vanje arhiva;

6. dokumentiranje programske opreme in datotek na sistemu; brisanje ali arhivi-ranje starih in neuporabljanih datotek;

7. spremljanje izdelave projektov in re{e-vanje nastajajo~ih operativnih zastojev; pomo~ uporabnikom z analizo izdelkov in izrabo resorjev;

8. izobra`evanje uporabnikov v zvezi s pravilno uporabo strojne opreme in uporabo posebnih procedur za poseb-na opravila;

9. dogovarjanje z vodji projektov o specialni programski opremi za izdelavo bodo~ih projektov;

10.kjer je potrebno, poskrbeti za novo dokumentacijo, povzetke, raz{iritve ali interpretacije obstoje~e pisne doku-mentacije;

11.nadzorovanje obra~una izrabe ra~unal-ni{kih kapacitet;

12.kjer je mogo~e, zasnovati in izdelati programsko opremo, ki bo povi{ala produktivnost;

13.izpopolnjevanje svojega znanja v zvezi z novimi tehni~nimi mo`nostmi in pri-dobivanje ljudi za investiranje v razvoj.

Naloge, s katerimi se soo~a CADD mana-ger, so druga~ne narave kot problemi projektantov. Za projektanta so to nevidni problemi, ki pa jih CADD manager re{uje vsakodnevno, npr.: kako in kdaj naj kopira-mo ali arhiviramo risbe in ostale datoteke? Bo projekt stal na na{em disku? Koliko spominskih kapacitet potrebujemo? Ali bo zadosti ra~unalnikovega pomnilnika za novo prihajajo~e aplikacije? Pojmi, kot so npr. 'hitro izvajanje operacij s plavajo~o vejico' ali 'dvojna natan~nost' za projektan-ta ne obstajajo, vendar imajo bistven vpliv na splo{no performanso CADD sistema.

Dnevni nadzor ra~unalni{kega sistema je v rokah CADD managerja. On ali ona planira spremembe v sistemu, skladno in v koordi-naciji z uporabniki sistema, p redstav l ja p ro jek tn i team pr i dobavitelju ra~unalni{ke opreme. Pomembna je dobra komunika-cija z uporabniki sistema. CADD manager mora lo~evati med sistemskimi in uporab-ni{kimi problemi. Uporabniki imajo nas-protujo~e si ideje o uporabi ra~unalni{ke tehnologije. Tistim, ki imajo nekonstruktiv-ne namene, je treba prepre~iti dostop do sistema.

Sistemski manager je v projektnem biroju nova vloga, zato ga obi~ajno zaposlimo kot novo osebo, ki prina{a s seboj dolo-~eno poznavanje CADD problematike. V biroju samem pa mora povezati izku{nje projektantov z mo`nostmi, ki jih daje CADD tehnologija.

Proizvodni manager je nova vloga za manj{e do srednje velike projektivne biroje, vendar poznana v ve~jih birojih z okoli 100 zaposlenimi. Proizvodni manager ima svoj polo`aj nekje med vodjo projektne skupine in CADD operaterjem. Za razliko od CADD managerja, on ali ona skrbi za standarde risanja, vsebino dokumentacije in napre-dovanje projekta.

Odgovornosti proizvodnega managerja v zvezi s CADD so:

1. razvijanje in vzdr`evanje standardov in napotkov za vsebino in organizacijo projektne dokumentacije;

2. razvijanje, uporaba in vpeljevanje

Proizvodni manager

nadaljevanje na naslednji strani

VABLJENI K SODELOVANJU

DIMENSIO 10

Integracija ra~unalni{ko podprtih procesov v življenskem ciklu ceste

Pri na~rtovanju, gradnji in vzdrževanju cest - v življenjskem ciklu cest torej - pri mnogih aktivnostih uporabljamo

ra~unalni{ke programe. Ti programi zahtevajo tiste specifi~ne podatke o cesti, ki po vsebini, strukturi in obliki ustrezajo

njihovi funkciji. Obi~ajno je treba za vsak program podatke posebej pripraviti - vnesti nove, ali preoblikovati ali dodatno

pojasniti obstoje~e. Obdelava podatkov je (v glavnem) neprimerno hitrej{a od njihove priprave,

kakovost obdelave pa je v veliki meri odvisna od kakovosti podatkov. ̂ e torej

želimo izbolj{ati ra~unalni{ko podporo med seboj povezanim procesom - in

procesi v življenjskem ciklu ceste to zagotovo so - se je smiselno lotiti naloge

na podro~ju priprave ustreznih podatkov.

V gradbeni{tvu osnovna težava ni v tehnologiji (imamo objekt-no tehnologijo, iz nje izhajajoča RAD - rapid aplication develop-ment - orodja, standarde za opis produktov, kot je npr. STEP, in {e kaj) temveč predvsem v pristopu - v organiziranju dela in programov, ki to organizacijo posnemajo in podpirajo. Večina programov skoraj izključno izha-ja iz načina dela, ki je bil znači-len za pred računalni{ko obdob-je inženirstva (čeprav so lepo zaviti v objektno usmerjene uporabni{ke vmesnike). Znotraj enega procesa je način dela sicer visoko interaktiven, toda medprocesno komunikacijo bi lahko primerjali z že zdavnaj preživelo paketno obdelavo, za katero je značilna linearna eno-

Tokrat uvr{~amo v Dimensio ~lanek na{ega dolgoletnega znanca in poslovnega

prijatelja, dr. Danijela Rebolja iz Univerze v Mariboru. Dr. Rebolj že vrsto leto raziskuje

podro~je gradbeni{ke informatike. Posebej tesno sodelovanje med Mariborsko Univerzo in CGS je

bilo vzpostavljeno na podro~ju cestogradnje. Dr. Rebolj namre~ s svojimi sodelavci razvija

ra~unalni{ke tehnike, s katerimi bi lahko u~in-koviteje povezali vse podatke in faze dela pri

projektiranju cest. ^lanek, ki ga v tokratni Dimensio prispeva dr. Rebolj, se navezuje na na{e razvojno

delo. Ideje, ki so prikazane v tem ~lanku, bodo v prihodnosti v veliki meri na{le svoje mesto v programu

PLATEIA.

DOC.DR. DANIJEL REBOLJUNIVERZA V MARIBORU,

TEHNI[KA FAKULTETA

Slika 3. VRML predstavitev modela cestnega telesa MCT

postopkov za kontrolo kvalitete dokumentacije;3. izdelovanje postopkov za instalacijo standardnih rutin, makrojev, podlog za digitalne table, prototipnih

risb, knjiž-nic simbolov in negrafičnih datotek;

4. prispevanje k maksimalni iskori{čenosti birojevih potencialov, posebej CADD sistema in članov

projektnih skupin;5. razgrinjanje poteka projekta, pred začetkom del in med njim, nudenje pomoči pri

časovnem planu izdelave projekta;

6. uvajanje standardov in njihovo vpeljevanje pred začetkom del na projektu;

usmerjanje revizije in dodatkov k standardom, specifično za posamezne

projekte;7. nadzorovanje in dajanje podpore operaterjem, da ti lahko izdelke

dokončajo pravočasno in skladno z razpoložljivimi sredstvi ter

standardi;8. koordiniranje in nadzorovanje časovnih planov projekta za dobro

izkori{čenost delovne sile in za uravnoteženost del med

izdelavo projekta;9. proučevanje problemov, ki se javljajo na projektu, vključno s

pripombami projektnega teama;10. pregledovanje vseh preglednih in končnih risanih

izdelkov in poročil;

11. povezovanje s sistemskim managerjem, odkrivanje in re{evanje problemov na CADD sistemu;

12. pogosto pregledovanje stanja projekta in ustrezno usklajevanje časovnih in finančnih

planov;13. preverjanje velikih odklonov v izdelavi

projekta in predvidevanje dodatnih del;14.odvračanje uspe{nih CADD operaterjev od

sistemskega dela;15.izobraževanje operaterjev z neprekinje-

nimi programi začetnih, nadaljevalnih

in izpopolnjevalnih seminarjev.

Naloga proizvodnega managerja je iz-delava inženirsko in arhitektonsko korektnih načrtov in ostalih izdelkov.

Standarde risanja (risalne ravnine, barve elementov, debeline izrisa, tipi črk, tipi črt, oprema načrta, simboli,

načini kotiranja, ...) je potrebno

sproti uvajati, dopolnjevati in dokumentirati. Proizvodni mana-ger mora biti tisti, ki razporeja delo m e d C A D D o p e r a t e r j e a l i obdelovalce.

Vodja projekta, ki vzdržuje stike s svoj imi kl ienti in s CADD sistemom, potrebuje precej-{njo pomoč in strokovno podporo. Tako

zanj kot tudi za operaterja je težko pričakovati popolno razumevanje

pro-jektnih tehničnih detajlov in

popolno obvladovanje CADD t e h n o l o g i j e . Z u v a j a n j e m računalni{ko podprtega nači-na

projektiranja postaja torej jasno, da je vloga proiz-vodnega managerja (vsaj v večjih projektivnih birojih)

nepogre{ljiva.

V manj{ih birojih, ki ne morejo zaposliti proizvodnega mana-gerja, lahko slednjega nado-mestimo s t.i. projektnim koordinatorjem, človekom iz

vrst izku{enih CADD operaterjev. Njegova vloga je tesno sode-lovanje s CADD managerjem in vodjem projekta. Ne samo, da aktivno sodeluje pri obdelavi projekta na delovni postaji, ampak tudi povezuje CADD operaterje in vodjem projekta, odgovornim pro-jektantom ali z arhitektom. Projektni koordinator mora predvideti trajanje izdelave dokumentacije, uskladiti izdelavo projekta in dnevno spremljati njegovo napredovanje.

CADD projektni koordinator

VABLJENI K SODELOVANJU

11 DIMENSIO

vit model ceste - podatkovne strukture torej, v katerih so med seboj povezani osnovni gradni-ki, kot so os ceste, elementi prečnih profilov in teren. Pro-gramov, ki bi vsebovali celovit model ceste, je precej manj in so praviloma zaprti. To pomeni, da svojega modela ne znajo posredovati drugim programom brez znatne izgube informacije, ki je značilna za pretvorbo v {iroko podprte standardne opi-se podatkovnih struktur - pred-vsem geometrijskih (npr. DXF).

Novi standardi na področju izmenjave informacij ponujajo veliko več možnosti za celovi-tej{e eksterne opise modelov gradbenih objektov - tudi cest.

je namenjen standardizaciji opisovanja produktnih modelov. Vendar je do učinkovite uporabe STEP-a dolga pot, ki smo jo v na{i raziskovalni skupini, Centru za gradbeno informatiko na mariborski Fakulteti za gradbe-ni{tvo, pričeli že pred skoraj petimi leti. @e nekaj let se namreč ukvarjamo z integracijo računalni{ko podprih procesov življenjskih ciklov gradbenih objektov - {e posebej cest in izdelali smo enostavnej{i odprt produktni model ceste, ki ga je veliko lažje implementirati. Mo-del cestnega telesa (MCT), kot smo ga poimenovali, pa nam služi kot izhodi{če za izbolj~anje izmenjave podatkov med obsto-ječimi programi, ki podpirajo različne faze v življenjskem ciklu ceste.

Integrirani model ceste MCT

Tudi za tlorisni prikaz osi ceste lahko rečemo, da je model ces-te. Vendar tak prikaz predstavlja le izsek iz celotne strukture. O integriranem modelu objekta pa lahko govorimo {ele tedaj, ko vključuje vse bistvene kompo-

njimi. Marsikateri CAD program za ceste vključuje vse potrebne komponente, vendar so poveza-ve med njimi skrite v programu samem in ne v modelu - ali pa jih v računalniku sploh ni in jih ustvari človek v svojem umu. Seveda lahko model ceste defi-niramo {ir{e ali ožje - odvisno od faze življenjskega cikla oz. aspekta, s katerega cesto opazu-jemo. V fazi priprave zemlji{ča je lahko bistvena komponenta modela poligon, ki predstavlja obod cestnega telesa, v fazi iz-gradnje je to tehnologija, veza-na na določeno aktivnost v ter-minskem planu gradnje, za vrednotenje investicije so po-membni ekonomski vplivi, za ugotavljanje vplivov na okolje pa

Model cestnega telesa (MCT) izhaja iz faze geometrijskega načrtovanja, saj je geometrija osnovna lastnost in funkcija ceste. Model je objektno zasno-van in odprt, kar nam omogo~a postopno dopolnjevanje z ele-menti, ki so potrebni v drugih fazah življenjskega cikla. Da bi omogo~ili najve~jo možno kom-patibilnost z raz{irjenimi ra~u-nalni{kimi programi, smo ohra-nili temeljno strukturo modela, ki izhaja iz konvencionalnega postopka na~rtovanja cest. Slika 1 {e najbolj nazorno prikazuje jedro modela cestnega telesa MCT, v katerega sta med drugim vklju~eni horizontalna in verti-kalna projekcija osi ter opis pre~nih profilov.

Zunanja reprezentacija MCT, ali kratko mCT (metadatoteka cestnega telesa), je namenjena predvsem izmenjavi podatkov med obstoje~imi programi, ki so vklju~eni v življenjski cikel ceste. Prvi korak v na{em pristopu je bila preprosta metadatoteka, za katero je mogo~e hitro in eno-stavno implementirati vmesnike za branje in/ali pisanje ustrez-nih podatkov v programske pa-kete vseh vrst, ki jih uprabljajo v mnogih razli~nih birojih in pod-jetjih, vklju~enih v življenjski cikel ceste. Ni naklju~je, da bo prvi program za projektiranje cest z vmesnikom MCT prav Plateia.

In kak{ne prednosti prina{a uporaba Modela cestnega tele-sa? Razen prena{anja podatkov o cesti med enakimi programi na razli~nih ra~unalnikih (ome-nili smo že pomen ohranjanja vseh informacij, predvsem po-vezav med posameznimi gradni-ki) je že ta trenutek na voljo tudi t.i. Okolje za podporo življenj-skega cikla ceste (ali kratko RO), ki vklju~uje ve~ funkcionalnih modulov (v obliki strežnikov), seveda pa nameravamo z vmes-niki MCT opremiti tudi druge obstoje~e programe za npr. kalkulacije, terminsko planira-nje itd. V okolju RO so trenutno na voljo naslednji funkcionalni strežniki, ki vsi uporabljajo del podatkovne strukture, definira-ne v MCT:

+ definicija koridorja (ob pod-pori ustreznih geografskih plasti poi{~emo optimalni geografski koridor za novo cesto),

+ spremljanje odkupa zemlji{~ (generiramo obod cestnega telesa s skrajnimi zunanjimi to~kami pre~nih profilov ter z njim prekrijemo parcele v ustrezni geografski temi - Slika 2),

Slika 1. Sinteza projekcij osi in prečnih profilov - osnovnih gradnikov modela ceste

+ izračun emisij {kodljivih snovi (uporabimo prostorsko pred-stavitev osi, ki jo generiramo iz projekcij v modelu, dodat-no pa moramo navezati ustrezne prometne podatke) in

+ hitra 3D vizualizacija (generi-ramo 3D geometrijski model ter s tem omogo~imo hitro vizualno presojo trase; 3D vizualizacijo smo implementi-rali tudi v obliki samostojnega programa, ki iz mCT izdela VRML (virtual reality markup language) datoteko, primerno za objavo na svetovnem sple-tu - Slika 3).

Zaključek

Pri uvajanju okolja RO smo lahko ugotovili, da je problem pri povezavi razli nih programov, ki podpirajo razli ne faze v življenjskem ciklu ceste, pred-vsem konceptualni in organiza-cijski in ne toliko tehnolo{ki. Enostavno povedano, zastoji in težave nastajajo pri konvencio-nalni pripravi vhodnih podatkov za posamezen ra~unalni{ki pro-gram. Veliko o~itkov smo doži-veli zaradi enostavnosti modela. Pri tem pa je zanimivo, da že iz tako enostavnega modela z lah-koto izpeljemo podatke za celo vrsto aplikacij, za katere je sicer potrebna dolgotrajna priprava (npr. 3D predstavitev, obodni poligon ceste, itd.). Menimo, da visoka u inkovitost enostavnega modela dokazuje pravilno usmeritev, ki ga nameravamo izbolj{ati, raz{iriti in zagotoviti zapis v standardni obliki STEP. Po drugi strani pa je tudi imple-mentacija enostavnega modela veliko lažja - upo{tevati je nam-re potrebno obstoje e ra~unal-ni{ke programe. Pri tem imamo že sedaj v praksi (med uporab-niki) velike težave in spra{uje-mo se ali ne bi bile te težave v primeru »kon nega«, visoko kompleksnega modela nepre-mostljive. Sledili bomo bese-dam, ki jih je zapisal G. Booch, eden utemeljiteljev objektno usmerjenega programiranja: »Dobre stvari nastajajo po asi.«

~~

~

~ ~

~

~

tehnologije, ki jim Internet v veliki meri veča pomen in upo-rabno vrednost, pa nam omogo-čajo interakcijo tudi med proce-si in udeleženci v življenjskem ciklu gradbenega objekta. ^e želimo sodobno informacijsko tehnologijo učinkovito uporabi-ti, je treba začeti pri prilagaja-nju organizacijskih konceptov, ne pa pri uporabi novih tehno-logij na stari način - kar je sicer pri uporabi računalnikov na področju gradbeni{tva dokaj običajno.

Za veliko večino znanih progra-mov, ki so v uporabi pri cesto-gradnji, so značilne slabo povezane ali sploh nepovezane podatkovne strukture, ki so podrejene predvsem postopku konvencionalnega načrtovanja cest. [e posebej to velja za nad-gradnje različnih univerzalnih CAD programov, ki vključujejo dodatne specializirane funkcije za načrtovanje cest in so usmer-jeni predvsem v izdelavo risb - načrtov.

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 12

Na trgu je novi program 3D STUDIO VIZ. Namenjen je

vsem, ki `elijo pripraviti visoko kvalitetne

predstavitve svojih izdelkov. Prihaja ~as, ko bodo 3D prikazi raznih izdelkov,

pohi{tva, zgradb in okolja sestavni del projektov. Celoten postopek projektiranja bo

potekal na elektronskih medijih. 3D STUDIO VIZ je skupaj z AutoCAD-om eden izmed

kamen~kov bodo~ega mozaika projektiranja.

3D Studio VIZ - Vizija va{ih izdelkov

Prvi vtisProgramska {koljka je podobna, skoraj enaka kot pri programu 3D STUDIO MAX. Vendar, ko si program natan~no ogledate, opazite pomembne razlike. 3D STUDIO VIZ ima dodanih kar nekaj izredno uporabnih orodij, namenjenih predvsem arhitek-tom. Ta orodja poenostavijo in pospe{ijo delo.

Filozofija programa -zdru`ljivostProgram je pravzaprav ustvarjen kot ~len v verigi projektantskih programov. Povsem zdru`ljiv je z AutoCAD-om, saj uva`a in izva`a DWG datoteke. Osnovne datoteke 3D STUDIO VIZ so datoteke MAX, kar zagotavlja tudi zdru`ljivost s programom 3D STUDIO MAX. Da sta VIZ in MAX sorodna izdelka, se vidi tudi po tem, da oba podpirata ista dodatna orodja (plug-ins). ^e `e imate program 3D STUDIO MAX, si lahko kupite vsa VIZ orodja za 95.00 $. Veliko dodatkov za 3D STUDIO VIZ pa lahko brezpla~no dobite na naslovu http://www.ktx.com.

Delo s programomOglejmo si torej, kaj program nudi. Programsko celoto lahko razdelimo na ve~ delov.

GeometrijaV prvem delu lahko izdelate geometrijo. Ta del seveda v veli-ki meri odpade, ~e ste model izdelali v AutoCAD-u. Poleg geometrije izdelate {e lu~i in kamere. Pri risanju in poprav-ljanju so vam v veliko pomo~ iskala (object snap ali osnap). Dodatni programi vam pomaga-jo izrisati {est vrst oken in tri vrste vrat. Poleg

tega lahko ka-darkoli izdelate prerez scene.

MaterialiZa izdelavo in prirejanje materi-alov imate na voljo dve orodji: klasi~ni urejevalnik materialov in novo orodje "drag". Pri orodju "drag" (vle~enje) izberete mapo s teksturami in nato `eljeno teksturo potegnete na objekt v sceni. Popravljate jih s klasi~ni-mi orodji in z novim orodjem Map scaler, ki spreminja merilo teksture.

[tudije oson~enjaGre za eno izmed najbolj{ih novih orodij, ki bo pri{lo prav predvsem arhitektom, tako za {tudije notranjega kot zunanje-ga oson~enja zgradb. Nastavite geografsko lokacijo in vstavite kompas z lu~jo. Kompas lahko poljubno rotirate, glede na va{e strani neba. Lu~ preprosto ani-mirate s tem, da spreminjate datum in ~as.

Vstavitev modela v fotografijo^e ste naredili fotografijo bodoče lokacije va{e zgradbe, imate zdaj na voljo zanimiv dodatek, s katerim izdelate kamero natančno na lokaciji in z lastnostmi fotoaparata, s katerim ste slika-li. Podati morate najmanj pet parov to~k. Eno od para na modelu in drugo na fotografiji. To vam omogo~a res dobro kombiniranje slik z modeli.

AnimacijeKot zadnja in najbolj realna stopnja prikaza izdelka ali zgradbe je animacija. Animirate lahko geometrijo, kamere in lu~i ter materiale. Objekte lahko animirate prosto ali po poti. V slednjem primeru izbirajte lu~i in kamere brez tar~e. Kon~ni izdelek so lahko animacije formatov AVI, FLC, FLI in VRML (dodatek dobite brezpla~no na Internetu).

Podpora uporabnikomLiteratura ni obse`na, vendar

T O M A @ K R I @ N A R

3D Studio VIZPOTREBNA STROJNA OPREMA

+Pentium+minimalno 32MB RAM-a+optimalno 64-128MB RAM-a+prosti disk: vsaj 3x toliko, kot imate RAM-a

To je nova verzija popularnega pro-grama AutoCAD LT, ki je pravzaprav AutoCAD "v ma-lem". Verzija 97 je zdru`ljiva z verzijo 14 programa Auto-CAD in deluje hitre-je od svojega pred-hodnika LT 95. Podobno, kot je to `e v R14, so izbolj-{ane funkcije za pregledovanje (zoom, pan),

lovlje-nje to~k (snap), vgrajen je pregled-nej{i dialog za upravljanje z risal-nimi ravninami in tipi ~rt, vgrajen je novi tip poligonske ~rte "Lightweight Polyline", nove {ra-fure, zapolnjevanje / barvanje zaklju~e-nih likov in {e bi lahko na{tevali. AutoCAD LT ima vgrajene funkcije za delo na Interne-tu in ustreza stan-

dardu Windows in Office 97. Za precej ni`jo ceno od R14 je AutoCAD LT 97 sodobno risarsko orodje, ki pa `al nima dovolj mo`-nosti za izdelavo

nadgradenj - apli-kacij za posamezne tehni~ne in in`enir-ske panoge. Pripo-ro~amo ga vsem, ki `elijo imeti poleg glavnega delovne-ga mesta,

Na kratko: AutoCAD LT

je kvalitetna in polna zanimivih primerov. V paketu dobite dve knji`ici: instalacijski priro~nik in oblikovalski vodi~, v katerem

so primeri z vajami. Za dodatno podporo si oglejte Kinetix-ovo stran na Internetu, kjer imate predstavljene

PREDSTAVLJAMO

13 DIMENSIO

Autodesk WorldPOTREBNA OPREMA

+Windows 95 ali NT 4.0+486 DX ali Pentium+VGA+16 MB RAM+35 MB prostora na disku+20 MB virtualnega pomnilnika

Leta 1993 se je Autodesk odlo-~il, da aktivneje vstopi tudi v podro~je GIS-ov. Po raziskavi svetovnega tr`i{~a je v Ju`no-Afri{ki Republiki na{el produkt, imenovan Regis. Leta 94 je Autodesk kupil Regis in razvijal-sko ekipo dopolnil s svojimi strokovnjaki. Od starega progra-ma so zadr`ali le najbolj{e ide-je, vanj vgradili nekaj svojih in pospe{eno nadaljevali z razvo-jem. Razviti program je neodvi-sen od na~ina zapisa podatkov, je hiter in nosi oznako »Zdru`-ljiv z Microsoft Office 97«.Autodesk World je samostojen program, ki te~e v okolju Windows 95 in NT 4.0. Zaradi vgrajenih sodobnih tehnologij je hiter in lahko obdeluje velike koli~ine podatkov. Autodesk World podpira razli~ne koordi-natne sisteme in jih zdru`uje med seboj.

Organizacija podatkovWorld podpira dve prostorski bazi: AutoCAD DWG in geograf-ske baze. DWG-ji so spominsko naravnani in so lahko do 128 MB veliki. Vsebujejo entitete, organizirane po risalnih ravni-nah.Geografske baze so diskovno orientirane. Najve~ja velikost je 2GB. Geobaze vsebujejo podatke, zdru`ene v razrede.Povezujemo lahko atributne podatke, shranjene v zunanjih bazah in prostorske objekte iz DWG datotek ali geobaz. Pri tem lahko uporabljamo relacije ena na ena, ena na mnogo, mnogo na enega in mnogo na mnogo.

Podpora sorodnih produktovWorld odpira, bere in zapisuje datoteke konkuren~nih produk-tov v njihovem osnovnem zapi-su, brez pretvorb (direktno!).Uporabljati zna naslednje tipe podatkov: AutoCAD (DWG), Autodesk World Geobase in Mi-crosoft Access, ESRI ARC/INFO Coverages, Atlas GIS BNA, Arc VIEW SHP, MicroStation DGN, MapInfo MIF/MID. Podprte podatkovne baze so: Oracle, SyBase, Misrosoft SQL server, ODBC/DAO, dBase, Mic-rosoft FoxPro, Borland Paradox.Rastrski formati: JPEG, TIFF, EPS in ostali.

Delo s FiltriAutodesk World ponuja mo`no-sti popravljanja, manipuliranja, iskanj (query) in izdelavo poro-~il (reports) na prostorskih in atributnih podatkih. Rezultat raziskav so t.i. ozna~eni objekti. S tem se zelo elegantno znebi-mo tradicionalnega problema klasi~nih GIS sistemov obvezne-ga polaganja poligonskih rezul-tatov poizvedb druge na drugo, da bi prikazali rezultate poiz-

povezave, vzorci in trendi. Te podatke bi te`ko na{li ro~no, tako, da bi pregledovali izpis podatkov v tabeli.Izdelava pogojev tematske karte se izdela zelo enostavno s po-mo~jo ~arovnika (thematic map wizard). Pogoji iskanja se shra-nijo v t.i. thematic query, tako da jih z lahkoto uporabimo {e kdaj. Autodesk World uporablja t.i. query za izdelave tematske karte, kot novo sliko, ki jo lahko

Predstavljajte si naslednje: po mu~nem boju z birokracijo pridobite GIS podatke `eljenih podro~ij. Maribor~ani vam

po{ljejo datoteke zapisane v MapInfu, Ljubljan~ani Arc/Info podatke, Primorci AutoCAD podatke, Gorenjci v

MicroStation formatu, Dolenjci pa digitalni orto foto. Za slovensko raznolikost

najdete primerno besedo in premi{ljujete, kako naj prika`ete, obdelujete in vr{ite

poizvedbe po vseh teh razli~nih podatkih. Re{itev je novost na na{em trgu in se

Autodesk WorldI G O R D I M N I K

shranjujemo, prikazujemo in popravljamo, kot katerokoli drugo sliko.

IzpisiZ Autodesk Worldom je mogo~e generirati izpise tako atributnih, kot tudi prostorskih podatkov. Izpisi se shranjujejo v projekte. Oblika izpisa se dolo~i s pomo-~jo programa Seagate Cristal Reports. Na voljo sta dva ~arov-nika (wizard) za dolo~anje izpisov. Prvi ~arovnik je osnovni, drugi je poligonski. ^arovnika vodita uporabnika skozi ve~ vpra{alnikov, s katerimi dolo~i-mo, katere podatke bi `eleli imeti izpisane in naredi novo bazo iz tistih podatkov, katere `elimo imeti izpisane. Ko je nova baza narejena, se uporabi Cristal Report za definiranje

oblike izpisov in dodajanje raz-nih diagramov ali grafike. Izpisi se lahko definirajo tudi na pros-torskih podatkih iz t.i. ozna~e-nih elementov (glej delo s filtri).

DiagramiDiagrame dodajamo prostor-skim podatkom na dva na~ina:+ lokacijsko dolo~eni diagram, ki ponazarja povezavo med razli~nimi

+ atributi in geograf-skimi podro~ji in+ povezani Microsoft Excel dia-grami, ki prikazujejo podatke iz preglednice. Diagrami se avtomatsko popravijo v pri-meru, da so bili podatki po-pravljeni v Excel preglednici.

QueriesAutodesk World omogo~a pregledovanje informacij na ve~ na~inov.+ s pokazovanjem z mi{ko: zado{~a enostaven klik na

vedb. Katere objekte ozna~imo, dolo~imo s filtri izbire. Objekte lahko ozna~ujemo tudi ro~no z mi{ko. Izbrani objekti se ozna~i-jo v poljubni barvi. Filtre lahko kombiniramo tudi med seboj in tako tvorimo kompleksne pogo-je poizvedbe.Grafi~ni pogoji filtra vplivajo na entitete in dolo~ajo povr{ino, dol`ino ali stil. Prostorske defi-nicije dolo~ajo relacije med objekti, kot so npr. zunanjost ali notranjost. Atributni pogoji uporabljajo SQL, da prika`ejo podatke iz baz.

Autodesk World

Tematske karteTematske karte so grafi~na pred-stavitev atributov, ki se nana{a-jo na specifi~no obmo~je. Tematska karta je tudi orodje za analiziranje, ki pomaga prikazati `eljene podatke tako, da so vid-ne

NIZKOGRADNJE

DIMENSIO 14

M A T J A @ [ A J N

Canalis 4.0Za~etki razvoja programa CANA-LIS segajo {e v pozna osemde-seta leta, ko smo na osnovi takratnega programa AutoCAD Release 10 razvili preproste funkcije za izris vzdolžnih profi-lov kanalizacije. Kasneje je CANALIS vedno ostajal v senci programa PLATEIA, ki pa je v resnici utiral pot programu CA-NALIS na trge doma in v tujini.

Leta 1993 smo skupaj s podjet-jem Studio Ars d.o.o. iz Reke pri~eli z razvojem modula Situa-cija programa CANALIS, ki na osnovi topografije kanalizacij-skega omrežja izra~unava preto-ke in hidravliko. V CGS pa smo {e naprej razvijali modul Vzdolž-ni profili, ki re{uje vi{inski potek nivelete kanalizacijske cevi in izra~unava izkope. Program CANALIS je imel tako iz meseca v mesec ve~ uporabnikov. Ko smo CANALIS, preveden v nem-{~ino, pred dvema letoma pred-stavili potencialnim kupcem v Avstriji in Nem~iji, je bilo takoj jasno, da obstaja zanj veliko zanimanje in da prakti~no ni opaziti drugih programov v okolju AutoCAD, ki bi na{emu lahko resno konkurirali.

Vsi ti razlogi in odli~no sodelo-vanje s Studiem Ars so nas v zadnjem letu vodili k cilju, izdelati ~im bolj{i program za projektiranje kanalizacijskih sistemov. Danes je CANALIS 4.0 sodoben program, ki deluje na operacijskem sistemu

Po več kot enem letu razvoja nove verzije programa CANALIS smo zadovoljni, da lahko

predstavimo CANALIS 4.0, program za projektiranje kanalizacijskih sistemov. CANALIS 4.0 po svoji interaktivnosti, uporabnosti in sodobnosti zagotovo sodi v sam vrh tovrstne evropske

Windows NT v okolju AutoCAD Release 14, v katerega so vgrajene mnoge izku{nje projektantov, s katerimi smo vsa ta leta sodelo-vali. Kon~no je v programu uporabljena tudi najsodobnej{a objektna tehnologija in nove metode, s katerimi smo dosegli odli~no

VNOS TOPOGRAFIJE KANALIZACIJSKEGA OMRE@JA

IZRA^UN PRETOKOV

HIDRAVLI^NI IZRA^UN

IZRIS VZDOL@NEGA PROFILA

IZRA^UN IZKOPOV

bojno izmenjujeta potrebne podatke za izra~un kanaliza-cijskega omrežja, vendar lahko delu-jeta tudi samostojno. V program so vgrajeni sodobni postopki in metode, s katerimi lahko izra~unavamo manj{e, srednje in velike kanalizacijske siste-me.

Kanalizacijski sis-tem lahko vnesemo v program s pomo~jo geodetskega posnetka ali skenirane podloge. Ka-nalizacijski sistem lahko med delom dopolnjujemo in popravljamo. Po dolo~itvi prispevnih povr{in izra~unavamo padavinske in

CANALIS 4.0 je ra~u-nalni{ki programski paket za projektira-nje meteornih, fe-kalnih in me~anih kanalizacijskih siste-mov na urbanih in drugih zunanjih po-vr{inah. Je nadgrad-nja programa Auto-CAD Release 13 ali 14, najbolj raz{irje-nega programa za tehni~no risanje in projektiranje na svetu in deluje na operacijskih siste-mih Windows 95/NT.

CANALIS 4.0 sestav-ljata dva modula: Situacija s hidravli~-nim izra~unom in Vzdolžni profili z izra~unom izkopov. Modula si medse-

odpadne pretoke ter lahko podajamo to~kovne pritoke v sistem. Pri padavin-skih pretokih lahko upo{tevamo ~asov-ne zakasnitve. Vgrajen je hidravli~ni izra~un cevi kanalizacijskega sistema. Za poljubno vejo sistema lahko zapi{emo datoteke za izdelavo vzdolžnega profila kanalizacije. V vzdolžnih profilih re{ujemo vi{inski potek nive-lete cevi. Cevi izbiramo iz obsežnega kataloga. Po dolo~itvi vseh lastnosti cevi in kanala za vgradnjo cevi lahko izvr{imo natančen izračun

izkopov. Med delom s programom CANALIS lahko uporabljamo vse AutoCAD ukaze, s katerimi lahko do-datno opremimo in obdelujemo načrte.

interakcijo med uporab-nikom in programom.

Kratek opis novosti

SituacijaInterna podatkovna struktura v modulu Situacija je posodoblje-na, tako da se vsi podatki o kanalizacijskem sistemu shra-njujejo v risbo DWG. Torej ni ve~ potrebno zapisovati tekstov-nih datotek, preden zaklju~imo z delom. Poenostavljen je na~in ozna~evanja in podajanja pri-spevnih povr{in. Hidravli~ni izra~un upo{teva razli~ne tipe cevi, ki so vgrajene v katalog cevi. Izbolj{ana je povezava z modulom Vzdolžni profili. Mnogo ukazov je bilo dopolnje-nih v smislu lažje uporabe in hitrej{ega izvajanja.

Vzdolžni profiliTa modul je napisan prakti~no na novo, tako da le malo ukazov ostaja enakih ali podobnih prej-{nji verziji programa CANALIS. Vgrajen je novi na~in dolo~anja tabel vzdolžnega profila, ki jih lahko poljubno spreminjamo in dopolnjujemo tekom obdelave na~rta. Vi{inski potek kanaliza-cije se dolo~i s podajanjem nivelete, nato pa se iz kataloga izbere ustrezne cevi in se jih "polaga" na niveleto. Sledi izris

NIZKOGRADNJE

15 DIMENSIO

M A T J A @ [ A J N

Na kratko: Plateia,

RxVector, Rutine, Electra,

Plin

PLATEIA Razvoj nove verzije programa PLATEIA je v polnem zamahu. Potem, ko smo marca leta 1996 prvi~ predstavili program PLATEIA 4.0, smo eno leto delali na izpopolnitvi osnovnih sistemskih funkcij ter hkrati nabirali izku{nje uporabnikov programa PLATEIA 4.0. V marcu 1997 je bila dolo~ena aplikativna specifikacija nove verzije programa PLATEIA, ki bo nosila oznako 5.0. PLATEIA 5.0 naj bi bila prvi~ pred-stavljena spomladi 1998, do takrat pa nas ~aka {e precej dela. V veliko vzpodbudo so nam ugodne ocene uporabe trenutne verzije programa PLATEIA, s katero so uporabniki ve~inoma zelo zadovoljni. Vendar smo prepri~ani, da znamo narediti program PLATEIA {e bolj{i. Ob{irno bomo o programu PLATEIA 5.0 pisali v naslednji {tevilki ~asopisa Dimensio.

RX VECTOR Na{ program za obdelavo skeniranih inženirskih na~rtov in podlog je v zadnjih mesecih doživel velike notranje spremembe. AutoCAD Release 14 je prinesel s seboj nove možnosti prikaza ras-terskih podatkov, vendar brez mnogih funkcij, ki jih že dolgo vsebuje program RX VECTOR. Precej dela smo vložili v vzpostavitev nove podatkovne povezave med programoma AutoCAD in RX VECTOR, kar pa nam je v oktobru 97 kon~no tudi uspelo. RX VECTOR je sedaj na voljo za AutoCAD R12, R13 in R14. RX VECTOR, ki nosi sedaj oznako verzije 3.0, vsebuje tudi nekatere aplikativne dopolnitve, predvsem iz pod-ro~ja umerjanje kalibracije na~rtov, katerih bodo najbolj veseli geodeti, ki zahtevajo veliko natan~nost ra~unalni{kega umerjanja skeniranih na~rtov. V prihodnosti nameravamo program RX VECTOR vklju~iti v program PLATEIA kot njen sestavni del, saj opažamo, da velika ve~ina uporabnikov programa PLATEIA potrebuje pri svojem delu tudi funkcionalnost, ki jo ponuja RX VECTOR.

RUTINE Program RUTINE bo naslednjo svojo renesanso doživel ob izidu nove verzije programa PLATEIA. Takrat bo, kakor na~rtujemo, program RUTINE postal osnovni sestavni del programa PLATEIA, vendar ga bo {e vedno mogo~e kupiti posebej. Z vklju~itvijo modula RUTINE v program PLATEIA želimo poenotiti nekatere funkcije, ki so bile do sedaj vgrajene na razli~nih mestih v razli~nih programskih modulih programa PLATEIA.

ELECTRA Program ELECTRA za projektiranje vzdolžnih profilov elektro-daljnovodov je v zadnjem letu pridobil precej novih uporabnikov v Sloveniji in na Hrva{kem, najve~ znotraj Elektrogospodarstva Slove-nije. Njihove izku{nje in želje bodo imele velik vpliv na dopolnitve programa ELECTRA, ki jih bomo pri~eli vgrajevati takoj, ko bo razvoj programa PLATEIA kolikor toliko zaklju~en.

PLIN Program za projektiranje vzdolžnih profilov plinovodov bi zagotovo lahko na{el ve~ uporabnikov, ~e bi se le informacija o obstoju tega programa bolj raz{irila med projektante, ki se ukvarjajo s to proble-matiko. Program PLIN je bil v zadnjem ~asu dopolnjen, tako da sedaj deluje tudi v okolju programa AutoCAD Release 14.

Stalni razvoj programske opreme v CGS je porok za

uspe{no delo tudi v bodoče. V nekaj besedah

bi želeli osvetliti stanje razvoja na{ih programov,

o katerih v tej {tevilki Dimensia ne pi{emo

obsežneje.

Prikaz rastrov v AutoCAD R14 in AcadMAP

Nova verzija AutoCAD R14 je tu in prikaz rastrov prav tako. Au-todesk je leta 1990 zael izdelo-vati produkt imenovan

Autodesk je z najavo Windows različice AutoCAD R13

začel najavljati prikaz rastrov v okolju AutoCAD. Kljub

razviti tehnologiji pa se je zaradi trži{ča odločil

počakati z noviteto {e

nekaj časa.

IMAGE ENGINE, takrat {e za potrebe 3D Studija. Tehnologija je na-predna in s prihodom nove ver-zije AutoCAD-a so jo ponudili tudi uporabnikom programa AutoCAD R14 in AutoCAD MAP 2.0.Rastri so v AutoCAD R14 enti-tete. Imajo enake lastnosti, kot linija, krog, polilinija. Ležijo na risalni ravnini, privzemajo po njih lastnosti (barvo, vidnost...). V risbo se rastri povle~ejo na enak na~in, kakor blok (block) ali zunanja referenca (xref) z ukazom Insert->Insert Raster Image. Definirati je potrebno osnovno to~ko in pa velikost rastra (velikost pike). V DWG datoteki je shranjena samo refe-renca in ime rasterske datoteke, ne pa tudi raster sam! Podprti so naslednji

formati: BMP, CALS1, FLIC, GEOSPOT, GIF, IG4, IGS, JFIF, PCX, PICT, PNG, TGA in TIFF.

Delo z rastrom je enostavno. Lahko ga kopiramo, premikamo, rotiramo, zrcalimo, linearno {e pove~ujemo/pomanj{ujemo in režemo. Dodatne lastnosti pa so: transparentnost za ^/B rastre, uokvirjanje rastrov, kontrastnost in svetlost. Raster lahko, kot vsako entiteto, izrisu-jemo na izhodno napravo. Gonilniki morajo biti verzije ADI 4.3.Pomankljivost prikaza rastrov je v tem, da so za prikaz po~asni, pove~ujejo se samo linearno v smereh X in Y koordinat enako in niso geolocirani v primeru obstoja datoteke za geolokacijo.

Produkti, kot so RX Vector, CAD Overlay, Hitachi {e živijo in vedno bolj živijo. Tovrstni do-datki ponujajo funkcionalnost, ki je AutoCAD R14 nima. S tem omogo~ajo {e bolj enostavno uporabo rastrov, tako da rastri

I G O R D I M N I K

VISOKOGRADNJE

DIMENSIO 16

Novost, ki prihaja iz iste hi{e kot program AcadBAU nem{ke-ga podjetja Computertehnik Buchholz, se imenuje AcadBAU 2D. Oba programa (AcadBAU 2D in AcadBAU 3D) sta med seboj popolnoma združljiva, tako da lahko risbe brez problema med-sebojno izmenjujemo. AcadBAU 2D predstavlja cenovno ugodno re{itev za biroje, ki že imajo obi-ajen AcadBAU. Projekt izdelan

v programu AcadBAU 2D, lahko kadarkoli prenesemo v AcadBAU 3D, kjer se dvodimen-zionalna risba avtomati no pre-tvori v tridimenzionalni model.

Risbe tako sprva obdelujemo s programom AcadBAU 2D, ki vsebuje enake ukaze in princip dela kot njegov ve ji brat. Ker delamo samo v dveh dimenzi-jah, je velikost risbe majhna, delo pa poteka bistveno hitreje. Kljub temu pa že pri risanju tlorisa podajamo vi{inske para-metre objektov, ki jih izdeluje-mo. AcadBAU si le-te zapi{e v bazo podatkov. Ko je projekt tlorisno dodelan, ga odpremo v AcadBAU-u 3D le {e za izdelavo prerezov in fasad ter popisov. Ker je pretvorba iz 2D risbe v 3D model avtomati na, je delo zelo hitro opravljeno, enaki ukazi in princip dela pa uporabniku zagotavljajo obvladovanje obeh programov.

In kaj vse zmore AcadBAU 2D?

Enostaven izris in popravlja-nje vseh vrst zidov od eno-slojnih do ve slojnih. Tipi zidov so definirani v knjižnici, ki jo lahko poljubno dopol-njujemo.

Odprtine vstavljamo v poljuben del stene. Lahko so izrisane shematsko ali pa detajlirane do merila 1:50. Kadarkoli lahko

~

~

~

~

+

~

+

AcadBAU 2DV E S N A D O L E N C

+

+

~~

~

+

+

~

+

~+

+ ~~

+

~

~

~

odprtine tudi popravljamo. ^e popravimo eno odprtino, se kopije te odprtine popravijo avtomat-sko.

Stopnice imajo lahko razli ne oblike, od enostavnih do takih, ki te ejo po poljubni krivulji. Dolo iti moramo le obliko stopnic, AcadBAU pa nam pomaga in svetuje pri nastavitvi vseh ostalih para-metrov.

Kotiranje poteka popolnoma avtomatsko, na voljo pa imamo obilo nastavitev, kako naj kote izgledajo.

[rafure se izdelajo avtoma-ti no, glede na tip zidu, ki je definiran v knjižnici.

Simbole vstavljamo iz bogate knjižnice simbolov. ^e želimo knjižnico dopolniti z lastnimi izdelki, nam pri tem pomaga Upravljalec simbolov, ki ve ino dela opravi sam.

Popis prostorov se izdeluje med samim risanjem in se ob popravljanju sten avtomati-čno obnavlja.

AcadBAU 2D izkori{ a velike prednosti risanja s pomo jo predkonstrukcije. Predkon-strukcija oz. AutoCAD-ov Polyline je lahko osnova za poljubne poteke zidov, stebrov, stopnic ...

AcadBAU 2D je preveden v sloven{ ino in tako bliže na{im uporabnikom.

Potrebna strojna oprema

Strojne zahteve, vsaj po dinami-nem pomnilniku (RAM), so

zaradi manj{e velikosti risb nižje kot pri AcadBAU-u 3D. Na eloma pa mora biti strojna oprema vsaj tako zmogljiva, da

VISOKOGRADNJE

17 DIMENSIO

AcadBAU 6/97

Nova verzija je namenjena AutoCAD-u verziji 14, vsebuje pa tudi novosti, s katerimi bo projekti-ranje 2D na rtov in 3D modelov {e enostavnej{e in prijetnej{e.

HitrostAcadBAU je popolnoma prilago-jen novi verziji AutoCAD-a in s tem se je mo no skraj{al as nalaganja in shranjevanja ve jih projektov. Veliko hitrej{e je tudi delo v papirnem prostoru, kjer delujejo sedaj ukazi za pregled risbe transparentno. Tudi odziv-ni asi AcadBAU ukazov so se mo no skraj{ali.

Upravljanje simbolovIzrisati simbol in ga popolnoma enostavno prenesti v grafi no knjižnico je zna ilnost novega upravljavca simbolov. Uporaba simbolov in opisnih blokov je tako poenotena v vseh pogovor-nih oknih in nam omogo a eno-stavno izbiranje, predogled in vstavljanje simbolov. Simbole lahko tudi poljubno prerazpore-jamo in vstavljamo knjižnice drugih proizvajalcev. 10 najpo-gosteje rabljenih simbolov si organiziramo v skupino TOP 10, kjer so nam v vsakem trenutku na voljo za hitro vstavitev.

Izdelava detajlovAcadBAU nam omogo a izbrati del risbe in ga kopirati kot de-tajl, ki je popolnoma neodvisen od modela. Detajl lahko v papir-nem prostoru vstavljamo v poljubnem

~

Novosti v novi verziji

~ ~~

~~

~~

~

~

V E S N A D O L E N C

merilu (npr. detajl okna v merilu 1:5) in ga po želji {e naprej obdelamo.

Izbolj{ava popisa prostorovV novi verziji zna AcadBAU izra unavati povr{ine in vna{ati opisne bloke v risbo med samim risanjem. ^e spreminja-mo tloris s premikanjem sten, se vrednosti v opisnih blokih avtomati no popravljajo.

Opravilna vrsticaNova opravilna vrstica, ki se

~

~

ves as nahaja v ospredju, omogo a direkten dostop do nastavitve etaž. Preko nje lahko menjamo aktivno etažo, nastavljamo vid-nost objektov aktivne etaže ali pa nastavljamo aktivno kompo-nento.

Enostavnej{a instalacijaInstalacija je isto na novo za-snovana in je popolnoma avto-mati na. Instalacijski

~~

~

~

AcadBAU je v Sloveniji že dobro poznan produkt nadgradnje AutoCAD-a za arhitekturo. V treh letih in pol, odkar smo ga prevedli in prilagodili slovenskemu trgu, si je pridobil veliko uspe{nih uporabnikov. In ker AcadBAU nikoli ne počiva, smo tudi leto{njo jesen

dobili novo verzijo AcadBAU 6/97.

program izvede vse potrebne nastavitve brez posredovanja uporabnika.

Poleg novosti v samem progra-mu AcadBAU pa uporabnik veli-ko pridobi tudi z novostmi nove verzije AutoCAD-a. Na arhitek-turnem podro ju je dobrodo{la predvsem integracija programa AutoVISION v AutoCAD-u. Uporabnik si lahko tako brez dodatnih programov izdeluje fotorealisti ne barvne slike in {tudije oson enosti za predsta-vitev projekta. AutoCAD zna po novem brati tudi rasterske risbe. To nam mo no olaj{a delo pri prerisovanju starih na rtov ali izrisu lokacij. Star na rt ali loka-cijo le poskeniramo in si ga vstavimo v AutoCAD kot podlo-go. Na rtov tako ni potrebno predhodno vektorizirati in tudi samo delo z rastrsko risbo v AutoCAD-u je zelo enostavno in hitro.

Nova verzija AcadBAU-a in nova verzija AutoCAD-a nam skupaj nudita obilo novosti, obenem pa ne zahtevata bolj{e strojne opreme, kot smo je bili navajeni

~

~~

~~

~

~

Kljub temu, da je program PLATEIA prvenstveno namenjen projektiranju cest, ga projektan-ti uporabljajo tudi za projektira-nje drugih nizkogradni{kih ob-jektov. Na osnovi dologoletnih izku{enj in lastne iznajdljivosti uporabljajo program PLATEIA za projektiranje objektov, na

Ljubljanski IBE projektira deponije

Na{i nem ki uporabniki projektirajo križi{ a

{č

DIMENSIO 18

A N D R E J K O G O V [ E K

Z NA[IMI PROGRAMI ...

Novem mestu in projekt za ureditev deponije Barje.

V Nem iji se pogram ~

PLATEIA uporablja že ve kot dve leti. Na{ nem{ki zastopnik, podjetje Widemann Systeme iz Wiesbad-na, nam je poslal

~

Vzdolžni profil deponije

Slika levoProjekt krožnega križi{ča v mestu Griesheim

Projektant: Dipl.Ing. Fr. Cordes, Zornheim

Slika desnoProjekt prometne ureditve križi{ča v mestu Rodgau

katere ob nastajanju programa nismo niti pomislili. Primer tega so projekti za deponije, ki jih je izdelal g. Rok Pav{i iz podjetja IBE d.d. Ljubljana. S pomo jo programov PLATEIA in Quick-surf je bil izdelan Idejni projekt deponije komunalnih odpadkov Leskovec pri

~ ~

19 DIMENSIO

ELSA - aktualne novosti

STROJNA OPREMA

Uporaba SGRAM pomnilnika

~

~

~

~

~

~

~~

Delitev grafičnih

krmilnikov

To je hit najnovej{ih grafi nih krmilnikov. Predstavlja kombi-nacijo video in dinami nega pomnilnika za potrebe 2D in 3D pospe{evanja slike. Prednost SGRAM-a je v tem, da je zmožen dinami nega razdeljevanja pomnilnika med oba omenjena segmenta. ^e potrebujete veliko {tevilo barv pri visoki lo ljivosti, Vam SGRAM krmilnik to omogo-a že v osnovni konfiguraciji. V

takem primeru je seveda na raz-polago manj dinami nega pom-nilnika za pospe{evanja, ki pa ga takoj pridobite, e znižate lo ljivost ali zmanj{ate {tevilo barv.

+izdelki za profesionalni CAD+izdelki za pisarni{ko

+uporabo (Office)+najnižje se nahaja paleta proizvodov za zabavo

V prvi skupini se nahaja pozna-na serija Elsa Winner 3000 krmilnikov ter nova serija Gloria krmilnikov, o kateri bo ve govo-ra v nadaljevanju. V skupini "Office" se nahajata dva nova izdelka: Elsa Winner 2000/ Office in Elsa Winner 1000/T2D.

~

Dobra ergonom

~~

~ ~

~~ ~ ~

~

CAD krmilniki

ija

@e najcenej{i Elsin krmilnik Elsa Winner 1000/T2D (cena pribl. 13,000.00 SIT+PD) ima 2 MB DRAM ter najve jo lo ljivost 1280x1024 v 256 barvah pri 92 Hz nepreple-teno. Tak{na lo ljivost zado{ a za zelo dobro sliko tudi na 21-pal nem monitorju. S tem so asi utripajo e in "nazob ane"

slike dokon no minili. Pogoj je seveda uporaba monitorja, ki zmore prikazati tako visok nivo osveževanja slike.

Kot smo že omenili, so pred-stavniki te najbolj poznane sku-pine Elsinih izdelkov krmilniki Winner 3000 in krmilniki skupi-ne Gloria. Prvi so Vam morda že dobro poznani, popolno-ma prenovljena pa je skupi-na . To sestavljajo: Gloria S, Gloria L/MX in Gloria XL. Najzanimivej{i predstavnik

Gloria

te družine za na{e trži{ e je Elsa Gloria S. Gloria S je najnovej{a in najcenej{a Gloria (cena pribl. 88,000.00 SIT+PD). Ime Gloria je pri Elsi sino-nim za vektorski Open GL 3D pospe{evalnik, kar drži tudi za Glorio S. Zgrajena je na 2D in 3D pospe{evalnem ipu Permedia (znanega

proizvajalca 3Dlabs). Temu ipu je dodan 3D koprocesor GLINT Delta, ki skrbi za 3D prera una-vanje vektorjev med operacijami sen enja. Krmilnik vsebuje 8 Mb SGRAM pomnilnika, ki ga odli-kujejo možnosti dinami nega spreminjanja koli ine pomnilni-ka za potrebe video prikaza in pospe{evanja sen enja (tekstu-re in Z buffer). Vsemu temu so dodani ustrezni krmilniki za vsa sodobna Windows okolja (krmil-nika za Windows 3.1 ni ve !).

Rezultat tega je velika "udarna" mo krmilnika. S pomo jo PowerView 3D programa za oko-lje AutoCAD R13 in R14 omogo-a krmilnik pregledovanje 3D

~

~~

~

~

~~

~

~

~ ~

~

Priznani nem{ki proizvajalec grafičnih

krmilnikov in komunikacijske opreme

ELSA iz Aachna je za leto{njo jesen

predstavil kar nekaj novosti.

modela, ki ga ravnokar obdelu-jete v okolju AutoCAD, v real-nem asu. V posebnem oknu znotraj AutoCAD-a lahko s po-sebnimi "vzvodi" v realnem asu obra ate gladko osen en

3D model. Pri tem je postavitev lu i poljubna.

Obenem se krmilnik odli no obnese tudi v okolju 3D Studio MAX in 3D Studio VIZ. V obeh primerih je krmilniku priložen originalni Elsin HEIDI gonilnik, ki je precej hitrej{i od Kinetix-ovega Open GL gonilnika.

~

~ ~ ~

~

~

Nekaj o vrstah 3D pospe{evanja (Direct3D versus Open GL)

Velikokrat se pojavlja dilema, kaj je 3D pospe{evalnik? V ceni-kih prodajalcev strojne opreme najdete obi ajno že poleg vsakega novej{ega grafi nega krmilnika izraz 2D in 3D pospe-{evalnik. Vendar, ali to drži v celoti ali samo deloma?

Zadeva je povsem preprosta. Velik del prodaje grafi nih krmilnikov predstavljajo t.i. krmilniki za doma o uporabo in zabavno industrijo (beri igrice). Tovrstne aplikacije (igrice), ki jih uporabljajo predvsem na{i naj-mlaj{i družinski lani, delimo na 2D in 3D igrice. Seveda so 3D igrice zanimivej{e od 2D igric. Problem nastopi pri hitrosti.

~~

~

~

~

Doma i ra unalniki obi ajno glede hitrosti procesorja ne ble-stijo. Re{itev so na{li proizva-jalci grafi nih krmilnikov, ki so izna{li t.i. Direct3D grafi ni standard, ki pomaga k hitrej{i manipulaciji 3D grafike v igri-cah. V ta namen so se pojavili tudi

~ ~ ~

~~

ustrezni grafi ni video ipi (tipi ni predstavnik je S3 Virge/VX), ki znajo poleg video pomnilnika uporabljati tudi dinami ni pomnilnik na grafi -nem krmilniku. Tako so se poja-vili grafi ni krmilniki, ki imajo na plo{ i VRAM in DRAM. Prvi se uporablja za prikazovanje slike, drugi del pa za shranjeva-nje tekstur in

~ ~~

~ ~

~~

T O M A @ D I M N I K

E L S A G L o r i a

DIMENSIO 20

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

OTT MesstechnikA L E N K A [ A J N - S L A K

Lepo je pisati članek, če ima{ svojim bralcem povedati kaj novega. Tokrat je že

tako. Na CGS-u smo poleti pridobili zastopstvo za hidrometrične instrumente

nem{kega podjetja OTT MESSTECHNIK GmbH&Co.KG in tokrat bo tekla beseda v

glavnem o tem.Mnogi, ki podjetje OTT že po-znajo, so me vpra{ali, kako smo to zastopstvo uspeli dobiti. Dejstvo je namre~, da je OTT podjetje s 125-letno tradicijo in da so njihovi instrumenti za merjenje pretoka, nivoja vode in padavin standard v Evropi in drugod po svetu. CGS pa je, brez lažne skromnosti, majhno mlado podjetje, ki ga slovenski projektanti sicer dobro poznajo, na podro~ju hidrotehnike pa smo zaenkrat brez ve~jih referenc. Velikokrat nam na{e življenje in delo krojita sre~a in naklju~je. Tudi v na{em primeru je bilo tako. V CGS-u se bomo trudili, da bomo upravi~ili OTT-ovo zaupanje in zaupanje na{ih strank.

Zgodovina podjetja OTT je dolga in zanimiva. Leta 1873 je gospod Albert Ott v bavarskem mestecu Kempten na jugu Nem~ije ustanovil in{titut A.OTT, ki se je ukvarjal z mate-mati~nimi in mehanskimi {tudijami. @e takrat so izdelali tudi prvi instrument za merjenje hitrosti toka vode in ga leta 1880 predstavili na sejmu 'World Fair Melbourne', leta 1893 pa v Chicagu. Podjetje OTT je iskalo vedno nove tehnologi-je, na trg ponudilo vse ve~ raz-li~nih produktov in z njimi postavljalo standarde v hidro-metriji. Leta 1988 se je s spre-membo lastni{tva spremenilo tudi ime podjetja v HELL Messtechnik. To je bilo obdobje rojstva 'OTT'- ovih logerjev, inteligentnih senzorjev, softverskih aplikacij. Leta 1993 je lastni{tvo podjetja prevzel gospod Baur in ga takoj spet preimenoval v OTT Messtech-nik. Podjetje je svoje prostore iz centra mesta preselilo na obro-bje, v ~udovit ambient ob reki Iller. Na tej reki so nekaj metrov od svojih pisarn in proizvodne linije postavili tudi demonstra-cijsko hidrolo{ko postajo, ki je opremljena z najsodobnej{imi OTT-ovimi instrumenti. Na OTT-u so postavili tudi kalibracijski tank za umerjanje merilcev pre-toka. V svojih

prostorih so ure-dili muzej, v katerem prirejajo tudi glasbene koncerte. Pod tak-tirko duhovitega in izredno spo-sobnega gospoda Baura podje-tje OTT doživlja renesanso, ki smo jo ob~utili tudi mi na svojih obiskih pri njih.

Konec avgusta sva se z Andre-jem udeležila nekajdnevnega {olanja na OTT-u v Kemptnu. Na{ prvi skupen nastop v Slove-niji pa je bila konferenca Friend v zavetku oktobra v Postojni.

S pridobitvijo OTT zastopstva je CGS raz{iril svojo ponudbo od merilnih intrumentov za moni-toring kvalitete vode (Hydrolab sonde) tudi na merjenje vodnih koli~in (nivo vode, hitrost, koli~ina padavin). Upamo in želimo, da bomo v prihodnosti uspe{ni tudi na podro~ju prodaje hidro-metri~nih instrumentov in da bomo s svojim strokovnim delom

INSTRUMENTI ZA MERJENJE VODNE GLADINE

Orphimedes

Orphimedes je OTT-ov novi instrument (loger) za merjenje nivoja podtalnice (Bubble Principle - princip z mehur~ki) v ceveh premera 1'' in ve~.

~

~

~

+ merilno obmo je 0 -13 m+ LCD displej (datum, ura, na-petost v baterijah, merjene vrednosti)+ brez zunanjega napajanja, baterije (4x 1.5 V C-cells R14) zadostujejo za 15-mese no merjenje+ EEProm omogo a shranjenje do 11.200 meritev+ interval merjenja in shranje-vanja 15 min - 24 ur

+ branje podatkov iz logerja s PC ali VOTA, infrarde a teh-nologija+ izredno konkuren~na cena

+ merilno obmo je 0 - 40 m+ kompenzacija z atmosferskim pritiskom+ natan nost ve ja kot 1 cm v obmo ju 0 - 10 m+ kapaciteta spomina 32 K ali 128 K+ interval merjenja in shranje-vanja 10 sek - 24 ur+''event controlled'' interval - možnost izbire shranjevanja, ko se spremeni vrednost mer-jenega parametra (oz. enkrat dnevno), neodvisno od izbra-nega intervala+ baterijsko napajanje 4x 1.5

~

Orpheus

Orpheus je tla~ni senzor z vgra-jenim logerjem za merjenje vod-ne gladine povr{inskin vod in podtalnice, tudi v nevertikalnih ceveh.

~

~ ~~

+ V Baby cells (zadostuje za 12 mesecev meritev na 15 min)+ infrarde a tehnologija za bra-nje podatkov iz logerja (PC, HYDRAM, VOTA)+ opcije: meritve temperature vode, meritve prevodnosti, prednapetostna za{ ita, RS 232 izhod omogo a priklju i-tev na modem in vzpostavitev alarmnega sistema

+ merilno obmo je 0 - 40m+ izhodni signal 1 - 5 V ali 4 - 20 mA+ natan nost ve ja kot 1 cm v obmo ju 0 - 10 m

~

~~ ~

ODS4

ODS4 je tla~ni senzor brez logerja za merjenje nivoja povr-{inskih vod in podtalnice.

~

~ ~~

Nimbus

Nimbus je nov OTT-ov instru-ment za merjenje gladine teko-O

rph

imed

es

Orpheus

21 DIMENSIO

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

~ ~mehur~ki) s Hydrosens Data Logerjem. RS 232 izhod omogo-~a prenos podatkov preko GSM modema, radijskih valov, satelita…

Thalimedes

Thalimedes je absolutni dajal-nik pozicije plovca z vgrajenim logerjem. Omogo~a kontinuira-no merjenje in shranjevanje podatkov vodne gladine.

~

~

~~

ih in stoje ih voda (princip z

+ merilno obmo je 0 - 199.99 m+ baterijsko napajanje (1x 1,5 V C-type cell)+ LCD displej+ EEPROM ki zadostuje za tri-mese no shranjevanje meri-tev v intervalu 1 min+ interval merjenja in shranje-vanja 1 min - 24 ur+ infrarde a tehnologija za od itavanje podatkov (PC, VOTA)

+ RS 232 izhod omogo a pri-klju itev na modem, GSM, satelite…+ idealna re{itev za digitaliza-cijo že obstoje ih analognih instrumentov+ konkuren na cena

~~

~

~

Thales

Tudi Thales je absolutni dajal-nik pozicije plovca z vgrajenim logerjem, vendar veliko ve~je zmogljivosti kot Thalimedes. Instrument lahko uporabljamo za meritve nivoja povr{inskih vod in podtalnice. Thales omo-go~a digitalizacijo meritev že obstoje~ih analognih instru-mentov.

+ IP 67 za{ ita ohi{ja+ LCD displej+ merilno kolo ({kripec) je krog-li no uležajeno in ima zato zelo majhno trenje

-4(moment <1*10 Nm)+ drsna sklopka na merilnem kolesu za kalibracijo+ magnetni senzor rotacije (de-luje brez obrabe)+ kapaciteta spomina 32 K ali 128 K+ interval meritev 2 sek - 24 ur+ infrarde a tehnologija za branje podatkov iz logerja s PC, HYDRAM, VOTA+ napajanje 4x 1.5V Baby cells (zadostuje za 2 leti meritev z intervalom 15 min.)+ RS 232 izhod omogo a pri-klju itev na modem in vzpo-stavitev alarmnega sistema

+ merilno obmo je 0 - 750 m+ opcije: merjenje temperature vode+ LCD displej na navijalnem bobnu

~

~

~

~~

OWK 16

OWK 16 je absolutni dajalnik pozicije plovca podoben Thale-su, vendar brez logerja. Izhod je digitalen (binaren, BCD, Gray). Omogo~a digitalizacijo meritev že obstoje~ih analognih instru-mentov.

KL 010

KL 010 je ro~ni globinomer s polietilenskim merilnim trakom. Ko se elektroda dotakne povr{ine vode, se na navijalnem bobnu prižge lu~ka, z merilnega traku pa od~itamo globino.

~

Limnigrafi

OTT ponuja ve vrst vertikalnih in horizontalnih limnigrafov. Principi merjenja nivoja vode so razli~ni: s plovcem, tla~nim sen-zorjem, pnevmatski limnigrafi. Primerni so za merjenje nivoja teko~ih in stoje~ih voda.

Vodomeri

Pri OTT-u lahko naro~ite tudi jeklene ali aluminijaste vodo-

mere (vertikalne in po{evne).

Nautilus C 2000

Nautilus C 2000 je induktivni merilec hitrosti toka. Z njim lahko merimo nizke hitrosti (0,000 - 2,500 m/sek), v zelo plitvi vodi (3 cm in ve~) in tudi v onesnaženi vodi.

~

INSTRUMENTI ZA MERJENJE HITROSTI TOKA

Nautilus obi ajno uporabljamo v kombinaciji s SENSA Z 300 dis-plejem, na katerem od~itavamo pov-pre~ne meritve hitrosti v m/sek (interval, v kate-rem se povpre~je ra~una, lahko izberemo sami in se giblje od 0 do 60 sek).

Hidrometri na krila

C20 Compact Current Meter: plasti~en propeler, merilno obmo~je 0,03 m/sek - 2.5 m/sek.

C2 Small Current Meter: kovinski propelerji, merilno

~

~

Nautilus

C31 Universal Current

KL 010

Thales

DIMENSIO 22

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

OTT-ov katalog proizvodov je veliko obirnej{i, kot smo ga uspeli preslikati mi v Dimensio. V njem najdete {e druge naprave za upravljanje OTT-ovih merilnih instrumentov, enote za od~itavanje podatkov iz logerjev, softver za obdelavo in prenos podatkov (Biber, Hydras II), pokrovne kape za cevi razli~nih profilov...

Naj bo to dovolj. Upam, da smo v Vas vzbudili zanimanje za OTT opremo. Ne pozabite pa, da pri nas lahko kupite ali si sposodite tudi Hydrolab sonde za monitoring kvalitete vode (temperatura, prevodnost, raztopljen kisik, pH, redoks potencial, globina, gladina,

+motnost, NH /NH , nitrati, 4 3

kloridi, sulfidi, transmisivnost, PAR (fotosintetsko aktivna svetloba)). @al je zanje tokrat v Dimensiu zmanjkalo prostora, zato za ve~ informacij poi{~ite prej{njo {tevilko Dimensia, počakajte na novo ali pa nam po{ljite informacijsko kartico.

obmo je 0,05 m/sek - 5 m/sek, za meritve v plitvi vodi, modelih ali laboratorijske meritve.

C31 Universal Current Meter: kovinski in plasti~ni propelerji, merilno obmo~je 0,025 m/sek - 10 m/sek, primeren tudi za merjenje z ži~nimi premostitva-mi.

Delphin

Delphin je naprava, ki ima vgra-jen tla~ni senzor in kompas in služi za dolo~itev to~ne pozicije hidrometri~nega krila. Ob mer-jenju z ži~nimi premostitvami na hitroteko~ih rekah prihaja do odna{anja in obra~anja hidro-metri~nega krila, zato so podatki o poziciji krila velikega pomena pri izra~unavanju pre-toka (BIBER softver). Z Delphi-nom lahko hkrati merimo tudi temperaturo vode.

Affra

Affra je sistem za kontinuirano ultrazvo~no merjenje hitrosti, gladine vode in pretoka rek ({irina reke 1 - 300 m). Podatki se lahko shranjujejo ali pa pre-na{ajo preko modema, satelita. Affra lahko služi za opozarjanje pred poplavami, za nadzor nad odvzemi vode, za opazovanje plimovanja…

Pluvio

Pluvio merilec padavin je nov proizvod podjetja OTT, na kate-rega so {e posebno ponosni. Gre za izredno natan~no tehtni-co z vgrajenim logerjem. Pluvio ne potrebuje ogrevanja in odli-~no deluje tudi pozimi, ko z njim lahko merimo koli~ino zapadlega snega ali ledu. S Pluviom lahko merimo intenzi-teto padavin (do 50mm/min), koli~ino padavin (zbirna povr-{ina je 200 cm2) in tudi evapo-racijo. Pluvio napajajo baterije ali son~ne celice. Kapaciteta spomina je 128K. Na Pluvio lahko priklju~imo {e tri druge dodatne senzorje (npr. za temperaturo, vlago v zemlji…).

Hydrosens (Hydrological sensor system)

Hydrosens je sistem za zbiranje, prenos in obdelavo merjenih hidrolo{kih, meteorolo{kih in ekolo{kih

~

MERILCI PADAVIN

KOMUNIKACIJSKA OPREMA

variabel. Sistem gradijo naslednji moduli:

~

~

+ OTT-LOG data loger: 128 KB 1MB, 4 vhodne kartice; možna montaža 30-ih OTT-LOG+ OTT-COM komunikacijski modul: možen prenos podat-kov z infrarde o tehnologijo, preko satelita, serijskega in paralelnega modema, radij-ske zveze…+ OTT-GATE izhodni modul: napetostni ali tokovni izhodni signal, možna priklju itev na alarmni sistem, krmiljenje drugih

+ naprav…

Prenos podatkov med moduli poteka preko CAN FIELD BUS-a (Controller Area Network).

Hydrosens Compact. je cenej{a in enostavnej{a verzija Hydro-sensa.

Uporaba Delphina pri žični

premostitvi

Hydrosens

Pluvio

23 DIMENSIO

INFO

AutoCAD R14 2DAutoCAD R14 3D

3D Studio MAX 2.03D Studio VIZ 1.0

ACAD-BAU 2DACAD-BAU 6.97

INFORMACIJE:STEGNE 7, LJUBLJANATEL.: 061-1511-215 int:343 INSTARA C. 15/A, [KOFJA LOKATEL: 064-621-933

INTERNET: WWW.ARHINOVA.SIE-MAIL: TOMAZ.KRIZNAR@ARHINOVA.SI

IZDELOVANJE 3D MODELOV,RENDERINGOV IN ANIMACIJ

IZOBRA@EVANJE ZA ARHITEKTE

Prosimo, da nam po{ljete več informacij o

Programska oprema

PLATEIA

RX VECTOR

CANALIS

PLIN

RUTINE

ELECTRA

SCRIPTOR

ACAD-BAU

ARTIFEX

RoCAD

AutoCAD Release 14

AutoCAD LT 97

AutoCAD MAP

Autodesk MapGuide

Autodesk WORLD

WHIP!

3D Studio MAX & VIZ

QUICKSURF

Strojna oprema

ELSA grafične kartice

ELSA monitorji

ELSA modemi

CALCOMP dig. table

VIDAR skenerji

CGS računalniki

Lokalne mreže

Stojala za papir

Merilna tehnika za okolje

HYDROLAB oprema

OTT oprema

Storitve

Skeniranje

Vektoriziranje

Izrisovanje načrtov

Izobraževanje, tečaji

Priklop na Internet

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana ali po faksu na {tevilko 061/168-63-57.

I N F O R M A C I J S K A K A R T I C A

5.

1.number

one

European

autocad

civil

engineering

solutions

CGS

SOFTWARE

CGSCADDicted for Life