Dimensio 20

ŠTEV

ILKA

20

DEC

EMBE

R 2

015

Pred vami je dvajseta, jubilejna številka našega časopisa Dimensio. Že 25 let ekipa CGS plus skoraj vsa-ko leto zbere veliko zanimivih novic, člankov in informacij, ki romajo na ti-soče naslovov v slovenskem in širšem prostoru. Dimensio je tako postal ogledalo našega podjetja, nekakšna kronologija razvoja. Želimo, da naše delo in izdelke spremlja tudi bogat časopis, kar Dimensio zagotovo je. Še več, zavedamo se, da naši izdelki ne smejo biti samo kakovostni, ampak tudi všečni, dobro zasnovani in lepo oblikovani. Še tako tehnično dovršen izdelek brez privlačnega videza ni prava celota. Tega se v podjetju CGS plus dobro zavedamo, zato želimo našim izdelkom dati nekaj več. Pa naj bo to računalniški program, spletna stran ali časopis.

Redni bralci časopisa Dimensio se verjetno sprašujete, kaj nam je novega prineslo leto 2015. Zdi se, da je svet neke vrste valovanje, ki ga tudi mi kot podjetje in ljudje zelo občutimo. Tre-nutno se nahajamo nekje na vrhu velikega vala, ki nas bo po vsej verjetnosti pripeljal nekam daleč, kjer še nismo bili. Da smo do-segli ta vrh, smo se vsi v podjetju pošteno trudili. Veliko smo raz-mišljali, sestankovali, pisali vizije in strategije. Obiskovali smo svoje stranke in ugotavljali, kaj potrebujejo. Zbrali smo vse svoje zapiske in znanje ter razvili nove izdelke ali izboljšali obstoječe. Še malo, pa nas bo ta val ponesel v svet, poln novih izzivov.

Želimo si, da bi s tem valom pristali v Ameriki, da bi tam še utrdili svoje tržne pozicije. Tam se že danes počutimo skoraj kot doma, a le v poslovnem smislu, hrane in narave pa ne zamenjamo za našo, slovensko. Naše misli, kako napredovati, rasti in se širiti, so v veliki meri vezane na Ameriko, ki še vedno velja za obljublje-no deželo. Že kot otroci smo jo občutili kot nekaj velikega in po-membnega, kjer pa so mnoga podjetja žal tudi obupala in propa-dla. Naša pot v Ameriki zaenkrat vodi strmo navzgor. V preteklih letih smo spletli številna poznanstva in poslovne povezave, zato se nam sedaj odpirajo mnoge nove priložnosti. Naši izdelki so prilagojeni ameriškim zahtevam in standardom. Celo naše »US« spletne strani izgledajo zelo ameriško, saj nam pri tem pomaga-jo pravi »domorodci«. Več o naših aktivnostih na kontinentu čez lužo boste našli prav v tej številki Dimensia.

Sicer pa je za nami zelo dinamično leto, v katerem smo tudi mi BIM prepoznali kot svojo poslovno priložnost. Če je v pretklosti še kdo lahko ugibal, ali so naši produkti 3D in BIM kompatibilni, potem lahko danes to z gotovostjo zatrdimo in potrdimo z novo ponudbo programskih paketov Plateia, Ferrovia in Aquaterra.

Po 25 letih so pred nami novi izzivi. Spet bo potrebno kar nekaj časa, da bomo nove tehnologije implementirali pri naših uporabnikih. Zavedanje o pomembnosti BIM tehnologij strmo na-rašča. Če prištejemo še rahlo okrevanje našega gospodarstva, po-tem lahko ponovno pričakujemo zanimivo in uspešno leto.

Ne samo na področju IT, v preteklem letu smo bili uspešni tudi na okoljskih projektih, posebno pri implementaciji največjega okoljskega projekta na Slovenskem, imenovanega Bober. Izkušnje pa porajajo tudi nove ideje. Da je CGS plus eno najbolj inovativ-nih podjetij celo v evropskem merilu, je prepoznala tudi Evropska komisija; tudi o tem pišemo v tej številki našega časopisa.

Torej, vabljeni k prebiranju dvajsete izdaje Dimensia.

MATJAŽ ŠAJN

CGS plus, direktor

ČASOPIS ZA GRADBENIKE,

ARHITEKTE, GEODETE, HIDROLOGE,

BIOLOGE IN PRIJATELJE

PODJETJA CGS PLuS D.O.O.

ŠTEvILKA 20 DEC 2015

IZDAJATELJCGS plus D.O.O.

NASLOVCGS plus D.O.O.BRNČIČEvA uLICA 13, 1000 LJuBLJANATELEFON 01/530-11-00TELEFAX 01/530-11-32

E-mAIL: [email protected]: www.cgsplus.si

UREDILAmATJAž ŠAJN / GREGOR PIPAN

AVTORJI ČLANKOVALEKSANDER SEKIRNIK

ALEKSANDRA KRIvOGRAD KLEmENČIČ

ALENKA ŠAJN SLAK

ALEŠ KORBAR

ANDREJ KOGOvŠEK

ANJA JuTRAž

BARBARA KOLENC

DARJA ISTENIČ

GREGOR BILBAN

IvO žAGAR

KLARA JARNI

LEON LEBAN

mATEJA mATKO

mATEJ ČELIK

mATJAž ŠAJN

mIHA žITNIK

POLONA GORTNAR

ROK KRŠmANC

SAmO ČARmAN

TADEJ KODRIČ

TJAŠA GRIESSLER BuLC

uROŠ BARLIČ

uROŠ žAGAR

žIGA RAmŠAK

SLIKOVNI VIRImATEJ KEREC

CIRIL mLINAR

vLADImIR LEBEN

ALEKSANDAR DImITRIJEvIć

PODJETJA:CGS

DHI

mORS

AuTODESK

BRICSyS

GEOSERvIS

ELEKTRODISTRIBuCIJA SRBIJA

RING mERNOKI

STuDIO ARS

EC, SmE INSTRumENT

SHuTTERSTOCK

LEKTORIRANJEZALA ŠAJN

OBLIKOVANJEGREGOR PIPAN NEJC ZAJEC

TISKTISKARNA PRO GRAFIKA

NAKLADA600 IZvODOv

(C) CGS plus D.O.O., 2015

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je publikaciji DIMENSIO dne 26.9.1997 dodelila mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1408-4023.

KazaloKRATKE NOVICE

2 Poslovne novice

BIM - Building Information Modeling4 Z BIM tehnologijo do učinkovitejše in cenejše

gradnje infrastrukturnih objektov

7 siBIM - slovensko BIM združenje

7 Pristopi k implementaciji BIM-a v podjetjih

9 Integracija BIM v CGS plus produkte

10 Vzdrževanje gradbenih objektov kot del BIM procesa

CAD11 AutoCAD 2016

13 BricsCAD v15

ARHITEKTURA IN VISOKE GRADNJE14 Autodesk Revit 2016

16 CGS Revit Tools 2016

18 3D modeli kot orodje za vključevanje javnosti v urbanistično in arhitekturno projektiranje

21 Tehnologija BIM pomaga zmanjševati ogljični odtis

INFRASTRUKTURA21 Autodesk Infrastructure Design Suite 2016

23 Paleta CGS plus programov za nizke gradnje

24 Programski paketi - novost v ponudbi CGS plus profesionalnih programov

25 Novosti v CGS plus profesionalnih programih za načrtovanje infrstrukturnih objektov

26 Uspehi pri prodaji CGS plus programske opreme v tujini

27 Amerika - obljubljena dežela?

28 Pristopi pri reševanju 3D križišč v programu Plateia 2016

29 Simulacija vožnje kompleksnih vozil v programu Autopath 2016

31 Autosign 2016

32 Zajem prostorskih podatkov z brezpilotnimi letalnimi napravami

33 Tirne povezave v programu Ferrovia 2016

34 RING Mernoki - moderniczacija železniške proge Budimpešta - Hegyeshalom

35 Electra 2016

HIDROTEHNIKA36 Aquaflood 2016 - pomožno orodje

pri izdelavi poplavnih študij

37 MIKE Powered by DHI 2016

38 Urbano 9 - v smeri BIM tehnologije

STROJNIŠTVO39 Autodesk Product Design Suite 2016

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI42 Intervju: Učinkovita zimska služba

v slovenskih občinah

44 Pridobili smo projekt SME faza 1

45 Vremenski sistemi za podporo odločanju pri upravljanju z železniško infrastrukturo

OKOLJEMETRIJA45 Pozdrav iz Afrike

46 Kaboom - projekt za pogum!

46 Sodelovali smo pri montaži najvišje ležeče meteorološke postaje v Sloveniji na Kredarici

MESTA PRIHODNOSTI48 Vremenska informacija v mestih prihodnosti

49 Zelene tehnologije v mestih prihodnosti - primeri uporabe v Sloveniji

51 Ko obisk razstave pomeni tudi sprehajanje po oblakih

52 CGS mobilna aplikacija za sejemsko dejavnost

RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE53 BIM izobraževanje

DIMENSIO 2

Delavnice v okviru projekta VKO

V letih od 2014 do 2015 smo na CGSu izvajali aktivnosti vse-življenjske karierne orientaci-je zaposlenih (VKO), saj smo zanje pridobili sredstva na jav-nem razpisu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Na delav-nicah kot so: Imam čas ali ima čas mene…, Ključ do dobre ko-munikacije…, Samomotivacija, Ciljno vodenje in delegiranje, Timsko delo in kreativnost…, smo pridobivali t.i. mehke ve-ščine, se spoznavali kot kolek-tiv, spoznavali sami sebe, ob tem pa smo se tudi zelo zaba-vali.

Konferenca Hrvatske vode Opatija 2015

V mesecu maju smo sodelo-vali na 6. Hrvaški konferenci o vodah, ki je osrednji dogodek

KRATKE NOVICE

CGS plus sponzoriral ISHGD simpozij v Van-couvru

V času od 22. do 24. junija 2015 je v Vancouvru v Kanadi potekal simpozij ISHGD 2015 (International Symposium on Highway Geometric Design), ki ga ameriško združenje TRB (Transport Research Board) or-ganizira vsakih 5 let na drugem koncu sveta. Tokrat je organiza-cijo dogodka prevzelo kanad-sko podjetje Transoft, s katerim tudi sodelujemo.Simpozij je potekal s sloganom »Safe and Efficient Design for the 21st Century«. Udeležilo se ga je preko 300 udeležencev iz 38 dr-žav, ki so prispevali preko 150 strokovnih predstavitev razi-skovalnih dosežkov s področja optimizacije geometrije cest in avtocest, križišč, krožnih križ-išč, predvsem v luči zmanjše-vanja stroškov in večje varnosti prometa. Seminar je potekal v obliki delavnic, predavanj, predstavitev posterjev in ek-skurzij. Slišali smo preko 20 poročil iz raznih držav (country reports) o njihovem napredku pri razvoju tehničnih standar-dov in o dejanskih investicijah, ki jih države vlagajo v cestno infrastrukturo. Svoj članek je prispeval tudi prof. Peter Lipar iz FGG Univerze v Ljubljani. Po-leg strokovnega dela so bila za navezovanje stikov pomemb-na vsakodnevna neformalna srečanja.

CGS plus je bil med sponzor-ji in udeleženci dogodka IS-HGD 2015, saj se zavedamo pomembnosti velikega ameri-škega tržišča in našega vlaga-nja vanj. Pri tem je ključna pre-poznavnost blagovne znamke CGS plus in naših produktov, ki jih tržimo v Severni Ameriki. Poleg vlaganj v lastno podje-tje CGS plus LLC na Zahodni obali se naše aktivnosti odvi-jajo tudi v smeri sodelovanja s kanadskim podjetjem Transoft. To se prav tako ukvarja z ra-zvojem programske opreme za področje infrastrukture in zato pričakujemo pozitivne sinergij-ske učinke.

DHI konferenca

V juniju se je naš sodelavec Ta-dej Kodrič udeležili konference, ki jo vsako leto organizira Dan-ski hidravlični inštitut. Dogo-dek je zružil predstavnike DHI pisarn in prodajne agente s ce-lega sveta. Predavanja so bila tematsko razdeljena na pro-dajni in razvojni del. Kot vsako leto, so tudi letos podrobno predstavili primerjavo prodaje njihove programske opreme po posameznih državah. iz številk je razvidno, da sta Danska in Kitajska daleč pred ostalimi in sta edini državi, ki imata dobro prodajno rast. V sklopu preda-vanj iz razvojnega dela, smo dobili informacije glede pred-videnih novosti v verziji MIKE Powered by DHI 2016 program-ske opreme, ki bo izšla ob kon-cu leta 2015.

Šolanje na OTTu

Tudi v letošnjem letu smo se udeležili rednega bienalnega šolanja na OTT Hydromet. Glo-boko smo zagrizli v podrob-nosti nastavitev posameznih merilnikov, spoznali prednosti in izboljšane lastnosti posa-meznih sklopov hidrološke in meteorološke opreme ter imeli prepričljivo predstavitev pov-sem nadgrajenega program-skega paketa netView. Z enim klikom je možno nadgraditi programsko jedro (Firmware) na vseh podatkovnikih v mreži okoljskih postaj, če navedemo samo eno prednost. Slikoviti prikazi in intuitivni uporabniški vmesnik omogoča uporabniku veliko boljši izkoristek in lepše rezultate ob enakem vloženem delu. Obvezni poslovni večeri v času šolanja pa so tudi letos poleg okusne hrane omogoči-li mreženje in izmenjavo izku-šenj.

3 DIMENSIO

tehnične podpore. Najprej smo spomladi zaposlili Uroša Ža-garja, mladega diplomanta na FGG, ki je že nekaj let sodelo-val z nami kot študent. Poleti pa smo medse sprejeli še Po-lono Gortnar, diplomirano inž. geodezije, ki je pričela z delom na tehnični podpori za nem-ške stranke. Pri tem ji je njeno znanje nemškega jezika zelo prav prišlo. Uroš in Polona se-daj dnevno pomagata uporab-nikom CGS plus in Autodesk opreme pri uporabi programov in pri reševanju težav. Občasno nudita tudi pomoč strankam pri izdelavi njihovih projektov, kar je sedaj tudi novost v CGS--ovi ponudbi storitev.

Dobava tiskalnika gre včasih kar skozi okno

HP tiskalniki, ki jih proda-ja naše podjetje, so tako ve-liki, da včasih sploh ne grejo skozi vrata. Namestitev lahko predstavlja hud izziv, ampak za našo HW ekipo ni ovir. Pred kratkim smo nameščali HP La-tex 330 tiskalnik v Škofji Loki. Prvo nadstropje in ozko stopni-šče sta botrovala tejle fotogra-fiji…

predstavniki državnih ustanov in z našimi uporabniki.

CGS konferenca letos prvič tudi v Srbiji

15. oktobra 2015 smo zelo uspešno organizirali konfe-renco CGS v Beogradu. Glede na to, da je bil ta dogodek pr-vič organiziran v Srbiji, je bilo med pripravami težko oceniti, kakšen odziv lahko pričakuje-mo pri srbski inženirski publiki. Vendar smo bili presenečeni, da smo zbrali več kot 300 prijav in da se je konference v sodob-nem okolju novega hotela Ra-disson Blue Old Mill na koncu udeležilo več kot 200 ljudi.

Glavna tema konference je bil BIM na področju nizkih gra-denj. Poleg tega smo vključili tudi vsebine o cestno vremen-skih sistemih (CVIS). Dogajanje je potekalo v dveh paralelnih sklopih. V prvem smo prikazo-vali tehnologije BIM, progra-me Plateia, Ferrovia in Electra. V drugem so si sledila preda-vanja o programih Aquaterra, Aquaflood in o že omenjenih sistemih CVIS. Udeleženci kon-ference so bili navdušeni nad predstavitvami in novostmi v naših programih.

CGS konferenco 2015 v Beogra-du smo organizirali v sodelo-vanju z lokalnimi partnerski-mi podjetji Focus Computers, Teamcad, Geolink in Winsoft. Konferenca je pritegnila ude-ležence ne le iz Srbije, temveč tudi iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore.

Novo zaposleni: Uroš Žagar, Polona Gortnar

V letu 2015 smo se znatno ka-drovsko okrepili na področju

KRATKE NOVICE

vodarjev pri naših sosedih. Or-ganizirana je bila v Opatiji in nosila pomenljiv ter spodbu-den naslov „ Hrvatske vode na investicijskom valu“ (hrvaške vode na valu investicij). Na tem dogodku smo se predsta-vili kot razstavljavci, naš kolega Samo Čarman pa je imel tudi ustno predavanje, na katerem je predstavil naše delo na pro-jektu Bober, ki poteka v Slo-veniji.

Dogodek BIM v komu-nalni infrastrukturi

V septembru smo skupaj s podjetjem Hermes d.o.o. or-ganizirali dogodek z naslovom BIM v komunalni infrastruktu-ri. Na dogodek se je prijavilo 32 projektantov. Uvodni nago-vor sta imela CGS Plus direktor Matjaž Šajn in direktor podje-tja Hermes d.o.o. g. Aleksan-der Gelb.

Direktor podjetja Studio Ars g. Dražen Galić je predstavil pro-gramsko opremo Urbano 9, ki je izšla letos spomladi. Sledi-lo je moje predavanje in prikaz povezave med Urbano 9 in Pla-teio 2016, ter navezavo na BIM tehnologijo. G . Andrej Potoč-nik (podjetje Hermes d.o.o.) je predstavil novo generacijo pro-grama 4Build, ki je namenjen za izdelavo projektantskih pre-dračunov. Na koncu je sledil še prikaz povezave med progra-moma Urbano 9 in 4Build na dejanskem projektu.

CGS konferenca 2015 združila preko 300 strokovnjakov!

Podjetje CGS plus je 13. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, uspešno sklenilo tradicionalno CGS konferenco 2015, osrednji slovenski dogo-dek, na katerem so predstavili najnovejše računalniške teh-nologije na področju arhitek-ture, gradbeništva, geodezi-je in strojništva, tehnologije za upravljanje in vzdrževanje objektov, okoljske in prostor-ske informacijske sisteme in druge sorodne vsebine. CGS konferenco je obiskalo preko 300 udeležencev, ki so prisluh-nili priznanim domačim in tu-jim strokovnjakom iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Danske.

Posebno pozornost so prite-gnila predavanja: »Predstavi-tev združenja siBIM«, Doc.dr.

Andreja Tibauta, vodje katedre za gradbeno informatiko na Fakulteti za gradbeništvo Uni-verze v Mariboru, ter predse-dnika nedavno ustanovljenega slovenskega združenja siBIM, »Praktični primer uporabe BIM orodij na projektu priključ-ka AC pri letališču Cerklje ob Krki«, ki so ga predstavili An-drej Kogovšek, Ivo Žagar, Aleš Korbar in Matej Čelik s podje-tja CGS plus d.o.o., »Uporaba BIM-a pri gradnji razglednega stolpa v Lendavi«, Mojce Rože-ničnik Korošec s podjetja Line-al d.o.o. in »Sonaravne rešitve za naselja prihodnosti« Doc. dr. Tjaše Griessler Bulc, ki de-luje kot vodja mednarodnih in nacionalnih projektov na po-dročju upravljanja z vodami ter kot svetovalec raziskovalno ra-zvojnih dejavnosti in aplikacij na področju trajnostnih metod za zaščito okolja.

V vlogi motivacijskega govor-nika je na otvoritvi CGS kon-ference 2015 nastopil Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu v supervelterski kategoriji po verziji WBF. Za doseganje vr-hunskih rezultatov na katerem koli področju je poleg talen-ta in nekoliko sreče potrebna vizija, motivacija, vztrajnost, predanost, sklepanje kompro-misov, odrekanje in še bi lahko naštevali. Tudi Dejan Zavec je med tistimi, ki so stali pred od-ločitvijo, ali odnehati ali iti na-prej. Odločil se je za slednje in se z leti trdega dela povzpel na boksarski Olimp.

S slavnostnim zaključkom CGS konference 2015 je podjetje CGS plus d.o.o. obeležilo pet-indvajseto obletnico uspešne-ga delovanja.

Kongres o cestah in prometu 2015

CGS plus se že tradicionalno udeležuje slovenskega Kongre-sa o cestah in prometu, ki se že vrsto let odvija v Portorožu. Na letošnji prireditvi smo sodelo-vali z dvema strokovnima pri-spevkoma in z razstavnim pro-storom. Na odru Kongresa smo predstavili svoje rešitve in svoj pogled na uveljavljanje BIM tehnologij na področju infra-strukturnih projektov ter poka-zali, kako so CGS plus progra-mi vključeni v življenjski cikel podatkov o objektih. Po dveh letih je bila to spet lepa prilo-žnost za srečanja in pogovore s

DIMENSIO 4

Z BIM tehnologijo do učinkovitejše in cenejše gradnje infrastrukturnih objektov

BIM (Building Information Mo-deling) je odgovor na vse bolj številna vprašanja, ki jih pri-našajo otežene ekonomske razmere, kako racionalizirati gradnjo in vzdrževanje objek-tov ter hkrati izboljšati njihovo kvaliteto. BIM predstavlja na-slednji večji korak v informati-zaciji delovnih procesov v grad-beni in arhitekturni stroki, po tem, ko smo pred 25 leti izvedli prehod iz svinčnika in papirja na računalniške CAD (Compu-ter Aided Design) sisteme. Za razliko od takratnega prehoda je današnji zahtevnejši in vse-obsegajoči. Vpeljati BIM teh-nologijo žal ne pomeni samo investirati v programsko opre-mo in znanje, ampak je potreb-no prilagoditi delovne procese znotraj posameznih akterjev načrtovanja, gradnje in vzdr-ževanja ter hkrati povezati te akterje med seboj. Računalni-ška tehnologija je z razvojem interneta in mobilnih naprav naredila odločujoči premik, s katerim se brišejo geografske meje in kjer pridobivajo posel tisti, ki so tehnološko usposo-bljeni, ne glede na zemeljsko oddaljenost.

Uvajanje BIM-a v svetu

Ameriška revija McGraw-Hill Construction je že leta 2012 objavila rezultate analize trga v zvezi z uporabo BIM tehnologij v ZDA, kjer smo lahko razbrali sledeče:

V članku opisujemo BIM (Building Information Modeling) teh-nologijo, ki predstavlja odgovor na vprašanje, kako učinko-viteje in ceneje graditi infrastrukturne gradbene objekte v zaostrenih ekonomskih razmerah. Pomembno je zavedanje, da z učinkovito informatizacijo in podatkovno povezavo med načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem / upravljanjem objek-tov lahko dosežemo veliko večjo učinkovitost dela, prihran-ke na času, zmanjšanje napak, dvig kvalitete in s tem zmanj-šanje stroškov. V razvitejših državah, kot so ZDA, Anglija in Skandinavija, so zahteve za uvedbo BIM tehnologij že zakon-sko podprte. EU prihaja z direktivo in namenom, da podobno zakonodajo uvede v vseh državah Evropske unije, pri čemer tudi Slovenija ne bo izjema. V članku so predstavljene neka-tere praktične izkušnje vpeljave BIM tehnologij v svetu in pre-dloge, kako bi se tudi slovensko gradbeništvo lahko čim prej vključilo v te procese, da bi bilo tako konkurenčnejše pri iska-nju novih poslovnih priložnosti doma in v tujini.

- 46% anketiranih podjetij s področja nizkih gradenj je leta 2012 že uporabljalo BIM tehno-logije. Leta 2010 je bil ta delež samo 27%.

- 67% vseh uporabnikov BIM tehnologij je poročalo o pozi-tivni vrednosti ROI investicij v BIM tehnologijo.

- 58% uporabnikov BIM tehno-logij je poročalo o zmanjšanju potreb po spremembah na pro-jektih, 48% jih je poročalo o iz-boljšanju kvalitete projektov.

V Veliki Britaniji so šli še celo korak dlje in so BIM tehnologi-je tako rekoč že uzakonili. Bri-tanska država je za leto 2016

napovedala obvezno uporabo 3D BIM tehnologij za vse pro-jekte, ki jih financira vlada. Če upoštevamo, da vladni projekti obsegajo okoli 40% vrednosti investicij v gradbeništvu, lahko predpostavimo, da bo to zelo pospešilo uvajanje BIM tehno-logij. Stališče britanske vlade je, da je BIM prva zares glo-balna tehnologija za digitalno gradnjo, ki bo kmalu v upora-bi v vseh državah sveta. To je »game changer« tehnologija in zavedati se moramo, da je ta na voljo že zdaj in da bo tudi obstala.

Uporaba BIM tehnologij v Ve-liki Britaniji skokovito nara-šča. Po poročilo NBS National BIM Report 2014 je v letu 2010 uporabljalo BIM tehnologijo samo 13% vprašanih podjetij. Danes je velika večina izvajal-cev že uvedla BIM. V zadnjem letu je 54% vprašanih podje-tij uporabilo BIM na vsaj enem projektu, kar je za 15% več kot v preteklem letu. Zavedanje o obstoju BIM tehnologij je v letu 2013 potrdilo 95% vpraša-nih gradbenih podjetij.

Čeprav je v Veliki Britaniji opa-ziti velik napredek pri uvajanju BIM tehnologij, je razširjenost BIM- a v Združenih državah Amerike še večja. Že leta 2007

je 17% gradbenih podjetij upo-rabljalo BIM, v letu 2012 pa že 71%.

Pred kratkim je nek novinar za-pisal: »V Veliki Britaniji je pred nami še dolga pot do dokonč-ne vpeljave BIM tehnologij, vendar smo na pravi poti. Vla-da nam je postavila cilj in go-spodarstvo je stopilo skupaj, da bi družno ta cilj tudi dose-gli.« Ob tem lahko zapišemo, da bi si samo želeli, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v Sloveniji.

Evropska skupnost je dne 26.02.2014 sprejela direktivo 2014/24EU, ki bo v letu 2016 stopila v veljavo tudi pri nas in po kateri bo naša država že lahko zahtevala uporabo BIM tehnologij za načrtovanje in iz-vedbo infrastrukturnih objek-tov. V Sloveniji potekajo šte-vilne aktivnosti v smeri, da bi tudi naša država sprejela to direktivo kot obvezno. Podje-tje CGS plus je na te izzive že pripravljeno in skupaj z našim principalom ameriškim podje-tjem Autodesk lahko že danes ponudimo ustrezne program-ske rešitve.

M A T J A Ž Š A J N

A N D R E J K O G O V Š E K

A L E Š K O R B A R

Modeliranje infrastrukture v programu InfraWorks 360zzzvv

Building Information Modeling (BIM)

5 DIMENSIO

Kaj je BIM?

Kratica BIM pomeni Building Information Model (digital-ni informacijski model objek-ta) ali Building Informati-on Modeling. Gre za objekte (Building), informacije (Infor-mation) in modeliranje (Mode-ling). Gre za proces ustvarja-nja in upravljanja informacij o objektu v njegovem celotnem življenjskem ciklu. BIM ni ra-čunalniški program, ki bi nam omogočil izdelati in upravljati tehnično dokumentacijo. BIM tudi ni paket programov, ki bi to zagotavljal. BIM je proces, kjer vsi vpleteni v načrtova-nje, gradnjo in upravljanje, s pomočjo ustrezne programske opreme in ustreznim znanjem izdelujejo in upravljajo tehnič-no dokumentacijo.

Podatki, ki nastanejo v BIM procesu vsebujejo podrob-ne informacije. Ne gre več le za 2D načrte ali 3D modele, iz katerih lahko pridobimo geo-metrijske informacije in v naj-boljšem primeru površine in volumne. Dokumentacija, ki nastane v BIM procesu vsebuje podrobne informacije o dimen-zijah, komponentah, materia-lu in njegovih specifikacijah, zmogljivostih, cenah, časovnih komponentah, itd. Lahko bi re-kli, da v BIM procesu nastane pametna tehnična dokumen-tacija. Gre za virtualni model, na osnovi katerega je kasneje objekt zgrajen in upravljan. Re-zultat BIM procesa načrtovanja objektov je tako inteligentno podatkovno skladišče, ki vse-buje vse podrobne informacije o objektu.

V sami osnovi BIM procesa gre za računalniško načrtovane modele objektov, ki vsebujejo tako grafične kot tudi tekstov-ne informacije o načrtovanem objektu, njegovi gradnji in ka-snejšemu upravljanju le tega. Ti podatki so zbrani in dosto-pni vsem vpletenim v celotnem življenjskem ciklu objekta. Do-kumentacija v BIM procesu tako ni nikoli dokončna, pač pa se vedno dograjuje in dopol-njuje s spremembami nastali-mi v posameznih fazah življe-nja objekta.

Da lahko govorimo o BIM pro-cesu moramo zadostiti nekate-rim pogojem. Tehnična doku-mentacija mora biti dostopna vsem vpletenim pri načrto-vanju, gradnji in vzdrževanju

objektov. Le ta se ne sme pod-vajati, saj s tem ne moremo za-gotoviti da se spremembe ene-ga elementa/podatka odraža na vseh načrtih in dokumentih. Elementi tehnične dokumenta-cija morajo imeti poleg geome-trijskih tudi ustrezne atributne informacije za potrebe izdelave popisov, analiz, simulacij, spre-mljanja časovnih in finančnih vidikov gradnje, upravljanja,…

Koristi

Prednosti uporabe BIM teh-nologije je veliko. Seveda so prednosti za vsako ciljno skupi-no udeležencev v življenjskem ciklu objekta različne, vendar je dejstvo, da z urejenim inteli-gentnim skladiščem informacij pridobijo vsi udeleženci vple-teni v proces. Največje koristi so na strani investitorjev, saj z dobrim planiranjem in analizo različnih variant projekta že v fazi idejnih zasnov dobijo bolj-ši vpogled na družbeni, okolj-ski in finančni vidik, da o vizu-alni predstavitvi projekta sploh ne govorimo. Investitorji ima-jo v fazi gradnje in kasnejšega upravljanja objekta tudi vpo-gled in nadzor nad časovnim (4D) in finančnim (5D) vidikom poteka projekta in na ta način učinkovito spremljajo svoje in-vesticije. Projekti se na ta na-čin vodijo transparentno.

Pri načrtovanju tehnične doku-mentacije si udeleženi lažje in

bolje izmenjujejo informacije, dokumentacija je bolje usklaje-na, saj so vsi podatki zbrani na enem mestu, zmanjšuje se šte-vilo napak, preverja se križanja najrazličnejših elementov in s tem zmanjšuje nepotrebne do-datne stroške in časovne zaple-te pri gradnji. Elementi zno-traj tehnične dokumentacije so med seboj povezani zato se vsaka sprememba ažurno od-raža pri popisih, analizah, itd., kar seveda zmanjšuje napake in čas izdelave projekta.

Izvajalci imajo boljši vpogled nad projektom, točnejše in-formacije in dostop do vseh tistih informacij, ki so za njih na gradbišču pomembne. So-časno pa njihovo spremljanje dela, porabljenega materiala in časa omogoča tako njim kot ostalim udeleženim v projektu boljše spremljanje projekta in opravljenih nalog.

Upravljati objekt, za katerega imaš vse potrebne podatke o načrtovanju, gradnji in predho-dnih vzdrževalnih posegih, je bistveno lažje, kot če so ti po-datki pomanjkljivi oziroma jih sploh nimaš. Tako upravljavci hitreje pridobijo potrebne po-datke, ki so nastali v procesu načrtovanja in gradnje objekta, le te pa je s pomočjo ustrezne-ga informacijskega sistema laž-je spremljati in dograjevati.

BIM delovni proces na primeru nizkih gradenj

Poglejmo si konkreten primer, kako bi lahko z obstoječimi programskimi rešitvami vzpo-stavili BIM delovni proces.

Planiranje

V fazi načrtovanja idejnih re-šitev projektant potrebuje orodja, ki mu omogočajo di-namično urejanje modela s takojšnjim prikazom izvede-nih sprememb in novo lego infrastrukturnega objekta v prostoru. Fazo idejnega načr-tovanja opravimo v programu InfraWorks 360, Autodeskovo platformo za modeliranje infra-strukturnih objektov. Podpira veliko različnih tipov vhodnih podatkov (oblaki točk, kataster, rastrske podloge, 3D modeli…) s katerimi pripravimo model terena in obstoječe infrastruk-ture. S 3D modeliranjem in-frastrukturnih objektov (ceste, mostovi, kanalizacija, prepu-sti…) v idejni fazi načrtovanja pridemo do kvalitetnejših reši-tev in do natančnejših ocen iz-vedljivosti, stroškov in vplivov na okolje.

Načrtovanje

Ko je idejna zasnova izdelana sledi detajlno načrtovanja oz. priprava projektov za izvedbo. Projekt razdelimo na odseke, v skladu s pričakovanimi etapa-mi gradnje, posebej obdelamo traso in posebej objekte (tu-neli, mostovi). Cestne odseke prenesemo v program Plateia, v katerem obdelamo situaci-je in vzdolžne profile v skladu z veljavnimi pravilniki za načr-tovanje, obdelamo prečne pro-file, izračunamo volumne, ter pripravimo detajlni 3D model. Idejne zasnove objektov kot so mostovi, tuneli, prepusti pre-nesemo v program Revit, kjer izdelamo detajlni 3D model, armaturne načrte ter ga pripra-vimo za statično analizo.

Na osnovi izdelanega 3D mo-dela in terminskega plana v programu Navisworks izdela-mo 4D simulacijo, to je časov-no analizo poteka gradnje. V programu Navisworks izdela-mo tudi analizo kolizij posa-meznih gradnikov 3D mode-la ter kontrolo izvedljivosti ter optimiramo terminski plan. Vsak gradnik 3D modela ima poleg geometrijske informaci-je zapisane tudi podatke o tipu


DIMENSIO 6

končni obliki pripravljena tako, da je omogočala poenostavljen prenos podatkov in informacij naprej v sistem za vzdrževanje. Projektanti so z malo dodatne-ga dela naredili korak naproti uresničevanju BIM koncepta. V naslednji fazi so se ti podatki še nadgradili za potrebe vzdr-ževanja infrastrukture na leta-lišču Cerklje, upoštevane so bile tudi zahteve standardnih postopov v vojski. Ti podatki sedaj v ažurni obliki vedno slu-žijo uporabnikom za potrebe vzdrževanja ali kot osnova za nadaljnje adaptacije ali inve-sticije. Predvsem vzdrževanje na letališču poteka neprekinje-no in aplikacija za vzdrževanje se je tudi zahvaljujoč dodatnim informacijam in podatkom iz-boljšala, saj nudi uporabnikom pri njihovem delu večji nabor informacij in funkcionalnosti, ter le-te omogoča tudi kasnej-šim procesom v življenjskih ci-klih teh infrastruktur.

Zaključek

Uporabi BIM tehnologij se ne bomo mogli izogniti, kakor se pred 25 leti nismo mogli izo-gniti prehodu iz risalnih desk na računalnike. Zdaj, ko je slo-vensko gradbeništvo na dnu svojih zmogljivosti, je morda priložnost za nov, boljši zače-tek. BIM tehnologija in način razmišljanja, povezan s to teh-nologijo, sta lahko odskočna deska za učinkovitejši način dela, kot smo ga poznali do-slej. Če pa si postavimo za cilj, da bodo naša gradbena podje-tja uspešna tudi v tujini, pa je danes uporaba BIM tehnologij lahko konkurenčna prednost, v prihodnosti pa imperativ.

elementa, materialu. Ti podat-ki nam služijo za pripravo pro-jektantskega popisa in ocene stroškov.

Gradnja

2D načrte in 3D model shra-nimo v Autodesk 360, spletni portal, kjer lahko shranjujemo vse projektne datoteke in so na voljo vsem sodelujočim na projektu. Spletni portal nam omogoča, da lahko 3D model in druge projektne datoteke pregledujemo kjerkoli in na ka-terikoli napravi, računalniku, tablici, pametnem telefonu.

Kadar se spremembe na pro-jektni dokumentaciji izvaja-jo tudi med potekom gradnje lahko vse dokumente v projek-tni dokumentaciji opremimo s QR kodo, v kateri se shrani informacija o tem kdaj je bila določena risba izdelana in ali obstaja novejša različica doku-menta. Izvajalec na gradbišču lahko s skeniranjem QR kode kadarkoli preveri ali ima ažurno projektno dokumentacijo.

Upravljanje in vzdrževanje

Na osnovi 3D modela in pripa-dajočih dokumentov se pripra-vi informacijski sistem za nad-zor, upravljanje in vzdrževanje objekta. Informacijski sistem omogoča uporabnikom dostop do verodostojnih prostorskih in atributnih podatkov, ki so potrebni za učinkovito upra-vljanje objekta. Dostop do in-formacij in možnosti njihovega urejanja so določene s pravi-cami uporabnika, ki uporablja informacijski sistem. Podatke lahko le pregledujejo ali pa jih tudi urejajo in opravljajo različ-ne analize. Informacijski sitem je zgrajen na platformi Auto-desk Infrastructure Map Server

Kako se lotiti imple-mentacije BIM-a

Implementacija BIM tehnolo-gij je proces, ki ga bomo v bo-dočnosti opravili v več korakih. Govorimo o tako imenovanih stopnjah uvedbe BIM tehno-logij, pri čemer je začetna ali nična stopnja tista, na kateri se danes nahaja večina naših podjetij.

Stopnja 0

Tehnična dokumentacija se iz-deluje s CAD sistemom, ven-dar je nepovezana z drugimi

akterji. Risbe so izdelane v 2D, prenos podatkov (risb) se vrši s prenosom risb na papirju ali v elektronski obliki.

Stopnja 1

Podatki o projektu nastajajo znotraj CAD sistema v 2D ali 3D obliki. Podatki so že bolje organizirani in standardizira-ni, uporablja se orodja za so-delovanje na daljavo. Finančni podatki se obravnavajo ločeno od tehnične dokumentacije in niso povezani s projektnimi podatki.

Stopnja 2

Vso podatki so prostorsko opredeljeni (3D) in se obdelu-jejo v BIM aplikacijah. Finančni podatki se obdelujejo v poseb-nih aplikacijah, vendar so že povezani z računalniškim 3D modelom. Na tej stopnji BIM-a lahko analiziramo projekt ča-sovno (4D) in stroškovno (5D). To je stopnja BIM-a, ki ga je angleška vlada zahteva od svo-jih izvajalcev do leta 2016.

Stopnja 3

V celoti integriran sistem sode-lovanja, podprt s spletnimi ser-visi in združljiv s prihajajočim standardom IFC (Industry Fo-undation Classes). Ta stopnja bo omogočala 4D, 5D kot tudi 6D (obvladovanje življenjskega cikla objekta).

Implementacije BIM-a se lah-ko torej lotimo postopno in v različnih fazah življenjskega ci-kla objekta. Res je, da so pro-jektanti najbolj ozaveščeni del publike, vendar je bolj logično, da se interes za BIM pokaže na

strani investitorjev in vzdrže-valcev objektov. Oni so tisti, ki se z objektom najdlje ukvarjajo in na koncu koncev nosijo tudi največje finančne posledice.

Primer razmišljanja v pra-vi smeri je obnova in gradnja dodatnih objektov na vojaško – civilnem letališču Cerklje ob Krki, kjer Ministrstvo za obram-bo Republike Slovenije vidi ko-risti v uporabi BIM tehnologij.

Primer dobre prakse: Letališče Cerklje ob Krki

Prenova vojaškega letališča Cerklje ob Krki se je pričela v letu 2008 in se bo predvidoma zaključila leta 2016. V skupnem financiranju Slovenije in zve-ze NATO je za posodobitve in novosti na letališču predvide-nih 70 milijonov €. Na skupni površini 375 ha so bili pogla-vitni projekti podaljšanje vzle-tno pristajalne steze, posodo-bitve in razširitve voznih stez in letaliških ploščadi, izgradnja novega kontrolnega stolpa, hangarjev ter ostalih letaliških objektov ter deviacija dovozne ceste do letališča. Vsi objekti imajo seveda tudi pripadajočo infrastrukturo, ki je za objekte letališča kompleksna in zahte-va visoke standarde zaneslji-vosti.

V duhu optimizacije dela ter zagotavljanju prenosa čim ve-čjega števila informacij od projektne dokumentacije do sistema za vzdrževanje je bilo doseženih nekaj pomembnih premikov. Projektna dokumen-tacija je bila zahtevana in v


7 DIMENSIO

siBIM – slovensko BIM združenje

Da bi pospešili širjenje znanja o BIM tehnologijah in vzpo-stavili dialog z državo, smo se zbrali tisti, ki se zavedamo pomena novih tehnologij, in predlagali ustanovitev sloven-skega BIM združenja. Med glav-nimi pobudniki so bili poleg našega podjetja še Lineal iz Maribora in Kompetenčni cen-ter »Gradimo trajno«, v kate-rem so bila združena podjetja in ustanove, kot so DRI, SGS, Elea in druge. Ustanovna skup-

ščina združenja je potekala ko-nec januarja 2015. Uradno ime združenja je »siBIM- slovensko združenje za informacijsko mo-deliranje v gradbeništvu«. Kar nekaj mesecev pa je trajalo, da je bilo združenje tudi registri-rano in da je pričelo formal-no delovati. Prvič je strokovno javnost v imenu društva siBIM nagovoril njen predsednik, dr. Andrej Tibaut, in sicer na CGS konferenci 2015 maja meseca v Ljubljani.

V jeseni 2015 začenja združe-nje siBIM s konkretnimi aktiv-nostmi, med katerimi bi lahko izpostavili dva dogodka. Prvi je strokovno predavanje gospe Marine Korol, direktorice ne-profitne organizacije Intelligent Construction in podjetja Con-curator iz Rusije, ki je bilo 16. septembra ob 16. uri v prosto-rih DRI; sponzorira ga podjetje CGS plus. Tema njenega pre-davanja je bila “BIM Programs Worldwide”.

BIM (Bulding Information Modeling) postaja vodilni trend na področju tehnološkega razvoja in informatizacije delovnih procesov v gradbeništvu in arhitekturi. Tega se v CGS plus zave-damo že nekaj let. Na to temo smo v preteklosti organizirali precej dogodkov in predavanj v okviru CGS konference. Zavedamo se, da je BIM zelo pomemben tudi za naše uporabnike, in-ženirska podjetja. Ker pa pri BIM-u ne gre zgolj za tehnologijo, ampak predvsem za delovne procese in z njimi povezane prihranke pri velikih gradbenih in infrastrukturnih projektih, je treba v to dogajanje nujno vključiti tudi druge akterje, predvsem investitorje. Slovenska drža-va je pri nas največji investitor, zato je pomembno, da se tudi ta prične zavedati pomena BIM tehnologij in temu ustrezno prilagodi pravila in zakonodajo. K temu jo sicer sili EU, vendar ta namesto nas ne bo naredila nič. Konec koncev gre za konkurenčnost našega gospodarstva in države kot celote.

Pristopi k implementaciji BIM-a v podjetjihSe še spomnite časov, ko smo prehajali s papirja v CAD oko-lje? Nič kolikokrat smo slišali, da je to nepotrebno, neučin-kovito, zamudno in da ne prinaša zadostnih koristi za pro-jektanta in stranke. Prepričan sem, da je danes pogled na to popolnoma drugačen in da tudi tisti največji zagovorniki svinčnika in rotringa, zdaj tega ne bi več trdili.

Dejstvo je, da ljudje ne mara-mo sprememb. Vsaka spre-memba rutiniranega dela predstavlja nov napor, učenje, spremembe ustaljenih delov-nih procesov, zato so novosti sprejete počasi in največkrat z odporom.

Pred nami je čas, ko iz CAD okolja prehajamo v BIM (Buil-ding Information Modeling). Zgodba se ponavlja in ponov-no se srečujemo z istimi pomi-sleki kot v 90-tih letih. Vendar je edino logično, da bo po dol-gem obdobju ustaljenih praks dela s tehnično dokumentacijo na področju geodezije, gradbe-ništva in arhitekture potrebno narediti naslednji korak. V vseh teh letih se je tudi način poslo-vanja spremenil. Živimo v času, ko do informacij želimo dosto-pati kjerkoli in kadarkoli, ko so pravočasne in točne informaci-

je temelj uspešnega poslova-nja, ko v podjetjih že nekaj let uporabljamo enotne baze po-datkov, npr.: za vodenje financ, računovodstva, upravljanje od-nosov s strankami in za pokri-vanje ostalih funkcij podjetja. Zaradi vsega tega je potrebno narediti naslednji korak tudi na področju načrtovanja, gradnje in vzdrževanja objektov in po-skrbeti za vpeljavo informacij-skih modelov zgradb in infra-strukturnih objektov.

V zadnjem letu je zavedanje o neizogibnem prehodu na BIM tudi v Sloveniji vse večje. Naj-večji problem pri napredno razmišljajočih podjetjih pa je v trenutnem pomanjkanju po-znavanja BIM-a. Podjetja se zavedajo, da bo prehod nujen, vendar se ne zavedajo, da gre pri BIM-u za celotno prenovo delovnih procesov, načina dela

in razmišljanja. Tako velikokrat naletimo na stavek »Zagotovite nam programsko opremo, da bomo kompatibilni z BIM-om«. Takšno razmišljanje je napač-no, saj BIM ni nova program-ska oprema, ki bo čudežno re-šila vaše trenutne postopke dela in spravila vaše delo na višjo – učinkovitejšo raven. Vsi želimo v to verjeti, vendar je v realnosti potrebno veliko več.

Za učinkovito vpeljavo BIM-a v podjetje je potrebno kritično analizirati obstoječe procese dela pri načrtovanju in sodelo-vanju na projektih tako znotraj podjetja kot tudi pri sodelo-vanju z zunanjimi izvajalci in poiskati optimalne procese dela za podjetje. BIM v podje-tju mora kot rezultat na dol-gi rok prinašati učinkovitejše delo s projektno dokumentaci-jo, manjše stroške poslovanja, manj napak, kvalitetnejšo pro-jektno dokumentacijo in učin-kovito sodelovanje različnih strok na projektih. Vse to pa se lahko doseže le z dobro reorga-nizacijo trenutnega dela.

Vpeljava BIM-a v podjetje le z nakupom »BIM kompatibilne« programske opreme je obsoje-na na neuspeh.

Kako v CGS plus pristopimo k implementaciji BIM-a pri naših strankah?

1. Pri implementaciji BIM-a se mora vodstvo podjetja zavedati pomembnosti BIM-a, predno-sti vpeljave in posledic le-tega. Vpeljava BIM-a ni enoteden-ski ali enomesečni projekt, pač pa projekt, ki bo v naslednjem obdobju zahteval človeške vire in čas za uspešno implemen-tacijo. O časovnem obsegu im-plementacije je na tem mestu težko govoriti, ker se od podje-tja do podjetja trenutni proce-si poslovanja razlikujejo in je čas vpeljave ter cilj, do katere stopnje bi želeli priti, različen. Tako je v prvem koraku potreb-no dobro informiranje vod-stva podjetja o BIM-u. Vodstvo mora spoznati, zakaj je BIM po-memben za njih in za nadaljnje poslovanje podjetja. Direktor podjetja je tudi tisti, ki mora v podjetju poskrbeti za ustrezno



V drugi polovici novembra, 19.11.2015, pa je združenje or-ganiziralo osrednji strokov-ni dogodek v tem letu “siBIM 2015 - BIM v Sloveniji”. Zdru-ženje ima svojo spletno stran www.sibim.si, na kateri se lah-ko včlanite in spremljate za-nimive novice in informacije s področja BIM.


DIMENSIO 8

klimo, da bodo zaposleni BIM--u naklonjeni.

2. Pred samo implementaci-jo BIM-a je potrebno v podje-tju dobro analizirati obstoje-če stanje in procese dela. Na osnovi obstoječega stanja, ki obsega tudi pregled obstoječe programske in strojne opreme, se izdela predlog rešitve. V tej fazi se obstoječe procese dela dobro analizira in popiše. Na osnovi tega se poda predlog prenove delovnih in poslovnih procesov ter prenove program-ske in strojne opreme. Gre tudi za optimizacijo programske in strojne opreme, potrebne za uspešen BIM proces. V tem ko-raku naročnik dobi natančne odgovore na vprašanja, kako načrtovati in upravljati tehnič-no dokumentacijo v prihodnje, kako opravila končati hitreje, kakšni bodo novi učinkovitejši načini sodelovanja na projek-tih, kako doseči boljšo kvalite-to tehnične dokumentacije.

3. Faza implementacije zaje-ma realizacijo točno določe-

nih ciljev prejšnjega koraka. V fazi implementacije se vplete-ne deležnike ustrezno izobrazi tako glede uporabe nove pro-gramske opreme kot tudi glede vpeljave novih procesov dela, ki so podprti z organizacijski-mi pravili.

Faza implementacije vključu-je tečaje, specifične delavnice, konzultacije, pomoč na projek-tih, spremljanje dela, sprotne analize, prilagoditve program-ske opreme, itd., vse z name-nom, zagotoviti uspešno vpe-ljavo BIM-a v podjetje.

4. Po fazi implementacije BIM--a v podjetje sledi še zadnji ko-rak, ki je zelo pomemben v ce-lotnem projektu. Gre za analizo novega stanja, oceno uspešno-sti projekta vpeljave BIM-a v podjetje in pripravo končnih navodil in standardov, po ka-terih bo podjetje v prihodnosti učinkovito delovalo in dvignilo nivo kvalitete svojih storitev.

Za vse tiste, ki se odločate za prehod na BIM, pa še nekaj na-

svetov in pravil, s katerimi bo pot do cilja uspešnejša:

1. Ne puščajte vodenja BIM projekta v podjetju IT mene-džerjem, saj ti prenovo vidijo zgolj skozi prizmo programske in strojne opreme in ne z vidika delovnih procesov.

2. Pri vpeljavi BIM-a v podjetje ne gre za nakup nove program-ske in strojne opreme, pač pa za prenovo procesov dela, ki jih podpremo z ustrezno strojno in programsko opremo.

3. Pred implementacijo je po-trebno določiti omejitve tre-nutnih delovnih procesov v podjetju in cilje, ki jih želite doseči z BIM-om. Cilji morajo biti usklajeni z vizijo podjetja. Narediti je potrebno plan reali-zacije projekta.

4. Za vpeljavo BIM-a ni recep-ta. Vsako podjetje je pri tem potrebno obravnavati individu-alno. Upoštevati je potrebno obstoječe delovne procese.

5. Vpeljava BIM-a je pomem-ben korak pri nadaljnjem po-slovanju podjetja, zato si je za ta projekt potrebno vzeti čas. To ni tedenski ali mesečni pro-jekt.

6. Prehod na BIM naj bo sto-penjski. Začnite na manjših projektih. Organizirajte projek-tno skupino v podjetju, ki bo vpeta v BIM proces projektira-nja in upravljanja tehnične do-kumentacije in bo z dobro pra-kso zgled ostalim v podjetju.

S 25- letnimi izkušnjami na po-dročju razvoja in prodaje pro-gramske opreme za načrtova-nje in upravljanje s tehnično dokumentacijo in z bogatimi izkušnjami na področju izobra-ževanja kadrov je podjetje CGS plus pravi naslov za svetovanje pri implementaciji BIM-a.

Če imate kakršna koli vpraša-nja, pomisleke ali zadržke pri prehodu na BIM, vam z vese-ljem pomagam odgovoriti na vaša vprašanja. Pišite mi na [email protected].

Ponudite projektantomBIM knjižnico vaših izdelkov!

Omogočite arhitektom in projektantom, enostavno vključevanje vaših produktov v pro-jektno dokumentacijo.

Za proizvajalce stavbnega pohištva, svetil, gradbenih elementov, notranje opreme, strojnih inštalacij, i.dr. izdelujemo profesionalne BIM knjižnice izdelkov, ki jih projektanti uporabljajo pri delu z najbolj uveljavljenimi programi za načrtovanje.

Knjžnice vsebujejo poleg dinamične 3D geometrije tudi vse ostale lastnosti izdelkov (material, termične last-nosti, cena, ...) kot tudi vse informacije o proizvajalcu.

Želite BIM knjižnico vaših izdelkov?

Pokličite nas!

CGS plus d.o.o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 1 530 11 00, Internet: www.cgsplus.com, e-mail: [email protected]

Podjetje CGS plus je z mednarodnimi referencami vodilni slo-venski ponudnik na področju izdelave BIM knjižnic!


9 DIMENSIO

CGS plus produkti za načrto-vanje cest – Plateia, železnic – Ferrovia in vodotokov – Aqua-terra v verziji 2016 prinašajo pomembne nove funkcional-nosti, ki nam omogočajo, da so projekti, izdelani s CGS plus produkti, »BIM kompatibilni«.

Izdelava 3D modela

Na osnovi geometrije osi, vzdolžnega profila in obdelanih prečnih prerezov je v progra-mih Plateia, Ferrovia in Aqua-terra mogoče kreirati 3D model ceste, železnice ali vodotoka. 3D model je izdelan iz 3D solid elementov, zato ga je mogo-če pregledovati in analizirati v programih, ki so del BIM pro-cesa (Navisworks, Infraworks, Revit...). Natančen 3D model objekta je namreč predpogoj za načrtovanje infrastrukturnih objektov po »BIM« principih.

3D model, na osnovi katere-ga lahko preverjamo kolizije in izdelamo časovno simulacijo gradnje.

Pomemben del BIM proce-sa so popisi količin in ocene stroškov. CGS plus programi nam omogočajo izdelavo po-pisa količin na osnovi izvre-dnotenih planimetrirnih koli-čin. Vsaki planimetrirni količini lahko določimo šifro, predpi-sano v šifrantu gradbenih del. Izračunane količine se skupaj s šiframi in ostalimi podatki za-pišejo v zunanjo datoteko, na osnovi katere lahko pripravimo predračune in popise del v iz-branem programu za tovrstne izračune.

Za BIM proces je pomemb-na povezljivost med različnimi programskimi rešitvami. CGS plus programi imajo vrsto uka-zov za pretvorbo podatkov in

tudi za izmenjavo modela ce-ste med programom Infraworks 360 in Plateio.

LandXML: je nevtralen geome-trijski format odprtega tipa, ki je namenjen izmenjavi modela infrastrukturnega objekta med različnimi ponudniki program-skih rešitev. LandXML format se še vedno razvija, podpira ga preko 70 programov za načrto-vanje infrastrukturnih objektov iz 41 držav sveta. CGS plus pro-grami imajo LandXML vmesnik vgrajen že vrsto let.

Google Earth vmesnik: s tem ukazom lahko traso ceste, že-leznice ali vodotoka izvozimo v format KMZ in prikažemo v programu Google Earth. Ukaz podpira različne koordinatne sisteme, omogoča pa tudi iz-voz drugih elementov risbe (3D face, polilinija).

HEC-RAS, MIKE11: program Aquaterra vsebuje vmesnike za uvoz in izvoz podatkov o geo-metriji struge v programe HEC--RAS in MIKE11 ter uvoz in pri-kaz rezultatov.

Pomembno je poudariti, da je BIM tehnologija v razmero-ma začetni razvojni fazi in da se bo v prihodnje zagotovo še dopolnjevala. Razvoj CGS plus produktov sledi BIM trendom, kar pomeni, da bodo nove in izpopolnjene funkcionalnosti za navezavo na BIM procese na voljo tudi v prihodnjih verzijah.

Integracija BIM v CGS plus produkteKer BIM (Building Information Modeling) proces zajema ce-lotni življenjski cikel objekta od planiranja in načrtovanja do gradnje in upravljanja, je pomembno, da se informacija, ki v posameznih fazah nastaja, nemoteno prenaša in dopolnjuje. Ker je v BIM proces vključenih veliko programov, je izredno pomembno, da je vzpostavljena povezljivost med njimi, saj je tako zagotovljeno, da se informacije na prehodih med posa-meznimi programi ne izgubljajo.

A N D R E J K O G O V Š E K


3D model predora, izdelan v programu Plateia

Združen 3D model ceste in mostu v programu Navisworks

Popis del v programu BLIST 5D je izdelan na osnovi modela ceste, izdelanega v programu Pateia

Večji infrastrukturni objekti po-leg prometnice običajno zaje-majo tudi mostove, predore in druge spremljevalne objekte. Načrtovanje po BIM princi-pu pomeni, da imamo za vsak objekt izdelan 3D model. 3D modele objektov, ki so izdela-ni z različnimi programskimi orodji (npr. 3D model mosta izdelamo v programu Revit), je potrebno združiti v skupen

podpirajo številne izmenjeval-ne formate. Naj naštejem nekaj najpomembnejših.

Plateia-Civil 3D-Plateia: s tem ukazom lahko cesto, načrtova-no v programu Civil 3D, pretvo-rimo v Plateino os in vzdolžni profil. Možna je tudi pretvorba v obratni smeri, geometrijo ce-ste iz Plateie pretvorimo v Civil 3D model. Ukaz je uporaben


DIMENSIO 10


nadaljuje se s podrobnim pro-jektiranjem in zaključi z grad-beno dokumentacijo. Postopek je utečen, dokler poteka brez vmesnih sprememb, poprav-kov… V teh neizbežnih prime-rih pa tak način dela postane časovno zamuden, znatno se poveča tudi možnost pojavlja-nja napak pri ročnem urejanju dokumentacije. Proces kot tak vsebuje omejitve, ki se jim ni moč ogniti.

Nasprotje temu načina dela je BIM pristop, ki se uvelja-vlja v celotni AEC panogi. BIM postopek za ceste se prične s kreiranjem usklajenih in zane-sljivih podatkov o načrtovanju projekta. Rezultat je inteligen-tni 3D model cestnega telesa, katerega elementi so medse-bojno dinamično povezani. Ne samo točke, površine in osi, ampak bogat nabor informa-cij ter atributov, povezanih z njimi.

Kaj je torej tako drugačnega pri BIM pristopu? Modeliranje, 3D vizualizacije in analize niso nič novega pri nizkogradniškem

V splošnem se najbolj pogre-šajo podatki o uporabljenih materialih, opremi, dobavi-teljih, zgodovini vzdrževanja, … Vsaka izmed teh tematik bi morala biti sestavni del BIM modela, če želimo samo vzdr-ževanje izvajati učinkovito. Štu-dije po svetu že uvajajo podat-kovne strukture, ki učinkovito povezujejo 3D/BIM objekte s podatki, potrebnimi za učinko-vito vzdrževanje.

Kljub dejstvu, da se BIM ve-činoma povezuje s projekti v visokih gradnjah, pa števil-ne prednosti BIM-a niso več omejene zgolj na arhitekturo in visoke gradnje. Svoje temelje BIM hitro širi tudi v infrastruk-turo, nizke gradnje. Čeprav ima BIM svoje korenine v arhi-tekturi, njegova načela veljajo za vse grajene objekte, tudi ce-ste in železnice.

Da bi razumeli, kako se BIM vpleta v gradbeništvo, pred-vsem nizke gradnje, je koristno, če si ogledamo postopek načr-tovanja 2D projekta. Projekt se prične z idejnim načrtovanjem,

delu. Razlika je v tem, da so te operacije v vsakdanji praksi medsebojno nepovezane, in izdelava projektnih različic ter različnih scenarijev (what-if) je tako neučinkovita ter stroškov-no nesprejemljiva.

Vsaka sprememba v določeni fazi v BIM modelu povzroči po-sledične spremembe v ostalih fazah. Na ta način BIM omogo-ča vrednotenje projektnih raz-ličic. Model se lahko uporabi za izvedbo simulacij ter analiz, s katerimi lahko optimiziramo proces projektiranja. Z upora-bo BIM procesa lahko direktno iz modela pridobimo projektno dokumentacijo. Ne le 2D grad-beno dokumentacijo, temveč tudi model sam z vsemi infor-

macijami, ki jih vsebuje. In ti so lahko dobra osnova za popi-se količin, določanja zaporedja gradbenih operacij, primerjave projektnih različic, …

Uresničenje vseh prednosti uporabe BIM zahteva tehnično izvedljivost prenosa informacij, spremembe uveljavljenih čle-nov pogodb, kot tudi organi-zacijskega posodabljanja mo-delov med fazami gradnje in vzdrževanja.

Dokumentacija, ki nastane v BIM procesu, vsebuje podrob-ne informacije o dimenzijah, komponentah, materialu in njegovih specifikacijah, zmo-gljivostih, cenah, časovnih komponentah, itd. Lahko bi re-kli, da v BIM procesu nastane pametna tehnična dokumen-tacija. Gre za virtualni model, na osnovi katerega je kasneje objekt zgrajen in upravljan. Re-zultat BIM procesa načrtovanja objektov je tako inteligentno podatkovno skladišče, ki vse-buje vse podrobne informacije o objektu.

In to podatkovno skladišče, ki je v bistvu del BIM modela, je izhodišče za vzpostavitev siste-ma za upravljanje in vzdrževa-nje, saj vsebuje vse potrebne informacije o celotnem mode-lu ter vseh njegovih delih skozi vso njegovo dosedanjo zgo-dovino. Ti podatki so izredno pomembni pri inicialni vzpo-stavitvi sistema upravljanja in vzdrževanja, prihranijo nam čas zbiranja teh podatkov, zmanjša se možnost napak, izgube ali napačne interpretacije podat-

Vzdrževanje gradbenih objektov kot del BIM procesaVelik del življenjske dobe običajnega gradbenega projek-ta pokriva faza vzdrževanja in upravljanja. Strošek te faze je ogromen v primerjavi s fazo planiranja, projektiranja ter gra-dnje. V zgodnjih fazah projekta posvečamo premalo pozorno-sti kasnejšemu vzdrževanju. Rezultat tega je, da veliko podat-kov, pomembnih za vzdrževanje, manjka, ko projekt preide v fazo vzdrževanja in upravljanja.

M A T E J Č E L I K

Spremljanje gradnje cestišča

BIM cikel

11 DIMENSIO

CAD

S tehničnega vidika AutoCAD 2016 sicer ne prinaša velikih novosti na področju načrto-vanja in urejanja tehnične do-kumentacije, vendar si kljub temu upam trditi, da gre za verzijo, ki je posebna in bo po-membno vplivala na uporabni-ke. Vzrok, da se bo ta različica zapisala v zgodovino, je nova Autodeskova prodajna politi-ka, ki govori o tem, da nakup AutoCAD-a kot samostojnega produkta po 1.2.2016 ne bo več možna. To ne pomeni, da Au-toCAD-a naslednje leto ne bo več, pomeni pa, da ga ne bomo mogli več kupiti kot stalno (permanentno) licenco. V pri-hodnje bo najem (kvartalni, le-tni, večletni) edina možnost za pridobitev pravice do uporabe AutoCAD-a ali kot samostojni produkt znotraj Autodeskovih paketov (Autodesk Suite). Dej-stvo je, da je AutoCAD 2016 za-dnja verzija programa, ki je na voljo uporabnikom kot samo-stojna verzija programa .

Največje presenečenje novega AutoCAD-a pa je povezano z dwg formatom zapisa, ki v Au-toCAD-u 2016 ostaja nespre-menjen! Autodesk je od Auto-CAD-a 2004 vztrajal na vzorcu menjave dwg formata v vsaki tretji verziji, kar je z vidika upo-rabe pomenilo težave s kompa-tibilnostjo podatkov, zapisanih v starejših verzijah programa AutoCAD. Zadnja spremem-ba dwg formata zapisa je bila v AutoCAD-u 2013 in tako smo uporabniki pričakovali nov dwg format zapisa v AutoCAD-u 2016. To se v novem AutoCAD--u, na zadovoljstvo uporabni-kov, ni zgodilo.

Kotiranje elementov

Med tehničnimi novostmi in funkcionalnostmi novega Auto-CAD-a je potrebno izpostaviti nov koncept kotiranja elemen-tov. Kotiranje je v novem Auto-CAD-u zelo poenostavljeno, saj ob zagonu ukaza za kotiranje in s prehodom miške čez elemen-te geometrije, ukaz samodej-

no prepozna tip geometrijske-ga elementa in možne načine kotiranja, ki jih kot predogled vidimo neposredno na risbi. Z novim ukazom se drastično zmanjša število korakov, ki jih mora uporabnik storiti v fazi kotiranja elementov.

Revizijski oblački

Delo z revizijskimi oblački je v AutoCAD-u 2016 močno iz-boljšano in uporabniku prija-znejše, kot je bilo to v starejših verzijah. Že samo to, da lahko revizijske oblačke izdelamo iz

že naprej določenih oblik, kot so pravokotna, poligonalna in ročna – prosta, omogoča lažje in hitrejše delo v fazi priprave dokumentacije in revizije doku-mentov.

AutoCAD 2016AutoCAD je z izidom verzije 2016 na trg poslal že 30-to različico programa. Ta okro-gla različica prinaša kar ne-kaj presenetljivih novosti, kar jo naredi drugačno od predhodnikov.

A L E Š K O R B A Rkov. Ker se vzdrževanje in upra-vljanje objekta prične takoj po prevzemu, je zaželeno, da ima-mo takrat tudi že vzpostavljen sistem, ki nam nudi podporo pri tem delu. Tako so vsi po-datki upravljanj in vzdrževanje že takoj del BIM modela, in kot taki vplivajo na vse nadaljnje procese vzdrževanja, obnove, dograditve, …

V analizah uporabe BIM se naj-večkrat omenjajo naštete pred-nosti:

� Povečana produktivnost

� Izboljšana koordinacija

� Spodbujanje učinkovitega projektnega vodenja

� Možnost vizualizacije pro-jekta

� Izdelava delovnih/struktur-nih risb

� Enostavna obravnava projek-tnih sprememb

� Spodbuja komunikacijo s strankami

� Zmanjšanje možnosti kolizij

� Deluje kot učinkovito trženj-sko orodje

Najbolj neposredne koristi pri uporabi BIM v načrtovanju gradbenih objektov so izbolj-šano načrtovanje ter povečana učinkovitost in produktivnost. Ker sta fazi načrtovanja in gra-dnje dinamično povezani, je močno zmanjšan čas, potreben za ocenjevanje alternativ, iz-vajanje sprememb na projek-tu, ter izdelavi dokumentacije. Podatki v BIM modelu lahko služijo upravljanju strojev med gradnjo. Čeprav radi pozablja-mo, imamo v BIM modelu po koncu gradnje odlično zasnovo sistema za upravljanje in vzdr-ževanje.

Prav tako dobrodošla novost na področju kotiranja je mo-žnost določanja privzete ravni-ne, na katero izrisujemo kote in možnost preloma besedila kotiranja.

DIMENSIO 12

CAD

Revizijski oblački se v novem AutoCAD-u obnašajo kot poli-linije, kar pomeni, da jih lahko urejamo kar z ročaji. Doda-tno pa z dodajanjem in odvze-manjem geometrije z ukazom Modify (RevCloud) še hitro in preprosto spreminjamo obliko obstoječih oblačkov (glej sli-ko: urejanje oblike revizijskih oblačkov) .

Okvirjanje besedila

Ena od želja uporabnikov na AUGI (Autodesk User Group In-ternational) listi je že kar nekaj časa bila tudi možnost okvirja-nja besedila. Pri Autodesku so tej želji letos prisluhnili in tako imamo v novem AutoCAD-u možnost »Text Frame«, ki ob-stoječemu besedilu na risbi doda okvir.

Nadzor na sistemskimi spremenljivkami

Popolna novost v AutoCAD--u 2016 je orodje za spremlja-nje sistemskih spremenljivk. Ta nam omogoča nadzor nad izbranimi sistemskimi spre-menljivkami in samodejno opozarjanje ob spremembi le--teh. Ob neželeni spremembi AutoCAD-ove spremenljivke le- to lahko neposredno obno-

vimo na privzeto vrednost kar iz statusne vrstice. Gre za zelo priročno orodje, ki ga bodo ce-nili še zlasti tisti uporabniki, ki v AutoCAD-u uporabljajo zu-nanje aplikacije in skripte in ki po končanem opravilu ne ob-novijo uporabljenih sistemskih spremenljivk na privzeto oz. predhodno vrednost.

Podpora za Navisworks in BIM 360 modele

Na področju sodelovanja na projektih in koordinacije je po-membna novost podpora za Navisworks in BIM 360 modele. Tako lahko v AutoCAD vstavi-mo (.nwc, .nwd) datoteko in si tako ustvarimo »BIM podlogo«, na osnovi katere lahko tudi na-daljujemo z modeliranjem v AutoCAD-u. Kljub običajno ve-likim modelom, s katerimi se srečujemo v fazi BIM projekti-ranja, so ti modeli, ko so vsta-

Urejanje oblike revizijskih oblačkov

Nadzor nad sistemskimi spremenljivkami

Object Snap - Geometric Center

Geometrijsko središče elementov

V AutoCAD-u 2016 lahko ne-posredno lovimo geometrijsko središče elementov. Funkcija Object Snap ima na seznamu novo možnost Geometric Cen-ter. Rezultat lovljenja točk ge-ometrijskega središča si lahko ogledate tudi na sliki »Object Snap - Geometric Center«

Okvirjanje besedila

vljeni v AutoCAD, optimirani in zato lažje obvladljivi, kar nam zagotavlja nemoteno nadaljnje delo z AutoCAD-om.

Render Engine

V AutoCAD-u 2016 je integriran nov »render engine«, ki omo-goča hitrejšo in preprostejšo izdelavo vizualizacij, brez mno-žice potrebnih nastavitev. Tako je izdelava vizualizacij za upo-rabnika zelo poenostavljena, saj imamo na voljo kar nekaj pred-pripravljenih nastavitev, kvaliteto vizualizacije pa izbe-remo na osnovi časa izdelave ali števila nivojev izdelave.

Nove vizualizacije bodo kva-litetnejše in realistične tudi zaradi možnosti dodajanja lastnih ali pred-nastavljenih ozadij oz. okolja z osvetlitvami (IBL – image-based lighting).

Sklepna misel

AutoCAD 2016 po tehnični pla-ti in novostih ne izstopa od svojih predhodnikov. Gre za še eno verzijo, s katero so pri Au-todesku zelo izboljšali obsto-ječa orodja in funkcionalnosti, ki uporabnikom olajšajo vsako-dnevna opravila. Kljub temu pa se bo AutoCAD 2016 zapisal v zgodovino, saj je v končni fazi 30. verzija programa in obe-nem zadnja verzija, ki smo jo lahko uporabniki kupili v obliki stalne (permanentne) licence. Torej, če je kdaj čas za nadgra-dnjo vaše stare verzije Auto-CAD-a, je to zdaj!

13 DIMENSIO

CAD

Uporabniški vmesnik

Uporabniški vmesnik v progra-mu BricsCAD V15 je nadgrajen z ribboni, ki omogočajo lažji dostop do ukazov in funkcij. S tem je postal uporabniški vme-snik prijaznejši uporabnikom.

Novost v programu je tudi pri-pomoček »LookFrom« za dolo-čitev trenutne smeri pogleda. Točko pogleda spreminjamo s klikom na puščice, ki obkrožajo ikono tega pripomočka.

Urejanje geometrije dinamičnih blokov z ročaji

Najnovejša različica programa omogoča urejanje geometri-je dinamičnih blokov z ročaji (ang. grip). Večnamenske ro-čaje uporabljamo za vrtenje, obračanje (ang. flip), prila-gajanje velikosti (ang. scale), poravnavanje (ang. align) in spreminjanje »visibility state« pogleda dinamičnih blokov di-rektno na zaslonu.

BricsCAD V15Ko razmišljamo o zmogljivih CAD platformah s primerljivimi lastnostmi kot jih ima AutoCAD, ne smemo pozabiti na program BricsCAD V15. Najnovejša različica programa združuje direktno 3D modeliranje z naprednim 2D načrtovanjem. Deluje na operacijskih sistemih Windows in Linux, kmalu pa bo na voljo tudi različica za MAC.

U R O Š Ž A G A R

Pripomoček »LookFrom«

Uporabnišji vmesnik


Novi materiali za ren-deriranje

BricsCAD omogoča direk-tno 3D modeliranje sestavov v standardnem DWG formatu. Najnovejša različica prinaša 600 novih HD materialov za še bolj realistično upodabljanje oz renderiranje.

Prepoznavanje meje

BricsCAD po novem samodej-no prepozna vse meje v risbah, kar bistveno izboljša 3D načr-tovanje.

Modeliranje elementov pločevine

Funkcionalnost za modelira-nje elementov pločevine (ang. Sheet Metal) omogoča izdela-vo novih ali predelavo obstoje-čih elementov pločevine, ki jih uvozimo v BricsCAD iz drugih strojniških rešitev, ki podpirajo 3D modeliranje.

Omogoča tudi samodejno pre-poznavanje prirobnic in lokov v 3D solid modelih. V najnovejši različici lahko določimo lastno-sti deformacij materialov.

BIM tehnologija

BricsCAD V15 uvaja BIM teh-nologijo, pri čemer so 2D na-črti sinhronizirani s 3D modeli. Pri načrtovanju 3D modelov najprej narišemo objekt v 2D pogledu, nato pa ga z ukazom »pull« povlečemo do določe-ne višine v 3D ali pa vnesemo višino interaktivno. Tako lahko enostavno spreminjamo polo-žaj in dimenzije 3D objektov. Na voljo so tudi številne knji-žnice 3D objektov, kot so vrata, okna in podobno.

DIMENSIO 14

ARHITEKTURA IN VISOKE GRADNJE

Prikaži omejitve

Po mnenju nekaterih uporabni-kov je orodje 'Reveal constra-ints' oz. prikaži omejitve, ena izmed uporabnejših funkcio-nalnosti v novi različici. Orodje začasno označi vse ustvarjene omejitve in medsebojne po-vezave v pogledu. Uporabniku tako omogoča hitro identifici-ranje in urejanje omejitev. Ko omejitev ne želimo več poudar-jeno videti, orodje enostavno izključimo. Uporabljamo ga v


Iskalnik tipov

Ena izmed novih funkcional-nosti je dodan iskalnik tipov (Type Selector). Ta je zelo kori-sten pri iskanju elementov, za katere imamo v projektu več družin in tipov. Kot prikazuje slika, lahko z vpisom v iskalno okno filtriramo želene elemen-te in jih lažje izberemo. Ker se vpisana beseda tudi pouda-ri na elementih v projektu, jo tako še lažje izberemo in upo-rabimo.

Autodesk Revit 2016Nova različica Autodesk Revit 2016 vključuje Revit Architectu-re, Structure in MEP funkcionalnosti in orodja. Revit nadaljuje s svojim poslanstvom, biti eden izmed vodilnih programov za informacijsko modeliranje stavb na svetu.

Autodesk letno izboljšuje orodja, interoperabilnost in upo-rabnost Revit-a v arhitekturni in gradbeni industriji, ki z virtu-alnim načrtovanjem izpodriva klasično 2D projektiranje. Nova različica vključuje številne nove funkcije in orodja, kot tudi vse dopolnitve in izboljšave vmesne različice 'Revit 2015 Rele-ase 2', ki je bila na voljo uporabnikom že konec leta 2014.

V nadaljevanju so predstavljene nekatere najbolj pričakovane izboljšave in nekatera najbolj uporabna orodja različice 2016.

M A T E J A M A T K O

Iskalnik tipov

Prikaži pogled Level 1 na listu

'Load into Project and Close' v oro-dnem traku

into Project and Close'. Nad-grajeno orodje uvozi izbrano družino v projektno okolje in zapre urejevalnik in uvoženo družino. Uporabnik se tako iz-ogne temu, da bi imel odprtih (pre)več datotek, omogoča pa mu hitrejše upravljanje z njimi.

Izboljšana uporaba IFC datotek

Sodelovanje je eno izmed glav-nih vodil podjetja Autodesk. To poskušajo nadgraditi tudi pri novi različici Revit-a. Dodane so izboljšave pri povezanih IFC datotekah ('Link IFC') v projek-tu, saj po novem lahko uporab-

'Reset Target'

Podjetja za urejanje v perspektivnem pogledu

Prikaži na listu

Ena izmed izboljšav za hitrejše in lažje manevriranje po pro-jektu je funkcionalnost 'Open Sheet', ki izbrani pogled odpre na listu, na katerem je le-ta po-stavljen. Orodje tako prihrani uporabniku čas, ki bi ga izgubil z iskanjem po mnogih listih.

vseh pogledih (tloris, pogled, prerez, 3D…).

Uvozi v projekt in zapri

Tudi v delovnem okolju 'Family Editor', kjer uporabnik mode-lira in ureja družino, je doda-na nova funkcionalnost. Poleg obstoječega orodja 'Load into Project' je na voljo novo 'Load

Perspektivni pogledi

Urejanje modela v perspektiv-nem pogledu je bilo do sedaj onemogočeno. V novi verziji so nekatera orodja za urejanje na voljo tudi v perspektivnem pogledu (Move, Align, Pin, Un-pin).

Poleg omenjenih orodij je do-dano še orodje 'Reset Target', ki obnovi položaj modela v ka-merinem pogledu.

Dolgo pričakovana novost pri 3D pogledih je možnost izbire med aksonometričnim in per-

spektivnim pogledom. Le-to uporabnik v izbranem pogle-du enostavno definira v meniju 'ViewCube Context Menu.'

15 DIMENSIO

nik definira prostore ('Room') kar po omejitvah prostora uvo-žene datoteke.

Oznake

Za boljše označevanje elemen-tov v modelu sta v novi verziji dodana parametra plošče 'Ele-vation at Top' in 'Elevation at Bottom', ki označujeta zgornjo in spodnjo višino v modelu. Enaka parametra sta dodana tudi pri temeljih.


Nova parametraPrikaži/skrij omejitve

Autodesk Raytracer

Aksonometrični in perspektivni pogled

Revit Structure in Revit MEP

Poleg opisanih novosti je ve-liko še specifičnih za Revit Structure in MEP. Za projek-tante gradbenih konstrukcij sta bistveni izboljšavi nadgradnja orodij za modeliranje armatu-re ter izboljšana povezljivost Revit-a s programom Auto-desk Advance Steel. Projektanti strojnih in električnih napeljav lahko koristijo izboljšano po-vezljivost z ostalimi Autodesk

Vizualizacija

Za izdelavo vizualizacije ima-mo v 2016 različici dodano možnost t.i. 'Real-time 3D' renderiranje. Vizualizacijo lah-ko kot vedno do sedaj ustvari-mo s procesiranjem na grafični kartici ali s pomočjo Autodesk Raytracer oblačnega jedra za renderiranje.

produkti (Autodesk Fabrication CADmep, Autodesk Fabrica-tion ESTmep in Autodesk Fa-brication CAMduct), saj lahko uporabljajo strojne elemente iz le-teh.

Podrobnejše opise in predsta-vljene novosti lahko najdete na številnih internetnih straneh.

DIMENSIO 16

QA/QC

Kot je že v uvodu omenjeno, je novost v različici 2016 dodan razdelek QA/QC. Vključujoča orodja uporabniku omogočajo pregled in urejanje datoteke za zagotavljanje najvišje kakovosti projekta. V QA/QC imamo na voljo že poznan komplet oro-dij 'Project Cleanup', ki nam omogoča ustvarjanje manj-ših datotek ter bolj pregleden in prečiščen projekt. Obstoje-čim orodjem za brisanje različ-nih elementov iz projekta je v različici 2016 dodano orodje 'Object Style Cleanup’, ki upo-rabniku omogoča brisanje sti-lov (Object Style).

Drugo novo orodje je 'Toggle Transparency’, ki omogoča hi-tro spreminjanje transparence izbranih elementov.

dobna. V razdelku ‘Annotate’ je v novi verziji dodanih več oro-

CGS Revit Tools 2016 M A T E J A M A T K O

Orodni trak 2016

'Toggle Transparency’

Komplet orodij 'Visibility'.

Ko izide nova verzija Autodesk programske opreme, na CGS plus izdamo tudi novo različico CGS Revit Tools orodij. To-kratna različica 2016 vključuje nemalo novosti in izboljšav in s tem tudi posodobljen orodni trak z novimi orodji. Za lažji pregled in uporabo funkcionalnosti so orodja kategorizirana v razdelkih (panelih). V novi verziji 2016 smo dodali dve novi kategoriji in s tem dva nova razdelka v orodnem traku, ‘QA/QC’ in ‘Reinforcement’. Več podrobnosti o novih orodjih v nadaljevanju.

'Import Spreadsheet' ter orodja za urejanje besedil in oznak

Armaturni elementi

Novost CGS Revit Tools 2016 je tudi komplet orodij 'Visibility' za urejanje grafičnega prikaza in vidnosti armaturnih elemen-tov v 3D pogledu. Uporabniku so na voljo štiri nova orod-ja. ‘Make Obscured/ Unobscu-red’, ki armaturne elemente v 3D prikaže in skrije, ter ‘Make Wireframe/Solid’, ki armaturne elemente prikažeta bodisi she-matsko/linijsko ali 3D.

Označevanje

Kot nam je poznano že iz pro-grama Revit, v zavihku ‘Annota-te’ najdemo orodja za označe-vanje, kotiranje in opremljanje načrtov z 2D elementi. Tudi v CGS Revit Tools je zgodba po-


17 DIMENSIO

BIM Query

Duplicate Sheet

dij za urejanje 2D elementov v projektu.

Prva med njimi sta orodji za urejanje besedil. Poleg obsto-ječih orodij za poravnavo sta v različici 2016 dodani poravnavi po sredini besedila. Nova funk-cionalnost je tudi, da z orodji ‘To Upper/Lower Case’ spreme-nimo besedilo iz velikih v male črke in obratno.

Sledi, po mnenju uporabni-kov, najpomembnejše orodje v ’Annotate’ razdelku, orodje ‘Import Spreadsheet'. Z orod-jem 'Import Spreadsheet' upo-rabnik uvozi v projekt tabelo, ki jo je ustvaril z MS Excel (XLS, XLSX) in jo uporabi kot Revit popis. Kasneje jo lahko spre-minja in ureja ter posodobi v projektu.

Pogledi

Komplet orodij ‘Sheet’ vklju-čuje novo orodje ‘Duplicate Sheet’. Uporabnik z orodjem podvoji izbran list. S tem si pri-hrani veliko časa, saj se vklju-čujoči pogledi na listu ravno tako podvojijo in se že postavi-jo na nov list.

Posodobitve

Tudi BIM Query orodje je bilo v novi verziji posodobljeno. V orodju najdemo več novih funkcionalnosti. Dodana je možnost shranjevanja izbranih popisov oz. kategorij, možnost kreiranja novih instanc, delo s t.i. workset-i, urejanje Revit po-pisov, ipd.

Več o funkcionalnostih in orod-jih CGS Revit Tools si lahko preberete na http://usa.cg-splus.com/. Spremljajte zani-mive in poučne video predsta-vitve in webinarje, na katere se prijavite preko CGS plus sple-tne strani.


DIMENSIO 18

Arhitekturno in urbanistično projektiranje se ukvarja z urejanjem in oblikovanjem prostora, od večjega do manjšega merila, od načrtovanj mest, urbanih prostorov do načrtovanja inte-rierov. V proces urbanističnega in arhitekturnega projektiranja je vključenih mnogo različnih akterjev, od načrtovalcev, interesnih skupin, naročnikov do predstavnikov javnosti, na katere predlagani objekt (urbanistična rešitev) vpliva. Gre za kompleksen proces, kjer je potrebna ne-nehna komunikacija med vsemi akterji.

3D modeli kot orodje za vključevanje javnosti v urbanistično in arhitekturno projektiranje

A N J A J U T R A Ž

Slika 1: Sprehod skozi 3D model arhitekture (levo), interdisciplinarno delo (sredina), »brainstorming« (desno) v okviru programa PBL na Univerzi Stanford

Za aktivno vključevanje javno-sti v načrtovanje prostora so potrebna različna orodja, tako tradicionalna kot tudi digital-na: od orodij za informiranje in predstavitev do orodij za delo na daljavo. Pri tem ne sme-mo pozabiti, da orodij, ki so enostavna in razumljiva stro-ki, splošna javnost največkrat ne zna uporabljati. Pomembno vlogo pri predstavitvi igrajo 3D modeli, ki so včasih prikaza-ni kot 2D fotografije (render-ji), drugič pa kot 3D filmi, kjer splošni javnosti skušamo čim-bolj realistično prikazati na-črtovane rešitve. V prvem pri-meru je poudarjen predvsem planerski vidik, v drugem pa iz-kustveni vidik.

V članku se bomo osredotoči-li predvsem na izkustveni vi-dik, doživetje prostora, in sicer bomo to skušali doseči preko sprehoda skozi 3D model pre-dloga nove arhitekture, urba-ne ureditve v virtualnem svetu. Revit sicer omogoča virtual-ne sprehode skozi 3D mode-le, vendar je program primar-no namenjen strokovnjakom, javnosti je težje razumljiv, po-leg tega pa ji tudi ni dostopen. Strokovnjaki ponavadi pripravi-jo za splošno javnost vizualne predstavitve (2D predstavitev) ali vnaprej določen sprehod skozi prostor (3D predstavi-tev, film). Za razliko od Revi-ta so virtualni svetovi javnosti razumljivejši in enostavnejši

za uporabo, saj spominjajo na računalniške igrice, hkrati pa omogočajo prost sprehod skozi 3D model predlagane arhitek-turne ali urbanistične rešitve in popolno vživetje v prostor. Članek se osredotoča na virtu-alni svet Terf, ki ga pri svojem delu uporabljajo že številna podjetja, od medicine do grad-beništva. Namenjen je pred-vsem sodelovanju med stroko in naročniki (arhitekturno pro-jektiranje) oziroma stroko in javnostjo (urbanistično načr-tovanje).

Vloga 3D modelov pri interdisciplinarnem ar-hitekturnem projek-tiranju – AEC global teamwork course na univerzi Stanford

AEC Global Teamwork cour-se je na Univerzi Stanford pod vodstvom prof. dr. Renate Fru-chter v šolskem letu 2014/2015 potekal že 22. leto. Univerza v Ljubljani sodeluje že od leta 1999 in tako omogoča štu-dentom, da se srečajo z novi-mi tehnologijami in pridobi-jo znanje, ki ga med študijem po navadi ne dobijo. Program povezuje različne predstavnike stroke iz industrije, z univerz in iz prakse. Študentje iz različnih delov sveta delajo na arhitek-turnem projektu od začetnih stopenj dalje (od ideje do pro-

Slika 2: 3D model v Revitu (levo) in sprehod skozi 3D model v Terfu® (desno)


19 DIMENSIO

Slika 3: UR Terf – sprehod skozi predlog nove ureditve urbanega prostora

jekta za izvedbo). Na začetku in ob koncu projekta se študentje srečajo na Univerzi Stanford, v vmesnem obdobju pa delajo na daljavo s pomočjo različnih digitalnih orodij za virtualno sodelovanje. Revit igra pri tem pomembno vlogo, saj povezu-je tako študente arhitekture, gradbeništva in strojništva (po-samezne modele morajo štu-dentje nato tudi združiti in pre-veriti, kje so še problemi, kaj bi lahko izboljšali itd.).

Slika 4: UR Terf (Urban Redesign Terf) – virtualni svet za sodelovanje javnosti in stroke pri načrtovanju prostora (levo) in virtualni prostor za predstavitve, t.i. »virtual city hall« (desno)

Sodelovanje med naročnikom in stroko ter med predstavniki različnih strok je zelo pomemb-no, še posebno takrat, ko se vključeni akterji ne nahajajo na isti lokaciji in so razpršeni po celem svetu, zato je potre-ba po posebnem digitalnem orodju, ki bi jih združevala, še toliko večja. Že leta 2009 smo v okviru programa AEC Global Teamwork course raziskova-li možnost uporabe virtualne-ga sveta (takrat QwakTM) za potrebe interdisciplinarnega

sodelovanja na daljavo, kjer je bil poudarjen sprehod skozi 3D model predlaganega arhitek-turenega projekta. Tehnologi-ja je napredovala, QwakTM je zamenjal najprej TeleplaceTM, nato Terf in vsako leto ponuja virtualni svet študentom več možnosti, tako tehnoloških kot tudi vsebinskih. V letu 2015 so ga študentje uporabljali na re-dnih tedenskih srečanjih (slika 1 desno), kjer so delili načrte, iskali rešitve in skupaj projek-tirali. Za komunikacijo z na-

ročniki (»owners«) so v Terf uvozili tudi 3D model, ki so ga pripravili v Revitu. Model so izvozili iz Revita kot .fbx mo-del in nato direktno uvozili v virtualni svet Terf, ga povečali na pravilno velikost ter se nato skupaj sprehodili skozi objekt. Prednost 3D modela v Terf-u je v tem, da je naročniku (splošni javnosti) enostavno razumljiv in da le-ta lahko dostopa do njega kadarkoli in od kjerkoli.

Slika 5: BIM management v virtualnem svetu Terf


DIMENSIO 20

Vloga 3D modelov pri vključevanju javnosti v urbanistično načrto-vanje - Ur Terf (»Urban Redesign Terf«)

Na podlagi izkušenj pri AEC Global Teamwork course na Univerzi Stanford in doktor-ske naloge Sistem vizualnih digitalnih orodij za participa-cijo splošne javnosti pri pro-storskem načrtovanju smo razvili metodologijo uporabe virtualnega sveta Terf za po-trebe vključevanja javnosti v urbanistično načrtovanje (pri načrtovanju mest, javnih pro-storov ipd.). Pri tem smo po-sebno pozornost posvečali tudi orodju, njegovim zmožnostim in omejitvam. V Terf je danes možno uvoziti tudi večje mo-dele, ne samo ene stavbe, am-pak širšega urbanega območja (slika 3). Uvoziti pa je mogoče tudi materiale idr. Neposredno sodelovanje med razvijalci pro-gramske opreme in strokov-njaki iz prakse omogoča, da so omejitve programa vsako leto manjše. Prizadevajo si čim bolj poenostaviti prenos modelov

iz Revita v Terf, kjer bi se na-ročnik oziroma splošna javnost lahko sprehodila skozi prostor in podala svoje mnenje, pri-pombe in želje.

Za vključevanje javnosti je se-veda zanimiva tudi možnost hkratnih srečanj tako v fizič-nem kot virtualnem svetu. Pro-gram namreč omogoča, da je predavanje, ki poteka v fizični predavalnici, popolnoma ena-ko predavanju, ki poteka v vir-tualni predavalnici (tu se lahko nahaja tudi do 1000 obisko-valcev).

Terf se lahko uporablja med celotnim procesom načrtova-nja, omogoča številne možno-sti, nikakor pa ni nadomestek osnovnih arhitekturnih progra-mov, kot je npr. Revit. Gre le za orodje, ki olajša komunikacijo in sodelovanje med različnimi predstavniki javnosti in stro-ke, omogoča popolno vživi-tev (»full immersion«) in prost sprehod skozi 3D modele, ki so bili narejeni v Revitu ali kate-rem drugem programu.

Slika 6: Interdisciplinarno srečanje v 3D modelu stolpnice (vidna konstrukcija) v virtualnem svetu Terf

Revitovi 3D modeli v virtualnem svetu Terf

Tehnologoija na področju vir-tualnih svetov za potrebe arhi-tekturnega in urbanističnega načrtovanja je v zadnjih letih močno napredovala. Včasih je bilo možno uvoziti 3D modele iz Revita le preko drugih pro-gramov, kar pa je posledično pomenilo izgubo določenih la-stnosti in probleme pri uvozu v Terf. Danes je možno uvozi-ti 3D model iz Revita v Terf z enostavno funkcijo drag&drop, sam Terf omogoča uvoz tako .kmz kot tudi .fbx modelov. Kompatibilen je tudi z drugimi programi, kot so npr. Allplan, SketchUp idr. Problem se za enkrat pojavlja le pri uvažanju materialov, predvsem pri Re-vitu (materiale, ki so določe-ni v SketchUP-u, Terf zazna in ohrani).

Zaključek

Delo na daljavo pri arhitektur-nem in urbanističnem projek-tiranju ni več omejeno le na interdisciplinarne skupine stro-kovnjakov, ampak lahko poeno-stavi proces dela tudi pri sku-pinah, ki se nahajajo v istem mestu, saj prihrani čas (vsakdo lahko dostopa iz svoje pisar-ne) in posledično tudi denar. Šele dobro poznavanje digital-nih orodij, poznavanje njihovih prednosti in zmožnosti, lahko olajša proces dela.


21 DIMENSIO

BIM delovni proces

Racionalizacija od gradnje do vzdrževanja

Implementacija tehnolo-gij BIM v delovni proces je za podjetje vedno zahtevna na-loga. Informacijsko upravlja-nje zgradb (BIM) bi najlažje opisali kot proces projektira-nja, gradnje in uporabe objek-ta s ciljem nižanja ogljičnega odtisa, racionalnejše gradnje in uporabe. Proces predpisu-je način komunikacije prek projektnih portalov. S tem se zmanjša podvajanje informacij in izloči neskladja. V prvi fazi projektant izdela 3D-virtual-ni model objekta, ki vključuje vse elemente objekta in njego-ve fizikalne karakteristike – to je tako imenovani model BIM. Takšni modeli so uporabni za energijske analize, popis ma-terialov ter za odpravljanje na-pak in kolizij. Ker ima naročnik

pred seboj računalniški model zgradbe, lažje sodeluje že v fazi projekta, kjer so spremembe najcenejše.

Izvajalci s pomočjo modela in terminskih planov izdela-jo simulacije 4D (model + čas) in 5D (model+ čas + denar). Tako optimizirajo načrtovanje nabave materiala. Na gradbi-šču preverijo lastnosti in di-menzije elementov. Ko je gra-dnja zaključena, v model BIM vnesemo še vse karakteristike dejansko vgrajenih elementov. Tak model je kasneje osnova za vzdrževanje objekta v času nje-gove življenjske dobe.

Uporaben tudi pri montažni gradnji

Omenjena tehnologija oz. pro-ces projektiranja BIM je zelo učinkovit tudi pri montažni

Tehnologija BIM pomaga zmanjševati ogljični odtisTrajnostno gradnjo po navadi povezujemo s porabo energije med bivanjem v stavbah, saj za ogrevanje, hlajenje in razsve-tljavo prebivalci porabimo okoli 40 odstotkov energije, preo-stalo je transport in industrija.

I V O Ž A G A R

Vizualizacija kot rezultat procesa BIM.

Autodesk Infrastructure Design Suite 2016

S A Š O

G R E B L O

Programski paket Autodesk® Infrastructure Design Suite je celostna programska rešitev, ki omogoča BIM potek dela. Ta je zasnovan na inteligentnem podatkovnem modelu in ni le 3D model infrastrukturnega objekta. Pomembno je, da je informacija v modelu inteligentna in koristna. S tem pridobimo natančnejše in dostopnejše podatke ter izpopolnjen vpogled v ce-loten življenjski cikel infrastrukturnega objekta. Za celovit BIM potek dela potrebujemo več posamičnih programov. Z dostopom do Autodeskovega portfelja produktov in inteligentno modelno zasnovanih orodij imamo možnost izboljšati izvedbo projektov tako, da hitreje in učinkoviteje sodelujemo pri iskanju optimalnih variant.

Pri infrastrukturnih projektih pa je velik izziv optimalna izbi-ra in uporaba specifičnih ino-vativnih tehnologij na podro-čjih, ki imajo največji učinek.

Autodesk® Infrastructure Design Suite 2016 je na voljo v treh paketih.

gradnji. Te zgradbe največkrat projektiramo s pomočjo virtu-alnih modelov v merilu 1:1 z vključenimi veznimi elementi. S pomočjo BIM lahko odpravi-mo vse pomanjkljivosti, saj na gradbišču montažnih elemen-tov praviloma ne moremo pri-krojevati.

Velja omeniti tudi 3D-tiskal-nike. Računamo, da bodo v prihodnosti v veliki meri na-domestili klasično gradnjo, predpogoj pa so seveda kvali-tetni projekti. Pri gradnji objek-tov se bodo vse bolj uveljavlja-le tudi naprave, kot so pametni telefoni in tablice. V bližnji prihodnosti si bodo izvajal-ci in nadzorniki na gradbiščih pomagali z elektronskimi vse-binami na pametnih napra-

vah. V kombinaciji z njimi in z virtualnimi modeli bodo lahko avtomatizirali zajem vgrajenih količin in delali obračune pora-be. Nekatera naprednejša grad-bišča so že danes opremljena z napravami za spremljanje gra-dnje na daljavo.

Med življenjsko dobo objekta prek modela BIM spremljamo podatke o vzdrževanju, garan-cijskih pogojih in preventivnih pregledih, hkrati pa v modelu vodimo seznam osnovnih sred-stev in stroškov. V tak sistem vključimo podatke iz naprav z vgrajenimi senzorji, na primer temperature in premikov, ki jih uporabimo za analize in pri-merjave ter tako optimiziramo stroške in delovanje celotnega sistema.


DIMENSIO 22

INFRASTRUKTURA

� Standard: Namenjen je osnovnemu planiranju in na-črtovanju. Vsebuje tudi orod-ja, ki so v pomoč pri koordi-niranju in usklajevanju.

� Premium: Celovita rešitev, ki omogoča načrtovanje in-frastrukturnih objektov na osnovi inteligentnega mode-la. Omogoča izdelavo vizuali-zacij. Vsebuje tudi vso funk-cionalnost Standard paketa.

� Ultimate: Napredna rešitev s specializiranimi orodji za načrtovanje arhitekturnih in MEP objektov ter statič-ne presoje. Vsebuje tudi vso funkcionalnost Premium pa-keta.

Programska oprema vsebovana v Autodesk® Infrastructure Design Suite 2016 je navede-na v spodnji tabeli.

Autodesk naročnine (Autodesk Subscripti-on)

Autodesk za svoje programe ponuja tri oblike naročnin, t.i. Maintenance Subscription, De-sktop Subscription ter Cloud Service Subscription.

1. Vzdrževanje permanentnih licenc (Maintenance Sub-scription)

Vzdrževanje se naroča za obdo-bje enega, dveh ali treh let. V času aktivnega vzdrževanja Au-todesk zagotavlja:

� najnovejše različice pro-gramske opreme. To je edini način ohranjanja per-manentnih licenc na najno-vejših različicah. Autodesk je že pred časom ukinil mo-žnost nadgradenj starejših licenc;

� tehnično podporo. Auto-desk ponuja v osnovi dva ni-voja tehnične podpore, Basic in Advanced;

� fleksibilnost licenciranja. Administrativna orodja za upravljanje licenc, uporaba predhodnih različic, licenca za domačo uporabo, upora-ba licence izven dovoljenega teritorija … .

� dodatno programsko opre-mo ter storitve v oblaku. Naročniki imajo zagotovljen

dodaten prostor za shranje-vanje dokumentov v oblaku (25 Gb), 100 Cloud Credit--ov (obračunska enota za ko-riščenje storitev v Autode-skovem oblaku), dostop do dodatne programske opreme … ).

2. Najem licenc (Desktop Subscription)

Autodesk je v fazi transformi-ranja poslovnega modela pro-daje licenc. Najem licenc bo v slabem letu dni edina možnost za dostop do novih licenc Au-todesk programske opreme. Klasični nakup permanentnih licenc za posamične programe in določene programske pa-kete (Suites) se ukinja s 1. fe-bruarjem 2016. Prodaja večine ostalih programskih paketov se ukinja z 31. julijem 2016. Li-cence je že sedaj možno najeti za obdobje četrtletja, enega, dveh ali treh let. Opcija naje-ma je dobrodošla glede na bi-stveno nižji vstopni strošek ob pričetku uporabe programa. Za programsko opremo pla-čujete samo v obdobju, ko jo potrebujete. Bonitete so enake kot pri vzdrževanju permanen-tnih licenc (najnovejše različice programske opreme, tehnična

podpora, fleksibilnost licen-ciranja, dodatna programska oprema ter storitve v oblaku).

Transformacija poslovnega modela ne vpliva na obstoječe permanentne licence. Te licen-ce vzdržujete na aktualnih ver-zijah z aktivnim vzdrževanjem (Maintenance Subscription). Moramo pa paziti, da vzdrževa-nje obnovimo pravočasno (90 dni pred potekom in do 30 dni po poteku vzdrževanja), saj se opcija obnove vzdrževanja za zamudnike (do 364 dni po po-teku vzdrževanja) s 1. febru-arjem 2016 ukinja. Opomni-mo še, da se datum obletnice vzdrževanja ne spreminja. To pomeni, da s kasnejšo obnovo vzdrževanja nič ne prihranimo, praktično plačamo vzdrževanje za nazaj.

3. Najem storitev v oblaku (Cloud Service Subscription)

Določene bonitete v obla-ku pridobimo z vzdrževanjem ali najemom licenc, lahko pa določene storitve tudi kupi-mo. Autodesk Cloud Cre-dit je obračunska enota za koriščenje storitev v obla-

ku. Po potrebi se lahko Clo-ud Crediti kupijo v paketih po 100/5000/10000/25000/50000.

Bonitete, ki jih pridobimo z vzdrževanjem ali najemom Au-todesk® Infrastructure De-sign Suite 2016, so navedena v spodnji tabeli.

Lahko rečemo, da je Auto-desk® Infrastructure Design Suite 2016 celostna zbirka pro-gramov za načrtovanje nizko-gradnje. Ponuja tako BIM kot tudi CAD orodja. Z izbiro med tremi različnimi paketi ter raz-ličnimi možnostmi nakupa je Autodesk® Infrastructure De-sign Suite 2016 dostopen prak-tično vsem inženirjem in pro-jektantom v nizkih gradnjah.

23 DIMENSIO

Profesionalni programi, med katere spadajo Plateia, Ferro-via, Aquaterra in Electra, so kompleksni programi, ki ponu-jajo celovite rešitve za načrto-vanje cest, železnic, vodotokov oz. elektro-daljnovodov. Nji-hova značilnost je, da za svo-je delovanje potrebujejo zgolj osnovno CAD platformo, kakr-šni sta AutoCAD ali BricsCAD. Vse ostale funkcionalnosti, po-trebne za izdelavo projektov, so v profesionalne programe že vgrajene. Lahko bi tudi rekli, da profesionalni programi do-ločajo način dela in projektira-nja, saj so v njih vgrajeni dolo-čeni postopki in pravila, ki se jih mora uporabnik držati.

Kategorijo CGS plus podpor-nih programov sestavljajo Au-topath (analiza prevoznosti), Autosign (prometna oprema) in Aquaflood (vmesnik med Hec-Ras, MIKE in CAD). Gre za manj kompleksne programe, ki jih instaliramo kot dodatke na že obstoječe rešitve za načrto-vanje cest ali vodotokov. Tako lahko Autopath in Autosign iz-menjujeta podatke s progra-mi, kot so AutoCAD Civil 3D ali pa tudi s čistim AutoCAD-om oz. BricsCAD-om. Podobno ve-lja za Aquaflood, ki predsta-vlja vmesnik med programi za hidravlične izračune (Hec-Ras, MIKE) in CAD okoljem. Ker so podporni programi manj obse-žni od profesionalnih, so tudi cenovno dostopnejši. Lahko predstavljajo tudi prvo stopni-co na poti do CGS plus profesi-onalnih rešitev.

Že samo ime orodja pove, da gre pri tej kategoriji programov zgolj za posamezne funkcije, ki lahko uporabnikom programov AutoCAD Civil 3D in Revit bi-stveno olajšajo delo. Govorimo

Na začetku je bila samo Plateia. Po več kot 25 letih nepreki-njenega razvoja pa je paleta CGS plus programskih rešitev za področje nizkih in visokih gradenj pestrejša kot kdajkoli do-slej, saj obsega devet osnovnih produktov. Za lažjo predsta-vo o tem, čemu so posamezni produkti namenjeni, jih raz-vrščamo v tri kategorije: profesionalni programi (kategorija A), podporni programi (kategorija B) in orodja (kategorija C). Oznake A, B, C so zgolj naše interne narave, medtem ko naziv skupine (profesionalni, podporni, orodja) že jasno pove, ka-kšno je pozicioniranje posameznih kategorij CGS plus progra-mov.

Paleta CGS plus programov za nizke gradnje


torej o izdelkih CGS Civil 3D Tools in CGS Revit Tools. Prvi dopolnjuje funkcionalnost pro-grama AutoCAD Civil 3D za na-črtovanje nizkih gradenj, drugi pa programa Revit za načrto-vanje visokih gradenj. Njihova cenovna dostopnost omogoča, da ta orodja lahko instaliramo na prav vsak računalnik, kjer

se nahaja Civil 3D ali Revit. Ena od značilnosti te katego-rije CGS programske opreme je tudi ta, da lahko, za razliko od drugih dveh kategorij, CGS plus orodja zgolj najamemo (letni najem), ne pa tudi kupi-mo stalnih licenc.

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 24

Ultimate 4D je najvišji pro-gramski paket, ki vključuje podporo BIM procesom in 3D solid funkcionalnost, poleg tega pa pri Platei vključuje vse

najsodobnejše programske re-šitve za načrtovanje cest, od Autopath orodja za analizo za-vijalnih krivulj, Autosign pro-gramske opreme za načrtova-

Programski paketi – novost v ponudbi CGS plus profesionalnih programovProfesionalno programsko opremo Plateia, Ferrovia in Aqua-terra v novi verziji 2016 lahko uporabniki izbirajo po svoji meri glede na različno funkcionalno vsebino, in sicer je ta na voljo v treh različnih paketih: Ultimate 4D, Professional 3D in Standard.

L E O N L E B A N

nje prometne signalizacije pa do 3D orodij za načrtovanje križišč.

Paket Ultimate 4D vključuje vse programske rešitve za posame-zno področje načrtovanja, na primeru Ferrovie ta vključuje orodja za načrtovanje in vzdr-ževanje železniških prog, na-črtovanje kretnic in tirnih po-vezav ter programsko opremo

partnerskega podjetja Transoft , in sicer AutoTURN Rail 3D, programsko orodje za anali-zo dinamičnih svetlih profilov. Aquaterra v svojem Ultimate 4D paketu vsebuje dva vmesni-ka, MIKE 11-22 ter HEC-RAS za potrebe pretvorbe podatkov in uporabe le- teh v programskih rešitvah za analizo poplav.

Paketa Professional 3D in Stan-dard vsebujeta manj funkci-onalnih orodij ter sta tako fi-nančno dostopnejša. Podjetja se pri opremljanju svojih de-lovnih mest lahko odločijo za kombinacijo različnih paketov in s tem funkcionalnosti. Tako lahko finančno precej bolje op-timizirajo svojo programsko opremo glede na potrebe in organizacijo procesov načrto-vanja.

Poseben poudarek gre paketu Standard, ki vsebuje praktično vsa potrebna orodja za osnov-no načrtovanje cest, železnic ali vodotokov. Ne vsebuje pa najsodobnejših tehnologij, kot so podpora BIM procesom oz. vmesnikom za izmenjavo po-datkov v okviru BIM načrto-vanja, orodij za izdelavo 3D solid elementov ter posebnih modulov, kot so Autopath, Au-tosign ali orodja za vzdrževa-nje geometrije železniških ti-rov oz. MIKE 11-22 vmesnika. Nezahtevnim uporabnikom oz. uporabnikom, ki prvič posega-jo po programskih rešitvah za načrtovanje, predstavlja paket Standard stroškovno najbolj učinkovito in privlačno orodje.

INFRASTRUKTURA

BIM funkcio-nalnost

Autopath Autosign3D Solid funkcio-nalnost

Križišča, krožišča Situacija Osi Vzdolžni

profiliPrečni prerezi

Plateia Ultimate 4D + + + + + + + + +Plateia Professional 3D - - + + + + + + +Plateia Standard - - - - + + + + +

25 DIMENSIO

Ena izmed najpomembnejših je predstavljena v ločenem pri-spevku, in sicer možnost naba-ve in uporabe različnih stopenj programskih paketov CGS plus programske opreme glede na potrebe uporabnikov.

Druga prav tako pomembna novost je vključitev podpore BIM v CGS plus programsko opremo. Najvišji paket Ultima-te 4D namreč vključuje vme-snike in orodja, ki omogočajo pripravo ustreznih podatkov za učinkovito izmenjavo le- teh v okviru BIM procesov.

Novost, ki se neposredno na-vezuje na učinkovito podpo-ro BIM, predstavlja tudi mo-žnost enostavne izdelave 3D solid modelov cest, železnic ali rečnih strug, s pomočjo kate-rih je izmenjava teh modelov med različnimi programskimi rešitvami lažja in učinkovitej-ša. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je izdelava 3D solid

modelov možna na katerikoli risbi, izdelani s prejšnjimi ver-zijami CGS plus programske opreme. Ta novost je na voljo v programskih paketih Ultimate 4D in Professional 3D.

Plateia poleg omenjenega pri-naša še nove možnosti za iz-delavo 3D križišč ter 3D prikaz načrtovane prometne signali-zacije, vključno z novimi mo-žnostmi načrtovanja cestnih portalov. Novosti je bil dele-žen tudi Autopath, ki je upo-rabnikom na voljo kot samo-stojen produkt oz. kot dodatna funkcionalnost Plateie v pake-tu Ultimate 4D. Nova verzija Autopath-a omogoča izdelavo analiz prevoznosti za nove tipe vozil, kot so cestni vlaki, avto-busi s krmiljenjem na zadnjih

kolesih, viličarji in podobno, pri čemer ima uporabnik števil-ne nove možnosti za izdelavo posebnih geometrij vozil. O la-stnostih nove verzije Autopath--a si lahko podrobneje prebe-rete v ločenem prispevku.

Ferrovia je v najnovejši izdaji poleg podpore BIM in 3D solid funkcionalnosti pridobila tudi povsem novo orodje za izde-lavo tirnih povezav, ki omo-gočajo izdelavo le- teh med vzporednimi in nevzporedni-mi tiri. Načrtovana so lahko na območju prem, na območju krožnih lokov med tiroma ter tudi za izdelavo tirne povezave med tiroma v območju preme na prvem in območju krožnega loka na drugem tiru. Uporabnik lahko izbira med različnimi tipi kretnic ter med dvema tipoma izvedbe tirne povezave med samima kretnicama. Ferrovia 2016 vključuje tudi nove tipe

Novosti v CGS plus profesionalnih produktih za načrtovanje infrastrukturnih objektovCGS plus 2016 programske rešitve, ki vključujejo programe Plateia, Ferrovia, Aquaterra in Electra, so bile v najnovejši iz-daji deležne številnih novosti in posodobitev.

L E O N

L E B A N

kretnic, in sicer: simetrične kre-tnice ter križišča. Nove kretnice podpirajo tudi dva tipa trans-formacije, in sicer nemški in švicarski tip transformacije na krožnem loku.

Aquaterra je z novo izdajo na voljo v dveh paketih. Paket Ul-timate 4D vključuje MIKE 11 in MIKE 22 vmesnika ter podpo-ro BIM in 3D solid funkcional-nost. Paket Standard pa je, kot cenovno ugodnejša ponudba, na voljo z vmesnikom HEC--RAS. V obeh paketih je Aqua-terrina os pridobila možnost določanja preskokov stacionaž vzdolž osi.

Programska rešitev za načrto-vanje daljnovodov Electra po novem omogoča, da si upo-rabnik ob načrtovanju trase določi ustrezne cone vetra ter kategorijo zemljišča, ki vpliva-ta na obtežbo vetra na daljno-vod. Podatki o tej obtežbi pa se ustrezno izpisujejo tudi v poro-čilu o montažnih shemah.

Vse omenjene programske re-šitve so bile deležne tudi šte-vilnih posodobitev obstoječih funkcij, ki imajo v novi izdaji še izboljšane zmogljivosti, kar za-deva hitrosti obdelave ali osve-ževanja načrtovanih podat-kov. Dodane so nove možnosti označevanja višin plastnic na digitalnem modelu reliefa, uvoz cevi iz programske opre-me Urbano ter izdatno izbolj-šan vmesnik za vnos geodet-skih podatkov v risbo oz.vnos točk.

3D Solid model ceste izdelan s CGS plus programom Plateia 2016

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 26

Prodaja CGS plus program-ske opreme izven Slovenije predstavlja polovico celotne prodaje CGS plus programske opreme. V lanskem letu smo z našimi poslovnimi partnerji prešli na bolj sistematičen na-čin sodelovanja, kar pomeni, da skupaj sledimo planom in ciljem. Z njimi 2- do 4-krat le-tno preverjamo tržno situacijo in se odločamo, kako bi lah-ko še izboljšali CGS plus pro-gramsko opremo, in to z vsemi novostmi in izboljšavami, ki jih skozi leto pripravlja naš razvoj-ni oddelek.

Novi paketi CGS plus programskih rešitev

V letošnjem letu smo tujim po-slovnim partnerjem predsta-vili nov prodajni model naših najzahtevnejših programskih rešitev, ki jih uvrščamo v kate-gorijo A. Plateia, Ferrovia in Aquaterra so odslej na voljo v različnih paketnih možnostih. Plateia in Ferrovia sta na voljo v paketih STANDARD, PRO-FESSIONAL 3D in ULTIMATE 4D. Aquaterra pa je na voljo v paketih STANDARD in ULTI-MATE 4D. Programska rešitev Electra ostaja še naprej v obliki

enotne prodajne rešitve, brez nivojev. Tako smo se približali kupcem s funkcionalno dovrše-nimi in cenovno dostopnejšimi nivoji posameznih produktov. Več informacij o posameznih možnostih najdete na www.cg-splus.si.

Z uvedbo novih produktov, Au-tosign in Aquaflood, ki smo ju poslali na evropski trg letošnjo pomlad, smo dopolnili asor-timan CGS plus B produktov. Oba produkta je v Evropi mo-goče kupiti preko spleta. S 1. septembrom smo na ameri-škem trgu predstavili Autosign, programsko orodje za načrto-vanje horizontalne in vertikal-ne prometne signalizacije; za ameriški trg smo ga ustrezno prilagodili. V družbi Aquaflo-od , programskega orodja za iz-menjavo podatkov med MIKE / HEC-RAS in CAD, bo tako naša ponudba na ameriškem trgu še bolj zanimiva. Za omenje-ni produkt smo letos podpisali tudi pogodbo z danskim DHI, enim največjih podjetij na sve-tu s področja programskih reši-tev za hidrotehnično področje.

Naše aktivnosti

Za celotno mrežo naših poslov-nih partnerjev smo tudi letos organizirali 2-dnevni tehnično prodajni trening, ki je potekal 3. in 4. junija v CGS-ovih pro-storih v Ljubljani. Partnerjem smo predstavili vse tehnične novosti CGS plus produktov verzije 2016. Spremembe, po-vezane s prodajo programskih rešitev, ki se nanašajo na pro-dajo paketov, pa so bile glavna tema prodajnega dne. Ta se je zaključil z bogato vsebino mar-ketinških aktivnosti, ki jih izva-jamo zanje. Tradicionalni CEO meeting, ki se ga vsako leto udeležijo managerji partner-skih podjetij, je letos izjemo-ma potekal v Ljubljani. Zdru-žili smo ga s praznovanjem 25 . obletnice delovanja podjetja CGS plus na ljubljanskem Ne-botičniku. Prepričani smo, da so naši tuji gostje, kot vedno, zadovoljni in očarani zapustili

Slovenijo. Ne smemo pozabi-ti še na prvo CGS konferenco, ki jo v sredini oktobra organi-ziramo v Beogradu. Osrednja tema konference se bo nanaša-la na programske rešitve CGS plus in podpore BIM načrtova-nju, ki dobiva vse večji pomen. Več si lahko preberete na: www.cgs-konferencija.rs

Kje nas boste opazili?

Še posebej smo ponosni na novo referenco Elektrosrbi-ja d.o.o., ki predstavlja enega izmed petih osnovnih členov elektro distribucije Srbije. Ele-ktro distribucijo na ozemlju Srbije sestavljajo »Elektro-vojvodina, Novi Sad, Elektro-distribucija Beograd , Cen-tar Kragujevac, Jugoistok Niš ter Elektrosrbija« s sedežem v Kraljevu. Slednja pokriva tudi največji delež glede na velikost

Uspehi pri prodaji CGS plus programske opreme v tujiniV nekem ameriškem filmu sem zasledila, kako je na novo po-stavljeni šef prodaje želel animirati zaposlene k večji prodaji tako, da jih je poskušal med sabo tesneje povezati. Predla-gal je tudi, da se podjetje poveže z nesorodnimi dejavnostmi ter tako vsi skupaj ustvarjajo sinergijo. V sodobnem svetu to zelo lepo deluje, kadar je sinergija zdrava. Na oddelku Infra-struktura smo se letošnje leto reorganizirali in se še bolj na-tančno posvetili vsak svojemu cilju. Skupaj smo naredili kar nekaj korakov, ki jih boste skozi naše delo kaj kmalu opazili.

B A R B A R A

K O L E N C

CGS ekipa v družbi partnerjev na tehničnem treningu 2015

INFRASTRUKTURA

27 DIMENSIO

Podjetje CGS je takrat šele do-bro pričelo s svojim delova-njem, vendar smo tudi mi za-slutili priložnost. Želeli smo grafične kartice prodajati pri nas, takrat še v bivši Jugoslaviji in kasneje v samostojni Slove-niji. Pridobili smo zastopstvo za Nth Graphics in tako se je pričela naša zgodba v Ameriki.

CGS seveda ne bi bil to, kar je, če ne bi s tem podjetjem (Nth Graphics) želel sodelovati tako, da bi tudi oni prodajali naše izdelke. S podjetjem Adacta iz Ljubljane, ki je takrat štelo le nekaj zanesenjakov, smo za po-trebe digitalizacije skeniranih inženirskih načrtov razvili pro-gram ADS Vector, kasneje RX Vector. Nth Graphics je okoli leta 1993 res pričel prodajati naš program v Ameriki, na za-četku dokaj uspešno. A pod-jetje je kmalu zašlo v finančne težave, ker je Autodesk, izdelo-valec AutoCAD-a, tudi sam raz-vil »display list« in ga vgradil v program AutoCAD. Tako se je naše sodelovanje po treh letih in številnih naših obiskih v zve-zni državi Teksas tudi zaključi-

lo. Minilo je precej let, preden smo se ponovno vrnili v ZDA.

Pisalo se je leto 2004; Auto-desk je izdal svoj program Civil 3D, ki je hipoma postal kon-kurenca naši Platei. Izbira-ti je bilo treba med bojem z velikanom, kot je Autodesk, ali sodelovanjem z njim, ki pa ni bilo enostavno in vedno v našo korist. Naše podjetje je bilo takrat poznano kot uvelja-vljen razvijalec programov na področju cest in železnic, kar je opazil tudi Autodesk in si želel razvojnega sodelovanja z nami. Sledili so naši obiski Autodesk-a v Ameriki in obra-tno, njihovi predstavniki so nas večkrat obiskali v Sloveniji in se podrobno zanimali za naše rešitve. Začelo se je 10-letno obdobje plodnega sodelova-nja. CGS plus je za Autodesk razvil številne funkcionalnosti za Civil 3D ter mnoge prilago-ditve tega programa lokalnim trgom, kot so Rusija, Nemčija, Italija, Francija, Španija, Angli-ja, Avstralija in Nova Zelandija. Še bi lahko naštevali. Z razvoj-no ekipo iz mesta Manchester v zvezni državi New Hampshi-

Amerika - obljubljena dežela?Pisalo se je leto 1990; AutoCAD je tedaj obstajal v različici Re-lease 9. To so bili časi DOS-a, operacijskega sistema, ki ga da-našnja mlajša generacije ne pomni. Mi pa smo z njim preživeli daljše obdobje, preden se je uveljavil operacijski sistem Win-dows. Ja, stari dobri AutoCAD 9. Edino, kar je temu programu res manjkalo, je bila hitrost osveževanja risb na zaslonu. To pomanjkljivost so spretno izkoristili nekateri proizvajalci gra-fičnih kartic, med njimi ameriški Nth Graphics. Ta je v tistih letih razvil t.i. »display list« tehniko, ki je bistveno pohitri-la delovanje AutoCAD-a. Ta izum so še podkrepili z razvojem zmogljivih grafičnih kartic s t.i. »transputerji«; to so bili neke vrste parelelni procesorji. V tistih časih so bile grafične karti-ce Nth Engine pravi »high-tech«.

ozemlja (25.211 km2), na kate-rem deluje.

Projektanti v tem podjetju so se odločili za nabavo nove pro-gramske opreme za načrtova-nje daljnovodov in v procesu javnega natečaja izbrali naju-streznejšega ponudnika, v tem primeru CGS plus programsko rešitev Electra. Poleg nabave programske opreme je pod-jetje CGS plus zanje opravilo tudi obsežno izobraževanje za uporabo programske opreme Electra, vključno z geodetskim modulom, ki ga ta vsebuje. Na

območju, ki ga pokriva Elektor-srbija, letno zgradijo ali obno-vijo cca. 100 km daljnovodov.

Novo referenčno zgodbo pa bo krojila tudi Ferrovia, BIM kom-patibilna 3D programska reši-tev za načrtovanje železnic, za rekonstrukcije in vzdrževanje tirov ter načrtovanje kretnic in tirnih povezav. Z njo se je opremil Istanbul Ulasim A.S., ki upravlja s tramvajskimi pro-gami, podzemnimi železnicami, vzpenjačo in žičnicami v mestu Istanbul v Turčiji.


re smo stkali dobre poslovne in tudi prijateljske stike, ki jih ohranjamo še danes.

Za Autodesk smo leta 2011 razvijali tudi Civil 3D doda-tek za geodezijo, prilagojen novozelandskemu trgu. Takrat smo spoznali gospoda Rober-ta Gadbaw-a, ki je po preselitvi iz Nove Zelandije v ZDA postal naš poslovni partner. Juni-ja 2012 smo skupaj ustanovili podjetje CGS plus LLC s sede-žem v mestecu Camas v zvezni državi Washington na zahodni ameriški obali. Letos je podje-tje praznovalo tretjo obletni-co obstoja. V tem obdobju se je začel tudi naš intenzivnej-ši prodor na severnoameriško tržišče.

Robert je bil predvsem odli-čen poznavalec ameriškega ge-odetskega trga, hkrati je zelo

dobro poznal program Civil 3D ter njegove odlike in slabo-sti. Sodelovanje se je pričelo z idejo, da bi razvijali dodatke za Civil 3D, ki bi uporabnikom omogočili udobnejše in hitrej-še delo. Leta 2012 so prvič iz-šli naši »Toolsi«, CGS Civi 3D Tools, čez čas pa tudi CGS Re-vit Tools. Kmalu zatem smo v Ameriki pričeli intenzivno pro-dajati naš program Autopath in z njim za svoje stranke pridobi-li številna eminentna gradbena in arhitekturna podjetja po vsej Ameriki . Za ostale CGS-ove programe smo se zavedali, da še niso prilagojeni ameriške-mu trgu in da še ni čas za trže-nje z njimi. Šele letos smo na ameriški trg poslali še dva naša programa, in sicer Aquaflood ter prilagojeni Autosign z ame-riškimi prometnimi znaki in tal-nimi označbami.

Z obiska v Kanadi, Vancouver

V letošnjem letu smo sklenili nova sodelovanja s podjetjem CADREBEL iz jugozahodnega dela USA, CADGROUP iz Av-stralije in Nove Zelandije ter z grškim Alphanetrix iz Aten. Veselimo se sodelovanja z ob-stoječimi in novimi partnerji tako na tržnem kot razvojnem področju, kajti sinergija je ti-sta, ki nas bo pripeljala do no-vih priložnosti in konkurenčne-ga nastopa na vseh večjih trgih sveta.

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 28

pri prehajanju s kraka na krak potekala kar se da gladko, je pri vseh malo večjih križiščih potrebno določiti še vertikalni potek zaokrožitve med obema trakovoma. Nekaj posameznih orodij je bilo na voljo že v sta-rejših različicah Plateie, ven-dar je bilo potrebno kar precej ročnega dela, da bi prišli do končnega rezultata – 3D mode-la križišča.

V ta namen smo v Platei 2016razvili posebno funkcijo, ki uporabniku omogoča dokaj av-tomatiziran izris 3D modela kri-žišča vsaj za standardne tipe, t.j. križišča treh ali štirih cest s poljubnim številom trakov. Vse, kar je na začetku treba do-ločiti, so glavna in stranska os, parametri vseh zakrožitev (dve, tri ali štiri, odvisno od križišča), trakovi, na katere se priključu-jejo, in nastavitve brežin na ro-bovih križišča. Uporabnik lahko katero od zaokrožitev ali brežin

izključi, če je na tistem delu ne potrebuje. Funkcija prilagodi višine in nagibe stranske osi, tako da se v območju križišča ujemajo z glavno osjo. Rezultat je 2D geometrija križišča in 3D model (CGS-ov digitalni model terena), ki ga sestavljajo zgor-nji sloji cestišča in brežin, kot kaže slika 1.

Funkcija samodejno ustvari model križišča v naslednjih ko-rakih, ki jih je uporabnik prej moral opraviti sam:

V projektiranju križišče pred-stavlja dokaj zahteven izziv, saj je pri načrtovanju potreb-no upoštevati številne kriteri-je in zahteve. Če se omejimo na horizontalno geometrijo, to pomeni, da je potrebno do-ločiti zaokrožitve med dvema krakoma, določiti ustrezne raz-širitve za odpiranje dodatnih prometnih pasov za razvršča-nje in po potrebi izrisati ločilne otoke. Vsa orodja za reševanje horizontalne geometrije so bila v programskem paketu Plateia na voljo že vrsto let. Stvari pa so se nekoliko zapletle pri re-ševanju križišča v vertikalnem smislu. Tu mislimo na prila-gajanje nivelete stranske ce-ste glavni cesti tako, da bosta cesti »nalegali« ena na drugo. Poleg nivelete je v projektira-nju mogoče še večja težava, kako prilagoditi prečni nagib stranske ceste, da se bo stikala z glavno brez neželenih skokov. Da bi vožnja ob robu križišča

Pristopi pri reševanju 3D križišč v programu Plateia 2016Danes si je nemogoče predstavljati projektiranje ceste, ne da bi bilo potrebno navezovati se na obstoječo cesto. S križišči se najpogosteje srečujemo v urbanih okoljih, nekaj manj zu-naj mest, vendar se jim tudi tam ni mogoče izogniti.

� izris zaokrožitev med poda-ne pare uvoznih in izvoznih trakov, projiciranje na teren in izris vzdolžnega profila te-rena za vsakega od njih (sli-ka 2);

� izračun višinskega poteka cestišča glavne ceste vzdolž območja prečkanja stran-ske ceste in prilagoditev ni-velete stranske osi tako, da se na tem območju prilega glavni osi ob upoštevanju nekaterih pravil glede naklo-na in spremembe naklona nivelete pred križiščem in za

Ž I G A

R A M Š A K

Slika 1: 3D model križišča

Slike: 1 (geometrija križišča v situaciji), 2 (prilagoditev nivelete), 3 (prilagoditev prečnih nagibov), 4 (predlog nivelete zaokrožitve)

Prodaja v Ameriki je po usta-novitvi podjetja CGS plus LLC stekla po dveh kanalih: med ameriškimi Autodesk »resel-lerji« smo iskali tiste, ki bi bili pripravljeni prodajati naše Toolse in Autopath ter jih do danes nabrali že kar lepo števi-lo. Po drugi strani smo krepili direktno in spletno prodajo, ki danes predstavlja že pomem-ben del naših prihodkov. Do-datno smo stkali vezi tudi s predstavniki podjetja Bricsys v Ameriki, ki poleg programa

BricsCAD ponujajo tudi naše aplikacije.

Pisalo se je leto 2013; nepriča-kovano sem v svojem poštnem nabiralniku zagledal elektron-sko sporočilo direktorja pod-jetja Transoft iz Kanade, ki me je vabil, da se pridružim ko-aliciji razvijalcev programske opreme na področju nizkih gra-denj, da bi s skupnimi močmi lažje konkurirali Autodesku. Iz te koalicije sicer na koncu ni bilo nič, a sva se še iste jeseni po naključju srečala v Londo-nu. To pa je spodbudilo veliko

novih idej. V začetku leta 2014 smo izmenjali obiske in čeprav smo si v nekaterih segmentih tudi konkurenca, smo okrepi-li sodelovanje na razvojnem področju. Transoftov Autoturn je velikokrat trn v peti našemu Autopath-u, vendar to ne zmoti naših drugih razmišljanj o so-delovanju. Junija 2015 je pod-jetje CGS plus na pobudo Tran-softa-a sponzoriralo simpozij z naslovom »International Sym-posium on Highway Geome-tric Design 2015« v Vancouvru , Kanada. Tam smo opravili tudi nekaj pomembnih poslovnih

sestankov, na katerih smo začr-tali skupne razvojne projekte. Rezultate našega sodelovanja bomo prvič skupaj predstavili že na letošnji konferenci Auto-desk University v Las Vegasu od 1. do 3. decembra.

Amerika za nas še ni obljublje-na dežela, vendar naše upanje ne ugaša. Prej nasprotno, upa-nje se krepi. Veliko svoje ener-gije in razmišljanj usmerjamo ravno v ta kontinent, ki je ve-dno predstavljal izziv in prilo-žnost za evropska podjetja.

1 2 3 4

INFRASTRUKTURA

29 DIMENSIO

Območje nevarnosti aquaplaninga

Autopath v verziji 2016 prinaša pomembne novosti. Dodane so napredne možnosti, s kate-rimi lahko določimo poljub-no število osi vozila. Vsaka os je lahko fiksna ali vrtljiva. To nam omogoča določitev spe-cialnih vozil, ki se uporabljajo

za izredne prevoze. Naslednja pomembna novost je, da se vo-zilo v horizontalni in vertikalni analizi izriše z vsemi določeni-mi osmi in kolesi. Na ta način je prikaz simulacije gibanja vo-zila bolj nazoren.

Najpogosteje se Autopath uporablja za simulacijo vožnje po prometnih površinah, ki so namenjene javnemu prometu, kot so križišča, krožišča, par-kirišča, parkirne hiše … Poleg »običajnih« področij upora-be se program Autopath upo-rablja tudi za bolj posebne namene, v katerih ni mogoče uporabiti vgrajenih standar-dnih vozil, določenih v stan-dardih in pravilnikih, temveč je potrebno specialna vozila do-ločiti za vsak primer posebej.

Izdelava analize prevoznosti za specialna vozila je lahko zah-tevna naloga, saj je potrebno poznati geometrijo in način gi-banja vozila ter izbrati ustrezen model, s katerim se gibanje vo-zila pravilno simulira.

Analiza prevoznosti za izredne prevoze

Pod izrednim prevozom razu-memo prevoz tovora izrednih

dimenzij ali teže, ki ga ni mo-goče razdeliti na manjše dele in ga je potrebno prepeljati naenkrat. Za določitev vozila, s katerim se opravi izredni pre-voz, je potrebno poznati njego-ve točne dimenzije, število osi ter njihove lastnosti ter način gibanja.

Pri določanju vozila v progra-mu Autopath moramo izbrati kinematični model, ki vozilo za izredni prevoz najbolje opisu-je. Pravilen kinematični model zagotavlja, da se vsaka točka na vozilu giblje po pravilni traj-ektoriji. Običajno je vozilo za izredni prevoz sestavljeno iz tovornjaka in ustreznega tipa prikolice, ki ju je potrebno pri-lagoditi tako, da se z vozilom ujemata v dimenzijah in drugih lastnostih.

Pri dodajanju novega vozila v Autopath knjižnico vozil vza-memo za osnovo obstoječe vozilo, pri čemer moramo biti pozorni, da izberemo tisto, ki

Simulacija vožnje kompleksnih vozil v Autopath 2016Program Autopath je mednarodno uveljavljen program za analizo horizontalne in vertikalne prevoznosti. Uporablja ga več tisoč uporabnikov na vseh celinah sveta, razen na Antark-tiki.

A N D R E J

K O G O V Š E K

Novost v Autopathu 2016, izris vseh osi in koles

njim (slika 3). Prilagoditve se shranijo na »pameten« na-čin, tako da uporabnik lahko naknadno ročno ureja ni-veleto in se spremembe ob ponovnem izrisu križišča ne izgubijo;

� prilagoditev prečnih nagi-bov stranske osi na obmo-čju prečkanja preko glavne osi na podoben način kot pri niveleti (slika 4). Pri tem se upošteva minimalna dolžina prehodne rampe;

� izračun višin cestišča v za-četnih in končnih točkah za-okrožitev in vzdolž kratkih podaljškov ter izris samo-dejnega predloga nivelete v vzdolžni prerez za vsako od njih (slika 5). Podaljški sega-jo naprej in nazaj iz območja zaokrožitve v cestišče glavne oz. stranske ceste in s tem zagotavljajo zadostno števi-lo točk za izračun vzdolžnega nagiba na začetku in koncu zaokrožitve, kjer se ta priklju-či na trak z enakim nagibom;

� izris 3D nivelete in 3D trakov vseh osi v križišču: stranske, glavne in zaokrožitev;

� izris brežin na zunanjih stra-neh zaokrožitev in izbranih trakov (slika 2);

� iskanje zunanje meje križišča (po brežinah oz. 3D trakovih, kjer brežin ni);

� izdelava 3D modela terena iz vseh 3D elementov (3D nive-lete, 3D trakovi, brežine) in zunanje meje križišča.

Uporabnik lahko križišče ureja, spreminja parametre katere od zaokrožitev ali brežin in ga po-novno izriše. Včasih avtomat-ski predlog nivelete zaokrožitve zaradi začetnega in končnega vzdolžnega nagiba, ki sta fi-ksirana s cestiščem, ni najbolj posrečen (lahko npr. nastane »jama« na traku za desne zavi-jalce). Za take primere obstaja možnost osvežitve le 3D ele-mentov križišča, ki uporabniku omogoča urejanje nivelete ka-tere od zaokrožitev in osvežitev modela križišča.

Rezultat funkcije je osnovna 3D geometrija križiša za nadalj-nje projektiranje in 3D model terena iz cestišča in brežin. Ta lahko služi za vizualizacijo in

boljšo predstavo v prostoru. Eden od problemov, ki si ga s 3D modelom lahko bolje pona-zorimo, je odvodnjavanje. Če na digitalnem modelu terena izrišemo plastnice, vidimo npr. področja, kjer zastaja voda (sli-ka 6), kar predstavlja nevarnost aquaplaninga.

Seveda razvoj funkcionalnosti programa Plateia za potrebe križišč v tej točki še ni končan. V prihodnje načrtujemo razvoj BIM modela križišča, izboljša-nje funkcij za urejanje nivelete in verjetno tudi samodejni 3D izris krožišč.

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 30

Določitev osi prikolice za izredni prevoz

Navidezna os rotacije vozila je določena s parametrom EWB

pravilno opisuje gibanje vozi-la. Autopath namreč vsebuje več različnih tipov vozil: vozilo brez prikolice, tovornjak, tovor-njak-vlačilec, tovornjak-priklo-pnik, zgibni avtobus … Nato z urejevalnikom vozil določimo dimenzije vozila ter dodamo ustrezno število osi in določi-mo njihove lastnosti. Vse to določimo posebej za tovornjak in posebej za prikolico. Pri do-ločanju osi je potrebno poznati natančne medsebojne razdalje in tip, os je lahko statična ali vrtljiva. Pravilna določitev osi je potrebni pogoj za to, da bo

bi se vrtela. To je še posebej pomembno pri dolgih vozilih z velikim številom osi. V koli-kor ima vozilo večje število osi, so le-te vrtljive, da ne pride do prevelike obrabe koles oz. do poškodbe vozila ali podlage. V splošnem ločimo dva načina vrtenja koles pri vozilih z veli-kim številom osi. V prvem pri-meru je ena izmed osi fiksna, ostale so vrtljive, os rotacije vozila je fiksna os. V drugem primeru so vse osi vrtljive, pri čemer os rotacije vozila ni ena izmed obstoječih osi, temveč se le-ta nahaja na poljubnem

Če je izredni tovor širši od ši-rine vozila, je potrebno pri-lagoditi tudi konturo vozila. Program Autopath rešuje ta problem zelo elegantno. V uka-zu za določanje vozil imamo na voljo možnost, da obstoječo konturo vozila poljubno spre-minjamo. Najprej v risbo vne-semo vozilo iz knjižnice, nato pa z AutoCAD ukazi konturo vozila spremenimo tako, da ustreza obliki tovora, ki sega čez vozilo. Vozilo shranimo v knjižnico in tako je pripravlje-no za uporabo. V kolikor je to-vor tudi nadstandardno visok, lahko na enak način določimo

tudi vertikalno konturo vozi-la. Pomembno je poudariti, da za takšna nestandardna vozila uporabimo enake metode vo-denja kot za običajna standar-dna vozila.

Za zaključek naj omenim še to, da nam napredne možnosti do-ločanja vozil omogočajo izde-lavo specialnih vozil za potrebe analiz prevoznosti na različnih področjih uporabe: transpor-tnih vlakcev v industriji, dvigal za prevoz plovil na območju marin, delovnih strojev na ob-močjih gradbišč, letal pri načr-tovanju letališč in še bi lahko naštevali.

simulacija gibanja vozila pra-vilna.

Pri zavijanju vozil velja pravilo, da osi posameznih koles kaže-jo v navidezno središče krožni-ce, po kateri se vozilo premi-ka. S tem je preprečeno, da bi kolesa oddrsavala, namesto da

mestu znotraj ali zunaj vozila. Parameter, ki določa oddalje-nost navidezne osi rotacije od prednje osi oz. od točke pri-klopa za prikolico, se imenuje EWB in ga določimo za vsako vozilo posebej.

INFRASTRUKTURA

31 DIMENSIO

Autosign 2016 deluje na Au-todesk programih AutoCAD, AutoCAD Civil 3D in AutoCAD Map 3D, in sicer od različice 2011 do najnovejše 2016 ter na BricsCAD od v13 do v15. Na voljo je kot samostojna aplika-cija ali kot nov modul v progra-mu Plateia. Delno nadomešča modul »Prometna oprema«, ostale funkcionalnosti iz tega modula pa so na voljo v modu-lih »Autopath« in »Križišča«.

Autosign vključuje bogato zbir-ko blokov prometnih znakov in talnih označb. Poleg trenutno veljavnega slovenskega »Pra-vilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah« smo podprli tudi številne evropske in svetovne standar-de, kot so ameriški, nemški, avstrijski, poljski, hrvaški, srb-ski in turški standard. Trenutno so v izdelavi še nekateri drugi evropski standardi. Podpora le-tem omogoča konkurenčno udeležbo slovenskih podjetij tudi na tujih trgih.

Autosign bo v prihodnje vklju-čeval novo slovensko knjižni-co prometnih znakov in tal-nih označb, ki bo temeljila na novem pravilniku (trenu-tno je še v fazi predloga: PRE-DLOG_07092015). Poleg nove knjižnice bomo uporabnikom omogočili tudi uporabo trenu-tne (obstoječe) knjižnice.

Nova funkcionalnost v progra-mu Autosign je načrtovanje prometnih portalov s prome-tnimi tablami v tlorisnem po-gledu, shematičnem prikazu in v 3D pogledu. Izbiramo lahko med različnimi tipi okvirjev in prerezov portalov. Posame-zni portal lahko postavimo na izbrano Plateino os ali drugo CAD entiteto, pri čemer lahko zelo enostavno določimo po-ložaj portala v risbi. Nakna-dno lahko urejamo parametre izbranega portala in pripadajo-čih elementov.

Načrtovanje prometne uredi-tve lahko s pomočjo programa Autosign nadgradimo s 3D izri-som vertikalne signalizacije in

Autosign 2016Autosign 2016 je nova programska rešitev podjetja CGS plus za načrtovanje prometnih znakov, talnih označb in prometnih portalov. Napredna orodja v programu Autosign omogočajo 3D načrtovanje ter izdelavo popisov vertikalne signalizacije in talnih označb. Autosign je enostaven za uporabo in omogoča avtomatizacijo procesa načrtovanja prometne ureditve.

U R O Š Ž A G A R

P O L O N A G O R T N A R

talnih označb, vključno s pro-metnimi portali, kar je lahko zelo koristno pri analizah pre-glednosti.

Autosign je produkt, ki omo-goča celostno načrtovanje pro-metnih znakov, talnih označb in prometnih portalov. Uporab-nikom omogoča bistveno lažje in produktivnejše delo, podje-tju CGS plus pa ponuja novo priložnost za širitev trgov in za razvoj novih funkcionalnosti.

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 32

Danes je uporaba brezpilo-tnih letalnih naprav ali dro-nov (Unmanned Aerial Vehi-cle, UAV) v porastu predvsem v geodeziji (geodetski posnetki, ortofoto, DMR), gradbeništvu (volumni, inšpekcijski pregle-di viaduktov, mostov), geoteh-nologiji in rudarstvu (plazovi, dnevni kopi) ter elektroindu-striji (inšpekcijski pregledi izo-latorjev, pregledi fotovoltaič-nih farm). To niso nič več zgolj daljinsko upravljane naprave z nameščeno kamero, ampak in-teligentni sistemi, ki omogo-čajo varno samodejno letenje po vnaprej predvidenem planu. Lahko gre za letalne naprave s fiksnimi krili ali za različne iz-vedbe kopterjev (s štirimi, še-stimi ali celo osmimi rotorji).

Kot optimalna se je izkazala konstrukcija s šestimi rotorji, t.i. heksakopter. Zasnova omo-goča velik potisk, najboljšo okretnost ter stabilen let tudi v vetrovnih pogojih. Enega naj-bolj znanih, dovršenih in funk-cionalnih heksakopterjev proi-

zvaja nemški Aibotix. Aibot X6 posebej odlikuje še karbonski okvir, ki zagotavlja izjemno var-nost tako za same rotorje kot tudi za okolico, na primer pri snemanju v urbanih okoljih.

Zaradi integracije različnih senzorjev (GPS, pospeškomer, žiroskop, barometer, ultra--zvočni senzor) ter velikega na-predka v razvoju umetne inteli-gence Aibot večino dela opravi popolnoma samostojno. Vzleti, se vzpne na predvideno višino, opravi polet po vnaprej pripra-vljenem planu, zajame foto-grafije, se samodejno vrne in pristane.

Namenski nosilec kamere na heksakopterju ima vgrajeno samodejno kompenzacijo na-gibov in rotacije, kar dodatno skrbi za zajem slik in videopo-snetkov brez tresenja, nežele-nih nagibov in zamegljenosti, kamera pa je ves čas leta obr-njena natančno navzdol. Zato so fotografije, zajete s profesi-onalnim heksakopterjem, ka-

kovostna osnova za nadaljnjo obdelavo.

V nekaj deset minutah lahko na ta način posnamete več de-set hektarjev ozemlja. Vso ob-delavo podatkov pa opravite v pisarni. Z namensko program-sko opremo najprej združi-te vse fotografije. Za potrebe vklopa v državni koordinatni sistem v naslednjem koraku določite položaje kontrolnih točk na tleh (Ground Control Point, GCP), nato pa program ustvari visoko ločljiv, foto-re-alistično obarvan 3D oblak točk. To pa je že lahko osnova za nadaljnjo obdelavo v CAD. Ustvarite lahko digitalni model reliefa, trikotniško mrežo ali trirazsežno površino (mesh). Če nanjo nanesete še teksturo iz fotografij, dobite še pose-bej verno ponazoritev realne-ga sveta. Poleg tega pa lahko izdelate tudi ortofoto, na osno-

vi katerega v CAD digitalizirate prostorske objekte, na primer talno signalizacijo, jaške … Po-gosto pa se v CAD uporabljata kar oba – ortofoto in 3D oblak točk. Prvi vam nudi visoko sto-pnjo podrobnosti, 3D oblak točk pa je osnova za pridobi-tev prostorskih atributov – ko-ordinat.

Poseben izziv za sedanjost in prihodnost pa je razvijanje in izboljševanje postopkov (pol)avtomatskega prepoznavanja in definiranja vektorskih oblik v množici podatkov oblaka točk. Res je, da zaradi statističnih la-stnosti obdelav tak način dela lahko generira različne vektor-ske oblike, vendar časovni pri-hranek ter širok nabor možnih uporab sta dovolj privlačna, da se bodo ti algoritmi v priho-dnje gotovo še zelo razvijali. Že sedaj obstaja znatno število

Zajem prostorskih podatkov z brezpilotnimi letalnimi napravamiZajem prostorskih podatkov iz zraka sega daleč v zgodovi-no. Človek je že zdavnaj spoznal uporabnost toplozračnih ba-lonov in letal za vohunjenje nad sovražnikovo zemljo. Z njimi so lahko locirali in prešteli sovražne vrste. Na krovih balonov so se že okrog 1860. leta znašli tudi prvi fotoaparati kompak-tnih oblik, ki so omogočili zajem fotografij iz zraka in tako z enim samim poletom pridobili ogromno količino informacij. Z izboljšavo kamer, letal in tehnologij za obdelavo slik se je po-javila aerofotogrametrija. Na podlagi usklajene serije kakovo-stnih fotografij se lahko izdela ortofoto načrte. Ortofoto na-črt je aerofotografija, ki je z upoštevanjem podatkov o reliefu in absolutne orientacije fotografij pretvorjena v ortogonalno projekcijo. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu na-črtu ali karti.

G R E G O R B I L B A N


M A T E J Č E L I K

Izdelava plana leta v programski opremi Aibotix AiProFlight. Z rdečo črto je prikazana pot leta, rumeni kvadrati pa predstavljajo velikosti posameznih foto-grafij.

Agisoft PhotoScan je programska oprema za fotogrametrično obdelavo digital-nih slik in ustvarjanje 3D prostorskih podatkov.

Aibotix Aibot X6 lahko nosi 2 kilograma tovora – od digitalne kamere, SLR kamere, laserskega skenerja, multispektralne kamere in še kaj …

INFRASTRUKTURA

33 DIMENSIO

Glavno omejitev pri učinkovi-tem optimiziranju železniške-ga prometa predstavlja osnov-na geometrija obstoječega železniškega omrežja. Kapa-citeto obstoječih železniških prog lahko povečamo z njiho-vo ustrezno modernizacijo oz. nadgradnjo. Glede na te ome-jitve je potrebno ustrezno načr-tovati tudi vsa nova železniška omrežja in proge.

Ključni element za izboljša-nje kapacitet prog, za pove-čano učinkovitost prometa in za ustrezno vodenje prometa predstavljajo prav naprave za preusmeritve vlakov z enega tira na drugega in za poveza-vo tirov med seboj v učinkovi-to celoto. Kretnice in tirne po-vezave predstavljajo možnost prehoda s posameznih tirov na druge tire. Zaradi hitrostnih omejitev uvoza na posame-zne kretnice oz. tirne poveza-ve predstavljajo tudi ozko grlo. Hitrosti je potrebno zmanjšati tudi zaradi signalno-varnostnih naprav, s katerimi morajo biti

opremljeni odseki s kretnicami in tirnimi povezavami.

Optimalno načrtovanje in umeščanje kretnic ter tirnih povezav je eden od ključnih ukrepov pri modernizaciji ob-stoječih tirov oz. gradnji novih železniških prog. Določitev lo-kacije postavitve kretnice ali tirne povezave tako vpliva na optimalno upravljanje železni-škega prometa. Naknadni po-segi za premestitev kretnic in tirnih povezav so praktično ne-mogoči ali izrazito dragi.

Da bi zagotovili optimalne po-stavitve lokacije tirnih povezav v danih geometrijskih pogo-jih, smo v programski opremi Ferrovia 2016 namenili veliko pozornosti izdelavi orodja, ki načrtovalcem zagotavlja šte-vilne geometrijske možnosti umeščanja tirnih povezav. Tako lahko tirne povezave umešča-mo med:

� vzporedne tire na območju prem;

� vzporedne tire na območju krožnih lokov;

� nevzporedne tire na obmo-čju prem;

� nevzporedne tire na obmo-čju krivin oz. krožnih lokov;

� območja preme na prvem tiru in krožnim lokom na drugem tiru.

Načrtovanje tirne povezave omogoča tudi izvedbo le-te ob uporabi istih tipov kretnic, oz. kretnic z enakim odklonskim kotom, ter tudi kretnic različnih tipov oz. kretnic z različnima odklonskima kotoma. To posle-dično terja izvedbo ustrezne-ga krožnega loka na povezoval-nem tiru med kretnicama.

Izvedba krožnega loka in nave-zave nanj z območja obeh kre-tnic je največkrat pogojena že s samo izvedbo tirne poveza-ve. Ta je izvedena med vzpore-dnimi ali nevzporednimi tiri. Velikokrat pa je za ustrezno izvedbo krožnega loka na po-vezovalnem tiru ključni faktor prostorska omejenost oziro-ma oddaljenost tirov, ki jih tir-na zveza povezuje med seboj. Načrtovanje krožnega loka na tirnih povezavah v programski opremi Ferrovia tako omogo-ča obe vrsti tovrstnih izvedb, in sicer:

� s podaljšanjem radija iz kre-tnice v povezovalni tir do preme, tangentno povezane na drugo kretnico;

Tirne povezave v programu Ferrovia 2016Številne institucije in železniške uprave se ukvarjajo z upra-vljanjem železniškega prometa, predvsem pa z optimizira-njem ali odpravljanjem eventualnih zamud na železniškem omrežju. Na nivoju Evropske unije tako obstaja enovito žele-zniško omrežje s številnimi evropskimi koridorji ter progami nižjega nivoja, upravljanje prometa pa se izvaja na nivoju po-sameznih članic oz. njihovih železniških uprav.

L E O N

L E B A N

Oblak točk, ki ga program določi na osnovi zajetih fotografij, je lahko osnova za izdelavo 3D modela, ki se uporablja pri projektiranju, za pri-pravo različnih vizualizacij ter ani-macij ali za izračune volumnov pri zemeljskih delih, dnevnih kopih, de-ponijah …

ponudnikov takih rešitev, zlasti komercialnih, in tudi ti ob kon-troliranem delu lahko uporab-niku znatno olajšajo delo. Ob znanih praksah dela pa lahko pričakujemo tudi selitev takih rešitev v CAD okolja.

Različne vrste tirnih povezav

INFRASTRUKTURA

DIMENSIO 34

Ključen cilj nadgradnje železni-ške proge na odseku Biator-bágy – Tata je bil dvig hitrosti na 160 oz. 140 km/h. Za do-sego tega cilja je bilo potreb-no izrazito poseči v geometri-jo obstoječe dvotirne proge. Potrebno je bilo ustrezno po-večati radije krivin ter optimi-zirati signalno-varnostne na-prave za zagotavljanje hitrejše prevoznosti oz. odstranjevanja mest s hitrostnimi omejitva-mi. Modernizacija je obsega-la tudi nadgradnjo obstoječih železniških postaj, pri čemer so neustrezne oz. zastarele nizke železniške perone nadomesti-li s sodobnimi 55 cm visokimi peroni za lažji dostop in izstop iz vlakov, kar je pomembno za starejše občane in invali-de. Skladno s tem so izvedli ustrezne nivojske dostope do posameznih peronov ter mo-dernizacijo ostale infrastruktu-re na železniških postajah, na-menjenih potnikom. Projekt je terjal tudi obnovo in moderni-zacijo obstoječe vozne mreže ter izboljšanje dostopnosti do primestnih železniških postaj,

ureditev P+R območij ter av-tobusnih postajališč oz. obra-čališč.

Poseben izziv je načrtoval-cem predstavljala nadgradnja železniške proge na območju postaje Tatabánya, ki je zara-di mnogih prostorskih omeji-tev terjala pripravo številnih idejnih zasnov in rešitev. Te so morale biti potrjene tako s strani investitorja NIF (Nemze-ti Infrastruktúra Fejleszt Zrt.), v smislu skladnosti s pravil-niki in evropskimi tehničnimi direktivami, kot tudi s strani lokalne skupnosti. Obstoječa konfiguracija proge namreč ni omogočala hitrosti, višjih od 80 do 100km/h. Predlagane re-šitve in končna izvedba moder-nizacije pa omogočajo hitrost 140km/h, pri čemer celoten obseg proge ostaja na zemlji-šču madžarskih železnic. Načr-tovana je bila tudi zamenjava oz. nadgradnja kretnic in tirnih povezav, ki zvišujejo hitrosti iz 40km/h na 80km/h. V sklopu obnove postajnega območja so bili načrtovani novi 250 metrov

dolgi peroni, nivojski dostopi in nova postajna infrastruktura.

Projektanti podjetja RING Mernoki so ob modernizaci-ji tako dolgega odseka proge s pomočjo programske opreme Ferrovia z nami delili števil-ne pozitivne izkušnje in koristi uporabe programske opreme Ferrovia. Ta uporabnikom omo-goča izjemne možnosti prilago-ditve in urejanja geometrijskih karakteristik proge na obmo-čjih, kjer so načrtovalci precej omejeni s prostorom, ki je na

RING Mernoki - Modernizacija železniške proge Budimpešta – HegyeshalomPodjetje RING Mernoki iz Madžarske je z uporabo programske rešitve za načrtovanje železniških prog Ferrovia v minulem letu izvedla velik projekt modernizacije železniške proge Bu-dimpešta – Hegyeshalom, ki predstavlja zelo pomemben se-stavni del koridorja IV evropske železniške mreže, saj povezu-je madžarsko glavno mesto z Avstrijo oz. Dunajem. Ta proga je izmed vseh železniških prog na Madžarskem najbolj obre-menjena.

L E O N L E B A N

� z uporabniško nastavljivimi parametri za določitev dol-žine preme iz prve kretni-ce, določitve radija krožne-ga loka ter določitve dolžine preme, navezane na drugo kretnico.

V drugem primeru so parame-tri medsebojno odvisni. Zato programska oprema Ferrovia samodejno določi tretji para-meter, medtem ko uporabnik določi dva izmed njih ali ureja vrednost posameznega para-metra.

Ob zasnovi tirnih povezav v programu Ferrovia smo si za-stavili ključni pogoj, da ima uporabnik v vsakem primeru na voljo čim boljše možnosti za umestitev tirne povezave, ne glede na številne geometrij-ske omejitve in pogoje. Vložen trud v pripravo tako komple-ksnega orodja bo cenil vsak projektant, ki je doslej načrto-val umeščanje tirnih povezav na osnovi številnih iterativnih poskusov ter tako porabil veli-ko projektantskih ur za iskanje ustreznih rešitev.

voljo za umestitev proge. Po-zitivno izpostavljeni funkcio-nalnosti programske rešitve Ferrovia sta bili zlasti možnost detajlnega določanja in izraču-na količin na osnovi definira-ne geometrije prečnih profilov ter enostavna izdelava in 3D vizualizacija načrtovane pro-ge. Seveda se ob tako velikih projektih vedno pojavijo tudi novi izzivi, na osnovi katerih v podjetju CGS plus vedno zno-va uspešno nadgrajujemo pro-gramsko opremo Ferrovia in druge naše rešitve.

INFRASTRUKTURA

35 DIMENSIO

ENERGETIKA

Na stebre daljnovodov delu-jejo različne sile, ki jih je po-trebno upoštevati pri njihovem dimenzioniranju. V primeru li-nijskih nosilnih stebrov z ena-kimi vrvnimi silami v sosednjih razpetinah se pojavljajo sile za-radi vetra v smeri prečnikov in navpične sile zaradi teže vrvi. Težo vrvi izračunamo z mno-ženjem teže na tekoči meter s tako imenovano gravitacijsko razpetino v metrih. To je razda-lja od najnižje točke verižnice z ene strani stebra do najnižje točke verižnice z druge strani stebra.

Običajno so vertikalne sile usmerjene navzdol, lahko pa se tudi zgodi, da je gravitacij-ska razpetina negativna in ima vertikalna sila smer navzgor. Vertikalne sile zaradi nagnje-nega terena lahko izračunamo z algebraično vsoto vertikalnih sil na obeh straneh stebra. Če je ta sila obrnjena navzgor, se v praksi umetno poveča težo ve-rige s posebnimi utežmi.

Pri dimenzioniranju stebrov je potrebno poleg vrvnih sil upo-števati tudi sile vetra na stebre. Stebri morajo biti dimenzioni-rani tako, da v nobenem delu stebra obremenitev materiala ne prekorači s pravilnikom do-voljeno mejo, pri čemer je po-trebno izvesti kontrolo za vse predvidene primere obreme-nitve. Za dimenzioniranje po-sameznih delov stebra je treba

izbrati tisti primer obremeni-tve, ki v njem povzroča najve-čje sile.

� I. Primer obremenitve pred-postavlja dodatno zimsko breme in hkrati računa s te-žami vseh delov daljnovoda

� II. Primer obremenitve upo-števa prečni veter in obe-nem jemlje v račun vse teže,

Electra 2016V prejšnji številki Dimensia smo podrobno opisali nov CGS plus produkt Electra, ki je namenjen načrtovanju daljnovo-dov in drugih kabelskih inštalacij. Različica Electra 2016 je pridobila nekaj tehnično pomembnih novosti in sicer: izračun vzgonskih sil na obesišču in vpliv vetra na vodnik, ki ju v na-daljevanju podrobneje opisujemo.

T A D E J K O D R I Č

Program Electra 2016 na Elektro Srbija

Starejšo verzijo programske rešitve za načrtovanje daljnovodov Elec-tra smo v preteklosti uspešno tržili na celotnem območju jugo-vzhodne Evrope. S povsem prenovljeno rešitvijo želimo doseči celoten Evropski trg in tudi širše, pri čemer pa smo s prvimi prodajami najbolj uspešni prav na področju, kjer smo bili s to rešitvijo prisotni že do-slej. Elektro Srbija (ES) je tako postal eden prvih uporabnikov Electre 2015 v tujini.

Elektro Srbija je eden izmed petih distributerjev v Srbiji. Locirani so v Kraljevu in njihovo področje je največje v Srbiji (3 na spo-dnji fotografiji). Njihovi projektanti letno obdelajo cca. 100 km daljnovodov, običajno veliko krajših odsekov, novih ali rekon-strukcij obstoječih. Trenutno imajo dve ekipi v sestavi geodet in projektant. Prvi potrebujejo kompletno geodetsko orodje, dru-gi pa načrtujejo daljnovode. Programska rešitev Electra uspešno pokriva obe področji in s tem načrtovalcem zagotavlja idealno orodje za izvedbo vseh potrebnih del.

toda brez zimskega dodatne-ga bremena ob istočasnem pritisku vetra pravokotno na traso voda, ter 2/3 rezultante natezne sile vodnikov in za-ščitnih vrvi

� III. Primer obremenitve pred-postavlja vzdolžni veter, si-cer pa se računa enako kot v drugem primeru, vendar z vetrom v smeri trase.

Vir: Elektroenergetska omrežja III.del; Marjan Papler; Ljublja-na 1977

DIMENSIO 36

Razvoj programa Aquaflood je tesno povezan s CGS plus pro-gramom Aquaterra, ki je name-njen načrtovanju in urejanju vodotokov. Program Aquaflo-od je v funkcionalnem smislu okleščena verzija Aquaterre. Na voljo je funkcionalnost za izris digitalnega modela terena, osi vodotoka in pripadajočih preč-nih osi/prerezov. Izris vzdolžnih profilov in prečnih prerezov struge vodotoka pa nista vklju-čena. Posebno pozornost smo namenili izboljšanju uporab-

niške izkušnje. S tem name-nom smo pripravili enostaven in učinkovit uporabniški vme-snik, ki je prilagojen izdelavi poplavnih študij skupaj z orod-ji za hidravlično modeliranje MIKE FLOOD in HEC RAS. Kot pomoč pri učenju uporabe pro-grama smo pripravili video vse-

bine »Kako začeti«. Aquaflood spada v skupino CGS plus pod-pornih programov za načrtova-nje infrastrukture,kamor ume-ščamo tudi programa Autopath in Autosign. Njihova skupna značilnost je enostavno učenje in uporaba, kar projektanti ob pomanjkanju časa zelo cenijo.

Aquaflood – pomožno orodje pri izdelavi poplavnih študijAquaflood smo razvili z na-menom, da bi izdeloval-ci poplavnih študij hitro in enostavno prenašali grafič-ne podatke med različnimi programskimi platformami. Program vsebuje uporabni-ški vmesnik, ki je prilagojen hitremu in učinkovitemu iz-vozu grafičnih podatkov v orodja za hidravlično mode-liranje in uvozu prikaza po-plavne študije v CAD okolje. Aquaflood podpira zadnje različice programov Auto-CAD 2016, AutoCAD Map 2016, AutoCAD Civil 3D 2016 in starejše platforme, vse do različice 2011. Na alterna-tivni platformi BricsCAD so podprte verzije V13, V14 in tudi najnovejša različica V15.

T A D E J

K O D R I Č

HIDROTEHNIKA

37 DIMENSIO

HIDROTEHNIKA

MIKE Powered by DHI 2016

Splošne novosti

Najnovejša različica DHI pro-gramske opreme prinaša mo-žnost, da se lahko simulacije zažene v enojni ali dvojni na-tančnosti. Eno-dimenzionalni izračuni (vodni objekti/kanali) za spojeno simulacijo (1D/2D) v MIKE FLOOD-u se izvajajo na standardnih procesorjih (CPU), ključni 2D izračuni pa se izva-jajo na grafičnih procesorjih (GPU), kar pomeni precejšnjo pohitritev izračunov simulacij.

MIKE HYDRO Basin 2016

MIKE HYDRO Basin je popol-noma prenovljen in predsta-vlja večnamensko modelirno orodje za načrtovanje in celo-stno upravljanje z vodnimi viri. Modeli povodij se izdelajo v celoti, povodje je obravnavano enotno.

Ključna področja uporabe:

� Konceptualno modeliranje vodnih virov in porečij

� Različni scenariji za porazde-litev vode

� Preiskave za ublažitev suš

� Delovanje akumulacij skupaj z hidroelektrarnami

� Okoljske presoje

Ključna nova funkcionalnost:

� ntuitiven grafični uporabni-ški vmesnik

� Robusten, stabilen in zrel si-mulacijski pogon

� Različne (za vodarje) upo-rabniške možnosti – vključno z globalnim razvrščanjem in prednostno obravnavo

� Izdelava prilagojenih simu-lacij preko programskega dostopa do simulacijskega pogona

� Ocena obremenitve zaradi onesnaževanja in kakovost vode za okoljske presoje

MIKE HYDRO River 2016

MIKE HYDRO River uporablja novo generacijo uporabniškega vmesnika za rečno modeliranje in je nadomestil klasični MIKE 11 uporabniški vmesnik.

Ključne prednosti novega upo-rabniškega vmesnika:

� Uporabniški vmesnik s cen-tralnim pogledom na obrav-navano območje

Pozno jeseni bo izšla nova različica programske opreme MIKE Powered by DHI z oznako 2016. Glavna novost je popolno-ma prenovljen uporabniški vmesnik za MIKE HYDRO Basin in River. Poleg tega je narejen velik korak k pohitritvi izračunov simulacij, saj se ključni 2D izračuni izvajajo na grafičnih pro-cesorjih.


� Grafični in tabelarični pre-gled podatkov

� Podatkovni model v eni da-toteki (*.mhydro)

Razen:

� Časovne krivulje in DEM po-datkov (dfs-datoteke)

� Podatki prečnih profilov (xns11-datoteke)

� Klasični MIKE 11 uvoz in iz-voz

Ključna nova funkcionalnost:

� Urejanje poteka terena preč-nih prerezov

� Avtomatsko ustvarjanje pre-rezov iz DEM datotek

� Možnost obrezovanja ali po-daljševanja odsekov

� Dinamično spajanje simu-lacij med MIKE HYDRO in MIKE SHE

� Možnost vključitve infiltraci-je v 2D simulacije

� Dodano je orodje za hitri pri-kaz simulacije poplavne štu-dije (2D napoved v realnem času)

Programska oprema MIKE Powered by DHI bo z različico 2016 pridobila večjo enotnost celotne programske zbirke, saj so bili narejeni pomemb-ni koraki k celovitosti grafične-ga uporabniškega vmesnika. Tudi časi izračuna simulacij se vztrajno zmanjšujejo, saj DHI inženirji vlagajo veliko truda v ta (za uporabnike) pomemben segment.

DIMENSIO 38

Nove možnosti upo-rabniškega vmesnika

Urbano 9 vključuje številne iz-boljšave v uporabniškem vme-sniku in načinu uporabe pro-grama. Veliko število ukazov Urbana je narejeno v Auto-CAD-u, s čimer je omogočen direkten klic Urbano ukazov iz ukazne vrstice. Zanimivi novo-sti sta Urbano trak (ribbon) in prilagodljiva Urbano orodna vrstica (Toolbar) za enostav-no in hitrejše delo z največkrat uporabljenimi ukazi. Precejšnje povečanje udobja pri uporabi programa omogoča tudi novi »Undo« mehanizem, ki lahko natančno povrne vse izvršene operacije.

Slogi

V predhodnih verzijah progra-ma je bil mrežni sistem v situa-

ciji prikazan kot topološki mo-del sestavljen iz linij in blokov. Nova verzija prinaša nekaj no-vih možnosti za prikaz odsekov in vozlišč v situaciji. Odseke je mogoče prikazati z več linijami, ki predstavljajo os ali premer cevi, ter se lahko rišejo do sre-dišča ali robov jaška. Vozlišča je možno prikazati kot bloke, geometrijske oblike ali kot ja-ške v tlorisu. Odseke in vozli-šča se lahko hitro in enostavno prikaže kot 3D elemente.

Novi pregledi podat-kov

Novi pregledi so stalno vidni na ekranu ali drugem moni-torju. Omogočeno je direktno urejanje določenih podatkov v tabeli, spremembe pa se avto-matsko posodobijo v samem projektu. Pregledi vključuje-jo napredne funkcije kot so:

Urbano 9 – v smeri BIM tehnologijeRazličica programskega paketa Urbano 9 prinaša kopico no-vosti, ki so posledica razvoja v zadnjem letu in pol. Nova raz-ličica je popolnoma kompatibilna z Urbano 8. Funkcionalne novosti v programu temeljijo na željah vedno večjega števila uporabnikov. Poleg nove funkcionalnosti, Urbano 9 prinaša številne nove možnosti uporabniškega vmesnika, med dru-gim tudi Urbano orodno vrstico, kjer lahko uporabnik sam izbere največkrat uporabljene ukaze. Urbano 9 podpira BIM tehnologijo, in sicer z možnostjo povezave s programsko opremo za izdelavo projektantskih predračunov in izpisom podatkov v IFC formatu.

urejanje po nizih, iskanje in »zoom« na označeni element.

Definicija jarka za več cevi

Pri projektiranju več-cevne in-frastrukture, se pogosto upora-blja le enojni jarek. Novi Urba-no 9, vključuje tehnologijo za izdelavo kompleksnega jarka, ki vključuje več cevi različnih

tipov. Najenostavnejša mo-žnost je avtomatska določitev jarkov za več prečnih presekov na temelju parametrov kot so: nagib bočne stranice in širina dna jarka.

Samodejno določanje nivelete vodovoda

Standardni način za določi-tev začetne pozicije nivelete


HIDROTEHNIKA

39 DIMENSIO

STROJNIŠTVO

Spodbujanje inovativ-nosti

Sedanji čas zahteva razvoj iz-delkov z veliko dodano vredno-stjo. PDS 2016 vsebuje orod-ja, ki podpirajo inovativnost, omogočajo brezhiben prenos informacij s ciljem povezova-nja zahtev in pričakovanj vsake faze inženirskega razvoja, in to od postopka oblikovanja izdel-kov, postopkov, namenjenih preverjanju njihovega delova-

nja, do priprave različnih vrst vizualizacij ali animacij. Vse to v obliki digitalnega prototipa modela izdelka.

Z vgrajenimi orodji je mogo-če oblikovati izdelke estetsko dovršenih oblik, skladnih s so-dobnimi zahtevami industrij-skega oblikovanja.

Ustvarjanje brez omejitev

Širok nabor usklajenih in pre-glednih orodij je preprost za uporabo. Poveča ustvarjalnost

in učinkovitost celotne ekipe inženirjev ter zagotavlja učin-kovit nadzor nad potekom ustvarjalnih procesov. Sode-lovanje skupine strokovnjakov različnih profilov poteka hitro in brez zapletov.

Autodesk Product Design Suite 2016Zbirka programov Autodesk Product Design Suite 2016 (PDS 2016) je prava rešitev za pripravo digitalnih prototipov izdel-kov s področja strojništva. Pokriva vsa področja ustvarjanja široke palete različnih vrst izdelkov. Uporabna je od oblikova-nja idejne zasnove do izdelave fizičnih prototipov. Omogoča hiter in učinkovit proces ustvarjanja preverjenih in zato bolj kakovostnih izdelkov, nižje stroške razvoja in hitro pot izdel-kov do tržišča. Vsebuje orodja za oblikovanje 3D digitalnega prototipa, za preverjanje idej in morebitno prilagajanje obli-ke kosov, da bi poiskali optimalne in cenene rešitve. Opre-mljena je s številnimi orodji za simuliranje delovanja sestav-nih kosov in za preračun trdnostnih zahtev. Namenjena je za pripravo celovite tehnične dokumentacije, kakor tudi različ-nih vrst vizualizacij ali video predstavitev profesionalnega vi-deza. Na voljo sta dve s programsko opremo različno opre-mljeni različici. Premium in Ultimate.

A L E K S A N D E R

S E K I R N I K

Znotraj zaključenega delovnega procesa priprave digitalnih prototipov oblikujte izjemne izdelke

vodovoda je postavljanje cevi na stalni globini izpod tere-na. Taka rešitev lahko pripe-lje do večjega števila muljnih izpustov in zračnih ventilov. V različici 9 je razvita funkci-ja za samodejno postavljanje nivelete, ki s pogoji minimal-ne in maksimalne globine, ter minimalnega padca izračunava optimalni položaj nivelete. Po avtomatski postavitvi je možno dodatno urejanje z interaktiv-nimi orodji.

Samodejno definiranje premera vodovodnih cevi

Običajni postopek za hidravlič-ni preračun vodovodnih siste-mov je interaktivna definicija premera, ter preverba hidra-vličnih količin za podani sis-tem. Za dobivanje optimalnih hidravličnih količin je potreb-no večkrat ponavljati postopek podajanja premera in prera-čuna. V slučaju kompleksnih prstanastih sistemov, je lahko

postopek dobivanja optimal-nih rezultatov precej dolgotra-jen. V novi različici programa je vgrajeno avtomatsko določanje premera cevi na osnovi želene hitrosti

pretoka z uporabo genetskih algoritmov. Program na osno-vi vhodnih podatkov izbere najboljšo možno varianto pre-mera.

Preračun in rekapitu-lacija kotov v vodovo-dnih sistemih

Pri uporabi duktilnih cevi se dejanski koti zamenjajo s stan-dardnimi elementi s pred--nastavljenimi koti npr. 11.25; 22.5; 30; 45 in 90. V novi različi-ci programa je možen avtomat-ski preračun, ki poda in izpiše potrebno število elementov.

Podpora BIM procesom

BIM tehnologija se v projek-tiranju vedno bolj uveljavlja.

Temu sledi tudi Urbano 9, ki omogoča povezavo s program-sko opremo za izdelavo projek-tantskih predračunov ter izpise podatkov v IFC formatu.

Kot ob vsaki novi različici do-slej nas podjetje Studio Ars tudi tokrat ni razočaralo. Vidi se, da v razvoj vlagajo resnič-no veliko. Med novostmi v uporabniškem vmesniku velja izpostaviti predvsem orodno

vrstico, s katero lahko upo-rabnik sam izbere ukaze, ki jih največkrat uporablja. Nabor novih funkcionalnosti je re-snično širok, vendar bi kot naj-pomembnejše lahko izpostavi-li: možnost določanja jarka za več cevi, avtomatsko določanje premera vodovodnih cevi in podpora BIM procesom.

DIMENSIO 40

Možnost razvoja izdelka, ki te-melji na osnovi dogovorjene-ga in usklajenega koncepta, zmanjša potrebo po zamu-dnem spreminjanju njegove oblike v kasnejših fazah razvo-ja.

Večja kvaliteta ob niž-jih stroških

PDS 2016 vsebuje orodja, ki so namenjena stroškovno učinko-vitemu preverjanju in optimi-zaciji izdelka v vsaki fazi njego-vega razvoja. Njihov namen je zmanjšati ali v celoti odpraviti drage konstrukcijske napake. Opravljanje analiz digitalnega prototipa je cenejše od preiz-kušanja dragih fizičnih proto-tipov.

Analize lahko pomagajo pri za-menjavi dragega gradiva s ce-nejšim, ki bo vseeno kos pred-videnim obremenitvam, ali s takim, ki bo po preteku življenj-ske dobe izdelka manj obreme-nil okolje.

Zbirko orodij za izvajanje simu-lacij dopolnjuje storitev Auto-desk®360 services. Namenjena je izvajanju ozko specializira-nih simulacij in preračunov s pomočjo programske opreme, nameščene na oddaljenih, a zmogljivih strežnikih podjetja Autodesk®.

Učinkovito upravljanje s podatki

Integrirani centralni sistem za učinkovito upravljanje s podat-ki prepreči nepotrebno izgubo časa zaradi ponovnega ustvar-janja obstoječih, a pozabljenih izdelkov. Predvsem ga bodo ce-nile obsežne delovne skupine inženirjev in ustvarjalcev, saj omogoča učinkovito shranje-vanje, iskanje in ponovno upo-rabo ustvarjenih podatkov. Vse to na urejen, zanesljiv, pregle-den in dokumentiran način.

Sistem beleži spremembe di-zajna in skrbi za pripravo na-tančnega popisa materiala

(BOM). Omogoča izmenjavo digitalnih modelov znotraj de-lovnih skupin z zunanjimi izva-jalci, dobavitelji in kupci.

Izmenjava podatkov o dizajnu

PDS 2016 je ustvarjena z name-nom, da je mogoče postopek izdelave in izmenjave obsežne tehnične dokumentacije opra-viti na osnovi preverjenega in overjenega digitalnega proto-tipa, in to na preprost in hiter način ter skladno z zahtevami različnih standardov tehnične-ga risanja.

Digitalni prototip je mogoče uporabiti za izdelavo realistič-nih, visoko kvalitetnih fotograf-skih posnetkov - renderjev ali animacijskih predstavitev pro-fesionalnega izgleda. Te služi-jo za pripravo predstavitvenih brošur, za predstavitev funkcio-nalnosti izdelka in so namenje-ne lažjemu sklepanju poslov, preden je proizvod sploh izgo-

tovljen. Na ta način je mogoče ohranjati korak pred številno konkurenco.

S pomočjo izmenjave podat-kov o digitalnem prototipu je mogoče izboljšati pregled in nadzor nad ustvarjanjem konč-nega izdelka. Vključimo lahko tudi zunanje izvajalce in doba-vitelje, da bi čim hitreje razvili kompleksne stroje in preprečili nepotrebne stroške zaradi ko-munikacijskih nesporazumov.

Združeno oblikovanje elektro in mehanskih komponent

Napredna podjetja hitro ugo-tovijo prednosti, ki jih PDS 2016 ponuja z orodji za časov-no učinkovito ustvarjanje in vzdrževanje mehanskih in elek-tro ali elektronskih komponent in povezav znotraj enovitega digitalnega modela. Ta omogo-ča sodelovanje strokovnjakov obeh strok.

Spremembe v elektro shemi se zaradi povezanosti podatkov samodejno odrazijo v 3D digi-talnem prototipu. Ker digitalni model predstavlja realno sta-nje bodočega izdelka, služi za učinkovit nadzor nad razvojem dizajna, prikaže morebitne po-manjkljivosti in hkrati omogoči izvajanje optimiziranja.

Programska zbirka lah-ko vsebuje naslednje programe (Premium ali Ultimate):

Autodesk Inventor

Autodesk® Inventor® je osre-dnji program odprtega in po-vezanega ekosistema oblikova-nja izdelkov. Omogoča pripravo odličnih izdelkov s pomočjo profesionalnih inženirskih re-šitev. Vsebuje številne module, ki zajamejo celoten spekter in-ženirskih opravil, značilnih za široko področje strojništva.

Uporabnik lahko svoje izdelke oblikuje na tri povezane nači-ne. Natančno, s kotami vode-no Parametrično modeliranje, Neposredno preoblikovanje obstoječih volumnov ali volu-mnov, izdelanih s konkurenčno programsko opremo, ter Pro-storočno oblikovanje, name-njeno modeliranju zahtevnih, očem všečnih modernih izdel-kov, ki jih je sicer težko modeli-

Inventor vsebuje module z orodji za celovito pripravo digitalnega prototipa predstavljenega vozila.

Izdelki naše stranke vsebujejo do 14 000 sestavnih kosov.

STROJNIŠTVO

41 DIMENSIO

STROJNIŠTVO

rati s splošnimi orodji obliko-vanja volumnov.

Inventor pozna formate zapi-sa oblike volumnov, modelira-nih s konkurenčno programsko opremo. Ti so znotraj okolja Inventorja povezani z izvorom. Spremembe originala se sa-modejno odrazijo tudi znotraj okolja Inventorja.

Autodesk Inventor Pro-fessional

nadgradi Autodesk® Inven-tor® z orodji za izvajanje si-mulacij in preizkušanje izdel-kov v digitalni fazi razvoja, z orodji za načrtovanje različnih vrst cevovodov, elektro kom-ponent in povezav ter pripravo orodij za brizganje plastičnih izdelkov.

AutoCAD Mechanical

je nadgradnja osnovnega pro-grama AutoCAD, pripravljena v skladu s številnimi svetovnimi tehničnimi standardi s podro-čja strojništva. AutoCAD-u so dodane številne storilnostne funkcije, tehnični simboli in knjižnice standardnih strojnih elementov, vse to z namenom hitrejše priprave in vzdrževanja tehnične dokumentacije.

AutoCAD Electrical

nadgradi Autodesk® Auto-CAD® s funkcijami in tehnič-nimi simboli, ki so v veliko po-moč inženirjem elektro stroke pri pripravi elektro shem.

AutoCAD Raster Design

služi za urejanje rastrskih slik z namenom kasnejše pretvorbe le- teh v vektorsko obliko.

Autodesk Navisworks software products

V enovitem digitalnem okolju združi in prikaže raznovrstne modele, ki so bili ustvarjeni s programsko opremo različnih proizvajalcev. Uporabniku za-gotovi neodvisnost od vira pro-gramske opreme in mu omo-goči sodelovanje v različnih ustvarjalnih skupinah. Simulira način sestavljanja skupnega iz-delka in izboljša pregled nad skupnim projektom.

ReCap

je v pomoč pri izdelavi inteli-gentnih 3D modelov, pripra-vljenih na osnovi zajema po-datkov o realnem svetu. Ti so lahko pridobljeni na osnovi množice fotografij ali laserskih 3D skenerjev.

Autodesk Alias Design

omogoča oblikovanje in vklju-čitev visoko kvalitetnih povr-šinskih modelov, ki ustrezajo zahtevnim industrijskim stan-dardom. Služijo za oblikovanje estetsko zahtevnih izdelkov, skladnih z zahtevami sodobnih trendov industrijskega obliko-vanja. Program najpogosteje uporabljajo v avtomobilski in industriji izdelkov široke po-trošnje.

Autodesk 3ds Max

je v veliko pomoč pri pripravi scenografije, postavitvi osvetli-tve in zajema video animacije profesionalnega izgleda. Pro-gram pretvori digitalni prototip v dih jemajoče, visoko kvali-tetne foto realistične posnet-ke, namenjene za promocijo in marketing bodočega izdelka.

Autodesk Showcase

Z množico predpripravljenih nastavitev pomaga na preprost in hiter način izdelati prepri-čljive foto realistične posnetke ali preproste video animacije z namenom učinkovite predsta-vitve bodočega izdelka.

Autodesk Vault Basic

zagotavlja popoln nadzor in upravljanje z digitalnimi po-datki projekta v razvoju. Omo-goča učinkovito sodelovanje večjega števila strokovnjakov na istem projektu, izmenja-vo informacij na pregleden in urejen način, iskanje podatkov o obstoječih izdelkih in doku-mentiranje procesa razvoja iz-delkov.

Naročniki različice Ultimate so upravičeni do storitev v oblaku:

� Fusion 360 Ultimate

� Rendering

� Mockup 360

� Autodesk Remote

� Photo to 3D

DIMENSIO 42

Občinski cestnovremenski sistem – prikaz visokoločljivostne vremenske napovedi (temperatura zraka) za območje izvaja-nja zimske službe Komunalnega podjetja Vrhnika d.d.

Občinska cestnovremenska postaja Log-Dragomer v zimskih razmerah.

Intervju: Učinkovita zimska služba v slovenskih občinah V podjetju CGS plus d.o.o. smo razvili sistem za podporo pri izvajanju učinkovite zimske službe v slovenskih občinah. Osr-čje sistema predstavlja občinska cestnovremenska postaja z mini računalnikom, GSM modemom, s cestno video kame-ro in z meteorološkimi merilniki. Ti merijo temperaturo in vlažnost zraka, hitrost in smer vetra, tip in količino padavin, zračni tlak, osvetljenost in več temperatur cestišča. Spremlja-nje vseh meritev poteka preko spletne aplikacije, ki omogoča uporabniku tudi pregled radarske slike padavin, visoko ločlji-ve vremenske napovedi in pregled preteklih meritev.

Pogovar ja l se je :

R O K K R Š M A N C

Matevž Snoj, vodja zimskega vzdr-ževanja v Komunalnem podjetju Vrhnika

Občinski cestnovremenski sistem – prikaz cestne kamere, v ozadju seznam ce-stnovremenskih postaj za območje izvajanja zimske službe Komunalnega pod-jetja Vrhnika d.d.

V pretekli zimi smo opisani sis-tem vzpostavili v slovenskih občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. V vseh treh ob-činah izvaja zimsko vzdrževanje cest Komunalno podjetje Vrh-nika d.o.o. Na vprašanja odgo-varja Matevž Snoj, vodja zim-skega vzdrževanja.

Kako imate organizirano zim-sko vzdrževanje cest? Kdo ga opravlja? S kakšnimi težava-mi se soočate?

Naše podjetje izvaja zimsko službo na območju občin Vrh-nika, Borovnica in Log-Drago-mer in obsega preko 300 km cest, pločnikov in pešpoti. Dela izvajamo tako z lastno mehani-zacijo kot s pomočjo podizva-jalcev. V zimski službi sodelu-je do 40 vozil, ki jih glede na vremenske razmere razporeja

dežurni vodja zimske službe. Za dobro delovanje potrebuje natančne in točne vremenske podatke, kar pa se v praksi po-leg strojelomov izkaže kot ena največjih težav.

V preteklem letu ste pri svo-jem delu uvedli moderni sis-tem za podporo pri izvajanju zimske službe. Razpolagate z več merilnimi postajami in informacijskim sistemom, ki vam omogoča učinkovit nad-zor nad občinskimi cesta-mi preko meritev tempera-

tur, padavin, vetra in drugih meteoroloških parametrov, sistem pa je opremljen tudi s cestno kamero. Kako vam lahko takšne informacije ko-ristijo pri reševanju težav, s katerimi se soočate?

V preteklosti smo veliko časa preživeli na terenskih pregle-dih cest. Praviloma so se ti opravljali večkrat dnevno v ve-černih, nočnih in zgodnjih ju-tranjih urah. Dežurni vodja se je tako, poleg odgovornosti, ki jo prevzema pri zagotavljanju

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI

43 DIMENSIO

varne uporabe cest, soočal tudi z utrujenostjo, kar je še doda-tno oteževalo delo. Pokrivamo veliko območje in povsem obi-čajno je, da vremenske razme-re niso povsod enake, zato je bilo vedno potrebno opraviti pregled celotnega področja. Z uporabo cestnovremenskega informacijskega sistema ima-mo veliko podatkov v realnem času na voljo od doma oz. iz pisarne. Cestnovremenske po-staje s kamerami smo postavili na oddaljene in kritične loka-cije in tako lahko brez priso-tnosti na lokaciji spremljamo trenutno stanje in odreagiramo pravočasno, bodisi z dodatnim pregledom cestišča, bodisi že kar s pluženjem ali posipa-

Delavnica o cestnovremenskem infor-macijskem sistemu za občinske ceste

V septembru 2015 smo na CGS-u organizirali dve delavnici za potencialne uporabnike Občinskega Vremenskega Infor-macijskega Sistema (OVIS). Udeležili so se ga predstavniki komunalnih podjetij in občin. »Pokličite nas, če bi se želeli delavnice v prihodnosti udeležili tudi vi.«

Občinska cestnovremenska postaja – pogled v notranjost.


Montaža občinske cestnovremenske postaje na Zaplani (občina Vrhnika).

njem. V veliko pomoč so tudi cestne kamere, ki še dodatno pomagajo pri boljšem nadzoru stanja cestišča.

V sklopu novega sistema raz-polagate tudi z visokoločlji-vostno in zelo kratkoročno vremensko napovedjo. Gre za trenutno najbolj zaneslji-vo vremensko informacijo, namenjeno posebnim vrstam uporabnikov. Kakšen pomen ima za vas poznavanje takšne napovedi za prihodnjih nekaj ur na območju občin, kjer iz-vajate zimsko službo?

Pri organizaciji aktivnosti v po-samezni akciji so kratkoročne vremenske napovedi zelo po-membne predvsem pri določi-tvi čim natančnejšega pričetka padavin, količine in intenzi-tete, trajanja in nazadnje tudi zaključka padavin. Samo tako lahko pravočasno odreagira-mo in že pred akcijo ali med njo določimo ali prilagodimo obseg del. Na ta način se izo-gnemo nepotrebnim posipa-njem in zelo optimiziramo šte-vilo pluženj in posipanj. Tako zagotovimo optimalne pogoje za uporabnike cest z minimal-nimi stroški.

Kako ocenjujete investicijo v tovrstne sisteme? Ali bi nji-hovo uvedbo priporočali tudi ostalim komunalnim službam v Sloveniji?

Odločitev za postavitev tovr-stnega sistema se je gotovo obrestovala, tako iz vidika bolj-še uporabnosti vremenskih po-datkov, možnosti optimizacije del, zmanjšanja stroškov in ne nazadnje tudi zaradi večje var-nosti za uporabnike cest . Oce-njujemo, da se bo investicija zaradi zmanjšanja stroškov po-vrnila v dveh zimskih sezonah, zato že razmišljamo o postavi-tvi dodatnih cestnovremenskih postaj.

Shematski prikaz funkcionalnosti OVIS.

DIMENSIO 44

Kaj je SME Instrument?

SME Instrument je podpro-gram in finančni instrument okvirnega programa Obzorje 2020, namenjen inovativnim idejam z visokim potencialom. Podjetja lahko pridobijo sofi-nanciranje za pripravo poslov-nega načrta (faza 1, sofinan-ciranje do 50.000 EUR). Če so inovativne ideje podjetij bolj razvite, lahko v okviru razpisa kandidirajo za odobritev sofi-nanciranja za demonstracijske dejavnosti, testiranje, pilote, prototipe... (faza 2, sofinancira-nje do 2.500.000 EUR).

Kako nam je uspelo?

Ni padlo z neba. Pred pridobi-tvijo tega projekta smo z raz-ličnimi idejami kandidirali na 17-ih razpisih in prav tolikokrat zaporedoma padli in se tudi pobrali. Na programu SME In-strument nam je uspelo v dru-go. Enostavno, a originalno idejo z visokim potencialom trženja smo opisali na 10-ih straneh, prikazali znanstveno

odličnost, utemeljili, da pozna-mo mednarodno konkurenco in pokazali, da je naša rešitev boljša. Zelo pomembno je bilo tudi, da smo prepričljivo opi-sali svojo poslovno priložnost, pri tem nam je pomagalo pod-jetje Sistem VVE.

Kaj projekt pomeni za naše podjetje?V prvi vrsti smo pridobili sred-stva za razvoj naše rešitve, s katero bomo vstopali na nove trge, tudi tuje. Ker uspe le pe-ščici prijavljenim projektom (od 1569 vlog je 151 projek-tov dobilo sofinanciranje, od tega trije iz Slovenije), smo se znašli na seznamu podjetij, ki jim Evropska komisija poleg fi-nanciranja nudi tudi drugačno podporo – brezplačne obiske nekaterih sejmov in poslovnih dogodkov, upravičeni pa smo tudi do 3-dnevnih svetovalnih storitev (coaching) s strani iz-branega usposobljenega pod-jetniškega svetovalca iz tujine, ki nam ga do višine 1.350,00 € sofinancira EK. Svetovanje je namenjeno podpori našemu

projektu in čim bolj uspešni komercializaciji našega inova-tivnega produkta, ki ga razvija-mo v okviru projekta.

In kakšna je naša ino-vativna ideja?To za zdaj ostaja poslovna skrivnost, lahko pa napišemo, da sodi v tematiko transporta.

Kaj lahko svetujemo ostalim slovenskim podjetjem?

Po odobritvi sredstev smo do-bili številne klice slovenskih podjetij, ki so želeli slišati for-mulo za uspeh na razpisu SME Instrument. Z veseljem smo

Pridobili smo projekt SME faza 1Ustvarjalnost in inovativnost sta tisti, ki v času negotovih gospodarskih razmer omogočata doseganje nadpovprečnih rezultatov. Tudi v našem podjetju se trudimo, da bi ustvarili okolje, kjer bi se lahko porajale in udejanjale odlične ideje. Z eno od njih nam je uspelo! Pridobili smo projekt SME Instru-ment faza 1 in se tako pridružili peščici odličnih malih in sre-dnjih evropskih podjetij, ki jim je Evropska komisija dodelila sredstva za inovativno idejo z visokim potencialom.

A L E N K A

Š A J N S L A K

Vir: EC, SME Instrument.

podelili svoje izkušnje, prizna-mo pa, da je poleg odlične ide-je, dobrega tehnološkega opi-sa rešitve in jasne formulacije prednosti in ciljev pri ocenje-vanju potrebno imeti tudi sre-čo. Naši recenzenti so očitno imeli tudi dober dan.


45 DIMENSIO

Vremenski sistemi za podporo odločanju pri upravljanju z železniško infrastrukturo

Svoje dolgoletne izkušnje z uporabo vremenskih informacij na cestah in z razvojem cestnovremenskih informacijskih sis-temov smo nadgradili s specifikami, ki jih narekuje železniška infrastruktura. Vremenski sistem za železnice opozarja na kri-tične vremenske dogodke (zmrzovanje, žledenje, sneg, zameti, močan veter…), ki lahko ogrozijo varnost železniškega prome-ta, in nudi pomembne informacije za optimizacijo upravljanja z železniško infrastrukturo (npr. optimizacija gretja kretnic).

Spletno aplikacijo sestavljajo naslednji moduli:

Prikaz visokoločljivostne vremenske napovedi na trasi železnice

Kratkoročna meteorološka napoved za posebne uporabnike INCA v visoki prostorski (1 km) in časovni ločljivosti (svež izra-čun vsakih 30-60 minut, za do 12 ur vnaprej).

Misel je energija. Na oddelku Okolje si na sestankih večkrat privoščimo sanjati. »Projekt v Afriki, zakaj ne bi šli v Afriko!« je ničkolikokrat iskrivo predla-gal kolega Samo Čarman, naš dolgoletni sodelavec in spe-cialist za merilno opremo. In zgodil se je čudež . Na koncu avgusta je po elektronski po-šti priletelo povabilo našega dobavitelja opreme iz Nemčije OTT, da bi Samo že v septem-bru izvedel šolanje in montažo hidroloških merilnikov v Gam-biji! Kljub natrpanemu urniku nismo oklevali, Samo je po hi-trem postopku opravil vsa po-trebna cepljenja, pridobil vizo, poletel… in nam poslal prisr-čen pozdrav iz Afrike!

Pozdrav iz Afrike A L E N K A Š A J N S L A K

Prikaz izmerjenih podatkov iz merilnih postaj (temperatura in vlažnost zraka, zračni tlak, hitrost in smer vetra, tip in količina pa-davin, vidljivost, temperatura tal, temperatura kretnic, kamera …)

Napoved temperature kretnic s sistemom opozarjanja

Prikaz specialne napovedi temperature kretnic do 12 ur vnaprej (modeliranje z energijsko-bilančnim modelom).

OKOLJEMETRIJA

DIMENSIO 46

saj bistveno zmanjša gradbe-na dela za pripravo na mon-tažo, skrajšuje čas montaže in jo omogoča tudi na področjih, kjer zaradi potrebnega preveli-kega gradbenega posega mer-jenje do sedaj ni bilo možno. Kompaktni mobilni podatkov-nik zmanjšuje tudi možnost vandalizma na merilnih me-stih.

Dodatna priložnost kompaktne naprave je vgradnja na vozila zimske službe. Naprava lahko zajema podatke s posipalcev in plugov, zajema slikovno gra-divo stanja na cesti in lokacijo (koordinate) in vse v realnem času prenaša v nadzorni center ter tako olajša odločanje v zim-ski službi.

V podjetju CGS plus d.o.o. se ukvarjamo z okoljskimi infor-macijskimi sistemi, v okviru tega tudi z učinkovitim (hitrim in zanesljivim) prenosom po-datkov, zajetih oz. izmerjenih na merilnih mestih, v nadzor-ni center. Dosedanje rešitve so bile sestavljene iz številnih gra-dnikov, kar je pomenilo mon-tažo v veliko ohišje, večja pa je bila tudi možnost odpovedi posameznega gradnika.

Temeljni cilj projekta je bil skr-čiti številne gradnike, ki danes omogočajo prenos podatkov s cestnovremenskih postaj, v eno samo napravo, v kom-paktni mobilni podatkovnik s podporo za različne merilnike. Za cestnovremenske postaje je npr. na mreži državnih cest kompaktnost zelo potrebna,

Kaboom – projekt za pogum!Pred nedavnim smo uspešno zaključili projekt Kaboom, za katerega smo pridobili sofinanciranje na razpisu Po kreativ-ni poti do praktičnega znanja. Pri projektu smo sodelovali s Fakulteto za naravoslovje, matematiko in informacijske teh-nologije Univerze na Primorskem, z njenimi študenti ter s študenti s Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za raču-nalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Razpis je podprl izvajanje »majhnih raziskovalnih projektov« oz. »case study--jev«, ki so bili praktično naravnani in so zajemali reševanje aktualne potrebe oz. probleme v gospodarstvu in širše.

Študentka Dora Domajnko (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) predstavlja projekt Kaboom na CGS konferenci 2015.

meter (zračni tlak), kombiniran senzor za merjenje globalnega, difuznega in trajanja sončnega obsevanja, senzor za merjenje globalnega sončnega obseva-nja, senzor za merjenje UV ob-sevanja, ogrevan ultrazvočni anemometer (merjenje vetra, ogrevan zaradi zimskih razmer), pluviometer (merjenje pada-vin), detektor padavin, disdro-meter (velikost kapljic, meri

Na Kredarico nas je popeljal helikopter Slovenske vojske, kar je bilo posebno doživetje. Delo s kolegi iz Robotine in ARSO je bilo naporno, a zelo zanimivo. Večeri v planinski koči pa so bili, kot se spodobi, zelo veseli. Do petka popol-dne nam je uspelo namestiti vse merilnike: 2x termometer (temperatura zraka) in higro-meter (vlažnost zraka), baro-

Že v prejšnji številki Dimensia smo predstavili projekt Bober, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. V njem kot dobavitelj meteoroloških senzorjev sodeluje tudi naše podje-tje. Težko smo pričakovali namestitev na Kredarici in jo letos avgusta tudi dočakali. Delo na 2515 m nadmorske višine sredi planinskega raja je bilo navdihujoče.

Sodelovali smo pri montaži najvišje ležeče meteorološke postaje v Sloveniji na Kredarici

S A M O Č A R M A N

S A M O Č A R M A N

OKOLJEMETRIJA

47 DIMENSIO

vidnost, prisotnost megle), la-serski snegomer (višina snega), 2x dnevna kamera. Uspelo nam je tudi zagotoviti brezhibno de-lovanje postaje. Ob tem smo si oddahnili, saj je bila že v sobo-to prenovljena meteorološka postaja tudi uradno odprta.

Slovesni dogodek sta v so-delovanju z Ministrstvom za obrambo in Generalštabom Slovenske vojske organizirala Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje. Obe-ležili so 60 let neprekinjenih meteoroloških meritev in opa-zovanj na Kredarici, odprli pre-novljeno meteorološko posta-jo ter podpisali nov Sporazum o operativnem sodelovanju med Ministrstvom za obram-bo in Ministrstvom za okolje in prostor. Sporazum velja pri izvajanju meteorološke, hidro-loške, oceanografske in lavin-ske dejavnosti ter spremljanju in proučevanju naravnih ne-sreč. Sporazum sta na Kredari-ci podpisali ministrici za okolje in za obrambo, Irena Majcen in Andreja Katič.

Zbrane sta nagovorila general-ni direktor ARSO Jožko Knez in načelnik generalštaba Sloven-ske vojske generalmajor dr. An-drej Osterman, ki je povedal, da ima meteorološka postaja na Kredarici za delovanje Slo-venske vojske velik vojaški po-men. Dodal je:

»Meteorološki podatki so zelo pomembni za varno in uspešno izvajanje letalskih in drugih vo-jaških aktivnosti. Prav vojaki, ki delujejo na tej meteorološki postaji skupaj z delavci ARSO,

zagotavljajo potrebne meteo-rološke podatke, da se vojaki v tem predelu lahko varno giblje-jo tudi v težkih zimskih razme-rah, ko pridejo na Kredarico. Poleg tega helikopterji Slo-venske vojske in Policije sko-raj dnevno poletijo v ta predel visokogorja reševat življenja. Prav ažurni podatki, ki jih zago-tavljajo meteorologi tukaj na Kredarici, so tisti, ki veliko pri-spevajo k varnemu in hitremu reševanju.« (vir: Gore-Ljudje)

Kot je moč razbrati na spletni strani ARSO, so redne meritve in opazovanja vremena in sne-žne odeje na Kredarici glavni vir informacij za obveščanje javnosti o trenutnih razmerah v slovenskem visokogorju, tako poleti kot pozimi. Hkrati dol-goletne meritve in opazovanja vremena na Kredarici prispe-vajo v skupno zakladnico infor-macij o podnebju visokogorja, ki je na spremembe podnebja in njihove posledice še pose-bej občutljivo. Ker gre za po-datke, zbrane daleč od urbanih predelov, lahko iz njih razbe-remo, kako se je spreminjalo podnebje v naravnem okolju in kako so te spremembe vpli-vale na visokogorsko okolje. Podatke, zbrane na Kredarici, koristno uporabljajo v svojih raziskavah številni domači in tuji strokovnjaki, med drugim tudi Geografski inštitut Antona Melika SAZU pri proučevanju Triglavskega ledenika. Podat-ki s Kredarice so vključeni tudi v Svetovni podnebni sistem opazovanj, katerega namen je sprotno spremljanje podneb-nih razmer (vir MO in ARSO).

Nameščanje merilnikov na meteorološki postaji Kredarica.

Ekipa CGS plus proslavlja uspešno montažo.

OKOLJEMETRIJA

DIMENSIO 48

Vremenska informacija je po-membna tudi pri pametnem upravljanju električnih omre-žij, denimo pri napovedovanju porabe električne energije, ki je odvisna zlasti od zunanjih temperatur in osončenosti. Takšna informacija je ključna še pri pametnem upravljanju stavb, kjer narekuje ustrezno delovanje prezračevalnih, ogre-valnih, pohlajevalnih in drugih sistemov, tudi v povezavi z ze-lenimi tehnologijami (namaka-nje, upravljanje z meteornimi vodami).

Vremenska napoved ima po-membno mesto v transpor-tu, kjer pomembno prispeva k sprejemanju boljših odločitev in posledično k večji učinko-vitosti prometa, zmanjšanju zastojev, večji varnosti, k opti-mizaciji vzdrževalnih služb in k zmanjševanju onesnaževa-nja okolja na občinskih cestah, pločnikih, kolesarskih stezah in parkiriščih. Vključimo jih lahko v sisteme dinamičnih prome-tnih znakov, pametnega upra-vljanja in usmerjanja javnega in drugega transporta (na pri-mer pri načrtovanju potovanj v potniškem in ostalem prome-tu), kot tudi v sisteme za upra-vljanje železniške infrastruktu-re in letališč.

Z vključitvijo vremenske infor-macije, posebno z vključitvijo merjenih podatkov in speci-alnih vremenskih napovedi v odločitvene sisteme v me-stih prihodnosti, se na CGS-u ukvarjamo že nekaj let. Izku-šnje, ki smo jih dobili pri raz-vijanju cestnovremenskih in-formacijskih sistemov, pa nam pri tem zelo pomagajo in so dragocene.

V mestih prihodnosti vreme močno vpliva na celo vrsto dejavnosti. Podnebne spre-membe prinašajo spremenje-ne vzorce pojavljanja vreme-na in intenzivnejše vremensko dogajanje. Priča smo intenziv-nim padavinskim dogodkom s poplavami, močnemu vetru in izrazitim nevihtam. Naraščanje ekstremnih vremenskih dogod-kov pomembno vpliva na var-nost ljudi v urbanih okoljih in

kovito odziva na potrebe upo-rabnika.

Spremljanje okoljskih parame-trov v grajenem okolju omogo-ča racionalnejšo rabo energije in prihranke, zagotavlja varnost in zdravje ljudi. Koncept mest prihodnosti ponuja kakovo-stnejše bivanje ter pametno in trajnostno življenjsko okolje z vključevanjem zelenih površin oz. t.i. zelene infrastrukture. Ta

podpira preobrazbo v nizkoo-gljično družbo.

Sistematično opazovanje gra-jenega okolja omogoča učin-kovitejše upravljanje z njim. V času podnebnih sprememb pa so ti podatki pomembni tudi za modeliranje vpliva grajenega okolja na klimo (npr. toplotni otoki v urbanih okoljih). Poleg vključitve okoljskih merilnih sistemov v odločitvene sisteme je za mesta prihodnosti ključna tudi vključitev vremenskih sis-temov (predvsem napovednih podatkov) za specialne rabe. Vreme namreč močno vpliva na celo vrsto naših dejavnosti in je pomemben faktor pri upra-vljanju grajenega okolja.

Vremenska informacija v me-stih prihodnosti omogoča več različnih možnosti uporabe (slika levo).

V prvi vrsti predstavlja koristne informacije v vsakodnevnem ži-vljenju prebivalcev, še posebej pomembna pa je za turistične obiskovalce mesta. Ravno tako je potrebna pri organizaciji do-godkov in v zvezi s tem pove-zanimi odločitvami (lokacija, zaščita pred dežjem in soncem, odpoved dogodka).

V primeru izjemnih vremenskih razmer je hitra in kvalitetna vremenska informacija ključ-na pri sprejemanju odločitev v civilni zaščiti in obveščanju prebivalcev glede njihovega ravnanja. Dober primer pra-vočasnega ukrepanja je upra-vljanje z vodami, kjer lahko še pred nastopom izjemnih vre-menskih dogodkov ustrezno krmilimo zapornice in zadrže-valnike.

Vremenska informacija v mestih prihodnostiPravijo, da so mesta prihodnosti prihodnost Evrope. V mestih namreč živi več kot dve tretjini Evropejcev, mnoga med njimi se soočajo s socialnimi in okoljskimi težavami. Mesta priho-dnosti bodo svojim prebivalcem ponujala kakovostnejše biva-nje ter pametno in trajnostno življenjsko okolje.

povzroča poškodbe infrastruk-ture. Tudi v mestih prihodnosti se moramo pripraviti na blaži-tve in prilagajanje podnebnim spremembam.

Razvoj merilne tehnike in ra-zvoj sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnolo-gij danes omogočata učinko-vito spremljanje (zaznavanje) sprememb tako v naravnem kot v grajenem okolju (hidrolo-ška, meteorološka opazovanja, spremljanje kakovosti zraka, voda, merilni sistemi v stavbah …). Omogočata tudi učinkovi-tejše upravljanje z njim, še več, priča smo razvoju pametnega grajenega okolja, ki se učin-

sooblikuje mestni prostor in zagotavlja zdravje ljudi in me-stnega okolja, hkrati pa pre-vzema tudi nove naloge, blaži vplive podnebnih sprememb in

A L E N K A Š A J N S L A K


Možnosti uporabe vremenske informacije v mestih prihodnosti.

MESTA PRIHODNOSTI

49 DIMENSIO

T J A Š A G R I E S S L E R B U L C

K L A R A J A R N I

M I H A Ž I T N I K

D A R J A I S T E N I Č

A L E K S A N D R A K R I V O G R A D K L E M E N Č I Č


Zelene tehnologije v naseljih prihodnosti- primeri uporabe v SlovenijiNaraščajoča urbanizacija, vedno večja poraba naravnih virov in ekstremni podnebni dogodki, kot so suše, vročina, padavine in poplave, zahtevajo večjo prilagodljivost urbanega okolja in trajnostno rabo naravnih virov, kot tudi prilagoditev infrastrukturnih sistemov na nastale in bodoče spremembe. Trajnostna raba naravnih virov pomeni tudi njihovo ponovno uporabo, kar vodi v zapiranje snovnih in energetskih tokov. Vse bolj očitno je, da lahko te cilje dosežemo le s celostnim pristopom pri načrtovanju in upravljanju z vodami, odpadki, z energijo in hrano, pogosto poimenovanim kot »Nexus«. Tak pristop dolgoročno zmanjšuje okoljski odtis ter povečuje prilagoditveno kapaciteto urbanega okolja ne samo na podnebne, temveč tudi na demografske in socialno-ekonomske spremembe. Cilj celostnega upravljanja z vodnimi viri na urbanih področjih je povečati sinergijo modrih (voda) in zelenih (vegetacija, energetska učinkovitost) sistemov ter zagotoviti učinkovito prilagoditev urbanih središč na podnebne spremembe. Znotraj urbanih središč lahko k temu premiku pomembno prispevajo zelene tehnologije. Ob tem se bodo odpirale tudi možnosti za zelena delovna mesta.

Zelene tehnologije, ki se lahko uporabljajo v urbanem okolju, so na primer rastlinske čistil-ne naprave, vrbni sistemi za čiščenje odpadnih voda, čistil-ne naprave z algno-bakterijsko biomaso, akvaponika, zelene strehe, zelene stene itd. Za ze-lene tehnologije je značilno, da posnemajo naravne procese, kot so sedimentacija, filtracija, adsorpcija, rastlinski privzem in stabilizacija ter mikrobna razgradnja, s čimer pomemb-no prispevajo k ekosistemskim storitvam. Zelene tehnologije lahko uporabimo tudi za ekore-mediacijo in revitalizacijo de-gradiranih območij in vodoto-kov ter vračanja hranil, kot sta dušik in fosfor, na prideloval-ne površine (zapiranje snovnih tokov).

Za zelene tehnologije je v splo-šnem značilno, da:

� povsem brez nje, saj za delo-vanje praviloma izkoriščajo fotosintezo in gravitacijo;

� jih analiza življenjskega cikla (LCA) uvršča med trajnostne tehnologije;

� zagotavljajo robustno, zane-sljivo in dolgoročno učinko-vito delovanje;

� delujejo z minimalno me-hansko in električno opremo ali povsem brez nje, saj za delovanje praviloma izkori-

ščajo fotosintezo in gravi-tacijo;

� za delovanje uporabljajo ob-novljive naravne vire;

� povečujejo biodiverziteto;

� izboljšujejo mikroklimo in lahko blažijo učinek toplo-tnih otokov;

� izboljšujejo izgled okolja in nudijo večnamensko in estetsko funkcijo.

Primeri uporabe zele-nih tehnologij v Slove-niji

Večnamenski poplavni za-drževalnik: vključuje štiri po-membne funkcije: (i) zadrže-valno funkcijo visokih voda, (ii) čistilno funkcijo zalednih voda s pomočjo naravnega močvirja in ERM sistema, (iii) biodiver-zitetno funkcijo in (IV) izobra-ževalno (učna pot) in rekrea-cijsko funkcijo (projekt 7 OP TURAS, MOL).

Evapotranspiracijski sistemi: vrbni sistemi so sistemi brez iztoka, ki omogočajo čiščenje odpadnih voda, pri čemer se preko evapotranspiracije vsa voda porabi za rast rastlin in produkcijo biomase. Taki sis-temi so najprimernejša rešitev za čiščenje odpadnih voda na območjih, kjer so zakonodajne

Poplavni zadrževalnik Podutik, foto: Klara Jarni.

Centralna čistilna naprava Ajdovščina, foto: Darja Istenič.

omejitve stroge za izpuste pre-čiščene vode (projekt ARRS).

Ločevalna sanitarna eno-ta (ločevanje na črne, sive in rumene vode): inovativni, kompaktni sistem za ločeno čiščenje odpadnih voda iz sa-nitarij, v katerem se očiščena siva voda (voda iz umivalnikov) ponovno uporabi za splakova-nje stranišč, črna voda (feces + urin) pa se uporabi kot gno-jilo v kmetijstvu (projekt 7 OP SANBOX, ARRS).

Fitoremediacija industrijske-ga odlagališča odpadkov: zasadnja inustrijskega odla-gališča usnjarskih odpadkov Vrhnika (IUV) s hitro rastočimi lesnimi rastlinami (topoli), ki dodatno stabilizirajo s kromom onesnažene prekrivne sloje od-lagališča (projekt ARRS).

Čistilna naprava z algno-bak-terijsko biomaso: mikroalge porabljajo hranila in ogljikov dioksid, s čimer čistijo vodo ter proizvedejo kisik in uporab-

MESTA PRIHODNOSTI

DIMENSIO 50

Šmartno pri Litiji, odlagališče usnjarske industrije, foto: Tjaša Griessler Bulc.

Sečoveljske soline, bioplinarna Koto-Zalog, foto: Tjaša Cenčič in Aleksandra Krivograd Klemenčič, Miha Žitnik.

Centralna čistilna naprava Ajdovščina, Biotehniški center (BC) Naklo, foto: Aleksandra Krivograd Klemenčič, Klara Jarni in arhiv BC Naklo.

no algno biomaso, ki se vrne v bioplinarno ali na kmetijsko površino (bioplinarna podjetja Koto v Ljubljani) (projekt CIP EIP Eco Innovation AlgaeBio-Gas).

Akvaponika: glavni cilj akva-ponike je ponovna upora-ba hranil (ostanki hrane, ribji iztrebki) za vzgojo rastlin za prehrano ali okrasnih rastlin. Rastline, ki jih gojimo v rastlin-skih gredah, vgrajujejo hranila iz vode v svojo biomaso. Na ta način akvaponika sledi koncep-tu ponovne uporabe odpadkov (projekt Eureka FISH-CWUS s CGS Plus, Aquavet).

Zaključki

Razumevanje pomena zele-nih tehnologij ter povezova-nje vode, odpadkov, energi-

je in hrane po vzoru “Nexus” strategije bo lahko pomemb-no prispevalo k uresničevanju načel od zibke do zibke. Cilj tega je vzpostavitev ekonomi-je sklenjenih snovnih poti ter spodbujanje inovativnih eko-loških konceptov v Sloveniji. Razvile naj bi se nove paradi-gme o celostnem pristopu pri razvoju inovativnih rešitev na področju ekološkega inženir-stva, predvsem pri pretvorbah odpadne vode in odpadkov v uporaben snovni ali energetski vir. Spremeniti se mora odnos do njihove ponovne uporabe. Na ta način se bo možno poča-si približati snovno učinkovitim družbam na mednarodni ravni. Slovenija bo tako postopoma postala nizkoogljična družba z zelenim gospodarstvom.

MESTA PRIHODNOSTI

51 DIMENSIO

Na razstavi Svetloba, ujeta v kamen, lahko spoznamo, kaj je svetloba, kateri so naravni viri svetlobe, kaj so umetna svetila ter kako vidimo ljudje in neka-tere živali. Razstava ponuja od-govore na vprašanja - zakaj se lomi svetloba, kateri minera-li so pomembni kot pigmenti, kaj cenimo pri draguljih, ali so v Sloveniji diamanti. Razstavo spremlja veliko praktičnih pre-izkusov in predstavitev.

Ko obisk razstave pomeni tudi sprehajanje po oblakihV mestih prihodnosti je mogoče vse. Tudi to, da se med obi-skom razstave sprehajaš po oblakih. To so preizkusili obisko-valci razstave Svetloba, ujeta v kamen, ki jo je v atriju muzej-ske zgradbe Prirodoslovnega muzeja Slovenije od 16. oktobra do 15. novembra postavil Prirodoslovni muzej. Razstava je namenjena svetlobi, svetu kristalov, mineralov in draguljev.



Fotografiji: Ciril Mlinar

Ilustracija: Vladimir Leben

Obiskovalci razstave pa lahko le-to doživijo tudi na nov na-čin, če si na pameten mobil-ni telefon namestijo aplikaci-jo, ki smo jo skupaj s partnerji in prijaviteljem FGG razvili v okviru projekta: O-RAZSTAVA — Napredna oblakovna storitev za razstave z uporabo mobilnih senzorjev in tehnologij RFID in NFC.

Eksponati na razstavi Svetloba, ujeta v kamen, so opremljeni z RFID/NFC, ki omogoča vezavo določenih vsebin na eksponat. Avtorji eksponatov so pripravi-li multimedijske vsebine in jih objavili na spletu. Do njih do-stopajo obiskovalci razstave s svojimi mobilniki.

Aplikacija omogoča, da obi-skovalci razstave pri njej tudi aktivno sodelujejo s komenti-ranjem razstavnih eksponatov. Razstavljavec pa lahko na ta način pridobi tudi dragocene povratne informacije obisko-valcev.

Hvaležni smo Prirodoslovnemu muzeju, da nam je omogočil prvo pravo uporabo te aplika-cije. Z izkušnjo, ki smo jo do-bili, pa bomo rešitev lahko še izboljšali.

MESTA PRIHODNOSTI

DIMENSIO 52

Za obogatitev ponudbe prire-ditelja sejmov smo razvili na-predno mobilno aplikacijo. Z njeno pomočjo se lahko ponu-di obiskovalcem vse pomemb-ne informacije, povezane s sejmom (odpiralni čas, nakup vstopnic, dostopnost, parkiri-šča, zemljevid, rezervacije, do-godki, obsejemske dejavnosti). Aplikacija omogoča tudi kako-vostno promocijo razstavljav-cev in njihove ponudbe, veča učinkovitost sejma ter poveču-je oziroma pospešuje prodajo.

Aplikacija je uporabniku pri-jazna in verjamemo, da si jo bodo obiskovalci sejmov radi namestili na svoj pametni te-lefon in jo med obiskom tudi uporabili. Omogočila jim bo enostavno iskanje informacij o sejmu, razstavljavcih in njihovi ponudbi, pa tudi izvajanje na-ročil oziroma komentiranje po-nudbe in izdelkov ob integraciji z družabnimi omrežji. Aplikaci-ja podpira tehnologije, kot so QR koda, NFC, Bluetooth LE, ki lahko glede na tip sejma izbolj-šajo uporabniško izkušnjo.

Pomembna prednost aplika-cije je tudi, da lahko priredi-telju sejma in razstavljavcem ponudi analizo uporabnikov in s tem koristno povratno infor-macijo (komentarji, statistika obiskov, zanimanja obiskoval-cev).

S tem novim izdelkom stopa-mo na CGS-u v svet mobilnih aplikacij, za katerega verjame-mo, da prinaša veliko izzivov in priložnosti.

CGS mobilna aplikacija za sejemsko dejavnostPomen sejmov, kjer gre za osebni stik med kupci in prodajalci ter med uporabniki in ponudniki, narašča, in to kljub razvoju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Nove tehnologije sejmov niso izpodrinile, ravno nasprotno, lahko jih podpirajo in znatno povečajo njihovo učinkovitost. To smo prepoznali tudi mi. Obisk sejma bo z našo inovativno aplika-cijo prijaznejši, sejem pa bo za prireditelja in za razstavljavce uspešnejši.


Prikaz poteka iskanja sejemskega razstavljavca v mobilni aplikaciji.

MESTA PRIHODNOSTI

Začetna stran nove mobilne aplikaci-je za sejemsko dejavnost.

53 DIMENSIO

Govorimo o BIM izobraževa-njih, ki se od dosedanjih, kla-sičnih tečajev in delavnic razli-kujejo v pristopu k vsebini. Ta izobraževanja niso ozko usmer-jena na posamezne program-ske rešitve, pač pa pokrivajo ši-roko problematiko načrtovanja in upravljanja s tehnično do-kumentacijo tekom življenske-ga cikla gradbenega objekta. Tako bodo znotraj posameznih BIM izobraževanj udeleženci spoznali množico programskih rešitev, ki se navezujejo na spe-cifične delovne procese pri na-črtovanju, gradnji in vzdrževa-nju objektov.

BIM za vodilni kader

Ker gre pri BIM-u za celotno prenovo informatizacije načr-tovanja, gradnje in vzdrževanja s ciljem optimizacije časa in stroškov, je še zlasti pomemb-no, da se direktorji in vodilni v podjetjih zavedajo prednosti in posledic vpeljave BIMa. Zato je izobraževanje o BIM-u za direktorje in vodilni kader iz-redno pomembno, saj le če bodo oni dobro razumeli po-membnost BIM-a za podje-tje, se bodo v podjetjih lahko zgodile spremembe.

Pomembnosti in prednosti BIM-a se morajo zavedati tudi investitorji, saj se BIM pri-stop pri načrtovanju, gradnji in upravljanju objektov pozi-tivno odraža tudi na stroških, transparentnejšemu vodenju investicij, boljšemu planira-nju izvedbe, kvaliteti projektov in učinkovitejšem vzdrževanju objektov.

Prvi v seriji izobraževanj na po-dročju BIM-a je seminar »BIM za vodilni kader«, na katerem bodo direktorji, vodstveni de-lavci podjetij, državni in priva-tni investitorji, predstavniki občin idr. spoznali prednosti BIM pristopa. Dobili bodo od-govor na vprašanje, kako učin-koviteje in ceneje načrtovati, graditi in vzdrževati tako objek-te nizkih kot visokih gradenj.

Cilji seminarja so:

� Razumeti kaj je BIM.

� Spoznati prednosti in koristi BIM procesa za podjetja.

� Seznaniti se z zakonodajo in s smernicami na področju BIM-a doma in v tujini.

� Spoznati praktičen primer BIM procesa projektiranja, gradnje in upravljanja v ži-vljenjskem ciklu objekta.

Več informacij o vsebini BIM iz-obraževanja za vodilni kader in razpisane termine izobraževanj si lahko ogledate na naši sple-tni strani.

www.cgsplus.si / Izobraževa-nje / BIM

BIM za projektante niz-kih gradenj

Tečaj »BIM za projektante cest, železnic in komunalne infra-strukture« je namenjen teh-ničnemu kadru v projektivnih podjetjih

Cilji tečaja so:

� Spoznati prednosti in po-membnost BIM procesa za potrebe učinkovitega načrto-vanja, izvedbe in upravljanja projekta in projektne doku-mentacije.

� Spoznati koristi vpeljave BIM procesa v življenjski cikel objektov.

� Spoznati BIM v celotnem ži-vljenjskem ciklu objektov in podrobneje spoznati proces priprave idejne zasnove in detajlnega načrtovanja infra-strukturnih objektov.

� Naučiti se na praktičnem pri-meru, kako z ustrezno pro-gramsko opremo zagotoviti BIM proces projektiranja.

Več informacij o tečaju in raz-pisane termine izobraževanj si lahko ogledate na naši spletni strani.

BIM izobraževanjeV letošnjem letu smo v izobraževalnem centru CGS plus veli-ko naporov vložili v nove vsebine izobraževalnih programov, ki bodo v prihodnjih letih za gradbena in arhitekturna podje-tjaše kako pomembna pri pridobivanju poslov in zagotavlja-nju konkurenčnosti na trgu.


BIM za arhitekte in projektante visokih gradenj

BIM za arhitekte in projektante visokih gradenj je tehnično ori-entiran tečaj, kjer udeleženci spoznajo uporabo BIM orodij na področju izdelave projektov visokih gradenj. Tečaj je name-njen arhitektom, projektantom visokih gradenj in vsem tistim, ki so kakorkoli povezani z načr-tovanjem, gradnjo in vzdrževa-njem objektov.

Cilji tečaja so:

� Spoznati koristi vpeljave BIM procesa pri načrtovanju objektov visoko gradnje.

� Se seznaniti s programsko opremo, ki nastopa v proce-su idejne zasnove, načrtova-nja, gradnje in vzdrževanja objektov.

� Na praktičnem primeru pri-kazati uporabo BIM orodij pri delu.

� Spoznati pomembnost ča-sovnega in finančnega na-črtovanja ter spoznati, kako voditi projekt v teh fazah.

Več informacij o tečaju in raz-pisane termine izobraževanj si lahko ogledate na naši spletni strani.



BIM izobraževanja Termin:

BIM za vodilni kader 25.2. 2016

BIM za projekte cest, železnic in komunalne infrastrukture

7.3. - 9.3.2016

BIM za arhitekte in projektante visokih gradenj

29.2.-2.3.2016

IZOBRAŽEVANJE

http://trgovina.cgsplus.si

Tiskate velike formate?Obiščite specializirano spletno trgovino za tiskalnike,potrošni material in opremo za velikoformatni tisk.

Največja izbira papirjev

za HP designjet tiskalnike

v Sloveniji

Originalna HP črnilapo dostopnih cenah!

Specializirani servis

za HP Desigjnet

Specializirani servis

Summa

01 530 11 07za informacije pokličite

Optični čitalnikDeli skenirane dokumente,skice, in ročno popravljanodokumentacijo

Zbirni pladenjIzognite se zastojem in mečkanju načrtov - tiskajte dokumente do velikosti A0.

Sprednje polnjenje rol(dve roli)

Barvni zaslon na dotikImejte popoln nadzor naddokumenti in tiskanjem.

Mobilna povezljivost1

Tiskajte s pomočjo mobilnihnaprav od kjerkoli in koderkoli

Dvignite produktivnost z večfunkcijskim tiskalnikom HP Designjet T253 0 eMultifunction.

• Kompakten 36 inčni tiskalnik eMultifunction, ki tiska formate do velikosti A0

• Tiskanje, kopiranje in skeniranje z eno napravo

• Zbiranje načrtov, poravnavanje in zlaganje v pravilnem vrstnem redu

• Hiter tisk v visoki kvaliteti

• Popoln nadzor nad tiskom in upravljanje z dokumenti

• Mobilna povezljivost z HP Designjet ePrint & Share1

Za več informacij obiščite hp.com/go/designjetT2530

Več funkcij

Več priložnostiVeč uporabnikov

Samodejna poravnava in enostavno vlaganje papirja

CGS plus d.o.o., Inovativne informacijske in okoljske tehnologijeBrnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana; Internet: www.cgsplus.si; e-mail: [email protected] trgovina: http://trgovina.cgsplus.si

Documents

Dimensio 20