Delovni zvezekII

Noč Raziskovalcev - 2020European Researchers’ Night

foto: Sara Kebe

M=V

K

P

Ž=Č C=Z

SČ=L

NP=M

Z

N=M

I

O M

P=M

REŠI REBUSE!

Spremna beseda

V jesenskih dnevih lovimo zadnje sončne žarke na sprehodih po bližnjih parkih, mestnih drevoredih, trgih. Domač nam je pogled na veličastna drevesa divjega kostanja v jesenski preobleki, ki so pomemben del naše naravne in kulturne zgodovine. V preteklosti so jih veliko sadili, saj so to največja cvetoča in okrasna drevesa, ki pa imajo tudi uporabno vrednost. Med drugim so les divjega kostanja uporabljali za izdelavo kolov v vinogradih, plodove so nabirali za hrano prašičev in krmo divjih živali, kot zdravilo za ožilje je plodove cenila tudi ljudska medicina. Plodovi kostanja pa navdihujejo tudi pri ustvarjanju. Iz njih lahko izdelamo različne živalske figurice, nekaj idej najdete tudi v tej knjižici.

A zaradi bolezni, ki jih napada, bi ta čudovita drevesa lahko postala preteklost. V želji, da bi jih ohranili, v okviru evropskega projekta »Noč ima svojo moč« poteka spremljanje zdravja divjih kostanjev, k čemur ste vabljeni prav vsi državljani. Pridružite se pobudi znanosti za državljane in potepanja po mestnih ulicah in okolici združite z aktivnim opazovanjem bolezenskih znamenj teh edinstvenih dreves.

Končni cilj projekta je zato približati izsledke znanstvenih raziskav o obolelosti divjih kostanjev najširši javnosti ter s tem povečati znanje in zavedanje o gospodarskih, socialnih, izobraževalnih, okoljskih, zdravstvenih in varstveno-dediščinskih prednostih in koristih zdravih dreves zlasti v urbanem okolju.

Projektu se je do sedaj pridružilo že mnogo posameznikov. V spletni aplikaciji, do katere lahko dostopate na povezavi: https://www.nocmoc.eu/kostanj/ smo zabeležili kar 340 vnosov dreves divjega kostanja v Sloveniji, prvi delovni zvezek pa si je preneslo več kot 1400 posameznikov! Akcija poteka vse do 27. 11. 2020.

Na ta dan se bo zgodila vseevropska akcija Evropske noči raziskovalcev, ki je del programa Obzorje 2020. V okviru te poteka tudi projekt »Noč ima svojo moč«, ki smo ga sooblikovali konzorcijski partnerji Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije ter več kot 30 drugih projektnih partnerjev.

Dajte svoji raziskovalni žilici duška in se nam pridružite!

Kostanjeve živali

Potrebščine za izdelavo mravlje:

- 3 divje kostanje za glavo, telo in zadek

- 8 zobotrebcev za noge in tipalke

Potrebščine za izdelavo ježka:

- 1 divji kostanj za glavo in telo

- 12 zobotrebcev za bodice

Potrebščine za izdelavo žirafe:

- 2 divja kostanja za glavo in telo

- 8 vžigalic ali zobotrebcev za noge, rep, ušesa in rožičke

Potrebščine za izdelavo kače:

- 7 divjih kostanjev za telo

- volna ali vrv, da drži skupaj telo in za jezik

Delovni list

Navadni divji kostanj ni samo priljubljeno okrasno drevo.

Kje uporabljajo skorjo, cvetje in plodove divjega kostanja? V F_R_ _C_V_ _ _I INDUSTRIJI.

Pripravki iz divjega kostanja se uporabljajo ob vročičnih obolenjih, prebavnih motnjah, sončnih opeklinah, za celjenje ran, lajšanje krčnih žil, v kremah za sončenje itd.

Drevesna skorja vsebuje snov A _ S_U_I_, ki odbija UV žarke.

Les JE / NI (obkroži) kakovosten, je mehek, krhek in ni trajen. Uporabljajo ga za (obkroži pravilne odgovore):

Rezbarstvo

Kurjava

Drogove za elektriko

Poleg navadnega divjega kostanja pri nas sadijo tudi (dopiši)) ________________ in _____________ divji kostanj.

Farmacevtski industrijiAesculinNI kakovostenKurjava in rezbarstvoRožnati in rumeni divji kostanj

Ali veš?Izdelovanje živalskih figuric iz plodov divjega kostanja je na Slovenskem priljubljena otroška igra, medtem ko po ljudskem vraževerju trije kostanjevi plodovi v žepu obvarujejo vseh bolezni in tegob, zreli plodovi pod posteljo pa preprečujejo krče in bolečine v nogah. Med kostanji pa so tudi takšni, ki so posebne sorte in so čudo svojega plemena. Takšnega junaka opisuje Cankarjeva črtica o Kostanju posebne sorte, ki je to drevo povzdignilo v našo literarno zapuščino. Drevesa divjih kostanjev so naša naravna in kulturna dediščina!

Divji kostanj letos tudi na poštni znamki

Poštna znamka ni le običajen košček papirja, ki ga nalepimo na pisemsko ovojnico ali razglednico. Poleg navedbe vrednosti so na njej posebej izbrani motivi, ki nas popeljejo daleč nazaj v zgodovino, nam predstavijo živalski in rastlinski svet, naše naravne in kulturne znamenitosti ter nas spomnijo na pomembne obletnice in osebnosti.

Idejni oče poštne znamke je Slovenec Lovrenc Košir, ki je bil pomemben uradnik avstro-ogrskega dvornega poštnega knjigovodstva. Leta 1835 je predlagal uvedbo poštne znamke, vendar so njegovo reformo zavrnili. Prva znamka na svetu je bila tako izdana leta 1840 v Veliki Britaniji.

SLAVNA ANGLEŠKA IGRALKA

ANGLEŠKA KRALJICA

SLAVNA ANGLEŠKA OPERNA PEVKA

NEZNANA ANGLEŽINJA

Ali veste, čigava podoba je bila natisnjena na prvi znamki na svetu? (Obkroži pravilni odgovor.)

Prva znamka na svetu iz leta 1840 se imenuje ''Penny Black''.

Ali veš?Te delovne liste je pripravil konzorcij partnerjev projekta »Noč ima svojo moč«. V njem so Nacionalni inštitut za biologijo, Institut »Jožef Stefan«, Tehniški muzej Slovenije, Kemijski inštitut in Hiša eksperimentov. Ilustracije v delovnih listih so del bogate kulturne dediščine ilustratorja Boža Kosa. Pri tekstu pa sta sodelovala še Vlasta Mlakar in Ivan Cankar.

Slovenske znamke so zelo raznolike in slikovite. Že več let redno izhaja serija priložnostnih znamk, ki je posvečena rastlinstvu. V letošnjem letu so izšle štiri znamke s podobami parkovnih cvetočih dreves. Poleg tulipanovca, cigarovca in pavlovnije je posebno mesto na znamki dobil tudi divji kostanj.

Poveži imena dreves z ustreznimi podobami na znamkah.

1. TULIPANOVEC 2. CIGAROVEC 3. DIVJI KOSTANJ 4. PAVLOVNIJA

Divji kostanj in cigarovca najdeš tudi v Polhovem Gradcu. Rasteta v parku pred graščino, v kateri danes domuje Muzej pošte in telekomunikacij. Obišči muzej in si med drugim oglej dragoceno zbirko poštnih znamk!

A)

C)

B)

D)

Aerodium Logatec

Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Dom upokojencev Ptuj

Zveza Mink Tolmin

Društvo za znanost in

izobraževanje DRZNI

Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

GEN energija d.o.o. Gorenjski muzej Inštitut za drevo

Javni zavod vojaške

zgodovine Pivka

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Koroški pokrajinski muzej

Kulturni dom Gorica

Ljudska univerza Ajdovščina

Mestna knjižnica Kranj

Mestna knjižnica Ljubljana

MIKK Murska Sobota

Muzej pošte in telekomunikacij

Narodni muzej Slovenije

OŠ Antona Globočnika

Postojna

OŠ Elvire Vatovec Prade

OŠ Ob Rinži OŠ Simona Jenka KranjPilonova galerija

AjdovščinaPomurski muzej Murska Sobota

Prva OŠ Slovenj Gradec

Razvojni center Novo mesto

Regijsko študijsko središče Celje Šolski center Celje

Tehniški šolski center Maribor

Univerza v Novi Gorici

Zavod za gradbeništvo

Slovenije

Zasavski muzej Trbovlje

Zavod za turizem in kulturo Kranj Psiquadro

Podjetniški inkubator Kočevje

TRETJI PARTNERJI PROJEKTA

PODPORNIKI PROJEKTAAgencija za raziskovalno

dejavnost Republike Slovenije Ljubljanski potniški promet Mestna občina Ljubljana

Občina Ajdovščina Občina Novo mesto Občina Ravne na Koroškem

Oddaja Dobro jutroPIL

RTV SlovenijaPrvi program Radia Slovenija

PARTNERJI PROJEKTA