Delovni zvezek za vaje - Naravoslovnotehniška fakultetaGrafične in interaktivne komunikacije, 1. letnik Delovni zvezek Študijsko gradivo Asistentka: dr. Urška Vrabič Brodnjak

Delovni zvezek za vaje

TISKARSKI POSTOPKI 1

Študijsko leto 2011/12

Ime:

Priimek:

Študijsko leto 2011/12 Tiskarski postopki 1 Grafične in interaktivne komunikacije, 1. letnik Delovni zvezek

Študijsko gradivo Asistentka: dr. Urška Vrabič Brodnjak

2

ODDAJA IN POPRAVA VAJ

Vaja Oddane vaje Popravljene vaje Opombe

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Zaključene vaje:



3

VSEBINA VAJ 1. VAJA POMNILNIKI INFORMACIJ IN TISKANJE NA ENOBARVNEM OFSET

TISKARSKEM STROJU

2. VAJA RASTRIRANJE

3. VAJA BARVNA REPRODUKCIJA IN BARVNI IZVLEČKI

4. VAJA OSNOVE REFLEKSIJSKE DENZITOMETRIJE - 1. del OPTIČNA GOSTOTA, ZAMIK BARVITOSTI, POSIVITEV, NAVZEMANJE

5. VAJA OSNOVE REFLEKSIJSKE DENZITOMETRIJE – 2. del

RASTRSKA TONSKA VREDNOST, RELATIVNI TISKOVNI KONTRAST

6. VAJA MEŠANJE BARV IN OSNOVE SPEKTROFOTOMETRIJE V TISKARSKIH

POSTOPKIH

7. VAJA TISKANJE NA ŠTIRIBARVNEM OFSET TISKARSKEM STROJU IN VODENJE OFSET TISKANJA PO STANDARDU

8. VAJA OSNOVE PRIPRAVE RASTRSKIH IN VEKTORSKIH GRAFIČNIH ELEMENTOV ZA TISK

9. VAJA TESTNA FORMA IN KONTROLA KAKOVOSTI V TISKU

10. VAJA UPORABA SLIKOVNE ANALIZE ZA VREDNOTENJE VPLIVOV RAZLIČNIH PARAMETROV NA KAKOVOST TISKA



4

1. VAJA

POMNILNIKI INFORMACIJ IN TISKANJE NA ENOBARVNEM OFSET

TISKARSKEM STROJU

Naloge 1. Oglejte si različne pomnilnike informacij in navedite bistvene razlike med obliko in lastnostmi informacij na originalu, kopirni predlogi, tiskovni formi in tiskovnem materialu!

Pomnilnik 1. digitalni 2. kopirna predloga 3. tiskovna forma 4. tiskovni material

(odtis)

Lastnosti (material, oblika informacije,

namen, ipd.)

2. Pri praktičnih vajah boste spoznali enobarvno ofset odtisovalnico in njeno delovanje. V delovne zvezke izpolnite geometrijo tiskovnega člena ploske odtisovalnice.

Tiskovna geometrija ________________________________________________________________

1

2

3

4

5

6

7



5

2. VAJA

RASTRIRANJE

Metode dela in instrumenti:

Naloge 1. Skicirajte okroglo rastrsko piko AM in FM vrste rastra, tako da bo na skici vidna bistvena razlika med tema dvema vrstama rastra!

AM FM

2. Preverite vrsto rastra (AM ali FM, hibridni, drugo) na slikah, ki jih boste dobili pri vajah ter izpolnite preglednico delovnega zvezka! Mapa št.:_______

Številka slike

Vrsta rastra Slika 1

Slika 2

Slika 3

Slika 4

Slika 5

Siika 6

Slika 7

Slika 8

Slika 9

Slika 10

Slika 11

Slika 12

Slika 13

Slika 14



6

3. Z merilom za določanje lastnosti rastra ugotovite vrsto barvnega izvlečka (barvo), kot in liniaturo rastra na predloženih filmih, ploščah in odtisih ter izpolnite preglednico.

Predloga Barvni izvleček Liniatura Kot rastra (°) l/cm lpi

Film 1 Film 2

Plošča 1 Plošča 2 Odtis 1 Odtis 2

4. V koordinatni ravnini skicirajte najpogosteje uporabljene kote procesnih barv v ofset tisku in sitotisku (fleksotisku)! Teh. tiska ofset sitotisk

Barva C M Y K C M Y K

Kot (°)

skica kotov

5. S programom Adobe Photoshop simulirajte rastriranje izbranega barvnega izvlečka barvne fotografije. Določite obliko rastrske pike, glede na izbrano tehniko tiskanja nastavite liniaturo rastra in glede na procesno barvo določite kot rastra. Kot rezultat podajte rastriran barvni izvleček s podanimi lastnostmi rastra.

Rastriran barvni izvleček Lastnosti

barvni izvleček barve

izhodna ločljivost

liniatura rastra

kot rastra

oblika rastrske pike



7

6. Z rastrskimi prosojnicami ali programom World of Print Media (Heilderberg) sukajte raster tako da boste ustvarili pravilno (rozeto) in nepravilno (moare) postavitev rastra. V tabelo podajte primer rozete in moare efekta.

rozeta moare

7. Mreže predstavljajo simulacijo digitalnega rastriranja. Izpolnite vsako posamezno rastrsko celico velikosti šestnajst elementarnih pik izhodne enote tako, da boste dobili vse možne sivine, ki jih ponuja rastrska celica te velikosti od površine pokritosti z rastrsko piko 0 % do 100 %. Poskusite ustvariti kar se da okroglo digitalno rastrsko piko. Napišite koliko sivin omogoča tak digitalni raster v tonskem prehodu!

0% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina

__% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina __% sivina 100% sivina Število sivin tonskega obsega:_______________



8

3. VAJA BARVNA REPRODUKCIJA IN BARVNI IZVLEČKI


Naloge 1. Na primerih barvnih filtrov in barvne "vrtalke" preučite aditivno in subtraktivno barvno mešanje. Shematično predstavite oba načina mešanja!

aditivno subtraktivno

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

1.

1.

2.

2.

3.

3.

4.

4.

5.

5.

6.

6.

7.

7.



9

2. Na priloženi shemi ustrezno šrafirajte polja na negativu in pozitivu, ki počrnijo v procesu izdelave barvnih izvlečkov. Rezultat-reprodukcija mora biti enaka originalu.

original original

C M Y K C M Y K

R G B W R G B W

R G

negativ negativ

pozitiv pozitiv

original

original

C M Y K C M Y K

R G B W R G B W

B R

negativ G

B

negativ

pozitiv

pozitiv

3. S programom Adobe Photoshop izdelajte barvne izvlečke štirih procesnih barv izbrane barvne fotografije. Izvlečke shranite v digitalni obliki in jih iztiskajte (na papir ali prosojnico) ter priložite v poročila.

Original

Barvni izvleček _____ Barvni izvleček _____




10

4. Na izbrani barvni fotografiji izdelajte in shranite barvni izvleček za poljubno dodatno barvo iz barvnega vzorčnika Pantone. V poročilu podajte izbrani izvleček dodatne barve ter napišite ime barve.

Barvna fotografija z dodatno barvo Barvni izvleček "spot" barve________________

5. S programom Adobe Illustrator izdelajte dvobarvno vektorsko sliko z enostavnimi grafičnimi motivi (kvadrat, krog). Izdelajte barvne izvlečke. Izvlečke shranite v digitalni obliki.

Original




11

4. VAJA

OSNOVE REFLEKSIJSKE DENZITOMETRIJE - 1. del OPTIČNA GOSTOTA, ZAMIK BARVITOSTI, POSIVITEV, NAVZEMANJE

Metode dela in instrumenti: (ime, proizvajalec, svetlobni vir, status, merilna geometrija, polarizacijski filtri)

Naloge 1. Določite absolutne in relativne vrednosti optične gostote barvnih polnih polij potiskanih barv (C, M, Y, K, R, G, B) ter belega papirja skozi vse filtre. Rezultate prikažite tabelarično in določite katera vrednost optične gostote je pri vsaki barvi pomembna za oceno kakovosti!

- absolutne vrednosti optične gostote skozi vse filtre

absolutna D C M Y K R G B W

filtri oznaka Ds Ds Ds Ds Ds Ds Ds Ds

Dk

Dc

Dm

Dy

- relativne vrednosti optične gostote skozi filter, ki ga upošteva tiskar

relativna D C M Y K W

filter

rel vrednost. D

2. Izmerite optično gostoto vzorcev z različno količino TB od najmanjše do največje vrednosti ter vrednosti primerjajte.

Procesna barva:________

Filter:____________

Odtis

D



12

3. Določite vrednosti zamika barvitosti in posivitev treh analiziranih procesnih barv.

Hue error, grayness

C M Y

He (%)

G (%)

Procesna barva z največjim zamikom barvitosti je

Procesna barva, ki je najmanj nasičena je

4. Grafično prikažite zamik barvitosti in posivitev treh procesnih barv ter napišite katere valovne dolžine povzročajo zamik barvitosti in posivitev CMY procesnih barv!

grafični prikaz zamika barvitosti in posivitve-

CIAN

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

Dc Dm Dy

optična gostota


MAGENTA

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

Dc Dm Dy

optična gostota


RUMENA

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

Dc Dm Dy

optična gostota



13

Procesna barva C je zamaknjena v smer

Posivitev procesne barve C povzroča

Procesna barva M je zamaknjena v smer

Posivitev procesne barve M povzroča

Procesna barva Y je zamaknjena v smer

Posivitev procesne barve Y povzroča

5. Določite navzemanje in kvaliteto RGB barv analizirane tiskarske pole! Trapping (navzemanje)

R G B

1.potiskana barva

2.potiskana barva

Filter

navzemanje T(%)

Najbolje reproducirana sekundarna barva



14

5. VAJA

OSNOVE REFLEKSIJSKE DENZITOMETRIJE – 2. del

RASTRSKA TONSKA VREDNOST, RELATIVNI TISKOVNI KONTRAST

Metode dela in instrumenti: (ime, proizvajalec, svetlobni vir, status, merilna geometrija, polarizacijski filtri):

Naloge

1. Na merilnih klinih rastrskih polij od 0 do 100% izmerite rastrsko tonsko vrednost različnih rastrskih polij določenih procesnih barv po Murray-Daviesu (dvema barvama) in Yule-Nielsonu (eni barvi) ter izračunajte prirastek rastrske tonske vrednosti. Vrednosti podajte tabelarično! a. ) Navidezna rastrska tonska vrednost

barva

Arip (%) Ao (%) Ao (%) Ao (%) Ao(%)

b. ) Geometrijska rastrska tonska vrednost

barva

Arip (%) Ao (%) Ao (%)



15

2. Grafično prikažite gradacijske krivulje Ao =f(Arip) določenih procesnih barv (graf a. navidezno, Murray – Davies; graf b. geometrijsko, Yule – Nielson). a. ) Navidezna rastrska tonska vrednost

Rastrska tonska vrednost na odtisu-barva:

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

Ao

(%

)

b. ) Geometrijska rastrska tonska vrednost

nY-N=

Rastrska tonska vrednost na odtisu-barva:

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

Ao

(%

)



16

3. Grafično predstavite prirastek rastrske tonske vrednosti (A = f(Arip) oz. tiskarsko gradacijo, ki jo dobimo za določene procesne barve z uporabo Murray – Daviesove in Yule-Nielsonove enačbe. a.) Navidezni prirastek

Prirastek rastrske tonske vrednosti

0

5

10

15

20

25

30

35

40

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

dA

o(%

)

b.) Geometrijski prirastek


0

5

10

15

20

25

30

35

40

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

dA

o(%

)



17

4. Sestavite tabelo s mikroskopskimi slikami rastrskih polij z Arip=10, 30, 50, 70, 90 in 100% ter pri vsakem polju podajte optično in geometrijsko povečanje (ali pomanjšanje) rastrske pike v %, ki ste jo dobili pri eni izmed merjenih barv! Ao (%) 10 30 50

slike

Ao (%) M-D

Ao (%) Y-N

Ao (%) 70 90 100

slike

Ao (%) M-D

Ao (%) Y-N



18

5. Na pahljači odtisov določene procesne barve določite optične gostote za polna polja in relativni tiskovni kontrast za 70% (ali 80%) polje. Rezultate podajte tabelarično in označite optimalno obarvani odtis.

Barva

Pahljača Ds Kr(%) Pahljača Ds Kr(%)

1 21

2 22

3 23

4 24

5 25

6 26

7 27

8 28

9 29

10 30

11 31

12 32

13 33

14 34

15 35

16 36

17 37

18 38

19 39

20 40

Optimalno obarvanje:

Ds=

Kr=



19

6. Grafično podajte vrednosti relativnega tiskovnega kontrasta v odvisnosti od optične gostote Kr=f(Ds).

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

0 10 20 30 40 50 60Ds

Kr(

%)

7. Pod mikroskopom analizirajte in slikajte raster podobarvanega, optimalno obarvanega in preobarvanega odtisa na 70% rastrskem polju, slike podajte v poročilo. Shematično skicirajte rastrsko piko na teh treh odtisih! ______% rastrsko polje Podobarvanje Optimalno obarvanje Preobarvanje

Mikroskopska slika

Shematični prikaz rastrske pike



20

6. VAJA

MEŠANJE BARV IN OSNOVE SPEKTROFOTOMETRIJE

Metode dela in instrumenti: (ime, proizvajalec, svetlobni vir, merilna geometrija, opazovalec):

Naloge

1. Izbrano dodatno barvo poiščite v barvnem vzorčniku Pantone ter glede na podane utežne deleže osnovnih Pantone barv zmešajte 5 g barve na ustrezen tip tiskovnega materiala (C, U, M). Zmašano Pantone barvo primerjajte z barvo v vzorčniku 1. vizualno pod pogoji svetlobnega vira D50 ter 2. spektrofotometrično, tako da določite barvno razliko

E*ab. Rezultate predstavite tabelarično v delovnem zvezku.

5g Pantone _________

= ___g 1. barve_________

___g 2. barve_________

___g 3. barve_________

___g 3. barve_________

Tip papirja ___________

Primerjava Pantone____________

Vizualno Spektrofotometrično E*ab

L*

a*

b*



21

2. Izmerije spekter CMYK procesnih barv ter spektrofotometrično določite L*a*b* barvne vrednosti vseh procesnih CMYK, sekundarnih barv RGB ter belega papirja W. Spektralne vrednosti CMYK prikažite grafično. Barvne vrednosti a*b* vseh barv pa prikažite kot barvni obseg v a*b* ravnini z grafom b*=f(a*).

Spekter merjenih barv CMYKRGBW

barvne vrednosti

barva C M Y K R G B W

L*

a*

b*

a*b* ravnina barvnega prostora-barvni obseg

-100

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

100

-100 -50 0 50 100a*

b*

merjeno

standard



22

7. VAJA TISKANJE NA ŠTIRIBARVNEM OFSET TISKARSKEM STROJU IN VODENJE OFSET TISKANJA PO STANDARDU Metode dela in instrumenti: (ime, proizvajalec, svetlobni vir, status, merilna geometrija, polarizacijski filtri, opazovalec):

Naloge

1. Na shemi v delovnem zvezku označite posamezne dele tiskovnega člena in na kratko opišite njihovo vlogo pri tiskanju. Tiskovna geometrija _________

Skica Ime Pomen dela

1

2

3

4

5

6

8

7

1

2

3

4

5

6

7

8



23

2. Natančno skicirajte iztis 1 in iztis 2 na primeru valjev z vsemi potrebnimi oznakami in opišite pomen tega parametra pri tiskanju!

Iztis Skica Pomen pri tiskanju

1

2

3. Izpolnite preglednico s pogoji tiskanja na štiribarvnem stroju Heidelberg Speedmaster, tako da napišete ime, tip parametra in pomen tega parametra pri tiskanju!

Pogoji tiskanja Ime, tip, opis Pomen pri tiskanju Tiskarski stroj

Število barv

Zaporedje barv

Format

Tiskovna forma

Odtisna guma (gumijeva napona)



24

Tiskarske barve

Iztis

Vlažilna raztopina

Temperatura

Vlaga

4. Izpolnite zbirno preglednico za tiskanje po standardu vseh štirih procesnih barv. Barva 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

ISO papir dA50 ISO gradacija dA70 A70 denzitometer Ds Da70 zaokro. Da70 odstopanje

C

M

Y

K

5. Določite kakovost odtisa izbranih procesnih barv v primerjavi s standardom tako da tabelarično prikažite rastrske tonske vrednosti merjenega polja, prirastek teh vrednosti, optično gostoto na 70% polju in 100% polju ter standardne rastrske tonske vrednosti in optične gostote na pomembnih poljih (dovoljeno odstopanje).

Barva1 TM

Arip (%) A (%) A (%) A ISO (%) D D ISO toleranca OCENA

1. ocena D in dA na 70% polju 2. ocena dA v svetlih srednjih in temnih tonih 3. ocena obarvanja polnega polja



25

Barva2 TM

Arip (%) A (%) A (%) A ISO (%) D D ISO toleranca OCENA

1. ocena D in dA na 70% polju 2. ocena dA v svetlih srednjih in temnih tonih 3. ocena obarvanja polnega polja

6. Grafično analizirajte prirastek rastrske tonske vrednosti v primerjavi s prirastkom, ki ga podaja standard od 0 do 100%. Analiza naj vključuje oceno svetlih srednih in temnih tonov.

Barva 1 Barva 2


0

5

10

15

20

25

30

35

40

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

dA

o(%

)


0

5

10

15

20

25

30

35

40

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Arip(%)

dA

o(%

)

Ocenite kvaliteto svetlih, srednjih in temnih tonov (prirastek)

Ocenite kvaliteto svetlih, srednjih in temnih tonov (prirastek)



26

7. Tiskovni material in izbrane odtisnjene barve analizirajte tudi s pomočjo spektrofotometričnih cenilk standarda ter glede na dovoljene barvne razlike podajte njihovo spektrofotometrično oceno! Tiskovni material TM L* a* b* ocena

mer. std. E*ab toleranca

Barve TM Barva L* a* b* ocena

1. mer.

std. E*ab toleranca ____

2. mer.

std. E*ab toleranca ____



27

8. VAJA OSNOVE PRIPRAVE RASTRSKIH IN VEKTORSKIH GRAFIČNIH ELEMENTOV ZA TISK

Naloge 1. S programom Adobe Photoshop pripravite dve fotografiji, ena fotografija naj bo za enobarvni tisk, druga pa za tisk s štirimi procesnimi barvami. V poročilo podajte celoten potek dela ter opišite posamezne korake. Koraki praktičnega dela naj vsebujejo: - izbor primerne fotografije (velikost, ločljivost) - določanje ali gre za svetlotonsko, srednje tonsko in temnotonsko sliko - določanje primernega barvnega prostora za tiskanje - uravnavanje tonskega obsega slike (svetlost, kontrast, itd.) - če je potrebno zamenjajte barve določenih odtenkov - pregled svetlih in temnih tonov - pregled sivinskih odtenkov (sivo ravnovesje) - shranjevanje slike v primeren format s primerno ločljivostjo za tisk.

2. S programom Adobe Illustrator pripravite enostavno vektorsko sliko za tisk. V poročilo podajte celoten potek dela ter opišite posamezne korake. Slika naj vsebuje enostavne grafične elemente kot na primer logo, enostavne geometrijsko grafiko, črtne ali krivuljne elemente primerne debeline, črkovne in številčne elemente. Pri tem pazite: - na izbor barvnega prostora - na izbor števila barv, s katerimi boste tiskali - na velikost in debelino elementov v sliki - na črkovne in številčne elemente (velikost, ipd.) - na prekrivanje barv na predlogi - na pravilno pripravo tonskih površin z različno rastrsko tonsko vrednostjo.



28

9. VAJA TESTNA FORMA IN KONTROLA KAKOVOSTI V TISKU

1. V preglednici imenujte kontrolne kline, glede na namen kontrole (signalni, merski) ter pripišite cenilke, ki jih kontroliramo na klinu.

Vrsta klina

Namen

Vrsta klina

Namen



29

Vrsta klina

Namen

Vrsta klina

Namen

Vrsta klina

Namen

2. Pripravite in oblikujte testno formo za eno, dvo ali večbarvni tisk, ki vsebuje različne kontrolne vizualne in merske elemente za plakat, ki ga boste tiskali z izbrano tehniko tiska. Vsak kontrolni oz. testni element (klini, merilna polja, rastrska in vektorska grafika) ustrezno pripravite glede na njegov namen. Testno formo pripravite v primerni velikosti ter shranite v primerni barvni prostor, format ter v primerno ločljivost za tisk. Testni formi dodajte tudi oznake za porezavo in skladje.



30

10. VAJA NAPAKE V TISKU IN SLIKOVNA ANALIZA


Naloge 1. Na priloženih primerih odtisov ocenite za kakšno vrsto napake gre in kaj je po vašem mnenju lahko vzrok za napako.

Napaka (ime)

Vzrok

1

2

3

4

5



31

2. Določite površino, obseg in nazobčanost grafičnega elementa (programsko orodje »ImageJ)

a) Analiza nazobčanja ostrih robov (angl. »wicking«)

Parametri Element1_slika WICKING Element2_slika WICKING3

Originalna slika

Binarna slika (Treshold)

Konture (outlines)

Površina (%)



32

b) Kalibracija sivinske skale

original

rezultati sivin in optične gostote

sivina D

kalibracijska krivulja



33

c) Analiza površine potiskanega dela

Slika 1 Slika 2 Slika 3

Original

Binarna slika

Konture (outlines)

Histogram



34

Komentar histogramov za slike 1,2 in 3:

d) 3D analiza površine

Slika 1 Slika 2 Slika 3

Original

3D

Documents

Delovni zvezek za vaje - Naravoslovnotehniška fakultetaGrafične in interaktivne komunikacije, 1. letnik Delovni zvezek Študijsko gradivo Asistentka: dr. Urška Vrabič Brodnjak