of 50 /50
Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj. 1. Načeli dispozitivnosti in oficialnosti 1. primer: Po čl. 3/3 ZPP ni dopustno razpolaganje z zahtevkom v nasprotju s prisilnimi predpisi. Po §474 ZOR pri prodajni pogodbi stroške z izročitvijo ter stroške pred njo trpi prodajalec. V konkretnem primeru se prodajalec in kupec v prodajni pogodbi glede stroškov nista ničesar posebej dogovorila. Po izpolnitvi pogodbe je prodajalec tožil kupca na povračilo stroškov, ki so nastali z izročitvijo. Na kratko obrazložite: a. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec pripoznal zahtevek, izdalo sodbo na podlagi pripoznave? sodišče bo izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je določba 454 OZ dispozitivna (toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, vendar ta določba ni kogentna!) b. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec priznal vsa dejstva, ki jih navaja tožnik, izdalo obsodilno sodbo? Ne, sodba bi bila zavrnilna. c. Ali bi v primeru pasivnosti toženca prišlo do zamudne sodbe? Do zamudne sodbe ne bi prišlo, ker tožba ni sklepčna (tožba = sklepčna, kadar utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi) Toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, ampak to ni dovolj, da bi preprečilo pripoznavo, saj določba §454 OZ ni kogentna, ampak dispozitivna. Pripoznava ni mogoča, če je zahtevek v nasprotju s kogentno normo, mogoča pa je, če je zahtevek v nasprotju z dispozitivno normo! 2. primer : Po 382. členu OZ pogodbene obresti znašajo 6% letno (če se stranki drugače ne dogovorita). V obravnavanem primeru je A B-ju posodil nek znesek, B pa se je zavezal, da ga bo po enem letu vrnil z obrestmi. Obrestne mere nista določila. Ker B denarja ni vrnil, je A vložil tožbo in zahteval plačilo glavnice in 10% obresti. Toženec je zahtevek pripoznal. Sodišče je izreklo, da lahko pripoznavo glede obresti upošteva le do višine 6%. Ker se namreč stranki nista dogovorili drugače, je treba uporabiti obrestno mero iz čl. 382 OZ. A-jev zahtevek za plačilo 10% obresti, ki tej določbi nasprotuje, je zato v nasprotju s kogentnimi predpisi (za obresti, ki presegajo 6%) , zato pripoznava takšnega zahtevka po čl. 3/3 ZPP ni dopustna. Na kratko pojasnite, ali je sodišče ravnalo prav! Sodišče ni ravnalo prav, saj §382 OZ ni kogentna norma , zato za pripoznavo ni ovire. §3/3 ZPP: namen te določbe je preprečiti obid zakona preprečiti, da bi stranke izkoristile postopek samo zato, da bi dosegle cilj, ki ga ne morejo s predpisi materialnega prava.

Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Embed Size (px)

Text of Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost reenih vpraanj. 1. Naeli dispozitivnosti in oficialnosti 1. primer: Po l. 3/3 ZPP ni dopustno razpolaganje z zahtevkom v nasprotju s prisilnimi predpisi. Po 474 ZOR pri prodajni pogodbi stroke z izroitvijo ter stroke pred njo trpi prodajalec. V konkretnem primeru se prodajalec in kupec v prodajni pogodbi glede strokov nista niesar posebej dogovorila. Po izpolnitvi pogodbe je prodajalec toil kupca na povrailo strokov, ki so nastali z izroitvijo. Na kratko obrazloite:

a. Ali bi sodie v primeru, e bi toenec pripoznal zahtevek, izdalo sodbo na podlagipripoznave? sodie bo izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je doloba 454 OZ dispozitivna (toeneva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, vendar ta doloba ni kogentna!) b. Ali bi sodie v primeru, e bi toenec priznal vsa dejstva, ki jih navaja tonik, izdalo obsodilno sodbo? Ne, sodba bi bila zavrnilna. c. Ali bi v primeru pasivnosti toenca prilo do zamudne sodbe? Do zamudne sodbe ne bi prilo, ker toba ni sklepna (toba = sklepna, kadar utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tobi) Toeneva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, ampak to ni dovolj, da bi prepreilo pripoznavo, saj doloba 454 OZ ni kogentna, ampak dispozitivna. Pripoznava ni mogoa, e je zahtevek v nasprotju s kogentno normo, mogoa pa je, e je zahtevek v nasprotju z dispozitivno normo! 2. primer: Po 382. lenu OZ pogodbene obresti znaajo 6% letno (e se stranki drugae ne dogovorita). V obravnavanem primeru je A B-ju posodil nek znesek, B pa se je zavezal, da ga bo po enem letu vrnil z obrestmi. Obrestne mere nista doloila. Ker B denarja ni vrnil, je A vloil tobo in zahteval plailo glavnice in 10% obresti. Toenec je zahtevek pripoznal. Sodie je izreklo, da lahko pripoznavo glede obresti upoteva le do viine 6%. Ker se namre stranki nista dogovorili drugae, je treba uporabiti obrestno mero iz l. 382 OZ. A-jev zahtevek za plailo 10% obresti, ki tej dolobi nasprotuje, je zato v nasprotju s kogentnimi predpisi (za obresti, ki presegajo 6%) , zato pripoznava taknega zahtevka po l. 3/3 ZPP ni dopustna. Na kratko pojasnite, ali je sodie ravnalo prav! Sodie ni ravnalo prav, saj 382 OZ ni kogentna norma, zato za pripoznavo ni ovire. 3/3 ZPP: namen te dolobe je prepreiti obid zakona prepreiti, da bi stranke izkoristile postopek samo zato, da bi dosegle cilj, ki ga ne morejo s predpisi materialnega prava. 3. primer: Zakon je doloal, da zaitene kmetije ni dopustno prodati oseb, ki ni kmet. A (lastnik, s statusom kmeta) je takno kmetijo elel prodati, vendar potencialni kupec ni imel statusa kmeta. Prodajna pogodba bi bila zato nina. A in B sta se zato dogovorila sledee: B je A-ju plaal, nato pa je A-ja toil na ugotovitev svoje lastninske pravice na predmetnem zemljiu ki naj bi jo pridobil s priposestvovanjem. V pravdi je A zahtevek B-ja takoj pripoznal. Ali bo sodie pripoznavo upotevalo? Zaitene kmetije ni dopustno prodati osebi, ki ni kmet ta doloba je kogentna. Gre za obid zakona, materialnopravne prepovedi oz. zapovedi ni dopustno razpolaganje z zahtevkom, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Sodie pripoznave ne bo upotevalo, ker nasprotuje kogentni dolobi! 4. primer:

A je s tobo zahteval, naj mu B plaa 100.000 SIT. V tobi je navedel, da je z B-jem pred letom dni sklenil posojilno pogodbo in da mu je na podlagi te pogodbe izroil 100.000 SIT te naj bi mu po pogodbi B moral vrniti v roku osmih mesecev. B je v postopku ugovarjal, da z A-jem ni sklenil nobene pogodbe in tudi denarja mu A ni izroil. Sodie je izvedlo dokaze in ugotovilo, da A resnino ni sklenil pogodbe z B-jem in da mu tudi ni izroil nobenega denarja. Ali je A-jeva toba sklepna? Na kratko obrazloi odgovor. A-jeva toba je sklepna, vendar ni utemeljena. Sklepnost se presoja samo glede na to, kar trdi tonik. Gre za vpraanje, ali bi bil, e bi bilo vse res, kar trdi, tonik po zakonu upravien do tega, kar zahteva. Pojem sklepnosti tobe nima nobene veze s tem, kaj je res in kaj ne, ampak se sklepnost presoja samo glede na trditve tonika (A-ja). Potem ko ugotovimo, da je toba sklepna (da so trditve lahko resnine), ele presojamo dejstva (postopek dokazovanja). e bi toenec (B) priznal vsa dejstva, bi bila sodba obsodilna (ker se priznana dejstva tejejo za resnina). e B ne bi odgovoril na tobo, bi prilo do zamudne sodbe, ker je toba sklepna! 5. primer: Po 56. lenu SZ ima oseba, ki z najemnikom ivi v ivljenjski skupnosti, pravico, da se nanjo prenese najemna pogodba, e najemnik umre. V konkretnem primeru je po smrti najemnika A zahteval, naj lastnik stanovanja z njim sklene najemno pogodbo. V tobi je navedel, da je z najemnikom 70 letnim C-jem e pet let ivel v spornem stanovanju na temelju pogodbe, s katero se je zavezal, da bo C-ja oskrboval, C pa mu je kot plailo za to pomo dovolil, da ivi v tem stanovanju. Ker lastnik najemne pogodbe z A-jem ni hotel skleniti, je A proti njemu vloil tobo. Kakna bo sodba, e:

a. e toenec prizna vsa dejstva pojavi se vpraanje obstoja ivljenjske skupnosti pomaterialnem pravu zahtevek ni utemeljen, ker ni bilo ivljenjske skupnosti, tu gre zgolj za ekonomsko skupnost, zato bo zahtevek zavrnjen tonik ne bo uspel, ker je toba nesklepna (e vnaprej toba nima podlage za presojanje dejstev); sodnik mora v pravdi najprej preveriti, e je toba sklepna, ele nato lahko presoja dejstva e toenec ne odgovori na tobo ne pride do zamudne sodbe, ker toba ni sklepna zavrnilna sodba e toenec pripozna zahtevek bo obsojen na sklenitev najemne pogodbe (tudi e toba ni sklepna)

b. c.

Kako pa bi ravnalo sodie, e bi toenec navedbe tonika prerekal (npr. izjavil, da ni res, da je toenec ivel pri toniku, pa pa ga je le nekajkrat na teden obiskoval, pa tudi da to ni trajalo pet let, pa pa le zadnjega pol leta pred smrtjo C-ja) in predlagal prie (npr. zaslianje sosedov)? Toba ni sklepna, zato sploh ne pridemo tako dale, da bi ugotavljali (ne)resninost dejstev. 6. primer: A je kot kupec z B-jem sklenil prodajno pogodbo glede avtomobila. Dogovorjena cena je znaala 10.000 EUR. A je avto izroil, B kupnine ni plaal. A je zato vloil tobo, s katero je zahteval, naj sodie B-ja obsodi na plailo 10.000 EUR. Sodie je ugotovilo, da A do plaila v tuji valuti ni upravien, upravien pa je do plaila protivrednosti v SIT. Toenca je zato obsodilo na plailo ustreznega zneska SIT. Ali je sodie ravnalo prav? Ne. V Sloveniji je plailno sredstvo tolar kogentni predpis! Po OZ ni dovoljeno v pogodbah dogovarjati cene (plaila) v tuji valuti. Sodie je krilo naelo vezanosti na zahtevek. Ne sme prisoditi nekaj drugega, kot je tonik zahteval. Prav tako ne sme presojati, ali je tonik upravien do esa drugega. Zahtevek bi moralo zavrniti. 7. primer (glej 333/1 in 365/3 ZPP):

A je zahteval od B-ja 25.000 SIT odkodnine. Sodie je ugotovilo, da je koda znaala 30.000 SIT in je A-ju prisodilo 30.000 SIT. Ker B obveznosti tudi po pravnomonosti sodbe ni izpolnil, je A predlagal proti njemu izvrbo. V izvrilnem postopku je B ugovarjal, da ni dolan plaati ve kot 25.000 SIT, ker je bilo samo toliko predmet tonikovega zahtevka. Ali ima prav? Zahteva se 25.000 SIT odkodnine. Sodie ugotovi, da koda znaa 30.000 SIT in to tudi prisodi. Sodie zahtevka ne bi smelo prekoraiti (razen e ima za to podlago v zakonu ki je tu ni), vendar ga je. To je procesna napaka, ki ima za posledico nezakonitost sodbe. e se toenec nanjo ne pritoi, ta sodba postane pravnomona. V izvrilnem postopku velja, naj se izvri tisto, kar je razsojeno. V izvrilnem postopku se ne more ve pritoiti, da je sodba nezakonita. 8. primer (glej 78 in 100 ZZZDR): Mati je v imenu mladoletnega otroka vloila tobo na ugotovitev oetovstva. Sodie je ugotovilo, da je toenec otrokov oe in je zahtevku za ugotovitev oetovstva ugodilo. Razen tega je odloilo,da je toenec dolan za otroka plaevati preivnino. Toenec se je pritoil, e da je sodie prekorailo tobeni zahtevek, ker je dosodilo nekaj, esar tonica ni zahtevala. Ali ima prav? Ne, prav ima sodie. Gre za izjemo od naela dispozitivnosti zaradi koristi otroka. Ko sodie ugodi tobi na ugotovitev oetovstva, lahko toenca obsodi na plailo preivnine za otroka. Tudi e mati preivnine ne zahteva, jo sodie lahko prisodi, e misli, da je to glede na okoliine potrebno. e je bil zahtevek o preivnini postavljen, sodie nanj ni vezano (lahko prisodi tudi ve, kot je mati zahtevala). 10. primer (glej 2/1 ZPP in 164 OZ): A je zahteval od B-ja 25.000 SIT odkodnine za pokodovano ograjo. Na glavni obravnavi je B izjavil, da je pripravljen ograjo popraviti. Sodie je izdalo sodbo, v kateri je izreklo, da je B dolan popraviti A-jevo ograjo. Ali je s tem sodie prekrilo pravilo, da mora odloati v mejah postavljenih zahtevkov? Da. Storilec je okodovanemu uniil ograjo. eli jo popraviti, ne pa plaati 25.000 sit, kot zahteva okodovanec. Zato sodie prisodi nekaj, kar ni bilo zahtevano. V tem primeru je torej sodie prekrilo pravilo, da mora odloati v mejah postavljenega zahtevka. V pravico do naturalne restitucije se sodie ne sme spuati, saj je nihe ni zahteval. 11. primer: A je na oglasih za svoj proizvod uporabljal tudi fotografijo B-ja, znanega portnika. B, ki za takno ravnanje ni dal soglasja, je s tobo zahteval, da sodie A-ju naloi prenehanje kritve osebnostnih pravic. Sodie je zahtevku ugodilo in toencu naloilo, da preneha s prepovedanim ravnanjem, obenem pa je odloilo, da bo moral toenec v nasprotnem primeru tedensko plaevati 100.000 SIT. Odloitev je oprlo na l. 134/2 OZ, ki doloa, da sodie lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati prizadetemu doloen denarni znesek. Ali je ravnalo prav? Ne, saj sme prisoditi denarno nadomestilo le pod pogojem, da ga je tonik zahteval. 12. primer: A je s tobo zahteval plailo stvari, ki jo je prodal in tudi e izroil B ju. Sodie je ugotovilo, da je kupna pogodba nina. len 87/1 ZOR doloa, da mora v primeru, e je pogodba nina, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Sodie je zato odloilo, da mora B A-ju vrniti stvar. Ali je ravnalo pravilno? Ne, saj bi moralo potem, ko je ugotovilo, da zahtevek ni upravien, le-tega zavrniti. Sodba je tako nezakonita, saj je bilo kreno naelo dispozitivnosti. Sodba je sicer materialnopravno ustrezna, ne pa tudi procesno.

Da sodie nekaj prisodi, morata biti izpolnjena 2 pogoja: tonik mora biti do tega materialnopravno upravien tonik mora to zahtevati.

13. primer: len 142/3 ZOR doloa, da stari ne odgovarjajo za kodo, ki jo je povzroil njihov otrok, e je koda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, e je ta zanjo odgovoren. V konkretnem primeru je tonik toil stare otroka, ki mu je razbil ipo na oknu. V tobi je navedel, da je bil otrok v asu, ko je povzroil kodo, v vrtcu, kjer so se otroci brez nadzorstva igrali na dvoriu. Toenca sta tobeni zahtevek pripoznala. Kaj bo storilo sodie? Ali bi v primeru, e toenca ne bi reagirala na tobo, sodie lahko izdalo zamudno sodbo? Tonik je toil narobe toiti bi moral vrtec, ne pa stare. Ker pa sta stara zahtevek pripoznala (pa eprav je ta neutemeljen), mora sodie prisoditi zahtevek. e stara ne bi reagirala na tobo, sodie ne bi izdalo zamudne sodbe (toba ni sklepna). 14. primer: Sodie je na prvi stopnji ugodilo tonikovemu zahtevku za razvezo zakonske zveze. Hkrati je po UD odloilo, da se mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo toenki - otrokovi materi, ter toniku naloilo plaevanje preivnine. Proti tej sodbi se je pritoila toenka. Sodie II. stopnje je glede razveze zakonske zveze in dodelitve otroka potrdilo sodbo prvostopenjskega sodia. Bilo pa je mnenja, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za doloitev preivnine, ni bilo pravilno ugotovljeno. Zato je v tem delu sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodiu v novo obravnavo in sojenje. Na prvem naroku je tonik izjavil, da umika tobo. Kaj bo storilo sodie? 15. primer: A, ki je star 24 let, je vloil proti svojemu oetu tobo za plailo preivnine (30.000 SIT meseno). V tobi je navedel, da se za tudij ni odloil, pa pa se je ob polnoletnosti redno zaposlil, vendar je sedaj e leto dni brez slube ter nima niti premoenja, niti kakrnih koli drugih dohodkov. Toeni oe pa naj bi bil dovolj premoen - z mesenimi dohodki cca. 250.000 SIT. Toeni oe je v odgovoru na tobo navedel, da navedbe tonika niso resnine; A naj bi na rno delal pri nekem obrtniku in zasluil precej denarja, nekaj pa naj bi zasluil tudi s pogodbami o delu. Prav tako pa naj bi na raunu pri neki banki v Avstriji imel vsaj 30.000 EUR. Oporekal je tudi tonikovi navedbi, da zaslui 250.000 SIT - v resnici naj bi bila njegova plaa 110.000 SIT. ZZZDR doloa, da so stari dolni otroke preivljati po polnoletnosti, e se ti redno olajo. Obe stranki sta predlagali dokaze za ugotovitev spornih dejstev (prie, listine, zaslianje strank).

a. Ali naj sodie izvede ponujene dokaze? Ne, ker toba ni sklepna sodie sploh ne gre vdokazovanje resninosti zatrjevanih dejstev.

b. Kakna bi bila sodba, e bi toenec pripoznal zahtevek, kakna pa v primeru, e ne biodgovoril na tobo? e bi toenec pripoznal zahtevek, bi sodie izdalo sodbo na podlagi pripoznave obsodilna sodba. e toenec ne bi odgovoril na tobo, ne bi prilo do zamudne sodbe, ker toba ni sklepna. 2. Zbiranje procesnega gradiva (razpravno in preiskovalno naelo) 1. primer: A je po 6 letih od sklenitve pogodbe zahteval od dolnika izpolnitev. V pravdi je toenec prava neuka oseba ugovarjal, da je od pogodbe odstopil in da ga ne zavezuje. Dejansko stanje in pravna ocena sta problematini. Na zastaranje se toenec ni skliceval. Ali sme sodie:

a. upotevati zastaranje po uradni dolnosti? zastaranja sodie ne sme upotevati po UD sodie ne sme upotevati dejstev, ki niso zatrjevana.

b. toenca opozoriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje? Sodie toenca ne sme opozoritina pravico, da lahko ugovarja zastaranje, ker to po 12 ZPP lahko stori samo za procesne pravice, zastaranje pa je materialna pravica (ker ga ureja OZ). Naelo pomoi prava neuki osebi (12 ZPP) ima tako omejen domet samo procesne, ne pa materialnih pravic. Tudi 285 ZPP materialno procesno vodstvo se nanaa na ta problem opozarjanja sicer celo nalaga sodniku doloeno aktivnost, vendar ga omejuje pri tem naelo nepristranskosti 285 ima svoje meje, ker lahko ogroa pravico do nepristranskega sodnika (npr. e bi v tem primeru sodnik opozoril stranko na zastaranje, bi el predale bi e kril naelo nepristranosti). Materialno procesno vodstvo precej omili trdoto razpravnega naela (npr. sodie lahko opomni tonika, da je toeni zaposlen pri delodajalcu, katerega toi - pomembno dejstvo). Drugaen primer: prava neuka stranka ne ve za institut zastaranja, jo pa moti, da je od dogodka minilo e toliko asae stranka na to asovno komponento opozarja, sodie lahko omeni zastaranje. Sodnik tudi ne sme stranki predlagati, naj spremeni zahtevek/tobo. 3. primer: A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo za nakup rabljenega avtomobila znamke XY, letnik 2000, s prevoenimi 30.000 kilometri. B je avtomobil izroil, A pa je plaal kupnino 3 milijone SIT. Kasneje je proti B-ju vloil tobo za vrnitev tega zneska. V tobi je navedel, da je po pregledu na servisu glede na stanje okvar ugotovil, da avtomobil nima prevoenih 30.000, pa pa vsaj 100.000 kilometrov. Oprl se je na dolobo 103. lena OZ o odstopu od pogodbe zaradi neizpolnitve in posledino na dolobo 190. lena OZ o kondikcijskemu zahtevku. Ali lahko sodie zahtevku (delno) ugodi iz naslova odgovornosti za stvarne napake po 468 (odstop od pogodbe ali vsaj znian kupnine)? Ali so za ugoditev zahtevku iz tega naslova podana vsa pravno relevantna dejstva? Gre za napano izpolnitev, ne pa za neizpolnitev. Ali sodie sem uporabiti drugo pr. normo - 468 OZ? Da. Gre za odgovornost za napake vendar manjka navedba asa sklenitve pogodbe (e gre za neizpolnitev, ni vano ali graja ali ne pri napani izpolnitvi, kjer prodajalec jami za napake, pa je napake nujno grajati v 8 dneh, razen e je prodajalec vedel za napako). 4. primer: A je vloila proti B-ju tobo za razvezo zakonske zveze. V tobi je navedla, da ji je zaradi neskladja znaajev in interesov nadaljnje skupno ivljenje z B-jem nevzdrno. V postopku je sodie odkrilo, da ima B e nekaj asa razmerje z drugo ensko, vendar A tega dejstva ni navedla. Ali lahko sodie opre svojo odlobo na to dejstvo? Ne, ker ga A ni trdila. Sodie upoteva le dejstva, ki jih stranki navajata, esar ne navajata, sodie ne sme upotevati. Razmerje z drugo ensko je le indic, ki kae na zatrjevano dejstvo, a ga sodie ne sme upotevati. 5. primer: Tonik je od toenca zahteval vrnitev 10.000 SIT, ki mu jih je posodil pred 3 meseci. Toenec je priznal, da mu je tonik denar posodil, vendar je trdil, da mu ga je e vrnil, in sicer pred enim tednom, zveer v gostilni Pri ruskem carju. Tonik je to zanikal. Sodie je zaslialo ve oseb, ki naj bi bile takrat prisotne. Njihove izjave so si bile tako razline, da sodie iz njih ni moglo ugotoviti niti da je toenec denar vrnil niti da ga ni vrnil. Kako naj sodie odloi v takem primeru? 1. sodie ne sme odrei odloitve o zahtevku samo zato, ker je primer nejasen e je glavni namen pravdnega postopka, da se spor razrei, je treba spor na vsak nain reiti; poleg tega mora sodie do odloitve priti v razumnem roku in brez nepotrebnega odlaanja. 2. e se sodie ne more odloiti, ali dejstvo obstoji ali ne, o njem odloi po pravilih o dokaznem bremenu stopnja spoznanja, ki mora biti doseena, da se neko dejstvo teje za dokazano,

3.

je preprianje; v pravdnem postopku velja tudi pravilo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tista stranka, ki nekaj trdi, mora to tudi dokazati. negativnih dejstev se ne dokazuje (npr. nisem dobil denarja) dokazati mora tisti, ki nekaj pozitivno zatrjuje; v pravdi za izpolnitev neke obveznosti je na toniku, da dokae dejstva; da je obveznost prenehala, pa mora dokazati toenec

6. primer: Tonik je s tobo zahteval, naj sodie obsodi toenca na plailo 20.000 SIT iz naslova odkodninske obveznosti po 131/1 ZOR. Sodie je ugotovilo, da odkodninska obveznost toenca ni podana, pa pa iz dejstev, ki jih je tonik navedel v tobi, izhaja, da je toenec dolan toniku plaati 20.000 SIT iz naslova neupraviene obogatitve po 190 ZOR.

a. Ali lahko sodie, kljub temu, da se tonik nanj v tobi na sklicuje, obsodi toenca na plailo20000 SIT? Da pravno pravilo iura novit curia: e je neko dejansko stanje zapisano, pa je napano kvalificirano, sodie lahko kvalifikacijo spremeni. Sodie je vezano samo glede dejstev, ne pa glede pravnih pravil. Ali je bila v tem primeru prekoraena vezanost na zahtevek? Pr. kvalifikacija ni zahtevek (ki je 20.000 SIT), ampak je le pravna podlaga zahtevka. b. V skladu s katerim naelom je odloitev sodia? Odloitev sodia je v skladu z naelom oficialnosti, z naelom iura novit curia, kar pa se tie dejstev, tudi v skladu z razpravnim naelom. 7. primer: A je toil B-ja za povrailo kode, ki mu jo je ta prizadejal v pretepu. Na glavni obravnavi je B priznal, da je pokodoval A-ja, v policijskem zapisniku pa je pisalo, da je A-ja pokodoval C. Da je A-ja res pokodoval C, so izjavile tudi vse zasliane prie. Kaj bo storilo sodie? B je priznal, da je pokodoval A-ja. Tako izjavo je treba upotevati, saj je volja strank nad materialno resnico sodba na podlagi pripoznave. Priznanje dejstev nadomea dokaz e so dejstva priznana, jih ni treba dokazovati, pomeni, da so ta resnina. C bo ostal nekaznovan. 8. primer: Sodie se je odloilo, da bo izvedlo dokaz zaslianja strank (l. 264 ZPP). Zaslialo je samo eno stranko. Ali je s tem kreno naelo obojestranskega zaslianja naelo kontradiktornosti (absolutna bistvena kritev dolob pravdnega postopka po 7. toki 2. odst. 354. l. ZPP)? e sodie v pravdnem postopku zaslii le eno stranko, ni kreno naelo obojestranskega zaslianja. To naelo nima nobene zveze z zaslianjem strank kot dokaznim sredstvom, ki je namenjeno ugotavljanju dejstev. 9. primer: A je vloil tobo za ugotovitev obstoja stvarne slunosti prehoda ez B-jevo (sosednje) zemljie. V tobi je navedel, da e pet let neovirano hodi po poti prek tega zemljia, to pa mu je B-jev oe (nekdanji lastnik) tudi izrecno dovolil, zato meni, da je slunost priposestvoval. B je tobenemu zahtevku nasprotoval. Trdil je, da ni res, da bi B e pet let dejansko izvajal slunost, pa pa morda zgolj kaki dve leti. Tudi B-jev oe takne hoje prek svojega zemljia ni dovolil, pa pa je A-jevi hoji prek svojega zemljia vedno nasprotoval. Tako A in B sta predlagala vsak po nekaj pri, ki naj bi izpovedala v njuno korist. SPZ doloa, da stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e lastnik gospodujoe stvari dejansko izvruje slunost v dobri veri deset let. Kakno je pravilno in uinkovito postopanje sodia v tem primeru:

a. izvede naj ponujene dokaze, saj so dejstva, ki naj bi se z njimi ugotovila (as dejanskega b. c.izvrevanja slunosti; okoliine glede dobre vere), sporna izvajanje dokazov bi bilo huda napaka sodia, ker zadeva ni sklepna tobo naj zavre, ker ni sklepna sklepnost je problem materialnega prava, toba pa se v civilni pravdi zavre takrat, ko niso podane procesne predpostavke (zavre se tobo, e iz procesnih razlogov ni v redu; zavrne se jo, e iz materialnih razlogov ni v redu) najprej naj preveri, ali je toba sklepna, nato pa na naroku za glavno obravnavo (e stranke ne bodo podale novih navedb) zavrne vse dokazne predloge eprav toba ni sklepna, je treba glavno obravnavo razpisati stranke lahko na naroku za GO povejo e kaj novega, kar bi lahko bolj razjasnilo stanje sodie naj takoj po prejemu odgovora na tobo zavrne zahtevek, saj glavne obravnave sploh ni treba razpisati v civilnem pravdnem postopku je glavna obravnava obligatorna

d.

3. Pristojnost 1. primer: Tonik je v sporu, ki je nastal med izvrilnim postopkom (toba na ugotovitev nedopustnosti izvrbe) vloil tobo pri sodiu splone krajevne pristojnosti. Sodie je prezrlo, da je za tak spor podana izkljuna pristojnost sodia, na katerega obmoju je sodie, ki opravlja izvrilni postopek (l. 63 ZPP). Tudi toenec ni ugovarjal krajevne nepristojnosti in sodie je izdalo sodbo. Ali toenec lahko v pritobi uveljavlja kritev pravil o izkljuni krajevni pristojnosti? Ne, ker tega ni ugovarjal pred sodiem 1. stopnje (ZPP 339/II-4). 2. primer: Tonik je v sporu o nepogodbeni odkodninski obveznosti vloil tobo pri sodiu G, kjer je bilo storjeno kodno dejanje. Sodie G se je na ugovor toenca izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo sodiu v H. kjer je nastala koda. Stranki nista ugovarjali. Ali lahko sodie H, eprav je tudi samo krajevno pristojno, sproi kompetenni spor? 3. primer: A je pred sodiem vloil predlog za denacionalizacijo. Kako naj ravna sodie, e ugotovi, da je za reevanje zadeve pristojen upravni organ? Kaj pa naj naredi sodie, e je A predhodno pred upravnim organom vloil predlog za denacionalizacijo, upravni organ pa je menil, da je pristojno sodie in je zadevo odstopil sodiu, sodie pa meni, da je pristojen upravni organ? a. sodie se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo b. negativni kompetenni spor sodie bo predloilo zadevo US, ki se bo odloilo kateri organ bo to reeval na to doloitev sta oba organa vezana 4. primer: Po sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe glede nepreminine, je kupec A (s stalnim prebivaliem v Ljubljani) ugotovil, da je kupljen vikend v Piranu v slabem stanju kot je obetal prodajalec - ta ima prebivalie v Celju. Pred katerim sodiem naj A vloi tobo, s katero zahteva odpravo napake (popravilo hie)? Gre za obligacijski spor (reevalo se bo po dolobah OZ) po splonih pravilih je pristojno sodie, kjer je kraj toenca, torej Celje. 4. Predhodna vpraanja in identino dejansko stanje 1. primer:

A (najemodajalec) je toil najemnika B-ja za plailo najemnine za leto 1999. B je ugovarjal, da je pogodba nina in da mu ni treba niesar plaevati. Sdoie je ugotovilo, da je najemna pogodba veljavna in je B-ja obsodilo na plailo najemnine. Kasneje je A ugotovil, da B ni plaal najemnine tudi za leto 1998 in je vloil tobo za plailo tega obroka. B je zopet ugovarjal, da je najemna pogodba nina. A je odgovoril, da je vpraanje veljavnosti najemne pogodbe reilo e sodie v prejnji pravdi. Ali ima prav? Ne. Uinek reenega predhodnega vpraanja je omejen na konkretno pravdo. e pride do istega predhodnega vpraanja, mora sodie e enkrat na novo odloiti. e je matini organ pozneje odloil drugae ali spremenil odloitev, je to razlog za obnovo postopka. e bi bil e v 1. pravdi postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek (sredstvo, s katerim si stranka zagotovi pravnomonost odloitve o predhodnem vpraanju), bi bilo pravnomono odloeno. 2. primer: Pri pristojnosti po premoenju (forum patrimoii, 58 ZPP) je za obstoj krajevne pristojnosti potrebno ugotoviti, ali ima toenec na obmoju sodia kakno premoenje (npr. ali je lastnik stvari X, ki lei na obmoju sodia). Ali to ugotavljanje pomeni reevanje predhodnega vpraanja? Ne (je pravno vpraanje, a od tega ni odvisna odloitev v pravdi). 3. primer: A (deponent) je toil B-ja (depozitarja), naj mu vrne v depozit dano stvar. B je navedel, da je z A-jem res sklenil depozitno pogodbo, vendar mu A nato stvari, ki je bila predmet pogodbe, sploh ni izroil. Ali odloanje o tem ugovoru pomeni reevanje predhodnega vpraanja? Ne. Ali je bila stvar izroena ali ne, je vpraanje obstoja nekega dejstva, dejansko vpraanje ne gre za predhodno vpraanje. Predhodno vpraanje v tej zadevi je: ali obstaja depozitna pogodba. 4. primer: Mati je v imenu otroka vloila tobo za plailo preivnine za otroka proti izvenzakonskemu partnerju. Ta je ugovarjal, da ni oe otroka in da zato preivnine ne bo plaeval. Kaj naj stori sodie? Kako bi ravnalo sodie e bi lo z otroka, rojenega v zakonski zvezi? a. Ker gre za odloitev o statusnem vpraanju (osebni status oetovstva), sodie o tem ne more odloiti kot o predhodnem vpraanju, ampak mora postopek prekiniti, da mati najprej toi na ugotovitev oetovstva. b. e bi lo za otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja domneva oetovstva. Oeta bi sodie napotilo na novo pravdo (tobo na izpodbijanje oetovstva), kar pa ne prekine postopka za plailo preivnine. Dokler domneva oetovstva obstaja, je dolan plaevati preivnino. V primeru da uspe z izpodbojno tobo, od otroka ne more zahtevati preivnine nazaj, ima pa verzijski zahtevek zoper pravega oeta (neupraviena obogatitev). 5. primer: Obdolenec B je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine. Kazensko sodie je ugotovilo, da je bila odvzeta stvar vredna 20.000 SIT. Okodovanec A je vloil tobo in zahteval 30.000 SIT odkodnine. B je ugovarjal, da je e kazensko sodie ugotovilo, koliko je bila vredna odvzeta stvar in da zato A ne more zahtevati ve kot 20.000 SIT. Ali ima prav? Ne. Pravdno sodie je vezano samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ne pa tudi glede drugih okoliin samo sme ugotavljati viino kode, a mora biti v okviru kvalifikacije kaznivega dejanja (mala tatvina/tatvina). 6. primer:

V kazenskem postopku je bil B spoznan za krivega kaznivega dejanja ogroanja javnega prometa, ker je povozil peca A-ja. A je vloil tobo za povrailo kode. B je ugovarjal, da je A sokriv za nesreo, ker je nepravilno prekal cesto. S tem je sam 1/3 prispeval k nastanku kode, zato mu gre samo 2/3 odkodnine. A je odgovoril, da je sodie vezano na kazensko sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je za nesreo kriv B, zato mu mora sodie prisoditi odkodnino v celoti. Ali ima prav? Ne. Za kazenski postopek je irelevantno, koliko je rtev prispevala k nastanku kode, civilno pravo pa mora to razistiti kakrni so delei odgovornosti, tako se bo doloila odkodnina. Pravdno sodie lahko ugotovi, da je tudi okodovanec prispeval k nastanku kode, ne sme pa rei, da storilec sploh ni odgovoren, e ga je pred tem kazensko sodie spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja. 7. primer: S kazensko sodbo je bil B spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, ker je A-ja v pretepu pokodoval po glavi in mu zlomil roko. A je s tobo zahteval odkodnino. Sodie je v pravdnem postopku ugotovilo, da B A-ja ni pokodoval po glavi, ampak mu je samo zlomil roko. Zato je A ju prisodilo samo odkodnino za zlomljeno roko. Ali je ravnalo prav? Da, ker e zlom roke zadostuje za kvalifikacijo hude telesne pokodbe in za to kvalifikacijo ni relevantno, ali je lo tudi za pokodbo glave (ostati pa mora v isti kvalifikaciji kaznivega dejanja). 8. primer: B, C in D so bili spoznani za krive kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu. A, ki je bil v pretepu hudo telesno pokodovan, je od vseh treh zahteval povrailo kode. Sodie je ugotovilo, da sta A-jeve pokodbe povzroila samo B in C, zato je zahtevek proti D-ju zavrnilo. Ali je ravnalo pravilno? Da. Za odkodninsko terjatev sodelovanje v pretepu ni dovolj potrebno je ugotoviti vzrono povezavo sodelovanja v pretepu in povzroitvijo kode. Pravno gledano ne gre za identino dejansko stanje, saj mora pravdno sodie ugotoviti dejstva, katerih kazensko sodie ni ugotavljalo niso relevantne iste okoliine. e so doloene osebe na nek nain povezane, pa se ne da ugotoviti, kdo je povzroil kodo, pa odgovarjajo vsi! 9. primer: V prometni nesrei med avtobusom in tovornjakom je bilo pokodovanih ve potnikov v avtobusu. Okodovanec A je vloil tobo proti avtobusnemu podjetju. Toeno podjetje je ugovarjalo, da za nesreo ni kriv njihov voznik, ampak voznik tovornjaka. To je bilo tudi e ugotovljeno v pravdi, ki jo je proti njim sproil B, ki je zahteval povrailo kode iz iste prometne nesree. Ali je sodie na ugotovitev, da voznik avtobusa ni odgovoren za kodo, vezano? Kako pa bi bilo v primeru, e bi bil voznik avtobusa v kazenskem postopku obsojen/oproen obtobe, da je storil kaznivo dejanje ogroanja javnega prometa? a. Sodie na ugotovitev ni vezano, saj vezanost ne velja v razmerju med dvema pravdnima postopkoma. b. e bi bil voznik avtobusa obsojen identino dejansko stanje pravdno sodie vezano. e bi bil voznik avtobusa oproen stroja civilna odgovornost. 10. primer: A je B-ju 1.2.1997 povzroil kodo povzroil mu je trajno invalidnost. 1.6.2002 je B proti A-ju vloil tobo za plailo odkodnine. B je ugovarjal zastaranje, e da je e potekel 3- oz. 5-letni zastaralni rok po OZ. A je na to odvrnil, da je bila koda storjena s kaznivim dejanjem posebno hude telesne pokodbe in predlagal, da sodie o tem odloi kot o predhodnem vpraanju. B je ugovarjal, da kazenski postopek zoper njega ni zakljuen (varianta: sploh ni uveden) in da pravdno sodie samostojno o tem ne sme odloati. Kdo ima prav?

Prav ima A (tonik). Pravdno sodie lahko odloi o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vpraanju (in glede na to izpelje ali ne izpelje postopka), razen e ni s kaknim drugim predpisom drugae doloeno. 11. primer: Kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, ki je tekel proti B-ju, se je konal z zavrnilno sodbo, ker je javni toilec na glavni obravnavi umaknil obtobo. Okodovanec A je vloil tobo za povrailo kode, B pa je ugovarjal zastaranje, ker je e potekel triletni zastaralni rok. A je odgovoril, da zahtevek ni zastaran, ker je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem. Ali lahko v tem primeru pravdno sodie odloa o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vpraanju? Pravdno sodie na zavrnilno sodbo v kazenskem postopku ni vezano, zato samo odloi o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vpraanju (stalie vrhovnega sodia). 12. primer: V kazenskem postopku je bil B oproen obtobe, da je storil kaznivo dejanje hude telesne pokodbe, ker za to ni bilo dovolj dokazov. Okodovanec A je vloil tobo za povrailo kode. B je ugovarjal, da je A-jev odkodninski zahtevek zastaran, ker je e potekel triletni zastaralni rok. A je na to odgovoril, da je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem. Predlagal je da o tem odloi pravdno sodie kot o predhodnem vpraanju, saj je pravdno sodie po 14. lenu ZPP vezano le na kazensko obsodilno sodbo. Ali ima prav? Ne, saj 14. len ZPP ne govori o vezanosti na obsodilno sodbo, ampak o vezanosti na obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. e je kazensko sodie izdalo oprostilno sodbo, pomeni, da koda ni bila storjena s kaznivim dejanjem (ali pa za to ni zadostnih dokazov) in pravdno sodie tako ne more o kaznivem dejanju odloiti kot o predhodnem vpraanju, saj je le-to e reeno. 5. Stranke 1. primer: Tone Kova, ki je drubenik drube Mesarstvo Kova, d.o.o., je v svojem imenu vloil tobo, s katero je zahteval, da toenec C drubi Mesarstvo Kova, d.o.o. plaa 50.000 SIT kot obveznost iz pogodbe, ki jo je sklenil s to drubo (tonik TK; toenec: C;.zahtevek: "C je dolan plaati 50.000 SIT drubi Kova.,d.o.o."). Kaj bo storilo sodie? Zahtevek je sicer materialnopravno utemeljen, a do tega sploh ne pridemo, ker se najprej vpraamo o procesni legitimaciji. Aktivne procesne legitimacije ni gre za tobo v korist 3. osebe. Pravno gledano ni povezave med Tonetom Kovaem in Mesarstvom Kova (druba ima pr. osebnost, neodvisno od pr. oseb. drubenika = naelo inkorporacije). Sodie mora ob predhodnem preizkusu tobo zavrei. e pa npr. C sklene tobo z Mesarstvom Kova, Tone pa zahteva, naj izpolni njemu, je procesna legitimacija podana, ni pa stvarne. 2. primer: A, delavec JLA, je leta 1992 proti Republiki Sloveniji vloil tobo za plailo zaostalih obveznosti plae iz delovnega razmerja. Skliceval se je na Temeljno ustavno listino, ki doloa, da RS prevzame obveznosti federacije. Toena RS je ugovarjala, da je po tem pravnem aktu prevzela obveznosti le glede tistih delavcev JLA, ki so prestopili v teritorialno obrambo, A pa tega ni storil. Sodie je ugotovilo, da je ugovor toenca utemeljen in zato izreklo, da ni podana pasivna procesna legitimacija toenca. Ali je ravnalo prav?

Ne. Aktivna in pasivna procesna legitimacija sta podani, ni podana pasivna stvarna legitimacija. RS ni dolnik sodie zahtevek zavrne. 3. primer: Po ZGD poslovodstvo (uprava) odgovarja drubi za kodo, ki jo povzroi drubi z nevestnim in neskrbnim upravljanjem. A, ki je delniar v drubi X, d.d., meni, da so lani upravnega odbora drubi povzroili kodo. Odstopili so namre od doloene pogodbe, ki bi drubi predvidoma prinesla 100.000 DEM dobika. Ali lahko A s tobo uveljavlja odkodninski zahtevek drube (100.000 DEM)? Ne. e domnevno nekomu nastane koda, je samo ta upravien zahtevati povrailo. Tukaj uprava povzroi kodo drubi. Delniar ne zahteva povraila svoje kode, ampak drubine kode toba v korist 3. osebe. Procesni problem: tonik ni aktivno procesno legitimiran, zato se toba zavre. Drubo bi lahko zastopal nadzorni svet ali pa bi zastopnika doloila skupina. 4. primer: Radijska postaja X je vekrat predvajala pesem izvajalca A-ja. Avtorska organizacija je v svojem imenu vloila tobo za plailo v skladu s t.i. "malo pravico avtorja" (pravico do javne priobitve po l. 22. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah). Toena radijska postaja je ugovarjala, da e e gre za kritev, je krena pravica avtorja in bi bila toba lahko vloena le v imenu avtorja. Ali ima prav? Ne. Avtorska organizacija lahko vloi tobo v svojem imenu ali pa v korist tretjega (avtorja). 5. primer: A je vloil tobo, s katero je zahteval opustitev gradnje skladia za industrijske odpadke z utemeljitvijo, da bi s tem bil ogroen gozd v okolici tega skladia. A tam sicer ne prebiva in tudi ni lastnik domnevno ogroenega gozda. Ali je toba dopustna? Da popularna toba. Po splonih pravilih takna toba sicer ni dopustna. Podroje varstva okolja: izjema od pravila o aktivni legitimaciji dopustna je actio popularis. 133. len OZ odkodninsko pravo zahtevam lahko, da se odstrani vir nevarnosti, eprav ne grozi meni (edini primer actio popularis v OZ-u). 6. primer: Banka A, d.d., je v splonih pogojih poslovanja, na katere se posamezne pogodbe sklicujejo, doloila posebno pravilo glede obraunavanja strokov za storitev zapisa obresti po koncu leta. Skladno s to dolobo je povpreen varevalec prikrajan za cca. 1.000 SIT. Organizacija za varstvo potronikov je vloila tobo za ugotovitev, da je omenjeno doloilo splonih pogojev poslovanja nino. Ali je toba dopustna? Ali bi bila dopustna toba, s katero bi potronika organizacija zahtevala, da banka vrne preplaanih 1.000 SIT vsakemu od prizadetih varevalcev? Da, toba je dopustna. Potronika organizacija lahko toi v korist potronikov na prenehanje ravnanj, ki krijo potroniko pravo. Ni pa dopustna toba, s kateri bi potronika organizacija zahtevala, da banka vrne preplaanih 1.000 SIT vsakemu od prizadetih varevalcev. Na to lahko toi le posamezni potronik, ali pa se potroniki skupaj zdruijo pri organizaciji in nato skupaj toijo. 7. primer: Toeno podjetje X, d.o.o. je v teku pravde prenehalo obstajati, ker je bilo v celoti vkljueno v drubo Y, d.d. Kaken vpliv ima to na pravdo? Leta 1993 toeno podjetje Petrol, p.o., se je v teku pravde privatiziralo; nastal je Petrol, d.d. Kaken vpliv ima to na pravdo?

a. Pravda se prekine in se nadaljuje, ko se ugotovi pravni naslednik, ki pravdo prevzame.b. Nobenega. Gre za pravnoorganizacisjke, statusne spremembe.

8. primer: A je z lastninsko tobo (reivindikacijo) toil B-ja. Tobo je utemeljil na navedbi, da je on lastnik in ima zato pravico dobiti nazaj stvar od B-ja, ki ima to stvar v posesti, pa ni lastnik. Sodie je ugotovilo, da A ni lastnik. Ali naj tobo zavre ali zavrne? Procesna legitimacija je podana, ni pa stvarna (aktivna), zato se zahtevek zavrne. 9. primer: A je vloil tobo za plailo odkodnine (v zvezi s kodo, ki je nastala zaradi protipravno zadranega blaga) proti Carinski upravi. Kaj naj stori sodie? Dravni organ ni pravna oseba, zato nima sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku. Toi lahko dravo. Sodie mora najprej preizkusiti, e se da napako popraviti. e to ni mono, tobo zavre. 10. primer: Stanovalci vejega stanovanjskega naselja so se dogovorili, da si bodo zgradili kabelsko TV omreje. Ustanovili so odbor za izgradnjo kabelske televizije, zbrali sredstva in sklenili pogodbo z izvajalcem. Ker izvajalec ni v roku izpolnil obveznosti, je odbor pooblastil odvetnika, da v imenu odbora vloi tobo. Toenec je ugovarjal, da odbor ni pravna oseba in da zato ne more biti stranka v postopku. Kako bo ravnalo sodie? e ni pr. oseba, ni sposobna biti stranka. Toba bi bila zavrena. Sposobnost biti stranka je ira od pravne sposobnosti: podeljena sposobnost biti stranka: sodie to podeli z uinkom za konkretni primer dopusti, da toi ali je toena v pravdi (najbolj pride v potev pri societeti) zakon nekemu organu, ki nima pravne sposobnosti, da sposobnost biti stranka (dravnemu toilci, CSD)

11. primer: Mladoletnik, ki je e star 15 let, lahko samostojno a. b. c. d. e. f. g. toi za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupil nastopa kot toenec v pravdi za izroitev nepreminine vloi tobo za povrailo kode. ki jo je utrpel v prometni nesrei nastopa kot toenec v pravd: za povrailo kode vloi tobo za razvezo zakonske zveze nastopa kot toenec v sporu za ugotovitev oetovstva nastopa kot toenec v pravdi za plaevanje preivnine a. DA. e je kolo kupil, pomeni, da je imel poslovno sposobnost, zato lahko tudi to zahteva. Manj pomembni posli: poslovno sposoben, zato jih lahko sam sklene in tudi sam toi e je popolno poslovno sposoben, ima tudi procesno sposobnost. b. NE. Brez zastopnikov ne sme sklepati tako pomembnih poslov, zato tudi procesne sposobnosti nima. c. Ne gre za pravni posel, ampak se spor nanaa na deliktno sposobnost. Je lahko upnik odkodninske terjatve? o o 1. monost: 18 let ker ne gre za spor o p.p. 2. monost: s pomojo analogije (druinsko pravo); ali je to bistveno za otrokovo ivljenje ali pa to bistveno vpliva e po njegovi polnoletnosti (odvisno torej od viine kode)

Vpraanje je tu odprto.

d. Tudi v tem primeru ne gre za pravni posel. Kdaj postane otrok dolnik odkodninske obveznosti? o razsoden: pri 7 letih 14 o sicer pri 14 letih (glej tudi monosti pri c; v zapiskih z vaj udno napisano) Vpraanje je tu odprto. e. DA. e je poroen, je poslovno sposoben, ni dileme. f. DA. e je razsoden, sposoben razumeti pomen postopka. Koristno je, da sam sodeluje v postopku. g. DA. (glej f) 12. primer: A-ju je bila v nepravdnem postopku popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Odvetnik je v njegovem imenu vloil tobo za izpolnitev pogodbe, ki jo je A sklenil, e preden mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Kaj bo storilo sodie? Tisti, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, nima pravdne oz. procesne sposobnosti. Taka oseba mora imeti zakonitega zastopnika, kar pa odvetnik ni, ker je le pooblaenec. Za pooblastitev odvetnika je potrebna poslovna sposobnost, ki je A nima. Odvetnika bi moral odobriti skrbnik. Kljuni trenutek glede poslovne sposobnosti je vloitev tobe in ne sklenitve pooblastila (sodna praksa). Sodie bo pomanjkljivost najprej skualo odpraviti (pozvati skrbnika A-ja, naj se izjavi, ali tobo odobrava ali ne). Sodie ne more postaviti zastopnika po UD, lahko pa zaasnega zastopnika, e je to nujno. 13. primer: Oe (zakonski mo otrokove matere) je vloil tobo za spodbijanje oetovstva. Ali lahko v tej pravdi zastopa otroka njegova mladoletna mati? Ne. Ker je mladoletna mati z oetom poroena, je s poroko pridobila polno poslovno in procesno sposobnost. Toenca v tej pravdi sta mati in otrok skupaj. Je primer nujnega sospornitva; en toenec ne more zastopati drugega. Treba je postaviti kolizijskega zastopnika otroku (to stori CSD, e pa se mudi, sodie postavi zaasnega zastopnika). 14. primer: Okodovanec je vloil tobo za povrailo kode, ki mu jo je povzroil otrok, proti otrokovim starem. Stari so ugovarjali, da je bil otrok, ko je povzroil kodo,v vrtcu, vrtec pa je za kodo tudi odgovoren, saj je pustil, da se otroci igrajo brez nadzorstva. Kaj bo storilo sodie, e ugotovi, da je ugovor starev utemeljen? Toba je dopustna (procesna stran), ni pa utemeljena (materialna stran). Toenec ni pasivno stvarno legitimiran, zato se toba zavrne. 15. primer: Javni toilec je vloil tobo za razveljavitev zakonske zveze, ki jo je sklenila oseba, mlaja od 18 let (razveljavitveni razlog po 18. lenu ZZZDR). Toenec je ugovarjal, da javni toilec ni legitimiran za vloitev tobe iz tega razloga. Kaj bo storilo sodie, e bo ugotovilo, da je toenev ugovor utemeljen?

Dravni toilec lahko vloi tobo za razveljavitev zakonske zveze, vendar ne iz razloga mladoletnosti. Gre za procesni problem: tisti, ki vlaga tobo, do vloitve tobe ni upravien. Tobo bo sodie zavrglo (uinek ne bis in idem). 16. primer: Tonik je vloil tobo za povrailo nepremoenjske kode, ki jo je utrpel v prometni nesrei. V pravdi ga je zastopal odvetnik. Tonik je med pravdo umrl. Kaj bo storilo sodie? e stranka med postopkom umre, je nadaljevanje odvisno od tega, ali je: imela pooblaenca; pooblaenec nadaljuje v imenu pravnih naslednikov, ki so morda e neznani ( postopek se normalno odvija naprej) bila brez pooblaenca; postopek se prekine, dokler se ne ugotovijo dedii.

Nepremoenjska koda opraviti imamo z zahtevkom, ki ni podedljiv. Ker je umrli imel pooblaenca, postopek tee naprej, vendar, ker gre za nepremoenjsko kodo, terjatev ne more preiti na nikogar. Postopek se tako ne more nadaljevati, ker tonika ni, zato sodie s sklepom postopek ustavi. (Kdo v tem primeru nosi stroke? Stroki so podedljivi, zato so odvisni od izida postopka oz. utemeljenosti glavnega zahtevka, o eme odloi sodie kot o predhodnem vpraanju.) 17. primer: X, d.o.o., nastopa kot tonik v pravdi pred okrajnim sodiem. Ali lahko pritobo zoper sodbo prve stopnje za tonika vloi njegov direktor (poslovodja), ki nima pravne izobrazbe? DA. e ni potrebe, da je pravno izobraena stranka, velja enako za zakonitega zastopnika. Direktor (poslovodja) je zakoniti zastopnik drube. Potrebno je loiti med zastopnikom in pooblaencem. Omejitve glede pooblaenca so navedene v 87. lenu ZPP. 18. primer: A je vloil tobo proti B-ju. B-ja je zastopal odvetnik. Narokov v pravdi se je udeleeval le odvetnik, brez B-ja. Med pravdo je B umrl, vendar njegov odvetnik za to ni vedel, prav tako pa tudi ne sodie. Tudi na zadnjo obravnavo - tako kot na prejnje - je pristopil le B-jev odvetnik. Sodie je izdalo sodbo in ugodilo zahtevku. Sodba se je glasila na ime (med pravdo umrlega) B-ja. Ali gre za kritev pravil o sposobnosti biti stranka, kar je absolutna bistvena kritev pravdnega postopka? Vije sodie bi reklo, da je to absolutna bistvena kritev postopka. Sodba bi se razveljavila, sodie bi moralo izdati sodbo, ki bi se glasila na dedie. Prilo bi do ponovitve postopka (dodatni stroki). Sodie pazi na absolutne bistvene kritve po UD, zato bi to pomanjkljivost upotevalo tudi, e se pritonik na to ne bi skliceval. 19. primer: A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo. Ker B obveznosti ni izpolnil, je A proti njemu vloil tobo, vendar ni vedel, da je v vmesnem asu B umrl. Ali lahko A tobo popravi tako, da ime B-ja nadomesti z imenom kakega od njegovih dediev? Ne. Sodie bo tobo takoj zavrglo, ker gre za pomanjkljivost glede sposobnosti biti stranka. Takna pomanjkljivost je neodpravljiva. Tonik bo v postopku brez krivde izgubil. Najti mora novega toenca in vloiti novo tobo, za kar pa bi lahko bilo e prepozno (zastaranje).

20. primer: A.A. je samostojni podjetnik - njegovo podjetje ima firmo A.A., s.p., Krojatvo Gui. Zaradi neplaanih obveznosti je B proti njemu vloil tobo in v njej kot toeno stranko oznail Krojatvo Gui. Ali je oznaba stranke pravilna? Kaj naj stori vije sodie, e se bo tudi sodba sodia prve stopnje glasila na Krojatvo Gui? Ali bi v primeru, e bi v zgornjem primeru tonik vloil tobo na ime A.A., s.p., pa bi v vmesnem asu A prenehal z dejavnostjo samostojnega podjetnika, sodie moralo postopek prekiniti? Kaj pa, e bi do prenehanja dejavnosti s.p. prilo po koncu pravdnega postopka in bi upnik imel sodbo, ki bi se glasila na A.A., s.p? Oznaba stranke ni pravilna, kar je absolutna bistvena kritev postopka. 1. stopenjsko sodie bi moralo tobo vrniti v popravo (pravilno oznaitev toenca), sicer bi jo zavrglo. e se bo sodba 1. stopenjskega sodia glasila na Krojatvo Gui, bo vije sodie sodbo razveljavilo in poslalo v ponovno odloanje na 1. stopnjo. e bi A.A. prenehal z dejavnostjo, se ne bi ni spremenilo, saj je stranka v postopku A.A., ne s.p. Postopek se bo nadaljeval, le da zraven ne bo ve pisalo s.p. Tudi e bi A.A. s.p. prenehal z dejavnostjo po izdaji sodbe, bi e vedno bil obsojen kot fizina oseba, ki bi morala izpolniti svojo obveznost. 21. primer: A je vloil tobo proti toencu in ga v tobi opredelil z imenom Dare Laurin. Postopek je normalno tekel in se zakljuil z obsodilno sodbo, ki tega toenca obsoja na plailo 500.000 SIT. Ko je A zahteval izvrbo, je toenec uveljavljal, da njegovo ime ni Dare Laurin pa pa Darko Lavrin. Meni, da ga omenjena sodba ne zavezuje, saj naj bi lo za neobstojeo sodbo - sodbo, izdano proti osebi, ki ne obstaja. Ali ima prav? Ne. Take napake naeloma niso upotevane; sodie (tudi izvrilno) jih ignorira. Obstajati pa mora nek preizkus ali je bilo vsem trem (toniku, toencu, sodiu) jasno, da gre za tega toenca. 6. Toba 1. primer: A je z B-jem junija 1998 sklenil posojilno pogodbo za 500.000 SIT; dogovorjeni rok za vrnitev posojila je bil 2 leti. e januarja 2000 pa je A proti B-ju vloil tobo za vrnitev posojenega zneska. Sodie je zadnjo obravnavo opravilo septembra 2001. Kakna naj bo sodba? Sodba naj bo obsodilna, ker je pomembno, da je zahtevek do konca glavne obravnave zapadel. 2. primer: ZOR kot eno izmed jamevalnih sankcij za stvarne napake doloa tudi odstop od pogodbe. V konkretnem primeru je kupec, ki je prodajalca pravoasno obvestil o napaki (prodajalec pa nato ni ni naredil), s tobo zahteval, da sodie razveljavi prodajno pogodbo. Kaj naj stori sodie? Kupec toi, naj sodie razveljavi pogodbo, a mu ni treba, ker lahko odstopi z enostransko izjavo. Takna toba torej ni potrebna. 3. primer: ZOR doloa, da lahko stranka, ki je v zmoti, zahteva razveljavitev pogodbe. V konkretnem primeru sta A in B sklenila prodajno pogodbo in jo tudi v celoti izpolnila. A (kupec) je nato s tobo zahteval, da B

(prodajalec) vrne kupnino. V utemeljitvi tobe je navedel, da je zaradi zmote odstopil od pogodbe in da ima zato pravico (kondikcijski zahtevek) na vrnitev kupnine. Je ravnal pravilno? Pogodba uinkuje, dokler zmota ni ugotovljena z oblikovalno tobo. Tonik bi moral v tobi imeti 2 zahtevka: (1) na razveljavitev pogodbe, (2) naj se vrne kupnina. Zahtevek se zavrne. 4. primer: A je dne 5.1. vloil proti svoji bivi eni B tobo z zahtevkom, naj sodie ugotovi, da znaa njegov dele na skupnem premoenju 70%. Toba je bila B vroena 10.2.. B je 10.1. vloila proti A ju tobo z zahtevkom, naj sodie ugotovi, da znaa njen dele na skupnem premoenju 50% . Ta toba je bila A-ju vroena 30.1. Kaj bo storilo sodie? Kot kasneja toba se teje tista, ki je kasneje vroena, ne glede na to, kdaj je vloena. Zavre se toba A-ja, ki pa s tem ni v slabem poloaju, saj ima monost ugovora proti zahtevku B. Zahtevka nista ista, a se medsebojno izkljuujeta (ko se odloa o deleu enega, se nujno odloa tudi o deleu drugega) in to zadoa za litispendenco. Dokazno breme je na A, ker zahteva ve kot 50%, saj se med zakoncema domneva enak dele na skupnem premoenju. 5. primer: A je proti B-ju vloil tobo na ugotovitev lastninske pravice na stvari x. Preden je bila ta pravda konana, je B proti A-ju vloil tobo na ugotovitev, da je on lastnik stvari x. Kaj po storilo sodie? Ko A toi, da je lastnik, lahko B dosee samo ugotovitev, da A ni lastnik, kar pa ne pomeni, da je lastnik B. B eli, da se ugotovi, da je on lastnik potrebni sta obe tobi. Za litispendenco bi lo, e bi B toil na ugotovitev, da A ni lastnik. 6. primer: A je proti B-ju vloil tobo, s katero je zahteval izroitev stvari x na podlagi kupne pogodbe. Preden je bila ta pravda konana, je vloil proti B-ju tobo e C, ter zahteval izroitev iste stvari, e da jo je B prodal njemu. Kaj bo storilo sodie? Obe tobi sta utemeljeni. Litispendence ni, ker ni istih oseb. Kdo bo stvar dobil, je odvisno od tega, kdo bo v izvrilnem postopku prej dosegel rube te stvari. Drugi bo lahko zahteval samo denarno protivrednost stvari + odkodnino. 7. primer: A je toil B-ja na ugotovitev, da ne obstoji toeneva posojilna terjatev v viini 6.000 SIT. V teku te pravde pa je B toil A-ja na izroitev 6.000 SIT iz naslova te posojilne terjatve. Kaj bo storilo sodie? Predhodno vloena (v tem primeru negativna) ugotovitvena toba ne prepreuje monosti kasneje vloiti dajatvene tobe. Litispendenca ni podana, ker gre za razlino vsebino sodnega varstva. Sodie bo moralo zavrei prvo tobo, ker je odpadel pravni interes (ki mora obstajati ves as postopka). Domnevni dolnik s tem ni okodovan, saj bo vpraanje obstoja terjatve reeno kot predhodno vpraanje v postopku dajatvene tobe. 8. primer: A je proti B-ju vloil tobo na plailo 10.000 SIT kupnine iz prodajne pogodbe. V teku pravde je ugotovil, da je kupnina v resnici znaala 15.000 SIT in je zato vloil novo tobo na plailo 15.000 SIT kupnine iz iste prodajne pogodbe. Kaj bo storilo sodie?

Sodie ne bo zavrglo nobene tobe; litispendenca je deloma podana, deloma ne v drugi pravdi mora sodie 10.000 zavrei, o 5.000 pa vsebinsko odloiti (ker je v drugi pravdi podana litispendenca do 10.000). 9. primer: A je proti B-ju vloil tobo zaradi motenja posesti. Zahteval je, naj B odstrani kup peska, ki ga je nasul na njegovo zemljie, hkrati pa je zahteval odkodnino za kodo, ki mu jo je B s tem povzroil. Ali je takno zdruevanje zahtevkov dopustno? Kumulacija ni mona; sicer gre za isti dejanski podlagi, vendar za razlini pr. podlagi motenje posesti po SPZ, odkodnina po OZ. Tudi ne gre za isto vrsto postopka oba sta pravdna, vendar je za motenje posesti predpisan poseben postopek v posestni tobi je uveljavljanje odkodninskih zahtevkov izkljueno, zato takno zdruevanje zahtevkov ni dopustno. 10. primer: Tonik je s tobo zahteval izroitev stvari na podlagi kupne pogodbe, kolikor bi sodie ugotovilo, da ta ni veljavna, pa vrnitev plaane kupnine. Za kakne zdruevanje zahtevkov gre? Kako se bo glasil izrek sodbe, e bo sodie ugotovilo, da je kupna pogodba veljavna, in kako v primeru, e bo ugotovilo, da ni veljavna? a. Gre za eventualno kumulacijo. b. e je pogodba veljavna, bo v sodbi ugodeno primarnemu zahtevku, v sekundarnega pa se sodie ne bo spualo. e pogodba ni veljavna, bo s sodbo primarni zahtevek zavrnjen in bo ugodeno sekundarnemu zahtevku. 11. primer: Tonik je s tobo zahteval plailo 10.000 SIT. Na glavni obravnavi je svoj zahtevek zmanjal na 8.000 SIT. Ali je za to potrebna privolitev toenca? Gre za zmanjanje zahtevka, ki je lahko: delni umik potrebujemo soglasje toenca (uinek ne bis in idem) delni odstop ne potrebujemo soglasja toenca (uinke pravnomonosti)

V dvomu bi zmanjanje zahtevka teli za delni umik (ker nima uinka ne bis in idem). 12. primer: Tonik je zahteval plailo obroka posojila, toenec pa je ugovarjal, da sploh ne obstoji posojilno razmerje. Tonik je zato tobo raziril, tako da je zahteval, da naj sodie razen o plailu obroka posojila odtoi e o obstoju posojilnega razmerja. Toenec, je ugovarjal, da se s tako raziritvijo tobe ne strinja. Kaj bo storilo sodie? Gre za privilegirano spremembo tobe najprej je bil vloen dajatveni, nato pa e vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega privolitev toenca ni potrebna, saj bi se v pravdi tako ali tako odloalo o obstoju posojilnega razmerja (predhodno vpraanje). 13. primer: A je proti B-ju vloil tobo za ugotovitev lastninske pravice na zemljiu, e da je zemljie pridobil na podlagi izroilne pogodbe, sklenjene z B-jevim prednikom. Izkazalo se je, da izroilna pogodba ni bila veljavna. A je nato spremenil svoje navedbe in zahteval, naj sodie ugotovi njegovo lastninsko pravico na tem zemljiu na podlagi priposestvovanja. Ali gre za spremembo tobe?

Po civilistini teoriji gre za spremembo tobe, po isti procesni teoriji ne gre za spremembo tobe in po ekvivalenni teoriji gre za spremembo tobe ( razlina dejstva na tobi). 184. len ZPP ne daje odgovora na to, katero teorijo moramo uporabiti, le izkljui civilistino. 14. primer: A je od B-ja s tobo zahteval izroitev klavirja na podlagi lastninske pravice. B je ugovarjal, da A sploh ni lastnik klavirja. Ne glede na to pa klavirja ni dolan izroiti tudi zato, ker mu ga je A dal v najem. A je na to odgovoril, da je najemno pogodbo e odpovedal in da mu mora zato B vrniti klavir tudi na podlagi te pogodbe. Ali gre za spremembo tobe? Po isti procesni teoriji tobeni zahtevek ni spremenjen, po ekvivalenni teoriji na meji. 15. primer: A je proti B-ju vloil tobo za plailo 50.000 SIT po raunu z dne 15.10.1992. Na obravnavi se je izkazalo, da je B to obveznost e izpolnil. A je nato izjavil, da mu B dolguje isti znesek tudi po raunu z dne 15.1 1.1992. Ali gre za spremembo tobe? Pri isti procesni teoriji je pri generinih zahtevkih treba upotevati dejstva, ker ele ta povedo, ali je to isti denar gre za spremembo tobe. 16. primer: A je vloil proti zavarovalnici tobo za plailo 100.000 SIT odkodnine za kodo, ki jo je utrpel v prometni nesrei (trenjem z B-jevim vozilom). V tobi je navedel, da je za nesreo kriv B, zato naj mu zavarovalnica povrne kodo na podlagi B-jevega zavarovanja odgovornosti. Na obravnavi se je izkazalo, da B ni kriv za nesreo. A je nato izjavil, da zahteva plailo odkodnine na podlagi svojega kasko zavarovanja. Ali gre za spremembo tobe? Po isti procesni teoriji ne gre za spremembo tobe, saj gre za isti denar (dobil bi isti denar). 17. primer: Kaken zahtevek lahko s tobo uveljavlja A, e je z B-jem v obligacijskopravnem razmerju, v katerem: je B dolan bodisi A-ju omogoiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, bodisi izroiti 100.000 SIT po A-jevi izbiri; je B dolan A-ju bodisi omogoiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, bodisi izroiti 100.000 po B-jevi izbiri je B dolan A-ju omogoiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, te obveznosti pa se lahko rei s tem, da A-ju izroi 100.000 SIT. ima A od B-ja pravico dobiti odkodnino za materialno kodo po 185 ZOR, vendar ne ve, ali lahko zahteva denarno odkodnino (to lahko dobi, e naturalna restitucija ni mona oz. ni smiselna) ali pa vrnitev v prejnje stanje (do esar je upravien, e je to mono in smiselno)

a. ni zdruevanja zahtevkov, e izbira upnik upnik se bo odloil, kaj hoe, in toil na tisto dajatveni zahtevek b. alternativna kumulacija zahtevkov c. nadomestno upravienje fakultativna kumulacija d. eventualno podrejena kumulacija

18. primer: Tonik je na naroku na katerem toenec ni bil prisoten, spremenil tobo. Sodie je spremembo tobe dopustilo ter na istem naroku zakljuilo obravnavo in izdalo obsodilno sodbo na podlagi spremenjene tobe. Na vsako od navedenih vpraanj odgovorite le v enem stavku! V em je sodie ravnalo napak; kako bi moralo ravnati? Katero temeljno naelo pravdnega postopka je bilo prekreno in kateri pritobeni razlog lahko uveljavlja toenec? Kakna bo odloitev pritobenega sodia? a. e na naroku sodie dovoli spremembo tobe, mora narok preloiti in toencu vroiti spremenjeno tobo. Toencu je treba dati dovolj asa, da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tobe. b. Prekreno je bilo naelo kontradiktornosti toenec lahko uveljavlja absolutno bistveno kritev postopka. c. Pritobeno sodie bo sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje na 1. stopnjo. 19. primer: Kaken naj bo zahtevek, e v primeru jamevanja za stvarne napake, kupec zahteva razdrtje pogodbe, znianje kupnine?

a. Dajatveni zahtevek. b. Oblikovalni zahtevek, da se pogodba spremeni, tako da se zmanja kupnina. Po oblikovalnem zahtevku se lahko zahteva denar nazaj. 20. primer: Gostilniar je e novembra (z namenom uspenega dela v naslednji poletni turistini sezoni) s pivovarno sklenil ekskluzivno pogodbo o dobavah piva. Dogovorjeno je bilo, da bo junija naslednje leto pivovarna gostilno opremila z potrebnimi napravami za toenje piva ter zalogami piva, obenem pa tudi poskrbela za zunanjo in celostno podobo gostilne, skladno z ekskluziviteto pivovarne. Ker marca naslednje leto pivovarna ni zaela niti s pripravami na izpolnitev pogodbe, je gostilniar zaskrbljen. Odgovorne v pivovarni je povpraal, kako da e ni ni storjeno, odgovorili pa so mu, da se ne tejejo vezani s pogodbo. Gostilniar meni, da je pogodba veljavna in da jo je treba izpolniti. Kaj naj stori? Gostilniar je vloil ugotovitveno tobo, pivovarna pa je ugovarjala, da pogodba ne obstoji, pravnega interesa za ugotovitev neesa, esar ni, pa ne more biti. Kako naj ravna sodie, e ugotovi, da pogodba res ne obstoji? a. Gostilniar lahko vloi ugotovitveno tobo (= ali pogodba obstaja?), saj je izpolnitev pogodbe ogroena. Pogoj za dajatveno tobo je, da je zahtevek zapadel, saj je ele takrat dolnik dolan izpolniti. b. Pravni interes se ugotavlja glede na trditve tonika, zato ugovor pivovarne ni relevanten. e sodie ugotovi, da pogodba ne obstoji, izda ugotovitveno sodbo. 21. primer: A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo, po kateri bi B moral stvar izroiti 15. marca. B pa je tega dne A-ja obvestil, da od pogodbe odstopa zaradi spremenjenih okoliin in da zato ni ve zavezan k izpolnitvi. A meni, da pogoji za odstop od pogodbe niso izpolnjeni in da pogodba e vedno veljavno obstaja. Zato je vloil ugotovitveno tobo za ugotovitev, da obstoji veljavna prodajna pogodba. Ali je ravnal prav?

A ni ravnal prav. Ker je zahtevek e zapadel, je treba vloiti dajatveno tobo, saj za ugotovitveno ni ve pravnega interesa. Vpraanje veljavnosti pogodbe se bo pri dajatveni tobi reevalo kot predhodno vpraanje. Sodie bo ugotovitveno tobo zavrglo. 22. primer: A je vloil tobo za izpolnitev pogodbe. Toenec B je ugovarjal, da je bil ob sklenitvi pogodbe v zmoti. Ali sodie ta ugovor sme upotevati? Ne, potrebna je nasprotna toba. 23. primer: A ima proti B-ju neposredno izvrljiv notarski zapis glede obveznosti milijon SIT iz posojilne pogodbe. Ker B ob zapadlosti ni plaal, je A proti njemu vloil tobo. Kaj bo storilo sodie? Pri neposredno izvrljivem notarskem zapisu je obveznost ob zapadlosti neposredno izvrljiva v takem primeru se faza sodnega varstva preskoi. Sodie bi tako tobo zavrglo, ker ni pravnega interesa. Tonik bi pravni interes imel, e sodbo rabi: da bo zahteval izvrbo v tujini, kjer upotevajo le sodbo, pri sodbi je dalji zastaralni rok

24. primer: A je toil B-ja, naj mu vrne raunalnik, ki mu ga je posodil. Skliceval se je na svojo lastninsko pravico (reivindikacijska toba). Med pravdo je B raunalnik prodal C-ju, nato pa ugovarjal, da raunalnika nima in da ga zato ne more vrniti. Kaj bo storilo sodie? Sodie dokona pravdo, kot da do odtujitve ni prilo, in izda obsodilno sodbo (tonik mora stvar vrniti). Sodba bo uinkovala proti pridobitelju (singularnemu nasledniku) med pravdo ali po pravdi. 25. primer: A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo glede doloenega avtomobila. Ker B avtomobila ni izroil, je A proti njemu vloil tobo za izpolnitev pogodbe (tj. izroitev avtomobila). Tekom pravde je B avto prodal in izroil C-ju. Ali bo sodie tobenemu zahtevku lahko ugodilo in ali bo morebitna obsodilna sodba uinkovala tudi zoper C-ja? 26. primer: A je toil B-ja na vrnitev 5.000.000 SIT posojila. Med pravdo je A to terjatev odstopil (cediral) C-ju. B je nato ugovarjal, da A-ju niesar ni dolan, saj je A terjatev med pravdo odstopil in ni ve aktivno legitimiran. Kako naj ravnata A oz. C: C naj v pravdo vstopi kot nov tonik namesto A-ja; ni ni treba storiti; A e vedno ostane tonik, vendar pa mora zahtevek spremeniti tako, da zahteva spolnitev v korist C-ja.

27. primer: A meni, da je postal lastnik doloene nepreminine s priposestvovanjem. Ker je v zemljiki knjigi kot lastnik e vedno vpisan B, ki domnevnemu priposestvovanju in prepisu lastninske pravice na A-ja nasprotuje, eli A vloiti tobo. Kateri zahtevek je pravilen (ali morda kumulacija ve zahtevkov od teh):

Ugotovi se, da je A lastnik nepreminine k.o., parcela. Ugotovi se, da je nastopilo priposestvovanje A-ja na nepreminini. B je dolan priznati, da je A lastnik nepreminine.. B je dolan izstaviti listino, ki bo sposobna za prenos lastninske pravice na nepreminini, (v petnajstih dneh, ker bo sicer izjavo nadomestila ta sodba) B je dolan izstaviti listino z naslednjo vsebino: Dovoljujem, da se pri nepreminini. vknjii.

a. Ugotovitvena toba; ugotavlja se le obstoj pogodbe ali pravnega razmerja. PRAVILNO b. Da je nastopilo priposestvovanje je dejstvo, pravica pa je lastninska pravica. c. Da bi bil nekdo dolan priznati, da smo mi lastnik; to ne gre. To je bilo pred ugotovitveno tobo, zato se v praksi e pojavlja; naredili bi slab vtis, e bi naleteli na striktnega ?sodnika?. d. Sicer je v redu, vendar na koncu sodba nadomesti listino; kaj pa je v sodbi? e. To je zemljikoknjino dovolilo. Kdo ga podaja? Lastnik, mi pa trdimo, da smo mi lastnik, ker je priposestvovalna doba e potekla. 28. primer: SPZ doloa, da imisije ne smejo presegati krajevno obiajne mere. Ker A meni, da B z obratovanjem tenikega igria na sosednji nepreminini povzroa prevelik hrup, eli vloiti tobo. Kako naj oblikuje tobeni zahtevek: B je dolan opustiti povzroanje hrupa, ki izvira iz nepremininezaradiin ki presega krajevno obiajno mero B je dolan prenehati z obratovanjem tenikega igria, ki povzroa. B je dolan opustiti povzroanje hrupa, ki presega .... decibelov

a. Zahtevek ni specifien. Izvrno sodie bi moralo reiti vpraanje, kaj je to krajevno obiajna mera. b. Zahtevek ni materialnopravno opredeljen, saj sosed nima dolnosti gledat, kaj bo delal na svojem zemljiu, ampak da to ne bo povzroalo prekomernih imisij. c. Pravilen zahtevek. Moramo jasno specificirati, vendar se pri imisijah to velikokrat ne da. 29. primer: A toi za plailo odkodnine za duevne boleine zaradi razalitve. Po OZ sodie za nepremoenjsko kodo prisodi pravino denarno odkodnino. Ali so pravilni tobeni zahtevki: Toenec je dolan plaati pravino denarno odkodnino. Toenec je dolan plaati 100.000 SIT odkodnine. Toenec je dolan plaati 100.000 SIT. a. Tobeni zahtevek mora biti vedno konkretiziran, specificiran z denarnim zneskom. Tonik je tisti, ki mora doloiti znesek, ki naj bi ustrezal standardu pravine denarne odkodnine (razen, kadar gre za stroke postopka), o emer pa odloi sodie. b. Dodatek odkodnina ne spada v tobeni zahtevek. V sodbi ni ve pomembno, kaj mora plaati toenec, ampak koliko. Pravna kvalifikacija ne spada v tobeni zahtevek, razvidna bo iz drugih delov tobe (obrazloitev). c. Tobeni zahtevek se mora vedno glasiti tako, kot tonik eli, da se glasi izrek sodbe. Tobeni zahtevek mora biti napisan v obliki povelja. Ta oblika pravilna. 30. primer:

A meni, da ima pravico, da lastnik stanovanja z njim sklene najemno pogodbo. Ker lastnik najemne pogodbe ne eli skleniti, A toi. Ali so pravilni zahtevki: Toenec je dolan skleniti najemno pogodbo za stanovanje .... proti plailu najemnine 50.000 SIT meseno ter strokov. Sklene se najemna pogodba z naslednjo vsebino: (sledi konkretna navedba celotne pogodbe). B je dolan skleniti pogodbo z naslednjo vsebino: (sledi konkretna navedba celotne pogodbe v petnajstih dneh, ker bo sicer pogodbo nadomestila ta sodba. Ugotovi se, da obstoji najemna pogodba....

a. Tobeni zahtevek mora biti tak, kot bi eleli, da je napisan v izrek. V tem primeru ni dovolj doloen; razmiljati je potrebno tudi o izvrbi. b. Pogodba e ni sklenjena, niti oblikovana. Imamo pravico, da toenec z nami sklene pogodbo (mi damo ponudbo). Prilo bi do dajatvene sodbe (zahtevamo storitev), zahtevek pa je v tem primeru oblikovalen. c. Izvrilna klavzula ni nujen del sodbe, ampak izhaja iz zakona. Ni potrebno, ni pa motee. Navadno se izvrilna klavzula doda zaradi gronje. d. Najemna pogodba e ne obstaja. 7. Intervencija in sospornitvo 1. primer: Upnik A je vloil proti B-ju (enemu od dolnikovih dediev) tobo za izpolnitev obveznosti, ki je izvirala iz pogodbe, ki jo je sklenil z dolnikom pred njegovo smrtjo. B je ugovarjal, da e ni prilo do delitve zapuine in da bi zato moral A toiti vse dedie. Kaj bo storilo sodie? e gre za spor o konkretni stvari iz zapuine, pride v potev pravilo o skupni lastnini upnik mora toiti vse dedie gre za materialno, enotno in nujno sospornitvo. e gre za denarni dolg, imamo pravilo o solidarni odgovornosti toi lahko vsakega posebej. 2. primer: A ima proti B-ju pogodbeno predkupno pravico. Kljub temu je B stvar prodal C-ju, ne da bi o tem obvestil A-ja. OZ doloa, da predkupni upravienec lahko zahteva razveljavitev pogodbe in da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu. Koga in s kaknim zahtevkom naj A toi? A naj toi B in C na razveljavitev pogodbe med njima. B in C sta enotna in nujna sospornika. 3. primer: estletni otrok je A-ju razbil ipo na A-jevi hii in s tem A-ju povzroil 50.000 SIT premoenjske kode. A je vloil tobo proti otrokovi materi na plailo 50.000 SIT. V teku te pravde je iz istega razloga vloil novo tobo, tokrat proti otrokovemu oetu, na plailo 50.000 SIT. Toeni oe je predlagal, naj sodie to tobo zaradi litispendence zavre. Kaj bo storilo sodie? V tem primeru sta mati in oe solidarna dolnika. Ne gre za isto stranko, zato ugovor litispendence ni utemeljen in ni ovir za dve pravdi. Zaveza solidarnega dolnika preneha, ko eden plaa. 4. primer: Okodovanec A, ki je bil pokodovan v prometni nesrei, je vloil tobo za povrailo kode proti povzroitelju nesree (B-ju). B je o tobi obvestil zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno

avtomobilsko zavarovanje. Zavarovalnica je v pravdo vstopila kot intervenient na B-jevi strani. Na obravnavi je skuala dokazati, da je A-jev zahtevek za povrailo nematerialne kode pretiran. Vendar je B trditve tonika glede viine kode priznal in je nato sodie zahtevku v celoti ugodilo. B je A-ju plaal dosojeni znesek, nato pa vloil tobo proti zavarovalnici in uveljavljal regresni zahtevek. Ali zavarovalnica lahko proti njemu uveljavlja "ugovor slabega pravdanja"? Gre za stransko intervencijo, pri kateri vedno obveljajo dejanja strank. Ker je zavarovalnica ugovarjala zahtevku, ki pa mu je bilo zaradi toeneve pripoznave ugodeno, ima v postopku uveljavljanja regresnega zahtevka pravico ugovora slabega pravdanja. 5. primer: A je z reivindikacijsko lastninsko tobo toil B-ja na izroitev stvari X. B je imel stvar v najemu na podlagi najemne pogodbe s C-jem, ki mu je zatrdil, da jo on njen lastnik. Kaj lahko stori? Lahko imenuje prednika toenec (najemnik), ki si sam ne lasti pravice na stvari, lahko pozove pravnega prednika (najemodajalca), da vstopi v pravdo. 6. primer: Kupec je prodajalca toil za povrailo kode, ki je nastala zaradi napake na stvari (elektrinemu kuhalniku), ki ga je kupil. Ali ima proizvajalec te stvari pravni interes, da se v pravdo vkljui kot intervenient? Da. Proizvajalec s stransko intervencijo varuje svoj poloaj. 7. primer: V zgornjem primeru proizvajalec za pravdo ni vedel in se vanjo ni vkljuil. Sodie je ugotovilo, da je prodana stvar imela napako in je prodajalca obsodilo na plailo odkodnine. Nato je prodajalec vloil regresni zahtevek proti proizvajalcu. Ali v tej pravdi proizvajalec lahko uveljavlja, da je bila stvar (ko je bila prodana kupcu) brezhibna? Kako pa bi bilo v primeru, e bi se prodajalec o prvi pravdi obvestil proizvajalca, ta pa na obvestilo o pravdi ne bi reagiral? a. Da. e se proizvajalec v 1. pravdo ni imel monosti vkljuiti, mora imeti v 2. pravdi monost ugovora slabega pravdanja. b. e se proizvajalec kljub obvestilu o pravdi v pravdo ne spusti, pride do intervencijskega uinka proizvajalec ne bo ve mogel ugovarjati niti dejanskim niti pravnim staliem v prvi pravdi konec. 8. primer: Naronik je z izvajalcem sklenil pogodbo o delu (izdelava in oprema kuhinje). Posamezno delo polaganje ploic) je izvajalec poveril podizvajalcu. Ploice v kuhinji so nato odpadale (zaradi slabega lepila). Naronik je vloil tobo proti izvajalcu, s katero je uveljavljal znianje cene. Podizvajalec se je v pravdo vkljuil kot intervenient in navajal, da je naronik vztrajal pri uporabi prav tega lepila, eprav ga je podizvajalec izrecno in ponovljeno opozoril, da to lepilo ni dovolj dobro. Vendar je toenec (izvajalec) zahtevek pripoznal. Nato je uvajalec vloil tobo proti podizvajalcu in uveljavljal regresni zahtevek. Ali lahko podizvajalec v tej pravdi uveljavlja ugovor slabega pravdanja? Da, ker ni intervencijskega uinka, saj je toenec opravljal procesna dejanja v nasprotju z intervenientovimi. 9. primer:

A in B sta okodovancu C-ju povzroila kodo. C je na povrailo celotne kode toil A-ja. B se je v pravdo vkljuil kot intervenient. V pravdi je sodie ugotovilo, da je bilo ravnanje storilcev protipravno, da obstaja vzrona zveza, odgovornost in koda. Kasneje je B toil sostorilca A-ja z regresnim zahtevkom za povrailo polovice zneska, ki ga je storilec B moral plaati okodovancu C-ju. Ali lahko C v tej pravdi uveljavlja, da njuno ravnanje sploh ni bilo protipravno, pa tudi da tako velike kode, kot jo je ugotovilo sodie v prvi pravdi, ni bilo? Ne. Gre za stransko intervencijo med solidarnimi dolniki velja jasen intervencijski uinek. C ne more uveljavljati, da ravnanje ni bilo protipravno. Lahko pa bi npr. povedal, da ni bil priteven pritevnost v 1. pravdi ni bila pomembna. 10. primer: A.A. in B.B., oba sluatelja izrednega tudija na PF, sta proti PF vloila tobo za znianje cene olnine, kot jamevalne sankcije za napako - nekvalitetno izvedbo predavanj. V pravdi je A.A. pri zahtevku vztrajal in se kvalitetno pravdal, B.B. pa se je zahtevku odpovedal. Ali sme sodie glede Aja izdati ugodilno sodbo, proti B-ju pa zavrnilno sodbo (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku)? Da. e je istovrstna podlaga, e ne pomeni, da izgubi individualne pravice sam se odloi, ali jih bo varoval in kako. Gre za navadna in formalna sospornika. 11. primer: A je kot lastnik zemljia a vloil proti B-ju in C-ju kot solastnikoma zemljia b tobo na ugotovitev, da ima pravico slunosti poti preko zemlia b. B je ugovarjal zahtevku, C pa je zahtevek pripoznal. Ali sme sodie zahtevek proti B-ju zavrniti, glede A-ja pa zahtevku ugoditi (s sodbo na podlagi pripoznave)? Ne. B in C sta enotna sospornika (ker gre za slunost), njuni dejanji oz. ravnanji si nasprotujeta. Po zakonu obvelja tisto ravnanje, ki je bolj koristno glede na cilj postopka za sospornika. Zato sodie pripoznave zahtevku ne sme upotevati. 12. primer: A in B sta solastnika stvari X vsak s po 50% solastnikim deleem. Proti njima je C vloil tobo na ugotovitev, da je on lastnik stvari X. B je zahtevku ugovarjal, A pa ga je pripoznal. Kaj bo naredilo sodie? Kar stranke lahko naredijo po materialnem pravu, lahko tudi po procesnem pravu. Z idealnim deleem je mono razpolagati. A in B sta navadna materialna sospornika. e lahko A proda, lahko tudi pripozna. Posledica je sodba na podlagi pripoznave lastnik je zdaj C. e se B uspeno upira, potem sta solastnika B in C. 13. primer: Kupec je proti zakoncema kot prodajalcema vloil tobo za izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe za prodajo avtomobila, ki spada v njuno skupno premoenje. Kakna sospornika sta zakonca? Zakonca sta v tem primeru materialna, enotna in nujna sospornika. 14. primer: Zakonita dedia Z1 in Z2 (zapustnikova neaka, ki bi dedovala, e bi prilo do zakonitega dedovanja) sta proti oporonemu dediu (O) vloila tobo za razveljavitev oporoke. Kaj lahko stori Z3 tretji zapustnikov neak: v pravdo se lahko vkljui kot nov tonik in s tem pridobi poloaj navadnega sospornika

v pravdo se lahko vkljui kot nov tonik in s tem pridobi poloaj enotnega sospornika v pravdo se lahko vkljui kot stranski intervenient na strani tonikov v pravdo se lahko vkljui kot sosporniki intervenient na strani tonikov proti istemu oporonemu dediu (O-ju) lahko vloi loeno tobo za razveljavitev oporoke

a. ne b. ja c. ja; Z3 ima pravni interes (e bo oporoka razveljavljena, bo tudi on takoj dedoval). Enotni sosporniki (sodba uinkje tudi na ostale sospornike). e Z1 in Z2 ne uspeta red iudicata z uinkom ne bis in idem za vse zakonite dedie. Tu ni regresnih zahtevkov neposredno sodba deluje na tretjega. d. ja; kot sosporniki intervenient se lahko vkljui tisti, ki bi lahko v pravdi sodeloval kot enotni sospornik. Sodba neposredno uinkuje na intervenienta. e. ne; enotno sosopornitvo dedii so ista stranka. Vloitev loene tobe prepreuje litispendenca. Lahko se vkljui le v tekoo pravdo. 8. Vrnitev v prejnje stanje, vroanje, roki 1. primer: Toenec, ki predhodno ni odgovoril na tobo, ni priel na prvi narok za glavno obravnavo in sodie je izdalo bo na podlagi izostanka (stari ZPP). Nato je predlagal vrnitev v prejnje stanje ter pri tem navedel, da je bil v asu naroka hudo bolan in da je telefonsko elel obvestiti sodnico, vendar ga v centrali sodia niso hoteli prevezati k sodnici. Kot dokaz za svoje navedbe je predlagal vpogled zdravnikega potrdila -- na tem je pisalo "dnejevisoko febrilen in ni sposoben za svoje delo." Sodie je predlog za vrnitev v prejnje stanje zavrnilo. S pritobo in revizijo pritonik ni uspel. Ali bo pritonik uspel z ustavno pritobo? (Sklep Vrhovnega sodia t. II lps 167/97 z dne 25.3.1998 ter sklep Ustavnega sodia v zadevi Up 184/98 z dne 2.2.1999). Ne. Bolezen bi lahko bila opraviljiv razlog, vendar ni ne zatrjeval, ne dokazoval, da je bolezen nastopila nepriakovano. Navadna bolezen ni opraviljiv razlog, saj bi lahko kaj storil. Dogodek mora biti nepriakovan. 2. primer: Po prejemu obsodilne sodbe sodia prve stopnje je odvetnik toenca osmi dan pritobenega roka odel na lov na Hrvako. Tam je nameraval ostati tiri dni, vendar se je zastrupil s hrano, kar potrjuje tudi zdravniko potrdilo, izdano v zagrebki univerzitetni kliniki. Zdravnik ga tudi opraviuje od dela za as "odvisno od tegob". Nato je ostal na okrevanju pri sorodnikih v Zagrebu, v kraj odvetnike pisarne pa se je vrnil popoldne, zadnji dan pritobenega roka. Pritobo skupaj s predlogom za vrnitev v prejnje stanje je vloil tri dni zatem. Ali sme sodie predlog za vrnitev v prejnje sanje zavrnil z utemeljitvijo: da bi odvetnik pritobo lahko izdelal e preden je odel na lov, saj je pred odhodom na lov potekla e polovica pritobenega roka; da bi lahko telefonsko iz bolninice poskrbel za substitucijo; da bi lahko pritobo vloil zadnji dan pritobenega roka da je v primeru dalje odsotnosti odvetnik dolan delo v pisarni organizirati tako, da bo poskrbljeno za normalno delo, tudi e se odvetniku ob odsotnost zgodi kaj nepredvidenega

a. NE, ne more se zahtevati pisanje pritob na zalogo. b. DA; zaupno razmerje med odvetnikom in stranko; odvetniki pogosto najdejo zamenjavo. c. DA, lahko bi se posluil kratke vloge, ki bi jo v 3 dneh dopolnil. d. DA.

3. primer: tudent je odel na mesec in pol trajajoe potovanje. Pooblaenca za sprejem pisanj ni postavil, odsotnosti uradno ni priglasil. V vmesnem asu mu je bila po pravilih o fikciji opravljena vroitev tobe, potekel pa je tudi rok za odgovor pritobo in sodie je izdalo zamudno sodbo. Ali lahko toenec uspe s predlogom za vrnitev v prejnje stanje? Kaj pa e bi tudent el na potovanje za dobre tri mesece? a. Da (v predpisanem roku: 15 dni / 3 mesece). b. e bi bil odsoten dlje kot 3 mesece, ima monost vloiti predlog za obnovo postopka. 5. primer: A je sodbo v sporu za izpolnitev pogodbe prejel po poti 10.7. Pritobeni rok je 15 dni. ZPP doloa, da v primeru, e je zadnji dan pritobenega roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga doloa zakon o praznikih, se iztee rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Po Zakonu o sodiih so v asu med 15. julijem in 15. avgustom sodne poitnice, ko sodie opravlja le nujne zadeve (obravnavana pa med te ne sodi). Roki med sodnimi poitnicami ne teejo. Kdaj zane tei in kdaj bo potekel pritobeni roka? Pritobeni rok zane tei 10.7., potem se 15.7. prekine in 1 mesec ne tee nadaljuje se 16.8., ki je 5. dan roka. Rok potee 25.8. 6. primer: Pritobeno sodie je sodbo po nejavni seji izdalo 15.9.2000. Pet dni pred tem je tonik odpovedal pooblastilo odvetniku, ki ga je dotlej zastopal. Sodie je sodbo vroilo odvetniku. Prejel jo je 30.10. Ta je sodbo poslal stranki, ki jo je prejela 15.11. Stranka je revizijo vloila 10.12.2000. Ali je revizija pravoasna (rok za revizijo je 30 dni)? Ne. Stranka je naredila napako, ker sodia ni obvestila o preklicu 30.10. zane tei rok. 7. primer: A, slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Amsterdamu, je vloil tobo pred sodiem v Ljubljani. Kako naj mu sodie vroi odgovor na tobo in poziv na narok za glavno obravnavo? Oseba, ki je v tujini TONIK, mora v Sloveniji postaviti pooblaenca za sprejemanje pisanj, ki ima dolnost, da to zahtevo spravi do stranke. Sodie pozove tonika, naj si postavi pooblaenca, sicer bo zavrglo tobo. 8. primer: A je vloil tobo zoper B-ja. Ker mora biti v tobi oznaeno tudi prebivalie strank, je vpisal B-jevo prebivalie prepisal je podatke iz Centralnega registra prebivalstva. Ko je sodie poskusilo opraviti vroitev, se je poiljka s tega naslova vrnila nevroena z oznako odselil, neznano. Kako raj ravna sodie v tem primeru: a. tobo naj A-ju vrne v popravo; v tobi namre ni oznaeno pravo prebivalie nasprotne stranke in oitno toba ni popolna; e A tobe ne bo popravil z navedbo pravega naslova toenca, bo sodie tobo zavrglo; b. vroitev naj se enostavno opravi tako. da se obvestilo pusti na naslovu, ki je v Centralnem registru prebivalstva vpisan kot prebivalie toenca, eprav toenec tam dejansko ve ne stanuje po pravilih o fikciji vroitve se bo vroitev tela za opravljeno; c. ni od zgoraj navedenega, pa pa a. NE; A se lahko zanese na podatke v centralnem registru. e se toba ne more vroiti, ker se je toenec odselil, to ni nepopolna vloga. b. NE, ker se ve, da toenec tam ne stanuje ve.

c.

Sodie mora samo najti toenca. Opravi naj poizvedbe, kam se je odselil. Ni dolnost strank, da odkrijejo pravi naslov.

9. primer: A je proti B-ju vloil tobo. Na tobo je 28. dan po vroitvi odgovoril odvetnik, ki je navedel, da zastopa B-ja, vendar pooblastila ni priloil. Sodie je odvetniku doloilo 8-dnevni rok za predloitev pooblastila. Odvetnik je pooblastilo predloil 20 dni po vroitvi sklepa o obveznosti predloitve pooblastila. Ali lahko sodie, ki zamudne sodbe ni izdalo takoj po preteku roka za predloitev pooblastila, e izda zamudno sodbo z utemeljitvijo, da toenec ni odgovoril na tobo? Da. Gre za sodni rok, ne zakonski, ki je naeloma podaljljiv, vendar samo tekom roka. Sodie lahko izda zamudno sodbo tudi po 2 letih, eprav bi vmes dobilo pooblastilo. Navadno se zaradi hudih posledic sodia temu izogibajo. 9. Stroki 1. primer: A (ki je iz Celja) je za zastopanje pred sodiem v Mariboru pooblastil odvetnika iz Celja. V pravdi je zmagal. Priglasil je tudi stroke, vkljuno z odvetnikovimi potnimi stroki (kilometrina za 4 vonje odvetnika iz CE v MB na obravnavo). Sodie je zahtevek za ta del strokov postopka zavrnilo. Ali je ravnalo prav? Ali lahko odvetnik od A-ja kljub temu, da je sodie zavrnilo povrnitev teh strokov, zahteva, naj mu A plaa te potne stroke? Sodie je ravnalo prav. To ni nujni stroek (lahko bi si izbral odvetnika iz MB). Sodie prizna samo potrebne stroke. Odvetnik sme po tarifi zahtevati povrnitev teh strokov od stranke, ki jo zastopa. 2. primer: A je B-ja toil za plailo 10.000.000 SIT odkodnine. Obe stranki sta v pravdi imeli odvetnika. A je konno priglasil 400.000 SIT strokov, B pa je priglasil 500.000 SIT strokov. Sodie je zahtevku delno ugodilo za znesek 2.000.000 SIT, za 8.000.000 SIT pa je zahtevek zavrnilo. Kakna naj bo odloitev sodia o strokih (e sodie v celoti izhaja iz naela uspeha)? Naelo uspeha: tisti, ki izgubi, mora plaati stroke tistemu, ki v pravdi zmaga. Tonik uspe v viini 2 mio, toenec v viini 8 mio 20% strokov tonika = 80k; 80% strokov toenca = 400k tonik toencu dolan plaati 320k. 3. primer: V pravdnem postopku je tonik, ki ga je zastopal odvetnik, uspel z zahtevkom za plailo 10 milijonov SIT. Odvetnik je imel s stranko (tonikom) sklenjen dogovor za plailo po uspehu 15% od prisojenega. Po odvetniki tarifi bi plailo sicer znaalo 400.000 SIT, 100.000 SIT pa bi znaale sodne takse. Odvetnik je v postopku priglasil stroke. Kako naj sodie obrauna, koliko strokov postopka mora plaati toenec? Koliko bo konen izkupiek tonika, koliko odvetnika? Kar je med odvetnikom in stranko, se sodia ne tie, zato bo zaraunalo toencu stroke po tarifi 500k. Ker je stranka odvetniku dolna 15% od 10 mio = 1,5 mio, bo njen konni izkupiek 10 mio + 0,5 mio (stroki) 1,5 mio (nagrada odvetniku) = 9 mio. Torej: Stranka dobi 9 mio, odvetnik 1,5 mio, toenec pa palaa 0,5 mio strokov. 5. primer: Toniku A-ju je bila dodeljena polna brezplana pravna pomo (plailo taks, stroki dokazov, neodplani odvetnik). Toil je B-ja, B pa je za zastopanje v pravdi pooblastil odvetnika.

ali mora A, e v pravdi izgubi, B-ju povrniti stroke (vkljuno s stroki in nagrado B-jevega odvetnika)? Ali lahko B, e A nima denarja, povrnitev nagrade za odvetnika terja od drave? ali lahko A, e v pravdi zmaga, od B-ja uveljavi povrnitev strokov; ali to lahko stori drava? ali lahko drava v primeru, e A v pravdi zmaga (lo pa je za velik znesek; npr. 20.000 EUR) in s tem pridobi velika finanna sredstva, od A-ja zahteva povrnitev strokov, ki jih je A dobil v sistemu brezplane pravne pomoi?

a. e dobi polno brezplano pravno pomo [BPP], ta ne pokriva grozeih strokov, e bomo v pravdi izgubili. A se mora zavedati, da e bo izgubil, bo moral nasprotni stranki te stroke povrniti. Grozei stroki so le za 1/2 zmanjani (po ZPP&ZBPP). B povrnitve nagrade za odvetnika ne more zahtevati od drave. Po ZPP ima pravico do povraila strokov le od tonika. Za toenca to zoprno, e ga toi revna oseba.

b. Po ZPP lahko tonik od toenca zahteva povrnitev strokov, e zmaga.c. Po ZBPP je tista, ki je imela stroke drava zakonita cesija. Zaradi izida pravde A ni ve reven. Naknadna pridobitev premoenja se lahko upoteva. Primarno bo drava terjala od toenca, e pa ta nima, lahko terja od tonika, ki je dobil BPP. Odg.: LAHKO, ampak ele, e od toenec obveznosti plaila strokov ne bo mogel poravnati.

10. Dokazovanje 4. primer: A je z lastninsko tobo zahteval od B-ja, da mu izroi avtomobil, za katerega je A trdil, da je njegov. B je ugovarjal, da ima sporni avtomobil upravieno v posesti na podlagi najemne pogodbe z A-jem. Sodie je ugotovilo, da je A res lastnik in da je avto res v posesti B-ja. Glede dejstev, ali med A-jem in B-jem glede tega avtomobila obstaja veljavno najemno-pogodoeno razmerje, pa je sodie po izvedbi razpololjivih dokazov ostalo v dvomu. Kakna bo odloitev sodia? Stvar bo pripadla A-ju, e B ne dokae obstoja najemne pogodbe. e se ne da ugotoviti, ali dejstvo obstaja ali ne, presodimo po dokaznem bremenu. Obstaja povezanost trditvenega in dokaznega bremena; tisti, ki nekaj trdi, pa ne dokae, trpi kodo, e to ostane nedokazano. 5. primer: Kakna naj bo odloitev sodia v zgornjem primeru, e sodie glede dejstev, ki utemeljujejo najemno pogodbeno razmerje, meni, da je verjetneje, da takno razmerje obstaja kot da ne obstaja? Reitev bi morala biti ista kot zgoraj, saj za morebitno odlobo verjetnost ne zadostuje, potrebno je preprianje. 6. primer: Kakna pa bi bila odloitev sodia v zgornjem primeru, e bi sodie ob ugotovljenih dejstvih ostalo v dvomu, ali je glede na dolobe ZOR omenjeno pogodbo treba teti za nino ali za veljavno? Iura novit curia - sodie ne more rei, da je glede pravnih norm v dvomu, saj pravo pozna po UD. Vsebino pravne norme mora sodie ugotoviti + e se le da, naj pogodba ostane v veljavi. 7. primer: V pravdi za plailo odkodnine je sodie ugotovilo, da je koda nastala s tem, ko je steklenica gazirane mineralne vode, postavljena na polici v trgovini, eksplodirala, drobci stekla pa so pokodovali

tonico. Ali je ob dilemi, ali gre za objektivno ali krivdno odgovornost, ugotavljanje, ali je v opisani situaciji steklenica nevarna stvar, dejansko ali pravno vpraanje? Gre za pravno vpraanje, sodie mora samo doloiti pravno kvalifikacijo. Od tega, ali je steklenica nevarna stvar, je odvisno, ali gre za objektivno odgovornost ali ne. 8. primer: A je B-ja toil na plailo odkodnine za kodo. B je predlagal izvedbo dokazov (zaslianje pri, ogled), ki naj bi izkazali obstoj dejstev, potrebnih za ugotovitev, da ni podana njegova krivda. Sodie je izvedbo teh dokazov zavrnilo z utemeljitvijo, da: e iz ostalih izvedenih dokazov izhaja, da ni kriv; e iz ostalih izvedenih dokazov izhaja, da je kriv; da so bili ti dokazi predloeni prepozno (kasneje kot na prvem naroku) da so bili ti dokazi pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic da predlagatelj dokaza ni navedel, kaj konkretno naj bi se s temi dokazi ugotovilo, zakaj meni, da bi dokaz lahko bil uspeen, in zakaj meni, da so dejstva, ki naj se s temi dokazi ugotovijo, pravno relevantna. da je predlagatelj sicer navedel tisto, kar je navedeno v zgornji toki, vendar e iz samega dokaznega predloga glede ogleda izhaja, da tam sploh ni ve mogoe niesar ugotoviti (ker je npr. kraj dogodka e spremenjen), predlagana pria pa o relevantnih dejstvih tudi ne more ni vedeti; da bi predlagana pria govorila le o tem, kar je o spornem dogodku izvedela od neke druge osebe (hear-say), ne pa z neposrednim zaznavanjem da dokazov za ugotovitev (ne)krivde ni treba izvajati, saj je treba zadevo obravnavati po pravilih o objektivni odgovornosti

a. OK; ni potrebno nadaljnje dokazovanje b. c. d. e. f. g. h. ne; vnaprejnja dokazna ocena OK, razen e brez lastne krivde ni mogel navesti/predloiti dokazov na 1. naroku OK OK; pomemben razlog, ki lahko utemelji zavrnitev dokaznih predlogov. OK; je sprejemljiv razlog, a se lahko nevarno priblia prepovedi vnaprejnje dokazne ocene ne; pri nas ni dokaznega pravila o prepovedi hear-saya (ni prepovedan) OK; primer irelevantnega dokaza

9. primer: A je proti B-ju vloil tobo z zahtevkom, naj sodie ugotovi, da je 33% lastnik doloenega vikenda. V tobi je navedel, da je bil lastnik te hie sicer B, vendar je ob njegovi dalji odsotnosti, ko je hia propadala, A opravil nujna popravljalna dela ter s tem vrednost vikenda poveal za 50%. Zato naj bi nastala na tem vikendu solastnina (poslovodstvo brez naroila). Predlagal je zaslianje pri, ki naj bi potrdile nujnost del ter njihovo opravo ter izvedbo dokaza z izvedencem-cenilcem, ki naj bi ocenil vrednost hie pred in po posegu. Ali naj sodie izvede ponujene dokaze? Ne, ker toba ni sklepna. Vsa dejstva so sporna. Dokazov ni treba izvesti, ker niso relevantni. e bi dokazal, da se hie ni niti pritaknil zavrnilna sodba. e se ugotovi, da je vse naredil tudi zavrnilna sodba. Taka situacija (=gestija) utemelji obligacijskopravni zahtevek, ne pa stvarnopravnega. Utemeljuje le denarni zahtevek, ne pa lastnikega. Ta toba je nesklepna, zato ne bomo izvajali dokazov, pa pa bomo zavrnili zahtevek. 10. primer: A je vloil tobo proti B-ju za plailo 1.000.000 SIT kot odkodnine za kritev pogodbe. Navedel je, da je pogodbo B sicer sklenil s C-jem, vendar je nato terjatve iz te pogodbe C cediral na A-ja. Nadalje je

navedel, da je B kril pogodbo in da je zato prilo do ve vrst kode (dejanska koda, izgubljeni dobiek). B je vse ugovarjal: navedel je, da do cesije terjatev od C-ja na A-ja ni prilo, prav tako pa ni bilo nobenih kritev pogodbe in tudi koda A-ju ni nastala. Sodie je ugotovilo, da cesija terjatev od C-ja na A-ja ni veljavna. Ali naj izvede ostale ponujene dokaze - glede okoliin o sklepanju in kritvi pogodbe, glede kode? Ko ena od strank daje ve argumentov, je za uspeh dovolj, e uspe eden sodiu ni ve treba izvajati dokazov za ugotovitev ostalih okoliin. 11. primer: A je proti B-ju vloil tobo za vrailo avtomobila. Navedel je, da je ta avto B-ju izroil na podlagi najemne pogodbe, vendar pa je ta e potekla. Predlagal je zaslianje oseb C in D, ki naj bi bili ob sklenitvi ustne pogodbe prisotni, ter zaslianje strank. B je v odgovoru na tobo priznal, da ima res v posesti A-jev avtomobil, zanikal pa je, da sta z A-jem sklenila kakno najemno pogodbo. Ali naj sodie izvede predlagane dokaze? Ne. Tudi e je vse res, kar pravi toenec, se zahtevku ugodi, ker je toenec sam priznal, da je tonik lastnik, on pa ima stvar le v posesti. 11. Pravnomonost 1. primer: Sodie je v pravdi med A-jem in B-jem ugotovilo, da je A lastnik neke stvari. Nato je C vloil tobo proti A-ju in zahteval, naj to stvar izroi njemu, e da je on njen lastnik. A je ugovarjal, da je sodie e v prejnji pravdi pravnomono ugotovilo, da je on lastnik. Ali ima prav? Ne. Sodba uinkuje med strankama (inter partes, med A in B) in ne prepreuje 3. osebi (C), da uveljavlja, da je ona e od nekdaj lastnik. 2. primer: Zakoniti dedi A je toil oporonega dedia na razveljavitev oporoke zaradi napake v obliki. Sodie je tobeni zahtevek zavrnilo. Kasne