Revizijsko poročilo: Racunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Raunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Drutva distrofi kov Slovenije

Raunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Drutva distrofikov Slovenije

4 DRUTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE | Povzetek

aunsko sodie je revidiralo raunovodske izkaze in pravilnost poslovanja Drutva distrofikov Slovenije v letu 2006.

Drutvo distrofikov Slovenije je prostovoljna, samostojna, nevladna in nepridobitna reprezentativna invalidska organizacija s statusom delovanja v javnem interesu, v katero se zdruujejo miino in ivno-miino oboleli, da ugotavljajo, izraajo, oblikujejo, zagovarjajo in uresniujejo svoje posamezne in skupne interese in posebne potrebe v skladu z ustavo, zakonom in statutom. Drutvo je pravna oseba zasebnega prava in deluje na obmoju Republike Slovenije. Drutvo je bilo ustanovljeno leta 1970, vpisano je v register drutev pri Upravni enoti Ljubljana. Po standardni klasifikaciji dejavnosti drutvo spada med dejavnosti invalidskih organizacij. V drutvu je vlanjenih 848 distrofikov. Cilj revizije je bil podati mnenje o raunovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Drutva distrofikov Slovenije v letu 2006. Pri revidiranju pravilnosti evidentiranja in izkazovanja podatkov v raunovodskih izkazih Drutva distrofikov Slovenije za leto 2006 je raunsko sodie ugotovilo, da revidirani raunovodski izkazi drutva v vseh pomembnejih pogledih resnino in poteno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2006 ter prihodke in odhodke za tedaj konano leto v skladu s slovenskim raunovodskim standardom 33. O pravilnosti poslovanja Drutva distrofikov Slovenije v letu 2006 je raunsko sodie izreklo mnenje s pridrkom, ker je ugotovilo, da drutvo ni poslovalo v skladu s predpisi:

za stroke nalobenja je porabilo sredstva v znesku 3.547 tiso tolarjev (14.801 evrov), ne da bi pridobilo odobritev financerja, kar je v nasprotju s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij;

v svojem imenu in za svoj raun je invalidskim organizacijam lanicam Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije izstavljalo raune za letne prispevke in tako prejelo na raun 25.532 tiso tolarjev (106.543 evrov), ki jih je evidentiralo med prihodki, eprav za to ni imelo pravne podlage; tudi odhodke nacionalnega sveta v znesku 27.980 tiso tolarjev (116.758 evrov), ki jih je evidentiralo med odhodki, je poravnalo, ne da bi jih odobril zakoniti zastopnik;

izplaalo je 62.298 tiso tolarjev (259.965 evrov) za plae zaposlenih, pri tem pa viine in sestavnih delov plae za posamezna delovna mesta ni doloilo v aktih drutva;

od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ni pridobilo ustrezne odobritve za financiranje posebnih socialnih programov v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah v skupnem znesku 31.141 tiso tolarjev (129.949 evrov) za stroke dela in druge osebne prejemke za sedem zaposlenih v Birografiki Bori, invalidski organizaciji, katere 100-odstotni lastnik je drutvo;

R

Povzetek| DRUTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE 5

Birografiki Bori je izplaalo stroke storitev za posredovanje in zaposlovanje treh delavcev za potrebe delovanja drutva iz sredstev, prejetih od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v znesku 22.621 tiso tolarjev (94.396 evrov), kar je v nasprotju z Zakonom o invalidskih organizacijah, ki ne predvideva porabe sredstev fundacije za ta namen.

Drutvo distrofikov Slovenije je vse ugotovljene nepravilnosti med revizijo odpravilo, zato raunsko sodie od drutva ni zahtevalo odzivnega poroila. Raunsko sodie je drutvu tudi priporoilo, naj Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v vlogi za pridobitev sredstev za leto 2009 posebej loeno prikae in utemelji za zaproena sredstva za izvajanje posebnih socialnih programov, ki bi jih izvedli zaposleni v Birografiki Bori za Drutvo distrofikov Slovenije.

6 DRUTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE | Revizijsko poroilo

KAZALO

1. UVOD 8

1.1 PREDSTAVITEV DRUTVA .......................................................................................................................8

2. REVIZIJA RAUNOVODSKIH IZKAZOV ZA LETO 2006 13

2.1 OBRAZLOITEV REVIZIJE.....................................................................................................................13 2.2 RAUNOVODSKE USMERITVE..............................................................................................................13 2.3 UGOTOVITVE..........................................................................................................................................16

2.3.1 Bilanca stanja ...........................................................................................................................................16

2.3.1.1 Opredmetena osnovna sredstva ........................................................................................................17 2.3.1.2 Dolgorone finanne nalobe............................................................................................................17 2.3.1.3 Terjatve do lanov in kupcev.............................................................................................................18 2.3.1.4 Zaloge ....................................................................................................................................................18 2.3.1.5 Druge kratkorone terjatve in kratkorone finanne nalobe......................................................18 2.3.1.6 Denarna sredstva .................................................................................................................................19 2.3.1.7 Drutveni sklad ....................................................................................................................................19 2.3.1.8 Kratkoroni dolgovi do lanov in dobaviteljev ..............................................................................19 2.3.1.9 Drugi kratkoroni dolgovi..................................................................................................................20 2.3.1.10 Kratkorone pasivne asovne razmejitve ........................................................................................20

2.3.2 Izkaz poslovnega izida ...........................................................................................................................21

2.3.2.1 Stroki porabljenega materiala in prodanega blaga.........................................................................22 2.3.2.2 Stroki storitev......................................................................................................................................23 2.3.2.3 Stroki dela............................................................................................................................................23 2.3.2.4 Dotacije drugim pravnim osebam.....................................................................................................24 2.3.2.5 Stroki nalobenja (investiranja)........................................................................................................24

3. REVIZIJA PRAVILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2006 25

3.1 OBRAZLOITEV REVIZIJE.....................................................................................................................25 3.2 UGOTOVITVE..........................................................................................................................................25

3.2.1 Poraba sredstev za delovanje in posebne socialne programe..........................................................25 3.2.2 Investicije .................................................................................................................................................29 3.2.3 Prihodki in odhodki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije...................................31

Revizijsko poroilo| DRUTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE 7

3.2.4 Stroki dela in ostali stroki, povezani z delom..................................................................................33

3.2.4.1 Plae zaposlenih .................................................................................................................................. 35

3.2.5 Stroki storitev Birografike Bori...........................................................................................................36

4. MNENJE 39

5. ODZIVNO POROILO 41

6. PRIPOROILO 42


1. UVOD Revizijo raunovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Drutva distrofikov Slovenije, Linhartova 1/III, Ljubljana v letu 2006 (v nadaljevanju: drutvo) smo izvedli na podlagi Zakona o raunskem sodiu (v nadaljevanju: ZRacS-1)1 in Poslovnika Raunskega sodia Republike Slovenije2. Sklep o izvedbi revizije3 je bil izdan 10. 10. 2007. Cilja revizije sta bila:

izrek mnenja o raunovodskih izkazih drutva za leto 2006 in izrek mnenja o pravilnosti poslovanja drutva v letu 2006. Za dosego prvega cilja smo revidirali pravilnost evidentiranja in izkazovanja podatkov v:

bilanci stanja na dan 31. 12. 2006 in izkazu prihodkov in odhodkov od 1. 1. do 31. 12. 2006. Za dosego drugega cilja smo preverili:

pravilnost izvrevanja programov dela, pravilnost izvedenih investicij, pravilnost strokov dela in ostalih strokov, povezanih z delom.

1.1 Predstavitev drutva

Drutvo je prostovoljna, samostojna, nevladna in nepridobitna reprezentativna invalidska organizacija s statusom delovanja v javnem interesu, v katero se zdruujejo miino in ivno-miino oboleli, da ugotavljajo, izraajo, oblikujejo, zagovarjajo in uresniujejo svoje posamezne in skupne interese in posebne potrebe v skladu z ustavo, zakonom in statutom. Drutvo je pravna oseba zasebnega prava in deluje na obmoju Republike Slovenije. Drutvo je bilo ustanovljeno leta 1970, vpisano je v register drutev pri Upravni enoti Ljubljana. Po standardni klasifikaciji dejavnosti drutvo spada med dejavnosti invalidskih organizacij. V drutvu je vlanjenih 848 distrofikov.

1 Uradni list RS, t. 11/01. 2 Uradni list RS, t. 91/01. 3 t. 1218-2/2007-3.


Drutvo opravlja v okviru dejavnosti naslednje pomembneje naloge:

ugotavlja splone ivljenjske razmere distrofikov ter opredeljuje njihove potrebe in interese; spodbuja dravne ukrepe za izboljanje zdravstvenega in socialnega stanja distrofikov ter spremlja

njihovo izvajanje; zavzema se in nudi pomo za uinkovit in sodoben sistem ohranjevanja zdravja, socialnega varstva,

zdravljenja, izobraevanja, poklicne rehabilitacije, zaposlovanja, prilagojenega bivanja in drugih oblik socialnega usposabljanja in vkljuevanja distrofikov;

prouuje predpise s tega podroja in splonega invalidskega varstva ter predlaga potrebne spremembe in dopolnitve;

spodbuja in organizira aktivnosti distrofikov znotraj drutva in v drubi; skrbi za prevoze in nego distrofikov; prepreuje in blai socialne in psihine posledice invalidnosti; usposablja distrofike za samopomo; razvija socialne spretnosti distrofikov; pomaga pri urejanju bivalnih razmer in zaposlovanju distrofikov ter spodbuja delo na domu; prizadeva si za odpravljanje arhitekturnih, komunikacijskih, pravnih in drugih ovir; daje pravno pomo distrofikom in podpira njihovo zagovornitvo; po potrebi daje socialno pomo in pomo pri nabavi tehninih in ortopedskih pripomokov ter

podpira dopolnilno izobraevanje distrofikov; organizira prostovoljno delo mladine, svojcev in drugih dravljanov; organizira rekreativno-portne in kulturne dejavnosti ter prostoasovne aktivnosti; skrbi za publicistino in propagandno dejavnost zaradi obveanja distrofikov in javnosti o delovanju

drutva in o pomembnejih novostih na tem podroju doma in po svetu; predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese distrofikov na dravni in lokalni ravni.

Temeljni cilji delovanja drutva so:

uveljavljanje lovekovih pravic distrofikov, ohranjevanje zdravja distrofikov, druenje s sebi enakimi, socialne aktivnosti distrofikov, soupravljanje distrofikov, socialna in ekonomska enakost distrofikov, specifina fizina pomo pri gibanju in socialnih aktivnostih distrofikov. V skladu s 45. lenom statuta4 poteka finanno in materialno poslovanje drutva v skladu z veljavnimi predpisi po sprejetem letnem finannem nartu prihodkov in odhodkov in na podlagi sklepov upravnega odbora. Odredbodajalec za finanno in materialno poslovanje je predsednik drutva, ki lahko posamezne pravice prenese na pomonega odredbodajalca. V skladu z doloili 44. lena statuta sestavljajo premoenje drutva vse nepreminine in preminine, ki so last drutva. Z njimi upravlja upravni odbor drutva. V skladu z 41. lenom statuta mora drutvo sredstva, ki jih dobi za doloene namene, uporabljati namensko. Za svoje obveznosti je drutvo odgovorno z vsemi sredstvi.

4 Sprejet na obnem zboru drutva 12. 4. 2003.


Financiranje drutva je doloeno v 40. lenu statuta drutva. Prihodke in vire financiranja drutva za leto 2006 in 2005 prikazujemo v tabeli 1. Drutvo pridobiva sredstva iz naslednjih virov:

od Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij (v nadaljevanju: FIHO), od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ), od Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ), od obin, iz lastne dejavnosti, iz prispevkov donatorjev, iz drugih virov.

Tabela 1: Pregled prihodkov in virov financiranja

Prihodki in viri financiranja Leto 2006 v tiso tolarjih

Leto 2005 v tiso tolarjih

Indeks 06/05

(1) (2) (3) (4)=(2):(3)

FIHO 270.746 204.122 133

ZZZS 117.343 114.705 102

ZRSZ 61.179 60.925 100

MDDSZ 4.336 6.358 68

ZPIZ 46 0 -

Obine 2.460 2.647 93

Prihodki nacionalnega sveta 27.979 23.744 118

Prispevki, donacije, lastni in drugi prihodki 13.962 8.843 158

Skupaj prihodki od dejavnosti 498.051 421.344 118

Prihodki od financiranja 5.197 1.733 300

Drugi prihodki 2.102 3.624 58

Skupaj vsi prihodki 505.350 426.701 118

Dravnih viri financiranja v odstotkih 90 91

Vir: raunovodski izkazi drutva, izdelani za Agencijo za javnopravne evidence v Republiki Sloveniji za leti 2006 in

2005.

Drutvo pridobiva okoli 90 odstotkov finannih sredstev iz dravnih virov, medtem ko pridobi okoli 10 odstotkov iz drugih virov financiranja. Drutvo med svojimi prihodki izkazuje tudi prejeta sredstva Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju: nacionalni svet), za katerega v svojem


imenu in za svoj raun izdaja raune drugim invalidskim organizacijam, vlanjenim v nacionalni svet, za plailo prispevkov. FIHO je 19. 12. 2005 odobrila drutvu za leto 2006 skupno 309.149 tiso tolarjev za posebne socialne programe, redno delovanje in investicije, medtem ko je v letu 2006 drutvo dejansko realiziralo prihodke v znesku 270.746 tiso tolarjev. Neporabljena sredstva FIHO za leto 2006 tako znaajo 38.403 tiso tolarjev, neporabljena in prenesena sredstva iz leta 2005 pa znaajo 6.394 tiso tolarjev, kar je skupaj 44.797 tiso tolarjev. Neporabljena sredstva v znesku 44.797 tiso tolarjev so bila prenesena na kratkorone odloene prihodke. V skladu s pogodbo o sofinanciranju programa obnovitvene rehabilitacije za leto 20065 je ZZZS sofinanciral 117.343 tiso tolarjev. ZRSZ je na podlagi pogodb, sklenjenih med drutvom in ZRSZ6 po organizacijskih enotah v dravi, sofinanciral osebne asistente za potrebe invalidov v letu 2006 v znesku 61.179 tiso tolarjev. Ministrstvo je na podlagi pogodbe7 sofinanciralo program socialnega varstva z naslovom Neodvisno ivljenje distrofikov v letu 2006 za potrebe invalidov v znesku 4.336 tiso tolarjev. Morebitni preseek prihodkov nad odhodki po zakljunem raunu za koledarsko leto mora drutvo uporabiti izkljuno za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Na podlagi 8. lena Zakona o invalidskih organizacijah (v nadaljevanju: ZInvO)8 je drutvo tudi ustanovitelj dveh invalidskih podjetij Birografike Bori, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: Birografika Bori) in Doma dva topola9, d. o. o., Izola (v nadaljevanju: Dom dva topola), ki samostojno poslujeta, tako da uresniujeta statutarno doloene drutvene namene, cilje in naloge na podlagi Zakona o gospodarskih drubah (v nadaljevanju: ZGD-1)10 in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI)11. Po doloilih 7. lena ZInvO invalidska organizacija ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svojo preteno dejavnost. V 12. lenu statuta drutva je doloeno, da lahko drutvo ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo, fundacijo ali zavod. 11. len statuta drutva doloa, da lahko drutvo samostojno ali kot poslovni partner v skladu s predpisi opravlja pridobitne dejavnosti zaradi zaposlovanja distrofikov ali pridobivanja dodatnih finannih sredstev za izvajanje drutvenih nalog, in sicer (skrajano):

kupuje in uvaa ter prodaja in daje v najem tehnine pripomoke za invalide in organizira njihovo servisiranje;

administrativne storitve, prevajanje, obdelava in posredovanje informacij po razlinih medijih; prevoz oseb in blaga; razmnoevanje in zalonitvo;

5 t. 5206-11/2006-1 z dne 12. 4. 2006. 6 Pogodbe o nadomestitvi pla v programu izvajanja pomoi na domu ter osebne asistence in asistence in

oskrbovanja invalidnih oseb v programu: invalidi-invalidom. 7 t. 66306-412/2004-7 z dne 6. 1. 2006. 8 Uradni list RS, t. 108/02. 9 Invalidska organizacija lahko ustanovi invalidsko podjetje, e je ustanovitev povezana z namenom delovanja

invalidske organizacije in opredeljena v temeljnem aktu invalidske organizacije. 10 Uradni list RS, t. 42/06. 11 Uradni list RS, t. 63/04.


socialne storitve za invalide in stareje ljudi; upravljanje z drutvenimi nepremininami in oddajanje v najem; izposojanje videokaset, avtomobilov idr.; izdelava in razpoiljanje gradiv; poitniki in zdravstveni turizem ter gostinske storitve.

Drutvo poleg drutvene dejavnosti nartuje in izvaja tiste posebne socialne programe in aktivnosti, ki jih dravni organi in javne slube za invalide distrofike in njihove druinske lane ne izvajajo, za njihovo delo, usposabljanje in aktivno ivljenje pa so zelo pomemben element socialne varnosti. Dejavnosti drutva zajemajo tudi posamezne sestavine samopomoi in dobrodelnosti. Drutvo s svojim delovanjem podpira polnovredno sodelovanje distrofikov v drubi in zasebnem ivljenju zaradi njihove celovite socialne vkljuenosti. V skladu s 25. lenom statuta so organi drutva obni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor, svet starev, strokovni svet in astno razsodie. Obni zbor je najviji organ drutva, ki ga sestavljajo lani drutva. Sprejema statut drutva, obravnava in potrjuje poroila o delu upravnega odbora, nadzornega odbora, sveta starev, strokovnega sveta in astnega razsodia, obravnava in potrjuje poroilo o finanno-materialnem poslovanju in stanju ter poroilo o izvajanju posebnih socialnih programov, odloa o organizaciji drutva ter opravlja druge naloge v skladu s statutom. Sklep obnega zbora je sprejet, e zanj glasuje veina navzoih lanov drutva. Upravni odbor je izvrilni organ drutva in ga sestavlja enajst lanov. Upravni odbor upravlja poslovanje drutva in izvaja posebne socialne programe po statutarno doloenih namenih, ciljih in nalogah, uresniuje sklepe in smernice obnega zbora, letno sprejema finanno ovrednoteni delovni program, finanni nart prihodkov in odhodkov, poroilo o delovanju in finanno-materialnem poslovanju in poroilo o izvajanju posebnih socialnih programov in drugo v skladu z doloili statuta. Nadzorni odbor nadzira celotno poslovanje drutva, pri emer preverja zakonitost, namembnost, gospodarnost in uinkovitost porabe sredstev ter izvajanje drutvenih posebnih socialnih programov in nalob, ki jih prejme drutvo. Svet starev je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo stari mladoletnih distrofikov. Strokovni svet je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo zdravniki in drugi strokovnjaki s podroja miinih in ivno-miinih obolenj. astno razsodie obravnava kritve lanov in funkcionarjev drutva. Drutvo zastopa, predstavlja in se v njenem imenu podpisuje predsednik drutva, v njegovi odsotnosti pa lan upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik. Predsednik drutva skrbi za uresnievanje sklepov drutvenih organov in za zakonitost poslovanja drutva, posreduje poroilo o stanju in delovanju drutva obnemu zboru in upravnemu odboru drutva. Na dan 1. 1. 2006 je bilo v drutvu 53 zaposlenih, na dan 31. 12. 2006 pa 40. V obdobju, na katerega se nanaa revizija, in med izvajanjem revizije, je bil odgovorna oseba predsednik drutva Boris utari.


2. REVIZIJA RAUNOVODSKIH IZKAZOV ZA LETO 2006 2.1 Obrazloitev revizije

V skladu z 28. lenom Zakona o drutvih (v nadaljevanju: ZDru-1)12 je moralo drutvo v letu 2006 uporabljati slovenski raunovodski standard 33 (v nadaljevanju: SRS 33): raunovodske reitve v drutvih in invalidskih organizacijah13, oziroma tudi druge SRS. V reviziji smo preverjali, ali so raunovodski izkazi sestavljeni v skladu s SRS 33. Za drutva in invalidske organizacije je predpisan kontni okvir14. V skladu s 26. lenom ZDru je obni zbor drutva 16. 6. 2007 obravnaval in sprejel finanno poroilo drutva za leto 2006. 24. 8. 2007 je bilo izdano poroilo neodvisnega revizorja15 o raunovodskih izkazih drutva za leto 2006. Revizijska druba je podala mnenje, da bilanca stanja v vseh pogledih podaja resnino in poteno sliko finannega stanja drutvo za leto, ki se je konalo na dan 31. 12. 2006. Ker raunovodski izkazi drutva za leto 2005 niso bili revidirani, konna stanja na dan 31. 12. 2005 pa predstavljajo otvoritvena stanja na dan 1. 1. 2006 in vplivajo na izid poslovanja v letu, na katerega se nanaa revizija, neodvisni revizor ni izrekel mnenja o izkazu poslovnega izida za leto 2006. V mnenju je tudi podana izjava, da je poslovno poroilo drutva v skladu z revidiranimi raunovodskimi izkazi. 24. 8. 2007 je drutvo pripravilo letno poroilo za leto 2006. Upravni odbor drutva je 28. 8. 2007 obravnaval in se seznanil z revizijskim poroilom neodvisnega revizorja o raunovodskih izkazih za leto 2006.

2.2 Raunovodske usmeritve

V skladu s 1. lenom Pravilnika o finanno-materialnem poslovanju16 je drutvo v letu 2006 evidentiralo poslovne dogodke in izdelalo raunovodske izkaze v skladu s SRS 33 in predpisanim kontnim okvirom za drutva. V nadaljevanju prikazujemo pomembneje raunovodske usmeritve. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost je dokumentirana nakupna vrednost od dobaviteljev, poveana za vse druge stroke iz pridobitve opredmetenih osnovnih

12 Uradni list RS, t. 61/06. 13 Uradni list RS, t. 118/05. 14 Kontni okvir za drutva, Uradni list RS, t. 9/06. 15 Plus revizija, d. o. o., Ljubljana. 16 Velja od 1. 1. 2006.


sredstev, ki jih je mogoe pripisati do konne usposobitve za uporabo. Drutvo v skladu s SRS 33.8 knjii stroke nalobenja (investiranja) in obenem poveuje drutveni sklad za vsa nabavljena osnovna sredstva. Nabave opredmetenih osnovnih sredstev poveujejo vrednost osnovnih sredstev, popravki vrednosti pa jih zmanjujejo. Ob zakljuku leta je bilo drutvo dolno opraviti popis opredmetenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Opredmetena osnovna sredstva se lahko prevrednotijo zaradi okrepitve na podlagi ocenitve, ki jo opravi pooblaeni ocenjevalec vrednosti sredstev, in se okrepitev izkae kot preseek iz prevrednotenja. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotujejo, e njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Nabavna vrednost se zmanjuje v breme drutvenega sklada z letnimi popravki vrednosti osnovnih sredstev, doloenih na podlagi amortizacijskih stopenj, ki so razvidne iz tabele 2.

Tabela 2: Pregled amortizacijskih skupin in amortizacijskih stopenj

Zap. t.

Naziv osnovnega sredstva Amortizacijska stopnja v odstotkih

1. Programska oprema 10 do 50

2. Gradbeni objekti 1,5 do 2,0

3. Transportna sredstva 12,5 do 25

4. Raunalniki in raunalnika oprema 25 do 50

5. Pohitvo 10 do 25

6. Telekomunikacijska oprema 10 do 33

7. Druga oprema 11 do 25

Vir: amortizacijske stopnje drutva za obraun popravka vrednosti osnovnih sredstev.

Dolgorone terjatve in finanne nalobe Dolgorone finanne nalobe so nalobe v obliki danih dolgoronih posojil ter pridobljenih dolgoronih vrednostnih papirjev in lastnikih deleev, ki bodo zapadle v plailo ali jih bo drutvo prodalo ez ve kot leto dni. Prevrednotenje dolgoronih finannih nalob zaradi okrepitve se ne opravlja, zaradi oslabitve pa le, kadar obstaja utemeljena domneva, da ne bodo delno ali v celoti poravnane, v breme finannih odhodkov. Zaloge Poraba zalog se meseno razbremenjuje po metodi zaporednih cen (FIFO). Terjatve in obveznosti Terjatve in obveznosti se v poslovnih knjigah praviloma izkaejo ob njihovem nastanku. Popravki vrednosti terjatev oziroma obveznosti poveujejo druge odhodke oziroma druge prihodke.


Drutveni sklad V skladu s SRS 33.6 je vrednost drutvenega sklada razlika med vrednostjo celotne aktive in vrednostjo dolgov ter pasivnih in aktivnih asovnih razmejitev. Drutveni sklad poveujejo nabave osnovnih sredstev, zmanjujejo pa popravki vrednosti osnovnih sredstev. Prihodki Drutvo izkazuje prihodke po naelu nastanka poslovnega dogodka in jih razlenjuje po kontnem nartu na prihodke iz dejavnosti, na prihodke od financiranja in na druge prihodke. Odhodki Drutvo izkazuje odhodke po naelu nastanka poslovnega dogodka in jih razlenjuje po kontnem nartu na predvidene vrste odhodkov, ki so stroki porabljenega materiala in prodanega blaga, stroki storitev, stroki dela, dotacije drugim pravnim osebam, stroki nalobenja, finanni odhodki, drugi odhodki in dajatve. Preseek prihodkov nad odhodki Preseek prihodkov nad odhodki je razlika med prihodki in odhodki v obraunskem razdobju.


2.3 Ugotovitve

2.3.1 Bilanca stanja

Drutvo je v letu 2006 razpolagalo s sredstvi v znesku 1.615.220 tiso tolarjev, kar je za 104 odstotke ve kot v letu 2005, ko so vsa sredstva znaala 793.057 tiso tolarjev. Spremembe v bilanci stanja se nanaajo predvsem na zahtevane popravke revizijske drube za leto 2006 in predstavljajo naknadno evidentiranje dolgoronih finannih nalob drutva v Dom dva topola in Birografiko Bori ter po drugi strani drutvenega sklada v skupnem znesku 743.551 tiso tolarjev. V skladu s SRS in SRS 33 je drutvo na dan 1. 1. 2006 pripravilo otvoritveno bilanco stanja, ki je predstavljena v tabeli 3.

Tabela 3: Skrajana bilanca stanja

Postavka 31. 12. 2006 v tiso tolarjih

1. 1. 200617 v tiso tolarjih

Indeks 06/05

SREDSTVA 1.615.220 793.057 204

Opredmetena osnovna sredstva 793.853 752.197 106

Dolgorone finanne nalobe 744.281 482 0

Zaloge 3.771 0 -

Terjatve do lanov in kupcev 1.579 10.077 16

Druge kratkorone terjatve in kratkorone finanne nalobe 18.224 19.386 94

Denarna sredstva 51.812 10.915 475

Kratkorone aktivne asovne razmejitve 1.700 0 -

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.615.220 793.057 204

Drutveni sklad 1.502.426 756.644 199

Kratkorone dolgovi do lanov in dobaviteljev 11.018 12.168 91

Drugi kratkoroni dolgovi 56.979 17.189 331

Kratkorone pasivne asovne razmejitve 44.797 7.056 635

Vir: podatki iz revidiranega letnega poroila drutva za leto 2006 in bilance stanja na dan 31. 12. 2006.

17 V indeksu 06/05 je upotevano pod letom 2005 stanje 1. 1. 2006 na podlagi otvoritvene bilance stanja popravljeno stanje na dan 31. 12. 2005.


2.3.1.1 Opredmetena osnovna sredstva

Tabela 4: Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Zemljie 0 0 -

Gradbeni objekti 698.515 714.561 98

Investicije v nepreminine v teku 38.970 3.966 983

Oprema 56.341 33.637 167

Drobni inventar 27 33 82

Skupaj 793.853 752.197 106

Drutvo izkazuje na bilanni datum med gradbenimi objekti poslovni prostor drutva v Ljubljani, stanovanja, garae in objekt v Izoli, ki so v lasti drutva. Investicije v teku so se v primerjavi z letom poprej poveale zaradi nakupa drutvenega objekta za neodvisno ivljenje distrofikov na Primskovem pri Kranju v znesku 35.004 tiso tolarjev, za kar je drutvo najelo banno posojilo (drutvo je objekt v letu 2007 prodalo in vrnilo banno posojilo). Oprema se je v letu 2006 poveala zaradi nakupa avtomobilov za prevoz invalidov, nabave pohitva, raunalnike opreme, pisarnikega pohitva, zasteklitve drutvenih prostorov in drugega.

2.3.1.2 Dolgorone finanne nalobe

Dolgorone finanne nalobe predstavljajo vpisani kapital v Birografiki Bori in Domu dva topola v znesku 743.551 tiso tolarjev, ki sta v 100-odstotni lasti drutva. Kapital je bil evidentiran na zahtevo neodvisnega revizorja kot popravek raunovodskih evidenc. Razliko v znesku 730 tiso tolarjev predstavljajo druge dolgorone finanne nalobe iz nalob v rezervni sklad za objekte in drugo.

Tabela 5: Dolgorone finanne nalobe

Dolgorone finanne nalobe 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Dom dva topola 466.944 0 -

Birografika Bori 276.607 0 -

Drugo 730 482 151

Skupaj 744.281 482 0

Drutvo je v letu 2006 investiralo prejeta sredstva od FIHO v Dom dva topola v znesku 22.371 tiso tolarjev, ki jih je izkazalo kot stroke nalobenja in o njihovi porabi pravilno poroal financerju FIHO (dela v terapevtskem bazenu v znesku 10.844 tiso tolarjev, oprema in drugo v znesku 11.527 tiso tolarjev).


2.3.1.3 Terjatve do lanov in kupcev

Tabela 6: Terjatve do lanov in kupcev

Terjatve do lanov in kupcev 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Terjatve do lanov 484 1.082 45

Terjatve do kupcev 1.095 4.310 25

Druge kratkorone terjatve 0 4.685 -

Skupaj 1.579 10.077 16

Terjatve do lanov in kupcev so se v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjale, ker so bili v raunovodskih izkazih drutva za leto 2006 izvreni popravki vrednosti terjatev do lanov in kupcev v breme drugih odhodkov.

2.3.1.4 Zaloge

Drutvo izkazuje na bilanni datum zaloge trgovskega blaga v znesku 3.771 tiso tolarjev.

2.3.1.5 Druge kratkorone terjatve in kratkorone finanne nalobe

Tabela 7: Druge kratkorone terjatve in kratkorone finanne nalobe

Druge kratkorone terjatve in kratkorone finanne nalobe



Indeks 06/05

MCB, d. o. o., Ljubljana 12.039 8.709 138

MyCycle, d. o. o., Ljubljana 0 10.626 -

Terjatve za bolnike 199 51 390

Terjatve do ZRSZ 5.045 0 -

Avansi in druge kratkorone terjatve iz poslovanja

941 0 -

Skupaj 18.224 19.386 94

Za terjatev iz danega kratkoronega posojila v znesku 12.039 tiso tolarjev (s pripisanimi zamudnimi obrestmi v znesku 3.330 tiso tolarjev) je podlaga sklenjena pogodba o sodelovanju meddrutvom in MCB, d. o. o., Ljubljana z dne 18. 11. 2006 in aneks k pogodbi z dne 5. 7. 2007, v katerem je bil naknadno dogovorjen nov rok za izpolnitev pogodbe18, ki je 30. 4. 2008. Terjatve do MyCycle, d. o. o., Ljubljana so se v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjale, ker so bili v raunovodskih izkazih drutva za leto 2006

18 Razvoj slovenske laserske optine zdravstvene kartice in nakup opreme za drutvo.


na zahtevo neodvisnega revizorja zaradi ocenjene neizterljivosti izvreni popravki vrednosti terjatev v breme drugih odhodkov. Za omenjeno terjatev je drutvo skupaj z ostalimi upniki 24. 9. 2002 vloilo tobo na Okrono sodie v Ljubljani.

2.3.1.6 Denarna sredstva

Tabela 8: Denarna sredstva

Denarna sredstva 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Transakcijski raun pri poslovni banki 51.691 10.785 479

Blagajna 121 130 93

Skupaj 51.812 10.915 475

Denarna sredstva v letu 2006 so se glede na leto poprej poveala zaradi prenosa neporabljenih sredstev od financerja FIHO za investicije v znesku 44.797 tiso tolarjev v naslednje leto.

2.3.1.7 Drutveni sklad

Tabela 9: Drutveni sklad

Drutveni sklad 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Drutveni sklad 743.551 0 -

Sklad osnovnih sredstev 754.882 748.231 101

Preseek donosov in nekriti stroki 3.993 8.413 47

Skupaj 1.502.426 756.644 199

Drutveni sklad se je v primerjavi z letom poprej poveal zaradi naknadnega evidentiranja dolgoronih finannih nalob v invalidski podjetji, ki sta v 100-odstotni lasti drutva.

2.3.1.8 Kratkoroni dolgovi do lanov in dobaviteljev

Tabela 10: Kratkoroni dolgovi do lanov in dobaviteljev

Pasivne asovne razmejitve 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Kratkoroni dolgovi do dobaviteljev 9.614 11.482 84

Drugi kratkoroni dolgovi 1.404 686 205

Skupaj 11.018 12.168 91


2.3.1.9 Drugi kratkoroni dolgovi

Tabela 11: Drugi kratkoroni dolgovi

Drugi kratkoroni dolgovi 31. 12. 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Kratkorone obveznosti iz financiranja 4.999 4.799 104

Kratkorone obveznosti do zaposlenih 8.088 8.390 96

Obveznosti do banke za dana kratkorona posojila 43.838 4.000 1096

Drugi kratkoroni dolgovi 54 0 -

Skupaj 56.979 17.189 331

Drugi kratkoroni dolgovi so se v primerjavi z letom poprej poveali zaradi najema kratkoronega posojila pri SKB, d. d., Ljubljana, ki je bil porabljen za nakup drutvenega objekta v Kranju (povezava s toko 2.3.1.1).

2.3.1.10 Kratkorone pasivne asovne razmejitve

Na dan 31. 12. 2006 je drutvo izkazovalo na kratkoronih pasivnih asovnih razmejitvah19 kratkorono odloene prihodke v znesku 44.797 tiso tolarjev, ki predstavljajo prejeta in neporabljena denarna sredstva od FIHO za investiranje v gradnjo terapevtskega bazena ter za odkup prostora za vzdrevanje tehninih pripomokov za invalide in jih bo porabilo za enake namene v prihodnjem obraunskem obdobju.

19 Med pasivne asovne razmejitve so v skladu s SRS 33 izkazana prejeta, e neporabljena namenska sredstva, torej tista prejeta namenska sredstva, ki e niso bila prejeta za pokritje strokov, nastalih do konca leta 2006, in jih je po pogodbi

dovoljeno prenesti v naslednje leto.


2.3.2 Izkaz poslovnega izida

Tabela 12: Skrajan izkaz poslovnega izida

Postavka Leto 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

ODHODKI 509.770 412.002 124

Stroki porabljenega materiala in prodanega blaga 19.990 14.453 138

Stroki storitev 185.206 133.004 139

Stroki dela 101.955 102.239 100

Dotacije drugim pravnim osebam 129.851 123.227 105

Stroki nalobenja (investiranja) 58.174 39.023 149

Amortizacija 0 0 -

Finanni odhodki 11.987 56 -

Drugi odhodki 2.607 0 -

Davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 -

PRIHODKI 505.350 426.701 118

Prihodki od dejavnosti 498.051 421.344 118

Prihodki od financiranja 5.197 1.733 300

Drugi prihodki 2.102 3.624 58

Preseek prihodkov nad odhodki (4.420) 14.699

Vir: podatki iz revidiranega letnega poroila drutva in izkaza poslovnega izida za leto 2006.

Drutvo je v letu 2006 ugotovilo v izkazu poslovnega izida in po delovnih programih preseek odhodkov nad prihodki v znesku 4.420 tiso tolarjev, medtem, ko je v letu 2005 ugotovilo in izkazalo preseek prihodkov nad odhodki v znesku 14.699 tiso tolarjev. Ker je drutvo za leto 2005 naknadno pokrilo izgubo iz leta 2004 v znesku 6.286 tiso tolarjev, so odhodki za leto 2005 418.288 tiso tolarjev20, kar je prikazano v prilogi 1. Drutvo je v letu 2006 izkazalo 505.350 tiso tolarjev prihodkov in 509.770 tiso tolarjev odhodkov, kar je prikazano v tabeli 12. Kot je razvidno iz izkaza poslovnega izida, so se v letu 2006 poveali stroki porabljenega materiala in prodanega blaga, stroki storitev, stroki nalobenja v osnovna sredstva in finanni odhodki. Za 5 odstotkov so se poveale tudi dotacije drugim

20 Odhodki v izkazu poslovnega izida za Agencijo za javnopravne evidence v Republiki Sloveniji so izkazani v znesku 412.002 tiso tolarjev plus naknadno pokrivanje izgube v znesku 6.286 tiso tolarjev za leto 2004 je skupaj 418.288 tiso tolarjev odhodkov za leto 2005. Neto preseek prihodkov nad odhodki za leto 2005 tako po

pokritju izgube znaa 8.413 tiso tolarjev, ki so izkazani kot preseek donosov na drutvenem skladu.


pravnim osebam. Prihodki drutva so se v letu 2006 poveali za 18 odstotkov, medtem ko so se odhodki, v primerjavi z letom poprej, poveali za 24 odstotkov. Drutvo je v letu 2006 vzpostavilo take raunovodske evidence, kjer so stroki in odhodki ter drugi poslovni dogodki knjieni na ustrezne konte v skladu s kontnim nartom za drutva in na ustrezna strokovna mesta po posameznih financerjih. Ker so prihodki drutva e podrobneje prikazani v tabeli 1 in 12, v nadaljevanju pojasnjujemo pomembneje stroke in odhodke drutva za leto 2006. Drutvo je v letu 2006 v svojem imenu in za svoj raun izdajalo raune drugim invalidskim organizacijam, vlanjenim v nacionalnem svetu, za plailo prispevkov in prejelo od lanic nacionalnega sveta in iz drugih virov skupno 27.980 tiso tolarjev sredstev, ki jih je evidentiralo med prihodke drutva in v celoti porabilo v letu 2006. Drutvo ni imelo pravne podlage za zaraunavanje prispevki lanom nacionalnega sveta in izvoljenega zakonitega zastopnika za odobravanje odhodkov, kar posebej obravnavamo v toki 3.2.3.

2.3.2.1 Stroki porabljenega materiala in prodanega blaga

Tabela 13: Pregled strokov porabljenega materiala in prodanega blaga

Stroki porabljenega materiala in prodanega blaga



Indeks 06/05

Poraba materiala 8.052 3.597 224

Porabljena energija 11.149 10.026 111

Odpis drobnega inventarja 0 5 -

Nabava pisarnikega materiala in strokovne literature 719 725 99

Drugi materialni stroki 70 100 70

Skupaj 19.990 14.453 138


2.3.2.2 Stroki storitev

Tabela 14: Pregled strokov storitev

Stroki storitev Leto 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Stroki storitev pri opravljanju dejavnosti 78.084 49.793 157

Stroki transportnih storitev 2.128 2.295 93

Stroki vzdrevanja osnovnih sredstev 10.060 8.308 121

Najemnine 4.589 5.117 90

Povraila strokov zaposlenim v zvezi z delom 2.326 2.715 86

Stroki plailnega prometa, bannih storitev, zavarovalnih premij 2.729 4.361 63

Storitve drugih fizinih oseb 9.891 14.536 68

Nadomestila in podpore lanom 19.942 17.326 115

Stroki drugih storitev 55.457 28.553 194

Skupaj 185.206 133.004 139

Stroki storitev pri opravljanju dejavnosti drutva se nanaajo na zaraunane storitve Birografike Bori za izvajanje socialnih programov drutva v znesku 53.762 tiso tolarjev in na stroke opravljenih pomoi invalidom v znesku 24.322 tiso tolarjev, ki jih v letu poprej ni bilo. Drutvo je na podlagi rednih mesenih obraunov in izstavljenih raunov Birografike Bori poravnalo nastale obveznosti za opravljene storitve delavcev21, kar podrobneje obravnavamo v toki 3.2.5. Stroki drugih storitev se nanaajo na tiskarske storitve v znesku 10.920 tiso tolarjev, na stroke nacionalnega sveta za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in odvetnike storitve v znesku 33.328 tiso tolarjev ter potne in druge storitve v znesku 11.209 tiso tolarjev. Stroki drugih storitev so se v primerjavi z letom poprej poveali predvsem zaradi vijih strokov za mednarodno dejavnost nacionalnega sveta in odvetnike storitve.

2.3.2.3 Stroki dela

Stroki dela so v letu 2006 izkazani v znesku 101.955 tiso tolarjev in se glede na leto poprej niso poveali. Podrobneje so stroki dela predstavljeni v toki 3.2.4.

21 Stroki za zaposlene v Birografiki Bori, ki izvajajo dela in naloge za ustanovitelja - drutvo, so evidentirani kot

stroki storitev.


2.3.2.4 Dotacije drugim pravnim osebam

Dotacije drugim pravnim osebam v znesku 129.851 tiso tolarjev predstavljajo nakazila lanom drutva za odobrene programe in investicije.

2.3.2.5 Stroki nalobenja (investiranja)

Stroki nalobenja predstavljajo v letu 2006 stroek v znesku 58.174 tiso tolarjev in so se v primerjavi z letom poprej poveali za 49 odstotkov.


3. REVIZIJA PRAVILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2006 3.1 Obrazloitev revizije

V okviru pravilnosti poslovanja drutva za leto 2006 smo preverjali, ali so bila prejeta finanna sredstva pravilno porabljena in za namen, ki so ga doloili dravni financerji za izvrevanje programov dela, in sicer: za delovanje, za posebne socialne programe invalidov in za investicije. Posebej smo preverjali tudi prihodke in odhodke nacionalnega sveta, ki jih drutvo izkazuje med svojimi prihodki in odhodki, predvsem z vidika drutva, ki je izstavljalo raune za prispevke lanicam nacionalnega sveta, kakor tudi evidentiralo porabo iz pridobljenih sredstev. Pri presoji skladnosti poslovanja s predpisi na podroju pla in drugih strokov dela smo upotevali predpise, ki urejajo posamezno podroje, predvsem pa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR)22, Zakon o drutvih (v nadaljevanju: ZDru)23, ZDru-1, ZInvO, ZGD-1, ZZRZI, Zakon o viini povrail strokov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (v nadaljevanju: ZPSDP)24, Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPND)25, Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (v nadaljevanju: KPDZSV)26.

3.2 Ugotovitve

3.2.1 Poraba sredstev za delovanje in posebne socialne programe

Dejavnost drutva zajema redno delovanje drutva, izvajanje posebnih socialnih programov ter nalobe v osnovna sredstva in njihovo vzdrevanje. Drutvo mora pri pripravi finanno ovrednotenega letnega programa dela ter pri dejanski porabi finannih sredstev za posamezne namene in programe upotevati veljavne usmeritve in sklepe oziroma doloila pogodb, sklenjenih s FIHO, ZZZS, ministrstvom, ZRSZ ter z drugimi financerji. Pregled nartovanih in realiziranih odhodkov po vrstah in financerjih je prikazan v tabeli 15.

22 Uradni list RS, t. 42/02. 23 Uradni list RS, t. 60/95, 89/99. 24 Uradni list RS, t. 87/97, 9/98, 48/01. 25 Uradni list RS, t. 18/91-I, 53/92, 34/93. 26 Uradni list RS, t. 15/94, 19/96.


Tabela 15: Pregled odhodkov po vrstah in financerjih

Zap. t.

Odhodki Realizirano 2006

v tiso tolarjih

Program 2006

v tiso tolarjih

Realizirano 2005

v tiso tolarjih

Indeks 06/05

Indeks 06/program 06

(1) (2) (3) (4) (5) (6)=(3):(5) (7)=(3):(4)

1. Operativni odhodki 25.723 15.742 18.378 140 163

2. Osebni prejemki 22.539 27.663 22.795 99 81

3. Upravljalno-organizacijske dejavnosti 8.739 11.987 5.385 162 73

4. Izvajanje posebnih socialnih programov 151.724 151.439 120.866 125 100

5. Nalobe v osnovna sredstva 62.021 102.318 36.698 169 61

Skupaj poraba FIHO 270.746 309.149 204.122 133 88

6. Obnovitvena rehabilitacija 117.343 117.343 114.705 102 100

Skupaj poraba ZZZS 117.343 117.343 114.705 102 100

7. Poraba prispevkov 1.905 1.905 0 - 100

8. Poraba donacij 10.889 10.889 5.662 192 100

9. Poraba prispevkov lanov za ohranjanje zdravja

2.664 2.664 0 - 100

10. Poraba sredstev MDDSZ 4.336 4.336 6.358 68 100

11. Poraba sredstev obin 2.460 2.460 2.647 93 100

12. Poraba sredstev ZRSZ 61.179 60.516 60.925 100 101

13. Poraba sredstev ZPIZ 46 46 0 - 100

14. Poraba sredstev nacionalnega sveta 27.979 27.979 23.744 118 100

15. Poraba drugih sredstev 10.223 17.281 125 8178 59

Skupaj poraba drugih prihodkov 121.681 128.076 99.461 122 95

Skupaj 509.770 554.568 418.288 122 92

Vir: poroilo o realizaciji narta po programu dela drutva za leti 2006 in 2005.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo odhodke za delovanje in posebne socialne programe v letih 2006 in 2005.


Tabela 16: Pregled odhodkov za delovanje, posebne socialne programe in nalobe

Zap. t.

Odhodki Leto 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

1. Delovanje 95.868 70.402 136

2. Posebni socialni programi 347.796 310.695 112

3. Nalobe 66.106 37.192 178

Skupaj odhodki 509.770 418.289 122

Vir: podatki iz analitinega knjigovodstva drutva. Drutvo je za delovanje porabilo 95.868 tiso tolarjev oziroma 18,8 odstotka vseh odhodkov za izvajanje operativnih, strokovnih, finannih, administrativno tehninih nalog, strokov vzdrevanja. Od tega se 27.980 tiso tolarjev nanaa na odhodke za potrebe nacionalnega sveta in 8.629 tiso tolarjev na popravke po reviziji raunovodskih izkazov za leto 2006. V nadaljevanju na kratko povzemamo najpomembneje posebne socialne programe drutva. Distrofiki so tista skupina najtejih invalidov, ki ne more preivljati vsakdanjika brez manje ali veje fizine pomoi drugega loveka. Drutvo ima zato 18 posebnih socialnih programov. V letu 2006 je drutvo za posebne socialne programe porabilo skupaj 347.796 tiso tolarjev ali 68,2 odstotka vseh odhodkov. Od tega se 151.724 tiso tolarjev nanaa na porabo iz sredstev FIHO, 117.343 tiso tolarjev iz sredstev ZZZS, 61.179 tiso tolarjev iz sredstev ZRSZ ter 17.550 tiso tolarjev na porabo sredstev drugih finannih virov. V letu 2006 je drutvo porabilo vsa odobrena sredstva od dravnih financerjev, razen od FIHO, kjer je bil izveden prenos neporabljenih sredstev za investicije v znesku 44.797 tiso tolarjev v naslednje obraunsko obdobje. Poseben socialni program prevozi distrofikov je osrednji posebni socialni program, saj omogoa in je pogoj za izvajanje oziroma vkljuevanje distrofikov v vse ostale posebne socialne programe. Zaradi napredujoe invalidnosti distrofiki ne potrebujejo samo vedno vejega obsega fizine pomoi drugega loveka, ampak jim je nepogreljiv pripomoek invalidski voziek in s tem tudi prilagojeno prevozno sredstvo. Ta program omogoa prevoze invalidov s prilagojenimi prevoznimi sredstvi, da se omogoi mobilnost invalidov za potrebe zaposlovanja, izobraevanja, zdravljenja, rehabilitacije, porta, prostoasnih dejavnosti, druenja in drugih vsakodnevnih aktivnosti. Prevozi se opravljajo v skladu s Pravilnikom o prevozih27. in se izvajajo z vnaprejnjim nartovanjem oziroma po naelu prostih kapacitet. S programom usklajevanja pa se omogoa koordinatorju prevozov, da posamezne vonje lahko usklajuje in usmerja voznika ter s tem poskrbi za ekonominost voenj in hitreji odzivni as, s tem pa tudi vkljuenost v program kar najvejemu tevilu uporabnikov. Ta program tudi dopolnjuje javni prevoz, ki vseh vozil nima prilagojenih za invalide. V tem programu je bilo v letu 2006 vkljuenih od 45 do 65 uporabnikov dnevno. Skupno tevilo uporabnikov je bilo okoli 240. V letu 2006 je drutvo skupno porabilo 48.838 tiso tolarjev, od tega iz sredstev FIHO 47.695 tiso tolarjev, iz drugih virov pa 1.143 tiso tolarjev.

27 Sprejet na upravnem odboru drutva dne 13. 12. 2004.


Osebna asistenca je poseben socialni program, ki ga izvajajo osebni asistenti in je namenjen zagotavljanju fizine pomoi invalidom, s imer jim je omogoeno ivljenje v domaem okolju, s svojo druino. S tem se razbremenijo druinski lani in krepijo socialne spretnosti, kar omogoa distrofikom bolj neodvisno ivljenje. Storitve programa so namenjene tudi tistim invalidom, ki so v domovih in nimajo svojcev ali stikov z njimi. Pomoi, ki se nudijo distrofikom v tem programu, so gospodinjske pomoi, osebna nega in pomo pri vseh ivljenjskih aktivnostih, pomo pri ohranjanju socialnih stikov, asistenca na delovnem mestu in v izobraevalnem procesu ter drugo. V letu 2006 je bilo tevilo stalnih uporabnikov programa v povpreju 50 dnevno oziroma 70 meseno. Glede na stopnjo invalidnosti je bilo 90 odstotkov uporabnikov tega programa iz kategorije najteje prizadetih oziroma invalidov, ki opravljajo osnovne ivljenjske funkcije samo s pomojo drugih. V letu 2006 je drutvo za ta program skupno porabilo 88.584 tiso tolarjev, od tega iz sredstev FIHO 27.284 tiso tolarjev, 61.179 tiso tolarjev iz sredstev ZRSZ in 121 tiso tolarjev iz sredstev, prejetih od obin. Celovita obnovitvena rehabilitacija je poseben socialni program, ki je kljunega pomena za uspeno in celostno izvedbo medicinske rehabilitacije invalidov v Domu dva topola. Gre za medicinsko, psihosocialno rehabilitacijo ter strokovna predavanja. Medicinska rehabilitacija obsega vzdrevanje miine moi, prepreevanje nastajanja in nadaljevanja razvoja kontraktur, prepreevanje nastajanja in nadaljnjega razvoja skolioze, hidroterapijo, respiratorno terapijo, vadbo hoje, vadbo koordinacije, vadbo ravnoteja, protiboleinsko terapijo, masao, limfno drenao, magnetoterapijo, terapijo z laserjem in psihosocialno rehabilitacijo. Glede na to, da so tevilni bolniki zaradi narave bolezni prikrajani za socialne stike, posledica tega pa so teave pri komuniciranju in vkljuevanju v drubo, je za bolnike pomembno druenje in izmenjava izkuenj s sobolniki. Poleg tega pa je bolnik zaradi odvisnosti od tuje pomoi pri vsakodnevnih aktivnostih prisiljen v interakcije z zdravimi sovrstniki (negovalci, tudentje na praksi, prostovoljci). Dom dva topola organizira razne druabne prireditve: kvizi, pesniki in prozni veeri, glasbeni nastopi idr. Izbor upraviencev korienja tega programa opravi trilanski zdravniki konzilij Intituta Republike Slovenije za rehabilitacijo glede na diagnozo, zdravstveno stanje in korienje programa v preteklosti. V letu 2006 je bilo vkljuenih 458 rehabilitantov in 150 spremljevalcev po 17 dni ter 16 distrofikov po 21 dni. Osnovna ciljna skupina so bili otroci, mladoletniki in odrasli, ki obolevajo za dednimi miinimi in ivno-miinimi obolenji. Dom dva topola je nudil kompletne namestitvene, negovalne, fizioterapevtske in druge storitve, pri emer je zlasti zahtevna nega, saj je bilo treba opravljati tudi nono deurno slubo. V letu 2006 je drutvo skupno porabilo 127.343 tiso tolarjev, od tega 117.343 tiso tolarjev iz sredstev ZZZS in 10.000 tiso tolarjev iz sredstev FIHO. Usposabljanje za aktivno ivljenje in delo neodvisno ivljenje distrofikov je program, ki zagotavlja invalidom pomo pri organiziranju samostojnega in aktivnega ivljenja. Za neodvisno ivljenje se odloa predvsem vse ve mladih. Oblike uresnievanja neodvisnega ivljenja so razline in odvisne od stopnje invalidnosti, okolja in finannih sredstev. V program je bilo v letu 2006 vkljuenih 240 udeleencev na predavanjih in seminarjih ter 20 distrofikov in 20 spremljevalcev, ki so bili nastanjeni v bivalnih enotah na obmoju vse drave. Drutvo je v letu 2006 za ta namen skupno porabilo 10.101 tiso tolarjev, od tega iz sredstev FIHO 3.700 tiso tolarjev, iz sredstev ministrstva 4.336 tiso tolarjev in iz sredstev obin 2.065 tiso tolarjev. Organiziranje in izvedba programov za ohranjanje zdravja v lastnih prilagojenih objektih je program, ki je posameznim upraviencem, vkljuno s spremljevalcem, omogoil podaljano obnovitveno rehabilitacijo in bivanje v Domu dva topola. Skrb za ohranjevanje fizine kondicije in ohranjevanje zdravja je pri distrofikih zelo pomembna. Del tega programa so tudi razgibavanje in masaa ter sofinanciranje nakupa


zdravil. Drutvo je v letu 2006 porabilo za ta namen 12.664 tiso tolarjev, od tega se 10.000 tiso tolarjev nanaa na porabo sredstev FIHO, 2.664 tiso tolarjev pa na soudelebo upraviencev. Oskrba s tehninimi pripomoki je program, ki nudi invalidom pomo pri pridobivanju ustreznih in sodobnih tehninih ali ortopedskih pripomokov ter delno pokriva stroke servisiranja in predelave ustreznih pripomokov za bolj neodvisno ivljenje in delo distrofikov. Drutvo je v letu 2006 porabilo 9.141 tiso tolarjev, od tega 5.100 tiso tolarjev iz prejetih sredstev FIHO in 4.041 tiso tolarjev od prejetih donacij. Program nega in fizina pomo zagotavlja distrofikom fizino pomo pri zdravnikih preiskavah, slubenih in drugih obveznostih in kadar je odsoten osebni asistent. Ta program tudi omogoa nego in fizino pomo v okviru programa aktivne klimatske in obnovitvene rehabilitacije. V letu 2006 je drutvo porabilo 9.939 tiso tolarjev, ki se v celoti nanaajo na prejeta sredstva od FIHO. Sredstva v znesku 13.815 tiso tolarjev iz programa individualnih pomoi distrofikom so bila v letu 2006 v celoti prejeta od FIHO in namenjena za obasne socialne pomoi distrofikom, ki ivijo v tekih socialnih razmerah, na podlagi pisne vloge upravienca. Drutvena komisija za socialno delo obravnava vsako pronjo na podlagi Pravilnika o dodelitvi socialne pomoi28. Drugi posebni socialni programi, ki so bili sofinancirani od dravnih in drugih financerjev v znesku 27.371 tiso tolarjev, so e naslednji: informativna dejavnost, podpora pri izobraevanju, dnevni center druenja, ustvarjalnosti in varstva, prva socialna pomo, portne in kulturne aktivnosti in ostali programi.

3.2.2 Investicije

Drutvo je v letu 2006 realiziralo 66.106 tiso tolarjev investicij, ki predstavljajo 13 odstotkov vseh odhodkov drutva. Od tega je FIHO financirala investicije v znesku 62.021 tiso tolarjev, kar predstavlja 23 odstotkov vseh porabljenih sredstev od FIHO. Revidirali smo investicije v teku in investicije, ki so se aktivirale kot osnovna sredstva drutva v letu 2006 in druga vlaganja. Skupaj so bile izvedene investicije v znesku 66.106 tiso tolarjev, in sicer predvsem iz sredstev FIHO. Donacije so bile prejete v znesku 3.980 tiso tolarjev za zamenjavo dveh kombijev za prevoz uporabnikov invalidskih vozikov. Iz preteklega obdobja je drutvo preneslo 4.500 tiso tolarjev za nakup osebnega avtomobila. Preverili smo namenskost porabe finannih sredstev ter pravilnost poroanja glede na odobreni nart in sklepe organov upravljanja drutva. V letu 2006 so bile izvedene investicije, ki so prikazane v tabeli 17. Svet FIHO je drutvu odobril29 spremembo namembnosti za dve investiciji v znesku 1.874 tiso tolarjev za obnovo v Domu dva topola in 4.832 tiso tolarjev za doplailo kombijev za prevoz invalidov.

28 Sprejet na upravnem odboru drutva dne 13. 12. 2004. 29 Sklep FIHO t. 100/28-zap/2006 z dne 8. 1. 2007.


Tabela 17: Pregled investicij

Opis investicije Leto 2006 v tiso tolarjih


Indeks 06/05

Vir financiranja

Oprema za fizio- in hidroterapije invalidov, ortopedske postelje, mize in druga sobna oprema

10.000 12.489 80 FIHO

Zamenjava raunalnike opreme, projektorja idr. 2.683 2.715 99 FIHO

Zamenjava dveh kombijev za prevoz uporabnikov invalidskih vozikov

21.811 0 - FIHO in donacije

Pisarniko pohitvo z opremo za sejno sobo 2.404 0 - FIHO

Izdelava projektno-tehnine dokumentacije za potrebe drutva in Dom dva topola

944 5.200 18 FIHO

Vgraditev elektrinih vrat v Dom dva topola 1.875 0 - FIHO

Dograditev obmorskega terapevtskega bazena 10.917 0 - FIHO

Obnovitve elektrointalacij, ograje, sten, tal, fasade idr.

10.972 16.788 65 FIHO

Prenos neporabljenih sredstev iz leta 2005 4.500 0 - FIHO

Skupaj 66.106 37.192 178

Vir: raunovodski izkazi in bruto bilanca drutva za leti 2006 in 2005.

Med stroki nalobenja (investiranja) je v tabeli 12 in v tabeli 16 za leto 2006 razlika v znesku 7.930 tiso tolarjev, ker nekateri stroki nalobenja niso bili zajeti v strokih nalobenja, ampak v strokih storitev in v strokih posebnih socialnih programov. Drutvo je 22. 2. 2007 poroalo FIHO o neporabljenih sredstvih v znesku 44.797 tiso tolarjih, za katere je zaprosilo svet FIHO, da odobri namenski prenos sredstev v leto 2007. V letu 2006 drutvo namre ni porabilo vseh razpololjivih sredstev za investicije in je v leto 2007 preneslo 44.797 tiso tolarjev. Gre za 28.715 tiso tolarjev neporabljenih sredstev drutva za nakup prostora za vzdrevanje in skladienje ortopedskih in tehninih pripomokov za drutvo na Linhartovi 1 v Ljubljani in 16.082 tiso tolarjev za gradnjo obmorsko-terapevtskega bazena v Domu dva Topola. Svet FIHO je 14. 6. 200730 obravnaval in sprejel Poroilo o delu in finannem poslovanju FIHO v letu 2006, ki je obravnavalo tudi prenos neporabljenih sredstev drutva. Ugotovili smo, da je drutvo v letu 2006 namesto med stroki nalobenja evidentiralo stroke vlaganj v znesku 3.547 tiso tolarjev na stroke sprotnega in investicijskega vzdrevanja, saj za stroke nalobenja ni

30 Sklep t. 7, 32. seja Sveta FIHO 14. 6. 2007


bilo dovolj razpololjivih in odobrenih sredstev31. Poraba sredstev je bila izvedena brez predhodne odobritve sveta FIHO, kar ni v skladu s 26. lenom Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji32.

3.2.3 Prihodki in odhodki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet je bil na podlagi 25. in 26. lena ZInvO ustanovljen s Pogodbo o ustanovitvi in delovanju nacionalnega sveta (v nadaljevanju: pogodba NSIOS) 21. 2. 2005, ko jo je podpisalo ve kot deset lanic33. 20. len pogodbe NSIOS doloa, da nacionalni svet do registracije statuta nacionalnega sveta kot pravne osebe zasebnega prava dela na nain, kakor ga doloa veljavna pogodba o ustanovitvi in delovanju Sveta invalidskih organizacij Slovenije34 in njegov poslovnik35. ZInvO ne doloa, kaken je pravni status nacionalnega sveta, ki tako ne pridobi pravne subjektivitete z ustanovitvijo e po samem zakonu in se tudi ni dolan organizirati kot pravna oseba. V 2. lenu pogodbe NSIOS je doloeno, da nacionalni svet pridobi status pravne osebe zasebnega prava po ZDru, v 18. lenu pogodbe NSIOS pa je doloeno, da nacionalni svet razpolaga s svojo lastnino ele po pridobitvi statusa pravne osebe. Prav tako vstopi v pravice in obveznosti Sveta invalidskih organizacij Slovenije kot njegov pravni naslednik ele po registraciji statuta (registracija statuta je vezana na registracijo nacionalnega sveta kot pravne osebe). Ugotovili smo, da se nacionalni svet v letu 2006 ni organiziral in registriral kot pravna oseba, kot so doloile ustanoviteljice v pogodbi NSIOS. V 19. lenu pogodbe NSIOS je doloeno, da se v 90 dneh od dneva veljavnosti pogodbe sklie konstitutivna skupina nacionalnega sveta, na kateri se sprejme statut. Prva seja nacionalnega sveta je bila 22. 3. 2005. Ugotovili smo, da v letu 2006 statut nacionalnega sveta e ni bil sprejet. Pogodba NSIOS doloa organe nacionalnega sveta in njihovo sestavo. V 15. lenu je doloeno, da predsednika in dva podpredsednika izvoli upravni odbor. Iz zapisnika prve seje nacionalnega sveta ni razvidno, da bi bila izvoljena predsednik nacionalnega sveta in dva podpredsednika ter oblikovani drugi organi, doloeni v pogodbi. V 20. lenu pogodbe NSIOS je doloeno, da nacionalni svet do registracije statuta nacionalnega sveta kot pravne osebe dela na nain, kot ga doloata veljavna Pogodba o ustanovitvi in delovanju Sveta invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju: Pogodba SIOS) in poslovnik. 8. len Pogodbe SIOS doloa, da administrativna, tehnina in druga opravila za svet opravlja ena izmed invalidskih organizacij, ki sestavlja svet, praviloma tista, iz katere je predsednik. Pri tej invalidski organizaciji je tudi sede sveta.

31 Zasteklitev vhoda v drutvo v Ljubljani v znesku 420 tiso tolarjev, dobava in montaa talne obloge za drutvo v znesku 337 tiso tolarjev, nabava ozvoenja za sejno sobo v znesku 616 tiso tolarjev ter 2.174 tiso tolarjev za

pisarniko pohitvo, klimo in drugo. 32 Pravilnik je bil sprejet na podlagi 16. lena Odloka o ustanovitvi Fundacije o invalidskih in humanitarnih

organizacijah, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, t. 8/98. Odlok o soglasju k pravilniku o merilih in pogojih

za uporabo sredstev Fundacije o invalidskih in humanitarnih organizacijah je bil objavljen v Uradnem listu RS,

t. 90/98. 33 Prvi odstavek 21. lena Pogodbe NSIOS. 34 Svet invalidskih organizacij Slovenije je bil ustanovljen s pogodbo o ustanovitvi in delovanju Sveta invalidskih

organizacij Slovenije 30. 10. 1991. 35 Poslovnik o delovanju Sveta invalidskih organizacij Slovenije je bil sprejet 30. 10. 1991.


Ocenjujemo, da doloba o opravljanju administrativnih, tehninih in drugih opravil ni dovolj dolona, da bi lahko predstavljala ustrezno podlago za zbiranje in upravljanje s finannimi sredstvi za delovanje nacionalnega sveta. Finanno poslovanje ni administrativno ali tehnino opravilo je pa vsekakor tako pomembno, da bi bilo treba vse reitve v zvezi s tem v pogodbi ali statutu nacionalnega sveta jasno in natanno ter popolno opredeliti. Menimo tudi, da bi nacionalni svet na prvi seji moral imenovati (ali vsaj potrditi dotedanje vodstvo, kot zaasno) vodstvo, esar pa ni storil. Doloba 20. lena pogodbe NSIOS namre po naem mnenju ne more predstavljati podlage za kontinuiteto mandata predsednika (in podpredsednika). Drutvo je v letu 2006 v svojem imenu in za svoj raun invalidskim organizacijam lanicam nacionalnega sveta izstavljalo raune za letne prispevke in tako prejelo na raun 25.532 tiso tolarjev, ki jih je evidentiralo med prihodke in vodilo na posebnem strokovnem mestu. Drutvo ni imelo pravne podlage za zaraunavanje prispevkov, e manj pa, da jo je telo med prihodke. e bi bilo na seji nacionalnega sveta imenovano zaasno vodstvo in e bi bilo v pogodbi o ustanovitvi nacionalnega sveta (oziroma v pogodbi o ustanovitvi Sveta invalidskih organizacij Slovenije, na katero se drutvo sklicuje) pooblastilo za zaraunavanje jasno doloeno, bi to lahko drutvo izvajalo, vendar ne v svojem imenu in za svoj raun. Zaraunavanje in evidentiranje bi moralo biti izvedeno tako, da bi bilo povsem jasno razvidno, da so pobrana sredstva iz lanarine v solastnini vseh lanic NSIOS, drutvo pa zgolj upravlja z njimi v skladu s sklepom skupine NSIOS. Pojasnilo drutva Dokler se nacionalni svet ne konstituira in registrira svoj statut, velja e vedno v nekdanjem Svetu invalidskih organizacij Slovenije postavljen sistem, da finanna sredstva na podlagi sprejetih dokumentov nacionalni svet (finanni in delovni nart in poroila o njihovi izvedbi) vodi tista organizacija, iz katere je predsednik nacionalnega sveta. V konkretne primeru je to drutvo, ki ta sredstva vodi na posebnem strokovnem mestu. Prihodki nacionalnega sveta so v letu 2007 znaali 27.980 tiso tolarjev. Iz prispevkov lanic nacionalnega sveta je bilo zbranih 25.532 tiso tolarjev, 2.448 tiso tolarjev pa so znaali prihodki Evropskega invalidskega foruma ter donacij. Odhodki nacionalnega sveta so v letu 2006 znaali 27.980 tiso tolarjev in so bili enaki prihodkom. Nacionalni svet je na 1. seji 7. 2. 2006 sprejel delovni program in finanni nart nacionalnega sveta za leto 2006. Najveji odhodki v letu 2006 so bili stroki dela poslovnega sekretarja nacionalnega sveta in ostali stroki povezani z delom, ki so znaali 17.900 tiso tolarjev oziroma 63,9 odstotka celotnih odhodkov nacionalnega sveta. Ostali odhodki so bili e stroki storitev, najemnin, materiala, stroki za mednarodne in klubske dejavnosti. Na drugi seji nacionalnega sveta 12. 4. 2007 so potrdili vsebinsko in finanno poroilo o delovanju nacionalnega sveta za leto 2006. V letu 2006 nacionalni svet ni imel izvoljenega zakonitega zastopnika, zato so tudi odhodki nacionalnega sveta v znesku 27.980 tiso tolarjev izplaani, ne da bi jih odobril zakoniti zastopnik.

Pojasnilo drutva Prejeta sredstva nacionalnega sveta so se loeno zbirala in porabljala izkljuno v imenu in po sklepih nacionalnega sveta in je drutvo v tej zvezi opravljalo zgolj tehnine storitve. Pritok teh sredstev in porabo je drutvo vodilo na posebnem strokovnem mestu in na ustreznih analitinih kontih. Drutvo posebej poudarja, da nikoli ni delovalo brez vsebinskega in finannega narta nacionalnega sveta v tekoem poslovnem letu ter je pridobivalo in porabljalo sredstva v imenu nacionalnega sveta samo na podlagi veljavno sprejetih sklepov organov nacionalnega sveta.


Iz dokumentacije, ki jo je drutvo priloilo dopisu, smo ugotovili, da je:

nacionalni svet 24. 9. 2007 vloil vlogo za registracijo nacionalnega sveta na Upravno enoto Ljubljana; bila 21. 9. 2007 sklicana konstitutivna skupina nacionalnega sveta in imenovan predsednik

nacionalnega sveta; bil na konstitutivni skupini 21. 9. 2007 potrjen tudi Statut nacionalnega sveta; nacionalni svet poslal Upravni enoti Ljubljana, Sektorju za upravne notranje zadeve dopise z dne

24. 9. 2007 z osebnimi podatki predsednika nacionalnega sveta, naslovom nacionalnega sveta in pooblastilo predsednika;

Upravna enota Ljubljana 16. 10. 2007 poslala dopis nacionalnemu svetu o dopolnitvi vloge za registracijo;

nacionalni svet z dopisom 29. 10. 2007 zaprosil Upravno enoto Ljubljana za trimeseno podaljanje roka za dopolnitev vloge, ki jo je Upravna enota Ljubljana s sklepom tudi podaljala;

nacionalni svet z dopisom z dne 14. 2. 2008 Upravni enoti Ljubljana dopolnil vlogo za registracijo.

Postopek registracije nacionalnega sveta na Upravni enoti Ljubljana e poteka.

3.2.4 Stroki dela in ostali stroki, povezani z delom

Stroki dela in ostali stroki, povezani z delom, so za leto 2006 znaali 138.494 tiso tolarjev in se nanaajo na drutvo in na nacionalni svet. Ti stroki predstavljajo 27,1 odstotka celotnih odhodkov drutva. Od vseh strokov dela in ostalih strokov, povezanih z delom, so stroki dela drutva znaali 91.850 tiso tolarjev, ostali stroki, povezani z delom, pa 28.744 tiso tolarjev. Stroki dela za nacionalni svet so znaali 10.104 tiso tolarjev, ostali stroki, povezani z delom, pa 7.796 tiso tolarjev. Struktura strokov dela drutva v letu 2006 se glede na leto 2005 ni bistveno spremenila. Najveji dele so predstavljale plae zaposlenih (68,8 odstotka), prispevki od pla (11,7 odstotka), regres za letni dopust (6,8 odstotka).


Tabela 18: Stroki dela

Stroki dela Leto 2006 drutvo

v tiso tolarjih

Leto 2006 nacionalni

svet

v tiso tolarjih

Leto 2006 drutvo in nacionalni

svet v tiso tolarjih



Indeks drutvo in nacionalni

svet 06/05

Plae zaposlenih 62.298 7.897 70.195 71.101 99

Regres 6.812 149 6.961 6.543 106

Delodajalevi prispevki od pla 10.663 1.315 11.978 11.647 103

Davek na izplaane plae 99 504 603 705 86

Prevoz na delo 4.201 79 4.280 5.520 78

Prehrana med delom 6.074 160 6.234 6.723 93

Odpravnina ob upokojitvi 1.704 0 1.704 0 -

Skupaj 91.851 10.104 101.955 102.239 100

Vir: bruto bilanca in analitine evidence drutva za leti 2006 in 2005.

Ostali stroki, povezani z delom, so v letu 2006 znaali 36.540 tiso tolarjev, kar je predstavljalo 7,2 odstotka celotnih odhodkov drutva in se nanaajo na drutvo in na nacionalni svet. Najveji dele ostalih strokov, povezanih z delom, so predstavljali stroki storitev za invalide (66,6 odstotka) ter avtorske pogodbe (22,1 odstotka). Stroki storitev za invalide so izplaila za obasno ali zaasno nego36 oziroma pomo invalidom, ki jih fizinim osebam izplaujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije. Stroki avtorskih pogodb so se v letu 2006 poveali zaradi vejega tevila prevodov za nacionalni svet.

36 48. toka 20. lena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, t. 115/05) in 4. len Zakona o posebnem davku na doloene prejemke (Uradni list RS, t. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97).


Tabela 19: Ostali stroki, povezani z delom

Ostali stroki, povezani z delom

Leto 2006 drutvo

v tiso tolarjih

Leto 2006 nacionalni

svet

v tiso tolarjih





Indeks drutvo in nacionalni

svet 06/05

Dnevnice in potni stroki 1.489 837 2.326 2.715 86

Podjemne pogodbe 0 1.005 1.005 5.576 18

Avtorske pogodbe 2.580 5.479 8.059 5.698 141

Stroki tudentskega servisa 352 475 827 3.262 25

Stroki storitev za invalide 24.323 0 24.323 0 -

Skupaj 28.744 7.796 36.540 17.251 212

Vir: bruto bilanca drutva in analitine evidence za leti 2006 in 2005.

3.2.4.1 Plae zaposlenih

Drutvo je v letu 2007 izplaalo 70.159 tiso tolarjev za plae zaposlenih. V letu 2006 je imelo drutvo povpreno 41 redno zaposlenih, od tega veinoma prek programa Invalidi invalidom, ki ga je v letu 2006 sofinanciral ZRSZ v znesku 60.516 tiso tolarjev. ZRSZ pokriva bruto plao osebam, starejim od 50 let, in osebam, ki so brezposelne ve kot tri leta tudi stroke prehrane in stroke javnega prevoza do delodajalca. Ostale stroke, povezane z delom kot prispevke za plae, prehrano, prevoz, regres, odpravnine idr. iz delovnega razmerja, drutvo pokriva iz drugih virov (FIHO, obine idr.). Vsi zaposleni prek programa Invalidi invalidom so osebni asistenti, ki delujejo v okviru drutvenih posebnih socialnih programov, in sicer preteno v programu Osebna asistenca. Plae se izplaujejo na podlagi sklenjenih pogodb med ZRSZ in drutvom ter na podlagi pogodb o zaposlitvi med drutvom in osebnimi asistenti. Osebni asistenti prejemajo minimalno plao, od dodatkov pa le dodatek za minulo delo. Poleg 55 osebnih asistentov, ki so zaposleni za doloen as, sta bila v drutvu zaposlena e dva delavca za nedoloen as, in sicer osebni asistent in socialna organizatorka ter poslovni sekretar nacionalnega sveta, ki ima sklenjeno pogodbo za doloen as. Plae in drugi stroki dela za poslovnega sekretarja nacionalnega sveta so bili izplaani iz sredstev nacionalnega sveta. Drutvo je v letu 2006 izplaalo 62.298 tiso tolarjev za plae zaposlenih, pri tem pa pla za posamezna delovna mesta ni doloilo v aktih drutva, kot doloa 29. len ZInvO. Ukrep drutva Drutvo je na 4. in 5. seji upravnega odbora (14. 11. in 21. 12. 2007) sprejelo interne akte za ureditev pla zaposlenih, in sicer Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v drutvu s katalogom delovnih mest. Drutvo je na podlagi sprejetih internih aktov z zaposlenimi za doloen as sklenilo anekse k pogodbam, z zaposlenimi za nedoloen as pa je sklenilo nove pogodbe o zaposlitvi. V njih je doloilo vse potrebne sestavine, ki jih doloajo 29. len ZDR in interni akti drutva. Drutvo je na podlagi novih pogodb o zaposlitvi in aneksov k pogodbam o zaposlitvi obraunalo plae za januar 2008 v skladu z 29. lenom ZInvO.


3.2.5 Stroki storitev Birografike Bori

Drutvo je v letu 2006 realiziralo 185.206 tiso tolarjev strokov storitev. V letu 2006 je plaalo stroke storitev v znesku 53.762 tiso tolarjev Birografiki Bori za stroke dela in ostale stroke, povezane z delom, za deset redno zaposlenih na podlagi Poslovnega dogovora za leto 2006 med drutvom, ki ga je podpisal poslovni sekretar, in Birografiko Bori, ki ga je podpisal direktor, ki je obenem tudi predsednik drutva. Podpisnika poslovnega dogovora sta se dogovorila, da Birografika Bori za splono delovanje drutva in izvajanje posebnih socialnih programov ustanovitelja zagotovi:

zaposlitev petih usposobljenih invalidnih oseb distrofikov, za katere se financiranje zagotavlja po postavkah za delovanje drutva in posebej za izvajanje posebnih socialnih programov;

zaposlitev tirih voznikov in ene negovalke neinvalidnih oseb, ki se financirajo po postavkah za delovanje drutva in izvajanje posebnih socialnih programov na dravni ravni;

opravlja za navedene zaposlene vsa kadrovska opravila, v okviru katerih so zaposleni deleni vseh pravic iz delovnega razmerja, kot na primer preventivni zdravstveni pregled, varstvo pri delu ter pripadajoih individualnih pravic po zakonu;

dodatno izobraevanje zaradi strokovnega ravnanja zaposlenih, ki morajo biti korektno vodeni, ker opravljajo svoje delo na delovnih sredstvih ustanovitelja in na njegove stroke;

finanna sluba drube je dolna strokovno svetovati finanniku ustanovitelja pri vodenju raunovodstva in knjigovodstva;

stalno strokovno izobraevanje za vodenje ustanoviteljevih posebnih socialnih programov po predpisih socialnega varstva;

po potrebi najnujneje nadomestno delo zaposlenih drube ali z zaasno nadomestno zaposlitvijo drugega ustreznega delavca, kadar so zgoraj navedene osebe odsotne (dopust, bolnike ipd.);

sprejme do dvajset mladih invalidnih lanov na brezplano socialno rehabilitacijo; sprejme na obvezno olsko prakso miino obolele uence Zavoda za usposabljanje invalidne mladine

v Kamniku.

Ugotavljamo, da je drutvo v letu 2006 iz sredstev FIHO izplaalo 53.762 tiso tolarjev strokov storitev, ki so se nanaali na stroke dela in ostale stroke, povezane z delom (plae, stroki prehrane, prevoza na delo, regres, kolektivno nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, dnevnice za slubena potovanja) za deset zaposlenih v Birografiki Bori za posebne socialne programe in za delovanje drutva. Od tega je sedem zaposlenih na podroju posebnih socialnih programov prejelo 31.141 tiso tolarjev in trije zaposleni na podroju delovanja drutva 22.621 tiso tolarjev. Navedena izplaila je drutvo opravilo na podlagi Poslovnega dogovora za leto 2006, v katerem niso bila natanno doloena delovna mesta oziroma vrste del, ki se opravljajo, doloen tudi ni bil as trajanja doloenih storitev in tudi ne obseg ter znesek storitev. Iz vloge37 za dodelitev sredstev FIHO tudi ugotavljamo, da drutvo v toki 15 - kadri organizacije, ki se financirajo iz sredstev FIHO, navaja, da imajo za delovanje drutva tri zaposlene, za izvajanje posebnih socialnih programov pa 59 zaposlenih. Tudi v poroilu38 drutvo poroa o treh zaposlenih, ki so bili financirani s sredstvi FIHO za delovanje drutva, in o 47 zaposlenih za izvajanje posebnih socialnih programov. Med osebami, ki jih drutvo v vlogi za pridobitev sredstev FIHO navaja kot lastne zaposlene, pa je upotevanih tudi deset delavcev, ki so dejansko zaposleni v Birografiki Bori.

37 Obrazec FIHO-1 z dne 4. 11. 2005. 38 Poroilo o realizaciji finanno ovrednotenega letnega delovnega programa invalidske organizacije iz sredstev

FIHO v letu 2006 (Obr. FIHO 3) z dne 22. 2. 2007.


Drutvo lahko na podlagi tretjega odstavka 27. len ZInvO sredstva, pridobljena od FIHO, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in nalob v osnovna sredstva pravni osebi, ki jo je invalidska organizacija sama ustanovila in je tudi njen 100-odstotni lastnik, e ji je FIHO odobrila sredstva v ta namen. Ugotovili smo, da drutvo takega soglasja za sofinanciranje posebnih socialnih programov, ki jih je izvajalo sedem zaposlenih v Birografiki Bori, ni pridobilo, saj v vlogi, na podlagi katere so mu bila dodeljena sredstva FIHO, ni navedlo, da je sedem oseb izmed 62, za katere je pridobilo 31.141 tiso tolarjev sredstev FIHO, dejansko zaposlenih v Birografiki Bori. Drutvo je v letu 2006 za tri zaposlene v Birografiki Bori, ki opravljajo posle na podroju delovanja drutva, izplaalo za stroke dela in ostale stroke, povezane z delom, 22.621 tiso tolarjev. V tem primeru ni bil izpolnjen pogoj za porabo sredstev FIHO, ki ga dovoljuje tretji odstavek 27. lena ZInvO, saj ne gre za sofinanciranje posebnih socialnih programov in tudi ne za nalobe v osnovna sredstva. Skratka, gre za zaposlovanje delavcev, ki delo dejansko opravljajo v drugi organizaciji, in zaraunavanje strokov pla, kar pa pomeni izvajanje dejavnosti posredovanja in zaposlovanja delovne sile. Takno dejavnost lahko izvaja le subjekt, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je pri ministrstvu, pristojnemu za delo, vpisan v register agencij za zagotavljanje dela oziroma je pridobil koncesijo za opravljanje te dejavnosti, kar doloata etrti in peti odstavek 6. lena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti39 (v nadaljevanju: ZZZPB). Birografika Bori40 v letu 2006 ni bila vpisana v register agencij in tudi ni pridobila koncesije pri ministrstvu za posredovanje zaposlitev in dela41. Gre torej za posel v okviru dejavnosti, za katero izvajalec ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, za take posle pa ZGD-1 predpisuje sankcijo neveljavnosti. Drutvo si je tako zagotavljalo delo delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, kot uporabnik iz 57. lena ZDR, pri emer pa niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za tak nain zagotavljanja dela predpisujeta 57. do 62. len ZDR42 in 6. len ZZZPB. Drutvo je o strokih storitev, ki jih je zanj opravila Birografika Bori v znesku 53.762 tiso tolarjev, poroalo FIHO kot o strokih dela in ostalih strokih, povezanih z delom, in ne o strokih storitev, kot je prikazano v izkazu poslovnega izida za leto 2006. Pojasnilo drutva Obseg socialnih storitev, ki jih je Birografika Bori opravila za ustanovitelja v letu 2006, je doloen z letnim medsebojnim dogovorom, v katerem je bil doloen postopek kadrovanja za opravljanje teh storitev ob soglasju ustanovitelja. Drutvo je izdalo akt o ustanovitvi Birografike Bori kot drube z omejeno odgovornostjo in s statusom invalidskega podjetja, v katerem je med drugim doloeno, da opravlja zaposlovanje in poklicno usposabljanje distrofikov in drugih invalidov pod posebnimi

39 Uradni list RS, t. 5/91, 17/91, 2/94. 40 Direktor Birografike Bori je hkrati tudi predsednik drutva, v obeh primerih torej odgovorna oseba, zaradi esar

mu je bilo to dejstvo znano oziroma bi mu moralo biti znano. 41 Iz dopisa ministrstva z dne 18. 2. 2008 je razvidno, da Birografika Bori v letu 2006 ni imela koncesije ministrstva za

posredovanje zaposlitev in dela. Prav tako podjetje ni nikoli zaprosilo ministrstvo za vpis v register agencij za zagotavljanje dela.

42 V skladu s prvim odstavkom 61. lena ZDR bi drutvo moralo pred zaetkom dela treh delavcev obvestiti

Birografiko Bori o vseh pogojih za opravljanje dela in predloiti oceno tveganja za nastanek pokodb in zdravstvenih okvar. Drutvo in Birografika Bori bi tudi morala v skladu z drugim odstavkom 62. lena ZDR pred

zaetkom dela treh delavcev skleniti pisni dogovor, v katerem bi pogodbeni stranki podrobneje doloili

medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavcev in drutva. S tem je bil kren tudi 59. len ZDR, ki doloa asovno omejitev opravljanja takega dela, ki ne sme biti dalje od enega leta.


pogoji na odprtem trgu s pripadajoo regulacijo socialne ekonomije. V ustanovitvenem aktu je drutvo dodalo e obveznosti Birografike Bori do ustanovitelja, da izvaja doloene administrativne, socialne in druge storitve v obsegu, za kakrnega se med seboj dogovorita oba pravna subjekta. Za leto 2007 je drutvo financerju FIHO predloilo Poroilo o realizaciji finanno ovrednotenega letnega delovnega programa invalidskih organizacij iz sredstev FIHO v letu 2007, kjer je posebej razkrilo, da je bilo v letu 2007 v Birografiki Bori enajst zaposlenih, ki so bili financirani iz sredstev FIHO, in sicer za izvajanje posebnih socialnih programov in za delovanje drutva. Ukrep drutva Upravni odbor Drutva distrofikov Slovenije je na svoji redni 5. seji dne 21. 12. 2007 pod toko 3. dnevnega reda sklenil:

da se od 1. 1. 2008 ukine sofinanciranje plae direktorja Birografike Bori, ki je v funkciji predsednika drutva opravljal razvojne in aplikativne naloge;

da sekretar drutva prekine delovno razmerje v Birografiki Bori in v januarju 2008 sklene delovno razmerje z drutvom v funkciji poklicnega opravljanja drutvenega sekretarja.


4. MNENJE Revidirali smo raunovodske izkaze Drutva distrofikov Slovenije, ki vkljuujejo bilanco stanja na dan 31. decembra 2006, izkaz prihodkov in odhodkov skupaj s prilogami za leto 2006 ter pravilnost poslovanja Drutva distrofikov Slovenije v letu 2006. Odgovornost poslovodstva Predsednik drutva je odgovoren za pripravo in predstavitev raunovodskih izkazov v skladu s slovenskim raunovodskim standardom 33 ter za pravilnost poslovanja. Odgovornost vkljuuje tudi vzpostavitev, delovanje in vzdrevanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in poteno predstavitvijo raunovodskih izkazov, ter s pravilnostjo poslovanja. Odgovornost raunskega sodia Naa naloga je, da izreemo mnenje o raunovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih doloa Napotilo za izvajanje revizij43. Revizija je vkljuevala izvajanje postopkov za pridobivanje revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v raunovodskih izkazih ter o pravilnosti poslovanja. Izbrani postopki vkljuujejo tudi ocenjevanje tveganj napane navedbe v raunovodskih izkazih zaradi napake ali prevare ter tveganj za nastanek nepravilnosti. Pri ocenjevanju tveganj prouimo notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in potenim predstavljanjem raunovodskih izkazov ter s pravilnostjo poslovanja, da bi doloili okoliinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazili mnenje o uspenosti notranjega kontroliranja Drutva distrofikov Slovenije. Revizijo smo nartovali in izvedli tako, da smo pridobili zadostna in ustrezna zagotovila za izrek mnenja o raunovodskih izkazih in o pravilnosti poslovanja. Pozitivno mnenje o raunovodskih izkazih Menimo, da revidirani raunovodski izkazi v vseh pomembnejih pogledih resnino in poteno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev Drutva distrofikov Slovenije na dan 31. 12. 2006 ter prihodke in odhodke za tedaj konano leto v skladu s slovenskim raunovodskim standardom 33.

43 Uradni list RS, t. 41/01.


Mnenje s pridrkom o pravilnosti poslovanja Ugotovili smo, da Drutvo distrofikov Slovenije ni poslovalo v skladu s predpisi:

za stroke nalobenja je porabilo sredstva v znesku 3.547 tiso tolarjev (14.801 evrov)44, ne da bi pridobilo odobritev financerja, kar je v nasprotju s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij toka 3.2.2;

v svojem imenu in za svoj raun je invalidskim organizacijam lanicam Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije izstavljalo raune za letne prispevke in tako prejelo na raun 25.532 tiso tolarjev (106.543 evrov), ki jih je evidentiralo med prihodki, eprav za to ni imelo pravne podlage; tudi odhodke nacionalnega sveta v znesku 27.980 tiso tolarjev (116.758 evrov), ki jih je evidentiralo med odhodki, je poravnalo, ne da bi jih odobril zakoniti zastopnik toka 3.2.3;

izplaalo je 62.298 tiso tolarjev (259.965 evrov) za plae zaposlenih, pri tem pa viine in sestavnih delov plae za posamezna delovna mesta ni doloilo v aktih drutva toka 3.2.4.1;

od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ni pridobilo ustrezne odobritve za financiranje posebnih socialnih programov v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah v skupnem znesku 31.141 tiso tolarjev (129.949 evrov) za stroke dela in druge osebne prejemke za sedem zaposlenih v Birografiki Bori, invalidski organizaciji, katere 100-odstotni lastnik je drutvo toka 3.2.5;

Birografiki Bori je izplaalo stroke storitev za posredovanje in zaposlovanje treh delavcev za delovanje drutva iz sredstev, prejetih od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v znesku 22.621 tiso tolarjev (94.396 evrov), kar je v nasprotju z Zakonom o invalidskih organizacijah, ki ne predvideva porabe sredstev fundacije za ta namen toka 3.2.5.

Menimo, da je Drutvo distrofikov Slovenije v letu 2006, razen nepravilnosti, navedenih v prejnjem odstavku, v vseh pomembnejih pogledih poslovalo v skladu s predpisi.

44 Kadar je v izreku mnenja raunskega sodia nepravilnost izraena v denarni enoti tolar, je hkrati prikazan e

preraun v denarni enoti evro. Preraun je opravljen na podlagi Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, t. 114/06), po teaju zamenjave 1 evro je 239,640 tolarja.


5. ODZIVNO POROILO Odzivno poroilo ni potrebno, ker je Drutvo distrofikov Slovenije e med revizijskim postopkom odpravilo ugotovljene nepravilnosti oziroma sprejelo ustrezne popravljalne ukrepe (tretji odstavek 29. lena ZRacS-1), in sicer:

drutvo je tekom revizije sprejelo interne akte za ureditev pla zaposlenih, na podlagi teh aktov pa je z zaposlenimi za doloen as sklenilo anekse k pogodbam, z zaposlenimi pa je sklenilo nove pogodbe o zaposlitvi ter na tej podlagi obraunalo plae za januar 2008 v skladu z 29. lenom ZInvO toka 3.2.4.1;

drutvo je s 1. 1. 2008 ukinilo sofinanciranje plae direktorja Birografike Bori, sekretar drutva pa je prekinil delovno razmerje v Birografiki Bori in 16. 1. 2008 sklenil delovno razmerje z drutvom v funkciji poklicnega sekretarja toka 3.2.5.


6. PRIPOROILO Raunsko sodie Drutvu distrofikov Slovenije priporoa, naj v vlogi za pridobitev sredstev za leto 2009 loeno prikae in utemelji vse podlage in dejstva, ki se nanaajo na zaproena sredstva drutva za izvajanje posebnih socialnih programov, ki jih bodo za Drutvo distrofikov Slovenije izvedli zaposleni v Birografiki Bori. Pravni pouk Tega poroila na podlagi tretjega odstavka 1. lena ZRacS-1 ni dopustno izpodbijati pred sodii ali drugimi dravnimi organi. tevilka: 1218-2/2007-24 Ljubljana, 13. avgusta 2008 Dr. Igor oltes, generalni dravni revizor Poslano:

1. Drutvu distrofikov Slovenije, priporoeno; 2. Dravnemu zboru Republike Slovenije, priporoeno; 3. arhivu, tu.

Revizijsko poročilo: Racunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Text of Revizijsko poročilo: Racunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja Občine ... › fileadmin › user_upload › revizija › 640 › TransferiZirovni… · 6 Podžupan v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi

Revizijsko poročilo: Pravilnost javnega naročanja v Kranjskih vrtcih

Revizijsko poročilo: Pravilnost dela poslovanja Občine Vojnik · 2019-10-16 · 4 OBČINA VOJNIK | Povzetek Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Vojnik

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja volilne …...za predčasne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije v letu 2018, ki jo je organizirala politična stranka

Revizijsko poročilo: Pravilnost dela poslovanja …...niso bili izpolnjeni pogoji; v letu 2009 nepremičnin, ki sta bili predmet odtujitve z menjavo v skupnem znesku 283.871 evrov,

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja volilne ... · 2016) predsednik. Revizijsko poročilo | V OLILNA KAMPANJA 2018 – DZ: P IRATSKA STRANKA S LOVENIJE 9 Preizkusili smo

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja pri izgradnji ... · zadolžen Direktorat za šport. Direktorat za šport izvršuje naslednje pomembnejše naloge 8 : • pripravlja obrazložitve

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja volilne …...kampanje, do katerega je upravičen organizator volilne kampanje. Računsko sodišče je o pravilnosti poročanja v skladu

Revizijsko poročilo

Revizijsko poročilo: Izvajanje dimnikarske službe

REVIZIJSKO POROČILO O OPRAVLJENI REDNI NOTRANJI …

Revizijsko poročilo: Pravilnost dela poslovanja Občine

Revizijsko poročilo: Pravilnost in učinkovitost ravnanja s hrano … · Revizijsko poročilo | OSNOVNA ŠOLA VIŽMARJE BROD 9 Da bi lahko izrekli mnenje o učinkovitosti ravnanja

Revizijsko poročilo: Računovodski izkazi in pravilnost

Revizijsko porocilo "MB radarji"

Revizijsko poročilo: Uspešnost Ministrstva za ...€¦ · Revizijsko poročilo | MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 7 1. UVOD Revizijo smotrnosti poslovanja Ministrstva

Revizijsko poročilo: Pravilnost dela poslovanja Občine Veržej · Vsi prihodk i BPO 1.150.558 100,0 1.522.150 100,0 76 Tekoči odhodki 281.344 23,6 290.963 18,6 97 Tekoči transferi

Revizijsko poročilo: Poslovanje Javnega podjetja center za … · 2020. 11. 13. · 4 JAVNO PODJETJE CEROP | Povzetek Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Javnega

Revizijsko poročilo: Informacijska podpora delovanju

UČNI NAČRT PREDMETA / OURSE SYLLAUS Predmet: … · Pravna pravilnost uprave, ustavnost, zakonitost. Pravna pravilnost upravnih norm in aktov. Pravna pravilnost pravnega in izvenpravnega

Revizijsko poročilo: Računovodski izkazi in pravilnost ... · PDF file6 lekarna ljubljana | revizijsko poročilo kazalo 1. uvod 8 2. revizija raČunovodskih izkazov za leto 2011

Revizijsko poročilo: Predlog zaključnega računa proračuna

Revizijsko poročilo: Pridobivanje novega standardnega ERP ...€¦ · Revizijsko poročilo | STANDARDNI ERP INFORMACIJSKI SISTEM ELES 9 1.2 Predstavitev ELES 1.2.1 Dejavnost ELES

Revizijsko poročilo: Uspešnost Ministrstva za delo, družino ......Revizijsko poročilo Uspešnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri pripravi

Revizijsko porocilo MOM2008-09

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja Občine Komen v ... · Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja Občine Komen v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega

Revizijsko poročilo: Pravilnost dela poslovanja Občine ...file/ObcBorovnicaPP11.pdf · 4 OBČINA BOROVNICA | Povzetek ačunsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslovanja

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja Upravnega sodišča

Revizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja Občine Škofja

Documents

Revizijsko poročilo: Racunovodski izkazi in pravilnost poslovanja

Text of Revizijsko poročilo: Racunovodski izkazi in pravilnost poslovanja