^ ^ ^ I C O / ^ T G O R E N J S K I ČASNIK OD LETA 1 9 4 7 ^ - ^ i T I PRVI PREDHODNIK TEDNIK C O K E N I E C LETA 1 9 0 0

Gorenjski Glas P E T E K , 2 6 . M A J A 2 0 0 6 ^ ^

Leto LIK, št. 4 2 , cena 2 9 0 S IT , 1 6 H R K , 1 ,21 E U R ODGOVORNA UREDNICA: MARI)A VOLČJAK | ČASOPIS IZHAIA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKLADA; 22 .000 IZVODOV | WWW.GORENISKICIAS.SI

S podpisi proti igralnici v Eriki P o t e m k o s o k r a n j s k o g o r s k i o b č i n s k i s v e t n i k i v p o n e d e l j e k p r e s e n e t l j i v o

p o d p r l i o d p r t j e i g r a l n e g a s a l o n a v Er ik i , j e d e l k r a j a n o v n a p o v e d a l z b i r a n j e

p o d p i s o v p r o t i n o v i i g r a l n i c i .

URŠA PETERNEL

Kranjska G o r a - Na p o n e -deljkovi za javnost zaprti sej i so kranjskogorsk i o b č i n s k i svetniki s ta jnim g lasova-n jem potrdili soglasje lokal-ne skupnosti h koncesij i za igralni salon v Eriki pod Vr-š ičem. Odločitev je bila pre-senetljiva. tudi za župana Ju-reta Žerjava, ki je ves čas na-sprotoval gradnj i n o v e g a igralnega salona. Po seji je dejal , da je nad odločitv i jo svetnikov razočaran. "To je slabo za razvoj kraja!" je me-nil in dodal, da sta dve igral-nici v kra ju več kot dovol j . Po n jegovem m n e n j u je ob-č inski svet s ponede l jkovo

odločitvi jo dal s igna l tudi d r u g i m , ki s e z a n i m a j o za odpiranje igralnic, da je "lov odprt" . Računa na treznost države pri podeljevanju no-vih koncesi j . Ža l pa doseda-n je ravnanje države ni bilo takšno, je še dodal.

In k a k š n e projekte so si zamis l i l i lastniki Er ike, družba Gold C l u b G a m i n g iz Sežane? V Eriki naj bi ure-dili hotel najvišje kategorije s 6 0 sobami, pokritim baze-n o m , konferenčn im delom, restavraci jo , kavarno ter p o d z e m n i m i g a r a ž a m i . V okviru hotela naj bi uredil i tudi igralni salon, ki pa naj bi obsegal le šest do sedem odstotkov ce lotne površ ine

objekta. Vrednost naložbe je med 13 in 15 milijoni evrov, delo naj bi dobilo 81 ljudi. Z gradnjo naj bi začeli oktobra letos, hotel pa naj bi odprli že konec pril iodnjega leta.

Toda že v s redo s e je izka-zalo, da vse le ne bo šlo tako gladko, kajti nasprotovanju n o v e m u i g r a l n e m u sa lonu se je pridružila skupina kra-janov, z d r u ž e n i h v l judsko iniciativo. Odločili so se, da bodo začeli zbirati podpise proti s k l e p u o b č i n s k e g a sveta in če bodo uspel i zbra-ti zadostno število podpisov - okrog dvesto, bodo občin-ski sve tn ik i o s o g l a s j u h k o n c e s i j i m o r a l i odločat i ponovno. Na Goren jskem je v s e več igralnic. Bo nova v kranjskogorski Eriki? / f««: co.«<) utvtte

Razbili novo sl(upino preprodajalcev D o m n e v n a z d r u ž b a p r e p r o d a j a l c e v d r o g e j e š t e l a t r i n a j s t č l a n o v , v e č i n o m a G o r e n j c e v .

POSLOVANJE z BANKO OD DOMA

. mm

S I M O N Š U B I C

Kranj - V torek so kriminalisti iz Sektorja kr imina l i s t i čne policije (SKP) Pol ic i j ske uprave Kranj s pomočjo kri-minal istov in policistov iz dnigih policijskih postaj na Gorenjskem zaključili obsež-no akcijo zoper d o m n e v n o kriminalno zdn^žbo. ki se je ukvarjala s prevozom in pre-prodajo droge. V jutranj ih

urah so opravili štirinajst liiš-nih preiskav pri dvanajst ih osumljencih in našli dva kilo-g r a m a konopl je , 1 9 7 sadik konoplje in manjše kobčine heroina, kokaina in metado-na. Kriminalisti so kazensko ovadili ducat moških in žen-sko, starih od 2 } do 51 let.

"Kr iminalno skupino, ki je zagotavljala in razpečevala drogo po G o r e n j s k e m , s m o intenzivno preiskoval i od

konca 2 0 0 4 , " je pojasnil vod-ja S K P Kranj S i m o n Velički. Dvanajst ovadenih prihaja iz Kranja in okolice, eden pa

živi v Ljubljani. S k u p i n o je f>o ugotovitvah kriminalistič-n e pre i skave vodil 37-letni Kranjčan. Več na 10 . strani.

winT.gbkr.si

Goren)ska y Banka Ba/tka •« po^bibom

O ljubljanska banka NOV9 Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Podružnica Gorenjska in Kamnik, Koroška <esta 2. Kranj, lelefon: (04) 287 4160, fax: (04) 287 4161

L o k a T V d . o . o .

K a p u c i n s k i t r g 8 , Š k d f j a L o k a

T e l . : 0 4 / 5 1 2 9 9 6 6

E - p o š t a : dtv(§) lokatv . s i PODRFNFCU DOTITCM

Prve ovadene člane d o m n e v n e združbe s o pred preiskoval-nega sodnika v Kranju pripeljali v s r e d o ob 18 . uri.

i Ž E L N A T E L I V I Z I J A

JESENICE, KRANJ

N o v e a p a r a t u r e b o l n i š n i c a m

Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je 1 4 področnim zdravstvenim domovom in bolnišnicam podarila nove negatoskope - naprave za lažje odčitavanje rentgenskih slik, saj so njihovi stari izrabljeni. Med prejemniki naprav sta tudi Splošna bolnišnica Jesenice in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Onkološkemu inštitutu pa je združenje podarilo roloskop, napravo za natančnejše odčitavanje in pri-merjanje večjega števila rentgenskih slik hkrati. U. P.

42 cS S

o n

P O L I T I K A

N a jab lah je center za evropsko pr ihodnost Grad Jable v Loki pn Meng4u je pred leli obnovilo ministrstvo za kmetij-stvo. gozdarsivo in prehrano, pred dnevi pa so v njem odprli Center za evropsko prihodnost, ki bo pomagal državam jugovzhodne Evrope pri pri-bliževanju Evropski uniji.

2i

A K T U A L N O R A Z G L E D I

Vračanje največ je b reme D v a koraka do ev ra

'Zaradi denacionalizacijskih zadev ne spim mirno. Sprejetih je bilo ie veliko ukrepov, z rezultati pa nisem zado-voljna." pravi Olga jambrek, načelni-C3 upravne enote Kranj, in dodaja, da so v reševanju ostali samo še najza-htevnejši postopki.

S prevzemom evra bo Slovenija sto-pila v orbito evropske elite. Precej manj elitni bodo tisti, ki bodo zgodo-vinski trenutek izrabili in navili cene. O tem In še o marsičem drugem smo se pogovarjali z Vladimirjem Lavračem z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

1 4 , 1 5

K M E T I J S T V O

Razdejanje na plazu

Snežni plaz. ki se je marca utrgal s pobočja Begunjščice. je že skoraj v celoti skopnel, ostalo pa je razdeja. nje na vsej njegovi 1.3 kilometra dol-gi poti. Kako silovit je bil. dokazujejo "zmleto" drevje, šopi izruvanih de-belih bukev, osmukani vrhovi...

2 0

; V R E M E

! Danes in jutri bo ddno jasno,

; občasno pretežno oblačno.

; V soboto popoldne-bodo

: posamezne piohe. V nedeljo bo

: pretežno oblačno s plohami.

11/25°C : jutri: delno jasno

POLITIKA danica.zavrl@g-^s.si

KRATKE NOVICE

CERKME

Informativna stojnica v Cerkljah

občinski odbor socialnih demokratov iz Cerkelj bo jutri, v soboto, 27. maja, ob 9. uri, na Trgu Davorina jenka postavil informativno stojnico, kjer bodo lahko občanke in občani Cerkelj v knjigo vpisovali svoje pripombe in predloge glede razvoja in upravljanja občine. Članice in člani stranke pa bodo ljudi tudi anketirali. Kot sporoča predsednik občinske-ga odbora SD Stane Bernard, bodo na stojnici ljudje lahko dobili vse informacije o stranki, nekaj pa tudi za svojo dušo. D. Ž.

ŠKOFjA LOKA

Okrogla miza o nasilju Svetniki in svetnice občinskih svetov občin v Upravni enoti Škofja Loka iz vrst Socialnih demokratov in Glasa žensk Slo-venije vabijo na okroglo mizo z naslovom Ali družinsko na-silje in zlorabo še vedno pometamo pod preprogo. Okrogla miza bo v ponedeljek, 29. maja 2006, ob 18. uri v Miheliče-vi galeriji v Kašči. Gostje bodo: mag. Majda Potrata, poslan-ka v državnem zboru, Majda Erzar, generalna direktorica vladnega direktorata za družino, Janez Šuštar, komandir Po-licijske postaje Škofja Loka, Ivana Košir Erman, direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka in Drago Jerebic iz Zakonskega in družinskega inštituta Krog. D. Ž.

L J U B L J A N A

Niso oddali odločbe o odmeri dohodnine

Komisija za preprečevanje korupcije je ta teden objavila seznam funkcionarjev, ki ji v roku niso dostavili odločbe o odmeri dohodnine (pooblastila) za leto 2004. Na seznamu je 897 imen, med njimi tudi tako ugledna kot Alojz Peterle, Mihael Brejc in Andrej Bajuk, najdemo pa tudi 115 Gorenj-cev, med njimi je največ občinskih svetnikov, pa tudi sodnici, tožilca in član republiške volilne komisije. Komisija ima tudi seznam funkcionarjev, ki niso poročali o svojem premoženjskem stanju, kjer je med 78 imeni tudi deset Gorenjcev. D. Ž.

CENTER VIŠJIH ŠOL

www.gea-college.si

rilo zžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas i Avtokarto prejme SILVA TRČEK iz Rovt.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Ljubljanski sejem Gorenjski glas letos razstavlja na Ljubljanskem pom-ladanskem sejmu, ki z raznovrstno ponudbo vabi obisko-valce na Gospodarsko razstavišče do nedelje, 28. maja. Letošnji sejem je pestra paleta razstav, prodaje in zabave, vstop pa je prost. Mi smo se odločili za predstavitev naše novejše priloge, časopisa za prosti čas Na potep. Če nas boste obiskali na naši stojnici v hali 6, boste lahko prebirali dosedanje Izvode časopisa in si ob tem ogledali naše knjižne izdaje. Novim naročnikom na časopis Na potep bomo v času sejma eno od knjig podarili, kar velja tudi za vse, ki se boste za naročilo odločili v naši poslovalnici v Kranju, po telefonu ali z elektronsko pošto.

Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Tel.: 04/201 42 41 E-pošta: narocnine@g-glas.si

Dobrodošli. Petra Kejžar

Na Jablah je center za evropsko prihodnost Na gradu jable pri Mengšu je predsednik vlade janež Janša odprl Center za evropsko prihodnost, ki se bo ukvarjal s pomočjo in podporo državam jugovzhodne Evrope pri približevanju Evropski uniji.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Loka pri Mengšu - Grad Jable je pred nekaj leti obno-vilo kmetijsko ministrstvo, z odprtjem Centra za evrop-sko prihodnost pa ga sloven-sko zunanje ministrstvo na-menja svetovalni in podpo-rni dejavnosti, povezani s Ši-ritvijo Evropske unije. V prvi polovici leta 2008 bo Slove-nija predsedovala EU, ena njenili ključnih nalog pa bo tudi vsebinska in tehnična pomoč državam z evropsko perspektivo, je v svojem go-voru ob odprtju centra dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Delovanje cen-tra je namenjeno zlasti drža-vam kandidatkam za član-stvo v EU, potencialnim kan-didatkam in državam nove sosedske politike EU. Cen-ter, ki je M pod drugim ime-nom ustanovljen že leta 2004 in ga financira sloven-ska vlada, že izvaja nekatere projekte, trenutno izobraže-vanje kosovskih državnih uradnikov, konferenco o Ko-sovu, posebna delovna sku-pina strokovnjakov pa se bo ukvarjala z vprašanjem di-aloga civilizacij. Center ima poseben svetovalni odbor, ki ga sestavljajo mednarodno ugledne politične osebnosti, denimo nekdanji predsed-

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na gradu Jable z Janom Petersenom z Norveške (levo) in Victorjem Jackovichem iz ZDA. /fmo.cousdk>vm

nik italijanske vlade in sena-tor Guiliano Amato, ameri-ški univerzitetni profesor Timoty Gartoii Ash, nekda-nji svetovalec ameriškega predsednika Zbigiew Brze-zinski, nekdanji nemški zu-nanji minister Hans-Dietrich Genscher (zunanji minister Dimitrij Rupel ga je zaradi zaslug pri priznanju Slove-nije na Jablah imenoval "oče Slovenije"), ameriški senator Tom Harkin, nekdanji ame-riški diplomat, v letih 1995 -1998 tudi veleposlanik Z D A v Sloveniji Victor Jackovich, minister za zunanje Mdeve

republike Koreje Ban Ki-moon, nekdanja estonska zunanja ministrica in člani-ca parlamenta Kristina Oju-land, nekdanji zunanji mi-nister, sedaj pa član norve-škega parlamenta Jan Peter-sen (imenovali so ga za predsednika svetovalnega odbora), visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Šolana in nek-danji zunanji minister Srbi-je in Črne gore Goran Sviia-novič. Dogodek na Jablah se je začel z ustanovnim se-stankom svetovalnega odbo-ra, nadaljevalo pa z ministr-

skim zasedanjem, ki ga je odprl premier Janez Janša, kolege pa nagovoril tudi zu-nanji minister Dimitrij Ru-pel. Spregovorili so tudi mi-nistri za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Mla-den Ivanič, Madžarske Fe-renc Semogyi, Črne gore, ki je pravkar z referendumom izglasovala samostojnost, Miodrag Vlahovič, Makedo-nije Ilinka Mitreva in dnigi ugledni gostje iz Hrvaške, Turčije, Srbije in Črne gore, predstavnik ameriškega zu-nanjega ministrstva Mark Pekala in drugi.

Pot pokrajinam odprta Poslanke in poslanci državnega zbora so dosegli visoko soglasje za spre-m e m b o ustave v členih na področju lokalne samouprave.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Ljubljana - Od ponedeljka že zaseda državni zbor, ki je naj-prej ves dan namenil ustav-nim spremembam. Visoko soglasje so poslanke in po-slanci dosegli glede spre-membe 143. člena ustave, ki govori o ustanavljanju pokra-

jin. Po dosedanjem določilu so se občine lahko prostovolj-no povezovale v pokrajine, poslej bodo te ustanovljene z zakonom. Izhodišče bo seda-njih 12 statističnih regij, torej tudi Gorenjska, država pa bo nanje prenesla določene pri-stojnosti in zagotovila sred-stva. Zakon o ustanovitvi po-krajin, ki bi določil tudi nji-hova območja, bo moral biti v državnem zboru sprejet z dvotretjinsko večino. Spre-membe ustave pa so predvi-dene tudi na področju po-slanske imunitete, in sicer naj bi se odpravila procesno pravna (nepoklicna) imunite-ta poslanca, razširila pa ma-terialno pravna (poklicna), kar pomeni, da se poleg ka-

zenske izključi tudi odškod-ninska odgovornost poslanca in postopek zoper njega za mnenje, izrečeno pri oprav-ljanju poslanske funkcije. Državni zbor pa tokrat ni iz-glasoval spremembe ustav-nega člena, ki se nanaša na poskusno dobo sodnikov.

Med pomembnejšimi za-koni, ki jih še obravnava dr-žavni zbor na majskem zase-danju, je tudi medijski, kjer se krešejo mnenja koalicijske in opozicijske strani. Opozi-cijska LDS je predlagala, naj bi se sredstva medijskega sklada ne delila po političnih merilih, pač pa dale poudar-ka kulturnim, znanstvenim in izobraževalnim vsebinam, o subvencijah pa bi morali

odločati neodvisni strokov-njaki. Koalicija se s takšnimi predlogi ne strinja. Branko Grims (SDS) je v razpravi de-nimo poudaril, da je problem slovenskih medijev ravno v njihovi politični neuravnote-ženosti, na njihovo nezado-stno pluralnost je opozorilo tudi poročilo ameriškega zu-nanjega ministrstva. Kot že v prejšnjih razpravah o tem za-konu je bilo tudi tokrat veliko pozornosti namenjene po-pravku, kjer se opozicija ne strinja z razširjeno pravico do popravka, koalicija pa pri njej vztraja. Ta teden je šlo skozi prvo branje vladnega predloga o verski svobodi, poslanci pa obravnavajo tudi predloga zakonov o dništvih in o javnem redu in miru. Majsko redno zasedanje par-lamenta bodo v ponedeljek prekinili z izredno sejo, na kateri bodo na zahtevo LDS in S D obravnavali vladni od-ziv na načrte sosedne Italije o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

AKTUALNO info@g-^as.si

Vračanje je največje breme N a U p r a v n i e n o t i K r a n j s o s i l a n i m e d o b č a n i p r i s l u ž i l i š o l s k o o c e n o š t i r i . M e d n o v o s t m i j e t u d i

r e g i s t r a c i j a i s t o s p o l n i h z v e z .

S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Na Upravni enoti (UE) Kranj so strnili poročilo o delu v letu 2 0 0 5 . "V letu 2 0 0 4 je imela upravna enota ob koncu leta v zaostanku 33 zadev, v letu 2 0 0 5 s m o imeli v zaostanku 2 0 zadev. Vedeti pa morate, da s m o lani izdali pribl ižno 1 9 . 0 0 0 aktov in opravili približno 7 5 . 0 0 0 dru-gih upravnih dejanj," je pove-dala sogovornica Olga J am-brek, načelnica U E Kranj.

Min i s te r G r e g o r V i r a n t je požugal Upravni enoti Ra-dovl j ica zaradi p o č a s n o s t i pri izdaji g r a d b e n i h dovo-ljenj. Kako je s tem na vaši enoti?

"Statistika pravi, da s m o v letu 2 0 0 5 rešili 378 zahtev za izdajo g radbenega dovolje-nja, od tega je bilo 354 zadev rešenih v zakoni tem roku dveh mesecev . Rok začne teči z dnem, ko je vloga po-polna. V povprečju je od da-tmna vložene popolne vloge do izdaje odločbe mini lo 17 dni. Precej občutljivo je po-dročje okolja in prostora, kjer s m o odvisni od sprejet ih prostorskih aktov, kvalitetnih projektov, raznili soglasij. K hitrejšemu reševanju je pri-pomogla tudi uvedba vpogle-da v podatke Zemlj iške knji-ge in Zemlj iškega katastra. . . Z a izbol jšanje dela bi bilo treba omogočiti tudi vpogled v register gospodarsk ih družb za preveritev registra-cije projektantov in na sploš-no poenostaviti postopke."

Na področju denacionalizaci-je je nerešenih še g j zadev. Kateri so najtežji primeri. '

"Zarad i denacional izac i j -sk ih zadev ne s p i m mirno . S p r e j e t i h je b i lo že ve l iko u k r e p o v , z rezultat i pa ni-s e m z a d o v o l j n a . N a d e j a m se , da b o d o z a d n j i sk lep i v lade in nov nač in koordini-ranja na tem področ ju pri-p o m o g l i k d e j a n s k e m u do-k o n č a n j u denac ional izac i j -skih zadev. V r e š e v a n j u so ostali s a m o še najzahtevnej-š i pos topk i , p r i n a s m e d drug imi : vračanje premože-nja v P r e d d v o r u ob D o m u starejš ih občanov , vračanje z e m l j i š č na K r v a v c u , g rad S t r m o l , v r a č a n j e b ivšega Majdičevega otoka in bivše-ga podjetja Elektrarna Vin-ko Majdič Kranj ..."

Kra jevnih uradov ne zapira-te, uvedli pa s te nekaj spre-m e m b .

"Kra jevnih uradov n i s m o zapirali, še vedno jih i m a m o šest. Po temeljiti analizi dela, ki s m o jo opravili lani, s m o zmanjšal i uradovalne dni, v povprečju na dva dni v ted-nu, pet krajevnih uradov pa je en dan v tednu odprtih tudi do 17. ure. Motilo m e je, ker so bili v preteklosti uradi "na papir ju" r e s odprti vse dni v tednu, vendar upravna enota v praksi tega ni mogla zagotavljati . Z d i se m i bolj poš teno do občanov , da je uradovalnih dni manj , v času uradnih ur pa s e ne bi smelo zgoditi, da bi občan naletel na zaprta vrata."

Mag. Olga Jambrek

K a k š n e delovne obveznost i ima Bernarda Eržen Kos-mač, ki je še pred vaš im pri-hodom p r i t ^ n i l a pozornost javnosti s tem, ko je opozori-la na nekatere nepravilnosti v zvezi z delom na U E Kranj?

"Uslužbenka Bernarda Er-žen je pred kratkim uspešno zaključila šolanje, po pogo-voru z v semi vpletenimi s e m presodila, da jo je najbolje iz-vzeti iz okol ja , kjer so biti medosebni odnosi toliko skr-hani, da bi bilo potrebno vla-gati preveč energije, izid pa bi bil negotov. Us lužbenka sedaj dela na področju okolja in prostora, kjer je bila lepo sprejeta."

Katere bistvene novosti uva-jate v letošnjem letu?

"Pravkar s m o preselili po-dročje tujcev v nove prostore v pritličju, okrepili s m o delo spre jemne pisarne z dvema svetovalkama za p o m o č

s t r a n k a m , celoten s i s tem dela na okencih je odprt, za-stekljen in s tem p r e v e d e n , sproti s l ed imo vrs tam pred okenci in dodatno angažira-m o uslužbence. V pripravi je Vodnik po upravni enoti, pri-pravili s m o več kot 50 različ-nih zloženk, ki pomaga ob-čanom do storitev. Z občino Kranj s m o blizu dogovora o h i š n e m redu, ki bo vključe-val tudi stalno osebo, vratarja ob vhodu stavbe, ki bo poma-gala s t rankam, da s e bolje znajdejo v občinski stavbi.

Seveda bo veliko novosti tudi na s a m e m d e l o v n e m področju. Prav sedaj začenja-m o s poda l j ševan jem pro-metnega dovol jenja preko spleta, registrirati b o m o za-čeli i s tospolne zveze, proti koncu poletja pa nas čaka še izdaja b iometr ičnih potnih listov, občani bodo zagotovo veseli tudi poenostavitve po-stopkov, ki se obetajo na po-dročju okolja."

Delodajalci kar spoštujejo regres R e g r e s z a l e tn i d o p u s t , ki p r i p a d a z a p o s l e n i m p o z a k o n u , m o r a j o d e l o d a j a l c i i z p l a č a t i d o j u l i j a , v

n e l i k v i d n i h d r u ž b a h d o i . n o v e m b r a , n a j n i ž j i z n e s e k r e g r e s a p a z n a š a t o l i k o k o t m i n i m a l n a p l a č a .

D A N I C A 2 L \ V R L Ž L E B I R

Kranj - Socialni partnerji se domenijo za znesek regresa na državni ravni, v posamez-nih dejavnostih in podjetjih pa lahko določi jo še viš je zneske. Ti so v g lavnem v vi-šini 7 0 odstotkov povprečne s lovenske plače. Z n e s e k je najvišji , do katerega se ne plačajo prispevki za socialno varnost. V j a v n e m sektorju znaša 1 4 9 tisoč tolarjev, za gospodarstvo, kjer se social-ni partnerji še pogajajo, pa naj bi bil regres 145 tisoča-kov. V kolikšni meri deloda-jalci spoštujejo pravico zapo-slenih do regresa, s m o vpra-šali R o m a n o O m a n , sekre-tarko območne organizacije Z S S S za Gorenjsko.

"Skoraj vsa podjetja izpla-čujejo regres, nekatera celo ne čakajo na dogovor na dr-žavni ravni. Večina deloda-jalcev ima ta strošek dela že vnapre j predv iden . Večidel tudi spoštujejo datum izpla-čila. V podjetjih na Gorenj-skem, kjer so zaposleni naši člani , i m a m o dobre izkuš-nje, obstajajo pa tudi podjet-ja, ki delavcem §e za lani dol-gu je jo regres . V pr imeru podjetja, kjer se prevzemniki kar naprej menjava jo in za-p o s l e n i m n e p lačuje jo , re-gres z a h t e v a m o s tožbo," pravi sogovornica.

Kako je z regresom v posa-m e z n i h podjetjih? V tekstil-n e m podjetju A q u a s a v a bo dan za izplačilo regresa 30. junij, znašal pa b o 155 tisoča-

kov, pravi predsednik sindi-kata Redžo Marošlič. V kranj-skem Iskratelu bo letošnji re-gres znašal 50 odstotkov re-publ iškega povprečja, torej bodo izplačali maks imum, ki ga jim omogoča uredba, pove tamkajšnj i sindikalist Leon Gros. Uredba je merilo za iz-plačilo regresa tudi v družbah Save in Goodyeara , kjer so de lavcem regres v zneskih okoli 2 0 0 tisočakov že izpla-čali marca in aprila. Zadnja leta velja maksimalno izplači-lo, pravi Janez Justin, pred-sednik sindikata K M G v teh podjetjili. Po dogovoru med sindikati in upravo bo regres zaposlenim v žirovski Alpini izplačan 15. junija, znašal pa bo 145 tisoč tolarjev, potrdi predsednik sindikata Milan

Sovine. V Gorenjski predilni-ci v Škofj i Loki ga bodo izpla-čali do julija, za znesek pa še niso dogovorjeni, pravi Saša O k o m iz tamkajšnjega sindi-kata. V škofjeloškem podjetju LTH. ki je v resnih težavah, pa bodo regres verjetno tudi letos izplačali v dveh delih. Lani so ga 8 0 odstotkov dobi-li maja, preostanek pa proti koncu leta. Z a letos se dogo-varjajo, da bo prvi del izpla-čan do kolektivnega dopusta, pravi sindikalist David Švarc. V kranjskem Iskraemecu pa so ravno v teh dneh potekali dogovori o znesku in načinu izplačila, ki naj bi bil približ-no v lanskem okviru, ko so iz-plačevali po 1 5 0 tisočakov, pove predsednik sindikata Jože Petek.

25 let zakona o TNP V I L M A S T A N O V N I K

Bled - Neodvisno in nevlad-no združenje E U R O P A C je 24 . ma j razglasilo kot evrop-sld dan parkov, v Sloveniji pa ta dan že o s m o leto obeleži-m o s pr i ložnostn imi prire-ditvami. Letos je teh še več, saj bo jutri natanko 25 let, odkar je biJ sprejet Z a k o n o Tr ig lavskem narodnem par-ku, od prve ideje za ustanovi-tev Triglavskega narodnega parka pa je mini lo že sto let. T a k o so minul i torek pripra-vili vsakoletni Belarjev nara-vos lovn i dan za desetletne otroke iz šol iz okolice Tri-glavskega narodnega parka, n j i m pa so se v okviru čez-me jnega projekta pridružili tudi otroci z avstrijske Koro-ške. Furianije, Julijske Kraji-ne in narodnega parka Ris-njak s Hrvaškega. Otrokom

so pripravili orientacijski po-hod po Soški poti Triglavske-ga narodnega parka, ogledali pa so si tudi botanični vrt Ju-Hjana. Pri upravi T N P na B ledu so v s redo pripravil i strokovni posvet, zvečer pa še s lovesno akademijo. Pri-reditve se bodo nadaljevale danes , ko se bo na Turko-v e m rovtu v Vratih ob 16 . uri začela naravoslovna delavni-ca, poudarek delavnice bo na raziskovanju narave v dolini in življenja v tekoči vodi. Ob 17. uri bodo v Vratih odprli tudi prenovljeno učno pot, ki je s icer odprta že od leta 1995 , po večkratni obnovi pa je letos dobila še mostovž ob Triglavski Bistrici pod Kre-do. Jutri se bo ob 9. uri na Mrzlem studencu na Poklju-ki začel tudi brezplačni vode-ni izlet po Pokljuški planoti s fotografsko delavnico.

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI razpisuje prosto delovno mesto

RAČUNOVODJE/-KINJE - REFERENTA/-KE v študijskem centru na Brdu pri Kranju.

Zaželena je izobrazba VI. stopnje ali več - računovodska smer. Delovno razmerje tramo sklenili za določen čas s polnim delovnim

časom. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa na naslovu;

Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Kidričeva 9, 5000 Nova Gorica

V prijavi obvezno navedite vašo kontaktno telefonsko številko.

Dodatne informacije po tel. 05/338 44 00 od 10.00 do 14.00 ure.

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože KoSnjek, Cveto Zaptetnik

UREDNIŠTVO NOVINARjI • UREDNIKI:

Boštjan Bogataj, Alenb Brun, Igor KavOč, Jože KoSnjek. Ui4a Petemcl, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapkjtnik, Danica Zavri Žlebir,

Suzana P. Kovačič, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Cregorič,

Mateja Rant, Miha Naglič, Milena Miklav6č, Simon Šubic, Maja Bertoncelj. Igor Žerjav

OBLIKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina t3okl, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

VODJA MARKETINGA Petra Kejžar

GORENJSKI CI.AS )(• registrirana blagovna in storitvena znamka pod it. 9771961 pri Uradu RS za intctelctualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0.. Kranj / Direktorica: Marija Vokjak / Naslov: Zoisova 1,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail; info^g-glas.si; mati oglasi in osmrtnice; tel.: 04/20) 42 47 (spre/em na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno}; uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaia ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge; Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno). Na potep in sedem lokalnih pri-log / Tisk; SET. d.d.. Ljubliana / Naročnina; let.; 04/201 42 41 / Cena izvoda; 390 SIT/1,21 EUR. letna naročnina: 30.160 SIT/12S,86 EUR; Cene v drugi valuti so preračunane po cen. tralnem paritetnem tečaju () EUR je 239, 64 SIT). Redni plačniki imajo 20 % popusta, letni zs % popusta: naročnina za tujino; 126 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju 6an. ke Slovenije; v cene je vračunan DDV po stopnji S.5 %: naročnina se upoSteva od tekoče števil ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku: oglasno trienje; tel.: 04/ 20 42 45.

GORENJSKA -

VVrata Z javnim prevozom? P o p o l n e z a p o r e d o l i n e t r e n u t n a z a k o n o d a j a

n e d o p u š č a .

URŠA P E T E R N E L

Kranjska Gora - Dolina Vrata je eno od območij v Triglav-skem narodnem parku, ki je iz leta v leto bolj obremenje-no z avtomobilskim prome-tom. Predvsem v poletnih vikendih je stanje nevzdrž-no, saj dolino povsem zapol-ni pločevina. Zaradi težav, ki jih povzročajo številni motorizirani obiskovalci, domačini že dalj časa opo-zarjajo, da je treba ukrepati. Že pred časom je Društvo za varstvo Alp C I P R A Slove-nija v okviru projekta Dy-nalp, na katerem je Občina Kranjska Gora pridobila ev-ropska sredstva, opravilo projektno nalogo, v kateri so analizirali stanje in proble-me ter opredelili nadaljnje možnosti pri umirjanju pro-meta v dolini. Kot je poveda-la Vida Černe iz Občine Kranjska Gora, se je preko delavnic, analize prostora, štetja prometa in anketira-nja ter pogovorov izobliko-val scenarij nadaljnjega ukrepanja. Pri tem so sode-lovali lokalna društva in skupnosti v Mojstrani in na Dovjem, prebivalci in lastni-ki zemljišč v Vratih ter obči-na Kranjska Gora in Triglav-ski narodni park. In kakšne rešitve so predlagali? Ena od

možnosti bi biJa zapora ce-ste, bodisi za ves promet, ra-zen za lastnike, nadzornike in interventna vozila. Druga možnost bi bila časovno do-ločena zapora, kjer bi obis-kovalci imeli prosti vstop v jutranjih urah, tretja mož-nost pa je zapora ob doseže-ni kvoti, ki jo dolina lahko sprejme. A kot je povedala Vida Čeme, zakonodaja tre-nutno ne dopušča nikakrš-nega omejevanja prometa. "Zato so scenariji, ki vklju-čujejo zaporo ceste, v rezer-vi, če bo zakonodaja to v pri-hodnosti dopuščala," je po-jasnila Čemetova. Tako bo zdaj prvi korak za umiritev prometa ureditev parkirišča oziroma več manjših parki-rišč pred dolino Vrata. Ure-dili naj bi tudi cesto ter vpe-ljali javni prevoz, s katerim naj bi v dolino vozili obisko-valce. Hkrati pa naj bi obis-kovalce vse bolj usmerjali v obisk doline peš ter s kole-som, kar predstavlja najbolj čist in doživet način obiska. Na kranjskogorski občini se nadejajo, da bodo za kon-kretne korake umir janja prometa v Vratih dobili tudi evropska sredstva iz sklada MAVA, ki financira projek-te, ki prispevajo k uveljavlja-nju trajnostnega razvoja na območju Alp.

KRATKE NOVICE

TuNjICE

Naravni gaj gostil zdravilce V naravnem zdravilnem gaju Tunjice je minuli konec tedna potekal sejem Vitaval, na katerem so se zbrali ponudniki al-ternativnih metod zdravljenja in ekološke hrane pri nas. Na nekaj več kot dvajsetih stojnicah so se vsi obiskovalci, ki se niso ustrašili slabega vremena, lahko seznanili z vedeževa-njem, zdravo prehrano, zdravilnimi zelišči in kremami, to-

vrstno literaturo, zdravstvenimi pripomočki in drugim. Organizatorji so pripravili tudi več predavanj o ekoloških gradnjah, šoli zdravja, šamanizmu, zaščiti živali, vplivov planetov in zvezd, energiji in podobnih temah. Oba dneva se je bilo mogoče tudi sprehoditi po energijskih poljih, sre-čanje, ki naj bi bilo v Tunjicah odslej dvakrat letno, pa se je zaključilo s Hvalnico Zemlji - koncertom gongov. J. P.

t

Nesnaga ob čistilni napravi K m e t j e v S m o k u č u s o z a s k r b l j e n i z a r a d i o d p l a k iz č i s t i l n e n a p r a v e . K a n a l proti R a d o v l j i c i

b o d o z a č e l i gradi t i j e s e n i .

STO)AN S A J E

Smokuč - Na južni strani Smokuča je posestvo domači-na, ki goji islandske konje. Tik ob njem je ograjen travnik, na katerem je vaška čistilna na-prava. Vhod do nje je odprt, vi-soka trava pa zakriva nesnago, ki se razliva naokrog. Bolj vid-na je na sosednjem travniku, lqer nastaja malo jezerce. Od tam se odplake odtekajo proti njivi. Niti dež ne more splakni-ti smradu v okolid.

"V Smokuču smo imeli veli-ko težav že s staro greznico in ponikalnico, ki je nekaj metrov bližje vasi. Fekalije okrog nje so bile dolgoletna mora. Zato sem se odločil, da prodam Ob-čini Žirovnica zemljišče za fi-stilno napravo. Tudi sam sem pomagal pri raznih delih med gradnjo, ker sem upal na iz-boljšanje razmer. Žal smo spet razočarani. Več kot leto dni imamo podobne težave kot prej, saj tudi na novi lokad ji vre umazana voda iz tal in povzro-ča neprijetne vonjave. Slednje niso preveč vabljive za obisko-valce, ki priliajajo jahat moje konje. Še bolj se bojiin, da bi zbolela katera od živali. Pred leti se je to shodilo kobili z žre-

Takšen je pogled na okolico čistilne naprave v Smokuču.

bičkom. ki je poginil," je razkril svoje skrbi kmet Ivan DoletK, ki je tudi predsednik Konjeni-škega draštva Islander v Smo-kučiL

"Letos so se prvič začele širi-ti odplake na našo njivo, kjer raste koniza. Zraven je trav-nik. Ker imamo okolju prijaz-no kinetijo, nam ni vseeno za kvaliteto krme. Na razmočeni zemlji utegnejo nastati težave tudi pri uporabi težjih strojev. Sam mislim, da ne smemo stresati slabe volje na občino.

ki je prislulinila naši želji za iz-gradnjo čistilne naprave. Izva-jala niso naredili vsega, kot je treba. Ko smo jih opozarjali, da priteče veliko vode s hriba, so nam dejali, da mi ne vemo ničesar. Žal smo imeli prav," je ugotovil kmet Janez Šebat, ki je tudi predsednik izpostave Kinetijsko gozdarske zborni-ce na Jesenicali.

V upravi Občine Žirovnica vedo zdL težave prebivalcev Smokuča. Kot je povedala Marija Lužnik, so zaupali geo-

mehanskim preiskavam tal. Vseeno ne deluje niti prva niti druga ponikalnica ob čistilni napravi. Lasmici bližnjega travnika plačujejo odškodni-no zaradi poplavljanja, od vseh pa pričakujejo še malo potrpljenja. Predvidoma jese-ni 2 0 0 6 bodo začeli graditi kanal od Smokuča do Studen-čic, ki bo speljal odplake do ra-dovljiške čistilne naprave. Nanj bodo priključili stavbe v starem in novem delu naselja Smokuč.

Zbrali čez štiristo podpisov Civ i lna in i c i a t i va Z a pre j z g r a j e n o in b o l j š o a v t o c e s t o j e d o p o n e d e l j k a z b r a l a č e z š t i r i s t o p o d p i s o v

prot i g r a d n j i o s k r b n e g a c e n t r a na P r e d t r š k e m p o l j u .

CVETO Z A P L O T N I K

Radovljica • Člani Dništva za varstvo okolja Radovljica - Civil-ne iniciative Za prej ^ a j e n o in boljšo avtocesto so do pone-deljka na štirih od 26 zbirnih mest zbrali 408 podpisov obča-nov proti izgradnji oskrbnega centra (dveh bencinskili servi-sov) na Predtrškem polju v bli-žini Radovljice, treh pogloblje-nih podvozov pod avtocesto in cestninske postaje na Dobrem polju. V pismu, kd so ga naslo-vili ministrstvoma za promet ter za okolje in prostor, ugotav-ljajo, da je umestitev oskrbnega centra na Predtrško polje za-

htevala prehod iz poglobljene v delno poglobljeno izvedbo av-toceste, ki r>a namesto normal-nega prečkanja lokalnih cest z nadvozi prinaša tri nove ter dva dodatno poglobljena in poda-ljšana podvoza. Prepričani so, da so s smiselno tabo toleianč-n ^ a dena še možne nekatere spremembe uredbe o držav-nem lokadjskem načrtu in da bi bila avtocesta ob odstranitvi oskrbnega centra lahko zgraje-na še prej in ceneje, kot je pred-videno. Če na državni ravni za njihova stališča in predlc^e ne bo poslulia, bodo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, tudi ustavno presojo uredbe in

zaporo ceste v glavni turistični sezoni.

Na občini so po besedah žu-pana Janka S. Stuška naspro-tovali cestninski postaji, ven-dar so pristali na kompromis-no rešitev ob Darsovi obljubi, da bo postaja le začasna in da jo bodo razgradili ob prehodu na nov, sodobnejši nafin pobi-ranja cestnine. Zavzemali so se tudi za nadvoze, vendar na državni ravni pri pripravi loka-cijskega načrta niso upoštevali njiliovega predloga. Kar zade-va oskrbni center na Predtr-škem polju, ga tudi v občini niso želeli na tej lokadji, ven-dar je država prek predstavni-

kov ministrstva in Darsa vztra-jala pri tem; v pogajanjih pa so dosegli, da bo center manjši, kot so najprej predvidevali na-črtovala, in brez tovornjakov na parkirišču in da ga bo lali-ko uporabljalo tudi lokalno prebivalstvo. "Ker je vse to z veliko večino potrdil tudi ob-činski svet, ni druge razlage, kot da gre za politični mane-ver," meni župan Stušek, pre-pričan v to, da bi upoštevanje predlogov Civilne iniciative po-menilo spremembo uredbe o državnem lokadjskem načrtu in s tem tudi kasnejši začetek gradnje, kar pa za občino ni sprejemljivo.

JESENICE

Spet izbirajo najlepši balkon V jeseniški občini bodo tudi letos Izbirali najlepši balkon oziroma najlepše urejene balkonske cvetlice. Prijave bodo zbirali do konca julija na občini, člani občinske komisije pa si bodo s pomočjo predstavnikov krajevnih skupnosti balkone ogledali julija In avgusta. Pri ocenjevanju bodo upo-števali izvirnost, oblikovanje, barvno skladnost posajenih rastlin in celotni izgled cvetlic. V vsaki krajevni skupnosti bodo izbrali nekaj najlepših balkonov, Izmed teh pa še tri najlepše za celotno občino. Izbrali bodo tudi najlepše gorenjske nageljne. Akcijo bodo zaključili septembra s podelitvijo priznanj. U. P.

PLANINA POD GOLICO

Ohranimo ključavnice v okviru letošnjega praznika narcis bo jutri, v soboto, v Pla-nini pod Golico potekala javna okrogla miza Ohranimo nar-cise - ključavnice za vedno. Predstavili bodo gospodarjenje z narcisnimi travniki In priložnosti, ki jih narcise kot narav-na in kulturna dediščina ponujajo za razvoj teh krajev. Sle-dilo bo odprtje obnovljenega Korelnovega rova, kjer bodo prikazali tradicionalno spravilo jamskega lesa. U. P.

W W W . G O R E N I ' " : K ( C L A S . S I

GORENJSKA

Trije otroci, tri različne šole Izredni sestanek vodstva šole Simona Jenka Kranj s Svetom staršev na temo šolskih okolišev in načrtovanih sprememb v odloku, ki so ga požegnali svetniki.

SUZANA P . KOVAČIČ

Kranj - Na matični Osnovni šoli (OŠ) Simona Jenka v Kra-nju so si v začetku leta oddah-nili, saj so z nadzddkom prido-bili dodatne učilnice, s tem pa tudi boljše pogoje za pouk. To zadovoljstvo je trajalo le do za-četka pomladi , ko so mestni svetniki potrdili tudi Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno iz-obraževalnega zavoda Osnov-ne šole Simona Jenka in sklep o določitvi skupnega šolskega okoliSa za šoli Franceta Prešer-na in S imona Jenka. Vršilka dolžnosti ravnateljice OŠ Si-mona Jenka Nevenka Škrlj je povedala, da so na občini, kjer so pripravili odlok, premalo upoštevali specifiko te šole in da jini bodo načrtovane spre-m e m b e povzročile organiza-cijske in pedagoške težave. Na to je ravnateljica opozoiila, tudi v n a š e m časopisu, še pred sprejetjem odloka. Stališče je pojasnila z besedami: "Nov od-lok ukinja status Podtiižni6ie

šole Center, s tem bomo imeli matično šolo v dveh stavbah. Kar 3 9 otrok na razredni stop-nji bomo morali prihodnje šol-sko leto preusmeriti iz matič-ne šole na Center, na občini, kjer so predlog pripravili, pa nam niso določili, po kakšnili kriterijih naj to naredimo. Naj navedem še en primer po no-v e m odloku. Č e bomo imeli dva oddelka prvega razreda in če se bo pokazala potreba po tretjem oddelku, se b o m o o tem, kje bo tretji oddelek, do-govarjali z OŠ Franceta Prešer-na. Poleg tega bomo morali zmanjšati število skupin pri ni-vojskem pouku, to pa pomeni še več otrok na skupino in po-sledično slabšo kakovost po-uka."

Ravnateljica je prejšnji teden s tem seznanila Svet staršev, na sestanek pa povabila tudi pripravljavce odloka. Odzval se je podžupan Štefan Kadoič, ki je povedal: "Zadeva v zvezi s s p r e m e m b o odloka za vse osnovne šole v naši občini se je

TRŽIČ

Nova pomočnica urednika Novembra lani je tržiški občinski svet imenoval uredniški od-bor občinskega glasila Tržičan. Takrat je prevzel dolžnost po-močnika odgovornega urednika Pavel Rupar, ki pa je sporočil svoj ods top marca 2006. Izmed dveh predlogov za novega po-močnika je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno-vanja izbrala kandidatko S D S Blanko Crašič iz Seničnega. Kot je pojasnil Drago Ficko, je kandidat LDS Vid Megllč že član uredniškega odbora. Zato bi morali ob drugačni izbiri imeti še predlog za novega člana odbora. S. S.

vlekla dve leti in ostale šole se z nj im strinjajo. Letos je vpisa-nih na kranjske osnovne šole 4 5 0 0 otrok, število učencev pa se v zadnjih desetih letih bi-stveno ne spreminja. Občina ima kot ustanoviteljica nalogo, da zagotovi prostor za izvaja-nje osnovnošolskega progra-ma, pri tem pa moramo ravna-ti gospodarno. Kako je organi-ziran pouk, pa je stvar šole. Vaša šola ima dovolj prostora in vaši argumenti m e do zdaj niso prepričali." Jože Lombar,

mestni svetnik, ki prav tako nasprotuje sprejetemu odlo-ku, je povedal: "Tri otroke imam na Jenkovi šoli. A zdaj tom pa vsakega vozil rra drugo lokadjo? Odlok je bil posiljen, večina svetnikov ni imela poj-ma, kaj sprejema." Tudi drugi starši so opozorili na prepogo-ste selitve otrok, nekateri so že-leli še dodatna pojasnila glede te problematike. Svet staršev je na kona i sprejel sklep, naj se pripravi zahtevek o popravku odloka in pošlje na županstvo.

KRANJ

Nagrada Blažu Polaku z Jenkove šole Zavarovalnica Maribor je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, programom Ekošola kot način življenja in Ekomanijo sklenila okoljski natečaj Zojini zeleni zemljevidi, s katerim je osnovnošolce , stare od šest d o dvanajst let, spodbudi la k raziskovanju in ohranjanju naravnega okolja. Na natečaj je prispelo 241 nalog. Nagrado zavarovalnice, naložbeno življenj-sko zavarovanje Prizma Junior , je prejel tudi Blaž Polak, učenec drugega razreda OŠ Simona Jenka iz Kranja, ki se je še posebej izkazal pri izdelavi naloge. C. Z.

Delo s starejšimi kot kazen Na ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica so minuli teden pripravili okroglo mizo o vrednotah.

MATEJA R A N T

Radovljica - Okroglo mizo o vrednotah so pripravili z name-nom, da bi soočili različne si-steme vrednot in se obenem vprašali, kako in koliko lahko kot starši, učitelji in mentorji vplivajo na oblikovanje življenj-skih vzorcev mlade generacije. Obenem so prisluhnili tudi mladim in jim ponudili mož-nost, da s svojimi pomisleki in pogledi vplivajo na njihovo mišljenje in delovanje.

Besedo je najprej dobila dija-kinja omenjene šole, ki je po-udarila, da danes vlada velika svoboda, mladi so postavljeni pred razliftie možnosti. "Posa-meznik se mora neprestano odločati, zato je pomembno, da stai^ši otroke usmerjajo in jim posredujejo svoje izkušnje." Napačno pa je, je nadaljevda, da se starši vedejo preveč za-ščitniško, saj se tako ne navadi-jo sprejemati odgovornosti. Vpra.šanja odgovomosti se je

dotaknil tudi dijak, ki je prepri-čan, da formalna kazen iiič ne spremeni. "Po eni strani nas navajajo na odgovornost, po drugi pa nam delijo neopravi-čene." S tem, da šoLska pravila ne smejo biti najpomembnejša stvaj- na šoli, se je strinjal tudi Janez Mežan z ministrstva za šolstvo in šport. "Namesto ne-n e h n ^ a sklicevanja na pravila je bolj pomembno vzpostaviti ustrezno klimo na šoli z nači-nom pouka." Poudaril je še, da bodo učiteljem prepustili več avtonomije pri izrekanju vzgoj-nih ukrepov. "Pri tem s m o raz-mišljali tudi o uvedbi alternativ-nih vzgojnih ukrepov, kot je re-cimo opravljanje dobrega dela v domovih za starejše ali čišče-nje okolice šole." S tem je vzbu-dil pomisleke pri enem od star-šev. "Kaj bomo dosegli, če bo delo in druženje s starejšimi kazen?" Najpomembnejšo vlo-go pri privzgajanju vrednot, so se na koncu še strinjali, odigra-jo starši.

LEŠE

Šport in zabava

Športno društvo Dobrča pripravlja jutri, 27. maja 2 0 0 6 , Dan športa na igrišču v Lešah. Ob 13. uri s e bo začel turnir trojk v košarki, ki je lani privabil kar devet ekip z vse Gorenjske. Sledile bodo igre natančnosti za obiskovalce, prvič pa bodo izvedli tudi tekmovanje v polaganju rok. Otroci se bodo merili v spret-nosti na otroškem igrišču. Ker slednje še ni opremljeno, bodo ves izkupiček prireditve namenili nakupu igral. Da bo prire-ditev zabavna, bo skrbel radijski voditelj Igor Štefančič, društ-vo pa bo ponudilo hrano in pijačo. Kot je sporočil predsednik Primož Meglič, prireditev odpade le v primeru dežja. S. S.

Abančna asistentka Natalija Švab

GSM: 051 692 957 natalija.svab@abanka.sl

Abanka Vipa d.d. Ekspozitura Tržid

Predilniška 2 4290 TRŽIČ

Ali jo pogrešate? Natalija Švab, je bančna svetovalka z opravljeno licenco za trženje vzajemnih skladov, ki opravlja delo Abančne asistentke.

/ Kako in kje vam lahko pomaga?

Natalija vam svetuje glede osebnih računov, kreditov, varčevanj in drugih naložb. Vse to počne kar pri vas doma ali v vaši službi, kjer vam z veseljem odgovori na vaša vprašania. Abančna asistentka Natalija Švab je pravi naslov za vse, ki želite, da banka pride k vam in vam pomaga pri izbiri najprimernejše rešitve. /

/

Abančna asistentka Natalija Švab že pričakuje vaš, klic. Lahko ji pišete ali jo pokličite vsak cJan od ponedeljka do petka, od 8.30-12.00 in od 14.00-17,00, ,

A B A N K A www.abanka.si

KORCULA-Vela Luka Hotel POSEJDONt^^^r

i49.500i 7 x p o l p e n z i o n + R

Brezplačen avtobusni prevoz vsakemu 10. potniku!

Lega: 10 m od prodnate in t)eIonske plaže: do centra mesta vodi 1,2 km dolga pešpot; Sobe: delno obnovljene, prtiaA«c, telefon, SAT-TV. delno balkon; Ponudba: restavracija (samopostrežni zajtrk, izbor menujev za bar, terasa z živo glasbo, masažni sakm, potapljaški center, izposoja skuleijev in koles.

1 I, aperitiv Inov,

7 X polp«iulon

1/2 TWC 1CTWCM

24.6.-1.7.

33.900 3S.900

1.7.-15.7. 1 2 . 8 - 2 6 . 8 .

' pavJal za otroka cio 12 let v 15.7.-12.e. šot« s staiSi: 12,600

42.900 44.900

53.900 54.900

' + avto1]Usnlpr«voz; 15,600 sit OSud petek tveiera Kra/ya hi Lfjtfm.

P L A Č I L O N A 1 2 O B R O K O V ! v Kranju:

Maistmvtra2 HmaOKOO

v Ljubljani: Črnuče, MmaKK+iURA! Ceni«

let. 01/563 55 00

breinlatiH <eltte<Juistn\lk,t

080 10 56 TURISTI iHk AGENCIJA ODISEJ www.odiscj.si

j GORENJSKA info@g-glas.si

Križ komunalno urejen C e l o t n a k o m u n a l n a i n f r a s t r u k t u r a j e bila v r e d n a 5 0 0 m i l i j o n o v t o l a r j e v ali s k o r a j mi l i jon n a k r a j a n a .

J A S N A P A L A D I N

Križ - Približno 470 prebival-cev Križa je imelo v soboto. 20. maja, pravi vaški praz-nik. Po več kot dveh letih gra-denj je njihova vas postala kraj z veliko začetnico, kakor so se fjohvalili na sobotni slo-vesnosti. "Prepričani smo, da je Križ postal najbolj ure-jena vas v Sloveniji," je zado-voljen povedal podžupan ob-čine Komenda Mirko Kepic, ki je na gasilskem domu od-kril tudi spominsko ploščo, ki bo obeleževala ta veseli dan Križanov. Stoodstotna komunalna ureditev jim je namreč prinesla nove vodo-vodne cevi s premerom 250 milimetrov, ki so jih napelja-

li vse do mostu na Gmajnid, fekalno in meteorno kanali-zacijo, plinovod, obnovljeno omrežje javne razsvetljave, urejene bankine, pločnik ter na novo asfaltirano cestišče. Nekaj slabe volje, kd jo je bilo med krajani moč zaznati med zahtevno in dolgotrajno gradnjo, bo gotovo pozablje-ne, za to pa so že na sloves-nosti poskrbeli kamniški godbeniki, komendske na-rodne noše, Dečve iz FS Sava Kranj, gostje iz pobratene pr-leške občine Križevci in kri-ški gasilci, ki so slovesnost podaljšali s svojo veselico. Temeljita komunalna uredi-tev Križa pa je - kot poudarja župan Tomaž Drolec - le za-četek zahtevnega projekta

Domačini in gostje so se z veseljem sprehodili po skora kilometer dolgem odseku prenovljene vasi Križ.

občine Komenda, ki do kon-ca naslednjega mandata na-merava na podoben način

Kitarski orkester v cerkvi M A ) A B E R T O N C E I J

Godešič - Odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Go-dešiča vabi na koncert kitar-skega orkestra Glasbene šole Skofia Loka pod vod-stvom Denisa Kokalja, ki bo jutri, v soboto, 27. maja, z začetkom ob 20. uri v cerkvi Sv. Miklavža na Godešiču. Koncert bo za Godešič zgo-dovinski dogodek, saj bo to prva koncertna prireditev v tej podružnični cerkvi.

Ideja o ustanovitvi kitar-skega orkestra v Skofji Loki je že stara, saj je o tem raz-mišljal že Uroš Lovšin, teda-nji učitelj za kitaro na Glas-beni šoli Škofja Loka. V času svojega učiteljevanja je vzgo-jil dovolj dobre kitariste, ki so že takrat posegali po naj-višjih nagradah na zveznih in državnih tekmovanjih. Zaradi bolezni te ideje žal ni

Kitarski orkester Glasbene šole Škofja Loka.

mogel uresničiti. Jo je pa lani uresničil Denis Kokalj in ustanovil kitarski orkester Glasbene šole Škofja Loka. Sestavljajo ga sedanji in ne-kdanji učenci škofjeloške glasbene šole. Orkester igra repertoar iz različnih obdo-bij, v letošnjem letu pa veli-ko sodelujejo tudi s pevci,

K A M N I K

Mlad! tekmovali v znanju o prometu Učenci višjih razredov treh kamniških osnovnih šol - Toma Brejca, Marije Vere in Šmartno, so se tudi letos pomerili v občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu?, ki ga je orga-niziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik. Po testiranju na posebnih testnih polah o cestno prometnih predpisih in opremi kolesa, vožnji s kole-som na posebnem prometnem poligonu in cestni vožnji, je bila med učenci 5. in 7. razredov devetietke najboljša Teja Jazbinšek pred Borisom Stojičem in Tadejem Remsom, med učenci 8. razredov osemletke in devetietke pa je zma-gal Matej Koren pred Rudijem Močnikom in Igorjem Sto-jičem. Ekipno je v obeh kategorijah slavila OŠ Toma Brejca. Najboljši tekmovalci se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo 27. maja v Žalcu. J. P.

G G mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gorenjsl<ig i as.si

katerih profesorica je prof Vera Mlejnik.

Člani orkestra so Robert Babčec, Janez Golob, Mar-tin Igličar, Mitja Luznar, Diana Marguč, Jana Moho-rič, Diana Novak, Nina Roje, Lenart Rupar, Dani Stražar, Mojca Veselko in Mateja Vrhovnik.

K O M E N D A

Selanova razstava Člani Turističnega društva Komenda so tudi letos ob občinskem prazniku pripra-vili Dan odprtih vrat Sela-nove razstave. Stalna raz-stava, ki so jo v prostoru v Glavarjevi bolnišnici Ko-mendčani, na pobudo Sela-novega učenca dr. Marka Žerovnika, leta 2002 posta-vili ob 100-letnici rojstva ro-jaka Ivana Selana, prikazuje življenje in delo tega znane-ga slovenskega kartografa samouka. Ogledati si je mogoče njegove zemljevi-de, raznovrstne pripomoč-ke za risanje in pisanje kart, fotografije, izrezke časopis-nih člankov In drugo. J. P.

urediti vse vasi v občini. Na slednje so že letos na vrs Suhadole in Žeje.

G G naročnine

04/201 4241 e-pošta: narocnine(®g-glas.si

www.gorenjskiglas.si

KRATKE NOVICE

K R A N J

Z vrstniki iz tujine odkrivali umetnost OŠ Matije Čopa iz Kranja v letošnjem šolskem letu skupaj z dvema šolama iz italijanske La Spezle ter šolama Iz Sardini-je in Podkloštra sodeluje v mednarodnem Comeniusovem projektu INSULA. Vse šole so se posvetile umetnosti, rezul-tate dela pa so predstavile tudi na kranjski šoli. "Naša šola se je posvetila odkrivanju starega mestnega jedra Kranja. Učenci so občudovali stavbe, mostove čez Kokro, Prešernov spomenik, stare skrinje ... Zelo zanimiva je bila tudi debata o oživljanju mestnega jedra, v kateri so sodelovali učenci 7., 8. in 9. razreda," je pojasnila koordinatorica kranjskih učen-cev Tatjana Skrab. "V Podkloštru so se posvetili Mozartu, na Sardiniji so odkrivali življenje prednikov, v La Specii pa so se ukvarjali s kulturnimi spomeniki v mestu," je dejavnosti drugih šol pojasnila Škrabova. Prireditve sta se udeležila tudi predstavnik kranjskega zavoda za šolstvo MIha Mohor In podžupan Š te^n Kadolč, ki je poudaril pomen medna-rodnega sodelovanja. "Slednje se mora začeti že pri otro-cih," je dodal. Prihodnje leto se bodo šole ukvarjale z never-balno komunikacijo, na OŠ Matije Čopa se nameravajo po-svetiti glasbeni dediščini. A. H.

Š E N Č U R

Javna predstavitev šenčurskega zbornika V ponedeljek, 29. maja, ob 20. uri bo v Domu krajanov v Šenčurju potekala javna predstavitev prvega Zbornika Obči-ne Šenčur - Pod Jurijevim Idobukom. Na javni predstavitvi bo zbornik možno tudi kupiti po simbolični ceni 1 .500 tolarjev, ki jo je na zadnji seji določil občinski svet. Zbornik Pod Juri-jevim klobukom je izšel ob letošnjem občinskem prazniku (23. aprila), na skoraj 500 straneh pa s o med drugim pred-stavljeni glavne značilnosti Občine Šenčur, zgodovina, et-nologija, šolstvo, versko življenje in cerkvena arhitektura v občini, kultura, društvene dejavnosti, pomembni možje in žene ter vsa naselja. S. S.

Hofer

Ji

Smo del vod>lne9 mednarodnega podjetja na področju maloprodaje 2 veČ Icot 3000 pos)ov3in>cami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjel^ v Sloveniji, Avstriji, zahodni In južni Nemčiji, ivki. ter tudi Združenih državah Amcnkc. Veliki Britaniji, na irskem in v Avstraliji. Nai uspeh temelji na odličnih sodelavcih naie poslovne skupine.

Za naie poslovalnice na Gorenjskem li^emo

prodajalke/-ce

„Z veseljem delam v timu In se počutim osebno odgovorno za naše kupce."

VaSe delovno področje bo obsegalo: • dcto na moderni blagajni, • zlaganje blaga na police. • skrb za red in čistočo v poslovalnici.

Od vas pričakujemo: • končano ustrezno poklicno izobrazbo iV. stopnje oziroma opravljen preizkus

strokovne usposobljenosti za prodajalca. • da ste odpne narave, prijazni, odgovorni. pnpravl|em na delovne obremenitve

in sposobni delati v skupini; • veselje pri delu s strankami.

Ponujamo vam: • temeljito usposabljanje, ki bo nekaj tednov potekalo tudi v Avstriji; • zagotovljeno delovno mesto. • prfietno delovno okolje. • ze od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo.

Kandidatke m kandidate, ki Vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku 15 dni nji naslov poitiete proinjo v slovensčini ali nemičint 2 ročno napisanim

tografijot) . . . . . . - . . . . ... livljeniepisom. fotografijo ler z vsemi zaključnimi spričevali In delovnimi dokazili. v postopku izbire bomo opravili tudi praktični preizkus znanj oz. sposobnosti primernih kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu

Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja

Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ull3 49 1231 Ljubljana-črnuče

wvi/w.hofersi

GORENJSKA

Prvi spomenik Sloveniji v Š k o f j i Loki s o v č e r a j p r e d s t a v i l i r e š i t v e n a t e č a j a z a o b l i k o v a n j e u m e t n i š k e g a d e l a n e o d v i s n i

in s a m o s t o j n i d r ž a v i S l o v e n i j i in s l o v e n s t v u .

BOŠTJAN BOGATA;

Škofja Loka - Na osnovi lan-ske odločitve občinskega sve-ta je 0 b 6 n a Škofja Loka raz-pisala natečaj za oblikovanje prvega in zaenkrat edinega umetniškega dela v čast Re-publiki Sloveniji in sloven-stvu. Komisija, ki so jo se-stavljali prof. mag. Peter Ga-brijelčič, mag. Aleksander Bassin, dr. Peter Krečič, Ja-nez Lenassi, Peter Mali, Jurij Svoljšak, Igor Draksier in Mateja Hafner Dolenc kot poročevalka, je soglasno pi-vo nagrado na vabljenem nate-čaju podelila kiparju Primo-žu Puglju in arhitektu Marja-nu Zupancu. drugili nagrad pa komisija ni podelila.

Dr. Peter Krečič je nagraje-no delo opisal kot dve različ-no visoki zalomljeni strogi.

porezani formi , obrnjeni druga proti drugi pod pra-vim kotom simbolizirata za-ščiteni prostor kot simbol doma, domovine • prostor slovenske narodne in držav-ne skupnosti. Hkrati zasnu-tek spomenika implicira dvo-jico. Dvoje različno visokih form je mogoče razumeti kot

simbol moškega in ženske kot predstavnika družinske in narodne skupnosti. "Obči-na želi s spomenikom dati državi svoj doprinos in izka-zati spoštovanje, čast in pri-padnost. Takšnega spomeni-ka v Sloveniji še ne pozna-mo, zato upamo, da bo drža-va pristopila k sofinanciranju

postavitve spomenika v Skof-ji Loki," nam je povedala Ma-teja Hafner Dolenc, vodja oddelka za okolje in prostor na loški občini.

Na vabljenem natečaju so sodelovali mladi slovenski umetniki, ki so se s svojim de-lom že dokazali - Alenka Vi-dergar, Rene Rusjan, Darko Golija, Primož Pugelj, Tomaž Pipp in Metod Frlic. Vsi so predlagali svoje ideje, vendar jih komisija ni sprejela, pač pa so vse pozvali, da dopolni-jo svoje rešitve. Tako so se na koncu odločili za Primoža Puglja. Hkrati je komisija še sklenila, da bo spomenik do-polnjeval tekst o slovenstvu, domovini, svobodi. Včeraj od-prta razstava v Kašči predstav-lja vse natečajne rešitve. Oce-njena vrednost spomenika je 20 milijonov tolarjev.

Pod lupo videle tudi muho T i s k a r n a S c h v v a r z z V r h n i k e j e s l a b o v i d n i di jakinj i Anic i P o d o b n i k s C e r k l j a n s k e g a V r h a p o d a r i l a

e l e k t r o n s k i p r i p o m o č e k z a p o m o č pri u č e n j u .

DANICA ZAVRI . Ž L E B I R

Ljubljana - Vrhniška tiskar-na je z donacijo obeležila 15-letnico svojega dela, za po-moč slepim in slabovidnim pa se je odločila pomagati zato, da bi bili njeni izdelki dostopnejši tudi l judem z okvaro vida, je ob izročitvi elektronskega povečevala My Reader Anici Podobnik dejal direktor tiskarne Boš-tjan Nagode. Anica je bila iz-brana na razpisu Zveze dru-štev slepih in slabovidnih Slovenije, pripomoček pa ji bo po besedah predsednika zveze Staneta Padežnika v pomoč pri nadaljnjem šola-nju. Slabovidnim žal ne pri-pada kot standardna opre-ma. ki bi jo financirala drža-va, zato so veseli vsake dona-cije, ki mladim z okvarami vida olajša šolanje in delo. Stane Padežnik je tudi avtor knjige Ustvarjalnost ne po-zna teme, v kateri predstav-lja 42 zgodb slepili in slabo-

vidnih ljudi, ki so uspeli kljub okvari vida. Tudi Anica Podobnik, dijakinja drugega letnika Škof i j ske klasične gimnazije v Ljubljani, bo lahko v življenju dosegla us-peh, saj je iz pravega testa. Ob komaj tretjini ostanka vida je v šoli odlična, poje v zborih, v okviru medšolskih izmenjav potuje po tujih dr-žavah in postaja prava sveto-vljanka.

"Elektronska lupa mi bo pomagala pri branju časopi-sov, knjig, zemljevidov, drob-nega tiska različnih navodil in ker je ni treba premikati, bo Slo vse to hitreje," je pove-dala, ko se je zahvalila za 1,4 milijona vreden pripomoček. Tudi njena starša Valerija in Edvard Podobnik sta bila srečna, da bo hčerki ob ustreznih pripomočkili lažja pot do kruha. Tudi mlajši hčerki Milka in Polona sta namreč slabovidni. Milka, sedaj še učenka zadnjega razreda osnovne šole Ivana

Anici Podobnik so podarili sodobno elektronsko lupo.

Tavčarja v Gorenji vasi, pri-hodnje šolsko leto prav tako prihaja na škofijsko gimnazi-jo, mlajša Polona pa je še v petem razredu. Podobnikova dekleta smo spoznali pred leti, ko so še h o ^ e na podru-žnično šolo na Sovodnju. "Menda sem bila v četrtem razredu, ko ste mi na Go-renjskem pomagali do prve-ga pripomočka za lažje bra-

nje," se spominja Ančka. Pod prvo lupo pa so dekleta spoznavala zemljevide, slike, brale knjige in si podrobno ogledale tudi muho, dodaja Ančkina mama Valerija. De-kletovega novega pripomoč-ka pa so veseli tudi v matič-nem medobčinskem društvu na Gorenjskem, je povedal tainkajšnji predsednik Fran-ci Pire.

KOMENDA

Turistična ponudba Komende na spletu Turistično društvo Komenda je uredilo spletno stran, ki bo v pomoč tako domačinom kot mnogim obiskovalcem te ob-čine. Na naslovu vifww.td-komenda.si je tako mogoče prido-biti informacije o naravnih znamenitostih in kulturni dediš-čini na Komendskem, podatke o društvih, sejmih, športnih dogodkih, kulturnih prireditvah, gostilnah in prenočiščih. Posebna rubrika opominja na aktualne dogodke, na ogled je nekaj fotografij 2 zadnjih prireditev, v pripravi pa je še izde-lava turistične karte. j. P.

SLOVENSKI JAVORNIK

Skrb za naravo in postojanke Pri planinskem društvu Slovenski Javornik - Koroška Bela si je med odseki letos največ nalog zastavil odsek za varovan-je gorske narave. Pripravlja več pohodov v Karavanke s cil-jem seznanjati se s kulturno in naravno dediščino. Gospo-darska dejavnost je letos usmerjena k vzdrževanju vseh šti-rih postojank. Predvsem bodo morali obnoviti vetrnico za proizvajanje električne energije na Prešernovi koči na Stolu, ki jo je lani podrl vihar, velik zalogaj pa bo tudi obnova Koče na Pristavi, ki jo je lani precej poškodoval požar. J . R.

Sosedje so se povezali V KS V a š e - G o r i č a n e s o p r e d č a s o m u s t a n o v i l i

s k u p n o s t d o b r i h s o s e d o v . Cilj j e d r u ž e n j e in

r e š e v a n j e t e ž a v .

M A J A BERTONCEL)

Coričane - Skupnost dobrih sosedov (SKUDOS) je verjet-no novost v našem prostoru. Idejo zanjo je dal Marko Žni-daršič iz Goričan, ki se sicer ukvarja s podjetniškim sveto-vanjem, njen temelj pa je skupnost, ki pomaga drug drugemu do boljšega sobiva-nja: "V življenju vsi želimo biti srečni, vendar se zato med seboj veliko premalo pogovarjamo. Po izkušnjah iz svojega poklica vidim, da skupnost, ki šteje več kot 150 ljudi, ne more dobro funkci-onirati. V naš SKUDOS je vključenih 2 9 hiš, skupaj okrog 1 0 0 krajanov Vaš in Goričan."

Prvi cilj, ki ga s tem želijo doseči, je druženje, v nasled-njih korakili pa reševanje te-žav, ki jih tudi v tem okolišu ne manjka. V ta namen so ustanovili posebne skupine. Ena bo odgovorna za pre-hodnost poti. ki so tod ozko grlo in morda celo največji problem. Na področju ekolo-gije si želijo očistiti potok, prizadevali si bodo za posta-vitev dodatnih kontejnerjev in za ločeno zbiranje odpad-kov. Izpostavili so še nekate-re druge probleme, med drugim pluženje ulic in po-manjkanje objektov za dru-ženje, kot je otroško igrišče, vaška lipa in balinišče. Sku-

Marko Žnidaršič

pine bodo pripravile predlo-ge rešitev problemov in k so-delovanju povabile tudi KS in Občino Medvode. Ena iz-med dobrih sosedov v prvi ustanovljeni skupnosti v delu Vaš in Goričan Majda Narobe o ideji pravi: ")o f)od-piram in si želim, da bi bilo vse zastavljeno tudi res in da bomo delovali v dobro vseh sosedov."

Žnidaršič še dodaja, da ta skupnost ni alternativa KS in da je njegov cilj po celotni občini Medvode in tudi iz-ven nje fonnirati skupnosti dobrih sosedov, ki bi pripo-mogle k boljšim sosedskim odnosom ter bile v pomoč Krajevnim skupnostim pri zaznavanju in reševanju te-žav.

KAMNIK

Živ žav za najmlajše Kamničane Mladinski center Kamnik - klub staršev, ki ga vodi Helena Sterie, je v soboto na ploščadi Doma kulture Kamnik in v prostorih Mladinskega centra Kotlovnica pripravil Pisani Živ žav, prireditev, ki najmlajšim Kamničanom omogoči vrsto za-nimivih dogodkov. Tudi letos so otroci skupaj s svojimi star-ši ustvarjali na različnih delavnicah, se preizkušali v zabavnih igrah, tekmovali v kvizu o zdravju in prvi pomoči, zaigrali na-mizni tenis, plezali po plezalni steni, igrali ročni nogomet, za-plesali, si privoščili tatuje ter se posladkali ob hrani in pijači. Skoraj največ pozornosti pa sta pritegnila gasilski in policijski avto ter policist, ki je otrokom med drugim pokazal tudi to, kako policisti jemljejo prstne odtise. J. P.

8 • • • •

• • • • • • • • • • • • « • * • • * •••••• •• •• •• mmmmm mm mmmmmm mmmmmm mm mm mmmmmm •• •• •• mmmmmm «• •• mmmmmm mmmmmm mm mm mm

vilma.stanovn.ik@g-glas.si

VABILA, PRIREDITVE

Naše rokometašice z Bolgarkami • V športni dvorani Vitranc v Kranjski Gori bo to nedeljo potekala kvalifikacijska tekma za EP 2006 med ženskima rokometnima reprezentancama Slovenije in Bolgarije. Začela se bo ob 16.45. V-S-

Mednarodni medicinski duatlon in poletni tek - Na Brdu pri Kranju bo jutri, v soboto, potekal XII. Medicinski duatlon in IV. poletni medicinski tek. Prireditev, ki jo skupaj organizira-jo Triatlon klub Kranj, Triatlonska zveza Slovenije in Šport-no društvo Medicus se bo začela ob 10. uri. Podrobnosti o njej izveste na www.agp-pro.si/duatlon_brdo/. V. S.

Dan športa v Lešah - Športno društvo Dobrča bo jutri, v sobo-to, v Lešah pripravilo dan športa. Osrednja prireditev bo turnir trojk v košarki (prijave do 12.30, informacije po telefonu 031 /330 668), po turnirju pa bodo sledila še tekmovanja v polaganju rok, igre natančnosti ter igre na otroškem poligonu. V. S.

Dirka starodobnikov - M K Leteči Kranjci bo to nedeljo, 28. maja, pripravil prvo letošnjo dirko starodobnikov za držav-no prvenstvo. Potekala bo na progi proti Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, začela pa se bo ob io . uri. V. S.

Košarkarski turnir Racmanov - KK Pacmani iz Sv. Lenarta nad Lušo vabi na 19. tradicionalni košarkarski turnir, ki bo jutri, 27. maja, potekal na igrišču nad parkiriščem žičnice Stari vrh. Informacije in prijave po telefonu 031/320 588 (jože) ali 031/613 274 (Tone). Žrebanje bo danes ob 20. uri v gostišču Kveder v Sp. Luši. V. S.

Dan škofjeloškega kegljanja - jutri, v soboto, bo na kegljišču na Podnu potekala prireditev ob dnevu škofjeloškega keglja-nja. Začela se bo ob 17. uri tekmovanjem, ob 19.30 pa bodo najboljši v minuli sezoni dobili zaslužena priznanja. V. S.

Ponedeljkov turnir Corenjke - ŠD Gorenjka Lesce bo, zaradi prostorske zasedenosti , odslej organizirala tradicionalne nedeljske rating turnirje namesto ob nedeljah ob ponedelj-kih. Že peti letošnji turnir bo potekal 29. maja z začetkom ob 17. uri. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: ga.nota@siol.net. O. O.

Olimpijski tek okoli mejnega prehoda Hrušica - Člani Šport-nega društva Karavanke se že pripravljajo na letošnji olim-pijski tek, ki bo prihodnji petek, 2. junija, potekal okoli mej-nega platoja Hrušica. Dopoldne bodo organizirali tek za vrt-ce, popoldne, z začetkom ob 16.30, pa za osnovne šole. Ob 17. 10 bo na sporedu tek za osebe s posebnimi potrebami in invalide, 7- in 21-kilometrski olimpijski tek okoli mejnega platoja pa se bosta začela ob 17.30. Več o tekmovanju, za ka-terega se boste lahko prijavili pred štartom na štartnem prostoru pri avtocestni bazi DARS, lahko izveste pri pred-sedniku društva Romanu Zupancu (051/418 564). V. S.

Tekmovanje v rolkanju v Lescah - Naslednjo soboto, 3. juni-ja, bo na rolkarskem parku v Lescah potekalo tekmovanje v rolkanju. Začelo se bo ob 11 . uri, več o tekmovanju pa si lah-ko preberete na www.skate-slovenia.net/skateday. V. S.

Spomladanski turnir v odbojki - V Ribnem pod Ribensko Go-rico bo naslednjo soboto, 3. junija, potekal turnir mešanih ekip v odbojki. Prijave do 31. maja sprejemajo na naslov Športne zveze Radovljica, Gorenjska 26, Radovljica, na elek-tronski naslov sport2v@s5.net ali po faxu 5305 731. Dodatne informacije po telefonu 5305 730 (Jure Vreček). V. S.

Tekma tenisačic Triglava - Jutri, v soboto, bo ženska ekipa Tri-glava igrala prvo srečanje 2. slovenske teniške lige, ko se bo na domačih igriščih pomerila s postavo Portoroža. B. M.

Vaterpolski spored - V 5. krogu drugega dela DP za člane bo ekipa Triglava jutri, v soboto, ob 18. uri gostila ekipo Brani-ka. Na Kodeljevem bosta igrala Olimpija in Koper. J. M.

Nogometni spored - V ligi Si.mobll Vodafone bo vodilna eki-pa Domžal jutri, v soboto ob 17. uri, gostovala pri Primorju. V 2. SNL bo ekipa Supernove Triglava v derbiju kola v nede-ljo, z začetkom ob 17. uri, gostila vodilno ekipo Dravinje Duol. Ekipa Tinex Šenčurja se bo istočasno v Šenčurju po-merila 2 ekipo Zagorja. V 3. SNL - zahod bo ekipa Kalcer Vo-doterma Radomlje jutri ob 15. uri gostovala pri Slovanu, eki-pa Jesenic pa bo ob 17.30 gostila ekipo Adrie. V nedeljo bo ekipa Rolteka Dob gostovala pri Izoli Argeti, Zarica pri Avto-plusu Korte, ekipa Ihana pa bo ob 17.30 gostila ekipo Brd. Jutri, v soboto, bo na sporedu 25. krog v i. gorenjski nogo-metni ligi za člane. Pari so: Železniki - Velesovo, Sava - Alpi-na Žiri, Naklo - Britof, Lesce - Visoko in Kranjska Gora - Bled Hirter. V 2. gorenjski ligi pa bo jutri na sporedu 19. krog. Pari so: Preddvor - Bitnje - Bohinj - Trboje, Polet - Ločan in Kondor - Podbrezje. Vse tekme se začnejo ob 17.30. V. S.

Naši neporaženi v polfinale S l o v e n s k a r e p r e z e n t a n c a v d v o r a n s k e m h o k e j u j e s š t i r i m i z m a g a m i v p r e d t e k m o v a n j u d o s e g l a s v o j

na jveč j i u s p e h , ki g a b o s k u š a l a d o p o l n i t i v n a d a l j e v a n j u s v e t o v n e g a p r v e n s t v a .

T I N A DOKL S ŠVEDSKEGA

Sloven.ska reprezentanca je vse štiri tekme prvega kro-ga svetovnega prvenstva v floorballu skupine B v šved-skem Helsingborgu in nato V Malmoju zasluženo slavila. Na prvi so v nedeljo prema-gali ekipo Nizozemske s 7:5, V drugi so bili boljši od Av-stralije s 7:3, V tretji, najtežji tekmi, so z 8:6 premagali ekipo Avstrije, v zadnji tekmi predtekmovanja pa so v sre-do zvečer opravili še z ekipo Singapura s 6:3.

Najpomembnejša in naj-težja tekma je bila torkova z ekipo Avstrije, v kateri pa je dobro igral tudi kapetan, Škofjeločan Blaž Kržišnik. "Kljub temu da je bila igra malo nervozna, smo lahko zadovoljni. Imeli smo raz-položenega strelca Benjami-

f

Blaž Kržišnik (na sliki s številko 15) je bil izbran za najbolj-šega igralca na tekmi proti Avstraliji in proti Singapurju, izkazal pa se je tudi vratar Matej Žmuc. / fou: Tim dom

na Čemelo , pa tudi ostali smo igrali borbeno do kon-ca tekme, kar se nam je ob-

restovalo. Vesel sem, da smo se uvrstili v polfinale in mis l im, da še n ismo rekli

zadnje besede," je po tekmi z Avstrijo povedal kapetan Kržišnik.

Z doslej opravljenim de-lom pa je bil po sredini zma-gi z ekipo Singapurja zado-voljen tudi predsednik Flo-orball zveze Slovenije An-drej Eržen: "Fantje so že iz-polnili cilj, ki smo si ga za-stavili pred potjo na Šved-sko. Sedaj optimistično pri-čakujemo prihajajoče tek-me, s tako igro in borbenost-jo pa ni nemogoče tudi fina-le in celo uvrstitev v elitno skupino A."

Včeraj se je naša ekipa preselila v Stockholm, kjer bodo na sporedu tekme pol-finala. Naši naj bi se (niso bile še končane vse tekme predtekmovanja) danes naj-prej pomerili ali z ekipo Ve-like Britanije ali z ekipo Francije.

NAMIZNI HOKEJ i HOKEJ

KRAN)

V Kranju rekordna udeležba Minuli konec tedna se je na Odprtem prvenstvu Kranja zbra-lo rekordnih 28 tekmovalcev v namiznem hokeju. V odprti konkurenci je slavil igralec NHK Mengša Sergej Vaslljev, ki je v fmalu s 3:0 v zmagah premagal člana NHK KŠK Bernar-da Rjavca, na tretje mesto pa se je uvrstil Matej Škrlep (NHK Mengeš). Tako je Vasiljev po štirih turnirjih postal tudi zmagovalec slovenskega pokala, drugi skupno je Nejc Škrlep in tretji Jaka Škrlep (vsi NHK Mengeš). Na odlično organiziranem turnirju je nastopilo tudi 16 osnovnošolcev, med njimi pa je državni prvak postal Rok Škrlep (OŠ Stražiš-če). Kot je po zaključku tekmovanja povedal Nejc Škrlep, je večini najboljših turnir služil tudi kot priprava pred bližnjim evropskim prvenstvom v slovaški Skalici. V. S.

ODBOJKA

KRAN)

Kranjski veterani razočarani nad udeležbo Prejšnji konec tedna so odbojkarski veterani Triglava pripra-vi že 14. turnir veteranov v odbojki. Kljub podpori dolgoletnih sponzorjev. Zavarovalnice Triglava OE Kranj, Gitasa Kranj in Pivovarne Laško, so bili organizatorji razočarani, saj so se na nekdaj priljubljeni turnir letos prijavile le tri ekipe, katerih ig-ralci so bili v povprečju stari 51,4 leta. Na koncu je zmagoval-ni pokal dobila najmlajša ekipa, ekipa Mokronoga, druga je bila ekipa Kamne Gorice, tretja pa ekipa Triglava. Kaj bo s turnirjem drugo leto, se organizatorji še niso odločili. V. S.

BLED

Hokejska šola spet na Bledu v drugi polovici julija bo na Bledu spet potekala poletna ho-kejska šola. Letos bo že v i6. izvedbi, tako kot navadno pa so organizatorji iz HDK Bled razpisali dva termina: prvi bo med 17 . in 23. julijem, drugi pa med 24. in 30. julijem. Šola je namenjena predvsem igralcem, rojenim med leti 1988 in 1999, tudi letos pa bo ena od skupin dekliška. Vsak dan bodo hokejisti tri ure vadili na ledu, poleg tega bodo imeli predavanja o hokejski igri in pravilih, zabavali pa se bodo tudi z drugimi športi. Trenerji v šoli bodo Gorazd Hiti, Franc Žbontar, Viktor Tišler in Eric Blais, kot demonstrator pa bo sodeloval tudi Edo Terglav. Dodatne informacije dobite na www.slohokej.net ali hdk-drustvo.si ter po telefonih 2028 505 (dopoldan) ali 031/313 690 in 031/235 092. V. S.

BOKS

KRANJ

Alen izgubil šele v finalu Minuli konec tedna je na turnirju Evropske amaterske bok-sarske zveze v Mostarju uspešno nastopil mladi up sloven-skega in kranjskega boksa, Alen Kušlakovič (Casino Nebo-tičnik Kranj). Alen je, pod vodstvom trenerja Dušana Čaviča (na sliki) v kategoriji do 69 kilogramov najprej z 10:2 prema-gal Hrvata Kralja, bil nato s kar 9:0 boljši od Makedonca Ar-sova, v finalu pa je z 2:8 izgubil z Igorjem Pejičem iz Srbije in Črne gore in domov prinesel srebrno odličje. V. S.

MOTO ŠPORT

KRANJ

Beno Štern se je izkazal v Romuniji Minulo nedeljo je v Romuniji potekala druga dirka v razredu supermoto. Dirka je štela za evropsko prvenstvo, na njej pa se je izkazal tudi Kranjčan Beno Štern, ki je imel po kvali-fikacijah drugo štartno pozicijo. Kljub padcu na prvi dirki se je Beno hitro pobral in tudi na koncu uspel zadržati drugo mesto. V drugi dirki pa je takoj na začetku prehitel konkurenta in uspel zadržati vodstvo do konca. Po kratkem postanku doma bo Beno s spremljevalno ekipo danes že odpotoval v Francijo, kjer ga v nedeljo čaka nova preizkušnja. V. S.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • #• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • :: vilma.stanomik(g)g-glas.si

Sara se doma dobro počuti Nekdanja košarkarica škofjeloške Odeje in reprezentantka Sara Oblak je s svojo sedanjo ekipo Long Island University znova nastopila v domači dvorani na Podnu.

VLI.MA STANOVNIK

Škofja Loka - "Kar enajst let sem igrala v tej dvorani in postala mi je kot dnigi dom. Zato mi današnja tekma, ko sem s svojo sedanjo ameri-ško ekipo na obisku tukaj v Škofji Loki, res veliko pome-ni. Bila sem glavna pobudni-ca in organizatorka te tekme, priznam pa, da s e m imela kar malo treme spet igrati pred domačim občinstvom, proti dekletom, s katerimi sem bila včasih v isti ekipi. Vedela sem, da ne bo lahka tekma, čeprav sem računala, da smo me bolje fizično pri-pravljene in da lahko igramo na zmago," je po atraktivni sredini tekmi v dvorani na Podnu, ki so jo proti domači Odeji zmagale Američanke z 72:47, povedala Sara Oblak in dodala, da se je doma do-bro počuti.

Sara je namreč pred dve-ma letoma sprejela povabilo in izziv, da študira novinar-stvo in igra košarko za ekipo Long Island University v New Yorku. Z ekipo, na čelu katere je znamenita trenerka Stephanie Gaidey, pa se je v začetku tega tedna odpravila

Sara Oblak (številka 14) je bila navdušena, ker se je s svojo sedanjo ekipo Long Island Unlverslty lahko predstavila v domači Skofji Loki. / foto: cor«d Kavdič

Zadovoljni pričakujejo jubilej s kvalifikacijskimi tekmami kadetov, tekmo članov in občnim zborom bodo radovljiški košarkarji jutri praznovali pol stoletja delovanja KK Radovljica.

G O R A N LAVRENČAK

Radovljica - 2 e prejšnji te-den so V dvorani S G Š v Ra-dovljici domačini organizira-li prvi krog kvalifikacij za ka-dete, ki so ga mladi radovlji-ški košarkarji opravili z odli-ko. Najprej so visoko prema-gali vrstnike z [esenic (73:52). Jeseničani so nato še lažje premagali Medvode (70:37), tako da je bilo pred zadnjo tekmo v domačih vr-stah veliko pričakovanje. Va-rovanci trenerja Toma Greš-nika (ta se je letos s člani uvr-stil v 2. SKL) so v odlični igri polni duhovitih akcij pov-sem nadigrali ekipo Medvod in na koncu slavili z neverjet-nih 119:22. Veseli predvsem dejstvo, da so razliko poviše-vali tudi potem, ko so v pet-erki igrali samo pionirji.

"Letos smo organizirali že pionirske, mladinske in ka-detske kvalifikacije. Pionir-jem je uspel veliki met in že igrajo v prvi ligi, kadetom že-lim vso srečo, da bi preskoči-li tudi drugi krog kvalifikacij in tudi oni postali prvoligaši. V KK Radovljica, ki letos praznuje pol stoletja delova-

Ekipa kadetov KK Radovljica - stojijo od leve: Tomo Orežnlk (trener), Boštjan Kokot, Jaka Završnlk, Robert Božič, Luka Završnlk In Jan Jelušič. Spodaj: Tilen Skerbec, Tomaž Sokllč, Jaka Zupan, Matej Stojnšek, Mohor Fajdiga In MIha Majetlč (manjka Jure Potočnik). / foio: iroizavomk

nja, smo se f>otrudili, tako da lx>mo tudi drugi krog organi-zirali v domačem kraju. Kva-lifikacijam, ki bodo potekale jutri predvidoma med 9.30 in 15. uro, na njej pa bosta po-leg domačih fantov nastopili še ekipi Triglava in Loka Kave, bomo dodali še člansko tekmo in občni zbor kluba in vse skupaj združili v 'Dan ra-dovljiške košarke'. Vse ljubi-telje košarke tako vabim, da

pridejo jutri, v soboto, bodriti našo kadetsko ekipo, na praz-ničen dan pa se bomo radi pogovorili o preteklih 50 letih pod radovljiškimi koši," je ob pomembnem jubileju dejal predsednik KK Radovljica Ja-nez Urbane in dodal, da ima-jo letos v načrtu tudi izdajo jubilejnega zbornika, zato do-mače košarkarje naproša, da po svojih močeh pomagajo obogatiti vsebino.

na mini evropsko turnejo. "Po pravilih naše univerze imaš lahko vsake štiri leta iz-let v tujino in naša ekipa, na čelu s trenerkami, se je odlo-čila, da pridemo na turnejo v Evropo oziroma v Slovenijo zato, ker je v naši ekipi kar pet Evropejk, od tega sva dve Slovenki. Tako nama ta obisk z ekipo najprej v Italiji, nato v Sloveniji in v nadalje-vanju še na Hrvaškem, v Ši-beniku in Dubrovniku, res veliko fKjmeni," je bila nav-dušena kar 185 centimetrov visoka Sara, ki bo po končani turneji in kratkem počitku v Dubrovniku v začetku junija prišla spet domov v Škofjo Loko. v začetku septembra pa se bo znova vrnila v New York, kjer bo nadaljevala štu-dij in seveda spet igrala ko-šarko.

"Upam, da bosta naslednji dve leti, kolikor jih še name-ravam do konca študija pre-živeti v Ameriki, še bolj uspešni od letošnjega, ko s m o izgubile v polfinalu NEC in osvojile 4. mesto," je še povedala Sara, ki je z eki-po včeraj že odpotovala v §i-benik, kjer jo danes čaka že nova tekma.

Gorenjski Glas WWW COREN)SKICWS.SI

CARAVAN HOLZER »prikolice > domovi na kolesih • posebna ponudba predšotorov t plinski štedilniki > hladilniki »klimatske naprave > satelitske

antene • solarne naprave Celovec, Ehrentalerstrasse 33

tel. 0043/463/43357

GORENjSKl SEMAFOR

NOGOMET Zaostala tekma v 2. SNL, 25. krog: Factor - Supernova Triglav 2:1 (i:o). Na lestvici vodi Dravinja Duol 2 48. toč-kami, 2. je Factor s 46. točkami, 3. Supernova Triglav s 44 točkami, 6. Tinex Šenčur s 30 točkami. 1. gorenjska liga, 23. krog: Kranjska Gora • Naklo 0:7 (0:4), Lesce - Bled HIrter 3:1 (2:1), Železniki - Britof (tek-ma bo na sporedu 31. 5. ob i8. url), Sava - Visoko 5:1 (i:o), Alpina Žiri - Velesovo 1:2 (1:2). Na lestvici vodi ekipa Že-leznikov (54), 2. Sava (45), 3. Velesovo (36), 4. Naklo (34), 5. Alpina ŽIri (31), 6. Kranjska Gora (28), 7. Visoko (26), 8. Lesce (25), 9. Britof (22), 10. Bled Hirter (i8). 2. gorenjska liga, i8. krog: Ločan - Preddvor 2:1 (2:0), Tr-boje - Polet 1 :2 8i:o), Podbrezje - Bohinj i :6 (1:4), Bitnje - Kondor 0:4 (0:0). Na lestvici vodi Bohinj (50), 2. Ločan (40), 3. Polet (40), 4. Trboje (22), 5. Preddvor (21), 6. Kondor (17), 7. Bitnje (12), 8. Podbrezje (4).

BASEBALL Državno prvenstvo za moške: Zajčki - Kranjski Lisjaki 8:7. jutri (ob 15. uri) in v nedeljo (ob 11 . uri) v loški vojaš-nici Lisjaki gostijo ekipo Varaždina. Državno prvenstvo v soflballu za ženske: Divje mačke -Kranjske Lisičke 6:25, Golovec Dragons - Kranjske Lisič-ke 10:9. V nedeljo, 4. junija, v Škofjl Loki ob 9. uri gosti-jo Ježico, ob 16.30 pa vodilno ekipo Golovca.

ROKOMET Končnica lige Telekom Slovenije, skupina za obstanek: Termo - Rudar 30:29 (19:13). Na lestvici za obstanek vodi ekipa Jeruzalem Ormoža s 26 točkami, ekipa Terma pa je na zadnjem, 6. mestu z 1 0 točkami. Jutri Termo gostu-je pri Krki, zadnjo tekmo sezone pa bodo Ločani odigra-li 31. maja v dvorani na Podnu z ekipo Slovana. V. S.

VATERPOLO 4. krog drugega dela DP: Koper : Triglav 5:12 (0:2, 0:2, 3:3, 2:5), Olimpija : Branik 14:4 (2:2, 4:0, 2:1 , 6: i) . Na le-stvici vodi Triglav s 16 točkami, 2. Koper (7), 3. Olimpija (5), 4. Branik (2). J. M.

NOGOMET

KRANJ

Vojaki na prvenstvu v Kranju S priložnostno slovesnostjo v ponedeljek, 29. maja, ob 20. uri, se bo v Kranju začelo vojaško nogometno prvenstvo "Militropa cup 2006" . Že od dvanajste ure naprej bo na Slovenskem trgu predstavitev Slovenske vojske, tekmovanje pa se bo začelo v sredo, 31. maja, na mestnem športnem štadionu v Kranju. Na njem bo nastopilo osem ekip, med njimi dve slovenski. V. S.

VINTERSPORT

3:2 za kupce o d 25. d o 27. maja

Kupite 3-plačate 2! Pri nakupu treh kosov oblačil je najcenejši brezplačen

Skočimo skupaj v kakovostna nova oblačila za šport in prosti čas priznanih blagovnih znamk in ekskluzlvnih blagovnih znamk.

Zi i . ^ etiKl

:tSS3 MexxXX brVAHlE o mmtm c J S C o . '

^ donza •Už ! !^

t '*''"'i orena- O

l O siinon.subic@g-glas.si

NESRECE

BLED

Brez zaviranja v avtomobil V torek popoldne se je na regionalni cesti izven Bleda smr-tno ponesrečil 33-letnl voznik motornega kolesa iz Kranja. Z yamaho se je peljal po regionalni cesti iz smeri Bleda proti Lescam kot drugi v skupini treh motoristov. Na Betinskem klancu so motor ist i v bližini kr ižišča z d o v o z n o pot jo v tamkajšnjo industrijsko cono dohiteli 33-letno voznico oseb-nega avtomobi la , pred njo pa je z voz i lom stala 36-letna voznica, ki je nameravala zaviti levo v industrijsko cono. Prvi motorist v koloni se je ustavil, drugi motorist v skupini, 33-letni Kranjčan, pa hitrosti vožnje ni zmanjša l in je brez zavi-ranja silovito trčil v avtomobil 33-letne voznice. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobi l odbilo naprej v pred njim stoječe vozilo. Kranjčana je vrglo naprej v avto-mobil, nato pa je obležal na cest i . Pri tem se je tako hudo poškodoval , da je na kraju nesreče umrl. 33-letna voznica in njena 12-letna sopotnica sta s e lažje poškodovali . S. Š.

KRANJ

Zbil dvanajstletnega kolesarja V ponedel jek p o p o l d n e je na Ž u p a n č i č e v i ulici v Kranju voznik zbil 12-letnega otroka. 21-letni Ljubljančan s e je z av-tomobilom po enosmerni ulici peljal v nasprotni smeri in brez zaviranja trčil v otroka na kolesu, ki se je pri tem hudo poškodval, zato so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani.

Policija poziva očividce nesreč Zaradi razjasnitve okoliščin dveh prometnih nesreč v Kran-ju policija prosi morebitne očividce ali priče, da s e oglasi jo na Policijski postaji Kranj ali pokličejo tel. štev. 04/268-15-99 oziroma interventno številko policije 1 13 . Prva nesreča se je zgodila v ponedeljek, 22. maja, ob 7.15 na glavni avtobus-ni postaji v Kranju, v njej pa sta bila udeležena neznana voznica o s e b n e g a avta renault t w i n g o , r u m e n e barve in neznanih registrskih številk s kran j skega o b m o č j a , in mladoletni kolesar, ki je pripeljal iz stranske ulice in trčil v twinga. Po trčenju s e je voznica ustavila, izstopila iz vozila in vprašala kolesarja, ali je vse v redu. Slednji je odgovoril , da mu ni nič. zato sta se razšla. Kasneje je mladoletni kole-sar zaradi poškodb poiskal zdravniško pomoč . Policija prosi tudi neznano voznico, da se oglas i na PP Kranj ali tja po-kliče. Druga nepojasnjena prometna nesreča s e je pripetila v sredo, 24. maja, okoli 16 . ure pri G lobusu . Vanjo sta bila udeležena kolesar v ze leno-oranžnem dresu KK Sava Kranj in bel osebni avtomobil Pošte Slovenije. S. S.

KURtl^iKrO 89.8 9 : . l 96.J

DOM d aa, e<cl!lD C. 11. .1960 3iod

OOREVANJE BREZ OUA IN DIMNIKA

P R I H R A N E K

ra?rZleWl Zeussolar d.o.o.. Mače 6. Preddvor 04/2555 780. www .20uss0lar .8l

R \ D ; 0 S O R A

Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60,

e-mail: inf<)Wradio-sora.si

Na trgu začasno manj droge Gorenjski kriminalisti so ta teden stopili na prste novi kriminalni skupini, ki je po Gorenjskem razpečevala drogo. Sledili so ji od konca leta 2 0 0 4 .

S I M O N Š U B I C

Kranj - Kriminalno zdnižbo, ki se je domnevno ukvarjala s t ihotapl jenjem in prepro-dajo razl ične prepovedane droge, je po ugotovitvah kri-minalistične preiskave, ki jo je vodil Sektor kriminalistič-ne policije Policijske uprave Kranj , sestavl jalo dvanajst moških in ženska, starili od 23 do 52 let, ducat jih živi v Kranju in okolici, ena oseba pa v Ljubljani. Skupino naj bi vodil 37-letni Kran jčan . Minuli torek so kriminalisti in policisti pri dvanajst ih o s u m l j e n i h opravil i štiri-najst h i šn ih preiskav. Pri-držali so osem oseb, po našili podatkih pa je preiskovalni sodnik v Kranju v sredo za dva ovadena odredil pripor.

Organiz i rana kr imina lna zdmžba se je ukvarjala s pre-prodajo hidroponsko gojene konoplje - skunka, konoplje, kokaina in heroina na ob-močju Gorenjske. Poleg za-sežene droge v hišnih pre-iskavah (dva k i lograma ko-

noplje, 197 sadik konoplje in manjše količine heroina, ko-kaina in metadona) je polici-ja d o m n e v n i združbi že v letu 2 0 0 5 s k u p n o zasegla več kot 6,5 ki lograma konop-lje in 1 2 7 g r a m o v kokaina . Kriminalisti so še ugotovili, da je z d m ž b a delovala tudi m e d n a r o d n o , saj je lani organizirala in izvedla pre-voz 5.495 g r a m o v konopl je iz N i z o z e m s k e v Slovenijo. T o pošiljko s o policisti odkri-li pri prevozniku na Me jnem prehodu Karavanke. "Š lo je za visokokakovostni skiink," je razložil S i m o n Velički , vodja k r a n j s k e g a sektorja kr iminal is t ične policije. Vi-soke kakovosti je bil tudi za-sežen kokain, namenjen pa je bil b a n j s k i sceni. Dva od ovadenih naj bi lani tudi pro-dala pet gramov heroina od-v isniku iz Že leznikov , ki je naslednje jutro u m r l zaradi prevelikega odmerka.

Kr iminal i s t i so od konca leta 2 0 0 4 , k o so zaključil i prav tako obsežni preiskavi in kazensko ovadili skupa j

Izsledke kriminalistične preiskave, ki so jo zaključili v torek, sta predstavila šef Sektorja kriminalistične policije v Kranju Simon Velički (desno) in tiskovni predstavnik PU Kranj Zdenko Cuzzi. / rm s.mon Sgb.t

kar 25 domnevnih preproda-jalcev, tudi s pomočjo prikri-tih ukrepov zbiral i dokaze zoper tokratno združbo. "Sledili s m o cilju, da zbere-m o ustrezno kazensko gra-divo, ki bo državnemu tožil-stvu o m o g o č i l o us t rezen pregon za vse č lane, " po-udarja prvi gorenjski krimi-nalist. V preiskavi je po na-

vedbah Veličkega sodelovalo okoli 50 kriminalistov in po-licistov z G o r e n j s k e g a . Kri-minal ist i so č lane z d r u ž b e kazensko ovadili storitve 51 kazniv ih dejanj prometa z drogo in omogočanja uživa-nja mami l . Nekateri od ova-denih so že stari znanci poli-cije zaradi podobnih kazni-vih dejanj.

Dim v kranjski garažni hiši Podzemni garažni prostori so lahko problematični pri gašenju požarov, ker pride do slabe vidljivosti, visokih temperatur in slabe preskrbe z zrakom.

SUZANA P. KOVAČIČ

Kranj - Ura je bila 17 .07. ko se je v garažni hiši IC D o m v Kranju sprožil alarm. Iz pod-zemnih prostorov se je valil d im, vhodna rampa za vstop vozil se je samodejno zaprla. Po obvestilu varnostnika na 1 1 2 so prihiteli na kraj doga-janja gasilci. Vse to se na sre-čo ni dogajalo zares, ampak je šlo za vajo. ki so jo v pone-deljek pozno popoldne izve-dli kranjski poklicni gasilci. "To je bila naša prva vaja v garažni hiš i v Kranju, Pod-z e m n i garažni prostori so laliko problematični pri ga-šenju požarov, ker pride do slabe vidljivosti, visokih tem-peratur in slabe preskrbe z zrakom. Na vaji sta sodelova-

la po dva d a n a iz vsake inter-vencijske ekipe, nove izkuš-n je pa b o d o prenesl i tudi drug im gasi lcem. Na ta na-čin poenotimo in poenosta-v i m o delo v s e h i z m e n , " je povedal Mate j Kejžar , v.d. vodje operat ive v Gas i l sko reševalni službi Kranj.

"Dogovor i l i s m o se, da p r e i z k u s i m o , kako de lu je protipožarni s i s tem izven delovnega časa, da testiramo delo vamosti i ih s lužb in ob-veščanje , " je povedal Ivo Marjek. direktor IC Doma, ki je bil z izvedbo vaje zado-voljen. Vajo si je ogledal tudi direktor Gas i l sko reševalne službe Kranj Vojko Artač, ki je po zakl jučku povedal: " Z naše strani je bil osnovni na-men , da preverimo priprav-

ljenost in ukrepe v primerih gašenja v garažni hiši , dose-žen. Pozitivno pa s e m prese-nečen nad učinkovitost jo varnostnega s istema v garaž-ni h iš i , prostori so dovolj zračni, zato ni prišlo do viso-kih temperatur. Moja edina

kritika je. da je od sprožitve sistema do aktiviranja gasil-cev miniJo preveč časa." Ivo Marjek je povedal, da ravno zato razmišljajo o tem, da bi uvedli vzporedno javljanje h gas i lcem, ne le k varnostni službi.

KOKRA

V ovinku izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti jezersko - Preddvor se j e v ponedeljek zjutraj zunaj naselja Kokra zgodila prometna nesreča, v ka-teri se je hudo poškodoval 61-letni voznik o s e b n e g a vozila iz Avstrije. Avstrijec je vozil z Jezerskega proti Preddvoru. V sotesk i Kokra je zaradi nepr i l ago jene hitrosti v d e s n e m ovinku izgubil ob last nad voz i lom. Kljub zav i ranju ga je zanes lo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tem trenutku pripeljal 43-letni voznik tovornega avta iz Kranja. V trčenju je 61-letnik utrpel hude telesne poškodbe, zato s o ga reševalci odpeljali v bolnišnico na Jesenicah. S. Š.

DOMŽALE

Motoristu zaprla pot V ponedeljek popoldne se je v Domžalah pripetila promet-na nesreča s smrtnim izidom. Policisti so pri ogledu kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je 34-letna voznica iz Ljub-ljane vozila osebni avtomobi l ford focus iz smer i Rodice proti Ljubljanski cesti. V križišču s prednostno Kamniško ce-sto je zavila levo, pri tem pa zaprla pot 28-letnemu motori-stu iz Domžal . Domžalčan je pri zaviranju padel po vozišču in po nekaj metrih drsenja trčil v osebni avtomobil povzro-čiteljice nesreče. V nesreči s e je motorist tako hudo poško-doval, da je na kraju nesreče podlegel poškodbam. S. S.

GG 59

Razdedi PRILOGA G O R E N J S K E G A GLASA ^ ^ ^ ^

Prejšnji teden nam je spet zrasel greben. Mama Evropa je hčerki Sloveniji sporočila, da je zdaj že tako zrela, da lahko namesto slovenskega tolarja uporablja kar njen euro. Ne pusti nam pa, da bi ga pisali po slovensko - evro. Euro naj bo! Pa naj bo. Upamo, da nam pod njim ne bo slabše, kot nam je bilo pod tolarjem - ko nam ni bUo slabo.

Goldinar, dinar, tolar, euro... M I H A N A G U Č

Slovenski tolar je bil

pravzaprav edini zares

slovenski denar. V vseh

prejšnjih državah, ki niso bile samo naše,

ampak so bile večje državne

tvorbe, v katere smo sodili tudi

Slovenci, smo uporabljali

denar teh držav,

hi tako bo zdaj spet. V EU bo

naš denar EUR.

Denar so nam na Sloven-skem zamenjali takrat, ko se je zamenjala država. V mi-nulem stoletju se je to zgodi-lo po koncu 1. in 2. sv. vojne, med okupacijo tn ob osamo-svojitvi. Ob teh menjavah so se dostikrat dogajale prav hude reči, prizadele so narod kot celoto, še posebej pa ne-katere posameznike. Med temi je bil tudi moj stari oče Jernej. Od doma je šel že pred letom 1 9 0 0 , s trebu-hom za kruhom. Delal je najprej v štajerskih, največ pa v ameriških mdnildh. Ko se mu je nabralo kar nekaj prihrankov, se je odločil z družino vrniti. Stara mama je bila proti, družina s tremi sinovi (četrti je bil ravno na poti) je dobro živela, njega pa je mučilo domotožje in sit je bil težkega dela. Kdo ga ne bi

razumel. A kaj, ko se je za vr-nitev odločil ravno spomladi 1914! Saj ni mogel vedeti, da bo že poleti istega leta iz-bruhnila velika vojna. Takoj so ga vpoklicali, iz ruskega ujetništva se je vrnil šele pred božičem 1918.

In kaj je bilo z njegovim denarjem? Z ameriškimi pri-hranki bi lahko pred vojno kupil veliko kmetijo. Ker pa je ni takoj izbral, je v časovni stiski pred odliodom k voja-kom najprej kupil le bajto in malo sveta, "po vrnitvi bom pa kaj večjega", si je menda mislil. Vraga! Med vojno se je zgodila velika inflacija, do-tlej nepoznani pojav, po voj-ni so zamenjali naše krone v dinarje po tečaju 4:1, čeprav je bilo dejansko razmerje 1:1. Slovencem je torej priliranke najprej načela medvojna in-flacija, po vojni so nam Srbi z menjavo avstrijskega v ju-

goslovanski denar ukradli še tri četrtine tistega slovenske-ga premoženja, kolikor ga je bilo v papirnatem denarju. Ta velika kraja ob menjavi denarja je pobrala tudi grun-te, ki jih je sanjal moj stari oče. Z družino, ki se je po vojni v štirih letih povečala s štirili na osem otrok, je ostal v skromni bajti...

Bog ve, koliko podobnih zgodb se je zgodilo med na-slednjo svetovno vojno in po njej! Bogu in slovenski drža-vi s m o lahko hvaležni, da smo jo brez takšnih pretre-sov zvozili, ko smo iz dinar-skih zapluli v tolarske vode. Novica prejšnjega tedna pa je bila, da nas je EU spoznala kot zrele za EUR! Prav. Če mora biti, naj se zgodi. Pravi-jo, da se nam to pot ni treba ničesar bati. Slovenski tolar bo v euro zamenjan pošteno, "stranske škode" ne bo. Adi-

jo SIT, živel EUR! Dobro si nam služil, slovenski tolar, ohranili te bomo v lepem spominu! Kaj n a m prinese euro, bomo pa še videli. Upajmo, da več dobrega kot slabega.

Ob slovesu od tolarja se spomnimo še njegovih pred-hodnikov. Kje so že časi, ko smo imeli še goldinarje in krone. Goldinar je bil skovan iz nemške besede Guldener in slovenske denar, bil je res še zlat denar. Krone so bile že papirnate, a zanje je jam-čila habsburška krona. Za prve jugoslovanske dinarje, ki so bili trdna valuta, pa di-nastija Karadžordževičev. Beseda dinar je dvojnega iz-vora. Srbi so jo dobili od Tur-kov, ti pa od Arabcev. V Ira-ku imajo dinarje še zdaj. Slo-venci pa jo razlagamo s še starejšim virom. Stari Grki so poznali denarion, "novec

za osem devetin grške drah-me", Rimljani pa denarius, "srebrnik". Se posebej zani-miv pa je izvor besede tolar. Izhaja iz nemške besede Thaler, po slovensko bi rekli doiinar. Thal pomeni v sta-rem nemškem zapisu dolino (v novem je brez h. Tat), pri-imek Thaler imamo tudi na Škofjeloškem, z domačije, ki je stala v dolini ("Im Thal") pod Sorico. V neki dolini na Češkem, ki se ji je takrat re-klo Joachimsthai, danes pa Jachymov, pa so že v 16. sto-letju kovali srebrne kovance z imenom Joachimsthaler. Srebme zato, ker je bil v isti dolini rudnik srebra, kovnica denarja pa kar zraven njega. Če je torej tolar po svojem iz-voru doiinar, je bilo to ime za slovenski denar v letih 1 9 9 1 - 2 0 0 7 nadvse primer-no, saj je našo domovino njen največji pisatelj imeno-val za dolino šentflorjansko ... Sicer pa je iz istega vira, iz thaler, ki se mu je v spodnji nemščini reklo daler, tudi ameriški dolar.

Slovenski tolar je bil prav-zaprav edini zares slovenski denar. V vseh prejšnjih drža-vah, ki niso bile samo naše, ampak so bile večje državne tvorbe, v katere smo sodili tudi Slovenci, smo uporab-ljali denar teh držav. In tako lx) zdaj spet. V EU bo naš de-nar EUR. Na eurih bodo slo-venski simboli le na kovan-cih. Trubar, Valvasor, Vega, Jakopič, Gallus, Plečnik, Pre-šeren, Kobilca in Cankar se bodo morali posloviti od svo-jih bankovcev in vmiti v zgo-dovino. Človeška ribica (Pro-teus anguinus), sova (Asio otus), kranjska čebela (Apis mellifera), potočna postrv (Salmo tmtta fario), kmečka lastovka (Hirundo rustica), kozorog (Capra ibex), konj (Equus), štorklja (Ciconia ci-conia) in bik (Taurus taurus) pa s kovancev v naravo. Vsi pa ostajajo z nami, v duhu ali v naravi. Dokler bomo Slo-venci. bodo tudi oni, živali morda še dlje.'

1000 LET GODEŠIČA Razgledi

Enako misleči, dr. Janez Šušteršič, Ivo Boscarol, mag. Andrej Šircelj in Ivan Simič, so na Godešiču predavali na temo, kaj prinašajo reforme z davčnega in podjetniškega vidika.

Z reformami do sprememb v družbi Podjetja

premalo dajo na kvalitetne,

resda nekoliko dražje davčne

svetovalce, ki jim bi lahko

z dobrim poznavanjem

davčne zakonodaje

prihranili marsikateri

tolar.

M A J A BERTONCELJ

Takšna imena je na tiso-čletni Godešič pripeljal do-mačin Dušan Krajnik, po-močnik generalnega sekre-tarja O Z S za gospodarski si-stem in politiko, ki je vodil okroglo mizo. Ekipa podo-bna predavanja pripravlja po vsej Sloveniji in se trudi lju-dem tudi po tej poti približa-ti f>omen reform, s katerimi želijo predvsem razbremeni-ti slovensko gospodarstvo in oblikovati pogoje za njegovo večjo korJkurenčnost na sve-tovnih trgih. S pojmom kon-kurenčnosti se dnevno sre-čuje Ivo Boscarol, pred leti podjetnik leta, predsednik skupščine Obrtne zbornice Ajdovščina, bil je član "Kranjčeve skupine" in seda-nji član vladnega Odbora za reforme. Po duši je strojnik, po izobrazbi diplomirani ekonomist, poznamo ga kot svetovno znanega izdeloval-ca ultra lahkili letal. "Danes

velja, da če nisi najboljši, ali če vsaj nimaš vizije, da boš najboljši, ne boš preživel v globalnem svetu. Nihče od nas ne bi rad izgubil seda-njih socialnih pravic, vendar m o r a m o biti toliko konku-renčni in toliko dobri, da bomo te pravice lahko obdr-žali," je bil jasen Ivo Bo.scarol in ob tem okaral sindikate, ki da so "zastareli", kar se raz-voja tiče.

Danes velja, da je tisti, ki dela več in posledično več tudi zasluži, več tudi obdav-čen. Mag. Andrej Šircelj, dr-žavni sekretar na ministrstvu za finance, znan tudi kot "oče" zakona o DDV pravi: "Ta obremenitev je trenutno izredno visoka. Zavzemamo se za zmanjšanje obdavčitve dela in za zmanjšanje davka na izplačane plače, pri do-hodnini pa za odpravo vseh olajšav. Sistem bi bil z eno-tno davčno stopnjo enostav-nejši in preglednejši. Kar se DDV-ja dče, pa še ni znano.

v i

i L J

^ ' D • -.'i .ii

Dr. Janez Šušteršič, Ivo Boscarol, Dušan Krajnik, mag. Andrej Šircelj in Ivan Simič ljudem "na terenu" skušajo približati pomen davčnih reform.

ali bo ena stopnja ali bosta dve. Osebno bi se odločil za eno, ker sem za enakost med ljudmi." Dr. Janez Šušteršič, direktor UMAR-ja, je pouda-ril, da je pri teh reformah po-trebno več kot le znanje osnovne makroekonomske politike in dodal, da gre za precej bolj zahtevno nalogo, kot je bila uvedba evra. Kori-sti, ki jo bodo dale refonne,

so manj oprijemljive in pre-malo poznane, gre pa dejan-sko v neki meri za spremi-njanje dnižbe, predvsem sta-re miselnosti v glavah ljudi.

Tako kot Boscarol iz prakse priliaja tudi Ivan Simič, direk-tor DURS. Z njegovim priho-dom je v davčni upravi zavel nov veter. Uvedene so bile ne-katere novosti, še naprej pa se bo trudil narediti upravo pri-

jaznejšo ljudem, postopke pa enostavnejše. Z odgovori je dokazal, da ni bil zaman dol-ga leta davčni svetovalec šte-vilnim podjetjem in da pozna veliko "fint". Poudaril je, da podjetja premalo dajo na kva-litetne, resda nekoliko dražje davčne svetovalce, ki j im bi lahko z dobrim poznavanjem davčne zakonodaje prihranili marsikateri tolar.

menovan na Dod aai strokovnos D U Š A N K R A J N I K , V O D J A O Ž J E V L A D N E P O G A J A L S K E S K U P I N E ZA S O C I A L N I S P O R A Z U M ZA O B D O B J E 2 0 0 6 - 2 0 0 9

MAIA BERTONCELJ

Dušan Krajnik je po izob-razbi diplomirani ekonomist in se bliža koncu podiplom-skega magistrskega študija državnih in evropskih študij. 46-letni Godešan je pomoč-nik generalnega sekretarja O Z S za gospodarski sistem in politiko, v začetku leta je postal vodja ožje vladne po-gajalske skupine za socialni sporazum.

Kako to, da ste bili Imenovani na tako pomembno mesto?

"V začetku letošnjega leta sem bil povabljen na razgo-vor k predsedniku vlade Ja-nezu Janši, ki mi je ponudil vodenje ožje vladne pogajal-ske skupine za socialni spo-razum za obdobje 2 0 0 6 -2 0 0 9 . Pogovor z njim je bil prijeten, sproščen, predvsem pa na izredno visokem stro-kovnem nivoju, saj sva se oba zavedala, da je usklajeva-nje vsebine in sprejem soci-alnega sporazuma vse prej kot lalika naloga. Tudi zaradi tega, ker so doslej takšne

/

Dušan Krajnik

vladne pogajalske skupine vodili ministri, tokrat pa je bila odločitev drugačna. Se-veda se pri pogovoru nisva mogla izogniti teme, kako bi moja pozitivna odločitev vpli-vala na moje nadaljnje delo v Obrtni zbornici Slovenije, kako bo nova zadolžitev vpli-vala na moj prosti čas, ki ga je bilo že prej izredno malo, sedaj pa ga sploh ni več. K sreči mi za nočni počitek za-dostuje izredno malo spanja, kar je moja velika prednost, ki jo večina drugih nima. Re-

zultat najinega pogovora je bil, da m e je na uradni pred-log, sedaj že bivšega ministra dr. Jožeta P. Damijana, vlada na to mesto imenovala 12. ja-nuarja letos. Vesel pa sem, da so me tudi socialni part-nerji, sindikati in delodajalci, zaradi mojega, kot pravijo korektnega vodenja poga-janj, "sprejeli" za vodjo in ko-ordinatorja vsakotedenskih pogajanj."

Zakaj menite, da se je vlada odločila za vas?

"Kdo me je na to mesto prvi predlagal, ne vem, in tega tudi ne poizkušam izve-deti. Prav gotovo je bil to ne-kdo ali celo več ljudi, ki m e poznajo zelo dobro. Prepri-čan sem, da je k tej odločitvi botrovalo več dejstev: moje strokovne izkušnje, resen pristop do dela, komunika-tivnost, nenazadnje sem znan tudi po izredno viso-kem pragu tolerantnosti, ki je pri takšnem delu še kako potreben. Mnogi so to odlo-čitev povezovali tudi z mojo aktivno vlogo člana v t.i.

"Kranjčevi skupim" , ki je lani pripravila predloge pre-potrebnih sprememb k delu davčne zakonodaje. Prepri-čan pa sem, da politični kri-teriji zagotovo niso bili."

Kaj sploh je socialni spora-zum?

"Namen socialnega spora-zuma je blaginja vseh posa-meznic in posameznikov, merjena s kazalniki človeške-ga razvoja, zdravja, socialnih tveganj, družbene povezano-sti, vključenosti in zaupanja. T o je dokument, s katerim se socialni partnerji in vlada do-govorijo oziroma sporazu-mejo o ključnih ukrepih ter skupnih in posameznih na-logah za doseganje skupno dogovorjenih ciljev razvoja. V določenem segmentu predstavlja tudi neke vrste vsebinski okvir za pripravo posameznih zakonov z raz-ličnih področij. Zato je še kako pomembno, da vsebino socialnega sporazuma uskla-dimo in ga podpišemo v do-glednem času. Vlada je na-mreč sprejela svoj načrt pri-

prave in sprejemanja zako-nov, zato je toliko bolj po-membno, da s socialnim sporazumom nakažemo vse-binske smernice le-teh."

Kaj želite doseči 2 reforma-mi?

"Že v začetku je potrebno zavreči dogmatične misli in besede nekaterih, da bodo prepotrebne re forme revne naredile še bolj revne in bo-gate še bolj lx)gate. Z refor-mo je potrebno vzpostaviti takšne mehanizme, ki lx)do omogočali razvoj konkurenč-nega gospodarstva tako na domačem kot tudi tujih tr-gili. Mehanizme, ki bodo na eni strani omogočali pridobi-vanje poštenega plačila za pošteno delo in ne nazadnje, ki bodo dovolj socialno na-ravnani za tiste, ki si zaradi različnih vzrokov ne morejo sami ustvariti materialne podlage za človeka dostojno življenje. Slovenija mora s kvalitetno izobraženim ka-drom in z večjo inovativnost-jo slediti sistemu večje doda-ne vrednosti."

POGOVOR Razgledi

Slovenci igrajo vidno vlogo v svetovnem alpinizmu že vrsto let. Nekateri akterji vrhunskih dejanj v preteklosti še krojijo podobo alpinizma in dajejo zgled mladim. Dokaz za to je uspeh dveh Gorenjcev na gori Janak v Himalaji.

V • zKusn e m m aaosi v navez A L P I N I S T A A N D R E J Š T R E M F E L J IN R O K Z A L O K A R

STOJ AN SAJE

"Za Himalajo je Janak res

relativno nizek hrib, vendar je

štel po oceni najbolj znane

ameriške revije Alpinist med

deset prvovrstnih

ciljev za odprave

v alpskem stilu. To mu seveda

daje svojo težo. Slovenci smo

prehiteli druge, ker nas je ideja za vzpon na to goro vabila tja

že nekaj časa."

o b a prosim, da povesta ne-kaj o sebi in dosedanji alpi-nistični poti!

Rok: "Prihajam iz Gorij, si-cer pa sem d a n Alpinistične-ga odseka Radovljica. Čez do-ber teden bom star 24 let in sem študent geologije. Z al-pinizmom se ukvarjam pri-bližno desetletje, posebej uspešno pa je bilo zadnje leto in pol. Po plezanju v Patago-niji sem opravil dobre vzpo-ne doma, odšel v Himalajo z odpravo mladih alpinistov, plezal tudi pozimi in se pri-družil Andreju na letošnji hi-malajski odpravi. Doslej sem opravil okrog 500 vzponov."

Andrej: "Bližam se 50. letu starosti. Kmalu bo 30 let, kar sem bil prvič na osemtisoča-ku v Pakistanu. Na Everest s e m se vzpel leta 1 9 7 9 kot prvi Slovenec. Ob tem štejem kot največji dosežek prven-stveno smer v alpskem stilu na Kangčendzengo leta 1 9 9 1 . Stal sem na dveh sedemtiso-čakih, ki sta bila tako kot Ja-nak še neosvojena. Še več je osemtisočakov; kar osem. Lani sem bil prvič na Aljaski: z Marijo sva se vzpela na De-nali. Z ženo obvladava šport-no plezanje, za kar sta se ogrela tudi hči Katarina in sin Anže. Plezalsko znanje sem nabiral v Alpinističnem odseku PD Kranj. T a m sem še član in tudi načelnik Ko-misije za alpinizem pri Pla-ninski zvezi Slovenije."

Kaj meni Rok kot najbolj perspektivni a lp inis t leta 2 0 0 5 o vplivu mladosti na premagovanje težav.'

Rok; "Pri alpinističnih vzponih je zelo pomembna motivacija. Nekdo laiiko veli-ko trenira, ampak če nima želje, da bi nekaj splezal, tega ne bo dosegel. Ravno to ob-čudujem pri Andreju, ki po tolikih letih plezanja še ved-no najde motivacijo. Na za-četku sem nameni l ves čas plezanju, za kar s e m se nav-dušil sam. z leti spoznavam, da so za uspeh v alpinizmu poleg motivacije zelo po-membne tudi izkušnje."

Koliko štejejo izkušnje pri doseganju alpinist ičnih ci-ljev?

Andrej: " Izkušnje veliko pomenijo zlasti v visokih go-rah. T a m je plezanje vedno nekoliko nepredvidljivo. Ko si mlajši, ne veš točno, kako bo reagiral organizem na večjo višino. Skozi številne vzpone se bolje spoznavaš in dobiš primerjave, kako si kje delal, pa kaj je najbolje. Če se spomnim nazaj, smo že leta 198} v Rusiji skušali plezati na aipski način. Pozneje smo to prenesli v Himalajo, a nam ni takoj uspelo. Pri ob-jektivnih nevarnostih, h kate-rim sodi tudi nestanovitno vreme, izkušnje niso vselej v pomoč. Vremenske razmere spoznaš bolje le, če si večkrat na enem območju v različ-nih obdobjih leta. Prav goto-vo pa so izkušnje pomemb-ne pri vodenju odprave."

S kom sta se podala na le-tošnjo odpravo v Himalajo?

Andrej: "Pridružila sva se prvi dolenjski alpinistični od-pravi v Himalajo. Organizi-rali so jo v spomin na Andre-ja Markoviča. Jaz sem jim pri tem f)omagal in vodil odpra-vo. Njihov cilj je bila Patiba-ra, kar sva midva izkoristila za aklimatizacijo. Klasična odprava s postavljanjem ta-borov namreč traja dalj časa. Vmes sva načrtovala vzpon na Janak, za katerega sva predvidela le nekaj dni."

Kako sta se znašla v družbi alpinistov, s katerimi še ni-sta sodelovala?

Rok: "Res nisem nikogar od njih poznal, zato m e je kar malo skrbelo, kako bo vse potekalo. Skrb je bila od-več, saj so Dolenjci bolj odpr-ti od nas. Razumeli smo se dobro in tudi drugih težav ni bilo. Na začetku smo plezali skupaj. Iz baze na 5140 me-trih smo se najprej vzpeli na 6 1 0 0 metrov visoki Pangpe-ma Peak. Nato je prišla na vr-sto Patibara. Z Andrejem sva skušala doseči 7 1 2 3 metrov visoki glavni vrh, vendar je zanj zmanjkalo časa. Tri je Dolenjci so prišli na vzhodni vrh Patibare, 6852 metrov vi-soki Sfinx. o b prvem vzponu je bil sam na vrhu Mihelič, na drugem vzponu pa jih je spremljal tudi Andrej. To je bila odlična priprava za po-znejši vzpon v alpskem stilu, kjer je ključna hitrost."

Rok in Andrej - mladi in Izkušeni alpinist sta družno dosegla cilj.

Zakaj sta hotela na Janak in kje se nahaja ta gora?

Andrej: 'Že leta 2 0 0 0 sem bU vodja odprave perspektiv-nih alpinistov, katere cilj je bil Janak Chuli. Ta gora je na skrajnem severovzhodu Ne-pala, na meji z Indijo in Ti-betom. Ker nismo dobili do-voljenja, smo plezali na Pati-bari in drugod. Zaradi nesre-če Markoviča s m o odpravo prekinili. Člani odprave so šli domov, jaz pa sem čakal Ma-rijo in Katarino za treking. Čas sem izkoristil za ogled Janaka, Id ima imenitno ste-no. Odprava Dolenjcev je omogočila, da jo spoznam od blizu. Na pot bi morali že jeseni, a so jo prestavili. Milia Habjan, ki naj bi se pri-družil lani, je odšel z mano pod Janak. Splezala sva del stene, a naju je slabo vreme pregnalo iz nje. Tako sva z Rokom letos odšla na Janak v želji, da delo dokončava."

Kdaj ste odšli na pot in kako je potekal pristop na goro?

Andrej : "Odhod je bil predviden 6. aprila, a smo morali na pot teden dni prej zaradi napovedi demonstra-cij v Nepalu. V Katmanduju smo nakupili hrano in druge potrebne stvari. Z letalom s m o pristali na letališču malo nad zadnjo vasjo. Od tam nas je čakalo še o s e m dni hoje do baznega tabora."

Rok: "Lani sem bil v Tibe-tu, letos pa prvič v Nepalu. Zame je bilo vse novo. Obču-doval sem lepo pokrajino in me dolga hoja ni motila."

Na kakšne razmere ste na-leteli v bazi in nad njo?

Andrej: "Tam je zadnji sneg ravno skopnel, ker je bila v Himalaji izredno suha zima. o d jeseni, ko sem bil tam, ni bilo več padavin. Akumulacijska jezera so bila povsem prazna, kar smo ob-čutili v mestu ob omejitvah elektrike. Iz baze sem videl povsem drugačne hribe, kot sem jih spoznal lani. V steni skoraj ni bilo ne snega, le skala in nekaj ledu."

Vzpon na Janak sta opravila v a lpskem stilu. Kdaj sta se ga lotila?

Rok: "Vzpon sva začela 5. maja iz tabora A B C nekaj po polnoči, v uri in pol sva pri-šla pod steno. V prvem delu stene, ki je visoka 1 150 me-trov, sva naletela na slabe razmere. Ponekod se je vdi-ralo do kolen in čez. Napre-dovala sva nenavezana. Kma-lu se je stena postavila zelo pokonci. Tam sva se naveza-la. Vse ledne raztežaje sva plezala oba hkrati, da je šlo hitreje. Sledilo je šest skalnih raztežajev, ki so ocenjeni od 3. do 5. stopnje težavnosti. Prvi dan je bil dolg in napo-ren. Prišla sva do približno 6 8 0 0 metrov višine. T a m sva našla pr imemo polico za bivak. V šotoru sva celo noč sede dremala in kuhala. Zju-traj sva nadaljevala s pleza-njem, ki je bilo tehnično za-htevnejše kot prvi dan. Po skalni pregradi naju je čakala dva raztežaja dolga prečka v ledu, kjer ni bilo moč počiva-

ti. Sledilo je še nekaj meša-nih raztežajev skala-led."

Kakšni so bili občutki na vrhu in kako sta se vrnila?

Andrej: "Vrh sva dosegla ob 14.30 drugi dan. Žal ga je zajelo poslabšanje s sneže-njem in meglo, zato ni bilo razgleda. Vseeno sva bila ve-sela. saj ni mačji kašelj, če stojiš prvi na 7 0 7 0 metrov vi-soki gori. Misliti sva morala na sestop, za kar sva se hitro odločila. Stena je tako strma, da se je treba spuščati ob vrvi in iskati sidrišča za spust. Z nočjo sva prišla do bivaka, pospravila šotor, pogrela in popila ostanek čaja ter nada-ljevala spust v temi. Ob za-dnjih dveh raztežajih se je že danilo. Pred šesto uro zjutraj sva bila pod steno."

Kaj menita o dosežku? Rok: "Na Janaku sem do-

segel največjo višino, bil pa je zame tudi najtežji vzpon do-slej. Če bi ga prestavil v naše gore, ga še vedno ne bi bilo lahko splezati. Gotovo bo ve-lika šola za naprej."

Andrej: "Vzpon je bil težji, kot sva pričakovala. Naletela sva na skalo in veliko trdega ledu. Če bi bila smer za tisoč metrov višja, bi bila gotovo vredna veliko več. Za Hima-lajo je Janak res relativno ni-zek hrib, vendar je štel po oceni najbolj znane ameri-ške revije Alpinist med deset prvovrstnih ciljev za odprave v alpskem stilu. To m u seve-da daje svojo težo. Slovenci smo spet prehiteli druge."

H

EVRO Razgledi

Evro imamo tako rekoč že v žepu. S prevzemom skupne valute bo Slovenija stopila v orbito evropske elite. Precej manj elitni bodo tisti, ki bodo zgodovinski trenutek izrabili in pod pretvezo upravičenih stroškov nekoliko navili cene. Ampak, teoretično vzeto, lahko cene tudi padejo. Nedvomno bi si potrošniki to gesto zapomnili.

Dva koraka do evra V L A D I M I R LAVRAČ, I N Š T I T U T ZA E K O N O M S K A R A Z I S K O V A N J A

M A K J E T A S M O L N I K A R

Za zdaj se o prevzemu evra previdno govori v pogojniku. Kaj se lahko zgodi, da s 1. ja-nuar jem Slovenija skupne denarne valute ne prevza-me?

"Ta možnost je zgolj teore-tična. Od evra nas ločita še dva koraka. Sredi junija mora evropski vrh potrditi konvergenčno poročilo in sprejeti politično odločitev o vstopu Slovenije v evropsko monetarno unijo. Zadnji ko-rak bo storjen sredi julija, ko bo o tem odločal še vrh fi-nančnih ministrov in določil dokončni tečaj, po katerem se bo tolar preračunal v evro. S presenečenjem seveda ni-hče ne računa."

Kdo o prevzemu evra odloča, vse države članice Evropske zveze ali le tiste, ki so v de-narni uniji?

"O tem odločajo vse drža-ve članice EZ. Za razliko od starih članic EZ , ki j im je bila dana možnost, da se v v iš jo stopnjo integracije vključijo ali ne, so se nove s pogodbo zavezale, da evro v nedoločeni priliodnosti pre-vzamejo . Odvisno pač od tega, kdaj bodo na to pri-pravl jene. Ker je prevzem skupne denarne valute nače-loma obveza vseh (novih) članic, o vstopu posameznih držav odločajo vse."

Danska in Velika Britanija sta si izborili pravico, da evra ne prevzameta in ga nista. Na čem njihova odločitev te-melji?

"V nasprotju z Dansko in Vel iko Britanijo si Švedska posebnega statusa ni izbori-la, kljub temu evra ni prevze-la, saj so državljani možnost na re ferendumu zavrnili. Tako je Švedska primer, da

je mogoče prevzem evra v neskončnost odlašati. Bodisi zato, ker se s prevzemom ne strinjajo vlade, bodisi je proti javno mnenje. Na Danskem in na Švedskem je zadeva pa-dla na referendumu, v Veliki Britaniji pa sta proti prevze-m u evra za zdaj tako vlada kot tudi javno mnenje. Kon-servativci so sploh proti, la-buristi pa so načelno bolj za, vendar zaradi odklonilnega javnega mnenja te odločitve ne sprejmejo. Po vzoru ev-ropske komisije si je Velika Britanija postavila lastna me-rila, po katerih sama presoja, ali je na prevzem evra pri-pravljena ali ne, ali bi bila ko-rist po prevzemu večja kot škoda, skratka, kaj je zanjo dobro in kaj ne. Zadnje pre-verjanje je pokazalo, da več-ine {»stavljenih meril ne iz-polnjuje. Se pravi, zaradi jav-nega mnenja in samoprepri-čanja na podlagi opravljenih

testov, v Veliki Britaniji ne čutijo želje ali potrebe, da bi v evropsko monetarno unijo vstopili ali proces pospešili. Dolgoročno gledano pa tudi Angleži o prevzemu evra se-veda razmišljajo."

V čem je vzrok odklonilnega britanskega javnega mnenja do prevzema skupne evrop-ske valute?

"Velika Britanija se od kontinentalne Evrope nekoli-ko razlikuje; po svoji zgodo-vini, interesih, strukturi pro-izvodnje, trgovine in menja-ve, po političnih povezavah, ki jih ima s svojimi nekdanji-mi kolonijami. Preprosto po-vedano, Velika Britanija je manj u s m e r j e n a v Evropo kot na druga interesna po-dročja. Kot višek vsega se ima tradicionalno še vedno za neko imperialno silo in se težje kot katera druga država sooči s komando bruseljske

administracije. Ze lo močni so tudi simbolični, povsem neekonomski argumenti in merila. V britanskem jav-nem mnenju se izražajo ču-stva, zgodovina in prestiž. Recimo, Angleži na bankov-cu radi vidijo sliko svoje kra-ljice."

Katera so tista gospodarska dejstva, zaradi katerih je Ve-lika Britanija obdržala fiint? V čem je zaradi tega na bolj-šem?

"V primerjavi z drugimi državami članicami EZ ima Britanija speci f ičen finan-čni trg s specifičnimi inštru-menti in obrestnimi mera-mi, razlikuje se po ekonom-ski strukturi in tako naprej. Če bi vodili skupno denarno politiko, ki je posledica skupne valute, bi tudi ti in-strumenti drugače učinko-vali kot v evropskih državah in tega se bojijo. Morda je za

"Zadnji korak bo storjen sredi

julija, ko bo o tem odločal še vrh finančnih

ministrov in določil

dokončni tečaj, po katerem se

bo tolar preračunal v

evro. S presenečenjem ^

seveda nihče ne I računa." I

EVRO Razgledi

Veliko Britanijo pomem-bneje, da trguje npr. z Av-stralijo kot z evropskimi dr-žavami. S funtom je obdr-žala lastno monetarno poli-tiko, kar v praksi pomeni drugačno raven obrestne mere kot je v Evropi. Velika Britanija ima lahko višjo ali nižjo obrestno mero, kakor ji glede na lastno situacijo pač ustreza. Posledično ima večjo možnost vpliva na de-vizni tečaj, skratka, mone-tarna suverenost ostane v njenih rokah in trenutno je težko dokazati, da je to ka-kor koli škodilo n jenemu gospodarskemu položaju."

Katere koristi bo imela od evra Slovenija?

"Od skupne valute lahko veliko pridobimo in relativ-no malo izgubimo. Predno-sti in slabosti vstopa v evrop-sko monetarno unijo so od-vi.sne od gospodarske struk-ture; od velikosti, odprtosti, raznolikosti gospodarstva in tako naprej. Zanimivo je, da je po teh merilih, za kateri-mi stoji teorija optimalnega denarnega območja, Slove-nija za članico monetarne unije zelo primerna. Poleg splošnih, ki jih trdna in sta-bilna valuta prinaša, bo ime-la Slovenija od evra še po-•sebne koristi. Kot trinajsta država, ki bo evro prevzela in prva od novih članic EU, bo postala Slovenija ugledna in pomembna. S prevze-m o m evra bomo stopili v ožji klub evropskih držav. Z

evrom v roki se bomo prvič zares čutili Evropejce. In ne-nazadnje, prevzem evra je za nas pomemben promo-cijski dogodek, saj smo še vedno neznani in neprepo-znavni. Drži, da bomo po-stali prepoznavnejši bolj ali manj v profesionalnih krogih, pa vendar. Z vidika evropske monetarne unije pa smo po moji presoji tudi mi dobrodošla članica. Pri-hajamo kot stabilna in go-spodarsko dinamična drža-va, ki si želi v območje stopi-ti kljub nekaterim neuspe-hom, ki jih EZ v zadnjem času doživlja v svojem inte-gracijskem procesu. Se pra-vi, v EZ prinašamo neko po-zitivno sporočilo."

Bomo imeli tudi po prevze-mu evra relativno visoko go-spodarsko rast?

"Evro neposredno ne bo vplival na nižjo gospodarsko rast, prav nasprotno. Priča-kuje se. da bo gospodarska rast tudi po prevzemu še vedno nad evropskim pov-prečjem oziroma da se bo še povečala."

Kako razložiti podražitve, do katerih naj bi zaradi zame-njave valute prišlo?

"To je zanimiva zgodba. Evro pomeni večjo makro-ekonomsko stabilnost. Z vstopom v evro območje se pričakuje nižja inflacija in nižja obrestna mera kot si-cer. Vzemimo Italijo. Pred vstopom v monetarno unijo

je imela veliko finančno ne-stabilnost, visoko inflacijo, fiskalne težave, tečajno ne-stabilnost in tako naprej. Bolj ko se je približevala vstopu in še zlasti po samem vstopu je prišla do nizke in-flacije na relativno lahek in eleganten način, brez velikih žrtev. Načelno in dolgoročno prinaša skupna valuta nižje cene in nižjo inflacijo. Tu nastopi problem, ki je v tem, ali prevzem nove valute, se pravi ta enkratna operacija sama po sebi povzroči nek dvig cen ali ne. Evropska centralna banka oziroma uradna statistika tega pove-čanja ne prizna oziroma pra-vi, da so bile podražitve mi-nimalne, na ravni približno 0 ,2 odstotne točke. Ker so imeli ljudje drugačen obču-tek, je prišlo do ločevanja med statistično ugotovljeno in psihološko, občuteno in-flacijo. Zaradi evra naj bi se po prepričanju ljudi življenj-ski stroški namreč podražili. Ko so opravili podrobnejšo strukturno analizo, pa so ugotovili, zakaj ta občutek. Zato, ker je po strukturi pro-izvodov ta učinek neenako-meren. Do podražitev naj bi prišlo tam, lq'er so ljudje naj-bolj občutljivi, recimo, pri kavi, frizerju, storitvah na-sploh. V košarico dobrin pa spada marsikaj, kar se ni po-dražilo ali se je celo pocenilo. Skratka, opozorili so na dej-stvo, da so podražitve bolj občutek kot dejstvo, da pa se niti s tem občutkom ne kaže

igrati, saj je inflacija tudi psi-hološki fenomen. Ce na-mreč ljudje menijo, da infla-cija je, se v svojih ravnanjih temu prilagodijo in jo zares povzročijo."

Pa vendar, podražitve niso zgolj fikcija. Kateri realni vzvodi lahko sprožijo poviša-nje cen?

"Ena možnost je zaokrože-vanje, ki je potrebno in logič-no. Druga je preračun zaradi uporabe tečaja; prvo, kar je Banka Slovenije s tem v zve-zi naredila, je to, da je pred-pisala konkreten tečaj, po ka-terem se morajo vsi preraču-ni vršiti. Torej, zaradi različ-nih tečajev do podražitev ne more priti. Tretja možnost je goljufija; nekdo izrabi trenu-tek zmede ob prevzemu nove valute, češ ljudje ne vedo, za kaj gre. Goljufija je sicer možna, ampak verjet-no le v zelo majhnem obse-gu. Četrta možnost je, da cene preprosto korigiraš in rečeš, izrabil bom priložnost in povišal cene. Tu imam pomislek. Ne vem namreč, zakaj bi tisti, ki tako razmiš-lja, evro sploh potreboval kot izgovor. Ne razumem, zakaj naj bi tisti, ki lahko na trgu pri vsej konkurenci zviša ceno, recimo, za deset od-stotkov in to preživi, čakal na prevzem evra. Kratko malo lahko to stori že prej. Tako ostane glavni problem za-okroževanje cen, do česar bo prišlo in že prihaja iz pov-sem praktičnih razlogov.

Težko je reči, na kateri deci-malki - na zadnji ali na pred-zadnji - se bodo zaokrožile. To bo odvisno od artikla. Sla-bost dolgega obdobja dvoj-nih cen je, da se stvari s tem nekako razblinijo. Ce bi bilo obdobje krajše, bi videli, kdaj, zakaj in kam so cene šle; gor ali dol. S tem, ko smo se odločili za daljše ob-dobje dvojnega označevanja cen, smo izgubili možnost presoje o tem, kaj se je zara-di evra v resnici zgodilo. Si-cer je tako, da je teoretično mogoče zaokroževanje cen tako navzgor kot navzdol, vsi pa predpostavljamo in pred-videvamo, da bo tendenca vendar zaokroževanje nav-zgor."

Kaj se lahko razume za ne-upravičeno podražitev? In kaj za upravičeno?

"No, tu imamo problem, kdo in na kakšni ravni bo ar-biter upravičenih in neupra-vičenih podražitev. Ugotoviti bo mogoče le, da je neka po-dražitev nekoliko višja, po-trošniki bodo lahko zagnali vik in krik in jo imenovali neupravičena, prodajalci ali producenti pa bodo za po-dražitev našli sto utemelji-tev; ena bo cena nafte, druga stroški priprave na evro, tret-ja kdo ve kaj in tako naprej. Kaj so torej upravičene in kaj neupravičene podražitve, je po mojem mnenju bolj ali manj jalova razprava, ki pa ima vendar tudi neko pre-ventivno fiinkcijo."

"Do podražitev naj bi prišlo tam, kjer so ljudje najbolj občutljivi, recimo, pri kavi, frizerju, storitvah nasploh. V košarico dobrin pa spada marsilcaj, kar se ni podražilo ali se je celo pocenilo."

Gorenjski luterani v nemilosti 34 IZ STAR IH ČASOV

M I H A N A G U Č

Zadnjič smo videli, kako so leta 1587 z Gorenjskega pregnali luteranskega pridi-garja Petra Kupljenika. Tudi tistim, ki so na Gorenjskem in Kranjskem ostali za njim, se ni pisalo nič dobrega. "V naslednjem 1588. letu je spet drugje gorela nadvojvodova vnema, ki .so mu jo duhovni zanetili, ter upepelila evan-geljskim pri Katzensteinu njih novo početje. Katoliški prošt s sedežem v Radovljici je namreč pri nj. knežji sve-tlosti s prošnjo dosegel, da luterancem v tem mesha niso dovolili bogoslužja. Ovdovela gospa Julijana Ka-cijanarica je zato na željo vseh gorenjskih gospodov in deželjanov priredila staro zi-dano in že pred sto leti od dveh Kacijanarjev zgrajeno ječo pri takratnem gradu v Begunjah, ki m u zdaj Kat-zenstein pravijo, v luteran-sko cerkvico, a slavni deželni stanovi so nastavili za pridi-

garja večkrat omenjenega Jurija Dalmatina. Ljudje evangeljske vere so se v njej vsak teden shajali in mnogi tam prebivajoči katoliški podložniki so se obrnili od svoje vere. Toda to so j im kmalu odpravili, zakaj na-dvojvoda je omenjeni gospe Kacijanarici in n jenemu sinu gospodu Juriju Andreju ostro ukazal, naj opustita novo luteransko cerkev; od-stavil je tudi tamkajšnjega predikanta in pri veliki kazni prepovedal vse nadaljnje se-stanke."

Kaj je za nas zanimivega v tem odlomku iz Valvasorjeve Slave? Da je sloviti Jurij Dal-matin pridigal tudi na Go-renjskem in pa dejstvo, da so ga v letih 1574-85 gosdli be-gunjski Kacijanarji. Njihov grad je torej buril duliove že v 16. in ne šele v 20. stoletju, ko je gostil nadvse raznolike "goste", morda še bolj pro-blematične, kot so bili lutera-

ni. Bil je namreč ženska kaz-nilnica, med vojno gestapov-ski zapor, zdaj je v njem že dolgo psihiatrična klinika. To je potrebna in ugledna ustanova; ker pa se v njej zdravijo tudi tisti, ki jih muči pretirana žeja, jo je ljudski glas poimenoval kar "gorenj-ske toplice" ... Zdi se, da je begunjskemu Katzensteinu usojeno sprejemati ljudi. Ki "niso za med ljudi": krivover-ce, kaznjenke, ujete uporni-ke, bolnike...

Nemilost protireformator-jev je zadela tudi nekatere luteranske meščane Kamni-ka. V letu 1594 jim je bilo ukazano zapustiti mesto. Ker so se s svojim odhodom obotavljah, so prišli komisar-ji iz Ljubljane in jih dali za-preti. In tako naprej. Kljub preganjanju so naši prote-stanti še naprej izdajali slo-venske knj^e. "V letu 1595. so natisnili na stroške slav-nih deželnih stanov kranj-

Dalmatinova Biblija, 1584

skih v Tubingenu v vojvodi-ni Wurttemberški slovensko hišno postilo, ki jo je bil Pri-mož Trubar prevedel iz Lu-trove postile v slovenščino. Izvode je spravil v Ljubljano preko Koroške v 21 velikih sodih Hieronim Megiser, ta-kratni rektor plemiške šole v Celovcu. Stroški so znašali v celoti dva tisoč goldinarjev." Največji podvig protestant-

skega založništva pa je bila seveda Dalmatinova Biblija. Tudi njo so z nemškega ti-hotapili v sodih. Od 1500 na-tisnjenih izvodov jih je šlo 870 na Kranjsko, 330 na Šta-jersko, 3 0 0 na Koroško. Ohranilo se jih razmeroma veliko, kar 6 6 - pred ognjem so jih obvarovali goreči pro-tireformatorji sami, da bi jih rabili katoliški duhovniki...

i 6

USODE, GODOVI Razgledi

Zbrani zapisi o še živečih hlapcih in deklah

Več e uridn kmečk ime

Tako so dobili kosci po

15 dinarjev na dan, grabljice

pa le okoli 12 dinarjev.

M I L E N A M I K I A V Č I Č

Z ženo sta se večkrat spo-rekla, toda zmeraj je on kraj-šo potegnil. Sama je ocQoča-la, koga bodo vabili v žema-do in kdo bo pri hiši za hlap-ca in deklo. Štefka jim je "pa-sala" zato, ker je sama videla delo in ni bilo treba, da bi jo nadzirali.

Vse je bilo lepo in prav, do-kler ni šlo pol fare na roma-nje na Brezje. Doma je osta-lo le nekaj hlapcev, gospodar in Štefka, ki je morala poskr-beti še za najmlajša otroka, ki sta bila še v zibelki.

"Zadaj za hišo sem rezala jabolka za krhlje, ko pride gospodar in m i reče, na j stopim z n j im v hišo, ker mi ima nekaj povedati. Pustila sem delo, in stekla za njim. Še takrat se n isem nič bala, ko je obrnil v kl jučavnici ključ. Prime m e za rame in me stisne pod sebe, da ni-sem mogla niti dihati. Kak-šne svinjske besede mi je govoril. Še danes jih slišim, vendar m e je preveč sram, da bi j ih ponovila. Ko je opravil, m e je pustil na tleh in stopil čez m e n e skozi vrata. T o sem še slišala, ko mi je dejal, da m u b o m "dala" vsak teden, če ne zle-pa pa zgrda. O tem, da je

"tak", s e m že slišala prej, toda nikoli n isem verjela, da je bilo v opravljanju kaj res-nice. Bilo m e je tako sram, da ne morem povedati. Naj-huje je bilo f>ogledati v ob-raz gospodinji. Ko je prišla, s e m se delala, da na peči spim."

Gospodar je prišel k Štefki še dvakrat ali trikrat, potem pa je zanosila. Takoj ko se ji je videlo, jo je župnik pokli-cal k sebi in jo začel zmerja-ti in poniževati, da je padla ženska, ki se nastavlja, ne da bi bila poročena.

Med jokom m u je poveda-la, kaj se je zgodilo, potem jo je zmerjal še z lažnivko in pokvarjenko, ki blati poštene družinske može.

"Župnik je vseeno poklical k sebi gospodarja, ki je prise-gel, da ni imel z menoj nič. To bi m u še oprostila. Ko je pa izjavil, da sem šla v seno z vsakim lilapcem, ki mi je na-mignil, je bilo preveč zame. Brez plačila s e m zapustila hišo gorja in solz in odšla do-mov. Mama se je zgrozila, ko m e je zagledala. Planila sem ji okoli vratu in obe sva se jokali. Nad svinjakom smo imeli odsluženo orodje in tam mi je uredila skrom-no bivališče, da m e ne zasači oče. Lahko si mislite, koliko

sva tvegali, saj bi m e kdo od otrok lahko videl in nehote zatožil očetu. Ko sem imela roditi, je izprosila pri svoji sestri, da me je vzela k sebi. Nobene prijaznosti n isem bila deležna, le prezira in gnusa. Babica, ki mi je po-magala, je omenila, da po-zna dobre ljudi, ki bi fantka posvojili. Bilo m e je groza, da bi naredila kaj takega, toda nisem imela druge izbi-re."

Po porodu je bila zelo izčr-pana in dolgo časa je trajalo, da se je pobrala. Nikjer ni imela obstanka. Bilo ji je že šestintrideset let, ko jo je za-prosil vdovec s petimi otroki.

Poročila .se je z njim in po-tem rodila še dva otroka.

Danes živi pri hčerki. Na kmetiji njenega pokojnega moža gospodari sin, daleč naokoli so znani po kmečkih dobrotah.

Žernadovci

Bili so bolje plačani kot hlapci in dekle. S lužbo so dobili le ob večjih delih na kmeti jah. Doma so imeli eno ali dve kravi, toliko da so se lahko preživljaU. Bili so brez poklica, s številno dru-žino. Gospodar je pred vsa-kim večjim delom na kmeti-ji nekoga poslal, da jih je

prosil za žernado. S kme-tom so se dogovorili za bla-govno menjavo. Velikokrat je bila menjava v škodo žer-nadovcev. Nekateri kmet je so bili bolj zdrgnjeni in so dajali za Ion steljo. Z a cel voz je bilo potrebno narediti dve žemadi.

V primeru plačila so bili moški bolje plačani kot žen-ske.

Tako so dobili kosci po 15 dinarjev na dan, grabljice pa le okoli 12 dinarjev. Razlika je nastala tudi zato, ker so grabljice začele z delom ne-kaj ur fKJzneje kot kosci.

V ž e m a d o so hodili tudi kmečki. Ob večjih delih so si med seboj pomagali.

Žernadovci so bili m a n j obremenjeni kot hlapci in dekle, zato je bilo v žemadi praviloma zelo veselo. Veli-ko se je pelo, pogovarjalo, plavšalo in ob malici tudi po-pilo.

Vsaka gospodinja, ki je kaj dala na svojo čast, je žema-dovcem pripravila dobro ma-lico. Za žejo so pili sicer čaj, v katerem je bilo ponavadi nekaj kapljic vina, za boljši okus.

Večino vaških novic je prav pri takem s k u p n e m delu dobilo dodamo "globi-no" in "širino".

Prazniki in godovi

Križev teden inVnebohoc JOŽE K O Š N J E K

Z a Kr ižev teden, s redi katerega s m o , in za Vnebo-vhod, ki pade vedno na četr-tek (letos je bil včeraj , 25. maja), je že stoletja značil-na kmetova skrb za letino. Sonce potuje vedno višje in greje vedno topleje, nevar-nost za sušo, neurja ali točo pa je vedno večja. Ta teden je dobil ime "križev" zaradi križev, ki so jih nekdaj v procesijah nosili po poljih. Vnebohod je eden najstarej-š ih krščanskih praznikov, saj so ga začeli obhajati že v 3. in 4 stoletju in z n j i m sklenil i š t i r idesetdnevno obdobje po veliki noči. Je-zus naj bi se na ta dan dvig-nil v nebo.

Skromni duhovnik Filip Neri, rojen leta 1515 v Firen-cah v italijanski pokrajini Toscana, ki je še posebej znan zaradi skromnosti, za-radi pomoči revnim in pri-jazne besede za vsakogar in zaradi ustanovitve kongrega-cije duhovnikov oratorijan-cev, škof Lambert de Vence in opat Godon imajo praznik danes, 2 6 . maja. Jutri, 27. maja , pa bodo praznovali mučenec Julij, ki je bil vete-ran rimske vojske, vendar so ga zaradi vere okrog leta 304 usmrtili , in škof Avguštin Canterburyski, apostol An-glije, ki je umrl leta 605. Za-radi njegovega praznika bodo imeli jutri god tisti Av-guštini, Gustiji in Gustelni. ki ne bodo praznovah 28. av-

gusta, ko je dan velikega cer-kvenega učitelja Avguština. Jutrišnji Avguštin je bil Rim-ljan in predstojnik benedik-tinskega samostana na griču Celija v Rimu, ki ga je papež Gregor Veliki leta 596 poslal oznanjevat vero v Anglijo.

V nedeljo, 28. maja, bo praznik škofa Germana Pari-škega. Ime German pomeni brat, bratovski, pravi, resnič-ni. Še posebej se je zavzemal za izpustitev jetnikov, zato je njihov zavemik. N jemu v čast so ustanovili opatijo Sa-int Germain des Pres. Škof Maksim Emonski, ki je umrl okrog leta 396 in je po pisa-nju nekaterih virov deloval v Ogleju in tudi v Emoni, predliodnici Ljubljane v rim-skih časih, Joahim iz Fiore,

cistercijan iz Italije, Id je v 12. stoletju ustanovil re formno vejo florijancev, in italijanski mučenci iz 4. stoletja Sisinij, Martin) in Aleksander bodo praznovali v ponedeljek, 29. maja.

Devica Ivana Orleanska ( 1412 - 1431), kmečko dekle in rešiteljica Francije, rojena v kraju Domremy, zavetaica Francije, Rouena in Orlean-sa, bo imela svoj praznik v to-rek, 30 . maja . P o g u m n o je n a r e k a red v francoski voj-ski in aprila leta 1 4 2 9 pre-gnala Angleže, ki so oblegali mesto Orleans. Pod njenim vodstvom so Francozi dose-gli še nekaj zmag. Leta 1430 so se politiki obrnili zoper njo in jo, med napadom na Pariz je bila ranjena, ujeli in izročili Angležem, ki so jo po obtožbah, da je čarovnica, vlačuga in čarodejka, v me-stu Rouen 30. maja še ne dvajsetletno sežgali na grma-di. Njej v čast so pjostavili v Franciji številne kipe. Naj-

znamenitejši je v katedrali v Reimsu.

V sredo, 31. maja, bo praz-nik srečanja Marije in Eliza-bete, mater Jezusa in Janeza Krstnika, v judovskem mestu Ain Karem blizu Jeruzalema. Katoličani ga imenujejo Obis-kanje Device Marije. V knji-gah svetnikov sta na ta dan za-pisani tudi opatinja Matilda iz Diessna v Nemčiji, ki jo ima-jo za zavetnico zoper neurje, in mučenka Petronila, zavet-nica Rima, romarjev in f)opio-tnikov. V četrtek, 1. junija, bo praznik nemške redovnice Neže (Agnes) Karoline EUen-berger, ki se je s pomočjo ra-njenim še posebej izkazala v nemško francoski vojni leta 1870/1871 in umrla 1. junija 1 9 0 6 v Koblenzu. V četrtek bo tudi dan spomina na filo-zofe in mučenca Justina, roje-nega v današnji Jordaniji, za-vetnika filozofov, ki so ga v 2. stoletju v Rimu zaradi uspeš-nega spreobračanja poganov vrgli v ječo in ga obglavili.

C G IZLETI

CESENJ Kje: G o r i š k a B r d a

Kdaj: I I . j u n i j 2 0 0 6

P r o g r a m : Odhod avtobusa ob 8. uri izpred G G na Zoisovi i v Kranju - Dobrova, kjer je prizoriSče praznika čeSenj: ogled razstav, pokušina in nakup omamno rdečih Češenj, karavana sodobnih vozil, več razstav in izdelkov otrok, srečeiov, gleda-liška predstava, igrice za otroke ... - vrhunec: tradicionalna po-vorka Brda skozi čas, godbe na pihala iz vse Slovenije in tujine, folklorne skupine in plesna zabava - odhod v poznih popoldan-skih urah - postanek za večerjo in dobro domačo kapljico.

C e n a : 3 . 5 0 0 s i t (14,61 eur) pri udeležbi najmanj 45 oseb.

N a r o č n i k i C o r e n j s k e g a a l a s a : 1 0 % p o p u s t a .

Doplačilo: 1 . 800 sit (7,51 eur) za večerjo V ceno je vključeno: prevoz z modernim turističnim avtobu-som, vse cestnine, parkirnine, dnevnica šoferja, osnovno ne-zgodno zavarovanje, vodnik z licenco. DDV in organizacija izleta. Splošni pogoji so sestavni del programa.

P r ^ a v c : Gorenjski glas: 04/201 42 41 ; narocnine(g)g-glas.si ali v agenciji Linda, Staneta Žagarja 32, Kranj: 04/235 84 2 0 ali 04 1 /248 773, kjer tudi plačate izlet.

Gorenjski Glas ^^^^^^ Najavljamo: Dunaj 17. junija in Jurjevanje v Beli krajini i8. junija.

DOBRA IN ZDRAVA ZELENJAVA Praktiaii nasi^eti za vrtičkaije

CENA:

Cenjene uporabnike s lušnih aparatov W iDEX obveščamo, da bomo

v novem prizidku Z D Kranj, Gosposvetska 10a (1. nad.), 1. junija 2006 odprti poslovalnico in servis.

Na voljo vam bomo ob ponedeljkih In sredah od 10. do 17. ure.

f J SLUŠN I APARATI -VVIDEK d.o.o., LJubljana, Resljeva cesta 32

tel.: 01/234 57 00, vinww.wldex.si

S P O Š T O V A N E O B Č A N K E I N O B Č A N I G O R E N J S K E !

DELAVSKA HRANILNICA, d. d.. Ljubljana je odprla svojo poslovno enoto tudi v Kranju, na Skivenskem trgu 6. • Zadovoljni smo. da smo vam lahko približali bančne in druge finančne storitve.

Od 15. maja 2006 dafje vam ponujamo bančne in druge fmančne storitve, ki ntrnajo konkurence na bančnem trgu:

PROVIZUA za plačilo potožnic do 30.6.2006 znaša samo 80.00 SIT (0.33 EUR)

DEPOZfTNG VARČEVANJE: v SIT Dd 3,20 % dO 4.20 %. y EUR od 2.30 % da 3,60 %.

PRAVA KREDITNA PONUDBA ZA VAS. 7 velikih ugodnosti ob odprtju muttKralirtnega osebnega računa

Z veseljem vas pričakujemo na Slovenskem trgu 6. v Kranju vsak delovni dan od 8.00 do 17.00 ure in ob sobotah od 8.30 do 12.00 ure, tel.: 04/236 20 48, ei50šta:

K U L T U R N O D R U Š T V O M I H A E L O V S E J E M

. M E N G E Š

3. TRomv sum 10. FlSrmi KORAČHIC od petka. 26.. do nedelje. 28. maja. v Mengšu

I pe tek , 2 6 . o b 2 0 . uri: zabavni večer z ansambli J o d e l express, The Svvingers...

I sobota , 27. o b 9 .30: otvoritev sejma, 15.30:

festival koračnic, ob 20 . uri: ansambel Vitezi

I nedelja, 2 8 . 5. o b 10. uri: veterani Mengeške godbe ..., o b 14. uri: gala koncert Mengeške godbe z gostjo ISlušo Derendo o b 17. urr ansambel Franca Miheliča.

Donatorji: Avto Car, Kamnoseštvo Burgar. Tafm, G7, AZnet Harmonija. Ph/ovama Laško. Avto Debevc. Optika Martina Škofic, Roltek AtCu, Fih.

Medijski sponzor

Gorenjski Glas KO Mih»ot(>» Miem. cesta 78, Mwio«i

GG • imrOMniaifbvv

890 sn

ZAPOSLITEV V SPARU? i

DOBRO ZAME! S t e n a t a n č n i i n z a n e s l j i v i ? Ž e l i t e v s a k d a n n o v e i z z i v e ? S i ž e l i t e d e l a v p r i j e t n e m o k o l j u , k j e r v a m n e b o n i k o l i d o l g č a s ? B i s e r a d i p r i d r u ž i l i m l a d e m u in d i n a m i č n e m u k o l e k t i v u ? S p o z n a j t e n a s i n u g o t o v i l i b o s t e , d a j e S p a r r e s d o b r a i z b i r a l

Za našo poslovalnico v Kranju

iščemo: 1 . Mesar ja (m/ž) Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živiiske smeri

- poznavanje dela v trgovini - zaželene delovne izkuinje na podobnih delovnih mestih

- veselje do dela z ljudmi

Vaie naloge bodo: - prodaja in svetovanje strankam - samostojno naročanje mesa - skrb za urejenost mesnice

2. Prodajalca (m/ž) Pogoji: • IV stopnja izobrazbe trgovske smeri • zaželene delovne izkuinje na

podobnih delovnih mestih • veselje do dela z ljudmi • komunikativnost 3. B lagovnega manipulanta (m/ž) Pogoji: - zaželena IV stopnja izobrazbe trgovske smeri

• zaželene delovne IzkuSnje na podobnih delovnih mestih (polnjenje polic)

• veselje do dela z ljudmi

Nudimo: • delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno in dinamično okolje • zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejSe redne zaposlitve

Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:

Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26,1000 Ljubljana.

PRIDRUŽITE SE N A M ! (S) SLOVENIJA S R A H

INDUSTRIJSKA PRODAJALNA

Z ve l ik im vese l j em Vam s p o r o č a m o , da s m o odprl i indus t r i j sko p r o d a j a l n o N I K O , na Kidr ičev i 75 (nekoč hala G o r e n j s k e prcdi ln icc) . o d d a l j e n o ca 2 0 0 m od ž e l e z n i š k e p o s l a j e v §koQi Loki .

Za ta korak s m o se odloČili z ž e l j o , da bi Se bo l j pr ibl ižal i naše izdelke k o n č n i m u p o r a b n i k o m , ki o b i č a j n o za svo je po t rebe r ab i jo manjSe kol ič ine N ! K O i zde lkov.

P r o d a j a l n o s m o d o b r o založi l i s s l edeč imi nai^imi izdelki :

• pnevma t sk i in ročni z a b i j a l n i a p a r a t i za pa l ične s p o n k e in žeb l je ; • pal ične sponke in žebl j i ( v e z a n i v n ize ali ko lu te in k las ični ) : ' j e k l e n a v l a k n a za m i k r o a r m i r a n j e be tonsk ih talnih p lošč : • pap i rno s p o n k e in r isalni žeb l j i čk i , • zapone , drsniki in h i t rovezi z a a rh ivne m a p e . • k o m p r e s o r j i in k o m p r e s o r s k i p r ik l jučk i . • ročna z^b i ja lna k lad iva in s p o n k e za p r i t r j evan je streSne fo l i jo za krovce, • hobbv p r o g r a m N I K O .

O d d a j a zab i ja ln ih apa ra tov v p o p r a v i l o in kasncjSi p r e v z e m Ic teh. se vrSi v novi p roda ja ln i .

Po leg možnos t i p lači la z g o t o v i n o , j e na v o l j o tudi p lač i lo s p lač i ln imi kar t icami B A , Euroca rd , V I S A , Karan ta in Maes l ro .

D e l o v n i č a s : p o n . - pe t . ; 8 .00 - 16.00 u r e

U p a m o , da nas bos t e k a j k m a l u razvesel i l i s s v o j i m o b i s k o m .

1 ^ K u p o n z a 1 % : ;

p o p u s t z a n a k u p : |

• p r o d a j a l n i I

j j l

i 8

1000 LET GODEŠIČA Razgledi

Godešič skozi tisočlet e 1 0 0 6 - 2 0 0 6 JUDITA Š E G A

Umrljivost otrok do

drugega leta starosti je bila

velika. Kot vzrok zanjo je

mrliški oglednik

največkrat zapisal božjast

ali pa telesna šibkost ob

rojstvu.

Smrtnost med Codešani v 19 . stoletju

Tako kot se je pod domačo streho začenjala življenjska pot Godešanov, se je tam tudi končevala, razen v red-kih primerih, ko je šlo za lii-tre in nepričakovane smrti.

Mina Kavčič iz Jamnikove kajže se je utopila v Sori, Helena Kermel je zgorela ob požaru leta 1870,17-letni Peter Jenko (Tonetov) pa je izkrvavel. Dve življenji sta nasilno ugasnili v gostilni-ških pretepih, za kar so sto-rilci prejeli zaslužene kazni. Leta 1896 je tedanji župnik zapisal, da štirje farani sedi-jo v zaporih, a se žal zapis tako slabo vidi, da ni možno razbrati, za katere nasilneže je šlo. Leta 1868 je neime-novani ponočnjak ubil 24-letnega Tomaža Kiižaja (Petričkovega), leta 1872 pa jo je v gostilniškem prepiru skupil 51-letni Lorenc Svolj-šak (Kozinov). Oba je poko-pal reteški župnik Jurij Zu-pančič, tako kot še preosta-lih 177, ki jih je med letoma

1849 in 1873 pospremil k večnemu počitku.

Umrljivost otrok do dru-gega leta starosti je bila veli-ka. Kot vzrok zanjo je mrli-ški oglednik največkrat za-pisal božjast ali pa telesna šibkost ob rojstvu, vpraša-nje pa je, ali je bilo takrat božjastnih otrok res toliko, ali so le mrliški ogledniki premalo poznali znake še drugih otroških bolezni, ki so se končale s smrtnim iz-idom. Omenja le še škrla-tinko in grižo, preostalih (npr. davice, ošpic, oslov-skega kašlja idr.) pa ne, pa so verjetno bile in zahtevale svoj smrtni davek.

Vsi Godešani, ki so umrli v starosti 65 let in več, so umrli naravne smrti, zaradi starostne opešanosti orga-nizma. Mlajše so pobrale razne bolezni, največkrat je-tika, vodenica, živčna mrzli-ca in odpoved pljuč. Rakavih primerov je bilo uradno malo, v resnici pa verjetno večj le da jih niso prepoznali. Kapi s smrtaim izidom sko-rajda ni bilo. Omenjena je le v dveh primerih. Zato pa je bilo toliko več infekcij in raz-

Osrednja prireditev ob praznovanju t isočletnice Godešiča bo 23. junija ob 20 .30 . Na k i J t u m i prireditvi Večer na vasi bo predstavljen Zbornik Godešič skozi t isočletje 1 0 0 6 - 2 0 0 6 . V knj ig i bodo objavl jeni prispevki 35 avtorjev, od tega je 25 domačih. Zbornik lahko naročite na spletni strani vmw.godesic.s i

nih nalezljivih bolezni, Id so bile posledica premajhne čistoče in okužb ob porodu. Porodni prisad je bil kriv za smrt kar štirih mladih ma-mic, griža pa je sploh napra-vila pravo razdejanje. V letili, ko se je pojavila, je smrtnost skokovito narasla. Griža je vedno izbruhnila v toplih poletnih mesecih (julija in avgusta) in iskala žrtve med otroki, ki si z umivanjem niso delali prevelikega oprav-ka. V epidemični obliki se je prvič pojavila leta 1850 in drugič leta 1870. Obakrat je zahtevala po pet otroš-kih življenj. Primeri tiiusa so bili sporadičnega znača-ja. Pri vseh treh je šlo za dekleta v starosti med 19 in 28 leti.

V povprečju je med letoma 1849 in 1873 umrlo 7,16 vaš-čanov na leto. Žalosten re-kord predstavlja leto 1870, ko je za grižo, jetiko, božjastni-mi napadi in oslabelostjo umrlo kar 22 oseb v starosti od pet dni do 74 let. Vašča-nov, ki so dočakali starost 80 let, ni bilo veliko, vendar pa spet ne tako malo, kot bi morda pričakovali. Med po-kojniki je bilo v obravnava-nem obdobju takih kar pet. Najstarejši med njimi je bil Anton Jenko, ki je v starosti 87 let umrl na začetku leta 1869.

gode T f O O O Razpelo na stranskem oltarju sv. Valentina v godeški cerkvi.

' Zadaj se vidi del oltarne slike. / f««; Fumc stcit

7Xai\ srednji vek S E D M I C A

MARJETA SMOLNIKAR

o stoletjih obupa in do-mala brezupa, ki so svoj vrhunec doživela v

zadnjem stoletju drugega tiso-čletja, nas je pred petnajstimi leti srečno naključje obrnilo v pravo smer. V zlati srednji vek. Sliši se paradoksalno, a vendar je bilo to obdobje ev-ropske zgodovine za Slovenijo doslej najuspešnejše. Pravza-prav je tako, da nas brez sred-njega veka sploh ne bi bilo.

Verjetno ne bo škodilo, kvečjemu koristilo, če spom-nim, da smo usodo Evrope po-membno krojili že v 7. stolet-

ju, ko je slovenski knez Samo ustanovil Karantanijo, našo prvo in najpomembnejšo poli-tično tvorbo. V 14. stoletju so po evropski poti uspešno hodi-li gospodje Žovneški, poznejši

knezi Celjski in ne groji, kot zmotno velja, ki so si pridobi-li toliko moči in veljave, da bi ostali Habsburžani brez pre-stola (prestolnica monarhije pa bi bila v Celju in ne na Dunaju), če ne bi bil nesrečni Ulrik tega sveta zapustil brez naslednika.

Po srednjem veku je šlo, po-litično vzeto, s Slovenijo samo še ?iavzdol. V širšem evrop-skem kontekstu smo postajali čedalje manjši, šibkejši in ne-pomembni. Dokler nismo po drugi svetovni vojni dosegli dna, ko smo svojo politično identiteto povsem izgubili in životarili na obrobju Balka-na.

Plebiscit, ustanovitev ma-nevrske strukture narodne za-ščite in osamosvojitvena voj-

na, so bili zgodovinski dogod-ki, ki so nam dali krila in sa-mozavest, da smo stopili iz anonimnosti in se postavili ob bok tistim, s katerimi smo v srednjem eku pomembno so-oblikovali podobo Evrope.

Sprejem samostojne sloven-ske države v Evropsko zvezo je naš naslednji zgodovinski obrat. Kar pomeni, da na oder Zahodne Evrope nismo stopili kot debitanti, pač pa kot nekdanji Člani ansambla. Naslednji zgodovinski korak bomo stopili januarja prihod-nje leto, ko bomo tolar zame-njali s skupno evropsko valu-to. Takrat bomo stopili f naj-elitnejši evropski klub, ki do-godkov pomembno ne soobli-kuje le na Stari celini, ampak na vsej zemeljski obli. S pre-

vzemom evra bo postala Slo-venija ena najprestižnejših držav sveta, kar med drugim pomeni, da nas bo imelo oko-lje čedalje manj za Slovake in čedalje bolj za Slovence. Se pravi, za to, kar smo, le da tega vsi doslej niso vedeli.

Vso to in vn^esno politično zgodovinsko pot so prehodili slovenski politiki. Od kneza Sama do vladnega predsedni-ka janeža Janše. Do kod kne-zu Samu in knezom Celjskim sežejo Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, An-ton Rop, Janez Janša in dru-gi aktualni slovenski politiki, bo videno nekoč f prihodnje.

Vladni predsednik Janez Janša je imel očitno svetel tre-nutek, ko je javnosti sporočil, da sta evropska komisija in

evropska centralna banka presodili, da je Slovenija pri-pravljena na prevzem evra, in pri tem pohvalil prejšnjo vla-do s finančnim ministrom dr. Dušanom Mramorjem na čelu. Žal se Janezu Janši tre-nutek ni zbistril toliko, da bi poleg politične smetane po-hvalil in se zahvalil tistim slo-venskim gospodarstvenikom, bankirjem, podjetnikom in vsem drugim, ki so evm v res-nici tlakovali pot. Nenaza-dnje, prepričana sem, da je mogoče pomemben del zaslug pripisati potrpežljivemu slo-venskemu narodu. Tega so nekdanji gospodje odirali z desetino zaslužka, novodobni pa ga s polovico. Pa smo spet pri srednjem veku. Oh, res je bil zlata doba.

EKONOMIJA stefan.zargi @g-glas.si 1 9

Obrtnikom zahtev ni zmanjkalo T u d i l e t o s b o d o n a t r a d i c i o n a f n i h D n e v i h s l o v e n s k e o b r t i p r e d s t a v i l i z a h t e v e s l o v e n s k e o b r t i .

ŠTEFAN Ž A R G I

Ljubljana - V ponedeljek so na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) predstavili enega po-m e m b n e j š i h d o k u m e n t o v , ki jih vsako leto pripravijo po temeljiti razpravi na terenu in sekcijah. Včeraj so se na-m r e č v Portorožu s Foru-m o m obrti in podjetništva začeli tradicionalni Dnevi slovenske obrti 2 0 0 6 , na ka-terih računajo, da se bo zbra-lo okoli 4 5 0 obrtnikov in podjetnikov, poleg s loven-skega premiera Janeza )anša pa pričakujejo predstavnike kar desetih ministrstev slo-venske vlade. Po leg vrste okroglih miz in posvetovanj o domači in tuji praksi je če-trtkov forum osrednji dogo-dek prireditve, zahteve slo-venske obrti pa podlaga raz-prave o tem, kako doseči podjetniško prenovo sloven-skega gospodarstva in pod-jemištvu naklonjeno državo.

Letos 74 novih zahtev

Zahteve slovenske obrti, ki jih pripravljajo na O Z S že od leta 1 9 9 2 , kot je poudaril na predstavitvi predsednik O S C

Na predstavitvi so sodelovali (od desne): minister za go-spodars tvo mag. Andrej Vizjak, predsednik O Z S Miroslav Klun in generalni sekretar O Z S dr. Viljem Pšeničny.

Miros lav K lun , dolga leta niso našle pri odgovornih v državi pravega odziva, prej nasprotno , saj so se pogoji dela in okolje za obrt in pod-jetništvo neredko poslabše-vali. T a k o od 3 0 zahtev v letu 2 0 0 3 ni bila uresničena no-bena, priprave na vstop v EU pa s o še poslabšale položaj. Pre lom predstavlja predvolil-no leto 2 0 0 4 , ko so obrtniki pripravili 7 8 zahtev in so jih stranke v veliki meri upošte-vale v svojili programih. Lani je števi lo zahtev naras lo na

115, kar 4 2 od teh so v celoti ali vsaj delno uresničil i , ne-katere pa so še v tem postop-ku. Letos so pod nas lovoin "Da bosta obrt in podjetni-štvo konkurenčna prednost Slovenije" po temeljitih raz-pravah na območnih obrtnih zbornicah in sekci jah O Z S strnili 7 4 novih zahtev v 1 0 poglavij, pri čemer je zagoto-vo na jpomembnejša zahteva po dos lednj i uresničitvi napovedanih reform.

Z a n i m i v o in zgovorno je dejstvo, da se je predstavitve

obrtniških zahtev udeleži l tudi min i s te r za gospodar-stvo mag . Andre j Vizjak, ki je izrazil r a z u m e v a n j e in podporo tem zahtevam. Pri tem je poudaril, da se zahva-l juje za korektno sodelova-nje, predvsem pa, da sprejeti okvir ekonomskih in social-nih reform pomeni možnost uresnič i tve več ine zahtev. Velik premik pomeni razpis rekordniii 5 milijard tolarjev S lovenskega podjetniškega sklada (lani } mili jarde, leta 2 0 0 4 pa le 4 0 0 mil i jonov) ter ustanavljanje prvega skla-da tveganega kapitala. Pred-vsem pa za Slovenijo ugoden potek pogajanj o naslednji fi-nančni perspektivi E U za leta od 2 0 0 7 do 2 0 1 3 prav za področje malega gospodar-stva obeta še bistveno več de-narja za to področje . T u d i staro rano obrtništva - fi-n a n č n o nediscipl ino, bodo po besedah ministra Vizjaka skušali odpraviti z novim za-k o n o m o finančnem poslo-vanju. v novem Obrtnem za-konu, ki ga pripravljajo, pa položaja in s istema združe-vanja obrtnikov ter podjetni-kov v O Z S ne n a m e r a v a j o spreminjati.

Šola, ki uresničuje, kar poučuje Z a č e l o s e j e o b e l e ž e v a n j e 2 0 - l e t n i c e l E D C - P o s l o v n e š o l e B l e d , ki j e p o s t a l a

v m n o g i h p o g l e d i h e n a v o d i l n i h t o v r s t n i h š o l v s v e t u .

ŠTEFAN Ž A R G I

Bled - Ž e v torek s m o na krat-ko poročali , da so se s ted-n o m odprtih vrat, razstavo graf ika Vladimir ja Makuca, koncer tom m e d n a r o d n e g a godalnega tria Doha ter pre-d a v a n j e m n e m š k e g a profe-sorja dr. H e r m a n n a S imona začelo obe leževan je 20-let-nice l E D C - P o s l o v n e šole Bled. V tem obdobju se je iz-obraževalo več kot 3 5 . 0 0 0 slušateljev iz 57 držav. Doma in na tujem se je uveljavila kol center odličnosti na po-

dročju razvoja managemen-ta in vodenja, po katerem se zgleduje jo m n o g e tuje šole. Zato tudi ni presenetljivo, da se je na Bledu izobraževalo že več kot 2 0 0 profesor jev managementa , več kot j o o o s t rokovnega osebja poslov-nih šol ter 250 vladnih pred-stavnikov. Direktorica šole prof . dr. Danica Purg vidi l E D C kot eno vodilnih usta-nov v svetu, ki ji ni vseeno, kakšna bo družba v prihod-nje. l E D C je vodilni pri uve-l jav l janju etike, mora le ter estetike v pouk managemen-

ta, prepričani so o vplivu kul-ture za odgovorno liderstvo.

Na sredini predstavitvi obe-leževanja 20-letnice so poleg direktorice sodelovali tudi blejski župan Jože Antonič, ki je ob čestitki k jubileju šoli priznal p o m e m b n o vlogo v turističnem razvoju Bleda in p o m e m b n i h prispevkih h k u l t u r n e m u doga janju na Bledu, mag. Violeta Bule, di-plomantka l E D C in direktori-ca Vibacom. d.0.0., ki je spre-govorila o vplivu izobraževa-nja l E D C na poslovno kari-ero, saj daje šola resnično

uporabno poslovno znanje in je kot vozlišče, na katerega priliajajo najboljši profesorji sveta, zgled odločnosti, drz-nosti in izzivalnosti, ter v UTienu tiijUi predavateljev ka-nadski prof Salman Mufti, ki je prepričan, da se prav v l E D C na Bledu uresničujejo vse spremembe na profesio-nahii, doseženi svetovni rav-ni, Občuduje visoko inteli-genco slušateljev z velikim analitičnim znanjem in ceni odličen odnos vodstva šole in zaposlenih do profesorjev. "To je šola, ki uresničuje, kar poučuje. Gre za nekaj, česar se ne da naučiti - treba je iz-kusi l i , " je dejal prof. Muft i . Osrednja prireditev ob oblet-nici l E D C bo velika medna-rodna konferenca 20 . oktobra v Festivalni dvorani na Bledu.

N « v e • t i v r g i f e -

Na(ožb«i>« poiftikft omogoča nafiganjc sradst*v v dtinic« podjetij, ki se ukvarjajo s surovinami in energijo.

' VMKTiirUgAleliCm, •»oirii« . r\;rtvy.j »rtkiotrvi vtMd iia v v:d|«mni sKIM in tw<)c> pcivptHo ru trdnMkonKi idftm v.'<>]envt«qd Mdds k IM tfoioCrni v pr itih upr«v!>aou vrjtemneod udd. Pravna opfavtjdnM. k« jo »4t»vw oel »iOM>e>J« v;a(emi« sMada KO 5»irc*ine w» (MwgH.i. iktao, * fc<i(vfm upraviji nO Ce»»viw CKi. ifu«;««. w vUgalrtjrm m«J <J(rtovr>im Uiom tif«pUdiH> na n» sedeJu * raiafanrfi m paoot itHiKf » ix»vUom vj jMiAoija \U.vUl FiMn n« t<žk» Hi poflo«* ! Mfiner« v> ohiav n. na ipJetnih v tuO) prcnp« ! in irvkn: p<o»pcMA. v nas;«0niin oMotxifi W obMv no oo iftno in i«lno {xxo<>>o v»ii

Zcupanjt, M tr«}a. inkjtvtui 'fl vJ tio (KAvino

m niv dfu/iM uvAv vii . d,o.o..

Varčuj in potuj!

2a vse, ki bosle v času od 8. S. do e. e. 2006 pristopili k skladu KO Surovine in energUa, delniški viajemnl sklad, vas v poslovalnicah Globtour čaka dodatna ugodnost za vai počitniški aranžma.

N« zamudite! Pokličite nas!

Globtour d. o. o. www.qlobtour.sl

080 28 08

Dan dobaviteljev Mehanizmov Š T E F A N Ž A R G I

Bled - V torek je na Bledu po-tekalo že 9. srečanje dobavi-teljev podjetja Iskra Meha-n i z m i iz U p n i c e . Podjetje Iskra M e h a n i z m i prav letos praznuje 50-letnico svojega obstoja in z o p t i m i z m o m gleda na razvoj v naslednjih letih. V zadnjih šestih letih je podvoj i lo obseg prodaje na več kot 33 mili jonov evrov let-no in ima danes 4 8 0 zapo-slenih v Lipnici, delno tudi v Kamniku , pa tvidi v Bosni ter izvozi kar 85 odstotkov svojiJi izdelkov. Podjetje predstavlja vel ik potencial za Upniško dol ino s š iršo okolico. Krog dobaviteljev je širok in daleč presega s lovenske meje . V torek se je na srečanju zbralo 50 n a j p o m e m b n e j š i h slo-venskih dobaviteljev.

Glavni direktor podjetja dr. Marjan P c ^ č n i k je predstavil trenutne trende razvoja pod-

jetja, ki pokriva program apa-ratov, program avtomobilskih komponent in motorjev, pro-g r a m števnih m e h a n i z m o v in štancanih delov ter pro-gram prikazovalnikov. Skup-ni imenovalec vseh progra-mov je mehatronika, na po-dročju katere že postajajo pre-poznaven ne samo proizvod-ni, ampak tudi razvojni doba-vitelj. Poudaril je, da je že pre-živeta zgodba, ko sta si kupec in dobavitelj stala na naspro-tnih bregovih, danes se s a m o po sebi razume, da mora biti dobavitelj konkurenčen tako po ceni in kakovosti kot po plačilnih rokih. Tako se da-nes veliko več govori o par-liierskili odiiosih na tej osno-vi. ki so dobra podlaga za na-daljnji razvoj tako kupca in dobavitelja, z n a m e n o m za-gotavljanja konkurenčnost i . Prav razvijanje partnerskih odnosov je bila kot cilj skup>-na ugotovitev srečanja.

P I R A N

Prvaki med mladimi podjetniki iz Kranja Kot so sporočil i Iz s lužbe za marketing In komuniciranje C E A College, je bilo 12 . maja v Piranu zaključeno že 10 . dr-žavno tekmovanje "Mladi podjetnik", ki ga organizirajo C E A Col lege - Visoka šola za podjetništvo, Center za poklicno izobraževanje RS, Zavod RS za šolstvo, javna agencija za podjetništvo in tuje Investicije ter Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Letos je imela ocenjevalna komisija Izredno težko delo, saj s o bili po ocenjevanju vodilni poslovni načrti in predstavitve zelo izenačeni. Tako sta na koncu zmagali dve ekipi, in sicer ekipa Iz Ekonomske srednje šole Novo mesto , s poslovnim načrtom Montažne mačke, d.0.0., In ekipa iz Ekonomske šole Kranj s poslovnim načrtom Oglaševalska agenci ja IDEJA, d.n.o., ki jo sestavl jajo Alenka Bidovec, In-grid Bernik in Tjaša Benedečič. Njihovi mentorici sta bili Na-talija Majes in Karmen Urankar. Namen tekmovanja je po-večevanje zanimanja za ekonomi jo in podjetništvo ter dvi-govan je ravni znanja. Sklepnega dela so se letos udeležili di-jaki in dijakinje Iz 17 srednjih šol Iz vse Slovenije. S. Ž.

K R A N J

Novosti Zakona o gospodarskih družbah O b m o č n a zbornica G o s p o d a r s k e zbornice Slovenije za Go-renjsko pripravlja v torek, 30. maja, predstavitev novosti , ki jih prinaša novi že sprejeti Zakon o gospodarskih družbah. Udeležba je za člane C Z S brezplačna, zaradi omejenega šte-vila mest pa je predhodna prijava obvezna. Š. Ž .

TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70

www.tlakovec.si, e-mail: lnfo@tlakovec.si

SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne VSI IZDaKI SO -on = .7 . iAnih i7nFi koui IZOELKI SO IZPRANEGA PESKA 400 RAZLIČNIH IZDELKOV! j jjuR^m

/

W\ 1 1 1 1

-

LON d.ct. KfonJ informocife

04/2ft^0-777. www.lon.sl

uarceuania odli6ii pogoji

20 KMETIJSTVO cveto.zaplotmk@g-glas.si

KRATKE NOVICE

STRAH IN)

Povabili so tudi predsednika države Člani Zveze ekoloških kmetov Slovenije se bodo jutri, v so-boto, ob desetih dopoldne zbrali na srednji biotehniški šoli v Strahinju na rednem občnem zboru, na katerem bodo ob-ravnavali poročila o lanskem delu in letošnji program dela ter razrešili stare in izvolili nove organe. Po formalnem delu bo ogled šolskega posestva in ob pol treh popoldne pogo-vor z naslovom Ekološko kmetijstvo - težave, priložnosti in izzivi, na katerem bodo sodelovali predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kmetijsko gozdarske zbornice, mariborske fakultete, kontrolnih organizacij, tr-govskih podjetij, zveze potrošnikov, zveze združenj ekolo-ških kmetov in drugih organizacij. Na pogovor so kot čast-nega gosta povabili tudi predsednika države dr. Janeza Dr-novška, ki podpira trajnostni način kmetovanja in uživa živi-la s slovenskih ekoloških kmetij. C. Z.

DOMŽALE

Kmetom Euribor, občini pribitek v domžalski občini so na javnem razpisu za dodeljevanje dolgoročnih posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnil-nih dejavnosti izbrali Deželno banko Slovenije oz. njeno enoto v Domžalah. Kmetje, ki imajo stalno prebivališče v domžalski občini in tam tudi kmetujejo, lahko zaprosijo za posojilo z odplačilno dobo do pet let, višina posojila je od-visna od njihove kreditne sposobnosti, rok za koriščenje po-sojila pa je 1. oktober. Izhodiščna obrestna mera je 6-mesečni Euribor + 2%, pri tem pa bodo posojilojemalcu ob-računali le 6-mesečni Euribor, pribitek pa bo mesečno po-krivala občina iz proračuna. K "ceni" posojila je treba prište-ti še stroške odobritve (od 20 do 150 evrov) in vodenja po-sojila (od 50 do 4 0 0 evrov). Posojilo je možno zavarovati z vpisom hipoteke, dvema kreditno sposobnima porokoma ter z zastavo depozita ali vrednostnih papirjev. C. Z.

STRAHINJ

Izobraževanje o ekološkem sadjarstvu v okviru Pharovega čezmejnega projekta Vseživljenjsko izob-raževanje v ekološkem sadjarstvu bo prihodnji teden na srednji biotehniški šoli v Strahinju brezplačno izobraževanje. V sredo od 9. do 15. ure bosta predavanje in praktični prikaz predelave sadja, v četrtek od 9. do 14. ure pa še o ekološkem sadjarstvu. Prireditelji naprošajo vse, da se za izobraževanje predhodno prijavijo na telefonski številki 277-21-11. C. Z.

GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

S Mercator Poslovni sistem Mercalor. d.d.. Dunajska cesta 107. Ljubljana

Obveščamo vas, da oddajamo v najem naslednje lokale: Šenčur, Kranjska c. 3, nad samopostrežno prodajalno v 1 . nadstropju • 4 lokali za trgovsko ali netrgovsko dejavnost

(trgovina, fotoatelje, cvetličarna, pisarna )

Jesenice, Tomšičeva 70 - lokal za trgovsko dejavnost

Kokrica pri Kranju, Cesta na Brdo 5 v TC Kokrica - lokal za trgovsko dejavnost

Drulovka, Drulovka 57, ob Supermarketu - lokal za trgovsko dejavnost

Prosimo vas. da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.

Vabimo vas. da pisne vloge najkasneje do 3. junija 2006 pošljete na naslov; Mercator. d.d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Sektor za dopolnilne trgovske storitve, z oznako • za Gorenjsko«.

Mercator. d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.

Razdejanje na plazu S n e ž n i p l a z , ki s e j e 5. m a r c a utrgal s p o b o č j a B e g u n j š č i c e , j e ž e s k o r a j v ce lot i s k o p n e l , o s t a l o pa je

r a z d e j a n j e n a v s e j n j e g o v i 1 , 3 k i l o m e t r a d o l g i pot i . K a k o s i lov i t j e bil , d o k a z u j e j o z m l e t o d r e v j e , š o p i

i z r u v a n i h d e b e l i h b u k e v , o s m u k a n i v r h o v i ...

CVETO Z A P L O T N I K

Begunje - V nedeljo, 5. mar-ca, je bila močna odjuga, do-poldne je deževalo, popoldne je dež prešel v sneženje, ki je proti večeru ponehalo. Na Begunjščici je bilo podobno kot drugod v gorenjskih go-rah toliko snega, kot že dolgo ne. Mlado, nizko drevje ni več moglo zadrževati teže snega in na nadmorski višini okrog 1 . 7 0 0 metrov so se bržkone hkrati sprožili trije plazovi. Najprej so drveli vsak po svojem grabnu, se nato združili v dva in naza-dnje v enega, ki se je ustavil šele na malo manj strmem pobočju na višini okrog 8 0 0 metrov nadmorske višine. Plaz, kakršnega v Begunjah in v bližnji okolici ne pomni-jo, je s svojo veličino - dolg 1,3 kilometra, na nekaterih mestih širok okrog sto me-trov in ponekod debel tudi deset metrov - postal krajev-na znamenitost, marsikdo se je potem sprehodil po njem in celo na drevju označil, kako visoko je segal.

In kar je narava dala, tudi počasi jemlje. Kolikor bolj je kopnel sneg, toliko bolj se je kazalo razdejanje. Plazeča se snežna gmota je očitno podi-rala pred sabo vse, kar ji je bilo napoti, cele šope debelih bukev in smrek, drobila de-

bla v drva, "smukala" drevje tudi na višini od deset do pet-najst metrov. Še več: piš snežnega plazu je kot domi-ne pometal bližnje drevje, objemu smrti ni utegnila uiti niti košuta. Trikrat je prečkal gozdno cesto, na odseku od Planijice proti Prevali ni pov-zročil večje škode, na cesti od Drage proti Poljški planini so ga na dveh mesUh prebili šele prejšnji teden.

In kolikšna je skupna ško-da? Janez Zupan, gospodar solastniške skupnosti Solast-niki gozda Planinca, član lov-ske družine Begunjščica, pa-stir na Planinci in dober po-znavalec Begunjščice, pravi, da jo je težko oceniti. Ob tem, ko je plaz solastnikom Planince poškodoval od 150 do 2 0 0 kubičnih metrov drevja, je povzročil precej škode tudi na okolju. Ker je odnesel tudi drevje, grmičev-je in podrast ter razrahljal ko-reninski sistem, bo odslej ob neurjih večja nevarnost za morebitne zemeljske plazo-ve in za prehitro odtekanje vode s pobočja v dolbio.

V solastniški skupnosti Planinca, ki gospodari z 2 6 0 hektarjev veliko posestjo na Begunjščici in še z 80 hek-tarji na Dobrči, se že priprav-ljajo na spravilo podrtije. Ker je delo nevarno, nekatera mesta pa tudi težko dostop-

Janez Zupan ob ostanku snežnega plazu.

na, bodo delo zaupali Goz-darstvu Kokalj iz Podljubelja. Vrednega lesa za prodajo bo bolj malo, več bo drva, visoki

bodo bržkone tudi stroški spravila, pri katerem bodo zaradi nevarnosti lubadarja dali prednost smreki.

V zgornjem delu plaz še ni povsem skopnel.

Razdejanje: izruvano in polomljeno drevje.

LJUBLJANA

Najprej bodo preverili popolnost vlog Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v roku, to je do 15. maja, prejela po pošti ali osebno v vložišče 60.692 zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike, na izpostavah kmetijske svetovalne službe pa je bilo elektronsko izpolnje-nih približno 61 .900 vlog. Vloge bo sprejemala še vse do 9. junija, vendar bo vlagateljem za vsak delovni dan zamude odštela en odstotek od skupnega zneska subvencij. Upravni postopek bo začela le za elektronsko izpolnjene vloge, za katere so vlagatelji poslali na agencijo tudi računalniški izpis in vse obvezne priloge. Najprej bo preverila popolnost zbir-nih vlog, nato usklajenost podatkov v vlogah s podatki iz uradnih registrov in evidenc, nato pa na določenem vzorcu še usklajenost podatkov z dejanskim stanjem v naravi. C. Z.

Tudi takšni bukvi ni prizanese!.

ŽELEZNIKI

Nova gozdna učna pot v Železnikih bodo v ponedeljek odprii gozdno učno pot Kres, slovesnost bo ob 11. uri na izhodišču poti v naselju Dašnica, v prostorih občine pa bodo pripravili tudi likovno razstavo o poti. Pot so "postavili" v okviru študijskega krožka Kres, v ka-terem so delovali predstavniki domače osnovne šole, turistič-nega društva, lovske družine, zavoda za šport, kulturo in turi-zem ter zavoda za gozdove. Z ureditvijo poti so soglašali vsi lastniki zemljišč, podprli pa so jo tudi Občina Železniki, Gozdno gospodarstvo Bled, samostojni podjetniki Rado Lo-trič, Ludvik Šmid in Jani Vrhunc, družba Decop in še številni drugi. Obiskovalci bodo na poti zvedeli, zakaj je Martin Krpan posekal lipo, zakaj se reče, da je človek trden kot hrast, koliko so stara drevesa ob poti - in še marsikaj drugega. C. Z.

FINANCE, PISMA cveto.zaplotnik@g-glas.si 21

NFD Z novima skladoma Nacionalna finančna družba je začela tržiti nova vzajemna sklada NFD Finance in NFD Zdravstvo, do konca leta pa bo "odprla" še štiri sklade.

C V E T O ZAPLOTNIK

Ljubljana - Nacionalna fi-nančna družba (NFD) je do-slej upravljala dva vzajemna sklada (NFD Delniški in NFD Obvezniški), 3. maja je začela tržiti nova sklada NFD Finance in NFD Zdrav-stvo, do konca leta pa bo po-nudbo dopolnila še s štirimi skladi - NFD Oceanija/Azija, NFD IT, NFD Novi trgi in NFD Energija. Kot so na ne-davni novinarski konferenci povedali predsednik uprave Stane Valant, član uprave Roman Ambrož in vodja od-delka za upravljanje vzajem-nih skladov Simon Banič, so se za usmeritev novih skla-dov v zdravstvo in finance odločili zaradi perspektivno-sti obeh panog. Oba nova sklada sta delniška in bosta najmanj tri četrtine zbrane-ga denarja vlagala v delnice podjetij, pri tem pa vlagate-ljem do 8. avgusta tudi ne bo treba plačati vstopne provizi-je. NFD je dobila od agenci-je za trg vrednostnih papir-jev že tudi dovoljenje za nova delniška vzajemna

Vodilni NFD-ja: Roman Ambrož, Stane Valant in Simon Banič. / fou: coiud

sklada NFD IT in NFD Azi-ja/Oceanija, ki ju bo začela tržiti poleti. Medtem ko bo prvi naložbeno usmerjen v informacijsko tehnologijo in telekomunikacije, bo drugi večino denarja nalagal v del-nice podjetij z območja Azi-je in Oceanije. NFD Delni-ški, ki se bo lo . junija pre-imenoval v NFD Evro/Ame-rika, je lani posloval uspeš-no, vrednost enote premože-

nja se je povečala za dobrih 15 odstotkov. NFD Obvezni-ški je bil manj "poskočen", vrednost točke je porasla le za 1,43 odstotka.

Varčevanje v skladih se bo še povečalo

Čeprav varčevalne navade še vedno kažejo nagnjenost prebivalstva k varnim nalož-bam, v NFD ocenjujejo, da

se bo v prihodnje obseg var-čevanja v vzajemnih skladih povečal, k čemur bodo pri-spevale tudi spremembe pri obdavčitvi in pri pokojnin-skem zavarovanju. Slovenski trg je kljub možnosti vlaganj v 170 vzajemnih skladov še dokaj slabo razvit, saj povpre-čni vložek prebivalca v sklade znaša 750 evrov, skupaj z zneskom v investicijskih skladih, ki se bodo po zako-nu morali preoblikovati v vzajemne sklade, pa nekaj več kot tisoč evrov.

Nacionalna finančna družba upravlja tudi z delni-škim investicijskim skla-dom NFD i, ki je lani kot najuspešnejši tovrstni sklad v Sloveniji kljub negativnim gibanjem na Ljubljanski borzi poslovanje sklenil z 1,4 milijarde tolarjev dobička, kar m u tudi letos omogoča izplačilo dividend. Na skup-ščini sklada 22. junija bodo med drugim sklepali o pred-logu, da bi od 2,3 milijarde bilančnega dobička za leto 2005 za dividende namenili 1,3 milijarde tolarjev oz. 8,10 tolarja na delnico.

PRE J EU S M O

Neznosni hrup v Lescah

Leško letališče je letos praz-novalo že }0-letnic0 svojega obstoja, a žal zadnje čase moč-no najeda živce okoliškim pre-bivalcem. Hrup, ki ga povzro-čajo letala, postaja vsako leto bolj nevzdržno, saj ima letališ-če vedno več prometa, zaslom-bo Občine Radovljica, ki je lastnica letališča in potuho tu-rističnega kapitala, ki se tako ali tako ozira le v svoj žep. Pre-bivalci smo izpostavljeni teror-ju prenapiknjenih pilotov, ki nad nami izvajajo akrobatska letenja, treninge padalcev, ki brez prestanka trajajo cele štiri ure. Včasih se našim pridruži-

jo tudi padalski kolegi iz Av-strije, tako da je bolj veselo - za njih. Ropot, ki nastaja pri ak-tivnostih letališča že nekaj časa prekaša hrup brniškega letališča, saj med njima obsta-ja bistvena razlika. Na Brniku letalo prileti, postane in odleti. V Lescah letalo vzleti, kroži nad naseljem, pristane, med-tem pa vzleti že naslednje in tako naprej iz kroga v krog. Prebivalci okoliških krajev že nekaj časa naslavljamo pritož-be na različne naslove od poli-cijske postaje Radovljica, Obči-)ie, uprave za civilno letalstvo do Inšpektorata za okolje in prostor, a ne zgodi se nič. In-špektorica je zadovoljena z re-

zultati meritev hrupa, ki se opravljajo vsaka tri leta, pa še te izvajajo pri kmetiji Dolenc v Vrbnjah, kije od vzletne steze in hangarjev oddaljena vsaj dober kilometer. Meritve plača letališče samo in to je to. Pri hitrem pogledu na rezultate vi-dimo, da vse ostaja v okviru dovoljenega • a le za las. Pri meritvah vsekakor ne upošte-vajo najbolj problematičnih dejavnosti, akrobacij in meta-nja padalcev. Policija kljub šte-vilnim prijavam pravi, da nima pooblastil, na Občini pa župan Janko Stušek ne stori ničesar. Ne zanima ga, da do-

jenčki podnevi ne morgo spati, da hrup moti starejše ljudi, ki se nimajo kam umakniti, lju-di, ki delajo ponoči in bi jim jutranji spanec prišel prav (po-licisti. medicinske sestre, var-nostniki, peki).

Sam osebno nisem proti temu, da letališče kot tako ob-staja, a moti me ignoranca od-govornih in tistih, ki so za na-stale razmere krivi. Moti me brezbrižnost direktorja G. Ko-bentaija, ki v okoličanih vidi samo moteč dgavnik za njego-ve sanje o Brniku 2, ki bo pre-mogel letalsko bazo za heli-kopterje, asfaltno stezo, nove hangarje in po možnosti pred-vsem ponujal nočno letenje. Ja, čaka nas marsikaj zanimive-ga, zato pozivam liste, ki vam je ljub mir, ki bi radi svojim otrokom zagotovili boljšo ka-

kovost življenja, kot jo načrtu-jejo na Občini, ki ne pristajate na to. da bo vaša nepremični-na zaradi letališča vredna manj, naj dvignejo svoj glas zdaj, dokler še ni prepozno. Združeni bomo močnejši!!!

I G O R Ž A B E R L ,

Lesce

"Desna koalicija že dolgo drži" Gorenjski glas, 16. maja 2006.

Naslov članka, ki je posve-čen oceni štiriletnega bivanja (bivanja, ne dela) Igorja Drakslerja na mestu loškega župana, bi se v resnici moral gjasiti "Župan Draksier unič-uje Ško^o Loko".

Občinska SDS, kije bila do začetka tega leta formalno tudi članica desnosredinske koalici-je, je bila v preteklih letih po-polnoma odrinjena od odloča-nja. Citiranje Branka Grimsa kot sopodpisnika pogodbe je ne-sramno, saj ga je župan Draksier kot kandidata za čla-na Državnega sveta "prenehal poznati" takoj jeseni 2002, po-tem ko je bil on sam s pomočjo SDS izvoljen za župana.

Tisti, ki smo konec lanskega leta prevzeli vodenje občinske SDS, smo se po prvem resnej-šem stiku z županom Draks-leijem odločili koalicijo zapu-stiti:

a) ker je bilo takoj jasno, da se bo do koalicijskih partnerjev poskušal obnašati enako igno-rantsko in neupoštevajoče še naprej,

b) ker je bilo takoj jasno, da misli nadaljevati s kršenjem dogovorov s koalicijskimi part-nerji, kar sistematično počenja že cel mandat,

c) ker je bilo takoj jasno, da misli nadaljevati s svojim nači-nom "dela", da se ne dela, da se ne odloča, da se ne ukrepa, da je fse skupaj eno samo veli-ko izogibanje problemom, ne pa njihovo reševanje.

Županu Drakslerju je Škof-ja Loka dobesedno zgnila pod nogami. Najboljša ilustracija tega je loški vodovod. Novice o njegovem pokanju spominjajo na novice o podobnih dogod-kih v nerazvitih državah Tret-jega sveta, w resnici se pa to do-gaja v državi, ki bo čez nekaj mesecev prevzela evro.

Župan Draksier napak res-da ni veliko naredil, je pa zato komaj kaj naredil. V občinski SDS verjamemo, da volivci na

jesenskih volitvah ne bodo več podprli nadaljnjega dobesedne-ga razpadanja našega mesta. Verjamemo, da bodo zaupali županski mandat predstavni-ku SDS, to je stranke, ki edina odločilno vpliva na državno politiko in s tem tudi na razvoj naših krajev.

MAG. B L A Ž K U J U N D Ž I Č

predsednik O b č i n s k ^ odbora SDS Škofja Loka

KRAN)

Nova možnost za naložbe na Balkanu

Hypo Alpe-Adrla-Bank Ljubljana je doslej tržila le vzajemne sklade družb za upravljanje KD Investments, Medvešek Puš-nik, Publikum PDU in Triglav PDU, od 1. maja dalje pa omo-goča tudi vlaganje v sklad Hypo South Eastern European Op-portunities (SEEO), s katerim sicer upravlja družba Hypo Ka-pitalanlage Geselischaft. To je mešani vzajemni sklad, ki je naložbeno usmerjen na kapitalske trge Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore. Vstopna provi-zija znaša do pet odstotkov, upravljavska dva odstotka, iz-stopne provizije pa ni. Do konca letošnjega junija je možno pristopiti k skladu brez plačila vstopne provizije. Ker sklad vla-ga denar na rizične kapitalske trge, je primeren predvsem za vlagatelje, ki že imajo izkušnje z naložbami na manj razvitih trgih in jim premoženjsko stanje tudi omogoča visoko tvega-nje. Priporočljiva doba vlaganja je vsaj od tri do pet let. C. Z.

ŠKOFJA LOKA

V Alpetour ju brez del i tve dobička

Delničarji družbe Alpetour špedicija in transport iz Škofje Loke bodo na skupščini 20. junija med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička za leto 2005. Uprava in nadzor-ni svet predlagata, da bi celotni dobiček v znesku 843 mili-jonov tolarjev ostal nerazporejen in da bi o njem odločili v naslednjih letih. C. Z.

Z G O R N J I BRNIK

Dobra polovica dobička za div idende

Družba Aerodrom Ljubljana je ob koncu minulega leta ime-la nekaj manj kot 1,8 milijarde tolarjev bilančnega dobička. Uprava In nadzorni svet predlagata, da bi ga 987 milijonov tolarjev namenili za dividende delničarjem, 20 milijonov to-larjev za nagrade članom nadzornega sveta in vsega pre-ostalega za rezerve. Delničarji bodo o predlogu sklepali na skupščini 22. junija. C. Z.

LJUBLJANA

V Te lekomu predlagajo 1.262 tolarjev div idende

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na ponedeljkovi seji po-trdil letno poročilo družbe za poslovno leto 2005, hkrati pa tudi predlog razdelitve bilančnega dobička. Delničarjem pred-laga, da bi na skupščini 30. junija za dividende namenili 8,2 milijarde tolarjev oz. 1 .262,40 tolarja (bruto) na delnico. C. Z.

OBČINA JEZERSKO Zg. Jezersko 65, 4206 Zg. Jezersko tel. 04/254 51 10, fax. 04/254 51 11 e-pošta: obcina.jezersko@slol.net

Številka: 3500-01/06-143 Datum: 23.05.2006

Na podlagi 28. in 67. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr.. 58/03-ZZK-1), Občina Jezersko vabi na

1. PROSTORSKO KONFERENCO za

Strategijo prostorskega razvoja Občine Jezersko (SPRO Jezersko),

Prostorski red Občine Jezersko (PRO Jezersko) In Predstavitev strokovnih podlag

Na prostorski konferenci bodo podrobneje predstavljeni: program priprave za Strategijo prostorskega razvoja Občine Jezersko in Prostorskega reda Občine Jezersko, pregled obstoječih strokov-nih podlag, analiza stanja in teženj v prostoru, razvojne možnosti ter usmeritve za posamezne dejavnosti v prostoru Občine Jezer-sko in študija ranljivosti. Namen prostorske konference in javne predstavitve strokovnih podlag je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev ter legitinrv nlh interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. V zvezi z navedenim vas

v a b i m o

na 1 . prostorsko konferenco, ki bo V torek, 6. junija 2006, ob 19. uri,

v prostorih gasilskega doma Jezersko.

Predstavnike nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, go-spodarstva In interesnih združenj prosimo, da na prostorski konfe-renci predložijo pooblastilo ter po možnosti usmeritve in priporoči-la v pisni obliki.

Osnutek Programa priprave je na vpogled v času uradnih ur na Občini Jezersko.

župan Občine Jezersko Milan Kocjan l.r.

22 HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-glas.si

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 2 0 1 42 00

Sjtfl/iio ič ob!4vD iiit- rf aTio po tcifMu C-t/JOI- J-OC*. talsu 04/201-42-53 tu o«&no M 2<hio<i I v kji.Lu O! w> c'.'- do J (diU« niX) otjiaidv m v lubr-V,. i/redno uijoltid

JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53-15-249 Nakupovalni Izleti - Trst 8. 6.; Lenti; 3.6.; Madžarske toplice 1. 6. - 4. 6, 29. 6. - 2. 7.; Pelješac 17. 6. • 24. 6.; Cardaland (nočni) 26. 6.

KULTURNO DRUŠTVO LOŠKI ODER, ŠKOFJA LOKA, SPODNJI TRG 14, 4220 ŠKOFJA LOKA Petek, 26. maja, ob 20.30 Martina Sller: REVKJAVIK, drama, režija: Miha F. Kalan, za IZVEN; Sobota, 27. maja, ob 20.30 Mar-tina Siler: REVKJAVIK, drama, režija: Miha F. Kalan, za IZVEN

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I G L A S O V K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O S A M O E N K R A T .

PRIREDITVE v knjižnicah za otroke Radovlj ica - V Linhartovi dvorani bo d a n e s , v petek, 26 . maja, ob 17 . uri, potekala prireditev ob zaključku akcije za spodbujanje branja. Za dobro voljo bo poskrbela Lucija Či-rovič z lutkovno-igranim m u z i k l o m Peter Strah Bošt jana Štormana.

Jesenice • V občinski knjižnici Jesenice bodo v ponedeljek, 29. maja, od 16 . do 17 . 30 ustvarjalne delavnice - knjižno ka-zalo.

Nora, Nora Radovljica - V Linhartovi dvorani v Radovljici bo 29. maja, ob 20 . uri, predstava " N o r a . N o r a " Prešernovega g ledal išča Kranj.

IGO let javne knjižnice Radovljica - Knjižničarji v a s vabijo, da se udeležite osrednje prireditve ob l o o . obletnici ustanovitve javne knjižnice v Ra-dovljici. Prireditev bo v torek, 30. maja, ob 1 9 . 3 0 v dvorani Knjižnice Antona T o m a ž a Linharta Radovlj ica, Goren j ska cesta 27. Svojo udeležbo pravočasno potrdite po tel. 04/537 39 0 0 .

Zborovsko srečanje Breznica Breznlca - V nedeljo, 28. maja, bo ob 15. uri v Breznici zbo-rovsko srečanje cerkvenih mladinskih zborov. Na reviji bo sodelovalo o s e m zborov iz dekanije Radovljica.

X. ubrane misli Dovje - DU Dovje-Mojstrana vas vabi d a n e s , v petek, 26. maja, ob 19 . uri v KD na Dovjem na "X. ubrane misli" . Pred-stavili s e bodo ljudski pisci-upokojenci, ki delujejo v okviru literarnega kluba upokojencev Slovenije.

Obred Indijanske znojilnice ŽIri - Vabljeni na obred Indijanske znojilnice v nedeljo, 28. maja, ob 10 . uri, ki ga bo izvedel Richard Manson pri Pesku v Žireh. Informacije 0 4 1 / 4 3 3 - 9 6 4 .

Prireditve v kavarni Bled • v paviljonu Belvedere v parku hotela Vila Bled se za-čenja pester kulturni program. O b večerih bodo redno ka-varniško ponudbo dopolnjevale g lasbene in plesne priredit-ve z n a m e n o m popestritve poletnega dogajanja na Bledu. Vstop je brezplačen.

Krice krače Kranj - V petek. 26. maja, ob 17 .30 , vabljeni vsi otroci in nji-hovi starši v staro mesto jedro Kranja, kjer bodo družabne igrice z g lasbo. Vstop prost!

IZLETI Pohod na Uršljo Goro Kranj - Planinska sekcija DU Kranj organizira v četrtek, 1 . ju-nija, pohod na Uršljo Goro . Odhod bo s posebnim avtobu-s o m ob 6 .30 izpred G l o b u s a v Kranju. Prijave z vplačili v društveni pisarni do srede, 31 . maja.

Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 18. srečanje upokojen-cev Slovenije, ki bo 29. junija v Mozirju. Odhodi avtobusov bodo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili v dru-štveni pisarni do 31 . maja.

Izlet na Kepo Kranj - PD Iskra Kranj vas vabi v soboto , 3. junija, na vrh • Kepo. O d h o d s posebnim prevozom ali osebnimi avtomo-bili izpred hotela Creina v Kranju bo ob 4. uri. Informaci je in pri jave: 0 4 0 / 2 0 61 6 4 , S t a n k o . d o l i n s e k @ c e l z i j a . s i ; 0 4 1 / 7 3 4 0 4 9 ali v pisarni društva ob sredah od 17 . d o 18. ure.

OBVESTILA Prijatelji Begunjščice Radovlj ica - PD Radovljica obvešča , da bo zaključek tradici-onalne akcije Prijatelji Begunjšč ice z razglasitvijo rezultatov v nedeljo, 28. maja , ob 1 0 . uri, pri Roblekovem d o m u na Be-gunjščici . Valvasorjev dom je odprt od 20 . maja; Roblekov d o m od 17 . maja in Pogačnikov d o m od 24 . junija.

Srečanje članov kluba U235 Žiri - PD Žiri v sodelovanju s člani kluba U235 prireja že 14 . srečanje članov, ki bo v soboto, 27. maja, ob i6 . uri, pred lovsko kočo na Javorču. Na srečanje s o lepo vabljeni tudi vpisniki, ki se vpisujejo v vpisnike knjige po vrhovih v okoli-ci Žirov.

Srečanje kolesarjev Pod "jenkovo lipo" Cerklje - DU Cerklje organizira v torek, 30. maja, srečanje ko-lesar jev - u p o k o j e n c e v G o r e n j s k e regi je. S r e č a n j e bo na prostoru za pizzerijo "Pod Jenkovo lipo" v Dvorjah ob 10 .

P R O S T A D E L A ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms^ranj.si ]

Preddvor - DU Preddvora obvešča , da bo odhod kolesarjev

na srečanje, ob 9. uri, izpred društvene pisarne.

Naklo - DU Naklo obvešča , da bo zbor kolesarjev na sreča-nje pred DU Naklo ob 8.45 uri. V slučaju s labega vremena srečanje odpade . Informacije: 5330 168.

Kranj - DU Kranj, Kolesarska sekcija obvešča , da bo odhod kolesarjev v Cerklje ob 8. uri. Odhod bo izpred društva z lastnimi kolesi.

Krvodajalska akcija Kranj - Klub š tudentov Kranj in RK Sloveni je organizirata zadn jo krvodajalsko akcijo v letošnjem šo l skem letu, v to-rek, 30. maja . O d h o d avtobusa v Ljubljano bo ob 8. uri iz-pred Športne dvorane na Z la tem polju. Prijave z b i r a m o d o 29 . maja na info točki kluba študentov Kranj ter na telefon-ski številki 0 3 1 / 8 1 5 495. Več informaci j na ww/w.ksk.si

PREDAVANJA Buče na sto in en način Komenda - Vabljeni na predavanje in klepet z Vero Pire Pre-lovšek, v ponedeljek, 29. maja, o b 19. uci v knjižnico Komen-da. Lahko boste izvedeli veliko koristnih nasvetov o sajenju in uporabi najrazličnejših buč.

Popolna vprašanja, popolni odgovori Kranj - Danes , v petek, 26. maja, bo v Mladinskem kultur-nem centru v Kranju, na Tomšičevi 2 i , predavanje z naslo-v o m Popolna vprašanja , popolni odgovori . Predavanje je na-menjeno v s e m iskalcem duhovne resnice, v sem, ki s e spra-šuje jo o smis lu življenja, trpljenja, rojstva in smrti. Program s e bo začel ob 18. uri z indijsko glasbo, na koncu sledi slad-ko presenečenje .

KONCERTI Koncert Marije Ahačič Pollak Tržič - Jutri, v soboto, 27. maja, bo ob 20 . uri v Dvorani trži-ških olimpijcev v Tržiču veliki koncert Marije Ahačič Pollak s s lovenskimi d a m a m i narodnozabavne glasbe. Predprodaja vstopnic: Turistično promocijski in informacijski center ob-čine Tržič, tel.: 04/5971 536.

Letni kncert Mošnje - Ž P Z Almira KD Mošnje vabi na letni koncert v so-boto, 27. maja, ob 1 9 . 3 0 v dvorano KD Mošnje .

Koncert ob 50-letnici Radovljica - G lasbena šola Radovljica vabi na 1 0 . koncert p r a z n i č n e g a g l a s b e n e g a a b o n m a j a . D a n e s , v petek, 2 6 . maja, ob 19 . uri, s e bosta na Linhartovem trgu Radovljica predstavila Mladinski pihalni orkester G lasbene šole Radov-ljica in Pihalni orkester Lesce.

Vonj po Kitajski Žirovnica - M e š a n a pevska skupina Dr. France Prešeren iz Žirovnice vabi v soboto , 27. maja , ob 20 . uri, v kulturno dvo-rano na Breznici, v s e ljubitelje petja in plesa na letni koncert z nas lovom Vonj po Kitajski.

KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? t**«!; ZlMMitM*>>S t>«. MIP. ICT«MA ČUTA 67. 6000 KOH«

05/640 02 33

Sakralna dela Železniki - M e š a n i cerkveni pevski zbor župni je Železniki vas vabi ob 15. letnici svojega delovanja na koncert sakralnih del J o s e p h a Haydna, W. A. Mozarta in Marijinih pesmi s so-listi in komornim orkestrom. Koncert bo potekal v župnijski cerkvi sv . Antona Puščavnika v Železnikih v nedel jo , 28. maja , ob 19. uri.

RAZSTAVE Razstava krožka ročnih del Koroška Bela - V soboto, 27. maja, bo ob 18 . 30 v Kulturnem hramu otvoritev razstave krožka ročnih del (vozličasto veze-nje). Kulturni program bodo oblikovali učenci G lasbene šole Jesenice.

Razstava pečarskih izdelkov Kranj - Srednja poklicna in strokovna šola Kranj vas vabi v ponedeljek, 29. ma ja , od 1 2 . do 18. ure, na razstavo pečar-skih izdelkov in izdelkov iz keramičnih ploščic. Vse dodatne informaci je po tel. 0 4 0 / 2 2 9 628.

Razstava zlatih kovancev Banke Slovenije Ljubljana - V torek, 30. maja, bo ob 17 . uri na Dunajski 156, WTC, pritličje, otvoritev razstave priložnostnih zlatih kovan-cev Banke Slovenije , ki so bili izdani v času od osamosvoj i t -ve leta 1991 do letošnjega leta. Razstava bo odprta v sredo, 31 . maja, in četrtek, 1 . junija, med 9. in 17 . uro ter v petek, 2. junija, od 9. do 1 3 . ure.

Razstava KUD Jesenice - V Mladinskem centru Jesenice bo danes , v petek, 26. maja, ob 19. uri odprta razstava KUD 12. poteza, z na-s lovom "Ko te ni... za Meto" .

Razstava ikon Škofja Loka - Loški m u z e j Škof ja Loka vabi v soboto , 27. maja , ob 16 . uri na javno vodenje po razstavi ikon z naslo-v o m Delčki v e č n e liturgije, ki je na ogled v Okroglem stol-pu.

PREDSTAVE Krstna uprizoritev janež jalna Rodine - Igralska skupina KD dr. France Prešeren in hiša Mulej vas ob priložnostni obletnici rojstva pisatelje Janeza Jalna vabita na krstno uprizoritev igrane z g o d b e na temo iz njegova življenja Zakaj ni kebrov lovil. Uprizoritev bo v ne-deljo, 28. maja, o b 17. uri pred njegovo rojstno hišo na Ro-dinah.

Izžrebanci nagradne križanke Viessmann Za izžrebance prispeva nagrade podjetje I.S.P. Kamnik 1 . nagrado: torbo pre jme Anica Delavec, Trnovlje 52, 4 2 0 7 Cerklje; 2. nagrado: maj ico pre jme Majda Pipan, Zadružna 9 , 4 0 0 0 Kranj; 3. nagrado: kapo pa prejme Marija Vesel, Par-t izanska 35, 4 2 0 8 Šenčur .Nagrade Goren j skega g lasa pa prejmejo: Ivanka Gartner, Selca 1 4 0 , 4227 Selca; Franc Žalik, Hlebce 17 , 4 2 4 8 Lesce in Jani Brenčič, Livada 9 , 1 0 0 0 Ljubl-jana. V s e m nagra jencem iskreno čestitamo!

GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: nialioglasi@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

L O T O Rezultati 42. kroga - 24. 5. 2006

4. 1 1 , 1 3 , 16, 20, 29. 37 in 5 SEDMICE NI!

Lotko: 7, 8, o, 5, 2, o LOTKO JE!

Garantirani sklad 43. kroga za Sedmico: 125.000.000 SIT Predvideni sklad 43. kroga za Lotko: 12.000.000 SIT

RADOSTI ŽIVLJENJA mfo@g-glas.si 2 3

Dateljni B O R I S B E R G A N T

Dateljni so vredni vsakega greha. Se posebej zato, ker nam dajejo toliko energije, da noben hrib ni prestrm, nobena pot predolga in sko-raj nič nemogoče. To je naj-boljše suho sadje. Vsebujejo celoten "paket" hranilnih snovi in ne le prazne sladke kalorije. Pri nas pa so v pro-daji tudi sveži izraelski da-teljni, ki jih po obiranju za-mrznejo in razpošljejo po vsem svetu; pri nizki tempe-raturi se razgradijo tudi ta-nini, zaradi katerih so ne-zreli dateljni trpki in popol-noma neuporabni. Pri na-kupu suhili pa izbirčnost ni odveč, saj datelj ni enak da-teljnu. Tisti, ki so pakirani v 250-gramskih zavitkih, so običajno pasterizirani, kon-zervirani s kalcijevim sorba-tom in prevlečeni z glukoz-nim sirupom, zato jih je skoraj najbolje pustiti pri

miru. Boljša izbira so datelj-ni v večjili škatlah, na kate-rih ni napisa o tem, da bi bili konzervirani in so tudi sicer boljši od prej omenjenih. Dateljni so nebeško dobri brez vsake priprave; preden se začnemo sladkati z njimi, jih je dobro le oprati. Doda-jamo jih sadnim solatam, iz njih pripravljamo kremo ali polivko za sadne solate in druge sladice. Lahko jih pol-nimo z drugimi kremami ali pa jih dodajamo mesnim omakam, vendar le, če so sveži ali pa čez noč namoče-ni v vodi.

Račje prsi z dateljni

Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag ra^ih prsi brez kosti, 1 žli-co olja koruznih kalčkov, 20 dag svežih dateljnov, 0,5 žličke nastrganega ingveija, o , j dl suhega belega vina, 0,5 žličke currYa, 0,5 dl koko^eJuhe, sol, sveže mlet poper.

Račje prsi natrite s soljo in poprom. V ponvi segrejte olje in pecite račje prsi s kož-no stranjo navzdol 10 minut. Obrnite in enako ponovite z druge strani. Medtem olupi-te dateljne in jim odstranite koščice. Dodajte jiJi popeče-nim račjim prsim, začinite z ingverjem in cunyem ter za-lijte z belim vinom in juho. Pokrijte in dušite še 10 mi-nut. Zdušene račje prsi nare-žite na poševne rezine, jih zložite na krožnik, obložite z dateljni in prelijte z omako, ki je nastala med dušenjem. Takoj postrezite z rižem ali pire krompirjem.

Goveji file z datlji In gorgonzolo

Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag govejega fileja razrezane-ga na 8 rezin, 2 žlici olja ko-ruznih kalčkov, 8 svežih da-teljnov, 8 rezin gorgonzole, 5 žlic maršale ali šerija, sol, sve-že mlet poper.

Rezine govejega fileja zači-nite s soljo in poprom ter jih na vročem olju z vsake strani pecite 1 do 2 minuti. Na vsa-ko rezino položite po dve olupljeni in izkoščičeni da-teljnovi polovici in ju pokrij-te z rezino gorgonzole. Po-nev pokrijte s pokrovom in počakajte, da se gorgonzola stopi. Fileje zložite na krož-nike, omako od pečenja za-li j te z marsalo in nekaj žlica-mi vode, jo dobro prevrite ter prelijte prek filejev. Takoj postrezite s poljubnim krompirjem.

Z mascarponejevo kremo polnjeni dateljni

Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag svežih dateljnov, 25 dag

mascarponeja, 1 dl sladke sme-tane, 10 dag sladkorja v prahu, sveže stisnjen sok ene limone.

Dateljne olupite, jih raz-polovite in j im odstranite koščice. Mascarpone, sladko smetano, sladkor v prahu in limonin sok v posodi z elek-tričnim ročnim mešalni-kom mešajte toliko časa, da se krema strdi. Kremo na-polnite v dresirno vrečko s poljubnim nastavkom in jo nabrizgajte na polovice da-teljnov ter postrezite takoj ali shranite v hladilniku do treh dni.

Panakota z dateljnovo omako

Za 10 oseb potrebujemo: 0,5 I sladke smetane, i , j I mleka. 1 vanilijev sladkor, 16 lističev že-latine, 20 dag sladkorja. Za omako: 40 dag suhih datelj-nov, J dl vode, 2 žlici sladkorja f prahu.

Želatino namočite v 2 de-cilitra mleka. Smetano, pre-ostalo mleko, vanilijev slad-kor in sladkor zavrite, odsta-vite in dodajte dobro namo-čeno želatino z mlekom vred. Dobro premešajte, da se želatina povsem stopi in nalijte v 10 modelčkov ter postavite v hladilnik, da se strdi. Omaka: dateljne olupi-te in jim odstranite koščice. Strašite jih v vodo, dodajte sladkor in kuhajte 10 minut. V mešabiiku zmeljite v glad-ko omako in ohladite. Strje-no panakoto obrnite na krož-nik, prelijte z dateljnovo omako, okrasite z lističi mete ali melise in postrezite. Panakoto boste lažje dobili iz modelčkov, če jo na hitro pomočite v vročo vodo in ta-koj obrnete na krožnik.

ZELENO IN CVETOČE I C O R PAVLIČ

Perunike Maj je in po vrtovih polno

cvetja. Tako tulipanov kot cvetočih dreves in gmiovnic. Grmi magnolij v tem času najlepše cvetijo, kasneje ža-cvetijo še rododendroni in azaleje. Ko pa se poslovijo tulipani, vrt okrasijo peruni-ke in irisi. Povsod tam, kjer imate majhne vrtove in ni prostora za široke grme in visoke trajnice, posadite pe-runike. Vsak majhen koti-ček je lahko lep in zanimiv, če je skrbno urejen, to pa po-meni, da gojitelj rože z vese-ljem redno neguje. Perunik je ogromno sort in barv in lahko jih izbirate tudi med nižje in višje rastočimi. Tisti, ki imate res malo prostora, se odločite za sorte, ki jih lahko posadite tudi v poso-do. Primerne so tako go-

moljne kot čebulne sorte, vse pa cvetijo v maju. Čez zimo pa je dobro posodo za-varovati pred mrazom. Nove sorte kupite pozno poleti ali jeseni, ko jih tudi posadite, da vam v tem času čim bolj bogato cvetijo. Tudi skalnjak jc primeren za sajenje peru-nik. Zelo so trpežne in neob-čutljive, le vsakih nekaj let jih morate razdeliti, ker se sicer zelo razrastejo. Ne po-trebujejo zahtevne zemlje, imajo pa rade sončne lege. Za kombinacijo perunikam so primerna družba trajni nageljni, ki hkrati cvetijo, iglaste plamenke, grenik, bombice, natresk. Tudi veli-konočnica ima podobne po-goje za rast kot kasneje poto-nike in volčji bob. Vedeti moramo le, koliko prostora

potrebuje posamezna rasdi-na, da ni nasad preveč natr-pan. Zelo lepe bodo peruni-ke, zasajene na obrobni gre-dici, ki je najpomembnejša vidna cvetlična pot do vhoda k hiši. To je ponavadi maj-hen predhišni vrt, vendar mora biti najpomembnejši

po izbiri rož in negovanosti. Perunike naj dopolnjujejo druge cvetoče trajnice. In tu ponavadi raste največ sort rož, tako po vrsti kot po bar-vi. Tudi kakšno višje rastočo sorto posadimo vmes, za ob-likovanje cvetličnega ambi-enta.

KUHARSKI RECEPTI Z A VAS IZBIRA DANICA D O L E N C

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki in drob-njakom, ocvrt kozliček, glavnata solata (ali berivka) s krompirjem in zelišči, jagodna rulada; Večerja: pizza, jo-gurt. Ponedeljek • Kosilo: paradižnikova juha z rezanci, osličevi fileji po pariško, krompir v koscih, majonezna zeliščna omaka, zelena solata z jajcem; Večerja: cvrtje z drobnja-kom, meto, meliso in sirom, zrnat kruh, kislo mleko. Torek - Kosilo: vampi po tržaško, polenta, zelena solata z zelišči, teran ali sok; Večerja: jajca z gnjatjo In slanino, če-bulni kruh, pivo ali sok. Sreda - Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo (brokoli, kore-nje, cvetača), dunajski zrezki, mešana solata, sadna kupa; Večerja: možgani z jajci, berivka z zelišči, ržen kruh. Četrtek - Kosilo: cvetačna juha, popečena govedina Iz juhe, pražen krompir, radič z lečo; Večerja: hrenovke na žaru, krompirjeva solata z zelišči, kruh. Petek - Kosilo: ribja juha z rižem, kuhani ribji fileti, krompir v koscih, zeliščna majonezna omaka, zelena solata s para-dižnikom; Večerja: rižev narastek z jabolki, kompot. Sobota - Kosilo: ražnjiči In čevapčiči ter melancane na žaru, kumarična solata s krompirjem In kislo smetano, čebulni kruh, pariške rožice; Večerja: zelenjavna enolončnica, zrnat kruh.

Izdatna zelenjavna enolončnica

250 g korenja, 200 dag gomoljne zelene, 500 g krompirja, 1 manjša cvetača, 1 čebula, 1 juSna kocka, 1 strok česna, malo lu-štreka.i žlica paradižnikove mezge, sol, poper, 4 dag masla ali olja, 1 žlica drobtin, i žlico sesekljanega peteriilja, 3 žlice nari-banego parmezana (ali drugega trdega sira).

Zelenjavo očistimo In operemo. Korenje, zeleno in olupljen krompir zrežemo na kocke, cvetačo razdelimo na cvetove, čebulo sesekljamo in vse skupaj damo v lonec, zalljemo z vodo, zavremo In pokrito dušimo. Proti koncu dušenja do-damo jušno kocko, strt česen, sesekljan luštrek, paradižni-kovo mezgo, solimo, popramo, primešamo surovo maslo, v katerem smo prej na rahlo prepražlli drobtine, in še malo dušimo. Nazadnje primešamo sesekljan peteršilj in ponudi-mo nariban sir.

R c i c l i o T f i g i c i v ® Pirl 9I0/ CocenJ/fce'^ Prrl glo/^CofcnJ/ke®

RadM Triglav JeseiKe, dao.. Ttu Toneta Cularja 4.4270 Jesenice

STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice. 101.5-Kranjska Gora. 101,1 - Bohinj

LEKARNA V BOROVLJAH

L E K A R N A

ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSI AN Borovlje - Ferlach, Hauptplatz 16

Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572

email: adler@apothekcferlach.at www.apothekeferlach.at

NaroČila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu In faksu!

Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva!

POKLIČITE NAS, G O V O R I M O S L O V E N S K O !

24 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI info@g-glas.si

KRANJ

Štiri desetletja kranjskih vrtcev

v počastitev 40-letnice povezanosti kranjskih vrtcev, danes je to javni vzgojno varstveni zavod Kranj, bo osrednja prireditev v sredo, 31. maja, ob 17 . uri v avli mestne občine Kranj. V dneh od 31. maja do 2. junija si v teh prostorih lahko ogledate tudi razstavo. V četrtek, 1 . junija, ob 17. uri bo na parkirišču pred občinsko stavbo zaključek projekta Varno v naše mesto, od 5. do 9. junija pa bo potekal zaključek akcije Zlati sonček. Sredi junija bo na otroškem igrišču Gibi Gib Mavrični direndaj. S . K.

R A D I O K R A N J d . 0 . 0 . Stritarjeva ul. 6. K R A N J

TELEFON: (04) 2 S 1 2 - 2 2 0 ( M ) 2 8 1 2 - 2 2 1 (04) 2 0 2 2 - 2 2 2 (05 1 ) 303-S0S »ouuuusu

FAX: (O«) 2 8 1 2 - 2 2 5 lirn««tij» (04) 2 S 1 2 - 2 2 9 "OTk«

E oo6to: radiokranj^^aclio-kranj.sl spretno ittron; www.radio-kranJ.sl

liHJBOLJ • i lS lUšnnB BHUIJSKH i^OMTflJB OR GOREnJSKEm .

K l a n š c k d o a

po<<«< «) premedv P ^

idL 04 S37 1000 iob 04 S V 1020

Smo siovensko podjetfe z dolgoJetno Iradidlo rzde/ovan/a i'n polnjenja brezalkoholnih pijač in sokov. Objavtjamo naslednje prosto delovno mesto:

VOZNIK • DOSTAVUAČ (m/ij za dostovo naročenego blaga znanim kupcem. Pogo/i; pois/icno alf srednja šolo, vozniški izpit kategorije B • zaželeno tudi C,

sforosf do 45 let, dobra orientacija, komunikativnost, uglajenost in urejen videz.

Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom de/ovnih /z!(uien| posi|ite v roku 8 dni no zgornji naslov. Obvezno vpišife tudi telefon ali mobitei KondidoN, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgo^r.

Tako zjslo ugodno ni bilo še nikoli...

Junijska razvajanja v Termah Zreče 09. 06. - 20. 06. 2006 Cena vključuje: - 3 ali Sx pofpenzion • neomejeno kopanje in vstop v Savna vas

l x čokoladna obloga (45 min.)

Cena (po oubi v dvoposteljni sobi): 3 dni 5 dni

Hotel Dobrava 2000——5ft46e3S.S00 i-<s,l4-ee:«»eS6.S00i35,77

Za rezervacije bivanja nedelja-čecrtek: DODATNI 10 % popust.

Ostali popusti se izključujejo. Doplačilo: turistična taksa, namestitev v enoposteljni sobi.

'VTel.: 03 757 60 00, 01 23 29 264, www.tefm6-zrece.si,www.r09la.si^

PRODAMO STANOVANjE KRAN) - Planina 3, trisobno, 73 mi, 4. nad, lepo urejeno, leto izg. 1987, cena 93.750 EUR (22.500.000 SIT). KRAN) - Planina II, dvosobno. 684 m2, VII. nad., leto izg. 1982, delno prenovlje-no, lep razgled, svetlo, takoj vscijivo, cena ^.000 EUR (234S4.697 SIT). RAOOVgKA dvosobno, 50 ms, sonč-na lega, mimo okolje, son&ia lega. ob-novljeno 2005, cena 85.600 EUR (20513184,00 SIT). TRŽIČ RAVNE: trisobno, 79.25 m2. pre-novljeno 99, 2. nad., CK plin. Cena: 71,000 EUR (17.014440 SIT). PRODAMO ZEMgiSČA BRrTOF: ekskluzivno prodamo veS par-cel, cca. 540 m2. Cena: 145 EUR/m2 (34.748,00 SIT/m2). BASELJ: parcela 1151 m2, v celoti zazid-ljiva. CENA: 110 EUR/m2 (26.360,40 SIT/ma). BA$EL|: parcela 500 ma, v ccloti zazid-ljiva. CENA: go EUR/m2 (19.171,20 SIT/ma). SKOF)A LOKA - SORA: parcela 2 1 ^ m2, v celoti zazidljiva, mirna lokacija, cena 65 EUR/mz (14.900 SfT/ma). NU)NO KUPIMO VEC STANOVANJ KRANJ IN OKOLICA: nujno kupimo dvo-, tri- ali večsobno stanovanje. OSTALO PONUDBO NEPREMIČNIN NAJDETE NA NASI SPLETNI STRANI

Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111

PRODAMO HISO RADOVLJICA - OKOLICA: 300 m2, K+P+N. parcela 1500 m2, garaža, I. 89, čudovita lokacija. Cena: 209.000,00 EUR (50.084760,00 SIT). NAKLO • OKOUCA: 200 m2, P+N+M, parcela 1076 ma, garaža 2x, I. 83, ob-novljena I. 05, čudovita tekacija. Cena: 200.000,00 EUR (47.928.000,00 SIT). Možna menjava za boljše dvosobno v Kran}u, z doplačilom! ZABUKOVJE: dvo|ček. 280 ma, parcela 160 ma, K+P+N+M, popolnoma ob-novljena 2005. Cena: 192000,00 EUR (46.010.880.00 S(T). STRAŽIŠCE PRI KRANJU: 300 ma, par-cela 980 m2, I. 1985, K-fP+M. Cena: 280.000,00 EUR (67.099.200.00 SIT). KRANJ • OKOUCA: dvojček. 105 ma, P-i-N. parcela 508 ma, L 86. obnovljena I. 2005, Cena: 146.000,00 EUR (34.987.440.00 SIT). KRANJ - OKOLICA: stanovanjsko-poskjvni objekt, 450 im stanovanjskih povrSin, 800 m2 post. prostorov, parce-la 1580 ma, III. grad. laza, L 05. Cena: 918000 EUR {219.989.520,00 SIT).

Ancl, ti presneti muk S p o m i n e n a o t r o š t v o j e u p o k o j e n a u č i t e l j i c a A n t i c a M a r i j a n a c z b r a l a v kn j ig i , ki j o j e i lus t r i ra l v n u k J a n .

S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Kranj - "And, ti presneti mule" je naslovila knjigo Antica Mari-janac, upokojena učiteljica, ki je svoja otroška leta preživela v va.s) Prezid pri Babnem polju, na Kranj pa jo vežejo spomini na več kot 2 0 let poučevanja na Osnovni šoli S imona Jenka -Center. Prav pred sedanjimi učend, bivšimi sodelavd in so-rodniki je na šoli pred nedavn-i m predstavila svoj pisateljski prvenec. "Nisem si mLslila, da bom kdaj sploh kaj napisala, čeprav sem imela to željo. Veli-ka prelomnica je bila, ko sem od svojih otrok za rojstni dan dobila računalnik. Kako sem se ga ustrašila in kako zelo s e m bila potem vesela prvih besed, ki sem jih natipkala nanj. Tako je začela nastajati knjiga," je po-vedala avtorica, ki se v knjigi skozi številne resnične 2^odbe spominja svojih otroških let. "Bila sem nagajiv otrok, a tudi

pridna deklica, ker sem to mo-rala biti. Časi pa so bili povsem drugačni, saj je bila taloat dru-ga svetovna vojna," je povedala učencem, ki so ji, tudi zaradi njenega doživetega načina pri-povedovanja, radi prisluhnili. Ganljiva je bila njena pripoved, s kakšnimi občutki je pričakala svobodo, čeprav že na dnigih straneh knjige zasledimo tudi hudomušno zgodbo o tem, kako so vaški otrod vrani pod-taknili kokošje jajce. In če lista-te še naprej, boste brali o strah-ovih s podstrešja...

Knjigo je ilastriral njen vnuk )an Prislan. "And, ti presneti mule, pa mi je vedno rekel moj dedek, ko se je zjezil name. Z dedkom sva bila sicer velika prijatelja, rad m i je pripovedo-val pravljice, zato je ta knjiga tudi spomin nanj," je povedala Marijančeva, ki se že pripravlja na izid knjige pesmi za otroke Kdo gre z nami. Piše tudi pes-mi za odrasle.

Pločniki brez klandn L e t o s n a j bi n a n o v o ured i l i p e t d e s e t k l a n č i n .

S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Kranj - "Da niso urejene klanči-ne na pločnikih v centru Kra-nja, m e je začelo motiti, ko sem se začd sprehajati z otro-.škim vozičkom. Še posebej je neprijetno, če otrok spi v vozič-k a Ponekod so robovi pločni-kov celo zelo visoki, na primer na Kokrškem mostu. Da ne

pomislim, kako težko takšne ovire premagujejo invalidi na vozičkih. Menim, da je na pre-delih, kjer je veliko sprehajal-cev, to nujno potrebno urediti. Prav tako to velja na pločnikih in križiščih v okolid zdravstve-nega doma," je opozoril prebi-valec mestne občine Kranj Ja-nez Čampa. Odgovoril je Mar-ko Hočevar, vodja Oddelka za

Mali Žan Luka v vratolomnih podvigih uživa le, kadar je buden.

gospodarske javne službe na mestni občini Kranj: "Pri vseh obnovah in novogradnjah cest upoštevamo klančine za invali-de. Tako s m o v zadnjih štirih letih pri vseh obnovah cest spustili robnike na Cesti Sta-neta Žagarja od sodišča do po-lidje ter pri Boltezu, na Nazor-jevi uLci, Gregorčičevi ulici. Partizanski cesti, Oldhamski ulici. Jezerski cesti. Cesti na Rupo ..., poleg tega pa še na nekaterih odsekih, kjer ni bilo obnove, na primer od Drulov-ke proti Orehku in okoli Glo-busa. V letošnjem letu b o m o izven obnov znižali še približ-no 50 prehodov, za kar je že podpisana pogodba s Cestniin podjetjem Kranj." Cena uredit-ve ene klančine je 75 tisoč to-larjev, vendar je Hočevar opo-zoril, da se cena lahko zviša tudi d o 150 tisoč tolarjev, če gre še za popravilo odvodnjavanja. "Za ureditev bomo Cestnemu podjetju Kranj plačali v povpre-

čju 50 tisoč tolarjev na eno klančino, kar je ugodno," je po-vedal Hočevar. V okolid zdrav-stvenega doma so eno klanči-no letos že naredili, po načrtih naj bi jih v letošnjem letu še šest

Janez Čampa tudi sprašuje, zakaj ob lueditvi klančin pone-kod še vedno ostane nekaj cen-timetrov visok robnik. "Zaradi meteorne vode, ki odteka v po-žiralnike ob robnikih, v veliko primerih ni možno robnikov znižati povsem na nivo asfalta, ker bi to povzročilo zastajanje vode ob robu klančine," je od-govoril Hočevar. K članku lah-ko dodamo tudi mnenje Kranjčanke Cvetke Koman, predsednice Gorenjske podni-žnice Združenja multiple skle-roze, da so tudi dostopi v loka-le večinoma slabo opremljeni s klančinami za invalide. Lokali sicer ne sodijo v pristojnost ob-čine, v splošnih določilih Zako-na o graditvi objektov pa piše, da morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni ali ki jih rekonstruirajo, zagotav-ljati f lmkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in upo-rabo brez grajenih in komuni-kadjskih ovir.

ZC. PiRNIČE

Živalski svet v Pirničah

V Domu krajanov v Zg. Pirničah so od ponedeljka na ogled li-kovna dela Andreja Militareva in rezbarska dela Franca Barbi-ča st. Razstavo, ki sta jo poimenovala Živalski svet, posvečata 6o-letnici delovanja Lovske družine Šmarna gora, na ogled pa bo vse do nedelje. Oba ljubiteljska umetnika sta domačina iz Zg. Pirnič in ustvarjata že vrsto let. Za Andreja Militareva je to že 83. samostojna razstava, naslikal pa je že preko tisoč slik. Njegov prijatelj vse od otroških let, Franc Barbič st., pa se s takšno razstavo javnosti doslej še ni predstavil. Že 55 let dela okraske iz roževine, ki sodijo na lovsko obleko. M . 8.

MALI OGLASI info@g-glas.si 2 5

Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13

Mali oglasj se sprejemajo: za objavo v peiek - v sredo do 13.30. in za objavo v torek, do peika do M.OO' Delovni čas: od ponedeljka do petka neprekmjeno od 7. -15. ure.

IJvedli smo novo rubriko

"Čisto v zadnjem hipu". s to rubriko želimo pomagali naiim bral-cem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupi-ti, najeii, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure m za petek v Četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2 25S Sli (9.41 tUfi), je eno-tna in ima največ 80 znakov - kupon ne ve-lja. Zi nuie oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure m za petek v sredo do pol dveh

gekko Britof 79A, 4000 Kr«i] -

mfi>-r)Cp$g«rkK0pi0}ekts> 6 www.9Ckk0pr0)Ckt,5i -

04 2341 999 031 67 40 33

PRODAMO STANOVANJA KRANJ . VALJAVČEVA: trisobno s shrambo. 72 m2,1.1961, obnovljeno 2000, nadstropje 3./4. delno opreml-jeno. Cena: 28.800.000 SIT. RADOVLJICA: dvosobno. 50 m2. I. 198S. nadstropje P/4. neopreml)eno. delno obnovljeno, velik balkon, last-niško parkirno mesto. Cena: 20,5 mio SIT.

SKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE: enosobno. 45.9 m2, I. 1981, nadstropje i./3. s kuhinjo, lepo razporejeno, takoj vseljivo. Cena: 19,5 mio SIT. TRŽlC - CENTER: dvosobno. 47.15 m2. obn. 2004 v hiSi 1.1900. pritličje, možnost predelave v enosobno in garsonjero. Cena: 16.000.000 SIT PRODAMO HISE JAVORNIK; 131 m2, na parceli 997 m2.1.1900. samostojna, kmečka, ob glavni cesti. Možnost ločene prodaje pripadajočega in v celoti zazidljivega sadovnjaka. Cena: 16.550.000 SIT. KRANJ - STRAŽISCE: 164 m2. na parceli 430 m2.1.1940,1/2 samosto-jne hiSe, ob glavni cesti. Cena: 35 mio SIT. KRANJ - DRULOVKA: 210 m2, na parceli 141 m2.1.1994. zadnja vrstna, ob gozdu, mirna lokacija, priključek na plin. Cena: 49 mio SIT. SMOKUC: povriina 238 m2 in 80 m2 kovaSke dclavnice na parceli 681 m2. I. 1890. za obnovo, spomeniško za-ščiteno. sončna parcela, v vasi. Cena i6,5 mio SIT. SUTNA: 250 m2 na parceli 555 m2. sončna lega. 3. gradbena faza. mod-erna zasnova, varčni ogrevalni sis-tem, dovoljena poslovno - stanovan-jska raba. Ugodna cena: 37 mio SIT. TRŽiC: 170 m2, vrstna hl5a v starem mestnem jedru. Možnost dveh stanovanj. Cena: 19 mio SIT PRODAMO VIKEND BEGUNJE • OKOLICA: površina 80 m2 v dveh etažah na parceli 1.164 m2, 3. gradbena faza. lesena kon-strukcija. idilična lokacija, lep raz-gled. Cena 32.340.000 SIT. PRODAMO ZEMLJIŠČE BLEJSKA DOBRAVA; 406 m2. v mtrnem vaškem okolju. Priključki na elektriko, vodovod in telefon so v bližini. Dovoljena gradnja enos-tanovanjske hiše v treh etažah. Cena: 11 mio SIT.

JESENICE: več zazidljivih parcel na sončni legi: parcela 1.062 m2 - 13 mio SIT. parcela 1.075 • 14,5 mio SIT, parcela 891 m2 • 15,5 mio SIT. parcela 485 m2 • 16.838 SIT/mz. parcela 1.802 m2 -14 432 SIT/m2. P^EVO: 3004 m2. delno zazidljiva (900 m2). ostalo gozd. Sončna lega. razgled na Soriko polje. Namenjena za vikend. Cena: 8.800.000 SIT. ZG. BESNICA: 873 m2. zazidljiva, mirna lokacija. Svetla južna stran. Cena 12 mio SIT. ODDAMO POSLOVNE PROSTORE LESCE: gostinski lokal za hitro prehrano. 16 m2. I. 1920. obnovljen 1990, s krušno pečjo, za pripravo in dostavo hrane, parkirno mesto. Cena 60.000.00 SIT + stroški.

www.gekkopro)ekt.sl

FESST, d. o. o., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica 5. Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E-pošta: info@fesstsi Internet: www.fesstsi

ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAJO NEPREMIČNINE VSEH VRST STANOVANJA PRODAMO: KRANJ • Vodovodni stolp: garsonjera 28 m2, klet 6 m2,1. izgradnje 1960.1. nad., lastniško parkirno mesto, cena 14.300.000.00 SIT (59.673 EUR) KRANJ - HUJE: enosobno stanova-nje. VP. 39.10 m2, obnovljeno I. 20o$/20o6. cena 16.700.000.00 SIT (69.687.87 EUR).

KRANJ - severni dd: trisobno stano-vanje, III. nadstropje. 74,80 m2. ob-novljeno 2003, cena 25.900.000.00 SIT (108.079 EUR). KRANJ • Drulovka: garsonjera, I. nad-stropje večstanovanjskega bloka, }. izgradnje 1990, balkon, cena 15.300.000,00 SIT (63.845.77 EUR). KRANJ • Planina I: trisobno stanova-nje, 78 m2. V. nadstropje, I. Izgradnje 1974. cena 23.900.000,00 SIT (99.733 EUR). KRANJ • Planina II: dvosobno stano-vanje v bloku. 54,00 m2,1. Izgradnje 1980, dva atrija, cena 21.000.000.00 SIT (87.631.45 EUR). KRANJ • Planina I: dvosobno obnov-ljeno stanovanje, i. nad./ VII. 61,40 m2, I. izgradnje 1975. cena 24.000.000.00 SIT (100.150 EUR). KRANJSKA GORA: dvosobno stano-vanje, 59,12 m2. II. nadstropje, I. iz-gradnje 1973. cena 38.342.000.00 SIT (160.000.00 EUR). TRŽIČ • Preska: dvosobno stanova-nje, I. obnove 2003. skupaj z mansar-do 75 m2. cena 15.900.000,00 SIT (66.349.52 EUR),

TRŽIČ • Bak>s: dvosobno stanovanje, IV. nadstropje, 44 m2, I. izgradnje 1959, cena 14.900.000,00 SIT (62.176.60 EUR). HISE PRODAMO: TUPAUČE - novogradnja 2006: dva dvojčka. 205 m2, parcela do 420 m2. llt. gradbena faza. cena 37.000.000.00 SIT (154.398.26 EUR) in ena enota dvojčka v izmeri 205 mz, parcela 420 m2. (tlorisi v pisar-ni), cena 39.000.000.00 SIT (162.744.^2 EUR). ODDAMO V NAJEM: KRANJ • Ptanina II: dvosobno stanova-nje, 48 m2, pritličje, klet, terasa, I. iz-gradnje 2004. najemnina 400,00 EUR * stroški -t- varščina, v cek)ti opremlje-no. KRANJ - Drulovka: dvosobno stano-vanje, pritličje, terasa + klet. 42 m2.1. izgradnje 2005, najemnina 400,00 EUR -f stroški -t- varščina, moderno opremljeno, izredna lokacija. KRANJ - Soriijievo naselje; dvosobno v celoti opremljeno stanovanje. 61 mz, PR, I. izgradnje 1968, balkon, meseč-na najemnina znaša 76.800,00 SIT {320 EUR) in stroški. VIKEND

ZGORNJE JEZERSKO: Čudovita po-čitniška hišica, v izmeri 26 m2 + zgor-nji del, na parceli 240 mz, cena 13.900.000,00 SIT (58.003,67 EUR). PARCELE: ZBIIJE: zazidljiva parcela v izmen 510 mz. cena 17.500.000.00 StT (73.026.00 EUR).

www.fe$st.$i

GG naročnine

04/201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.s(

www.g0renjskigla5.si

CEOX trgovsko podjetje d.0.0.

Cesta Kokrškega odreda 24.4294 Križe Več informacij lahko dobite po telefonu: 040/234 202.

V Stražiiču pri Kranju v meščanski vili na odlični urbani lokaciji sta na-prodaj dve obnovljeni stanovanjski enot« in sicer: Stanovanjska enota v izmeri 31,78 m2 s pripadajočim zemljiščem za parkiranje cena 15.500.000,00 Sit. Stanovanjska enota v izmeri 38,84 mz s kletjo in pnpadajočim zemljiščem za parkiranje cena 17.000.000,00 Sit.

wwv^.geox^ siol.net

n cJompIan družba za ir\ž«ni(ino. nopremičnioo, uftMntzom in weraetito, d.d. Kranj, bi6fwoi»ov9 14

teL: 041/647-^33

teL: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, bližina avtobusne posUje, enosobno v pritličju starejše stanovan-jske hiše. v Izmeri 45 mz. z vrtom, samostojen vhod, garaža, klasično ogrevanje, leto izgradnje 1938 . cena 19.8 mk) SIT (82.623,93 EUR); STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: Kranj z okolico, trisobno, v pritličju stanovanjske hiše v izmeri no mz. leto izgradnje 1988, prenovljeno 2003, CK. KTV, klima, telefon, pokrit parkirni prostor, trimesečno pred-plačilo In ena varš6na, cena 119.820 Srr (500,00 EUR) stroški; Kranj z okolico, trisobno stanovanje v stanovanjski hiši. teto ii^radnje 2003, I. nadstropje, v izmeri 135 m2. popol-noma novo in v celoti opremljeno. CK, ICTV, telefon, pokril parkirni pros-tor. sprotno plačilo, ena varščina , cena 155.766 SIT (650.00 EUR) + stroški;

HISE • PRODAMO Kranj, Rupa - visokopritllčna, tlorisa 215 m2. na parceli velikosti 819 m2, leto Izgradnje 1960, cena 36 mio sit (150^225,34 EUR); Golica nad Jesenicami, visokoprrtlična. tlorisa 75 m2. na parceli 898 mz. CK, elektrika, telefon, leto izgradnje 1982. cena 26 mio SIT (108496.07 EUR); bližina Kranja, mansardo v visoko-pntlični hiŠi v izmen 200 mz s cca 350 mj zcmljiJča. Možnost iztJelave treh stanovanj, leto Izgradnje 1980, cena 35 mio srr (146.05241 EUR); Železniki enonadstropna vrstna, tloris '5.5 X 7.5 ni. "a parceli velikosti z62 mz. leto Izgradnje »987. CK. garaža, cena 39 mio SIT (162.744.11 EUR); bližir a Cerkelj na Gorenjskem, pritlič-na, tlorisa 12x11 m2. na parceli 572 m2, leto izgradnje 1992. 39 mio SIT (162.744.11 EUR), Kranj. Planina, dvojček na parceli ve-likosti 177 m2, uporabne stanovan-jske površine 153 m2, klel, garaža, CK. lepo vzdrževana, leto izgradnje 1992, cena 42,5 mio SIT (177.349.35 EUR). Lahovče, pritlična, dvostanovanjska, v IV. gradbeni fezl. tlorisa 220 m2, na parceli velikosti 500 m2. voda, elektri-ka, CK, telefon, greznica, pripravljeno tudi za priključek na kanalizacijo, garaža za dva avtomobila. Leto iz-gradnje 2005/06, ccna 65.000.000 srr (271.240.19 EUR); TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 2.707 m2. skupaj s še 8.140 m2 zazidljive parcele z možnostjo do-datne gradnje apartmajev ali manjših počitniških hišic leto Izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena 168 mio. SIT (701.051.57 EUR); POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO ško^a Loka; bližina hotela Transturist; v III. in IV. nadstropju • posamezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogre-vanje. leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/mz (761,56 EUR/mz); Kranj. Stražlšče, visoko pritli^, v izmeri 209 m2, kto izgradnje 1974. delno ob-novljena 2002, lastno parkirišče 30 m2, za trgovino ali podobno dejavnost, cena 37 mio SIT (154.398,26 EUR). Kranj, Planina III, trgovski center SPAR, I. nadstropje, 139,16 m2 (lastna novo-gradnja). leto izgradnje 2002, za pis-arne, cena 34 mio SIT (141.87948 EUR);

POSLOVNI PROSrOR - ODDAMO V NAJEM: Podnart, ob glavni cesti, pritličje, izmere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002, primerno za tr-govino ali mirno obrt, najemnina i8oo SIT/m2 + stroški (7,51 EUR/m2 + stroški); SKLADIŠČNI PROSTORI -PROIZVODNE HALE - PRODAMO -NAJEM Stegne pn Ljubljani, velikosti 600 m2. starost 30 let, leto izgradnje 1975, cena 112,5 SIT (469454.18 EUR), možnost tudi najema • cena 1 mio SIT/mesec + stroški (4172.92 EUR mesečno + stroški) bližina ŠkoQe Loke, na površini v ikosti cca 14.000 m2, starost - poslopna gradn-ja in obnove od leta 1958 dalje (nx>žnost prodaje po delih ali tudi najem, cena za nakup 650 mio Sfr (2.712401,90 EUR), najem 1.080 SfT/mz -f stroški (4,50 EUR m2 + stroški); PARCELA. PRODAMO Kranj - Rupa. velikosti 969 m2, elektri-ka. voda, plin, cena 42 mio StT {175.262.89 EUR); bližina Ško^ Loke, zazidljiva, v izmeri 746 m2. cena 28,5 mio S(T (118.928,30 EUR);

Kranjska Gora - Podkoren, Izmere 2500 m2. cena 13.180 Srr/m2 (55.00 EUR /mz); Javorniški Rovt nad Jesenicami, v izmeri 759 mz, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z javne ces-te, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva, 6km od avtoceste, cena 11 mio SIT (45.902.18 EUR); PARCELA ZA VIKEND - PRODAMO: Paloviče - Bistrica nad Triičem, v izmeri 1.097 mz. cena 6.000 SlT/m2 (25.04 EUR/m2);

GRADNJA ZA TRG, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN

ALPDOM, d.d,. Radovljica. Cankarjeva 1. 4240 Radovljica

Td.: 04 537 45 00. hx: 04 53 42 " e-pošta: alpdom<g)alpdom.si

STANOVANJA PRODAMO BLED: trisobno, 87,94 nadstr. •f mansarda, kuhinja, dnevna soba, spalnica, kabinet, kopalnica, wc. 2 balkona, pogled na jezero, klet, vsi priključki, 1. 2005, takoj vseljivo, zk urejeno. Cena: 52.076.815 SIT (217.313 EUR) z DDV. BLED: štirisobno, 126,7 rnz. 1. nad-str. -f mansarda. kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, wc. galer-ija, balkon, pogled na jezero, klet. vsi priključki, I. zoo5, takoj vseljivo, zk urejeno. Cena: 54.890.362 SIT (229.053 EUR) z DDV. KRANJ: Gosposvetska. štirisobno. 94,08 mz, 1. nadstr, popolna obno-va 2005. dnevna soba + kuhinja. 3 sobe, kopalnica. wc, shramba, za-stekljen balkon, klet. drvarnica, vsi priključki, Cena; 33.900.000 SIT (141463 EUR). HIŠO PRODAMO

VRHNIKA - Btatna Brezovica: 16 x 10 m, obnova 1975, pritličje in nadstrop-je, 2 balkona, klet, takoj vseljiva, parcela 238 m2, mirna okolica. Cena: 40.000.000 SIT (166.917 EUR), možen nakup posamezne etaže kot stanovanje. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: pritličje, 177 m2. razi. de-javnosti, 1. 2005, prometna lokacija, uporabno dovoljenje, takoj vseljivo, vAvw.tpc-lesce.si. Cena- 53.100.000 SIT {221.582 EUR) + DDV LESCE: pritličje. 78,96 m2, razt. de-javnosti. t. 2005, uporabno dovoljen-je, takoj vseljivo, vvww.tpc-lescc,si. Cena: z3.688.000 SIT (98.848 EUR) • DDV. LESCE: medetaža, 245,1 mz, razi. de-javnosti, 1. 2005, uporabno dovoljen-je, takoj vseljivo. wwv^.tpc-lesce.si. Cena: 67.647.600 SIT (282.288 EUR)

DDV. LESCE: medetaža, razi. dejavnosti. 75,1 m2,1. 2005. uporabno dovoljen-je. takoj vseljivo. www.tpc-lesce.si. Cena: 20.727.600 SIT (86.495 EUR) + DDV. LESCE: mansarda, pisarne, 104.05 ma, I. 2005. uporabno dovoljenje, takoj vseljivo, www.tpc-lesce.si. Cena: 28.717-800 SIT {119-837 EUR) -fDDV. RADOVLJICA: Prešernova. 31.6 mz, I. 1990, pritličje, vsi priključki, za pis-arno, trgovino, salon, možen tako-jšnji prevzem. Cena: 10.000.000 SIT (41.729 EUR). HRUSfCA: lokal 63.97 mz, t. 1986, pritličje, razi. dejavnosti. Cena: 10.818.991 SIT (45.146,85 EUR), možen tudi najem: 1.677 SIT {7 EUR) za mz. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ZAPUŽE: cca. 450 m2. klel in pritličje, f. 1996, opremljena jedilni-ca in kuhinja, garderoba, tuši. 10 telefonskih linij, trofazni el. tok. dvi-galo. parkirišče, varovanje, za razi. dejavnosti, za 5 let. Cena: 239.000 SIT (1.000 EUR) mesečno + stroš-ki. RADOVLJICA: Gorenjska c., 2. nad-str. 211,6 mz. 3. nadstr.: 95.92 m2, prenova 1982. za razi. dejavnosti (razen gostinske in bančne). Cena: 1.438 SIT (6 EUR) za mz. RADOVLJICA: Cankarjeva, pisarna 24.75 m2.1.1985,1. nadstr., prevzem takoj, za i leto z možnostjo po-daljšanja. Cena: 50.000 SIT {208.65 EUR) mesečno + stroški GOZD PRODAMO POKLJUKA: mešani gozd, 15.973 mz. Cena; 7.000.000 SIT (29.Z10 EUR). GARAŽO PRODAMO JESENICE: pn gimnaziji, triplcx garaža. 11,76 mz, I. 1971. Cena: 1.013.533 srr (4.229,48 EUR), možen tudi najem: 959 SIT (4 EUR) za mz.

www.3lpdom.s

KsKERNi N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg iz, 4000 Kranj Tel. 04/202 13 53. 202 25 66

GSM 051/320 700. Email: info®k3-kcrn.si

POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KOKRICA • poslovni prostori s pisar-nami 736 m2, letnik 2005. cena • 1.198.20 SIT/m2 (5 EUR/m2). takoj na voljo. KRANJ, poslovni kompleks: odlična lokacija trgovina 50 m2 v pritličje, iz-gradnja 2003. cena • 20 EUR/m2/mes. (4.792,00 SIT/m2). odkup inventarja KRANJ: pisarne v izmeri 185 m2 v pritličju in 155 m2 v nadstropju, ob-novljeno pred 10 leti, cena « 6 EUR/m2 (i438SIT/m2). Prodamo: KRANJ (Planina): poslovni prostor 26.50 m2 v pritličju. letnik 85, za tr-govino ali mirno dejavnost, cena » 335 496.00 SIT/mz (1400 EUR/mz). BLED. poslovni prostor 24.35 ^ nad., sur 16 tet. za trgovino, pisarne, cena -12,5 mio SiT {52.083 EUR). BLED, poslovni prostor 122,78 mz v pritličju, star 8 let. različne dejavnos-ti. cena - 35.0 mio SIT (146.052 EUR). KRANJ • na Planini bistro v izmeri 74 mz. letnik 89, v lokalu je vsa oprema, cena - 26.6 mio SIT (111.000 EUR). HiSE: Prodamo:

KRANJ, Čtrče: ob gozdu na mirm lokaciji, hiša moderne oblike, klet, pritličje in mansarda, bivalni prostori imajo izhod na teraso, notranji in zu-nanji kamin, parcela 678 mz, stara 16 let, cena - 85,0 mio SIT(354.698 EUR), možnost dokupa parcele v izmeri 492 mz po «00 EUR/m2 {239,60 SIT/mz).

MLAKA, na Griču: v naselju novejših hiš,, stanovanjska hiša v lil. gr. fazi (klet 140 mz, pritličje 150 m2 in mansarda 113 m2), parcela 772 mz na sončni lokaciji, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, možnost poslovne dejavnosti, cena • 45,0 mio SIT {187.780 EUR). KRANJ (Stražišče): leta 2002 obnovl-jen zgornji del hiše. stanovanje je ve-liko 10Z mz, parcela 360 m2. Cena v prodaji je 26.0 mio SiT {108.496 EUR). KRANJ (Primskovo: gospodarsko pos-lopje na parceli 400 mz, cena »7,0 mio StT {70.940 EUR). SKOFJA Loka, Bližina: stan. hiša vel. 9x11 m, (klet, pritličje in mansarda). parcela 320 mz, letnik 1965, obnovlje-na leta 2000 (streha, fasada, okna, vrata, tlaki), cena « 49,0 mio SIT {204.166 EUR). MEDVODE: parcela 2142 mz s hišo 8 X 9 m za nadomestno gradnjo, cena* 35.0 mio SIT (145.833 EUR). ŠENČUR: dvostanovanjsko hišo v po-daljšani ilt. gradbeni fazi, na parceli 1000 m2. Dobite jo za ugodnih 40,8 SIT (170.000 EUR) ŠENČUR: 36 let staro stanovanjsko hišo, vel. 8,5 m -f 14 m (klel. pritličje in mansarda), na parceli 630 mz. cena - 52.8 mio SIT (2Z0.000 EUR), mirna lokacija.

PODLJUBELJ: stan. hiša. letnik 2005. klet. pritličje in nadstropje. 240 m2 stan površine, parcela 696 m2, ccna - 55,2 mio SIT (230.000 EUR), ločena prociaja: pritličje 33,6 mio SIT {140.000 EUR) in nadstropje 28.8 mio srr (120.000 EUR). MANJŠA H l ^ v Gorjah pri Bledu, v podaljšani tli: gradbeni fazi, na parceli 412 m2. 60 m2 v eni etaži, ima tri etaže. hiŠa ima izdelano fasa-do. okna. zunanja vrata, stopnice, dimniki, urejeno okolico, cena » 38,5 mio SIT {160.657 EUR), last K 3 KERNd.o.o

ZEMLJIŠČA: Prodamo: Čirde: stavbna parcela 768 mz po 45.531,00 SIT/m2 {190 EUR/m2). Britof Voge: stavbna parcela 550 mz. cena • 31.153.00 SlT/m2 {130 EUR/mz). Radomlje: stavbna parcela 639 m2 s projekti m soglasji po 31.153,00 SIT/m2 (130 EUR/mz). Bitnje • stavbna parcela 3.458 m2, možnost delitve, cena • 23.964,00 Srr/mz (loo EUR/m2). $koQa Loka: stavbna parcela za poslovno dejavnost, ravna, vel. 2.091 mz po 30.000,00 SlT/m2 {125 EUR/mz). Čirče: stavbna parcela 492 mz, cena - 47-920 SlT/mz (200 EUR/mz). STANOVANJA: Prodamo: KRANJ, pod mestom: iG 1845 v 2. nad., staro 60 let. obnovljeno

200Z, cena « 7.8 mio SIT (32.548 EUR). KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno 64.27 m2 v I. nad./4 nad., letnik 69, cena - 23.5 SIT (98.063 EUR). KRANJ, Vodovodni stolp: trisobno 71,73 mz v 4. nad-, obnovljeno delno 2005, vsi priključki, na voljo po do-govoru. cena - 27,0 mio S\J {112.669 EUR). KRANJ, Vodovodni stolp: 1 G 26.5 mz v 1. nad., obnova 2005. vsi priključki, cena « 14.3 mio SIT {59.672 EUR) s parkiriščem. KRANJ, Planina: enosobno 39.0 m2 v pritličju/2 nad., obnova 2006. cena « I S 39,0 m2 v pritličju, obnova 2005, ccna -16.7 mio SIT {69.688 EUR). KRANJ, Planina dvosobno 6040 m2 v 1. nad., obnova 2006. cena » 24.0 mio SIT {100.150 EUR). TRŽIČ, Križe: enosobno + K 57,59 mz, mansarda, letnik 1947, obnova 1990. cena • 11.0 mio Srr {45.902 EUR). NAJEM vikenda: najem bivalnega vikenda z vso opremo na Senturški gori. 15 let staro, tri etaže po 40 mz. cena. - 500 EUR/mes {119.820 SIT), varščina.

POČITNIŠKA HISA: ČATESKE toplice: počitniška hišica površine 45 m2, posebej poknt atrij, 10 let stara, vsi priključki, ccna • 13.180.200,00 SIT (55.000 EUR), posebej doplačilo za najem zemljišča

www.k3-kern.s

SUET eh: . . 4000KftA%i

MiPRtMlCNINt lil. 04-2811 000 RIAl FSTATE r*«. 04 2026-499 Email: kranj (Sosvet-nepremični ne si htlp://www.svet-nepremičnine.si

STANOVANJA prodamo Kranj - Šorlljevo n.: dvosobno. 54.5 mz, 2. nad, I. 1972. Stanovanje je potrebno obnove, nahaja se v prijet-nem in mimem okolju Kranja. Cena 22 mio SIT (91.804 EUR). Kranj • Partizanska: prostorna gar-sonjera. 28 m2 + 6 m2 klen. adapti-rano I. 2003, t nad., nizek blok, tako; vseljivo. v ceni lastniško parkirno mesto. Cena 14.3 mio SIT (59.673 EUR) Skofja Loka - Partizanska c.: 52,84 m2, 1. 1975, dvoinpolsobno. 2. nad. od lo-ih, vpisano v ZK. prevzem takoj, Cena 23 mio SIT (95.977 EUR) Kranj - Planina II: 2+2 SS, 102,49 m2, 3. nad od 7.. I. 1982. ZK, parkirišče pred blokom. Ccna 28 mio SIT (116.842 EUR). Kranj • Planina II: dvosobno, 72,07 m2. 7. nad.. I. 1982, urejeno, vredno ogleda. Ccna 23,5 mio SIT (102.237 EUR). Kranj • Planina 1:39 m2 * klet (8 m2), enoinpoisobno, adaptirano 2006, vi-soko pritličje, brez balkona. Cena 16.7 mio SIT {70.105 EUR). Kranj • Planina i: trisobno. 88,11 mz, I 1977. nad., 2 balkona, vzdrževano. Cena 23,5 mio SIT (98.064 EUR).

Kranj - Planina I: dvosobno. 61,40 m2,1. 76,1 nad./n, v celoti obnovl-jeno. Cena 24,3 mio SIT {101 402 EUR) HISE prodamo

Kranj: v vrstni pozidavi Primskovo. ob Zadružni in Jelenčevi ulici so na voljo še štiri enote dvojčkov in ena samostojna hiša s po 120 do 160 mz stanovanjske površine - vse zgrajeno do tretje, podaljšane faze. Parcele so velike od Z55 do 561 m2. Cene od 39 d o 58,4 m i o S I T ( 1 6 2 . 7 4 4 E U R d o 243.775 EUR). Kupci ne plačajo provizije.

ZEMLJIŠČE prodamo Skofja Loka • Sveti Duh: stavbno zemljišče 974 mz. ob zelenem pasu. Dovoljena so stanovanja, kmetije, proizv. dejavnosti. Šport in rekreaci-ja. Ravna, sončna. Cena 26.360,00 I SIT (no EUR/m2), Podvin • Mošnje: 465 mz. sončna, ravna parcela pravilne oblike v ob-močju lokacijskega načrta novega ; naselja enostanovanjskih hiš. Cena ' 22.047,00 SIT (92 EUR) mz. I J

Zgornji Brnik: 6431 mz, zemljišče ' znotraj poselitvenega območja,

poslovne dejavnosti, lahko v dveh delih. Ccna 20.36940 SIT (85 EUR)

1 /m2.

www.svet>nepremicntne.si

26 MALI OGLASI info@g-glas.si

Mlinska ul. i. Maribor. PE Triič, Ste Marie Aux Mineš 9/a

Telefon: 592 59 49. 070/30 20 n

STANOVANjA PRODAMO KRANJ • Planina I, enosobno. 45 mz. 1/7. I.i. 1976. obnovljeno. Cena: 18.5 mio sit (77.199 EUR). KRAN) - Planina 1, dvosobno, 61.4 mz. 1/10. I.i. 1976. obnovljeno v četo-li. Cena: 24 mio sit (too.150 EUR). KRAN) • Vodovodni stolp, trisobno, 66.5 mz. IV/4, I.i. 1965. obnovljeno, opremljeno. Cena: 27 mio sit (112.669 EUR). KRAN) • Planina, trisobno, 79 m2, III/4. I.i. 1972, obnovljeno v celoti. Cena: 28 mio sit (116.842 EUR). KRAN) • Planina i, trisobno. 85.78 m2. Xl/J2. I.i. 1977, 2 balkona. Cena: 23.5 mio sit (98.063.76 EUR). HISE PRODAMO TRŽIC - okolica, stan. hiSa, IV. gr. faza. 250 m2 biv. povrSine. parcela 698 mz, čudovit razgled. Cena; 43 mio sit /179.435.82 EUR). MLAKA PR! KRANJU - stan. hiia. dvojček. 86 mz. pare. 507 m2. I.i. 1990. obnovljena I. 2005. Cena: 35 mio sil (146.05241 EUR). BRITOF PRI KRANJU - dvostan. hiSa. cca 200 m2 bjv. povriine, pare. 546 m2, I.i. 1963, delno obnovljena. Cena: 46 mio sit (»91-955 EUR) PARCELE PRODAMO LANCOVO • zazidljiva parcela, 676 m2. Cena: 11.35 mio sit (70,06 EUR/m2). ZMINEC PRI SKOFJI LOKI - Bfode, zazidljiva parcela. 1.311 m2. (epa, rav-na. Cena: 19.171,20 sit/m2 (80 EUR/m2). CERKLJE • zazidljiva parcela. 647 m2. Cena: 31.153.20 sit/m2 (130 EUR/m2). BLED - bližina alpskih blokov, zazid-ljiva parcela. 740 m2. komunalno urejena. Cena: 47.928 sit/m2 (200 EUR/m2). LOKA PRI TRŽlCU - zazidljiva parce-la. i8.ooo m2, primerna za poslovno dejavnost, ravna, sončna, vsi pri-ključki. Cena: 80 £UR/m2 (19.171.20 sit/m2).

www.eko-hisa.si

n e p r e m i č n i n s k a o d r u ž b a

Zevnikova ut. n, Kranj. PE Stritarjeva ul: Kranj, lel 041/347 323.04/2362 890

HISE PRODAMO HOTEMAŽE, montažna, letnik 1978. delno adaptirana 2005, 150 m2 uporabnih površin, garaža, nov nad-strešek za dva avta. lepo urejena okolica, ravna parcela 885 m2. odlič-na lega na robu vasi. Cena: 49 MIO sit (204474 EUR). NAKLO, enostanovanjska. I. 1978. obnovljena 1989. 200 m2 površin, novejši prtzidek dvojne garaže, na parceli 1050 m2. prisojna lega 2 naklonom, odličen razgled. Cena 47-928.000.00 sit (200.000 EUR). STANOVANJE PRODAMO CERKLJE, dvoinpolsobno 63 m2. mansardno, v poslovno-stanovanjsk« hiši. adaptirano 2004. CK. klima, parkirišče. Cena: 21 MIO sit (87.631 EUR). RADOVLJICA, trisobno, 61 mz. let. 1981. visoko pritličje, delno adaptira-no, odlična m mirna lega. Cena: 24 MIO sil (100.150 EUR). PARCELE PRODAMO STISKA VAS nad Cerkljami. vikend parcela 530 m2, sončna lega z odličn-im razgledom, dostop urejen! Cena; 22.766,00 sil/m2 (95 EUR/m?.). VIKEND PRODAMO JOŠT • Planica prodamo delno zidan vikend letnik 1985. 80 m2 bivalne površine, na parceli 1200 m2, prisoj-na lega. Cena 38 MIO sit (158.571 EUR). HISE KUPIMO Za nam znanega kupca kupimo stanovanjsko hišo z vsaj 500 mz zemljišča do starosti 35 let. Kranj z okolico, v cenovnem razredu do 50 MIO sit (208.646 EUR) STANOVANJE KUPIMO Za nam znane kupce nujno kupimo v Kranju garsonjero do dvoinpolsobno stanovanje.

e-pošta: lomancg^volja.net

NEPREMIČNINE STANOVANJA

PRODAM

GARSONJERO na Jesenicah. 29 m2. cena 9.5 mio SIT. « 031/642-274

eoo4et3

ENOSOBNO, delno opremljeno sta-novanje. Planina HI. nizek blok. parki-rišče. lastništvo urejeno, cena 18.6 mio SIT. « 040/376-621 eo<M?M

DVOSOBNO, stanovanje, generalno obnovljeno, v bloku I. nadstropje, v Bi-strici pri Tržiču. 9 031/350-654

6004628

KUPIM

ENO-, ali enoinpoisobno stanovanje. « 040/614-550 6004700

ŠTIRISOBNO, stanovanje (2+2) v blo-ku. brez dvigala ali hišo v Kranju oz. okolici. « 041/596-015 «(XMOO2

ODDAM

SOBO. na Bledu za daljši čas, • 031/557-220

I T D N E P R E M I Č N I N E , d .0 .0 . MAISTROV TRC 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23-81-120,

04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661 ,

041/900-009 e-po$ta: itd.nepremicnine^siol.net

www.itd-plus.si

ENOSOBNO. stanovanje, 38 m2. v Podlubniku $ko^ Loka. za daljše ob-dobje. « 041 /632-577 oowe74

ENOSOBNO. stanovanje s parkirnim prostorom, umirjenim strankam. « 031/406-051 «oo47«o

DVOSOBNO, opremljeno stanovanje v Medvodah, s 041/742-794 6om70i

NAJAMEM

SEM MtRNA. redna plačnica. Iščem sobo ali manjše stanovanje. « 041/992-594 6004573

PRAZNO, stanovanje, cca 30 m2. na območju Bled, Radovliica. Jesenice, lahko v slari hiši. « 040/257-501

6004404

ZAMENJAM

GARSONJERE, ali kupim enosobno stanovanje, večje okolje Radovljice. Lesc. Begunj. « 041/602-395

6004733

H I Š E

PRODAM

OVOSTANOVANJSKO HIŠO. visoko podi^eteno. parcela 500 m2, z vrtom In podkleteno vrtno ložo z odprtim raz-gledom. z vsemi priključki - 6 km iz Kranja. 9 04/25-35-119. 040/311-540 0004031

PRODAMO poslovno stavbo v Kranju velikosti 1058 m2, III. podaljšana faza z vsemi priključki in lastnim parkir-nim prostorom.Odličen pri-stop do objekta. Možen ta-kojšen prevzem.

Več Informacij na tel.: 04/233 28 77 po 20h ali

čez dan na 041/650 667.

HIŠO. stan pov. 164 m2. parcela 430 m2. vseljčva takoj, 2 garažt. PVC okna. renovirana. cena 35 mio SIT. 9 040/942-826 «004»?0

HIŠO, z gospodarskim poslopjem v Bfitofu v izmeri 1356 m2, lepa iokacn ia. 9 040/537-387 6004448

Hišo. Železniki okolica v lll. gr. fazi. novogradnja 2004. na sončni parceli ob robu gozda, priključki urejeni. 9 031/391-443. 031/372-238

KONČNO. VRSTNO, hišo v Kranju, pov. 280 m2. novo, mimo. stanovanj-sko nas. ob zelenem pasu. 9 040/845-883 60O4ei7

STANOVANJSKI DVOJČEK. 3. gr. (aza, par. 1400 m2, komun, opremlje-na. ob gl. C. Železniki - Davča. 9 041/271-683 6004?«?

Jpigf»kac.54m.FEŽiic«<»i 27.Kr«nl

V a š o n e p r e m i č n i n o

prodamo v 30.dneh 0 4 / 2 3 4 4 0 8 0 . 0 4 1 i 6 9 6 » 5 8 1 0 4 1 / 3 6 6 8 9 6 , 0 4 1 / 7 3 4 1 9 8 , 0 3 1 / 8 7 3 5 6 0 t 8 r 2 4 u r / d a n

nepremicnfne@frašžta1

STAREJŠO, dvostanovanjsko hišo. na sončni ravni parceli. 12 km iz Kranja, smer Bled. 9 041 /209-066 6oo4«}6

KUPIM

HIŠO. z večjim vrtom na Gorenjskem. «031/539-104 60037S&

ODDAM

HIŠO - DVOJČEK. 120 m2 stan. povr-šine. 300 m2 vrta. novejša. Kranj - Pla-nina. 9 040/847-391 OOO4/71

VIKENDI , APARTMAJ I

PRODAM

GABRŠKA GORA - ŠK. LOKA. bivalni vikend, 1. 95, 96/475 m2, urejen, opremljen, z vso dokumentacijo. APN Medvode. Škofjeloška 26. cena: 18.900.000.00 SIT. 9 041/672-917

«004737

P O S E S T I

PRODAM

ZAZIDLJIVO PARCELO. Žirovntca, 400 m2, 9 041 /532-405 «»4«»

PRI ŠKOFJI LOKI. prodam še pre-ostali del travnika z delom gozda. 9 051/388-822

KUPIM

MLADA DRUŽINA, kupi v Stranišču zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. 9 041/743-856 0002430

POSLOVNI PROSTOR I

ODDAM

POSLOVNI PROSTOR, središče Kra-nja. Cankarjeva ul.. 40 m2. ugodno. «041/869-699 0004;»

NE VESTE, kje bi najeli prostor za fan-tovščino ali dekliščino, zaključene družbe, praznovanje rojstnega dne ... Okolica Cerkelj na Gorenjskem, od-dam zapn prostor • terasa z opremo. «041/943-866 «00447?

G A R A Ž E

ODDAM

GARAŽO, v Kranju, r a Planini pn Ba-roku. pritličje, kasneje možen odkup. «031/334-525 «oo447e

MOTORNA VOZILA AVTOMOBIL I

PRODAM

ODKUP, PRODAJA. PREPIS, rablje-nih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d.o.o.. Kranj. Savska 34. Kranj. « 04/20-11-413. 041/707-145, 031/231-358 6003058

CHEVROLET KALOS 1.2. I. 11/04, 20.000 km. 1. lastnik, cena po dogo-voru. «040/611-505 «004800

CITROEN AX 1.1,1. 93. 150.000 km. neregistriran, cena po dogovoru. « 041/804-196 6004S46

DAEVVOO NUBIRA karavan, I. 97. 124.000 km. servisna knjiga, cena: 350.000.00 SIT, « 041/861-660

6004718

FIAT CINOUECENTO, 1. 94, zelo lepo ohranjen. 2. lastnik, nekaramboliran, ugodno. « 031/308-540 «00473«

HVUNDAI GETZ, I. 05, klima, zadaj lažje poškodovan, cena 1.250.000.SIT. po 15. un. « 041/869-599 «oo47«

HVUNDAi LANTRA 1.8 GLS, I. 11/96, kTima, elek. pomik stoki. centralfx) zakle-panje. « 041 /335-370 eo&isss

LANTRO. karavan 1.8. 1.97. klima, ohranjen. GSM 031/330-516. Tvwngo 1.90. « 031/341-567 6oo4«oa

KIA SEPHIA 1.6. I. 94. ugodno, « 040/308-778 «00474s

OPEL ASTRA 1.6 klasik karavan 16V. 1. 01, 120.000 km. lepo ohranjen. 1. lastnik, cena po dogovoru. « 051/369-446 «oo47o;

OPEL ZAFIRO 2.0 DTI 16V, I. 01, vsa oprema, odlično ohranjen, zraven dam strešni prtljažnik in 4 zimske gume. cena: 2.400.000.00 SIT, « 040/452-810 G004773

R 5.1. 93, obnovljen, po ugodni ceni in 1/2 m3 suhih hrastovih plohov. « 04/596-21-33 oo047a8

SEAT CORDOBO 1.9 TD GLX. I. 95. 109.000 km. 55 KV»/. CZ. el. stekla, servo volan, strešno okno. « 031/840-290 »00477«

ŠKODA FAVORfT. I. 94. vozna, neregi-strirana. cena simbolična. 9 031/742-207 6004a.3

ŠKODA FELICIA, I. 96. « 040/666-697 6004677

GOLF lll 1.6 bencin. I. 93. 140.000 km. sive barve. reg. do februarja. « 031/691-009 0004789

Bratov PrapfotnA 10.4202 rtokto ' ® » PE Kramtk« c«m 22.4202 NaMo

PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike in platišča. - amortizerji vottoir. hiln servis vozi • avtooptika. vse za podvozje vozil. - izpušni sistemi, katalizatorji / T«l. 04/25 76 052 Http://vww-3ggant3r.si ^

GOLF IV 1.6 bencin, kovinsko črn. super oprema in ugodna cena, « 04/595-57-00 eoofle«?

GOLF 1.9 SOI. I. 1/02, 137.000 km, 1, lastnik, pomična streha, temno zele-ne barve. « 041 /562-892 00047«/

POLO 1.0. I. 98, kovinske barve, 2x air bag. el. stekla, CZ. zelo ohranjen. «041/227-338 . 6004705

VW GOLF II, diesel, « 041/544-136 0004602

VW POLO 1.4.1. 96, 85.000 km. 1. last-nic, stresno okno. rdeč. redno servširan. ugodno. « 041/668-268 ecomi

AVTOMAŠi ČEŠNJEVEK22. CERKLjE

R CUO M RT. I 96 R Megan Ctasic, i, 97 Suzuki SwTft, 1. 2000 Rat Punto, I. 94 Seat Ibrza, I. 2000 Peugeot 206,1. 98 R CUO L M RT. I. 99 Fiat Punto, 1. 2005 Seat Cordoba karavan. I. 98 Opel Astra. I. 98 ALFA 147.1. 2002

K R E D I T N A P O L O Ž N I C E

TEL: 031/490 012

y/W PASSAT karavan, I. 90, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. « 04/57-44-089 «004783

ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis, Mepax. d.o.o.. Planira 5, 4000 Kranj. «041/773-772 900««00

DRUGA VOZILA

PRODAM

RENAULT EXPRES 1.4 furgon, tovor-no vozito. lepo ohranjerK), cena po do-govoru. «041/542-373 6004«72

TOVORNJAK IVECO ML 75 E12. t. 97. 7,51. 85 Kw. keson d. 5 m. ponja-va. n^adalna rampa Dautel (1 t), voja-ško zelen, novi akumulatorji in strešno okno. odlično ohranjen, « 041/66^ 309 «004815

KAMP PRIKOLICO. Adria 450 0.1.84 z baldahinom. odlično ohranjena, pri-pravljena za pot. reg. do 9/06. dodam nekaj kamp opreme, cena 450.000 SIT. « 040/452-810 0004774

POČITNIŠKA PRIKOLICA ADRIA UNI-CA 431 DD. 1. 00, z baldahinom. rab-Ijeria 3 sezone, cena 1.490.000 SIT. ^sno ponudbe do 30.5. 06 na RŽV, d.o.o., Todraž 1. 4224 Gorenja vas. « 04/51-59-300 6004602

MOTORNA KOLESA

PRODAM

SKUTER PEUGEOT VIVA CITY. zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. « 041/924-426 «004821

MOTOR HUSOUARNATE 610, I. 01. generalno obnovljen, ugodno. « 041/414-009 «004782

KUPIM

STAR MOPED. Ponyexpros ali BMVt/. Puch, DKW. NSU. lahko nevozen ali razstavljen. « 041/681-058 0004720

AVTODELI m O P R E M A

PRODAM

NOVE LETNE GUME. Goodyear na originalnih litih platiščih za mercedes A. ugodno. « 041/413-413 6O04803

PODARIM

REZ. DELE. Alla 33 1.5 iE. branike, prve in zadnje luči, pokrov motorja, « 040/431-634 6004ao9

K A R A M B O L I R A N A VOZILA

KUPIM

POŠKODOVANO VOZILO, tudi tolal-ka - ponu>3m največ, takojšen odkup, prevoz. « 031/770-833 OOCMBS

STROJI IN ORODJA PRODAM

STROJ, za brizganje plastičnih mas Battenfold 15 gr.. « 041/298-704

0004701

VEČ STROJEV, za brizganje plastike in več vrst plastične mase. « 04/20-41-838 «00470«

ŠOLA

C I - A R K U I M O E H V S T E R S T E i r S I B O C K B T I I . L

P 1 . I I M 6 K 1 O I E S E L . E ( . E K T R O

J E R N d.0.0.. L a z e 1 8 b , 4 0 0 0 l O t ^ J - r E t . u F A X t o o / s s i s - i a s

CSdiVIz a « 9 n / 3 B 0 . 1 B 8 «»-rn • 11 ip mJL<9«IOI .ri • «

ŽAGO. cirkularko 3 KM, list 40, pr^ vozno. « 041/993-773 «00475»

GRADBENI MATERIAL G R A D B E N I MATER IAL

PRODAM

1 m3. suhih hrastovih ptohov, 1 m3 su-hUi srrvekovAh plohov in 4 okrogle bale 3. košnje. « 041/233-150 «047w

HRASTOVE PLOHE. suhe. 5 cm. « 041/735-991 «004700

MARMOR, za balkonske obrobe, zelo ugodno. « 04/25-11-527 «0048 7

RABLJENO, cementno, strešno ope-ko Folc 2000 kosov. « 040/955-229

6004717

SKODLE, cca 700 kom in kostanjeve ali hrastove kole za ograjo količina ne-omejena. 9 04/537-51-36 60(M8?3

SUHE. macesnove plo^e, cca 2 m3. debeline 50 mm in smrekov fabjon šir. 9 cm. « 041/450-680 0004703

SUHE. hrastove plohe. 304

040/425-«004770

ZRAČNO SUHE. plohe in deske. « 01/512-22-19 eoo4ras

KUPIM

ODKUPUJEM. hk)dovino smreke, su-šice, lot>adarice in les na panju, plači-lo takoj, « 041/584-233

«004342

STAVBNO POH IŠTVO

PRODAM

GARAŽNA VRATA. 210x230 in večji pesjak 10 m2. popoldan. « 041/375-3 1 5 6004744

NOTRANJA VRATA. 85x200, v sredi-ni mat steklo m pripadajoči podbojem 81x12. «041/849-889

$004763

KUR IVO

PRODAM

DRVA. metrska ali razzagana. možnost dostave. « 041/718-019 8004431

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO

PRODAM

KUHINJSKO MIZO. in itiri stole, cena 20.000 SIT. « 04/233-43-14

00047&6

SEDEŽNO GARNITURO, 3x2 m. ka-kovostna izdelava, prevleka v oranžnih tonih, z tzvlečno francosko posteljo. « 031/671-890 «004263

GOSPODINJSKI APARATI

PRODAM

HLADILNIK. 120 I in pralni stroj Gore-nje. «041/878-494 ««>4768

ZAMRZOVALNO SKRINJO. LTH, 300 I. lepo ohranjeno. « 04/51-20-259 «004490

OGREVANJE, HLAJENJE

PRODAM

BOJLER, 120 I, za centralno kurjavo, «04/513-80-20 «004708

VRTNA O P R E M A

PRODAM

VRTNO GARNITURO, miza in 2 klopi, dol. 2 m, cena 50.000 SIT. « 040/747-801 «004759

GLASBILA PRODAM

NOVO. vrino električno kosilnico s ko-šem in nastavitvijo višine košnje. « 040/647-564 eoo478«

KLAVIRSKO HARMONIKO. 32-bas-na. phmerr\a za začetnike, zelo lahka in tranzistorski ojačevalec Filips 50 W, «040/890-519 «004774

PIANINO BELARUS, Star 14 let. cena po dogovoru, « 041/64-37-48

«004703

PRODAM

KNJIGE, od 1. do 4. letnike ekonom-ske gimnazije, cena po dogovoru. « 041/543-855 S0047t2

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

DEKLIŠKO KOLO, rdeče barve. 6 prestav, 24 col. cena 12.000 SFT. Že-lezniki, «031/753-125 600476?

ŽENSKO KOLO. za simbolično ceno. « 04/231-22-59,041/274^02 e0047»5

TURIZEM DOPUST, knžarjenje od 31. 7. do 10. 8. 2006. samo še nekaj prostih mest. «040/579-402 «OO4MO

NUDIM KUMATIZIRAN APARTMA, za letni dopust na otoku Pagu. Novalja. 9 04/51-91 -676. 051/6039>67 600474«

ODDAMO APARTMAJE, v Metajni na Pagu. hiša ob morju. dov( iene doma-če živali, bližina Novalje in plaze Zrče. domača vina in hrana, « 00385-53/667-222 60W«n

V NOVIGRADU. oddam aparlma za 4 osebe. 300 m od morja. « 031/835-756 8004701

V PIRANU, oddam apartma za dopust. «041/759-022 ooo47r8

UMETNINE, NAKIT PRODAM

SLIKO, secesija. olje r a platno. Tihožit-je 60x80 cm. okviiiena. od slikarja Mitje Bradaška. « 041 /928011 eoojora

OTROŠKA OPREMA PRODAM

KOMBINIRAN VOZIČEK. Hauck. odlič-no ohranjen. « 031 /811-708 0004; u

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

SAMOJED. mladički z rodovnikom, cepljeni in tetovirani ugodno naprodaj. «041/214-949 «004628

KRIZANTEME. pajkovke in pehtran, «04/204-28-53 60CM7B4

PODARIM

ČRNO PSIČKO. mešanko. staro 10 mes., navajena čistoče. « 031/565-953 «004700

DVE LETI. starega kuža. zlati prinaša-lec. « 031/364-895 600480s

DOBRIM UUDEM. podarim tigraste-ga mucka, starega tri mesece, « 040/591-688 coosnr

MLADO MUCKO, staro dva meseca. «041/875-091 «0047»

PRIKUPNEGA MUCKA, vajenega čis-toče. starega 8 tednov, « 04/234-11-69 «0047?«

RUSKE HRČKE, « 040/640-856 6004740

KMETIJSTVO K M E T I J S K I STROJ I

PRODAM

KOSILNICO. Laverda. šir. 140. « 041/350-365 doo479i

GOZDARSKO, traktorsko prikolico z dvigalom za nakladanje lesa. « 041/203-458 «004/34

KOSILNICO BCS. in obračalnik za traktor TV 18. dobro ohranjeno, cena 160.000 SIT. « 031/351-735 «004793

KOSILNICO BCS. dobro ohranjena. «041/603-246 00047&4

KOSILNICO BCS. greben 127, velika kolesa, dobro ohranjena, 1. lastnik. « 041/67-54-53 «0046»

NAKLADALKO SIP. 15 m3. rotacijsko kosilnico 135 SIP ter BCS kosilnico, 9 041/865-675 6oo48io

NAKLADALNO PRIKOLICO. Mengele z valji 35 m3. puhalnik s teleskopom, mlin. ventilator za seno. kombiniran zgrabljalnik s pajkom 3,2 m. silažni do-zimi voz 4 m3 in zgrabljalnik Fela 2.8 m. « 041/275-170 6004«14

MALI OGLASI, ZAHVALE info^g-gfas.si 27

KUPIM

MOTOKULTIVATOR. s priključki, lah-ko staroiši ali v okvari, S 041/503-732 «ow74d

TROSILEC. hlevskega gnoja in pajek SIP. «031/604-918

Z A M E N J A M

PAJEK SIP. 400 H 23 večjega 520, lahko v okvari. 9 041/503-776

00047S6

V2REJNE ŽIVALI

P R O D A M

BIKCA, simentaica \n teličko staro 10 dni. 9 040/607-451 «004711

BIKCA, simentaica in kupim rotacijsko SIP 135. « 031/796-905 OOO4M9

BIKCA, simentaica. 130 kg. 9 031/242-713 ooo*««

ČB BIKCA, starega 8 dni. 9 04/25-11-813 «004630

ČB KRAVO, po telitvi, stanj 6 let in ku-pim bikca starega do 3 mes.. Zg. Bit-nje 41. 9 031/311-924 €004601

JAGNJETA, za pleme ali za zakol. 9 031/828-594 eoo«833

JARKICE. r)ave, grahaste. plemenske peteline in bikca. 9 01/362-70-29

eoo4r»4

KOZO. staro tri leta in mlado kožico. 9 041/825-687 aoo4«to

KRAVO, sivko, staro 6 let (tri telitve). m breja. 9 04/57.23-108 «0047;»

KRAVO, po prvi telitvi. 9 04/53-09-351 0004«?«

NESNICE RJAVE, GRAHASTE. lik pred nesnostjo. cena 1000 sit/kom z dostavo na dom. dobite lahko tudi kletke za nesnice, 9 02/582-14-01 G004068

PRAŠIČE, različno težke in pripeljem na dom, s 041/724-144 «004?02

PRAŠIČE, težke od 12 do 140 kg. mesnate pasme, domače reje. 8 02/720^2-33. 040/734-064 eooa M

TEUČKO. simentalko staro 6 tednov. Poženik 8. 9 04/252-77-33 ooo4/?»

TRI ČB TELICE. stare od 10 do 13 mesecev. 9 04/58-76-092 6oo4e?»

VEČ JAGNET. za zakol ali nadaljnjo rejo. 9 041/845-442 6004;??

ZAJCE, stare 2 meseca, zajca za pte-me in papige. 9 04/204-66-40

«00470»

ZAJCE, in zajkle nemški lisec, 9 040/562-959 «0047M

K U P I M

BIKCA, simentaica. starega do 15 dni. 8 031/245-415 600478i

BIKCA, simentaica ali teličko mesne pasme, starega do 14 dni, 8 041/841-632 60M79?

TELIČKA, starega do 20 dni. 8 031/886-347 60047?3

TELIČKA, simentaica. starega do dva meseca. 8 04/512-04-93 6004787

VEČ TELET, simentalce. starosti do 20 dni. 8 01 /756-90-56 «ow7»

OSTALO

PRODAM

NOVO ZAJČNICO. in betonske stebre za grozdje, 8 04/22-11-968. 031/850-536 «004rr?

STOJALO, za podrezovanje konj in krav, 8 041/255-636 «004765

POSLOVNI STIKI

Ugodni gotovinski in avtomo-bilski krmiti do 7 let, za vse za-poslene ter upokojence, do 50 % obremenitve, stare obvez-nosti niso ovira. Če niste kredit-no sposobni , nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. M O Ž N O S T PLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM.

Telefonske številke: 02/252-4S-26, 041/750-560,

0 4 V 3 3 ' - 9 9 i . 02/252-48-23 Kukt»«M | l o b « r t M l n s l u u L 22. M t n b v

F E S S T I L Q . O . , P E Stritarjeva 5. Kranj

Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti

0 4 / 2 3 6 - 7 3 - 7 5 NM PMnCa 74. MtvOCt

ZAPOSLITVE N U D I M

IŠČEMO, fanta ali dekle za strežbo v gostinskem lokalu v okolici Kranja, možnost zaposlitve. Tinex d.o.o.. Rož-na ul 44. Šenčur. 9 041/694-172

POMOČNICO, v kuhinji - pomivalko. za sezonsko delo v gostilni, Gralska gosttinica Radovljica. Kranjska c. 2. Radovljica. Informacije dobite na tele-fonski številki, Tjasa, 9 031/753-964

40047M

TAKOJ, zaposlimo voznika za medna-rodni cestni promet po EU In strojnika težko gradbene mehanizacije. Niko-trans, Sodnikar Niko s.p.. Prečna 24. Kranl Boo469r

ZAPOSLIM VOZNIKA. E kategonje, prevozi po Evropi. Bertoncelj Pavel s.p.. Na leti 22. Lesce, 9 041/678-336 «004«?

ZAPOSLIM VOZNIKA, kategorije C. Zabret Gregor s.p., Bobovek 4. Kranj, »041/671-902 «»4«M

ZAPOSLIMO VOZNIKA. C in E kat. In ADR izpitom za vožnje po SLO. Škofrc promet, d.o.o.. Trstenik 32a. Golnik. 9 04/236-00-99 0004739

STE ZA DENAR PRtPRAVUENI DE-LATI?. Če je odgovor DA. pokličite! Posredništvo Zdene Brovč s.p., Virma-še 170. Škofja Loka. 9 040/304-270

«0040^3

ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposlimo za-stopnike in vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogoji in uvajanje v delo. Sinkopa. d.o.o., Žirovnica 87. 9 041/793-367.040/666-345 600442«

ZAPOSUMO PRODAJALCE, na tere-nu, zanimivi in dobro prodajni izdelki, odlično plačilo, OIGITAUS, Marko Pol-janec s.p.. Soben je 44, Križe. 9 041/344-141 6oo?;3a

ZAPOSLIM, delavca za suhomontaž-no gradnjo <knauf). Finmont Janez Smrtnik s.p., Zevnikova 3a. Kranj. 9 040/88-39-39 «oo4;it

ZAPOSUMO, delavca. Djakovič Stan-ko s.p.. J . Platiše 1. Kranj. 8 041/688-244 6004»9

AVTOMEHANIKA. s prakso, delovno mesto v Lescah in voznika C ali E kate-gorije v mednarodnem transportu red-no zaposlimo. Vrtja. d.o.o., Struževo 4. Kranj. 9 041/614-722

MIZARJA, s prakso zaposlimo v mizar-ski delavnici. Leska, d.o.o., Ul. Konra-da Babnika 25. U-- Šentvid. 9 01 /51 -91-642 «00473?

REDNO ZAPOSUMO MIZARJA, pis ne prošnje sprejemamo do 2.6.06 na naslov: Pohištvo Iskra, d.o.o.. Barleto-va 3. 1215 Medvode, inf. na. 9 01/36-11-211 «004;»

ZA DELO V. frizerskem salonu Dank:a na Šorlijevi ul. 12 v Kranju iščem frizer-ko z znanjem ženskega in moškega frn zerstva. 9 04/20-11-689

eoo4«98

ZAPOSLIM, delavca v kamnoseštvu. Jezeršek Andrej s.p., Okroglo 3a, Na-klo, 9 041 /730-971 «>04766

ZAPOSLIMO, slikopleskarja, lahko brez izkušenj. Burgar Milan s.p.. Sp. Brnik 91. Cerklje. 9 031/318-235

00044B1

ZAPOSLIMO, izkušenega monterja stavbnega pohištva, dobro plačilo. SEB-BRi. $et»stjan Gosar s.p.. Šutna 104, Žabnica. 9 040/842-874 ecooase

ZAPOSLIMO MESARJA, ali mladega fanta, ki ima veselje do mesarskega dola iz okolice Kranja, mesarija Sne-dic. Orehovlje 1a, Kranj, po 19. uri. 9 04/234-24-24 60048or

ZAPOSLIMO MIZARJA. Mizarstvo Meznarič Jože s.p.. Zg. Pirniče 37, Medvode, 9 041/79-69-49, 041/642-565 com«66

ZAPOSLIMO PEKA. z izkušnjami pri izdelavi bureka. Pekarna Zevnik. d.o.o.. Ljubljanska 36a, Kranj, od 7. do 14. ure, 9 04/23-55-150

«004690

MLINARIČ CorcHpk^ meJH€ dobrote

Zapos l imo:

1 . m e s d t (m/t)

2, pomožni delavec v proizvodnji (m/i)

Pogoj: ustrezna izobrazba, iz okol ice Lesc , s ta ros t d o 35 let.

Pisne prijave 2 življenjepisom pošljite na naslov: Mesari ja Mlinarič, d.o.o., Lesce, Železniška ul. 1 , 4 2 4 8 Lesce

STROJNEGA INŽENIRJA, konstruk-torja za delo s CAO programom in za sodelovanje pri izdel^ novih izdelkov redno zaposlimo po 3-mesečnim poiz-kusnim delom. Igor Stare s.p.. Sp. Br-nik 81. Cerklje. 9 04/28-16-100

«004663

ZAPOSLIMO ELEKTROINŠTALA-TERJA. ali elektrotehnika, možnost priučitve, lahko pripravnik. Janez Valter s.p., Zg. Duplje 24. Duplje. 9 041/760-616 6004UI

I SČEM

INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo - pomoč pri učenju. 9 040/381-295 d0O4So&

DUO ROLO. išče delo na obletnicah, porokah z domačo in zabavno glasbo, «041/224-907 6004750

IŠČEM DELO. varstvo in pomot starej-šim oz. bolnim na vašem domu. Kranj in okoSca. 9 041 /589-821 000474«

NARODNOZABAVNI TRIO. išče delo na ohcetih. obletnici, s programom. 9 040/890-519 «0047»

ONE MAN BAND. ali duo. živa glasba za vse pritožnosti, « 031/595-163

0004480

STORITVE NUDIM

ADAPTIRAMO HIŠE. in celotna stano-vanja. Megamatrix. d.o.o.. Staretova 39. Kranj. 9 041/570-957 6004374

ALI ŽELITE, na novo pobarvati fasado In lesen napušč? Ugodno! Megama-trix. d.o.o.. Staretova 39. Kranj. 9 041/570-957 eo0437&

ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkirišč, polag, robnikov, pralnih plošč. izd. betonskih In kamni-tih škarp. Adrovic A Co, d.n.o.. Jelov-škova 10. Kamnik. 9 01/839-46-14. 041/680-751 6004378

ASTERIKS SENČILA. Rozman Peter s.p.. Senično 7. Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, markize. 9 www.asteriks.net

6003950

BVTVOV OČE IN SIN d.n.o., Cegelni-ca 48 b. Naklo vam nudi vsa gradbena dela. notranje omete, fasade, adapta-cije, novogradnje, hitro in poceni, 9 051/354-039. 041/539-492

DELAMO OD TEMEUEV DO STRE-HE. notranje omete, fasade, adaptaci-je. urejanje in tlakovanje dvorišč, z va-šim ali n^im materialom, škarfe s ka-menjem in betonom By1yqi Bene In ostali d.n.o., Struževo 3 a. 4000 Kranj, 9 041/561-838 60040«7

IZDELAVA MANSARDNIH STANO-VANJ, v Knauf izvedt)i. predelnih sten in montaža strešnih oken Velux. Štim Viljem s.p.. Breg ob Savi 47, Mavčiče, 9 040/889-706 6004727

IZVAJAM, slikopleskarska dela, bar-vanje napušča, t>eijenj6 fasad, kitanje In beljenje notranjih povšin, dekorativni opleski, Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179. Naklo. 9 031/39-29-09

IZVAJAMO, vse vrste adaptacij, hiš, stanovanj, kopalnic. Izvajamo nadzor, izvedbo projektne dokumentacije. Komplet inženiring, d.o.o., Kidričeva 75. Škofja Loka. 9 04/51-30-580. 041/344-628 flOOMM

K U U C A R S K I S E R V I S K R A N J - izdelava ključev

- prodaja in montaža-• cilindričnih vložkov • varnostnega

okovja • dodatnih kTjučavnic • prečnih zapor • kukal

- odpiranje vrat in avtomobilov - brušenje rezil - 24Hjml servis

MOKOST - samodejni uničevalec ognja - ampula Bonpet

Pričakujemo vas v poslovalnici za Globusom, telefon: 040/642-797.

Vabljeni!

IZVAJAMO OD TEMEUEV DO STREHE, notranje omete, fasade, adaptacije, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyql Skala, d.n.o., Struževo 3 a, Kranj, 9 041/222-741

6004175

NUDIMO MARKIZE, oz. TENDE. 18 % popusta, na izbiro 200 vzorcev. Be-čan Matjaž s.p.. Mala vas 3a. Ljublja-na. www.roletarstvo-bercan.si, 9 01/565-32-32, 041/630-700

6004462

OMETI, strojni ali ročni, notranjih ali zunanjih prostorov, Zoki, d.o.o., Ka-šeljska c. 53a. Ljubljana-Polje, • 041/378-524 «004«.5

OPRAVUAM, vsa zidanska dela, Radi-voj« Savič s.p.. Gubčeva ul 1, Kranj, 9 040/535-147

6004609

POLAGAMO, in brusimo vse vrste ta^ nih oblog hitro, kvalitetno in poceni, parketarstvo Mitja Bojane s.p.. Školo-va ul. 7. Novo mesto. 9 041 /849-832

fl004a35

TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več I Zmanjšan hrup. 10 let garancije. BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6. Kamnik. 9 01/83-1S057. 041/694-229

6003957

ZAKUUČNA DELA:, montaža sten in stropov Knauf. Armstrong, izdel. pod-streh in adaptacije, laminatl. okna, vra-ta, streš. okna Velux. pleskanje. Mar-kotič Slavko s.p., Suška c. 28. Šk.Loka, 9 04/515-22-38,041/806-7 5 1 6004413

I Š Č E M

ZA CELOTNO OSKRBO, bolnika na domu iščem brezposelno osebo, lah-ko upokojenko, ki bt se preselila v Pod-nart. 9 04/533-12-41

6004752

ZA POMOČ NA DOMU. 3x na dan. v Rodinah iščemo medicinsko sestro ali drugo usposobljeno osebo. Lasten prevoz. «041/719-448 6004736

ZASEBNI STIKI MOŠKI. 47 let. iščem žensko, lahko z otrokom, imam hišo. šifra: VERA. UPA-NJE. UUBEZEN 6004675

POMLADNI VETER. Gorenjka, prijaz-na 48 let želi spoznati samskega Go-renjca. GSM 090/54-25 (185 Srr/mln) alt - samo mobitel naročniki • kličite 090/22-05 (200 SIT/min), tudi zvečer. Gospodje vabljeni!

6004728

POMLADNI VETER, vabimo Gorenj-ke. ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete GSM 031/612-541 od 15. ure dalje ali pišete SMS. Poskusi-te, imamo uspeh 6004729

ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA-UPANJE, posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj se Vas še več!. «031/505-495 6003d«0

RAZNO PRODAM

300 I, Lenthermov bojler. centralna, elektrika in okno Jelovica 90x140. ugodno. « 041 /705-147 6004«»

CISTERNO, za olje. 3000 I. ugodno. «040/847-391 6004Tt6

SEME. enoletne trave, ustrojeno gove-jo kožo. moped ATX starejši, « 040/845-860 8004824

USNJEN KOVČEK, nov 75x50x16, « 04/25-11-978

6004710

ZA SIMBOUČNO CENO, prodam ku-hinjsko napo in prtljažnik za ZX. « 040/640-856 600474t

Zapustil drage sem in dom, na hribčku tam vas Čakal bom. bom Čakal na veseli Čas. ko smrt spet združi nas.

V S P O M I N

Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. D a n e s , 2 6 . m a j a 2 0 0 6 , s e je izteklo leto ža lost i in p r a z n i n e ,

o d k a r s i n a s z a v e d n o zapust i l , d rag i m o ž in oče

JANEZ LEGAT V e č n a ti hvala z a tvojo s k r b in l j u b e z e n . H v a l a v s e m . ki ga ohran ja te v s p o m i n u in z l epo m i s l i j o posto-jite o b n j e g o v e m g r o b u . H v a l a za svečke , p o d a r j e n e o b n jegov-e m z a d n j e m s l o v e s u , ki š e v e d n o gor i jo na n j e g o v e m g r o b u .

V S I N J E G O V I

Z A H V A L A

V 7 8 . l e tu n a s je z a v e d n o z a p u s t i l a n a š a d r a g a m a m a . stara m a m a , taŠČa in teta

A N A GAŠPERŠIČ Iskreno s e zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašČanom. prija-teljem, z n a n c e m in sodelavcem, ki sočustvujete z n a m i Hvala za izre-čena sožalja, poklonjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahval jujemo se bolniSnid Golnik. Stanovanjski ustanovi. Skladu z a izobraževanje, družini Jenko, še posebej pa sosedi Ivanki. Za-hvala gospodu župniku Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter pogrebni službi Navček. V s e m imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala.

Žalujoči vsi njeni

S r e d n j a v a s . Š e n č u r . 2 1 . m a j a 2 0 0 6

V S P O M I N

SILVU GROZLU Štir i s o leta m i n i l a , k o T e b i s e ustavi l j e čas . n a m pa n iko l i p o z a b l j e n n e boš.

Ž e n a in sin z družino

Kar je pri vrhu, odnese piš. Z A H V A L A Le vse globoko skrito obdržiš, ne išči mrzlično, nc begaj v snu, so povezave, so. nekje na dnu.

(Mila Kačič)

V 6 3 . l e tu n a s je zapust i l a n a š a draga ž e n a . m a m a , stara m a m a , tašča, s e s t r a in teta

JULIJANA PUNGARTNIK roj . S e l a n

Ž a l u j o č i s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a t e l j e m in z n a n c e m za i z r e č e n o soža l j e . p o d a r j e n o cvet je , s veče i n svete m a š e . Z a h v a l j u j e m o s e tudi s o d e l a v c e m Iskrate la , A R T C v e d i č a m e , R T C Krvavec , u p r a v n e m u o d b o r u D U Cerk l j e , g o v o r n i k u o b g r o b u , p e v c e m , t robentaču , g o s p o d u ž u p n i k u Pet-ru M i r o s l a v i č u z a l ep p o g r e b n i obred in p o g r e b n i k u g . J e r i č u ter v s e m , ki s te jo v tako v e l i k e m števi lu p o s p r e m i l i n a z a d n j i poti . V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m š e e n k r a t i s k r e n a hvala .

Vsi njeni Adergas, m a j 2 0 0 6

28 GG info@g-glas.si

A N K E T A

Policijska ura za mlade D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

Je smiselno z zakonom pre-povedati mlajšim od 16 let, da bi se po polnoči brez spremstva odraslih zadrže-vali v gostinskih lokalih? Naši sogovorniki se ne ogre-vajo za "policijsko uro".

Foto; Cotazd KaviiC

Jan Klemenčič z Mlake:

"i6 let že iman^, tako da me takšen zakon ne bi zadeval. Starši mi sicer dovolijo biti ponoči zunaj, vendar želijo vedeti , kam grem in imeti kontakt, tako da se jim ogla-sim s kakim sporočilom."

Sonja Babič iz Kranja:

"Nekateri otroci bi kljub takšnim omejitvam ostajali ponoči zunaj. S a m a sem mati 17-fetnice, ki hodi ven, a ve za svoje omejitve, razen tega jo hodim iskat, oziroma starši vrstnikov."

Ava Tajčman iz Cerkelj:

"Po eni strani bi kar potre-bovali takšen nadzor, saj se jih ponoči veliko zadržuje po lokalih, po drugi strani pa tudi v e m o , da s prepo-vedmi bolj malo doseže-mo."

Miha Frelih iz Žirov:

"Država bi lahko postavila omejitve, a je vprašanje , ali bi se jih držali. Osebno ne bi bil za tak zakon (čeprav imam že let), meni omej i tve postavl ja jo starši."

Darko Ivane iz Naklega:

" N e bi se strinjal, da na to področje posega država, pač pa naj imajo starši nad-zor nad otroki. Sam imam 16-letnika in še tri manj ie . Dokler otrok ni zrel, naj mu starši postavljajo meje."

Študentje so protestira P o g a j a n j a p r e d s t a v n i k o v š t u d e n t s k e o r g a n i z a c i j e p o n j i h o v e m z v l a d n o s t r a n j o n i s o u s p e l a , z a t o s o

šl i š t u d e n t j e t o s r e d o p o n o v n o n a u l i c e . S l a b o v r e m e p a j e p r e c e j r a z r e d č i l o n j i h o v e v r s t e .

D A N I C A Z A V R I Ž L E B I R

Ljubljana - Na Trgu republi-ke pred s lovenskim parla-mentom jih je bilo veliko manj kot na "čmo sredo" v aprilu, ko so prvič protestira-li zoper vladne odločitve o šolninah, omejitvi študent-skega dela in drugih neugod-nosti za šolajočo se mladino. Čeprav so študentje v pogaja-njih medtem že marsikaj do-segli (vlada je umaknila uvedbo šolnin, ugodila zali-tevi po 20 tisoč novili štipen-dijah in več študentskih po-steljah), so na demonstraci-jah še vedno nosili stare transparente, nove pa so bile piščalke z maturantske para-de, s katerimi so podkrepili svoje nasprotovanje vladi. Najbolj sporno še vedno ostaja študentsko delo, ki ga vlada želi omejiti na 12.0 dni na leto. Ce bi študentje dela-li več, bi se jim to štelo v de-lovno dobo, vendar bi bilo treba od tega plačati prispev-ke za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje. Da so štu-dentje še vedno pripravljeni na dialog, je na shodu dejal predsednik študentske orga-nizacije Miha Ulčar, toda pri-pravljeni so tudi na boj.

Na T r g u republike je to-krat pod dežniki in v rume-

Med protestniki v Ljubljani tudi gorenjski študentje.

nih pelerinah demonstrira-lo okoli tri tisoč študentov in tudi z Gorenjskega se je to pot pripeljalo manj mla-dih kot na aprilsko č m o sre-do, manjkal i so predvsem dijaki. Kranjčanka Monika Zaplotnik, absolventka ma-tematike, nam je dejala, da vlada študentom pri šolni-nah ni popusti la , še m a n j zadovoljni pa so študentje zaradi omejitev nj ihovega dela. Mnogi ne bi mogli štu-dirati, če ne bi imeli mož-

nost delati prek študentske-ga servisa. Da je najbolj spo-rno ravno študentsko delo, je prepričan tudi G a š p e r Kleč, sedaj že absolvent geograf i je , ki pravi, da de-monstrira zlasti zaradi soli-darnosti s prihodnjimi štu-denti, ki naj bi ohranili vsaj sedanje pravice. Študentsko delo je p o n jegovem velik socialni korektiv, ki mladim materialno pomaga pri štu-diju. Tudi sam je m e d štu-d i jem vel iko delal, včasih

več kot 1 2 0 dni letno. Nina Č a d e ž pa je izredna štu-dentka ekonomije. Pravi, da s i šolnino plačuje prav s po-močjo šhidentskega dela, s priložnostnimi deli pa si na leto nabere vel iko več kot 1 2 0 delovnih dni. Ob tem priznava, da se študij zato zavleče, a d ruge možnost i ne vidi. Bila je že tudi zapo-slena in ob tem izredno študirala, česar pa zaradi zahtevnosti obojega ni več zmogla.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes in jutri, v soboto, bo delno jasno, občasno pretežno oblačno. V soboto popoldne bodo p o s a m e z n e plohe. V nedeljo bo spremenljivo, popoldne tudi pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.

Agencija RS za okolje . Urad za Meteorlogijo

PETEK i S O B O T A i NEDEL jA

8/23°C l l h s ^ C l i/25°C

/ ^ O C o t a « : J J J , 23/11-C

Č Rotose 23/8-0

Kranj 1 25/10-C

V mr v_/- 2mx C — X

28/13 O

IG Pasoma

27/16'C

SI Oiiidoc 23/10«

Calja 25/11-C'-

MursKa Sobota/

24/12-0 V ^

NOVOME«TO / 28/11

Zagreb

NA KONCU

KRAN)

Novi knjižnični prostori še vedno ugani<a

v začetku aprila s m o v našem časopisu povzeli napoved žu-pana Mestne občine Kranj Mohorja Bogataja, da bodo "v tednu dni znana pravila pogajanj za nove prostore Osrednje knjižnice Kranj, v treh tednih pa bo znan tudi izbrani ponud-nik". Ponudnika sta IC Dom, ki kandidira z G lobusom in Sava, ki kandidira z novogradnjo poleg Gimnazije Kranj. Z njima se bo o investiciji, ki je ocenjena na skoraj i ,6 milijarde tolarjev, in bo večinoma financirana iz občinskega proračuna, pogajala odvetniška družba Čeferin. Ker je v slabih dveh mesecih vse potihnilo, smo pred dnevi ponov-no poklicali župana, ki je povedal: "Zavleklo se je, ker odvet-niška družba za to potrebuje več časa. Pravila pogajanj pa so že napisana. Zadnji rok za oddajo ponudb je 2. junij, 15. junija pa bo sledila ustna obravnava. Računam, da bom mestni svet seznanil z izbranim ponudnikom zadnjo sredo v juniju." S. K.

H R U Š I C A

Največja razstava psov

V nedeljo bo na Hrušici potekala tradicionalna državna raz-stava psov vseh pasem na Gorenjskem, ki jo pripravlja Kino-loško društvo Fido Hrušica. Na razstavo so razstavljavci iz devetih držav prijavili rekordnih 545 psov 145 različnih pa-sem. Najštevilnejša pasma na razstavi bodo labradorji (20), sledijo jim beli višavski terierji, yorkshirski terierji, zlati pri-našalci ter slovenski avtohtoni kraški in angleški borderski ovčarji . Predstavilo se bo tudi nekaj p a s e m psov, ki so redke in skoraj neznane - pikardijski ovčar, sanžermanski ptičar, veliki mtinsterlandec in lundehund. U. P.

KRAN)

Chreinburch, prvič mesto

Včeraj zvečer so v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo z na-slovom m civitate Chreinburch, najobsežnejšim razstavnim projektom, ki so ga letos pripravili v Gorenjskem muzeju. Z razstavo želijo obeležiti 750 let prve omembe mesta Kranja v listini z datumom 18. junij 1256, katere faksimile je tokrat tudi na ogled. Avtorici razstave, višji kustodinji na oddelku za novejšo zgodovino Marjana Žibert in Monika Rogelj, sta predstavitev glavnega gorenjskega mesta razdelili na dva dela, prvi zajema prvih 650 let mesta, drugi pa Kranj v 20. stoletju. K razstavi je izšel tudi obsežen katalog ter priložnostna poštna kuverta z žigom. I. K.

SREČANJE Z AVTORJEM ALEŠ ČERIN razkriva resnico o Mercatorju

k ; N;i)b()ljSe

i ims ivo

PODPISOVANJE KNJIGE v soboto, 27. 5. 2006: 11.00 knjigarna FELIX

Supernova Kranj 12.30 knjigarna DZS

Mercator Center Kranj Primskovo

• • • •

• • mm • • mm mm mm mmm mm • • • • • • • • 1 mmm • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • tmmm i • • • PRILOGA GORENJSKEGA G U S A

GLAS NO\/IČKE Žrebamo vstopnice

Romska godba na pihala Fanfare Ciocarlia prihaja v ljubljanske Križanke danes ob 21. uri, Apocalyptica pa 3. junija. Izžrebali smo že nekaj srečnežev, jih poklicali po telefonu, pa vendar naj povemo še enkrat: vstopnice dvi-gnete z osebno izkaznico med osmo ali deveto uro na press blagajni ljubljanskih Križank, jutri nastopa Željko Joksimovič s simfoničnim orkestrom, žrebamo pa še srečneže za koncert Depeche Mode v Ljubljani (14. ju-nij). Zanima pa nas ime predskupine, ki pride z njimi na ljubljanski stadion. Pošljite pravilni odgovor (do 6. juni-ja) na številko 031/69-11-11 za: depeche + ime pred-skupine + vaše ime in priimek. Obveščamo pa vas še, da je datum koncerta Rollingov v Zagrebu do nadaljnega prestavljen.

Dame bodo pele

Turistično društvo in Občina Tržič pripravljata 27. maja 2006, ob 20. uri v Dvorani tržiških olimpijcev veliki koncert Marije Ahačič Pollak. Na nastopu se ji bodo pridružile dame v narodnozabavni glasbi Stanka Kovačič, Jožica Svete, jožica Kališ nik, Majda Renko Petrič, Meta Malus, Cita Calič in jožica Mavsar. Nastopili bosta tudi mlajši glasbenici - državna prvaki-nja v igranju na diatonično harmoniko Teja Ljubič in flavtistka Anja Burnik. Z Marijo bo Marjan Zgonc zapel v duetu novo skladbo, ki bo slovensko premiere doživela v Tržiču. Nastope bodo popestrili prikazi arhivskih posnetkov na zaslonu, Janez Dolinar pa bo povezal program z besedo. S. S.

Tinče navdušile celo štorklje

V deželi "štorkelj" so plesalke plesnega kluba Tinča iz Kranja, pod vodstvom priznane koreografinje Tine Ve-ras, dosegle fantastičen uspeh. V razprodani dvorani in močni konkurenci so blestela kot še nikoli do sedaj. Med mladinkami so v kategoriji disco formacije prepri-čljivo ugnale vso konkurenco in že drugič zapored po-stale državne prvakinje. Uspeh so dopolnile s tretjim mestom v mali skupini, v disco parih sta se Dajana Pa-lič in Nina Pisk zavihtele takoj za zmagovalnimi stopnič-kami, Kaja Markun pa si je v finalu priplesala šesto me-sto. Drugi dan tekmovanja so se na plesnih stezah od-lično odrezale tudi članice plesnega kluba Tinča. Nika Majcen in Urša Dubravica sta v kategoriji disco parov osvojili drugo mesto, s tretjim mestom sta uspeh do-polnili Barbara Drmota in Tjaša Djukič. Nika Majcen je v kategoriji disco solo zasedla četrto mesto. V kategori-ji disco male skupine so se dekleta zasluženo veselile osvojenega tretjega mesta, med formacijami pa so si z odlično izvedbo koreografije priplesale drugo mesto. Dekleta, ki so tako poskrbela za največji uspeh kranjske-ga kluba doslej, sedaj čakajo naporne priprave, saj mo-rajo svoje rezultate potrditi na svetovnem prvenstvu, ki bo 16. in 17. junija potekalo v Senici na Slovaškem. V. S.

V začetku maja je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo v show plesih, kjer so se izkazale plesalke Plesnega kluba Tinča iz Kranja.

TINCA .. i/ub

"041 65U810 www,ttnca.oi

TINCA •• • tiab

O041 6so 810 www.tinci;.si

ORKESTER MALIH GLASBENIKOV Mladinski pihalni orkester G l a s b e n e šole Kranj se bo v torek, 30. ma ja , ob 2 0 . uri v Prešernovem gledal išču v Kranju prvič, odkar obsta ja , predstavil na ce lovečernem koncertu.

V Igor Kavčič

kranjski Glas-beni šoli, kjer danes svoje glasbeno zna-nje pridobiva

več kot 550 učencev, se je po-treba po lastnem pihalnem orkestru pokazala že pred leti, ko je na novo zaživel tudi Pihalni orkester Mestne ob-čine Kranj. Matej Rihtar. ki je vodil slednjega, je tako ob ustanovitvi leta 1998 prevzel tudi šolski orkester. Pred dvema letoma ga je nadome-stil profesor klarineta Tomaž Kukovič, tudi namesmik in solist v kranjskem občin-skem orkestru, hkrati pa še vodja Pihalnega orkestra ob-čine Šenčur ter Tamburaške-ga orkestra Brezje. "Na začet-ku sem imel kar precej dela, da sem mlade glasbenike na-vadil na moj način delovanja, na obvezne vaje enkrat na te-den, na to, da je igranje v or-kestru enakovredno predme-toma instrumenta in teori-je," se spominja Kukovič in dodaja, da se danes v orke-stni zavedajo, da je ta tako kot drugi sestavi reprezenta-tiven predstavnik glasbene šole. Tako so lani pripravili nekaj skladb za zaključni šol-ski koncert, na božičnem na-stopu so v treh skladbah so-delovali tudi s šolskim godal-nim orkestrom in pevskim

Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kranj danes nastopa na 1. reviji mladinskih pihal-nih orkestrov v Velenju, fmo:cofazd Kav<ii

zborom, hkrati pa so znanje izpilili do te mere, da bi lah-ko pripravili tudi samostojni koncert. Na njem bodo tudi širši publiki pokazali, koliko zmorejo, so mnenja v orke-stru.

"Da bi se še bolje pripravi-li na ta koncert, smo v začet-ku maja odšli na intenzivne vaje v Črmošnjice v Belo kra-jino, kjer smo se naučili iz-jemno veliko. Otroci so bili navdušeni, čeprav smo vadi-li .skoraj po osem ur dnevno. Ob povratku domov smo v zadovoljstvo občinstva in staršev, ki so nas prišli po-

slušat, nastopili tudi v Do-lenjskih Toplicah," nadaljuje Kukovič. Poudarja pomemb-no vlogo staršev, ki vzf>odbu-jajo delovanje otrok v orke-stru. Kakih štirideset jih je trenutno, od najmlajšega klarinetista Jaka pa do za-ključnih razredov nižje glas-bene šole. Kot je povedal di-rigent, mlade glasbenike po-skuša v orkester vključevati že v drugem, tretjem razre-du. saj je za njih zelo po-membno, da se učijo igranja v širši glasbeni sestavi.

Na torkovem koncertnem listu najdemo skladatelje.

kot so J. S, Bach, W. A. Mo-zart, L. van Beethoven, A. Dvorak, E. Grieg, Gershwin, celo McFerrinov Don't wor-ry, be happy. pa muzika iz ri-sank. Kot je povedal Kuko-vič, so k pripravi prvega sa-mostojnega koncerta orke-stia veliko pripomogli sode-lavka Petra Mohorčič, obli-kovalka Marjeta Novak ter pokrovitelji Gorenjski glas. Radio Kranj, Symphony in-temational in Art cvetličar-na. Vstopnice za koncert so na voljo v Glasbeni šoli in v Prešernovem gledališču v času uradiiili ur.

LOŠKI ŽIV PA ŽAV okrat že sedmi Dijaški Živ Žav se je letos vrnil na prizorišče pred staro vo-

jašnico, natančneje pod okrilje MKC-ja Pri Rdeči

T ostrigi. Najprej so na odru v parku pred bivšimi vojašni-cami, na vročem soncu dija-ke zabavali gimnazijski bendi, med njimi Demiurg in Reef. predstavil pa se je tudi novopečeni Kalashni-kov bend & MC U.Z., ki ga sestavljajo Oslrigini člani in

raper MC U.Z. Za dijake, ki so jim bližje elektronski rit-mi, pa se je glasba predvaja-la na Ostriginem vrtu.

Proti večem so nastopili še Ta-Rock, potem pa se je do-gajanje preselilo na Ostrigin vrt, ki so ga organizatorji po-sebej za to priložnost preure-

dili v koncertno prizorišče, kjer so se po manjših tehnič-nili težavah, ki so jih na sre-čo vseh uspeli pravočasno odpraviti, zvrstile odlične slo-venske skupine Siti Hlapci, Hepa in Tide. Slednjim jo je malce zagodlo vreme - pred nastopom se je namreč vlila ploha, ki pa ni pregnala vztrajne publike in tako se je uradni del programa s še za-dnjim koncertom srečno končal.

Sveži na sceni, MC U.Z. & Kalashnikovv bend. Siti Hlapci. / Foio--. Polona Mlakar Baldasm

TELEVIZIJA A N K E T A

So Finci zasluženo zmagali? A N A H A R T M A N

Minulo s o b o t o je v Atenah potekal izbor Evrovizije, na kateri so tokrat zmagal i fin-ski rockerji . Nekateri s o m o č n o navijali zan je , s p e t drugi s o menil i , da takšna g lasba ne sodi na tovrs tno tekmovanje . In kaj so pove-dali naši sogovorniki?

Foto: Ana Hanman

Barbara Ravnihar, Luša: "Mis l im, da si Finci niso za-služili z m a g e . N i s o bili s labi , pa tudi s p r e m e m b e s o na takšnih tekmovanj ih dobrodoš le . Moja favoritka je bila sicer Severina. Anžej je dobro nastopil , le njegov stil o b l a č e n j a mi ni bil všeč . "

Admir Smajič, Škofja Loka: " Z e l o redko g l e d a m izbor za evroviz i j sko popevko in tudi s o b o t n e g a n i s e m spreml ja l . Niti tega ne v e m , kdo je letos z m a g a l . V e m , da je S loveni jo predstavljal A n ž e j D e ž a n , v e n d a r pa tudi n j e g o v e s k l a d b e ne p o z n a m . "

)ošt Pintar, Praprotno:

"Če vem, kdo je zmagal na letošnji Evroviziji? Aha Fin-ska! Videl s e m jih v predi-zboru in zdeli so se mi su-per, čeprav n e sodi jo najbolj na t a k š n o t e k m o v a n j e . Anžej mi ni bil všeč . Komad je sicer dober , on pa je pre-več s a m o z a v e s t e n . "

Jernej Lampreht, Žirovski vrh: "G leda l s e m izbor za Evrovizijo in Finci s o bili od vsega začetka moji favoriti, sa j tudi s a m p o s l u š a m to zvrst g l a s b e . Anže jeva pe-s e m mi ni bila v šeč in s e m tako tudi pričakoval , da s e ne bo uvrstil v sobotn i fi-nale."

Carollne Notman, Škotska: "Evroviz i je n i sem g leda la , vem pa, da so zmagal i Fin-ci. Takšna glasba po mojem ne sodi na tovrstno priredi-tev. Rockerji v neumnih ko-stumih m e niso prepričali . Če vem, kdo je zastopal Slo-veni jo? V e m , da s e niste uvrstili v f inale."

SANJSKA SE POSLAVUA Se bo romantična saga letošnje pomladi končala sanjsko?

Nina Valant

V pre j šn j i oddaji Sanjska ženska 2 so s e v s tud iu zbral i s a n j s k a Nina in ž e izpa-

dli fantje. Oddaja je bila na-m e n j e n a temu, da Nina in fant je razčistijo, kar do se-daj še n iso in drug druge-m u povedo, kar j im je leža-lo na srcu. Poleg nekaj stav-kov izrečenih v višj ih tonih in n e ravno s pr i j aznimi be-s e d a m i , je bilo m e d n j i m i opaziti prijateljsko vzdušje . Na koncu so se tako razšli

|e kdo pravi? / FOIO: POPTV

brez z a m e r in kot dobri pri-jatelji z obl jubami , da se še kdaj srečajo. Po koncu sne-

m a n j a so nekater i s k u p a j odš l i žurat , N in i pa s e je mudi lo v Postojno spodbu-

jat najbol jšo prijateljico Va-njo, ki je tekmovala na pre-dizboru za m i s s .

V tem tednu sta srečneža, ki s e š e borita za N i n i n o srce, Adel in Saša, spoznala "sanjskega" očeta. Svojo res-no n a m e r o , da si pridobita Ninino srce, pa sta potrdila š e v sak s s v o j i m ekstrem-n i m d e j a n j e m . Adel si je omisli l pearcing, Saša pa je skočil s padalom. Z a koga se je Nina odločila, ali je sploh koga izbrala, jo je fant mor-da zavrnil , si oglejte danes zvečer ob 2 0 . 4 0 , v zadnj i oddaji Sanjska ženska 2, na P O P T V .

Radio Belvi najbolj poslušan radijski program na Gorenjskem! Po zadnjih raziskavah Nac iona lne raziskave branosti* je program radia Belvi v letu 2005 dosegel status najbolj pos lušanega radijskega programa z Gorenjske (območje 04).

Poslušanost radijskih programov na Gorenjskem

BELVI Kranj

Triglav

Sera

Dur

Poslovni val

Gorenje

i SPK

fc a « i l i l« 29.000 I:

19.000 e.

19.000

12.000

9.000 * NRB 2005, izvajalec NRC je

CATI d.0.0.. imetnik pravic pa Slovenska oglaševalska zbornica

*• Radijski programi z oddajno točko no območju Gorenjske (območje 04) brez nacionalnih medijev.

Naročnik: Radio Belvi d.o.o.. Kranj wvm.radlobelvi.sl

RHDIO

BGL.VI 9e.3 / SM.M B

Posebni skiroji in Mariborsko Pohorje

Po tekmi so bili Ana Bešter, Marko Potrč, Tal)! Tokuhisa in Natalija Bratkovič pošteno utrujeni.

Avantura je tokrat s posebn imi skiroji obiskala Mari-b o r s k o Pohor je . G o s t a o d d a j e sta bila te leviz i j ska voditel j ica Natalija Bratkovič in radi jec z Viktor jem, Marko Potrč. Štajerca sta Ano in Taijia večer pred tekmo povabila na štajerski nočni žur, a sta se voditelja kljub neprespani noči na skirojih odlično držala. Z m a g o v a l e c bo znan danes ob 2 1 . uri na TV Piki v oddaji Avantura z Ano in Taij iem, zamudniki pa si jo lahko pogledate tudi v nedeljo ob 18.30. A. B.

(R) R A D l ^ D M E V

RADIO CERKNO, D. O. O. PLATIŠEVA ULICA 3 9 .

5 2 8 2 CERKNO

TEL.: 0 5 / 3 7 3 4 7 7 0 FAX: 0 5 / 3 7 3 4 7 7 1

E « 3 S T A : INFO@RADIOODMEV.NET

9 0 . 9 , 9 7 . 2 , 9 9 . S , 1 0 3 . 7 M I « UKV, S T E R E O , R D S »

HOTEL MEOUSKE TOPLICE d d.. MEDUSKE T0PUCE1, IZLAKE

Vsem bralcem Gorenjskega glasa podarjamo gratis vstopnico, ki velja

samo v soboto, 27. 5., in nedeljo,

28. 5. 2006. v soboto, 27. maja, otvoritev letnega temialnega kopaliifa

Medijske toplice na Izlakah (odcep Trojane, 4 km). Obiskovalcem je na voljo 1.500 m2 vodnih povriin, otroliki bazen, rekreativni bazen,

olimpijski bazen, totiogan, animacije, Dj,....

"ijl ..»»». ' - i ;

t

HOTELMEDUSKETDPLICEd. d.. MEDUSKE TOPUCEI, IZLAKE ^

C e l o d n e v n e v s t o p n i c e ms k o p s n j e \

v e l j s 2 7 . s l i M . m s j s i vstopnica velja za eno osebo i

Kopališče obratuje od 9.00 do 19.00 ure. |

KULTURA KRAN)

Madžarski glasbeniki v Kranju Ta konec tedna bodo v Kranju gostovali mladi glasbeni-ki iz Madžarske. V okviru sodelovanja z G l a s b e n o šolo Kranj bo dvakrat nastopi l Goda ln i orkes ter g l a s b e n e šole H. Laszlo in Szekesfehervar ja . Tako bo d a n e s ob 20 . uri v avli mestne občine Kranj izvajal dela J. S. Bac-ha, E. Griega, E. Terenyja In B. Bartoka, jutri, v soboto, 27. maja , pa bo v kranjski župnijski cerkvi poleg J. S . Bacha in E. Griega Izvajal š e dela W. A. Mozarta In G. F. Handla. Orkester vodi prof. Major Istvan, solista pa bo-sta Nagy Ivett (violina) In Toka Szabolcs (orgle). I. K.

Prodiranje vanjo je zanj Na Izbruhovem kulturnem bazenu v Kranju bo danes ob 20 . uri premierna plesna predstava Prodiranje vanjo je zanj v izvedbi s k u p i n e M a n a , ki je letos preš la pod umetniško vodstvo Vite Osojnik. Osojnikova je napisala besedilo in pripravila koreografi jo za predstavo, za glas-bo bo poskrbel Marko Urbanek, za svet lobo pa Aljoša Korenčan. Napoveduje jo f izično iz jemno zahtevno delo, ki od izvajalcev zahteva visoko tehnično plesno znanje In sposobnost i . Vsebinsko v projektu postavl jajo vpraša-nja emancipaci je , individualnosti, uniformiranosti , po-sploševanja vzorcev. Kako je, ko sebe , svoje telo, svoja najmanjša in najbolj vsakodnevna opravila zbanaliziraš na skupek rutinskih gibov in j im o d v z a m e š čustva. "Iro-nični projekt z veliko smisla za črni h u m o r in iskrenim pristopom h telesu in zavesti ," so š e zapisali v napove-di. Ponovitvi bosta 27. maja ob 1 9 . in 2 1 . uri. S. K.

KROPA

jubilej zbora Koledva v prijateljstva svetu je naslov jubilejnega koncerta zbora Koledva, ki bo 45 let obstoja in 1 3 0 let zborovskega pet-ja v Kropi praznoval skupaj z gosti z Radiš s sosednje Koroške. Slednji se bodo na koncertu jutri, 27 . maja, ob 20. uri v Kropi predstavili tudi s solistko Irmo Mihelič in mladimi inštrumentalisti . I. K.

BLED

Letni koncert Pletne Danes, v petek, 26 . maja, ob 19 . uri bo v cerkvi na Blej-skem otoku letni koncert ženskega pevskega zbora Plet-na z Bleda. Pevke bodo pod vodstvom Elizabete D e m š a r - Z u p a n v dveh delih predstavi le priredbe s lovenskih ljudskih pesmi , narodne in umetne pesmi . Kot gost s e bo predstavil Mladinski pevski zbor O Š 16 . december iz Mojstrane pod vodstvom Katje Pavlič • Jos i fov . I. K.

NAPOVEDNIK 2 7 . 0 5 . • Prvi 3 0 + Plesni Party - Strellška ulica 12 , v Ljub-ljani, v Waldorfski šoli - bivši Ljudski kuhinji, ob 21. uri -S prvo plesno zabavo s e bo začel pohod plesnih zabav in g lasbe 6o-ih, 70-ih in 80-ih let. Končno s e boste lahko zabaval i tudi tisti, ki s te že presegl i s t a r o s t n o m e j o tridesetih let in m o g o č e srečali ljudi, ki ste jih včas ih srečevali na zabavah ali v šoli.

www.ona-on.cam | Ob--.-- ; ;- :-»IJubl SQ pc *iku 1 - ' -

Pričakuie ce kot SO.OOO iskalcev zebsva m l|ubezni.

Skupne zabave, koncerci. pocovania. ^ zmanki na slapa in Se in Se.

Preveri Se cil

/ \ ALPETOUR .-iA--. 1 UMAG NOVIGBAD POREČ POREČ M/TOIKŽO

GAROEN ISTRA— MAESTRAL— DEUHN" ! HATERADA-" •

1.7. 8.7. 24.6. 1.7. 4*. LOKA 7 X pol p. 7 X po) p. 7 X pol p. 7 X pol p. (»/51 70 MS

69.700 srr 89.100 srr 46.600 srr 1 77.000 srr RADOVUICA

ROVINJ MEDULIN PAG BIOGRAD TRŽIČ M/59 71 350

VILAS RUBIN— BELVEDERE— APT. 8AKAC — ADRIATIC" 1.7. 1.7.

7 X1» 1/2+1 7 X pol p. 1.7.

7 X r» 1/4 1.7. 1.7. 1.7.

7 X1» 1/2+1 7 X pol p. 1.7.

7 X r» 1/4 7 X pol p. 117.S00 srr ss.ioo srr 83.100 srr 70.900 srr 8LEO 0(rt7 80 42j0

. PlAOLO NA s OBROKOV BSEZOBRESn. J

KRANJ BO UTRIPAL V KLASIKI O d 31. m a j a do 4. jun i ja se bo v Kranju odvi jal Festival k las ične glasbe M u s i c a C a r n i u m 2 0 0 6 .

K Igor Kavčič

ul turno umetni -ško dništvo Kranj je za vse glasbene sladokusce tudi le-tos pripravilo festi-

val k las ične g lasbe Mus ica C a r n i u m 2 0 0 6 , so zapisali organizatorji letošnjega pet-dnevnega dniženja s klasič-n o g lasbo. Projekt M u s i c a C a r n i u m je bil ž e ob .svoji prvi izdaji leta 2 0 0 4 skrbno izbran in pripravljen z željo, da bi poleg prebivalcev Kra-nja pritegni l tudi d r u g e obiskovalce in j im ponudil nov in svež izbor k las ične glasbe, v prvi vrsti osredoto-čen na odličnih mladih izva-jalcih, bodisi iz širšega slo-ven.skega prostora in tujine bodisi mladih upov domače g lasbene šole, katerih glas-bena pot je še na začetku. V petih d n e h , od srede , 3 1 . maja , do nedelje, 4 . juni ja , se bo na tradicionalnem pri-zor išču v atriju Pavšlar jeve h i š e zvrsti lo pet g l a s b e n i h dogodkov. Festival bo odprl G o d a l n i kvartet F iasco , ki deluje tretje leto, v n j e m pa igrajo štirje odlični študent-je l jubljanske Akademi je za glasbo: violinista Matjaž Po-r o v n e in A l e n k a C e m e j a , Peter Ogr in z violo in Pri-m o ž Z a l a z n i k n violonče-lom, na klavir pa jih sprem-lja Jan S e m e . Kvartet deluje pod mentorstvom prof. To-maža Lorenza in v zadnjem času z izvajanjem krstnih iz-

Codalni kvartet Fiasco bo v sredo zvečer odprl letošnjo Musico Carnium.

vedb posebno pozornost po-sveča m l a d i m s l o v e n s k i m skladatel jem. Ob nekaj po-m e m b n i h nastopih v tujini velja dodati, da je kvartet za i z redne d o s e ž k e v letu 2 0 0 4 / 2 0 0 5 prejel tudi štu-dentsko Prešernovo nagra-do.

V četrtek, 1. juni ja , se bodo v Komornih mozaikih predstavil i profesor j i Glas-b e n e šole Kranj . Nastopi l i bodo v različnih za to prilož-nost pripravljenih sestavih. T u d i petek bo " k r a n j s k i " , saj bo igral Godalni orkester g l a s b e n e šole z dir igentko

Majo H r i b e m i k , ki orkester, v k a t e r e m igrajo na jbo l j š i učenci šole, vodi tretje leto. V goste s o povabili tudi Or-kester S r e d n j e g l a s b e n e šole Ivan Matetič Ronjkov z Reke, obeta pa se tudi prese-nečen je , k i ga o r g a n i z a t o r š e ni razkril . Zakl jučni kon-cert na jbo l j per spekt ivn ih učencev k r a n j s k e g l a s b e n e šole bo na sporedu v soboto, fest ival p a bosta v nede l jo zaključila harfistka Aleksan-dra Verbi tska ja in viol inist Ž i g a B r a n k , prva ro jena v St. Petersburgu, sicer pa so-listka v Slovenski f i lharmo-

nij i , d r u g i pa u s p e š e n slo-venski viol inist , dobi tnik več uglednih nagrad in s kar nekaj vrhunskimi uvrstitva-m i na tekmovanj ih violini-stov. Vsi koncert i se bodo začeli ob 2 0 . ur i , vs top na vse pa je prost . V K U D Kranj v prihodnosti festival želijo razvili v tradicionalen, v isoko kakovosten dogodek z m e d n a r o d n o udeležbo in m o č n o s p o n z o r s k o podpo-ro. Načrtujejo tudi organiza-cijo delavnic klasične glasbe s p r i z n a n i m i pro fesor j i iz razl ičnih g l a s b e n i h akade-mij .

ŠKOFJA LOKA

Veiderjev večer v Stari Loki v Domu na Fari danes , v petek, 26. maja, ob 20. uri priprav-ljajo Veiderjev večer. Letošnja razstava iz grafične zapušči-ne dr. janeža (Ivana) Velderja ( 1896 - 1964) je namenjena njegovi zbirki nabožnih podobic "pildkov". Letos, 28. maja, namreč mineva sto deset let od rojstva tega nekdanjega sta-rološkega kaplana, župnika in umetnostnega zgodovinarja . V začetku večera bo svojega duhovskega kolega predstavil starološki župnik, msgr . dr. Alojz Snoj, v nadaljevanju pa bo o janežu Veiderju in njegovem delu spregovorila Ana Flor-jančič, ki že več let raziskuje njegovo življenje in delo. Zbir-ko njegovih podobic bo predstavil dr. Marijan Smolik, od-lomke iz njegove zgodovinske igre Umorjeni škof (gre za freisinškega škofa Konrafa V. pl. Hebenstreita, katerega te-lesne ostanke so, dve desetletji po njegovem umoru poko-pali v starološko cerkev) pa bo prebral Jurij Svoljšak. Orga-nizatorji so na večer povabili tudi Veiderjevega nečaka Jane-za Velderja in rojaka Staneta Lužarja, oba iz Loke pri Meng-šu, lučenskega gospoda Valentina Brganta in še koga... Ve-čer naj bi zaključili z og ledom razstavljenih grafičnih listov iz Veiderjeve zbirke nabožnih podobic iz Semeniške knjižni-ce in ostanka njegove zbirke, ki jih hranijo v Stari Loki. I. K.

ŠKOFJA LOKA

Berku nagrada v Kanadi Slikar Franc Berčič - Berko iz Škof je Loke je na nedavnem bi-enalu umetniških del malega formata (slikarstvo, kiparstvo, grafika) v kanadskem mestu Ville-Marie, ki ga prireja korpo-racija August Chenier in se ga je udeležilo okrog 3 0 0 umet-nikov iz 3 0 držav, prejel glavno nagrado. Nagrajena je bila njegova grafika iz cikla: Nikoli niste daleč od Berkove zvezde. Gre za cikel grafik, ki so nastale v zadnjih letih, kot sinteza božičnih zvezd, ki s o bile razstavljene na mnogih mednaro-dnih razstavah grafike in iz podob krajev, kjer s o bile raz-stavl jene. Prejšnji teden je bila v tem kanadskem mestu odprta tudi razstava najboljših del, ki bo odprta vse poletje, jeseni pa s e Berku v Kanadi obeta tudi samosto jna razstava. Prav tako bo v sode lovan ju z m u z e j e m Miniatur iz fran-coskega Montel imarja oktobra v Franciji odprt izbor 50 del iz tega bienala. Na ogled bosta dve Berkovi grafiki in sicer: "Nikoli n iste daleč od Berkove zvezde-Benetke" in "Nikoli niste daleč od Berkove zvezde-Cadaques" . V zadnjih letih namreč Berko razstavlja na mnogih mednarodnih razstavah grafike, za svoja dela pa je prejel tudi tri nagrade, katerim običajno s ledi jo š e s a m o s t o j n e razstave. Trenutno razstav-lja v Muzeju grafike v Buenos Airesu I. K.

NOMINATOR Oni dan, bilo je pravo po-

mladno vreme, če ne že kar napol poletno, kar vleklo je tia sonce, so nas prijazno povabili na Bled, na obalo jeTcra, pred Vilo Prešeren, na eno najlep-šili in mikavnih teras na Go-renjskem. Komur je jasno, da smo turizem ljudje in kdor se vsaj malce spozna na sloven-sko enolcgijo, vabila nikakor ni mogel in moral spregledati. Direktorica družte, ki upravlja Vilo Prešeren, Blanka Farčnik,

praznuje deseto obletnico de-lovanja. Franci in Nada sta bila videti prav posebno židane vo-lje, .saj jima je hči Polona pred dnevi predstavila zelo resnega kandidata za zeta. No ja, hm, in morda se Hvasliju, legendi slovenskega kolesarstva, drugo leto ponovno zgodi kak sloven-ski etapni dan slovitega Gira d'Italia, letošnji 89., se konču-je v nedeljo v modnem Mila-nu. Senčniki so bili dovolj, da smo lahko začeli s strokovno

i I

vlado Kovač, Franc in Nada HvastI

je v go.ste povabila glavnega enologa in člana uprave kleti "VinaKoper", Iztoka Klenarja, klcmega Istrana, najbolj prodo-rnega sloveiLskega enologa za-dnjih let ter podpredsednika svetovnega združenja enolo-gov. 'Tokrat je bilo sonce že tu in n a m svojega, istrskega z Obale, ni bilo potrebno prine-

vodenim okušanjem vina in predstavitvijo kleti ter območ-ja. Tisočletna tradicija grozdja in oljk je na Koprekem doma in je preživela vse vojne, burje in sisteme. Včasih zadružna klet je zdaj v lasti družbe Adri-afin (Istrabenz, Intereuropa, Luka Koper) in ima 540 hekta-rov lastnih površin z več kot 50

Iztok Klenar, Blanka Farčnik

sti s seboj," je prijetno razpol-ožen pozdravil povabljene. Žal je terasa ostala napol prazna, ne glede na to, da je ekipa Blanke Farčnik in Ednina Ha-lačeviča, vodje gostinstva, po-vabila domala vse gorenjske, še bolj pa blejske gostince. Kdor ne doživi, sliši in o h i s i take predstavitve, pač veliko manj ve in zna. Koncc! Bar-m a n Ednin Halačevič je po-vabljeno druščino sprostil s ko-zarcem penečega Capris 2 0 0 0 Mellenium, v katerem prevla-duje sorta diardonnay in nekaj malega Istrske malvazije. Vla-do Kovač, direktor prenovlje-n ^ a šolskega hotela Astoria, je bolj o zdravju kot o vinu kram-ljal s Francem Hvasti jem in njegovo ženo Nado, ki je bila pred leti šefinja v AstoriL Vsi so zavzeti lionisti. Vlado Kovač, včasih je bil šef hotela Kompas na Bledu, v klubu Golf Bled, Hvastijeva v LC Kranj, ki letos

odstotkov prenovljenih vino-gradov. Zanimivost razlage e n o l c ^ in ocenjevalca vin Iz-toka Klenarja je kar vlekla. Za-čelo se je s svežo malvazijo, so-rto, ki je v zadnjem času po-novno modna in so v kleti na-njo zelo ponosni. Vino, ki lali-ko pospremi morske jedi, rižo-te, vino za začetek s pošteno vsebino. Iztok jo je ocenil s

Matjaž, Neja, Nejc, Nastja

prav dobro. Pravijo, da vina zr-calijo podobe ljudi, njihov tmd, ljubezen in razmišljanja - so kakor ljudje - vsako ima svoj značaj in osebnost In refošk je prav to. Tradidja, ljubezen, is-trski ponos. Okušali smo nov, svež letnik. Občutljivejši in na-tančni so ga ovonjali v čaši, spustili na brbončice v usta, za-okrožili z nj im do neba, skoraj v grlo in ga izpljunili. Na d ^ -stadjah se običajno ne pije, ker ne bi zdržali do konca. Načrt pokušine je to veleval, saj so prihajali "močni konjid" večjih teles in alkohola. "Izziv je najti drugo domovino za Francoza, sorti cabemet in shiraz," je opi-sal prodajni uspešn id Iztok Klenar in povedal, da si izziva ter sodelovanja, partnerskega odnosa, želijo tudi na Bledu. Saj gresta vino, gastronomija in turizem zelo skupaj. Pleme-nito rdeče, zvrst r d e ^ vin (co-uve), 35 odstotkov merlota, 30 cabemeta, 30 franka in 5 refo-ška, sestavlja "rdečo bombo" v angleški reviji Decanter z bro-nasto kolajno nagrajeni ponos Vina Koper. Vrh slovenske Istre, poimenovan v blagovno znamko Cafx) d ' Istria, so nam dali na okus in vonj francosko sorto cabemet sauvignon, ki si-jajno uspeva v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Še močna alko-

model, študentka notranjega oblikovanja in leta 2005 prva spremljevalka na natečaju za s-uper model. Sestra Tina pa študira komunikologi jo na FDV-ju. Luštna slika, kaj?Tudi družinska slika družine Ro-mih, Matjaža, Nastje, šestletne Neje in osemletnega Nejca, doma iz Tržiča. "Tamali bi motor, ne čolna ...," pove Mat-jaž, sin Viljema Romiha, last-nika znane tržiške družbe Roma - Tex. Simpatična Kranj-

znanega poslovneža Juri ja Korenca, soorganizatorja sej-ma , lastnika agencije Studio 37. Petra je pred kratkim zapr-la svojo m o d n o agencijo in pravi, da si je vzela čas za pre-mislek. Morda pa bo to raz-mišl janje dolgo devet mese-cev. Ji privoščim družin.ski na-smeh. Kot sta ga bila deležna lepooka Kranjčanka Edita Bla-žič, študentka menedžmenta, in Slavko Panigaz, včasili njen šef v znanem in zelo ob-

Tina, Petra In Natalija

holna stopnja, 13,5-odstotka, se skrije v odličnosti vina. Moji posodi za odlivanje nisem pri-voščil tega rdc>čcga junaka. Še sladki maškat z nizkim, le 9,5 odstotka alkohola, in vsi smo privoščili aplavz navdušenja in zadovolj.stva gostiteljici Blanki Farčnik in enološkemu prvaku Iztoku Klenarju. Tudi sama sta si privoščila trk glažev. Ti-sti, povabljeni, ne zamudite naslecbije priložnosti. In ne gre se čuditi, zakaj jim gre na Obali vino "od rok". In gre j im še kaj. Zelo dobro jim je v Po-rtorožu uspela 1 1 . Intemauti-ca, salon plovil, opreme in vse-ga ostalega, kar spremlja "mo-kro slani" turizem. Tudi ob p o m o d Gorenjcev, haha. Nav-tični turizem je najhitreje ra-stoča in donosna panoga ob-morskega turizma. Priložnost torej. Skoraj vsak, ki se pri nas ukvarja ali bi s i ždel privošdti ta mokri in prestižni užitek, se mora spopasti s f inančno strukturo. Kako, kje in pri kom zagotoviti sredstva, ve do decimalke natančno povedati simpatična, modrooka ekono-mistka Petra Maržič, doma iz Podkorena. Petra, pred natan-ko dvema letoma je diplomira-la na ekonomiji z nalogo Terd-anio izobraževanje v Sloveniji in EU Z vidika trga dela in na-merava opraviti še magistrsko nalogo, vodi oddelek lizing plo-vil (posebna oblika financira-nja) pri Hypo Alpe-Adria Bank v Ljubljani. Pravijo, da ga ni ju-naka, ki bi naj kupoval barko, in ne bi slišal za Petro. In res veliko ve o strukturi pomorske-ga posla, zakonodaji in denar-ju. Da je v Marini izgledalo še inalce bolj sejemsko privlačno, sta poskrbeli sestri Tina in Na-talija Osolnik iz Komende. "Jaz imam pa Dolenjsko dušo v sebi," se je kiselkasto kot cvi-ček nasmejala Natalija, foto-

Edita In Slavko

čanka Nastja se je pred leti ob študiju zgodovine in nemšči-ne ukvarjala z manekenstvom in bila zelo opazen obraz mod-nega dogajanja. S fotografom Boštjanom Gunčarjem pa sta ob Nastjini prvi nosečnosti ustvarila čutno in estetsko od-lično serijo čmo-belili fotogra-fij. Urejena mamica Nastja je

i skanem kranjskem lokalu Old Haus. Ali bo Slavko, zna-ni in spretni motoristični nav-dušenec zamenjal cestne užit-ke za morske, mi ni hotel iz-dati. Ob koncu tako prestiž-nih pogledov je prijal pravi šampanjec. Ne peneče vino. In Blejka Meta Č e m e , štu-dentka fakultete za šport, je

Petra Kravs

zdaj pomočnica ravnatelja na šoli E D C v Kranju, Matjaž, Bagi za prijatelje, pa sodeluje z očetom. In ima čedno hčer, ki je prav tako za na sliko. Tudi Kranjčanka, manekenka Petra Kravs, leta 1 9 9 8 je zma-gala na lepotnem tekmovanju Najlepša Slovenka. Ž e nekaj časa je življenjska sopotnica

Meta

natočila Moet&Chnadon, fra-ncoski šampanjec zgomjega razreda, za spremembo rose. Mitja Mihelčič iz komendske družbe DVC - Plus, ki zastopa ta francoski ponos, bo danes na Bledu, v Plečnikovem Bel-vederu pred.stavil istoimensko novost O tem in še o čem v moji in vaši, jubilejni 200-tid.

P O V P R A Š A J T E in R E Z E R V I R A j n lelafskc kaite • ladijske voiovnltc • hoteli • vsiopnice • poilovna potovania

LONDON od 84.300 GAROAIANO 10.560 2 23.6. 30/2N2.(et n UU n«fco}0 vnv4uiniantv,bus>v»t9p.,1D

'47.900 SUPETARkM. od 92.700 3.<24.6.PtfnLt i TPOU-Aurat«) 7P01S2.100 ' ' 7AUMCUIUVE.otub7Lbretpl.

K R H A od78.800 ROOOS c d 7 6 . 6 0 0 od 9.6. K..«!«:- jNi.tetugu : 6NI.I«lIl^l

lOJERBA Od67.900 BOLGARIjA od69.900 21^. Ab« 3 7P01, kt U lju 28.«. Uit,'--: >' 7NZ, ktatlu

goienjska@kompas.si KOMPAS KMNJ UIIIU M. 04/10» 2« • KRW| MEKAIOC CnntK IH. 04/nU U7 KOMPU iKOIIA lOKA ttl. 04JSin 7n • KOMTU PICAIJESEHKE Id. OI/StM Ml

HUMOR, ZA KRATEK ČAS B R A T V S E V I D I , B R A T V S E V E

BILI SO MLADI IN VESELI s položitvijo venca in cvetl ičnega aranžmaja k spomeniku maršalu Josipu B. Titu ( 1892- 1980) na S lovenskem trgu v Kranju, je kranjska mladina obeležila njegov 1 1 4 . rojstni dan.

Bilo je skromno, kot je bil nekoč skromen On. Na 25. maj, ob 5. uri zjutraj je trg še sameval v svoji jutranji zarfi. Iz smeri nekdanjega Delav-skega doma (kakšna simboli-ka) je stopal mladinec s cve-tličnim aranžmajem v rokah. Skromnim, nekaj aster, kakšna gladiola, nekaj poce-ni nageljnov, zelenje in na-pis: "Mladost je naša šla u maloru, ma, jest bi dragi Tito znova tebe volu." V pripisu: Tvoje mladinke in mladinci. Ob njem je stopala mladin-ka, Id razen tega, da je res do-bra baba, ni nosila nič, razen objokanih oči. V spomin. Nobene glasbe, čista tišina, razen drobnih šumov prebu-jajočih se glodalcev v bliž-njem grmovju.

Bil je ganljiv prizor. Mlada človeka, ki polagata cvetje in nemo, z rahlo dvignjenim

pogledom zreta v bronasto maršalovo postavo pred se-boj. Kaj je videti v njunih očeh.' Nostalgičen spomin na čas, ki je neznano kam odšel že davno pred Lauro, ali nekoliko prestrašen po-gled v negotovo prihodnost. Ko bodo ostali le že dnevi, a mladosti ne bo več. Minuta molka, papirnat robček, po-

klon velikanu in prva ter za-dnja klapa filma, ki ga je že-lel posneti naš priznani reži-ser, je padla. Zmanjkalo je denarja, sponzorjev, razen ti-stega za šopek, ni bilo. Po-sneti material bo tako poča-kal v bunkerju, dokler ga ka-tera od novodobnih glasbe-nih skupin ne bo uporabila za svoj videospot. Mali Brat

TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugoto-vite pravilen odgovor In nam ga pošljete najkas-neje do torka v prihod-njem tednu na S M S pod šifro uganka, pripišite re-šitev + Ime in priimek na številko 03 1 /69 n i i , ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1 , 4 0 0 0 Kranj, s pripisom za "Ti-soč ugank za odrasle.

Kdo je napisal avtobiografijo za Prnysipal Šteti ni jo?

Izžrebali In nagradili bomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru-gega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranj-ski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: barve. Tokrat smo izžrebali Ankico Šilar In Pavlo Demšar.

Nin v S l A v m

f • ' /

TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Pričakovanje" Staro sem 16 let in imam same skrbi. Večinoma zaradi ljubezni, po tudi s starši se rte razumem najbolje. Kaj lahko naredim, da mi bo bolje?

Tvoje skrbi niso nič manjše kot od nekoga, ki je starejši. Vsak človek za sebe najbolj ve, tako kot ti, ko se tebi tvoje težave zdijo največje. Taki pač smo. Res je, da imaš pravo zmešnjavo. Tebi sta všeč dva fanta, tretjemu pa si všeč ti. Fant svetlih las je še zelo nedozorel in niti pod razno še ne ve, kaj sploh hoče od življenja. Ti-sti, s temnejšimi lasmi pa bi se s teboj samo malo poig-ral. Tako, zdaj veš, pri čem si in upam, da se ti ne bo težko odločiti. Fant, ki si

mu všeč, se bo okoli tebe še naprej trudil in kot vidim, mu bo uspelo omrežiti tvo-je srce. Ni vsaka ljubezen ljubezen na prvi pogled. Lepo je tudi človeka najprej v celoti spoznati in iz prija-teljstva sc rojevajo lepe in trdne ljubezni. Imaš dobre starše, le tega se ne zave-daš. S tem, ko ti kakšno stvar omejijo, ti hočejo po-kazati, da jih zate skrbi in te imajo radi. Ne obsojaj jih, ampak delaj na tem, da se vaši odnosi izboljšajo. Imej se lepo!

"Spomini" Objokujem odločitve, ki sem

jih sprejela v preteklosti. Kaj se mi obeta, oziroma kaj lahko pričakujem od prihodnosti?

Za nazaj je vsak lahko pa-meten in stara resnica je, da lažje svetujemo drugim kot sebi. Takrat si pač mislila, da delaš prav, danes pa imaš tudi drugačno mod-rost. Vsak zakaj ima svoj zato in čc dobro premisliš najdeš vse odgovore. Pri-hodnost ti prinaša spre-membe. Nekatere od teh pričakuješ, nekaterih pa tudi ne. Že v tem letu boš skleni-la trden sklep in takoj z za-četkom naslednjega leta vlo-žila zahtevo za ločitev. Spo-znanje, da tako ne gre več naprej, te bo rešilo spon, ki te dušijo. Naredila si vse in še več, a preko sebe nihče ne more iti. Ne boj se osam-ljenosti, saj imaš dva čudo-vita otroka, ki ti in vedno bo-sta stala ob strani. Nobene

posebne težave ti zaradi te odločitve ne sledijo. Z ljub-ljeno osebo iz preteklosti boš navezala stike. Vendar ne prehitevaj in daj času svoj čas. Tudi njega bo strah, ne samo tebe. Vse se bo odvijalo tako, kot je tre-ba. Ljubezen je še vedno obojestranska in spoznala boš, da nisi nič zamudila. Usoda bo na tvoji strani, ne glede na preteklost, ki te bo še vedno vsake toliko časa še vedno bremenila. Bodi odločna in pogumna, kot si bila doslej in ne glej nazaj. Otroka te bosta vedno zno-va prijetno presenečala in s tem boš dobila potrditev, da si ravnala prav. Spremem-be, ki se ti obetajo, so stood-stotno dobre. Želim ti vso srečo!

HOROSKOP T A N J A In MARICA

Oven (21.3. - 214.) Na različne načine boste poskušali drugim, predvsem pa sami sebi dokazati, da ste sam svoj človek. Da se sami odločate in spreminjate smer poti, kakor se vam zdi najbolje. Poguma vam ne bo zmanjkalo, kar je naj-važnejše.

Bik (224. - 20.5.) Pred vami so dobri dnevi. Notranje se boste umirili in odgnali vse strahove, ki so vas dušili in obremenjeva-li. Zaradi partnerskih odnosov boste prevzeli odgovor-nost in s tem postavili nove temelje.

Dvojčka (21.5. - 21.6.) Na zunaj boste kazali vesel obraz, a znotraj vas bo raz-jedalo tisoč in več vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a že v začetku tedna se bo pojavil ne-kdo, ki vam bo rad priskočil na pomoč.

Rak (22.6. - 22.7,) Dobro bi bilo, če bi premislili oziroma ločili prijatelje od neprijateljev. Kaj kmalu boste spoznali, da vsem ni všeč vaš poslovni uspeh, niti ne vaša osebna sre-ča. Skrbi, ki jih imate, se vam pozitivno in hitro rešu-jejo.

Lev {23.7. - 23.8.) Nekdo vas bo obremenjeval s svojimi težavami. Nekaj časa boste poslušali, a ko boste spoznali, da zadeva nima konca, se boste s spretnim izgovorom umaknili. Vse ima svojo mejo.

Devica (24.8. - 23.9.) Zaradi vere v jutrišnji dan boste v današnjem dnevu vedno sproti našli smisel svojega življenja. Ne boste se bali, ampak boste odpirali vsa vrata na poti do cilja.

Tehtnica (24.9. - 23.10.) Kar ste začeli boste stoodstotno tudi dokončali. Tre-nutno res ne veste kako, a pokazale se vam bodo nove možnosti, kar vas pripelje do uspešnega zaključka. Obrestuje se vam prej, kot si mislite.

Škorpijon (24.10. - 22.11.) Res da se boste težko odločali, kaj je za in kaj je proti, a izgubili ne boste nikoli. Tako pač je, nočete in tudi ni-ste rojeni za poraženca. Nekomu se že nekaj časa iz-ogibate, ne čakajte predolgo.

Strelec (23.11. - 21.12.) Obljubo, ki ste jo izrekli pred časom, boste tudi tokrat izpolnili, čeprav malo z zamudo. Kar se tiče financ, stojite na trdnih tleh, a vedno bolj bo v vas prekipeva-la želja povezana ravno z denarjem.

Kozorog (22.12. - 20.1.) Zvezde vam bodo naklonjene, tako da boste uspešno in lažje premagali težave v poslu in tudi v osebnem življenju. Kar si nestrpno želite in iščete, boste našli. Ne izzivajte usode, ampak se naučite sprejeti tisto, kar vam je trenutno dano.

Vodnar (21.1. -19.2.) Uradna pošta vam bo prinesla dobre novice. Na delo-vnem mestu ste potrebni podpore; dobili jo boste od tistih, od katerih boste to najmanj pričakovali. Cilje, ki si jih boste zastavili v naslednjih dneh, boste uspešno dosegli.

Ribi (20.2. - 20.3.) Ker odziv ne bo tak, kot si boste mislili, boste postali malo negotovi vase. Pred vami so nenadni dogodki, ki bodo na vas dobro vplivali, zato dvomov ne boste ime-li dolgo.

A N G E L BREZ KRIL Lt^ ^ avtorice Tanje Nežmah Polinšek ^

NAGRADNA KRIŽANKA

^ ^ ^ l o t r ^ ^ l e t a G R A I l S l

' ] • 2.5. - 6.8. 2006

R©iliISNIŠKI PRGGRAM

Rešitev nagradne križanke AVTOHIŽA VRTAČ - Pravilno geslo nagradne križanke se glasi: VW Z NEUSTAVgiVO MOČjO ŽE VRSTO GENERACIJ. Med prispelimi reSitvami je komisija izžrebala sledeče nagrajence: i. nagrado • enodnevno uporabo novega VW Passata prejme Franc Levstek. Podlubnik 1S9. 4^20 Škof)a Loka; 2. nagrado • enod-nevno uporabo Škode Octavia prejme Uroš Frk, Žlebe 3f, 121$ Medvode; 3. nagrado - paket obvezne opreme prejme Jože Ažman. Cesta talcev 83b. 4000 Kranj. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Pavla Jerič, Spodnje Gorje i27b. 4247 Zgornje Gorje; Milka Ribnikar, Zgomja Bela 23,4205 Preddvor Jerca Srebrnjak, Trboje 115,4000 Kranj.

R e š i t v e k r i ž a n k e ( n a g r a d n o g e s l o , s e s t a v l j e n o iz črk z

o š t e v i l č e n i h p o l j in v p i s a n o v k u p o n iz k r i ž a n k e )

poS l j i t e na d o p i s n i c a h d o s r e d e , 7 . j u n i j a 2 0 0 6 , na

G o r e n j s k i g l a s . Z o i s o v a i . 4 0 0 1 K r a n j , p. p . 1 2 4 .

D o p i s n i c e l a h k o o d d a t e tudi v nab i ra ln ik G o r e n j s k e g a

g l a s a p r e d p o s l o v n o s t a v b o n a Z o i s o v i K

,7

DRUŽABNA KRONIKA KDO JE SKRIL GAMO?

V č a s i h prece j p o s l u š a n R a d i o C a m a M M je z a m e n j a l R a d i o E k s p r e s . F r e k v e n c a o s t a j a i s ta , š e v e d n o

s l i š i te z radi j sk ih v a l o v z n a n e g l a s o v e , le p r o g r a m s k a s h e m a je d r u g a č n a o d p r e j š n j e , z a t o je tudi s le-

di la z a m e n j a v a i m e n a .

Hvala bogii za Anžeja De-žana in njegovega koreogra-fa, saj bodo teme, ki bi druga-če šle že v pozabo, še nekaj časa polnile rumene strani. Ana Jud je očitno s svojo Operacijo Direkt odprla sezo-no knjig, Id se dotikajo zani-mivih slovenskih imen, oko-lij, imperijev. Prihaja namreč knjiga Petra Čerina Najboljše moštvo. Vzpon in razrešitev Zorana Jankoviča. Zanimivi so pisci uvodnih besed ome-njenih knjig, saj se pojavita imeni dr. Miča Mrkaiča ter Petra Frankla (Finance).

Mi pa se držimo lahkotnej-ših tem. Minuli petek je bilo

družabnih prireditev kolikor hočeš, praznovali so rojstne dneve, da razpoloženih ma-turantov sploh ne omenja-mo. V Babnem vrtu so se na znani turistični kmetiji tokrat zbrali ob praznovanju rojst-nih dni dveh članov l<ranjske skupine Callfomia, Id je zve-nela (in očitno še bo) roker-sko, popovsko obarvano. 'Sveža' štiridesetletnika Fran-ce in Igor sta še vedno kot razposajena in navdušena mladeniča pri petindvajsetih, ki sta s tremo na nastopih že zdavnaj opravila.

V Tržiču je bil v petek v pi-ceriji Bazenček Belvijev več-er, ki pa žal ni doživel direk-tnega prenosa, tako da sta Anja in Gregor bolj zabavala

prisotno mladino v živo kot ljudi preko etra. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi pri-hod frizerk, ki sta najprej v roke vzeli ekipo radia, potem pa so se opogumili še drugi in z malega odra so odkora-kale glave s svetlo zelenimi, roza pramenčki.

Včasih ste na frekvenci 106.4 poslušali Gamo MM, sedaj zveni s te frekvence novi radio Radio Ekspres. Na njem slišimo le največje uspeSnice vseh časov, s po-udarkom na osemdesetih. Več časa namenjajo glasbi, ni nepotrebnih dolgove-zenj, ne manjka pa tudi kratkih in informativnih novic. Zjutraj vas zabava Željkič, potem vas v Veselo

na delo popelje Tanja Ristič popolno popoldne tja do še-ste ure vodi Danijel Bavec, ob nedeljah pa lahko slišite tudi Danijela Šmida Dan-nyja.

Mimogrede smo v sredo na brniškem letališču med 'čekiranjem' za Prago ozi-roma kasneje za let v Stock-holm ujeli tudi predsedni-ka in člana izvršnega odbo-ra Floorball zveze Sloveni-je, Andreja Eržena ter Bla-ža Lasiča. Odpravljala sta se na zaključni del svetovnega prvenstva floorballistov in na konferenco o omenje-nem športu. Glede na to, da so do srede slovenski pred-stavniki nanizali tri zmage, upata le na najboljše.

Razpoložena France in Igor. /fo"> Belvijevec Gregor Murn se je pustil presenetiti. / Foio Aimkj 8rur>

Dež je Tržičane pregnal v lokal, žur pa se je nadaljeval do jutranjih ur. / FO» Afcnka Bran

Radio Ekspres: Danny, Andrej Megiič, Željko Čakarevič In Danijel Bavec. /fo»:AirtRoih

Za odnose z javnostmi na Ekspresu skrbi vsestranska Tanja Rotovnik. (na fotografiji s skupino Rattlesnake) /Foto:M.roMaiccn

Andrej in Blaž sta se v sredo odpravila v kraje, kjer bosta ob dež-ju potrebovala precej toplih oblačil.; foio: Aicnka eiun

V R T I P f l O G L O B U S Heather se je zatekla v Slovenijo

Medtem ko britanski mediji ugibajo, koli-ko premoženja bo Heather Mills dobila po ločitvi od Paula McCartneya in kdo bo dobil skrbništvo za 2-letno hčer Beatrice, si nekdanja manekenka celi rane v Slove-niji. Iz londonskega letališča Gatv/ick je priletela na Brnik, kjer jo je pričakala prija-

teljica. Vidno izčrpana humanitarka je hotela ostati neopa-žena, izogibala se je stikom z ostalimi potniki in zavrnila pomoč osebja. Zanimivo je, da se je v Slovenijo zatekla tudi pred 15 leti, po ločitvi od prvega moža.

Madonna rešuje svet

Madonna je ameriški del turneje Confes-sions začela v svojem dobro znanem izzi-valnem stilu. Na prvem koncertu je šoki-rala s križanjem, na kar so se burno odz-vali britanski verniki. Obtožili so jo, da zlorablja verske simbole, Madonna pa odgovarja, da Jezus Kristus ne bi imel nič

proti, da si je nadela trnovo krono in se obesila na križ. S prizorom trpljenja, ki ga je spremljal posnetek revnih pre-bivalcev Afrike, je namreč želela spodbuditi poslušalce, naj darujejo humanitarnim organizacijam za boj proti aidsu.

KI m je končno potešena Kim Cattrall je priznala, da prvih 40 let življenja nikoli ni bila spolno zadovoljena. Seksulja Samantha iz serije Seks v mestu pravi, da je šele z omenjeno vlogo spoz-nala, kaj je dober seks. V priročniku o umetnosti ženskega orgazma, ki ga je napisala z bivšim možem Markom Levin-

sonom, brez dlake na jeziku piše, da so ji moški s prez-godnjim izlivom zagrenili večino odraslega življenja. Šele z Markovo pomočjo je odkrila seksualnost in začela eksperimentirati, pa tudi javno govoriti o teh stvareh.

Johnny opušča kajenje )ohnny Depp se zavoljo svojih otrok trudi, da bi opustil kajenje. Igralec, ki se vrača na velika platna z drugim delom Piratov s Ka-ribov, snema pa tudi tretje nadaljevanje, že vrsto let sam zvija in kadi cigarete Bali Shag. V mladosti je veliko popival, spogle-doval se je tudi z drogami, poboljšal se je

Šele, ko je spoznal Vanesso Paradis, Sedaj pravi, da je pri-šel čas, da se dokončno otrese še zadnje slabe razvade, saj ga kot zglednega očka skrbi, kaj bo čez deset let.

Plesalka Alanya in Nina Wabra, vodja zabavnega progra-ma grosupeljskega Konga, kjer smo lahko slišali tudi Nino Badrič, pa Dina Meriina, jutri pa bodo gostili Miša Kovača, ki je na glasbeni sceni že več kot 40 let. 1 FMO: AIH ROIH