CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 81 KRANJ, torek, 22.10.1985

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Minuli četrtek sta si gradbišče razdelilne transformatorske postaje Okroglo pri Kranju ogleda­la Jnkob Piskemik, predsednik republiškega komiteja za energetiko, in Martin Košir, republi­ški sekretar za ljudsko obrambo. S predstavniki elektrogospodarstva in gorenjskega družbeno­političnega življenja sta se pogovarjala o problematiki elektrogospodarstva in gradnji prenos­nih naprav na Gorenjskem ter vodne elektrarne v Mavčičah.

N a p a j a n j e G o r e n j s k e

n e b o v e č k r i t i č n o

Na Gorenjskem velikih elektrarn ni, tudi načrtovane niso. Električno energijo dobivamo iz drugih predelov Slo­venije. Prenosne naprave pa so se že krepko postarale, ko­majda dohitevajo vse večjo porabo. Elektrogospodarstve-niki že nekaj let govore o kritičnem napajanju Gorenjske.

Do velikega zasuka je prišlo z odločitvijo o izgradnji nove elektrojeklame na Jesenicah. Na Gorenjskem je v gradnji toliko prenosnih naprav kot še nikoli doslej. Z nji­hovo dograditvijobo napajanje Gorenjske rešeno za trideset let, zanesljivo pa tja do leta 2000. Čez dobro leto dni bo tako.

Na Sorskem polju hitro rastejo drogovi novega daljno­voda od Beričevega pri Ljubljani do Okroglega pri Kra­nju. Tam pa gre h koncu gradnja nove razdelilne transfor­matorske postaje. Rok izgradnje so premaknili na konec prihodnjega leta, saj imajo težave z nekaterimi dobavitelji opreme (Rade Končar, Iskra, Tovarna akumulatorjev Me­žica). Dotlej bo moral stati tudi nov daljnovod od Okrogle­ga do Jesenic. Zaradi napajanja železarne pa bodo morali razširiti še stikališče pri Mostah. Razdelilno transforma­torsko postajo Okroglo bodo kasneje dogradili, v »gorenj­ski paket« pa sodi tudi razširitev razdelilne transforma­torske postaje Beričevo. Na začetku prihodnjega leta bodo pognali vodno elektrarno v Mavčičah, za njeno priključi­tev na omrežje bo moral biti nared priključni daljnovod do Žabnice.

Gre za velike in drage objekte. Številke so velikanske. Predračunska vrednost omenjenih prenosnih naprav zna­ša 9 milijard dinarjev, okoli 6,5 milijard dinarjev bo velja­la elektrarna Mavčiče-

Kmalu bo torej rešeno problematično napajanje Go­renjske, ostale pa bodo skrbi, če bo na voljo dovolj elektri­ke. V prihodnjih petih letih naj bi v novih elektrarnah pri­dobili 347 megavatov moči, zastaviti pa bi morali gradnjo elektrarn, ki bodo nared v naslednji petletki, vsaj za 142 megavatov moči. Le tako ne bodo v prazno napisana so­glasja za 366 megavatov moči, kolikor so jih v republiškem komiteju za energetiko že podpisali porabnikom.

M. Volčjak

8 5 m i l i j o n o v z a p o p r a v i l o

c e s t

Qp asfalt bo dobila tudi Cesta Katarine Mede v Naklem — ede Oldhamske ceste v Kranju ta teden ponovni sestanek spregledali odsek na Kokrici '

jjjj. Kran j — Odbor za spremljanje gradnje avtoceste Naklo—Ljubl ja ­ne m m u h teden razpravl jal o popravi lu poškodb , k i so zaradi grad­ca l i s t a l e na raznih cestah v občin i . P o š k o d b e na loka ln ih , regional­na,,.111 magis t ra ln ih cestah v občini so bile ocenjene na 85 mil i jonov di-gla^ e V" ^ b o r je ugotovil, da so nekatere p o š k o d b e že popravljene, v

v ^ e m pa prav v teh dneh hitijo s popravi l i . V krajevni skupnosti Nak lo so vsa sredstva za popravila združi l i

}^,Se odločili, da bodo obnovi l i odsek od M a r i n š k a proti p r ik l j učku H i ^ j - z a h o d . Zato za rekonstrukcijo Ceste Ka ta r ine Mede n i ostalo c e ? e r » a r j a , vendar pa so se na seji odbora dogovoril i , da bodo na tej p a

1 1 obnovili vsaj asfalt. Glede gradnje j u ž n e g a p r i k l j u č k a za Naklo Pa k° u S ° t o v i l i , da bo najprej treba reš i t i prostorske probleme, potem

b o zgrajen tudi p r ik l juček . QL Na s e j i p a s e n j s o mogl i dogovoriti glede rekonstrukcije oziroma 1 ove p o š k o d o v a n e Oldhamske ceste v K r a n j u . Predstavnik Cestne-v Podjetja n a m r e č n i znal pojasniti , kako je s projekti oz i roma doku-V * 1 taci jo, zato bodo ta teden ponovno razpravl ja l i na ož jem sestanku. Uji 2 P r a v i so tudi ugotovili , da so kl jub v e č k r a t n i m opozori lom krajev-^ skupnosti oz i roma upravljalcev pr i pregledu oz i roma ocenjevanju t* ^ e spregledali odsek ceste od Gradb inca na K o k r i c i do p r ik l j učka Iti i e s ^ e n a Cesto na Brdo. Gre pravzaprav za poda l j š ek Ceste na Rupo, t ^ e bi la med gradnjo avtoceste zaradi r az l i čn ih zapor v e č k r a t obvoz-$e 5 e s t a i n je zato tudi precej p o š k o d o v a n a . Tud i o obnovi tega odseka

"Odo še pogovori l i . V ^ ^ e d n e r a z r e š e n i m i problemi je tudi objekt ob cesti K r a n j — R u p a tw r a jevni skupnosti Vodovodni stolp. M e d gradnjo avtoceste se je sta-^ ^ftjski objekt začel pogrezati . Zato se bodo v krajevni skupnosti ^ ^ a J z izvajalcem in soizvajalci s k u š a l i dogovoriti za sanacijo. Ra-Hjj * e ga so na neurejeno povezavo med Vogl jami in Vod icami po grad­i l ^ o c e s t e opozoril i tudi predstavniki krajevne skupnosti Voglje. V t)f ^ v n i skupnost i Š e n č u r pa so se odločili, da bodo z denarjem za po-

y^o p o š k o d o v a n e Gas i l ske ceste raje popravi l i prav n e m o g o č odsek proti naselju. Z a Gas i l sko cesto pa bo treba naredit i projekte

^ ^ e l j i t o rekonstrukcijo. A . Ža l a r

°pravilo cest po vetrolomu ^ K R A N J — Zarad i vetra, k i je februarja l an i naredi l ve l iko š k o d e CM&Ozdovih, j e tsilo po spravi lu podrtega lesa p o š k o d o v a n i h tudi pre-*<i$ s t v nekater ih kra jevnih skupnost ih v kranjsk i obč in i . Gozdno *Jj*V d a r:stvo K r a n j , Temel jna organizaci ja kooperantov Preddvor je t^r 'z tako imenovanih sol idarnostnih sredtev nameni la za popravilo *%t>St 1 1 mi l i jonov dinarjev. P o š k o d o v a n e ceste v krajevnih skupno \ oela , Duplje , Nak lo , Trs tenik i n še nekater ih so s i ogledali pred-bivn>ki Gozdnega gospodarstva i n Cestnega podjetja K r a n j . Denar za % J ? v i l ° c e s t » n a k a t e r i h bo treba obnovi t i asfalt, so cestnemu Podje-

^ f a n j že nakaza l i . V A . Ž.

Suhe pipe na Dobravi in v Rovtu Blejska Dobrava — N a Ble j sk i Do­

bravi že nekaj č a s a pr imanjkuje pit­ne vode. Izdatnost vodn ih virov je ta­ko majhna, da vodo č rpa jo s č rpa lka ­m i na Lipcah , a se iz dneva v dan znižuje tudi ko l i č ina podtalnice. Do-bravcem tako le nekajkrat na dan pr i t eče iz pip malo vode, zato jo mo­rajo vozi t i s c is ternami.

Ze nekaj č a s a pa s c is ternami do-važa jo vodo tudi v P l a v š k i rovt nad Jesenicami, kjer je v iš je ležeči pre­deli nimajo. Dokler ne bo izdatnega deževja , bodo tako na Dobrav i kot v Rovt ih zajetja suha, kra jan i bodo ze­lo občuti l i , kaj pomeni, če so sleher­n i dan brez pitne vode. Suš i jo se va­ški i zv i r i , kaj malo pa bi pomagalo, če b i z a č a s n o speljali vodo na Ble j ­sko Dobravo z b l ižn je K o č n e .

N a j e s e n i š k e m Vodovodu pravijo, da v drugih kra j ih obč ine n i t e ž a v i n da pr i slehernem pomanjkanju vode takoj pregledajo vodovodne napelja­ve. Tako vsako leto s posebnimi na­pravami pregledajo do 40 ki lometrov vodovoda in nadzorujejo, ko l iko je vode v izv i ru . Z nedavno vel iko .na­ložbo v vodovod Z a v r š n i c a so dobil i dovolj vode na ž i r o v n i š k e m območ­

ju , oskrba je zadovoljiva na Jeseni­cah, v Mojs t ran i i n v K r a n j s k i gori, kjer pijejo vodo iz zajetja Pe r i čn ik . Že dolga leta se n i zgodilo, da bi b i l i i zv i r i tako majhni — celo pod Ajdno so o b č u t n o upadl i .

Vodovodarje tudi na Jesenicah skrb i , kaj bi b i lo , če bi nenadoma zmrzn i lo i n če bi z m r z a l p r ek r i l sneg. Prebivalce zato prosijo, naj zman j ša jo porabo vode i n pazijo na vsako kapljo, v veljavi pa so že ome­jitve. M e d podjetji občut i jo pomanj­kanje le v Iskr i na Ble j sk i Dobravi , k i je prece jšn j i porabnik industr i j ­ske vode.

D a b i v prihodnje po vseh kra j ih obč ine tudi ob s u š n i h obdobjih dobil i dovolj vode, b i mora l i iz Z a v r š n i c e »potegniti« vodovodne cevi na Blej­sko Dobravo, r azmiš l j a jo pa tudi o zan imiv i ideji , da b i zajezil i Savo pod Zelenci v Podkorenu. Z zajezitvi­jo b i pr idobi l i precej hektarov zem­ljišča, jezero b i bilo zan imiva turisti­č n a atrakcija. Ribiči v Zelence vlaga­jo le avtohtono po točno postrv, z za­jezitvijo pa b i se pomembno povečal i tako p o v r š i n s k a kot podzemna vod­na akumulaci ja . D . Sede j

Le za stanovanje

K r a n j — Zaradi velike podraž i ­tve cene kvadratnega metra sta­novanjske p o v r š i n e ugotavlja marsikdo, k i je nameraval kupi t i stanovanje v b loku i n je zanj tudi namensko va rčeva l , da njegov žep ne bo zmogel t o l i k šn ih sred­stev in odstopa od pogodbe. K e r pa svoj stanovanjski problem ne­kako le mora reš i t i , išče c e n e j š e možnos t i , kot je adaptacija stare­ga stanovanja, lastna gradnja, nakup s t a r e j š e g a stanovanja i n podobno.

Odstopov od nakupa stanova­nja v blokovni gradnji je vedno več, zato so se temu pr imerno h i ­tro organiz i ra l i tudi v banki . Od­bor za stanovanjsko komunalno gospodarstvo p r i Temel jn i bank i Gorenjske je 17. oktobra, s kate­r i m poob la šča komisi jo za stano­vanjsko v a r č e v a n j e i n kredi t i ra­nje, da dovoli spremembo name­na porabe posojila v posoji lnih pogodbah v pr imer ih , ko gre za odstop od nakupa stanovanja po soinvesti torski pogodbi zaradi n e z m o ž n o s t i pokri t ja p o v e č a n e f i ­n a n č n e konstrukcije. V bank i bo­do vsakemu takemu va rčeva l cu spremeni l i pogodbo, vendar le na osnovi na novo p r e d l o ž e n e doku­mentacije, k i jo zahteva b a n č n i p rav i ln ik i n k i bo dokazovala, da bo v a r č e v a l e c posojilo uporabi l edinole za pridobitev stanovanja.

D. Dolenc

Pod mostom seje zataknilo — Ko je tovornjak ljubljanskega Vektorja v četrtek zvečer prevažal tale tovor (očitno gre za element trafo posta­je), sprva ni kazalo, da se bo kaj zataknilo. Pa se je, in sicer v križišču z Delavskim mostom v Kranju. Voznik ni dolgo pomišljal, ali je tovor previsok ali most prenizek. Kakor je mogel hitro je ubral drugo pot v Ljubljano, brez podvozov seveda. — Foto: F. Perdan

KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473

J U G O S L A V I J A

P r i z n a n j a s a v s k i m

i n o v a t o r j e m

Lani so delavci tovarne Sava prijavili že 331 inovacijskih predlo­gov, vsi zaposleni pa so bili deležni 46.345 dinarjev inovacijskega dohodka v osebnem dohodku in skladu skupne porabe — Po inovacijah in inovacijskem dohodku Savčani v jugoslovanskem vrhu — Sprememba pravilnika

letos pa je vsak S a v č a n dobi l po za­k l j u č n e m r a č u n u za leto 1984 š e po 2000 dinarjev inovaci jskega dohod­k a , posebej i z p l a č a n i h v kuver t i .

N a petkovi slovesnosti so dobi l i p r iznanja tovarna Sava vs i inovator­j i , k i so b i l i p r i O b č i n s k i raz i skova ln i skupnost i K r a n j imenovani za ino­vatorja leta, dve pr iznanj i so podeli l i posameznikoma za p o s p e š e v a n j e inovacijske dejavnosti , 190 .avtor­jem, ka te r ih predlogi so b i l i uresni­čen i , pa so podel i l i diplome.

Vse k a ž e , da inovaci j ska vnema med savsk imi delavci še vedno ra­ste. V 9 mesecih l e t o š n j e g a leta so p r i j av i l i že 158 predlogov, k i pomeni­jo 117,7 mi l i jona dinarjev ustvarje­nega inovacijskega dohodka, 8,9 mi ­l i jona dinarjev pa je bi lo ž e izplača­n i h za nagrade inovatorjem. Po š te ­v i l u inovacij i n po inovaci j skem pr i ­h r a n k u so savski delavci v republi­š k e m pa tudi jugoslovanskem v rhu .

Nekajkra t so v tovarni S a v i že spreminjal i svoj p rav i ln ik o inovaci­j ah . T u d i zdaj najavljajo spremem­bo. Spremeni l i ga bodo n a m r e č tako, da ne bo potrebno v e č skl icevat i po­sebnih komis i j za ugotavljanje, kaj je od predlaganega kor i s tn i predlog, kaj t e h n i č n a izbo l j šava i n kaj i zum. T u d i v Sav i pa priznavajo, da je v to­v a r n i š e vedno premalo l judi , Iti b i zamis l i inovatorjev u resn ič i lo . Prav n a tem področ ju bodo mora l i v bodo­če naredi t i več . D . Dolenc

Kranj — V petek, 18. oktobra, je b i l a v domu krajevne skupnost i S t r a ž i š č e slovesnost, n a ka te r i so inovatorj i tovarne Sava prejel i p r i ­znanja za njihove d o s e ž k e v letu 1984.

Leto 1984 je bilo n a m r e č v S a v i iz­redno plodno inovacijsko leto. Inova­torj i so p r i j av i l i k a r 331 predlogov, 203 pa so b i l i sprejeti. M e d n j im i je bi lo 160 kor i s tn ih predlogov, 41 teh­n i č n i h izbol j šav i n 2 i zuma . Inova­c i j sk i dohodek je to leto z n a š a l 250,5 mil i jonov dinarjev, inovator­j e m pa je bilo i z p l a č a n i h za 7,253.554 dinarjev nagrad.

Že leta 1983 so v Sav i zabe lež i l i ve­l i k skok pri javl jenih inovacij . T a k r a t so n a m r e č v Sav i začel i akcijo Pred­lagaj nekaj koristnega. T a poudarek inovaci jam i n inovatorjem se je iz­kaza l za zelo spodbudnega, saj so to leto od p o p r e č n o 100 predlogov na le­to v p r e j š n j i h let ih, p r i š l i ka r na 293 inovaci j sk ih predlogov. Zanje so ino­vatorjem izplačal i 4,1 mi l i jona dinar­jev inovaci jskih nadomesti l .

Že vrsto let se vsakemu delavcu Save p r i njegovem osebnem dohod­k u n o ž n a tudi inovaci jski dohodek. M e d t e m ko je leta 1983 vsak zaposle­n i v Sav i dobil na r a č u n inovacij v p o p r e č j u 13.700 dinarjev, je leta 1984 do konca leta dobil že 46.345 dinar­jev inovacijskega dohodka, marca

PO JUGOSLAVIJI Jubilej OZN

V Slovenj Gradcu, mestu miru in mednarodnega sožitja,, je bila v nedeljo osrednja slovenska pro­slava ob 40-letnici OZN, na kate­ri je govoril predsednik predsed­stva Slovenije France Popit. V umetnostnem paviljonu pa je član predsedstva SFRJ Lazar Mojsov odprl veliko mednarodno likovno razstavo lesorezov in le­sene plastike ter mednarodnega natečaja za enodružinsko hišo v lesu.

S tem so se v Slovenj Gradcu začele prireditve Mi za mir pod pokroviteljstvom generalnega se­kretarja OZN Javireza Pereza de Cuellarja. Slovesnosti je začel dr. Janez Stanovnik kot predsed­nik republiškega koordinacijske­ga odbora za proslavo 40-letnice OZN, ki je poudaril, da sta zna­nost in kultura dva intimna izra­za človekove ustvarjalnosti. Rav­natelj galerije Karel Pečko, ki je orisal 30-letno prizadevanje te ustanove za umetnost in mir, je sporočil, da se je letošnje razsta­ve udeležilo z 800 deli 452 avtor­jev, tako grafikov in kiparjev kot arhitektov iz 45 dežel vseh celin.

V imenu generalnega sekretar­ja OZN Pereza de Cuellarja in v imenu jugoslovanskega odbora za obeležitev 40-letnice OZN je spregovoril predsednik tega od­bora Lazar Mojsov. Dejal je, da je ime Slovenj Gradec znano v sve­tu že od tedaj, ko je bil pokrovi­telj prve mednarodne likovne razstave takratni generalni se­kretar U Tant. Od tedaj dalje se je ohranila tradicija, da je pokro­vitelj kulturnih manifestacij v Slovenj Gradcu najvišji funkcio­nar svetovne organizacije.

France Popit pa je dajal, da šti­rideseta obletnica govori o tem, da OZN delujejo že dvakrat dlje kot je životarila njena predhod­nica, Društvo narodov. Tudi Združeni narodi se srečujejo z nasprotji in težjo po svetovni oblasti, vendar združeni narodi ljubujejo tem težnjam, ker se je svetu rodila nova politična sila. ki postopoma gradi pot človeštva k miru, enakopravnosti in sploš­nemu blagostanju.

Prireditve ob 40-letnici Združenih narodov

K r a n j — Center klubov O Z N p r i obč insk i konferenci Z S M S K r a n j bo ob 40-letnici svetovne organizacije i n ob dnevu O Z N pr ip rav i l v e č pr i redi­tev. V osnovni šoli Jos ipa B r o z a T i t a v Predosl jah bo v č e t r t e k , 24. okto­bra , razstava N e u v r š č e n i od z a č e t k a do danes, odprl i jo bodo ob 15.30. O d 16. do 17. ure pa bodo v i s t i šoli igre brez meja, v ka te r ih bodo sodelovale ekipe vseh k r a n j s k i h klubov O Z N . N a T i tovem trgu v K r a n j u bodo mla­di , šo lar j i i n m a l č k i od 10. do 13. ure r i s a l i za m i r . V izložbi hrani ln ice nasproti Globusa so že od 18. okto­b ra na ogled l i k o v n a i n l i t e ra rna de­la , k i so j i h č lan i k lubov O Z N poslal i na n a t e č a j . Razs tava bo na ogled do 28. oktobra. N a dan svetovne organi­zacije bodo predvajal i tudi f i l m E t io -Pija- A n i S k o d l a r

Še enkrat: »Popravni izpit« iz telovadbe

V Goren jskem glasu je b i l v torek, 15. oktobra, na drugi s t rani obja­vl jen č l a n e k z naslovom » P o p r a v n i izpit« i z telovadbe, v ka terem med drug im p i še , da mora u č e n e c šo l ske­ga centra I skra v K r a n j u , k i ne pre­teče š e s t i h krogov na stadionu v dva­najstih minutah , na »popravn i izpit«.

V š o l s k e m centru I skra so poveda­l i , da imajo dopolnilne izpite samo t i -

,sti učenc i , k i niso ocenjeni zato, ker so odsotni p r i u r a h telesne vzgoje.

H . J e l o v č a n

Pr ip i s redakcije: N a seji uredni­š tva smo sk len i l i , da bomo o tej pro­b lemat ik i š e p isa l i . j K o š n j e k

Javna razprava o radijskih in TV programih

Delegatom s k u p š č i n e R T V L j u ­b l jana je bi lo n a 10. sejo posredova­no gradivo z oceno realizacije pro­gramov Radio i n R T V Ljubl jana za leto 1985 s predlogi programov za le­to 1986. To je b i l a tudi osrednja tema zasedanja s k u p š č i n e R T V Ljubl jana. V razpravi so delegati meni l i , da je pr ipravl jeno gradivo pr imerno za javno razpravo, k i jo bo organiz i ra la S Z D L po vseh o b č i n a h že pr ihodnj i mesec. Večji de l l e t o š n j e g a plana je rea l iz i ran , gradivo pa je tudi dovolj k r i t i čno , da bo lahko pri tegnilo čim­v e č o b č a n o v — n a r o č n i k o v T V i n ra­dia . O podrobnosti tokrat ne b i govo­r i l i , vendar pa vel ja opozorit i , da si n a č r t o v a l c i prizadevajo tudi v pr i ­hodnje zbol j ša t i kakovost oddaj; obetajo pa tudi v e č razvedr i ln ih , sa­t i r i čno k r i t i č n i h oddaj i n kval i te tn ih f i l m s k i h i n d r a m s k i h del, odvisno od f i n a n č n i h sredstev. T a so v primerja­v i z d rug imi jugos lovanskimi T V in r a d i j s k i m i h i š a m i (studiji) ve l iko m a n j š a zaradi izrazi to s k r o m n e j š e n a r o č n i š k e baze. Na jnove j š i primer­j a l n i podatki kaže jo , da imajo v R T V cent r ih Beograd i n Zagreb krepko nad dvakrat v e č n a r o č n i k o v kot R T V Ljubl jana , T V Sarajevo ka r za polo­vico i n le T V Skopje p r ib l i žno toliko ko t L jubl jana . K l j u b temu pa imajo v s i š t i r j e s tudij i tudi več zaposlenih, p r i t em pa le malo več , a l i pa tudi manj p rogramsk ih obveznosti . P r i t em pa k a ž e poudari t i , da so tudi p r i O D l jubl janski rad i j sk i i n televizij­s k i delavci najbolj p r i k r a j š a n i , kar vel ja tudi za primerjavo z delavci v gospodarstvu. V b l ižn j ih j a v n i h raz­pravah bo ta dejstva vsekakor treba u p o š t e v a t i . jr

Partizansko srečanje -v Podnartu

Podnart — Tradic ionalno part i­zansko s r e č a n j e v Podnar tu bo le­tos že deveto, i n sicer v soboto, 9. novembra, ob 13. u r i . T a k o so sk len i l i na zadnji seji upravnega odbora krajevne organizacije Z Z B N O V Podnart . Ža lno sloves­nost p r i spomeniku pad l im na Ovoio<*li bodo j»» ipr-tt-vili v- čctr-icK., 31. okobra, ob 16.45v Vo l i l no pro­gramsko konferenco pa bodo ime l i v soboto, 7. decembra, v Do­m u kul ture v Podnar tu . Z a nove­ga predsednika je predlagan Zdravko Je š e i z Za loš , i zvo l i l i bo­do tudi nove č l a n e upravnega i n nadzornega odbora. ,

Stanovanjska samouprava še ni zaživela

Radovl j ica — V č e t r t e k , 10. okto­bra, so b i l i zbori krajanov v kra jevni skupnost i Radovl j ica , k i i m a devet u l i čn ih i n v a š k i h odborov. Govor i l i so o delu u l i čn ih i n v a š k i h odborov S Z D L ter o p rob lemih stanovanjske samouprave, k i š e n i zaživela , delo­m a tudi zaradi njene majhne pristoj­nost i p r i sredstvih za v z d r ž e v a n j e stavb. Preds tavn ik i o b č i n s k i h uprav­n i h organov pa so l judem to lmači l i d r u ž b e n i p lan o b č i n e do leta 2000, preds tavniki sveta krajevne skupno­sti za n a č r t krajevne skupnost i . N a oba dokumenta je b i lo dosti pr ipomb i n dopolni l , k i j i h bodo nač r tova lc i mora l i u p o š t e v a t i . N a zbor ih so se iz­r ek l i tudi o m o ž n i h kandidat ih za nosilce funkcij v o b č i n s k i konferenci S Z D L . J R

Problemi družbenih dejavnosti

Radovljica — V č e t r t e k , 24. okto­bra, ob 16. u r i se bo sestala o b č i n s k a konferenca S Z D L Radovlj ica . Obravnava l i bodo probleme d r u ž b e ­n i h dejavnosti v obč in i i n položaj Delavske univerze Radovl j ica , oceni­l i bodo, kako potekajo, pr iprave na volitve, i n podel i l i pr iznanja . Z n j im i se bodo zahva l i l i n a j z a s l u ž n e j š i m or­ganizaci jam l e t o š n j e g a zbora a k i i v i -stov O F v Begunjah. P r iznan ja pa bodo u č e n c e m podel i l i za na jbo l j še spise na temo V l a k bratstva i n enot­nosti 1985.

V

r • — —• "

N a j p r e j č i s t o ,

p o t e m z d r a v o o k o l j e

Za letošnjo akcijo NNNP v kranjski občini, posvečeno var­stvu okolja, so izdelali programe v vseh proizvodnih orga-nizacijah — Pozornost tudi čiščenju okolice, ki se ga bodo množično lotili 26. oktobra — Gradivo o problemih in do­sežkih na ekoloških stojnicah

K r a n j — G l a v n a naloga med le tošn jo obrambno zašč i tno &clf Nič nas ne sme presenetit i v k ran j sk i obč in i je varstvo okolja. Ker J e

njegova problemat ika pomembna za vse prebivalstvo, s i je odbor za iz­vedbo akcije p r i obč in sk i konferenci soc ia l i s t i čne zveze prizadeval tu­di po k o n č a n e m roku pr idobi t i č imveč programov za odpravo slabosti-Dob i l j i h je i z vseh pro izvodnih organizacij i n iz polovice krajevnm skupnosti .

V odboru se zavedajo, da je sestava programa le formalni del in bo vel iko v e č j e g a pomena u r e s n i č i t e v n a č r t o v a n i h nalog. To s e v e £ * a ^ J e

bo šlo ka r čez noč , zato je pomembno, da so mnogi spoznali problen* i n r a zmi š l j a j o o poteh, kako j i h reš i t i . P rog rami zajemajo tudi veli* zan imiv ih i n smel ih nač r t ov , od usposabljanja referatov za varstv okolja do sprememb tehnologije proizvodnje. Te n a č r t e nameravaj marsikje konkre t iz i ra t i v dokument ih b o d o č e g a razvoja.

V e č i n a programov namenja pozornost tudi č i ščen ju okolice, ^ATL osnova vse ekologije. Najprej moramo n a m r e č ime t i č i s to okolje, j* bomo v njem lahko zdravo i n kakovostno živeli . D a b i se približan *?T m u ci l ju , je odbor pr iporoč i l , naj b i se en dan v oktobru povsod č i ščen ja okolice. K j e r tega niso s tor i l i doslej, bodo organiz i ra l i očišče­valne akcije zadnjo oktobrsko soboto. j

Ponekod so se odločili za odstranjevanje d iv j ih odlagal i šč 0 < *P a ^" kov, p r i č e m e r bodo prebivalcem pr i skoč i l i na p o m o č s prevozi delava K O G P K r a n j , tozd K o m u n a l a . Že dan poprej bodo v kraje, od koder so sporoči l i potrebe, pr ipel ja l i zabojnike, 26. oktobra pa j i h bodo po^jS med 10. i n 14. uro. Odvoz smeti s tovornjaki bo potekal po naslednje^ urnikujob 7. u r i v srednji šoli za trgovsko dejavnost, srednji mlekars*1

i n kme t i j sk i šoli ter K S Spodnja Be la ; pol ure pozneje v K S JezersKo. ob 8.30 v K S K o k r a , ob 9.30 v K S Ol ševek i n ob 10.30 v srednji šoli P J d a g o š k e , r a č u n a l n i š k e i n naravoslovno m a t e m a t i č n e usmeritve. TU£ od drugod lahko še sporoča jo potrebe po prevozih, vendar sta tako sj£ vi lo tovornjakov kot vsota denarja za prevoze omejena. Obenem i? K

munalnega podjetja sporoča jo , da bodo 26. oktobra med 6. i n 14-^ uvedli d e ž u r n o s lužbo p r i telefonu 26-061. Opozarjajo pa, da moral vs i , k i so naroči l i tovornjake, ob do ločen i u r i s ami poskrbeti na na^ varjanje odpadkov. ^

Č i s t e j š e m u okolju so nekol iko d r u g a č e nameni l i ve l iko pozorno? v šo lah , kjer so pisal i spise i n ustvarjal i l ikovna dela o varstvu okoti • D e l teh izdelkov bodo predstavil i skupaj z d rug im p i sn im i n sUkovnnjj gradivom na e k o l o š k i h stojnicah, k i j i h bodo postavil i na Titovem t*«, v K r a n j u 26. oktobra med 9. i n 16. uro, ob s labem vremenu pa bo pr preditev propagandnega pomena v veži o b č i n s k e s k u p š č i n e . Z gr**. v o m bodo opozori l i na probleme p r i vars tvu okolja v naravi , industr J i n prometu ter p r ikaza l i nekatere spodbudne d o s e ž k e p r i p r e p r e č e v

nju o n e s n a ž e v a n j a . H k r a t i bodo obiskovalce zaprosi l i , naj svoje V&''' pripombe i n predloge o vars tvu okolja vp i še jo v e k o l o š k o knjigo, ki ta dan odprta na stojnicah.

S. Saje

M o l k t r ž i š k e m l a d i n e

n i z l a t o

ni,' Ali molčeča seja občinske konference ZSMS v Tržiču pome

mladi nimajo nobenih problemov, ali da ne delajo, ali se ij*^ ne upajo oglasiti,ali pa ne verjamejo, da bi utegnila iti1 jr kritična beseda kaj žaleči. Odgovor je tudi v dejstvu, da sc• * JtTjžiške mladine kaže le v forumu, med mladimi pa njihove nizacije ni čutiti.

T r ž i č —• T r ž i š k a mlad ina je orga­n i z i r ana v 13 osnovnih organizaci jah v kra jevnih skupnostih, v 29 ograni-zaci jah z d r u ž e n e g a dela, razen tega pa še v dveh osnovnih šo l ah i n na karav lah . Toda to je zgolj organiza­c i j ska s l ika , ne pa tudi dejanska po­doba dela m lad ih v Trž iču . Petkova letna seja o b č i n s k e konference Z S M S v T r ž i č u je ugotavljala, da tr­ž i ška mlad ina sicer s ložno i n pove­zano deluje na obč insk i ravni , z bor­c i , soc ia l i s t i čno zvezo i n zvezo komu­nistov, medtem ko je med mlad imi n i ču t i t i . D a se mladinsko delo odvi­j a bolj v organizaci jskih k rog ih i n manj v živl jenju, je bi lo oč i tno tudi na letni seji. Delegati iz kra jevnih skupnosti , tovarn i n šol so čut i l i , da s t r ž i š k i m m l a d i n s k i m vodstvom go­vorijo r az l i čen jez ik .

Predsedstvo o b č i n s k e konference je imelo l an i sicer obilo lep ih zami­s l i , kako oživit i mlad insko delo, ven­dar se je zaustavilo že p r i komis i jah . Pešč i ca l judi n i uspela izpeljati pro­gramov, novih mlad ih l judi z zado­stno pripravljenostjo za delo pa j i m n i uspelo dobit i . Š e n a j v e č odmeva je bilo med delavsko mladino, k i je b i l a tudi jedro delovne akcije. Di ja ­kov i n š t u d e n t o v , k i odhajajo iz obči­ne, ne morejo z a d r ž a t i za d r u ž b e n o ­pol i t ično delo med d o m a č o mladino. Z a delovne akcije ne morejo dobit i l judi , baje i m a d o m a č a mlad ina do dela slab odnos. Iz mladinske orga­nizacije v Sebenjah se je bo ječe oglasil eden od mladincev, da bi morda kazalo v prihodnje pripravlja­ti lokalne delovne akcije, saj i m a mlad ina do dela na d o m a č e m tere­nu, dela za svojo prihodnost i n raz­voj nedovmno d r u g a č e n odnos kot

do dela drugje. Iz k a s n e j š e raZrV, je bilo nizacij

o razbrat i , da mladinska —ija mi s l i na mlade le, če J

trebuje za izvedbo k a k i h akcij. tem ko j i m n i pripravljena P ? 1 ^ vabl j iv ih programov, v katerih . deli smise l svojega dela. Oo^ ponavljati obrabljeno parolo, o* d inska organizacija n i servis z

ganizacijo plesov, a vendar so plesi , koncert i , d r u ž a b n a sreC špor t , k v i z i , potrebni, da se r n l% zbere i n v skup in i začu t i svojo titeto. V zvezi s tem so mladi op^ j a l i na problem, k i ga ču t i zl a S*L dina v kra jevni skupnosti , pogosto odrekajo pravico do upP J domov, ka r je tudi eden od ra# k i j i m jemlje voljo do dela.

Do obstoja vrze l med mlad 1*^ n j ihovim organizac i j sk im voosA 1 dokazujejo tudi mlad i &e™jJ d r u ž b e n o p o l i t i č n e m zboru. s P ° j l . n a m r e č niso n i t i vedeli , kam f"jfl j i m je baza Z S M S a l i soc iaHJ/ zveza. K a k o naj b i potem uv*w

svoja, mlad inska s ta l i šča? J D . Z V

Izvolili novega sekretarja

V petek so na letni seji <>Py ske konference ZSMS Tr*»V zrešili dosedanjega in izvoU", jjd vega sekretarja. Te d o l ž n o ^ poslej opravljal M A R J A N do zdaj učitelj v osnovn>ji> Bratstva in enotnosti v K f , i1

sicer pa mladinski akt iv i^ osnovne organizacije Tržič — mesto.

G L A S Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno Glavni urednik: Mi lan B a j ž e l j Odgovorni urednik: J o ž e K o š n j e k

zvezdo/ iSZSS&ESTi"ffSke^,nfere^ SZ2L JcSe7lC?' R«««ovlii«. Skofja Loka in Trži« - Izdaj« Časopisno podjetje Glas Kranj *3%fi3 ^atfJ> ?anifa*??,

l

enc' Eu?an Humer Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darink« SedeJ. Marija Volčjak, Cveto Z a P ^ f

Danica Zavrl-Zlebir-Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Oblikovalci: toJ«e ErjavecIn Ton* VJ atfifS CT* P ? , t e d n l k « * . s r e d a h i n *>kotah. 3 iullja 1974 pa ob torkih in petkih. - S U v ^ T O G^reTjškT'ttek^š^

mTHSrLS& ' ^ I ^ ^ F ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ fc-«**. Propa^da, računovođi, n7jwlletje 1

I S 22. OKTOBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^g^S^IEnGLAS

— Iskro Kibernetiko je obi­rala osemčlanska delegacija iz Ma-,e? lJe, ki jo je vodil Haji Abdul Ra-^ l T n bin Abu Bakar, namestnik mi-^•stra za energetiko in komunikaci-n'it d e l e 9 a c V i so bili tudi predstav-

nacionalne organizacije za eiektrično energijo N E B , pokrajin-•fcc elektrodistribucije SEB., ter prvi Sekretar malezijske am hasade v Ju­

goslaviji. Kranjska Iskra je začela že leta 1974 v Malezijo izvažati trifazne števce električne energije, do leta 1983 smo jih na ta trg prodali prek 100.000. Po dolgoletnem uspešnem sodelovanju z nacionalno elektrodi-stribucijo NEB, se Iskri Kibernetiki obetajo novi izvozni posli z elektro-distribucijo SEB, ki pokriva otoški del Malezije. Pred kratkim je skleni­

la pogodbo za prodajo 14.000 enofaz­nih in 2.500 trifaznih števcev. Prvi del prodaje so letos že realizirali. Zanimivo je, da se je Iskra Kibeme-tika uspešno uveljavila na malezij­skem trgu kljub resni konkurenci ja­ponskega proizvajalca števcev FUYI, ki je stalni dobavitelj enofaznih števcev. Malezijski kupci so si ob obisku v Iskri Kibernetiki ogledali izdelavo števcev in izrazili zadovolj­stvo nad novo izvedbo številčnika (jumping type), ki je bil razvit pose­bej za malezijsko tržišče.

Iskra Kibernetika je državni male­zijski distribuciji za električno ener­gijo dala novo ponudbo za izdelavo 47.000 enofaznih števcev, ki naj bi jih v Malezijo prodali v prihodnjem letu. Za določeno vrednost prodanih števcev bo Iskra uvozila kositer. Iskra se je odzvala tudi na natečaj nacionalne malezijske elektrodistri-bucije SEB za prodajo 25.000 eno­faznih in okrog 2.500 trifaznih štev­cev. Delegacijo sta sprejela Peter Kobal, glavni direktor Kibernetike, in Emil Sekne, direktor področja za proizvodnjo in tehnologijo.

Uspešno kunkuriranje velikim pro­izvajalcem števcev v svetu pomeni za Iskro Kibernetiko dodatne mož­nosti za učinkovitejši prodor na konvertibilna tržišča in na države v razvoju. — Alojz Boc, foto: P. Perdan

Z a v s e b o p r e m a l o d e n a r j a J*tri bodo vsi trije zbori škofjeloške občinske

skupščine obravnavali tudi osnutek dogovora 0 temeljih družbenega plana občine Skofja * °Ka do leta 1990, ki je v javni razpravi do

novembra — Tako plani družbenih dejav­nosti kot krajevnih skupnosti presegajo ma­terialne možnosti

Škof ja L o k a — T r i prednostne naloge so opredeli l i osnutku dogovora o temelj ih d r u ž b e n e g a plana ob-

• l n e Skofja L o k a za naslednje s r e d n j e r o č n o obdobje: gradnjo oz i roma obnovo in v z d r ž e v a n j e cest v obči-

l> Vgradnjo telefonskega o m r e ž j a ter d o k o n č a n j e re-b r

e , n c * U r r i s k e g a programa izgradnje šol. P r i spevk i iz seri ° s e D n i h dohodkov zaposlenih se v pr imerjavi s

? n J i m obdobjem ne bodo povečeva l i , zato pa bodo j n }? dajatve organizacij z d r u ž e n e g a dela iz dohodka 0 ^ s ^ e g a dohodka. Z a ceste naj b i po mer i lu bruto Za dohodkov prispevale iz dohodka 1,8 odstotka.

l z gradnjo telefonije naj b i zd ruževa l i denar v okvi-za o a s t a v l 3 n m zeml j i šč , sis za P T T ter sredstev

^ L O . Denar za izgradnjo šol pa bodo zb i ra l i v okvi -Pjispevne stopnje za i z o b r a ž e v a n j e ,

sku V ° S t ^ e t u d i n o v n a č i n f inanciranja kra jevnih n j Pnosti, k i naj b i ga uredi l i s posebnim samouprav­n i k P O r a z u m o m - F m a n c i r a n J e k ra jevnih skupnosti

J bi poenotili i n sicer naj b i delovne organizacije spevale 1 odstotek iz č i s t ega dohodka po mer i lu

uto osebnih dohodkov, 0,5 odstotka pa b i bilo za o b č " 6 V n e skupnosti namenjeno tudi v pr ispevku za n a

l n ^ k ° komunalno skupnost. Nov je sporazum o f i -Preri 1+ a n^- U r a z v o J a o b v e š č a n j a v občin i , vendar ta ne nn 5 , a v l J a novih f i n a n č n i h obveznosti ne za zd ruže -

u aelo i n ne za l judi . * ^ a obdobje do leta 1990 v Škof j i L o k i planirajo Veru ° r e a m o r a s t d r u ž b e n e g a proizvoda. To je Vrk P'. v e n d a r r a č u n a j o na R u d n i k urana Ži rovski sle"' k°. z n o v i m letom začel redno obratovati. Do-no i+ - Z n a n * P r ° g r a m i samoupravnih interesnih skup­no* d r ! U Z D e n i h dejavnosti presegajo materialne 2atr» n , (- S^ ° k Predvideni rast i d r u ž b e n e g a proizvoda, stn k ° potrebno še usk lad i t i i n določit i predno-j 0 rj naloge. T u d i p lan i k ra jevnih skupnost i presega­ta . 0 z n o s t i pr i izgradnj i d r u ž b e n e , komunalne oskrb­n i ^ Prometne infrastrukture i n to kl jub predvidene-ste d a ^ n e m u z d r u ž e v a n j u denarja iz dohodka i n či-korfu dohodka. V dogovoru bo potrebno opredeli t i ^koi » e ^ n e naloge p r i varstvu okol ja in odpravljanju 2ac"° problemov. Tud i razvojni programi organi-veliw z d m ž e n e g a dela še niso uskla jeni . Z n a č i l n e so ^ *s potrebe po novih delavcih, premalo ambiciozno i s j ^ ^ t a v l j e n i n a č r t i preusmeritve proizvodnje, raz-bg. v a l n e dejavnosti i n vlaganja v znanje. Dodatno p P Q

r

t

a Pr ipravi t i še p o d r o b n e j š e usmeri tve urejanja ^ie7 bilanco potrebnih p o v r š i n ter določit i posa-

Z n e posege v prostor. * eta *"Odstotno rastjo naj b i se d r u ž b e n i proizvod do <10 .90 poveča l skupno za 16 odstotkov. K temu bo-g 0 , a l V e č pr ispeval i industr i ja , rudarstvo, kmetijstvo, r a s ? a r s t v o t rgovina i n g r a d b e n i š t v o . P o v p r e č n a letna sti * p r ° d u k t i v n o s t i bo 2,8-odstotna ob 0,9-odstotni ra-v ^ a

a P ° s l o v a n j a . Amor t i zac i j a naj b i se letno poveče-8 q j ^ a ^ odstotkov. Izvoz naj b i b i l vsako leto večji za *o i J ° t k o v . de l ež izvoza v celotnem pr ihodku pa b i

g « 1990 porastel od 18 na 24 odstotkov. $ i s °8 l e jmo nekaj n a j p o m e m b n e j š i h nalog iz planov

Materialne proizvodnje.

E N E R G I J A ^ i . r p ? P r a m i investicij v energetsko oskrbo so obse-^°stn 1 0 s k r b i z e l e k t r i č n o energijo naj b i b i la pred-0 s k r r » a n a * ° 8 a i zbo l j šan je kvali tete i n zaneslj ivosti ^>ki e * ^ S r a d i l i bodo razdeli lno trafo postajo v Skofji

* n nove transformatorske postaje s p r i k l j u č n i m i M ^ p J ^ d i v Hras tn ic i , Logu , na Rudnem, v Rovtu , ^ o l d J ^^u, D a v č i , Spodnji Sor ic i , Studenem, kq n e r n , M a r n i k u , L a n i š a h , Hotavl jah, Zakobil je-Ve^ 0 x 7 Osel ic i , V r h o v š k e m gr ižu , Ermanovcu , Buko-Wa.v*Vr • B a č n a h , Č a b r a č a h , Ž i r o v s k e m vrhu, Do­le i 2 p C a n * Z a b r e ž n i k u in v Gorenj i vas i . Predvidena t«r J~ r &dnja i n obnova več visokonapetostnih vodov <Jerr.. ?dernizaci ja nizkonapetostnega omrež j a . Mo-

Z l r a l i naj b i tudi bencinsko č r p a l k o v Škofji L o k i

ter nadal jeval i 'z izgradnjo toplovoda v Že lezn ik ih . V Škofji L o k i i n v Ž i r e h pa naj b i skupne kotlovnice i n o m r e ž j e gradi l i še le po letu 1990. Po potrebi bodo do­grajevali pl inovod v Skofji L o k i i n pospeševa l i grad­njo ma l ih hidroelektrarn.

K M E T I J S T V O I N G O Z D A R S T V O Več ina organizacij z d r u ž e n e g a dela š e ni pr ipravi­

la konkre tn ih planov razvoja do leta 1990. Bolj n a t a n č n o pa so že opredeljene naloge v kmeti js tvu. Skupna in t r ž n a proizvodnja hrane bo n a r a š č a l a od 1 do 2 odstotka letno. Zato bo potrebno kmet i j ska zem­lj išča še bolj zašč i t i t i i n več vlagat i v njihovo izboljša­nje. V naslednjih let ih so predvidene komasacije na b u k o v š k e m in s e l š k e m polju v i zmer i 230 ha, na pun-ger tskem i n g o s t e š k e m polju na površ in i 50 ha i n na enako ve l ikem polju v Ž i reh . Agromel ioraci je bodo iz­vajal i na celotnem območ ju obč ine i n sicer na 100 ha letno. Ured i l i bodo p a š n i k na B legošu i n Da jnarsk i p l an in i ter izvedl i pr ipravl ja lna dela za p a š n i k na Po­reznu. Hidromel ioraci je pa bodo v okv i ru razpoložlj i ­v i h sredstev p r ip rav i l i v Ž i reh , na B l a t i h v Gorenj i va­si , b u k o v š k e m i n s e l š k e m polju, Žabnic i , Dorfar j ih ter g o s t e š k e m in pungertskem polju.

Z a razvoj kmeti js tva bodo v občin i zd ruževa l i de­nar v viš ini 0,75 odstotka bruto osebnih dohodkov. V n a č r t investicij pa bodo letno vkl jučeva l i 70 do 100 kmet i j .

V d r u ž b e n i h gozdovih bodo p o v p r e č n o letno pose­k a l i 15.980 k u b i č n i h metrov iglavcev i n 12.370 metrov listavcev. Gozdove bodo letno obnovi l i na 20 ha, čišče­nje bodo opravi l i na 244 ha, melioracije na 254 ha, zgradi l i bodo 2,8 k i lomet ra cest ter j i h ki lometer ob­nov i l i .

V zasebnih sektorj ih pa bodo letno obnovi l i 81 ha gozdov in 612 ha očisti l i , na novo j i h bodo posadil i 131 ha, nasade bodo vzdrževa l i na 334 ha, obnovil i 6.4 k i lomet ra cest i n zgradi l i 3,6 novih . Letno bodo po­sekal i 91.280 kubikov lesa in to za prodajo 45.400 ku­b i čn ih metrov.

V O D N O G O S P O D A R S T V O Prednost i m a še vedno zašč i t a Ži rov pred poplava­

m i , za kar je o b m o č n a vodna skupnost nameni la 500 mil i jonov d in (cene iz leta 1984) ter sanacija oziro­ma zašč i t a podtalnice Sorskega polja. Pred poplava­m i bodo zašči t i l i tudi naselja ob Viševn iku , v Dašn j i -c i , na Češnj ic i , ob Jezern ic i ter ob Sor i pod Godeš i -č e m .

P R O M E T I N Z V E Z E Predvidena je modernizaci ja ž e l e z n i š k e postaje v

Škofji L o k i . Ve l iko dal j š i pa je seznam investicij v iz­gradnjo telefonskega o m r e ž j a . Dokonča l i bodo vozliš-čno avtomatsko telefonsko~centralo v Škofji L o k i i n položili medkrajevni kabel Skofja Loka—Žir i . Kra je­vne m r e ž e pa bodo izgrajevali na o b m o č j u Gorenje vasi , Že lezn ikov , Bukovice i n Škofje L o k e vk l jučno z G o d e š i č e m in R e t e č a m i . Telefonsko o m r e ž j e naj bi dopolnjevali tudi na območ ju Pol jan i n usposobil i po­vezavo Gorenja vas—Hotavlje i n Gorenja vas—Polja­ne.

C E S T E Zelo pomembne so tudi predvidene izgradnje ozi­

roma obnove cest. Po naslednjem prednostnem redu naj b i modern iz i ra l i ceste: Trebi ja—Selo v dolžini 3 ki lometre, L ip i ca—Sta r i dvor—Novi svet v dolžini 3.5 kilometrov, Skofja L o k a — Ž e l e z n i k i v dolžini 5 k i ­lometrov, S o v o d e n j — o b č i n s k a meja v dolžini 1,8 ki lo­metra, dokonča l i uransko cesto, Z i r i—obč inska me­ja—Idri ja 3,2 k i lometra , Petrovo brdo—Sorica—Sori­š k a p l a n i n a — o b č i n s k a meja v dolžini 7,7 k i lometra i n Za l i l o g — D a v č a — N o v a k i .

Z a te investicije bo treba združ i t i (po cenah iz leta 1984) 796 mil i jonov dinarjev, zbra l i pa naj b i j i h s pr i ­spevkom z d r u ž e n e g a dela, k i naj b i dajalo za ceste 1,8 odstotka iz dohodka po mer i lu bruto osebnih do­hodkov. 70 odstotkov denarja naj b i nameni l i za re­gionalne in 30 odstotkov za lokalne ceste. H k r a t i z do lgo ročn im d r u ž b e n i m planom obč ine , bodo sprejeli tudi desetletni program gradnje in modernizacije cest v občini .

L . Bogataj

O r o d j e o s t a j a v s k l a d i š č i h

Še pred nekaj leti so izdelke Iskre Ero s proizvodnih trakov kupci kar razgrabili, zdaj pa so v skladišču enomesečne zalo­ge izdelkov — Domači kupec zdaj zahteva širok izbor orodja, visoko kvaliteto, servis in rezervne dele, povsem enako kot je to nekaj običajnega na tujem trgu

Kranj — Š e lan i so kupc i doma­la s t e k o č e g a t r aku pokupi l i izdel­ke Iskre Ero , letos pa je prodaja tako ind iv idua ln im kupcem kot tu­d i za industrijo tako upadla; da se otepajo z e n o m e s e č n i m i zalogami. P rav to pa postajajo izredno vel i ­ko f i n a n č n o breme, k i utegne pre­vesi t i v minus celo k o n č n i poslo­v n i rezultat. Upadanje kupne moč i n i E r o prizadelo n ič bolj kot neka­tere druge delovne organizacije, vendar pa je morda za to kranjsko delovno organizacijo znač i lno , da si na r az l i čne m o ž n e n a č i n e s k u š a pomagati iz trenutno prav n ič pr i ­jetnega položa ja . V E r u n a m r e č dobro vedo, da morajo doma pro­dat i za 5 mi l i j a rd d in svoj ih proiz­vodov a l i pa se bodo otepali z izgu­bo. Ostalo polovico proizvodnje n a m r e č skoraj v celoti izvozijo na zahtevne zahodne trge.

K a k o u s r e s n i č i t i p lan prodaje, ko pa se že nekaj mesecev k a ž e , da tudi kupci , s ka te r imi i m a Ero sklenjene sporazume, kupujejo manj , kot pa so se obvezali? Usta­vljanje prodaje se je zače lo kazat i že ob polletju, zato so v E r u takoj reagira l i . Iz proizvodnje so č r ta l i nekaj izdelkov, k i so šli s l a b š e v prodajo, ter j i h nadomest i l i z dru­g imi , k i so za kupce bolj zan imiv i . Z a nekaj č a s a so nehal i izdelovati industri jske vrtalne stroje, izdela­l i pa bodo več strojev za obdelavo lesa, kot so na pr imer obodne ža­ge, v ibrac i j sk i b rus i ln ik i i n drugo. Ugotavljajo, da je ob sedanjih po­gojih, k i vladajo na d o m a č e m tr­gu, treba tudi d o m a č e m u kupcu ponudit i kar najbolj š i rok izbor iz­delkov pr imerne kvalitete. K o ­njunktura zadnjih let je oč i tno mi ­

mo, zato bo d o m a č i kupec, če se bo že odločal za e l e k t r i č n o ročno oro­dje, i zb i ra l med kva l i t e tn im izdel­k o m . Zato zadnj ih nekaj let nepre­stano povečuje jo izbor izdelkov; po n a č r t i h naj b i do leta 1990 izpo­po ln i l i vse programske vrze l i , k i se š e kaže jo p r i m a n j k a j o č e m orodju za obdelavo lesa, v gradbe­n i š tvu , v industr i j i sploh i n tudi za d o m a č o rabo.

Eden-od nač inov , da bi,prodajo zadrža l i na p r imern i ravni", je tudi oblikovanje cene. V E r u n a m r e č svojih izdelkov niso podraž i l i tol i­ko, kot b i j i h glede p o d r a ž i t e v os­novnih surovin moral i , t e m v e č so rezerve i ska l i raje v bol jš i organi­zaci j i proizvodnje, v a r č e v a l n i h p rogramih i n podobnem. Če so š e pred leti zanemarjal i oskrbo servi­sov z rezervnimi del i , je zdaj spo­znanje, da se je tudi na ta n a č i n treba bor i t i za kupca, povsem prevladalo. Z a raz l iko od nekate­r i h drugih delovnih organizacij pa z rezervnimi deli ne zalagajo le svojih s e rv i sov , t emveč tudi trgovi­ne. Ideje o tako imenovani prodaji »s taro za novo« sicer še niso ures­ničili , povsem zavrgl i pa tudi ne.

V Iskr i Ero, k je rp lan i ra jo letos prodati na tuje za 8 mil i jonov do­larjev izdelkov, ugotavljajo, da je postala prodaja na d o m a č e m trgu skoraj tako t e ž a v n a ,.kot je bilo pred leti ( in tudi sedaj) iskanje tu­j i h trgov. T r d a izvozna šola, k i zahteva lastno znanje, lastni raz­voj, nenehno dviganje kvalitete iz­delkov, hitro prilagajanje progra­mov p o v p r a š e v a n j u — vse te iz­k u š n j e naj b i E r u pomagale, da b i še naprej obdrža l dosedanje t r i če­trtine d o m a č e g a trga.

L . M .

P r e d 5 0 l e t i s o s t a v k a l i

Š e š i r j e v i d e l a v c i

V soboto so v Šeširju proslavili 50-letnico stavke — Franc Lo-gonder je govoril o stavki in razvoju delavskega gibanja, Marjan Orožen pa je poudaril, da morajo tudi danes osebni dohodki do­biti pomembnejše mesto v delitvi

Skofja L o k a — Pred 50 leti , od 11. oktobra do 11. novembra 1935 so s tavkal i Šeš i r jev i delavci. To je b i l a p rva s tavka v Škofji L o k i i n na Go­renjskem i n je pomeni la ve l iko spod­budo organiz i ranemu delavskemu gibanju v boju za pravice ter bo l j še živl jenje delavstva. Teh pomembnih dogodkov izpred 50 let so se v soboto spomni l i Šeš i r jev i delavci , k i so na proslavo povabil i u d e l e ž e n c e stavke, upokojence i n š t ev i lne goste.

O dogodkih pred 50 leti je sprego­vo r i l u d e l e ž e n e c stavke, danes 81-letni Franc Logonder iz Škofje Loke . Povedal je, da je s tavka pome­n i la vel iko moralno zmago delav­stva, č e p r a v ob zak l j učku stavke de­lodajalci niso ugodil i zahtevam de­lavcev. Zato pa so mora l i r a č u n a t i na organizirane delavce, ka r j i m je prav k m a l u prineslo tudi izbol j šanje gmotnega položaja , saj so že nasled­nji mesec dobi l i v i š je p lače , v kole­k t ivn i pogodbi za naslednje leto pa so bile u p o š t e v a n e tudi druge zahte­ve.

Slavnostni govornik, predsednik s lovenskih sindikatov Mar jan Uro-ž e n , p a je dejal, da morajo imet i tudi danes osebni dohodki v del i tvi d r u ž ­benega proizvoda p o m e m b n e j š e me­sto in morajo imeti prednost p r i o b r a č u n u obveznosti . H k r a t i je treba

u s t r e z n e j š e uredit i delitev, tako da bo znatno več prejemal t ist i , k i k skupnemu rezultatu znatno več pr i ­speva, hkra t i pa je treba p r e p r e č i t i , d a b i de l i l i visoke osebne dohodke tam, kjer dohodek n i rezultat dela, t e m v e č monopolnega a l i k a k r š n e g a k o l i d r u g a č n e g a izjemnega po loža ja p r i gospodarjenju oz i roma na t rž i š ­ču .

Podlage za to, da delitev ne bo le delitev, ampak tudi p r av i čne j š i od­nos med l judmi i n spodbuda za delo, za kvaliteto, za upravljanje s sred-s tv i 'po n a č e l i h dobrega gospodarja, imamo podane v d r u ž b e n e m dogovo­ru i n samoupravnih sporazumih d r u ž b e n i h dejavnosti. Oč i tno pa je, da j i h bo treba dopolnit i . Vrs to po­bud je da l Cent ra ln i komite zveze komunis tov Jugoslavije. O nj ih se sedaj razpravl ja z v id ika , ko l iko bo­do lahko stvarno prispevale k temu, da bo ustavni položaj delavca p r i od ločan ju o dohodku i n sredstvih za reprodukcijo r e s n i č n o zaživel .

V Šeš i r j u so pr ip rav i l i tudi razsta­vo izdelkov, kjer so p r ikaza l i izdela­vo klobukov i n tudi svoje modne iz­delke, k i j i h letos prodajajo po mod­n i h t rgovinah po vsej zahodni Evro­p i . Šeš i r n a m r e č izvozi dve tretj ini proizvodnje, i n to v celoti na konver­t ib i ln i trg.

L. Bogataj

G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 22. OKTOBRA 1985

Obisk v srednji gradbeni šoli v Kranju

V e č š t i p e n d i j k o t u č e n c e v

Dokler standard zaposlenih v gorenjskih gradbenih organiza­cijah ne bo boljši, bo še vedno manj domačih kandidatov za gradbene poklice kot razpisanih štipendij

K r a n j — Srednjo gradbeno šolo v K r a n j u , katere prednica je v ar­h i v i h omenjena že pred dobr imi sto let i , v tem š o l s k e m letu obisku­je 205 u č e n c e v . V prvem l e t n i k u j i h je 78, i n sicer 57 v dveh odde lk ih srednjega programa gradbinec i n 21 v oddelku srednjega programa s l ikopleskar . S k r a j š a n i h progra­mov p leskar i n gradbinec I letos n i ­so ob l ikova l i , ker je bi lo zanju pre­malo kandidatov i n razpisanih št i­pendi j .

»Š t ipend i j so gorenjske gradbe­ne organizaci je za to š o l s k o leto razpisale skupaj 120, n a jveč S G P Gradb inec iz K r a n j a , k i j i h je po­n u d i l 60. O č i t n o se gradbinci zave­dajo, da bodo le z i z š o l a n i m i z ida r ­j i , tesarji i n s l ikopleskar j i i zbo l j ša ­l i kakovost i n zn iža l i ceno storitev ter t ako p rebrod i l i k r i z o , k i t renut­no pesti g r a d b e n i š t v o . V s e h š t i p e n ­di j n i so uspe l i podel i t i ,« je poveda­la ravnatel j ica šole D a r i n k a Rako-vec.

» Z a s e b n i k i ne š t i p e n d i r a j o , r a ­zen d o m a č e u č e n c e , sorodnike. Svet la i z j ema je s l ikop leskar i z T u ­hinjske dol ine , k i i m a že t r i 'tuje' š t ipend i s t e .«

Odgovor, zakaj srednja gradbe­n a šo l a v K r a n j u , k i je po nekaj na­porn ih le t ih dokazovanja o potreb­nosti obstoja še le l an i dobi la ver i f i ­kacijo, n i m a v e č učencev , je treba i ska t i predvsem v gradbenih orga­nizaci jah. D o k l e r s tandard zaposle­n i h v g r a d b e n i š t v u ne bo boljš i , pa­noga za večj i de l gorenjskih osnov­nošo lcev ne bo zan imiva . Č e t u d i pok l icem v g r a d b e n i š t v u ne manj­k a ustvarjalnosti i n pr ihodnost i i n so ne nazadnje še vedno tudi do­nosni .

»Zarad i premajhnega zan imanja d o m a č i h u č e n c e v nekatere gradbe­ne organizacije, zlast i S G P G r a d b i ­nec, iščejo reš i t ev v s i l i i n š t i p e n d i ­rajo u č e n c e i z d rug ih r epub l ik ,« je

dejala D a r i n k a Rakovec. »Ti u č e n ­c i so še posebno potrebni n a š e vse­stranske pozornost i . Razumevanje i n strpnost uč i te l jev pa se obrestu­jeta; medsebojni odnosi so zelo do­bri.«

Šo la p o č a s i dobiva bo l j še razme­re za delo. »Posodobi l i smo u č i l n i ­ce, obnov i l i t la , okna , stene, opre­m i l i spec ia ln i uč i ln ic i . Zdaj obna­vl jamo streho, urejamo kuh in jo i n delavnico za gradbince, k i bo goto­v a š e ta mesec. Tehnologije delov­n i h procesov se n a š i u č e n c i ne u č i ­jo le s kredo i n tablo, ampak bodo v n a novo urejeni de lavnic i m e š a l i beton, de la l i r a z l i č n e omete i n opleske, betonske lošče ter n a ta n a č i n u r e s n i č e v a l i svobodno me­njavo dela.«

Srednja gradbena šo la v K r a n j u u s p e š n o i zob ražu je tudi delavce ob delu. L a n i je zakl juč i lo peto stop­njo 24 diplomantov nadaljevalnega programa delovodja z a k l j u č n i h de­javnos t i v s l ikopleskars tvu i n pola­ganju podov. Letos so razpisa l i izo­b r a ž e v a n j e ob delu š e za srednji p rogram i n pr i jav imajo skoraj za dva oddelka. Z i z o b r a ž e v a n j e m bo­do začel i ta teden.

R o m a n a Z o r m a n iz Č e š n j e v k a p r i Ce rk l j ah obiskuje d rug i le tn ik

Romana Zorman

Darinka Rakovec

Slobodan Tomić

č r k o s l i k a r s t v a . » Z a n i m a l e so me barve, obl ikovanje. M i s l i m d a sem se prav od loč i l a . Ž e dvakra t sem b i l a n a p r aks i v L jub l j an i . Š t i p e n ­dije š e n i m a m , ke r so kranjske or ­ganizacije nezauplj ive do deklet. Laž je b i dobi la š t i p e n d i j o za s l i k o -pleskarstvo. V razredu sva med š e s t n a j s t i m i fanti dve dekle t i , bo­doč i č r k o s l i k a r j i p a smo trije.«

Slobodan T o m i ć je doma b l izu Ban ja L u k e i n je u č e n e c tretjega le tn ika srednjega programa grad­binec. » S t a n u j e m v d i j a š k e m do­m u . N a v a d i l sem se i n m i n i p r e v e č d o l g č a s . V prostem č a s u s pri jatelj i i g r am š a h , nogomet. S sošolc i i n uč i te l j i se dobro r a z u m e m . Najte­žje je b i lo prve mesece, k o n i sem r a z u m e l j ez ika . Š t i p e n d i r a me Gradbinec . Po k o n č a n e m šo l an ju b o m m o r a l t r i leta dela t i v G r a d ­b incu . K a j bom potem, š e ne vem. R a d b i š t u d i r a l naprej. Ž e v osno­v n i šol i sem b i l od l i čen u č e n e c i n tudi zdaj sem.« H . J e l o v č a n

Krajevna skupnost Podblica

Z a h t e v a z a

i z p o l n i t e v o b l j u b

Vsaj za SKIS naj bi vsaka krajevna skupnost imela svoje delegatsko mesto — Večji pomen bi v programskih dokumentih morali name­niti razvoju oziroma obstoju visokogorskih kmetij

P o d b l i c a — »Najprej je b i l a v p rogramih predvide­na rekonst rukci ja ceste Kran j—Besn ica—Podl ica— J a m n i k . V naslednjem s r e d n e r o č n e m obdobju se je t rasa s k r a j š a l a do Podblice. Do konca tega s r e d n j e r o č n e g a obdobja naj b i p r i š l i samo še do Ne-mi l j , dejansko pa smo zdaj pr iš l i do Njivice . V osnut­k u n a č r t o v a n i h investicij za prihodnje s r e d n j e r o č n e obdobje pa o rekonst rukci j i sploh n i govora. N a š a zahteva je, da se u re sn ič i jo že več kot dvajsetletne obljube, saj imamo že š t i r i leta n a č r t e i n vsa soglasja za rekonstrukci je ceste od Njivice do gostilne v Nemi -ljah.«

V razpravi na zbroru krajanov v kra jevni skupno­sti Podbl ica je bilo v soboto zveče r to s t a l i š če nekaj­kra t poudarjeno, ko so govori l i o osnutku razvojnih dokumentov v občin i . Poleg nekater ih d rug ih komu­na ln ih problemov, kot so povedali , je zanje osnovna ureditev dobre cestne povezave. V pravkar iztekajo­č e m se s r e d n j e r o č n e m obdobju so v kra jevni skupno­sti g rad i l i i n asfal t i ral i ceste, obnovi l i celotno e l e k t r i č n o o m r e ž j e i n javno razsvetljavo. K vrednosti vseh opravl jenih del so sami pr ispeval i s prostovolj­n i m de lom i n denarjem dobro polovico. T a k š n o zavze­tost i n razumevanje krajanov lahko p r i č a k u j e j o tudi za naprej, če bo seveda s š i r šo p o m o č j o r e š e n osnovni problem — cesta.

Opozor i l i pa so tudi, da b i v pr ihodnjem obdobju, ne glede na normative in mer i l a o planiranju, mora l i dati več jo skrb razvoju oz i roma vsaj obstoju visoko­gorsk ih kmet i j , k a k r š n e so tudi na nj ihovem območ­ju . V to b i se mora la bolj vkl juč i t i kmet i j ska zadruga, katere pozornost je za zdaj bolj (in v č a s i h p r eveč ) usmerjena le v področ ja , kjer dosegajo več jo blagov-

Tudi to se zgodi Predstavnik Domplana je v razpravi o razvojnih do­

kumentih na zboru krajanov v Podblici menil, da je ute­meljen razlog za uvrstitev v investicijski program lahko tudi pravočasna ureditev določene dokumentacije z vse­mi soglasji.

Predsednik sveta krajevne skupnosti je rekel, da imajo za rekonstrukcijo ceste že štiri leta načrte oziro­ma vso potrebno dokumentacijo. »Žal lani sem vse tiste v občini, ki so nam obljubljali to cesto, povabil na prosla­vo 20-letnice obljubljanja!«

Minuli teden je Cestno podjetje Kranj asfaltiralo 300 metrov dolg, najbolj kritičen odsek ceste med Njivico in Nemiljami v krajevni skupnosti Podblica. Pred tem je na ureditvi tega dela ceste delalo Vodnogospo­darsko podjetje Kranj. Posebno pozimi je tu avtobus večkrat obtičal in krajani Nemilj, Podblice in Jamni-ka so bili tedaj brez prometne povezave s Kranjem. Ureditev tega odseka pa seveda ni dokončna, saj je zdaj most na vrhu klanca pred Nemiljami postal še nevarnejše ozko grlo.

no proizvodnjo. A l i bi mora l i imet i še več kmet i j sk ih p o s p e š e v a l c e v , a l i pa b i mora l i b i t i sedanji bolj zavze­t i , so p r i p o m n i l i na zboru.

Pred razpravo o osnutku razvojnih dokumentov pa je b i l a tudi p rogramska vo l i lna seja krajevne kon­ference soc ia l i s t i čne zveze. Ugotovi l i so, da so tako r e k o č na vseh področ j ih v kra jevni skupnost i organi­zacije i n d r u š t v a u resn ič i l i svoje programe. Š e pose­bej ak t ivn i so b i l i mlad i . P r ipomba pa je b i l a na delo konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti , kjer je nosilec Besnica . Delegatsko delova­nje i n o d l o č a n j e se tu skoraj n i čut i lo . Zato so podprl i izdelavo temeljite ocene delovanja delegacij oz i roma od ločan ja v občin i . M e n i l i pa so, da b i mora la imet i vsaj v s k u p š č i n i samoupravne komunalne interesne skupnost i v s a k a krajevna skupnost v občini svoje de­legatsko mesto.

A . Ž a l a r

Pisanje kronik naj bi bilo obvezno Medtem ko je pisanje kronik iz časa borbe pa tudi iz let pred voj* no dokaj uspešno, pa po krajevnih skupnostih in delovnih orga nizacijah pozabljamo na leta po vojni in tudi na današnji trenu­tek — Edine dobro vodene kronike so po šolah, kjer so ODV®.zn

— Zakaj ne bi vodenja kronik v delovnih organizacijah imeli z opravila v delovni obveznosti?

K r a n j — Svet za ohranjanje i n razvijanje tradicij N O B ter spomeni­š k o varstvo p r i O b č i n s k i konferenci soc ia l i s t i čne zveze K r a n j je pred ča­som sk l i ca l posvet glede vodenja k ron ik v de lovnih organizaci jah. Ugotavljajo n a m r e č , da je vodenje k ron ik po organizaci jah z d r u ž e n e g a dela še dokaj skromno i n da razen v v e l i k i h delovnih organizaci jah n i zbran ih dogodkov, k i naj b i šli v kro­niko. L a n i je b i l sicer preko občin­skega s indikalnega sveta organizi­ran seminar za pisce k r o n i k v delov­n i h organizacijah, pogdvarjal i so se tudi s č lan i u r e d n i š t e v t o v a r n i š k i h glasi l , k i so p rv i pok l i can i za tovr­stno pisanje, vendar n i p r av ih rezul­tatov.

Zakonsko je do ločeno , kaj mora v arhiv, delovna organizaci ja pa n i m a obveznosti za pisanje k ron ik . Zato b i mora l i v e č moč i nameni t i n a č r t n e ­m u p r o u č e v a n j u i n zapisovanju zgo­dovine, dogodkov i n samoupravlja­nja, gospodarskih d o s e ž k o v i n po­dobnega, so n a posvetu m e n i l i č l an i sveta. E n a k o vel ja za krajevne skup­nosti . K o delovne organizacije a l i Tcraievne skupnost i praznujejo ra-

PISMA BRALCEV si E N K R A T O D R V E H

V Gorenjskem glasu, ki je izšel 4. oktobra, Marija Volčjak v član­ku Napovedi o preskrbi z energi­jo niso obetavne piše med dru­gim: »Pri Gozdnem gospodarstvu Kranj pa jim je s posredovanjem medobčinskega sveta ZKS za Go­renjsko uspelo dobiti 400 metrov drv. Ta so nekoliko cenejša, kar je zaradi prevoza iz Kočevja se­veda razumljivo.«

Ker mi to obvestilo nekako ni razumljivo niti sprejemljivo, po­stavljam kot občan in kot član zveze komunistov vprašanje:

Ali v vodstvih delovnih organi­zacij, ki so zadolžene za preskrbo prebivalstva z gorivom, nimamo plačanih ljudi, ki bi bili brez po­sredovanja sposobni zagotoviti teh 400 metrov drv. Posredovanje v taki obliki je že kar vprašljivo, saj o zvezah sodimo, da so ne­sprejemljive v samoupravnem so­cialističnem gospodarstvu. Če pa je res šlo za posredovanje, potem vsaj upam, da to ni bil medobčin­ski svet ZKS za Gorenjsko, pač pa funkcionar tega sveta, čigar funkcija je prav gotovo vse prej kot pa z nekimi zvezami zago­tavljati drva za Gorenjce. In tret­jič. Zadnji stavek v tem članku ni logičen, ker so drva zaradi prevo­za iz Kočevja ponavadi dražja, ne pa cenejša kot iz naših logov.

Kot naročnik Gorenjskega gla­sa in kot vesten bralec sem pre­pričan, da bo tovarišica Volčja-kova posredovala ustrezen odgo­vor.

Ivo Bergant, B i s t r i ca p r i T rž i ču

O preskrb i z d r v m i smo v G o ­renjskem glasu že v e č k r a t p isa l i , tud i tokrat, ko smo podal i celovit pregled oskrbe z energijo čez z i -

zne jubileje i n hite zbi ra t i gradiva za razne almanahe, ne najdejo pravio podatkov o dogodkih i n ljudeh, b& j i h p a č niso zapisoval i . Tudi arhivi so dost ikrat pomanjk l j iv i a l i pa J 1 " sploh n i .

Č lan i sveta so enotnega mnenja, da b i mora l i imet i v v s a k i delovni or­ganizaci j i č loveka , k i b i b i l zadolžen za pisanje kronike , kot jo je. na soji d o l ž a n pisat i upravitelj šoje, in nuj to obveznost zapisat i tudi v opis 'de i n nalog. Pisanje k ron ike naj bi t» l 1 0

torej del njegove delovne nalog e <

Pr ip rav i t i pa b i bilo treba tudi teze, kaj naj k r o n i k a vsebuje. ,

K o t za p i sn i mater ia l naj b i t a . ^ lavec skrbel tudi za potrebno s l i* 0 " vno gradivo.

Podobno b i mora l i uredi t i tudi v k ra jevn ih skupnost ih. T ud i krajev­n i m skupnos t im b i mora l i dati na­potke za pisanje kra jevnih k r o n * enotne v r e p u b l i š k e m mer i lu . Nad' zor nad pisanjem k ron ik pa naj bi PP de lovnih organizaci jah vodi l sin**1' kat, po kra jevnih skupnost ih pa P°" sebne komis i je o b č i n s k e konferenc soc ia l i s t i čne zveze. .

D . Dolenc

mo. T e ž a v e z d r v m i se pojavljajo že nekaj let, raz log je preprost: gorenjski gozdarji s l abš i les raje prodajajo tovarnam, k i ga prede" lajo. Nj ihov z a s l u ž e k je p a č večji* L j u d e m tako ne preostane druge* ga.kot da j i h kupujejo p r i kmetih. V s e m to seveda ne uspe, vs i ne morejo tekat i naokrog i n iskati drv, p r i kme t ih . Zato s i p r i Mer ­kur ju , na jveč j em gorenjskem tr­govcu s k u r i v o m , prizadevajo, da b i vsaj za s i lo zadovolj i l i povpra-sevanje kupcev. Šli so celo tako d a l e č , da so zače l i s ami žaga t i m cepit i hlode. Na jbrž se boste stri­njal i , da je to delo, k i b i ga moral i opravljat i gozdarji, ne trgovci. y tem prob lemu smo že v e č k r a t pi" sa l i .

V tem smis lu k a ž e razumeti posredovanje m e d o b č i n s k e g a sveta Z K S za Gorenjsko. K o t po­ziv gozdarjem torej, da posebej ob pomanjkanju premoga slabši les dajejo tudi za kurjavo, ne le v

predelavo tovarnam. K a k o je s

premogom, ste prav tako lahko prebra l i . Navkl jub z d r u ž e v a n j a sredstev za sovlaganja bosanski premogovnik i v zadnjih mesecih ne izpolnjujejo pogodbenih ob­veznost i . To je seveda problein, k i ga je obravnaval tudi medob­č i n s k i svet Z K S za Gorenjsko, kakor so ga obravnaval i drugi or­gani i n organizacije.

In še tretje v p r a š a n j e . Če ga iz­trgate iz celote, zadnji stave* č l a n k a res n i logičen, celo ci t i ral i ga niste do konca. V r i n j e n i sta­vek ( » k a r je zaradi prevoza i * Kočev ja seveda razuml j ivo«) P* je res pr ispeval k nejasnosti. Za* rad i prevoza so seveda d r a ž j a ko­č e v s k a , ne d o m a č a drva . - U p a m , da je kratek odgovor

osvet l i l problem. Doda la b i rada, da smo t a k š n i h pisem v uredni­š tvu vesel i , saj n a m povedo, o* i m a Gorenjsk i glas vestne bralce« dajejo n a m napotek za delo.

M . V o l č j a k /

fs

Si

S.

l

Plakete in priznanja ob prazniku — Z osrednjo proslavo, ki je bil& nedeljo, 20. oktobra, dopoldne v prostorih Športnega društva PrimskO'^ vo v Kokrškem logu, so v krajevni skupnosti sklenili letošnje PRAZN3'A vanje. Krajevni praznik so proslavili z različnimi prireditvami. ™ osrednji proslavi pa so podelili tudi plakete in priznanja krajevi* skupnosti. Plaketo krajevne skupnosti so podelili Francu Omanu, rektorju delovne organizacije IBI, za sodelovanje delavcev in kraj**", nov, ki žive v isti krajevni skupnosti, in DPD Svoboda Primskovo, K

že vrsto let aktivno deluje v krajevni skupnosti. Priznanja krajev*1 skupnosti pa so dobili Franc Krč, Miha Arnež in Anton Rajgelj. P**' znanje je Francu Omanu podelilo tudi Športno društvo Primskovo. A. Ž. — Foto: F. Perdan

S

KULTURA 5. STRAN (m>MMWJ^i€MLAS

Koncert Pankrtov v Kranju

M l a d i so d o s e g l i s v o j e : P a n k r t i s o m u z i c i r a l i tta T i t o v e m t r g u Sprva je vse kazalo, da se bo Prekinila večletna tradicija gostovanj, ki so jih bili vajeni ^njski ljubitelji glasbe. Slo­venska glasbena skupina "ankrti je namreč v Kranju *e več let zapored prirejala Promocije novih plošč. Ker so 1* letos odrekli gostoljubje v °elavs.kem domu, so zagrize-m organizatorji (center za Prosti eas pri občinski konfe-JJj* ZSMS v Kranju) kon~ r* priredili kar na prostem.

tostv!^ "7 zap le t i so se začel i le-go^^Pfe i je n a m e č K r a n j vsa leta začaJi? n o sprejemal Pankr te na . ^ e i k u nj ihovih turnej 0 r gan izator

K o pa je center za P r o s b T w l k o n c e r t a ,

ČSvrA r^s p r i obč insk i konferenci biteli a n J s k u P a J s K l u b o m l ju v a i g . l a s b e > 1 x 1 ( 1 1 l e t o s namera

gajeti koncertno dvorano De doma za promoci jsk i k o n

l a v s ? a 3 e t i koncertno dvorano De-°6rt p a d o m a z a p romoci jsk i kon-

^esmi sprave, so m u p r o š n j o

m i l oder, ke r je skupina pos luša l ­cev p r i š l a prepevat na oder. Orga­nizatorj i so oder po koncertu po­prav i l i , oč i tno pa je ostal slab vtis , zaradi katerega je l e tošn ja odloči­tev, upravnega odbora Delavskega doma t a k š n a , k a k r š n a p a č je .

K e r je De lavsk i dom P a n k r t o m odrekel gostoljubje, ker v s r e d i š č u K r a n j a tudi n i druge pr imerne dvo­rane, n a per i fer i j i pa koncert b rzda ne b i i m e l to l iko odmeva, so se or­ganizatorj i odločili d r u g a č e . K o n ­cert so k l jub m r a z u postavi l i n a T i ­tov t rg i n tako prevzel i nase vse s t r o š k e , saj na prostem p a č n i bi lo m o g o č e pobirat i vstopnine. T i k pred zdajci so za prireditev dobi l i tudi uradno dovoljenje, k a r je raz­bl in i lo prvotni vtis, da K r a n j n i na­klonjen d r u g a č n o s t i kul ture mla­d ih . Č e t r t k o v koncert, zače l se je bo 18. u r i , je pr ivabi l b l izu dva t i soč mlad ih . P r i š l i so ljubitelj i tovrstne glasbe, šolarji , ki ta čas končujejo

K razpoloženju je sodil tudi tale uniformiranec. pouk, l jubitel j i m n o ž i č n i h pr i redi­tev, pa obi l ica r a d o v e d n e ž e v , k i jo je p r igna l »s lab glas prepovedane glasbene skup ine« . Dveurn i kon­cert, na ka te rem so P a n k r t i zapeli nekaj novih (s p lošče Pesmi spra­ve) i n nekaj starih, k ran j skemu po­s l u š a l s t v u že znan ih komadov, je b i l za m n o ž i c o ka r prekratek. M l a ­d i so se razž ive l i v n j im lastnem razpo ložen ju . T i s t i , k i aktivneje de­luje v K l u b u ljubiteljev glasbe, pa č lan i o b č i n s k e konference Z S M S , gos tu joča skupina , r a d o v e d n e ž i i n nekaj novinarjev, smo se po kon­certu zbra l i v tesnih prostorih K l u ­ba ljubiteljev glasbe, kjer je ob p i ­vu i n s e n d v i č i h tekla beseda o za-

^ r n i l i . N a p r i t ožbo p r i up ravnem ^ » o r u Delavskega doma (z n j im . javlja obč insk i svet zveze s indi -g « v Kranj) so dobi l i odgovor, da n p c e r t n a dvorana n i p r imerna , da /! v arna, da po s t a t i s t i č n i h i z raču-J1*1 lahko sprejme le k a k i h 300 J e b . da r i t m i č n o gibanje m n o ž i c e

r*gne še dodatno ogrozit i t rdnost *°Jjstrukcije.

' padi organizatgorji koncer ta so g o m i l i v 'u temel jenos t i t eh ra-J^ov, saj so v dvorani že p r i r e d i l i Uto koncertov (pozimi je b i lo n a E ? * r t u L a č n e g a F ranca k a k i h p i n p ^ s k o v a l c e v , na koncertu s k u W « r ° i n g r e s t u d i o k o l i 4 0 0 ) - P a s e

s o f o f ^ c i j a n i z ruš i l a . L e lan i , ko ^ Koncertirali P a n k r t i ; se je zlo- Navdušeno ljudstvo se je ritmično gibalo ob zvokih ročk muzike.

tradicionalni gostje v Kranju

pletu i n razpletu kranjskega kon­certa. M l a d i l jubitelj i glasbe so po­tožili , da v mestu n i us t reznih pro­storov za tovrstne koncerte, da imajo premalo besede p r i tem, če­m u naj bi b i l namenjen De lavsk i dom, da se v K r a n j u čut i odpor do tako imenovane alternativne sce­ne.

Pevec Pankr tov Peter Lovš in pa je dejal, da sodelovanje z organiza­torjem koncerta, mlad insko orga­nizacijo, v r a č a vero v mise l , da je tudi v sodelovanju z inst i tuci jami m o č nekaj naredi t i . P a tudi reakci­j a o b č i n s t v a je dokazala , da je b i l organizator na pravi poti . Jasno je, da mlad ina h o č e t a k š n e koncerte, zdaj pa je jasno tudi, da so j i m na­klonjeni vsaj m lad in sk i v rhovi .

D . Z . Žlebi r

1 • • v '0venski knjižni sejem L ^ * ! ? a

( ! F e v e m d ° m u v L j u b i j a n i

^Htf o,* d o 26. novembra potekal j S s m ? V e n s k i k n J i ž n i sejem, na ^OJhjv, °Odo nredstavili slovpnskn Sfln ^ iSk 0 P r e d s t a v i l i slovensko bS d a l i . d e J . a v n o s t o d novembra K ^ n o * k n J i g e . revije, ča sop i se ,

p l o š * Proizvodnjo i n gramofon-R Sfhi S e J e m bo ime l razstavni I 0 1*. u ' o d p r t 0 4 3 v s a k d a n o d

^ ' u r e . Slovenske za ložbe , gra­

f ične i n č a s o p i s n e organizacije, znanstvene insti tucije i n druge d r u ž ­bene organizacije bodo svoje knjige, revije, č a s o p i s e i n gramofonske p lošče prodajale z 20-odstotnim po­pustom, k i pa ne bo vel ja l za š o l s k e knjige i n za izdaje v subskr ipci j i . Kn j iga rne pa bodo imele poleg obi­č a j n e g a š e 5-odstotni dodatni sejem­s k i rabat, k i pa ne bo vel jal za š o l s k e knjige.

j^ovno razsodišče (224)

ti ed kom skrivamo jvenščino? I^h^ja^6 m i ^ e P r ^ l ° vabilo za seminar Cent ra za p r o u č e v a n j e so-^r^Čirf- d e z e l a m i v razvoju — v s r b o h r v a š č i n i . N a moj »zakaj v sr-Cf^i ij*1* s o n i i po dolgem s p r a š e v a n j u odgovori l i , da je to njihov ^ • * * s l ^ imamo v Sloveni j i »uradne« i n »neu radne« jezike?

Si b 0

V e n s k o področ je b i si lahko omis l i l i s lovenska vabi la . Le do v ^ b i 1 * 1 0 Slovenci š e pl juval i v lastno skledo?«

iuK^ s P ° p * S r a a T- S. iz Ljubljane smo prever i l i v telefonskem po-V - ^ ^ g ^ n t r o m za p r o u č e v a n j e sodelovanja z d e ž e l a m i v razvoju, Nia ' a r c l e l j e v a p loščad 1, i n se p rep r i ča l i , da je bilo vabilo res ™^*Ue a m ° v s r b o h r v a š č i n i i n ang l e šč in i ter da je to stalna praksa BQJ° U s *anove z v e n e č e g a imena. S l o v e n š č i n e menda ne upora-Nto^ih s t a b u ' d a bi b i l i r a z g l a š e n i za slovenske šov in i s t e , i n zaradi N t s P r e v a J a n J e m . H k r a t i pa nam je bilo povedano, da l / ^ 0 ^ Č i n > O d r u g l s t r a n i zagovarjajo in gojijo tudi v razmerju do

^ 0 t ^ a ^ n i h i n neuradnih j e z i k i h v Sloveni j i i n Jugoslavi j i je Jez i -^ oh e * e v e c k r a t pisalo. P a naj ponovimo: prv i , to je uradni

^ O K ^ . V r i 1 0 ^ 1 1 ^ R s l o v e n i i e je s l o v e n š č i n a (na Oba l i skupaj z i ta l i -i ^ h ^ o i u f r e k m u r j a skupaj z m a d ž a r š č i n o ) — enako kakor npr. fe^i^j-V ^ H r v a š k e s r b o h r v a š č i n a . M i s l i m o , da za opisano ravna-

^jith e v s e m i n a r j a o e lek t ron ik i n i opravič i la . K a m smo pr iš l i , vvi oč i tkov o šov in i zmu , kadar gre za ustavne pravice sloven-W ^ b ' ^ S e P " * e m izgovarjamo na s t r o š k e prevajanja (v n a š e m

^ JLf 1° z a bori dve s t rani vabi la ozi roma programa)! P rav med-'S

% f t ~ * ^ m o . kako se lahko v d e m o k r a t i č n i d r u ž b i u r e s n i č u j e tudi

Koncerti v kranjski glasbeni šoli Obisk iz Zemuna

K r a n j — V petek, 25. oktobra, bo .Glasbena šo la K r a n j gostila u č e n c e i n uč i te l j e Glasbene šole K o s t a M a -noj lović i z Zemuna . Koncer t se bo začel ob 18. u r i , obsegal bo petnajst glasbenih točk . Učenci se bodo pred­stavi l i na k lav i r ju , v io l in i , v io lonče­lu , f lavti , k la r ine tu , ha rmon ik i i n s solopetjem. N a k lav i r ju bosta njiho­ve nastope spremlja l i L i d i j a Ka jna -co i n A n a Živanovič . Ob koncu bo nastopil š e ha rmon ika r sk i orkester, k i m u d i r ig i r a A n t o n Govednik .

Naslednj i koncert v okv i ru kon­certne dejavnosti kranjske glasbene šole pa bo v č e t r t e k , 14. novembra, ob 19.30, ko bo v okv i ru X I I I . festiva­la Revoluci ja i n glasba nastopil K o ­m o r n i orkester R T V Ljubl jana z d i r i ­gentom Kr i s t i j anom Ukmar j em i n solistoma Rudo R a v n i k - K o s i (harfa) in Evo N o v š a k - H o u š k o (mezzoso-pran) z del i J . Gregorca , Cigliča, G a -br i je lč iča tn Bar toka .

Razstava del ex tempora Jošt 85

K r a n j — V ponedeljek, 21. okto­bra, so v razstavnem salonu tovarne Sava K r a n j odprl i razstavo del, k i so nastala na ex temporu J o š t 85. Sode­loval i so: A n t o n Gaber, B r a n k o Ško-fic, Igor Pokoren, Bojan Frantar , Zdravko Purgar , Izidor Vrhovn ik , V i ­da Š t e m p i h a r , A l e n k a Bizovičar , Damjan S t i r n i n T o m a ž Š e b r e k . Razstavo bodo 4. novembra presel i l i v r a z s t a v i š č e Iskre Telemat ike .

Ob zadnjih arheoloških izkopavanjih v Mengšu c . Milan Sagadin: o t c t r O S G l C l

so ž i v e l i s k r o m n o M e n g e š — Š t i r i n a j s t d n i že ek ipa arheologov kranjskega Zavoda

za s p o m e n i š k o varstvo, k i jo vodi M i l a n Sagadin, raziskuje t la na g r a d b i š č u ob P š a t i v M e n g š u , kjer bo stal nov vrtec. P red leti so na­m r e č arheologi v bl ižini tega g r a d b i š č a n a š l i temelj staroselske h i še , zato so tudi ob tej gradnji pr isostvovali izkopu, če b i morda odkr i l i kaj zanimivega. In ko je bager p rv i č zakopal v srednjo prodnato plast, se je iz njegovih čel jus t i usu la ke ramika .

»Tokra t smo naš l i v M e n g š u zanimive najdbe,« pripoveduje arheo­log in konzervator M i l a n Sagadin. »Gre za š t i r i objekte pravokotne obl ike .vel ikost i 2,5 x 3,5 metra, vkopane v prod. Ocenjujemo, da je b i l a to naselbina avtohtonega staroselskega prebivalstva, k i je tod živelo še po r i m s k i okupaci j i , ohrani lo pa je tudi star n a č i n živl jenja. Po obli­kah k e r a m i č n e g a posod j a i n tudi po d rug ih kaza lc ih menimo, da je na­selbina iz 2. stoletja n a š e dobe.

V teh š t i r i h temelj ih nekdanj ih h i š smo naš l i vrsto ostankov glina­stega posodja, tudi zanimivo poslikanega, spodnji del r o č n e g a ml ina pa tudi s t r e š n e kr i t ine , k a k r š n o so tod uporabljal i R i m l j a n i . N a eni od teh opek srna naš l i celo znak obl ikovalca: žig je 6 c m dolg i n 1,5 c m ši­rok.

Vese l sem te najdbe, ke r smo z njo dobi l i vpogled v skromno živ­ljenje r imskodobne vasi s tar ih avtohtonih prebivalcev. P rav gradnje in vel ikost h iš ic , nobena n i b i l a več ja od majhne sobe, le gl inast i i n le redki k o v i n s k i i zde lk i p r iča jo o nj ihovi skromnost i . Hiš ice so bile lese­ne, obmetane z glino. Naš l i smo del lesene stene, k i je imela zunaj zglajen glinast premaz. Naš l i pa smo tudi odtis lesene konstrukcije t reh »kolov«. L e s a sicer n i več , je ves preperel , ostali pa so sledovi v gl i ­n i . Če b i ne bi lo keramike , b i rekel , da je to prazgodovinska h i š a .

Po vsej verjetnosti so staroselci iz gl ine ob P š a t i — glino je tu še vedno najt i — izdeloval i opeko za h i še bogatih p r i š l ekov . Vsaj po naj­deni s t r e š n i opeki sodimo tako. Peč i sicer nismo naš l i , vendar je mož­nost, da je b i l a tu nekje.«

K r a n j s k i arheologi konču je jo svoja raziskovanja v M e n g š u . Hi te z delom i n ves č a s slede bagru, da b i reš i l i , ka r se p a č reš i t i da. Zarad i n j ihovih raziskovanj se gradnja vr tca ne bo zavlekla . Arheologi pa bo­do nadzoroval i tudi vse k a s n e j š e izkope na tem gradb i šču .

D . Dolenc

Težko je delati sredi gradbišča, ko se gradbenikom mudi, arheologi pa hočejo svoje delo temeljito opraviti. V temeljih staroselskih hiš v Mengšu so arheologi doslej našli le glinasto posodje, glinast ročni mlin, sem in tja kakšen kovan žebelj pa živalske kosti, ki pričajo, da so se tudi oni že hranili s prašičjim mesom. — Foto: D. Dolenc

Prešernovo gledališče Kranj Premiera: Državni lopov

Prešernovo gledališče pri­pravilo že letošnjo tretjo premiero — V naslovni vlogi Janez Škof — Odličen obisk dosedanjih predstav

P r e š e r n o v o g leda l i šče priprav­lja za ju t r i , 23. oktobra, že tretjo le tošn jo premiero. Tokra t bodo upr izor i l i znano komedijo jugo­slovanskega komediografa Fadi -l a H a d ž i č a D R Ž A V N I L O P O V . To delo igrajo v Zagrebu že skoz i več let, po mnenju h r v a š k i h teatrolo-gov je to eno na jbo l j š ih gledali­š k i h besedil plodovitega kome­diografa, k i je napisal prek tride­set r az l i čn ih , v glavnem pa u s p e š ­n i h komedij , k i se vedno znova skozi razl ične sat ir ične in kome­

dijske zgodbe letovajo d r u ž b e n i h anomali j ter posameznikov, k i te anomali je povzročajo a l i pa so žr­tve slabega ravnanja korumpira-nega okolja.

Kran j sko g leda l i šče tokrat že če t r t i č u v r š č a v svoj program Hadž i čevo delo (Hit ler v part iza­n ih , Človek na položaju , G lavn ik ) . Prevod je pr ip rav i l J anko Moder , r e ž i s e r uprizori tve je Iztok Tory, scenograf T o m a ž Marol t ,kostume pa s i je g leda l i šče izposodilo v lju­b l janskih Zapor ih .

Dosedanji obisk predstav je b i l odl ičen . G leda l i šče predvideva n a d p o v p r e č e n odziv tudi p r i tej komedi j i , k i jo bo najprej uprizar­jalo za izvenabonmajsko občin­stvo i n na gostovanjih.

M . L .

6. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. OKTOBRA

V soboto je bil na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi in na 15-metrski v Stražišču smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav organizator zaključka smučarskih skokov na plastiki. V kategoriji starejših pionirjev in mlajših pionirjev A, B in C je nastopilo nad osemdeset skakalcev iz Beljaka, Celovca in Slovenije. V kategoriji mlajših pionirjev so na­stopili tudi skakalci SK Alpine iz Žirov. — Foto: F* Perdan

Konec sezone na plastičnih skakalnicah Dobri skoki mladih skakalcev

V konkurenci mlajših pio­nirjev C je gorenjski naslov osvojil Jeseničan Jože Ko-kalj, ki je zmagal tudi v tej konkurenci. — Foto: F. Perdan

K R A N J — Na petintridesetmetrski plast ični skakalnici na Gorenji Savi in pa petnajstmetrski v St raž išču je b i l smuča r sk i skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja organizator zaklju­čka smuča r sk ih skokov na plast ičnih skakalnicah. N a Gorenji Savi in v Stra­žišču so skakali s tare jš i pionirji in mlajš i kategorij A , B i n C. T a kategori­

j a je imela hkrati tudi gorenjsko pr­venstvo. Nastopilo je nad osemdeset skakalcev iz vse Slovenije, med njimi pa so b i l i tudi gostje iz Beljaka in Ce­lovca.^

V kategoriji s ta re jš ih pionirjev na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi je največ pokazal član Iskre Delte iz Kran ja Ropret, k i je z dokaj veliko toč­kovno prednostjo premagal vse nas­protnike. N a tej skakalnici so tekmo­vali tudi mlajši pionirji kategorije A in imeli tudi prvenstvo Gprenjske. Tu se je izkazal mladi Tržičan Meglic, k i je b i l precej boljši od drugouvrščenega č lana Fužinar ja Zagernika in tretjega Frasa iz Elektrotehne-Ilirija iz Ljublja­ne.

Mlajši pionirji B in C so imeli svojo s m u č a r s k o skakalno predstavo v Stra­žišču. Med tridesetimi tekmovalci iz Slovenije in Avstrije sta v obeh katego­

rijah imela največ uspeha predstavni­ka Gorenjske. P r i mlajš ih pionirjih ka­tegorije B je b i l najboljši Simčič iz Iskre Delte, medtem ko je b i l v katego­ri j i C najbolj uspešen J e sen i čan Ko-kalj . Oba pa sta tudi prvaka Gorenjske za svoje kategorije.

Rezultati — mlajši pionirji A — 1. Meglic (Tržič) 173,8 (30,5, 30,5), 2. Za-gernik (Fužinar) 157,1 (2_, 27,5), 3. Fras (Elektrotehna-Ilirija) 147,6 (27,5, 28); kategorija B — 1. Simčič (Iskra Delta-Triglav) 203,8 (13,5, 14), 2. Woath (Celovec) 198,6 (12,5, 13), 3. Martinjak (Iskra Delta-Triglav) 184,0 (12,5, 12); kategorija C — 1. Kokal j (Jesenice) 152,2 (11, 10,5), 2. Fuhs (Celovec) 138,2 (9,5, 9,5), 3. Rakovec (Iskra Delta-Tri­glav) 122,4 (8, 8); prvaki Gorenjske — m l . pionirji A — 1. Meglic (Tržič), 2. Je-kovec (Iskra Delta-Triglav), 3. Poljane (Bled), kategorija B — 1. Simčič, 2. Mart injak (oba Iskra Delta-Triglav), 3. Jereb (Žiri); kategoriji B — 1. Kokal j (Jesenice), 2. Rakovec (Iskra Delta-Tri­glav), 3. Pagon (Žiri); starejši pionirji — Gorenja Sava — 1. Ropret (Iskra Delta- Triglav) 194,3 (34,5, 34), 2. Rotar (Moravče) 180,2 (31, 33,5), 3. Triplat (Bled) 177,5 (32, 32).

D. Humer

N o v u s p e h k r a n j s k i h

j u d o i s t o v

V Beljaku so tekmovalci kranjskega judo kluba Triglav med 20 ekipami zasedli odlično 5. mesto — Poškodovana Hudovernik in Mušić — Računajo na dobro uvrstitev v slovenski ligi

Kranj — Tekmovalci judo kluba Tr i ­glav Kranj so zadnje čase dosegali lepe uspehe, a skromni kot so, ne slišimo dosti o njih. Tokra t pa je o njihovem delu, prizadevanjih, uspehih in načr t ih spregovoril njihv trener V i l i Klemen-čič iz Kranja.

»V soboto, 19. oktobra, se bo začelo tekmovanje slovenske lige v judu. 1. kolo bo v Slovenski Bistr ici . Deset na­š ih tekmovalcev, med njimi Robert in Tone Markič , Radenko Djurič, Dami­jan Kalan , Mar t in Benedik, Gorazd Meško, Mehmed Mušić in Marjan Re-mic, bodo tu nastopili ekipno. Srečali se bomo z 2. ekipo I M P O L A in z Brani­kom iz Maribora.

Lan i smo obe moštvi premagali, le­tos pa imamo težave s sestavo ekipe, ker sta se dva n a š a najboljša igralca M i r a n Hudovernik in Mehmed Mušić prejšnj i teden poškodovala na tekmo­vanju v Beljaku. Tam je bil namreč mednarodni turnir, na katerem so na­stopili tekmovalci iz Avstrije, Francije, Italije in Zahodne Nemčije, Jugoslavi­jo pa je zastopal n a š klub. Hudovernik se je poškodoval v 2. kolu, v predtek-movanju v borbi z nekim francoskim tekmovalcevm, v 1. kolu pa je prema­gal avstrijskega tekmovalca.

N a tem turnirju je bi l Damijan K a ­lan v kategoriji do 71 kg drugi, Meh­med Mušić je bi l v kategoriji do 95 kg

tudi drugi, v finalu pa je izgubil po sod­niški odločitvi, vendar le za las. Mušić je bi l prav v tem finalu poškodovan.

Vendar je kljub vsem težavam v Be­ljaku Triglav med 20 nastopajočimi klubi osvojil 5. mesto.«

»Kaj si pa obetate od letošnje sloven­ske lige?«

»Lani smo v slovenski l igi osvojili drugo mesto, letos pa kljub vsem teža­vam v začetku jesenske sezone računa­mo na končno uvrstitev med prve tri klube. Mis l im , da so fantje dobro pri­pravljeni. To jesen imajo za seboj že tri tekme, to, zadnjo, v Beljaku, v av­strijski Lipnic i , kjer smo med sedmimi klubi zasedli 4. mesto, in na Poljskem v Wroclawu, kjer smo se udeležili dvo­dnevnega turnirja posameznikov. Tu se nismo vmešal i v boje za medalje, ker je bi la konkurenca p remočna , saj so nastopili sami odlični tekmovalci, nosilci medalj z olimpijskih in svetov­nih, prvenstev, Pol jaki , Čehi, Italijani in Francozi. So se pa fantje prav tu ve­liko naučili .

M i s l i m , da bi z malo špor tne sreče kranjski judoisti v soboto zlahka pre­magali I M P O L , z Branikom pa tudi ne bi smelo bit i problemov.«

»Kje pa bodo naslednja letošnja tek­movanja v judu?«

»2: novembra bo 2. kolo v Kranju, kjer se bomo srečali z ekipami Beži­grada in Rač pri Mariboru. V 3. kolu bomo gostovali v Slovenj Gradcu; tu se bomo borili proti domač inom in proti lanskim prvakom, Mursk i Soboti. 4. kolo bo spet v Kranju, 5., zadnje, pa v Mariboru.

Računam, da se bo za prvake odloča­lo med klubi Železničar Maribor, Parti­zan Murska Sobota, Impol Slovenska Bistr ica in Triglav Kranj.«

»Tudi v Italijo ste pogosto povabljeni na tekmovanja.«

»Da, letos maja so kranjski judoisti teknfovali na mednarodnem turnirju v Valenzi , kjer so zasedli 5. mesto za eki­pami Italije, Poljske, Francije in Švice, za nami pa so ostali Nemci, Čehi in Španci .

Za dan republike smo pa povabljeni v Milano, kjer bo zelo moćan turnir s svetovno udeležbo. Tu se bo zbrala p rak t ično vsa Evropa, prišli pa bodo tu­di tekmovalci iz Brazilije, Maroka, A l ­žirije in Japonske. Turnirja se bodo udeležili trije naši tekmovalci.«

D. Dolenc

Vili Klemenčič, trener judo kluba Triglav Kranj z velikim pokalom, ki so ga njegovi fantje prislužili za doseženo 5. mesto na mednarodnem tekmovanju v Valenzi

Na zaključku smučarskih skokov na plastiki je na 15-metrski skakalnici v Stražišču zmagal član Iskre Delte Urban Simčič. Simčič je tudi gorenjski pr­vak v kategoriji mlajših pionirjev B: — Foto: F. Per­dan

Hokej na ledu Partizan zmagal tudi v domačem derbiju

KRANJ — Na začetku drugega kroga le­tošnjega državnega hokejskega prvenstva je bilo najbolj zanimivo srečanje v Beogradu. V mestnem derbiju sta se namreč pomerili moštvi Crvene zvezde in Partizana. Partiza-novci so-še enkrat dokazali, da so boljši, saj so mestnega tekmeca premagali kar s tremi goli razlike. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le sarajevska Bo­sna je zmagala v Zagrebu v igri z Medvešča-kom. Lep uspeh so dosegli Kranjskogorci, saj so v Celju v igri s Cinkarno iztržili točko. Kompas Olimpija je visoko premagala Voj­vodino iz Novega Sada, Jeseničani pa niso imeli težkega dela z Mariborčani.

Izidi: Jesenice : Avtoprevoz 10:3 (5:2, 2:0, 3:1), Cinkarna : Kranjska gora 1:1 (0:1, 0:0, 1:0), Medveščak': Bosna 4:7 (0:2, 2:2, 2:3), Kompas Olimpija 21:2 (6:0, 6:1, 9:1), Crvena zvezda : Partzan 2:5 (1:1, 0:3, 1:1). Lestvica: Partizan 10 9 0 1 87:16 18 Jesenice 9 8 0 1 86:24 16 Kompas Olimpija 10 7 0 3 96:32 14 Crvena zvezda 10 7 0 3 61:31 14 Bosna 10 5 1 4 44:54 11 Kranjska gora 10 4 2 4 48:59 10 Cinkarna 10 3 2 5 44:69 8 Medveščak 10 2 0 8 36:86 4 Vojvodina 9 1 1 7 30:97 3 Avtoprevoz 10 0 0 10 25:87 0 Pari prihodnjega kola — torek — Parti­zan : Cinkarna Celje, Bosna : Jesenice, sre­da — Medveščak : Kompas Olimpija, Avto­prevoz : Crvena zvezda, Kranjska gora : Voj­vodina.

-dh

T u d i s l e p i

živijo š p o r t n o

Na evropskem prvenstvu sle­pih in slabovidnih z zvenečo žogo je zmagala jugoslovan­ska ekipa — zanjo je tekmo­val tudo Darko Kisovec iz Škofje Loke, ki v pogovoru predstavlja ta šport — Rad teče in kolesari.

Skofja Loka — Pred dnevi se je v domovino vrnila.slovenska selekcija slepih in slabovidnih, k i je Jugoslavi­jo zastopala na evropskem prvenstvu z zvenečo žogo. Njen član je b i l tudi Darko Kisovec iz Škofje Loke, k i se že poldrugo desetletje ukvarja s tem špor tom.

»Slovenci smo letos spet zmagali na d r ž a v n e m prvenstvu,« pripovedu­je sogovornik, »zato je zvezni selek­tor določil v d ržavno moštvo poleg mene še Rajka Kopača iz Preddvora, Janeza Po točn ika iz Škofje Loke ter dva tekmovalca iz Murske Sobote. Evropsko prvenstvo je bilo med 3. in 7. oktobrom na Poljskem, kjer je tek­movalo 13 ekip. Vse ekipe so se naj­prej pomerile med seboj, na juspeš ­nejše pa so nastopile v končnic i : v njej smo premagali Madža re in nato še Nemce ter tako osvojili prvo me­sto, Kopač pa je postal najboljši ev­ropski strelec. Uspeha smo zelo vese­li, saj n ihče ni pr ičakoval tako visoke uvrstitve.«

Seveda ta uspeh ni prišel iznenada. Že leta 1983 je Darko nastopil v repu­bl iškem moštvu, k i je osvojilo naslov državnega prvaka. Takrat so jugoslo­vanski tekmovalci na evropskem pr­venstvu z zvenečo žogo v Kopenha-gnu zavzeli drugo mesto. Lan i pa je sodelovat na olimpijskih igrah invali­dov v New Yorku , kjer je bi la n a š a re­prezentanca med 13 državami tretja.

»Na tekmi z zvenečo žogo,« pojas­njuje reprezentant Kisovec, »je dva­krat po pet minut čiste igre, v kateri nastopajo na vsaki strani po trije tekmovalci. Ek ip i izmenoma meče ta po tleh dva kilograma težko zvenečo žogo proti nasprotniku na 18x9 me­trov vel ikem igrišču. Celotna š i r ina igrišča pomeni gol. Branijo ga vsi t r i ­je tekmovalci, ki se vržejo na t la v smeri glede na zven žoge. Zaradi vr­ste močn ih metov in hitrosti težke žoge je branjenje naporno, posebno kadar igramo več tekem na dan.«

Da igra ni od muh, sem se prepri­čal na lastne oči, ko sem po pogovoru spremil Darka na trening slepih in slabovidnih v telovadnici šolskega centra v Skofji Lok i . Pa tudi fantje — okoli deset se j ih zbere enkrat na te-

yj len na vadbi — so od sile. Žogo luče-

Darko Kisovec (na sredi) in Bajko Jf°tf (desno) v New Yorku med lanskimi ol""^ skimi igrami invalidov. .

jo i n lovijo, da zastaja dih. In ogrevanjem jo mečejo v koš . stavo; priznam, sam bi večkrat zg1* šil.

»Tudi slen človek mora športno % veti,« naglasa Darko Kisovec, »« 8

nabere moči za vsakdanje n a* 0^ 0( M e n i je to še zlasti potrebno, ker k telefonist stalno sedim. Tudi sicj smo slepi omejeni na določen stor. Ob špor tu se razgibamo in n8• zujemo prijateljske stike, kar je P1* tako pomembno.« ^

Ob spremstvu prijateljev D 8 * * preteče vsaj dvakrat na teden P° PJj. do deset kilometrov. Zelo rad sede di na svoje kolo, tandem, s kat e r . . d ružno s kom od bližnjih zavrti w* le ven iz mesta. Najpogosteje p a •. haj a z doma kot tekmovalec Gore ske zveze slepih in sodeluje na ^ nirj ih v igri z zvenečo žogo po °-°r^ vini ter v zamejstvu. P r i tem mu & Stanka daje vso podporo, t r i hčer* pa seveda na jvečkra t zanima, ka] J bo očka prinesel ob vrnitvi. 0 <

»Na srečanj ih obenem spozna*fl| končuje pogovor, »kako živijo drugod. Žal ugotavljamo, da so Fj nas veliko s labše razmere tud> P špor tn i dejavnosti. Primanjkuje i> denarja za opremo in organiza tekmovanj, hkrati pa smo te.1?^, krat deležni moralnih priznanj. *£M na primer, sva s Kopačem do g Bloudkovo plaketo, vendar n 8 1 0 ^ niso izročili i s točasno kot dr«^ špor tn ikom. Tudi to potrjuje, d* validski špor t gledajo nekoliko Fj strani. Ne zavedajo se dovolj« ^e

zdrav človek lažje dosega vrhu' 1

rezultate.« .j^-Te in podobne težave Darka J*

kor ne bodo odvrnile od športa. t" ^ daj se veseli jubilejnega, dese' medklubskega turnirja v igri z z V $ čo žogo, k i bo decembra na 9 ? ^ ° skem. Najbolj pa si želi, d a ^ v * ' nastopili na prihodnji olimpiadi i lidov v Seulu. Stojan Saj e

Za naše klube igrajo: • C R V E N A Z V E Z D A : Michae l Aesty, Lou Berardicourti, Scott A n -

dersen (vsi Kanada). • P A R T I Z A N : Vlad imi r Kosta, Vlad imi r Bednarz (oba CSSR), Fran-

cis Matechuk (Kanada). • B O S N A : Bryan Jockett, Lance Hayward, Don Jamisson (vsi Kana ­

da). • C I N K A R N A : Leczek Kunszinskv, Josef Chrazstek, Pavel Michno

(vsi Poljska). • V O J V O D I N A : John Chul ina (Kanada), v kombinaciji pa sta še dva

K a n a d č a n a . • MEDVEŠČAK: James Al l i son (Kanada), igrala naj bi še dva tujca. • A V T O P R E V O Z : se pogaja s Češkoslovaško. • O L I M P I J A : Jahn Reash (Kanada), okrepil naj bi j ih tudi Kanad­

čan John Smrke.

Boks, kung fu in še marsikaj

Kranj - Boksarska sekcij 8

DVE NOVI BALINIŠČI NA PRIMSKOVEM - Krajani krajevne skup­nosti Primskovo so praznovali svoj krajevni praznik. Ob praznovanju so pripravili vrsto športnih tekmovanj. Še najbolj so bili zadovoljni balinarji balinarskega kluba Primskovo, saj so poleg že pokritih dveh stez v nedeljo ob njih s prostovolnim delom uredili še dve novi. Za praznik je ta klub organiziral močan mednarodni balinarski turnir. Nastopilo je enainštirideset ekip iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hr­vaške in Slovenije. Za presenečenje so poskrbeli balinarji iz Križev, ki so v finalu za prvo mesto premagali domačine ter moštvi Ibija in Anke Butorac iz Poreča. To je velik uspeh balinarjev iz Križev (na sliki). Ba­linarji Primskovega so nastopili tudi na močnem mednarodnem bali­narskem turnirju v Ljubljani, na katerem je nastopilo šestdeset ekip. Zmagalo je moštvo Skale, Primskovljani pa so bili tretji. V okviru kra­jevnega praznika je bil tudi nogometni turnir, na katerem so prvo me­sto osvojili Primskovljani, v namiznem tenisu pa so bili najboljši igralci Vodne skupnosti Preddvor. Krajevna konferenca rezervnih vo­jaških starešin je bila organizator orientacijskega pohoda. Zmagala je ekipa STOŠ XII, pred ZRVS Primskovo, tretja pa je bila ekipa STOŠ 11. Najboljši strelec je bil Boštjan Burkar (STOŠ Kranj), (-dh) — Foto: F. Perdan

Partizan Hrastnik prireja 22. oktobra, ob 19. uri na ^ skem sejmu v Kranju športni ^ taki. V prvi točki večera se t>° $ boksarskem dvoboju srečala čan Čavič in Marinkovič z P ])(' Sledil bo akrobatski ročk and nastop Erike Horvat v body b

Q f gu. Osrednja točka večera ^ vratno srečanje v full c ° n * $ . & kung fuju med svetovnim P $ v super težki kategoriji P r o s e

Zagreba in Flisom iz Domž 8 1

Prvenstvo v orientacijskem teku

Stražišče — Partizan iz in T r i m klub Sava iz Kranja PJ / v soboto, 26. oktobra, ob pol egjtfj dopoldne pri Domu Partizan ^ V, šču pri Kranju odprto P™e^\&ffl renjske v orientacijskem ie^,attPf meznike. Startnino bo treba p' fjtf zbirališču pred startom. P r i j a j \A ma do če t r tka , 24. okobra,Anto p

Podlubnik 155, 64220, š k o " 8 ^ prav tako pa tudi uro pred ^^'f tekmovanja na startu. Tekm° Jf končano ob 14. uri , pol ure ka ^ bo razglasitev rezultatov. I n . o tekmovanju daje Anton fon 62-675!

t a l i l i

T * u i • • • I •

Ligaški izidi N O G O M E T - V z a o » — ,

tla.ru Lesc doma premagali * 8 ^ prvo mesto Jesenice. Leščan 1

gali tudi v gosteh pri Alpl*5 Člani: I,esce : Jesenice če : Bled 1:2, Jesenice : Polet P,

:.esce 1:4, Tržič : Bohinj p v j dor : Alp ina 1:2; vodi Alpin» A M cami in Jesenicami; pionirj' na: Bled : Tržič 3:0, Jesenice ' ^ „ U Vodijo Jesenice pred B l e d o * ^ , ^ č e m ; B skupina: Alpina : LTrj $ J dor : Reteče 2:5, Alples : P<>lc\ J 0 ! L T H pred Alplesom in Mp&°\ 7f c i : Jesenice : Alpina 4:1, AlpJL,^ 3:0; vodijo Jesenice pred A l p , p

letom — P. Novak i

' 2MK12M>ICTOBRA1985 KRONIKA 7. STRAN (mmmmmmsiLAS

A l k o h o l — n e v a r e n

s o p o t n i k

Vn ^ ^ o h o l botruje mnog im n e s r e č a m , zlast i nevaren pa je na cesti. noT k* J e pregloboko pogledal v kozarec, za volanom izgubi razsod-Zat ° . n . r o m i J o m u refleksi i n v usodnih t renutk ih reagira prepozno,

to ni čudno , če prav vinjeni vozn ik i povzroči jo vel iko prometnih ne-e c - A l k o h o l sicer v nobeni prometni s tat is t iki n i omenjen kot glavni

i5 za prometno n e s r e č o , nedvomno pa je ve l ikokra t posredni nnr ^ r e z § ^ a v a hitrost, nerazsodno prehitevanje, izsiljevanje pred-+r S 0 . p r v * n a lestvici vzrokpv za prometne n e s r e č e . T i s t im , k i prehi-

° v o z i j o , n e p r e m i š l j e n o prehitevajo a l i grobo izsiljujejo prednost, \ t G P ° S ° s t ° p o k a ž e j o prevel iko kol ič ino alkohola v k r v i .

... v a Gorenjskem se je v pol leta zgodilo 509 prometnih n e s r e č . V je umrlo 12 l judi , 70 j i h je bilo huje in 112 laže ranjenih, v več kot

^ tim primerov je bilo prek 200 t i sočakov š k o d e . Š t ev i lke sicei^ne raz-, 1 V a Jo , ko l iko n e s r e č je z a k r i v i l a lkohol , lahko pa z gotovostjo trdimo,

u , V s a J tretjino. To n a m potrjuje tudi podatek o k rš i t e l j ih , k i so j i h tavili i n kaznoval i v tem polletju. V š e s t i h mesecih so na Gorenj-

iih^ ° b r a v n a v a l i 3336 voznikov, k i so krš i l i prometne predpise. 1633 Je bilo v voz i lu pod vp l ivom alkohola.

• Premile k a z n i so eden od razlogov, zakaj vinjeni v o z n i k i bolj m a -Pomišljajo, a l i b i sedli za vo lan a l i ne. K a z n i za ta p r e k r š e k so zdaj

ekaj večje . Od sobote n a m r e č velja, da bo vinjen vozn ik p r i sodn iku * a P r e k r š k e odš t e l od 4000 do 25.000. dinarjev a l i pa odsedel 60 dn i v aporu, če ga zalotijo. Če bo v in jen povzroč i l prometno n e s r e č o , pa bo

^ " z n e s l a od 5000 do 30.000 dinarjev a l i od 30 do 60 dn i za zapahi .

na ^ t o ^ r a t J e z e bilo dokazano (dostikrat tudi z ž r tvami ) , kako nevar-je prevel ika mera maliganov, če č lovek sede v avto. Odgovorni za

tork° S t V P r o m e t u že dolgo trkajo na zavest voznikov, naj misl i jo .na n

0 i n tol iko mr tv ih , pohabljenih, na t o l i k šno materialno škodo , na je u ^ r a v l i i v e posledice. A n i videt i , da b i vse to kaj pr ida zaleglo. Če Jih k * a n * m k rš i te l j i t i soč vinjenih , j i h je letos tretj ina več. K o l i k o ^ oo prihodnje leto, če bo šlo tako naprej? Vse k a ž e , da svar i ln i zgledi Dr j r ^ P r * c a J ° l judi , kaj še le p r iporoč i la , lepe besede, akcije. Edinole tari ? n j J ° v in jeni vozn ik i š e čut i jo nekaj spoš tovan j a . K e r pa tudi p ~? slej še n i spametovala l judi , je verjetno še premalo uč inkov i t a , ^ J° a S a - Pravi jo sicer, da je treba bolj p r e p r e č e v a t i i n manj kaznova-

• oda v p r imer ih , k a k r š e n je a lkohol za volanom, i m a tudi kaznova-J e svojo preventivno vrednost.

D . Z . Žlebi r

S SODIŠČA

Primanjkljaj p r i k u r i l n e m olju |Wodja bencinskega servisa Petrol v Radovljici jeJ ržd £e-J*r od 9500 litrov prodanega olja, po enem letu pa je denar ne Pazno vrnil v blagajno t?ftadovlj

»ca — N a 7 mesecev zapo­je le b i l p r e d Teme l jn im s o d i š č e m ftev? v. e n o t a R a d o v l j i c a , zaradi po-R W , e obsojen 49-letni Leopold *°* e l J z B leda Vod° S e 1 ^ ->e b i l z a POslen kot poslo-l i i J a bencinskega servisa v Radov-lovi t e § a servisa je Petrol , D O Tr ­govi 2 n a f t n i m i derivat i , tozd Tr -riln a ^ a d r o D n o Kran j , prodaj a l ku-ške° kupcem iz t r ž i š k e , radovlj i-(}0

m j e s e n i š k e obč ine . O d 23; maja n i ^ . j u n i j a 1 9 8 3 poslovodja Kosel j ^ J J ^ a l r a č u n o v za 9500 l i t rov olja Prejj i n i odvedel denarja, k i ga je j e °d kupcev, a l i pa je vpisal , da k 0t Prodano manj kur i lnega olja, g a

P a ga je dejansko bilo; razen te-t i r

P a t u d i prevozi niso b i l i dokumen­t a • b i m o r a l i b i t i - s tem je se-staj p r i f i n a n č n e m poslovanju na-H 0 n

p r i m a n j k l j a j , k i ga je inventura kait?0. l e t a 1983 tudi odkr i la . M a n j -k l i a i ] e 2 3 6 - 8 6 7 d in . N a ta pr imanj-W S ° p r i p e t r o l u poslovodjo več-I W °P°zar ja l i in zahtevali , naj raz­v i l k Je b i lahko nastala napaka, teko P a J e trajalo ka r eno leto, da s l o v n H t r ° l a ugotovila, ka r je sicer po-s^ne i ! a ž e vedel: da so n a p a č n o vpi -

k ° l i č i n e kur i lnega olja, saj je

nevpisane kol ič ine poslovodja še en­krat prodal in denar z a d r ž a l . K o so pr i Petrolu d o k o n č n o ugotovil i , kaj je bilo vpisano narobe, je poslovodja Kosel j skrivaj prinesel m a n j k a j o č i znesek v blagajno v posebni predal, katerega kl juč je imel le on.

N a obravnavi je t rd i l , da je b i l m a n j k a j o č i denar ves č a s v blagajni, izročil pa ga ni zato, ker n i vedel, od kod naj bi b i l to l ikšen v i šek . Sod i šče t a k š n e m u zagovoru ni moglo verjeti, še posebej ne, ker so v poslovalnici oz i roma v D O Trgov ina na drobno skoraj 'eno leto ugotavljali , zakaj je nastal pr imanjkl jaj v servisu Rado­vl j ica. Kosel j je celo ob prv i kontrol i t rd i l , da kupci še niso p lača l i vsega kur i lnega olja, n i pa povedal, da bi imel m a n j k a j o č i znesek v blagajni. Sod i šče ga je spoznalo za kr ivega kaznivega dejanja poneverbe in m u izreklo kazen 7 mesecev zapora.

P r i tem je med o la j ševa ln imi oko­l i šč inami upoš t eva lo , da je š k o d a že povrnjena, da doslej še n i b i l kazno­van in da je b i l vseskozi sicer vesten delavec. Sod i šče je izreklo tudi var­nostni ukrep prepovedi opravljanja pokl ica prodajalca za dobo treh let. Sodba še ni p r a v n o m o č n a .

r f t ž j e prodajal i belo tehniko pOfii-^slovodja spregledal, da so dobili v prodajo belo tehniko o$ov

J? ? " -odstotnim popustom, so v Opremi Kranjska gora 61* eto

j* SOV K i " - w . . . . . . . g , W | w « w . » . f — • — r - — j H - - - " r~!-

Uet tehnike druge kvalitete prodajali po cenah za pryo Pred Temel jn im sodi

•n d 1 V Te " i v u i u j n u u ovsu* "rt fc^kpo a n J u Je b i la zaradi gospo

i % d„5 a P r e k r š k a obsojena na pla-> n A B r t n e k a z n i v v i š i n i 2 5 0 0 0 0

ijjrja j p o m u r k a , D O Gol ica , tozd w O n » e s e n i c e , poslovodja prodajal-

pa na denarno kazen

od a j u ] r . sredine marca pa do za-i >er n &

J a so n a m r e č v prodajalni [ t y K r a n j s k i gori prodajali

skrinje, zamrzovalne j \ p r a l n e stroje iz Gorenja po

V ^ v s V e l J a J ° z u P r v o kvaliteto, ° b i l i stroji druge kvalitete.

N 0 , i i e n e S ^ C ^ s 0 P r o c l a l i najmanj jf t^ka n ! n proizvodov Gorenja , b Uas* P r i i z r ačunu prodajne cene hj^ci j ^ a . / a t o . ker je poslovodja I* 0 *oa l f^ Z U r s P r e 8 l e d a l na dobav-N°^Jat d a ^ e t r e b a te proizvode t fc^ko 1 S ^"Odstotnim popustom. *JopaJy v komercia l i kasneje si-

t 6 • vendar pa v poslovalnici k V c 8a n i s o z n j ž a i i C eno . R a z l i -% ° P a z V n a r n r e c kupci lahko hi-(}.,8la D Prodajalna pa bi je ne C D o s i ^ o b r a z l o ž i t i , kot je pove-

r % ° v ° d j a . Opreme na sodni *• Zaradi tega je poslovalni­

ca s prodajo po višji ceni zas luž i la 90.813,57 din n e u p r a v i č e n e premo­ž e n j s k e kor is t i . Iz teh sredstev je po­slovalnica k r i l a s t r o š k e prevoza in rabat. Po opozorilu i n š p e k t o r j a so v poslovalnici , kjer so ime l i seznam kupcev bele tehnike, raz l iko porav­nali tako, da so kupcem pr izna l i do-bropis.

Z a gospodarski prestopek po čle­nu 37 zakona o temelj ih poslovanja O Z D na področ ju blagovnega prome­ta in storitev v blagovnem prometu ter o s is temu ukrepov, s ka te r imi se p r e p r e č u j e spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področ­ju , je predvidena denarna kazen za pravno osebo v viš ini od 100.000 din do 1 mi l i jon din, za odgovorno osebo pa od 10.000 d in do 50.000 d in . P r i od­mer i kazn i je sodišče kot o l a j š eva lne oko l i šč ine razen pr iznanja upoš teva ­lo tudi do, da so vsem kupcem, k i so kup i l i belo tehniko po višj i ceni, iz­stavil i dobropise; pr i odgovorni osebi pa tudi dosedanjo nekaznovanost. Sod i šče pa ni moglo spregledati tudi o b t e ž e v a l n i h okol išč in , med drugim, da je t a k š n a prodaja trajala kar t r i mesece.

NESREČE Z A P E L J A L S C E S T E

Stara F u ž i n a — V sredo, 16. okto­bra, se je p r i mostu čez Mostnico po­n e s r e č i l motorist F ranc Š t ro s , star 75 let, doma iz Stare F u ž i n e . Zape­l ja l je s ceste in se p r i padcu hudo potolkel po glavi . Naš l i so ga še le zjutraj i n ga odpeljali v j e s e n i š k o bo ln i šn ico .

V O Z N I C A Z A D E L A P E Š C A

Spodnje Bitnje — N a regionalni cesti med K r a n j e m i n Škof j o Loko se je v č e t r t e k , 17. oktobra, zgodila prometna n e s r e č a , v kater i je b i l hu­do ranjen 17-letni Janez Snedic iz Orehovelj . Snedic je stal ob cesti, ob sebi pa je ime l motorno kolo. Nena­doma ga je zadel osebni avto, k i ga je iz škof je loške smer i pripel jala 48-letna S l avka Jera la . Vozn ica je opazovala vozi la na nasprotni s trani ceste i n n i b i la dovolj pozorna na da-gajanje na desni. P e š c a je zadela, da je padel na pokrov motorja, od t am pa hudo ranjen na cesto. Odpeljal i so ga v Kl in ičn i center.

Z A P E L J A L N A N A S P R O T N I P A S

Srednja vas — Vožn ja po levi je b i ­l a vzrok za n e s r e č o , k i se je v nede­ljo, 20. oktobra, zgodila v Srednji va­si . V o z n i k osebnega avtomobila Franc Osterman, star 39 let, doma z Luž, se je n a m r e č izogni l otroku na cesti, zato je zapeljal na levo stran Nasprot i pa je pripel jal kolesar, 15-letni Uroš Ogris , doma z Luž. Voz­n ik ga je zadel, da je padel i n se huje ran i l .

Z A D E L A P E Š C A V S K U P I N I

Š e n č u r — Po regionalni cesti od K r a n j a proti Š e n č u r j u je v petek zvečer , 18. oktobra, hodila skupina p e š c e v vš t r i c po dva i n trije. Naspro­ti j i m je tedaj pripeljalo neznano vo­zilo s p r i ž g a n i m i b l e ščeč imi lučmi . S tem avtom se je s r e č a l a voznica osebnega avtomobila Mar j ana Za-dravec, stara 28 let, iz Domža l . Dolge luči nasproti v o z e č e g a avtomobila so jo oslepile, da ni opazi la pešcev , do­kler n i enega od n j ih zadela. 16-letni T o m a ž Zupanč i č iz Podbrezij je b i l v n e s r e č i hudo ranjen.

D. Ž.

Kdo ga je videl? Zadnje č a s e je bilo v t rž i šk i , jese­

nišk i in radov l j i šk i občini vlomljeno v več v ikend hiš ic , lovskih in planin­sk ih koč na o b m o č j u Valvazor ja , Kofc in Dobrče . Teh dejanj je o s u m :

ljen 46-letni Franc Bohinc, brez stal­nega b iva l i šča . V s i , k i b i ka rko l i ve­deli o njem al i ga v ide l i v na j to sporo­čijo najbl ižj i postaji mil ice al i Upra­v i za notranje zadeve v K r a n j u .

POŽARI G O R E L O V Č E B E L N J A K U

Skofja L o k a — V č e b e l n j a k u J o ž e ­ta Logondra iz V i r l oga pri Škofji Lo­k i je v č e t r t e k , 17. oktobra, i zbruhni l ogenj. Popoldne je Logonder d i m i l č e b e l n j a k zaradi bolezni čebel . P r i tem je vanj na jb r ž p r i še l drobec žer­javice. Po dveh urah se je čebe ln j ak vžga l . K l j u b g a š e n j u i n r e š e v a n j u panjev je p o ž a r napravi l za 140 tiso­č a k o v škode . Č e b e l n j a k je b i l zava­rovan pri Zavarovaln i skupnosti T r i ­glav.

C I G A R E T N I O G O R E K Z A N E T I L O G E N J

Jesenice — V samski sobi doma kovinarjev na Jesenicah je v petek, 18. oktobra, zagorelo. Delavca S e a đ in Senad Okič , k i bivata v sobi 43 v drugem nadstropju, sta tega dne od­potovala domov v C a z i n . Domnevajo, da je eden od nj i ju v omari pust i l c i ­garetni ogorek, zaradi cesar so se vnela oblači la in razni papir j i . Ogenj, k i je napravi l z« 100 t isoč di­narjev škode , so pogasi l i gasilci iz Ž e l e z a r n e .

Za večjo varnost prometa Č r n e t o č k e n a cestah

Varnos t prometa je odvisna predvsem od: # voznikov motornih voz i l i n voznih razmer, # t e h n i č n e sposobnosti i n stanja vozi l , # vozišč i n njihovega v z d r ž e v a n j a . Z a varnost vozišč so dolžni skrbet i za to usposobljeni ljudje, orga­

n i i n delovne organizacije i n sicer že v fazi programiranja i n projekti­ranja, kasneje pa še p r i gradnji , rekonst rukci j i i n v z d r ž e v a n j u . A l i se vse tudi vedno izvaja? Poglejmo le en pr imer .

7. j un i j a letos je b i l v Goren jskem glasu objavljen č l a n e k z naslo­vom Ovinek bi lahko pozlat i l i . K o t bob ob steno so vsa opozorila i n pr i ­zadevanja, da b i uredi l i nevarni ovinek v Logu p r i K r a n j s k i gori . Sko­raj ne mine dan brez prometne nezgode na tem ovinku . Drug i prispe­vek na isto temo je b i l objavljen v č a s o p i s u Delo 26. septembra z naslo­vom Nevarne cestne pasti — p r o b l e m a t i č n i ovinek v L o g u — s pr ip i ­som, kdaj se bodo odgovorni zd rami l i i n nekaj uk ren i l i . T a k š n i h opo­zor i l je ka r nekaj in to leto za letom, a vse ostaja, kot je bi lo.

Zato pr ipor >čamo vsem Svetom za preventivo i n vzgojo v cestnem prometu, da ukrepajo v smi s lu določi l 4. i n 162. č l e n a Z a k o n a o pro­metni varnost i , p rouč i jo s r e d n j e r o č n e n a č r t e cestnih i n k o m u n a l n i h skupnost i o gradnji i n rekons t rukci j i cest za obdobje 1986—1990. Zdaj je ča s , da naslovite na o b č i n s k e interesne skupnost i svoje ocene i n zahteve, pozneje bo t e ž k o kaj spreminjat i . Podobna č r n a točka , kot je v Logu , je n a j b r ž š e v mars ika te rem de lu cestnega o m r e ž j a na Gorenj ­skem. Č a s je že , da b i j i h zače l i odpravljat i .

M r a k

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

Z N O V A : K A V K A P A D L A P O D S T R E L I

Pri zapisu o kavki, ki je nadle­govala otroke nekega kranjskega vrtca, smo se zadnjič malce ušte­li. Zapisali smo, da je nadležni ptič padel pod strelom iz hišniko-ve puške. To ne drži, saj možaka tisti čas ni bilo v službi. Kavko je ustrelil nek drug delavec iz bliž­nje šole. Čeprav mu dejanje ne bi bilo v sramoto, se hišniku opravi­čujemo, ker smo ga pomotoma vpletli v igro, onemu drugemu pa, ker smo ga prezrli.

P R E D N O S T M L A D O S T I

V domu ostarelih se je zadnjič ognjevit prepir med stanovalce­ma sprevrgel v pretep. Starejši od pretepačev je potegnil krajši ko­nec, saj jo je tako skupil s kovin­sko palico po glavi, da so ga mo­rali odpeljati v bolnišnico. Do­kler bo tam, bo mlajši še lahko mirno spal, toda ko se vrne, bo že našel priložnost za povračilo.

S P R E V O D N I K PLAČAL P O T N I K O M

Ponoči je v avtobus Skofja Lo­ka—Ljubljana vstopila skupina močno okajenih razgrajačev. Že na postaji so delali nered, a sta jih šofer in sprevodnik kljub te­mu naložila. Med vožnjo pa so se lotili sprevodnika. Namesto da bi mu plačali za vožnjo, so mu iz rok iztrgali torbico z inkasom in si z nje vzeli, kolikor so potrebo­vali, nato pa ušli.

M R T E V S E M

Ljubljančan se je na poti iz Po­ljanske doline ponesrečil z mo­tornim kolesom. Slednji je razbit obležal v jarku, voznik pa brez praske na bližnjem kupu gramo­za in glasno tarnal, da je mrtev. Skupina mimoidočih mladeničev mu je hotela pomagati, pa jih je jel žaliti in pretepati. Nehvalež-neža, ki je očitno pregloboko po­gledal v kozarec, so ukrotili šele na milici, kjer je »vedril« do ju­tra.

D I V J A L O V C A V Z A G A T I

Škofjeločana sta se zadnjič po­dala na lov za zajci. Uplenila sta jih ponoči, in sicer tako, da sta jih zaslepila z avtomobilskimi ža­rometi. Krivolovca so ujeli po na­ključju. Miličniki so pregledovali avtomobile in pogledali tudi v njunega. V prtljažniku so bili vsi dokazni predmeti: uplenjeni zaj­ci in lovsko orožje. Slednjega je lastnik zatajil, češ.da ga je našel na lovski opazovalnici.

T A T O V I V R U Š E V I N A H

Preden so porušili stari Krim na Bledu, so odprodali več upo­rabnih predmetov. M. D. in I. H. sta ob tej priložnosti nakupila nekaj električnih kablov, obenem pa protizakonito prišla do neka­terih delov iz telefonske centrale. Računajoč na vsesplošno zmedo ob rušenju sta se uštela. Kljub te­mu so ju zalotili.

Našli mrtvo Skofja L o k a — V stanovanju v

Grencu so v petek, 18. oktobra, naš l i mrtvo 53-letno upokojenko A n o Zor­man. Zormanova je imela v rokah iz­vi jač, ker je s k u š a l a popravit i elek­t r ičn i zvonec i n zamenjati ža rn i co . Sunek e l e k t r i č n e g a toka jo je vrgel na tla, kjer je ob leža la mrtva .

Hlod ga je udaril v čelo

K r a n j — V petek, 18. oktobra, so iz K l i n i č n e g a centra v Ljubl jan i sporo­čili, da je za posledicami n e s r e č e umr l61- le tn i Janez Golob iz K r a n j a . P o n e s r e č i l se je v ponedeljek, 14. ok­tobra, ko je s kme tom Francem Roz­manom spravl jal drva z vznož ja Š m a r j e t n e gore. P r i spravljanju ga je eden od hlodov zadel v čelo. Hudo ranjenega je r eš i ln i avto odpeljal v Kl in ičn i center.

Pozornost varstvu pred požari Jesenice — Predsedstvo o b č i n s k e

gasi lske zveze na Jesenicah je že za­č e t e k septembra obravnavalo pripo­roči la Gas i l ske zveze Slovenije za dejavnosti oktobra, k i je r a z g l a š e n za mesec vars tva pred požar i . Zarad i ugotovitve, da lan i v tem mesecu n i b i l v celoti u r e s n i č e n program aktiv­nosti po d r u š t v i h , je skleni lo spodbu­dit i č l a n s t v o k resnemu izpolnjeva­nju n a č r t o v a n i h nalog.

Ob s ta lnih preventivnih dejavno­stih, med katere sodijo kontrole spo­š t o v a n j a p o ž a r n o varnostnih predpi­sov, naj b i gasi lci pregledali hidrant-no o m r e ž j e . Pozornost morajo name­ni t i p o ž a r n e m u varstvu v delovnih organizacijah, zlasti tam, kjer n ima­

jo indus t r i j sk ih gas i l sk ih d r u š t e v . Pomembna naloga je tudi izdelava ocen p o ž a r n e o g r o ž e n o s t i , kjer tega dokumenta še nimajo. *

Razen organiziranja d r u š t v e n i h in sektorskih vaj je zveza p r iporoč i l a d r u š t v o m pripravo predavanj i n po­govorov ob ogledu s t rokovnih f i lmov ter ureditev izložb in razstav. Dru­š tva naj b i pomagala pr i delu pionir­jev v d r u š t v i h M l a d i gasilec, k i delu­jejo po vseh šo lah v občini . Z a mlade gasilce je ta mesec predvideno poleg dejavnosti v šo lah obiskovanje gasil­sk ih domov, kjer se bodo seznani l i z gasi lsko tehniko i n uporabnostjo na­prav za g a š e n j e .

S. Saje

GLAS 8. STRAN. ŽIRI PRAZNUJEJO TOREK, 22. OKTOBRA IjJŽf

Žiri praznujejo

T e l e f o n , m o s t , g a s i l s k i

d o m i n c e s t e

Tudi letos bodo Žirovci krajevni praznik počastili s pomembnimi pridobitvami — Telefon je dobilo 425 naročnikov, zgrajen je bil gasilski dom v Račevi, most v Brekovicah, med cestami pa je najpomemb­nejša cesta na Breznico — V naslednjem srednjeročnem obdobju imata prednost izgradnja pločnikov in kanalizacije v starih Žireh

Jutri, 23. oktobra, bodo Žirovci praznovali krajevni praznik. Prireditve v počastitev prazni­ka so se začele že v nedeljo s planinskim poho­dom okoli Žirov, planinskim pohodnim marato­nom ter pogostitvijo starejših krajanov. V nedeljo je bil v Žireh tudi turnir v malem nogometi za pokal Žirov.

Jutri ob 11. uri bo srečanje medvojnih političnih aktivistov okraja Žiri—Ledine, ob 16.30 pa tek po ulicah Žirov. V petek, 25. oktobra, bo ob 9. uri srečanje učencev osnovne šole Žiri z borci Jurišnega bataljona XXXI. divizije. V sobo­to, 26. oktobra} se bo ob 9. uri začel košarkaški turnir, ob 11. uri pa bodo v Žirovskem vrhu, na kraju ustanovitve Žirovske čete, odkrili spomin­sko znamenje.

Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 26. oktobra, ob 19.30 v dvo­rani DPD Svobode. V programu bodo sodelovali recitator ji osnovne šole, moški pevski zbor Alpi­na, pihalni orkester Alpina in mladinska glasbe­na skupina DPD Svobode.

H k r a t i pa bodo le tošn j i k ra jevn i p razn ik počas t i l i tu­d i z nekaj p o m e m b n i m i pr i ­dobi tvami .

»Letos smo d o k o n a č l i iz­gradnjo telefonske ga o m r e ž ­ja,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnos t i J a ­k a K a v č i č . »Telefon je dobilo 425 n a r o č n i k o v . P r i k l j u č e k je ve l ja l 65.000 dinarjev, kraja­n i pa so razen p r i spevka v denar ju opravi l i več kot

20.000 prostovoljnih delovnih ur. 20 p r i k l j u č k o v bodo dobil i tudi v kra jevni skupnost i Treb i ja .

Druga ve l ika l e t o š n j a inve­st ici ja je b i l a izgradnja mo­stu čez Soro v Brekov icah , dovozne poti i n nasipov ob strugi . Mos t je vel ja l 12 m i l i ­jonov dinarjev. 9,5 mi l i jona dinarjev je pr ispevala občin­s k a komuna lna skupnost, drugo smo da l i sami . Uredi -

Letos so končali z gradnjo te­lefonskega omrežja. tev nasipov i n propusta pa je vel ja la 3,75 mi l i jona dinar­jev. Kra j evna skupnost je pr ispevala 3,5 mi l i jona d in , o b č i n s k a skupnost pa 500.000 dinarjev.

Letos smo zgrad i l i nov ga­s i l s k i dom v R a č e v i . Predra­č u n je z n a š a l 7 mi l i jonov d i ­narjev, od tega je kra jevna skupnost pr ispevala 3 mil i jo­ne dinarjev. Na red i l i smo v e č kot je bilo planirano, za kar se imamo zahval i t i pred­vsem T e h n i k u iz Škofje Lo ­ke, k i je svoje delo opravi l zelo solidno i n v dogovorje­n i h rok ih .

Zgradili so most v Brekovicah

V n a č r t u smo i m e l i tudi iz­gradnjo 11 h i š n i h p r ik l juč ­kov kanal izaci je v industr i j ­s k i coni . K e r n a m gre vreme n a roke, bomo nared i l i več i n r a č u n a m o , da bo dobilo p r i ­m a r n i kana l š e 12 h i š ob Je­zer sk i cesti.

Na jveč problemov pa ima­mo z v z d r ž e v a n j e m cestnega o m r e ž j a . L a n i smo začel i gradi t i cesto na Brezn ico i n letos je b i la zgrajena. Kra je ­v n a skupnost je zanjo p r i ­spevala 4,5 mi l i jona dinar­jev, vrednost investici je pa je nekajkrat več ja . Pohva l i t i je treba v a š č a n e Breznice , k i so se zelo prozadevali , da b i b i l a cesta č i m p r e j zgrajena in*gp da l i zanjo ve l iko denar­ja , razen tega pa so zelo ve l i ­ko naredi l i sami .

Letos smo asfal t i ra l i Lev­st ikovo, G r e g o r č i č e v o i n Žu­p a n č i č e v o ul ico. R a z e n teh pa smo ured i l i tudi nekaj lo­k a l n i h cest zlast i v hribov­s k e m področ ju .

V e l i k problem v Ž i r e h so vodovodi. P r a v k a r gradijo vodovod v Ž i r o v s k e m v r h u i n v Ravnah . K r a j e v n a skup­nost kr i je 80 odstotkov mate­r i a l n i h s t r o š k o v . T e ž a v e pa n a m dela pomanjkanje do­bre pitne vode. Č e p r a v je v okol ic i Žirov n e š t e t o studen­cev, je vode v nj ih malo i n

k a l n a je. Zato smo se s Teh­n i k o m i n G e o l o š k i m zavo­d o m dogovori l i , d a bomo š e letos postavil i » p o s k u s n i vod­n jak« ob i z v i r u p r i M l i n a r j u pod Goropekami . Če ta voda ne bo dobra, bomo poskus i l i z v r t i n a m i na o b m o č j u odčr-p a l i š č a Pod K l a n o m do poto­k a R a č e v a . Č e š e to ne bo uspelo, bo treba v d r e n a ž n o zajetje vode pod J u r e č e m v Brekov icah .

V p lanu smo i m e l i tudi iz ­gradnjo trafo postaj na Led i -n i c i . R a č e v i — Š n i t o v e c i n

D o b r a č e v i . G r a d i se le trafo postaja na L e d i n i c i . Prav ta­ko n ismo obnovi l i dvorane D P D Svoboda, za kar me; n i m , da b i se mora l gradben1

odbor bolj pr izadevat i . Na jveč ja invest ici ja , k i w"

če v Ž i r eh , vendar dela ne vo­d i kra jevna skupnost, je re­gulaci ja Sore. Investitor J e

O b m o č n a vodna skupnost, dela pa izvaja Vodno gospo­darsko podjetje. De la po*®* kajo tako kot je bilo planira­no. Pr ihodnje leto naj bi & gul i r a l i tudi Osojnico. O"6

regulaci j i sta za Ži r i zelo p?" membni , saj bosta naseO3

zašči t i l i pred poplavami.* V' p r ihodnjem srednje*0;

č n e m obdobju naj b i i&e. prednost izgradnja plo&V' kov v Ži reh , za k a r ' ž e imj*)0

n a č r t e , i n kanal izaci je v sta­r e m delu Žirov. P r i tem i " 8 * miš l j a jo o uvedbi krajevne^ 8

samoprispevka. Obč insk i s*" moprispevek za šols tvo se n o v i m letom preneha va t i i n namesto njega na j 1 3

uvedl i krajevnega. Razlog za t a k š n o r a z m i š l j a n j e sta dva: oba projekta sta drag, i n obe invest ic i j i sta t a ^ ž ? ^ da bodo Žir i razkopane. Ci»* hitreje bo zanje zbran denar-tem hitreje bodo dela o p ^ vi jena i n prej bodo Žiri spe lepe.

L . Bogataj

Gasilski dom v Račevi

p o l i k s

ž i r i Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke, n. sub. o. Strojarska ulioa 12, Žiri

TOZD KOVINARSTVO, o. sub. 6. Jezerska ulica 7, Žiri, tel.: 69-320 TOZD LAHKA OBUTEV, o. sub. o. Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-332 DSSS, Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-661

OB KRAJEVNEM PRAZNIKU DELAVCI POLIKS A ČESTITAJO VSEM ŽIROVCEM IN JIM ŽELIJO ŠE VELIKO DELOVNIH USPE­HOV.

K r a j e v n a

s k u p n o s t Ž i r i čestita v s e m o b č a n o m

in delovnim kolektivom

z a krajevni praznik Žirov

ter jim ž e l i v naprej

š e več delovnih u s p e h o v

Zapremina. 12 dom a 0,75 I Datum punjača: moutvoo« i nm &oo» »oaoHomac KO ACOal OOU* F«B«K* »UM MAJONf/A RlJOTA I VCOtTAlNIH EKSTBAKA1A L VU.IKA KtADOSA

D e l o v n i k o l e k t i v E t i k e t e Žiri č e s t i t a v s e m d e l o v n i m ljudem

in o b č a n o m z a krajevni p r a z n i k .

KLADIVAR TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO

64226 ZIRI YUGOSLAVIA

P o~]

čestita vsem krajanom

in poslovnim prijateljem

za krajevni praznik Žiri

M e r c a f o r

SOZD Mercator n. sub. o.

kmetijsko gozdarska

zadruga MERCATOR — SORA

p. o. 64226 ŽIRI

Vsem delovnim ljudem, p o s l o v n i m prijateljem, odjemalce^'*

p o t r o š n i k o m in k o o p e r a n t o m č e s t i t a m o z a krajevni praZ^

Žirov, ter s e priporočamo z a nadaljnje sodelovanje.

22. OKTOBRA 1985 Ž I R I P R A Z N U J E J O

A l f a — n o v d o s e ž e k

A l p i n i n i h s t r o k o v n j a k o v

Vžirovski Alpini so razvili not tekmovalni čevelj, ki so ga Poimenovali Alfa — Izdelan je iz najboljših materialov, kijih je Koč dobit/ v svetu, lep, lahek in se je na testiranjih zelo dobro

izkazal — Z njim bo moč tudi v slalomu in veleslalomu dosegati enake aH celo boljše rezultate kot s čevlji najbolj

znanih svetovnih znamk l a n s k a Alpina je lani izdela-l 1 ( 9 ma ' r o v obutve. krši? s m u č a n j e , čevlje zasmu-"a d e ^ k ' o b u t e v z a i a d r a n J e

obutv«

e k aj manj kot 2 milijona pa-

alpsko r

U ^ e : l z d e l u J e č e v l ' e z a

' ski u ^ e s ki , apres ski in žensko

J *k o b u t e v . 1,200.000 pa-fcvoJJS^ * 6 2 o d s t o t k o v P r o " t ib i ih | e ^ s o Padal i na konver rov?,0.Področje. 200.000 pa-na i V odstotkov proizvodnje)

C S ° p°dročJe-500-00? rijgj * odstotkov proizvod­nu S 0 D r o d a , i n a domačem

del izvoza so dosegli s S ! m i P r og r a m' ' (pancerji, loti xl , 1 ' i n s u r f ) . k i s o v c e * jih v ^ u l t a t lastnega znanja ter ^ l r w r i -J - i

' m enom, to je pod blago-i w . a m k o Alpina. Te izdelke "o iS? v 2 0 d r ž a v in na veči-

. svetu prodajajo pod last-

slrj *.5 , sc« kjer je razvit smučar-

b i r a n o

Janez Šmitek z alfo

A l f a

V vseh državah imajo w-:••«•'• dno distribucijsko Cw° 2 3 svoje izdelke. Na toA

n.naiveč)*,h tržiščih, to je v d n 2 R N i P a je prodaja orga-

• ? p r e k mešanih firm. v lo^J 1 so udeleženi tudi z de-P) k aPitala. V drugih državah

k . N o dolgoročne pogodbe 7 ? ' Partnerji.

MD. .užene d r ž a v e Amerike ^ . n a izvaža smučarske čevlje

l * - Do leta 1984 jih je izva-^ Pod tujimi blagovnimi W * a r n i oziroma pod imeni hiJ $kih trgovin. Leta 1974 V * °>la v ZDA ustanovljena On ?. ?'Pina Sports Corporati-djjJJ) l e leta 1975 začela pro-\ l s m u č a r s k e in tekaške če-*MV?d , m e n o m Alpina. Tedaj *irir! n a Prispevala samo regi-i i ^ n o 'me, firma pa je bila \ 0 v ,)ena s kapitalom ameri-

I Partnerjev fc>v J * v ZDA so iz leta v leto

v 7 V a , i - Leta 1981 so vsto-tat 0 t u d i z delpm kapita­

l c u da so danes .lastniki D a n e g a deleža.

toratj i e Alpina Sports Cor-% največji kupec Alpini-iV r i o v - T a k 0 0 0 A l p i n a l e " Na i 2 l m ° P r e k s v ° i e f i r m e

^.tW v Zdrii7Pnp dr7avp poo Združene države 00n P a r o v Pancerjev in

I? P o l ^ P a r o v tekaških čevljev. ij0oo ; : l e pa so prodali tudi irf^irni r ? V o b u t v e za surf. S

J? ' Dan,, količinami dosegajo 'Sfo7ih O d s t o t n i tržni

^ i d k 0 5 - m e s t 0 m e d

ttk^kih0iiaY't:e,J' na trgu. pri S i ^ l i h več kot 25-od-

K ^ 2 a v ZDA znaša 2.5 mi

n a trgu. Neto vred-

N n o

d o | a r j e v letno, bruto °*Shih P a ' e 0 0 upoštevanju

n materialov, ki jih fi­

nancira kupec, več kot 3 milijo­ne dolarjev.

V Zahodno Nemčijo so v pre­teklosti malo izvažali. Leta 1983 so navezali stike s part­nerjem, ki je že prej prodajal Elanove smuči. Z nemškim part­nerjem. Elanom Begunje ter fir­mo Beneco Čedad so se dogo­vorili, da bodo v Zahodni Nem­čiji ustanovili mešano družbo, ki bo prodajala Elanove smuči, Alpinine smučarske čevlje in smučarske palice firme Beneco. Tako je bila ustanovljena firma A + E (Alpina + Elan), ki je bila registrirana v začetku leta 1984. Potrebna soglasja za vstop jugoslovanskih partnerjev pa so dobili letos. Firma je že lani uspešno poslovala, letos pa bo prodaja še večja. Tako so za prihajajočo zimo prodali v Nemčijo 45.000 parov pancer-jev, kar predstavlja približno 10-odstotno tržno udeležbo , in 35.000 parov tekaških čevljev, kar prav tako pomeni 10-odstotno tržno udeležbo. Poleti pa so prodali v Zahodno Nemčijo tudi 18.000 parov obutve za surf. S tem je postala firma A + E drugi največji kupec Alpininih športnih čevljev. Za prihodnje leto pa že pripravlja­jo prek firme A + E tudi prodajo ženske modne obutve.

Tudi prodaja na Norveško se je v zadnjih nekaj letih zelo po­večala. Pred štirimi leti so nave­zali stike s firmo Bergen Trader. Prodaja Alpininih čevljev prek te firme teče zelo dobro. Tako so za letošnjo zimo prodali na Norveško 25.000 parov pancer-jev, kar pomeni 30-odstotno tr­žno udeležbo in 2. mesto na tr­g u , ter 85.000 parov tekaških čevljev, kar prav tako predsta­vlja 30-odstotno tržno udelež­

bo in 1. mestu na trgu. Razen tega so poleti prodali na Norve­ško 5.000 parov obutve za de-skanje. S tem je tržišče Norve­ške postalo za Alpino tretje naj­pomembnejše tržišče za šport­no obutev.

Za letošnjo zimo prihaja iz Alpine tudi pomembna novost — nov tekmovalni čevelj za alpsko smučanje, ki so ga poi­menovali Alfa. Čevelj so si za­mislili in izdelali strokovnjaki iz Alpine, in to v rekordno krat­kem času. Novi tekmovalni če­velj bo zamenjal Alpinin tekmo­valni čevelj SR. Kot je povedal vodja tekmovalne službe in

testiranj v Alpini Janez Šmi­tek so v Alpini naredili čevelj, s katerim je moč doseči enake ali celo boljše tekmovalne rezulta­te kot z najboljšimi znamkami pancerjev kot so Lange, Caber, Nordica itd. Izdelali so ga tako, da so v kar največji meri upo­števali anatomske in fizikalne zahteve, ki so potrebne za sla­lom in veleslalom.

Že dosedanji tekmovalni če­velj, ki so ga v Alpini naredili pred nekaj leti, je pomenil velik korak naprej. Z njim so naši re­prezentanc dosegli dva naslova svetovnih mladinskih prvakov: Petrovič s slalomom v Sestrieru in Žan z veleslalomom v Jasni. Dvakrat so bili »srebrni«: Robič v Sugarloafu in v Jasni, dvakrat »bronasti«, in sicer Čižman v Auronu in Sestrieru. Z Alpinini-mi čevlji sta smučala tudi Bene-dik in Mateja Svet. To so najpo­membnejši dosežki. Razen teh so tekmovalci, ki so bili obuti v čevlje SR Alpina,dosegli veliko zmag na FIS tekmah, državnih in slovenskih prvenstvih, poka­lih Coca Cola itd.

Vendar pa so se pokazale ne­katere pomanjkljivosti, saj je bil SR grajen podobno kot Dvna-fot, ki je dober za smuk, ima re­gulator naklona, fleksa in kan-tinga. V Alpini so si zato zasta­vili cilj - izdelati nov smučar­

ski čevelj, ki bo med najboljšimi tudi za slalom in veleslalom.

Alpinini razvijalci so se naj­prej lotili »podvozja«, ki mora. omogočati optimalno stojo smučarja na smučeh, zagota­vljati dobro ravnotežje in opti­malno nastavljanje robnikov. Druga zahteva je bila elasti­čnost čevlja. Le prava elasti­čnost namreč dovoljuje pravil­no delo kolen. Notranji čevelj je narejen tako, da se da prilago­diti smučarjevi nogi. Razen te­ga so upoštevali še vrsto drugih »malenkosti«, ki pa so izjemno pomembne. To je ustrezen na­klon naprej, da je čevelj topel in lahek, ustrezne trdote za sla­lom, veleslalom, super velesla­lom in da je tudi lep.

• Izdelan je iz najboljših mate rialov, ki jih je moč dobiti v sve tu. Zato je v celoti narejen iz uvoženih materialov.

Do sedaj se je na testiranjih zelo dobro obnesel. Žan je z Al­fo zmagal v Argentini v velesla­lomu, Robič pa je bil drugi. Ze­lo jih pohvalijo tudi Benedik, Čižman, Bergant, Grilc in drugi.

Ob tem seveda ne gre poza biti povedati, da so pomembno zmago dosegli tudi Alpinini razvijalci, čevljarji in drugi so­delavci, ki so se trudili, da so iz­delali nov čevelj. V orodjarni so delali celo za 1. maj, da so iz delali potrebna orodja. To je še en dokaz, kako radi imamo Slo­venci smučanje in koliko so se ljudje pripravljeni potruditi zanj.

OGLASI IN OBVESTILA T O R E K . 2 2 . O K T O B R A !

T E K S T I L I N D U S E K A O T

Teksti lna industrija T E K S T I L I N D U S K R A N J

razg laša prosti deli oziroma nalogi:

T O Z D Prehrana in oddih

O P R A V L J A N J E BLAGAJNIŠKIH I N A D M I N I S T R A T I V N I H D E L

Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali upravno-admini-strativne smeri,

— 3 leta delovnih ustreznih izkušenj na področju ad­ministrativnega poslovanja in obračunov,

— da ni bi l obsojen na kaznivo dejanje in da ni v ka­zenskem postopku,

— poskusno delo dva meseca. Posebni pogoj:

— v času poslovanja poči tniškega doma v Novigradu izbrani kandidat opravlja dela izven sedeža T O Z D Prehrane in oddih.

Vzdrževalno energetska s lužba

U P R A V L J A N J E BULDOŽERJA IN D O S T A V L J A N J E P R E M O G A I

Pogoji: — izpit za voznika buldožerja, — odslužen vojaški rok, — delo na dve izmeni, — poskusno delo dva meseca.

Kandidati , k i izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni po objavi.

K O M U N A L N O , O B R T N O IN G R A D B E N O P O D J E T J E K R A N J , n . sol. o. K R A N J , M i r k a Vadnova 1

objavlja prosta dela in naloge v DS Skupne službe S T R O Š K O V N E G A K N J I G O V O D J O I — 1 delavec

Pogoj: — ekonomski tehnik in najmanj eno leto delovnih izkušenj .

Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. kandidat i za objavljeno prosto delo naj pošljejo vloge na naslov K O G P Kranj , Komisi ja za delovna razmerja DSSS. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.

ŽELEZARNA J E S E N I C E Cesta železarjev 8

Vabimo kandidate, k i imajo dokončano poklicno šolo (III. i n IV. stopnja) in bi želeli delati v T O Z D Transport na delovnih nalogah

S T R O J E V O D J E v že lezn iškem oddelku, naj se v 8 dneh prijavijo na Kadrovski sektor Železarne Jese­nice, Cesta železarjev 8.

S kandidati bo opravljen še razgovor, kjer se bomo dogovorili o načinu kadrovanja in ostalih pogojih. Tečaj bo organiziran v Ljubljani in bo trajal okoli 380 ur. Tečaj bo brezplačen.

D O L I M O S S K O F J A L O K A Kidričeva 51

Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sve^ prosta dela in naloge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A -D I R E K T O R J A D O

Za direktorja je lahko imenovana oseba, k i poleg z z ^ e ( jp i^ samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori p 1 ^ nih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:

— da ima najmanj srednjo ali višjo strokovno izobrazb^fj • nične smeri, ekonomske, organizacijske ali druge s

— da ima najmanj 5 let prakse na delih in nalogah s P° odgovornostjo, <og0

— da izpolnjuje pogoje, k i so v skladu z družbenim ^ • rom o izvajanju kadrovske politike občine Skofja ^ L J U ^

— da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti pri izvršev^ 1

in nalog

Delo združujemo za mandatno dobo 4 let. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi v časopis O sklepu o izbiri bodo kandidati obveščeni v roku J poteku roka za vlaganje prijav. ^ Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju P ^ i / oznako »za razpisno komisijo " Skofja Loka, Kidričeva 51.

pošljite na naslov: D O

UGODNO UGODNO UGODNO - UGODNO UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - U G O D N O - - ^ '

kovinotehna KOVINOTEHNA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE

vam v tem času nudi po izredno ugodnih cenah razne tipe pralnih strojev ter štedilnikov po tovarniško znižanih cenah.

Priporočamo nakup termoakumulacijskih peči, trajno žarnih štedilnikov, kaloriferjev ter podobnih ogrevalnih teles.

Posebej pa še radiatorjev JUGOTERA"'

Blagovnica je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure-

UGODIMO U G O D N O UGODNO UGODNO - UGODNO — . U G O D N O UGODNO - UGODNO - U G O D N O " " - . UGODNO UGODNO - uC°

OKTOBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (mmmmmciLAS

aSa^Iorgani in strokovne službe 0 B C I N E KRANJ

Opisujejo dela i n naloge

J^RAVNEGA REFERENTA ZA CENE *°miteju za gospodarstvo

g 0 S p l o š n i h pogojev, določenih z zakoni in d ružbenimi do-. * m ° r a j o kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

Y}Sja izobrazba ekonomske, upravne, pravne ali organiza-^ «jske smeri ^ ave leti delovnih izkušenj

dvomesečno poskusno delo V e n

d ^ a t i za imenovana dela i n naloge morajo imeti poziti-Štm.» . o s ° o samoupravljanja, socialistične ureditve in spo-^ v a n j a zakonitosti. ^ j ^ P ^ a n a dela i n naloge bo sklenjeno delovno razmerje za

oiočen čas s polnim delovnim časom, lalo •' H * z P ° m J u ? e J ° P ° S ° J e z a zasedbo razpisanih del in PQP3' n a J P°šljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih služh V V ° - n e n po objavi na naslov: Občina Kranj , splošne

oe — kadrovska služba, Kran j , T rg revolucije 1. , ^b i r i bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po

: &nem zbiranju prijav.

A l ljubljanska banka ^tteljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj

Podlagi sklepa 42. izredne seje komisije za delovna raz­

log i* 2 dne 15.10.1985 delovna skupnost objavlja dela in na-

1 ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v Poslovni enoti Kranj

!uJe8 splošnih.z zakonom določenih pogojev se za opravljanje ^ zahteva: ^ ^©popolna osnovna šola,

* mesece delovnih izkušenj .

Ija 0 V n ° r a z m e r J e sklenemo za nedoločen čas . Delo se oprav-j^samo v popoldanskem času. jev f ^ kandidati skupaj z dokazil i o izpolnjevanju pogo-tpJ*0, š l3ejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, z e l j n a banka Gorenjske, Kranj , J L A 1. ^ obja ^ ° m o kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključe-

K O M U N A L N O O B R T N O I N G R A D B E N O P O D J E T J E K R A N J , n . sol. o. Kranj , M i r k a Vadnova 1

popravek oglasa z dne 18. oktobra 85. objav-lenega v Glasu št. 80 * M m ^ a P ° 1 3 0 ' č l e n u s t a t u t a T O Z D Gradnje.naslednji razpis

snovanje individualnega poslovodnega organa

^ D J E T O Z D G R A D N J E ^ Mandatno dobo štirih let. sp|QPr.^y'Janje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg v0ru • P ° 8 ° J e v . k i so določeni v zakonu in d ružbenem dogo-

• l zPolnjuje še naslednje:

da ima višješolsko izobrazbo gradbene Jmeri in najmanj tri leta delovnih izku-

^ s©nj na odgovornih delih in nalogah ali ^ fdn je šo l sko izobrazbo gradbene smeri (gradbeni teh-

^ k ) ter pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah,

^ a l d V 1 ^ 8 o r 8anizaci j ske sposobnosti. ^*zili n a ^ P°š l J e J ° pismene prijave z življenjepisom in do-^bte ° . s t r o k ° v n i usposobljenosti in izpolnjevanju drugih

15 dni od dneva razpisa na naslov: Vadnova 1, s pripisom »Za razpisno

K o r V a n i h pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: k<w K r a n - i - U l i c a M i r k a Vadnova 1, s pripisom »Za razpisno ^ m i s i j o za imenovanje vodje T O Z D Gradnje«. P r t ? d i d a t e bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za

s * ^ 0 n a objavljeni razpis.

!V . G A R K R A N J

k i w ! ^ a za delovna razmer-S pol . u J e za nedoločen čas & r ° s ta r f m d e l o v n i m £a som

Oela in naloge

KJS^EGA P S I H O L O G A diplomirani psiho-

^ p oela — po dogovoru. e z dokazili o strokov­no;

tovi ^ ^ t e v 8 dneh po ob-n a s l o v : Osnovna šola

l-th a. Žagar Kranj , Cesta

| S k f t t i bodo obveščeni v * Po opravljeni izbir i .

Železni Kap l i , te l . : 9943-4227-7170

Odprto tudi ob sobotah popoldne ter za skupino ob predhodni najavi tudi ob nedeljah.

V soboto. 26. oktobra znik — tudi odprto

državni pra-

MALI OGLASI teL:27-960 g e r t a J E A t e

a p a g a f l a i i i o | l Prodam črno-beli TELEVIZOR. Tele­

fon 24-379 13671 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje.

Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj 13672

Prodam ŽAGO dolmar 152, za podi-ranje lesa. Mavčiče 57 13673

Prodam horizontalno tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Telefon 65-026

13674 Ugodno prodam skoraj nov VRTAL­

NI STROJ do 16 mm. Šenčur, Pipano-va 62, tel.41-135 13675

Prodam stereo RADIOKASETOFON rama, v garanciji, cena 3 SM. Iztok Kavčič, tel. 69-300 - int. 15 13676

Prodam barvni TELEVIZOR RIZ -telefunken, ekran 66, za 60.000 din. Mandelj. Britof 347, tel, 28-681 dopol­dan 13677

^ H A V ! A R I A T ^ O B C o U P R A V O IN PRORAČUN ^ V N I H O R G A N O V O B C l N E S K O F J A L O K A

C ^ a skupnost objavlja prosta dela in naloge za nedoločen

K BRENTA Z A P R E M O Ž E N J S K O P R A V N E Z A D E V E

~~" visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ,

*•" na objavljena dela in naloge sprejemamo tudi pri­pravnika,

kandidatom nudimo možnos t uporabe garsonjere

z dokazili o strokovnosti in kra tkim življenjepisom •>——•» •»«» močim/ O h -

- ; < i i l " • uuKaziu o s u u m i v u u s u 1». • - " i Z . . r » K K Sudidati

Pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Ob I r 0 f J a L o k a - sekretariat za ob

~ka, Poljanska 2. h prijav ne bomo obravnavali. K u i f . n i kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po pre-

,. Ugodno prodam kombiniran OTRO­ŠKI VOZIČEK tribuna. Florjančič, Be-gunjska 9, Kranj 13664

Prodam dva ženska ZIMSKA PLA-ŠČA št. 38. Telefon 62-031 13665

Ugodno prodam SMUČI z okovjem, palice in »pancerja« št. 42, za 3 SM. Divjak, tel. 81 -189 dopoldan 13666

Ugodno prodam 10 AŽ PANJEV, KUHINJO marles, PEČ na olje husq-varna in 300 kg betonskega ŽELEZA. Telefon 60-978 od 7. do 14. ure 13667

Ugodno prodam klubsko MIZO z dimljenim steklom, jesenski in zimski PLAŠČ št. 38—40, nerabljene »PAN-CARJE« št. 30, SMUČI za starost 3 do 5 let in KONFEKCIJO št. 38. Kranj, Sorlijeva 4, stanovanje 29/7 13668

Prodam skoraj novo PRIKOLICO za motorni čoln. Telefon 064/74-037

13669 KROMPIR droben za krmo prodam.

Zgoša 47/A, Begunje 13718

občo upravo in proračun,

Ugodno prodam lesen, dobro ohra­njen SOD (ca. 500 11 prirejen za nama- _ kanje (žganjekuho). Mirko Križnar, P0$®Sf 9 Kranj, Križnarjeva pot št. 1

ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), pro­dam za 4 SM. Čerin, Savska loka 5, Kranj, tel. 28-770 13689

Ugodno prodam OTROŠKO POSTE-LJICO s posteljnino, novejšo ZAKON­SKO POSTEUO, nizko belo OMARI­CO meblo in TV OMARICO, primerno za opremo dnevne sobe. Naslov v oglasnem oddelku. 13690

K t e i i O T t t i i | a

Zaradi obupne stanovanjske stiske potrebuje mlad par GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: HVA­LEŽNA 13708

Oddam SOBO dekletu. Bled, Fin-žgarjeva 1 ] 13709

Profesorica išče ENOSOBNO ogre­vano STANOVANJE ali GARSONJE­RO v Radovljici, na Bledu ali okolici. Nudim enoletno predplačilo, stanova­nje pa najemam za daljši čas. Ponud-be pod: TAKOJ 13710

Prodam plemenskega OVNA. Janez Štanonik, Hafnarjevo naselje 20, Skof-ja Loka 1 3 3 3 7

Prodam mlado KRAVO simentalko s teličkom. Franc Mežan, Riklijeva 7 Bled 13670

Ugodno prodam močnejši ŠIVALNI STROJ Singer, motor s sklopko. Britof 33/B, Kranj 13728

Prodam široko MLATILNICO na reto in tresala. Visoko 27, Šenčur 13728

Prodam STROJ ZA REZANJE cev­nih NAVOJEV. Rems, Pot v Bitnje 55, Kranj 13729

Ugodno prodam ZVOČNO KAME-RO Sankvo s-8 in PROJEKTOR. Tele-f on 28-121 13730

Prodam nov TRAKTOR IMT 539 s kabino. Podobnik, Bukovica 7, Selca nad Sk. Loko 64227 13731

gradbeni mat. Prodam DESKE 2,5 cm in DESKE za

NAPUŠČ (pobjon). Zg. Brnik 73 13678 Prodam rabljeno OKNO, roto OKNO

in 400 kosov STREŠNE OPEKE špičak. Telefon 47-690 13679

Prodam 4 kub. m suhih smrekovih DESK. Telefon 068-21-593 13680

Prodam BARAKO 4x6 (dvokapni-co). Ivan Leskovec, Žirovski vrh 6, Žiri

13681 Prodam tri BETONSKE STEBRE. An :

derle, Smokuč 40, Žirovnica, tel. 80-409 13682

Prodam 24 ŠPIROVCEV 12x14, dol-žine 7 m in 7.5 m. Tel.. 79-952 13732

>ELE-Prodam 3 000 kg betonskega ZA v kolobarjih, 10 in 6 mm. Zasip, Re­ber 8, Bled, tel.: 77-649 13433

Prodam ZEUNATE GLAVE. Jenko, Gorenja vas 142 13720

DREVESNICA TUŠEK - VODICE NAD LJUBLJANO, vam nudi za jesen­sko sajenje za vrtove, parke in grobo­ve tele lesnate okrasne rastline: rde-čelistne BUKVE. JAVORJE in SLIVE, JAPONSKE ČEŠNJE (tudi visokode-beljne) — ter iglavce: PACIPRESE, STEBRASTI MODRI BRIN, KONIČA­STE IN SREBRNE SMREKE (tudi pritli­kave) PRITLIKAVI IN SREBRNI BORI, PRITLIKAVE ČUGE in več sort TISE ter IGLAVCE za žive meje: Odprto vsak delavnik ob 8. — 18. ure 13721

Prodam srednji del DEL GUMI-VO-ZA , 16 ool, skoraj nov z ojnicami, pri­meren za hribe. Dvorje 44, Cerklje

13722 Prodam prvi del VOZA, 16 col. Splo­

šno kovaštvo Bobnar Alojz, Preddvor, Breg ob Kokri 21 13723

v o i l l a

Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034

Obišč i te naš razstavni pro stor! Nudimo več vrst ogledal , obešaln ikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve.

• r a z n o p r o d a m

SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontej­nerjih za ograje, dobite pri KANCILI-JA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A

13198 SEME razstavljene velikanske BU­

ČE, lahko kupite na C. 1. maja 4, Kranj, tel.21-582 13238

Prodam GUMI VOZ, v dobrem sta­nju in KRAVO, ki bo v tretjič teletila. Klanec 15, Komenda 13382

Prodam KROM PLOČEVINO, 0,5 mm. Telefon 064/75-618 13385

Prodam novo krzneno JAKNO, črne barve, št. 42—46. Grošelj, Mestni trg 30, Skofja Loka 13660

Prodam POROLIT 12 za predelne stene, točkasti VARILNI APARAT, števčno URO in PRR 3X2,5 kv. mm. Sušteršič, Britof 147, Kranj 13661

Zelo ugodno prodam skoraj nov ŠTEDILNIK na trda goriva gorenje in 10 I PENILCA za perlit. Franc Petere, Sutna 45, Žabnica 13662

Prodam novo STREŠNO OKNO pu-ral 74X112, 15% ceneje, prvovrstno GOVEJO KOŽO, približno 2,5 kv. m, GIDORE 10-32. Telefon 26 121 zve­čer 13663

Prodam 126 — P, letnik 1978. Alpska 24, Lesce, tel.: 75-413 13463

Prodam GOLFA JGL, letnik 1981,' dodatno opremljenega, cena 95 SM Telefon: (064)75-618 13467

Prodam TAM 2001 kombibus za pre­voz ljudi in tovora, komplet s prikolico. Telefon 064/25-070 13472

Prodam osebni avto VOLVO 244 DL, letnik 1978. tejefon: 064/25-070 13473

R-4 po delih, prodam. Benedikova 5, Stražišče, Kranj 13691

ZASTAVO 750, letnik 1963, prodam za 4,5 SM. Jure Podpečan, tel. 22-553

13692 FIAT 126 - P, letnik 1979, prodam.

Fojkar, Pševska 10 d, Stražišče Kranj 13693

Ugodno prodam R-4 po delih ter HAVBO in odbijač za Z-101, telefon: 57-036 od 15. do 17. ure 13694

Prodam APN — 6, star tri mesece. Vido Badalič, Klanec 17, Komenda

13695 OPE1 — KADET — karavan 1970, pr­

vi lastnik, poceni prodam po dogovo­ru. Tel.: 22-159, Tavčarjeva 18, Kranj

13696 Prodam 4 GUME Michelin Z X, 5000

km, dimenzije 135x15 za 15.000 din. Finci, Kidričeva 5, Kranj v soboto do­poldne 13697

Prodam brezhiben MOTOR Tomos 90 elektronic. Urh, tel.: 27-544 13698

Prodam MOTOR in MENJALNIK Z • — 101, letnik 1978. Hribar, telefon: 33-133 13699

Prodam KOMBI — Zastava, nevo­zen. Anton Rup, Grmičeva 7, Kranj, tel.:24-133 13700

Poceni prodam obrabljeni 2 GUMI dunlop in 2 semperit, 155/SR — 13 r8-dial. Tavčarjeva 51, Kranj, tel.: 23-548

13701 Prodam JUGO 55 L, star 5 mesecev

in PONY EXPRESS. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Skofja Loka 13702

ZASTAVO 750, letnik 1974, 85.000 km, prodam. Tel.: 23-571 dopoldne

13704 Prodam 4 GUME Michelin M X L

175/70 R 1382 T, (10.000 km) z alumini­jastimi platišči. Tel. 80-245 od 14.30 do 15.30. . 13706

Prodam FORD-TAUNUS 1600, letnik 1975, dobro ohranjen, zelo ugodno. In­formacije po tel.: 064/81 -700 ali 81 -504

13706 Prodam TAM 5000 — kasonar,

5.70 m — 2.40 m s serado Menard, Dol. Dobrava 25, Gorenja vas 13707

Prodam LADO, letnik 1972 v nevoz­nem stanju in stare RADIATORJE Tri­ka 604/6. Markun Stane, Jezerska ce-sta 47, Kranj 13734

Prodam enonadstropno, vseljivo STANOVANJSKO HIŠO s sadnim vr­tom in manjšo delavnico v Selcah nad Šk. Loko, primerno tudi za opravljanje obrtne dejavnosti. Ogled v soboto, 26. 10. od 9. do 13. ure v Selcah št. 86

13711 Zaradi selitve ugodno prodam no­

vejšo GARAŽO v Vrečkovi ulici. Plani-na - Kranj, tel: 38-624 13712

GARAŽO, prodam na Dražgoški 7. Informacije po tel. 21 -132 13737

HIŠO z vrtom ali nekaj ZEMLJE vza-mem v najem za daljši čas. Možen je kasnejši odkup. Ponudbe po tel. 064/61-880 13739

P P I B E P I T V t

Vabljeni na PLES v NEDELJO, 27. oktobra 1985, ob 17. uri na KOKRICO. Igra ansambel KARAMELE iz Kopra s pevcem JANEZOM BENČINOM-BEN-ČEM. Avtobusne veze so ugodne

13739

O B V I H l l A

Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBUENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Tel.: 50-530

13714

fcaposlletne

FRIZERSKO POMOČNICO, sprejme Frizerski salon Milena Tavčar, Parti­zanska 18 Kranj (pri Kokrškem mostu)

13524 Sposobno, samostojno KV ŠIVILJO

z nekaj let prakse zaposlim. Tel.: 26-408 13713

k u p i m

Kupim stare KNJIGE do 1900 leta, v nemškem jeziku. Telefon 064/69-327

13738

Smrekove in borove suhe DESKE, vseh dimenzij, kupim. Kličite po tel. 061/612-246 ali 611-471 13355

OfIALO

H v a l i

Ljubiteljem živali podarimo 4 tedne stare KUŽKE. Britof 33/B 13723

Prodam brejo TELlCO, borova DR-VA. Cesta na Klanec 19 A, Kranj 13724

Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Dolenc, Gabrška gora 17, Poljane

13725 Prod a m manjše in večje PRAŠIČKE

Stanonik, Log 9, Skofja Loka 13726

Fant s prijetnim glasom išče ansam­bel. Ponudbe pod šifro: NE BO VAM ŽAL. , 13716

POUČUJEM in instruiram klavir za nižjo — srednjo šolo. Ponudbe na ši-fro: USPEH. 13717

I g O M b l j e n o

V sredo 16. 10. je v popoldanskih urah iz stanovanja pri Zdravstvenem domu ušel PAPAGAJ — nimfa z ro­dovnikom. Ima rumeno glavo, žvižga in sliši na ime Koko. Kdorkoli bi kaj ve­del o njem naj, prosim, sporoči po tel.: 24-614 13715

Sporočamo žalostrio vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec

RUDI GANTAR POŽRTOVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI

V TRAJNEM SPOMINU!

LOŠKI MUZEJ

MUZEJSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA

Sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec

J A K O B J E R A N K O upokojenec

Od njega smo se poslovili v soboto, 19.10.1985,na kranjskem pokopališču.

Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.

D E L A V C I G O R E N J S K I H O B L A Č I L K R A N J

Prodam GOLFA, letnik 1980. Veho-vec, Valjavčeva 14, Kranj 13735

Prodam avto VISSA II. club, letnik 1982, prevoženih 43.000 km in RADIO KASETOFON hitachi, star 3 mesece z dokumentacijo. Karel Močilnik, Titova 104, Jesenice, tel. 83-617 13736

1 V e l3avnosti oglasa.

ELI PA POHIŠTVO

SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem

s l a m u o p r e m a "

Prodam nov kuppersbusch in KA­MIN, 10% ceneje od trgovinske cene. Jereb, Partizanska 45, Skofja Loka

13618 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK

s kotličkom. Telefon 62-605 13683 Prodam dve termoakumulacijski PE­

ČI, 3,5 in 4 kW. Tončka Jakelj, Smeri-nje 4, Kranjska gora 13684

Zaradi selitve prodam POHIŠTVO za KUHINJO in PREDSOBO. Telefon 22-145 po 20. uri 13685

Dobro ohranjen HLADILNIK, ugod­no prodam. Telefon 064/28-624 zvečer

13686 Dve OTROŠKI POSTEUICI z jogi-

jem (belo in rjavo), prodam. Telefon 42-162 - Zukanovič 13687

Poceni prodam SEDEŽNO GARNI­TURO. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Skofja Loka 13688

Z A H V A L A

Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica

J A N E Z A F A J F A R J A p. d. Prahovega ata z Rupe

se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom i n znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje i n številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Udirju za dolgo­letno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizaci­jam IBI-ju, I S K R I tozd Števci, T E K S T I L I N D U S U tozd Navi-jalnica in M E L O D I J I Mengeš , pevcem bratov Zupan za petje žalostink, zvonarju za zvonenje ter duhovniku za lep pogrebni

obred.

V S E M S E E N K R A T I S K R E N A H V A L A !

ŽALUJOČI VSI N J E G O V I

Rupa, Kranj , Gorenje, Podgorje, Leverkusen

Predsednik PD Radovljica Miha Finžgar sprejema iz rok predsednika Banovca spominsko plaketo PZS ob visokem društvenem jubileju.

Družino Kravanja iz Trente so nagradili za dolgolet­no pomoč pri oskrbovanju Pogačnikovega doma na Kriških podih.

Društvo , ki ga odlikuje dobro delo Planinsko društvo Radovljica je sklenilo praznovanje 90-le-tnice društvene dejavnosti — Slavnostni govornik na pro­slavi predsednik PZS Tomaž Banovec — Številna prizna­nja planincem in gorskim re­ševalcem

Radovljica — A l j aževa pesem Oj , Tr ig lav , moj dom v izvedbi Go­renjskega okteta iz Zas ipa je s im­bol ično naznan i l a proslavo v osno­v n i šoli A . T. L i n h a r t a v Radovl j ic i , s katero so m i n u l i petek sk len i l i praznovanje 90-letnice t a m k a j š n j e ­ga p lan inskega d r u š t v a i n 20-letni-ce postaje Gorske r e š e v a l n e s luž­be. D o b r š e n del dejavnosti njunega č l a n s t v a je n a m r e č usmerjen v t r i ­glavsko pogorje.

U d e l e ž e n c e prireditve, med kate­r i m i so b i l i poleg d o m a č i h i n dru­

gih gorenjskih planincev, a lp ini ­stov i n r e š e v a l c e v preds tavnik i P lan inske zveze Slovenije ter po­bratenega p laninskega d r u š t v a R a v n a gora iz V a r a ž d i n a pa občin­s k i d r u ž b e n o p o l i t i č n i delavci , je po­zdrav i l predsednik P D Radovl j ica M i h a F i n ž g a r . V nagovoru je opisal mejn ike v dosedanjem razvoju d r u š t v a , k i danes povezuje okol i 2400 č l anov .

»Devet desetletij je v d r u š t v e ­n e m delovanju dolga doba ,« je na-g las i l s lavnostni govornik, pred­sednik P Z S , T o m a ž Banovec, k i je med d rug im dejal: » R a z e n tega, da je b i lo r adov l j i ško d r u š t v o č e t r t o p r i nas po da tumu ustanovitve, je tudi danes eno n a j u s p e š n e j š i h . Odl ikuje ga dobro delo, k i je ve l iko pr ispevalo za razvoj visokogorske­ga p l an in s tva .«

Predsednik s lovenskih planincev je za tem opozori l na bodoče naloge d r u š t v a , zlast i p r i ohranjevanju bo­gastev Tr ig lavskega narodnega parka . Nag las i l je tudi pomembno razvijanje m n o ž i č n o s t i v telesni ku l tu r i , za kar lahko ve l iko storijo prav planinske organizacije. Nje­gove m i s l i je potrdi l še predsednik O K S Z D L Radovl j ica M i r o s l a v B i r k , k i je ocenil pomemben delež r a d o v l j i š k e g a d r u š t v a p r i u r e s n i č e ­vanju te naloge.

Foto: S. Saje

Svoj v r h je slovesnost dosegla, ko je predsednik Banovec predal d r u š t v u spominsko plaketo P Z S , k a k r š n o so doslej nagradi l i le t r i d r u š t v a . P redsedniku P D Radovl j i ­ca i n P D R a v n a gora je izročil tudi pr iznanje P Z S za desetletno brat­sko sodelovanje, nato pa je podeli l 27 č a s t n i h znakov P Z S č l a n o m dru­š t v a ter posebna pr iznanja alpini­s t i č n e m u i n mlad inskemu odseku pa tovarni E l a n . Zbrane so obenem obvest i l i , da sta b i l a po dva č l a n a odl ikovana z z l a t im i n s rebrn im znakom P Z J .

Le redko se zgodi, da b i nagradi l i vse č l a n e ene d r u ž i n e naenkrat . To se je v Radovl j ic i p r imer i lo trentar­s k i d r u ž i n i Kravan ja , k i že dolgo pomaga p r i oskrbovanju Pogačn i ­kovega doma na K r i š k i h podih. Oče V i k t o r s i je ob 60-letnici življe­nja p r i s luž i l medaljo obč ine Rado­vl j ica , mat i M a r i j a i n s in V ik to r pa sta dobila pr iznanj i P Z S .

Dokaz o pr izadevnem delu je b i ­la tudi podelitev priznanj G R S . Na­če ln ik r adov l j i ške postaje G R S To­n i Smole j je izročil ka r 46 priznanj r e š e v a l c e m i n š t ev i l n im sodelav­cem.

Proslavo so ob pevcih popestr i l i č l an i Harmon ika r skega orkestra glasbene šole in Linhar tovega odra iz Radovlj ice. Spored je povezovala A l e n k a Bole-Vrabec. g g a j e

5 milijonov za zelenje in rože Turistično društvo Kranjska gora je posadilo 70 omorik — Na­grade le tistim krajanom, ki se bodo občnega zbora udeležili — Več prireditev prihodnje poletje

K r a n j s k a gora — Po v e č l e t n e m m r t v i l u je delo T u r i s t i č n e g a d r u š t v a K r a n j s k a gora zaživelo . K r a j a n i so spet začel i skrbet i za okolico i n na v sakem koraku se trudijo, da b i se gostje v kra ju dobro počut i l i .

T u r i s t i č n o d r u š t v o se je od loč i lo za ve l i ko hor t iku i tu rno akci jo i n za ­njo nameni lo ka r 5 mi l i jonov d ina r ­jev. Zasad i l i so 70 o m o r i k i n za po­mladne r o ž e postavi l i po K r a n j s k i gori 150 cve t l i čn ih kor i t .

Z a ves promet — razen za dostav­ni — so zapr l i B o r o v š k o cesto, k i vo­d i m imo s tar ih k ran jskogorsk ih h i š i n L izn jekove d o m a č i j e . Trudi jo se, da b i b i l i gost inski , obrtni i n drugi l oka l i ob tej cesti z an imiv i i n pr i ­v l ačn i , sprehajalno pot pa so že po­h v a l i l i š tev i ln i tuji gostje. T u r i s t i č n o d r u š t v o n a č r t u j e , da bo prihodnje le­to t i s t im kra janom, k i sami s t r o š k o v ne b i zmogl i , nameni lo denar za ob­novo s tanovanjskih p roče l i j .

O l e p š e v a l n e akcije so se l o t i l i na ­č r t n o i n poleti poprosi l i tuje goste, da so s i ogledoval i kraj i n svoje vtise zapisa l i . Kran j skogorc i pravijo, da so dob i l i dovolj pametn ih predlogov i n z a m i s l i , nagrade najbolj p r i za ­d e v n i m kra janom pa bodo pode l i l i n a p r e d n e m o b č n e m zboru, k i bo 8. novembra v te lovadnic i osnovne šo l e . Tujc i so n a m r e č ocenjevali po-

• » d o b o kra ja i n posameznih h i š tako, da so oddal i zaprte ovojnice, k i j i h

-4 bodo na o b č n e m zboru odpr l i . N a ­grad i l i bodo na jbo l j še . Nagrade bo­do prejel i le t is t i , k i se bodo o b č n e g a zbora tud i ude l ež i l i , č e pa j i h ne bo,

bodo denar da l i v sk lad za nagrade v pr ihodnjem le tu .

T u r i s t i č n o d r u š t v o i m a precej na­čr tov . P o z i m i bodo skrbe l i predvsem za uč inkov i t e j šo komunalno s lužbo i n za redni odvoz snega z B o r o v š k e ceste, za letno sezono pa pripravljajo pester program prireditev. M e d nji­m i bo na jveč ja Fes t iva l a lpsk ih me­lodij z u d e l e ž b o zamejsk ih a lpsk ih ansamblov — po trije iz Avs t r i j e i n Italije i n š e s t iz Jugoslavije. Pr i red i ­tve bodo i zmenoma v treh kra j ih t reh deže l , v K r a n j s k i gori bo ob je­zercu Jasna . Nač r tu j e jo stalne pro-menadne koncerte in vrsto š p o r t n i h i n ku l t u rn ih prireditev.

Delo T u r i s t i č n e g a d r u š t v a K r a n j ­ska gora je u s p e š n e j š e zato, ker so­deluje vel iko več krajanov kot minu­la leta, še vedno pa se čut i , da neka­ter i misl i jo , da se tu r izem z a č n e in k o n č a pr i hote lskih vra t ih . Neka te r i vodje hotelov bi se mora l i bolj zave­dati , da tujemu in d o m a č e m u gostu prodajajo kraj in ne hotel. M o r a l i bi poiskat i še t e s n e j š e stike s turist i­č n i m d r u š t v o m i n krajevno skup­nostjo, v kor is t kra ja i n tu r izma.

D . Sedej

Invalidi! K r a n j — D r u š t v o inva l idov i z

K r a n j a pr i re ja 9. i n 16. novembra enodnevni mart inovanj i v Sent- ruper tu . Pri jave sprejemajo v d r u š t v e n i p i sarn i do zasedenosti avtobusov.

©LIPA POHIŠTVO

SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem

Hotel Vitranc obnavljajo

Podkoren — Z a le tošnj i dan repu­bl ike bodo prostori hotela Vi t r anc v Podkorenu popolnoma preurejeni . Obnavljajo gostinske prostore in ku­hinjo ter sanitarije, denar za adapta­cijo pa si je delovni kolekt iv V i t r a n -ca zas luž i l sam z delom na mejnem prehodu na Podkorenu. Letos poleti so v gos t i šču na K o r e n u delal i noč i n dan, ve l iko so prodal i i n sk len i l i , da denar namenijo za obnovo starega hotela.

D . S.

Opravičilo V 80. š tev i lk i Gorenjskega gla­

sa, k i je izšla v petek, 18. oktobra 1985, je več t i ska r sk ih napak, k i so vpl ivale na vsebino ( n a p a č n e š t ev i lke , i z p u š č e n e decimalne ve­j ice in zamenjani podpisi pod fo­tografijami).

Peš mimo starih pročelij — Turistično društvo Kranjska gora se je lotilo ve­like hortikulturne akcije. Med drugim nameravajo lepo urediti Borovško ce­sto, ki je že zaprta za ves promet. Tistim prebivalcem, ki ne bi zmogli stro­škov za obnovo fasad, bodo pomagali z denarjem. — Foto: D. Sedej

Onesnaževanje okolja Problemska konferenca na Trati

S K O F J A L O K A - v č e t r t e k , 24. oktobra, ob 18. u r i skl icujeta k r a ­jevni skupnost i Tra ta i n Sv. d u h v te lovadnici osnovne šo le Cvetko G o -lar na Tra t i problemsko konferenco, na ka ter i bodo obravnaval i e k o l o š k o problemat iko , n a t a n č n e j e preko­merno o n e s n a ž e v a n j e okol ja — z ra ­k a in vode ter p rekomern i hrup iz tovarne T e r m i k a . Pregledal i bodo tudi , k a k o so b i l i u r e s n i č e n i sk lep i podobne problemske konference, k i je b i l a 4. februarja letos.

Na Visokem odprli prenovljeno dvorano Svečanosti v soboto zvečer so se med drugim udeležili tudi Itf*' jani krajevne skupnosti Ušče iz občine Kraljevo v Srbiji — brne in bronaste plakete ter priznanja krajanom ob praznik11

v o m Znanje-Imanje. Visočani so ^ takra t t r i dn i gostje krajanov v* Zdaj so j i m tudi na Visokem P^P j p

Visoko — M i n u l i mesec so v kra­jevn i skupnost i V i soko s l av i l i kraje­v n i praznik . V soboto pa je b i l a na programu š e zadnja i n h k r a t i tudi najbolj slovesna priredi tev le tošn je ­ga praznovanja. V z a d r u ž n e m domu so odprl i prenovljeno dvorano. Ob tej p r i ložnos t i pa so pr i š l i v goste tu­d i k ra jan i iz krajevne skupnost i Uš ­če v občin i Kra l jevo v S rb i j i . '

Obnove dvorane so se v kra jevni skupnost i nameraval i lot i t i že lani , vendar so ime l i premalo denarja. Nekaj so ga dobi l i od kul turne skup­nosti i n udelež i l i so se n a t e č a j a za z d r u ž e n a sredstva za krajevne skup­nosti . Razen tega j i m je po l anskem vetrolomu uspelo pr idobi t i les i n po 2000 dinarjev od gospodinjstev v kra jevni skupnost i . R a z l i k o pa so po­k r i l i z zavzet im prostovol jnim de­lom. V nekdanj i dvoran i v z a d r u ž ­n e m domu so zniža l i strop, popravi l i akust iko, uredi l i celotno razsvetlja­vo ter obnovi l i stenske obloge, t lak i n sanitari je. Obnovi tvena dela ceni­jo na prek 3 mil i jone dinarjev.

S v e č a n o s t v prenovljeni dvorani v soboto zveče r pa je b i l a še prijetnej­ša , ker se je je ude lež i lo tudi prek 70 krajanov iz krajevne skupnost i Ušče v občin i Kra l j evo v Srb i j i . Visoča-nom so v r n i l i l ansk i pr i ja te l jski obisk, ko so se v Ušču ekipe iz obeh kra jevn ih skupnosti pomeri le v tele­v i z i j s k i kmet i j sk i oddaji pod naslo­

v i l i prijetno nekajdnevno t>iv*5jV

Po sprejemu v petek zvečer so»», soboto na celodnevni izlet po ^ jjj. sk i . Zveče r pa so pevski zbor, • k lorne skupine i n ansambel pnP j v i l i pri jeten ku l tu rn i program vP j nov i j en i dvorani n a Visokem-ditev so sk len i l i z d r u ž a b n i m sra­njem, kjer je za prijetno r a ^ L j nje skrbel ansambel J e v š e k . P a L . U š č a , k i so b i l i ves č a s gostje P° mezn ih d r u ž i n na Visokem, so v

deljo popoldne odpotovali domov-^ Obnova dvorane v z a d r u ž n e 0 1

m u n a V i s o k e m pa pomeni tudi ^ n i č i t ev vseh g lavn ih nalog, j i h v kra jevni skupnost i zadali v t e k a j o č e m se š t i r i l e t n e m m a ? D a n e m obdobju. V t em č a s u J i r f l . ]!. 0v V i s o k e m uspela napeljava tele* 0 0

ured i l i so špor tno- rekreac i j sk i ter i n brunarico ob njem, & * s a 7 $ ceste na L u ž a h , obnovil i most ^ K o k r o ter klanec proti K o k r i in *°J š e dvorano. V vse je bilo vložen* ve l iko prostovoljnega dela, z a y hodnje s r e d n j e r o č n o obdobje r med več j imi nalogami načrtuj predvsem trgovino i n poš to . a

A .

N a s v e č a n o s t i ob otvori tvi pre­novljene dvorane so ob z a k l j u č k u praznovanja krajevnega p r a z n i ­k a podel i l i tudi pr iznanja kra ja­nom. S R E B R N E P L A K E T E K R A J E V N E S K U P N O S T I SO D O B I L I : S T A N E J E L A R z V i s o ­kega, A L O J Z S M O L E J .z Luž , J O Ž E Š I N K O V E C , M I R K O V R ­TAČ i n J A N E Z K U H A R (vsi z V i ­sokega). B R O N A S T E P L A K E T E SO P O D E L I L I : M I L A N U K R I Š -U U z Visokega , J A N K U K U ­H A R J U z Luž , I V A N U G R O S U z M i l j , V I N K U Ž I B E R T U z V i s o k e ­ga i n A N T O N U C A N K A R J U iz M i l j . Z a sodelovanje p r i r a z l i č n i h akc i jah pa so posamezn ikom po­d e l i l i tud i pr iznanja krajevne skupnost i .

Skupna ocena med tridnevnih^ skom gostov iz Ušča: »Še bol] T ^ prijateljske stike.« Na sliki: P 7 " ^ ^ nik sveta KS Visoko Janez (levo) in predsednik KS Ušče Vukašin (desno).

V prenovljeni dvorani zadružnega doma na Visokem so v petek zve t ^ zdravili goste iz krajevne skupnosti Ušče v občini Kraljevo v Srbiji- ^ nja svečanost ob zaključku praznovanja krajevnega ptaznika je bil& ^ Ji to zvečer, ko so v programu nastopile skupine iz obeh prijateljskih k^i skupnosti.

Zanimiva razstava — V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju ^; petek odprli razstavo Habsburški denar za Kranjsko, Koroško, $ j(0J sko in Goriško. Gradivo za razstavo, ki bo odprta do 3. novembri a' prispevala inž. Dušane Prešeren z Jesenic in Albin Poaačnik iz K r f l prispe — Foto F. Perdan