C E N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Š t . 5 7 K R A N J , t o r e k , 3 0 . 7 . 1 9 8 5

E © E M « £ S G L A S

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Mmmmm, kako so dobri! Foto: Gorazd Šinik

S k romen odziv na začetne plavalne tečaje

Utopitve takoj za prometnimi nesrečami tr iH° ' o v * c a Slovencev, starejših od ^fleset let, ne zna plavati , prav tako oK ° ^ 0 v i c a jugos lovanskih vojaških s J ( e z n i k o v i n četrtina s lovenskih

ij&ošolcev. j e

Vv°bdobju od 1969. do 1978. leta se

C e v Sloveniji na sto tisoč prebival-Sj , utopilo domala pet l judi , v na­letijo n letih trije. Vode so v zadnjih ty e terjale to l iko žrtev, da so utopi­tve*11? drugem mestu, takoj za pro­

z i r n i nesrečami. . °datki so grozl j iv i , zaskrbljujoči.

tej$ V o m n o J e - d f l J e najučinkovi-j. e,* zdravilo« zoper utopitev dobro

j * n Je plavanja. V kra j ih , kjer ima-^ j|mske bazene, letna kopališča a l i ]e

K o Pan j e p r imerna jezera in reke, t^ n e P l avalc (*v manj kot tam, kjer H e ^ožnosti nimajo. Stopnja plaval-i e i r / ) 1 S r n e n o s t i je odvisna tudi od pr i-gft

e v n o s t i zvez te lesnokulturnih or-^^zac i j športnih društev, šol, vrt-Hjl' °d športnih referentov v delov-

q Organizacijah.

V škofjeloški občini priredijo vsa­ko leto najmanj t r i začetne plavalne tečaje za odrasle. Odz iv n i najboljši, ker se mnogi sramujejo plavalne ne-oismenost i . Osnovnošolci se naučijo plavat i v poletni šoli v naravi , slej ko prej bo treba v plavalno šolo vključi­ti tudi predšolske otroke. V K ran ju , kjer i m a plavanje dolgoletno tradici­jo, je tudi sicer neplavalcev manj kot v kra j ih , kjer nimajo nit i bazena. V občini imajo reden pouk plavanja v vseh osnovnih šolah, razen v Cer­k l jah, Preddvoru in Predosl jah. V s i , razen redk ih izjem, se tudi naučijo plavat i . 70 odstotkov otrok naredi pr­ve plavalne zamahe že v vrtc ih. Zve­za te lesnokul turnih organizaci j je le­tos pr iprav i la tudi začetni plavalni tečaj za odrasle. Med tečajniki so prevladoval i delavci Tekst i l indusa in Živil, večina se je naučila tudi plava­t i . Podoben tečaj je poz imi pr i red i la krajevna skupnost Radovl j ica, a se ga je udeležilo le deset občanov.

Napredka n i moč zanikat i , vendar bi lahko po občinah stor i l i se več za odpravljanje plavalne nepismenost i (odraslih). Samo razpis i za začetne tečaje niso dovolj, l judi je treba tud i prepričevati, kako koristno in zdra­vo je plavanje. C . Zaplotnik

P l a v a t r a v a z a b o r a v a

z a p r e d d v o r s k e

r o k o m e t a š e

Preddvor — Preddvorsk i rokome-taši so se ob us ihanju družbene pod­pore odločili, da del sredstev za svo­jo dejavnost zberejo s pr ire janjem športno-zabavnih prireditev. Pred nedavnim so pr iprav i l i pri jeten ve­čer z g lasbeniki , plesalci, humor is t i i n z znan imi športniki ter nogomet­no srečanje med Zlato selekcijo Ne­del jskega dnevn ika in rokometašica-mi Be l inke Ol impi je . V petek, 2. av­gusta, ob 19. ur i prirejajo na igrišču osnovne šole Mat i j a Val javec v Pred­dvoru koncert skupine P lava trava zaborava. Ko t gost večera bo nasto­p i l »Anglež Iz Žirovnice« — A leksan­der John Mežek, predstavi la pa se bo tudi skup ina Dix ie land band iz Kran ja . Pr iredi te l j i so poskrbel i tudi za povrate k v K ran j , kamor bo avto­bus odpeljal ob enih ponoči s pred­dvorske avtobusne postaje.

V S R E D I Š Č U P O Z O R N O S T I

Čuda se dimi, malo se peče Neverjetno, kakšne kolone vozil se valijo preko naših mejnih

prehodov! Še taki reveži bi ob takšnem deviznem izviru morali obo-gateti, a kaj, ko je ta videz hudo varljiv.

Navdušeno, statistično dlakocepsko preštevamo turiste. Deni­mo: danes tamintam letuje 88.314 gostov (manjka samo eden, ki se tisti dan ni kopal, ker je bil bolan). Ponosno trdimo, da bomo letos imeli 8 milijonov turistov in »pokasirali« milijardo in 300 milijo­nov turističnih dolarjev. Veseli smo, da španska pezeta ni devalvi­rala in bomo zato dobili nekaj več avionov Angležev...

Na trda domača turistična tla pa nas spravi podatek, da je kljub 25 odstotkom več turistov manjši devizni priliv od lanskega. Zakaj?

Najcenejši smo: za pičle tri angleške funte dobi gost 1.000 di­narjev. Agencijski živi izključno na polpenzionu, po hotelski večer­ji kupi le »radensko«, a še ta tri srca pije v treh obrokih. Nemška marka gre nekoliko raje iz žepa, a kaj, ko so nas nemški turisti le­tos zasuli z dinarji. Za marko so v svoji banki kupili kar 120 dinar­jev, ne zanimajo jih nikakršni bencinski boni ali popusti.

Pri nas ni le država lačna deviz, nadvse radi jih imajo tudi dr­žavljani. Nihče ne ve, koliko milijonov dolarjev se skrije v zasebnih žepih. Če bi rekli: tretjina, bi pretiravali ali pa tudi ne.

Gostincem, tudi gorenjskim, so se kakšni visokoleteči upi raz­blinili v nič, ko se je podražila hrana. Že dvakrat ali še enkrat več od tedaj, ko so sklepali pogodbe. Zunajpenzionskih zrezkov in raž-njičev pa tudi ne upajo čez noč stoodstotno podražiti, saj bi ob taki turistični »klienteli«, ki poseda po terasah, ostali še brez tistih ne­kaj mark ali funtov.

Ti presneti turisti nam vedno kaj zagodejo, tako, da sploh ne veš, kako nas kanijo presenetiti čez leto dni. Nanje se spet in sploh ne bomo pripravili, saj nimamo pojma, kaj jih piči ob letu obsorej: če bomo gradili luksuzne hotele in jih hoteli nalivati z viskijem, bodo silili v kampe in na terasah naročali špagete. Lahko pa tudi obratno, kdo ve?

Za nas je turizem žgečkljiva loterija, za druge strategija. Ne­davno strateško devalvirana italijanska lira pa nam resno sploh ne konkurira. Zanesljivo ostajamo najcenejši: turizem velikih apeti-tov, statističnih rekordov, mrzličnih napovedi in tankih denarnic.

Vse pa je eno samo ljubo povprečje. Med kaviarjem, ki ga pro­damo premalo in sendviči, ki jih prodamo preveč, bi bili konec koncev lahko še veseli, ko bi bilo tujemu turistu pri nas redno dnevno kosilo na terasi vsaj špageti... d Sedej

J

Bohinj — Ve l ikokra t se zgodi, da p laninc i tako poznb pridejo s hribov, s Komne , Sedmer ih jezer, z Vogla, Vogarja i n podobnih kon­cev, da zamudijo še zadnji avto­bus, k i pelje prot i L jubl jani i n ostanejo v Boh in ju brez prenoči­šča. Težko je pozno zvečer iskat i sobo v Boh in ju , prenočišča v ho­telu so pa za mars ikoga predraga. Zato so v hotelu Zlatorog prav p lanincem namen i l i večje skupno ležišče s 14 ležišči, kjer stane pre­nočišče le 600 dinarjev, za tujce pa 1% D M . Ko t povedo v hotelu, je to skupno ležišče še bolj slabo za­sedeno, ker p lan inc i verjetno še ne vedo za to ugodnost v Zlatoro­gu, dd

Novih 7000 telefonskih priključkov — Minuli petek in soboto so v novi rajonski avtomatski telefonski centrali dokončevali še zadnja dela na »oživljanju« polelektronske z računalnikom krmiljene telefonske cen­trale Metaconte 10 CN, obenem pa so na novo centralo s stare v Gre­gorčičevi ulici preusmerjali okoli 1000 starejših telefonskih priključ­kov. RATC Planina bo imela zmogljivost 7000 telefonskih priključkov. V nekaj mesecih tja do konca tega leta bodo postopoma — če bi imeli več monterskih ekip, bi šlo hitreje — priključevali nove telefone na Planini in na ostalem severovzhodnem delu Kranja. — L. M . — Foto: G. Šinik

i r ie t ' — Turistični Bled je te dni nabito poln. Vročina, vrsta prireditev

p f°pla t»od« so privabili rekordno število turistov. Polni so hoteli, je avtokamp v Zaki, polna je obala jezera. Foto: G. Sinik

OBČINA JESENICE PRAZNUJE

OBČINA KRANJ PRAZNUJE

6. STRAN

K a r a v a n š k i p r e d o r

n a j p r i n a š a k o r i s t i

7. STRAN

L e t o s g r e b o l j e k o t l a n i

M E D N A R O D N I

1 9 : 8 . ' 8 5

v e l i k a i z b i r a b l a g a p o s e j e m s k i h c e n a h k m e t i j s k a m e h a n i z a c i j a b o g a t večerni z a b a v n i p r o g r a m g o s t i n s k e p o s e b n o s t i : žar, raženj, m o r s k e r i b e , d omače v ino bančne in špedlterske s t o r i t v e

G L A S 2 . S T R A N N O T R A N J A P O L I T I K A T O R E K , 3 0 . J U L I J A 1985

M l a d i n s k i servis na Jesen icah

Delo ostaja N A Š S O G O V O R N I K

Letošnje počitnice tudi jeseniška in radovljiška mladina lahko dobi sezonsko zaposlitev prek mladinskega servisa — Prek 500 dijakov in študentov je od maja že iskalo delo, vendar na veliko ponudb ni odziva

Jesenice — V jeseniškem M l a ­d inskem servisu, k i se je b i l nasta­n i l v hotelu Pošta, je b i l a v petek' neznanska gneča. Tako je vse dn i , odkar so ga maja odprl i , v počitni­cah pa pr iha ja še več di jakov i n študentov brskat po kn j i g i ponud­be, urejat plačilo počitniškega dela i n i skat članske izkaznice. V treh mesecih so izdal i že okol i 500 član­s k i h i zkazn ic i n posredovali prek sto občasnih del . Vsakodnevna gneča na Jesen icah (enkrat teden­sko se servis presel i tud i v Rado­vljico) dokazuje, da so mlad i vo l jn i delat i i n zaslužiti v počitnicah, pe­ster seznam del v kn j ig i ponudbe pa priča, da so tudi delovne organi­zacije obeh občin že sprejele M l a ­d i n s k i servis za svojega. Združeno delo Jesenic in Radovl j ice nudi pe­stro paleto počitniških del, prav ta­ko različno pa je postavilo tudi ce­no dela. Urne postavke se gibljejo od 150 do 300 dinarjev. Najnižje so v trgovini , v gost instvu i n tur i zmu oko l i 180, 200 dinarjev, v tovarni je moč zaslužiti od 250 do 300 dinar­jev.

»Delo n a m ostaja,« je povedal An ton Požar, predsednik Občinske konference Z S M S na Jesenicah, ustanovitel ja servisa, k i te dn i za­menjuje vodjo D a r k a M laka r j a . »Vzrokov še n ismo ugotavl jal i , vendar je na d l an i , da ostajajo ne­zasedena zlasti slabše plačana de­la . Tako se največ di jakov i n štu­dentov odloči za delo v tovarni . Naša najboljša odjemalca sta Žele­

za rna i n Ver i ga iz Lesc, pa tudi v gostinstvu i n t u r i z m u potrebujejo ve l iko delavcev za občasna dela.«

Razuml j i vo je, da d i jak i i n štu­dentje najprej razgrabi jo najbolje plačana dela v tovarni , saj je nj i ­hov motiv v prv i v rs t i zaslužek. Za »oderuških« 150 dinarjev, kakor pravi jo, niso pr iprav l j en i delat i . Po drugi p lat i pa je razumet i tudi združeno delo, k i počitniškim de­lavcem na običajno enostavnejših de l ih ne more plačati več kot svo­j i m redno zapos lenim delavcem. Čeprav je dohodek redno zaposle­nega obremenjen z obveznostmi, zaslužek počitniškega delavca pa ne, čeprav gre p r vemu več pravic iz dela kot le med počitnicami zapo­s lenemu d i j aku i n študentu, se vendarle n i mogoče izognit i p r i ­merjavi . P r i u r n i postavki nad 200 d inar j i lahko di jak a l i študent me­sečno zaslužita od 32 do 40 tisoča­kov, ka r je ponekod enako zasluž­k u redno zaposlenih.

De la za avgust je še na pretek. 180 dinarjev na uro nudijo l i ka r i c i v jeseniški čistilnici, 200 dinarjev čistilcu kolodvorske restavracije, sobarju in pomočniku strežbe v Aljaževem domu 40 tisočakov na mesec, prav to l iko za delo v b le jsk i čolnarni. V mlečni restavraci j i Rož-ca delo cenijo na 180 dinarjev na uro, v Kov inoserv isu 200 in v sk la­dišču L I P na B ledu 220 dinarjev.

D. Z. Žlebir

D a v č n a l e s t v i c a n a j b o e n o t n a

Kranjska gora — Turistično dru­štvo K r a n j s k a gora i n Turistično društvo Rateče sta v zadnjem času vedno bolj nezadovoljni, ker davčna po l i t ika za oddaj alce zasebnih sob v občini n i uskla jena z davčno pol i t iko v drug ih gorenjskih občinah.

K l jub dogovoru direktorjev davč­nih uprav gorenjskih občin o »davč­nem poenotenju« zasebnih turistič­n ih sob, jeseniška občina davčne po­l i t ike še n i usk lad i la . Dogovora so se povsem držali v radovljiški i n kran j ­sk i občini, tako glede obračuna kot višine davčne stopnje.

V zadnj ih štirih let ih tako v K r a n j ­sk i gori kot tudi v Ratečah ugotav­

ljajo približno 40-odstotni padec šte­v i l a zasebnih turističnih postelj, kar je delno rezultat tudi nespodbudne davčne pol i t ike. Davčna lestvica je vel iko bolj naklonjena m a l i m odda-ja lcem z nekaj postel jami, k i za or­ganiz i rano turistično ponudbo niso tako pomembni — prav tako pa n i pomemben tudi znesek davka, k i ga plačajo.

Obema turističnima društvoma se zdi nadvse pomemben način obraču­na, k i naj b i b i l čimbolj enostaven, tako, da si davek lahko izračuna vsak sam.

D. S.

Kdo se bo pridružil Titovim štipendistom

Z a mladega človeka je T i tova štipendija posebno družbeno pr izna­nje: najprej moralno za šolske in delovne uspehe, a tudi gmotno, saj so Titove štipendije v povprečju višje od drug ih . Toda takšna pr iznanja niso zastonj. Kand ida t i se morajo odl ikovat i , da do štipendije pridejo, zatem jo morajo vsako leto znova potrjevati. Pomeni , da so v bistveno drugačnem položaju kakor ostal i štipendisti, k i lahko v najslabšem pr imeru »vozijo« tudi z zadostnim uspehom, in hkra t i mirno opazujejo, kako se na različnih področjih delovanja trudijo druj; i .

V tem šolskem letu je z Gorenjske 41 T i tov ih š ,ipendistov, med n j imi 15 mlad ih delavcev ter 26 učencev in študentov y rednem izobra­ževanju. Razmerje odraža stare tegobe sk lada, kaj t i pr imanjkuje mla­d ih delavcev; tolažimo se z dejstvom, da je v repub l ik i še slabše. Bolj spodbuden je podatek, da med gorenjsk imi T i t o v im i štipendisti prevla­dujejo učenci in študenti, k i se šolajo za proizvodne, tehniške, bioteh­niške in naravoslovno-matematične pokl ice (teh je 18), na družboslov­nem področju je devet štipendistov, na zdravstvenem in ekonomsko-organizac i jskem področju po pet štipendistov, na pedagoškem trije in na umetniškem področju ena štipendistka.

V jeseniški občini je deset štipendistov: Karmen Bernik, Branka Bešter, Tonček Dolenec, Roman Grosmajer (za podip lomski študij), Vejsil Horozović, Nina Korene, Darja Sodja, Robert Stranig, Igor Ste-pec in Maja Vaupotič. Iz kran jske občine prejemajo štipendijo: Ruža Barič, Vinko Bešter, Aljoša Feldin, Liljana Gantar, Nika Gašperlin-Jemec, Jana Jenko, Tanja Jurjevec, Viljem Kern, Ljuba Kos-Konc, Judita Nahtigal, Bernarda Oman Dol i nar, Majda Pipan, Mateja Rav­nik in Suzana Umnik. Poleg tega je iz kran jske občine še Anastazija Tičar, kot otrok delavcev na začasnem delu v tu j in i . Iz radovljiške ob­čine je šest štipendistov: Branko Brinšek, Jožica Guzej, Tatjana Jane, Nejka Lorenčič, Janja Majhenc in Marjan Teran; iz škofjeloške občine prav tako šest štipendistov, i n sicer: Pavle Bešter, Melita Filipič, Ja­nez Habjan, Bogdan Kavčič, Marko Kavčič in Andrej Novak, ter iz tr-žiške občine štirje T i tov i štipendisti: Jože Jurjevčič, Mirjam Toporiš-Božnik, Slavka Trstenjak in Bojan Veselinovič.

Nekater i bodo letos šolanje zaključili (ali so ga že), d rug im želimo, da b i i zpo ln i l i zahtevane pogoje za prihodnje leto, ko naj bi se j i m z Gorenjske pridružilo 26 nov ih štipendistov (15 m lad ih delavcev ter 11 učencev in študentov za redno izobraževanje). P r v i razp isn i rok se je že iztekel , p r i čemer smo za otroke delavcev preje l i 19 pri jav al i osem več od razpisanega števila. Največji presežek predlogov je v k ran j sk i občini, kjer se za štiri štipendije poteguje enajst kandidatov.

Bistveno slabši odziv je pr i mlad ih delavcih, saj je za 15 mest le pet kandidatov, p r i čemer na Jesenicah in v Tržiču sploh še n i nobene­ga predloga. Pričakujemo, da se bodo do začetka šolskega leta nekate­r i predlagatel j i še zgani l i , sicer se bomo mora l i znova vprašati, al i res n i mogoče med množico mlad ih delavcev z Goren jske po iskat i 15 takš­nih , k i so si zaslužili izobraževanje ob delu a l i iz dela s pomočjo Titove­ga sk lada.

mr. F ranc BELČIČ

Robert Gantar, dijak 2. letnika ŽIC »Delavec iz ribogojnice Bistrica mi je povedal, da je tam prosto mesto. Vsak drugi dan naj bi tam po 12, celo 14 ur, lovil plankton za ribe. V enem mesecu naj bi zaslužil 35 ti­soč dinarjev. Starši me sprašujejo, zakaj že zdaj silim delat, ko bom še pozneje lahko, pa vendar... Vztra­jal bom do 20. avgusta.«

Bogdan Jeklič, dijak 2. letnika ŽIČ »Delam v Kovinoservisu kot stru­gar, kjer dobim 200 dinarjev na uro. Mogoče bom prihranil za mo­tor. Za to delo sem izvedel od pri­jatelja, zdaj pa se na Mladinskem servisu dogovarjam za plačilo.«

Nataša Rauh, 1. letnik turistične šole v Ljubljani »Odločila sem se, da bom v poči­tnicah raznašala pošto. Ne vem še, koliko bom zaslužila, upam, da do­volj, da si bom kupila radio. Doma se popolnoma strinjajo, da delam med počitnicami.«

I M. Pestotnik

Še ena knjižica iz zb i rke Goren j ska v N O V G o r e n j s k o v o j n o

p o d r o č j e

K r a n j — Pred k r a t k i m so v t iskar­n i Toneta Tomšiča v L jubl jani natis­n i l i še eno knjižico iz serije Gorenj­ska v N O B in sicer »Gorenjsko vojno področje 1944—1945«. O delu in nalo­gah Gorenjskega vojnega področja, k i je bilo ustanovljeno 4. septembra 1944 in se je z obveščevalnimi služ­bami in par t i zansk imi de lavnicami zadrževalo največ pod Blegošem, v Mar t in j v rhu , v Potoku in drugod po Selški do l in i , so v knjižici zapisal i Bogdan Osolnik, Mar i j an Maste r l , Janez Šmitek, Andrej Babic, Janez Strgovšek in J a n k o Urbane.

V petek, 19. ju l i j a so na slovesno­sti v A v l i herojev v k ran j sk i skupšči­ni nekdan j im borcem in akt iv is tom Gorenjskega vojnega področja pode­l i l i monografijo, obenem pa tudi zla­te značke področja ter značke Pore-zen 85. dd

N o v a t r g o v i n a

z a k m e t e

Podnart — Prvega avgusta bo­do v poslovni stavbi K Z K T O Z D kooperaci ja Radovl j ica v Podnar-tu, odpr l i prodajalno s kmeti j ­s k i m mater ia lom. V trgovini bo moč kup i t i gnoj i la, k rm i l a , škro­piva , vseh vrst kmečko orodje in opremo, ter rezervne dele za kmet i j ske stroje. Proda ja lna bo odprta v tork ih od 8. do 12. ure in ob četrtkih od 12.«ao 16. ure.

C i r i l Rozman

Akcija, ki je razočarala Mile Milosavljević. komandant mladinske delovne brigade »Jože Gregorčič« iz Škofje Loke

Z

ŠKOFJA L O K A - Iz R ibn ice na Pohor ju se je konec prejšnjega tedna vrn i lo trideset škofjeloških brigadirjev. M l a d i n s k a delovna akcij« »Kobansko« n i i zpo ln i l a n j ihov ih pričakovanj. Nov način organizacije dela i n življenja v br i gad i rskem nasel ju n i prava smer, k i b i pomenil« rešitev mlad inskega prostovoljnega dela.

»Akcija, k i smo se je škofjeloški mlad inc i udeležili letos, naj b i de­lovala po novem konceptu. To pomeni , da smo po svojih željah izbral i , kje v nasel ju bomo spal i i n kje na tras i bomo delal i . Imeli smo t r i p r i ' marne trase: na eni smo kopal i za vodovod, na drugi smo kopal i rov in polagal i cevi za melioraci jo, kopal i pa smo tudi ja rke za P T T omrežje. Nov koncept naj b i v sakomur omogočil, da je delal na kater iko l i trasi je hotel. Tako se j i h je za eno traso pri javi lo štirideset, za drugo le dva. Vendar je bilo delo na t ras i še dokaj dobro. Ve l iko slabše je bilo s po­po ldansk imi in teresn imi dejavnostmi in krožki. Čeprav so b i l i dobro organiz i rani , bi lo je celo nekaj zan imiv ih pogovorov ob okrogl ih mi­zah, so bile vse prostovoljne dejavnosti slabo obiskane — kajt i za ni­kogar n i bilo nič obvezno,« prav i M i l e Milosavljević, k i je b i l tokrat že petič na delovni akci j i .

— »Ste se morda pogovarjali , kaj je kr i vo temu?« »Z nam i na akci j i so b i l i poleg brigadirjev iz Sevnice in brigade

Rdečega križa tudi vzgojiteljice, kadeti , d i jak i iz vzgojnih zavodov in raz iskova lc i Višje šole za socialne delavce iz Ljubl jane. Raziskovalci niso hod i l i na traso, le popoldne so raz iskova l i življenje v brigadi. Na akcijo so prišli nepr ipravl jeni . Štirinajst dn i smo se prep ira l i in iskal i vzroke za nezadovoljstvo na akci j i . Ob koncu smo se brigade in briga­dir j i tudi odrekl i vsem pr iznanjem, k i j i h je naša brigada vsako leto dobivala na delovnih akci jah. Brigade so bile namreč razkropljene, ni se dalo oceniti ko l iko so naredi l i določeni brigadirji.«

— »Kdo ste b i l i v vaši brigadi?« »Iz Škofje Loke smo b i l i v br igadi v g lavnem mlad i delavci iz razli­

čnih tovarn, b i l je le en osnovnošolec, en srednješolec in ena štu­dentka.«

— »Kakšen način de la v brigadi mis l i te , da b i l ahko še privabil mlade?«

»Takšen kot je b i l eksper iment letos na Kobanskem sigurno ne. Prepričan sem, da se večina brigadirjev, k i so b i l i tam, ne bo več udele­žila akci j . Tud i klasičen način organiz iranja brigade n i več privlačen, je pa sigurno ve l iko boljši. M lad i , predvsem d i jak i in študentje, danes raje med počitnicami delajo v tovarnah, nato pa gredo sami na morje-Pravega predloga o novem konceptu n imam, vem pa, da se letošnji eksper iment na Kobanskem ne bo mogel obdržati.«

V . Primožič

P r i s p e v n a s t o p n j a z a

k r a j e v n e s k u p n o s t i

Jesenice — V občini so se dogovo­r i l i , da v naslednj ih pet ih let ih kraje­vne skupnost i dobijo več denarja, ka j t i ' sedanja sredstva so dokaj majhna. Tr ina js t kra jevn ih skupno­sti bodo zato f inanc i ra l i še z doda­tn im zb i ranjem sredstev, kajt i »gla­varina«, denar, k i ga prispevajo za­posleni, n ikakor n i dovolj. Razen te­ga ka r polovica zaposlenih denarja ne pr ispeva i n se zato vse krajevne skupnost i srečujejo s hud im i f inan­čnimi problemi .

Da bi vsem kra jevn im skupnost im zagotovil i redni vir , bodo opusti l i se­danj i način f inanciranja, prešli bodo na novega in sicer na prispevno stopnjo v okv i ru samoupravne ko­munalne skupnost i .

D. S.

M l a d i s k l e n i l i

d e l o v n o a k c i j o ^

Jesenice — Br igad i r j i Mlad in delovne akcije Jesenice 85 s 0

$ e-enem mesecu končali z del i in o ^ gli odlične rezultate. Namesto }v'^gj p lan i ran ih norma ur so opravu 1

14.500 norma ur. ju-M l a d i br igadir j i iz domala vse ^

goslavije so delal i pr i hidrocen ^ Trebež, kopal i so kanale za voo 0

in telefonski kabel , pripravl jan ^ plinovoda za novo jeklarno, PlaI*iat0 iz l iv potoka Javorn ik , uredih v 0

pred va l jamo b luming in obv cesto. . jjila

M l a d i n s k a delovna akci ja l es e I ) i '

po petih let ih prvič spet na J e . cah, pokazala pa je, da bi m ° r a

a i se

cijo organiz i rat i vsako leto, s,Qty0 mladi p r i prostovoljnem delu izkažejo. e.

V- S'

Jožetu Povietu in Ivanu Struzniku, ki jih je 11. januarja i»" ' V a j 0 V° L$ plaz na Zelenici, postavili spominsko ploščo. Pritrdili so jo na 8

u z t* zom, ob poti na Zc t f f t lCO. K o v i n t f c o spominsko ploščo v obli Ki p ponesrečenih je brezplačno izdelal Jože Volarič. Foto: D. Doien

, 3 0 . J U L I J A 1 9 8 5 G O S P O D A R S T V O 3 . S T R A N ( g ® m ] S S 5 M J © I M G L A S

Bohnečevi iz Grada med žetvijo ječmena. — Foto: C. Z.

Žetev n a Gorenj s k e m

Žanjci, varujte se okvar! **rimer Ivana Koka z Brega pri Preddvoru je dovolj nazo-r e n : po nadomestni del za kombajn je moral v Zagreb.

Kranj — Več kot polovica pšeni-i e na Goren jskem je že požete. janjci hiti jo, delajo od jutra , ko se jdasje osuši, do poznih večernih ur , j^di ob sobotah i n nedeljah. V s i se b°Jijo poslabšanja vremena i n mo­rebitne toče, k i b i v nekaj m inutah p l a t i l a žitne klase in izničila eno-l e t n i kmetov trud.

V petek, sred i najhujše opo ldan-ske pripeke, smo na njivi ob cesti Proti Poženiku zmot i l i Bohnečeve J* Grada p r i Cerk l j ah — Lada i n ^ l k o ter njeno sestro M i l k o . Z mo-l°rno kos i ln ico so želi ječmen.

»Premalo imamo žita, da bi še n a r n splačalo najeti kombajn a l i ? nopovezalko. Zdaj imamo dopust S1 bomo kar sami poželi 20 arov ve-Jko njivo. Pšenico sejemo le obča-

j ^ 0 . ker k r u h kupujemo v trgovini . ^ c men bomo porabi l i za krml je­

n j 6 P r ašičev. Dva redimo. Resda je Jjaj salamensko vroče, bo pa zato p z i m i , ko bomo zak la l i , tol iko pr i -J^tneje. S pr ide lkom smo zadovolj-S»- Da bi tako obrodi l tudi krompir !

nas čaka še mlačev. Petero ,/^tov ima skupaj mlat i ln ico in nnf 8 drugemu bomo pomagali,« so P T d a l i Lado, C i l k a in M i l k a , p TT°nnečevi se niso dal i pregnati s k N a . vztrajal i so, čeprav je pripe­ki K „ -Ot za stavo. Občasno so si ga-

Ve l i ko dela je ime l v teh dneh. Žel je v domači vas i , v Tupaličah, Ho-temažah, Nov i vas i , Hrašah, Za­b i jah . . . K o so ga naposled le doča­ka l i , se mu je zvečer — že več kot deset je b i l a u r a — pokvar i l kom­bajn. Skupaj s ses t r in im možem Jožetom se je naslednje jutro po­globi l v »drobovje« stroja i n ugoto­v i l , da je odpovedala ena od tes-n i lk . Te le fonira la sta po Gorenj­skem, spraševala, prosi la , a povsod naletela na enak odgovor — nima­mo. Nazadnja sta se odpeljala v Za­greb, kjer sta p r i dobr ih l judeh le »izbrskala« potrebni nadomestni del . Vse nedeljsko dopoldne sta po­pravl ja la kombajn. Ob dvanajst ih se je njegovo vreteno zavrtelo i n žetev se je v zadovoljstvo kmetov ponovno začela.

Žanjci, varujte se okvar ! Kmet je iz Predoselj so mora l i pred dvema le toma po k l inas t i j e rmen narav­nost v Beograd, Ivan K o k z Brega, kot smo že r ek l i , po nadomestni de l , vreden nekaj več kot tisočaka, do Zagreba.

C. Zaplotnik

j žejo le z vodo iz bližnjega izv i­ja- Mudilo se j i m je: še nekaj ječ-5 e r i a je bilo treba požeti in vse

n °pe spravit i v kozolec. v Lahovčah smo že z glavne ce-

opazi l i kombajna, kako goltata •"H) klasje i n luščita iz n j ih z lato-

[ ^ e n o zrnje. Tomo Milosavljević, * a Poslen Že trinajst let na KŽK-je-«m delovišču Cerkl je , se je za tre-

su t e k oddahni l i n nam povedal, da

p* z žetvijo začeli v torek, da je de-. z a rad i plevela precej zamudno,

0 ? se hek ta rsk i pr idelek suče če i ° 8 40 stotov. Tomo stopi iz vro-p kabine kombajna le ob treh po-E f n e ' k o m u delavci prinesejo k o :

'°. in v p r imer ih , če se pokvar i S E / ' s i c e r neprestano potuje z n i ^ g a k °nca njive na drugegu. Pše-. eno Z r n j e vozijo neposredno v p o l j a n o — je povedal — ker ga . s o n c e dovolj osušilo in ga ni tre-

>?e dodatno sušiti, str * * e " s w v l , e t e ^ popoldne ne-l V j ? n o pričakovali kombajnista

a n a K o k a z Brega pr i Preddvoru.

Kombajnist Tomo Milosavljevič: »V kabini kombajna je v julijski pripeki neznansko vroče!«

Tehtnica gradi Železniki — Tehtn ica Železniki, K i

se je razv i la iz obrtne delavnice, je b i l a ustanovljena leta 1959 z name­nom izdelave precizne mehanike, predvsem tehtnic i n laboratori jske opreme. Poslovne prostore je Teh­tn ica dobi la sprva v nekdanj i sodar-sk i delavnici , kasneje pa se je prese­l i l a v stavbo zadružnega doma, zgra­jenega leta 1948, v katerem je še da­nes.

Vendar razširjen proizvodni pro­g ram laboratori jske opreme Tehtni ­co že več let s i l i v adaptacijo seda­n j ih i n v dograjevanje novih prosto­rov. Delavc i Tehtnice so se odločili, da bodo svoj prostorski problem re­ševali postopno i n na sedanji lokaci­j i zgradi l i najnujnejše prostore ter nabav i l i nekaj dodatne opreme, po uredi tv i zazidalnega načrta Železni­kov pa bodo zgradi l i nove proizvod­ne prostore. 7

V Tehtn ic i bodo kup i l i tudi nekaj nov ih strojev, med n j imi numerično krmi l jeno stružnico, delovne mize i n podobno. S tem bodo povečali lastno proizvodnjo sestavnih delov i n zmanjšali delež kooperantov. N a no­v i h stroj ih bodo letos zaposl i l i 5 no­v ih delavcev, prihodnje leto pa še ,5, tako da bo po naložbi v Tehtn ic i skupno zaposlenih 117 delavcev. V s i novi delavci bodo iz vrst štipendi­stov.

Z a to investicijo, k i po predraču­n ih stane čez 195 mil i jonov dinarjev, je kred i tn i odbor Ljubl janske banke — Temeljne banke Gorenjske odo­b r i l prek 58 mil i jonov dinarjev kre­dita. D. D.

Kakšna delitev deviz?

Ljubl jana — V sredo, 24. ju l i ja , so se v L jubl jani sestali delegati slo­venske skupščine i n med drug im znova razpravl ja l i o zakonsk i uredi­tvi ekonomskin odnosov s tujino. O zasnovi deviznega zakona je b i la be­seda na zasedanju skupščine 3. jun i ­ja , ko so slovenski delegati zavrn i l i osnutke zakonov, češ da ne zagota­vljajo uresničevanja vseh izhodišč in ciljev dolgoročnega programa gospo­darske stabil izacije p r i ekonomskih odnosih s tujino, zato tudi ne morejo bit i temelj usklajevanja. T?daj je skupščina sk len i la tudi , naj stališča k osnutkom dev izn ih zakonov pred­lagatelj preuči, o čemer je s lovenska delegacija v zvezni skupščini poroča­la tokrat.

Skupščina je v sredo, 24. ju l i ja , oceni la , da je v stališčih Z IS do p r i ­pomb i n predlogov za koncept i n vsebino osnovn ih rešitev v osnutk ih zakona o dev iznem poslovanju, kre­d i tn ih odnosih s tuj ino i n o prometu blaga i n storitev s tuj ino, storjen n a ­predek, vendar b i kaza lo to tudi vse­b insko pojasnit i .

Skupščina je povzela, da ostajajo stališča do delitve deviz v Slovenij i (ki poleg Hrvatske nasprotuje osnut­kom neposredne devizne delitve na posamezne porabnike) sprejeta na zasedanju skupščine 3. juni ja , še na­prej aktualna. Na zasedanju je skup­ščina pooblasti la svojo delegacijo, naj v zboru republ ik in pokraj in na podlagi te usmeritve tudi pristopi k usklajevanju vsebinskega urejanja ekonomsk ih odnosov s tujino. N a podlagi stališč s 3. jun i ja in stališč drugih republ ik in pokraj in naj pr i usklajevanju dev izn ih zakonov iščo optimalne rešitve, k i bodo prispevale k širši usmeri tv i jugoslovanskega gospodarstva v izvoz.

DELOVNEM MESTU

N o v b u t i k * m o d n i m i o b l a č i l i

Pred štirinujsti-W i v i s o t u ( i l Škofjeločani ali

Skofjeločanke, dobile mod n© k v o z k i ul ic i b l izu trgovi-°drjZi Z o l t ' n i u v o v mestu, ga je | J j r * a Vera Camlek , petindvaj-

Jjgna šivilja s Trate, f? ,da l j časa sem razmišljala,

k 0 n * " n e l a modni butik. K o sem ^rn • Š o l ° z u * i v i l . i « ' v L jubl jani Sta l r r u d a majhna otroka. Sedaj

ne

, ; , , i 7 u m t l J tati u i n začela sem razmis­le ' da začnem šivati za vse, tu

M l i n Prijateljice, kot do se ^e'd n i S , , , n dobila možnost, da delu'jn lokal . Takoj smo se loti l i

' 5 5 Pomočjo kredita in lastne

ga dela, pa tudi obrtnikov, sem pred štirinajstimi dnevi odprla butik, k i sem ga poimenovala »Butik Vera«.

»Na obešalnikih in v izložbi v i ­sijo moderna k r i l a , kost imi , h l a -če. Od kod ideje?

»Precej l is tam po tuj ih revi jah, tam tudi dobim največ idej. Izbi­ram modne tkanine v modernih barvah. Cene so običajne. Ve l iko sem gledala po trgovinah, cene pr imer ja la /. but ik i in tako neka ko izračunala ceno oblačil. Seve­da pa je najbolj odločilna cena mater ia la in čas, k i ga zamudim s šivanjem. Tako so kr i l a 5.800 d in , kost imi 13.800 d in , bluze in hlače pa okrog 3.800 d in .

»So se kupei že navadi l i na b u ­tik?«

»V Škofji L ok i le redko kdo že ve za mojo trgovinico. T a ul ica je v obnavl janju, zuto malokdo zai­de sem. Če pa že pride but ika skorajda ne opazi . Sedaj sem da­la tabl i , ki opozarjata na butik, morda bo kaj bolje, saj vem, da je to v Škofji L ok i edini tovrstni bu­tik Lb da gu potrebujejo.«

V. Primožič V e r a Camlek , šivilja

Nič več pastorek Avtokamp Zlatorog ob Bohinjskem jezeru bodo letošnjo je­sen in naslednjo pomlad preuredili in izboljšali tako, da bo »prestopil« iz tretje v drugo kategorijo

Boh in j — Medtem ko so v Boh i - cepcijo i n vanjo napel jal i tudi tele-nju vsa leta bolj gledali na to, kako fon. Ured i l i bodo tudi plažo, da bo b i izboljšali hotelsko ponudbo i n dostopna za vse. Zdaj se je namreč kako b i Bohinj čim bolj poživili s nekaj Ljubljančanov s pr iko l i cami pr i red i tvami , so pozabljal i na usidralo na samo obalo jezera, s či-kamp. T a se je vztrajno širil, a mer onemogočajo drug im dostop ostajal je pastorek turističnega Bo- do jezera. E n del obale bo povsem hinja . Ne le za domače goste, k i so prazen, brez šotorov, namenjen le sem že od nekdaj pr iha ja l i s svoji- kopalcem. K o t pravijo v Zlatorogu, m i p la tnenimi strehicami in se od j i h bo vse skupaj stalo deset s tar ih tu podajali v gore, kamp ob čudovi- mi l i jard dinarjev, vendar je to n j i -tem Boh in jskem jezeru je vedno hova prva naloga, kajt i prav z gosti bolj zanimiv tudi za tujce. Posebno v kampu bo brez dvoma večje po­se zdaj, ko je tu ure jena čolnarna vpraševanje tudi po nj ihovi izven-za izposojanje čolnov, ko se je raz- penzionski ponudbi. Z deli v kam-v i l nov vodni šport — srfanje. A pu bodo začeli že to jesen, da bo do kamp je vse prej kot ugleden. Re - prihodnje sezone vse nared. šuje ga le čudovita obala jezerca, Cene v k a m p u so trenutno n izke k i privabl ja k l jub slabo urejeni k a - Nočitev v k a m p u stane za domače nal i zac i j i , k i se pogosto zamaši, ga gosta, skupaj z avtomobi lom i n k l jub r edk im sani tar i jam i n male- pr iko l ico o z i r oma šotorom 220 d i ­m u številu pomiva ln ih kor i t , k l jub narjev, tujce pa 7 D M , električni temu, da i m a k a m p ve l iko premalo priključek stane domačega gosta električnih priključkov i n je brez 200 dinarjev, tujce 4 D M , taksa i n telefona i n tople vode. Lepota n a - zavarovanje pa 30 dinarjev oz iro-rave je močnejša. m a 1,10 D M . Ime l i pa so v letošnjih

Vendar pa imajo v hotelu Zlato- prv ih 6 mesec ih za 11 odstotkov rog, kamor kamp zadnja leta spa- več nočitev kot l a n i v istem času: da, namen kamp pošteno preuredi- l an i so ime l i 2405 nočitev, letos pa ti in ga spravit i razred višje, iz tre- že 2683. Zan imivo je tud i , da je tudi tje v drugo kategorijo. K a m p bo tu letos manj domačih i n več tu j ih dobi l več električnih priključkov, gostov. namesto dveh manjših sanitari j bo Torej se tud i kamp i ran ju v B o h i -tu zgrajen ve l ik san i tarn i blok, n ju obetajo lepši časi. Zadnj i čas je kamp bodo ogradi l i , kanal izaci jo že, res. Ka j t i , kot ob morju, tudi v bodo speljali na čistilno napravo, notranjosti n i več hotel tisto, ka r s i hudournik, k i ob vsakem večjem gost želi, temveč čim tesnejši stik z dežju pridere skoz i kamp, bodo naravo. In mimogrede: natur is t i -speljali ob cesti, da bo šel drugje v čna plaža v Boh in ju , n a obal i n a -jezero. Namesto sedanjega malega sproti kampa Or lova glava, je že bifeja bo tu zrastel nov gost inski legal iz irana, loka l s 60 sedeži, razširili bodo re- . D Dolenc

Novi stroji za Almiro Radovl j ica — Znano je, da je A l -

m i ra Radovl j ica zadnja leta polovico svoje proizvodnje preusmer i la od k l a s i j h ih pletenin v izdelavo zahtev­nejših v rhn j ih oblačil.kot so kost imi , plašči, bluzoni . Prav po teh izde lk ih tudi najbolj povprašuje zunanje tr­žišče. V letih od 1981 do 1984 je A l m i -ra povečala količinski izvoz za dobro polovico, od 112.000 na 172.000 kosov. Polovica izvoza je bilo konvert ib i l ­nega.

Da bi še bolj povečali izvoz in tudi domačemu tržišču nudi l i kvalitetne, modne pletenine, so se delavci A l m i -re odločili moderniz i rat i strojni park, k i je ponekod tudi že 90-odstot-no odpisan. S star imi ne more širiti programa, iskat i novih vzorcev, ver zav, ne more bit i i zv i rna ne v kreaci­j i ne v namembnost i i zde lka.

/ato so se odločili za uvoz 13 pleti l-n ih strojev, od tega 3 e lektronsko vo­denih za izdelavo patentov in 9 plo­s k i h p le t i ln ih strojev z e l ek t ronsk im krmi l j en jem, 10 šivalnih strojev, 20 naprav za šivanje obrob, 3 strojev za termično preoblikovanje in f iks i ra­nje izdelkov ter 1 navi jalnega stroja. T i stroji imajo popolne možnosti vzorčenja, na nj ih pa je možno pre­delovati tudi grobo prejo iz domače volne, katero A l m i r a vsako leto v večji meri uporablja, s tem pa

zmanjšuje uvoz potrebnega mate­r ia la .

E lektronsko vodeni stroji bodo na­domesti l i ročno delo p r i pr iprav i pro­izvodnje za pletenje, porasla bo pro­duktivnost, dnevne zaloge |nedokon­čane proizvodnje se bodo zmanjšale od 7.000 na samo 1.000 kosov. Izdel­kov ne bodo več robi l i na roke i n s tem bo potrebno 19 delavcev manj , k i j i h bodo lahko zaposl i l i v drug ih oddelkih, predvsem v konfekci j i . Iz-delavni časi bodo krajši, znižale se bodo količine odpadkov. V A l m i r i pravijo tudi , da bodo z nov imi stroji občutno povečali izvoz, i n sicer od 15 do 20 odstotkov letno. Za leto 1987 predvidevajo že 200.000 kosov izvoza na konvert ib i lno področje, prizade­vajo pa s i tudi za povečanje k las i ­čnega izvoza, za katerega upajo, da bo v letu 1987 dosegel 110.000 ko^ov, medtem ko so j i h leta 1984 izvozi l i le 30.000.

Za nabavo novih strojev za A l m i ro, k i bodo stal i 341,429.000 dinarjev je L jub l janska banka - Temeljne banka Gorenjske pr i Združeni banki najela ' Sit u sredstev kreditne l i nije I FC v znesku 977.935 ameriških dolarjev. Opremo bo A l m i r a dobile,-že do konca letošnjega leta.

D. D.

© © E H K K M E U G L A S 4. S T R A N G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E T O R E K , 3 0 . J U L I J A 1985,

Delavska Sava je praznovala V krajevni skupnosti Sava na Jesenicah živi 4.700 ljudi — Krajevna skupnost si želi več sodelovanja z delovnimi in temeljnimi organizacijami v krajevni skupnosti

Delavski dom pri Jelenu je dotrajan in potreben obnove, a za tako ve­liko delo vedno zmanjka denarja ...

Jesenice — Jeseniška kra jevna skupnost Sava praznuje svoj kraje­vn i praznik v spomin na delavsko stavko jeseniških kovinarjev. Ra ­zumlj ivo je, da svoj program praz­novanja krajevnega prazn ika ved­no pripravi jo tako, da sodelujejo tudi jeseniški železarji. Letos je bi ­lo še posebej slovesno, saj je m in i ­lo 50 let od delavske stavke na Je­senicah in so zato pr iprav i l i več prireditev, pohodov in srečanj.

Krajevna skupnost Sava sodi med največje krajevne skupnosti v jeseniški občini, saj v njej prebiva kar 4.700 ljudi. V treh soseskah krajevne skupnosti prebivajo veči­noma delavci železarne, upokojeni delavci železarne — pravi, stari Je­seničani.

V dveh novejših soseskah nov ih stolpnic in blokov imajo povsem drugačne probleme kot v star i so­seski s tar ih železarskih stanovanj, kajt i v zadnj ih let ih se je v njihovo obnovo le malo vlagalo. H u d pro­

b lem je, da so se v stare jeseniške hiše začeli na silo vseljevati ljudje, k i so pr iha ja l i na Jesenice za k r u ­hom, nato pa so za n j imi začele pr i ­hajati še družine. Jeseniška žele­zarna, k i je zaposl i la največ teh de­lavcev, n ikakor n i zmogla zgradit i to l iko stanovanj, da b i t i delavci lahko prebiva l i v sodobnih stano­van j ih — in tudi zdaj je prosi lcev tako vel iko, da prav vsem ne more ponudit i družbenega stanovanja. Stanovanjska okol ja teh s tar ih hiš, posebno pa stanovanja v n j ih so skrajno zanemarjena, dotrajana, okolje pa obupno umazano. Tak pr imer je Brunar jeva hiša in hiše v njeni soseski, ob magis tra ln i cesti, ko se človek zgrozi, v kakšnem okol ju prebivajo družine. Kra j evna skupnost i m a s tem prav gotovo iz­redno hude probleme.

V kra jevni skupnost i , kjer zado­volj ivo delajo družbenopolitična or­ganizacije, društva in delegacije, se srečujejo tudi s težavami p r i na­pel javi te le fonskih priključkov. Je­zijo se nad prometom, kanal izaci jo i n vodovodnim omrežjem v nekate­r i h prede l ih krajevne skupnost i . P rav promet skoz i krajevno skup-

Brunarjeva hiša poleg magistralne ceste je precejšen problem, saj je skrajno zanemarjena. Stanovalci prebivajo v njej v skrajno neprimer­nih razmerah, še huje pa je, da se jim niti v okolici hiše ne ljubi za silo počistiti. Okoli nje so trije zapuščeni avtomobili, na kupe nesnage in odpadkov. — Foto: D. Sedej

M a j d a Žvan, d i rektor i ca hotela Zlatorog:

Prevladujejo polpenzionski gostje Devetdeset odstotkov vseh gostov Zlatoroga v Bohinju je agencij­skih — Gostje dali vrsto pobud za zboljšanje ponudbe — Zani­manje tujcev za tenis igrišča

BOHINJ — Če prisluhneš gostom hotela Zlatorog so navdušeni nad prijaznostjo osebja v hotelu, nad či­stočo, nad bazenom, sauno, v anketi, ki so jo med njimi naredile posame­zne agencije, ki pošiljajo goste v Bo­hinj, pa gostje predlagajo vrsto drobnih izboljšav, ki bi jim morda bilo treba prisluhniti. Tako Angleži predlagajo, da bi v hotelu uredili večji družabni prostor, kjer bi večje skupine gostov v udobnih sedežih lahko v miru poklepetale, radi bi še kakšno igrišče za tenis več, radi bi imeli bazen odprt vsak dan ves dan, ne pa le ob dnevih, ko je slabo vre­me in se ne morejo kopati v jezeru, namesto navadnih koles bi za preva­žanje okrog jezera imeli raje mala motorna kolesa, mladi bi radi imeli več aktivnosti za mlade, kajti zdaj je Bohinj resnično bolj namenjen sta­rejšim, umirjenim gostom. Radi bi, na primer, imeli tudi večjo sušilnico

hotelu, kjer bi si osušili obleko, ka­dar se vrnejo mokri z izletov itd. Za­nimive pripombe, katerim bi veljalo pi luhniti ne le v Zlatorogu, temveč tudi kje drugje.

Hotel Zlatorog v Boh in ju ima sku-oaj z depandanso 153 postelj. Pred petimi leti so ga na novo uredi l i in ?j.ada v v isoko B-kategorijo. Zaprt eK konec oktobra i n novembra, da ja j .ipravijo za z imsko sezono.

V i "vih šestih mesec ih letošnjega etu m meli v hotelu za 6 odstotkov nar., i<< i lev; medtem ko so j i h ime-rlaj v i -> m času 21.297, so jih ime-11« 896. Med n j imi je bilo le-os ifi tuji gostov več, d ' ->ačih pa-:ar 2.346 m . V pr- m ju l i -a pa Je bi la g donosi skoraj ena-a: i ti i i i ,'. bilr *.tf58 nočitev letos pa .64; Ha nka je volna pri domačih os im: medte c ko je lani tu gostova-» 39:1. dtirtic ... co:;tov iih ie letos le

74. Za vse je k r i va predvsem dragi­nja.

Ko t vsak hotel, si tudi Zlatorog že­l i gostov, k i bi tu pust i l i kar največ denarja. Od gostov, k i j i h v hotel po­šiljajo agencije, dobe zelo malo, kaj­ti to so zelo poceni aranžmani, veči­na polpenzioni . Na žalost pa je agen­c i j sk ih gostov v Zlatorogu kar 90 od­stotkov. Zan imivo je, da je od doma­čih gostov največ Slovencev; včasih so tu prevladoval i Zagrebčani in Beograjčani.

Družabno življenje je v Zlatorogu kar pestro: ob sredah zvečer gostom zapleše fo lk lorna skup ina iz SrtMnje vasi , ob četrtkih imajo p ikn ik za go­ste vseh bohin jsk ih hotelov, ob pet­k i h in sobotah imajo na terasi živo glasbo, v nedeljo zvečer pa gostom predvajajo diapozit ive o Trig lav­skem narodnem parku . Prirejajo pa tudi agencijske izlete v L ip ico, Po­stojno, Benetke, na Vršič, v Trento, Trbiž in Bel jak. Gostje so navdušeni nad novostjo — vodičem, k i j i h vodi v gore.

V hotelu so dokaj izboljšali po­nudbo. Uvedl i so samopostrežni zajtrk, v k let i so ured i l i malo p ivni ­co, trudijo se, da b i trije meni j i ustrezal i vsem vrs tam gostov. «Radi bi nekdanj i Zlatorogov hlev preure­d i l i v domačo gostilno, predvsem pa morajo zgradit i več tenis igrišč, kajt i ponujajo se gostje iz nemških k lu­bov, k i bi tu rad i t ren i ra l i . Ko t pove d i rektor ica hotela Ma jda Žvan, so to najboljši gostje, saj se poslužujejo vseh vrst izvenpenzionske ponudbe. Zato skupaj z A lpetourov imi hoteli , k i imajo tenis igrišča na Pok l juk i , v Izoli in na B ledu, že razmišljajo, da bi izdal i skupn i prospekt, namenjen le teniškim k lubom po Evropi .

D. Dolenc

Majda Žvan, direktorica hotela Zla­torog v Bohinju: »Res je, da imamo trenutno goste, ki manj trosijo, kot bi mi želeli, vendar smo zadovoljni, kajti 25 odstotkov gostov se nam iz leta v leto vrača.« — Foto: D. Dolenc

N a T r i g l a v

o b 8 0 - l e t n i c i

Škofja Loka — Člani P lan inskega društva Škofja Ix)ka želijo praznova­ti osemdeseti rojstni dan skupaj s svoj im častnim članom Jožetom Ca-dežem. Na njegovo željo, ga bodo proslav i l i kar na vrhu Tr ig lava. Jože Cadež je v društvu vodil že okrog 700 izletov, še vedno je akt iven planinec, tako da mu pot na Tr ig lav ne bo pre­težka. P lan inc i se bodo proti Tr ig la­vu odpravi l i v četrtek ob 7,30 izpred avtobusne postaje v Škofji L o k i . Z avtobusom se bodo odpeljali do Po­kl juke, prenočili pa bodo na Kreda r i ­c i . Naslednj i dan ob 9. ur i bo sveča­nost na vrhu Tr ig lava, kjer bo pred­sednik skupščine občine Škofja I o-ka, Matjaž Cep in , podeli l državno odl ikovanje Jožetu Cadežu. V petek bodo p laninc i prenočili v koči pr i sedmin t r ig lavsk ih jezer ih. Vrni tev v Škof jo Loko načrtujejo v soboto po poldne.

Na izlet se lahko pri javite v tur i stičnem društvu, bo pa v vsakem vremenu, (vp)

Maks Dimnik, predsednik skupšči­ne krajevne skupnosti: Nedvomno imamo v tako veliki krajevni skup­nosti stalno precejšnje probleme. Radi bi predvsem hortikulturno uredili prostor pred kinodvorano.« — Foto: D. Sedej

nost predstavl ja hudo oviro, saj n i ustrezn ih parkirišč. Tovorn jak i ta­ko iščejo svoje mesto pred gledali­ščem, prostor pa namerava kraje­v n a skupnost ob izgradnj i kinodvo-rane hor t iku l turno uredi t i . Prav gotovo bo ra zn im špedicijam in to­vornemu transportu skozi Jesenice treba v prihodnje poiskat i drugo mesto.

Nedvomno bo izredna pridobitev nova k inodvorana, k i jo gradi K i -nopodjetje K r a n j . S tem bodo rešili problem k i n a Rad ia , k i je skrajno dotrajan, prav tako kot so že leta in leta problemi z dotrajanim s tar im de lavsk im domom pr i Je l enu. Čaka j i h tudi asfaltiranje nekater ih cest krajevne skupnost i , vendar pa j i m za razno komunalno ureditev, k i b i b i l a nujna, vedno pr imanjkuje de­nar ja .

Na območju krajevne skupnosti Sava je največ osnovnih in sred* njih šol jeseniške občine, zato se delavni krajani v okviru krajevne skupnosti morajo srečevati tudi s

stalnim problemom pomanjkanj8

šolskega prostora. Po sedanjih predvidevanjih naj bi — če bo l e

dovolj denarja — v nekdanji gii*1' naziji uredili še eno osnovno šolo. ki jo Jesenice v naslednjih petih Je* tih potrebujejo, ob Centru usmerje­nega izobraževanja pa naj bi za p 0 ' trebe srednjega usmerjenega iz°' braževanja zgradili prizidek.

Krajani si želijo več sodelovanj8

z delovnimi organizacijami, ki «>-jim ob posameznih akcijah lahko bolj izdatno pomagale. Razen tega

jih je prav na območju krajevne skupnosti Sava največ, vendar P a

zdaj večina dela sloni na ramenih prizadevnih delavcev v krajevn1

skupnosti, ki z dokaj skromnim de­narjem po svojih močeh sproti re­šujejo najbolj pereče probleme.

D. Sedej

( T

Ivan Voh, predsednik potrošnih' ga sveta: »Vkrajevni skupnosti mo v naslednjem obdobju asiM^ rali nekaj krajevnih cest, večja *°^ munalna ureditev nekaterih P1*, delov krajevne skupnosti pa teFl veliko denarja.«

Belo bogastvo v Begunjščici — Okrog 600 ovac pašne skupnosti Begu~ nje se te dni pase v pobočjih Begunjščice. Kako lepo je pogledati td1' ko mehkih belih kožuščkov skupaj. Pravo bogastvo so, saj je d(WeS

vsaka ovca vredna več kot stari milijon, pravijo. Od srede maja so °v' ce že tu in pastir Janez Zupan iz Begunj jih vodi od enega do druge9a

sladkega gorskega pašnika. Te dni so bile pod samim vrhom BeguW ščice, 2000 metrov visoko. Vsak dan, ko je žival na paši v hribih, je d°' ma privarčevana kuna. Če le ne bo prezgodaj zapadel sneg, bodo ov^ na planini Begunjščici do prve nedelje v oktobru. — Foto: I). Dole110

Povabilo na ohcet - Blejskim gostom sta se v soboto predstavila J J tasa Heš in Mirko liimahazi, par na letošnji blejski kmečki ohc*l_ Zbranim so najprej zaplesali mladi iz Ribnega, nato pa seje pred n° telom 1'ark ustavila konjska vprega z godci Bohinjskega tria, s tei> injskege stricem, starešinp in mladima dvema. Potem, ko si je kmečki par zdravil za slovesno pogrnjeno mizo, je nevesta namolzla golido rnle* •

('""< l>ii »strun I ovco Mlada dva pa s tem še nista končala vseh P , izkušenj, ki jih čakajo preden si nadeneta zakonski jarem. SkupaJ^^ blejskimi turističnimi delavci bosta namreč od srede do nedelje o Z t l

t

la vrsto starih kmečkih običajev, ki so njega dni spremljali ohc*e. Uprizorili bodo »predajengo neveste«, vasovanje, fantovščino • • ^Q

nin m starešina pojdeta dan pred odločilnim trenutkom od hote la hotela vabit goste, ki bodo v nedeljo sedli za svatovsko mizo. Skrait > obeta se pester in ra -gibati leden, in sobotna predstavitev para je vabilo vsem. t<>ij si ogledajo to pisano tradicionalno prireditev — to. D Ž.

TOREK, 3 0 . J U L I J A 1 9 8 R K U L T U R A 5. STRAN @ ® 3 M S E S o J J © I S n G L A S

Milan Sagadin:

P o d r o m a n s k o j e m o r a l a

n e k o č s t a t i s t a r o s l o v a n s k a

c e r k e v

Poleg dveh arheologov, dr. An ­dreja Pleterskega in dr. Timoteja Knifica, je pri letošnjih in lanskih Arheoloških odkrivanjih na Bledu sodeloval tudi umetnostni zgodovi­nar Milan Sagadin z Zavoda za yarstvo naravne in kulturne dedi­ščine v Kranju. Skupaj so zanimi­vo odkritje našli tudi pri farni cer­kvi na Bledu.

Pr i rušenju stare i n gradnj i nove cerkvene stavbe sv. M a r t i n a na Bledu leta 1903 so ugotovil i , da je j*a tem mestu stala tudi kapel ica, * i naj b i b i l a zgrajena k m a l u po le­tu 1004. Ob župnišču pa so p r i ko­panju peska naletel i na neoprede­ljen ske letn i grob. Več grobov, označenih kot s lovanskih, so pre­kopali tud i p r i urejanju okolice

župne cerkve. Zadnja, letošnja iz­kopavanja pa kažejo, da je na t em mestu stala tudi staroslovanska cerkev.

»Za razliko od najstarejšega slo­vanskega grobišča, ki jih je Andrej Pleterski našel letos v Zasipu,« p r i ­poveduje Milan Sagadin, »se pa starejša slovanska grobišča iz ob­dobja po pokristjanjenju, grupirajo okrog cerkva. Tako mlajše grobi­šče, ki naj bi se pričelo nekje v 9. stoletju, smo prvič odkrivali v okolici župne cerkve sv. Martina na Bledu. Tam smo izkopali 6 sond; prvih pet smo kopali glede na starejše najdbe na pobočju pod cerkvijo, vendar so bili v njih naj­deni le fragmenti prazgodovinske naselbinske keramike in posodja.

Milan Sagadin, umetnostni zgodo­vinar iz Kranja: »Na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Martina je morala nekoč stati tudi staroslo­vanska cerkev.«

Šesto sondo smo zastavili tik ob ju­žni strani cerkve in v njej razen številnih ostankov pokopov iz srednjega in novega veka (na tem grobišču so pokopavali do leta 1888), našli še dva fragmenta sta-roslovanskega nakita in sicer ob-senčni obroček in uhan.

Poleg tega smo povsem na dnu sonde naleteli tudi na okroglo ro­mansko kostnico, ki pa je zaradi izredne globine nismo mogli v ce­loti izkopati. Izkazalo se je, da je kot običajno, okrogle oblike.

T a dva fragmenta nak i ta kažeta, da je staroslovansko grobišče na tem mestu zagotovo bilo. V pr ihod­n j ih le t ih ga bomo skušali odkr i t i v večji mer i . S igurno so nekje v bliži­n i tudi temelj i starejše cerkve, predhodnice romanske cerkve.

Izredno zanimive so gradnje cer­k v a druga na drugi , oz iroma spre­minjanje njenega izgleda. Danes je cerkev sv. M a r t i n a na B ledu no-vogotskega sti la, pred njo je b i l a gotska cerkev, k i je imela freske fur lanskega mojstra. Že to je poka­zatelj, da je šlo v osnovi za roman­sko cerkev, kater i je pr ipadala tudi letos odkr i ta kostnica. Predhodni­ca romanske cerkve pa je morala biti stavba, ki je tu stala že pred le­tom 1004, kajti ta cerkev nikoli ni pripadala Briksenški posesti, če­prav je v neposredni bližini njene­ga sedeža. Vse kaže, da bomo na Bledu prišli še do izredno zanimi­vih odkritij.«

D. Dolenc

£ l a t a i n

^ o ž e V o l a r i č

s t a v l j a t a

S a v 0 l e t Z l a t a i n J o ž e V o l a r i č z

!*°stj k v z t r a . i n o s t j o in prizadev­en \fa °ogatita svoj opus s l i ka r sk ih !>0p op r skih del. Nenehna rast i n iz­je v

n J e v a n j e l ikovn ih zamis l i j i m a v% l i h l e t i h

na široko odprla taj^Ml n aJ različnejša razstavišča in

p r aJ e P r i nas in drugod.

Pr^ds^ ^ e d n i zaključujeta obsežno & r °sto-v! t e v s v ° J i h d e l v ga ler i jsk ih ^ l a - de lavske univerze Djuro s W i ^ ^ e o g r a d u . Ob otvoritvi raz-$tna

J e kustodinja galerije umetno-Vi£ 'zgodovinarka K a t a r i n a Jovano-^ e r n

1 , ? r u v i l a 0 D s e ž n e J š i tekst, v ka <li <j0 l e poleg l ikovn ih poudari la tu

K o s o v a g r a š č i n a s e

p r e b u j a V Kosovi graščini na Jesenicah obnavljajo nekdanje gestapovske zapore — Nova fasada in obnova vseh prostorov

N n k l >

obeh avtorjev na literar­no t P o d r o c J u : prozo pri Zlat i in poe-^lat;f r a r o r i z m e pri Jožetu Volanču.

atirm l / , m > P r

\ u s l ikarstvo navdihuje ^azr[S; °P L mu/.ein in nevsakdanje, &0(j oi l C n° in radostno razpoloženje . ^0 ° ° o t r o s k i eufori j i . Zato n i

^ ^je' D o u t * a i ' j a Jovanovičeva, če tu-V n . b s l i k e v svoji preprosti , ven-^jo neposrednosti sporni- -

»£ 0Jf otroško sl ikarstvo. ?.*|,skt»Sem c * r u gačen je v svojem k i -Sg k i z r a z u Jože Volarič,« nada-h°*^\/ a r * n u Jovanovič, »njegovo ^ a n a ? ^ človeka pogojuje tudi JJbto- 8 i i V 0 . s t d o nJ«?govih napak in *io$ ; l ' • J m pr ikazuje na razume-

J j p Qn "urnorističen način.«

h^ajsL n i m poudarkom govori be-J V V * U k r i t i c a r k a o mojstrski teh-bl^fega n Č e V e g u v a , ' i t > n . i i l *< k ' a . « ! ^Ul , < l ^as ta ja jo njegove številne £*bJ Y V s e b i n a in obl ika, meni K u -

V o ! ) V a n o v K ' - s e v kreaci jah Jo-I ^ d o s ? r i Č a Povezujeta v mojstr­i c s anV? ' 1 ^ ' k i s l-avijo njegova de

^ a r i * • amaterskega l ikovnega Na r * n J a .

5 Je S d o b e n odmev kot v Beogra-> J o n G ' p a r s « v o Jožeta Volariča v y V ki J L > k l u "a lete lo tudi v Za 6 ^ill j ° a v l o r n u 8 - P r e d s t a v i " & h i V K h k *' a 1'kovnoga ustvarja 4 t n k i h S a r n o u p r u v l j u l c e v ob 35. lik ^ i o l , 'avskof;a samoupravl ja

1 s kupu j s štirimi hrvaškimi n i k l 'lato' plaketo."

Cene Avgu-. in.

Jesenice — Postopoma in ob fi­nančnih težavah je pr izadevnim ku l ­tu rn im delavcem jeseniške občine vendarle uspelo, da so popolnoma obnovi l i staro Kosovo graščino na Jesenicah. Najprej so v zgornjih pro­storih uredi l i poročno dvorano i n prostore, kjer organizirajo stalne kul turne prireditve kot l i terarne ve­čere, predavanja o ku l turn i dedišči­ni , v jeseni naj bi predstavi l i gradivo o A j d n i . . .

Nato so z obnovo nadaljeval i in v prvem nadstropju pr iprav i l i stalno razstavo delavsko gibanje in N O B na Jesenicah.<Prav zdaj je na ogled tudi razstava i)0-letnica stavke jese­niških kovinarjev, vrst i le pa se bodo razstave o gospodarskem in social­nem življenju mesta Jesenic in oko­lice.

K u l t u r n a skupnost se je odločila, da preuredi še spodnje prostore, kjer so bi l i med vojno okupatorjevi zapori . P r i kaza l i bodo celico, v drugi bodo dokument i , k i so j i h o okupa­torjevem terorju v Kosov i graščini uspel i zbrat i .

V ga ler i j sk ih prostor ih so že orga­n iz i ra l i pet razstav, in sicer akadem­skega k ipar ja Draga Tršarja, Gusta­va Gnanoša, razstavo male grafike s lovenskih l ikovn ih umetnikov in razstavo V i n k a Tuška iz K ran j a . 31. ju l i ju , pred občinskim prazn ikom pa bodo odprl i razstavo Goren jska v letih po osvoboditvi od 1945 do 1950. Želijo s i , da bi v razstavne prostore pr ivabi l i čimveč zamejsk ih ustvar­jalcev ter razstave del i l i po temah.

S lav ica Ostermai i je vodja muzej­ske in guleri jske dejavnosti jeseni­ške občine in skrb i , da bi se nekda nja Kosova graščina resnično ku l ­turno prebudi la in zaživela. Ob otvo­ritvi slehern«' razstave je na sporedu kval i teten ku l turn i program, v kate­rem sodelui ' ,o u-.-.miški ku l tu rn ik i

P o f e s t i v a l u a m a t e r s k i h f i l m o v v P u l i

K r a n j s k i k i n o a m a t e r j i s e

p r e b i j a j o i z a n o n i m n o s t i

»Predlanskim se je na festivalu amaterskega filma v Puli pojavi­la skupina ustvarjalcev iz Kranja. Prikazali so množico začetni -ških filmov. Letos je njihova produkcija za razred boljša, a pri ­hodnje leto bodo nedvomno nosilci letne produkcije,« je o filmih Skupine kranjskih kinoamaterjev laskavo zapisal član žirije Branislav Štrbolja.

Kranj — Takoj po malce zapoznel i pomladni projekci j i , s katero je S k u ­p ina k ran j sk ih kinoamaterjev slavi­la 20 let svojega dela, je 11 letos ustvar jenih f i lmov mlad ih k ran j sk ih f i lmarjev romalo na medk lubsk i fe­st ival amatersk ih avtorskih f i lmov v Pulo. S festivala, k i i m a prav tako kot k ran j sk i k lub 20-letno tradici jo, so se te dn i v rn i l i ovenčani z lovori­kami . Pre je l i so tretjo k lubsko na­grado za celoten letošnji izbor f i lmov in poželi vrsto laskav ih kr i t ik . F i l m »Šiht osvobaja« Teosa Perneta je omenjen med štirimi f i lmi , k i »poleg nespornih formaln ih kakovost i (teh­nične dovršenosti) prinašajo tudi na­boj družbene kritičnosti.«

»Film Šiht osvobaja Teosa Perne­ta morda ni najboljše delo te agilne skupine mladih Kranjčanov,« prav i kr i t ik . »Filmi Darka Burje in Andre­ja Čopora 1001 dan in Rdeča kapica, pa tudi Kolaž že omenjenega avtor­ja, so stvaritve, ki na trenutke bolje artikulirajo dileme mlade generaci­je, ko gre za vprašanje sedanjosti in bližnje preteklosti. Moto vseh teh družbeno kritičnih filmov, kakor jih naslavljajo sami avtorji, je slutiti kot zavračanje vseh plastičnih idealov (fraz) in iskanje družbenega prosto­ra za samorealizacijo, oziroma iden­titeto. Nezadostna kritičnost do po­snetega gradiva in želja, da se naen­krat obdela mnogo tem in vprašanj (pomanjkljivosti scenarija), sta teža­vi, ki jih ta skupina v svojem delu lahko prebrodi v letu dni. In potem je festival njihov.«

»Priznanje našemu klubu, laska­va kritika in celo analiza enega na­ših eksperimentalnih filmov nam je v veliko zadoščenje,« pravi ta pred­sednik Skupine k ran j sk ih k inoama­terjev Andrej Šetina i n eden najvid­nejših ustvarjalcev Teos Perne. »Na festivalu smo letos sodelovali s ce­lotnim opusom 11 filmov, kar je do­slej največ. Pred tremi leti smo prvi­krat sodelovali, lani smo prikazali

in L inhar tov oder mlad ih iz Rado­vljice, razstave in dokumentarne pr i ­kaze ter l i terarne večere pa obiskuje vedno več l judi .

S lav ica ima zamis l i in idej ve l iko in še bolj bodo uresničljive, ko bodo v Kosov i graščini popolnoma ured i l i vse prostore. V Kosov i graščini bo ži­vahno tudi tedaj, ko bodo pr i red i l i modno revijo s ku l tu rn im progra­mom, kaj t i del kulture je tudi sodob­no oblačenje.

Graščina je od zunaj privlačna, kajt i že lani so obnovi l i fasado, do­kaj smelo, okusno in pristno pa so znal i po načrtih Gregorja Velepeca opremit i vse notranje prostore. Po­sebno obeležje pa bodo dajal i grašči­ni zapori , k i j i h obnavljajo po nasve­t ih Zavoda za spomeniško varstvo iz K r a n j a in Tehničnega muzeja Jese­nice.

D. Sedej

Organizator j i srečanja mlad ih f i lmarjev

Spričo uspehov na lansk ih in letošnjih amatersk ih f i lmsk ih fe­st ival ih in 20-letnice dela, k i jo slavijo letos, je Zveza ku l turn ih organizaci j Slovenije Skup in i k ran j sk ih kinoamaterjev dodel i la organizacijo letošnjega srečanja mlad ih s lovenskih fi lmarjev. 15. in 16. novembra naj bi se v K r a ­nju zvrsti le projekcije fi lmov, k i j i h bo ocenila žirija, njihov izbor pa bodo občinstvu predstavi l i na večerni projekcij i v kad i ln ic i Pre­šernovega gledališča. V načrtu je tudi video delavnica, k i bo dala možnost l jubitel jem in ustvarjal­cem norega medija. Fest ival bo organizatorja vel jal okol i 140 ti­soč dinarjev.

Andrej Šetina, predsednik Skupine kranjskih kinoamaterjev

dva filma, tako da je letošnje sodelo­vanje v konkurenci 85 filmov in slednjič še tretja nagrada, velik uspeh. Čeprav ne delamo zaradi na­grad, smo letošnjih dosežkov veseli. Po eni strani so strokovna ocena na­šega ustvarjanja, nekakšno napotilo delu, po drugi pa zadoščenje, da kljub denarnim in prostorskim sti­skam kakovost stvaritev raste.«

Skup ina k ran j sk ih kinoamaterjev torej žanje uspeh za uspehom. Že la­ni so dobi l i nagrado za an imi ran i f i lm v Pu l i , opazi l i so j i h tudi na fe­stivalu podonavskih f i lmsk ih ama­terjev, le doma se težko prebijajo iz anonimnost i . Svoje f i lme b i radi pr i ­kaza l i širšemu kran jskemu občin­stvu, v svoje vrste b i radi pr ivabi l i več mlad ih (upajo, da bodo jeseni lahko izpeljal i tečaj za začetnike v f i lmanju), galeri jske prostore Nove v Delavskem domu b i rad i za dlje kot le 4 ure tedensko, pa tudi dotacij za več kot dva f i lma na leto.

D. Z. Žlebir

Pro jekc i ja ob občinskem p ra zn i ku

K r a n j — Ob občinskem prazni­ku Skup ina k ran j sk ih k inoama­terjev pr ire ja projekcijo enajstih f i lmov letošnje produkci je, k i so b i l i nagrajeni tudi na nedavnem festivalu amaterskega f i lma v Pu­l i . Projekci ja bo v petek, 2. avgu­sta, ob 21.30 pred De lavsk im do­mom. P r ikaza l i bodo f i lme Kolaž, Šiht osvobaja, Dejanja, R K (Rde­ča kapica), Petek 13, Tuba , M M 3, 5:1, Pohod pobesnelega D a r k a , Igra in K a m , človek.

Teos Perne za montažno mizo

S a l o n p o h i š t v a A l p l e s —

g a l e r i j a ?

Akademski slikar Miloš I^avrenčič razstavlja v Salonu pohištva Alples v Železnikih

A k a d e m s k i s l ikar Miloš Lavrenčič razstavl ja v Sa lonu pohištva Alples v Železnikih.

V zadnjem času so prizadevni čla­ni Z S M S Alples pr i red i l i v Salonu pohištva Alples že vrsto razstav in z nj imi predstavi l i tako domače sl ikar­je amaterje kakor tudi druge likov­nike. Res, da te razstave niso posta-' vljene v posebnem galer i jskem pro­storu, ampak kar v trgovini med po­sameznimi garn i turami pohištva,pa ob razstavah pogrešamo vsaj skrom­no razmnožen list papir ja s skopimi podatki o s l ikar ju : pa tudi vesti o teh razstavah težko prodrejo v časopise. Toda o vsem tem že razmišljajo mla­di organizatorj i , k i se šele privajajo in spoznavajo z ga ler i j sk im delom. Majhne nerodnosti in pomanjkl j ivo­sti prv ih korakov pr i organiz i ranju razstav bodo z večjimi izkušnjami kma lu odpravi l i .

Za zadnja tedna ju l i ja so v Lo­škem muzeju — galeri j i dobi l i za razstavo izbor s l ik akademskega sl i ­kar ja Miloša Lavrenčiča, k i bo ime l

v jeseni večjo pregledno i n samostoj­no razstavo v galer i j i loškega gradu. Že iz izbora -;lik, k i je b i l pr ipravl jen za razstavo v Sa lonu pohištva A l ­ples, lahko ugotovimo, da so oljne s l ike Miloša Lavrenčiča (rojen 1940, d ip lomira l na Akademi j i za l ikovno umetnost v L jub l jan i 1972 i n končal specialko za restavratorstvo leta 1974) predvsem barvn i organizmi , kjer se v k ra j insk ih podobah opaža močna redukci ja predmetov. Tako so polja, drevesa, hr ib i in podobno le še poenostavljene obl ike, ploskve, nabite z barvno posebnostjo. K l j ub t ak im poenostavitvam pa ostane kra j ina še vedno spoznavna in je ve­zana na konkre tn i motiv, k i ga še poudarjajo zemeljske barve, pred­vsem intenz ivna zelena v vseh od­tenkih . Razstava v Sa lonu pohištva Alples je komaj šesta samostojne razstava Miloša Lavrenčiča, s l ikar ja , k i je doslej še vse premalo po­znan slovenski javnost i , čeprav je samosvoj kra j inar .

Andre j Pavlovec

(smmmmmGLAS 6. stran O B Č I N A J E S E N I C E P R A Z N U J E T O R E K , 3 0 . J U L I J A 1985

Karavanški predor naj pr inaša kor is t i V naslednjem letu je v jeseniški občini najbolj pomembna izgradnja elektrojeklarne, pomemben vpliv pa prinaša iz­gradnja karavanškega predora — Sodelovanje treh mejnih pokrajin

Jesenice — Ob letošnjem občin­skem prazn iku , 1. avgustu, je o na­dal jnjem razvoju jeseniške družbe­nopolitične skupnost i spregovori l predsednik skupščine občine, inže­n i r F ranc B r e l i h .

• K a t e r i so v tem trenutku naj­bolj pomembni razvojni programi v občini?

»Najbolj pomembna je vsekakor s k u p n a odgovornost vseh v občini, da se v r o k u i n s čimmanj proble­m i zgradi nova e lektro jek larna na B e l i , k i je življenjskega pomena za železarno i n za vso skupnost. Z no­vo investicijo, k i se gradi na be l -škem polju, se bo nedvomno i z ­boljšala kva l i f ikac i j ska sestava za ­pos lenih, i zredno povečala k o n k u ­

renčnost na tržišču, obenem pa se bodo rešili tud i ekološki prob lemi .

Naslednje področje je turistično gospodarstvo, i zgradnja predora Karavanke , sodelovanje s sosedi, izgradnja avtoceste ter reševanje problemov na področju skupne po­rabe.«

# Vršiške žičnice so nujne, če se želi K r a n j s k a gora še naprej tu­ristično razvi jat i i n bogatit i svojo ponudbo.

»Nedvomno, kajt i v naslednj ih l e t ih naj b i v K r a n j s k i gori zgradi l i ve l iko komerc i a ln ih ležišč, ob tem pa je treba poskrbet i za vso in f ra ­s t rukturo . Zavedamo se prob lema­tike, saj se z vršiškimi žičnicami posega v območje Tr ig lavskega n a ­rodnega parka , vendar smo mne-

Na belškem polju gradi delovna organizacija Rudis novo jeklarno, ki za Jesenice pomeni nadaljnji kvalitetni razvoj železarstva in uspešen prodor na tuje tržišče. — Foto: D. Sedej

Letošnji občinski nagrajenci Letošnja občinska priznanja na Jesenicah prejmejo Janez Pšeni­ca, Alojz Tišov (posmrtno), Športno društvo Jesenice in Foto klub Andrej Prešeren

Letos podeljuje skupščina občine Jesenice dve ko lekt i vn i in dve ind iv i ­dua ln i pr i znanj i ob občinskem praz­n i k u , 1. avgustu.

Občinsko pr iznanje prejmejo: Športno društvo Jesenice za uspe­šno 40-letno delo na področju telesne kul ture ; Foto k lub Andre j Prešeren Jesenice za 60-letno uspešno delo na področju razvoja fotografije in vzgo­je mladine v tehnični ku l tur i ; Janez Pšenica za dolgoletno akt ivnost na področju hort ikul ture in varstva ter urejanja prostora v občini; Lojze T i ­šov (posmrtno) za dolgoletno akt ivno družbenopolitično delo in delo z mla­d i m i zlasti v kra jevn i skupnost i .

Športno društvo Jesenice Danes Športno društvo Jesenice

združuje dvanajst klubov, najdaljšo tradici jo, 70 let, pa i m a nogometni k lub. Zelo uspešno delujejo z imsk i k lub i , od hokejskega, smučarskega, drsalnega, kegljaškega do sankaške-ga k luba .

Društvo vključuje več kot 1.200 ak t i vn ih članov, k i redno trenirajo in tekmujejo v občinskih in zveznih l igah, kjer so posebej uspešni hoke­j i s t i , k i so že 21. osvoj i l i naslov dr­žavnih prvakov. Znan i so tudi v rhun­s k i dosežki smučarjev in kegljačev na ledu v evropskem in svetovnem prostoru.

Društvo preko svoj ih klubov orga­n i z i r a množična rekreac i j ska tekmo­vanja, s ind ika lne športne igre, stro­kovno in kadrovsko pa je sposobno organiz i rat i tudi tekmovanja v dr­žavnem, evropskem in svetovnem mer i lu . To l iko ol impi jcev in držav­n i h prvakov kot so j i h dale Jesenice, n i da l noben kraj v Jugoslav i j i .

Foto k lub Andre j Prešeren Leta 1925 so jeseniški fotografi pr­

vič organiz i rano nastopi l i v a lpinist i ­čnem k lubu S k a l a na Jesenicah. Pr­v i m organizator jem se je pridružil predvojni komunis t Andre j Preše­ren, po katerem se je k lub po vojni pre imenoval . Prve fotografije so predstavl jale predvsem p lan inske motive, k m a l u pa so se pojavile foto­grafije s soc ia ln imi mot iv i in pr ikaz i akt ivnost i predvojnega delavskega gibanja.

Danes foto k lub Andre j Prešeren združuje petnajst članov in se uvr­šča med deset najbolj ak t i vn ih foto-klubov v državi, saj člani vsako leto sodelujejo na 40 do 50 razstavah. Že

več kot deset let organizirajo foto razstavo Človek in jeklo, deseto leto pa sodelujejo z l jubitel j i fotpgrafije na medk lubsk ih razstavah v Be l j aku in na Jesen icah.

Člani fotokluba skrbi jo za mlade, saj vodijo fotografske krožke po šo­lah. M l a d i so že dobi l i številne Pu -harjeve plakete in pr iznanja .

Janez Pšenica Janez Pšenica je zaposlen na ob­

mejni postaji za varstvo rast l in na Jesenicah, njegovo strokovno delo pa se odraža na področju hor t ikul tu­re, saj je vse od ustanovitve uspešno vodi l Hor t iku l turno društvo. B i l je organizator p r v ih cvetličnih razstav na Jesenicah, k i so bile hkra t i prve v Sloveni j i . V delo društva je vedno vnašal nove ideje in si pr izadeval , da bi b i l a nova nasel ja po Jesenicah čim lepše urejena. B i l je pobudnik ideje, da se je opuščeno pokopališče na Jesen icah spremeni lo v prelep park.

Ak t i vno se je vključil tudi v druž­benopolitično življenje v občini in v samoupravl janje. Vsepovsod, kjer dela, si pr izadeva za reševanje pro­blemov na področju varstva okol ja. B i l je od l ikovan z medaljo dela, pre­je l je Čufarjevo plaketo ter red dela s s r ebrn im vencem. Lojze Tišov (posmrtno)

Lojze Tišov je bi l rojen v Bohin j ­sk i B i s t r i c i , vendar se je že v mlad ih let ih zaposl i l v jeseniški železarni. Pred več kot petdesetimi leti se je pridružil napredno mislečim organi­z i r an im delavcem in leta 1931 postal član K P J . Izredno akt ivno je delal v razn ih društvih in organizaci jah, le­ta 1941 pa se je odzval k l i cu parti je za boj proti okupator ju. Leta 1945 je bi l med organizatorj i delavske enot nosti v obrat ih železarne, k i je v ime­nu delavcev prevzela železarno od nekdanj ih lastnikov Kran j ske indu­str i jske družbe.

Po vojni je b i l v krajevni skupno­sti izredno akt iven, vel ik prijatelj in pomočnik mlad ih . Za nesebično delo in izredne zasluge v predvojnem ča­su, med N O B in po vojni je prejel več pr i znanj : malo plaketo J N A , po­sebno pr iznanje medobčinskega sve­ta združenj borcev NOV, plaketo sa-moupravl javcev železarne, pr izna­nje 4. september 41, red dela z zla­t im vencem, red za hrabrost in red zaslug za narod s s rebrn imi žarki.

Franc Brelih, predsednik skupšči­ne občine Jesenice

nja, da b i l ahko našli skupen jez ik i n skupno , vsem kor is tno odloči­tev. Žičnice naj b i grad i l i ob seda­n j i cesti preko Vršiča i n ob stroko­v n i i n p rav i ln i gradnj i b i plazovite terene l ahko san i ra l i , obvaroval i . O vršiških žičnicah so napravl jeni -s t rokovni projekt i , tud i ekonomsk i i n predvidevamo, da se bo razpra ­va začela septembra letos.«

• V zadnjem Času so Jesenice kot obmejna občina našle vel iko s t i ka s sosednj imi avst r i j sk imi i n i ta l i j ansk imi občinami, predvsem zato, da b i se vse t r i obmejne obči­ne povezale i n skupaj nastopale v p r i d večjemu turističnemu pr i l i vu .

»Sodelovanje ob meji je nujnost. P rav pred nedavn im je b i l v U d i -nah posvet o tem, kaj prinaša i z ­gradnja avtocest turističnemu go­spodarstvu i n kako omi l i t i vp l i v v e l i k i h prometnic na turistične to­kove. Sporočilo posveta je b i lo j a ­sno: vsi t ist i turistični kra j i , k i so postal i odmaknjen i od avtocest, morajo poskrbet i za posebno t u r i ­stično ponudbo, če se hočejo še n a ­prej razvi jat i . Avtocesta l ahko tud i daje.

Prav zato bo ob izgradnj i k a r a ­vanškega predora nujna skupna ponudba vseh treh pokra j in ob meji . Za tur is ta je zan imivo , da lahko v enem dnevu obišče vse t r i dežele, brez posebnih formalnost i i n ovir. V tem smis lu teče tud i naše sodelovanje, k i se kaže v tem, da smučarji poz imi že lahko smučajo v treh deželah z eno smučarsko vozovnico, načrtujejo se s k u p n i prospekt i , s kupna propaganda, i z ­menjava turističnih zmoglj ivosti i n tako dalje.«

• Karavanški predor bo tudi s i ­cer močno vp l iva l na gospodarsko in drugo življenje Jesenic.

»Z izgradnjo predora, k i naj b i se začel gradit i že letos avgusta, se predvidevajo v občini znatne spre­membe. Nedvomno bo izgradnja močno vp l i va la n a občino, za kate­ro je značilno železarstvo. Naša naloga je, da bo gradnja čimbolj učinkovita i n da se bo zagotovi la vsa spremljajoča in f ras t ruktura . V izde lav i pa je tud i posebna študija za objekte, k i bodo ob avtocesti, kajt i občina naj b i ime la od ve l ike ­ga t ranz i ta tud i kaj kor i s t i .

Ob tem pa n i t ako 'ma jhen pro­b l em zaposlenost, saj bo treba pr i ­lagodit i število zapos len ih i n čim­bolj črpati iz naravnega prirastka.«

• N a Jesenicah predstavl ja pre­cejšen problem s t i ska s šolskim prostorom. Ka j misl i te , kako bi problem najbolje rešili?

»Do leta 1990 bo v jeseniških os­novn ih šolah največ otrok, zato razmišljamo o več možnostih reši­tve prostorske st iske, saj b i potre­boval i vsaj še eno osnovno šolo. Po vseh ana l i zah , k i smo j i h napravili« b i le težko uspel i s tret j im samo­pr ispevkom, zato naj b i razmišljali o d rug ih v i r i h . Verjetno pa b i bilo najbolje, ko b i nadal jeval i s tem, da se šolstvo organ i z i ra najbolj ra­c ionalno. Zdaj poskušamo ukinjat i šolske okoliše i n v tem prehodnem obdobju naj b i tud i dejavnost celo­dnevne šole neko l iko zmanjšali. V srednjem šolstvu pa se bo treba še naprej t rud i t i da se vse poklicne usmeritve, k i so za Jesenice zaže­lene, na Jesen icah tud i obdržijo.«

• K a k o gledate na povezavo gorenjskih občin i n na občinske meje?

»Zagotovim lahko , da je povezo­vanje med gorenjsk imi občinami v zadnjem času izredno dobro i n kar najboljše. N a posameznih področ­j i h so v idn i rezul tat i kvalitetnega sodelovanja — kmetijstvo — teži­mo pa k povezavi na vseh področ­j i h gorenjskega gospodarskega in družbenega življenja. Le želeti je, da b i se taka pr izadevanja nadalje­va la i n da b i b i lo čimmanj zapira­nja za svoje občinske meje.«

D. Sedej

Odlična voda iz Završnice Ob letošnjem občinskem prazniku bodo odprli nov, 4 k i l ome^ dolg vodovod iz Završnice do Smokuča — Izredno kvalitetna p1*' na voda

Prireditve ob prazniku

Ob letošnjem občinskem praz­n i k u mesta Jesenic je bilo minulo soboto že tekmovanje za pokal mesta Jesenic v plavanju v kopa­lišču Ukova, v nedeljo pa medna­rodni ba l inarsk i turn i r na bal in i ­šču v Logu Ivana K r i v c a .

Danes, v torek, 30. ju l i ja , bo ob 16. ur i otvoritev vodovoda Završ-niča—Smokuč v Smokuču.

V sredo, 31. ju l i ja , bo ob 19. u r i otvoritev razstave Goren jska v le­t ih po osvoboditvi 1945—1950.

V četrtek, 1. avgusta, bo ob 18. ur i p romenadn i koncert p i ­halnega orkestra jeseniških žele-zarjev na prostoru.pred občinsko skupščino, ob 19. ur i pa slovesna seja zborov skupščine občine Je­senice.

V petek, 2. avgusta, bo ob 18. u r i otvoritev ko lekt ivne raz­stave l ikovn ih del R E L I K — Tr­bovlje in D O L I K — Jesenice v razstavnem salonu D O L I K na Je­senicah. Ob 19. u r i bo nastop službenih psov kinološkega d r u ­štva B led na nogometnem igrišču v Podmežakli.

V soboto, 3. avgusta, bo ob 10. u r i odprto prvenstvo Mojs t ra­ne v akrobatsko-smučarskih sko­k i h v vodo na K r e d i v Mo js t ran i — uradni trening. Ob 13. ur i bo tekmovanje prvega teka, ob 15. ur i tekmovanje drugega teka in ob 18. ur i bo v Mojs t ran i raz­stava l i kovn ih del . V I . p lan insko s l ikarske koloni je V ra ta 85 v os­novni šoli 16. december v Moj strani .

V nedeljo, 4. avgusta, bo ob 9. u r i nogometni tu rn i r za pokal mesta Jesenic z udeležbo N K Ru­dar iz Trbovelj , N K Šentjakob iz Avstr i je , N K Voz i la iz Nove Gor i ­ce in N K Jesenice . . . V nedeljo bo tudi ob 10. ur i nadaljevanje odprtega prvenstva Mojstrane v akrobatsko-smučarskih skok ih v vodo in razglasitev rezultatov.

Završnica — P r i jeseniškem Vodo­vodu so že pred osmimi let i začeli razmišljati, kako b i napel jal i vodo­vod iz zajetja v Završnici, kajt i vodo vod Peričnik je b i l star že petnajst let i n treba je bilo poiskat i nove vire pitne vode. Tako v Žirovnici kot na B l e j sk i Dobrav i so ob sušnih dneh, ko je poraba največja, občutili hudo pomanjkanje, predvideval i pa so tu­di gradnjo nove j ek larne na Be l i .

»Kasneje se je pojavi la tudi ideja o gradnj i hitre ceste skoz i Jesenice, k i pa b i pr i zade la dva vodnjaka, k i »napajata« Jesenice i n Lipce,« pravi d i rektor Vodovoda Mar j an Jelovčan. »Po temel j i t ih mer i tvah in ana l i zah vode pr i i z v i r i h p r i žagi pod S m o k u -ško p lan ino v do l in i Završnice smo se odločili za gradnjo vodovoda. Te­daj smo se pogovarjal i , da bi ga zgradi l i skupaj z občino Radovl j ica, vendar so se kasneje Radovljičani odločili za zajetje v Radovn i .

Začetek gradnje se je zavleke 1 dve let i . Projekte za vodovod je de la temel jna organizaci ja P 1" 0** J SCT Ljubl jana. P r i raz iskavah ugotovi l i , da je voda iz Završnice 2

lo dobra, bakteriološko i n kem» c n

neoporečna, z i z redno majhno doto

P r i gradnj i je sodeloval j e s e n i ^ Kov inar , k i je oprav i l vsa dela tras i , p r i i zkopih, zgradi l zajetje paj z delavci gradbene operat ive^ seniškega Gradb inca , Montažna la smo opravi l i sami ter v sodelo -nju s Hidromontažo Mar ibor . P ^Q

ki lometre dolg vodovod od žag6' mostu v Smokuču predstavl ja z a

0

vno delo, k i mora bi t i k v a l i t e ,j opravljeno. Vse zvare smo 1 1 1 0

rentgensko nadzorovati . jjo Iz zajetja v Završnici bo P r ' . t e j a -

'o, z d °

količino lahko še povečali. Ce ^

100 l i trov vode na sekundo, z - . 1 U U I I U U V V U U e Mit M ' K U I H l " . • - . t n im i zajetji, k i so možni, P a t j

mo 8.600 kubičnih metrov na rfaI|jari p r i porabi 400 l i trov na osebo n» f

zadostuje za 15.000 prebivalcev, * f l f

je več kot dovolj za območje, ka bo voda napel jana. t u C j i

Zarad i s ta ln ih podražitev i n . . ^, zaradi delne spremembe pr°Je

% y

ko smo moral i spremenit i s i s t < ^I^jd e ' j emanja, se je naložba od P r e d ijja n ih 48 mil i jonov dinarjev podr a

na 88 mil i jonov dinarjev. ^ Zdaj je vodovod napel jan do * ^ y

kuškega mostu, od koder je P r e „ ^ den odcep po do l i n i Završnice akumu lac i j sk im jezerom r i ' d r O

< t j i 0 v

trarne Završnica, do Most, P°t „ in do Koroške Bele , kjer bo V°s fe' s pred leti zgrajenim vodovodom ričnik-Koroška Be la . Z prve etape bo vseh deset vas« K ^ vne skupnost i Žirovnica ime lo ^ volj dobre pitne vode, prav ta * n J r ne bo skrb i za tista stanovanj** ^ t i selja, k i se v tej krajevni *kup še predvidevajo. , n i

p S e ^

vod* Od leta 1983 do letos je komunalno podjetje Vodovod Jesenice 0 r a d * ' ? r f l t # vod iz Završnice, za oskrbo prebivalcev Žirovnice, Bele in Blejske F>°°

r

Skupščina občine Jesenice in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob L avgustu, občinskem prazniku

TOREK, 3 0 . J U L I J A 1 9 8 5 O B Č I N A K R A N J P R A Z N U J E . 7 . STRAN ( g © g M S M E H G L A S

Letos gre bolje kot l an i ^ w o b č i n s k e m p r a z n i k u K r a n j a j e p r e d s e d n i k Skupšč ine Jbc ine K r a n j I v a n C v a r o r i s a l n e k a t e r e znač i lnost i g o s p o ­dar jenja i n r a z v o j a obč ine v z a d n j e m času r a z v o j a

Kranj praznuje svoj občinski Paznik v tem l e tu pod vtisom, da

i? po izredno slabem gospodar­enju v preteklem letu v kranj­skem gospodarstvu letos vendarle ^Dniilo na bolje. To navsezadnje ***e že porast fizičnega obsega Proizvodnje, t a je večja za 5 odsto­pov, za 19 odstotkov se je povečal ^o z , od tega samo konvertibilni

H odstotkov. Izgub v polletju Praktično n i , saj bosta z negativ-

rezultatom poslovali le dve 5^»jši delovni organizaciji — fOGP _ Opekarna i n Žito - Pe-sarna Kranj.

^rav o gospodarjenju lani in v le-lJi prvi polovici leta ter o mož­

nostih zadovoljevanja potreb de­javnih ljudi in občanov na podlagi

ezultatov slabšega a l i boljšega go­spodarjenja smo se pred 1. avgu-J^&i praznikom kranjske občine, Pogovarjali z Ivanom Cvarom, Predsednikom Skupščine občine

anj. »Lani pa tudi letos se je v ^ a n ju zaključilo nekaj pomemb Jih investicij, mislim na Planiko

in Savo, modernizacija pro Podnje pa poteka še v Tekstilin-Jusu. Toda, če naj se Kranj hitreje

a*yija, je potrebna večja moderni-*c|ja industrije. To so dobro razu­

mi v delovnih organizacijah, saj Planih razvoja tako srednjero-

Prireditve ob prazniku

anja Kr Uvod v praznovanje ob občin­

skem prazniku Kranja so navad­no kulturne prireditve. Tudi letos j e tako, saj so konec preteklega r>dna v galeriji Mestne hiše, v v aU' galeriji in v Prešernovi hiši x * odprli tri razstave: predstavlja­l i S e akad. slikar Vinko Tušek, ^ e rner Berg, razen tega pa je na °ped tudi izbor slik starih moj-zejaV i Z d e p o J e v Gorenjskega mu-

• Na predvečer občinskega ^ z n i k a , v sredo, 31. ju l i ja , bodo P° vrhovih okoli Kranja zagoreli J * s ° v i . Planinci in mladina bodo zakuri kresove na Polani, Stor­ž u , na Jakobu, na Kališču, na Krvavcu in na Joštu. , • V sredo, to je jutri popoldne

J? 15. uri bo tudi S?" odprtega j eni je, ki so se ves prejšnji te-;*Gn merile za Pokal mesta Kra­nja. t» * Ob letošnjem prazniku se v ^ r & nju odpira nova telefonska

e>ttrala na Planini. Otvoritev bo * ^trtek,

zaključek prvenstva šahistk

1. avgusta, ob 18. ur i

^ * Osrednje prireditve ob ob-stile p r a z n ^ u P a s e D o a < 0 z v r -n e ob ?<*Prli

v petek, 2. avgusta. Dopold-- u r i bodo na Zlatem polju

- novo stavbo Iskre-Izobra-le ^ a ' n e g a c e n t r a - Na otvoritvi šo­

bo govoril predsednik Izvršne­g a ^ Slovenije Dušan Sinigoj . t u , . t e J priložnosti bodo podeli l i S | p r i z n a n j a ob 40-letnici obsto-j e ° ' e in sicer delavcem Izobra-ih j * l n e ga centra Iskre, učencem

n j * r u g i m . Ob 12. u r i pa bo slovesna se-

zborov Skupščine občine to§ai?h na kater i bodo podeli l i le-fch* . občinske nagrade in pr i -

l a n ja . b0 zvečer od 18. ure dalje pa se *ačphl J r a n J s k i h u l i cah in trgih oč v * e t r a dicionalna Kranjska

^ to v » n a J m l u J S e bo ob 18. ur i na L^ v

e r n trgu lutkovna predstav« W i i l n m i š - k i J° b o d o Uvedl i lut folwi ^©žigrada, nastopi l i bosu bosta

s k u p i n i i s k r a "in P r im P r ^ ^ Za ples i n razvedri lo bo * Da w ^ i n o ' ^ ra l a Modr ina , glas-

MaiS °° t u d » na T i tovem trgu in ^ s t r ° v e m trgu.

^ k l j , *tofinje praznovanje bodo $ob,»t 1° športne prireditve V 0-e. f^0, 3 - avgusta, ob 15. ur i bo S|^Uču r ° n - ' ' ^ I V 1 tekmovanje v S S S n . s k o k i h n a plastii 111

halo Ji 2 a m e m o r i a l Franca °Uri ; I s l e K » ( i M , >

zvečer ob ?k»h u ? e bodo kolesar i l na k ran j -

Uo r : - " 1 1 1 Pomeri l i V »nočnem s e Y nedeljo, 1. avgusta, Ja k o T " u u / ; { U začela mednarod

V i h * : e s a r s k a d o k a »Po ulicah v 'Ju«.

7.30 narod

čnih kot v dolgoročnem, ki se pri­pravljajo, načrtujejo vsi od kraja modernizacijo proizvodnje. Nekaj investicij pa prav zdaj še poteka kot na primer čistilna naprava v Zarici. Ob prazniku odpiramo no­vo srednjo šolo na Zlatem polju, dokončana je telefonska centrala na Planini, vzhodno obvoznico smo potegnili do Britofa, da ne omenjam manjših vlaganj v kra­jevnih skupnostih. Omeniti velja tudi dve novi veliki trgovini Živila in Merkator, ki sta bili odprti v zadnjem času, sicer dokaj neugod­nem za razvoj trgovine. Dokončuje se tudi druga faza večnamenskega javnega zaklonišča, dokončuje se 410 novih stanovanj na Planini.«

Kateri pa so za Kranj tisti pro­blemi, ki bi jih bilo treba predno­stno reševati?

»Kar najhitreje bi se bilo treba lotiti izgradnje nove pekarne v Na­klem, med družbenimi objekti pa je na prvem mestu osnovna šola na Planini, za katero se bodo letos že začela vsa pripravljalna dela. O tem, kaj bi bilo treba najprej zgra­diti v kranjski občini, katere druž­bene objekte, pa prav sedaj teče razprava v združenem delu. Želja je veliko, možnosti za vse, kar bi bilo potrebno zgraditi, pa seveda manj. Predvsem pa gre za manjka­jočo telovadnico ob novi šoli na

Nagrade in priznanja občine Kranj Na seji zborov Skupščine občine Kranj v sredo, 12. junija, 1985 so delegati sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih nagrad in priznanj za leto 1985

N A G R A D E OBČINE K R A N J

Zlatem polju, pokrit plavalni ba­zen, avtobusno postajo, visoko šolo za organizacijo dela. Treba bi bilo zgraditi nov most preko Kokre iz Stritarjeve ulice, saj je sedanji do­trajan in obremenjen, drugi most pa je manj funkcionalen zaradi za­pore prometa skozi mesto. Občani bodo vsekakor ocenili kaj Kranj najbolj potrebuje v naslednjih le­tih in koliko denarja zmoremo zbrati.

Ob koncu b i se rad zahva l i l v sem delavcem in občanom, k i so v tem letu kakorko l i doprinesl i k napred­k u kran jske občine, zahval i l b i se delegatom za aktivno sodelovanje in predloge. Vsem veljajo čestitke ob p razn iku naše občine, mnogo nadal jnj ih delovnih uspehov vsem in osebnega zadovoljstva.«

L. M .

Kranj — Nova srednja šola elektrotehnične in kovinsko predelovalne usme­ritve sodi med najmodernejše šole pri nas. — Foto: G. Šinik

Ob prazniku — šola Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije bo v pe­tek, 2. avgusta ob 9. uri odprl novo stavbo Iskre — Izobraževal­nega centra na Zlatem polju — Moderno opremljena nova šola — žal še brez telovadnice — bo v septembru lahko sprejela 1300 rednih učencev

Iskrine delovne organizacije, ki so zbrale denar za nakup telefonske centrale, več televizorjev, 40 grafo­skopov ter 5 računalnikov Partner.

K r a n j — To, ka r n i bi lo dano prv i generaci j i srednjega usmerjenega izobraževanja in seveda številnim generaci jam v 40 let ih obstoja šole, bo deležna letošnja in seveda Vse na­slednje generacije srednje šole elek­trotehniške in kovinsko predeloval­ne usmeritve. Ne glede na to, da se šola odpira s polletno zamudo i n da bo brez telovadnice, bodo z nov im šolskim letom v septembru učenci stopil i v eno najmodernejši srednj ih šol p r i nas.

Nekdanja stara stavba v Savski Loki se niti primerjati ne bo mogla z novimi prostori, kjer bo 30 strokov­nih in splošnih učilnic ter 15 delav­nic. Šola bo lahko sprejela 1300 učencev, razen tega pa se bo lahko okoli 100 odraslih tudi izobraževalo ob delu. Večino opreme za strojno usmeritev so prenesli iz starih- po-storov, za elektrotehniško usmeritev pa je bilo treba dokupiti večji del no­ve. Pri tem so se še posebej odrezale

Nova šola na Z latem polju je velja­la z opremo vred 650 mil i jonov nov ih d in . Ob sredstvih investitorja Iskre K iberne t ike , je precejšen delež od­padel na ostale Iskrine delovne orga­nizacije ter seveda na sklad za grad­njo družbenih objektov v občini K r a n j . P rvo tna predračunska vred­nost objekta se je med gradnjo mo­čno povečala, vendar pa ne le zaradi podražitev, pač pa tudi zato, ker so nekatera dela v tem centru b i l a opravl jena že za bodočo gradnjo te­lovadnice in drug ih objektov, k i sodi­jo v to območje.

Telovadnice šola še n ima. Za prvo silo bodo na voljo t r i zunanja igrišča za rokomet, košarko in odbojko, po­z im i pa bodo nekaj ur telovadbe sku­šali dobit i v bližnjih telovadnicah.

Na seji zborov Skupščine občine Kranj v sredo, 12. junija, 1985 sc delegati sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih nagrad in priznanj za leto 1985. Nagrade občine Kranj

Občinsko nagrado letos prejme direktor Industrijskega kombinata Planika Anton Gros. Pod njegovim vodstvom je ta delovna organizacija izredno napredovala tako glede organizacije dela, modernizacije strojne opreme, izboljšala se je tudi kvaliteta obu­tve. Tudi drugi pokazatelji gospodarjenja — povečanje proizvodnje, večji izvoz na kon­vertibilno in klirinško področje, večji doho­dek na zaposlenega in večja akumulacija ter ugodno razmerje med osebnimi dohodki in skladi niso le rezultat prizadevanj celotnega kolektiva pač pa tudi usmerjevalne vloge Antona Grosa. S svojo osebno zavzetostjo, strokovnim znanjem- ter učinkovitimi in uspešnimi metodami je prispeval k uresni­čevanju ciljev celotne delovne organizacije, tako da je tudi po njegovi zaslugi kombinat Planika dosegel velik ugled tako doma kot v svetu.

Med nagrajenci občine Kranj je tudi Špi-ro Niković, ki ima že vrsto let kot neposred­ni vojaški starešina, v zadnjih letih pa kot komandant enote zasluge, da se sodelovanje enote JLA z občino in regijo poglablja in ta­ko najširšo družbenopolitično skupnost in Garnizon v Kranju povezuje v neločljiva in skupna dejavnika v istem prostoru.

Prizadevanja komandanta Spira Nikoviča pri neposrednem usposabljanju enote in iz­gradnji njene borbene pripravljenosti daje­jo vseskozi izjemne rezultate: enota pod nje­govo komando namreč dosega vsako leto ocene prve ali druge najboljše enote v Lju­bljanskem armadnem področju. Posebej ve­lja omeniti delovanje enote na področju šir­jenja in izvajanja doktrine splošnega ljud­skega odpora in njegovega podružbljanja na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Enota Spira Nikoliča pa sodeluje tudi z de­lovnimi organizacijami v občini, ki se vklju­čujejo v redno delo posameznih enot Garni­zona ter pri gradnji cestnega omrežja, ob­jektov splošnega družbenega pomena ter športnih objektov. Razen tega enota Spira Nikoviča še posebej neguje tradicije Prešer­nove brigade, katere ime nosi.

Letos prejema občinsko nagrado tudi prim. dr. Igor Veter, ki je s svojim strokov­nim in organizacijskim ter poslovnim vode­njem v preteklih tridesetih letih izredno ve­liko prispeval k visoki ravni zdravstvenega varstva žena in novorojencev v gorenjski zdravstveni regiji. Z ustanovitvijo Porodniš­nice Kranj v letu 1955, takrat je bil tudi ime­novan za upravnika te ustanove, je bilo tre­ba ginekološko-porodniško zdravstveno var­stvo žena praktično organizirati od začetka, prim. dr. Veter pa je to zahtevno strokovno in organizacijsko nalogo ustvarjalno in iz­redno uspešno vodil. Uspehi takega dela so bili kmalu vidni tudi v zmanjševanju umrlji­vosti dojenčkov. Z izgradnjo nove Bolnišni­ce za porodništvo in ginekologijo v letu 1964 pa so bili dani pogoji, zaradi katerih se je kvaliteta zdravstvenega varstva žena in do­jenčkov lahko še zvišala. V tridesetih letih, kolikor je prim. dr. Veter vodil Bolnišnico za porodništvo in ginekologijo v Kranju, je ta ustanova vseskozi sledila razvoju ginekokv gije in porodništva in to ne samo z novimi metodami zdravstvenega varstva, pač pa tu­di z neprestano znanstveno raziskovalno de­javnostjo. Prim. dr. Veter je vsa leta preda­no skrbel za stalno izboljševanje zdravstve­nega varstva žena in otrok na Gorenjskem, zato je tudi njegova zasluga, da je ugled in visoka raven te skrbi segla tudi v širši slo­venski in jugoslovanski prostor; prav zato ne nazadnje je bil prim. dr. Veter vseskozi pobudnik ustvarjalnega dela ter razvoja sa­moupravnih odnosov ter osebnost cenjena med sodelavci v ustanovi, med bolniki in v širši skupnosti.

Nagrado občine Kranj prejema letos tudi delovna organizacija Sava Kranj. Ta delo­vna organizacija, ki se je razvila iz manj­šega gumarskega podjetja ustanovljenega leta 1920, sodi danes med največje proizva­jalce gume v Jugoslaviji. Letno izdelajo v Savi 52 tisoč ton gumijevih izdelkov, kar je več kot četrtina vse jugoslovanske gumar­ske proizvodnje. Sava se je vsa povojna leta vključevala v mednarodno menjavo. Prav pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju z avstrijskim Semperitom podpisana v letu 1967 pomeni za Savo še intenzivnejše vklju­čevanje v mednarodno delitev dela, še pose­bej pa kasneje, ko se je ob sodelovanju tuje­ga partnerja povečala proizvodnja radialnih pnevmatik in štiri leta kasneje še s tehnolo­ško zahtevnejšimi radialnimi plašči z jekle­no konstrukcijo. S takšno kakovostjo proiz­vodov je bilo seveda mogoče bolj prodreti na tuje trge: v zadnjih desetih letih se je izvoz povečal 16 krat. ljetos bo Sava izvozila.za

38 milijonov dolarjev izdelkov. Delež izvoza dosega celo 2,4 odstotka celotnega industrij­skega izvoza Slovenije.

S sodelovanjem v okviru Sozd Sava pa tu­di izven njega se delavci Save Kranj vklju­čujejo v prenos lastnega znanja na tehnolo­ško in organizacijsko manj razvita področja

Novih 7000 telefonskih priključkov Kranj — E k i p a monterjev Iskre

Te lemat ike — tozd Montaža^delavci P T T K r a n j in delavci Tegrada L ju­bljanu so te dn i zaključevali leto dni trajajoča dela v novi Ra jonsk i avto­matsk i telefonski central i P l an ina , tako da bodo novo centralo lahko slovesno izročili svojemu namenu za kran j sk i občinski praznik.

Na novo telefonsko centralo t ipa Metaconta 10 C N bo mogoče p r i k l j u ­čili 7000 te lefonskih priključkov, od tega (»000 dvojčnih, ostalo bodo sa­mostojni . Po le lektronska računalni­ško krmi l j ena centrala, izdelek Iskre Tc l enu i l ike , ne bo le se enkrat povečala števil*« sedanjih telefon­s k i h priključkov v K ran ju , pač pa z del itvi jo priključkov na dekadno in tonsko izbiranje ponuja naročnikom tudi nekatere nove usluge.

Centra la na P lan in i pa ne ho le razbremeni la dosedanje stare tele­fonske central i v Gregorčičevi u l i c i ,

pač pa pomeni možnost za nove te­lefonske naročnike za ves levi breg Kokre od Predoselj do Prebačevega. Postopoma bodo telefoni zazvonili povsod tam, kjer je zdaj že napeljan telefonski kabel, to je na Hujah, na Planini, Klancu, Primskovem, delno tudi v Britofu in Predosljah, pa v Hrastju in na Drulovki. Ostali del priključkov pa bo lahko izkoriščen, ko se bo z rekonstrukcijo Likozarje-ve ceste lahko položilo tudi telefon­sko omrežje na Primskovem.

Zmogl j ivost i nove avtomatske te­lefonske centrale nu P lan in i se seve­da ne nehajo s sedanjimi 7000 pr i ­ključki. K o bodo tudi drugje v K r a ­nju položeni telefonski kabl i , bo cen­trala P lan ina lahko imela 20.000 pri­ključkov .

Celotna investici ja je vel jala 142 mil i jonov novih d in , od tega dve tretjini — 94 mil i jonov — odpade na

opremo centrale. Denar za novo tele­fonsko centralo na P lan in i je prispe­valo tudi kranjsko združeno delo: po samoupravnem sporazumu sklenje­nem v letu 1983 je okol i 100 temelj­n ih organizacij kranjskega gospo­darstva zbralo okol i 30 odstotkov vrednosti celotne investicije, večji delež pa je prispevalo Podjetje za PTT Kran j in samoupravna intere­sna skupnost za PTT.

L. M

Posebno skrb pa v Savi posvečajo inovacij­ski dejavnosti. Odkar so leta 1980 ustanovili odbor za pospeševanje inovacijske dejavno­sti in pri svojem razvoj no-tehnološkem in­stitutu oddelek za industrijsko lastnino, standardizacijo in tehnološko dokumentaci­jo, se je število inovacijskih predlogov v Sa­vi povečalo za trikrat, večje pa je tudi število inovatorjev.

Za ves dosedanji razvoj Save Kranj je značilna velika skrb za položaj delavca — to velja tako za izobraževanje delavcev, razre­ševanje vprašanj socialne varnosti, izboljše­vanje delovnih pogojev, dvigovanje družbe­nega standarda in drugo, pri čemer Sava do­sega nadpovprečne rezultate. Poslovni orga­niziranosti so v Savi vedno sledili tudi s pri­lagoditvijo samoupravne in družbenopoliti­čne organiziranosti v tozdih, delovni skup­nosti, delovni organizaciji in sozdu in bili v prelomnih obdobjih razvoja samoupravlja­nja vzor za posamezne rešitve.

Krajevna skupnost Besnica, ki je tokrat med letošnjimi nagrajenci, že vrsto let dose­ga pomembne rezultate tako pri zadovolje­vanju potreb krajanov kot pri samouprav­nem in družbenopolitičnem organiziranju. V zadnjih letih so v Besnici zgradili vrsto komunalnih in drugih objektov skupnega pomena. Če omenimo le nekatere: asfaltira­nje krajevnih poti, postavljanje drogov za javno razsvetljavo, zgradili so mrliške veži­ce, uredili pokopališče, napeljali telefor, zgradili železniško postajališče Jošt, obnovi li prostore krajevne skupnosti, obnovili av -tobusna postajališča in drugo. Delegatski si stem je v tej krajevni skupnosti dobro zaži vel, zelo aktivne pa so tudi družbenopoliti­čne organizacije, družbene organizacije in društva. Dobro sodelujejo tudi s podružni­čno šolo Lucijan Seljak, posebno skrb pa posvečajo informiranju krajanov. Vsako leto organizirajo tudi več prireditev, ki se jih krajani množično udeležujejo. Delovni uspehi krajevne skupnosti Besnica so rezul­tat enotnega in usklajenega dela organov", organizacij in društev, ki so jih med seboj povezovale delovne akcije ter samoupravno ter družbenopolitično delo.

PRIZNANJA OBČINE K R A N J Na slavnostni seji bo podeljenih tudi se­

dem priznanj skupščine občine Kranj za le­to 1985. Alojz Čimžar s Poženika pri Cer­kljah bo prejel priznanje za dolgoletno pre­dano in požrtvovalno aktivistično delo, od katerega v največji meri zavisi razvoj in na­predek celotne krajevne skupnosti.

Danila Grilova prejema priznanje za svo­je dolgoletno družbenopolitično delo. Še po­sebej si je prizadevala pri pospeševanju kul­ture in vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Pomembna pa je njena dejavnost v zadnjih letih, ko dela na zbiranju gradiva o delav­skem gibanju v kranjski občini.

Priznanje Mariji Mlakar iz Tekstilindusa ni le priznanje tkalki izjemnih kvalitet, saj s stroji in materialom ravna izjemno odgovor­no in gospodarno, pač pa je to tudi prizna­nje aktivni samoupravljalki tako v samo­upravnih organih svoje delovne organizaci­je, prav tako pa se aktivno vključuje v de­javnost sindikata.

Tine Zaletel iz Stražišča prejema občin­sko priznanje za svoje dolgoletno družbeno­politično delo. Njegova pot je vodila od vključitve v napredno delavsko gibanje pred vojno, do aktivne udeležbe v NOB in do šte­vilnih aktivnosti, ki jih je opravljal tako v svoji krajevni skupnosti kot tudi na nivoju, občine in republike predvsem v organizaciji Zveze borcev.

Jože Zorman, predsednik sveta krajevne skupnosti Preddvor prejema občinsko pri­znanje za svoje delo v krajevni skupnosti. S svojim delom je znal povezati krajane vseh sedmih vasi v enotno dobro samoupravno organizirano skupnost, kjer se krajani ne le vključujejo v krajevno samoupravo, pač pa dobro deluje tudi njihov delegatski sistem. V zadnjem času je bilo v krajevni skupnosti izredno veliko narejenega tudi z delom in prostovoljnimi prispevki krajanov.

Delovna organizacija Elita Kranj prejema občinsko priznanje ob svoji 30-letnici obsto­ja. Od leta 1955, ko je bila ustanovljena, j< imela 5 trgovin z 18 zaposlenimi, z let uspešnega poslovanja pa j« število Elitinil trgovin v kranjski in drugih občinah narasle na 23. 129-članski kolektiv je lani ustvari 600 milijonov blagovnega prometa. Uspeš nemu razvoju Elite sta bili odločilni usmeri tev v specializacijo trgovskih lokalov ter zut užitev v Sozd Moda, ne nazadnje pa do­bre gospodarske rezultate dosegajo tudi za­to, ker poslujejo z lastnimi sredstvi, brez ve likih obremenitev s krediti.

Ob 40. obletnici obstoja prejema občinski priznanje tudi Srednja šola elektrotehniški in kovinsko predelovalne usmeritve Kranj — Sozd Iskra. Formalna organiziranost šole se je v desetletjih obstoja sicer spreminjala, vendar pa je ostala zanjo vseskozi značilna neposredna povezanost s proizvodnimi de­lovnimi organizacijami. Poleg rednega izo­braževanja učencev v prvotni industrijski šoli za finomehaniko in elektrotehniko, šole učencev v gospodarstvu, poklicne in sred-njetehniške šole do današnje šole srednjega usmerjenega izobraževanja je od leta 1961 redno potekalo tudi dopolnilno izobraževa­nje in usposabljanje zaposlenih delavcev. Ob velikem številu učencev in nespremenje­nih prostorskih razmerah so se pogoji dela šole v zadnjih letih poslabšali; z izgradnjo nove šole na Zlatem polju pa se šoli odpirajo nove možnosti razvoja.

Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob L avgustu, občinskem prazniku

GLAS 8. STRAN. T O R E K . 3 0 . J U L I J A 1985

K o p a l i š č e z e n o n a p a k o

»Le kaj bi med počitnicami počela radovljiška mladež, če ne bi imela letnega kopališča? Verjetno bi se več potikala po cestah in posedala po gostilnah,« meni Alojz Maček, upravnik kopališča, sicer poklicni tajnik krajevne skupno­sti Radovljica.

RADOVLJICA - Kopališče ima eno večjo »napako«: postalo je prete­sno za vse številčnejše kopalce. Zgra­jeno je bilo pred 52 leti, ko je b i la Ra­dovljica še vas in je štela vsega de­vetsto prebivalcev; zdaj ima mesto že prek šest tisoč l judi. V vročih pasjih dneh, ko je v bazenu a l i ob njem tudi prek tisoč kopalcev, se je v njem moč le namakati , medtem ko za plavalne zamahe že zmanjka prostora. Obisk, k i je precej odvisen tudi od vremena, narašča, saj je nekaterim razvedrilo na kopališču uteha za drag poletni dopust ob morju. Za gnečo so verjet­no »krive« tudi poceni sezonske sindi­kalne karte, za katere morajo delavci odšteti 1400 dinarjev in za vsakega svojca nadaljnjih 600 dinarjev. Sicer pa je kopanje ob de lavr ik ih cenejše kot ob koncu tedna. Otroci morajo za vstop na kopališče plačati v dneh od ponedeljka do petka 50 dinarjev, v so­boto in nedeljo 60, odrasli pa 80 oziro­ma 100 dinarjev.

Kopališče se lahko pohvali s čisto vodo i n z zgledno urejeno okolico. Iz­gled kvari le razpadajoča naprava za skoke v vodo. Krajevna skupnost Ra­dovljica, k i upravlja s kopališčem in z bližnjim kampom, nima denarja, da bi to obnovila; še najraje bi jo poruši-

Ali znate plavati

Janez Rozman iz Radovljice, 41 let, zaposlen v begunjskem Ela­nu: »Ko sem odšel na služenje voja­škega roka v Zadar, sem prvič v ži­vljenju videl morje. Pred osmimi le­t i , ko sem prvikrat dopustoval na morju, sem se naučil tudi plavati. N i bilo težko. Zdaj redno hodim na morje in brez težav preplavam sto­metrsko razdaljo. Poleti obiskujem tudi radovljiško kopališče, sezon­sko karto imam. Prav je, da človek zna plavati, ker se le tako lahko po­čuti enakovrednega drugim.«

Franc Rupar z Brezij, 51 let, šo­fer pri Alpetouru: »Po vojni n i bilo možnosti, standard je bi l nižji, n i se toliko hodilo na morje in na kopa­lišča, kot se sedaj. Plavati sem se naučil pri tridesetih letih. Na morje sem z avtobusom peljal skupino otrok pa sem njihovega učitelja prosil, da mi je pomagal splavati. Nekaj sem znal že prej, vendar ne toliko, da bi lahko preplaval večje razdalje. Potlej sem z veseljem ho­di l dopustovat na morje, čeprav si­cer raje zahajam v planine. Upam, da bi zmogel neprekinjeno plavati petdeset metrov.«

Barbara Grm iz Srednje vasi v Bohinju, zaposlena v radovljiški občinski skupščini: »Zaradi bližine jezera sem se naučila plavati že do­kaj zgodaj, z devetimi leti. Vsak člo­vek bi moral obvladati to veščino, ne le zaradi rekreacije, temveč ,tudi zato, da bi lahko v kočljivi situaciji pomagal sebi ali drugim. Večina mladih v Bohinju zna plavati, med­tem ko je med starejšimi še precej neplavalcev.

Alojz Marš iz Radovljice, 50 let, upokojenec: »Še ko sem trgal hlače v osnovni šoli v rodnih Šmarjah pri Jelšah, sem se v domačem potoku naučil plavati. Zdaj gremo večkrat v Savo Bohinjko. Kot srčni bolnik moram zelo paziti na pravilno obre­menitev. Nekaj zamahov že nare­dim, več si ne upam. Menim, da bi vsi starši morali omogočiti svojim otrokom, da bi se naučili plavati. Obvladovanje plavalnih veščin je postalo del osnovne vzgoje, da ne rečem, sestavina človekove kul­ture.«

Razpadajoča skakalnica že dlje ča­sa ne služi svojemu namenu.

la, vendar urbanisti tega za zdaj ne dovolijo.

Pred osemnajstimi leti so ob kopa­lišču uredi l i tudi kamp. Odločitev te­danjega vodstva je bila umestna, saj si je kopališče s tem zagotovilo po-bemben dohodkovni vir, brez katere­ga tudi danes ne bi moglo shajati. Le­tos načrtujejo 12 tisoč nočitev. Dobra desetina je domačih gostov, ostalo so tujci, med katerimi prevladujejo turi­sti z Nizozemske. V kampu je pose­ben prostor namenjen prehodnim go­stom, svoje mesto imajo mladi, sen­čno področje je rezervirano za starej­še. Kamp ima veliko stalnih gostov. Njegova prednost je v tem, da leži sredi mesta in da odtod ni daleč do tr­govin, gostiln, do zdravstvenega do­ma, lekarne . . . B l i zu je tudi bazen, k i ima stalno ogrevano vodo. Tudi cene so zmerne: tujci morajo za dan biva­nja v kampu odšteti 600 dinarjev, do­mačini polovico manj.

C. Zaplotnik

77-letni Anton Lazar iz Radovljice, srce in duša kopališča in kampa. — Foto: C. Z.

C. Zaplotnik Alojz Maček, upravnik kopališča.

Aleš Rebec:

Za zdaj brez posredovanja Radovljica — Radovljiško letno

kopališče je staro več kot pol stoletja, vendar uradna kronika v tem času ne beleži utopitve. Sedanji uprav l ja l e kopališča -— krajevna skupnost ozi­roma kopališki odbor — ne ve natan­čnega odgovora na vprašanje, kje so korenine stoodstotne varnosti. Mor­da je to le sreča? Morda posledica zavzete skrbi, ki jo posvečajo redu in varnosti? Morebit i je to zasluga pla­valnega kluba Radovljica in zveze te-lesnokulturnih organizacij, ki veliko storita za odpravljanje plavalne nepi­smenosti v mestu.

Na kopališču so nekdaj imeli ko­palnega mojstra le ob konicah — v dneh, ko se je v bazenu in ob njem drenjalo prek tisoč ljudi. Zadnja leta je mojster prisoten ves čas kopalne sezone. Letos to nalogo opravljajo Aleš Rebec, Matej Zbontar in Tadej Markel j , vsi iz Radovljice.

»Plavalni mojster mora poskrbeti, da se kopalci ne poganjajo prek de­setmetrske skakalnice v bazen, da ne porivajo drug drugega z roba bazena v vodo, da izkušenejši plavalci ne po­tapljajo manj veščih ali celo začetni­kov . . . Otroci in starejši še upošteva­jo opozorila, težje je obvladovati mla­doletnike,« pravi dijak železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, sicer član plavalnega kluba Radovlji­ca Aleš Rebec, k i po jutranjem tre­ningi — preplava najmanj pet kilo­metrov — nato opravlja do dveh po­poldne še dolžnost kopališkega moj­stra.

Alešu doslej še ni bilo treba posre­dovati zares in priskočiti na pomoč plavalcu, ki bi se utapljal. In.dokler bo tako, bo poletno dopustniško raz­položenje nadvse prijetno. Letos in y naslednjih letih!

C. Zaplotnik

Sedem naslovov v radovljiško občino

Državni prvenstvi v padalstvu in ve­slanju sta b i l i naključno hkrati — prvo v Sarajevu in drugo na Pl ivskem jeze­ru v Jajcu. Na obeh tekmovanjih so b i ­l i med slovenskimi zastopniki naju­spešnejši športniki iz radovljiške obči­ne.

Veslači Bleda so na 58. prvenstvu J u ­goslavije osvojili štiri zlate kolajne. Robert Krašovec in Mi l an Janša, »sre­brna« fanta s svetovnega mladinskega prvenstva pred dvema letoma, sta pre­pričljivo zmagala v dvojcu brez krmar­ja. Četverec »brez«, v katerem sta po­leg Krašovca in Janše veslala še Dani Frčej in Bojan Prešeren, je dokazal, da nima para v državi. Zlato kolajno si je priveslal tudi obetavni mladinski čet­verec brez krmarja — Kar l i Žust, Sašo Mirjanič, Franci Papler in Sadik Muj -kič. Po 32 letih je b i l ponovno uspešen blejski osmerec, v katerem so veslali člani mladinskega in članskega četver­ca ter razen nj ih še Roman Ambrožič.

Nogomet T r i g l a v o k r e p l j e n

KRANJ — V članski republiški no­gometni ligi bodo startali v novo prven­stveno sezono že 25. avgusta. Konku­renca bo letos najmočnejša kot kdaj ko­l i doslej. V ligi bosta igrala namreč tu­di dva lanska drugoligaša — ljubljan­ska Olimpija in Maribor, medtem ko v drugi l igi bo igral kot edini slovenski predstavnik Koper.

Da bo liga res močna, se zavedajo tu­di pr i kranjskem Triglavu. Prav zato so s pripravami začeli že v torek 23. ju­lija, trener Hasan Ibrašimovič ima v tej sezoni močno člausko moštvo, v ka­terem je kar petindvajset igralcev. Mo­štvo se je okrepilo, saj ni več starostne omejitve igralcev. Iz Save so k Trigla­vu prišli Cotman, Eržen, Florjančič in Žukovič, z Jesenic se je v moštvo vklju­čil Ibrahimovič, iz Domžal je prišel Juršič, iz moštva Kokrice se je vrn i l Lotrič. Ve l ika okrepitev za Triglav bo tudi vrnitev Taneskega iz Maribora, odtod bo prišel tudi Zidrun. Prav zato pri Triglavu računajo, da bodo v novi nogometni sezoni v republiški l igi os­vojili peto do šesto mesto.

Mladinsko moštvo Triglava bo nasto­palo v drugi slovenski ligi, kadeti bodo igrali v gorenjski ligi, starejši pionirji pa v občinski. Xran jsk i Triglav se je okrepil tudi z novimi strokovnimi moč­mi. Tako sta inštruktorja nogometa po­stala Avdič in Stenovec, naziv trenerja pa sta si v Kopru pridobila Radosavlje-vič in Gros.

-dh

N o g o m e t n i k l u b

L T H v a b i

ŠKOFJA LOKA — Mladinsko mo­štvo L T H iz Škofje Loke ho letošnjo je­sen začelo igrati v slovenski mladinski ligi B. Uprava kluba L T H vabi v mo­štvo vse mlade nadarjene nogometaše.

Vs i , k i bi zaigrali v tem moštvu vabljeni na igrišče v Puštal v torek, 30. julija, ob 18. uri.

-dh

Veslaška zveza Jugoslavije je v Jajcu tudi sestavila seznam veslačev, k i bodo zastopali našo državo na svetovnem mladinskem in članskem prvenstvu; med njimi sta-tudi blejska četverca brez krmarja.

Šestnajsterico veslačev in trenerja Stanka Sl ivnika in Miloša Janšo je ob povratku na Bled čakalo prijetno pre­senečenje. Predstavniki veslaškega kluba, regatnega odbora, turističnega društva in krajevne skupnosti so j im pripravil i pred hotelom Park prisrčen sprejem.

Padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so na 33. državnem prven­stvu v klasičnih disciplinah in na 3. pr­venstvu Jugoslavije v skupinskih l i ­kovnih skokih že osmič osvojili naslov ekipnega državnega prvaka, razen te­ga so dosegli še dvojno in trojno posa­mično zmago. V skokih na cilj z 800 metrov višine je slavil Dušan Intihar, k i je v šestih skekih zgrešil cilj le za en centimeter, pred Darkom Svetino. V fi­gurativnih skokih z 2000 metrov je zmagal Benjamin Šmid pred Brankom Hrastom in Brankom Mirtom. V sku­pinskih skokih na cilj — v disciplini, v kateri so bi l i leski padalci lani drugi na svetu — so morali priznati premoč pa­dalcem iz Zagreba in Srbije. V skupin­skih l ikovnih skokih so bi l i lanski dr­žavni prvaki tretji, za tekmovalci iz Tu­zle in Zagreba.

Druga zvezna vaterpo lska l iga N o v i u s p e h i

T r i g l a v a n o v

KRANJ — V letnem bazenu v Kra ­nju so vaterpolisti Triglava v drugi zve­zni ligi gostili moštvo Biograda in Bro­dograditelja iz Betine. V obeh sreča­njih so igralci Triglava pokazali dopad­ljivo igro in z zmagami so se še bolj utrdil i na vodilnem mestu na lestvici. To je hkrati dober pokazatelj, da bodo s takimi igrami Triglavani res najbolj­ši v tej l igi.

Izida — Tr ig lav : Biograd 18:7, Tr i­glav : Brodograditelj 12:7. V nasled­njem kolu Triglav gostuje v Bjelovarju pri Mladosti.

PRIVLAČNO KOŠARKARSKO MEDNARODNO POPOLDNE - K?* šarkarice i n košarkarji L a BlancaM Španije so na gostovanju v Sloveniji-V soboto so se na stadionu Stanka M l a k a r j a pomer i l i z kadetinjami-ženskim moštvom Sava Commerce in moštvom Tr ig lava . V srečanju k a* detinj in fantov so b i l i boljši gostite­l j i , medtem ko je žensko moštvo L a

Blanca premagalo Savo Commerce-(-dh) - Foto: G. Šinik

Slovensko kadetsko prvenstvo v vaterpolu Z a p r v a k a l e d v e

m o š t v i

' KRANJ - V letnem bazenu v Kra­nju je bilo dva dni republiško kadetsko prvenstvo v vaterpolu. Za naslov sta f potegovali le moštvi Delfina iz Rovini8

in igralci domačega Triglava, medte!*1

ko Koprčanov v Kranj ni bilo. Kranjča­ni so nato sestavili dve ekipi, k i sta se skupaj z Rovinjčani borili za prvaka-Po pričakovanju in brez težav je rep11' bl iski prvak postal Triglav I.

Izidi - Triglav II : Delfin 18:2, Tri­glav I : Delfin 28:0, Triglav I : Triglav U 16:3.

Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Štirna iz Triglava, k i je bil z dvanajstimi goli tudi naj boljši strelec-

-dh

Č l a n i P a r t i z a n a

u r e j a l i i g r i š č e

Gorje — Upravn i odbor društva za športno rekreaci jo in telesno vzgojo Par t i zan v Gor jah je prvo ju l i jsko nedeljo pr iprav i l delovno akcijo. Udeleženci, med kater imi so prevladoval i člani društva, so ure ja l i večnamensko igrišče. Upravn i odbor je povabi l na akci­jo tudi planince, gasilce, člane ra-diok luba, mladince in ostale kra ­jane, toda le malo se j i h je odzva­lo, čeprav korist i jo prostore v do­

m u Part i zana in četudi igrišče ne bo namenjeno le športni dejavno; st i , temveč bodo na njem pr i re ja l i -tudi proslave i n druge prireditve. Udeležencem delovne akcije sta priskočila na pomoč tudi V inko L a r i s i iz Grabča in Peter Kosmač iz K rn i c e , k i sta s traktor jem do-važala potrebno zemljo za zeleni­co in betonska kor i ta .

Ko t je povedal predsednik dru­štva Lado Repe, bo večnamensko igrišče skupne površine 1600 kva­dra tn ih metrov v k ra tk em dobilo tudi asfaltno prevleko.

J . Ambrožič

T o m o Č E S E N

JALUNG KANG peta gora / J \ na svetu

Starka in otrok, k i sta sedela na koži pred hišo, sta bila edina, k i sta nas pričakala. Bog ve koliko časa tako presedijo. Najbrž polovico svojega življenja.

Pr i nosačih opazim, da ko začutijo, da je treba napraviti premor, to tudi takoj napravijo. Pa čeprav je to le ne­kaj metrov od konca dnevne etape. Ko končajo svoj nosaški dan, se za­vlečejo vsak v svoj kot, po dva ali tr i­je skupaj in hitijo s pripravo večerje. Ce temu sploh lahko tako rečemo. Pr­gišče riža, malo zelenjave in kakšna borna omaka, to je vse. Čez dan se to dvakrat do trikrat ponovi. Po večerji morda še na roke narejena cigareta, pa malo.rakšija za dobro voljo in dan za njih ugasne. Kl jub vsemu j im to enoličje ne zbriše smehljaja z robatih ustnic. Kot mravlje nadaljujejo svojo pot, ki vodi le v nov dan, v nov teden. Poti pa je tu v Nepalu dovolj. To se vi­di že po njihovih nogah, ki j im vlaga, ostre skale in pesek ne morejo do ži­vega. S polcentimetrsko plastjo rože-vine so s čevlji preskrbljeni do konca. Občutek imaš, da njihovo srce ne po­zna žalosti in da z ogromno volje in vztrajnosti zrejo v jutrišnji dan.

Gunzo, tibetansko vas, k i si vsaj zasluži to ime, smo dosegli dvanajsti dan pristopa. »Namaste«. S tem po­zdravom, k i v Nepalu pomeni dober dan, nasvidenje in še marsikaj dru­gega, so naju s Fil ipom pričakali tam­kajšnji otroci. Pokrajina se je spre­minjala iz koraka v korak in tu je že široka dolina, prava alpska. Čutimo,

da hribi niso več daleč. Utaborimo se kar na šolskem dvorišču, streljaj da­leč od vasi. Radovednih oči ne manj­ka in na stvari je treba paziti, da kak­šna ne dobi nog. Vreme se slabša, si­va pokrovka je nad nami in ko se končno ulije, se nas nekaj odpravi v vas na rakši. Po naše bi rekl i na en »šnops«. Debele lesene stene na kam­nitih temeljih in pokrite s skodlami skrivajo v notranjosti pravo boga­stvo, presenečeni smo nad urejenost­

jo. Skale, k i so naložene na streha*1' pričajo, da j im tudi veter tukaj n

prizanaša. In tudi tkanje prekrasni preprog lahko opazujemo.

Tone, k i ga je prejšnjo noč zvilOi s

privleče pozno popoldne. Vse do n 0 ~ se vršijo pogajanja z gunzarji, do P* ze bodo namreč nesli oni. Zahtevaj previsoko plačilo, ampak na koncu s

le zmenimo za srednjo ceno. Nekaj nižinskih nosačev obdržimo in P * slednji dan odrinemo. Gunzarji naj 0

žijo sodove na svoje živali, na j a k ' Ko pridemo v Kambačen, že sn«** Zavlečemo se v eno od hiš, ponudO nam tibetanski čaj. Prikimamo, a

ga poskusimo, skodelica roma iz v ° do rok. Nihče ga ne more spraviti P grlu, le Tone ga hvali na vse pre tep I e kako more piti tisto umazano v

do?! M

nosa* Precej mraz je in nižinski tov<>;

Tibetansko govedo—jak

vsi premrazem prinesejo svoje - ^ re. Mnogo preslabo so oblečeni, »a lahko nadaljevali. Gunzarj i " J 1 . . t r

odhod pospremijo / glasnim odoh^. vanjem. Izgleda, da je to njihov te j torij in ne prenesejo, da j im kdo n ^ v zelje. Zjutraj se zbudimo v P r e k r

Q r a nem vremenu, sredi najvišjih £ jj smo Posebno pozornost VZ b ^ ogromna navpična stena. Seveda- ^ je Jannu. Njegove značilne g ^ V 6 ^ -moreš zgrešiti, pa naj ga gledaš i z . g . terekoli strani. V daljavi že vidim 0 ^ v

denik Kangčendzenga, k i ga b 0 ^ a n , naslednjem mesecu še siti . Pop 0 1 j e . ko postavimo šotore, se zopet p r

$ e

če megla, pomalem sneži, v M > , £ o V i h pridruži še veter. Zvonenje j a * ^ zvoncev slišimo že na daleč. K o 1 ^ kazni se pojavijo iz megle velike ^Q

vorjene živali. Prav turobno je 1

večini čepimo v kuhinji ob °# n ^ o t0 ' pa zaviti v spalne vreče ležimo v l ih . V noge me tako /obe, da m

a ( j 0 ' zamenjati obutev, superge n e . * n a -stujejo več. Ampak ni važno, jut v

mreč je zadnji dan, jutri pride g , bazo, videli bomo našo steno m lo se bo zares.

IOREK. 3 0 . J U L U A 1 9 8 5 K R O N I K A :9. stran mmmmmsiLAs

Veter podiral smreke — Čeprav je hudo neurje v soboto zvečer podira­lo drevesa, prestavljalo stojnice in odkrivalo strehe, pa so Blejci posle­dice tako hitro odstranili, da je bilo v nedeljskem dopoldnevu komaj še kaj videti. Na sliki: veter je podrl štiri smreke pri hotelu Park. — Fo­to: G. Šinik

Neurje odkrivalo strehe

Bled — Hudo neurje, k i je v noči od sobote na nedeljo zajelo Bled, je pusti lo za seboj ka r precejšnje raz­dejanje. S u n k i vetra so b i l i tako močni, da so podrl i štiri smreke pr i hotelu Pa rk in več dreves ob spre­haja lni poti okol i jezera. Največja škoda pa je nastala na stavbi K r a ­jevne skupnost i B led .

Predsednik krajevne skupnost i B l ed Joža K a p u s : »Sunek vetra z jezerske s trani je b i l tako močan, da je pločevinasto streho na stavbi povsem odtrgalo. Streho smo za sedaj začasno zavaroval i s strešno lepenko, seveda pa bo treba takoj

namest i t i novo pločevino.« Veter je odkr i l tudi del pločevi­

naste strehe na G r a n d hotelu To­plice. Oko l i 70 kvadra tn ih metrov strehe bo treba na novo pokr i t i , škodo pa so oceni l i na 550.000 d in.

S u n k i vetra so b i l i tako močni, da so prestavl jal i stojnice, pa tudi posode za smeti .

Vendar pa je treba Blejce pohva­l i t i , saj so takoj dopoldne, v nede­ljo, posledice nočnega neurja od­st ran i l i . Ble jske u l ice so bile že do­poldne spet takšne kot običajno i n kot se spodobi za turistični kra j .

L. M .

£ 0 i a s n i l o

^ o n e s n a ž e v a n j u

s r e b o v š č i c e St V z r > 1 u > V n a komis i ja z a raz i ska

toviu , °Y onesnaževanja je ugo-k>vju onesnaževanja je ugo-U r a t l ' d a J e obratovanje Rudn ika (Jj!e L l o v s k i v rh povzročilo

-7-1985 prekomerno one-% v

e ^ a n J e Brebovščice in pogin v & run r ^ b 0 v š č i c i nizvodno od iz l i -

Hr Kn i š

vk e kanal izaci je,

^ o n - ^ i c o ^ e o n e s n a ž i l z

H n i G v V ' m s m f a t o m iz l iv viška W i k e vode v času zaustav-Pr 6 (jJ. obratovanja, k i je bilo ga r p

n o z a r a d i rednega letne­ga so ° n t a - Ugotovljeno je bilo, v a l e k V s e n a p r a v e v obratu delo-fije n

r e z n i b n o in , da je onesnaže-'u, y a s t a l o zaradi napake pr i de­lila U s t a v l j e n e m delu obrata je tr<% P

fr a v l J e n a le radiološka kon-

Hjen J*n r»ološke vode, kontro la l* iS«.* m i č n e sestavine pa n i bi-

^ V ršena.

Rudn ik urana Žirovski v rh

Krvavi obračun zaradi poti Ker kmet M. iz Noš kmetu V. s Črnivca ne dovoli voziti po poti, ki gre čez njegovo zemljišče, se je med njunima družinama zad­njič vnel silovit prepir, nato pa pretep — Pri obračunu so si po­magali s koli in verigo motorne žage

K m e t a M . in V. sta že dolgo sprta zaradi poljske poti. K o je V. spra­vl ja l seno s t ravn ika po pol jski poti, k i je last M . , mu je slednji hotel to preprečiti. N a pot ja naložil hlode. Spet drugič je na traktor pr i t rd i l vit­lo z desko in v vzvratni vožnji zape­ljal v t raktor osovraženega kmeta V., da bi mu ga poškodoval. V . se mu je tedaj komaj umakn i l na poljsko pot. K e r je kmet s Črnivca vsakič, ko je odhajal v Noše na polje, pričako­val s i tnosti , se je »oborožil« z verigo motorne žage in usnjeno rokavico.

V torek, 25. juni ja , je bilo. V. se je z ženo pripel ja l na traktorju v Noše in po sporni poti kan i l zavit i na po­lje. Toda M . se mu je znova postavil na pot, češ da prek svoje parcele ne

dovoli prevoza. D a V. ne bi mogel s traktor jem mimo, mu je pot zagradi l z vozom. K m e t s Črnivca je sestopil s traktorja, da bi skupaj z ženo voz odmakn i la in odšla svojo pot, tedaj pa je M . prekipelo. Njegov s in je iz bližnje skladovnice drv zgrabi l lesen kol in z n j im zagrozi l kmetu, k i vozi po nj ihovi služnostni poti. V . je obo­rožen z verigo motorne žage zamah­ni l proti napadalcu in ga ran i l . V pre­tep sta posegli tudi ženski in drugi sin kmeta iz Noš. Pretep s ko l i , v ka­terem so kar štirje močno krvavel i , so opazi l i sosedje in pokl ica l i mil ico. Radovljiški miličniki so zoper prete­pače napisal i kazensko ovadbo, pro­b lem sporne služnostne poti pa bo rešilo sodišče.

zavaruje t r i g l a v

^obii s h l b o s t ' Izgubila 9 a * n -Ivimi Ani/eh

oblast nad vozilom — Voznica Osebnega acio vAa VrhovnM iz Kranja, je na Cesti Staneta Ža-

"runju v četrtek, 25. julija, nenadoma zapeljala ^to7n S"r""I" v četrtek, 25. julija, nenadoma zapeljala s ceste in se z f?Uh,'j * e t e * a v drog javne razsvetljave. Oblast nad vozilom je najbrž h Q n / . s , ( / - n e n a d n e slabosti fluje ranjeno so voznico odpeljali i

, sdrarstr dom. od tam na v Klinični centri v I jubljano. —

Z a večjo prometno varnost

Za boljši položaj poklicnih voznikov

Konec preteklega meseca je b i la v Mar ibo ru skupna seja predsed­stev Zveze voznikov Jugoslavi je i n sekcije jugoslovanskega avtopro-meta Zvezne gospodarske zbornice. N a seji so predvsem razpravl ja l i o enotnem izvajanju odloka o benef ic irani delovni dobi pok l i cn ih vozni­kov, o ukrep ih za krepitev varnost i v prometu, še posebej pa so govori­l i o varnost i avtobusnega prometa. Dotakn i l i pa so se tudi možnosti za izboljšanje položaja voznikov v mednarodnem prometu.

Po zbran ih podatk ih je bilo l an i v Jugoslav i j i okol i 4,3 mi l i jona voznikov vseh kategori j , motorn ih voz i l pa več kot 3,6 mi l i jona. L a n i se je na jugos lovanskih cestah pripeti lo več kot 39 tisoč prometnih ne­zgod z lažjimi i n težjimi posledicami. Na cestah je umr lo 4176 oseb, te­žje in lažje ranjen ih pa je bilo več kot 53 tisoč. Mate r i a lna škoda je b i ­la ocenjena na 6,6 mi l i jarde d in . Škoda, k i nastane zaradi prezgodnje inval idnost i , zdravljenja, izgubl jenih delovnih dn i i n drug ih posledic pa je dejansko neugotovlj iva.

N a seji so še posebej govori l i o prob lemat ik i voznikov C i n D kate­gorije, k i j i h je v Jugoslav i j i okol i 800 tisoč. Vprašanje beneficirane do­be za pokl icne voznike je treba reševati v sodelovanju med delovnimi organizac i jami in s ind ikatom. Glede zmanjševanja nesreč v avtobus­nem prometu so dal i pobudo za preverjanje vozniškega znanja pokl i ­cn ih voznikov, za krepitev notranje kontrole v delovnih organizaci jah, treba bo določiti objekt ivna mer i l a za oceno psiholoških sposobnosti voznikov, organiz i rat i kontrolne zdravstvene preglede i n drugo.

Še posebej so se zavzel i , da b i skupaj z d rug imi družbenimi inst i ­tuc i jami dosegli boljše razmere voznikov v mednarodnem prometu. Položaj jugos lovanskih voznikov je še posebej slab na vožnjah po Bliž­njem i n Srednjem vzhodu, ker tamkajšnje države niso podpisnice ev­ropske konvencije o cestnem prometu.

S S O D I Š Č A

V prepiru osemkrat zabodel soseda Prepir je sicer izzval pokojni Kurtović, toda Šabič je posegel po nožu in nekajkrat sicer dokaj vinjen zabodel Kurtovića, da je ta za posledicami kasneje umrl — Prvotno kazen petih let zapora je Višje sodišče zvišalo na osem let

K r a n j — N a 8 let zapora je Višje sodišče v L jubl jan i zvišalo kazen 31-letnemu M e h m e d u Šabiču, ker je lan i oktobra umor i l Šabana Kurto­vića.

Šabič je bi l februarja letos pred Teme l jn im sodiščem v K r a n j u zara­di umora obsojen na 5 let zapora. Dogodek se je pr ipet i l 21. oktobra la­n i v Tržiču. Tega dne je Šabič v druž­bi ve l iko popil , nato pa gledal nogo­metno tekmo, kasneje pa je p i l še v bližnjem bifeju. V istem samskem domu B P T Tržič je živel z družino tudi Šaban Kurtović, k i je b i l tega dne prav tako v družbi, kjer so p i l i . Oko l i polnoči sta b i la oba že vsak v svojem stanovanju. Takra t je Kur to ­vić odšel preko hodnika, potrkal in pozval Šabića, da bosta razčistila nek star spor N a hodn iku sta se spr­la, šlo je za dogodek, ko je Šabić raz­b i l steklo na v ra t ih hodnika. Med prepirom je Šabić ponovno razbi l steklo, čeprav m u je Kurtović rekel , naj tega ne dela. Šabić je tudi Kur to -viću opsoval mater. To je Kurtovića tako razjezilo, da je Šabića tako mo­čno udar i l , da je ta padel po tleh. Na­to se je pobral i n stekel v svoje sta­novanje ter iz kuhin jske omarice vzel večji kuh in j sk i nož ter z n j im p lan i l nad Kurtovića. T a se ga je ho­tel ubrani t i , u m i k a l se je, metal vanj razne predmete, k i so b i l i na hodni­k u tudi koš za odpadke, vendar ga je Šabić nekajkrat zabodel, med dru­g im tudi že, ko je Kurtović padel po t leh. K o so pr ih i te l i še drugi stano­valc i , je Kurtović i zkor i s t i l nepozor­nost Šabića, se pobral ter stekel ven ter hudo ranjen obležal za blokom. Prepel ja l i so ga v Klinični center,

vendar pa je k a k i h 10 ur kasneje za dobl jenimi ranami , smrtne so bile rane dobljene v predel trebuha, umr l .

Pred sodiščem se je Šabić zago­varjal , da se ničesar ne spominja. Res je b i l t ist i večer v injen, v k r v i so m u kasneje i zmer i l i v isoko stopnjo alkohola. Sodišče je poslušalo tudi mnenje sodnega izvedenca psihia­tra, k i je sposobnosti Šabića za razu­mevanje in obvladovanje ob dogod­k u ocenil kot močno prizadete. So­dišče je na podlagi njegovih ugotovi­tev, zaslišanja številnih prič i n dru­g ih dokazov ugotovilo, da n i šlo za umor v s i lobranu; Šabić je b i l sicer res napaden, toda vse hude posledi­ce, k i so nastale, je izzval sam. So­dišče je pr i odmer i ka zn i upoštevalo med olajševalnimi okoliščinami nje­govo obžalovanje, dosedanjo nekaz­novanost i n skrb za t r i otroke ter se­veda to, da so bile njegove sposobno­sti razumevanja močno prizadete, vendar pa ne tol iko, da b i to lahko vpl ivalo na njegovo prištevnost v te­danjem trenutku. Upoštevalo pa je tudi , da je k dogodku pr ispeval svoje tudi pokojni Kurtović.

P o p r a v e k

V zadnji številki Gorenjskega gla­sa smo poročali o nesreči, k i se je v četrtek, 18. ju l i ja , pr ipet i la na Labo-rah. Zapisa l i smo, da je b i la v nesre­či huje ranjena D a r i n k a Hras tn ik , sopotnica v avtomobi lu voznice Joži­ce Maček. Podatek ne drži. Ranjena D a r i n k a Hras tn ik je b i l a sopotnica v avtomobi lu Janeza Toni ja .

poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj

Zmešnjava v knziscu - Ko se je prejšnji teden na Kokrškem mostu v blizini gostilne Trebeč v Kranju pripetila lažja prometna nezgoda se je v knzisču pred mostom spletla iz vseh štirih smeri domala nerešlji­va zmešnjava. Neučakani vozniki v opoldanski vročini niso bili pri­pravljeni počakati nekaj minut, tako da so sami sebi delali še večjo gnečo, kot je bilo potrebno. - L. M . — Foto: G Šinik

(MmmwmmGLAs 10, stran P R A Z N I Č N E Č E S T I T K E K R I Ž A N K A Z A N I M I V O S T I T O R E K . 3 0 . J U L I J A 19» 5

/ d ljubljanska banka T E M E L J N A B A N K A G O R E N J S K E K R A N J

LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj

Na podlagi sklepa 19. redne seje komisije za delovna razmer­ja z dne 24. 7. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge:

v poslovni enoti Kranj 1. OPRAVLJANJE DEVIZNEGA PLAČILNEGA PROMETA 2. OPRAVLJANJE TERMINALSKIH POSLOV 3. OPRAVLJANJE POSLOV S PREBIVALSTVOM 4. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO 5. PRIPRAVNIKA S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO

v poslovni enoti Radovljica 6. OPRAVLJANJE DINARSKIH POSLOV

S PREBIVALSTVOM

Za opravljanje del se poleg splošnih pogojev zahteva: pod l . i n 3 . — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne

ali splošne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj

pod 2. in 6. — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri,

— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 4. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri pod 5. — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali

splošne smeri Delovno razmerje sklenemo: — za dela in naloge pod 1. in 6. — za nedoločen čas, — za dela in naloge pod 2. in 3. — za določen čas — nadomeš­

čanje odsotnih delavcev, delo se opravlja v izmeni, — za dela in naloge pod točko 4. — za določen čas — za čas

usposabljanja za samostojno delo 12 mesecev, — za dela in naloge pod točko 5. — za določen čas — za čas

usposabljanja za samostojno delo 6 mesecev Prijave naj kandidati skupaj z dokazil i o izpolnjevanju pogo­jev pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge pod točkami 1. do 5. na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Go­renjske, Kranj , Cesta J L A 1, za dela in naloge pod točko 6. pa na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj , poslovna enota Radovljica, Gorenjska cesta 16. O izbir i bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po za­ključeni objavi.

K D - D F M035THNM

W

KO-OP MOJSTRANA Kovinska oprema Mojstrana

Izdelujemo kovinske izdelke za čevljarsko industrijo, izdelke za gradbeništvo ter različne kooperacijske izdelke iz področja kovinske predelave.

Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski* praznik Jesenic

NA MARATONU FRANJA TUDI DELAVCI GORENJ­SKEGA TISKA — Letošnji četrti kolesarski maraton je

dobil že mednarodno udeležbo, saj je bilo skoraj nad dvatisoč kolesarjev, veliko gostov iz Nizozemske in drugih evropskih držav. Med vsemi nastopajočimi so bili tudi de­lavci Gorenjskega tiska, (-dh) — Foto: G. Šinik

R e š i t e v p r a z n i č n e k r i ž a n k e p o š l j i t e d o

7 . a v g u s t a d o 9 . u r e n a n a s l o v Č P G l a s ,

M o š a P i j a d e 1 — z o z n a k o P r a z n i č n a k r i ­

ž a n k a J e s e n i c e , K r a n j .

1. n a g r a d a 1 . 0 0 0 , 0 0 d i n , 2 . n a g r a d a 6 0 0 , 0 0 d i n , 3 . n a g r a d a 4 0 0 , 0 0 d i n i n p e t n a g r a d p o 2 0 0 , 0 0 d i n .

K O V I N O T E H N A C E L J E

Blagovnica Fužinar Jesen i ce

C e n j e n e k u p c e o b v e š č a ­m o , d a i m a m o n a z a l o g i 7 2 0 g k o z a r c e z a v l a g a ­n j e i z u v o z a .

S e p r i p o r o č a m o !

1 AVGUST

flUS MESTO OB REKI

ural neko CKAL0V

PRIREDITEV KI SE OOVUA VSAKI DVE

CERNIK OIDBICH

EVROPSKA 0T0SKA DRŽAVA

SOVJET PISATELJ IPAVEL)

ČAKANJE V VRSTI

3

GIBKI DISK /A RAČUNAL

TITANOV OKSID OSLICA

PMDN061 mam NAPRAVICA

NEM -SVIC FlO/OF IPAUI

1M9 T901I

AMER FILMSKI REŽISER IMNI

MESTO V -•V ' H '.n

IftoA

mm IGRALKA

IISABEUE

ACETATNA CELULOZA

DAVORIN JENV0

ms*- v. HM •m

NIKOLAJ KOPERNIK

NEDOK ZU PANCIČEVA PESNITEV

KAREL OOTT

POtMOH CA ZA-DMCt

MESTO V ZDA PRED

MESTJEl ANGELESA

ZAR SOJ

OSEBNI ZAIMEK

REKA V SŽ Kl TEČE V AZ0VSK0

MM ">At>jl_*

PRAPRE BTV ALCI AMERIKE

.ijnamnja •visoSke KRONIKE-

[ ROMUNI

I CANKAI

FINSKI PISATELJ jijMANIi

mm DELFIN \ vam nudi

bogato izbiro

S V E Ž I H

IN Z A M R Z N J E N I H

RIB

L e s n i n a , proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 D E Lesnina — pohištvo Kranj , M i r k a Vadnova 7 raz­pisuje na podlagi sklepa DS licitacijo rabljenih osnovnih sredstev dne 31.7. 1985 od 7. do 8. ure: rolo omara 1.000,00 din, omara 2 D G 1.500,00 din, element A L G 5/S 800,00 din, pisalna miza 4400 1.500,00 din, pisalna mi­za 4401 3.000,00 din, predal-Čnik 4426 1.500,00 din, pisar­niška omara 8613 1.300,00 din, pisarniška oma­ra 8614 1.500,00 din, fotelj 4428 1.500,00 din, servisno vo­zilo IMV 1600, letnik 1973, v nevoznem stanju, izklicna cena 65.000,00 din.

S P A R M A R K E T

S P A R 0 V E C

Struga — Strau

G l a v n e n a g r a d e v naši igri o b jubi le ju s o d o b i l i :

k o l o Jože Štular, Posavc 144

a v t o m a t z a k a v e Eta Mulej, Gorenjska 1, R a ­dovlj ica

rad i o Vojko Vidlc, Podnart 65

S p i s e k o s t a l i h n a g r a j e n c e v je n a vol jo v m a r k e t u !

Gradnja Jasne zamuja — Temeljna organizacija Konipa

iz Kranjske gore se je odločila za gradnjo novega sod0®' nega gostišča ob privlačnem kranjskogorskem jezercu Jasna. Staro Jasno so podrli, tako da bodo na tem mest postavili gostišče z restavracijo, ki bo imela 120 sedeže^ Ponudili bodo domače specialitete. Naložba je veljd 73 milijonov dinarjev, gradbena enota Gradisa z Jesen1

pa z deli zamuja. Kompas bi rad gostišče razumljivo čin1' prej odprl, zato si želijo, da bi gradbinci z deli pohiteli-Foto: D. Sedej

ČE S T E N A R O Č N I K , B E R E T E G O R E N J S K I G L A S Z A

6 0 O D S T O T K O V C E N E J E ! T O R E J , NAROČITE S E N A

G O R E N J S K I G L A S !

Iskra ERO opremila tehnično učilnico V minule"1^ skem letu so v osnovni šoli Simona Jenka v Kranja, -^i vni enoti Center, sklenili opremiti delavnico za t e

Qinot krožek. Ker šola ni imela zadosti sredstev, je za P \e

prosila kranjske delovne organizacije. I*risluhnila t

ISKRA Električna ročna orodja, ki je učilnico opre\' fti. električnim orodjem in ostalimi ustreznimi Pnl)07,eia V Jeseni se bodo učenci spet z navdušenjem lotiti njej.

TOREK, 3 0 . J U L I J A 1 9 8 5 P R A Z N I Č N E Č E S T I T K E 11. STRAN (M)IMSSJoJJ©IEIIGLAS

V S E M D E L O V N I M U U D E M

I N P O S L O V N I M

P R I J A T E L J E M Č E S T I T A M O

O B P R A Z N I K U

G O R E N J S K I H O B Č I N

s£ws*>! * J j l i J I * M UP

T r g o v s k a i n g o s t i n s k a

D O K r a n j

Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovl j ice in Tržiča za nj ihov prazn ik !

B E L S e r v i s n o p o d j e t j e

Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282

Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA

čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

HEoitonaL Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in

skladišče Kranj

čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske

praznike v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51,

telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in pol trajne klobasičarske

proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke

kvalitete.

Vakna,

n l n h i i c O D U S

I V / k / u o K S V « x ?

K R A N J KOKRA KRANJ Čestitamo za občinske p razn ike p r eb i va l c em

občin Kranja, Jesenic , Tržiča in Radovl j ice

Priporočamo se za obisk!

G O Z D N O

G O S P O D A R S T V O

K R A N J

S TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič In Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj In z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj

Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust

ALPETOUR S e s t a v l j e n a o r g a n i z a c i j a

z d r u ž e n e g a d e l a

A l p e t o u r Š k o f j a L o k a

čestita v s e m občanom občin Kranj, Jesenice , Radovl j ica in Tržič k n j ihovemu p razn iku in j im želi še naprej ve l iko de l o vn ih uspehov

OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE

Graditel je vab imo na nakup v našo trgov ino.

^ I M g K J o j J M G L A S 1 2 . S T R A N PRAZNIČNE ČESTITKE

Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije

Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS

Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV

Zveza rezervnih vojaških starešin

čest i ta jo v s e m d e l o v n i m l j u d e m in o b č a n o m z a občinski p r a z n i k in j im žel i jo še nada l jn j ih u s p e h o v pri i zg radn j i s o c i a l i z m a

S L O V E N S K E

Ž E L E Z A R N E

V s e m o b č a n o m i n p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m č e s t i t a m o z a

p r a z n i k o b č i n e J e s e n i c e

o e x o t e r m k r a n j j u g o s l a v i j a Kemična tovarna

v s e m o b č a n o m , p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m i n s o d e l a v c e m

č e s t i t a m o z a o b č i n s k i p r a z n i k K r a n j a

i n j i m ž e l i m o š e m n o g o d e l o v n i h

u s p e h o v

T E K S T I L I N D U S

m T E K S T I L I N D U S

s s v o j i m i t e m e l j n i m i o r g a n i z a c i j a m i

z d r u ž e n e g a d e l a i n d e l o v n o s k u p n o s t j o

s k u p n i h s l u ž b

M e r c a t o r KMETIJSKO ŽIVILSKI

KOMBINAT GORENJSKE

KRANJ, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB

čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske

praznike

čest ita o b o b č i n s k e m p r a z n v s e m o b č a n o m Kranja

G O R E N J S K I ZDRAVSTVENI C E N T E R K R A N J

S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnic d Begunje in Gorenjske lekarne Kranj

čestitajo o b č a n o m občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike

AfMk moda S O Z D MODA

cfllfK ) T R G O V S K O P O D J E T J E K R A N J , p- °' J < ~ * * U A ^ ' prodajalne v Kranju, Škofji Lok i , ^

ku, na Jesen icah

Čestita vsem kupcem in o b č a n o m za občinski praznik

1 30. JULIJA 1985 13. stran (mimmmmsiLAS

domplan KRANJ - CESTA JLA ŠT. 14 — TELEFON 21-875,

24-440 urbanizem, stavbna zemljišča, Investitorski inženiring in

stanovanjsko poslovanje št. žiro računa 51500-601 -10579

Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine

1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj

Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese

delovnih ljudi.

K R A N J

ELEKTROTEHNIŠKO P O D J E T J E Kranj, Koroška c. 53

čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever

• SERVISIRA • INSTALIRA • PRODAJA • PROIZVAJA • PROJEKTIRA

sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. tubo. LJubljana

MERCATOR — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT M E R C A T O R - K IT K M E T I J S K O ŽIVILSKI K O M B I N A T G O R E N J S K E K R A N J TOZD Klavnica Jesenice, n. sol. o., Sp. Plavž 14 Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja in v skladu določil Pravi ln ika o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge:

1. V O D E N J E SKLADIŠČA SVEŽEGA M E S A 2. K V M E S A R J A - 2 delavca Pogoji: pod 1. — V K mesar proizvajalec ali mesar delovodja,

— 5 let delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece

pod 2. — K V mesar, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca

OD po pravi lniku. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogo­jev sprejema Komisi ja za delovna razmerja TOZD Klavnica Jesenice, 8 dni po objavi. O izbir i bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi.

G o r e n j s k a oblačila Kranj

T O Z D K o n f e k c i j a K r a n j i n

T O Z D K o n f e k c i j a J e s e n i c e

D e l o v n a s k u p n o s t

s k u p n i h s l u ž b K r a n j

Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in

jim želimo mnogo delovnih uspehov

' M moda M O D A Trgovsko podjetje EL ITA K R A N J , p. o. Tavčarjeva 31

Komisi ja za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

ARANŽERJA — 1 delavec za nedoločen čas, lahko pripravnik Pogoji: — srednja šola oblikovalske, aranžerske ali podobne

smeri,

— poskusno delo dva meseca

R E F E R E N T A — 1 delavka za določen čas — nadomeščanje delavke na po­

rodniškem dopustu Pogoji: — srednja šola ekonomske, administrativne ali splo­

šne smeri, — znanje stojepisja

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema »Moda« Trgovsko podjetje El i ta , p. o., Splošno ka­drovski sektor, Kranj , Tavčarjeva 31,^ dni po objavi.

K o m p a s K r a n j ,

v a š t u r i s t i č n i s e r v i s ,

t e l . 2 8 - 4 7 2 , 2 8 - 4 7 3

čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob prazniku gorenjskih občin

OČESNA O P T I K A M A R I B O R Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon 22-196

PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek In sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU

Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice)

9 A T R O S T A L N A Z E N I C A

T O Z D J E S E N I C E

— I Z G R A D N J A , V Z D R Ž E V A N J E IN PROJEKTIRANJE T O P L O T N I H A G R E G A T O V

I Z D E L A V A IN V G R A D N J A O G N J E O D P O R N I H M A T E R I A L O V

Č E S T I T A M O V S E M O B Č A N O M I N

P O S L O V N I M P A R T N E R J E M Z A

1. A V G U S T — P R A Z N I K O B Č I N E

J E S E N I C E

@ ® I M S m J © I E I I G L A S 14. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I , O B J A V E P R A Z N I Č N E Č E S T I T K E

Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. Od letališča do najbližjega smetišča je potem ponavadi manj kot pet minut.

Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki.

S l o v e n i j a

SLOVENUA - JUOOStAVUA

T U R I S T I Č N O D R U Š T V O B L E D

PRIREDITVE V MESECU AVGUSTU:

B L E J S K A K M E Č K A O H C E T 1 9 8 5 3 1 . 7 . d o 4 . 8 . 1 9 8 5

3 . - 4 . SO-NE 5. PO 21.00

7. SR 21.00

9. PE 21.00 10. - 1 1 . SO-NE 8.00

10. SO 11. NE 10.00 11 NE 11.00 11. NE 11.00

12. PO 21.00

14. SR 21.00

15. - 1 8 . ČE-NE

16. PE 21.00

17. - 1 8 . SO-NE 8.00 17. SO 21.00

18. NE

18. PO 21.00

21 . SR 21.00

24. SO 15.00 2 4 . - 2 5 . SO-NE 8.00

24. SO 14.00 25. NE 18.00

26. PO 21.00 28. SR 21.00

31 . SO 20.00

Golf turnir za nagrade TAM — Maribor

Večer komorne glasbe na Blejskem otoku, izvajata HUBERT BERGANT - orgle in SAMO VREMŠAK - bariton

Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja KPD TINE R0ŽANC iz Ljubljane Večer ŠANSONOV na Blejskem gradu Tenis turnir za nagrade Grand hotela Toplice Bled Tradicionalni piknik za goste Bleda v Ribnem Veliki plavalni maraton za lovoriko RTV Ljubljana Kavelc in Korenina Mali Slovenski plavalni maraton za pokal Bleda Promenadni koncert na jezeru v izvedbi pihajnega orkestra VERIGA ' z

Lesc Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvaja solist Pier Luigi Comparini (Italija). Orgle. Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja KPD SAVA iz Kranja GOLF TEDEN V AVGUSTU. Za nagrade agencije KOMPAS Bled FADINI in SOT Ljubljana

Gledališka predstava na Blejskem gradu. Nastop gledališča TONE ČUFAR z Jesenic . SURF — TENIS turnir za nagrade potovalne agencije KOMPAS BLED Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru. Izvaja pihalni orkester jeseniških ŽELEZARJEV Tradicionalna etnološka prireditev. ŽIVINOREJSKI BAL v Završnici Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku. Izvaja solist na kitari IGOR SAJE. Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja folklorna skupina V0JV0ĐANSK0 KOLO iz Subotice Množična rekreacijska prireditev TRIATLON BLED'85 Tenis turnir za nagrade igralnice CASINO Bled. Na tenis igrišču ZAKA Tradicionalni Piknik za goste Bleda v Ribnem pri Bledu Promenadni koncert v Zdraviliškem parku. Izvaja pihalni orkester iz Kranja

Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvaja KPZ Zasip. Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Nastop KPD TINE ROŽANC iz Ljubljane. Srečanje udeležencev prireditve, podelitev priznanj v športni dvoran Bled.

M e r c a t o r

M E R C A T O R - K M E T I J S K O Ž IV ILSKI K O M B I N A T G O R E N J S K E K R A N J J L A 2

oglaša prosta dela in naloge

za TOZD A G R O M E H A N I K A K R A N J - VEČ M E H A N I K O V al i O B L I K O V A L C E V K O V I N in

S T R O J N I H T E H N I K O V za delo v proizvodnji kmetijske mehanizacije Zaželjeno je, da imajo kandidati vsaj eno leto delovnih iz ­kušenj

za TOZD K M E T I J S T V O K R A N J - K M E T I J S K E G A T E H N I K A , K M E T I J C A al i ŽIVINOREJ­

C A za molžo krav na obratu Sorsko polje Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik

za T O K R A D O V L J I C A - D I P L O M I R A N E G A E K O N O M I S T A

al i E K O N O M I S T A - P R I P R A V N I K A za delo v komercial i za določen čas

Pisne prijave z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator — K Z K Gorenjske, Kran j , J L A 2, v 8 dneh po objavi.

I B I

I n d u s t r i j a b o m b a ž n i h i z d e l k o v

K r a n j

s p e c i a l i z i r a n a d e l o v n a

o r g a n i z a c i j a z a ž a k a r d s k e

t k a n i n e

Čestita občanom občine Kranj za občinski praznik -

1. avgust.

T R G O V S K A D E L O V N A O R G A N I Z A C I J A G O L I C A

T R G O V I N A Z A R J A J E S E N I C E

čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 1. avgustu —

občinskem prazniku!

ffh a l p l e s / ž e l e z n i k i

3 0 l e t

D O M P E T R A U Z A R J A TRŽIČ

Komis i ja za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta de­la in naloge:

1. V O D E N J E K U H I N J E IN P R E H R A N E Pogoji: — gostinski tehnik ali kval i f iciran kuhar, — 3 leta delovnih izkušenj oziroma 4 leta delovnih izkušenj

pri organizacij i manjših delovnih enot, — opravljen seminar za opravljanje dietne prehrane

2. K U H A N J E Pogoji: — dokončana pokl icna gostinska šola kuharske smeri ali do­

končana gostinska šola kuharske smeri z opravljenim ali neopravljenim strokovnim izpitom

Delo se za oba delovna mesta združuje za nedoločen čas s pol­nim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo do 17. avgusta 1985 na naslov: Dom Petra Uzarja Tržič, komi sija za medsebojna delovna razmerja.

S l o v e n i j a c e s t e t e h n i k a

l j ub l j ana Jugos lav i j a . ' S C T

T O Z D E L I M J E S E N I C E

VSEM DELOVNIM UUDEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK JESENIC

1 S J

S E R V I S N O p o d j e t j i : K R A N J Tavčarjeva 45

Komis i ja za D R in DS za O D ponovno objavlja potrebo P°

1. 2 K V Z I D A K I H I 2. 3 K V k r o v c i h - K L E P A R J I H 3. K V T E S A R J U

Pogoji za sprejem na delo so: pod 1 - K V zidar,

— poskusno delo bo trajalo 45 dni , — delo se združuje za nedoločen čus

pod 2. — K V krovec oziroma klepar ali priučeni de lavc i — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen čas

pod 3. — K V tesar, — poskusno delo bo trajalo 45 dni , — delo se združuje za nedoločen čas

1 'ismene prijave z dokazil i o izpolnjevanju pogoj'1 y s C kd*1

kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. ^ep» didate borno o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu •• izbir i .

foREK. 3 0 . J U L I J A 1 9 8 5 O G L A S I . O B V E S T I L A O S M R T N I C E . 1 5 . S T R A N ( K S S J S i m M S n G L A S

MALI OGLASI te/.: 27-960

PRODAM

Vodarn S IPOREX, debeline 1 5 cm. Rupa lb, Kranj 9487

Vodarn mizarski S K O B E L J N I ^ROJ n a 3 operacije deb. poravn. f ' ž aga, lesena konstrukcija, cena " S M . Britof 93 9488

. Vodarn skoraj nov C I R K U L A R za ^ a nje drv. Ze. DuDbe 80 8150

^oda -am dve TEL IC I , stari 10 in 14 "»esecev. Kranj , Cesta na Klanec

9182 K u T a m s k o r a J n o v o H A R M O N I -£ Melodija 80-basno, 9 registrov. l*Par Marija, A lpska 65, Lesce, tel.

74-122 9245 w"^iam SPALN ICO, dnevno G A R -riL V ? 0 ' T E L E V I Z O R . Frantar Ma -

J^Gorenjesavska 10 - Kranj 9439 j |7>dam skoraj nov K U L T I V A T O R <lvohem' š i r i n a 2 2 0 c m ter P L U G -d»iu r a z c l n i- Naslov v oglasnem od-^ 9440

^odam U N I V E R Z A L N I S T R O J tan*šr°tanje«, robkanje, žaganje, vr-^ E

b r ^ š e n

43 9441 ?.3-60 m dolžine, 30 cm, profil

T - V e l ^ "0Če°v

dam !35kv. metrov A L U -^ x ^ A e z a k r i t j e strehe — % 4 3 0 0 x 0.80. Cena za kv. meter

'*"" N-din. Kokr ica, tel.: 21-194 9442

V n t 3 ) 1 1 8 t e d n o v starega B I K C A ^firacl^3- Z 8 - L ipnica 11,' Kamna

n c a 64246 H 9443

ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in otroško KOŠARICO prodam. Rozika Volčič, Zupančičeva 12 — Kranj 9444

Prodam več mladih koz z mladiči ali brez. Ceferin Franc, Davča 57, Že­lezniki 9445

Prodam dobro ohranjen italijanski - športni VOZIČEK. Tel.: 25-218

9446 Prodam G A J B I C E . Draksler, Zg.

Bela 63 — Preddvor 9447 Prodam dva B I K C A — stara 10 dni

in pet tednov. Sp. Brn ik 25 — Cer­klje 9448

Prodam G A J B I C E za krompir ali jabolka, mera 30 x 40 x 56 cm, cena 600.00 din komad. Telefon: 60-208

9449 Po ugodni ceni prodam lepo ohra­

njeno K O M O D O , tel.: 62-657 9450 Prodam VOZIČEK »KIMPEŽ« in

električni B R U S I L N I STROJ. Ka j -zer Drago, Prebačevo 58 9451

Prodam novo D N E V N O SOBO s skajasto sedežno garnituro — delno na kredit. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure, Šenčur — Gasilska 41 9452

F A S A D N O MREŽO za stike kom­bi plošč — avstrijska ugodno pro­dam. Zupane Ivan, Smledniška 100 — Kranj 9453

Prodam moško K O L O . Juleta Ga -brovška 21, Planina II, stan. 8/1 — Kranj 9454

Prodam nov K U P E R B U S C H - za etažno centralno ogrevanje, 12.000 ca. in otroški športni VOZI­ČEK Peg (marela). Koren — Gregor­čičeva 33, Bled po 17. ur i 9455

Prodam vrtno KOSILNICO. Drago Krt , Kur i r ska pot 7 — Kranj 9456

Prodam E L E K T R O M O T O R , 3 KW, 1400 obratov za 3 S M . Berton-celj Drago, Gorenja vas 9, Reteče, Šk Loka 9457

L A M E L N I P A R K E T , hrastov, 44 kv. metrov, ceneje prodam. Alpska 66, Lesce 9458

t i lesna slovenj gradeč TO je partner!

DELFIN v a m n u d i

b o g a t o

i z b i r o

SVEŽIH

IN

z a m r z n j e n i h

Hib

manj borovnic pa več <mj* - K o t n a m je pove-

Z i n f c a P o l a j n a r , ki v 9 o J n J i ua« i o d k u p u j e H ) ? e iadeže za Emono, je k\ t o s v poljanskih hri-

n i Q n j b o r o v n i c k o t p r e j ­e l l e t a - Pomrznile so, \ e so le v podnožju hri-%iA (ist<> na vrhu, kjer še W Zato ojj " u r e . Zato pa ljudje t S l l ? iraJ° gobe, pred->Q'lSl^-'' Okrog r>()<) ki-X l 0 v lisičk je Zinka že So °akuPila za Emono. \ poceni in cena jim še N i n ?' K o s e i« začela SUJitčk, so bile

lev, ,

£ bo\,Vedo z a »mesta«. [JU b *a izvoz, v glav-knhabtrii°- V s a k drugi hi b«e U e ° ° * d n e sadeže iSiltni 0 v e n i J e Emonin

h*« \^)dpeljev Amtri-%: J^he devizice ... -

^ 0 d , 1 1 »ick , so bife po ?° i/ij a ?3'pi ' . zdaj so pa že > ru dinarjev. Kar do-

lahko narede

K o p a l c e m a odpoveda lo srce

V Blejskem jezeru je v pe­tek, 25. julija, utonil 31-letni Ivan Janežič z Bleda. Ob 22.30 je skupaj s tovarišema odšel plavat v jezero k restavraciji Zaka . Kopališče ni bilo osvet­ljeno. Tovariša sta se vrni la iz vode, Janežiča pa ni bilo. Na­slednjega dne so njegovo tru­plo potegnili iz jezera blejski potapljači. Zdravnik je ugoto­vil , da je nočni plavalec utonil, ker mu je odpovedalo srce.

Podobna smrt je v soboto, 27. julija, doletela 44-letnega Janeza Zadnikarja iz Ljublja­ne. Med kopanjem v Bohinj­skem jezeru ga je zadela sr­čna kap.

A l p i n i s t a z a š l a v nev ih t i

Jezersko — V nedeljo, 28. julija, so z Led in sporočili, da sta se na Dolgem hrbtu nad Led inami izgubila alpinista. Dušana Habul ina, starega 21 let, iz Mar ibora in 19-letnega B ranka Verdn ika iz Zreč, oba člana alpinističnega odseka T A M iz Maribora, ki sta odšla plezat v Jubilejno smer na Dolgi hrbet, je pri izstopu za Rdeči pesek zajela nevihta. K e r se nista več znašla, sta za­čela klicati na pomoč. Opazi l i so ju s Češke koče z daljnogle­dom. Še pred prihodom gor­skih reševalcev iz Kranja , ki so na pomoč poklicali tudi he­likopter R S N Z , so zablodela alpinista rešili neznani pla ninci.

A v t o je zgore l Spodnji B rn ik — V avtokle-

parski delavnici V i n k a Vertni -ka s Spodnjega B rn ika je v so­boto, 27. julija, prišlo do poža­ra na enem od avtomobilov. Pr i varjenju se je avto, last Zmaga Meška iz Cerkelj , vnel, ogenj je najprej zajel zadnji notranji del vozila, potem pa vso notranjost. Na pomoč so prihiteli poklicni gasilci iz Kranja , vendar njihova pomoč ni bila več potrebna, ker je Vertnik že sam zadušil ogenj. Škoda na zgorelem avtomobi­lu znaša 500 tisoč dinarjev.

CE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS

Z A 60 ODSTOTKOV C E N E J E ! T O R E J ,

NAROČITE SE N A GORENJSKI GLAS !

V O D O V O D N E

I N S T A L A C I J E

V A L E N T I N Š T U L A R

C e n j e n e s t r a n k e o b ­

v e š č a n j a s e m p r e s e ­

l i l o b r t n o d e l a v n i c o z a

» V O D O V O D N E I N S T A ­

L A C I J E « v M l e k a r s k o :

1 0 , Č i r č e p r i K r a n j u , ;

t e l . : 2 8 - 4 2 7 .

Prodam G A J B I C E Podreča 52 9459

Prodam PUNTE , B A N K I N E in DRVA . Zupan, Jezerska c. 93 9460

Prodam novo ETAŽNO PEČ za centralno kurjavo. Stenovec Marjan, Britof 176 9461

Prodam okrasne, vrtne K O Z O L C E KUPIM 2.2 m x 2 m po dogovoru z montažo, tel. 49-044 ali naslov v oglasnem od­delku. 9462

Prodam N S U 1200 C registriran in ŽELEZO premera 10, Cerklje 311

9463 Prodam nov L I K A L N I S T R O J

Bosch in nemški A V T O M A T za k u ­hanje kave za gospodinjstvo. Tel.: (064) 25-259 9464

Prodam: T R O S E D , dva F O T E L J A , KAVČ, rabljene kuhinjske E L E ­M E N T E , kombiniran ŠTEDILNIK (dva pl in, dva elektrika) in trajno ža-rečo PEČ. Ogled v četrtek od 7. do 13. ure. Pot v Bitnje 1, Kranj 9465

Prodam KOS ILN ICO BCS, Rogelj Peter. Lenart 1, p. Cerklje 64207 9466

Poceni prodam PONY M A X I — zložljivo kolo in P O M I V A L N O K O ­RITO. Šajn, Kidričeva 7 — Kranj

9467 Prodam otroški VOZIČEK in PO­

STELJ ICO. Jenko Rado, Kocjanova 20, Kranj 9468

Poceni prodam leto in pol staro SEDEŽNO G A R N I T U R O Sara (tro-sed in 2 fotelja). Marčič Brane, A lp­ska 11 Bled, tel.: 77-951 dopoldne

9469 Mlado K R A V O , 9 mesecev brejo

prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik 9470

z.aradi selitve prodam kompletno ETAŽNO C E N T R A L N O S PEČJO, 20.000 ca., rabljeno dve sezoni. Tel.: 78-078 dopoldne 9485

Kup im STREŠNO O P E K O K i k i n -da. Štefe, Pristava 62/A, tel.: 50-051 dopoldne — Tržič 9471

Kup im G A T E R (žago za razrez hlodovine). Tel. (061) 872-042 9472

VOZILA

N E S R E Č E

N E N A D O M A NA CESTO

Kranj — Na Cesti Staneta Ža­garja v Kranju, pri gostilni Pri Trebcu, se je v petek, 26. julija, zgodila prometna nesreča, ker je nenadoma stekel na cesto otrok. Mariji Komše, ki je stala na pločniku, se je mali Jurka Magdič iz Besnice nenadoma iz­trgal iz rok in skočil pred tovor­ni avtomobil Milorada Radosa-vljevića iz Hrastja, ki je pripe­ljal iz smeri Brnika. Hudo ranje­nega otroka so odpeljali v Kl ini ­čni center.

K O L E S A R TRČIL V AVTO

Brnik — Izsiljevanje predno­sti je krivo prometne nesreče, ki se je v petek, 26. julija, zgodila pri priključku na avtocesto Lju­bljana—Naklo na Brniku. Voz­nic' osebnega avtomobila 23-le-tni Romani Završnik iz Kranja, je nasproti pripeljal kolesar Lu­ka Ponjevič iz Šenčurja in ji iz­silil prednost. S kolesom je trčil v blatnik avtomobila in se hudo ranil.

P A D I A Z M O T O R J E M

Hlebce — V Hlebcah pri Ra­dovljici se je v četrtek, 25. julija, zgodila prometna nesreča, voz­nici motornega kolesa Nadi Ža­lec, stari 56 let, doma s Slatne. Na krmilu motorja je imela na­ložen tovor, zaradi česar je v ovinku izgubila oblast nad vozi­lom in padla. V nesreči je bila huje ranjena.

M O T O K U L T I V A T O R S E J E P R E V R N I L

Preval je — Na Preval j u pod Dobrčo se je v soboto, 27. julija, prevrnil motokultivator. Na ko­vinskem drogu, ki delovni stroj povezuje s priklopnikom, je se­del 9-letni Sebastjan Dolar, ki je bil v nesreči huje ranjen.

Otrokov oče je pustil motokul­tivator na makadamski poti v klancu. Kakor je sam izjavil, je motokultivator zavrl, preden je za hip odšel. Ko se je vrnil, je opazil, da se stroj premika, za­tem pa se je že prevrnil. Pone­srečenega otroka je oče sam od­peljal v jeseniško bolnišnico. Delavci postaje milice v Rado­vljici so odredili strokovni pre­gled zavornega mehanizma mo-tokultivatorja.

U M R L POD T R A K T O R J E M

Bohinjska češnjica — Na gozdni cesti med planino Jelje in Konjsko dolino se je v soboto, 27. julija, smrtno ponesrečil traktorist Janez Arh, star 46 let, doma z Bohinjske Češnjice. V ovinku je zapeljal na neutrjeno bankino, kjer je traktor zdrsnil in se prevrnil po bregu. Arh je padel s traktorja in obležal pod njegovim kolesom. Zaradi hudih ran je umrl na kraju nesreče.

ZAPEI J A L S C E S T E Brnik — Pri odcepu regional­

ne ceste Kranj —Mengeš za av­tocesto na Brniku se je v soboto, 27. julija, pripetila nesreča. Voz­nik osebnega avtomobila Franc Burja, star 40 let, iz Mengša, je nameraval prehitevati pred sabo vozeči avto, vendar je ta zavil v levo proti avtocesti, zato je Bur­ja močno zavrl. Izgubil je oblast nad vozilom, zapeljal s ceste m se prevrnil. Sopotnica, 14-letna Mihaela Starovašnik z Brezi j pri Kamniku, je bila v nesreči huje ranjena.

I). Ž

Prodam R-4. Ancelj, Dovje 10, Mojstrana 9486

R-4, letnik 1965, prodam. Bičkova 7, Kranj , tel.: 23-929 9473

Prodam J U G O 45, letnik 1982, ka-ramboliran. Ogled vozila in informa­cije na naslovu: Balažič, Kranj , Šmi-dova 1 (Čirče), tel.: 27-077 9474

Prodam R-4, letnik 1977, tel.: 23-401 9475

Prodam Z A S TA V O 750, letnik 1972, vozna neregistrirana. Podpe-čan, tel.: 21-175 int. 44 dopoldne 9476

Prodam Z A S T A V O 750 L E , letnik 1981, registriran do julija 1986, gara-žiran, dobro ohranjen, cena ugodna. M O P E D Pony-expres. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure, Šenčur, Gasi l ­ska 41 9477

Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana do juni ­ja 1986. Klavžar Sašo, Gregorčičeva 69, Radovljica 9478

Prodam PR INZA 1000 - Informa­cije po tel. št. 60-104 od 20. ure dalje.

9489

STANOVANJA Štiričlanska družina išče kakršno­

koli S T A N O V A N J E , najrajši nekje na Klancu ali Primskovem. Možno predplačilo. Ponudbe pod: D O M A ­ČIN 9479

Prodam S T A N O V A N J E 52 kv. me­trov v Šorlijevem naselju. Tel.: 25-813 zvečer 9480

ZAPOSLITVE Takoj zaposlim pridno D E L A V K O

v pletiljstvu. Pletiljstvo Ju lka Oblak, Zasavska c. 43/A 9481

Zaposlim K V ali P K V S L I K O P L E -S K A R J A in dva D E L A V C A . Britof št. 9 - Kranj 9482

OBVESTILA O B R T N I K vam hitro in kvalitetno

opravi vsa V O D O I N S T A L A C I J S K A D E L A cele hiše, kopalnice, kakor tu­di manjša popravila. Delavnica: Mle­karska 10, Čirče, tel.: 28-427. S E PRI ­POROČAM 9127

Cenjene goste obveščamo, da bo­sta lokala DISCO-BAR K O B R A in bistro POLONA zaprta od 29. 7. do vljučno četrtka 15. avgusta 1985. Va­bimo vas, du nas po tem dnevu zopet obiščete 9483

OSTALO Iščem VARSTVO za 7-mesečno

punčko v avgustu. Pevec Belinda, Dolžanova pot 1 — Kokrica 9484

Iščem V A R S T V O za 13 mesecev staro punčko. Tomažič — Šorlijeva 22, Kranj 9490

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete

A N T O N I J E J E N K O L E p. d. Špenglar jeve m a m e

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k i ste nam v težkih dneh stali ob strani, darovali toliko cvetja in nam izrazi l i sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Bolnice Golnik in dr. Pegamovi za izredno zdravniško pomoč in skrb med njeno boleznijo. Hvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem in vsem, k i ste jo tako številno pospre­

mi l i na zadnji poti.

V S I N J E N I

Z A H V A L A

Ob hitr i in zaradi tega še bolj boleči izgubi našega

V O J T E H A R O O S S A

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem Hujancem, vsem pevcem, s katerimi se je tako rad družil in prepe­val z njimi, še posebej balinarjem Huj in Kokre, čla­nom Občinske skupščine, odboru R K , članom PG, čla­nom PPK , tov. Perku, tov. Slaparju in tov. Chvatalu,

skratka vsem, k i ste ga imeli radi.

ROOSSOVI

Z A H V A L A

Tiho nas je zapustila draga mama in tašča

M I N C A T A N K O

Iskreno se zahvaljujeva osebju Doma oskrbovancev Alb ina Drolca v Preddvoru za pomoč in nego v njenem zadnjem letu življenja. Prav tako se toplo zahvaljujeva vsem, k i so se prišli poslovit od nje na blejsko pokopa­lišče, prinesli poletno cvetje in izrekl i sožalje. Hvala sodelavcem OS Preddvor in Hotela Jelovica Bled ter tov. Mlakarjevi za poslovilne besede. Hvala Društvu

upokojencev Bled in g. župniku.

A n i c a z možem Gregor j em

B l e d , 18. jul i ja 1985

ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda

F R A N C A H U B A T A , rt. iz šmartnega

se najlepše zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč in podarjeno cvetje, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, po­darjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi Društvu čebe­larjev in upokojencev iz Cerkelj, delavcem Alpetour — TOZD Potniški promet, delavcem Petrola, pevcem Društva upokojencev Kranj in

g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

22. julija 1985

Srn /t

Mih

Z A H V A L A

Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega, dobrega moža, ata, starega ata, pradeda, tasta, strica in bratranca

JUSTINA HVALA -HRASTA iz Hiusiee

se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, Zorinim in Vi lminim sodelavkam in sodelavcem iz Verige Lesce in Iskre Blejska Dobrava, K O ZB Žirovnica, O O Z K Hrušica, prejš­njim sostanovalcem Breznica 6 za podarjene vence in cvetje ter denarno pomoč. Zahvalo smo dol­žni dobrim sosedom iz Hrušice, posebno Šporarjevim, Bergantovim in tov. Varlu. Enako bivšim sosedom iz Breznice za vsestransko in tako nesebično pomoč. Vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh slovesa karkoli in kakorkoli pomagali, z nami iskreno sočustvovali, nam izrazili ustno ali pi­sno sožalje in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem praporščakom, tov. Petru Prešernu za nošenje žare, Ludviku Avguštinu in Petru Sitarju za poslovilna govora ob odprtem grobu, pevcem DU iz Javornika in godbi na pihala Verige Lesce za zapete in odigrane žalostinke, Jagič Justi za nesebično pomoč pri organizaciji pogreba in vsem, ki so kakorkoli k temu pripomo­gli. Hvala vsem dežurnim zdravnikom ZD Jesenice za obiske na domu in lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, enako U K C Ljubljana — Urološkemu oddelku za opravljeno operacijo, dr. Stanoniku in zdravstvenemu osebju za skrb in nego. Hvaležni smo vsem, ki ste ga obiskovali na domu v njegovi bolezni in nam kakorkoli pomagali. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu

posebej.

Žalujoči: žena Tončka, hčerki Zora Pagon in Vilma Kejžar z družinama in ostalo sorodstvo.

Hrušica, Korošku Bela, Ponikve, Tolmin, Maribor, Nova Gorica, Francija

D. Dolenc

Zelenica vabi tudi poleti

Francka in Blaž Ropret iz Tržiča letos skrbita za planince na Zelenici. — Fo­to: D. Dolenc

Tržičani so zal jubl jeni v svojo Ze­lenico. Posebno poz imi , ko je tu s m u k a do pozne pomlad i . Še pesem so j i zložili. M a l o manj pa se spom­nijo nanjo polet i . Je pa drug ih p l a ­n incev zato več tu , kajt i tod vod i s lo­venska p l an inska transverza la . Le modro obarvani stebri žičnice i n zloženi sedeži n a postaji Vrtača,-prekrižani smuči na steni v koči pa od težkih gojzerjev zdrsan i t lak p r i ­čajo o z i m s k e m veselju tod. Zdaj je tu vse umir jeno, t iho. Slišiš le kravje zvonce v bregu nad kočo, pa sem i n tja smeh gruče planincev, k i se usta­vijo p r i koči.

P ravka r je pr ispela skup ina Prek-murcev. Transverza lo delajo. Iz Trži­ča so šli na Dobrčo, z Dobrče na Be-gunjščico, od tam na Zelenico, ju t r i navsezgodaj bodo pa r i n i l i na Stol . Bolj glasno je tu, ko pridejo večje skupine. Ko t je bi lo v soboto, ko so prišli sem inva l id i — pohodnik i iz vse Slovenije. T u d i brez noge so b i l i med n j imi . In z bergl jami so se poda­

l i n a Sto l ! Že res, da so ime l i s seboj tržiške reševalce in da so j i m sem in tja ob poti napel i v rv i , toda b i l i so za­res j u n a k i , pripoveduje letošnji oskrbn ik Blaž Ropret. P a v nedeljo bo tudi živo tukaj , kajt i kmetje pa­šne skupnost i Radovl j ica bodo prišli sekat podrast nad iskrško kočo. Ta­krat imata Blaž i n žena F r a n c k a , k i j i je zaupana kuhin ja , polne roke dela.

Od maja je koča odprta ob sobotah in nedeljah, od 1. ju l i ja pa vsak dan, tja do srede septembra, če bo lepo poletje. 1535 metrov je v isoka Zele­nica. Mimogrede si sredi v i sok ih go­ra i n melišč. Lepe ture lahko delaš z Zelenice: na Vrtačo, Stol , Begunjšči-co, do Tinčkove koče, čebelarske ple­menske postaje, na Može i n tako na­prej. In če je za koga le prehudo dvi­gnit i se peš z Ljubel ja do Zelenice, naj povemo, da ob sobotah zjutraj od 7.30 do 9.30 vozi sem gor žičnica. Če se pa K o m p a s u na Ljubel ju (tel. 50-104) najavi skupina , jo žičničarji

prepeljejo tudi kakšen drug dan med tednom. Le dogovoriti se je tre­ba.

P l an insko društvo Tržič je las tn ik koče na Ze len ic i . Tako kot za vse druge, tud i za to lepo skrb i . 16 sob i m a koča i n 57 ležišč. Le redko se zgodi, da tu ne dobiš prenočišče. Z a ­gotovo pa dobiš dobro enolončnico, govejo juho pa tudi mars ika j dobre­ga po želji.

Zap isa l i smo že, da je Tržič ena od r e d k i h občin na Slovenskem, k i i m a za obnovo svoj ih gorsk ih postojank uveden samoprispevek. Počasi ob­navljajo kočo drugo za drugo. N a Ze­lenic i so zadnja leta obnovi l i fasado, letos so delno obnovi l i električno na­peljavo, bodo pa še z lesom oblek l i z id nad vhodn imi vrat i , položili nove tekače po stopnicah, popravi l i stole i n mize i n kočo prebel i l i . K a r težko že čakajo obrtnike. Pr ihodnje leto bodo pa teraso pokr i l i .

Dobro je ob iskana koča, prav i ta Blaž i n F r a n c k a in polne roke dela imata . K l j ub temu pa sta zadovoljna. Blaž je sploh zal jubljen v Zelenico. F r a n c k a pa je vesela, ker i m a koča svoj studenec i n zajetje, tako da tu n iko l i ne man jka vode, p ra ln i stroj dela, peri lo se lepo suši, kuh in ja je dobro opremljena. N i m a se nad čim pritoževati. Pravi jo, da je letos v n a ­ših gorah več tujcev i n manj doma­čih l jud i . Z a Zelenico je nerodno, ker na Ljubel ju n i avtobusne zveze. E d i n i avtobus ob sobotah pelje v B o -rovlje, je pa vprašanje, če dobiš me­sto na njem. Zato ljudje raje začno svoje p lan inske pohode iz Tržiča z Dobrčo, končajo pa na žirovniški s t ran i , kjer so dobre avtobusne zve­ze.

Včasih je b i l a Zelenica prepoveda­no območje, ker gre po vrhov ih meja z Avstr i jo . Zdaj pa je dovoljen vzpon po m a r k i r a n i poti do Prešernove ko­če i n na Sto l i n sicer od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. P la ­nincev to prav nič ne moti. Vse vrho­ve nad Zelenico v m i r u oblezejo. Nihče j i h ne preganja.

Brez dvoma, Zelenica je prelepa tudi poleti in zasluži, da jo obiščemo tudi , če ne potrebujemo ravno njene­ga žiga v t ransverza lsk i knjižici.

Tekst i n foto: V. Primožič

Sred i g lavne turistične sezone so v središču Škofje Loke z a ­prte štiri gostilne — Le dogovor m e d gostinci n i prava re ­šitev

ŠKOFJA L O K A - Sprehod od avtobusne postaje čez Mes tn i trg sredi petkovega dopoldneva v prejšnjem tednu škofjeloškim go­st incem n i pr inesel pohvale. Od sedmih gost insk ih lokalov, so b i l i namreč odprt i le trije i n od teh le en zasebni l oka l . Trije zasebni i n gost i lna H o m a n so sredi turistične sezone zaprt i . Saj ne, da b i s i go­st inc i ne zaslužili dopusta, toda nj ihovo delo je pač tako, da b i ga mora l i usk lad i t i s povpraševa­njem. Namesto, da b i v sezoni de­l a l i tud i ob sobotah i n nedel jah, ter ob dnev ih , kadar imajo običajno gosti lne zaprte, so vrata preprosto zapr l i kar za cel mesec.

Če začnemo od začetka. N a »Krč­m i Demšar Pavle« b l i zu avtobusne

postaje piše, da je zaprta do 12. av­gusta. Sicer pa je zaprta ob sobo­tah, nedeljah i n p ra zn ik ih . Pohval i ­t i vel ja »Vrt Turist« na avtobusni postaji, k i pa zarad i svoje lege za turiste, pa tudi domačine n i preveč pri jazen. Ves jul i j je zaprta tudi P izzer i ja , k i tudi sicer v sezoni za<~ pre vrata v soboto popoldne in ne­deljo. Že več mesecev je zaprta go­st i lna Homan , k i je last Je l ena iz K r a n j a . Tud i turistična sezona i n poletna vročina ne zadostujeta, da bi se pogovori l i in odpr l i ta sicer pr i l jubl jeni lokal . Le zasebna kr­čma je v teh dneh odprta v Blaževi

u l i c i — to je »Loški hram«. Takole prav i lastnik Jože Jaklič: »V naši gost i ln i so večinoma sta ln i gostje. K e r imamo podobne goste kot k r ­čma pr i M i h o l u , se o dopustu naj ­več pogovarjava z n jen im las tn i ­k o m . Sicer pa smo gostinci dome­njeni , da ne zapremo vs i hk ra t i . Tako je sedaj odprta gost i lna P l e -vna i n krčma v Star i Loki.« T u d i »Loški hram« zapre svoja vrata v soboto ob 15. ur i in j i h odpre šele v ponedeljek. Vse poletje je odprta restavraci ja K r o n a , k i pa ne slovi po najboljši postrežbi, vendar, od­žejati se je mogoče vse dni v tednu. Nasprot i občine je še »Krčma pr i Moholu«, k i bo, po več kot mesecu, spet odprta petega avgusta.

Omembe vredna je seveda tudi slaščičarna Homan . T a je odprta vse leto, vendar j i h tudi turistična sezona n i premot i la , da vrat ne b i vztrajno zapira l i ob četrtkih in vsak dan že ob osmih zvečer. K e r je to edina slaščičarna v Škofji Lo­k i je to še bolj opazno.

Tako so torej loški gost inski de­lavc i priskočili na pomoč tur i s t i ­čnim, k i se vse poletje trudijo, da bi s pr i red i tvami oživili star i de l Škofje Loke . Ne premoti jo j i h n i t i tur i s t i , k i so te dn i do zadnjega za ­sedl i škofjeloški Hote l Transtur is t . Pa naj še kdaj pravijo, da j i m gre slabo!

G L A S O V A A N K E T A

Polni bregovi Kokre

K r a n j — Bregov i K o k r e so kra j , koder se najraje kopajo Kranjčani. Saj je tudi na kopal i ­šču dobro, toda pravega m i r u n i . In če je v senci več kot trideset stopinj Celz i ja tudi K o k r a n i pre­mrz la . Le nekaj mot i kopalce — voda je namreč pogosto mastna, tako da je na površini v idet i ma­stne madeže. Toda k l jub temu so bregovi polni , saj neka te r im ko­panje ob rek i pomeni nadomesti­lo za počitnice na mor ju .

čiti. Na morje pa še ne vemo, & bomo sploh šli, morda konec * v ' gusta.«

Zvonka Znidar: »Včasih se ko­pamo na kopališču, hod imo pa tu­d i na Kopališče v Radovl j ico i n Tržič. Večkrat pa pr idemo na Ko­kro. Sedaj i m a m dopust i n s hčer­ko Vesno nabi rava podlago za v Umag, kamor bomo šli na morje. T u m i je všeč ve l iko bolj kot na kran jskem kopališču, kjer se mi zdi , da tudi prehitro zapirajo za kopalce.«

Bo jan Jakše: »Z vso družino se večkrat pr idem kopat na Kokro . Všeč m i je predvsem zato, ker je tukaj mir . Peter i n Andre j se z drug imi otroci igrata i n kopata v vodi, midva pa se sončiva. Edino zaradi česar se m i zd i škoda je, da na vodi večkrat opazimo ma­stne madeže od Ol jar ice. Vendar vseeno najraje hodimo sem že vr­sto let, saj se tu da resnično spo-

Jožica Volčič: »Že dvaintridese* let živim v K r a n j u i n največ m kopam na K o k r i . Če imam v var­stvu otroke gremo na kopa l l S C . ' sama pa raje pr idem sem. Tu J mi r , le to me moti , da obrežja J* 1*, lo ne poravnajo i n počistijo. Tu.| kakšen kiosek s pijačo ne bi D odveč, saj sedaj nosimo P l J a C < i L seboj in jo h lad imo ka r v vodi-na tem "mestu kjer sem danes s

ne da kopati , pa tudi voda je p£ mrz la . Zato grem v vodo le toli K > da se malo osvežim. Letos bo šla v Švico in ne na morje, zato večkrat pr idem na Kokro.«

V. Primožič Foto: G . Šinik

alples/železniki 30 let

DELA NA STADIONU STANKA MIAKAIUA V KRANJU - p teden so na stadionu Stanka Mlakarja začeli z deli na atletski steZlf y bo oktobra že dobil umetno stezo. Izvajalec del je Cestno podjeV Q. Kranja, načrte je naredil Peter Gradišar. Umetno snov na stezi bo ložilo podjetje liitas iz Sarajeva, (-dh) — Foto: G. Šinik

O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

G l a v n i u r e d n i k . M i l a n Bajželj

O d g o v o r n i u r e d n i k : Jože Košnjek

Ustanovite l j i ( » l a sa občinske kon fe rence S Z D I . Jesen ice , K r a n j , Kuriovl j icu, Škofja I .oka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje (Jlas * ^ r , , , n ^ t 0 f*f|2fl U - o p o l d i n a Bogataj , D a n i c a Do l enc , D u š a n l l u m e r , H e l e n a Jelovčan, I<eu M e n c i n g e r , Stojan Saje, D a r i n k a Sedej , M a r i j a Volčjak, y|tf> ?5iJ

Tudi turistična sezona ni premamila gostincev, da ne bi šli na dopust in zaprli vrat svojih lokalov. Žejni gostje pa zastonj pritiskajo na klju­ke. Foto: V. Primožič

A n d r e j Z a l a r in D a n i c a Zav r l - Ž l eb i r — Foto repor te r F r a n c F e r d a n — Tehnični u r e d n i k M a r j a n Ajdovec - O b l i k o v a l c i : l<ojze Kr javec T o n e G u zel j — P r edsedn ik izdajatel jskega sveta M i r k o B i r k (Radovl j ica ) — U s t izha ja od oktobra 1JM7 kot tednik , «wl j anuar j a 1<J68 » " ^ » T j j f l ^ l j anuar ja 1960 t r ikrat tedensko, od j anuar ja 1964 kot po l tedn ik ob s r edah in soltotah. o d juli ja 1974 pa ob to rk ih in petk ih — Stavek T K ' ' " ! ' ,^«1 fui Z F L judska p r av i c a L jub l jana . Nas lov uredništva in uprave Usta: K r a n j , M o s e Fi jadej . 1 — Tekoči račun p r i S D K v K r a n j u Številka 5 j „ . — Te l e f on i : d i r ek to r in g lavn i u r e d n i k 28-463, redakc i ja 21-880. odgovo rn i u r e d n i k 21-835, tehnični u r e d n i k 21-835. k o m e r c i a l a , P r o , , a ' j ) , , e t J * ' 1 . VOdbtVO 28 163. m a l i og las i , naročn ina 27-960 — Oproščeno p rometnega d a v k a po pr i s to jnem mnen ju 421-1/72 - Naroi " l 1

Č E S T I T A M O Z A P R A Z N I K G O R E N J S K I H O R Č I N

M E R K U R K R A N J