L E T O I X . — ST . 49 K R A N J , 22. J U N I J A 1956

D I N 10.—

I M * J a : Go r en j sk i tdak / U r e j a : *T«<iniAki odbor / O d g o v o r n i

u r e d n i k : S l a vko Bezntik urednUrtva 475 — uprave 190

• Takoči račun p r i K o m u n a l n i bank: *«"*nj štev. 61-KB-1-2-135 / U h a j a v frooadeljek in petek / Naročnina: letoa | P i po l le tna 300, mesečna 56 d inar jev .

Glasilo SZDL za Gorenjsko

Gtrenjske S plenuma SZDL Domžalske občine

Domžale, 21. j un i j a . Včeraj popoldne se je v D o m -

t a l a h sestal p l e n u m S Z D L za °bčino Domžale, na ka te r em so ^ s p r a v l j a l i o zaključkih o k r a j -J 1 * konference S Z D L v L j u b -

i n temel j i to a n a l i z i r a l i ^ l o S Z D L v občini.

K o so r a z p r a v l j a l i o doseže­nih uspehih samouprav l j an ja v U j e t j i h domžalske občine, so Motov i l i , d a so l e - ta preveč z a ­drta sama vase i n da ne v id i j o Problemov celotne družbe. O b ­e s k i odbor S Z D L je s icer po ­t o v a l z zas topn ik i d e l a v sk ih •vetov i n u p r a v n i h odborov, * e n d a r se je sedaj pokaza la po-^fcba, da se organom de lavskega ^ r a v l j a n j a n u d i konkretnejša fcornoč v o b l i k i r a z n i h tečajev

seminarjev.

Na ta način se člani D S i n laže poglabl ja jo v pereče

D°Mtične i n ekonomske prob l e -t f t e , ka r nedvomno mnogo k o r i -^ nada l jn j emu ra z vo ju de lav ­n e g a up rav l j an j a . V zvez i s ^ • n so udeleženci p l enuma

s k l e n i l i , da se p r i občinskem odboru S Z D L imenuje posebna komis i j a za usposabl janje orga­nov de lavskega uprav l j an ja , k i naj b i p r i p r a v i l a vse potrebno, da se čim pre j pričnejo tečaji i n seminar j i , najkasneje pa v j e ­seni . Z a s t rokovn i predavate l j ­sk i kader pa menda ne bo v p r a ­šanja, k e r ga je v občini do ­vo l j , z last i v pod je t j ih .

Nada l j n j a ana l i za je pokaizala, d a je družbeno uprav l j an j e v občini, z last i p r i soc ia lnem za ­va rovan ju i n v zd ravs t vu že na v i s ok i stopnj i , medtem ko se za šolske i n kra j evne odbore to ne more t rd i t i , k e r se še niso po­vsem znašli. Šolski odbor i so pokaza l i v e l i ko vesel ja do de la i n se redno sestajajo, vendar so se bol j posve t i l i manj važnim vprašanjem, medtem ko so važ­

nejša i n vsebinsko g lobl ja v p r a ­šanja p r e z r l i . N a območju ob­čine je b i lo i z vo l j en ih 22 k r a ­j e v n i h odborov, k i so ponekod resno d e l a l i i n imajo že v idne uspehe, ponekod pa so maloduš-n i i n n ima jo zan iman ja za p ro ­b l em svojega kra ja , k a r z last i ve l ja za Domžale.

V domžalski občini doslej sp loh še niso b i l i us tanov l j en i potrošniški svet i , čeprav je O b -L O že spre j e l od lok o n j iho ­vem f o rm i r an ju .

Izgleda, da bodo v p r i h o d ­n jem tednu v Domžailah že p r v i

ba vključiti v S Z D L , druge pa r a z k r i n k a t i i n j i m onemogočiti vsako p ro t i l judsko delovanje. O b k o n c u so i z v o l i l i 9-članski sekre tar ia t občinskega odbora S Z D L , k i je že spre je l potrebne naloge. — t —

MOGOČEN S L A P , V I S O K 50 m N A D E L E K T R A R N O V M O ­S T A H N A G O R E N J S K E M

Več pozornosti socialno vzgojnim vprašanjem

Ustanoviti bo treba svete za varstvo matere in otroka V ponedel jek je b i l a v K r a ­

n ju seja Sve ta za socia lno s k r b ­stvo p r i O k r a j n e m l j udskem od-

družbenega up rav l j an j a bodo se v p r v i v r s t i rešujejo n j im .

sestanki potrošnikov, k j e r bodo bo ru , n a ka t e r i so člani r a zp rav -

O delu šolskih odborov t kamniški občini

i z vo l j en i potrošniški sve t i . V n a ­da l j n j i r a z p r a v i bo obravnava lo delo k m e t i j s k i h zadrug, i n h k r a ­t i ugotov i l i , da so v u p r a v n i h odbor ih po večini le starejši l judje , k i ne dopuščajo, da bj se m l a d i n a ak t i vno uve l j av i ta v up rav l j an ju z a d r u g . Tako b l i ­šče neka te r i i i posameznikov

l j a l i o pomoči o t r okom p a d l i h borcev, o de lu svetov za soc ia l ­no skrbs tvo i n svetov za v a r ­stvo matere i n o t roka p r i O b ­činskih l j u d s k i h odbor ih ter o ra zde l i t v i s k l a d a za socia lne u -stanove.

Ugo t o v i l i so, da se občinski svet i premalo poglabl ja jo v so-

m o r a l i r a zp rav l j a t i tud i o n a ­mest i t v i sposobnih u p r a v n i h k a ­d r o v na posamezn ih občinah. Ce teh n imajo na razpolago, imajo možnost, da socialne delavce šti­pendira jo in z n j i m i vsaj čez eno leto a l i dve zasedejo siste-

Zagotov i t i j i m bo treba tud i o-b isk k m e t i j s k i h šol. Člani sveta so p red laga l i ustanov i tev posve­tova ln ic za žene v vseh zd rav ­s tven ih domov ih . Sk len jeno je b i lo še, da se na sedežih občin

p rav gotovo ne ko r i s t i razvo ju c ia lno vzgo jna vprašanja. V s re -zadružništva in b i se >v.orala dišču n j i h o v i h razprav l j an j je

(t pni Socialistična zveva tega vpraša­n ja resno l o t i t i . P l e n u m je sk l e ­n i l , da se skliče sestanek s pred-

b i l a povsod de l i t ev s oc i a ln ih podpor. Sve t i so ob ravnava l i še delo mlečnih k u h i n j , sk l epa l i so

>eč žena in delavcev v Šolske odbore Z zaostalo miselnostjo še niso obračunali Šolski odbor i so t eme l jn i o r -

družbenega uprav l j an j a v s o s v e t i . N a šolah v kamniški ^bcini so j i h pričeli us tanav l j a t i * e p ro t i k o n c u 1954. leta. V s e h *^upaj je 18, p rosve tn ih ustanov ^ 28. T iste , k i delujejo po sa ­mostojnem gospodarskem raču-" u . imajo upravne odbore. N a Področju kamniške občine je 14 k o v n i h šol, ena nižja i n ena p 0 P o l n a g imnaz i ja , dve nižji 8 t r okovn i šoli, en poseben vzgo j ­i l zavod z osnovno i n vajensko

O l o , štiri kmet i j sko - gospodar­j e fiole, d v a dijaška domova p dva otroška vr tca . V vseh šo-

je b i l o v šolskem l e tu *855/56 2785 učencev, razpore je -^ h . v 93 oddelkov, i n 115 učnih "hoči.

j V šolskih odbor ih je 166 o d -p^n ikov . O d teh je de lavcev l4'5°/», kmetov 24%, p rosve tn ih ^ l a v c e v 21,7%, d r u g i h name-^sncev 20%, o b r t n i k o v 11,4% i n ^ t a l i h 8,4%. V šolskem odboru *a*nniške g imnaz i je , k jer je 40% ^ i a k o v i z d e l a v s k i h družin, n i Nobenega de lavca . T a k sestav je č o l n o m a napačen i n v bodoče ? e bodo moratli t ud i d e l a v c i u v e -J&viti v teh o r g a n i h družbenega

J a v l j a n j a . Člani odborov so ^ delo šole v v e l i k i m e r i z a -^ e r e s i r a n i , saj je po lov i ca od

?^'h- t ak ih , k i imajo svoje o t ro -5 e • šoli. Ce ana l i z i r amo sestav

organov, ugotov imo, d a je J*nje vključenih 28% članov r fS , 10% odbo rn ikov l j u d s k i h j^borov i n 28% a k t i v n i h de lav -r

e y v o rgan izac i jah S Z D L . S o -^ m e r n o večjemu zan iman ju

zadrug, na ka te r em bodo ob rav ­nava l i vsa nakazana i n druga

jj^ter za šolske zadeve pa ne •J^reza komaj 19% udeležba že-

Q a v teh odbor ih . s

razprave šolskih odborov občini še n i p rodr l o napredno

® l edanje na družbeni razvoj i n marsikje se še po jav l ja zaostala j^selnost. N a mnog ih sejah so z 1 " na dnevnem redu le razgo-

0 r i o i zosta jan ju učencev, o Z r o k i h ned isc ip l ine , sk l ep i pa

,° U j e m a l i samo konkre tne u -fepe v zvez i z zakonom o šol-

obveznost i m lad ine . P r o t i ^°javom reakc ionarnega po jmo-$ ^ a > da prepros temu človeku

'* n i potrebna, niso ničesar

n a p r a v i l i , t ud i se niso šolski od ­bo r i spopr i j e l i z d v o j n i m po jmo­van jem mora le . Vzgo jna p rob l e ­m a t i k a je s icer zaje la znaten de l k o n s t r u k t i v n i h d i s c i p l i n s k i h prekrškov i n nelepega obnaša­n ja učencev. T u d i te zadeve moramo reševati v širšem druž­benem m e r i l u . Šolski odbor i mora jo postat i člen trdne vez i med šolo i n domom, saj bo le ko l ek t i vno reševanje perečih vzgo jn ih prob lemov p r ines l o z a ­želene uspehe.

Marsikjfe je iz ob j ek t i vn ih r a z ­logov ma te r i a lna p rob l emat ika zajela večji de l pozornost i šol­skega odbora i n počasen tempo reševanja teh vprašanj j e u s p a ­v a l n j ihovo delo. V z g o j n i m p ro ­b l emom pa so t i odbor i odmer ­j a l i l e ma lo časa na svo j ih se­s tank ih . Prepuščali so j i h uči­te l jem. V zaosta l ih podeželskih k r a j i h je b i lo opaz i t i nazadn ja ­ško po jmovanje funkc i j e teh organov.

Šolski odbor i bodo l ahko o-p r a v i l i svoje naloge mnogo u -spešneje, če se bodo redno i n pogosteje sestajal i . Ce l a v rs ta od n j i h je i m e l a le dve a l i t r i seje vse leto (osnovna in obe va jensk i šoli v M e k i n j a h , osnov­ne šole M o t n i k , Zg . T u h i n j , V r a ­nja peč, Tunj ice ) , najaktivnejši odbor i pa so se sestaja l i doma­la mesečno (osnovni šoli Šmart­no i n Nev l j e , g imnaz i j a K a m ­nik ) . V de lu šolskih odborov je b i l a s k r b za o t roke p a d l i h bo r ­cev in socialno a l i zdravstveno šibka m l a d i n a nedvomno po ­hva lna . To se je odražalo p r i reševanju podpor in štipendij, v s k r b i za dobro poslovanje šol­s k i h k u h i n j , v p o h v a l n i h učnih uspeh ih gojencev dijaškega do ­m a i td . V zadnjem času pa be­ležimo nekaj težav i n nede lav­nost i v d e l u šolskih skupnost i , m l a d i n s k i h in p i o n i r s k i h orga­n i zac i j , pa tud i v društvu p r i ­jate l jev m lad ine . V z r o k i so med d r u g i m tud i v napačnem po jmo­van ju izvenšolske vzgojne p ro ­b lemat ike , k i jo pr ip isu je jo sa ­mo p rosve tn im de lavcem. To pa ne drži. M i v s i smo kot družba i n p r e d s t a v n i k i organizaci j o d ­govorn i za vzgojo mlad ine .

sedn ik i i n u p r a v n i k i k m e t i j s k i h o pošiljanju otrok v počitniške koloni je , o spre j emu odras l ih v domove onemog l ih , o r a z n i h m a -

vprašanja. Nada l j e je p l e n u m t e r i a l n i h potrebah i td . V p r o -tudi ugotov i l , da so v r a zn ih b leme rejništva so se le m a l o -odbor ih društev, organizac i j , v kje spuščali, čeprav b i tud i to o rgan ih de lavskega i n družbe- zaslužilo temeljitejše ob ravna -nega up rav l j an j a tud i t ak i , k i niso člani S Z D L in n imajo nič skupnega z našo družbeno u r e ­d i t v i j o aH pa celo nastopajo pro t i nje j . V k o l i k o r imajo ne­ka te r i od teh pogoje, j i h je t r e -

ve. V K r a n j u so med d r u g i m ra zp rav l j a l i o us tanov i t v i o t ro ­škega v r t ca i n j as l i .

Dolžnost svetov b i b i l a nada -

Veliko neurje v Tržiču

Pre t ek l o sredo je b i lo v Trži- ročju Leš. Z a te je predv ideno ču s i lno neurje, k i je povz ro - dode l j en ih 450.000 d inar jev . P r i -čilo ogromno škodo, naras la vo - zadete kmet i j ske zadruge bodo da je odnašala cele n j i ve . K o r o - poskrbe le , da se delo takoj p r i -ška cesta je b i l a n a d v eh me- čne. P r edvsem pa bo treba p a -s t ih zasuta, edino cesto iz P o d - žiti, da bo razpoložljivi denar l jube l ja v Bobenco je voda po­po lnoma odnes la , tako kmet je ne more jo v do l ino . Občinska komis i j a je n a de lu i n ceni škodo. P o i s k a t i bo t reba s r ed ­stva, d a se ta škoda poprav i .

N a zadn j i se j i Občinskega l judskega odbora v Tržiču je gozdarska komis i j a r a zp rav l j a l a tud i o škodi, k i jo je povzročilo zadnje neurje. K e r je uničilo edino pot iz Koroške državne ceste p ro t i Bobenc i , Sišku in J a v o r n i k u , je tamkajšnje nase­l je odrezano od ostalega prede­la . V s a k izvoz lesa je onemogo­čen. Razen tega so n a l i v i n a p r a ­v i l i precejšnjo škodo tud i v n a -l j i h Pod l jube l j , B i s t r i c a , D o ­l i n a i td.

N a pod lag i razpoložljivih s red ­stev (1,130.000 dinar jev ) , k i so namenjena za vzdrževanje gozd. k o m u n i k a c i j , je komis i j a do lo ­čila, naj se ta sredstva r a zde ­l i jo p r i zade t im k m e t i j s k i m za ­drugam. T a k o je K m e t i j s k i z a ­drug i Pod l jube l j dode l jen ih 340 tisoč d inar jev , K a t a r i n i 200.000 d inar jev , Lešam 80.000 d inar j ev , Križam 30.000 i n K m e t i j s k i z a ­d r u g i K o v o r 30.000 d inar jev . R a ­zen tega naj takoj pričnejo de­l a t i na tem terenu štirje cestar­j i : eden na področju K a t a r i n e , dva Pod l j ube l j a i n eden na pod -

mat i z i r ana mesta. G l ede pomoči po pot reb i ustanov i jo svet i za o t rokom pad l i h borcev je b i lo varstvo matere i n o t roka, k j e r sklenjeno, da se j i m dijaške teh ne bo, pa posebne komis i j e podpore ne uk ine jo . Prošnje naj z i s t im i na logami . J .

S seje Srcta za turizem in gostinstvo pr i OLO Kranj

Iskanje poti K R A N J , 21. j u n i j a .

Včeraj je b i l a v K r a n j u seja Sve ta za tu r i z em i n gostinstvo O L O K r a n j , n a k a t e r i so člani sveta ob ravnava l i več perečih prob lemov , k i zadevajo Goren j sko .

Z A E N O T N O TURIST IČNO I N sklenjeno, da se p r ihodn j i teden P R O M E T N O D E J A V N O S T skliče sestanek zastopnikov av-

C l a n i sveta so se z last i zadr - toprevozniških podjeti j (»Trans-lje ana l i za de la u p r a v n i h odbo- žali p r i bodočih na logah novo turist« Sko f ja L o k a , »Avtopro-rov soc ia ln ih ustanov. T i o rgan i ustanovl jene potovalne agencije met« K ran j ) , zas topnikov občin

»Trig lav« , k i i m a svoj sedež na i n d rug ih pomembn ih 6inite l jev, B l e d u ter p r i moreb i tnem enot- k jer naj b i se o tem razp rav -nem o rgan i z i r an ju prometa za l ja lo i n glede tega ukrepa lo , vso Goren jsko .

Jasno je, da se bo agenci ja U S T A N O V I N A J S E T U R I S T I C -»Tr ig lav« v sedanjem položaju P O D Z V E Z A G O R E N J S K E le s t r d i m de lom l ahko uve l j a - Turistični u t r i p n a G o r e n j -v i l a , ka j t i k onkurenca , z last i s k e m ter ja nedvomno us tanov i -»Putnika«, je nadvse upošteva- te v Turistične podzveze ko t o r -n ja v redna . V e l i k o laže pa se bo ganizac i jsko propagandnega o r -uve l j av i l a , če bo tud i promet gana na področju tunlzma. V (avtobusni) enotno voden za vso tem so si b i l i ed in i tud i člani Goren jsko . N i dvoma, da bo sveta na včerajšnji sej i , k j e r so enotno prometno podjetje, k i b i spre je l i priporočila, naj se čim-razpolagalo z večjim številom prej skliče ustanovna skupščina, avtobusov, laže usmer ja lo svojo Turistična podzveza bo i m e l a dejavnost i n predvsem ceneje, s predvsem dve na log i : o rgan i za -tesno povezavo z agencijo »Tr .- c i jsko u t r j eva t i i n p ropag i r a t i

tu r i z em. T a o rgan bo m o r a l v zk l a j a t i

delo turističnih društev n a G o -

čimbolje uporab l j en .

Seveda bo treba razmišljati še o dodatn ih s reds tv ih za k r i t j e nastale škode. J . V .

B L E D — m i k a v e n t u d i za na jbo l j zbirčne goste.

glav« pa pomagalo širiti tudi njeno dejavnost.

D o končnega sk lepa v tej z a ­dev i nii prišlo, pač pa je b i l o r en jskem, k a t e r i h je sedaj že

o k o l i 25, proučevati bo m o r a l turistično p rob l emat iko G o r e n j ­ske, v zk l a j a t i i n da jat i pobude za širjenje prometa i n P T T službe, i n ne nazadnje, vzga jat i v turističnem d u h u naše p r e b i ­va ls tvo .

Razen tega bo m o r a l a T u r i ­stična podzveza o r gan i z i r a t i d o ­b r o popagandno i n in f o rmat i vne službo i td . ko n a p r a k s i .

Priznanje najboljšim

V ponedel jek je prišlo v K r a n j na vab i l o Okra jne obrtne zbornice 41 najboljših ob r tn ih vajencev vseh va j ensk ih šol na Goren j skem.

Og l eda l i so si tovarno »Iskra« i n »Tiskanina«, n a k a r j i m je O b r t n a zborn ica p r i r e d i l a k o ­si lo .

N a tej s k r o m n i svečanosti j i m je predsednik Obr tne zborn ice Drago Šiling r a zde l i l tud i knjiž­n a d a r i l a i n j i h v k r a t k e m n a ­govo ru v zpodbud i l za še boljše učne uspehe v šoli i n p rav t a -

TE OVI PO SVETU

O B K O N C U O B I S K A P R E D S E D N I K A T I T A V S O V J E T S K I Z V E Z I

Jugos l o vansk i državniki na čelu s p r edsedn ikom repub l ike J o s i p o m B r o z o m - T i t o m so predvčerajšnjim zaključili d r ­žavniški obisk v M o s k v i . V e n ­da r Sovjetske zveze še ne bodo zapustMii.. P r e d v i d e n je še 3-dnevn i obisk v U k r a j i n s k i S S R .

P r e d odhodom iz M o s k v e so b i le predsed. T i t u predane še posebne l i s t ine od predsedn ika mestnega odbora moskovskega Sovjeta z dani lom O k r a j n e m u l j udskemu odboru v Beogradu , i n s icer z opremo za k i n o s 500 sedeži.

H k r a t i so i zmen ja l i tud i v i s o ­k a od l i kovan ja , med k a t e r i m i je predsedn ik T i to od l i k o va l za i z ­redne zasluge v II. sve tovn i vo jn i maršala Z u k o v a z Redom svobode.

M e d najpomembnejše značil­nost i predvčerajšnjega dne vse­k a k o r sodi podpisana d e k l a r a c i ­j a o mednarodno - političnih načelih i n p r o b l e m i h ter m e d ­sebojn ih s t i k i h med našo drža­vo in Sov je tsko zvezo, k i je b i ­l a podpisana popo ldne .

V dek l a rac i j i je razen navedb vseh članov u r a d n i h delegaci j obeh v l ad , k i so sode lova l i p r i razgovoru , m e d d r u g i m rečeno, da so razgovor i po teka l i v p r i ­srčnem i n p r i j a t e l j skem vzdušju ter v d u h u odkritosrčnosti i n popolnega medsebojnega spora­zumevan ja . Razgovo r i so da l i možnost za široko i zmenjavo gledišč o ra zvo ju mednarodnega položaja v m i n u l e m l e tu ter o nada l jn j em ra z vo ju s t ikov i n vsestranskega sode lovanja med obema deželama.

I zmen java mnen j je pokaza la široko podobnost gledišč obeh v l a d v preso j i razvo ja medna­rodnega položaja i n sedanj ih medna rodn ih prob lemov , k a k o r tud i skupno željo glede nada l j ­njega pog lab l jan ja razumevan ja i n p r i j a t e l j s t va med Fede ra t i v ­no l judsko r epub l i ko J u g o s l a v i ­jo i n Zvezo sov je tsk ih soc i a l i ­stičnih r epub l i k .

G l ede i zmenjave m i s l i o raz ­v o ju mednarodnega položaja i n sode lovanja je b i lo z l a s l i po­udar jeno, d a se bosta obe v l a d i še nadal je p r i z adeva l i za spre­j e m K i t a j s k e v Organ izac i jo Združenih narodov .

G l ede nemškega vprašanja men i t a obe v l ad i , da sedanj i mednarodn i položaj omogoča od­ločnejšo ukrepe v nada l jn j em odst ran jevan ju nega t i vn ih ele­mentov, k i so v obdobju h ladne vo jne z a v i r a l i sodelovanje med e v r o p s k i m i na rod i i n smatrata , da b i širši spo ra zumi o splošni evropski, k o l e k t i v n i varnos t i , o gospodarskem sode lovanju i n o k r e p i t v i k u l t u r n i h s t ikov p r i ­pomog l i k ods t ran i t v i razde l i t ve Ev rope na vojaške b loke i n olajšali ured i tev g l a v n i h spor­n i h vprašanj, k i so o v i r a na po­t i k vses t ranskemu sode lovanju med e v r o p s k i m i na rod i .

K a r se tiče nemškega vpraša­n ja obe v l a d i men i ta , da so v sedanjem t r enu tku , ko sta se na ozeml ju povojne Nemčije i zo­b l i k o v a l i dve suve ren i državi, za njeno združitev nujno po­t rebna pogajanja med Zvezno r epub l i k o Nemčijo i n Nemško demokratično r epub l i ko .

Po ob i sku v Sov je tsk i zvez i se bo predsednik T i to s svo­j i m i sode lavc i m u d i l še t r i d n i v R o m u n i j i kot gost r omunske v lade .

F r a n c o s k a v l ada je spre je la p r e d dnev i »načrt Lacoste« o takojšnjih u p r a v n i h , političnih i n gospodarsko - soc ia ln ih re for­m a h v Alžiru. S k l e n i l a je u k i ­n i t i sedanje organe loka lne oblast i , zasnovane na ko lon ia lu-stičnem s is temu i n i zves t i vo­l i t v e v nove občinske odbore, k i bodo v o rgan i zac i j skem pog ledu enak i o n i m v F r a n c i j i .

Električna energija in strokovni Kje bodo delale mladinske kader delovne brigade

P O P R A V E K

V zadn j i številki našega l i s ta se nam je v članku »Se en ga­s i l s k i p rapor več« u r fn i l a n e l j u ­ba napaka ,da je k u m o v a l p r -voborec tega k r a j a Janez S k o -f ic , resnično pa je b i l Janez Škofic pokrov i t e l j celotne gas i l ­ske p r i r ed i t ve , p r apo ru pa s la kumova l a S tanko U m n i k i n M a ­r i j a Sušnik.

Podjet je E l e k t r o - K r a n j v K r a n j u je poznano širom po G o ­ren j sk i , saj obratuje na dokaj pros t ranem ozeml ju od M e d ­vod do državne meje. Podjet je se ne bav i s pro izvodnjo , t em­več s k r b i za razdel jevanje e lek­trične energi je med potrošnike. P r edno pa pr ide električna energi ja od svorjega i z vo ra v električni cen t ra l i do potroš­n i k a , m o r a nap rav i t i dolgo pot od zvezn ih , r a z d e l i l n i h i n n a ­pa j a ln ih da l jnovodov ter preko r a z d e l i l n i h do napa ja ln ih t rans ­

f o rma to r sk ih postaj i n končno preko nizkonapetostnega omrež­j a do potrošnika.

G l a v n a naloga tega podjetja je, d a dobav l ja od j ema lcem kva l i t e tno energi jo z n e p r e k i ­njeno dobavo ter konstantno napetostjo i n naz ivno f r e k v e n ­co. K e r od jemalc i r ad i posega­jo po ceneni energ i j i , potroš­n ja električne struje naglo r a ­ste, v t em ko i zpopo ln i tev e lek­tričnih naprav ne s led i t emu porastu. Z a r a d i tega bodo po­gosti i zpad i mrež za rad i p r e -

Iz uradnega lista V 19. številki U ranega l i s ta

letos, sta izšla tud i dva Od l oka . L R S loveni je z dne 14. j u n i j a ka te ra je spre je l O k r a j n i l j u d -sk io dbo r v K r a n j u na svo j i sej i konec maja i n se nanašata n a celotno področje Goren jske .

G r e za O D L O K O DOLOČIT­V I OBMOČIJ M E S T Z A R A D I O D M E R E - T A K S E N A P S E ter za O D L O K O SEČNJAH G O ­Z D N I H D R E V E S , K I R A S T E J O Z U N A J G O Z D A .

P r v i od lok določa nasel ja, k i sodijo v območja mest, k i p r i ­dejo v poštev zarad i odmere takse na pse. T a nasel ja so:

V občini B l e d , K r a n j i n Škofi a L o k a : mesta B l e d , K r a n j i n Skof ja L o k a .

V občini Jesen ice : mesto J e ­senice brez zase lka P r i h o d i .

V občini R a d o v l j i c a : mesto Radov l j i c a brez zase lka M l a k a .

V občini Tržič: mesto Tržič brez u l ice Po t na Z a l i rovt .

Določbe uredbe o sečnjah go­zdnega drev ja se glede sečnega dovol jenja, sečnega na loga ter odkazovan ja lesa za sečnjo upo ­rab l j a j o -na območju celotne Goren jske . Te določbe vel jajo tud i za vsa t ista gozdna dre ­vesa, k i rastejo zunaj gozda.

S e m pa ne sodijo gozdna d r e ­vesa, k i rastejo na v o d n i h z em­ljiščih, k i so pod upravo vodno­gospodarsk ih organov ter t is ta , k i rastejo n a v r t o v i h , dvoriščih i n p a r k i h . G l ede i zva jan ja tega od loka pa lahko izda še posebna navod i l a Svet za gospodarstvo Okra jnega l judskega odbora v K r a n j u .

N o v e knj ige S lovenska M a t i c a je i zda la

redno zb i rko za leto 1955, k i obsega tele kn j i ge :

1. Zgodov ino s lovenskega s l o v ­stva I. del , k i zajema obdobje od p r v i h začetkov do romant ike . — torej je le začelo i zha jat i to, že tako dolgo obetano in p r e -potrebno delo.

2. F rance B e v k : C r n a srajca. Roman , p r a v z a p r a v daljša po­vest iz življenja h r ibovske p r i ­morske vasice pod fašizmom v času k m a l u bo Bazov i c i . O s r e d ­n j i l i k je vaški trgovec in krč­mar , k i se je p roda l fašistom.

3. J ean Jacques Rousseau : Iz ­povedi II. de l . V svojem avto­b iogra fskem sp isu riše ženevski pisatel j i n f i lozof s p r i k u p n o preproščino k u l t u r , i n družbeno življenje ter n r a v i svoje dobe.

Z v e za Svobod i n P r o s v e tn ih društev izdaja Knjižnico l j u d ­s k i h iger. K o t deseti zvezek te prepojfrebne zb i rke je izšla d r a ­ma I va Brnčiča »Med štirimi stenami«. V d r a m i p r ikazu j e po­k o j n i pisatel j v s t i lu ibsenske dramaturg i j e i z r ez iz našega predvo jnega malomeščanskega življenja, k i je obtičalo nekje samo v sebi. Spremne besede je nap isa l dr . B r a t k o K r e f t .

E K O N O M I I N K O M E R C I A L I ­S T I ZDRUŽENJA I N D U S T R I J E

O L J A V K R A N J U

V ponedel jek i n torek je b i l v K r a n j u IV . sestanek s t rokov ­nega sve ta ekonomov i n k o m e r ­c ia l is tov Združenja industr i j e o l ja Jugos lav i j e . Posve tovan ja so se udeležili zas topn ik i t ovarn ol ja i z naše države, i n s icer iz Zagreba, D u b r o v n i k a , Brčkega. Kruševca, S lovenske B i s t r i c e , F r a m a , L jub l j ane , Z r en j an ina , V r b a s a i n B r i t o f a p r i K r a n j u .

P r v i dan so s i udeleženci omenjenega zasedanja og ledai i tovarno ol ja »Oljanica« v B r i t o -fu , popo ldan pa je b i l a o t v o r i ­tev zasedanja. E k o n o m i i n k o ­merc i a l i s t i Združenja industr i j e o l ja F L R J so predvsem ra zp rav ­l j a l i o uvedb i premi jskega s i ­stema v o l j a r sk i i ndus t r i j i . N a ­dal je pa so r a zp rav l j a l i še o p r ob l ema t i k i p r i b i t k a zadrugam za odkup o l jar ic , o r ea l i zac i j i o l j n ih pro i zvodov v zvez i s p r o ­da jn im omrežjem, embalaži i n še o neka te r ih a k t u a l n i h p rob l e ­m i h ekonomsko-komerc ia lne de­javnos t i v o l j a r sk i i ndus t r i j i .

obremeni tve neizbežni vse dot­le j , dok l e r ne bodo električne naprave pr i lagojene rastoči po­trošnji. G lede konstantne nape­tost i je i ska t i s labost i v v e l i ­k e m številu električnih e l emen­tov, k i posredujejo električno energi jo od pro izvodnje do po­trošnika. Dobava kva l i t e tne energi je pa je tud i odv isna od tehnično sposobnega kad ra , k i vzdržuje električne prenosne naprave . Podjet je je obsežno po svo jem t e r i t o r i ju , po številu za­pos len ih pa majhno, saj zapo­sluje le 82 de lavcev i n usluž­bencev. V pretežni m e r i so vs i zaposleni neposredno p r i v z d r ­ževanju i n u p r a v l j a n j u z v iso­ko i n n i zkonape tos tn imi n a p r a ­vam i . De lo je naporno in ne­varno , zategadelj zahteva tud i tehnično znanje, k i jamči da je dobava električne energi je k a ­kovostma in delo izvršeno v o k v i r u va rnos tn ih predpisov .

D a b i podjetje svoje naloge »Mm bolje oprav l ja lo , se je na pobudo s ind ika lne podružnice osnova l 20. j anua r j a t. 1. s t ro­k o v n i tečaj, v ka te rem se je p o l k v a l i f i c i r a n i i n k v a l i f i c i r a n i kader i zpopo ln i l v tehničnem znan ju i n seznan i l s sodobnimi nap ravam i . K p o u k u se je p r i ­j av i l o 32 tečajnikov. Začetek je b i l sk romen , saj so se začela predavan ja le s t r emi p redava ­te l j i , k i j i h je da lo na razpo­lago podjejte. Tečaj je b i l p r i ­j av l j en ' S v e t u za prosveto i n k u l t u r o p r i O L O K r a n j . Učni načrt obsega 7 s t r okovn ih p r ed ­metov iz e l ek t ro tehn ike dn 4 splošne predmete. P r e d a v a t e l j ­s k i kader je kva l i t e t en , saj r a z ­polagajo vs i predavate l j i z dob­r i m s t r okovn im znanjem in d o l ­goletno prakso v e lektro s t ro ­k i . S pomočjo Indust r i j ske k o ­v inar , šole »Iskra« v K r a n j u se je kakovost tečaja še dv i gn i l a . V s i ob iskova lc i tečaja so p o k a ­z a l i i zredno zan imanje , saj n i b i lo opaz i t i i zostankov. Z a te ­čaj so pokaza l i zan imanje tud i de lavc i e lektro stroke, k i s icer niso zaposleni p r i našem pod ­je t ju , vendar so nekate r i med n j i m i ob i skova l i tečaj. Tečaj je b i l zaključen 10. j u n i j a , izpi te pa oprav l ja jo v teh dneh.

B o g o m i r Grčar

N a zadnj i sej i predsedstva O K L M S K r a n j je b i l i zde lan do­končen razpored sodelovanja M D B na določenih gradiliščih. O v i r a za zakasnelo razpored i tev je b i l a v tem, da n ismo tečno vede l i , ka t e r i ob jekt i so do lo­čeni za gradnjo z m l a d i n s k i m i d e l o vn im i b r i gadami i n k o l i k o sredstev je na razpolago.

Razpored b r i gad in dzmen se je določal po važnosti gradbišča, političnih p rob l em ih kra ja , k jer je gradbišče, in po zmožnosti br i gad i r j ev . Najboljše br igade smo obdržali v m e r i l u okra ja , k jer i zpolnjuje jo i zredno važne gospodarske, politične i n vzgo j ­ne naloge. Vse de lovne br igade ostanejo na deloviščih mesec d n i . Dnevno se de la 7 u r . ves ostal i čas p a je namenjen p o l i ­tično-vzgojnemu i n k u l t u r n o -zabavr iemu de lu .

Razpored posamezn ih br i gad je nas l edn j i :

I. M D B »Stane Žagar« de la od 15. j u n i j a do 15. j u l i j a na gradn j i ceste K o p r i v n i k — G o r ­juše. Sestav l ja jo 60 br i gad i r j ev Srednje tekst i lne šole iz K r a n j a . B r i g a d a je že na delovišču.

I I . M D B »Ivana Slavca-Jokla« de la od 15. j u n i j a do 15. j u l i j a na u r e j e van ju otoka Stenjak. B r i g ado sestavl ja 60 učencev Va jenske šole Z i r i , Radov l j i c e i n G u m a r s k e šole K r a n j . B r i g a ­da je že na delovišču,

III. M D B »Ivana Cankarja« de ­la od 26. j u n i j a do 10. j u l i j a na gradn j i vodovoda pod Smar j e t -no goro. B r i gado sestavl ja 20 br igad i r j ev M l e k a r s k e šole iz K r a n j a .

IV . M D B »Matije Verdnika« dela od 1. j u l i j a do 30. avgusta na g radn j i ceste L i p n i c a — J e -lovca . Sestav l ja jo 60 mlad incev Metalurške i lndustr i jske šole z Jesenic .

V . M D B »Ratitovec« de la od 1. j u l i j a do 30. j u l i j a na g radn j i ceste Tupaliče—Možjanca. Se ­stav l ja jo 40 učencev Va jenske šole Železniki.

V I . M D B »Mihe Marinka« de­la od 15. j u l i j a do 15. avgusta na g radn j i ceste K o p r i v n i k — Gorjuše. B r i g a d o sestavl ja 60

M l a d i n c i so z de lom že neštetokrat dokaza l i , d a cenijo žrtve, k i so padle za svobodo

Liudje in dogodki

V n c j l i j e i n o S r e d n j e m V z h o d u

2 Glas

M edtem ko s i ;Atene i n od ­govorn i p r eds tavn ik i C i p r a še vedno pr i zadeva jo p o ­

jasn i t i angleški politični j a v n o ­s t i nevzdržno stališče L o n d o n a v c i p r skem vprašanju, s i p r i z a ­deva Edenova v l ada p o m i r i t i c iprske upo rn i k e s s i lo . Končni rezul tat teh ra znosmern ih p r i ­zadevanj postaja iz dneva v dan jasnejši: položaj na C i p r u se zaostruje, med t em k o po ­staja angleška p o l i t i k a v svo j ih odnosih do tega otoka V z h o d ­nega Sredozeml ja nevzdržna. Represa l i j e , k i j i h izvajajo n a d uporniškimi p r eb i va l c i , pa so pr i v ed l e do docela naspro tn ih rezul tatov , k a k o r so j i h b i l i p r i ­čakovali.

T a p r e t i r ana vztra jnost ang le ­ške po l i t ike na C i p r u i zgubl ja na prožnosti, po ka t e r i se v pos lednjem času od l iku je jo po­teze Fo r e i gn Of f i ce-a na os ta l ih področjih Srednjega V zhoda . Ne more se namreč z a n i k a t i , d a A n g l i j a n i pokaza la dovol j r a -

zumevan ja za d ruga p r i zadeva ­n ja na Sredn j em V z h o d u v zad ­n j i h mesec ih. Čeprav je vs i l j e ­va l a Bagdadsk i pakt , kot docela vojno organizaci jo , da s tem zaščiti gospodarske i n strateške interese na področju P e r z i j ­skega za l i va in Srednjega V z h o ­da, le n i mog la ostat i doce la s lepa za spremembe n a tem območju i n g luha n a p r a m za ­htevam, k i j i h postavl ja jo n jen i soudeleženci v Bagdadskem pak tu . Spreg l eda la je tud i ne­izogibnost spri jaiznitve s t emi sp r emembami i n zah tevami , k i i z v i ra jo iz n j i h ter p r i s ta la , da osvoj i Bagdadsk i p a k t nov s i ­stem p r i o r i t e t n i h c i l j ev — da posvet i več pozornost i gospo­d a r s k e m u i n soc ia lnemu razvo ­j u držav — članic P a k t a , n a ­mesto, da b i ibil l e - ta zgolj v o j ­n a pogodba kot doslej . T o novo stališče, k i se je i zob l ikova lo ^ m i n u l i h šestih mesec ih i n več. predstav l ja brez dvoma odločno preusmer i t ev p r v o tn ih c i l j ev

P a k t a , čeprav, g ledano s po­litičnega stališča, ostaja le-to čedalje bolj nespre jeml j i vo .

Ob r a z m o t r i v a n j u te re la t i vne elastičnosti angleške po l i t i k e z oz i rom na Bagdadsk i pakt , se nehote vprašamo, čemu se ne poslužujejo iste, a l i vsaj podob­ne pot i t u d i p r i reševanju v p r a ­šanja okrog C i p r a , čigar o k u p a ­ci ja m o r a po mnen ju Londona , služiti Bagdadskemu p a k t u so­r o d n i m c i l j em. T rd i t e v , d a je vzdrževanje C i p r a ko t baze n e ­izogibno pot rebna za obvarova ­nje angleških ekonomsk ih p o l i ­tičnih i n strateških interesov na vsem Sredn j em V z h o d u , nas ne­hote spomin ja na čase stare k o ­lon ia lne po l i t i k e Londona , ko je z oboroženo in tervenc i jo vs i l j e ­v a l svoja hotenja neka te r im n a ­rodom, d a so se l e - t i priključili o k v i r u splošnih interesov ang le­škega imper i j a , i n kasneje K o -monve l ta . Po vseh p r i dob i t v ah , k i sta j i h b i l i p r i n e s l i m i n u l i svetovni vo jn i z a t i r an im na ro ­

dom, je doba takšnih vojaških in te rvenc i j m i n i l a . V kor i s t z a ­ščite svo j ih interesov n a S r e d ­njem V z h o d u , se tud i angleška p o l i t i k a n i ' upa la poslužiti te po l i t i k e v zadn j ih deset ih povo j ­n i h l e t ih . Ce j e t emu tako, te­daj postaja danes docela ne ­rea lna i n neosnovana t rd i tev , d a igra C i p e r isto vlogo, k a k o r jo je b i l od ig ra l p red nekaj deset­le t j i .

M i n i l i so časi, ko so narod i , povezani s s k u p n i m i interes i , v s i l j e va l i d rug d rugemu k v a r n o po l i t i ko v svoj p r i d .

B r e z dvoma je p o l i t i k a p r i j a ­te l js tva in sodelovanja na ena­k o p r a v n i osnov i , ed ina od obeh možnosti, k i n u d i L o n d o n u kaj preprost i zhod iz s i tuaci je , v katero je b i l zašel v p r e t ek l em i n letošnjem le tu na C i p r u . Osnova, n a ka t e r i b i se m o r a l a od l i kova t i t aka po l i t i ka , so ra z ­govor i z z akon i t im i p r eds tavn i ­k i C i p r a i n Grčije pod pogo­j em, da se p r eb i va l s t vu C i ­pra vnapre j p r i z n a p rav i ca do samoopredel i tve . V A n g l i j i postaja p r i t i s k na Edenovo v l a ­do vse močnejši; močno si n a m ­reč pr i zadeva jo , da b i l e - ta k r e ­n i l a po tej pot i . —

( J U G O P R E S )

m l a d . Indust r i j sko kovinar*!** šole I sk ra K r a n j .

V I I . M D B »France PreŠere«* dela od 15. j u l i j a do 15. avgust« na g radn j i otoka Stenjak. B r i ' gado sestavl ja 60 mlad incev V** jonske šole r a z n i h strok v Kr** n ju .

V I I I . »Borisa Kidriča« dela 1. avgusta do 1. septembra n* gradn j i ceste L ipnica—Jelovca-Br i gado sestavl ja 60 m lad ink i " m lad incev g imnaz i je Va j . trg . s troke i n vajencev Puškar* ske šole iz K r a n j a .

I X . M D B »Borisa Ziherla« de­la od 1. avgusta do 1. septem­b ra na gradn j i ceste Tupaliče— Možjanca. B r i gado sestavl ja ^ m l a d i n k i n m lad incev gimnazij* i n Va jenske šole iz Škofje Lok e ' ter V a j . šole Tržič.

X . M D B »Toneta Cufarja« b° de la la od 15. avgusta do 15. sep­t embra na g radn j i ceste Kopr iv­nik—Gorjuše. B r i g ado sestavlj* 60 m lad incev g imnaz i je J e s e n i c in Va jenske šole B l e d .

X I . M D B »Franceta Perovška« de la od 15. avgusta do 15. sep­t embra na gradn j i o toka Ste­njak. B r i gado sestavl ja 60 m J 3 ' d ink i n mlad incev Va jenske šolfl

r a zn ih strok iz K r a n j a in učen­c i V a j . šole z Jesen ic :

N a v e d e n i m br i gadam se bođ° priključili še m l a d i n c i i n m l 3 ' d inke štipendisti, k i so se pr i ' j a v i l i p r i obč. komi t e j i h LlVlS-Po potreb i pa bodo formiran« še nove M D B , k i bodo šle n» gradnjo neka te r ih d r u g i h objel'" tov v m e r i l u okra ja .

G o s p o d a r s k i t i s

» N O V A PROIZVODNJA« O B Z O R N I K N A P R E D K A ,

V T E H N I K I I N G O S P O D A * ' S T V U ST . 2/1956

»Nova proizvodnja« je glasi ' lo Zveze društev inženirjev i " t ehn ikov L R S . Te dn i je izšl» iz t i ska štev. 2 za leto 195& K o t vse dosedanje številke z ' posamezne l e tn ike — »Nov* proizvodnja« je pričela i z h a j 3 ' t i na in i c i a t i vo tov. B o r i s a driča leta 1950 — ob jav l ja tU ' d i štev. 2/1956. zan im ivo i t va r i '

Jno': I van Cešmiga je nap i sa l dV*

zaporedna članka, i n sice* »Rudnik r javega premoga Z 3 ' gorje« in »Rudnik r javega pre' moga Hrastnik«, v .ka te r ih P 0 " pisuje zgodov insk i razvoj tel1

dveh rudn ikov , podaja geološk' oris, geografski položaj, mon ' tansko posest, lastništvo, o r g 3 ' n izac i jo podjet i j , rudniške n 3 ' prave i n dodaja za oba rudn iK 3

zelo zan imive statistične podat' ke. — Ing. V i k t o r Repanšek M avtor članka »Problemi pride* lovanja in uporabe k r o m p i r ^ v FLRJ« . - Ing. P a v e l Domic« " obravnava v svo jem članic »Proizvodnost in p ro i z vodn i a jj bombažnih p r ed i l n i c ah F L R J ' prob leme pro i zvodnost i v j u g 0 ' s l o vansk ih bombažnih p r e d i l n ' ' cah. M a r t i n a Le i tgeb dokazuj " v svo jem p r i s p e v k u »Letna kr i * vu l j a izvoza«, da n i p rav nobC ne abnormalnos t i v našem raj k e m vsako le tnem januarske* " i zvozu, če naš izvoz p r i m e r i 3 ' mo z i zvozom d r u g i h držav. Z 3 ' n i m i v o pa je povečanje IzvoZ 8

v m a r c u , k i ga je mogoče o p 3 ' žiti v i zvozu p rav vseh drža^* — V članku »Jugoslovans** b a n k a za zunanjo trgovino« d " " kazuje ist-i avtor, da naša j u g 0 * s lovanska banka za zunanjo tr­gov ino n i pos lovna in komerc i ­a lna banka , podobna on im v

zahodn ih državah, marveč i e

spec ia l i z i rana banka za dev iz ' ne posle. — Ing. M i l a n Per to ' ugotav l ja v članku »SintetiČrU kavčuk v t ekmi z na ravn im* ' da so to najvažnejšo vrsto i z ' med plastičnih mas začeli k*** p r v i na indus t r i j sk i način pr ° ' i zva jat i N e m c i med prvo sve­tovno vojno. — Ing. Ern«** Močnik opisuje v članku »Pr e * i skava mate r i a l a brez okvaf* ' k a k o je mogoče u g o t a v l j 3 ^ kva l i t e to železnih in neželeZ' n i h z l i t i n z nedes t ruk t i vn im o 3 ' činom pre iskave .

V r u b r i k i » Iz inozemsk ih *"«' v i j « je ob jav l j en članek um B o r i s a E x l a »Merjenje resničr»c

temperature p l inov s pretočni1 1' termometrom«. —. Ing. M i l 3 , 1 1

Pertot je p r i speva l članek »P 0 * ročilo angleških strokovnjak° v

o r u s k i h jeklarnah«. V r u b r i k i »Bibliografija« J e

ob jav l j en seznam n o v i h inozem­s k i h tehničnih kn j i g , k i so n 3 ' šim znans tven ikom, s t r o k o v n j 3 " k o m i n p r o i z v odn im podjetjem na razpolago v C e n t r a l n i t e h n i 0 ' n i knjižnici v L j u b l j a n i .

Gorenjske

Iflabrusimo kose...

U S P E L A P R I R E D I T E V M L A ­D I H Z A D R U Ž N I K O V

V N A K L E M

Pred dnev i je b i l o v N a k l e m tekmovanje m l a d i h koscev i n f rab l j i c . Tekmovan je je s po­močjo zadruge o r gan i z i r a l a k t i v mlad ih zadružnikov. ^

N a startu se je zbra lo 10 kos ­cev in 4 grab l j i ce . B i l i so p r e ­cej v znemi r j en i , saj so mnog i °d n j ih t ekmova l i prvič v živ­l jenju. Fant je so vsak t renutek Preizkušali ostr ino kos, dasi so bile ostre kot br i t ve . T u d i g rab­ljice so og ledovale orodje, če 5hn morda ne m a n j k a zob.

Kosc i so kos i l i d v o j n i r ed v dolžini 25 m in širini 4 m. K o ­misi ja je upoštevala čas i n či­stost košenja. Najboljši je b i l Jože S tu l a r (Boltar jev ) iz D u -Pelj.

Dek l e ta so nato pokošeno se­no g rab i l a na kupe . Najboljša je ,b i l a Z i n k a M a l i (Arhova) tudi iz Dupe l j . Kaže, da so E u p l j a n c i res ime l i srečo.

-ZZZZZZZZZ7 GORENJSKI W ^ o ^ Z A D R U 2 N I K

Vsa sredstva za izboljšanje platin in živinoreje

Zbor zadružnikov bohinjske doline t Srednji vasi V nedeljo, 3. t. m. so zboro- za živino, saj so močna k r m i l a u p r a v n i odbor z željo, da se

v a l i kmet je zadružniki v S r e d - v sorazmer ju s ceno m l eka da le- nezdrava t ren ja med l esn im in n j i vas i . N j i h o v a zadruga je ko predraga i n s i p r i v z re j i os ta l imi odsek i odprav i jo . med najmočnejšimi v k ran j skem m l a d i h živali mora pomagat i i okra ju , saj šteje 258 članov. Po m lekom. Upoštevati moramo, da d i skus i j i i n poročilih sodeč, spa- te l i največ k r a v spomlad i i n da zadruga tud i med na jag i lne j - žal le manjši del v jeseni . K r a ­se i n tud i finančno močne o r - ve. k i tel i jo spomlad i , pr ide jo v ganizaci je . Zadružniki so živo po ln i molznost i na p lan ine i n sode lova l i v debat i ter da ja i i dajo v p r v i h mesec ih paše, ko predloge za vsa gospodarska je trave dovol j , določeno k o h -

Z iv l j en j e članov je c m o rnleka. Z a r a d i slabe k v a -

Ms T u d i na Go r en j skem že sušijo seno na p r e m a k l j i v i h žičnih ko­

zo lc ih . (Kozolec Toneta Ha fne r j a iz Straži.šča)

vprašanja zelo odvisno od de la zadruge. V s i a r t i k l i , k i j i h tamkajšnji kmet l ahko vnovči, gredo preko zadruge. Zato je tud i kmet za ­in te res i ran , kako to delo v za ­drug i poteka, kakšne cene se dosegajo za predelano blago i n

M e d najboljše t ekmova lce so k a m se v laga dobiček! N a p r -

Pred izvajanjem zakona o upravljanju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti

l i tete p l a n i n in preobremenje­nost i pašnikov pa paše v k r a t - ^e P r e d sprejet jem zakona o l i h , n . pr . v Selški a l i še bolj v k e m času zman jka in molznost up rav l j an ju i n gospodarjenju s Po l j ansk i do l in i . Z a večji d e l te h i t ro upade. U p r a v n i odoor Premoženjem bivših ag ra rn ih živine, za katero n i danes na se zaveda svoje naloge za dv i g skupnost i , ob jav l j enem v re - razpolago paše, tud i gozdne ne, molznost i i n že vsa povojna le- Publiškem U r a d n e m l i s tu št. 7 k a k o r tud i za živino, k i se pase ta v laga dobiček zadruge v p l a - o c * 3. 1956, smo v našem l i - po gozdovih, bo treba p reskrbe -nine . To pa so drage inves t i c i - s ^ u neka jkra t ob jav i l i članke, v t i , oz i roma u r ed i t i pašo. Pove -

V l e t ih po svobodi so bi le ka t e r i h smo na k ra tko razložili daM stmo že, da je p rob l em pereč p rob l em »gozdne paše« v gozdne paše na Goren j skem ze-našenv okra ju i n , da pričakuje- lo pereč i n ga bo zaradi tega

j e l obnovl jene skoraj vse p lan ine . Dokončujejo se zadnj i objekt: na p l a n i n i K r a j . T reba pa bo m o z n o v i m zakonom u s t v a r i - t reba reševati pred d r u g i m i ne

tev pogojev za reševanje te, v tako n u j n i m i p rob l emi . P r i okr . našem gorenjskem kmet i j s t vu l j udskem odboru je b i lo že k o -najbol j zaostale kmet i j ske p a - nec a p r i l a prvo posvetovanje, noge. N a d 5500 govedi je samo kako naj b i se začelo z de lom v območju bivšega radovljiške- p r i i zva jan ju zakona. Načelno ga okra ja navezan ih na gozdno je b i lo sklenjeno, naj se zarad i pašo. P o gozdov ih se pase tud i nujnost i ne čaka na i z id U r e d ­

be in p r a v i l n i k a , k i sta p r e d v i -

u t rd i t i pašni red za vas i Ceš-nj i ca , J e r e k a i n Podjel je . Z a ­drugo čaka še ogromno dela. V vasi Podje l je naj b i se u r ed i l a posnemalna -postaja, ker se jas­no kaže, da je možno prodat i na t rgu le kva l i t e tno maslo. V i n -

dena v zgoraj navedenem zako­n u , temveč naj se takoj začne s p r i p r a v a m i za ugotavl janje k r m s k e baze i n pašnih potreb.

M e d t ekmovan j em koscev v N a k l e m pretek lo nedel jo

nato ra zde l i l i nagrade, k i j i h je pr i speva la kmečka zadruga D o ­brava iz N a k l a . To je p r v a več­ja p r i r ed i t ev m l a d i h zadružni­kov, za katero pa upamo, da ne bo osamljena.

Lepo b i b i lo , če b i tud i d r u ­god p r i r e j a l i podobna t e k m o v a ­nja . N a jesen b i i z b ra l i na j ­boljše kosce-zmagovalce zadruž­n i h t ekmovanj , k i b i se nato udeležili okra jnega tekmovanja , *a nas lov najboljšega kosca Gorenjske . N . P.

d i v i d u a l n i i zde lav i pa kva l i t e te P r e t e ž n o število govedi v b i v -n i mogoče doseči, — K e r se je š e m k r an j skem okra ju , n. pr . k tej zadrug i p r i po j i l a zadruga n a Košuti, Blegošu i td . Po 12. K o p r i v n i k - Gorjuše bo treba členu navedenega zakona se dejavnost razširiti tud i v te v a - P a s a v gozdov ih načeloma opu ­s i , kj so bi le dosedaj glede z a - sti i n se dovo l i le iz jemoma, če Da l j e so b i l i določeni kme t i j sk i družnega in gospodarskega živ- i e s kupnemu pašniku neizo- i n gozdarsk i s t r okovn jak i za l jenja nekako ob s t ran i , imajo g ibno pot rebna . Povsod po sve- posamezne predele okra ja , l : i pa pogoje, da postanejo akt ivne , tu si pr izadevajo , da nudi jo ži- naj b i pomaga l i občinam p r i se-

Sekc i j a m l a d i h zadružnikov v i n i čim bolj p r i r odne pogoje s tav i predlogov za določitev ob­deluje akt i vno in praktično pod za vzrejo, da je živina čimveč sega s k u p n i h pašnikov in ob-vodstvom izkušenega zadružne- na prostem, na pašnikih. O p u - rnočij, za ka te ra je s k u p n i ga de lavca M a r t i n a Zupanca . S šča se i z raz i to h l e v ska re ja ži- pašnik namenjen, s t ran i t ehn ikov , agronombv in v ine, k i se n i vpe l ja la samo v Nekatere občine so že '.meno-ve ter inar jev j i bo treba nud i t : r a v n i n s k i h deželah z in tenz ivno vale posebne občinske komis i j e ,

v em mestu v oddaji b laga za praktično pomoč. živinorejo, n. pr. Nemčiji, t e m - p r i čemer so upoštevale pred lo -t rg je les. Z a r a d i tega je tud i Po tem ko je b i lo spre je t ih več tud i v naših k r a j i h z bolj ge, sprejete na okra jn i kr.nfe-pametno, da je zadruga sanra več predlogov i n sklepov, ie b i - a l i manj ekstenz ivno živinorejo renči. Sprejet je tud i brez dvo-organ i z i ra la predelavo lesa v la izg lasovana razrešnica stare- in to ne samo v r a v n i n s k i h , ma zelo važen sklep, naj se do-f ina lne pro izvode in s tem n a - m u odboru. I zvo l jen je nov temveč tud i v h r i b o v i t i h prede- vol juje paša živine tud i v go-šla tud i zaposl i tev za odvisno delovno s i lo , k i v m r t v i k m e t i j ­s k i sezoni ostaja neizkoriščena, ke r za rad i oddal jenosti od pro ­metn ih zvez ne more na druga delovišča.

V le tu 1955 je zadruga o d k u -

P O M A O A J M O V A M

Dopisujte v M Glas Gorenjske"

M o l z n a kon t ro l a p r i k r a v a h je sedaj z m a l i m i i z j emami že v vseh goren jsk ih k m e t i j s k i h z a -

p i l a 214.480 1 m l e k a in ga p r e - drugah . Nekatere kmet i j ske za ­de la la v boh in j sk i ementalec. druge imajo svoje živali že šti-K e r je na območju zadruge cea r i leta v kon t r o l i . Količino mle -400 k ra v , zaključujemo, da so ka i n odstotek tolšče mer imo zadružniki K Z od vsake k rave p r i 3957 k r a v a h , k a r predstav-odda l i povprečno 600 1 mleka , l ja 19% vseh k r a v v okra ju T a številka izg leda n i zka in b i K r a n j . Z b r a l i smo že dragocene b i lo zaželeno, da jo dv i gnemo ! podatke o naši živini i n vemo Ce pa pogledamo življenje k m e - kje i n p r i k o m bomo dob i l i ta, v id imo , d a je k m e t u g lavna najboljše p lemenske živali, h r ana m leko i n da ga ve l iko Mnogo telet najboljših k r a v porab i za dom in seveda tud i gre v zako l . Največkrat zato,

k e r n i k u p c a . D a b i mog l i t emu kon t ro l o r ju , da bo u r e d i l teto-vsaj de loma odpomoči, bomo v v i ranje . našem časopisu ob jav l j a l i , kje T u d i k rave in starejše tel ice se dobi jo dobra teleta i n od lahko ponudite , kakšnih k r a v so. Poz i vamo vse Živinorejci, poslužujte se tega živinorejce, da pošiljate p o n u d - načina prodaje ! V interesu vseh be na nas lov : O k r a j n a zadružna je, da rešujemo dobro p l emen-zveza, K r a n j . Želimo, da n a p i - ske živali p red zako lom. Vse šete tako le : 1. Ime in p r i imek , kupce, k i bodo k u p i l i ka te -vas,- K m e t i j s k a zadruga. 2. r oko l i rodovno žival, to je k r a -Ro j s tn i podatk i teleta in spo l . vo aH tele, pa naprošamo, da 3. O d katere k rave je tele (ime jav i j o to tud i nam, zarad i p re -krave i n rodovna številka). T e - nosa r odovn ih l i s t in , le mora b i t i te tov irano, zato j a - Ob jav l jan je v časopisu, bo vi te takoj po t e l i t v i mo l znemu brezplačno. de.

O pomenu hlevskih pridelkov na Gorenjskem

Nedvomno sta b i l i živinoreja J n m lekars t vo že v pre tek los t i in sta tudi danes t is t i kme t i j sk i Panogi , k i imata na Goren j skem dane vse možnosti nadal jn jega razvoja i n napredka .

Uspeh i pospeševalnega de la v Živinoreji so rezul ta t de la z a ­družnih živinorejskih odsekov, k i so s pomočjo kme t i j sk ih s t rokovn jakov o r gan i z i r a l i na Goren jskem živinorejsko pospe­ševalno službo. Drugače je b i lo 8 m l eka rs t vom, kot kmet i j sko Proizvaja lno, oz i roma prede lo ­valno panogo, k i je vse do leta 1&55 pogrešala trdnejšo zadruž­no organizac i jo , k i b i tud i na tem gospodarskem po l ju o r ga ­n i z i ra la slično pospeševalno službo, k a k o r v živinoreji, po ­l jedelstvu, a l i sad jars tvu.

To je vzrok, da v m l e k a r ­stvu n i b i lo mnogo stor jenega ' e r , da zato seveda niso b i l i doseženi vidnejši uspeh i . P r i O Z Z - K r a n j je b i l zato osno-v a n odsek za mlekars tvo , v k l j u -^ e n v zadružni živinorejski o d ­bor. M e d na logami , k i j i h vrši ' a odsek, je prav gotovo zelo važna organizac i ja pospeševal­ce službe v m l eka r s t vu . Osnov ­na naloga, h ka te r i je potrebno Cajpreje p r i s top i t i i n jo izvršiti, ••6 proučitev pogojev p r i d o b i -V a n j a m l e k a p r i samih živino­rejc ih, k i m l eko p r idob i va j o in Sa d i rektno , a l i i nd i r ek tno p r e ­ko zadružnih m l e k a r n nudi jo Potrošnikom.

M l e k u , kot najosnovnejši h r a ­

n i l j ud i , p redvsem pa dojenč­kov, posvečajo v svetu ve l iko pozornost. Za in t e r es i rana na kva l i t e t i m l e k a je zato z d r a v ­stvena služba i n naši m l e k a r s k i obrat i . M l e k a r n e imajo zato do živinorejcev svoje zahteve, s k a t e r i m i b i m o r a l b i t i sezna­njen vsak, k i m l eko p r i d o b i v a in ga prodaja v m lekarno . N a ­še gorenjske zadružne m l e k a r ­ne še n imajo vse i zde lan ih p r a ­v i l n i k o v o p r i dob i v an ju i n r a v ­nan ju z m l e k o m . T i p r a v i l n i k i pa bodo sedaj i zde lan i ter j i h bodo pre je l i vs i , k i m leko o d ­dajajo v m l eka rno . B r e z oz i ra na. to se je f o r m i r a l a posebna komis i ja , k i je začela po K Z s s a n i t a r n i m i preg led i h levov . K o m i s i j o sestavljajo član m l e ­karskega odbora O Z Z , zastopnik okra jne sani tarne inšpekcije i n zastopnik zadružne mlekarne . V komis i j i pa bo sodeloval tud i zastopnik živinorejskega odseka K Z , na področju katere se bo preg led vršil.

N a m e n h l e v s k i h preg ledov je, proučiti obstoječe stanje h levov i n pogoje p r idob i van ja m l e k a ter ugotov i t i vse vzroke , k i onemogočajo pr idob ivan je h i g i ­ensko neoporečnega m l e k a za široko potrošnjo i n prede lavo v mlečne izde lke . P r i preg ledu h levov se vzpostav i d i r e k t n i s t ik s pro i zva ja l cem, ka t e r emu se nudi jo vsi po t rebn i nasvet i za odstran i tev ugotov l j en ih napak. T a neposredni s t i k s kme tom je nujno potreben, ter bo na j ­

več pr ipomoge l k uspehu zače­tega de la omenjene komis i je .

Dosedanj i preg led h levov , k i se je vršil po vaseh K Z N a k l o , dokazuje, da je h ig i ensko s ta­nje h levov v mnog ih p r i m e r i h nepr imerno za pr idob ivan je zdravega i n čistega m l e ka .

r /a a se A/eve. f

O m e n i m naj, da je naloga komis i j e p r i p r v e m h l e vskem preg ledu predvsem opozor i t i naše živinorejce, odnosno l j u d i , k i so neposredno udeleženi p r i molži k r a v in r a v n a n j u z m l e ­kom, na vse napake, k i j i h

mnog i delajo zarad i nepoučeno-st i , ter kako naj te napake o d ­strani jo . K o m i s i j a zato ne za ­hteva ničesar, k a r b i ne b i l o mogoče izvršiti i n sedanjega stanja izboljšati. L e dobra vo ­l ja je potrebna za izboljšanje zanemar j en ih h levov , slabo či-ščenih mlečnih posod i n v i m e n p r i k r a v a h ter vseh osta l ih s tvar i , k i negat ivno vp l i va jo na kva l i t e to m l e k a , k i ga p r o d u ­cent i prodajajo v m l eka rne a l i d i r ek tno od jemalcem. P r i n a ­s l edn j ih k o n t r o l n i h preg led ih h l evov pa bodo zadružne m l e ­karne upravičene vsem živino­re jcem, k i ne bodo p r i p r v e m preg ledu ugotov l j en ih n e p r a v i l ­nost i odprav i l i , oddajo m l e k a v m l eka rno odk lon i t i . Proda jo m l eka na d o m u pa bo prepove­da la san i tarna inšpekcija. P r e * poved bo ve l j avna t o l i ko časa, dok l e r se stanje p r i dob i van ja m l eka p r i teh k m e t i h ne bo i z ­boljšalo.

M o r d a se živinorejci vprašu­jejo, zakaj so vs i t i uk r ep i po­trebni? Dejstvo je, d a je h i g i ­ena p r i dob i van ja m l e k a k l jub s tar i m l e k a r s k i t rad i c i j i na G o ­ren jskem še vedno s laba. M l e ­k a r s k i obrat i l ahko izdelujejo kva l i t e tne mlečne izde lke , k i j i h danes potrošniki zahtevajo, samo z zd ra v im in snažno p r i ­dob l j en im m l e k o m . T u d i do­jenčki potrebuje jo na jkva l i t e t ­nejše mleko za prehrano , saj zdravstvene ustanove poročajo šo vedno o v i s ok i umr l j i v o s t i na račun nepr imernega m-leka. To sta d v a g lavna v z roka , k i zahtevata h ig i ensko p r i d o b i v a ­nje m l e k a p r i producentu-živi-nore jcu.

U k r e p i , k i j i h komis i j a z a ­hteva od kmetov , pa bodo brez

dvoma k o r i s t i l i t u d i n j i m sa ­m i m . P ro i z vodn ja m l eka iz leta v leto narašča. Ne izboljšuje pa se z i s t im tempom tud i k v a l i ­teta m l eka . P r i tem m i s l i m na mikrobiološki sestav m l eka , k i je nedvomno rezul tat stopnje h ig iene pr idobl jenega m l e k a i n zdrav ja k r a v mo lzn ic . Sle j ko prej bo potrebno, da bodo tud i naše m l e k a r n e plačevale p r o ­ducentu mleko na osnovi nje­govega biološkega stanja. T a način plačevanja, k i je uveden po vseh napredn ih državah, je nedvomno najpravilnejši, zahte­va pa od pro i zva ja l ca največjo čistočo v h l e vu , p r i molži i n p r i r a v n a n j u z m l e k o m . To je ekonomsk i vz rok , zarad i ka t e ­rega bodo m o r a l i naši živino­re jc i tem vprašanjem v bodoče posvet i t i mnogo več pozornost i kot doslej .

Dosedanje ugotov i tve komis i j e zgovorno pričajo, d a je večina naših h levov zanemarjena. N a d 50% preg l edan ih h levov že več let n i b i lo p rebe l j en ih , vendar za to delo niso potrebna večja finančna sredstva. P r a v takšno je stanje tud i v osta l ih pog led ih p r idob i van ja m l eka , k a r vse dokazuje , kako po t reb ­na je b i l a ta akc i ja . Slični- p re ­g ledi se vršijo po vseh nap r ed ­n ih državah, le da so t a m z a ­hteve za kmeta , k i p r i dob i va mleko , še mnogo strožje ter so producent i p r i m o r a n i u r ed i t i svoje h leve po vseh tozadevnih predp is ih .

Ver j e tno smo v naši državi na Go ren j skem med p r v i m i , k i smo p r i s t op i l i k temu de lu . Upamo , da poz i t i vn i r e zu l ta t i začetega de la p r i pospeševanju gorenjskega m lekars t va ne bo­do izosta l i .

zdov ih na dosedanj i način, do­k l e r ne bodo pravnomočno do ­ločeni obsegi posamezn ih s k u p ­n i h pašnikov. T a sk lep je b i l brez dvoma eden najvažnejših, ker b i s icer za rad i takega t o l ­mačenja 12. člena zakona, po katerem se paša v gozdo/ih na­čeloma opusti , mora lo ostat' v h l e v i h nad 5000 govedi .

V nas lednjem si oglejmo ne­katere važnejše naloge občin­s k i h komis i j . Skupa j z zastop­n i k i pašnih interesentov, to je pašnih odborov k m e t i j s k i h za ­drug , bodo ugotavl ja le do l insko (zimsko) k r m s k o bazo in pašne potrebe. Te podatke bodo potre­bovale p r i določanju obsega skupnega pašnika. Najtežavnejši de l bodo imele komis i j e p r i i z ­b i r i terena za pašo, k i naj pr ide v o k v i r skupnega pašnika v k r a j i h z i zraz i to gozdno pašo. K o m i s i j e s i bodo mora le b i t i p redvsem popo lnoma na jas­nem, kaj je p ravzaprav n j i ho ­va naloge in na kakšen način ter po k a t e r i h načelih naj to n a ­logo izvedejo. V z e m i m o za p r i ­mer izraz i te gozdne paše: B i -tenska p l . na Je l o v i c i . T a p l a ­n ina , k i je zemljišče bivše agrarne skupnost i me r i okrog 17 ha i n je de loma pašnik - p l a ­n ina , de loma gozd. M i m o tega ima ta p l an ina še pašne prav ice v gozdov ih S L P in sicer na po­vršini 973 ha . Te r en na ka te ­r em se pase živina, m e r i torej nekaj manj kot 1000 ha in je v n a r a v i z iz jemo okrog 8 ha, ves pod gozdom. Ves ta svet sestav­l ja v1 sm i s lu zakonsk ih p r e d p i ­sov ob jekt za ure janje paše za potrebe vasi B i tn j e , Lepence i n Log , k i pasejo na tej p l a n i n i . V k o l i k o r b i pa ne b i lo na tem svetu dovol j t a k i h terenov, k : so sposobni za ured i tev s ta lne­ga, bolj a l i manj čistega pašni­ka , se v s k u p n i pašnik l ahko vključijo tud i d r u g a zemljišča S L P , k i so tako po kakovos t i , k a k o r tud i po o b l i k i ta l spo­sobna za ured i tev stalnega, či­stega a l i pa gozdnatega pašni­ka . K o m i s i j a bo torej i zbra la in vključila v s k u p n i pašnik B i -tenjske p lan ine svet z na jbo l j ­šo zemljo, k i bo najbol j ust re ­z a l namenu paše. A k o se bo k o ­mis i j a r a vna l a glede bonitete ta l po tem načelu, bo potrebna tud i manjša površina za kr i t j e potreb po paši. Tako se bo se­danj i pašni svet, k i m e r i okrog 1000 ha skrčil na 100 do 130 ha . V območju tega skupnega paš­n i k a pa bo mora lo b i t i zarad i ska lov i tos t i i n neugodne ob l ike ta l še 10 do 15% ta l stalno pod gozdom. N a m e n teh manjših drevesn ih sestojev bo varovanje pašnih ta l . Čistih pašnikov bo torej le dob r ih 100 ha, torej se bodo pašne površine zmanjšale skoraj za 90%. M o r a m o si b i t i torej na jasnem, da se bo p o v r ­šina pašnega sveta de jansko zmanjšala, k e r se bo ome j i l a na manjši, zato pa za in tenz ivno pašo ure jen prostor. P r i tej u r e ­d i t v i pa bo seveda potrebno t u ­d i krčenje gozda.

Današnje stanje skupne paše se je i zob l ikova lo v sto let j ih. T u d i prehod od gozdne paše na pašo po čistih pašnikih ne bo mogoče izvršiti tako j , temveč bo ta proces t ra ja l eno a l i dve de­set let j i . Izvršiti pa ga bo treba na opisani način, ka j t i le na ta način bomo postopoma prišli do t a k i h s k u p n i h pašnikov, k jer bo možna in tenz i vna in rac i ona lna paša, za rad i manjše površine pa bo olajšano tud i n j ihovo redno vzdrževanje. Z a izvršitev vseh teh de l pa bodo seveda potreb­na tud i znatna denarna s red ­stva. Vložena sredstva pa bodo k m a l u pov rn j ena s kva l i t e tne j ­šimi gozdn imi sor t iment i ter z večjim donosom v ž'vinoreji, saj živini ne bo potrebno večji del* k r m e i z rab i t i za naporno ho­jo po ska l ov i t em i n obsežnem pašnem svetu. V . B .

\

TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Porast zunanjetrgovinske povezave

Po načrtu družbenega plana je treba storiti v letu 1956 od­ločilen korak v povečanju naše blagovne izmenjave z inozem­s tvom zlasti v povečanju našega izvoza. Podatki, ki so bili ob­javljeni za prvih pet mesecev, kažejo, da se predvidevanja iz, polnjujejo, glede, izvoza nekaterih artiklov pa jih celo presegajo. Vrednost v tem obdobju izvoženega blaga znaša 34,4 milijarde dinarjev ali 9,6 milijarde več kot v istem obdobju preteklega leta. Ustvarjena vrednost izvoza za prvih pet mesecev predstav­lja približno 40% od celotnega plana izvoza za leto 1956.

V maju in v prvih dneh junija je sklenila naša država ne­kaj gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Le-ti bodo vseka­kor ugodno vplivali, ne le na uspešno izvršitev plana, temveč bodo istočasno zvišali stopnjo jugoslovanskega sodelovanja v mednarodni trgovini.

Semkaj sodi predvsem sporazum o razširitvi izmenjave s Sovjetsko zvezo, in sicer za 20 milijonov dolarjev v obeh sme­reh; izmenjava bo izvršena v drugi polovici 1956. leta. Ta spo­razum izvira kot posledica zadovoljive izmenjave s to državo, saj kaže že obdobje januar—april 1956, da bo sporazum v celoti izpolnjen, tako po količini, kakor tudi po vrednosti. Zategadelj predstavlja razširitev menjave s Sovjetsko zvezo učvrstitev no­tranje zmogljivosti dveh držav in primer uspešnega sodelova­nja na mednarodnem tržišču, kajti v sebi nosi — kot menijo gospodarski krogi — vse potrebne elemente, ki ustvarjajo mož­nost razširitve trgovine tudi na ostale države.

Podobnega značaja so tudi sporazumi zaključeni z Italijo, Norveško in pred nekaj dnevi z Izraelom. V tem duhu se vodi­jo tudi razgovori z zapadno Nemčijo in Madžarsko v Beogradu ter Grčijo v Atenah.

Ta intenzivna zunanjetrgovinska prizadevnost (v kratkem bodo začeli razgovori tudi s predstavniki več drugih držav) opo­zarja na dejstvo, da razvija Jugoslavija s pomočjo dvostranskih sporazumov zelo široke ekonomske zveze in sodelovanja. Le-te zajemajo domala vse države na svetu.

Najvažnejši del naših izmenjav odpade še vedno na evrop­ske države. Tu pa se srečujemo z različnimi problemi, kajti po­goji izmenjave z Zapadno in Vzhodno Evropo se med seboj močno razlikujejo.

Na gibanje naše trgovinske izmenjave z državami Zapadne Evrope, ki bodo v tem letu — kakor predvidevajo — zajele okoli 56% celokupnega jugoslovanskega izvoza, vpliva ne samo obnavljanje izmenjave z vzhodnimi državami, temveč tudi dej­stvo, da dobivajo ekonomski odnosi med zapadnoevropskimi državami večstransko obeležje. To ima določen vpliv na odnose z onimi državami — s soudeleženci Zapadne Evrope — ki so iz­ven zapadnoevropskega večstranskega mehanizma. Doslej je J u ­goslavija dosegla v dvostranskem sporazumu v glavnem libera­liziran položaj v vrsti zapadnoevropskih držav, toda priprav­ljena je razvijati tudi oblike večstranskega sodelovanja, ki ustre­zajo interesom našega gospodarstva in pripomorejo k razširitvi medsebojne izmenjave.

Glede izmenjav z državami Vzhodne Evrope, kakor sma­trajo gospodarski krogi, se že danes postavlja vprašanje mno-gostranskih sporazumov na področju plačevanja med dvema ali več državami, tako da bi ob; to ječi dvostranski odnosi — ki so dali zelo zadovoljive rezultate — ostali prožnejši, in omogo­čili prirodnejšo gibljivost izmenjave v okviru razširjenega tr­žišča. Izvoz v te države je obsegal v preteklem letu 10% od celotnega jugoslovanskega izvoza, v tekočem letu pa predvide­vajo to povečanje na 20%.

Snovanje razširjene oblike gospodarskega sodelovanja, ki je značilna za povojni razvoj, zlasti Evrope, predstavlja napred­no težnjo. Jugoslavija je pripravljena, da v mejah svojih mož­nosti pomaga takšnemu razvoju pod pogojem — kakor je ne­davno poudaril predsednik Komiteja za zunanjo trgovino, Hasan Brkič — da se le-ta osnuje na podlagi enakopravnih odnosov med državami, na spoštovanju njihove neodvisnosti in upošte­vanju specifičnih pogojev in potreb splošnega razvoja, kar je treba upoštevati zlasti pri zaostalih državah. — (JUGOPRES)

ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA L E T A N A n . GIM. V K R A N J U D i j a k i , šolski odbor i n pro fesorsk i zbor II. g imnaz i j e v K r a ­

n j u vabi jo vse starše na zaključno pros lavo šolskega leta, k i bo v torek dne 26. j u n i j a ob 8. u r i v k i n o d v o r a n i S i n d i k a l n e g a do­m a . P o p r o s l a v i s i bodo starši l ahko og leda l i v šoli razstavo ročnih de l ter k u h i n j s k i h spretnost i učenk II. g imnaz i j e . T a razs tava 'bo odpr ta samo v torek od 9. do 16. ure .

N a obisku pri rejencih v Poljanski dol ini

N a š l i s o p r i j e t e V novem oko l ju so o t roc i de­

ležni sk rbne pozornost i . P r v i dan po t is tem mračnem

deževnem v r emenu je b i lo . Ze dl je časa sem se odprav l j a l , d a obiščem Igorja, Nataško, Valči. F r a n c i t a i n druge rejence v D o -bravščicah. S r edn j i vas i , J a v o r -j a h i n drugod v P o l j a n s k i do­l i n i . Končno je p rod r l o sonce skoz i gosto zaveso ob lakov i n l ahen vetrič je pop ihava l . V o z i l sem se pro t i S r edn j i vas i . P r e d hišo, k a k i h petsto metrov od ceste, sem našel Iz toka. Ves raz i g ran in vesel je poskakova l k a k o r čmrlj od drevesa ter sem pa t ja u t r ga l kako zgodnjo spo­m ladansko cvet ico i n u c v r l z njo h gO'spodarju, svo jemu kruš­n e m u očetu: i »Poglejte, očka, k a k o je lepa!«

»Ja, j a, Iztoček, le trgaj j i h , ce l šop j i h naberi!« m u je p r i ­poročal r e jn ik i n ne da b i se o b r n i l , nada l j e va l svoje delo. P r i tem razgovoru sem se z a z r l v Igor j evo obličje: droban, b l e -d ikast dečko sedmih let je s ta l p red mano. Iz n jegov ih besedi i n kretenj j e odsevala bistrost i n življenjska vedr ina , Končno je vendar le prišel čas zan j ! V s i t r a v n i k i , p lanote i n g lobe l i t e r k l a n c i okrog hiše so ga b i l i p o l ­n i . Vse je njegovo! Saj je s k o ­raj vso z imo p r e b i l v s icer p r o ­s to rn i i n p r i k u p n i hiši lin že sto­kra t preložil svoje igrače, k i se j i h je že davno naveličal. Z a ­men ja l i pa so j i h zvončki, m a r ­jet ice, v i jo l i ce , metuljčki — s a ­me žive, g ib l j i v e igračke.

>Veste, m l e k a p rema lo pi je , za k r u h , čeprav namazan, m u tud i ni«, m i je raz laga l I z tokov re jn ik , ko je ugan i l , kaj m i s l i m . »No, odka r pa je bolj zunaj , že malo raje j e ! K a j n e Iztoček, saj boš jedel!« Gospodar m u vs eka ­ko r i zkazuje v e l i k o s k r b i n l j u ­bezen. I m a ga r ad kot lastnega o t roka . K o je p r e d dvema le to­m a prišel k Jageršniku — tako se reče p r i hiši — je b i l še p r a ­v i drobiž: d robna g lav ica , v e l i ke svet le oči, ročice ko t palčki; se­daj p a je že p r a v i fant, le s o n ­ce bo mora lo por jave t i njegovo belo nežno kožo.

Po t me je vod i l a napre j v n a ­spro tn i breg , v Žabjo vas k Tončku. S p o m l a d i je tam res p r a v i žabji semenj. Znašel sem se p r ed z a p r t i m i d u r m i precej v isoke hiše n a m a j h n e m h r i b u nad Žabjo vasjo. . S cvilečim g lasom me je p o z d r a v i l domači kuža, Tončkov največji p r i j a ­te l j . V t is tem h i p u sem zagledal tud i Tončka, k i se je bližal do ­m u . Nezaupno so se zazr le vame njegove žive, temne oči i n brez besed se je z m u z n i l m i m o mene skoz i v ra ta . Šolska to rba je z le ­te la v ko t na k lop , sam p a je

h i t e l k štedilniku, po tegn i l i z ­pod ve l ike sk lede majhen l o n ­ček i n h i t r o posp rav i l , k a r m u je p r i p r a v i l a dobrega ma t i r e j -n ica . Po t em pa je m o r a l kot n a ­vadno op rav i t i svoje vsakdanje de lo : najprej se m u j e mud i l o v hlev, da pozdrav i svoje živa-l ice . O v i l se je kozličku ok rog v ra tu , l e - ta pa m u je prijazno* m i ga l z glavo, vesel vsakdan je ­ga srečanja. Na to je odpr l v ra ta k u r a m , p r inese l d r v i n končno dzgini l v ze leni krošnji košatega oreha p r e d hišo. P r i vseh teh o p r a v i l i h ga je zvesto sp reml j a l kosmat i kuža. U r n o je t eka l o-k o l i njega i n skupaj z m l a d i m gospodarjem užival veselo p r o ­stost, saj sta b i l a ma lo prej še oba zaprta , Tonček med mrač­n i m šolskim z idov j em, pes pa v svo j i pasjii l u k n j i . Ves Čas sem teka l za n j im . R a d b i ga kaj vprašal, toda dečko se n i dost i zmen i l za obisk. »Tonček, zakaj se skrivaš p r ed mano?« sem ga p o k l i c a l . — »Naši bodo k m a l u prišli,« je de ja l i n nagaj ivo po ­k u k a l skozii veje, ne da b i o d ­govo r i l na vprašanje.

In res so prišli. Tedaj se m i je približal t u d i Tonček i n k m a ­l u sva posta la pr i ja te l ja .

V Dobravščicah nad Goren je vasjo sem našel Nataško i n V a l ­či. S tanuje ta b l i z u skupa j , v pet m i n u t odda l j en ih hišah. K a k o živahni d e k l i c i ! R a v n o obe s ta b i l i p r i Nataškinem r e j n i k u . O b p r i j e tn ih z v o k i h glasbe po željah v živahnem r i t m u p o s k a k o v a l i i n p l e sa l i . Kakšno zadovol jstvo, k o l i k a radost ! D r u g i domači so sedel i vsak p r i svo jem d e l u :

starejša hči se je u k v a r j a l a s čipkanjem, p r i l e t n i gospodar r e jn ik je sedel na čevljarskem sto lu i i n p r i d n o v l e k e l dreto, z raven pa se je zadovol jno smeh l j a l ter občudoval prešerno mladost i n raz igranost m l a d i h l j ud i .

Gotovo j i m je šlo delo dost i h i t re j e i n laže od r ok ! »Nataška bo pa žal m o r a l a v Ljubljano,« m i je potožil r e jn ik . »Tako se je navad i l a p r i nas, da ne vem, kaj bo! Z r a v e n tega pa je b i l a tud i n a m v veselje in zabavo, k e r so naši že odras l i . Letos bo pričela v šolo. Črke že skoro pozna. Čipkan j a se je tud i nekaj n a ­učila.«

Obe sem p o v a b i l k Petriče-v i m , k sosedom, k jer stanuje Valči. N a pot i sta m i pr ipovedo ­va l i , k a k o lepo je tukaj i n da n i k o l i ne bosta m a r a l i proč. — Z a z r l sem se v vesela i n zado­vo l jna otroka, k i sta se l o v i l a po t r a v n i k u . Teda j sem se ne ­hote spomn i l na tržaškega To -mažka, k i je v neusmi l j enem i n k r u t e m oko l j u živel težko i n t r ­do življenje. K a r nekam tesno rni je bilo,, k o sem se spomn i l p r i z o ra , kako obnemoge l je ležal pod hruško in h lastno požiral

s l ine ob ;pogledu na r u m e n sad* k i je v i se l n a drevesu. N e u s m i ­l jene vaške ženice, k i so p r i h a ­ja le m imo , so ga posmehl j i ve vprašale: »Al i te kaj no t r i bol i? — V z e m i šop trave in jo žveči, pa bo bol je ! — Najbol je , če u -mrješ, s i rota uboga ! — No, no, če še ješ lahko , še n i s i p r i k o n ­cu!«

Kakšno mesto so i m e l i tedaj v družbi t a k i otroc i , nam dovol j zgovorno pričajo nešteti p r i m e r i iz resnične pretek lost i , k i so se močno odražali tud i v l i t e r a tu r i .

Danes p a so deležni t ak i otro­c i ve l ike s k r b i i n pozornost i . Saj so je tud i po t r ebn i ! —

V takem razmišljanju sem p r i ­spel z o t rokoma do Petričevih-Spre j e la nas je p r i j a zna ženska. Ze v skrbeh je b i l a zavol jo V a l ­či, čeprav je vedela, kje je.

D r u g i dan sem ob i ska l še o-stale otroke v L a z a h i n Debeneh p r i L e s k o v i c i , v Ho ta v l j ah p r i G o r e n j i vas i , k j e r živi poredn i Janezek, srečal pa sem se tud i z J e l ko , V l a d i m i r j e m ter M a r j a ­nom, k i b iva jo v Javo r j ah . Vseh je 17, vzdržujejo pa j i h l j u b l j a n ­ske občine: Vič, Bežigrad, Ši­ška, Moste i n L jub l jana-cente r .

J , Bohinc

V P I S O V A N J E Z A ŠOLSKO L E T O 1956/57 N A G I M N A Z I J I V K R A N J U

Z a šolsko leto 1956/57 bo vp isovanje na L , II., i n III. g i m n a ­z i j i v K r a n j u i n Stražišču v sredo dne 27. junija t. 1. od 8. de 12. ure i n sicer za vse razrede. V s a k d i j ak mora p r i vp i sovan ju oddat i Izpolnjeno p r i j a vo za vpis ter dijaško knjižico oz. zadnje spričevalo. N o v i n c i , k i se bodo vp i sa l i v I. raz red , pa moraj« p r ines t i tud i ro j s tn i l is t .

N a I. g imnaz i j i v K r a n j u i n na III. gjLmnaziji v Stražišču se poučuje angleški jez ik , n a II. g imnaz i j i t K r a n j u p a nemški jez ik .

b « d i T e N I R A V N O L A H K A mo ja

naloga. Vedno na pot i , na cest i , ob današnjem v r eme ­

n u večkrat moke r kot s u h ; že­l i m s i sonca, v endar — k a d a r posije, je takoj spet prevroče.

K A K O S E M S E razvese l i l z ad ­njič, ko sem l a z i l po »kropar-s k i h hribih« i n zag leda l krasno , novourejeno kroparsko kopali­šče. Čeprav se ani je strašansko mud i l o , sem vendar l e nekaj ča­sa posta l , ka j t i nap is : . . . kab ine 20 d inar j ev , ce la k a b i n a 160 d i ­narjev, me je k a r ma l o zmede l . A l i vas ne bi? Saj n i sem vede l k o l i k o bom m o r a l p r a v zap rav plačati.

K E R J E B I L O takra t r avno tisto v e l i k o neurje p r i Tržiču, sem se tud i jaz t ja napo t i l . P o t me je pe l j a l a najprej skoz i me ­sto. K o m a j sem se prebiJ skoz i nekatere že tako ozke u l i ce , kd so j i h razen tega še bolj ožile ob hišah postav l jene k l o p i . N a j ­večkrat so b i l e po lne radoved ­nežev, k i so se začudeno o z i r a ­l i za mano . Z a o v i n k o m sem se s t r ahom pogledal , če n i sem m o r d a raz t rgan, a l i pa sem m o r ­da tako svo jevrsten 61ovek? N i t i eno n i t i d rugo , kasneje sem še­le zvedel , d a se t i radovedn i p o ­g led i oz i ra jo za v sakomur i n da vedo o v s a k e m dovol j povedat i .

J E S E N I C E S E M to pot le • nag l i c i pre le te l . Ra z en tega, d » so me v i»Korotanu« bo l e l a uše­sa od škripanja vrat , sem v ide l še mars i ka j , toda o t em drugič kaj več.

Ze lo s em se začudil Praša-nom. Saj je vendar m i n i l o od 1. septembra l a n i že prece j m e ­secev, odkar b i b i l o t reba n a ­p i s v Prašah: Občinski l judsk j odbor Mavčiče sp remen i t i • K r a j e v n i u r a d Mavčiče. (

M E D P O T J O s e m zvede l za veselo nov ico , katero pa var» povem drugič.

D o tedaj pa nasv iden je ! V A S »BODICAR«

JOŽE MIHEL IC

Ceste In varnost na njih Cestni promet preds tav l ja

danes važno vejo gospo­dars t va . B r e z modernega

cestnega prometa , h i t r i h v o z i l i n d i s c i p l i n i r anos t i k o r i s tn i ko v j a v n i h cest, s i je težko z a m i ­s l i t i sodobno razv i jan je p r ome ­ta. V tem članku imamo namen obravnava t i le varnost p rome­ta na j a v n i h cestah na G o ­ren jskem, k i je močno i n d u ­s t r i j sko i n turistično področje in je zato sodoben i n v a r e n promet v e l i ke važnosti.

Stanje cestnega omrežja i n cestn ih objektov v p r i m e r j a v i z ostalo r e p u b l i k o je p r i nas r a z ­me roma dobro, v endar pa še d a ­leč ne zadovo l j i vo z oz i rom na ve l i k domač itn inozemsk i p r o ­met tur i s tov .

CESTNO OMREŽJE

Cestno omrežje je razde l jeno po s k u p i n a h i n s i ce r na ceste I., II., III. i n IV . reda. V s e h cest na Go r en j skem , a l i bol je rečeno v k r a n j s k e m o k r a j u je 405.033 m , od tega je cest I. reda 76.274 m, II. reda 201.090 m, III. reda 127.682 m, osta­le pa so ceste IV . reda. A s ­f a l t i r a n i h in be tonsk ih cest je n a G o r e n j s k e m zelo malo , saj razen ceste I. r eda J e p e r c a — Jesenice n i m a m o nobene tako ure jene ceste. Širina cestišč do r> m v k r a n j s k e m o k r a j u je n a 215.235 m cest, nad 6 m širi­ne pa 82.212 m . T u d i širina cest n i zadovo l j i va . N i s i m o ­goče zamis l i t i Goren jske , k i b i b i l a na vse s t ran i presekana z m o d e r n i m i avto - s t radami , ke r bi to p rav gotovo j emalo vt is p r i kupnos t i i n sk ladnost i a l p ­skega sveta. K e r je stanje p r i

nas tako , d a to zahteva poseb­no paz l j i vost k o r i s t n i k o v j a v ­n i h cest. K o r i s t n i k i j a v n i h cest so pešci, ko lesar j i , vsa motor ­na i n vprežna voz i la . Z a vse je predp isan način uporabe j a v n i h cest i n d i s c ip l ine . Re sn i c i na l jubo pa moramo povedat i , da smo še daleč pod ev r opsk im povprečjem glede d i s c ip l ine na j a v n i h cestah. O pos l ed i cah te­ga bomo spregovor i l i kasneje.

Večkrat je b i l o že ob ra vna ­vano vprašanje gospodarske škode, k i je stor jena na v o z i l i h zarad i s l ab ih cest, k a k o r so na p r i m e r cesta K r a n j — S k o f j a L o ­k a , ceste v Selški i n P o l j a n s k i do l in i i n še mnogo d r u g : h na Goren j skem. Ob ravnavano pa doslej še n i b i lo , k o l i k o škoda store u p o r a b n i k i j a v n i h cest s tem, d a brezsrčno ravna jo z o b ­j e k t i j avnega prometa , ne z a ­vedajoč se, da so t i ob jekt i last družbe.

Isto vprašanje je cestna s i g ­na l i zac i ja . Zadostno i n p r a v i l ­no postav l j ena cestna s i g n a l i ­zac i ja je tud i važen pogoj za varen i n neov i r an cestni p r o ­met. T e m u vprašanju posvečajo države z r a z v i t i m m o t o r i z i r a ­n i m ces tn im prometom v e l i k o pozornost. M e d n a r o d n i p r e d p i s i iz l e ta 1949 določajo, d a bod i število s i gna lov za ure jevanje prometa s icer omejeno na m i n i ­m u m , vendar pa morajo b i t i po­stav l j en i na mes t ih , k j e r so n u j ­no po t rebn i . R a z u m l j i v o je, da mora b i t i n j i ho va - uporaba na naših cestah, k i imajo mnogo ov inkov , s t r m i n , mostov i n d r u g i h o v i r številnejša, kot na drobno spe l j an ih i n m o d e r n i z i ­r an ih cestah.

O O P R E M I C E S T I N CESTIŠČ

Cestna oprema obsega cestno s ignal i zac i jo , znake i n varnost , prepoved i n omej i tve , opozor i lo i n sva r i l o i n cestna znamenja , (kažipoti, smernice) . P r a v ta oprema cest pa je p r i nas na Goren j skem še zelo p o m a n j k l j i ­va , posebno n a cestah nižjega reda. Ne manjka jo samo različ­n i p rometn i z n a k i , pač pa razna cestna znamen ja i n ob jekt i , k i so za varno i n neov i rano vožnjo neobhodno po t rebn i . N . p r . ograje, s m e r n i k i i td . P o d rug i s t ran i p a imamo še ob števil­n i h križiščih, stikališčih i n d r u ­g ih mest ih objekte, z last i o g ra ­je, drevesa, kape l i ce , križe i n znamenja , k i ov i ra j o p reg l ed ­nost i n ogrožajo va rno vožnjo. Z u p r a v n i m i u k r e p i so b i l e v n a ­šem okra ju že odstranjene šte­v i lne ov i re te vrste.

P r i reševanju cestne s i g n a l i ­zac i j e na le t i jo o rgan i , odgo­v o r n i za ta vprašanja p r i odgo­v o r n i h f o r u m i h s icer na r a z u ­mevanje , pomanjkan je k r e d i t a pa o v i r a hitrejšo izvedbo te n a ­loge. V e n d a r pa so dosedanj i u k r e p i v tej smer i že da l i do l o ­čene dobre rezultate, k i so v i d ­n i n a naših cestah, posebno na cesti I. r eda Jeperca—Jesen ice . L j u d s k i odbo r i bodo pač m o r a l i na j t i več sredstev za ta važna vprašanja v našem prometu .

Številni vzpon i i n nepreg led­n i o v i n k i n a Gor en j skem p r e d ­stav l ja jo na naših cestah eno največjih o v i r z a nemoten r a z ­voj prometa . D a se n a s l a b i h i n slabo vzdrževanih m a k a d a m ­s k i h cestah dogajajo na motor ­n i h v o z i l i h če9to okvare , k i i m a ­jo za posledico tud i pogoste

prometne nesreče je znano. T u d i v zpon i na naših cestah, k i predstav l ja jo nad 6 p r o m i l 57.710 m a l i 1 9 % , zahtevajo posebno pozornost od upo rab ­n ikov .

K l j u b s t rog im predp isom o prometu pa še vedno opažamo, da neka te r i k o r i s t n i k i ne upo ­števajo ob j ek t i vn ih ra zmer v prometu p r i nas. Nepreg l edn ih odsekov na cestah I. i n II. r e ­da na Gor en j skem je v skupn i dolžini 123 k m a l i 44% vsega cestišča I. i n II. reda.

N a cestah Goren jske .mamo mnogo mostov, manjših i n več­j i h , l esenih, be tonsk ih , k a m n i t i h i n železnih. Stanje mostov nI najboljše. Posebno kritično je stanje manjših mostov p rov i z o -r i j e v n a cestah nižjega reda. M o s t o v i predstav l ja jo v e l i ko breme, saj so to zelo drage gradnje. T i mos tov i so b i l i v e ­činoma porušeni a l i poškodova­n i v času N O B , d r u g i pa so že zarad i starost i do t ra jan i . Poseb­nost p r i mos tov ih je p r a v v tem. da so gra jen i z zelo r a z ­ličnimi ob remen i t vami i n s icer od 3000 k g dal je . Neka j nemo­gočega je, d a b i v o z n i k i v o z i l i nad 10.000 k g težka voz i l a p r e ­k o mostov, k a t e r i h nos i lnost je dovo l j ena samo z a nekaj tisoč k i l og ramov .

D I S C I P L I N A N A C E S T A H

O d i s c i p l i n i na naših j a v n i h cestah vse premalo govor imo. N a j a v n i h cestah je ne r ed ne ­kaj vsakdanjega, ka r ve l ja t a ­ko za podeželje kot za mesta. T e m u je k r i v a tud i p r ema jhna cestno p rome tna kon t r o l a , saj se t emu p r ime rno odraža tud i d i s c i p l i na i n spoštovanje cestno p r ome tn ih predpisov . P r o m e t n a d i s c i p l i n a je s laba t u d i zato, ke r je promet na naših cestah zelo r a zno l i k .

K O R I S T N I K I J A V N I H C E S T N I H POVRŠIN

1. Vozniki motornih vozil: — K a d e r vo zn ikov mo t o rn ih v o z i l i zhaja iz starega k a d r a p redvo j ­ne dobe i n iz novega, mlajšega, k i je b i l izšolan po osvobodi tv i . Praktično znanje vozniškega k a d r a je v g lavnem dobro , teo­retično znanje pa je precej slabše. Z l a s t i p oman jk l j i v o je znanje p r o m e t n i h predpisov . Skora j večina vo zn ikov pozna le prej ve l javne predpise , no ­v i h se ne učijo i n j i h k t emu tud i nihče ne pr i s i l ju j e . P o ­trebno b i b i l o , da b i b i l i ob l e t n i r eg i s t rac i j i mo to rn ih vo z i l t u d i dodatn i i z p i t i i z p r o m e t n i h predpisov . L a h k o t rd imo , da je nepoznavanje p r edp i s o v t u d i eden g l a v n i h v z rokov številnih p rometn ih prekrškov i n nezgod.

A m a t e r s k i vozniški kader i z ­ha ja iz starega k a d r a n e p o k l i c ­n i h vozn ikov , nov i kader pa d a ­jejo v g lavnem tečaji l judske tehnike . Tečaji L judske tehn ike b i m o r a l i b i t i kvalitetnejši, k a r pa je spričo poman jkan j a uč­nega osebja i n učnih pripomoč­k o v zaman pričakovati.

2. K o l e s a r j i : K o l e s a r j i so r a ­zen pešcev najštevilnejši k o ­r i s t n i k i j a v n i h cest. N a naših cestah je zato v i de t i (mnogo kolesar jev ob vsakem času. P o ­u d a r i t i moramo, d a ko lesa kot prevozna sredstva , čeprav so številna, ne pomeni jo posebne­ga p rob l ema v cestnem p rome ­tu , ke r so zelo g i b l j i v a i n z a ­vzemajo na cesti m a l o prosto­ra , če vozi jo d r u g za d r u g i m i n ob skra jnem desnem r o b u ce­ste. Z a l pa p r i nas n i tako. V e ­l iko nevarnost v cestnem p ro ­me tu predstav l ja jo n ed i s c i p l i ­n i r a n i ko lesar j i , z last i t ak ra t kadar se pojav l ja jo n a cest i v večjem številu i n mis l i j o , da imajo tedaj neko prednost.

K o l e s a r j i večinoma ne pozna­jo p rome tn ih predpisov , pa tud i vs i vedno ne obv ladajo kolesa najboljše. Op r ema koles je s l a ­ba. N i m a j o sprednje luči, s i gna l ­n i h zvoncev , zadnje luči i td. , ka r vse ogroža varnost prometa , stopnjevano še z ve l i ko ned i sc i ­p l ino na cest i .

3. Vozniki vprežnih vozil: Vprežne vozn ike de l imo v g lav­nem v dve s k u p i n i . V prvo spa­dajo v o z n i k i , k i se ukvar j a j o 8 prevozom pok l i cno , v drugo skup ino p a spadajo kmetova l c i . V p r v i s k u p i n i i m a m o bol j a l i manj stalne v o zn ik e s p r imerno prakso, k i jo zahteva ta pok l ic , v d r u g i s k u p i n i p a voz i jo vprež­na voz i l a razne osebe. N i so r e d ­k i p r i m e r i , d a se po jav i j o T j a vnem cestnem p rome tu vprež­na voz i l a , k i j i h uprav l ja jo vo zn ik i , k i ne poznajo n i t i n a j ­osnovnejših p r o m e t n i h p r a v i l i n , k i t u d i fizično n iso sposobni obv ladat i vprege.

4. Pešci: Pešci so najštevil­nejši med u p o r a b n i k i j a v n i h ces tn ih površin i n tud i zan j * vel jajo določena prometna p r a ­v i l a . Večina pešcev pozna vsaj najosnovnejša p r a v i l a o g i b a n j * na cestah i n u l i c a h . M a l o pa J e

t i s t ih , k i b i se po predp is ih zavestno r a v n a l i za rad i reda, ki je potreben za (njihovo neov i ­rano i n varno hojo. Znano j«i da običajno pešec uporab i na j ­krajšo pot do svojega c i l j a , i * s icer k a r počez m e d vozečimi v o z i l i i t d .

Ukr epan j e p r o t i pešcem je te­žavno. D i s c i p l i n o pešcev M mogoče povečati s široko p ro ­pagando, s p r i ka zovan j em p° " sledic, nesreč, p r edvsem pa %

vzgojo otrok v otroških v r t c ih , v osnovn ih šolah, v m l a d i n s k i h organizac i jah , pa tud i v sred­n j i h i n s t r okovn ih šolah.

(Nadal jevanje p r i h o d n j i h

O b zaključku s e z o n e M G na J e s e n i c a h

U N IN NAČRTI M estno gledajoče na Jesen i ­

cah je z ak l ju i lo svojo e-naj.sto sezono z eno pono­

vitvijo i n deve t imi p r emie rami , k i j i h je ob iska lo b l i zu . 17.000 svo j ih m l a d i h pr i jate l jev obiskovalcev s povprečnim ob i ­skom 230 na predstavo. G l e d a l i -* c e je gostovalo v K r a n j u , Sko f -J 1 L o k i , P r i m s k o v e m i n Tržiču 'šestimi p reds tavami s »Trnjul-cieot in z M a u g h a m o v i m »De­ževjem«, k i j e b i lo v Jugos l a -*|ji prvič upr izor jeno . Finanč-1 , 1 razlogi pa so preprečili, d

sezoni je b i l a pravljična igra še za največ t r i premiere v no-»Janko in Metka- ' deležna na j ­večjega obiska. T u d i v p r i h o d ­nje gledališče ne bo pozabi lo

Za m l a d i s k i m i sta b i l i najbol j ob iskan i p reds tav i Maughamovo »Deževje« in H a r r i s o v a »Molče-

v i sezoni do januar ja 1937. In ne samo to, gledališče ne more v teh pogoj ih vzdrževati umet ­niškega vodje i n je b i lo . p r i s i ­l jeno odpust i t i tudi štiri tehnič­ne delavce z o d r s k ; m mojs t rom vred . Gledališče čaka novo 8° zono z en im mizar j em, en im

kespeareja. Iz sodobne l i t e r a tu ­re je gledališče spreje lo v svoj repertoar l judsko romanco F. G . Lo r c e »Mariana Pineda«, Rat t iganovo »Zadevo Windslow« k i bo prvič upr i zor j ena v J u g o ­s lav i j i , Rouss inovo komedi jo »Otroci prihajajo«, Capkovo

Na pobudo Socialistične zveze ran i v Za logu. T u d i tu so po-r delovnega l judstva je b i l l a n - slušalci lepo spre je l i n j ihova sko jesen v C e r k l j a h o rgan i z i - izvajanja. ran g lasbeni tečaj. V ta tečaj A n s a m b e l je pred tem obiskal se je p r i j a v i l o ka r precej šo- tudi šolarje v Ve lesovem. M l a -lar jev. Učenci so se lahko učili d i godbenik i so sodeloval i tudi v io l ine , k i tare , k l a v i r ske ha r - p r i svečanem prevzemu oz i roma monike . D a bi se p reb i va l c i se- . r ruv i t ju gasi lskega prapora v znan i l i z de lom m lad ih godbe- Ve l esovem!

»Mater«, Pugetove »Srečne dne-ča usta«.. Po l eg omenjen ih de l s l i ka r j em - kašerjem, a d m i n i - ve« in Marodičevo »Operacijo pa je gledališče up r i z o r i l o še stratorko. h o n o r a r n i m u p r a v n i - Altmark«. Svoj k rs t pa bodo

kom in ko l ek t i v om dvajset ih doživele t r i s lovenske novi tete : »Kralja na Betajnovi«, s kate- i g r a l c e v i n i g r a l k , k i bodo p r i - Tomažičeva »Lepa Vida«, K l i -

• - - r i m je pros lav i l o deset letnico šli iz dobre vol je in želje po nar jeva »Margot« i n komedi ja i gostoval i še drugod. G l o d a l i - s v o j e g a obstoja Mo l i e r o vo »S"lo us tvar jan ju i n vseeno de la l i d a - M . Stareta »Skrivnostni predai-<.

d o mJ l d a l 0 H l i Z U 7 0 P r C d S t U V n a ^ žene«, K l a b u n d o v »Krog s s f ™ ; d a

ub \ f z a v e s a " e V o k v i r u Novo le tne j e lke bo

maoem odru . ^ Dobričanivovo »Skupno " p u s , a ' k e r b l b l 1 upr i zor jeno m lad insko delo, k i Podeželju je moglo pomagat: ' zarske Jesenice p reve l i k uda - p a | e n i i zbrano in čaka na mo-

eiedališče le z o rgan i z i ran j em stanovanje«, Fodor j evo »Uspa- r e c N a zaključnem sestanku reb i tno s fbohrvatsko a l i pa cc-^ramskega tečaja, k i ga je ob i - vanko« in Pa t r i ckovo »Vročo gledališkega sveta in ko l ek t i v a i Q i z v i rno s lovensko delo.

kri«. Pvprečni obisk, k i šteje letoš­

njo sezono le 230 ob iskova lcev , b i se p rav gotov d v i g n i l , če b i gledališče l ahko gostovalo.

•kovalo okrog 30 slušateljev, i z ­delavo k u l i s in izposojanjem •cen, garderobo, r ekv i z i t ov , mas-kerskega mate r i a l a i n podobne­ga. Gledališče upa, da bo lahko Poneslo čez čas, ko bo dob i lo Potrebno podporo, lepo sloVetS-sko besedo tud i na odre.

P r eg l ed letošnje sezon- kaze, gledališče že izvedlo pet p re - daliičeTe ni' v ede l o^da bo p ro - ker jo finančni raz log i delno «a so še vedno najbolj privlač- m i e r v p r a v k a r zaključeni se- r a ičun tako občutno znižan. a e m lad inske upr i zo r i t ve . V tej zoni in tako ostanejo sredstva le

je ko l ek t i v da l to besedo in iz­r a z i l prepričanje, da je t renut ­na finančna k r i z a res samo t re ­nutna ter bo morda že v d rug i po lov i c i naslednje sezone bo­lje. Gledališki svet je po p r ed ­logu umetniškega sveta spre je l In načrti za naslednjo sezono?

okoliške Pogoj i , niso ravno rožnati. Iz o k v i r n i r eper toarn i načrt, k i je g loboko znižanega proračuna je b i l sestavl jen in sprejet, ko gle

V začetku sezone bo izvedlo gledališče Cankar j e vo pros la ­vo »Večer Cankar j eve besede«, med sezono pa bo pros lav i l o L i n h a r t o v jub i l e j z upr i z o r i t v i j o njegove »Miss J e n n y Love« .

O operet i n a k o n c u sezone gledališče n i dost i razmišljalo,

Razg jbana dejavnost „Svobode" v Kranjski gori

I. marca letos se je bivši u p r i z o r i l i F rancesv i l l o vega S K U D S l a v k a Cerne ta v K r a n j - Cvrčka za pečjo, s " k a t e r i m so • k i gor i p r e imenova l na občnem pozneje gostoval i še v Zabre z -Kboru v D P D »Svobodo« S l a v k a niči in v Ratečah. Ratečani j i m Cerneta K r a n j s k a gora. N i pa se prav te dn i vračajo obisk z V d o - J e i zbra lo predvsem dela k l a - j u Mestnega gledališča, čakamo

K l j u b temu svet okv i rnega re ­pertoar ja načelno n i sp r emin ja l in ga j e ' s p r e j e l s p r ipombo , da se bo r ea l i z i r a l v me jah dan ih

finančnih in d r u g i h možnosti.

N a l jubo večjemu odz ivu p r i p u b l i k i jo v o k v i r n i repertoar sprejeitih precej komedi j , p r i

Ob zaključku glasbenega tečaja

n ikov , so ti p r i r e d i l i 17. j u n i - ' V s i t i nastopi so pokaza l i , da ja v k ino dvo ran i Zadružnega so se med letom dos l i naučili, doma svoj p r v i nastop. N a spo- to /nanje bo seveda potrebno še redu je bi lo 14 točk. Zan iman je u t rd i t i . za ta p r v i nastop je b i lo pre - Kaže, da bo g lasben; tečaj -v cejšnje, zato je b i l a tud i ude- C e r k l j a h lepo i zpo ln i l vrz"el ,v ležba zadovo l j i va . Omen i t : je še, de javnost i na g lasbenem pod-da je b i l tečaj p r v i po izkus t o - ' ročju. Dobro pa b i seveda b i lo ,

no, poleg pa polno upanja , da vrstne glasbene dejavnost i . P o - da b i se v tega vključilo čim

ključujeta. S i ce r pa bo gledal i ­šče le mora lo začeti k l j u b m o ­reb i tnemu padcu svojega n ivo ja , z de l i , . k i bodo p r i v a b i l a več l j u d i oz i roma bolje — denarn ih sredstev — v gledališče.

To so načrti za bodočo sezo­

ne bo tako hudo in na tesnem, čemer pa sta umetniški in g le- kot t renutno kaže. S temi želja-dališki svet paz i l a , da ne b i m i in željo, da b i se n ikda r gledališče zašlo v upr i zar jan je več ne sestal gledališki svet z l e h k i h i n cenenih burk , temveč namenom, ra zprav l j a t i o obsto-

•Premeni lo samo ime, ampak vo Ros l inko . tudi vsa dejavnost društva. P o ­treboval i so samo dober mesec, da se je organizac i ja utrdi ' .a in •o začele de lovat i i g ra l ska pev­ska, f o l k l o rna in m lad inska sekcija, us tanov i t i p a n a m e r a ­vajo še šahovsko i n izobraževal­no.

16. maja je pevsk i zbor že P r i r ed i l samosto jn i celovečerni

20-letnico štrajka, k i je takra t g loboko od j ekn i l po vsej G o ­ren jsk i in celo po vsej S love ­n i j i , namerava k ran j skogorska Svoboda pros lav i t i z up r i z o r i t ­vi jo Cankar j e vega K r a l j a na Be ta jnov i , k i ga že ves mesec pr idno študirajo. Upa jmo , da

s ikov M o l i e r a , Gogo l ja in Ce - na Jesen icah novo sezono, hova, med resn imi de l i pa S h a - M . S.

Mariborski obrtniki - pevci, bodo obiskali Kranj

slušalci so b i l i z i zva jan jem n a - več mlad ine . K e r tečaj sedaj stopajočih zadovo l jn i . Tečajniki uživa gmotno podporo občin-so se seveda z ahva l i l i vod j i te- skega l judskega odbora, n : ov i r čaja tov. N i k o l a j u Ignat i jevu, za njegov razvoj in obstoj. Zato k i je z n j i m i res požrtvovalno, je seveda treba v p r v i v rs t i in p r idno de la l . pohva l i t i razumevanje S o c i a l i -

Ist i dian popoldne so m l a d i stične zveze ..'delovnega l.jud-godbenik i ' nsatop i l i v šolski dvo- stva, k i je dala za ta hameh de­

narno pom nč. V.' j* V s e m ••nastopajoč;m ,'r.: vod j i

pa želimo uspešno napredovanje po začrtani po t i !

V E R koncert , s ka t e r im namerava go- i j i m bo težko delo uspelo ; r a štovati tud i v bližnjih k ra j i h , f o l k l o r n a s k u p i n a je sodelova­la s plesi na svečani akademi j i v počastitev občinskega p ra zn i ­ka. 17. maja, 26. maja pa so n a r

stopi l i tud i na Jesen icah. Zdaj študirajo nove plese, s ka t e r im i bodo počastili razv i t j e gas i l ske ­ga prapora ; Nič manj tfelsfvm* l i s o i g ra l c i , k i so že 19. maja

Po vseh večjih k r a j i h S l o - štvo »Jesenice«, k i vključujeta močnejša je seveda pevsko se k- van ju v P a r i z u požela z zen tega j i h čaka čez poletje še ven i je deluje jo ' r a z e n D P D v svo j ih v rs tah lepo število r i j a , k i bo v soboto, 23. j u n i j a

v . . .' »Svoboda« tud i obrtniška k u l - članstva. Obrtniško k u l t u r n o ob 20. u r i p r i r e d i l a v dvo ran : mnogo hujše de lo : razširiti mo- t u r n a d r u ž t v a > v o k v i r u kate- društvo »Enakost« iz K r a n j a je P a šernovega gledališča v K r a -rajo svOj oder. Prepričani smo, T j n s e udejstvujejo obr tn i mo j - p r i r ed i l o že vrsto koncer tov po r.;n koncert pa r t i zansk ih , narod-, da j i m bo p r i • tem preb iva ls tvo s t r i , pomočniki in vajenci . V razn ih k r a j i h naše domovine . a 'h in ume tn ih pe jm i .

T u d i v M a r i b o r u je a k t v n o s t obr tn ikov na k u l t u r n o prosvet ­nem področju :zredno.živa. N a i -

rado pomagalo s pros tovo l jn im de lom, saj je sedanj i oder p r a ­va sramota za K r a n j s k o go.ro.

Janez Svoljšak

našem okra ju imamo dve obrt­niški društvi, »Enakost« v K r a ­n ju i n obrtniško k u l t u r n o d r u -

N A V A J E N S K I S O L I Z A 19,92%, p rav dobr ih 30,93%, do-R A Z N E S T R O K E v R a d o v l j i c i b r i h 32,20%, zadostnih 7,63% in je v sedmih odde lk ih 133 učen- nezadostnih 9,32%. cev. O d teh je izde la lo 125 učen- „ .» . . , . . , , .,.

, . „ „ „ „ „ , „ v . Spričevala bodo učenci dob i l i cev a l i 93,99%. 8 učencev ima popravne izpite. V t reh zaključ- na zaključni p ros lav i 26. jun i j a , ni h r a z r ed ih in enem drugem medtem pa so pr ip rav l j a j o n a pa je uspeh sto odstotni. V razstavo. Razen najvzornejših dneh od 11. do.15 jun i j a so b i - d g l ^ f i k o n o v p r 6 g l e d a š n l . l i ze p r v i zaključni i zp i t i , k a ­tere je od 47 učencev oprav i l o s k e g a dela , bodo razstav l jena 45, dva pa imata popravne i z - tud i sodobna učila.

Beogra j ska opera je na gosto-u p r i -

zor i t v i j o »Havanščine-< in »Kne­za Igorja« i z reden uspeh. P a r i ­ška k r i t i k a ugotav l ja , da ima Beograd nekaj pevcev, v p r v i v r s t i a l t is tko Me lan i j o B u l g a r i -nović in basista M i r a Canga lo -viča, kakršnih danes ne premo­re n i t i m i l anska Sca la a l i M c -t ropo l i t anka . Sedaj je na v rs t i l jub l j anska opera, da se uve l j a ­v i v inozemstvu, k jer bo na::ćo­p i l a z opero Proko f j ev »Za-

P r i h o d m a r i b o r s k i h obr tn ikov 1 ] u , 5 1 j e n v t r i o r a n ž l , K r a n j pomeni tud i pr i je tno ' w N i h č e n i t u j c ( . < < > , „ m a n a m e .

rišiv. p isate l ja M o r U m a Tnomp-sona je v z b u d i l v , l i t e r a rnem svetu največjo pozqrnost, doži­ve l pa tud i največji knjigotrški uspeh zadn j ih let. V Z D A so do leta 1955 proda l i 3,5 m i l i j ona izvodov te knj ige .

razstave d i j akov v Prešernovi hiši A. ŠT IRN: Z I M A (akvarel )

pite. Sedaj se p r i p rav l j a j o na razstavo, nekater i odhajajo na izlete, 20 pa se j i h je p r i j a v i l o za de lovne br igade.

N A G I M N A Z I J I je celoten uspeh 90,68%. O d teh je odličnih

S.

Leski cicibani razstavljajo

Festival sovjetskega filma V pičlem letu sta b i l a v L j u b - tempo je za mars ikaterega gle- ga p lemstva je o d k r i l a ve l i k t a ­

b a n i že dva fes t iva la sovjet- da lca pres i l ov i t i n t i s t i , k i n i lent 'režiserja Samsonova . Igra *kega f i lma . N a p rvem, l an i , p r eb ra l r omana , , le stežka s ledi Ce l i kovske v težki, zahtevn i •Bab v ide l i nekatere starejše h i t r e m u dogajanju na p ia tnu . v logi Olge je b i l a brez napake, fi lme, med n j i m i tud i E i s e n - Doživetje pa je b i la igra Vere b i l a je p r a v a šarmantna, malce steinovo »Oklopnico Potemkin«, Marecka je , k i je kot mat i revo- koke tna p l e m k i n j a , dasi morda vrhunec ve l ike epohe sovjetske- luc i onar ja za igra la tako dožive­l a nemega f i lma . P r e d k r a t k i m to, tako pretres l j i vo , da je p r e -Pa se je končal d rug i fest iva l , vze la vse gledalce, k i je p r i k a z a l najnovejše sov- Po leg »Matere« smo v i d e l i še jetske f i lme. Ne m o r e m se s i - t r i obdelave klasičnih de l sve-c & r s t r in ja t i z mnen jem, da so tovne l i t e rature . O f i l m u »Ro-s°dobni sov jetski režiserji že do- meo in Julija« ne moremo govo-S e g l i svoje ve l ike učitelje E i - r i t i . kot o f i l m s k i umetnost i ,

neko l iko preh ladna . Se najbol j nam je ostal v spominu B o n -darčuk, k i jo tud i v tem f i l m u dokaza l , da je daleč najboljši sovjetski igralec.

Osta la dva f i lma n imata več­je umetniške pretenz i je ; z last i f i lm »Preizkušnja zvestobe«

S e n s t e i n a , P u d o v k i n a , Dovžen- temveč je f i lmana umetn ina , k l j u b d o b r i m ig ra l cem n i spa-

R a z i g r a n i in ponosni vodi jo l esk i cicibančki svoje mamice na razstavo svo j ih »izdelkov«. Ob i skova l c i se ne morejo naču­d i t i sp re tn im m a l i m r okam, k i so iz najpreprostejših sredstev us t va r i l i p r i ku pn e igračke.

Čeprav so včasih malo razpo­sajeni, sta vzgo j i te l j i c i O t i l j a Ko l e sa in M a r i j a Ha fne r zado­vo l jn i z n j i m i . »Lepo je to d e ­lo, zan imivo , kako o t roc i s svo­j i m r a zumom zasledujejo vsak­danje življenje«, je deja la to­variši ca Ko l e sa . Z na jprepro ­stejšimi g lasben imi inštrumenti

2'a koncert v K r a n j u , na k a ­terem bo nastop.lo o\:o'i *>G pvvcev, so p r i p r a v i l bogat spo­red pesmi . P r a v gotovo bo k o n ­cert p r i v a b i l mnogo poslušal­cev.

r ihod mar ibors tud i

srečanje s k r a n j s k i m i obr tn ik , k i bodo lahko v razgovoru i z ­men ja l i vrsto vprašanj in i z k u ­šenj. Želimo, da b i b i l a dvorana /.a poslušalce premajhna , P r i ­čakujemo, da bodo akt j vn l čla­n i k u l t u r n o prosve tn ih društev, še posebno o b r t n i k i iz K r a n j a Z T n o m p S o n j e z d r a v n i k , kot in okol ice, segli po vstopnicah, m n o , g j z n a n i p i s a , t e l j i ) n a p r ; . k i se dobijo na O b r t n i z bo rn i - m e r C r o n i n , D u h a m e l , M a n -C 1- - ham in d r u g i . T u d i g l a vn i j u -

Tovarišem iz M a r i b o r a želi- nak romana je z d r a v n i k v m a l ' mo, da b i se dobro počutili v podeželski bo ln i c i , k jer se do-našem mestu in odnesl i na j lep- gaja večji de l romana , še vtise. I. M . De lo že prevajajo,v mnoge t u ­

je j ez ike in je napovedan tud i s lovensk i ter srbsko - h r va t sk i prevod.

Znano avandgardistično d r a m ­sko delo Samue la Becket ta V

— kraguljčki, zvončki, g lasbe- pričakovanju Godota«, k i ga n i m i l es tv i cami , piščalkami i n d ramaturg S N G že nekaj časa bobni naredi jo včasih »cel or- obeta L j u b l j a n i , upr izar ja jo v kester«. Neka t e r i so celo že do- L o n d o n u že nepret rgoma sedem br i k i pa r j i , d rug i r i sa r j i , vs i pa mesecev. Z nač manjšim uspe-dobro zastopajo svojo lesko t r a - hom ga pr ikazu je j o v Nevv d ic i jo — av ionov ne morejo Y o r k u , le da kažejo na B r o a d -prezre t i . I zde la l i so hangar z wayu t rpko in neusmi l jeno Bee -av ion i in skoro na vsak i r i sb i kettovo sat i ro kot glasbeno zasledimo »letečega ptiča«. komedi jo , v ka t e r i se po jav l j a -

Do sedaj je vrtec ob iskovalo jo avtorjeve osebe — person i f i -oko l i 70 otrok, za pr ihodnje l e - c i rana obtožba današnjega me­to je že precej nov ih pr i jav , t a - han i z i ranega sveta — kot blede ko da je vp i san ih v vrtec več k a r i k t u r e . kot tr i otrok.

četrtine vseh l e sk ih

ka, k a r so v p r v e m zanosu t r - balet Proko f j eva , k i pa na Wli neka te r i naši k r i t i k i , k i j i h f i l m s k e m p la tnu ne pr i tegne t a -^° presenet i la v i soka kva l i t e t a ko kot na od r sk ih deskah, ft'lrnov na t em fes t i va lu , vendar D r u g a f i lmska ve rz i j a S h a -P* je fes t iva l pokaza l , d a je kespear ja je »Othello«. Režiser z i m s k a umetnost v Sov je tsk i Jutkevič se je verno držal o r i -*vezi p r eb rod i l a k r i zo , v kate- g ina la , p r i t em pa i zko r i s t i l r ° jo je zavedlo b i r ok ra t sko po- vse tehnične zmožnosti kamere , s°ganjo državne uprave v umet- k i s svo j im g ibanjem zelo poživi n os t . dogajanje. S. Bondarčuk j « od­

dal v ta o k v i r k v a l i t e t n i h f i l ­mov. Mnogo boljša je komed i ja »Vojak Brovkin«. Režiser L u -k i n s k i je zna l i zko r i s t i t i dobre s t ran i scenar i ja i n je posne l duhov i t f i lm , k i ga od l iku je t u ­di i z redna i g ra H a r i t o n o v a — B r o v k i n a .

Vzporedno s celovečernimi f i l m i so R u s i p r i k a z a l i tud i šest

Osrednje delo fes t iva la je b i - lično za i g ra l l jubosumnega za- kratkometražnih f i lmov , od te-' ° »Mati« režiserja Donskega . m o r c a in zasenčil Skobcevo, k i ga dve r i s a n k i . K r a t k i f i l m i so Vsi p r i z o r i v f i l m u so odlični, m u kot lepa Desdemona k l j u b dokaza l i , da ima Sov je tska zve -s aj ka r ne vem, k a t e r i je bo l j - d o b r i i gr i n i b i l a doras la . za v tej z v rs t i f i lmske umetno-

Najboljši f i l m fest iva la , n a j - st i odlične ustvar ja lce . Posebno bolj r u s k i i n najbol j k a r a k t e r i - pr i tegne f i l m »Slavno morje«, stičen je b i l »Cvrček«, k i ga je k i je p r a v a pesem o B a j k a l -po i s to imenskem de lu Cehova skem jezeru, napisana v ba r vah režiral S. Samsonov. T a trage- na f i l m s k e m t r aku , d i j a počasnega propada ruske - — E K

h a l i pogreb očeta, a l i aretac i ja *ftarodnega človeka«, a l i m r t v i dečei: med golobi , a l i obisk m a -

e r e p r i s inu v ječi. V enda r so m n o g i k a d r i med seboj slabo Povezani, p rehod i so p r eh i t r i ,

V S E M AMERIŠK IM R O J A K O M , K I S O N A O B I S K U V D O M O V I N I

Dne j u l i j a bomo p ra znova l i ameriški p ra zn ik D a n neodvisnost i ( Indepedence day) z v e l i k i m p i k n i k o m v pre ­l ep i Kamniški B i s t r i c i . Poskrb l j eno je za pester, bogat program. P e l i n a m bodo p r i z n a n i pevc i i n i g r a l i d ob r i godci, da se bomo l ahko veselo zav r t e l i . Seveda ne bo man jka lo tu d i dobre kap l j i c e i n p r i g r i z k o v za vsak okus. Udeleženci se bodo zb ra l i 4. j u l i j a ob 8. z jutra j v L j u b ­l j an i v hote lu U n i o n , od koder j i h bo ob po l devet ih od­pe l ja l P u t n i k o v avtobus v Kamniško B i s t r i c o . T i s t i m , k i b i j i m b i l a ta u r a prezgodna, sporočamo, da bo avtobus vo z i l i zp red U n i o n a udeleženec p i k n i k a v Kamniško B i ­str ico vse dopoldne t. j . ob 8.30 u r i , ob 9., ob 9.30, ob 10., ob 10.30 i n ob 11. u r i . P o v r a t c k bo v pozn ih popo l ­dansk ih i n večernih u r a h . Ce hočete veselo i n pr i je tno p raznova t i naš prazn ik , p r id i t e na p i k n i k v Kamniško B i s t r i c o ! Čim več nas bo, bo l j bo veselo!

V a b i p r i r ed i t v en i odbor ro jakov : F r a n k Česen, Joseph F. D u r n , Joseph O k o r n , J . Er javec , K r i s t S tocke l .

K n j i g a mladega i ta l i janskega p isate l ja D a n i l a D o l c i j a »Ban­d i t i iz Partinice« je po t reh me­sec ih izšla že v d r u g i i zda j i . V kn j i g i pisatel j v o b l i k i r omana s l i k a obupne razmere na S i c i ­l i j i , bedo i n brezposelnost, k i l j u d i žene v band i t i zem. D o l c i ­ja , k i je v od i l na osebnost vseh s i c i l s k i h revežev, so oblast i za -zapr le , ko je hote l z brezpose l ­n i m i zgrad i t i neko cesto do za ­puščene s ic i l ske vasi . N jegova aretaci ja je v zbud i l a s i l en od­mev in ogorčenje vse napredne Ital i je .

F r a n c o s k a p isate l j i ca Franc o i -se Sagan, k i je s svo j im p r v i m romanom »Dober dan, žalost« v zbud i l a to l iko senzacionalnega zan imanja , je i zda la nov r oman »Poseben nasmeh«. D r u g i ro ­man n i požel to l iko uspeha kot p r v i , vendar m u k r i t i k e ne od­rekajo umetniške prepričljivosti in se tud i inozemske založbe že zanimajo zanj .

D R I I I N S K I ™ ' 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 POMEKJKI

Oddih tndi za noseče žene L E P O IN MODERNO

1. Zaponki iz umetne&a zlata na ovratniku eno­stavne bele bluze. —•

DeKoltirano popoldansko obleko lepo krasi broška na ramenu. — 3. Dva

okrasna gumba z motno svetlečima kamnoma na temnem večernem krilu.

Ne vročina, ampak umirjeno podnebje - Prevelike spremembe niso priporočljive

K a d a r i zb i r amo kra j za polet- t i na spremembo kra ja . T u d i t iste, k i so že kdaj doživele

organe. Z a r a d i tega l ahko n a -ne počitnice, .maramo predvsem stanejo motnje v d i h a n j u i n upoštevati zdravstveno stanje, k r v n e m obtoku. B i v a n j e ob nehoteno p r ek in i t e v nosečnost:', k i m u ustreza višinsko a l i ob- m o r j u je zato najbol j ugodno v n a j raje ostanejo doma pod s t a l -morsko podnebje . Noseče žene zgodnjem po le t ju in v začetku n i m z d r a v n i k o v i m nadzors tvom, mora jo b i t i p r i izibiri še poseb- jeseni . Kopan j e v m i r n e m , top- I s t o v e i j a z a žene, k i bo lu je jo

na s rcu , l edv i cah i n d r u g i h organ ih . P r e d v s e m pa ve l ja za vsako ženo, k i pričakuje otro­k a , da se ne poda na potovanje z neudobn im i vozi la po s lab ih cestah, ke r ima to l ahko težke posledice.

p rev idne . R a z l i k a v k l i m i l em m o r j u je zelo kor i s tno , če med letoviščem i n domačim k ra j em ne sme b i t i preobčutlji­va . T u d i do lga potovanja nose­čim ženam niso priporočljiva, saj so še s icer nepr i j e tna .

Podnebje , k j e r nameravamo le tovat i , naj ne bo preostro. Ce se odločimo za p l an inske kra je , n j ihova nadmorska višina ne sme presegat i 1000 metrov . Z e ­lo pomi r j e va lno v p l i v a na or ­ganizem b i van je v srednje v i ­sok ih k r a j i h do 800 metrov , k i so zava rovan i p red ve t rov i i n imajo podnebje brez večjih sprememb. Z l a s t i je to p r i p o ­ročl j ivo s l a b o k r v n i m ,in md i i -v o z n i m ženskam. S spremembo b i van j a pogosto i zg ine jo t u d i razne težave, k i nastopajo v p r ­v i h mesec ih nosečnosti (b ruha­nje, nespečnost, g lavobo l itd.).

Z a letovanje ob m o r j u m o r a ­mo predvsem upoštevati l e tn i čas i n izpostavl jenost letovišča ve t rovom. Noseče žene n a v a d ­no težko prenašajo v i soko v r o ­čino i n sončenje ob takem v r e ­m e n u l ahko povzroči hude po­sledice (krče, onesveščenost). Močni ve t rov i , k i so v neka t e r ih k r a j i h ob m o r s k i oba l i skoraj s ta l en pojav, dražijo d iha lne

opust imo naporno p lavanje . H l a d n a p l an inska jezera in r e ­ke pa zarad i dražečega v p l i v a na k r v n i obtok niso priporoč­l j i v a .

V .zadnjih dveh mesec ih no ­sečnosti žena ne sme več m i s l i -

Bela poletna obleka za vroče dneve ob morju.

RECEPTI

M L A D O S T ! Nekaj poletnih oblačil za mlada dekleta. Barve so nežne, vzorci ne preveč vpadijivi in pisani: 1. Ljubka obleka iz tkanine s pikastim vzorcem. Pas se naslanja na boke. 2. Praktične hlače z naramnicami za delo in izlete. 3. Oblačilo za pot, ki ga sestav­ljajo hlače, pulover in jopica. 4. in 5. Obleki iz bombažnega' blaga. Kr i la so zelo široka.

ČEŠNJE V K R U H O V E M N A R A S T K U

Naras tek za 4—5 oseb: 30 d k g belega k r u h a , 3 d l m l eka , 4 jajca, 10 d k g s ladkor ja , 6—8 d k g surovega mas la , l i m o n i n a l u p i -n i c a , 1 k g češenj brez koščic.

K r u h zrežemo na tanke r e ­z ine i n j i h po l i j emo z mlačnim m l e k o m , nato p a razmešamo ter nazadnje dodamo še češnje. M a ­lo penasto umešamo s s l adko r ­j e m i n r u m e n j a k i . T e m u doda­m o sneg i n l imon ine l up in i c e i n vse skupaj narah lo zmešamo

s ladkor j em i n nato pretlačir**' Pest češenj obdržimo ce l ih , ho oh lad imo. Na l i j emo jo •* krožnike, na katere smo Pr™ da l i do 3 žlice na mas t i ©P** čenih k r u h o v i h kock .

ČEŠNJE Z R I2EM

20 d k g riža, l i t e r m l e k a , so l i , 1 žlica s l adkor j a , 1 k g šenj s koščicami, 10 d k g s l a * k o r j a ; za po l i v še 2 žlici s i . * ko r j a i n 1 d l smetane.

Riž skuhamo na m l e k u ,

R a v n a n j e s p e r l o n o m Zvečer operetno - zjutraj oblečemo

ČEŠNJE V JUHI

m e d k r u h i n češnje. Naras tkovo ma lo oso l imo i n s lad imo. Pol< j r

zmes denemo n a pomaščeno pe - v ico neko l i ko ohlajenega kačo i n pečemo 50 minut . P e k a - denemo na pomaščeno pekač* čo n a p o l n i m o samo do d v eh a l i v koz ico . N a riž zložimo Č e ' t r e t j in . nje, j i h potresem© s sladko*"

j em, nato s led i druga po lov i c * i r o v r h u B i j e m o s s ladkor j * * * zmešano smetano in pečemo bre po l ure . Smetano l ahko d i opust imo.

Ta narastek l ahko naredi " '? iz vloženih češenj, k i pa jJJ

navlaženo Češnje, i z k a t e r i h smo vze l i moramo pre j dobro o d c e d l * koščice, skuhamo z vodo m Sok ponud imo posebej.

II • J0

J u h a za 3 osebe: 1 k g češ*« j , 5 d l vode, 3 žlice s ladkor ja , m a -

T k a n i n e iz p e r l o n a m o r a m o n a v r v i c i i n hočemo preprečiti n i n a iz pe r l ona postane r u m e n - • n i c ni t r eba l i k a t i . T u d i t k a n i -pogosto, po možnosti dnevno nezaželene gube, k i se včasih kasta a l i s i va . P o t e m si p r e - ne iz stoodstotnega pe r l ona ob-p r a t i . U m a z a n i j a i n p r a h ne pojav i jo , se moramo poslužiti sk rb i t e spec ia lno sredstvo za držijo svojo o b l i k o i n J ih l i k a - l o c imeta , po možnosti l i m o n i n p rod i r a ta v notranjost , ampak vmesnega vložka iz be lega p l a t - nego p e r l o n a (na p r i m e r t ang i - m o zelo poredko. L i k a l n i k m o - sok (od po lov ice l imone) ; opeče-se zadržujeta n a v l a k n i h na po - na . T k a n i n iz pe r l ona ne s m e - non) a l i p a 3 g saponana P n a 1 r a biti zmerno top«l P * » • pre- ne k r u h o v e k o c k e vršini. Za to j i h t u d i l ahko i z - mo sušiti n a pr ipeka j očem son- l i t e r vode. vroč. L i k a m o čez peremo. T k a n i n e iz stoodstotne- cu i n t u d i ne p r i vroči peči. N i k d a r pa ne smete u p o r a b - bombažno tkan ino , ga per l ona p r ed p r a n j e m ne n a - K e r se tkan ine iz pe r l ona h i t ro l j a t i b e l i l n i h sredstev, z l as t i ne makamo . P e r e m o l ahko v mleč- sušijo, j i h l a h k o zvečer opere- os t r ih , k e r t k a n i n i ne bodo k o -n i vod i . Madežev n i t reba n a - mo i n zjutraj oblečemo. Z a r e d - ristila, a m p a k še škodovala. ~WTW l / D T l l i i : • 1^-* 2 r - r * W**~ f l i % i # < B m i l i t i , temveč j i h posujemo z no pranje p e r i l a iz per lona N o r m a l n o se be la t k a n i n a iz JLt\ W\t\.r\ 1^1- V C L C K I K t C I l C l ^ - E res d o b r i m p r a l n i m sredstvom jeml j emo samo dob ra p r a lna pe r l ona po pe tk ra tnem običaj- " T ~ iin na lahno mencamo. I zp l ako - sredstva. n em p r a n j u pere s spec i a ln im r _ _ ; x • _ ^ ^ \ ^.U —. va t i moramo v mlečni v od i , i n P r i t kan inah , k i so pretežno sredstvom. I Z D I L IZ Q O S D O Q I R I S E V a s icer tako dolgo, d a je voda či- iz volne, bombaža a l i stanične K a k o r v saka d r u g a t kan ina , se , ~ sta. T k a n i n e z r a h l i m s t i ska - vo lne , se moramo držati postop- d a tud i pe r l on kemično čistiti, Odgovor i t e » a nafia vprašanja v hladno aH vrelo vodo. n j em ožemamo, ne smemo pa k a , k i je p redp i san za tak m a - i n s icer z benc inom a l i t e t ra - fti pre i zkus i t e svoje znanje i z 8. Je treba osoliti vodo, v ka j i h ov i ja t i . t e r i a l . To se p r a v i , d a moramo k l o r - og l j ikom. Ce daste t k a - gospodinjstva. Na jpre j odgovo- teri kuhamo zelenjavo?

P r e d sušenjem zav i j emo t k a - ločiti tkan ine iz 100 odstotnega n ino iz pe r l ona v čistilnico, r i te same, nato pa pr imer ja j te 7. A l i damo suho povrtnino n ine v be l p r t . Z a končno s u - pe r l ona i n j i h p ra t i posebej. morate p r i preda j i t kan ine opo- svoje odgovore z našimi. V s a k kuhati v mlačno ali hladno vo-šenje obesimo b luze , srajce i n P l i s e j i i n r a zn i l ikani i r obov i z o r i t i n a to, da je t k a n i n a iz či-ob leke n a obešalnike, k i p a ne se p r t t k a n i n a h iz pe r l ona po stega per l ona a l i i z mešanice, smejo b i t i l a k i r a n i a l i b a r v a n i p r a n j u zopet po jav i jo v p r v o t - P l e t e n i n iz pe r l ona Ln meša-s firnežem. Na jbo l j e je, če n i o b l i k i . P r i t k a n i n a h , k i niso n. obešalnik ov i jemo a l i ogrnemo iz 100 odstotnega pe r l ona , a m - T " * « » - # ^ z be lo k rpo . Kose p e r i l a z n a - p a k vsebujejo še razne druge A fđlctlClli t l đ S V C t l ramnicami i obes imo, na n a r a m - mešanice, se v l a k n a te mešani-nice , nogavice pa p r ipnemo na ce p r i p r a n j u l ahko skrčijo i n p r s t i h a l i n a petah. tako se vsa t k a n i n a skrči.

Ce sušimo per i l o i z per l ona Včasih se zgodi, d a be la t k a -

14. AH lahko v hladilni*" konserviramo sadje ln povrt*** no. ,

ODGOVORI : 1. Po k u h i , d a ne b i od te * *

k r i . 2. V h ladno vodo. 3. Ne na vročem ognju, ker

p r a v i l e n odgovor ocenite z 18 do? točkami. S pomočno naših od - 8. Kdaj peremo riž, pred kuho govorov boste dob i l e skupno ali po kuhi? število točk i n s t em dokaj toč- 9. Ce imajo gostje zamudo in se s i ce r l ahko vne la mast no oceno o sposobnost ih svojega če se bojite, da bo meso pre- olje. gospodinjstva. več zapečeno, kaj boste storile: 4. N a s labem ognju, d a j

aH ga boste postavile v mlačno ne otrd i jo , pečico ali ga boste vzele iz nje? 5. V hladno vodo, k e r bi

1. Kdaj osolimo drobovje (je- 10. Kadar pripravljate papri VPRAŠANJA:

lup

Ce delamo vlečeno testo, radi uporab l j amo preveč jajc. Ce testo namreč pečemo, j e vsako trca, srce ipd.)? Pred kuho aH kaš, kdaj dodate mesu čebulo jajce nepotrebno. P r i t r gan ju po njej? ko je meso že zarumenelo ali

K O Z M E T I K A

Lepi lasje — želja vsake žene

Preizkušeno pomla jeva lno sredstvo z a lasišče je jajčni r u ­menjak, k i n i predrago i n je dostopno p rav v s a k i ženi. Z n j i m mas i ramo m o k r o lasišče to l i ko časa, da se prične pen i t i . P e n o pust imo n a laseh nekaj m inu t , n a k a r j i h i zperemo z mlačno vodo.

Jajčni rumen j ak uporab l j amo tud i za pran je glave. Ce imamo suhe lase, zmešamo rumen jak z 1 a l i 2 žlicama o l i vnega ol ja i n s to mešanico zdrgnemo lasišče. P r i u m i v a n j u mas tn ih las uporab imo na is t i način tud i be l jakov sneg brez ol ja. Z a d n j i mlačni vod i za i zp lakovan je dodamo še l i m o n i n sok a l i k i s .

D e k l e t a iz F rancoske Normand i j e , k i s lov i jo po svetu kot ženske z izredno l e p i m i l a smi , imajo navado, da si lase sp l ak -nejo s peteršiljevo vodo. Peteršilj skuhajio, počakajo d a se še p r i m e m o oh lad i , nato ga odcedi jo i n s i z vodo k r e p k o m a s i ­rajo lasišče.

Priporočljiva je tud i k u r a z ol jem. V s a k i h ,14 dn i si m a s i ­ra jmo lasišče z d o b r i m o l jem (suhe lase z o l i v n i m a l i r i c i n o v i m o l jem, mastne pa s kamiličnim oljem), i n s icer en dan pred u m i v a n j e m glave. Na jbo l j e je, če oprav imo to zvečer, d a olje vso noč deluje n a lasišče. Seveda moramo n a t a k n i t i čepico a l i si g lavo zav i t i z ruto , d a ne umažemo b laz in . Z ju t ra j si potem operemo lase z d o b r i m šamponom i n j i h sp lahnemo z vodo , k i smo j i p r i l i l e neko l i ko k i sa .

Svežino i n lepoto las dosežemo tud i s ščetkanjem. P r i t em pa moramo pa z i t i , da ščetkamo lase predvsem v smer i , k i je nasprotna n j i hov i običajni legi . Ze lo poživljajoče v p l i v a masaža lasišča. Vse prste obeh r ok z izjemo pa lcev položimo s k o n i c a m i na lasišče ter rah lo p r e m i k a m o kožo sem i n t ja. Priporočljivo je poprej lasišče na t re t i . z dobro lasno vodo. Ta nega je po­t rebna vsak večer.

testa ne k rpamo , marveč robove odrežemo i n znova pretegnemo.

Pri stepanju beljakov l ahko V. « 1 . V •'• - » ' I U l i III IH V I 11IU 11

pomnožimo količino snega, če b e m m o c n e m o g n j u ?

na vsak be l jak damo žlico vo ­de. Sneg pa bo h i t re je t r d , če dodamo nekaj so l i , kap l j i c o l i -

v r e l i b e l j akov ina takoj otrd* ' * i n se p r ekuha l a .

6. Vodo moramo oso l i t i , d a " ze lenjava mehkejša.

7. V h ladno vodo, k e r b i 2. A l i damo meso, k i ga pr i - istočasno z mesom?

pravljamo za kuho (juho ipd.) v 11. Na kateri strani krpamo toplo ali hladno vodo? strgane tkanine: z lica aH dru- v r e l i p o v r t n i n a o t rde la

3. A l i meso pečemo na sla- g e strani? 8. P r e d k u h o i n po k u h i . ? r

12. A l i madež na obleki prej vič za rad i nečistoče, drugič gj 4. Na kakšnem ognju praži- operemo kot ga skušamo očisti- m o r a m o riž opra t i vsaj ffl^*

mo jetrca? ti s kakim drugim sredstvom? 5. A l i damo jajca, ki jih ho- 13. A l i lahko z milom očisti-

2iSSf P č e m o s k u h a t i v m e h k 0 a l i t r d 0 m o m a d e ž e s s U k ?

stepanja s ladkor . Drobnjak je zelo bogat na vitaminih, zato ga dodajamo j u - K R I Ž A N K A 4. pičlo odmerjeno, grabežljivo, ham, m e s n i m omakam, r a z n i m Vodoravno: 1. pred log (srbo- oderuško — začetek p r i nogo-namazom i td . N a r a v n a m o ga po hrvaški) — kon ica , v r h , 2. gr - metu , 5. šahovski mojster iz stebelc ih i n t enko zrežemo. D o - ški bog l jubezn i — zeme l j sk i Zagreba, 6. grška črka vrs ta daj amo ga kot ze len petršilj t i k p l i n , 3. v rs ta s i ra , 4. junaška leoparda, belega k o A sneg, 7. k a -pred se rv i ran j em.

P o r je tud i zelo bogat n a v i ­t a m i n i h , zato ga uporab l jamo čim več. B e l o stebelce l ahko nadomest i čebulo. '

pesnitev — vzvišena l i r s k a pe­sem — pi r , 5. zaslepl jeno — S B O , 6. homogena, 7. poseduje — krde lo , s k u p i n a živali, 8. osebni za imek — kre tn ja — po­vršinska mera , 9. ra z l i ku j em .

Sodobna k u h i n j a upo rab l j a 10. okroge l , ova len — starejše p r a v ma lo prežganja. R a z m e - ime za k ra l j e v i no v Indok in i , šano prežganje naj v re po l ure , Tajsko,, 11. osebni za imek —

pred log (srbohrvatski ) . Navpično: 1. sov jetski šahov-

da je laže prebav l j i vo

V e l i k o v i t a m i n a C ima ze len peteršilj. Zato ne sme predolgo stati sesekl jan, k e r po 15 m i n u ­tah že i zgub i na vrednost i . P r a v tako ga ne kuhamo , ampak do ­da jamo j edem surovega.

Ce b i rade sp rav i l e lase n a

s k i ve lemojster , k i se že vrsto let poteguje za naslov svetov­nega* p r v a k a i n k i v teh dneh reprezent i ra svojo domov ino v dvobo ju z reprezentanco J u g o ­s lav i j e — najmlajši Jugos lovan-si šahovski velemojster . 2. po-

hitro v red, potem poskušajte s vršinska m e r a — skup ine d r u -soljo. Lasišče s i dobro zmas i ra j - žin, rodov, občin a l i nase l i j , k i te z drobno kuh in j sko spijo i n govore i s t i j e z ik — beseda, s žalni za imek — oo l i ka pomož-po tem temel j i to skrtačite, n a j - ka te ro izražamo pogoj, 3. de l nega g lagoia — osebni za imek, pre j z grobo, potem p a z bol j ko lesa — števnik — členek, k i 8. egipčansko božanstvo — Gospodinji, ki zbere manJ *p mehko krtačo. Las j e bodo l ep i ga pišemo z vezajem p red k a - brenči j a — i g ra lna ka r ta , 9. n a - 60 točk pa skoraj ne smem« * i n sve t l i , kot b i si j i h opra l i . žalnim z a i m k o m i n p r i s l o vom, ton — vonj , d u h . reči gospodinja.

da ločimo zrno od z r n a . 9. Najbo l je je, če meso

mete iz pečice i n ga p o k r i j ^ * P r e d jedjo pa ga denite spet 5 m inu t v pečico.

10. K o je meso z a r u m e n i 0 ' s icer b i čebula medtem ko p 1 '* ' žimo meso, posta la že črna

(t* pečena).

11. Bo l j e je, če ne krpa te tX* n i n z l i ca . L e spodnje peri* . k i se p r i l ega telesu, k rpa j t * p rave s t ran i , d a ne b i žulilo-

12. Sadne , s ladkor jeve in ne s i rupove madeže l ahko P r* operete. .

13. Samo z zelo r a z r e d č i m i ln i c o . .j

14. L a h k o , le d a moramo O*? sadje a l i pov r tn ino v zap 1 ^ a lumin i jas to posodo, da * a

ostala h rana ne zadiši. O C E N E :

140 točk — odlična g o s p o d i ^ 120—140 točk p r a v dobra gos i *

d in j a . 100—120 točk dobra gospodi«"*", 80—100 točk zadovo l j i va go*^

d in ja . 60—80 točk gospodin ja »P °

ST . 49 / 22. J U N I J A 1936

D r o b i ž VSEGA PO M A L E M IZ B U K O ­

VICE PRI VODICAH V Bukovici pri Vodicah se v

^em mesecu ka r v rs t i j o razne Pr iredi tve . Tako je tukajšnja organizaci ja Z B N O V s pomočjo S Z D L p r i p r a v i l a i n i z ved la Prejšnjo nedeljo v d v o r a n i Z a ­družnega doma dostojno p r o s l a ­vo kra jevnega p ra zn ika . P r i r e ­ditve so se med d r u g i m i ude le ­žili predsednik O o L O tov. S t u -lar ter sekre tar Občinskega k o ­miteja tov. Gorkič. Vseb insko Pester k u l t u r n i p rog ram so i z ­vaja l i člani domačega prosvet ­nega društva »SREČKO« ; zelo dobro je b i l a od i g rana enode-ianka »Usoda izdajalca«, p r ed ­vsem pa je uga ja l v v l og i očeta Ivan Rahne . T u d i m l ade pevke so navdušile poslušalce, vendar bo potrebno zbor še pomnožiti. P rav b i b i l o , da b i se t a k i h s lavnost i v pr ihodn je p r e b i v a l c i Udeleževali v večjem številu.

Preteklo nedeljo pa je P r o ­stovoljno gasi lsko društvo »Sin­kov turn« ravno tako v poča­stitev kra jevnega p r a z n i k a p r i ­redi lo koroško narodno igro »Štehvanje«. T a p r i l j ub l j ena Igra bo bržčas postala vsako le t ­na t rad i c i ona lna pr i r ed i t ev .

Istega dne so učene* osnovne šole v U t i k u odpr l i svojo šolsko Tazstavo. L e - t a je navdušila vse obiskovalce, žal le, da je .bila premalo ob i skana . N a željo u -čencev bo razs tava odprta tud i naslednjo nedel jo 24. jun i j a . . Zelo spretno so i zde lana razna ročna de la učenk 3. i n 4. raz­reda. T u d i r i sbe so zelo lepe. Upamo , da bo tud i ob zaključku pr ihodn jega šolskega le ta p r i ­rejena t aka razstava.

V nedeljo, 24. junija pa p r i ­red i K m e t i j s k a zadruga B u k o -Tlca — S e n k o v turn svoj »Kmečki praznik« s t ekmo kos -eev. T e k m a bo i p r i Zadružnem domu. Zan iman j e za to p r i r e d i ­tev je ze lo ve l iko , zato upamo, da bo t u d i p r i r ed i t e v dosegla svoj namen.

Vsekakor pa bo dosegla svoj v rhunec p r i r ed i t e v Z V V I , k i z a ­jema ce lotno področje bivše ob­čine Vod ice . T a o rgan i zac i j a bo, kot p r v a k r a j e v n a o rgan i zac i j a v S l oven i j i , r a z v i l a svoj prapor . Ze iz p r o g rama samega je raz­v idno, da bo p r i r ed i t e v ime l a Širši obseg. Pri p r o g ramu bo so­de lova lo domače prosvetno dru­štvo, godba na p i h a l a iz V o d i c ter ver jetno tud i gostje od d r u ­god. P r i r e d i t e v bo 8. julija pri Zadružnem d o m u v B u k o v i c i . Pok rov i t e l j p r i r ed i t v e bo tov. Lojze S tu la r , predsednik ObLO L j u b l j a n a - Šentvid.

30 let je skrivala moža Z « H lfI}i\o\l i č eprav se zarad i vseh p r i ­

dobi tev našega časa kaj nenavadno sliši, pa je v en ­

dar le res, d a je zdaj ©9-letna m i l i j o n a r k a Da.isy Jones ce la t r i deset let ja s k r i v a l a svojega moža. Izdaja la se je za vdovo i n je celo u r ed i l a na pokopa­lišču l ep nagrobn ik z nap isom »Robert Kee t Jones«. K d o r jo je vprašal, v sakomur je pove­da l a , da> spi pod to rušo n jen l j ub i mož. V resn ic i pa je n jen zakonsk i mož sedel doma v nje­

n i hiši, k j e r je živel ko t ne - u r a , k i so j o b i l i nekoč name-znanec ce l ih tr ideset let. n i l i k i t a j skemu cesar ju. N a

Da i sy Jones stanuje v samotni splošno ocenjujejo dragoceno-hiši sredi go l ih h r i bov Severne­ga VValesa. V sobah je razs tav­l j en ih množica najbol j nena­vadn ih reči, na p r ime r naga-čena ovca s šestimi nogami , te­liček z dvega g lavama i td . R a ­zen tega je hiša seveda po lna d rug ih , manj nenavadn ih , t em­bolj pa dragocen ih reči. M e d d rug im so t am zb i r k e starega orožja in s saf ir j i obložena

V teh dneh je minilo 60 let telovadbe v Kranju. N«. sliki, ki jo danes objavljamo, vidimo prve člane »Gorenjskega so­kola«, od katerih še danes trije živijo v Kranju, in sicer: Tone Bidovec (drugi v prvi vrsti od desne proti levi), Franc Berjak (drugiv drugi vrsti od leve) ter Karol Depoli (tretji v tretji vrsti od leve proti desni). Posnetek je i« leta 1896, ko je bila ustanovitev »Gorenjskega sokola«.

&0 kdaj

sti te hiše na po l m i l i j o n a a n ­gleških funtov.

V tej hiši živi tud i 71-letni starec z otroškim razumom. Priložnostni ob iskova lc i , k i so ga kdaj pa kdaj v i d e l i de lat i na v r tu , so b i l i seveda radovedn i , toda gospodinja Da i s y Jones se je vselej zna la spretno i z ogn i ­ti p r a v emu odgovoru. Vse je šlo po njenem, dok le r n i po n a ­ključju i zvede l za vso reč ne­k i nov inar , k i je i z b ra l p r a v i t renutek, da se je dodobra po-razgovor i l s s k r i v n o s t n i m star­cem. •

»Da, da,« se je nasmehn i l starček, »je že res. J a z sem njen mož.« — N a vprašanje, a l i živi v hiši kot u je tn ik , je pove­da l , da tega n i k a k o r ne more reči, saj je b i l p red nekako t r i ­deset imi le t i v bližnjem mestu. Čeprav je b i l t am le dobra dva dn i , si je zapomni l , da so ime ­l i t akra t avtobusi še polne g u ­mijaste plašče brez zračnic. N e ­kako pred dva jse t imi le t i pa ga je žena pe l j a l a na kmet i j sko razstavo.

Seveda so se l i s t i na ve l i ko razp i sa l i o tej zadev i , zato je m o r a l a Da i s y Jones postreči s čisto resnico. »Konec koncev je p rav ,da l ahko nazadnje le po ­vem po pravici,« je deja la . »Po­ročila sva se ze lo mlada , k m a l u potem pa se je možu p r i nezgo­d i z mo toc ik l om omračil u m . Ves se je spremen i l , zato sem ga začela s k r i v a t i . Po t em sem spoznala Robe r ta Kee ta , k i je prevze l posle gospodarja. K o je u m r l , sem m u postav i la nagrob­n i k i n m u tud i da la vk l e sa t i družinsko ime.« N j e n mož je poslušal to njeno razlago, s k a ­tero je skušala ugod i t i n o v i n a r -

Ce l o večnost se že vleče r a z - l ezn ice t aka ra zp rav l j an ja l n prav l j an j e o tem, k a k o naj se ugotov i tve p r a v nič ne moti jo, p r a v i l n o piše kra j evno ime lepe N a nap i sn i d e s k i postajališča v s k i radovednost i , nato pa je do gorenjske vasice pod Špikom. M a r t u l j k u še vedno piše »Mrtu- d a l : »Da, da, tako je b i lo . D a i s y K a r pet različnih va r i an t je lek«. A l i bo še dolgo trajalo, d a že ve, kaj je zame najboljše.« b i lo v r ab i , dok l e r n i dr . M i r k o bodo mog l i S l ovenc i i n tu jc i ob — T u d i to je ena i zmed ob l ik R u p e l priporočal p isave »Mrtu- p r i h o d u v lepo letovišče zvedet i angleške t rad ic i j e : bojazen za l jek«, k a r je b i l o ob jav l j eno za p r a v i l n o ime kra ja? dobro ime domače hiše i n s ta-tud i v 7.—8. štev. rev i j e K n j i ­ga 55 (na s t ran i 374). V J e z i k o v ­n i h pogovor ih pa je kasneje to k o r i g i r a l i n za dokončno ob l iko imena spre je l »Martuljek«.

re družbe v n j e j . .

NAJVEČJI H O T E L

V R u s i j i ima vsaka stvar ve l i kanske razmere , p o m i ­s l imo samo na njeno površino. Zdaj g rad i j o v M o s k v i na Rdečem t r gu hotel , k i bo največji v E v r o p i . D o g r a ­d i l i ,ga bodo leta 1962. Ho t e l bo i m e l 2700 sob, v v sak i bo radio in t e l ev i z i j sk i aparat. V vsakem nadst rop ju bo restavrac i ja . V p r i z e m l j u bodo z g rad i l i koncer tno d v o r a ­no s 3000 sedeži i n k ino dvorano .

V U L K A N N A A N T A R K T I K I

Ameriška po la rna eksped ic i ja je o d k r i l a m e d večnim ledom na A n t a r k t i k i v u l k a n , k i še vedno deluje . »Letalci n iso ve r j e l i svq j im očem,« je de ja l eden članov eksped i ­ci je, »ko so v ide l i tenak steber d ima , k i je p r i ha j a l z v e l i ke ledene plošče neke bele p lan ine . S he l i kop te r j em smo po le te l i do v u l k a n a in dogna l i , d a je ledena sko r j a na tem mestu debela 250 metrov.«

M O S T C E Z M O R J E

N e k a švedska družba za v e l i k e gradnje je p red lo ­žila d a n s k i v l a d i zadnje pop ravke k načrtom za grad i tev mostu čez Ooeresund, tako d a bosta potem obe deželi s 5,7 k m do l g im mostom povezan i med seboj tud i po kop ­nem. Mos t bo grajen v nadstropja , torej posebej za že­leznico, za avtomobi le ter za ko lesar je i n pešce. G rad i t e v je že prevze lo nemško podjetje K r u p p , k i se je zavezalo, da bo postav i lo most v pe t ih l e t ih , g radben i stroški pa bodo znašali 250 mi l i j onov nemških mark . Stroški za g r a ­d i t ev tega dolgega mostu se bodo k m a l u po ravna l i s t ak ­sam* na motorna voz i l a , saj pričakujejo, d a bo šlo čez most v l e tu dn i samo v *no smer nad 800.000 av tomobi lov i n mo t o rn ih koles.

L A P O N S K I L I S T

Norveški L a p o n c i bodo k m a l u d o b i l i l i s t v 6vojem j e ­z i k u . P r e d petdeset imi l e t i so i zha ja l i v laponščini t r i j e l i s t i , a so d r u g za d r u g i m p r eneha l i i zha jat i . Zdaj bodo kra j evne oblast i začele i zda jat i l aponsk i tednik , k i bo ime l nak lado 2000 kvodov. BTa Norveškem živi o k o l i 20.000 Laponcev .

Z O B J E I Z N Y L O N A

T e h n i k i dentistične šole v T o k i u so i zde l a l i ny lonske umetne zobe. P rav i j o , da s6 t i zobje trdnejši i n cenejši ko t v s i dosedanj i , pa naj so i z kov ine a l i i z porce lana . Labora to r i j te šole namerava nove zobe i zde lova t i i n d u ­str i j sko.

A L K O H O L P R E D J E T I K O

Z a pos redn im i i n nepos redn imi pos l ed i cami uživanja a lkoho la je l a n i u m r l o v F r a n c i j i 17.400 l j ud i . Poročilo f rancoskega statističnega u rada p r a v i , da je u m r l o z a ­rad i pijače 4100 l j ud i več kot pa za tuberku lozo .

L E T A 2006 SE BO I Z V E D E L O . . .

L j u b a v n a p i sma i ta l i j anskega

P O P R A V E K Z a r a d i netočnih in fo rmac i j ,

ne po k r i v d i našega u r e d ­ništva so b i l e v prejšnji številki našega l i s ta napačno n a ­značene cene v G r a j s k e m k o p a ­lišču na B l e d u .

Te cene so: vs topn ina za o d ­ras le 25 d i n , za d i j ake 15 d i n i n za otroke 10 d inar j ev , medtem ko je cena k a b i n a m 25 d i n a r ­jev. t

S tem .ne l jubo pomoto po ­prav l j amo. Uredništvo

O d tega j e pre tek lo že po l fašističnega d ik ta to r ja M u s s o l i -leta, v endar kaže, d a naše Se- n i j a C l a r e t t i Pe tacc i (njegovi

l jub ic i ) , bodo po sk l epu ape la ­c i jskoga sodišča ostala v ta jn ih državnih a r h i v i h še na jmanj 50 let. P i s m a i n dnevn ike so n a m ­reč zahteva l i C l a r e t t i n i starši,

resna opozo- P r i s t o j n i meni jo , d a l e - ta vse-krogov glede hujejo razne in fo rmac i j e o faši­

stičnih državnih pos l ih . Po vsem sodeč, .bo javnost ka j več i zvede la o zadev i M u s s o l i n i - C l a -rette Pe tacc i šele o k o l i leta 2006.

NE K A D I T E PREVEČ! . N a nedavnem kongresu a m e r i ­

škega zdravniškega združenja je spet b i l o slišati r i l a m e d i c i n s k i h škodljivosti ka jen ja . I z s l edk i o dosedanj ih m e d i c i n s k i h r a z i s k a ­vah so ne izpodbi tno dokaza l i , da p rekomerno i n večletno k a ­jenje v p l i v a n a obolenje pljuč i n povzroča r a k a na sapn iku . Druge raz i skave so spet dogna­le , da j e kajenje večkrat po­vzročitelj r a z n i h obolenj s rca . N i k o t i n povzroča na pljučih t a ­k o imenovano pljučno emfizemo

C I G A R E T A , K I JO K A D I V S A DRUŽ INA

V S i a m u imajo 75 cm dolge »celodnevne cigarete«, k i so t u ­d i precej debele. Najstarejši

— širjenje i n pokanje pljučnih kad i l e c j i h l ahko k a d i po nekaj mehurčkov. To je ze lo razšir- u r . Ne redko se zgodi, da k a d i j ena pljučna bolezen med k a - tako cigareto vsa družina. Z a -d i l c i . P r i opazovanju večjega n i m i v o je, d a s i amsk i tobak števila t a k i h bo ln i kov so ugoto- zgoreva h i t re je od evropskega, v i l i , da n i t i eden i z m e d n j i h n i s icer b i kajenje tra ja lo še dlje b i l nekad i l ec . časa.

Nimtstorazgovr* | M e d n«t|l>oljšimi vajenci T ista u r i c a , k i smo jo p r e b i ­

l i skupaj z najboljšimi o b r t n i m i va jenc i z vse

Goren jske , n a m bo vsem ostala v spominu. Z l a s t i ie s a m i m v a ­jencem.

S k r o m n o so prišli po z a ­ključku šolskega leta i n prav tako sk romno so se v r n i l i do -

Prepričan sem, d a j i m bo t i ­sti ponedel jek ostal v t ra jnem spominu. Družba j i h je s k r o m ­no nagrad i l a za n j i hov t r u d med šolskim le tom i n za n j i ­hovo pr i zadevnost p r i de lu . N a j ­lepše zadoščenje p a j i m je prav gotovo zavest, da so med najboljšimi, najmarljivejšimi va jenc i . Ne m o t i m se, če to t r ­d im , ka j t i iz oči teh m l a d i h l j u ­d i je ob tem k r a t k e m sestanku si jalo zadovol jstvo.

Če b i hote l i nekoga pohva l i t i , ne b i vede l i , koga . . .

V e n d a r . . .

Ce b i vprašali C i l k o Berčičo-vo iz Škofje Loke , kaj i n k je de la , b i n a m odgovor i l a : »Sem va jenka — f r i z e r k a p r i zaseb­nem f r i z e r ju A d a l b e r t u K o r i t -n i k u v Sko f j i Loki.«

In r e k l a b i še: »Imam 18 let, oče je z idar , m a t i gospodinja. — Svo j p ok l i c sem k m a l u v z l j u b i l a . . . Sedaj d e l am o b i ­čajno osem ur , če pa se de lo zavleče, d o b i m nadomest i lo v o b l i k i nagrade!«

Smeje b i še doda l a : »Zado­vo l jna s e m . . . «

K a k o lepo je b i t i zadovol jen v svo jem p o k l i c u . . . Zato C i l k i Berčičevi i n vsem, k i so v tem nemem pogovoru sode lova l i , želimo še nadal je uspešno delo.

C I L K A B E R C I C

e.L6'hndoT".j

PRVA KNJ IGA

SMARAGDI

B r e z denar ja v Južni A m e r i k i ! To je za začetnika hudo, da , celo zelo hudo, če stoj i sam samcat na tu jem bregu, ne d a b i zna l eno samo besedico j e z ika , k i ga govore domačini! Venda r , veruj te m i , t a m ta v r s t a tegobe n i enaka tegobam, k i j i h v podobnih p r i m e r i h pozna E v r o p a , k jer lačnega po z im i stresa mraz kot vrečo og lodanih kost i .

Tropična Južna A m e r i k a je topla, njeno sonce boža lačnega i n ga zaz ibl je v sanjavost brez želja. In če si zelenec, k i se je r a v n o k a r i z k r c a l , b i šel s tav i t eno pro t i deset im, da se te kdo u s m i l i i n t i d a de la , te p r i tem s icer čisto gotovo i zko r i s t i , pomaga t i pa le iz t renutne zadrege.

Gor je pa t i s temu, k i preživi v A m e r i k i leta, k i pozna de­želo, l j ud i i n jez ik , pa vendar nekega dne tako propade v oble­k i , na telesu in pogumu, d a je sposoben za vsako neumnost. Največkrat, da , skoro vedno je k r i v a lkoho l .

In tako se je zgodi lo men i . V b ra z i l j anskem pragozdu, k i m u prav i j o »zeleni pekel«, sem i ska l orhideje i n zaslužil ogrom­no denar ja . Dos t i denar ja za svoje razmere, dost i preveč!

Toda odkupn ina za to je b i l a težka. Razkrajajoča m r z l i c a me je sp rav i l a na rob groba v vlažni bohotno se razraščajoči džungli, k j e r se le j aguar j i , strupenjače i n Ind i j anc i s s vo j im i v s t rupu k a l j e n i m i puščicami bore za nadv lado.

Tako življenje zaznamuje tistega, k i bod is i iz vesel ja do pr igod, bod is i iz zagrenjenost i hod i po teh nenavadn ih pot ih .

In ko se potem iz besno osovražene, pa p r a v tako i skreno l jub l jene d iv j ine v rne v kra je c i v i l i zac i j e , z značajem čudovite mešanice dobrodušno abotnega det ins tva i n zvijačne, potuhnjeno prekanjene živalske lokavost i , ga za vedno a l i p a vsaj za dolgo dobo pokopl je jo ženske i n a l k o h o l . . . dok l e r ne pogine v p i ­j anskem de l i r i j u , a l i pa moreb i t i životari od beračenja.

D o w n and out! p r a v i tako posrečeno točno A m e r i k a n e c i n m i s l i s tem nekoga, k i prenaša brezupno svoje življenje i n je vsega zmožen.

V E v r o p i vs top i tak človek moreb i t i v tu jsko legi jo, v Južni

A m e r i k i pa utegne postat i nov kand ida t med i ska l c i d iamantov a l i pa je z re l za M u z o a l i Choco.

M u z o i n Choco ! Svo j ev rs tn i , neznatn i , pa vendar smrt , umor , obup, vsebujoči i m e n i ! M u z o , peke l smaragdov v K o l u m ­b i j i , k jer gara natančno tisoč obupan ih moških iz skoro vseh človeških ras, k a r j i h je, i n od k a t e r i h j i h vsak dan, da, vsako uro nekaj umrje , a l i s i sami zadajo smrt , i n za katere je takoj i n vedno p r i r o k i nadomestek. Gara jo , da b i oskrbe l i s s m a ­ragd i nadu t i , po razkošju hlepeči svet, t i s t i svet, k i ga pozna mars i ka t e r i de lavec iz izkušenj, k e r ga je izobčil, d r u g i pa v bu jn ih sanjah hrepene po njem. To je M u z o !

In Choco? To je p l a t i n sk i p eke l ! T u d i v K o l u m b i j i . Choco, Muzo , smaragd i , p l a t ina i n d i amant i , to so po jmi , k i skoro ne ­izčrpno po ln i j o moje m i s l i i n fantazi jo. O, k a k o sovražim tiste

kot upanje zelene a l i plamteče se bliskajoče kamne a l i ono s ivo kov ino ! Ob s leherno upanje p r i p r a v i j o tistega, k i j i h išče, da b i z n j i m i ok ras i l v i t ke roke, snežnobele vratove i n rožne uhl je v e l i k i h d a m ! I

K o sem se v r n i l iz džungle, sem i m e l mnogo denar ja , i n zb lazne le noči, polne opojnega von ja i n grulečega ženskega smeha so se menjava le z brezbrižnostjo dn i — dok l e r n i ves denar pošel, dok l e r n i r oma la vsa boljša ob l eka v zastav l ja ln ico , da b i b i l o denar ja za nadal jn je noros t i , dok l e r n i so b i l a porab­l jena zadnja pomožna sredstva i n dok l e r m i niso ženske, k i sem j i h b i l obložil z d rago t inami , ter d o b r i p r i j a t e l j i posmeh l j i vo o b r n i l i h rb ta .

Zdaj sem down and out! P r emede l i n vseskoz i preveč na t leh, da b i se i z l as tn ih moči d v i gn i l , zapust i l velemesto in se zunaj n a k a k i f a r m i s poštenim de l om spet z b r a l i n s i n a b r a l nov ih moči, preponosen, d a b i beračil, z r e l , da b i n a kakršen­k o l i način od jadra l v peke l .

In tu m i je šepnil v uho zlodej — a l i p a je b i l to t i s t i r u m e n i Braz i l i j anec , k i m i je natočil poslednjo čašo žganja iz s ladkornega trsa — usodni besed ic i : M u z o — C h o c o . . .

Dos t i že, pa vendar p rav zap rav ma lo sem slišal o M u z u i n o Chocu , o smaragdov ih i n p l a t i n sk ih r u d n i k i h države K o l u m ­bije. De js tva , k i so napo ln j e va l a z grozo, pa vendar z žgočo radovednost jo moje m i s l i , vest i , k i so zvenele tako gnusno, tako pusto lovsko, d a so mora l e b i t i i z r o d k i nebrzdane fantaz i je ! M u z o ! Choco ! — In r u m e n i Braz i l j anec m i je istočasno zašepe-ta l naslov, ko je njegovo žganje iz s l adkornega t rsa — zlodej naj ga vzame — steklo kot tekoči sv inec po mo jem g r lu . N a ­slov, k j e r dobiš vozovnico i n preskrbo za peke l . In B ra z i l i j anec si je t r i svoje mrliškim podobne prste, da je zapokalo , ko je v ide l , d a sem, resno odločen, k r e n i l v nakazano smer.

L A S C I A T E O G N I S P E R A N Z A . . .

»Pustite ob s t ran i vse nade, v i , k i vstopate . . . « , b i se l ahko g lasi lo , toda nobenega nap isa n i nad v r a t i t iste hiše v v i jugast i uličici v B a r a n q u i l l i , k a m o r sem b i l n a m e r i l po Brazilijančevem nasvetu svoje korake . L e vse črno jastrebov mrhov ina r j e v sedi na r a zpad l em l o k u dvoriščnih dv e r i . N a dvorišču se je b i l o t reba m j p r e j pogodi t i z množico črnikastih, vohljajočih ščetinarjev i n hudobno kavdrajočih puranov , preden so m i d o v o l i l i p r ehod preko zamočvirjene luže. N a n jenem robu je majhen go l dečko z otroškim smehl ja j em oprav l j a l svojo potrebo.

»Al i stanuje senor Chavez tu , dečko? sem ga vprašal. »Tam-le!« Njegov prstek pokaže n a ze lenkasta v ra ta v z i du ,

potem p a se ne smeni več zame, propadlega gr inga . S k o z i v ra ta v s t o p i m v ma jhen pat io, k i ga k r a s i običajno rast l in je . V ste­nah je več vra t . N a d e n i m i v i s i ma jhen neznaten izvesek z nap i som: »Posredovalnica za delo v r u d n i k i h smaragdov i n p la t ine v M u z u i n Chocu.« Po l e g sto j i do lga k l op i n n a nje j sede štirje moški v razce f ran ih , posva l j kan ih hlačah, osv in jan ih športnih sra jcah i n brezobličnih k l o b u k i h . Ogleduje jo me i n so dregajo s komo l c i . K o t v rabc i na p r e k l j i sede tam. E d e n od n j i h je črnec, medtem ko se zd i , d a pr ipadajo os ta l i t r i j e ne ­obr i t i obraz i Ev rope j cem. »Buenos tardes, caballeros!« po zd ra ­v i m , ko g rem mimo, potem p o t r k a m na v ra t a i n vs top im.

ob jave • o g l a s i M a l i o g l a s i

V p r e d i l n i c i žime Kavčič A v ­gust — R a k o v i c a 1, posta Des­n ica , je b i l a dostav l j ena aktov­k a s t r e m i vrečami. L a s t n i k naj se j a v i z osebno i zkazn ico na gorn j i naslov.

K u p i m tako j vse l j i vo dvosob­no stanovanje v K r a n j u a l i oko­l i c i . Ponudbe poslat i n a upravo l i s t a .

Z a m e n j a m stanovanje (sobo, kuhinjo ) v L j u b l j a n i za enako v Stražišču, K r a n j u a l i bližnji o k o l i c i . Nas l o v v u p r a v i l i s ta .

Z a m e n j a m enosobno s tanova­nje na K a l v a r i j i za dvosobno a l i večje v mestu. Nas l o v v u p r a ­v i l i s ta .

Z a m e n j a m dvosobno s tanova­nje v K r a n j u za enako sončno i zven mesta, po možnosti na Z l a t em po l ju . Ponudbe poslat i n a up ravo l i s ta .

P r o d a m hišo s red i mesta — pr imerno za ob r tn ika . Nas lov v u p r a v i l i s ta . Sa jov ic M a r a , J e n ­k o v a 2, K r a n j .

\ Rabljeno zakonsko spalnico

prodam. L a z a r F r anc , Stražiščo št. 88. '

P r o d a m novo malo diatonično h a r m o n i k o »Helikon - Novak , Celovec«. Ster F r a n c , S m l e d n i k 23.

P r o d a m pasme. V .

psa čiste ovčarske R. Šenčur 212.

P r o d a m žensko ko lo po zelo ugodni ceni . Poličar, S a v s k i breg 15, K r a n j .

P r o d a m športni otroški voz i ­ček s krogličnimi ležaj i za 5001) d i n i n otroško postel j ico za 1000 d in . Hočevar, Cesta na Rupo 23.

Grem za gospodinjsko pomoč­nico — najraje v oko l i co B l e ­da, Jesenic i n B o h i n j a . Nas lov v u p r a v i l i s ta .

K a d i l c i Go ren j ske ! Zahtevaj te povsod p r i znane najboljše ciga­rete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v L j u b l j a n i , K o l o d v o r s k a 26.

V z i d l j i v štedilnik desni i n novo j ed i lno omaro p rodam. — Ogled, Kokrški breg 3, K r a n j .

Čevljarskega va jenca spre jme z oskrbo. Žagar A n t o n , L o k a 48, Skof ja L o k a .

Zd ra vo pošteno dekle , k i ima veselje do samostojnega gospo­d in js tva sprejme S imunac H e -da, K r a n j , Kopališka 7.

M e d Les cami in Radov l j i co ležeče parcele — n j i ve in t r av ­n i k i — v najlepši legi med že­lezniško progo in drž. cesto in

S t a r # to 4 strnjene parce le v skupn i i zmer i 7000 kv . m ena v i zmer i 2500 kv . m ter ena v i zmer i 4000 kv. m, po zelo ugodni ceni na ­prodaj . In formac i j e : p r i t o va r i ­šu Kavčiču, Lesce 85.

Spre jme se takoj čisto p r i d ­no in vestno postrežnico za vsak dan. W e n d l i n g st., K r a n j , Pot na ko lodvor 1.

N a podlogi U redbe o družbenih inves t i c i j sk ih s k l a d i h (Urad­n i l ist F L R J št. 22/56), Uredbe o poso j i l i h za gospodarske in ver st ic i je (U radn i l is t F L R J št. 4/54) i n na podlag i pooblast i la ob­činskega l judskega odbora K r a n j , razpisuje Sve t za kmet i j s tvo i n gozdarstvo Občinskega l judskega odbora K r a n j

I. NATEČAJ za invest ic i j e v kmet i j s t vu zadružnih organizac i j in državnih k m e t i j s k i h posestev na področju občine K r a n j .

1. N a tem natečaju se bodo da ja la poso j i l a : a) za gospodarske zgradbe K m e t i j s k i m zadrugam, b) za gosp. zgradbe Drž. k m e t i j s k i m posestvom, c) za dolgo letne nasade sadovn jakov .

2. Interesent i , k i imajo nedovršene gradbene objekte l ahko pros i jo na tem natečaju posoj i lo za dogradi tev teh objektov. '

• 3. Prošnja za invest ic i j sko posoj i lo mora obsegati vse podat­ke, k i so p r edp i san i v 20. členu Uredbe o poso j i l ih za gospodar­ske invest ic i j e (Uradn i l ist F L R J št. 4/54).

4. Če se inves t i c i j sk i objekt g rad i več let mora invest i tor označiti v prošnji za posoj i lo poleg zneska posoj i la tud i letne transe.

5. P ros i l e c l ahko ponud i obrestno mero tud i v po lov i cah o z i ­r oma četrtinkah odstotka, vendar ponujena obrestna mera ne sme b i t i manjša od 1%.

6. R o k i , ponujen i za odplačilo poso j i l tega natečaja ne smejo presegat i :

a) za gospodarske stavbe iz • trdega mate r i a l a 30 let, b) za gospodarske .stavbe iz mehkega mate r i a l a 15 let, c) za dolgoletne nasade sadovnjakov 20 let. 7. Prošnji za posoj i lo je obvezno priložiti še genera ln i p r o ­

j ekt sestavl jen na bazi sedanj ih cen. Pro j ek t mora b i t i i zde lan v smis lu od loka o i zde lav i invest ic i j skega p rog rama (Uradn i l ist F L R J št. 5/54).

8. Odplačevanje anuitet za inves t i c i j ska posoj i la dovo l j ena na tem natečaju začne po 1 l e tu od popolnega izčrpanja tega posoj i la . P r v a anui te ta za posoj i la do lgo le tn ih nasadov pa za ­pade po 3 l e t ih popolnega izčrpanja tega posoj i la .

9. P o v e l j a vn ih p redp i s ih se bodo dode l jeva la inves t i c i j ska posoj i la samo t i s t im pros i l cem, k i bodo vložili v gradnjo inve ­s t i c i j sk ih objektov najmanj 20% las tn ih sredstev.

10. V zagotovi lo, da ima pros i lec lastna sredstva os igura­na, mora poleg prošnje predložiti tudi po t rd i l o pr is to jne banke o višini l a s tn ih razpoložljivih sredstev.

11. Prošnji je priložiti še pot rd i l o pr isto jne banke, da ima pros i l ec os igurana sredstva za plačilo garanc i jskega zneska po v e l j a vn ih p redp i s ih .

12. Prošnje za posoj i la z vsemi zgoraj naveden imi dokumen ­t i je dos tav i t i najkasneje do 25. j u n i j a 195(5 Sve tu za kmet i j s t ­vo in gozdarstvo občinskega l judskega odbora K r a n j .

13. G lede vsega drugega vel jajo za ta natečaj odločbe U r e d ­be o poso j i l ih za gospodarske invest ic i j e i n d rug ih predpisov.

Podp i san i M o h o r Bogdan , študent iz K r a n j a , Tavčarjeva 39, p r ek l i cu j em kot neresnične t rd i tve , izrečene v ba ru B i s e r v K r a n j u zoper Jožeta P o k o r n a , češ da s i ta grad i hišo s s u m ­l j i v i m i sredstv i . Oškodovancu se obenem zahva l ju j em, ke r je od­stop i l od kazenske tožbe. — M o h o r Bogdan.

P r o d a m orehovo fo rn i rano spa ln ico i n kuh in j sko itpremo. — Mi za rs t vo , B r a t u n , Cirče.

P r o d a m skora j nova d v o k r i l -n a vhodna vra ta . — Nas lov v u p r a v i .

K I N O » R A D I O « J E S E N I C E 22 jun i j a , ameriški f i l m »TAR­

Z A N I N N J E G O V A P R I J A T E ­LJICA« , ob 18. i n 20. u r i .

23. in 24. jun i j a , f rancoski b a r v n i f i l m »TURCIN I N N A -POL ITANEC« . Predstave v so­boto ob 18. i n 20. u r i , v nedeljo ob 18. i n 20. u r i , v slučaju s l a ­bega v remena tud i ob 16. u r i . Dopo ldan ob 10. u r i mat ine ja mlad inskega f i lma .

K I N O » P L A V Ž « J E S E N I C E 22. jun i j a , amer. f i l m » K R A ­

L J I C A KR IST INA « , ob 18. in 20. u r i .

23. in 24. jun i j a , jugos lovan­sko - nemški f i l m » i jtLISURA«. Predstave v sobot ob 18. i n 20. u r i , v nedel jo ob 18. in 20. u r i , v slučaju slabega v r emena tud i ob IG. u r i . Dopo ldan ob 10.30 u r i mat ine ja m lad inskega f i lma .

K I N O »SORA« S K . L O K A O d 22. do 24. jun i j a , f i n sk i

filtri »POROČNI VENEC«.

K I N O » K R V A V C « C E R K L J E 23. in 24. j un i j a , angleški z a ­

b a v n i f i lm »HOPSON V ŠKRIP ­CIH« , v g l . v l og i Char l e s L a u -ton. Predstave v soboto ob 20.30 u r i , v nedeljo ob 16. i n 20. U r i .

TA TE8EH B0M8 BLEĐALI

24. j un i j a , p r em ie ra ameriške­ga barv . f i lma » SASKACEVAN« ob 10. in 14. u r i ; ameriški f i lm »GROFICA W A L E V S K A « ob 16. 18. in 20. u r i — zadnj ikra t .

L E T N I K I N O » P A R T I Z A N «

22. jun i j a , ameriški ba r vn i f i l m » SASKACEVAN« ob 20.30 u r i .

23. jun i j a , dvo jn i program, p r emie ra indi jskega f i lma »DVA O R A L A ZEMLJE« in ameriški barv. f i l m . » SASKACEVAN« ob 20.30 u r i . Pričetek drugega f i l ­ma je ob 22. u r i .

24. jun i j a , dvo jn i p rogram, p remie ra angleškega barvnega f i lma »VZPON N A EVEREST« in p r e m i e r a mehiškega f i lma »MEHIKA V PESMI« ob 20.30 u r i . Pričetek drugega f i lma ob 22. u r i .

K I N O »SVOBODA« S T R A Z l S C E

23. jun i j a , ameriški barv . f i l m » SASKACEVAN« ob 18. in 20. u r i . ;

24. jun i j a , apremiera angle­škega f i lma »VZPON N A E V E ­REST« ob 14. u r i ; p r em ie ra i n ­di jskega f i l m a »DVA O R A L A ZEMLJE« ob 16. u r i ; ameriški b a r v n i f i l m » SASKACEVAN« ob 18. in 20. u r i — zadn j ikra t .

K I N O »STORZIC« K R A N J * I N ° N A K L O - N A K L O 22. in 23. jun i j a , ameriški f i l m 23. jun i j a , p remie ra angleške-

» G R O F I C A V V A L E V S K A « ob 18. ga barvnega f i lma » V Z P O N N A

in 20. u r i . E V E R E S T « ob 20. u r i .

24. j u n i j a .premiera mehiške­ga f i lma »MEHIKA V PESMI« ob 14. i n 18. u r i ; ameriški barv. f i l m »SASKACEVAN« ob 16-u r i ; p r emie ra indi jskega fi lma ' D V A O R A L A ZEMLJE« ob 20.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

A V T O - M O T O DRUŠTVO P O D N A R T p r i r e d i v nedeljo. 24. t. m. ob 15. u r i v Podbrez-j ah na pros toru T V D Part i za­na ve l iko tombolo. Vrednost do­b i tkov je 360.000 d in .

Po tombo l i bo na istem pro­s to ru vesel ica. I g ra l i bodo vese­l i K r a n j c i .

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

ŽRTVI S T R E L E V T O P O L I H

V petek, 15. jun i j a 1956 je v Topo l ih v Selški d o l i n i divjala nev ihta , pred katero so se brat­je K o k a l j u m a k n i l i pod kozo lec V kozolec pa je u d a r i l a strela, n jeni žrtvi pa sta postala 26-le tn i Jože i n 17-letni Anton, medtem ko je mlajši brat, k i J e

b i l v neposredni bližini, ostal zdrav.

F .B .

100 uspehov

na 1* oglas

v našem

p o l t e d n i k u

r

Občinski l j udsk i odbor K r a n j Svet za kmet i j s tvo i n gozdarstvo

Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. u r i . — Oddaj o i»Zeleli ste — poslušajte« ob d e l a v n i k i h ob 14.40 i n ob nedel jah ob 14.15. u r i . Kme t i j s k e nasvete in k m e ­t i jsko un ive r zo vsak d e l a v n i k ob 12.30. P r v a ju t ran ja poročila ob nede l jah so ob 6.05. u r i . vesti o športnih dogodk ih pa boste slišali ob 21. u r i zvečer.

P E T E K , 22. J U N I J A

, 8.30 R a d i j s k i r oman — J a n de Har t og : Tha lassa (nadalje­vanje):

9.30 Okrog l e poves t i mojstra Ba l zaca .

10.00 K o n c e r t po željah. 11.50 Za dom i n žene. 14.30 Odda ja za lovce i n ribiče. 15.35 Po je L j u b l j a n s k i k o m o r n i

zbor p. v. M . Skoberneta . 16.00 U t r i n k i iz l i t e ra ture — O.

H e n r y : Rešena sp r eob rn i ­tev.

18.00 N o v i f i l m i . 18.10 Ba r i t on i s t Rober t VVeede

in tenor ist Set Svanho l in , pojeta ari je iz znan ih oper

18.50 Družinski pogovor i . 20.30 Tedensk i zunan je -po i i t i eo i

preg led. 21.15 Odda ja o m o r j u i n pomor­

ščakih. 22.30 M e d n a r o d n a rad i j ska u n i ­

ve r za — a) M i r o l j u b n a u -poraba atomske energije — J o h n Cockcro f t : R a z i s k o ­v a l n i r eaktor j i b) pro fesor

JJSjf ima M ipohcdu

22.50

11.05

11.45 12.40

13.35 14.30 15.35

17.15 18.00

18.45 20.00

C o n r a d : A l i je me lanho l i j a bolezen? Me lod i j e za l ahko noč. S O B O T A , 23. J U N I J A Iz f i lmov in g lasben ih re-iv i j . i • / -P i o n i r s k i I kotiček. Igra M a r i b o r s k i i n s t r u ­menta ln i ansambel . Iz opernega sveta. O športu i n športnikih. 25 m inu t s l o vensk ih samo­spevov. Zabavna in p lesna glasba. Zan im i vo s t i iz znanost i in tehnike . Okno v svet: Kambodža. Vese l i večer.

12.40

P 14.30 15:35

16.00

18.00 18.10 18.45 18.45 20.00

22.15

N E D E L J A , 24. J U N I J A 8 .00 Otroška predstava — E r i c h

K a s t n e r : P i k i c a i n Tonček. 9.30 Še pomnite tovariši. Ob

p r a z n i k u I. br igade V D V . 10 00 Nede l j sk i simfonični k o n ­

cert A n t o n i n ' D v o r a k : Če­t r ta s imfon i ja F r i d e r i k C h o p i n : K o n c e r t za k l a v i r in orkester št. 1. v e -molu.

11.15 Odda ja za Beneške S lov . 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Z a našo vas. 16.30 Drago U l a g a - S l a v k o T i r a n :

N a i z l e tu z Jožetom Čopom 18.00 Rad i j ska i g ra A n n y T i c h y :

M a t i l d a in ubežnik. 21.00 Športna poročila.

P O N E D E L J E K , 25. J U N I J A 11.50 Za dom in žene. 12.00 Narodne pojo. R e z i k a K o -

r i t n i k in v oka ln i kv inte t • »Niko Stritcf«.

8.00

8.30

9.30

11.45 13.35

14 30 15.35

16.00

18.00

L a h e k spored i zva ja M a ­r i b o r s k i p i h a l n i ansambel

. v. D raga L o r b e k a . R a d i j s k i l eks ikon . Sk ladbe za razne i n s t r u ­mente. U t r i n k i iz l i t e ra ture — A n -rej P l a t onov : Roza . K r o n i k a iz naših mest. 35 m inut slov. samospevov. K u l t u r n i obzornik . K u l t u r n i obzorn ik . K o n c e r t D u n a j s k i h s imfo­n ikov , d i r i gent Wol fgang G a b r i e l , sol ista F r r i e d r i c h ' Gu lda . in Jacques K l e i n . U K V p rog ram: nočni k o n ­cert P a u l H i n d e m i t h : 5 sk ladb za godaln i orkester A r t h u r Honegger : S im fo ­n i j a za godala.

T O R E K , 26. J U N I J A S lovenske narodne pesmi poje L j u b l j a n s k i k o m o r n i zbor p. v. M i l k a S k o b e r ­neta. R a d i j s k i r oman — J a n de Har t og : Thalassa (nadalje­vanje). Rad i j ska i g ra — Nušič: S u m l j i v a oseba. C i c i b a n o m — dober dan ! Naši opern i so l i s t i pojo ar i je iz znan ih oper. Gospod in j sk i omnibus. Igra vaški kv inte t , pojo Rez ika , Sonja, Rožo in Miško. . U t r i n k i i / l i t e ra ture — M a r c e l A y m e : D a v k a r - I . Športni tednik .

18.50 Zunan je - politični fel j ton: Zgodov insko pos lanstvo Združenih narodov.

20.00 K o n c e r t S lovenskega ok­teta.

20.30 Tedensk i notranje-politični pregled.

S R E D A , 27. J U N I J A 11.05 Orkes t r a lne ' r apsod i j e (Bu­

čar, Reesen, A l f v e n , Ene-sco).

11.50 Za dom i n žene. 12.40 S lovenske narodne v p r i '

r edb i J a n k a R a v n i k a i * N i k a Str i to fa .

14.30 Z a n i m i v o s t i iz znanost i i * tehnike .

16.00 U t r i n k i iz l i t e ra ture M a r c e l A y m e : JDavkar - I *

18.00 Reportaža. 18.45 Rad i j ska un i v e r za — L a -

voslav S t r u n a : De lo tehni­ške sekci je terminološke komis i je .

20.00 Gaetano Don i z e t t i : L j U ' bavn i napoj , opera v 2 de­jan j ih .

ČETRTEK, 28. J U N I J A 11.05 Iz Stare f rancoske glasbe-11.45 Dober dan, o t roc i ! 12.40 K o n c e r t n i valčki. 13.35 O d ari je do ari je. 14.30 Turistična oddaja. 16.00 U t r i n k i iz l i t e ra ture

Go t t f r i ed A . B u r g e r : LaŽ-n j i v i K l j u k e c (odlomek).

16.20 40 m inu t z našimi in ino­z emsk im i so l is t i .

18.00 Iz naših ko l ek t i vov . 18.50 Domače aktua lnos t i . 20.00 četrtkov večer domači*

pesmi in napevov. 21.00 Ob sto le tn ic i ro jstva Ber­

narda Shawa . 21.30 L . van Bee thoven : T r i o Št.

3 v c -mo lu — {S. Radič.-" k l a v i r , Z. B a l i j a , v iol ina-M . Nagy — čelo).

85

V s a turška si la, k i še n i b i l a raz l i la se prot i severu naprej , obstopi la je od vseh strani t rdno kloštrsko poslopje. N e b i bi lo fežko b ran i t i dobro utr jenega obzidja, ko bi bi lo b rambovcev . A l i le ma lo je b i lo l judi , k i so b i l i za z idom, zakaj ve l iko h lapcev se je b i lo p r i procesi j i razkropi lo , in bodis i v turško ujetništvo prišlo, bo -d si končalo pod turškimi sabl jami.

86 Izmed men ihov b i l je v kloštru samo

M a r k o Koz j ak z dvema s ivostar ima oče­toma. Zdan j a nevarnost pr i s i l i M a r k a , da pozabi sam nase i n svoje bolečine; p r e ­maga stare bolne kosti in kakor nekdanj i vojak zapoveduje h lapcem. Dob ro pa je razv ide l , da to ma lo ostrašeno krde lce ne more dolgo b ran i t i široko razprostranega obzidja p ro t i t ak i množici T u r k o v , k i je obkrožala klošter.

87 Nedaleč od mesta, kjer sta stala m e n i ­

ha, nastane ve l ik h rup . S r ed i m e d h lapc i pojavi se dolgi cigan, k i je prišel v klošter po s k r i v n e m hodn iku . H l a p c i so hotel i napasti Samola , a l i ta j im ' pokaže prstan in pove, da ga pošilja opat, naj j ih po s k r i v n e m hodn iku odpelje iz samostana na varno. M a r k u pa razodene, da je nje­gov s in pove l jn ik janičarjev pred samo­stanom.

88 Koz jak , spoznavši, da se dolgo brani* 1

ne more, sklene zapust i t i še to noč obz»^' je, tem bolj, ker se je mesec na srec° sk r i l za goste oblake.

P reden je torej m i n i ' ^ "{»1 |T*W h 5 , 1 " t e

vse pokonc i . R a v n o so hote l i odpret i P; lezna težka vratca , ko se pretrga ob i * na nebu in luna posije svetlo in jasno.

Zda jc i se skaže, da j i h jo ravno l u l l f l

smrt i rešila.

8 . W M | « t i j r t i

ŠT. 49 / 22. J U N I J A 1956