AKTUACNO VPRAŠANJE

Da bi proizvajalci laže prišli do bese­de, oziroma, da bi močneje vp l i va l i na naš vsestranski razvoj, so b i l i ob zadnjih volitvah izvoljeni zbori proizvajalcev tu­di v okviru občin, kjer predstavljajo sestavni del l judskih odborov.

Poldrugo leto je že tega, ko so ti or­gani na delu. Se pravi, dovolj časa za Pregled, kako se uveljavljajo, kako Iz­polnjujejo zaupane naloge. Kot je pred kratkim pokazala posebna analiza, zbori proizvajalcev po občinah v večini še niso našli svoje oblike dela. To zlasti velja z a zbore proizvajalcev v Industrijsko šib­kejših občinah, kot na primer v Železni­kih, Zireh, Bohinju In na Bledu. Ločene

seje teh organov, kjer b i kot predstav­n ik i neposrednih proizvajalcev razpravlja­l i o važnih gospodarskih in družbenih vprašanjih ter o tem zavzemali svoja sta­lišča, so zelo redke.

Edino na Jesenicah In v Kranju so se ti organi začeli uveljavljati na torišču

Pro izva ja lc i važnih vprašanj, kot odločujoči faktor. Mnoge težave, k i so pred let i bile med Železarno in občino na Jesenicah, je od­stranil prav zbor proizvajalcev. Zbor pro­izvajalcev ObLO Kranj je samostojno

pretresal posamezna važna vprašanja in dal mnoga, važna priporočila gospodar­skim organizacijam. Zbor proizvajalcev v Kranju je tudi edini, k i je že začel uve­l javl jati načrtno povezavo z vo l i vc i — proizvajalci.

N a tem področju delavskega uprav­ljanja je torej zelo važna obl ika in način dela. Zato je zelo aktualna naloga utr­jevanje teh organov. V okviru občin in morda tudi okraja b i b i l potreben celo poseben organ, k i bi spremljal delo zbo­rov proizvajalcev, j im pomagal pr i uve­ljavljanju dosedanjih izkušenj in pr i od­stranjevanju njihovih težav.

1. c.

AKTUALNO VPRA" VNJE

0 L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

l £ T O XII., ŠT. 14 — C E N A DIN 10.— K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959

Ledena plošča na blejskem jezeru je v vel iko zadovoljstvo vsem ljubiteljem drsanja.

Noo revolucionarni korak v izgradnji social stičnih odnosov Z občinske konference SZDL v Radovljici

Za načrtno gradnjo, da se čimprej zagotovi

potrebnih 400 stanovanj Predlog O b L O Jesenice znova v razpravi - Še 26 milijonov

za ceste - Krediti podjetju »Elan«

V torek, 17. t. m . je b i l a v R a - usmer ja l i p redvsem v gozdar^ dov l j i c i redna le tna konferenca stvo, gradbeništvo i n druge k o -Občinskega odbora S Z D L . R a z - muna lne de javnost i , p rav l j a l i so o življenskih pogojih Nage l razvoj indus t r i j e v ob-delavcev, o zaposlevanju, o f luk- čini je povzročil težke k o m u n a l -tuac i j i , o povezavi de la S Z D L z ne s tanovanjske probleme. Šte-osta l imi organizac i jami n a vas i , v i l o preb iva ls tva se je v zadn j ih

Seja O L O , k i ie b i l a V torek, 17. februarja. i n gozdarstvo ter upravnega od - O D G O V O R N O S T O p r ip ravah za zbore va l i vcev , šestih l e t i h povečalo za 11 o d -i p K i l a r 3 7 m P r ' f i T r , a ' V r a t t a - u p n r l n r «n r>HV>nrnilH b o r a gozdnega sk lada je zato n a - P R E D E L A N O M k i bodo v začetku marca , o de lu stotkov. Vloženih je p reko 400 r L p r a v l T a T i n % S e t f ^ ^ ^ r ^ D i £ .Precejfinja sprememba. K o fio ^tocr**** predložili ™ J j « združitvi nekater ih k r a - prošenj za stanovanja razprav l ja l i m spreje l i neKaj zeiO pomeDnin C e l o t n e letošnje invest ic i j e i z v p r e t r e s predlog garanci je za J e v n i h odborov S Z D L . N a kon fe renc i je b i lo govora Ukrepov. gozdnega sk lada v znesku 164 podjetje E l a n , je prišlo do živah- Vrednost proizvodnje , ko t je * u d i ° p r e sk rb i , t rgov in i i n o

Osrednja zadeva na torkov i seji je b i l a n a - m i l i j onov jrozrnanjšatt za ^26 m i - n e r a z p r a v e . Podjet je E l a n je povedal predsednik O b O S Z D L _ J S ! ^ l h ^ d r u g , k i naj b i cional izaci ja oz iroma okolišev v okra ju K r a n j ben ih okoliših razprav l ja l i občinski l judsk i od- upravT za "ceste ko t 'udeležbo n a j " b i ^ t e m u ^ o d j e t j u odobrili d e k T m d u s t r i ] ^ vod i lo k povečanju kmet i j ske bor i na S V O J i h sejah i n dostavi l i O L O končne O L O K r a n j za modern izac i jo ne- garanci jo za 4,974.000 dinar jev , se je povečal za 9 , 6% brez upo-

pl^̂ ^ej predloge. k a t e r i h pot rebnih i n zelo pro- Ta denar potrebuje za nabavo števanja izplačila plač nad tar i f -

G r me tn ih cest. Največ bodo d a l i visokofrekvenčne s t i ska ln i ce za nimii pos tavkami , premi j ter v r e za revo luc ionaren ko rak z nase l j em J e r m a n k a , s pred lo - za ured i tev ceste Skof ja L o k a — smuči. osta l ih dohodkov. Konec decem- " » tacno proučevati stanje v sake ^ ^ g r a d n j i socialističnih odno- gom Boh in j ske B i s t r i c e izg laso- Goren ja vas, i n s icer 11,400.000 Das i ta vsota n i v e l i ka , , so o d - bra l an i je b i lo zapos lenih v i n - u d r u g e posebej. 2 e ' 2 nac ional i zac i jo gradbenih v a l i tud i predlog gradbenega d inar jev , 8,600.000 d inar j ev za bo rn ik i s čutom odgovornost i , dus t r i j i te občine 2.462 oseb. To V zaključkih konference je b i l o OqsT j isč i n najemniških stavb bo okoliša za mesto Jesenice, k j e r modernizac i jo ceste K r a n j — preden b i d v i g n i l i roko, hote l i število naj b i se letos n i k a k o r predvsem poudarjeno, naj S Z D L ^ /"anjena možnost izkoriščanja je to nu jno potrebno i n nesporno. Skof ja L o k a ter 4,500.000 d i n a r - vedet i mars ika j . 4 odbo rn ik i so ne povečalo. Gospodarske orga- da K Z potrebne napotke, kako ^ I e i n področju. H i t r a i ndus t r i a - Z a ostale 4 gradbene okoliše te jev za cesto B l e d

Zadruga jo b i l a preveč ločena od kmeta . Zato je nu jno s is te-

>,/.-,.•. ., Boh in j i n ee vzdržali g lasovanja, osta l i pa nizaci je , k i so presegle dovol jeno naj odkup i j o zeml jo od t i s t ih ska • i n s t e m t u d i fitanovanj- občine pa je predlog zavrn jen 1,500.000 za cesto. K r a n j s k a gora so po daljši r a zp rav i g lasoval i število zapos lenih po perspekt i v - l as tn ikov — delavcev, k i j i m je d iSA^ k o m u n a l n a gradnja v s re - s pr ipombo, naj gre v ponovni —Podkoren . za odobr i tev garanci je . nem načrtu za leto 1961, naj letos zeml ja v breme. K r a j e v n i odbor i

O t em predlogu so odbo rn ik i N a se j i so tud i odobr i l i de lo zmanjšajo ta presežek za po l ov i - S Z D L naj večkrat kličejo na precej govor i l i . O m e n i l i so več komis i j e za od l ikovan ja , po t rd i l i co. H k r a t i s po l i t iko zapos lova- svoje sestanke odborn ike O b L O , cest i n potreb, k i naj b i se tud i so p rek in i t ev de lovanja občin v n ja pa je t reba omejevat i f l u k - d irektor je , predstavn ike D S i n vključile v ce lotn i načrt. K e r pa C e r k l j a h i n Goren j i vas i ter tuaci jo. Ta hudo zmanjšuje n a - U O na svo jem terenu i n od n j i h

j j j ^ h Je povečala povpraševa- pretres predlagate l jem JI- Po zaz ida ln ih površinah. Ce -|j* so rast le i n l a s t n i k i so brez S E Z M E R A J P R E M A L O

SS in..znoja k a r čez n o č z a h " M i s e l , naj b i se da lo več s red Parčki V A Š J e C e n e 2 3 s t a v b e l n štev za ured i tev prometn ih cest, nihče n i h k r a t i predlagal , katere sp remen i l i da tum vo l i t ev v nove pore za povečanje produkt i vnos t i zahtevajo potrebna po jasni la , je 8 3 1 1 1 r a z v ° J družbe j i m j e b i l a j^ečena že na se j i O L O izdatke oz i roma predv idene mo - občinske organe na teh območjih de la . L a n i se je i zmenja lo skora j O b L O naj ne podpira i n d i v i d u a l -^ ^ r i n a s a l možnost izkoriščanja 3. februar ja , k o so ra zp rav l j a l i dern izac i j e cest naj b i opus t i l i , od 28. i n 29. marca , kot je b i l o tret j ino zapos lenih, ka r je ze lo n i h gradenj , k e r se s t em s t a -

nasprot i skupnos t i kot n a - 0 letošnjem družbenem načrtu, j e mora l ostati postav l jen i p r ed - določeno, n a 4. i n 5. a p r i l letos, ve l iko . Novo de lovno s i l o bodo, novanjska k r i z a ne rešuje n a -W T P ^ n i e z n i k o m , gradite- N a p r e d l o g Sveta za kmet i j s tvo log nespremenjen. K . M . kot je b i lo rečeno na kon ferenc i , črtno. S Z D L naj vključuje v

K a r pa je b i l o še huje : v « m o lastništvo je vse resneje f

j ^ a l o načrtno e radn io i n u r b a - 1

Hest

načrtno gradnjo i n urba-urejevanje k ra j e v i n

Vjg^eda bodo l a s t n i k o m teh po-^ 1 1 1 odplačali zeml jo po zmer -^ ' Povprečni ceni , tako da n i k a -

n e bodo pr izadet i .

odb. so p r eds tavn ik i občinskih ben°K°V P r e dlož l l i predlog grad-

okolišev v pretres O L O , fj» r a z e n utemel j i tev tud i g ra-Oj?* 0 P r ikaza l i , k o d naj b i tekle *e» 'v ° z ^ r o m a do k a m naj b i

zaz ida ln i okoliši. V vseh » ,niah, kot je razv idno , so s k u -8^ vključiti v gradbeni okoliš Poj 0 tiste površine, k i so nu jno rj j 0

e °ne za s tanovanjsko g rad-v bližnji pr ihodnost i i n so

težili za tem, da se i zog-bj ° kme t i j sk im površinam. D a rjiihh!! 6 m e J e m ° d t emi okoliši § a l . °1 J pr i rodne, so povsod s k u -

^ ^ k e proge, ceste i n podobno, lo^. fikupni razprav i o vseh p r ed -Pr^vl J Q b i l a pomembnejša samo ta?u°mDa k jeseniškemu pred -ft"adK ^ I e n i u so, da predlog i jebenih okolišev za B l e j s k o ** i n Žirovnico kot tud i <lov r s t r a n o i n Hrušico niso ^ 0 1 J utemel jeni . Zato so s k u p -k 2 vsemi os ta l im i predlog i za " e l i t i S k o f J° Loko, Tržič z n a ­log i P r i s t a v a i n Križe, ob pred­l i

^Jem Lesce, za občino B l e d

Z a g radbeni okoliš Ze lez-tn Z i r i , za Radov l j i co z

D r u ž b e n i p l a n i Vse občine na Gorenjskem hite sestav­

ljati letne družbene plane. Predvidoma bodo letos povsod razpolagali z večjimi sredstvi kot prejšnja leta, zato so tudi odgovornosti pr i razporejanju teh sred­stev večje. Pri vsklajevanju potreb z raz­položljivimi sredstvi, po vsako leto teža­ve. Letos so težave tolikanj večje, ker razen drugega za vse predvidene gradnje ni potrebnih načrtov niti zadostnih grad­benih kapacitet.

Kljub težavam predvidevajo, da bodo družbeni plani gotovi in sprejeti do kon­ca marca.

Najbolj so se vsekakor potrudil i v kranjski občini. Na ljudskem odboru gmo zvedeli, da je b i l plan izgotovljen že ta četrtek. Do prihodnjega torka bodo plan pretresali sveti pri Občinskem ljudskem odboru, v četrtek pa bosta oba zbora ObLO prvič razpravljala o osanutku druž­

benega plana. Ljudski odbor je tudi že razpisal zbore vol ivcev. Po četrtkovem zasedanju ljudskega odbora, bodo obrav­navali predlog družbenega plana vs i zbo­ri volivcev, in sicer na terenu in v pod­jetjih.

Šele ko bo razprava o predlogu druž­benega plana zaključena, bo l judski od­bor plan sprejel. Predvidevajo, da bo druž­beni plan kranjske občine za leto 1959 sprejet 12. marca.

V družbenem planu kranjske občine je osnovni poudarek na investicijah za družbeni standard. V letu 1959 namera­vajo začeti z izgradnjo 400 novih dru­žinskih stanovanj. Predvidevajo celo, da bo polovico teh stanovanj vsel j iv ih že konec, letošnjega leta. Sredstva za izgrad­njo tol ikih stanovanj, so resda zagotov­ljena. Večji problem so gradbene zmog­lj ivosti . Edino te lahko preprečijo izpol­

nitev načrta. Nadalje mislijo v občini predvsem dokončati nekatere objekte družbenega standarda, k i po že dalj časa v delu, kot na primer Zdravstveni dom v Kranju, Sindikalni dom itd.

V industriji so predvidene v letošnjem letu predvsem le manjše rekonstrukcije in modernizacije posameznih obratov. Predvidevajo, da se v letošnjem letu v industrijo ne b i več vključevalo novih delavcev. Zaradi pričakovanega pozitiv­nega učinka novega plačnega sistema, pa predvidevajo povečanje delovne storil­nosti.

članstvo doraščajočo mlad ino , kako r tud i ostale, saj je od 7.743 vo l i v cev v občini le 5.775 članov S Z D L a l i 75 %. Največ je še nevčlanjenih v Zgoša—Zapu-že, n a Brez j ah i n v K r o p i .

V občini je b i lo 19 osnovn ih organizaci j S Z D L . S k l e n i l i so, naj se nekatere manjše združijo i n s t em zmanjša skupno števi­lo na 14.

N a koncu konference so i z vo ­l i l i dve komis i j i , i n s icer k o m i ­si jo za družbeno uprav l j an je i n komis i jo za družbene organ iza ­cije. Z a predsednika jo b i l po­novno i zvo l j en tov. V i n k o K o -pr ivec . C. R.

G . B E R E N S 0 N

N A G O R E N J S K E M

K r a n j , 19. februar ja . — D i r e k ­tor ameriškega urada za medna­rodno sodelovanje v Beogradu, g. Robert Lav r ence B e r e n s o n je danes dopoldne o b i s k a l tovarno » Iskro« v K r a n j u . V spremstvu preds tavn ika urada za tehnično pomoč p r i Izvršnem sve tu L R S i n d r u g i h s i je og ledal nekatere oddelke tovarne.

V načrtu ob iskov i m a g. B e ­renson še Jesenice. Z e l i s i pa še danes ogledat i tud i Puškarno v K r a n j u i n podjetje E l a n v B e -

. gunjah, k j e r i zde luje jo športno ^ orodje i n smuči. —c

2 Glas Goreniske K R A N J , 20. F E B R U A R J A INf

Nad 20.000 rudarjev na področju Borinagea (Belgi­ja) je začelo v ponedeljek splošno stavko v protest proti odredbi visoke oblasti Skupnosti za premog in jeklo, po kateri naj bi zaprli 8 izmed skupno 14 premo­govnikov v tej belgijski pokrajini. Celotna gospodar­ska dejavnost in promet na tem področju sta zastala. — V znak solidarnosti s stavkujočimi rudarji v re­vir ju Borinagea je v sredo začelo stavkati kakih 30.000 delavcev v Charleroi ju in okoliških krajih. Polovica vseh rudarskih jaškov na področju Charleroija je za­prtih. Število stavkujočih znaša že okrog 66.000. Po večini so rudarji. — Kriza v belgi jskih premogovnikih je izbruhnila, ker se je nakopičilo mnogo premoga in ker se je Evropska skupnost za premog in jeklo spričo neprodanega premoga odločila zapreti kakih 10 premo­govnikov na področju Borinagea.

Jugoslovanski poslanik v Bejrutu Vlado Malesk i je bi l v ponedeljek pri libanonskem zunanjem ministru Uejniju. Govor i la sta o sodelovanju med obema deže­lama.

V raketnem poskusnem centru v Cape Canaveralu so v torek uspešno izstreli l i tridelno raketo tipa »Van-guard« z umetnim satelitom. Satelit ima obliko krogle, težak je 9,6 kg in meri v premeru pol metra. Po na­črtu naj bi krožil okrog Zemlje. Aparat i in instru­menti v njem naj bi posredovali vse podatke o ve­solju.

N a sestanku delegatov mestnih svetov v Južni in Jugozapadni A f r i k i so skleni l i protestirati v zunanjem ministrstvu Južnoafriške unije proti nameri Francije, da bi na Kerbulenskih otokih preizkusila svojo vodi­kovo bombo. Otoki ležijo 4000 km jugozahodno od Capetowna. Kra j i v Južni in Jugozapadni A f r i k i b i namreč posledice eksplozije hudo občutili.

Tuniz i jski delegat v O Z N Mongi S l im je poslal Var ­nostnemu svetu pismo, v katerem poudarja, da je zad­nji francoski letalski napad na vas Alep Ratma v Tu­nizi j i ogrozil mir v krajih, k i so že tako ogroženi zaradi vojne v Alžiriji. Ob napadu so b i l i ubit i štirje Tunizi jci . Sl im pravi , da se ta napad loči od napada na vas Sakiet, kjer je bilo ubit ih 79 ljudi, samo po številu žrtev.

V Cartageni (Kolumbija) so v sredo nastali hudi neredi. Ljudje so demonstrirali proti podražitvi mesa. Pol ici ja je streljala na demonstrante in je bilo 5 l judi ranjenih, eden pa ubit.

V premogovniku 25 km daleč od Kete (Pakistan) je nastala v torek huda eksplozija; zasutih je bilo 50 rudarjev. Izpod ruševin so izkopali 37 rudarjev, 16 med njimi je bilo ranjenih, 13 pa ubitih.

Minister za zdravstvo Karmakar je v parlamentu iz javi l , da umre v Indiji za kačjim pikom vsako leto 15 do 20.000 ljudi. Kakor sodijo, se število žrtev vsako leto veča.

L J U D J E I N D O G O D K I

M e d d v e m a ognjema Med Iranom In Sovjetsko zvezo

Je prišlo te dni do ponovne za­ostritve odnosov. Neposredni po­vod za nepričakovano poslabšanje stanja je b i la prekinitev sovjetsko-iranskih pogajanj o sklenitvi ne-napadalnega pakta med obema de­želama.

Moskovska »PRAVDA« je obja­v i la izredno oster komentar, v ka­terem pravi dobesedno, da »SZ ne bo mogla ostati ravnodušna do so­vražnega ravnanja Irana, katerega vlada je sklenila odkrito sodelova­ti s tujimi napadalnimi silami«.

Če upoštevamo, da ima Iran sko­raj 2.000 km dolgo mejo s SZ in da ima SZ po pogodbi iz leta 1921 pravico, da pošlje svoje čete v Iran v primeru, če b i b i la njena Južna meja ogrožena, potem je Jasno, da so sedanje grožnje zelo oprijemljive in da povzročajo dosti skrbi vodi lnim iranskim krogom v Teheranu.

Gre torej za ponovno zaostreno stališče do predloženega načrta ameriško-iransko vojaške zveze, a l i dvostranskega »obrambnega spora­zuma« med Z D A in Iranom. Proti načrtu takšne pogodbe je Moskva že lani konec oktobra vložila oster protest v Teheranu, nanj pa Je iranska v lada nemudoma odgovo­ri la, da »ne dovoli vmešavanja v svoje notranje zadeve«.

Čeprav se je torej spor začel že pred več ko pol leta, pa vendar doslej Z D A niso hotele podpisati dvostranskega sporazuma z Ira­nom. V Teheranu s i sicer na vse kriplje prizadevajo prepričati moč­ne zaveznike, da so po Juli jski re­

voluci j i v Iraku precej »izpostav­ljeni« prit isku z Vzhoda in da b i bilo zato treba Iran izdatneje pod­preti.

To Je argument, za katerega ima sicer Washington vedno nastavlje­na odprta ušesa, vendar pa vse doslej nI obrodil uspeha. Čemu? Predvsem, gre po vsem videzu za to, da Iran in za njim tudi drugi član bagdadskoga pakta Pakistan, želita, da b i j ima Z D A dale poro­štva proti vsakemu napadu in ne samo proti tako imenovani »komu­nistični agresiji«. V tem primeru bi b i l i v Washingtonu dolžni pri­skočiti na pomoč obema zavezni­koma v kakršnemkoli spopadu, v katerega b i se ena a l i druga od obeh azijskih dežel zapletla. To bi seveda vezalo roke ameriškim di­plomatskim načrtom do nekaterih izvenblokovskih azijskih dežel, s katerimi sta a l i pa b i se utegnila sproti Pakistan a l i Iran. Z D A bi se torej prav lahko znašle zapletene v spopad, k jer j i m je na jmanj do tega.

Ameriška vlada tudi ne b i b i la rada policaj, k i b i b i l vedno pr i rok i za dušenje notranjih nemirov v obeh deželah, k i j ih nenehno po­vzročajo ve l ikanski nerešeni so­cialni in gospodarski problemi ter politični spopadi. Zdi se torej, da so prav takšne zahteve iranske (in pakistanske) v lade povzročile, da Je ostal načrt pogodbe doslej v predalu.

SZ pa seveda nI ravnodušno zr la na pripravljanje vojaške zveze na njeni Južni meji. Moskva je naj­prej poskusila z grožnjami, zatem

pa še zlepa. Prav Istega dne, ko se je iranska delegacija vrni la ne­zadovoljna z zasedanja bagdadske-ga pakta v Karačiju, se je v Tehe­ranu prikazalo posebno odposlan­stvo sovjetske vlade. Moskva je poleg pakta o nenapadanju in jam­stva za varnost Irana v naslednjih 50 letih ponudila tudi obsežne pro­grame gospodarske pomoči in znan-stveno-tehničnega sodelovanja.

Vabl j ive sovjetske ponudbe so zdaj spodbodle tudi ZDA, da spre­menijo svoje zavlačevalno stališče. V Teheran je prispela posebna ameriška komisija, da b i proučila potrebe Irana. Vne la se je prava tiha b i tka za Iran. Vendar, zdi se, da je iranska vlada prišla do odlo­čitve že v samem začetku in da je igrala na sovjetsko karto samo zato, da b i čimprej Izsili la od ZDA . Nič čudnega torej, če so trenutno v tej tekmi za strateško važni in s petrolejem bogati Iran odnesle zmago ZDA . V Teheranu Je mini­ster zunanjih poslov iz javi l , da bo­do z "VVashlngtonom podpisali spo­razum še pred perzijskim novim letom, to Je pred 21. marcem,

V Moskv i so ogorčeni, v Amer i ­k i zadovoljni. V Teheranu pa pre­vladujejo mešani občutki, saj Je marsikomu Jasno, da tudi vozaški sporazum z Z D A ne more rešiti številnih perečih notranjih težav in zunanjih tegob iranske vlade. Tudi v tej azijski deželi polagoma pro­dira spoznanje, da v povezovanju z b lok i ne more b i t i rešitve za dežele, k i težijo k lastnemu na­predku in samostojnemu razvoju.

Mart in Tomažič

kra tko , v e n d a r z a n i m i v o

I Z D A J A ČP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGO­V O R N I UREDNIK S L A V K O BEZNUC / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — U P R A V E ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 607-70-1-135 / I Z H A J A OB PONEDELJ­K I H IN PETKIH / L E T N A NAROČNINA 600 DI­N A R J E V , MESEČNA NAROČNINA 50 D I N A R J E V

V 15 D E L A V S K I H SVET IH 292 ČLANOV

V jeseniški občini je 15 takih podjetij v katerih volijo delavske svete, v ostalih pa predstavlja de­lavski svet celoten kolektiv. Na zadnjih vol i tvah je bilo v DS iz­voljenih 292 članov, med njimi 49 žena. Da so delavski sveti našli svoje mesto v reševanju gospodar­stva v svojih podjetjih, gre del uspeha tudi na račun sindikalnih organizacij in organizacij ZKS, k i so budno spremljale dn usmerjale razvoj delavskega upravljanja.

Delavski sveti v jeseniški občini upravljajo z osnovnimi sredstvi vrednimi skoraj 37 mili jard dinar­jev, -k

OBČNI ZBOR SZDL K A M N I K

V nedeljo je b i l v Kamniku obč­ni zbor Občinskega odbora SZDL Kamnik. Od 122 delegatov j ih je bilo navzočih 79. Poročilo je pa­dal predsednik Vidervol , k i je po­udaril splošni napredek občine v zadnjem letu. Industrijska proiz­vodnja se je dvigni la za 30 %. Nad 90 milijonov din je bilo porabljenih

P O L E D E N I H S M U Č I N A H Med športnimi poročili z vsega sveta

zadnje dni vse pogosteje beremo o uspe­hih in neuspehih junakov belih smučin. Zadnjih štirinajst dni je bila tudi jugo­slovanska smučarska reprezentanca v ne­prestanem boju s strminami, hitrostjo, korajžo in eleganco na zasneženih poboč­jih planin. Poročila so deževala kot bi se utrgal oblak: iz Kietzbuchla, Gar-miseha, Ramsaua, Gastadta, Madonna di Campiglia, Cortine d' Ampezza in dru­god. Rezultati so nas večkrat veselo pre­senečali. Ob številkah, ki pomenijo se­kunde, smo z veseljem sledili imena kot so: Klinar, Lakota, Zupančič, Ankele, Hlebanja, Šumi, Zugovic in druga.

Telefon v redakciji je zabrnel. — »Da­nes dopoldne so smučarji doma.« Ob­vestilo smo dobili iz ŠD Triglav Kranj.

Beležnico v roke in hajdi k najbliž­jemu — Janezu Šumiju iz Kranja. Takš­ne sreče že dolgo nisem imel! Štiriin-dvajsetletni Janez, po poklicu elektro-monter, se je spet pripravljal na pot. Ko sem ga ogovoril, je koj vedel, po kaj sem prišel. Skoraj malce v zadregi mi je hitel pripovedovati: »Če bi prišel uro kasneje, bi me ne dobil več doma. Imeli bomo tečaj, ki ga vodi Tinček Mulej.« Čeprav je moral Janez čez eno uro že na avtobus, sva kljub temu še našla čas za kratek razgovor.

Povedal mi je, da je bil v Kietzbuchlu v smuku 61., v Garmischu najboljši Ju­goslovan, čeprav ga prireditelj še do da­nes ni obvestil, katero mesto je osvojil; sam sodi, da se je v kombinaciji uvr­stil okoli 35. mesta. Tudi v Madonna di Campigliu je bil najboljši Jugoslovan — v kombinaciji je osvojil 37. mesto. Razen teh uspehov v inozemstvu, je pred tem na Uršli gori v Ravnah osvojil tudi na­slov republiškega prvaka v veleslalomu. Vse to so uspehi, ki 6i jih bil lahko vesel

vsak športnik. Doseženih rezultatov tu­di smučarski strokovnjaki od Janeza ni­so pričakovali.

»Kaj misliš, da je vzrok tvojemu tako hitremu vzponu med vrh alpskih smu­čarjev?«

JANEZ ŠUMI

»Vzrok išr-m predvsem v tem, ker so me proti koncu lanske sezone poslali na tekmovanja izven naših meja. Takrat sem si nabral bogatih izkušenj. Razen tega sem letos tudi precej treniral, medtem ko za prejšnja leta o sistematičnem tre­ningu skoraj ne morem govoriti.«

Janez že osmo leto tekmuje na belih snežinah in je v tem času doživel že vr­

sto veselih in tudi bridkih dogodivščin. Zato sem ga vprašal: »Katerega svojih uspehov si najbolj vesel?«

»Letošnje zmage na republiškem pr­venstvu v Ravnah in uspeha v Gar­mischu. Le-tam je bila proga takšna, ka­kršne si skoraj ni moč predstavljati. O snegu ne smem govoriti. Bil je samo led! In na takšni poledeneli progi je bil pred ciljem, pravi »pekel«. Tri sto metrov dolga strmina, ki se je spuščala v cilj, je bila težka preizkušnja tudi za naj­boljše alpske smučarje. Na tej strmini smo vozili s hitrostjo 90 do 100 km na uro. V cilj sem pripeljal brez padca, medtem ko so se morali nekateri svetov­no znani asi večkrat pobirati ali pa celo odstopiti od tekmovanja. Kako je bila proga težka in nevarna, najbolje povedo številke: od 89 tekmovalcev jih 38 ni prispelo na cilj. Pred ciljem pa se je po­škodovalo 14 tekmovalcev, medtem ko se je nek Kanadčan smrtno ponesrečil.«

»To sta torej tvoja največja uspeha. Kaj pa neuspehi?«

»Tudi teh je precej. Večkrat sem med vožnjo že videl cilj, pa mi je zaradi pomanjkanja treninga pošla sapa in sem izgubil ravnotežje ali zgrešil vratca. Dragocenih sekund potem ni moč nado­knaditi.«

»Ali si letos prvič osvojil naslov re­publiškega prvaka?«

»Kot član, da. Ko sem bil pa mladi­nec, sem petkrat nosil naslov republi­škega prvaka.« *

»Kakšne načrte kuješ za državno pr­venstvo letos in ali misliš tudi na olim­pijske igre?«

»Medtem ko na olimpijske igre še ni­sem pomislil, bom šel na državno pr­venstvo zato, da bom prvi. Sicer pa, kdor tekmuje, mora biti borben in kdor je borben, se vedno bori za prvo mesto.«

B. F.

za gradnjo stanovanj. V bodoče bo SZDL posvečala največ pozornosti razvoju kmetijstva in družbenih obrtnih delavnic. N a dan volitev je pristopilo v organizacijo 1600 novih članov, vendar je število 8240 članov al i 64 % vseh volivcev daleč pod okrajnim povprečjem. Treba bo razvit i živahno akcijo za pridobitev novih članov, zlasti mladine, k i je izpolnila 18. leto. V nadaljnjih poročilih je b i l zlasti važen referat ing. Plešnarja o ko­operaciji v kmetijskem obdelova­nju, k i mu je v kamniški občini zaradi razlik v zemljišču treba posvetiti še posebno pozornost. Go­vor i l i so še zastopniki Okrajnega odbora SZDL Avguštin Lah in se­kretar ZK Kamnik Peter Plevel. V izčrpni debati so delegati razčistili mnogo nejasnih vprašanj in naka­zali smer za delo na terenu.

V O D O V O D N I S K U P N O S T I R A D O V L J I C A I N K R O P A

S E B O S T A ZDRUŽIL I?

Vodovodna skupnost K r o p a je b i la ustanovl jena šele pred nekaj l e t i . Za to še n ima jo p r i m e r n i h pos lovn ih prostorov. Z l a s t i pa j i m p r iman jku j e s t rokovnega k a ­dra . G lede na to so že l an i z a ­pros i l i Vodovodno skupnost R a ­dov l j i ca naj b i se v l e tu 1958 l o t i l i p r i p ra v za združitev. Zdaj se bližajo občni zbo r i obeh s k u p ­nosti . V K r o p i želijo, d a b i do združitve prišlo že letos. P r ed se­boj ima jo namreč mnoge naloge. Toda uspeh b i b i l , kot sodi jo, še toliiko večji, če b i d e l a l i z z d r u ­ženimi močmi. Združitev d v e h skupnos t i b i pr i speva la k cenejši i n hitrejši dokončni zg rad i t v i ce­lotnega vodovodnega omrežja v občini Radov l j i ca . C . R.

N O V A MLEČNA R E S T A V R A C I J A

V torek so pričeli s preure ­jan jem garaž v s tavb i Občinske­ga odbora S Z D L n a Jesen icah v mlečno restavrac i jo . Inves t i ­tor O b L O Jesenice je podvze l vse potrebno, da bodo t i prostor i preure jen i v h ig iensko ustrezen i n Jesen icam p r imeren l oka l . De l a bodo predv idoma z a k l j u ­čena do 8. marca , tako da bo n a d a n žena že ustreženo številni m l a d i n i , k i danes n a Jesen icah n i m a tovrstnega l oka la pa tud i odras l im, k i s i bodo dost ikra t raje privoščili namesto s labega v i na skode l i co m l eka . U .

S K R O M N A S L O V E S N O S T V M O J S T R A N I

V torek, 17. februar ja popo l ­dne so v Mo j s t ran i izročila n a ­menu novo ambulanto . Z d r a v n i k dr . T u r k iz K r a n j s k e gore, k i bo o r d i n i r a l dvakra t tedensko v n o ­v i ambu lant i , je i z r a z i l p r ep r i ­čanje, da se bo z n o v i m i prosto­r i zdravstvena služba v D o l i n i močno izboljšala. -zk

SE VEDNO O NACIONALIZACIJI

V sredo, 18. februar ja zvečer je b i l v K r a n j s k i gori množični sestanek članov S Z D L . Obrav ­nava l i so zakon o nac iona l i zac i j i na j emnih zgradb i n gradbenih zemljišč. Sestanek je v zbud i l med vaščani precej zan iman ja ; dvorano k inematogra fa so tesno zasedl i .

Udeleženci sestanka so postav­l j a l i razna vprašanja v zvez i z nac ional izac i jo , i z česar je moč sk lepat i , da je to vprašanje v K r a n j s k i gor i še vedno premalo pojasnjeno, oz i ramo da so do­slej p rev ladova la neprav i lna to l ­mačenja. SLOVENSKA FILHARMONIJA

N A JESENICAH V počastitev 90-letnice Žele­

zarne Jesenice je gostovala v to­rek zvečer v Čufarjevem gleda­lišču n a Jesen icah S lovenska f iha rmon i j a i z L jub l jane . Sve­čanemu koncer tu sta da la po­sebno obeležje plavžar i n mar -t inar , k i s ta pred koncer tom pozdrav i la goste v i m e n u de lov­nega ko l ek t i va Železarne Jese­nice. Z a prisrčen spre jem i n številno udeležbo se je zahva l i l d i r ek to r S lovenske f i lharmoni j e prof. Lipovšek. Jeseničani, k i so v g lavnem va jen i gostovanj za ­bavnega orkes t ra Bo jana A d a ­miča, Avsen ikovega kvar t e ta i n podobnih zabavn ih ansamblov , so to pot pokaza l i i zredno zan imanje za klasično (glasbo, k a r so po t rd i l i z nekaj m inut trajajočimi ap l av z i i n z n j i m i zahteva l i podaljšanje programa. Železarna Jesenice, k i je v ok­v i r u številnih pr i red i tev v po­častitev svoje 90-letnice spre je la tud i koncert S lovenske f i lharmo­ni je , je n u d i l a Jeseničanom ene­ga največjih i n nepozabnih k u l ­t u r n i h užitkov, k i naj b i ne osta l i osaml jen i . U .

Z OBČNEGA Z B O R A RK PREDOSLJE

Nedeljskemu občnemu zboru osnovne organizacije Rdečega križa Predoslje, k i je b i l precej slabo obiskan, sta prisostvovala tudi predstavnika Občinskega od­bora RK Kranj tov. Kerštajn in tov. Blažon. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je organiza­cija v zadnjem letu naredila pre­cejšen korak naprej, saj ima v svoje vrste vključenih kar 170 članov. Izkazala se je ob Tednu Rdečega križa in v protituberkuloz-nem tednu, pri krvodajalstvu, pri vzgoji mladine, predvsem pri pod­mladku. Priredil i so tudi trome-sečni zdravstveno-prosvetni tečaj, k i ga bodo zaključili konec tega meseca. V sklepih, k i so j ih spre­jel i , pravijo, da bodo še povečali število članov, organizirali več zdravstvenih predavanj, uredil i nekaj asanacijskih del itd.

Po Občnem zboru je imel dr. Bežek iz Kranja zdravstveno pre­davanje o davic i .

SKRB Z A K A D R E Podjetje za urejanje hudournikov

je organiziralo za svoje delavce 10-dnevni tečaj, na katerem jim predavajo predmete, k i j ih morajo delavci obvladati, da si pridobe kval i f ikaci jo. Tečaj je na BelcU kjer ima podjetje svojo barako, udeležuje pa se ga 11 delavcev 1* različnih krajev naše republike) dnevno poslušajo do deset ur pre­davanj iz strokovnih in splošnih predmetov. Da bi se lahko udele­ženci čimbolje pr ipravi l i na izpite, je podjetje poskrbelo za posefoaa skripta v ta namen. Računajo, da se bodo delavci po končanem te­čaju še nekaj tednov pripravljal i na izpite. -zk

OBRAČUN

Prosvetno društvo »Gorenjec« v Predosljah je v letošnji sezoni, zlasti kar zadeva dramsko dejav­nost zabeležilo lepe uspehe. Tuje in domače občinstvo je bilo * Obema premierama zelo zadovolj­no, o čemer pričajo razprodane dvorane.

V nedeljo, 22. februarja bodo obnovil i Tavčarjevo dramo Cvetje v jeseni. Po proslavi pa bo imelo društvo svoj redni letni občni zbor. V K R A N J U BODO USTANOVIŠ

DRUŠTVO IZNAJDITELJEV Z namenom, da se vse izumite­

lje na Gorenjskem poveže v enotno organizacijsko telo, bo Okraju* odbor Ljudske tehnike Kranj usta­novi l okrajno društvo izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev. Predvidoma bo društvo ustanovlje­no že v naslednjem tednu. Društva izumiteljev imajo že v Mariboru, v Ljubljani in v Cel ju. -as

\

K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959 C l " « Gorenjske 3

PRED LETNO KONFERENCO O K R A J N E G A SINDIKALNEGA SVETA

K R A N J

Letošnje mile zime so prav gotovo najbolj vesele gozdne živali. Foto: F. Perdan

Ojrenjska turistično društoa so obračunala

L E T O S Š E B O L J E \ . Pretekla sobota in nedelja sta bili v znamenju letnih

obračunov turističnih društev

Kako preskrbeti industrijska središča

s kmetijskimi pridelki Razgovor s predsednikom Obč inskega

s indika lnega sveta Skofja Loka , tov. Petrom Sitarjem

ločenimi pogoji vložila del svojih sredstev v določeno kmetijsko po­sestvo in bi s tem za dogovorjeno dobo pogodbeno zagotovili kme­tijske pridelke za svoje delavce (za menze, gostišča itd.). S tem načinom bi zagotovili stalno in cenejšo preskrbo delavskih središč

je TD JEZERSKO

svojih vzornih poročilih pr i ­d a l o , da je bi la lanskoletna de­lavnost zelo živahna. Težave, s katerimi se je turistično društvo »Orilo, so predvsem komunalnega značaja. Predvsem bo moral Ob­e s k i l judski odbor Kranj ob so­delovanju Jezerjanov opremiti ta letoviški kraj z boljšo cestno raz~ fvetljavo. Razen tega bo treba ne-

a i sto metrov ceste prevleči s P r o t i p r a s n o prevleko. Tudi ostale

PRIZNANJA Pri

Zadnjih petih letih je bilo £ri nas na Gorenjskem izročenih y * raznih priznanj. Zaslužnim "elavcem na raznih področjih de­dnosti je bilo za njihovo izred-n° prizadevanje in nesebičnost Podeljenih 7 Redov zaslug za na­rod in 948 Redov dela in Medalj «e/a.

je kar lepo število. Človek z zadovoljstvom ugotavlja, da je kot doslej hI dosežen eden od plemenitih in "krati vzpodbudnih ciljev — pri-Zr>anje v imenu družbe tistim po­reznikom, ki to zaslužijo.

Vendar, ko je na seji OLO Predsednik komisije za odlikova­la tovariš Ivan Bertoncelj poro-Ca} o tem, je hkrati kritično oce-n t l predloge, ki jih ta okrajni or-* a n prejema. Predloge za odliko-\ania namreč pripravljajo sindi-kalne in druge družbene organi-Zac}je, personalni oddelki v pod-Mjih itd. Toda, kot je bilo reče-

naloge društva niso majhne. Sem­kaj sodi predvsem ureditev narav­nega jezera, kjer bo kopališče in camping, poskrbeti bodo morali za lepšo podobo naselja ter odstra­niti nekatere napise, k i za turiste niso posebno privlačni. Izdati na­meravajo tudi turistični prospekt. — Občni zbor je vzbujal videz, da se doslej skromno Jezersko iz dne­va v dan močneje spreminja v pri­jeten turistični kraj, k i bo poleg naravnih lepot, kakršne so drugod redke, uredilo in pripravilo turi­stom vse tisto, kar so na ovojem oddihu doslej pogrešali.

TD PREDDVOR Tarejo podobni problemi: raz­

svetljava, protiprašna prevleka ce­ste in izgradnja umetnega jezera ter gradnja campinga. S temi na­logami so se začeli ukvarjati le lani. Kaže pa, da bodo morali pre­bivalci Preddvora in Občinski ljudski odbor Kranj v prihodnje nuditi ugodno se razvijajočemu tu­rizmu v Preddvoru še več podpore

preveč kampanjsko, na hitro. ^avadno v največji naglici, tik Pjed prazniki kot na primer za .raznik dela, za Dan republike

ln ob drugih občinskih praznikih, zaradi kratkega časa ne utegnejo 0 Predlogih dovolj razmišljati, /ih a<tti v pretres širšemu krogu. Za-radi tega ne utegne dovolj razi-sl°Vat.i. l n razpravljati o predlo-vh niti okrajna komisija.

Kakšen je izid takih predlogov, e Pove samo dejstvo, da ne pre-

rfdajo odlikovanci med proizva-lalci> kar bi bilo pričakovati pred-V[ern v tako močnem industrij-S£en} središču kot je Gorenjska, ^tdno se sliši, da je med odliko

TD RIBNO PRI BLEDU je v svojem prvoletnem obstoju doseglo lepe uspehe: izvedlo ie proslavo Dneva borca združeno s proslavo Dneva ameriških Sloven­cev, še prej pa je olepšalo naseda in uredilo sprehajalne steze. Iz­vedli so tudi uspešno akcijo za razširitev kapacitete ležišč in tu­rističnih sob, k i so j ih številni privatniki adaptirali in odstopi'.i potrebam domačega turizma. Tra-nutno je v Ribnem pripravljenih 30 sob s 55 posteljami. V minuli sezoni so se pokazale tudi številne pomanjkljivosti. Predvsem bo treba uvesti informativno službo s s t i l ­no informacijsko pisarno.

Gostišče bo treba še nadalje usposabljati, da bo lahko nud;!o gostom cenejšo hrano kot hoteli. Tudi ceste, k i vežejo Ribno z oko­liškimi naselji, so slabo vzdrževa-. ne. V načrtu imajo tudi ureditev naravnega kopališča v Ribnem na Savi in izgradnjo weekend naselja na Taležu nad Savo Bohinjko. Z rešitvijo teh nalog in z usposablja­njem Počitniškega doma za zimski čas, bo postal kraj za domače in tuje goste mikavnejši.

TD Z A SELSKO DOLINO je ob skromnih razpoložljivih sredstvih doseglo kar lepe uspehe. Pred občnim zborom so na poseb­nem posvetu proučili splošni na­črt Selške doline, k i obeta razvese­l j iv razvoj. Nemalo truda je bilo vloženega v akcijo za olepšavo krajev vzdolž Selške doline. V Dražgošah so uredil i nekaj zaseb­nih turističnih sob. Razen tega so priključili dosedanje Turistič 10 društvo v Sorici matičnemu dru­štvu, kar so narekovale predvsem organizacijske pri l ike. Tudi propa­gandne akcije društva niso izzve­nele v prazno. Kaj pa v prihod­nje? Kaže, da bodo lahko ob uspeš­ni pomoči obč. odbora SZDL in ObLO Železniki uresničili načrte, k i j ih predvideva program dela do leta 1961.

TD TREBIJA V P O L J A N S K I DOLINI

je pokazalo v prvem letu delo­vanja zavidlj ivo marljivost. V tem času je društvo postavilo samo­stojno gostišče s prenočišči v Tre-bij i , pričelo je urejati naravno ko­pališče ob Poljanščici in poskrbelo za precejšnje število ležišč pr i privatnikih. Bati pa se je, da

društvo svojih nalog v prihodno­sti ne bo moglo posebno uspešno opraviti, če ne bo dobilo od ObLO Skofja Loka primerne pomoči. Sko­da bi bilo lepih in nedragih načr­tov, če ne b i bi l i uresničeni.

TD BREZJE je prav tako zabeležilo šele prvo leto delovanja. Navzl ic tej ugoto­v i tv i so uspehi, k i j ih je društvo že doseglo, na moč razveselj ivi. Društvo je potem, ko je označilo poti, pričelo z vestnim statističnim beleženjem nočitev, kar je bilo do­slej opravljeno zelo pomanjkljivo. Naslednja nič manj pomembna na­loga je ureditev cest in slabših poti. Prodajati nameravajo tudi tu­ristične spominke s svojega pod­ročja.

TD BESNICA PRI K R A N J U je končno premagalo krizo, v kate­ro je zašlo nekako pred dvema letoma. Prve nočitve, sicer skrom­ne, so ohrabrile prebivalce in upa­ti je, da bo tukajšnji turizem v prihodnje stopil na boljša pota. Društvo namerava dokončno ure­dit i okolico slapa Suma in narav­no kopališče z manjšim campin-gom, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na izletniški turizem. Kaže

V p r a š a n j e : Letna konfernca Okrajnega sindikalnega sveta Kranj bo obravnavala med dru­gim tudi problem preskrbe Indu­stri jskih središč s kmeti jskimi pr idelki . V čem Je po vašem mnenju Jedro tega problema?

Odgovor: »Mislim, da je ob tem vprašanju treba opozoriti na dva problema:

1. kolikšna sredstva daje družba za razvoj kmetijstva, kakšne ko­risti ima družba od tega in kako pospešiti ta razvoj,

2. kakšna je v zvezi s tem pre­skrba prebivalstva industrijskih središč s kmetijskimi pridelki.

Spremembe, ki so nastale v na­šem družbenem in gospodarskem razvoju, zahtevajo tudi določene spremembe v organizaciji kmetij­stva. S tem vprašanjem je tesno povezana preskrba industrijskih središč in zaradi tega prehaja skrb za razvoj kmetijstva posredno tu­di na industrijskega proizvajalca, zlasti zaradi tega, ker se je v po­vojnih letih struktura prebivalstva spremenila močno v korist ne­kmečkega prebivalstva.

Kljub temu, da smo po vojni dajali prednost razvoju industrije, pa so bila zadnja leta vendar vlo­žena tudi v kmetijsko proizvodnjo precejšnja sredstva, ki pa, po moji sodbi, še ne dajejo družbi ustrez­nih rezultatov. Zato bi se morali v prihodnje lotiti z veliko večjo resnostjo obravnavanja investicij v kmetijstvo: z večjo gotovostjo bi delavci, ki sredstva ustvarjajo, morali vedeti, kakšne rezultate bo določena investicija dala in kako se bo to odrazilo na preskrbi in­dustrijskih središč.

Sedanjo akcijo sindikatov za zboljšanje življenjskega standarda delavcev bi morali usmeriti tudi na kmetijska posestva. Precej ima­mo kmetijskih posestev, ki bi lah-

PETER SITAR predsednik ObSS Skofja Loka

tudi, da bo ObLO Kranj turistič- ko dajala več kmetijskih pridel-nemu društvu letos bolj naklonjen kov, a jim primanjkuje sredstev kot pred časom. Besnica ima ko- za zboljšanje proizvodnega proce-nec koncev vse oblike mikavnega turističnega kraja.

boč

sa. Morda bi bilo koristno, da bi se domenilo nekaj kolektivov in­dustrijskih podjetij, ki bi pod do-

z ustreznimi poljedelskimi pridel­ki (z zelenjavo, krompirjem itd.).

Takšna skrb delovnih kolekti­vov industrijskih središč za razvoj kmetijstva se bo torej pozitivno odrazila v dveh smereh:

1. če bomo krepili državna kmetijska posestva, bo preskrba industrijskih središč s kmetijskimi pridelki postala stalna, neodvisna od nihanja proizvodnje zasebnih kmetov in od konjunkture tega ali onega kmetijskega pridelka;

2. cene teh kmetijskih pridelkov se bodo ustalile, ker bo zadostna količina kmetijskih pridelkov z državnih kmetijskih posestev pre­prečila navijanje cen zasebnih kmetovalcev, ki izkoriščajo po­manjkanje pridelkov na trgu.«

4) Oh 40-letnici KPJ Razgovor s predsednikom Izvršnega odbora s indikalne

podružnice tovarne T i skan ina iz Kranja, tov.Vilijem Tomatom

Važnejše od važnega pr i izbiri o pomembnost i dogodkov,

k i jih proslavl jamo N a posvetovanju, k i je bi lo

V * n c i industrija šele na četrtem pred dnev i z vsemi predsedn ik i ^ •S f « . Tudi razmerje odlikovanih

Hsl^lev <73'4 odstotka) napram jLtt2bencem (26,6 odstotka) mor-

* skriva v sebi nezadostno po-r^°st farnim proizvajalcem.

r n i i a t l s e °b t c m vs^iule s e e n a

£0j?/;' so bili odlikovani res naj-oz',H' naizaslužnejši posamezniki, drtr°-La S e bolje, ni bilo mar še pa* P r a v 0 zaslužnih, ki Cet,t(^a Poznanja n i s o prejeli? str,i V dr*1' d a z oblikovanji ne gubl° Pretlravati, ker bi sicer iz­je t H a Pomenii> velja reči, da če*lTlLXeriava 2aslug med predlogi ne

5tokrat dokaj velika. Ne osta-jjo morda celo pozabljeni priza-yQ

n i in zaslužni posamezniki? str^1Lrfa zlasti v manjših indu-in'd • v obrtnih, komunalnih

občinskih odborov za pros lavo 40-letnice K P J , je bi lo razv idno , da so občinski programi v grobih že povsod sestavl jeni . Manjše pr i red i tve in tekmovanja , k i niso vezana n a n e k i dogodek iz zgo­dov ine naprednega g ibanja, so ponekod črtali iz ko ledar ja . V skupnem razgovoru je prev lada lo mišljenje, da nogometna srečanja i n druge norma lne športne te­kme, če niso v s k l a d u s 40-let-nico K P J , l ahko samo zmanjšu­jejo veličino letošnjih jub i l e jn ih pr i redi tev . H k r a t i so men i l i , naj bi b i la v saka pr i red i tev določena v čast tej ob le tn ic i , posvečena

litične delavce, so pokazale, da je tak način reševanja teh nalog v r esn i c i najboljši. Mnog i d a t u ­m i , mnog i dogodki so b i l i tako kar n a h i t ro razčiščeni i n po­jasnjeni . Zbrane podatke bodo hkra t i i z ko r i s t i l i tudi za razne zborn ike a l i brošure v o k v i r u občin.

K. M.

V p r a š a n j e : O delovnih in življenjskih pogojih mladih de­lavcev b i morala konferenca Okrajnega sindikalnega sveta tudi izreči svoje mnenje. Kaj menite v i o tem vprašanju?

O d g o v o r : »Poznano nam je,» da danes ne nudimo mladini tiste­ga, kar od nas pričakuje in dosti­krat smo mi kr i v i , da se shaja po raznih gostilnah in podobno, ali pa da mora v popoldanskih urah za drag denar pomagati stanodajalcu ali nekje na kmetih, da si zagotovi hrano in stanovanje.

Pomoč, k i jo tu lahko ntfdimo, je v tem, da mladini zagotovimo stanovanje in prehrano. V ta na­

men b i bilo potrebno pri gradnji stanovanj že vnaprej določiti v vsakem bloku nekaj stanovanj za samce.

Pr i vajencih b i s pravilno pol i ­tiko nagrajevanja dosegli, da b i šla mladina v poklice, kjer delov­ne si le primanjkuje, ker se mladi­na teh poklicev izogiblje. Tudi p >

Pismo izpod Golice »Pošiljamo v a m kratek opis s i c i . P r e t ek lo

de la v p r ip ravah za praznovanje K U D s k u p n o soboto je n j ihov s šolsko mlad ino

nekemu konkre tnemu dogodku iz 40-letnice K P J i n bomo zelo ve- pros lav i l o ob le tn ico s m r t i F r a n -tega k ra j a .

P r i sestav i letošnjih programov so mars ik j e (v K r a n j u , B o h i n j u ,

vilncU£ihi P°dJetiih>J)er n'\ PraT na Jesen icah, v L o k i i n drugod) kadrovske službe m drugih k a k e težave

0rZgnizacij. ko kri-titn"1? Se'- d a d e l a v c i '

nik ° Pr}mer)ajo zasluge posamez-bni°VL l-n.Jlb primerjajo med se-

Povsod težijo za tem, da b i bi le pros lave razde­l jene na vse leto. Toda katera pr i red i tev , ka t e r i dogodek naj bo ojfcotračni važnejši od d rug ih , kater i naj

• kritično ocenjujejo tudi odli- važnejši, k i naj b i b i l kot osred j 2Ce- Namesto da bi odliko- n ja mani festac i ja , o tem se mar

na , [čno pozitivno vplivala s ik je še n iso odločili

*ovancc. vanja

se l i , če boste tud i i z naše vas i kaj napisali.«

T a k o začenja pismo, k i so ga našemu uredništvu posla l i i z P lan ine pod Go l i c o nad Jesen i ­cami .

L a n i , kot pišejo, so s i nabav i l i k i n o \pro jektor i n

imajo zdaj vsak teden k ino pre­stave.

Letos se z vso vnemo p r i p r a ­vl ja jo na razne pr i red i tve , s k a ­ter imi hočejo obud i t i spomine na pomembne dogodke revo luc io -

K . M . pen razgovor vse nekdanje po- narnega g ibanja v tej gorsk i v a -

sifj *zP°loženje v kolektivu, vča- P r i zb i ran ju podatkov so sko -Van\ovzročijo opravičeno negodo- raj povsod že preb i l i p r v i led.

l e t n kritiko. Izkušnje, da so pok l i ca l i na s k u -

ceta Prešerna. N a glasbeni r e v i j i na Jesen icah je n j ihov pevsk i zbor presenet i l s p r v i m nasto­pom. Uspeh tega pevskega zbora pr ip isu je jo predvsem d i r i gentu F rancu Žgajnarju, k i hodi daleč iz Žirovnice poučevat.

P r e t ek l i teden so se sesta l i v s i predsedn ik i r a zn ih organizac i j v vas i . G o v o r i l i so o pevskem zbo­r u i n o drugem ter se pomen i l i o letošnjih pros lavah v čast 40-letnice K P J . Spre je l i so ve­l ike , okv i rne načrte. T u d i v Z K mLslijo spre jet i 8 nov ih članov.

K. J .

VILI T O M A T predsednik IO sindikalne podruž­

nice »Tiskanina« Kranj

manjkanje stanovanj za vajence je pereč problem, k i zahteva sistema­tičnega reševanja. Premajhna ka­paciteta obstoječih internatov stro­

kovnih šol ima za posledico, da se vel iko učencev vozi z v lak i in avtobusi, zaradi česar največkrat izgubijo na poti večji del dneva. Zanje bi morali urediti posebne prostore, kjer bi se do odhoda v la­kov in avtobusov lahko učili.

V tesni povezavi s stanovanjem je tudi vprašanje prehrane mladih delavcev. Obstoječi obrati družbe­ne prehrane ne zadovoljijo potreb tako glede kapacitet, cene in tudi krajevne oddaljenosti. Po večini so danes mladi ljudje, k i ne žive pri starših, podhranjeni, kar ima za posledico zmanjšanje delovne zmo­gljivosti v tovarni in šoli. Zaradi tega tudi mladinske organizacije podpirajo zahtevo sindikatov, naj bi v podjetjih čimprej uvedl i tople in cenene obroke hrane itd. (po­nekod je inic iat ivo za to dala sa­ma mladinska organizacija). Sindi­kalne organizacije b i zato pri na­porih za zboljšanje življenjskega standarda delavcev morale bolj izkoristiti iniciativo mladine in jo pritegniti k tesnejšemu sodelova­nju. Potrebno je, da bi čim več mladih prišlo v izvršne odbore sin­d ikalnih podružnic in v komisije, kjer b i aktivno delal i in se vzga­ja l i .

S tega stališča bi pftidlkalfie or­ganizacije morale posvetiti več skrbi tudi delu klubov mladih pro­izvajalcev, delu mladinskih proiz­vodnih konferenc itd. Prav gotovo so 1 to ustanove, preko katerih bi sindikat dosegel, da bi njegova stališča podprli tudi mladi delavci oziroma mladinska organizacija.«

4 Glas Gorenjske K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.

MALI OGLASI

Privatnikom ne objavljamo ogla­sov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naroč­nik i imajo 50 odstotkov popusta.

Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, ured­ništva 397.

Planinsko društvo Kranj razpi­suje mesto upravnika za postojan­ko na Krvavcu. Nastop službe ta­koj ali po dogovoru. Prav tako sprejme za takoj mlajšega moške­ga kot nosača in kurir ja za Krva ­vec. Pismene ponudbe poslati na Planinsko društvo Kranj. 2516

Rjav pes mi je ušel od Šenčurja do Kranja. Peric Miha , Šenčur 56.

2537 Ključe od veznih in sobnih vrat

sem našel pred trgovino »Oprema« Kranj. Lastnik j ih dobi v oglas­nem oddelku. 2535

Našel sem novo volneno jopico in nov pulover v Kranju dne 6. februarja. Trstenik 13, Golnik.

2538 Prodam gospodarsko poslopje. —

Sp. Brn ik i 25, Cerklje. 2539 Prodam tellco, k i bo konec mar­

ca teletila. Cepulje 7, Besnica. 2540

Prodam kravo in kmečki ml in. Naslov v ogl. odd. 2541

Prodam gredenco. Pogačnik, C. 1. maja, blok Tiskanine, Kranj.

2542 Nujno prodam dobro ohranjeno

klavirsko harmoniko »Hohner« s 6 registri in 120 basi. Kunstelj Anton, Cesta na Klanec 29, Kranj .

2543 Prodam krasnega psa ovčarja 2

leti starega. Vok lo 49 pri Kranju. 2544

Rabljene hrastove stopnice 4,5 krat 1,03 m prodam al i zamenjam za drva. Dernič Gabriel , Gradiška 5, Radovlj ica. 2545

3 ha obdelovalne zemlje v b l i ­žini Kranja dam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglas­nem oddelku. 2546

Prodam debelega prašiča in 15 kilogramov črne detelje za seme. Naslov v ogl. odd. 2547

Prodam betonske vereje za ogra­jo. Gruden Leopold, Zlato polje št. 17, Kranj 2548

Hlevsk i gnoj kupimo. Kmetijska zadruga Cerklje. 2549

Škropilnico vprežno 200 litersko »Rosenbauer«, uporabno, prodamo. Kmetijska zadruga Cerklje. 2549

Iščem službo natakarice v oko­l ic i Bleda. Naslov v oglasnem od­delku. 2550

Iščem gospodinjsko pomočnico. Ostalo po dogovoru. Strahinj 65, Naklo. 2551

Vajenca sprejmem takoj. Ko­lar, Legat Jernej, Naklo. 2552

Iščem dekle za pomoč v gospo­dinjstvu v popoldanskem času. — Naslov v ogl. odd. 2553

I S C E M O 2 O P R K M L J E N I A L I P R A Z N I S O B I Z A D V A S T R O K O V N J A K A — ••Gorenjski tisk«, K r a n j

Natakarj i - natakarice s kva l i ­fikacijo ali polkvali f ikacijo prija­vite se zaradi zaposlitve pri »De­likatesi« Kranj . 2554

Kuharica s kvali f ikaci jo a l i pol­kvali f ikacijo z lastnim stanovanjem v Kranju dobi takoj zaposlitev v restavraciji »Park« Kranj. 2555

Za enosobno stanovanje dam 35 tisoč dinarjev nagrade. Naslov v oglasnem oddelku. 2556

50.000 din dam kot nagrado za stanovanje — sobo in kuhinjo v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Starejša upokojen­ka«. 2557

Podpisani Markič Franc, tesar, Podbrczje 121 preklicujem obrek­

ljive besede, k i sem j ih 26. okto­bra 1958 izrekel o Urbane Jožefi iz Podbrezij 110. 2558

Čevljarski šivalni stroj »Singer« (cilinder), dobro ohranjen, prodam. Ponudbe oddati v oglasni odde­lek. 2559

Izgubil sem zapestno uro v sre­do 18. februarja okrog 20. ure od vrtnarije na cesti J L A do nogomet­nega igrišča. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v Kmetijsko zadrugo Kranj al i na naslov v oglasnem oddelku. 2560

Mizarske stiskalnice za furnira­nje, železne vijake za stiskalnice, tesan les in letve (rimelne) ugod­no prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2561

Suhe smrekove a l i borove de­ske 25, 40, 50 mm kupim al i za­menjam za mizarske izdelke. Pun-geršek Jakob, mizar, »Hafnerjeva pot 2, Stražišče, Kranj. 2562

Prodam 30 kostanjevih drogov za električno omrežje dolžine 9, 10, 11 m. Naslov v oglasnem od­delku. 2563

Zaradi preureditve mlina poceni prodam valcen dvojnik z vsemi pripadajočimi stroji in dvigali , 4 pare belih, 2 para črnih kamnov, čistilnico za žito, tehtnico 300 kg. Koželj Alojz, Hotemože 16. 2564

RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri upravi Zavoda Po­

stojnske jame v Postojni razpisuje delovna mesta ŠTIRIH J A M S K I H V O D N I K O V PRI POSTOJNSKI J A M L E N E G A J A M S K E G A V O D N I K A PRI P IVKI J A M I . Pogoji: 1. odslužen vojaški rok, 2. znanje vsaj enega tujega jezika (v govoru). Plača po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih

uslužbencev. Nastop službe 1. aprila ali 1. maja 1959. Rok za dostavo pravilno kolkovanih vlog z življenjepisom

poteče 15. marca 1959. Prošnje pošljite na naslov: Uprava Postojnske jame, Po­

stojna.

Razpis Razp isna komis i j a p r i Cen t ra l i Narodne banke F L R J

razp isu je

v s m i s l u čl. 33 i n sledečih zakona o j a v n i h uslužbencih razpisuje naslednje delovno mesto:

6 m e i t bančnih uslužbencev v r a z n i h službah podružnice.

Pogo j i : f aku l te tna izobrazba, popolna srednja šola, nepopolna srednja šola s p r i m e r n o finančno prakso.

P i smene ponudbe je nas lov i t i s k r a t k i m življenjepisom n a podružnico Narodne banke v K r a n j u najkasneje do konca februar ja .

K o m i s i j a za sk lepanje i n odpovedovanje de l ovn ih r a z ­mer i j podjetja *

M E S T N A K L A V N I C A K R A N J

razp isu je nas lednje de lovne mesto:

sekretar podjet ja

Pogo j : Dovršena srednja ekonomska šola z dve le tno prakso a l i pet letna praksa na vod i l nem de lovnem mestu v komerc i a ln i a l i u p r a v n i službi.

Ponudbe pošljite n a nas lov : Mes tna k l a v n i c a K r a n j , Savska cesta 16.

Rfffl

P R O D A J A O S N O V N I H SREDSTEV

KZ Trata - Kolodovr prodaja sle­deča osnovna sredstva: Traktor »Šteier«, prikol ica »Tam« 3 tone, dvobrazdni plug »Šteier«, kosi lni­ca »Šteier«, trier, krožna žaga, mlatilnica »Lanz in Zmaj«, živin­ski voz, trosilec umetnih gnoji l in robkač za koruzo.

Informacije v pisarni KZ Trata -Kolodvor.

OBČNI ZBOR A M D K R A N J

Avto-moto društvo Kranj vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, k i bo 21. februarja 1959 ob 19.30 uri v zgornji dvo­rani restavracije »Iskra« Kranj. Vabi la so bila poslana pismeno vsem članom.

Kol ikor vabi la posamezen član zaradi preimenovanja ul ic v Kra­nju ne bi pravočasno prejel naj smatra to obvestilo kot vabilo za občni zbor.

» STORZ lČ « . K r a n j : 21. f ebru­ar ja ob 14.15 u r i f ranc.- jugosl . barv. c inem. f i l m » G O U B B I A H « ; ob 16., 18. i n 20. u r i i ta l . barv. c inem. f i l m » T O S C A « ; ob 22. u r i premiera amer. barv. v is tav . f i l ­m a »VOJNA I N M I R « I. de l . 22. februar ja ob 10. u r i f ranc . - ju­gosl. barv. c inem. f i lm »GOU­B B I A H « ; ob 13. in 19. u r i amer. barv. c inem. f i l m s stereofon-s k i m zvokom »CARMEN J O -NES« ; ob 15. in 17. u r i i t a l . barv. c inem. f i l m » T O S C A « ; ob 21. u r i premiera mehiškega f i lma »D IV ­J A STRAST« .

» T R I G L A V « , P r i m s k o v o : 21 fe­bruar ja ob 19. l i r i f ranc. barv . f i lm« PUSTOLOVŠČINE C A S A -NOVE« ; 22. februar ja ob 16. i n 18. u r i franc.- jugosl . barv c inem. f i l m »GOUBBIAH« .

»SVOBODA« , Stražišče: 21. fe­bruar ja ob 18. in 20. u r i p r e m i ­era meh . f i l m a »D IVJA S T R A ­S T « ; 22. februar ja ob 15. i n 17. u r i f ranc. barv. f i l m »PUSTO­LOVŠČINE C A S A N O VE « ; ob 19. u r i i t a l . barv. c inem. f i l m »TOS­C A * .

Z A H V A L A Ob smr t i dragega očeta, moža

A L O J Z A P R E T N A R J A se zahval ju jemo vsem sorodn i ­k o m i n znancem ter njegovemu z d r a v n i k u dr . Bajžlju Janezu za njegovo požrtvovalno zdrav l j e ­n je i n spremstvo na zadnj i pot i .

, S i n Lado i n žena A n a

14. M A R C A N A G R A D N O ŽREBANJE Se dobre tri tedne in žreb bo odločil kdo bo dobil radijski

sprejemnik, moško al i žensko kolo aH enega izmed drugih bogatih dobitkov. Pohitite, še imate čas, da se lahko udele­žite tradicionalnega nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu Gorenjske«; do 10. marca morate vplačati vsaj polletno naroč­nino — 300 dinarjev.

N A G R A D N O ŽREBANJE BO 14. M A R C A V ŠKOFJI LOKI IN BO ZDRUŽENO Z VESEL IM SPOREDOM.

N a s l i k i : 10 steklenic v ina in po eno steklenico l ikerja in malinovca je poklonilo za nagrade »Vino« - Kranj, servis pa je dala za dobitek Zeleznina Radovlj ica. Uprava J

N a k l o : 21. februarja ob 19. u r i 19.30 u r i , v nedel jo pa ob 16. in franc.- jugosl . barv. c inem. f i l m 18. u r i . » G O U B B I A H « ; 22. februar ja ob Z i r i : 21. i n 22. februar ja amer. 15., 17. in 19. u r i premiera amer. f i l m »ODISEJ«. Preds tava v so-i ta . barv . v i s tav i s ion f i lma »VOJ- boto ob 20. u r i , v nedel jo pa ob N A I N M I R « I. de l . 19.30 u r i .

» K R V A V E C « , C e r k l j e : 21. fe- »-OBZORJE*., Železniki: 20. in ar ja ob 19.30 u r i franc. barv. 2 L februar ja ob 20. u r i ter 22. f i lm » N A N A « ; 22. februar ja za - februar ja ob 15. i n 19.30 u r i sov. prto. b a r v - f i l m »ENAINSTIRIDESE-

T I « » R A D I O « , Jesenice : 21. f ebru- o J

ar ja franc. barv. f i lm »HELE- . > D O M < > S ° ™ d * n j :T

2 J / S T N A I N MOŽJE«; 21. do 24. fe- £ r " f } a " P R E ° POTOPOM«. bruar ja r u s k i barv. c inem. f i l m P r ^ f t a V a v , s o ^ t o o b 1 9 " u r i ' V nedel jo pa ob 15. u r i .

D u p l i c a p r i K a m n i k u : 21. in PLAV2 « L Jes en i c e : 21. do 24. 2 2 . februar ja amer. barv. f i lm

P L A V O L A S A ZAPELJ IVKA « . Predstava v soboto ob 19. ur i .

•SESTRE«

februar ja amer. barv. f i l m »JA­H A L I S O N A Z A P A D

Žirovnica: 21. i n 22. februarja v nedel jo pa ob 16. i n 18. ur i . amer. f i l m - M A T A H A R I « .

Dov j e -Mo js t rana : 21. i n 22. fe­bruar ja franc. f i l m »OČKA, M A ­M A , M O J A 2 E N A I N JAZ« .

Koroška B e l a : 21. i n 22. fe­bruarja francoski fi lm »HELENA I N MOŽJE«. 23. februar ja amer. barv. f i l m » J A H A L I S O N A Z A ­PAD« .

GLEDALIŠČE

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Nedelja, 22. februarja ob 16. uri — Izven in za podeželje. Tennesse

B l e d : 20. do 23. februar ja amer. Wi l l iams: »STEKLENI ZVERI-barv. f i l m » R A N Č P R E K L E - NJAK«. Priredi »Svoboda Center« T I H « . Predstave v petek i n po- Kranj. nedelj ek ob 20. u r i , v soboto ob GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR* 17. i n 20. u r i , v nedel jo pa ob J E S E N I C E 10., 15., 18. i n 20. u r i . Sobota, 21. februar ja ob 19.30

Radov l j i c a : 20. i n 21. f ebruar- u r i D . Dobričanin: »Človek t j a ob 20. u r i ter 22. februar ja ob Marsa«. Komed i j a v treh deja-15.40, 17.30 i n 20. u r i amer. p u - n j i h — Režija: J . Tomažič, sce-s to l ovsk i ba rvn i f i l m »GOSPO- n a : j . B ed i č — Z a premiersk i D A R B A L L A N T R A A « . abonma — Ostale vstopnice v

» SORA « , Skof ja L o k a : 20. do prodaj i . 22. februar ja amer. c inem. f i l m Nede l ja . 22. februar ja ob 19.30 »BELO PERO«. u r i D. Dobričanin: »Človek *

L j u b n o : 21. i n 22. februar ja Marsa«. Z a abonma nedel ja —' amer. f i lm . »BEG IZ G U A Y A - Ostale vstopnice v prodaj i —'

NNE« . Preds tava v soboto obZveze z v l a k i ugodne.

VIHAR POD TRIGLAVOM B i * « M i l u Batista Smrt na Okroglem

85

T o d a kljub temu, da so N e m c i celo u r o

nabijali iz topov, vhoda v votlino niso

zadeli. Zato so streljanje opustili . K o m a j

se je dobro razkadil d i m , k i so ga n a ­

nesle pred votlino granate, so obleganci

začuli glas pred v h o d o m : »Ne streljajte!

N e streljajte! Vaš tovariš sem! N i m a m

orožja!« P r e d v h o d o m se je pojavil č l o ­

vek, k i je visel privezan na vrv.

86

N e m c i so pripeljali iz Begunj dva ujeta

partizana, Bradeška in L u z n a r j a , da bi

j i m a pomagala prepričati fante v votlini,

naj se vdajo. »Tovariši, zastonj se u p i r a ­

te, predajte se. Če ostanete v luknji , vas

bodo vse pobili!« Odgovorila m u je samo

Stankova strojnica. Bradeško je zastokal

in r o k a , zdrobljena od krogel, m u je n e ­

gibno obvisela ob telesu.

87

»Saj smo že zjutraj povedali, kako se

predajamo!« je Bradeško še čul iz jame,

potem pa so ga N e m c i potegnili kvišku

in ga ranjenega odpeljali na Golnik. K o

je ozdravel, so ga — kot so m u takrat

pred votlino na O k r o g l e m obljubili —

izpusti l i ; Bradeško je potem odšel v p a r ­

tizane. T a k o N e m c e m n i uspel tudi ta

poskus, da bi partizane prepričali k vdaji.

88

Počasi se je začelo mračiti. »Fantje, p r i ­

praviti se bo treba — če se ponoči ne

prebijemo, potem n a m ni pomoči!« ReS

so nekateri pripravi l i svojo opremo in

priganjali še druge, naj to store. V s i so

čakali, da se popolnoma stemni in da

udarijo. Končno je prišel m r a k — in

zadnji up je šel po vodi: N e m c i so z več

močnimi reflektorji razsvetlil i vhod v

votlino.

K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959 Gf#»# Gorenjskm 5

Razmišljanje o glasbeni reviji • •

Html, ki fik gledamo Repertoarna politika v zadregi Pevovodij še vedno premalo Oblika zabavne glasbe ne ustreza

na J e s e n i c a h Glasbeni revi j i v Kranju je sle-

d i l a 14. in 15. februarja, prav tako T Počastitev slovenskega kulturne-9 a praznika, revija vokalne in in­strumentalne glasbe na Jesenicah.

Organizacijo prireditve je občin-svet Svobod in prosvetnih dru-

š t e v brezhibno Očinstva dneva

ski

izvedel. Udeležba je bi la vzigledna; oba

napolnilo dvorano v to-- . - r i , da so številni poslu-

s a l c i ostali brez sedežev. Prvi večer se je

VD Partizan zvrstilo devet, 6 l n e instrumentalnih ansamblov, P r i katerih je sodelovalo 261 glas-

l i k ' Š I » meri,

odru doma zve-

benikov-amaterjev. Naslednjega dne je nastopilo 218 pevcev-ama-terjev, kar je blizu 500 aktivnih pevcev in godbenikov. To število pa že predstavlja precejšnjo mno­žičnost na področju glasbene de­javnosti. Glede števila nastopajo­čih ansamblov in števila udeležen­cev je torej jeseniška revija pre­segla kranjsko.

Ko raziskujejo vzroke številne udeležbe ansamblov na jeseniški revij i , ne moremo preko dejstva, da predstavlja jeseniški železarski predel področje, k i mu je dalo predvojno delavsko gibanje svoj

pečat. Lahko torej ugotovimo, da omogočali stalno rast glasbenih an-

Slikar Igor Pleško tretjič v Kranju

Z razstave gvašev in tušev v Mestnem muzeju Čeprav

dveh t«r

je Igor Pleško po prvih razstavah v Kranju (1. 1954

1956) nekoliko zatajil in z a s t a l Sre<U svojega likovnega razvoja, " u moramo to pot, ko se tretjič *\udi med nami, čestitati že takoj ^ začetka. Z monumentalno za-Sn°vanimi figuralnimi kompozicija-

in makedonskimi ter istrskimi V e < 1 utami iz let 1957—58 nas je r e , s Prijetno presenetil. Spodnji [ ^s tavn i prostori muzeja žare v j j V l n in pestrih barvah, k i j ih je

l k a r s kraj inskimi motivi vred Sfabii vročim okolicam PT i l epa ,

4n r i<la, Rovinja in Hvara. Krepki ,

Vendar sveži barvitosti a š e v odgovarjajo pri

t £ern, zajetni, težki in malodane e k t onsko pojmovani obrisi na iz-edno č i s t i be l in i papirja. V obli­j e m pogledu niha Pleško med

j. ' 'biranim in ekspresivnim rea-, 1 Z l t lom, vsebinsko globino pa sku-s a doseči

gostih risbah s

ki ki so, . simboličnimi pripomoč-kakor se nam zdi, sko-

°^ a preveč preprosti

til J b ° l j š i 9 v a š i b i

S t a ^ Okolica Firenc, b i l i nekako Stara oljka,

Cigansko naselje, Skale I

(Van Gogh — ?), Mreža (figuralna kompozicija), Vojakovo pismo, Markova varoš, Skale s pinijami, Skupina hiš itd. Od risb pa velja omeniti vse: Počitek (!), Makedon­sko mesto, Makedonska vas, Vrače in Spomin (Maleš).

Štefan Eržen

Ob svežem grobu Franceta Pavlovca

S A V A JE IZGUBILA S V O J E G A T R U B A D U R J A . . .

Preteklo soboto smo se na poko­pališču v Ljubljani poslovi l i od slikarja Franceta Pavlovca — od najpomembnejšega iz vrst tistih naših slikarjev, k i so V desetletju pred drugo svetovno vojno nespor­no dokazali , da je poetični reali­zem prav tako nujna sestavina moderne umetnosti kot sta bi la to impresionizem in ekspresionizem in kot so dandanes abstraktna l ikov­na snovanja.

E.

IGOR PLEŠKO: Markova varoš, Prilep (gvaš 1958)

delujejo današnje Svobode v je­seniški občini na podlagi bogate delavske tradicije.

Kvaliteta ansamblov je bi la se­veda različna, pogojena z razmera­mi objektivne in subjektivne na­rave, vendar ni bilo niti pri enem zboru opaziti površnosti in podce­njevanja prireditve. Pripombe b i bile le k programski pol i t iki dru­štev. Na sporedu je bilo nekaj del , k i ne sodijo v okvir občinske revi­je. Kako pravilen posluh imajo po­slušalci za sodobno glasbo, je po­kazala vznesenost ob izvajanju Si-monitijevega »Križa« v izvedbi ja-vorniške Svobode.

Še v nekem pogledu je bi la re­vija poučna, namreč da b i se sta­rejši, rutinirani zbori lahko lot i l i težjih in zahtevnejših skladb, in obratno, naj bi mladi, začetniški ansambli sprejeli v svoj program skladbe, k i j ih na začetni stopnji lahko obvladajo.

Da je neutemeljeno tarnanje o mladini, češ da nima smisla za kulturno ,samovzgojo, je pokazala prav jeseniška revija: v številnih zborih (Pod Golico, Obrtnik, Hru-šica, Žirovnica) smo opazili pre­težno mlade pevce in pevke, kate­rim je bi la ta revija prvi nastop. Če k temu prištejemo še gimnazij­ski pevski zbor, tamburaški orke­ster in mladinski orkester Glasbene šole na Jesenicah, moremo potrditi prav nasprotno, da ima mladina željo po kulturnem udejstvovanju, k i jo pa lahko realizira samo, če ima — pevovodjo. Teh je pa žal tudi v jeseniškem predelu premalo. Morda b i mogla kvalitetnejša pev­ska zbora, kot sta javorniški in je­seniške Svobode in k i sta se pred­stavila z lepo izvedenim zahtevnim programom, nuditi ustrezno pomoč novim zborom. Izredno dovršenost sta pokazali tudi godbi na pihala z Jesenic in Javornika, iz Lesc pa velik vzpon po komaj dvoletnem obstoju. Pohvalit i moramo tudi mladinske zbore, zapeli so sveže in zbrano.

čeprav ni imela revija tekmoval­nega značaja, je le pokazala strem­ljenja, znanje in moč glasbenih zborov jeseniške občine. Morda bodo prav vsakoletne revije eden izmed najpomembnejših činiteljev pri oblikovanju glasbenih ansam­blov Gorenjske. K temu utegne moči zlajsti posvet pevovodij in d i ­rigentov s člani glasbenega so­sveta pri občinskem in okrajnem svetu Svobod in prosvetnih dru­štev. Kranjska in jeseniška glas­bena revija bo to podobo izpopol­ni la. Moremo reči, da ni malo, kar sta pokazali, da pa je še dolga pot, da bi dosegli popolnejšo mobiliza­cijo prebivalstva in idealno raven glasbene kulture. Pri stremljenjih po višjih glasbenih dosežkih so ob­činske revije lahko samo spodbu­da in ocena za končni uspeh pr i ­zadevanj. V redno delo bo treba vnesti mnogo elementov, k i bodo

samblov, med katere štejemo zla­sti seznanjanje pevskih zborov s stanjem sodobne jugoslovanske in svetovne glasbene literature, po­moč pr i študiju zahtevnejših skladb in končno tudi več materialnih možnosti v obl ik i glasbil in notne­ga materiala, kar je zlasti na pod­ročju instrumentalne glasbe koč­ljivo in danes skoraj nedosegljivo. Letošnji revi j i sta pokazali znaten napredek v primerjavi z lanskimi. Dokazali sta, da je pravilno, da se glasbena prizadevanja gorenjskih glasbenikov-amaterjev nekje sre­čajo in soočijo. K temu bo prav gotovo prispevala tudi okrajna re­vija, k i bo v pomladanskih mese­cih.

S tem seveda nismo izčrpali po­glavja o problematiki glasbene de­javnosti. Povsem neprečiščeno je vprašanje zabavne glasbe, k i je v kranjskem okraju skoraj še po­vsem neorganizirana. To pa, me­nim, bo naloga prihodnjega leta, kakor tudi prikaz plesne glasbe na ie višji ravni. B. D.

PUSTOLOVŠČINE C A S A N O V E

je francosko-italijanski kopro-dukcijski barvni film, k i uteg­ne spravit i tega a l i onega gle­dalca v zadrego. Ne toliko za­radi pikantnih prizorov, k i go­vore o Casanovinih osvajanjih ženskega spola, temveč- zaradi iskreno predrzne in neposredne govorice, k i se duhovito po-norčuje iz laži-morale in sveto-hl instva privzdignjenih morali­stov. In ti bodo zavpil i , češ da gledamo fi lmski šund, film brez idejnega jedra, k i bolj škoduje kot kor ist i in k i vsiljuje gle­dalcu napačne poglede na mo­ralo, zlasti zakonsko. Konec koncev — čemu zakrivati oči pred nezlagano in pogumno iz-povedano resnico, k i je v ne­spremenjeni podobi pogojena s preteklostjo in sedanjostjo.

Dramaturška gradnja s spret­no retrospektivo pripoveduje, prepleteno z dolgo vrsto epizod, daje vsebini dinamičnost, pest­rost in privlačnost. Sicer ne kaže govorit i o f i lmski moj­strovini, temveč o upoštevanja vrednih resnicah, k i prijetno poživljajo f i lmski repertoar na­ših kinematografov.

T O S C A

Filmatl opero je več kot koč­ljivo dejanje, k i utegne ob ne­spretno zasnovanem režijskem konceptu odvzeti odrski reali­zaciji, k i je značilna za opero, pravo podobo, se pravi — šarm In z njim mikavnost. To doživ­ljamo tudi ob ital i janski film­ski realizaciji Puccinijeve ope­re Tosca. Od Tosce je ostala sa­mo glasba — arije, k i pa j ih dinamika naglo vrstečih se pr i ­zorov razbija prav tam, kjer bi bi la potrebna odrska stati­ka in ostale podrobnosti, k i so neločljivo povezane z operni­mi uprizoritvami. Navzl ic tej ugotovitvi pa bodo l jubitelj i operne glasbe prišli na svoj ra­čun. Poslušali bodo slavno ita­li jansko pevko sopran is tko Anno Mar io Canigl ia, k i Je po­sodila svoj glas Franci Duval , k i nastopa v vlogi Tosce, i n te­norista Franca Corel l ia.

čeprav smo s i od filma obe­tali več kot samo Puccinijevo glasbo, nas tudi ta v nekem smislu razočara.

aa

Kulturno pismo iz Nakla

Za odras le a l i za o t r o k e ? •r obisk predavan] Ljudske univerze v Naklem, ki pa jih obiskuje preveč otrok

^ P r a v n i odbor Kulturno-umetni-.^ e9a društva »Dobrava« Naklo se , e . . p r e d dnevi sestal na 5. redni l«t *^ P r e 9 l e d a l dosedanje delo v *«1 *} s e z o n i . Na seji, k i je bi la

2 i v«hna, so največ govori l i o p r i

a V f l n j i h Ljudske univerze, o

»ke 8 V a ^ n a P r v o P r e m i e r 0 ^ r a m " • sekcije, o knjižnici in čitalnici

0 delu lutkovne sekcije. v ^ 1 n a J predavanja Ljudske un i -«ki 6 °k i s'kujejo tudi osnovnošol-

°troci al i ne: O tem vpra-S e je razvi la burna razprava Predsednikom izobraževalne

ter

m predsednikom upravne­g a r a - Dejstvo je, da je Ljud-i l 0 ^ 1 1 1 1 i verza namenjena predvsem o l r o

r a * e v a n J u odraslih in zato naj r « 2 r ^ ' k i hodijo v prv i al i drugi

osnovne šole, teh preda-k e J . n e obiskujejo. Prvič zato, * i o rJ/ n — vsaj praviloma — ne V£a^[° razumeti, in drugič, 1

isih kš n o

> . ki

^*kšn' 2 a n J e tudi niso primerna, je bilo n. pr. predavanje Predvajanje filma o po­je tudi dalo povod za to

r *Vo. Gre namreč tudi za tole:

ali je bistveno, da je dvorana pol­na (in da je v njej polovica otrok, k i se ali dolgočasijo al i z odprti­mi ušesi in očmi sprejemajo tisto, kar b i bi lo menda bolje, da še ne bi!), al i da je na predavanju 20 odraslih, k i pridejo predvsem z namenom, da izpopolnijo svoje znanje. Menimo, da praviloma otrok na predavanja Ljudske uni ­verze ne bi puščali, sicer to ni več ljudska univerza. Pač pa b i al i od časa do časa priredil i posebno predavanje za mladino al i pa po­vabi l i na potopisna in podobna predavanja s skioptičnimi sl ikami, barvnimi diapozit iv i al i filmom tu­di otroke. Taka, za mladino po­vsem primerna, oziroma bolje, ce­lo priporočljiva, so bila predava­nja o Skandinavij i , o Danski in o svetovni razstavi v Bruslju, k i po j ih spremljali lepi barvni dia­pozit ivi in zanimivo pripovedova­nje predsednika kranjskega turi­stičnega društva Staneta Tavčar­ja.

Ve l iko oporo nakeljskemu ku l ­turnemu izživljanju daje čitalnica,

k i so jo uredi l i konec lanskega le­ta i n k i je odprta trikrat teden­sko. V njej se zbirajo mladi in stari, poslušajo radio, berejo knj i ­ge in časopise, igrajo šah itd. V začetku marca bodo priredi l i ša­hovski mladinski turnir. V njem bo imel prostor tudi šolski šahovski krožek.

Na seji so govori l i tudi o delu domače dramske skupine. Igralci imajo težave s kinom, k i se je tr­dovratno vgnezdil v Domu kulture in k i j im s tem onemogoča redne vaje in predstave. Pač pa kaže, da bo zaživela lutkovna sekcija, k i ima v učitelju Mart inu Zgajnarju sposobnega in predvsem požrtvo­valnega vodjo. Zdaj so si uredi l i lep lutkovni oder, k i sicer še nima primernega stalnega mesta, upajo pa, da ga bodo kmalu dobi l i . Ko bo urejeno še vprašanje iglavcev, od katerih nekateri zdaj odhajajo k vojakom, potem ne bo za uspeš­no delo lutkovne sekcije v Naklem nobene ovire več.

» A. T.

Ob četrti premieri čufar jevega gledal šča

N. Manzari: Naši ljubi otroci Težko je oceniti predstavo, kakrš­

na je komedija N. Manzari ja »Na­ši l jubi otroci«, k i jo je kot svojo četrto premiero v letošnji sezoni uprizorilo gledališče »Tone Oufar« na Jesenicah. Avtor ju bi prav go­tovo ne storil i krivice, če bi mu očitali, da njegovo delo nima dosti opraviti z umetnostjo, čeprav mu zdravega jedra in originalnega ko-medijanstva ne gre odrekati. Toda publika je duhovito delo na Jese­nicah sprejela ne samo z navduše­njem, temveč tudi z resno pripom­bo, da je delo kl jub svoji del ikatni neposrednosti vzgojno, ne samo za starše, temveč tudi za mladino. Za­to je težko potegniti mejo med av­torjem in igralskim kolektivom jeseniškega gledališča in presoditi, kdo je koga izpopolnil v tisti sme­r i , k i je uprizoritvi »Naših ljubih otrok«, dala pečat ne samo zabav­ne in igrive komedije, temveč ak­tualnega dela, k i sicer brez pridi-garstva in dolgoveznosti, zato pa noposredno in realno prikaže pro­blem odnosov med starši in dora-ščujočimi otroci. Na vsak način pa je treba pribit i , da je bilo delo skrbno pripravljeno in v režijskem pogledu ubrano na pravo mero, k i ni dopuščala nikakršnega zastoja dinamike in zapadanja igralcev v karikiranje ali pretiravanje.

Režiserju Bojanu Cebulju je uspelo zbrati igralce, k i so nadvse posrečeno ustrezali l ikom v kome­di j i . S pestro barvno, toda nevsi­ljivo sceno, je režiser tudi pripo­mogel k živahnemu in razgibanemu okolju, k i ga narekuje zgodba.

Marjanca Čebuljeva je v vlogi advokata Mari lde posrečeno zdru­žila avtoritativnost in poklicno strogost vodnika s pretirano in slepo, a nežno materinsko ljubez­nijo. Svoj l ik je postavila na pra­vilno osnovo, k i ni dopuščala pre-tiranosti. Tudi inženir Marco M a ­rijana Stareta je b i l izbrušen l ik očeta, k i se je prvič zavedel odgo­vornosti očeta do doraščujoče hče­

re/ S posrečeno masko in pravo mero južnaškega 'temperamenta mu je uspelo podati prepričljiv l ik, k i sodi mod njegove najboljše. Ži­vahno Grazio, pobudnico zarote proti staršem, je uspešno podala Tatjana Malovrhova. Dekliško na ivnost in otroško nepokvarjena ne­sramnost i n razigranost je lepo združila v figuro, k i je navdušila publiko. Tudi R i r i Mit je Čebulja je b i l posrečen lik, k i bi mu morda očitali lahko pomanjkanja tempe-ramentnosti. Toda, ker je b i l nje­gov l ik dosleden nekakšnemu zme­

denemu fantovstvu in ne preveli­kem navdušenju za nakano, k i jo je skuhala Grazia, je b i l preprič­l j iv in simpatičen. Hišno Guil leto je s talentom in prijetno naravnost­jo, k i še mnogo obeta, zaigrala Mar i ja Resmanova, k i smo jo prvič videli na jeseniškem odru. V vlogi predsednika sodišča je namesto od­sotnega Markl ja nastopil Bojan ČebulJ.

Prav gotovo je uprizoritev »Naši l jubi otroci« lep uspeh jeseniškega gledališča, kakršnega si publ ika še večkrat želi. J. S.

Prerez kulturno prosvetne dejavnosti radovljiške občine

Skromni uspehi ne zadovoljujejo V Radov l j i c i je b i l že leta 1957 sko dejavnostjo. Društva va le

ustanov l j en občinski Svet Svo - k r i v d o predvsem na pomanjkanje bod i n prosvetn ih društev z n a - režiserjev. Razen toga je tud i menom, da povezuje k u l t u r n o vprašanje naraščaja ze lo pereče, prosvetna društva na področju Zato se je d r a m s k i sosvet l o t i l radovljiške občine i n da j i m p r i dramskega krožka za pionir je , de lu pomaga. D a b i b i l o de lo K l j u b V s e m o v i r a m so društva omenjenega organa ka r najbol j v letošnji sezoni napoveda la vsaj plodno, je b i lo us tanov l j en ih še več sosvetov, k i sk rbe za tes­nejšo povezavo s s ekc i j am i n a terenu.

Svet združuje danes društva iz Radov l j i ce , Lesc , Mošenj, L jubnega , Podnar ta , K a m n e go­rice, Lancovega, K r o p e i n B e ­gun j ; v sa ta društva vključujejo skupno 32 sekc i j s 1110 člani. K l j u b temu, da je to dokaj v i ­soko število, b i b i lo potrebno, da bi se v te sekc i je vključilo še več članov. O d tega števila odpade rešeno vprašanje, samo na Svobodo Lesce 350 čla­nov.

po t r i premiere. T u d i de lo g lasbenih sekc i j je

zelo slabo. A k t i v n o de lujeta l e godba na p iha la i n orkester Svo ­bode i z Lesc . Zategadel j tud i n i mogoče p r i r ed i t i glasbene rev i je v o k v i r u občine. T o je tud i vzrok, da se je godba n a p iha la i z Lesc p r i j a v i l a k sodelovanju na glas­beni r e v i j i jeseniške občine. T u d i tako imenovane »divje godbe«,

k i se bodo mora l e čimprej v k l j u ­čiti v društva, predstavl ja jo ne -

V zadn jem času je de lo po posameznih društvih začelo pe­šati. T a k o je predvsem z d r a m -

POTUJOČI IGRALSKI DRUŽINI

Zapisek o amaterjih - drezbomcih v

C e ni od ra . . . Prosvetno društvo Svoboda na

Dupl ic i pr i Kamniku je naštudiralo Goldonijevo veseloigro Lažnik in z njo gostovalo v šmarci ter Mekinjah, obiskati pa namerava še druge kraje kamniške občine. Na Dupl ic i še ne bodo mogli gledati na o d r u ' lastnih igralcev. Čeprav je kulturni dom že dograjen, niso mogli to sezono opremiti odra, imajo pa upanje, da bodo še letos prišli do njega. Ker lahko študi­rajo igro in se pripravljajo na upr i ­zoritev v lepo urejenih prostorih lastnega kulturnega doma, so vse­eno mnogo na boljšem od tovarišev iz Podgorja, k i že več let priprav­ljajo uprizoritve iger v sobi edi­ne podgorske gostilne al i pa v za­sebnih hišah. Doma seveda ne mo­

rejo igrati, ker nimajo prostora, zato pa gostujejo po drugih po­deželskih odrih. Zdaj so naštudi-ral i ljudsko igro »Domačija« in gostovali z njo v Mostah pr i Ko­mendi i n v Šmartnem v Tuhinjski dol ini , gostovali pa bodo še v Za­logu, šmarci in Mekinjah. Privr­ženost Podgorcev igralski umetno­sti — njihove uprizoritve doma­čih običajev v radijskih oddajah imajo tudi splošen pomen v naši folklori — zasluži vso pohvalo, gotovo pa tudi podporo s strani občine. Ze ponovno so prosil i , da b\ v Podgorju dobi l i primeren pro­stor, kjer b i ' imeli vaje igralske družine in šahovski klub, politič­ne organizacije pa sestanke.

Z.

Vprašanje knjižnic bo d o k o n ­čno rešeno šele ob spre jet ju z a ­kona o knjižnicah. T renutno je n a področju občine 11 knjižnic, k i ima jo skupa j nad 12.000 kn j i g , r edn ih članov pa nekaj nad 1500. V p r imer j av i s številom p r e b i ­va lcev (11.721) je to znatno p r e ­malo .

T u d i center za izobraževanje odras l ih oprav l j a svoje de lo v redu.

Z a n i m i v utegne b i t i bežen pregled de la prosvetnega društva Je lov i ca z Lancovega . T o društvo šteje 83 članov i n i m a svo jo knjižnico ter orkester . V pre t ek l i sezoni so zabeležili k a r sedem pr iredi tev . R a z e n tega so z a n i ­m i v i še nas l edn j i poda tk i : n a Lancovem so 403 naročniki ča­sopisov i n rev i j , medtem k o je rad i j sk ih naročnikov 81. Res pre ­cej za tako ma jhen k r a j !

Najvažnejše naloge v letošnji sezoni so združene s p ros l avami ob ob 40-letmici Z K J . V o k v i r u počastitev tega p ra zn ika bo re ­v i j a d r a m s k i h d e l ; predstav i le se bodo najkvalitetnejše ig ra lske skup ine i z občine. Po leg rev i j e bo tud i razstava, za kate ro druš­tva že sedaj zb i ra jo fotografi je i n osta l i razs tavn i mater ia l .

N . R.

6 Gla*-Gorenjske K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959

c r a v i , ki se je učila govoriti

Ob železniški progi se je pasla kravica Dimka. N i se ozirala ne na levo in ne na desno, ampak je prav počasi mulila najboljšo in najsočnejšo travico, kakršno pre­more le svet ob železniški progi. Prav počasi se je premikala, kakor to delajo vse krave, in stopala vse

lostno premišljevala usodo živali, k i se ne morejo naučiti človeške govorice.

Kaj vse b i naredila, samo da bi se naučila govoriti. Toda, kdo bi j i pomagal? Naj se uči sama? Mor­da b i pa šlo. Ob tej misl i so se j i solze na mah posušile. Odprla je

proti sredini železniških tirov. Spo­znala je. da b i šlo, samo vaditi bo še treba. Prvo črko je že imenitno izgovarjala. Se malo, pa bo šlo. Kar videla se je že, kako bo tudi ona čez čas imenitno zakl icala, ko se bo vrni la s paše v hlev: »Mama, sem že doma!«

bliže železniškim tirom. Tako je bi la zaverovana v sočno jed, da ni čutila neugnanih komarjev in obadov, k i so se j i zasesali v kožo.

Tedaj jo je nenaden kl ic zdramil iz zaverovanosti: »Mama, mama!« Dimka je dv igni la glavo in videla malo Metko, k i je pritekla iz šole. Lačna je bi la , pa je k l ica la mami­co: »Mama, mama!« Joj , kako je bilo to Dimki všeč. Se ona bi rada pomagala mali Me tk i poklicati ma­mo, a kaj, ko ni znala.

Oh, kako se j i je storilo milo. V svoji kravj i pameti je pomisli la nase in na ostale živali, k i se, re-vice, ne morejo pomenkovati med seboj tako, kakor se pomenkujejo ljudje. Iz debelih oči so j i privrele solze in jele močiti sočno travico. Se jed j i ni dišala več, ko je ža-

Za bistrt glave 1. Kol iko kvadratnih kilometrov

meri naša ožja domovina? (IU^SZZOZ BfiuaAOis)

2. Kaj je sezam? (ifruopo^BiAj

A 91SBI 131 'BUIIISBJ BU[[O)

3. Katere azijske dežele je obiskal sedaj maršal Tito?

(uBpng ut of idoua 'uo[fa3 'ofipui 'ouiing 'ofizauopujj

4. Večkrat slišite besedo Jiu-do, kaj pomeni?

'aqaoq UIOBU i^suodBf) (BqjUiBjqoouiBS

5. Kdaj je zasedal Zbor odposlan­cev v Kočevju?

(Efr6l Biqoixo £ op j po)

svoj gobec in zatuli la, kar se je le dalo: »M-m-m-ml«

»O, saj b i šlo!« s i je misl i la, »vaja dela mojstra!« Navdušeno je kar naprej in naprej ponavljala svoj m-m-m-m! dvigala glavo in v svoji prešerni veselosti pozabila, da je ob železnici. Vedno bolj in bolj je drobencljala in stopicala

r

v..

Č e s e m a m i c a

s m e h l j a . . .

Ce se mamica smehlja, sonček j i v očeh igra, srečna je, ko me ljubkuje in na lička poljubuje.

Če pa sončka n i v očeh in izgine njen nasmeh, gleda le me in — molči, a tedaj še v mojem srčku zlato sončece zaspi.

Tončka Perčič

A tedaj! Glej smolo! Izza ovinka je privozi l v lak. Krav ica je bila toliko zaverovana v svoje učenje, da prihajajočega v laka še opazila ni. Lokomotiva je zateglo zapiska-la: »U-uuu-uu!«. Sele tedaj se je Dimka zdramila iz svojih sanj. Ta­ko se je ustrašila, da je v enem samem skoku planila s proge in še sama zateglo ponovi la: »U-u-u-u-uuu!«

V l ak je brž oddrdral, Dimka pa je še vedno prepadeno zrla za njim. Šele čez čas j i je strah pre­šel iz kost i . In takrat se je spet spomnila, da se je maloprej uči­la govoriti. Toda, naj je še bolj poskušala, da b i poklicala »mama«, ni se j i hotelo posrečiti. Vedno se j i je iz debelega grla i zv i l le njen mm-mm-mm in še uu-uuu-u.

Vsa žalostna je potem odtavala proti hlevu in ves čas zateglo tu­l i l a : »Mu-mu-mu!« Čeprav je bila pametna, je ostala le krava, k i se ni nikdar naučila človeške govo­rice.

Jože V a r i :

M i že v e s t e . . .

Vodoravno: kraj, kjer se radi igramo, glas trobente, mož, k i pro­daja med, drugo ime za zdravilo.

Navpično: ime mesta, kraj, kjer se radi igramo, ozek in dolg konec blaga, ploščinska mera.

R e š i t e v m»\ 'JBpsui 'B}BJ} '}JA :ouABJopoyv

. . . da se površje in s tem tudi zemljevid naše domovine stalno menja. Zemljevid Jugoslavije dobi vsako leto vrsto novih zemljepis­nih znakov in lis. Zakaj? Zato, ker nastajajo vsepovsod kar čez noč nova naselja, nova korita, iz­ginjajo ka r cele doline in pojav­ljajo se nova jezera, k i napajajo nove hidrocentrale;

. . . da Je eno največjih jezer, k i je tako nastalo Mavrovsko jezero, k i je uokvirjeno med visoke ve­ličastne planine zahodne Makedo­nije in leži 1195 metrov nad mor­jem. To jezero je dolgo nad 15 k i ­lometrov, ponekod pa globoko tudi nad štirideset metrov. Mavrovsko jezero je samo nekaj manjše od znanega Dojranskega jezera, je pa dvakrat večje od Bohinjskega in skoraj desetkrat večje od Blejske­ga jezera. V svojem objemu hrani torej ogromno vodne sile, k i jo oddaja mavrovski elektrarni;

. . . da Je drugo tako Jezero, k i je nastalo po vojni v dol in i reke Neretve, Jablaniško jezero. To je­zero ni nič manjše kakor Mavrov­sko jezero in napaja veliko elek­trarno, k i so jo zgradil i ob kolenu Neretve;

. . . da Je znano tudi Vlasinsko jezero, k i zavzema 12 kvadratnih kilometrov površine. In naša jeze­ra, k i so nastala ob reki Dravi in Savi po vojni tudi niso od muh. Saj voda teh jezer proizvaja na desettisoče ki lovatov elektrike, k i jo tako nujno rabi naša industrija;

. . . da je pa z energijo najboga­tejša reka pri nas Drina. Struga te

reke se bo kmalu popolnoma spre­menila in bo nastala v tej dol ini vrsta jezer. Pravijo, da j ih bo okoli trideset in tudi tod se bo zbirala voda, k i bo poganjala turbine;

. . . da se bo kmalu moral spre­meniti tudi oni del zemljevida Ju ­goslavije, ki ponazoruje Vojvodino. Saj je že mnogim znano, da so pri­čeli graditi tod vel ikanski prekop, k i bo povezoval reko Donavo in Tiso. Ta prekop, ki bo zgrajen v dobrih treh letih, bo velikega go­spodarskega pomena. Saj se bo po tem kanalu lahko odvajala odvisna voda v primeru poplav v dobi de­ževja in poleti bodo lahko nama­ka l i z vodo iz tega kanala rodo­vitne predele Vojvodine;

. . . da pa so vam malo znana jezerca v okol ic i Gornjega Vakufa v Bosni. Tam je pet znamenitih jezerc, k i so ve l ika turistična pri­vlačnost. Enemu izmed njih pra­vijo Pasje jezero, drugemu Pijav-sko jezero, tretjemu Zdravilno je­zero itd. Najznamenitejše je Pasje j e z e ro , ker je najboljši barometeT za ves kraj. Voda tega jezera je namreč z e l o b i s t r a , če pa se ob !e-p e m vremenu s k a l i , je to zaneslji­vo znamenje, da bo drugi dan dež, oziroma slabo vreme. Pijavsko je­zero je p o l n o p i j a v k in se n i dobro k o p a t i v tej v o d i , ker se t i kmalu prilepi na telo na desetine pijavk, k i so kaj požrešne i n ti izpijejo ne malo krv i . Zdravilno jezero pa zdravi revmatizem, kakor pravijo mnogi starci iz Gornjega Vakufa;

. . . d a

q o r A Glejte, tole sem si misl i l on-dan, ko me je pot privedla do spomenika padlih borcev v Strahi-nju pri Naklem. Letos, ob 40-letnici Z K J , bodo prosvetna društva, ta­borniki , telovadna društva in dru­ge organizacije obiskovali tudi spo­menike in kraje, k i so si v zgodo­vini NOB zagotovil i častna mesta. Hudo pa me skfbi, kako se bodo obiskovalci Strahinja počutili, ko bodo morali prehoditi razrito, blatno in z mlakužami prepreženo cesto, k i vodi do spomenika. O tem, da bodo cesto popravil i , je bilo že precej govora. Kaže pa, da je vse do danes ostalo le pr i besedah. Saj, če bi z besedami tla­koval i , potem bi bila cesta že zdavnaj vzorno urejena. Čeprav sem zelo črnogled, upam, da bo cesta letos le dočakala lepše čase.

A Primojdunaj, zadnjič sem ga pa polomil. Marjana mi je zaradi tistih postrvi v restavraciji Park v Kranju, čeprav j ih sam nit i jedel nisem, take nabrenkala, da imam še sedaj polna ušesa. Dobesedno takole mi je rekla: »Kanalija za­pravlj iva, zdaj šele vem, zakaj si vedno brez denarja. Zakaj pa vti­kaš svoj dolgi nos vedno v naj­dražje lokale. Tja pusti tiste, k i imajo kaj pod palcem, ti pa ne stresaj svoje prazne malhe po vseh štarijah, saj te je tako pov­sod preveč, samo pri meni prema­lo.«

A V Kamniku je postal strelski šport zelo popularen. Strelske dru­žine so številne in nove rastejo kot gobe po dežju. Vsa čast vr l im strelcem, k i vztrajno vadijo in d o ­segajo na tekmovanjih dobre re­zultate. Do tu je vse v redu. Ne­varno pa je, če je zračna puška spravljena doma in imajo do nje dostop mlajši, streljanja željni fan­tiči. Hudo imenitno je s tako puško korakati po gozdu. Primojdunaj, saj se človek počuti kakor pravi lovec. In ne samo mlečnozobi fan­tiči, tudi nekateri starejši člani ra­di zakorakajo v gozd z zračno pu­ško. Tam ni papirnatih tarč, nit i tekmovalne komisije niti nagrad, tamkaj so živi c i l j i : nebogljeni ptički. Dovolj majhni so, da j ih tudi strel iz zračne puške ubije. In takega brezglavega in neusmi­ljenega pobijanja drobnih živali je na pretek. Tako so mi pravi l i tisti-krat v Kamniku ljudje, k i j im ni vseeno, kaj se dogaja s pticami. <— Zračna puška torej sodi na stre­lišče, streljajmo pa le v mrtve tar­če. O tem naj razmislijo tudi last­n ik i zračnih pušk, k i hranijo to orožje na krajih, k i so dostopni tudi nepoklicnim rokam.

A Hja — tegale iz Leš pri Brezjah pa tudi ne bom mirno pogoltnil. Pred kratkim — nedelja je bi la, je imelo tamkajšnje prostovoljno ga­silsko društvo svoj občni zbor. Po

občnem zboru — to si lahko misl i ­mo — pa zabavni večer. Seveda ljudi, domačinov in prebivalcev iz okoliških vasi ter pijače ni manj­kalo. Enega in drugega je bilo pre­več. Pa tudi otrok, starih 10 do 12 let, ni manjkalo med odraslo druž­bo. Kar dobro so se zabavali — priznam. Se posebno imenitno pa se j im je zdelo, ko so se okrog polnoči najbolj vročekrvni veselja­k i začeli pretepati. — Konec kon­cev so se najmlajši prav dobro za­bavali, razen tega pa so dobi l i v starejših svetal vzor, kako se je treba zabavati. Družabni večer brez pretepa sploh ni nobene zabave! A Če nočem biti krivičen, se bom moral še nekaterih kranjskih nepridipravov lotit i . — Preteklo nedeljo me je toplo spomladansko sonce zvabilo v kanjon Kokre v Kranju. Iz razmišljanja so me pre­budil i nekakšni udarci, kot bi ne­kdo cepil drva ali tolkel po lesu. — »Ljudje so zares pridni,« sem si misl i l , ko se jo ubral za glasom. »Še ob nedeljah si ne oddahnejo.« Prispel sem do lesene brvi , k i jo je kranjsko turistično društvo lani

zgradilo preko rečice. Kar sap" mi je vzelo. Štirje nadebudni fan­tiči so si na vse kriplje prizadevali' kako bi porušili ograjo brvi . Le mil i so kos za kosom in j ih spu* ščali po vodi. Trije so mi pokazal' pete, iz varne razdalje pa še osle« četrtega pa sem zagrabil kako! butalski policaj Cefizlja. — »Kak" se pišeš, ti in tvoji pajdaši?« sem zagrmel, da sem se samega seb« ustrašil. Fantič pa trmast kot 1* kaj. N i in ni hotel povedati imen sotovarišev. Le to sem izvlekel i* njega, da so s Primskovega in d» jim je ime Bojan, Poldi in Toni-Sebe je seveda zamolčal, pa to sen* šele potem ugotovil, ko jo je p 0 ' brisal za ostalimi.

Hm, zdaj sem pa v stiski, ker D« vem, kaj bi storil, da bi nadebud' ne pobiče doletela zaslužena k>" zen. Najbolje bo, če bodo PrirO' skovljani, k i imajo sinove z imen' Bojan, Poldi in Toni, vzel i v roM palice in j im zaradi varnosti spra* šili hlače. Ob tako splošni kazni menda tudi pravi kr ivc i ne bodo ušli.

Vas pozdravlja Vaš Bodičar

Verujetno b i lahko trdi l i , da so Podbrezje edini primer na Go­renjskem, kjer se prebivalci kaj malo menijo za to, kakšno vodo pijejo. S l ika prikazuje vodnjak tik ob glavni cesti. Vodnjak J e

vedno odkrit in tako se prah, k i ga dvigajo avtomobili, zbira kot »smetana« na vodni površini. Nehigieničen je tudi korec s katerim prelivajo vodo' Iz vodnjaka v škafe in drugo posodo. Korec je večja prazna konzervina škatla, k i je prislonjen na vodnjak. — Kaže da Pod brez j an i doslej zaradi te vode še niso Imeli nesreč, toda ko bo prv i zbolel zaradi te vode, bo prepozno. Zato b i kazalo vodo zava­rovati pred nesnago.

Poklicni šofer C kategorije, ki je zakrivil v sredo, 4. februarja na cesti Toneta Čufarja na Jese­nicah prometno nesrečo, se je na vprašanje: kako je prišlo do ne­zgode? takole zagovarjal: »Voza

ke. Na Jesenice je pripeljal kisi­kove steklenice. Šofer tovornjaka pa na vožnjo ni odšel sam, tem­več je povabil s seboj prijatelja — šoferja, ki je bil ta čas na do­pustu.

nisem bil vajen." Nedvomno zelo nenavaden zagovor, zlasti če upo­števamo, da imamo opraviti s po­klicnim voznikom.

Oglejmo si torej prometno ne­srečo pobliže.

Tistega dne zvečer se je 9-ton-ski tovornjak S-10164 prevoznega podjetja »Transport« Ljubljana vračal po opravljeni vožnji z Re-

Do vrnitve z Reke se ni zgodilo nič takega, kar bi bilo vredno omeniti. Na Jesenicah- pa je šofer tovornjaka želel obiskati nekega znanca. Naključje je hotelo, da ic njegov prijatelj vedel za stanova­nje iskanega. S tovornjakom sta se odpeljala tjakaj. Ker se šofer ni nameraval posebno dolgo za­držati na obisku, je njegov sopot­

nik ostal kar v kabini. Da ne bi sedel križem rok, je prijel za vo ' lan in pognal vozilo proti železni' škemu nadvozu na koncu ceste-Onstran nadvoza — tako je pri' povedoval — je hotel vozilo obt' niti. Svojega cilja pa ni dosegeu ker se je — tako kaže močno ra^t' dejan prednji del tovornjaka ~* s precejšnjo silo zaletel v desrt° stran opornega zidu nadvoza. Kd' bina tovornjaka je doživela prav0

razdejanje, kar pri 9-tonskcm v<>' zilu ni nič nenavadnega'. Sam le

imel več sreče, kajti odnesel je l(

nekaj neznatnih prask.

Če upoštevamo njegov zagovoh •češ da ni bil vajen vozila, dasi' ravno je bil poklicni šofer, in sf bolj neprijetno ugotovitev, da je

tisti večer pil, potem je vsako rat' glabljanje o pravem vzroku nt' sreče odveč.

Komisija TNZ, ki je prispel* pa kraj nesreče, je ugotovila, d* kolesa tovornjaka pred trčenje^ niso kazala znakov zaviranja. Šf več: pred tem je vozilo, ki se ]t, premikalo po skrajni desni strani ceste oplazilo z bokom vrhnlf ograjo in povzročilo za 20.000 di' narjev škode. Občutnejša pa }e, škoda, ki jo je utrpelo vozilo p*1

udarcu. Po približni ocenitvi zn<*' ša okrog 700.000 dinarjev.

Tokratna prometna nesreča le

dovolj zgovorno svarilo, ki pravu da ne kaže sedati za volan voz, k* jih nismo navajeni in za katefe

nimamo vozniškega dovoljenja. O deležu alkohola pri prometnih ni' srečah pa je bilo že preveč govO' ra, da bi o tem sploh še govoril1-

K R A N J , 20. F E B R U A R J A 1959 |

Glas Gorenjtlte 7

S r e č a n j e na Gaštejskem klancu

Mrzlo je bilo tisto jutro pred dobrim tednom in ob Sa^i je pihal ledeno mrzel veter.

Po Gaštejskem klancu je šel po­časi, počasi star možakar. Črn vrh­nji suknjič, rjav klobuk, nahrbtnik in kanglico v rokah. Prav tak, kot 9a je bila opisala malo prej nje-9°va žena v Orehku.

»Ne zamerite očka, ste v i C i r i l BaJželj?«

Samo ustavil se je, položil kan-9Uco na ograjo in nekaj skomignil ' rameni. Potem je pazljivo poslu-s a l Ponovljeno vprašanje.

»Aaa . . . Ja , ja,« je prikimal z °cividno iznenadenostjo na ove-^ e r r». neobritem obrazu. Nekaj °samljenih besed z ene in druge strani se je zgubilo v mrzlem ve­tru. Stopical je počasi, se pritože-V a l nad naduho, se zaustavljal in »•ovil« sapo.

"Ta mlada se je ponesrečila, že-n a tudi težko hodi, tako da najlaže Srern jaz v Kranj ali kam . . .«

»Smem pomagati?« Ustavil se je. Izročil je kanglico

* n se s palico laže poganjal dalje. »Kaj je v kanglici , da ne razl i-

jem?« »Mleko.« »Mleko I Vz vasi, mimo kmetij in

mlekarne morate v mesto po kan-9lico mleka!«

»Ja, v Kranju se zmeraj dobi.« s Pomni l sem se na mnoge raz­

prave in načrte o preskrbi in se zamislil brez besed.

»Spomnim se ja,« je začel pri­povedovati C i r i l , ko se je v do-mači kuhinji vsedel za mizo. Slo

je za vprašanje, kako je bilo v Kranju ob ve l ik i železniški stavki a Pr i la 1920. leta.

Bil je zaposlen v Majdičevem m l i n u . Kak ih 100 delavcev je bilo tam. Neki Starman iz Stražišča je kil vodja politične dejavnosti v kolektivu. Med levimi je b i l tudi Gfril, k i se po vrnitv i iz Rusije nikdar ni mogel potolažiti z ugo­tovitvami, da pri nas ne bi šlo z revolucijo po vzgledu boljševikov.

Ko so zvedeli za stavko želez­ničarjev, so skl ical i sestanek.

»Pomagajmo j im! Ustavimo de­lo I

Take in podobne parole, pravi Cir i l , so bile na sestanku. Seveda 8 0 b i l i nekateri proti. Toda on in * a k i h 20 drugih so odločno zahte-V a i i solidarnost z železničarji.

Ml insk i kamni so se ustavi l i . Koj Z a tem se je večja skupina nj ih ^ ia po cesti proti Polakovi to­

varni (sedanji Standard). To je bi la takrat, pred 39. leti največja, prav­zaprav edina tovarna v Kranju.

»Ustavite delo!« tako so vzkl i ­ka l i prišleci iz mlina. Usnjarji so b i l i iznenađeni, spogledovali so se. Nekateri so bi l i za, drugi proti.

»Pojdite v pisarno! Tam se dogo­vorite, tam zahtevajte!« so sveto­val i nekateri delavci.

C i r i l je b i l koj pripravljen. Iz pisarne je šel še v oddelke. Seve­da z drugimi sotovariši iz mlina.

»Ustavite delo! Držimo skupaj mi, de lavc i ! Železničarji stavkajo povsod. Tudi drugi delavci zapu­ščajo delo. Eden za vse, vsi za enega!«

Usnjarji s težkimi, mokrimi pred­pasniki so gledali skupino prišle-cev. Večina je bi la za stavko. To­da nekateri vodi lni so bi l i proti. Samo pogledali so svoje delavce i n . . .

»Stavka? Kakšna stavka, drhal boljševiška!« je zavpil nekdo.

»Vrzite ga v bazen! V žveplo z nj im! Tam se bo že ustroji l po , rusko!« se je oglasil drugi.

Delavci so stali nepremični. To­da povelja so bi la ostra, zahtevna. C i r i l , k i je b i l pred njimi prv i , je videl, da ni šala.

Bazen z žveplom je b i l prav tam zraven. Med kupi smrdečih kož in umazanimi stenami je še enkrat odjeknil ukaz. Pogledi bližnjih go­lorokih usnjarjev so se ustavi l i prav na C i r i lu . Trenutki so b i l i napeti, za Ci r i la nič ugodni.

Skočil je nazaj. Za njim se je oglasilo še nekaj k le tv in na račun revolucije, toda večina delavcev je stala nepremično brez besede, potrto.

Ko so b i l i na cesti, so jo mahnili k vrvarju Šinkovcu. Koj so usta­v i l i delo. Navdušenje se je stop­njevalo. Med skupino iz mlina so se že vključili drugi : znani in ne­znani, k i so hoteli dati duška v enotni manifestaciji delavcev.

Z vzklikanjem je razpoložena skupina zavi la k tiskarni na Podr-tini. Koj so se ustavil i stroji. Ul ica je oživela, okna so se odpirala. Ži­vahna skupina je krenila preko trga.

»Naprej! Naprej do elektrarne na Kokr i ! Tudi luč, elektriko bomo ustavi l i gospodom, izkoriščeval­cem!« so k l ica l i nekateri.

Nenadoma se je zajezilo. Pred­nji so se ustavi l i .

Bilo je pred trgovino Ki l ler , se­danjo Delikateso.

»Živijo Rusija, živijo žuljeva roka!« je vzk l ikn i l nekdo.

Hkrat i rezko povelje: »Narazen!« B i l i so žandarji. Sledil i so novi k l i c i , dvigale so

se roke, zamolklo so odmevali udarci pendreka, po pesku so dr­seli okovani čevlji.

Spopad oziroma srečanje med delavci in zvestimi brani lc i proti-ljudskega zakona je bilo kratko. Vrišč nekaterih žensk se je odda­l j i l , mimoidoči so se razbežali in neki otrok je plani l v jok. Pred trgovino na tleh je že bi la prva žrtev: neki moški. Bran i l se je, z rokami je k r i l obraz, okrog njega so skakali žandarji, po njem so padali udarci, slišati je bilo stoka­nje, kletvine . . .

Ostali žandarji so lov i l i druge in mahali naokrog. Delavci niso bi l i pripravljeni na to. Umakni l i so se v stransko ulico. Za njimi so hitel i koraki žandarjev. Za Chrobatom (sedanja Reginčeva u l i ­ca) so zgrabili prvega. Nekje pri Domu upokojencev so pri jel i še enega. Potem se je umirilo. Delav­ci so se razšli pred silo, a po vsem Kranju in okol ic i so govoril i o tem dogodku.

Ko je ondan Bajželj pripovedo­val o tej zgodbi, je večkrat zastal z besedo: »Ne vem, če se ne mo­tim, dolgo je že od tega . . .«

Potem je pripovedoval o svoji radosti, ko je b i l 1936. leta sprejet v članstvo komunistov. Tudi nje­gova žena je bi la takrat sprejeta. Njuna mala hišica prav ob gozdu v Orehku je postala zbirališče komunistov.

»Poglejte tisto klop tam zunaj! Prav tam se mi zdi, da še danes v idim Žagarja. Kol ikokrat je tam sedel in bral knjige. Skoda ga je bilo,« je dejal C i r i l in spet umolk­nil. Tja je zahajal tudi Jože Vi l fan, Rudi Papež, Gregorčič, Toplak, Brovč, Tominec, Krasna, Štrukelj . . .

Tja je prihajal Ziher l , tovarišica T i lka , k i je zdaj na CK , M i ra Sve-tinova . . .

»Danes ne pride nihče več k nam. Kot da so vsi pozabili na nas,« je dejal in kašelj mu je zno­va ustavil besedo.

K. M .

P R A V N I N A S V E T I

K U P O N ŠT. 1 P R A V N I N A S V E T I

Na željo bra lcev »Glasu Gorenjske« bomo odslej vsak petek ob jav l ja l i pravne nasvete. Nekda j smo to rub r i ko v »Glasu Gorenjske« že ime l i , vendar pa smo jo kasneje opust i l i . N a ponovno željo, k i jo je predvsem pokaza la naša novoletna anketa, pa smo spet uved l i razgovore s o ravn im svetova lcem. — Bra l c e opozarjamo, da so odgo­vor i brezplačni k vprašanju morajo priložiti le kupon , k i ga izrežejo i z časopisa.

Drago p l ačana na i vnos t Revizor jeseniških hotelov goljuf

Imeniten obisk so imeli za ko­nec lanskega leta jeseniški hoteli in komunalna služba železarne. Dobro oblečen, uglajenih manir in na moč zgovoren se je namreč predstavil v tistih dneh najprej šefu komunalne službe jeseniške Železarne mlad možak — bilo mu je komaj 26 let — kot direktor uslužbenskih restavracij Železarne v Zenici. Pošilja ga vodstvo nje­govega podjetja na Jesenice, da bi se tam seznanil z načinom poslo­vanja delavskih menz. Stvar ga izredno zanima in ustregli bi mu tudi, če bi mu kaj več povedali še o delovanju tovarniškega sindi­kata, saj je on vendar tudi pred­sednik sindikata zeniških tovarn. Ker je vse to besedičenje spremljal s tako prepričevalno mimiko in gestami, je takoj pridobil zaupa­nje in ko je odhajal, je nosil s seboj tudi že povabilo za bližnje zborovanje sindikata železarne.

Ljubko, tako mu je bilo namreč ime, je pa imel še druge »naloge« in načrte. Odhitel je k upravniku jeseniške Kazine, med potjo pa se prelevil v direktorja gostinstva v Beogradu ter se predstavil kot tak z nalogo, da pregleda poslovanje gostinskih obratov na Jesenicah. Tudi v novi vlogi je bil tako pre­pričljiv, da je naš upravnik po­zabil povprašati za dokumente ter je mlademu »direktorju« dovolil celo vgnezditi se v upravni pisar­ni. Ljubko se je, vajen takih reči, brž udomačil. Dobil je kmalu tudi priliko poslužiti se uradnega pa­pirja in si je sestavil »pooblastilo«, ki mu je dovoljevalo sklepati s hoteli v Kranjski gori pogodbe za družbeno prehrano v Železarni. Ker je imel vse pri rokah, je »po­

oblastilo« opremil tudi s pečatom »Kazine« — železarniške restav­racije. Ne smemo pa pri tem po­zabiti povedati takoj še to, da je postal spričo tako važnih poslov, ki naj bi jih opravil kot revizor, gost uprave jeseniških gostinskih podjetij, ki mu ni bilo treba vpra­šati za prehrano in prenočevanje in ne za račun.

Ljubko je igral 'svojo vlogo na­prej. Stopil je tudi v hotel »Po­šta«, ki na Jesenicah prav tako nekaj velja. Upravnika je prese­netil kot inšpektor gostinskih pod­jetij iz Beograda, ki je poslan, da revidira delo gostinstva v naših krajih. Odličen Ljubkov nastop je upravnika prepričal tako, da tudi ni vprašal za dokumente. Revizor iz Beograda mu je bil tembolj všeč, ker se mu na posel, ki ga je napovedal, ni nič mudilo.

Ljubko je tako naprej užival gostoljubje Jesenic. Da bi tem bolj uveljavil svoje poslanstvo, se je udeležil zborovanja v žclezarni-škem sindikatu, kamor je bil sicer tudi že povabljen in tam ognjevito pozdravil zborovalce v imenu Sindikata zeniških tovarn.

Povsod si je znal pridobiti za­upanje in si utreti pot. Ni čudno, da se je prikupil tudi brhki Ma-rički iz Kazine, ki je čez dan pridno stregla gostom v restavra­ciji, zvečer pa preštevala izkup!je­ne denarec. Uslužni Ljubko je Marički pri tem napornem poslu ponudil svojo pomoč. Marička po-

brž ne bodo tako ustrežljivi in da­režljivi, kakor na Jesenicah. Ko sta z Maričko spet preštevala dnevni izkupiček in je ta za ne­kaj trenutkov zapustila sobo, je Ljubko segel po denarju in po­spravil 55.980 din ter brez slovesa odpetal — v noč. Marička in vsi tisti, ki so ga sprejeli kot revizor­ja, so ostali opeharjeni z občutki opeharjencev, ki jih je postavil na oder dramatik Cogolj v Revi­zorju. Prav take si jih lahko pred­stavljamo.

V našem primeru pa je končala tragikomedija z epilogom na Okrožnem sodišču v Ljubljani. »Revizorja« Ljubka so namreč kmalu izsledili, saj imajo naši varnostni organi že dobro izurjene oči za lov takih ptičev. Na za­tožni klopi je prostodušno priznal vse postavke, obtožbe in skrušeno pripomnil, da se ne izplača nič tajiti, sicer se je pa na vero dobrih ljudi nekaj dni res tudi dobro imel. Sodišče ga je za uspešno opravljeno »revizijo« nagradilo z letom in pol oddiha za zapahi. V tem času se bo morda le odločil za nadaljnjo, bolj pošteno pot. Imel bo dovolj časa za to, da sam pri sebi temeljito revidira svoje lastne življenjske račune. Doslej je, kakor je ugotovilo sodišče, da­si še mlad, presedel zaradi poda­nih »revizijskih« podvigov ze celih pet let.

Povprašajmo revizorje, če jih ne poznamo, za njihova poobla-

Vsak ponedeljek in pelek v „GLASU GORENJSKE" n a j n o v e j š i dogodk i v besedi in s l i k i

Naročajte in čitajte „Glas Gorenjske" • najbolj bran časopis na Gorenjskem

nudbe ni odbila in tako sta pre­števala denarce — oba.

Medtem se je pa naš »revizor« le preobjedel gostoljubja in sklenil končati »revizijo«, ki je pravza­prav ni še niti začel. Za nadaljnjo pot pa je rabil denar. Povsod naj-

stila in ne verujmo samo gladke­mu obrazu in polikanim mani-ram! Predstavimo še našega laži revizorja. Ime mu je Ljubko Ta-bakovič, doma je iz Bogojne v Bosni, po poklicu je pa ključav­ničar — brez posla. -jf

92 ŠPORTNIH SEKCIJ S 775 ČLANI

Ž pri sindikalnih podružnicah v *??njskih tovarnah deluje 92 raT-^Cnib športnih sekcij. Strelskih je y> šahovskih 19, kegljaških 16, *kdijo odbojkarji, namizni tenis, n°gomet itd. Skupno vključujejo j* sekcije skoraj 800 članov. Spri­čo velikega števila zaposlene mla-7*«* v naših tovarnah je ta števil-*a še vedno premajhna.

Občinski sindikalni svet razpiše Vsako leto tekmovanja, ki se ga omenjene sekcije udeležujejo pol-n°številno. Na lanskem tekmova-n>» je sodelovalo 87 ekip s 340 tekmovalci. Leto prej pa je bila udeležba še boljša. Na minuli ob-Cl»ski konferenci organizacij so v**pravljali tudi o telesno-vzgojni ^Javnosti v kolektivih in o za-*WČkih nedavnega kongresa za "lesno kulturo. Sklenili so, da bo-° v prihodnje organizirali več in

z*nimivejših športnih tekmovanj, * e r le tako bodo zajeli več članov.

-k

PRVENSTVO G O R E N J S K E V V E L E S L A L O M U

V nedeljo popoldne je Gorenjska »mučarska podzveza priredila na t e r e n i h Zelenice prvenstvo Gorenj­ske v veleslalomu, k i je veljalo obenem kot izbirno tekmovanje za sestavo državne in republiške re­prezentance, k i bo gostovala v p T * n c i j i . Nastopilo je okrog 100 ^•^ova l c ev iz Kranja, Jesenic,

Tržiča, Jezerskega, Škofje Loke, Maribora, Celja, Raven in Prevalj. Proga je bi la dolga 1300 m z v i ­šinsko razliko 200 m in 36 vratci. Organizacija je bila dobra, snežne razmere pa ugodne.

Rezultati člani: Dornik 1:13,4, Stefe 1:16,0, Svab 1:16,0, Križaj (vsi Tržič) 1:18,3; članice: 1. Praček (Jesenice), 2. Jamnik (Triglav); starejši mladinci : 1. Frantar (Je­zersko), 2. Kl inar (Jesenice), 3. Ivartnik (Prevalje); mlajši mladin­ci: Fanedel (Fužinar).

I. V .

NO C 0 M t I P O R A Z PLAN IKE V P I R A N U Preteklo nedeljo je nogometni

klub Planika iz Kranja gostoval v Piranu in se tam pomeril v prija­teljski tekmi z domačim Sidrom. Za to srečanje je vladalo vel iko za­nimanje, saj se je zbralo na sta­dionu precej l judi.

Začetni udarec so imeli igralci Planike in so prve minute igre kazale, da bodo domačine visoko porazil i . Premoč Planike pa je bila le v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so igralci Planike pre­cej popustili. Pobudo so prevzeli domačini in premagali goste z re­zultatom 3:2 (1:1).

M. Z.

ST R L I S T V 0

E K I P A M O S E N J P R V A

V nedel jo je b i lo v K u l t u r n e m domu v Mošnjah meddružinsko s t re lsko tekmovanje, k i so se ga udeležile družine i z Lesc , P o d -nar ta , Begunj i n Masen j . S t r e l c i so t ekmova l i z zračnimi puška­mi . P r v o mesto je osvo j i la ek ipa Mošnje I s 744 k rog i pred Moš­

n jami II 655, Lescami 637, P o d -nar tom 563 i n Begun jami s 524 krog i . Najboljši posameznik pa je b i l H u n u r c a (Lesce) s 165 krog i pred Bičkom 163, Ponger-com 155, Gregorcem (vsi Mošnje) s 154 krog i i td .

C. Z.

J U D O DRUGI V L J U B L J A N I

Preteklo nedeljo je b i l v Ljub­ljani judo turnir, k i so se ga ude­ležile ekipe Triglava A , Ljubljane

B in Olimpije A in B. Kranjski tek­movalci so nastopili brez treninga, ker že dlje zaradi beljenja telo­vadnice ne morejo trenirati. Kljub temu pa so bi l i zelo bl izu popol­nemu uspehu, k i j im ga je prepre­čila le izredna smola. Ze v prvem srečanju z Ljubljano B sta se ne­varno poškodovala Molan in Bo­ben, tako da proti glavnemu na­sprotniku Ol impi j i A , Triglav ni mogel zmagati. Ekipa Triglava (lahka: Molan (Subic), Hostnik;

srednja: Kavčič, Boben; težka: Čr­nivec, Turk, je tako zasedla drugo mesto, čeprav je osvoji la več točk kakor Ol impija.

Rezultati: Olimpija B : Triglav 2:10, Olimpija A : Ljubljana B 7:5, Ljubljana B : Olimpija B 7:5, Tri­glav : Ol impija A 5:7. Končni vrst­ni red: 1. Olimpija A 14 točk, 2. Triglav 15 točk, 3. Ljubljana B 12 točk, 4. Ol impi ja B 7 točk.

M .

K A M N I K : GRAFIČAR (Ljubljana 3:1 (0:0)

Otvoritev nogometne sezone T Kamniku je bila preteklo nedeljo. Ob lepem vremenu so se Kamniča-ni v prijateljski tekmi pomerili t Grafičarjem iz Ljubljane in zma­gali z rezultatom 3:1 (0:0). Zmago Kamničanov je bi la zasluženo.

Soh POLF INALNI TURNIR K R A N J A

Na polfimalnem turnirju Kranja, ki je tik pred koncem, saj so neka­teri igralci odigrali že vse partije, ja stanje na tabeli takole: Pekov-šek 11,5 (1), Djordjevič 11,5, Ko­ren 10,5 (1), Engelman 9,5, Bratuša 9 (1), Berčič 9, Prelovšek 8,5 (2), Marasovič in Kmetic po 8 i td. Tretjekategornika Pekovšek in Djordjevič sta že dosegla drugo kategorijo in bosta bržkone sode­lovala na finalnem turnirju za pr­venstvo Kranja.

»Šolam športna igrišča in telovadnice« Je geslo, k i vsako leto bolj vodi delo telesnovzgojnih delavcev. Pouk telesne vzgoje, kot ga prikazuje s l ika (v Begunjah) lahko bolj škoduje kot korist i .

»STRAŽNJI OGNJI« SO SB POMERILI

Taborniki odreda »Stražnji ognji« so danes izvedli tekmovanje v na­miznem tenisu. Nastopilo je 18 tekmovalcev, k i so b i l i razdeljeni na 6 ekip, in sicer 3 ekipe družine Pajkov, 2 ekipi Lovske straže in ekipa družine Siv ih jastrebov. Tek­movanje je vodil dobro tov. M i l e Ahačič.

Rezultati: ekipno: 1. S iv i jastre­bi, 2. Pajki I. Posamezno: 1. Kranjc (Sivi jastrebi), 2. Klojčnik (Pajki 1.), 3. Osredlkar (Pajki III).

»To je veliko odkritje,« je rekel pro­fesor Emil Kunze, direktor nemškega arheološkega instituta v Atenah, ko je govoril o neki majhni posodi, ki so jo odkrili delavci tega instituta pri nedav­nih arheoloških raziskovanjih v Olimpi-ji. Na posodi je bil napis: »To je moje

ZA RAZVEDRILO S ' 12

— Dobro jutro, gospa Mu l l e r ! ( Iz »Schvve i z e r I l u s t r i e r t e Z e i t u n g « )

K R I Ž A N K A ŠT. 1

1 Z 3 A 3

7

$ a 9 a n o t i

h 12 13

1 M H 15

f i 17 1%

19 20

21

delo, Fidija.« Po besedah profesorja Kun-zea predstavlja ta napis še en dokaz za to, da je nedavno odkrita delavnica v Olimpiji bila delavnica slavnega ki­parja Fidija, ki je bil rojen v Atenah okoli 500 let pr. n. št. in o katerem Plutarh pravi, da mu je Periklej zaupal velika dela na Akropoli. Znanih pa je le malo kipov, ki jih je naredil veliki mojster. Dve mojstrovini, ki se z goto­vostjo pripisujeta F idi ji, sta kipa v zla­tu in slonovini, od katerih je eden kip boga Zevsa v Olimpiji, drugi pa kip Ati-ne Partenos v Atenah, oba iz V. stol. pr. n. št. Kip vsemogočnega Zevsa je bil narejen iz slonovine, njegova obleka pa iz zlata. Glava grškega boga ima poseb­ne značilnosti arhaičnega stila. V toku stoletij se je izgubila vsaka sled o tem Fidijenem delu. Našli so samo kopije majhnih dimenzij, ki ne dajo popolne predstave o nekdanjem kipu ogromnih razmer, ki je bil v Zevsovem hramu v Olimpiii. Ko so arheologi pred nedav­nim odkrili kiparsko delavnico v Olim­piji, so na osnovi tega, ker so v njej na­šli kalupe za zlato obleko, ugotovili, da je pripadala Fidiji.

V Olimpiji v zadnjem času tudi odko­pavajo slavni olimpijski stadion iz IV. stoletja pr. n. št. Po besedah pro­fesorja Kunzea je zdaj očiščena vsa tek­movalna steza in stadion je spet dobil svoj nekdanji videz.

Uspehi romunskih zdravnikov

V o d o r a v n o : 1. smuča r sk i r e p r e z e n t a n t z G o r e n j s k e ( a l p s k e d i s c i p l i n e ) , 7. n a j ­man jša k a z e n , 8. o r o d j e , 9. okra j šan i v e z n i k , 10, na jd raž ja v o d a , 12. b r e n c e l j , 14. k r a j e v n i n a r o d n i o d b o r , 15. l a t i n s k i v e z n i k , 17. o p t i č n o s t e k l o , 19. l j u b i t e l j , 21 . p t i c a p e v k a .

Navp ično : 1. k ra j š e i m e za v e č j i k r a j na G o r e n j s k e m , 2. b o g pesn iš t va i n g l a s b e , 3. k o m a d , 4, v r s t a j e d i , 5. o s e b n i z a i m e k , 6. j u žno -amer i ška p o g o r j a , 11. pt ica p e v k a , 13. n e z d r a v , 14. v o d n a ži ­va l , 16. teža p o s o d e , 18. l j u b k o v a l n o ž e n s k o i m e , 20. m e n e .

V Bukareš t i j e b i l p r e d n e d a v n i m s e s t a n e k t a k o i m e n o v a n e r o m u n s k e š o l e z a poda l j š an j e f i z i čne s p o s o b n o s t i i n

s t a r o s t i č l o v eka . R o m u n s k i z n a n s t v e ­n i k i s o ž e p r e d t e m i z z v a l i n a s v e t o v n i h z n a n s t v e n i h k o n f e r e n c a h p r e c e j p o z o r ­n o s t i z o b j a v l j a n j e m l a s t n i h r e z u l t a t o v z a poda l j šan j e n o r m a l n e g a č l o v e škega ž i v l j en j a . R o m u n s k a šola n a če lu z a k a d e m i k o m P a r h o n o m s m a t r a n a m r e č s t a r o s t z v e s m i n j e n i m i z u n a n j i m i z n a k i z a n e k o v r s t o b o l e z n i o r g a n i z m u , p r o t i k a t e r i s e j e m o č uspešno b o r i t i .

R o m u n s k i z n a n s t v e n i k i s o iznašl i z d r a v i l o z a o h r a n i t e v s v e ž i n e č l o v e k o ­v e g a o r g a n i z m a . S e s t a v l j e n j e n a o s n o v i n o v o k a i n a . S v o j o i z n a j d b o s o r o m u n s k i z n a n s t v e n i k i p rakt i čno p o k a ­z a l i v v e l i k e m inšt i tutu » P a r h o n « v Bukareš t i , k i i m a p rece j šn j e š t e v i l o p a c i e n t o v . V e č i n a o b i s k o v a l c e v t e g a z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e g a inšt i tuta j e p r esenečena n a d f i z i čn im v i d e z o m i n s p o s o b n o s t j o p a c i e n t o v , k i s o s t a r i o d 80 d o 100 l e t .

R o m u n s k i z n a n s t v e n i k i s o d e l u j e j o t u d i z d r u g i m i z n a n s t v e n i m i inšt i tut i . N a n e d a v n i k o n f e r e n c i s o p r e g l e d a l i p r o c e s s t a r a n j a č l o v eka , p a t o l o g i j o s t a ­r e g a č l o veka , o b n a v l j a n j e č l o v e škega t k i v a , o s v e ž i t e v k o ž e , r a s t l a s i n še v r s t o p o d o b n i h z n a n s t v e n i h v p r a š a n j .

V s e m i r s k i p o t n i k i s e p r i p r a v l j a l o

Č l o v e k je r a z i s k a l p r a g o z d o v e , p u ­š čav e i n l e d e n e p o k r a j i n e o b s e v e r n e m i n j u ž n e m teča ju . T u p a s e n j e g o v n e m i r n i d u h n i u s t a v i l . S p o z n a l j e , d a je z e m l j a le d e l e c , i z r e d n o m a j h e n d e ­l e c v e s o l j a — o g r o m n e g a p r o s t o r a , k i j e r a z b u r k a l n j e g o v o domiš l j i j o . Č l o v e k s i je v s e b o l j p r i z a d e v a l p o l e t e t i v t a s v e t . Z n a p r e d k o m r a k e t n e t e h n i k e v z a d n j i h l e t i h p a v s a m i r s k o l e t a l o n i v eč u t o p i j a . D o n j e g o v e u resn i č i t v e b o s e v e d a t r e b a p r e m a g a t i še š t e v i lne o v i r e (n . p r . p r o b l e m r e a g i r a n j a č l o v e ­k o v e g a o r g a n i z m a v b r e z t e ž n e m p r o ­s t o r u , o z i r o m a k a k o u r e d i t i v v s e m i r s k i l a d j i t a k e ž i v l j e n s k e p o g o j e , k i b o d o č i m b o l j p o d o b n i o n i m n a Z e m l j i i td . ) , t o d a t o b o d o z n a n s t v e n i k i p r e j a l i s l e j reš i l i .

K a k o b o č l o v e k i z s t r e l i t e v v v e s o l j e p r a v z a p r a v p r e ž i v e l ? T o v p r a š a n j e j e v Z d r u ž e n i h d r ž a v a h A m e r i k e d a l o p o ­v o d z a n o v o v e j o m e d i c i n e , k i s e u k v a r j a s a m o s p r o b l e m i č l o v eka v v e s o l j u . V S a n A n t o n i u v T e k s a s u j e p o s e b n a a k a d e m i j a z a » v s e m i r s k o « m e ­d i c i n o , v O h i u i m a j o Inšt i tut W r i g h t -P a t t e r s o n , k i r a z i s k u j e t a vprašan ja

i t d . R a z e n t e g a j e v s v e t u še v e č p o ­d o b n i h r a z i s k o v a l n i h p o s t a j , k i r a z ­i s k u j e j o obnašan j e č l o v e k o v e g a o r g a ­n i z m a v p o g o j i h v s e m i r s k i h p o l e t o v . T o p a n i m o ž n o b r e z l j u d i , k i s e ž r t v u ­j e j o z a n a p r e d e k č l o v e š t va ( » poskusn ih ž i v a l i c « b i l a h k o r e k l i ! ) i n k i p r e v z e ­m a j o n a s e v s e m o g o č e n a l o g e . T i l j u d j e b o d o p i o n i r j i v e l i k e pus to l ovšč ine č l o ­v e k o v e g a d u h a — p r v e g a p o l e t a v v s e ­m i r s k i p r o s t o r .

N e k a amer i ška t o v a r n a l e t a l b o z g r a ­d i l a l e t a l o X - 1 5 (o t e m s m o v z a d n j i š t e v i l k i » G l a s u G o r e n j s k e « ž e p i s a l i ) , k i b o d o s e g l o v i š i n o 225 k m i n h i t r o s t 600 k m n a u r o . Z n a n o j e t u d i ž e i m e p i l o t a , k i b o v o d i l l e t a l o X - 1 5 . T o je S c o t t C r o s s f i e l d , k i s e z a v e d a , k a j s tern t v e g a . P r i p r a v l j e n p a j e s p r e j e t i n a s e v s e t e ž a v e i n n e v a r n o s t i , k i m u g r o z e o b p r v i i z s t r e l i t v i č l o v eka v v s e m i r s k i p r o s t o r .

K A R T O T E K A V G L A V I M a r k o Zoričić, uslužbenec

mestnega podjetja »Udarnik- « v Drnišu i m a nenavadno dober spomin . V tem podjetju namreč ni de lavca a l i uslužbenca, za k a ­terega on ne bi vedel imena in p r i imka , številko osebne i zkaz ­nice in dan vstopa v službo. V tem podjetju pa dela okol i 400 de lavcev in uslužbencev >

ČEZ PACIFIK Rekordni polet je prav gotovo

opravilo transportno letalo Boeing KC-135 »Stratotanker«, k i Je v dva­najstih urah in pol brez vmesnega pristanka preletelo 13.135 km dolgo pot med Yokoto na Japonskem in Washingtonom v ZDA . Pri tem Je omenjeno letalo letelo 10.500 do 12.000 m visoko in s povprečno hitrostjo .912 km na uro.

G U M I J E V I P R O M E T N I Z N A K I Novost, k i je tako enostavna, da

že zdavnaj ne bi smela biti več — n o v o s t . . . Neka zahodnonemška firma iz Hamburga je pričela izde­lovati gumijeve prometne znake, k i so trajnejši od kovinskih. Pri splošni rabi takšnih znakov, bi od­padla marsikatera nerodna nezgo­da!

i

Oblečen v specialno obleko sedi tale bodoči »vsemirski potnik« v posebni kab in i raz iskovalne postaje. V kabin i so takšni življenjski pogoji, kakršni bodo v letalu, s kater im bo poletel v vesolje. Razen številnih drug ih neva r ­nosti m u utegne delati preglavice tudi v i soka temperatura, proti kater i se

mora zavarovat i s p r imerno , dobro preizkušeno obleko.

Potem pa večeri, k o jo je skušal l j u b k o v a t i . . . Drge ­tala je pod p r i t i skom njegove roke, t iste pohabljene desn i ­ce, k i je v r ov tu podrezala vrv . St iskala je ustnice , da b i ne kričala, bi la je vsa t rda od groze in gnusa. Domin ik je čutil njen odpor. Nekega večera je pr ivre lo iz njega:

»Kakšna žena pa s i? Nuna b i bi la postala!« Zavrn i la ga je mrz lo , sovražno: »Ko bi bi la vsaj postala!« B i l je osupel. »Saj me sovražiš,« je reke l . Sploh m u ni odgovori la. K m a l u potem se je prese l i l i z skupne spalnice v

kamro . Srečavala sta se malone kot tu jca in l judje v t r gu so začeli govor i t i o razdoru med n j ima. A n a je z dv ignje­no glavo prenašala sramoto. Kadar je čutila, kako prežeče jo prebadajo žgoče Domin ikove zenice in da čaka besede, k i naj poravna spor, se je v njej kakor s t runa napela k l jubova lna vol ja in uporno s i je dejala: »Čakaš, toda jaz se ne bom ponižala! Dos t ik ra t sem se že, tokra t pa ne boš dočakal! — Tako razmerje n i moglo t ra ja t i brez konca in k ra ja , toda laže je bi lo prenašati sramoto kot skupno življenje z n j im .

Tiste čase jo je tako pr i t i sn i lo k t lom, da je i ska la tolažbe p r i s t r i cu F i l i pu . Tega b i prej za vse na svetu ne bi la s tor i la .

Našla ga je močno postaranega. Uda r c i zadnj ih let in starost sta s t rogemu janzenis tu spremeni la pogled na življenje — nič več n i tako ostro obsojal greha. A n a m u je povedala vse po resn ic i , tud i tega n i zamolčala, da je Domin ik najbrž mor i lec njenega brata. Starec jo je spo­ko jno poslušal, potem pa j i je svetoval , naj se vrne domov in skuša ured i t i tako, da ne bo konec slabši od začetka.

A n a je bi la razočarana — na t ihem je upala, da bo imela v s t r i cu zaveznika p r i Domin iku . Zdaj pa j i je sve­toval , naj molči in živi z n j im , kot b i nič ne bi lo ! K o je razmišljala o tem, je motno zas lut i la tragedi jo striče­vega življenja. Vedela je, da n i mara l b i t i duhovnik in je k l jub t emu b i l . Morda je b i l i zato tako goreč in nepr i za ­nesl j iv, ke r se je bal vsake popust l j ivost i , k i bi utegni la njega samega zavesti . Zdaj pa, ko se je bližal grobu, je postal ves mehak. Morda je našel, da je bi lo njegovo strogo življenje zgrešeno in zato uči njo odpuščati. K o pa je premis l i la vse do kra ja , je spoznala, da j i je vendar svetoval najboljše. Imela je sina in že zaradi njega je mo ­ra la potrpet i in molčati. Vse preveč je bi lo na prevesi , da bi se bi la smela zaletavati .

S t r i c F i l i p je k m a l u po njenem ob isku u m r l . Ma lemu Pav lu je vo l i l pet tisočakov, vse ostalo je dal nekemu dobrodelnemu zavodu. Mnogo let pozneje je videla spo­minsko ploščo, k i j o je dobrodelni zavod vz ida l svo jemu dobrotn iku. A n a pa se ga je pogosto spominjala in bilo j i je težko, da je odšel iz njenega življenja, k i je bilo zdaj še bolj prazno.

K o je bi lo Pav lu nekako deset let, je A n a stala na jezu in se hotela utopi t i . N iha la je nad vodo kot pi jana in vedela samo to, da ne more več živeti. To je bi lo takrat , k o je zvedela, da ima Domin ik otroka s Sončevo Marjeto , vnuk in jo starega trškega pota Sonca, k i je že davno prej u m r l . Dek le tu je bi lo komaj osemnajst let, delala je v Gašperinovih v igenc ih in imela je fanta, Grošljevega France ta , k i je odšel v nemške kraje za zaslužkom. Do ­min ik je s tor i l kakor drug i bogat inci , kadar so se k a m zaple t l i : dal je dekletu tisoč goldinarjev dote in Mar jeta je za ta denar kup i la od Hetor i ja bajto, v ka te r i so Son­čevi stanoval i . Ano pa je sramota tako gr iz la , da je šla na jez. Delavc i so jo opazi l i na j ezu in jo šiloma odvlekl i proč. Trgala se j i m je iz rok in jokala , potem pa je ležala v poste l j i in ob njej so bile ženske, k i so jo tolažile. Sredi noči, ko se je v r n i l Domin ik in vprašal po njej , je začela

kričati, kakor h i t ro ga je ugledala med vra t i . Vp i l a je kot obsedena, Domin ik pa je skomign i l z rameni in se umakn i l . Dolgo, dolgo je trajalo, preden se je umi r i l a in še dal j , preden je odpusti la Domin iku . Pozabi la m u ni n iko l i .

Vse to je zdaj že daleč, zelo daleč in neumno je, da ona, s tara žena, razmišlja o teh rečeh. To je pač zato, ker je sama. Kadar je človek sam, se pr ikradejo k njemu sami težki spomini .

U r a v zgornj i hiši je bi la enajst. A n a je vsta la in odšla v posteljo. Nihče se še n i v rn i l domov. A n a je v po­ste l j i začela mo l i t i za rajne starše, za Aleša, za str ica Miklavža in s t r i ca F i l i pa , za teto Zgončevo, z a . . . Sredi mol i tve se j i je zazdelo, da se je zmot i la in je začela spet od kra ja . Preden so se oni v rn i l i , jo je zmogel spanec.

II

Pavle in V ida sta prišla nekol iko pozno v šolo. Pevc i in igra lc i so se že zbra l i . Zbor je sta l na odru, upokojeni naduč.itelj Jeršin pa je ravno dal na harmoni ju »glas«, ko sta vstopi la. Po tem je vzd ign i l t ak t i rko , ugledal Pavla in se učiteljsko raz jez i l .

»Točnost, dragi moj , točnost! K a m bi prišli, če b i vs i zamuja l i ? No, v z emi note in stopi v zbor!«

Pavle je pomežiknil dekletom, k i so sedela na šolskih klopeh in čakala, kdaj se bo začela skušnja za igro. De­k le ta so se zahihita la in se razmakni la , da je V i d a sedla mednje. Po tem so poslušala petje. »Bodi zdrava, domo­v ina, m i l i moj s lovenski k ra j , t i prekrasna, t i e d i n a . . .| B i lo je nekam slovesno in malce dolgočasno. Potem pa je postalo smešno. Jeršin se je raz jez i l zaradi nekega na ­pačnega glasu, to lke l s t ak t i r ko po harmoni ju in grozi l , da bo odšel. Zarad i njega lahko pr iredi tev tud i propade! Potem se je spet u m i r i l in zdaj je šlo bolje. Šolniško omledno je hva l i l pevce.