NELEKTORIRANO

Prispevek k razpravi o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) 1 Ministrstvo je 21. septembra 2015 odprlo javno razpravo na temo izvajanja nacionalnega preverjanja znanja. Z javno razpravo razpravo izpolnjuje zavezo Dogovora o določitvi meril in kriterijev za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz Nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2014/2015 . V 2

Dogovoru je v 5. členu opredeljeno, da bo po podpisu tega dogovora ministrstvo začelo postopke za pripravo analize izvajanja NPZ in z vsemi deležniki začelo strokovno razpravo o nadaljnjem razvoju NPZ (koncept, način izvedbe, uporabi rezultatov in analiz, vrednotenju …). Ministrstvo mora analizo pripraviti najkasneje do konca šolskega leta 2015/2016. V javni razpravi se je do 31. oktobra 2015 po elektronski pošti (npz.mizs@gov.si) odzvalo 58 3

razpravljavcev – od tega jih je 14 posredovalo mnenje strokovnih aktivov šol, 8 mnenje šol, 2 mnenji sta mnenji združenj, 34 jih je podalo lastno mnenje. Razpravljavci so v veliki večini strokovni delavci ali ravnatelji šol, ki prihajajo iz 34 različnih osnovnih šol, dve razpravljavki sta univerzitetni profesorici, ena srednješolska profesorica in mama osnovnošolca, dva pa sta se predstavila kot starša. Na forumu se je 4

odzvalo 70 posameznikov, s skupaj 125 objavami. Uvod Zunanje preverjanje znanja iz slovenščine in matematike v osnovni šoli poteka že od šolskega leta 1990/1991. Vse do 2000/2001 je bil namen zunanjega preverjanja znanja, nadomestiti subjektivne kriterije posameznih srednjih šol pri prehodu učencev iz osnovne v srednjo šolo, ko je bilo treba vpis omejiti. Namen nacionalnih preizkusov znanja v obdobju od 2001/2002 do 2004/2005 je bil notranjim ocenam ob zaključku osnovne šole dodati še zunanje in zagotoviti objektivnejše kriterije pri prehajanju v srednje šole. Z uvedbo nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2005/2006 se je vloga zunanjega preverjanja spremenila. Zakonske podlage za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja so urejene z Zakonom o osnovni šoli. Podrobneje so namen in cilji nacionalnega preverjanja znanja opredeljeni v dokumentu Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli , ki ga je sprejela 5

DK NPZ dne 7. 12. 2005 in v Gradivu za pomoč pri analizi dosežkov nacionalnega preverjanja znanja, ki ga je za MIZŠ septembra 2008 pripravil dr. Janez Bečaj, predsednik Državne komisije za vodenje nacionalnega preizkusa znanja . 6

NPZ v Evropi 7Razen v nekaterih državah je nacionalno preverjanje znanja (nacionalni standardizirani preizkusi znanja) učencev v Evropi relativno nova oblika preverjanja. Vpeljava in uporaba nacionalnih preizkusov se je začela počasi in posamično, pomembno se je razširila šele od leta 1990 naprej. Večina držav je to sredstvo za preverjanje že vpeljala, tiste, ki so začele zgodaj, pa so sisteme nacionalnega preverjanja znanja izpopolnjevale.

1 Besedilo dokumenta je dostopno na povezavi https://drive.google.com/open?id=1s2TrbugF92p19­LRg3NJSI6iGmhz2Tpq­bZ6SsCDhDA 2 Dogovor o določitvi meril in kriterijev za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz Nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2014/2015 3 Razprava o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) 4 Forum o NPZ 2015 5 Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, sprejela DK NPZ dne 7. 12. 2005 6 Gradivo za pomoč pri analizi dosežkov nacionalnega preverjanja znanja, september 2008 7 2010, Eurydice, Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen, organiziranje in uporaba rezultatov

Nacionalnih preizkusov nimajo v petih državah EU – Belgiji (nemško govoreči skupnosti), Češki republiki, Grčiji, Združenem kraljestvu (Walesu) in Lihtenštajnu.. Glavni cilji nacionalnih standardiziranih preizkusov znanja:

­ odločitve o izobraževalni poti učencev (sumativno preverjanje) ­ take oblike zunanjega preverjanja znanja uporabljajo v 16­ih evropskih državah in pokrajinah;

­ spremljanje šol oziroma izobraževalnega sistema; ­ prepoznavanje posameznikovih učnih potreb (formativno preverjanje) ­ take oblike zunanjega

preverjanja uporablja približno tretjina evropskih držav, v nekaterih od njih, med njimi tudi v Sloveniji, so na voljo navodila ali gradiva za pomoč pri analiziranju rezultatov in vpeljevanju primernih ukrepov.

Cilji slovenskega nacionalnega preverjanja znanja vključujejo tako spremljanje šol oziroma izobraževalnega sistema kot tudi prepoznavanje posameznikovih učnih potreb. Namen in cilji NPZ Osrednji namen nacionalnega preverjanja znanja je zagotavljanje dodatnih oziroma povratnih informacij o tem, kako deluje vzgojno­izobraževalni sistem. Temeljna cilja NPZ sta izboljšanje znanja učencev in izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja. Razpravljavci v okviru javne razprave MIZŠ vidijo namen NPZ vsaj še v naslednjem:

­ Z vidika učitelja vidim NPZ kot "velik črn oblak, ki visi nad mano" vsaj do objave sklepa o izboru tretjega predmeta, Suzana Deutsch ­ četrtek, 24. september 2015, 10:17

­ NPZ pri slovenščini je postal test bralne pismenosti, kar ni naloga zgolj slovenščine, temveč tudi ostalih predmetov, Bojana Potočnik ­ nedelja, 27. september 2015, 14:17

­ NPZ je edino merjenje, na katerem se učenec v nekaterih sposobnostih lahko primerja z vsemi slovenskimi učenci. In že zato mora o(b)stati, Igor Lipovšek ­ ponedeljek, 28. september 2015, 21:43

­ NPZ je sredstvo nadzora MIZŠ, Valentin Sodja ­ četrtek, 15. oktober 2015, 17:51 Tudi sicer veliko razpravljavcev opozarja, da učitelji in ravnatelji rezultate NPZ občutijo kot veliko obremenitev, ki jo očitno včasih prenesejo tudi na učence (primer: Anica Šuster ­ ponedeljek, 2. november 2015, 20:33). Iz tega lahko sklepamo, da nekateri učitelji in ravnatelji rezultatov NPZ ne sprejemajo kot povratno informacijo o kakovosti poučevanja in učenja, temveč kot vrednotenje njih samih. Ob tem se zastavi vprašanje, do kakšne mere učitelji in ravnatelji uporabljajo gradiva, ki so jim na voljo, in sledijo priporočilom oziroma navodilom za evalvacijo in uvajanje morebitnih prilagoditev ali izboljšav v izvajanje pouka. Stroškovni vidik NPZ Nekateri razpravljavci opozarjajo na visok vsakoletni strošek nacionalnega preverjanja znanja. Nihče od razpravljavcev konkretnega zneska ne navaja. Po navedbi RIC iz leta 2013 je približna ocena stroška izvedbe nacionalnega preverjanja znanja 8

400.000 EUR. V absolutnem znesku gre zagotovo za posamezniku veliko številko. Slika se spremeni, ko ta znesek primerjamo z letnim proračunom, ki ga ministrstvo namenja za izvajanje osnovnošolskih programov ­ 647 milijonov EUR v letu 2013. Strošek NPZ s plačili učiteljem znaša približno 1,5 promila 9

8 6. 5. 2013, Delo, Nevenka Žolnir, Eksterci ­ nepogrešljivi ali odvečen strošek 9 Zaključni račun MIZŠ za leto 2013

izvedbe osnovnošolskih programov in se nahaja v istem razredu kot znesek, ki ga osnovne šole letno namenijo za npr. plačilo odvetniških oziroma pravnih storitev. Vloga praktikov V razpravah se večkrat pojavlja opažanje ali celo očitek, da imajo pri pripravi nalog in tudi sicer na celoten sistem NPZ premalo vpliva praktiki oziroma učitelji. Ob pregledu letnih poročil o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2012/2013 (točka 5.2.2, str. 583) in 2013/2014 (točka 10 11

6.2.2, str. 565) se izkaže, da so najbolj zastopana skupina v predmetnih komisijah za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja ravno praktiki oziroma strokovni delavci šol (63 %): Predmetna komisija 2012/13 2013/14

PK za slovenščino 5 praktikov od 9 članov 5 praktikov od 9 članov

PK za italijanščino 4 praktiki od 6 članov 4 praktiki od 6 članov

PK za madžarščino 4 praktiki od 6 članov 4 praktiki od 6 članov

PK za angleščino 5 praktikov od 8 članov 6 praktikov od 8 članov

PK za nemščino 4 praktiki od 7 članov 7 praktikov od 10 članov

PK za matematiko 4 praktiki od 7 članov 4 praktiki od 7 članov

PK za fiziko 3 praktiki od 5 članov 2 praktika od 4 članov

PK za biologijo 2 praktika od 4 članov 2 praktika od 4 članov

PK za kemijo 2 praktika od 4 članov 2 praktika od 4 članov

PK za geografijo 4 praktiki od 6 članov 4 praktiki od 6 članov

PK za zgodovino 4 praktiki od 6 članov 4 praktiki od 6 članov

PK za likovno umetnost 2 praktika od 4 članov 2 praktika od 4 članov

PK za glasbeno umetnost 5 praktikov od 7 članov 4 praktiki od 6 članov

PK za šport 2 praktika od 4 članov 2 praktika od 4 članov

PK za državljansko in domovinsko vzgojo in etiko

3 praktiki od 5 članov 2 praktika od 5 članov

PK za tehniko in tehnologijo 2 praktika od 4 članov 2 praktika od 4 članov

PK za prilagojen program in program z nižjim izobr. standar.

9 praktikov od 11 članov 10 praktikov od 12 članov

Skupaj 64 praktikov od 103 članov 66 praktikov od 105 članov

Odnos do NPZ Precejšnje število razpravljavcev ocenjuje, da nacionalno preverjanje znanja ni smiselno in predlaga, da se ga opusti. Kot enega od argumentov navajajo, da učenci k preverjanju znanja ne pristopajo dovolj resno, da zanj niso zreli in celo, da se pomena NPZ ne zavedajo niti starši (Vesna Maršič ­ četrtek, 15. oktober 2015, 11:54). Zanimiv je rezultat ankete (Marjeta Podgoršek Rek ­ ponedeljek, 19. oktober 2015, 13:37), v kateri 70 % učiteljev šole odgovorilo, da so NPZ, takšni kot so sedaj, nepotrebni.

10 Letno poročilo o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2012/2013 11 Letno poročilo o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2013/2014

Nacionalnega preverjanje znanja v šestem razredu se je v šolskem letu 2012/2013, ko je bilo zadnjič prostovoljno, udeležilo približno 85 % otrok, kar kaže na to, da se učenci in njihovi starši (prav tako seveda učitelji) pomena NPZ zavedajo, in so pripravljeni k njemu pristopiti resno in odgovorno. Zanimivo je, da je v anketi, ki jo je v istem šolskem letu izvedel RIC na vprašanje, ali je NPZ smiselno in koristno, saj da učencu in učitelju dodatno informacijo o znanju učenca z odgovorom Zelo se strinjam ali strinjam se odgovorilo nekaj manj kot 83 % ravnateljev . 12

Pomenljiva je izkušnja učiteljice, po kateri učenci v 95 % ­ 100 % resno pristopijo k reševanju NPZ­ja, če vedo, da gre za spremljanja kurikuluma in če se zavedajo, da s svojim vedenjem nekaj sporočajo od sebi. Pogosto jim ni vseeno, kaj sporočajo o sebi. (mateja peršolja ­ petek, 16. oktober 2015, 16:08). Rezultati NPZ ­ dosežek staršev? Raziskava, ki so jo leta 2008 opravili strokovni delavci Zavoda RS za šolstvo , je pokazala močno 13

povezanost med izobrazbo staršev in dosežki učencev pri NPZ ter visoko povezanost med dohodki staršev in dosežki učencev na NPZ, kar kaže, da imajo socialno­ekonomski dejavniki pomembno vlogo v razvoju in šolskem uspehu posameznika. Rezultate omenjene raziskave lahko dopolnimo z ugotovitvami o dosežkih učencev po regijah. Praviloma nižje dosežke izkazujejo šole v regijah z nižjo izobrazbeno strukturo in nižjim dohodkom prebivalstva. Ob takih ugotovitvah se vsaka primerjava med šolami ali celo razvrščanje le na osnovi rezultatov NPZ izkaže za neprimerno in celo škodljivo za vzgojno­izobraževalni sistem, na drugi strani pa se zastavi vprašanje, v kolikšni meri osnovne šole v devetih letih sploh pripomorejo k zmanjšanju razlik med učenci, ki v šolo vstopijo z različnimi socialno­ekonomskimi izhodišči, in predvsem, koliko znamo oziroma želimo za ugotavljanje zmanjšanja razlik uporabiti NPZ. Uporaba rezultatov NPZ pri spremembah UN V preteklosti se je kot argumentacijo pomembnosti NPZ omenjalo, da se analize rezultatov uporabijo tudi pri spreminjanju učnih načrtov. Za pričakovati bi bilo, da bi bili ti dokumenti na voljo tudi strokovni in zainteresirani javnosti oziroma, da bi bili povsem javno dostopni. Zunanje preverjanje znanja kot element merila za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa Od uvedbe NPZ v šolskem letu 2005/2006 se kot merilo za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa upoštevajo le še ocene (oziroma, ko se je tega ugotavljalo, še končni uspeh) vseh obveznih predmetov zadnjih treh let osnovne šole. Trenutno veljavna merila so problematična zaradi naslednjega : 14

Negativen vpliv na delo v osnovni šoli:

1. Ocena se je iz kazalnika napredka in znanja posameznika spremenila v orodje za selekcijo. 2. Merila silijo otroka v učenje za ocene, ne pa nujno tudi za znanje. 3. Učitelji so izpostavljeni pritisku za odlične ocene s strani učencev in staršev.

12 Analiza anketnega vprašalnika za ravnatelje osnovnih šol 2013 13 2009, ZRSŠ, Povezanost rezultatov pri nacionalnem preverjanju znanja s socialno­ekonomskim statusom učencev, poukom in domačimi nalogami 14 Izhodišča za 1. sestanek DS za pripravo novih meril za vpis v srednje šole z omejitvami pri MIZKŠ in MIZŠ, ki je delovala v letih 2012­2014, pripravil Aktiv svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol

4. Gaussova krivulja ocenjevanja se je porušila, učenci nimajo realnega pogleda na raven svojega znanja.

5. Ocene vseh obveznih predmetov so v merilih obravnavane enakovredno, čeprav predmeti nimajo enakega obsega ur poučevanja.

6. Uspešnost pri nekaterih od obveznih predmetov je odvisna od telesnih zmožnosti in umetniške nadarjenosti.

Vprašljivost ustreznosti selekcije:

1. Različne osnovne šole in različni učitelji so pri ocenjevanju različno strogi, zato lahko ocena 4 pri enem učitelju skriva več znanja kot ocena 5 pri drugem.

2. Po sedanjih pravilih se lahko zgodi, da se na želeno srednjo šolo vpiše učenec, ki ima manj točk kot pa učenec, ki je med postopkom zaradi možnosti neizbire prenesel prijavo na drugo šolo.

3. Problem uporabe rezultatov nacionalnega preverjanja znanja: Ocenjeno je bilo, da za upoštevanje uspeha na NPZ kot primarnega merila ni zakonske podlage, kljub temu pa se NPZ upošteva kot sekundarno merilo.

Ker je včasih v javnosti zaznati težnje po zmanjševanju problema omejevanja vpisa v srednje šole, navajamo število srednjih šol, ki so omejevale vpise v zadnjih sedmih letih : 15

Šolsko leto Število srednjih šol z omejitvijo vpisa

2015/2016 38

2014/2015 31

2013/2014 24

2012/2013 40

2011/2012 40

2010/2011 36

2009/2010 41

Razen v enem šolskem letu (z najmanjšo generacijo devetošolcev) vpis omeji približno četrtina srednjih šol. Zaradi večanja števila otrok v generacijah, ki bodo v prihodnje vstopale v srednjo šolo, se bo število šol z omejitvijo vpisa in število zavrnjenih učencev v naslednjih 10 letih iz leta v leto najverjetneje povečevalo. Da je treba NPZ na nek način ponovno vključiti v merila za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa, je opozorilo tudi veliko razpravljavcev. Verjetno je bilo med v tej točki celo največ enotnosti med razpravljavci, pri čemer pa je večina obrazložila svojo predlog s tem, da bi na ta način NPZ pridobili več veljave in posledično večjo motivacijo in resnost pri reševanju in ne, da bi se na tako objektiviziralo merila za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa. Ocena stanja ­ povzetek

15 Arhiv podatkov o vpisu v srednje šolstvo

Po branju literature, poročil in ostalih virov bi z vidika nestrokovnjaka težko ocenil, da je koncept nacionalnega preverjanja znanja slab in da ne sledi temeljnim izhodiščem. Ob prebiranju razprav, ki so jih v večini prispevali praktiki in so praviloma dobronamerne, pa se da ugotoviti velik razkorak med zasnovo in izvedbo. Najenostavnejši povzetek ocene stanja bi bil, da je sistem nacionalnega preverjanja znanja slabo skomuniciran med stroko in praktiki oziroma med vsemi deležniki. Pričakovanja in predlogi Iz končne ocene stanja izhaja, da je nacionalno preverjanje znanja predvsem neizkoriščena priložnost, kar pa še ne pomeni, da ga je treba ukiniti. Treba je le poiskati in odstraniti razloge, da velike količina podatkov, ki smo jih v zadnjem desetletju zbrali, na državni ravni nismo uporabili za kaj drugega, kot le za vsakoletno poročilo. Če in kje smo jih uporabili, pa je treba predstavljati strokovni in širši zainteresirani javnosti. Nacionalno preverjanje znanja je treba ohraniti tako z vidika spremljanja šol oziroma izobraževalnega sistema kot tudi z vidika prepoznavanja posameznikovih učnih potreb (formativno preverjanje). Za razmisliti bi bilo, da se za potrebe odločanja o nadaljnji izobraževalni poti učencev NPZ deloma uporabi tudi v selektivne namene. Zaradi razbremenitve pritiskov na šole v povezavi z rezultati NPZ bi bilo potrebno razmisliti tudi o merilih za ugotavljanje kakovosti in ovrednotenja drugih značilnosti osnovnih šol (osebna izkaznica šole). 1. NPZ kot eden od elementov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ­ zanke kakovosti Za vsak sistem velja, da so podatki, ki jih zajamemo iz sistema, potreben pogoj za ugotavljanje kakovosti dela kot tudi podlaga za uvajanje sprememb. Kot zadosten pogoj je potrebno podatke znati uporabiti in jih tudi uporabiti za namen, za katerega so bili zbrani. V primeru NPZ je potreben pogoj izpolnjen. Za to, da izpolnemo še zadostnega, bi se morali najprej znebiti apriorističnega odnosa, da je NPZ le poraba časa in denarja, in ga je kot takega treba ukiniti ter pristopiti k prepoznavanju in odpravi njegovih slabih strani. Pri argumentiranju napak in stranpoti NPZ se je treba izogibati posploševanju in anekdotičnosti. Najmanj kar bi pričakovali je, da se enkrat za vselej poskrbi, da bo vsak, ki pri izvajanju NPZ sodeluje profesionalno, za to dobil primerno plačilo. Ustrezne predpise je treba sprejeti zadosti zgodaj in ne uporabljati za dogovore obdobja, ki je namenjeno izvedbi NPZ. Razprave na temo NPZ za naslednje šolsko leto naj se začnejo tisto uro, ko maja pisalo odloži zadnji učenec in končajo najkasneje ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja. Enako naj velja tudi za analizo oziroma morebitno poročilo v zvezi z Dogovorom, ki je osnova za letošnjo javno razpravo. Če bo v tem šolskem letu povod za aprilsko in majsko polemiko o smiselnosti NPZ ta javna razprava, potem bo od nje več škode kot koristi. Ne gre za poziv po omejevanju demokracije, temveč klic po zdravi pameti ali pogumu, da takrat, ko je za to čas, vstanemo in spregovorimo, in se takrat, ko ni primerno polemizirati, vsedemo in utihnemo. Vsakoletni aprilski pro et contra naredi NPZ več škode kot nenadzorovan odhod učenca na stranišče . 16

Če NPZ res ne odloča o ničemer (na osebni ravni), potem ni nobenega razloga, da povzroča stres med učitelji, učenci in starši. Vzpostavimo klimo, ki bo sporočala vsem vpletenim in tudi javnosti, da NPZ odloča o prihodnjih spremembah na področju VIZ, za kar potrebujemo najboljšo, verodostojno, informacijo. NPZ ni namenjeno iskanju krivca za morebitne slabe rezultate, temveč iskanju odgovorov, kako v prihodnje izboljšati znanje učenev.

16 Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2014/2015, str. 13

Zagotovo k "mitologiji" NPZ kot življenjsko usodnega dogodka, ki ne šteje, pripomorejo postopki, ki so menda tipično slovensko zapleteni, polni formalizmov in odpirajo veliko poti k kasnejšim pravnim postopkom. Postopke za izvedbo (vključno z odhodom na stranišče) NPZ je treba v prihodnje poenostaviti. Del potrebe po večji formalizaciji postopka najbrž izhaja tudi iz tega, da po trenutno veljavnem Sklepu o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter gimnazij NPZ ni primerno za selekcijo pri 17

vpisu v srednje šole, razen v primeru, ko pride do selekcije na spodnji meji točk ­ selekcija za prosta mesta v gimnazijah se vedno odvija na spodnji meji točk. Gre za paradoks, ki ga je treba odpraviti. Predlog za razpravo o možni rešitvi je v 3. točki. Poročila o rezultatih bi morala vzpodbuditi javno razpravo (v organizaciji MIZŠ ali enega od zavodov s področja VIZ) o konkretnih ugotovitvah, ki jih zapišejo posamezne področne komisije. V letošnjem (šolsko leto 2014/2015) opisu dosežkov učencev pri NPZ sta na primer predmetni komisiji za slovenščino in angleščino opozorili, da bi (PK za slovenščino) kazalo pouk slovenščine bolj usmerjati v 18 19

take jezikovne dejavnosti, ki zahtevajo več samostojnega tvorjenja – ne le zaokroženih in daljših besedil, temveč tudi nalog, ki segajo na višje taksonomske ravni in zahtevajo primerjanje, analizo in v zvezi s tem samostojno oblikovanje odgovorov, torej sintezo ter (PK za angleščino) da je razvijanje pisne zmožnosti dolgotrajen, če ne vseživljenjski proces, ki se ga morajo učenci zavedati že zelo zgodaj. Zato naj čim več vodeno in prosto pišejo. Naloge, kjer zapisujejo zgolj besede v vrzeli, dolgoročno ne podpirajo razvoja pisne zmožnosti. Tako opozorilo bi moralo biti zadosti močna spodbuda za javno razpravo o tem, zakaj učenci pri pouku niso deležni dejavnosti, ki bi od njih zahtevale več samostojnega tvorjenja besedil in nalog, ki segajo na višje taksonomske ravni in zahtevajo primerjanje, analizo in v zvezi s tem samostojno oblikovanje odgovorov, torej sintezo ter za vprašanje, kje se učenci srečujejo z nalogami, ki od njih zahtevajo zapisovanje zgolj besed v vrzeli. Enkrat za vselej bi bilo treba strokovno in zainteresirano javnost obvestiti, kako se analize rezultatov uporablja za evalvacijo celotnega šolskega sistema ter kdaj in kako se je te analize uporabilo pri spremembah učnih načrtov. Uporaba rezultatov NPZ pri pripravi samoevalvacijskega poročila bi morala biti vključena v usposabljanja za samoevalvacijo. 2. NPZ kot pomoč za spremljane in prepoznavanje posameznikovih učnih potreb Namesto obširnih in kvalitetnih statistik bi šolam verjetno bolj koristile krajše, a jasne povratne informacije o tem, kaj so njihova močna in kaj šibka področja, morda tudi predlogi, kaj in kako izboljšati. Iz zdajšnjega gradiva se učitelji ne znajdejo dobro, zato se poslužujejo predvsem številčnega dosežka ­ povprečja. (razprava Katja Kmetec ­ torek, 27. oktober 2015, 14:38)

17 Sklep o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter gimnazij 18 Predmetna komisija za slovenščino, Opisi dosežkov učencev 6. razreda pri NPZ­ju, str.7, Sklep 19 Predmetna komisija za angleščino, Opisi dosežkov učencev 6. razreda pri NPZ­ju, str. 6, 7, Porazdelitev dosežkov

Pod plastjo glasnih razprav o nepotrebnosti NPZ se zagotovo skrivajo številne dobre prakse uporabe rezultatov NPZ. Mogoče bi lahko RIC v bližnji prihodnosti začel z zbiranjem dobrih praks uporabe rezultatov NPZ pri samoevalvaciji ali evalvaciji pedagoškega procesa. Izmenjava dobrih praks med šolami bi lahko prispevala k spodbujanju timskega dela in sodelovanja med šolami. Navajamo le en primer dobre prakse, to je uporabe rezultatov NPZ za evalvacijo učinka izvedbe projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja na Osnovni šoli 20

Franceta Prešerna Črenšovci. Na sploh je nacionalno preverjanje znanja primerno orodje za evalvacijo učinka vzgojno­izobraževalnega procesa. To je še posebej pomembno v primeru učencev iz šibkejšega socialno ekonomskega okolja ter v primeru učencev, ki v šolo vstopajo z manj predznanja in nižjim socialnim kapitalom. Za celovito spremljanje in prepoznavanje posameznikovih učnih potreb oziroma spremljanje napredka učencev bi bilo smiselno prvi preizkus znanja pomakniti čim bolj na začetek VIZ procesa, zato je treba razmisliti o uvedbi NPZ tudi v 3. razred. Tako bi se dalo bolje ovrednotiti, koliko so dosežki NPZ v devetem razredu “rezultat staršev”, koliko pa rezultat šolskega dela nad posamično (ja, različno) generacijo. Ob ugotovitvah o velikih razlikah v dosežkih učencev na NPZ po različnih regijah, kar sovpada tudi z razlikami v izobrazbeni strukturi prebivalstva in povprečni bruto plači, se znajdemo pred dilemo ali približno enaka kakovost poučevanja v vseh regijah zagotavlja tudi približno enake možnosti učencem, ali pa bi bilo treba v regijah z šibkejšim socialno ekonomskim okoljem učencem kompenzirati tisto, kar njihovim vrstnikom zagotovijo starši oziroma ožja skupnost (1. primer: učenje angleščine, razprava Nives Syed Mihelič ­ sobota, 31. oktober 2015, 21:45, 2. primer: ukinitev obveznega poučevanja 2. TJ, ki so ga je prav zaradi izkazane potrebe okolja uvedlo sorazmerno občutno večje število šol v SV Sloveniji). Uresničevanje načela slovenskega šolskega sistema o enakih možnostih za optimalen razvoj je v prihodnje mogoče le z decentralizacijo sistema, s povečevanjem šolske avtonomije ter s prenosom pristojnosti in odgovornosti na šole same. Z avtonomijo in z njo povezano odgovornostjo pa je tesno povezan sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki si ga težko predstavljamo brez zunanjih meril. Eno od njih je zagotovo nacionalno preverjanje znanja. Ne podcenjujmo mladih in ne obtožujmo učencev, da NPZ ne jemljejo resno, ker se ne všteva v oceno. Ne podcenjujmo niti staršev, da se ne bi mogli zavedati pomena NPZ. In ne podcenjujmo vpliva učiteljev na starše in učence. Starši učiteljem zaupajo. Posebej za starše z nižjo stopnjo izobrazbe učitelji predstavljajo avtoriteto. 21

Če želimo, da bodo učenci k nacionalnemu preverjanju znanja pristopili resno, potem jim moramo NPZ in njihovo udeležbo predstaviti kot pomembno. Mladi spremljajo, kaj se dogaja okoli njih. Kdorkoli se je kdaj udeležil zaključne prireditve ob koncu devetletke (pri tem mislim kakovostno organizirano slovo od osnovnošolskih klopi in ne skomercializirano veseljačenje), je lahko spoznal koliko hvaležnosti uspejo mladi izkazati svojim učiteljem. Mogoče to kdaj izrazijo na odraslim nerazumljiv načini, a se dobro zavedajo, koliko jim je dala šola, ki so jo obiskovali devet let. Če se odrasli potrudimo in jim damo iskreno vedeti, da bi radi, da skozi nacionalno preverjanje znanja posredujejo čim boljšo informacijo,

20 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, operativni načrt šole za šolsko leto 2012/13 21 Kalin, J. in drugi, Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši, 2009, str. 154

koliko so se naučili, smo lahko prepričani, da bodo želeli o sebi sporočiti tisto najboljše in bodo k reševanju nalog pristopili resno in odgovorno. Seveda pa ne smemo spregledati, da mladi srkajo vse informacije okoli sebe tako v medijih in še bolj v svojem okolju. Če bodo zaznali, da odrasli sami dvomijo v nekaj, jim bodo (naj se to sliši še tako paradoksalno) zaupali. Počasi bi se morali zavesti tega, da naj se vsakoletno nacionalno preverjanje znanja ne pospremi z negativno kampanjo. Negativna kampanja je že vzdih “Joj, po pomladanskih počitnicah pa spet nesmiselni npzji”, ki lahko mimogrede konec aprila uide na hodniku. Kdo od nas si želi ob koncu obiska pri zdravniku slišati: “Ja, gospa, bo treba začet zbirat zamaške”? Ob koncu šolskega leta učenci ob zaključnem spričevalu prejmejo še zajeten kupček raznih priznanj kot potrdilo o dejavnostih, ki so se jih udeleževali. Najbrž bi bilo edino logično, da se vsakemu od njih v spričevalo zapiše tudi dosežek na nacionalnem preverjanju znanja. 3. NPZ kot dejavnik odločitve o nadaljnji izobraževalni poti učenca Že več let se pojavljajo opozorila, da bi bilo smiselno nacionalnemu preverjanju znanja v devetem razredu dodati še nekaj nalog selekcijskega tipa, ki bi služile kot korektiv šolskim ocenam pri merilih za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa . 22

Osnovna izhodišča za oblikovanje meril bi morala biti predvsem naslednja: 23

1. Napovedna vrednost:

Merila bi morala svojo funkcijo selekcije opraviti tako, da bi bili na posamezne srednje šole izbrani kandidati z večjimi možnostmi, da bodo to srednjo šolo uspešno končali in da bodo uspešno opravljali poklic, za katerega jih šola izobražuje.

2. Objektivnost: Edino objektivno merilo je zunanje preverjanje znanja.

3. Nagrajevanje za sprotno delo: Učenci, ki v osnovni šoli izkažejo boljši učni uspeh, naj imajo več možnosti za vpis na želeno šolo. Pri tem je treba sprejeti dejstvo, da se učenci in starši za srednjo šolo odločajo tudi na osnovi subjektivnih kriterijev.

4. Povratni vpliv na osnovnošolsko izobraževanje: Za učence in njihove starše, po naši oceni pa tudi za učitelje in ravnatelje osnovnih šol, je ena od najbolj kritičnih posledic trenutno veljavnih meril njihov negativen povratni vpliv na delo in življenje v osnovni šoli, še posebej v zadnji triadi. V raziskavi, ki je bila pripravljena za potrebe DS za pripravo novih meril za vpis v srednje šole z omejitvami pri MIZKŠ in MIZŠ, ki je delovala v letih 2012­2014, je bilo ugotovljeno, da obstaja višja korelacija med ocenami dijakov in njihovimi dosežki na NPZ v devetem razredu, kot med ocenami dijakov in njihovimi ocenami v osnovni šoli. Edini način objektiviziranja meril za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa je, da je del kriterija enak za vse učence ene generacije v državi in ga je treba izvesti kot zunanje preverjanje. Zunanje preverjanje

22 Sporočilo za javnost ob 4. obletnici ustanovitve Zveze aktivov svetov staršev Slovenije 23 Izhodišča za 2. sestanek DS za pripravo novih meril za vpis v srednje šole z omejitvami pri MIZKŠ in MIZŠ, ki je delovala v letih 2012­2014, pripravil Aktiv svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol

znanja naj bo le korektiv ali drugo mnenje k ocenam, ki jih učenec pridobi v zadnjem VIO. Te morajo še vedno ostati kot kriterij z največjo težo. Sprememba pa je potrebna tudi pri kriteriju ocen, pri čemer je treba upoštevati, da v zadnjem VIO okoli 40 odstotkov ur predmetnika pripada le trem predmetom (materni jezik, matematika in tuji jezik). Iz navedenega izhaja, da bi bilo smiselno NPZ v devetem razredu dodati še nekaj nalog selekcijskega tipa, ki bi služile kot korektiv šolskim ocenam pri merilih za vpis v srednje šole. Pri tem je pomembno, da se s specifičnimi vsebinami (vpis omejuje približno četrtina srednjih šol) čezmerno ne obremenjuje nacionalne ravni. Ena od možnih rešitev bi bila, da bi učenci k selekcijskemu (sumativnemu) delu zunanjega preverjanja pristopili prostovoljno. Namesto zaključka V prilogi izpostavljam razpravo na Forumu o NPZ 2015, ki je name naredila največji vtis. Ne gre za strinjanje, temveč za to, da so v teh treh razpravah koncizno, tehtno ter iz prakse in obenem strokovno argumentirano najbolje zapisana izhodišča za nadaljnjo razpravo o nacionalnem preverjanju znanja. Tako razpravo more in sme zapisati le učitelj. Prisluhnimo mu. Če smo se deset let intenzivno trudili prikazati nacionalno preverjanje znanja kot nepotrebno, potratno, brezsmiselno, dresirnico, primerjanju in razvrščanju šol namenjeno tekmovanje in nekaj, kar je potrebno čim prejšnje ukinitve in pozabe, potem bomo potrebovali kar nekaj generacij, da NPZ pridob smisel, ki je zapisan v zakonodaji in izhodiščnih dokumentih. Ko vse drugo odpove, je čas, da preberemo navodila. Zapisal Janko Korošec Priloga ­ razprave od Katja Kmetec ­ torek, 27. oktober 2015 1. Namen: kaj storiti z rezultati in analizami nacionalnega preverjanja znanja? Z namenom izboljšanja poučevanja na ravni šole:

Namesto obširnih in kvalitetnih statistik bi šolam verjetno bolj koristile krajše, a jasne povratne informacije o tem, kaj so njihova močna in kaj šibka področja, morda tudi predlogi, kaj in kako izboljšati. Iz zdajšnjega gradiva se učitelji ne znajdejo dobro, zato se poslužujejo predvsem številčnega dosežka ­ povprečja.

Z namenom učence nekoliko bolj motivirati za samo izvedbo:

Določiti nek minimalni prag točk, potreben za vstop v posamezno šolo; prag naj ne bi bil določen z namenom selekcije, pač pa zares osnovnega znanja, potrebnega za nadaljnje delo na tej šoli;

Omogočiti učiteljem, da informacijo o znanju učencev, ki jo dobijo s pomočjo NPZ, uporabijo pri določanju zaključne ocene.

Z namenom doseganja boljšega znanja bi bilo smiselno izdelati npr. na vsakih 5 let neko poročilo RIC­a o tem, kaj se dogaja na ravni države, v smislu: se znanje naših učencev izboljšuje/pada/ne spreminja; kaj smo v teh nekaj letih uspeli doseči; katera so močna in katera šibka področja na ravni države; na čem moramo delati.

Če bi (na ravni države) čutili, da se nekaj izboljšuje (česar zdaj ne čutimo), če bi imeli občutek, da so cilji NPZ doseženi, potem se danes verjetno ne bi spraševali, ali naj se NPZ ohrani ali ne.

2. Koncept: kako vidite NPZ, zakaj in za kaj ga v prihodnje uporabljati? Menim, da je NPZ pomemben in potreben in da ga je smiselno ohraniti. Prav je, da tako učenci kot njihovi starši ter učitelji dobimo dodatno informacijo o znanju učencev, prav je tudi, da imamo možnost primerjave in na ta način spoznanja, katera so naša močna in katera šibka področja. Kot pozitivno vidim tudi to, da nas NPZ prisili v kvalitetno obravnavo vseh učnih sklopov. Cilji NPZ so dobro zastavljeni. Poraja pa se mi vprašanje, če so res doseženi. NPZ izvajamo že nekaj let. Smo v tem času na ravni države zares izboljšali znanje? Smo prispevali k boljši kakovosti učenja in poučevanja? Smo pripomogli k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti za vse učenke in učence? Občutek imam, da cilji NPZ niso uresničeni in da se na ravni šole vse skupaj v največ primerih konča z ugotavljanjem, ali je šola nad/pod slovenskim povprečjem in temu ustreznemu razpoloženju: veselju ali zagrenjenosti.

Podajam svoje mnenje o tem, kateri so pogoji, da bi bili cilji NPZ lahko uresničeni, in kako jih zagotoviti:

a) NPZ mora biti pri vseh predmetih usklajen s standardi UN; sestavljen mora biti tako, da nehote spodbuja učitelje k izboljšanju nevralgičnih območij. Izvajati ga je smiselno pri tistih predmetih, kjer nam pisno preverjanje lahko da neko kvalitetno povratno informacijo.

Pri nekaterih predmetih (matematika) je že zdaj tako; kjer še ni tako, spremeniti, da bo tako. Slovenščina: prevelik poudarek je na bralni pismenosti, ki je sicer pomembna, vendar pa se iz leta v leto opaža slabše znanje pravopisa in slovnice. Pri NPZ bi lahko bil večji delež nalog, ki preverjajo znanje pravopisa, oblikoslovja in manj besedila.

Smiselnost izvedbe NPZ pri predmetih TIT, GUM, ŠPO, ... je po mojem vprašljiva in lahko celo škodljiva (z željo, da bi učenci dosegali dobre rezultate na NPZ, lahko učitelji namenijo prevelik poudarek ciljem NPZ na račun drugih, morda bistveno bolj pomembnih ciljev). Osebno bi opustila NPZ pri teh predmetih.

b) Učenci morajo NPZ vzeti vsaj do te mere resno, da (brez dodatnega učenja) napišejo, kar znajo.

Kot kaže, večina učencev ni notranje motivirana za izvedbo NPZ. Torej bi bilo smiselno uporabiti zunanjo motivacijo ­ mu dodati večjo težo, kot npr.:

Določitev minimalnega števila %, doseženih pri NPZ, kot pogoj za vključitev v posamezno srednjo šolo; dosežki torej ne bi bili selektivne narave, pač pa bi bil določen spodnji prag vključitve;

Možnost, da učitelj upošteva dosežek priNPZ pri določitvi zaključne ocene (npr. če je učenec med oceno).

c) Učitelji morajo biti motivirani za njegovo izvedbo; prav učitelji so namreč tisti, ki lahko na podlagi informacij, dobljenih preko NPZ, svoj pouk izboljšajo ali pa vse skupaj pustijo tako, kot je.

Zavedanje, da za dosežke NPZ niso odgovorni SAMO učitelji; Ustrezna interpretacija: konstruktivni predlogi, kako poučevanje še izboljšati, namesto stresa

v smislu, ali smo nad ali pod slovenskim povprečjem; Ustrezno vrednotenje dela, povezanega z NPZ, oz. še bolje: razbremenitev (bodisi

popravljanja NPZ bodisi drugega dela); Stimulacija; Drugo.

d) Učitelji morajo znati ustrezno interpretirati ustrezno povratno informacijo in vedeti, kako jo uporabiti z namenom izboljšanja svojega nadaljnjega poučevanja.

Namesto obširne statistike predlagam kratko, jasno povratno informacijo o močnih in šibkih področjih posameznega predmeta na ravni šole. Iz sicer zelo dobrega, a tudi zelo obsežnega gradiva, ki ga vsako leto pripravi RIC, se (preverjeno) učitelji zelo težko znajdejo oz. se sploh ne (izjema: matematiki, ki so tu nekoliko v prednosti).

3. Izvedba: na kakšen način ga izvesti, kdaj in v katerih obdobjih otrokovega šolanja? Predlagam: ob koncu 1. triletja, ob koncu 5. razreda in ob koncu 9. razreda.

Ob koncu 1. triletja: dobra povratna informacija staršem, učiteljem, ki so učence poučevali v 1. triletju, učiteljem, ki jih prevzamejo v 2. triletju. Namen NPZ ni samo izboljšava našega pouka pri naslednjih generacijah, pač pa tudi omogočiti čim večji napredek pri učencih, ki so še nekaj let na naši šoli.

Ob koncu 5. razreda: dobra povratna informacija učiteljem razredne stopnje, ki so učence poučevali v 4. in 5. razredu; predmetne stopnje, ki prevzemajo učence in bodo z njimi delali naprej; staršem in učencem.

Ob koncu 9. razreda: dobra povratna informacija učencem, staršem, srednjim šolam, diagnostika močnih in šibkih področij poučevanja za vse prihodnje generacije.

Predlagam podobno izvedbo kot doslej, z naslednjimi razlikami:

Opustitev NPZ pri predmetih, pri katerih lahko s pisnim preizkusom preverimo le zelo majhen del ciljev (ŠPO, TIT, LUM, ...).

Za učence tujce, ki so 1. ali 2. leto vključeni v slovensko šolo, naj bo NPZ neobvezen, saj dosežki niso realni; so posledica predvsem jezikovnih ovir, hkrati pa lahko negativno vplivajo na skupno povprečje celotne skupine učencev, ki v primeru več takšnih učencev lahko postane nerealno.

Učence z DSP bi vključili v oddelke k ostalim učencem. Lahko bi imeli dovoljene pripomočke, ne pa razlagalcev, bralcev, spodbujevalcev, odmorov in podobno.

Glede na to, da NPZ poteka na začetku maja (torej več kot mesec pred koncem šolskega leta), predlagam, da se v vseh razredih in pri vseh predmetih v naprej definira, katere vsebine ne pridejo v poštev, da lahko učitelji temu ustrezno prilagodijo letne delovne priprave in ne hitijo pri obravnavi.

PGO: zaradi različne interpretacije moderiranih navodil predlagam, naj PGO ne bodo razdeljeni po regijah, pač pa po nalogah. Posamezni PGO naj bo torej odgovoren za pomoč pri vrednotenju samo ene naloge. Na ta način bo vsem učiteljem dajal enotna navodila, kako vrednotiti posamezne primere, s čimer bo zagotovljena večja objektivnost. V zdajšnjem sistemu smo na isto zastavljeno vprašanje od različnih PGO dobili različne odgovore, posledično je bilo za isto reševanje učencem podeljeno različno število točk.