A K T U A L N O VPRAŠANJE Lani Je delalo na Gorenjskem

v 11 mladinskih delovnih bri­gadah okoli 739 mladink in mla­dincev, ki so s svojim delom ustvarili nad 7 milijonov din vrednosti. Mladina se je v bri­gadah na splošno dobro poču­tila, motilo pa jo jc, ker prav do zadnjega ni vedela, pri gradnji katerih objektov bo sodelovala.

Povprašali smo na Okrajnem komiteju LMS v Kranju, kaj bodo letos gradili mladinci in mladinke in kdaj bodo odšle na delo prve brigade.

1. aprila letos bo odšla prva brigada kmečke mladine na <>-tok Stenjak. Mladina bo skušala urediti otok že do šolskih po­čitnic, tako da bodo otroci lah­ko že letos letovali na otoku. Dalje bo mladina, verjetno s

sodelovanjem vojske, gradila 14 km dolgo cesto čez Petrovo brdo. S to cesto bo Gorenjska po najkrajši poti povezana s Primorsko. Okoli 250 mladincev bo gradilo športno igrišče v Kranju, v kolikor bodo na raz­polago denarna sredstva. Druga •kupina bo pomagala graditi okoli 6 km dolgo cesto pri Sk. Loki, nekaj mladine bo delalo tudi v Preddvoru, razen tega pa bo še nekaj manjših delov­nih akcij, kjer bo sodelovala mladina z Gorenjske.

Doslej se je v brigade prija­vilo okoli 300 mladincev in mla­dink. Lj.

IZID N A G R A D N E G A Ž R E B A N J A

G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O L E T O X . — Š T . 21 — C E N A D I N 10 — K R A N J , 15. M A R C A 1957

KAKO SE BOMO PRIPRAVILI na kongres in volitve delavskih svetov

Pred p ro i z va ja l c i in upravljavci sta letos dv» pomembna dogodka: kongres d e l a v s k i h svetov

* vo l i tve v de lavske svete. V dneh od 25. do 27. junija letos, ko bo zasedal

kongres d e l a v sk ih svetov Jugos lav i j e , bo poteklo favno 7 let, odkar je Zvezna skupščina spre je la *akon o delavskem samoupravljanju. Delavsko •arnoupravl janje je postalo mat i ca socialistični odnosov. Samouprav l j an ju v gospodarstvu je s l e ­dila uvedba družbenega uprav l j an j a še n a d r u g i h Področjih: v soc ia lnem zavarovan ju , zd ravs t vu , •°l*tvu, k u l t u r i , na področju s tanovanj , t rgov ine l * tafco dal je. * .^^ernletna praksa d e l a v sk ih svetov nam je

* °°ilico izkušenj. Razvojni proces samouprav -p . J * pa je odkril tudi v rs to nov ih pojavov in itr' . ° v ' k i zakonodajalec še n i rnogel r eg i -te. l r a ^ ' vprašanja naj bi proučil kongres in s

^ opravil svojo pog lav i tno nalogo, ker bi s tem Popravil tla za nadal jn jo , Še izdatnejšo sprost i tev ^tvarjalnih sil. H k r a t i bo kongres d e l a v sk ih sve-°v seveda tudi ze lo pomemben mednarodno p o i i -

" e n i dogodek. Uspeh kongresa j e r a z u m l j i v o odv isen od p r i -

Pr®v» Posebno v podjet j ih , z l as t i še zato, ker do-e J skoraj ni bilo organa, k i bi sistematično, vse-

t i£ a n S k° ' Predvsem z družbeno ekonomske in p o l i -n e p la t i proučeval de lavsko samouprav l jan je ,

•k^ s v e t i > organizaci je S Z D L , s ind ika t i , ljud-1 odbor i , gospodarske zborn ice in združenja naj

1 v p redkongresn i dob i proučili izkušnje na pod-C J U de lavskega samouprav l j an ja in ana l i z i r a l i

Probleme tako, da b i h k r a t i o d k r i v a l i perspekt ive *a razvoj . M e d prob l emi , ki j i h kaže temel j i to Proučiti, so, den imo, mate r i a lna osnova de lavskega arnoupi a v i janja , metode dela organov samouprav ­l j a - odnos podjetja do komune, odnos podjetja o državne uprave , odnos organov samouprav l j an ja o uprave podjetja, samouprav l jan je in izpopoln je-anje organizaci je de la v p ro i z vodn j i , specifični

Problemi samouprav l jan ja v posameznih gospodar­j i h ve jah (gradbeništvo, gostinstvo, t rgov ina , obrt

d. itd.), kranjskega e k r a i a . k jer je de lavsko s o u p r a v l j a n j e spričo indust r i j ske razv i tos t i Go­

renjske ra zmeroma dokaj močno, smo še z las t i dolžni posredovat i izkušnje d rug im , zato prob le ­mat iko tud i skrbno proučimo,' da jo bodo naši de­legat i l ahko posredova l i kongresu. Ugotov i tve bo­mo ko r i s tno uporab l j a l i ne le za kongres, ampak tud i po n jem, ko bomo uresničevali napotke k o n ­gresa.

V našem o k r a j u bomo i z vo l i l i 30 delegatov za kongres (22 iz industr i j e , — od tega 3 iz jeseniške Železarne i n 2 iz »Iskre« — po enega iz gozdar­s tva , gradbeništva, prometa , obr t i i n os ta l ih strok, 3 pa iz t rgov ine i n gostinstva). K o l e k t i v i , k i šte­jejo več ko t tisoč članov, bodo delegate sami iz­v o l i l i , s icer pa bomo v o l i l i delegate na občinskih oz i r oma o k r a j n i h konferencah.

V tem času se p r i p r a v l j a m o h k r a t i n a kongres d e l a v sk ih svetov i n na vo l i t ve nov ih d e l a v sk ih svetov. Vseb inske p r ip rave na oba ta dva dogodka l ahko združimo, saj bomo s tem, ko bomo teme­l j i te je proučili p rob l emat iko samouprav l j an ja , h k r a t i ugo tav l ja l i , kakšne l jud i naj i z vo l imo v nove de lavske svete, da bodo kos nalogam. K v a l i t e t n a i z b i r a n o v i h članov de l avsk ih svetov pa nam bo omogočila, d a bomo iz n j i h o v i h vrst l ahko i z v o l i l i najboljše kot delegate za I. kongres d e l a v sk ih sve­tov Jugos lav i j e .

Ni jim bil mar ne potrošnik ne zaslužek Svet za turizem in gostinstvo O L O je ostro obsodil

slabo delo gostinskih in trgovskih podjetij v »Planiškem tednu«

Svet za tu r i z em in gostinstvo O L O je v sredo popoldne kritično ocen i l turistično gost insko delo v »Planiškem tednu«. V r a zp rav i sta sodelovala tud i predsednik O L O M i r a n Košmelj i n predsednik K o m i t e t a za t u r i z e m L R S dr . Dan i l o Dougan.

(Nadal jevanje na 3. strani )

Sem in tja •m* v i «

po T r z i c u Prva in druga sli­

ka zgoraj — novi

Tržič. Spodaj levo:

v starem Tržiču

med starimi hišami

voda drvi. Spodaj

desno: prizor iz

dalmatinskega me­

steca? Ne — to je

tudi v Tržiču. Na-

iemu fotoreporter-

ju so povedali, da

otroci otroškega

vrtca sami skrbijo

za oslička, .loško

pa že tri leta vozi

z njim po cestah

1. To r t a (Kuljič, Tržič) i n s tek len ica v i ­na (Vino, K r a n j ) : F e r l a n F ranc , D o l . D o ­brava 1, Goren ja vas — 2. s tek len ica l i ­ke r ja (Društvo upokojencev, K r a n j ) : P e r -ne Matevž, Dob rav ska 4, J a v o r n i k — 3. tor ta (Slaščičarna, K a m n i k ) i n 6 čajnih skode l ic (Keramična ind . K a m n i k ) : B o l k a M a r i j a , Za l og 3, K o m e n d a — 4. pa rna on-du lac i j a (Teran, Nak lo ) : Pogačar Franc , Rečica' 143, B l e d — 5. damska bareta (Še­šir, Skof ja Loka ) in 10 k a v n i h skodel ic (Keram. ind . K a m n i k ) : H u m e r J u r i j , V i n -car j i 8, Skof ja L o k a — 6. h l adna o n d u l a -c i ja (Mestna b r i v n i c a , K r a n j ) : G r k m a n Janez , Poženk 25, Ce rk l j e — 7. h ladna on-du lac i j a (Mestna b r i v n i c a , K r a n j ) : R o z ­m a n Jože, Moše 19 p. Sm l edn ik — 8. ste­k l en i c a žganja (Vino, Jesenice) i n s tek le ­n i ca v i na (Vino, K r a n j ) : M u l e j Ivana, Laški Rov t 35, p. Boh . B i s t r i c a — 9. ste­k l en i ca žganja (Vino, Jesenice) i n s tek le ­n ica v ina (Vino, K r a n j ) : Zako tn i k F ranc , Dor far j e 32, Zabn i ca — 10. s tek len ica žga­nja (Vino, Jesenice) Ln s tek len ica v ina (Vino, K r a n j ) : Lužnik Ivo, Selo 19, Ži­rovn ica — 11. torta (Mestna slaščičarna, K r a n j ) : Po la jnar Janez , Ce rk l j e 77 — 12. s tek len ica jajčnega l i ke r j a ( »Krona«, Sk. Loka ) : K o m a r P a v l a , Gosposvetska 30, Jesenice — 13. s tek len ica jajčnega l i ke r j a ( »Krona«, Skof ja Loka ) : Žagar A lo j z , I lov-ka 9, K r a n j — 14. topo lska sa lama (Meso, K a m n i k ) : G r i l c Peter , K l a n e 32, K r a n j — 15. s tek len ica l i k e r j a i n s tek len ica v ina (»Planinka«, K a m n i k ) : Kovačič Stane, Sv. D u h 19, Skof ja L o k a — 16. k a r t o a žepnih robcev (»Inteks«, K r a n j ) : Šuštar M a r i j a , Podbrez je 4 p. Dup l j e — 17. ste­k l en i ca l i k e r j a (Restavraci ja K r a n j ) : A jdovec Leopo ld , B r i t o f 114 p. K r a n j — 18. par napenjačev (Usnje, K r a n j ) i n ste­k l e n i c a v ina (Vino, K r a n j ) : Rogel j Ivan, P r i m s k o v o 181, K r a n j — 19. s tek len ica l i ­ker ja » »Pr i Jerci«, Goren ja Sava) : B e r ­n a r d J u l k a , Hosta 2, Skof ja L o k a — 20. otroški stol in deska za rezanje mesa (Ro­leta, K r a n j ) : Co f F r anc , Dor fa r j e . 24, Zabn i ca — 21. usnjen i podpla t i (Standard, K r a n j ) : Nag l i c M i h a , Zg. B e l a 7 P r e d ­dvo r — 22. ogledalo (Steklarstvo, K ran j ) i n s tek len ica v i na (Vino, K r a n j ) : K o r i t n i k C i r i l , K l a n e 28 K o m e n d a — 23. 1,5 1 sad­jevca (Marke l j , Otoče): S imunac Heda , Koroška 18, K r a n j — 24. s tek len ica l i k e r ­ja ( »Pri pošti«, Tržič) : Zap l o tn ik Pave l , Luže 40, Šenčur — 25. s tek len ica Likerja (P rehrana , Tržič) i n s tek len ica v ina ( V i ­no, K r a n j ) : Rajge l j A lo j z , Su tna 6 p. Z a b ­n ica — 26. termofor (Sava, K r a n j ) : M i -klavčič Ivan, Ce rk l j e 90 — 27. v i n s k i ser ­v i s (Ze leznina, Radov l j i ca ) : Kopač M a r i ­ja , Zg . B r n i k i 84 p. Ce rk l j e — 28. s tek le ­n i ca l i k e r j a (Evropa, K r a n j ) : B u r g a r A n a , B r i t o f 62, K r a n j — 29. l i t e r žganja (Po­točnik, B is t r ica ) i n s tek len ica v ina (Vino, K r a n j ) : Potočnik M a r i j a , Podgora 12, G o ­ren ja vas — 30. l i t e r žganja (Potočnik, B is t r i ca ) i n s tek len ica v i na (Vino, K r a n j ) ; K o k a l j A n t o n , Sr . B i tn j e 19, Zabn i ca — 31. dve bu t e l j k i v ina (Kra j . gost i lna K a m ­n a gorica) i n 10 k a v n i h skodel ic (Ke ra ­mična ind. , K a m n i k ) : K r e k Janez , Davča 76, Železniki — 32. s tek len ica s l i v o vke (Vino, Bled) in s tek len ica v ina (Vino, K r a n j ) : B r o l i h Jože, Hotemože 31, Šen­čur — 33. s tek len ica s l i vovke (Vino, Bled) in bute l jka v ina (Tr ig lav, Radov -j ica) ; Kovač A n t o n , K o p r i v n i k 33 p. Boh .

B i s t r i c a 34. s t ek l en ica s l i vovke (Vino Bled) in bute l jka v ina (Tr ig lav , Radov ­l j i ca ) : Bogataj A l o j z , Kopačnica 15 p. G o ­ren ja vas — 35. moška srajca (»Pri K r a n j ­cu«, K r a n j ) : M a r k e l j A l o j z . B o h . B e l a 46 — ?6. b laz ina za stol (Tapetništvo, K r a n j ) : P e rne Janez , Sebenje 7 p. Križe — 37. 6 o b n i stol (M i rko Ješe, Podnar t ) : J e n k o F ranc , Mavčiče 53 p. S m l e d n i k — 38. gnjat (Mesarsko podjetje O Z Z , Skof ja L o ­ka ) : Ješe Ignac, Koroška cesta 7 Tržič — 39. moška sra jca (Manu fak tura p r i m o ­stu, Skof ja Loka ) : P o r Janez , Dvor j e 45 p. Ce rk l j e — 40. 2,70 k g s i ra (M l ekarna , Cirče): H ras t a r Zvonko , Mo j s t rana 46 — 41. ga rn i tu ra gumbov (Tovarna gumbov, K a m n i k ) : B u k o v n i k A n t o n , Jezersko 77 --42. gnjat (Mestna k l a v n i c a , K r a n j ) : Sub ic A n t o n , Železniki 2C — 43. 2 vreči cementa (»Gorenje« Radov l j i ca ) : R o z m a n Janez , C. C i r i l a Tavčarja 3, Jesenice — 44. 2 vreči cementa »Gorenje«, Radov l j i ca ) : T e ran J o ­že, P r a p r o t n a po l i ca 30, Ce rk l j e — 45.

2 vreči cementa (»Gorenje«, Radov l j i ca ) : F e r d i n Janez , Goren ja vas 100 — 46. gnjat (Mesar i ja , B led ) : E n i k o M a t i l d a , Jarčja do l ina 11, Z i r i — 47. 2 bu te l j k i v i na ( T r i ­g lav, Radovl j ica ) i n 10 k a v n i h skodel ic (Ker . ind . K a m n i k ) : Osre tkar An ton i j a , K a l v a r i j a 6, K r a n j — 48. f lanelasta r juha (Tka ln ica , Otoče): Rangus Blaž, Reginče-va 13, K r a n j — 49. f lanelasta r juha (Tka l ­n ica , Otoče): Po t ra ta M i l e n a , Lesce 76 — 50. f lanelasta r juha (Tka ln ica , Otoče)-Menc inger Frančiška, Boh . B i s t r i c a 8 — 51. f lanelasta r juha (Tka ln ica , Otoče): Pe-terne l L eon , Podgora 10, Goren ja vas — 52. f lanelasta r juha (Tka ln ica , Otoče) in l t k a v n i h skodel ic (Ker . ind . K a m n i k ) : Šte­le A n t o n , Tunjiška c. 13, K a m n i k — 53. f lanelasta r juha (Tka ln ica , Otoče) i n 10 k a v n i h skodel ic (Ker. ind . K a m n i k ) : Le-bar Stanko , B r i t o f 92, K r a n j — 54. g a r n i ­tu ra ročnega orodja (Tovarna kos i n sr­pov, Trž ič ) : Z o r m a n Janez , Šenčur 252 — 55. ga rn i tu ra pol jedelskega orodja (To­v a r n a kos in srpov, Tržič) : B a l o h F ranc , Moste 37, Žirovnica — 56. ga rn i tu ra po­l jedelskega o rod j a (Tovarna kos i n t r -pov, Tržič) : K r a j n i k F r a n c k a , Godešič 7, Skof ja L o k a — 57. k i l o g ram volne (Pre­d i l n i c a , Begunje ) : V a r e l Jože, K a m n a go­r i ca 50 — 58. k i l o g ram volne (Pred i ln ica . Begunje ) : K r a u s A n g e l , B i s t r i c a 33, T r ­žič 59. ? metre pope l ina za moško s ra j ­co (Inteks, K r a n j ) : Keršič Jože, Vod ice 51 — 60. mesorezdiica (Oprema, K r a n j ) : C v i r n Lov r enc , Adergas 7, Ce rk l j e — 61. k i l o g r a m čokolade (Tovarna čokolade, L e ­sce): S l i b a r Jakob , Mošnje 4, Radov l j i ca — 62. k i l o g r a m čokolade (Tovarna čoko­lade, Lesce) : Bučan A lo j z , B r i t o f 104, K r a n j — 63. moški k l o b u k (Sešir, Skof ja Loka ) : F r e l i h B r i g i t a , M a r t i n j v r h 38, Železniki — 64. stol (Stol, K a m n i k ) : V i -d i c Štefan, Podgor je 106, K a m n i k — 65. stol (Stol, K a m n i k ) : Sparovec Jožefa, Zvirče 23, Križe — 66. un i v e r za lna dro-ibi lka (Ze leznina, Skof ja Loka ) : F r e l i h M a r i j a , P r i m s k o v o 74, K r a n j — 67. ženski pu love r i n dva prtička (El i ta , K r a n j ) ; K o ­želj A n a , P r i m s k o v o 76, K r a n j — 63. suh« meso (Mesarsko podjetje, Naklo ) in dve va z i (Keramična ind . K a m n i k ) ; K o t n i k M a r i j a , Tomšičeva 24, K r a n j — 69. 500 kg premoga (Ku r i v o , K r a n j ) ; Uršič F ranc , P r i m s k o v o 24, K r a n j — 70. 500 k g premo­ga (Kur i v o , K r a n j ) ; Dovič M a r t a , Pod gozdom 1, Jesenice — 71. ležalni stol (Iz­b i r a , Lesce) ; Tišler Janez , Vodiče 3, Brez je — 72. ležalni sto l (Roleta, K r a n j ) ; H r i b a r M a r t i n , Podko r en 27, K r a n j s k a gora — 73. moška srajca (P le tenina, K r a n j ) ; Timpič F l o r j an , J e l endo l 99, T r ­žič — 74. okovje za smuči (P lamen, K r o ­pa); Ažman F ranc , S u h a 6, K r a n j — 75. sobni sto l ( C i r i l M a r k e l j , Otoče); Svete l j F r a n c , Podgor je 45, K a m n i k — 76. k u ­h i n j s k i stol (Ramšak, Otoče); V i d m a r Ignac, P r i m s k o v o 14, K r a n j — 77. o k v i r za otomane (S iv ic , Brez je ) ; K o s J a k a , Savsko nabrežje 22, Jesenice — 78. blago za žensko ob l eko (Preskrba , Tržič) ; V o v k Jože, Jezersko 101 — 79. pohištveno okov ­je (Tovarna gumbov, K a m n i k ) ; Žagar V i n k o , Hotemaže 38, Šenčur — 80. nam i z ­n i p r t ( Induplat i , Jarše); G r i l c A n t o n , Stefanja gora 3, Ce rk l j e — 81. v e t rn i j o ­pič ( Induplat i , Jarše); Medvešček Lado , T i tov t rg 6, K r a n j — 82. d inamo za kolo ( Iskra, K r a n j ) ; K e p i c M a r i n k a , Šenčur 261 — 83. ga rn i tu ra okovja (Okovje, K a m n a gorica) ; P i n t a r A n t o n , G loboko 6, R a d o v -l i j ca — 84. p leskanje garn i ture pohištva (Soboplesk, K r a n j ) ; Debevec F r a n j a , K a m n i k - mesto 10 — 85. p leskanje g a r n i ­tu r e pohištva (P leskarstvo , K r a n j ) ; Uršič Jože, V rhpo l j e 21, K a m n i k — 86. por mo ­ških čevl jev ( P l an ika , K r a n j ) ; Smole j M i h a , Dob rav ska vas 14, J a v o r n i k — 87 ženska sv i l ena b luza (Gorenjska oblačil-n i ca , K r a n j ) ; Stefe V i n k o , Tenetiše p. G o l n i k — 88. otoma-n (Tapetništvo, R a d o v ­l j ica ) ; D r a k s l a r A m a l i j a , D r u l o v k a 29, K r a n j — 89. rad ioaparat znamske »Ves­na M 56«: S i n k Jože, Moše 5 p. S m l e d ­n i k — 90. moško kolo znamske »Rog« : B r e z a r M i c i , Zabukov je 8, p. Besn ica .

Izžrebanci l ahko dv ignejo dobi tke o z i ­roma nakaz i l a v naši u p r a v i v K r a n j u , Koroška 6, c d 15. t. m. naprej od 7. do 14. ure . Dob i tke h ran imo de loma v u p r a ­v i , de loma pa so še p r i da rova l c ih , k jer j i h izžrebanci l ahko dobijo s po t rd i l om.

nai ramgovor

V 10 LETIH SMO IZŠOLALI 300 PADALCEV IN JADRALNIH PILOTOV

Ob 10-letnici k ran jskega A e r o -k i u b a »Stane Žagar« smo obis­k a l i tovariša B a l d o m i r j a B i z ­j aka , k i so m u letos člani že tretjič zaupa l i predsedniško me ­sto.

»Naša organizac i ja ima v p r i ­m e r j a v i z d r u g i m i zelo malo članov,« je de ja l tovariš B i z j ak . »Njihovo število se gibl je p r i ­bližno med 60 in 100. Z a r a d i te­ga nam mars ikdo očita, da n i ­smo množični. To pa je krivično, ka j t i če b i šteli vse tovariše, k i smo j i h v tem času izšolali, b i ta številka naras la na 400.

»Koliko j a d r a l n i h p i lo tov in ko l i ko padalcev ste torej že vzgojil i?«

O k o l i 150 padalcev i n prav iko j a d r a l n i h p i lo tov . Po pet

j i h vsako leto odide v J L A k le ta lcem na odsluženje vojaš­kega roka.«

»Kakšne so naloge kluba?« »Svojim M a n o m m o r a nud i t i

so l idno teoretično znanje za šo­lanje v l e ta lskem cen t ru v Les ­cah. Vsako leto o rgan i z i ramo dva tečaja. Približno 20 j i h ob is ­kuje tečaj za jadra lce , 20 pa pada l sk i tečaj.«

»Se člani udeležujejo t ekmo­vanj in kakšne rezultate so do sedaj dosegli?«

»Sodelujemo n a vseh t ekmo­van j ih . Pada lec R u d i S k o l i c s i je p r i b o r i l z la to C značko in je p r v i v S l o ven i j i ter osmi v J u ­gos lav i j i . L a n i se je udeležil tud i svetovnega prvens tva v

M o s k v i . M e d državnimi repre -zentant i je tud i pada lka I v anka Do lenc , k i je osvo j i l a srebrno C značko.«

»Povejte še nekaj o načrtih vašega k l u b a in o težavah, k i j i h morate premagovati!«

»Letos nameravamo o rgan i z i ­ra t i spominsko tekmovanje za prehodn i poka l »Staneta Žagar­j a mlajšega. Končno n a m je le uspelo, da smo dob i l i svoje p ro ­store, čeprav skromne. V p r i z a ­devan j ih za a f i rmaci jo k l u b a p r i l judeh n ismo našli dovol j razumevan ja . L e malo se j i h za ­veda, da naša naloga n i samo športna dejavnost, temveč p r e d ­vsem tehnična vzgoja širšega kroga mlad ine za vo jno i n c i ­v i lno letalstvo.« J .

til H SVETU A Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki sc pod vodstvom predsednika Zvezne skupščine Moše Pijada te dni mudi v Veliki Britaniji, je bila v to­rek gost na kosilu, ki ga je njej na čast priredilo društvo tujega tiska v Londonu. Povabljenih je bilo nad 200 ljudi, ki so našo delegacijo toplo pozdravili. Moša Pijade je v obširnejšem govoru pojasnil na­čela jugoslovanske notranje in zunanje politike, potem pa je odgovarjal na številna vprašanja no­vinarjev.

Moša Pijađe je med drugim dejal: »Mi v Jugo­slaviji bomo ostali zvesti politiki dejavne miro­ljubne koeksistence in zato dosledno izven blokov ln menimo, da tudi tista mednarodna dejanja, ki so v zadnjem času zadala največ udarcev taki ko-eksistenci, niso pokopala te važne manifestacije sodobnega mednarodnega življenja, pač pa so na­sprotno še bolj potrdila njeno vrednost, in sicer prav s tem, da so poslabšala mednarodne odnošaje.«

A Ameriška vlada je predložila kongresu štiri za­kone, s katerimi bi se lahko občutno izboljšal po­ložaj ameriških črncev. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da bo v kratkem sprejeta za­konodaja o zaščiti državljanskih pravic, s čimer bi bil zlomljen 70-Ietni odpor zagovornikov plemen­skega razlikovanja.

A Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je odpotoval v Kairo, kjer bo raz­pravljal o položaju v zvezi z Gazo. Pravijo, da bo v Egiptu ostal tako dolgo, dokler bo to potrebno. Hammarskjoldov pomočnik Bunch se je sestal s predsednikom egiptovske republike Naserjem in po sestanku izjavil, da bo Egipt kmalu prevzel upra­vo Gaze in da bodo čete OZN v celoti sodelovale z egiptovsko upravo. A Jordanska vlada je odpovedala pogodbo z Vel i ­ko Britanijo iz leta 1948. Britanske čete, ki so bile razmeščene v Jordaniji na podlagi te pogodbe, se bodo umaknile iz dežele najpozneje v šestih me­secih. Ko je predsednik jordanske vlade SulcjmAn Nabulsi objavil novinarjem odpoved pogodbe, je dejal: »To je najsrečnejši trenutek v mojem življe­nju.« Britanci se bodo morali torej umakniti tudi iz Jordanije. A V Franciji stavkajo poštarji, uslužbenci civi l ­nega letalskega prometa, rudarji nekaterih rudni­kov in železničarji. Stavka nad pol milijona de­lavcev, združenih v štirih velikih sindikalnih or­ganizacijah. Stavkajoči terjajo povišanje plač. A V Bostonu je v 68. letu starosti umrl ameriški admiral Richard Byrd, znameniti polarni razisko­valec. Bi l je prvi človek, ki je preletel Severni in Južni tečaj. A Podpredsednik Z D A Nixon, ki je prisostvoval proglasitvi neodvisnosti črnske države Gane, bivše angleške kolonije Zlata obala, je za tem odpotoval v Abesinijo, kjer se je razgovarjal z etiopskim ce­sarjem, predsednikom vlade ter zunanjim ln obrambnim ministrom. Poročajo, da so Z D A za­htevale od Etiopije, naj ustanovi vojaška oporišča na Rdečem morju južno od Egipta. Iz Addis Abcbe je podpredsednik Nixon odpotoval v Sudan. V su-danskem glavnem mestu Khartumu so uveljavili posebne ukrepe, da bi ohranili red za časa njego­vega obiska. A V Berlinu so podpisali sporazum o razporedit­vi sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Sporazum sta s sovjetske strani podpisala zunanji minister Gro-miko in obrambni minister 2ukoV, z vzhodnonem-ške strani pa ministra Bolz in Stoff. Po podpisu je maršal Zukov izjavil, da bodo zaradi varnosti socialističnega tabora sovjetske oborožene sile ie nadalje ostale v Vzhodni Nemčiji.

I Z D A J A Č A S O P I S N O Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K J T E L E ­F O N U R E D N I Š T V A S T . 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E S T . 475 / T E K O Č I R A Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 6 1 - K B - 1 - Z - 1 3 5 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 600 D I N A R J E V , M E S E Č N A 50 D I N A R J E V

Izraelske čete so se umaknile iz Gaze in področja Akabe, s zadnjih delov egipt. ozemlja, ki so ga še držale v svojih rokah. Resolucijam Generalne skupšči­ne je tako zadoščeno, ni pa še s tem rešeno zamotano stanje na Bližnjem vzhodu.

Bilo bi preveč preprosto, če bi pričakovali, da bo zdaj zavla­dal mir v tem delu sveta in da se bodo VSI, ki jim je kaj do Bližnjega vzhoda, ISKRENO lo­tili reševanja trdega oreha. Prej je treba računati, da tisti, ki so tvegali celo vojni požar, da bi obrnili sueško pravdo sebi v korist, tudi zdaj še niso vrgli puške v koruzo in se odrekli svojim koristim na Bližnjem vzhodu. Tako ne bo nič čudne­ga, če bo namesto mirnega In sporazumnega urejanja sporov prišlo še večkrat do zastojev, zapletov in morda tudi kriz na tem področju, saj je položaj na Bližnjem vzhodu še vse pre­več prepleten s nasprotji, da bi ga lahko mahoma razvozlali.

Tako je treba gledati tudi na trenutni nesporazum glede Ga­ze. Izrael je ob umiku iz Gaze

L J U D J E IN D O G O D K I

N A P E T O S T V G A Z I postavljal pogoje, naj bi egip­tovske čete ne zasedle tega področja. Izraelske zahteve so naletele na podporo tudi pri ne­katerih zahodnih državah, od katerih se je večina ogrela za kanadski predlog, naj bi Gazo internacionalizirall. Izrael trdi, da bi tako preprečili vpade arabskih »komandosov smrti« na izraelsko ozemlje ln s tem tudi izraelske »maščevalne« po­hode na egiptovsko ozemlje. To ­da ali to ne velja prav tako za vso ostalo egiptovsko-lzraelsko mejo in ne samo za ozek mejni pas ob Gazi? In končno, ali je res treba s silo odgovoriti na morebitne egiptovske izpade? Za arabske »vpade«, če že res pride spet do njih, so tudi dru­ge poti (n. pr. prek OZN in nje­ne komisije za nadzorovanje premirja), ne samo »maščeval­ne« akcije, ki lahko zanetijo nov plamen na občutljivem pod­ročju Bližnjega vzhoda. „

Res je sicer, da je bila Gaza

nekdaj del Palestine ln je bila torej namenjena novi izraelski državi. V vojni med Arabci in 2idl leta 1948 pa so jo zasedle egiptovske čete in po sklepu premirja iz leta 1949 je uprava Gaze pripadla Egiptu. Tam je zdaj tudi 200.000 palestinskih beguncev in ti pomenijo nevar­no vnetljiv material v medse­bojnih napetih odnosih. Komu torej Gaza — je vsekakor spor­no vprašanje, toda NE ZDAJ . NI naloga ZN in njihovih med­narodnih oddelkov, da bi se spuščali v vse te stare spore med Izraelom in Egiptom; nji­hov cilj je le vzpostaviti mir in red, ki ga je prekršil Izrael z napadom na Egipt. Zato so vsi poskusi, da bi prek mednarod­nih sil dosegli kakršnokoli re­šitev teh vprašanj, v očitnem nasprotju s sklepi ZN in nalo­gami njihovih oboroženih od­delkov. Vse take nakane so ra­čun brez krčmarja. Mednarod­ne sile niso prišle na področje

Gaze in Akabske jra za l i va , da bi j u okup i ra l e , ampak so sauio ločile dve s t ran i v vo jnem spo­padu in posredovale p r i vzpo­s tav l jan ju m i r u . N j i hova na lo­ga — tako narekuje jo resoluci j i* Genera lne skupščine — je vzpo­s tav i t i stanje, kot ga določa sporazum o p r e m i r j u iz 1 1949. Mednarodne čete imajo le n a ­logo, da P R E V Z A M E J O zasede­no ozemlje od i z rae l sk ih enol in ga pozneje IZROČE eg iptovski vojski. K o t je to ve l ja lo doslej za sueški p rekop in S ina j sk i po­lotok, velja P R A V T A K O tudi za področje Gaze. Eg ip t je zato povsem upravičeno zahteva l , da mu oborožene sile Z N izročijo upravo nad Gazo. V s a k a d ruga rešitev bi v sedanjem t r e n u t k u 8e vedno pomenila spremembo 6tanja, kakršno je b i lo pred n a ­padom na Egipt, ln nagrado n a ­padalcu za njegovo nasilje. Iz­rael bi v tem primeru iztržil iz­kupiček iz svojega sumljivega investiranja v agresijo. Tega pa ZN ne smejo ln ne morejo do­pustiti.

M A R T I N T O M A Z l C

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o V 2 E L E Z A R N I J E S E N I C E

S O S P R E J E L I T A R I F N I P R A V I L N I K

D e l a v s k i svet v Železarni J e ­senice je r a z p r a v l j a l o ta r i fnem p r a v i l n i k u . V r a z p r a v i je k o m i ­s i ja pre je la precejšnje število pritožb i n predlogov. Osvo j i l i so nekatere spremembe, k i bodo kor i s t i l e ce lo tnemu k o l e k t i v u .

Ra z en tega, da je de l avsk i svet spre je l t a r i fn i p r a v i l n i k , je na zasedanju tud i kritično oce­n i l analitično oceno de l o vn ih mest uslužbencev. U .

P R E D A V A N J E S V O B O D E J E S E N I C E

M e d t e m ko je b i l a v prejš­n j i h sezonah skoraj senzaci ja, če je b i l o predavanje L judske un ive r ze po lno zasedeno, je to v letošnji sezoni vsakdan ja stvar . To dokazuje tud i zadnje p r eda ­vanje, k i ga je ime l v ponede­l jek zvečer šolski inšpektor tov. K o k a l j . P r e d nabito po lno dvo ­rano de lavskega doma je govo­r i l staršem, p rosve tn im de lav­cem in članom šolskih odborov o šolski r e f o rmi . U .

K O L I K O M O T O R N I H V O Z I L J E B I L O V N E D E L J O

V P L A N I C I Z a smučarske skoke na m a ­

mutsk i s k a k a l n i c i v P l a n i c i je b i lo letos i z redno zan imanje . D o m a l a vsa cesta od P o d k o r e n a do Rateč in krožna cesta v R a ­tečah je b i l a zasedena, k e r so n a njej p a r k i r a l a voei la . S k o z i Jesenice je voz i l o v nedel jo 98 avtobusov, 391 osebnih av tomo­b i l ov , 141 motor jev, 6 motor jev s p r i ko l i c o , 19 ro l l er jev , 6 mo ­pedov, 10 nepok r i t i h i n 81 po­k r i t i h kamionov , to je skupaj 747 m o t o r n i h voz i l . P r ome t v obe s m e r i je po teka l skora j brezh ibno . Cesto I. reda med Jesen i cami i n Ratečami je torej v enem d n e v u prevoz i lo 1494 mo to rn ih voz i l . U .

SREDIŠČE J E S E N I C B O D O B I L O LEPŠO P O D O B O

N a pros to ru vzhodno od po ­slopja Narodne banke na Jese ­n icah bodo g rad i l i pos lovno-fitanovanjsko zgradbo, severno od poslopja Narodne banke pa tržnico. V pos lovno s tanovan j ­sk i zgradbi bo l oka l za l eka rno ln t rgov ino Slovenija-šport, v I. nads t rop ju 4 pos lovn i p ros to r i za l e k a r n o ter 12 pisarniških prostorov za razne ko r i s tn ike , v os ta l ih nadst rop j ih pa bo 6 t r o ­sobnih , 9 dvosobnih i n ? eno-sobna stanovanja. Tržnica bo Imela 4 prostore za . prodajo sadja i n zelenjave, 1 za prodajo r ib , 2 za prodajo mesa, 1 za prodajo m l eka , 1 za prodajo k r u h a , prostor za mlečno r e ­stavrac i jo ter potrebne upravne i n druge prostore. U . S S M E T l S N I C O G A J E U B I L .

V P o t o k u v T u h i n j s k i d o l i n i je b i l a v soboto v gost i ln i ve ­sela družba. Iz nje sta se od -d v o j i l a d v a fanta iz L o k . Po krajšem p r e p i r u je eden u d a r i l drugega s smetišnico po g lav i , d a se je nezavesten zg rud l . P r epe l j a l i so ga v bolnišnico, k jer je poškodbi podlegel . N e ­srečna žrtev je 24-letni de lavec M a r i j a n S t ra jhar . P o k o p a l i so ga v torek v L o k a h .

N A K R I Z U J E G O R E L O V ponedel jek zvečer je nasta l

ogenj na Križu p r i K a m n i k u . S r e d i vas i sta b i l a nenadoma v p l amen ih sv in jak i n gospodar­sko poslopje. Ogenj je b i l v iden daleč naokrog , zato je p r ih i t e l o k a r 6 požarnih društev, k i so ogenj c>mejila, d a se n i razširil na sosednja poslopja. V z r ok požara še n i znan . V K A M N I K U N I M A J O A V T O ­B U S N E G A V O Z N E G A R E D A

V K a m n i k u ne moreš n ik j e r na j t i voznega reda avtobusov. Včasih je v i s e l v k a k i izložbi

življenju beguncev v inozemstvu 14. ok tobra l a n i so šli čez mejo t r i je Kranjčani,

k i so se 17. j anuar j a letos spet v r n i l i v domov ino . M e d d r u g i m so poveda l i t ud i to le :

A N T O N PERŠIC: »Verjel sem l ep im besedam svo j ih kolegov in d rug ih ter s i predstav l ja l , da bom lahko v A v s t r i j i manj de la l i n več zaslužil. Po p r i h o d u v A v s t r i j o smo b i l i 14 d n i v zaporu, nato so na>s pos la l i h kmetom. Spozna l sem, da n i res, k a r so doma l judje govor i l i . I ska l sem si de la drugod, da b i kaj več zaslužil, vendar tamkajšnje vodstvo n i p r i v o l i l o v to zaposl i tev. P r i kme tu sem de la l za plačo, s katero se ne da živeti. R;tzen tega gledajo tam na naše l jud i zviška i n nas zapostav­l jajo. . . «

ŠTEFAN J A K O P A N E C , p r a v tako iz K r a n j a , med d r u g i m p r a v i t ako l e : »Po p o l u r n e m b i v a n j u v A v s t r i j i so nas odpel ja l i v zapor, k j e r smo b i l i 14 dn i . Po t em so nas pos l a l i n a delo h kme tom . Ze v z apo ru smo s k l e n i l i , d a se tako j , k o bo mo ­goče, v rnemo domov . . . «

D R A G O D O M I T R O V l C iz Goren je Save v K r a ­n ju pa pr ipovedu je : » K o so prišli po nas kmet je , sem ime l občutek, da s em v suženjski dobi . K m e t -

je so nas og ledova l i i n i z b i r a l i kot k u p c i i zb i ra jo na se jmih živino. Mene je vze l kmet , k i je b i l od­da l jen 2 do 4 k m od mesta. K o sva prišla na nje­gov dom, m i je pokaza l sobo v podstrešju, v k a ­t e r i je b i l a postel ja s s lamar ico , eno »deko«, eno prešito zamaščeno odejo in z a k r p a n i m i r juhami . B i l o je tako mraz , da n isem mogel n i t i spa l i . P o ­po lnoma sem obupal . E d i n a tolažba m i je b i l a , da se čimpreje v r n e m v Jugos lav i jo . Iz p isem, k i smo j i h p i sa l i d r u g drugemu, sem v ide l , d a so razoča­ran i tud i os ta l i . De l a t i sem m o r a l najtežja i n n a j -grša dela. K o je m i n i l mesec, so m i plačali 370 šilingov. D e l o v n i čevlji pa stanejo 400 šilingov. Težko je b i l o vzdržati. M o r a l sem vstajat i ob 3. u r i z jutraj i n de la t i v h l evu , k jer je b i lo nad 40 g lav živine. U t r u j e n sem b i l že, ko je b i l a u r a 7.v z j u ­tra j , p red menoj pa je b i l še ves dan . M i n i l o je 3 mesece sužnosti in v tem času sem si p r i h r a n i l denar, da sem se lahko odpe l ja l domov. Sedaj ne ve r j amem nobeni propagand i več. L a h k o pa vsa ­kemu p o v e m resnico, k i sem jo doživel. B o r i l se bom pro t i v sakomur , k i b i širil lažnivo propagan­do, k e r ne želi, da b i b i l naš pošten delavec ra z ­očaran. . . «

popo ln v o z n i red za vse smer i , zdaj p a je na g lavnem t rgu s a ­mo oglasna deska avtobusa, k i voz i na prog i L j u b l j a n a — G o r ­n j i grad. Po t rebno b i b i lo , da se na t rgu na k a k i hiši a l i pa v p r a z n i og lasn i o m a r i c i na bančnemu pos lop ju namest i po­po ln vozn i red avtobusov v vse smer i tud i p red i zhodom iz žel. postaje mora v iset i popo ln voz­n i r ed avtobusov, z last i pa še vozn i red p r o t i Kamniški B i ­s t r i c i . Z .

P R E B I V A L C I O L S E V K A I N H O T E M A Z Z E P R E J E M A J O

P O Š T O V S A K D A N

V a s i Olševek in Hotemaže sta upadal i pod šenčurski poštni okoliš. K e r pa je tej pošti p r i ­man jkova lo uslužbencev, so v a -ščani p r e j ema l i požto le vsak d rug i dan . P r e d dnev i pa so z v e l i k i m zadovo l j s tvom spre je l i vest, da bosta vas i prišli pod p r eddvo r sk i poštni okoliš. P i s ­monoša j i h zdaj obišče vsak dan. Cr

T R Č E N J E Z A R A D I N E P R A ­

V I L N E G A P R E H I T E V A N J A

D n e 10. m a r c a ob 16. u r i je prišlo do prometne nezgode na cesti I. reda na sektor ju Dov je —Hrušica m e d vo zn ikom oseb­nega av tomobi la S-2900, F r a n ­cem Ce ra r j em ie L u k o v i c e p r i Domžalah i n vo zn ikom rešilnega av tomob i la Jesenice F r a n c e m Kožarjem. Nesreča se je zgo­d i l a , ko je Ce ra r p r en i t e va l to­v o r n i av tomob i l , p r a v tedaj pa je iz nasprotne smer i p r i pe l j a l rešilni av tomobi l . Škode na o-sebnem av tomob i lu je b i lo oko l i 40.000, n a rešilnem pa približno 50.000 d inar jev . T r i osebe so bile- laže telesno poškodovane. Odpe l j a l i so j i h v bolnišnico na Jesenice. Nesrečo je zagrešil vozn ik Cerar , k e r je neprav i lno preh i t eva l .

O T R O C I Z A N E T I L I P O Ž A R

10. marca ob 15.30. u r i so o t ro ­c i na pašniku p r i vas i R ibno zanet i l i ogenj. Pogore lo je oko­l i 1,5 ha pašnika. K e r je b i l požar pravočasno opažen, so na kra j p r i h i t e l i gas i lc i i n ga po­gas i l i . Skoda n i v e l i ka .

Naša naročnika sta prejela

zavarovalnino Državni zavarovalni zavod, podruž­

nica Radovljica, nas je v dopisu z dne 9. t. m. obvestil, da je nakazal za­varovalnino, ki ustreza odstotku zdrav­niško ugotovljene trajne nesposobno­sti za delo, naročnikoma »Glasu Go­renjske«:

Antonu Erženu, Dol 9 p. Medvode (7680 din za 19% trajno nesposobnost za delo) ln

Manci Zor, Moše 9, p. Smlednik (6000 din za 15% trajno nesposobnost).

Vsi naši naročniki, ki imajo vpla­čano vsaj enomesečno naročnino 5© dinarjev, so namreč zavarovani za pri­mer smrtne nezgode in nezgode, ki ima za posledico trajno nesposobnost za delo.

Rešili to za 12 mil i jonov l judskega premoženja

N a občnem zboru kamniške občin­ske gasi lske zveze smo zabeležili s le ­deče: © Predsednik Janez Pregled: D o b r a povezava med društvom i n zvezo j » temel j uspešnega de la . Požarno var­nost moramo povečati z gradnjo po­žarnih vodnjakov . N a G o z d u b o m * letos zg rad i l i shrambo za gas i lsko orodje. © Poveljnik Jože Berlec: V p re tek­l em le tu je b i lo v občini 9 požarov. G a s i l c i so r&šili za 12 i n po l m i l i j ona l judskega premoženja. Društva 3 0 sk rbe l a za vsestranski s t r okovn i n a ­predek. B i l o je 384 vaj s 6406 ude le ­ženci, po indus t r i j sk ih obrat ih pa več­je vaje s sodelovanjem p o k l i c n i h ga­si lcev iz L jub l jane . Začeli smo tečaj za s tro jn ike . A l a r m n a služba se j * Izboljšala. 4) Tajnik Anton Vivoda: V 19 d r u ­štvih je včlanjenih 1114 članov, med n j i m i je a k t i v n i h 684 članov in 101 članica. V gas i l sk ih v rs tah dela 595 delavcev, 263 kmetov , 89 obr tn ikov itd. Neka te ra društva razv i ja jo tud i živahno prosvetno de javnost : Q Blagajnik Franc Kern: Dotac i jo v znesku 1 i n p o l m i l i j ona d inar j ev smo kor i s tno po rab i l i . K u p i l i smo ga­s i lsko opremo in jo ra zde l i l i društvom-tako da društva niso mogla sama razpolagat i z denar jem i n ga porab i t i v druge namene. (g)- Zastopnik okrajne gasilske zveze: Tako lepo pr iprav l j enega občnega zbora še n isem v ide l . Z.

J A V O R N I S K A »SVOBODA« G O S T O V A L A N A J E S E N I C A H V nedeljo zvečer je d r a m s k a '

družina »Svobode F rance M e n c i n ­ger« gostovala v Mes tnem g leda­lišču na Jesen icah z igro »Kam iz zadreg«. Jeseničani žal niso poka ­za l i do gostovanja takega razume­vanja , kakršnega gledališki i g r a l c i javorniške Svobode p rav gotovo zaslužijo. U.

JESENIŠKI G L E D A L I S C N I K I V N O V I G O R I C I

V soboto in nedel jo so jeseniški gledališčniki v r n i l i obisk tovarišem iz Nove Gor i ce , k i so gostoval i na Jesen icah 3. f ebruar ja . V N o v i G o ­r i c i so se preds tav i l i z de lom »Otroci prihajajo«. Z medsebo j ­n i m i ob i sk i bogati jo repertoarje

ter skušajo pr i t egn i t i v gledališke dvorane čimveč občinstva. U .

r O B I S K V M G N A J E S E N I C A H Zene iz Zgornjesavske dol ine so

si 7. marca ogledale predstavo Capkove »Matere« v Mes tnem gle-dališču na Jesen icah . Ob i sk je b i l dobro o rgan i z i ran i n mnoge izmed ob iskova lk so prvič v ide le k v a l i -tetno gledališko predstavo v več­j e m gledališču.

M E D V O D R K E Z E N E Z A 8. M A R E C

Občinski odbor S Z D L je za t » pomembn i p r a z n i k o rgan i z i r a l do­stojne pros lave v Medvodah i " Pirničah. V obeh k r a j i h so p r i p r a ­v i l i t ud i pester k u l t u r n i spored, k* je udeležencem zelo ugaja l .

K ran i 15. marca 1957 Glan Gorenjske 3

i l - kootiteji ms Tovariš M i r k o Z l a tna r odhaja na novo de lovno

mesto v L jub l j ano

V ponedel jek, 11. marca , se je sestal v K r a n j u O k r a j n i komi te Z K S in ra zp rav l j a l o k a d r o v s k i h vprašanjih v zvez i z odhodom dosedanjega sekre­tar ja M I R K A Z L A T N A R J A na novo službeno mesto v L jub l j ano . Člani komi te ja so soglasno i z v o l i l i za novega sekretar ja tovariša F R A N C E T A P O P J T A .

Tovarišu M i r k u Z l a tna r ju , k i je skora j pet let uspešno de la l na Goren j skem, se ob odhodu za njegov t rud i skreno zahva l ju jemo i n m u h k r a t i želimo mnogo uspehov na novem de lovnem pod­ročju. P r a v tako pa želimo tovarišu Pop i tu , da b i b i lo njegovo delo čim plodnejše i n da b i se ob pov ra tku med nami dobro počutil.

Levo France Popi t , desno M i r k o Z l a tna r

Organizacije SZDL se usmerjajo predvsem v obravnavanje ekonomskih vprašanj

RAZGOVOR Z MARTINOM KOŠIRJEM, PREDSEDNIKOM ObO SZDL V KRANJU V zadnjem času so b i l i občni zbor i orga­

nizaci j S Z D L . P r o s i l i smo predsedn ika O b ­činskega odbora S Z D L K r a n j tov. M a r t i n a Koširja, naj nam pove nekaj g l a vn ih m i s l i * de lu , p r o b l e m i h i n uspeh ih te organizac i je .

Kako organizacija S Z D L v občini Kranj Pomaga pri uresničevanju ekonomske p o l i ­vke , ki je usmerjena na krepitev standarda?

»Zadnji z bo r i članstva S Z D L v k r a n j s k i občini so jasno pokaza l i pr i zadevnost te or ­ganizacije, da b i uresničila sklepe IV . p le ­numa S Z D L Jugos lav i j e . Odbo r i Socizlislič-n * zveze v k r a n j s k i občini se, po mo j em mnenju, v ce lot i zavedajo na log p r i u r e s n i ­čevanju te po l i t ike , k i si pr i zadeva , da b i Izboljšala življenjske pogoje de lovn ih l j ud i .

P r i zadevan ja S Z D L za povečanje p ro i z ­vodnosti dela so p rav gotovo uspešna. P o z i ­t ivno je to, da so si v s i odbor i S Z D L posta­v i l i za osnovno nalogo čimbolj približati svo­j emu članstvu našo ekonomsko po l i t iko . L judje s i večkrat, ker nc poznajo dovol j objekt ivnega stanja p r i nas, razlagajo n e k a ­tere gospodarske ukrepe napačno. M i s l i m Pa, da je prav tu uspelo odborom S Z D L , s Pomočjo s ind ika ta ter organov samouprav ­l janja, usmer i t i svoje delo na p rav i lno pot.

hočemo govor i t i o zboljšanju življenj­sk ih pogojev, moramo najprej povečati p ro -

Z v°dnost de la , k i je odv isna v mnogočem *v Pravi lne organizaci je delovnega procesa, * smotrnega izkoriščanja kapacitet , od s t i ­

mulativne plačne po l i t ike i td . G lede p ro i z ­vodnosti v k m e t i j s t v u je vsekakor storjen korak napre j . Organ izac i j e S Z D L so se p r i ^ a z l a g a n j u kmet i j ske po l i t ike oslanjale na " ^ e t i j s k e zadruge. P r a v v zadnjem času lahko rečemo, d a l judje na vas i vedno bolj E Poznavajo , da je ed ina p r a v i l n a pot razvo ja našega kmet i j s t va v povečevanju kmet i j ske Proizvodnje. Večkrat pa delo odborov S Z D L h i u p r a v n i h odborov kme t i j sk ih zadrug n i *notno. P r a v i uspeh i so se pokaza l i le t am, kjer si je ak t i v S Z D L skupno z u p r a v n i m i odbor i kme t i j sk ih zadrug p r i zadeva l rešiti Probleme n a vasi.«

Kako organizacije S Z D L sodelujejo p r i •^zvijanju delavskega in družbenega uprav­ljanja?

»Na področju delavskega l n družbenega uprav l j an ja v občini K r a n j je opaz i t i znaten razmah, saj je v te organe vključenih več kot 3000 državljanov. M e n i m , d a so o r gan i ­zacije S Z D L za k rep i t ev organov de lavskega ' n družbenega uprav l j an j a že mnogo stori le , seveda pa še ne vsega.

N a pobudo Občinskega odbora S Z D L j.n Občinskega s ind ika lnega sveta je b i lo orga­n i z i rano stalno posvetovanje predsedn ikov de l avsk ih svetov in u p r a v n i h odborov v ob­čini iz vseh gospodarsk ih panog. T a k i h po­svetovanj je b i l o več in so p rav dobro uspe­la. Dosle j so b i l i s icer t i posvet i sk l i c an i bolj a l i manj z a rad i t r enu tn ih problemov, v bodoče pa naj b i postal i sta lna ob l i ka dela, da bi se organi de lavskega samouprav l j an ja čimbolj ok r ep i l i . N a teh posvetovanj ih smo razp rav l j a l i tud i o v o l i t v ah v nove de lavske svete i n p r i p r a v a h na kongres d e l a v sk ih sve­tov Jugos lav i j e .

Odbor i S Z D L tud i stalno spreml ja jo delo organov družbenega uprav l j an j a i n j i m v •ečini p r ime rov nud i j o pomoč. Neka t e r i

odbor i S Z D L so samo in i c i a t i vno sk l i c e va l i posvete z organi družbenega samouprav l j a ­nja — hišnimi svet i , potrošniškimi sveti šolskimi odbor i i td . R a z p r a v l j a l i so predvsem o k o n k r e t n i h na logah organov samouprav ­l j an ja in zboljševanju nj ihovega de la . N e ­ka t e r i odbor i S Z D L so s hišnimi svet i raz ­p r a v l j a l i tud i o us tanav l j an ju s to r i t ven ih o b r t n i h obratov i td .

Seveda odbor i S Z D L i n tud i o rgan i druž­benega samouprav l jan ja ne bodo kos tem nalogam, če se ne bodo za n j ihovo delo z a ­n i m a l i tud i l j udsk i odbo r i o z i r oma svet i p r i l j u d s k i h odbor ih. Napačno bi b i lo , da bi svet i l j u d s k i h odborov reševali prob leme l o ­čeno od organov družbenega samouprav l j a ­n ja . M e n i m , da so sve t i p r i l j udsk ih odbor ih prav tako odgovorni za delo organov samo­

uprav l jan ja . Sve t i si s icer pr izadevajo , da b i dejansko postal i družbeni organi , v endar so včasih premalo samo in i c i a t i vn i .

Vse težnje zadn j ih zborov članstva S Z D L in tud i celotno de lo organizaci j S Z D L je b i l o v g lavnem usmerjeno na krep i t ev organov samouprav l jan ja . Iz poročil i n razprave na zbor ih lahko sk lepamo, da se je o rgan i za ­c i ja S Z D L v svo jem j avnem političnem de lu dobro uve l j av i l a .

N a koncu b : povedal še to, da se vse po­gosteje po jav l ja mise l o s ta ln ih posvet ih organov uprav l j an ja , k i naj b i p r i speva l i k i zmen jav i izkušenj. Te m i s l i ne b i kaza lo zavreči, ampak temel j i to proučiti. Za sedaj naj bi to vlogo organizaci je posvetovanja prevze l i sveti p r i l j udsk ih odbor ih , v n e k a ­te r ih p r i m e r i h pa tud i organizac i ie SZDL.«

V Cešnjevku je v desetih letih zrastla

VELIKA OPEKARNA L E T O S B O D O G R A D I L I K R O Ž N O P E C IN D V E SUŠILNICI

Opekarna v Cešnjevku je edino tovrstno podjetje, k i je po osvobodi tv i zras lo na Goren jskem. N a tem kra ju je b i l a p r e d deset imi le t i ma la po l j ska opekarna, v k a ­ter i so ročno i zde lova l i ope­ko. L a s t n i k Jože S tempihar iiZ P rapro tne pol ice jo je te­daj z zemljiščem vred p ro ­d a l O k r a j n e m u l judskemu odboru K r a n j . Podjetje je sprejelo v službo 17 de lav ­cev, k i so de l a l i le po le t i . S p r v a je šlo ze lo težko. Nato pa so zastarelo opekarno po­rušili ter z g rad i l i večjo :n modernejšo. Toda de l ovn i k o l ek t i v s tem še n i zado­vo l j en . Opeka rna namreč še vedno obratuje le 6 mesecev v l e tu , ko so v remenske r a z ­mere ugodne. Določeno šte­v i l o de lavcev morajo v z i m ­sk ih mesec ih odpust i t i . Ope ­

ko sušijo ka r na z r aku , to pa zahteva mnogo časa in prostora. Surove opeke n i ­majo k a m vskladiščiti. T u d i žgalna peč ima zelo majhno zmogl j ivost . Letošnjo po­mlad bodo pričeli g rad i t i krožno peč i n dve umetn i sušilnici. Tako bodo l ahko povečali letno pro izvodnjo od 1,300.000 opek na 4,000.000.

S T A R I O B R A T I

Število de lavcev pa bodo po­večali le z a pet. Podjet je bo lahko obratova lo 10 mesecev, 2 meseca v l e tu pa bodo de ­lavc i o p r a v l j a l i notranja de ­la. De lovne s i le tako ne bo treba odpuščati.

Krožna peč i n umetne s u ­šilnice so podjet ju neobhod­no potrebne, če hoče pre ­usmer i t i svojo pro i zvodn jo i n razširiti asor t iman . Odslej bodo i zde lova l i vse vrste o-peko. Do sedaj so i zde l ova l i večinoma le z idake , ker z l a ­st i na podeželju votle opeke in s t ropn ikov skoraj niso uporab l j a l i . Krožna peč i n sušilnici bosta p r edv idoma s ta l i 32 mi l i j onov d inar jev . Sredstva za gradnjo bo pod­jetje de loma k r i l o iz svo j ih sk ladov, na je lo pa bo tud i nekaj posoj i la. C.

K R A N J P O T R E B U J E N O V O P E K A R N O Ze več let so premajhne i n neustrezno

Urejene pekarne v K r a n j u hud prob lem, san i t a rna i n tržna inšpekcija sta že večkrat Ugotovi l i , da b i b i l o t reba m a r s i k a t e r i pe ­ka r sk i obrat zapret i , k e r ne ustreza n i t i de­l ovn im n i t i h i g i ensk im predpisom. Vendar 1* to za sedaj neuresničljivo, ker b i sicer ostal del p reb i va l s t va v občini brez k ruha ,

K o je ime l K r a n j n a pr. šele 7000 p r e b i ­valcev, j e b i lo v mestu 13 peka r sk ih obra -° v - Sedaj, ko je preb iva l cev več kot 20.000,

v ' )* v K r a n j u pet p eka r sk ih obratov manj , j 1 irnajo mnogo manjšo zmogl j ivost kot pred *•*» razen tega pa oskrbuje jo s k r u h o m še o«oli 4000 okoličanov. Peči so iz dneva v dan

' labSem stanju. Ponekod lahko vsak čas Popolnoma odpovedo. K e r delajo pekarne že m «ka j l#t v t r eh Izmenah, l ahko cev i v par ­

n i h pečeh eksplodira jo a l i pa se peči zaradi neprestane vročine podro. M a k s i m a l n o do­pustno izkoriščanje pekarne je peka v dveh i zmenah, n i k a k o r pa ne v t reh .

T u d i de l ovn i pogoji v teh pekarnah so i z redno s lab i . Med t em k o so pre je de la l i v i s t ih p ros to r ih največ tr i je l judje , j i h de la tedaj štirikrat to l iko .

K l j u b pr i zadevan ju pa ne more jo ob l a k i h pogoj ih pekarne napeči dovol j k r u h a . U p o ­števati moramo tud i to, da v K r a n j pr iha ja iz dneva v dan več tujcev in tur is tov , razen tega pa so pogoste t u d i razne p r i r ed i t ve . Toda, če pust imo tud i to vnemar in raču­namo samo 24.000 potrošnikov, k i vsakdo i zmed n j i h po rab i dnevno povprečno 400 g k r u h a , morajo k ran j ske pekarne speči dnev­no o k o l i £000 k g k r u h a . Sedan ja kapac i te ta

pekarn , če pečejo v t r eh i zmenah, pa je največ 4000 do 5000 k g k r u h a dnevno.

Ce upoštevamo vedno večje potrebe i n če nočemo, da b i prišlo do zastojev v p r e sk rb i , je t reba takoj m i s l i t i na to, d a b i pričeli v K r a n j u g rad i t i novo pekarno . V ta namen je P e k a r n a K r a n j z b r a l a iz sredstev za po ­speševanje prometa in prede lavo k m e t i j s k i h pr ide lkov , v katere p r i t eka po en oz i r oma d v a d i n a r j a od k i l o g r ama moke, oko l i 1,600.000 d inar jev . Z Okra jnega l judskega odbora je sicer preneseno nekaj sredstev iz tega sk lada na občine, vendar letos n i še nobenih izgledov za gradnjo. Povečano zmog­l j ivost p e k a r n pa nujno ter ja tud i razvoj tu r i zma , saj zdaj še domačinom komaj us t re ­l i j o . L j .

O b L O TRŽIČ J E R A Z P R A V L J A L O O K R A J N E M DRUŽBENEM P L A N U

Razp ra va občinskega l judskega odbora Tržič pre ­t ek l i četrtek, je b i l a s t va rna i n odbo rn ik i so brez posebnih p r ipomb spre je l i poročilo o ok ra jnem družbenem p lanu . Za občinski l j udsk i odbor Tržič bodo letos na razpolago sledeča sredstva : 83,500.000 d inar j ev za občinski proračun, 60,571.000 d inar jev za s tanovan jsk i sk lad, 24,921.000 za inves t i c i j sk i sk lad , 743.000 za druge sklade, to je vsega 169 m i l i ­jonov 735 tisoč d inar jev . Gozdn i sk l ad za dr/javni *ektor bo razpo laga l z 18 m i l i j on i d inar jev , \ ne­državnem sektor ju pa s 3,870.000 dinar jev . Iz v o d ­nega sk lada bodo k r i l i 3 mi l i j one d inar jev p red ­vsem za obnovo j ezu n a L o k i p r i Pogačniku.

D E J A V N O S T Z A B N I C A N O V N A G O S P O D A R S K E M PODROČJU

V kmet i j sko zadrugo v Z a b n i c i je vključenih 379 članov. V njenem s k l o p u de lu je jo nas lednj i od­sek i : živinorejski, s t ro jn i , po l jede lsko-semenski , sad jarsk i , t r govsk i , čebelarski, h ran i lno -poso j i ln i , gozdarski , obr tn i ter odkupn i odsek. M e d odseki komerc ia lnega značaja sta najbol j de lavna t r gov sk i i n l esni , od pospeševalnih pa živinorejski in sad­j a r s k i . K Z namerava letos k u p i t i prepotrebno ve­l i k o mla t i ln i co . Člani zadruge so osvo j i l i tud i sklep, da bodo s pomočjo množičnih organizac i j us tanov i l i sekci jo m l a d i h zadružnikov, k i se d r u ­god že z uspehom uvel jav l ja jo . K Z je naprav i l a v le tu 1956 za o k o l i 62,000.000 d i n prometa. Dobiček iz rednega pos lovanja znaša 1,210.000 d inar jev , do­biček iz deviznega obračuna gozdnih sadežev 1 m i ­l i j on 900.000 d inar jev , skupaj torej nekaj več kot 3 mi l i j one d inar jev .

K Z je v l e tu 1956 odkup i l a 1,540.000 k g k r o m p i r ­ja , 304.230 l i t r o v m l e k a i td . Z a svoje člane je med d r u g i m nabav i l a 84.000 k g ume tn ih gno j i l i n 53.000 k i l o g ramov otrobov i td .

Resen konkuren t kmetova l cem v Z a b n i c i pa je K m e t i j s k o posestvo Sorsko polje, k jer zelo dobro gospodari jo. Imajo tud i močan s t ro jn i park .

Vrednost p r i de lkov je v le tu 1956 znašala 9 m i l i ­jonov 795.000 d in . Kme t i j sko posestvo ima svoj de­l o v n i načrt. Letos nameravajo pomnožiti živino i n znižati cene p r i d e l kom. P roda j a l i j i h bodo d i r ek tno potrošnikom.

A L I B O O S T A L P R O S V E T N I D O M V P R E D O S -L J A I I L E N A P O L D O G R A J E N ?

Vse organizaci je v bivši občini Predos l je zadnje čase v e l i ko razprav l j a j o o šoli i n prosve tnem domu. Zgorn je prostore zdaj obnavl ja jo, za k a r je da l sredstva Občinski l j udsk i odbor K r a n j . T i prostor i so namenjen i šoli. P r e b i v a l c i Predose l j i n bližnjih vas i pa b i rad i , d a b i dograd i l i tud i spodnje pro­store, v ka t e r ih b i se l ahko sestajale i n delale razne organizaci je in društva. V nekdan j i občini PredorJje, k i je pričela adapt i ra t i p rosve tn i dom, je b i l a to ed ina gradnja i n na zbor ih vo l i v cev je slišati vrsto očitkov, češ da se vleče v nedogled. M e n d a je le malo kra jev na Goren j skem, k jer v teh l e t ih niso ničesar zg rad i l i . P r e b i v a l c i Predose l j želijo, da bi prostore, namenjene prosve t i i n orga­n i zac i j am, čimprej dokončali, k e r j i h za uspešno delo nujno potrebujejo. C r .

D E L A V C I N A M R A Z U I N D E Ž J U , Č A K A L N I C A P A P R A Z N A

T a k o je na železniški postaj i v Mo j s t r an i . Ča­k a l n i c a II. razreda, k i je do lga leta služila kot garderoba, zdaj že več kot leto dn i sameva lepo zaklenjena. Garde robo so premest i l i v novo zgra­jeno poslopje, v ka t e r em so tud i stranišča. Čakal­n i ca III. r a z r eda sprejme največ 100 l j ud i , če se pošteno natlačijo vanjo. V s a k dan pa se voz i iz Mo js t rane na Jesenice vsaj 600 l jud i , od tega 400 z j u t r a n j i m v l akom, 300 j i h mora stati na dežju i n na m r a z u a l i pa mora jo u r a v n a t i svoj p r ihod n a v l ak tako, da j i m n i treba čakati. K l j u b t emu : zdaj postajo prenavl ja jo . Čeprav so de la začasno us ta v i l i , je le vredno r a z m i s l i t i : a l i ne b i kaza lo ods t ran i t i steno med obema čakalnicama i n tako razširiti prostor, v katerega b i šlo potem z lahka 200 l jud i?

P o t n i k i pričakujejo, da bo železniška uprava n j ihov pred log upoštevala. -ak

N I J I M B I L M A R N E POTROŠNIK N E ZASLUŽEK — S V E T Z A T U R I Z E M

EN G O S T I N S T V O O L O J E O S T R O O B S O D I L S L A B O D E L O G O S T I N S K I H I N T R G O V S K I H

P O D J E T I J V » P L A N I Š K E M TEDNU« (Nadal jevanje s 1. strani)

»Planiški teden« je b i l a letošnja najbol j mno ­žična turistična pr i r ed i t ev na Goren j skem, k i jo je v t reh dneh ob iska lo okrog 30.000 l jud i . Odnos go­st inske i n trgovske mreže do te pr i r ed i t ve pa je b i l j t ak , kakršen se ne sme n i k d a r več ponov i t i , če hočemo količkaj i zko r i s t i t i turistične možnosti na Goren j skem. Gos t inska i n t rgovska mreža, k i je v tem p r i m e r u pokaza la svojo negibčnost, b i lahko dosegla nepr imerno večji promet, saj mnogo l jud i sp loh n i moglo k u p i t i j ed i in pijače i n celo c iga­ret ne. Neka te ra gost inska (n. pr. hote l Razor ) in t r govska podjetja sploh niso pokaza la interesa, da b i na k r a j u a l i v bližini pr i r ed i t ve postav i la sto j ­n i ce ; nasprotno pa so b i l i celo p r i m e r i nav i j an ja cen (n. pr . k r u h a , k i ga je v nedeljo zmanjkalo ) .

Svet za tu r i z em in gostinstvo O L O bo o tem p rob l emu še temeljitejše r a zp rav l j a l na p r i hodn j i sej i . V r a z p r a v i je b i lo izrečeno mnenje, naj b i o tem ra zp rav l j a l i tud i u p r a v n i odbor i Gost inske. T r gov inske in Obrtne zbornice ter O b L O Jesenice.

Z D R A V N I Š K A DEŽURNA SLUŽBA

Zdravs t v en i dom K r a n j , P o l j ­s k a pot 8, te le fon 218, naročila za prevoz bo ln i kov te lefon 04.

O d p r i v a t n i k o v m a l i h oglasov ne ob jav l jamo pred vplačilom. Cena m a l i h oglasov je : P r e k l i c 20 d i n , i zgubl jeno 10 d in , osta­lo 12 d i n od besede. Naročniki imajo 2 0 % popusta. V t o r k i h , s redah i n četrtkih uradujemo do_15. u re .

P r o d a m čevljarski levoročnl s tro j »Singer«. Nas l o v v u p r a v i l i s ta .

P r o d a m k r m s k o peso. — M a ­ti j ovc, Podbrez je 86, Dup l j e .

P r o d a m takoj vse l j i vo dvosta-novan jsko hišo na zelo l epem k r a j u . — K l a n e p r i K r a n j u 113.

O k o p a l n i k nov ugodno pro ­d a m . Flajšman A n t o n , Mengeš «7.

Skora j zastonj p r odam v oko ­l i c i K r a n j a parce lo p r i m e r n o za obdelavo. Nas l ov v oglas­n e m odde lku .

P r o d a m večjo količino repe. — Tomažič Janez , V i s o k o 47, Šenčur.

P r o d a m 1.65 ha n j i ve med V o -k l o m i n T r b o j a m i . Nas l ov v u p r a v i l i s ta .

P r o d a m zaz id l j i vo parce lo 1135 kvadra t , metrov , ograjeno, n a najlepši točki predmest ja K r a n j a . E l e k t r i k a , voda na m e ­stu. — K l a n e 121.

P r o d a m hrastove stebre za kozolec in diatonično h a r m o n i ­ko . Z a l o k a r V i n k o , Sp . B r n i k i 21, Ce rk l j e .

Hišo — enodružinsko, nove j ­šo, s 6000 kvadra t , me t rov v r t a v bližini K r a n j a p rodam. V s e -I j i va konec maja. Nas l o v v u p r a v i l is ta .

P r o d a m plemenskega, k o z l a 1 leto starega — švicarske pasme. Cena jo ugodna. Nas l o v : S t r a -žišče 303.

P r o d a m korenje i n repo. — Velesovo 24.

P r o d a m motorno ko lo »Puch« 200 ccm. — Ambrožič F r a n c k a , L jubno .

P r o d a m kravo , dobro m l e -kar i co , 4 mesece brejo, teško 450 k i l og ramov . Zaje, Z i r i .

P r o d a m otroško dvoko lo v dobrem stanju. — S p o d n j i B r ­n i k i 23.

Lepo parce lo 930 kvadra t , me­trov, zaz id l j i vo , na K l a n c u , p rodam. V o d a l n e l e k t r i k a že na p a r c e l i . — K r a n j , P o l j s k a pot 4.

Za z i d l j i v o parce lo v K r a n j u na lepem k r a j u p r odam. P o ­nudbe oddat i na up ravo pod »do 600 m*«.

Nos i l ko I, p r o f i l P 47 St. 37.12, dolžine 7 .?0m i n troje v ra t prodamo. Vprašati v K r a ­n j u , Prešernova u l i c a 10/11«.

H O N O R A R N E D E L A V K E za odpravo časopisa v nočnem času (2-krat te­densko) spre jme »Gorenj­s k i tisk«, K r a n j .

ren jskem. Plačam takoj , Nas lov v u p r a v i l is ta .

V K r a n j u zamen jam lepo 2-sobno stanovanje z posebnim vhodom za približno enakega. — Rehberger , J e z e r ska c. 27, K r a n j .

Proglašam za neve l javno i z ­gubl jeno mesečno avtobusno vo­zovnico za mesec marec na ime M a l i M a r i j a , G o l n i k .

S v a r i m vsakogar pred n a k u ­pom mojega premoženja, k i b i ga proda ja l moj mož P a v l i n J a ­nez, Sp. Dup l j e 85. — 2ena P a v l i n Re zka , Sp. Dup l j e 85.

V s e m pr i ja te l j em in znancem naznanjamo žalostno vest o tragični s m r t i naše l jub l jene hčerke - sestre

M A R I J E D O L I N S E K

Obenem se zahva l ju jemo vsem da rova l c em cvetja in vsem, k i so jo s p r e m i l i n a nje­n i zadnj i pot i .

Žalujoči: oče, mat i , brat L o j ­ze, sestre P a v l a i n A n g e l c a ter Je r ebov i i n Fe r j anov i .

q o r e n j i L b

Gradbenega de lovodjo sprej- t

memo v stalno službo. — N a ­stop službe je možen takoj a l i kasneje. De lo stalno v L j u b l j a ­n i . — G r a d b . podjetje »Gradi­telj«, L jub l j ana , S m a r t i n s k a c. 64/b (zadnja t ramva j ska posta­j a p ro t i Žalam).

P o m i v a l k o za popo ldan i n žensko za nekaj d n i za pletje na v r t u se sprejme. Po i zve se: »Prešernov hram«, K r a n j , T i ­tov t r g 13.

Spre jmemo pisarniško moč za a d m i n i s t r a t i v n a dela z z n a ­n j em strojepis ja. — Trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič.

Službo dob i p r iden i n pošten de lavec va jen skladiščnih k a k o r os ta l ih pomožnih d e l v t r gov in i . »Mineral« , Jesenice — benc insk i serv is .

K u p i m eno aH dvos tanovan j -sko hišo z v r t om nekje n a G o -

Industri ja pletenin, rokav ic i n konfekcije, K r a n j razpisuje delovno mesto

Nabavnega referenta

Pogoj i : srednja ekonomska šola z nekaj let prak­

se na tem delovnem mestu — trgovski pomočnik

i n nad 5 let prakse z znanjem nemščine.

K O M I S I J A Z A V O L I T V E I N I M E N O V A N J A P R I

OBČINSKEM L J U D S K E M O D B O R U TR2 IČ

r a z p i s u j e

na osnovi 97. člena Statuta občine Tržič sledeča delovna mesta v uprav i O b L O Trž ič :

1. Referenta za imov insko pravne zadeve v O d ­de lku za finance.

Pogoj : pravna fakulteta, 5 let upravne prakse. 2. Računovodja(kinjo) v Odde lku za finance. Pogoj : srednja strokovna izobrazba, dve let i

prakse v finančni službi. 3. Gradben i referent v Odde lku za gospodarstvo. Pogoj : višja strokovna izobrazba, t r i leta gradbe­

ne prakse a l i srednja strokovna izobrazba i n 5 let gradbene prakse.

4. Referent za šolstvo, prosveto i n ku l turo v O d ­de lku za splošne zadeve.

Pogoj : srednja strokovna izobrazba, t r i leta prak­se v upravn ih posl ih.

5. Admin i s t ra t i vna moč v Odde lku za splošne zadeve.

Pogoj : dve let i administrat ivne šole a l i admin i ­strat ivn i tečaj in dve let i pisarniške službe.

6. Admin i s t ra t i vna moč v Posredovalnic i za delo.

Pogoj : dve let i administrat ivne šole a l i admin i ­s t rat ivn i tečaj in dve let i pisarniške službe.

Plača po uredbi in dopolni lna plača za delovna mesta pod 1., 3. in 4. po od loku o dopo ln i ln ih plačah.

Nastop službe takoj a l i po dogovoru. Prošnje, s k r a t k i m i podatki o dosedanjih službah

i n o s t rokovni i zobrazbi , sprejema Občinski l judski odbor Trž ič do 31. marca 1957. _

K I N O »STORZIC« K R A N J 15. marca , ameriški barv . f i l m

»ONA J E V E D E L A K A J H O ­ČE«, ob 16., 18. i n 20. u r i .

16. marca , ameriški b a r v n i f i l m »ONA J E V E D E L A K A J HOČE«, ob 16., 18. i n 20. u r i ter angleški b a r v n i f i l m »SVEN-G A L I « ob 22. u r i .

17. marca , cib 9.30 i n 14. u r i angleško i ta l . barv . f i l m »RO­M E O I N JULIJA« ter ob 16., 18. i n 20. u r i ameriški b a r v n i f i l m »ONA J E V E D E L A K A J HOČE« — zadn j ik ra t .

K I N O » T R I G L A V « P R I M S K O V O

16. i n 17. marca , ameriški f i l m »V IKEND V LADORFU« . V so­boto ob 18. in 20. u r i . V nede­l jo ob 15., 17. i n 19. u r i .

K I N O »SVOBODA« STRAZ išCE

16. i n 17. marca , angl . b a r v n i f i l m »SVENGAL I « . V soboto ob 18. i n 20. u r i . V nedel jo ob 15., 17. i n 19. u r i .

K I N O N A K L O 16. i n 17. marca , angleško-ita-

l i j ansk i b a r v n i f i l m »ROMEO I N JULIJA« . V soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r i .

K I N O » R A D I O « J E S E N I C E 15. marca , amer. f i l m »PRE­

LOMNICA « , ob 1«. i n 20. u r i . 16. i n 17. marca , mehiški f i l m

» M E H I K A V PESMI« . V sobo­to ob 18. i n 20. u r i . V nedel jo ob 16., 18. i n 20. u r i — dopo l ­dan ob 10. u r i mat ine ja m l a d i n ­skega f i l m a .

K I N O » P L A V Ž « J E S E N I C E 15. marca , f r ancosk i f i l m

»OTROCI LJUBEZNI « , ob 18. i n 20. u r i .

16. i n 17. mar ca , amer. f i l m »PRELOMNICA« . V soboto ob 18. i n 20. u r i . V nedel jo ob 16., 18. i n 20. u r i — dopo ldan ob 10.30 u r i mat ine ja m lad inskega f i lma .

K I N O 2 I R O V N I C A 16. in 17. marca , amer. b a r v n i

f i lm »TROBENTE OPOLDNE« . K I N O D O V J E M O J S T R A N A 16. i n 17. marca , f r ancosk i

f i l m »OTROCI LJUBEZNI « . K I N O R A D O V L J I C A

Od 16. do 18. marca , ameriški g lasbeni f i l m »BELI J O R G O -V A N « . V petek in soboto ob 20. u r i . V nedel jo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i .

K I N O L J U B N O 16. i n 17. marca , ameriški f i l m

»DEKLE Z DEŽELE«. V soboto ob 19.30 u r i . V nedel jo ob 16. i n 18. u r i .

K I N O »SORA« S K O F J A L O K A

Od 15. do 17. marca , ameriški b a r v n i f i l m »GOG«.

K I N O » K R V A V C « C E R K L J E 16. i n 17. marca , nemški f i l m

»TROMBA« . V soboto ob 19.3d u r i . V nedel jo ob 16. i n 19. u r i .

G L E C A L l S C E .

T R A N S T U R I S T — S K . L O K A uva ja dne 11. m a r c a 1957 novo avtobusno progo

Besn i ca — K r a n j — Mavčiče — Medvode — L j u b l j a n a

k m 6.35 odhod • Zg . Besn i ca ' p r i hod 13.25 7 7.00 odhod K R A N J odhod 13.10

15 7.19 odhod Mavčiče odhod 12.53 21 7.31 odhod Medvode odhod 12.41 33 7.50 p r i h o d y L J U B L J A N A | 1 odhod 12.20

Av tobus voz i ob d e l a v n i k i h .

0 Nanes l o je tako, da sem prejšnji teden pribrenčal na Suho p r i K r a n j u . Ze kotj spočetka sem nale te l na ne­kega kmeta , k i je n a zadn j i konec votza p r i b i j a l rdečo cunjo. Začuden sem ga v p r a ­šal, čemu m u bo t is ta cunja , p a m i je možakar takole po j a sn i l :

»Česa s i še ne bodo i z m i s ­l i l i ! Zdaj p rav i j o , da mora jo b i t i vozov i opreml j en i z rde ­čimi lučmi. No , če n i človek preveč natančen, je name ­sto rdečega s t ek la tud i rdeča cun ja dobra.«

»Jaz n i m a m nič p ro t i , vi tud i ne, kaj bodo p a p ro ­metn i miličniki r e k l i , boste pa že ob p r i l i k i slišali,« sem se pos l ov i l od »domiselnega« kmeta , k i varčuje z denar ­j em, d a bo l ahko plačal k a ­zen. © K o sem zadnjič h o d i l po K o m e n d i , sem opaz i l , da amibulanta, od katero sem se svoj čas obregni l , k a r dobro oprav l j a svoje poslanstvo. Do sem je vse v redu, n i m i pa všeč tisto, čemur b i rekb' red i n čisteča v tej hiši. — P o d to streho se namreč s t iska jo : prosve tna dvo rana , pošta, k r a j e v n i u r a d i n gost i lna. Kaiko b i b i lo , če b i se v bliž­n j i bodočnosti sestal i odgo­v o r n i l jud je i n p reg l eda l i , k je tiče napake , k i j i h oči­tam, čas b i b i l , da b i sk l e ­n i l i tud i najemne pogodbe s s t r a n k a m i , k i stanujejo v tej hiši. M e n d a tud i na j emn in ne plačujejo, k e r ne vedo, k o m u gredo te dajatve. P r a v nič narobe b i ne b i lo , če b i s i v tem pos lop ju o m i s l i l i t u d i hišnika. © V živi me j i ok rog tega pos lop ja sem ta dan na le te l na p r a v i «odpad«. Vse n a j ­deš t am : od k o n z e r v n i h ška-

t e l do s tek len ic , s k r a t k a vse, kar je s tanova lcem v napoto. — K a k o b i b i lo , če b i se s ta ­nova l c i doma d o m e n i l i za o-grajeno smetišče, k a m o r b i od laga l i odpadke l 0 Prejšnji teden zvečer sem na k r a n j s k e m p lacu sre ­čal znanca. T a k o je h i t e l , da mu je zadn j i konec k a r spod­našalo, ko je d i v j a l o k r o g ogla. (Tako nekako k a k o r mo to r ju na d i rkah ) .

»Hej t i , k a m pa bezljaS?« sem z a v p i l za n j i m .

Dedec je prestrašen zasu­k a l g lavo i n zažlajfal, da m a Je v nog»h k a r zaškripalo.

»O Matiček, glej ga, v tea­ter grem!« je sop iha l in s i b r i s a l potno čelo.

»Saj še nI osem,« sem ga m i r i l .

»Ja ves, Imam še delo v teatru.«

Pog l ed m i Je obtičal na k a n g l i c l , ki jo Je znanec kr ­čevito s t i ska l v pest i .

»Kaj pa bo s to kang lo v teatru? M e n d a ne neseš s teboj večerje?«

»Kje neki.« je z a m a h n i l možakan »Veš, t u no t r i i m a m olje. T i s ta v ra ta na b a l k o n u m o r a m še pre j namazat i , d a ne bodo tako škripala kot duše v vicah.«

»Kaj te p a br iga jo t is ta v ra ta . Naj škripljejo! M e d de jan jem j i h nihče ne o d ­p i r a , če pa škripljejo med odmorom, pa tud i n i nobena škode,« sem ga tolažil.

»T i pa res ničesar ne veš"! P a tud i tega ne veš, da se Obiskova lc i Prešernovega gle­dališča še vedno niso s p r i -ja iznl l l z mis l i j o , da nI, do ­stojno vs topat i v dvo rano m e d de janjem. Vidiš, k o vstopajo n a ba lkon , t is ta v ra ta s škripanjem požro ves tekst.«

0 V n a r a v i človeka je, da se, kadaT je sam, počuti šib­kega in neodločnega. T a po­jav je z last i občuten tedaj, kada r človeka pest i usoda * najrazličnejšimi tegobami.

To je b i l menda tud i vzrok, da so ondan »preka­ljeni« zakonc i v eni i zmed k r a n j s k i h štarij s t a k n i l i g la ­ve. V i d e t i je bi lo , k a k o r b i k o v a l i zaroto. N a moč ta j in -r t v en i so b i l i . Pomenek se je sp r va s u k a l okrog vsak­d a n j i h ma lenkos t i , pozneje «o se s p r a v i l i nad D a n žena.

»Glejte, danes je 8. marec — D a n žena,« se je og las i l eden i zmed mož. »Sem res firbčen, kda j se bodo spom­n i l i na nas može?«

»Kdo p r a v i , da se ni le nihče spomnil,« je pov zd i g ­n i l svoj glas plešasti m o i a -k a r na naspro tnem k o n c u mize . N jegov obraz, d r i a , g ib i i n celo glas so pričali, da je v l e t ih zakonskega živ­l jenja d i v j a l o čezenj nič ko ­l i ko družinskih v ihar jev .

»Kdo p r a v i , d a se n i le nihče spomnil,« je ponov iL »Naš god — p r a z n i k mož je že tako star, d a smo nanj že pozabili.«

»O kakšnem p r a z n i k u pa klobasaš?« se je og las i l p r v i .

»Potrpi! Vse lepo in prav , da imajo žene svoj dan, saj ga zaslužijo. G le j te brat je v nesreči, tud i m i imamo tvoj prazn ik , žal, se tega ne z a ­vedamo ! Res, v nedel jo ga imamo. 10. m a r c a je 40 m-u-čenikov. . .«

V z d i h i olajšanja so se po­božno d v i g n i l i pod gos t i ln i ­ški strop i n koza rc i so trčili. — Mučeniki so našli svoj p r a z n i k i n p r a v i c o . . .

V a s pozd rav l j a

Vaš BođIBar!

»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« K R A N J

Petek 15, marca ob 17. u r i za - mmmgff^m^mm ključna predstava za g imnaz i - JP^TT^^Jj jo K r a n j . A r m a n d Sa l a c r ou : • • • • • • • • I »NO CI JEZE«.

Nede l ja 17. marca gostovanje v Sko f j i L o k i ob 16. u r i i zven l n za podeželje ter ob 20. u r i za abonma i n izvenč A lo j z Remec : »MAGDA« .

M E S T N O GLEDALIŠČE J E S E N I C E

V soboto 16. i n nedel jo 17. m a r c a ob 19 30 u r i K a r e l Capek »MAT I « .

TRŽNI P R E G L E D

V K A M N I K U Z a r a d i semanjega dne je b i l

v torek živilski t r g v K a m n i k u zelo živahen. T r g je b i l založen z v sakov r s tn im b lagom, k e r ob t a k i p r i l i k i pr ide jo proda ja lc i tud i iz oddaljenejših kra jev . V e l i k o je b i l o naprodaj jajčk po 13 i n 14 Idin <komad. J a b o l k a so b i l a 30 i n 35 d i n , zelo lepe kanadke pa po 45 i n 50 d i n kg . Radiča je čedalje več, vendar ga proda ja lke drže še vedno po 160 d in kg . Regra ta pa s i dob i l za 20 d i n k a r zv rhano skledico. Čebulo so p r oda j a l i po 100 d i n k i l o g r a m (v t r gov in i je po 96 dinar jev ) , česen pa 10 d in g l a ­vico. Posebno mnogo je b i l o se­m e n a črne detel je po 400 do 450 d i n l i ter .

V K R A N J U V ponedel jek je b i l a i zb i ra na

živilskem t r gu v K r a n j u i z r ed ­no pestra. Ob i skova l cev je b i l o tud i precej i n mnog i od n j i h so k u p o v a l i p redvsem najrazličnej­še vrste semen. Cene se niso dost i spremeni le . Ja j c a so b i l a že vedno po 14 d i n komad , če­b u l a po 100 dinar jev , radič 25 d inar j ev mer i ca , regrat 20 d i n mer i ca , j a b o l k a 40 do 50 d i n kg , peteršilj 10 d i n zav i tek, kaša 80 d inar j ev l i ter , koren je 30 d i n k i l o g r a m , fižol 60 do 70 d i n kg . P roda j a l c i so p r i n e s l i na t r g tud i nekaj p le ten ih , lončenih i n d r u g i h domačih i zde lkov .

v S K O F J I L O K I Cene, k i smo j i h v sredo z a ­

beležili v Sko f j i L o k i , so b i l e nas lednje : zelje v g lavah i n ' k i ­slo zelje 50 d i n kg , k i s l a repa 20 d i n mer i ca , radič - mer i ca 25 d inar jev , j abo l ka 55 d i n kg , če­b u l a 110 d i n kg , g l a v i ca češnja 10 do 12 d in , por 7 d i n kom. , črna redkev 5 d i n kom. , l i t e r s ladke smetane 150 d i n , sirček 12 d i n kom. , Jajca 14 d i n kom. , peteršilj 10 d i n zav i tek, korenje 15 d i n kg , fižol 65 d i n l i t e r .

113

V T R Z l C U R o j e n i : F r a n c k a Dobre , roje­

na 5. marca na L o k i . Poročili so se: M i l a n Križnar,

inženir in V i k t o r i j a Rupar .

U m r l i so: B r a n k o Bre za r , o t rok iz B i s t r i c e i n K a t a r i n a M e g l i c ro jena J e ra j , gospodinja.

v S K O F J I L O K I

R o d i l a j e : B e r n a r d a Pleško iz Stare L o k e 87 s ina Janeza .

Poročili so se: M i h a e l Se -mrajc , o f i c i r J L A in Jožica Zupan , ind . de lavka .

U m r l i so : M a r i j a Tavčar, F r a n c Volčjak, V l a d i m i r M r a k , M a r i j a Klemenčič ro j . B e r t o n -cel j , Janez T ro ja r .

V K R A N J U

Rod i l e so: M a r i j a Krajšek, tov. d e l a vka — dek l i co ; F r a n i -ca Pogačnik, tov. de l avka — dek l i co ; J u s t i n a Brinšek, gospo­d in j a — dek l i co ; E l i zabe ta S ink , gospodinja — dečka; M a r i j a P i r e , sobar ica — dečka; M a r i j a B u r g a r , nameščenka — dek l i c o ; M a r i j a O m a n , gospodinja — de­k l i c o ; M a r i j a Rihtaršič, gospo­d in j a — dek l i co ; S i l v a S tu la r , bo l . strežnica — dečka; Sonja S tamulak , tov. de l avka — de­k l i c o ; V e r a Hos tn ik , nameščen­k a — dek l i co ; V i d a Kebe r , go­spodinja — dek l i c o ; A n a Pe ­hare, tov. d e l a vka — dek l i c o ; Mar j e t a L a p u h , v r tna de l avka — dek l i c o ; K a r o l i n a Stefe, n a ­meščenka — dek l i co ; M a r i j a T e ­ran , uslužbenka P T T — dečka; F r a n c k a Sub i c , tov. d e l a vka — dek l i co ; O lga Med i c , uslužben­ka — dečka; M a r i j a Do lenc , go­spodin ja — dečka; A l o j z i j a D o -lenec, gospodinja — dečka; A n a M l i n a r , nameščenka — dek l i c o ; Jržefa Jurčič, gospodinja — de­k l i co .

Poročili so se: V i d o s l a v M o -mirovlč, podo f i c i r J L A i n V e r a Stojanovič, gospodinja.

Z A H V A L A

Vsem, k i ste ob prezgodnj i i zgub i naše nenadomest l j i ve m a ­me

M A R I J E P O G A Č N I K R O J . M E R S O L

sočustvovali z n a m i , jo v tako lepem številu posp r em i l i na n jen pos lednj i dom i n p o k r i l i n jen grob s svežim cvet jem — i skrena hva l a . Posebej se za ­hva l ju j emo vsem z d r a v n i k o m za požrtvovalno zdrav l jenje , čč. duhovščini i n p e v s k e m u zboru .

Žalujoča družina Pogačnik, Radov l j i ca .

§§ S SODIŠČU K A R T R I K O L E S A

J E U K R A D E L

L . L . iz K o v o r j a p r i Tržiču ) je že l an i začel k ra s t i kolesa-V kazenskem pos topku so ugo­t o v i l i , da je v l e tu 1956 ukrade l t r i kolesa, eno na vese l i c i • D u p l j a h , drugo v B i s t r i c i , t ret-tje pa v Bombažni p r e d i l ­n i c i i n t k a l n i c i v Tržiču. Razen tega je postopoma vze l na jmanj 150 ščipalk za per i lo v Lesno indus t r i j skem podjet ju v Trži­ču, k j e r je b i l zaposlen. Z a v«e te tatv ine ga je sodišče ob upoštevanju, da do tedaj Še n i b i l kaznovan in da je dejanj« odkr i t o p r i z n a l ter za rad i n je ­gove mladost i obsodi lo na ene leto zapora.

PREKUPČEVALCI S P E T N A D E L U

V zadn jem času še vedno za ­s l ed imo razne prekupčevalce, k i po vaseh prodajajo manj v r e d ­no b lago kot blago boljše k v a l i ­tete. Z a r a d i takega prekupčeva­nja sta se pred k r a t k i m znašla pred sodiščem v K r a n j u J . M. i n M. J . iz Kamenskega p r i S p l i t u . V p r e t eMem le tu i n t u ­

d i letos sta v Hras t ju l n oko­l i c i Tržiča proda ja la razno b l a ­go za moške i n ženske obleke, k i sta ga n a k u p i l a v L j u b l j a n i . Ra z en tega sta proda ja la tud i ročne ure i n raizne okraske . Z oz i rom na to, da sta b i l a že k a ­znovana zarad i podobn ih dejanj , j u je sodišče obsodi lo vsakega na 2 meseca in 20 dn i zapora.

P R E T E P Z A R A D I M A L E N K O S T I

I. H . i n A . M. stanujeta v is t i hiši v S ta rem d v o r u p r i Sko f j i L o k i . Zato uporab l ja ta skupno ista vrata , vežo i n stranišče. 18. decembra l an i oko l i 13. ure je prišel v svoje stanovanje I. H .

' in pus t i l za seboj odprta vezna v ra ta . To je sostanovalca A . M . tako ujez i lo , da je zahteva l , da I. H . takoj zapre vezna vra ta , p r i tem sta se sporek la l n v spopadu d r u g d rugemu povz ro ­čila lažje telesne poškodbe. So ­dišče j u Je obsodi lo — I. H . n a 10 dn i zapora , A . M . pa na 15 dn i zapora pogojno za eno leto. K a z e n j i m a bo v opomin , da se v bodoče ne bosta več za rad i t a k i h ma l enkos t i pretepala .

K r a n j , 15. marca JD57 Glas Gorenjske 5

D R A M A M O D E R N E G A F R A N C O ­S K E G A P I S A T E L J A A R M A N D A S A -L A C R O U J A »NOČI JEZE« J E E D I N O K V A L I T E T N O M O D E R N O D E L O , K I S M O G A V LETOŠNJI S E Z O N I D O ­S L E J V I D E L I V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU

Intervju z dramaturgom P G v Kran ju

'fitmt. MM gmotna » M A R T T «

F i l m je doslej ed ina umetno­stna zvrst , k i jc tako tesno po­vezana z industr i jo , da p r i njej n i mogoče ločiti umetnost i od industr i j e . To i z v i r a žc iz sa ­mega značaja sedme umetnost i , k i ne more živeti brez vel iki « i ndus t r i j s k ih naprav i n k o m p l i ­c i rane tehnike . To je eden i z ­med v z rokov za to. da v id imo tako malo dobr ih f i lmov , d rug i pa je ist i v vseh umetnos t ih : resnična l n v e l i k a ume tn ina pr ide komaj ena na tisoč pov­prečnih i n s lab ih de l .

T a k o se zgodi, da v i d i m o mo­goče vsega t r i , štiri dobre f i lme

na lete — včasih pa še t o l ike ne. Ameriški f i l m »Martv« je eden i zmed n j ih , ena t i s t ih red­k i h f i l m s k i h umetn in — mogo­če je v vseh pet ih desetlet j ih, odkar obstoja f i lm, nastalo pet­deset f i lmoT, boljših od tega.

Ne pove jmo ničesar o zgodbi, ne pove jmo ničesar e male znanem režiserju (Delbert Mann) in še man j znan ih i g ra l ­c ih (I$ctsy C l a i r i n Ernest B o r g -nine nastopata v g l a vn ih v l o ­gah), pove jmo samo to: ta f i lm je treba v idet i . K d o r ga bo za­m u d i l , si l ahke očita, da je za ­m u d i l redko umetn ino i n ve l i ke umetniško doživetje. mm

S L O V E N S K A I Z V I R N A D R A M A I N P R O B L E M I O K R O G N J E

Uredništvo Goren jskega g lasu se je ob rn i l o na p i sca pričujočih vrst ic z vprašanjem, kakšen je naš odnos do upr i za r j an ja s lo ­v ensk ih nov i te t .

V vprašanjih, k i ste nam j i h zasta­v i l i , je i z recno poudar jeno, da vas predvsem zan ima, kakšen je praktičen Odnos gledališkega vodstva do teh vprašanj. T a k o je edino prav . V n a ­čelnih pog led ih — o teh bo govora kasneje — se vs i bo l j a l i manj s t n n j a -*no, nerodna pa stvar postane, brž ko Je treba od besed k dejanjem.

Ne glede na to, kakšne narave je ta nerodnost l n nevšečnost, bom uvo ­doma čisto na k r a t k o p r i b i l , da bo gledališče še v tej sezoni up r i z o r i l o e r *o i zmed neupr. izorjenih i z v i r n i h tekstov, ne glede na to, d a danes še n i moč z vso gotovostjo izreči pos led­nje sodbe, kdo bo t i s t i srečnež, k i ga bo dolete la ta sreča. ' T e k s t M a r t i n e Bidovčeve ne pr iha ja v tem o k v i r u v poštev, ke r je b i l tako s s t ran i umet ­niškega vodstva, k a k o r s s t ran i druž-beno -upravn ih organov že sprejet v program. U p r i z o r i l i b i ga b i l i že za Novo le tno j e lko v p r e t ek l i sezoni, pa srao uenadoma prišli do zaključka, da i e delo bolj p r ime rno za šolsko i n °^ r^ščajočo mlad ino kot za o t roke iz £ r edšoiske dobe. Iz t ak ih razlogov je

" Program spremenjen in u p r i z o r i l i iTno F r a n a Milčinskega prav l j i co »Mo-Sočni prstan«. Res je, da tud i ta p r a v ­nica, pa najs i po usta l j en ih l i t e r a rno -sgodovinskih sodbah ve l ja za b iser v s lovenski m l a d i n s k i i n otroški l i t e r a ­t u r i , n i i zpo ln i l a naših pričakovanj, n i t i n i spričo častiti j i vest i avtor jevega 'mena po t rd i l a prognoz, k i smo j i h po­stav i l i . Odgovor je zategadel j k ra t ek : Mar t ine Bidovčeve »Nesrečni tolar« je z a sedaj naj resnejši pretendent, k i p r i naj a v poštev, v k o l i k o r to zadeva m lad insk i program. B i l i smo celo mne ­nja, da b i ga poleg »Mogočnega p r ­stana« u p r i z o r i l i kot drugo m lad insko *n otroško delo še to sezono. Izg ledi Pa t renutno niso najboljši. Raz log i so povsem praktično — gledališkega zna ­čaja, ne pa načelni.

Nep r ime rno teže pa bo odgovor i t i na t i s t i d e l vprašanja, k i zadeva t r e ­nutno najbol j aktua lno in pereče v p r a ­šanje: sodelovanje Prešernovega gle­dališča na f es t i va lu i z v i rne s lovenske drame v L j u b l j a n i , k i bo p redv idoma enkra t v d rug i po l o v i c i meseca maja v Mes tnem gledališču.

Zaka j je t emu tako? Izlbor ne bo ve l ik . Vsega t r i d rame so n a m na razpolago. Ce do n j i h s icer n imamo načelnih pomis lekov , pa so zelc tehtni , čisto gledališko praktični. Smo na k o n c u sezone. L jud j e b i se rad i sme­j a l i , naši tekst i pa so t rad i c i ona lno s l ovensk i , se p r a v i , da je v n j i h sme­h u odmer jen zelo skop prostor . Ob seg pričujočega sestavka i n tud i na men nam ne dopuščata, da b i ra zprav ­l j a l i na dolgo in široko, zakaj je tako. Poveda l bom ka r naravnost svoje osebno mišljenje: de lo D o m i n i k a Smo ­leta, omnibus t reh enodejank, k i b i j i m l ahko da l i skupen naslov »Tri igrice« zaslužijo upr i z o r i t e v za rad i umetniških kva l i t e t , k i j i h de lo ima — boj imo se le, da njegovega dela, k i je izraz i to sodobno, t ako po ide jn i ket fo rmaln i i zvedbi , naše občinstvo ne bo razume lo in da si bomo z našo odločitvijo nakopa l i v a l očitkov, k i bodo k o r e n i n i l i zgolj v ne razumevan ju do sodobnih umetniških hotenj , k i b i J 3 M l a h k o da l i s k u p n i imenova lec : 8 e c k e t t in »V pričakovanju Godota«

°stali dve d r a m i — avtor prve je • U l * K i s l i n g e r z de lom »Na s lepem Tu« druge pa Jože S i rce l j z d r a -

m ° »Bele luči«, sta s i po umetniški!) kval i te tah zelo b l i zu . P r v a se v snov-^°-doživljajskih o k v i r i h g ibl je v s lo -

e n s k i po lpre tek los t i i n obravnava 0 r a l n i razkro j s lovenske — politične

Migrac i je po d r u g i sve tovn i vo jn i in Retrospekt ivnimi posegi našo revo-

njcijo v l e t ih 1941—45. Jože S i rce l j pa

nava pa prob lemat iko študentovskega zakona i n vsega, k a r t a pras tara us ta ­nova prinaša s seboj v nov ih življenj­sk ih okoliščinah povojnega časa. Delo je zakoren in jeno v včerajšnjem i n današnjem dnevu, toda tud i vanj po­segajo p r eb l i sk i naše povojne po lp re ­tek lost i , k i je s svo j im i r e vo luc i onar ­n i m i d u h o v n i m i i n soc i a ln im i pre t res i u d a r i l a in zaznamova la najmlajšo ge­neraci jo .

G o r d i j s k i voze l pomis lekov i n neza­upanja v novo nastajajočo dramsko l i t e ra turo bo presekala odločitev umet ­niškega in gledališkega sveta, k i bosta te dn i r a zp rav l j a l a o dokončni od lo­čitvi.

Ce bo vse odločujoče spreml ja la mise l , da gledališče n i i n ne more b i t i brez ustvar ja lcev - d ramat ikov , da je s leherni vzpon v zgodov in i s l oven­skega gledališča sovpadal z us t va r j a l ­n i m vzponom naših književnikov-dra-mat ikov , k i so prav s tem, da so se o svo j i us tvar ja lno umetniški moči i n nemoči l ahko prepričali na lastne oči o vrednost i i n pomembnost i svojega dela — potem odločitev ne bo težka. Noben d ramat i k pa tud i ume tn ik z d rug ih področij umetniškega us t va r ­jan ja se še n i r a z v i l , če za njegovo delo n i nihče vedel , ga bolj a l i manj ob jekt i vno ocen i l , saj je p r a v za d r a ­ma t i kov razvoj nujno potrebna pre i z ­kušnja njegovega de la p r e d občin­stvom. D r a m a , k i je niso n i k d a r i g ra l i ,

n i d r a m a — temveč ostane samo l i t e ­r a tu ra in nič več. Gledališko delo je moč oceni t i samo pred občinstvom. Mnogokra t se je že zgodilo in se bo še, da je na v idez slab tekst doživel nepričakovan uspeh, pa se je tud i i n se še bo, da so propad la na sceni p r e ­mnoga dela, od ka t e r i h se je ve l iko pričakovalo.

Nobeno tarnanje in jad ikovan je o maloštevilnosti in revščini s lovenske dramske zapuščine ne bo rod i l o no ­vega d ramat ika . Naža d r a m a t i k a je pač taka, kakršna je naša splošna n a ­rodna preteklost , ona je samo de l , najbol j resnični de l njenega obraza. Danes smo z r e l narod z vsemi last ­nostmi po lnokrvne i n državne naci je , zato sta k u l t u r n i dolg, pa tud i k u l t u r ­n a sramota nepr imerno večja k a k o r sta b i l a v pretek lost i , ko je s lovensk i d r ama t i k ime l razmeroma majhne možnosti za to, da b i l ahko v ide l svo ja dela upr i zor j ena . A l i predstav l ja u p r i ­zor i tev s lovenske novitete za sodobno gledališče res tako stražanski prob lem? K a r p r i zna jmo s i , da ne ! Današnjega gledališča ne vod i jo p r i p r og ramsk i p o l i t i k i p ro f i t a r sk i nag ib i . Sredstva , k i j i h daje družba za razvoj naše k u l ­ture, pa so prav tako namenjena tud i zato, da se ob podpor i vse družbe l ahko razv i j e p r v i i n neogibno nu jn i us t va r j a ln i de l gledaliških hotenj — s lovensk i d ramat ik .

R A D O J A N

REVIJA ZA KULTURO I Z H A J A

Š E S T K R A T

N A L E T O

C E N A Š T E V I L K E

50 D I N A R J E V ,

L E T N A N A R O C .

300 D I N A R J E V

P R V A - D V O J N A

- Š T E V I L K A

I Z I D E V Z A Č E T ­

K U A P R I L A

N A S K O R A J

100 S T R A N E H

Violinist Igor Ozim koncertira v Kranju

Igor O z i m je m l a d v io l in is t , k i je končal svoje študije v L j u b l j a n i p r i prof. L e o n u P f e i -fer ju in v L o n d o n u na G u i l d -ha l l Schoo l oi M u s i c p r i zna ­men i t em pro fesor ju M a x u R o -sta lu. N a dveh v e l i k i h medna ­r o d n i h t ekmovan j ih je b i l n a ­grajen s 1. nagrado : v L o n d o n u s F l eschovo z lato ko la jno i n v M i inohenu . N jegova umetniška pot je šla strmo navzgor . G o ­s tova l je v vseh večjih jugos lo­vansk ih mest ih , na f es t i va iu v D u b r o v n i k u , dal je v Londonu , L iverpooLu, P a r i z u , Varšavi, StockhoLmu, Os lu , H e l s i n k i h , Budimpešti, L u z e r n u ter v šte­

v i l n i h mest ih Nemčije, Ital i je i n Sv.ice. S svo j im i koncer t i je dokaza l , da n i samo p r v i jugo­s l o vansk i v io l in is t , temveč tud i eden od pomembn ih ev ropsk ih umetn ikov , k i uživa zaslužen sloves. R a v n o k a r se je v r n i l z obsežne štirimesečne turneje po zahodni E v r o p i .

V K r a n j u bo k o n c e r t i r a l IS. marca ob 20. u r i v o k v i r u abon­ma j sk ih koncertov , k i j i h p r i ­re ja K o n c e r t n a d i r e k c i j a S l ove ­ni je s sodelovanjem Glasbene šole. Spored koncer ta obsega V i t a l i j e v o Chaconno, Bee thov­novo »Pomladno sonato«, M a t i -čičev Poem, Prokof jev l jev i .

sk ladb ico V i l a Z i m a , S c h u m a n -nov Intermezzo i n B a r t o k o v i h 6 r o m u n s k i h plesov. P r i k l a v i r ­j u bo p ian is t prof. M . Lipovšek.

rč

60-LETNICA SMRTI M A T I J E V A L J A V C A

• V M H n M H H M H f l H H

je nap i sa l svoj »Optimistični nokturno« *»Joo j e delo podnas lov i l — obrav

M a t i j a Va l j avec - Kračmanov, pesnik Storžičcvega kra l j es t va je b i l rojen 17. f ebruar ja 1831

na S r edn j i B e l i p r i P r eddvo ru , je obhaja l l a n i 125-letnico r o j ­stva, letos 15. m a r c a pa se bo­mo spomin ja l i G0-letnice nje­gove s m r t i . — B i l je s l ovensk i p r i povedn i pesnik in j ez ikos lo ­vec. Služboval je kot profesor v Varaždinu i n Zagrebu. Z b i r a l je l judsko blago i n z laga l l e ­gende, sp isa l pravljično povest »Pastir« i n mnoge živalske prav l j i c e , dal je romantično pe­snitev »Zora in Sonce« ter ne­ka j i d i l . I zda l jc zb i rko pesmi i n »Narodne pripovjetke« v k a j -kavščini. Z l a s t i pomembno je njegovo znanstveno delo na pod ­ročju staros lovenske književno­st i in proučevanja s lovenskega naglasa.

- v -

Iskreno prepričani, d a jo b i l Valjavčev v p l i v na našo k u l t u ­ro, na naš razvo j , poz i t i ven i n da je že dolgotrajen, bomo le­

tošnjo pomlad skušali oživeti nekatere s t ran i njegovega de la i n življenja. P redv idevamo , da bo ma ja meseca odkr i t a spo­m i n s k a plešča n a Valjavčevi ro js tn i hiši na Sredn j i B e l i , p r i čemer naj b i sodelovale za inte­res irane organizaci je k ra j e v ­nega i n republiškega pomena. Ze to nedeljo bo m l a d i n a nižje g imnaz i je v P r eddvo ru posredo­va l a njegovo pesem današnjim Valjavčevim ro jakom. Na j b i prosvetna društva i n k u l t u r n e ustanove vse Goren jske vsaj v d u h u sodelovale p r i oživljanju osebnosti i n dobe Mat i j e V a -l j a v ca ! Žalostno je, da je v šir­šem s lovenskem o k v i r u še tako malo storjenega za moža, k i je b i l sodoben iti duhovno soroden Janezu T r d i n i . Njegovo pesn i ­štvo je včasih p r a v n a takšni višini kot T r d i n o v o p r i po v edn i ­štvo.

S S L I K A R S K I R A Z S T A V I V K R A N J U

SLIKARSTVO ZGODNJE

RENESANCE V ITALIJI

Pr e t ek l o nedel jo je b i l a odprta v Mes tnem m u ­zeju v K r a n j u razstava reprodukc i j pod nas lovom »Slikarstvo zgodnje renesanc« v Italiji«. Novost te razstave je v tem, da spreml ja obiskovalce p r i og ledu s l i k po magnetofonu r ep roduc i rana rene­sančna glasba in l i k o v n a razlaga, ka r predstav l ja novo, z las t i p a i z v i rno ob l iko l i kovne vzgoje. D a b i b i l a zajeta vsa renesančna umetnost, so sk l e ­n i l i dodat i g lasbenemu i n l i k o v n e m u komentar ju še l i t e r a rn i preg led iz te dobe.

Iz l i kovne razlage povzemamo nekatere m i s l i o renesančnem s l i ka r s t vu . — V 15. sto l . se umetnost Zahodne Ev rope razv i je v dveh smereh : sever n a ­dal juje gotsko t rad ic i jo , v I t a l i j i p a nastane na osnovi umetnost i G io t ta in n jegov ih nas l edn ikov nov s t i l , tako imenovana i ta l i j anska renesansa.

P r i p r a v e za novo umetnost predstav l ja jo f i l o ­zofska načela human i zma , znanstvene smer i , k i je cvete la v 14. i n 15. stol . in k i je v z b u d i l a predvsem zanimanje za k u l t u r o antičnega sveta ter oživela interes za človeka-poedinca i n naravo, k i ga ob­daja. Ob času cesarja K o n s t a n t i n a je zmagalo k r ­ščanstvo, poganstvo pa so pregan ja l i tako hudo, da so uničili vse k ipe in s l ike i n h k r a t i z n j i m i tud i kn j ige in zgodov inske spise, navod i la in p rav i l a . S l i k a r s k o umetnost so na slaboten način začeli zo­pet G r k i - B i z a n t i n c i , vendar so s l i k a l i n a moč s u ­rovo. N o v a umetnost se je r od i l a šele z G io t t om. N a naši razs tav i je s l i ka r zastopan z r e p r o d u k c i ­j a m i fresk. Sele ta je v z b u d i l v življenje že sto­let ja pokopano antično umetnostno znam je. Iz tega zgodovinskega nazora je v z k l i l a beseda r enasc i -mento - renesansa, k i se je oh ran i l a do danes.

P r a v o re formo s t i l a pr inese v s l i ka r s t vo šele Masacc io . Njegove freske predstavl ja jo morda na j ­bolj r e vo luc i onarno umetnostno dejanje vse do Miche lange la .

T u d i študiju perspekt ive so v vseh renesančnih s l i k a r s k i h de lavn icah posvečali v e l i k o pozornost. Mo j s t r a perspekt ive sta Pao l o Ucce la , sloveči s l i ­k a r b i tk , i n A n d r e a D e l Castagno, čigar s l i ka zad ­nje večerje pomen i v tem času višek prav i lnega upodabl jan ja prostora .

R i s a r s k a k u l t u r a je b i l a z last i r a zv i t a v Tosca -n i . Firenški mo js t r i P o l l a iuo l o i n d r u g i so b i l i tako spre tn i r i sa r j i , da so po tej svo j i sposobnosti p re ­segal i vso ostalo umetnost Zah . Evrope . Nep r e -kos l j i v v r i sb i je Sandro B u t t i c e l l i iz F i r enze . N a j ­bol j značilni n jegov i d e l i : P r i m a v e r a — P o m l a d ln Ro js tvo Venere sta zastopani tud i na razs tav i . — Razs tava bo odprta do 20. marca .

B O T T I C E L L I : P O R T R E T M O Z l Z M l D A L J O

POMLADANSKI SEJEM MODE V LJUBLJANI

Dne 30. marca bo v L j u b l j a n i odprt d rug i sejem mode in usnjars tva z mednarodno ude­ležbo razstav l javcev .

Potrošniki se p redvsem z a n i ­majo za končne izde lke oblačil­ne i n obutvene stroke. Za to bo letošnji modn i sejem p r i k a z a l najnovejše vzorce, modele i n kroje ženskih, moških i n otro­ških oblačil za razne priložno­sti in potrebe. P r a v tako seveda

»NOČEM VEČ V ŠOLO« Letos bo Tonček i zpo ln i l 14.

leto. Ze lo svojeg lav o t r ok je to. Z a delo je p r i d e n — prav za vse pr ime i n na kmet i j i se k a r pozna, če odide fant v šolo.

K učenju ga doma niso n i k ­da r v zpodbu ja l i . K j e nek i? Oče in mat i s ta b i l a preveč zapos lena in preveč s ta rokop i t -na, d a b i razmišljala še o T o n ­čkovem učenju. Koma j sta ča­k a l a , da bo s in star 14 let i n m u ne bo t reba več v šolo. Za Ančko i n M i c i j i m a n i b i l o to­l iko , b i l i sta še preotročji za resno delo.

K o je prišla jesen, pa Tonček n i več vzdržal v šolski k l o p i . D v a a l i t r i k r a t Jo' je m a h n i l po gobe namesto v šolo, nato p a m u je nekega j u t r a še oče n a ­m i g n i l , naj m u pomaga p r i po­sprav l j an ju repe. F a n t u n i b i lo treba dvakra t reči. Tončkov so­šolec M i h a pa je že če«z teden d n i p r inese l staršem opozor i lo učiteljice, naj p r i de fant takoj v šolo, s icer b o izadevo' j a v i l a oblastem. Tončku pa šola ni več dišala. Oče m u je skušal pr i govar ja t i , naj le spet gre, saj ga na z imo ne bo več to­l iko pogrešal, pa vse zaman.

Fant n i hote l več prestop i t i p r a ­ga učilnice. P o u k m u je b i l tu j , saj m u ;že nekaj časa n i več s led i l .

»Morda pa ne bo t a k i h s i tno ­sti , saj bo fant k m a l u dovol j star, da bo' l a h k o ostal doma,« je m a t i zagovar ja la s ina . »Uči­te l j ica nam pa res nič ne more.«

Čez mesec d n i je prišel poz iv sodn ika za prekrške. Obadva , očeta i n s ina so k l i c a l i k zas l i ­šanju. N a vprašanja, zakaj ne gre v šolo, je fant trmasto od ­govar ja l : »Zato, ke r ne g rem i n tud i ,ne bom šel!« Oče pa se je i zmotavah »Sin me ne uboga, kaj naj n a p r a v i m ? A l i naj ga zato ubijem?« Izdal pa se je z eno samo besedico': >»Za delo pa tud i nekoga potrebujem.« S o d ­n i k u je bilo. tedaj vse jasno. Očeta je n a m e r a v a l že opros t i t i kazn i , zdaj pa je m o r a l vseeno plačati 1800 d inar j ev . Cez d v a meseca se je p r i zo r p r ed n j im ponov i l . L e zarad i denar ja je oče skušal v p l i v a t i na fanta, da bi le hod i l v šolo, a b i l o je z a ­man. Las tne k r i v d e se p r i tem n i zavede l , m o r d a p a se je bo zavedel tedaj, k o bo s in spo­zna l , da je tud i kme tova l cu po­trebno znanje, če hoče dohi te ­va t i čas. J .

tudi razne modele pomladan ­sk ih i n l e tn ih obuva l ter mod ­n i h ga lan te r i j sk ih dopo ln i l . P r edvsem bo pomladansk i se­jem p o p u l a r i z i r a l našo pro i z ­vodnjo kon f ekc i j sk ih oblačil. Tuje modne pr idob i t ve bomo kritično preg leda l i i n a n a l i z i ­r a l i ter osvo j i l i le tisto, k a r je pr imerno in uporabno za naše potrebe. Postopoma bomo s k u ­šali us t va r i t i sodobnejši način oblačenja tud i za najširše de ­lovne množice. Nove modele oblek, obuva l i n r a zn ih ga l an ­t e r i j sk ih okraskov bedo mane­ken i tud i vsak dan p r i ka zo va l i številnim ob i skova l cem. Teme l j ­n i smoter ietošnjega pomladan-

M lados tna dvode lna ob l eka za popoldanske sprehode v top l ih

dneh

skega sejma je v zbud i t i p r i na ­ših l judeh več zan iman ja za so­dobnejše, lepše in okusnejše oblačenje s pomočjo kon f ekc i j ­ske pro izvodnje .

K O Z M E T I K A

NEGA N O H T O V Nohte s i večkrat na dan u m i ­

jemo s toplo vodo, z m i l o m in z ne preostro krtačko za nohte. Umazan i j o sprav imo i z za noh­tov s čistilcem, k i naj bo iz le­sa, i z ce lu lo ida a l i pa koščen. Ce hočemo p r i umazanem de lu o-h r a n i t i čiste nohte, j i h pre j za­sad imo v mi lo . Kožico ob ko r enu nohta redno p rav i l no pot iskajmo nazaj i n je ne obrezujemo, da je ne bomo r a n i l i i n da ne bo nel jubega vnet ja. Nohte na ro k a h l ahko okrog lo pristrižemo, tako da sežejo 1 do 2 m m čez prstne jagode i n da ohran imo občutljivost p r s tn ih kon i c . C c strižemo nohte ova lno, j i h ne smemo v k o t i h obrezat i .

Nohte na nogah pristrižemo ravno, tako da segajo čez kote i n ne morejo ras t i v meso.

Razne spremembe na noht ih lahko nastopijo kot samostojne bolezni , največkrat pa j i h spreml ja jo kožne a l i notranje bo lezn i . V z r o k i mnog ih obolenj na noh t ih p a še niso po jasnjeni .

P r a v gotovo pa imajo spre­membe n a noht ih , kot je lom­l j ivost i n krhkos t nohtov, delno vz rok v živčnih motn jah , v s l a ­bem p r e k r v l j e n j u i n tud i v s l a ­bi p r e h r a n i .

Z a izboljšanje obo le l ih nohtov svetujejo z d r a v n i k i uživanje ta ­blet z v i t a m i n i A i n D. Ce so t i bo lezenski po jav i na noht ih tako hud i , da obole l i noht i o v i ­rajo b o l n i k a p r i de lu , svetujejo z d r a v n i k i , da naj gre ta pregled k spec ia l i s tu za kožne bo lezn i .

R E C E P T I J E D I , K I S O H I T R O G O T O V E

R I Z S S I R O M P r eb ran in opran riž kuhamo v večji količin!

slanega k ropa 20 m inut . Nato p r i l i j emo 1 do 2 skode l i c i mr z l e vode. Riž poberemo iz vode s pe-novko i n ga debro odcedimo in naložimo v ob l i k i hribčka v gorko iskledo. Zgoraj nared imo vdo l o i -nico v riž i n denemo vanjo 5 do lOdikg surovega masla in nekaj žlic nar ibanega s i ra . Riž narah lo zmešamo z v i l i c a m i , d a se maščoba in s i r enako­merno porazde l i ta .

ŠPAGETI P O I T A L I J A N S K O Špagete kuhamo v dovol j v e l i k i količini osol je-

nega kropa . Neka j minut , p reden so k u h a n i , j i h denemo na cedi lo. V koz i c i prepražimo na mast i a l i na surovem mas lu 10 do 20dkg suhe, na koščke zrezane s lanine, dodamo še 1 do 2 razžvnkljani ja jc i i n 2 žlici nar ibanega s i ra . Okus izboljšamo' z eno jušno' kocko in po želji Iše z malo popra. N a vse to denemo kuhane špagete, narahlo premešamo i n pust imo nekaj m inut .

R E Z A N C I S S K U T O Rezance skuhamo v s l a n e m k ropu , odcedimo i n

pol i jemo z mrz l o vodo. V koz ic i razpust imo m a ­ščobo in vanjo zmešamo rezance, k i j i h nato z l o ­žimo v skledo, stoječo' nad soparo. Na jpre j denemo plasl. rezancev, nato skuto i td . Potresemo vse s s i rom, pregrejemo nad soparo.

TELEČJI Z R E Z E K V K A P R I N I O M A K I 3/4 kg telečjega stegna, 4 d k g moke, sol, 5 d k g

mast i , malo vode; eno šestnajstlnko smetane, 1 dkg kaper.

Te le t ino zrežemo na zrezke, j i h posol imo, po ­val jamo v moiki i n h i t ro spečemo ter malo z a l i ­j emo 7 vodo. K o omaka zavre, j i dodamo sesek­ljane kapre , p r i l i j emo smetano in takoj se rv i ramo.

PRAKTIČNI N A S V E T I L ino l e j . — L i n o l e j a ne u m i v a m o z vročo vodo,

ne s sodo. Soda ga razje, da postane hrapav :n kosmat. Po potreb i ga umi j emo z mlačno m i l n i c o in i zperemo s čisto vodo. Po vsakem čiščenju ga namažemo s parketno pasto. Ce so se naprav i l e razpoke, ga namažemo na spodnj i s t ran i z m i z a r ­s k i m k le j em, kri smo m u dodal i malo g l i c e r ina . N a razpok l ine p r i l ep imo koščke tkanine . I zbok l ine po­ravnamo najhi t re je , če l ino le j najprej dobro n a v l a ­žimo, nato pa obtežimo in pust imo, da se posuši.

Dežne plašče iz p o l i v i n i l a moramo večkrat n a ­mazat i z g l i c e r inom. To najlaže stor imo s kosmom vate, k i smo ga ovlažili z n j im . P re j moramo od­st ran i t i b la tne in vse druge madeže.

*I«JK1C d 1 3 - 4 <4?n^

Z G O D B A , o * A U A V 7^

7 BICKV

»Kaj p a tri tuka j , mali?«

B i l je S t r a h , p r i j a z n i oč­kov tovariš.

» K j e je očka?« je p l an i l o i z Jožka.

»Očka straži, m a l i . T i je dolgčas?«

»Nemci gredo. V e l i k o N e m ­cev. O d drevesa do drevesa ses k r i v a j o . K j e je očka? D a ga ne bodo našli!«

»Si j i h t i videl?« S t r a h se je z a z r l v Jožka. T a je samo p r i k i m a l .

»Hitro se v r n i ! V r n i se na rov t k s v o j i m o v c a m ! P a z i , da se boš N e m c e m o g n i l ! N e smeš se srečati « n j i m i , s i razumel?«

»In — očka?*

»Za očka se nič ne bo j ! Toda na Nemce pa z i . I n da si t i ne bo B i c e k oglašal med pot jo ! Ovce k a r ženi domov!«

»Bom,« je p r i k i m a l Jožek.

»Še neka j , Jožek!« S t r ah se je s k l o n i l čisto k n jemu. »Zelo pogumen s i , čeprav s i še ma jhen . Očka bo ponosen nate, ko m u b o m vse pove­dal . Res, ce l majhen junak!«

Čez dve u r i je Nemce spre je l pod v r h o m p l an ine ogenj i z stro jn ic . N i k a m o r n iso mog l i , samo nazaj . To so tud i s t o r i l i , toda s seboj so v l e k l i — ne par t i zane na

v r v i , k a k o r so m i s l i l i , da se bo zgodi lo , temveč svoje m r t v e i n ranjene.

M a l o pred pov ra tkom v do­l ino se je nemški zaščitnici zazdelo, d a je zag ledala pa r ­t i zana z ovčjakom, popo lno ­ma črnim ovčjakom. N e k a m čudno je t e k e l t i s t i »pes« skoz i grmovje , človek pa je b i l čisto majhen, k a k o r da bi b i l še deček.

Po gozdu se je raz lege l oster ra fa l . Jožek je z a k r i l i l z r o k a m i , nato pa je padel na obraz.

N a nemško zaščitnico je za la ja la pa r t i z anska s t r o j n i ­ca. Nemški mi t ra l j e zec je spust i l orožje i n negibno ob­ležal; iz l u k n j i c e na čelu je p r i c u r l j a l a -kr i . N jegov i to­variši so se v nag l i c i u m a k ­n i l i .

Z a t r enutek je v gozdu za ­v lada la tišina. P r e k i n i l o jo je otožno ble janje. K a k o r jok se je raz lega lo med smre ­k a m i :

»Beeeee! Beeeee! Beeeee!« T r i j e pa r t i z an i , k i so se po­

kaza l i na po t i , so s l ed i l i te­m u g lasu. N a r obu jase so se u s t a v i l i . T a m je pred n j i ­m i ležal Jožek, ves o k r v a v ­l jen, mr tev . Ob n jem je zve­sti B i c e k žalostno pe l j vo jo posmrtno pesem ed inemu pr i j a t e l ju v slovo.

N a d m r t v i m s inom je p r i ­segel oče ub i j a l c em strašno maščevanje.

K O N E C

M i h a K l i n a r

H i , konjiček, h i ! Ka j b i s t em konjičkom? Z a m a n opletaš z bičkom! Konjiček ne z d r v i .

P r a v imaš, moj striček! K o n j moj p r i da n i . Zato pa bod i t i Bo r i s o v konjiček!

»Jli, konjiček, hi!« žene me fantiček in v i h t i svoj biček. »Hi, konjiček, hi!«

z a S M E H T E Ž K A N A L O G A

Učitelj: »Šest mož je pokos i l o t r a vn ik v pet ih u r a h ; v k o l i k e m času bo oprav i l o isto delo osem koscev?

Tomaž: »Tovariš učitelj, če je šest mož-koscev že op rav i l o de ­lo, potem gre lahko osta l ih osem v senco počivat.

USLUŽEN V R A T A R V r a t a r nekega hote la je po t r ­

k a l z jutraj ob t reh na v ra ta so ­be št. 45. Og l a s i l se je tujec s čemernim g lasom: »Kdo pa je?« »Vratar, hote l sem Vas samo vprašati, a l i naj vas pokličem ob pet ih , a l i ob sedmih?«

P I O N I R J I , P R E S O D I T E S A M I , C E J E P R A V . . .

Po t r eh dneh hrupnega za­n iman ja je zdaj okrog s k a ­k a l n i c v d o l i n i pod P o n c a m i m i r — p a samo za t r i le­t a . . . N a s l i k i : naš s k a k a ­

lec Jože Z i d a r

V s tarodavnem mestu PeK ingu stoj i V e l i k i Z von . V l i l i so ga v dobi v ladanja ve l ikega cesarja Yung - l o j a . O tem čudovitem zvonu je nastala tale p r i po ­v edka :

K o je v e l i k i cesar Yung - l o končal z gradbo najlepšega me­sta vse Az i j e Pek inga , je de ja l : V l i l i bomo zvon, čigar s l adk i glas naj p l ava prek m o d r i k a ­s t ih gričev sto l i j ev p ro t i se­veru , sto l i j ev p ro t i jugu, sto l i ­jev pro t i zahodu in sto l i jev p ro t i vzhodu.

In ukaza l je, naj pokličejo s t rokovn jaka , k i bo op rav i l to imen i tno delo. P o k l i c a l i so sa ­mega K w a n - Y u a . Cesar m u je

O D V O Z L A N E Z A N K E IZ PREŠNJE ŠTEVILKE

Rešitev rebusa : P O L E N O V K A

K R I Ž A N K A »GOBA«

. . . <da se nekater i o troc i tud i takole zabavajo?

V O D O R A V N O : 1. p red ­s tav l ja jo križanka; 5. l o ­v i t i proč; 7. največ je je v m o r j u ; 8. n i desna; 9. obdobje štiriindvajsetih ur ; 10. ve zn ik ; 12. p red ­log ; 14. egipčanski bog; 15. samoglasnik i n soglas-n i k ; 16. kaza ln i za imek ; 17. vezn ik .

N A V P I Č N O : 1. naga; 2. pred log ; 3. ob l i ka g lagola b i t i ; 4. oče; 5. pred log ; t,

moško ime ; 10. mešati se; 13. star naz iv za bogataše.

de ja l : N a p r a v i m i zvon, ne o z i ­raje se na to, k o l i k o bo delo stalo. Na j bo to največji i n n a j ­imenitnejši zvon pod soncem.

K w a n Y u se je takoj l o t i l dela. Z a takšen zvon pa je r a ­b i l najbol j rumeno z lato, n a j ­bolj belo s rebro in najškrlatnej-še železo, k i ga je b i l o mogoče i zkopat i iz matere zemlje.

K o v i n e je s top i l i n v l i l v e l i ­kansk i zvon. A de lo se je po­nesrečilo. In K w a n Y u je mo­ra l začeti znova, k e r cesar je hotel , da bo zvon b r e zh iben . T u d i drugič m u n i uspelo. I n ko je v l i v a l tretjič, m u je cesar zagroz i l : »Ce t i bo tud i tretjič spodletelo, te bom obglavil.«

Srce s tarega K w a n Y u a se j e st i sn i lo od groze. K a j t i ba l se je, da b i m u ne spodlete lo tudi tretjič.

Ime l pa j e K w a n Y u hčerko, lepo K o iNgai. V i d e l a je z a s k r b ­ljeno očetovo srce i n sk l en i l a je, da m u bo pomagala . Šla je na mestno obzidje in vprašala vedeževalca za svet.

»Delo bo uspelo, če bo med kov ino pomešana k r i mlade, nedolžne d e k l i c e . . .« je de ja l vedeževalec.

Tisto jutro , ko so z v o n v l i v a l i tretjič, je K o Nga i s srečnim in smehljajočim obrazom sta la po­leg kot la , v ka te rem so top i l i rudo. K o so hote l i z v o n v l i t i , je skočila v razbel jeno kov ino .

Z v o n so v l i l i i n — o, kako s ladko in mehko je pe l ! Njegov glas je p l a v a l p reko modr i kas t i h gričev sto l i jev p ro t i severu, jugu, v zhodu in zahodu. L jud j e so zamakn jen i poslušali i n še danes, kadar zvon zapoje, p r a ­vijo: »Mala K o Nga i joče, ker je i zgub i la čeve l j ček . . . «

Prev . M . S.

K r a n j . 15. marca 1957

a

Glas Gorenjske 7

O D N O S I M E D M O J S T R I IN V A J E N C I

S O M A R S I K J E ŠE N E P R A V I L N I V mnog ih p r i m e r i h ugotav l jamo, da

odnosi med mojs t r i in va jenci še niso urejeni. Večkrat še opazimo, da va ­jencem niso pr i znane prav ice , k i j i m pripadajo. Mnogok ra t se vajenec z a ­radi r avnan ja mojs tra čuti manj v r e d ­nega. Va j enc i ponekod razumejo pod P rav i l n im i odnos i le to, da se morajo mojstrom vsestransko pokoravat i , da ne smejo, v mnog ih p r i m e r i h , imet i Bit i lastnega mišljenja. Ne m i s l i m s tem reči, naj b i va jenc i mo js t rom u -govarjal i p r i de lu , ka j t i v sekakor m o j ­stri vedo več in j i h va jenc i p r i de lu m ° r a j o poslušati; hočem le reči, da bi vajenci lahko smeleje zastopal i p r a -

J u t r a n j a a v t o b u s n a

Vožnja i z Škofje L o k e

v Železnike in Žiri Do 15. marca 1954 v jutranjih arah

ni bilo mogoče potovati iz Škofje Lo­ke v Poljansko ali Selško dolino, ker je bila prva avtobusna zveza šele po *2. uri. Ker v jutranjih urah ni bilo Prevoznega sredstva, so bili prebivalci °beh dolin tudi v poštnem oziru za­postavljeni. Dasiravno so kraji v ome­njenih dolinah največ do 50 km od­daljeni od Ljubljane, so dobivali po-•to šele popoldan.

Agilni upravnik avtobusnega pro­meta »Transturist« v Skofji Loki je •eta 1954 predlagal upravi Podjetja za °tt promet v Ljubljani in predsedni­kom takratnih K L O v območju ome­njenih dolin, naj prispevajo določeni »nesek za redno vzdrževanje sicer pa­sivne jutranje vožnje iz Loke v Že­leznike in Žiri. Na njegovo pobudo je Prišlo do dogovora med »Transturi-stom« in Podjetjem za ptt promet v LJubljani ter K L O Selca nad Skofjo Loko, Železniki, Poljane nad Skofjo Loko, Gorenja vas in Žiri, ki so se obvezali, da bodo prispevali k vzdrže­vanju vseskozi nerentabilne jutranje v*žnje. — Tako je začel voziti jutranji *vtobus 15. marca 1954.

* novo upravno razdelitvijo so bili * L O , ki so dogovor podpisali, uki-" J * ? * 1 njihovi nasledniki pa niso imeli

O iH0sti plačevati dogovorjenih pri-P e v kov . Zaradi tega je avtobusno

Podjetje »Transturist« odpovedalo do-* 0 v ° r i n s 1 februarjem t. 1. bi mo-rali obe jutranji vožnji prenehati. Po-X n e i e je svoj vozni red v toliko spre­menilo, da je vozil avtobus en dan v Železnike, drugi dan pa v Žiri. Tako a ° dobivali prebivalci obeh dolin pošto enkrat dopoldan, naslednji dan pa po­poldan. Ta neprikladni in nesodobni vozni red avtobusa se je najbolj od­ražal pri dostavi časnikov in časopi-*°v, kar dokazujejo številne pritožbe naročnikov na časopisne uprave in r *zna posredovanja v tej smeri, da bi

sedanje stanje spremenilo na boljše. Upoštevajoč vse to, bo Podjetje za

Ptt premet dne 18. t. m. uvedlo ob delavnikih redni prevoz pošte in pot­nikov z avtobusom, ki bo odhajal iz Škofje Loke ob 7,15 in bo v Železni­kih ob 7,49, od koder se takoj obrne 'n je zopet v Skofji Loki ob 8,25, na t o Pa nadaljuje vožnjo ob 8,30 in pri-•Pe v Žiri ob 9,28, ter se odtod vrača °b 17.10 in prispe v Skofjo Loko ob 18.08. — Avtobus bo prevažal pot­nike tudi od pošte na kolodvor ob «•20; 4.45; 6.05; 6.45 in 18.45. ter s ko­lodvora v mesto ob 4.33; 5.02; 6.28; 7.01 in 19.15. Avtobus bo imel ugodne zve-*e z vlaki. M. J .

vice, k i j i m pr ipadajo. Tako pa v na j ­več p r i m e r i h opazimo, da se na t ihem pritožujejo, ne upajo pa tega povedat i t am i n takrat , k a d a r je to potrebno.

Neka t e r i mo js t r i se s icer le n a v i ­dez b ran i j o vajencev, vendar j i h po ­tem vedno sprejmejo, ke r j i m računica pokaže, d a se j i m dober vajenec bol j izplača ko t pomočnik. Va j e nc u plaču­jejo le nagrado, včasih pa m u ne dajo n i t i tega osnovnega pr i znan ja . Dogaja se, d a starši vajencev ce lo plačajo mojs t ru , samo da va jenca spre jme in d a b i se le - ta nekaj izučil. Va jenec tako de la ves čas v mnog ih p r i m e r i h zastonj. T a ob l i ka izkoriščanja je po­gosta predvsem p r i p r i v a t n i h o b r t n i ­k i h . O b r t n i k i s icer p r a v i l n o sklenejo z va jenc i učno pogodbo, imajo celo vajencev podpis o pre jet i nagrad i , v endar pa nekate r i va jenc i ta denar »vračajo« ob r tn ikom. Zgod i lo se je, da so nekater i va jenci s icer poveda l i , da nagrad ne prejemajo, vendar se m o j ­s t r i takoj izgovor i jo , da dajo denar staršem, ker so se pač tako dogovo­r i l i . T ako so va jenc i k l j u b t emu, da so z zakonom sicer zaščiteni, p r e p u ­ščeni izkoriščanju, starši pa največ­kra t zagovarjajo mojstre, k e r se bo ­j i jo , da b i n j i ho v i o t roc i osta l i brez pok l i ca . Va j enc i b i se sicer l ahko p r i ­tožili, vendar se boji jo, da b i ostal i brez učnega mesta. Mo js te r je z r a z ­n i m i l i s t i n a m i i n pedpis i f o rma lno p ravno zaščiten za svoja dejanja, vprašanje pa je m o r a l n a p la t odgo­vo rnos t i . . .

T a k i h p r i m e r o v izkoriščanja je več. P r i p r i v a tnem o b r t n i k u S l i b a r j u na Jesen i cah n. p r . va jenc i d o nedavnega niso p re j ema l i nagrad ; morda se j e v zadnjem času že ka j spremeni lo? P r a v tako p r i šivilji H rova t o v i v Radov ­

l j i c i vajenke ne dobivajo nagrad. T a ­ko izkoriščanje bo najbol j gotovo od ­prav l j eno tedaj, kadar bo na razpo­lago več učnih mest kot pa je m lad ih kand idatov .

M o j s t r i tud i vedno dobro premis l i j o , iz kakšne družine je vajenec, k i g 1 bodo spre je l i . Soc ia lno šibkih otrok se izogibl je jo, p ra v tako otrok, k i j i m j i h določi posredova ln ica za delo, k e r vedo, da bodo m o r a l i n j im plačati vsaj d e l nagrade, če že ne vse.

D r u g način izkoriščanja vajencev je v tem, da nekate r i mo j s t r i v p r i v a t ­nem i n prav tako tud i socialističnem sektor ju vajencem podaljšujejo de­l o vn i čas. N:\so pogosti p r i m e r i , ko v a ­jencem nadurno delo, če ga že morajo oprav l ja t i , plačajo. V A v t c s e r v i s u na B l e d u n. pr . oprav l ja jo va jenc i nad ­urno delo, za k a r j i m podjetje ničesar ne plača. V krojaškem podjet ju v B e ­gunjah so va jenki , k i je de la la ves mesec po 12 ur. p r i zna l i 500 d i n n a ­grade i t d .

V nekate r ih p r i m e r i h va jenci v nad ­u rnem d e l u n i t i ne delajo tistega, k a r b i j i m ko r i s t i l o p r i s t rokovnem izpo­po ln jevanju , temveč j i h mo js t r i v so­cialističnem i n p r i v a tnem sektor ju uporabl ja jo za razna domača dela. M a r s i k j e mo j s t r i p remalo sk rb i j o za s t rokovno izpopolnjevanje vajencev. To je pogosto opazi t i tud i v d e l a v n i ­cah socialističnega sektor ja . V mest­nem krojaškem podjet ju v K r a n j u n. pr. va jenci čistijo sani tarne prostore, s trokovno pa se izpopolnjuje jo tako, da »šivajo« s šivanko brez sukanca . T o delo menda oprav l ja jo eno l e t o . . .

Poseben p rob l em je z neka te r im i va jenci , k i so p r i o b r t n i k i h na h r a n i in tam t u d i stanujejo. V mnog ih p r i ­me r ih t i va jenci sploh nimajo omeje­

nega de lovnega časa. Po de lu v de­lavn i cah mora jo oprav l ja t i razna do­mača dela , da se tako preživljajo. To so največkrat otroci iz soc ia lno šibkih družin in otroc i iz odda l j en ih krajev.

P r i p r i v a t n i k i h so pogosti tud i p r i ­mer i , da mo js t r i sprejemajo v uk mlad ino , k i se želi nekaj naučiti, brez učne pogodbe. T o pravzaprav niso n i t i va jenci , o b r t n i k i n iso p rev ze l i do n j ih nikakršnih obveznost i . Sprejemajo j i h največkrat na željo staršev i n otrok samih zato, da b i se l e - t i nekaj n a ­učili. Zato j i m največkrat ne plačujejo ničesar, tud i soc ia lnega zavarovan ja ne. V t a k i h p r i m e r i h je izkoriščanje najbol j občutno. P r i šivilji E m i H r o -vat in M a r i j i Maček v R a d o v l j i c i na pr . dek l e ta n imajo nobenih učnih po­godb i n tud i sama prav i jo , d a niso vajenke, temveč da se učijo šivat za lastne potrebe.

Neka t e r i mo js t r i v p r i va tnem in državnem sektor ju vajencem tud i ne pr i znava jo rednega dopusta in počit­nic, k i j i m pr ipadajo.

Ponekod so va j enc i v de lavn icah tudi p r i nezaščitenih stro j ih . Zgodi lo se je celo, da je mojster pus t i l p r i stro ju vajenca samega. P r a v lahko b i se zgodi la nesreča.

Sp l oh je opaz i t i , da so ponekod v a ­jenc i prepuščeni sami sebi. Starši iz bojazni , da ne b i n j ihov otrok ostal brez k r u h a , stor i jo vise, k a r zahteva mojster. Ne moremo sicer reči, da vs i mojstr i slabo ravna jo z vajenci . P r e ­cej j i h je, k i si pr izadevajo, da b i mlade l jud i čim več naučili in živijo z n j i m i kot človek s človekom, ven ­dar pa je še mnogo pr imerov , ko mo j ­s t r i ne oprav l ja jo p rav i l no i n zako ­nito svo j ih dolžnosti do mladega s tro­kovnega rodu. L j .

KRANJSKOGORSKI TURISTIČNI M O Z A I K

K r a n j s k a gora je naše turistično z i m s k o - špo r tno središče. Vsaj to b i m o r a l a b i t i . In če spre jmemo tako a l ternat ivo , so morda nekatere drobne pcmank l j i v o s t i , k i j i h zapaz i slučajni navaden potnik , neko l iko večje.

Kranjska gora preteklo soboto

K r a n j s k a gora i m a kavarno . Lepo kava rno . Toda v tej ' k a v a r n i n i moč dob i t i časopisov, k e r j i h n ima jo n a ­ročenih. Ce povprašate, kje b i l ahko dob i l i časopise, vas napot i jo v ho te l »Razor«. Ce imate i zredno srečo, tam dobite časopis, toda star vsaj dan, če ne dva . Stranišče p r i k a v a r n i je vse prej k o t čedno i n k o l i k o r je pač sp loh l ahko m ikavno . O toaletnem p a p i r j u n i govora. T u d i ob u m i v a l n i k u n i n i t i m i l a n i t i brisače.

Tur i s t si bo zaman pr i zadeva l , da b i lahko dob i l v K r a n j s k i gor i bri/.gancc a l i ma l inovec s sodo, ker te zgornje-savska do l ina n i m a . P rav i j o , da b i m o r a l i celo na B l e d ponjo, k a r se pa bržkone ne izplača. — Čudno!

K d o r pr ide v K r a n j s k o goro, bodisi na iz let a l i na smučanje, bo želel p i ­sati svo j im znancem, družini a l i p r i ­jate l jem. Toda zaman bo i ska l z i m s k i h razg lednic K r a n j s k e gore. D o b i l pa bo zelo lep .spomladanski a l i po le tn i po­snetek K r a n j s k e gere. V poštnem u r a ­du pa bo dob i l le dopisnice s s l i ko Boh in ja .

K o smo že p r i poštnem uradu , naj omen imo še tole: pošta je odprta od 8. do 12. ure i n od 4. do 7. ure popo l ­dan . T c d a nihče razen domačinov tega ne more vedet i , ke r na v r a t i h pošt­nega urada , ko je le - ta zaprt , n i n a ­značenih u r a d n i h u r . . .

V m i n u l e m tednu se gost inc i v K r a n j s k i gor i res niso mog l i pritožiti. P l a n i c a je p r i v a b i l a zelo v e l i k o l j u b i ­tel jev z imskega športa, tako d a v K r a n j s k i gor i skoraj n i s i moge l dob i t i prenočišča. Tu r i s t o v je b i lo vse polno. In zabava? — Te n i b i lo . L e v hote lu »Razor« so l ahko zdolgočaseni t u r i s t i i g r a l i šah, s icer p a . . . Z a soboto, 9. marca , je b i l napovedan ples v k a ­v a r n i »Slavec«. Toda godba, čeprav j e b i l a napovedana za 7. uro , je prišla šele po 9. u r i . — K o so gost inci zapa­z i l i , da je obisk nadpovprečen, b i se l ahko znašli in naje l i nekje godbo vsaj za štiri d n i — čas, k o je t ra ja la p l a -

niška pr i red i t ev . Godba b i se j i m prav gotovo dobro izplačala . . .

Ce smo že neko l iko bolj p r i zadevn i p r i ocenjevanju postrežbe v gost in­sk ih podjet j ih v Času planiške p r i r e ­ditve (k l jub t emu , da b i lahko posa­mezna gost inska podjetja zapos l i la za ta čas honora rn i gost inski kader ! ) , pa ne moremo m i m o tega, da v Ratečah v petek, soboto in tud i nedel jo tu r i s t i niso mog l i n ik j e r dob i t i golaža. Pov ­sem običajnega golaža. P a čeprav je b i lo zanj precejšnje povpraševanje.

Ko l e ga m i je de ja l : »Al i s i moreš zamis l i t i , da n i v Ratečah moč dob i t i golaža. Ce b i b i l jaz gostinec v go­s t i ln i »Pri Žerjavu«, b i že p r i želez­niški postaj i i zobes i l p lakat s t a k i m besed i lom: Vedno svež golaž l ahko dobi jo cenjeni tu r i s t i v gost i ln i »Pri Žerjavu«. Cena popularna.«

Ko l e ga ima prav . P r o d a l i b i ga nič ko l iko . T u r i s t i pa ne b i n i t i mnogo spraševali za c e n o . . . "

Ce ne upoštevamo nič kaj reprezen­t a t i v n i h stojnic posameznih gos t insk ih in t r govsk ih podjet i j za časa planiške pr i r ed i t ve , so vse omenjene poman j ­k l j i vos t i vzbuja le popo tn iku čuden vt is o našem t u r i z m u .

Neka t e r i pes imis t i celo t rd i jo , da ne bo p r i nas v turističnem o z i r u n i k o l i bolje. Ta t rd i t ev je m o r d a neko l iko preostra. Kaže pa, da s i tu r i s t i danes žele več i n boljših stor i tev ter da niso več Zadovo l jn i s tem, k a r j e . . .

I. Ausec

C E K L J A N S K I V O D O V O D B O O D D A J A L V O D O T U D I K R A N J S K E M U ,

KAMNIŠKEMU I N M E D V O ŠKEMU V O D O V O D U

V nedel jo dopoldne je b i l a v zadružnem d o m u v K o m e n d i ustanovl jena vodovodna s k u p ­nost za gradnjo ve l ikega vodo­vodnega omrežja C e r k l j e — K o ­menda—Mengeš. I z v o l i l i so 19-članski up ravn i odbor, 6 namest­n ikov in 7 - članski nadzorn i odbor. Novo i z vo l j en i odbor bo vod i l vse nadal jnje delo. Z a gradnjo je p redv iden ih 550 m i ­l i jonov d inar jev izdatkov. F i ­nančna sredstva bodo p r i speva l i O k r a j n i l judsk i odbor K r a n j , O L O L jub l j ana , O b L O Cerk l j e , Mengeš in K o m e n d a ter U p r a v a mednarodnega letališča. Nekaj bodo p r i speva l i tud i p reb i va l c i . Z de l om bodo pričeli takoj .

Nedvomno bo to ena največ­j i h t ov rs tn ih gradenj v S love ­n i j i , saj bo novo omrežje z a ­jelo ves vzhodn i de l Gorenjske . Odcepi od glavnega vodovoda bodo povezani s k r a n j s k i m , kamniškim in medvoškim vo­dovodom, k e r imajo l e - t i p r e ­majhno zmogl j ivost . Odcep za Medvode bo v od i l p r ek smled -niškegu mostu, napaja l pa bo omrežja prav do šentviške obči­ne. Z dograd i tv i jo tega vodovo­da bodo omenjeni k r a j i dob i l i zdravo in mrz lo gorsko vodo iz potoka Reka , k i i z v i r a na pet ih k r a j i h pod Davovcem oz i r oma K r v a v c e m . N a p r a v i l i bodo 5 z a ­jet i j . S k u p e n rezervoar bo v vasi G r a d p r i C e r k l j a h , pomož­n a Tezervoarja pa bosta v K o ­mend i i n Vod i cah . Vodovod bo spel jan tako, da bo ime l p rav do Mengša n a r a v n i padec i n ne bo potreboval nobenih vmesn ih črpalnih naprav. C r .

K O N F E R E N C A O R A J O N I Z A C I J I ŠOL

V četrtek, 7. m a r c a so se zb ra l i na Jesen i cah ravna te l j i i n uprav i t e l j i šol, k i so r a zp ra v l j a l : o ra jon i zac i j i le-teh. V na&rtuj so popolne osemletke na Jese­n i cah , na Koroški B e l i in v K r a n j s k i gor i . P r e b i v a l c i Dov j a se bodo m o r a l i še te d n i odlo­čiti, a l i bodo svoje o t roke po končanem petem raz redu poši­l j a l i na Jesenice a l i v K r a n j :ko goro, v M a r t u l j k u i n v Ratečah, k jer so i m e l i doslej po št;>ri razrede, pa bedo i m e l i v p r i ­hodnje samo po t r i . O odločit­vah razprav l ja jo zdaj šolski od­b o r i , pa tud i z bo r i vo l i vcev .

-•k

- D E L O V N A M L A D I N A V P O D K O R E N U

Z a D a n žena je m l a d i n s k a organizac i ja p r i p r a v i l a v četr­tek, 7. m a r c a pr i j e tno pros lavo , k i se je je udeležilo v e l i ko šte­v i l o va&čanov. Na sporedu je b i l a tud i k r a t k a i g r i ca . M l a ­d i n s k a organ izac i ja v tem k r a j u je stara šele mesec d n i , toda zelo de lavna. M l a d i n c i se ude j -stvoijejo na vseh področjih k u l ­turnega življenja. P r a v b i b i lo . če b i j i m K U D p r i tem poma­gal . Tožijo namreč, da n imajo človeka, k i b i j i m z vesel jem priskočil na pomoč. Tako osta­ja jo v vseh svo j ih p r i zadeva ­n j i h bolj a l i manj prepuščeni sami sebi. S.

ODMEVI IZPOD

P0NC

Helmuth Recknagel —

neposredno P O rekordnem

letu 124 m

K o smo v nedel jo odha ja l i iz P l a n i c a , je nekdo p r i p o m n i l : »Sedaj bo pa v Planici z ope t dolgočasno in mrtvo.«

To merda resnično drži. Ne bo več tistega živ-žava i n nemega pričakovanja navdušenih gledalcev i n tud i vods tva jugos lovanske reprezentance v smuških po le t ih , k i b i p r i ­čakovali od naših skaka lcev nekaj »nemo­gočega«, se p r a v i , da bi se naši t ekmova l c i u v r s t i l i med letošnjo s k a k a l n o el ito.

Toda k l j u b temu, ko ure jamo vt ise s štiridnevnega b i van ja v P l a n i c i , ne moremo m i m o tega, da nas naši s k a k a l c i n iso razo ­čarali. P r edvsem ve l ja to za Jožeta Langusa i n Jožeta Z ida r j a . V končni oceni sta zasedla kastno osmo i n deveto mesto. Cast.no za rad i tega, k e r pomeni tud i ta uvrs t i t ev za naše skaka lce v tako h u d i mednarodn i k o n k u ­renc i , kot je b i l a letos v P l a n i c i , ka r lep uspeh.

Od naših skaka l cev je največ pokaza l F ranko , čeprav so se zanj najbolj ba l i . V r.-^deljo je v t re t j i s e r i j i skokov dosegel celo znamko 97,5 m. M o r d a je n eko l i k o zata j i l Gorišek, d v a k r a t n i študentski svetovni, p r v a k v s k o k i h . D r u g i m pa očitno še m a n j k a r u ­tine na tako v e l i k i h skaka ln i cah kot je p l a -niška.

Organ izac i ja t ekmovan ja je b i l a odličn'i v tehničnem c z i r u , saj so b i l i g l eda lc i in t ekmova l c i spro t i obveščeni o dolžinah sko­kov i n ocenah posameznega skoka .

P o s logu so se najbolj o d l i k o v a l i vzhodno ter zahodnonemški ter f insk i skaka l c i . M n o ­

go niso zaostajal i t u d i P o l j a k i . Z a edinega francoskega t ekmova l ca Rabassa (drugi f r a n ­coski skaka lec Th i o l i e r e se je že p r v i dan poškodoval) pa je prev ladova lo mnenje, da njegov slog ne v l i v a zaupanja za s iguren

Pog led na 15.000-glavo množico z mosta skaka ln i c e - v e l i kanke v P l a n i c i

doskok. V s i so se namreč ba l i — vsakokrat ko je skočil — da bo tudi pade l . Toda Rv-bassa je vedno bolj a l i manj s igurno p r i s ta l na doskočišču.

Sama p r i r ed i t e v je morda neko l i k o i z gu ­b i l a na m ikavnos t i zarad i Reeknage la . V e ­čina je de ja la : »Priznajte mu p r v o mesto, Baj ga že tako ima in ne pust i te ga več s k a ­

k a t i ! D r u g i pa naj se bore za drugo mesto!« P r a v zares. P r o t i koncu poletov so l judje g l eda l i samo še Reeknage la .

V nedel jo je prišlo v P l a n i c o vse, k a r leze i n gre. Nekdo je menda štel motorna voz i la i n j i h j e naštel nič manj ko t 699. T a številka seveda n i prever jena, je p a po svoje zan im i va . . .

P l an i ca 1957 bo ostala vsem brez dvoma v lepem spominu . . .

DOKONČNI R E Z U L T A T I :

1. Recknage l — 460.9 ; 2. K i r j o n e n — 442.6; 3. T i r k k o n e n — 433.6; 4. G lass — 424.4; 5. B l e i e r — 423.4; 6. Lesser — 420.8; 7. Ta jner — 412.1; 8. Lan^us 410.5; 9. Z i d a r — 406,4; 10. Egger 404.0; 11. Steinegger — 403.8; 12. Leodo l te r 399.7; 13. A . Gas ien ica — 397.7; 14 Habersat ter — 390.0; 15. B o l k a r t — 39?.3; 16. M i i l l e r — 392.5; 17. A n w a n d e r — 389.2; 18. K a l l a k o r p i — 389.2; 19. R. Gas i en i ca — 376.1; 20. B r u n n e r — 375.3; 21. Zapf — 361.5; 22. Jebavy — 357.0; 23. Rogel j — 352.5; 24. F r a n ­ko — 349.0; 25. Gorišek — 318.9; 26. O m a n — 311.9; 27. S tuch l i k — 340.4; 28. Korenčan — 338.9; 29, Rabass;- - ?37.9; 30. K o j i n a — 324.3.

•

iVOriAlM S L I K A N I C A zmimosv

N a l a h n o se je d o t a k n i l a fantove široke, lopataste d l a n i . P o d p r s t i je začutila obrunke , k i so j i h b i l e njegove r oke po lne , kožo je i m e l suho i n h rapavo k o t sv in j sko usnje. N a ­s m e h n i l a se m u je :

„Torej s i le prišel?" " 2 e včeraj," je r eke l i n sede l nazaj k peči. Urša je p r i n e s l a večerjo i n A n a je sed la k sk l ed i , ne da

b i se j i p r a v l j ub i l o jest i . Za j e l a je neka jk ra t , odložila žlico i n r a zmota l a zavoj . D a l a je d e k l i kup l j eno blago i n s t a r k a ga je obračala od vseh s t ran i , všeč j i je b i lo . A n a je spet sed la k s k l e d i , m i s l i l a , da b i m o r a l a začeti pogovor z b r a ­t r ancem i n j i je b i l o nerodno, k e r n i p rav vedela , kaj naj reče. A l i naj m u pove o n a m e n i h s t r i ca F i l i p a i n o Globoč-n i k u ? No, časa še dovo l j !

Iz zadrege jo je rešil sam, k o je začel g o vo r i t i : „AH v Železnikih de la jo? " „Ne v em , z d i se m i , da ne v e l i k o . . . S t i s k a je vsepovsod

V fužini dela jo k a r napre j , to s em v i d e l a . " „Borgelnovi i n Košmeljevi najbrž t u d i ? " „Da, skoro gotovo. " Beseda j i m a je po tek la . V hiši je v l a d a l p r i s i l j en m o l k

Spet je b i l D o m i n i k t i s t i , k i ga je skušal p re t rga t i . „Kako s i pa v o z i l a ? " „ 0 , k a r dobro. K o b i l a je t ako pametna . Spo toma s em

pob ra l a Sonca , k i je nese l maz i l o Brunčarjevemu Tončku." „Tonček je že u m r l , " je poveda la Urša. „Zvečer m u je

z von i l o . " A n a j e s t res la z g lavo, Brunčarica se j i je s m i l i l a . V

enem l e tu i z gub i t i t r i otroke, to je v endar preveč! „Jutri j i m boš nes la lonec m l e k a , " j e u k a z a l a d e k l i .

„ In k o bomo p e k l i , bomo p r i p e k l i zanjo h lebec k r u h a . " »Usmiljenja so v r e d n i , " j e sočutno z a m r m r a l a dek la .

„Ona je tako j oka l a , d a je n iso m o g l i od t rga t i od o t r oka . " V hiši je b i l o čudno prazno i n puščobno, A n i se je zdelo,

d a še n i k o l i t ako . Iz h l e v a je b i l o čuti škripanje v ra t , h lapec Joža je šel spat. A n a je opaz i la , da n i k j e r n i s t r i ca Miklavža i n je vprašala po n jem.

„Doma je , " je poveda la d e k l a , „drži se pa kot h u d a u r a . "

D o m i n i k se je zasmeja l . »Potemtakem je s t r i c še zmeraj \

s t a r i ? " „Kdo je še naučil s tarega vo l a v o z i t i ? " je z a m r m r a l a

d e k l a . „Ko b i i m e l denar , b i ga ne držalo doma , k e r p a n i m a preb i tega v žepu, se ne ve k a m de j a t i . "

„Dober de lavec pa je , " je m e n i l a A n a pro t i D o m i n i k u . „Moj oče t u d i tako p r a v i , " je de j a l D o m i n i k . „Pravza- ' i

p r a v — škoda zan j . " „Bog p o m a g a j . . . " Urša je odšla spat, A n a i n D o m i n i k sta sama ostala

v hiši. A n a s i je sk r i v a j og ledova la b ra t ranca , k i ga je po­zna la komaj po i m e n u . S i c e r ga je v i d e l a med k r o p i l c i i n t u d i na pogrebu j e b i l , toda t akra t se n i u t egn i l a m e n i t i zanj . ,? F a n t se j i je zde l moški i n z re l , starejši, kot je b i l v resn ic i . Ob ra z je i m e l širokoličen, koščen, bol j je b i l podoben očetu ko t m a t e r i i n k o je govor i l , so se m u ob u s t i h p r e m i k a l i mišični voz l i , k a k o r b i nekaj žvečil. Z a m a n je i s k a l a na n j em z n a n i h , Gašperinovih potez, ves je b i l Zgončev, celo b r k e je nos i l ko t oče. T u d i črne oči, žive i n prod i rne , so b i l e Z g o n -čeve. S i c e r pa je b i l n i z ek i n čokat, A n a , k i se je v r g l a po Gašperinovih, ga je gotovo preraščala za celo g lavo. L e v o nogo je i m e l n e k o l i k o uk r i v l j eno , k a k o r v s i kovači. Ne, ta bra t ranec j i n i b i l všeč.

IZ DEŽELE

MOŽNOSTI Nekateri pravijo, da so Združene dr­

žave ameriške dežela neomejenih možno­sti. Res je, da se tam najde marsikaj nenavadnega, kot je moderna avtomobil­ska cesta, ki se konča sredi njive (levo spodaj): cesto so zgradili do meje ene izmed zveznih držav* medtem ko je v drugi državi še niso zgradili in farmar mirno orje svoja polja. A l i pa preizkuša­

nje avtomobilov: v posebnih ogromnih hladilnikih jih ohladijo do najnižjih mož­nih temperatur (slika levo) ali pa j ih preizkušajo na nalašč za to narejenih skakalnicah (zgoraj levo).

Res pa je tudi, da v »deželi neome­jenih možnosti« vidimo tudi take slike: ČAKALNICA ZA T E M N O P O L T E . . . (de­sno zgoraj).

S i

Gorenjske

A N E K D O T E N O V I N A R S K A

Svetovnega nov inarskega smučarskega p r v e n s t v a v K r a n j s k i g o r i se je udeležil tud i ka r i ka tu r i s t zagrebškega »Vjesnika« Oto Re is inger . Po t em ko je p r i v o z i l skoz i c i l j , ga je vprašal n o v i n a r R a d i a L j u b ­l j ane :

»Kol iko s i vozil?« »Eno m i n u t o . . .« »Nikdar ne pretiravaj,« se je u p r l t i s t i

od Rad i a . »Tako dobrega časa n i še nihče dosegel.«

»Res . . . res — eno m i n u l o sem voz i l , ostalo sem se valjal,« ga je šegavo z a v r ­n i l k a r i k a t u r i s t .

Z G O L J IZ N A V A D E V P l a n i c i je b i l vse štiri d n i tekmovanj

tud i naš znan i p lan inec Jože Cop. Vzduš­je je b i l o pač tako, d a je m o r d a malce preveč pog l eda l v kozarček.

K o smo ga vprašali, zakaj je tako do­bre vo l je , je odgovo r i l :

»Veste, danes sem se pa čisto zamazal« (mišljeno je mazanje smuči).

»A l i samo danes, Joža?« »Saj jaz ga drugače ne pijem«, je de ja l

»ampak samo iz navade . . . «

Po p o l u r n i ho j i po državni cesti pro t i zahodu pr idemo iz K r a n j s k e gore do vas i P o d k o ­ren, k i leži st isnjena v d o l i n i malega potoka K r o t n j a k a , ka te ­r i priteče izpod Ko r enskega sedla. Vas , z l ep im i , z i d a n i m i hišami, je raztegnjena ob d r ­žavni cesti , k i pe l je čez K o r e n ­sko sedlo v Be l j ak . Podko r en j e znano gorsko letovišče s k r a s ­n i m i smuškimi tereni i n l e p i m i i z l e tn im i točkami. Vas je s tare j ­ša nase lb ina od K r a n j s k e gore, ker je že od nekdaj v od i l a čez K o r e n proonetna pot na K o r o ­ško. Z a n i m i v a je na hiši št. 52 vz idana spominska plošča S i r a H u m p h r y a Davy j a ( 1778—1329 ) , znameni tega angleškega k e m i k a i n naravos lovca ter o znan j e va l -ca naših go rsk ih krasot . V P o d ­ko r enu je b i l ro jen J u r i j Vo l e ( 1805—1885 ) , g l a vn i preva ja lec Wol fove izdaje Sv . p i sma .

V P o d k o r e n u se odcepi cesta pro t i Ratečam-Planici. J e to zadnja, najvišja ležeča vas S a v ­ske do l ine i n leži m e d poto­k o m a T r a v n j a k o m in Trebižo. Z a r a d i do lgo t ra jn ih z i m i n h l a d ­n i h polet i j p rav i j o Ratečam t u ­d i K r a n j s k a S i b i r i j a . K l j u b te­m u ne preveč p r i j a znemu p r i ­d e v k u pa spada med najlepše gorenjske pokra j ine . Rateška p lanota je štiri k i l omet re dolga i n en k i l omete r široka. Ob se­v e r n i s t ran i j o ščitijo K a r a v a n ­ke, ob južni pa J u l i j s k e A l p e . Čeprav sta vzhod i n zahod od ­pr ta , n i t u n i k d a r hudega vetra .

K d a j so prišli v te kra je p r v i p r eb i va l c i , n i točno ugotovl jeno. P o us tnem izročilu so b i v a l i t u l judje že pred našim štetjem. S t a r i p r eb i va l c i v srednjem ve­k u pa n iso b i l i s ami svo j i go­spodar j i . Podložni so b i l i v i t e ­zom, k i so gospodar i l i n a u t r ­

j enem gradu v B e l i peči. Ra te ­čam še dobro pomni jo p r i pove ­dovanje svo j ih pradedov, kako hudo t lako so m o r a l i de la t i p r i z idan ju g ra j sk ih poslopi j na s t r m e m bregu.

I zmed s t ransk ih d o l i n je na j ­važnejša P l an i ca . J e to orjaška ska lnata soteska, k i se začenja ob južni s t ran i Rateč i n sega v da l j a v i šestih k i l o m e t r o v prav do vznožja v i s ok ih gora. na desni s t ran i j o obrob l ja jo V i ­soka, S redn ja i n M a l a Ponca , ob k a t e r i h k o n c u sto j i S t rugova Sp ica . N a l e v i s t ran i pa ee d v i ­gajo C i p m i k , S u h i V r h i n Srač-nik . Konec P l an i c e je podoben v e l i k a n s k e m u amf i tea t ru , k i ga obrobl ja jo razčesane čeri J a l o v ­ca i n ponosne Mo j s t r o vke . P o ­membnost daje P l a n i c i tud i S a ­v a D o l i n k a . P r v i i z v i r je v isoko nad P l a n i c o v pobočju Ponce (slap Nadiže). Tako j k o voda priteče v do l ino , pon ikne v prodnatem svetu, k i zb i ra vo ­dovje z B r d o v , Vog lov , potokov Trebiže i n K r a v n j a k a . Vnovič p r i v r e na dan v S t rugah kot drug i i n p r a v i i z v i r Save, k i se takoj s padcem ravn ine obrne p ro t i vzhodu. V času v isokega vodnega s tan ja se ta lna voda na L e d i n a h dv igne v nestalno Rateško jezero.

V vas i Rateče-Planica je od nekdaj razv i t močan tu j sk i p r o ­met, k i p r i v ab l j a v k ra j vse leto letoviščarje in tur iste . V zadn j ih dveh deset let j ih pa je P l a n i c a postala svetovno znana zimskošportna posto janka, k i se ponaša z i z v r s t n i m i smuškimi te ren i i n t r em i skaka ln i c am i , med n j i m i eno i zmed največjih na svetu. Srmuški po le t i — s k o k i p r e k 100 m — so b i l i prvič v zgodov in i doseženi p r a v na tej s k a k a l n i c i .

81. — Kakih deset dni pozneje je bilo v Gavričevi hiši vse narobe. Prejšnji dan so praznovali Štefanovo poroko a Reziko. Svatovanje je trajalo pozno • noč. Danes pa se je gostija nadaljevala. Razgovor sc je sukal večidel o groznem hudodelstvu, ki so ga pripisovali rokov­njaški zadrtifti. Na preiskavi jetniki niso ničesar izdali, ker niso hoteli spraviti še svojih tovarišev pod vislice.

Tudi Poljaka so poklicali v Ljubljano, toda kaj več kot prvič jim ni mogel po­vedati.

82. — Po obedu sta Štefanova mati in Rezika odšli na vrt. Mati j i je pripove­dovala zgodbo svojega življenja: Prvič se jc poročila z generalom Basajem. Dala mu je sina Ferdinanda. Mož ji je kmalu umrl in iz drugega zakona z inženirjem Poljakom je njen sin Štefan. Ferdinand je odšel v šole, nato pa stopil v službo v Celju. To je bilo pred desetimi leti. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj straš­nega in s Ferdinandom sc nista več vi ­dela.

83. — Nadaljnja Ferdinandova usoda nam je znana. V njegovo življenje j « stopil Brnjač. Mati je vedela le to, da s* sina obdolžili tatvine, ga vtaknili v voj­sko, odkoder je pobegnil. Zakaj je po­begnil in kakšna je bila njegova nadalj­nja usoda — tega mati ni mogla slutiti. Prepričana pa je bila, da njen sin ni mo­gel zagrešiti zločina tatvine.

Razgovor je prešel drugam. Pa tudi družba se je že vrnila.

84. — Pred vrati se je pojavil ne « * * 0

človek, ki je hotel po vsej sili govoriti » Poljakom.

Cez nekaj Časa ce jo vrnil Štefan v e S i

bled.

»Rokovnjače moram iti lovit,« IeJ e

ženi, ki se močno prestraši. »Štefan, osta­ni doma, nikamor ne pojdi!« ga prool-Obljubil ji je, da sam ne bo šel, vend* f

morata takoj odpotovati na Kolovee. P 0 ' slovila sta so od družbe in so odpeljal* proti doma.