( ^ I M 1 M S I G L A S Leto XIII - t . 22 - C E N A 5 din Kranj , torek, 20. marca 1990

P R I L O G A $0$ agarjeva nagrada za Tilko Jan Ljubljana, 18. marca - V petek so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili sedem Zagarjevih nagrad posameznikom in tri priznanja ustanovam za zgledno delo na vzgojnoizobraevalnem podroju za leto 1990. Med dobitniki agarjevih nagrad, najvijega republikega odlija za pedagoko delo, je tudi Gorenj-ka, in sicer Tilka Jan, ravnateljica Vzgojnovarstvene organizacije v Triu. Nagrado si je zasluila z uspenim pedagokim in organizacijskim delom na podroju otrokega varstva obine Tri. Svoje osebne sposobnosti in prizadevanja je znala zdruiti z interesi otrok, starev in okolja.

H . J .

Poar na Krvavcu Kranj, 18. marca - Zaradi ci

garetnega ogorka, ki naj bi ga neznanec odvrgel iz gondole krvavke inice, je v nedeljo zgorelo 25 ha trave in grmievja. Zagorelo je pred poldne-vom natanno pod gondolsko inico pri etrtem stebru. Poar se je hitro iril in v popol-i danskih urah je, kljub temu da ga je gasilo okoli 140 gasilcev, segel e do sedmega inikega stebra, 500 metrov vije. Na sreo se ni raziril na blinje gozdove, kjer bi bili gasilci zaradi teko dostopnega terena brez moi . Po 18. uri so poar ukrotili, vendar je e vso no deuralo 20 gasilcev.

(Ib)

Gori na Planici pri epuljah

Kranj, 19. marca - Okoli poldruge ure popoldne so nam iz Centra za obveanje v Kranju sporoili o novem poaru: gori okoli tiri hektare gozda na Planici pri epuljah nad Kranjem. Gasilci so se takoj spopadli z ognjem, pomagajo tudi domaini. Vzrok poara e ni znan, verjetno pa je posredi neprevidnost.

(lb)

" G O S T I L f l P

WSm^ vGOZDU

S M L E D N I K A 132/a, K R A N J - I R E

VABI VSE, KI SI ELITE POPESTRITI DNEVE IN VEERE V PRIJETNEM AMBIENTU Z DOBRO PONUDBO HRANE IN PIJAE.

REZERVACIJE PO TEL: 36-085 VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, 00 11. -22. URE

Pomlad prihaja - Jutri se zaenja koledarska pomlad in konuje zima. Za slednjo letos ne moremo rei, da je bila res zima, saj je minila brez snene odeje, pomlad pa kae, da bo lepa. Prve marelice, margolane in okrasna drevesa e cvetijo. - Foto: F. Perdan

M n e n j e u g l e d n i h j u g o s l o v a n s k i h e k o n o

m i s t o v :

Odmrznitev pla bi ogrozila stabilizacijo

Beograd, 19, - Odmrznitev p l a pred 30. junijem bi pomenila nov in resen udarec programu stabilizacije. T o je mnenje v e i n e n a j u g l e d n e j i h jugoslovanskih ekonomistov, ki so se zbrali na strokovnem posvetovanju v Beogradu, ki sta ga organizirala beograjski in t i tu t ekonomskih ved in a s o p i s Ekonomika.

Veina u d e l e e n c e v je neugodno ocenila napoved podpredsednika zvezne vlade Aleksandra Mitrov ia , da vlada n a r t u j e odmrznitev p l a . Profesor dr. Ljubom i r M a d a r je menil, da je e naprej potreben nadzor nad osebnimi dohodki, kdor pa meni, da z a s l u i j o njegove sposobnosti v i jo vrednost, mora prevzeti tveganje, da bo ve z a s l u i l na trgu in v svobodni konkurenci.

Roljanje s steaji Razmere v gospodarstvu se pribliujejo vre

liu, denarja manjka na vseh koncih in krajih, vse ve raunov je blokiranih. Resnici na ljubo je potrebno rei, da so blokade tudi navidezne, saj se je tako mo vsaj zaasno izogniti plailu prispevkov in davkov, raune in minimalne plae pa je seveda mo izplaati mimo nje. Vendar pa je roljanje s steaji vse bolj glasno, zlasti v Sloveniji, in lovek se vpraa, emu pri nas, ko pa je zanesljivo ve gospodarskih bolnikov v junih delih drave. Nemara najve povedo vesti, ki prihajajo od tam, da se Slovenci sprenevedamo, kriimo, koliko podjetij bo lo v steaj, v resnici pa nam e ni tako hudo.

Na vpraanje, zakaj nam ne verjamejo, so nam odgovorili v jeseniki elezarni, kjer so nam kar naravnost povedali, da odgovor tii v dveh strategijah, ki v Jugoslaviji vse bolj prihajata do izraza.

V Sloveniji gojimo strategijo monih bank, ki si zaradi medsebojne zadolenosti gospodarstva (60 do 70 odstotkov terjatev je znotraj slovenskega gospodarstva) ne belijo las, saj jim tak

no obraanje kapitala razumljivo ustreza in akcija medsebojnih poravnav tudi ITEO-ju, ki je bil kot strokovna organizacija izbran za to opravilo, ne gre kaj prida od rok.

Na jugu Jugoslavije pa ubirajo drugano pot, za vsako ceno reujejo gospodarstvo, poslovne banke pa odhajajo po denar na okence Narodne banke.

Komu se bo strategija obrestovala, lahko le ugibamo in se spustimo v pekulacije, kako se preliva denar v Jugoslaviji, saj je sanacija bank ele na zaetku, osnova pa bodo bilance za lansko leto, kijih bodo menda pregledali poleg naih tudi angleki revizorji. Res je v dobrni meri ustavljeno prelivanje s pomojo izvenproraunske porabe, ki je zdaj vkljuena v zvezni proraun (zato je letos tudi veji), vendar nas bo brez resnino istih raunov bank (tampiljka anglekih revizorjev bo zaupanje nedvomno povrnila) e naprej preemalo preprianje, da dinarji odtekajo po Savi.

M . Voljak

Bled, 16. marca - Cvetoe alge v Blejskem jezeru niso privlane za oi turistov in obiskovalcev Bleda. Gotovo pa ve skrbi povzroa pojav nove modrozelene alge, ki utegne postati strupena. Zato je jezero treba imprej oistiti, hkrati pa poiskati tudi dolgorono strokovno reitev za sanacijo jezera. S ienjem jezera z baraami in odvaanjem alg s cisternami je konec tedna pod nadzorom blejske Limnoloke postaje zaelo Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja. V. Stanovnik, slika F. Perdan

NOVINARSKI VEER

v d v o r a n i o s n o v n e o l e

D A V A

S O B O T A , 3 1 . M A R C A , O B 1 7 . U R I

Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti D a v a

Pokrovitelj: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj

Okrogla miza z nosilci list

V sredo, 21. marca, bo v sejni sobi t. 15 v stavbi kranjske obinske skupine okrogla miza z nosilci list oziroma predstavniki strank, ki kandidirajo za drubenopolitini zbor kranjske obinske skupine. Udelebo so potrdili Slavko Brinovec in Ferdo Rauter - Socialistina zveza, Petra kofic in Primo Strnia - Z S M S - liberalna stranka, Sandi Ravnikar in Ivan Koir - Z K S - stranka demokratine prenove ter predstavniki Demosa predstavniki vseh strank v Demosu s predsednikom Vitomirjem Grosom. Spraevali bodo novinarji, ki bodo vsem postavili enaka vpraanja. e elite sliati, kaj ponujajo volilcem posameznih strank ali tudi kaj vpraati, se pridruite. Pobudo za pogovor je dala Z K S - stranka demokratine prenove, pri izvedbi pa bo sodelovalo tudi nae urednitvo.

L . B.

/ M I H A N A P L I - i

/ Z U N A N J E P O L I T I N I K O M E N T A R J

Sovjetska razveza Sovjetska zveza je pred razvezo. Konuje se tako, kot se je

zaela: z razpadom imperija, ruskega in sovjetskega. To, da se je dal Mihail Gorbaov ob njeni smrtni postelji izvoliti za predsednika s carsko mojo, zveze ne bo reilo, kvejemu podaljalo bo njeno agonijo. Uvedba funkcije predsednika SZ z velikimi pooblastili pomeni predvsem poskus e veje centralizacije in trdih prijemov, kar pa na dalji rok ne reuje niesar. Drama razveze se zaenja in to, kar je storila Litva, je le njeno prvo dejanje.

Razlog tega dramatinega dogajanja je skrit v temeljni razsenosti vse sovjetske zgodovine, ki se nam zdaj razkriva kot nasilje. Zaela in ohranjala se je na silo - tako je dejstvo, ki ga je na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta izpovedal njegov lan in ugledni sovjetski zgodovinar Jurij Afanasjev; del poslualstva je obnemel, drugi je buno protestiral, predsedujoi Gorbaov pa je bogokletniku vzel besedo. Praksa nasilja zgreenih vizij nad resninostjo je trdoiva in njeni protagonisti oitno ne morejo iz svoje koe.

Kot vsaka zgodba ima tudi sovjetska svoj izvirni greh. Ta je v tem, da je dala oktobrska revolucija vsem, ki so iveli v carski jei narodov pravico do samoodlobe in odcepitve, vendar bolj-eviki niso dopustili, da bi jo tisti, ki so tako hoteli, tudi uresniili. Razglaeno pravico so ob intervenciji zahodnih drav uspele izkoristiti Finska, Poljska in tri deele ob Baltiku. Druge (Ukrajina, Belorusija, zakavkake deele...), so hotele ravnati enako, toda boljeviki so se medtem e utrdili na oblasti in razglasili, da gre pri vsem skupaj pravzaprav za meansko pravico, za razline interese nacionalnih buroaziji proletarci vseh deel pa imajo v bistvu isti interes in zato je najbolje, da sklenejo novo, sovjetsko zavezo. Tako je Stalin prizadevnim narodom predlagal, naj se pridruijo Ruski federaciji kot avtonomne republike, e umirajoi Lenin pa je bil bolj dosleden: elel je, da vse deele z Rusijo vred podpiejo sporazum o enakosti in oblikujejo zvezo. Njegova je obveljala in tako se je 30. decembra 1922 na kongresu sovjetov rodila ZSSR. Ob njeni zibelije Lenin narekoval naslednje svarilo: V taknih pogojih je kar naravno, da bo svoboda izstopa iz zveze, s katero se opraviujemo, samo kos papirja, ki drugorodcev v Rusiji ne bo mogel zaititi pred navalom tistega razvpitega ruskega loveka, to je Velikorusa, ovinista, v bistvu podlea in nasilnika, kakren je tipini ruski birokrat. Nedvomno bo malenkosten odstotek sovjetskih in sovjetiziranih delavcev kakor muha v mleku utonil v tem morju ovinistine velikoruske sodrge.

Prav to se je potem tudi zgodilo. Velikorusko nasilje iz carskih asov je prevladalo tudi v sovjetskih. ZSSR ni bila - kakor trdi e omenjeni J. Afanasjev - niti deela niti drava. Evrazijski svet, ki ga ta ogromna tvorba pokriva, je svet svetov, sestavljen iz razlinih kultur in civilizacij. Gre za sosedstvo narodov in drav, ki jih drui nesrena usoda, v kateri so nekako preiveli vse poskuse nasilne velikoruske oziroma sovjetske unifikacije (zedi-njevanja). Po revoluciji razglaeno veno bratstvo narodov se je sesulo ravno tako kot bratstvo in enotnost naih narodov. Veliastne kulise so padle in razkrile pohotni ansambel razgaljenih zveznih birokratov.

Tisti, ki so botrovali rojstvu ZSSR, so bili prepriani, da so nali najboljo metodo reevanja nacionalnega vpraanja. Toda izkazalo se je, da so skonstruirali ogromno tempirano bombo, ki je zdaj na tem. da eksplodira. Institucija novega carja - predsednika te nevarnosti ne bo odpravila in vpraanje je, ali jo lahko zadri in bombo demontira. Gotovo pa je, da je alternativa razpadu imperija le dopustitev nastanka suverenih in politino neodvisnih nacionalnih drav, ki bi lahko kasneje in e bi to same hotele, spet tvorile neko novo zvezo. Tisto, kar je bilo onemogoeno v zaetku - samoodloba vkljuno z odcepitvijo - se mora dopustiti zdaj. In to velja tudi za SFRJ: vsakrna nova jugoslovanska zveza bo mogoe le ob poprejnji razvezi tistega, kar smo poznali doslej.

V sredo loka skupina kofja Loka, 19. marca - V sredo, 24. marca, ob 16. uri se bo

do sestali delegati vseh treh zborov obinske skupine. Dnevni red je obiren. Med drugim bodo spregovorili o kofjelokem gospodarstvu, o uresnievanju letonjega drubenega plana, o kriterijih za vrednotenje trasnih variant ceste v Poljansko dolino, pretresli bodo lanski poroili o delu nekdanjih sisov drubenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter letonja programa nalog na teh podrojih, poroilo in program odbora za izgradnjo telefonije na kofjelokem, poroilo in program sklada stavbnih zemlji, odbora za prenovo starih mestnih in vakih jeder in drugo.

Med zanimiveje toke gotovo lahko pritejemo tudi (zaupno) poroilo o naboru in o napotitvi v JLA v letu 1989 ter predlog za imenovanje predsednika obinskega komiteja za drubeno planiranje in urejanje prostora, ki ga bodo delegati prav tako dobili na klopi na skupini. Glede na to, da gre za izjemno obutljivo podroje vodenja obinske uprave, tudi vekrat kritizirano v skupini, je koda, da se delegati o novem predsedniku oitno ne bodo mogli posvetovati z ljudmi, ki jih zastopajo. H. J .

55EHGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so obinske konference S/.Dl. Jesenic, Kranja, Radovljice, kofje Loke in Tria. Izdaja asopisno podjetje Glas Kranj, tiska GP Delo LJubljana Predsednica asopisnega sveta Kristina Kobal Naronina za I. trimeseje 100 din

Gorenjski glas urejamo in piemo: tefan Zargi (glavni urednik in direktor), I t-opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (port, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in druino, tradicije NOB. I rili), Danica Zavrl lebir (socialna politika, sindikati), Joe Konjek (notranja politika, port), Marija Voljak (gospodarstvo, Kranj), Andrej /alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovan (izobraevanje, iz olskih klopi. kofja loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (dru/bene organizacije in drutva. SLO in DS. ekologija). Duan Humer (port), Vine Beter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gora/d Sinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnino urejanje) in Marjeta Vozli (lektoriranje).

Naslov urednitva in uprave: Kranj, Moe Pijadeja 1 Tekoi raun pri SDK 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, raunovodstvo, naronine 28-463, mali oglasi 27-960. asopis je oproen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

P R E D V O L I T V A M I

urednitvo tel. 21860

Kdo kandidira na Gorenjskem za drubenopolitini zbor republike skupine

V o l i l n a ponudba: trinajst l ist , 82 imen Kranj, 16. marca - Volilna komisija za 7. volilno enoto, ki obsega pet gorenjskih obin, za volitve delegatov v drubenopolitini zbor republike skupine, bo do srede, 21. marca, ponovno preverila zakonitost list kandidatov in posameznih kandidatov, kot doloa zakon o volitvah. Danes objavljamo vse liste in kandidate po vrstnem redu, ki ga je pretekli teden doloil reb.

direktor Planike Kranj, Rina Kli-nar, diplomirani sociolog, vodja

9. Lista Slovenske obrtnike stranke: Franc Golja, diplomirani inenir iz Kranja, obrtnik, Viktor Brezar iz abnice, socialni delavec, obrtnik podjetnik, Vinko

Andrej Krinar, inenir elektrotehnike, Kranj, Iskra Kiberneti-ka, Valentin Benedii, inenir kmetijstva, Radovljica. KK Kranj, TOK Radovljica, Milan

/. Lista socialdemokratske zveze Slovenije: dipl. ing. Branko Grims, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Kranj, prof. Roman Savinek Jesenice, Osnovna ola Toneta Cufarja, dr, Mihael Toman, doktor biolokih znanosti, Ljubljana, Kemijski institut Boris Kidri, Nua Romih, Tri, gimnazijska maturantka, Nives Terseglav, gimnazijski maturant, Jesenice, Carinarnica Jesenice, Simon Jelovan, diplomirani inenir strojnitva, zaposlen Rudnik urana irovski vrh, kofja Loka, diplomirani psiholog Leon Loj k, Kranj, Dom uencev Ivo Lola Ribar Kranj.

2. Lista slovenskih kranskih demokratov: Izidor Rejc, diplomirani ekonomist iz Ljubljane, zaposlen Mercator blagovni center, Vinko Demar, doma iz kofje Loke, profesor zgodovine. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Franc i-frer, profesor matematike, Kranj, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Aldo Jovan iz Radovljice, psiholog, Bolninica Begunje, Peter Metlikovi, diplomirani inenir strojnitva, Kranj, zaposlen Sava Kranj, Boris To-mazin iz Tria, inenir strojnitva, zaposlen Triglav Tri, Raj-ko Skubic, Jesenice, diplomirani inenir elektrotehnike, zaposlen Iskra Kibernetike.

3. Zveza za ohranitev enakopravnosti obanov: Dragia M a roje v i. diplomirani inenir, svobodni poklic, Ljubljana, Vejsil Horozo-vi, prometni tehnik. elezarna Jesenice, Jesenice, Mira Pavlovi iz Ljubljane, uslubenka. Republiki komite za pravosodje in upravo, Peno Atanasov z Jesenic, delavec elezarne Jesenice, Drago Doni iz Kranja, glasbenik, Tekstilindus Kranj, Milivoje Radi, Jesenice, delavec, zaposlen v elezarni Jesenice, Milivoje Mladenovi, voznik, zaposlen Papirnica Kolievo, stanuje v Domalah.

4. Neodvisna lista novih drubenih gibanj: Emilija Pance, diplomirani veterinar iz entvida, zaposlena na Kmekem glasu, Iztok Sak-sida, magister socialogije, Ljubljana, zaposlen na Filozofski fakulteti. 5. Lista ZKS - stranke demokratine prenove - Emil Milan Pintar, diplomirani filozof, namestnik predsednika Republikega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Janez Bohori, diplomirani inenir kemije, podpredsednik slovenskega izvrnega sveta, Mitja agar, magister pravnih znanosti, zaposlen na CK ZKS in asistent na FSPN, Anton Gros, evljarski tehnik.

strokovne slube za drubene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo na Jesenicah, dr. Drago Petri, zdravnik specialist splone medicine, vodja obmone enote za zdravstveno varstvo in pomonik direktorja republike uprave za zdravstveno varstvo, dr. Danica Purg, diplomirani novinar in doktor znanosti, direktorica Centra za usposabljanje vodilni delavcev na Brdu.

6. Lista Socialistine zveze Slovenije: Viktor akelj, magister ekonomskih ved, podpredsednik republike konference Socialistine zveze, Darja Lavtiar - Bebler, diplomirana pravnica, lanica republikega vodstva Socialistine zveze, Milan Bajelj, diplomirani ekonomist, direktor Televizije Ljubljana, Viljem Medved, pravnik, upokojenec, predsednik Zveze drutev invalidov Slovenije, Marjan Gantar, pravnik, predsednik medobinskega sveta Socialistine zveze za Gorenjsko, Aleksander Klinar, profesor na Centru srednjih ol na Jesenicah, Lado Srenik, organizator dela, direktor Komunalnega podjetja Tri.

7. Demokratina zveza Kosova: Petar Marijanovi, diplomirani ekonomist, obrtnik, Kranj, Shemsi Reica iz Kranja, magister logike. 8. Dravljanska zelena lista: Mladen Beginc, diplomirani pravnik iz Radovljice, Triglavski narodni park, Igor Ekar, diplomirani inenir kemije iz Kranja, Zavod za socialno medicino in higieno Kranj, Janez Koir, diplomirani gozdarski inenir iz Radovljice, G G Bled, Apolonija Premrov, diplomirani farmacevt iz Kranja, Zavod za socialno medicino in higieno, Andrej Sodja z Jesenic, Zavod za planiranje skupne porabe Radovljica, Mitja Zupan, gradbeni tehnik iz kofje Loke, PAP Telematika.

Zaporedje kandidatov za lane predsedstva Republike Slovenije 1 - Ciril Zlobec, rojen leta 1925, akademik, pesnik, pisatelj, diplomirani slavist, 2 - dr. Duan Plut, rojen 1950, profesor na Filozofski fakulteti, 3 - dr. Matja Kmecl, rojen 1934, profesor na Filozofski fakulteti, 4 - dr. Slavoljub iek, filozof, zaposlen na Intitutu za sociologijo, 5 - dr. Alojz Kriman, rojen 1940, univerzitetni profesor na Univerzi v Mariboru, 6 - dr. Peter Novak, rojen leta 1937, dipl. inenir strojnitva, zaposlen na ljubljanski univerzi, 7 - Franc Miklavi, rojen leta 1921, diplomirani pravnik, upokojenec, 8 - Ivan Oman, rojen leta 1927, kmet, 9 - dr. Dimitrij Rupel, rojen leta 1946, profesor na Fakulteti za sociologijo in politine vede, 10 - dr. Botjan M . Zupani, rojen leta 1947, univerzitetni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, U - dr. Bogdan Oblak, diplomirani inenir, zaposlen na Univerzitetnem klininem centru v Ljubljani, 12 -dr. Miroslava Ge - Koroec, rojena leta 1939, diplomirana pravnica, zaposlena na mariborski univerzi.

Perne iz Loma, inenir strojnitva, obrtnik, Franc uc iz Kranja, obrtnik podjetnik. Gredi Re-sman - Aman iz Nakla, ekonomist, obrtnik, Janez Zupan iz Re-tenj pri Triu, obrtnik, Joa Kavi, ire, obrtnik.

10. Lista ZSMS - liberalne stranke: Zoran Thaler iz kofje Loke, diplomirani politolog, republika konferenca ZSMS, Roman Lav-tar, Jesenice, diplomirani politolog, republika konferenca ZSMS, Petra kofic iz Kranja, politik, republika konferenca ZSMS, Andrej Kokot iz Radovljice, diplomirani novinar, G E A College Bohinj, Jelko Kacin, Kranj, obramboslovec, sekretariat za ljudsko obrambo Kranj, Marjeta Ferlan, Gorenja vas, tudentka FSPN, Franci Zavrl, psiholog, Kranj, pedagoki institut Univerze Ljubljana.

11. Lista Slovenske kmeke zveze: Marjja Marke z Jesenic, inenir kmetijstva, republika konferenca ZSMS, Marija Strupi, inenir kmetijstva, Kranj, Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Naklo.

Vrstni red predsednikih kandidatov Na republiki volilni komisiji so v petek izrebali vrstni red na listi kandidatov za predsednika predsedstva Republike Slovenije. Na glasovnici bo pod tevilko 1 vpisan dr. Marko Demar, rojen leta 1936, zdravnik, zaposlen na Univerzitetnem klininem centru v Ljubljani. Pod tevilko 2 bo vpisan dr. Joe Punik, rojen leta 1932, profesor sociologije, upokojenec. Pod zaporedno tevilko 3 bo napisan Milan Kuan, rojen leta 1941, diplomirani pravnik, zaposlen na C K Z K S - stranka demokratine prenove, pod tevilko 4 pa Ivan Kramberger, rojen leta 1936, medicinski tehnik, upokojenec.

S skupine kofjelokega sindikata

Brence, kmet, kofja Loka, Janez kerjanc, kmet, Tri, Janez Eren, kmet iz Kranja. 12. Lista zelenih Slovenije: Marija Poganik, inenir kemije, LTH kofja Loka, Slavko Savi, Kranj, komercialni tehnik, Merkur, Neva Lutek, Jesenice, gimnazijski maturant, Carinarnica Jesenice, Janez Zepi, diplomirani inenir, Tri, Merkur Kranj, Aleksandra Pretnar, diplomirani socilog. Srednja lesarska ola kofja Loka, Toma Kukovica, Kranj, tudent filozofije in sociologije kulture, Damijan Vodnjov, diplomirani inenir gradbenitva, Kranj, Vodnogospodarsko podjetje.

13. Lista slovenske demokratine zveze: Rudi eligo iz Kranja, magister filozofije. Fakulteta za organizacijske vede Kranj, dr. Peter Vencelj, Kranj, doktor matematike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana, matematika in mehanika, Leon Pe-trevi iz Kranja, samostojni odvetnik, Alenka Potonik - Lauko iz kofje Loke, profesor pedagogike in angleine, zaposlena na olskem centru v kofji Loki, Borut Bajelj iz kofje Loke, sistemski inenir, Intertrade Ljubljana, dr. Toma Hribernik, zdravnik splone prakse iz Preddvora, zaposlen Zdravstveni dom Kranj, Joe Kalan iz Tria, ofer, upokojenec.

Na zbirni listi bosta e dva samostojna kandidata: Branko Iskra z Jesenic, ki je na zborih vo-lilcev dobil 2213 glasov, metalurki tehnik, zaposlen na republikem svetu Zveze sindikatov, in Tone Deman iz Radovljice, upokojenec, kije zbral 216 podpisov.

Sedma, gorenjska volilna enota ima v drubenopolitinem zboru republike skupine sedem delegatskih mest.

Pripravil J . Konjek

V sindikat ve stroke kofja Loka, 18. marca - e v preteklem tiriletnem obdobju je bilo delo kofjelokega sindikata uravnano na odlono zahtevo lanov, da se sindikat bolj agresivno vkljui v reevanje tevilnih konkretnih problemov. Kot je razvidno iz programskih usmeritev svobodnega sindikata, pa bo agresivnost v prihodnje e bolj potrebna. A ne le agresivnost; sprio novih nalog, ki se nizajo pred sindikat kot stanovsko organizacijo delavcev, kot partnerja pri sklepanju kolektivnih pogodb, zagotavljanju pravic delacev, bo bolj kot kdaj-koli doslej nujna tudi imveja strokovnost. To zahtevo sta izpostavila oba uvodniarja na etrtkovi skupini kofjelokega sindikata, predsednik obinskega sveta Sandi Bartol in predsednik republikega sveta Miha Ravnik.

Prvi mo Svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik je kofjeloke sindikaliste seznanil z izkupikov trdovratnih pogajanj z republiko vlado glede razbremenitve gospodarstva. Prav zdaj prihaja v skupino predlog za linearno zmanjanje vseh oblik porabe na vseh nivojih, s imer bo izmueno gospodarstvo spet vsaj nekoliko laje zadihalo.

Predlog republikega Zakona o delovnih razmerjih upoteva veino pripomb sindikata. Ne upoteva pa zahteve po 40-urnem tedniku, ki mu sicer pua odprta stranska vrata, nekaj nejasnosti je e tudi glede odloanja delavcev v lastninsko meanih podjetjih. Ta zakon je izjemno pomemben za sindikat in delavce, ker je podlaga za sklepanje kolektivnih pogodb, ki bodo doloa le naj

nijo ceno posameznih kategorij dela. Pomembni so tudi zakon o steajih, ki mora opredeliti pravice delavcev in vlogo sindikata v steajnem postopku, pa pokojninski zakon, ki bo v spremembah konkretneji glede odkupa let, odpravnine pred upokojitvijo, in zakon o trajku, ki ga bo skupini ponudil sindikat, potem koje zavrnil vladino besedilo.

Za sindikat bodo v prihodnje najbolj pomembna naslednja podroja dela: skrb za im bolje pogoje dela, plae, odloanje , soodloanje in samoupravljanje, za zaito in socialno varnost delavcev. Za to pa je treba oblikovati strokoven, profesionalen sindikat in zaititi ljudi, ki bodo delali v njem, pred morebitnimi maevanji pos lovodneev .

Iz razprave, ki je bila kljub obirnemu uvodu presenetljivo ivahna, lahko zakljuimo, da kofjeloki delavci utijo potrebno po monem sindikatu, ki jih bo itil pred pretirano samovoljo poslovodnih ekip v podjetjih. Primeri protizakonitega ukrepanja se e pojavljajo, zato tudi pristanek za okrepitev sindikalne slube pravne pomo i , e bo potrebna.

Na skupini so bili izvoljeni lani kofjelokega sindikalnega sveta, ki ga bo e naprej vodil predsednik Sandi Bartol, sekretarka pa ostaja Milena Sitar. 12. republikega sindikalnega kongresa se bosta iz kofje loke udelei la Olga Bandelj in Sandi Bartol.

H . Jelovan

Torek, 20. marca 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. s t r a n (Mmss&sgmaiAs

Socialisti pred malotevilnim poslualstvom

U s o d a R U Z V Gorenja vas, 18. marca - V nedeljo dopoldne so malotevilnim Go-renjevaanom predstavili volilni program in sebe kandidati Socialistine zveze. Glede na to, da usoda Rudnika urana irovski vrh, skupaj z elektrarno v Krkem, postaja ena najbolj sonih kosti predvolilnega strankarskega golaa, je bila prvenstveno na to temo ubrana tudi predstavitev Socialistine zveze.

Dr. Peter Novak, kandidat te stranke za lana slovenskega predsedstva, je uvodoma dejal, da nao deelo lahko rei samo znanje, tehnina in druga inteligenca, ki lahko zagotovi toliko taknega dela, da ga bomo lahko prodajali. O rudniku urana pa je dr. Novak rekel: Od nekdaj sem za sonno energijo, ki jo raziskujem. Sem pa tudi realist. Ce se bomo (vsi) odloili za cenejo tujo rumeno pogao, za odvisnost, e bo dokazana kodljivost (tudije o vplivu na zdravje ljudi so presenetljivo ugodne), potem rudnik v Zirovskem vrhu lahko zapremo. Zapremo, ne pa ukinemo, kajti poakati bi morali nekaj let. da vidimo, kaj se bo dogajalo z Zemljo, z njeno ozonsko plastjo, in da se izoblikujejo tehnoloke reitve sonne energije. Ta energija ne bo poceni, zato moramo zdaj, s fosilnimi gorivi, ustvariti osnove za sonno ener

gijo ter do konca izkoristili obstojee tovarne, da bomo z njihovim denarjem lahko gradili istejo, energetsko manj zahtevno gospodarstvo. Najprej bomo morali sanirati otanj, Ljubljano, Trbovlje, pripeljati plin na podeelje, v domove.

Darja Lavtiar-Bebler. kandidatka na gorenjski listi za republiki drubenopolitini zbor, je na vpraanje, kaj je novega glede predlaganega kilometrskega obmejnega vojakega pasu, dejala, da se po "kuloarjih" govori o umiku predloga, ki ga zvezna vlada na razline naine skua spraviti v skupino e od 1982. leta, a vselej neuspeno. Kot lanica sveta za varstvo lovekovih pravic je povedala, da so prav delegati Socialistine zveze predlagali, naj bi svet izpod te strehe preel pod parlamentarno in se nadstrankarsko ukvarjal s temi

vpraanji. Viljem Medved, prav tako kan

didat na gorenjski listi za drubenopolitini zbor slovenske skupine, se je dotaknil invalidske problematike. To, da je v Sloveniji kar 140 tiso invalidov, na Gorenjskem ve kot 15 tiso in v kofjeloki obini tri tiso, med njimi je najve delovnih invalidov, pomeni, da smo kot druba premalo skrbeli za prepreevanje nastajanja invalidnosti. Sam se bo v parlamentu zavzemal za prepreevanje, pri "zdravljenju" pa za to, da invalidi dobijo delo, ki ga lahko opravljajo in postanejo enakopravni delavci.

Bla Kujundi. kandidat kofjeloke Socialistine zveze za zbor obin republike skupine, seje zavzel za postopno, socialno in ekoloko neoporeno zapiranje rudnika, e e bo do tega prilo; nikakor republika ne sme naloiti reevanja posledic obini. Napako iz preteklosti, ko Lo-ani od rudnika niso znali iztriti rente, bo nujno popraviti.

V Gorenji vasi sta se predstavila tudi nosilca obinske liste So

cialistine zveze za obinski drubenopolitini zbor. Bogomila Miti je priznala, da o zaprtju rudnika, ki oitno postaja dejstvo, ne razmilja, pa pa o tem, kako delavcem zagotoviti druge zaposlitve. Glede na to, da se Evropa obraa k zelenemu turizmu, vidi prihodnost za Poljansko dolino (ki zdaj zaradi rudnika za turizem ni privlana) predvsem v turizmu. V obini bo poseben sklad za spodbujanje razvoja te dejavnosti. Brane Mohori se je zavzel za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogoili gospodarski razcvet, za davne olajave, za vraanje ljudi z znanjem in za'ohranitev hribovskega kmetijstva z regresiranjem in dopolnilno dejavnostjo.

Igor Torkar je zavrnil trditve, da od kmetijstva in turizma, brez teke industrije, Slovenija ne bi mogla iveti, Pavle Florjani iz RUZV pa je dejal, da so za rudnik e najmanj krivi delavci, ki v njem delajo, da ga je izglasovala politika. Zdaj delavcem vse stranke, celo zeleni, obljubljajo nadomestna delovna mesta. Kje jih bodo nali'.'

H. Jelovan

Demosova predstavitev v kofji Loki

Za dosego suverenosti je edini nain ukrepanje kofja Loka, 18. marca - V etrtek zveer so se v nabito polni dvorani kofjelokega srednjeolskega centra predstavili nekateri vidneji kandidati Demosa, zdruene opozicije, na spomladanskih volitvah. "Zvezda" veera je bil vsekakor dr. Joe Punik, predsednik slovenskega Demosa, Socialdemokratske stranke in kandidat za novega prvega moa Slovenije.

Znana kofjeloka borka za isto okolje Marija Poganik se je zavzela za zaito pitne vode, zraka in kmetijskih zemlji, za sanacijski program, ki ga obina obljublja e od leta 1984, za zdravo hrano, za takojnje zaprtje in sanacijo vseh objektov Rudnika urana irovski vrh, za vraanje jalovine t Borta v rudnike rove kot tudi za to, da prebivalci iz okolice rudnika dobijo ustrezno rento za manjvredno ivljenje (JE Krko plauje na leto 6 milijonov mark rente!).

Brane Grims. Socialdemokratska stranka Gorenjske, je zagotovil, da se bodo v parlamentu zavzemali za socialo iz objektivnih vzrokov, za lovekove pravice, za popravljanje preteklih napak ljudem in lastnini, za slovensko druinsko kmetijo, isto okolje, spremembo v strukturi gorenjske industrije, za izgradnjo ustreznih cest, predvsem povezavo z avtomobilsko cesto (pa proti nerazumnim odloitvam, ki so narekovale cestninsko postajo na Brezjah), za to, da bo politike volilo ljudstvo in ne obratno.

Peter Hawlina. nosilec obinske kandidatne liste Demosa za drubenopolitini zbor loke skupine, je napovedal volilni

program, ukrojen na Skofjo Loko, ki ga bodo v nekaj dneh ponudili volilcem v posebni brouri. Kranskemu demokratu Francu Miklaviu je cilj pravna drava, dr. Petru Venci ju iz Slovenske demokratine zveze olstvo, ki bo ustvarilo loveka, ele potem delavca, zelenemu dr. Duanu Plutu, kandidatu za slovensko predsedstvo pa isto okolje kot pogoj za preivetje.

Izidor Rejc (nekdanji nekomunistini direktor Alpine v Zireh), nosilec liste kranskodemokrat-ske stranke za Gorenjsko, je dejal, da gospodarski program reitve Slovenije obstaja. Prvi, vrei politiko, ki je trdno zasidrana, iz podjetij, drugi, kapital mora ostati v Sloveniji, moramo ga zdruiti, tudi tistega, ki je razdrobljen po svetu> da bomo lahko sanirali gospodarstvo, in to takoj, ne pa zapirali podjetij. Mladi morajo na delo, sicer bomo spet dajali bisere tujcem. Slovenci gremo v Kvropo takoj, drugi, e hoejo, gredo lahko za nami.

Dr. Joe Punik je ponovil znana stalia o nadomestitvi enopartijskega sistema z vestrankarskim pluralistinim ter o nujni spremembi poloaja Slovenije v Jugoslavije in oblikovanja sa

mostojne Slovenije. Jugoslavija je sprejemljiva samo e kot konfederacija, zveza samostojnih drav. Suverenost bo Slovenijo veliko stala; mednarodnopravno bo dolna plaevati dolgove federacije, tudi tiste, za katere je slovenska skupina dvignila roko 18. decembra lani in s tem po njegovem mnenju zagreila gospodarski kriminal. Ti ljudje se morajo umakniti, slovensko gospodarstvo je treba drugae voditi, je dejal dr. Punik.

Veina vpraanj iz avditorija so bila naslovljena na dr. Joeta Punika. Na vpraanje, zakaj opozicija zahaja tako dale v preteklost, zakaj ne ie prijateljev med sovraniki, je dr. Punik odvrnil, da ni sovranikov, so le politini nasprotniki. Ponovil je, da je treba zgodovino prepustiti zgodovinarjem, kar pa ne velja za popravljanje napak. S tem, e se nekdo odree simbolom, barvi, se ne more odrei odgovornosti, ki jo ima pred slovenskim narodom. Ne gre za maevanje, re-vanizem. ne pa tudi za naivnost, da bi verjeli nekomu, ki zadnja dva meseca spreminja svoje barve. Kakna je reitev za gigantska podjetja? Dr. Punik je proti hitremu propadanju, ne da bi prej ugotovili, ali so propada krivi napani projekti ali pa neustrezni naini vodenja. Zagovarja postopno sanacijo. Za nezaposlene delavec je treba ustvariti nove programe. Socioloki intitut v

Ljubljani e leta izdeluje programe za prekvalifikacijo in jih s pilim uspehom ponuja republiki vladi. AH po volitvah priakujemo tuj kapital? Ne, dokler ne bo jasne gospodarske zakonodaje, trdne dravne ureditve suverene Slovenije. Sicer pa bo treba najprej izkoristiti domae potenciale, znanje, kapital, tujcem ponuditi samo monost nalob, ne pa razprodajati zemljo, premoenje. Ali bo Demos, e zmaga na volitvah, obdral sedanji upravni aparat? V dravnem aparatu je veliko strokovnjakov, ki so se morali prilagoditi, e so hoteli obstati in mu e zdaj ponujajo svoje strokovno znanje, pomo. Ljudi v teh slubah ne gre masovno menjati. Kakno davno zakonodajo ima v mislih opozicija? Pametno mero namesto "davljenja", da se bo obrt lahko razvijala in tako prinaala vedno ve v obinsko blagajno. Kako namerava Demos dosei suverenost Slovenije? Ni drugega naina kot ukrepanje. Zgraditi novo slovensko ustavo, odpovedati federalno pogodbo, kar je proti sedanji zvezni ustavi (ki se kri e desetletja), se sklicevati na pravico do samoodlobe, ki je delno e uveljavljena. Reakcija se lahko pokae prek raznih slub dravne varnosti ali prek armade. Dr. Punik je preprian, da armada ne bi posegla, e bi Slovenija uspela ohraniti okvir konfederacijske meje Jugoslavije.

H. Jelovan

Okrogla miza kranjskega DEMOS-a o delovnih mestih

Kako reiti steajno maso? Kranj, 16. marca - V okviru rednih javnih tribun, ki se dotikajo razlinih podroij drubenega ivljenja, so obiskovalci tokrat prisluhnili in spregovorili o delu gospodarske problematike. Eden od gostov, dr. Marko Kos: "Ocenjevati gre, da se bodo po volitvah gospodarske razmere e vedno slabala."

"Presenea me, da e pred volitvami prihaja do steajev, postavlja se resno vpraanje, ka| bo po volitvah sploh e ostalo," je uvodoma razmiljal dr. Kos. Ocenil je, da do tega procesa ne prihaja nepriakovano, kajti vzorec se podira po vsej Evropi. Posebej Je izpostavil vpraanje drubene lastnine ("ko se danes pogovarjam z direktorji, mi govorijo, da hoejo imeti nad seboj lastnika") m se zamislil nad sposobnostmi sedanje slovenske direktorske ekipe. "V okviru DEMOS-a pripravljamo ve projektov - razpis Javnega posojila obanov, znotraj obin formiranje kriznih tabov..." Navzoi so tudi izvedeli.

da je DEMOS navezal tesne stike z avstrijsko vlado ("naslonili se bomo na avstrijske izkunje").

Drugi gost Izidor Rejc (napovedanega etrtega sogovornika dr. Franca Zagona v Kranj ni bilo) se je v svojem nastopu omejil na nekaj povsem konkretnih pripomb. "Veliki gospodarski sistemi so sad zablode; na jugu se ne gredo steajev kot v Sloveniji: Gorenjska je bila vasih pojem kvalitete v Jugoslaviji; mo. ki jo sedaj dobivajo direktorji, je grozljiva." Ob posameznih izpeljavah nakazanih problemov je posebej poudaril nezavedanje tega, da imamo zelo drago dravo.

Voditelj veera, predsednik

Izidor Rejc: "V sedemdesetih letih je bil v Alpini iri na obisku Vinko Hafner reko, kako morate vi komunisti uspeno delati, ko pa imate za direktorja nekomu-nista?"

kranjskega DLMOS-a, Vitomir Gros je tematiko e zoil. "Preiti bomo morali na sistem bruto pla. Se res zavedamo kaj za drubo pomenijo "druinske obrti"? Tisti, ki so sposobni delati, pa ne delajo, bodo nedelo morali obutiti tudi na lastni koi."

Omenimo iz razprave, ki se je pri nekaj govornikih dotaknila tudi tem, ki neposredno niso imele bistvene zveze z naslovom prireditve naprimer (ne)kvalitete pisanja gorenjskih novinarjev

(tudi Gorenjskega glasa), posamezna razmiljanja. Ingo Pa: "Hotel bi opozoriti na perverznost. Kdo vodi kot steajni upravitelj steaj Iskre Delte? lovek, ki je bil prej direktor Iskra banke. Opozicija bi morala zahtevati, da se do volitev ustavi odtujevanje drubene lastnine, nekaken moratorij." Brezar: "Davek na delo, problem delavca in njegovega sindikata, se je povzpel e na 120 odstotkov." ter: "SDK bi morala imeti glavno glavo v Ljubljani. "Gros: "Sistem SDK bo potrebno enostavno eliminirati in uvesti sistem revizorjev".

Za zakljuek sta bili navzoim posredovani e dve informaciji: kranjski D E M O S pripravlja zadnjo soboto marca na Gorenjskem sejmu veliko predvolilno zborovanje; naslednja tribuna pa bo govorila o problematiki manjinskega vpraanja.

V. Beter

S T R A N K A R S K

N O V I C E Kakno krajevno skupnost in obino si elimo

iri, 19. marca - V nedeljo, 25. marca, bo ob 9. uri v irovski kino dvorani predstavitev programa in kandidatov Socialistine zveze. Glavna govornika bosta mag. Viktor akelj , podpredsednik republike konference Social ist ine zveze Slovenije, in mag. Stane Vlaj, strokovnjak za vpraanja komunalnega sistema, oba kandidata za drubenopolit ini zbor republike skupine. Osrednja tema bo Kakno krajevno skupnost in ob ino si e l imo. Sodelovali bodo tudi drugi kandidati Socialistine zveze za republike in obinske funkcije.

H . J .

Vabilo Demosa

Slovenci za mejami Kranj, 19. marca - Demos, zdruena opozicija Kranja, or

ganizira v petek, 23. marca, ob 19. uri v dvorani skupine obine Kranj pogovor na temo Slovenci za mejami. Pogovor naj bi pripomogel k soitju med Slovenci in k ugledu Slovenije v Evropi. Gostje razgovora bodo dr. Rudi Koncilja z ljubljanske nadkofije, Sergij Pahor in Marij Maver s Sveta slovenskih organizacij s Trsta, Boris G o m b a iz Trsta in Klavora Ferrucio iz edada ter dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca. Vabljeni so e nekateri drugi gostje in organizacije Slovencev iz zamejstva.

J . K.

Mednarodni odnosi SDZS Podpredsednik Socialdemokratske zveze Slovenije bo na vabilo bivega podpredsednika Z D A NValterja Mondala kot edini predstavnik Slovenije udeleen v mednarodni delegaciji, ki bo nadzorovala potek parlamentarnih volitev na Madarskem. Zapi imo tudi, da je SDZS v elji, da se mednarodno legitimira veljavnost naih aprilskih volitev, poslala vabilo za obisk v Sloveniji v asu volitev: svetu Evrope, Kongresu Z D A , demokratski stranki Z D A in drubi za volilno reformo iz Velike Britanije.

V. B.

Ustanovitev SZSD V sredo, 21. marca, ob 17. uri v Cankarjevem domu napovedujejo ustanovitev nove slovenske stranke Slovenske zveze za svetovno demokracijo. Stranka se bo zavzemala za irjenje demokratinih procesov in idej, svetovni mir in blaginjo, popolno razoroitev in demilitarizacijo.

V. B.

Konvencija ZSMS V etrtek, 22. marca, ob 18. uri v Domu svobode v ireh pripravlja kofjeloka ZSMS - liberalna stranka predvolilno konvencijo, ki jo bo povezoval Franci Zavrl. Na prireditvi bodo med drugim sodelovali tudi: dr. Slavoj iek, mag. Pavle Gantar, Janez Kopa, Zoran Thaler.

V. B.

Vrstni red list in kandidatov v radovljiki obini

Na vrhu ZKS stranka demokratine prenove Radovljica, 15. marca - rebanje list kandidatov za obinski drubenopolit ini zbor je v radovljiki obini na prvo mesto na zbirni listi do lo i lo Z K S - stranko demokrat ine prenove (nosilec liste je Janko Stuek iz Lesc). Na drugem mestu je lista socialistine zveze (nosilec je Pavel erovnik iz Radovljice), na tretjem ZSMS (nosilec je Joe Deman iz Lesc), na etrtem D E M O S (nosilec je Vladimir e m e iz Radovljice). Na koncu so neodvisni kandidati.

V. S.

Vrstni red list za triki DPZ

Prva je zveza za ohranitev enakopravnosti obanov Tri, 14. marca - V triki obini je reb prvo mesto na zbirni listi kandidatov doloi l Zvezo za ohranitev enakopravnosti obanov (nosilec je Slavko Kuki) , drugo mesto je namenjeno Z S M S (nosilec je Franiek Meglic), tretje mesto pripada zelenim (nosilec je Nikolaj Ahai) , na etrtem mestu je Z K S -Stranka demokratine prenove (nosilec je ivan Kapel), peti na listi je D E M O S (nosilec Peter Smuk), zadnja na listi pa je Socialistina zveza (nosilec Janez Jazbec).

V. S.

Opraviilo V petkovi tevilki se je po asopisu sprehajal tiskarski

krat. Zael je na prvi strani, kjer je vrstni red zamenjal za ustnega, ni mu ugajal znak Z S M S in ga je pri programu radovljike Z S M S z naslovom Nobena no ni tako dolga, da ne bi doakali jutra zamenjal s partijskim, pri trikem programu Kaj smo, kaj hoemo pa ga je enostavno izpustil. Bralcem in vsem prizadetim se opraviujemo.

Urednitvo

L KRATKE GORENJSKE

Tri leta star zemeljski usad - V krajevni skupnosti Podblica v kranjski obini, kjer so v zadnjem obdobju uredili vodovod za vas Njivico, lani pa so obnovili dva zabojnika za smeti in precejnjo skrb namenili ienju divjih smeti, si zdaj elijo, da bi konno prila na vrsto tudi ureditev ceste od vrha klanca (pri mostu) do Nemilj. Na tem odseku so lastniki zemlji dali soglasja na projekt e pred desetimi leti, obljuba za ureditev te ceste pa je stara e kar etrt stoletja. Nartujejo tudi telefonijo, vendar pa je zalogaj za 17 novih prikljukov prevelik, saj bi naroniki za primarni kabel in potrebno razvodno omreje morali prispevati kar po osem tiso nemkih mark. I'pa jo, da jim bo pri tej akciji priskoila na pomo ira skupnost. e tri leta (na sliki) pa se spopadajo tudi z zemeljskim usadom nad cesto proti Nemiljam. - A.

Dinar Ne mislim se tokrat in na tem mestu spuati v razmi

ljanje, koliken bo raun za pripravo in izvedbo bliajoih se volitev. Najbr nam nenazadnje ne bi smelo biti al tovrstnih strokov, saj smo denar porabljali e doslej v preteklosti za volitve. Eno je gotovo: takne ali drugane, volitve niso zastonj.

Da pa vseeno razmiljam o tem, me je spodbudilo kritino razmiljanje in nezadovoljstvo v eni od krajevnih skupnosti, ki teje nekaj tiso prebivalcev in ki na leto dobi okrog 20 tiso dinarjev za pokrivanje tako imenovanih materialnih strokov. V tej krajevni skupnosti skrbno pazijo, da vsak tako ali drugae pridobljen dinar imbolje obrnejo in tudi na najrazlineje naine s skupnimi akcijami oplemenitijo. eprav z zneskom, ki ga na leto dobijo iz obinskega prorauna, komaj pokrijejo polovico materialnih strokov, preostalo razliko, da lahko kolikor toliko skromno delujejo, pa morajo na razline naine zbrati, se nad stanjem in razmerami, v kakrnih delujejo, niti ne pritoujejo. Vendar pa jih zdaj bode v oi, da novoustanovljene stranke, ki na odlono zahtevo dobijo iz obinskega prorauna nekaj denarja, eprav z viino zneska niso zadovoljne (nasprotno: celo javno nejevoljne), nazadnje taken znesek namenijo za doloene dobrodelne namene.

Vse lepo in prav: celo izredno humana poteza, bi lahko rekli. Vendar pa je prava ost vendarle dobro vidna. e krajevna skupnost "mora" celo leto "iveti" z dvajset tiso dinarji za materialne stroke, potem je "odstopanje" denarja (po vsem nezadovoljstvu) le ne ravno zapletena predvolilna poteza.

A. alar

Razstava ronih del Ratee - enam in dekletom iz Rate seje pred dvema le

toma porodila zamisel, da bi koristno in zabavno preivele dolge zimske veere. Zbrale so se in tako se zdaj e drugo leto dobivajo enkrat na teden ob etrtkih v prostorih rateke krajevne skupnosti. Tudi do petnajst se jih zbere na veerih ronih del, ki potem minevajo v prijetnem razpoloenju ob ivankah in pletilkah, sukancu in volni. Kaj so se nauile , eprav nimajo mentorja, so prvi pokazale na lanski razstavi ronih del ob dnevu ena. Podobno zanimivo razstavo pa so pripravile tudi minuli teden, ko prav tako ni manjkalo razlinih izvrnih izdelkov. Razstavo pa so tokrat popestrile tudi s tombolo, (lk)

Medklubska razstava diapozitivov Kamnik - Danes teden (petek) sta Foto-kino zveza Slove

nije in Foto-kino klub Mavrica Radomlje pripravila v Galeriji Veronika v Kamniku pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Kamnik medklubsko razstavo barvnih diapozitivov. Na razstavi sodelujejo fotokino klubi iz vse Slovenije. Organizatorji razstave bodo posameznikom in za kolekcije podelili nagrade (za prve tri). Posamezniki do desetega mesta bodo dobili diplome (za kolekcije pa do sedmega mesta). Objavili pa bodo tudi rang razstave, ki je za avtorje diapozitivov pomemben zaradi osvojitve tok. (lk)

Gorski reevalci na Ankogelu - Postaja Gorske reevalne slube Kranj je prejnji teden za 40 lanov oziroma reevalcev ter za nekatere planince pripravila smuanje na okrog tritiso metrov visokem Ankogelu v Avstriji. Na naravnem snegu so tokrat utrdili tehniko in veine smuanja ter na ta nain popestrili tudi kondi-cijski trening. - A. . - Foto: F. Ekar

Sua napoveduje omejitve in pomanjkanje vode

Z v o d o s l a b o v a r u j e m o Kranj, 19. marca - eprav za Gorenjsko vasih v prispodobi radi reemo, da ima vodo pod vsakim kamnom, dejansko to vendarle ne dri. Res je, da ima Gorenjska tevilne naravne vire in da je bogata tudi s podtalnico, vendar glede na zgrajeno omreje, zajetja in rpalia, v teh dneh marsikje e obuti pomanjkanje pitne vode. Vpraanje, kakno je stanje s pitno vodo zaradi e tako reko tretje zime brez snega in e letonje sue povrhu, smo zastavili direktorju Tozda Vodovod in Kanalizacije v K O G P Kranj (v kratkem naj bi se to podjetje preimenovalo v javno podjetje Komunala) Andreju teru. Njegov odgovor je bil veliko iri, hkrati pa zanimiv. Kar pa zadeva trenutno stanje glede preskrbe s pitno vodo v kranjski obini, so razmere takne, da jih v Vodovodu e obvladujejo, bojijo pa se, da bodo morali uveljaviti omejitvene ukrepe in da grozi v kranjski obini pomanjkanje vode.

Andrej ter

Vodovod Kranj pokriva oziroma oskrbuje Z omrejem iz zajetij in rpalia okrog 90 odstotkov vseh potreb v obini, ali z drugimi besedami: poleg delovnih organizacij okrog 60 tiso prebivalcev. Trenutno je preskrba s pitno vodo

na tem obmoju e dokaj zadovoljiva. Izjema je obmoje Dupelj, Bistrice, Podbrezij, Stra-hinja, ej, Podtabora in Cegelnice. Na tem obmoju Z okrog 3000 prebivalci so e precejnje motnje pri preskrbi s pitno vodo. Gre za obmoje, vezano na pitno vodo, ki jo dobivajo iz trikega vodovoda egnani studenec - Kovor. Na tem skupnem vodovodu za potrebe trike in kranjske obine v spodnjem delu, kjer utijo pomanjkanje, ni druge reitve, kot temeljita prenova, saj je trenutno poraba v zgornjem (trikem) delu zaradi poveanja prebivalcev na podroju Bistrice, Kovorja in Zvir tolikna, da vode v Dupljah in omenjenem delu v kranjski obini zelo primanjkuje (posebej e ob koncu tedna). Trenutno kranjski Vodovod pomanjkanje do neke mere "blai" s tem, da z vodo iz Balja in Nove vasi teijo proti Triu in na ta nain napajajo s to vodo Naklo, Polico in Pivko.

"Seveda problema oziroma pomanjkanja vode za 3000 prebivalcev na omenjenem obmoju kranjske obine to ne reuje," pravi Andrej ter. "Dokler ne bo rekonstrukcije cevovoda egnani studenec - Kovor, dokonne reitve ne vidimo. Vendar pa bomo, upam, problem kmalu vsaj ublaili in sicer z vrtino "Pavlin" v Podbrezjah, iz katere bomo dobili dodatno vodo in sicer od enega do treh litrov na sekundo. Raunamo, da bi to vodo dobili v dveh mesecih.

Sicer pa so razmere zaradi sue in zime brez snega takne, da nam resno grozijo omejitve in pomanjkanje vode. Problem lahko nastane e aprila, predvsem pa maja in junija. Rei nas, upamo, lahko le dolgotrajno deevje; ne vemo pa, kako bo zima brez snega vplivala (kljub deevju) na izvire pod gorami in predvsem na podtalnico. Naa usmeritev v prihodnje sicer ni opredeljena na nova rpalia, ampak smo raziskave usmerili in bomo uresnievali projekte iz naravnih virov, vendar pa je res, da se poraba na obstojeih rpaliih oziroma rpaliu Gorenja Sava v celotni porabi pitne vode poveuje. e ne tako dolgo nazaj smo 80 odstotkov potreb s pitno vodo pokrili iz naravnih virov oziroma zajetij, danes pa jih le e polovico oziroma komaj dobro polovico."

Trajneja reitev za obmoje Dupelj in okolice je torej v rekonstrukciji vodovoda, pri emer v razgovorih e vedno prevladuje stalie, da bi tisti, ki iri porabo, moral prvi skrbeti tudi za iritev zmogljivosti. Sicer pa v kranjskem Vodovodu zadnja tri leta obnavljajo povpreno 4 do 8 kilometrov cevovodov na leto. Tako v zadnje obdobje sodijo vrtine in drenano zajetje v Balju, vrtine in zbirno zajetje v Povijah, izgradnja vrtin pod Krvavcem in letos nartovana povezava v ce

vovod, celovita prenova cevovoda Cerklje -Brnik, Voklo - Voglje, ire - Prebaevo, zaeta prenova Orehek - Drulovka, Trstenik -adovlje in geoloke raziskave v dolini Kokre ter izgradnja drenanega zajetja v Kokri.

"Letonji narti niso ravno majhni. Kot reeno, bomo zaasno reili Duplje - Podbrez-je, gradimo cevovod za Drulovko, kjer bo problem prekanje eleznike proge, vkljuili bomo tretje rpalie na Gorenji Savi, zaeli s prenovo vodovoda Prebaevo - Voklo s prikljukom za letalie Brnik in nadaljevali z uvajanjem tako imenovane informatike (prenosa podatkov) v sistem obstojeega omreja oziroma izdelavo katastra. Glavna skrb pa bo tudi letos (tako kot e nekaj asa) na raziskavah in pridobivanju projektne dokumentacije. Moram na tem mestu poudariti, da imamo e zdaj toliko projektov, da lahko takoj odpremo pre-nekatero "gradbie", e bi le imeli denar. Letos nartujemo izdelavo dokumentacije za odseke Nova vas - Potoe, Nova vas - Tupalie, Baelj - Zeleni hrib - Kranj, Tatinec - rako-vlje, Brdo - Predoslje, Suha - Predoslje in zbirni cevovod od drenanega zajetja v dolini Kokre. Ta cevovod bo v prihodnosti najbr moral nadomestiti ukinjeno rpalie na Gorenji Savi zaradi nartovane izgradnje drugega eleznikega tira. Nartovani cevovod iz Kokre bo e prihodnji teden obravnavala tudi obinska skupina na redni seji in sicer naj bi sprejela odlok o lokacijskem nartu."

Na odseku od Orehka do Drulovke zdaj obnavljajo cevovod, ki bo dolg 570 metrov. Trenutno so z deli nekako na polovici. Nartujejo, da bi to obnovo morali letos konati. Investicija pa znaa 1,3 milijona (konvertibilnih) dinarjev...

e bi bili vsi izviri in rpalia na obmoju Vodovoda Kranj povezani v sistem, bi za 60 tiso prebivalcev, kolikor jih zdaj oskrbuje Vodovod Kranj s pitno vodo, potrebovali okrog 300 litrov na sekundo. Sedanja sua pa je preskrbo e precej ogrozila. Izvirne vode in vrtine so se na obmoju Balja e zmanjale za 10 odstotkov, izvir na emeni-ku se je zmanjal iz 27 na 16 litrov na sekundo, Blate - enturka gora iz 8,5 na 2,5 litra na sekundo, izvirne vode iz vrtin nad Povljami iz 18 na 5,7 litra na sekundo in za okrog 10 odstotkov so se zmanjale izvirne vode izpod Krvavca. (Podatki iz 7. marca letos). Pomanjkanje zdaj nadomeajo s poveanim rpanjem na Gorenji Savi, s katerim v okviru sistema oskrbujejo z vodo levi in desni breg Save, Straie in del Kranja.

Andrej ter pravi, da z vodo e vedno ne varujemo, kot bi morali, hkrati pa napoveduje, da bo ta osnovna dobrina ez deset, dvajset let postala (primerjalno) tako draga, kot je danes v gorivu nafta. e zdaj na primer stane kubini meter vode v Nemiji okrog 10 (konvertibilnih) dinarjev. Za primerjavo pa si oglejmo nekatere nae cene: Kranj (2,50 dinarja), Domale (2,65), Ljubljana (3,30), Radovljica (1,10), Tri (1,30), Novo mesto (3,17), kofja Loka (4,00)...

Kar zadeva to srednjerono obdobje, ki se letos izteka, v Vodovodu Kranj ugotavlja' jo, da bodo naloge, ki so si jih zastavili v programu na zaetku obdobja, skoraj v celoti uresniili, na nekaterih podrojih (dokumen^ tacija) pa celo presegli. V prihodnjem sred njeronem obdobju pa nameravajo poleg do kumentacije. raziskav in razvijanja informjj tike na podlagi katastra usmeriti naloge na izgradnjo cevovoda v dolini Kokre - Kranj obnovitev cevovoda na levem in desnem bre gu Save. na odsekih Baelj - Kranj, Tupalie Kranj, v mestu Kranju in Straiu, raunajo pa tudi, da se bo "premaknilo" pri obnovi ce vovoda egnani studenec - Kovor.

"Naj reem e besedo, dve o kanalizaciji Na tem komunalnem programu je denarja t manj kot pri vodovodu. Letos nartujemo iz gradnjo kanala GZ 1 na Cesti talcev, kjer trenutno poteka izgradnja v prvi fazi. V progra mu je tudi gradnja GZ 3 na odseku od Slube drubenega knjigovodstva proti kopaliu, nekaj najnujnejih del v Straiu in izdelava nartov za Grad - Cerklje - Brnik - Lahove Imamo pa e idejne projekte za odseke Duplje - Naklo - Struevo - Tekstilindus, od ukov jame skozi Kokrico mimo kopalia in priklju ek na G Z 3, varianto Straie - Bitnje - i stilna naprava, Olevek - Srednja vas - enur - Voklo - Voglje - Trboje - istilna naprava, idejna reitev za ire (v centralno istilno na pravo ali pa po drugi varianti v istilno napra vo Trboje), glavni projekt kanalizacije G Z 3, Preddvor in projekt G Z 6 na obmoju I kosa Sicer pa imamo e izdelane programske zasnove za kanalizacijo za Cerklje, enur, Srednjo vas, Preddvor, Golnik, Gorice, Voklo in Voglje. Ob tem pa naj k ugotovitvi, da nam na podroju kanalizacije predvsem primanjkuj sredstev, dodam, da pa istilna naprava v Kra nju dela brezhibno in dosegamo z njo rezultat evropske kakovosti. K taknemu celovitemu pregledu in oceni pa bi rad dodal e nekaj: zelo me moti, da v Kranju vsaka tiri leta nekaj menjamo pri organiziranosti, pri vodstvu, ali pri obojem. Veliko asa in energije namre zgubljamo s tem, ljudi pa razumljivo najbolj zanima, ali bodo imeli vodo ali ne..."

A. alar

ureja ANDREJ ALAR

Z a e v r o p s k o k a k o v o s t l o k a l n e s a m o u p r a v e Kranj, 19. marca - Pod tem naslovom so minuli teden v petek v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski obini na sreanju v Domu J L A proslavili letonji krajevni praznik. Ob letonjem prazniku - 21. marcu, v spomin na padle v orlijevem mlinu, pa so v etrtek v prostorih krajevne skupnosti odprli tudi razstavo ronih del.

Na prazninem sreanju v Domu JLA so v programu nastopili lani folklorne skupine Osnovne ole Bratstvo in enotnost, kvartet Zvonek s citrami in narodnozabavni ansambel Marika iz Lukovice. Na sreanju je predsednik skupine krajevne skupnosti Marjan Prini podelil priznanja krajevne skupnosti, podelili pa so tudi bronaste znake O F za letos. Plaketo krajevne skupnosti je dobila Jolanda Polanec, priznanja pa Irena Jere - Jerman, Marija Pintar, Tone Prislan, Zmago Puhar in Peter Stare.

Slavnostni govornik na sreanju pa je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Jelen, ki je poudaril, da bodo tudi v prihodnje v krajevni skupnosti glavne naloge s podroja komunalnih in stanovanjskih zadev, urejanja prostora, obrambe in varnosti, socialne politike, ekologije in urejenih pogojih ivljenja. "Za tako usmerjeno vsebino delovanja krajevne skupnosti na pristne interese ljudi, ki se razlikujejo v mestu in na pode

elju, bo potrebno temeljito preistiti obstojeo zvezno in republiko zakonodajo," je med drugim poudaril Ivan Jelen. - A. Z .

Na razstavi ronih del, ki so jo odprli v etrtek, zaprli pa naslednji dan, je letos sodelovalo 20 krajanov. Med razstavljala pa so bili uenci oddelka za delovno usposabljanje pri Delavnicah pod posebnimi pogoji...

\

Jesenika elezarna lansko leto zakljuila z 220 milijoni dinarjev izgube

r n i d n e v i rne m e t a l u r g i j e Jesenice, 16. marca - Vrtinec nelikvidnosti je vse huji tudi v jeseniki elezarni, kjer imajo dela sicer dovolj, toda njihovi domai kupci slabo plaujejo raune, elezarna pa je veliko dolna elektrogospodarstvu, ki ji e grozi z odklopom elektrike. Aktualno problematiko jesenike elezarne nam je predstavil B O I D A R B A R T E L J , podpredsednik poslovodnega odbora.

"Kako rni so dnevi rne metalurgije?"

"Dejansko so rni, likvidnostne razmere so trenutno zelo kritine, kar je zunanji odraz problemov gospodarstva nasploh, posebej pa rne metalurgije. Jesenika elezarna je dobavitelj materialov za kovinsko predelovalno industrijo Jugoslavije, dela kvalitetnega programa rne metalurgije, predvsem ploevine , ob pregledih zapadlih obveznosti pa ugotavljamo, da se poleg nas tudi preteni del kovinsko predelovalne industrije nahaja v sorazmerno tekih likvidnostnih razmerah. Zanesljivo probleme deloma povzroajo teave s prodajo, vse bolj o p a a m o razlike, znaten upad povpraevanja imajo veliki izdelovalci opreme, ki so veliko izvaali na klirinki trg. Sorazmerno veliki problemi, ki nastajajo na tem podroju, se seveda prenaajo na na plasma in tekoe poravnavanje obveznosti."

"V nekaterih tovarnah pravijo, da srbska podjetja v zadnjem asu vendarle bolje plaujejo?"

"Ne bi rekel. Srbija ima v nai domai prodaji 14 do 15 odstotni dele, skupaj s rno goro 18 odstotnega, e upotevamo na izvoz, pa dele pade na priblino 10 odstotkov. Napravili smo oceno zastojev v odnosih s Srbijo, ki pa se niso izkazovali v podaljevanju plailnih rokov in ustavljanju' dobav le po 1. decembru lanskega leta, temve so se manifestirali nasploh v lanskem drugem polletju, analiza je pokazala, da nam je izpadlo 70 milijonov dinarjev, se pravi 10 milijonov nemkih mark oziroma za toliko so se nam direktno poveali stroki."

"To pa je e velik znesek?"

"Dosti velik. Izpad smo seveda nadomestili z vejim izvozom na zahodno ^trie, kjer imamo mesto, vendar pa seveda izgubi na ceni, e s pogodbo ne pride v najprimernejem trenutku, pri interventnih koliinah mora pa popuati pri cenah."

"Kaj za rno metalurgijo pomenijo zamrznjene cene?"

"Zaradi cenovnega razkoraka oziroma razmerja med teajem dinarja, cenami in inflacijo je e od septembra lani naprej bila naa proizvodnja glede na vhodne stroke, vse manj vredna, kar je povzroi lo izgube v tekoem poslovanju, ki so poleg e omenjenih splonih problemov gospodarstva drugi razlog slabanja nae likvidnostni. Cene rne metalurgije so bile nato po 18. decembru zamrznjene, v elezarni pa smo 22. decembra ustavili proizvodnjo in stali do 8. januarja, obrate smo seveda ustavljali postopoma. Likvidnostne razmere so se tako januarja izboljale, saj so sredstva dotekala, manja pa je bila njihova poraba. Slabanje poloaja kovinsko predelovalne industrije pa je februarja povzroi lo naglo upadanje Poravnav in s tem seveda nae teave s plaevanjem obveznosti. Zanimivo pa je, da se je Povpraevanja po naih izdelkih na trgu poveala, tudi marca. Inflacijski udar in nae zamrznjene cene - do loen vpliv J e vsekakor imel, seveda le v tistem delu, ki ni bil zamrznjen,

precej naih surovin in polizdelkov je vezanih na nae cene, recimo jekleni odpadek, ognjevzdrni materiali, feroli-gure. Vse te izdelke je zvezna vlada tako ali drugae zamrznila, vendar pa predstavljajo le tretjino naih strokov."

"Zdaj veliko govorijo o liberalizaciji cen in uvoza rne metalurgije?"

"Jasno in glasno je potrebno povedati, da svobodnega odprtega tria na podroju rne metalurgije ni, e kod pozna takno dravo, naj mi jo pove, z veseljem bomo tja izvaali nae jeklo."

"Kakna bi bila torej najbolja reitev?"

"Najbolja pot bi bila vkljuitev v Evropsko gospodarsko skupnost, z vsemi potezami, ki jih ta izvaja na tem podroju. To so predvsem dogovori o kontingentih in cenah, seveda o minimalnih cenah, pri nas imamo cene maksimirane, tam

20 odstotkov draje, prispevki in druge obremenitve pa so tolikne, da jih praktino ni m o primerjati."

"Slovenske elezarne so pred kratkim zahtevale ugodneje kredite za rno metalurgijo?"

"e bomo hoteli postati konkurenni, se bomo morali konkurenci prilagoditi na vseh segmentih poslovanja, torej tudi na podroju financiranja, zlasti razvoja, kar je za nas kljuno vpraanje. V analizi, ki jo je za nas naredila tuja svetovalna firma McKinsev, je razvidno, da v novi jeklarni dobre rezultate dosegamo pri proizvodnji, asortimanu, porabah, pri financiranju pa bodo potrebne dopolnitve. Za nas je jeklarna nov projekt, svet pa gre zelo hitro naprej in objekt, ki obratuje tri leta, od zaetka gradnje pa je minilo pet let, e potrebuje dopolnitve, da bo ostal konkurenen. Toda, e jih bomo financirali tako, kot smo jih doslej, nimamo nikakrnih monosti."

pa imajo minimizirane, do loena je torej spodnja meja, kdor

gre podnjo, je nelojalen konkurent in izloijo ga z antidam-pinkimi procesi."

"Kako dolga je ta pot?

"Zdaj p o s k u a m o sestaviti plan za letonje leto in ugotavljamo, da smo s stroki za delovno silo pod konkurenti..."

"Za koliko?"

"Povsem primerljivi nismo, e vzamem vse izdatke na zaposlenega, torej osebni dohodek in sklad skupne porabe, potem so 40 do 50 odstotkov niji, ista plaa pa je tiri do petkrat nija. Seveda pa smo tudi pri produktivnosti veliko nije."

"Kaj pa na drugih podrojih?"

"Na energetskem smo deloma, predvsem z novo jeklarno smo na raun nekaj nije cene elektrike primerljivi z Zahodom, drugod, od surovin do storitev pa zaradi obremenitev in naina financiranja e zdale nismo, surovine so denimo

"Imate v mislih delnice oziroma lastninske vloke?"

"Tudi direktno p o m o vlade za prestrukturiranje rne metalurgije."

"Elektrogospodarstvu ste dolni 56 milijonov dinarjev, zeniki elezarni so e odklopili elektriko?"

"V podobnem poloaju je kot mi, verjetno pa je dimenzija problemov tam veja, teko ocenim, kaj to pomeni za Bosno in Hercegovino, vsebinsko pa so razmere podobne. Dolni so elektrogospodarstvu, eleznici, dobaviteljem surovin, hkrati pa nam veliko dolgujejo nai kupci."

"So mone poravnave?"

"Seveda so mone , vendar to ne sme biti parola, napisana na zid. Med posameznimi dobavitelji in kupci namre direktnih povezav ni, saj imamo kupce, ki so nam veliko dolni, niso pa veliki porabniki elektrike, kako naj torej sami zakljuimo ta krog. Potreben bi bil organ na ravni Slovenije, e ne Jugo

slavije, ki bi to izpeljal. Mislim, da v celotnem sistemu, vanj tejem tudi bannega , ni interesa za to, ljube so jim sedanje razmere, ko eden drugemu veliko dolgujemo, banke imajo od tega korist. Odkrito povedano, takna je strategija, z naega zornega kota ji pravimo: banke naj bodo mone , gospodarstvo pa propada. V junem delu Jugoslavije je drugana, tam za vsako ceno reujejo gospodarstvo, poslovne banke pa gredo nato po denar na okence Narodne banke."

"Banke vam torej ne gredo na roko?"

"Banke pa ivijo od cene denarja, ki ga obraajo. Cena pa, ki ne prizna realnega teaja je zanesljivo velik vir dohodka, ki ga banka ustvarja in spravlja. e za nas veljajo cene od konca decembra z vsemi posledicami, marka pa je vredna sedem dinarjev, mislim, da bi morali temu prilagoditi ves sistem poslovanja, tudi obrestne mere, dokler pa to velja, ne pa, da je zdaj 35 odstotna."

"Kako komentirate Markoviev program, bo vzdral?"

"Mislim, da v osnovnem delu ne bo mogel, e so nastala nesorazmerja, ki jih bo moral na tak ali drugaen nain odpraviti, e zaradi financiranja proizvodnje ne bomo mogli obratovati, pa se bo sesul. Kdor ve izvaa kot uvaa je zaradi nerealnega teaja zdaj e zelo prizadet. e eli zadrati vse ugodnosti pri uvozu in torej ne plaa dajatev, mora imeti 50 odstotkov veji izvoz in lahko se prerauna, kaj se bolj splaa, izvaati ali ne."

"Kaken bo zakljuni raun jesenike elezarne za lansko leto?"

"Delavski svet ga bo sprejemal na zaetku aprila, imamo 2.268 milijard dinarjev izgube, letos je v konvertibilnih dinarjih to priblino 220 milijonov dinarjev, v markah pa 31,7 milijona."

"Kakne revalorizacijske faktorje ste uporabili?"

"V okviru predpisov, mislim, da dosti potene. Za pojasnilo naj povem, da izgubi, ki znaa 31,7 milijona mark predstavlja 14,7 milijona mark dejansko neporavnan energetski prispevek. Rad pa bi rekel, da smo do septembra lani poslovali pozitivno, glavni razlog izgube je financiranje v zadnjem kvartalu."

"Tudi plae ste imeli lani do septembra bolje, kolikne so zdaj?"

"Slabe, danes izplaano povpreje je znaalo 4.200 dinarjev. Zapuajo nas najbolji in strokovnjaki, po izgradnji predora bo verjetno odliv e veji, tudi delavcev s srednjeolsko izobrazbo, ki so za nas prav tako zanimivi, e bolj seveda z visoko, saj smo prav njih izgubili najve."

"Kaj pa preseki delavcev, jih e odpuate?"

"Ne. V zadnjem letu in pol smo tevilo 6.400 zaposlenih zmanjali na 5.520, kar je veliko. Odhajali so zaradi slabih pla, upokojitve, disciplinski ukrepi pa so bili stroji. Vendar pa, dela imamo dovolj, naroil imamo sorazmerno dosti, na glavni problem je financiranje poslovanja, zlasti nabava surovin."

M . Voljak

Se enkrat o predicah in tkalkah Tudi IBI-ju in Gorenjski predilnici so e zaeli z akcijo uveljavitve beneficirane delovne dobe za delavke in delavcev v predilnicah in tkalnicah.

lanek in komentar o uveljavitvi benejicirane delovne dobe za tekstilce v predilnicah in tkalnicah je po naem priakovanju imel velik odmev. Sindikat je potoil, da ga nismo ni pohvalili, eprav se je petnajst let boril za to. No. s pohvalami res nismo razmetavali, pred omi smo imeli predvsem obveenost ljudi, ki jim beneficirana delovna delovna pripada, kar bo seveda ustvarila pritisk na njeno uveljavitev. Pri tem bo seveda lepo in prav, e svoje postori tudi sindikat, saj se vsaj na zaetku stvari ne odvijajo pretirano hitro, tudi zaradi zaetnih nejasnosti.

Iz odmevov smo namre lahko razbrali, da jih povzroa predvsem razlino tolmaenje, katerim delavkam in delavcem v predilnicah in tkalnicah pripada beneficiran delovni sta. Spoetka so namre govorili o predicah in tkalkam, torej delavkah pri statvah in predilnih strojih, vendar pa je bila sprejeta odloitev o predenju in tkanju, kar pomeni, da nanaa na celoten delovni prostopek. Tako so v kranjskem IBI-ju, od koder so nas poklicali, e prvega februarja vloili zahtevek, vendar le za predice in tkalke, zdaj ga bodo dopolnili. Podobno so tudi v Gorenjski predilnici v kofji Loki 7. februarja vloili zahtevek s seznamom predic in tkalk, zdaj pa ga dopolnjujo. Vsekakor dela z dokumentacijo nimajo malo, saj morajo zbrati podatke kar za 1.600 delavk in delavcev, kar je priblino dvakrat toliko, kot je zdaj zaposlenih v Gorenjski predilnici. Lahko jim torej verjamemo, da imajo dela veliko ve, kot so ga imeli v kranjski Zvezdi, kjer so postopek najhitreje speljali.

Vendar pa tudi ti pozitivni odmevi niso povsem razblinili naih dvomov, kako hitro bo za vse upravience uveljavljena. Past je namre skrita v dejstvu, da morajo tovarne najprej za vse delavce, ki bodo benefikacijo uveljavljali po 1. januarju 1984 plaati prispevek, ele nato bodo posamezniki pravico lahko uveljavili. Ker dandanes denarja manjka na vseh koncih in krajih, nekatere tekstilne tovarne pa se komajda e dre nad vodo, utegejo akati in se izgovarjati, da nimajo denarja. Zvezda, IBI, Gorenjska predilnica so vendar dobre tekstilne tovarne, tega pa seveda ni mo rei za triko BPT, kije zahtevek prav tako e vloila, saj se ubada z velikimi teavami.

M . Voljak

IZ C O S P O P A R S H E C A S V E T A

Posvetovanje organizatorjev dela Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja bo pripravila

deveto posvetovanje organizatorjev dela, ki bo potekalo v Portorou od 2. do vkljuno 4. aprila, naslovili so ga "Organizacija - informatika - kadri". Uvodne referate bodo imeli Emil Milan Pintar, dr. Franc Hudej, dr. Rado Bohinc, dr. Zdravko Kaltnekar in dr. Anton Vila. Pri tem velja opozoriti, da je pri zalobi Modema organizacija, ki deluje pri kranjski fakulteti, izla knjiga z naslovom "Organiziranje podjetij v trnem gospodarstvu", ki jo je napisal dr. tefan Ivanko.

Novosti

N o v e E l a n o v e s m u i V begunjskem Elanu nenehno snujejo kaj novega, njihov

razvojni oddelek seje e vekrat izkazal. Pred leti so si zastavili nalogo, da izdelajo smuko , ki bo predvsem laja, vozne lastnosti pa naj bi bile enake ali celo bolje kot pri smueh, ki sodijo v vrhunski razred. Zaradi zahtevnosti naloge, so privabili zunanje sodelavce, pred dvema letoma seje vkljuil tudi znani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, priel je z reitvijo, ki je bila osnova projekta M B X , kakor so ga poimenovali.

S povsem novim pristopom h konstrukciji, ki temelji tudi na nekaterih tradicionalnih konstrukcijskih reitvah (princip oboka v arhitekturi, ko je stabilnost konstrukcije skoncentrira-na v najviji toki), je lo tudi za uvajanje in testiranje povsem nove tehnologije, ki bo dala Elanovim smuem d o l o e n o prednost pred svetovno konkurenco. Rezultat prizadevanj so smui M B X Lightspeed, njihove prednosti in lastnosti je Tristan A-man podrobno opisal v zadnjem Elanovem glasilu, mi pa se dlje pomudimo le pri odgovoru na vpraanje, komu so te smui namenjene.

M B X predstavlja vrhunski doseek konstruiranja smui , eprav niso namenjene vrhunskim smuarjem, so uporabili vsa spoznanja, ki so jih pridobili pri delu s tekmovalci. Pri tem je nadvse pomembna oblika stranskega loka, ki daje smuem ek-splozivnost in natannost v zavoju. Kasneje nameravajo prednosti smui M B X uporabiti tudi pri tekmovalnih smueh.

M B X se s svojimi prednostmi uvra v skupino izvenserij-skih smui , po voznih lastnostih bi jih lahko opredelili kot vsestranske high-high performance smui. Po njih bodo segali predvsem tisti smuarji, ki cenijo lahke, zelo odzivne smui na razlinih terenih, smui , ki so precizne v zavoju ter stabilne in hitre v vonji naravnost. Seveda pa so posebej namenjene vsem tistim, ki imajo radi novosti in elijo vselej biti korak pred drugimi.

/ ureja Marija Voljak

G L A S 6. S T R A N PODLISTEK, PISMA Torek, 20. marca 199

a s

PREDSEDNIKU SKUPINE REPUBLIKE SLOVENIJE

Svet za SLO in DS se je seznanil z vsebino predloga za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prehodu dravne meje in gibanju v mejnem pasu in ugotovil, da vsebine sprememb in argumentov zanje ne more sprejeti. Predlagani dokument je strokovno nezadostno utemeljen, njegove politine posledice na mednarodnem in notranjepolitinem podroju pa bi bile po nai oceni izrazito negativne.

Obina Kranj je pobratena z naimi obinami v Hercegovini, Osijek, Bitola, Zemun, Banja Luka, Kotor Varo in Senta. na tujem pa z Oldhamom v Veliki Britaniji, La Ciotatom v Franciji, Rivolijem v Italiji in mejno obino elezna Kapla v Avstriji. V preteklih letih smo zlasti s prebivalci obine elezna Kapla stkali vsakodnevne ive vezi, predlagani zakon pa zato mi, e bolj pa sosedje doivljajo kot izraz nezaupanja in vraanja preivelih asov. Tako kot elimo e poglobiti vezi s pobratenimi obinami v Jugoslaviji, bomo tudi v odnosih z elezno Kaplo storili vse, da bi medsebojno zaupanje okrepili. Predlagani zakon nao dravo v oeh sosedov odslikava v izrazito negativni lui, hkrati pa povzroa veliko kodo tudi nai manjini.

Vsem argumentom predlagatelja navkljub ne dri trditev, da raziritev pasu, v katerem pripadniki JLA lahko legitimirajo ljudi na 1000 m ne posega v ivljenje in delo ljudi. Nasprotno, iritev obmoja e kako iri tevilo ljudi, ki so v oeh graniar-

jev potencialno sumljivi. Kakrnokoli dodatno vznemirjanje ljudi je nesprejemljivo, nameanje vojakih elektronskih naprav izven 100 m obmejnega pasu pa neposredno posega V rasebno in drubeno lastnino takega obmoja. Nartovano zmanjevanje tevila graniarjev. hkratno irjenje pasu, nameanje novih elektronskih naprav in irjenje pooblastil so v medsebojnem nasprotju. Predvsem pa ocenjujemo, da je varovanje dravne meje nadvse strokovno zahtevno in politino obutljivo delo, ki zahteva vejo profesionalizacijo. Svet meni, da morajo v prihodnje varovanje dravne meje v miru v vejem obsegu prevzeti organi za notranje zadeve. Vsaka nepotrebna rtev na meji, e posebej ko gre za tuje dravljane -ekonomske emigrante, pa pov

zroa nai dravi nepopravljivo politino kodo.

e posebej pa nas skrbi, da s takimi dogodki JLA v oeh prebivalstva dobiva vedno bolj podobo preivelega, nepotrebnega in ivljenju nevarnega mehanizma. Potrebujemo uinkovite, sodobno opremljene, organizirane in vodene oboroene sile, v katere bo nae prebivalstvo zaupalo. Zato nas skrbi spreminjanje odnosa do JLA med naim prebivalstvom. Zahtevamo, da zvezni izvrni svet dokument umakne iz skupinske procedure od organov republike Slovenije pa terjamo, da stori vse za prepreitev sprejema tega zakona.

Predsednik Ivan Torkar

MARKOVIEV PROGRAM

Kljub vsem zatrjevanjem in hvalisanju, da je bila inflacija februarja samo 8,5 odstotna, lahko mirne due zatrdim, da je vse to navadna la in zavajenje ljudstva. Januarja je bila inflacija 42 odstotna, za februar pa razen uradnih e nimamo podatkov. Vsekakor pa je bila v teh dveh mesecih 60 odstotna. To pa je isto nekaj drugega, kot trdi uradna statistika in ZIS.

Konno pa, e se tudi ni ne bi podrailo, bi bili Jugoslovani e vedno v decembrskem inflator-nem stanju, ko so bile maloprodajne cene 5-krat vije kot januarja istega leta. Poleg tega pa so plae in pokojnine zamrznjene, cene se e naprej dvigajo, iz tovarn pa meejo na stotine in tisoe ljudi. Z intervencijskim uvozom in z blagom iz zveznih rezerv pa se dogajajo prave malverzacije, ko nekateri kupujejo tudi po nekaj sto kilogramov blaga, esar navaden delavec ali upokojenec pa ne zmore. Tako ima lovek vtis. da je vsa drava do kraja skorumpirana. Po nakljuju sem bil na predveer dneva ena na kranjski obini. V dvorani so bile bogato obloene mize. z najboljimi jedrni. In kdo mislite, da se je gostil z dobrotami9 Sama rdea aristokracija od entjureve. Tomieve, Kraigherja in Ravnikarja. Seveda plaali niso ni. Smo pa plaali namesto njih mi - navadni dravljani, kot vedno. To omenjam samo za ilustracijo, da nam vlada e vedno dobra stara KP in da se tudi v nainu vladanja ni prav ni spremenilo. Delavci plaujejo, rdea gospoda pa uiva sadove njihovega dela. In vse to se poenja v asu, ko je drava do kraja osiromaena in izmo-zgana od takih in podobnih, ki so bili na tej portiji. Le kako se more partija preimenovati v

stranko demokratine prenove, ko pa gre e vse po starem.

Ko je bil Markovi na Brdu pri Kranju in je predstavil gospodarstvenikom svoj nart za unienje inflacije, se mi je kar vzdignilo v elodcu, ko sem videl, kako lakajsko so se vedli nai predstavniki pred Markoviem, posebej e Rino Simoniti in Matija kof, potem pa dali v ni vse nae strokovnjake, ekonomiste. Niti na misel jim ni prilo, da z Markoviemi ukrepi tone Slovenija in z njo tudi ostala Jugoslavija v gospodarski kolaps neizmerljivih posledic.

Tu bi omenil posebej to, da je vsaka kolikanj urejena drava ponosna na to, da imajo obani prihranjenega imve denarja, ki pa ga tudi primerno obrestuje. Kaj pa pri nas. 11 odstotne obresti s 60 odstotno inflacijo? Mislim, da je to navadno ropanje hranilcev. Markovi gre na to, da bi nam pobral e tisto, kar imajo ljudje shranjenega doma. Z drugo besedo, da bi na sebi isto obuboal. e to bi bilo dobro objaviti, da se je premier odloil za teorijo Jefjreja Sahsa, ki je obglavil inflacijo v Boliviji. Vendar, kakna je bila cena za to. Tisoi pobitih v socialnih nemirih in stotisoi brezposelnih samo zato, da ni inflacije in da ivi 35 odstotkov kaste, t. j. esta-blishmenta v sijaju in razkoju.

In ko grem proti koncu, naj omenim e to, da imamo denar za supersonino letalo pa helikopter in super moderno oroje. Vpraujem se le, za koga, ko vendar e vsak otrok ve. da se Evropa razorouje in da so nae meje varne. Po drugi strani pa ni in ni denarja za olstvo, zdravstvo in socialo.

Kot sem e zgoraj zapisal, se nas misli nekako tajvanizirati, ko bo imela ena dobra tretjina vse. drugi pa se bomo znali na tleh, brez zadostnih sredstev za preivljanje in za zdravstvo, olstvo in mizernimi pokojninami, da ostareli delavec za tistih 13 let ivljenja, kolikor ga ima po upokojitvi e pred seboj, nima denarja niti za starevski dom. Vedite pa, tov. Markovi: neki ameriki kongresmen je izjavil: temu loveku se e na oeh vidi, da nima ne srca ne soutja do malega loveka.

Toda ta dobra tretjina ponianih in razaljenih je tudi potencialno arie socialnih nemirov, ki znajo marsikoga izpodnesti. Kako priljubljena je g. Tliatcher, lahko vidimo zdaj in ne bo dolgo, ko bo odla s svojim elitizmom na smetie zgodovine. Ubirala je prav take metode kot Markovi pri nas. ker pa so Anglei civiliziran narod so se je naveliali in jo bodo odplaknili. In ker se v zadnjem asu tudi jugoslovansko ljudstvo hitro bistri, tudi ono ne bo dolgo prenaalo zatiralstva.

Miro Peenik

USTAVA IN USTAVNE ZAOBLJUBE -ZAPRISEGE

Urejena drava na tem svetu ima tudi urejeno ustavo, med take nedvomno sodi Jugoslavija s svojim republikami. Svojo prvo je napisala in sprejela 31. januarja 1946. Lastnorono so jo podpisali vsi predstavniki narodov, ele potem ko so se bili osvobodili. Ta ustava ima 139 lenov. Njen prvi len zlasti buri Srbe, kjer je zapisano: ..."skupnost enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do samoodlobe, vkljuno s pravico do odcepitve, izrazili svojo voljo, iveti skupno v federativni dravi."

V "Veeru " in drugih asnikih pa 17. februarja 1990 beremo, kaj pravi BOU ROV mo: "Na najpomembneji cilj je, da loimo ljudi od neljudi, dobro od zla, ker to dvoje nikoli ni moglo biti skupaj."

Stareji ljudje v Evropi dobro pomnijo, zlasti Slovani in idje, kaj je pomenilo "HERREN-VOLK", "UBERMENSCH" v Gobelsovi propagandni "kuhinji". Epilog se je znael na Mednarodnem vojnem sodiu 20. novembra 1945 in zakljuil v Niirnberkem procesu I. oktobra 1946. Poborniki hudodelstva v Evropi se niso utili krive, pa vendar so se mnogi e prej sami pokonali, ker niso prenesli viine vislic: nekdanji avstrijski ka-pler Hitler, letalec Goring. Him-ler, veterinar in Lanivec Gobels. Josip pa je pokonal svoje otroke in nato e eno in sebe. medtem ko so drugi kasneje sedli na Niirnberkem sodnem procesu.

V "Gorenjskem glasu" dne 16. februarja 1990 pie pod naslovom: "Pravi mo na nepravem mestu," ob sestanku direktorjev na Brdu pri Kranju. Za ustavni okras nam ni tale stavek: "Na tem mestu se je torej govorilo srbohrvako, eprav je na sestanku en neslovenec - Ante Markovi. Povedal je, da ZIS ne more niesar ukreniti proti dolgu Srbije Sloveniji. V ustavi je zapisano, da je blagovni promet med republikami svoboden in se ne more omejiti z zakonom republike. Pa vendar je Srbija zaasno zadrala ogromno slovenskega kapitala.

Predsednik ZlS-a ter predsednika ZlS-a Srbije in ZlS-a Slovenije in drugi funkcionarji, delegati, poslanci, zastopniki so ob sprejemanju svojih funkcij zaprisegli zvestobi ustave. Vsi vprek smo to netetokrat storili ob tej ali oni prilonosti.

Kako uborna ugotovitev je bila, da je kongresni forum na Kongresu o protiustavnem aktu sploh razpravlja in jo skua verificirati z glasovanjem, ko pa je protiustavni delikt. Kje je insti

tucija in forum v Jugoslaviji, ki je nad ustavo in zaprisego parlamentarno izvoljenih in zapriseenih predstavnikov ljudstva. Predstavniki ZlS-a, ne le da ne morejo reagirati na protiustavni in, ampak to morajo, saj so ustavno zaprisegli z vsemi legalno izvoljenimi predstavniki ljudstva, ki ga zastopajo.

O kritvah ustave vendarle suvereno razsoja Ustavno sodie. Se bo to tudi zgodilo ? Pra v bi bilo, da bi se. V Mariboru, dne 19. 2. 1990

Stane Bobek, dipl.oec.

VOLILNI PROGRAM DU BLED ODRINJENI

Da ne bi bili tudi v prihodnje UPOKOJENCI ODRINJENI na rob drubenega dogajanja, si bomo z ivljenjskim delom zaslueno pravico, do enakopravnega poloaja v drubi, ter loveku primerno pokojnino izborili z uporabo svojih volilnih glasov, na marevskih volitvah delegatov v republiko in obinsko skupino. Svoje glasove bomo ODRINJENI oddali kandidatom, ki jih bomo predlagali mi sami, ali pa tistim, ki nam bodo jamili, da se bodo v oblasti obine in Slovenije do upokojencev in njih problemov odgovorno obnaali.

Upokojenci! Dovolj je bilo nae pasivno

sti! Odvrzimo obutke nemoi in

obutka, da nismo nikomur potrebni, da smo balast drube dananjega dne!

Z vso moralno pravico zahtevamo vse tisto, kar smo s svojim ivljenjskim delom zasluili!

Zavraamo oitke, da smo deurni krivci za sedanjo drubeno in gospodarsko krizo!

Ne sprejemamo raznovrstne uniujoe kritike in pekulantskih obtob na raun nae garake generacije, ki jih nanjo streljajo z edinim ciljem priti na oblast, tevilne kot gobe po deju, zrasle nove stranke!

ODRINJENI SE VKLJUUJEMO V VOLILNI BOJ Z GESLI: lovek loveku lovek. Razvita in v Evropo odprta

druba, Svoboda, mir, varnost, Skrb za zdravje, zdravo in

humano okolje, Demokracija in pravna dra

ja, Dodajmo ivljenje letom in

ne leta ivljenju, ena in mati steber druine

in Slovencev

ClUl ODRINJENIH Od republikega parlamenta obinske skupine zahtevam da se nanovo ovrednoti drube status in enakopraven polo upokojencev, kot enakovredn lanov slovenske drube. S TEM V ZVEZI: noemo socialne pomoi pt

pa poteno zaslueno poke nino. ki je rezultat minule^ dela. v skladu s trnim na lom DAL SEM - DAJ

noemo akontacij, pa pa ti kojnje in realno izplailo p kojnin!

hoemo dvatisoletju in E ropi prinesen ivljenjski stal dard ZDAJ in ne ko na GARAKE generacije bo ve!

hoemo pokojnino, ki bo p> leg pokrivanja vsakodnevn potreb, zagotavljala tu monost za rekreacijo, let! oddih, zdraviliko zdravi} nje in tudi monost potoval ogledati si vsaj nekaj zt nimivosti in lepot sveta!

noemo, da nam danan) ali kakna nova birokracij ree kruh, tako kot nam g je doslej!

ne bomo dopustili, da na) stranke razlinih ideologij' barv izniijo in maej delovne uspehe nae genert cije, kije z odrekanjem stal darda obnovila v vojni do ti porueno domovino, kah tudi ne narodnoosvobodiln ga boja!

preko delegatov, ki jih bori upokojenci izvolili ali s svoj mi glasovi podprli, hoem' da se v skupini slii ni glas!

program D U Bled vsebuj tudi obnovo in posodobiti doma tako, da bo nudil prij ten, narodovi kulturi prime no delovanje drutvenih d javnosti!

zavzemamo se za, tudi i cernje, bolj razgibano ku turno druabno ivljenje Bi' da, ki ga mono pogrea!

hoemo poteno in dobro zt toeno trgovino po zmerni in ne turistinih cenah, ki je to e stara praksa na Bti du!

zavzeli se bomo za to, da dt kaemo delovnim in drugi organizacijam, da njihol obveznosti do svojih delegl tov, ki so se upokojili, s tel e niso izpolnjene (omogoi morajo monost dopustovl nja, letna sreanja, izleti' kolektivom, finanna podpi ra D U itd).

ODRINJENI bomo podpof za na volilni program iskali1 volilci zakoncev in sorodniki naih lanov, ter pri tistih, ki i upokojitvi bliajo.

Ta na program bomo posr dovali kandidatom, ki bodo pl trjeni kot kandidati na zbor volilcev. ter jih povabili na rt zgovor o naem programu.

PREDLOGE za kandida sporoite v pisarno DU Bled. D R U T V O U P O K O J E N C E

BLEf

A L E K S A N D E R Z A L A R

ZLATI TRIKOTNIK Tudi vladno nadzorstvo nad neprehodnimi pokraji

nami, brez cest, je bilo slabo. Zato je proizvodnja in trgovina z opijem cvetela. Visokogorska plemena so dobivala redna plaila, nasadi maka so se hitro irili in tako so bila od pridelave maka vse bolj odvisna tevilna gorska plemena. Bil je njihova eksistenca...

Avto se je ustavil. Burmanska meja. Zlezemo iz avta in se pe odpravimo proti meji.

Na obeh straneh ceste so male prirone prodajalne. Tam vidi vse vrste tekstila, izdelke domae tajske obrti ter uporabne predmete. Le kdo vse to kupuje? vpraam Toma. Burmanci , pravi. Reka Sub Roa loi Burmo od Tajske. Na drugi strani starega kamnitega mostu obstanem. Nad mano je ez cesto velik napis: Socialist ina republika Burma. Nadaljujem pot na burmansko ozelje. Ob cestni oviri stoji burmanski obmejni policist. Veliko Burmancev in posamezni Tajci hodilo mimo ovire. Pozdravim policista. M e bo ustavil? premiljujem. Pokima mi in se prijazno nasmehne. Zato zakoraim naprej. Strah popusti; vzamem fotografski aparat, da bi slikal, tedaj pa se ob meni pojavi prijazni policist. Krili z rokami in ponavlja: N o , no! N o e , da slikam. mu reem kar po slovensko in spravim fotografski aparat.

Avtor ob obreju Zlatega trikotnika, sipina zlati trikotnik.

reka Mae Khong in

Ko sem spet na tajski strani meje, mi Tom ves zaskrbljen ' e: Kaj ste vendar poeli , ali ne veste, da bi vam lahko zaplet fotoaparat. Potem se e dolgo udi in kar ne more verjeti, sem jo tako poceni odnesel. Pojd imo e, nam ree. Obutj imam, da so mu Burmaci in Burma trn v peti. Posnetek s tajs* strani meje pa mi vendar uspe.

Spet se vozimo. Cesta je zdaj oja. Pribliujemo se hriboij Tam se zaenja Zlati trikotnik! Bom le spoznal to skrivnostno v e lo? Vozimo mimo nasadov banan in e so tu nasadi ananas Cesta zavije med hribe. Bambusov gozd ovija cesto v senco s j jega zelenja. Za ovinskom se zane cesta dvigovati. Veeri se. V lika, krvava sonna krogla se izgublja za neskonnim zelenjem, soncem se izgublja tudi vroina. Iz skritih globeli se plazita mi1 in hlad. K o n n o obstane tudi avto. Tu bomo prenoeval i , pl vi Tom. Z nahrbtnikom na ramah se odpravimo v blinje koi 1 pokrite s palmovino.

Malo naselje tik ob sotoju Sob Ruaka v Mae Khong je fl menjeno le skromnim potnikom. V koicah ni elektrike niti vo

Muzikaviva: Dvigniti splono raven glasbene kulture

K D A J Z A S E B N E G L A S B E N E S O L E ? Trajna skupnost samostojnih kulturnih delavcev "Evropska kultura" vkljuuje v svoje delovanje tudi enoto, ki se posebej ukvarja z

glasbenim izobraevanjem - Muzikavivo. Razmah projekta tudi na Gorenjskem.

Pred asom smo v Gorenjskem glasu e ire predstavljali eno od Trajnih delovnih skupnosti kulturnih delavcev, informacijo tokrat poglabljamo. Pravzaprav razirjamo, kajti Evropska kultura je kot delovna organizacija s polno odgovornostjo zelo iroko zasnovana. Sami pravijo, da so njihova podroja delovanja tako informiranje, izobraevanje kot znanost, kultura in umetnost.

Nas je znotraj Evropske kulture tokrat posebej zanimala enota 19, kot jo interno oznaujejo, gre za projekt, ki nosi naslov Muzikaviva. Ta enota je namre neposredno zanimiva tudi za Gorenjsko, saj so prve akcije e stekle. O delu Muzi-kavive smo se pogovarjali z njenim direktorjem in urednikom Janezom Rozmanom.

Janez Rozman, direktor in urednik Muzikaviva

Kako bi se lahko najkraje oznaili za tiste, ki o vas e niesar ne vedo?

"Srno prva neodvisna organizirana glasbena delavnica na Slovenskem, ki domuje v kulturnem hramu Vodnikove domaije. N a program obsega individualno glasbeno izobraevanje - pouevanje s podroja klasine, jazz, zabavne, rok, narodne in narodnozabavne glasbe."

Zgolj za zaetnike, za tiste, ki instrumente e obvladajo ali za oboje?

"Upal bi si rei, da za vse. Pouevanje imamo namre razdeljeno na teaje za zaetnike, izpopolnjevanje na srednji, viji in visoki stopnji. Teajnike vodijo priznani slovenski glasbeniki, pri visoki stopnji pa vkljuujemo v vodenje vrhunske izvajalce. Eden taknih teajev se bo priel konec tega meseca, v potrdilo prej reene-ga pa zgolj imena mentorjev -Janez Gregorc (kompozicija), Emil Sruk (pozavna), Ale Rendla (tolkala), Milko Lazar (saksofon)... Teajniki dobijo ob zakljuku teaja tudi posebno potrdilo."

Potrdilo, ki pa verjetno nima tudi formalne veljave?

"Res je, kajti zaenkrat lahko kaj taknega uradno izdajajo samo dravne glasbene ole , vsem ostalim pa je prepueno zgolj interno potrdilo. Priznati moram, da o tej problematiki zaenkrat e nismo poglobljene-je razmiljali, verjetno pa bo dralo, da bo potrebno temo kmalu ire odpreti."

Na tem mestu se je v pogovor vkljuil tudi Janez Zmazek (taas popularni Don Mentoni Blues Band): "Vedeti moramo, da gre pri tem za celostno problematiko, ki jo bo v tem okvi ru potrebno tudi reevati. Naemu voditelju teaja namre ni Hana zakonika monost dajanja formalnih glasbenih diplom - gre v bistvu za tematiko zasebnih glasbenih ol, ki bodo navzven izenaene s olami, ki jih bo neposredno pokrivala "dravna glasbena ola", kar se lahko, glede na dananje ase, kmalu zgodi."

V em ste lahko, e izpustimo nemonost podeljevanja uradnih diplom, kvalitetneji od sicernjih glasbenih ol?

"Ne bi si elel nakopati nikakrnega sovratva med kole

gi, ki pouujejo ali vodijo na glasbenih olah, vendar vseeno moram rei, da gre po mojem miljenju za kvalitetneji odnos do teajnikov. Ker so skupine praviloma malotevi lne, se mentor lahko res vsakomur posveti v maksimalni moni meri. Te imo k imbolj svobodnemu pristopu."

In kako gre v va koncept Gorenjska?

"Zaradi velikega zanimanja ljudi z Gorenjske smo odprli podenoto Muzikavive tudi na Partizanski 33 v Kranju. Delo, ki ga vodi Matja Malovrh, je seveda enako programom in zahtevam, ki jih vodimo v Ljubljani. Ravno v asu, ko se pogovarjava, je v Kranju e stekel prvi teaj - uenje kitare. Ocenjujemo, da je na Gorenjskem veliko ljudi, ki bi eleli dvigniti sp lono raven glasbene kulture, kot imamo zapisano v naem geslu."

Gre znotraj vaega dela e za kakno posebno akcijo?

"Vsekakor moram omeniti socialni projekt imenovan "Sklad za p o m o pri glasbenem izobraevanju". Namen sklada je nedvoumen - brezplano e l imo omogoit i glasbeno olanje tistim skritim talentom, ki bi sicer zaradi pomanjkanja denarja za olnino ali nakup instrumenta, nikoli ne mogli uresniiti svojega talenta. Hkrati lahko tudi z veseljem povem, da je akcija naletela na izredno dober odmev med posamezniki, delovnimi organizacijami, skratka med na