G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O LETO XII I . , ŠT. 56 - C E N A lO D I N S R E D A , l l . M A J A 1960

r A K T U A L N O V P R A Š A N J E

Z re formo f inans i ran ja s tanovanjske i zgradnje so občin­sk i s tanovan jsk i sk l ad i močno okrn j en i . Zato smo vprašali na - * čelnika odde lka za gospodarstvo p r i Občinskem l judskem od­boru Radov l j i ca , kako je s p r i v a t n i m i sredstv i za gradnjo sta­novanj . Tako le n a m je odgovor i l :

»P r i Go zda r sk i pos lovn i zvez i je že pričela z de lam sta­novan jska zadruga . Naspro t i tovarne A l m i r a bodo zg rad i l i 5 dvos tanovan jsk ih hiš, za katere imajo načrte že p r ip rav l j e ­ne. Na jp re j bodo po rab i l i las tna sredstva, nato sredstva pod­jet ja i n šele potem pr i spevek stanovanjskega sk lada . T a i m a letos približno 65 mi l i j onov d inar jev razpoložljivih sredstev za gradnjo stanovanj , ostalo pa bomo po rab i l i za obveznosti do opekarne v D v o r s k i vas i i n za posestvo Poljče. 5 m i l i j o ­nov d inar j ev bomo iz stanovanjskega sk l ada p r i speva l i za i n ­d i v idua lno gradnjo s tanovan jsk ih hiš. O razde l i t v i tega de­nar ja bo razprav l j a l a še posebna komis i j a Občinskega odbora Z B . Potrebe pa so večje, za približno 30 mi l i j onov d inar jev .

Še eno stanovanjsko zadrugo so v zadnjem Času ustano­v i l i tudi p r i tovarn i P l a m e n v Kropi.-« -t

Po kongresu V. kongres SZDL Jugoslavije

K dal obilo napotkov za kon­kretno delo organizacij S2DL. Ena najvažnejših nalog organiza-Cl1 je nedvomno seznanjanje čla­nov 2 gradivom kongresa. To pa seveda ne kaže storiti po starem, $ prebiranjem kongresnega gra-~jva na posameznih sestankih. Zato je že predsedstvo Glavnega °dbora SZDL Slovenije dalo po­budo, naj bi se o gradivu kon-Pesa razpravljalo posebej po in­teresnih skupinah, razen tega pa

bi se preko občinskih posve­tov _ informiralo politični aktiv 0 najvažnejših sklepih in statu­tarnih spremembah, ki so bile sprejete na kongresu.

SZDL ima v razvijanju siste-socialistične demokracije veli-

*° vlogo. Je vse ljudski parla-^nt, ki z neprestanimi stiki z dr-

z<*vljani pomaga, da prihajajo Mnenja vseh članov do izraza pri sprovajanju konkretne gospodar-s*e, kulturne, socialne itd. politi-*e na določenem območju. Prav s Poglobljenim studijem kongres-neM gradiva je treba, ustvariti v ycinah primerno osnovo za na-daljne razvijanje sistema družbe-WES<* in delavskega upravljanja v tej smeri.

. Hkrati s temi nalogami pa se ] e treba pomeniti tudi o spre-mernbah v statutu in s tem v zve-t l o nekaterih spremembah pri VzPostavljanju krajevnih organi-**c'j SZDL. Seveda to presega 0rZanizacijske okvire in ima reor-%anizacija osnovnih organizacij ^ZDL svoj globji smisel. Kraje-v-n e organizacije naj bi se namreč P^lagodile okvirom ožjih intere-s.?v skupnosti in na vseh področ-1 ' Pomagale razvijati te skupno­st in v s e samoupravne organe na nl'hovem območju. Seveda ni $Lfno> 'da se krajevne organizacije W;D£, povsem prilagodijo seda-nJlm območjem krajevnih odbo-r.°v kot organov oblasti, marveč ' e treba v zvezi z reorganizacijo plovnih organizacij SZDL teme-

; U r ) razmisliti tudi o tehtnosti favne razdelitve posameznih ob-c^n- Vendar nam sedanje stanje

da bo treba nekaj ukreni-g V jeseniški občini je n. pr. v Zlr°vniskem koncu na območju ene%a krajevnega odbora kar 8 Imovnih organizacij SZDL. V J J p P f c občini je 29 krajevnih °'}borov in 36 osnovnih organiza-S SZDL. Na območju mesta ^anja pa s o v okviru ene sta-n°v*njskc skupnosti 3 osnovne or-

5 seje predsedstva Okrajnega odbora SZDL

Sprejet delovni načrt Organizacije SZDL naj posKcrbe za enotna telesno-vzgoina

in športna društva v občinah K r a n j , 9. m a j a

D a n e s d o p o l d n e j e b i l a v p r o s t o r i h O L O K r a n j s e j a p r e d s e d s t v a O k r a j n e g a o d b o r a S Z D L . N a s e j i so r a z p r a v ­l j a l i o n a l o g a h o r g a n i z a c i j S Z D L p o V . k o n g r e s u . O t e h vp rašan j i l b o r a z p r a v l j a l še p o s e b n i p l e n u m O O S Z D L , p o obč inah p a b o d o s k l i c a l i k o n f e r e n c e , n a k a t e r i h b o d o d e ­l e g a t i n a k o n g r e s u i n č lani g l a v n e g a o d b o r a S Z D L p o ­roča l i o o s n o v n i h vp rašan j ih , k i j i h j e o b r a v n a v a l k o n ­g r e s .

vzgo jna dejavnost na področju okra ja . K e r po občinah še n i po­dobnih organizac i j , b i kazalo predvsem v r a z v i t i h področjih us tanov i t i podobne občinske zve­ze. V občini K r a n j je že imeno­v a n i n i c i a t i v n i odbor, k i p r i ­p rav l j a ustanov i tev občinske zve­ze športnih i n te lesnovzgo jn ih društev. Drug je pa naj b i občin­sk i odbor i S Z D L d a l i i n i c i a t i vo , da se prične z de lom v tej smer i .

Naša razg ledn ica : P O M L A D Fo to : F . Pe rdan

Razen tega so ra zp rav l j a l i na sej i še o p l anu dela za meseca maj i n j u n i j . P r e d v i d o m a bo v j u n i j u p l e n u m O O S Z D L , k i bo obravnava l prob leme s tanovanj ­s k i h skupnost i i n f inans i ran ja stanovanjske izgradnje . 19. maja pa bo organiz i rano širše posve­tovanje o p rob l em ih tovarniške­ga t i ska .

V ma ju bo v K r a n j u us tanovn i občni zbor skupnega telesno-vzgojnega i n športnega okra jne­ga f o ruma. V o k v i r u te o rgan i ­zaci je bodo združene vse športne podzveze i n te lesnovzgojna d r u ­štva »Partizan«. Tako bo pove­zana vsa športna i n telesno-

Akademije fin odlikovanja Ob tednu Rdečega križa po valih občinah

T a teden, od 8. do 15. maja , je m e d n a r o d n i teden Rdečega križa. Ob tej priložnosti so tud i po naših k r a j i h pros lav i l e a k a ­demije i n pode l i tev od l i kovan j zaslužnim sode lavcem te člo­veko l jubne organizac i je . Iz p r v i h pros lav , ki so b i le p re tek le d n i , smo d o b i l i nas l edn ja poročila.

5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj

Razprava p turizmu K r a n j , 10. maja

V K r a n j u je b i la danes seja Okra jnega l judskega od­bora, na ka t e r i so r a z p r a v l j a l i i n sk l epa l i o poročilu o i z ­va janju smern i c O L O za razvo j t u r i z m a in gost instva i n o pot rd i t v i perspekt ivnega p rog rama razvo ja tu r i zma v R a ­dov l j i c i , na ločenih sejah pa o spremembi družbenega p l a ­na okra ja K r a n j za leto 1960, o po t rd i t v i zaključnega raču­na družbenega inves t i c i j skega sk lada okra ja K r a n j za leto 195?) in še o nekater ih d r u g i h zadevah.

l c ' j e SZDL. Jasno je, da bo zato posamezne osnovne or-

*£l*ap)e združiti, kadrovsko 0Je^ltj in jih usposobiti za

Povijanje vseh tistih nalog, !'rcd krajevne

l)*jo.

odho) ki

SZDL, po V. kongresu, postav-

Izvleček iz poročila o i z va ja ­n ju smern ic O L O za razvoj t u ­r i zma i n gost instva je podal predsednik Sveta za tu r i z em i n gostinstvo A l o j z Logar . V začet­k u je poudar i l , da je število go­stov in nočitev l an i s icer na G o ­ren jskem že močno poraslo , da pa v dosedanjem razvo ju tu r i z ­m a niso bi le zadostno izkoriščene vse možnosti, k i j i h daje h i t r i porast dohodkov preb iva l s tva i n povečano zan imanje inozemcev za obisk naših krajev . K r a n j s k i

okra j je l an i ob iskalo 175.286 go­stov, ka r je za 25,3 odstka več kot v le tu 1958; nočitev pa je b i lo l a n i 703.805 a l i za 11,8 od­stotka več kot v le tu 1958. N a j ­večji promet je b i l kani dosežen v avgustu, ko so zabeležili 39.820 gostov (25,3 odstotka od celotnega števila gostov) in 185.746 nočitev (28.1 odstotka vseh nočitev). S ta ­tistični podatk i kažejo, da je b i l večji del nočitev zabeležen v po­letn ih mesecih, medtem ko so v mesec ih od januar ja do ma ja za-

Pred nami je statistični popis kmetijskih gospodarstev

|V 0 vsej Jugoslaviji bo od 15. d r . n , i l J» letos statistični popis ^ " ' • " • M i h in zasebnih kme t i j s k ih J s Poda r s t e v , na katerega se tu 41 ten teir,

v kran jskem okra ju že dlje i n -2 iVno pr iprav l ja jo . V zvezi s

, P a se širijo med l j u d m i J , a z l i ( n e J M . a la rmantne vest i .

k i n imajo nikakršne zveze z na ­menom tega popisa.

Po zadnj i v o jn i je b i lo v J u ­gos lav i j i s icer že nekaj de ln ih statističnih popisov kmet i j s t va , medtem KO popolnega popisa kmet i j s t va v Jugos l a v i j i doslej še ni bilo. In prav sedanj i popis

POSVET 0 NAL06AH INDUSTRIJSKE PSIHOLOGIJE " l i k o v v K r a n j u

r * k 10 lev

gospoisar-e b i l vče-

tnaja, posvet dlrstetor-S L I ? . Psihologov O nalogah uv-^ " J e k e psihologije. Posvetu, <Xlbf>i ' C - V O ( J i l t l a n t 'P i " ' vnega „ * a K l u b a T K ^ n j

s ' ude

gospodarstven -tov. M i t j a Kamušič, ežili d i r e k t o r j i go-

PUKi ' S k , i h | } ,f'J«'t-ij. sode lavc i re -

£J?h «

5lt,ik o s ,

in okra jnega Z a v o -in štipendisti. V

-m de lu p rog rama ' l i 'Ugim M H ' n n l a p r ed -

A n d r e j V e r -

( ' i u " ' s i l ' e r ° U ' m ' » K » J s e P r l "

Slo,,; 1" <*1 psiholog;, v p Ml.it-tjtl V<>ja' n : ' današnjo stopnjo ra/.-* D c k t , , I > ' ) l l i , , , u i n k ; " v ' H M ' -

v u < »n pa tov. V i to A b t i k

o delu psihologa v podjet ju in kaj bi b i l i ps iholog i glede na stopnjo razvoja te znanost i p r i nas sposobni naprav i t i v i n d u ­s t r i j i . V popo ldanskem delu pro ­grama so govor i l i o s t rokovn i in praktični spre jeml j i vos t i nalog, - p r e i e t i h na dopo ldanskem de lu posv f l a . Ugotov i tve posvetova­nj i naj bi kor i s t i l e p r i o b l i k o ­v a n j u stališča vodstev podjet i j do tega področja dela , nadal je o p r o g r a m u izobraževanja za vodje k a d r o v s k i h služb v večjih indus t r i j sk ih p >djet j ih. p >ma-gale pa naj b i tud i p r i i zme­n jav i izkušenj ps ihologov, k i dslsjo v indus t r i j i . Podrobnos t i i/, razprave bomo ob jav i l i v en i i zmed nas l edn j ih številk naše­ga l is ta .

k m e t i j s k i h gospodarstev i m a le ta namen, da se zberejo popo ln i podatk i o preb iva l s t vu in delov­ni moči kme t i j sk ih gospodarstev, o zemljiščih, posevk ih , sadnem drev ju in v i n s k i t r t i , o s tavbah, o kme t i j sk ih s t ro j ih in p r i p r a ­vah , o živini, p e ru tn in i , čebelnih pan j ih , o sodelovanju posamez­n ih kme t i j sk ih gospodarstev /. družbenimi kmetijskimi gospo­darstv i v pro i zvodnj i in agroteh­n i k i , o pro i zvodn j i i n prodaj i kme t i j s k ih p r ide lkov , o naložbah v pro izvodnjo in o življenjskih razmerah kmet i jskega p r eb i va l ­stva. Namen popisa je torej le talistična ugotovitev dejanskega

stanja v našem kmet i j s t vu . T o č ­ne podatke bodo potrebovale predvsem občine. Spričo v e l i k i h sprememb v našem kmet i j s t vu v zadn j ih let ih so namreč podatk i prejšnjih popisov že močno za­stare l i . Zato b o d o podatk i te&a popisa tudi obdelani po občinah, g lavn i pa celo po nase l j ih (va­seh).

Priporočilo za tak popoln po­pis kme t i j sk ih gospodarstev je dala Organ izac i ja za prehrano in kmet i j s tvo pr i Organ i zac i j i z d r u ­ženih narodov (FAO) . -t

beležili zelo m i n i m a l e n promet tako z gosti kot z prenočitvami. V e l i k porast števila prenočitev v p r ime r j a v i z l e tom 1958 so l an i dosegli predvsem v občinah B l ed , Boh in j , Radov l j i ca i n Škofja L o ­ka (celo za 82,08 odstotka), med­tem ko so občutne padce preno­čitev zabeležili l an i v občinah Tržič, Železniki i n Z i r i .

Poročilo tud i ugotav l ja , da je v letu 1959 60 odstotkov vseh go­s t insk ih gospodarsk ih organizac i j uvedlo plačevanje po de lovnem učinku. V g l a vnem so vpe l j a l i obračunavanje osebnega dohodka v odstotku od oprav l jenega pro­meta, p r i čemer so prev ladova le skup inske norme i n skup insko obračunavanje osebnega dohod­ka .

V razprav i so odborn ik i i n gostje govor i l i o številnih pro­b l em ih t u r i z m a na G o r e n j s k e m : o p l a n i n s k i h posto jankah, v k a ­tere skoraj ničesar ne inves t i r a ­mo, o cestah (nujna bi b i l a na p r imer modern izac i ja ceste P r e d ­dvor—Jezersko) , o propagandi , o žičnici na Voge l , k i bi b i l a za hitrejše uve l jav l jan je z imske se­zone v B o h i n j u nujno potrebna, o camp ing ih , o inves t i c i j sk ih sredstv ih za gradnje in pop rav i ­la nekate r ih gos t insk ih in t u r i ­stičnih objektov i td .

N a seji so spre je l i tud i smer­nice za nada l jn j i razvoj U i r i z m a i n gost instva v ok ra ju , o kate­r i h pa so nekater i odbo rn ik i v razprav i p r i p o m n i l i , da so pre ­malo konkre tne .

B O H I N J

Občinski zbor R K v B o h i n j u je o r g a n i z i r a l v o k v i r u Tedna R K zan im i vo akademi jo , 'ki je b i l a v nedel jo 3. maja . Nas t o ­p a l i • so poamladikar j i R K iz tamkajšnje osemletke. N a j z a n i ­mivejši de l p rog rama je b i l »Pokaži ka j znaš«. P o d m l a d k a r -j i so odgovar ja l i na razna v p r a ­šanja o nas tanku m zgodov in i Rdečega križa, o de lu te o r ga -nlJzaoije >pri nas, O Ženevski konvenc i j i , o organ izac i jah P o d ­m l a d k a i n o d r u g i h vprašanjih.

V k u l t u r n e m sporedu so n a ­vzoče najbol j p r i v l e k l e nekate ­re rec i tac i je .

R A D O V L J I C A

V ponedel jek zvečer je b i l a v k i n o d vo ran i v R a d o v l j i c i uspe ­l a akademi j a v počastitev t ed ­na R K . O zgodov in i R K je go­v o r i l pro fesor ' L a p u h . N a p r o ­s l a v i so svečano pode l i l i t r i o d l i k o v a n j a požrtvovalnim de­l a v c e m te organizac i je . Najviš­je od l i kovan j e — zlato značko — je pre j e l d r . A n t o n S l i v n i k , k i je že v času N O V z b i r a l i n pošiljal san i t a rn i ma t e r i a l p a r ­t i z a n s k i m bolnišnicam in b i l vseskoz i n e u t r u d l j i v i sodelavec p r i o r gan i zac i j i R K . Bronas te značke pa so bi le podel jene še F r a n c u Mohoriču in M a r i j i Bu l o v e c .

V k u l t u r n e m p rog ramu je so ­de lova l pevsk i okte t »A. Tomaž Linhart«.

P r i r e d i t v i so p r i sos t vova l i t u ­d i p r e d s t a v n i k i političnih in

družbenih organ izac i j občine, med k a t e r i m i tud i p redsedn ik O b L O J a k o b Eržen.

J E S E N I C E N a p ros l a v i R K , k i je b i l a

v s i n d i k a l n i d v o r a n i »Pr i J e l e ­nu« na Jesen icah v ponede l jek zvečer, je b i l po govoru o po­m e n u Rdečega križa bogat k u l ­t u r n i p rog ram. Sode lova l je m l a d i n s k i tamburaški zbor, o troc i iz tamkajšnjega v r t c a i n P o d m l a d e k R K . Z l a s t i malčki so navzoče zelo navdušili s svo­j i m i zva jan jem in prisrčnostjo. P r edsedn ik Okra jnega odbora Janez Ogore lec je v i m e n u J u ­goslovanskega Rdečega križa na tej p ros l av i pode l i l bronasto značko zaslužnemu organ iza tor ­j u R K tov. Srečku Copu.

I. c.

Delavnost naših poslancev K r a n j , 10. ma ja — Včeraj so

se v K r a n j u z b r a l i pos lanc i n a ­šega okra ja . R a z p r a v l j a l i so o neka t e r ih vprašanjih, k i bodo n a d n e v n e m r edu pr ihodn jega zasedanja L judske skupščine S loven i j e .

Naši pos lanc i se večkrat se­stajajo. N a s k u p n i h posvetova­n j i h se pogovor i jo o določenih p r o b l e m i h , o k a t e r i h potem raz­prav l ja jo o skupščini. P r a v t a ­ko se večkrat posvetujejo o praktičnem sode lovanju z l j u d ­s k i m i odbo r i i n v o l i v c i z a ures ­ničevanje posamezn ih zakonov in d r u g i h določb. 1. c.

V Gorjah nova i o l a V ponedel jek zvečer je b i l v

G o r j a h i z r edn i zbor vo l i vcev , k i se ga je udeležilo nekaj nad 200 l j ud i , p r eds tavn ik i b l e j ske občine ter l j udsk i pos lanec A l ­b i n Jens te r l e . G o v o r i l i so o gradn j i nove šole. V G o r j a h so pričeli s šolanjem o t r ok leta 1835. K m a l u potem so z g rad i l i tud i šolo, k i bo k m a l u stara 100 let. V e n d a r se v b i s t vu n i dosti sp remen i l a . K l o p i pa so stare že 40 let. V šoli so t r i učilnice, z d vema učilnicama pa šola go-

Srečanje bivših ranjencev V nedeljo, lik maja, bo v b i v ­

ši partizanski bolnišnici »Frsjija« pr i C e r k n e m posebna s\cčanost ob 15-letnici , ko so iz te skr i te , sstične grape konično odpel] aU ranjence v osvobojeno bolnišni­co v Gor ico . Bolnišnica »Pranja« je v času svojega obstoja, od Zli. decembra 194.'! pa do konca vojne, spreje la okrog 522 huje ran jen ih borcev. Borce z manj neva rn im i r anami , k i 10 fcfl s i l o l ahko hod i l i , .so zdrav i l i v L a ­h i njuh. N o v a k i h in v Davči. M n o g o bolnikov bolnišnice »Fra­n j u - je bi lo z Goren jske .

V s i bivši ran jenc i , k i so se zd rav i l i v tej bolnišnici, zdrav­niško in strežno osebje in d r u ­gi , se bodo v nedel jo, po petna j ­st ih i n več l e t ih , znova srečali v bolnišnici »Franjn--. Tako je med druglmj tud i povabl jen dr. V i k ­tor Volčak, k i je s pomočjo do­mačinov i zbra l ta prostor i n po­stav i l tamkaj prvo barako, tova-rišica dr. Bo j c -B idovec F r a n j a i n d rug i . Av t obus i iz K r a n j a bo­do odpel ja l i v nedeljo z jutraj ob (1. u r i . P r i j a ve zb i ra Občinski odbor Z B K r a n j .

-1. c.

stuje v sosednj i s+.avbi. Da.nes je na šoli 346 otrok, k i o b i s k u ­je jo pouk v t r eh i zmenah . S k r a t k a stanje šole je i z redno kritično. Ra z en tega m a n j k a tud i pedagoških de lavcev , k e r n ima j o zanje s tanovan j .

Toda za gradnjo nove šole se v G o r j a h pa r lp rav l j a j o že n a j ­manj 40 let . Iz vsega tega, če­prav so i m e l i že zbranega p r e ­cej mate r i a l a , doslej n i b i lo nič. G o r j a n i so b i l i premalo enotni . Največ o v i r j i m je po­vzročila l okac i j a za novo šolo. V to šol hodi jo namreč otroc i iz 11 nasel i j in vs i b i i m e l i rad i čim bliže doma šolo. Zato so se na ponede l jkovem zbo ru s k u p ­no odločili: »Mi hočemo šolo, pa naj stoj i k j e r hoče!« V o l i v c i so p r i p r a v l j e n i sode lovat i p r i g radn j i . Zg l asova l i so tud i o s a ­mopr i spe vku , k i ga bo vsak G o r j a n plačal. V treh l e t ih , k o ­l i k o r bo t ra ja la gradnja šole, bodo na ta način zb ra l i oko l i 16 m i l i j onov d inar j ev . Šola bo sta la o k o l i 105 mi l i j onov . S k l e ­n i l i so tud i , da bodo ob 100-le tn ic i gor janske šole odp r l i no­vo šolsko poslopje. Upamo , da bo to tud i res, če bodo v z t r a i a l i p r i svo jem sk l epu in se ne bo ­do spus t i l i spet v po lemiko , kje naj stoj i šola. -k

t

G O R E N J S K E

Te dni po svefc O B D N E V U Z M A G E Ob D n e v u zmage nad nac iz ­

m o m je sov je tsk i ob rambn i m i ­n is te r M a l i n o v s k i i z da l dnevn i ukaz , v ka te rem poudar ja , da je sov je tsko l judstvo p ro t i v o j n i i n t rdno odločeno za mi ro l jubno so­žitje. V e n d a r morajo sovjetske oborožene si le paz i t i i n b i t i v p r ip rav l j enos t i zarad i spletk i m ­perialističnih krogov , k e r so na sve tu še l judje , k i teže k oboro­ževanju i n vzpos tav l j an ju opo­rišč na tu j i h ozeml j ih , kot n. pr. v Zahodn i Nemčiji i n na J a p o n ­skem.

S E O AMERIŠKEM L E T A L U Inc ident , do katerega je prišlo

1. ma j a , ko so nad ozeml jem Sov je tske zveze ses t re l i l i a m e r i ­ško letalo, še vedno po ln i stolpce svetovnega časopisa.

Rad io M o s k v a je v ponedel jek o b j a v i l komentar v ka t e r em je posebej poudar jeno da ameriško zunan je min i s t r s t vo p r i znava , da j e b i l a p r va verz i ja , po kate r i na j b i leta lo oprav l ja lo znanstve ­no raz i skova lno delo, gola izmiš­l j o t ina .

Nevvjorško časopisje z obžalo­v a n j e m govor i o inc iden tu . New Y o r k T imes piše, da je s t em Sov j e t ska zveza dob i la v roke močne propagandne argumente . N e w Yo rk H e r a l d T r i b u n e pa p i ­še, da je zahod v očeh svetovne j a vnos t i zgub i l precej mora lne avtor i te te spričo omenjenega do­godka . Podobno mnenje izraža t u d i v o d i l n i norveški dnevn ik A f t e n Posten, v endar men i , da dogodek ne bo v p l i v a l na delo kon fe rence štirih predsednikov v l a d v P a r i z u . V s i časopisi po­udar ja jo , da omen j en i dogodek samo ter ja čimprejšnji sporazum o razorožitvi.

N E U R A D N I R A Z G O V O R I P r e d s e d n i k i v l ad br i tanske s k u p ­nost i narodov, k i so zb ran i v L o n d o n u na redn i l e tn i konfe­r enc i , so se zadnje t r i dn i pogo­v a r j a l i na neu radn ih sestankih . P r e d v s e m so r a z p r a v l j a l i o pro­b l e m u rasnega zapostav l jan ja v Južnoafriški un i j i . Iz u r a d n i h v i ­r o v se je izvedelo , da južnoafri­ški p r eds tavn ik i trmasto v z t ra ­ja jo na svo j ih stališčih i n je za ­tegadel j rešitev tega vprašanja mnogo bol j oddal jena kot kda j -k o l i popre j . N a sej i je prišlo do o d k r i t i h nasprot i j med južnoaf­riškim m i n i s t r o m L o u w o m in m a l a j s k i m m i n i s t r s k i m predsed­n i k o m R a h m a n o m , tako da je R a h m a n zapust i l sejo.

P O M I R I T E V ? Pomočnik generalnega sekre­

ta r j a A r a b s k e l ige D a r g i r i je do-potova l iz Bagdada v Be i ru t . V I r a k u se je razgovar ja l s pred­s t a v n i k i iraške v lade o sporu m e d I r a k o m i n A r a b s k o l igo. Razgovo r i so b i l i po n jegov ih i z ­j a v a h uspešni. V B e i r u t u bo raz­p r a v l j a l o podobn ih vprašanjih t u d i s p r eds tavn ik i L i banona .

IZ N A Š I H K R A J E V S R E D A , 11. M A J A 1961

IZ N A Š I H K R A J E V

r N A Š R A Z G O V O R N A Š R A Z G O V O R > Kaže, da bomo letos p ros la ­

v i l i D a n mladost i najbol j sve­čano. To zato, k e r ta p ra zn ik sovpada s p raznovan j em 15. obletnice osvoboditve i n 10-letnice de lavskega samo­uprav l j an ja . K o t smo že p i ­sa l i , se po vseh občinah G o ­renjske p r ip rav l j a j o na šte­v i l n a praznovan ja D n e v a m l a ­dost i — rojstnega dne marša­l a T i t a .

P r i v s em t em pa ne smemo pozabi t i naših najmlajših — pionir jev , k i največkrat pope­str i jo skoraj vsako pr i red i t ev . Tako bodo tud i letos p i on i r j i ob i ska l i svojega l jub l j enega

a sem vesela tovariša T i t a . Iz k ran j skega okra ja bo odšla k predsedn i ­k u r epub l i ke tud i 11-letna od-ličnjakinja Z O J A B I Z O V I -C A R J E V A , d i j ak in j a 5. raz ­reda osemletke »Lucijana Se­ljaka« v Stražišču.

Po h o d n i k i h nove sodobne šole je k a r mrgo le lo m l a d i h src. Našli smo jo ravno p r i ma l i c i . Tako j je s teke l pogo­vor :

»Zoja, z an ima nas, k a k o da greš prav t i k p redsedn iku Titu?«

Z b r a l i so me učenci 5. i n 6. razreda.«

» In kako si spre je la to no­vico?«

» N e morete s i m i s l i t i , kako sem b i l a vesela.«

A l i s i že kda j v i d e l a tova­riša Tita?«

»Da, samo enkrat , ko se je

pe l ja l skoz i K r a n j z e t i opsk im cesar jem Ha i l e Selassijem.«

»Kol iko pa vas gre i z S l o ­venije?«

» I z kran jskega okra ja greva dva , iz S loven i j e pa m e n i m , da nas bo k a k i h 40 pionirjev.«

»Ka j pa delaš v prostem času?«

»Največ se u k v a r j a m z ba­letom in sode lujem pr i straži-ški Svobodi.«

»Ka j pa p i on i r ska organi ­zaci ja na šoli?«

»Tudi to imamo, sama pa bol j sode lu jem p r i de lu raz­redne skupnos t i , k j e r sem tu­di blagajničarka.«

»Ka j pa boš, ko boš v e l i ­ka?«

»Učitelj ica.« » In nazadnje, kakšno željo

imaš v življenju?« »Da s i bom k m a l u k u p i l a

ko lo , saj sem denar za to že prihranila.«

»Se to nas z a n i m a , kdaj si najbol j žalostna?«

»Prav gotovo takrat , kadar dob im slab red.« M . Z.

J

n e s r e č e

T R Č I L A S T A O S E B N I A V T O ­M O B I L I N T R A K T O R

V nedel jo, 8. ma ja , sta trčila v vasi L jubno p r i Posavcu oseb-

S s o d i š č a Davek zaostalosti

Časi, ko so razn i san jsk i m i - trebuje za vedeževalski navdih-r a k l i ter podobni postopači i n Seveda j i n i pozabi la povedati, s lepar j i z l o rab l j a l i l ahkovernost da j i bo na tem čudotvornerfl

P r e d d o b r i m t ednom sta bi la u?pehi tečaja ka za l i p r edvsem v C e r k l j a h zaključena dvo l e tn i pni sode lovnju v osnovn i o rga -i n enole-tni zd ravs tveno prosvet - n i zae i j i i n p r i zd ravs t vono -h i g i -n i tečaj, k i j u j e požrtvovalno enskem d v i g u prehivaLstva v

n i av tomob i l S-26094, k i ga je v o d i l predsedn ik osnovne o rga - vaseh ce rk l j anskega območja, op rav l j a l C. D. i z K r a n j a i n n i zac i j e R K tov. Tone G r k m a n , t r ak to r S-12020 i z Posavca , k i ga sode lavca pa sta b i la dr . Jože F L U O R O G R A F I R A N J E je op rav l j a l T. J . D o trčenja je Boh inc i n tov. K a l a n o v a . Po V vsej tržiški občina so v teh l juds tva s p r e rokovan j em p r i - k r a j u mogoče šele po določene^ prišlo zarad i ostrega nepreg led- končanih p redavan j ih so dek l e - dneh razobešeni p l a k a t i , krt po- hodnost i , k i se n i n i k o l i u r e sn i - obredu i n ceremoni jah l Z

vz V

nega o v i n k a na cesti . Te l esn ih ta i i n z e n e pokaza le so l idno zna - z iva jo preb iva lce tržiške občine, čila, so danes le še drobec pre - svojo nev idno moč. N jena zr poškodb n i b i lo , škode na obeh n J e s področja p r v e .pomoči i n da se udeležijo pro t i tuberko loz - tek los t i . Z razvo jem moderne j i je v ta namen že ta dan i v o z i l i h pa je za oko l i 15.000 d in . ostalega grad iva , k i so ga p r ido - ne akc i je — f luorogra f i ran ja t ehn ike i n spoznanja , da je sa- ročila nekaj denar ja i n d r u g ^

b i l e na tečajiih. Tečajnice j e ob pljuč. L e - t o bo v d n e h od 9. do mo človek sam kovač svoje uso- predmetov. Pozne je se je c i g a j zaključku po zd rav i l t ud i ta jn ik 28. maja i n bo obvezno za vse de, so srednjeveške navade i n k a iz prev idnos t i — kadar je NJ občinskega odbora R K tov. E d - preb i va l ce tržiške občine, k i so verovan je v čarovnice, čudeže i n mož odsoten — še večkrat og gar Vončitna, z željo, d a b i se s t a r i nad 15 let.

N E P R E V I D N A VOŽNJA V nedel jo, 8. ma ja , se je ob

19. u r i motor is t P. J . v vas i M a v ­čiče zarad i neprev idne vožnje za lete l v avtobus. P r i t em je do­b i l težje telesne poškodbe i n je b i l takoj p r i p e l j an v bolnišnico.

M O P E D I S T LAŽE OŠKODOVAN

Prav tako je prišlo pre tek lo ne- T u d i n a P r i r n s k o v e m so orga - pap i r j em so našli povsem nove del jo do prometne nesreče ob 19. c i z i r a l i n a b i r a l n o a k c i j o s tare - knj ige , P i on i r j e , C i c i bane i t d . u r i v S p o d n j i h B r n i k i h , k j e r sta ga, odpadnega pap i r ja . L e - t a je V s e te s t va r i , k i ne spadajo na se zalete la osebni a v t omob i l dobro uspe la , saj so p i on i r j i n a - odpad, bodo d a l i p i on i r j i v svojo

še

Nabiralna akcija bajke i zg in i l e v pozabo. Toda s i la p r i svo j i žrtvi, k e r j i je vedno se še najdejo na srečo le navd ih nadnaravne moči« še r e d k i l judje , k i zarad i svoje vedno man jka l a ta a l i ona stvar, praznovernost i nasedajo r a zn im i n je prejete predmete ka r s P r 0 ' go l ju fom i n j i m plačujejo v i sok t i sprav l j a l a v promet v razn i " davek zaostalost i , namesto da bi de l a vsk ih nase l j ih . Z a čudotvor-z de lom prisluženi denar kor ist ­neje po rab i l i .

F eb rua r j a letos se je p r i nek i gospodinj i na Jesen icah F r a n c k i Pavkovič — mater i treh otrok,

n i n a v d i h j i je do 13. 4. 1960 ročila k a r 5000 d i n , otroški plašč moški suknjič, štiri r juhe, troj^ moških hlač, ženski jopič, žensk0

obleko, 2 m blaga za žensko ob­leko i n 2 m f lanele , 10 kg bele

je škode na obeh v o z i l i h za p r i bližno 60.000 d inar jev .

N E P R E V I D N O S T K O L E S A R K E

V nedel jo, 8. maja , je šofer T. J . v o zn ik osebnega av tomob i la S-15155 i z Radov l j i c e v o z i l i z K r a n j a pro t i Podreči. V bližini gost i lne m u je s s t ranske ceste p r i p e l j a l a nasprot i ko l e sa rka i n jo je vozn ik zb i l z av tomob i l om. Tako j za tem jo je sam odpe l ja l v l jub l j ansko bolnišnico.

M O T O R I S T Z A K R I V I L NESREČO

Pre t ek lo soboto sta se v Radov ­l j i c i za lete la motor is t R. S. i n mopedist B . P. Nesrečo je z a k r i -

m

i i iti

šoli kot nagrado za pr idno nje, 2 tep iha ter moževo žepn°. i n s inovo ročno uro v skup" 1 , v rednost i 66.240 d in . Ciganka še naprej p r idno izkoriščal'1

oškodovankino zaostalost i n zbi

C. M . P R E D O S L J E VPRAŠANJE : K m e t i j s k i za ­

drug i ste odstopi l i v na jem po­sestvo. Obdržali ste si 900 k v a d ra tn ih metrov zemlje. Sed z ženo v de lovnem razmer j K Z i n vas zan ima , a l i ste sedaj upravičeni do otroškega dodatka.

O D G O V O R : P o 36. členu U r e d ­be o otroških doda tk ih (Uradn i

v i l motor ist , k i je neprav i lno l ist F L R J št. 36/56) se članom K Z p reh i t e va l na o v i n k u . Škode je k i j i h vodi jo sami i n k i v zad ru -na obeh v o z i l i h za približno 21 gi delajo določi p rav i ca dn otro-tisoč dinar jev . škega dodatka i n njegova viši-

od ocenjene vrednost i vložene v zadrugo.

Z. V . K R A N J VPRAŠANJE: Zapos len i ste v

gospodarsk i o rgan i zac i j i i n ste i zpo ln i l i 17. leto starost i . Z a n i m a vas k o l i k o dn i letnega dopusta v a m pr ipada .

O D G O V O R : Po 237. členu toč­k a 3. Z a k o n a 0 de l o vn ih razmer ­j i h (Uradn i l ist F L R J št. 53/57) pr ipada de lavcem nad 17. do do­polnjenega 18. let;« starost i 17 de­l o v n i h dn i letnega dopusta.

K . A . ŠENČUR VPRAŠANJE: M a t i se po va -

meri.škim le ta lom n u t k u mrtev in ne b i prišel živ nose i n neko l iko s k a l i l medna- *<*m ro js tvu n i zan ima la za očo-I-ochcd U-2 znova dokazuje , k o - v roke sov je tsk im oblastem. R a - rodno vzdušje. Bivši sve tn ik ta , n i t i ni /a »t t ova la preživnine, l i ko nezaupanja se je nabra lo z r n tega j r i m e l p r i sebi 7580 p redsednika Finsenhovver ja za

dežnikov zan ima la za svojo i n moževo pr ihodnost i n moževo zvestobo, k i naj b i jo ugotov i la c i ganka , je le-ta brž zagrab i la za nastav l jeno vabo, od katere si je obetala večji zaslužek kot od r ak predmete za Takoimenovan« poprav i l a dežnikov. K o t je v na - »vedeževalski navdih«, če ne D 1

vad i p r i osta l ih vedeževalcih, je te komedi je , k i je za n o r m a l ^ " mora la tud i tokrat najpre j pove- g a človeka že neko l i ko sram« 1" dati c i gank i nekatere podrobno- na, preprečili organi LM . C i g a n ~ sti iz pretek lost i obeh zakoncev, k a se bo mora la zarad i gol juf"

ne dohodnine od kmet i j s t va , k i da b i j i lažje pozneje natvez la je zagovar jat i pred s o d i ^ ' e r n ; j e odmer jena v sakemu posamez- n juno pr ihodnost , k i bi ime la Cas pa b i že tud i b i l , da bi t i s t I

k v a d - nemu gospodarstvu od dohodkov vsaj neko l iko zveze z n j u n i m i r edk i posamezn ik i prišli do Vre' aj sta z ohišnice povečane za dohodn i - običaji i n težavami. K e r je ho- pričanja, da n j ih usoda ni ° d ~ j u pr i no. k i bi se po stopnj i 3 % p l a - tela čimbolj i zko r i s t i t i redko p r i - v i s n a morda od kar t , sanj a l

: čevala od rente o z i roma obrest i ložnost, j i je c iganka nntvez la . d i kavne usedl ine, ampak da J

na po davčnem cenzusu t rme l j -

j i bo lahko napovedala p r ihod ­nost šele čez nekaj tednov, ko bo na nek i k ra j , katerega j i k a j ­pak ni povedala, znos i la določe­no količino denar ja i n drug ih predmetov, k i j i h v ta namen po-

človek sam svoje sreče kovač-Cas je že tud i , da take P 0 ^ praznover ja i zkoren in imo t u

p r i nas i n s tem ra zn im slep' 1 ^ jem onemogočimo lahek z a s l

žek na račun zaostalost i .

LJUDJE / N DOGODKI

S k a l j e n o v z d u š j e v odnos ih med posamezn imi dr- rub l j ev . k a k o r tudi francoske, žavami v obdobju h ladne vojne, zahodno nemške, i ta l i janske in T o p r i znava tudi uradno ameri­ško sporočilo, k i je b i lo ob jav­l jeno pre tek lo nedeljo, čeprav so se prvotno skušali mo t i v i po­leta ameiiSkega l e ta la nad Sov­j e t sko zvezo sk r i t i za nekate r i ­m i nedolžnimi ugotov i tvami , češ da se je pi lot , k i je uprav ­l j a l letalo onesvest i l in podob­no .

K a k o j r pravzaprav po t eka l * v sa (a s tvar z ameriškim leta­l o m , k i so ga l . ' i u a j a ses t re l i l i nad ozeml je Sov jetske zve/e.' Sov j e t sk i p r emie r Hruščev j r v zaključnem govoru v V r h o v n o m sovjetu mnogo govor i l o tej s t va r i . De ja l je, da je po i z j av i p i l o ta ameriškega le ta la , k i je ostal živ. F r a n c i s a Harr.vja Po -vversa, letalo že 27. apr i l a odle­telo iz Turčije v Pak i s t an , odtod pa je odlete lo 1. maja z nalogo, da let i nad A r a l s k i m mor j em. S v r r d l o v s k o m in d rug im i mest i ,

druge va lute ter zlato.

V s e k a k o r zven i to bol j k o l k r i m i n a l n i r oman, kot resnica . Uradno sporočilo zunanje ra m i ­n is t ra Z D A , k i ga je odobr i l t u ­di predsednik F.insenhovvrr de j ­stev, k i j i h je navede l predsed­n ik Hruščev ne zan ika . Z m a n j ­šuje s icer n j ihovo vrednost na eni s t rani z ugotov i tv i jo , da ob­last i v VVashingtonu niso odo­br i l e ta polet, na drug i s t ran i pa s pr ipombo, da ni nobena skr ivnost , da pač vse državr zb i ra jo vohunske podatke in da j r potreba po tak i de javnost i re­zultat pre t i rane zaprtost i Sov -j r t s k e zveze. Sporočilo s tem v zvez i opozarja, da je spoznanje

razorožitev I l a ro ld Stassen je v nek i i z jav i poudar i l , da je ame riško letalo, k i so g;« sestre l i l i nad Sovjetsko zvezo, n a j v r r j r l -iieje pos la l na to pot »neki vo jaški poveljnik, da bi preprečil konferenco na vrhu«. Razen re­ag i ran ja VVasii ingtona pa iz jave preds tavn ikov norveške, p a k i ­stanske in turške v lade, da le­te sploh niso vedele za p r imer ameriškega leta la, kažejo, da se v s r državr danes zelo močno za­vedajo svo j r odgovornost i , k i jo imajo p r i oh ran i t v i svetovnega m i r u . ne g ledr na določene po­stopke določenih l jud i , k i mar ­s ikda j niso v sk l adu z m i ro l jub ­no po l i t iko . To konec koncev kaže, da danes svetovno j avno mnenje Isključuje metode priti«

o možnosti nenadnega napada z s k i l rožljanje z orožjem kot orožjem za množično uničeva­nje eden i zmed vzrokov napeto­st i v svetu. Polet omenjenega le ta la nad o z em l j rm Sov.jcl si; <•

pr i l e t i nad A n k a n g r l s k in M u r - n a j b l ***** i n , H n a m " ,

o d k r i t i t « možnost in p r r p r r c i i i n r va rnos t nenadnrga napada. Jasno j r , da tak i postopki n r vodi jo k popuščanju mednarod-

marsk ter potem pr is tane na norveškem letališču Bodde. L e ­talo je bi lo opreml jeno s poseb­n i m i aparat i za avtomatično fo­tografiranje in j r p remie r H r u - ne napetost i . Vodi jo le k nov im fičev na seji V rhovnega sovjeta z a«>^"tvam. To tudi n i pot za pokaza l posnetke, k i j i h je Ir-talo posnelo na svo jem skoraj 2000 k m dolgem poletu nad So v j e t sko zvezo. Sestre l jeno je bi lo na področju Sve rd l o v ska , potem ko so ga kake 1 ure opazova l i p r i n jegovem delu. P i lo t letala j e ime l p r i sebi posebno ig lo . Če

preprečevanja nenadn ih napa­dov, marveč kvečjemu pot za začetek sovražnosti, k i b i res­nično lahko pomeni le katastro­fo za človeštvo.

N i dvoma, da j r ta dogodek pred sestankom »na v r h u - , k i bo že p r ihodn j i t rden v Pa r i zu , v i t i

možno pot za rešitev mednarod­n ih sporov.

M o r d a bi zategadel j p r imer ameriškega letala končno le pre­pričal l jud i , k i j i m ni do nor­mal i zac i j e mednarodn ih odno­sov, da je danes mogočr urav ­navat i Odnose med državami iz­ključno z l ega ln imi sredstv i , ne pa s subverz i jo in d r u g i m i i l e ­ga ln imi metodami . H k r a t i ho morda ta p r imer vendar le pre­pričal državnike obeh blokov, da brez osnovnega launanja na obeh straneh, v dobro vol ju

sedaj sami dosegl i p r i znan je očetovstva.

O D G O V O R : V sk ladu I 1. člo-nod Z a k o n a o spremembi la do­po ln i t v i temel jnega zakona o razmer ju med starši |g o t rok i (Uradn i l ist FLRJ št. 53/86) l ah ­ko vloži tožbo zaradi ugotovi tve očetovastva mat i , dok l e r izvršuje rodi te l jsko prav ico , otrok pa v pet ih le t ih po svo j i po lno le tno­s t i .

P . I. K R A N J VPRAŠANJE : Zapos l i l i ste se

v gospodarski o rgan izac i j i i n ste b d i s pogodbo vezan i na pre i z ­kusno dobo. Sedaj v a m je go­spodarska organizac i ja odpove­da la pogodbo i n vas zan ima a l i j e to p rav i lno .

O D G O V O R : Po 135. členu Z a ­konu o d e l o vn ih ra zmer j ih (Ur. l i s t F L R J št. 53/57) p r e i zkusn i rok ne sme hit i daljši kot 3(1 dni i n sme med tem časom vsaka od pogodbenih s t rank razdret i po­godbo.

\ p, K I : A M VPRAŠANJE: Zapos len i ste v

gospodarsk i o rgan izac i j i in vas zan ima a l i v a m kot udeleženki N O V pr ipada daljši le tni dopust.

ODGOVOR: Dopuste odreja gospodarska organizac i ja v svo­j e m p r a v i l n i k u , k i pa mora hit i v sk ladu I /akonom o de lovn ih razmer j ih ( l radni l ist FLRJ šle-

•VI VPRAŠUJETA - Ml ODGOVARJAMO-K A J B O S TAVČARJEV IM D O M O M N A VISOKEM* Bra lec iz Škofje Loke »Na različnih f o rumih so že večkrat govor i l i o Tavčar­

j e v i ro js tn i hiši na V i s o k e m , k i bi jo bi lo treba čimbolj skrbno ohran i t i po zn im rodovom. V ta namen b i bi lo treba naj t i nekoga, k i bi za dom skrbe l , obenem pa bi ga lahko r.a nekatere namene tud i uporab l ja l — p r i čemer ga seveda ne bi smel poprav l ja t i a l i ga k a k o r k o l i spremin ja t i . Za ­n i m a me, kaj so v zvez i s t em že storili?«

O d g o v o r : N a to vprašanje nam je odgovor i l načelnik Tajništva

za šolstvo, prosveto in k u l t u r o O L O K r a n j Jože V a r i : "V teh dneh je v teku nac iona l i zac i j a Tavčarjeve roj­

stne hiše na V i s okem, k i je b i la doslej v p r i va tn i lasti­l/vaja jo Občinski l judsk i odbor Škofja l a i ka . Stanje j ( >

res precej problematično. Najustreznejša rešitev bi bi la. če bi Občinskemu ljudskemu odboru v L o k i uspelo najt) nekoga, k i hi hišo prevze l v oskrbovanje in jo z m ui.jsiii i" popravili preuredil v m l a d i n s k i počitniški dom. Občinski l j udsk i odbor že dlje išče interesenta za to.

Ob le j priložnosti naj še povem, da bu tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, k i je preure jena \ muzej, konCC fflW* prevze l v uprav l jan je in oskrbovanje O h i u s k i l judsk i ( , < '~ bor Jesenice , vse objekte v Begunjah (prostore bivše nllnlce, k jer SS V nedeljo odpr l i muzej talcev, grad K a ­men, do l ino Drage) pa bo konce m a j i prev/.e' v o%krlv»va-nje in uprav l jan je O b - i n s k i l judsk i odbor K a d n v l jica.«

ŠPORTNI STADION V K R A N J U Z E GRADIJO I l r a l r c i/. Stražišča »Tol iko je b i l o v zadn jem času govora o gradnj i no-

vega stadiona v K r a n j u , zato me zan ima , kdaj ga bodo pričeli graditi?«

O d g o v o r : N a to vprašanje nam je odgovor i l predsednik športnega

društva T r i g l a v K r a n j : •Stro je /a zemel jska de la so že pr ipe l j a l i na kra j . lO«' r

1H> sta l s tadion — to je za k r a n j s k i m kopališčem. Z grad­

njo stadiona pa so pričeli že pre tek l i pelek, (i. ma ja . -

H 1 i j mm

bi se z njo zbodel , b i b i l v tre- slabo v p l i v a l na medsebojne od nosov.

obeh s t ran i , le ne gre, da se v i l k a 53/57, M/58, 1/58). Za u d r -hre/ leca uc da odprav i t i na- leženee N O V ni s predpisi p r c i l -v lake hladne vojne in vzposla v iden daljši dopust, pač pa je

mednarodn ih od- odločitev prepuščena gospodar­sk i organizac i j i .

i sk r en ih

Izdaja C P »Gorenjski t i sk * *" Ure ju j e uredniški odbor.

G L A V N I U R E D N I K : S l a v k o Uezn ik Te l . : uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun p r i K o m u ­naln i bank i v K r a n j u 607-70-1-135 - Izhaja ob ponede l ]K l h

sredah in sobotah - Le tna naroč. !)()() d in , mesečna 7:» <>«"•

K U L T U R N I R A Z G L E D I

Z a vesa je p a d l a V soboto zvečer je b i l a k o n ­

čana Okra jna rev i j a gledaliških amatersk ih družin, k i jo je v pretek lem tednu p r i r ed i l Svet Svobod in prosve tn ih društev kranjskega okra ja . Rev i j a je b i ­la to l iko pomembnejša, k e r je b i la pr i re jena v počastitev 15. obletnice osvoboditve.

Poročali smo že, katere i g r a l ­ske družine so nastopi le na tej r e v i j i i n v nekaj besedah za ­pisal i o v t i s ih s p i v i h treh p red ­stav. Tako so nam za danes •stale še preostale t r i predsta­ve. V petek popoldne, žal (udi lokrat brez g ledalcev, so se predstav i l i m l a d i i g ra l c i z J a -vorn ika i n Koroške Be l e z R o k -sandičevim »Babilonskim s to l ­pom«. O up r i z o r i t v i b i l ahko za ­pisal i precej pohva ln ih besedi, še več pa b i j i h seveda m o r a l i Porabit i , če b i se dogodk i na odru odv i j a l i h i tre je .

Sch i l l e r j e va »Marija Stuart < v upr i zo r i t v i Jeseničanov je n a ­prav i l a na gledalce močan v t i s . Ce gremo m imo tega, da je k v a ­liteta upr i zo r i t ev Cufar jevega gledališča že t rad i c i ona lna , mo­ramo tokra tno predstavo pohva ­l i t i še z druge p la t i — u p r i z o r i ­tev je b i la popo lna tud i v na j ­manjših od r sk ih ob l i k o van j i h . V soboto pa je b i l a kot zadnja n a sporedu upr i zor i t ev Kranjčanov, in s icer Otta F i s che r j a »Prosti dan«. I g ra l ska s k u p i n a je s to Predstavo g ledalcem posredova­la res občuteno doživetje.

Ka t e ra i zmed družin se bo lahko udeležila republiške revi­je v K o p r u , še ne moremo zap i ­sati? K o bo republiška komis i j a •b i ska la vse družine, k i nasto­pajo na okra jn ih r ev i j ah , bomo zvedeli tud i za republiške l i n a -Kste. V s e k a k o r pa bo to k m a l u , saj se bo v K o p r u zavesa d v i g ­a la že konec maja .

N A S T O P K R A N J S K E G L A S B E N E Š O L E

Nocoj , i n sicer ob 19. u r i , bo i ^ e l a G lasbena šola v Prešer­novem gledališču že IV . j a vn i nastop v letošnjem šolskem le­tu. P r i r ed i t e v bo prav tako kot v s e prejšnje p r i v a b i l a v dvorano številne Kranjčane i n t u d i oko ­v a n e , M se že d l j e zan ima jo za r a s t te glasbene ustanove.

i P E S T R A D E J A V N O S T

M L A D I H G L A S B E N I K O V

Orkester klranjske Glasbene s<de in njeni so l is t i so zadnja 'eta močno popestr i l i življenje n a g lasbenem področju. Razen t c g a , da pr ire ja jo številne p r i ­reditve doma, pogosto konoer t i -r a J o tudi i zven K r a n j a . Tako •Ulajo še v tem mesecu p r e d v i ­dena ka r t r i gostovanja. V C u -farjevem gledališču na J e s e n i -c a h bodo gostovali 16. maja, od 2-1—25. maja se bodo udeležili mladinskega fest ivala >I5rat-ttvo-enotnost« na R e k i , 27. m a -** Pa bodo skupa j s stražisko baletno skup ino gostoval i v K a -2 i n « na B l e d u .

S t a t i s t i k a * z k r an j sk e študijske k n j i / n i -

° * smo pre je l i d va z a n i m i v a od -Sovora na nas lednj i dve vpraša­j u : katera so najbol j b rana de-a in kaj l judje najrajši bero'.' ~d««>Vor n.i p rvo vprašanje

F r a n Mi l i c insku — Z b r a

ni sp i s i , M i r a Mihelič — Hiša večera, L . M . Skrjainec — Od Bacha do Šoštakoviča, S eke l T i -bor — Nepa l odp i r a v ra ta , P a ­hor Bo r i s — Svet loba v p r i s t a ­nišču, Cerme l j L a v o — Z rake ­to v vesol jstvo, M i r n i Malenšek — Temna s t ran meseca, Bratož — O k i . : D n e v n i k par t i zana, F rance Prešeren — Pesmi in piisma ter A n t o n Ingolič — C r n i l ab i r i n t i . N a drugo vprašanj 2 pa : Numberški proces, P l i v i e r T e odor — B e l i n , M a n n Thomas — Čarobna gora, Sar t re P . — D r a ­ma, Bourge t P. — N a o toku go­bavcev, M i l k e H . — A l a d i n v K o d i l l a c u , Maupaissant G u y — Nove le , Tuvvim JuMan — L o k o ­mot i va , Sve tovn i G . T. — D v a ­najst r i m s k i h cesarjev i n P l u -harz Z. — Križa ob prog i .

U S P E H J U G O S L O V A N S K E G A F I L M A V C A N N E S U

P r e d dnev i so skora j vs i f r an ­coski l i s t i ob j av i l i nadvse lepe ocene o našem f i l m u »Deveti krog«, k i so ga kot prvega pred­va ja l i na X I I I . f i l m s k e m fest i ­v a l u v Cannesu . Ocene so si enotne v tem, da je f i l m po­membno delo, k i je s svojo te­mat iko , režijskim pr i j emom i n ig ra l sko interpretac i jo p r i t egn i l g ledalce. Z l a s t i pa se pohva lno izražajo o m l a d i zagrebški i g r a l ­k i Dušici Zegarac in režiserju France tu Štiglicu.

TONE SVETINA L O V C E V A H C I Riše Milan Batista

163. Ob košu, v kate rem je na s l am i ležal

Boštjan, so gostje obsta l i . M a t i j a j i m je povedal , da je spodrsn i l i n pade l , ko je šel za zaskočenimi ovcami . Joze l j pa je de ja l gospodar ju: »Ta je Vršnikov. T istega d i v ­jega lovca, k i je izginil.« Go ldschmied je b i l nepr i je tno osupel . Dolgo je pozorno g ledal Boštjana in zdelo se m u je, da gle­da nanj znan, že davno zb lede l obraz. So­vražen h lad ga je zade l iz fantov ih oči. Oba je pretreslo. H e r m a n i n M i n k a sta zaostala, zato sta se radovedna pomešala v gručo. Boštjan ju je ošinil s p r e z i r l j i v i m pogledom. M i n k a je b i l a vsa iz sebe.

164.

D a n po pogonu se je lovska družba za ­bavala . M i n k i so b i l i odveč, žalostna je b i la zavol jo Boštjana. I zgovor i la se je, da je bolna i n odšla v svojo kamr i co . H e r ­m a n je prišel za njo. B i l je p i j an i n oči so se m u svet i le , k a k o r bo lnemu l i s j a k u . Z a roko jo je p r i j e l , jo obje l , i n jo hote l položiti n a posteljo. D i v j e se je b ran i l a . »Moja boš mačkica, nič ne pomaga!« » N e bom, p i is t i me ! Ne m a r a m te ! « je kričala. Z vso močjo ga je treščila v obraz, pah ­n i l a od sebe in obupno zavp i la . Prišla je mat i i n gostje; zadrege je b i lo dovo l j .

165. D o l i n a i n gere so se zav i l e v pusto je­

sensko meglo. Neka j morečega je leglo na družino starega lovca. V r h vsega se je J c z l j u zdelo vedenje gospodarja s i l a s u m ­l j i vo . I n res. Nekega večera je gospodar­j ev oskrbn ik , ohol i F r e l i h , p r i p e l j a l m l a ­dega lovca i n ga predstav i l , d a bo nov i l o v s k i čuvaj, J o z l j u v pomoč. Zda j s i je b i l Joze l j na jasnem, da m u ne zaupajo več i n b i se ga rad i v k r a t k e m zneb i l i . Novi lovec Vence l j j e i m e l že p r v i večer ve l i ko besedo o l o vu , o d i v j i h l o v c ih i n o svo j ih uspeh ih v prejšnjem rev i r ju . J o ­zel j je vede l , da ima pred seboj bahača.

Hal slo II r ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD J

D r u g a svetovna vo jna je za­hteva la mnogo človeških žrtev i n povzročila v e l i kansko mate­r i a lno škodo, večjo kot ka te ra k o l i v o jna v dosedanj i človeški zgodov in i . To pokaže že p r i m e r ­j a va z i z gubami v p r v i svetovni vo jn i , k i so se p rav tako povzpe­le v mi l i j onske številke.

P r v a svetovna vo jna je t r a ­j a l a 1553 dn i , človeške izgube (mrtv i i n ranjeni ) pa so znašale

nad 50 mi l i j onov l j u d i nad 50 mi l i j onov l j ud i , od tega v v r s tah Antante 42, cen t ra ln ih s i l pa 10 mi l i j onov . N a frontah je padlo skupno 10 mi l i j onov vo jakov — gmotna škoda pa je znašala 217 m i l i j a r d dolarjev, i n s icer p r i A n t a n t i 139, p r i osrednj ih s i lah pa 78 m i l i j a r d .

D ruga svetovna vo jna je t r a ­j a l a 2194 dn i . Zavezniške s i le so imele 47,6 mi l i j onov m r t v i h (12 mi l i j onov vo jakov in 25 m i l i j o ­nov c iv i l i s tov ) , s i le os i p a so i z ­

gubi le 7,3 m i l i j ona l j u d i , od tega pet mi l i j onov vo jakov i n 2,3 m i ­l i j ona c i v i l i s tov . S k u p n i i zda tk i i n gmotna škoda v d rug i sve­tovn i vo jn i znašajo 810 m i l i j a r d dolar jev (po nov i vrednost i ) , od tega v zavezniških deželah 550, pr i s i l ah osi i n n j i h o v i h sate l i ­t ih pa 260 m i l i j a r d .

Razen skora j 55 mi l i j onov m r t v i h je b i l o v drug i sve tovni vo jn i 35 mi l i j onov ranjencev, 20 mi l i j onov sirot i n 110 mi l i j onov beguncev.

V Južnoafriški un i j i še sedaj n i m i r u . Črnska večina povsem upravičeno noče pr i zna t i zakonov in predpisov, k i j i m j i h hoče vs i l i t i manjšina belcev. P o l i t i k a rasnega ra z l i kovan ja je p r i v ed la deželo na rob državljanske vojne. B e l i ob las tn ik i skušajo s si lo ustav i t i tok dogodkov. V Sharpe -v i l l u so pred dobr im mesecem s t re l j a l i v neoborožene demonstrante in j i h ub i l i preko 70. Tud i ta poko l j , pa zapiranje in uničenje ne bo umi r i l o domačinov in j i h odv rn i l o od nj ihovega b o j i za pr i znanje človeškega dostojanstva. — N a s l i k i : ob pogrebu žrtev demonstrac i j v S h a r p e v i l l u

A P A R A T Z A M E R J E N J E R A S T L I N S K E T E M P E R A T U R E

Napravo , k i me r i temperaturo nadzeme l j sk ih delov ras t l in , so i zde la l i v Sov je tsk i zvez i . A p a ­rat je podoben t ank i i g l i , k i i m a na enem koncu po l metra dolgo t ranz is torsko konico , na drugem pa kov inske žičice, spojene z ze­lo občutljivim apara tom za re­gistraci jo temperature . Ta t r a n -s is torsk i »rastlinski toplomer« je mogoče p r i t r d i t i na l ist , ne da b i ga p r i t em poškodovali. Apa ra t natančno i z m e r i temperaturo rast l ine.

R A D I A C I J A V Ž I V I H C E L I C A H

Rentgenske ž?.rke i n žarke ga­ma je mogoče i zmer i t i z m i k r o -doz imet rem, k i so %?. i zde la l i v Z D A . Prednost tega aparata je v tem, da ga je zarad i m a j h n i h d i ­menzi j l ahko uporab l ja t i , uve l j a ­v i l pa se bo v med i c in i , k jer bo­do 7. n j i m m e r i l i radiac i je živih cel ic .

B L A Z I N A Z A DOJENČKE V A n g l i j i so začeli i zde lovat i

b laz ine iz posebno mehke l u k n j i -čave snov i . B l a z i n a je namenjena dojenčkom, ker se dogaja, da se dojenček zaduši, če se z obra­zom zar i je v b laz ino i n n i n iko ­gar p r i r o k i , da b i m u pomagal . N o v a b la z ina je i zde lana tako, da je mogoče spremin ja t i tud i njeno višino. Ce se otrok obrne z obrazom v b laz ino , l ahko za­rad i l ukn j i c še dalje d iha .

MEHANIČNE N A K L A D A L N E R O K E

V Z D A so i zde la l i z?, nove k a ­mione posebno napravo , k i na la ­ga in razk lada tovor h i tre je i n z manj delovne si le . N a k a m i o n i h so mehanične roke, k i dv ignejo tovor do 250 kg . Nap rava za po­gajanje tega mehan i zma je loče­

na cd vozn ikove kontro lne p lo ­šče. Med t em ko šofer nadzoruje natovar janje i n stovarjanje b l a ­ga, pokaže av tomob i l skemu k r ­m i l u hrbet i n z ročico usmer ja natovarjanje.

S T A R T E R Z A TEKAČE V Nemčiji so p r e i z kus i l i nov

štarter za tekače. S t r okovn j ak i meni jo , da b i ta apara tura l a h ­ko pr ipomog la k izboljšanju mnog ih dosedanj ih rekordov , v endar nov ih štarterjev ne bodo upo rab i l i na tekaških stezah vse dok ler ne bodo spremenjena o l imp i j ska p rav i l a .

I M E N I T N A U R A Jožef Kučman je nap rav i l uro,

k i ne kaže le u r i n m inu t , mar ­več tud i kako gre mesec i n vseh sedem planetov na nebu.

P R I P R A V A , K I V O Z I P R O T I V O D N E M U T O K U

Madžarski grof Teodor Ba t i anv je preskušal novo napravo , s k a ­tero je mogoče brez človeških rok p lu t i prot i rečnemu t o k u . P r i p r a v a je težka 700 centov. K tej p r i p r a v i je mogoče p r i k l e n i ­t i še he lkamer ( k c h l h a m m c r — žlebilno kladivo ) i n čoln. Obe p r i p r a v i sta težki po 450 centov. K l j u b tolikšni teži pa ta p r i p r a ­va z lahkoto reže vodo prot i t u ­k u Donave kot da ne bi nos i la nobene teže.

P R I P R A V A Z A O D G A N J A N J E T A T O V

V M e k l e n b u r g u na P r u s k e m je iznašel gospod Behreus p r i p r a ­vo za odganjanje ponoćnih ta ­tov. K d o r k o l i bi hote l p r i t i v h i ­šo skoz i okno, skoz i streho a l i skoz i z id , bo odsle j odgnan, ke r je p r i p r a v a tako nare jena, da v h ipu pozvoni , razsvet l i hišo i n lahko , če že kdo hoče, sproži t u ­di puško.

16 S fj) u v J

n n »Naj ga le!« se je ra zvne l ovčar, »ko sem pokončal t istega

J^dveda in tako rešil Fra jo , sem pros i l grofa, d a m i dovo l i i z -°Pali jame. M i s l i t e da je? K a j še! F r a j a se je zadr l a da ne. i n

e r , ) » n i r eke l besede.« ••Do smr t i naj jo tlači mora . tako težka, kot je najtežji med-

c d ' n huda kot je najhujši ris!« je togotno z a v p i l Gašper. . »S tem, dragi Gašperček,« se je nasmehn i l Janez , »nam še ne

0 Pomagano. B i l i so časi, ko so naši p r edn ik i preganja l i z v e r i , a k 0 r S Q | l o t ( l j j Tovariši, tudi mi si bomo mora l i pomagat i s a -

• To smo dolžni kot va ruh i zaupane nam živine!« hip i , , u m o l k n i l . Oči vseh so bi le obrnjene v njegov od

r^duienja j n Ognja očarjoni obraz. Po tem pa je d v i g n i l svojo lopo Predi; ja.

r e z l j ano pal ico in reke l s povzd ign jen im g lasom: »Zato agam sk len i tev past i rske zveze, k i bodi b ran ik našega i m e l -

nieo Sen

S ° £a naj od Mojs trano pa do zadnje bohin jske v a s i ! Z rov-•n psom, s sk lopcem in z j amo bomo zaščitili črede, ra z red -

e zaradi samopašnosti gradu.« « i « * »nedvedar, boš pa naš vodn ik , je reke l U rban in m u ves M o v o s o n s t i sn i l roko. krv P a ^° P o l ( , R m ' , r / a Pasu svoj l o v sk i nož, v medved j i I 1 " k opan , p r i s top i l k dozorevajočemu O f njU i polotil BO konico

Tovariši! P r i svo j i past i rsk i < vs l i c« Marti-pr isegam na svoj nož, da bom \edno s tor i l

Prsti em

8 V °Jo doD„;," t

p 0 > k J n n » i te bomo podp i ra l i v srečo miših domačij,« so m u s

"•"rnJenJrol pa l i cami ob l jub i l i past i r j i . ' v slogi je moč, tovariši, je še p r i s t av i l s tar i U r b a n .

š j r j . ' r ' " s k r b n i k o v i h je b i l nocoj vese l večer. Od k a m i n a se je Id £ P p i l e jna toplota po prostorni sobi . S l adka kraška črnina

' današnjim dnem pos la la v ino , je razg iba la malo družbo.

O s k r b n i k o v a žena je godovala. Šele včeraj se je b i la s tovor­n i k i v r n i l a iz Gor i ce , k j e r je preživela zlate dneve trgatve. He r -manovega vdovstva , nad ka t e r im se n i n i ko l i posebno pritoževal, je b i lo za daljši čas zopet konec.

Nocoj mu je obraz s i ja l od zadovol jstva. S v i je klet po lna žlahtnine! T j a bo hod i l v edr i t i , kadar bo v k u h i n j i d i v j a l a huda ura . In take ure niso bi le redke ! Kašče pa tud i niso b i le prazne. Saj je od podložnih kmetov nadvse vestno i z ter ja l deset ino: raje pest več kako r pa ščepec premalo !

(U r j ansk im kmetom je oves slabo p len ja l . P a j i m je dob r i ­čina ukaza l namesto ovsa odraj tat i prav to l iko rži, čeprav je b i l pr ide lek zaradi toče slab.

Podhomc i so ime l i ka j slabo p lanino. Suša, paše malo , ne­sreče z živino, zver jad. In uv idevn i oskrbn ik je odred i l , da so t is t i , k i niso mog l i odšteti dolžnih s i rov , da l i s v in j ska stegna a l i pa to l iko več strdi i n voska , če so bi le čebele pr i hiši.

Tako je H e r m a n gospodar i l predvsem gradu v kor is t , pa tud i sebi v dobro. G ro f ga ie i m e l r ad , . kako r še nobenega o s k r b n i k a . Z ra v en tega pa je zna l imeni tno zabavat i njegovo hčer, saj j i je b i l učitelj v marsičem in lovsk i tovariš. P a tud i F r a j a je cen i la edinole H e r m a n a , vso drugo slnžinčad je zaničevala.

Prod nekaj dnev i so b i l i v K r m i na l o vu . H e r m a n je sta l v pečeh pod R jav ino . Ne daleč od njega je b i l a F ra j a . P a je pod n j en im stojiščem zac v i l i l a o sk rbn ikova psica. H e r m a n je skočil pogledal. Toda psic i n i bi lo več pomoči! R i s j i je b i l p r e gn i zn i l vrat . Zver , k i je zavoha la nevarnost, jo je ubra la po koz j i stezi in Izginila V lukn jo prepadne stene. L o v c i so n a H e r m a n o v ukaz obko l i l i r isov br log, gonjači pa so mora l i iz macesnov ih mla jev nared i t i v e l iko k le tko , i n še preden je zašlo sonce, je H e r m a n ves ponosen pok l on i l F r a j i vredno dar i lo — ujetega r isa . Sedaj pa se ta k r a l j gora ves k l a v e r n sprehaja po prostorn i k l e t k i v zadnjem koncu dvorišča, čeprav m u Fra j a dan za dnem prinaša najboljših pr i g r i zkov .

Ves raz igran je H e r m a n dv i gn i l dragoceno kupo i n n a p i l gor janskemu fajmoštru: »Veseli me, da ste nas noeoj, prečastiti, počastili s svo j im ob i skom, ko goduje mo ja draga ženica. Zato pijte reverondo! Takšne kapl j i ce ni povsod!«

N a g n i l je kupo i n jo v dušku i zp ra zn i l . O, H e r m a n je b i l mojster ! Ne le v ježi i n s t re l jan ju , tud i kadar je pop i va l . G r o f je zna l v r te t i čaše. toda H e r m a n ga je poseka l !

»Na j živi gospa M a r t i n a ! A d maltos aemos! j e voščil gor-jansko i n v do lg ih požirkih p r a z n i l svojo čašo.

»Grazie, grazie, s ignor p lebane ! se je zahva l j eva la žlobudra­va južnjakinja. Na j i zvo l i jo pogače, potice, medn ih k r u h k o v , s ignor plebane!« je gostolela i n ponuja la na umete lno i zde lanem p ladn ju naložene dobrote.

Po tem je s tek la k v ra t om i n z a k l i c a l a : »Frida, p r ines i pe­čenko! G l e j , da m i ne razliješ omake ! M a l o pre j j i je pokipe lo mleko , ke r je z i j a l a v Reparja,« je gospa smeje se r e k l a župniku in zapr la v ra ta . »-Saj s em b i l a tud i jaz nekoč za l jub l j ena , toda mleko m i zato n i n i k o l i pokipelo,« se je h i h i t a l a i n rah lo vščip-n i l a svojega Hermančka v l i ce .

» N e bodi no, Martina!« se je otresal H e r m a n i n s pa lcem pokaza l na Ta le r ja , k i je na zadnjem koncu mize v zadregi med o k o r n i m i prst i obračal svoj krožnik. . . Lovec F r i c , k i je sedel Ta l e r ju napro t i , pa se je poredno zasmeja l .

V r a t a so se odpr la na stežaj i n v sobo je s top i l a Ta l e r j e va F r i d a .

Župnikov pogled je obv ise l na dek le tu , katerega telesne o b i l -nosti le n i moge l povsem z a k r i t i n j en smešno be l i predpasnik . N a n jenem pegastem obrazu je ležala utrujenost .

K o je F r i d a zapust i l a izbo, so župnikove oči po i ska le Ta l e r j a . »Ka j je s tvojo hčerjo, Taler?« je k a k o r s prižnice u d a r i l a N e m c a dušebrižnikova beseda.

»Ka j naj b i bilo?« je zaz i j a l Ta ler .

»Saj menda n is i slep, kmet?« se je u j e z i l gor janski . »N i sem! « se je odrezal v čisti bavarščini Ta ler . »Frido m i ­

slite . . . ? P r a v ! Ja z pa p r a v i m : V s a k e m u svoje ! V a m je prvo krčma, grofu deset ina, gospodu H e r m a n u črnina, men i grunt, dek le tu pa fant. Repar j eva je i n , preden bo l u n a v m la ju , se bosta vzela.«

4 S R E D A , H . M A J A 1960

V mesecu poklicnega usmerjanja

Iz razgovora s psihologom, vodjo poklicnega svetovanja Okrajne svetovalnice, Francem Kovačem

P r e d dnev i smo se r a z g o v a r j a l i s ps iho logom — p o k l i c n i m sve tova l cem, F r a n c e m Kovačem i n m u zas t a v i l i neka j v p r a ­šanj, k i zan ima jo p r e d v s e m starše i n pa mlade l j u d i , k i se p r e d zaključkom šolanja ne mo re jo odločiti z a nada l j n j i po­k l i c . Osnovno vprašanje je b i lo , k a k o l ahko sp loh ps iho log — p o k l i c n i svetovalec , pomaga m l ademu človeku? Tovariš F r a n c Kovač n a m je odgovo r i l t ako le :

»Naša osnovna na loga je n a j ­pre j vsakega mladega človeka, k i je željan naše pomoči, vse ­s t ransko spoznat i . Zatore j nas zan ima , k a k o je o t r ok i zde l ova l v šoli, s kakšnim izvenšolđkim de l om se je u k v a r j a l , v kaikš-n e m o k o l j u najra je živi, kakš­ne so razmere na n jegovem do­m u i n podobno. Ra z en tega pa i m a m o še v r s to pripomočkov, s k a t e r i m i p r e i z k u s i m o o t rokove potenc ia lne zmožnosti za do l o ­čeno delo. P r e i z k u s i m o njegovo spretnost , s l u h , v i d i n s k r a t k a vse fizične sposobnost i . — N a osnov i vseh z b r a n i h podatkov i zde l amo ana l i zo , po tem pa v nepos rednem razgovoru z m l a ­d i m človekom damo svet.«

I n k o l i k o m l a d i h l j u d i se je letos že zateklo v Okra jno po­k l i c n o sve tova ln ico?

»Nekaj manj ko t dvesto. Ta številka p a kaže, d a se je naše de lo , s k a t e r i m smo začeli šele pred t r em i l e t i , že močno u t r ­d i l o . Razvese l j i v o pa je dejstvo, da v večini p r ide jo po nasvet res t i s t i , k i so sveta potrebni.«

P o t e m ko ste d a l i o t r o k u svet, je s t em vaše delo že oprav l j eno?

»Vsekakor ne. L a h k o pa b i , p r a v z a p r a v moramo , naše de lo r a z d e l i l i v t r i faze: p r e d o r i e n -taci jo, svetovanje i n s p r e m l j a ­nje.

P redor i en tac i j a je v sm is lu prevent ive . V tej fazi je p red ­v s em tesno naše sodelovanje s p r o s v e t n i m i d e l a v c i po šolah i n s starši. Tore j hočemo že v sa­m e m začetku o t r o k u r a z v i t i čimveč j o samosto jnost za od lo ­čitev v pok l i c i n m u v tem s m i ­s l u t u d i pomagat i . P r a v p r i tem pa l a h k o od i g r a odločilno v logo r e f o r m i r a n a šola, k i še n i i z ­k o r i s t i l a vseh možnosti.

Sve tovan je je d ruga faza, k i smo jo po jasn i l i že z odgovo­r o m na p r v o vprašanje.

Brž k o je b i l ' p o t r e b e n svet naše posve tova ln ice p a p re ide ­mo v tretjo fazo, to je — sprem-l j evanje . M l a d e m u človeku, k i smo m u d a l i nasvet, po t em tud i pomagamo premagova t i v rs to težav, na katere na le t i . Te te ­

žave so a l i ne razumevan j e t i ­stega h k a t e r e m u je prišel m l a d človek v uk , a l i pa morda s a m z a r a d i ma jhnega spodrs ­l j a j a hoče vreči puško v k o r u ­zo, ko t p rav imo . Sp r em l j an j e je torej potrebno zato, k e r b i v takšnih p r i m e r i h l a h k o t u d i še tako dober svet povsem p r o ­padel.« i

A l i n a račun spreml jan ja , to je tretje faze. vodi te tud i do lo ­čeno s ta t i s t iko n a osnov i k a ­tere l a h k o izde late kor i s tne ana l i z e z a bodoče delo?

»Prav p r ed k r a t k i m smo i z ­de l a l i ana l i zo v t em s m i s l u i n prišli do številk, k i n a m v e l i k o povedo. Od t i s t ih , k i so poslušali naš svet, j i h je b i l o le 2,9 o d ­sto tka nezadovo l jn ih , zadovo l j ­n i h pa je b i l o 67,1 odstotka, ze lo z adovo l j n ih 22,9 odstotka i n srečnih 7,1 odstotka , med t em k o nesrečnih z a r a d i i zb i re p o ­k l i c a n i b i lo .

O d t e h je ostalo v sva tova -n e m p o k l i c u k a r 84,3 ods to tka svetovancev , le 15,7 ods to tka pa je sp r emen i l o pok l i c . O d t i s t ih pa, k i se n iso r a v n a l i p o našem nasve tu je b i l o 11,1 odstotka nesrečnih, 66,7 odstotka za s i l o z adovo l jn ih , 22,2 'Odstotka z a ­dovo l j n ih , nihče p a n i b i l ze lo zadovo l j en a l i pa celo srečen. T u d i v sve tovanem p o k l i c u j i h je ostalo le 33,3 odstotka, sp re ­m e n i l o učno mesto 22,2 odstot­k a , pok l i c pa j i h je menja lo k a r 44,5 odstotka . Iz t eh šte­v i l k moremo zaključiti kolikšno ko r i s t i m a l a h k o p o k l i c n o u s ­mer jan je , če se nasvetov m l a d človek potem res drži.«

B . F .

T E L E S N A K U L T U R A

M L A D I N A IZ B E L E NAJBOLJŠA

v športnem t ekmovan ju v P r e d d v o r u

P re t ek l o nedel jo je komis i j a za vas p r i Občinskem komi t e ju L M S K r a n j , k i jo vod i A l e k s a n ­der L e b e n o rgan i z i ra la m e d v a ­škimi a k t i v i L M S razna športna t ekmovan ja .

Tako se je tega t ekmovan ja udeležilo v soboto i n nedel jo v P r e d d v o r u i n na B e l i k a r 8 m l a ­d i n s k i h organ izac i j , i n to: Sav­ska l oka , Besn i ca , Predos l je , V i ­soko, K o k r i c a , Be l a , P r eddvo r i n Gor i ce . Skupa j je t ekmova lo oko l i 100 m lad ince v i n m lad ink . M l a d i n c i so se srečali v t eku na 100 i n 400 metrov , v b a l k a n s k i štafeti, s k o k u v da l j ino i n viši­no, v odbo jk i , nogometu, nam i z ­nem ten isu, s t re l jan ju i n šahu, medtem ko so m l a d i n k e nastop i ­le samo v t e k u na 60 i n 200 m , v b a l k a n s k i štafeti, ter s k o k u v da l j ino i n višino. Končni p l a ­sman ek ip pa so določili po do­seženih točkah i n je b i l nas l ed ­n j i : 1. B e l a 145, 2. K o k r i c a 143, 3. V i s o k o 135, 4. P r eddvo r 109, 5. S a v s k a l o k a 92, 6. Besn i ca 48 i n 7. Predos l j e 36 točk.

Goren j sko nogometno p r v e n ­stvo

P L A N I K A N A V R H U

K o t v vseh t e k m o v a n j i h , gre t u d i p r v ens t vo v G o r e n j s k i no ­gometn i podzvez i h koncu . M o ­štva m o r a j o od i g ra t i še štiri ko la . Kaže, d a je letos t e k m o ­vanje nadvse z a n i m i v o , saj je b i l o doseženih nekaj presenet ­l j i v i h i z idov .

N a v r h u lestv ice je še vedno k r a n j s k a P l a n i k a z i s t im števi­l o m točk kot Tržič, v e n d a r z boljšo r a z l i k o v go l ih . N i pa še zanes l j i vo , da bo P l a n i k a še n a ­pre j obdržala p r v o mesto, ka j t i

to n i odv i sno samo od njene že­l je, pač pa tud i od os ta l ih i z i ­dov.

T r e n u t n a l es tv i ca pa je na-s l edn ja : P l a n i k a 13 8 3 2 51:21 19 Tržič 14 8 3 3 76:33 19 P a r t i z a n Sk . L o k a 14 8 2 4 64:30 18 Jesen ice 13 7 0 6 48:26 14 M l a d o s t 11 6 2 3 31:22 14 Prešeren 13 6 2 5 35:46 14 N a k l o IS 5 1 7 37:46 11 Svoboda 11 2 1 9 21:57 5 B o h i n j 13 1 0 12 14:92 2

G o r e n j s k o rokometno prvens tvo

r

M l a d i n k a va l cu . L e

je prišla po nasvet k ps iho logu - p o k l i c n e m u sveto--ta z d r o b n i m i p r edm eti ugo tav l j a n jeno spretnost

bo v Molji Liki

S L A B A D I S C I P L I N A Le tos smo na G o r e n j s k e m s

kva l i t e t o r o k o m e t n i h ek i p k a r l a h k o zadovo l jn i . Razočarani, pa smo b i l i n eko l i k o nad d i s c i ­p l ino tekmujočih ek ip .

N a v r h u l es tv i ce je spet T r ­žič, v e n d a r m u je tesno za pe ­t a m i m lada ek ipa Storžiča i n bo šele medsebo jno srečanje p r a v gotovo odločilo, k d o bo letošnji r o k o m e t n i prvaik Goren jske . — P r ihodn j o nedel jo bo na sporedu 10. ko lo tega prvens tva , l e s t v i ­ca p o 9. k o l u pa je nas l edn ja : Tržič 9 9 0 0 252:114 18 Storži č 9 8 0 1 154: 74 16 S a v a 9 6 1 2 159:140 13 I s k r a 9 4 1 4 164:137 9 M l a d . II 9 3 0 5 109:135 6 D u p l j e 9 2 1 6 89:193 5 M l a d . III 9 2 0 7 94:113 4 Kr iže 9 0 1 8 115:226 1

T R A D I C I O N A L N I V E L E ­S L A L O M

V nedel jo, 15. maja , bo ob 9. u r i v V r a t i h pod pokrov i t e l j ­s t vom Železarne Jesenice t r a d i ­c i ona ln i T r i g l a v s k i Z la tc rogov ve l es la l om, k j e r bodo nas top i l i člani, m l a d i n c i , m l a d i n k e i n e k i ­pe, k i bodo štele t r i člane, dva m l a d i n c a i n eno članico. T e k m o ­vanje bo tud i letos za prehodn i poka l Goren j ske smučarske pod-zveze.

Zadnje vesti L J U B L J A N A , 10. maja. -

P r v i državljan Združene arab­ske repub l ike Šukri e l K u a t l i je danes dopoldne odpotoval iz naše države. N a l jub l j an­s k i železniški postaj i , kamor so ga pospremi l i nck i f i e r i p r eds tavn ik i ob last i i n druž­ben ih ter političnih organiza­c i j , se je gost i z Z A R vsem zahva l i l za prisrčen spre jem.

K A I R O , 10. maja. - V se­kre ta r i a tu A r a b s k e l ige se je zvedelo, da bo 25. maja letos v B e i r u t u i z r edn i sestanek članic A r a b s k e l ige. G o v o r i l i bodo med d r u g i m tud i o od­nos ih med a r a b s k i m i država­m i .

BUKAREŠTA, 10. maja. -P redsedn ik romunske vlade Sto ica je i z j a v i l , da bo bliž­nja kon ferenca na v r h u v P a ­r i z u p r i speva la k nada l jnemu u t r j e van ju m i r u med narodi .

L E T O V A N J E Z A ČLANE DRUŠTVA

Športno društvo T r i g l a v iz K r a n j a je te dn i s k l e n i l o dogo­vo r s T V D P a r t i z a n o m iz Sp l i t a z a r a d i i zmenjave domov. Tako b i m l a d i n a iz S p l i t a l e tova la v D o m u na Joštu, m l a d i športniki iz K r a n j a p a b i p r e b i l i počitni­ce v D o m u v S p l i t u Letovanje namerava jo o r gan i z i r a t i v treh i zmenah , i n s icer b i b i l o v vsa­k i i z m e n i po 50 otrok .

Z a to letovanje se v K r a n j u l a h k o p r i j a v i j o p i o n i r j i i n 'mla­d i n c i , člani športnega društva T r i g l a v , nadal je p i o n i r j i i « m l a d i n c i , o t roc i članov društva. V k o l i k o r pa ne b i b i l o dovolj p r i j a v članov društva, pa se l a h k o za to le tovanje p r i j a v i tud i m l a d i n a o s t a l i h društev iz K r a n j a .

P r a v gotovo je to lepa poteza športnega društva T r i g l a v , k i ne bo n u d i l o t ekmova l c em samo športna t ekmovan ja na igriščih, a m p a k t u d i udobne počitnice ob mor ju .

V .

T V D »Part izan« Sko f ja L o ­k a se že p r i p r a v l j a na ve l i ko i n pomembno telesno vzgo j ­no pr i r ed i t ev : na povratno srečanje m l a d i n s k i h r epub l i ­ških vrst v va jah na orod ju , k i bo v nedel jo, 22. maja . v d o m u Pa r t i z ana , med repre­zentanco S loven i j e i n M a k e ­doni je .

P r e d t em p o m e m b n i m sre­čanjem bo Pa r t i z an S loven i j e p r i r e d i l v nedel jo 15. maja v Študijski t e l ovadn ic i v L j u b ­

l j an i i zb i rno t ekmovan je , k i se ga bodo udeležila tud i ne­kate ra P a r t i z a n s k a društva z Goren jske .

N a pov ra tnem dvobo ju bo­do m l a d i n c i nastop i l i v na ­s l edn j ih d i s c i p l i n a h : brad l ja , drog, k rog i , preskok čez ko ­n ja , kon j z ročaji i n proste vaje. M l a d i n k e p^ se bodo pomer i l e v pros t ih va jah, dvovišinski b rad l j i , gredi i n p r e skoku čez kon ja .

- an _̂

Izid žrebanfa prvomajske nagradne križanke

O B Y £ S C E V A L E C p r a v i l n i k u . Nastop službe takoj a l i po dogovoru.

k i n o

m a l i o g l a s i

P r o d a m malo posestvo, po l ure iz K r a n j a . Nas l ov v og lasnem odde lku . 1761

N S U P r i m o , 150 ce m, lepo, uvo ­ženo, p rodam. Jeze rska 64, Kranj (P r imskovo ) . 1762

P r o d a m psa čuvaja. Bičkova i i . K r a n j . 1763

P r o d a m motorno ko lo N S U P r i m o . Ogr i s , U l . He ro j a Brači-ča 9, Tržit. 1764

P r o d a m kravo , 9 mesecev bre­jo, k i bo četrtič te le t i la . V o k l o št. 73. 1765

P r o d a m komp l e tn i čebelnjak s 16 nase l j en imi A Z pan j i , zarad i smr t i gospodarja. K u r n i k I van­k a , Koroška 8, Tržič. 1766

Dober hrušov mošt ugodno prodam. Ambrožič, L jubno , pošta Podna rt. 1767

l*o službi, v popo ldansk ih u r ah, bi pomaga la v gospod in js tvu v K r a n j u . Nu jno . Pogorele, P a r t i ­zanska 5, Tržič. 1768

P r o d a m 4 gume 550 krat 15. — Nas lov v ogl. odde lku . 17G9

K u p i m dolgo belo oblekeo punčko, staro 9 let. Nas lov v og lasnem odde lku . 1770

K u p i m a v bo za žensko narod ­na nosu (starinsko) in m o ike škornje za narodno nošo št. 42 do 43. Nas lov v og lasnem odde l ­k u . 1771

Z a m e n j a m družinsko stanova­nje v cent ru Portoroža za ena­kega v K r a n j u . Po i z ve se na te­lefonu 173-50, K r a n j . 1727

Želim spoznat i dobrosrčno de­kle staro 16 do 24 let. Ponudbe oddati v og lasni oddelek pod ••Slika in planinstvo«. 1772

Stanovanje in hrano b l i zu T r ­žiča n u d i m tovarniški d e l a vk i . Nas lov v og lasnem odde lku a l i Turističnem društvu Tržič. 1773

Starejši moški nud i brezplačno stanovanje ženski, k i bi poma­gala v gospodin js tvu. L a h k o je

tud i tovarniška de lavka . Mož­nost je, da stanovanje odkup i . Ponudbe oddati v og lasni odde­lek. 17774

Mlajšo žensko moč za točilnico išče »Stari Mayr« , K r a n j . 1775

Zahva l j u j em se Državnemu za­va ro va lnemu zavodu v R a d o v l j i ­ci za izplačano zavarova ln ino . — Bozovičar P o l d i , T ra ta 7, Skof ja L o k a . 1776

Društvo upokojencev v K r a ­n ju obvešča članstvo, da ima svoj redni l e tn i Občni zbor v sredo, dne 11. ma ja ob 15. u r i v ve l ika d v o r a n i nove s t a v b " Okra jnega ljud-skega odbora K obUni o d o M M v ab i odbor 1728

Ob p r i l i k i pros lave v bo ln ic i S V P D »Franj i « v n<'d<i j<>. d n i 15. ma ja 1960 bo vo z i l iz K r a n j a avtobus ob 6 u r i i zpred avto-busme postaje K r a n j . Genu za t tlačijo Kranj—Cerkno—»Fra-nja-< in nazaj 500 d i n . P r i j a v e spre jema občinski odbor Z U N O V K r a n j 1729

M o t o r n i ko les i »Viktorija A c -ro sport« 250 n m , 8000 k m In A J S 500 eom, oba lepo ohranje ­na, UgOdnO prodam. V i k t o r Su-sl,eršič. '/.a,. B i t n j e 101, p. Zar>-n i ca . K r a n j l *M

Zarad i bolezni p rodam Vespo, 1<<55 leto i zde lave , 125 eem, v od Učnem s tan ju , registr iramo za loto 1960. Ihmlovka 4, K r a n j

1713 P rodam dva dvode lna okna /

dvo jno zupero, o k v i r j i , .steklom in n o t r a n j i m i •polkni«. Na.-.Io v og lasnem o d d e l k u 1777

P rodam 1000 kg lopeRa l«Oa. T r s t , n i k 17. G o l n i k 1778

1'rodam mlado kravo , k i DO t i e i j i o U- lr t i la . Hn to f 08, K r a n j

1779 P r o d a m moped »Simson ••. N;i-

• lOV v og lasnem oddelku 171)0 štedilnik, v z i d l j i v , l ev i , po ze­

lo ugodni coni prodam. Ho lv Zdenko, Delnv.ska cesta 24, K a l ­v a r i j a , K r a n j 1781

Oseba, k i m i odstopi a l i pre ­s k r b i odgovarjajoče enosobno stanovanje v K r a n j u , dobi 50.000 d in nagrade. Na j emnina poseb­no po dogovoru. Nas l ov v oglas­nem o d d e l k u 1782

Našla sem gumijasto pe ler ino s čepico. Nas lov v og lasnem od ­d e l k u 1783

V s a k l eparska dela, razna po­p l a v i l a , izvrši h i t ro in so l idno K l epa r s t vo Antolkovič M i r k o , Sav ska cesta 8, K r a n j 1784

Stanovanje n u d i m upoko jenk i /a ix>moč v gospodin js tvu. N a ­slov v og lasnem odde lku 1785

P r o d a m moped C o l i h r i z ga­ranci jo , ( e n a ugodna. Ogled a m o popoldan. Orehov i je 2, P r e ­dos l je p r i K r a n j u • 1786

K u p i m posteljo, prazno a l i komple tno . Nnsilov v og lasnem o d d e l k u 1787

o b j a v e

Z a izredno razumevanje in učinkovito pomoč pr i gradnj i avtobusnega izog ibal i a DJ Po­l i c i pr i N a k l e m , sr zahva l ju je ­mo podjet jem S G P Pro jekt , K r a n j s k o gradbeno pmljvMje. Trarusturist, Skof ja L o k a ; A v t o -promet , K r a n j ; S A P L j u b l j a n a ; K<*muna!ni serv is ; Katnno.se-ItVOJ Holeta in K lek t ro iz K r a ­nja. Vaščani Po l i ce

R A Z P I S ( ' os l insko podjetje ».lavornik Jesenice razpisuje de lovno me­

sto računovodje podjetja

Pogo j : Popo lna srednješolska izobraz­

ba z. ustrezajoč«* prakso v raču­novodstvu (po možnosti v go­s t insk i stroki. )

Rok za predložitev pr i jav , z obrazložitvijo dosedanje zapo­s l i tve in kva l i f i kac i j e je do 15. maja 1960. Plača po tar i fnem

Jesenice » R A D I O « : 12. i n 13. maja jugos lovansk i f i lm T E N O ­ČI.

Jesenice » P L A V Z « : 12. i n 13. maja i t a l i j ansk i ba r vn i f i l m C A -S T A D I V A .

B l e d : 11. maja angleški f i lm BE2NO S R F i C A N J E , 12. maja ang l . f i lm BEŽNO SREČANJE. 13. ma ja i ta l . barv. einemaseope f i l m B E A T R 1 C A C E N C l , p red­stave ob 18. in 20.30 u r i .

Radov l j i c a : 11. maja ja in insk i d o k u m . barv . f i l m P A N O R A M A J A P O N S K E in 12. maja ameriški špij. barv. f i lm M O Z K I G A N I B I L O , predstave ob 20. u r i .

K r o p a : 12, maja amer. b a r v n i

f i l m K O C K A R IZ M I S S I S S I P I -J A .

Tržič: 12. maja in 13. maja N A ­L O G A M A J O R J A L E K S A , ame­riški ba r vn i f i lm .

K r a n j » S T O R Z l C « : 11. maja amer . barv. f i lm N A L O G A M A ­J O R J A L E K S A matineja ob 10. u r i , nmer. C S f i l m T R I J E E V I ­N I O B R A Z I , predstave ob 16., 18. in 20. u r i . zadnjič, 12. ma ja amer . f i lm P R O T I PR IČAM, m a ­t ine ja ob 10. u r i , zap. nem. barv. f i l m T I SI M O J A P E S E M , p r ed ­s t a v e ob 16., 18. in 20. u r i .

Letni k ino » P A K T I Z A N • : 11. maja amer. f i lm PROTI P R I ­ČAM in 12. maja p r emie ra r u -munskega f i lma O R E L 101 -predstave ob 20. u r i .

N a k l o : 11. maja češki f i lm N E ­V A R N A I Z N A J D B A , predstava ob 20. u r i .

D u p l i c a p r i K a m n i k u : 11. i n 12. maja jugos lovansk i f i lm S K O Z I YK . IKV .JK V N K B O , predstava ob 20. u r i .

K a m n i k : 11. i n 12. majn juga s l o vansk i f i lm V I Z A Z L A , pred-smve ob 20. u r i .

l . j ubuo : I'.!, maja angl. f i lm Jaz in gospod min i s t e r , pred­stava ob 20. u r i in i s t e g a d n e ob 16. u r i jugos l ovansk i f i lm V I . m l a d i n s k i p ronram.

V ponedel jek popo ldne je b i l o v pros tor ih uredništva j avno žre­banje p r voma j ske nagradne k r i ­žanke. Zapišemo na j , da j e re ­šitve tudii t okra t pos la lo v e l i k o število reševalcev i n s icer ka r 414. Bo l j kot v prejšnjih p r i m e r i h je b i la tokrat razvese l j i va ugoto­v i tev , da so b i l e doma la vse re ­šitve prav i lne . Z r eb pa je odlo­čil tako le :

1. nagrado 3.000 d in pre jme C i l k a Z u p a n , K r a n j , Prešernova u l i ca 1; 2. nagrado 2.000 d i n pre j ­me Metod Mave r . K r a n j . Jahačev prelaz 2: 3. nagrado do 7. nagrado po 1.000 d inar jev Ignaci j C u d e r -man . K r a n j , T i l o v trg 1, A n Tka H i t e r , K r a n j . S tara cesta 3. M i r a Pite, K r a n j , Zupančičeva 10, M i r a Pire, K r a n j . Zupančičeva 10, S i ­mon K r a j c a r , K r a n j , Zupančiče­va 8; 8. do 17. nagrado po 500 dinar jev pa nas lednj i izžrebanci: Po lonca Mejač, K r a n j , Savska 2, A n d r e j Kra jeer , K r a n j , Zupan i -čeva 8, M i j a Štajnbaher, K r a n j , Gosposve tska 7, M a r i c a Kogov -šek, L jub l j ana , Koroška f, A n k a J u s t i n . K r a n j , Z lato polje 8, A n ­ton Goga la , K r a n j , Zupančičeva 4, M i l k a B inder . L jub l j ana . Ivi zičeva 6, J o h a n To la r . Železniki. Prtovč 5. K a t a r i n a Gole/. K r a n j . P l a n i n a 30 in M ihae l a M a l o v r h . K r a n j , ( i o ren jesavska 27.

Vs i izžrebanci lahko dvignejo

nagrade v Uredništvu od pone­d e l j k a dal je — 16. ma ja : dob i l ' n i k i i z ven K r a n j a in bližnje oko­l ice pa bodo nagrade preje l i P° pošti.

P r a v i l n a rešitev križanke: 1« ekspres, 8. p r v i ma j , 15. kar iera . 16. Leon ida , 17. stepa, 18. bra­zda , 20. J M , 21. peča, 22. G l i n k a . 23. tun . 24. oda, 25. vo j ska , 26. p r t i , 27. R R , 28. ko l i ba . 29. Sa­mac, 30. tabelica, 32. morana . 33. Eg ida , 34. sitost, 35. tampon, 41-strela, 43. Maro l t , 44. vrtenj«. 45. Pab lo , 46. m a n i r a , 47. kadet. 48. SS , 49. Ene j , 50. k u r i l i . 51-dolina, 52. T M . 53. car, 54. Lolita, 55. modena, 56. k r i , 57. Ig. rat ine, 59. ramena , 60. K l i s . W' Er javec , 63. tra jekt , 65. pt ice. 66. sandala.67. a l ianse. 68. kana l -Navpično — 1. eksport . 2. kat'-" d r a . 3. sreča, 4. p ipa , 5. rea , 6. p r . 7. sabljača, 8. planika, 9. rezk:'. 10. ved*, U . ina, 12. m i . 13- a d " jutant , 14. J a m n i c a , 19. rioWi 22. go l ida, 23. t rmast , 25. voli l '*-26. paro la , 28. kege l j , 29. Šoto«. 31. berher. 32. m i r i l a , 34.saniteta. 35. T r d i n a . 36. A t ena , 37. Meta. 38. P N , 39. O j s t r i ca , 40. nesmi­sel, 41. species. 42. Taaiagn<4>-M a r i n , 44. Va lento . 46. mul ina. 47. kodeks. 50. kote l . 51. Dom«*0/ 54. lava , 55. Ma ja , 56. k l i n , rad, 59. rai, 80. eta, 62. J N , ° 4-R L , 65. P K .

Z A H V A L A

Ob težki izgubi moje dobre mame

MARIJE B I K O V N I K

Ažmanove mame iz Okrog lega se zahva l ju j em vsem, k i so mi v tem težkem času nud i l i pomoč-, sosedom iz Bobovka , vsem darova l cem cvet ja . Posebno za­hvalo sem dolžna /.(travniku dr. Ma jo r ju za ves t rud. da b i jo oh ran i l p r i življenju. E nak o se zahva l ju ­jem župnikoma i/. Predosel j in Nak l epa za sprem­stvo.

Bobovk , 7. maja.

/..»bijoča hčerka M i n k a R o k o v n i k

Na predlog personalne komis i jo razpisuje l p ravn i OO" bor Bolnice M duševne bolezni Begunje na ( .orenjskc iu naslednja de lovna mesta: 1. RAČUNOVODJA • z.a delovno mesto of; računovod­

stva s sred ino s trokovno i/.obrazt>o in z najmanj petletno prakso v računovodstvu. — Družinsko stanovanje pre­skrb l jeno.

\\. [ N V E N T A J R I S T A idnjo ti ikovna Izobrazbo alj popolno srednjo šolo s prakso .

P l a c a , položajna p l a c a in p o s e b n i d o d a t e k po Zakonit o j a v n i h uslužbencih in P r a v i l n i k u o plačali o s e b j a bolnici ' -

P rav i lno ko lkovane prošnje spre j ema upravn i odbor do zasedbe de lovn ih mest.