A K T U A O f o VPRAŠANJE £e dlje časa razpravljamo o snino-

finansiranju komunajnih fondov. Gre <a to, da bi se komunalni fondi (vodo­vod, kanalizacija, stanovanja, promet Ud.) vzdrževali in amortizirali sami z ekonomskimi cenami komunalnih sto­ritev. Dejansko pravzaprav neposredni proizvajalci že sedaj plačujejo polne cene, vendar v glavnem posredno, Preko družbenih dajatev.

Neposredno finansiranje teh fondov, ki je možno le z ekonomskimi cenami, bi vplivalo tudi na to, da bi bila raz­položljiva sredstva ekonomičneje in smotrneje izkoriščena. Dana bi bila realna osnova za obnovo in vzdrževa­nje objektov, okrepilo bi se družbeno

upravljanje stanovanjskih hiš itd., skratka korak k izpopolnitvi gospodar­stva.

O tem so razpravljali tudi na zadnji skupščini Stalne konference mest v Zagrebu, ki je mnenja, da je prehod na samofinansiranje komunalnih fon­dov napreden proces.

Zanimali smo se na Občinskem ljud­skem odboru v Kranju, kako je s sa-mofinansiranjem komunalnih fondov v kranjski občini. Odgovor se je glasil:

» V kranjski občini smo v tej smeri sedaj storili to, da smo sprejeli uredbo obveznih pristojbin za priključke hiš na javno vodovodno omrežje. Razprav­ljali smo tudi že o povišanju vodarine.

vendar je za sedaj razprava zamrla. Prav tako za sedaj še nismo razprav­ljali o uveljavljanju ekonomskih cen za ostale komunalne storitve. Preden pa bo prišlo do kakršnihkoli ukrepov, bo treba stvari dobro proučiti, da bod« cene v skladu s plačami in da ne b« pri tem najbolj prizadet ravno nai delavec. Vendar — kakorkoli nekateri menijo, da so ti ukrepi v nasprotju z napori za dvig življenjskega standarda, imajo vendarle za cilj normalizacijo naših gospodarskih razmer in izboljša­nje komunalnega gospodarstva, kar pa bo imelo končno ugodne posledice na realen dvig življenjske ravni.-<

Lj.

Industrijska proizvodnja za 19, izvoz

za 20 odstotkov v e č j i kot v istem

obdobju lani - Dvig delovne storilnosti

mmmmi^k 9

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l E T O X. — ST. 61 — CENA DIN 1!).— Kranj, dne 9. avgusta 1957

P o d a t k i i n anal i ze o g iban ju jugos lovanskega gospodarstva v p r v em pol le t ju letos kažejo, da se je gospodarska akt i vnos t v tej dobi znatno povečala i n d a se uspešno izpolnjuje jo g lav­ne nailoge gospodarske po l i t ike , določene z družbenim p lanom za letos, t ako glede pro izvodnje , zaposlenost i i n g ibanja de lovne s tor i lnos t i , k a k o r tud i glede stabi l i zac i je trga, potrošnje pre ­b i va l s t va in standarda ter z u ­nanje t rgov inske izmenjave.

G l a v n a značilnost gospodar­stva v ce lot i je predvsem pove­čana pro izvodnost , k i so jo do ­segle letos v p r v e m pol le t ju vse gospodarske panoge.

Indus t r i j ska pro i zvodnja se je povečala v p r v e m po l l e t ju za 19% v p r i m e r j a v i z isto dobo l an i ter za 26% v p r i m e r j a v i z isto dobo leta 1955. Indus t r i j ska p ro i z vodn ja se je povečala v vseh i n d u s t r i j s k i h panogah, r a ­zen v p ro i z vodn j i tobaka. — V sk ladu s pos tavkami zveznega družbenega p l a n a je b i l a v p r ­vem pol le t ju pomembno poveča-

Obrt na z u razvoja A l i bodo obrtna podjetja izkoristila kredite za modernizacijo obratov?

Obrt , t rgov ina in gostinstvo s la u -pravičeno v središču pozornosti gospo­darskega dogajanja. Te panoge n a m ­reč l ahko v največji mer i neposredno Pr ipomorejo k izboljšanju življenjske ravni posameznikov in celote. Zato n i vseeno, ko l i ko so te panoge r a z v i t e ko l iko so, nadal je, sposobne zadost i t i Po t rebam potrošnikov.

V sk ladu s splošnimi smern i cami na ­gega gospodarskega razvo ja so tud i družbeni p lan i občin i n okra ja letos Posve t i l i v e l iko skrb prav tem gospo­darsk im panogam in namen i l i z ustrez­n imi predpis i zanje dokajšnja denarna Sredstva.

Tako je tud i v k ran j skem okra ju . V občinskih družbenih p lan ih je name­njenih za razvoj obr t i več kot 106 m i ­l i jonov d inar jev sredstev, razen tega Pa razpolagajo še sama podjetja s p r i ­bližno 80 mi l i j on i d inar jev . (Zadnja številka ve l ja za lansko leto, k i pa se v letošnjem letu k l jub spremenjenemu hačinu del i tve dohodka, ne bo bistveno spremenila.)

V b le jsk i občini bodo šla vsa sred­stva, k i j i h bo ostvar i la obrtna dejav­nost v proračun ubčine, v boh in jsk i občini pa je p l an i r an ih za obrt 1,200.000

dinar jev k r ed i tn ih sredstev, v občini Cerk l j e 1,565.000, v Goren j i vas i 1,030.000, na Jesenicah 12,000.000, v k ran j sk i občini 67,755.000 d in , v Radov­l j i c i 6,000.000, v Sko f j i L o k i 6,500.000, v tržiški občini 5.149.000, v Železnikih 2,300.000 tor v Žireh 3,264.000 dinar jev .

Poudar i t i je treba, da so to sredstva, k i bodo uporabl jena večidel za obrt, v nekater ih občinah (Cerkl je, K r a n j , Železniki) pa bodo od tega uporab i l i določene zneske tud i za trgovino i n gostinstvo ter drugo komuna lno dejav­nost.

P r i ' Ok ra jnem l judskem odboru n i posebnega kredi tnega sk lada za obrt, čeprav je b i lo p r i spre jemu prvotnega družbenega p lana p lan i ran ih 28 m i l i ­jonov dinar jev , k i pa so j i h p r i po­p r a v k u razde l i l i na občine.

U p r a v i č e n o ali n e u p r a v i č e n o tarnanje

Vse do letos, je b i la praksa občin­s k i h l j udsk ih odborov — pa tud i okraja — da so sredstva, namenjena za razvoj obrt i , trgovino in gostinstva,

uporab l ja l i v druge namene, največ­krat za negospodarske invest ic i je . Zato so obrtna i n druga podjetja upravičeno tarnala , češ, saj n imamo sredstev, saj n imamo možnosti, da b i nared i l i sme­lejši ko rak naprej p r i razvo ju naših podjet i j .

To tarnanje je bi lo do sedaj bolj a l i manj upravičeno . . .

Kakšen pa je položaj letos? Obstoja bojazen, da obrtna podjetja

ne bodo mogla pravočasno i n p r eu ­darno uporab i t i vseh sredstev, k i j i h imajo bodis i sama na razpolago a l i pa tista iz k r ed i tn ih sk ladov p r i občinskih l judsk ih odbor ih .

So za to sicer ob jekt ivne težave. Obr tna podjetja, z last i manjša, k i za ­poslujejo le 5 do 10 delavcev, n imajo lastnega strokovnega kadra , k i b i b i l v stanju pravočasno i n kva l i te tno p r i ­p rav i t i vse obsežno gradivo, potrebno za odobr i tev invest ic i jskega posoj i la . P r a v s tem v zvez i je slišati nekatera mnenja , da b i bi lo pametno ustanov i t i p r i občinskih l j udsk ih odbor ih neka telesa, k i b i nud i l a t a k i m manjšim podjet jem pomoč p r i ure jan ju teh, do­st ikrat admin is t ra t i vno i n tehnično dokaj zahtevn ih zadev. P r i obr tn i zbor­n i c i pa se ne ogrevajo za ta predlog, češ da to ne b i bi lo trenutno kdove kako potrebno.

Dosedanj i podatk i kažejo, da so pod­jet ja najela doslej le neznaten de l sredstev iz sk ladov za razvoj obrt i . Večino kred i tov so, najela že obstoječa

obrtna podjetja za modernizac i jo ter tu i n tam tud i za celotno r ekons t ruk­ci jo obratov. D a se je vse skupaj ne­ko l iko zakasni lo , je k r i v o tud i to, da so b i l i občinski družbeni p lan i , tud i v letošnjem le tu , sprejet i razmeroma dokaj pozno.

Iz razprave z nekate r imi zastopnik i obr tn ih podjeti j i n tud i na obr tn i zbor­n i c i so mnenja , da b i b i lo potrebno ustanav l ja t i tud i nove obrtne de lav­nice, saj ugotavl jamo vsako leto, da zlast i nekater ih , predvsem uslužnost-n ih obr tn ih obratov p r iman jku j e i n j i h je še i z leta v leto manj . Za rad i tega meni jo, da b i mora l i občinski l j udsk i odbori , z razpoložljivimi k r ed i tn im i sredstv i , začeti ustanav l ja t i posamezne obrtne de lavnice i n tako najuspešneje pomagati razvo ju obr t i na svojem pod­ročju. Seveda ne gre p r i tem zmanjše­va t i pomena obnove, sedaj večinoma že zastare l ih ©bstoječih obr tn ih obra­tov i n de lavnic .

K l j u b ob j ek t i vn im težavam, s kate ­r i m i se bore i n so se bor i la obrtna podjetja, pa se ne moremo zneb i t i ob­čutka, da le niso stor i la dovol j , da b i pravočasno p r i p rav i l a vse gradivo, k i j i m je potrebno za najetje inves t i c i j ­s k i h posoj i l . Smo torej pred de jstvom, da sredstva so, vprašanje pa je, če bodo uspešno i n preudarno i z k o r i ­ščena . . . I. A .

čana pro i zvodn ja r ep r odukc i j ­skega mate r ia la i n potrošnega blaga.

T u d i na področju zunanje t r ­gov inske izmenjave so b i l i dose­ženi zelo pomembn i uspehi , saj smio v j u l i j u dosegl i doslej n a j ­višji Lzvoz v letošnjem le tu. S a ­mo v tem mesecu smo i z voz i l i za 62,5 m i l i j a r d .

Z a razvo j naše t rgov ine v p r ­v em po l l e t ju je znaičilno znatno razširjanje skupne blagovne :/• menjave z inozemstvom, k a r se je pokaza lo v povečanju i z voza in uvoza. Izvoz je v p r v i h šestih mesecih letos dosegel vrednost 52 m i l i j a r d d inar jev , t e r je b i l za o k o l i 8 m i l i j a r d a l i za 20% večji k a k o r v istem času l an i . — Največji delež v i z vozu so imele v tem času ladjedelništvo, črna in barvna meta lurg i ja , ke­mična, lesna, t ekst i lna i n k o v l n -sko-prede lova lna indust r i ja . R a ­zen tega se je tud i s t r u k t u r a i z ­voza pomembno i zpremen i la . V p r v e m pol le t ju se je namreč znatno poveča'1 izvoz končnih indus t r i j sk ih i zde lkov i n prede­lav , tako da se je izvoz povečal skoraj izključno s temi i n d u s t r i j ­s k i m i i zde lk i , medtem ko je b i l i zvoz kme t i j sk ih p r ide lkov , k a ­kor je b i lo t u d i predv ideno s p lanom, neko l i ko manjši k a k o r l an i . N a pod lag i dosedanjega i z voza in nada l jn j ih ugodnih po­gojev za pro izvodnjo , se priča­kuje nada.ljnji ugoden raz vej in preseganje p rog rama izvoza, k i je b i l p redv iden z družbenim p lanom za letošnje leto.

Obisk belgijskega sincl. funkcionarja V začetku tedna je ob i ska l t u ­

d i Goren j sko predsednik me ta ­lurških s ind ika tov Be lg i j e g. Lat ten . O b i s k a l je K r a n j , V i n t -gar i n B l e d , za t e m pa je nada ­l j eva l pot pro t i Zagrebu. G . L a t ­ten pr ide vsako leto na dopust v Jugos lav i jo in h k r a t i obišče tud i jugos lovanske s ind ikate . P r a v i , da vsako leto sprot i o p a ­z i , k a k o naglo se p r i nas i zbo l j ­šuje življenjski s tandard. O tem se je s s i n d i k a l n i m i f unkc i ona r ­j i t u d i največ razgovar ja l .

Peti seminar v Gozd Mrtulku

z a k l j u č e n Gozd Mrtulek, 8. avgusta. M l a d i n c i i n 'mladinke, k i o b i ­

skuje jo seminar za mlade učite­lje v Goizd M r t u l k u , bodo odšli j u t r i domov. V nedeljo pa se bo v Gozd M r t u l k u začel nov i V I . letošnji seminar, k i je namenjen m l a d i m vodi te l jem društvenih organizac i j .

Turistična sezona je v polnem razmahu in skoz' naše kraje dan za dnem hitijo številni avtomo­bili tujcev, namenjenih na Ja­dransko morje in drugam (zgo­raj). Turista posebne vrsta pa sta Indijca na sliki levo zgoraj, ki potujeta na avlostop; kot sta dejala našemu fotografu, bosta na ta način prepotovala okrog 3C.000 kilometrov, na poti pa bo­rita 8 mesecev. — Primskovski most čez Kokro je te dni zaprt za promet, ker ga bodo obnovi­li in razširili (levo).

1

1 1 •

Ze dve leti presega normo I van Srpan je eden najboljših delavcev v Indu­

s t r i j i obutve »Planika« K r a n j . Po pok l i cu je čev­l jar. Zdaj dela v ' p r i r e zova ln i c i , k jer presega nor­mo tud i za 50, včasih pa celo za 70 odstotkov. N a razgovor smo ga najprej telefonično povab i l i v uredništvo. Opravičil se je, da se po de lovnem ča­su ne zadržuje v K r a n j u , ampak se vsak dan voz i z avtobusom na Be lo p r i P r eddvo ru , k jer stanuje z družino. Zato ga je naš sodelavec ob i ska l kar v to­varn i i n m u postav i l nekaj vprašanj.

»Ste že dolgo zaposleni v Planiki?-« »Dve le t i je od tega, ka r sem prišel sem.-«* »So vas takoj namest i l i v prirezovalnici?« »Da. To delo m i gre tud i najbolje od rok. Va jen

sem ga še iz L jub l jane , čeprav sem na prejšnjem de lovnem mestu razen pr i rezovanja oprav l ja l tud i druga dela.«

»Kdaj v a m je prvič uspelo preseči normo?« »Ze p r v i mesec po pr ihodu v tovarno. Po tem je

šlo vedno bolje.« »A l i ob tolikšnem presegu norme pr ihran i te t u ­

di kaj materiala?«

»Trudim se, da režem kar se da ekonomično. Do sedaj sem vedno kaj p r ih ran i l . Od p r ih ranka m i podjetje izplača tud i 10 odstotkov v denarju.«

»Kol iko ur dnevno ste zdoma?« »Zjutraj se odpel jem z avtobusom v K r a n j že

15 m inu t pred peto uro. V tovarn i sem redno ob pol šestih. P redv idena sprememba delovnega časa nam bo vsem vozačem prišla prav. V k ra tkem bo­mo namreč začeli de lat i ob 5.50 u r i i n končali de­set m i n u t pred 14. uro. Tako ne bo treba n ikomur h i te t i na avtobus pred koncem dela.«

»Boste preživeli dopust v počitniškem domu »P lanike« v Portorožu?«

»Letos ne. Namen jem sem na Notranjsko, od koder sem doma.«

Tovariš Srpan je o svoj i pr idnost i p r i de lu go­vo r i l dokaj skromno, zato smo zvedel i več o njem od mojs tra i n obratovodje. Povedala sta, da je ze­lo vesten i n hi ter delavec, da reže najbolj k v a l i ­tetno ter tud i največ pr ih ran i . Vrednost p r ih ranka za letošnje polletje znaša nekaj nad 234.000 d inar ­jev.

A .Jugoslavija, ki vodi izrazito politiko mirne ko-eksistence, ima v svetu velik ugled. Zelja po mir« in medsebojnem sodelovanja se kaže tudi • vrsti obiskov visokih državnikov v Jugoslaviji, kakor tu-i i predsednika Tita v številnih državah sveta.

Pred dnevi je prispel v našo državo predsednik demokratsko republike Vietnama Ho ši Minh, na uradni petdnevni obisk.

Po ogledu Beograda, Zagreba, Opatije se je predsednik Ho Ši Minh sestal s predsednikom re­publike na Brionih. -

Prijateljsko"srečanje državnikov obeh dežel se je nadaljevalo v sredo na sosednjem otoku Vanga. Fredsednik Tito je z motornim čolnom odpeljal na sosednji otok Vango predsednika Demokratske re­publike Vietnama, kjer sta državnika nadaljevala z razgovori.

Razgovori so znova potrdili prijateljstvo med narodi obeh dežel, ki ju vežejo skupni cilji iz­gradnje socializma. Predstavniki obeh dežel po­udarjajo, da Jugoslavija in demokratska republika Vietnam v svoji zunanji politiki odločno zagovar­jata načela aktivne koeksistence, miroljubnega obravnavanja vseh spornih problemov, kakor tudi vsestranskega sodelovanja med vsemi socialistič­nimi deželami.

A. Angleški vojaški strokovnjaki so se sestali v Londonu, da bi pripravili načrt o operacijah proti •pomikom v Omanu; da bi jih tako Velika Brita­nija likvidirala. Toda v Omanu ne gre vse tako lahko od rok. Sodeč po nekaterih vesteh, omanski oporniki, ki se bore proti britanskim četam v južni arabski puščavi, tudi na diplomatskem torišču zma­gujejo. V tem ko so se angleški strokovnjaki posve­tovali v Londonu, so se v Kairu sestali predstav­niki arabske lige, da bi pripravili protest, ki ga nameravajo poslati Varnostnemu svetu OZN proti angleški intervenciji. Politični odbor arabske lige se bo v petek ponovno sestal po posvetovanju nje­nih predstavnikov z ustreznimi vladami.

A. V odgovoru na vprašanje, kaj misli o nedavnih razgovorih med vlad. in partijskima delegacijama Sovjetske zveze in Jugoslavije v Romuniji, je zuna­nji minister I) u I les dejal: »Sestanek nas nI prese­netil. Mi smo že prej računali, da si bodo po spre­membah v sovjetskem vodstvu, zlasti po odstra­nitvi g. Molotova, znova prizadevali pritegniti Tita. Zato nas dejstvo, da je do sestanka prišlo, ni pre­senetilo. Bilo je povsem logično, da je do njega pri­šlo . . . Zdi se mi docela jasno, kolikor je zdaj mo­goče presoditi, da se ni zgodilo nič, kar bi privedlo predsednika Tita do tega, da bi spremenil svoje stališče, da je mogoče imeti komunistični red, pri tem pa ne biti pod gospostvom tistega, kar ime­nujemo »internacionalni komunizem«. Doslej n i ­mamo razlogov, da ne bi verjeli, da se je karkoli važnega spremenilo.

A Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer je v sredo v razgovoru z nekim novinarjem izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo zapustila Atlantskega pakta brez soglasja zahod­nih velesil. Socialdemokratska stranka ne bo pod nobenim pogojem začela enostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo za ponovno združitev Nemčije. Za­hodna Nemčija bo zapustila atlantsko zvezo, če bo Sovjetska zveza privolila v ponovno združeno, a svobodno Nemčijo in če se bo pridružila ZDA v ev­ropskem varnostnem svetu.

A. Kakor poroča radio Varšava, je varnostna služba glavnega poveljstva ljudske milice v Kato-vicah te dni zaprla člane ilegalne organizacije »Nemški komite boja«. Radio Varšava je poročal, da so pri aretiranih našli večjo količino orožja in letake v nemščini.

L J U D J E IN D O G O D K I

D O B R O D O Š E L G O S T

I Z D A J A ČASOPISNO Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E »GORENJSKI T I S K c / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A UREDNIŠKI O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N UREDNIŠTVA ST . 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-2-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 600 D I N A R J E V , MESEČNA 50 D I N A R J E V

V središču vietnamske prestol­nice v Hanoju, se lesketa pro­zorno jezerce. Ob njegovi obali se dviga veličastna stara pago-da. O njej kroži legenda, ki se po ustnem izročilu prenaša iz roda v rod, da je pred davni­mi, davnimi leti na obali ježe­va neki vietnamski ribič lovil z mrelo ribe v bistri jezerski vo­di. Tistega dne pa je namesto rib z mrežo izvlekel svetli meč. Tedaj je, tako pravi legenda, r i ­bič s tem mečem dvignil sploš­no ljudsko vstajo in izgnal iz Vietnama kitajske osvajalce. V spomin na ta dogodek so ob je­zeru zgradili veliko, lepo pago-. do.

Čeprav je to le legenda, ven­dar živo simbolizira svobodo­ljubne težnje in osvobodilni boj vietnamskega ljudstva. Kitajski osvajalci so nekaj stoletij vlada­li nad vietnamskim narodom, napadali so ga Mongoli, da bi po skoraj tisočletjih težko varo­vane svobode Francozi spet na­taknili jarem odvisnosti male­mu, toda hrabremu ljudstvu V i ­etnama. V drugi polovici prejš­njega stoletja so Francozi na­pravili iz Vietnama svojo kolo­nijo, toda svobodoljubnega du­ha niso mogli zatreti. Vietnam­sko ljudstvo spet začenja boj, to­krat proti francoskim osvajal­cem. Do leta 1930 je na čelu osvobodilnega gibanja bila bur­žoazija, odtlej pa prevzame vo­dilno vlogo delavski razred, ki se je z nastankom industrije po­javil v deželi. Tega leta so usta­novili Komunistično partijo In-dokitajskc. Komunisti in drugi napredni elementi so zlasti raz­vneli osvobodilni boj v obdobju 1935—1936. Leta 1941 so vietnam­ski revolucionarji ustanovili L i ­go za neodvisnost Vietnama, po­

budnik tega pa je bil Ho ši Minh. Do konca druge svetovne vojne je Liga bila hud boj z ja­ponskimi okupatorji in proti francoskemu kolonializmu. 2. septembra 1945 je Ho Ši Minh razglasil neodvisnost Vietnama.

Toda komaj tri tedne pozneje so francoske čete spet vkoraka­le v Vietnam. Spet je izbruhnil boj za neodvisnost, boj proti tu­jemu gospostvu. Plamen osvobo­dilnega boja je zajel ves Viet­nam in Francozi so kljub ame­riški pomoči postopoma zgublja­li tla pod nogami. Ko je padla trdnjava Dien Bien Fu, je posta­lo očito, da je francoskemu ko­lonializmu odklcnkalo na viet­namskih tleh. Poleti 1954. leta so v Ženevi podpisali premirje; ob 17. vzporedniku pa so potegnili mejno črto, ki je razdelila V i ­etnam v dva dela. Ženevska konferenca je tako napravila ko­nec dolgoletnemu vojskovanju, ni pa rešila vietnamskega pro­blema.

Južni Vietnam skuša s tesno naslonitvijo na Zahod poiskati izhod iz težkih notarnjih na­sprotij, ki ga razjedajo, in se postaviti po robu čedalje moč­nejšim težnjam vsega vietnam­skega prebivalstva po združitvi dežele. Severni del — Demo­kratska republika Vietnam — pa ustvarjalno razvija svoje poli­tične, gospodarske in kulturne dobrine, ki jih je kolonializem surovo dušil desetletja. Miro­ljubna prizadevanja Ho ši Min -hove vlade po zedinjenju obeh delov dežele imajo širok odmev med vsem vietnamskim ljud­stvom, toda za zdaj še ne more­jo premostiti umetne pregrade, ki jo jo zgradila blokovska po­litika, v času hladne vojne.

Jugoslavija je vedno podpira­

la koristna prizadevanja Demo­kratsko republike Vietnama pri naporih za združitev dežele, ka­kor tudi. v socialistični graditvi. Simpatije naših narodov so bile vedno na strani pogumnega bo­ja vienamskega prebivalstva, bo­disi v boju proti tujemu gospo­stvu ali pa v prizadevanjih za razevi t dežele.

Zdaj sprejemamo v naši de­želi visokega gosta, predstavni­ka, Vietnama — predsednika re­publike Ho Ši Minha. »Narodi naših dveh dežel«, je dejal v zdravici na čast svojemu gostn predsednik republike Tito, »so zemljepisno daleč narazen so v minulosti malo vedeli drug o drugem. Dogodki zadnjih deset­letij . . . pa so nas ne le tako zbližali, da se čutimo zdaj, ko da smo sosedje, marveč so tudi pripomogli, da . smo navezali mnoge stike ter dosegli medse­bojno razumevanje, sloneče na skupnem boju in skupnih tež­njah za pridobitev narodne ne­odvisnosti, za družbeni napre­dek m za okrepitev miru v sve­tu.«

Podobna usoda v preteklosti in skupni cilj v prihodnosti predstavljata' tesno vez, ki druži narode obeh dežel. Sorodni po­gledi v zunanji politiki in isto­vetni napori v graditvi socializ­ma, so tako trden temelj prihod­njega sodelovanja med Vietna­mom in Jugoslavijo. Razgovori med predstavniki obeh držav spričo tega no morejo dati dru­gega kot široko, načelno razu­mevanje in plodno sodelovanje v prihodnje.

Predsednik Demokratske re­publike Vietnama Ho Ši Minh je zato res drag, prijeten in do­brodošel gost v naši deželi.

M A R T I N T O M A 2 I C

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o ŽALNA K O M E M O R A C I J A

POD STORŽICEM V nedel jo dopo ldan je b i l a

p r ed spomen ikom p a d l i h borcev I. k ran j ske čete nad L o m o m pod Storžičem žalna komemorac i j a , katere se je udeležilo več čla­nov Zveze borcev i n , d r u g i h o r ­ganizac i j . Z b r a n i m jo govo r i l Stane Top lak , preživeli borec i z p rve borbe z okupator j em. — V svo jem govoru j e o r i sa l potek te borbe, k a k o r tud i kasnejši razvo j k ran j ske čete i n K o k r -škega odreda . C r .

PRIJETNO J E OB M O R J U POD PLATNENIMI STREHAMI

T a b o r n i k i družine »Svobodni Kamnitnik« iz Škof j o Ix>ke so se v r n i l i s taborjenj a. T a b o r i l i so v F a z a n i p r i P u l i . Življenje v taboru je b i l o veselo i n t u d i v reme ' j im j e b i l e nak lon jeno . Z letošnjim taborom ob m o r j u so si loški t abo rn i k i p r i d o b i l i ug l ed i n a t em t u d i nove člane. Ze l e ­tos se bodo pričeli p r i p r a v l j a t i na taborjenje v p r ihodn j em l e ­tu . P redv ideva jo , d a bodo i m e l i dva tabora : enega n a G o r e n j ­skem, drugega pa ob J a d r a n u .

K. J .

PREŠERNOV P E V S K I Z B O R N A O T O K U P A G U

Prešernov p e v s k i zbor iz Kara­n ja se je pired k r a t k i m v r n i l z 10-dnevne turne je po o toku P a ­gu. V teh d n e h je zbor zabele­žil več koncertov , in s icer v P a ­g u i n N o v a l j i . M i m o teh je pev ­s k i zbor sodeloval 22. j u l i j a na p ro s l a v i D n e v a vstaje, k i jo je p r i r e d i l a ko l on i j a iz Šiške — L j u b l j a n a i n 26. j u l i j a n a p ro ­s l av i D n e v a vstajo h r v a t s k i h n a ­rodov. Naši pevc i so b i l i povsod deležni toplega spre jema i n l e ­pega p r i znan ja . s.

V K R A N J U B O D O U S T A N O V I L I

F I L M S K I K L U B

N a O k r a j n e m komi t e ju L M S v K r a n j u smo zvede l i , d a n a m e r a ­vajo us tanov i t i f i l m s k i k l u b . D o ustanov i tve tega k l u b a j i h vod i to, da b i m l a d i n a spre j ema la f i l m kot eno svo j ih g l a vn ih vzgo jn ih sredstev. F i l m s k i k l u b bo ime l svoje sekci je tud i po šolah, k j e r se bodo razgovar ja l i o f i l m i h i n f i l m s k i umetnost i .

ŠOLSKI REFORMI Sonja Stepan: »Reforme sem se razvese l i la , kor

se gre o trok po končani osemle tk i l ahko učit K a ­kršnegakoli pok l i ca . Prepričana sem, da bodo učen­c i v r e f o rmi ran i šoli dob i l i več uporabnega zna ­nja kot doslej v g imnaz i j i . Z a dekle ta se m i zd i zelo kor i s tna uvedba gospodinjskega pouka, pa tud i fantje se bodo prav gotovo mars ika j praktičnega naučili ka r bodo l ahko s p r i d o m uporab i l i v vsak­dan jem življenju.«

Dr. Gabrijel Cop: »Načelno je re forma za naše šolstvo najboljša možna rešitev, k i pa bo ob seda­n j ih pogoj ih praktično le težko uresničljiva. S p r i ­čo pomanjkan ja sposobnih pedagoških kadrov , uč­n i h načrtov, prostorov i n učil smatram, da so u k r e ­p i za uresničevanje reforme še preuranjeni.«

Franc Bogataj: »Zamisel o osemletkah se m i zd i dobra i n kor i s tna , želim le to, da se učitelji na teh šolah ne b i več tako pogosto men java l i kot se je to n. pr. dogajalo na Osnovn i šoli Kranj.«

Ivanka Vidic: » O re fo rmi sicer ne v em ve l iko , ker sem b i la le redkokda j na rod i t e l j sk ih sestan­k i h . Največkrat sem izostala zaradi de la v tovarn i . Letos se je vp i sa la v 5. razred osemletke moja mlajša hčerka. Ce bo dobro izde lovala , bo šla k a ­

sneje še v g imnazi jo , s icer pa jo bomo da l i v uk . Tega, da b i se na tej šoli naučila manj kot na g i m ­naz i j i , se ne bo j im, ke r je že moja starejša hčerka s 7. razred i osnovne ' šole brez težav nadal jeva la študij na šoli za sani tarne tehnike v Ljubljani.«

M a t k o Trček: »Prav je, da se šola r e f o rmi ra i n pr i laga ja sodobnejšim potrebam človeka, zato prot i re formi n i m a m pomis lekov . Po zd rav l j am predvsem to, da bo nova šola skušala nud i t i otro­k o m čimveč praktičnih napotkov za življenje. Tega doslej žal n ismo b i l i deležni.

C i r i l B r e n : Re forme sicer ne poznam najbolje, vendar g ledam nanjo z nezaupanjem. M i s l i m , da bi po tej re formi mora l i ime t i k v a l i f i c i r a n i de lavc i tako rekoč srednjo šolo, ka r pa se m i zd i p redra ­go. M e n i m , da bo mora lo šolstvo služiti predvsem tud i pot rebam gospodarstva ter b i kazalo šolsko re ­formo pr i lagod i t i tem potrebam. Šola naj bo t ista, k i naj se pr i lagod i potrebam gospodarstva, ne pa gospodarstvo šoli. G l eda t i moramo na to, da bo izobraževanje tako pri lagojeno, da bo najustrezne j ­še glede na človeka, da bo čim cenejše i n da bo v najkrajšem času možno izobraz i t i take l j ud i , k i so gospodarstvu potrebni . -ey

P r e d v i d o m a bo ta k l u b us tanov ­l j en p r i h o d n j i mesec.

K R A N J S K I UPOKOJENCI N A I Z L E T U

V torek j e odšla Iz K r a n j a s k u p i n a 130 k r a n j s k i h upoko j en ­cev na enodnevn i iz let v Gozd M a r t u l j k . — V M a r t u l j k u so s i og leda l i turistične znameni tos t i i n lepote k ra ja . č.

L O K O M O T I V A IN A V T O M O B I L

STA TRČILA

D n e 7. avgusta nekaj m i n u t po sodmi u r i se j e na železniškem pre lazu p r i S l ovenskem J a v o r -n : k u p r i pe t i l a precej huda ne­sreča. T o v o r n i avto, k i ga je vo ­z i l šofer Železarne Jesenice Stanko Rostohar , je zavoz i l n a tračnice v t r enu tku , ko je iz smer i Jesenice p r i pe l j a l a tja l o ­komot i va . Stro j je v l eke l avto­m o b i l za seboj k a k i h 20 metrov . Stro jevodja D r a g o Rone r i n šo­fer Stanko Rostohar sta dob i la pretres možganov i n druge te­lesne poškodbe, medtem ko se kurjaču n i ničesar zgodilo. Oba ponesrečenca so takoj prepe l ja ­l i v bo ln ico Jesenice.

Do nesreče je prišlo zaradi te­ga, k e r kretn'čarju prvič n i uspelo do k r a j a zapre t i zapor­nic , pa j i h o o ponovno d v i g n i l i n spust i l , v endar je b i l o že p r e ­pozno. St ro j jo v tem t r e n u t k u že zavoz i l čez pre laz . Škoda n a l o k o m i t i v i n i ve l i ka , tovorni av ­tomobi l pa je popo lnoma uničen.

J . S.

PROMETNA NESREČA V N A K L E M

V ponedel jek ok rog 16. ure je prišlo v N a k l e m p r i K r a n j u do trčenja m e d av t omob i l om n e m ­škega državljana i n ko lesar jem A n t o n o m Graiščem iz Nak lega . L e - t a jo p r i pe l j a l s s transke n a g lavno cesto i n se nenadoma znašel pred av tomobi lom. K e r je b i l a razda l ja premajhna, šoferju n i uspelo voz i l a pravočasno z a ­vre t i . Udarec je kolesar ja p o d r l i n ga hudo poškodoval. Pone ­srečenec je b i l takoj prepe l jan v l jub l j ansko bolnišnico.

P R I P R A V E Z A V I . K O N G R E S L J U D S K E M L A D I N E S L O V E N I J E K r a n j , 8. avgusta. Včeraj popoldne so se tu zb ra l i de­

legat i za V I . kongres L M S , k i bo 13. i n 14. septembra v Ce l ju . Delegat i za kongres so b i l i i z vo l j en i na okra jn i konferenc i L M S letos. Iz kran jskega okra ja bo odšlo na kongres 44 m l a d i n ­cev i n m lad ink .

N a včerajšnjem posvetovanju so govor i l i o p r i p ravah na s lovensk i m l a ­d i n s k i kongres, k jer bodo največ po ­zornost i posve t i l i društveno zabavne­m u življenju mlad ine . O k r a j n i k o m i ­te L M S bo v ta namen p r i p r a v i l po­svetovanje o p rob l emih k u l t u r n o z a ­bavnega življenja gorenjske mladine^ k j e r bodo največ razprav l j a l i o f i l m u kot vzgo jnem sredstvu. Razen tega nameravajo organ iz i ra t i tud i medse­bojne posvete mlad ine s podjet j i .

O K O L I 500 G O R E N J S K I H M L A D I N ­C E V V D E L O V N I H B R I G A D A H

N a letošnjih d e l o vn ih akc i j ah j e sodelovalo oko l i 500 m l a d i n k i n m l a ­d incev z Goren jske . D e l a l i so v ena j ­s t ih br igadah, k i so ure ja le otok Šte­

dnjak, grad i le športni s tad ion v L j u b ­l j an i , cesto v B r k i n i h i td . Z a i z redne uspehe so b i l e t r i br igade d vak ra t proglašene za udarne , ostale pa so t a naz i v preje le po enkrat . V soboto j e odpotovala v Izolo še zadnja, to j e 12. br igada.

M l a d i n a jo letos množično sodelo­va l a tud i p r i u r e j an ju vas i . Najlepše uspehe so doseg l i v L e skov i c i , n a B l e d u , v Ve l esovem i td . V B o h i n j u je m l a d i n a da la pobudo za bel jenje h levov , v škof j i L o k i pa je sodelovala p r i u r e j an ju nasel i j i n g radn j i šport­nega igrišča. Po j .

KMEČKA M L A D I N A SI B O O G L E ­D A L A S E J E M V N O V E M S A D U O k r a j n i komi t e L M S K r a n j p r i ­

p r a v l j a za kmečko mlad ino z G o r e n j ­ske i z le t na mednarodn i sejem k m e ­t i j s k i h s tro jev i n p r i d e l kov v N o v e m Sadu . M l a d i n c i bodo tam lahko p r i ­sos tvova l i tud i neka t e r im posvetova­n jem o uporab i strojev, agrotehnič­n i h u k r e p i h v kme t i j s t vu i td . N a i z ­let bodo l ahko šli t u d i m l a d i n c i z državnih k m e t i j s k i h posestev, na k a ­t e r ih so p r ed k r a t k i m us tanov i l i m l a ­d inske akt ive .

M E D N A R O D N I PEDAGOŠKI S E M I N A R

Z A UČITELJE E S P E R A N T A V K R A N J S K I G O R I

Zadnje dn i v j u l i j u je b i lo v P o -rentovem domu v K r a n j s k i gor i ze lo živahno. 90 prosve tn ih de lavcev iz raz ­ličnih delov naše države i n tud i nekaj gostov iz inozemstva se je zbralo v tem de lu Gorenjske , da izmenjajo svo­je dosedanje izkušnje p r i pouku espe­ranta v šolah i n da se pr ip rav i j o za delo v novem šolskem le tu.

P r i nas se šolska m lad ina za espe­ranto zelo zan ima , saj je ob iskova lo v pre tek l em šolskem le tu neobvezen po­uk esperanta nad 500 učencev i n d i j a ­kov . Re f o rma šolstva pa daje možnost, da uvedemo esperanto kot po izkus v IV . razrede nekater ih eksper imenta l ­n ih osnovn ih šol, k jer b i se mednarodn i j ez ik poučeval redno med obvezn imi predmet i .

D r . Neergaard i z Kopenhagna je ob zaključku seminar ja čestital predsed­n i k u Federac i je esperantistov Jugo ­s lavi je P e t r u Z l a tna r ju i n pohva l i l o r ­ganizaci jo pedagoš. tedna v K r a n j s k i gor i . t S. T .

V C E R K L J A H U R E J A J O P A R K Člani Z B občine Cerk l j e so pred

dnev i začeli u re ja t i pa rk v središču nasel ja Cerk l j e , k jer bodo pos tav i l i spomenik p a d l i m borcem i n žrtvam fašističnega nas i l ja . Z a spomenik so pr i speva l i nekaj p reb i va l c i sami , nekaj organizaci ja Z B , nekaj pa Občinski l j udsk i odbor Cerk l j e . P ros tovo l j c i bo­do u r ed i l i tud i fasado poslopja, pred ka t e r im zasajajo park. Oko l i c a spome­n i k a bo torej vsa preurejena. Spome­

n i k bo v i sok 6 m, tehta l pa bo 13 ton. N a n jem bodo vk lesana imena pad l ih , re l i e f i ob straneh pa bodo p r ikazova l i narodnoosvobodi ln i boj . Spomen ik bo­do o d k r i l i 4. oktobra, ko bodo v Ce r ­k l j ah s l a v i l i občinski praznik . Do sedaj so se p r i de lu najbolj i zkaza l i člani ko l ek t i va Opekarne Cešnjevk, Zage Cerk l j e ter zadružniki K Z Cerk l j e .

iOV€M

Ste že kdaj i ska l i po telefonu katerega i zmed številnih d i rektor jev? Bod i s i službeno a * i pa kot znanca? — Če ste ga, a l i ste i m e l i srečo, da ste ga običajno našli v t ovarn i a l i v podjet ju, na de lovnem mestu?

Čeprav vas ne poznam, ne b i mogel reči, da ste ime l i vedno »srečno roko« i n ga »u j e l i « . . .

To sta vprašanji, k i sta d a l i p ravzaprav pobudo za to reportažo, k i n ima sicer prav hič skupnega z obveščevalno službo, čeprav Posamezni d i r ek to r j i ob razgovoru z n a m i niso n i t i s lu t i l i , za kaj gre . . . — M i m o tega, 2a to tud i n ismo pooblaščeni. — T u d i tega s i n ismo u tvar ja l i , da b i b i l i kdove k a k o spo­sobni She r l o ck i Ho lmes i . Zan ima lo nas je zgolj, kaj delajo d i rek tor j i ob določeni u r i , kje so, a l i so doma a l i na službenem poto­vanju, i n če v podjet ju sp loh vedo, kje s o . . .

000 Nekega sistematičnega vrstnega reda se

nismo držali. V z e l i smo te le fonski imen ik i n kar i z njega prep isa l i imena, poudar jamo, le večjih podjet i j .

Beležili smo vsako besedo . . . To je b i lo v torek, dne tridesetega ju l i j a . U r a je b i la devet !

000 Začetek n i obetal kdove česa. N a te le fon­

ske številke 240, 366, 389, i n 337 n i smo mog l i nikogar p r i k l i c a t i . T u d i pozneje smo se z a -*han t r u d i l i i n končno ob 11.30 popolnoma °bupa l i . . . To so b i le telefonske številke pod ­jetij »Roleta« , »Kov inar « , Pletenina« i n IB I « .

9.10 M I N U T . . . ' J e tam tovariš direktor?« se je g las i lo

vPrašanje po žici na telefonsko številko 266, Podjetja E l ek t r a rna »Sava« . Z v o n k i ženski glas je odgovor i l : »Trenutek, bom pogle­dala« . . . Nato se je oglasi la neka druga to-varišica, k i je najprej vprašala, če je onstran z i c e ta i n ta tovariš i n de ja la : »Trenutno ga ni , je službeno v L jub l j an i . V r n e pa so oko l i desete ure i n ga pros im takrat pokl ičite« . . .

9.16 M I N U T . . . S tovarno » In tex « smo brž oprav i l i . Moški

Elas n a m je povedal , da je d i rektor odsoten, ker je na dopustu . . . — »Hva la ! «

9.17 M I N U T . . . d o b i t i zvezo s tovarno » Iskra« je običajno

Vel ika umetnost oz i roma človek mora imet i Prav srečo, da ne v r t i telefonske številčnice V s i i i pet minut . — Pr i j a zna ta jnica se je na j ­prej pozanimala , kdo kliče tovariša d i r ek to r ­ja« potem pa je dejala, da je službeno odso­ten, ke r je član neke naše gospodarske dele­gacije, k i je odpotoval pred dnev i v Teheran.

9.20 M I N U T . . . T u d i d i rektor ja trgovskega podjetja » K o -

* r a « n i b i lo v p i sarn i , ker je i m e l p ravka r sejo na T rgov insk i zborn ic i . Tako n a m je dejala njegova tajnica. K d a j se bo v r n i l , n i vedela povedati .

9.22 M I N U T . . . D i r ek to r podjetja »Kur i vo « žal n i mogel

P r i U k telefonu, čeprav je b i l v p i sarn i . T i s t i a n je b i l tako prehla jen, da m u je vsako

govorjenje delalo ve l ike preglavice. Tovariš, je govor i l namesto njega, je še vprašal, če

naj m u kaj naroči, nato sva pa oba spust i la slušalki.

9.24 M I N U T . . . »Je tam »Merkur«?« . — »Da, želite??« —

»Tovariša direktorja!« — »Trenutek, prosim!« — I n tovarišica, k i se je og las i la , je odšla ponj . N i b i lo treba dolgo čakati. . . Tovariš d i r ek tor je b i l v p isarn i , de la l je i n i m e l sem občutek, da ga mot im. K e r še n i vede l , za kaj sp loh gre, sem na j in »ad hoc« razgovor, kar se da v l judno p r e k i n i l . . . (

KMETIJSTVO V TRŽIŠKI OBČINI

N a zadnj i sej i je Svet za gospo­darstvo tržiške občine obširno razprav ­l j a l o stanju kmet i j s tva v občini, č e ­tud i je pomladanska s lana uničila p r i ­de lek sadja, k l j u b manj ugodnemu le ­tošnjemu v remenu pričakujemo vsaj povprečno let ino.

V Tržiču še nadal je obstoja težko vprašanje odkupa k m e t i j s k i h p r i d e l ­kov od pr ivatnega pro izva ja lca . L a n i v j u l i j u je b i l k r o m p i r v Tržiču več d i ­nar jev dražji kot v L j u b l j a n i , četudi so transportne možnosti v Tržiču laž­je, večje i n cenejše. K j e so v z r ok i ? T r eba bo že pred odkupno sezono or ­gan iz i ra t i posvetovanje K m e t i j s k i h z a ­d rug z t r govsk im i podjet j i , k i o d k u ­pujejo kmet i j ske presežke. Svet za b lagovn i promet občine pa naj ime ­nuje posebno komis i jo za nadzor nad prometom z kme t i j s k i m i p r i d e l k i .

Kritično je Svet razprav l j a l tud i o gospodarstvu na zemljiščih splošne­ga l judskega premoženja. Večina t a ­k i h zemljišč doslej oddajajo v na jem zasebn ikom za k ra tko dobo, večinoma le za eno leto. N a j e m n i k i običajno do­bijo v najem za eno leto tud i košnjo sena. Večinoma z a k u p n i k i ne trebi jo t ravn ikov , ne gnoje n j i v i n samo i z ­koriščajo zemljo. Nu jno b i b i lo , da se da zeml ja v zakup za daljšo dobo i n njeno obdelovanje nadzoruje. K e r se na n j i v ah ne ko lobar i , tud i to zeml jo izčrpava. Svet za gospodarstvo p r ed ­laga, naj b i zemljišča splošnega l j u d ­skega premoženja prevzele kmet i j ske zadruge. V Križah bo zadruga jeseni prevze la zemljišča i n nasad i la jago-dičevje i n podobne ku l ture . S tem bo kmet i j ska zadruga v Križah začela pravo zadružno dejavnost, zarad i k a ­tere je b i l a ustanovl jena. Ostale z a ­druge naj b i jo posnemale. K m e t i j s k o posestvo družbenega sektor ja »Knezo­v o « v K o v o r j u na jmn ik dobro oskr ­buje, manj ugodno pa je stanje gospo­dars tva na posestvu socialističnega sektorja na B r d u . Nekda j k rasen sa ­dovn jak je skrajno zanemarjen. Hiše ne vzdržujejo. T r a v n i k o v ne gnoji jo. Vedno bolj se zastav l ja vprašanje, če naj se to posestvo proda, a l i pa vsaj a rond i ra tako, da bodo pogoj i za us ta ­nov i tev zadružnega a l i socialističnega obrata, ker sedanj i na j emnik očitno ne more zmagovat i de la.

K o l o r a d s k i hrošč se je t u d i na pod­ročju tržiške občine zelo razširil ter ogroža pr ide lek k romp i r j a . Mnogo kmetova lcev se tega ne zaveda v z a ­dostn i me r i i n kaže premajhno intere-siranost za uničevanje tega škodljiv­ca . T u d i škropilne ekipe niso b i l e vedno dovol j d i sc ip l in i rane . Zato je Svet i zda l strožje ukrepe i n bo ne-skrbne kmetova lce p r i j a v i l s odn iku za prekrške.

Zmogl j i vos t pašnih površin na p l a ­n inah , k i j i h oskrbujejo kmet i j ske z a ­druge v imenu občinskega l judskega odbora, je letos prav i lne je izkorišče­na, saj je na p lan inah manj živine. Pašni interesentje so oprav i l i precej prostovol jnega de la p r i čiščenju paš­n i h površin. Večjih invest ic i j na t r -žiških p lan inah letos ne bo. Jesen i 1956 i n letos je prešlo v splošno l judsko premoženje še nekaj manjših zemljišč bivših agrarn ih skupnost i t. j . nižin­s k i pašniki v L o m u i n D o l i n i ter manjše p lan ine Z a l i potok, Dovžanka ter Konjščica. Nižinski pašniki so za ­nemar jeni . Interesentje naj b i začeli s čiščenjem po zgledu vas i Brez je . T a m jo b i l pašnik zaraščen. Pašni in tere ­sentje ter vaščani so pašnik sparce l i -r a l i zato, da je vsakdo na svo jem de lu Izčistil grmovje i n podmorsk i los. Z a plačilo so pre je l drva , t. j . podmersk i los pod 15 cm, k i je prost gozdne takse. Sektor j i , k jer n i b i lo drv , pa so s s k u p n i m de lom očistili v s i vaščani. Do jeseni bo t am pašnik popo lnoma oči­ščen. Podobno akc i jo so hote l i o rgan i ­z i ra t i organi O b L O skupno s k m e t i j ­sko zadrugo K a t a r i n a , toda pravega od­z i va n i b i lo . O zadev i bo m o r a l raz ­prav l ja t i zbor vo l ivcev .

Tekmovan ja , k i ga je razp isa la Zvezna kmet i j ska zbornica, se ude le­žujeta dve zadrugi . K Z K o v o r t ekmuje z nasadi tv i jo 50 ha novega« strnjenega sadovnjaka, K Z K r i z o pa z nasadi t ­v i jo 10 ha strnjenega sadovnjaka v Se-ničnem i n tekmuje tud i za večji p r i ­delek k romp i r j a na površini 8 ha .

J . V.

9.27 M I N U T . . . K o sem zavr te l te lefonsko številko d i r ek ­

tor ja podjetja »Sadje« , n i sem i m e l zgolj n a ­mena ugotov i t i , kje je. Zato sva brž zasuka la pogovor na cene zelenjave, k i so letošnje poletje precej »astronomske« i n za žep po­trošnika huda nadlega. De ja l je : »Cena stroč-jega fižola najbrž ne bo padla , pač pa se bo — tako vsaj upamo — pocen i l paradižnik, k i ga bomo začeli dovažati i z goriških B r d , i n prav tako kumare . — Goren j ska še n ima do­vol j tega blaga, da b i cene postale res tako n izke , kot b i j i h želeli.« — In potem še letos do neke mere opravičljiv, sicer pa že močno obrab l jen re f ren : »Tudi neugodnemu v r e ­m e n u se moramo zahva l i t i za tako v i soke c e n e . . . «

9.30 M I N U T . . . N a v r s t i je b i l a te le fonska številka 173. —

»Tiskanina«? — »Da ! « — »Je tovariš d i r ek ­tor v pisarni?« — »Bom takoj pogledala!« — Čakal sem s" slušalko v r o k i dobr i dve m i ­n u t i i n dob i l odgovor: »Tovariša d i rek tor ja n i i n tud i ne vem, k je j e . . . « — Se opraviči­lo — »Oprostite!« — i n že je b i lo na v r s t i drugo podjetje.

9.35 M I N U T . . . Trgovsko podjetje »K las je « . Številka 313.

Moški glas je povedal , da je d i rek tor na T r gov insk i zborn i c i , k jer je seja nadzorne­ga odbora. K d a j se bo v r n i l , niso vede l i po­vedat i . . . »Kl ič i te še enkrat neko l iko po­zneje«.

9.40 M I N U T . . . Prece j časa smo po rab i l i preden smo do­

b i l i zvezo s tovarno »Sava« . Končno smo jo le p r i k l i c a l i . . . Ženski glas nam je povedal , da bodo d i rektor ja takoj pok l i ca l i , oz i roma, da me bodo telefonsko »zvezal i « z n j im . S l e ­d i l i sta dve m i n u t i m o l k a i n brnenja v te­le fonsk i s lušalki . . . Končno pa opravičilo: »Oprostite pros im, imamo slabe telefone, t a ­ko, da v a m n ikako r ne morem dat i zve­z e . . . « — N i s e m se p rav nič hudova l , le vprašal sem, če je tovariš d i rke tor • to­v a r n i i n se zadovo l j i l z odgovorom, da j e !

9.42 M I N U T . . . Zadn j i pogovor na našem seznamu . . . Po nekaj neuspe l ih po i zkus ih sem le p r i ­

k l i c a l tovarno »Planika«. D i rek to r ja , k i sem •ga želel, n i sem moge l dobi t i , k e r je b i l p ravka r nekje v obratu. Moški, k i je b i l p r i te le fonu, je b i l zelo pr i j azen : »Lahko ka j naročim tovarišu d i r ek to r ju , a l i pa če po­veste, k a m naj kliče, ko se vrne?« — »Hva­la , n i potrebno, bom sam še enkrat p o k l i ­ca l . . . «

T u — u t — u — t u — Končno se je tud i naš telefon oddahn i l .

Zap i sa l sem v knj igo te le fonskih pogovorov (k i smo jo tud i v našem podjet ju pred k ra t ­k i m uved l i , da b i preprečili zasebna telefo­niranja ) , vse razgovore, k i sem j i h i m e l i n z malce nevsakdan j im občutkom začel p isat i pričujoče v r s t i c e . . .

Se pred tem pa sem nared i l majhno sta­t i s t i ko :

— direktor jev štirih podjet i j , v dveh i n po l u r a h n i kako r n isem moge l p r i k l i c a t i . . .

— zgolj eden od petnajst ih d irektor jev je b i l na dopustu . . .

— pet ih d i rektor jev n i b i l o v t em času v podjet ju i n zgolj za enega niso vede l i , k je je . . .

— pet d i rektor jev pa je b i lo v podjet­j i h . . .

Te vrst ice pišemo, ne zarad i tega, da b i hote l i nadz i ra t i vsak korak direktor jev , mar ­več, da se predvsem prepričamo, a l i drže precej pogoste govorice, da d i rektor jev ne moreš n i k o l i na j t i v podjet j ih i n da t i — če vprašaš, kje so — ne ve na zastavl jeno v p r a ­šanje nihče ničesar odgovor i t i .

P r i p r a v l j en i smo dvom i t i v popolno res­ničnost t a k i h trditev, k i so dost ikrat zgolj nato lcevanja. H k r a t i pa n a m se vs i l ju je vprašanje: J e mar s l i ka , k i smo jo dob i l i , rea lna? M a r smo i m e l i srečo, da smo prav na ta dan dob i l i vse d i rektor je doma a l i " pa na službenih sestankih i n sejah? — Potem­takem trd i tve o tem, da l ahko vedno srečaš direktor je med službenim časom v kavar ­nah, a l i pa v »brezdelju«, ne drže! — Je moreb i t i tej »sreči « botrova la že dokaj po­zna ura , k i smo s i jo i z b r a l i i n b i mora l i k l i c a t i bol j zgodaj? — K a j b i ugotov i l i , de­nimo, če b i nared i l i tak poiskan tud i v Sk. L o k i , na Jesenicah, v Tržtču, na B l edu i n morda še kje drugje? . . .

D i r ek t o r j i so ponekod še vedno »grešni kozli«. So. pa l judje , kot v s i drug i . Z do­b r i m i i n s l ab im i lastnostmi . Zadn j i so če­dalje bolj v manjšini i n to nas lahko samo vesel i . — Z d i pa se, da mnog im d i rektor j i niso všeč pač i z preprostega razloga, ker so n j ihov i predpostav l jeni . T u d i to jc moč de l ­no razumet i , saj je nekak odpor l j ud i do svo j ih predpostav l jen ih na splošno že stara stvar, k i je ne bomo odprav i l i tako dolgo, dok ler bomo n a svetu različni l j u d j e . . . M o ­reb i t i povemo preveč, toda zdi se, da je največkrat ozadje vseh »protislovij« z d i ­rektor j i tud i — ncvoščljivost i n ozko po j ­movanje ne l ahk ih d i r ek to rsk ih dolžnosti.

Te vrst ico niso napisane z zlobo, n i t i s škodoželjnostjo, še manj pa b i želeli zarad i tega razbur ja t i duhove i n si nakopat i med d i rek tor j i številne sovražnike. . . — Drži pa, da j i m s istem organizaci je dela i n večkrat preobremenjenost z najrazličnejšimi funk­c i j ami , otežkoča, da b i se bolj pog lab l ja l i v probleme podjetja. Iztok Ausec

G L J I S mmmm mm mmm ^*mmw

PODJETJEM — ŠOLSKE O D D E L K E

E n a i zmed g l avn ih nalog re formirane šole je nedvomno: šolo čimbolj približati življenju, se p r a ­vi, povezat i jo s pro izvodnjo, n j en im i na logami In potrebami, istočasno pa vzgo j i t i široko razg leda­nega človeka, k i bo sposoben to pro izvodnjo tud i vod i t i i n jo uprav l j a t i .

P r i uva jan ju nove šole z n o v i m i zahtevami bo-Tio najprej trčili ob pomanjkanje možnosti za čim­bolj nazoren pouk. Nobena, še tako idealno oprem­l jena šola ne bo mog la dat i učencu tega, kar more v ide t i ta s s vo j im i očmi a l i pa celo pot ipat i i n pre­i zkus i t i . Zato so poučne eskurz i je b is tven i sestavni de l nove iole.

P r i t em bo treba rešiti predvsem dvoje : prevoze učencev v podjetja i n organizaci jo ogleda pro i zvod­nega procesa v t ovarn i sami . G lede prvega se mi zde občinski šolski avtobusi nujnost, s katero b i istočasno vsaj v p rehodn i dobi mars ik je rešili tud i vprašanje šolskega ob iska bod is i na više o rgan i z i ra ­ne a l i pa na srednje šole.

Podjet ja večinoma ekskurz i j e nerade sprejemajo iz preprostega razloga, ke r pač pogosti t a k i ob i sk i z v e l i k i m številom otrok mot i jo proizvodnjo. N a drug i s t ran i pa se podjetja zavedajo, da so prav med t emi m l a d i m i ob iskova lc i n j ihov i bodoči de lav­ci, t ehn ik i i n inženirji, k i j i m bo prav i lno p r i k a ­zan i p ro i zvodn i proces da l mars ikatero spodbudo za poznejše uspešnejše delo v tovarn i . Zato bi bilo morda pametno, da b i vsako podjetje osnovalo ne­kak šolski oddelek, ki s icer ne bo neposredno ren­tabi len, bo pa prav gotovo zelo kor i s ten ne le za naše šolstvo ampak tud i za pe rspek t i vn i razvoj n a ­še pro izvodnje v ce lot i . T i odde lk i b i mora l i biti opreml jen i z vrsto sk ic , gra f ikonov, maket m i n i a ­t u r n i h orodi j i n strojev, z r a z n i m i p r i m e r k i su rov in in os ta l ih mater ia lov , s p r i m e r k i i zde lkov i td . , skra tka z v semi pomagal i za teoretično-praktični p r i ka z (!) pro izvodnega procesa, k i v šolskih učilni­cah žal premnogokrat i z zven i v prazno, v go l i ve r -bal i zem.

Določeno učno enoto b i tu obde la l p redmetn i predavate l j s sodelovanjem tovarniških v o d i l n i h uslužbencev (inženirjev, tehnikov , mojstrov) i n de­lavcev . Učni u r i b i takoj s led i la demonstrac i ja po­stopka v posameznih odde lk ih tovarne. Z d r u g i m i besedami : ker v vseh šolah še zdaleč ne bo možno ra zv i t i nazornega pouka do take stopnje, kot si jo želimo, bomo del pouka prenes l i v podjetje, kar bo na en i s trani pr i tegovalo pozornost in zan imanje m lad ih obiskovalcev , na d rug i s t ran i pa dalo učen­cu tud i živo i n konkre tno (!) predstavo o določeni

njo kot tisoči l ep ih besed z učbeniki v red . t emi i n ga nepr imerno bolj povezovalo s p ro i zvod-

če poleg tega še upoštevamo, da se bo l ahko učenec ali d i j ak istočasno z l ahka i n mimogrede ob teh ob i sk ih spoznava l s p rob l emi de lavskega up rav ­l janja , da bodo dal je prav tako t i odde lk i mog l i od igrat i ogromno poz i t ivno vlogo p r i izobraževanju de lavcev s am ih — kar bo p rav gotovo poz i t i vno vp l i va l o na zvišanje pro izvodnost i de la — se mi zdi ta predlog več kot utemel jen in v reden premis l eka .

Andrej česen

V »PLANIKI « BODO ZGRADILI NOVO KOLESARNICO

D e l a v s k i svet Industr i je obutve »Planika« K r a n j je sk l en i l , naj podjetje zgradi nov prostor za sh ra ­njevanje koles i n motorn ih koles, ke r je sedanja ko lesarn ica zarad i vedno večjega števila voz i l po­stala premajhna. N o v a ko lesarn ica bo stala i z v en tovarne. Za park i ran je bo ime la precej obsežen prostor. Sedanjo ko lesarnico bodo p reured i l i v s k l a ­dišče premoga in skladišče usnjen ih , t eks t i ln ih in d r u g i h odpadkov.

V »OLJARICI« SO POVEČALI KURILNICO

V t o va rn i »Oljarica« v B r i t o f u so v teh dneh zaključili de la p r i povečanju kur i l n i c e . S ta ra k u ­r i l n i c a j e b i l a m a j h n a i n lesena, zato so jo iz va rnos tn ih razlogov p o d r l i i n sez idal i večjo. P o v e ­čanje k u r i l n i c e p a je b i l o potrebno tud i zaradi povečanja kurišča parnega stroja, k i so ga prav tako dokončali v teh dneh . Kurišče parnega s tro­j a so m o r a l i povečati, k e r se je n j ihova p ro i z ­vodnja in s tem v zvez i po raba energi je parnega stro ja znatno povečala. Ce lo tna gradnja je stala približno 7000 d inar jev . Čr.

NA KOKRICI G R A D E ZADRUŽNI DOM

Kokričani so le ta 1952 pričeli g rad i t i zadružni dom. K e r niso i m e l i dovol j d e n a r n i h sredstev, ga niso m o g l i dokončati. D o m je prevze la K m e t i j s k a zadruga K o k r i c a . P o l i k v i d a c i j i zadruge leta 1954, pa so d o m prevze l i domači gasi lc i . K e r pa t i niso b i l i kos poprav i l om, k i j i h je b i lo precej, za do ­končno dogradi tev pa b i potreboval i najmanj 2 m i l i j o n a d inar j ev , ga je prevze la K m e t i j s k a 'za­druga K r a n j . K U D »Storžič« v K o k r i c i ima se­daj dom v na jemu. Z a r a d i slabega vzdrževanja in nedokončanih de l , je dom pričel že skoro propa­dat i . S k l e n i l i so, da ga morajo poprav i t i i n do­končati najnujnejša dela. P r e d meseci j i m je Ob ­činski l j u d s k i odbor K r a n j da l v ta namen m i l i ­j on d inar jev . Dokončali so že spodnjo dvorano, na od ru pa so u r ed i l i novo električno napel javo in osvet l i tev, k i je b i l a do sedaj le provizorična. Se­daj p a dokončujejo še prostore za igralce in shrambo za kul ise . Člani društva pomagajo p r i g radn j i s pros tovo l jn im delom. Potrebno b i b i lo , da b i d o m tud i n a novo p r e k r i l i , k e r je opeka n a s t r eh i že tako slaba, da voda v d i r a v zgradbo i n tako nastaja vedno večja škoda. čr.

TOBAČNA TOVARNA V UUBUANI prireja skupno s Trgovskim podjetjem »TOBAK« KRANJ v petek, 9. avgusta v Kranju

DEGUSTACIJO CIGARET M O R A V A i 11 Z E T A POSKUSNO KAJENJE bo prepuščeno širšemu krogu kadilcev, katerih mnenje bo to varni dragocen pripomoček pri določanju standarda njenih izdelkov. Posebna vabila so razposlana.

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom K r a n j , P o l j ­s k a pot 8, te le fon 218, naročila za prevoz b o l n i k o v telefon 04.

'& mm Privatnikom malih oglasov ne

objavljamo pred vplačilom. — Cena m a l i h oglasov j e : P r e k l i c 20 d i n , izgubl jeno 10 d i n , ostalo 12 d i n od besede. — Naročniki imajo 20 % popusta. ,

Telefonska številka naročni­škega oddelka je: Kranj 190. V nedeljo, 4. avgusta, izgubljeno

damsko jopico od K o k r i c e do ' S t r a h i n j a v r n i t i p ro t i nagradi

v Goren je 28. S i v o vo lneno jopico sem iagu-

bila od Gašteja do Labor , dne 4. avgusta. Na jd i t e l j a p ros im naj j o p ro t i nagrad i ivrne v og lasn i oddelek.

O d K r a n j a do Pševa sem izgu­bila temnorjavo jopico. Pošte­nega na jd i te l ja p r o s i m , da m i jo v rne na nas lov : Je lene Frančiška, K n a p e 5, Selca.

Zatekel se jo mlad r, vojak. — K i s a r n a , P r i m s k o v o 94.

Prodam 2 čevljarska stro ja »Sin-ger« (flahšteparci lin c i l indrc i ) in r a zna kop i ta — vse v do ­brem s tanju. — M a r k e l j , L j u b ­no 35, Podnar t .

Prodam žensko kolo, stensko uro in radijski spre j emnik »Telefunken«. Nas lov v oglas­nem odde lku .

Prodam pse, 2 meseca stare, či­s t o k r v n i ovčjaki. — Z o r m a n A n d r e j , Šenčur 209.

Prodam stoječo otavo. — K l e -monček, O toče 24, Podnar t .

Prodam moško športno kolo. — Kranj, Ces ta na G o l n i k 28.

Prodam zazidljivo parcelo z v -toarn i n lopo na K l a n c u ob K o ­k r i po zelo ugodn i ceni . N a ­slov v og lasnem odde lku .

Posamezne kose pohištva pro­dam. — Pcdkrižnik E l a , G o l -niška cesta 21, K r a n j .

Kupim otroški voziček trn dvoj­čka. — Nas lov v ogl. odde lku .

Zamenjam enostanovanjsko hišo z vrtom b l i z u p rome tn ih zvez p r i Tržiču, za bližino K r a n j a . Nas l o v v og lasnem odde lku .

Sprejmem vajcr.ca za sodarstvo. — K e p i c A n t o n , Šenčur 271.

Čevljarskega vajenca sprejmem. — K v a s S l avko , čevljarstvo, Labo r e 24, K r a n j .

Vajenca ali vajenko b rez o s k r ­be sprejmem takoj. — Cof J a ­nez, krojač, Virmašo 48 p r i Sko f j i L o k i .

Sprejmem na hrano i n s tanova­nje moškepa, k i b i pomagal p n vseh kmečkih de l ih . N a ­slov v oglasnem odde lku,

Sprejmemo kvalificirane šivilje, katere b i šle de lat v podjetje Otroška kon fekc i ja , a l i b i ši­va le n a d o m u . — Informaci je daje gospodin jsk i b i ro , K r a n j , Koroška 16.

Sprejm«mo polkvaliiiolrano na­takarico a l i de lavko , k i je že vešča v gos t insk i s t rok i i n želi po laga t i j esensk i i zp i t za p o l -k v a l i f i c i r a n o natakar ico . N a ­stop 1. septembra 1957. P i s m e ­ne ponudbe oddat i v og lasni odde lek.

Proglasom blok št. 34633, i zdan v K o m i s i j s k i trgovi.nl K r a n j , dno 15. j u l i j a 1957, za neve­ljavnega.

Proglašam i zgubl jeno mesečno avtobusno vozovnico V i s o k o — Kranj za avgust za neveljav­no. — Po l jane E m i l i j a , V i soko .

M i h a l i n e c M . , K r a n j , P l an ina , preklicu jem očitke tatvine, k i sem j i h i z r eke l p ro t i Mivšek M a t i j i iz H u j 13.

Vajenca za mehanično obrt sprej­mem. Nas lov v ogl. odde lku .

Gumi voz 16 eo lsk i v odličnem stanju i n kmečki voz ugodno prodam. Nas lov v og l . odde lku .

Honorarno zaposlitev, 24 u r te­densko, nud imo osebi o z i r oma upokojencu(ki ) , 'k i je p r i p r a v ­l j en izvrševati admin i s t r a t i v ­na de la . Po j asn i l a dobite p r i S D »Mladost«, Stražišče, te le­fon 583 a l i »Kurivu« K r a n j 192.

Avtomobilsko tablico št. 9301 s o m izgubil od D u p e ^ prot i ' K r a n j u . Na jd i t e l j a p ros im naj jo pro t i nagrad i vrne O Z Z K r a n j .

Zamenjam lepo sončno sobo v nov i hiši na G o r e n j i S a v i za d r u ­go v K r a n j u a l i oko l i c i . S t ano ­vanje v njej j e breplačno. N a ­slov v og lasnem ode lku .

Prodam zazidljivo parcelo z načrtom i n gradben im dovol je ­n jem za stan. hišo n a K o k r i c i . Nas l o v v og lasnem odde lku .

Sprejmem zidarske vajence. — Bidovec M i r a n , z i d a r s k i mojster, K r a n j , Hu j e št. 3. Finančno knjigovođkinjo spre jmemo takoj a l i po dogo­vo ru . — 'Ponudbe n a Obr tno n a ­bavno prodajno zadrugo v K r a ­n ju .

R A Z F I S ZA SPREJEM V E N O L E T N O

K M E T I J S K O - GOSPODINJSKO S O L O P O L J C E pri Begunjah,

okraj Kranj Pogo j i : v šolo se sprejmejo

dekleta , k i so i zpo ln i l a 16. leto starost i , dovršila 8-letno obvez­no šolo a l i 2 razreda g imnazi je , a l i kmet i j sko-gospodarsko šolo, Prednos t p r i spre j emu imajo štipendistke k m e t i j s k i h zadrug i n kmečka dekleta , k i imajo ve ­selje do pospeševanja k m e t i j ­s tva i n gospodinjstva na vas i .

Prošnji za vpis , ko lekovami s 30 d i n , jo treba priložiti:

1. zadnje šolsko spričevalo; 2. izpisek, iz rojstne kn j i g e ; 3. obvezo staršev a l i k m e t i j ­

s k i h zadrug za redno plačeva­nje vzdrževalnine — mesečno 3500 d i n ;

4. .zdravniško spričevalo. Prošnjo je t reba poslat i na

Ravnate l j s t vo šole najkasneje do 20. avgusta tega l e ta . Pričetek pouka je 5. septembra 1957.

R A Z P I S Z A SPREJEM UČENCEV

(moških) V IND. G U M A R S K O S O L O

V K R A N J U v šolskem letn 1957/58

Indus t r i j ska gumarska šola v K r a n j u je šola, k i p r i p r a v l j a izučen g u m a r s k i kader. So ln t ra ja 3 leta. Učenci imajo p r a k ­tično delo v T o v a r n i gumi j e v ih i zde lkov »Sava« v K r a n j u 4 u r e

dopoldan i n teoretičen pouk v pros to r ih šole popoldan. Učenci I. r a z r eda dob iva jo mesečno n a ­grado 2500 d i n , učenci II. raz re ­da 2000 d i n i n učenci III. ra z r e ­da 4000 d i n . Po uspešno oprav- , l j enem zaključnem i zp i tu imaj i abso lvent i 7.agotovljeno zapos l i ­tev v T o v a r n i gumi j e v ih i zde l ­kov »Sava« v K r a n j u .

Pogo j i za spre jem: 1. d a so učenci telesno i n d u ­

ševno z d r a v i ; 2. da so uspešno dovršili štiri

razrede g imnazi jo a l i osemletno šolsko obveznost;

3. d a niso mlajši od 14. in ne starejši od 17. let .

Prošnje za spre jem, ko l eko -vano z 30 d i n , izpisek iz matič­ne knj ige , šolsko i n zdravniško spričevalo, spre jema r a vna t e l j ­stvo šole do 15. avgusta 1957.

So l a ima svoj in ternat , v k a ­te r em se učenci h ran i j o i n s ta ­nujejo. Vzdrževalninu je 4800 d inar j ev mesečno.

Učenci imajo možnost za k u l ­turno izživljanje, šport i n šah.

Ravnateljstvo Ind. gumarske šole, Kranj

O B J A V A STARŠEM MLADINE

OBČINE K R A N J Društvo pr i ja te l jev m lad ine v

Kramj'U je z a r a d i ve l ikega z a n i ­man ja za p i on i r ska tabor jenja v F a z a n i p r i P u l j u sk l en i l o o rga ­n i z i r a t i še četrto izmeno tabor­jenja od 16. do 31. avgusta. S tem bo društvo omogočilo k a r najštevilnejšemu k rogu p i o n i r ­jev od 8. do 15. l e ta pr i je tno i n kor i s tno b ivan je ob mor ju .

Tabo rn im i , v k a t e r i so vraču­nan i tud i stroški >za vožnjo, z n a ­ša le 3000 d inar jev . Ostanek p r i ­speva D P M K r a n j .

P r i j a v e sprejema i n daje i n ­formaci je tovarišica S l a v k a D o u -gan, O L O K r a n j , soba št. 48.

DPM Kranj

O B J A V A

»Planinsko društvo R a d o v l j i c a obvešča vse p lan ince , da je V a l ­vasorjev d o m pod S to l om oskr ­bovan. D o m razpolaga s 23 udob­n i m i poste l jami v sobah. D o m je p r ime r en za koriščenje dcpu.Ha,. Cena penz iona je za člane 570 d n a r j e v ter se po 3 dneh b i v a ­n ja zniža še za 10 °/V

Nada l j e sporoča P D R a d o v l j i ­ca, da sta pot i Va l vaso r j e v d o m

— P r i s t a v a (Javorniški rovt ) i n Va lvasor j ev dom — Zirovniška — Zabreška — Doslovška — Smokuška p l an ina — Rob lekov dom na Begunjščici prost i ter se j i h p l a n i n c i l ahko poslužujejo. Za. obisk Sto la je potrebno (po­sebno dovol jenje.

Obiščite Va l vasor j ev dom. Za ob isk se priporoča P l a n i n s k o društvo Radovljica«.

R A Z P I S Z A SPREJEM V E N O L E T N O K M E T I J S K O ŠOLO POLJČE

pri Begunjah, okraj Kranj

Pogo j i : v šolo se sprejmejo kmečki fantje od 16. do 25. leta starost i , k i so dovršili 8-letno obvezno šolo a l i 2 razreda g i m ­nazi je, a l i kmet i j sko-gospodar­sko šolo. Prednost za spre jem imajo kmečki fantje, k i ostanejo doma na posestvu, a l i se po končanem šolanju vključijo v kmet i j sko pro i zvodnjo na držav­n i h posestv ih i n p r i k m e t i j s k i h zadrugah.

Prošnji za vp is , k o l ekovan i s 30 d i n , je t reba priložiti:

1. zadnje šolsko spričevalo; 2. i zp isek iz rojstne kn j i ge ; 3. obvezo staršev a l i K Z za

plačevanje vzdrževalnine v i n ­ternatu - mesečno 3500 d i n ;

4. zdravniško spričevalo. Prošnjo je treba pos lat i n a

Ravnate l j s tvo šole najkasneje do 20. avgusta tega l e ta . Priičetek pouka je 5. septembra 1957.

O B J A V A Zdravstveni dom na Jesenicah

izdaja glede zdravniške dežurne službe in obiskov zdravnikov na bolnikovem domu naslednja na­vodila:

1. O b i s k i n a domu ye morajo naročiti p r i dežurnem z d r a v n i k u najpozneje do 13. ure , da z d r a v ­n ik l ahko n a p r a v i i r a z p o r e d ; po tem Času se l ahko kliče ssmo nujne p r imere .

2. Če dežurni zd ravn ik ugoto­v i , da ob isk n i b i l k l i c a n v n u j ­nem p r i m e r u , m o r a ob isk p l a ­čati osobu, k i je z d r a v n i k a n a ­ročila.

3. Dežurnega z d r a v n i k a . n i umestno us tav l ja t i med potjo za nenujne pr imere . V vseh- tak ih p r i m e r i h nos i vsak sam stroške cb iska .

»STORŽIČ« K R A N J : 10. avgusta ameriški b a r v n i f i l m » B I T K A V SOTESKI« , ob 18. i n 20. u r i i n p r em i e ra ameriškega f i lma

»VZDOLŽ T E M N I H ULIC« , ob 22. u r i ; 11. avgusta ameriški b a r v n i f i l m »HONDO«, ob 10. u r i ; ameriški f i l m »VZDOLŽ T E M N I H UL IC« , ob 14. u r i i n ameriški b a r v n i f i l m » B I T K A V SOTESKI« , ob 16., 18. i n 20.

»PARTIZAN« : 10. avgusta ame­riški f i l m » N A MORILČEVI SLEDI« , ob 20. u r i ; 11. avgusta ameriški b a r v n i f i l m »HON­DO«, ob 20. u r i .

»SVOBODA« STRAŽIŠČE: dno 10. avgusta ameriški b a r v n i f i l m »HONDO«, ob 18. i n 20. UTi; 11. avgusta ameriški ba r v ­n i f i l m » B I T K A V SOTESKI« , ob 10. u r i i n ameriški f i l m »VZDOLŽ T E M N I H UL IC« , ob 16., 18. in 20. u r i .

N A K L O : 10. i n 11. avgusta ame­riški b a r v n i v i s tav i s i on f i l m »NISMO ANGEL I « . V soboto ob 20. u r i , v nedel jo ob 17. i n 20. u r i .

»RADIO« JESENICE : 9. avgusta f r ancosk i b a r v n i f i l m »ŠENT-J E R N E J S K A NOČ«, ob 18. in 20. urt . — 10. avgusta p remie ra ruskega barv . f i lma »OTHEL-LO« , ob 18. i n 20. u r i .

»PLAVŽ« JESENICE : 9. avgusta ameriški f i lm » K O G A R S O N ­C E GREJE«, ob 18. i n 20. u r i . — 10. avgusta f rancoskj f i l m »SENTJERNE.TSKA NOČ« , ob 18. i n 20. u r i .

ŽIROVNICA: 10. avgusta ameri-« ški f i l m »KOGAR S O N C E GREJE«, ob 20.30 u r i .

D O V J E M O J S T R A N A : 10. av­gusta angleški f i l m »SKOZI PEKEL« , ob 20. u r i .

B L E D : 9. do 11. avgusta i t a l i j a n ­sk i b a r v n i zgodov insk i f i l m »ODISEJ«.

LJUBNO: 10. i n 11. avg. amer. fantastični b a r v n i f i l m »GOG«. — V soboto ob 20. 'uri, v ne ­deljo ob 16. i n 18. u r i .

»SORA« ŠKOFJA L O K A : 9. do 11. avgusta ameriški " b a r v n i f i l m » D A M A S K A M E L I J A ­MI « .

»KRVAVC« C E R K L J E : 10 in It. avgusta brazi.1. f i l m »RAZ­BOJNIK« .

55 d i n kg, paradižnik 60 din k g . p lan insko surovo maslo pa 149 d inar j ev četrt k i l o g rama . B r u s ­n i c e ' s o p roda ja l i po 150 d i n l i ­ter.

V K R A N J U

V ponedel jek je b i l a n a živi l­skem t r gu v K r a n j u ponudba večja od povpraševanja. L e sad­ja je še vedno zelo malo napro ­daj. T ok ra t so proda ja l i samo r ing l o po 70 d i n kg, pa še tega je h i t ro zmanjka lo . K r o m p i r se je pocen i l že na 13 i n 19 d in kg , k u m a r e pa na 40 d i n kg . Dovo l j je b i lo tud i fižola v stročju po 50 i n 70 d i n kg . Ostale cene: ohrovt 40 d i n kg , čebula 40 d i n k i l o g ram, p a p r i k a 80 d i n kg , a j ­dova m o k a 70 d i n l i ter , smetana 15 d i n za jemalka, surovo maslo 100 in 110 d i n čerrtinski zavi tek. Kokoši so b i l e naprodaj po 350 d in , m l a d i petelinčki pa po 238 d inar j ev komad.

G I B A N J ! P R E B I V A L S T V A

TRŽNI P R E G L E D

V K A M N I K U V torek je b i lo na živilskem

trgu v K a m n i k u vsega na pre ­tek. K u m a r e so b i le najcenejše na s to jn ic i mestne ekonomije , i n s icer po 40 d i n kg , kumar i c e za v laganje pa 70 d i n kg . Stročji fižol je b i l po 80 d i n kg , gobe 50 d i n mer i ca , domače s l i ve i n hruške po 40 in 50 d i n l i ter . P a ­p r i k a iz domačih v r tov je b i l a

V K R A N J U Rodile so: M a r i j a P fa j far , t k a l ­

k a — dečka; A n a Rehberger , de lavka — dek l i co ; I vana H n -bern ik , gospodinja — dek l i co ; A l o j z i j a K o p i n a , k u h a r i c a — dečka; D a r i n k a Štular, de lavka — dek l i co ; A n a Gros , d e l a vka — dek l i co ; Frančiška Dolžan, k u h a r i c a — dečka; I vana Z igon , g u m a r k a — dečka; M a r i j a P o ­koren , d e l a v k a — dek l i co ; A n a Strniša, t k a l k a — dečka.

Poročili so se: I van Ropret , delavec in Terez i j a Za l okar , de­l a v k a ; Tomaž Lombair, posestnik i n Frančiška Tomažič, po l jede l -k a ; Jos ip Božek, delavec in De -sanka Kukič, t k a l k a ; F r a n c J a ­klič, tesar i n Frančiška S lak , t k a l k a ; An t ; . n Preželj, s t ro jn ik i n M a r i j a Z a v r l , nameščenka.

V TRŽIČU

Rojeni so bili: M a r i n k a Go-gala.

Poročili so se: A n t o n Murgič, kov inos t rugar i n M i r o s l a v a Ha f ­ner , t k a l k a ; V i k t o r K l emene , m i z a r s k i pomočnik in P a v l i n a Ru ta r , tov. de l a vka ; Valenti « Stamcar , s tro jn i ključavničar in M a r i j a Kavčič, tov. de l avka ; D o ­ni n ik Hausmajster , delavec ia Aga ta Unetič, de lavka .

Umrli so: M a r i j a Stenovec, ro j . K u s t r u n , gospodinja; I vana Pla jbes, ro j . Semen, o sk rbovan-k a ; A n a Šterling, ro j . K l emene , gospodinja; Jožef Mežnar, o s k r ­bovanec.

r NAMESTO §§ »S SODIŠČA«

O n je Janez , star 45 let, komerc ia l is t i n poročen, piše se J a r e m .

Ona je pa Ančka, uslužbenka, poro-&Mta z n j i m , p isa la se je pa M a j n i k ( in stara je 35 let).

Oba imata iz zakona otroka J a n k a in Metko , sedaj že puber te tn ika .

V s i pa stanujejo v četrtem nadstropju novega b loka , redi jo kuža »-Fufija«, k u ­pujejo redno na obroke, s icer pa nimajo premoženja.

Dolgo sta že vprežena Janez in Ančka, kajne? Zato j u je začel zakonsk i j a r em letos žuliti. Posebno on ga je težko pre­našal i n rad b i ga vsaj za kakšne me­sece odložil. O d k a r je pa o d k r i l v svo j i službeni bližini nadvse pr i je tno i n m i ­kavno mlado stvarco, stenot ip istko T a ­njo, je da l odevetajoči Ančki še posebno čuli t i , da n juna vprega škripa in da uhaja iz ko lovozov harmoni je . Nič m u n i b i lo p r i Ančki več po vo l j i . Posta la m u je zan ik rna gospodinja (čeprav n i b i l a v resn ic i n i k o l i boljša) potratna žena i n še brezbrižna m a t i povrh . Sk ra t ­k a nemogoča.

L e on naj b i hod i l na rod i te l j ske se­stanke zarad i otrok, samo on naj b i se udeleževal sej hišnega sveta, samo on, k i ima to l iko važnejših sej i n sestankov. O n naj b i , dalje, poprav l ja l doma k ra tke st ike, (»naij se že vendar enkrat navad i tud i ona«), se postav l ja l v vrsto za k ino vstopnice, l e ta l po otroškega zdravn ika , i n s t ru i r a l Me tko , k i je z a ­bi ta po njej itd.,' i td . Saj nič ne reče. T u d i Ančka mars ika j oprav i , toda on je on i n te ženske sploh ne razumejo prav takozvane enakopravnost i . Z a l m u je, da nista določila že ob sk l epu

te šmentane skupnost i kompetenc šte­v i l n i h nevšečnih dolžnosti, k i so p r i -l ekUno družinskih ko lek t i vov . Ob T a ­nj i c i , tako se m u zd i , b i vse te brige ka r odpadle. L e v zal jubl jene »učke« b i se g ledala, za ročice držala i n l i za la s l adk i med »resnične ljubezni«. Da , Tan j i ca , ona to zna, kakor n i k o l i n i znala njegova — A n a .

Toda mot i se moški, k i m i s l i , da m u večletna ženica t a k i h zakon i t ih pože­lenj no ugane i n odkr i je . Ančka je

postala najprej nemi rna , potem rado­vedna, nato zelo radovedna, nazadnje pa tud i še l jubosumna. Janezu je uspelo ukras t i komaj pet sestankov s sladko Tan j i co , p r i . šestem pa j u je budna Ančka že za lot i la tam b l i zu v o ­dovodnega stolpa — ob večerni u r i . (Ne sestajajte si s T a n j a m i na tako

neprev idn ih mest ih ! S icer pa, upam, tega ne delate i n vedet i je tud i treba, da je b i l Janez še začetnik v s kok ih čez .ojnice) . N i s em hotel b i t i priča Ančkinemu obračunu z lepo tekmico, še manj pa z n jen im Janezom (ker je moj šef), toda to l iko pa m o r a m pove­dat i , da sta b i la oba tepena.

Raz log i za razvedbo zakona (ki j i h danes t o l i k i tako vztra jno iščejo), so b i l i torej tu za oba. Tožila je najprej Ančka Janeza zarad i nezvestobe, Janez pa j i j e v r n i l zaradi pret iranega l jubo­sumja , zarad i dejanskega napada, z a ­rad i zan ikrnega gospodinjstva, potrat-nost i , i n še drug ih s l ab ih v r l i n . N j e ­gov i raz log i so b i l i torej še številnejši i n tehtnejši.

Sodn ikom je naloženo, da skušajo sprte parčke najprej poravnat i . To je ena najtežjih dolžnosti tega že tako pretežkega pok l i ca . Sp r t i parčki n a m ­reč ne pridejo pred sodnika v stanju razsodnost i i n dobrohotnost i . Neraz ­sodn im je pa kaj razsodnega res težko dopovedat i . T u d i Janez i n Ančka sta prišla na poravna ln i narok v podob­nem neprištevnem stanju. K a r odveč se j i m a je zdela ta pot, saj tako in t a ­ko n i med n j ima več pomir jen ja in sprave.

Pa vendar Se je zasukalo drugače, kakor sta men i la . Naša Ančka namreč ni b i l a kar navadna Ančka. Po izvede la je temel j i to, kako je pravzaprav z lepo Tanjico in uspelo ji je z V3Š?2 r«?p?t-; cbveščsvalno mrežo njenih znank od­kriti tudi pri Tanji grdo nezvestobo (do njenega Janeza namreč). Ančka je

dognala, da prisegata tam okrog vodo­vodnega stolpa Tan j i c i ob večernih urah večno l jubezen že dva občudo­va lca , oba celo mlajša od Janeza .

P o r a v n a l n i sodnik je s tor i l tud i d a ­nes svojo nepr i l jub l j eno dolžnost. P r i ­poročil je Janezu i n Ančki, da vlečeta voziček napre j , opozor i l na šibke do­kaze, na J a n k a i n Me tko i td . Nato se je p r v i razveza l j ez ik Ančki. Potožila je bo l varane ženice i n v rg la Janezu pred nos imen i n jegov ih tekmecev p r i Tan j i c i ter m u postregla z dokaz i , k i so pričali, da sta ime la ta dva p r i njegovi d rug i i z vo l j enk i še vse d r u ­gačne uspehe kako r on sam. Z zad­n j im , k i je nalašč tud i Janez , se bosta prav v k r a t k e m celo vze la . ! !

Zamaja lo jo Janeza, da je skoraj omahn i l s stola, podr la sta se v njem na mah stebra vere i n l jubezni do T a ­nje, do tiste Tanje, k i m u je znala |akO lepo lagat i . Z j ec l j a l je nekaj v zk l i k o v ogorčenja i n nekaj vzd ihov razočaranja, potem je pa p r v i ponud i l Ančki spravo. Ta se je najprej zares, nato pa še nekaj nav idez obotav l ja la , a končno pravtako pr is ta la . Poda la sta si roke i n se vpreg la nazaj v zakonsk i j a rem, k i spet n i nič več škripal. . .

P o r a v n a l n i sodnik pa je zabeležil v 1

t em le tu d rug i uspešni poskus porav­nave. Sp r t i zakonsk i pa r i namreč niso v stanju razsodnost i . ' To stanje je p r i Janezu le močna in j ekc i ja razočaranja, k i jo je Ančka še pravočasno p r i p r a ­v i l a .

Mogoče bo ta recept le še komu po­magal? jf.

J

Prešernovo gledališče - da ali ne? V zadn j ih dneh teče v j avnos t i na G o ­

ren jskem razg ibana ra zp rava o tem, a l i naj Prešernovo gledališče uk inemo , a l i naj še nadal je obstoja.

Ob jav l j amo pričujoči članek, k i skuša u teme l j i t i potrebo po nada l jn j em obsto ju Prešernovega gledališča z različnih s t ra ­n i , kot pr i spevek k r a zp rav i o t em v p r a ­šanju. Pričakujemo pa, da se bodo v raz ­p rav i o g l as i l i tud i d rug i .

Uredništvo

R a z p r a v a o po t reb i obstoja Prešernovega gle­dališča n i nova reč — skoraj v sako leto ob ^Pre jemanju proračuna občine K r a n j so se čuli g laso v i , naj b i gledališče u k i n i l i , k e r da je p r e ­težko breme za občinski proračun. Venda r je še vselej p rev lada lo stališče, s k a t e r i m je b i lo gledališče tud i ustanov l j eno : Goren j ska potre­buje ustanovo, k i bo p r e b i v a l s t v u n u d i l a m n o ­žičen st ik s k u l t u r o na k va l i t e tn i r a v n i — i n te kva l i t e tne r a v n i j i ne more jo da t i n i t i p r i ­zadevna D P D Svoboda, kaj šele k inematogra f i , ka te r ih reper toar je iz ob j ek t i vn ih raz logov vse Prej kot kva l i t e ten . Tako beremo v »Glasu G o -renjske« 16. avgusta 1952 v članku »Prešernovo gledališče p red novo sezono«: »Med le tom smo bra l i v časopisju po l emiko o upravičenosti ob ­stoja nekega mladega gledališča. V K r a n j u tega vprašanja n i b i l o i n m e n i m , da n i p r a v n i k o ­gar, k i b i p o m i s l i l na u k i n i t e v gledališča.« Z l e ­tošnjim letom je Prešernovo gledališče prešlo Pod okr i l j e Okra jnega l judskega odbora in tud i " a ok ra jn i proračun. S p r v a je b i l a subvenc i ja gledališču povišana od l ansko l e tn ih o k o l i 12 m i ­l i jonov na oko l i 14 m i l i j onov d i n , p r e d tedni p a S e je začela ra zp rava o tem, aH naj P G že v Nadalje obstoja, a l i na j b i ga u k i n i l i .

V tej r a z p r a v i so b i l i izrečeni številni a r g u ­ment i za i n p ro t i nada l jn j emu obstoju Prešer­novega gledališča. V pričujočih v r s t i c ah bom ®kušal zb ra t i oboje.

E d e a pog lav i tn ih raz logov za u k i n i t e v .gle­dališča je poman jkan je sredstev. O k r a j n i l j u d ­sk i odbor n i m a n a razpolago sredstev, s ka te -|pnj b i .gledališču lahko zagotov i l nemoteno de -*° — na d rug i s t ran i p a je spričo ve l i ke sub­vencije gledališču zapostav l jena prosve tna de­javnost na Goren j skem, saj je gledališče v . letošnjem letu dobi lo 14,000.000 d inar j ev , v s a Prosvetna društva p a le nekaj nad 4,000.000 d i n .

Res je, da j e ves naš gospodarski razvoj že vrsto let usmer jen v postopno uk in jan j e i n o d ­b i r a n j e ustanov, k i porab i jo p r e v e l i k a sredstva, 2 a ta sredstva pa l e ma l o nudi jo . Z d r u g i m i besedami: uk ine j o naj so ustanove, v ka t e r i h je denar nerentab i lno naložen.

SapT' . * . .;-,J y;„ A L I I M A M O R E S PREVEČ GLEDALIŠČ?

V tej zvez i b i b i l a ko r i s tna p r ime r j a va s s ta­n e m drugod. Tako imata na p r ime r C r n a gora l n M a k e d o n i j a v povprečju več gledališč ko t S loveni ja . Čeprav so t am nekaj gledališč u k i ­n i l i , ima ta z oz i rom na število p r eb i va l s t va °menjeni r e p u b l i k i še vedno tveč gledališč, ko t **RS. Več gledališč, kot j i h ima v povprečju Jugos lav i ja , pa imajo v E v r o p i Švedska, Švica, Vzhodna Nemčija i n Češkoslovaška. Tore j n i t i S loven i ja n i ekstremno gosto posejana z g leda­lišči glede na jugos lovansko povprečje, n i t i n i Jugos lav i ja z o z i r o m na druge države k a k *ks t remen p r i m e r glede števila p o k l i c n i h gle­dališč.

Zagovo rn i k i uk in i t v e Prešernovega gledališča v tej zvez i navajajo argument, da imajo Z d r u ­žene države A m e r i k e po eno pok l i cno gledališče na 800.000 preb i va l cev , Sov je tska zveza p a h a *°0.O00 preb iva lcev . Z a g o v o r n i k o m nada l jn jega obstoja k ran jskega gledališča so zd i ta a r g u ­ment kaj neroden, ka j t i , čeprav imajo Z D A za ­v idanja v reden povprečen življenjski s tandard, * e v endar v marsičem ne moremo i n tud i no -* e m o zg ledovat i po n j i h , saj je naša pot zavest­j o usmer jena v zgrad i tev družbenih odnosov, bistveno drugačnih od t i s t ih , k i danes vel jajo v Združenih državah A m e r i k e . K a r p a zadeva jSovjetsko zvezo: ta močna država je v svo jem * r a t k e m ra zvo ju dosegla s i l en v zpon i n n a r a v ­nost never je tne uspehe na neka te r ih področjih, Medtem ko je d ruga področja družbenega živ-^enja zanemar ja la , k a r jo je p r i v ed lo do težkih Notranj ih nasprot i j i n v p r e t e k l i h l e t ih tud i d o sočutnega padca ug leda med napredno m i s l e -jrlnii l j u d m i po svetu. Zato n a m v marsičem tud i sov je tska zveza ne more ve l ja t i za slepega po ­snemanja vreden vzg led. Naj m i bo dovol jeno c i t i ra t i pog lav i tno m ise l u v o d n i k a L judske P r a ­vice ob letošnjem 22. j u l i j u , k i ga je nap i sa l " lađo K r i v i c : '»Mi nočemo i n ne bomo g r ad i l i nekokšnega soc ia l i zma, k i se kaže v t a k i h a l i drugačnih spomen ik ih iz k a m n a a l i železa, za * ? a s je in ostane osnovni c i l j soc ia l i zma : svobo-g ° n i n k u l t u r e n človek.« Te besede b i m o r a l i 1J^»eti pogosteje pred očmi: svoboden i n k u l t u -^ e n človek. Res je, to je c i l j , k i ga bo u r e s n i -Jla šele p r ihodnos t ; ampak — a l i r avnamo v k ladu s t em c i l j em, če uk in j amo že obstoječe u l turne ustanove take vrste, kot so pokra j i n -

gledališča, k i so večini naših l j ud i pomem-D e n st ik s ku l tu r o?

C i t i r ane re lac i je glede števila p o k l i c n i h g le­dališč v S l o v en i j i i n d r u g i h r e p u b l i k a h F L R J

e r v naši državi i n ' d rugod po svetu kažejo, a v našem p r i m e r u ne gre za nekakšno h i p e r -

J ^ i j o ku l tu r e . Če b i k l j u b t emu še kdo v z t ra j a l P r i t rd i t v i , da je vse dokazovanje zaman, ka j t i

e n i denarja, ga pač n i i n k jer ga n i , ga nihče e more vzet i , m u lahko odgovor imo, da b i b i l o

Potem potrebno še enkrat preg ledat i odnose i n azrnerja med posamezn im i pos tavkami v o k r a j ­em proračunu in , če so potrebe v tolikšni m e r i

j ^ r a s ^ , povečati postavke, določene za presveto 3? ku l tu r o . V z a d n j i h l e t i h so b i l a p rav v k r a n j -s e m o k r a j u močno povečana sredstva za go-Podarske i n negospodarsko invest ic i jo v t u r i z -

u ; pač za rad i spoznanja , da je b i lo to poveča­

nje potrebno. A l i n i mogočo povečati sredstev, namenjen ih k u l t u r i i n prosvet i , ko bomo v en ­dar težko našli človeka, k i b i t r d i l , da to pove­čanje n i potrebno? In, navsezadnje, ko smo že b i l i p r i t u r i z m u : a l i je mogoč k u l t u r e n tu r i z em — i n prav k u l t u r e n tu r i z em je tisto, česar v tej gospodarski panogi p r i nas najbol j pogrešamo — če obenem jeml jemo našim l judem možnosti za k u l t u r n i dv i g? D a me ne bo kdo p r i j e l za besedo: res n i v redno vzdrževati pok l i cnega gledališča samo zarad i tega, da b i dv i gn i l o naš tu r i z em na kulturnejšo stopnjo. V r edno ga pa jo vzdrževati — s čisto gospodarskega stališča -•• če nam to omogoča posredni v p l i v " tud i na d v i g pro i zvodnost i , de lovne s tor i lnost i , osva ja­nje n o v i h k o m p l i c i r a n i h d e l o vn ih procesov, sk ra tka , t u d i gospodarski i n splošni družbeni napredek. Ničesar novega ne bom i z r eke l s t r ­d i tv i jo , da gospodarski napredek n i mogoč brez ku l tu rnega napredka i n obratno . O t em n a m mars ika j pove tud i nas ledn j i p r i m e r :

N a razširjenem p l e n u m u Občinskega odbora Socialistične zveze i n Občinskega s ind ika lnega sveta v K r a n j u p r e t e k l i petek so zagovo rn ik i nadal jn jega obstoja Prešernovega gledališča n a ­ved l i kot p r i m e r delavce tovarne I S K R A , k i imajo v gledališču svoj abonma in predstav l ja jo tud i po i z j avah gledališčnikov samih najboljšo pub l i ko , ka r je Prešernovo gledališče ima . D a Je s icer s i n d i k a l n a o rgan i zac i j a v I S K R I nekaj let snub i l a de lavce tovarne za gledališče z vs topn icami po znižanih cenah i n vztra jno p ro ­pagando, d a pa je t em de lavcem danes postalo ob iskovanje gledaliških predstav k u l t u r e n uži­tek in k u l t u r n a potreba. Ugovor na ta argument se je g l a s i l : de lavstvo I S K R E je v povprečju mlajše In višje k v a l i f i c i r a n o od de lavstva d r u ­g ih goren jsk ih tovarn , zato tud i čuti potrebo po k u l t u r n e m izživljanju, medtem ko de lavc i šte­v i l n i h d rug ih tovarn te potrebe ne čutijo. (Ne­ka t e r i tovariši so c i t i r a n i ugovor r a z v i j a l i še nada l j e : de lavs tvo I S K R E je višje k va l i f i c i r ano , torej tud i naprednejše od večine l j u d i iz d r u g i h tovarn , ampak t i višje k v a l i f i c i r a n i k a d r i so v manjšini, večina torej Prešernovega gledališča ne potrebuje — u k i n i m o ga. O t a k i h t eor i j ah »kulturnega dv i g a naših d e l o v n i h ljudi« res n i v redno razprav l ja t i . ) Samo od sebe se n a m po­stav l ja vprašanje: a l i d ruge tovarne ne potre­bujejo k v a l i f i c i r a n i h kadrov? V s a k gospodar­s tven ik n a m bo na to vprašanje odgovor i l , da so potrebe po k v a l i f i c i r a n i h k a d r i h iz dneva v dan večje, z razvo jem gospodarstva p r i n jegov i sedanj i usmer jenost i pa bodo v bližnji p r i h o d ­nost i še mnogo bolj naras le . T o r e j : obenem k o naši najvišji vod i t e l j i i z dneva v d a n pouda r ­jajo i n t u d i naša vsakodnevna p raksa potr juje, da n i višje s tor i lnost i , n i d v i ga pro i zvodn je brez dv iga k u l t u r n e r a v n i l j u d i , od k a t e r i h p r i ­čakujemo dv i g pro izvodnje , pa b i m i z u k i n i t ­v i jo najpomembnejše k u l t u r n e ustanove na G o ­ren jskem odvze l i r a zvo ju eno b i s t ven ih kompo ­nent, k i naj soustvar ja višjo k u l t u r n o r a v en de l o vn ih l j ud i . D e l a v c i iz I S K R E , k i j i m je o b i ­skovanje gledališča postalo navada i n potreba, z a r ad i tega p rav gotovo ne strežejo slabše svo­j i m stro jem, nasprotno : boljše. Isto ve l ja za delavce v K r o p i , Z i r e h , Železnikih, R a d o v l j i c i , Sko f j i L o k i , za de lavce i n kmete v številnih d r u g i h k r a j i h Goren jske , k i j i h Prešernovo gle­dališče redno obiskuje . K v a l i f i c i r a n i m i n d u s t r i j ­s k i m k a d r o m naj odvzamemo enega i zmed se­s tavn ih delov n j ihovega družbenega standarda, t i s t im , k i razvoj od n j i h pričakuje i n zahteva, da dosežejo višje k va l i f i k a c i j e i n sp loh višjo splošno izobrazbeno i n k u l t u r n o raven , p a naj zmanjšujemo možnosti za dosego te višje r a vn i ?

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE N I EDINIA U S T A N O V A , K I L A H K O D V I G A K U L T U R N O

R A V E N NAŠ IH L J U D I

V r a z p r a v i o u k i n i t v i Prešernovega g l eda l i ­šča, k i je — k e r gre za najpomembnejšo go­ren jsko k u l t u r n o ustanovo — nedvomno zelo pomembna i n potrebuje osvet l i tve z vseh s t ran i , smo čuli tud i tole m i s e l :

F u n k c i j o pok l i cnega gledališča naj p r e v za ­mejo D P D »Svobode« — to bo cenejše, obenem pa bomo na ta način dosegl i večjo množičnost v ku l tu rno -p rosve tnem de lu .

M i s e l o večji množičnosti v k u l t u r n o - p r o ­sve tnem d e l u zasluži vso podporo. V e n d a r so vsa prerokovan ja , da bomo to večjo množičnost dosegl i z u k i n i t v i j o Prešernovega gledališča, sa ­mo ug iban ja — ug iban ja pa so vedno nevarna , z last i še, kada r gre za tako pomembne i n d a l j ­nosežne ukrepe , kot b i b i l a u k i n i t e v gorenjskega pok l i cnega gledališča.

V z vez i s t em ne b i b i l o napak, če si ogle­damo nekaj številk iz bližnjo pre tek los t i , k i so nedvomno sigurnejši vodnik , ko t ug iban ja i n pre rokovan ja . V K r a n j u so požrtvovalni amater ­s k i l judskoprosve tn i de l avc i n a d rama t skem področju da l i v sezoni 1945/46 12 p r em i e r in 90 predstav, v sezoni 1948/47 7 p r emie r i n 65 p r ed ­stav, v sezoni 1947/48 4 premiere i n 52 predstav, v sezoni 1948/49 pa 3 premiere i n 36 predstav. T a padec je amatersko odrsko udejs tvovanje zabeležilo k l j u b t emu, da so b i l i sode lavc i že v d r u g i sezoni hono r i r an i , v sezoni 1947/48 pa so znašali honora r j i že od 50. do 200 d inar jev , k a r je za tedanje p r i l i k e i zredno ve l i ko in p r e d ­s tav l ja skora jda že re la t i vne plače pro fes iona l ­n i h gledaliških de lavcev. — P r a v to upadanje amaterske gledališke dejavnost i je r od i l o n a ­slednjo a l t e rna t i vo : a l i naj dobi K r a n j pok l i cno gledališče, a l i p a ne bo ime l gledaliških p r e d ­stav, k i so m u potrebne. Le ta 1950 je b i l o osno­vano pok l i cno gledališče. Število predstav je v sezonah od 1950 do letos raslo tako le : 91, 102, 116, 132, 131, 158, 188. Število ob i skova l cev p a v tem r a z m e r j u : 24.451, 26.697, 34.210, 33.248, 34.11?, 45.070, 47.656. Ob t em je tud i samo k ran j ska cent ra lna »Svoboda«, če ne štejemo d rug ih , da l a v l ansk i sezoni 6 premier . R a z u m l j i v o je, da n i dosegla števila predstav i n ob iskova lcev Prešer­novega gledališča, vendar je t r eba zabeležiti t u ­d i te pomembne uspehe. K l j u b t emu , da smo ob s ta lnem i n v z adn j i h l e t ih zelo v e l i k e m d v i g a ­

n ju števila predstav i n ob iskova lcev Prešerno­vega gledališča ugo tov i l i tud i poživljeno uspeš­no delo D P D »Svobod«, vendar dvomimo , če bodo ob moreb i tn i u k i n i t v i P G zmogle »Svobo­de« prevze t i na svoje rame vso težo ku l tu rnega dela , k i jo je zdaj nos i lo Prešernovo gledališče — ne glede na občuten padec kva l i t e te g l eda l i ­ških predstav, k i b i nasta l z u k i n i t v i j o g leda­lišča.

N i k a k o r ne nameravam podcenjevat i de la in vloge »Svobod« — nasprotno: po mo j em mnen ju zasluži to delo več podpore tud i s s t ran i g leda­lišča, kot jo je imelo dosle j . Vendar ne moremo naložiti »Svobodam« bremena, k i ga ne zmorejo. »Svobode« so p r ed revo luc i jo od igra le i z redno ne samo prosvetno, ampak tud i politično vlogo v r a z vo ju zavest i de lavskega razreda . N e d v o m ­no j i m de l te v loge p r ipada še danes. V enda r n ima jo več istega namena i n i s t i h smotrov . P r e d vojno je predstava »Svobode« v nekem k r a j u pomen i l a poleg prosvetnega t u d i v e l i k političen učinek, dokaza la je politično moč de lavskega raz reda v t is tem k r a j u , njegovo k u l t u r n o raven , njegovo zmožnost i n vol jo, d a se po las t i p ro -svete i n ku l tu r e . Danes se k u l t u r n a zavest de­lavskega raz reda izraža v tem, da potem, ko je prevze l ob last v svoje roke, vzdržuje p o k l i c ­n a gledališča, inst i tute , študijske i n l judske knjižnice, fakul te te i n druge umetniške i n z n a n ­stvene ustanove. Danes predstave »Svobod« ne mani fes t i ra jo več politične i n k u l t u r n e moči de ­lavskega raz reda v bo ju z ob l a s tn ik i p r e d a p r i l -ske Jugos lav i j e . T a zavest se man i f e s t i r a v vzdrževanju pro f es i ona ln ih k u l t u r n i h ustanov, k i so naprednejšemu d e l u de lavskega razreda, n jegov i avan tgard i potrebne danes, še številnej­šim množicam pa bodo potrebne j u t r i . Zato po­men i danes dejavnost »Svobod« osnovno p ro -Bvetl jevanje, k u l t u r n a dejavnost na višji r a v n i p a je s tvar p o k l i c n i h , za to us tanov l j en ih us ta ­nov. V zvez i s tem b i b i l o mogoče prav , če c i t i ­r a m nekatere ugotov i tve posvetovanja, k i so ga o r gan i z i r a l i Ideološka kom i s i j a Cent ra lnega o d ­bora S Z D L Jugos lav i j e , C e n t r a l n i komi te L M S , s i n d i k a t i i n d ruge družbene organizac i je , m e d k a t e r i m i so b i l i t ud i p r e d s t a v n i k i k u l t u r n o -p rosve tn ih organ i zac i j , ap r i l a letos v Beogradu . N a tem posvetovanju, k i je b i l o sk l i cano na v i s o k e m n i vo ju , je re ferent Miloš Nikolič go­v o r i l med d r u g i m tud i o tako imenovan i k r i z i amate r i zma i n de ja l o njej tole: »V čem Je s tvarna ' v seb ina te k r i z e? P r edvsem je to k r i z a naših i l u z i j i n nazorov , d a l ahko igra k u l t u r n o -umetniški amater i zem v n o v i h pogoj ih isto v l o ­go, kot jo je i m e l p re j . P r e d vojno so napredna kullurno-umetniška društva ime la predvsem, d a tako rečem, mis i j onarsko prosvetno-politično vlogo, i n to je b i l o r a zuml j i v o i n opravičeno. V p r v i h povo jn ih l e t i h so b i l a ta društva v m n o g i h naših mes t ih osnovna, ponekod pa tud i ed ina ob l i ka množičnega kulturno-umetniškega de la , k a r je b i lo p rav tako ra zuml j i vo . M e d t e m pa, v današnjih spremen jen ih pogoj ih, za rad i obstoja vse bol j razvejano mreže k u l t u r n i h ustanov i n sta lnega razvo ja r a z n i h sredstev m a ­sovnega k u l t u r n e g a v p l i v a , ama te r sk im k u l t u r ­n i m društvom n i t reba, d a so, n i t i ne more jo b i t i središča i n osnovn i nos i l c i k u l t u r n e g a in prosvetnega de la med množicami.«

U S T A N O V I T E V S E R V I S N E G A SREDIŠČA ' Z A »SVOBODE«

Pre j omenjen i petkov p l e n u m ObO S Z D L i n O S S je s k l e n i l p red laga t i v razpravo s i n d i k a l ­n i m organ i zac i j am i n k o l e k t i v o m naslednjo re ­šitev »problema Prešernovega gledališča«: gle­dališče naj b i u k i n i l i , v njegovi sedan j i s tavb i pa naj b i us t anov i l i serv isno de lavn ico za vse gorenjske »Svobode«. Se rv i s b i sestavl ja le m i ­z a r s k a de lavn ica , krojaška de lavn ica , izposoje­v a l n i c a kos tumov i n i zposo jeva ln ica s t r okovn ih k n j i g i n d r a m s k i h tekstov. N i k a k o r ne b i hote l i zpodkopava t i avtor i tete i n ug leda omenjenega p l enuma , vendar p l e n u m n i b i l seznanjen s šte­v i l k a m i , k i b i m u p r i ka za l e položaj v mnogo bol j j a sn i luči: p r i t r enu tnem stanju znašajo plače tehničnemu osebju Prešernovega g leda l i ­šča 6,708.000 d inar jev , vzdrževanje stavbe i n d r u ­gi operat. stroški, k i b i z novo ured i t v i j o v e r ­jetno še naras l i , p a 1,620.000 d inar jev . F u n k ­c i ona ln i stroški znašajo 4,238.000 d in , medtem ko znašajo plače umetniškega osebja v celot i 3,912.000 d inar jev . T o s o p r a v i : s predlagano r e ­šitvijo b i p r i h r a n i l i t eh 3,917.000 d in , rezu l ta t i p a b i b i l i : manjše število predstav v K r a n j u (ker amater j i t u d i ob največji požrtvovalnost.' ne morejo da t i n i t i po lov i co t o l i ko predstav, kot j i h lahko dajo p o k l i c n i igra lc i ) , občuten p a ­dec kva l i t e te predstav (in naši l judje so že po­s ta l i izbirčni!) ter razen r e d k i h i z j em popolno prenehanje gostovanj po podeželju, ka j t i ama ­t e r sk i ansambel ne bo zmoge l n i t i predstav v hiši, ka j šele, da b i se poda ja l na gostovanja, k i v v e l i k i večini terjajo po ves dan. N a v s a k način: rezu l ta t i , k i n i so v r e d n i p r i h r a n k a 4 m i ­l i jone d ina r j e v !

Nazadn je še to : n a istem p l e n u m u je b i l o poudarjeno, da bodo z uk in i t v i j o Prešernovega gledališča dobi le »Svobode« večje mater ia lne možnosti za delo i n bodo s t em doživele množi­čen razmah . Izrečena je b i l a tud i m ise l , da bodo po tem u k r e p u i m e l i neposredni p ro i z va ja l c i mnogo več od ku l tu r e , kot imajo zdaj — ka j t i medtem, ko so zdaj v najboljšem p r i m e r u g le­d a l i predstavo P G , bodo odslej sami nastopal i i n sode lova l i t u d i v d r u g i h sekc i jah »Svobod«. D o t a k i h predv idevan j smo lahko, m i l o rečeno, r ah l o skeptični. Dosle j »Svobode« v K r a n j u , z last i pa »Svoboda-Center«, k i naj b i p revze la hišo i n t ehn iko P G , n i k a k o r niso spale, nasprot ­no, s tor i l e so vse, d a b i v svoje vrste p r i v a b i l e čim več de l o vn ih l jud i , sarj je r avno v tem po­g ledu »Svoboda-Center« v K r a n j u zg ledna i n ena najuspešnejših v S loven i j i . Iz tega s l ed i , d a »o ver jetno »Svobode« mob i l i z i r a l e največji možni odstotek l j u d i V svoje sekci je. Zaka j p a naj b i zdaj, zarad i tega, k e r bo Prešernovo g l e ­dališče uk in j eno in bodo »Svobode« dob i l e več­je mate r i a lne možnosti — i n samo zarad i tega I

— naenkra t v e l i k o število d e l o v n i h l j u d i , k i do­slej niso pokaza l i ne potrebe, ne zan iman ja za ak t i vno ku l tu rno -p rosv e tno delo, želelo ak t i vno sodelovat i v sekc i jah »Svobod«, nastopat i na od r ih , p lesat i , muz i c i r a t i ? L jud je , k i doslej k l j u b dobro o rgan i z i ranemu d e l u i n v z t ra jn i p ropa ­gand i n iso p r i s t op i l i v »Svobode« ko t a k t i v n i člani, bodo zdaj naenkrat to s t o r i l i ?

D a se razumemo: ničesar n i m a m p r o t i »Svo­bodam«, nasprotno, tud i sam sem že ko t režiser sode lova l p r i n j ihovem de lu , v K r a n j u i n d r u ­god. V e n d a r pa moramo opozor i t i n a to, da tud i najaktivnejša i n najdelavnejša »Svoboda« ne more uresničiti p red njo pos tav l j en ih smotrov, če so t i smo t r i p rev i soko zastav l jeni , da pač nihče ne more nos i t i večje teže, kot m u to do ­vol juje jo njegove možnosti. A l i , kot je b i lo r e ­čeno na omenjenem beograjskem posve tovan ju : »Amaterskim k u l t u r n i m društvom n i t i n i t reba, d a so, n i t i ne morejo b i t i središča i n osnovn i nos i l c i ku l tu rnega i n prosvetnega de l a med množicami.«

A L I D E L A V C I R E S N E KAŽEJO Z A N I M A N J A Z A PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

M i m o tega pa se očitki, d a j e Prešernovo gledališče živelo popo lnoma brez zveze z de l av ­c i , d a tako rekoč n i znalo p rodre t i v tovarne, izkažejo kot neosnovani , če se ozremo po s ta t i ­stičnih podatk ih . O d skupno 962 abonentov vseh štirih abonmajev, k i j i h je P G ime l o v sezoni 1956/57, je b i l o 869 de lavcev ter učencev va j en i ­ških i n i n d u s t r i j s k i h šol — torej: 90,33 odstotka d e l a v s k i h abonentov. S tako številko se ne m o ­re pohva l i t i n i t i eno d rugo gledališče v S l ove ­n i j i i n ver jetno le ma lokate ro v Jugos l a v i j i . T u niso prišteti r edn i abonmaj i tovarne I S K R A i n de l avsk i ob i skova l c i na predstavah i z v en abon ­maja. Z gotovostjo j e . b i l o mogoče izračunati, da znaša odstotek de l avsk ih ob iskova lcev p r e d ­stav Prešernovega gledališča 46 odstotkov, č e pa prištejemo še ob i sk na gostovanj ih (v zadnj i sezoni 14.181, medtem ko je b i lo doma ob i sko ­va lcev 33.475), k jer so v v e l i k i večini o b i s k o v a l ­cev kmet je i n de lavc i , l ahko postav imo kot n a j ­nižji odstotek 5 0 % d e l a v s k i h obiskovalcev . T e številke so zarad i gotovosti raje postavl jeno p r e ­n i zko , ko t prev i soko .

P A D E C K V A L I T E T E B O D O N A D O M E S T I L A G O S T O V A N J A S L O V E N S K E G A N A R O D N E G A

GLEDALIŠČA I Z L J U B L J A N E — tako p rav i j o zagovo rn ik i u k i n i t v e Prešer­

novega gledališča. D r a m a t u r g D r a m e S lovenske ­ga narodnega gledališča v L j u b l j a n i pa m i je p red tednom d n i i z j av i l , d a bo S N G k l j u b i z ­r ednemu f o r s i r an ju gostovanj l ahko v K r a n j u gostovalo enkrat , največ d v a k r a t v sezoni, m e d ­t em ko na druge k ra j e Goren j ske sp loh n i m i ­s l i t i . Ze za to, da bo dob i l o čas za ta gosto­vanja, bo mora lo S N G v L j u b l j a n i u k i n i t i ne ­katere l jub l janske abonmaje. Z a n i m i v p a r a ­doks : to gledališče se otepa svoje l jub l j anske pub l i ke , da b i l ahko zadosti lo željam po gosto­van j i h v d r u g i h k r a j i h S loveni je . Seveda gre za i z j emen, p r i m e r : seznani t i z na jkva l i t e tne j ­šim s lovensk im gledališkim ansamblom, k i si je po gostovanj ih na Po l j skem in V F r a n c i j i p r i d o b i l t ud i mednaroden sloves, * i m več s lo ­venskega Občinstva.

N a ta gostovanja torej — vsaj v večji m e r i —• n i računati, ke r l jub l j anska gledališča komaj spro t i i zpo ln ju je jo obveznost i do svojega občin­stva v matičnih hišah.

K U L T U R N E P O T R E B E D E L A V C A R A S T E J O

je b i l nas lov članka v »Glasu Gorenjske« dne 6. j u l i j a 1956, p r ed le tom dn i . Članek poroča o ok ra jn i kon f e r enc i Socialistične zveze i n c i t i r a nekatere ugotov i tve tovariša M i r k a Z l a tna r j a na tej kon f e r enc i :

»Pomanjkanje kulturno-umetniškega življenja n a G o r e n j s k e m je v današnjem času že dokaj občutno. T u se ne b i spuščal v strokovno-vse~-b insko p lat tega vprašanja, marveč bom skušal

(Nadal jevanje h a zadnj i strani)

r filmi, ki jih gledanm

»KO B O M ODŠEL« je mehiški film v črno-bcli tehniki, či­

gar namen je oddolžiti se spominu slavne skladateljice Marie Greever. Le-ta je namreč obogatila zakladnico glasbene l i ­terature z vrsto čudovitih pesmi, s kate­rimi je dosegla triumfalen uspeh. Njene kompozicije že nekaj desetletij navdušu­jejo svet, pa tudi pri nas so zelo popu­larne.

Filmska zgodba, ki jo tvorijo drobci iz življenja skladateljice, je sprva nekoliko ohlapna, brez dinamike, pozneje pa pre­ide v živahnejši tempo. Tudi sanje male Lan rite pred smrtjo, ki so sicer brezhib­no zrežirane in koreografs-ko domiselne, ne pa izvirne, nimajo % zgodbo ničesar skupnega, pač pa dramaturški razvoj do­godkov močno zavirajo. Ves film je sol­zavo sentimentalen, vrh solzavosti pa do­seže v zadnjem prizoru, ko se duh male Lauritc vrne po umrlo mater. — Igralski nadarjenosti protagonistov Libertado La -marque in Miguela Torrugo, ni kaj oči­tati, kar velja tudi za glasbene vložke, kljub temu pa film ni dosegel povprečja.

»BOJ V SOSTESKI« je ameriški barvni film, ki ga odlikuje

spretna dramaturgija, odlična režija, do­bra igra — skratka, obrtniška plat je brez­hibna. Kaj pa vsebina? Navsezadnje pa ne presega povprečnih vestern filmov. Za ljubitelje »indijank« dober grižljaj.

/eseni b o v Zagrebu OTROŠKI SEJEM RECEPTI B r a l c e srno p red n e d a v n i m že

na k r a t k o seznan i l i s p r o g r a ­m o m p r v e mednarodne r a z ­stavo »Družina i n gospodin j ­stvo 1957«, k i ibo to jesen v Zagrebu . Razs tava bo združena z Otroškim sejmom, n a ka t e r em s i bodo ob i skova l c i l ahko og le ­d a l i i n i z r a z i l i svojo mnen je o r a znov r s tn ih i z d e l k i h p r e h r a m ­bene industr i j e (breza lkoholne pijače, k e k s i , mlečni p ro i z vod i , čokolada itd.), otroške kon f ek ­

c i je , trikotaže, obutve , p e r i l a , nogav ic , igrač, šolskih pot reb­ščin i n pripomočkov, s l i kan i c , h i g i ensk ih potrebščin i td .

O b i s k o v a l c i bodo v anke t i l ahko poveda l i , kaj j i m na se j ­m u ugaja, česa pogrešajo i n kakšne so poman jk l j i v o s t i r a z ­s tav l j en ih predmetov. — Ob i sk sejma bo nedvomno kor i s t en za vse starše, vzgoj i te l je i n vodje otroških ustanov, saj bo sejem p r i k a z a l , kakšna naj b i

Dieta pri črevesnih boleznih Po i z j avah naših zdravs tve ­

n i h de lavcev je zadnja le ta opaz i t i občuten porast čreves­n i h bo lezni . Zato bo knjižica »Dieta p r i črevesnih boleznih«, k i op isu j o znake bo lezn i , daje zdravs tvena navod i l a , h k r a t i p a nava ja po deset j e d i l n i k o v za

Ali znate kisaii mleko? M l e k o j e najvažnejše živilo za

otroke, z l as t i za dojenčke, žal pa je t u d i idea lna h r a n a na j ­različnejših k l i c , za rad i k a t e r i h se včasih tako p o k v a r i , da ogro­ža zdravje .

N o r m a l n o kvar jen je m l e k a poteka v splošnem tako le : na j ­prej se m l e k o sk isa , nato se začno v n jem razv i j a t i p lesn i , kasneje pa t u d i gn i lobne k l i ce . H i t r os t kva r j en ja je odv isna od čistoče m leka , od njegove t o p l i ­ne, od tega, a l i p rev ladu je jo mlečno-kisle a l i pa gni lobne k l i c e i n k i s l os t i m l eka . P r v e stopnje k v a r j e n j a m l e k a , — k i -sanja — p rav zap rav ne prište­vamo med okvare , saj j e n jen p ro i z vod —s (kislo m l eko , na splošno zelo kor i s tno živilo. Se ­veda pa k i s l o m l eko dojenčku ne mor e nadomest i t i s ladkega m l eka .

D a ne bo nepotrebne jeze z a ­rad i m l eka , se ravna jmo tako le :

Z a k i san je uporab l j a jmo m l c -gj ko zdrave k r a v e in s kmet i j e ,

v- ^mtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

k je r p r i d n o skrbe za čistočo. K i s a j m o le surovo, to j e nepre -kuhano i n nepaster i z i rano m l e ­ko .

M l e k o iz naših m l e k a r n je p a ­s te r i z i rano ; sk i sa se le, če m u dodamo žličko k is lega m l e k a i n z n j i m mlečnokislih bak te r i j . Seveda uporab l j a jmo v ta n a ­m e n le sveže sk i sano mleko .

Zav re t ega i n p r ekuhanega m l e k a n i k o l i ne puščajmo n a r obu štedilnika, zato d a b i se n a n jem nab ra l a smetana. M l e ­k o ostane v t em p r i m e r u dal j časa mlačno, za rad i česar se h i ­tre je k v a r i i n postane k m a l u zd rav ju škodljivo; v v sakem p r i ­m e r u pa se zmanjšata njegova h r a n i l n a vrednost i n p r e b a v l j i ­vost. Na jsmotrne je ravnamo, če vre lo m l e k o takoj odstav imo in oh lad imo v m r z l i vod i .

Ne preprečujmo k i san ja z do ­da tkom sode b ikarbone . Soda b ika rbona uniči mlečno k i s l i no , ne z a v i r a pa rast i gn i l obn ih k l i c , temveč n j ihov razvo j z

a k u t n i i n kronični črevesni k a ­tar i n zaprtje, nedvomno po­memben pripomoček p r i zdrav ­l j en ju te bolezni .

Z a j ed i , k i j i h vsebujejo po­samezni j e d i l n i k i , je v knjižici več kot 200 receptov s preraču­nano biološko i n kalorično v r ed ­nostjo, tako da se je bo brez s k r b i za zdravje l ahko pos lu ­ževal s l ehern i črevesni bo ln ik .

M i m o vsega omenjenega bo-sto našli v knjižici šo raz lago neka te r ih k u h a r s k i h i z razov i n splošna navod i l a za p r i p r a vo d ietno hrane p r i črevesnih bo­l e zn ih , k i se z las t i glede u p o r a ­be maščob zelo r a z l i ku j e od p r i p rav l j an j a h rane za zdrave l j ud i . Da l j e vsebuje knjižica tabelo živil glede na n j ihovo kemično sestavo i n kalorično vrednost ter navod i l a za doma­čo p r i p ravo sadn ih sokov, k i j i h z d r a v n i k i zelo priporočajo p r i zaprt ju .

Knjižico j e i zda la Založba Cent ra lnega zavoda z a napre ­dek gospodinjstva v L j u b l j a n i .

uničevanjem mlečne k i s l i n e še pospešuje.

Čez d a n p o k r i j m o ohlajeno m l e k o s p o k r o v k o a l i , k a r je še bolje, s čisto p r ekuhano belo t k a n i n o a l i s čistim be l im p a ­p i r j em, d a muho ne more jo z r a ­ven. M u h e namreč l a h k o zane­sejo vanj bolezenske k l i c e i n k l i ce , k i k v a r i j o m leko .

b i l a sk rb staršev i n družbe za otroke, v čem de lamo šo n a p a ­ke i n kaj l ahko na tem področ­j u šo i zpopo ln imo. Se jem naj b i ob i ska l i tud i zas topn ik i posa­m e z n i h s tanovan jsk ih skupnost i , da bodo zna l i bol je u r e d i t i dnevna zavetišča i n igrišča

N a se jmu bo t u d i dovol j z a ­bave za najmlajše obiskovalce . Nas topa l i bodo otroški zbor i i n o rkes t r i , na sporedu bodo l u t ­kovne predstave i n p i o n i r s k o gledališke igre, razen tega pa bodo na razs tavnem p ros t o ru u r e d i l i za o t roke privlačno so­dobno zabavišč*.

2. V E Z E N J E M O K R A S A * , O B L E K E IN B L U Z E SO L E ­TOS PR ILJUBLJENA NO­VOST. O B L E K A NA SLIKI J E I Z D E L A N A IZ S V E T L O M O -D R E G A S A N T U N G A IN S ČRNO PREJICO U V E Z E N ČIPKASTI V Z O R E C OB V R A T N E M IZREZU IN KRI ­L U SE JI L E P O PODA.

JEDILNIK Buče z rižem brez mesa Sadna krema Polnjene buče Buče z rižem: po l kg buč, česen, 5 d k g mast i ,

10 dkg riža, 1 de l vode, peteršilj, žlico nastrganega s i ra , ma lo ol ja.

Buče o lup i , zreži, naso l i i n j i h duši na mas t i a l i o l ju . Dušenim bučam dodaj riž, nasek l jan česen, peteršilj i n poper, za l i j z vodo, potres i z zdrob­ljeno k ruhovo sredico, k i si jo preje namočila v vodi , potres i z n a r i b a n i m s i rom, pre l i j z o l j em in postavi v pečico, da se rumeno zapeče.

Polnjene buče: 4 d k g s lanine, čebula, ze lena p a ­p r i ka , po l k g sveže sv in ine , 1 žemlja, 1 jajce, so l , poper, buče.

Buče o lup imo, odstran imo pečke, osol imo, n a ­po ln imo z nadevom i n denemo na pekač. P r i l i j emo vodo i n dušimo do mehkega. P r eden postavimo buče na mizo, j i h pol i jemo z mešanico k i s l e sme­tane i n ma lo moke ter j i h pust imo še nekaj minut v pečici.

Sadna krema: po l k g sadja (marel ice, jagode, borovnice, mal ine) pretlači in dobro zmešaj s pol kg s ladkor ja v p rahu . Nato serv i ra j v kompotnih skodel icah.

PRAKTIČNI NASVETI Kvas p re i zkus imo , ako ga vržemo košček v k o ­

zarec vre le vode. Če p lava na površju, je še upora ­ben. Učinek kvasa povečamo, če ga pred uporabo denemo ' v mlačno mleko , ka te remu smo primešali malo moke i n s ladkor ja . K v a s n e g l i v i ce dobe več hrane i n se hi tre je razvi je jo .

Mesa ne smemo puščati v papirju, p rav tako ne na desk i a l i v vod i , da se ne izloči mesn i sok. H r a ­n imo ga v porce lanast i , lončeni a l i dobro pološčeni posodi.

Maščobo (mast, maslo), k i smo jo r a b i l i n. pr . za cvrenje, očistimo, ako na l i j emo vanjo m l e k a i n jo kuhamo tako dolgo, da se zb is t r i . M l e k o pobere vse p r imes i ; le-te padejo med kuhan j em na dno. N a 1 l i t e r raztopl jene maščobe vzamemo četrt l i t r a m l eka .

Če se n a m mast peni, ko cvremo meso a l i te­sto, p r e s t av imo posodo na bol j vroči de l plošče i n tolčemo mast s p re lukn jano lopat ico, da ne uide čez rob posode, a l i pa denemo vanjo zrno graha a l i fižola.

Preso l j en i mesni ali kaki drugi jedi dodamo neko l iko o lupl jenega, na rez ine zrezanega a l i n a r i -banega k romp i r j a . K r o m p i r v s rka sol. P r e d se r v i ra ­n jem lahko rez ine odstranimo, nar iban k r o m p i r pa se v j ed i porazgubi .

to

P r e d m n o g i m i stolet j i je v e l i k i k i t a j ­s k i v l adar C h i n S h i h - h u a n g zavo jeva l vso K i t a j s k o i n n a p r a v i l i z nje mogoč­no državo. N a me j i na širnih severn ih p lan javah pa so živela ta tarska p le ­mena i n neprestano vd i r a l a v državo ter p l en i l a i n ropa la .

»Svoje podložnike m o r a m obvaro­va t i pred vsilj ivci,« je s k l e n i l k ra l j i n ukaza l svo jemu genera lu M e n g T i e n u , naj zg rad i obzidje, k i bo varova lo l j u d i pred vpad i d i v j i h p lemen, ne oziraje se na to, k o l i k o denar ja i n človeških življenj bo to stalo.

Tako s6 pričeli z ida t i v e l i ko obz id ­je, k i se je ohran i l o do današnjih dn i . vzpenja na v isoke gore i n teče pre ­ko širnih p lan jav ter m e r i v dolžini petnajst tisoč m i l j . Deset do lg ih let je traja lo težavno delo i n vsak tret j i mo ­ški preb iva lec v deželi je m o r a l po­magat i p r i gradnj i . Pos l a l i so j i h v mrz l e severne pokra j ine i n mnog i so pomr l i . N j i h o v i h t rupe l niso pokopa­v a l i , temveč so j i h ka r zmešali med kamenje i n opeko. Zato imenuje jo to obzidje včasih »-najdaljše pokopališče na zemlj i« .

O v e l i k e m z i du je nastala v rs ta p r i ­povedk i n k i ta j ske matere j i h iz stolet­ja v stoletje pr ipoveduje jo svo j im otro­k o m ; tako pr ipoveduje jo zgodbo o čarovnem kon ju , k i je nap rav i l načrt za z idanje obz id ja . N a r epu je i m e l pr ivezano sedlo i n ko je teke l , je sedlo začrtavalo v zeml jo črto, po ka t e r i so potem z ida l i obzidje. Včasih pa so de­l a v c i preneha l i z de lom, da b i pop i l i skode l ico čaja; konj pa se n i u s t a v i l in zato je črta obz id ja včasih k r i v a .

K i t a j s k i otroci poznajo zgodbo o ča­rovnem biču. Ubog im de lavcem, k i so mora l i težko delat i , so bogovi pos la l i v s akemu čarovno v rv i co , k i so s i jo p r i pe l i oko l i v ra tu . Da ja la j i m je moč, da so laže zmog l i težaško delo. K o je o tem slišal v ladar , je ukaza l , da m u izroče v rv i ce . Sp le te l j i h je v mogočni čarovni bič, k i je l ahko p r e m i k a l gore i n p reusmer ja l rečne struge.

4.

Po t em je znana še znamen i ta zgod­ba o vedeževalcu, k i je p re rokova l v l a ­dar ju , da bo obzidje stalo deset tisoč le t i j , če bo vanj v z i da l t rup l a desett iso-čih l j ud i . V l a d a r pa n i hote l žrtvovati t o l i k i h življenj. Končno se je odločil, da bo da l v z ida t i t rup la le t i s t ih l j u d i , k i nosi jo ime »Wan« , ka r pomen i »-de­set tisoč«. >

Prev. M. S.

Tončka Perčič

»Mamica, kje si?« M a m a v sobo p r i b i t i . »Kaj je s inko? Sa j nič ni ! « i n se t iho o d d a l j i . . .

Tonček m a l i m i r n o sp i ; m o r d a m a m i se le zd i , da jo v spanju k l i c a l s i .

Zgodaj Tonček se zbud i i n že v poste l j i stoj i . »Mamica, povej, zakaj b i l vso noč je d i rendaj? V m o j i pos te l j c l m a l i so noooj konjički spa l i i n prašički so c v i l i l i , a metuljčki so l e ta l i , m u c k i m a l i — pa p lesa l i

i n p rav t iho so h o d i l i k a k o r miške b i l o v i l i . . . A nato prišli so psički i n sosedovi tel ički. . . B i l p rav res j e d i rendaj — mamica , povej , zakaj?«

M i h a K l i n a r

Oflini a <flyak F ige ne rasto p r i nas. A l i k jer je m a m i n tata, drevesca rastejo bogata, z l i s t j em t a k i m , da z a v s a k i m l ahko s k r i l a b i obraz . A m e d l i s t i (lo brez b r i ge , saj takoj povem!) so resnične, p rave fige i n ne take, kot j i h včasih kažejo poredneži l j u d e m .

T>=V

KOSARE? M a r s i k d o me bo vprašal, zakaj K o -

sarep. Nekoč je živel lovec. R a d je hod i l v do l ino K o k r e . K o je n e k i d a n prišel m i m o nekega g rma ob K o k r i , jo zaslišal nenavadno čivkanje. Pog l e ­d a l je v g r m i n dob i l d va kosa v gnezdu. Privoščil s i je veselje. Iz žepa je v ze l v r v i c o i n p r i v e z a l oba kosa za repa. Ptiča sta z lete la vsak na svojo s t ran. R e p a sta se j i m a o d p u l i l a i n pad la na t l a . O d tedaj se imenuje do ­l i n a K o k r e na P r i m s k o v e m Kosarep .

To j e lep i n znameni t k ra j . V n j em je veselo, po lno ptičjega pet ja i n žvr-golenja. J e pa tud i znamenit . V n jem je Smajdov grad, v ka t e r em so se ne ­koč s k r i v a l e tolpe Rokovnjačev i n go­ren j sk i kmet je p red T u r k i .

M i imamo v n jem svoje igrišče. P o ­le t i se kopamo v K o k r i , l o v imo se ob n jenem bregu i n p lezamo po ska lah .

P o z i m i pa se drsamo po l edu zamrz ­njene K o k r e . V tej d o l i n i je naša bo- ' t an ika . Luskovec Jože,

učenec V I I . razreda

ČE BOSTE DOBRO NAPELI OČI, B O S T E M E D TEMI 12 AVTOMOBIL I ZASLEDIL I D V A E N A K A . OBA L A H K O O S T A N E T A V A S A !

q«renji!.e A Papežu je pa res f letno. P a recite, da n i tako — vsaj v službenih zade­vah se n ikda r ne zmot i . Ce b i b i l jaz Papež, se tud i ne b i zmot i l , ko sem Pisal o puškarjih iz podjetja »Kov inar « v K r a n j u , k i preizkušajo puške v so­teski K o k r e . Zvede l sem, da sem s to trditvijo s tor i l k r i v i c o »Kovinarju«, Kajti v tem p r ime ru ne gre za puškar-je iz tega podjetja, pač pa za puškar-ja-pr ivatn ika M a r i j a n a Enge lmana. — Naj bo p r i va tn ik a l i ne, za preizkušnjo Pušk, je treba naj t i primernejše mesto!

A Da je pse vod i t i v gostinske loka le Prepovedano, n i nič novega. Tega na ­dela se drže tud i v res tavrac i j i hotela "Evropa« v K r a n j u . A m p a k , gost incem tega hotela pa očitam, da niso preveč dosledni v tem pogledu. Domači gostje hamreč ne smejo vod i t i psov v restav­racijo, medtem ko so ps i - tu jc i , a l i Uvoženi c u c k i z l a s tn ik i v r ed v tem lokalu na moč spoštovani. N i dolgo tega, ko sem b i l sam priča takšnemu dogodku. V tem p r i m e r u je šlo za 2 c u c k a s f rancosk im državljanstvom, k i s t a se lahko po m i l i vo l j i suka la po Sostilniškem prostoru. — M a l o več doslednosti ne bo škodvalo!

A P re tek lo nedeljo sem pribrenčal do restavraci je »Vintgar« p r i B l e d u i n ugotovil, da tud i v tem gostišču n i vse tako, kot b i mora lo b i t i . K l j u b Precejšnjemu nava lu i z l e tn ikov , je b i l a le-tem na uslugo ena sama na taka ­rica. L a h k o s i torej mis l i te , kako »blis­kovita« je b i l a postrežba. Gost je so čakali na zahtevano pijačo i n jedačo tudi po četrt ure. Jaz sem jo ka r žejen Podričnil iz tega, tako lepega gostišča, ker sem m i s l i l , da se m i bo od samega c akan ja zanohtalo.

A P a n ika r ne mis l i t e , da je v Sport hotelu na P o k l j u k i kaj boljše glede Postrežbe. Res da tamkaj streže več strežnega osebja, gostu pa s čakanjem I e n i prizanešeno. Navede l bom le p r i ­mer enega i zmed gostov, k i je med drugim naročil tud i pečen k r o m p i r i n salato. P o po lurnem čakanju je moža­kar ves obupan skorajda zajokala »Ja ^adonca , le kdaj m i bodo pr ines l i t i s t i U D ° g i krompir.« P a ga je brž potroštal sosed z nasprotnega konca mize :

^ K r o m p i r j a sploh dob i l ne boš, da Veš!«

"Zaka j pa ne, madonca, saj sem ga n aroči l?«

»Zato ne, ker so ga ko lo radar j i po-ž r l i . . .«

Pa je možakar k l jub tej grožnji dobil k romp i r , ke r so *ga baje p r i p r a ­v i l i »po naročilu . . . «

A Nič ko l i kokra t so me preb iva l c i radovljiškega Predt rga povab i l i , naj s i Vendarle og ledam nj ihovo »kurjo ga-so«. __ zadnjič sem j i h ob iska l . Cesta uima nobenega uradnega imena, k e r J e v urbanističnem pogledu s i la ne-2 natna , v resn ic i pa dokaj prometna, seveda le za pešce, k i morajo ime t i Precej kur je spretnost i , kadar lezejo Po tej bližnjici z Gubčeve ceste na Ljubl jansko. K a k o sem se jaz pre tur -n a l skozi to kur j o gaso, bom rajši m o l -^ a l- L e to povem, da b i dvakra t k m a l u 2 d r k n i l v kana l . L jud j e so m i tud i po­vedali, da i m a m srečo, ke r sem j i h obiskal v l epem vremenu. Ob dežev­nem v r emenu b i me utegni lo še sp lak-n * t i v kakšno hišo, kamor voda ob V e č j ih n a l i v i h ka j rada vd i r a .

v a s pozdrav l ja VAS B O D I C AR!

»Nisi prijatelj, če . • I m a m dobrega pr i ja te l ja . B i n e m u je

ime. B i n e pa ima prav tako dobrega pr i ja te l ja France ta , k i ga poznam le po pr ipovedovan ju .

No , B ine , k i je sicer po svojem družbenem položaju d i rek tor neke manjše tovarne v S loven i j i , je samo m i s l i l , da je France njegov res dober pr i ja te l j , dok l e r n i včeraj njunega p r i ­ja te l js tva rah lo zasenčila tenčica raz ­očaranja . . .

B i n e m i je takole pr ipovedova l : »Veš, včeraj sem se namen i l služ­

beno ob iskat i obrat naše tovarne, k i je nekako 50 k m oddal jen od matičnega podjetja. Z av tomob i l om sem šel, se­veda službenim. S a m sem voz i l . P r e d ­v ideva l sem, da bom ostal na terenu k a k i h šest do sedem ur , tako da še po l dnevnice n i sem mogel zaračunati, če sem hotel ime t i čisto vest.«

Strastno je pov l eke l d i m cigarete, k i s i jo je b i l prižgal i n razpotegni l ustnice v desnem ko tu kot da b i hote l s t em še bol j podkur i t i mojo radoved­nost. Jaz pa sem ga — pr i znat i m o r a m — nadvse paz l j i vo poslušal. N e le za ­rad i v l judnost i . . .

»Pripeljal sem se do vas i K . g. S o n ­ce je pr ipeka lo i n v mo jem »Fiatu« je

Teiica pred psiho D o v o l j nenavaden naslov, k a j ­

ne? U s t v a r j a l c i f i lmov b i m i b i l i zanj l ahko zav is tn i . V e n d a r pa je nas lov r ea l en i n zgodba ped n j i m p rav tako.

Zgod i lo se je to v našem k r a ­j u (kjer se steka L i p n i c a v S a ­vo) i n k jer že lep.čas n i kakš­n i h k u l t u n n i h dogodkov, d a b i mog l i p i sa t i o n j i h . Zato poro­čam o tem.

Zgod i l o so jo p a takole . K o je onega dne o k o l i desete

ure dopoldne pogledala gospo­d in ja Aga ta v spalnico , če jo je že kdo posprav i l , je samo še ne ­kaj ne razuml j i v ega v z k l i k n i l a , potem j e pa o m a h n i l a nazaj v kuh in j o . Hudo se je namreč prestrašila. Z debe l im požirkom vode se je pa osvest i la i n nato postav i la nogo spet na spalnični prag. Tok ra t je b i l n jen ponovn i v z k l i k že jasen i n razuml j i v . G l a s i l se je : »O t i , prašičeva ži­val!« N a n jen i i n njenega z a ­konskega d ruga postel j i je n a m ­reč stala, p rav živahno maha la z r epom v pozdrav i n se neči-merno ogledovala v ps ih i — te­i ica . P r a v a , živa, šekasta in na vsak način zelo k u l t u r n a telička, k i se je pre j pas la na sosedo­vem kmečkem v r t u . K d o ve, kakšna potreba j o je p r i g n a l a v hišo i n pred ogledalo, najbrž pa potreba po c i v i l i z a c i j i ( p r i pu ­ščam rešitev tega vprašanja »psihiatrom«). Zan ima lo vas bo pa morda še, da k r i k gospodinje teličke n i še zbud i l iz k u l t a sa -moobčudovanja. Aga ta je m o r a ­l a gostji l ep čas p r a v z lepa p r i ­govar jat i , d a so je skobaca la s posteljo i n odpark l j a l a , kamor je spadala.

K a d a r se bo pa v našem D o ­m u , k j e r k u l t u r a že vse leto sp i , zgodi lo spet res kaj ku l turnega , se bom pa še dost i raje oglasi l .

j * .

bi lo k l jub t emu, da sem b i l v sami sra jc i i n da sem ime l s transko okno odprto, neznosno vroče. U s t a v i l sem se v gost i ln i , k jer imajo vedno ledeno mrz l o p ivo.

S t o p i m v gosti lno, no t r i pa tak živ žav kot na semanj i dan. Na takar i ca je skaka la sem i n t ja i n stregla kopico otrok, k i so b i l i na ekskur z i j i . M a l i -novca še za sprot i n i mogla dovol j n a ­red i t i .

Naročim p ivo i n nestrpno čakam, da si pogas im žejo.

Med t em sem g ledal otroke, n ik je r pa n i sem zapaz i l profesorjev, k i naj b i j i h spreml ja l i . S a m ne v em zakaj — toda pobara l sem prvega kuštravega fantiča, kdo j i h spreml ja na i z l e tu . R e ­ke l m i je : — T a m v sosednji sobic i so naši tovariši pro fesor j i ! —

Najbrže b i p r i t em tud i ostalo. P o p i l b i p ivo i n se odpel ja l . Toda kot n a ­lašč je na takar i ca v t is tem t r enutku odpr la v ra ta l ovske sobe i n na okro ­g lem p ladn ju nesla profesor jem »Šte­fan« v ina . Pog leda l sem v sobico, i n koga zag ledam! — Pr i j a t e l j a F rance t a !

— O, živijo, B i n e , ka j pa t i tuka j? — me pozdrav i .

Se n isem mogel prav odgovor i t i , ko m i je že ve le l , naj pr i sedem. . V s a zatr ­jevanja , da moram službeno v naš obrat, da se moram podv iza t i , niso zalegla.

— B i n e , n i s i pr i ja te l j , če ne prisedeš, vsaj za t renutek ! To le popi jemo i n gremo. T u d i m i smo namenjen i v isto smer, le da se bomo us tav i l i v počitni­škem domu »Pr i lesenem konjičku«, — je deja l .

K a j sem hote l ! P r i s e d c l sem i n v h i p u m i je b i lo žal.

France in družbicn profesorjev so b i l i namreč že malce dobre vol je. No , jaz j i m tega n isem zamer i l .

— Veš kaj B ine , — začne spet F r a n ­ce, — t i imaš avto, kajne? —

P r i k i m a l sem. — K r a s n o ! Boš popel ja l mo j ih pet

najboljših učencev do počitniškega do­ma. T a m nas počakate, saj bomo brž prišli za v a m i ! —

Obotav l j a l sem se z odgovorom. P a tud i če b i takoj b l ekn i l , da ne bom, ne bi nič pomagalo . . .

— B ine , n i s i pr i ja te l j , če m i ne n a ­praviš tega vese l ja ! —

In spet. K a j sem hote l ! Plačal som »Štefan« v i n a i n naložil pet odličnja-kov, k i j i h je France medtem i zbra l ter j i h odpel ja l . Seveda smo j i h m o r a l i v počitniškem domu počakati, da so prišli za nami .

K o so prišli, hajde, spet v vr tno re ­stavraci jo . T a m smo naročili p ivo. P l a ­čal sem »rundo« i n hotel od i t i . . . «

»Pa s i se j i h lahko odkrižal?« sem vprašal B ine ta , k i ga je pr ipovedova­nje tako prevzelo, da je ka j .

»K j e pa ! F rance naroči še eno »run­do« . U p r l s em se, on pa :

— B ine , n i s i pr i ja te l j , če boš k a r tako odšel! —

V d a l sem se v usodo i n v to, da ne bom ta dan ničesar o p r a v i l . . . P a se France spomni , da b i me bržkone zelo razvese l i lo , če b i m i otroc i zape l i k a k ­šno pesem. — Z b r a l j i h je i n pe l i so. Lepo , mo ram p r i zna t i ! — P o h v a l i l sem j i h .

— B ine , n is i pr i ja te l j , če sedaj otro­k o m ne naročiš neka j ! K o so t i pa tako lepo zape l i ! —

Vse skupaj m l je že začelo presedati . Zaškripal sem z zobmi i n s i k n i l na ta ­k a r i c i , naj prinese o t rokom pet l i t rov ma l inovca .

»Otroci so b i l i , ka jpada, hvaležni i n m i zape l i še eno pesem . . . «

M e n i je že šlo na smeh, vendar, da ne b i B ine ta užalil, sem vze l iz žepa robček i n se po s i l i usekn i l .

»Veš, potem sem vsta l , plačal m a l i -novec, obe »rundi« p i va i n odšel. F r a n ­ce pa je že spet začel: ^

— B ine , n i s i pr i ja te l j , če . . . — M o r a l sem ga strašno osorno pogle­

dat i , ka j t i k a r sredi s tavka je ob­m o l k n i l . . .

»Tako vidiš, sem b i l zarad i pr i j a te l j ­stva ob tisoč d inar jev i n če b i ne b i l d i rektor , se ne b i mogel i zgovor i t i . L a h k o b i prišel še pred d i sc ip l insko sodišče podjetja, ker sem šel službeno na pot i n nič o p r a v i l . . . «

Zda jc i smeha n i sem mogel več za ­drževati. Od srca, ne zato, da b i m u privoščil — ker vem, da se zna to tud i men i slej k o prej pr ipe t i t i — sem se m u v brk zarezal .

»Ja, ja,« je še de ja l i n globoko zajol sapo.

Ho t e l sem m u sicer dat i še en nauk, kako naj ravna v pr ihodnje , pa sem se p remis l i l . Zato sem m u raje pred­laga l :

»Pojdi, B ine , greva na dva deci k »Razočaranemu prijatelju«, da pop lak-neš svojo žalost. Saj sva nemara p r i ­jatel ja, B i n e . . . «

I V A N A B R A M

Občinske doklade V V r b n j a h p r i R a d o v l j i c i

kmetu je ta gospodinj i T i n c a i n F r a n c a . V s a k a na svo j i domačiji. T i n c a ima svoj grunt , F r a n c a pa mora živeti le od polovičnega. N j u n i h mož ne omenjam, k e r imata le on i besedo p r i hiši. P r e t o l k l i sta' se skoz i obvezne oddaje, odra j ta l i dosle j , čeprav ne p re rad i , vse davščine, sk ra t ­k a — dobro sta gospodar i l i . N a zunaj sta se kot sosedi še k a r t rpe l i , .na znotraj j e pa- F ra nco žrla po m a l e m nevoščljivost, k e r je ime l a T i n c a večji g runt , pa četudi njej n i m a n j k a l o ne dela no j e la .

Te d n i pa jo p r i F r a n c i le u d a r i l a zav is t na p l an . Prišlo j i je namreč n a uho, d a so na O b L O v R a d o v l j i c i določili p o ­samezn im kme t i j am občinske doklade. Ta , k i jo F r a n c o in f o r ­m i r a l , je pa men i l , da so to ne ­kakšno premi je , torej denarne podpore. Toda na O b L O niso »naredili« po p rav i c i . Določili so T i n c i znatno večjo doklado, k a ­k o r pa F r a n c i .

F r a n c a tega n i več prenes la . V z e l a je pot pod noge (njen de­dec tako n i za tako rabo!) i n se šla na občino pritožit, ke r je dob i l a p ren i zko doklado. Usluž­benec na občini že z lepa n i ime l tako težavnega o p r a v k a k a k o r t okra t i n r ad s i j e obr i sa l pot s čela, ko jo F r a n c i dopovedal , da bo m o r a l a T i n c a plačati do­klado z d a v k o m i n da ne bo nič »potegnila«. No sedaj je b i lo se­veda vso prav . F r a n c a je na ves glas p o h v a l i l a l judsko oblast, ke r s »ta m a l i m i drži« .

it.

J U B I L E J K A M N I Š K I H G A S I L C E V

Kamniški gas i lc i so lepo p r o ­s l a v i l i 75-letnico obstoja i n de­lovan ja društva. G a s i l s k o v a ­jo na T i t o v e m t r g u je g ledala v e l i k a množica Kamničanov. Sode lova la so mnoga okoliška društva, p a t u d i p o k l i c n i ga­s i l c i i z L jub l j ane , k i so p r i k a ­z a l i gašenje z v e l i ko lestv i jo . Popo ldne je b i l m i m o h o d pred častno t r i buno , nato p a običaj­n a zabava . N a s lavnostn i se j i , n a k a t e r i so b i l i navzoči t u d i p r eds tavn ik i občine s predsed­n i k o m J a n k o m , je re ferent o r i ­sa l društveno zgodov ino i n v g l a vn ih točkah osve t l i l požrt­vova lno delo v 75 l e t ih . [Najsta­rejši član društva, 84-letni F r a n c Rebe rn ik , i n člana Tomo H o m a r ter A l b e r t Uršič so že 45 le t člani društva, L e o p o l d Lampič pa 50 let. Kamničani so z v e l i k o udeležbo p r i s lavnost ­n i h p r o s l a vah dokaza l i , da so hvaležni društvu za njegovo požrtvovalno delo. * Z.

Od Predoselj do Kranja pe­lje mimo Vočana bližnjica. Pot, ki jo uporabljajo številni delavci za na delo in domov, ima dva nevarna klanca. Na

njih se je že marsikdo prekuc­nil, pa tudi močno potolkel. Delavci se vprašujejo, kdaj se bo že vendar kdo spomnil na klanca in ju napravil varna za prehod. To je postalo posebno pereče, odkar je zaprt most čez Kokro.

D n e 26. j u l i j a 1957 smo se v r u b r i k i »Kamen spotike« spo tak­n i l i ob zaraščeni spomenik pad ­l i m v P r e d d v o r u . V zvez i s tem nam je te renska o rgan i zac i j a Zvezo borcev v (Preddvoru po­jasn i l a , d a je spomenik zgrajen tako, da m o r a b i t i zaraščen.

Uredništvo

L J U B E L J S K I ODMEVI Preveč je bilo najrazličnejših vtisov z mi­

nulih nedeljskih avto-moto dirk na Ljube­lju, da bi jih lahko še tak kroničar strnil v zgolj enem poročilu. Šele sedaj, ko so le­tošnje V. mednarodne dirke za nami, lahko Podrobneje ocenjujemo tako organizacijo te vsakoletne največje tovrstne športne prire­ditve na Gorenjskem kakor tudi udeležbo tekmovalcev in vse ostalo.

Kdor je bil na Ljubelju 1956. leta, je lah­ko opazil v primerjavi z letošnjimi dirkami, zlasti glede števila obiskovalcev, precejšnjo razliko. Letošnje ugodno vreme je privabilo skoraj deset tisoč ljudi več ob dirkališčni stezi kot lani. Opazili pa smo tudi lahko, da je motorizacija pri nas precej napredovala, s » j je bilo na treh uradnih parkirnih pro­storih in na mnogih jasah, kjer so si izbra­li prostor za parkiranje sami obiskovalci, Prav gotovo več kot tri tisoč motornih ko-tes, avtomobilov in kamionov. 2e v zgod­njih jutranjih urah, zlasti pa popoldne po končanih dirkah, so bili vsi Tržičani, pa tu­di prebivalci Dupelj in Križ ob cesti in opa­zovali dolgo kačo motornih vozil, ki so se vračala z uspelih dirk. Cesta Kranj—Tržič je bila v nedeljo podobna, denimo, italijan­ski avtostradl Milano—Trst ali pa katere­mukoli zahodnonemškemu »Autobahnu«. Ra­dovednežem je bila okoli tri ure dolga ne­pretrgana kolona motornih vozil prava ugod­na paša za oči.

V kategoriji motorjev do 125 cem je star-

talo 12 tekmovalcev. Prvi bi moral priti na vrh Ljubelja Peter Mrak, ki je imel nogo v mavcu, vendar mu je motor takoj po star­tu odpovedal. Tudi Norberta Schmolzerja, ki je imel zlomljeno ključnico, prav tako ni bilo na vrh. Srbski tekmovalec v motorjih s prikolico do 500 cem Čoič in njegov sovo-zač sta prav na prvem ovinku nad platojem padla, nadaljevala nekaj metrov s tekmo-

belja, enoroki Alfred Hartmann, na novem vozilu, ki smo ga na Ljubelju prvič videli — DKW-Spyder 896 cem in dosegel zelo dober čas 5.34.2. Odlikoval se je z zelo elegantno in drzno vožnjo.

Prav na dan tekmovanja je prispel v Tržič tudi Anglež Larsen. Proge doslej sploh še ni videl in zato mu je vodstvo tek­m o v a n j a dovolilo pred startom motorjev do

vanjem, vendar na vrh zaradi okvare mo­torja nista prišla.

Letošnjih mednarodnih dirk na Ljubelju se je udeležilo tudi precej tekmovalcev, ki doslej še niso tekmovali na tej strmi in za­htevni progi. Med mnogimi je bil tudi Itali­jan Guido Scavino, ki je tekmoval na le­pem rdečem avtomobilu Alfa-Romeo GSVV 1290 cem. V tej kategoriji avtomobilov (do 1300 cem) je tekmoval tudi stari znanec Lju-

500 cem, poizkusno vožnjo. Vozil je seveda previdno, potem pa, ko je šlo zares, je vozil nekoliko hitreje. Dosegel ni kdo ve kaj, kar pa mu lahko oprostimo, saj na enkratnem treningu ljubeljske proge ni moč dodobra spoznati. Njegov »Norton« se je na ljubelj­skih strminah še kar izkazal.

Mladi slovenski tekmovalec Edvard Ču­den je v svoji kategoriji vozil izredno drz­no, kar ga je stalo padec na prvem ovinku

pri platoju. Toda takoj se je pobral in vo­zil naprej. Gledalci so njegovo požrtvo­valnost nagradili s ploskanjem, toda že na naslednjem ovinku je moral odstopiti za­radi okvare stroja. Podobno usodo je do­živel srbski tekmovalec Božič, ki se je z avtomobilom zaletel v obcestni kamen.

Tudi avstrijski tekmovalec z avtomobi­lom Porsche Speedster 1500 cem je imel no­go v mavcu, vendar je vozil odlično. Vnovič se je pokazalo, da je za ljubeljske strmine najuspešnejši avtomobil Porsche. To je oku­sil tudi naš tekmovalec Malerič, ki je na Mercedesu vozil sicer pogumno in dobro, toda mašina ni »vlekla« tako kot bi on že­lel.

Letošnjih mednarodnih avto-moto dirk na Ljubelju so se udeležili tekmovalci iz Av­strije, Italije. Nemčije, Švice, Anglije in Jugoslavije. Skoraj vsi brez izjeme so po dirkah dejali, da bodo na Ljubelj še prišli, saj je ta tekmovalna proga med najzahtev­nejšimi v Evropi.

Se nekaj moramo poudariti. To pot so se močno uveljavili motorji naše tovarne iz Kopra Tomos-Puch,- saj so skoraj v vseh kategorijah prevladovali.

Ob koncu še ugotovitev: celotna organi­zacija je bila na zavidni višini, tudi gostin­ci so se izkazali. Želeti bi bilo, da bi tudi na vseh drugih množičnih športnih prire­ditvah bilo tako, kot prejšnjo nedeljo na Ljubel ju . . . I- A.

Nobeden se n i z m e n i l za njene besede. Star i je zakl ica l i z ­

pred kovačnice:

»Kdor hoče ka j doseči, naj sam leze s k o z i komat. S t u j i m

denarjem bi se vsak lahko košatih Zakopal si se v to godljo,

zdaj se pa še reši iz nje.« Stopil je v kovačnico, hoteč pokazat i

s i n u , da je zanj zadeva opravljena.

D o m i n i k je obstal k a k o r vkovan. Čutil je, kako se m u srce

s t i ska od sovraštva do očeta. V s a k tujec b i m u prej pomagal,

oče pa noče!

Ža n jegovim h r b t o m je vzdihni la m a t i :

»Dominka, m o r e b i t i s i se pa res zaletel.«

Iz materinega glasu je spoznal , da ga m a t i t o k r a t razume,

k e r gre za Gašperinove vigence, za njen dom.

»Nisem se z m o t i l , m a t i , dobro v e m , kaj delam,« je r e k e l .

P o t e m pa je spet zavrelo v n j e m , s t i s n i l je pest i i n s i k n i l : »Sta­

r i naj se zaduši v svojem denarju! P o s m r t i m u ga dajte v

grob, da ne bo hodi l nazaj ponj! Oprav i l b o m t u d i brez njega

in še celo n j e m u n a k l j u b ! Samo to l iko m u povejte, da n i k d a r

več ne bom prestopi l njegovega praga!«

»Dominka! Človek m o r a m a r s i k a j odpustiti!«

»Odpuščajte v i ! Saj, z v a m i lahko počne, k a r se m u zljubi.«

Zgončevka s i je brisala solze, v s i n u je začutila vse t is to ,

k a r jo je p r i možu tako bolelo. Z a t o je r e k l a :

»Kolneš ga, pa s i ves njegov, k o l i k o r te je!«

Z m i g n i l je z r a m e n i , r e k e l zbogom i n šel. K o je stopal

m i m o kovačnice, se n i o z r l , od nikogar se n i hotel poslovi t i . To

n i b i l več njegov d o m .

Jezen i n pobit se je vračal v K r o p o . K l j u b t e m u pa n i o b u ­

pal. M i s l i l je, da bo popoldne k u p i l p r i H e t o r i j u železo za denar.

Zdaj bo treba p o s k u s i t i brez denarja. Odločno je s topi l prot i

H e t o r i j e v i hiši.

Starega H e t o r i j a je našel v njegovi znameni t i l o v s k i sobi.

Sedel je za mizo. P r e d seboj na m i z i je i m e l lovsko dvocevko,

k i jo je čistil i n mazal . K o je D o m i n i k pozdrav i l , je komaj d v i g ­

n i l glavo i n je samo z a m r m r a l :

»Kaj bo dobrega?«

Prišel sem zaradi kupčije. V i imate dovolj železa za k l a ­

d ivca , k i ga ravno potrebujem. A l i b i ga prodali?«

»Železo za kladivca?« je z a m r m r a l H e t o r i . »Nekaj ga leži

v skladišču, toda n isem m i s l i l , da b i ga prodajal . K a r pripelješ

k hiši, naj p r i hiši t u d i ostane, to je moje načelo. Saj s i ga

Inhko kupiš drugod!«

»Že,« je r e k e l D o m i n i k , »toda s t e m bi z a m u d i l nekaj dni ,

meni pa se m u d i . P r a v zdaj , takoj ga potrebujem.« Zaupl j ivo

se je nagni l k H e t o r i j u . »Vidite, posrečilo se m i je s k l e n i t i

majhno kupčijo. K a k o r pravi jo , se p r i t e m delu ne zasluži, m n o ­

go, toda zame, k i sem začetnik, bo k a r dobro. Bol je je nekaj

zaslužka kot nič. Če ne teče, naj vsaj kaplja.«

»Podjeten si,« /je p r i z n a l H e t o r i . »Ko si prišel sem, sem

m i s l i l , da ne boš dolgo zdržal. N o prav, le drži se, fant! Če se

boš obdržal, tega ne v e m . V s a k dan je huje. To čutimo celo m i ,

k i i m a m o svoje vigence, t i pa moraš plačevati povrh še n a j e m ­

nino. B o j i m se, da boš nazadnje omagal, da, da.« H e t o r i je

udobno slonel p r i m i z i in na svo jsk i , lenoben način izgovarjal

t i s t i »da, da«. P o t e m je vprašal: »Koliko železa pa bi rad?«

»Kupim vse, k a r imate.«

H e t o r i je- osupni l , potem pa se je samovšečno nasmehni l

in zmajal z glavo. »Železa je mnogo, t i pa govoriš, kot bi mogel

vse skupaj plačati iz malega žepa.«

M A Y F L O W E R

jc b i lo ime lad j i , k i je 1. 1620 pr ines la p rve nasel jence iz Ang l i j e v A m e r i k o . Zda j so v A n g l i j i i z de l a l i v spomin na ta dogodek l a d ­jo, popo lnoma ena­ko oni i n jo pos la l i p reko A t l a n t i k a . — N a s l i k i : »Mayflo-wer« št. 2 je p r i p l u ­l a v ameriško p r i ­stanišče PJvmouth

A, hrošča? Sedaj je postala že ka r navada, da

se študentje zaposl i jo med počitnicami, da k j e rko l i i n k a k o r k o l i zaslužijo ne­kaj denar ja za iz let na morje, za oble­ko i td . T u d i jaz sem dob i l delo: posta l sem K O N T R O L O R K O L O R A D S K E G A HROŠČA.

T a pok l i c je zelo lep, ver jemite m i , n i težak, s ko lesom prevoz im vso bliž­njo i n dal jn jo okol ico. Sele sedaj sem spoznal lepote domačega kra ja . In vendar b i skoraj raje v i h t e l k r a m p . Zaka j?

Z a v i j e m oko l i bogate kmečke hiše, na n j i hov i n j i v i sem opaz i l ce l roj d r u ­gega rodu hrošča. S k o z i okno pogleda rdečelično dekle . Razv i j e se tale po­govor:

»A l i p r i Vas kaj zat irate hrošča?« » A , hrošča?« Saj ga ni ! « »Gotovo se motite, na vaši n j i v i sem

ga opaz i l precej.« »Ja, potem sem pa slabo pogledala!« »No , l e oprašite n j i vo s pantakanom!« »Ce bomo utegnili.« »Se n i sem za v i l za vogal , sem začul

smeh i n : »Ja, prišel je zarad i hrošča, ka r sam

ga naj gre pobirat!« ooo

P r i r e v n i ba j t i srečam starko : »Mama, sedaj je pa že nov i hrošč tu ,

ga boste kaj pobirali?« »Ne , tega pa ne utegnemo — ga bo­

mo pa drugo leto spet«. ooo

P r i d e m domov, pa m i »referirajo«: P r i nas je b i l nek i kmet i n deja l , da

ga ne b i p r i j a v i l , češ da bo j u t r i popra -šil n j i vo .

ooo P r a v zarad i nepr izadevnost i , nepro-

svet l jenost i i n težnje po podkup l j i vos t i , k i sem jo opaz i l p r i našem kmetu , m i je l a h k a služba postala težka. Nihče ne m i s l i , da bo mogoče j u t r i res prepozno.

K. J .

K r a n j u so gospodova l i ce l j sk i grofje v p r v i po l ov i c i 15. stol. , ko j i m je p repus t i l nadvo jvoda F r i d e r i k mestn i stolp. Približno štiri leta kasneje pa se je v n e l p rep i r med avs t r i j sk ima vo jvo ­doma F r i d e r i k o m i n A l b r e h t o m zarad i razde l i t ve dežel. Ce l j ska grofa F r i d e r i k i n U l r i k sta d r ­žala z A l b r e h t o m . Vo j skovod ja ce l j sk ih grofov J a n V i t ovec je neke v iha rne noči v l e tu 1425 napade l mesto K r a n j i n ga p r e ­maga l . Zmage pa se n i v e s e l i l dolgo, k e r jo cesar F r i d e r i k pos la l pomoč i n so n jegov i vo­j a k i na podoben način zavze l i mesto ter o b k o l i l i A l b r eh t o vo posadko i n vo jsko ce l j sk ih igro-fov. Odvze l i so j i m konje i n j i h razorožili. K e r ce l j sk i grofje vsa nas lednja leta niso p r i z a ­našali c esarsk im podložnikom je cesar F r i d e r i k IV . 2. a vgu ­sta 1437 (pozval iceljskega grofa U l r i k a , naj on i n njegov i l jud je pusto v m i r u cesarske podlož­n i k e i n k ran j ske meščane. A k o pa m i s l i , da lima od n j i h p r a ­v ico kaj zahtevat i , naj se obrne na k ran j skega v i cedoma.

V K r a n j u so i m e l i svo ja po­sestva tud i grof je ortenburški. L e t a 1256 je dode l i l koroški vo jvoda i n t a k r a t n i l as tn ik me ­sta ortenburškima grofoma H e n ­r i k u in F r i d e r i k u p r i p r a v e n prostor za zgradbo t rdn jave , to pa le pod pogojem, d a ne nare ­d i ta meščanom n i k a k e škode. A k o b i jo naprav i l a , b i jo (mo­ra l a povrn i t i - v šestih tedn ih .

UORE NOSKE

Obenem sta mora l a odstopit i brižinskim škofom grad Straži-šča (Wartenberg) na pečini pod Smar je tno goro p r i R a k o v i c i . Med t em pa j i m a je u m r l oče i n brata sta se p r i r a zde l i t v i de­diščine spr la . Pobo ta l a sta se šele 1263, tako da je d o b i l H e n ­r i k posestva na Goren j skem do Sore, tedaj fud i t rdn javo a l i grad K i s e l s t e i n , k i s ta s i ga preje zg rad i l a v K r a n j u . Ime je dob i l g rad po poznejšem l a s t n i k u I v anu K i z l j u , k i ga je posedoval v 16, stol . L e t a 1578 m u je cesar K a r o l namreč do­v o l i l , d a sme svojo stanovanje v K r a n j u naz i va t i K i s e l s t e i n i n ga je obenem opros t i l vseh davščin, k i so j i h m o r a l i p l a ­čevati osta l i hišni poses tn ik i v mestu. L e t a 1602 je g rad zasta­v i l s v o j i m a bra toma F r a n c u i n Krištofu M a z g o n u v Or t e ne k u za vsoto štirinajsttiisoč g o l d i ­nar jev . L e t a 1639 je b i l l as tn ik H e n r i k Parada iser , za časa V a l ­vasor ja pa grof F r a n c Ba rbo . Danes je v n jem nameščen i n ­ternat vajenske šole.

V s redn jem v e k u so se v K r a n j u 'pogostokrat sha ja l i v s i k r a n j s k i v i t ez i i n p r i r e j a l i t u r ­n ir je , t akra t najbolj p r i l j u b l j e ­ne viteške igre. Dogod i lo se je, da je p r i up r i z a r j an ju t u r n i r ­jev u b i l leta 1311 kamniški v i ­tez D i e p o l d poslednjega gospo­da iz graščine Landpr e i s v mirnopeški župniji n a D o l e n j ­skem.

(Nadailjevanje s 5. str.)

osve t l i t i p rob l em le z družbeno-politične p la t i . M i s l i m namreč, da je ta dejavnost to l iko neraz ­v i t a , d a že daleč zaostaja za os ta l im družbenim življenjem n a Goren j skem, posebno čo upošte­vamo razv i tost p r o i z va j a ln ih s i l i n r e l a t i vno močno k u l t u r n o t rad ic i jo . M i s l i m , da se v s i s t r i ­n jamo tud i v tem, da samo l judsko-prosve tna dejavnost že dolgo ne zadošča več, saj so n e k a ­tera društva i n cele de javnost i l judske prosvete po svo jem n i v o ju še vedno v čitalništvu prejš­njega stoletja. Ze našemu k m e t u tak n ivo k u l ­tu rno prosvetnega de la ne daje tistega, ka r po­trebuje , kaj šele de lavcu v mestnem centru . Namesto , da b i d i k t i r a l e n ivo kul turno-pro-svet-nega de la potrebe naprednega de lavca i n kmeta , ga p a nareku je najbol j zaostal e lement v mestu i n na vas i .

Svobode so sicer v tem o z i r u že nap rav i l e določen razvo j . M i s l i m celo, d a bo že začelo škodovati družbenem r a z v o j u samemu, če ne bomo začeli tud i v tej smer i bolje de la t i . G r e za celotno duševno rast našega človeka i n n je­gove k u l t u r n e i zob l ikovanost i . Imamo človeka, k i s icer de la s 'sodobnimi pro i zva ja ln ima sred­s tv i , k i oprav l j a že precej k omp l i c i r ane i n zelo zahtevne družbeno-upravne naloge, v k u l t u r n e m pog ledu pa je nerazg ledan, (na n i z k e m n i v o j u . G r e za to, da začnemo praktično upoštevati, da je človeku duhovna h r a n a enako potrebna, kot delo, zaposl i tev i n obnavl janje fizične si le. K e r s i s tem socialistične demokrac i j e družbeno a k t i -v i z i r a široke p las t i de lovnega l judstva , posebno indus t r i j sko de lavstvo, moramo tud i upoštevati, d a se naš de l o vn i človek zelo h i t r o razv i ja , n je ­govo obzorje raste i n s tem rastejo tud i njegove k u l t u r n e potrebe. Njegove težnje po vses t ran­s k i izobraženosti so vedno močnejše. M i s l i m , da m i teh teženj n imamo r e g i s t r i r a n i h i n d a z a ­to v tako m a j h n i m e r i zadovo l ju jemo te .po­trebe. V i d e t i je, kot da b i še vedno ve l ja lo s ta­ro buržoazno prav i l o , da je višja k u l t u r a sa ­m o z a izbrance, kvečjemu za in t e l i g enco ko t

Prešernovo gledališče - da a l i ne? slo j . P r e d našimi očmi pa ob l i ku j e de lavec v pogo j ih de lavskega i n družbenega uprav l j an j a v n e k e m smis lu novo kategor i jo umskega de­lavca . T e m u novemu de l a vcu smo v p r v i v r s t i dolžni odpre t i pot do višjih k u l t u r n i h v r e d ­not i n s tvar i tev i n m u omogočiti vses t ransk i duševni razvo j .

Se iz dveh v i d i k o v je to vprašanje pe re ­če. Prvič, t u d i naša inte l i genca — stara i n n o ­v a — se ne b o dalje duševno r a z v i j a l a v se­d a n j i h o z k i h . p o g o j i h , zapadala bo še globl je v brezp lodno in dolgočasno p r o v i n c i a l n o življe­nje, naveličana sama sebe i n okol ice . Drugič, že predšolski, šolski i n izvenšolski m l a d i n i je t reba približati i n sistematično ter dovol j zgo­daj posredova t i k u l t u r n o - umetniško vzgojo, če hočemo, da ne bodo nove generaci je eno­stransko vzgojene. M i s l i m , da. to n i ja lovo ugo­tav l janje potreb i n le pobožna želja, ampak, da i m a m o vse potrebne si le i n pogoje, da na t em področju vsaj začnemo s sistematičnim de lom. Z a Izačetek b i b i l o n. pr. dovolj,, da raz ­v i jemo de lo obeh gledališč v K r a n j u in n a Jesen i cah , da omogočimo stalne l i k o vne razs ta ­ve v i n d u s t r i j s k i h k r a j i h , d a omogočimo k v a l i ­tetne koncer te , d a organ iz i ramo glasbeno šol­stvo, da ured imo i n izboljšamo študijske knjiž­nice, da o r gan i z i r amo kva l i t e tne umetniške p r i ­red i tve , l i t e ra rne nastope i n slično. V s e k a k o r je t r eba bolj podpre t i obstoječe k u l t u r n o -umetniške ustanove i n odpre t i še nove ter j i h usmer i t i v j a v n o ter vzgojno delo. V količkaj r a z v i t e m k u l t u r n o - umetniškem življenju bo tud i l j udska p rosve ta l ahko našla oporo za svoj vzpon.«

»UMETNOST P R I P A D A LJUDSTVU« (Lenin) Naj m i bo zdaj dovo l j eno opomn i t i še na

besede največjega r evo luc i onar j a naših časov: »Umetnost p r i pada l j uds t vu . S s v o j i m i n a j ­

g l ob l j im i k o r e n i n a m i m o r a prodre t i p rav v s t r -žen širekih d e l o v n i h množic. T e množice jo mora jo r a zume t i i n l j ub i t i . Družiti m o r a v eno Čustvo .misel i n vo l j o teh množic, m o r a j o dv i ga t i . P r e b u j a t i m o r a v n j i ume tn ike i n j i h razv i j a t i . A l i r es m o r a m o neznatn i manjšini p o k l a n j a t i Isliadkd, |pref|3njene b i skv i t e , m e d ­t em ko d e l a v c i i n kmečke mnložice s t rada jo čr­nega k ruha? To m i s l i m ka jpada ne samo v dos lovnem s m i s l u besede, temveč t u d i p r i spo -dobno : zmera j moramo imet i p red očmi de lav ­ce i n kmete. Z a r a d i n j i h se moramo, naučiti gospodar i t i , računati. T o se nanaša tud i na ob ­močje umetnost i i n kulture.« ( K l a r a Z e tk in , S p o m i n i na Lenina. )

i»Za nais je i n ostane o snovn i c i l j soc ia l i zma : svoboden i n k u l t u r e n č lovek>. .« p r a v i j o v začetku tega članka c i t i rane besede. R e k l o b i se zan ika t i smise l i n vsebino teh besed, k i j i h vsak pošten naš človek podpiše z obema r o k a ­m a , če b i ho t e l i v ze t i l j u d e m v naših večjih i n ,manjših k r a j i h pokra j insko gledališče v K r a n j u , k i j i m n u d i množičen s t ik s k u l t u r o na k va l i t e tn i r a v n i . R e k l o b i se sp r emen i t i c i ­t i r a n o L e n i n o v o naročilo v mr t vo frazo, puh l o geslo, če ne b i n a vsakem k o r a k u p o d p i r a l i razvo ja ustanov, k i so b i l e ustanov l j ene i n so pok l i cane za to, da to revo luc ionarno naročilo uresničijo. Mogoče se bodo k o m u zdele te zad ­nje besede preveč patetične i n p r ema l o t ipo-števajoče naše konkr e tne p r i l i k e . T a k e se bo­do zdele samo t i s t im, k i v c i t i r a n i h s t a vk ih v i ­d i jo samo golo paro lo , k i smatra jo socialistično k u l t u r o za frazo, s p r i d o m upo rab l j i v o v v s a ­k o d n e v n e m aktivističnem pos lu, njenega b i s t va i n g loboke ičlovečanske vsebine pa še n iso do­ume l i .

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE: D A A L I N E ?

O u k i n i t v i Prešernovega gledališča j e r a z 1

p r a v l j a l t u d i Gledališki svet, družbeni o rgan u p r a v l j a n j a gledališča, v ka t e r em so ug l edn i j a v n i , politični i n k u l t u r n i de lavc i . Soglasno je spre je l stališče, da Prešernovega gledališča ne gre u k i n i t i . R a z p r a v l j a l je o t em vprašanju o k r a j n i Svet z a prosveto in ku l tu r o . T u d i n j e - , govo stališče — i n to je stališče prvega p r i ­stojnega o rgana l judske ob las t i — je b i l o so­g lasno: Prešernovega (gledališča no smemo u k i ­n i t i , k e r je to v nasprot ju z načeli naše k u l ­tu rne po l i t i ke .

A l i Ine b i po vsem tem k a z a l o r a zp rav l j a t i raje o s labost ih Prešernovega gledališča, o n a ­činih i n poteh, k a k o b i te s labost i o d p r a v i l i , o pomoči gledališču, da bo v bodoče uspešneje oprav l ja lo poslanstvo,, zarad i katerega je b i lo ustanov l j eno — ko t p a o njegovi u k i n i t v i ?

Naj kdo gleda na te neurejene zap iske tako a l i drugače, naj se z m n e n j i p i s ca s t r in j a a l i ne — eno je gotovo:

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE J E N A J P O ­MEMBNEJŠA K U L T U R N A U S T A N O V A V NAŠEM O K R A J U . Z E Z A V O L J O T E G A , ČE Z A R A D I ^ D R U G E G A N E , J E T O R E J T R E B A T A K K O R A K , K O T B I B I L A N J E G O V A U K I ­N I T E V , N A D V S E D O B R O P R E M I S L I T I I N P R I T E M UPOŠTEVAT I V S A M N E N J A I N V S E A R G U M E N T E . K A J T I ( L A H K O J E G L E ­DALIŠČE U K I N I T I — ČE B I G A P A K D A J H O T E L I N A N O V O U S T A N O V I T I , B O S P E T T R A J A L O P E T A L I D E S E T (LET, P R E D E N S E B O T R D N O P O S T A V I L O N A N O G E .

Na j še enkrat p o v e m : ne tpozabimo, da ». . . m i ne bomo g r a d i l i ne ­

kakšnega soc ia l i zma, k i so kaže v t a k i h a l i drugačnih s p o m e n i k i h iz k a m n a a l i železa, »a nas je i n ostane osnovn i 'cilj soc ia l i zma : svo ­boden i n k u l t u r e n človek.«

MILOŠ M I K E L N