I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H IN S O B O T A H - T B -

t E P O N l i U R E D N I Š T V O 24-75,

(TAJNIŠTVO IN U P R A V A 21-90

- TEKOČI R A Č U N PRI K O ­

M U N A L N I B A N K I V K R A N J U

'37-70-1-135- L E T N A N A R O Č N I ­

NA 900 DIN , M E S E Č N A 75 D IN ,

P O S A M E Z N A S T E V . 10 D IN

L E T O xrv iCRANJ, SREDA, 23. avgusta 196,1 ŠT. 95

• k

I Z H A J A O D O K T O B R A 1 9 «

K O T T E D N I K - O D 1. J A N U ­

A R J A 1956 K O T P O L T E D N I K

- O D l . J A N U A R J A 1980 T R I ­

K R A T T E D E N S K O - I Z D A J A

C P » G O R E N J S K I T I S K « V

K R A N J U - U R E J U J E U R E D ­

N I Š K I O D B O R - G L A V N I

U R E D N I K : S L A V K O B E Z N I K

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Poštarji so proslavili 20-letnico revolucija

SVEČANOSTI SE J E UDELEŽILO TUDI 190 GORENJCEV

P o r e o r g a n i z a c i j i p r o s v e t n o - p e d a g o š k e s l u ž b e v n a š e m o k r a j u

Več kot 5000 članov kolektivov * T T podjetij S loveni je i n pre -tavalcev Bele K ra j i ne se je m i ­nulo nedeljo udeležilo s lavnost­nega zborovanja v Črnomlju v »kviru vel ike poštarske prireditve v počastitev 20-letnice revolucije. £ e v soboto s o se zbral i v Be l i Krajini bivši borci , poštarji, inter -n'ranci, vojni ujetniki in a k t i v i -!Jj' z Gorenjske s e j i h je udele-

okrog 40, ostali pred s ta v n i -*> gorenjskih P T T podjetij - b i -l o Jih je 150 - pa so odšli na f^ečanost v nedeljo v zgodnjih Jutranjih urah.

Dan p r e d p r a z n o v a n j e m BO d e -'Ogac i je o k r a j n i h p o d j e t i j P T T S l o -v £nije p o s p r e j e m u v D o l e n j s k i h T o p l i c a h odš l e n a Obč i c e p r i

5 w r i h žagah. P r i r e d i l i s o d v o j e s p o m i n s k i h svečanost i , i n s i c e r

j * ? « s p o m i n s k o p loščo, k j e r j e ™ « m e d v o j n o k o m a n d a r e l e j n e Poetaje T V 15 i n p a p r e d s p o m e -m k o m k o m a n d a n t a F r a n c a R o z -

m a n a - S t a n e t a n a L o k v a h p r i Čr ­n o m l j u .

V n e d e l j o s e j e p o p r i h o d u u d e ­l e ž encev k i s o prišl i z v l a k o m i n d v e h štafet, poštanske i n p i r , n i n ­s k e , p r i č e l o n a Gr i čku p r i Č r n c m -l j u , p a r t i z a n s k o srečanje . P o k u l ­t u r n e m s p o r e d u s o s e člani k o ­l e k t i v o v P T T p o d j e t i j S l o v e n i j e i n š tev i ln i p r e b i v a l c i B e l e K r a ­j i n e z b r a l i n a v e l i k e m s l a v n o s t ­n e m z b o r o v a n j u p r e d n o v o pošto v Črnoml ju . D i r e k t o r s k u p n e s t i P T T p o d j e t i j j e v s v o j e m g o v o r u m e d d r u g i m d e j a l , d a j e z g r a d i ­t e v t e g a p r v e g a poštnega p o s l o p ­j a nia D o l e n j s k e m h k r a t i t u d i s k r o m n a oddo l ž i t e v p r e b i v a l c e m B e l e K r a j i n e z a n j i h o v p r i s p e v e k v n a r o d o o s v o b o d i l n e m b o j u .

P o d j e t j a P T T S l o v e n i j e s o s k l e ­n i l a p o d a r i t i Č rnoml ju a v t o m a t ­s k o t e l e f o n s k o c e n t r a l o , k i b o že p r i h o d n j e l e t o omogoč i l a bo l jšo t e l e f o n s k o p o v e z a v o B e l e K r a ­

j i n e z o s t a l i m i k r a j i v d ržav i .

z a v o d a P o r e o r g a n i z a c i j i O k r a j n e g a z a ­

v o d a z a p r o s v e t n o pedagoško .službo s m o v našem o k r a j u d o ­b i l i d v a medobč inska z a v o d a . N a J e s e n i c a h z a pod roč j e j esen iške i n radov l j i ške obč ine , v K r a n j u p a z a k r a n j s k o , t rž iško i n škof je -

' loško občino. O m e n j e n a z a v o d a i b c . - j ' a z.-.čcla z d e l o m 1. s e p t e m b r a leto.?. O b a s t a s a m o s t o j n a i n i m a ­t a s v o j o r g a n družbenega u p r a v ­l j a n j a — S v e t z a v e d a , k i g a b o ­d o s e s t a v l j a l i p r e d s t a v n i k i obč in­s k i h l j u d s k i h o d b o r o v i n p r e d ­s t a v n i k i t i s t i h družben ih o r g a n i ­zaci j - , k i s e u k v a r j a j o z v z g o j o m l a d i n e . T a k o b o mogoča d o b r a p o v e z a v a z v s e m i , h i s k r b i j o z a v z g o j o m l a d i n e . N o v o s t n o v o ­u s t a n o v l j e n i h z a v o d o v j e t u d i v t e m . d a b o s t a z a p o s l o v a l a p o k l i c ­n e pedagoške s v e t o v a l c e i n d r u g e s t r o k o v n j a k e , n . p r . p s i h o l o g e , s o ­c i o l o g e i t d . O k r a j n i z a v o d j e n a m ­reč d e l a l p r e d v s e m s h o n o r a r n i ­m i uslužbenci , k a r j e d e l o v e č ­k r a t o v i r a l o .

N o v a r e o r g a n i z a c i j a p r o s v e t n o pedagoške s lužbe j e v s k l a d u z

Premalo socialnih delavcev POMANJKANJE SOCIALNEGA KADRA OVIRA USPEŠNEJŠI RAZVOJ

SOCIALNE SLUŽBE V k r a n j s k i obč in i i m a m o d o k a j

/>oro r a z v i t o s o c i a l n o s lužbo, č e -l a v 8 6 o d s e k z a s o c i a l n o v a r s t v o

p r i Obč inskem l j u d s k e m o d b o r u

Pretekl i ponedeljek se je " a O L O K r a n j v prostorih t r a j n e g a komite ja sestal sekretariat O K L M S . Tokra t •P na se.ji razpravl ja l i o ne ­katerih kadrovsk ih vpraša-

i n o pr ipravah n a k o n - j) " j i h S r p s L judske mladine. Raz­prava j « pokazala, da bo po-"^bno v prihodnje posvetiti

POtfebtto skrb tekmovanju, k« e a Je razpisal Okra jn i ko -m i t<* v počastitev 7. kongre-j**- Po nekater ih komunah je flri<> že steklo, medtem ko bo

i k , . l > r 'h°f lnjc potrebno pospe-! M t ' i aktivnost še po nekater ih

c e n i t i h . Na s o J J ^ r a z -nravljau tudi o bližnji k a -a r o v s k i brigadi, k i bo odšla n * *Vte«nobi]»kO cesto Bra t -

I St | V i l ' n enotnosti. Sk len i l i so,

f * bo v septembru poseben f P s t anek p lenuma po v p r a -f sanjib 7. kongresa. j k

K r a n j ( p r a v t a k o k o t u s t r e z n i o d ­s e k i p r i v s e h obč inah ) b o r i s p r e ­ce jšn j imi t e žavami , p r e d v s e m z a ­r a d i p o m a n j k a n j a s o c i a l n i h d e ­l a v c e v . T e m u p o m a n j k a n j u j e v z r o k p r e d v s e m t o , d a j e ta p o -k i i c d o k a j n o v i n d a u s t r e z n e šole o b s t a j a j o v S l o v e n i j i še le n e k a j l e t T o j e t u d i na j v eč j a o v i r a , d a v K r a n j u še n i m o g o č e u s t a n o v i t i s o c i a l n e g a c e n t r a , č ep rav b i b i l n a d v s e p o t r e b e n i n s o drugače d a n i p o g o j i z a n j e g o v o d e l o v a n j e _

P r i u p r a v n e m o r g n n u — o d s e k u z a s o c i a l n o v a r s t v o O b L O K r a n j — d e l u j e t a s e d a j š e d v a s v e t a : s v e t z a s o c i a l n o v a r s t v o i n s v e t z a v a r s t v o d ruž ine , k i s e r e d n o s e s t a j a t a i n skušata s p r o t i r e še ­v a t i p o s a m e z n e s o c i a l n e p r o b l e ­m e n a o b m o č j u naše občine.

S o c i a l n i d e l a v c i i m a j o d e l o r a z d e l j e n o n a p e t r e f e r a t o v : r e f e ­r a t z a skrbn iš tvo , z a v a r s t v o d r u ­ž ine, s o c i a l n o v a r s t v o , p r e v e n t i v ­n o s o c i a l n o v a r s t v o i n r e f e r a t z a z a d e v e i n v a l i d o v i n b o r c e v N O V . V s a k i z m e d o m e n j e n i h r e f e r a t o v zd ružu j e v s v o j e m o k v i r u še v e č raz l ičnih področ i j , t a k o n a p r i m e r r e f e r a t z a v a r s t v o d ruž ine p o s v o ­j i t v e , r e jn iš tvo , a l k o h o l i z e m , n e ­m o r a l n o ž i v l j en j e , n e z a k o n s k a

ŠE LETOS ALBUM »SVET M E D VRHOVI« P r i s l o v e n s k i Državn i za ložb i b o

izšla še l e t o s p l a n i n s k a k n j i g a p o d n a s l o v o m » S v e t m e d v r h o v i « , v k a t e r i b o m o j s t e r p l a n i n s k o f o ­t o g r a f i j e J a k a C o p o b j a v i l 1<V; d o ­s l e j še n e o b j a v l j e n o p o s n e t k e z naših p l a n i n . A l b u m j e o p r e m i l a r h i t e k t V l a s t o K o p a č . J a k a C o p , k i j e p r i z n a n p l a n i n e c i n o d l l p e n p l a n i n s k i f o t o a m a t e r , b o s s v o j t a a lb\ imom s l e h e r n e g a p o p e l j a l v p r e l e p i g o r s k i s v e t K a r a v a n k i n J u l i j c e v .

r o j s t v a ; p r e v e n t i v n o s o c i a l n o v a r ­s t v o z a j e m a še m l a d i n s k o p r e -stopniš tvo , v o k v i r u r e f e r a t a z a s o c i a l n o v a r s t v o p a o b r a v n a v a j o s t a r e i n d e l a n e z m o ž n e Občane i n d o d e l j u j e j o e n k r a t n e i n s t a l n e p o d p o r e .

Čep rav v naši družb i m n o g i h tfo'. i a lnr ih p r o b l e m o v , k i s o v z n i k l i t a k o j p o v o j n i , s k o r a j d a n i v e č , p a s e o b našem h i t r e m v s e s t r a n ­s k e m , p o s e b e j še g o s p o d a r s k e m r a z v o j a p o r a j a j o n o v i n e g a t i v n i p o j a v i , p r i k a t e r i h j e m r j n a po ­moč s o c i a l n i h d e l a v c e v . Z a i l u ­s t r a c i j o n a j n a v e d e m p o d a t e k , d a s o v d o b r i h s e d m i h m e s e c i h l e ­tošnjega l e t a n a o d s e k u z a s o c i a l ­n o v a r s t v o reševa l i 564 r a z n i h p r i ­m e r o v s a m o v o k v i r u r e f e r a t a z a v a r s t v o d ruž ine . M . S.

z a k o n o m , k i g a j e f e b r u a r j a l e t o s s p r e j e l a L j u d s k a skupščina L R S . Z a k o n p o v z e m a v s e t i s t e do ločbe sp lošnega z a k o n a o šolstvu i n s m e r n i c e r e s o l u c i j e , k i s e nanaša­j o n^i p r o s v e t n o pedagoško s luž­bo , o b e n e m p a skuša z a j e t i i n u t r d i t i " t ište n o v o s t i i n znač i lno ; . i n a področ ju t e s lužbe, k i j i h z a ­h t e v a j o n o v i p o g o j i . O m e n j e n i z a ­k o n o p r o s v e t n i pedagoški službi u t r j u j e i n s t r u k t i v n o pedagošk i značaj te s lužbe, m e d t e m k o j e b i l a inšpekci jska s lužba p r e d v s e m u p r a v n a k o n t r o l a .

P r o s v e t n o pedagoška služba i m a s e d a j v r s t o n a l o g , t a k o n a p r i m e r p o m a g a t i p r o s v e t n i m d e ­l a v c e m p r i n j i h o v e m v z g o j n o -i z ob raževa lnem šolskem i n i z v e n -šo lskem d e l u , s k r b e t i z a n a d a l j n j e

i zobraževan je i n . i z p o p o l n j e v a n j e učnega k a d r a , o r g a n i z i r a t i p o s v e ­t o v a n j a , s e m i n a r j e , t eča je i n h o s -p i t a c i j e , s o d e l o v a t i z družben imi o r g a n i z a n a p r e d e k v z g o j n o - i z o -b ra žcva lnega d a l a . p o v e z o v a t i

šole z d ružben im i i n g o s p o d a r s k i ­m i o r g a n i z a c i j a m i v šolskem o k o ­l j u i n s k r b e t i z a s is temat ično p e ­r iod ično i z p o p o l n j e v a n j e uč i t e l j ev t e r s t r o k o v n i h us lužbencev t e olužbe.

Z a k o n p o s t a v l j a pedagoško s luž-Do v k o m u n o . V e n d a r i m a t a služba t a k o obsežne n a l o g e , d a m o r a j o i m e t i z a v o d i v e č d o b r i h s t r o k o v n i h us lužbencev , k e r b o d o l e t a k o m o g l i uspešno o p r a v l j a t i n a l e g o z a v s e učnov zgo jne u s t a ­n o v e . Z a r a d i t e g a s t a b i l a t u d i v našem o k r a j u u s t a n o v l j e n a l e d v a

medobč inska z a v o d a , n a m e s t o p e ­t i h občinskih, k i n e b i m o g l i b i t i d o v o l j močn i i n t a k o p o v s e m s p o ­s o b n i z a uspešno d e l o .

P o s m e r n i c a h S v e t a z a šo ls tvo O L O K r a n j s e j e o k r a j n i z a v o d z a p r o s v e t n o pedagoško s lužbo ž e d a l j časa p r i p r a v l j a l n a r e o r g a n i ­z a c i j o , t a k o d a j e d e l o v n o pod roč ­j e r a z d e l i l n a t r i d e l e . P r v o j e z a j e m a l o J e s e n i c e , R a d o v l j i c o , B o h i n j i n B l e d , d r u g o K r a n j i n Trž i č , t r e t j e p a S k o r j o L o k o , Ž e ­l e z n i k i i n Ž i r i . V t e h t r e h področ -j - ih s o b i h o r g a n i z i r a n i a k t i v i u p r a v i t e l j e v , p o s v e t o v a n j a i n s e ­m i n a r j i . I zkušn je p r i d e l u s o p o ­k a z a l e , d a b o d e l o uspešnejše, č e s e u s t a n o v i t a l e d v a močne jša z a ­v o d a , k a r s o u s t r e z n i o r g a n i tod! s p r e j e l i .

Preteklo nedeljo » o v Lescah odpr l i nov obrat tovarne »Veriga«« za izdelovanje s idrn ih ve r i g

¥se govori v prid novih sort žit L e t o š n j a ž e t e v j e k o n č a n a , s e d a j p a ž e t e č e j o p r i p r a v e n a j e s e n s k o s e t e v

Letošnja ž e t e v j e b i l a n a G o ­r e n j s k e m končana pravočasno . S l a b o v r e m e j o j e l e d e l n o o v i ­r a l o . Pač p a so pov z roč i l e n a ž i t ih p rece j šno škodo n e u g o d n e v r e ­m e n s k e r a z m e r e p r e d s a m o ž e t v i ­j o , z a r a d i k a t e r i h s o p o l e g l e p r e d ­v s e m s t a r e domače s o r t e . K l j u b t e m u , d a s o d o b r o v i d n e v s e p o ­z i t i v n o l a s t n o s t i i n t e n z i v n i h a v ­s t r i j s k i h i n i t a l i j a n s k i h s o r t , k i j i h p r i n a s u v a j a m o , s a j r a z e n d o ­b r e g a d o n o s a t u d i n e p o l e g a j o , j e b i l o l e t o s n a ži tnih p o l j i h ( n a G o ­r e n j s k e m j e b i l o z a s e j a n i h z žttl pr ib l i žno 5000 h a p o l j a ) še v e d n o o k o l i 45 o d s t o t k o v s t a r i h domač ih s o r t . V s a ta ž i ta so l e t o s m o č n o p o l e g l a i n j e b i l a ž e t e v z a t o z e l o z a m u d n a p a t u d i v e l i k o ž i ta j e š lo v i z g u b o . N a s p r o t n o p a s o a v s t r i j ­s k e i n i t a l i j a n s k e s o r t e o d p o r n e

p r o t i n e v i h t a m i n n e p o l e g a j o , s e ­v e d a , če s o p r a v i l n o g n o j e n e i n o s k r b o v a n e .

P o pr ib l i žn ih p o d a t k i h j e b i l l e ­tošnji povprečn i d o n o s 30—35 c e n ­t o v n a h e k t a r . N a e k o n o m i j i K r a n j p a so n a p r i m e r p r i d e l a l i n a pov rš in i 5 h e k t a r o v i n p o l p o 4020 k g pšen i ce L e o n a r d o , k a r p r i ­ča, d a BO b i l a o d povp r e č j a t u d i v e l i k a o d s t o p a n j a .

Ž e t e v j e b i l a v g l a v n e m o p r a v ­l j e n a s k o m b a j n i , k i j i h kmečk i p r o i z v a j a l c i v e d n o rajši u p o r a b l j a ­j o . K e r g o r e n j s k e k m e t i j s k e z a ­d r u g e še n i m a j o d o v o l j t e h k m e ­t i j s k i h s t r o j e v z a k r i t j e v s e h p o ­t r eb , s o k m e t i j s k e z a d r u g e ž e z a ­p r o s i l e z a k r e d i t e z a n a b a v o n o v i h k o m b a j n o v . M n o g i k m e t j e , k i n i s o prišli n a v r s t o m e d ž e t v i j o , m l a ­t i j o s k o m b a j n i k a r p r i k o z o l c i h .

O b e n e m , k o p r e g l e d u j e m o u s p e ­h e Vetošnje ž e t ve , ž e l a h k o g o v o ­r i m o t u d i o p r i p r a v a h n a j e s e n s k o

s e t e v , k i s o v p o l n e m t e k u .

S t r o k o v n i v o d j e k m e t i j s k i h z a ­

d r u g s o i m e l i ž e p r e d časom v

K r a n j u s e m i n a r , n a k a t e r e m s o

z v e d e l i z a o s n o v n e znači lnost i p o ­

s a m e z n i h s o r t ž i t i n s i t u d i o g l e ­

d a l i ' p o s e v k e . T a k o so l a h k o s p o ­

z n a l i na jbo l j še s o r t e pšen ice i n

j ečmena , k i p r i n a s d o b r o u s p e ­

v a j o .

Z a d r u g e s o obveščene o m o ž n o ­

s t i n a b a v e s e m e n i n o o s n o v n i h

p r a v i l i h l e t ošn j e k o o p e r a c i j e t e r

s e d a j s k l e p a j o p o g o d b e s k m e t i j ­

s k i m i p r o i z v a j a l c i . Z a d r u g e b o d o

s e v e d a p r i n a b a v l j a n j u s e m e n i z ­

b i r a l e s a m o m e d p e t i m i i n t e n z i v ­

n i m i a v s t r i j s k i m i i n i t a l i j a n s k i m i

s o r t a m i . M . S.

O b n o v a u p r a v n e g a p o s l o p j a

Jesenice — Že l e za rn i J e s e n i c e p r i m a n j k u j e j o u p r a v n i p r o s t o r i . K e r n o v i h u p r a v n i h p o s l o p i j n i mogoče g r a d i t i , s o s e odloč i l i z a n a d z i d a v o , p r e u r e d i t e v i n m o d e r ­n i z a c i j o ž e obsto ječ ih u p r a v n i h p r o s t o r o v . V t e h d n e h b o d o g r a j e ­n o u p r a v n o p o s l o p j e e n e r g e t s k o v z d r ž e v a l n e e k o n o m s k e e n o t e , k i s o g a z a e n o n a d s t r o p j e d v i g n i l i ,

O B 81 £1Z pojnui

s l e j s e m že s k o r a j v s e v g a n i l . V i -I d i t e , t o j e umetnišk i s v e t n e k a -I t e r i h » i zbrancev- « . O b v s e m t e m |pa o b s t a j a v ž a l j e n j u t e h l j u d i še »Čisto n a v a d e n i n v s a k d a n j i s v e t , Tci ga n e k a t e r i i z b r a n c i z a n e m a r ­j a j o i n iz ločajo . V so l e p o s t v a r i se s r eču je j o tudi z v s a k d a n j i m i — to g r e na p r i m e r takole, d a i m a

Dva obraza „rastuće"

1'adi kmetje T Nak l em radi žanjejo k A r f a t t j o * kombajni

J e a n j e u m e t n i k ! In d a n e s , v času l i t e r a r n i h i n umetn išk ih » i z -m o v « , j e pač t a k o , d a so u m e t n i k i

i z b r a n c i " s v e t z a s e , d a j o n j i h o v a •imctniška i n d i v i d u a l n o s t » v e t a s t v a r i n , d a u m e t n i k i » i z b r a n c i « bo l j a l i m a n j n o s i j o b r a d e , p o p i ­v a j o p o k r e m a h i n u s t v a r j a j o . — Sv . t, v k a t e r e m ž i ve , j i h u t e s -l i j u j e . v n j e m s e n e z n a j d e j o M --ad i i z r e d n e g a t e m p a s o d o b n e g a ž i v l j en ja . V i z i j a a t o m s k e v o j n o , k i j i h n e n e h n o s p r e m l j a i n l j u d j e p o p r i h o d n j i h l e t i h , k i b o d o t a k i a l i t a k i o k o s t n j a k i , d e l a n j i h o v o ž i v l j en j e b r e z c i l j n o . K a j n e , d o -

lbtHiiuittiiimiiuLiuiutiuiumuuHmuiiuiiiiuimuiiiiimmuiuii

u m e t n i k t u d i ženo, d a i m a u m e t ­n i k t u d i o t r o k e i n s l a b o s t a n o v a ­n j e , i n d a n i m a službe, d a m o r a p r o / i v l j a t i d ruž ino . . .

V i d i t e , s t e m a d v e m a s v e t o v o m a s e srečuje t u d i J e a n , k i n i J e a n , n m p a k s e m m u n a d e l n e k o l i k o r o ­m a n i z i r a n o i m e , k e r P a r i z l j u d j e J e a n o v o g a K o v a , » o b r a j t a j o « . J e a n n i n i k j e r v službi . Č l ovek , k i u s t v a r j a , r a b i časa z a to . U s t v a r ­j a n j e — to n i t a k o n a t o l c e v a n j e , kakršnega počnem j a z z a p i s a l n i m s t r o j e m , to s o s t v a r i , k i o s t a n e j o r o d o v o m i n se s s t o l e t j i s t o p e v k u l t u r o nace re J e a n d e l a t a k o

B l l l l !

p r e u r e d i l i i n m o d e r n i z i r a l i . V g r a d n j i j e t u d i u r e d i t e v u p r a v n e ­

g a p o s l o p j a e k o n o m s k e e n o t e T o ­

p i l n i c e , m e d t e m k o j e v načrtu

g r a d n j a p o s l o p j a z a o d d e l e k T e h ­

n ične k o n t r o l e . V s i o b n o v l j e n i o b ­

j e k t i b o d o t u d i povečan i , z a t o b o ­

d o t r e n u t n o u s t r e z a l i p o t r e b a m

p o s a m e z n i h e k o n o m s k i h eno t .

: | l ! l l l | | l ! ! l l i ! l l l l l ! l l l l l l ! ! ! l l ! H ! i ! : ^ ; i ! H v ! ! l [ n i n i l l

k o t v s i t i s t i » i z b r a n c i « , o k a t e r i h s e m g o v o r i l o b zače tku: z a n e m a r ­j a d o m , n e d e l a , z a o t r o k e n e p k r b i , s k r a t k a — p r a v i » i z b r a n e c « .

T o j e m e d a l j a z ene s t r a n i , z d a j p a m e d a l j a z d r u g e . O s e b n o m i ­s l i m , d a j e b i s t v e n a u m e t n i k o v a l a s t n i n a , č lovečnost . N i k o l i b i s e n e m o g e l s p o p r i j a z n i t i z l ažn im J e a n o v i m h u m a n i z m o m . V s v o j i h p e s m i h i n n o v e l a h meče l j u d e m v o b r a z n j i h o v e i z k r i v l j e n e s e n c e , p r i p o v e d u j e o z l a g a n o s t i t e g a s v e ­t a , o b e n e m p a d o m a pušča v n e ­m a r l j u d i , k i s o m u b l i z u , k i s o n j e g o v a k r i . N i k o l i n e m o r e m r a ­z u m e t i , d a J e a n l a h k o p o p i v a i n k v a n t a , d a j e l a h k o t a k o strašno prostaški i n p l e h e k , d a p a j e v s v o j i h d e l i h n e k a j p o v s e m d r u ­g e g a i n d a c e l o p a m e t č l oveš tvu s o l i . I n t r e n u t n o 60 t o c e l o d e ­l o v n i l j u d j e . . .

V s e s e m p o v e d a l , k a r s e m n a ­m e r a v a l . L a h k o b i n a p i s a l r a z p r a ­v o — v e n d a r se s k o r a j n e izplača. P o v e d a l s e m m a l c e o k o r n o v s e , k a r s e m m i s l i l , i n t u d i z a kanček r e s n i c e j e v t e m .

STRAN | SREDA, 23, AVGUSTA 1 »

NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

m i i n m i n i i m ^ ^ miiinanuraiiimnininiBiiiniiinHiiiiiiJ

Ljudje in dogodki B r a n d e n b u r š k a vrata

OPOZORILO V KRANJU P r e d d v a j s e t i m i l e t i — 23. a v g u ­

s t a 1941 — j e o k u p a t o r v K r a n j u obesi l b o r c a K r a n j s k o - t rž iškega bataljona M i l o r ada Stošiča. N e m ­ci so nap i sa l f n a lepake, naj bi b i lo to opozori lo vsem gorenjskim part izanom. T o d a ta dogodek n i zastraši l u p o r n i k o v , da b i s e v r ­n i l i iz gozdov, marveč je še po­trdi l prepričanje, da je. samo b o j , edina pot do osvoboditve.

ŠKOFJELOŠKI MLADINCI Škofjeloški mladinc i , o rganiz i ra ­

n i v S K O J , so večkrat v času o k u ­paci je pokazal i svojo sposobnost i n pogum. P r v o večjo akci jo so zabeležili 23. avgusta 1941. leta. Nemc i so z ve l iko upornostjo i n propagando pr iprav l ja l i us tanov i ­t ev n j ihove politične organizaci je Wehrmannschaft . L judje, kot so si on i zamis l i l i , naj bi se rrrno-žačno i n svečano vpisoval i v to organizacijo. T o so pr iprav l ja l i za nedeljo, 23. avgusta. V ta namen so lepo p r ip rav i l i m okrasi l i telo-vadištSe v Pustaru.

Toda , ko so tisto jutro začeli pr ihajat i p r v i udeleženci n a to m a ­nifestacijo, so b i l i hudo iznena ­đeni. Po ograjah, p o cesti i n celo^ v sami dvorani s o b i l i lističi z ge­sl i O F . T u d i drog, k amor naj bi s lovesno dv ign i l i nemško zastavo, je b i l neuporaben.

Nemc i so se bal i nev idnega so­vražnika, kajti n ik je r se n iso ču­til i varne. Zato so k a r sami r az - J podi l i prihajajoče l judi i n trenut - I n o pozabil i n a svojo organizacijo.

AROJ — SROJ D n e 23. avgusta 1922 je bi la v

Beogradu ustanovna konferenca n o v e organizaci je — Zveze de lav ­ske mladine Jugoslavi je s krat ico U S A S R O J . T a organizaci ja je n a ­

stala po prepovedi S K O J (Zveze komunistične mladine Jugoslavije). Zveza delavske mladine je v k l j u ­čevala ve l iko napredne mladine, zlasti v de lavskih središčih.

SPOMINI V L J U B N E M Prebiva lc i v L jubnem se vsako

leto spominjajo tistega črnega dne 24. avgusta 1941. Nemci so p r i d r ­vel i v vas. Strahoval i so l judi : n končno izbrali pet žrtev. Potem so postavi l i pet drogov. K drogo­vom so pr iveza l i talce in j ih po -streli l i . B iH so tako osorni, da niso dovol i l i domačinom nit i to ­liko, da bi j ih smel i pokopati na domačem pokopališču. J amo F O moral i skopati n a Pepelovi n j iv i in vseh pet trupel položiti skupa i. K l j u b temu so domačini hoteli enotno soremljati žrtve na zadnji poti . N e m c i p a so tudi pogrebni sprevod razgnal i . N i t i krst niso dovo l i l i .

Med redkimi znamenitostmi so škem glavnem mestu. T a pojav vlade v n.sprot jn B mednared - na v,.hodnoncmško vlado. Brandenburška vrata prestala sam po sebi ne bi bi l nenava - nJml predpisi in ruši status Be r - V takšnem konglomeratu raz- | vojno pustošenje z manjšimi den, če pri t r m ne bi odkriva l l ina. Zahodne države obtožujejo lag in mcdsebojn.ih obtožb, kdo |

= praskami i n s ledovi zrn, da bi nevarne resnice, da je ber l inski v lado Vzhodne Nemčije, ki pa krši mednarodne sporazum? in | f§ po vojni postala glavno zname- spor največji k a m - n spotike med za nj ih ne obstaja. Zato so vsi določila, poteka zadnje dni ber- | = nje za razdeljeno nemško glavno Vzhodom in Zahodom. Najbrž pa njihovi protesti namenjeni So - l inska kriza v znamenju treznej- | K mesto in Nemčijo. Ves povojni zaostritev v Ber l inu ni zadnja, vjetski zvezi, ki J * dolžna, da šega preudarjanja »rjav rn bolj | S čas so bila ta vrata bolj ali kajti težko je verjeti, da je B e r - skrbi za izvajanje ekunaci jskih umir jenih besed. Prevladujejo | H manj priprta, tako da je prepih l in edini razlog za spore med ve - določb na področju Vzhodne dobri m a k i . da se bodo pogajanj | §j med Vzhodom in Zahodom p r i - lesi iami. N i ta problem, ki so Nemčije. Oblasti Vzhodne N e m - o ber l inskem prob lemu morali g g hajal skozi n u h , dokler j ih n i - ga spravi l i pod skupni i m eno- čije pa so poostrile promet na lotiti is nujnosti , čeprav se raz- | P so Vzhodni Nemci 13. avgusta valor »berlinsko k r i ze - , samo meji »n s tem prckr iHe medna - govorov na Zahodu precej izo- | P zaprli in zavaroval i z bodečo ? i - ber l inski a l i nemški, kaftl že rodni eporazum. Dolžnost So - gibajo. Johnsonov obisk v Ber- g H co. Razen 15 mil j dol-roga zidu. dolgo je znano splošno stališče, vjetske zveze je. po nj ihovem l in i n pošiljanje ameriških vo- g g ki loči Nemce na obeh straneh da z ber l inskim sporom ni ogro- mnenju, da fo prepreči. jaških okrepitev v Zahodni Be r - g M reke Elbe, in katerega so krsti l i žen samo B e r l i n ali Nemčija. Na Vzhodu dobivajo ra i log i za Ifn. so prišli bolj kot moralna § 3= z nov im »kitajskjm zidom«, so Ogrožena je S tem vsa Evropa trenutne berl insko krizo povsem podpora, (n ne kot b i v a l n i po- | g BrandenburšUa vrata do n«»dav- i n posredno tudi vse človečan- drugačno razlago. Sovjetska zve - skus, da bi z orožjem odločiti | H nega pomeni la edino .povezavo. *»vo, ki upravičeno zahteva, da z * je pri/.nnia N r m S k o deniokra - b itko v Ber l inu . Ameriški pod- 1 §§ kjer so prihajali v sSk Nemci i * v ber l inskem sporu najdejo ve - Tč.no republ iko za suvereno d r - predsednik jc dobršen del časa g S Vzhoda in Zahoda. Poostreni lesile razumniški jezik. *avo. Pr iprav l jen« j « , da nanjo posvetil za nagovarjanje kancler - g g predpisi za prehod čez mejo v K a k o r vsak pojav, k i odloča o prenese pristojnosti in pravice, jeve odprave, da sprejemajo g I Be r l i nu pa so naprav i l i takšen odnosih med Vzhodom in Za-ho- k i j ih je po vojni dobi la »ase. trezne j ša stališča. Pslhološk* | B -stik med Nemc i vsaf za prvi čas dom, i m a tudi be r l i o -k l problem Vo jna se je i e dolgo tega konča- moment Johi ramovega potrrea- | g skoraj nemogoč. Be r l i n Je bi l že dve različni razlasi . V luftl teh la. razmere os se sprwnpnQ>. in nja. je doprinesel , da vojno raz- | g večkrat po vo in i prizorišče n a - razlag ga tolmačijo različno na dejstvo je. da obstajata dve pol oženje v Adenaoer jevem <*- | g petih nasprotij in dramatičnih Vzhodu in Zahodu, in to daje te- nemški državi. Sovjetska zveaa bora popusti fn poč?.si »plahni. | g zaostritev, ki so kot pojav h l ad - m u problemu obeležje b lokov - je priznala obe nemški državi. T o pa so dobri obeti, da bodo § H ne vojne prihajal i do polnega skih nasprotij . Zah. države t r d i - Nihče pn j i ne mere preprečiti, beHfoofcl spor rešili z miroljub*- | Mf izraza prav v nekdanjem n e m - jo, da j c odloCba vzhod nonemške če pravice prostovoljno prenese nimj sredstvi .

raiisufffliifiiiniiiiniifunHiiiiiiiiiiniiiiH! ^ i i i m M M i i i i f f i r a m n f f l i i ^

kmeHiskega s V Poljčah pri Radovljici sc že nekaj časa marljivo pri- »prevod kmet i j sk ih strojev, kjer pravijajo na eno največjih in najpomembnejših prireditev P o k a z a n a vsa sodobna kmet j -

, _ , , , . ,,m . . . . . - _. ' ska mehan ; zac i i a . Nato bo zbor g področja kmetijstva v zadnjih letih na Gorenjskem. T u j u < J e ] e , p r „ p v _ p J , e l i l i ^ v e č ^

bo letos VI . republiški festival Jcmetijskega strojništva,. kalov. pUk«t, d ip lom in nagrad

ki ga prireja Glavni odbor L j u d s k e tehnike' Slovet?? je s; sodelovanjem Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo L R Slovenije In kmetijskih organizacij. Pričel se bo v petek, 23. avgusta, končal pa v nedeljo, 27. avgusta.

N e s r e č e

L*Žja p r o m e t n a n e s r e č a

K r a n j . 2n. avgusta — Danes p r i ­bližno o b 1.41 uri jc prišlo na k r i ­ži u p i r . l Staro pošto v K r a n j u do lažje prometne nesreče.

V t r e n u t k u , k o j e m e r c e d e s , k i •: |e uprav l ja l neki nemški dr* s v i j a n z a v i r a l , je v n j e g o v z a d ­n j i d e l r a h l o trči l F i a t 600 S-17523. P k o d e j e b i l o z a o k o l i la .000 d i -T •. medtem k o telesnih po ­g o d b n i bilo.

M . Z.

Sodeloval i bodo najboljši trak­toristi in pionir j i zadružniki iz vse Slovenije, k i so si na okra j ­n ih tekmovanj ih pr ibor i l i najbol j ­ša mesta. Pričakujejo, da se bo

je. Pričakujejo pa tudi nekatere politične in o b l i v e n o p r e c V a v -nike, kajti spričo vedno večjega pomena kmet i : s 4 va ln uvojanja sodobne mehanizaci je in ogroteh-

festivala udeležilo tudi več n a j - » n i k e v kmeti jstvu, ima fe>t:val vidnejših strokovnjakov s podro" - ; kaj več kot samo tekmovalni r o ­ja kmeti jstva, gozdarstva, t ehn i - men. ke i n strojništva iz vse S loven i - | Fes t i va l se bo pričel v petek z

— . zborovanjem traktoristov v d vo -I rani K m e t i c e šole v Poljčah. SEPTEMBRA OBČIN­

SKA FOTO AMATER­SKA RAZSTAVA

V r n u o ' o . 21. a v ^ i s ' a . bo od 6. do 10. ure tekmovftn'o traktoristov in pi^n 'r jev zadru/n : kov v v^eh d i s ­c ip l inah na / " m l i i 1 ^ kmet i ; i. na

Jesenice - Foto kl'Jb T e^en l ce ' " ' v n Pnličc. V nedeljo. 27. av -pr iprav l ja z ostal imi fotoklubi na \ gusta, pa bo ob 9. ur i veličasten področju jeseniške občino f<vr> razstavo v počastitev 21-leUvro l judske vstaje. Občinaka foto raz ­stava bo pr ihodnj i mesce na ,Ts* men i cah . Raz«ta\ ' l ja l i boc ' o f o t o ­grafije iz N O B in z n j imi oboga­tili občinski muze i revolucijo, k i d e l u j e v okv i ru Tehničnega m u ­z e j a . Bogata z b i r k a f o t ^ t r a f i j i z časa narodnoosvobodi lne borbo bo pr imerna tud; za a lbume organ i ­zacij Z B .

NAGRADA ZA LJUBI­T E L J E CVETJA Turistično društvo v K a m n i k u

N a j b o l i « ! i s ^ocra f e s t i v a l n s e bo ­d o ude lež i l i tudi z v e z n e g a tekmo­vanja, - a n

£OR?C\

Zadnje čaee v Sorieo v e - ! n o po ­gost e.ie zahaja io tur 'st i . Najraje se zaustavijo v gostilni " P r i po ­šti«. V prenovl jenem g o ^ t n i k e m obratu z v r i o m in te'-^so r o <ros»je vodno do>-ro postrežoni. Mnogo turistov in izletnikov pa nadaljnje pot naprej na SorTko olanino. k : e r tudi DO več dni nre>ivijo v pri jav­ni p lan inski koči. Pot se vzn«nja m i m o šolsk°ga por lop ia . kamor s? mirmrdoči v zadn i ih dn^> It " p a v posebno radovedno oz : rajo. H r i ­bovsko Šolsko poslopje namreč pr idno obnavljajo, urejujejo p -o -store. pleskajo vrata in okna. u re -ja io kopalnico itd. To . da imajo elektriko, vodovod," s vo i radio in 7VOč,nik. vse to je za Gorižane že •rtnra stvar.

Mnog i men' jo , da bi bi lo orav. j j e nagradi lo lastnike zgradb i n j t-.c b i postavi l i ob glavni cesti, k i I. : , — « ~ . . . _ . . . . . . . . K t a n o v a n i . k i s o p ^ e b n o l e p o o -

krS iS i l i o k n a i n o l e o l i c o hiš s c v e t ­j e m . O r g a n i z i r a l o j e i z l e t v Novo V e l e n j e i n C e l le, kjer so si n a -|T»Jenei o g l e d a l i vso zanimivost i . Z i 2 l c t o m 6o b i l i zelo zadovol jni .

•j,-Ji

V Skofj i L o k i so naposled le pričeli popravl jati most na cesti, U pelje ix železniške postaje do mesta

vodi cez Sorieo. nekaj klopi , kjer in odpočivali. p red n j imi pa b; se bi se tur i s t i * z veseljem ustavljal i razprostiral popled na Porozen, Hbce, La jnar . Drauh in druge vrhove, k i obdajajo Sorieo.

P r a v n i n a s v e t i

K . L . Nak lo

Vprašanje — A l i ste kot absol ­ventka (stari šelc 22 let) u p r a v i ­čeni do otroških doklad. k i ste jih do sedaj prejemali . Sprnsu -jetc. v p r imeru , da niste uprav i -panj do otroSce doklado, e l i bd ;>rojcmali otroški dodatek, če bi d vpisal i n a kakšna drugo fa ­

kulteto kot. redno riušatoijlca?

Odgovor — Po predp>sth ste upravičeni kot absolventka pre­jemati otroške doklade v čas« , k i ie predviden sa absolventski staž, to j e 1 leto po absolvaior l ju na iakultet l , če medtasn niste dopo l ­nil i 22. lota s i ams i l . Po preteku tega Časa va«n prav ice do otro­škega dodatka agasnevjo.

Po določbah tO. člena aredhe o otroških dodatkih za otroke, ki se po dokončanem Aolanju na etri fakulteti a l i višji šoli oabr. akade ­miji vpišejo na kakšno drugo fa­kulteto s l i višjo šolo o z i r o m * a k a ­demijo, ne pr ipada otroški doda­tek, dokler so na takem novem šolanjn. Določbe veljajo tudi za otroke, ki po dovršitvl sne vrste studija, račno x novo vrsto štu­dija n a Isti fakulteti a l i višji šoli oz i roma akademi j i .

« ! i i i i i i w t ^ n i i i i i i r a H m w t i w m i i w w i i T ! ! i i ! : i i i w n w i n i r m ^

•

n O Š R A Z G O U O R S l a b a cesta Ti i r i zem nI lefcersitem dartoj- vo alpsko smučarsko t r o f o . Do - sneg Ln prav sedaj so tu na tre-

no utira pot. Vsak dan Je več končen program z a z i m s k o s « - nhvru naši najbol jš i skakalc i , v tUt id tOV, domačih t n tujih. l*rav zono bomo Izdelali n a enem o d k ratkem pa pričakujemo se OKta

0 b o n o v o »PlanŠansltO }e- pr ihodnj ih sestankov našega p r i v a b l o v d o l i n o pori društva, na katerega bomo pova -

G r l n t a - <om še več o b ! s k o v a l c e \ . bi l i tudi preds iavnike Gorenjske O turist ičnih p e r s p e k t i v a h Tin J e - turistične zveze in Turistične 2 e r s k C i n m i je p r i p o v e d o v a l zveze Slovenije. T u bomo pove-p r e ' s o d n i k tur ist ičnega društva dali vse negativne in pozit ivne t o v a r i " ; K r č . stn»nl s področja tu r i zma na J r -

• P o l - t n a turistična sezona ho /erskem.« kma lu z.-t nami . zato se «-eda.| z - K a j lx> vnša o s n o v n a tur i i^tič-vso naglico pr iprav l jamo na z i m - na d e j a v n o s t v zimvki MJIMliT-sli o turistično se/ono. Načrt dela » P r a v golevo smu 'an je , MIJ za naslednje mesece smo si ze Imamo za ta spori največ mi»>-pr lprav l i i . Med drug im načrt nosti. O m e n ' m naj sumo lo, da

I« smučarje, alpske vozače in te­kače.«

» Imate še kakšen poseben n a ­črt?«

Računamo, da bomo Izdali t u ­ristični prospekt o t e c m Priprav l jeno tmamo s l u m j Ma>i le še natdovoa iologrufi ja za

prospekt nam manjka. «

»Cesta od Preddvora do J e -zet.«kiga je s i lno slnbo. Ka j me ­nite, « 1 | jo bodo k a j popravi l i in

- D r * i ,da je renta najslabša, in prav to odbije marsikaterega t u ­rista. Obljubl jajo nam >,c dolgo, da bodo cesto ureddlt. vendar

ostaja vedno pri obljubah. Redaj smo začeli kar sami zbirati de ­nar, računamo pa, d » bo nekaj prispevala občina, nekaj pa re­publ ika. Men im , da bi moral i cesto na Jezersko ze zdavnaj as­faltirati, saj po njej stalno vo ­zijo redni ln izredni avtobusi ter številna druga vo/IJa. Prav zaro­di t e ga . ker cesta se ni asfalt i ­rana, Je na vozi l ih, ki vozijo po njej, vedno precej okvar . «

M . 2. predvideva, da bomo zgradi l i no- imamo za Cosko kočo vseskoal aa f s l t i ru l i ! ~

jmmmmmmmmmmmmmmmmmm wwsimwiii

Te d ni p o s u e t u P R E D B E O G R A J S K O K O N F E R E N C O - Konferenca šefov '*

predsednikov v lad neblokovtdcih držav Je vzbudi la nenavadno v e l * 0

zanimanje med jugoslovanskim prebivalstvom. Po vseh reptibh* 3* 1

prirejajo predavanja o pomemi konference rp * f okov^c ih držav.

V O J N A V R O D E Z I J I - Po poročnih iz severne Rodezi je oV*»' vajo spopadi ko lonia ln ih čet i n pol ic i je z domačim prebivale**** 1 1

obl iko nenapovedane vojne. V Severno Rodezijo prihajajo nov i ko*1' tingenti čet in vojaškega materiala, p o poslednj ih vesteh p a so kol°" nia lne s i le okreo i l i z bombnik i . Aret i ra l i so že nad 600 ljudi. P" uradnih podatkih je do sedaj pad lo 16 Af r ikancev .

O K R E P I T E V A M E R I Š K E G A R N I Z I J E - V Zahodni Ber l in J« prispelo 1300 amei-iškm \'ojakw. da bi okrepi l i tamkajšnjo mnsri* 1^ garnizijo. Odločitev predsednika KenneVlyja, da okrepi ameriS 5" garnieijo v Ber l inu , je posledica »hodavnega r azvo j a _ in premic 0

vzhodno nemških čet v Ber l inu- ' , kot so uradno Objavili . A m e f ^ vojake je spre.felo 800.000 Berlinčanov. AmerL3Mm okrep i tvam k m a l u s ledi le f.idi britanske ln francoske.

Obveščeni krogi v brit. preatolnici trdijo, d a vlade zahodi41'1

S'l resno tehtajo mof-nosti za začetek razgovorov s Sovjetsko z'**2

o ber l inskem problemu.

T U N I Z I J A S ^ B O U D E L F . Z n > A B E O G R A J S K E K O N F E R E ^ I — Predsedništ%o tunizijiske republ ike je objavi lo sporočilo, da J pretViednik Burg'iba sprejel povabilo, naj njegova v lada sodeluje * konterendci v Beogradu.

I . — ' j ^ _ i * n ;

G E N E R A L N A ( M C U P S C l N A Z A Č E L A O B R A V N A V A T I T l r > ' 0$. S K O P R I T O Ž B O - Na prv i seji j e tunizi jski predstavnik </bzalovanje, zaradi odsotnosti Franci jo. Franooski pred.;ia\ n - ' " ' .;• namrfx- ne videležuje zaROckinj«. »Tuniz i ja « , je rekel tunizi jski & a stavnik, »želi, d a bi Franci ja navedla ergut - i . nt •. na katerih H*Q n>enn stališča.« V svojem govoru je navedel zgodovinski [>>''k 1 ziJT^-francoHreigia spora. Po bnsedah tunizijwkega delega« i M V , somo zarodi teiga ne nadaljuje, ker l judstvo m armada r i ' n ^ v i '

spoštujeta odločitve Varnostnega sveta. Govor i l je dalje o P 1 ^ ^ cijah francoskih letal i n ladij , k i kršijo MIV<-.-< T H * r»z<TT>l j a.

•i A P O J O H N S O V F M OB I?K IT v B E R L I N U - P o d p r e d s e d n i k ^

Jotuison je pred odhodom iz i V r h n a , kjer s o j o mudil " J ° i i v zvezi z berjinsfco krizo. Izjavil. <ia z. hodne Sil« nikcl] I boljših in pnffumnojsih iivSHVikov« od prebivalcev Z l ina . Ameriški podpredsednik je napovedal , da so pogajanj« 0

l inu m>izU?žna.

I „uvi" Ameriški zunanj i minister Dean Rusk pa Jo p o televizij ' J\, :.

da Z D A » n e b o d o dovolil.- , da j ih vr/.- i . . •• zahfbs. -ta '^.''f. Nadal je Je Rusk dejal, da v sedanj«-m WV •• vojna nt m o r e ^ ^ fia rešitev, prav tako tudi ne »kapitulacija Zahoda« . Zato prizadeval i , da bi našli možnost za ohranitev današnjih i * 1 1 ' s miro l jubnimi sredstvi.«

R A S I S T I Č N I I Z G R F D I V S E V E R N I ANGLIJI - V ^ broughu, industr i jskem mestu na «everu Angl i je , se Je v n * ' med polici jo in skup ino kakih 500 ljudi pri«! ^ j/'

k i so metali kamenje in opeko v stanovanja Arabcev i n cev. Rasistični ijfgredl v mestu so se zaceli v s o b o t o D*" ^ aretiral i 17 belcev zaradi teh izgredov m j ih liodo poislavil1

SOdiŠče.

"J y W V O l J T V l V B R I T A N S K I G V A J A N I - Po vol i lvai k ' v neck»ljo v br itanski Gvapa j i , talnem rni tMPJJtt fT l JKKITOČJU A m e r i k i , bo ta dežela dobila notranjo • autoiipravo.

K R N U A T A S F L A H K O OlMafa PO V S E J K E N I J I 1

kolonia lna uprava v Ken i j i je dovol i la keni j skemu nacio"'* voditeljti J o m u Kenl jat i svobodno gibanje po \-sej deteti«

J o m o KeniJata je bi l osem let InU'rniran v Maralolu, v^jc^ področju n a severu Keni je , v začetku prejšnjega tedna p " J c

Iz Internacije v svoj nov i dom v Gutundu . j

M I K O J A N 0 B E R I I N S K F . M PROBI E M U N a m « * ^ ' 1 ^ sednlka sovjstsfcs /lađa Anastu« MUtoian, ki je p i obisku ' ^ i j i 1 * skem, Je lzraz.il p| tpn i tun )«-. . l . i ,•• i t , ' . 7 :. ,: ., ""'jpr- , v'; rešiti. Sovjetska zveva sodi, Je rekel Miko j .m, da ju in l > ; 1 '.Z, ' nenormalni položaj, ki traja že 1 6 let, m vzpostavili d o k t * * 3 ^ mod Nemčijo, Pol jsko in C S S U .

K U L T U R A IN PROSVETA S T R A N «Ja

«J»

Z OBISKA V KRANJSKI KNJIGARNI

»Šolske knjige so še v tisku« j e , d a j e k o n e c šo lskega l e ­

te p r a z n i k z a o t r o k e , d a šo lo j u ­lija T a d i i n p o n a v a d i n e s t r p n i Zapuste . N i č n i čudnega : v r a z r e d Pripeka s o n c e , č e s p u s t i m o o k e n ­

s k e z a s t o r e , j e v r a z r e d u z a t o h l o i n zadušno. P r i d e l u o t r o c i n i s o v e č z b r a n i , k o m a j s t r p i j o v r a z ­r e d u n a s v o j i h m e s t i h , r a d i b i s k a k a l i , t e k a l i , s e i g r a l i , p l a v a l i ,

h o d i l i n a i z l e t e . S o l a i n z v e z k i z n a l o g a m i j i h n e p r i v l a č i j o več , k n j i g e o b l e ž e p o z a b l j e n e n a p o l i ­c a j i . S k r a t k a , u t r u j e n i s o . D a , t a ­k o j e o b zak l jučku šolskega l e t a , r e s p a j e t u d i , d a o t r o c i m e d p o ­č i tn icami p r e ž i v i j o t o l i k o p r i j e t ­n i h u r i c , b o d i e i d o m a , n a t r a v n i ­k i h , v g o z d o v i h , o b m o r j u , v g o ­r a h , i t d . , d a p r i d e j o j e s e n i , k o s e šolska v r a t a s p r e t o d p r o , r a d i v šolo.

Z e n e k a j t e d n o v p r e d p r i če t -k o m šole. s a m i a l i p a z o ' k o m i n m a m i c o k u p u j e j o r a z n o v r s t n e šol­s k e po t rebšč ine o d r a d i r k e , b a r ­v i c , črni la, s v inčn ikov , z v e z k o v i t d . , i t d . T r e b a j e v s e l e p o p r i ­p r a v i t i , z v e z k e z a v i t i , s p l o h u k r e ­n i t i v e s p o t r e b n o , d a b o t e d a j , k o b o z a p e l šolski z v o n e c , v s e n a r e d . P r e d v s e m p a s o učenci i n d i j a k i n a j b o l j v e s e l i , č e s o p ravočasno p r e s k r b l j e n i z v s e m i p e t r e b n i m i

Po Goren j skem po K r a n j s k e m že ajda cvete

ŠE E N SPOMENIK OB 20-LETNICI V S T A J E T e d n i j e i m e l o d b o r z a o r g a n i ­

z a c i j o p r o s l a v v počast i tev 20-l e t n i c e v s t a j e naših n a r o d o v n a B l e d u s v o j o r e d n o s e j o , n a k a t e r i s o s e o d b o r n i k i p o g o v o r i l i o o d ­k r i t j u s p o m e n i k a v R a d o v n i . N a ­črt z a s p o m e n i k j e n a p r a v i l a r h . B i t e n c . I z d e l a n b o v o b l i k i r o k e , k i U s t a v l j a m imo idoče , s t a l p a b o n a pogor išču v a s i , k i s o j o N e m c i požga l i v s e p t e m b r u l e t a 1344. O d ­k r i t j e s p o m e n i k a b o v n e d e l j e , 27. a v g u s t a . U d e l e ž e n c e bod'> p r e v a ­žal i z a v t o b u s i i z B l e d a , s p o s t a j a B l e d j e z e r o i n i z G o r i j . P o p r o ­s l a v i b o p a r t i z a n s k o s l a v j e v p r e ­l e p i d o l i n i .

T o b o ž e d r u g i s p o m e n i k , k i g a b o d o p r e b i v a l c i b i v š e b l e j s k e obč ine p o s t a v i l i v j u b i l e j n e m l e ­t u . V e l i k d e l i z d a t k o v z a s p o m e ­n i k n a B o h i n j s k i B e l i i n v R a -d o v n i s o k r i l a b l e j s k a p o d j e t j a , p o m a g a l i p a s o t u d i p r i p a d n i k i J L A s p r o s t o v o l j n i m d e l o m .

učnimi k n j i g a m i . Ža l p a j e p o ­m a n j k a n j e t e h i z l e t a v l e t o p r o b ­l e m naših k n j i g a r n . N e h o d i m v e č v šo lo i n j e n a k u p šolskih k n j i g ž e da leč z a m e n o j , v e n d a r m e j e t a r n a n j e šo loobvezn ih o t r o k i n n j i h o v i h s taršev o p o m a n j k a n j u šolskih k n j i g , p r i p r a v i l o d o t e g a , d a s e m s a m a s t o p i l a v k n j i g a r n o i n 6e p o z a n i m a l a , k a j j e i n k a j n i moč k u p i t i . M l a d , p r i j a z e n p r o d a j a l e c m i j e r a d p o s t r e g e l s p o d a t k i , s i c e r p a s e m m a r s i k a j i z v e d e l a ž e o b s a m i h r a z g o v o r i h m e d f a n t C t n i n k u p c i . T i s o p o ­g o s t o zapuščal i k n j i g a r n o žalost­n i h , včas ih c e l o j e z n i h o b r a z o v (n i čudno, priš l i s o i z o d d a l j e n e v a s i , d a k u p i j o o t r o k u k n j i g o , k i j o b o p r i učenju n u j n o p o f r e b o -v a l ) . N o d a , i z v e d e l a s e m t o r e j , d a j e n a j b o l j h u d o z a t i s t e , k i b o d o s t o p i l i l e t o s v p r v i r a z r e d . V s e k n j i g e za p r v o : r o l c e s o še v t i s k u i n b o d o v p r o d a j i še le p r i ­h o d n j i m e s e c , t o j e s e p t e m b r a , k o b o d o malčk i ž e p r i d n o s e d e l i z a šo lskimi k l o p m i . T u d i učenci p e ­t e g a r a z r e d a b o d o s šo l sk imi k n j i ­g a m i post režsn i še le s e p t e m b r a . Z a šestošolce i m a j o n e k a j k n j i g ž e n a z a l o g i , p r a v t a k o v i s o k o -čolci, v e n d a r j i h še v e d n o p r e c e j pogreša jo . R a d i b i še k n j i g e i z b o ­t a n i k e , z e m l j e p i s a , b i o l o g i j e i n o ^ g s n e k e k e m i j e . » V s e t o b o r n o d o b i l i , k n j i g e s o v t i sku , « to laž i p r o d a j a l e c o d j e m a l c e , k i po t rpe ž ­l j i v o , v u p a n j u n a o b l j u b l j e n e b e ­sede, 79pušča jo k n j i s f a r n o i n p r e ­m i š l ju j e j o : K a j k n j i g r e s n i b i l o m o g o č e p r e j n a t i s n i t i ? M . F .

V i l m i , k i j i h g l e d a m o

D a n e s o t r e h f i l m i h , k i s m o Jih g l e d a l i p r e d k r a t ­k i m . O s o v j e t s k e m f i l m u T U ­J I O T R O C I , a m e r i š k e m K O J E K R A L J E V A L A K O M E D I ­J A i n v v e s t e r n u O V Č A R .

T U J I O T R O C I - K l j u b n a ­g r a d a m i n k l j u b s o v j e t s k e m u soc ia l i s t i čnemu r e a l i z m u so

T u j i o t r o c i , p o m o j e m — z l a ­g a n i . E d i n a d o b r a , z a r e s d o ­b r a s t v a r v f i l m u , s o p o s l e d -n i k a d r i , k i n i s o n i t i v s a k ­d a n j i (v a m e r i š k e m s m i s l u ) , n i t i patet ični (po s o v j e t s k i h v z o r c i h ) a m p a k z n r e s t rag i č ­n i i n č lovečk i . M e n d a -smo v s i p r i čakova l i o d f i l m a d o ­s t i v e č . T a k a l i p o d o b e n STiim b i l a h k o i z d e l a l i t u d i I t a l i ­j a n i , l a h k o m a r s i k d o d rus r i ( v e n d a r n a v s o r e s n i c o n e b i p r e j e l n a g r a d e . S i c e r p a EO t u d i o t r o k e n a g r a d i l i S o v j n U s a m i ! ) . V s e k a k o r p a so b i l i u s t v a r j a l c i t o k r a t m o j s t r i — p o k a z a l i n i s o n i t i e n e g a p o ­l j u b a , t o d a e n k r a t j e z d a j t u ­d i g o v o r i z o s t a l . S k r a t k a p o ­l o v i čna reš i t ev — l e p e i d e j e — v po l o v i č en f i l m .

K O J E K R A L J E V A L A K O ­M E D I J A - A m e r i š k i f i l m » K o j e k r a l j e v a l a k o m e d i j a « je f i l m s k o d e l o , o m n i b u s , k i j e p o v e z a l n a t r a k u u r o i n p o l sproščenega s m e h a . U s t v a r ­j a l c i f i l m a so v u r i i n p o l n a n i z a l i g l e d a l c e m n e k a t e r e p r i z o r e i z k v a l i t e t n i h k o ­mičn ih f i l m o v i z p r e d l e t z v o č ­nega, f i l m a . Z e s a m a . i z r e d n o sproščena montaža , d a j e f i l -

K A ] B O M O G L E D A L I J o e e n j c p r e d v r a t i . K a k o r p o -

^ a J o , s o naša p o d j e t j a z a o d k u p t u n i o v ž e b o l j a l i m a n j dokončno ^ o b l i k o v a l a le tošnj i o d k u p n i r e ­p e r t o a r z a k o n e c l e t o S h j e g a i n Pričet e k p r i h o d n j e g a l e t a . C e Zač­n e m o p r i amer i šk ih f i l m i h , k i j i h o o m o g l e d a l i , m o r a m o v s e k a k o r o m e n i t i f i l m s k o k o m e d i j o B i l l v j a ^ i l d e r j a » S t a n o v a n j e « . V t e m f i 1— m u n a s t o p a t a S h i r l c v M a c L a i n c j 7 1 M a c k L c m m o n . K a k o r o o m o g l e d a l i t u d i na jnove j šo d e l o amer iškega d r a m a t i k a W i l l i . T c e n n e a s e a » N c a n d o m a v l a n ­c e m p o l e t j u - . L j u b i t e l j i \ves te r -n ° v b o d o prišl i n a s v o j račun o b o v e h kvalitetnih filmih. Prvega Je 2 & s n o v a l rež iser J o h n F o r d ( K o ­n j e n i k i ) , d r u g e g a p a John S t u r g e s z a d n j i v l a k Iz G u n i i i l l a ) . Zani-J " 1 * Je t u d i f i l m C r n i narednik, k i g a p r i š t e va j o m e d na jbo l jše f i l m e i n ga j e u s t v a r i l J o h n F o r d . 1* A n g l i j e t u d i l e t o s n o b r m o d o -b l l i dosti n o v e g a . K l j u b t e m u p i f " ^ l*hko z a d o v o l j n i . G l e d a l i

» M o s t n a r e k i K w a i « v c . l i -* ° a a rež iser ja D a v i d a L e m a . — ^ a j b o l j r a z v e s e l j i v a n o v i c a i z ^ g H j e j c f i l m . . S i n o v i i n l j u b i m -£ u J n e k a C a r d j f * a . T a M m j« v C a n n o w u p r e j e l m n o g a p r i z n a n j a , v s e kaže , d a s o f i lm« , k i p r i h t « j * W 1 1 3 n a s a p l a t n a i z v z h o d n i h J * » v , z e l o k v a l i t e t n i . O l e d a l l b o -™ ° p o l j s k i f i l m n a j v l c m e j i ia P o l j s k e g a rež iser ja M f o r d a , Kr i ža r j i , r i k u j e p r a v i s p e k t a k o l i n s o ga i z d e l a l i P : * n i , k o j e P o l j a k a d r žava p r a z n o ­t a t isoč letnico Svojega oMtoJa.

T u d i i z r e d n o d e l o , k i j e P o l j a k e z a s t o p a l o l e t o s v C a n n e s u , i n t a m d o ž i v e l o o g r o m a n u s p e h , r e p r i z o t e g a u s p e h a p a k a s n e j e v P a r i z u , » M a t i I v a n a A n g e l s k a « v r ež i j i Jerzv j^a Kava le rc -Vv lcza , b o pr iš lo n a naša p l a t n a . N a s l e d n j e p o -m e m b r . o d e l o , k i p r i h a j a i z P o l j ­s k e , j e f i l m , k i g o v o r i o p o l j s k i m l a d i n i » N e d o l ž n i č a o r d e j « . O d sovjetskih f i l m o v , n a j o m e n i m o l e d v a , K a l a t o z o v o » S o l o ž i v l j e ­n j a « i n » J a s n o n e b o « , ( n a g r a d a v Moskvi) C u h r a j n .

I z F r a n c i j e n e b o d o s t i n o v e g a . G l o d a l i b o m o s p e k t a k e l » G r b a v i v i t e z « z J . i a n o m M a r a i s o m v n a ­s l o v n i v l o g i , k o m e d i j o » Z a z i o v » P o t o v a n j e z b a l o n o m - . M e n d a j e t o s k o r a j v s e . N a j b o l j r a z v e ­s e l j i v e v e s t i p a p r i h a j a j o iz I t a ­

l i j e . T a k o b o m o g l e d a l i t e žko i r i . a k o v a n i f i l m v e l i k e g a F e l l i n i -j a » S l a d k o ž i v l j e n j e « , k v a l i t e t n o d e l o V i s c o n t i j a « R o c c o i n n j e g o v i b r a t j e « ( f i l m j c p r e j e l v e č m e d ­n a r o d n i h n a g r a d ) i n D e S i c o v o s t v a r i t e v » C i o c a r a « . O d i t a l i j a n ­s k i h f i l m o v b o m o g l e d a l i še : D o l g a noč v l e t u 1943. R i m s k i g r -b a v e c , A d t i a i n p r i j a t e l j i c e , V s i d o m o v , k o m e d i j o C r i n e n , J a z l j u ­b i m , t i l jubiš, B i l a j e noč v R i ­m u , Strašna s o d b a p r i čne o b š e ­s t i h , N a j ž i v i I t a l i j a « .

T o s o n e k a t e r a d e l a i z s v e t o v ­n e k i n e m a t o g r a f i j e , k i j i h b o m o g l e d a l i v e r j e t n o še t o j e s e n a l i p a p r i h o d n j o p o m l a d . O m e n i l i s m o l o n e k a t e r e f i l m e , o k a t e r i h s o d i ­m o , d a s o najbo l jš i .

3> P r e t e k l i če t r tek j e v K i r c h e i -m u p r i Y v T u r z b u r g u v Z r h o d n i N e m č i j i u m r l z n a n i s l o v e n s k i k i ­p a r J a k o b Sav inšek. Sav inšek j e i m e l k o m a j 40 l e t i n j e p o d l e g e l srčni k a p i .

© V n e d e l j o so v S p l i t u v D l o - s

k l e c i a n o v i pa lač i s p u s t i l i z a s t a v e o s m i h s p l i t s k i h p o l e t n i h i g e r . N a t o s o i z v e d l i V e r d i j e v o A i d o . S t e m d e l o m že o s e m l e t p r i čen ja j o i n konču j e j o S p l i t s k e p o l e t n e i g r e . Š t e v i l n e p r e d s t a v e , b i l o j i h j e t r i ­dese t , s i j e o g l e d a l o b l i z u 10,036 gOStOV. S o d i j o , d a j e b i l o m e d n r -m i n a j m a n j t r e t j i n a t u j i h t u r i ­s t o v .

ft V S a r a j e v u s o v s o b o t o , 19. a v g u s t a , z n a s t o p o m a n s a m b l a L a ­d o zak l juč i l i p r v i f e s t i v a l l j u d s k i h peBmi i n plesov. N a s t o p i l i n i s o l e

domač i a n s a m b l i , a m p a k t u d i g o s t j e i z S i c i l i j e , K a i r a i n S o v j e t ­s k e z v e z e . O d domač ih a n s a m b l o v , k i s o n a s t o p a l i n a f e s t i v a l u , s l a b i l a na j v idne j ša T a n e c i n L a d o .

fig V knj i žn i z b i r k i E s e j i i n k n j i ­ževna k r i t i k a Je izšla p r i n a s i z ­r e d n o t e h t n a k n j g a i t a l i j a n s k e g a u m e t n o s t n e g a z g o d o v i n a r j a i n p i s c a G i o r g i a V a s a r i a , Ž i v l j e n j e S l a v n i h s l i k a r j e v , k i p a r j e v i n a r ­h i t e k t o v . M e d b i o g r a f i j a m i s o t u ­d i študi je o ž i v l j en ju G i o t t a , B o t -t i c e l l i a , D a - i n c i j a , R a f a e l a , M i ­c h e l a n g e l a , T i z z i n n a i n d r u g i h .

® V V i n a d e l M a r p r i V a l p a r a i -F U so t e d n i o d p r l i r a z s t a v o s l i k s t e m o » Jugos l a v i j a d a n e s « . O b e ­n e m j e v t e h d n e h t u d i j u g o s l o ­v a n s k i t e d e n . P r i k a z u j e j o j u g o ­s l o v a n s k e d o k u m e n t a r n e f i l m e i n

m u p r i k u p e n o k v i r . N a p l a t n u se s r ečamo s š t ev i ln imi k o ­m i k i n e m e g a f i l m a . M e d n j i ­m i so t r i j e , k i j i h b o z g o d o ­v i n a ustol ič i la z g e n i j i , s

C h a r l i j e m C h a p l i n o m n a če ­l u . K o j e k r a l j e v a l a k o m e d i ­j a j e z a n i m i v o * d e l o , k i b o s s v o j o v e d r i n o u g a j a l o g l e d a l ­c e m . o b e n e m p a t a f i l m n o ­s i s s e b o j t u d i m i s e l , d a n a ­ših k i n o t e k n e b i s m e l i t a k o p o z a b l j a t i i n , d a n e b i b i l o n a p a k , če b i n a m včas ih p o g o r e n j s k i h k i n e m a t o g r a f i h z a v r t e l i t u d i kakšno k las ično d e l o k i n e m a t o g r a f i j e . T a f i l m j e u v o z i l o l j u b l j a n s k o p o d j e t ­j e V e s n a f i l m .

O V Č A R — F o v s e b i n i m a l ­c e n e n a v a d e n , p o o b r t n i p l a ­t i od l i čen , s k r a t k a z O v č a r ­j e m s m o l a h k o z a d o v o l j n i . V z a d n j e m času s m o se srečali z n e k a t e r i m i z a r e s d o b r i m i »vesterni ; k l j u b t e m u , d a O v ­čar n e s o d i t j a k a j , j e v s e e n o p r i k u p e n z a a v g u s t o v s k e d n i . K l j u b d i a m e t r a l n i z a s n o v i o » č r n i h « i n » b e l i h « — o d o b r i h i n s l a b i h — n i k a k o r n i b r u ­t a l e n , m k l j u b p r e p r o s t i z a ­s n o v i n i n a i v e n . S e v e d a pa n c s m e m o m i s l i t i , d a Je f i l m p o v e d a l k a j več. o l j u d e h z z a p a d a . P o v e d a l p a n e b i n i ­t i t o l i k o , če n e b i v p l a v n i v l o g i z a b l e s t e i G l e n n F o r d . P r a v g o t o v o s o d i k f i l m u t u ­d i š i roko p l a t n o i n s i j a j n e b a r v e . T o r e j O v č a r n i n a j ­bol jš i , j e p a s o l i d e n w e s t r n , i n g a p r ipo ročamo .

P . B .

Z A I K p a k v a l i t e t n o f i l m s k o d e l o D e v e r f k r o g .

$ V d r u g i p o l o v i c i s e p t e m b r a s e b o p r i č e ! v C e l j u m e d n a r o d n i k o n ­g r e s a r h e o l o g o v . Z b r a l i s e b o d o p r e d v s e m s t r o k o v n j a k i z a p r o u ­č evan j e n e k d a n j e r i m s k e m e j e , k i n o s i i m e » l i m e s « .

«5 V B e o g r a d u v M o d e m i g a l e ­r i j i b o d o v p e t e k o d p r l i i z r e d n o r a z s t a v o s o d o b n e g a s l i k a r s t v a p r i n a s . N a r a z s t a v i b o r a z s t a v l j a l o 30 na jpomembne j š ih s l i k a r j e v . O d naših s o z a s t o p a n i t u d i J a n e z B e r n i k , S t a n e K r e g a r i n d r u g i . N a m e n r a z s t a v e j e g o s t o m n a m e d n a r o d n i k o n f e r e n c i i z v e n b l o ­k o v s k i h de že l p o v e d a t i o j u g o s l o ­v a n s k e m s l i k a r s t v u z a d n j i h d e s e t ­l e t i j .

o v i c e 4g V m e d n a r o d n i h poč i tn išk ih

d o m o v i h z a t u j e študente v H r v a t ­s k i j o v le tošnj ih poč i tn icah l e t o ­v a l o o k r o g 6000 m l a d i n c e v — štu­d e n t o v . Pr iš l i so i z š tev i ln ih d e -žol, a največ i z F r a n c i j e . P o l j s k e , S o v j ' t i s k e z v e z e , N i z o z e m s k e i n Združen ih držav .

$ r.alo/niško p o d j e t j e R A D i z B e o g r a d a j e o b 2 0 - l e t n i c l l j u d s k e v s t a j e i z d o l o v t e h d n e h t r i k n j i ­go. N a p i s a l i s o j i h n a r o d n i h e r o j ,

general Jevrem P o p o v i č ( N e s m r t ­n a m l a d o s t ) , Puniša P e t r o v i č ( J u ­l i j s k i o g n j i ) i n p u b l i c i s t Z i v o r a d M iha j l o v i č ( Z a l j u b l j e n o b z o r i ) .

t) P r i B e o g r a d u s o pr iče l i s s n e ­m a n j e m f i l m a » L a d y M a c b e t h i z M t o n s k e g a o k r o ž j a « . P r o d u c e n t f i l m a j e A v a l a f i l m , n j e g o v r e ž i -• a r p a v e l i k i p o l j s k i u m e t n i k — A n d e r s e j W a j d a . Ž e n s k o v l o g o b o i g r a l a O l i v e r a M a r k o v k ' , m o š k o — L j u b o T a d i č . T razstave v kranjskem muzeju

P r v a c i k l c e t . i l n a t i s k a r n a n a G o r e n j s k e m j e pričela d e ­l o v a l i l e t a 1941 v o k o l i c i K r a -

*^ a- V e n d a r KO j o ž e po n e k a j m r -• J t l h o d k r i l i i n i m Do rt

l e t a 19-12 j - b i l a C o n \i.-«ka J 0 2 s v o j e g a t i ^ k a . Pt\ m u ne

* V U k e »S ] o vcWce t<a poreč« v a l -

B t " ° r a zmnoževa l i n a p i s a l n e f o j e i n P o ročeva l e c j c r o m a l i z

lov V r o l t o - p ' : 0 0 n a J e ~ g u u u r e d i n clkloetllno u hnlKo, j , , , J ° l i**<>la p r v e le ,,

l i n o " ' ! ' ' ' ' ' • " d o "

3*4 » ' < ! ' " - n l o d l

b i J • P r e h o d n a breg Bave jo t e ž i t Z n r a d | n ' ° o n l h t i ra l v » d n o d o n i Z n t o } v h i U l l W s ' 1 i m o v l i ' n ; i v

nin- ! ! 1 , K O K R R K 111 u 117! th [ m l p l 1

«™1 p r i Fužinah n o v a r i k l o s t i l -h u i * n - I v i « *a(™\n v n a j -

S ° i o N r r n ( ' i o d k r i l i l n u n i -

teh« i k *• e n a p r v i h vo jašk ih

tisu, u " * - t ; ' ' i n s i c e r

in pL ^ na *\iim.^'n. 1 , 1 " 1 > v Kokro i 1844 k i H i d « l o v a l a d o ;

° - i e b i l a i z d a n a . O s e b j e s u

Partizanske tiskarne na Gorenjskem DELO V »TEHNIKI KOKRŠKEGA ODREDA«

j o p ravočasno u m a k n i l o i n reš i l o (troje t e r m a t e r i a l .

N e m c i * o j o n a s l e d n j i d a n d o ­b i l i p r a a n o , v e n d a r j e n i s o unič i ­l i mis leč , d n s e b o o s e b j e še v r ­n i l o . Ćakuli s o z a m a n , k a j t i 0 M b 1

J« j e p o s t a v i l o n o v b u n k e r z a - t e h ­n i k o nn področ ju D o l i n e p r i T r ­žiču — b l i z u KušpeguTJeve d o m a ­č i j e . K o r n i b i l p r o s t o r d o b r o i z ­b r a n , j c b i l a t i s k a r n a k m a l u k o m ­p r o m i t i r a n a i n d e l o v n j e j n e v a r ­n o i n onemogočeno . O s e b j e t e d a ­n j e t e h n i k e , m e d n j i m i t o v . M i t ­j a VnlončU'-Sonc i n J u s t i n D o l i -n a r - A d n m s t a o d k r i l a p r i k l a d n e j » prOttOT v b l iž in i T r ž i ča m o d s k a ­l a m i , na m o s t u , k j e r s t o j i aedaj o b n o v i j u n b u n k e r . S t r o j e i n n a -p r a v o t e r p iT težn i d e l g rud tM .nega m a t e r i a l a s o p r e n e s l i i z p re j š ­n j e g a b u n k r j a . o s t a l o p a flo t a m zažga l i t e r s t e m z a v a r a l i N e m c e , d a s o t e h n i k o n n d K u * p e g e r j e i n unič i l i .

O r r g i n a l n i b u n k e r j c b i l a u M

p r o s t o r u p o s t a v l j e n d o k o n c a J u ­n i j a 1944. I m e n o v a l s e j e » V o j a -

: i t e h n i k a K« k r š k e g « <Kir»>da«< a l i skra jšano T K O . T u j e t e h n i k a naš la v a r n o z a v e t j e , t a k o d a j e o k u p a t o r n i m o g e l o d k r i t i , t e r j e d e l o v a l a d o o s v o b o d i t v e .

V t e j t e h n i k i s o d e l a l i n a s l e d n j i t o v a r i ' i : M a r j a n M o c t e r l - B r o n k o , M i t j a Va lonč i č -Sonc , J u s t i n D o l i -n a r - A v l . i t m , T o n e W ; - s , A n d r e j C e -s e n - M a r k o . J a n k o F r a n t - V o j k a , M a n - i n , Šte fan U r b n n e , M : ' , n Rogove, N a r i s e M o h o r l n t o v a r i d Pušk in .

N a r a v a v o k o l i c i b u n k e r j a j o p r e e e j d i v j a , v e n d a r s o b i l i t o v a ­riši v t e h n i k i v času N O V z n j o z e l o v e l i k i p r i j a t e l j i .

V e s e l i l i s o s e p o m l a d i , z e l e n i h l ist ičev, k i s o k r i l i b u n k e r , z a u p a -

'11 t io v m o g o č n o K k a l e , k i s o k r i ­l e z a l e d j e i n omogočalo- e v e n t i u ^ -l e n i n n t k . S t e z i c e d i v j a d i s o \»po-r a b l j s i i i z a k u r i r a k c p o t i . Vouuke

s k a l n a t e p i r a m i d e v b l iž in i s o s l u ­ž i l o z a i z v i d n i c o , k a d a r j e b i l s o ­v ražn ik v b l i ž in i . 300 m o d t o d fx> člani t e h n i k e o d k r i l i n a s t r m e m poboč ju n a r a v n o j a m o , k i j e s l u ­ž i la z a d e p o štabnega a r h i v a . J a ­m a p a i m a s k r i v n i v h o d v n o t r a ­n j o s t , k j e r s e m o č n o razšir i , n a ­k a r z o p e t zož i i n p o k a k i h 20 m e ­t r i h s i c d i p i r a m i d o i z s t o p i . K a d a r s o b i l e v e č j e h a j k o s o t i s k a l i k a r v t e j j a m i . S v e t i l i » o s i s k a r b i -d o v k o .

B u n k e r s a m j e b i l p r v o t n o m a n j b , p o z n e j e pn s o ga " m o d e r ­n i z i r a l i « i n p r i z i d a l i še k u h i n j o . S t a r i » g a s p e r č e k « j e namreč t a k o k a d i l , d a b i b i l o d e l o z e l o n a p o r ­n o , p o s e b n o še, k e r s o tovar iš i v

i t e l u i i k i r a z p o l a g a l i l e z z e l o p r i -' m i t l v n i m i s r e d s t v i .

P i c a l n i s t r o j j e n a p r i m e r d e l o -j v a l t a k o . d a j e v l e k e l v a l j n a p r e j I p r i m e m o težak k a m e n , n a v e z a n n a 1 v r v . C i i k lubcU in i a p a r a t J e b i l . s t a r

i n mrež i ca s t r g a n a . M r a z a so v e č ­k r a t i z m e r i l i d o - 1 7 s t o p i n j C e l ­z i j a . Z a i z r e z o v a n j e š t amp i l j k s o i m e l i n a v a d e n s t a r č ev l j a rsk i nož. d e l a l i s o p r i k a r b i d n i Itiči. S k r b e ­t i s o m o r a l i z a d o s t a v o p i s a r n i ­škega m a t e r i a l a i n p a p i r j a z a r a z ­množevan j e . I z r e d n o važna j e b i l a k u r i r . s k a z v e z a , p o k a t e r i s o d o ­b i v a l i d n e v n a poroč i la , n a p o d l a ­g i k a t e r i h s o i z d a j a l i r a d i j s k a p o ­roči la z a naše v o j n e e n o t e i n z a t e r e n . P o t e j z v e z i s o t u d i o d p o ­šil jali s v o j o i z d e l k e . Držat i s o m o ­r a l i s t r o g o k o n s p i r a c i j o , t a k o d a j o m o r a l k u r i r p o z i m i z a b r i s a t i v s e s l e d i d o g l a v n o p o t i , k u r i l i p a no l e s s u h i m i d r v m i b r e z l u b j a . G l a v n a k u r i r s k a p o t j e v o d i l a p r e ­k o s t r m i n e m i m o id i l i čn ih s k a l ­n a t i h p i r a m i d d o j a v k e v o k o l i c i K u S p a g a r j c v e domač i j e a l i z g o r ­n j i L o r n .

O m e n i m o n a j , d a j e b i l kljub Opisanim p o g o j e m e l a n v t e j t e h -j * i k i -wi&j^.,Mm*Mi^,iie.bi v e r ­

j e l , d a s o u s p e l i t r i j e č lan i tehni­k e napraviti v enem d n e v u p r e k o 32 tisoč trosilnik in o s t a l i h p o d o b ­n i h l e t a k o v , da jo b i l o i z d e l a n o neš te to radijskih poročil i n b r o ­šur. Z e l o u s p e l a sta b i l a t u d i p r i ­j e t n o i l u s t r i r a n a p e s m a r i c a i n l e ­po i z d e l a n » M l a d i n s k i t e k m o v a l n i v e s t n i k « . B o r c i s o b i l i z a d o v o l j n i z i l u s t r i r a n o b rošuro » U s e k a j — udari — n a v a l i - ispali«, k i j e p r i ­n e s l a opis v s e h akcij K o k r o d r e d a v t e d a n j i d o b i .

P o n a r e j a l i s o t u d i n e m S k e š tam-p i l j k e t e r i z d a j a l i l a žne l e g i t i m a ­c i j e , k i e o s lu ž i l e naš im i l e g a l c e m i n i l e g a l c e m z a i z v e d b o r a z n i h z a ­p l e t e n i h a k c i j .

T e h n i k a K o k r š k e g a o d r e d a je i z d e l o v a l a r a z n o v o j a š k e t i s k o v i ­n e , k o t n a p r i m e r š tev i l čna s t a ­n j a , flPJjfcgaJfl naroč i ln ice . I z vse­ga jav*a^rvWj|jo, da je b i l a p a r t i -z a n s k a vojska) r e s v v s e h o z i r i h organizirana/in d o p o d r o b n o s t i pove^an^Jtokfcj t e h i z d e l k o v si jo mogoče oglMati v b u n k e r j u , ki so g a l e tošn jo p o m l a d s p r o s t o ­v o l j n i m delom i n p r i s p e v k i lepo p r e u r e d i l i č lani Z v e z e r e z e r v n i h o f i c i r j e v ; p o m a g a l i p a s o jim tu­di člani Zveze borcev imndrugi.

OBVEŠČEVALEC

S s o d i š č a

Najbol j nestrpni tuji turist i že odhajajo nazaj v domovino. M o r d a se bodo prihodnje leto spet v rn i l i

G o s p o d a r s k e v e s t i

Novo skladišče hmel ja v Žalcu. O b s t a r e m skladišču z a h m e l j v Ža lcu g r a d i » -Gradiš« n o v o , s o d o b ­n o sk lad išče h m e l j a . Sk lad išče b o d o g r a j e n o d o j e s e n i p r i h o d n j e g a l e t a i n b o v e l j a l o v e č k o t 700 m i ­l i j o n o v d i n . Sk lad išče b o v i š j e k o t l j u b l j a n s k i nebot i čn ik .

Nad 81.000 potnikov so letos prepel jal i z letali J A T . J A T j e v le tošnj ih p r v i h šestih m e s e c i h p r e ­p e l j a l s k u p n o 84.103 p o t n i k e i n 1336 t o n b l a g a o z i r o m a 18.640 p o t ­n i k o v i n p r ib l i žno 530 t o n b l a g a v e č k o t v i s t e m r a z d o b j u l a n i . P o ­s e b n o s e j e p o v e č a l o š t ev i l o p o t ­n i k o v v n o t r a n j e m p r o m e t u , z a n a d 14 tisoč, m e d t e m k o s e j e to š t e v i l o p o v e č a l o v m e d n a r o d n e m p r o m e t u z a p r ib l i žno 4000. N a j b o l j z a s e d e n a j e b i l a p r o g a B e o g r a d —

T i t o g r a d , v z u n a n j e m p r o m e t u p a p r o g a B e o g r a d — Z a g r e b - M i i n c h s n — P a r i z .

Letos več premoga kot lani . V p r v e m p o l l e t j u l e t o s s o n a k o p a l i v r u d n i k u T r b o v l j e — H r a s t n i k 523 tisoč t o n p r e m o g a , k a r j e 8700 t o n več k o t l a n i v i s t e m r a z d o b j u . — R a z v e s e l j i v o j e t o , d a s o l e t o s z n a t n o m a n j d e l a l i ' o b n e d e l j a h i n p r a z n i k i h .

N o v a t o v a r n a aceti lena. V K r a ­l j e v u so zače l i g r a d i t i n o v o t o ­v a r n o a c e t i l e n a , z a k a r b o d o p o ­r a b i l i o k o l i 87 m i l i j o n o v d i n . Z a g r a d b e n a d e l a b o d o p o r a b i l i 27 m i ­l i j o n o v , z a n a b a v o s t r o j e v p a p r i ­b l i žno 60 m i l i j o n o v . Z m o g l j i v o s t n o v e t o v a r n e b o n a d 100 t o n a c e ­t i l e n a l e t n o . A c e t i l e n j e p r i n a s a r t i k e l , k i g a z e l o p r i m a n j k u j e , n j e g o v a u p o r a b a p a j e p o s e b n o v e l i k a v a v t o m o b i l s k i i n k o v i n s k o -p r e d e l o v a j n i i n d u s t r i j i .

m e L i / o s L a s i

V E I I K O I Z B I R O V S T E K L E M -C l M i l V I N I M A T R G O V I N A D E ­L I K A T E S A V K R A N J U . Z L A S T I O P O Z A R J A M O N A U G O D E N N A -

, K U P V I N V D V O L I T E R S K I H S T E K L E N I C A H

P R O D A M

M a l i h o g l a s o v , ki niso vnapre j plačani, ne objavl jamo. V s a k a be­seda stane II d in . Naročn ik i i m a ­j o 50 o d s t o t k o v p o p u s t a . Na jn i ž j a c e n a z a o g l a s j e 100 d i n a r j e v

Prodam traktor » F o r d F e r g u s o n « r h i d rav l i čno n a p r a v o V p r a v d o ­b r e m s t a n j u . Nas lov v o g l a s n e m O d d e l k u 3275

Prodam d o b r o o h r a n j e n o motor ­no kolo Ga leb 150 m m s p r e v o ž e ­n i m i 10.000 k m . Možnost n a k u p a t u d i n a ček. I n f o r m a c i j e i n o g l e d p r i u p r a v n i k u D e l a v s k e g a d o m a . K r a n j 3286

Prodam d o b r o o h r a n j e n vz id l j iv štedilnik, lev i , n a d v e i n p o l p l o ­šči z o g r o d j e m z a o b l o g o ploščic , d v e enaki postelji in enodelno omaro. V s e V d o b r e m s t a n j u p o n i z k i c e n i . S p . P l a v ž 13, J e s e n i c e

3319

Poceni p r o d a m levi štedilnik n a 2 plošci s ploščicami in pisalno mizo. V o d o p i v č e v a 13. K r a n j 3336

VoIk.swa«ren n-rodno prod.im. Kopa l i ška 6, K r a n j 3350

Prodam d o b r o o h r a n j e n o moško kolo. C e n a 16.000 d i n . Strahinj 30,

N a k l o 3351 Prodam 4 kompletna d v o d e l n a ,

p o p o l n o m a nova o k n a 130)<105 z d v o j n o z a p e r o in m e c e s n o v a n o v a vhodna vrata 2 0 0 X 9 5 . T r š a n F r a n c . V a l b u r g a 54, S m l e d n i k 3352

P r o d a m 2 nov i gumi 5 9 0 X 1 3 z a O p e l R e k o r d l n 2 rabl jeni 5 6 0 X 1 3 . L e s c e 28 3353

Prodam moped » P a n i « . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u 3354

P r o d a m 8 mesecev brejo telico. Jerič Frenc , K r i ž 46, K o m e n d a

3355 Ugodno prodam ali d am v n a ­

j em stroj z a izdelavo zidne o p e k e . Senčar S t a n e . I n t e k s . K r a n j 3356

Prodam sadje na drevjn. S t a r e -t o v a 23. K r a n j 3357

Nu jno prodam Lambret to L D 125 e e m . K r i z m a r i č , G r a d n i k o v a št. 3/6, Z l a t o p o l j e , K r a n j 3358

Prodam d o b r o o h r a n j e n okrogli električni pekač s t r e m i p o s o d a m i . Ma r enč i č M a r i j a , V o d o p i v č e v a 7. K r a n j 3359

Prodam t a k o j v s e l j i v o enos lano-vanjsko hišo, 10 m i n u t o d ž e l e zn i ­ške p o s t a j e Ž i r ovn i ca . P o i z v e d b e B o g a t a j , Z a b r e z n i c a 1 3360

Prodam v e č l e t s t a r o gašeno apno. Cenčič, N a S k a l i 4, K r a n j

3361

K U P I M K a n i m m a l o r a b l j e n motor T o -

m o s P u c h 175 e e m , po možnost i tip 60. V i l i S i n k o . S m l e d n i k 53 3362

Upravni odbor Mcdzadružnega lesno industrijskega podjetja »Cešnjica« na Cešnjici, p. Železniki razpisuje delovno mesto

VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj

S let komercialne prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 10 let komercialne prakse.

O s e b u i dohodki po dogovoru.

Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasne­

je do 31. avgusta na naslov: M L I P »Češnjica« na Češnjicl, p. Železniki.

T O V A R N A G U M I J E V I H I Z D E L K O V »SAVA« K R A N J

I š č e

D V A K U R J A Č A P o g o j : — Izpit za upravljača parnega kotla z ročnim ali me­hanskim kurjenjem.

Plača po pravilniku o osebni]) dohodkih. Nastop služ­be takoj ali po dogovoru.

Prijave •prejema kadrovsko socialni sektor podjetja do 4. septembra 1961.

C e s t a s Kon j šč i c e . S e l e t o s b o zače lo p o d j e t j e » S l o v e n i j a ceste« g r a d i t i c e s t o o d K o n j š č i c e ' d o Z a ­s a v s k e c es t e . P r i g r a d n j i c e s t e b o ­d o p o m a g a l i vaščani . p r i s p e v a l i p a b o d o t u d i g r a d b e n i m a t e r i a l . T a k o b o Kon j š č i ca p o v e z a n a z d o l i n o , c e s t a p a b o p r e c e j p o m e n i l a t u d i z a r a z v o j t u r i z m a .

Letošnji dohodek od tujega tu ­r izma. P o p o d a t k i h T i i r i s t i čne zve ­z e J u g o s l a v i j e j e b i l dosežen v naši d r žav i v le tošnj ih p r v i h še­s t i h m e s e c i h o d t u j e g a t u r i z m a d o h o d e k v v i š in i n a d e n o m i l i j a r ­d o 130 m i l i j o n o v d i n a r j e v . T o je z a 12 o d s t o t k o v v e č k o t o d r e ­k o r d n e g a d o h o d k a v u s t r e z n e m r a z d o b j u l a n i . N a d če t r t ino d e v i z ­n e g a d o h o d k a j e b i l o u s t v a r j e n e ­g a o d t u r i s t o v i z Zahodne N e m ­č i j e .

N E P O B O L J Š L J I V C A S P E T P R E D S O D I Š Č E M 3 2 - l e t n i d e l a v e c A n t o n S t u m b e r -

ge r i z S t o j n c e v p r i M . S o b o t i i n 2 5 - l e t n i d e l a v e c Šte fan V O J S K i z i s t e g a k r a j a , k i s t a b i l a v z a d n j e m času z a p o s l e n a n a k m e t i h v Š t e ­f a n j i v a s i p r i C e r k l j a h , s t a ž e s t a r a p r e k a l j e n a » j u n a k a « noža. P r v i j e b i l že p e t k r a t o b s o j e n z a ­r a d i k a z n i v i h d e j a n j — ogrožanja ž i v l j en ja , d r u g i p a t u t l i ž e d v a ­k r a t . Vroča k r i p a s e j i m a še v e d ­n o noče u m i r i t i , z a t o s t a s e m o ­r a l a v p r e t e k l i h d n e h n o n o v n o z a g o v a r j a t i p r e d k r o ž n i m s o d i ­ščem v K r a n j u .

12. j u n i j a l e «os s t a s e p o p e l j a l a n a K r v a v e c i n t a m p o p i v a l a . P o ­t e m 6 t a s i pr i vošč i l a v o ž n j o z a v t o - t a k s i j e m d o P r e d v o r a , k j e r j e b i l a g a s i l s k a v e s e l i c a . T a m s t a s e še n a p r e j z a l i v a l a s » k o r a j ž o « , i n k o s t a s e opo lnoč i v rača la p r o ­t i Tupa l i čam, s t a s i i z b r a l a z a žr t ­v e domač ine , k i s o p r a v t a k r a t t u d i zapuščal i vese l i čn i p r o s t o r . N e d a b i j i m a t i k a j z a l e g a h o ­t e l i s t a s e j i h l o t i l a . Š tumberge r j e n a v a l i l n a j p r e j n a I v a n a T e -k a v c a , k i g a j e z a b o d e l n a d d e s n o l o p a t i c o i n n a d d e s n i m k o l e n o m , p o t e m p a še n a I v a n a R e s n i k a , m u n a v e č m e s t i h p r e r e z a l o b l e ­k o , a n a s rečo povz roč i l l e man j šo o d r g n i n o v z a p e s t j u " l e v e r o k e . V o j s k p a j e z d e s k o , k i j o j e o d ­

t r g a l o d b l i žn jega p l o t a , l o p n i l .po h r b t u i n d e s n i r a m i I v a n a A v s e -c a , i n m u p r i z a d e j a l n a t e h m e s t i h v e č p o d p l u t b . V e n d a r s e g a n a ­s p r o t n i k n i ustrašil; p o t e g n i l m u j e d e s k o i z r o k i n m u v r n i l - m i l o z a d r a g o « , t a k o d a j e m o r a l V o j s k teči n a r a v n o s t k z d r a v n i k u v P r e d d v o r p o pomoč . Š tumberge r s e j e t e d a j prestraši l i n zbeža l .

Obdo lženca s t a s e p r e d sod iščem » j u n a š k o « drža la . T a j i l a s t a k r i v ­d o , k o l i k o r s e j e l e d a l o , i n s k u ­šala prepr ičat i sodišče, d a s t a b i ­l a v r a v n i c i s a m a n a p a d e n a , k e r s t a » p r e p e v a l a « . V e n d a r j e s o d i ­šče v e r j e l o o škodovancem i n d r u ­g i m pr i čam, k i s o v s i p r ep r i č l j i v o i z p o v e d a l i , d a s t a j i h obdo lženca n a p a d l a z a h r b t n o , k o n i s o n i t i s l u t i l i , d a s o ogrožen i . K e r s t a o b a žo » p o k l i c n a « p re tepača i n s t a b i ­l a v r h u t e g a t o k r a t še m o č n o o k a ­j e n a , p r i č e p a s o n a sodišču n a ­r e d i l e v t i s poštenja i n o d k r i t o s t i , j u j e sod išče s p o z n a l o z a k r i v e i n o b s o d i l o Štumbergerja n a e n o l e ­to i n d v a m e s e c a z a p o r a . V o j s k a p a n a 7 m e s e c e v z a p o r a . Š tumbe r ­g e r b o m o r a l p lačat i p o škodova ­n e m u T e k a v c u z a bo l e č ine še 10 tisoč d i n a r j e v . Č e p r a v poškodova ­n i n i s o z a d o b i l i hujših i n n e v a r ­ne jš ih poškodb, j e sod išče u p r a ­v i č e n o š te lo k o t t e ž k o o b r e m e n i ­t e v o k o l n o s t p r i obeh ' obdo l ž enc ih , d a s t a b i l a z a r a d i p re t epaš tva ž e

večkrat k a z n o v a n a , p a j u nobene k a z n i nkso d o s l e j š e s p a m e t o v a l e . Š t e fan V o j s k j e po ročen i n m o r a s k r b e t i z a e n e g a o t r o k a , p a g a to k l j u b t e m u n i zadr ža l o p r e d po­n o v n i m k r i m i n a l o m . K e r s t a oba obdo l ženca nepobo l j š l j i va p o v r a t ­n i k a , i z r ečene k a z e n s k e m e r e , po našem miš l j en ju n i s o p r e s t r o g e .

Z MOTORNIM K O L E S O M V AVTOMOBIL D . T . s e j e d n e 11. m a j a 1.1, f

d o p o l d a n s k i h u r a h p e l j a l z m o t o r ­n i m k o l e s o m p o c e s t i P r i m s k o v o — R u p a . Z a v o ž n j o z m o t o r j e m n i i m e l u s t r e z n e g a d o v o l j e n j a . N a n e p r e g l e d n e m o v i n k u je v o z i l po l e v i s t r a n i c e s t e n a m e s t o p o d e s n i t e r - s e j e t a k o z a l e t e l v n a s p r o t i vozeč i a v t o t e r j e o b t e j p r i l i k i n a s t a l o n a a v t o m o b i l u z a o k r o g 90.000 d i n a r j e v škode. Obdolženec j e d e j a n j e n a g l a v n i o b r a v n a v i p r i z n a l t e r n a v a j a , d a se j e t a d a n učil v o z i t i m o t o r n o k o l o t e r g a je n a n e p r e g l e d n e m o v i n k u z a n e s l o v l e v o t e r j e t a k o p r i š l o d o k a r a m ­b o l a . Obdo l ž enec j e t a k o z a k r i v i l k a z n i v o d e j a n j e ogrožan ja j a v n e g a p r o m e t a t e r j e b i l o b s o j e n n a en m e s e c z a p o r a , p o g o j n o z a dobo 2 let

C T A L 0 V s a tapetniška deta V a m hit ro . "

lepo in moderno izdela t a p e t n i k ' Jože Lakner , S t raž i šče 3212 ,

Mizarskega pomočnika ( l a h k o , p r iučen ) spre jmem. V i l k o M l a k a r . ^ S t . Žagar ja 6. K r a n j 3 3 0 2 ,

Di j aka s p r e j m e m n a s t a n o v a n j e U l . T a t j a n e O d r o v e 9, K r a n j $383

O d d a m opreml jeno sobo s o l i d n i o s e b i . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u

3364 V bližini železniške postaje St. • sem našla nov otroški g u m i ­

jast škorenj. F a n i Anž i č , G o r e n j e -s a v s k a 28. K r a n j 3365

Plesni venček v Za logu p r i C e r ­k l j a h b o v n e d e l j o , 27. a v g u s t a o b 15. u r i . V l j u d n o v a b l j e n i 3366

Brusač in galvanizer išče z a p o ­s l i t e v k j e r k o l i . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u 3367

Išc<*m opreml jeno al i neoprem­ljeno sobo v K r a n j u . L a s t n i k b i j o čez d a n l a h k o k o r i s t i l . P o n u d b e o d d a t i v p r o d a j a l n o S i p a d S a r a j e ­v o , podružn ica K r a n j 3368

R A Z P I S I

T rpovsko podjetje » M u r k a « Lesce sprejme 2 de lavca za s k l a ­dišče pohištva i n špecerije. S a m ­sko stanovanje preskrbl jeno. Po ­nudbe oddati n a gornji naslov.] Nastop službe takoj al i po dogo-| voru

H i n o

Jesenice » R A D I O « : 24. i n 25 g u s t a f r a n c o s k o - i t a l i j a n s k i MODERNA D E V I C A

J e s e n i c e » P L A V Ž : 24 M g9 g u s t a r u s k i f i l m N E P O S L A N O P I ­S M O

D o v j e : 24. avgusta [talijansko -f r a n c o s k i f i l m N E S R E Č N I K I -I I . d e l

K r o p a : 24. avgusta j a p o n s k i f i l m U L I C A S R A M U o b 20. u r i

L jubno : 25. i n 26. a v g . j u g o s l o ­v a n s k i f i l m V L A K R R E Z V O Z N E ­G A R E D A o b 20. u r i

Radov l j i ca : 23. a v g u s t a RITMI •'. z a b a v n i g l a s b e n i f i l m P R I J A T E L J J O K o b 20. u r i

Dup l i c a : 23. a v g u s t a amer išk i f i l m F A N T O V S K I V E Č E R o b 18. u r i , 24. a v g u s t a i s t i f i l m o b 20. u r i

K a m n i k : 23. a v g u s t a Italija f i l m N E V A R N E Z E N F, o b 20. u r i , M. a v g u s t a i s t i f i l m o b ! 7 . rn 19. u r i

K r a n j » S T O R Z l C « : 91 ' f r a n c o s k i f i l m P A S T Z A D F . K L F -T A o b 16., 18. i n 20. u r i t e r m a t i ­n e j a i s t e g a f i l m a o b 10. u r i , 24 25. a v g u s t a amer i šk i b a r v n i f i l Ž I G O S A N o b 10. u r i , amer i šk i f i l m K O JI K R A L J E V A L A K O M K I ) I J A o b M., 18. i n 20. u r i - ^ „ M ( k j m . x

Le tn i k ino » P A R T I Z \ \ " 9\ F n i m u s l i m a n s k i r o m a n s k i POtl g u s t a amer išk i b a r v n i f i l m 2IOO-1s v o j c v ns t e i» r e k o r d . M<«d le tošnj im S A N o b 20. u r i . 25. n v g u s t a a m i - | r ( iman j i >m v V l e k o j e u m r l o z a n Hej barvni f i l m V S E N C I VttALIawača» ioo r o m a r j e v . Nekatea o b 20. u r i f p r a v i j o , d a j e t o ;tevil<> žr tev i -

Stražišče » S V O B O D A « : 24. a v - f m o r a n a n i z k o , k e r j e b i l o leto g u s t a f r a n c o s k i f i l m P A S T Z A f n a r o m a n j u \ s e » a s k u p a j p r e k . D E K L E T A o b 20. u r i f d v a m i l i j o n a \ e r n i k o v .

Preteklo soboto je bila na Občinskem ljudskem odboru v Tržiču redka slovesnost. Zakonca Ma i i j a in Jakob J U S T I N Iz Pavlovič sta proslavila 60. obletnico skupnega življenja. Ob tem visokem jubileju so j ima čestitali predstavniki Občinskega ljudskega odbora in pionirji ter jima izročili lepo darilo. *

Zakoncema Justin se je rodilo v zakonu 12 otrok, od katerih j ih danes živi še osem. Če­stitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.

r iške t e l e v i z i j e p r i h a j a l a p o g o s t o v s t i k s f i l m s k i m i i n g leda l išk imi i g r a l k a m i i n j e v r a z g o v o r u z n j i " m i z v e d e l a , d a i m a j o v s e e n a k o s k r b : k a k o s e z n e b i t i s t a r i h t o a ­l e t . V s a k a o d n j i h s e j e pr i tože ­v a l a , d a i m a p o l n o g a r d e r o b o o b l e k , k i j i h n e m č r e v e č n o s i t i , k e r j i h j e že e n k r a t i m e l a n a sebi«

T a k o s e j e z g o d i l o , d a j e D a " n i e l l e n e k e g a d n e p r e d l a g a l a s v o ­j i m z n a n k a m : » V a š e t o a l e t i ; P r * " h a j a j o i z m o d e . Z a k a j m i j i h flc

b i p r o d a l i ? « P o n u d b a Je n a l e t e l * n a sp lošno o d o b r a v a n j e i n D a n i e l ­l e j e k m a l u r a z b r e m e n i l a g a r d e ­r o b o B r i g i t t e B a r d o t i n d r u g i ' 1

i g r a l k .

K m a l u j e u v i d e l a , d a ž ensW z e l o r a d e k u p u j e j o o b l e k e , č e V ( V * d o , d a s o j i h p r e d n j i m i no.^e

s l a v n e z v e z d e . R a z l o g j c b i l t« 1 ' d a s o v s a k a r a d a p o h v a l i : »iman* i s t e m e r e k o t B r i g i t t e B a r d o t . - ' V s e o b l e k e v D n n i e l l i n i ' t r g o v i n '

126 MILIJONOV AVTOMOBILOV NA S V E T U P o p o d a t k i h nemšk ih s t a l i s t i -

čar jev j e b i l o v zače tku l e tošn jega l e t a n a s v e t u 126 m i l i j o n o v a v t o ­m o b i l o v , k a r j e z a 6 o d s t . v e č k o t l a n i . M e d t e m i j e 97 m i l i j o n o v o s e b n i h a v t o m o b i l o v , 28 m i l i j o n o v t o v o r n i h a v t o m o b i l o v i n m i l i j o n a v t o b u s o v . N a j v e č (73 m i l i j o n o v ) a v t o m o b i l o v v o z i p o Združen ih

d r žavah , s l e d i j o Z a p a d n a E v r o p a (27 m i l i j o n o v ) , K a n a d a (5 m i l i j o ­n o v ) , S o v j e t s k a z v e z a (5 m i l i j o ­n o v ) . L a t i n s k a A m e r i k a (4 m i l i j o ­ne ) . A z i j a i n A v s t r a l i j a s 3 m i ­l i j o n i t e r A f r i k a z 2 m i l i j o n a m a .

NAJHITREJŠE POTNIŠKO L E T A L O 71 največjo možno hitrostjo 0,98

\Macha (tO j o 119t) k i l o m e t r o v n a uro ) — t o r e j s k o r a j z n a d z v o č n o h i t r o s t j o — b o amer i šk i » C o n v a l r C o r o n a d o « najhitrejše« po tn i ško l e t a l o n a s v e t u . T o l e t a l o s št ir i ­m i m o t o r j i b o l a h k o p r e v a ž a l o 99 p o t n i k o v i n ga b o d o p r i h o d n j o l e ­to v p e l j a l i n a l e t a l s k i p r o g i p r e ­k o A t l a n t i k a v Južno A m e r i k o i n n a t r a d i c i o n a l n i t r g o v s k i l i n i j i p r e k o I n d i j o v T o k i o .

Hm,i

NOVI BRITANSKI MOST N e d a v n o j e b i l i z ročen p r o m e t u

m o s t , t r e t j i p o v e l i k o s t i n a s v e t u . M o s t j e o d d a l j e n o k o l i 9 m i l j o d L i v e r p o o l a . O t v o r i t v e n i t r a k j e p r e r e z a l a p r i n c e z a A l e k s a n d r a . — M o s t j e s t a l 3 m i l i j o n e f u n t o v š te r l ingov . I>olg j e 488 m e t r o v : več ja m o s t o v a n a s v e t u s t a še 495 m e t r o v d o l g i n tos t v pr istanišču S l d n e y v A v s t r a l i j i i n m e s t z »sto do l ž i no v Z D A .

M o s t j e širok 13 m e t r o v i n i m a p r e h o d z a pešce . N a j v e č j a o d d a -j e n o s t m o s t o v n o g a l o k a o d g l a ­

d i n e v o d e j e 84 m e t r o v .

2 R T V E ZA V E R O

SKRB ZA MORALO P A N T E R J E V V par i škem nočnem l o k a l u >-Pi-

S a l i e F o l l e s « s o črta l i i z n o v e g a s p o r e d a že n a v e l i k o r e k l a m i r a n o točko s p a n t e r j i . V s a par iška d r u ­štva z a zašč i to ž i va l i s o n a m r e č s o g l a s n o p r o t e s t i r a l a p r o t i t e j t oč ­k i s p o r e d a i n i z j a v i l a , d a b i t r p e ­l a p i o r a l a p a n t e r j e v v o k o l j u p o ­m a n j k l j i v o ohlečenih p l e s a l k .

BRIGITINE O B L E K E NAPRODAJ N e d a v n o j e p a r e k o sod išče p r e ­

k i n i l o d o n o s n o d e j a v n o s t neke F r a n c o z i n j e , k i s e l a h k o p o h v a l i , d a j e i m e l a n a j b o l j k o m e r e i o n a l -n o i d e j o z a d n j e g a časa. G r e z n D a n i e l l o Dom ( p r a v o i m e j e D e L a F u v e ) . D a n i e l l o j e z a p u s t i l a s lužbo p r i teleVizljl i n o d p r l a v P a r i z u n e n a v a d n o t r g o v i n o . . T u j e b i l o m o g o č o n a b a v i t i m o d e l e D i o -r a , B o l m n i n a i n d r u g i h v r h u n s k i h k ro jačev z a t r e t j i n o p r v o t n e c e n e . Vendar J e v e l i k n a p i s o p o z a r j a l s t r a n k e , d a g r e z a nošene o b l e k e . O b l e k e s o b i l e l a s t s l a v n i h i g r a l k , k i s o j i h Oblekle samo e n k r a t .

D a n i e l l o j e k o t n o v i n a r k a p a ­

šo i m e l e p r i p e t l i s t e k , n a k a t e r n a p i s a n o i m e krojača i n je b i l o

i g r a l k e . T o d i cgk i - s i l e s o s o m o d n e h i f *

i n tož i l e D a n i e l l e z a r a d i n e l o j a l o * k o n k u r e n c e . S e d i V e Je t r g o v i ^ z a p r l o , p o d j e t j u P a r tanka P a 1

Je j , kaj v id im? - ilivujc!«

M L A D A R A S T — Z A N I M I V O S T I

L O J Z E Z U P A N C

P U S T I G R A D Mod Radovljico in Kamno go­

rico jc v davnih ča6ih sredi puste Pokrajine stal Pusti grad, v njem je živel graščak, ki je imel hčer­ko, takšno lepotico, kakršne takrat ni bilo v vsej deželi. Graščak je bil surovež, a svojo hčerko je imel silno rad, zato tudi nobenemu

snubcu, ki bi 40 rad imel za ženo, ni odprl grajskih vrat.

Drugih otrok pa pusl.ogra jski graščak ni trpel, še posebej pa je rnrzil tlačansko otročad. In ko je nekega dno mlada tlačanka pri­nesla svojega otroka na grajsko njivo, kamor je priMa na tlako,

Z H N i m i V O S T I I Z V O Z B R I T A N S K I H

A V T O M O B I L O V

v* juniju je britanska industrija avtomobilov izvozila v inozemstvo 31.937 avtomobilov, medtem ko je "H izvoz v maju 29.827; od tega }e 43 % vseh avtomobilov kupila Evropa. Razen Zah. Nemčije, Ho-landije in Belgije so vsa evropska tržišča kupila v Veliki Britaniji V e čje gtevilo avtomobilov, kakor j**nija i a r i j Najbolj se je povečal kv<x& na Švedsko, na drugem me-•*« je Francija. Lani je bila Ka ­nada najmočnejši kupec britan-Bkm avtomobilov — skupno 3988. Za njo so ZDA z 2425 avtomobili. ^"V-prečrio vrednost avtomobilov v l ^ r j « je bila 12,500.000 funtov.

K J E U M I R A J O S L O N I

Znanstveniki domnevajo, da •jlotji instinktivno odhajajo na ne~ ** določeni kraj. ko se jim bliža zadnja ara in tam umirajo. To **rmevo skuša sedaj dokazati bri-tfcnski zn nstvenik Komish. Te

dni jc krenil na pot iz majhnega pristanišča Damale v Karaerunu. — Njegova ekspedicija zasleduje slona, ki so ga mladi sloni pognali iz črede. Komish trdi, da ga bo spremljal, dokler slon ne bo po­ginil. Tako utegne odkriti legen­darno pokopališče slonov. Ce mu bo to uspelo, bo hipoma postal milijarder. Kornish je namreč prepričan, da bo na tem pokopa­lišču naAel najmanj milijon ton slonove kosti. Ena tona te drago­cene kosti pa je vredna 8 tisoč dolarjev.

B R E Z L A S U L J

Zaradi velike vročine m* je v Angliji zgodilo nekaj povsem ne­mogočega. Na razpravi nekega londonskega sodišča so se sodniki pojavili brez tradicionalnih lasulj na glavi. Predsednik sodišča se nad tem ni zgražal, marveč jim je celo predlagal, naj slečejo tudi te£ke kute. Sodniki so to odbili, češ da se ne spodobi soditi v sa­mih srajcah.

je pred njo, ki je žela' grajsko pšenico, ustavil konja jahanca in jo nadrl:

»Zakaj si prinesla otroka s se­boj?«

»Zato, ker je premajhen, da bi ga samega pustila doma,« je od­govorila mlada žena.

»K vragu tvoje žetje, če boš morala vardevati še dete in poslu­šati njegovo dretje!« je zarohnel surovi graščak in ukaaal valptu, naj vekajoče dete odnese v grad ter ga zapre v temno vozo pod grajskim stolpom.

V praznem, gluhem in vlažnem prostoru pa je otrok vekal in ve­kah dokler ni lačen m prestrašen zaspal. Sele pod noč, ko je bila grajsko pšenica požeta, je uboga mati smela priti po otroka.

Nekega dne pa se je surovost pustogTajskemu graščaku kruto

zaprl v ječo pod grajskim stol­pom, sam pa odšel k hčerki, ki se je sprehajala po grajskih soba­nah, je lačno in premrlo dete v vozi toliko časa vekalo in vekalo, da je prebudilo zmaja, ki je že sto let drnjohal v podzemski ja­mi pod grajskim stolpom, in bi bil tamkaj smrčal še sedemkrat po sto let. če bi ga vekajoče dete ne prebudilo iz spanja. Prebujeni zmaj je vstal in se toliko čase zaspano pretegoval, dokler nt s Svojo silno močjo razrinil stene svojega ležišča, dokler ni razmak­nil hriba, da je zazeval prepad, varrj pa se je sc#ul grad ter pod razvalinami pokopal surovega gra­ščak a in njegovo hčer.

Med razvalinami je ostala cela samo graj^a voza, kjer je vekal otrok, ki ga je mati poiskala ter ga odnesla domov, za vselej re­šena hudobnega graščaka in graj-

otepla. Ko je nedolžno dete spet ske tlake.

Partizanska šola Ko je okupator zasedel naše

kraje, jc hotel vs*Iiti našim otro­kom tudi svojo šolo. Uspeh je bil le delen, kajti na osvobojenem in polosvobojenem ozemlju so se kmalu pričele uveljavljati parti­zanske šole, kjer smo se otroci že takrat učili računstva, branja, pi ­sanja in risanja. Posebnost in pri­vlačnost te šole je bila zgodovina, ki takrat še ni imela tega imena. Zanimivo je bilo to4 <Ja smo pri

tej uri imeli razgovor o partiza­nih — junakih, ki so se borili nt tem področju. Svetel zgled nam je bil s svojimi dejanji še posebej Blar> Ostrovrhar. Prav posebno pa so nam ugajale njorjove pesmi, ki smo jih brali v šoli ali pa jih je sam đfektasnirtđ na mitingih.

Vem. da sem o partizanih in ak­cijah, ki so jih opravili, vedel ta­krat več kot odrssli. da !&i feČern kar več. kot ve danes mladina o motorrzaeiji ali filmu.

Razen teza cm o se v partizan­ski žoli pogovarjali tudi o pokli­cih, o partizanskih akcijah, učili smo se igrice in skoče in se pogo­varjali o svobodi. Skratka, lepo je bilo v tej šoli.

Se cte**as se nasroejem. ko se spomnim partizanske tare račun­stva. To. da pride v borbi na ene­ga partizana deset Nemcev, smo sJrršall neštetokrat. Ta primer je uporabfta tudi naša učiteljica, re­koč: »Kobko mora hrti v borbi partizanov, če napade deset Nem­cev«? Odgovor je bil enoglasen in pravilen.

Drugo vpra.š,3iwe pa je bSo +ež}e. KoTlko partizanov mora biti v

borbi, če nepade osonrnai^. Nem­cev?« Ta odgovor je posredoval pionir Matevž, ki mu že takrat ni manjkalo humorja. Rekel je: »Če napada osemnajst Nemcev, 6ta pa dovolj en partizan in ena parti­zanka.«

Odgovora smo so nasmejali — kljrfb temu. da je dostikrat v res­nici prišlo do takega neenakega razmerja. — Ziv

Mixl bajveeje prometne ncsr.čc Majef* letos utoni »cv 16 ameriških turistov, moških in žensk, ki so našli smrt 55 m globoka pod vodo VierwaldNiatter.skega Jezera v Sviei. Avtobus 1 ameriškimi turisti, »;i so prepotoval! Evropo, Je strmoglavil s ceste v jezero in obležal na dna. Na sfrki vidimo

dviganje avtobusa z Jezera

D O K U M E N T I !

I V A N Jkfi

D O K U M E N T U D O K U M E N T I !

N A J B O L J D E Ž E V N O

M E S T O N A S V E T U

V severozahodnem deru Indije je naselje Čerapanea, najbolj de­ževno mesto na zemlji. Med le­tom pode tem približno 11,5 m at-mosCoaskah padavin. To se pravi, da bi padavine, če ne bi bilo od­tekanja v reke in pronicanja' v *umtjo. pokrile površine tega kra­sa s slojem vode, debelim 1L5 in. t

V Indiji so tudi drugi predeli, kjer je mnogo padovki. Zaradi t>oga se reke večkrat izlivajo iz Kvojtega korita in tnkrat nastane­jo katastrofalne poplave. Najhuje je, ker krokodili in kače plavajo <po vodi, in je za rjtnB, ki pre­bivajo v teh predelih, edin« re­šitev, da splezajo na drevesa. D O K U M E N T ? !

Izstopil ni nihče, kajti vsi so bi l i prostovoljci in skoraj vsi člani Partije in Skoja, k i j ih je pri­gnala v boj visoka stopnja zavesti in strankina discipliniranost.

Zaupanje v svoje lastne sile in zaupanje v moč Rdeče armade ter zaupanje v Parti jo je iz te pe­ščice l judi napravilo več, kot so v resnici v voja­škem pogledu predstavljali.

Zato so bile besede prisege izgovorjene drhteče in spoštljivo. Obrazi borcev so b i l i resni; na njih se je zrcalila pripravljenost in globoka pretrese-nost.

Komandir čete je postal narodni heroj Jaka Bernard, tehnik z Bleda (Koritno), k i se je že v zgodnjih dneh partizanstva izkazal s hrabrostjo in znanjem, za komisarja pa je b i l imenovan Jože Kranjc-Zakelj, nekdanji mornar, jeseniški železar, komunist in španski borec. Kraj ustanovitve te čete se imenuje Gradišče.

Dan poprej je narodni heroj Jože Gregorčič-GORENJC, vodja vojnega komiteja za jeseniško okrožje, španski borec in komunist ter jeseniški delavec, na Možaklji nad Jesenicami ustanovil Jeseniško ali Cankarjevo četo. Za komandirja je bi l imenovan Polde Stražišar, jeseniški kovinar in star komunist, za komisarja pa Franc Potočnik, tudi jeseniški kovinar, komunist in španski borec. Tudi to četo je Vojni komite v začetku avgusta poklical na Jelovico. Pripeljal jo je Jože Gregorčič in tako je b i l na Vodiski planini 5. avgusta na Po-grošarjevi plani )z Jeseniške in Jelovške čete ustanovljen Gorenjski bataljon, k i je nekaj kasneje prevzel ime Cankarjev. V ( štab so b i l i ob Žagarjevi prisotnosti imenovani:

— Jože Gregorčič, za komandanta — Ivan Bertoncelj, za komisarja — Franc Primožič in Jože švigelj, oficirja bivše

jugoslovanske vojske, za operativna oficirja, — dr. Gabrovšek, za zdravnika. Bataljon je štel le 65 mož, a je za tiste čase

pomenil že krepko vojaško enoto. Imeli so 46 raz­ličnih pušk in le en mitraljez. Naj iz teh dni nave­demo nekaj akc i j :

— 27. jul i ja je bila med Poljanami in Gorenjo vasjo porezana telefonska žica,

— 29. juli ja je Kranjski bataljon pod Storžičem ubil gestapovca VValterza Heckerja, enega pa ranil,

— v noči na 1. avgust je b i l miniran most v Ži­rovnici,

— 1. avgusta je Jeseniška četa na Poljanah do­živela ognjeni krst — udarila se je z napadajočo nemško policijo in pri tem nekaj policistov ubila, zgubila pa je dva svoja borca: Viktor ja Arzenška in Ferda Korena,

— istega dne so partizani na cesti Tržič—Sv. Ana požagali telefonske in električne drogove itd.

DRUGO SREČANJE NA POHORJU

Praksa je pokazala, da so avgusta storili čisto prav, ko se je bataljon razšel in da sta četi — je-lovška in jeseniška — delovali ločeno, vsaka na svojem ozemlju. To je bilo v skladu s partizansko taktiko, kar je pomenilo, da se okupator ne sme nikjer čutiti varnega in obratno: ne sme se dogo­diti , da b i premočne okupatorske sile zalotile zbrane vse partizane na enem kraju in j ih v fron­talnom boju razbile. Ta čas — avgust, september in del oktobra — lahko zato imenujemo prvo stop­njo šolanja partizanskih kadrov, prvo obdobje zbiranja vojaških izkušenj.

D O K U M E N T I ! D O K U M F N T I !

Rin i VVcrnoT Riehter 11

Kaj neki pfneni tole?« je vprašal Giuinlmamn. 1 »Najbrž spet kakšna obalna zaAMta,« Je dejal n H i e r h p

. "st;uni so KC tik nekega mcMa. Vrtovi pred M-polni sadja, so bili videti 7*4>uštfcni bt prazni.

V "'šah ni bilo videti žive duftc. N

Mimo je prišel Buschmann. »Pripravite v . Naša četa bo zasedla mesto.« » J r > n n - 1,1, goepod narednik,« Je dejal Grund-

. *Nehaj jfo s tem .raznmem gospod narednik',« je Ouehler. k

Jjrundniann jr zardel in molčal. *>r<d>ivalslvO je zapustilo mesto. V 1

nU ' k i so bife Zgrajene Kakor palače, J<

vilah ob mor-vladaJa tisi

o vrtov!fa ni taboreU vodometi, toda na dreve-k'"* Je vise!.* gnile in poooseno sadje. Vrata vil se . * na s t r , j odprta. Po marmornatih ploščicah Je W*M* lo tortvelj. f -."Uzno od mesta boste prevzeli neki top, < jc de

v ] * Inlm s„ sli sko/i mesto. Trudni hi Jezni so , s v « i e strojnice / /ahojeki za naboje. Mimo «' I>ri„,.|;.,, M hfiemann nn motornem koirsu.

" ' ""» ' • bo ordeinnu pri nartnlniku,« je dejal. T o Je pravUaO,« J«j dejal Beijerke. ./.daj imamo

t v « "Irojnici in top * tremi možmi.« Je lili vgrajen v skalo tik ob morju. Stopili

v hiso poleg pečine. Zabojčke za naboje in s*roj-

nlel so pns*tll na cesti ln vstopili. V knh'xtxM so načH 1 B M masti, kos slanJne in v kota kup krompirja-r>ueMer jc pričel lupiti krompir.

»Sirabotno lačen sem.« je dejal. Grandmann Je brskal po štedilnika in posknšal

/,p koriti. .»•Človek, GuebJer. tukaj kar (mrgoli mravelj.« »Kaj mrgolijo!« je dejal Guehfter. Ileftortte je 1 lezel v prvo nadstropje. Skozi tanke

zidove j « bSo sJt&aol njegovo korake v težkih, ekn-vanm škorajih. Zaslišali so rsuntOklc zvoke rnuno-i<ma. Bil Je nekaJcš*vi amerišlci swinar.

KaT,rc7al Je krompir na tanke rezm-e in Jih vr­gel v potrev. Po stopnicah je prišel neijerke.

»Za vraga,« Je dejal Guehler, »Beijerke posiaja sodoben.«

>»T1. «di »e mi. da ztforaj ni m^kaj v rod«.« -Zakaj?« je dejal Gnehlor. »Bele postelje, pernice, dim pa kakor v . . . « »No, torej.« Je dejal Guehfer. Iz ponve sta jemala pečeni krompir in jra jedla.

Po fckomjih s-o jima lazile mravlje. Beijerke jih je odjpmjal z vilicami. *

-Golazen,« Jc dejal. Sla sta por in planila na postelje .Po?.lel.ie so bile

mehke in b<*le, vonjale p» so sladkobno omamno. Goetfer Bt Je SSBnl škornje in planil na postelj).

»Skoraj tako kot tloma.« je dejal. Beijerke Je sedel pri odprtem oknu. Zunaj je po­

čivalo morje, svinčeno in mrtvo. Na obzorju s'.o vi­sele T ter me senee. Poč-asi st» drsele prek morja. Beijerke je iM>stavil predse gramofon.

Navijal je venomer isto ploneo z ameriškim swin-Rom.

<;runxlmann Je lejfel na mMtelJo zraven Guehler-Ja. N<-kaJ časa je tiho ležal pole? njetra. Zatem jc nenadoma dejal:

»Kaj mi »lis. hotno dobili vojno?« Guehler je molčal. »Ti. povej no, verjamcM, da bomo dobili vojna?«

je znova pričel. ~Kc vcrjntnera,« jc dejal Uuobter.

>»Vsi mnogo govorijo, sedaj, po Stalkurradn in Tuniziji. Pravijo, da nas bodo Američani prehiteli.«

»Kdo pravit« »Otnri v đ<tnovl«i,« Je dejal Grondanann. »Morda Imajo prav.« Gmndmann je na pol vstal in se poskušal za­

zreti Gnehlerju v obraz. »T!,« je dejal za tem, »in ti jim verjame«?« »Oa,« je dejal Gaehler, »verjamem.« »Putem st proti Ritlerju.« >-I>:v. jaa sem proM HMaorju.« »Pa vendar, se borift zanj,« »Ne,« je dejal Goehtor, »le kolesee stroja sem,

ki ne more i/skočiti.« »In čenaai ne?« »No. da>« je dejal GveMer, alcMHg, akaz za

uslreMtev, saj ftOM vefe.« »Tesja se bojiš?« »Da,« je dejal GuehAer. Grundmaon je umorknil. V sobi je bilo vse tiho.

Beijerke je zaustavil gramofon. Njegova sen^a se je razprostirala v zarji pred odprtim oknom.

»•Potem ždiš da bi drugi zmagali,« je znova pri­čel Gnmdmann.

»Bolje bi bilo za na«.« , • In ti ae kljub temu boriš proti njim?« •»Ba, in to Je ta neumnost,« je dejal Guehler. Oba sta utihnila. Beijerke je brskal po omarah. X<r je vzel ven in pometal nn tla. Ctrvlje, pader-

nice, stekleničke in perilo. Izbrskal Je roftnato spal­no srajco in Jo pomolil pod nos Guehlerjn.

»Povohaj, kr.ko smrdi.« »Pusti nas smrčati, čas je Je.« Je dejal Gteehkrr. Obrali se je na bok. Beijerke je rasprostrt srajeo. »Ženska, prava, pravcata ženska, si lahko pred­

stavljate?« Stopil je h Gnindmamnu hi mu zatlačil spalno

trajco v obraz. Kak;na cipov« je dejal Grmodmanas, »morda je

bila clpa.« »Kaj ves o tipoh, ti detece,« j » dejal Beijerke. Z A O V U jt4se*WNk%knei. Zatem je v sebi V K C utih­

nilo. Slišali so Ie morje, ki je pljuskalo ob obalo. Guehler je vonjal vsiljiv, sladkoben đuh, ki „'e

prihajal iz blazine. »Ženska,« je pomisli!, »ljubi bog. Ženska.« Zraven nJega je globoko in težko d«hal Gnmd­

mann. »Morda je bila lepa,« Je premišljeval Guehler,

»lepa. kakor ženske na sprehajališču v Frascattiju, ki ležijo »daj pod rusevinahii.«

»Mravlje,« je zacepetal Grundmaan, »čutiš?« »Morda je ležala tukaj pred nekaj dnevi,« je po­

mislil, »in imela mlade ter vitke noge.« »Mravlje,« jc dejal Grundmami, »slišiš, Guehler,

mravlje prihajajo.« »Morda je bila sama,« Je premišljeval, »njen

moš pa med onimi, ki sem jih odpeljal v njet-n&tvo.«

»Mravlje,« je zavpil Grondmann. »Kdo?« je na pol v snu vprašal Guehler. Potem je skočil. Po telesu so mu lezle mravlje.

Povsod jih je čutil, pod pazduho, na prsih, med no­gami. V sobo je lila bleda mesečina. Postelja je bila vsa črna od mravelj.

»Von odtod, ven!« je vpil Grundmaim. S šteomji v rokah je stekel po stopnicah. Beijerke je še vedno sedel pri okno, »Da,« je dejal, »ven z vami!« Guehler je drvel za Grundmannom po stopnicah.

Pritekel Je do pomola in zmetal obleko s sebe. »V vodo, naglo, v vodo!« je vpM Grirmlmana, Slekla sta se in vrgla oblačila po tleh. »Hladno jey« je dejal Gnehler. Koča ga je pekla. Skočila sta v vodo in plavala od obale. Meseči­

na je kakor širok, svetal pramen, ležala na morju. »Nezaslišan«,* je dejal Grundmamn, »od kod to­

liku mravelj?« »Iz zemlje,« >»Nfe vem. Beijerke ne bi smel brskati po tisti

nočni srajci.« »Cetnu ne po nočni srajci?« »Ne vem,« Je dejal (inindr.ia.mi. »raaeds.. .« »Nikar ne bodi babjeveren!« j e dejal Guebier.

edu med M m in Ornim B I L O J E P R E D TR INAJST IMI L E T I . . .

O septembrskem gigantskem tur n i r ju B leda se bo v šahovskem svetu še mnogo govori lo, zdaj — pred v e l i k im dogodkom, pa se ra­je soOfnlii«amo časov črno - bele m r z i f a v r - ' ^ n e m oresledku med b l e & k i m a ve le tarnlr jema, med |et-nie-ima 1<MH in JS8t. — Vmes , ne­ko l i ko b ' ; ?e današniemu datumu — nred 13 le t i . se je na pr imer p e t e - i r i na ?r.Trdnejših šahist o v sveta p~m?»r!*a med seboj za n a i -v f f t l m s l o v . k i j * mogoč na n*.šem planetu — za naz iv »svetovni pr ­vak««. V lase so s? tedaj skočili B c l v ' r d k , Kf>res. Smfr lov. dr. E u w e in R«*heis*^lsy, SBe^r/*!, tedel ame-rižki iHT9'f, > H I že prav i mož, s eastitl.iivo pleši-, zato njegova bera » v I*s?*nju« n i b i l i najbol j ­ša. . . sicer na nrebe**imo. kako je znameni t i match poteka l !

Obnov imo pri jetne spomine z la ­st i zato, ker se še vedno lahko zgodi, da vseh, teh pet šahovskih velemojstrov čez štirinajst dni po­zdrav imo n a B l e d u . To je s icer tvegana napoved, saj je dr. Euwe že i z jav i l , da ne more sodelovati (••Skoraj zanesl j ivo pa me dva, t r i dn i najdete n a B l e d u kot g ledal­ca,« je dejal v opravičilo p w * a -poslenosti), medtem ko Samue l Reshewsky še ok leva , sovjetska Šahovska zveza pa je predlagala naši, da b i .fo namesto povabl je­n i h zastopal i raje Ta l j , Petrosjan, Ke r e s (torej ta M r u b vsem«) , G e l -l e r i n Ste in . K l j u b temu se S Z S še vedno poteguje za B o t v i n i k a i n Smis lova , tako da bomo dokončno zvede l i ,če pr ideta a l i ne, šele pred pričetkom jubi le jnega tarnirja. — L a h k o smo opt imis t i i n pričakuje­mo skorajšnji st isk rok petorice, k i se j c 1948. le ta bor i l a za svetovno šahovsko krono, k i so jo pred n j i ­m i nosi l i l e štirje v e l i kan i k r a ­l jevske igre !

Februar je šel h kra ju , ko se je v Schweningenu n a Nizozemskem zbra lo omenjen ih pet velemojstrov šaha, k i so s i prej p r i bo r i l i p r a ­v i co sodelovanja v igrah, za sve­tovno šahovsko prvenstvo. T u so dvakrat igra l i vsak z v sak im. -Najboljši med n i i m i je b i l sov­jetski šamoion M i h a i l Bo tv in ik , k i je od osmih od igran ih part i j 4 do­b i l i n 4 r emiz i ra l . B i l je zares od ­

ličen ter j e v vseh de l ih igre pre­kašal svoje nasprotnike, tako v otvor i tv i kot v poz ic i j sk i srednj i i g r i i n točnih končnicah. Razen tega se je od l ikova l še s precej­šnjo hladnokrvnost jo v težavni obrambi . — Drugo mesto si je na Nizozemskem pr i i g ra l ameriški ve­lemojster Reshewskv, k i je osvo-i i l 4 točke i n po l . Z l?s t i se je od­l i k o va l z razv i jan jem or ig ina lne igre. nolne zapletov, težave pa m u Je delala časovna st isk? . — Keres je odisrral nekaj i zv rs tn ih part i j z gen ia ln imi kombinac i jami , toda igra B o t v i n i k a i n Re>shewskega mu r>i godila, tako da ie skupaj s Srni - lovom osvoj i l po 4 to*ke. Ta (kasneje svetovni orvak) Je takrat ropolTinma ooravičil udeležbo med n?*bolišimi šahisti sveta, saj ie b i l dotlej le ma lo ir.kušen. — Več so pričakovali od dr. Forvveja, b i v -šesra svetovnega p rvaka , k i pa je v idno popuščal tet osvo j i l l e toč­ko i n pol iz osmih iger.

11. ap r i l a so t u r n i r z 11. ko lom nadal ieva l i v M o s k v i . Vsak je tu še t r ik ra t igra l pro t i vsakemu, ix> dobrem mesecu crni -ca smo dobi l i novoga rsvetovnejra šahovskega pr­vaka. Sovjetski šahovski tampion M :ha i l Bo t v in ik je namreč v pre ­osta l ih petnajst ih ko l ih opravičil vzpon v n rvem ko lu , saj je svoj n?skok od četrtega ko la , ko je na Nizozemskem prišel v vodstvo — sta lno povečaval. dok l e r n i štiri ko la pred koncem izvedel , d a ga tud i teoretično ne more prehi tet i nobeden od štirih zasledovalcev. Od 20 ig ran ih part i j j i h ie polo-

p r a v i l Euwe ja s 4 : 1 i n Reshew-Je mora l premagovati n a p r v i pot i skega s 3 : 2; le še Ke res je imel z n j i m boljšo b i lanco — 3:2. Srni slov je b i l z last i močan v otvo­r i t v a h i n v manevrsk i srednj i i g r i , razen tega p a je odigra l nekaj b le-stečih končnic. — Tret je i n četrto mesto sta si v skurmi razvrs t i t v i razde l i l a Ke res i n Beshewsky — vsak z 10 i n po l točke. Ke res je 8-krat zmagal, 5-kr->t r emi z i r a l i n 7-krat i zgubi l (boljši je b i l prot i Smis l ovu i n Euwe ju — 4.4 : 0,5) — medtem k o je Reshewsky zabe­ležil 6 zmag, 9 remi jev i n 5 pora­zov (razen s Keresom je ime l po­z i t i v en rezultat tudi z dr. Euwe -jem — 4 :1 ) . Medtem k o so b i l i s t rokovnjak i srslošnega mnenja , da je b i l Reshev^kv kot pretežen p rak t i k v i z v rs tn i formi i n cTa je dosegel največ, k a r je zna l i n mo­gel, so od Kere^a priča kova l i , da se bo z Bot v in i kom, ostreje bor i l za najvišji naslov. — Dr . E u w e j e b i l tedaj v s lab i formi , k a r se j e posebJM) odražalo v srednj i i g r i . — Njegova moč je v teor i j i i n ob­sežnem z n m j u , v komb inac i j i i n l a v i r an ju pa je slabši. T u d i živčno ni dobro vzdržal napornega tek­movanja, ka r ga ov i ra vse od na j ­večjega uspeha, k i ga je dosegel v Gron inghenu .

B c t v i n i k j ? torej 1943. le ta po­stal peti svetovni prvak črno-beli h pol j . Ta na-Jov m u trenutno 8e pr ipada, čeprav je b i l od tedaj tudi že l^st mla» ? ih — Smis l ova in Ta l ja , M i h a i l Botvinfik združuje kot šahist ve l iko nadarjenost, estro log iko, znanstvenost v teo-

vieo odločil sebi v p r i d , 8 j i h je. 1*1 j i i n praks i ter i z redno marl . f i -r em i z i r a l , medtem ko sta »a pre- | vost in borbenost. O n n i le šahist,

k največjemu uspehu. J . Zonttar

M I H A E L B O T V I N I K O D L I K O V A N Z R E D O M RDEČE Z A S T A V E — do sedaj največja trofeja

v sovjetskem športu Mihae l a Bo tv t r i&a , svetovnega

šahovskega prvaka , j e P rez id i j vrhovnega sveta Sovjetske zveze ob njegovi 50-letnici rojstva, 17. avgusta leos, od l ikova l za uspešno delo n a področja šahovske i g re i n

znanosti , ter razvo ja šaha v Sov­je tski zvezi , z redom RDEČE ZA­S T A V E . To j c največje i n hkrati i p rvo taksno od l ikovanje v sov­j e tskem športu.

magala le Re.shc.vsky i n Ke~es. S 14 točkami je torej osvo j i l 70 od­stotkov m o * n ; h točk. k r r je vse­s t ransk i u<sr>eh. Z v s a k i m tekme­cem je zabeleži! zmagovit rezultat — prot i Kc-eisij 4:1, nrot i Re-shewskemu 3.5 : 1.5, prot i E m v e i u prav tako 3.5 : 1,5 ter prot i S m i ­slovu 3 : 2 . — V moskovskem de lu turn i r j a je razv i j a l i zredno igro velemojster Smis lov i n s i je z 11 točkami zagotovi l drugo mesto med najboljšimi. 27-letnemu so po tem uspehu prerokova l i s i ja jno prihodnost, kot vemo, j ih n i raz ­očaral . . . B o t v i n i k ga je uspel le enkrat premagat i , sicer pa je od-

amaak tudi d c k 4 o r in tožerifr elek-broiehnike ter jz»rmr-elj. Šahovska not večk-atnefTa svetovnega prva­k a x'odi neprestano navzTor od le­ta 1925. ko je komaj 14-letni de­ček v simultan.'« premagal takrat­nega svetovnega p r vaka Capa b i an-co, preko leta 1927. ko je 16-letni postal mojster ter I^ta 1931, ko je prvič osvo j i l prvenstvo Sovjetske zveze. 37 let star je prvič ros ta l svetovni prvak, upajmo pa, da ga bomo le ios, ko se je že srečal z Abrahamom, spet no lnera šahov­ske moči. pozdrav i l i na B l edu , v družbi s Smis lovom. Keresom, Euvvejem i n Reshewsk im, k i j i h

O đ p v o r n a č l a n e k » Z a k a j z d v e m a rcketoma"

Na članek »Zakaj z dvema reketoma?« objavljen v Glasu 1°. avgusta nam je namizno teniški klub Mladost i z Kranja poslal naslednji odgovor, ki ga v celoti objav-j n m o :

O^bO* namizno-teniškega k l u b a Mir. "ost je članek pazl j ivo preve­r i l ;n prišel do zaključka, da je pomanjkljiv in da razbi ja dobre Interna odnose med namiznoten i -škima k luboma Tr ig lav i n M l a ­dost.

Za sam naslov članka daje po­udarek drugemu de lu, v katerem »rešuje« tov. ing. Rebol j , odbor­nik N T K Tr ig lav , vprašanje per-spok l i vnest i razvoja namiznega tenisa v gorenjski metropol i . — V omenjenem članku sta navedeni dve možnosti rešitve tega proble­ma, in si<or združitev med n a -miznoteniškimn k luboma Tr i g lav in Mladost ter prestop Cadozeve in R / F r e l i h a k namiznoteniške-mu k l u b u Tr ig lav . Po navedenem r.aj b i b i la jedro problema ome­njena igralca. Ze to pa da m i s l i t i , kaj se s k r i v a za tem: novačenje kva l i t e tn ih ieraleev in to na zelo čuden način preko čar>op;sa, to je s pomočjo p r i t i ska javnost i . Ta račin postopanja p* parno jeml je voljo ieraleem in funkcionar jem N T K Mlado-d do de la in čemu 6pIoh je to potrebno?

Po našem mnenju združitev ne pr ide v poštev, kajti v tem p r i ­meru bi b i l zadan udarec ma-sov-nosti , igr i z belo žogico na des­nem bregu Save. P r i N T K T r i ­glav bi lahko t ren i ra l i le najbol j ­ši, pa tudi oddal ton<Yrt ima tu svoj n a m n . N T K Mladost ima pre­cejšnje te*ave zaradi poman jk l j i ­v i h prostorov za trening, vendar je z dobro vol jo uspeval, ka r k a -fteta prav pr imera Cade*eve i n Fre l iha . T r e n i r a in za'-etniška šola. k i 'o ie ime I N T K Mladost v pretekl i s~zo.*v no je pokazala, da je med ptOn't'll na desnem bregu Save dovo l i navdušenih s m n a t i z e r i e v npm : zne C T a tenisa. C l a v r a n a l n < T a vwi ' :eca šnorta in k luba 'e. da kroni t-do in h i--drl u m <-*elovT«\"a človeka, predvsem pa mladine k i J« š° v rp/vo lu. ne da \zgt' 'a tekmovalce, k i bi l ih potem na določeni k v a l i ' ^ t i ' r avv ! r r evzem^l ne*r1 druei k lub .

V"Tidor »>ri tpm ne smemo bi t i ozk i . P red o fni i moramo imet i , da iz kvarVfltete n-istnja kva l i l e ta . Tak vzpon m moramo t ak im šoortnikom snmi omogočiti. V n a ­šem r r i m e n i sta to jTadeževa in R. F r e l i h . Odbor N T K Mladost ie Je mnogo pred t« mi dogodki raz­

prav l ja l , k a k o b i j i m a omogočil nadal jn jo pot navzgor, da ne b i ostala pod v rhom. H k r a t i p a j e N T K Tr i g lav pokazal interes za omenjena igralca ' in je tov. Rebolj

»Kako pa s F re l i bom? C i t i r amo naslednje besede: » Ta b i tud i že prestopi l k T r i g l a vu , vendar gp, o v i r a njegov starejši brat, k i te­mu nasprotuje. Upam, da bomo tudi to uredili.« M i tud i upamo, toda ne n a tak r.:ič.!n, k a k o r ga je p r i ka za l tov. Rebol j , sodelavcu G lasu . Iz teh besed se v i d i . kako r da je k lub popolnoma nezirnterc-s i ran , toda m i menimo, da se bo

Danes Odred: Mladost Pokalna rokometna tekma, ki bi morala biti odigrana v nedeijo na Igrišču Mladosti v 5traž?5čw, bo d a n e s

v sredo z začetkom ob 17. irri

dejal tov. Djordjevičc, odborn iku Mladost i , da b i se o tej s tvar i po­govor i l i predeftavniki obeh k lubov ter da bi sestanek s k l i c a l N T K Tr ig lav , toda od tega k luba n i b i ­lo nobene b<«ede.

v amenjonm članku je navede­no tud i nas ledn je : ' »CADEZKVA je že pr is ta la za prestop k T r i ­glavu . . ..« k a r pa sp loh n i točno. Ce se družina Cadež ne b i prese­l i la na Z la to polje. Cadežcva sploh ne bi prestopi la k T r i g l avu . Raz«m toga N T K Tr ig lav sploh še nI zahteval njene i lptanice, N T K Mladost pa je Še tudi n i izdal , kajt i Cadežcva mora Izpolnit i l e neice obveznosti do matičnega k luba . T o l i k o o prestopu Cadc­ževe.

N T K Tr i g lav najpre j pogovori l z odborn ik i Mladost i , d a je njegov k l u b vsekakor za interes iran za njegov nada l jn j i razvoj , saj sa ­mo m i vemo, k o l i k o sredstev in časa je bi lo porabl jenega zanj . — Toda m i m u želimo še boljši raz­voj, da b i dosegel še boljčo k v a ­l iteto, saj to je tud i smoter vsa ­kega k luba , (la so njegovi i g ra lc i kva l i t e tn i . Več o toni pa se lahko pogovorimo skupaj z N T K T r i ­glav, ampak samo za mi/o, ne pa da to zadevo vlačimo po časopi­sih in tako škodujemo — k omu drugemu — če ne sami sel

N A M I Z N O T E N l S K I K L U B M L A D O S T

Tako le se »boralo-, kadar kopafrejo v K r a n j a »Sport*

Ž i r o v n i č a n i i n K r a n j č a n i K r a n j P re t ek lo nedei jo je b i l o v K r a ­

n j u okra jno prvenstvo v taborn i ­škem mnogoboju za leto 1961. — Tabo rn ik i so t ekmova l i v postav­l j an ju šotorov, prenašanju vest i n a da l javo s pomočjo Monsove i n semaforjeve abecede i n or i enta ­c i j skem krosu . Udeležba je b i l a zarad i dežja neko l i ko manjša — vendar so b i l i k l j u b temu v ne­ka t e r ih d i s c ip l inah doseženi dobr i rezu l ta t i .

Tekmovan ja so b i l a hk ra t i k v a ­l i f ikac i j e za republiško prvenstvo, k i bo od 23. do 27. avgusta v K o ­p r u . N a tem prvenstvu bodo n a ­stop i l i v s i ok ra jn i p r v a k i S love­n i j e i n borba za poka l Zveze ta ­born ikov Sloveni je , k i ga letos bran i jo t aborn ik i s Pr imorske , bo letos ze lo ostra. Goren jsko bodo

zastopal i taborn ik i i z K r a n j a i n Žirovnico.

Postav l janje šotorov je v nede­l jo močno mo i j l dež i n zato n iso b i l i doseženi posebni rezul tat i . — Natdove p rvakov so osvo j i l i p r i t aborn ik ih od 11 do 15 let borbeni Kranjčani in tabornice iz Žirov­nice, v s k u p i n i od 15 do 18 let so z dvo jno zmago p r i moških in ženskah p r i p r a v i l i presenečenje letošnjega prvenstva. V s k u p i n i nad 18 let pa so zn 0.5 točke zma ­gali Kranjčani pred Žirovničani, medtem ko so tabornice iz K r a n j a porazi le vse nasprotnice.

P r i s ignal izac i j i , to je prenaša­nju vesti na dal javo s pomočjo Morsove in somnforjovo abecede« so pnosenetde Kranjčonkc, k i so d<«se<>ie boljši čas od vseh fantov. Drugače so b i l i doseženi pričako­vani rezul tat i . V or ientac i jskem kro:-u je b i la zelo ostra borba v moški skup in i nad l f l let med K r a n i ; ini in Žirovničani, ker )o Sele kros odločil, kdo bo potoval v Kopor .

Proea za kros je vodi la z Z l a -tega pol .h . s'r>zi Stmževo, Ok ro -c.lo. m i m o Po l ice do ctlja pred Dijaškim dom« mi. Proga je bi la

dolga 6 km in teinnovaka so mo- vPirri B 15 do let moški Žirov-r a l i med potjo odgovarjati n a vprašanja i z NOB, zgodovine ta~ borništva, risati skko terena, oce­njevat i višino dreves itd.

Tako bodo v Koper potovali: v s k u p i n i A od 11 do 15 let — moški K r a n j , ženske Žirovnica — v s k u -

n ica , ženske Žirovnica, — v skup in i C nad 18 l e t moški Žirovnica, ženske K r a n j .

V s ekako r eo nas presenet i l i Ži­rovničani s 4 osvo jenimi p r v i m i mest i , razočarali p a so nas doma­čini z ze lo slabhmi rezu l ta t i . O.

Z V E Z N O P L A V A N J E ZA JUGO CUP

Triglava«! še zadnjič klonili Pretek lo nedel jo zvečer so p l a ­

va lke i n plavah-i kranjiskoga T r i ­glava še zadnjič nastopi l i v tek­movanju za jugoslovanski poka l , in s icer so se v Zagrebu srečali z domačo Mladost jo. S tem sreča­njem, k i so ga domačini odločili v svojo korirst s 14.229 i 13.329 to-i k i i m , se je tudi končalo t ekmova­nje v severni skup in i tekmovanja za Jugos lovanski pokal . Kot je znano, je zmagal beograjski Par ­t izan, pred zagreb iko Mladostjo, n S k i m Pr imor j em i n k r a n j s k i m Tr i g lavom.

Vse štiri ekipo se bodo sedaj srečalo še v f inu lu s štirimi e k i ­pami juvno skupine. F ina l e tek­movanja bo od 3. do 5. septembra v Beogradu. t

Kranjčani so to pot nastopi l i v okrn jen i postavi , zato je b i lo že v začetku pričakovati poraz. N a ­stopi l i oo f>rez Kocmur ja , k i te dni gostuje v Budimpešti, i n /ato KO nekater i tekmovalc i p lava l i na progah, k i ni.so n j ihove specialne d isc ip l ine .

Omenimo naj, da se Je Rogata-Jeva dobro odrezala n a 100 metrov hrbtno, Senieova pa jo M 100 me­trov metuljček z 1:36,0 celo po­sprav i la ed ino zmago zn K r a n j -čanke, Najbolji] rezultat, t ekmova­nja je prnv gotovo dosegel Pe lor Br inovec na 400 metrov prosto s časom 4:46,0, ka r je letos najbol j -i l iz id v L R S . Tud i ostal i t ekmo­valci so so ka r dobro držnJi.

Xot ka;.o, M Kranjčani za f ina­le dokaj dobro p r ip rnv l i on i . N a f inaln ih t l k l i a i lU f l J i l l v Beogradu računajo na najboljši uspeh.

Tiskovna konferenca ob velikem šahovskem turnirju na Bledu,

Botvinikovo mmm še pričakujejo

LJUBLJANA, 22. avgusta — N a t i s k o v n i k o n ­ferenci, ki jo je p r i r e d i t v e n i odbo r ve l ikega šahov­skega turnirja na Bledu — v počastitev 30-letnice turnirja, ki ga ob ravnava v saka šahovska zgodovi­na »BLED 31« — p r i p r a v i l včeraj v L j u b l j a n i , so sporočili, da se bodo sep tembrskega ve lemojstr­skega t u r n i r j a udeležili:

TALJ . PETROSJAN, G E L L E R , F ISCHER, NAJ-DORF, SŽABO, PACHMAN, OLAFSSON, DONNER, GLTGORIČ, MATANOVIČ, IVKOV, B E R T O K , G E R M E K , PARMA in dr. TRIFUNOVIC.

Pričakujejo še La rsenovo pr i j avo ter odgovor na t r i k r a t n o povab i l o sve tovnemu p r v a k u Bo t v in i -ku. T u r n i r j a se bo udeležil tud i d rug i ameriški p reds tavo ik — m o r d a Reshevvskv, a l i B e n k o . Tab l i ­c o bodo ver jetno i z p o l n i l i še z imen i (Jdovčič, Ro-batseh ( m e d n a r o d n i mo js t e r ti Avstrije) ter Z no­v i m sve tovn im p r v a k o m , če tega naslova ne bo p r i b o r i l P a r m a . M . ž.

d i d a t za p rvaka F L R J , j i h Je v

p r i j a t e l j s k e m srečanju preme j * * * z 8:1. T r en ing v Sp l i tu bodo T r i -g l a v a n i izkpris-Iili tudi za nekaj p r i j a t e l j s k i h srečanj z domačim' k l u b i .

S T R E L S K I TROBOJ I « ia

M i n u l o soboto ih nedeljo je P 1 ' bližno 100 strelcev in stre lk i z

Pmlos<>lj, Tzol<> in Tobačne , 0 " varne iz L jubl jan i - v Izoli pT*e novalo 20-Ietnieo vstaji 1. Ob t«| priložnosti so izvodu tudi strelakf tekmovanje z zračno puško: stopi le so moške in žm.sko eklP** V n d n i rod t ekmovan j i je b i l a** islednji:

L k i p n o , mošk i : P ' f i 1 < ' ' Tobačna tavama 1T.31 in Izola l " ' 1 9

i krogov od 2000 m o ' n i h .

Posnmrni«: Cigli«? 17(i (Pr , ( , ' v : ' lj«-), K rs to Carkolo 173 ( izr* '^ Majda Orehar (Pr«>«loislje) i vi (<''k' movala v molki ekipi ) krogov I* 1

Fk ipno , članice: Izola 734, ^ hačna tovarna 600 in PređoslJ« krogov od 1000 možnih.

Posamezno: .Jozepinn škraba Izola 173, Bixv.ai- - Predoslje A l e n k a Lup ine - Tobačna tov**1" nu IGO kro fov . "**

k r a n j s k i h

K r a n j , 22. av«iwtn, Po /. lo na -porni-h pred f ina ln ih t e k m o v a n j i h z a Jugoslovanski p o k i s o k r a n j -iski p lavalc i o r l p o t o v a l i n a 8 - d n c v -

nr pr iprave v Izlak<-. Vmia v do­mačem bazenu j<- namreč pre­m r z l a za trening:

Računajo, <t,i w bodo k ra i , p lavalc i v Iz lakah z a f inalni n a ­stop v Itcogravlu k a r najbolj«« p r i ­p rav i l i . Kot so nam p o v e d a l i n e -k l i n i funkc ionar j i v k l u b u , m i jo, d a b<xk> osvoj i l i peto a l i šesto mesto.

Waterpotisti odisotovaii

¥ Split K r a n j . 22. avgusta — Na skupne

priprav« za ftnalnt nastop v II. zvezni watcrpolo l i g i so <xlpot«> va l i tudi k ran j sk i waterpol i st |. ia licer v S p h l F ina lno tekmovanje v II. l i g i bo v Subot lc i . Dotlej b o ­lo Kranjčani t ren i ra l i v Spi tu,

kamor SO O d p o t o v a l i r>o d v e h n; i -•topUa v Zagrebu. Mladost - k a n -

170,