RAČUNALNIŠKO PODPRT RAZVOJ MAGNETNEGA …Proces razvoja je agilen, redno tedensko poročanje izvajajo ob ponedeljkih. Applova strategija je, da istočasno poteka minimalno tevilo

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

RAČUNALNIŠKO PODPRT RAZVOJ MAGNETNEGA OBESKA

Mentor: red. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Jernej Klančnik

Kranj, januar 2017

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Robertu Leskovarju za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Iskrena zahvala gre tudi moji družini za podporo skozi celotno obdobje študija in pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorju Leonu Banku, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK

Raziskava obravnava računalniško podprt razvoj konkretnega izdelka. Predstavljena so orodja − programski paketi in tipični formati datotek, ki so bili uporabljeni za razvoj magnetnega obeska. Kratko so opisane fizikalne lastnosti materialov, psihološki vpliv barv in fiziološki učinki plastike, magneta in vrvice. Magnetni obesek je bil pretežno oblikovan z orodjem Adobe Illustrator. Razvoj je trajal 3 mesece, investicija pa se je povrnila v približno dveh letih.

KLJUČNE BESEDE:

- računalniško podprto oblikovanje - psihologija barv - magnet - programi Adobe

ABSTRACT: This study presents computer-aided development of the product. Presented are tools - software packages and typical file formats, which have been used for development of magnetic pendant. Briefly are described physical properties of the materials, the psychological impact of colors and physiological effects of plastic, magnet and string. Magnetic pendant was mostly designed in Adobe Illustrator. Development lasted 3 months, the investment is returned in about two years.

KEYWORDS:

- computer-aided design

- psychology of color

- magnet

- Adobe programs

KAZALO

1. Uvod ......... ........................................................................ 1 2. Metodologija......... ............................................................... 2

2.1. Predstavitev problema .................................................... 2 2.2. Opredelitev ciljev naloge .................................................. 2

2.3. Predpostavke in omejitve ................................................. 2 2.4. Predvideni rezultati naloge ................................................ 3 2.5. Tehnike in orodja ............................................................ 3 3. Predstavitev orodij in formatov ......... ........................................ 4

3.1. Photoshop .................................................................... 4 3.2. Illustrator .................................................................... 5 3.3. After Effects ................................................................. 6 3.4. AutoCad ...................................................................... 6 3.5. Formati digitalnih slik ....................................................... 7 3.6. Jpeg ........................................................................... 7 3.7. Png ............................................................................ 7 3.8. Gif ............................................................................. 8

4. Razvoj produktov .................................................................. 9 4.1. Ustvarjanje vrednosti produkta ........................................... 9 4.2. Izbiranje in razvoj poslovnih in projektnih vodij ....................... 10 4.3. Formula za uspeh novih produktov ........................................ 11

5. Barve in magneti ................................................................... 12 5.1. Barve ......................................................................... 12

5.1.1. Rdeča ................................................................. 14 5.1.2. Modra ................................................................. 14 5.1.3. Rumena ............................................................... 14 5.1.4. Zelena ................................................................ 15 5.1.5. Vijolična .............................................................. 15 5.1.6. Oranžna .............................................................. 15 5.1.7. Črna ................................................................... 16

5.2. Magneti ....................................................................... 16 6. Razvoj magnetnega obeska ...................................................... 19

6.1. Obesek ....................................................................... 19 6.2. Ime ............................................................................ 19 6.3. Ideja produkta .............................................................. 19 6.4. Uporaba orodij .............................................................. 20 6.5. Skica produkta ............................................................... 21 6.6. Logotip ....................................................................... 21 6.7. Autocad izris ................................................................. 23 6.8. Realizacija prototipa ........................................................ 26 6.9. Izdelava embalaže in fotografiranje ...................................... 27

7. Zaključki ............................................................................. 30 Literatura in viri ......................................................................... 31

Univerza v Mariboru − Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Jernej Klančnik: Računalniško podprt razvoj magnetnega obeska stran 1

1. UVOD Računalniško podprt razvoj izdelkov v svetu ni novost. Številna podjetja − od največjih do mikro podjetij − uporabljajo programske rešitve, ki omogočajo oblikovanje in prikaz izdelkov, še preden nastanejo v proizvodnji. Kot primer lahko navedemo podjetje Apple. Panzarino (2012) navaja, da se vsak produkt pri Applu začne z intenzivnim oblikovanjem. Oblikovalci so pri Applu najbolj cenjeni zaposleni, produkti pa se v celoti prilagajajo njihovi viziji. V drugih podjetjih je pogosto praksa, da so izdelki lansirani primarno glede na finančne in proizvodnje zmogljivosti. Oblikovalci pri Applu dobesedno nimajo kontakta z oddelkom za finance, hkrati pa imajo na razpolago skoraj neomejene finančne in materialne vire. Ko se podjetje odloči za nov izdelek, oblikujejo novo skupino, ki je ločena od drugih zaposlenih. Prav tako podpišejo sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti. Dodelijo jim del zgradbe, ki onemogoča kontakt z drugimi zaposlenimi, na ta način ustvarijo »start-up« znotraj podjetja. Za ta start-up pa je odgovorna izključno ekipa, ki je bila pred tem izbrana. Člani ekipe poročajo samo vodstvu (Panzarino, 2012). Ko se začne razvoj novega izdelka, pripravijo dokument, v katerem so določene glavne faze, odgovornosti in mejniki (Panzarino, 2012). Proces razvoja je agilen, redno tedensko poročanje izvajajo ob ponedeljkih. Applova strategija je, da istočasno poteka minimalno število razvojnih projektov. Ko je izdelek pripravljen za proizvodnjo, določijo produktnega vodjo in vodjo dobave materialov. Vodji sicer sodelujeta, vendar se pojavljajo tudi konflikti. Ob koncu dneva je vedno treba sprejeti kompromis in izbrati odločitev, ki je najboljša za produkt (Panzarino, 2012). V Applu so pred izidom svojega produkta vedno najeli testerje, ki so bili zadolženi samo za odpiranje embalaže. Zelo pogosto se odločijo za dražji in manj učinkovit proces, in sicer z namenom, da naredijo kakovosten izdelek (Panzarino, 2012).



2. METODOLOGIJA

2.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Naloga obravnava problem računalniško podprtega razvoja konkretnega izdelka. Projekt, ki bo opisan v nalogi, pa obsega tudi trženje samega izdelka. Ciljni kupci so športniki in mlajša populacija. Razvit bo magnetni obesek, ki ga kupec nosi okoli vratu. Za razvoj bo uporabljen računalniški paket, ki je zmožen dobro predstaviti barve in obliko ter omogoča izvoz v tak format, ki se uporablja za proizvodnjo. Naloga je zapletena zaradi nepoznavanja trga, nepoznavanja procesa oblikovanja, proizvodnje in trženja. Računalniško podprt razvoj magnetnega obeska je bil izbran zato, da lahko hitro izdelamo več variant oblik in barvnih kombinacij. Vizualni pregled osnutkov omogoča hitro odpravljanje pomanjkljivosti. Iz psihologije je poznano, da barve vplivajo tudi na razpoloženje človeka. Ta dejstva bomo uporabili pri izbiri barv. Oblika izdelka mora biti atraktivna, nemoteča za uporabnika in ne sme imeti ostrih robov zaradi preprečevanja poškodb. Ker gre za izdelek z vrvico, ni namenjen otrokom, mlajšim od 8 let. Izbrani materiali morajo biti dermatološko prijazni in po možnosti imeti blagodejne fiziološke učinke na uporabnika.

2.2. OPREDELITEV CILJEV NALOGE Cilji naloge so:

Pregledati literaturo o programskih paketih za računalniško oblikovanje in

formatih datotek, ki se uporabljajo pri računalniško podprtem razvoju

izdelkov.

Pregledati literaturo o psihološkem vplivu barv, fizikalnih lastnostih

predvidenih materialov in fizioloških učinkih magneta in plastike na

človeka.

Oblikovati, razviti, izdelati in tržiti magnetni obesek.

2.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predvideni izdelek bo vizualno in taktilno prijazen do uporabnika. Uporabljeni materiali v nobenem primeru in pod normalnimi pogoji uporabe ne smejo škodovati kupcu. Običajni način uporabe je nošenje obeska okoli vratu, možno pa je tudi polaganje na različne dele telesa. V nobenem primeru pa ni namenjen zaužitju. Zaradi vrvice je priporočljivo, da ga ne uporabljajo otroci, mlajši od 8 let. Predvideno je, da za razvoj ne porabimo več kot 3 mesece, za lansiranje ne več kot pet tisoč evrov. Doba vračila investicije pa je največ dve leti.



2.4. PREDVIDENI REZULTATI NALOGE Rezultati naloge bodo pregledana literatura o razvoju produktov. Hkrati pa tudi uspešno zaključen projekt, ki je bil podprt s pomočjo informacijske tehnologije. Kot glavni rezultat pa bi rad izpostavil uspešno lansiranje izdelka na trg.

2.5. TEHNIKE IN ORODJA

Uporabljene bodo tehnike računalniškega oblikovanja 3D-izdelka. Predvidena orodja za računalniško podprt razvoj magnetnega obeska so:

Adobe Photoshop za urejanje barv in tekstur,

Adobe Illustrator za vektorsko skiciranje,

Adobe After Effects za izdelavo animacije,

AutoCAD za izris skice proizvodnje izdelka.



3. PREDSTAVITEV ORODIJ IN FORMATOV Pri razvoju produkta bomo v veliki večini delali s programi proizvajalca Adobe Systems. Adobe Systems je podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme. Osredotočeni so na programe za računalniško risanje, oblikovanje dokumentov ter izdelavo spletnih strani. Za razvoj produkta v diplomskem delu smo izbrali štiri programe iz družine Adobe ter enega iz družine AutoDesk:

Adobe Photoshop (Ps),

Adobe Illustrator (Ai),

Adobe After Effects (Ae),

AutoCad.

3.1. ADOBE PHOTOSHOP

Adobe Photoshop ima širok nabor uporabnikov, kot so: začetniki oblikovalci,

profesionalni grafični oblikovalci, digitalni umetniki, medicinski tehniki in

podobno. Photoshop je program, ki je namenjen uporabnikom z različnimi nivoji

znanja (Dayley in Dayley, 2012).

Z leti je program postal eden najboljših orodij za urejanje slik, hkrati pa je izraz

Photoshop postal tudi sinonim za kakovostno grafično oblikovanje. Program je

postal priljubljen, ker lahko z njim izdelamo vrhunske izdelke, tudi če smo popolni

začetniki (Dayley in Dayley, 2012).

V konkretnem projektu je bil program Adobe Photoshop uporabljen predvsem za

oblikovanje predogledov. Objekte lahko zelo dobro postavimo v določen prostor.

Dodajamo lahko različne teksture in sence. Zelo velik poudarek je tudi na barvah.

Adobe Photoshop ima na voljo najobsežnejši nabor barvnih prilagoditev, s katerimi

lahko dosežemo raznovrstne učinke. Ponuja velik nabor učinkovitih orodij, s

katerimi lahko naredimo variante različnih končnih izdelkov.

Najpogostejša opravila v Adobe Photoshop:

popravki na slikah,

izboljšave slik,

kompozicija,

umetniški učinki,

barvanje,

ustvarjanje vektorske umetnine,



dodajanje besedila na slike,

priprava za tisk,

izdelava 3D-objektov,

video korekcije in

izdelava animacij.

Čeprav omogoča tudi izdelovanje animacij, je orodje manj primerno za izdelavo

profesionalnih animacij.

3.2. ADOBE ILLUSTRATOR Adobe Illustrator je orodje za pripravo tiska, multimedije in spletne grafike. Namenjeno je predvsem oblikovalcem, tehničnim ilustratorjem in multimedijskim umetnikom (Wood, 2014). Adobe Illustrator je orodje, namenjeno za izdelavo vektorskih grafik. To so lahko različni logotipi, ilustracije, grafi ter diagrami. Hkrati pa nam program lahko pretvori klasične fotografije v vektorsko obliko. Program Adobe Illustrator nam je omogočal zelo hitro skiciranje obeska. Objekt smo izdelali v krivuljah, kar pomeni, da ga lahko po želji raztezamo. Najbolj pogosto uporabljeno orodje je orodje za risanje enostavnih oblik, kot so: kvadrat, krog, pravokotnik in podobni. Želeno obliko narišemo s preprostim klikom in potegom miške do želene oblike. S programom lahko objekte tudi zrcalimo, obračamo pod določenimi koti do želenega rezultata. Za bolj zahtevne oblike uporabljamo tako imenovan Pen Tool, s katerim lahko rišemo zelo kompleksne objekte. Osebno menim, da je največja prednost programa Illustrator izdelava končnih produktov v vektorski obliki. To pomeni, da nam program omogoča izdelavo čistih izdelkov, ki jih lahko poljubno povečujemo ter manjšamo brez izgube kvalitete. To ne velja za program Photoshop, pri katerem opazimo zmanjšanje kvalitete, če objekt močno povečamo in obratno.



3.3. ADOBE AFTER EFFECTS Adobe After Effects je program, ki tako kot Photoshop in Illustrator spada v družino Adobe. Pri After Effects je več poudarka na digitalnih vizualnih učinkih ter grafiki gibanja. Program se v veliki večini uporablja za postprodukcijo v filmski industriji ter izdelavi animiranih filmov (Adobe After Effects, 2016). Program omogoča animiranje, obdelavo in kompozicijo v 2D ali 3D-prostoru. To dosežemo s pomočjo vgrajenih orodij ter s tako imenovanimi "plug-ins", ki jih lahko prenesemo s spleta in jih vključimo v program (Adobe After Effects, 2016). Program After Effects ima bogato "plug-in" podporo. S pomočjo vtičnikov lahko generiramo ogenj, delce, dim, vodo. Lahko pa dodajamo tudi različne zvočne efekte. Pri kreiranju animacije nam je pomagalo orodje, ki 2D-objekt pretvori v 3D-objekt. Preprosto skico, ki smo jo narisali v programu Adobe Illustrator, smo prenesli v Adobe After Effects in izdelali 3D-objekt. S tem smo prihranili veliko časa. Nato objektu točno določimo pot gibanja, da nastane animacija. Ko kreiramo 3D-izdelek, pa lahko dodatno namestimo različne teksture na objekt s pomočjo vtičnikov.

3.4. AUTOCAD Predstavili bomo še eno pomembno orodje pri razvoju novih produktov − AutoCAD. Gre za zelo razširjen programski paket za računalniško podprto konstruiranje oziroma s tujko computer assisted design − CAD. Program omogoča 2D in 3D-risanje, z mnogimi dodatki pa je uporaben na različnih tehničnih področjih:

strojništvo,

lesarstvo,

gradbeništvo,

arhitektura,

geodezija in

elektrotehnika (AutoCAD, 2015).

AutoCAD razvija podjetje Autodesk, namenjen pa je izključno za operacijski sistem Microsoft Windows (AutoCAD, 2015). Datotečna zapisa v formatu DWG ter DXF je uvedel AutoCAD in sta postala neformalni standard za CAD-programiranje (AutoCAD, 2015).



3.5. FORMATI DIGITALNIH SLIK

Pri oblikovanju izdelka smo uporabljali različne formate datotek, kot so: jpeg/jpg, png, gif. Datoteke se razlikujejo med seboj z vidika kompresije, velikosti in barv. Različni programi omogočajo vse te nastavitve. Opisali bomo nekaj formatov, s katerimi smo se srečali pri našem oblikovanju produkta. Najpogostejši format pri naši zasnovi produkta je bil JPEG ali JPG.

3.6. JPEG JPEG je metoda digitalne kompresije. Kratica JPEG pomeni Joint Photographic Experts Group. Končnici datotek sta jpeg ali jpg (Kaj je Jpeg?, 2008). Programi, ki imajo podporo za kreiranje JPEG-slik, vsebujejo opcijo za izbiro stopnje kompresije. Višja kompresija pomeni manjšo velikost datoteke in tudi manjšo vizualno kakovost. Razvijalci vizualno pregledajo nastalo sliko in se glede na medij odločijo, ali je sprejemljiva ali ni. Z JPG-kompresijo lahko dosežemo, da je velikost datoteke ob nespremenjeni velikosti slike tudi do desetkrat manjša, pri čemer izgubo kvalitete težko zaznamo (Kaj je Jpeg?, 2008). JPEG je primernejši za fotografije in slike realističnih prizorov, manj pa za risanje tekstur, pri katerih lahko opazimo vidne razlike pri ostrem kontrastu. Takšne slike je bolje shraniti v formatu PNG. Dodati moramo še to, da se kvaliteta JPEG-slike zmanjša pri vsaki narejeni kompresiji (Kaj je Jpeg?, 2008).

3.7. PNG

PNG je dokaj nov rastrski slikovni format, ki postaja razširjen na spletu in drugod. Kratica PNG pomeni Portable Network Graphic ali po slovensko prenosljiva spletna grafika. PNG je objavljen kot ISO/IEC-standard. Format PNG je bil zasnovan z razlogom, da bi izboljšali pomanjkljivosti njegovega predhodnika, formata GIF. Oba pa sta namenjena prenosu slik preko interneta in ne za profesionalno grafiko za tisk. Končnica datoteke pri tem formatu je običajno png (Kaj je Png?, 2008).



3.8. GIF

Kratica GIF pomeni Graphics Interchange Format in je rastrski slikovni format, pri katerem so slike kodirane kot polje slikovnih pik. Format podpira do osem bitov na piksel, kar pomeni, da lahko naenkrat prikaže do 256 barv (Kaj je GIF?, 2008). Pogosto uporabo GIF-formata lahko opazimo na svetovnem spletu, prikazujejo pa jih vsi spletni brskalniki. GIF nam omogoča tudi animacijo z zaporednim prikazovanjem slik, ki imajo ločene barvne palete. Velika prednost, ki jo lahko opazimo, je, da je slika lahko animacija, kar pa ne velja za format PNG (Kaj je GIF?, 2008). GIF je uporaben za prikazovanje logotipov in enostavnih motivov ter animacij, manj pa je primeren za prikazovanje fotografij, ker ima preveč omejen nabor barv (Kaj je GIF?, 2008).



4. RAZVOJ PRODUKTOV 4.1. USTVARJANJE VREDNOSTI PRODUKTA Ward (2014) je ugotovil, da se vitki razvoj osredotoča na uporabo našega znanja in opreme, kar prispeva k doslednosti, zato da so naši tokovi donosni. Vsak dober produkt s slabo proizvodnjo, slabim dobaviteljem ali nezadovoljnimi strankami predstavlja propadli projekt. Prava vrednost pa je to, kar se naše stranke naučijo. Za uspeh oziroma za dosledne dobičkonosne tokove moramo poznati:

želje strank in način integracije našega produkta v okolje,

naše proizvodne in razvojne sposobnosti in potencial, da bi zadostili željam

naših strank,

fizikalne in estetske lastnosti naših produktov ter

zmožnosti in omejitve naših dobaviteljev.

Ward (2014) se v svojem delu sprašuje, kaj je to učenje in kako dodamo vrednost. Na ta vprašanja gledamo lahko z zelo različnih smeri oziroma z različnimi pogledi. Zelo veliko razvijalcev uporablja tako imenovani LAMDA cycle, kar pomeni Look − Ask − Model − Discuss − Act. To je zelo učinkovit učni cikel za nove oziroma že obstoječe razvijalce.

Za pridobitev novega znanja moramo najprej opazovati. Moramo si ogledati:

fizikalne lastnosti produkta,

konkurenčne produkte,

obnašanje strank,

proizvodne procese in

nove tehnologije.

Opazovati moramo aktivno in ne pasivno. Moramo si ogledati obrat, kjer se izdeluje produkt, in spoznati delovanje tega podjetja. Hkrati pa moramo govoriti s strankami, da pridobimo neizkrivljene informacije iz prve roke.

Ward (2014) je ugotovil, da se pri razvoju novih hipotez pogosto pojavi potreba po modelu. Model poveča naše razumevanje. Kot model si lahko predstavljamo preprosto risbo, prototip, enačbo, 3D-objekt, simulacijo. Skratka, karkoli, kar bo predstavljalo neko realno stvar v razumljivi obliki. Hkrati pa nam bo to omogočilo boljše razumevanje in lažje komuniciranje z dobavitelji in kupci.



4.2. IZBIRANJE IN RAZVOJ POSLOVNIH IN PROJEKTNIH VODIJ Pri našem projektu ni bilo potrebe po projektnih vodjih oziroma je bila ena oseba zadolžena za vse procese. Če pa bi se pojavila potreba po projektnih vodjih, moramo izbrati vodjo s primernimi karakteristikami.

Ward (2014) ugotavlja, da imajo dobri oblikovalci poslovnih sistemov naslednje karakteristike:

- Želijo si službe. Imajo močno željo, po razvoju novih produktov in

vrednostnih tokov. Če delujejo dobro, je njihova nagrada, priložnost, da se

še bolj izkažejo.

- Že imajo izkušnje na področju oblikovanja sistemov.

- Hitro se učijo, tako tehnično kot tudi drugače.

- Imajo dobro presojo. Zahteva po odločanju jim ne predstavlja stres.

- Lahko si vizualizirajo celotni sistem, ki ga hočejo oblikovati.

- Imajo dobro tehnično razumevanje in poslovno intuicijo.



4.3. FORMULA ZA USPEH NOVIH PRODUKTOV Cooper (2011) predlaga upoštevanje osmih kritičnih pravil za uspeh produkta.

1. Produkt je unikaten − kadar ima produkt edinstveno, unikatno dodano

vrednost, je to za kupca ali uporabnika odločilno. To pravilo je najbolj

pomembno za dobičkonosnost produkta.

2. Nov produkt gradimo s pomočjo naših potencialnih kupcev in njihovih

mnenj. Naš izdelek mora rasti z našimi strankami in to je ključ do uspeha.

3. Narediti moramo domačo nalogo ter poskrbeti, da so stvari urejene, preden

gre izdelek v izdelavo.

4. Pri izdelavi produkta v začetni fazi moramo biti suvereni, hkrati pa

moramo definirati projekt. S tem se izognemo področju nestabilnosti ter

tako imenovanega plazenja. Tako bomo hitreje prodrli na trg.

5. Spiralni razvoj. V začetni fazi moramo razvijati, testirati ter zbirati

povratne informacije. Če stranka vidi izdelek v zgodnji fazi razvoja, lahko

veliko lažje pridemo do pravega izdelka.

6. Razmišljati moramo široko. Naš produkt mora ciljati na globalne trge. Le

tako bo dobičkonosen. Produkt, ki zadostuje potrebam samo ene države, je

tvegan.

7. Dobro zasnovan produkt ter pravilno lansiranje sta ključnega pomena za

uspeh. Obvezno moramo pripraviti dober marketinški načrt.

8. Hitrost šteje. Obstaja veliko dobrih načinov za pospeševanje razvoja

projektov, vendar to ne sme vplivati na kakovost izvedbe.



5. BARVE IN MAGNETI 5.1. BARVE Trstenjak (1978) ugotavlja, da se človeški organizem ravna po svetlobi in barvi. Človek se težko odvrne od močne svetlobe ali žive barve. Pravimo, da po naravnem nagnjenju teži k svetlobi in barvi. Znanost o barvah odkriva, kako le-ta pomembno vpliva na človekovo psihično in fizično delo, na njegovo storilnost, kakovost in moralo ali osebno počutje. Hkrati pa vpliva tudi na njegovo telesno in duševno zdravje. Človekovo osebno počutje je odvisno od svetlobe in barve že zato, ker vidni organ ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najrazsežnejši človekov čutni organ. S kožo je človek izpostavljen svetlobi in barvi v celoti. Trstenjak (1978) omenja poskus s področja vpliva barvne svetlobe na vegetativne živčne procese. Ugotovil je, da kratkovalovna svetloba znižuje krvni pritisk ter zavira pulz in dihanje. Dolgovalovna svetloba pa stopnjuje krvni pritisk ter pospešuje utrip in respiracijo. Vpliv svetlobe je odvisen tudi od človekovega čustvenega odnosa do svetlobe in barve. »Kako zelo je človekovo počutje odvisno od barvnih zaznav, nam kažejo že navadni primeri iz vsakdanjega življenja. Pogled na lepo stavbo utegne človeka s primerno doživljajsko sposobnostjo navdati z občutkom lepote, veličastnosti. Zgolj pogled na avtomobilsko nesrečo na cesti pa pri gledalcu povzroči občutje groze. To se pravi, da samo z očmi zaznana nevarnost sproži tolikšen strah, da telo začne izločati adrenalin« (Trstenjak, 1978). Tabela 1 prikazuje Trstenjakove ugotovitve o priljubljenosti in odklanjanju barv.

Tabela 1: Trstenjakova raziskava priljubljenosti barv (Trstenjak, 1978)



Kljub kar nepredstavljivi občutljivosti našega očesa za barvne vtise, saj jih more razlikovati vsaj 2000 do 4000, naše zaznave barv vendarle še zdaleč niso zmožne tolikšne raznolikosti, kakršno imajo fizikalno delujoči optični dražljaji. To, kar zgolj fizikalno predstavlja različne dražljaje, se v dogajanju vidne zaznave zliva v en sam optični vtis, tako da naše oko iz mešanice barv in svetlob ni zmožno razbrati več posameznih barvnih sestavin (Trstenjak, 1978). V Tabeli 2 so prikazane valovne dolžine in frekvenčno območje šestih barv.

Tabela 2: Barve vidnega spektra (Barva - Wikipedia, 2016)

»Človek preko čustev poveže barvo z različnimi doživetji v novo izkušnjo. Psihološki učinki barv se nazorno pokažejo v naravi, kjer se na primer svetlejše barve odmikajo v prostor, temnejše pa zožujejo. Zato svetle barve nudijo občutek oddaljevanja v nasprotju s temnejšimi barvami, pri katerih dobimo občutek približevanja, vsiljevanja ter utesnjevanja. Enako je z nasičenostjo, kjer se barva z manjšo saturacijo odmika ter oddaljuje. Vpliv se kaže tudi pri vertikalni smeri, kjer temne barve težijo k tlom, medtem ko se svetle barve dvigajo. Enako lahko rečemo za težo, temnejše barve so težje v primerjavi s svetlimi. Temnejše barve imajo horizontalno smer, v vertikalni smeri pa se gibajo svetle barve. Psihološki vpliv se lahko kaže tudi v akustičnih lastnostih barv, toplimi in hladnimi učinki« (Trstenjak, 1978).

Pri razvoju produkta Amulet igrajo eno glavnih vlog tudi barve. Vsaka barva ima svojo valovno dolžino in jakost, to pa pomeni, da tudi vsaka barva drugače deluje na človeško telo. Poznamo štiri psihološke primarne barve: rdeča, modra, rumena in zelena. Pogledali si bomo psihološke lastnosti različnih barv.



5.1.1. RDEČA

Rdeča barva ima najdaljšo valovno dolžino, hkrati pa je zelo močna barva. Čeprav barva teoretično ni najbolj vidna, deluje veliko bližje, kot v resnici je, s tem pa najhitreje pridobi našo pozornost. Zato je zelo učinkovita na semaforjih. Njen učinek je fizičen. Naše telo spodbuja, dvigne srčni utrip, kar daje občutek, da čas mineva hitreje. Rdeča je močna in zelo osnovna barva, čista rdeča pa je najenostavnejša. Razumemo jo lahko kot živahno in prijazno, mogoče pa jo je razumeti tudi kot zahtevno in agresivno (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: fizični pogum, moč, toplota, energija, osnovno preživetje, stimulacija, moškost. Negativne lastnosti: agresivnost, vizualni učinek.

5.1.2. MODRA

Modra je barva uma, ki pomirja, na nas pa vpliva mentalno. Močnejše modre barve spodbujajo jasne misli, svetlejše modre pa pomagajo umiriti um. Hkrati je modra barva mirna ter duševno pomirjujoča, je barva jasne komunikacije. Modri predmeti se ne zdijo tako blizu kot rdeči. Raziskave vedno znova in znova dokazujejo, da je modra najljubša barva na svetu, a hkrati jo lahko dojemamo kot hladno, brez čustev ter neprijazno (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: inteligenca, komunikacija, zaupanje, logika, mirnost. Negativne lastnosti: hladnost, rezerviranost, pomanjkanje čustev. 5.1.3. RUMENA

Valovna dolžina rumene je relativno velika in v bistvu stimulativna. V tem primeru stimulira čustva, zato je rumena najmočnejša barva s psihološkega vidika. Prava rumena bo dvignila našega duha in našo samopodobo. Je barva samozavesti in optimizma. Hkrati moramo paziti, saj lahko napačni ton rumene oziroma povezava le-te z drugimi toni na barvni shemi povzroči padec naše samopodobe, kar posledično povzroči strah in tesnobo (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: optimizem, samopodoba, čustvena moč, kreativnost. Negativne lastnosti: strah, čustvena krhkost, depresija.



5.1.4. ZELENA

Zeleno barvo zaznamo na ta način, da ne zahteva prilagajanja, zato je ta barva prijetna. Zelena je barva ravnovesja, saj leži v središču spektra. Svet okoli nas vsebuje veliko zelene. To kaže na prisotnost vode in majhno nevarnost lakote, zato smo se ob zeleni barvi pomirili že na primitivni ravni. Zelena lahko deluje tudi negativno, in sicer predstavlja stagnacijo in ob nepravilni uporabi je lahko zaznana tudi kot preveč vljudna (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: harmonija, ravnovesje, mir, ozaveščenost okolja. Negativne lastnosti: dolgčas, stagniranje.

5.1.5. VIJOLIČNA

Najkrajšo valovno dolžino ima vijolična barva. Spodbuja zavedanje o duhovnih vrednotah, hkrati pa spodbuja globok razmislek oziroma meditacijo. Vijolično večkrat povežemo s kraljevino, hkrati pa je sinonim za kvaliteto. Kot zadnja vidna valovna dolžina pred ultravijoličnimi žarki ima povezavo s časom, prostorom in vesoljem. Pretirana uporaba vijolične lahko povzroči zaprtje samega vase (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: duhovna zavest, vizija, razkošje, resnica. Negativne lastnosti: zatiranje, manjvrednost.

5.1.6. ORANŽNA

Ker je kombinacija rdeče in rumene barve, oranžna spodbuja, reakcija nanjo pa je kombinacija fizičnega in čustvenega. Naše misli osredotoča na fizično udobje kot so hrana, toplina, zavetje in čutnost. Hkrati je zabavna barva. Z negativnega vidika se lahko oranžna osredotoči na ravno nasprotno, in sicer na odvzem. To je še posebej verjetno, ko toplo oranžno uporabljamo s črno. Prav tako pa preveč oranžne nakazuje na lahkomiselnost in pomanjkanje resnih intelektualnih vrednot (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: toplina, fizično udobje, strast, zabava, varnost. Negativne lastnosti: odvzem, frustracije, lahkomiselnost, nezrelost.



5.1.7. ČRNA

Črna barva pomeni odsotnost svetlobe, ker se nobena valovna dolžina ne odbije, zato lahko postane grozeča. Zelo veliko ljudi je strah teme. Pozitivno pa črna odraža jasnost, brez finih odtenkov. Sporoča prefinjenost in brezkompromisno odličnost, hkrati pa zelo dobro deluje z belo. Črna ustvarja zaznavanje teže in resnost (Wright, 2016). Pozitivne lastnosti: prefinjenost, varnost, čustvena varnost, učinkovitost, snov. Negativne lastnosti: zatiranje, hladnost, grožnja, težavnost.

Pri razvoju magnetnega obeska smo se odločili, da bo le-ta v treh barvnih različicah. Kljub temu da je po Trstenjaku najbolj priljubljena barva modra, najbolj zoprna pa vijolična, smo se odločili, da barve izdelka izberemo po naših željah. In sicer smo se odločili za rdečo, črno in modro-zeleno.

5.2. MAGNETI Skozi vse življenje vsi živi organizmi čutijo vpliv magnetnega polja na različne načine. Nekateri so celo razvili specifične organe, občutljive na magnetno polje, za lažjo orientacijo pri migracijah. Ljudje smo stalno izpostavljeni delovanju zemeljskega magnetnega polja, občasno pa umetnim virom (Environmental Health Criteria 232, 2006).

Naravno statično zemeljsko magnetno polje je 50 µT in se glede na geografsko lokacijo giblje med 30 µT in 70 µT. Gostota magnetnega pretoka na visokonapetostnih daljnovodih je okoli 20 µT. V prihodnosti obstaja možnost, da bomo izpostavljeni večjim gostotam magnetnega pretoka, ki bodo posledica razvijanja novih transportnih tehnologij. Hitri potniški vlaki, ki temeljijo na magnetnem lebdenju, proizvajajo relativno veliko gostoto magnetnega pretoka v bližini motorja. Vendar pa so v magnetno lebdečih vlakih in konvencionalnih električnih vlakih polja v notranjosti potniške kabine relativno nizka, pod 100 µT. Ampak še vedno so prisotna lokalna magnetna polja do nekaj mT, ki so posledica prisotnosti tuljave pod tlemi potniških vagonov (ICNIRP Guidelines, 2009). Drugi viri statičnih magnetnih polj v stanovanjskih in delovnih okoljih vključujejo majhne trajne magnete v obliki gumbov na torbah, magnetnih pasovih, magnetne igrače ter magnetne ogrlice in zapestnice, ki povzročajo lokalno statično polje, ki presega 0,5 mT (ICNIRP Guidelines, 2009). Najvišja izpostavljenost se pojavi pri bolnikih, ki opravijo diagnostični pregled z magnetno resonanco. To je tehnika, ki se uporablja za pridobitev diagnostične informacije o telesu, hkrati pa se uporablja pri kirurških posegih v telesu. Magnetna resonanca temelji na pojavu jedrske magnetne resonance. Pri postopkih magnetne resonance se gostota magnetnega pretoka navadno giblje nekje od 0,15 do 3 T, sam postopek je pogosto omejen na največ eno uro. Medicinsko osebje je med dolgimi operacijami velikokrat izpostavljeno velikemu magnetnemu polju tudi



do več ur. Hkrati pa imamo tudi zaposlene v proizvodnji in vzdrževanju sistemov za magnetno resonanco (ICNIRP Guidelines, 2009). Funkcionalnost magnetne resonance se danes široko uporablja v akademskih in medicinskih raziskavah o delovanju človeških možganov. Močnejši sistemi za magnetno resonanco uporabljajo višji magnetni tok, tudi do 10 T, in se trenutno uporabljajo za raziskave v mnogih institucijah po vsem svetu. Izpostavljenost se lahko pojavi tudi pri drugih aplikacijah v medicini, kot npr. pri usmerjanju katetrov v srcu (ICNIRP Guidelines, 2009). Močna polja se proizvajajo tudi v visokoenergetskih tehnologijah, kot so termonuklearni reaktorji, magnetno hidrodinamični sistemi in superprevodni generatorji. Raziskovalne ustanove, ki uporabljajo komore, pospeševalnike delcev in podobno, čutijo močne pretoke magnetnih polj okoli teh naprav (ICNIRP Guidelines, 2009). V primeru izpostavljenosti močnim statičnim magnetnim poljem človeško telo reagira (Environmental Health Criteria 232, 2006). Raziskovalce je zanimal vpliv statičnega magnetnega polja z močjo 1.5 T za 20 do 60 minut na temperaturo kože. Izvedli so tri poskuse. Skupine so štele od 6 do 11 zdravih prostovoljcev. Temperatura kože je bila izmerjena na naslednjih lokacijah: trebuh, čelo, nadlakti, podlakti, prsi, stegna in meča. Rezultati so pokazali, da ni bilo bistvenih razlik v temperaturi človeške kože tistih, ki so bili pod vplivom močnega magnetnega polja, in tistih, ki so bili zgolj pod vplivom zemeljskega magnetnega polja (Environmental Health Criteria 232, 2006). Številne raziskave so bile izvedene tudi za srce, pretok krvi in krvni tlak. Poskus na 10 prostovoljcih, ki so bili izpostavljeni statičnemu magnetnemu polju 8 T eno uro, je pokazal, da ni nobenih sprememb v srčnem utripu, diastoličnem ali sistoličnem krvnem tlaku v primerjavi z meritvami, ki so bile opravljene pred izpostavljenostjo (Environmental Health Criteria 232, 2006).

Vpliv magnetizma na človeško tkivo in zdravje ljudi ter njihovo uporabo za terapevtske namene je starodavna in sporna tema še danes. Obstaja zelo omejeno število podatkov o človeških eksperimentih oziroma raziskavah o morebitnih učinkih izpostavljenosti statičnim poljem. Ni dokazov o vplivih statičnih magnetnih polj na kardiovaskularno fiziologijo ali na beljakovine in hormone. Izpostavljenost statičnim magnetnim poljem do 8 T ne povzroča nobenih sprememb v človeški temperaturi. Vendar je večina študij temeljila na majhnih vzorcih (Environmental Health Criteria 232, 2006).



Z industrializacijo sveta smo se zelo izolirali od zemeljskega magnetnega polja, saj smo obdani z betonom in železom, nosimo čevlje iz gume, hkrati pa neprestano proizvajamo elektromagnetna valovanja z našo tehnologijo, kot so računalniki, televizije in drugo. Lahko bi se vprašali, ali bi se naše zdravje izboljšalo, če bi magnete aplicirali kar fizično na naše telo (Hinojosa, 2000). Brewer (2002) ugotavlja, da se je človek razvil znotraj magnetnega polja določene jakosti. Dejstvo, da se le-ta zmanjšuje, pomeni, da naše celice niso več izpostavljene enakemu magnetnemu polju kot takrat. Brewer (2002) navaja, v katerih primerih ne smemo uporabljati magnetov z vidika zdravljenja:

v primeru infekcije,

če se pojavi draženje,

pri osebah, ki so imele pred kratkim norice,

na odprtih ranah,

pri osebah, ki so imele pred kratkim operacijo,

pri osebah s spodbujevalnikom srca,

pri osebah, ki uporabljajo inzulinsko črpalko,

pri osebah s kovinskimi vsadki,

pri nosečnicah,

pri dojenčkih.

Pri razvoju našega izdelka smo uporabili neodim magnete z močjo od 65 mT (center) do 100 mT (rob), kar pomeni približno tisočkrat več, kot je naravno zemeljsko magnetno polje.

Neodim magneti so vrhunski tehnološki produkt, ki združuje materiale z izjemno stopnjo magnetizma. So najmočnejši permanentni magneti, narejeni iz čiste zlitine neodima, žleza in bora. So cenejši, lažji in močnejši od katerihkoli drugih magnetov. Nosijo lahko tudi do 1300-kratnik lastne teže. Večinoma so protikorozijsko zaščiteni z nikljem (Ni), cinkom (Zn) ali plastično maso.



6. RAZVOJ MAGNETNEGA OBESKA 6.1. OBESEK Ideja za produkt je nastala, ko smo razmišljali, kako bi nek produkt z morda pozitivnimi učinki na zdravje približali mlajši populaciji. Kot smo že ugotovili, smo ljudje zelo izolirani od zemeljskega magnetnega polja zaradi različnih elektromagnetnih valovanj, ki so posledica današnje tehnologije. Morda bi to težavo lahko rešili z apliciranjem magneta na naše telo.

Najlažje bi to lahko naredili s pomočjo magnetnih zapestnic, ogrlic, verižic in podobnih produktov. S tega vidika smo se odločili za izdelavo obeska z vgrajenim magnetom. Da pa bi bil produkt še bolj atraktiven, smo se odločili vključiti tudi pomen barv oziroma njihov vpliv na naše telo. Ugotovili smo, da ima vsaka barva svojo valovno dolžino in jakost, kar pomeni, da vsaka barva drugače deluje na človeško telo.

6.2. IME Ker se bo naš produkt nosil kot obesek okoli vratu, smo ga temu primerno tudi poimenovali, hkrati pa je treba oblikovati neko zgodbo. Produkt smo poimenovali Amulet, in sicer iz več razlogov. Amulet je lahko katerikoli predmet, katerega najpomembnejša značilnost je, da s svojo močjo zaščiti lastnika pred nevarnostjo in škodo. Že samo ime Amulet sporoča, da gre za obesek, ki se ga nosi okrog vratu. Zato se nam je to ime glede na lastnosti našega produkta zdelo zanj najprimernejše.

6.3. IDEJA PRODUKTA Ko se mi je porodila prva ideja o produktu, sem na list papirja skiciral zasnovo produkta. Kmalu je nastala prva skica magnetnega obeska. Naslednja zelo pomembna stvar je koncept produkta. Pri našem produktu smo se odločili, da se bo magnetni obesek nosil okoli vratu, na telo pa bo vplival s pomočjo nameščenega magneta in pa seveda s pomočjo same barve. Barve močno vplivajo na naše telo, tako fizično kot psihično, zato so pri tem produktu zelo pomembne.



6.4. UPORABA ORODIJ

Po nekaj ročnih skicah in osnutkih je bil čas, da posežem po informacijskih tehnologijah. Za računalniški izris novega produkta potrebujemo temu primerno tako strojno kot programsko opremo. Za izdelavo računalniškega prototipa sem uporabil:

HP Z230 Workstation,

16GB pomnilnika,

procesor Intel Core i7 3.60GHz,

grafično kartico Nvidia Quadro K4000,

grafično tablico Wacom Intuos4.

Pri oblikovanju prototipa potrebujemo tudi ustrezne programe za čim lažjo uporabo in čim boljši končni produkt. Pri izdelavi našega obeska smo uporabili naslednjo programsko opremo:

Adobe Photoshop,

Adobe Illustrator,

Adobe Premiere,

Adobe After Effects,

AutoDesk.



6.5. SKICA PRODUKTA Z programom Adobe Illustrator sem izdelal osnutek obeskov. Poljuben objekt večamo ali manjšamo brez izgube kvalitete. Pri izdelavi skice sem izrisal en objekt in ga nato večkrat kopiral. Sledila je še menjava barv in imel sem produkt v petih različnih barvah.

Slika 1: Skica prototipov (Vir: lasten)

6.6. LOGOTIP

Kot smo že omenili, smo za produkt izbrali ime Amulet. Pri izdelavi logotipa smo se osredotočili na izdelavo črk z ostrimi robovi. Najprej je nastal prototip logotipa, nato pa smo zadevo še bolj dodelali in nastal je končni logotip. V logotip smo dodali tudi slogan produkta, ki se glasi »Nosi, čuti.« oziroma s tujko »Wear it. Feel it«. Logotip smo izdelali v vektorski obliki s programom Adobe Illustrator. Vektorska oblika pa nam omogoča spreminjanje velikosti objekta brez izgube kvalitete, kar je zelo pomembno pri različnih tiskovinah.



Slika 2: Prototip logotipa (Vir: lasten)

Slika 3: Končni logotip (Vir: lasten)



6.7. AUTOCAD IZRIS

Ko se dokončno odločimo, kako bo izdelek izgledal, se moramo lotiti natančnega izrisa prototipa. Za izdelavo natančnega izrisa moramo uporabiti program AutoDesk, s katerim lahko rišemo 2D ali 3D-skice. AutoCad skico lahko shranimo kot DWG ter DXF ter je ključnega pomena pri nadaljevanju razvoja produkta oziroma pri realizaciji. Pri zasnovi produkta Amulet smo se najprej odločili za izbor magneta, ki je nameščen na izdelku, šele nato smo določili druge dimenzije. Zelo pomembna je tudi debelina magneta. Debelejši kot je magnet, večjo moč ima, s tem pa tudi vpliv na naše telo. Produkt smo prilagodili velikosti in obliki magneta.

Slika 4: 1. AutoCad skica (Vir: lasten)











6.8. REALIZACIJA PROTOTIPA Po AutoCad izrisu produkta sledi fizična izdelava izdelka. AutoCad skico potrebujemo za vnos v stroj, ki nato odlije želen izdelek oziroma naš Amulet. Izdelek bi bilo možno izdelati iz mnogih različnih materialov. Lahko bi uporabili različne žlahtne kovine, les, gumo, vendar smo se zaradi finančnih omejitev in težavnosti izdelave produkta odločili za plastiko. Pri prvi seriji izdelka Amulet smo se odločili samo za 3 glavne barve. Izbrali smo rdečo, črno ter modro-zeleno. Ko so bili odliti produkti izdelani, je sledila še namestitev permanentnega magneta. Izdelek je bil prvotno zamišljen v 2 izvedbah, in sicer z gladko površino ter grobo površino. Izkazalo se je, da se gladka površina hitro poškoduje, saj se na njej vidijo majhne odrgnine. Zato smo se odločili za izdelavo obeskov z grobo površino. Magnete smo s pomočjo lepila prilepili na Amulet. Za obesek smo že v samem razvoju določili prav poseben krožni izsek, v katerega se namesti magnet. Ker magneti obstajajo v različnih oblikah in močeh, smo se v procesu razvoja odločili za moč in obliko. Na podlagi tega smo določili premer ter globino izseka v produkt. Prvi prototip je pokazal, da smo izbrali premočan magnet, zato je bilo treba obesek popraviti. Izbrali smo šibkejši magnet, s tem pa je bilo treba popraviti tudi globino izseka v izdelek. Ker je šibkejši magnet tanjši, se je izsek rahlo zmanjšal.

Slika 9: Končni produkt (Vir: lasten)



Slika 10: Končni produkt 2 (Vir: lasten)

6.9. IZDELAVA EMBALAŽE IN FOTOGRAFIRANJE

Kot pri vsakem produktu je izdelava oziroma izgled embalaže zelo pomemben, včasih morda celo bolj pomemben od samega produkta. Pri našem produktu smo se odločili za bolj minimalističen in preprost »design«. Poudarili smo samo barvo izdelka, zato je tudi vsaka embalaža prilagojena posameznemu izdelku oziroma barvi. Iz sredine embalaže lahko tudi opazimo, da se širi valovanje. S tem efektom smo hoteli poudariti magnetno valovanje, ki ga vsebuje sam produkt. Pomen barve Amuleta:

rdeča − moč,

zeleno-modra − harmonija,

črna − zaščita.

Za oblikovanje embalaže Amuleta smo uporabili program Adobe Illustrator (za vektorski izris).



Slika 11: Embalaža (Vir: lasten)

Pri izdelavi končnega produkta potrebujemo tudi dobre studijske fotografije samega izdelka za oglaševanje in predstavitev. Produkt smo fotografirali v posebni majhni kocki, ki je izdelana iz prosojnega materiala. Zadevi s tujko rečemo »Lightbox«. Predmet poskrbi, da se svetloba enakomerno razporedi okoli produkta, tako da nastanejo dobre fotografije. S tem dobimo visokoresolucijske fotografije, ki jih moramo obdelati s programom Photoshop. Vsak fotografiran Amulet smo izrezali, popravili barve in jih nato vse tri združili v eno fotografijo. S tem smo dosegli cilj, da produkti na slikah izgledajo, kot da so bili fotografirani skupaj.

Slika 12: Promocijska slika (Vir: lasten)



Slika 13: Končni produkt 3 (Vir: lasten)

Slika 14: Končni produkti 4 (Vir: lasten)



7. ZAKLJUČKI

Projekt sem uspešno pripeljal od ideje do končnega izdelka v trgovini. Preučil sem literaturo o različnih oblikovalskih programih. Pri razvoju projekta so mi zelo pomagale predhodne izkušnje s področja oblikovanja. Za razvoj sem uporabljal programe Adobe Photoshop, Adobe Illustrator, Adobe After Effects ter AutoCAD. Največ časa sem uporabljal program Adobe Illustrator. Pregledal sem literaturo o psihološkem vplivu barv, fizikalnih lastnostih predvidenih materialov in fizioloških učinkih magnetov. Izdelek je bil oblikovan tako, da izgleda atraktivno in je nemoteč in neškodljiv za uporabnika. Predpostavljal sem, da izdelek ne sme imeti ostrih robov zaradi morebitnih poškodb. Izdelek je bil razvit in izdelan v treh barvnih variantah, in sicer v črni, rdeči ter modro-zeleni. V procesu razvoja sem opustil varianto izdelka z gladko površino zaradi slabe obstojnosti. Med razvojem sem naletel tudi na težavo premočnega magneta, zato sem uporabil magnet, ki ima 100mT. V procesu razvoja sem preučil literaturo o statičnih magnetnih poljih. Raziskave niso pokazale posebnih vplivov magnetnega polja na človeško telo. Izdelek je bil razvit v 3 mesecih. Višina investicije je bila v mejah pričakovanj in se je povrnila v roku dveh let. Najbolj je bil prodajan izdelek v rdeči barvi, takoj za njim pa izdelek v črni barvi. Izdelek je bil uspešno postavljen na trg. S tem produktom sem ciljal predvsem na mlade, hkrati pa tudi na osebe, ki so fizično aktivne. Produkt se je najprej začel prodajati v športnih trgovinah Intersport, nato pa tudi v centru zdravja Althea. Le-tega obiskuje zelo veliko znanih slovenskih športnikov. Kasneje sem se povezal tudi s trgovino Sanolabor ter Pošto Slovenije. Za promocijo produkta sem v veliki večini uporabljal socialna omrežja, preko teh pa tudi spremljal odziv potencialnih kupcev. Amulet se je pojavil tudi v različnih člankih v sodelovanju s centrom Althea.

V samem zaključku bi rad poudaril, da sem zelo zadovoljen s končnim izdelkom in da je to moja prva izkušnja z razvojem produkta. S tem projektom sem pridobil veliko izkušenj z vidika razvijanja produkta. Kot najbolj pomembno stvar pa bi rad izpostavil naslednje: pri planiranju projekta je treba opisati in upoštevati vse procese od začetka do konca. Hitro se zgodi, da se razvoj oddalji od prvotnega načrta, s tem pa naletimo na veliko nepričakovanih problemov. Zato je ključnega pomena določitev ciljev v začetni fazi projekta.



LITERATURA IN VIRI

Andrews, T. (2014). How to Heal with Color. Llewellyn Worldwide

Adobe After Effects (2016). Wikipedia The Free Encyclopedia. Pridobljeno

31. 3. 2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Adobe_After_Effects

AutoCAD (2015). Wikipedia The Free Encyclopedia. Pridobljeno 28. 6. 2016

na https://sl.wikipedia.org/wiki/AutoCAD

Bansal, H. L. (2002). Magneto Therapy. B Jain Publishers Pvt Ltd

Barva (2016). Wikipedia The Free Encyclopedia. Pridobljeno 23. 12. 2016

na https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva

Brewer, S. (2002). Healing with Magnetic Therapy: D Jay Ltd

Dayley, B. in Dayley, D. (2012). Adobe Photoshop CS6 Bible. New Jersey: John Wiley & Sons

Ernst, H. (2002). Success Factors of New Product Development: A Review of

the Empirical Literature. International Journal of Management Reviews

Environmental Health Criteria 232 (2006). Static Fields: International

Labour Organization, the International Commission on Non-Ionizing

Radiation Protection, and the World Health Organization

Hinojosa, J. L. (2000). Magnets for Health: A Practical Guide. New York: Nova Publishers

ICNIRP Guidelines on limits of exposure to static magnetic fields (2009):

International commission on non-ionizing radiation protection

Kahn, K. B. (2012). The PDMA Handbook of New Product Development. Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.

Kaj je Png? (11. 9. 2008). Presentia. Pridobljeno 3. 4. 2016 na

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-png/

Kaj je Jpeg? (11. 9. 2008). Presentia. Pridobljeno 3. 4. 2016 na


Kaj je GIF? (11. 9. 2008). Presentia. Pridobljeno 3. 4. 2016 na

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-gif/

Morgan, J. M. in Liker, J. K. (2006). The Toyota Product Development System. New York: Productivity Press

https://en.wikipedia.org/wiki/Adobe_After_Effects

https://sl.wikipedia.org/wiki/AutoCAD

https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva

https://www.google.si/search?hl=sl&tbo=p&tbm=bks&q=inauthor:%22Kenneth+B.+Kahn%22



http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-gif/



Panzarino, M. (21. 1. 2012). This is how Apple's top secret product

development process works. TheNextWeb. Pridobljeno 15. 10. 2016 na

http://thenextweb.com/apple/2012/01/24/this-is-how-apples-top-

secret-product-development-process-works/

Snow, C. C., Fjeldstad, Ø. D., Lettl, C. in Miles, R. E. (2011), Organizing

Continuous Product Development and Commercialization: The

Collaborative Community of Firms Model. Journal of Product Innovation

Management

Trstenjak, A. (1978). Človek in barve, Ljubljana: Dopisna delavska univerza

Univerzum

Ward, A. (2014). Lean Product and Process Development, 2nd Edition. Cambridge: Lean Enterprise Institute

Wheelwright, S. C. (2010). Managing New Product and Process Development: Text Cases. New York: Simon and Schuster

Wood, B. (2014). Adobe Illustrator CC Classroom in a Book (2014 release).

Adobe Press, 2014

Wright (2008-16). Psychological Properties Of Colours. Colour affects.

Pridobljeno 10. 12. 2015 na http://www.colour-

affects.co.uk/psychological-properties-of-colours

http://thenextweb.com/apple/2012/01/24/this-is-how-apples-top-secret-product-development-process-works/

http://thenextweb.com/apple/2012/01/24/this-is-how-apples-top-secret-product-development-process-works/

https://www.google.si/search?hl=sl&tbo=p&tbm=bks&q=inauthor:%22Steven+C.+Wheelwright%22

http://www.colour-affects.co.uk/psychological-properties-of-colours

http://www.colour-affects.co.uk/psychological-properties-of-colours



KAZALO SLIK Slika 1: Skica prototipov 21 Slika 2: Prototip logotipa 22 Slika 3: Končni logotip 22 Slika 4: 1. AutoCad skica 23 Slika 5: 2. AutoCad skica 24 Slika 6: 3. AutoCad skica 24 Slika 7: 4. AutoCad skica 25 Slika 8: 5. AutoCad skica 25 Slika 9: Končni produkt 26 Slika 10: Končni produkt 2 27 Slika 11: Embalaža 28 Slika 12: Promocijska slika 28 Slika 13: Končni produkt 3 29 Slika 14: Končni produkt 4 29

KAZALO TABEL Tabela 1: Trstenjakova raziskava priljubljenosti barv 12 Tabela 2: Barve vidnega svetlobnega spektra 13

POJMOVNIK

Design − beseda design pomeni oblikovanje, lahko pa tudi neko končno oblikovno podobo oziroma produkt.

KRATICE IN AKRONIMI JPEG: Joint Photographic Experts Group PNG: Portable Network Graphics GIF: Graphics Interchange Format

Documents

RAČUNALNIŠKO PODPRT RAZVOJ MAGNETNEGA …Proces razvoja je agilen, redno tedensko poročanje izvajajo ob ponedeljkih. Applova strategija je, da istočasno poteka minimalno tevilo