K R A N J , petek, 18.4. 1986

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Danes v G o r e n j s k e m g l a s u : stran 2: Cesta preozka in most prešibak stran 3: Ste že kdaj videli blagajničarko, ki kadi in klepeta

stran 4: Skupno nad krajevne probleme stran 5: Mladostna vedrina na odru strani 8 in 9: Lovska pečenka v železarski kantini

Včeraj začetek 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije — Na kongre­su sodeluje nad 1200 delegatov in gostov, ki so na' včerajšnjem uvod­nem plenarnem zasedanju poslušali referat predsednika CK ZKS Andre­ja Marinca. Kongres je v imenu CK ZKJ nagovoril član predsedstva Pe­tar Matic. Popoldne so začeli delega­ti in gostje v štirih kongresnih komi­sijah razpravljati o poročilu CK ZKS in resoluciji 10. kongresa ter drugih dokumentih, ki so med javno razpravo doživeli številne spremem­be in je predvsem predlog resolucije popolnejši in konkretnejši. Delo po komisijah se danes nadaljuje, jutri pa bo s sprejemom dokumentov in volitvami novega CK ZKS ter pred­sednika, za katerega je predlagan Milan Kučan, kongres končan. Več o kongresu na 2. strani, (jk) — Foto: F. Perdan

M E R K U R k r a n j

E l e k t r o e n e r g e t i k i

t a v a j o v t e m i

Zadnje zime so si elektroenergetiki belili glave zaradi pomanj­kanja elektrike, letos, ko je je dovolj, si jih belijo zaradi hudega po­manjkanja denarja. Le kako je to mogoče, boste rekli, saj so jo prav­kar podražili, tudi prodajo jo lahko več.

S tržnim sklepanjem si problemov našega elektrogospodarstva moč razložiti. Elektrika pri nas ni tržno blago, če bi bila, bi bila bi­

stveno dražja, cene elektrike v svetu so višje od naših. Delovne raz­bere in poslovne rezultate jim torej določa letna bilanca. Lani so jo Jnieli v rokah že na začetku leta, letos še ni narejena, čeprav bomo kmalu zakoračili v peti mesec; kot kaže, pred junijem tudi ne bo.

Elektroenergetiki tavajo v temi, iz dneva v dan se otepajo s hu-jm pomanjkanjem denarja. Gorenjski distributerji so, denimo, v pr-

Vlh treh mesecih dobili pičlih 147 milijonov dinarjev, za pokritje nuj-j h stroškov obratovanja pa so rabili 280 milijonov dinarjev. Torej so ~°bili dovolj denarja le za mesec in pol. Pomagajo si z izposojanjem *jenarja, posojila pa bodo potegnila za sabo obresti in s tem še večji ^narni vprašaj.

Iz lanskega leta v letošnje je slovensko elektrogospodarstvo pri­neslo 7 milijard dinarjev izgube. V prvi polovici letošnjega leta pa Morajo za jedrsko elektrarno v Krškem odplačati 17 milijard dinar-

Veliko denarja gre za odplačilo teh dolžniških obveznosti, dinar­jih in deviznih. Ob teh velikih številkah zapišimo še to, da bo pri­bližno toliko, kot znašajo te polletne obveznosti, prinesla zadnja po­dražitev elektrike, podaljšanje zimske sezone. Denarne zagate torej £e bodo rešene. Ob koncu leta lahko torej spet pričakujemo izgubo in cicanje združenega dela na pomoč.

S takšnim pokrivanjem izgube jemljejo gospodarstvu najkvali-^tnejša sredstva, denar jemljejo iz čistega dohodka. Če bi bila elek-•rika tržno blago, bi se njeni stroški sproti prelivali v ceno izdelkov. Motiv za varčevanje bi bil vsekakor večji, tudi odgovornost elektro­gospodarstva za dobro poslovanje bi bila večja.

M. Volčjak

O b s o d b a

a m e r i š k e g a n a p a d a Beograd, 15. aprila — Takoj po

napadu ameriškega letalstva na Libijo se je sestalo predsedstvo SFRJ na izredni seji, vodil jo je Radovan Vlajkovic. Predsedstvo SFRJ obsoja ameriški oboroženi napad na libijsko arabsko džama-hirijo in opozarja, da je to deja­nje očitno kršenje suverenosti in ozemljske nedotakljivosti neodvi­sne in neuvrščene države, kar ogroža varnost, stabilnost in mir v tem območju ter tudi širše. Tak­šen razvoj dogodkov je Jugoslavi­ja sprejela z veliko zaskrbljenost­jo. Naše predsedstvo je že na se­jah 27. februarja in 25. marca opozarjalo na nevaren razvoj do­godkov v Sredozemlju in poudari­lo, da razkazovanje moči in upo­raba sile slabita proces krepitve miru, varnosti in sodelovanja v Sredozemlju. Politika sile in voja­ško posredovanje nista sredstvi za reševanje mednarodnih pro­blemov. Predsedstvo SFRJ pou­darja, da je treba narediti konec agresivnim vojaškim operacijam ZDA. Mednarodna skupnost, neu­vrščeno gibanje in varnostni svet OZN se morajo zavzeti za pono­vno vzpostavitev miru na tem ob­močju in zagotoviti suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Libije.

-j* .

V SREDIŠČU POZORNOSTI Č l o v e k

z v e l i k o z a č e t n i c o

Na predvečer kongresa slovenskih komunistov nam je ljubljanska televizija pisano in zanimivo (po zasnovi Tre-faltovih srečanj) predstavila delovni kolektiv tovarne zdravil Krka iz Novega mesta, oddajo pa slikovito naslovi­la: Krka hitreje teče.

Seveda tega niso storili naključno, hoteli so predsta­viti uspešno gospodarsko organizacijo. Tovarno, ki je zna­la zastaviti svoj razvoj, ki daje poudarek znanju, novi teh­nologiji, inovacijam, ki svojo uspešnost gradi na človeku z veliko začetnico.

Začela je peščica ljudi, osupljiva je bila v petdesetih letih ideja novomeškega lekarnarja o tovarni zdravil. Že pred tremi desetletji so postavili cilje, ki so dandanes zelo aktualni: lastna surovinska baza, prodor na tuje trge in lastni strokovni kader. Že od nekdaj je bila v Krki cenjena strokovnost, raziskovalno in razvojno delo. Samozavestno in pogumno znajo izdelovati najsodobnejša zdravila v svetu.

Naštejejo lahko 143 v svetu priznanih izumov, na de­setine nagrad in priznanj, izvažajo v 75 dežel sveta, letos bodo na tuje prodali za 63 milijonov dolarjev.

Kako jim je vse to uspelo? Recept je preprost, so rekli Krkaši, gradimo na človeku, ne na zidovih. Znamo izkori­stiti svetovno reko znanja, ki zdaj v potočkih odteka tudi že iz Krke.

V novomeški tovarni zdravil torej poznajo zdravilo za uspešnost. Žal to ni pilula, ki bi jo izgubar pogoltnil in čez noč ozdravel, temveč vztrajno, pogumno in strokovno delo.

M. Volčjak

I C . K C N G M i S Z K S

Novi kriteriji za zunanjetrgovinsko registracijo

V A l p i n i s e b o j i j o p o l o m a

Žiri, 15. aprila — V paketu zako­nov, ki krojijo poslovanje s tujino, je tudi zakonsko določilo, ki zadeva or­ganizacije z zunanjetrgovinsko regi­stracijo. Do novega leta morajo vse izvoznice potrditi, da izvažajo več kot 20 odstotkov proizvodnje, od te­ga polovico same, neposredno. Če ne, bodo izgubile zunanjetrgovinsko registracijo.

V Sloveniji ima zunanjetrgovin­sko registracijo 165 proizvodnih de­lovnih organizacij. Le 39 od njih bi nove kriterije izpolnjevalo. Med nji­mi ni žirovske Alpine. Če bi bili kri­teriji pisani za zahodni izvoz, v Alpi­ni ne bi imeli strahu. Če pa zahodne­mu dodajo še vzhodni izvoz, ki je v celoti posreden, ker v Jugoslaviji drugačen ne more biti, pa kriterij 20-odstotnega izvoza proizvodnje si­cer krepko presežejo, medtem ko ne­posredni izvoz v tem deležu pomeni manj kot polovico.

Izguba zunanjetrgovinske regi­stracije bi bila za Alpino polom. Iz­gubili bi neposredni stik s tujimi kupci, svoj delež v dveh mešanih tr­govinskih organizacijah v tujini, iz­gubili bi stik s svetovnim razvojem na področju obutve. Morda bi jim

neka velika skupna posredniška zu­nanjetrgovinska organizacija pojed­la še dodaten kos že tako skromnega izvoznega zaslužka.

V Alpini poudarjajo, da bi morala devizna zakonodaja spoštovati in spodbujati zahodne izvoznike, ne pa jih ovirati pri njihovih prizadeva­njih. Novi kriteriji za zunanjetrgo­vinsko registracijo so dodatna ovira.

H. J.

Š t a f e t a m l a d o s t i j u t r i n a G o r e n j s k e m

Žiri, 16. aprila — Na Govejku nad Žirmi bodo jutri zjutraj ob osmih idrijski mladinci predali štafeto mla­dosti vrstnikom iz škofjeloške obči­ne. Skozi Poljansko dolino pojde na­to štafeta v Škofjo Loko, kjer bo osrednja slovesnost. Od tod jo bodo ponesli proti Žabnici, kjer jo okrog desetih prejmejo kranjski mladinci.

G o s t j e k o n g r e s a

n a G o r e n j s k e m

Kranj, 16. aprila — Gostje kon­gresa Zveze komunistov Sloveni­je iz jugoslovanskih republik in pokrajin ter iz tujine bodo danes obiskali nekatere slovenske delo­vne kolektive in kraje. Del gostov kongresa je danes na Gorenj­skem. Zjutraj so se sestali s pred­stavniki medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, nato pa obi­skali Elan v Begunjah, Center za obrambno usposabljanje v Polj-čah, muzej v Begunjah, Bled, grad Grimšče in Brdo.

-jk

Jdna prodaja domaČe in tuj« zacije, široke potrošnje,

bele tehnike

2 5 . M E D N A R O D N I S E J E M G O Z D A R S T V A I N K M E T I J S T V A

K R A N J , J t . - 2 o . 4 . ' s *

Osrednji sprejem štafete bo v Kra­nju na Titovem trgu, potem pa bodo z njo obšli Britof, Predoslje, Kokri-co, Struževo, Naklo, Strahinj, Duplje in Podbrezje, kjer bodo na štafeto že čakali radovljiški mladinci. Tod poj­de najprej skozi Lipnico, Kamno go­rico, Lesce, Bled in Bohinjsko Belo, nato pa do Blejske Dobrave v roke mladih z Jesenic. Na Jesenicah ji bo­do priredili osrednjo slovesnost pred šolo Toneta Čufarja, ponesli jo bodo skozi Železarno, nato pa nazaj v Vr­bo, kjer jo bodo znova dobili mladi iz 2 8 - 4 7 3 radovljiške občine. Skozi Lesce in ™ fcW ~r# w Begunje pojde nato v radovljiško ka­sarno, potem pa ob 17. uri znova v Podtabor, kjer bodo nanjo čakali mladi iz Tržiča. Tu bo osrednja slo­vesnost pri Grajzerjevi šoli, potem pojde štafeta skozi Podljubelj na ka-ravlo maršala Mita, kjer bo prenoči­la, v nedeljo zarana pa jo bodo odpe­ljali proti Štajerski. '

K O M P A S K R A N J

S2

S t e l . :

= 2 8 - 4 7 2

>tn K O M P A S ^|JP JUGOSLAVIJA

G L A S 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 18. APRILA Ijjjh

PO S L O V E N I J I I N J U G O S L A V I J I Cene in inflacija

Ljubljana — V začetku tedna se je sestalo predsedstvo CK ZKS. Obravna­valo je gospodarski položaj republike v prvih letošnjih mesecih in ocenilo, da ii posebno ugoden. Cene, inflacija in oretirano administriranje, ki v bistvu .manjšuje odgovornost delavcev za po­slovanje, so naši, trenutno glavni pro­blemi. Zato je vedno pogostejša parola: razdeli, kolikor se še da. Manjša mož­nost odločanja o ključnih zadevah go­spodarjenja onemogoča tudi večje opi­ranje na lastne sile. Novih pet Titovih knjig v slovenščini

Ljubljana — Založbi Komunist in Borec sta izdali novih pet knjig zbra­nih del Josipa Broza-Tita, ki zajemajo Titovo politično, vojaško, in diplomat­sko ustvarjalnost od l. julija 1943 do 30. junija 1944. Objavljenih je 1095 do­kumentov, vse knjige skupaj pa obse­gajo 1548 strani. Slovensko izdajo sta pregledala in dopolnila dr. Tone Fe-renc in dr. Dušan Biber. Škoda zaradi pozebe

Ljubljana — Zaradi snega in nizkih temperatur so bili spet prizadeti nasa­

di vinogradov in sadja. Škode za zdaj še niso ocenili, vendar so kmetijski strokovnjaki prepričani, da je velika. Največ škode je na Štajerskem, kjer so bile temperature najnižje. Na poljedel­skih kulturah ni večje škode, vendar bosta sneg in moča zavlekla dela. Zboljšanje vremena in otoplitve napo­vedujejo šele za konec meseca. Nujno medsebojno zaupanje

Beograd — Centralni komite ZK Sr­bije ocenjuje, da so razmere v pokraji­ni slabše, kot si predstavljamo. Zaupa­nje med narodnostmi, ki živi jo v po­krajini, se je zadnja leta skrhalo. Pri­stojni organi in družbenopolitične or­ganizacije ukrepajo prepočasi in pre­malo učinkovito, zato se razmere ne zboljšujejo. Ponovno je treba vzposta­viti medsebojno zaupanje, ki je vladalo dolga leta v preteklosti. Več za ceste

Beograd — Jugoslovanska skupšči­na splošnega združenja prometa terja, da je treba nameniti cestam večji od­stotek sredstev, ki jih dobimo od pro­daje 'goriv. Sedanji odstotki ne zado­stujejo. _jk

A n d r i j a A r t u k o v i ć p r e d s o d n i k i Zagreb, 14. aprila — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagre­

bu se je začelo v ponedeljek sojenje vojnemu zločincu in bivšemu notranje­mu ministru Neodvisne države Hrvaške, dr. Andriji Artukoviću. Obtožen je množičnega ubijanja, mučenja civilnega prebivalstva in drugih zločin­skih dejanj. Zagovorniki so terjali preložitev obravnave, ker so bile po nji­hovem mnenju napake v postopku in ker zdravje obtoženega ni dobro. Vendar so senat in zdravniki zahteve ovrgli.

Na ponedeljkovi obravnavi so prebrali 32 strani obsegajočo obtožnico, ki očita Artukoviću medvojna hudodelstva in tudi povojno zvestobo usta-škemu gibanju. V torek je Artuković jasno, glasno in kdaj tudi energično odgovarjal na vprašanja sodnikov, posegal v navedbe in oporekal nareko­vanju zapisnika. Nekaj navedb obtožnice je zanikal, nekaterih stvari se ni spomnil, pogosto pa je valil krivdo za zločine na voditelja NDH Pavelića in svoje sodelavce. Priznal je, da je bil ustaški režim nasilen in fašističen, da mu je prisegel in zvesto služil in da je takšno tudi njegovo današnje prepri­čanje.

Sojenje se nadaljuje. Predvidoma bo glavna obravnava končana 30. aprila. Zagrebški proces spremlja veliko domačih in tujih novinarjev, strokovnjakov za zgodovino in študentov prava in zgodovine. _jk

Na Trati so zavrnili prošnjo KŽK Gorenjske

C e s t a p r e o z k a i n m o s t p r e š i b a k Trata pri Škof ji Loki, 14. aprila —

Člani sveta krajevne skupnosti Trata so na današnji seji obravnavali proš­njo Me rca tor ja- Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske za izdajo sogla­sja h gradbenemu dovoljenju za prvo fazo gradnje nove farme na Trati in so­glasja za uporabo vaške poti.

Svet krajevne skupnosti je glede na to, da se že od vsega začetka ne strinja z gradnjo farme bikov na Trati in da ni dal soglasja za lokacijsko dokumenta­cijo , tudi zavrnil izdajo soglasja za gradbeno dovoljenje in za uporabo va­ške poti. V razpravi je bilo med drugim slišati, da je most prešibak in cesta preozka za težke tovornjake in gradbe­ne stroje, da bi zaradi prevelikih obre­

menitev lahko nastale okvare na vodo­vodu, ki poteka pod cesto, in da preho­da prek železnice ne bi kazalo še do­datno obremenjevati, ker je desetkrat na dan zaprt. Cesta pa je bila — kot poudarjajo člani sveta — zgrajena s prispevki krajanov.

V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so ob tem, ko imajo v rokah lokacijsko dokumentacijo, povedali, da gradnja na Trati ne bi smela biti spor­na in da bodo morali zdaj, ko krajevna skupnost ne pristaja na uporabo vaške ceste, poiskati pot za težke stroje in to­vornjake prek Meje. Računajo, da bo­do prvo fazo, v kateri nameravajo po­staviti upravno stavbo, skladišča za gnojila in strojno lopo, končali še letos.

(cz)

Kranj, aprila — Jubilejni kmetijsko-gozdarski sejem v Kranju so do­slej obiskali že številni ugledni gostje, med njimi tudi vsi republiški in pokrajinski sekretarji sekretariatov za ljudsko obrambo na čelu z generalpolkovnikoma Veljkom Kadijevičem in Slavkom Maričevičem, namestnikom in pomočnikom zveznega sekretarja za ljudsko obram­bo. Gostje so si ogledali ponudbo prehrambenih izdelkov ter kmetij­sko in gozdarsko mehanizacijo, za katero je tudi v jugosovanski ljud­ski armadi precej zanimanja; s predstavniki Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem pa so se pogovarjali o pripravah na 14. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, (cz) — Foto: F. Perdan

K u r i r č k o v a p o š t a v Š k o f j i L o k i

Lajšc, 17. aprila — Danes zjutraj so pionirji iz škofjeloške občine v Laj šah sprejeli kurirčkovo torbico, jo ponesli v Dražgoše, Železnike, Za­li log in Davčo, nato pa znova skozi Železnike v Selca, kjer je prenočila. Iz Selške doline nadaljuje pot skozi Bukovico v Škofjo Loko, kjer bo v soboto, 19. aprila, na Mestnem trgu

potekal program, saj tedaj Škofja Loka sprejme tudi zvezno štafeto mladosti. Tega dne bo kurirčkova torba obiskala tudi Poljansko dolino, kjer ostane do torka. Potem, ko bo obšla Poljane, Gorer.jo vas, Trebijo in Žiri, jo bodo v torek, 22. aprila, pri Smreškem jezeru žirovski pionirji predali vrstnikom iz logaške občine.

1 C . K C N G R I E S

Iz govora predsednika C K Z K S Andreja Marinca

R a z m e r e n e d o v o l j u j e j o o m a h o v a n j a Andrej Marine je v uvodu v svoj re­

ferat na včerajšnji dopoldanski plenar­ni seji kongresa slovenskih komuni­stov poudaril, da smo sklicali kongres v kriznih časih, bodisi glede razmer do ma ali v tujini, kar je prispevalo k družbeni streznitvi. V sve*.u se uvelja­vlja pravica močnejšega nad šibkej­šim, pravica razvitejšega nad manj razvitim, pa naj gre za gospodarski ali vojaški vidik. Resnici moramo pogle­dati v oči in končno doseči otipljivejše rezultate, saj med ljudmi naraščata za­skrbljenost in dvom v sposobnost vo­dilnih sil socialističnega samoupravlja­nja. Rezultatov, ki smo jih dosegli, ne gre zanikati, vendar so preskromni.

• Za vso družbo je sedaj najpo­membnejše, je dejal, da dokažemo svo­jo moč in vitalnost v kakovostnem, di­namičnem in usklajenem razvoju Slo­venije v Jugoslaviji in v svetu. Pogum­no se moramo spoprijeti z novimi izzivi sodobne znanstvenotehnološke revolu­cije, ki spreminja tudi delovni proces in vlogo delavca v njem. Uresničevanje strateških ciljev vidimo v politiki do­sledne odprtosti v svet, v vključevanju v mednarodno delitev dela na enako­pravni osnovi, v višji ravni kulture, de­la in življenja nasploh. Ko razpravlja­mo o razvojnih vprašanjih, pa nase ZK ne prevzema odgovornosti za vse. Vsak mora storiti svoje tam, kjer dela, od de­lavca do znanstvenika. Med razvojna vprašanja sodi tudi skrb za okolje, ki postaja važen razvojni kriterij. Tu smo v preteklosti grešili in tega si ne sme­mo več dovoliti. Skrb za okolje mora biti del organizirane družbene akcije in ne nekaj zunaj nje, meni zveza komunistov.

• Ekonomskih zakonitosti in tržnih mehanizmov ne bomo uveljavljali s po­navljanjem parol, temveč s konkretno gospodarsko politiko, s kvalitetnejšim delom, znanjem, tehnologijo in napred­nimi idejami. S tem bomo enakoprav­nejši tudi na tujem.

• Reforma vzgoje in izobraževanja je bila nujna in zavestna, vendar so prevladali lokalizmi, pretirane želje, ki so presegale gmotne možnosti, poča­

sno posodabljanje pouka in ozkost učnih programov. ZK ni za doseganje sivine povprečja, ampak za napredek sposobnih, vendar ne v smislu elitiz­ma. Izobraževalno in pedagoško delo moramo bolj vrednotiti. Mlade mora­mo spodbujati v razvojna snovanja, jih vključevati v premagovanje težav. Le tako bodo imeli kritičen, vendar pošten odnos do revolucionarnih dosežkov starejše generacije.

• Nehajmo s splošnimi pozivi, naj delavci zagospodarijo s celotnim do­hodkom. Za to moramo najprej ustva­riti pogoje in se zgledovati po pozitiv­nih primerih. Med komunisti se širi ob­čutek nemoči tudi zato, ker bežimo pred spopadom z lastnimi slabostmi in slabostmi družbe. Manjka usposoblje­nosti in enotne aktivnosti v organih in organizacijah, zborih in delegacijah. V političnem sistemu ZK ne deluje tako, kot bi morala in kot smo zapisali na 11. kongresu ZKJ.

• Republike in pokrajini so odgo­vorni za svoj razvoj in razvoj Jugosla­vije kot celote. Zato se bo ZK borila proti vsem, ki takšnemu stališču nas­protujejo in zagovarjajo nacionalizem, egoizem in zapiranje. Za delavski ra­zred Jugoslavije in zvezo komunustov resnično ni druge izbire kot demokrati­zacija družbenih odnosov, uveljavitev SZDL kot najširše fronte skupaj z ZK. Zveza komunistov se ne bori za svojo oblast, ampak za oblast delavskega ra­zreda, pred katerim je odgovorna.

J. Košnjek

K o n g r e s n e zanimivos t i

Z Gorenjske 53 delegatov Na programskovolilnih sejah ob"

činskih organizacij zveze komunistov na Gorenjskem je bilo za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije izvoljO" nih 53 delegatov. Prav tako na kofl' gresu slovenskih komunistov sodeltt" je pet po občinah izvoljenih deleg*' tov za 13. kongres Zveze komunistov] Jugoslavije ter člani sedanjih orgtf nov Zveze komunistov Slovenije % Gorenjske.

Manjši centralni komite Za organe Zveze komunistov Slo-!

venije je bilo od lanskega maja dalje« ko so se kadrovske priprave na kofl' gres začele, evidentiranih nad 2000 komunistov. Na kongresu bodo kan-didatne liste zaprte. Centralni komite ne bo več štel 93 članov, ampak deset manj. Povprečna starost predlaganih za novi centralni komite je 44 let, povprečni partijski staž pa je 23 let-60 kandidatov je prvič predlaganih z* to dolžnost. Z Gorenjske so v nov centralni komite predlagani Slav* Biček z Jesenic, zaposlena v jeseni' ški bolnici, Tom iž Ertl z Jesenic« re­publiški sekretar za notranje zadeve, Zdravko Krvina iz Škofje Loke, član predsedstva Zveze sindikatov Jugo* slavije, Gvido Melink iz Lesc, zapo­slen v Verigi Lesce in Stane Pirnat I Kranja, zaposlen v kranjski Planiki« Za članico statutarne komisije ZKS je predlagana Angelca Vidic-Vlast* iz Žirovnice, za člana tovariškeg* razsodišča Janez Piškur iz Tržiča, ravnatelj osnovne šole v Križah, i* Andrej Polak iz Kranja, zaposlen na javnem tožilstvu v Kranju, za nad zorno komisijo pa sta predlagan* Martin Košir iz Goric, republiški se' kretar za ljudsko obrambo, in Mirko Rabič z Jesenic, zaposlen v jeseniški Železarni. Za delegate 13. kongres* ZKJ, ki jih voli 10. kongres ZKS, p* so z Gorenjske predlagani Zvone Fi* lipovič iz Kranja, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Peter Jekove« iz Kranja, zaposlen v Tekstilindusu in sedaj član CK ZKS, ter Marija Zu-pančič-Vičar z Jesenic, sedaj članic* predsedstva CK ZKS.

-jk

VOLITVE 86 • V O L I T V E 8 6 • VOLITVE 86 • V O L I T V E 8 6 •

R a d o v l j i c a : v o l i t e v š e n i k o n e c . . . K r a n J

bit to daš lož

\\ »i. srn SP( <le] na] tet os«

ji.

Radovljica, 14. aprila — Delegati radovljiške občinske skupščine so na današnjih volitvah občinskih funkcionarjev, delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ in članov predsedstva SR Slovenije izvolili predlagane kandidate, razen v dveh primerih: potrebne večine ni dobil noben iz­med kandidatov za predsednika zbora krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi ne kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije, Franc Popit; zanj je glasovalo 37 delegatov, proti pa 49.

Delegati vseh treh zborov radovljiške ob­činske skupščine so na prvi seji izvolili za predsednika občinske skupščine Bernarda Tonejca iz Lesc ter za podpredsednika Zvo-neta Šolarja iz Bohinjske Bistrice in Borisa Šetino iz Radovljice. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Janko Maček iz Verige in za podpredsednika Rado Zupan iz UKO Kropa, za predsednika družbenopo­litičnega zbora Darko Kovač iz Verige in za podpredsednico upokojenka Iva Poličar z Bleda. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so bili trije kandidati — Jože Dež-man iz Ribnega, Jože Kapus in Jože Rebec iz Radovljice, vendar noben od njih ni dobil potrebne večine. Občinska konferenca SZDL Radovljica je že začela postopek za novega kandidata, ki ga bodo volili na zase­danju zbora 7. maja letos. Za podpredsedni­ka zbora je bil izvoljen Vojko Vojvoda iz Bo­hinjske Bistrice.

Delegati so v ponedeljek izvolili tudi nov izvršni svet. Novi predsednik je Pavel Ze-

rovnik, člani pa so: Andrej Golčman (pred­sednik komiteja za urejanje prostora in var­stvo okolja), Ratomir Kafol (predsednik ko­miteja za družbeno planiranje in gospodar­stvo), Terezija Erjavec (predsednica komite­ja za družbene dejavnosti in občo upravo), Peter Šlegel (sekretar sekretariata za notra­nje zadeve), Jakob Vidic (sekretar sekreta­riata za ljudsko obrambo in družbeno samo­zaščito), Alojz Pintar (industrija), Stanko Slivnik (gospodarstvo), Zvone Špec (gostin­stvo in turizem), Zlatko Kavčič (finance in naložbe), Anton Černe (kmetijstvo, gozdar­stvo, živilstvo).

Delegati so izvolili kandidate za člane predsedstva SR Slovenije, medtem ko kan­didat za predsednika predsedstva Franc Po­pit ni dobil potrebne večine glasov: zanj je

- glasovalo 37 delegatov, proti 49, en glas pa je bil neveljaven. Franc Popit je bil izvoljen v 62 slovenskih občinah, v radovljiški in izol­ski pa ne.

C. Zaplotnik

Kranj, 14. aprila — Na prvi seji novoiz i 11

ljene občinske skupščine so za predsednic "'0 občinske skupščine izvolili Ivana Torkafl* pl za podpredsednico pa Mileno Škraba. FVejj sednica zbora združenega dela je Nada ™ hajlovič, predsednik zbora krajevnih skw nosti Franc Zumer, predsednik družbenop' litičnega zbora pa Stane Pirnat.

Za predsednika občinskega izvršnega ta je bil ponovno izvoljen Henrik Petern* Podpredsednika sta Amalija Kavčič, ki > zadolžena za državno upravo in družb*1? dejavnosti, in France Rihtaršič, ki je zao žen za komunalno infrastrukturo in SoS^u darstvo, sekretar izvršnega sveta pa j e

tf naprej Janez Kovačič. Člani izvršnega svf pa so: Vida Prinčič-Gorjanc (predsedn komiteja za planiranje, gospodarstvo . družbene dejavnosti), Jože Pešak (predsf" nik komiteja za urbanizem, gradbene in - . munalne zadeve), Vojko Cujevič (sekret sekretariata za občo upravo), Matjaž Burt*! (sekretar sekretariata za notranje zadev J Zlato Erzin (sekretar sekretariata za 1JUC*S!L obrambo), Milena Oman (sekretarka s^JI tariata za finance) ter trije zunanji člani''' že Zorman, (zadolžen za krajevne skupA sti), Aleš Krisper (za področje trgovine, o° ti in turizma) in France Belčič (za družbe dejavnosti). Svetovalca v izvršnem svetu r sta France Jamnik (za pravne zadeve) in * nez Gradišar (za krajevne skupnosti).

. . . v d r u g i h g o r e n j s k i h o b č i n a h s o v o d s t v a i z v o l j e n a

T r ž i č

»o

J e s e n i c e Š k o f j o L o k o

Na sejah vseh treh zborov občinske skup­ščine Jesenice so za predsednika občinske skupščine izvolili Jakoba Medjo, zn pod­predsednico pa Albino Seršen. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je To­maž Keršmanc, člani izvršnega sveta pa so: Jože Borštnar za področje gostinstva in tu­rizma, Hrvoje Cerne za področje urejanja prostora in varstvo okolja, Marija Drolc podpredsednica izvršnega sveta, Janez Ja­mar za industrijo, Alojz Katnik za področje družbenega planiranja in družbenoekonom­skega razvoja, Cecilija Kejžar za področje družbenih dejavnosti, Franc Kobentar za področje ljudske obrambe, Janez Komel za področje trgovine, cen in krajevnih skupno­sti, Franc Kotnik za področje prometa in in­frastrukture, Teodor Kreuzer za področje obče uprave in splošnih zadev in Stanislav Smolej za področje notranjih zadev.

Zu predsednika zbora združenega dela so izvolili Zdenka Cunda, za predsednico druž­benopolitičnega zbora Vlasto Vidic in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Ja­neza Jelinčiča.

Na prvem zasedanju zborov škofjeloške skupščine so delegati izvolili za predsednika občinske skupščine Škofja Loka Jožeta Al­brehta, za podpredsednico pa Vladko Jan. Predsednica izvršnega sveta občinske skup­ščine je Ida Filipič- Pečelin, člani izvršnega sveta pa so: Svarun Terpinc, podpredsednik, za področje družbenega planiranja in ureja­nja prostora, Matevž Dagarin za področje infrastrukture, Mirjam Jan-Blažič za po­dročje industrije, Janez Kos za področje družbenih dejavnosti, Gorazd Krajnik za področje financ, Stanislav Mohorič za po­dročje kmetijstva in preskrbe, Benjamin Sokolov za področje turizma in gostinstva, Lojze Tolar za področje krajevnih skupno­sti, Fedja Vraničar za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter Franc Žagar za področje dela upravnih organov.

Predsednik zbora združenega dela občin­ske skupščine Škofja Loka je Janez Jemec, podpredsednik Franc šifrar, predsednik zbora krajevnih skupnosti je Janez Šolar, podpredsednik Mihael Bizjak, predsednik družbenopolitičnega zbora je Milko Okorn in podpredsednik Štefan Kalamar.

Tržič, 14. aprila — V ponedeljek so na PJ skupni seji vseh zborov občinske skupš*1 j Tržič izvolili novo občinsko vodstvo. hj |^

Za predsednika občinske skupščine Je 1 izvoljen Ivan Kapi, dosedanji predsednik *. vršnega sveta občine, za podpredsednika * Vfa Karel Pečnik iz GG Kranj — TOK Tržili*"

Za predsednika izvršnega sveta občin skupščine je bil izvoljen Slavko Teran, do , ^ danji partijski sekretar občine, za podpffj, sednika pa Marko Valjavec, načelnik ka za občo upravo in proračun občine Tr*L Člani izvršnega sveta so: Peter Belhar, M*L jan Dežman, Dušan Koren, Edo KošnfT ^ Pavel Kralj, Marko Kravcar, Janez \\i Dragica Praprotnik in Magda Slapar. « %®

Zbori so tudi potrdili, da Dušan KoreflU aprej opravlja funkcijo predsednika ko fciO;

tej a za urejanje prostora in varstvo okjn občine Tržič, Pavel Kralj pa'funkcijo P/jJik" sednika komiteja za družbeno planiranj* , *8in

naprej opravlja funkcijo predsednika ko i Jj občine Tržič, Pavel Kralj pa'funkcijo p^ sednika komiteja za družbeno planiranj « gospodarstvo občine. Ostaneta tudi Mal£ ^ Slapar, načelnica oddelka za notranje za~* ve občine Tržič, in Marko Valjavec, oddelka za občo upravo in proračun ob 1 fyh Tržič. -j jL1 i

Predsednik zbora krajevnih skupnosti jj ^ Janko Ahačič iz Podljubelja, podpredsed1^ h* pa Bojan Rozman iz Brezij pri Tržiču. r Za predsednika družbenopolitičnega K

podpredsednika pa Branko Rožič iz.-Trfj*« Nova predsednica zbora združeJplga M &»•

je Mojca Lamplč, SDK Tržič, podjredsed n° R.i-ic Ion. i, P«L- Q T »v-. pa Boris Jane iz Peka

Vi d*

GOSPODARSTVO _3. STRAN ( M f f l J M E I I G L A J

* Dvaindvajset let že delate v tr-Pyni, skoraj dvanajst let kot direk-j Povejte nam najprej, kakšni so "©s trgovski časi.

.Od leta 1972 se ekonomski položaj ?|ovine slabša, kar se odraža v sla-* možnostih za prenavljanje in Sadnjo novih preskrbovalnih sre-B Na to opozarjam ob sleherni pri­dnosti. Z lansko spremembo obra­vnavanja trgovskih marž (poslej so |. odstotkih) smo sicer nekaj pridobi-' v povprečju 2 odstotka razlike v ce-Popravili smo osebne dohodke, da

se vsaj približali povprečju go­zdarstva, povprečni osebni doho-

je lani v Živilih znašal 54 tisoč di-,afjev. Priznati moram, da sem o

dosti razmišljal, saj so zdaj naši J bni dohodki malo boljši kot v so­bnih organizacijah. Vendar imamo J* vedno velike kadrovske težave, F dvsem v gostinstvu in maloproda­ji Med mladimi je zanimanje za tr­eske poklice zelo upadlo. Pred de-^mi leti smo imeli v treh letnikih r do 90 učencev, lani so šolo končali ..trije. Naši delavci so v nekaterih «7ratih zelo obremenjeni: pred leti P** izračunal, da naš trgovec naredi j/ inpolkrat več prometa kot v Za-• °dni Nemčiji, kjer lahko zahtevajo jftkovost, saj imajo 40-odstotne razli-

v ceni, pri nas 20- do 21-odstotne. 6a ife kd&J videli v trgovini blagajni­ško, ki kadi in klepeta? Naše delo . vsem na očeh, zaradi draginje so Sovke prve pri roki, da ljudje stre­

ho slabo voljo zaradi visokih cen, ki P a jih prodajalke niso krive.

* Kakšne so razvojne možnosti? ;Q Razpolagamo z amortizacijo, ki pa ^ '0-odstotno združujemo in je tako

r ravzoja, saj ob usihanju poslovne-sklada drugače ne gre. Lani je

ašai 153,8 milijona dinarjev, obvez­ati iz poslovnega sklada pa

milijona dinarjev, torej smo bili ojaj za 10 milijonov dinarjev siro-

ie , neJši kot leto prej. Akumulacija 1 »ani znašala 220 milijonov dinar-

zaloge smo povečali za 320 mili-°v dinarjev, vrednostno za 64 od-tkov -• - v — dejansko so se torej

^anjšale. Že nekaj let zaloge vred-j stno rastejo hitreje kot akumulaci-H' *ato na ravni delovne organizacije v bomo mogli zadostiti predpisu, da Q,sedmih letih oblikujemo lastni vir °ratnih sredstev. Konec leta 1983 je

^&šala njihova vrednost 200 milijo-dinarjev, konec leta 1985, ko bi

K ° ali zadostiti že dvem sedminam, »w, 20 milijonov dinarjev. V takšnem jjj žaju je vsa slovenska trgovina, kakršna izjema nismo, oddaljuje­te od te zahteve.

^ haloge pa bi seveda morale biti v j^vini, ne v gospodarstvu, le tako

bomo vztrepetali ob vsakem po-

LOJZE URBANC, direktor Živil iz Kranja

S t e ž e k d a j v i d e l i

b l a g a j n i č a r k o ,

k i k a d i i n k l e p e t a ?

Živila iz Kranja, s sedežem v Naklem, so največja trgovska or­ganizacija na Gorenjskem, ki vključuje tudi gostinstvo. Ima 14 tisoč površinskih metrov skladišč, 88 prodajaln in 42 gostin­skih lokalov ter dva hotela, zaposluje 1150 delavcev. Nosilec preskrbe na Gorenjskem smo, saj imamo »trebuh Kranja«, je iskrivo dejal direktor Lojze Urbane; v mislih je imel seveda skladišča v Naklem. Z direktorjem smo se pogovarjali o polo­žaju in problemih trgovine.

manjkanju. Kapital pa je danes pre­drag, da bi si trgovina to lahko privo­ščila.

• Imate nekaj dobrih prodajaln, poznam vsaj dve, Zlato polje in Ko-krico. Kako vam to uspeva?

Blizu skladišč so, oskrbujemo jih tudi trikrat na teden, trudijo se.

• Razen ribje je prava posebnost mlečna restavracija, kjer cene niso pretirano visoke.

Zavestno so tam cene nižje, ker ve­mo, da tja hodijo mladi in šolarji, ki nimajo veliko denarja.

• Zakaj vam očitajo Planino, saj gredo Živila tudi na vas, ne segajo le po mestnih središčih?

Da, očitajo nam, da ne spustimo drugih v mesto. Seveda tega nikomur ne moremo braniti, vedno pa zahte­vamo, da tisti, ki dobi zanimivo loka­cijo, naredi tudi kaj na manj zanimi­vih, saj imamo nekaj povsem nezani­mivih, kot sta Kokra in Fužine. Mer-cator je obljubil, da bo zgradil trgovi­ni tudi na Visokem in v Besnici, a do­slej tega še ni naredil.

• Kakšen je vaš odnos do odpira­nja zasebnih prodajaln? V Kranju se odločajo glede odpiranja zasebnih prodajaln sadja in zelenjave.

V preteklih letih so Živila do­gradila skladišča v Naklem z in­dustrijskim tirom, trgovine na Kokrici, Jesenicah in v Ratečah, tako rekoč nova je na Laborah, temeljito so prenovili Kolodvor­sko restavracijo, trgovino v Pre-dosljah, odprli Posrednika na Ko­krici, dosti so naredili v starem delu Kranju, kjer so odprli ribjo restavracijo, prenovili pa mlečno restavracijo, Bonboniero, Tinkaro in slaščičarno ter obnovili fasado na Delikatesi.

V naslednje srednjeročje so prenesli nove trgovine v Naklem, Cirčah in na Golniku, poleg te­ga bodo zgradili trgovino na Planini III, prenovili slaščičarsko delavnico v starem Kranju, letos bodo prenovili lokal v stari Evro­pi, novo trgovino nameravajo s sodelovanjem radovljiškega Alp-doma odpreti v Podnartu, na Je­zerskem nameravajo prenoviti sobe v Kazini, ko se bodo zaposle­ni preselili v Korotan, v načrtu imajo tudi temeljito prenovo ho­tela Pošta v Tržiču.

Ne nasprotujemo odpiranju zaseb­nih prodajaln v krajih, kjer jih ni ali jih ne nameravamo imeti. Odločno pa smo proti odpiranju zasebnih pro­dajaln v krajih, kjer družbene že ob­stajajo. Navsezadnje smo jih odpirali tudi na račun osebnih dohodkov na­ših delavcev, zdaj se ne moremo stri­njati, da bi jih kar prepustili.

Odločno smo proti zasebnim proda­jalnam sadja in zelenjave v Kranju. Davčna politika je nemogoča, obrtni zakon zasebnikom dovoljuje odkup neposredno pri proizvajalcih, izogne­jo se dvem maržam, nikakršne kon­trole ni. Strinjam se, da ponudba sad­ja in zelenjave ni dobra, toda tega ni kriva le trgovina. Na jugoslovanskem trgu se pojavlja vse več zasebnih od-kupovalcev, ki vzamejo najboljše bla­go, slabše pa gre v zadruge, kjer ku­pujemo mi. Zadruge naj bodo tiste, ki organizirajo proizvodnjo, z odpira­njem zasebnih prodajaln bo to načelo kršeno. Ocenjujemo, da odkup pri nas ni dobro organiziran. Znan je pri­petljaj s kranjske tržnice, ko je tržni inšpektor vprašal kmetico iz Brd, za­kaj danes nima breskev. Veste, kaj mu je rekla? ,So bile pa tako slabe, da sem jih morala dati v zadrugo!'

Jeseni se je to pokazalo pri krom­pirju, ko smo ga imeli »le na plaka­tih«, stvar smo reševali s krompirjem iz Vojvodine in Prekmurja, ki je se­veda slabši od gorenj skega daj pa ga kmetje vozijo v predelavo v Dom­žale po znatno nižjih cenah. Nekateri pridelovalci dajo zadrugam samo ti­sto, kar ne morejo prodati zasebnim odkupovalcem. Dokler ta problem ne bo rešen, ne moremo biti za zasebne prodajalne. Seveda pa je tudi res, da zadruge ne bodo imele prave moči, dokler bo povpraševanje dosti večje od ponudbe.

• Kaj pravite o bodeči neži na Je­zerskem?

To je vendar lepa, zanimiva roža! Zakaj turizem na Jezerskem ne gre? Jezerjani tega niso krivi. Poglejte, naša prodajalka je lani zaslužila 600 tisočakov. Ce bi ostala doma in odda­jala sobe, bi le polovico tega. Res je bilo pred vojno na Jezerskem veliko turističnih sob, toda danes so zasta­rele, potrebne so temeljite prenove. Pozimi pa se jih zaradi ogrevanja ta­ko ali tako ne splača oddajati. Ce bi bilo oddajanje sob edina možnost za zaslužek domačinov, bi se veselili snega. Tako pa se raje vozijo na delo v Kranj, kar jim vzame dosti časa. V našem hotelu so le trije domačini. Nekaj sob bomo skušali obnoviti, vendar potrebuje Jezersko veliko vla­ganj, da bi tam turizem polno zaživel.

M. Volčjak

k4£ornehanika postaja pomemben izvoznik

» e s t t i s o č š k r o p i l n i k o v n a P o l j s k o

dHt?1 ' aprila — 80-članski delovni kolektiv bo letos izdelal rj^S 18 tisoč škropilnikov: deset tisoč jih bo prodal na doma­ji t rgu, šest tisoč na Poljsko in ostalo v Grčijo, Italijo, Avstrijo, l tetsko zvezo in morebiti še v katero od drugih držav. t ^ £S% S k a kriza v prodaji kmetijskih Stosi'' ^ "!e nekatere proizvajalce v

A«v

slaviji in tudi v Sloveniji »pogna-i' N0j f°Pad, mnoge pa v težak gmotni ' k>J ^V ^S^o), J e prizadela tudi I ^ha^Vo hmeljno organizacijo Agro-(Nli*1^- Proizvodnja je bila nekaj , - e kot predlani, zaloge so se pove-1 WrT *° p a s e J e o d r a z u o t u d i v za-iNotvr1 r a č u n u - ele P r o t i koncu leta m naročila za dobavo večjih koli-|Wto *r°P«nikov za Poljsko in Sovjet-: 8o *0' k a r Jim J e t udi omogočilo,

Jb li*8* z obsegom proizvodnje vsaj ,p J**b načrtovanim količinam. Z iz-

v? 8 0 lani ustvarili približno tre tj i-No rtKa Pribodka; letos pa predvide­li da bo ta delež še nekoliko večji,

r°Di) °- n a P o li sko prodali šest tisoč l ka+p kov in razen teh še dva tisoč v

druge evropske države. Če­

prav vrednost dolarja narašča precej počasneje, kot se dražijo surovine in ostali materiali, se jir.i izvoz za zdaj še izplača, razen v Grčijo.

V Agromehaniki bodo morali letos s pomočjo več kot šestdesetih zasebnih in družbenih kooperantov izdelati polo­vico več škropilnikov kot lani, če bodo hoteli zadovoljivo oskrbovati domači trg in ob tem z enakim številom zapo­slenih uresničiti še obsežen izvozni načrt. Ob koncu minulega leta, ko so jih priganjali dobavni roki za Poljsko in Sovjetsko zvezo, so delali po dva­najst ur na dan, decembra tudi vse so­bote in nedelje. Za praznik republike so bili prosti le en dan, v prehodu iz starega v novo leto so proizvodnjo ustavili le za nekaj ur, 1. januarja ob osmih zjutraj so bili delavci spet za stroji. Delavcem iz proizvodnje so ob­

časno priskočili na pomoč tudi zaposle­ni v pisarnah ter delavci iz drugih KŽK-jevih temeljnih organizacij, pred­vsem iz Mlekarne in Kmetijstva. »Ob­sedno stanje«, povezano z velikimi iz­voznimi posli, se nadaljuje tudi letos. Doslej so delali še vse sobote, tako bo tudi do poletja; razmišljajo pa tudi o tem, da bi kolektivni dopust skrajšali na vsega en teden. Zaostrili so nadzor nad kakovostjo in razširili krog koope­rantov, od katerih tako kot od svojih delavcev zahtevajo dobro delo.

V čem je uspeh in prednost Agrome-hanike? V dobrem vodenju podjetja, v smotrni organizaciji dela, delovni di­sciplini, skromni režiji in tudi v spod­budnih osebnih dohodkih, ki so bili la­ni v tozdu povprečno za 21 tisočakov večji kot sicer v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske. Njihovi izvozni uspehi pa so ob tem, da se sami niso nikdar pretirano potegovali za izvoz in da so jih tuji kupci opazili na sejmih, predvsem na novosadskem, še toliko več vredni.

C. Zaplotnik

Zaposlovanje na Gorenjskem

P l a n i r a j o d e l a v c e , k i j i h n i

Gorenjske delovne organizacije tudi letos ne bodo mogle uresničiti svojih planov zaposlovanja, saj toliko novih de­lavcev, kot jih bodo potrebovale, na Gorenjskem ni. Že lani je bilo treba primanjkljaj zapolniti z delavci iz drugih repu­blik.

Na Gorenjskem se glede zaposlovanja ponavlja stara slika. Delo­vne organizacije so namreč v svojih napovedih, potrebah po kadrih, tudi letos planirale delavce, ki jih ni. Kako to?

Na Gorenjskem naj bi letos prišlo iz šol približno 2600 delavcev, temu domačemu prilivu kadra, kot to imenujemo, lahko dodamo še ne­kaj več kot 800 iskalcev zaposlitve. Številka 3400 torej pomeni, da lah­ko letos s tolikšnim številom delavcev računamo tako za nadomestne kot za nove zaposlitve. Vse večje potrebe pa seveda pomenijo priliv de­lavcev od drugod. Kaže, da bo tudi letos tako kot lani, ko se je na Go­renjskem zaposlilo nekaj več kot 900 delavcev iz drugih republik. Tudi letos namreč delovne organizacije predvidevajo v napovedih kar 4300 delavcev, kar pomeni, da okoli 850 delavcev »manjka«.

Težko je verjeti, da so takšne napovedi po zaposlovanju, ki že prejšnja leta niso bile v skladu z resolucijami o gospodarskem razvoju gorenjskih občin, sploh kaj podobne smotrnemu gospodarjenju s ka­dri. Že podatek, da organizacije združenega dela tudi letos planirajo za zaposlitev kadre, ki jih že pretekla leta niso mogli najti, pove veliko. Ta pojav — kritje nezasedenih mest — se vleče iz leta v leto. Očitno v nekaterih delovnih organizacijah sploh ne razmišljajo, da bi z reorga­nizacijo proizvodnje ali drugačno tehnologijo odpravili tak »minus«, še posebej, ker manjka predvsem delavcev z nižjo izobrazbeno stopnjo. Zal tako že nekaj let razmišljajo kar v tretjini delovnih organizacij, saj z zaposlovanjem poceni delovne sile odrivajo čas, ko bo vendarle treba ravnati drugače.

Tudi taki primeri so, a le malo delovnih organizacij letos že plani­ra večje zaposlovanje zaradi novih zmogljivosti, večjega izvoza, krepi­tve razvojnih služb, zmanjšanja nadurnega dela, uvajanja novih pro­gramov. Dodatni problem pri tem apetitu po zaposlovanju pa je seveda tudi to, kakšne delavce iščejo delovne organizacije na Gorenjskem. Še vedno namreč gorenjsko združeno delo potrebuje prveč delavcev z niž­jo izobrazbo. S sedanjo izobrazbeno strukturo pa Gorenjska že sedaj zelo zaostaja za republiškim povprečjem. Izobrazbenega zaostanka pa ne bo mogoče ujeti letos, niti ne naslednja leta.

L. M.

Razmere v »kritičnih« delovnih organizacijah radovljiške občine se po časi izboljšujejo

S l a b o s t i v d e l u , v o d e n j u

i n m e d s e b o j n i h o d n o s i h

Radovljica, aprila — Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji ' stari sestavi obravnaval poročilo o odpravljanju slabosti v Mir Radovljica, KŽK-tok Radovljica, UKO Kropa, Inženiringu Bled Suknu Zapuže in Žitu,tozd Triglav Gorenjka Lesce. O poročilu h stališčih izvršnega sveta bodo razpravljali novi delegati zbor; združenega dela na skupščinskem zasedanju 7. maja letos.

Najtežje bo vsekakor Suknu, ki je imel ob koncu minulega leta več kot 60 milijonov dinarjev izgube. Primanj­kljaj je pokril z lastnimi rezervami in s pomočjo poslovnih partnerjev, vendar bodo potrebni še veliki napori, da bo zagotovil socialno varnost vsem 340 za­poslenim. V Suknu so že decembra sprejeli prve ukrepe za izboljšanje go­spodarjenja, najkasneje do 1. junija pa bodo sprejeli sanacijski program, pri izdelavi --katerega bo sodelovala tudi tričlanska komisija izvršnega sveta. Suknu so tudi priporočili, naj preuči možnost za tesnejše sodelovanje z ra­dovljiško Almiro.

V mizarskem podjetju Mira Rado­vljica, kjer so februarja letos uvedli ukrepe družbenega varstva, so minulo leto sklenili z nekaj več kot tremi mili­joni izgube, ki pa so jo pokrili z lastni­mi rezervami in s posojilom iz sklada občinskih rezerv. Za izplačevanje sicer skromnih osebnih dohodkov so morali najeti posojilo, likvidnost pa se je ne­koliko izboljšala šele s prevzemom no­vih del in s plačilom vnaprej. Veliko menjavanje delavcev v neposredni pro­izvodnji je oteževalo izpolnjevanje sprejetih obveznosti in se je zaustavilo šele tedaj, ko so nekoliko zvišali oseb­ne dohodke. Izvršni svet je priporočil Miri, naj prouči možnost za povezavo s sorodnimi delovnimi organizacijami.

V UKO Kropa so minulo leto sklenili brez izgube, vendar je bil ostanek či­stega dohodka skromen, celo manjši kot leto prej. Naročil imajo dovolj in če bi imeli še zadosti izučenih kovačev, bi lahko izdelali in prodali še precej več. Odnosi v delovnem kolektivu so se ne­koliko izboljšali, razpis za imenovanje novega direktorja pa ni bil uspešen.

V Inženiringu Bled je le osem delav cev: od starega kolektiva jih je ostal pet, trije so se zaposlili na novo. Odnc si so se izboljšali, izvolili so novo disc: plinsko komisijo in imenovali komisij za ocenjevanje. Pobuda, da bi se Inžt niring priključil sozdu Slovenske žel« zarne, ni bila uresničena. Izvršni sve je sklenil, da mora najkasneje v dve mesecih skleniti s sozdom takšen spe razum, ki ne bo opredelil le sodelov* nje, temveč nakazal možnosti za dolg' ročni obstoj in razvoj Inženiringa okviru Slovenskih železarn.

V KŽK-jevi temeljni organizaciji kc operantov Radovljica so se vse let srečevali s težkimi razmerami za gc spodarjenje, saj so bile proizvodne « ne vedno višje od prodajnih. Izgubo, k so jo imeli ob tričetrtletju, so do konc leta odpravili, največ po zaslugi dobri! rezultatov v sadjarstvu in poljedelstvi z izgubo pa s+a poslovali delovni enol Bled in Kooperacija. Izvršni svet ugc tavlja, da bo treba doseči v živinorej takšna cenovna razmerja, da se kme tijske organizacije ne bodo iz leta v 1« to srečevale z izgubami.

V Žitovem tozdu Lesce so razmer še vedno kritične, čeprav so poslovn leto končali brez rdečih številk v zt ključnem računu. Pestijo jih veliko pc manjkanje obratnih sredstev, dnevn nelikvidnost in kratkoročna zadolžt nost, ki že presega enainpolmesečn vrednost proizvodnje. Reševanje tehn čnih in tehnoloških problemov v prois vodnji čokolade, industrijskega peciv in izvoznih izdelkov je zelo zahtevne predvsem zato, ker so potrebna doda na vlaganja.

C. Zaplotnik

V Ž e l e z a r n i le

2 p r o i z v o d n i temeljni organizaci j i

Jesenice, aprila — V jeseniški Že lezarni razpravljajo o novi organiza ciji: iz 20 temeljnih organizacij naj bi nastali le 2 temeljni proizvodni or­ganizaciji ter storitvena dejavnost. Prvi del proizvodne organiziranosti naj bi tvoril metalurški del proizvod­nje, drugi program pa naj bi zajemal proizvodne enote.

Po temeljitin analizah bi s tako or­

ganiziranostjo znatno povečali proi; vodne učinke, zmanjšali stroške pc slovanja in med drugim tudi poveče li zadovoljstvo delavcev. Z novo SE moupravno organiziranostjo bod dosegli večjo enovitost, sami upravno odločanje pa bo boljše in h trejše.

^ Q ) l S I l K f c U © 3 E n G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE . APRI

PETEK, 18. APF

O D T U I N T A M . . . Bohinjska Bela praznuje

S k u p n o n a d

k r a j e v n e p r o b l e m e

Bohinjska Bela, 18. aprila — Jutri se bodo s svečano sejo kon­čale letošnje, že ves teden trajajoče prireditve ob krajevnem prazniku in 40-letnici DPD Svoboda. Ob tej priložnosti bodo krajanom podelili vrsto priznanj tako za delo v krajevni skup­nosti kot za kulturno delovanje

Jakob Pretnar, predsednik sveta KS

Kot je že navada, bodo tudi na Bohinjski Beli pregledali, kaj so naredili v zadnjem obdobju v kra­jevni skupnosti, ki šteje v štirih za­selkih nekaj več kot 700 krajanov. »Morda je še najpomembnejše, da smo obnovili dva kilometra dolg odsek ceste Vodice —Za jama,« je povedal Jakob Pretnar, predsednik sveta krajevne skupnosti. Prav zdaj pa obnavljajo tudi cesto Bo­hinjska Bela—Kupljenik, nared pa naj bi bila že naslednji mesec. Dela bodo veljala okoli 130 milijonov din, za cesto pa so poldrugi milijon dinarjev zbrali tudi Kupljenčani sami. Samo pa sebi se razume, da so v obnovo teh odsekov vložili tudi veliko prostovoljnega dela, tudi vo­jaki z Bohinjske Bele so pomagali. Caka pa jih še ureditev ceste na Slamnike.

»V zadnjem času smo se največ ukvarjali prav s cestami. Čeprav marsikdo pravi, da imamo na Bo­hinjski Beli zdaj dve cesti, pa no­bena ni posebno dobra. A vendarle upamo, da bo novi odsek ceste kmalu gotov. Stari del ceste, ki po­teka skozi naselje, pa je dotrajan in kar skrbi nas, kako bo vzdrže­van v bodoče,« pravi predsednik Pretnar.

Na Bohinjski Beli je malo zem­lje, imajo le pet čistih kmetij, zato z zemljo skrbno gospodarijo, saj je ni dovolj niti za obdelavo, kaj šele za zidavo hiš, za vikend hišice pa tudi ne. Kar je gradenj, jih posta­

vljajo v bregove, ostalo zemljo pa vzorno obdelajo. »Prav zdaj ureja­mo tudi pašne površine na Bevški planoti in travnike na Zajami — da bo več krme,« pravi predsednik.

Med večjimi deli, ki so jih opra­vili lani, velja omeniti tudi dogradi­tev gasilskega doma na Kupljeni-ku, ki pa ni le gasilski dom, saj slu­ži tudi drugim potrebam krajanov. Med načrti, ki jih na Bohinjski Be­li omenjajo, pa sta pomembnejša gradnja mrliških vežic in napelja­va telefonskega omrežja. Zavedajo se, da bo to za krajane velik zalo­gaj, zato razmišljajo o tem, da bi razpisali nov samoprispevek. Ka­bel bi potegnili z Bleda ali s Sela,

pomoč pri delu pa jim je že obljubi­la tudi JLA. Na Bohinjski Beli se zavedajo, da so že mimo časi, ko so lahko pri raznih delih pričakovali večji delež dotacij. Tudi zato že ne­kaj časa rešujejo krajevne proble­me predvsem s skupnim delom — in to jim kar dobro uspeva. Ne uspe pa jim rešiti drugega proble­ma: že pred več kot desetimi leti s samoprispevkom in prostovoljnim delom postavljen TV pretvornik namreč omogoča le delu televizij­skih naročnikov spremljanje dru­gega programa, ostali pa lahko spremljajo le prvega ljubljanske­ga.

L. M.

UKROČEN HUDOURNIK — Kaže, da bo Belca, kije vrsto let poplavljala in tudi rušila bregove, vendarle ujeta v strugo. Delajo sicer že nekaj let, začelo je že podjetje Hudournik. Predvsem zaradi novega odseka ceste bo letos regulacija hudournika končana. — Forb L. M.

Vlladi iz Zasipa

N e t a k o g l a s n i ,

v e n d a r d e l a v n i

'asip, aprila — Pohvale o lepi in dooro obiskani prireditvi za dan žena in še o številnih drugih akcijah mladincev iz Zasipa smo slišali tudi v naše uredništvo. Vzeli smo pot pod noge in po­iskali glavnega »krivca« za zadovoljstvo krajanov, 17-letnega Oietmarja Trseglava, dijaka srednje gostinske šole na Bledu.

»V krajevni skupnosti Zasip je »krog 140 mladincev, med njimi je .5 zelo delavnih,« je povedal Diet-nar in dodal, da ostalih kljub pova­bilu ne morejo navdušiti za svojo de-avnost. Pa nič ne de! Tudi majhna .kupina z voljo do dela lahko veliko jostori. »Lani novembra smo usta­

novili dramski skupini: starejša ima štirinajst članov in jo vodi Dušan Mirič, mlajšo obiskujejo učenci od prvega do šestega razreda, mentorji pa so ji člani starejše skupine. Ob praznovanju dedka Mraza je mlajša skupina zaigrala Babico zimo in sta­rejša Sapramiško. Na občnem zboru

Pod Plevno še nekaj prostih parcel

C e n a o d v r a č a l j u d i

Škofja Loka, 11. aprila — Konec aprila bodo predvidoma podrli ipuščene hleve, nato bodo začeli komunalno opremljati zemljiš­ke. V drugem delu gradnje stanovanjske soseske Pod Plevno bo »ros tora za 35 stanovanjskih hiš. Oddana pa je šele dobra polovi-a parcel. Čeprav imajo v stanovanjski zadrugi

>ora na seznamu kar 156 ljudi, ki bi ra­li gradili hiše in čakajo na primerne >arcele, pravega zanimanja za zemljo ?od Plevno ni. Oddanih je blizu dvaj-;et večjih parcel, medtem ko manjše »stajajo. Razlog je vsekakor cena, ki odvrača

udi. Povprečno 294 kvadratnih me-•ov velika parcela Pod Plevno namreč :ane skoraj 4,3 milijona dinarjev. Od »ga predstavljajo približno sedem de-*tin stroški komunalnega opremlja-ja, tri desetine oziroma poldrugi mili-m dinarjev pa stroški za pridobitev emljišča s hlevi.

Če parcele ne bodo prodane, za ko-nunalno opremljanje ne bo dovolj de larja in bo primanjkljaj treba nado-nestiti iz nekega drugega vira. Prispe­vek sklada za urejanje stavbnih zem-jišč je 933 tisoč dinarjev za parcelo, in ;icer samo za tiste kupce, katerih delo­vne organizacije združujejo 1,3 odstot-a iz kosmatih osebnih dohodkov za fi-anciranje komunalnega opremljanja anovanjskih sosesk v loški občini.

Izvršni svet, ki je razpravljal o tej problematiki, se ni ogrel za predlog, da bi sklad financiral večji delež stroškov na parcelo Pod Plevno. Menil je, naj se komunalna oprema v prvi fazi oklesti vseh stroškov, ki niso nujno potrebni, to je asfalta, javne razsvetljave in tele­fonskega omrežja. Graditelji bodo to udobje lahko plačali kasneje, ko si bo­do finančno že opomogli. Tako običaj­no ravnajo tudi stanovalci v drugih so­seskah.

Ker bodo možnosti za usmerjeno stanovanjsko gradnjo po pozidavi Ple-vne za Ločane najmanj tri leta zaprte, se je izvršni svet zavzel, da je treba lju­dem olajšati nakup parcel. Združene­mu delu priporoča, naj parcele zakupi za svoje delavce, manjkajoči znesek za komunalno urejanje zemljišča pa naj se zagotovi s premostitvenimi posojili.

Sicer pa je tako, da cena parcele (če­prav bo vsak mesec dražja za sedem odstotkov) čez par mesecev sploh ne bo več pretirano visoka — glede na komu­nalno opremo, ki jo ponuja (vštet je tu­di toplovodni razvod). Zato parcele go­tovo ne bodo dolgo samevale.

H. Jelovčan

gasilskega društva, ki letos praznuje 80-letnico, smo se predstavili s kul­turnim programom, za Prešernov dan z recitacijami in deklamacijami, najlepše pa nam je uspela prireditev za osmi marec. Dvorana je bila pol­na, na odru pa so se zvrstili pevci okteta LIP, glasbeniki, med kateri­mi se je izkazala Pogačnikova druži­na, recitatorji, dramski skupini z igrama Partizanski dan in Vesela druščina, ki ju je napisal Marjan Kalan iz Zasipa, pa blejski trio — in še bi lahko naštevali. Ob osmem marcu smo ostarelim ženam nesli darila, ki sta jih prispevali krajevna skupnost in borčevska organizacija. Pred volitvami smo po vasi raznosili pozive. Na krajevni olimpiadi smo kuhali in razdeljevali čaj...« je po­vedal Dietmar Trseglav.

Veliko dela jih čaka tudi v teh me­secih. Še aprila pričakujejo jeloviško štafeto, za prvega maja bodo na Ho-mu zakurili kres in ob njem pripra­vili kulturni program, maja načrtu­jejo tudi namiznoteniško tekmova­nje. Razmišljajo o ureditvi "gardero­be v kulturnem domu; vedo, da brez njih ne bo šlo pri obnovi nogometne­ga igrišča; najbolj pa jih žuli to, da za sestankovanje in za ostalo dejav­nost nimajo svojih prostorov.

C. Zaplotnik

Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860.

a o s

orila — vrata

a jo kra

— dve 1 a in p

bežni, F se v zi o zaves uvod \ omedij lera. Ir ova mli dvoran

Dela na cesti v Besnici — V programu cestno komunalne si Kranj je tudi urejanje ceste od Zgornje proti Spodnji Besnicif Kranj—Podblica. Cestno podjetje Kranj je v Spodnji Besnić, delati 7. aprila. Po programu naj bi trajala zapora ceste do Najprej bodo traso uredili ,v gramozu' od doma do šole, nato le do Zgornje Besnice. Ker pa bodo nadaljevali še na krajšei od doma skozi Spodnjo Besnico, bo cestna zapora trajala naf časa. %

S p o m l a d a n s k e o č i š č e v a l n e akcije

Kranj, aprila — Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci socia­listične zveze Kranj poziva vse kra­jevne skupnosti, organizacije zdru­ženega dela, društva in druge, da tu­di v letošnjem aprilu organizirajo spomladanske očiščevalne akcije za lepše in čistejše okolje. Smeti in od­padke bo odvažala komunala. Vsi, ki načrtujejo akcijo čiščenja okolja, naj se povežejo s KOGP Kranj, tozd Komunala in jo vsaj tri dni pred ak­cijo o njej obvestijo. Z njo naj se do­govore (tel. 26-061, tov. Emil Pre-šern) za prostor, kamor naj delavci komunale postavijo posode za od­padke in o vseh podrobnostih glede samega odvoza. d

D e n a r z a š e s t K S Kranj — Na ustanovni seji skup­

ščine cestno-komunalne skupnosti Kranj so 9. aprila na predlog odbora za krajevne skupnosti obravnavali tudi prijave iz krajevnih skupnosti za dodelitev sredstev za investicij­sko vzdrževanje in gradnjo komu­nalnih naprav. Prijave je poslalo 29

krajevnih skupnosti za a« vzdrževalnih del. Odbor je n a c j a ]

da šestim KS v občini ta m i š l j e n

sredstva. Skupščina je o<se p r e

nar KS Besnica za poprazivyenj mrliških vežic, KS Britof ranje ulic v naselju in za javne razsvetljave, KS Cel faltiranje v naseljih S-5 si jug, KS Naklo za dokonč, w 0

nje kanala M-l in za gradf >|#| III, KS Šenčur za zunanj'Hf** mrliških vežic in KS Vokl njo sekundarnega voijana, omrežja v Hrastju. O sree dos ostale krajevne skupnosti rgani: pravljali, ko bodo le-te preti so ni trebno dokumentacijo. urnih

V nedeljo n a Om d o

Kranj, aprila - V fje I 20. aprila, ob 14. uri bo pr*° P n 2

ku na Okroglem tradicioi gleda slava v počastitev junako tor ske jame. Proslavo pripra 3e tu jevna organizacija zveze ^a pkc krajevna skupnost Naklo lpščir ska konferenca mladin i-K kulturnem programu b > ve< otroci podružnične os . A Franceta Prešerna iz Naki/ ska godba na pihala. Prosb^o, vsakem vremenu. »;

. . K R A T K E P O G O R E N J S K I m

Prijeten planinski večer - Pr _ h ori

• Hrušica — Člani DPD Svoboda Ivan Krivec bodo jutri, 19. aprila, ob :.ODoa pravili v mali dvorani doma planinski večer. Znani planinski fotograf n e ^ y bo z barvnimi diapozitivi predstavil Raj pod Triglavom. zd Občni zbor TD Dragočajna-Moše K E M

Krai • Valburga — V gostišču Zorman bo jutri, 19. aprila, ob 19.30 občni Z L 1 0 i g čnega društva Dragočajna-Moše. Po uspešnem lanskem delu bodo razjna d< letošnjih nalogah, predvsem o registraciji kampa Smlednik v II. kategh p o p

Živahno delo KUD Jelendol-Dolina • Jelendol — Desetletno mrtvilo na kulturnem in drugih področjih j&njsk KS Jelendol-Dolina v tržiški občini do 1984. leta. Potem pa je ob reor repe mladinske organizacije postala predsednica KUD Vesna Štefe. Danes j<), z < lendol-Dolina med najaktivnejšimi v občini. Zdaj je že dvorana prema(1942) bodo zato letos povečali. Dragot usp« Očiščevalna akcija v KS Podnart k a i n

• Podnart — V začetku tega meseca so se družbenopolitične organizaffednt jevni skupnosti Podnart dogovorile, da bo aprila v vseh osmih vaseh tria očiščevalna akcija. Do 25. aprila bodo razen rednih del pometli tudi cestProzc li grmovje ob njih in uredili kanalizacijo. Za vse udeležence akcije bo>reciz pri Domu kulture v Podnartu piknik s kulturnim programom. in Novo glasilo radovljiške mladine in

s

tei • Radovljica — Center za informiranje in propagando pri občinski k° tuc ZSMS si je zadal nalogo, da bo za redno obveščanje mladih začel izdi0* tu« glasilo Naš čas. Za redno dopisovanje so v vseh osnovnih organizacija! R u z

občini imenovali poverjenike.

P R I T O Ž N O K N J I G O P R O S I M

PRIDITE V GORJE Pridite pogledat naš mini bife

in njegovo okolico. Pred njim sto­jijo na pol podrta drvarnica in le­sene garaže. Okolica je polna od­padkov. Spomladi, poleti in jese­ni so pred bifejem mize, ker pa je v tem delu precejšen promet, pro­stor pa ni asfaltiran, je prahu, ko­likor hočete. Ne vem, kaj menijo o tem inšpekcije v občini. In še to: tod mimo vodi cesta na Po­kljuko, Zatrnik, v Radovno, Kr­mo, številni turisti gredo mimo. Najbrž ta kraj po tej plati ni v po­nos. Veliko razliko pa boste vide­li, če boste pogledali maoci bi-fe...

KDO BO POSPRAVIL KAMENJE?

Del nekdanje Gregorčičeve uli­ce na Jesenicah so preimenovali v Tomšičevo cesto. Od glavne uli­ce do Razgledne poti vodi pribli­žno 100 metrov dolga kolovozna pot. Odločeno je bilo, da bodo tu stopnice, dela pa je prevzel Kovi­nar Jesenice. Ko so delavci pod­

jetja čistili to strmo pot, soNj — čno zemljo in kamenje natriji na sosedov travnik. Kar pfl"j z nekdanjega travnika je zat^ p čena. Ker je pomlad in izt,t&vo del ne kaže, da bi travnik ^ &

kaže, da ga bo moral lastni^-seveda na njihove stroške. * jj»a

Jože Mrtfc* KRANJ BREZ T O P O L M < JE L E P Š I . . . ?

sred V Gorenjskem glasu rt na

strani ste 11. aprila ZetoslJerij osmrtnicami objavili »č$kai obvestilo, da bo Parkovna v soboto, 12. aprila, podirair~}** — grde — topole, ki so J[C — mesto in so bili tudi edi ed| svežih smeti. Zdaj, ko topori* '• več, je najbrž tudi mesto \P P lepše, kar so nedvomno pr4 • a1 tudi gostje — koroški vrt^j Tudi na Bledu bi radi podiUrj, kaj starih dreves, ki so jih zCgiQS

li še naši predniki. Najbrž b&od< ša in sveža drevesa postarnlasb< goplastika?! Hura za umč roš] narave!!!

Alojzij Vovk,

APRILA 1986 KULTURA APF

.5. STRAN © © K M M I E E G L A S

M E ! gimnazijci v Molierovem Namišljenem bolnikv

d o s t n a v e d r i n a n a o d r u

prila — Kot bi popustiti vsi šivi, vse zapornice hkrati, kot bi vrata in skoznje bi vdrli smeh, vedrina in razposajenost,

a jo kranjski gimnazijci Moliera.

— dve kitari in flavta — s ra in poje o mladosti, o ra-bezni, pa mladenič in mla-se v zanosu prve ljubezni o zaveso bližata eden dru-uvod v staro, vedno lepo omedijo velikega komedi-lera. In potem so zaigrali, ova mladostna vedrina kar dvorani.

Je za vse to »kriva« orofeso rica Mira Av-secki je režirala delo?

»Nisem jih jaz navdušila, ampak oni me­ne. Sami so me prosili. Ničkoli-kokrat so šli za mano, ko sem

z a zreda: Tovarišica, ali bomo >or ieic*e^a sem> ^ a J e m e a " nJimi ni ta? naQ,arjenih in odločili smo

Tnišljenega bolnika, za igro, 3e 0<se prepleta vrsta prijetnih ,0Praživljenja, ki nikoli ne zasta-ritof n za

Skupaj z učenci smo nabirali ideje. To je naše skupno delo, nihče ni ni­komur nič vsiljeval.

Naša igra nikoli ne bi bila takšna, če nam ne bi bil prijateljsko pomagal profesor Matevž Fabijan, ki je skom-poniral glasbo nalašč zanjo in naučil učence peti. Petje je v igri posebnost, ki smo si jo sami izmislili. Hvaležni smo tudi profesorju dr. Kajetanu Gantarju, ki nam je doktorsko pro­mocijo na koncu igre prevedel iz la­tinščine, in to v verzih. Hvaležni pa smo tudi Mestnemu gledališču lju­bljanskemu, ki nam je posodil kostu­me, in tudi Prešernovemu gledališču iz Kranja, ki nam je omogočilo, da smo zaigrali na »ta zaresnem« odru.

Tanja Dimitri-evska iz 3. NB, ki v Namišlje­nem bolniku igra eno izmed glavnih vlog, služkinjo Toa-neto: »Na odru je krasno. Tako sem navdušena, da bi kar naprej igrala. V osno-

M j a S v o b o d e t u d i G o r e n j c e m

S Cer 5-5 s r konci gra nanjf Vokl

vocjana, aprila — Za po-3 sree dosežke pri spodbuja-losti rganiziranju kulturne de-i preti so na 11. konferenci Zve-». urnih organizacij Sloveni-.~ bila prejšnji teden v Can-(Jwm domu, podelili odličja

e. VtQfJe Loke je prejel to po-

»o pri10 priznanje Vinko Primo-iicioi gledališki igralec, režiser, nakc£ator kulturnih prireditev, 'ipra je tudi predsednik DPO /eze škofja Loka in predsed-aklo -ipščine občinske kulturne [in i- Rudolf Ahačič iz Trži-b v veča kulturi že več kot Oi SJaki/

vni šoli sem že igrala v Prešernovem gledališču, pa še nekaj malega v šoli. Čudovit je občutek, ko vidiš, da je na­ša igra ljudem v dvorani všeč. Še z večjim žarom igraš, kar čakaš, kdaj se bo kdo v dvorani zasmejal. Trema? Nimam je, živčna pa sem, preden sto­pim na oder.«

Tomaž Križnar iz 3. NB. igra glavno vlogo,

namišljenega bolnika: »Zdi se mi, da so vloge pravilno poraz­deljene. Zdaj se že dogovarjamo za naprej. Pri­hodnje leto bo­mo naštudirali

kaj težjega, morda dramo ali tragedi­jo. Danes hodi v gledališče veliko mladih, jaz hodim zdaj na vse pred-' stave. Pri Prešernovem gledališču bi se morali bolj odpreti mladim, jim nameniti več predstav.«

Kranjski gimnazijci imajo za seboj že šest predstav. V soboto, 19. aprila, bodo zaigrali v Iskrinem šolskem centru učencem z Gorenjske, ki bodo tekmovali iz slovenskega jezika in se potegovali za Cankarjevo nagrado.

D. Dolenc

sedemdeset let, dolga leta je bil vodja pihalnega orkestra, velike zasluge pa ima tudi pri poučeva­nju mladih glasbenikov. Tudi Ve­ra Smukavec z Jesenic je dobitni­ca odličja Svobode. Je ena osred­njih osebnosti na področju kultu­re v občini, predvsem pa se pos­veča delu v gledališču. Anton Kelbl iz Radovljice je aktiven na vseh področjih kulture, predvsem pa se je posvetil gledališču. Vzgo­jil je vrsto mladih igralcev, uspe­šen pa je tudi pri organizaciji ra­zličnih kulturnih prireditev.

V. Stanovnik

P r o s l ma š o l a Kranj

J f ^ r t Z a g r e b š k e g a p i h a l n e g a t r i a

- Prvi pihalci zagrebških . h orkestrov, BRANKO MI-

*• 0 0 :-oboa, ANĐELKO RAMUŠ-»g^net in ZVONIMIR STANI-

)t, združeni od leta 1969 v 5KEM PIHALNEM TRIU, so Kranju. Žal pred na pol pra-

m ZLio. Igrali so priredbe in izvir-razlna dela za to, dokaj redko

ateg<h popularno komornoglasbe-Po snemanju treh uspelih

fonskih plošč pri Jugotonu jih j&njski nastop razdelili na »že-reor repertoarja (Mozart, Ebner

i e s j<)» z dodatkom iz Pihalnega ema(l942) Primoža Ramovša pa ragot uspešno igrali še Milhauda,

ka in Iberta. nizafredne pihalce. Zagrebškega aseh tria druži izjemna pihalna cestProzornost vseh treh pihal s bo>recizno tehniko, intonacijo,

in tudi glasbene navdihe. 1 so Zagrebčani zaobjeli z interpretacijami tako »klasi-

ski k° tudi popularnih in prireje-izdPt tudi sodobnega dela Hrva-

icijal Ruždaka (Musette). Uvodni

Mozartov Divertimento št. 1, KV 229 (v izvirniku za dva klarineta in fagot) je izzvenel v pravem mozartovskem du­hu. Tudi Mozartov sodobnik Hrvat L. I. Ebner v Triu v B-duru (za dve violini in fagot) smelo lovi in slednjič tudi ujame velikega vzornika Dunajske klasike. Iz tega Tria smo prisluhnili zadnjima dvema stavkoma (Menuet in Rondo).

Standardni del kranjskega nastopa je Zagrebški pihalni trio končal s Hay-dnovim Londonskim triom št. 1. Klasi­čno tristavčno delo je polno običajne skladateljeve oblikovnosti in melodij-ske vsebine. Med Francozoma (Mil-haud, Suite in Ibert, Pet stavkov za pi­halni kvintet) pa so Zagrebčani igrali morda najbolj obetavni ekskurz —• Marka Ružđaka (roj. 1946) Musette. Težnje ansambla po sodobnih delih so bile kronane z »arhaičnim prizvokom, oprtim na starodavno izročilo« prav v tej Musette. Dojemljivost ansambla za konkretno glasbo 20. stoletja ter živo igro vseh treh enakovrednih pihalcev je lepo sprejelo hvaležno, a žal malo­številno kranjsko občinstvo.

Franc Križnar

TURNI KOLEDAR

t, soNj — Danes ob 18. uri odpira-na«riji v Tavčarjevi 43 razstavo

r pflfij z naslovom Življenje na ' zafini podeželju v stari fotografi-i ietJtavo je Gorenjskemu muzeju lik (*vala švedska ambasada v ifcg 'h galeriji Mestne hiše so raz-jyir(M dela slikarja Leopolda Lay-

~|52—1828) in njegove šole iz 3L(*uh depojev Gorenjskega mu-

stebriščni dvorani so na ogled srednjeveškega stenskega sli-

u. ii na Gorenjskem. etos'leriji Mestne hiše razstavlja

»č/Ukar Miha Dalla Valle. na r J — V baru Kavka razsta-im^ike Miro Oman.

— Danes ob 19. uri bo v Kri-edi editev Od vasi do vasi, ki jo opojna ZKO Tržič. Jutri, v soboto, •to f0 prireditev v Jelendolu v ne-) pf®- aprila, ob 17. uri pa v Lomu.

V glasbeni šoli bo danes »oafUrj prire(iitev z naslovom Sre-\zCflasbenih šol Gorenjske. Na­re O'bodo učenci vseh petih gorenj-"afilasbenih šol ter gostje z avstrij-rnc$roške.

- H

ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alpes v Železnikih razstavljata sli­karja Marjan Cigoj in Zdenko Kr­pan, člana Društva likovnih amater­jev iz Ajdovščine. Razstava bo odprta do 28. aprila.

PODNART — Jutri, v soboto, 20. aprila ob 20. uri bo v Domu kultu­re gostoval mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov pod vodstvom Franca Čufarja. Na prireditvi bo nastopil tu­di domači pevski zbor DPD Svoboda.

LJUBLJANA - V ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri nastopa v dvora­ni Tivoli Lepa Brena.

KRANJ — Občinska pevske revija bo danes, v petek, ob 17. uri v OŠ France Prešeren in ne ob 18. uri kot je bilo v prejšnji številki pomotoma objavljeno.

GODEŠIČ, — Danes, 18. aprila, ob 17. uri bo pri Rudarju na Godešiču slovesnost ob 90-letnici rojstva naše­ga rojaka prof. dr. Jožeta Ranta, na kateri bosta odkrita doprsni kip in spominska plošča temu očetu sloven­ske in jugoslovanske stomatologije. Oboje so svojemu krajanu postavili krajani Godešiča. Hkrati pa je v gale­riji na loškem gradu razstava »Življe­nje in delo prof. dr. Jožeta Ranta«, ki bo odprta do vključno nedelje, 20. aprila.

Filmski festival na

Jesenicah

K v a l i t e t n e

a m a t e r s k e

k a m e r e

Jesenice, aprila — Na jeseniškem filmskem festivalu sodeluje 98 fil­mov iz 13 držav. V soboto bodo v gledališču Toneta Čufarja predva­jali najboljše filme

Na 13. mednarodnem festivalu amaterskega filma na Jesenicah so­deluje letos 98 filmov iz 68 kinoklu-bov, ki delajo v 12 evropskih drža­vah in v Braziliji. Med pobudniki je­seniškega festivala je Janez Horvat, ki se s sodelavci vsako leto zavzema, da bi festival na Jesenicah bogatili in tako obdržali stik s tujimi filmski­mi snemalci.

»Festival organizira filmska sku­pina Odeon, že tri leta pa smo s tem festivalom člani Zveze mednarodnih filmskih amaterjev in prireditev lah­ko organiziramo pod zaščitnim zna­kom kvalitete,« pravi Janez Horvat, »Na festivalu sodelujejo dokumen­tarni, igrani, eksperimentalni in animirani filmi, že od prvega festi­vala dalje pa tudi planinski in špor­tni filmi. Prireditev poteka v dvorani jeseniškega gledališča ves teden, v soboto in v nedeljo pa bomo predva­jali izbrane in nagrajene filme ter podelili priznanja.

Festival se lahko pohvali z izredno kvalitetnimi filmi z Irske in iz Velike Britanije, tudi jugoslovanski ama­terji so se izkazali. Nasploh so naši amaterski filmi po svetu cenjeni in dobivajo veliko nagrad, v zadnjem času pa smo se tudi povezali s po­dobnimi festivali v Italiji, v Vrbi na Koroškem in v našem Skopju. Z Ma­kedonci se zelo dobro razumemo in celo delimo stroške, ki so — pred­vsem poštni — izredno visoki.

Z našo Fotokino zvezo ne najde­mo skupnega jezika, zato smo zah­tevali, naj nam namenska sredstva dodeli kar kulturna skupnost Slove­nije. Festival, ki sloni izključno na amaterskih ramenih, nas bo stal 770 tisoč dinarjev, od tega bodo pre­cej sredstev prispevali pokrovitelji, ZKO Jesenice, občinski sindikalni svet in sindikat Železarne. Precej denarja pa so nam za festival odo­brile tudi jeseniške delovne organi­zacije.«

Jeseniški amaterski festival ima že dolgo tradicijo, med ljubitelji fil­ma slovi kot kvaliteten festival, nje­gova največja zasluga pa je v tem, da povezuje filmske amaterje z vse­ga sveta.

D. Sedej

Prešernov Sonetni venec

v tuji izdaji Vrba, 18. aprila — Jutri, v soboto,

ob 18. uri prirejata v Prešernovi roj­stni hiši Kulturna skupnost Jesenice in Založba Družbe sv. Mohorja iz Ce­lovca predstavitev slovensko-nem-ške in slovensko-esperantske izdaje Sonetnega venca. Ob tej priložnosti se bosta predstavila tudi prevajalca Prešernovih pesmi, dr. Klaus Detlef Olof in Tone Logar. Z umetniškimi ilustracijami sodeluje tudi akadem­ski slikar Valentin Oman.

J. Rabič

16. srečanje s l o v e n s k i h l u t k a r j e v

L u t k a j e l a h k o p o l i t i č n o z r e l a

Kranj, 18. aprila — Zaključna prireditev je zadnji del obsežnega izbirnega programa slovenskega lutkarstva. Predstave, ki so bile ponujene selektorju Vladimiru Roossu, so bile izbrane na obmo­čnih selekcijah.

Od prvega srečanja lutkovnih sku­pin Slovenije leta 1971, ko je na njem sodelovalo samo pet lutkovnih »gleda­lišč in skupin«, do 16. srečanja so lutke na Slovenskem dosegle velik razvoj. Začetna srečanja so bila bolj izraz že­lje po povezovanju lutkovnih navdu­šencev in so postala nekakšna šola lut­karjev ob kritičnih medsebojnih pri­merjavah dosežkov. Vendar so se iz te­ga razvile nove možnosti za nadaljnje lutkarstvo. Primerjava rezultatov je najbolj pokazala zahtevo po kvaliteti, poudarjeni sta bili predvsem režija in estetska podoba predstave.

Prizadevanja zadnjih let so načela režijski koncept vodenja predstav, či­gar breme je nehal nositi samo režiser. Ostali izvajalci predstave ne izpolnju­jejo več samo režiserjevih navodil, sa­mi postajajo ustvarjalni subjekti. Funkcija režiserja se umika funkciji mentorja, ali pa kar obe funkciji nado­mesti skupinsko delo z različnimi po­vezavami. V primeru Kovačičevega Mrtvaškega plesa obsega skupinsko delo režijo, sceno in lutke, avtor bese­dila pa ostaja tudi kot mentor. Pravilo­ma so predstave s skupinskim delom

bolj zanimive in kvalitetnejše; seveda to pravilo, kot vsako pravilo, dopušča tudi izjeme.

Vsebinski premiki so skromnejši. Ta problem zna biti še tudi naprej aktua­len. Že na prvem lutkarskem srečanju sta nastopili kar dve Rdeči kapici. Iz leta v leto se pojavlja dosti že znanih del. Malo je novih besedil, na letoš­njem zaključnem srečanju jih je same sedem. Vsebinski premik bi bil sicer mogoč tudi znotraj teh sedmih besedil, ker je naš čas v resnici daleč od vsebin­ske skromnosti, le da je daleč od zave sti piscev besedil za lutke. Rešitev bi verjetno bila v tem, da lutkarji ne bi delali samo medsebojnih primerjav re­zultatov v svojem času. Poseči bi mora­li tudi po svetovnih in zgodovinskih do sežkih lutkarstva. Odkrivati bi morali njegove,že pozabljene pomene, ne po segajoč samo na področje vzgojnega ali estetskega. Ne gre pozabiti na da­našnji družbeni in politični trenutek in ne na to, da si lutka lahko veliko dovo li. Lahko je odkrita in nesramna. Lah­ko je politično zrela in predrzna. Ni le sredstvo za zabavanje majhnih in veli kih otrok.

Franci Zagoričnik

P r o g r a m 16. srečanja s l o v e n s k i h l u t k a r j e v

Sobota, 19. aprila Delavski dom Kranj ob 9. uri — Lutkovno gledališče KUD Koban-ci, Kamnica Z. Florijan: Tobija ob 10. uri — Lutkovna skupina PiKUD OŠ D. Jenka, Cerklje M. Pavlik: Petelin, gospodar sveta ob 10.20 — Lutkovna skupina OŠ Solkan in Mladinski oder PDG Gianni in Svetlana

ob 10.50 — Lutke KPD Smihel, Šmihel pri Pliberku L. Kupper: Leteča žaba ob 15. uri — Lutkovno gledališče Ljubljana Z. Krilič: Jajce

Naša p e s e m 86 v M a r i b o r u

V e l i k u s p e h g o r e n j s k i h p e v s k i h

z b o r o v

Maribor, aprila — Zlata plaketa za APZ France Prešeren iz Kra­nja, srebrna plaketa moškemu pevskemu zboru KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, srebrna plaketa ženskemu pevskemu zboru Mil­ko Škobrne z Jesenic in srebrna plaketa mešanemu študentske­mu pevskemu zboru iz Kamnika — to so priznanja, kijih prinaša­jo pevci z mariborskega srečanja

Na pravkar minulem tekmovanju slovenskih pevskih zborov, ki ga vsaki dve leti organizirajo v Mariboru, so nastopili najboljši pevski zbori, uspešni že na področnih tekmovanjih. V Mariboru je dva dni do­nela renesančna, baročna, sodobna, narodna in revolucionarna pesem iz grl več kot 700 pevcev, združenih v štirinajst ženskih, moških in me­šanih pevskih zborov iz vse Slovenije.

Na prvem koncertu so nastopili ženski pevski zbori, med njimi tu­di ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana. Jeseničanke so že drugič osvojile srebrno plaketo mesta Maribor in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na drugem koncertu je nastopil moški pevski zbor KUD Davorin Jen­ko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika in osvojil srebrno plaketo mesta Maribor. To je tudi doslej največji uspeh tega zbora.

Zadnji dan so nastopili mešani pevski zbori, med katerimi je bil naj­boljši Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vod­stvom Tomaža Faganela.osvojil je zlato plaketo mesta Maribor. Kranj­čani so osvojili tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja pa je že drugič osvojil srebrno plaketo mesta Mari­bor. J. Kuhar

O b č i n s k o p e v s k o

s r e č a n j e

Škofja Loka, 18. aprila — Jutri, v so­boto, ob 20.30 bo v obnovljeni dvorani DPD Svoboda v Žireh prvi koncert le­tošnjega, že 12. občinskega pevskega srečanja, ki ga organizirata Zveza kul­turnih organizacij Škofja Loka in God-beno pevsko društvo Alpina. Nastopili bodo: moški pevski zbor Uranar Rudni­ka Žirovski vrh iz Gorenje vasi, nonet Zadružniki Kmetijske zadruge Škofja Loka, sekstet Dekleta z Bukovice, ok­tet Jelovica iz Škofje Loke, Moški pev­ski zbor združenih podjetij Žiri, moški pevski zbor Alpina Žiri in ženski pev­ski zbor DPD Svoboda Žiri.

V nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri bo v kinodvorani na Češnjici v Železnikih drugi koncert, na katerem nastopajo: mešani pevski zbor Iskra Železniki, Gorenjevaški oktet, Škofjeloški oktet, moški pevski zbor Niko Železniki, me­šani pevski zbor KUD Brata Bička iz Dražgoš, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka in pevski zbor Lub-nik Škofja Loka. Tretji koncert bo na­slednjo soboto, 26. aprila, v Kulturnem domu pri Sv. Duhu.

U m e t n o s t m l a d i h

Poljanske d o l i n e

Poljane nad Škofjo Loko — Kul­turno umetniško društvo Ivana Tavčarja iz Poljan bo v nedeljo, 20. aprila, organiziralo prireditev Umetnost mladih Poljanske doline. Ob 16. uri bo otvoritev razstave v osnovni šoli v Poljanah. Razstavlja­li bodo Janez Bogataj, Igo de Brea, Jana Dolenc, Metod Frlic, Janez Mravlja, Istok Sitar in Maja Šubic. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bo pel kvartet Alu. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Po­ljanah literarno glasbena priredi­tev, kjer se bodo predstavili Janez Debeljak, Matej Demšar, Polona Demšar, Lidija Dolenc, Franc Frlic ml., Renata Gorjan, Franc Kopač, Boris Pintar, Igor Pustovrh, Janez Ramoveš, Rosvita Sitar, Andrej Šu­bic in Boris Vodopivec.

V. S.

G L A S 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 18. APRILA 1?

D O M A Č I

Z D R A V N I K

• Če smo pred prehla­dom, gripo, bronhitisom ali celo pljučnico, se ravnajmo po naslednjem receptu: ko­pljemo se v gorki kopeli z dodatkom bezgovega in li­povega cvetja, dokler se ne pričnemo potiti. Iz kopeli gremo takoj v dobro ogreto posteljo ter spijemo zdra­vilno pijačo. V sok 3 limon umešamo 2 žlici medu in 1 žlico konjaka, dolijemo 1/4 litra gorhe vode in pijemo gorko po požirkih. Zdra­vljenje ponovimo 3 do 6-krat, kakor je bolezen huda.

• Zoper hripavost bomo pili z medom dobro oslajen lioov čaj. Ali pa gorčicno moko pomešamo z medom ter jemljemo po 1 noževo konico vsako uro.

• Uspešna voda za gr­granje je lipov čaj z me­dom.

• Pri krču glasilk pije­mo počasi gorko medico.

• Na ječmen denemo čez noč laneno krpico, ki smo jo namazali z razmoče­nimi in z medom zmešani-mi drobtinami. Oblogo po potrebi ponovimo. Hkrati je priporočljiva medena ku­ra za čiščenje krvi.

• Pri krvavih izmečkih vzamemo tri čajne žličke mešanice po enakih delih koprive, lučnika, pljučnika in navadnega rmana, jo po­parimo s tremi skodelicami kropa, pustimo 10 minut stati in precedimo. Mlačne­mu čaju primešamo 6 čaj­nih žličk' medu in čez dan po požirkih popijemo.

T A M E S E C N A V R T U

C ve tata je med najza­htevnejšimi zelenjadnica-mi in dobro uspeva le v naj­boljši zemlji. Zanjo so naj­primernejša globoka pešče-no-ilovnata tla z mnogo hu­musa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Zemljo za cvetačo moramo jeseni mo­čno pognojiti s hlevskim gnojem. Vsekakor pa naj bo to sončna gredica. Če imamo aprila na voljo krepke sadike cvetače, bo­mo imeli prvi pridelek že v začetku junija. Aprila mo­ramo posajene sadike cve­tače zavarovati pred more­bitnim mrazom s tuneli iz plastične folije. Za zgoden pridelek izbiramo sorte, ki hitro dorastejo. To so Er-furtska pritlična, Snežna kepa, Uspeh, Gloria, Saxa in druge. Ob dobri oskrbi so za uporabo že v 7 tednih po sajenju. Sadimo jo v raz­dalji 50 x 50 cm.

Od srede aprila dalje sa­dimo nakaljen semenski krompir. Če je zemlja še premrzla, s sajenjem poča­kamo, ker ga moramo sadi­ti v ogreto zemljo. Zemlji­šče za krompir mora biti že jeseni pognojeno s hlev­skim gnojem. Krompir mo­ramo saditi v dovolj veliki vrstni in medvrstni razda­lji. Vrsta naj bo od vrste 60 cm oddaljena, v vrsti pa naj bo razdalja med posa­meznimi gomolji okrog 30 cm. Sadimo 5 do 6 cm globoko. Pregosto posajen krompir bo dal malo gomo­ljev.

Zgodnjo kolerabico pri­delamo na sončni in topli gredici z redilno prstjo. Hlevski gnoj podkopljemo že jeseni, spomladi pa do­damo samo še umetna gno­jila. Aprila sadimo na pro­sto dobro razvite in utrjene sadike s koreninskimi gru­dami. Ne sadimo jih prego­sto. Najmanj 25x25 cm morajo biti narazen, kdor pa ni v stiski s prostorom,

naj jih posadi 30 x 30 cm narazen.

Aprila sejemo sorte kole-rabic za poletno in jesen­sko uporabo. Poletne sorte so bela in modra Delikate­sna ter bela in modra An­gleška. Za jesensko upora­bo pa so primerne Goliath, Modra špehovka in Globus. Te sorte potrebujejo od sa­jenja do uporabe nekako tri do štiri mesece. Če jih sejemo na gredo setvenico proti koncu aprila, imamo v začetku junija godne sa­dike.

Morda niste vedeli, da nekatere sorte zgodnjih ko­lerab poženejo v cvet, če jih zalotijo pomladni mrazovi. Zato je izbira sorte odločil­nega pomena. Za najbolj rane saditve so primerne samo takšne sorte, ki tudi po nekaj mrzlih nočeh ne bodo prizadete. Najboljša je Roglijeva bela, saj je od­porna proti mrazu in pri­merna tudi za siljenje. Prav dobra sorta je tudi Dunajska steklenka, ki ima zelo nežno meso; ta sorta je lahko bela ali modra. Tudi pregloboko posajene kole-rabice rade poženejo v cvet.

Ko sadimo glavnato sola­to, pazimo na pravilno glo­bino. Pregloboko posajene rastline naredijo slabo izo­blikovane glave, zato mora­jo biti po sajenju še vidni klicni listi. Tudi za solato izbiramo sončne in tople le­ge. Sadimo jih v razdalji 20 x 20 cm.

Za poletno pridelovanje so primerne le redke sorte glavnate solate. Večina sort požene v dolgih poletnih dnevih v cvet. Za poletno pridelovanje priporočamo Atrakcijo, Stuttgartsko, Tr­moglavko in Braziljanko. Sejemo aprila, v začetku junija pa presajamo. Od sa­ditve do pobiranja odraslih glav preteče 8 do 10 tednov.

NAŠA MUCA; narisala Melita Žepič iz 2. b razreda osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru.

SANJE

Ko zvečer gre sonce za goro, spat grem v svojo posteljo. Tam sanjam. Če sanjam lepe sanje, sem žalostna, ko se zbudim, saj se v sanjah veselim. Če sanjam grde sanje, vesela sem, ko se zbudim, saj v sanjah trpim. A naj bodo lepe ali grde sanje, vedno se zbudim; in čez minuto ali dve že pozabim nanje.

Andreja Markun

\IAŠ PES

Naš pes v senci je dremal, a sosed se rad pošalil je z njim. Vrgel kamen je sosed. Naš pes se je zbudil, brž ugledal soseda, mu hlače pomeril, da je bilo kaj. Sosed šalil se ni več, naš pes mu je lekcijo dal, da je bilo kaj.

Viktor Demšar

JUTR', 'ČER, DANI Dobr' jutr' zjutraj govori se od soseda do soseda, od peka do peka, od človeka do človeka, od mesarja do mesarja govori se dobr'jutr' ali samo jutr'. Ko odslužiš, govori se, dob'r dan, dob'r dan ali samo dan, dan, dan. Zvečer pozdraviš dobr' večer ali samo 'čer, 'čer, 'čer, nato izgineš v temo in v večer.

Vili Bonča

SONČEK

Sončece zlato posije na trato. Komaj za dan zazvoni, ko še vse mirno spi, sonček ogreje skozi vse veje travico zlato, z zvončki posuto.

Andreja Bergel j, 5. c

RDEČA LICA

Kaj si jedel, kaj si pil, če si zdaj tako zardel? Jedel nič, vil pa vse!

rako vse? Jo, pil sem zdravila, <ci so mi lica pordečila.

Tomaž Štefe

ATA COPATA

Imela komaj sem pet let, že sem rekla očetu — ata copata. Kdo je zdaj to ? To je moj ata, ki je bil zame pri petih letih copata.

Beti Jarc

POMLADNA

Zima bela je klonila, ker pomlad se prebudila in pregnala starko sivo, naredila vse igrivo. Narava vsa je oživela, kakor da prej ne bi smela in še ceste so vzcvetele, čeprav bi te ne smele. Zvončki tudi so pognali, da čebelicam bi dali opojno in sladko medico, ta pa nam bo za sladico.

Drago Prdan

KUHARSKI RECEPT

I Z S L O V E N S K E

N A R O D N E

K U H I N J E

Ajdovi žganci s kašo Potrebujemo 1/2 kg kaše,

1/2 kg ajdove moke, 20 dkg ocvirkov ali 15 dkg same maščobe (olja, masti, masla, margarine).

Prebrano in dobro oprano kašo damo v slan krop in jo kuhamo približno 1/4 ure. Dodamo presejano ajdovo moko, pokrijemo in kuhamo še 20 minut. S kuhalnico predremo moko, da se bolje prekuha. Del žgančevke odli-jemo. Žgance zabelimo s po­lovico maščobe in zmešamo. Dobro premešane žgance nadrobimo z vilicami v skle­do in še povrhu zabelimo.

Tudi te žgance ponudimo z raznimi mesnimi omakami, obarami, zeljem, zelenjavni­mi prikuhami, pa tudi s ki­slim ali sladkim mlekom.

Č L O V E K B I

S K O R A J N E

V E R J E L V stari kitajski zgodovini

je bilo obdobje, ko so imele vse plemenitašinje. doma lut­ko iz slonovine v naravni ve­likosti. Kadar so bile bolne, je zdravnik preiskoval »bole­če« predele na lutki, ker se dam ni smel dotakniti.

Znameniti francoski slikar Edgar Degas (1834-1917) se je prav bolestno bal rož in vo­njav. Če je videl cvetico ali zavohal parfum, mu je bilo slabo, včasih pa je celo ome­dlel. Zato med njegovimi sli­karskimi deli zaman iščemo tihožitja z rožami. Slikal je samo ljudi in konje; zelo po­znan je po slikah baletk.

H U J Š A N J E P O M E N I

P O M L A D I T E V ( 1 1 )

Francoski shujševalni jedilniki Prvi jedilnik

Zajtrk: 10 minut pred obrokom — nekaj jedilnega kvas* pomarančni sok, žlici domače skute z medom, rezina beljak vinskega kruha z maslom, mlečna kava ali čaj.

Kosilo: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa, P1"8

žena riba s paradižniki, zelena solata z oljem, rezine beljak vinskega kruha z maslom, mlečna kava ali čaj.

Večerja: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvas* sok iz presne zelenjave, francoska omleta s sirom, rezina ljakovinskega kruha z maslom, lubenica ali presne jag< mlečna kava.

Drugi jedilnik Zajtrk: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvas*

ananasov sok brez sladkorja, jogurt z medom, rezine beljaK<r

vinskega kruha z maslom, mlečna kava ali čaj. Kosilo: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa, &

divija z oljem, pražena telečja rebrca, rezina beljakovinskee kruha z maslom, gozdne jagode z vinom ali melona, mlefr1

kava ali čaj. Večerja: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa, 1?

lena solata z olivnim oljem, rezina puste pražene gnjati, du na zelena, rezina visoko beljakovinskega kruha z maslo"1

presno sadje, mlečna kava.

Tretji jedilnik Zajtrk: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa, P*

maranča s skuto, rezina beljakovinskega prepečenca z i" slom, mlečna kava ali čaj.

Kosilo: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa, p** žene piščančje prsi, mešana zelena solata z oljem, rezina b~ ljakovinskega prepečenca z maslom, mlečna kava ali jogu1^

Večerja: 10 minut pred obrokom nekaj jedilnega kvasa,1

lenjavna juha, kuhana govedina s korenjem in porom, fran ' ska gorčica, presna sadna solata z jogurtom, mlečna kava-

Vedite: prvorazredne beljakovine vzdržujejo dovolj veli* ičino krvnega sladkorja, zato izginejo varljive želje P1 količino

hrani

Vse po želji Obrtnik Tine je prišel v ho­

tel Union in v jedilnici zavpil: — Natakar, prinesite mi

biftek, pa glejte, da bo me­hak in sočen in velik! Meso mora biti seveda pravilno za­činjeno in odrezano od dobro uležane govedine!

— Razumem, se je priklo­

nil natakar, — in kakšno # vno skupino naj ima žival?

Karambol — Ste že imeli kakšno J>f

srečo? — je vprašal agent varovalnice lastnika avto bila.

— Da, sem. V neki ga*1

sem spoznal svojo ženo.

Pesmi v današnji rubriki so oblikovali petošolci iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju.

LJUBEZEN

Ljubezen je kot sonce, ki žari, ljubezen je kot mesec, ki srebri, ljubezen je kot zarja, ki se prebudi; ljubezen smo mi vsi, posebej jaz in ti.

Sandi Lakatoš

JAKA S ŠPELO

Jaka s Špelo z griča gre, nosi čeber, poln vode. Bumf, pogrne Jaka na tla, bušk na glavi kup ima. Brž domov v posteljo, da pozdravi si glavo; ve, da buške se znebiš, če si nanjo daš obliž.

Aleš Pevc

ŽOGE

Žog je veliko, belih in rdečih, rumenih, zelenih, . vseh barv in velikosti. Otroci se igrajo z njimi, jih mečejo in kotalijo; žoge so jim v veselje, zato se z njimi igrajo.

Monika 1W s

TIHOŽITJE je narisala Anja Kopač iz 5. a razreda osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju.

TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN ( ^ m i g S & 5 J ® I M G L A S

T V S P O R E D

S O B O T A 19. aprila 8.15 Oblaki, sonce, dež in veter, 2. del, ponovitev

8.30 Digitalni P. A. S-, ponovitev oddaje TV Sarajevo

8.55 X. kongres ZKS, prenos iz CD v odmoru ...

13.40 Pedenjžep - ponovitev 14.15 Kjer so lutke doma,

dokumentarni film -ponovitev

14.40 Slovenski ljudski plesi: Koroška, 2. del

15.05 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije

15.30 Cvrano de Bergerac, ameriški risani film

16.15 Lefkara, dokumentarna oddaja ciprske TV

17.00 Zrenjanin: rokomet (m) -Proleter - Naftagas : Raba-Eto, prenos

18.25 Za zvezi, oddaja za stik z gledalci

19.00 Danes Turistični globus 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 20.15 Kronika X. kongresa ZKS 20.45 Catlovv, angleški film 22.40 Videogodba

Oddajniki II. TV mreže 12.00 Test 12.15 Kako biti skupaj 12.45 Filmovnica in

češkoslovaški mladinski film Sol vrednejša od zlata

14.45 Miti in legende 15.00 Kaljenje Pavla Pletikosa,

otroška predstava 15.55 Jaz, preiskovalec -

sovjetski film 17.25 Zadnje dejanje, 1. del

dokumentarne drame 18.50 Večer slovenske

narodnozabavne glasbe na Bledu, 1. oddaja

20.00 PJ v košarki (m) -1. tekma finala končnice

21.35 športna sobota 21.55 Glasbeni večer:

J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke

TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli

15.45 Sedem TV dni 16.15 Narodna glasba 16.50 TV koledar 17.00 Zrenjanin: Rokomet (m)

Proleter Naftagas : Raba-Eto

18.30 Prisrčno vaši., dokumentarna oddaja

20.00 Izganjalec pravice, ameriški film

21.25 TV dnevnik 22.00 Valandovo: Folklorni

festival 86', prenos 23.00 Za konec tedna

N E D E L J A 20. aprila

Živ žav: Risanke, Benji, Zaks in deček iz vesolja Merlin, ponovitev 11. dela nemške nadaljevanke Domači ansambli: Veseli šentviščani Jasenovac: Srečanje mladih, prenos A. Ivanov: Večni klic, 14. del sovjetske nadaljevanke Ljudje in zemlja Nikola Tesla, 7. del nadaljevanke TV Zagreb Predstavitev 1. dela popevk za finale evrovizije v Bergnu Ko legende umirajo, ameriški film V nedeljo popoldne iz Maribora Danes Ko še ne boli TV dnevnik Šport Zora Dirnbach: Dosje, 3. del nanizanke TV Zagreb Tito - Beseda in slika neke dobe, 2. del dokumentarne serije TV Zagreb Reportaža z nogometne tekme - Dinamo (Zg) : CZ Športni pregled

8.10 9.00 9.25 9.55 11.00

12.10 13.20 14.35

15.10 17.00 19.00 19.30 19.45 20.00

21.20

22.15 22.45

Oddajniki II. TV mreže 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Kraljevski vlak

12.00 Poletni festival: Litvanski komorni orkester: A. Vivaldi: Operne predigre (tudi za JRT 2)

16.55 Prometni krog 17.15 Izviri: Usode,

dokumentarna oddaja 18.00 šabac: Rokomet -

Metaloplastika : Steaua, prenos (slov. kom.) v odmoru ...

20.00 Podobe časa 1760-2060: Vmesni čas, 8. del dokumentarne serije

21.00 Poezija 21.30 Življenje je življenje,

reportaža 22.05 Niccolo Paganini, 4.-zadnji

del sovjetsko-bolgarske nadaljevanke

TV Zagreb I. program 9.55 Jasenovac: Srečanje

mladih, prenos 11.00 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin,

izobraževalna oddaja 13.30 Izobraževalni center

»Nikola Tesla« 14.00 Mali koncert 14.15 Flipper, 1. del

nadaljevanke za otroke 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Puščavska lisica, ameriški

film 18.55 Pred 7. festivalom

animiranega filma 20.00 Dosje, 3. del nanizanke 21.20 Tito - Beseda in slika neke

dobe, 2. del dokumentarne serije

22.15 Reportaža z nogometne tekme - Dinamo (Zg) : CZ

22.45 Športni pregled

P O N E D E L J E K 21. aprila

9.00 Zrcalo tedna 9.20 Integrali, ponovitev

16.55 Poročila 17.00 Poročilo s konference

ZK-JLA 17.30 Planinica 17.45 Istranova, glasbena

oddaja 18.15 Ljudska glasbila iz

Makedonije: Tambura 19.00 Danes - Podravski

obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 H. vVouk: Vihre vojne, 14.

del ameriške nadaljevanke 21.00 Aktualno: Zdravje za vse

do leta 2000? 21.40 Proces, 1. del

zahodnonemške dokumentarne serije

Oddajniki II. TV mreže 8.20 Naš prijatelj Tito, 8. del

otroške serije 8.35 Radi imamo živali, 6. del

nanizanke 8.50 TV v šoli

12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 En avtor - en film 21.30 Dinastija, 95. del ameriške

nadaljevanke 22.20 Dobre vibracije, zabavna

oddaja (do 23.20) TV Zagreb I. program

8.20 Naš prijatelj Tito, 8. del otroške serije

8.35 Radi imamo živali, 6. del otroške serije

8.50 TVvšoli 12.30 Izobraževalna oddaja (do

13.15) 13.00 TV dnevnik 16.00 Videostrani 16.10 TVvšoli 17.45 Naš prijatelj Tito 18.00 Radi imamo živali 18.15 Ljudje govorijo,

izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.15 S. Šnajder: Raj takoj,

drama 21.35 Mini portret 21.50 Odprta knjiga 22.20 Paralele, zunanjepolitična

oddaja

T O R E K 22. aprila 9.00 Pred izbiro izbiro poklica: Metalurgija

9.30 Človekovo telo. Kako se sporazumevamo

10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Ideja in fotostvarnost (do 10.30)

17.10 B. Britten: Missa Brevis in D op. 63, mladinski pevski zbor RTV Ljubljana

17.20 G. Mihič: Vsa čuda sveta, otroška igra TV Beograd

18.15 Poročilo s konference ZK-JLA

19.00 Danes - Koroški obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 P. Chiara: Delitev,

predstava SSG Trst 21.45 Proces, 2. del

zahodnonemške dokumentarne serije

Oddajniki II. TV mreže

18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.15 Žrebanje lota 20.20 Dialogi, notranjepolitična

oddaja 21.15 Vasa Železnova, sovjetski

film 23.15 TV dnevnik 23.45 Kronika kongresa ZK Črne

gore

22.30 TV dnevnik 22.50 Kronika kongresa ZK Črne

gore

S R E D A 23. aprila 9.00 A. Hieng: Nori malar, TV drama

10.05 Naselbinska kultura na Slovenskem, 2. oddaja

15.50 TV mozaik - ponovitev 17.30 Desetnica 17.45 Ko se korenin zavemo: Boj

za življenje, 12. del dokumentarne serije

19.00 Danes - Pomurski obzornik

19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Rimsko zlato,

italijanski film (čb) 21.45 Proces, 3. - zadnji del

nemške dokumentarne serije

Oddajniki II. TV mreže

8.15 Test 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TV v šoli

12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.45 Mali svet, otroška

dokumentarna oddaja 18.15 Poročilo s konference

ZK-JLA 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 PJ v košarki (m) - 2. tekma

finala končnice 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 V torek ob osmih, narodna

glasba 22.30 Revolucija, ki traja,

dokumentarna oddaja 23.10 Kaj je film, izobraževalna

oddaja (do 23.40) TV Zagreb I. program

8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TV v šoli

12.30 Izobraževalna oddaja 16.10 Videostrani 16.20 TVvšoli 17.45 Mali svet 18.15 Poročilo s konference

ZK-JLA

8.10 Test 8.25 Obiskovalci, 3. del otroške

serije 8.55 TVvšoli

12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Obiskovalci, 3. del otroške

serije 18.15 Za lepše življenje: Travnik,

izobraževalna serija 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Dobro jutro jazzarji 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Jazz na ekranu: Anthonv

Braxton Ouartet (tudi za JRT 2)

21.45 Sejem avtomobilov, dokumentarna oddaja (do 22.30) TV Zagreb I. program

8.25 Obiskovalci, 3. del otroške serije

8.55 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.00 Videostrani 17.15 Smešna in druge zgodbe,

oddaja TV Beograd 17.45 Obiskovalci, otroška serija 18.15 Prijatelji glasbe 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko - igrani film in

pogovor na temo Mladi in nacionalizem

Č E T R T E K 24. aprila 9.00 Polarna lisica, japonski dokumentarni film (do 10.25)

14.10 Moskva: SP v hokeju na ledu — skupine A, (2:3), prenos tretje tretjine (do 15.20/30)

16.00 TV mozaik - ponovitev 17.30 Slovenska ljudska glasbila

in godci: Oprekelj 17.55 Levstikovi nagrajenci 86 18.15 Obramba in samozaščita 19.00 Danes Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 L. Feuchtvvanger:

Oppermannovi, 1. del nemške nadaljevanke

22.10 Dokumentarec meseca: Šola za prvake

Oddajniki II. TV mreže 8.05 Test 8.20 šalajko, otroška serija 8.50 TVvšoli

12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.45 Šalajko, otroška serija 18.15 Znanost: Nekoč davno -

agresivnost 18.45 Muppet shovv 19.30 Tv dnevnik 20.00 Tujci in bratje, 2. del

angleške nadaljevanke 21.15 Umetniški večer - MESS

86: »Resničnost« -predstava ljubljanskega mladinskega gledališča (do 23.15)

TV Zagreb I. program 8.20 Šalajko, otroška serija 8.50 TV v šoli

12.30 Izobraževalna oddaja 14.10 Moskva: SP v hokeju na

ledu, prenos tretje tretjine (do 15.10)

15.55 Videostrani 16.05 TV v šoli: Kako nastane

gledališka predstava. Starogrška matematika, Travnik

17.10 Poročila 17.15 TV koledar 17.25 številke in črke - kviz 17.45 Šalajko, otroška serija 18.15 Znanost: Agresivnost 18.45 Muppet shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Izbrani trenutek 21.15 Noč polne lune, zabavna

oddaja 22.00 TV dnevnik

P E T E K 25. aprila 9.00 Tednik 10.00 Puntarska pesem, 7. del

(čb) 15.50 TV mozaik - ponovitev

dopoldanskih oddaj 17.35 Beli delfin, 4. del

francoske risane nadaljevanke

17.50 Merlin, 12. del nemške nadaljevanke

18.15 Podelitev priznanj OF, reportaža

19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja

19.30 TV dnevnik 20.05 Avtomanija: Prodajalec

avtomobilov, 7. del dokumentarne serije

20.35 R. B. Stevvart: Bergerac, 2. del angleške nanizanke

21.30 TV dnevnik II 21.50 Zid, francoski film

Oddajniki II. TV mreže 8.00 Test 8.15 Znak, otroška serija 8.55 TVvšoli

12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TVD (do 13.15) 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Znak, otroška serija 18.15 Ideologija in zločin,

3. - zadnji del dokumentarnega filma

18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret skladatelja

Aleksandar Obradovića 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.15 Človeški faktor,

dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Malambo,

avstrijski film (do 23.35) TV Zagreb I. program

8.15 Znak, otroška serija ,8.55 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik 16.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Znak, otroška serija 18.15 Ideologija in zločin, 3. del

dokumentarne serije 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Vihre vojne, 15. del

ameriške nadaljevanke 20.55 Prijateljstvo z glasbo,

zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Po 10-kulturni magazin

m s m m . M M n U I .

R A D I O

SOBOTA. 19. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pio­nirski tednik - 9.05 Sobotna ma­tineja - 10.05 Pojte z nami - 11.05 Svetovna reportaža - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo - 15.10-15.25 Popol­danski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanje­politični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 20.00-23.00 Sloven­cem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05 5.00 Nočni pro­gram - glasba

NEDELJA. 20. aprila Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovari­ši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci česti­tajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedelj­ska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s po­slušalci - 17.05 Priljubljene oper­ne melodije - 17.50 Zabavna ra­dijska igra - 20.00-22.00 V nede­ljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna

PONEDELJEK, 21. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Ak­tualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05

Glasbena matineja - 11.05 Ali poznate - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldan­ski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljud­sko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus - 20.10 Za­plešite z nami - 22.30 Ob doma­čem ognjišču

TOREK, 22. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbe­nih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popol­danski mozaik - 16.00 Vrtiljak že­lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -

prenos iz studia radia Maribor -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -23.05 Mozaik lahke glasbe

SREDA, 23. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali po­znate .. . (prenos iz studia radia Maribor) - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popol­danski mozaik - 16.00 Vrtiljak že­lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Glasba starih mojstrov - 20.00-22.00 Te­norist Nicolai Gedda in APZ »Ivan Goran Kovačič« - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Lite­rarni nokturno - 23.05 Jazz za vse

ČETRTEK, 24. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate ... -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 15.10-15.25 Popol­danski mozaik - 16.00 Vrtiljak že­lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.15 Jezikovni

pogovori 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.50 Lite­rarni nokturno - 23.05 Paleta po­pevk jugoslovanskih avtorjev

PETEK, 25. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.45 Naši umetni­ki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Re­

zervirano za... - 11.05 Ali po­znate ... - 12.30 Kmetijski na­sveti - 13.30 Od melodije do me­lodije - 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - 14.30 Človek in zdra­vje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Od­daja o morju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje

M U C

KRANJ CENTER 18. aprila: amer. komedija POLI­CAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 19. aprila: amer. ko­medija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 16. in 20. uri, amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18. uri, premiera ital. erot. fil­ma EROTIČNI TIP ob 22. uri, 20. rprila: nem. vvest. film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. ko­medija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 15. in 17. uri, amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma KARATE KI D ob 21. uri, 21. aprila: slov. film OVNI IN MAMUTI ob 16., 18. in 20. uri, 22. aprila: ital. erot. film EROTI­ČNI TIP ob 16. in 18. uri, slov. film OVNI IN MAMUTI ob 20. uri, 23. aprila: ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 15,30, nem. film PARIS-TEXAS ob 17.30 in 20. uri

KRANJ STORŽIČ 18. in 19. aprila: franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri, 20. aprila: amer. akcij, film PAR — NEPAR ob 14. uri, nem erot. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČR­PALKI ob 16. uri, franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKO­NA ob 18. uri, hongk. film SHAOLIN PROTI NINJI ob 20. uri, 21. in 22. aprila: hongk. film SHAOLIN PROTI NINJI ob 16., 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. film BANDIT V TEXASU ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: franc. erot. film VROČA CECILIJA ob 16., 18. in 20. uri

TRŽIČ 19. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 16., 18. in

20. uri, premiera amer. filma SANJSKI PRIVIDI ob 22. uri, 20. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 15. in 17. uri, franc. erot. film VROČA CE­CILIJA ob 19. uri, premiera ju-gos. filma KONEC VOJNE ob 21. uri, 21. in 23. aprila: premiera amer. akcij, filma KARATE KID bo 18. in 20. uri, 22. aprila: nem. barv. film PARIS-TEXAS ob 17.30 in 20. uri, 24. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri

KAMNIK DOM 19. aprila: ital. akcij, film PAR— NEPAR ob 16. uri, amer. akcij, film KARATE KID ob 18., 20. in 22. uri, 20. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 15. uri, amer. komedija FANTOVŠČINA ob 17. in 19. uri, premiera ital. erot. filma EROTIČNI TIP ob 21. uri, 21. aprila: nem. film PA RIS-TEXAS ob 18. in 20.30, 22. in 23. aprila: amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20. uri,

DUPLICA 19. aprila: nem. erot. film ~ŠEŠT ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČR­PALKI ob 20. uri, 20. aprila: amer. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri, ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 17. in 19. uri, 23. aprila: amer. komedija IZGA­NJALCI DUHOV ob 20. uri, 24. aprila: amer. komedija IZGA­NJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri

JESENICE ŽELEZAR 18. aprila: amer. komedija IZGA­NJALCI DUHOV ob 17. in 19. uri, premiera ital. komedije ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 21. uri, 19. aprila: amer. komedija IZGA­NJALCI DUHOV ob 17. in 19. uri, premiera izrael. amer. erot. filma VSE V ROK SLUŽBE ob 21. uri, 20. aprila: jugosl. mlad. film BO ŠKO BUHA ob 10. uri, amer. ko­medija IZGANJALCI DUHOV ob

15. uri, amer. izrael. erot. film VSE V ROK SLUŽBE ob 17. in 19. uri, 21. in 22. aprila: ital. komedi­ja ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 17. in 19. uri, 23. aprila: nem. franc. film PARIŠ TEXAS ob 17. in 19.30, 24. aprila: amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri

JESENICE PLAVŽ 18. aprila: hongk. film ZMEDA V BEATLE CREEKU ob 18. in 20. uri, 19. in 20. aprila: hongk. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 18. in 20. uri, 21. aprila: amer. iz­rael. erot. film VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20. uri, 22. aprila: amer. film BANDIT V TEXASU ob 18. in 20. uri, 24. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. in 20.

KRANJSKA GORA 18. aprila: amer. pust. film BAN­DIT V TEXASU ob 18. uri, 19. aprila: amer. komedija FAN­TOVŠČINA ob 20. uri, 22. aprila: franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 20. uri

ŠKOFJA LOKA 18. aprila: amer. erot. film ŠEHE-REZADINA 1001 EROTIČNA NOČ ob 18. in 20. uri, 19. in 20. aprila: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 18. in 20. uri, 22. in 23. aprila: slov. drama LETA ODLOČITVE ob 18. in 20. uri, 24. aprila: amer. film ČA­STNI KONZUL ob 20. uri

ŽELEZNIKI 18. aprila: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 18. in 20. uri, 19. aprila: amer. erot. film ŠEHEREZADINA 1001 EROTI­ČNA NOČ ob 20. uri, 20. aprila: ital. film MOŽ, IMENOVAN TRI-NITA ob 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PECOS KID ob 20. uri

POUANE 18. aprila: ital. film MOŽ, IME-NOVAN TRINITA ob 19. uri, 20. aprila: amer. film RUMENO­LASKA IN PECOS KID ob 17. uri, 22. aprila: amer. film ČASTNI KONZUL ob 19 uri,

RADOVLJICA 18. aprila: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 19. aprila: amer. film OKTAGON ob 18. uri, angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 20. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 18. uri, nem. film DVIGALO V OKVARI ob 20. uri, 21. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 22. aprila: amer. film OK­TAGON ob 20. uri, 23. aprila: ju­gosl. film ZGODNJI SNEG V MUNCHNU ob 20. uri, 24. aprila: amer. film SCARFACE - MOŽ Z BRAZGOTINO ob 20. uri

BLED 18. aprila: franc. film PUSTO­LOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 19. aprila: jugosl. film AMBASADOR ob 18. uri amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 20. aprila: novozel. pust. film DIVJI OTOKI ob 18. uri, franc. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 21. in 24. aprila: nem. film DVIGAVO V OKVARI ob 20. uri, 22. aprila: angl. film GREJSTOG - LE­GENDA O TARZANU ob 20. uri, 23. aprila: amer. film OKTAGON ob 20. uri

BOHINJ 19. aprila: novozel. pust. film DIVJI OTOKI ob 20. uri, 20. apri­la: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 18. uri, jugosl. film AM­BASADOR ob 20. uri, 24. aprila: angl. film GREJSTOG - LE­GENDA O TARZANU ob 20. uri

1 2 3 j, 5 6 7 e 9 10 11 12

13 U

15 1 1

16 17

18 19

20 21 • ! 22 • • 23

% 25 26 27 28 | 29

u 30 31 32

33 3/, 35

36 37

NAGRADNA KRIŽANKA

Vodoravno: 1. stropna greda, 9. važno živilo, maš­čoba, 13. ena najbolj znanih oper G. Verdija, 14. Franco­ska reka, v dolini Chamoni-xa, 15. osmi del oboda kro­ga, 16 starejši slovenski at­let, tekač na 110 metrov ovi­re (Stanko), 18. nizek ženski pevski glas, 19. s kroglami napolnjen topovski izstrelek, 20. mestece v Istri, blizu Po­reča, 22. pritok Donave pri Passau, 29. izvorni krak reke Menam, 25. ime ameriškega pisatelja Caldvvella, 27. znoj 29. nasprotje od lakote, 30. roman pisatelja Alekseja Tolstoja, 33. istrski ribiški čoln z enim jamborom in la tinskim jadrom, 34. delavec v kantini, 36. agavi podobna južna rastlina z mesnatimi li­sti, krivulja adiabatičnih sprememb.

Navpično: 1. število z dvema ničlama, 2. karambol,

3. star izraz za poljedelstvo, ratarjenje, 4. posoda jajča-ste oblike, 5. stara votla me­ra za tekočine, bokal, 6. fran­coska filmska igralka (Marie Jose), 7. začetnici pisatelja Tavčarja, 8. psevdonim slo­venskega pisatelja in publi­cista Kumbatoviča, 9. ime sodobnega slovenskega pesnika Ogena, 10. južno­ameriška država, 11. vošče­no svetilo, 12. kakovostno primorsko vino, 17. oranje, 19. sodobna slovenska pes­nica (Majda), 20. jugoslo­vanski izumitelj na področju elektrotehnike, ki je živel in deloval v ZDA (Nikola), 21. zračni duh v Šekspirjevem Viharju, 22. košček sukanca, 25. izmerjena višinska točka, 26. kratica za »Izvršni svet«, 27. del stopala, 28. nizek otok severozahodno od Za­dra, 30. portugalska tiskovna agencija, 31. suženj v stari Sparti, 32. naplačilo, nadav, 35. začetnici tenorista Der-mota.

Rešitev nagradne križan­ke z dne 11. aprila: adana, polnoč, romar, rdečke, sla­na, era, rd, erotika, kor, enns, si, vaga, rja, staniol, rs, par, oolit, oktava, glina, lan tan, eanes.

Prejeli smo 185 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 1.000 din prejme Jože Ješe, Gradnikova 7 a, Radovljica, 2. nagrado 600 din prejme Jože Tavčar, Breg 58, Žirov­nica, 3. nagrado 300 din prejme Vera Jocif, Mencin­gerjeva 1, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.

-Rešitev nagradne križan­

ke pošljite do 23. aprila, do 9. ure, na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1.000 din, 2. na­grada 600 din in 3. nagrada 300 din.

G L A S 8. STRAH PETEK, 18. APRILA 1986

Srednja tekstilna in obutvena šola v Kranju

REPORTAŽ*^

se rt-

V š o l i r o p o t a j o s t a r i s t r o j i

Prav pod ravnateljevo pisarno je tkalska delavnica in ko učenci poženejo sta­tve, je ropot tolikšen, da je komajda moč telefonirati. »Toda kaj ropot,« z roko zamahne ravnateljev pomočnik za tekstilno usmeritev Miroslav Destovnik, »delavnice so pretesne, stroji pa zelo zelo stari, takšnih v tovarnah skorajda ni več.« »Tudi v naših tekstilnih tovarnah je na pohodu modernizacija,« nadaljuje ravnatelj Anton Pelko, »prihajajo sodobni stroji, ki jih naši učenci poznajo le iz pripovedovanja. Razkorak med prakso v šoli in njihovim bodočim delom se veča.«

20 tisoč parov čevljev na leto

Najprej smo si ogledali de­lavnici v novem šolskem pri­zidku — šiviljsko in čevljar­sko. Vsakdo pač rad najprej pokaže najboljše — prostor­ni delavnici, v katerih so tiho drdrali tudi najsodobnejši ši­valni stroji. Dekleta so prid­no šivala, na obešalnikih so že visela poletna oblačila, ki

jih bomo lahko kmalu kupili v naših trgovinah. Šolska praksa je namreč pravo delo, šola sodeluje z našimi tovar­nami, pri konfekcijski usme­ritvi predvsem s kranjskim Triglavom in Eksperimental­no tkalnico iz Kamnika, na­tančneje z njihovo prodajal­no Ideja. Pošljejo blago in kroje, dekleta v urah šolske prakse oblačila sešijejo. Vča­sih tudi kaj zase.

Razkorak med starimi stroji v šoli in novimi v tovarnah je vse večji.

Podobno je tudi pri obutve­ni usmeritvi. S pomočjo do­mačih obutvenih tovarn so že pred leti v šolske delavni­ce namestili sodobne stroje. Učenci narede čevelj od za­četka do konca, le poliure­tanske podplate dobijo ulite. Na policah smo videli izdel­ke, moške in ženske čevlje, na škatlah so bile nalepke Peka ali Planike. Ti čevlji gredo namreč v redno proda­jo, tudi v izvoz. Učenci jih vsako leto narede okoli 20 ti­soč parov.

Šolska praksa, pri kateri ima učenec pred očmi končni izdelek, daje pravi odnos do dela in izdelka, pravi ravna­telj Anton Pelko, saj učenci vedo, da bo šel v redno pro­dajo, torej mora biti takšen kot bi prišel iz tovarne. S pravilnikom imajo določeno, da učencem ostane 20 odsto­tkov dohodka, denar porabi­jo za športne in kulturne dneve ter za druge obšolske dejavnosti.

Muzejski primerki tekstilnih strojev"

Po ogledu prostornih in dobro opremljenih šiviljske in čevljarske delavnice je bil pogled v tkalsko, predilsko

in pletilsko toliko bolj klavrn. Tesni in temni kletni prostori, stroji, ki bi jih bil vesel muzealec. Resnično pravi muzejski primerki, ki stoje celo kar na hodniku, saj za vse ni dovolj prostora. K sreči so se ure šolske prak­se pravkar iztekle, sicer bi se v oglušujočem ropotu in truš-ču sploh ne mogli pogovarja­ti.

Ko se spomnim na sodob­ne, avtomatizirane stroje, ki jih že nameščajo v naših to­varnah, postane pogled na stare »gempelne« toliko bolj žalosten. Tehnološki napre­dek je danes silovit, razko­rak med prakso v šoli in bo­dočim delom učencev vse večji.

Seveda ni misliti, da bi v šolske delavnice dali moder­ne, velike tekstilne stroje. Na tujem se dobe manjši, vzorčni, ki bi bili kot nalašč.

Muzejski primerek s tatov, na kakršnih se učijo učenci

V kranjski srednji tek­stilni in obutveni šoli imajo 1150 učencev v 39 rednih oddelkih. Med njimi je 60 odstotkov tekstilcev. Za prihodnje šolsko leto jih je vpisanih premalo, običajno šolo napolnijo z naknad­nim vpisovanjem. Pri obut­veni usmeritvi manjka za en oddelek učencev, pri tekstilni usmeritvi pa manjkata dva oddelka tek­stilnih mehanikov in en oddelek tekstilnih kemi­kov, pri tekstilnih konfek-cionarjih pa je vpisanih za dva oddelka učencev pre­več. Slednji oddelki so po­vsem dekliški, vse kaže, da je dekletom (in staršem) največ vredno, da se nauče šivati.

Toda zanje je treba devize, šola pa še dinarjev nima.

Čevljarske delavnice so le­ta 1980 opremili s pomočjo domače čevljarske industri­je, za šiviljsko so lani kupili 11 najnovejših šivalnih stro­jev, za opremo preostalih tekstilnih delavnic pa so zdaj zastavili akcijo v posebni izo­braževalni skupnosti, da bi slovenska tekstilna industri­ja z dodatno prispevno stop­njo pomagala pri posodobitvi šolskih delavnic. »Druge tek­stilne šole v Sloveniji so na­mreč še na slabšem,« pravi Anton Pelko, »naše delavni­ce so v primerjavi z drugimi še dobre.«

Kam postaviti nove stroje

Kmalu pričakujejo tudi nekaj strojev, ki jih bodo to­varne izločile in jih šoli obi­čajno poklonijo, obljubilo jih je zapuško Sukno, dva naj bi prišla iz Jurjevice.

Toda kam bodo postavili vse te stroje, če bodo akcije uspešne? Kletni prostori so namreč zelo tesni. Ob glav­nem šolskem poslopju imajo sicer nekdanje prostore to­varne Zvezda, toda potrebni so temeljite prenove. Malce

Radovljiška Almira je v kranjski tekstilni šoli vzela v najem nekaj predilnih strojev, na katerih presku­ša predenje domače volne, učenci pa se ob treh njiho­vih delavkah učijo presti.

so popravili streho, da ne za­maka, za kaj drugega pa de­narja nimajo. Na sredstva posebne izobraževalne skup­nosti ni moč računati, na po­moč tovarn tudi težko. Če bi poslopje lahko prenovili in tja preselili delavnice, bi lah­ko v kleti uredili jedilnico in povečali kuhinjo.

Tudi pri izobraževanju tekstilcem le jemljejo

Delovna praksa v kranjski tekstilni in obutveni šoli to­rej poteka ob pomoči združe­nega dela, tudi pri posodobi­tvi tekstilnih delavnic raču­najo na dodatno prispevno stopnjo v posebni izobraže­valni skupnosti. Ob tem pa velja povedati, da tudi pri izobraževanju tekstilcem le jemljejo, saj se sredstva pre­takajo v druge skupnosti, la­ni 20 odstotkov.

M. Volčjak

ladii

"sko

Pa J e

teh

v 'san let

de

Mišk X

S 1

L" »i h

Čistilna naprava v Kranju

G r a d n j a k o n č a n a j u n i j a

Kranj, aprila — Kranjska čistilna naprava naj bi bila zgrajena pol leta kasneje kot so prvotno predvidevali. Bo pa, kot kaže, tudi za 300 milijonov dinarjev dražja od prvotnih izračunov.

Še pred nekaj dnevi sta se pri gradnji čistilne naprave v Kranju bili kar dve bitki: s ča­som in denarjem. Zdaj je, kot kaže, bitka glede denarja kon­čana, po napovedih vodje toz-da Komunala pri Komunal­nem obrtnem podjetju Kranj, Jožeta Stružnika, ki nastopa kot investitor, naj bi bila na­prava zgrajena junija. Zanimi­va, nedvomno tudi pomembna pa je izjava, da bo naprava ko­nec tega leta obratovala s 60-odstotnim izkoristkom.

Na seji novoustanovljene cestno-komunalne skupnosti sredi minulega tedna so oceni­li, da dela dobro napredujejo in da je v primerjavi s prvo­tnim investicijskim progra­mom opravljenih že 85 odsto­tkov vseh del. Celo več, grad­nja je potekala tako, da so v dogovorih z izvajalcem del, SGP Gradbinec Kranj, uspeli nekaj prihraniti. Vendar pa so zdaj stroški večji od prvotno načrtovanih. Predvidevali so, da bo gradnja naprave z vso, takrat načrtovano opremo sta­

la okrog 700 milijonov dinar­jev. Zaradi dodatnih del in na­prav ter večjih podražitev pa bo veljala dobro milijardo di­narjev.

Manjkajočo razliko, 300 mi­lijonov dinarjev, so uspeli po­kriti. Skupščina cestno-komu­nalne skupnosti Kranj je na­mreč dala soglasje, da bo ob­činska cestno-komunaina skupnost prispevala 210, ob­močna vodna skupnost pa 90 milijonov dinarjev. In kaj se je spremenilo do prvotnega in-

Helenca Potočnik

V d a t i s «

Bazeni za mehansko in biološko čiščenje so že zgrajeni

Rok za izgradnjo čistilne naprave je junij letos, veljala pa bo dobro milijardo dinarjev.

vesticijskega programa, kar je v dobršni meri tudi povzročilo podražitev?

Čistilna naprava bo imela vgrajene dodatne naprave, s katerimi bodo izkoriščali bio-plin oziroma ga bodo pretvar­jali v električno energijo. Ko­misija SEPO pa je zahtevala, da je treba urediti tudi odlaga­lišče za osušeno blato iz čistil­ne naprave. Voda z odlagali­šča blata namreč ne bo smela odtekati v tla, marveč nazaj v čistilno napravo. Naprava je zdaj grajena za 100 tisoč enot, tako je bilo prvotno načrtova­no za prvo fazo. Zaradi racio­nalnosti pa so nekateri deli že zgrajeni tako, da ne bo kasnej­ših nepotrebnih dodatnih stro­škov, za izgradnjo II. faze je namreč predvidena razširitev na 200 tisoč enot.

V zvezi s čistilno napravo se zdaj postavljata še dve vpraša­nji. Ali bo imelo dehidrirano blato neprijeten vonj in bo povzročalo smrad v okolici na­prave? Dehidrirano blato — tudi takšno, ki ga morda ne bi mogli takoj raztrositi po poljih — nima vonja. Drugo vpraša­nje pa je takšno: koliko fekal-ne vode bo speljane v čistilno napravo?

Tu pa je več težav. Zapisali smo že, da bo naprava konec leta obratovala 60-odstotno. Kranj namreč nima dovolj de­narja, da bi takoj usposobil vso kanalizacijo in fekalne vo­de speljal v napravo. Zato naj

bi čimprej zgradili najcenejše kanalizacijske vode in z njimi hkrati tudi pripeljali čimveč fekalij v napravo. Nastajajo pa težave, ker bo treba precej kanalizacijskih vodov preure­diti. To še posebej velja za ob­močje, kjer je v Kranju kon­centrirana industrija, pa tudi za desni breg Save, za Stražiš-če, kjer so zdaj fekalne vode pomešane z izviri studencev. Pa tudi tehnološka voda v de­lovni organizaciji Sava je pre­več čista, da bi jo lahko spuš­čali v čistilno napravo. S pre­mostitvijo reke Save pa bodo že na samem začetku v čistil­no napravo pritekle vse fekali­je s Planine.

Na seji skupščine je bilo sli­šati tudi dvom, ali bo ta napra­va delovala, in kaj bo, če odpo­ve. Pojasnili so, da podobna naprava obratuje v Škof j i Lo­ki že 12, v Domžalah pa pet let. Težave lahko nastanejo, če bi v napravo s fekalijami pri­šle tudi različne kemikalije, ki bi uničile biološki postopek gnitja. To bi povzročilo naj­manj 14-dnevni izpad in pre­cejšnje stroške. Prav zato bo­do morale delovne organizaci­je storiti vse, da se to ne bi zgodilo, še preden se bodo na napravo priključile. Če pa se bo to vseeno primerilo, bo za­radi posebej zgrajenih meril­nih mest »krivca« moč hitro najti. Napovedali so, da bodo kazni za takšne primere hude.

A. Žalar

»Pridejo dnevi, ko sem spet streznim in vdamvjs

Skoraj slepa je, le en odstj

tek vida ima še, toliko, da sence. Ko je bila otrok, ga ] bilo še dvanajst odstotkov. W liko, da se je po ljubljanski °* novni šoli med slepimi v Sk° ji Loki odločila celo za gin10* zijo. Vse bi dala, da bi bila IP% ko enaka drugim v razredu-1 je videla premalo. Zemljep1* in matematike ni in ni rnog' dojeti — če si slep, nimaš °? čutka za prostranosti zerfllj ' le, kar otipaš, kar primes v r ke. In če ne vidiš formule,! ne moreš rešiti. A se je trud la, da bi morda vendarle • -' Ko bi bila samo jezik in gl? ba! Po dveh letih je opustil* misel, da bo končala gimnaZ jo, da bo enaka drugim. Nesr ča je bila še večja, saj je zar* di naprezanja še bolj oslepel*' ostal ji je le en odstotek vio* Ker so bolni očesni živci, op racija ne pomaga.

Za slepe bi morala biti po j ^ !

bej gimnazija s tistimi P jioJ meti, za katere bi bili s

sposobni, razmišlja. V šolah i slepe jih usposabljajo za raz ^ čne stvari, a se navadno zap j) slij o v telefonskih central Helenca je vse bolj preprtf; ^ na, da telefonska centrala J* ^ rešitev za slepe, ker zelo utrj: j a. Telefonistka je v Veflej' dve sta v centrali, dvajset z ^ nanjih linij imata, dvesto n. tranjih priključkov. Ob tež* „ej dnevih ji kar buči v glavi. , p0]

Za slepe bi si lahko izmi jj!., 1 kakšno drugo delo, je Pre?L, J*1

čana. To je še za zdrave teŽ J da**

vijejo. roaa taKe psih t , obremenitve, kot so telefon^ centrale, ubijejo še te. V oS ,° vni šoli so v delavnicah ^ *° vrtali, zlagali, vlagali, lepilif Bi se res ne dalo najti drU j ^ čnega dela zanje? V lesni ^

kaj šele za slepe. Ze res, da ^ pri slepem drugi čuti bolj , e

vijejo. Toda take psihić{\, %

ŽgČSEPRTAŽE

< l y e č m l a d i h s e z a n i m a z a g o s t i n s k e p o k l i c e

m d o p u s t t u d i s r e d i p o l e t j a

P E T E K , 1 8 . A P R I L A 1 9 8 6 9 . S T R A N G L A S

PETKOV PORTRET

aprila — Razmere v gostinstvu in turizmu se p o č a s i , a vztrajno le i zbo l j šu je -, : osebni dohodki zaposlenih v tej dejavnosti niso v e č na repu in v dobro organizi-ffh g o s t i n s k o - t u r i s t i č n i h podjetjih gredo lahko kuharji in natakarji na dopust nu v času n a j h u j š e g a t u r i s t i č n e g a v r v e ž a .

!"* ,so mladi še pred leti po-L n i gledali na natakarje in L/arJe, potem zdaj lahko z LvPstjo trdimo, da se je nji-Wt n , n o s d o t e h P o k u c e v ž e

?kko spremenil. V blejski % šoli za gostinstvo in tu-

kjer so prvo generacijo 1 1 pred. četrt stoletja, le-

|J?j* obiskuje šolo dvesto -jjj"1. se je ob prvem (pred-r em) vpisu za naslednje

leto javilo 98 osmošol-I celo dvajset več kot la­ti i e

a n e l e t o : spodbudno je, Lr za_ gostinske poklice če-Fif yeč zanimanja tudi med L3sko mladino. Še ni tako

^° s o v ^ o n P r e vl adovali iteh i*2 d r u 8 i n republik; letos L . l e še desetina, vse ostale h\ j?a s o z asedli dijaki iz go­ltat 0 D Č i n> Tolmina in še pr H k krajev. Tudi izgo-feJ^ za šolanje v blejski go-L ki šoli ni štipendij, ne ve-F8a • ' Gostinsko-turistične

«iizacije z Gorenjske so s razpisale 137, celo več

i J"- mladih, ki se zanimajo L jl l 0 v gostinstvu in turiz-jij^jveč štipendij je v rado-§ki l n J eseniški občini; v tr-^ • n a primer, niso razpisali ^ ne> čeprav se je ob pred-

L ^ m vpisu prijavilo za go-i% š o l ° k a r trinajst Trži-

' \ B l e d u le

V a r s t v o i n s t r e ž b a ?

i etovne izkušnje nas tičijo, R l kakovostnega turizma

fleto

brez dobrih, spretnih, vljudnih natakarjev, kuharjev, recep-torjev, turističnih vodičev . . . Razveseljivo je, da je tudi pri nas vse manj zaplotniško raz-mišljajočih gostincev, ki se jim zdi škoda, da bi plačevali gostinske tehnike, in čedalje več organizacij, ki so trdno prepričane, da le bolje izobra­žen kader vodi k napredku v gostinstvu in turizmu. Če izpo­stavimo le par dobrih zgledov: Kompas v Kranjski gori razpi­suje štipendije le še za štirilet­no šolanje, vse več štipendij za tehnike daje tudi Hotelsko tu­ristično podjetje Bled. Gostin­ska šola je lani prvič odprla oddelek za tehnika strežbe; le­tos se je nadejala, da bo začela izobraževati tudi turistične tehnike (za delo v recepcijah in turističnih agencijah), ven­dar ji to ni uspelo.

V blejski šoli nikakor ne morejo razumeti, da jim sred­njeročni načrt posebne izobra­ževalne skupnosti ne daje možnosti, da bi uvedli tudi šti­riletno izobraževanje za turi­stičnega tehnika. Takšna odlo-, čitev se jim zdi še toliko bolj neumestna, ker je na informa­tivnem dnevu kar 53 gorenj­skih osnovnošolcev izrazilo že­ljo za tovrstno šolanje in ker ima podobna šola v Ljubljani za to smer kar 56 kandidatov preveč. »Fantje in dekleta, ki so se pripravljeni šolati za tu­rističnega tehnika, pa jih bodo zavrnili, bodo za vedno izgu­bljeni za gostinstvo in turi­zem. Le zakaj ne bi odprli od­

delka na Bledu, če jih je v Lju­bljani preveč in če bi se pri nas prijavilo vsaj trideset dija­kov, kolikor je republiški no-mativ za odprtje oddelka?« se sprašuje ravnatelj blejske šole Bratko Škrlj.

Š o l a i m a

d o b r e botre

Ob prvem vpisu se je za teh­nika kuharstva prijavilo za naslednje šolsko leto vsega de­set osmošolcev. Če se število do septembra ne bo povečalo, jih bodo moralo preusmeriti v triletno šolo; v primeru, da se bo še kateri od gorenjskih šo­larjev odločil za štiriletno izo­braževanje, bodo oddelek odprli, gmotno pa ga bodo gle­de na to, da ne bo ustrezal re­publiškemu normativu, podpr-" le gostinsko-turistične organi­zacije — vse to z namenom, da bi si sčasoma zagotovile še boljše kuharje.

Šola je na veliko razumeva­nje delovnih organizacij s po­dročja gostinstva in turizma naletela tudi pri obnavljanju doma učencev, v katerem je 45 ležišč, zdaj pa nudi zavetje le dvajsetim. Za obnovo najslab­še opremljenega doma v Slo­veniji bo štiri milijone dinar­jev prispevala domska skup­nost Slovenije, deset milijonov dinarjev pa namerava šola zbrati pri svojih »botrih« — v gorenjskih gostinsko-turisti­čnih organizacijah.

C. Zaplotnik

J a n e z

S t r g o v š e k

Tako po kroparsko pogrkne, da bi ga človek imel za prave­ga Kroparja. Pa so tam le žive­li. Oče je bil čevljar, iz Sežane je za delom prišel na Gorenj­sko. Socialdemokrat je bil in v tem duhu je vzgojil tudi sina. Pred smrtjo ga je zaupal prija­telju Florjanu Resmanu iz Krope, razgledanemu verižne­mu kovaču.

V Kropi so že leta 1919 usta­novili socialnodemokratsko stranko. Janez je bil eden najmlajših članov in ker je do­bro pisal, tudi njen tajnik. Le­ta 1920, ko je bil razkol v stranki, je Florijan svojo po­družnico potegnil na levo stran. Bili so socialistična de­lavska stranka (komunisti­čna). A trajala je le do konca leta — preveč po revoluciji in nevarnosti je dišala. 1923. leta so poskušali spet, a je bila nji­hova organizacija zaradi ko­munistične dejavnosti spet razpuščena. 1926. leta so usta­novili delavsko prosvetno kul­turno društvo Svoboda. Žagar je bil takrat že na Dobravi, de­lali so po njegovih nasvetih. Imeli so pevski zbor in dram­sko skupino, organizirali so knjigovodski tečaj. Pri ljudeh so bili priljubljeni in malo je manjkalo, da na volitvah niso zmagali. 1929. leta je bila Svo­boda razpuščena, spet zaradi komunistične dejavnosti. Ja­nez je bil njen zadnji predsed­nik. Žagar je tedaj Janezu in Florjanu svetoval, naj se ne postavljata več v ospredje, ker bi ju rdeči K na njunih spisih lahko pognal v izgnanstvo. Vr­stile so se preiskave. Janeza je izgona rešilo le očetovo itali­jansko državljanstvo. Vseeno pa je šel iz Krope. V Lescah je odprl malo ključavničarsko delavnico.

Leta 1939 so v Lescah štirje zanesenjaki ustanovili partij­sko celico: to so bili Janez Zu­pan, Franc Dacar, Janez Ga-šperšič in Janez Strgovšek.

Strgovšek je bil njen prvi se­kretar.

Vrsto akcij so organizirali: proti vojni, proti draginji, ustanovili so društvo prijate­ljev Sovjetske zveze, pošiljali proteste na bansko upravo, v Beograd, da bi spustili zapor­nike iz Bileče. Sam Boris Ki­drič je Janezu narekoval tekst peticije. Akcijo so ponovili za zaprte v Ivanjici in vlada je počasi le začela izpuščati in-ternirance.

20. julija 1941 se je Janez udeležil partijskega sestanka pod Malim Gregorjevcem na Jelovici. Žagar je prišel iz Lju­bljane, Gregorčič je bil že v ilegali. 28. julija 1941 je bil Ja­nez že aretiran. Šest tednov je bil v Begunjah; nič vedeti, nič izdati, je bilo njegovo geslo. Doma je bil za zvezo do leta 1944, ko je moral v ilegalo.

Po vojni je bil določen v goz­darstvo. Če jim je še bolj pra­vil, da je kovinar, ni nič poma­galo. V Ribnici so se zagrizli v delo, garali so, ni bilo ne svet-ka ne petka, na nogah si bil po šestnajst ur na dan — nareje­no je moralo biti. Za svoje delo si polagal račune, za vsako na­logo posebej. Kaj pa danes? Nič. Odkar ni več kritike in sa­mokritike, so se začela deliti razna dobra delovna mesta po partijski liniji, je veliko le čla­nov, ne pa komunistov. Iskali so le še privilegije.

»Toliko družbenih kontrol imamo, pa toliko gospodarske­ga kriminala,« je ogorčen Ja­nez. »Gradimo tovarne brez ekonomskih načrtov. Vse iz­gube pa pokrije družba, in naj­večkrat si izgubarji delijo višje osebne dohodke pa še dobičke povrhu. Partija pa kar naprej sprejema sklepe, tako da jih imamo že za daleč prek leta 2000. Vsak govori, kako bi mo­rali, nihče pa že deset in deset let ne pove, kaj je naredil. Če bi se tako vzeli skupaj, kot smo se po vojni, bi se v nekaj letih rešili. Z manj govorjenja in z več dela. Kaj pa smo imeli vzeti v roke po vojni? Zunaj kramp in lopato, notri pilo in kladivo. Pa ne bi danes, ob vsej mehanizaciji!«

Triinosemdeset let je Jane­zu Strgovšku, skoraj 60 let ima

staža v partiji. Kaj pravi, bo ta partijski kongres prinesel kakšne spremembe?

»Vse kongrese spremljam. Če bo tudi ta tak, da ne bo nih­če povedal, kaj je naredil, bo enako kot je bilo prej. Ko bi vsak tako postal komunist, kot nekoč, bi bilo drugače. Partijo si moral zaslužiti! Pol.simpati­zer si bil, simpatizer, šele po­tem komunist, in pošten si moral biti. Ko se je pri nas v šestdesetih letih razbohotila birokracija, je vse sproti zvo-denelo. Saj se ljudje še zaradi cen ne razburjajo več. Pred vojno smo vzdignili celega hu­diča, če se je moka podražila za 25 par, zdaj se za 50 odsto­tkov, pa smo tiho. Tako vam pravim: če bi stari komunisti, ki so padli ali zgnili po ječah, vstali, bi hitro legli nazaj ali pa bi bila nova revolucija. Kaj sem jaz jezika ,znucal'! Pa so me, če sem kakšno pošteno povedal, hitro utišali. Ko sem prijavil svojo diskusijo, sem moral čakati do pol osmih zve­čer. Prazni dvorani pa ne bom govoril!

Govorimo, plačilo po delu. Kje je še to! Polovica jih malo dela, četrtina veliko, četrtina pa nič. Splošni učinek dela je danes kljub takemu tehnične­mu razvoju slabši kot leta 1939. Dokler bomo tako delali, bo šlo vse rakovo pot. Noben, še bolje pripravljen kongres ne bo nič pomagal.«

D. Dolenc

« u i o r a š v u s o d o

zajame me depresija. Zakaj ravno jaz? Potem se

7 0 0 0 m a l i c n a d a n

L o v s k a p e č e n k a

v ž e l e z a r s k i k a n t i n i

Jesenice, aprila — Delavci v Ž e l e z a r n i menijo, da je malica dobra, le velikokrat l e s u h o h r a n o k r u h j e v e č k r a t

p r e v e č hladna — Raznovrstni obroki, ki pa vsem vedno ne morejo biti VŠeC — V star. Drugače je dobro.« d r u ž b e n i prehrani se trudijo, da bi kljub nenehnim p o d r a ž i t v a m obdrža l i dobre in kvalitetne malice

industriji morda, |OstjS?.P°trebne ročne spret-nbt * domu slepih v Škof j i * 0slTi! m a ; i o takšna dela, to-j(di K r b nina je tam draga in

o ° ^ r o k o m tam ne more. SeJa l n*a svojo Manco. a.rSjxm * e t je stara in pri

'Her m J* ž e pomaga. Tudi Hita e - * e d a z°- aJ pozna šele

r k e - Kmalu bo tudi U -Pa bo še bolje. Zdi se ji, P W °troci slepih drugačni. Ha. ? n o b č u t e k imajo za člo-P o t i a „ 0 c n o v e d ° . kako morajo

\ sj rnivcu, doma, pri star-iLU r e3 uJeta domek. Tudi

ksi m a rad svoj kotiček. Po-^ niiM* N i k o l i ni brez dela. L'to,;- a n Ja, plete. Lepo ple-

^ in S ° l e l eve in desne, tudi L° S V Z 0 r c i v s e h v r s t I z d e l k i kQ w, moderni. Barvi sta lah-i tni-?č d v e - rnorda tri, ven-

h C i v? kontrastne, da jih 'Oci po svetlosti. Nekaj

časa je delala celo za Almiro, a ji je nekaj v volni povzročalo alergijo, pa je odnehala. Prste bi si lahko zrabila, tako jo oblegajo z volno. Če bi hotela plesti vsem, bi morala ostati doma, pa štiri roke imeti, se smeje.

Še sreča, da zna plesti. Pri­jetni učiteljici pletenja sta jih v osnovni šoli znali navdušiti. Ob delu pozabi na svojo nesre­čo, ker ve, da je ljudem potreb­na. A so tudi med slepimi taki, ki se ne znajo sami zaposliti in le tarnajo. S takimi se tudi po­govarjati ne more, pravi.

»Vdati se moraš v usodo,« pravi Helenca. »Če se ne, je še slabše. Zavedati se moraš, da ljudje ob tebi niso dolžni ves čas skrbeti zate. Meni se zdi normalno, da česa ni. Želiš si pa seveda vedno ravno tisto, česar nimaš. Če bi tisto dobil, bi imel še sto drugih želja.«

D. Dolenc

V osmih delilnicah hrane v jeseniški Železarni razdelijo vsak dan do 3 tisoč toplih obrokov in 4 tisoč obrokov hladne hrane. 6500 zaposlenih delavcev ima vedno na voljo dva različna topla obroka in do pet različnih hladnih obro­kov.

Razumljivo je, da pri tako veliki kuhinji v največjem go­renjskem delovnem kolektivu prihaja do vrste problemov, nezadovoljstva in pripomb. Seveda je nemogoče, da bi bili vsi zaposleni vedno zadovoljni s kvaliteto, obilnostjo ali vrsto posameznega dnevnega obro­ka. Sem in tja se pojavljajo re­sne pritožbe, zato smo se po­govarjali z voditeljico temelj­ne organizacije Družbena pre­hrana Romano Bradic in teh-nologinjo za prehrano Branko Peskar o problemih, s kateri­mi se srečujejo.

»V delilnicah hrane je zapo­slenih 110 delavk, kar pred­stavlja polovico zaposlenih v temeljni organizaciji Družbe­na prehrana. Nekateri v Žele­zarni mislijo, da bi morali biti obroki že kar kosilo, ne pa na­domestilo za porabljeno ener­gijo med delom. Povsem razu­memo, da so na najslabšem delavci, ki se vozijo od daleč, iz Bohinja ali še dalj, vendar malica nikoli ne more nado­mestiti kosila.

Vsi obroki imajo in morajo imeti ustrezno biološko vred­nost. Žal pa se zaradi stalnih prevozov iz centralne kuhinje ta vrednost izgublja. Hrana ni

»postana«, kot se govori, kljub termo posodi se ohladi in dobi nekoliko drugačen videz. V želji, da bi delavci jedli dobro, smo se v Železarni odločili, da postopoma moderniziramo delilnice hrane. Na Jesenicah smo že zgradili novo, ki ima kuhinjo, medtem ko je ostale nimajo, zato tudi nastaja toli­ko problemov.

Za dodatne obroke poskrbi­mo predvsem med večjimi re­monti, nekateri obrati pa so se odločili, da mora biti delav­cem vsak dan na voljo fiziolo­ški čaj (vsebuje določeno koli­čino soli). Na nekatera delo­vna mesta obroke tudi vozi-

Malica ni nikoli brezmesna, zelo težko pa je kuhati tako, da ne bi nič ostalo ali končalo v pomijah. Še najmanj ostaja riža, pasulja z reberci, jote, go­laža, piščanca ali lovske pe­čenke; delavci ne marajo ci­ganske juhe ali tistih jedi, ki jih pač niso navajeni. Delavke po delilnicah hrane zato naro­čajo obroke po izkušnjah, ni­koli pa ne vemo, koliko delav­cev bo prišlo na malico. Huda kri je, če dobre hrane zmanj­ka, nihče pa se ne razburja, če ostane, denimo 40 obrokov. Zmotno je mišljenje, da ostan­ke prekuhamo — tega ne sme­mo delati fn na to niti ne pomi­slimo. Na dan porabimo do 400 kilogramov mesa, da ne govo rimo o drugih živilih. Nenehno nas pestijo podražitve, zato nam ni vseeno, če hrana osta­ja. Delavci se niti ne zavedajo,

s kako velikimi stroški je obrok — vrednost bona je 140 dinarjev — obremenjen. Ne­nehno iščemo načine, kako bi kar največ prihranili, obenem pa v naših delilnicah ponudili kvalitetno in zadosti obilno malico.«

In kaj o mal i c i v Ž e l e z a r n i pravijo zaposleni?

Behija Bečirovič, delavka v Železarni: »Nad malicami v Železarni se ne morem prito­ževati. Dobre so, tako topli obroki kot hladni. Razumljivo pa je, da ne morejo biti vedno za vsak okus.«

Pero Stanič, valjavec, 15 let v Železarni: »Ker delamo po­noči, bi bilo dobro, da bi imeli tudi tedaj na voljo topel obrok. Malica je najboljša zju­traj, dobrega toplega obroka pa takoj zmanjka. Sicer pa je hrana dobra in se ne morem pritoževati.«

Miloš Baša, prevaljavec, 13 let v Železarni: »Mislim, da je še vedno premalo izbire in tudi kantina na Beli bi biki lahko čistejša. Ponoči dobimo

Gabrijel Bertoncelj, 40 let v Železarni: »Mislim, da so obroki preveč hladni, na mali­co pa moraš dolgo čakati v vr­sti. Posebno zdaj, ko je v Žele­zarni veliko delavcev iz dru­gih delovnih organizacij. Vrst ne bi bilo, če bi se posamezni obrati držali razporedov, tako pa so v skrbi, da toplega obro­ka ne bodo dobili, že zjutraj vsi v kantini.« D Sedej

(^MSSScilgJSIIGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA P E T E K , 1 8 . A P R I L A 1 9 8 8

Š t i r i d e s e t l e t Š p o r t n e g a d r u š t v a T r i g l a v i z K r a n j a

P l a v a l c i p o n o s n i n a t r a d i c i j o

K r a n j , 1 6 . a p r i l a — P l a v a l c i T r i g l a v a s o n a j m o č n e j š i k l u b v d r ­

ž a v i . N j e g o v i t e k m o v a l c i s e g a j o v v r h j u g o s l o v a n s k e g a , e v r o p ­

s k e g a i n t u d i s v e t o v n e g a p l a v a n j a .

Slavna imena kranjskega in jugoslovanskega plavanja: brata Peter in Vlado Brinovec ter brata Borut in Darjan Petrič

Kronisti, ki so opisali štirideset let plavanja v Kranju, so plavalno zgo­dovino razdelili v šest delov. V vseh štiridesetih letih so bili skoraj vedno uspešni, v vrhu jugoslovanskega pla­vanja, ki je prerasel tudi v svetovni plavalni vrh.

Po letu 1935 pa vse do začetka dru­ge svetovne vojne so mladi fantje ka­zali svoje plavalne sposobnosti v ka­njonu Kokre po Božičevo tekstilno tovarno. Vsak dan so enkrat ali dva­krat preplavali izmerjeno 50-metrsko razdaljo. Kdo bi si tedaj mislil, da bo izročilo mladih Ivana Ogrizka, Zora­na Lasiča, Jožeta Ručigaja, Rudolfa Rusa, Milana Košnika, Jožeta Pernu-ša, Saše Lesarjeve, Matilde Franove in drugih v pičlih petdesetih letih obilno pognalo korenine!

V prvem obdobju, do leta 1941, so se Kranjčani kopali in plavali v ka­njonu Kokre, v Savi, pri Ovčanovem travniku in pod železniškim mostom v Struževem predvsem za razvedrilo. Za 7000 prebivalcev Kranja so leta 1941 zgradili letni 50-metrski bazen, ki stoji še danes, še vedno je glavno kopališče. Razvoj plavanja v Kranju je zavrla druga svetovna vojna. A že po prvih mesecih osvoboditve so nav­dušenci organizirali plavalno priredi­tev, takoj za Ljubljano, torej je bila druga v osvobojeni Sloveniji. Na tej prireditvi so nastopali plavalci teda­njega fizkulturnega društva Storžič: Marjan Tičar, Božo in Franek Tre-falt, Majda in Boris Lieber, Tone Bo­žič, Anka Kristančičeva, Dita Bogata-jeva, Bogo Cof, Dada Bozova, Pre­gelj, Pavlovec in drugi.

Frvi trener kranjskih plavalcev je bil Marjan Tičar, njemu so sledili Stanko Ajda, Sašo Skufca in Stane Čuček. Kot funkcionarja sta delala Brane Tomac in Božo Trefalt. Leta 1946 so se plavalci organizirali v pla­valni sekciji ŠD Udarnik in leta 1950 v PK Železničar. Tedaj so pri tovarni Intex odprli 25-metrski ogrevani ba­zen. Prav zato se je v tem obdobju kranjsko plavanje še bolj uveljavilo in prišlo tudi v ospredje jugoslovan­skega plavanja. Kranjčanka Mara Hribar je bila tedaj absolutna sloven­

ska rekorderka. V tem obdobju so bi­li med najboljšimi: Mija Aljančič, Pa­vel Tičar, Jože Modrijan, Beba Jen­ko, Olga Jurin, Duša Prah, Ivko in Dejan Šink, Mrjan Cilenšek, Jože Rojnik, Peter Majer, Stane Košnik, Bogdan Uršič, Engebert Gantar, Vid Štempihar, Mile Ahačič, Dušan Vidic, Boža Šturm, Jana Medved, Bogdan Kruščič, Dušan Rebolj, Tugo Ilovar, Drago Petrič, Miloš Kovačič, Barbka Koncilj, Joži Stare, Mira Keše, Julka Ješe, Marija Vukič in mnogi drugi.

Od leta 1953 do 1957 so se plavalci organizacijsko in strokovno še krepi­li.Leta 1953 so se preimenovali v PK Mladost in nato leta 1955 v športno društvo Triglav. Plavalci so dobro iz­koriščali oba bazena. Nekateri so ob­časno hodili v zimski 16-metrski Blo-udkov bazen v Ljubljano. Sodoben način treninga je začel Ljubljančan Dušan Brozovič-Nitka ob pomoči Du­šana Rebolja in Petra Arnška. Kranjski plavalci so v tem obdobju že prevzeli vidno vlogo v Sloveniji in so bili tudi že med najboljšimi na držav­nih prvenstvih. Nepozabni so bili tre­nutki, ko je Triglav Kranj prvič pre­magal Ljubljano. Vsi so navdušeno pozdravili Kocmurja, brata Brinovca, Branderja, Zrimška, Vukičevo, Koš­nika in Kanciljevo. Leta 1956 je dobil Kranj prvega plavalnega državnega prvaka, to je bil Lado Brinovec-Torpe-do. Leta 1957 je postavil absolutna dr­žavna rekorda na 800 in 1500 m kravi. To so bili temelji za sijajne uspehe kasnejših rodov na srednje in dolge proge. Razen Vlada Brinovca so se še posebno izkazali 'kravlistka' Barbka Kanciljeva, 'prsačici' Mirjana Vukčevič in Mara Hribar, Janez Tra­tnik, Albin Pudgar, Drago Petrič, Mi-livoj Veličkovič, Sašo Košnik, Vlado Zrimšek in že kot pionirja Peter Bri­novec in Anka Čolnar. V letih 1958 do 1963 je za kranjsko plavanje značil­no, da so se tekmovalci še vedno ob­držali v samem slovenskem vrhu. Moško plavanje se je močno okrepi­lo, žensko pa se je po koncu kariere Barbke Kanciljeve moralo zadovoljiti z vzgajanjem novega rodu. Vlado Bri­novec in Janez Kocmur sta bila ude­leženca olimpijskih iger v Rimu. Na­

to je kranjsko plavanje nekoliko za­vrlo, v vrh so se ponovno vzpeli, ko je mesto dobilo 25-metrski zimski ba­zen ter trenerja An tej a Senjanovića iz Splita in pomočnika Milana Mihaj-lova iz Zrenjanina. Njima so sledili Peter Čolnar in že prekaljeni Peter Arnšek in prej aktiven tekmovalec Marjan Finci. Tu sta bila še vedno odlična brata Brinovec in seveda naj­hitrejši Jugoslovan, Janez Kocmur. Uspešno pa so bili še: Matjaž Bran-der, Marjan Finci, Milan Košnik, Fran Gatejm, Jože Rebolj in nova ge­neracija: Bojan in Živko Levičnik, Anton Pogačnik, Jelka Jančar, Bran­ka Mihelič in Majda Arizanovič.

Novi 25-metrski zimski bazen je krojil zgodovino petega obdobja od leta 1964 do 1972. Plavalci so začeli delati sistematično,trenirali so dva­krat na dan. Kranjski plavalci in pla­valke so bili spet odlični v Sloveniji in med najboljšimi v državi. Takrat so plavali Lidija Švarc, Judita Man-deljc in Rebeka Porenta. Trenerji Anka Čolnar, Franc Peternelj-Šile in nato še Branka Mihelič ter Franc Re­bolj so se s predsednikom kluba Igor­jem Slavcem obdržali v slovenskem plavalnem vrhu. Med posamezniki so bili v ospredju Jože Rebolj in Viktor Mohorič pa bratje Slavec, Jani Nadi-žar, Jaka Slevec, Vinko Šorli, Ivan Stružnik, Jože Velikanja, Brane Mi-lovanovič, Branka Mihelič, Marjeta Šmid, Ivica Kordež, Alenka Kraljic, Jelka Jančar, Nuša Virnik, Danica Bogataj, Barbara Skubic in nato še najuspešnejše: Lidija Švarc, Judita Mandeljc, Breda Pečjak, Rebeka Po­renta in Boni Pajntar.

Šesto obdobje je zaokroženo z le­tošnjo sezono. Vse od leta 1973 pa do danes je značilno novo iskanje v pla­niranju in programiranju treninga ter proces izbiranja in usmerjanja v plavanje bolj nadarjenih posamezni­kov. Plavalni trening se je razrastel do meje, ko je treba začeti razmišlja­ti tudi o čimbolj ekonomični izrabi plavalčevega delovnega dne, z name­nom, da bi omogočili mladim športni­kom celovit in uspešen razvoj, uspeh v osebnem življenju in seveda uspeh v plavalnem bazenu. Prav zato so v šolah organizirali plavalne razrede. Po letu 1973 so nastopili tudi največji plavalni uspehi Triglava. Do leta 1986 je bil Triglav šestkrat ekipni državni prvak, in petkrat je osvojil jugoslo­vanski plavalni pokal. Toda to niso samo uspehi v absolutni kategoriji, temveč v vseh kategorijah.

Triglav je v tem obdobju vzgojil dva plavalca, ki sta pisala in še vedno pišeta zgodovino jugoslovanskega plavanja, brata Borut in Darjan Pe­trič. Njuni uspehi so znani. Borut je sklenil športno plavalno kariero, nje­govo pot pa nadaljuje Darjan. Borut

p Petrič je nastopil na olimpijskih igrah v letih 1976, 1980 in 1984, Dar­jan pa v letih 1980 in 1984 in bo tudi leta 1988. Prav je, da omenimo tudi trenerje, ki so Boruta in Darjana pri­pravili za svetovni plavalni vrh. Prva učiteljica je bila Branka Mihelič-Pire, nato ju je vzgajala Anka Čolnar, spe­cifičen pečat pri oblikovanju jima je dal Stjepan Jelačič, športno pa sta oba dozorela pod vodstvom njunega očeta, trenerja Draga Petriča.

D. Humer

S m u č a n j e

U s p e š n a sezona Ljubljana, aprila — Letošnja sezona

je bila za Jugoslovane najuspešnejša, poudarjajo predsednik jugoslovanske smučarske zveze Janez Kocjančič, predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje in direktorja obeh repre­zentanc, Tone Vogrinec in Lojze Gor-janc. To je tudi velika obveznost za pri­hodnjo sezono, ko bo svetovno prven­stvo v alpskih in klasičnih disciplinah. Uspehe pa bo treba ponoviti tudi v sve­tovnih pokalih. Smučarji bodo začeli priprave že v začetku maja.

Reprezentanca alpskih smučarjev bo pomlajena, saj se bo od aktivnega tekmovanja poslovil Boris Strel, na smučeh pa tudi ne bo več tragično umrlega Jožeta Kuralta. Alpski smu­čarji bodo začeli trenirati takoj po skupščini Smučarske zveze Slovenije, ki bo od 22. do 24. aprila v Ljubljani. Takrat bo tudi znano, kdo bo nastopal v reprezentancah.

-dh

S a v a g e n e r a l n i p o k r o v i t e l j k o l e s a r s k e r e p r e z e n t a n c e

Ljubljana, 16. aprila — V prosto­rih Delavske enotnosti v Ljubljani je DO Sava iz Kranja v torek z jugoslo­vanskim kolesarskim skladom pod­pisala samoupravni sporazum o tem, da bo generalni pokrovitelj naše ko­lesarske reprezentance. Vstop v ju­goslovanski kolesarski sklad je v imenu Alpetoura podpisal generalni direktor Roman Teržan, Alpetour je za potrebe reprezentance že dal na

razpolago kombi citroen. Podpisala sta tudi predstavnika Topra in Slo-venijalesa, v skladu sta sedaj tudi Rezime iz Trsta in Steir-Puch iz Av­strije. V kolesarskem skladu sodelu­jejo tudi Breda Zalokar, Aleksandra Toporiš in Klakočer iz Kranja. V imenu DO Sava je generalno pokro­viteljstvo podpisal direktor finan­čnega sektorja Franci Balanč.

-dh

O d p r a v l j a n j e p l a v a l n e n e p i s m e n o s t i

Kranj, 16. aprila - ZTKO Kranj-od­bor za rekreacije in ŠŠD bo tudi v tej sezoni organiziral plavalne tečaje za odrasle in otroke. Tečaji za odrasle bo­do v zimskem bazenu od 19. maja do 24. maja v dopoldanskem in večernem času. Prispevek je 2000 dinarjev.

Tečaji za otroke, ki niso v vrtcih, bo­do v dveh izmenah. Prvi tečaj bo od 26. do 31. maja, drugi pa od 2. do 8. ju­nija. Oba bosta popoldne. Cena je

P o s e b n a i z d a j a A n t e n e o R o k u

Ljubljana, 16. aprila — Uredništvo Antene je po letošnjem uspehu na­ših alpskih smučarjev izdalo posebno številko, ki je posvečena letošnjemu najuspešnejšemu Jugoslovanu, Roku Petroviču. Na 65 straneh boste lahko prebrali vse o njem. Izdaja je popestrena s slikovnim gradivom, stane pa 250 dinarjev. .^h

Zmagala je Obdukcija — V Tržiču je precejšnje zanimanje za košarko, kar potrjuje tudi vsakoletna občinska rekreacijska liga. Letos je sodelovalo kar 12 moštev v A in B skupinah, v katerih je igralo nad 100 košarkarjev. Tekmovanje je bilo fair, ekipe so redno prihajale na srečanje, sodniki pa so prav tako dobro opravili delo. Zmagala je Obdukcija z 12 točkami, koli­kor so jih zbrali tudi Gentlemeni in Šuštarščki. Veterani se selijo v B ligo, iz B pa prihajajo v A Vibratorji. Na sliki zmagovalna ekipa. Stojijo z leve Močnik, Brkljač, Markelj, Ribnikarin Veselinovič, z leve pa čepijo Bohinc, Lončar, Bahun in Kikel. — J. Kikel

O D T E K M E D O T E K M E

Kramar in Podržaj obdržala rekorde — V Šenčurju je bilo četrto državno pr* venstvo v flight in clut lokostrelskih disciplinah. Odlikovali so se lokostrelci Šen­čurja, ki so osvojili štiri prva, štiri druga in eno tretje mesto. Članica Nataša Pa* vec je s 223,5 metra postavila nov državni rekord v streljanju v daljavo. Rezultati fligth — člani: 1. Kramar (Exoterm), 2. Novak (Šenčur); članice: 1. Pavec, 2. Podr­žaj, 3. Kovač (vse Šenčur); mladinci: 1. Kidrič (Postojna), 2. Štiherl, 3. Novak (oba Šenčur); pionirji: 1. P. Novak (Šenčur); clout: člani: 1. Natlačen (Postojna), 2. Jer-kovič, 3. M. Podržaj (oba Šenčur); članice: 1. K. Podržaj, 2. Pavec (Šenčur); mla* dinci: 1. Štiherl (Šenčur). — D. Humer

Visoki zmagi Zarice in Britofa — V 11. kolu občinske nogometne lige Kranj so bili doseženi naslednji rezultati: Šenčur : Primskovo 3:3, Trboje : Britof 0:6, Ko-krica:Zarica 0:6, Sava : Podbrezje 1:1 in Mavčiče : Bitnje 2:1. Zarica, Britof in Primskovo imajo po 16 točk, Sava pa je četrta s 14 točkami. — D. Jošt

Prevodnikova in Ahčin zmagala — V Škof j i Loki je bilo občinsko namiznote-niško prvenstvo za članice in mladince. Tekmovanje sta organizirala ŠD Kondor in ZTKO Škofja Loka. Posebno pri mladincih ie bila udeležba dobra. Med mladin­ci je zmagal Andi Ahčin (Polet) pred Vojkom Smidom (Iskra Železniki) in Alešom Jensterletom (Železniki). Med članicami pa je slavila Marija Prevodnik (Jelovica) pred Stanko Zbogar (Jelovica) in Marjeto Pustovrh (Jelovica). — J. Starman

Največ naslovov v Kranj — V Škofji Loki je bilo gorenjsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice. Pri članih so nastopili vsi najboljši, pri čla­nicah pa je bila udeležba okrnjena. Največ naslovov je odšlo v Kranj. Naslove go­renjskih prvakov so osvojili Matijaševič iz Kranja med člani, Jovič in Matijaševi* med članskimi dvojicami, Matijaševičeva med članicami, Matijaševičev pa sta bi­la najboljša tudi med mešanimi pari. — J. Starman

Kolesarji Save najboljši v Zenici — Na 120 kilometrov dolgi progi je nastopi* lo 75 kolesarjev. Iz Slovenije so nastopili le kolesarji Save iz Kranja. Zmagal j e

Beograjčan Rjankovič. Po startu sta bila v ospredju Lampič iz Save in Peric. Prvi je dobil tudi gorski cilj na Komarju. Do 30 kilometrov pred ciljem sta vodila Lam* pič in Polanec iz Save in prišla v cilj v času zmagovalca. Kavaš je bil trinajsti. Ekipno je zmagala Sava. — D. Humer

Izidi gorenjske nogometne lige — Člani: Bohinj : Polet 1:0, Alples : Jesenice 1:5, Kondor : L T H 1:3, Tržič : Reteče 1:2, Jesenice : Tržič 5:0, L T H : Alpina 2:5, Po­let : Lesce 1:2. Jeseničani imajo 20 točk, Lesce 18, Alpina 16 itd. Pionirji A skupi" na: Tržič : Bled 0:6, Lesce : Jesenice 0:8, Bled : Lesce 5:2, Bohinj : Tržič 4:5. Vodijo Jesenice 18 pred Bledom 14, Lescami 6 itd. Skupina B: LTH : Alpina 1:1, Polet: Al­ples 1:0, Alpina : Alples 1:2. Vodi Alples s 15 točkami pred L T H 13, Alpino 12 itd-— P. Novak

950 dinarjev. Prijave za vse tri tečaje sprejemajo na ZTKO Kranj, telefon 27-131 in 21-176, vsak dan od 7. do 9. ure.

-dh

M i h o v s m u k z V r š i č a Kranjska gora — Člani krajevne or­

ganizacije ZB NOV in planinskega dru­štva so skupaj s postajo GRS in toz-dom Žičnice priredili tradicionalni Mihov smuk z Vršiča. Start je bil pri Erjavčevi koči, zaradi novozapadlega snega pa je bila udeležba skromnejša. V posameznih kategorijah so zmagali: cicibani: Miha Kokalj, cicibanke: Erika Brojan, pionirji: Teodor Albreht, mla­dinci: Sašo Misotič, članice I: Betka Gregori, članice II: Nada Čufar, člani I: Božidar Tarman, člani II. Franci Mrak in veterani: Marko Pogačnik. J. Rabič

V a b i l a , o b v e s t i l a ,

p r i r e d i t v e

Nogometaši Triglava doma, Naklo v goste — Nogometaši kranjskega Triglava bodo tokrat igrali doma z Rudarjem iz Titovega Velenja. Tekma bo v nedeljo ob 16.15 na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Nogometaši Nakla bodo gostovali v Dekanih. Igrali bodo tudi v ligah kranjske občinske nogometne zveze. V soboto ob 17. uri bodo igrali med člani Primskovo : Sa­va, Podbrezje : Kokrica, Bitnje : Šenčur, Britof : Mavčiče, Podgorje : Pred­dvor, Visoko : Velesovo, Grintavec : Hrastje in ob 15.30 Zarica : Trboje. V soboto ob 10. uri igrajo pri kadetih Britof: Jesenice, Naklo : Triglav in Sa­va : Alples, v pionirski konkurenci pa v soboto ob 15.30 Primskovo : Bitnje, Sava : Visoko, Naklo : Zarica, Šenčur : Mavčiče, Kokrica : Podbrezje in Bri­tof : Triglav ob 14. uri. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari: Naklo : Viso­ko, Mavčiče : Primskovo, Podbrezje : Bitnje in Trboje : Zarica. (dj)

Planinski izlet v Slovenske gorice in Prekmurje — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 20. aprila, planinski izlet v Slovenske gorice in Prekmurje. Odhod bo ob šestih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Po-hodniki bodo obiskali Lenart v Slovenskih goricah, Mursko Soboto, Mart-jance, Prosenjakovce in Selo, Beltince in Gančane. Vsa pojasnila dajejo v pisarni PD Kranj, (jk)

V Tržiču tokrat štafetni tek in spominski tek Boruta Berganta — V Tr­žiču so doslej ob občinskem prazniku prirejali poulični tek, ki pa ni bil ni­kdar posebno dobro obiskan. Za letos so se odločili drugače: organizirali bodo tek štafet v vseh kategorijah in I. spominski tek Boruta Berganta na 8 kilometrov. Prireditev se bo začela v petek, 25. aprila, ob 16.45. Sledili bo­do štafetni teki pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Vsaka štafeta bo štela tri člane, vsak pa bo moral preteči od 600 do 1000 metrov. Ob 18. uri bo začetek spominskega teka. Prijave sprejemajo na T K S Tržič (telefon 50-342) do petka, 25. aprila do 12. ure. (J. Kikel)

Maraton dveh mostov — Športno društvo Jakob Štucin prireja v nede­ljo, 20. aprila, četrti Maraton dveh mostov. Proga bo dolga 21 kilometrov. Start bo ob 10. uri pri gasilskem domu v Hrastju. Prijave sprejemajo uro pred startom. Pokrovitelj tekmovanja je Agromehanika Kranj.

šahist i za pokal Brnika — Šahovska sekcija Brnik prireja v nedeljo, 20. aprila, ob pol devetih dopoldne v dvorani gasilskega doma na Spodnjem Brniku odprto šahovsko prvenstvo za pokal Brnika. Pokrovitelj je KUD Brnik. Najboljše čakajo pokali in praktične nagrade. Udeleženci naj prine­sejo s seboj šahovnice in šahovske ure.

Dvoboj Loma in Jezerskega — ŠD Lom prireja v soboto, 19. aprila, ob 10. uri na planini Javornik tradicionalni dvoboj v veleslalomu med Lomom in Jezerskim.

Rokometni spored — Jutri bo na sporedu 16. kolo slovenske rokomet­ne lige. Rokometašice Alplesa bodo gostovale v Kočevju. V drugi moški re­publiški rokometni ligi bo jutri ob 19. uri tekma Peko : Dinos Slovan, v ne­deljo ob 10. uri pa Preddvor : Inles. V drugi ženski republiški rokometni ligi bo jutri ob 18. uri tekma Preddvor : Cerkno. Dupljanke gostujejo v Izoli. Na sporedu bo tudi 14. kelo skupine center mladinske republiške rokometne lige. Jutri ob 17. uri bo tekma Križe : Dinos Slovan, ob 17.30 Peko :Termo-pol in ob 16. uri Žabnica : Šentvid. Med mladinkami igrajo jutri ob 16. uri Peko : Vevče, v nedeljo ob 10. uri pa Kranj : Alples. (J. K.)

Memorial Srečka Trčka — Košarkarski klub Gorenja vas prireja tur­nir v spomin na tragično umrlega igralca Srečka Trčka. Turnir bo v nede­ljo, 20. aprila, začel pa se bo ob pol devetih. Sodelujejo košarkarji Gorenje vasi, Cerkna, Etikete iz Žirov in Lokainvesta.

fETEK. 18. APRILA 1983 O B V E S T I L A , O G L A S I K A M .11. stran ( m m m m m M L A S

to K O M P A S

JUGOSLAVIJA POČITNICE '86 prijave in informacije v vseh Kompasovih poslovalni­cah. P R V O M A J S K E POČITNICE, lasten prevoz 30 .4 . -4 . 5. morje (Umag, Poreč, Rovinj, Baška/Krk, Crikvenica, Selce, Novi Vinodolski, Bol/Brač, Jelsa/Hvar, Vela Lu­ka/Korčula).

K O M P A S O V A ZIMA 85/86 spomladanska in prvomajska smuka. Hotel Kanin, hotel Alp in Kaninska vas, do 26. 4. za 7-dnevno bivanje te­denska brezplačna smučarska vozovnica. V A L T H O R E N S - Francija, 26. 4 . - 3 . 5., 7-dnevna smu­ka, bivanje v apartmajih in hotelu.

K O M P A S KLUB - izšel je barvni KATALOG, aktivne klubske počitnice v SUTIVANU na Braču, v KO MIŽI in VISU, v NOVALJI in v prvem planinskem poči­tniškem klubu na ROGLI.

VIKEND PROGRAMI Makedonija, Črna gora, Vis, Komati, Vojvodina, Mljet, Prekmurje, Goriška brda, Kamnik, Logarska dolina, So-telsko in Kumrovec. V maju in juniju — S hidrogliser-jem k sosedom (Padova—Ravenna—Rimini—San Mari­no)

IZLETI Z A 1. M A J Bol na Braču — za ljubitelje jadranja na deski, 29. 4 — 6 dni — organiziran prevoz Sarajevo—Mostar—Ljubuški, 30.4. — 4 dni Tri dežele — Tri Makedonije (Jug.—Bolg.—Grčija), 30. 4 . - 5 dni Praznični Ohrid, 1.5. — 4 dni Rogla, 30.4. — 5 dni Medeni teden na Sv. Štefanu, 27. 4 . - 8 dni Umag—Rimini—San Marino, 1.5. — 3 dni Vojvodina za praznik dela, 1. 5. — 3 dni Prvomajski prazniki na Brionih, 30. 4 . - 5 dni Jezera Makedonije, 25. 4. — 4 dni Ogled Hallevevega kometa — JAT in KOMPAS, 30. 4.

SREČANJE ČLANOV A M D Slovenije, Crikveniško-Vino-dolska rivijera, 30. 4 . - 5 dni KOMPASOVO SREČANJE na VISU, 30. 4 . - 5 dni Sprejemamo naročila zaključenih skupin za ogled NA­CIONALNEGA PARKA BRIONI. Pokličite nas na tel. št.: 061/331-350 in 331-352.

P O Č I T N I C E V T U J I N I :

Š P A N I J A - M A L L O R C A , I B I Z A ( e n o - ,

d v o - a l i v e č t e d e n s k i a r a n ž m a j i ) — o d h o d

v s a k t o r e k

C I P E R , G R Č I J A - R O D O S , K R E T A

M A L T A , T U N I S , K U B A

POTOVANJA '86 — katalog velikih potovanj v tujino IZLETI V TUJINO: Carigrad, 26.4. in 3 0 . 4 . - 5 dni, posebno letalo Sofija—Edirne—Carigrad, 26. in 30.4. — 5 dni Barcelona, 27. 4 . - 5 dni, posebno letalo Kuba, biser Karibov, 26. 4. — 12 dni Bordeaux—Pau—Tarbes—Lourdes, 30.4. — 5 dni 79.000 din

INFORMACIJE PO T E L E F O N U : 061-327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) 061-222-340, 222-345 in 331-342 (Titova 12, Ljubljana)

Kompas Jugoslavija in Nama Ljubljana vabita, da obiščete novo poslovalnico Kompasa v veleblagov­nici pri pošti v Ljubljani (pritličje, tel.: 221-878) in v Žalcu.

Od 16. aprila do 15. maja

TAPETE VETA NOVO: vzorci iz izvoznega programa UGODNO: tapete od 561,56 do 640 din TALNE IN STENSKE OBLOGE GRMEČ NOVO: IMPALA 3,3 mm in JUMBO 1.763 din UGODNO: IMPALA 2 mm 1.067 din

Izkoristite brezplačen prevoz do 20 km

f f l s T R f l I g , a 9 < ? v n i c a w K r a n j

@ GRMEČ v e l a t a p l e t

K0GP - T O Z D O P E K A R N E

K R A N J , S t r a ž i š č e , P š e v s k a 1 8

G R A D I T E L J I !

Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in be­tonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. 10 % sejemski popust za modularni blok M 75 (III. vrsta). Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, te­lefon: 21-140, 21-195. Obiščite nas na sejmu v Kranju od 11. do 20. apri­la 1986.

S E P R I P O R O Č A M O !

P R V O M A J S K I Z B O R T T G V S T R U N J A N U

— z v l a k o m i n a v t o b u s o m ( 1 . 5 . — 4 . 5 . )

P r a z n o v a n j e , p o č i t n i c e , z a b a v a , i z l e t i , i g r e .

U g o d n a c e n a !

S POSEBNIM VLAKOM V ČRNO GORO (7.-11. 5.) Cetinje, Bar, Budva, Lovčen, Kotor, Ulcinj, Skadar-sko jezero. Prvomajski izleti in počitnice: • POLJSKA — Praga, VVroclavv, Krakovv, Poznan, Dunaj — z

avtobusom (30. 4—5. 5. in 27. 4—2. 5.) • ITALIJA — Rim, Neapelj, Pompeji, Vatikan — z vlakom

(30. 4 . -4 . 5.) • BENETKE — s posebnim vlakom (26. 4.) Odhod iz Maribora! • VIDEM (UDINE) - s posebnim vlakom (3. 5.) • POREČ — počitnice z lastnim prevozom (30. 4 . -4 . 5.) • IZOLA — počitnice z lastnim prevozom (1. 5 . -4 . 5.) • VOGAR NAD BOHINJEM — z lastnim prevozom

(30. 4 . -4 . 5.) • SOVJETSKO TRIMESTJE - Moskva, Leningrad, Kijev - z

letalom (11. —19. 6.) Bele noči v Leningradu, botanični vrt v Moskvi!

• SIBIRIJA — Moskva, Irkutsk, Bratsk, Bajkal — z letalom (9.-18. 9.)

• TURČIJA — Istanbul, Bursa, Troja, Pergamon — z letalom in avtobusom (25. 8 . -4 . 9.) Počitnice ob Egejskem morju.

Velika potovanja s posebnimi vlaki: SPOZNAVAJMO JUGOSLAVIJO! • ČRNA GORA (7.-11. maja) • MAKEDONIJA (14.-18. maja) • BOSNA IN HERCEGOVINA (11.-15. junija) • VOJVODINA (25. do 29. junija)

Program počitnic na morju in v gorah je že na voljo: POLETJE 86 Počitnice v hotelih, bungalovih, prikolicah, apart­majih, zasebnih sobah, planinskih domovih. Prijave in informacije: ori Alpetouru Škofja Loka in v Kranju, pri Kompasu na Jesenicah in v Kranju, pri Generalturistu na Bledu in pri TTG v Bohinjski Bistrici ter seveda pri TTG, turistični poslovalnici Ljubljana, Titova 40.

K 0 M P A S 0 V I

POČITNIŠKI KLUBI

Počitniški klubi so »železni« del ponudbe tujih organizator­jev počitnic, s tovrstno ponud­bo pa je pri nas lani zaoral le­dino Kompas. V njihovem po­čitniškem klubu v Sutivanu na Braču je kljub začetnim teža­vam letovalo več kot 3000 za­dovoljnih gostov. Letos je Kompas odprl počitniške klu­be še na Visu v mestih Vis in Komiža ter v novalji na Pagu. Njihovo ponudbo predstavlja v posebnem barvnem progra­mu, ki je že izšel. Preseneče­nje je njihov »kontinentalni« klub na Rogli, ki je tudi pred­stavljen v programu. Name­njen je tistim, ki bi po morskih počitnicah radi preživeli še nekaj dni v hribih, ali tistim, ki jim ni do morja.

V

^ ^ ^ ^ «fc

K U P O N T T G - K U P O N T T G Podpisani se prijavljam za prvomajski zbor TTG v Strunjanu

PRIIMEK IN IME:

TOČEN NASLOV:

Datum Podpis

S tem kuponom ima bralec Gorenjskega glasa popust pri ceni aranžmaja v znesku 1000 din. Kupon velja za eno osebo. Prijave v Ljubljani na Titovi 40.

Trgovina z gradbenim materialom Kranj

V R T N O P O H I Š T V O Z A

D O M I N G O S T I N S T V O

— Lesnina Kranj je pripravila veliko izbiro vrtnih garnitur iz lesa, kovine, plastike, platna, bam­busa in pletiva.

— Imajo tudi vrtne gugalnice z baldahinom, sen­čnike v raznih barvah in velikostih ter več vrst ležalnikov, klopi za parke in smetnjake.

— Lesnina vabi na ogled tudi gostince, saj je iz­bira namenjena tudi njim.

— Če rabite vrtno pohištvo, se oglasite v Lesnini v Kranju ali na Jesenicah.

(™) m e t a l k a

B L A G O V N I C A

K A M N I K

NAKUP

Z ZADOVOLJSTVOM

T e l . : ( 0 6 1 ) 8 3 1 - 7 5 7

BUPA P O H I Š T V O

S A L O N V

K R A N J U

OD 21. DO 30. APRILA 1986 UGODNA PREDPRAZNIČNA PRODAJ

— sladki proizvodi: keksi, pecivo, politanke, bonboni, žvečilni gumi, kakao — proizvajalcev Kraš, Ko-estlin. Pionir po 20 %— 40 % niž­jih cenah

— sadni sokovi — Takovo, Vitamin-ka do 20 % ceneje

— mesni narezek, šunka v dozi — Juhor Svetozarevo do 20 % ce­neje

— ribe v pločevinki — Adria Zadar do 30 % ceneje

— UGODNE CENE: vinski kis, pija­če, . . :

n a m a

VELEBLAGOVNICA V LJUBLJANI, ŠKOFJI LOKI CERKNEM, KOČEVJU. ŽALCU. LEVCU.

TITOVEM VELENJU, SLOVENJEM GRADCU IN NA RAVNAH NA KOROŠKEM

G L A S 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 18. APRILA 1986

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Ljubljanska c. 19

Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje pro­sta dela in naloge

VODJE FINANCNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, družbenimi dogo­vori in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnjeva­ti še naslednje posebne pogoje: — diplomirani ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj s področja finančnega poslovanja — da s svojim delom izpričuje opredeljenost za socializem,

ustvarjalno razvija socialistične samoupravne družbeno­ekonomske odnose in da v svojem delovnem in življenj­skem okolju uživajo ugled in zaupanje.

Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Delo­vna skupnost skupnih služb, Bled, Ljubljanska 19. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri.

M v r c a t o r

MERCATOR - SORA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA p. o. ŽIRI

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delov­nega razmerja izpolnjevati še naslednjega: — da so kvalificirani elektrikarji

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v oglasu, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator — Sora. Kmetijsko gozdarska zadruga, p. o. Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri.

GORENJSKA OBLAČILA KRANJ

Š I V I L J E ! N u d i m o d e l o n a d o m u z a š i v a n j e ž e n s k i h k r i l .

I n f o r m a c i j e d o b i t e t u d i p o t e l e f o n u :

26-261 v K r a n j u i n 83-481 n a J e s e n i c a h .

Pokličite ali nas obiščite !

VZGOJNI ZAVOD FRANA MILCINSKEGA SMLEDNIK objavlja prosta dela in naloge

ADMINISTRATORKE - TAJNICE za določen čas — od 15. maja 1986 do 15. julija 1987 meščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu.

nado-

Pogoj:-— ustrezna šola in vsaj eno leto delovnih izkušenj Prijave sprejemamo v 15 dneh od objave na naslov: Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik, Valburga 4, Smlednik.

KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE

Delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosta dela in na­loge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let

1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODENJE RAČUNOVODSKO-FINANČNEGA SEKTORJA 3. VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod l . — VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, ko­

mercialne ali organizacijsko proizvodne smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih ali

— VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, ko­mercialne ali organizacijsko-proizvodne smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih

pod 2. — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih ali

— V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih

pod 3. — VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne ali upravne smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnih de­lih

Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, DS Skupnih služb, Spodnji Plavž 6, Jesenice, z oznako »za razpis« v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku raz­pisa.

(UD SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE IKOS Industrija kovinske opreme in strojev KRANJ, Savska cesta 22 razpisuje na-osnovi sklepa kadrovske komisije prosta dela in naloge: 1. VODJE AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV

IN RAZVOJA ORGANIZACIJE 2. MOJSTRA LAKIRNICE, GALVANIKE IN ČISTILNICE Pogoji: pod 1. — visoka izobrazba računalniške smeri s 3-letnimi de­

lovnimi izkušnjami iz računalniške obdelave poda­tkov

— sposobnost organiziranja AOP pod 2. — štiriletna srednješolska izobrazba kemijske smeri s

3-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami Kandidati za objavljena dela naj pošljejo pisne prijave o iZ' polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Ikos Kranj, Savska cesta 22.

KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1

objavlja naslednja prosta dela in naloge

TOZD Komunala b. o. - VODJE DE AVTOSTROJNI PARK Pogoj: — strojni ali prometni tehnik, V. stopnja zahtevnosti

in tri leta delovnih izkušenj pri vodenju skupine. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.

- ČISTILCA JAVNIH POVRŠIN - 2 delavca - ČISTILCA oziroma ClSTILKO V DE POGREBNA

SLUŽBA Pogoji: — osemletka in priučitev Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.

DS Skupne službe - REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU Pogoj: — varnostni inženir, VI. stopnja zahtevnosti in tri leta

delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.

Kandidati za navedena dela in naloge naj pošljejo vlo­ge na naslov: Kogp Kranj, Mirka Vadnova 1, Komisija za de­lovna razmerja, TOZD Komunala oziroma DS SS. Rok za pri­javo je 8 dni od dneva objave.

M E R K U R K R A N J V A M N A 2 5 . M E D N A R O D N E M S E J M U

K M E T I J S T V A I N G O Z D A R S T V A

V K R A N J U N A V E L I K E M

R A Z S T A V N E M P R O S T O R U

P R E D S T A V L J A I Z D E L K E

P R O I Z V A J A L C E V S T R O J E V , O R O D J A

I N O P R E M E Z A K M E T I J S T V O

I N G O Z D A R S T V O

1 8 . i n 1 9 . A P R I L A B O N A Z U N A N J E M P R O ­

S T O R U G O R E N J S K E G A S E J M A P R I K A Z A ­

N A P R A K T I Č N A U P O R A B A I N D E L O V A ­

N J E M A L I H K M E T I J S K I H O B D E L O V A L N I H

S T R O J E V G O R E N J E - M U T A I N Š K A R I J

U N I O R - Z R E Č E .

v poslovnem sodelovanju z

g o r e n j e m y t e

UNIOR X TOKOS

j e k l o r u š e TOVARNA BAZENSKE TEHMKE IN KOVANIH IZDELKOV ixo.

g i f l o r

I s k r a

A L - K O (konsignacija)

Jagodic Dušan Kranj

mala kmetijska mehanizacija, vrtno in poljedelske orodje

sadjarske, vinogradniške in cvetlične škarje, škarje za veje, drevesne žage

kose, srpi, noži za kosilnice in ostali program orodja

cepilka za drva, ročno orodje za kmetijstvo in gozdarstvo

dleta, kladiva, zidarsko orodje

razni brusilni stroji, ročni brusi, strojčki za rezanje keramičnih ploščic

Kekec električni pastirji in polnilniki

električne in motorne kosilnice za travo, stroji za obdelavo lesa

traktorski cepilec, krožna žaga za razrez lesa, lesna stružnica

IZKORISTITE MOŽNOST Z A N A K U P NEKATERIH IZDELKOV S TOVARNIŠKIM P O P U S T O M !

55|K. 18. APRILA 1986 O B V E S T I L A , O G L A S I — O S M R T N I C E 13. STRAN @®g^Sgyj©IEIIGLAS

s a m o p o s t r e ž n a restavracija KRANJ, Stritarjeva 5 objavlja prosta dela in nalo­ge

1 KV KUHARJA 2- KV SLAŠČIČARJA pOgoji: Pod 1. ~~ KV kuhar in 1 leto delov­

nih izkušenj ali PK kuhar in 3 leta delovnih izku­šenj

Pod 2. ~~ KV slaščičar in 1 leto de­

lovnih izkušenj ali PK slaščičar in 3 leta delov­nih izkušenj

Prošnje sprejemamo v ^dneh po objavi v upravi

BRIVSKO FRIZERSKI SALON NADA RADOVLJICA Gorenjska cesta 6 razpisuje po sklepu zbora de­lavcev prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — KV delavec brivsko frizer­

ske stroke z najmanj 5-letno prakso ali srednje­šolsko izobrazbo

— sposobnost za vodenje podjetja

— da je državljan SFRJ Kandidati naj pošljejo prija­ve na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bo­do obveščeni v 30 dneh.

1 KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.

objavlja prosta dela in naloge v investicijsko-vzdrževalni službi: L KURJAČA VISOKOTLAČNEGA PARNEGA KOTLA 2 - KLJUČAVNIČARJA

Osebni dohodek približno 80.000 din. P°goj: — izpit za kurjača visokotlačnega parnega kotla ozi­

roma kvalifikacija ključavničarske stroke in 12-me-sečne delovne izkušnje

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Vloge z dokazili naslovite v 8 dneh po objavi na sPlošno službo.

^ T E K S T I L I N D U S Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ T OZD PREHRANA IN ODDIH 0 sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo

oziroma nalogo: KUHANJE TOPLIH OBROKOV p °goji: — kuhar

— dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo — triizmensko delo

Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni iz­biri.

ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška cesta 53 c

objavlja potrebo po delavki za opravljanje nalog ČISTILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV v obratu na Primskovem Pogoji: — osnovna šola

— 6 mesecev delovnih izkušenj — smisel za čistočo — poštenost in vestnost

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. °sebni dohodek je 50.000 din. Poskusno delo traja en mesec. Nastop dela je možen takoj, delo se opravlja v popoldanskem o&su. Kandidatke naj pošljejo vlogo v 8 dneh po objavi na na-s lov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c.

podjetje za vzdrževanje avtocest

A V T O C E S T A ljubljana po.

titova 64

Potrebe CESTNINSKE POSTAJE TOROVO objavljamo ^slednja prosta dela in naloge:

1- 6 P O B I R A L C E V C E S T N I N E

N A C P T O R O V O P ° l e g splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-

l e d nje pogoje: - KV delavec z dveletnimi delovnimi izkušnjami, odslužen

vojaški rok in trimesečno poskusno delo Delo je izmensko, združujemo ga za nedoločen čas.

*°ge z dokazili o kvalifikaciji pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje za vzdrževanje avtocest, Ljubljana, Titova 64, kadrovska služba.

SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ, Župančičeva 22 Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge

R a č u n o v o d j e

^a objavo razpisa se lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje na­slednje pogoje: ~~ da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske usmeritve z

najmanj 5 let delovnih izkušenj v sorodni dejavnosti, * da ima rešeno stanovanjsko vprašanje

Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejemamo 14 dni po objavi izpisa.

KRANJ KOKRA, trgovska DO, n. sol. o., KRANJ

Komisija za delovna razmerja SDS Skupnih služb oglaša pro­sta dela in naloge VOZNIKA OSEBNEGA AVTOMOBILA Poleg splošnih pogojev naj kandidati izpolnjujejo še nasled­nje pogoje: — voznik ustrezne kategorije — dve leti delovnih izkušenj Pisne prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Kokra, n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 1. Prijavi je treba predložiti dokumente o izpolnjevanju obja­vljenih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.

DEŽURNI VETERINARJI od 18.4. do 25.4. 86 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorej­sko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za obč ino Škofja Loka A N D R E J PIPP, dipl. vet., Škofja / Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Je­senice ANTON P L E S T E N J A K , dipl. vet. Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863

Osnovna šola LUCIJANA SELJAKA KRANJ Komisija za delovna razmer­ja razpisuje za aoločen čas prosta dela in naloge

RAZREDNEGA UČITELJA v delovni enoti Mavčiče — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu

Pogoj: U, RU Nastop dela 12. maja 1986. in objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge

SNAŽILKE v centralni šoli. Nastop dela 22. maja 1986.

Razpis velja 8 dni.

SVET VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge: RAVNATELJA VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE za dobo 4 let Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — splošne, z zakonom o združenem delu in družbenim dogo­

vorom občine Škofja Loka določene pogoje — pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delav­

ca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli

— ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok

— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom

— ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodno­sti, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu.

VODJE ENOTE CICIBAN VODJE ENOTE ČEBELICA VODJE ENOTE KEKEC VODJE ENOTE NAJDIHOJCA VODJE ENOTE PEDENJPED VODJE ENOTE ROŽLE za dobo 4 let Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — splošne, z zakonom o združenem delu in družbenim dogo­

vorom o oblikovanje kadrovske politike določene pogoje — je vzgojitelj, medicinska sestra pediatrične smeri, peda­

gog, socialni delavec, psiholog, specialni pedagog ali uči­telj

— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem stro­kovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok

— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične re­volucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezova­nja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov,

— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog W O .

Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, Podlubnik 1 d, 64220 Škofja Loka z oznako »za razpis ravnatelja« oz. »za raz­pis vodje enote« v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku raz­pisa.

PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje skupaj z meddru-štvenim odborom gorenjskih planinskih društev v okviru izobraževanja vodnikov TEČAJ ZA NOVE PLANINSKE VODNIKE: Prijavijo se lahko vsi, ki iz­polnjujejo naslednje pogoje: — starost nad 21 let — da je telesno in duševno

zdrava oseba —- da ima vsaj 5 let planin­

skih izkušenj — da je opravil 20-urni tečaj

iz prve pomoči Prijave za seminar dobite v pisarni Planinskega društva Kranj, kjer dobite tudi ostale informacije.

A V T O M O T O

D R U Š T V O

Š E N Č U R

r a z p i s u j e v n e d e l j o , 20 . a p r i l a 1986, o b 9. u r i p r e d d o m o m A M D Š e n ­č u r , S t r a n k a p o t 1, j a v n o l i c i t a c i j o z a

ZASTAVO 750 LE, letnik izdelave 1981. Izklicna cena je 350.000.- din.

P r o m e t n i d a v e k p l a č a k u ­p e c . O g l e d j e m o ž e n n a d a n l i ­c i t a c i j e p r e d d o m o m A M D Š e n č u r .

ALPETOUR

ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja na­slednja prosta dela in naloge: 1. VOZNIKA AVTOBUSA

za DE Škofja Loka — več delavcev 2. VOZNIKA AVTOBUSA

za DE Radovljica 3. SPREVODNIKA AVTOBUSA

za DE Škofja Loka — več delavcev 4. SREVODNIKA AVTOBUSA

za DE Radovljica Pogoji: pod 1. in 2. — šola za voznike ali poklicna šola avtomehan-

ske stroke, izpit D kategorije, 1 do 2 leti delov­nih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika. Poskusno delo traja 3 mesece, test s področja dela. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Škof j i Loki in Radovljici.

pod 3. in 4. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Škof j i Loki in Radovljici.

Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijav­nega roka.

g o r e n j s k i t i s k Tiskarna in kartonaža — n. sol. o. Moše Pijadeja l , Kranj

objavlja prosta dela in naloge

za TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj Ul. Mirka Vadnova — Primskovo 1. delavca za opravljanje del in nalog

OPERATERSKA DELA NA LASERJU Pogoj: srednja šola strojne ali elektro smeri in eno leto izku­

šenj. Delo je dvoizmensko, za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo.

2. delavca za opravljanje del in nalog IZDELAVA IZSEKOVALNIH ORODIJ

Pogoj: 3-letna srednja šola za poklic orodjar in 4 leta izku­šenj. Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo.

3. delavki za opravljanje del in nalog LUŠČENJE ZLOŽENK

Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko, za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo.

za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 2 delavki za opravljanje del in nalog ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: osnovna šola Delo je v popoldanskem času, združujemo ga za nedoločen čas.

Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov­ska služba delovne organizacije v osmih dneh po objavi.

S p o r o č a m o ž a l o s t n o v e s t , d a j e t r a g i č n o p r e m i n i l

M A R J A N S P I C L I N a k t i v e n č l a n — s a m o s t o j n i p r e v o z n i k

O h r a n i l i g a b o m o v l e p e m s p o m i n u .

Č l a n i i n d e l a v c i o b r t n e z a d r u g e

P r e v o z n i k G o r e n j s k e

% ZAHVALA

'SmL Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in tasta

L O J Z E T A S T A R E T A

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem kolektivov: Oljarica — Britof, IMP — SKIP Ljubljana, SAVA - TAP Konfekcija in Gorenjski tisk za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvala tudi g. župni­ku za pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in govorniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi

zadnji poti, iskrena hvala.

VSI NJEGOVI

Britof, 14. aprila 1986

G L A S 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA P E T E K , 1 8 . A P R I L A 198?

M A H O G L A S I

tel.:27 9 6 0

c e i t a J l A t C

a p a r a i l . i i r o j l

Prodam RK sip 165, husquarno 650, MOLZNI S T R O J Virovitica, ELEKTRO MOTOR 7,5 kw, vse novo, in bukova DRVA ter TELICO, tel.: 70-237 4907 (

Prodam rotacijsko KOSILNICO in S I L O K O M B A J N fahr. Petrič Breg 3, p. Komenda, tel. (061) 841 -233 4908

Prodam eno leto staro črno-belo TELEVIZIJO, za 5,5 S M . Koder, Kokra 41/D, tel.: 45-464 4909

Prodam ŠIVALNI STROJ mirna z omarico, tel.:47-648 4910

Prodam TRAKTOR torpedo deutz 6206. Prešeren, Gorica 17, Radovljica

4911 Prodam barvno TELEVIZIJO gore-

nje, staro 1 mesec, 30 S M 4912 Prodam TELEVIZOR panorama, star

5 let, z novim ekranom, cena 3,5 S M . Marija Kristl, Frankovo naselje 173, šk. Loka 4913

Prodam KOSILNICO BCS. Zupan, ZaloSe 7, tel.: 70-023 4914

Prodam M O T O R N O ŽAGO stihi 041 in prvi desni BLATNIK za škodo. Bro lih, Tupaliče 12, Preddvor 4915

Prodam italijanski TRAKTOR pas-quale 45 km 33 kvv, nepregiben, s kabi­no, ali menjam za štore 404 ali 504, do 1000 ur., tel. (064)66-031. Janez Na stran. Rudno 11, Železniki 4916

Poceni prodam črno-bel prenosni TELEVIZOR junost 402 B, tel.: 66-366

4917 Prodam HI-FI STOLP stereo.

macije po tel.: 51-923 Infor-4918

PRALNI S T R O J gorenje 663, obno­vljen, prodam za 32.000 din. Markov čič, Hlebce 35, Lesce 4919

Prodam AVTORADIOKASETOFON z dvema zvočnikoma po 15 W in anteno, tel.: 25-497 4920

Prodam črno-beli TELEVIZOR, tel.: 41-103 492JI

Barvni TELEVIZOR iskra 8256, star 3 mesece, prodam za 21 S M , tel.: 77-889

4922 Prodam starejši barvni TELEVIZOR

gorenje, nov ekran 67 cm, v garanciji, za 9 S M . Ogled po 15. uri Tonejc, Sav-ska 2/II, Lesce 4923

Prodam nov MOTOR 5,5 kW, 1440 obratov v minuti. Vrhovnik, Sv. Duh

1 76, Škofja Loka 4924 Prodam vrtno motorno KOSILNICO.

Drago Krt, Kurirska 7, Kranj 4925 Prodam KOSILNICO lombardini za

hribovite terene, potrebna manjšega popravila, cena po dogovoru. Milan Novak, Novovaška 108, Žiri 4926

Prodam TRAKTOR 605 C, brezhiben, tel. zvečer '

fiat-goseničar (061)872-152

4927 Prodam barvni TELEVIZOR iskra-pa-

norama 73. Informacije po tel.: 25-416 od 16. do 18. ure 4928

Prodam črno-bel TELEVIZOR jasna, star 2 leti, te l : 35-773 4929

Poceni prodam betonski M EŠALEC z novim motorjem in TERVOL v ploš­čah, 5 cm. Langusova 37, Radovljica

4930 Prodam harvni TELEVIZOR

mediteran, tel.: 24-643 iskra-4931

Nujno poceni prodam nov HITACHI OJAČEVALEC 300 W HA 4500 po ele­mentih in J V C laserski gramofon i Tu-ning. Telefon (064) 38-057 5238

Prodam TRAKTOR TV 418. Tone Ža kelj, Poljanska 20/A, Šk. Loka 5239

Prodam leseno PORAVNALKO, šir. 40, s sekularjem in vrtalno glavo ter »špringel — železni« dolg 55x3 za »pork«. Naslov v oglasnem oddelku.

5240

Toshiba barvni ekran 52 prodam, ali cel TV. Telefon 60-302 popoldne 5241

Prodam pralni STROJ gorenje. Tele-fon 26-607 5242

Prodam 3 leta star črno bel TELEVI­ZOR gorenje, cena 4 5 S M . Cerklje, Kr-vavška 18, telefon 42-390 5243

NAKLADALKO - silažno, sip 28-24, ZGRABELNIK sena VZ 280 sip in ELEK­TROMOTOR — sever 22 KW, 2800 obratov — vse novo, ugodno prodam. Olševek 40, Preddvor 5244

Prodam nov črno-bel TV gorenje 108 ET (daljinsko) 10% ceneje, lahko na dva obroka. Rodeš, Savska Loka 5, Kranj 5245

Prodam KULTIVATOR z ježi, 17 pe­res, trobrazdni PLUG olt, dvobrazdni PLUG ITM, žitna BRANA - širine 3 m. Janez Kuralt, Žabnica 39 5246

Ugodno prodam črno beli TELEVI­ZOR gorenje v garanciji. Telefon 34- 164 5247

Prodam TROSILEC hlevskega gnoja in TRAKTOR zetor 49-11 ali menjam za ferguson. Šenk — Jezerska c. 24, Primskovo 5248

Prodam rotacijsko KOSILNICO 135 in nov OBRAČALNIK (pajk) na dva vretena. Markič — Žiganja vas 31 / A , Tržič 5249

TV jasna, star eno leto, ekran 30 x 40, prodam za 6 S M . Telefon 35- 604 5250

Prodam TRAKTOR torpedo TD 4506 S z lokom, 70 delovnih ur. Luže 38, Šenčur 5251

Prodam nov ELEKTROMOTOR, mo­či 7.5 kW, in rabljen, moči 4 kVV, in tro­fazno REZILKO. Ogled samo popoldne — Matija Viharnik, Zadružna ul. 1/A, Kranj ali telefon 22-449 5252

AVTORADIO HI-FI 2 x 9 0 W ugodno prodam (pionner). Telefon 24-369 5253

Prodam star PRALNI S T R O J candy. Telefon 24-880 Kranj 5254

Prodam motorno ŽAGO stihi, njivo ali travnik vzamem v najem od Nakle-ga do Križev. Žiganja vas 40/A 5255

Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Franc Justin, Hotavlje 39, Gorenja vas 5256

Prodam avstrijsko traktorsko PRI­KOLICO, 300-I SOD. Jugovic, Trata 10, Žk. Loka, telefon 62-039 5257

TELEVIZOR grunding — super color prodam. Telefon 69-689 popoldne

5258 Ugodno prodam nov prenosni dvoj­

ni STEREO-KASETAR. Telefon 28-159 5259

Prodam VIDEO REDORCER beta -svstem, star 2 leti, s carinsko deklara­cijo. Informacije po telefonu 28-792

5260 HI-FI stolp, nov, s carinsko deklara­

cijo, cena 17 S M prodam. Telefon 25-741 5261

G R A M O F O N iskra HI-FI gerrard, z zvočniki, prodam. Informacije po tel. 50-034 5262

Prodam črno-bel TV gorenje in ku­pim otroško športno KOLO. Telefon 61-336 5263

Prodam barvni TV gorenje. Medve šček, Mencingerjeva 3, Kranj 5264

Prodan dve leti star, ohranjen črno-bel TV gorenje 106. Telefon 60-764

5265 Prodam KOSILNICO BCS. Peter Ro­

gelj, Lenard 1, Cerklje, telefon 42-883 5266

Prodam električni PISALNI STROJ olvmpia z velikim valjem. Ivi Pušavec, Bertoncljeva 57, Kranj, telefon 22-904

5267

O B R E S T N E M E R E V a r č e v a l c i , od 1. aprila 1986 dalje veljajo nove obrestne mere za vezana dinarska sredstva: Letna obr. mera

7,5 % za vloge na vpogled 73 % za vloge, vezane nad 3 mesece 76 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 78 % za vloge, vezane nad 24 mesecev

Ker banka pri 3 - m e s e č n i h depozitih, o b r a č u n a in i zp lača obresti pred pote­kom enega leta, uporablja diskontno obrestno mero, ki znaša 58,75 %. To po­meni, da se vam bo znesek, ki ne sme biti m a n j š i od 50.000 din, po treh mese­cih p o v e č a l za 14,65 %. Primer: Znesek 50.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 12 mesecih prinesel 3.750 din obresti, isti znesek vezan za 12 mesecev pa kar 38.000 din. Obrestne mere za devizne hranilne vloge:

7,5 % za vloge na vpogled 9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev

11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev

g r a d b e n i m a t .

Prodam večjo '.oličino prvovrstnega smrekovega OPAŽA, telefon 70-326

5138 Prodam rdeče strešne KRAJNIKE

vesna, 40 kosov, levi, 40 kosov desni in 5 kosov S N E G O B R A N O V Dvorje 55, Cerklje, tel.: 42-013 5139

Poceni prodam betonske MREŽE, premera 8, Šenčur — novo naselje, te-lefon 22 253 5140

Prodam lesen STROP, kmečko PEČ in OKNA najboljšemu ponudniku, tel.: (064) 62 855 5141

Prodam gradbeno DVIGALO in ko vinske zidarske STOLE. Završnik, Po-Ijanska 62, Škofja Loka 5142

Prodam BH-6 300 kosov, VOGALNI-KE — 10 kosov, eno vezano OKNO KLI 80 x 90 z roleto. Oman, Cesta na Brdo 68, Kranj 5143

Prodam 3 VRATA — leva notranja mahagonij, širina 85 cm, 90 % nabavne cene, tel.: 65-164 5144

Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak — veliki format 350 kosov kom­plet, telefon 45-478. Prodam dela za Z A S I A V O 750, letnik 1962, tel.: 45-478

5145 Prodam novo OKNO termopan,

140x140, z roleto ali brez nje. Rupa 21, Kranj 5146

Prodam kompletno OSTREŠJE, 35 kosov »ŠPIROVCEV«, dolgih 7 m in 14 m dolge LEGE. T e l : 66-841 5147

Prodam betonsko OPEKO 30 — 250 kosov in betonsko opeko 20 — 350 ko­sov po ugodni ceni. Telefon 23-074

5148 4 BETONSKE STEBRE za kozolec

prod 3m. Telefon 70-411 5149 Prodam betonske KVADRE. Brece,

Hraše 17-A, lesce 5150 Prodam več S A M O T N E OPEKE,

okrog 1000 kosov, in 2000 strešne OPEKE — »špičak« po 40.— din, tele-fon 78-345 - Jelovška 8 A, Bled 5151

Prodam večjo količino rabljenih osemvaljnih salonitnin PLOŠČ, telefon 47-628 5152

Ugodno prodam betonske V O G A L -NIKE za opeko BH-4. Šolar, telefon 70-221 5153

Ugodno prodam PUNTE za ploščo. Senično 19, Golnik 4865

r a z n o p r o d a m

PIANINO ronisch prodam. Štern, Mlekarska 17, Kranj, Čirče 4776

Prodam semenski KROMPIR desire ter jedilnega igor in desire. Jama 34, Lahovče, tel.:40-356 4778

Ugodno prodam ŠOTOR za štiri osebe 4 x 4 m, tel.: 60-837 zvečer 4867

Dva udobna, velika FOTELJA, zdru­žljiva v otroško posteljo, star SKLED-NIK in visoke ribiške ŠKORNJE pro-dam v Žabnici, tel.: (061) 223-957 4868

Prodam dirkalno KOLO, okvir 59, de­li shimano in campagnola. Sp. Duplje 18, tel.:47-114 4869

Prodam jedilni in semenski K R O M ­PIR igor in desire Trboje 109, 64000 Kranj — Stanonik Marija. 4870

Prodam dve lični TABLI za tujske sobe, sedežni-ležalni KAVČ, CIZO -voziček in betonsko ŽICO 50 kg, tel.: 74-078 4871

Prodam 120-litrski AKVARIJ z riba­mi in 5 let staro moško KOLO. Plahuta, Cerklje, Ul. Andreja Vavkna 8 4872

Prodam 16 eolski VOZ, konjski vpre-žni KULTIVATOR, PLUG, in obračalnik brane. Jezerska c. 55 Kranj — Prim-skovo 4873

Prodam 100 suhih bukovih BUTAR. Bašelj 18, Preddvor 4874

Prodam železna dvoriščna VRATA s koli in garažni PREDPRAŽNIK. Za ško­do, I. 1974, zadnja leva vrata, steklo, havbo in vlečno kljuko. Tel.: 25 088, Kranj 4875

Ugodno prodam O M A R O triglav, LTŽ - BANJO 170 cm, dve OKNI 100 x 170, vezani, z žaluzijo, balkonska VRATA 140x220, vezana, z žaluzijo, Štular Ljubno 62, tel. .70-300 4876

Oddam 5 letnikov J A N E in TELEKSA za majhno odškodnino. Kranj, Tavčar-jeva 15 4877

Prodam semenski in jedilni K R O M -PIR desire. Šenčur, Pipanova 10 4878

Prodam 3 tone PREMOGA in 12 prm. mešanih DRV. Ščekić Vukašin, Stara c. 27, Kranj 4879

Prodam A G R E G A T 1 kW v garanciji, nov kiipersbusch za etažno ogrevanje in 2 kW termoakumulacijsko PEČ. Kri-žaj, Golniška 44 4880

Prodam S E M E črne detelje. Hrastje št. 55 4881

Prodam SENO. Moše 30/A, Smled­nik 4882

Prodam dvozarezno rabljeno stre­šno OPEKO in semenski KROMPIR desire. Zg. Brnik 26 4883

MOPED Apn 6 in SURF sailboard-delta prodam, tel.: 27-441 popoldne

4884 Prodam dekliško obhajilno OBLE

KO. Tel : 70 023 Zupan Jože, Zaloše 7, Podnart 4885

Nove ŠKORNJE za narodno nošo ali za jahanje, št. 41, prodam. Marko Ber­nard, Zg. Senice 16, Medvode, tel. (061) 61-122 4898

Na Mlaki pri Begunjah prodam SE­NO in OTAVO. Božič, Nova vas 23/C, Radovljica " 4899

Prodam SENO. Smlednik

Dragočajna 3, 4886

n a m a ikof |a l o k «

Prodam KAMP tel.: 25-842

PRIKOLICO, 390 T, 4900

Prodam moško, žensko in otroško KOLO in ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo, tel.: 75-671 4901

Prodam enoosni Kajuhova 26, Bled

VOZ. Jaka Volk, 4902

Prodam semenski KROMPIR Studenčice 7, Lesce

igor. 4903

Prodam SENO, 14. ure dalje

tel. 62-871, od 4904

Ugodno prodam holandski ŠOTOR za 4 osebe, rabljen 4 sezone, cena 4 S M , te l : 74-055 4905

Prodam semenski KROMPIR aurora, 8 »štantov« betonskega KOZOLCA, VENTILATOR gros. 2 RV 11 za sušilni­co na topel zrak in traktorsko ŠKRO­PILNICO. Visoko 71 4906

Prodam športno KOLO na 10 pre-stav. Breg ob Savi 96 3555

Prodam obhajilno OBLEKO in dolgo belo poročno obleko št. 38, telefon 42-550 5214

Več FIŽOLOVK prodam. Završnik, Poljanska 62, Sk. Loka 5215

Prodam 200 PREKEL za fižol. Čerin, Praprotno 17, Selca 5216

Prodam OBLEKO za prvo obhajilo in 30 vreč PERLITA. Grohar, Vincarje 16, Šk. Loka 5217

Prodam ostanek posajenega se­menskega KROMPIRJA saskija, igor, dezire po 30 in 40 din za kg, 10 dni sta­rega BIKCA in trosilec umetnega gno-jila. Reteče 19, Šk. Loka 5218

Prodam litoželezno KAD, cena 40.000, Pristava 17 A

150 cm, 5219

LESTVE (lojtre) raznovrstne, za vrt in stanovanje, prodam. Repnje 24, 61217 Vodice 5220

Prodam dobro ohranjen otroški (be-lo-zelen mozaik) POGRAD. Trstenik 48

5221 Prodam 1000 kg SENA. Valburga 10,

Smlednik 5222 Prodam star »GRUŠT«, deske — co-

larice, borove PLOHE ter KOŽO — te­pih. Franc Debeljak, Pokopališka 16, Kokrica — Kranj 5223

M E R K U R k r a n j N a B l e d u v b l i ž i n i M e r -

k u r j e v e p r o d a j a l n e Ž e -

l e z n i n a v z a m e m o v n a ­

j e m g a r a ž n i a l i p o d o b e n

p r o s t o r z a s k l a d i š č e n j e

t r g o v s k e g a b l a g a .

P o n u d b e p o š l j i t e n a

n a s l o v :

M e r k u r , p r o d a j a l n a Ž e l e z n i n a B l e d , P r e š e r n o v a 5 0 .

Prodam 4 tone SENA in skoraj nove gume z aluminijastimi platišči za gol­fa, dimenzije 175x 13/70, Srednja vas 5, pri Golniku 5224

PIANINO, čajka, nerabljen, zamrzo­valno O M A R O boseh 180 litrov in IN­VALIDSKI VOZIČEK na akumulatorski pogon prodam, telefon 22-263 5225

Prodam SENO. Podreča 3 5226

Prodam skoraj novo 80 basno kla­virsko HARMONIKO. Britof 93, tel.: 39 520 4887

Prodam otroški športni VOZIČEK (rdeč žamet) , tel.: 37 320 4888

Prodam italijansko dirkalno KOLO 12 prestav. Jene, Mavčiče 1 4889

Prodam PUHALNIK tajfun brez mo­torja in avtomobilsko PRIKOLICO Pra še 19, Mavčiče 4890

Prodam športno KOLO maraton. Gartner, Podlubnik 154, Sk. Loka 4891

Prodam semenski in jedilni KROM­PIR desire Pilar, Beieharjeva 15, Šen čur 4892

Prodam SENO po ugodni ceni. Kori tenska 31, Bled. Aco Medic 4893

Prodam 2000 kg SENA. Janez Smo lej. Loka 88, Tržič, tel.: 28-861, int. 2145 do 14. ure 4894

Prodam GOBELIN »Zadnja večerja« in še več drugih gobelinov. Mijatovič, Alpska 13, Bled 4895

Poceni prodam DELOVNO MIZO (šlosarski ponk). Franc Salmič, Pivka 16, Naklo 4896

Prodam 2 toni kvalitetnega sladkega SENA Viktor Maček, Žiri, tel.: 69 405

4897

p o i e s i l

Prodam ŠTEDILNIK (4 elek., 2 p*J Drolc, Moša Pijade 6, Kranj, t e

t

Bil 24-177 popoldne Prodam enojno LEŽIŠČE triglav"

Alples. Zg. Bitnje 211 (blizu trgovine^

V P R I H O D N J E M T E D N U N A O D D E L K U

P O S E B N I H P R O D A J V I. N A D S T R O P J U

N U D I J O

— š p o r t n e

c o p a t e K R O N O S

o d š t . 3 5 d o 4 5 p o

2 . 2 9 3 . - d i n

— š p o r t n e

c o p a t e , u v o z i z

K i t a j s k e , o d š t . 31

d o 4 0 o d 1 . 6 6 7 . -

d o 1 . 9 4 3 . - d i n

U G O D N A P R E D P R A Z N I Č N A P R O D A J A Ž I V I L V S A M O P O S T R E Ž B I

O D 21. d o 30. A P R I L A 1986.

H I Š A D O B R E G A

N A K U P A !

Prodam rabljene G U M E 750 x 16 za gumi voz. Telefon 24-485 5227

Nov globok otroški VOZIČEK tribu­na prodam. Grašič, Mavčiče 44/A 5228

Prodam dolgo belo obhajilno OBLE KO, telefon 70-264 popoldne 5229

Prodam suhe BUTARE. Kranj, Jezer ska c. 93 5230

Prodam opečni KLINKER, OVCE, ci­sterno za gnojevko mono, 2700 litrov, 50 000 — ceneje. Informacije, telefon 70-237 5231

VLEČNO KLJUKO za vozilo golf pro dam. Telefon 28-522 5232

ZVOČNIKE J V C , 2 x 8 0 W , prodam. Telefon 24-369 5233

Prodam OTROŠKO KOLO na 5 pre stav, športno opremo za MZ 250 TS (rezervoar, sedež, fast back, spodnji spojler) sedež, cilinder za APN 6 — Ži-ganja vas 9 5234

Prodam ŠTEDILNIK (2 plin - 2 elek trika) dve leti star, ter PISALNI STROJ in dolgo poročno OBLEKO. Telefon 33-669 od 19 do 20. ure 5235

Prodam dobro ohranjeno kopalno KAD, 125x75x60 cm, 140-1 BOJLER, dobro ohranjen, 100-1 BOJLER, potre ben manjšega popravila, in GARNITU RO: kavč, 2 fotelja in mizico. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Kidričeva 22, Šk. Loka 5236

Prodam semenski in jedilni K R O M ­PIR igor ter motorno ŽAGO — stihi 0,50 AV. Trata 15, Škofja Loka 5237

Prodam strešno okno 85x112. Sp. Bela 4, Preddvor

Prodam več PUNT in BANKIN. Tele fon 23-341 int. 57.

Nedograjeno HIŠO v turističnem kraju blizu Radovljice prodam najbolj­šemu ponudniku. Ponudbe pod ZDO­MEC 5181

Prodam manjšo nedograjeno HIŠO v Radovljici. Ponudbe pod BLIŽINA R A D O V U I C E 5182

V Podlubniku, Škofja Loka, kupim dvosobno S T A N O V A N J E s kabine­tom. Telefon 61-406 5183

Kupim G A R S O N J E R O ali starejšo enosobno stanovanje (lahko brez cen­tralne) na območju Gorenjske, šifra GOTOVINA do 500 M 5184

Kupim starejšo HIŠO ali gradbeno PARCELO v okolici Kranja ali Cerkelj. Cenjene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro DOBER PLAČNIK

5185 V najem vzamem obdelovalno ZEM­

LJO na relaciji Medvode—Moste— Cerklje. Šifra Plačilo vnaprej 5186

l i a n o n a n j a

Dvosobno stanovanje v centru Kra­nja zamenjam s soglasjem za dvoin­polsobno na Planini. Ponudbe pod: Maj 1986 4831

Samski fant — Slovenec — išče S O B O na območju Kranja, najraje na relaciji Kranj—Šk. Loka. Cenjene po-nudbe pod šifro Nujno — soba 5167

Fant in dekle iščeta S O B O v Kranju ali okolici. Šifra: N U J N O — Pošteno

5168 Mlada uslužbenka brez obveznosti

išče S O B O v okolici Kranja z možnost­jo kuhanja in pranja. Šifra SEPTEM­BER^ 5169

Nujno najame G A R S O N J E R O v Kra­n j u — s a n T S J ^ e l L ^ l : 2 3 4 5170

V Škofji Loki zamenjam trosobno stanovanje za garsonjero. Šifra ALI P R O D A M 5171

Mlad par — nekadilca — nujno po­trebujeva S T A N O V A N J E . Šifra VLA-DO 5_n7

Mlada družina išče S T A N O V A N J E v Kranju, nudimo pomoč starejši osebi. Telefon 23-803 5173

Mlad par najame S T A N O V A N J E . Telefon 24-241, int. 369 — dopoldne, Darja 5174

Oddam opremljeno SOBO cah. Ponudbe: LESCE

Les 5175

Prodam plinski ŠTEDILNIK z l i e j^ Uok!

3> Šved.'

čno pečico in KINOPROJEKTOR, «S (064)26-150 *1>

Prodam nov ŠTEDILNIK kOpP«J p^j buseh. Marn, Jegorovo predmestje J' ^ Škofja Loka 2^ "pdf

Prodam dve leti star BOJLER, c0* ^ J J 1

- Partizanskai* so dogovoru. Jereb, >kofja Loka

Prodam novo SKRINJO gorenje 310 litrov, v garanciji, cena 11 s n^" Mlada Vukovič, Delavska 19, K r a n |

6 l j j "p^f

Prodam novo PISALNO MIZCfaTp^ in nov 80-litrski BOJLER z dvema flJL p-^. cema. Lamovec, Zg. Bitnje 60

pp1le»ect

m i). PiPjJ Prodam kuhinjsko MIZO in

<4 (svetlej V. Vlahoviča 10, Kranj

Prodam 380 litrsko hladilno NJO, staro 4 leta. Tuga Vidmarja ^ GašperSič, Kranj _ J | j g *

Prodam kompletne KUHIN. ELEMENTE, tel.. (064) 34-337

• S

Prodam nov ŠTEDILNIK za centrj j j j j no etažno ogrevanje kiipersbusch 75.000 din. Jenko, Zasavska 40, ^ r f c ;

Prodam dobro ohranjeno tri ^ staro O M A R O za dnevno sobo, ofrk

K < 1 ^ na 3,6 m, cena 10 S M . Slavko Gorenja vas 129

Ugodno prodam novejšo r"ab'j^jj Q°r

C

(

SPALNICO, tel : 22-418 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK I • ro<

plin, 2 elektr.) barvni TV iskra-rnO^|JJ J 2 elektr.) barvni TV iskra-m real ultra in HLADILNIK gorenje 5lJ

iskra — corona, za 11 S M , tel. 83-951 Jesenice — popoldne

Kotnik, Trojarjeva 37, kranj ^ J l ^ L / 0 ' Prodam nov kombiniran STEDlD_jj

.A A * SPALNICO (mahagonij), lepo oh" j JU

njeno, ugodno prodam. Tel.: 50-518 , «<S; 51j m pa

[ g •on«

Prodam dobro ohranjeno GARNITURO. Tel.: (064) 62-939 17. in 19. uro. '

Peč FEROTERM, novo, za centra^ ogrevanje, prodam. Boris škrja" Zg- Duplje 1 . ^ ifAj

Prodam dve oljni PEČI in eno P1' p'ro

sko PEČ, cena za eno je 3.000 din. ^ formacije po tel.: 60-041 zvečer, pfj har. Mestni trg 9, Sk. Loka _ _ J i ? N »

Prodam SPALNICO z jogijem, _.,.L GALE za dnevno sobo, sedežno T ^[BiJ NITURO in pralni S T R O J v okvari-formacije dopoldne po tel. terna 362, Lojen.

'rc

k u p i m *<Jn<

i , <T( Kupim rabljen športni VOZIČEKJJ !^i

slov v oglasnem oddelku. OBRAČALNIK za kosiln'g Jog

muta. Telefon (064) 5 1 ^ ^ , Kupim

gorenje -popoldne

KGpim 6 tednov starega dolgodlak KJ ga nemškega OVČARJA brez rodoVL 'KE ka. Telefon 40-150 - ^ 3 r n

Kupim »GRUST« okrog 7 m T n J f dolžine 7.5 m, ostalo po Murič, Planina 26, Kranj

r a 1 i | Kupim fasadni ODER in PLOHE. Telefon 43-123 ali 43-133

P ° n e d e l ) e k * i Kupim vodno ČRPALKO oven. n 8 i ""i

^ u . 28, 64206 Jezers^Fli Povšnar, Kokra tel.:45-672

V bližini Kranja prodam pritličje HI­ŠE, potrebno adaptacije, primerno tu-di za obrt ali lokal. Telefon 21-844 4839

Najboljšemu ponudniku prodam za­zidljivo PARCELO, 336 m', na Zg. La-zah — Sp. Gorje. Informacije prilvan-ki Mežek. Zg^ Gorje 59 5_79

Kupim HIŠO v okolici Kranja. Tele­fon 38-132 od 17. do 22. ure 5180

Družbeno enosobno S T A N O V A N J E v Škofji Loki zamenjam za kranjsko. Ponudbe pod šifro Z A M E N J A V A 5176

Dvosobno S T A N O V A N J E , 64 m 1 , v III. nadstropju v Kranju, prodam naj­boljšemu ponudniku. Telefon 38 569 po 15. uri 5177

Zamenjam dvosobno lastniško STA­N O V A N J E v Kranju na Planini za tri­sobno ali manjše, lahko tudi nedogra­jeno hi">o, v Kranju Ponudbe pod šifro M O Ž N O DOPLAČILO 5178

Tričlanska družina nujno išče stano vanje v Kranju ali okolici. Ponudbe po telefonu 33-265, Košnik. (popoldne)

l i a n . o p r e m a

Prodam SPALNICO, KAVČ in O M A RO. Tel.: 22-101 5111

Prodam zelo poceni rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, 35.000 cal. tip Vreček Britof, in rabljen barvni TELE-VIZOR - gorenje. Golnik 108 5112

Prodam pralni stroj gorenje, 28.000 din, in SEDEŽNO GARNITURO Pod-vršček, Gubčeva 1, tel.: 37-140 -Kranj 5__13

Prodam 380-litrsko SKRINJO LTH, staro tri leta. Janko Marušič, Savska cesta 18, Kranj 5114

Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo kiippersbusch, Grašič — Te-netiše 20, Golnik 5115

Prodam otroško POSTELJICO s po-steljnino in jogijem. Tel.. 24-162 5116

Prodam VIDEO RECORDER hitachi in kamero. Tel. 80-020

TV — barvni gorenje, deloma po­kvarjen, obnovljen PRALNI STROJ go­renje, in PEČ za centralno vvicssman-nemška, ugodno prodam, tel.: 27-921 (064) _ 5117

Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2, elektrika) štiri viseče O M A R E 50 cm, pomožno O M A R O 80 cm in POMIVAL­NO MIZO. Vukojevič, Podlubnik 153. Škofja Loka _ 5118

Kupim HAVBO za škodo 1001. PjjJ Lucič, Spodnji trg 23, Sk. Loka jfef ^

Kupim J A G N J E T A , težka od 1 2 w > dalje/Telefon (064) 61-335 po 20. ^

\ %

Kupim do 2 toni kvalitetnega^ Sj j ^ r

v balah. Telefon 27-960 dopold^Tg"^ Jt Kupim MOTOR za simeo 1100. WQ %

Staneta Žagarja 23, Kranj Jžf' Kupim AVTO za gradbeno PoS°JU

Šifra 150 S M J^. S Kupim POLONEZA. Bele, StTzajljj J j

ja 29/A, Kranj, telefon 21-812 __Jfc7Jr>' Kupim samonakladalno P R I ^ ^ L

a D a L SIP, 16 kubikov, lahko z manjšo n a f 0 | i k 1

Malenski vrh 9, teie'-i ko. Primožič 65-186

O b v e š č a m c e n j e n ^ s t r a n k e , d a s p e t s p r e j e _ m a m n a r o č i l a z a r o l e t « in ž a l u z i j e r a z l i č n i h b a r v . R o l e t a r s t v o N O ' g r a š e k , M i l j e 1 3 , 6 4 2 0 » Š e n č u r , t e l . : 0 6 1 - 5 0 - 7 2 0 -

Prodam rjave JARKICE hisex 8 tednov. Helena Dobre, Loka 4, T r ^ . fjjj^

Prodam 10 dni staro TELE — simentalca. Žeje 12, Duplje __^r^

Prodam dva BIKCA, stara 14 dn^j PUNTE. Podbrezje 77, tel.: 70-189 ° ^

Prodam mesec dni staro T E L ' ^ sirr )ntalko. Tenetiše 29, Golnik

Prodam KRAVO. Gorenja v a s ^ Reteče, Sk. Loka

Prodam 10 dni starega BIKCA- *M ževo 7 —_Ti7ji^

Prodam manjše in večje P R A S l ^ J Stanonik, Log 9, Sk. Loka -^j

Prodam rjave JARKICE. Stan<g Log 9, Sk. Loka r-~ĆW

Prodam devet mesecev brejo * ^ VO in BIKCA za rejo. PodlonK^J

M, 64228 Železniki

julija bom P r°"_ir s JARKICE. SPjjji

Maja, junija in rjave in grahaste mam naročila. Stanonik, Log 9- gfltj Loka

Prodam TELICO s teletom. temo 8, Tržič

l j u b l j a n s k a b a n k a . T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

•lin]

APRILA 1986 M A L I O G L A S I , O S M R T N I C E .15. STRAN ( ^ ® 3 1 S y M E n G l _ A S

3«m jalovo kravo. Mavčiče 41 . 5081

t«l;||ćo< ,8m v i s ° k o brejo KRAVO ali TE-jljl Menjam tudi za mlado jalovo ^ f ^ v j r m a š e 42, Sk. Loka 5082

ktoV" KRAVO s teletom. Sp. Br ^Cerklje Rnft 5083

^RlSJp r ' a v e JARKICE. Pokopališka 5084

' ^ " T E L I Č K A za rejo. Štefanja S^CeLklje 5085

iStelJt8?) S E N 0 i n m ' a d o OVCO. Pše »15 - P0!jca_9_Cerklje 5086 » ^ l ^ n f u c K • Hudobivnik, Suha 33, Kranj

' J \ i ! £ * n } TELICO frizijko, ki bo čez en 5 6lku

e l e t i l a - Naslov v oglasnem od-

M Ovni?8m "emškega OVČARJA ^lariin!t?: starega 10 mesecev.

, Sk. Loka

? 8 . r r i TELIČKO simentalko, staro

5087

5088 z ro-Jani 5089

C . 8 1 ? m l a d o KRAVO v ^ u brejosti. Škofjeloška

devetem 33, Kranj

5090 Air a 7 Plemenskih OVC. Janez

i hit e8 25. Žirovnica, telefon

I aT^EBICO, staro 9 m g ^ ^ H g k a 21, tel.: 74-058 5092 k »aflin„fm r°o"ovniško KOBILO, pasme n °<lovneL' 8 i a r o š t i r i l e t a - a l i b r e J ° D r e z

n i K a - Žiganja vas 31/A, Duplje \$ Prori 5093 ^Onec 8 1 7 1 KRAVO simentalko, ki bo £ SjAju P n l a teletila. Šenturška gora 8,

— 5 0 9 4

" Sle

5 i £ o £ 8 l £ O V C E i n 0 v N A Brebovnica

,n'K°z8nr! 0 V C 0 _ solčavsko prves-M »m' o Pleme ali zakol, lahko z mladi-# | ^ Ž ^ ^ ^ š k - Loka 5097

5096

Jji » » n S ^ * d"' staro TELIČKO si-Moii. H|ebanja, Cesta v Radovno

i ^ l^&t 2 « * N a u TELETA - bikca si-

h& ' T r a t a 16, Šk. Loka, telefon $ ) r 4 r — 5998 p« %A mladiče afganistanskega j Joreti 1 rodovnikom šampionskoga ^[^^51139-165(064) 5099

% n 8 , V 8 tednov stare JARKICE, p r e'ux. Urh, Zasip, Reber 3, Bled

5100 A B l a r n KONJA in KOBILO. Zgoša ^Sfi^Die. 5ioi

j l & t f c TELICO, ki bo v začetku ju j p f f i l l Z g l o g 40, Cerklje 5101 ^™»i|a8? b r e J o TELICO, ki bo kmalu

5>olar, Dražgoše 19, Železniki 8TKCA—= 5103

„.JOflaiR 8 i m e n t a l c a , starega 10 dni, 3) Ijhpji Hraše 49, Smlednik, tel.:

5104 Jb M i t e 8 * i r i PUSICE, težke od 100

»drioS l n BIKCA sivca, starega 5 tel.: (061) 831 -895 Kamnik

5105 I* wJ_??Tleto staro TELIČKO. Franc jfp^S5!o_22, Bled 5106 c,! ^ P a i ' P R A S I Č K E . Brezovica 3

sivega OSLA, tel. 5107 (061) 5108

sC^Ov? m , a d i č e , čistokrvne NEM-S«dn0v , ARJE z rodovnikom, stare 7 ti Mirko Bergelj, Žirovnica 60/A

E 5__09 ,^arn v e č b r e j j n j A R C E V . p O S a-

nart 5110

^ ^ T A L B O T SAMBA star 7 me-j^ejefgn 75-309 od 8.-10. ure

^i f f 8 m . KOMBI FORD (dostavno j ^ ' - primeren za obrt, v zelo do-

8 t anju. Kern, Partizanska 5, Hj — mju. *ern, Partizanska , >Cfc= 4507 LSpS1? J U G 0 45, letnik 1984, in pet f*jST?A. Dvnrio Rfi PorLIio AAQQ _Dyorje 56, Cerklje 4499

/nič karambolirano vozno ZA-u '50, letnik 1978. Visoče 5, Tržič

4816 fete pORD-TAUNUS 1.3, letnik

Benedikova 4935

l S^^i^bnik 292, Šk. Loka 4932 S d ^ D , A N 0 - ' e t n i k 1978, registri-\i Ji,3/1986, ali za rezervne dele, »Idn« 1 °dvorska 17, tel.: 77-107 po-

i ^ j ^ — . 4933 /RL8toaIn. M OPED tomos - 14 M, ^ ^ 2 2 - 9 1 0 4934 S r v I ? R - 4 ' 'etnik 1978, na novo

ngažlzr Tomo

Jaietj zastavo 101 po delih. (L n o « n popoldne. Sedlar, Britof

L f e - ^ - _ _ 4936 kVl) LADO 1200, letnik 1975 -K Tjo r ? ' l r a n a prva leva stran. Tel.:

fe^SPoIdne 4937 !^078nri DIANO, letnik 1979, tel.:

^ L ^ r r - r — ^ 3 J D Pre^L^O.'etnik 1982, beig bar-Rfjj 4 , ^ i h 41.000 km, registrirana ^^3gZ_t8l . : 23-464 4939

5*na *Jn ZASTAVO 101, letnik 1983, ~ a 9 SM in BMVV2000 TI za ?r«ftko Petkovšek, Pot v Bitnje 4940

prodam OPEL-ASCONA ^r a„ J* ohranjeno, letnik 1975, regi-Hii" ^ild»n»^no nevozno za rezervne de-

^ * i o n » M e k i š ' Gozd-Martuljek 42-A, • l i ^ E ! k _ _ 4941 X c « ° p r ° d a m MOTOR, star štiri

14 M. Zdravko Dolinšek.

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, Šenčur, Sveteljeva 22 4949

Prodam TOMOS AVTOMATIC, le-tnik 1983. Galetova 7, Kokrica 4950

Prodam skoraj nov TOMOS 14 M, registriran do marca 1987. Edi Repinc, Križe 91 4951

Prodam ZASTAVO 101 comfort, le­tnik 1980. Pušavec, Ovsiše 14, Podnart, tel.: 70-060 4952

Prodam JUGO 45, letnik 1982, Pred-dvor 24, tel.:45-367 4953

Ugodno prodam ZASTAVO 101, le­tnik 1976, prevoženih 67.000 km, gara-žirana. Pod Šijo 4, Tržič 4954

Prodam 126-P, letnik 1980, in 126-P, letnik 1981. Hočevar, Smledniška 120, Kranj, čirče 4955

Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, Šenčur, Sveteljeva 1 4956

Prodam štiri VRATA za Z-101. Šutić, Savska 18, Kranj 4957

Prodam TOMOS E-90. Žibert, Križe 20/B, Tržič 4958

Prodam R-4TLS, letnik 1983, Kalan, Suha 2, Kranj 4959

Prodam GOLFA, tel.: 39-152 4960 Prodam MOTOR z menjalnikom za

ZASTAVO 750 M. Zorman, Hrib 28, Preddvor, tel.:45-109 496_

Prodam MOTOR 126-P, letnik 1981, 40.000 km, za 90.000 din in štiri lita pla­tišča 175x13 z ohranjenimi gumami, za 75.000.— din, tel.: 80-009, Tone, po 19. uri 4962

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Jure Frelih, Begunjska 9, Kranj 4963

Ugodno prodam MOTOR-avtomatic 3 M. Iztok Belec, Zg. Bitnje 120, Žabni-ca 4964

R-4, marec 1983, 31.000 km, z vlečno kljuko, ugodno prodam, tel.: 24-448

4965 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1975,

potreben manjšega popravila. Dimčo Malčov, Trg Prešernove brigade 8, Pla-nina lll-Kranj 4966

Prodam FIAT 750, letnik 1974, obno­vljen, registriran do aprila 1987, za 16 milijonov. Koželj, Zalog 60, Cerklje

4967 Prodam širša kovinska PLATIŠČA z

novimi gumami, 155x13, Milan Žon-tar, Šutna 54 4968

Prodam ZASTAVO 101 1300 confort, dodatno opremljena, letnik 1982. Rafo Žgajnar, Kranj, Levstikova 3 4969

Prodam ŠKODO 120, letnik 1979. Pristava 17/A 4970

Solidno ohranjen R-12, letnik 1976, prodam, cena 50 SM. Konc, Poljšica Podnart 4971

Prodam R-4 TL special, letnik 1978, registriran do marca 1987. Ferjan, Lu-že16, Šenčur 4972

AMI-8, vozen, neregistriran, pro dam. Sp. Brnik 47 4973

Prodam MOTOR BMW R 65, letnik 1983, z dodatno opremo, in FIAT 125, nevozen, lahko tudi po delih, tel. (064) 47-401 popoldne 4974

Prodam ZASTAV0101, komfort, prevoženih 27.000 km. Ogled vsak dan. Brane Kos, Frankovo naselje 69, Šk. Loka 4975

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975-ugodno. Pintar, Hotavlje 21, Go-renja vas 4976

ZASTAVO 750, staro 18 mesecev, prodam, tel.: 60-302 popoldne 4977

MOPED tomos-3 AVTOMATIK, ra­bljen, prodam. Tel.: 60-302, popoldne

4978 Prodam COMMODORE 64 in kase-

tnik 1531 (še v garanciji) ter JOU STICK OUICKSHOOT I., pet kaset s programi in literaturo (prvi in drugi ko­rak C-64, basic in strojno programira­nje C-64 in 18 izvodov revije Moj mi-kro, cena 11 SM, tel.: 69-300 int. 64 do-poldne 4979

Prodam MOTOR APN-4, avtomatik, 3 M, čelado nolan in ledvični pas. Ja nez Triler, Sv. Duh 8, Škofja Loka 4980

Prodam KOMBI rURGON Zastava 435 F. Telefon 23-338

Prodam ZASTAVO 1979. Lebar, Britof 72

101 C, letnik 4981

ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam, tel. (064) 33-316

4982 Prodam R-4, letnik 1983

Tel.: 24-223 ugodno.

4983

oh v '"* Zdravko Dolinšek, k U^pSgkjj 20, Preddvor 4942 fk I97I0 Prodam ZASTAVO 101, le-3$1ft l?- Hudokmet, Juleta Gabrov-

Pr^-^nj 4943 ^ T d ^ V 1200, letnik 1975, Češ frbl^ffgjgrt 4944 !*M ?. 8 - 'etnik 1980, prodam za ^ " *tern, Kranj, Mlekarska 17, Čir-%?a 4945

5 C ! ° 1 0 1 c - l e t n i k 1 9 8 1 - d o d a t " v^]8 ^'Jeno, ugodno prodam. Tel.: o3>~~- 4946 fctirJ!? USTAVO 101, letnik 1982, x*niki 2 vgrajenim radiom in 3 ^ A % ^ J 3 - 9 2 5 4947 ^87» 0 1 0 1 • 'etnik 1973, karoseri-^j j^rodam, tel.: 47-456 4948

Poceni prodam AUDI 100, letnik 1970, po delih, motor dober. Hrastje 204, Kranj 4984

GOLF, letnik 1977, nov, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 4985

Prodam VW 1200, starejši letnik, v zelo dobrem stanju, telefon 26-731

4986 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978.

Ažman Marija, Gorenjska cesta 8, Na-kjo 4987

Prodam avto OPEL-ASCONA 16, le­tnik 1974, ohranjen. Popovič, Tončka Dežmana 8, Kranj 4988

Prodam KOMBI - FURGON zasta­va, letnik 1979, registriran do februarja 1987. Informacije po tel.. (061) 843-025

4989 Nov MOPED tomos in otroško KO-

LO prodam, tel.: 62-708 4990 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974.

Vidic, Preddvor 32 49JH Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979.

Ogled v soboto, Jelka — Staneta Ža garja 34, Radovljica 4992

Prodam FIAT 126, letnik 1980, pre­voženih 60.000 km, lahko na ček za gradbeni material. Zapoge 11, Vodice

4993 Prodam BMVV 1602. Jože Pasar,

Podlubnik 159, Škofja Loka 4994 Prodam ZASTAVO 750, poceni, do­

bro ohranjeno. Velesovo 6, Cerklje 4995

Prodam LADO 1200, tel.: 39-057 4996

Prodam R-4, letnik 1978, tel.: 45-414, po 15. uri 4997

Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, registrirana do decembra 1986. Pisek, Obrne 8, Boh. Bela 4998

Prodam MOPED TLS 14, prevoženih 10.000 km, in moško KOLO. Golniška 62, Kranj - Mlaka 4999

Prodam JUGO 45, letnik 1983. Za-savska 49/B, Orehek — Ribnikar 5000

Ugodno prodam ZASTAVO 101, le­tnik 1974, prenovljena in dobro ohra­njena. Informacije po tel.: 22-733, 17. in 18. aprila ter med tednom tel.: 33-809 od 16.-18. ure 5001

Prodam AMI 8, celega za dele. Haf-narjeva pot 20, Kranj 5002

Prodam ZASTAVO 101 GTL 55 s pe tirni vrati — še v garanciji. Ribno 38/A, Bled 5003

R-4, neregistriran, letnik 1976, pro­dam. Rakar, Savska cesta 3, Kranj

5004 Prodam FORD ESCORT, starejši,

obnovljen, motor po generalni, tel.: 25-678 5005

FIČKA 850, letnik 1981, in R-16 pro­dam, telefon 34-409 5006

Prodam ZASTAVO 750, registracija 1976. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Stražiška 18, Stražišče — Kranj 5007

Prodam R-4 TL, letnik 1977, pločevi­na obnovljena. Informacije po tel. 75-752 od 18. do 21. ure 5008

Prodam ZASTAVO 101, obnovljena, letnik 1977. Avgust Doljak, Trata 7, Škofja Loka, tel.: 62-046 5009

Ugodno prodam registrirano ŠKO-DO, letnik 1978, in termopan stekla za okna in vrata različnih dimenzij. Infor­macije po tel. 60-141 v večernih urah.

5010 Prodam 126-P, letnik 1977. Jože

Dvoršak, Savska c. 2, Lesce 5011 Prodam VW variant in ZASTAVO

750 oba neregistrirana. Nučič Dolina 7, Tržič 5012

Prodam RENAULT 5 TL. Ogled v so­boto in nedeljo dopoldne. Nevenka Lebar, Prisojna 7, Bled 5013

Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prevoženih 70.000 km. Informaci-je po tel.:69-103 5014

R-12 prodam. Dovje 27, Mojstrana 5015

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Predosije 49 5016

Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-tnik1983, tel.:37-108 5017

Prodam R-4, letnik 1975. Vidmarjeva 1, Kranj, tel. 27-562 5018

Prodam ZASTAVO 128, letnik 1982. Vehovec, Valjavčeva 14, Kranj 5019

Prodam temno modro ZASTAVO 101, letnik 1983, tel.: 24-904 ali 89-024

5020 Prodam ZASTAVO 101 GT 55, letnik

1983 — november. Tone Javornik, Pangeršica 5, Golnik 5021

Prodam ZASTAVO - kombi 450 L, letnik 1980, cena 20 SM. Cveto Zlate, Voglje 4, tel.:49-177 5022

Prodam dobro ohranjeno in garaži rano 101, letnik 1978. Bešter, Brezje pri Tržiču 23 5023

Prodam GOLF, letnik 1977. Desim Pašič, Hrušica 170, Jesenice, vsak dan popoldne. 5024

Ugodno prodam CITROEN GS, le­tnik 1978. Drago Galjot, Sr. vas 31 (ga silski dom) Šenčur 5025

Prodam VESPO P 200 X, rdečo. Dor-farje 16, Žabnica 5026

Ugodno prodam dve leti star R-4 GTL (garažiran) tel: 28-245 5027

Prodam ZASTAVO 101 special, le tnik1982, tel.:42-639 5028

ZASTAVO 750 prodam. Bešter, Les-ce na Trati 8, tel.: 75-249 5029

Ugodno prodam R-12, letnik 1975. Drnovšek, Virmaše 98, Sk. Loka 5030

Prodam R-4 GTL, letnik 1982. Franc Dežman. Brezje 39, tel.:79-001 5031

Prodam odlično ohranjen MOTOR 15 SL, tel. (064) 76-448 5032

DIANO, 1979, zelo dobro ohranjeno, prodam, tel.:82-109 5033

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirana do 15.4. 1987, Štupnikar, Šutna 4, Žabnica, tel.: 44-594 od 15. ure dalje 5034

Prodam R-18 T U , nov, za 330 SM, tel.:79-018 5035

Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1978. Vrhovnik, Mlaka 49, Kranj

5036 Prodam ZASTAVO 101 confort, le­

tnik 1982. Informacije po telefonu 79- 739 5037

Prodam LADO 1600, prevoženih 43.000 km. Bodešče 6, Bled 5038

ZASTAVO 1100, letnik 1982, prevo­ženih 30.000 km, registrirana 15.4. 1986, garažirana, z dodatno opremo, prodam. Telefon dopoldne (061) 315-522 int. 71, popoldne (064) 60-162

5039 Prodam karambolirano ZASTAVO

101, letnik 1979. Miro Porenta, Hraše 23, Smlednik 5040

Prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1976. Stane Nikolov, Cankarjeva 46/3, Radovljica, tel.:77-027 5041

Prodam Z-750, registrirana do konca septembra, za 18 SM. Zdeno Oblak, Trebija 28, Gorenja vas, tel.: 69-030, int. 29, dopoldne. 5042

Prodam MOPED 15 SLC star 1 leto. Vili Radič, Ljubno 35, Podnart 5043

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirana do konca leta, Pipanova 36, Šenčur 5044

R-4 prodam celega ali po delih, tel.: 51 -982 (064) 5045

Prodam moped TOMOS 15 SLC. Mi­ro Ferjan, Žirovnica 32/A, telefon 80- 541 5046

Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976, s plinsko napravo. Tone Sušnik, HotemaŽ3 89 5047

Prodam R-4 TL, letnik 1977, in novo karoserijo za R-4 TL, telefon. 69-427

5048 Osebni avto ALFA — SUD super

1.3, letnik 1978, prodam. Delavska 19, Šenčur 5049

Zelo ugodno prodam osebni avto FI­AT — 124 caravan, letnik 1969. Tone Sedej, Racovnik 48, Železniki, tel.: 66-266 5050

R-4, letnik 1974, registriran do fe­bruarja 1987, prodam, telefon: (064) 66-977 < 5051

GOLF 1979, rdeč, prodam. Informa­cije dopoldne (064) 77-945, popoldne 74-552 5052

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Martin Korošec, Sp. Lipnica 23 pri Kamni gorici, tel. (064) 75-676 5053

Poceni prodam FIAT 132 v odličnem stanju, registriran celo leto, tel.: 43-160 5054

ZASTAVO — 750, letnik december 1973, generalno obnovljeno, registrira­no in garažirano, ugodno prodam. Za-lokar. Trg svobode 9, Tržič — po 14. uri. 5055

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, ohranjeno, brezhibno. Podreča 24, Mavčiče 5056

PRIMO — dobro, obnovljeno, regi-strirano, prodam, tel.: 25-635 5057

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, prevoženih 40.000 km. Rado Zupan, Kropa 10 5058

Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982. Informacije v petek po telefonu 47-248 od 16. do 20. ure 5059

JUGO 45, rumen, letnik 1984, pro-dam.tel.. (064) 24-442 5060

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, Bodešče 17, Bled 5061

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Zg. Brnik 6, Cerklje 5062

Prodam ZASTAVO 128, letnik 1984. Bernarda Perkon, Frankovo nas. 168, Sk. Loka, vsak dan po 15. uri. 5063

Prodam FIAT 125-P, letnik 1976, zelo ohranjen, dirkalno KOLO senior — moško in vlečnico tomos z 280 m vrvi. Ivan Klanjšek, Staneta Žagarja 24, Kranj (popoldne) 5064

Prodam osebni avto R-5, prevoženih 96.000 km, letnik 1975, tel.: 83-721, od 18. do 20. ure 5065

Prodam »katrco« v dobrem stanju, prevoženih 56.000 km, registrirana do konca marca 1987, za 45 SM. Tržič, Virje 36, tel. 50-476 5066

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirana do marca 1986. Franci Po gačar, Zg. Gorje 9, tel.: 81-231 int. 21 -99 dopoldne 5067

Ugodno prodam dve letni GUMI 13x165 in drobne rezervne dele za vvartburga, tel.: (064) 83-867 5068

Prodam VW 1200, registriran do marca 1987. Kranj, Planina 18, Krgovič

5069 Prodam LADO niva (letnik junij 84).

Bojan Robljek, Kranj, Golniška 48. Prodam Z 101 GTL, letnik 83. Marija

Zagoršek, Rateče 94, Planica. Ugodno prodam OPEL REKORD

1700 v voznem stanju neregistriran ce­lega ali po delih. Ogled v soboto cel dan Poljšica 23, Podnart

JEEP diesel prodam. Telefon 24-855

z a p o s l i t v e

Takoj zaposlim dva strojna KLJU­ČAVNIČARJA in STROJNEGA TEHNI­KA. OD po dogovoru. Tlačno livarstvo Berčič, tel. (064) 60-816 od 16. do 19. ure 4846

Zaposlim DELAVKO za vnos poda­tkov na IBM — disketi, s prakso. Hele­na Tušek, Stara Loka 74, Škofja Loka

5194 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA ali

delavca za priučitev. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, telefon 62-052 Šk. Loka 5195

Potrebujemo ljudi za OKOPAVANJE vrtnih jagod. Marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava) 5196

Iščemo nove sodelavke in sodelav­ce za prodajo priročnikov na področju Slovenije. Navedite kratek življenjepis. Šifra: Honorarno delo 5197

Zaposlim ČISTILKO. Telefon 42-530 5198

Kozmetični salon v Kranju sprejme KOZMETIČARKO. Informacije po tele­fonu (064) 28-839 dopoldne, (064) 21-335 popoldne 5199

Redno ali sezonsko zaposlitev dobi­ta ženski ali moška na kmetiji, vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Aljančič, Križe 16 5200

Takoj zaposlim KV ali PKV delavca v kovinski stroki. Telefon 47-404 5201

Pašna skupnost Dobrča išče PA­STIRJA za pašo in urejanje planine v sezoni 1986 na Dobrči. Informacije po telefonu 75-752 od 19. do 21. ure, Avsenek 5202

Takoj zaposlim delavca na ekscen­trični stiskalnici. Kalan, Žabnica 84

5203 Iščem delo na dom. Ponudbe pod

šifro DELO 5204 V popoldanskem času sprejmem

kakršnokoli delo, lahko tudi na dom, telefon 33-881 5205

Iščem ZIDARSKO DELO: zidavo hi­še, omet fasade — privatnik Bitiči, te­lefon 22-624 Primskovo od 18. do 21. ure 5206

Iščem delo kot KV avtomehanik. Vsak dan, naslov: Jefimič, Blejska c. 13r Tržič 5207

O B V I C T H A

ROLETE: lesene, plastične, žaluzije in popravila naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel. (064) 75-610 4658

IVAN TUŠEK - DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN, VODICE nad Ljubljano, ponuja za pomladno sajenje veliko lepih rastlin za vrtove, parke in grobove. Med drugim: MAGNOLIJE [tri sorte), JAPONSKE ČEŠNJE, RDE-ČELISTNE JAVORJE, RDEČELISTNI RUJ itd. ter koničaste SMREKE, SRE BRNE SMREKE, PRITLIKAVE in SRE BRNE BORE, več vrst TISE in razne IGLAVCE za meje. Odprto vsak delav nikod 8. do 18. ure 4659

VELIKA IZBIRA bršljink in vse osta-lo. Vrtnarija Lesce, Begunjska 9 5189

Sprejemam naročila za nakladanje gramoza, prsti, izkopa greznic, vodo-voda itd. Kvalitetno in poceni 5190

SERVIS in POPRAVILA pralnih stro­jev Ei-NIŠ, Gorenje ter AEG peči se priporoča Edo Kuželj, Pot za krajem 24, Orehek, Kranj 5191

Opravljam VRTANJE za centralno kurjavo in DOLBUENJE (štemanje) za elektriko in vodovod, tel.: 50-530 5192

če vaša kopalna kad ali tuš kažeta znake dotrajanosti, se odločite za no­vo emajlno prevleko v različnih barv­nih odtenkih in kopalna kad ali tuš bo­st . dobila nov sijaj. Informacije po te lefonu (064) 50-824 5193

Janez Gašperlin, roj. 26.7. 1941 v Ljubljani, stanujoč Selo 50, Ihan p. Domžale 61230. izjavljam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Ane Ga­šperlin, roj. 2. 8. 1949 v Selu pri Ihanu, ki stanuje pri tov. Janezu Krivcu, Ljub-no 14, Podnart. 5213

Prodam barvni televizor gorenje za 70.000. Stane Odar, Alpska 19, Bled, telefon 77-910 (dopoldne)

l o k a l i Oddam PROSTOR, približno 40 m1,

za skladišče ali mirno obrt s telefo­nom. Kranj, Valjavčeva 29, tel.. 21-882

5187

OSTALO

MLADINSKI PLES v Delavskem do­mu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB.

3344 PLESNI TEČAJI v Radovljici - v

dvorani Delavske univerze se začnejo v PETEK, 18.4., (vaje vsak petek): 17.30 ZAČETNI TEČAJ za mladino, 19. uri NADALJEVALNI TEČAJ, 20.30 ZAČETNI TEČAJ za starejše. Vpis v Delavski univerzi pol ure pred začet­kom 4853

šahovska sekcija Brnik organizira odprto ŠAHOVSKO PRVENSTVO za prehodni pokal Brnika. Turnir bo v NE­DELJO, 20. APRILA, ob 8.30 v dvorani gasilskega doma Sp. Brnik. VABLJE Nil 5188

Varstvo za dveletno deklico od 7. do 14. ure iščem, julij—september obča­sno, od oktobra redno. Šifra: Pod Ple­vno 5208

Iščem pomoč pri čiščenju stanova­nja enkrat tedensko, šifra: Škofja Lo­ka 5209

Iščem INŠTRUKTORJA za ruščino za 1., 2. in 3. letnik srednjega usmerje­nega izobraževanja, tel.: (064) 79-039

5210 Pletem vse vrste ročno pletenih iz­

delkov, od dekliških oblek dalje, kvali­tetno in poceni. Sprejemam naročila za unikate ročnega pletenja. Telefon 37-120 5211

Iščemo postrežnico, tudi za poletni čas, po nekaj dni na teden. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na A. Sodnik, Gradnikova 3, Radovljca ali po telefonu 75-280 5212

D E Ž U R N E

P R O D A J A L N E

V soboto, 19. aprila, bodo dežur­ne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure bodo odprte: SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovod­ni stolp Kranj, SP Zlato polje, PC Planina II in SP Planina-cen-ter, PC Britof, SP Labore, Kranj, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo, od 7. do 17. ure: SP Šen­čur, SP Cerklje, od 7. od 16. ure: SP Klemenček Duplje

V SPOMIN

Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš.

20. aprila 1986 mineva eno leto od boleče in prerane izgube našega dobrega moža, očeta in dedka

A L B I N A Z E V N I K A

Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče, najlepša hvala.

VSI, KI GA IMAMO RADI

Kranj, 20. aprila 1986

S p o r o č a m o ž a l o s t n o v e s t , d a n a s j e z a p u s t i l d r a g i m o ž , o č e , s t a r i o č e i n t a s t

A N T O N S R E B R N J A K , s t .

P o g r e b b o d a n e s , 18. a p r i l a . o b 15.30 n a B l e j s k i D o b r a v i . D o p o g r e b a l e ž i v m r l i š k i v e ž i c i š t . 1 n a B l e j s k i

D o b r a v i .

Ž a l u j o č i : ž e n a J e l k a , o t r o c i M a r t i n a , J o ž i c a i n T o n e z d r u ž i n a m i

B l e j s k a D o b r a v a , 16. a p r i l a 1986

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame

F R A N Č I Š K E Š T E R roj. Č e b u l i

se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci in cvetjem. Za pozornost, številne pisne in ustne izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje velja še posebna zahvala sosedom z Visokega, kolektivom Živila, tozd Veleprodaja, tozd Elektro Kranj, podjetju za ptt promet Kranj DSSS, ZZB Visoko in DU Šenčur. Iskrena hvala tudi č. g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in osebju intenzivne nege bolnišnice Golnik. Posebno

zahvalo smo za nepopisno požrtvovalnost in pomoč v času njene bolezni dolžni dr. Bavdku.

VSEM, KI STE BILI NAŠI MAMI V ŽIVLJENJU NAKLONJENI IN STE JO IMELI RADI, ISKRENA HVALA!

ŽALUJOČI VSI NJENI

Kranj, 26. marca 1986

Po sledi Zabavnikovega natečaja Moja znamka na tvojem pismu

Znamka po Tanjini risbi Kranj, aprila — V začetku le­

tošnjega leta je PTT Jugoslavije v Politikinem Zabavniku razpisa­la natečaj za risbo, ki naj bi pri­kazala razvoj pošte do danes. Na osnovi znamke bodo tiskali jugo­slovansko znamko v okviru med­narodne serije znamk z otroških risb, »Radost Evrope«.

8000 risb je prišlo v Beograd iz vseh koncev Jugoslavije, najbolj­ša risba, ki so jo izbrali za tiska­nje znamke, je iz Kranja. Narisa­la jo je Tanja Faletič iz 7. a razre­da osnovne šole Simona Jenka.

Zakaj je žirijo njena risba tako prevzela? Večina otrok je risala računalnike in prikazovala po­men elektronike v današnji pošti. Tanja pa je segla daleč v zgodovi­no pošte in sporočil: zemeljsko kroglo je vzela za osnovo in ma­ratonca, ki je ponesel z Maraton­skega polja v Atene vest o grški zmagi, pa dva goloba, svetlega in temnega, v ospredju pa so moder­ni sporočilni mediji: okrogle po­štne antene, ženska s slušalkami, nakazana elektronika . . . Risba je ostala v Beogradu, oktobra bo znamka natiskana in takrat bo­mo tudi mi lahko ocenjevali Ta­njino mojstrovino. Zasnovo za

znamko je narisala v temperi, in sicer v dveh barvah, modri in oranžni.

Žirija je podelila po tri prve, druge in tretje nagrade. Prve na­grade gredo v Kranj, Skopje in Beograd, tiskali bodo le Tanjino risbo. Tanja je dobila zlato meda­ljo, zbirko znamk in 5-dnevni iz­let v Solun in Atene za dve osebi. Za prvomajske praznike bosta šli na potovanje s tovarišico za risa­nje, Jolando Pibernik. Tudi po medaljo v Beograd bosta šli 25. maja skupaj.

Prisrčne čestitke obema! D. Dolenc

V nedeljo se bodo odločali v krajevni skupnosti Brezje

Podpora sprejetega programa -Brezje, 17. aprila — Podobno kot pred štir inajstimi dnevi v krajevni skupnosti Srednja Dobrava se bodo v nedeljo tudi krajani v krajevni skupnosti Brezje v radovlj iški občini že na tretjem referendumu odloča­li o samoprispevku. Tokrat so v programu poslovilne vežice, moderniza­cija krajevnih cest in sofinanciranje gradnje požarnega bazena.

Jutri na Gorenjskem sejmu

G o r e n j s k a r a z s t a v a h a f l i n g e r j e v Kranj, 16. aprila — Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske je

za letošnji kmetijsko-gozdarski sejem v Kranju pripravil razstavo konj haflingerjev. Na njej bo sodelovalo — kot je dejal mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe v zavodu — blizu štirideset konj z Gorenjske: pet plemenskih žrebcev, med katerimi bodo štirje iz doma­če reje ter en iz uvoza — žrebec Aleksander, ki je šest let plemenil na Gorenjskem, zdaj pa je v Mozirju, 15 do 20 plemenskih kobil (nekatere med njimi bodo z žrebički) ter razen teh še žrebci in žrebice, stare od enega do treh let. Rastava bo omogočila primerjavo med doma zrejeni-mi in uvoženimi konji in odgovorila na vprašanje, kako se rejski cilji uresničujejo na Gorenjskem.

Ocenjevanje konj se bo začelo ob devetih dopoldne, ob pol dvanaj­stih bo otvoritev s kulturnim programom, zatem pa predstavitev na­grajenih živali in podelitev priznanj najuspešnejšim rejcem, (cz)

Že dvakrat so se krajani v krajevni skupnosti Brezje z naselji Brezje, Črni­vec, Dobro polje, Noše in Peračica v ra­dovljiški občini na referendumu odlo­čali za samoprispevek. Prvič 1976. leta, ko so zbirali denar za gradnjo Doma družbenih organizacij, drugič pa 1981. leta ko so z zbranim denarjem pokrili vse stroške in odplačali posojila ter ko­munalno urejali posamezna naselja. V nedeljo se bodo odločali tretjič.

»Sklep o razpisu referenduma, ki bo v nedeljo, 20. aprila (glasovanje bo to­krat v Domu družbenih organizacij na Brezjah), je zbor občanov sprejel 31. marca,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Toman. »Glasovali bomo o samoprispevku za gradnjo poslovilnih vežic, moderniza­cijo krajevnih cest in za sofinanciranje gradnje požarnega bazena.

Že velikokrat so v krajevni skupno­sti rekli, da je treba zgraditi poslovilne vežice. Želijo modernizirati nekatera makadamska cestišča. Za boljšo po­žarno varnost pa je gasilsko društvo dalo pobudo za gradnjo požarnega ba­zena za zahodni del Brezij in Noš. Če bo referendum v nedeljo uspel, bodo 80 odstotkov zbranega denarja name­nili za poslovilne vežice, razliko pa za sofinanciranje ostalih del.«

Uvedba tretjega samoprispevka bi pomenila samo podaljšanje sedanjega, ki se izteka prihodnji mesec. Zaposleni bi namreč še naprej plačevali 1 odsto­tek od osebnega dohodka, samostojni obrtniki in tisti, ki se jim davek odmer­ja po dejansko doseženem dohodku od drugih gospodarskih in intelektualnih storitev, pa 1 odstotek od doseženega dohodka. Prav tako bi 1 odstotek od od­merjenega davka plačevali krajani, ki se jim davek odmerja v pavšalnem let­nem znesku, kmetje pa 1 odstotek od katastrskega dohodka. 1 odstotek naj bi prispevali tudi upokojenci od pokoj­nine.

»V minulem obdobju smo v naši kra­jevni skupnosti s samoprispevkom in drugimi akcijami veliko naredili,« ugo­tavlja Anton Toman. „Plaćali smo še manjkajočih 8 milijonov dinarjev za gradnjo doma, urejali smo ceste in krajevno razsvetljavo. Z dodatnim pri­spevkom in z delom smo zgradili še

N E S R E Č E

Našli truplo utopljenega Vintgar, 15. aprila — Po desetih

dneh, odkar se je v soteski Vintgar ponesrečil 71-letni Franc Lipovec, ki je bil pleskal most nad Radovno, so radovljiški in jeseniški potapljači znova preiskali strugo Radovne. Sre­di dopoldneva so izpod slapa Šum potegnili truplo ponesrečenca. Za­gozdeno je bilo pod skalo za slapom.

Prepir se je končal s smrtjo Lesce, 16. aprila — V gostišču Tu­

rist v Lescah sta se tega dne mudila 31-letni Muhamed T. iz okolice Go-stivara, ki začasno živi na Bledu, in 39-letni domačin Marjan Š. Zapletla sta se v prepir glede plačila zapitka in Muhamed je povabil Marjana na obračun na dvorišču lokala. Zunaj je slednji dohitel Muhameda in ga uda­ril, napadeni je padel in obležal. Ker se ni ganil, so mu na pomoč prihiteli trije sostanovalci z Bleda, 24-letni

So motilni momenti ljudje?

Poročilo o razmerah v blej­skem Inženiringu od 1. decembra 1985 dalje:

»Medsebojni delovni odnosi so

se z zamenjavo kadrov popravili in so sedaj na nivoju normalnih medsebojnih odnosov kulturnih ljudi. Obstajajo še nekateri motil­ni momenti, ki pa jih bomo od­pravili.«

Vse kaže, da v Inženiringu niso le mojstri za medsebojne odno­se, temveč tudi za pisanje poro­čil. Ne znam si razlagati pojma »motilni momenti«. Če jih pri medsebojnih odnosih moti preti­ran hrup s ceste ali preglasna glasba iz radijskega sprejemnika, potem teh »momentov« ne bo težko odpraviti; težje bo, če gre za ljudi, ki niso vsem po meri in jih bo treba postaviti čez prag.

Pri denarju se neha Vas zanima, dragi Kranjčani, zakaj vam obvestila o današnjem odvozu kosovnega odpadnega materiala niso prinesli poštarji? Ker so tako pre-klemano dragi in so svoje usluge za isto delo od lani podražili kar za 1000 odstotkov. Prav ste prebrali, tisoč! Lani je Turistično društvo Kranj, ki skrbi za razpečevanje letakov, plačalo za poštno dostavo 8000 letakov v kranjske domove 13 tisoč dinarjev, letos pa bi za 6000 letakov moralo plačati kar 120 tisoč dinarjev. Ker so se poštarji tako židovsko obnašali, ne bodo dobili niti prebite pare; obvestila so v krajevnih skup­nostih raznosili otroci in mladinci.

Beriša A., 19-letni Ramiz H. in 18-le-tni Hajriz H. Prvi je Marjana udaril, zato je padel in se potolkel po glavi, nato pa ga je začel obdelovati z brca­mi, pomagal pa mu je tudi Ramiz H. Marjan Š. je pretepen obležal in za­radi hudih poškodb na glavi umrl na kraju dogodka.

Povozila neprevidnega pešca Škofja Loka, 15. aprila — Ob 22.

uri se je v križišču pri Lipici zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hu­do ranjen pešec, 77-letni Janez Kri­žaj z Godešiča. Prečkal je cesto, te­daj pa ga je z osebnim avtom zadela voznica Rozalija Kemperle, stara 50 let, iz Škofje Loke, ki ga v temi ni bi­la opazila. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v Klinični center v Ljublja­no.

D. Ž.

primarno telefonsko omrežje, tako da ima telefon danes skoraj vsaka hiša v vsakem naselju v krajevni skupnosti. Pred akcijo so bili v krajevni skupnosti trije telefoni, zdaj pa jih je 145. Prav v

tej akciji se je pokazala izredna darnost, saj je v Peračici dobila tel* tudi hiša, ki je kar 1300 metrov od» ljena od najbližje sosede. .

Program, za katerega se bomo v. deljo odločali na referendumu, Je

kaj zahteven. Vsi vemo, da ga m0t*Z uresničiti. Zato odločitev za samOr spevek pomeni tudi podporo že sp1*? temu programu za to srednjeročno™ dobje.«

A. Žal«*

G L A S O V A A N K E T A

L e t a k o b o m o n a r e d i l i š e v e č Cveto Pohar, predsednik kra­jevne konferen­ce SZDL Brezje: »Razmišljanja,

kako se lotiti gradnje mrli­ških vežic, so bi­la v zadnjih dveh letih sko­raj na vseh dnevnih redih

različnih sestankov v krajevni skupnosti. Na zadnjih treh zborih so krajani predlagali razpis refe­renduma. Zanj smo se odločili na zadnjem zboru, 31. marca. Menili pa smo, da je treba urediti tudi ce­sto od Brezij do Cvenkljeve žage in pomagati pri gradnji požarnega ba­zena. Ce se bodo krajani odločili za samoprispevek, bomo v krajevni skupnosti lahko uredili še kaj na komunalnem področju. Saj vemo, kako je — že v minulem obdobju smo tudi sami precej prispevali, da smo marsikaj naredili.«

Marjan Vilfan, predsednik Ga­silskega društva Brezje: »O refe­rendumu, poslo­vilnih vežicah, cestah in požar­nem bazenu smo že toliko razpravljali, da so ljudje prav gotovo dobro

obveščeni. Gradnja požarnega ba­

zena je nujna. Če bomo še naprfl zbirali denar tako,kot smo ga d° zdaj, potem bo 10 odstotkov zbrani ga denarja od samoprispevka n*' menjenega za gradnjo bazena. 0^ činska skupnost za požarno varnos* nam je zagotovila 800 tisoč dinaf jev, če bomo bazen začeli graditi w letos. Res je, da samoprispevki d*" nes niso najbolj .priljubljena' obli' ka, vendar bi v naši krajevni skup* nosti pomenilo to le podaljšanje s& danjega samoprispevka v naslednja obdobje.«

Franc Mertelj' tajnik krajev* ne organizacij* ZZB NOV Brez­je: »Že z dose* danjimi samo­prispevki in z8' vzetostjo vseh v

krajevni skup nosti smo velik0

naredili. Velik0

je prispevalo tU' ristično društvo in tudi drugi, sevC' da po svojih močeh. Odločitev za »° en referendum in samoprispevek podpiramo tudi v organizaciji zveze

združenj borcev. Do zdaj smo prflV

zaradi skupnih naporov lahko rn^ sikaj naredili in upam, da se bom0

tudi tokrat odločili za takšen pi*0! gram. Škoda bi namreč bilo, če t*1

se morali ponovno sestajati in raZ' pravljati, kaj bomo iz že sprejeteg* srednjeročnega programa moral1

črtati.« A. Žalar

Kranj, 15. aprila — Na 25. kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju so daneS

podelili zlate medalje za kakovost kmetijske in gozdarske mehanizacije & prehrambenih izdelkov. Posebna komisija je pregledala 46 razstavljen^ izdelkov, izmed katerih jih je štirinajst izbrala za nagrado. Od gorenjski*1

razstavljalcev so zlato medaljo dobili: Kovin Jesenice za traktorsko desk°> uporabno za čiščenje gnoja, Sava — Puškama Kranj za lovsko puško — petirko in Mercator — KŽK Gorenjske, tozd Mesoizdelki Škofja Loka & loško danko in poltrajno klobaso. Posebna priznanja za najbolj

celovit0

predstavitev proizvodnega programa je prejelo pet organizacij, med nji1111

tudi Merkur Kranj in sozd Mercator — KIT. — Na sliki: Janko Pire in Al°r Katnik, predstavnika jeseniškega Kovina, prejemata priznanje iz i"0* Franca Ekarja, direktorja Gorenjskega sejma, (cz) — Foto: F. Perdan

Delavke v Tekstilindusu sprašujejo:

Kako preživeti Kranj, 16. aprila — Že dopoldne je

sindikalna skupina želela sestanek z direktorjem, popoldne pa so delavke v Tekstilindusovi Predilnici ustavile delo in terjale rešitev. Niso jih toliko

O b 35 - l e tn i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetj > Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija olčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjai Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Ione Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195." kot pol-lednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S. K v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični ureovik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din.

Glavni urednik: Mi lan Bajžel j Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj

bodli nizki osebni dohodki, saj žijo tudi po 80 in 90 tisočakov &A čno, kot vse večji stroški, ki jtf11 A rajo odšteti za stanovanje, nje, varstvo . . . Za stanovanje P1^ majo po 30, 40 tisočakov »težk&jf ložnice, tako da je zlasti težko jM samohranilkam, posebej če im J dva otroka. „

V tovarni bodo pretehtali vse ty nosti, kaj lahko še storijo za d ea ke, ki jih tepejo visoki življenj stroški, je dejala predsednica s*< kalne konference v Tekstili*^ Pavla Peranovič. Vendar osebnih, hodkov najbrž ne bodo mogli 9° čati zgolj iz socialnih razlogov. V