DIPLOMSKA 30. 5. 2008 · AOR Obmo čje odgovornosti delovanja ( Area of Responsibility ) CIMIC Skupina za civilno-vojaško sodelovanje ( Civil ... napotene v mednarodno operacijo,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Katja Zupanc

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo

TRANSPORT VOJAŠKIH ENOT NA OPERACIJE KRIZNEGA ODZIVANJA – PRIMER 15.

KONTINGENTA SLOVENSKE VOJSKE NA KOSOVO

Mentor: Kandidatka: Dr. Iztok Podbregar Katja Zupanc Lektor: Anamarija Beniger

Celje, junij 2008

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

Katja Zupanc 2

ZAHVALA Za usmeritve pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju dr. Iztoku Podbregarju. Za pomoč pri iskanju gradiva se zahvaljujem stotniku Darku Pečetu iz GŠSV, VVU IX.r. Janku Kreblju iz POVC in nadporočniku Benjaminu Kovačiču iz 10. MOTB, za pomoč in nasvete pa tudi poročniku Blažu Benigerju. Gospe Anamariji Beniger se zahvaljujem za lektoriranje naloge. Zahvala gre tudi družini, ki me je v času študija vzpodbujala in mi nudila moralno podporo.


Katja Zupanc 3

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Katja Zupanc, roj. 25. 11. 1983, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom TRANSPORT VOJAŠKIH ENOT NA OPERACIJE KRIZNEGA ODZIVANJA – PRIMER 15. KONTINGENTA SLOVENSKE VOJSKE NA KOSOVO pri mentorju dr. Iztoku Podbregarju avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

___________________ (podpis študentke)

Celje, 2. 6. 2008


Katja Zupanc 4

POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen transport 15. kontingenta Slovenske vojske na Kosovo, sama organizacija transporta, zahteve pri transportu, predstavljena je tudi misija na Kosovu ter sodelovanje SV v njej. Delo se še posebej osredotoča na potek transporta iz Slovenije na Kosovo ter nazaj. KLJUČNE BESEDE Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, Kosovo, operacije kriznega odzivanja, transport, bojna skupina »Sokol«, operacija »Joint Enterprise«.


Katja Zupanc 5

ABSTRACT The thesis deals with the transport of the 15th contingent of the Slovenian Armed Forces to Kosovo, the organization of the transport itself and its requirements. The peace operation in Kosovo is also presented as well as the tasks of the Slovenian Army in the operation. The thesis is particularly focused on the process of transportation from Slovenia to Kosovo and back again. KEYWORDS Ministry of Defense, Slovenian Armed Forces, Kosovo, Crisis Response Operations, Transport, Task Force »Falcon«, Operation »Joint Enterprise«.


Katja Zupanc 6

KAZALO Str.

1 UVOD 11 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA 11 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA 11 1.2.1 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije 11 1.2.2 Slovenska vojska 12 1.2.2.1 Namen, poslanstva in naloge Slovenske vojske 12 1.2.2.2 Sestava Slovenske vojske 14 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 15 1.4 METODE DELA 15 2 PREMIKI IN TRANSPORTI 15 2.1 NAČRTOVANJE PREMIKOV 16 2.2 KOPENSKI TRANSPORT 17 2.3 POMORSKI TRANSPORT 18 2.4 ZRAČNI TRANSPORT 18 2.5 ORGANIZACIJA TRANSPORTNIH ZMOGLJIVOSTI SLOVENSKE VOJSKE 19 2.6 VOJAŠKI TRANSPORT 19 2.7 VRSTE PREMIKOV V SLOVENSKI VOJSKI 19 3 MISIJA KFOR NA KOSOVU 20 3.1 POJEM MIROVNA OPERACIJA 20 3.2 OBLIKE MIROVNIH OPERACIJ V PODPORO MIRU 21 3.2.1 Mirovne operacije pod okriljem zveze Nato 21 3.2.2 Osnovni cilji Nata 22 3.3 PREDSTAVITEV MISIJE 22 3.3.1 Potek pogovorov o statusu Kosova 22 3.3.2 Namen operacije 23 3.4 SODELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE 23 4 ZAHTEVE PRI TRANSPORTU 24 4.1 TRANSPORT MOŠTVA 24 4.2 TRANSPORT VOZIL 25 4.3 TRANSPORT OPREME 25 4.4 TRANSPORT OBOROŽITVE 26 4.5 TRANSPORT POSEBNE OPREME IN NEVARNIH SNOVI 27 5 ORGANIZACIJA TRANSPORTA 29 5.1 ORGANIZACIJA TRANSPORTOV 29 5.2 DOKUMENTACIJA 29 5.3 ČASOVNI OKVIR NAČRTOVANJA IN IZVEDBE NALOGE 30 5.4 IZBIRA MODELA TRANSPORTA 32 5.4.1 Cena prevoza 32 5.4.1.1 Prevoz po železnici 32 5.4.1.2 Prevoz po zraku 32 5.4.1.3 Prevoz z ladjo 32


Katja Zupanc 7

5.4.2 Variante premikov SIKON 15 KFOR 32 6 TRANSPORT KONTINGENTA 35 6.1 PREMIK MOŠTVA SIKON 15 KFOR NA RELACIJAH 35 VOJAŠNICA SLOVENSKA BISTRICA–VOJAŠNICA FRS, LETALIŠČE BRNIK–LETALIŠČA PRIŠTINA, DJAKOVICA, SKOPJE. 6.2 PREMIK PRIPADNIKOV, MS IN VOZIL NA RELACIJI 37 VOJAŠNICA SLOVENSKA BISTRICA–VOJAŠNICA FRS–LUKA KOPER 6.3 PREMIK PRIPADNIKOV, MATERIALNIH SREDSTEV IN VOZIL SIKON 15 KFOR NA RELACIJI LUKA KOPER– LUKA SOLUN–PEĆ 38 7 POVRATEK IN TRANSPORT ROTACIJE 44 8 NAČRT NUJNE EVAKUACIJE 46 8.1 SPLOŠNO O EVAKUACIJI 46 8.2 POPOLNA EVAKUACIJA 46 8.3 EVAKUACIJA POSAMEZNIKOV IN ENOT SIKON 46 8.3.1 Taktična evakuacija 46 8.3.2 Medicinska evakuacija 46 9 ZAKLJUČEK MISIJE 48 10 ZAKLJUČEK 48


Katja Zupanc 8

KAZALO SLIK Slika 1: Organizacija MORS (po http://www.mors.si/index.php?id=9) Slika 2: Pripadniki SIKON 15 čakajo na let (Arhiv SV) Slika 3: Nalaganje vozil na trajekt v luki Koper (Arhiv SV) Slika 4: Natovarjanje vlakovnih kompozicij (Arhiv SV) Slika 5: Transport SIKON 15 na Kosovo Slika 6: Povratek SIKON 15 v Slovenijo KAZALO TABEL Preglednica 1: Sestava SV (Sestav Slovenske vojske, 2008) Preglednica 2: Struktura stalne sestave SV (Struktura stalne sestave SV, 2008) Preglednica 3: Pregled transporta moštva SIKON 15 na Kosovo (po Povelje za izvedbo premika ..., 2007) Preglednica 4: Pregled transporta vozil SIKON 15 na Kosovo (po Povelje za izvedbo premika ..., 2007) Preglednica 5: Pregled transporta oborožitve SIKON 15 na Kosovo (po FORM 302) Preglednica 6: Pregled transporta streliva SIKON 15 na Kosovo (po Podatki o strelivu ..., 2007) Preglednica 7: Pregled transportov streliva SIKON 15 na Kosovo 26. 1. 2007, 30. 1. 2007 in 1. 2. 2007 (po Podatki o strelivu ..., 2007) Preglednica 8: Prevoz po železnici v celoti (po Variante premika, 2006) Preglednica 9: Kombinacija prevoza železnica – letalo (po Variante premika ..., 2006) Preglednica 10: Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno (po Variante premika ..., 2006) Preglednica 11: Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – železnica (po Variante premika ..., 2006)


Katja Zupanc 9

KRATICE IN AKRONIMI ACCIS (ACE Command, Control and Information System) ADAMS Analiziranje, planiranje in upravljanje premikov in transportov

(Allied Deployment And Movement System) ADR certifikat Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi

po cesti (European Agreement concerning the international carriage of dangerous goods by road)

AMCC Zavezniški center za koordinacijo premikov (Allied Movement Coordination Center)

AOR Območje odgovornosti delovanja (Area of Responsibility) CIMIC Skupina za civilno-vojaško sodelovanje (Civil–Military

Cooperation) F302 Obrazec 302 (Form 302) EU Evropska unija GŠSV Generalštab Slovenske vojske HNS Podpora države gostiteljice (Host National Support) HNSCC Celica za koordinacijo podpore države gostiteljice (Host-nation

Support Coordination Cell) HQ Delovni štab (Headquarters) IOC Začetne operativne zmogljivosti (Initial Operational Capability) ISAF Mednarodne varnostne sile za Afganistan (International

Security Assistance Force) KFOR Kosovska sila (Kosovo Force) LMT Skupina za povezavo in spremljanje razmer (Liaison

Monitoring Team) LOGB Logistični bataljon LOGBASE Skupna podatkovna zbirka (Logistic Database) LOGREP Nacionalno/Enotovno poročanje in presoja logističnih

zmogljivosti na poveljniških ravneh (Logistic Reporting) MEDEVAC Medicinska evakuacija (Medical Evacuation) MILU Večnacionalna integrirana logistična enota (Multinational

Integrated Logistics Support Unit) MMČ Minometna četa MNTF Večnacionalne namenske sile (Multi-National Task Force) MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MOTB Motorizirani bataljon MOTČ Motorizirana četa MS Materialna sredstva MVO Mednarodna vojaška operacija NATO Organizacija severno-atlanstkega sporazuma (North Atlantic

Treaty Organization) NCKP Nacionalni center za koordinacijo premikov NMCC Nacionalni vojaški poveljniški center (National Military

Command Center) NPE Nacionalni podporni element NTO Nato ukaz za potovanje (Nato Travel Order) OKO Območje kriznega odzivanja OPLAN Operativni načrt (Operation Plan)


Katja Zupanc 10

OVK Osvobodilna vojska Kosova OVSE Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZN Organizacija združenih narodov PEZ Poveljstva, enote in zavodi POVC Poveljniški center POVLOGB Poveljniško logistični bataljon POVLOGČ Poveljniško logistična četa PSSV Poveljstvo sil slovenske vojske ROE Pravila o uporabi sile (Rules of Engagement) ROLE 1 Primarni (1.) nivo zdravstvene oskrbe ROLE 2 Sekundarni (2.) nivo zdravstvene oskrbe RS Republika Slovenija RSOM (Reception, Staging, Onward Movement) SHAPE Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi (Supreme

Headquarters Allied Powers Europe) SIKON Slovenski kontingent SKP Skupina za koordinacijo premikov SNR Visoki nacionalni predstavnik (vojaški) (Senior National

Representative) STRATEVAC Strateška evakuacija (Strategic Evacuation) SV Slovenska vojska TACEVAC Taktična evakuacija (Tactical Evacuation) TF SOKOL Bojna skupina Sokol (Task Force) TRAČ Transportna četa TRVOD Transportni vod Vojašnica FRS Vojašnica Franca Rozmana Staneta VP Vojaška policija VSZN Varnosti svet Združenih narodov VTP Vojaško teritorialno poveljstvo VZSL Vojaška zdravstvena služba ZEU Zahodnoevropska unija ZDA Združene države Amerike


Katja Zupanc 11

1 UVOD Vojaške enote v sodobnem svetu vse bolj sodelujejo v mirovnih operacijah. Operacije kriznega odzivanja so postale eden od mehanizmov mednarodne skupnosti za reševanje sporov. Združeni narodi so krovna organizacija kolektivne varnosti v svetu in so odgovorna institucija za izvajanje operacij kriznega odzivanja. Slovenska vojska (SV) sodeluje v mednarodnih vojaških operacijah že od leta 1997. Ne glede na to, da SV v teh operacijah sodeluje že 10 let, ni veliko storila na področju lastne logistične samozadostnosti. To tudi ni bilo potrebno, saj velikost enot ni presegala ćete, zato je bilo lažje, enostavneje in cenejše uporabljati podporo države gostitetljice (HNS – Host Nation Support). S sodelovanjem SV v Natovi vojaški operaciji mednarodnih varnostnih sil za Afganistan (ISAF – International Security Assistance Force) v Afganistanu se je začelo obdobje napotitve enot SV na bolj oddaljena in nevarna krizna območja. Z napotitvijo 10. motoriziranega bataljona (10. MOTB) na Kosovo pa je prvič obseg enote SV, napotene v mednarodno operacijo, presegel moč čete (Skripta I. P.). V diplomskem delu se osredotočam na transport 15. kontingenta Slovenske vojske na Kosovo. Pri tem transportu je bilo udeleženih veliko število ljudi. Naloga je bila načrtovati, organizirati in izvesti premik največjega kontingenta do zdaj je bila zelo zahtevna naloga. V nalogi sem prikazala, kako in kje je transport potekal. Posebno pozornost sem posvetila samemu opisu poti na Kosovo ter in opisu povratka. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Diplomska naloga obravnava transport večjih enot SV na operacije kriznega odzivanja. Kot primer bo predstavljen transport 15. kontingenta (SIKON 15) SV na misijo Nata Kosovo Force (KFOR) na Kosovo februarja 2007. Gre za do zdaj največji kontingent SV, transport bataljonske bojne skupine z okoli 600 pripadniki, 179 vozili in okoli 500 tonami opreme, streliva in sredstev pa je logistični problem z zahtevnimi pripravami in izvedbo. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA 1.2.1 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je resorno ministrstvo, ki opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo obrambni načrt države, razvoj, organizacijo, opremljanje, delovanje in vodenje SV, priprave civilne obrambe, upravne zveze in kriptografsko zaščito v obrambnem sistemu, vojaško šolstvo, organizacijo, priprave in izvajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravice in dolžnosti državljanov na obrambnem področju ter v zaščiti in reševanju (Ministrstvo za obrambo, 2008).


Katja Zupanc 12

MINISTER > Kabinet ministra

sekretariat direktorati samostojne službe organi v sestavi

Sekretariat generalnega

sekretarja Direktorat za obrambno politiko

Obveščevalno varnostna služba

Generalštab Slovenske vojske

Direktorat za obrambne zadeve

Služba za odnose z javnostmi

Uprava za zaščito in reševanje

Direktorat za logistiko Služba za protokol

Inšpektorat za obrambo

Notranjerevizijska služba

Inšpektorat za varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami

Generalštab Slovenske vojske (GŠSV) je najvišji vojaški strokovni organ. Opravlja vojaško strokovne naloge, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje SV (Organi v sestavi, 2008).

Slika 1: Organizacija MORS (po http://www.mors.si/index.php?id=9) 1.2.2 Slovenska vojska SV so obrambne sile, ki samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb izvajajo vojaško obrambo (Slovenska vojska, 2008). Naloge SV opredeljuje Zakon o obrambi v 37. členu, ki pravi, da SV • Izvaja vojaško usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe; • Zagotavlja potrebno in zahtevano pripravljenost; • Ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo; • Ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo

sodeluje pri zaščiti in reševanju; • Izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z

mednarodnimi pogodbami. 1.2.2.1 Namen, poslanstva in naloge Slovenske vojske Namen obrambnega sistema Republike Slovenije (RS) in s tem SV je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in


Katja Zupanc 13

aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, DZ RS, Uradni list RS 89/2004, točka 3.1.) Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva SV: • Preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, če do

nje pride; • Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti; • Podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in

javnim institucijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov RS (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV, DZ RS, Uradni list rs 89/2004, točka 3.1.)

Iz poslanstev SV izhajajo njene glavne naloge: � Preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezno reagiranje na agresijo, če do

nje pride, ki obsega: • Izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe (nadzor, kontrola in zaščita

kopnega, morja in zračnega prostora ter obramba državnega ozemlja); • Sodelovanje v operacijah v okviru mednarodnih organizacij (kolektivna

obramba po 5. členu Severnoatlantske pogodbe) (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, DZ RS, Uradni list RS 89/2004, točka 3.1.)

� Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti, ki obsega:

• Obrambno diplomacijo (dvostransko in večstransko sodelovanje); • Graditev varnosti in zaupanja, uravnavanje oboroževanja in preprečevanje

širjenja orožja za množično uničevanje (nadzor oborožitve in razorožitve, inšpekcijski nadzor tujih vojaških enot ter verifikacijske dejavnosti);

• Operacije kriznega odzivanja (OKO), (preventivna diplomacija, preprečevanje konfliktov in ohranjanje, vsiljevanje ali vzdrževanje miru, humanitarna pomoč, pomoč pri izvajanju humanitarne pomoči) ter boj proti mednarodnemu terorizmu in drugim grožnjam miru (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, DZ RS, Uradni list RS 89/2004, točka 3.1.)

� Podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in

organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov RS, ki obsega: • Sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih

nesrečah v skladu z načrti, opremljenostjo in organizacijo vojske; • Sodelovanje s policijo v skladu z načrti pri varovanju državne meje,

sodelovanje pri obvladovanju velikih in ilegalnih migracij, sodelovanje pri


Katja Zupanc 14

preprečevanju in boju proti terorizmu ter pri izvajanju drugih nalog z njenega področja dela;

• Iskanje in reševanje iz zraka, na morju in na kopnem; • Podpora znanstveno raziskovalni in tehnološki razvojni dejavnosti na

obrambnem področju (sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in upravljanju nacionalnih obrambnih raziskav ter tehnologij in podpora projektom namenske industrije);

• Evakuacija državljanov RS iz tujine v kriznih in vojnih razmerah (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV, DZ RS, Uradni list RS 89/2004, točka 3.1.)

1.2.2.2 Sestava Slovenske vojske SV sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Stalna sestava so poklicni pripadniki SV, rezervna sestava pa so državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi (Sestav Slovenske vojske, 2008). Preglednica 1: Sestava SV (po http://www.slovenskavojska.si/poklicna/struktura/index.htm) Sestava SV Število (marec 2008)

stalna sestava 7.050 (48,9 %)

pogodbena rezerva 1.511 (10,4 %)

obvezna rezerva 5.848 (40,7 %)

Skupaj 14.409

Stalna sestava SV so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. (Stalna sestava Slovenske vojske, 2008). Preglednica 2: Struktura stalne sestave SV (po http://www.slovenskavojska.si/poklicna/struktura/index.htm) Stalna sestava SV Število (marec 2008) častniki 1.281 (18,2 %) podčastniki 1.848 (26,2 %) vojaki 2.687 (38,1 %) vojaški uslužbenci 721 (10,2 %) civilne osebe 513 (7,3 %)

skupaj 7.050


Katja Zupanc 15

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Diplomska naloga obravnava le transport 15. kontingenta SV (SIKON 15) na območje delovanja ter povratek v Slovenijo. Vojaški transport na mirovne operacije je kompleksen problem, ki ga rešujejo vojaške organizacije v sodelovanju s civilnimi organizacijami. Uporabljeni so javno dostopni viri ter interno gradivo brez stopnje tajnosti Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS), SV in podjetij, ki so sodelovala pri transportu. 1.4 METODE DELA Diplomska naloga temelji na metodi analize pisnih virov in na metodi študije primera. Prva bo uporabljena pri obravnavi literature, gradiva na medmrežju in gradiva MORS in SV. Druga bo uporabljena pri obravnavi virov s podatki o transportu SIKON 15. Metoda študije primera na podlagi proučevanega primera omogoča posploševanje in izdelavo zaključkov.

2 PREMIKI IN TRANSPORTI Premiki in transporti so dejavnosti, ukrepi in postopki, s katerimi se zagotavlja načrtno koriščenje prometnic, urejen premik kolon in vozil ter ekonomično koriščenje razpoložljivih transportnih kapacitet (Podbregar in Bosotina, 2007). Funkcionalno področje premikov in transportov zajema naslednje dejavnosti: • delovanje voznega parka, • premike, • transporte, • nadzor in koordinacijo. Delovanje voznega parka so postopki in ukrepi za organiziranje in zagotavljanje transportnih sredstev ter ohranjanje transportnih zmogljivosti (Podbregar in Bosotina, 2007). Premik je del vojaškega delovanja, s katerim zagotavljamo spremembo lokacije sredstev in oseb. Za premik so potrebna transportna sredstva, sredstva za manipulacijo s tovorom, infrastruktura ter informacijska podpora za načrtovanje in spremljanje premikov (Podbregar in Bosotina, 2007). Transport je način premikanja sil in blaga. Zajema postopke in ukrepe ter sredstva vključno z napravami za rokovanje z gorivom za premik z enega mesta na drugo (Podbregar in Bosotina, 2007).


Katja Zupanc 16

Nadzor in koordinacija so načrtovalni in drugi organizacijski postopki in ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti premika ter neprekinjenosti delovanja med premeščanjem blaga in osebja (Podbregar in Bosotina, 2007). Premik je lahko strateški, operativni ali taktični. Strateški premik je premik lastnih ali zavezniških sil na večjih razdaljah, bodisi med vojskovališči, regijami ali zunaj območja zavezniške odgovornosti. Strateški premik se glede na časovno dopustnost in zmožnosti izvaja prioritetno s kopenskimi transportnimi sredstvi, nato s pomorskimi in na koncu z zračnimi transportnimi sredstvi. Operativni premik je premik lastnih ali zavezniških sil znotraj RS na operativni smeri ali območju. Taktični premik je premik lastnih ali zavezniških sil na območju delovanja (Podbregar in Bosotina, 2007). 2.1 NAČRTOVANJE PREMIKOV Za načrtovanje in izvedbo premika na strateški, operativni in taktični ravni so odgovorna poveljstva. V Nato vodenih operacijah je za načrtovanje in izvedbo premikov odgovoren Natov poveljnik. Premik na področje delovanja se izvaja na podlagi načrtov za premik. Načrti morajo ustrezati stopnji pripravljenosti enote za premik. Vsi strateški premiki se usklajujejo z zavezniškim centrom za koordinacijo premikov (AMCC - Allied Movement Coordination Center). Pri Poveljstvu sil slovenske vojske (PSSV) se organizira Nacionalni center za koordinacijo premikov (NCKP). NCKP ima naslednje naloge: • Načrtovanje premikov na strateški ravni med SV in zavezniškimi silami; • Usklajevanje izvajanja premikov med pristojnimi organi v RS in AMCC; • Operativno spremljanje in usmerjanje premikov enot SV in zavezniških sil na

ozemlju RS; • Operativno poročanje pristojnim organom v RS in AMCC; • Vzdrževanje baze podatkov za funkcionalno področje premika in transporta v

zavezniškem programskem produktu LOGBASE (baza logističnih podatkov) (Podbregar in Bosotina, 2007).

Na strateški ravni se za načrtovanje premika uporablja zavezniški programski produkt za načrtovanje premika in razmestitve ADAMS (Allied Deployment And Movement System) (Podbregar in Bosotina, 2007). Poročanje o premiku na strateški ravni med RS in oblastmi zavezniških sil se izvaja s pomočjo programskega produkta logističnega poročanja (LOGREP – LOGistic REPorting) z uporabo skupne baze podatkov LOGBASE (Podbregar in Bosotina, 2007). Na operativni ravni se za usklajevanje načrtovanega premika uporablja nacionalni programski produkt za načrtovanje in spremljanje premikov. Usklajevanje in usmerjanje premika in organizacija nadzora se izvaja po teritorialnem principu in z angažiranjem enot vojaške policije (VP) (Podbregar in Bosotina, 2007).


Katja Zupanc 17

Poročanje na operativni in taktični ravni se v RS izvaja v skladu s sistemom poročanja v SV, v Nato vodenih operacijah pa v skladu s strateško direktivo za logistično poročanje (Bi-SC Reporting Directive, volume V - Logistic Reports) in z zavezniškim programskim produktom za poveljevanje in kontrolo (ACCIS – ACE Command, Control and Information System) (Podbregar in Bosotina, 2007). Vojaško teritorialno poveljstvo (VTP) je na svojem območju odgovorno za nadzor in spremljanje premikov ter poročanje NCKP. Zahteve za izvajanje spremljanja organiziranih kolon vojaških vozil z vojaško policijo (VP) se po liniji poveljevanja posredujejo poveljstvu enot VP (Podbregar in Bosotina, 2007). 2.2 KOPENSKI TRANSPORT Kopenski transport zajema cestni in železniški transport ter transport po notranjih vodnih poteh. Dominantna vloga kopenskega transporta se izraža v možnosti in sposobnosti prilagajanja vsem pogojem ter obstoječim zmožnostim infrastrukture. Kopenski transport se lahko z ustrezno izbiro transportnih sredstev prilagaja različnim zemeljskim, vremenskim, časovnim in operativno-taktičnim situacijam. Pomanjkljivosti kopenskega transporta predstavljajo zakonske omejitve, kompleksnost organiziranja in uskladitve ter izvajanja na prostoru in odvisnost od vremenskih pogojev (zima, megla, poledica) (Podbregar in Bosotina, 2007). Transportne kapacitete v SV se zagotavljajo z lastnimi sredstvi in s transportnimi sredstvi zunanjih izvajalcev na podlagi sporazumov in pogodb (Podbregar in Bosotina, 2007). Transportne kapacitete za zagotovitev mirnodobnega delovanja SV se centralizirajo in organizirajo po teritorialnem principu. Kadar enoti dodeljena transportna sredstva ne zadostujejo za izvedbo določene naloge, se uporabijo transportne kapacitete znotraj enote, vojašnice oziroma območja VTP in SV (Podbregar in Bosotina, 2007). Organizacija skupnega transporta na nivoju vojašnice, organizacijske enote oziroma območja VTP zajema transport sredstev in oseb poveljstev, enot in zavodov (PEZ) za potrebe kurirske službe, prevoza hrane, prevozov na sestanke, dežurne službe, intervencij ipd. (Podbregar in Bosotina, 2007). Načrtovanje uporabe transportnih sredstev poteka na podlagi zahtev za prevoz, ki jih izdelujejo uporabniki in jih posredujejo voznemu parku svoje enote (Podbregar in Bosotina, 2007). Železniški transport se načrtuje, usklajuje v PSSV v sodelovanju s Slovenskimi železnicami na osnovi pogodbe. PEZ izrazijo svoje potrebe po železniških prevozih z zahtevki, ki jih predložijo Slovenskim železnicam in te zagotovijo prevoz. Železniške transporte za potrebe izvajanja strateških premikov načrtuje in organizira PSSV z izvajalci na podlagi sporazumov in pogodb (Podbregar in Bosotina, 2007).


Katja Zupanc 18

V železniškem prometu je stopnja varnosti mnogo višja kot v cestnem prometu. Aktivna varnost je mnogo manj izražena, saj je v železniškem prometu zelo malo stvari prepuščeno človeškemu faktorju. Pomembno je tudi to, da so vozniki v železniškem prometu profesionalci in tako mnogo bolje pripravljeni in usposobljeni od povprečnega voznika v cestnem prometu (Herman Ribnikar, 2007). Večina procesov, ki vplivajo na varnost v železniškem prometu, je pod nadzorom elektronike, kar še dodatno zmanjša možnost napake. Tudi zato je razlika med varnostnimi sistemi v železniškem in cestnem prometu zelo velika, tako da je primerjava praktično nemogoča (Herman Ribnikar, 2007). 2.3 POMORSKI TRANSPORT Pomorski transport zajema transport blaga in oseb po morju. Primeren je za transport večjega tovora na strateški ravni in je v nekaterih primerih edina možna vrsta transporta. Pomanjkljivosti pomorskega transporta so počasnost in odvisnost od vremenskih pogojev ter razporeditev, zmogljivosti in povezanost pristanišč z drugimi vrstami transporta (Podbregar in Bosotina, 2007). Pomorski transport se načrtuje, usklajuje in izvaja v sodelovanju z izbranim špediterjem. Špediter se izbere z javnim razpisom. Pomorske transporte za potrebe izvajanja strateških premikov načrtuje in organizira PSSV z izvajalci na podlagi sporazumov in pogodb (Podbregar in Bosotina, 2007). Pomorstvo je široka in mednarodna panoga, ki prinaša številna tveganja. Relativno zgodaj je bilo ugotovljeno, da je najboljši način zagotavljanja in izboljšanja varnosti na morju razvoj in sprejem mednarodnih pravil in predpisov, ki se bodo uporabljali v pomorskih državah (Varnost pomorskega prometa, 2008). 2.4 ZRAČNI TRANSPORT Zračni transport zajema transport blaga in oseb po zraku. Z zračnim transportom se predvsem na strateški ravni zagotavlja premeščanje enot ter njihova oskrba med delovanjem (Podbregar in Bosotina, 2007). V SV se transportne kapacitete za taktični in operativni zračni transport zagotavljajo z lastnimi sredstvi (Podbregar in Bosotina, 2007). Transportne kapacitete za strateški zračni transport se zagotavljajo z lastnimi sredstvi SV in s transportnimi sredstvi zunanjih izvajalcev na podlagi sporazumov in pogodb (Podbregar in Bosotina, 2007). Zračni transport se načrtuje, usklajuje in izvaja v sodelovanju z AMCC ustreznega strateškega poveljstva in z izvajalcem transporta. Zračne transporte za potrebe izvajanja strateških premikov načrtuje in organizira PSSV z izvajalci na podlagi sporazumov in pogodb (Podbregar in Bosotina, 2007).


Katja Zupanc 19

Problemi varnosti v letalskem prometu so nekoliko drugačni kot v drugih vejah transporta. Od osebja, ki opravlja različne vrste poklicev v letalstvu, se zahteva primerna splošna izobrazba, odlično zdravje, dolgoletna praksa in stalno pridobivanje novega znanja (B. Lučovnik, 2007). 2.5 ORGANIZACIJA TRANSPORTNIH ZMOGLJIVOSTI

SLOVENSKE VOJSKE Bataljoni in višje enote imajo transportno enoto. PEZ (Poveljstva, enote in zavodi) se po formaciji popolnijo z lastnimi transportnimi sredstvi in s transportnimi sredstvi iz popisa ter z najemom, s tem brez vejice da so v premestljivih silah samo transportna sredstva SV (Podbregar in Bosotina, 2007). V Poveljniški logistični četi (POVLOGČ) bataljona in višje je en ali več transportnih oddelkov. V premestljivem Logističnem bataljonu (LOGB) je en ali več transportnih vodov. V LOGB je transportna četa (Podbregar in Bosotina, 2007). 2.6 VOJAŠKI TRANSPORT Osnovni princip prometnega sistema in transporta v vojni je, da se ta izgrajuje in vzpostavi v miru tako, da s čim manj spremembami nadaljuje svoje delo v vojni. V miru in v začetku vojne imata transport in promet poseben pomen. Omogočata, da se izvršijo vse naloge v času vojaško-političnega ogrožanja, mobilizacije in v vojnem stanju (Koncept preoblikovanja ..., 2004). Promet in transport imata torej dominantno vlogo kot operativni faktor tako v pripravi civilne družbe kot tudi enot SV za vojno in v izvajanju bojnih delovanj. Prometna in transportna zagotovitev je torej nedeljiva funkcija vodenja in poveljevanja v miru in v vojni (Koncept preoblikovanja ..., 2004). 2.7 VRSTE PREMIKOV V SLOVENSKI VOJSKI Premik je del vojaškega delovanja, s katerim zagotavljamo spremembo lokacije sredstev in oseb. Za premik so potrebna transportna sredstva, sredstva za manipulacijo s tovorom, infrastruktura ter informacijska podpora za načrtovanje in spremljanje premikov. Uspešnost premikov je odvisna od postopkov načrtovanja, organiziranja, izvajanja in kontrole premikov (Podbregar in Bosotina, 2007). V SV premike enot delimo na: • Strateški premik, ki je premik lastnih ali zavezniških sil na večjih razdaljah (med

vojskovališči, regijami ali zunaj območja zavezniške odgovornosti); • Operativni premik, ki je premik lastnih ali zavezniških sil znotraj RS na

operativni smeri ali območju (Koncept T&P ...). Taktični premik, ki je premik enote v ali iz območja bojnega delovanja in se izvaja v bojni pripravljenosti enote v premiku (Koncept T&P ...).


Katja Zupanc 20

Pri načrtovanju strateškega premika je treba načelno upoštevati, da se: • Premik tovora do 500 km načrtuje samovozno po kopnem; • Premik tovora od 500 km do 1000 km načeloma načrtuje po železnici; • Premik tovora nad 1000 km načrtuje po železnici (znotraj Evrope), z ladjo,

letalom ali kombinirano; • Premik ljudi do 500 km načrtuje po kopnem, nad 500 km pa po zraku (Koncept

T&P ...). Varnost in preprečevanje tveganja je v prometu eden od najvažnejših elementov. Glede na problematiko sistema, predvsem glede na motnje, ki so stalno prisotne, je popolna varnost ali ničelno tveganje v prometu, vsaj zaenkrat, še utvara. Najbolj moteč dejavnik v prometu je seveda človeški dejavnik, ki je vzrok za največje število motenj v sistemu. Pristop k zmanjševanju tveganja v letalstvu je bolj poglobljen in sistematski kot pri drugih prometnih panogah.

3 MISIJA KFOR NA KOSOVU 3.1 POJEM MIROVNA OPERACIJA Mirovne operacije (Peace Operations) v najširšem pomenu besede so vse oblike vojaških in nevojaških aktivnosti, ki potekajo v kontekstu političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru. Mirovne operacije so sredstvo zunanje politike vse od začetka devetnajstega stoletja, razmahnile so se po drugi svetovni vojni, nov pomen in zagon pa so dobile po koncu hladne vojne oziroma po letu 1989. Mirovne operacije so ene najbolj opaznih aktivnosti Organizacije združenih narodov (OZN), čeprav mnoge še vedno potekajo zunaj njenega okvira (Jelušič, 2003). V slovenskem jezikovnem okolju smo izraz mirovne operacije dolga leta uporabljali kot sopomenko za izraz operacije za ohranjanje miru (angl. Peacekeeping Operations). Ker so v času do konca hladne vojne v mednarodnih kriznih okoljih dejansko potekale v glavnem mirovne operacije kot operacije za ohranjanje miru, to mešanje pojmov ni povzročalo preglavic. Danes, ko moramo razlikovati med operacijami za ohranjanje miru, operacijami za ustvarjanje miru (angl. Peacemaking Operations), operacijami za graditev miru (Peace Building Operations), operacijami preventivne diplomacije (angl. Preventive Diplomacy) ter operacijami za vsiljevanje miru (angl. Peace Enforcement Operations), moramo tudi v slovenskem jeziku oblikovati pojmovne ustreznice za vse te vsebinsko zelo različne mednarodne aktivnosti (Jelušič, 2003). 3.2 OBLIKE MIROVNIH OPERACIJ V PODPORO MIRU

Operacije v podporo miru so nepristranska, večfunkcijska delovanja, ki se ponavadi izvajajo v podporo mednarodnim organizacijam. Vključujejo aktivnosti vojaških sil, diplomacije in humanitarnih ter drugih organizacij. Po definiciji Organizacije severno-atlantskega sporazuma (NATO – North Atlantic Treaty Organization) obstaja več


Katja Zupanc 21

delitev operacij v podporo miru. Najbolj poznana je naslednja delitev (Po Peace Operations MOOTW 1998, 2001, str. 11, 12): • Preventivna diplomacija: je vedno prva oblika diplomatskega mednarodnega

posredovanja in tudi najbolj zaželjena. Njen cilj je zmanjšati med sprtimi stranmi, še preden pride do kriznih razmer, in če že do njih pride, je treba doseči čimprejšnjo ustavitev konflikta ali rešitev nastale situacije (Po Peace Operations MOOTW 1998, 2001, str. 11, 12).

• Oblikovanje miru – Peacemaking: je še vedno poskus oblikovanja miru po

diplomatski poti, ko sprte strani že uporabljajo silo. Zato se vsi napori usmerijo v poskus začetka dialoga ali pogajanj med sprtimi stranmi. Glavni cilj pri oblikovanju miru je trajen mirovni sporazum, ki se ponavadi doseže s posredovanjem uglednih državnikov z veliko osebno avtoriteto. Ko se izkoristijo vsi napori za poskus rešitve krize po diplomatski poti, lahko posredujejo tudi vojaške sile, ki nosijo orožje le za izvrševanje nalog in za svojo osebno obrambo (Po Peace Operations MOOTW 1998, 2001, str. 11, 12).

• Uveljavljanje miru – Peace enforcement: Če med sprtimi stranmi že potekajo bojne vojaške aktivnosti, se jim na podlagi mednarodnega soglasja zapreti z uporabo sile ali se dejansko uporabi sila, da sprejmejo mirovne resolucije ali da se uveljavijo mednarodne sankcije.

• Vzdrževanje miru – Peacekeeping: je vojaško posredovanje ponavadi

večnacionalnih sil v pomoč pri prehodu od nasilnega konflikta k stabilnemu miru. Strogo se mora spoštovati nevtralnost do vseh vpletenih strani. V teh operacijah navadno sodelujejo poleg vojaških pripadnikov mirovnih sil tudi civilni uslužbenci in prostovoljci tako mednarodnih kot tudi nevladnih operacij (Po Peace Operations MOOTW 1998, 2001, str. 11, 12).

• Graditev miru po koncu kriznih razmer – Peacebuilding: je proces, ki naj bi

pripomogel k vzpostavitvi trajnega miru. Preprečiti je treba ponoven pojav nasilja in poskušati odpraviti vzroke, ki so pripeljali do prvih konfliktov. V to obliko operacij spadajo tudi dejavnosti po končanih spopadih; razorožitev sprtih strani, uničevanje oborožitve, vrnitev beguncev, pa tudi nadzor volitev in podpora demokratično izbrani ureditvi države in mnoge druge (Po Peace Operations MOOTW 1998, 2001, str. 11, 12).

3.2.1 Mirovne operacije pod okriljem zveze Nato Dne 4. 4. 1949 je dvanajst držav (Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in Združene države Amerike) sklenilo Severnoatlantsko pogodbo. Nastala je Organizacija severnoatlantske pogodbe Nato. Leta 1952 sta se zavezništvu pridružili Grčija in Turčija in leta 1955 Zvezna republika Nemčija. Kot zadnja, šestnajsta članica je bila v obdobju »hladne vojne« v zavezništvo sprejeta Španija (1982). Češka, Madžarska in Poljska so se Natu pridružile leta 1999, 29. 3. 2004 so postale članice Nata še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija (Nato, 2008).


Katja Zupanc 22

3.2.2. Osnovni cilji Nata Osnovni cilji organizacije so zagotavljanje varnosti, posvetovanja zaveznic o vseh vprašanjih, ki vplivajo na njihove življenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne članice, ter ustrezno usklajevanje prizadevanj na področjih skupnega interesa, odvračati in braniti se pred vsako grožnjo agresije zoper katero koli državo članico Nata, kot predvidevata 5. in 6. člen washingtonske pogodbe. V skladu s 7. členom washingtonske pogodbe želijo države članice prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer ter vzpodbujati široko partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi državami na evroatlantskem območju z namenom izboljšati preglednost, vzajemno zaupanje in sposobnost za skupno ukrepanje z zavezništvom (Nato, 2008). SV je prvič napotila svoje pripadnike v operacijo v podporo miru leta 1997. Kontingent SV so sestavljali zdravstvena enota in štirje častniki za povezavo. Sodelovali so v humanitarni operaciji Sun Rise ter opravljali naloge v sestavi mednarodnih sil v Albaniji. Od takrat Slovenska vojska sodeluje s svojimi enotami in posamezniki v operacijah v podporo miru, ki potekajo pod vodstvom Nata, OZN ali EU (Mednarodne misije, 2008). 3.3 PREDSTAVITEV MISIJE Mirovna misija na Kosovu poteka pod vodstvom Nata od leta 1999. Podpira širše mednarodne napore za izgradnjo miru in stabilnosti v razdeljeni pokrajini (NATO in Kosovo, 2008). Zveza Nato je marca 1999 po 78-dnevni operaciji vojaškega letalstva vzpostavila KFOR, da bi preprečila nastajajočo humanitarno katastrofo (NATO in Kosovo, 2008). Danes je na Kosovu okoli 15.900 Natovih vojakov. Prisotnost KFOR je izrednega pomena kot porok varnosti in stabilnosti na Kosovu, medtem ko je pod vodstvom Organizacije združenih narodov potekal diplomatski proces določanja prihodnjega statusa Kosova (NATO in Kosovo, 2008). 3.3.1 Potek pogovorov o statusu Kosova Pogovori o bodočem statusu Kosova so se začeli februarja 2006. Po odločitvi o začetku pogajanj o prihodnjem statusu Kosova je generalni sekretar OZN imenoval posebnega odposlanca – Marttija Ahtisaarija, nekdanjega finskega predsednika. Z okrog 15.000 pripadniki mednarodnih sil je Nato prisoten v pokrajini od junija 1999. Marca 2007 je Ahtisaari predstavil generalnemu sekretarju svoj, s smernicami Kontaktne skupine za Kosovo usklajen Predlog sporazuma o statusu Kosova. V spremnem poročilu je Ahtisaari zaključil, da mora Kosovo pod nadzorom mednarodne skupnosti postati samostojno. Predstavitvi Predloga sporazuma o statusu Kosova so poleti 2007 sledile diskusije v Varnostnem svetu ZN ter


Katja Zupanc 23

nadaljevanje pogajanj o statusu, ki so potekala pod pokroviteljstvom Kontaktne skupine med EU, Rusijo in ZDA (NATO in Kosovo, 2008). Medtem ko so se pogajanja o prihodnjem statusu Kosova pod vodstvom ZN nadaljevala, je zaradi napetosti v pokrajini potreba po prisotnosti močnih vojaških sil ostajala. Nato se je zavezal k varnostni podpori vsakega končnega sporazuma. 3.3.2 Namen operacije Ker je status Kosova do pred kratkim ostajal nejasen, je mandat Nata, ki temelji na resoluciji VSZN 1244 in vojaško – tehničnem sporazumu med Natom in Jugoslovansko vojsko, širok (Kosovo Force, 2008). Natov začetni mandat je bil odvračati obnovljene sovražnosti in grožnje Kosovu s strani jugoslovanskih in srbskih sil; vzpostaviti varno okolje ter zagotoviti javno varnost in red; razorožiti Osvobodilno vojsko Kosova (OVK); podpirati mednarodne humanitarne napore; koordinacija in podpora mednarodni civilni prisotnosti (Kosovo Force, 2008). Danes si KFOR prizadeva izgraditi varno okolje, v katerem bi lahko vsi državljani ne glede na etnično pripadnost živeli v miru (Kosovo Force, 2008). Dne 17. 2. 2008 je Kosovo postalo neodvisno, kar je razglasil predsednik kosovske skupščine Jakup Kresniči. Poslanci so namreč podprli deklaracijo, ki jo je pred tem na izredni seji parlamenta prebral premier Hashim Thaci (Kosovo neodvisno, 2008). 3.4 SODELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE V Natovi operaciji Joint Enterprise na Kosovu sodeluje približno 16.000 pripadnikov iz 36 držav, ki so organizirani v pet Večnacionalnih namenskih sil (MNTF – Multi-National Task Force). SV, ki v operaciji sodeluje od januarja 2000, je 25. 2. 2007 prvič prevzela svoje območje odgovornosti na misiji, in sicer na osrednjem območju zahodnega dela Kosova. Prvič v zgodovini Slovenije je v OKO sodelovala enota na ravni bataljona, ki je imela v svoji sestavi podrejeno četo s 150 pripadniki madžarske vojske. Pripadniki 10. MOTB so do konca avgusta 2007 skladno z resolucijo VSOZN 1244 opravljali naloge stabilizacijskega delovanja brez dodatnih nacionalnih omejitev. Skrbeli so za vzdrževanje varnega okolja in prostega gibanja, varovali ključne točke ter objekte s posebnim statusom ter izvajali patrulje na območju odgovornosti. Njihove najpomembnejše naloge so bile zagotavljanje varnosti etničnim manjšinam, varovanje zgodovinskih verskih objektov v občinah Peč in Klina, vzpostavljanje pogojev za prenos odgovornosti na civilne oblasti, vzdrževanje visoke stopnje profesionalnosti, discipline in motiviranosti moštva ter zagotavljanje varnosti lastnih sil med operacijo (Operacije kriznega odzivanja …, 2007). SIKON 15 na Kosovu je štel 600 pripadnikov. Bojno skupino Sokol je sestavljalo 500 pripadnikov 10. MOTB, v sestavi sil pa je delovalo tudi 150 pripadnikov madžarske vojske. Ostalih 100 pripadnikov slovenskega kontingenta so sestavljali pripadniki VP, ki so zagotavljali varnost, red in disciplino, veterinarska služba, skupina za


Katja Zupanc 24

povezavo, ki je bila zadolžena za vzpostavitev in ohranjanje povezave med KFOR in lokalnimi prebivalci, NPE in drugi (SIKON 15 KFOR Kosovo, 2007). Delovanje bojne skupine so podpirali pripadniki NPE, ki so zagotavljali povezavo med Slovenijo in Kosovom in skrbeli za logistično podporo. Pripadniki TRAČ 670. poveljniško logističnega bataljona (670. POVLOGB) so za potrebe bojne skupine in mednarodnih sil Zahod s tovornimi vozili pripeljali več kot 2.000 ton materiala (SIKON 15 KFOR Kosovo, 2007). Pripadniki SV so delali tudi na različnih štabnih dolžnostih v poveljstvih sil KFOR in v nacionalni obveščevalni celici. Bojna skupina Sokol je nadzorovala večji del občin Peč in Klina. Območje odgovornosti na zahodnem delu Kosova je obsegalo 640 km2, kjer živi po neuradnih podatkih približno 150.000 prebivalcev (SIKON 15 KFOR Kosovo, 2007).

4 ZAHTEVE PRI TRANSPORTU 4.1 TRANSPORT MOŠTVA Vsi premiki so bili izvedeni skladno z načrtom, in sicer šest poletov redne linije z letališča Ljubljana do letališča Priština in en čarterski polet z letališča Ljubljana do letališča Solun. Transport materialnih sredstev (MS) predhodnice je bil izveden z letališča Ljubljana do letališča Djakovica z letalom L 410 Turbolet SV. Dodatno so bili izvedeni trije transporti s helikopterjem AS 532 Cougar SV (oborožitev in strelivo za pripadnike, ki so prvi prišli na Kosovo). Preglednica 3: Pregled transporta moštva SIKON 15 na Kosovo (po Povelje za izvedbo premika ..., 2007) Poleti Št. potnikov Datum in čas Destinacija 1. polet 10 1. 2. 2007, 12.30 Priština 2. polet 6 14. 2. 2007, 12.30 Djakovica 3. polet 80 16. 2. 2007, 12.30 Solun 4. polet 100 16. 2. 2007, 12.30 Priština 5. polet 100 18. 2. 2007, 12.30 Priština 6. polet 80 21. 2. 2007, 12.30 Priština 7. polet 100 26. 2. 2007, 12.30 Priština 8. polet 100 28. 2. 2007, 12.30 Priština

Skupaj 576


Katja Zupanc 25

4.2 TRANSPORT VOZIL Dne 13. 2. 2008 so morali prepeljati 179 vozil v šestih kolonah s po 30 vozili do luke Koper. Preglednica 4: Pregled transporta vozil SIKON 15 na Kosovo (po Povelje za izvedbo premika..., 2007)

Vrsta vozila Število vozil LKOV Valuk AV 6X6 16 LKOV Valuk B 6X6 14 LKOSV Valuk 6X6 2 Ogarra-Hess M1114 HMMWV 15 Mercedes Benz G 270 CDi 41 Mercedes Benz U2150L/38 Unimog 22 Mercedes Benz Actros 4146 K 27 Mercedes Benz Inotour 0 560 1 TAM 150 T11 BV 6x6 17 Steyr Daimler Puch 232 GE9 2 Steyr Daimler Puch 230 GE 461.2 6 Steyr Daimler Puch 233 GE9 1 Steyr Daimler Puch 300 GE 2 Iveco Eurocargo ML 100E 18WR 2 Iveco Eurotrakker MP380 1 Iveco Trakker 190T35W - ACG 2 Iveco Trakker 190T35W - ACV 2 Iveco Trakker 1 Renault 1.9 DCI Megane Grandtour 5

Skupaj 179

4.3 TRANSPORT OPREME S pripadniki je potovalo 25 kg opreme (20 kg v tovornem prostoru plovila, 5 kg v potniškem prostoru). Obvezen del 20 kg tovora je bila zaščitna oprema in pribor za osebno higieno. Opremo pripadnikov predhodnice (70 kg na pripadnika) so prepeljali 1. 2. 2007 z letalom L 410 SV z letališča Ljubljana do letališča Djakovica. Ostalo opremo voznikov – spremljevalcev (80 pripadnikov) so prepeljali 13. 2. 2007 s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper v luko Solun. Ostala oprema glavnine se je transportirala 13. 2. 2007 s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper do luke Solun.


Katja Zupanc 26

4.4 TRANSPORT OBOROŽITVE Preglednica 5: Pregled transporta oborožitve SIKON 15 na Kosovo (po FORM 302) Tip orožja Količina Pištola Beretta 9 mm 92 FS 116 Avtomatska puška 7,62 mm M70 334 Lahki puškomitraljez 5,56 mm MINIMI para 34 Srednji puškomitraljez 7,62 mm FN MAG 13 Signalna pištola 26 mm 8 Mitraljez 12,7 mm M2HB QCB 31 Avtomatski bombomet 40 mm HK GMG 14 Signalna pištola 26 mm M-57 5 Ostrostrelna puška 7,62 mm SSG 3 Brzostrelka 9 mm HK MP5 7 Bombomet 40 mm CIS 40 GL 20 Minomet 120 mm MN9 4 Srednji puškomitraljez 7,62 mm M-84 12

Skupaj 600


Katja Zupanc 27

4.5 TRANSPORT POSEBNE OPREME IN NEVARNIH SNOVI Preglednica 6: Pregled transporta streliva SIKON 15 na Kosovo (po Podatki o strelivu ..., 2007) Dne: 19. 1. 2007

Naziv Količina (kos)

5,65 x 45 mm, navadno zrno (redenik) 55.200 7,62 x 39 mm, navadno zrno 93.800 7,62 x 39 mm, označevalno zrno 32.760 7,62 x 39 mm, prebojno-zažigalno zrno 20.160 7,62 x 51 mm, ostrostrelni naboj 500 7,62 x 51 mm, navadno zrno (redenik) 10.000 7,62 x 51 mm, navadno zrno + označevalno zrno (redenik) 16.000 7,62 x 54R mm, težko zrno 31.200 7,62 x 54R mm, prebojno-zažigalno zrno 3.960 8,6 x 70 mm, ostrostrelni naboj 800 9 x 19 mm, navadno zrno 11.000 12,7 x 99 mm, ostrostrelno strelivo 150 12,7 x 99 mm, M33 10.600 12,7 x 99 mm, 4API + 1API-T (redenik) 9.900 40 x 53 mm, trenutna kumulativna bomba 1.344 40 x 53 mm, trenutna komulativna bomba HEDP-SD (redenik) 1.120 dimni vložek WEGMAN M76 480 120 mm svetilna mina za MM 120 mm MN9 42 ročna bomba - dimna M83 280 bomba CS 40 x 46 mm 62 Skupaj 28.232


Katja Zupanc 28

Preglednica 7: Pregled transportov streliva SIKON 15 na Kosovo 26. 1. 2007, 30. 1. 2007 in 1. 2. 2007 (po Podatki o strelivu ..., 2007)

Naziv Količina (kos)

5,65 x 45 mm, navadno zrno (redenik) 88.489 7,62 x 39 mm, navadno zrno 181.560 7,62 x 39 mm, označevalno zrno 43.113 7,62 x 39 mm, prebojno-zažigalno zrno 21.063 7,62 x 51 mm, maneverski 46.610 7,62 x 51 mm, ostrostrelni naboj 500 7,62 x 51 mm, navadno zrno (redenik) 10.000 7,62 x 51 mm, navadno zrno + označevalno zrno (redenik) 16.600 7,62 x 54R mm, težko zrno 41.601 7,62 x 54R mm, prebojno-zažigalno zrno 3.960 7,62 x 54 mm, označevalno zrno 2.200 8,6 x 70 mm, ostrostrelni naboj 480 8,6 x 70 mm, ostrostrelni naboj za AP 320 9 x 19 mm, navadno zrno 22.812 12,7 x 99 mm, ostrostrelno strelivo 150 12,7 x 99 mm, M33 21.800 12,7 x 99 mm, 4API + 1API-T (redenik) 49.500 12,7 x 99 mm, 4API + 1 tracer 7.000 40 x 53 mm, trenutna kumulativna bomba 6.720 40 x 53 mm, trenutna komulativna bomba HEDP-SD (redenik) 1.120 dimni vložek WEGMAN M76 768 120 mm svetilna mina za MM 120 mm MN9 192 ročna bomba - dimna M83 280 bomba CS 40 x 46 mm 62 Vžig za VTMA-3 352 Vžig za VTMA-4 94 Diabolo 4,5 1.000 Signalni naboj 26 mm 784

Skupaj 569.004


Katja Zupanc 29

5 ORGANIZACIJA TRANSPORTA 5.1 ORGANIZACIJA TRANSPORTOV Organizacija transportov zajema: • Zagotavljanje zadostnih transportnih kapacitet za strateške, operativne in

taktične premike; • Zagotavljanje sredstev za manipulacijo s tovorom v zadostnih količinah; • Organizacijo in postopke za delo na nakladalnih in razkladalnih mestih; • Zagotavljanje usposobljenosti za izvajanje transportov v skladu z veljavno

zakonodajo (Podbregar in Bosotina, 2007). Transportne kapacitete so zmogljivosti za izvajanje transporta blaga in oseb. Izražajo se kot nosilnost v težinski ali prostorninski meri ter služijo kot osnova za izračun načrtovanja transporta določenih količin tovora (blaga in oseb). Transportne kapacitete so pripadajoča vozila po formaciji, namenjena za prevoz oseb, vojaške opreme, vleko ali prevoz oborožitve, evakuacijo poškodovanih sredstev ter zdravstveno evakuacijo (Podbregar in Bosotina, 2007). Zaradi ekonomičnosti in učinkovitosti je za organizacijo transportov potrebno kopičiti transportne zmogljivosti v določenem času na določenem mestu. To mora potekati tako, da se lahko transportne zmogljivosti dekoncentrirajo zaradi koriščenja na celotnem območju delovanja in da se istočasno zadovoljijo potrebe večjega števila enot SV in drugih uporabnikov transportnih zmogljivosti ter storitev. Omogočeno mora biti hitro združevanje manjših transportnih enot v večje in obratno (Podbregar in Bosotina, 2007). Od vojaške organizacije se za delovanje zahteva, da koncentrira vse potrebne transportne zmogljivosti v določenem času na določenem mestu. Pri formiranju operativnih enot in razporejanju sredstev v posameznih fazah vojne ali operacijah je treba izvajati naloge intenzivnega prometa in transporta. Organiziranje pa mora potekati tako, da se lahko transportne zmogljivosti dekoncentrirajo zaradi uporabe na celotnem območju odgovornosti, kjer deluje večje število enot. (Koncept preoblikovanja ..., 2004). S pravilno organizacijo lahko z razpoložljivimi transportnimi kapacitetami in z ekonomično uporabo vozil zagotovimo maksimalen transportni izkoristek, s tem pa neposreden vpliv na bojno pripravljenost enot (Koncept preoblikovanja ..., 2004). 5.2 DOKUMENTACIJA Skladno z zvezami Povelje za pripravo SIKON 15 KFOR, številka 871-7/2006-102 z dne 7. 12. 2006, Povelje za delovanje SIKON 15 KFOR, številka I 871-7/2006-105 z dne 19. 12. 2006, Povelje za izvedbo premika SIKON 15 KFOR na Kosovo, številka 8012-4/2007-6 z dne 18. 1. 2007 je bil v času od 1. februarja do 1. marca 2007 izveden premik enot SIKON 15 v KFOR na Kosovo.


Katja Zupanc 30

1. Dokumenti za prevoznike: a. osebni dokumenti:

• veljavno vozniško dovoljenje za vrsto vozila, ki ga upravlja, • ADR certifikat če prevaža nevarne snovi (Evropski sporazum o

mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti) • identifikacijska ploščica

b. dokumenti vozila: • prometno dovoljenje, • zelena karta, • potni nalog, • veljavni certifikat za prevoz nevarnega blaga, če na vozilu prevaža nevarno

blago c. Tovorni dokumenti (če prevaža MS):

• tovorni list, • predpisana dokumentacija o prevozu nevarnega blaga, če na vozilu prevaža

nevarno blago d. Vodje kolon:

• povelje o izvedbi premika, • F302 (Uvozna / izvozna carinska izjava o tovoru, ki je last ali namenjen

lastniku, mednarodnega vojaškega poveljstva), • NTO (Nato Travel Order), • seznam vozil in potnikov v koloni, • carinska deklaracija

2. Dokumenti za letalski prevoz:

• NTO • F302

3. Dokumenti za železniški prevoz:

• NTO • F302

4. Dokumenti za prevoz z ladjo:

• NTO • F302

Nekatere države zahtevajo tudi Loading list. Na tem dokumentu je seznam kako je tovor zložen po paletah, zabojnikih ... 5.3 ČASOVNI OKVIR NAČRTOVANJA IN IZVEDBE NALOG V Nato vodeni operaciji KFOR na Kosovu SV sodeluje že od januarja 2000. Od leta 2003 se je vojaški prispevek SV na območju Kosova postopno povečeval. V novembru 2005 je SV na globalni konferenci za nabor sil v Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi (SHAPE – Supreme Headquarters Allied Powers Europe)


Katja Zupanc 31

neuradno napovedala povečano sodelovanje SV v okviru enot KFOR na Kosovu (Direktiva za sodelovanje ..., 2006). Maja 2006 so bili v Ljubljani organizirani dvostranski pogovori med delegacijama SV in madžarskih oboroženih sil. Obravnavana je bila problematika sodelovanja v KFOR. V juniju 2006 se je delegacija SV udeležila konference sodelujočih držav v okviru večnacionalnih namenskih sil Zahod (MNTF W – Multi-National Task Force West), v sestavi katerih bo deloval kontigent SV. V času od 10. 11. do 14. 11. 2006 je bilo v organizaciji vodeče države sektorja Zahod, Italije, izvedeno izvidovanje z namenom uskladitve strukture, namestitve kontigenta SV ter določitve območja odgovornosti delovanja (AOR) motoriziranega bataljona (MOTB) v operaciji. Minister za obrambo je izdal odredbo, ki od SV zahteva načrtovanje sodelovanja MOTB SV v operaciji KFOR. Pri načrtovanju usposabljanja in opremljanja je bilo treba upoštevati, da bo MOTB ustrezno usposobljen, opremljen in bo izvajal naloge, ki izhajajo iz dokumentov (OPLAN – Operation Plan) in (ROE – Rules of Engagement) v operaciji KFOR ter ostalih relevantnih dokumentov, vključno z nalogo nadzorovanja množic ter preprečevanja izgredov in nasilnih demonstracij. Do 20. 12. 2006 so zaključili izvajanje aktivnosti, ki jih v območju delovanja KFOR izvaja transportna četa (TRAČ) (Direktiva za sodelovanje ..., 2006). Do 19. 2. 2007 so zaključili izvajanje aktivnosti, ki jih v območju delovanja MNTF W/KFOR izvaja motorizirana četa (MOTČ). V januarju 2007 so napotili častnika za povezavo v Poveljstvo za operacije začetnih operativnih zmogljivosti (IOC – Initial Operational Capability) v sestavi italijanskega generalštaba za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja. Za obdobje od februarja do septembra 2007 so morali oblikovati TF SOKOL, in sicer v sestavi: • MOTB v strukturi poveljstva bataljona, dveh MOTČ, Minometne čete (MMČ),

POVLOGČ • oddelka VP, • Skupine za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC – Civil-Military Cooperation), • dveh veterinarjev, • inženirske skupine in • (LMT – Liasion Monitoring Team (Direktiva za sodelovanje ..., 2006).

V sestavo MOTB so imeli nalogo sprejeti madžarsko četo in zagotoviti pripravljenost za izvajanje aktivnosti do 1. 3. 2007 (Direktiva za sodelovanje ..., 2006). Istočasno so morali zagotoviti: • Nacionalni podporni element (NPE) pod nacionalno pristojnostjo, • popolnjevanje poveljniške strukture MNTF W in KFOR s posamezniki, • Helikopter Bell 412 s posadko pod poveljstvom poveljstva MNTF W in transportni vod (TRVOD) v sestavo večnacionalne integrirane logistične enote v MNTF W (MILU – Multinational Integrated Logistics Support Unit) (Direktiva za sodelovanje ..., 2006). Napotitev SIKON 15 v operacijo KFOR so izvedli med 1. 2. 2007 in 28. 2. 2007, operativno pripravljenost za delovanje pa so dosegli 1. 3. 2007 (Direktiva za sodelovanje ..., 2006).


Katja Zupanc 32

5.4 IZBIRA MODELA TRANSPORTA 5.4.1 Cena prevoza 5.4.1.1 Prevoz po železnici Cena transporta ene kompozicije 50 vozil z največjo skupno maso 800 ton in dolžino 500 m je v času načrtovanja znašala 50.000 EUR. Po železnici je bilo po dveh variantah možno prepeljati vse voznike ali pa pet spremljevalcev (Variante premika ..., 2006). 5.4.1.2 Prevoz po zraku Cena letalske vozovnice na relaciji Ljubljana–Priština je v času načrtovanja znašala 200 EUR na osebo (Variante premika ..., 2006). 5.4.1.3 Prevoz z ladjo Cena ladijskega prevoza enega vozila na relaciji Koper–Drač je v času načrtovanja znašala 980 EUR, na relaciji Koper–Solun pa 2.121 EUR (Variante premika ..., 2006). 5.4.2 Variante premikov SIKON 15 KFOR Po prvi varianti bi se celotna enota SIKON 15 z več železniškimi kompozicijami premaknila na relaciji Ljubljana–Zagreb–Beograd–Priština. Cena je v času načrtovanja znašala približno 275.000 EUR (Variante premika ..., 2006). Preglednica 8: Prevoz po železnici v celoti (po Variante premika bataljona SV v KFOR, 2006)

Prevoz po železnici v celoti Relacija Ljubljana–Zagreb–Beograd–Priština Cena (EUR) 275.000

Prednosti

• varno • enostavno in hitro • zanesljivo • kratek čas prevoza • skupaj moštvo in MS • ni manipulativnih stroškov in taks • manj vključenih oseb in organizacij • cena

Slabosti pot ni utečena, obstajajo možne začetne težave


Katja Zupanc 33

Druga varianta bi obsegala kombiniran prevoz. MS in nujni del enote bi se premaknili po železnici na relaciji Ljubljana–Madžarska–Romunija–Bolgarija–Makedonija–Kosovo, glavnina enote pa z letalom na relaciji Ljubljana–Priština. Cena prevoza bi v času načrtovanja približno 615.500 EUR (Variante premika ..., 2006). Preglednica 9: Kombinacija prevoza železnica – letalo (po Variante premika bataljona SV v KFOR, 2006)

Kombinacija prevoza železnica – letalo

Relacija • MS in spremstvo: Ljubljana–Madžarska–Romunija–

Makedonija–Kosovo • glavnina enote: Ljubljana–Priština

Cena (EUR) 615.000

Prednosti • enostavno • zanesljivo • utečena pot ostalih Nato članic

Slabosti

• čas premika do 10 dni • višji stroški • zapleteni mejni postopki • z vsako državo se je potrebno vnaprej dogovarjati • manj varno

Kombiniran prevoz: MS in del enote bi se premaknil po cesti do Kopra, z ladjo do Albanije (Drač) ter samovozni premik do Prištine. Glavnina se premakne z letalom na relaciji Brnik–Priština. Cena je bila približno 261.500 EUR. V tej ceni pa ni bil upoštevan samovozni premik po cesti in manipualtivni stroški v luki Drač (Variante premika ..., 2006). Preglednica 10: Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno (po Variante premika bataljona SV v KFOR, 2006)

Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno

Relacija • MS in spremstvo: po cesti do Kopra – z ladjo do

Albanije – samovozno do Prištine • glavnina enote: Ljubljana–Priština

Cena (EUR) 261.500

Prednosti

• vsa sredstva prepeljejo naenkrat v 24 urah do Albanije • v luki Drač je Nato baza • v Tirani in Skopju je Nato pisarna • premik glavnine z letalom • cena • redna linija


Katja Zupanc 34

Slabosti

• samovozni premik do Kopra in od Drača • cestni premik je orientacijsko zahteven, večja verjetnost

okvar vozil, veliko število kolon, čas premika zelo dolg • z vsako državo se je potrebno vnaprej dogovarjati • (spremstvo civilne in vojaške policije, prenočevanje,

tankanje) • varnost ob cestnem premiku (slabe ceste, utrujenost

voznikov ...) • visoki manipulativni stroški, takse)

Kombiniran prevoz: MS in del enote bi se premaknil po cesti do Kopra ter z ladjo do Soluna (Grčija), nato po železnici do Prištine. Glavnina se premakne z letalom na relaciji Brnik–Priština. Cena je bila približno 639.742 EUR. Manipulativni stroški v luki Solun niso bili upoštevani (Variante premika ..., 2006). Preglednica 11: Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – železnica (po Variante premika bataljona SV v KFOR, 2006)

Kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – železnica

Relacija • MS in spremstvo: po cesti do Kopra – z ladjo do Grčije –

po železnici do Prištine • glavnina enote: Ljubljana–Priština

Cena (EUR) 639.742

Prednosti

• vsa sredstva naenkrat v 48 urah do Grčije • luka Solun je glavna Nato luka za Kosovo • odlične logistične zmogljivosti luke • dobra železniška povezava do Prištine • premik glavnine z letalom • varnost

Slabosti

• samovozni premik do Kopra • visoka cena • organizacijsko zahtevno • veliki manipulativni stroški, takse • ni redne linije • iskanje ladje na trgu

Iz podatkov, prikazanih v preglednicah, je razvidno, da bi bila najmanj ugodna načina transporta SIKON 15 kombinacija prevoza železnica – letalo (Preglednica 9) in kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – železnica (Preglednica 11), tako glede stroškov kot tudi časa transporta, medtem ko bi bila ostala dva načina transporta – prevoz po železnici v celoti (Preglednica 8) in kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno ugodnejša (Preglednica 10). Če primerjamo čase transporta vidimo, da sta časa pri prevozu po železnici v celoti in kombinaciji prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno dvakrat krajša od časa, potrebnega pri kombinaciji prevoza železnica-letalo in kombinaciji prevoza


Katja Zupanc 35

samovozno – ladja – letalo – železnica. Poleg časa je pomemben dejavnik tudi cena. Iz preglednic je razvidno, da je cena ugodnejša pri prevozu po železnici v celoti in pri kombinaciji prevoza samovozno – ladja – letalo – samovozno. Pri vojaškem transportu je zelo pomembna tudi varnost. Najbolj varna prevoza sta prevoz po železnici v celoti in kombinacija prevoza samovozno – ladja – letalo – železnica. Iz zgornjih ugotovitev je razvidno, da je najustreznejši način transporta glede na varnost, stroške in potreben čas prevoz po železnici v celoti.

6 TRANSPORT KONTINGENTA Največji del vozil in tehnike SIKON 15 se je februarja 2007 iz vojašnice Franca Rozmana Staneta (FRS) v Ljubljani premaknil po avtocesti do Luke Koper. Od tam je transport potekal po morju do grške luke Solun. Sledil je železniški transport do kosovskega mesta Peč in samovozni premik do vojaške baze v Belem Polju (SIKON 15 KFOR Kosovo, 2007). Premik je bil tehnično razdeljen na tri dele: 6.1 PREMIK MOŠTVA SIKON 15 KFOR NA RELACIJAH

VOJAŠNICA SLOVENSKA BISTRICA–VOJAŠNICA FRS, LETALIŠČE BRNIK–LETALIŠČA PRIŠTINA, DJAKOVICA, SKOPJE.

1. stopnja, premik predhodnice Predhodnica desetih pripadnikov se je premaknila 1. 2. 2007 z zračnim plovilom Adrie Airways z letališča Ljubljana do letališča Priština. S pripadniki je potovalo 25 kg opreme (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Opremo pripadnikov predhodnice so prav tako transportirali 1. 2. 2007 z letalom L 410 SV z letališča Ljubljana do letališča Djakovica. Za ta polet so lahko natovorili največ 70 kg opreme na pripadnika (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). 2. stopnja, premik voznikov in spremljevalcev Osemdeset voznikov (spremljevalcev) se je premaknilo 14. 2. 20007 z zračnim plovilom Adrie Airways z letališča Ljubljana do letališča Skopje ter nadaljevalo pot z avtobusi do luke Solun, kjer so imeli organizirano nočitev in prehrano. Z vozniki in spremljevalci je potovalo tudi 25 kg opreme (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Drugo opremo voznikov in spremljevalcev so transportirali 13. 2. 2007 s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper do luke Solun. Trajekt je prispel v luko Solun 15. 2. 2007 (TF SOKOL KFOR Deployment Plan).


Katja Zupanc 36

3. stopnja, premik glavnine SIKON 15 KFOR Pripadniki SIKON 15 KFOR so se premaknili z zračnimi plovili Adrie Airways z letališča Ljubljana do letališča Priština v naslednjih terminih: 16. februarja 2007 – 100 pripadnikov 18. februarja 2007 – 100 pripadnikov 21. februarja 2007 – 80 pripadnikov 26. februarja 2007 – 100 pripadnikov 28. februarja 2007 – 100 pripadnikov S pripadniki je potovalo 25 kg opreme na osebo. Opremo pripadnikov so transportirali 13. 2. 2007 s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper do luke Solun. Trajekt je prispel v luko Solun 15. 2. 2007 (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). 4. stopnja, premik helikopterskega oddelka Premik pripadnikov helikopterskega oddelka se je izvedel 20. 2. 2007 z zračnimi plovili SV iz letališča Ljubljana do letališča Djakovica. S pripadniki je potovala tudi osebna oprema. Obvezen del tovora je bila zaščitna oprema, osebna oborožitev in pribor za osebno higieno (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Opremo helikopterskega oddelka in skupno opremo oddelka so transportirali 13. 2. 2007 v treh kontejnerjih s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper do luke Solun. Trajekt je prispel v luko Solun 15. 2. 2007 (TF SOKOL KFOR Deployment Plan).


Katja Zupanc 37

Slika 2: Pripadniki SIKON 15 čakajo na let (Arhiv SV) 6.2 PREMIK PRIPADNIKOV, MS IN VOZIL NA RELACIJI

VOJAŠNICA SLOVENSKA BISTRICA–VOJAŠNICA FRS–LUKA KOPER

Vseh 191 vozil in 21 kontejnerjev z opremo vključno s tremi kontejnerji nevarnih snovi so morali prepeljati iz vojašnice v Slovenski Bistrici in vojašnice FRS v luko Koper do 12. 2. 2007. Celotna oprema in vozila so se do odhoda trajekta skladiščila v luki Koper (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Vse voznike in spremljevalce so v popoldanskih urah 12. 2. 2007 transportirali iz luke Koper v matične vojašnice. 13. 2. 2007 pa so prepeljali v luko Koper 50 voznikov, potrebnih za natovarjanje na trajekt (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Za koordinacijo v luki Koper je skrbela Skupina za koordinacijo premikov (SKP 1). Njena naloga je bila zagotoviti nemoten prihod kolon v luko Koper kakor tudi pomoč pri izvedbi natovarjanja MS in vozil na ladjo. Premik kolon v luko Koper je potekal 13. 2. 2007 po časovnici in brez večjih težav razen okvare enega vozila na poti (Analiza o izvedbi premika ..., 2007).


Katja Zupanc 38

V sodelovanju z enoto VP je SKP usmerjala prispele kolone do mesta parkiranja, organizirala ločevanje vozil po skupni masi in jih pripravila za natovarjanje na ladjo. Po prihodu ladje 14. 2. 2007 ob 11.30 se je pričelo natovarjanje ob 12.30. Pri natovarjanju sredstev na ladjo je SKP 1 aktivno sodelovala z vodjo premika iz SIKON 15 KFOR, predstavniki luke Koper in z ladijskim osebjem. Natovarjanje na trajekt je potekalo tekoče razen manjših zastojev zaradi vzvratnega natovarjanja vozil. Natovarjanje ladje je bilo končano 14. 2. 2007 ob 19.45 (Analiza o izvedbi premika ..., 2007).

Med samim izvajanjem natovarjanja se je pojavilo nekaj problemov. Špediterju (in s tem posredno carinski službi) v luki Koper niso bili pravočasno dostavljeni obrazci F302 s strani spremljevalca MS, zato so se pojavljali problemi pri vzvratnem natovarjanju vozil na ladjo. Čas natovarjanja se je povečal zaradi neizurjenosti voznikov v vzvratnem parkiranju na trajekt, ki ga je zahteval ladjar (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). 6.3 PREMIK PRIPADNIKOV, MS IN VOZIL SIKON 15 KFOR IZ

LUKE KOPER DO LUKE SOLUN TER NAPREJ DO PEĆI 1. stopnja, premik spremljevalcev in opreme iz luke Koper do luke Solun Deset voznikov (spremljevalcev) in vseh 191 vozil in 21 kontejnerjev, vključno s tremi kontejnerji nevarnih snovi, so transportirali 13. 2. 2007 s trajektom grškega prevoznika Ilion Lines iz luke Koper do luke v Solunu. Trajekt je prispel v luko Solun 15 .2. 2007 (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Premik po morju je potekal brez težav. Prišlo je do zamude prihoda trajekta v luko Solun zaradi razmer na morju ter posledično upočasnjene vožnje ladje. Zamuda ni vplivala na nadaljnje premike. Zaradi viharnega morja so imeli pripadniki (spremljevalci) težave (morska bolezen, slabost) (Analiza o izvedbi premika ..., 2007).


Katja Zupanc 39

Slika 3: Nalaganje vozil na trajekt v luki Koper (Arhiv SV)

2. stopnja, premik spremljevalcev in MS iz luke Solun do Peći po železnici: Premik iz luke Solun do Peći so izvedli na štirih vlakovnih kompozicijah. Na vsaki vlakovni kompoziciji se je prepeljalo 15 voznikov-spremljevalcev v času od 16. - 19. 2. 2007. Vsak pripadnik je imel s sabo 20 kg opreme (TF SOKOL KFOR Deployment Plan). Za koordinacijo v luki Solun je skrbela SKP 2, ki je imela nalogo stopiti v kontakt z ladijskim agentom, s predstavnikom špediterja v Solunu (železniškim agentom) in v sodelovanju z NPE organizirati nemoten prihod enot in raztovarjanje MS v luki Solun kakor tudi pomoč pri formiranju vlakovnih kompozici (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Iz Soluna je dne 13. 2. 2007 ob 17.00 na Kosovo prispela SKP 2. V Film Cityju je istega dne potekal usklajevalni sestanek med pripadniki nacionalnega vojaškega


Katja Zupanc 40

poveljniškega centra (NMCC – National Military Command Center), SKP 2 in poveljnikom NPE (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Naslednji dan ob 10.00 so se skupaj z NPE v cestni koloni odpravili proti Solunu. V luko so prispeli ob 20.00. Dne 15. 2. 2007 je bilo izvedeno izvidovanje kapacitet v luki Solun s predstavniki NPE. Pogovori z ladijskim agentom glede prihoda ladje v luko Solun in ogled luke z g. Biermannom, predstavnikom Balconrail logistic, odgovornim za vlakovne kompozicije, so potekali 16. 2. 2007. Isti dan ob 21. uri je prispelo v Solun letalo z vozniki. Dne 17. 2. 2007 je bila v solunski luki s strani vodje SKP 2 izvedena priprava vodij posameznih kolon glede mesta in časa razlaganja ladje ter mesta za parkiranje ter nalaganja vozil na vlakovne kompozicije (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Po prihodu ladje 18. 2. 2007 ob 3.00 uri se je ob 9.30 uri pričelo raztovarjanje in priprava 1. vlakovne kompozicije. Ob 13. uri isti dan se je iz luke Solun proti Peči pričel premik cestnega konvoja. 2. vlakovna kompozicija je imela ob prihodu v Peč približno 12 ur zamude. Zadržana je bila na mejnem prehodu Gevgelija zaradi domnevne nepravilne pritrditve vozil na kompozicijo. Vodja kolone je o težavi obvestil SKP 2 in NMCC 19. 2. 2007 ob 23.45. SKP 2 je takoj reagirala in stopila v kontakt s predstavnikom pogodbenega izvajalca, ki je napako odpravil že do 12. ure naslednji dan. O težavi so bili obveščeni v Poveljniškem centru (POVC) in NMCC ter predstavnik NPE v Solunu. 21. 2. 2007 je ob 11.00 začel premik zadnji cestni konvoj pod vodstvom predstavnika NPE. Dne 21. 2. 2007 je ob 18.00 zapustila luko tudi zadnja, 4. vlakovna kompozicija. V vseh fazah RSOM-a (Reception, Staging, Onward Movement) je SKP 2 aktivno sodelovala z vodji posameznih premikov kakor tudi s predstavniki špediterja. 22. 2. 2007 se je SKP 2 s patruljo VP odpravila po cesti v prištino in prispela ob 14. uri (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Raztovarjanje trajekta in natovarjanje vlakovnih kompozicij je potekalo brez težav in nesreč. Pripadniki TF Sokol, ki so sodelovali pri raztovarjanju in natovarjanju so svoje naloge opravili na visoki profesionalni ravni. Hitro in učinkovito so se odzivali na vse spremembe načrtov, ki so bile koordinirane s strani SKP 2 in vodje premika. Pripadniki SKP 2 so svoje naloge usklajevanja s predstavnikom ladjarja, predstavnikom železniških transportov in vodjem premika opravili vzorno. S stalnim spremljanjem situacije in izdajanjem navodil so odločilno vplivali na uspešno izvedbo naloge. Ostali pripadniki SV, ki so bili v ukazih določeni za sodelovanje v izvedbi naloge, so svoje naloge opravili v skladu z določili v dokumentih (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Tudi pri natovarjanju vlakovnih kompozicij so se pojavljali problemi. Zaradi netočnih podatkov (mere vozil), ki so jih posredovale enote, je bilo potrebno prilagajati nalaganje posameznih vlakovnih kompozicij, kar je terjalo dodatna usklajevanja med predstavnikom železnic, SKP 2, NMCC in makedonskimi oblastmi. Težava je bila tudi z zagotavljanjem potrebnega pritrdilnega materiala za vozila na vlakovnih kompozicijah. Špediter, ki je bil zadolžen za to nabavo, je priskrbel za Makedonce nesprejemljive zategovalne trakove, kar je povzročilo določene težave in zaplete na meji (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Premiki iz luke Solun do Peči so potekali brez problemov razen neusklajenosti postopkov med špediterjem in mejnimi organi. 2. kompozicija je zato izgubila en dan


Katja Zupanc 41

(čakanje na lesene podloge na mejnem prehodu Gevgelija). Med čakanjem na meji je na MS SV nastalo nekaj škode (izginili sta 2 bencinski ročki, razbito steklo na vozilu) (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Raztovarjanje vlakovnih kompozicij in premik do baze Villaggio Italia je potekalo nemoteno. Za koordinacijo raztovarjanja vozil je skrbela SKP 3, ki je imela nalogo, da v sodelovanju z NPE stopi v stik s predstavnikom Kosovskih železnic v mestu Peć ter organizira nemoteno raztovarjanje vlakovnih kompozicij in pomoč pri organizaciji cestnih konvojev pri prevozu vozil v bazo Villaggo Italia (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Prihodi vlakovnih kompozicij: • 1. vlakovna kompozicija je prispela 20. 2. 2007 ob 13.00, z raztovarjanjem so zaključili ob 15.00. • 2. vlakovna kompozicija je prispela 21. 2. 2007 ob 00.30. Ob prihodu je imela 12

ur zamude. Na kompoziciji je bilo poškodovano vozilo Renault Megane (razbito desno zadnje steklo) in odtujena določena MS. Raztovarjanje kompozicije se je pričelo ob 08.00.

• 3. vlakovna kompozicija je prispela po predvideni časovnici 21. 2. 2007 ob 11.30, raztovarjanje kompozicije se je končalo ob 13.00.

• 4. vlakovna kompozicija je prispela po predvideni časovnici 22. 2. 2007 ob 12.30, raztovarjanje kompozicije se je končalo ob 14.30. Na kompoziciji je bilo poškodovano vozilo MB CDI (razbito zadnje steklo). Vodja SKP 3 je zagotovil zapisnik Kosovskih železnic o nastali škodi (Analiza o izvedbi premika ..., 2007).

V vseh fazah premika je SKP 3 aktivno sodelovala s predstavniki S-4 TF Sokol, vodji posameznih vlakovnih kompozicij, ter z vodjem železniške postaje Peć. Dne 22. 2. 2007 ob 15. uri so bili zaključeni vsi železniški premiki (Analiza o izvedbi premika ..., 2007). Zaradi medsebojnega nepoznavanja in koordinacijskih neskladij je imela SKP 3 težave z zagotavljanjem stika z NPE in z zagotavljanjem logističnih sredstev, ki so bila potrebna za nemoteno delovanje. Po ustrezni samoiniciativi vodje SKP 3 se je stvar uredila in skupina je pomagala taktični skupini SOKOL, kot je bilo predvideno (Analiza o izvedbi premika ..., 2007).


Katja Zupanc 42

Slika 4: Natovarjanje vlakovnih kompozicij (Arhiv SV) 3. stopnja, premik spremljevalcev in MS iz luke Solun do Peći po cesti: Premik petnajstih vozil s tridesetimi vozniki in spremljevalci, ki jih ni bilo mogoče transportirati po železnici, se je v enem konvoju izvedel v času od 16. Do 18. 2. 2007 po cesti iz luke Solun prek mejnega prehoda Gevgelija, Skopja, mejnega prehoda Blace, Kačanika in Prizrena do Peći (TF SOKOL KFOR Deployment Plan).


Katja Zupanc 43

Slika 5: Transport SIKON 15 na Kosovo

transport SIKON 15 na Kosovo po kopnem Podlaga: transport SIKON 15 na Kosovo po zraku Google Maps transport SIKON 15 na Kosovo po vodi transport SIKON 15 na Kosovo po železnici


Katja Zupanc 44

7 POVRATEK IN TRANSPORT ROTACIJE Povratek z misije je potekal v več delih. Vozila in tehniko so v štirih konvojih prepeljali iz Peći prek Prištine in Skopja, z vmesnim postankom na Ohridu v albansko pristanišče Drač, od koder so jih s trajektom na redni liniji prepeljali do koprskega pristanišča. V Slovenijo se je vrnilo 140 vozil, 1200 ton opreme in 27 kontejnerjev (SIKON 15 KFOR Kosovo, 2007). Povratek SIKON 15 KFOR z območja OKO Kosovo se je pričel v mesecu avgustu 2007. Premik se je izvedel kombinirano po cesti, morju in zraku. Po zraku se je premik izvedel z letališč Priština in Tirana na Brnik. Za premik po kopnem so uporabili cestno omrežje južnobalkanskega območja do pristanišča Drač, kjer so naložili vozila na ladjo (Povelje za izvedbo premika ..., 2007) Premik pripadnikov SIKON 15 KFOR iz baze Villaggio Italia do letališča Priština so izvedli z avtobusi v štirih terminih, in sicer 13., 23. in 29. 8. 2007 ter 2. 9. 2007. Avtobusa, ki sta 23. 8. 2007 pripeljala moštvo na letališče, sta počakala na pristanek letala iz Slovenije, ki je pripeljalo pripadnike SIKON 16 KFOR ter jih odpeljala v bazo. Moštvo, ki je z letalom iz Prištine prispelo na letališče Brnik, so z avtobusi prepeljali v vojašnico FRS (Povelje za izvedbo premika ..., 2007). Premik vozil po cesti so iz baze Villaggio Italia do pristanišča Drač izvedli v šestih terminih in sicer 6., 11., 16., 23. in 30. 8. 2007 ter 1. 9. 2007. Pred začetkom premika po cesti nazaj v Slovenijo 11. 8. 2007 je za potrebe prevoza kontejnerjev prišlo iz Slovenije deset vozil Actros, ki so pripeljali še tri kontejnerje z materialnimi sredstvi za potrebe SIKON 16 KFOR. Pred začetkom zadnje faze premikov je 1. 9. 2007 prišlo v pristanišče Drač, iz Slovenije za potrebe prevoza kontejnerjev v Slovenijo, še devet vozil Actros z vozniki. Premik nazaj v Slovenijo so zaradi velikosti razdelili na devet konvojev in ga izvedli v štirih delih. Zaradi dolžine poti so premik izvedli v dveh dneh. Prvi dan je potekal premik iz Peći prek Prištine, Uroševca, Skopja, Gostivarja in Kičeva do vojašnice Ohrid v Makedoniji. Po prenočitvi v vojašnici je naslednjega dne sledil premik do pristanišča Drač v Albaniji. Konvoje vozil so do meje z Makedonijo spremljala vozila KFOR, po prehodu meje je prevzela spremstvo vojaška oz. civilna policija Makedonije, do pristanišča Drač pa jih je spremljala albanska vojaška policija. Po prihodu v pristanišče so naložili vozila na ladjo, za potrebe prevoza iz Kopra do vojašnice FRS pa se je z ladjo peljalo še deset voznikov. Ostale voznike je celica za koordiancijo podpore države gostiteljice Albanija (HNSCC – Host-Nation Support Coordination Cell) z avtobusi še istega dne prepeljala do letališča Tirana, od koder so s posebnim letalom poleteli do letališča Brnik. Voznike so kasneje prepeljali do vojašnice FRS v Ljubljani, kjer so prenočili. Naslednji dan pa so jih z avtobusi prepeljali do pristanišča v Kopru od koder so izvedli skupaj z vozniki, ki so se pripeljali z ladjo premik vozil nazaj do vojašnice FRS (Povelje za izvedbo premika ..., 2007).


Katja Zupanc 45

Slika 6: Povratek SIKON 15 v Slovenijo

povratek SIKON 15 v Slovenijo po kopnem Podlaga: povratek SIKON 15 v Slovenijo po zraku Google Maps povratek SIKON 15 v Slovenijo po vodi

Univerza v Maribo

Documents

DIPLOMSKA 30. 5. 2008 · AOR Obmo čje odgovornosti delovanja ( Area of Responsibility ) CIMIC Skupina za civilno-vojaško sodelovanje ( Civil ... napotene v mednarodno operacijo,